Glasnik Občine Divača • letnik 21 • št. 1 • april, 2015

ŠPORTNICA KRASA IN BRKINOV 2014

NIKA FRANK

2

GLASNIK OBČINE DIVAČA april 2015, letnik 21, številka 1Izdajatelj in založnik: Občina Divača. Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj;

člani uredniškega odbora: Vesna Matevljič ,Romana Derenčin, Maruška Cerkvenik in Jože Požrl;.

Oblikovanje: JPStudio Divača; tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.

Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografi j.

Fotografi ja na naslovnici: Nika Frank. Foto: Jože Požrl

Naslednji Glasnik bo izšel aprila. Prispevke zanj zbiramo na E pošto

glasnik@divaca.net do 10. 6. 2015

Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte navodila za objavo člankov. Starejše števike Glasnika si lahko

ogledate na spletni strani: http://issuu.com/obcina_divaca

Prvi spomladanski Glasnik je pred vami, ki vam prinaša obilo bra-

nja o dogodkih, ki so se zgodili od decembra do sedaj. Po skoraj

polletnem županovanju smo zaprosili našo »svežo« županjo za

kratek intervju. Poleg njega si lahko v rubriki Aktualno preberete,

kako potekajo dela na prenovi železniške postaje Divača, ki se

bodo v glavnem končala do poletja. Torej moramo prizadeti pre-

bivalci (zaradi hrupa, prahu in prometa, ne pa mentalno) potrpeti

še nekaj mesecev, da se nam bo odprla vsa lepota vhoda v Diva-

čo skozi megalomansko krožišče in novi most čez razširjene tire.

V zimskih mesecih se je nova senožeška dvorana pogosto

uporabljala, saj je gostila tudi medobčinsko prireditev Športnik

Krasa in Brkinov, kjer so naši športniki dosegli odlične nazive.

Tako je karateistka Nika Frank postala naj športnica Krasa in

Brkinov, zato smo jo ovekovečili na naslovnici in z njo naredili

intervju. Tudi naj športnika imamo, Jana Luxo, ki pa je v pre-

teklosti že blestel na naslovnici in odgovarjal na vprašanja. Še

veliko mladih športnikov iz divaške občine je prejelo priznanja

za najboljše dosežke in vse smo že predstavili v naših prejšnjih

glasilih. Letos so na prireditvi Športnik Krasa in Brkinov prvič

podelili častno listino za življenjsko delo, ki jo je dobil tudi,

do nedavnega, Divačan, Janez Kompare, učitelj telovadbe in

tehničnega pouka, skozi čigar roke je šlo ogromno generacij

divaških osnovnošolcev, ki ga imajo v lepem spominu.

Tudi rubrika Zgodilo se je je precej obsežna, ki pa smo jo

uredili po aktualnosti, ne pa kronološko. Tako si boste lahko

najprej pogledali, kako so naše občanke proslavljale dan

žena, otroci pusta, na koncu pa bodo še poročila o decembr-

skih dogodkih.

TKŠD Mejame praznuje 10-letnico delovanja, naši jamarji so

sčistili jamo v Lesendolu pri Ležečah, divaško baletno društvo

odpira nov oddelek za sodobni ples, kamor se bodo lahko

vpisali poleg otrok tudi odrasli, pa še veliko drugih zanimivih

prispevkov si lahko preberete …

Med obvestili pa Kraški vodovod poziva k zamenjavi greznic

z malimi čistilnimi napravami, ki pa, seveda, niso poceni. V

manjših krajih, kjer ni urejena javna kanalizacija, bo ekologija

prebivalce udarila po žepu. Vse ostale pa nas bo dimnikar,

sedaj ima občina novega koncesionarja z Rakeka, Energo-

dim, ki nas bo večkrat na leto za »pregled« »olupil« za lepo

vsotico. Morda pa bo novi pooblaščenec boljši od prejšnjega,

»Ljubljančana«?

Na koncu Glasnika vas pihalni orkester vabi na predveliko-

nočni koncert v sežanski Kosovelov dom, Turistično društvo

Škocjan pa na tradicionalni pohod ob reki Reki.

Lepo pozdravljeni in obilo pirhov za veliko noč.

Urednica

SPOMLADANSKI

15 %POPUST NAVSE IZDELKE

TELEFON 031 638-482, 031 317-646 | www.kamenrazem.si

LOKEV

Lanskoletne občinske volitve so prinesle naši občini precejšnje spremembe v vodenju. Prvič v zgodovini naše občine smo dobili županjo. Po nekajmesečnem županova-nju smo se odločili, da novi županji, Alenki Štrucl Dovgan, zastavimo nekaj vprašanj.Kaj Vas je spodbudilo h kandidaturi? V prejšnjem mandatu

ste bili svetnica in predsednica krajevne skupnosti Senožeče.

Verjetno ste si na teh položajih pridobili kar nekaj izkušenj.

Moja odločitev, da kandidiram za mesto županje, ni bila lahka. Na

prigovarjanje prijateljev in mnogih občanov sem se po tehtnem

razmisleku in zavedanju velike odgovornosti odločila za kandi-

daturo. Kot občinska svetnica in predsednica krajevne skupnosti

Senožeče sem se zelo dobro zavedala, v kaj se podajam in da

mesto županje ne bo postlano z rožicami. Moj dom je v občini

Divača, tukaj sem bila rojena. Čeprav sta me pozneje študij in

delo popeljala v Ljubljano, me je srce vedno vleklo domov. Ni

mi vseeno za naše kraje in naše občane. Kot občinska svetnica

sem spoznala, da bi lahko občino vodila na način, ki bi bil ljudem

prijaznejši. Ženske na marsikateri problem gledamo drugače in

se lotimo reševanja celovito in s tehtnim premislekom.

Vsekakor mi izkušnje iz prejšnjega mandata kot občinska

svetnica in še posebej izkušnje vodenja krajevne skupnosti

pomagajo tudi pri vodenju občine.

Kako ste se spopadli z novimi nalogami? Kateri problem

občine se vam je zdel najbolj pereč?

Nalog in izzivov na občini je veliko. Moje prve naloge na obči-

ni so bile seznanitev z delom občinske uprave. Moje ključno

vodilo je prijazna in dostopna občinska uprava, ki prisluhne

prav vsakemu. Prizadevam si, da bi bilo delo uprave in mene

kot županje transparentno, strokovno in učinkovito.

Občina Divača ima cel kup naravnih danosti, katere premalo

izkorišča. Razvoj turizma, malega gospodarstva, kmetijstva in

podjetništva so moje prioritete. Za glavni izziv sem si postavila

dogovor s stečajnimi upravitelji Primorja in Banko Koper za

dokončanje poslovne cone Risnik. Da bo naša občina prijazna

podjetnikom, bomo znižali komunalni prispevek, saj bomo

le tako privabili nove podjetnike in s tem v občino pripeljali

nova delovna mesta.

Slovenske železnice že nekaj časa izvajajo obsežno rekon-

strukcijo postaje in tudi v zvezi s tem je potrebno kar precej

dela in truda. To delo uspešno nadaljuje komisija, ki je delo

začela že v prejšnjem mandatu.

V občini je nujno urediti optično omrežje in se spopasti s

sanacijo najbolj uničenih delov cest. V Vremski dolini je treba

urediti prostor za druženje krajanov v objektu LIV-a.

Država je zmanjšala proračune občin. Na kaj vse bo to

vplivalo?

Občina ima določene stroške, predpisane z zakonom in se

jim ne more izogniti. Prav tako se ne more izogniti stroškom

delovanja občinske uprave, in prav se mi zdi, da tudi društva

dobijo sredstva za svoje delovanje. Zmanjšujemo material-

ne stroške in seveda se bo zmanjšanje povprečnin občini

poznalo tudi pri investicijah. Izbirali bomo take investicije, ki

bodo imele čim večji delež pokrit z evropskimi sredstvi.

Kako sodelujete z občinskim svetom?

Sodelovanje z občinskim svetom je dobro. Občinski svetniki

so pripravljeni delati in mi pomagajo. Smo pred sprejetjem

proračuna in svetniki ter predstavniki svetov krajevnih sku-

pnosti so aktivno sodelovali pri pripravi proračuna.

Kako pa z občinsko upravo?

Tudi z občinsko upravo je sodelovanje korektno. Z manjšimi

spremembami zadolžitev in prerazporeditvijo dela bomo

gotovo dosegali še boljše rezultate.

Hvala za odgovore. Želimo vam uspešno županovanje še

vnaprej.

V. B. Š.

3aktualno

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

4

V ponedeljek, 2. februarja, je delegacija

Občine Divača v sestavi: Alenka Štrucl

Dovgan, županja, Dobrivoj Subič,

predsednik odbora za fi nance, Drago

Škamperle, predsednik odbora za go-

spodarstvo in infrastrukturo ter Damija-

na Gustinčič, predsednica KVIAZ-a in po-

budnica dogodka, obiskala Luko Koper

z namenom izraziti podporo vodstvu in

zaposlenim Luke Koper v prizadevanjih

za izgradnjo drugega tira Divača-Koper.

V poldrugi uri dolgem pogovoru so

predstavniki Luke Koper: Dragomir Matić,

predsednik uprave, Andraž Novak, član

uprave, Maša Čertalič s področja strate-

škega razvoja ter Andrej Cah in Mitja

Dujc s področja trženja predstavili delni-

ško družbo Luko Koper in njihova prizade-

vanja za začetek izgradnje drugega tira.

Dela na železniški postaji Divača preha-

jajo v zadnjo delovno fazo. Po zaključnih

delih vpadnice v Divačo in z odprtjem

mostu se je po 12-ih mesecih vožnje čez

pontonski most končala gradnja novega

mostu. Z odprtjem novega mostu in

odstranitvijo začasnega se je sprostil

promet v Divačo. S tem se je odprla

možnost tirne širitve postaje Divača, ki

dobiva nove daljše tire (750 m koristne

dolžine, en tir bo imel GC-profi l). Daljši

tiri bodo uporabnejši, saj omogočajo

večjo prepustnost, sočasne uvoze vlakov

iz smeri Koper, Trst in Ljubljana. Istočasno

prihaja do vklopa nove sodobne var-

nostne naprave, ki bo omogočila lažje,

hitrejše in varnejše vodenje prometa.

