gozdov v Sloveniji: ali je strokovna izbira drevja za ... · • vse ekosistemske storitve (o...

17
Jurij Diaci, Andrej Bončina Prispevek javne gozdarske službe k razvoju gozdov v Sloveniji: ali je strokovna izbira drevja za posek potrebna? 1 Uvod 2 Javni pomen gozdov in utemeljitev javne gozdarske službe (JGS) 3 JGS, načrtovanje in odkazilo 3.1 Pomen odkazila 3.2 Odkazilo v tujini 3.3 Presoja odkazila v sklopu JGS in posebnosti Slovenije 4 Zaključek

Transcript of gozdov v Sloveniji: ali je strokovna izbira drevja za ... · • vse ekosistemske storitve (o...

Jurij Diaci, Andrej Bončina

Prispevek javne gozdarske službe k razvoju

gozdov v Sloveniji: ali je strokovna izbira

drevja za posek potrebna?

1 Uvod

2 Javni pomen gozdov in utemeljitev javne

gozdarske službe (JGS)

3 JGS, načrtovanje in odkazilo 3.1 Pomen odkazila

3.2 Odkazilo v tujini

3.3 Presoja odkazila v sklopu JGS in posebnosti

Slovenije

4 Zaključek

• Zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi

• Uresničevanje javnega pomena gozdov: pravni

predpisi in upravljanje

• Učinki gozda so odvisni od upravljanja

• Valorizacija območij s poudarjenimi funkcijami gozda:

izhodišče za izbiro ukrepov, podlaga za subvencije…

• Izbira ukrepov/omejitev: pomembna naloga JGS

• Različni cilji = različni ukrepi

• Vendar: ustrezni ukrepi omogočajo

uresničevati več ciljev hkrati

• Usklajena raba gozdnega prostora

= preprečevanje nesoglasij

1 Javni pomen gozdov in utemeljitev JGS

• Ključno področje: usmerjanja razvoja gozdnih sestojev

• Učinki gozdov odvisni od strukture in sestave gozdnih

sestojev

• Zmanjševanje dovzetnosti sestojev za motnje

• Druga področja: pridobivanje lesa, upravljanje

populacij živalskih vrst, graditve prometnic itn.

• Pospeševanje socialnih funkcij: npr. učne gozdne poti,

sodelovanje pri predšolskem in šolskem

izobraževanju

• Sodelovanje pri prostorskem načrtovanju

• Ali ima spodbujanje proizvodnih funkcij gozda zaradi

posrednih koristi javni pomen?

Uresničevanje javnega pomena gozdov

Pomembne naloge

načrtovanja so:

• doseči preglednost

• določiti prioritete

• razporediti ukrepe v času in

prostoru

• določiti stopnjo nujnosti

izvajanja ukrepov

• odločanje na ravnih več

sestojev

Načrt je izhodišče za delo na

terenu, npr. odkazilo.

3 JGS, načrtovanje in odkazilo

Razlogi za dvom o upravičenosti odkazila:

• odkazilo je strošek (proračuna ali lastnika)

• (nekateri) lastniki se čutijo omejene pri odločanju

• vse večji revirji (A, D)

• nove tehnologije: npr. strojna sečnja in odločanje

med sečnjo

• težnja po hitri mobilizaciji lesa (A)

• nezaupanje: odkazilo ni povsem ponovljivo, učinki

se pokažejo na daljši čas

• slabo odkazilo

• koruptivnost …

3 JGS, načrtovanje in odkazilo

• kompleksnost načrtovanja, usmerjanja narave

• odkazilo kot zapleten proces odločanja: uporaba vseh

gozdarskih znanj, izkušenj in …

• zahtevna ocena kakovosti odkazila:

• po izpeljanem odkazilu le okvirna: dobro, slabo

• podrobnejša šele dolgoročno po izkoriščanju, prodaji

in več odzivih gozda (dobra praksa = kopičenje

dobrih odločitev)

3 JGS, načrtovanje in odkazilo

Proizvodne funkcije:

• povečujemo kakovost

(zmes, rast, čiščenje vej)

• povečujemo stabilnost

• zmanjšujemo stroške

(naravna obnova,

posredna nega)

• ohranjamo proizvodno

sposobnost rastišča

• pocenimo in olajšamo

izkoriščanje (tehnologija,

trg) in izpeljavo nege v

prihodnosti

3.1 Pomen odkazila

Ekološke funkcije:

• izboljševanje varovalnih

učinkov gozda (430.000 ha)

• diferencirano ukrepanje

glede na vrsto naravne

nevarnosti in cono delovanja

• padajoče kamenje: cona

proženja, prehoda, odlaganja

• snežni plazovi (cona

proženja)

• zemeljski plazovi in drobirski

tokovi (G, zakoreninjenost)

• hudourniška erozija in

poplave (odstraniti potenciale

za plavje)

3.1 Pomen odkazila

Socialne funkcije:

• ohranjanje narave (biološka

zapuščina, ustvarjanje

habitatov)

• rekreacija in turizem

(varnost, prehodnost,

estetika)

3.1 Pomen odkazila

Ekonomske učinke

ponazorimo z oceno razvoja

gozda brez odkazila:

• proizvodne funkcije: nižja

vrednost – večje tveganje;

drva3 : furnir = 1 : 500!

3.1 Pomen odkazila

Primerno negovan in sproščen gorski

javor odlične kakovosti. Drevo je

sredstvo in cilj produkcije hkrati. Sečna

zrelost se določa individualno.

SZF

2009:

Knoke

Ekonomske učinke ponazorimo z

oceno razvoja gozda brez

odkazila:

• proizvodne funkcije: nižja

vrednost – večje tveganje;

drva3:furnir = 1:500!

• varovalni učinki: negovalna

sečnja: +/- 0 € ali podajno

lovilna ograja 800-1800 €/m

• socialne funkcije: število

obiskovalcev in njihova varnost

• odkazilo ustvarja dodano

vrednost, ohranja naravo in

zagotavlja socialne vloge

3.1 Pomen odkazila

Zavarovanje s spiralnožičnimi

mrežami visoke natezne

trdnosti (Horvat et al. 2007)

• odkazilo splošno sprejeto v sklopu negolosečnih zvrsti

gojenje (tudi Kanada, ZDA, Malezija)

• še posebej v Srednji Evropi

• terminologija: D in CH: Anzeichnung; A: Auszeige; angl:

tree/timber marking; fr. martelage

• razlike glede umeščanja odkazila v JGS za zasebne

gozdove in kritja stroškov

• podobno kot v SI (Švica, Lichtenstein, Predarlberško,

Avstrijska Tirolska in Južna Tirolska, Slovenija in V

Evropa: Poljska)

• nekatere države odkazila sicer ne umeščajo v JGS za

ZG, vendar sofinancirajo izpeljavo

• cena odkazila v A: 1-3 € / m3 (SI: 1,5 € / m3)

3.2 Odkazilo v tujini

Odkazilo DA ali NE ni vprašanje, temveč:

• Ali ga umestiti v JGS za ZG?

• Kako varčevati / kdo ga finančno pokrije?

• Kako ga izboljšati?

Posebnosti Slovenije:

• raznolikost gozdov

• pomen varovalnih funkcij

• socialni pomen gozdov (Natura 2000, pohodništvo,

nabiralništvo, turizem)

• poselitveni vzorci (drugače v državah Novega sveta)

• naraščajoča zahtevnost gospodarjenja

• slabo razvito svetovanje v ZG

• nepregleden trg sortimentov

• usposobljeni strokovnjaki …

3.3 Presoja izpeljave odkazila v sklopu

JGS in posebnosti Slovenije

Prednosti Slabosti - skrb za kakovost kadra - celostni nadzor (ohranjanje narave, zmanjševanje kraj) - primerno upoštevanje vseh funkcij gozda - posredno izobraževanje lastnika - povezanost z načrtovanjem, zato boljši pregled in lažje reševanje konfliktov na terenu - v obdobju slabe organiziranosti lastnikov, pomanjkanja ponudbe zasebnega svetovanja prispeva k aktivnemu gospodarjenju z ZG

- nevarnost administrativne obravnave gozda in lastnika (policijski nadzor) - ni konkurence (kakovost dela?) - nizka inovativnost; ni spodbujanja alternativnega razmišljanja - slabo samoorganiziranje lastnikov, nazadovanje čuta za odgovorno gospodarjenje - konkurenca gozdarskemu svetovanju in zasebni iniciativi

Presoja izpeljave odkazila v sklopu JGS

Zniževanje stroškov odkazila:

• razmejiti pristojnosti upravitelja, revirnega g. in pomočnika

• prispevek lastnikov gozdov (za JGS: načrtovanje,

odkazilo)

• omogočanje manjših posegov brez odkazila, le s prijavo

del

• gozdarsko izobraženi lastniki lahko odkažejo sami

(Tirolska), zaposlitev gozdarja

• zagotoviti prehodno obdobje, kjer se rešitve preverjajo!

Kako izboljšati odkazilo?

• izobraževanje, izmenjava mnenj, kontrola

• povezovanje odkazila z izkoriščanjem, trženjem lesnih

sortimentov in primarno predelavo

3.3 Presoja izpeljave odkazila v sklopu

JGS in posebnosti Slovenije

Velik javni pomen gozdov:

• vse ekosistemske storitve (o javnem pomenu /

vrednotenju presoja vsa javnost: odgovornost politike!)

Odkazilo:

• sonaravno gospodarjenje temelji na odkazilu in dodani

vrednosti

• posebnosti SI govorijo v prid odkazilu v sklopu JGS

(slovenska družba za vložek 1,5 € na m3 pridobi veliko)

• možnosti zmanjševanja stroškov odkazila

• izpopolnjevanje odkazila (izobraževanje, povezovanje

procesov od načrta do predelave)

4 Zaključek