Občani in ostali uporabniki pa se sedaj

srečujejo z manjšim ozkim grlom na kro-

žišču, kjer so dela v polnem teku. Nastaja

krožišče s petimi kraki, ki bo poleg ce-

stnih povezav imelo še odcep za bodočo

trgovino Mercator in kamnoseštvo. Okoli

krožišča je vgrajena celotna kanaliza-

cijska infrastruktura in na novo urejen

vodovod, ki povezuje Divačo in Dolnje

Ležeče. Dela na krožišču bodo predvi-

doma končana do aprila. Po končanih

gradbenih delih sledi še ureditev okolice,

tako krožišča kot okolice nekdanje po-

licijske postaje. Cestni vhod do objekta

bivše policijske postaje pa bo urejen z

zadnje strani, z ulice Istrskega odreda. Na

območju novega nadvoza bodo urejeni

novi pločniki za večjo varnost pešcev.

V teku so dela za izgradnjo novih železni-

ških peronov in pročelja železniške postaje

Divača. Končal se je razpis in izbor izvajalca

za izgradnjo tretjega podhoda (Gregor

Žiberna). Zaradi dostopnih poti do tega

podhoda je bilo potrebno odkupiti del ze-

mljišča, na katerem trenutno stojijo barake,

ki jih bo treba odstraniti pred pričetkom

gradnje tretjega podhoda.

V Divači so končana dela na sanaciji

lagune pri čistilni napravi, urejeno je

tudi ponikovalo polje in dolina dobiva

novo podobo. Odpira se možnost, da

se te površine koristno izrabijo (npr. za

športne dejavnosti).

Kljub temu da smo se v teh 18-ih me-

secih navadili na vsakodnevni prometni

hrup, ropot gradbenih strojev in to-

vornjakov ter prah, pa si vsi, predvsem

pa prebivalci treh hiš na Lokavski ulici

najbolj želijo, da se dela zaključijo. Po

zagotovilih izvajalca ŽGP Ljubljana bo

glavnina del zaključena do divaškega

občinskega praznika. Ropot strojev naj bi

se občutno zmanjšal v mesecu maju.

Tako investitor kot izvajalec se zavedata

vseh težav, ki nastanejo pri tako velikem

projektu, kot je ta v Divači. Ne glede na

vedno nova spreminjanja režima vožnje v

cestnem in železniškem prometu pa je po-

hvalno sodelovanje vseh udeležencev del,

saj do danes ni prišlo do nobenih izrednih

dogodkov in s tem kakršnih koli posledic.

Največji prispevek in s tem velika mera

potrpežljivost gre na račun prebivalcev

Divače, ki se najbolj zavedajo, da je žele-

znica tista ki je in bo še naprej pripomo-

gla k razvoju naše občine.

Dobrivoj Subić

aktualno

5

Povzemam nekaj zanimivosti:

- Luka Koper je bila ustanovljena leta 1957, je nosilka koncesi-

je za vodenje pristanišča do leta 2043,

- število zaposlenih v skupini Luka Koper 1.000,

- ladijski pretovor v letu 2014 18,9 milijonov ton,

- površina pristanišča: 280 ha, specializirani terminali 12, dolžina

operativne obale 3,4 km, privezi 26, dolžina železniških tirov 30 km,

- najkrajša transportna pot iz Daljnega vzhoda v osrčje Evrope,

- poslovna središča na zalednih trgih so iz Kopra dosegljiva v

manj kot 1 dnevu po cesti in manj kot 2 dnevih po železnici,

- v povprečju pripelje in odpelje dnevno 56 vlakov,

- načrt investicij v razvoj pristanišča (poleg izgradnje 2. tira):

nov vhod v kamionski terminal, priprava novih zalednih

površin, razširitev potniškega terminala, podaljšanje kontej-

nerskega terminala ob 1. pomolu, rekonstrukcija dela obale,

podaljšanje 2. pomola, nov RO-RO privez.

Da je družba uprta v razvoj, kažejo njeni ambiciozni načrti, za

kar pa potrebujejo boljšo infrastrukturo. Poleg lastnih vlaganj

v njeno posodobitev je izgradnja drugega tira bistvena za

izboljšanje propustnosti pristanišča in za prepričanje obstoje-

čih strank in novih, da v Sloveniji zmoremo slediti razvoju.

Ker se občina Divača zaveda pomena Luke Koper in njenega

vpliva na razvoj drugih gospodarskih panog, je z obiskom

izkazala podporo njenim aktivnostim za uvrstitev investicije

v kandidaturo za pridobitev evropskih sredstev. To namero je

izrazila tudi s pričujočim pismom:

Naše druženje v Luki Koper smo zaključili z ogledom celo-

tnega kompleksa, kjer smo občudovali urejenost in dobro

organizacijo dela.

Z iskrenimi željami, da uspemo z združenimi močmi realizirati

že več kot 20-letni cilj izgradnje drugega tira, smo se poslovili

od naših prijaznih gostiteljev in jih povabili, da nam vrnejo

obisk v naši občini.

Damijana Gustinčič

5aktualno

Občina Divača

Kolodvorska ul. 3 a

6215 Divača

Datum: 2. 2. 2015

Predsednik uprave Luke Koper,

g. Dragomir Matić

6000 Koper

PODPORA VODSTVU LUKE KOPER V PRIZADEVANJIH

ZA IZGRADNJO 2. TIRA DIVAČA-KOPER

Spoštovani,

občanke in občani občine Divača ter občinski svet z občin-

sko upravo spremljamo vaša prizadevanja za izgradnjo 2.

tira Divača-Koper.

Zavedajoč se pomena in upravičenosti te investicije, izraža-

mo našo moralno podporo in pripravljenost sodelovanja z

vsemi akterji za izvedbo omenjenega projekta, ki je ključen

za razvoj slovenskega gospodarstva.

Divača je bila vedno zelo pomembno transportno in

železniško središče. Z obnovo in modernizacijo železni-

ške postaje v Divači in z omenjenim drugim tirom se ta

pomembnost še povečuje. Občina Divača pri tem aktivno

sodeluje: od projektov, pridobivanja soglasij do same

realizacije.

Veliko naših občanov je zaposlenih na Slovenskih železni-

cah in v Luki Koper. Zato vidimo nujnost izgradnje 2. tira v

luči bodočega razvoja naše države, s tem pa tudi možnosti

novih zaposlitev.

Občina Divača si bo tudi v prihodnje prizadevala za iskanje

poti za čimprejšnji začetek izvedbe omenjenega projekta.

Z veseljem se bodo odzvali vašim vabilom za naše vključe-

vanje v aktivnosti pri izgradnji.

Lepo pozdravljeni,

Alenka Štrucl Dovgan, županja

Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za

gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje

podelila priznanje za NAJ POT v vseslovenski akciji Moja

dežela – lepa in gostoljubna pod častnim pokroviteljstvom

predsednika Boruta Pahorja, v torek, 14. oktobra 2014, v Ho-

telih Bernardin v Portorožu. Udeleženci tekmovanja so lahko

bile vse tematske poti v Sloveniji. Na natečaj so jih prijavili

prebivalci, kraji, organizacije, društva v Sloveniji, ki so skrbni-

ki, upravljavci ali nosilci tematskih poti. Poti so tekmovale v

vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju, vodenju

in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti in

predstavitvi posamezne poti po ocenjevalnem obraz-

cu, ki je bil določen z razpisom in po katerem je potekalo

6

ocenjevanje. Najprej je izbor potekal

na 14 območnih enotah Zavoda za

gozdove Slovenije, kjer so komisije

izmed prijavljenih izbrale 13 naj območ-

nih poti v letu 2014. Centralna komisija

je ob pregledu vseh 13 naj–regijskih

tematskih poti nominirala tri, in sicer VI-

NOTOUR pot Svečina-Ratsch a.d.W, pot

kulturne in naravne dediščine Razkriški

kot in naravoslovna učno pot Po sledeh

vodomca.

Na sejmu ALPE-ADRIA: TURIZEM IN

PROSTI ČAS 2015, ki je potekal na Go-

spodarskem razstavišču v Ljubljani, pa

so v soboto, 31. januarja 2015, že tretje

leto podeljevali tudi priznanja za naj

območne poti.

Društvi TKŠD URBANŠČICA in TKŠD

MEJAME sta preko Območne enote

Zavoda za gozdove Slovenije – Seža-

na prijavili na tekmovanje POT VO-

DNIH ZAKLADOV in na sejmu prejeli

priznanje za 1. mesto na regijskem

tekmovanju na območju Sežane.

Priznanje in nagrado sva prevzela

predsednika društev TKŠD Urbanščica,

Mirjam Frankovič Franetič ter društva

TKŠD MEJAME, Jožko Valečič. Priznanja

so podelili Peter Misja, predsednik TZS,

Ivo Trošt, direktor ZGS in Marko Lenarčič

v imenu GIZ-a.

Pot, ki se prične v vasi Famlje, zaključi

pa v Danah pri Divači, sta društvi s

pomočjo evropskih sredstev za razvoj

podeželja – Leader in Občine Divača

v zadnjih dveh letih nadgradili tudi z

označitvijo poti, s postavitvijo varovalne

ograje ob ledenici v Danah ter s posta-

vitvijo še dodatnih miz in klopi ob kalih.

Mirjam FF in Jožko Valečič

»Ja, kje drugje, kot na prireditvi Športnik

Krasa in Brkinov!« je bil v športni sferi

občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen

in Sežana najpogostejši odgovor na

vprašanje, kje je treba biti v sredo (5. 3.)

zvečer. Tretje leto zapored so se priznanja

za »naj športnika« tega okolja podeljevala

na področju štirih občin. Prekrasna seno-

žeška večnamenska dvorana je bila kot

nalašč za sprejem najboljših športnikov,

trenerjev, športnih funkcionarjev in števil-

nih obiskovalcev. Županja občine Divača,

Alenka Štrucl Dovgan, je v imenu gosti-

telja prireditve zbranim zaželela prijazno

dobrodošlico v Senožečah in izpostavila

pomembnost delovanja na športnem

področju, tako rekreativno kot še posebej

tekmovalno. Izrazila je iskreno pohvalo

in zahvalo vsem športnikom in športnim

delavcem ter zadovoljstvo, ponos in

čestitke vsem prejemnikom priznanj.

Prireditev pa je gostila tudi veliko ime na-

šega športa, »delno kar domačina«, sicer

pa olimpijskega zmagovalca Rajmonda

Debevca. »Moj oče prihaja iz Razdrtega,

zato rad obiščem ta del Slovenije. Prireditev

je bila ena izmed najprijetnejših. Vesel sem,

da je med dobitniki priznanj tudi športni

strelec,« je povedal prekaljeni strelec in

izpostavil podelitev priznanja strelcu

Jožetu Čeperju, ki je zasluženo prejel

priznanje za najperspektivnejšega mlade-

ga športnika Krasa in Brkinov v letu 2014.

Priljubljenost prireditve nakazuje izjemen

obisk, saj je bila nova večnamenska dvora-

na nabito polna. »V prvi vrsti to kaže na ra-

zvoj naše prireditve v pravo smer. Nobenega

dvoma ni, da je bila odločitev, da športnike

nagradimo v družbi sosednjih občin, povsem

pravilna. Tudi priznanja tako pridobivajo na

veljavi,« je poudaril predsednik, Marjan

Suša, ki je s kolegi preučil preko 80 predlo-

gov za podelitev priznanj. V kulturno-za-

bavnem programu, ki ga je v sodelovanju

s Športno zvezo Sežana in Občino Divača

spretno in domiselno oblikoval v celoto

Miha Penko, so se zvrstili zanimivi nastopi.

Najprej je občinstvo ogrela skupina učen-

cev Podružnične osnovne šole Senožeče

pod vodstvom prizadevnih učiteljic šole,

nato pa še glasbeni nastop Sama, Barbare

in Nastje ter nastop domačega Plesnega

društva Srebrna. Vrhunec dogajanja pa je

bila razglasitev najboljših: naj ekipe, naj

športnika in naj športnice Krasa in Brkinov

za leto 2014.

V kategoriji klubov je priznanje naj ekipe

Krasa in Brkinov v letu 2014 drugič zapo-

red prejel Balinarski klub Hrast Kobjegla-

va, med športniki pa je bil za naj špor-

tnika v letu 2014 izbran atletski državni

dvoranski prvak med starejšimi mladinci

Jan Luxa. Izkazala se je tudi karateistka,

mladinska državna prvakinja in naj špor-

tnica Krasa in Brkinov v letu 2014 Nika

Frank, ki je kot trenerka karateja osnove

karateja prikazala v družbi mladih kara-

teistov – učencev šole v Senožečah, in

celo gostiteljice, županje občine Divača.

Priznanja športnik Krasa in Brkinov v letu

2014 so prejeli še Simon Gombač za

uspešne nastope v državni reprezentanci

ragbija, Grega Krečič za uspešne klub-

ske nastope v državnem prvenstvu in

sodelovanje v državni kadetski rokome-

tni reprezentanci, Karate klub Bushi

Divača za osvojeno 1. mesto v skupnem

pokalnem seštevku klubov JKA karate

zveze Slovenije in Anja Ferfi la za uspe-

šno delo z mlajšimi in razvoju temeljne

športne vzgoje na Krasu in v Brkinih.

Priznanja za najboljše športne dosežke

v letu 2014 so prejeli Miha Tavčar za

osvojeni dve 1. mesti na mednarodnih

tekmah v maratonu ter imenovanje za

najboljšega voznika leta na nacional-

ni ravni, Teja Gulič za osvojeni naslov

državne prvakinje v cestnem kolesar-

stvu in Andrej Prelc za dosežen naslov

državnega prvaka divizije 1 v gorsko-hi-

trostnem avtomobilizmu.

Komisijo za podeljevanje priznanj

»Športnika Krasa in Brkinov« so se-

stavljali poleg predstavnikov Športne

zveze Sežana tudi predstavniki Športne

zveze Občine Hrpelje - Kozina ter Obči-

ne Divača in Občine Komen.

Letos prvič so podelili priznanje za

najperspektivnejšega športnika in tudi za

najboljše športne dosežke mladih špor-

tnikov in športnic do 18. leta. Ta priznanja

6 aktualno

Foto

: ŠP

OR

TN

A Z

VE

ZA

SE

ŽA

NA

IN

ZA

VO

D Z

A Š

PO

RT,

TU

RIZ

EM

IN

PR

OS

TI

ČA

S S

EŽ

AN

A

7

so romala v roke Eriku Čehu za osvojeno

bronasto kolajno na mladinskem svetov-

nem prvenstvu v balinanju, v disciplini

bližanje in zbijanje v krog, ekipi mlajših

dečkov Rokometnega društva Jadran

2009 Hrpelje - Kozina za osvojeni naslov

klubskih državnih prvakov v rokometu v

letu 2014, Axlu Luxi za osvojen trikratni

naslov državnega prvaka pri mlajših in

starejših mladincih ter osvojeno 3. mesto

na članskem dvoranskem prvenstvu v

skoku v višino v letu 2014, Niki Tominc

za osvojeno 1. mesto za pokal Slovenije

v triatlonu za leto 2014 v kategoriji sta-

rejših deklic, Simonu Požarju za osvo-

jeno bronasto kolajno na mladinskem

svetovnem prvenstvu v balinanju v igri

dvojic ter za osvojen naslov štirikratne-

ga mladinskega državnega prvaka in

ekipi Športnega društva HOPLA Sežana v postavi Žan Skok, Aljoša Skok, Tilen

Grmek in Luka Dezors za osvojen naslov

državnih pionirskih prvakov v štafetnem

teku 4 x 100 metrov v letu 2014.

Slavnostna podelitev se je zaključila s

podelitvijo jubilejnih plaket, in sicer bro-

naste Klemnu Karižu za več kot 10 let

uspešnega igranja in aktivnega dela v

nogometu na območju občine Sežana,

zlate plakete pa so prejeli Damir Metljak

za dolgoletno aktivno delovanje v NK

Tabor Sežana, Območna balinarska zve-

za Sežana za 40 let aktivnega delovanja,

Karlo Kastelic za več kot 30-letno zavze-

to in uspešno delo na področju športa,

zlasti rokometa, in Slavko Mihalič za več

kot 30 let dolgo športno delovanje za

razvoj, zlasti nogometa, na področju

Brkinov. Častna listina za življenjsko delo

pa je pripadala Janezu Komparetu.

Priznanja so športniki prejeli iz rok žu-

panov vseh štirih občin: Divača, Hrpelje

- Kozina, Komen in Sežana. Prireditev pa

so z udeležbo počastili tudi predstavniki

Olimpijskega komiteja Slovenije, Zveze

športnih zvez in Sonja Poljšak, vodja

regijske pisarne športnih zvez in pred-

sednica Športne zveze Koper.

Čestitke vsem prejemnikom priznanj in

veliko uspehov v bodoče.

aktualno

Foto

- v

se n

a s

tra

ni

7: Š

PO

RT

NA

ZV

EZ

A S

EŽ

AN

A I

N Z

AV

OD

ZA

ŠP

OR

T, T

UR

IZE

M I

N P

RO

ST

I Č

AS

SE

ŽA

NA

8

Na osnovi prejetih predlogov je Komisija za podelitev priznanj Športnik Krasa in Brkinov sklenila, da podeli častno listino za življenjsko delo JANEZU KOMPARETU iz Kozine za širjenje športa na Krasu in Brkinih, aktivno delo z mladimi ter vzgojo mladih trenerjev, aktiva športnikov in funkcionarjev.Janez Kompare je rojen 8. 10. 1929 na

Dolenjskem, kjer se je tudi šolal. V času

2. svetovne vojne je bil deportiran v de-

lovno taborišče v Muenchen, od koder

se je po osvoboditvi peš vrnil v Slo-

venijo. Po koncu vojne je končal nižjo

gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani.

Kmalu po zaključku izobraževanja ga

je pot zanesla na Kras – v Tomaj, kjer je

poučeval telovadbo in modelarstvo. Leta

1952 je v Sežani poučeval športno vzgojo

na gimnaziji. Imeli so le nogometno igri-

šče, ki ga je g. Kompare »dal« podaljšati.

Telovadnica je bila v stari občinski garaži,

kjer je danes sedež občinske uprave.

Služboval je tudi v Hrpeljah, kjer je skupaj

z otroki naredil igrišče pred šolo. Dvakrat

na teden je odhajal tudi v Podgrad, kjer

je učil telovadbo. V začetku 70-ih let je v

Smledniku učil tehnični pouk in risa-

nje. Ja, prav ste slišali, tudi to mu je šlo

odlično od rok. Za kratek čas se je vrnil

nazaj na rodno Dolenjsko, a se je leta

1965 vrnil na Kras. Na OŠ dr. Bogomirja

Magajna je športno vzgojo poučeval od

leta 1965 do 1991, ko se je upokojil. Učil

je športno vzgojo in tehnični pouk, za vse

navdušence modelarstva pa je vodil tudi

krožek modeliranja. Gospodu Komparetu

je potrebno pripisati zasluge za izgradnjo

košarkarskega igrišča, posebnost katere-

ga je bila gradnja v obliki amfi teatra, zato

je bilo več kot primerno za različne dru-

ge, tudi kulturne prireditve. V Lescah je

kupil 30 parov smuči za potrebe pouče-

vanja športne vzgoje. Učenci so smučali

po divaških in senožeških strminah. Kot

vodja se je udeležil več 10 zimskih in po-

letnih šol v naravi. Aktivno se je vključeval

tudi v projekt gradnje nove telovadnice

v Divači. Prizadeval si je, da bi bila dovolj

dolga, da bi se v njej lahko igralo tudi

rokomet, vendar njegovih nasvetov niso

upoštevali. Narisal je tudi osnutke igrišč

za telovadnico, po katerih so bila igrišča

na koncu tudi zgrajena. Kot velik ljubitelj

letalstva je organiziral tudi športne dneve

na letališču v Postojni. Navduševal se je

tudi nad jadralnim letenjem, zato je še

posebej rad zahajal na Velike Bloke, od

koder so se zanesenjaki jadralnega lete-

nja spuščali po hribih navzdol.

Janez Kompare je s svojim delom in pre-

danostjo ustvaril veliko več, kot bi človek

lahko povedal v nekaj stavkih. S svojimi

sposobnostmi je vedno znal prebroditi

še tako velike ovire. Ljubezen do športa,

ki še sedaj kar žari iz njega, je neizmerna.

Gospod Kompare, zavedamo se, da

je naša skromna nagrada le ena iz-

med mnogih, ki ste jih prejeli na svoji

življenjski poti. Vaše delo spoštujejo

daleč naokrog. Vseeno pa vedite, da ste

najbolj cenjeni tukaj, kjer ste doma.

Za njegovo življenjsko delo širjenja

in razvoja športa na Krasu in Brkinih,

aktivno delo z mladimi v športu ter

vzgojo mladih trenerjev in aktivnih

športnikov ter funkcionarjev se Jane-

zu Komparetu podeljuje častna listina

za njegovo življenjsko delo.

Janez Kompare je bil dolga leta učitelj

telesne vzgoje in tehničnega pouka na

divaški šoli, kjer je skozi njegove roke šlo

veliko generacij divaških osnovnošol-

cev, ki se ga še vedno radi spominjajo.

Niko Zadnik,

Športna zveza Sežana in

Romana Derenčin,

občinska uprava Občine Divača

aktualno

Za nami je prvih 10 let delovanja

društva na področju turizma, kulture in

športa.

Zdi se, kot bi bilo včeraj, ko smo se

januarja 2005 vaščani Dan, Kačič in

Pareda na pobudo tedanjega direktorja

javnega zavoda Park Škocjanske jame g.

Albina Debevca prvič zbrali in preverili

zainteresiranost za ustanovitev društva,

ki bi pripomoglo k večanju prepoznav-

nosti in razvoju našega območja, ki

meji na park Škocjanske jame. Vzdušje

je bilo optimistično, interes močan, in v

nekaj mesecih smo imeli potrjen statut,

organe, vodstvo in vpis v register.

Letošnjega 6. marca smo se ponovno

zbrali na slavnostnem občnem zboru v

novem domu vaščanov v Danah in pre-

verili prehojeno desetletno pot. Upravi-

čiti trojno ime hkrati: turistično, športno

in kulturno ni enostavno. In tudi ni bilo

vedno enostavno. Ampak, kjer je volja,

tudi rezultat ne izostane, kljub številčno

majhnemu društvu.

Sprehod po uspešnih prijavah na razpise1. Obnova komunske štirne v Danah,

Helios (2006) – po uspešni prijavi (na

razpisu smo zbrali največ točk) smo v

Danah v skladu s smernicami Zavoda za

varstvo kulturne dediščine obnovili va-

ški vodnjak (štirno) ter v sodelovanju s

tedanjim razvojnim centrom in divaško

osnovno šolo začrtali prvo pohodno

pot od Divače do Kačič.

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

9

2. Projekt 1001 kal – 1001 zgodba o

življenju, Interreg III a (2006, 2007) – v

sodelovanju z Zavodom za varstvo na-

rave in Razvojnim centrom Divača smo

obnovili in označili tri kale. Obnovo kala

v Lasatkah po starem običaju z ročnim

teptanjem je zabeležila tudi televizija

Koper. Tu je treba posebej poudariti,

da je pomen obnove kalov izjemnega

pomena, ne samo zaradi ohranjanja in

prezentacije dediščine našega obmo-

čja, temveč so kali izjemno pomemben

življenjski prostor za številne živalske in

rastlinske vrste ter pomemben vodni vir

za številne živali v sušnih poletnih me-

secih. Posebna zahvala pri izpeljavi tega

projekta gre pokojnemu Igorju Maherju.

3. Projekt Podoba občine Divača skozi

različne materiale, LAS Krasa in Brkinov

v okviru Evropskega kmetijskega sklada

za razvoj podeželja, pristop Leader

(2009) – v sodelovanju z Višjo strokovno

šolo iz Sežane (študenti smeri oblikova-

nje materialov in fotografi je) in Občino

Divača smo v Danah izvedli enoteden-

ske ustvarjalne delavnice, katerih cilj je

bil razvoj idejnih osnutkov različnih pro-

duktov, ki simbolizirajo lokalno okolje. Vsi

prototipi izdelkov so bili predstavljeni na

razstavi v prostorih društva.

4. Projekt Pot vodnih zakladov, LAS

Krasa in Brkinov v okviru Evropskega

kmetijskega sklada za razvoj podeželja,

pristop Leader (2009) – v sodelovanju z

Občino Divača in TKŠD Urbanščica smo

zasnovali in uredili posamezne odseke

tematske pohodne poti mimo vodnih

objektov med Famljami in Danami,

objavili spletno stran, izdali zloženko ter

postavili dve info tabli. V čiščenje poti je

bilo vloženih tudi veliko ur prostovolj-

nega dela.

5. Projekt Za čisto in zdravo naravo,

LAS Krasa in Brkinov v okviru Evropske-

ga kmetijskega sklada za razvoj pode-

želja, pristop Leader (2010) – v okviru

projekta smo sanirali dve večji odla-

gališči v bližini Kačič, eno odlagališče

smo fi zično zaprli, uredili smo ekološke

otoke v Kačičah, Danah in Paredu ter

izvedli 2-dnevno brezplačno okoljevar-

stveno delavnico na temo pravilnega

ločevanja odpadkov, kompostiranja,

čiščenja odpadnih voda itd.

6. Pot vodnih zakladov 2 – v letu

2012 smo se skupaj z TKŠD Urbanšči-

ca uspešno prijavili s projektom Pot

vodnih zakladov 2. V okviru projekta

in s prostovoljnim delom smo celotno

traso označili s smernimi tablicami. Z

društvom Urbanščica smo se skupaj pri-

javili še na tekmovanje Naj pot – moja

dežela čista in gostoljubna in se uvrstili

med 13 naj poti v Sloveniji.

Rekreacijsko in športno delovanjeTu velja izpostaviti dva pohoda, ki sta z

leti postala že tradicionalna.

Prvi je Pohod po poti vodnih zakla-

dov s krajšo traso okoli Dan in Kačič ter

daljšo med Danami in Famljami, ki ga

organiziramo v prvi polovici septembra.

Drugi, ki se je izjemno lepo prijel, je

aprilski Pohod po partizansko-kurir-

ski poti, katerega trasa je speljana od

Dan do Varej.

V letu 2014 smo prvič izpeljali Tek med

kraškimi zidovi in zelišči, ki je bil izjemno

dobro sprejet in so se ga udeležili številni

tekači iz Slovenije in sosednje Italije.

Kulturno delovanje Vaški praznik Kačišn´ca, ki ga je

društvo ponovno obudilo in ga vsak

drugi vikend v septembru neprekinjeno

organiziramo celotno desetletje, je v

vseh letih gostil izjemno pester nabor

nastopajočih (folklorne skupine, pev-

ski zbori in solisti, humoristi, dramske

skupine, umetniki z različnimi razstavami,

avtorji različnih del, ponudniki domačih

proizvodov iz regije, ugledni gostje iz

domačega okolja in širšega lokalnega

območja, animatorji za otroke…). Več

let zapored smo organizirali slikarski

extempore, ki so se ga udeleževali ama-

terski slikarji od blizu in daleč. Nastala

dela so zaokrožila po različnih razstavnih

lokacijah (Občina Divača, Dom upoko-

jencev Sežana, Občina Hrpelje – Kozina),

eno leto pa smo gostili tudi fotografski

natečaj. Fotografi je so še vedno na

ogled v prostorih društva v Danah.

V začetku oktobra smo se vsako leto

v sodelovanju s krajevno organizacijo

Združenja borcev Divača ob spomin-

skem dnevu poklonili padlim domači-

nom med I. in II. svetovno vojno.

Tudi na naše najmlajše nismo pozabili.

V sklopu Kačišn´ce so se v desetih letih

zvrstile številne ustvarjalne delavni-

ce za otroke. Poleg tega je vsako leto

otroke iz Dan, Kačič in Pareda decem-

bra obiskal in obdaril dedek Mraz, ki

je s seboj za piko na i pripeljal tudi mini

gledališče in razne animatorje ... Tu gre

zahvala tudi Zvezi prijateljev mladine

iz Sežane, ki so se z veseljem vključili

zgodilo se je

10

v organizacijo. V sklopu decembrskega

rajanja smo otroke skoraj vsako leto z

vlakom popeljali v praznično Ljublja-

no in poskrbeli za poučen in zabaven

program.

Skrb za okoljeV luči ohranjanja čistega okolja smo

v okviru društva organizirali več po-

mladanskih in jesenskih čistilnih akcij.

Takoj po ustanovitvi društva smo v

sodelovanju s Parkom Škocjanske jame

in Občino Divača sanirali makadamsko

cesto od Dan do Matavuna. Nasuli smo

prek 250 m3 jalovine in omogočili lažjo

dostopnost do Parka. Za redno vzdr-

ževanje poti je bilo opravljenih veliko

prostovoljnih ur dela domačinov, za kar

jim gre velika zahvala.

Zabavni dogodkiDruštvo vsako leto organizira kar dve

kresovanji, in sicer enega pred prvim

majem, drugega pa na kresno noč,

23. junija. V drugem primeru gre za

ohranjanje starega običaja v Danah, ki

je hkrati tudi lepa priložnost za med-

generacijsko druženje med vaščani. Za

preganjanje zime iz naših krajev na pu-

stno soboto poskrbijo otroci iz vseh

treh vasi, ki obiščejo vse domove in so

deležni prijazne pozornosti domačinov.

In naslednjih deset let?Želim si, da bi se društvo še okrepilo in

bilo gradnik dobrih odnosov med do-

mačini, gradnik zavesti o pomenu traj-

nostnega ravnanja z naravo in kulturno

dediščino, gradnik turistične prepoznav-

nosti tako doma kot tudi v tujini in da

bi morda za krmilo postopoma poprijel

podmladek, ki ima drugačne poglede

na svet, svežo in neobremenjeno ener-

gijo ter razmišlja širše.

Ob deseti obletnici delovanja se v imenu društva iskreno zahvaljujem:- Občini Divača za fi nančno podporo pri

rednem delovanju in prijavah društva na

razpise, pomoč pri oglaševanju dogodkov

ter desetletno strokovno in drugo pomoč;

- Parku Škocjanske jame za pobudo gle-

de ustanovitve društva in del zagonskih

sredstev za vzpostavitev društva ter za

kvalitetno strokovno sodelovanje v vseh

desetih letih delovanja društva;

- Razvojnemu centru Divača, ki je med

leti 2005 in 2007 pomembno prispeval

k oživljanju naravne in kulturne dedišči-

ne območja, kjer deluje društvo;

- članom vodstva društva, še posebej

pa Damjani Gombač, Urški Tušar, Branki

Škrlj in Mariji Svetina, Borutu Nedohu

ter vsem članicam in članom društva,

ki so se vsa leta trudili, da je društvo

preživelo in naredilo pomembne korake

za razvoj in prepoznavnost območja;

- Andrejki Cerkvenik, ki je skrbela za

uspešne prijave društva na razpise in

soorganizirala Kačišn´co;

- podmladku društva za glasbene pope-

stritve na dogodkih in drugo pomoč;

- Društvu TKŠD Urbanščica za partner-

sko sodelovanje v projektih in drugim

društvom za pomoč;

- gospodinjam iz Dan, Kačič in Pareda za

okusne dobrote ob praznikih;

- vsem sponzorjem in donatorjem, ki so

podpirali naše dogodke;

- vsem organizacijam, izvajalcem, raz-

stavljavcem in drugim soustvarjalcem

dogodkov;

- vsem obiskovalcem, ki ste z udeležbo

na dogodkih vsa leta podpirali naš trud

- ter moji ženi, ki je vsa ta leta zdržala

pogoste odsotnosti od doma.

Predsednik TKŠD Mejame

Jožko Valečič

10zgodilo se je

Društvo Dobrnič, ki deluje v okviru

Združenja borcev za vrednote NOB v

krajevni skupnosti Senožeče, je med-

narodni dan žena 8. marec proslavilo

s tradicionalno proslavo z bogatim

kulturnim programom. Letos se je

prireditev prvič odvijala v novi večna-

menski dvorani, ki je poimenovana po

prvem slovenskem dobitniku olimpijske

medalje, domačinu Rudolfu Cvetku,

rojenemu 1880 prav v Senožečah.

Na odru in pod njim so se pred polno

dvorano zvrstili številni nastopajoči s

kulturnimi točkami. Zaplesali so plesalci

Plesnega društva Srebrna pod vodstvom

Nataše Đukić, recitirali in priredili zai-

grano učno uro, kako se dela dojenčke,

učenci domače osnovne šole pod vod-

stvom mentorice Nataše Adam, ljudske

in partizanske pesmi je ob spremljavi

kitare zapela dobrodošla gostja Marjetka

Popovski, kot vedno pa so z zborovsko

pesmijo zaključili člani mešanega pev-

skega zbora iz Senožeč pod vodstvom

zborovodkinje Ade Škamperle. Tudi

tokrat se je na prireditvi, ki sta jo pove-

zovali Cvetka Gorjup in Alenka Žiberna,

ki sta tudi recitatorki domačega društva

Dobrnič, zbralo veliko število obiskoval-

cev, predvsem pa nežnega spola, da bi

na prijeten način počastili ženske, matere

in dekleta in njihovo pomembno vlogo

v družbi. O tej vlogi, ki jo imajo ženske v

današnji družbi, pa naj bo kot delavke,

matere, gospodinje in gospodarstvenice,

je spregovorila divaška županja Alenka

Štrucl Dovgan. »Je čas za delo in pra-

znovanje. Spomnimo se časa, ko so si

ženske pridobile pravice in danes igrajo

pomembno vlogo v družbi, politiki in

gospodarstvu. V obilici dela pa največ-

krat pozabljamo nase. Srečne smo, da se

nekdo spomni na nas in da smo lahko v

dobri družbi. Sreča je v drobnih stvareh,«

je poudarila županja Štrucl Dovgan. Poz-

drav nežnemu spolu pa je namenil tudi

predsednik združenja ZZB Sežana Bojan

Pahor, ki je zbranim zaželel veliko zdravja,

sreče, topline in radosti.

Foto

: OLG

A K

NE

Z

11zgodilo se je

Po prireditvi, ki so jo spremljali foto posnetki o položaju

žensk v družbi nekoč in danes, avtorja Ljuba Severja, se je ob

sladkih dobrotah, ki so jih pripravile članice društva Dobrnič,

nadaljevalo druženje.

Olga Knez

Občinski odbor Združenja borcev za vrednote NOB Divača je v

soboto, 14. marca, povabil svoje članice in člane na srečanje v

počastitev dneva žena. Druženje je potekalo na izletu v Pivško

kotlino. Udeležilo se ga je 33 članic in članov iz Divače, Senožeč

in Vrem ter iz Sežane. Pridružil se je tudi predsednik območne-

ga združenja Sežana, gospod Bojan Pahor s soprogo.

Druženje se je pričelo ob 10. uri v Divači, kjer je čakal avtobus

in je vstopila večina članov. Pot smo nadaljevali po Vremski

dolini, sproti smo pobrali še nekaj članov, tudi najstarejšo

članico, gospo Štefko Zrnc. Naš cilj je bil Muzej presihajočih

pivških jezer v Slovenski vasi.

Ekomuzej pivških presihajočih jezer predstavlja zgodbo o

vodi na kraškem svetu zgornje Pivke. Posebna geološka

zgradba območja v povezavi z neenakomerno razporejenimi

padavinami povzroča veliko nihanje gladine kraške podtalni-

ce. Ob visokih vodah nastane v dolini kar sedemnajst presi-

hajočih jezer. Za spoznanje njihovega nastajanja je potrebno

zavrteti posebno mlinsko kolo. Predstavitve posameznih jezer

vključujejo tudi življenje domačinov v pokrajini, kjer je enkrat

preveč, drugič pa premalo vode. Makete najpomembnejših

življenjskih okolij: mokrih in suhih travnikov, grmišč, gozdov

in jam dopolnjujejo predstavitve izjemno pestrega rastlinske-

ga in živalskega sveta v Pivški kotlini.

Vsi prisotni smo bili navdušeni nad vodenjem, prikazanim in

videnim v muzeju. Sledila je druga točka našega druženja –

Park vojaške zgodovine v Pivki.

Park vojaške zgodovine je muzejsko in doživljajsko središče, ki

nastaja na območju starih italijanskih kasarn v Hrastju v Pivki.

Osnovni cilj projekta je na podlagi bogate vojaško-zgodo-

vinske dediščine tega območja osnovati razgibano turistično

središče, ki je namenjeno izobraževanju, raziskovanju in izje-

mnim doživetjem. Park vojaške zgodovine je rezultat močne

volje ljubiteljev vojaške zgodovinske zapuščine v občini Pivka

in na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije ter občin-

ske uprave v Pivki, ki je v svoji vojaški dediščini prepoznala

velik razvojni potencial.

Po mnenju večine članov je največ zanimanja požela pod-

mornica, ki smo si jo lahko ogledali tudi odznotraj.

Po ogledu smo se zbrali v stavbi komande, v kantini parka,

kjer je sledilo kosilo in družabno srečanje vse do vrnitve v

Divačo ob 17. uri.

Občina Divača je za druženje prispevala donacijo v obliki

prevoznih stroškov, kar je udeležencem še polepšalo že tako

prelep sončen dan, bogat z novimi znanji o naši lepi domovini.

Štefka Novak Žnidarčič

Da mlajša in starejša generacija dopolnjujeta druga drugo,

smo ponovno dokazali na prireditvi ob dnevu žena.

Društvo upokojencev Divača je v sodelovanju z osnovno šolo

tudi letos že tradicionalno pripravilo kulturno prireditev v

počastitev 8. marca – mednarodnega dneva žena. Obiskovalke

in obiskovalce so s kulturnim programom razveselili učenci

šole in posebni glasbeni gostje. Za obilo dobre volje in smeha

so učenci poskrbeli z recitacijami, skeči, plesom, petjem in

glasbo pod mentorstvom učiteljic Vilme Kres (koordinatorica

prireditve), Lidije Uršič, Ade Škamperle, Monike Rebec in

Taje Tavčar. Vse navzoče so pozdravile in ob prazniku vsem

predstavnicam ženskega spola zaželele vse dobro pomočnica

ravnateljice Nives Skuk, županja občine Divača Alenka

Štrucl Dovgan ter predsednica društva upokojencev Anica

Prelc. V svojih nagovorih so izpostavile aktivno vlogo žensk v

družbenem, političnem športnem in kulturnem življenju ter

poudarile, da bi se morali moški vsak dan spomniti svojih žena z

majhnimi pozornostmi in prijaznimi besedami, ki delajo čudeže.

Vsaka ženska je na prireditvi prejela rdeč nagelj, ki ga je tako kot

vsako leto podarjal »ambasador cvetja« Dobrivoj Subić.

Za zaključek prireditve je obiskovalce razveselil nastop skupi-

ne Kergelci izpod Ahca, katere člani so nam prikazali, kako se

da s pomočjo starih orodij in instrumentov ustvariti prijetno

melodijo. In ravno te melodije so bile tiste, o katerih nam

pripovedujejo naši dedki in babice, ki niso imeli niti radia niti

televizije, ampak so se razveselili vsakega zvoka še tako pre-

prostega instrumenta, samo da so lahko zaplesali. Kergelci so

z nasmehom na ustih, preprostostjo in sproščenostjo zaigrali

najlepše melodije, ki so v večnamenskem prostoru šole pove-

zovale tri generacije – otroke, starše ter dedke in babice.

Sledilo je družabno srečanje, kjer so upokojenke ob zvokih

starih melodij Kergelcev tudi zaplesale.

Še enkrat hvala učencem in njihovim mentoricam za prisr-

čen program, županji Alenki Štrucl Dovgan in pomočnici

ravnateljice Nives Skuk za prijazen nagovor in topel sprejem

ter Dobrivoju Subiću za podarjeno cvetje.

Anica Prelc,

predsednica Društva upokojencev Divača

Foto

: OLG

A K

NE

ZFo

to: S

AŠ

O G

AČ

NIK

12

PREBERITE V KREGERNIKU:

- Ponovno rojstvo gostilne Adria- V Senožečah nov letni kino

»Na prepihi«- Po desetih letih srebrna končno zlata- Zelena druščina priredila skupno

klicanje jelenov- Sprehajalko presenetil kup

poginulih ptic … kriva ptičja gripa ali vetrnica?

- Sankaško-nordijski center zavzele krave pasme kraška sivka

Snužejski pustni odbor se je odločil, da

se tudi letos zavzame za kulturno dedi-

ščino in tako je odločil našo mitnico ozi-

roma »vjlb« spremeniti v tiskarno, kjer

bi izhajalo »Snužejsku glasilu KREGER-

NIK«. In ker so za prenos informacij še

vedno najboljše ženske, smo letos imeli

prvega pusta v ženskem spolu, se pravi

»pustko«. Noč pred pustno soboto so

tiskali in tiskali in natisnili prvo pravcato

glasilo, ki bo ozaveščalo vaščane o naj-

novejših in aktualnih novicah v vasi. Da

bi glasilo pritegnilo kar največ bralcev,

so pripravili tudi napovednik. Glasilo

vsebuje poleg aktualnih tem, kulture,

kronike, vremena, športa in prireditev

tudi rubrike podrtnice, domača lekarna,

kotiček tete Pavline, borza dela, mali in

veliki oglasi, horoskop in vedeževalka,

(š)anketa, vici in misli dneva, tedna, leta

… ter knedli.

Tako so se zbrali na pustno soboto vsi

tiskarski delavci, stažist, tajnica Končita,

številni fotografi , športni novinarji in

razni drugi novinarji, znani vreme-

noslovci Trontelj in Erika Morel, med

njimi tudi delavci na terenu, imenovani

»dekleta na poziv«, manjkali pa niso

niti predsednica Snužejskega komiteja

za šport, odgovorni urednik Ivan J.

Dobovič in direktor Igor Tajkunovič,

povorko pa je otvoril in blagoslovil

župnik František. Skupaj so se najprej

poklonili našemu pokojnemu dolgo-

letnemu pustarju Zdravku Papežu in

začeli z objavljanjem izdaje novega

glasila. V soboto so ga promovirali v

Senožečah in Gabrčah, na pustni torek

pa še v Lažah in Potočah. Na pepelnič-

no sredo pa smo našo pustko, zaradi

prepikantnih novic v glasilu, razgaljeno

križali sredi vasi.

Za pustni odbor in Kregernik:

dopisnica Jerneja Volk

zgodilo se je

V petek, 6. marca, je ponovno zaživela večnamenska dvorana

v Famljah. Že tradicionalno se je odvijala prireditev v počasti-

tev mednarodnega dneva žena.

Obiskovalke in obiskovalce so s kulturnim programom raz-

veselili učenci podružnične šole Vreme, ki so se predstavili s

petjem, recitacijo in igrico Kje je doma pomlad. Člani folklor-

ne skupine Borjač iz Sežane so prepevali in plesali prekmur-

ske domače viže. Za obilo smeha pa so poskrbeli člani TKŠD

Urbanščica z igro Rože za dan žena. Vse navzoče so pozdravili,

nagovorili in ob prazniku vsem ženam zaželeli vse dobro

županja občine Divača Alenka Štrucl Dolgan, podpredsednik

KS Vreme Matevž Franetič ter Mirjam Frankovič Franetič.

Ta dan je bila na ogled tudi razstava slikarskih del Dajane in

Metke Čok iz Divače, članic foto kluba Žarek Sežana.

Po končanem programu so bile žene obdarjene s cvetlico in

simbolnim darilcem. Na pogostitvi, ki je sledila, so za dobro

vzdušje skrbeli mladi fantje z Vremske doline.

Podružnična šola Vreme je v sodelovanju s TKŠD Urbanšči-

ca in KS Vreme poskrbela, da so se obiskovalke sprostile in

pozabile na vsakdanje skrbi in obveznosti, zaznamovane z

brezpogojnim razdajanjem in ljubeznijo.

Katja Kovačič,

učiteljica na podružnični šoli Vreme

13

Pust veselih ustSobota, 14. februarja, je bila napovedana kot deževen dan.

A to ni ustavilo pustnih šem, ki smo se zbrale z nalogo, da

odženemo mrzlo zimo. Čeprav v Dolnjih Ležečah nimamo

nobene zebre, so se ob dogovorjeni uri na zbirnem mestu

začele zbirati Ležeške zebre. V pustnem času smo, malo

za šalo malo zares, kar sami poskrbeli za varno prečkanje

ceste, saj v vasi kljub prizadevanjem še nimamo urejene-

ga prehoda za pešce. Ležeške zebre so spremljali cestni

delavci in velika množica pešcev, od princesk, klovnov, gu-

sarjev, piratov, batmanov, spidermanov do ljubkih živalic

in groznih zverin. Pisano družbo so obvladovale policistke,

povorko pa so letos spremljali tudi glasni muzikanti. Svojo

dobro voljo in razigranost smo z veseljem prenašali na

vaščane, ki so nas pričakali s pustnimi dobrotami. In teh je

bilo, kot vsako leto, tudi letos veliko. Da smo pustne šeme

del svoje naloge, to je odganjanje zime, odlično opravile,

smo se lahko prepričali že naslednji dan, ko smo se zbudili

v sončen in tudi po temperaturah prijetnejši dan. Upamo

pa tudi, da bo kmalu uresničen drugi del naloge, to je

urejen prehod za pešce.

Zahvala:Hvala muzikantom Živi, Alenu, Aljoši, Andreju,

Jerneju, Mateju in Tinetu za glasbeno popestritev

pustne povorke.

Jana Volk

Pust v TKŠD MEJAMAHNa pustno soboto so se na pobudo pustnega odbora vsi

zainteresirani zbrali v Kačičah pr Kužarji, se okrepčali in počasi

odpravili od hiše do hiše po vseh treh vaseh, Kačiče, Pared in

Dane. Do večernih ur jim je uspelo zaključiti zelo naporno delo.

V nedeljo, 15. februarja, pa so se najmlajši, do 12. leta starosti,

zbrali tudi v Kačičah, nekateri tudi še v spremstvu staršev.

Obiskali so vse tri vasi in nabrali ogromno sladkarij in do-

mačih dobrot. Na koncu jih je na Planinci čakala dobra pica

in vroč čaj, za starše pa tudi kuhano vino, otroci pa so si na

koncu ogledali še otroški fi lm na platnu.

»ŠPILRSKI« PUST 2015Vaščani Dolnjih Vrem, po domače Špil, že vrsto let organiziramo

vaško pustovanje. Tudi letos smo se na pustno soboto v velikem

številu zbrali na vrhu vasi, kjer se je začelo naše pustno rajanje.

Pustne maske so bile zelo raznolike, vse od kavbojev, Indijancev

in Havajk, pa do gusarjev, znanstvenikov in klovnov. Da zima

ne bi prehitro ušla, je poskrbelo ledeno kraljestvo – snežaki in

ledena kraljica. Pustne šeme so tako kot vsako leto spremljali

zvoki harmonike in baritona. Pohvaliti moramo predvsem mlade

nadobudneže – Jana, Sandija in Mitjo ter že izkušenega harmo-

nikarja Roberta, ki so z glasbo ves čas skrbeli za veselo vzdušje.

Plesale in pele pa niso le pustne šeme, ampak tudi domačini, ki

smo jih obiskali. Ti so nas veselo sprejeli in se poveselili z nami.

Posebno smo presenetili vaščane Vremskega Britofa, ki nas sicer

niso pričakovali, saj nam vsako leto ne uspe prehoditi dveh vasi.

Za zaključek večera smo obiskali še Špric bar Vreme, nato pa smo

se preselili v večnamensko dvorano v Famljah, kjer smo se okrep-

čali s čez dan nabranimi dobrotami in se dokončno naplesali.

»Špilrske« šeme

13zgodilo se je

Foto

: BR

UN

O B

OM

BA

ČFo

to: B

RU

NO

BO

MB

AČ

14zgodilo se je

VESELO RAJANJE OTROŠKIH PUSTNIH MASKNa sobotnem rajanju v večnamenski dvorani v Famljah so

zimo odganjale vile, klovni, princeske, ninje, Indijanci in razne

živali. Med temi maskami so izstopali pastir, ki je prenašal koš,

vesoljček, vitez, hobotnica in maski, ki sta predstavljali notno

črtovje. Slednje je komisija ocenila kot najbolj izvirne. Do-

mače turistično društvo Urbanščica je poskrbelo za pustne

krofe in za animacijo, da je bilo bolj veselo in da je bil pust res

»pust širokih ust«.

Mirjam FF

Praznično vzdušje v Dolnjih LežečahV zadnjem mesecu v letu si običajno radi vzamemo več časa

za druženje. Vaščani Dolnjih Ležeč smo decembra za medse-

bojno druženje imeli vsaj dve priložnosti. Sredi meseca smo

organizirali delavnico izdelovanja prazničnih okraskov, s kate-

rimi smo želeli okrasiti božično smrekico. Delavnico sta vodili

Vlasta in Anika, ki sta nam že predhodno pripravili mešanico

semen, moke, želatine in medu. Iz mešanice smo s pomočjo

modelčkov za piškote izdelali zvezdice, zvončke, rožice ... S

temi okraski smo poskrbeli, da ptice pozimi ne bodo lačne. Iz

slamic so nastale zanimive snežinke, ki smo jih nato še pobar-

vali v srebrno barvo. Odrabljene steklene kozarce za vlaganje

smo uporabili za »svetilke« z zimsko tematiko – otroci so iz

izrezanih šablon z zimskimi motivi izbrali najljubšega, ga nale-

pili na kozarec, kozarce pa povaljali v grobo sol, da je svetilka

dobila zasnežen videz.

Na božični dan pa smo se vaščani zbrali pod smrekico sredi

vasi. Vse zbrane je s pesmijo najprej pozdravil naš kvartet,

ki ga sestavljajo Dejan, Ivan, Tadej in Tomaž in ki je cel večer

urbano pel božične in ostale praznične pesmi. Predsednik

krajevne skupnosti Bruno Bombač je prisotnim voščil prijetne

praznike in zaželel vse lepo v prihajajočem letu. Prisotni so

se lahko posladkali s pecivom naših pridnih gospodinj ter

pogreli s toplimi napitki in z golažem.

Otroci pa so seveda najbolj nestrpno pričakovali prihod

dedka Mraza. Stari mož se je na pot podal peš in ker smo ga

dolgo čakali, smo v tem času na smrekico obesili okraske,

pod njo pa postavili svetilke, ki so osvetlile središče vasi, saj

se je dan že prevesil v večer. Z glasnim klicanjem in s petjem

pesmic smo dedka Mraza končno priklicali. Otroci so ga takoj

vzeli v svojo sredino. Čeprav je bilo otrok veliko, si je dedek

Mraz za vsakega vzel nekoliko časa, da se je z njim pogovoril.

Za otroke, ki so bili celo leto zelo pridni, je pripravil majhna

darilca. Ker je dedek Mraz razdelil vsa darila, smo se prepričali,

da so naši otroci zelo pridni.

Zahvala: Radi bi se zahvalili Vlasti in Aniki za izvedbo delavnice izdelo-

vanja prazničnih okraskov ter dedku Mrazu in vsem, ki so mu

pomagali sestaviti darila.

Jana Volk

Foto

: BR

UN

O B

OM

BA

Č

Foto

: PE

TR

A A

RK

O K

OV

AČ

IČFo

to: P

ET

RA

AR

KO

KO

VA

ČIČ

Foto

: PE

TR

A A

RK

O K

OV

AČ

IČ

15

VESELE DECEMBRSKE DELAVNICE Kot po navadi se december v Senožečah ne konča brez vese-

lih decembrskih ustvarjalnih delavnic. Potekale so dve soboti,

6. in 13. decembra, na tretji predviden termin pa so odpadle

zaradi kulturnega dogodka v vasi. Izvajale so se na standardni

lokaciji, v prostorih gasilskega doma med 16. in 18. uro.

Na prvih delavnicah v decembru smo izdelovali oz. polepšali

pisemsko ovojnico za pošiljanje pisma dedku Mrazu in s kolaž

tehniko oblačili snežaka, ki je lahko služil tudi kot voščilnica.

Naslednjo soboto smo izdelovali razne okraske in mobile oz.

zimski vrtiljak iz njih, ikebane na drevesno lubje in ploščke

z naravnimi in umetnimi materiali. Na to zadnjo ustvarjalno

soboto v letu 2014 pa nam je dedek Mraz poslal pice, ker nas

zaradi bolezni žal ni mogel obiskati.

KUD Pepca Čehovin – Tatjana z domačim gasilskim društvom

uspešno sodeluje že kar nekaj let, zato nam z veseljem odstopijo

prostor, na delavnice pa prihaja tudi gasilska mladina. Opažamo

tudi, da nas vsako leto obišče več otrok, kar nas zelo veseli in že

komaj čakamo na naslednje snidenje na decembrskih delavnicah.

Za KUD Pepca Čehovin – Tatjana

Jerneja Volk

Dedek Mraz v Danah pri Divači 26. decembra je otroke vasi Dan, Kačič in Pareda obiskal

dedek Mraz. Otroci so se v spremstvu svojih staršev zbrali v

prostorih društva na Planinci. Najprej so si ogledali lutkovno

predstavo, ki smo jo skupaj z Zvezo prijateljev mladine iz Se-

žane pripravili že sedmo leto. Po predstavi so otroci priklicali

dedka Mraza, ki jih je obdaril. Na koncu je vse skupaj čakala

pica in čaj, odrasle pa še kuhano vino.

TKŠD MEJAME

Jaslice v cerkvi Marije VnebovzeteV predbožičnem času so se vremski jasličarji pripravljali za

postavitev jaslic v cerkvi Marije Vnebovzete v Vremah. Dela

so se lotili z velikim veseljem, vsak je prispeval svoje ideje in

ponovno so izpod njihovih rok nastale čudovite jaslice. Na

božični večer so ogrele srca obiskovalcem polnočnice, njihov

ogled je bil možen tudi druge dni. Glas o lepih vremskih jasli-

cah se je razširil tudi izven meja Vremske doline, tako da si je

jaslice poleg domačinov ogledalo tudi precej obiskovalcev iz

drugih krajev. Ponovno jim je uspelo postaviti jaslice, vredne

ogleda, ki so v srca ljudi prinesle božični mir.

Suzana Škrlj

Veseli december za otroke Krasa in BrkinovDecember je najlepši del leta za otroke, ki komaj čakajo, da

padejo prve snežinke, da zadiši po slastnih maminih dobro-

tah, da zasvetijo čarobne lučke in seveda, da jih obiščejo

dobri možje. Ker malčkom želimo vse najboljše, smo jih tudi

v preteklem decembru razveselili z bogato ponudbo pra-

zničnih prireditev s številnimi gledališkimi predstavami in

animacijami, ki so si jih lahko ogledali v vrtcih, šolah ali skupaj

s starši v krajevnih dvoranah Krasa in Brkinov. Nepozabne

dogodke smo otrokom organizirali člani Medobčinskega

društva prijateljev mladine Sežana s fi nančno pomočjo občin

zgodilo se je

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

16

POTEK AKTIVNOSTI MAVRICE DOBROTE ZA OTROKE BREZ RAZLIKV prednovoletnem času so ponovno zaživele dobrodelne

aktivnosti Mavrice dobrote za otroke brez razlik. V pre-

teklih letih so bili organizirani dobrodelni bazarji, ki so se

odvijali ob večjih prireditvah v občini Divača. V tej sezoni se je

komisija odločila za tri dobrodelne prireditve, ki so se odvijale

v Famljah, Divači in Senožečah. Zbrali naj bi fi nančna sredstva

za otroke socialno ogroženih družin, ki si ne morejo privoščiti

letovanja, šole v naravi in drugih vsebin, ki jih načrtujejo javni

zavodi. Predhodno so se odločili, da bodo zbrana fi nančna

sredstva razdelili trem javnim zavodom, in sicer: CUEV Stru-

njan, Enoti v Divači, OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači

in Vrtcu Sežana, Enoti v Divači.

Za te prireditve so strokovne delavke Vrtca v Divači pripravile

lutkovno igrico Živali pri babici zimi. V Vremah so v progra-

mu sodelovali še Lana Furlan, članica društva TKŠD Urban-

ščica ter učenki Glasbene šole Sežana, Enote v Divači, Tjaša

Tominc in Nika Može, medtem ko so se v Divači poleg igrice

predstavili še plesalci Društva ljubiteljev baletne ume-

tnosti Divača, v Senožečah pa plesalke Plesnega društva

Srebrna iz Senožeč.

Po prireditvah je komisija v prisotnosti udeležencev preštela

zbrana fi nančna sredstva in ugotovila, da se je na vseh treh

prireditvah zbralo 433,62 evra. Temu znesku se je prištelo

še sredstva v višini 145 evrov, ki jih je na pogrebu svojca

zbrala družine Franetič iz Famelj, ter 60 evrov prostovoljne-

ga prispevka svetnice Franetičeve. Skupno zbrana fi nančna

sredstva, v višini 638,62 evra, je komisija na zadnjem sklicu

akterjev projekta razdelila na tri enake dele. Predstavnikom

zavodov jih je izročila koordinatorka in občinska svetnica

Mirjam Frankovič Franetič.

V bodoče bo projekt potekal pod okriljem Rdečega križa

Sežana, Enote v Divači.

Vsi akterji v projektu bodo kot v prejšnjem sestavu, vlogo

koordinatorke pa bo prevzela Dragica Kranjec.

Komisija se je odločila, da bi za ta dobrodelni projekt zbirali

papir celo leto, zato je zaprosila Občino Divača za pridobitev

soglasja za postavitev zabojnika podjetja Dinos na lokaciji pri

Zdravstvenem domu v Divači.

Hvala vsem občanom in občankam, nastopajočim na priredi-

tvah, ter vsem tistim, ki podpirate naš projekt, da smo z zbranimi

sredstvi razveselili otroke socialno ogroženih družin v naši občini.

Komisija Mavrice dobrote

Sežana, Divača in Komen. Že ob prihodu na vsako posame-

zno prireditev je bilo moč čutiti, da se bo zgodilo res nekaj

lepega, kar nas bo napolnilo s pozitivno energijo. Dogajanje

se je začelo z lutkovnimi ali gledališkimi predstavami, ki so jih

izvajali različni animatorji in skupine od blizu in daleč. Višek

prireditev pa so pričarali ubrani otroški glasovi, ki so dedku

Mrazu peli vse njegove najljubše melodije, ki so se jih naučili

med letom. V osnovni šoli v Senožečah, Centru za usposa-

bljanje Elvira Vatovec Divača in v društvu Tic Mejame v Danah

pri Divači so malčke razveseljevali igralci gledališča Bičikleta s

predstavami »Veseli cirkus otožnega klovna« in »Pošastozavri

in jabolko spora«, v Kosovelovi knjižnici v Divači je nastopi-

la gledališka skupina Mravljice z lutkovno predstavo »Pod

medvedovim dežnikom«, v večnamenski dvorani v Famljah

pa so nastopili domači plesalci in igralci otroške sekcije TKŠD

Urbanščica s predstavo »Janko, Metka in Pavliha«. Iskrice

veselja v otroških očeh in njihovo veselo rajanje je bil povod

za prijetno druženje krajanov ob toplem čaju in dobrotah,

ki so jih pridne roke mam skrbno pripravljale, da smo skupaj

počastili prečudoviti praznični čas v objemu najbližjih, čas

namenjen družini.

Za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

Ana Pangos

zgodilo se je

Člani domačega kulturnega društva Pepca Čehovin Tatjana

smo imeli 28. februarja v prostoru domače krajevne skupnosti

občni zbor. Društvo šteje 61 članov. Predsednik Valter Cerkve-

nik je v imenu upravnega odbora predlagal člane v delovno

predsedstvo, ki ga je vodil Bruno Kocjan, podpredsednik dru-

štva. Predsednik je v poročilu orisal v celoti izpeljan lanski plan

prireditev, vključno z največjo prireditvijo Pastirske igre, izidom

brošure ob 40-letnici delovanja društva in odmevno huma-

nitarno akcijo zbiranja pomoči za poplavljene v naših bivših

južnih republikah. Gregor Kocjan – gospodar društva, je pove-

dal, da imamo še vedno društvene rekvizite spravljene po celih

Senožečah, ker smo jih morali zaradi izgradnje večnamenske

dvorane umakniti. Razmišljamo o najemu primernega prostora

za hrambo. Upamo, da bomo lahko v kletnih prostorih nove

dvorane v bodoče shranjevali društveno lastnino. Brigita Bur-

sy, vodja aktiva žena v društvu, je naštela vse njihove aktivnosti

v lanskem letu. Pohvalila je vse članice aktiva, ki na razstavah

postrežejo lastno pecivo. Blagajničarka Mojca Može Škapin

nam je obširno opisala lanske Pastirske igre in podala poročilo

s fi nančnim stanjem, ki je še vedno pozitivno. Nadzorni odbor

je izpostavil dejstvo, da društvo dobro deluje zaradi članov, ki

smo še pripravljeni prostovoljno delati. Predsednik Valter je v

imenu društva za sodelovanje in aktivno delo v društvu za leto

2014 podelil dve priznanji. Prejela sta ga Bruno Kocjan in

Andrej Škapin. Na koncu smo potrdili še plan dela za leto

2015 in občni zbor zaključili ob sproščenem kramljanju in

izmenjavi novih pobud in idej.

Andrej Škapin

17zgodilo se je

Ko smo lanskega 14. novembra v Senožečah slavnostno od-

prli novo večnamensko dvorano, smo v pogovoru z Brunom

Kocjanom in Tomažem Pavlinom prišli na idejo, da bi v nasle-

dnjem letu lahko krajanom na ogled postavili zanimivo raz-

stavo. Dvorana je namreč dobila ime po domačinu, sabljaču

Rudolfu Cvetku – prvemu Slovencu, ki je daljnega leta 1912 v

Stockholmu kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil

srebro. Cvetko se je rodil leta 1880 v Senožečah, umrl pa leta

1977 v Ljubljani. Njegov uspeh je ostal zamolčan, ker je osvo-

jil medaljo v avstrijski reprezentanci in ker sabljanje ni bilo več

pomemben šport. Tomaž Pavlin nama je takrat povedal, da

je na Jesenicah postavljena razstava slovenskih prejemnikov

olimpijskih medalj, ki bi jo lahko postavili na ogled tudi v

Senožečah. In tako je Bruno Kocjan s pomočjo domačega

kulturnega društva, sokrajanov in Razvojnega centra Divača

organiziral prireditev, posvečeno Rudolfu Cvetku, 3. marca v

senožeški dvorani. Prireditev je bila tudi uvod v razstavo Slo-

venci – olimpijski medalisti, ki jo je pripravil Slovenski olimpijski

komite v sodelovanju z domačim kulturnim društvom.

Pozdravne besede nam je na začetku namenila županja

Alenka Dolgan Štrucl. V kulturnem programu so nastopili

učenci podružnične osnovne šole Senožeče in domači pevski

zbor. Olimpionik Miroslav Cerar je imel pozdravni nagovor,

doc. dr. Tomaž Pavlin s fakultete za šport pa nam je predsta-

vil razstavo. Poleg originalnih športnih in olimpijskih znamk

in značk so veliko pozornost pritegnile kopije olimpijskih me-

dalj. Te dokazujejo, da je slovenski šport po številu osvojenih

medalj na prebivalca svetovni fenomen. V dresu Jugoslavije je

bilo od skupno 1600 nastopov kar 372 slovenskih športnikov

in športnic, ki so osvojili 24 medalj.

Mag. Jože Podpečnik – kustos narodnega muzeja Slovenije

je predstavil športno kariero Cvetka kot olimpionika. Seznanil

nas je, da se mu je športna stroka za njegove zasluge zahva-

lila z mnogimi priznanji, med drugim z Bloudkovo nagrado.

Javno pa se je njegovo ime začelo pogosteje omenjati šele v

80-ih letih. Aleksander Cvetko – vnuk Rudolfa Cvetka pa je

predstavil svojega starega očeta – sabljača in se zahvalil vsem

Senožejcem, da smo ga postavili na častno mesto – s kipom

leta 2000, lani z dvorano in zdaj še s to razstavo. Edvard

Progar iz Postojne je v znak zahvale podaril tri svoje knjige

o športu v širšem okraju Postojne, in sicer Tomažu Pavlinu,

Aleksandru Cvetku in domači krajevni skupnosti. Aleš Šolar –

vodja programov SOA Olimpijskega komiteja Slovenije, nas je

na koncu povabil na ogled razstave v preddverju dvorane.

Bruno Kocjan se je v imenu organizatorja krajanom in vsem,

ki so kakor koli pomagali, zahvalil za pomoč in sodelovanje

na prireditvi, ki jo je vodila Nataša Adam, ozvočil pa Enzo

Jedrejčič, članice aktiva žena domačega kulturnega društva

pa so nas posladkale s slastnim pecivom. Tudi v imenu kul-

turnega društva Pepca Čehovin Tatjana iz Senožeč se vsem

sodelujočim zahvaljujemo. Razstava, na kateri je Rudolf Cvet-

ko postavljen na častno mesto, pa bo na ogled v preddverju

dvorane še vsaj do meseca maja.

Andrej Škapin

18zgodilo se je

Kvaliteta Krasa in Brkinov

V decembru smo na turistični kmetiji Dujčeva domačija na Ško-

fl jah ob zaključku projekta LAS Krasa in Brkinov – Kvaliteta Krasa

in Brkinov, ki je potekal v okviru programa LEADER, katerega vo-

dilni partner je bila ORA Krasa in Brkinov, predstavili naše delo.

V okviru projekta je bila organizirana strokovna ekskurzija z

ogledom dobrih praks v Avstrijo, v deželo Vulkanland, kjer

smo se srečali z deželnim poslancem gospodom Josefom

Oberom. Predstavil nam je razvojno strategijo Štajerske Vul-

kanske dežele, pri čemer je poudaril, da je zelo pomembno

povezovanje in sodelovanje vseh prebivalcev.

Izvedenih je bilo preko 60 svetovanj z namenom spodbuja-

nja poslovnih idej lokalnega prebivalstva.

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijska svetovalna

služba Sežana je kot partner v projektu organizirala tudi 4

ocenjevanja in delavnice. Na Štjaku v gasilskem domu smo

izvedli ocenjevanje vin, na Vrabčah na kmetiji Boža Škapina

pa ocenjevanje 40 vzorcev salam in klobas, kjer je bila tudi

zaključna prireditev in podelitev priznanj.

V Slopah na turistični kmetiji Pri Filetu smo v decembru 2013

organizirali ocenjevanje mlečnih izdelkov in žganj. Ena strokov-

na komisija je ocenila 15 mlečnih izdelkov, druga pa 48 vzorcev

žganj. Iz divaške občine so se tekmovanja med drugim udele-

žili tudi Milan Martinčič (zlato za Jerak majster, višnjev liker in

srebro za tropinovec), Alojz Pavlovčič (zlato za brinjevec in tropi-

novec ter srebro za tepkovec), oba iz Senožeč, Barbara Marinšek

iz Dolenje vasi (srebro za zeliščni liker) in Belajeva domačija iz

Kačič, ki je prejela zlato priznanje za slivovo žganje. »Na naši

domačiji smo vedno kuhali žganje iz češp, kotel pa posojali po

vasi. Kotel je tudi del opreme za žganjekuho, ki si ga je mogoče

ogledati v naši stari hiši iz leta 1839,« pravi Andrejka Cerkvenik.

Pri večini ocenjenih izdelkov je iz leta v leto viden napredek

in dvig kakovosti, kar je tudi namen takih ocenjevanj.

Na vseh ocenjevanjih so sodelovali kmetje iz območja občin

Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina, kjer tudi deluje LAS Krasa

in Brkinov.

Ob zaključku smo predstavili še brošuro Kvaliteta Krasa in

Brkinov z naslovom Zaščiteni kmetijski pridelki in živila, kjer

so predstavljeni Kraški pršut, Kraški zašink, Kraški ovčji sir,

Kraški med, Kraški brinjevec, Brkinski slivovec, vino Teran ptp

in ostala vina Krasa.

Projekt je zaključen, delo pa se nadaljuje!

Milena Štolfa – LAS Krasa in Brkinov, Olga Knez

LASTNIKI GOZDOV NA PRIMORSKEM SANIRAJO POSLEDICE ŽLEDAŽled, ki je konec januarja in v začetku februarja lani povzro-

čil po skoraj celotni Sloveniji veliko škode, je prizadel tudi

gozdove na območju Primorske, kjer je v Društvo lastnikov

gozdov Vrhe – Vremščica s sedežem v Senožečah vključe-

nih približno 100 članov. »Na območju Senožeč, Laž in Piv-

škega je bilo poškodovanih kar 60 do 70 odstotkov gozdov.

Lanski žled je tako povzročil veliko problemov na lesu,« je

na občnem zboru Društva lastnikov gozdov Vrhe – Vrem-

ščica v Senožečah dejal njegov predsednik Niko Meden.

Egon Rebec, višji koordinator za področje gozdarstva na

Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa je dodal, da je

žalostno to, da je bil les odpeljan v Avstrijo tudi brez plačila

lastnikom gozdov.

Skrb za izobraževanje, gozdno učno pot Djestence in druženje»V lanskem letu nas je obiskal specialist za kmetijsko tehniko

ljubljanskega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slo-

venije Marjan Dolenšek in nam spregovoril o označevanju

kmetijskih in gozdarskih vozil na cesti s poudarkom na novi

zakonodaji, označevanju počasnih vozil in širših vozil ter vozil

s štrlečimi deli. Lani so se naši člani udeležili tudi strokovne

ekskurzije v Slovenj Gradcu, kjer smo si ogledali licitacijo lesa,

tovarno SIP v Šempetru in Celjske mlekarne. Bili smo tudi

na dvodnevni ekskurziji v Bjelovarju na Hrvaškem, kjer smo

si ogledali mednarodni kmetijski sejem in nekaj kmetij. Bili

smo tudi na enodnevni ekskurziji v Čabru, kjer smo si ogledali

ekološko kmetijo, 300 let star mlin z žago in še eno živinorej-

sko kmetijo, ki se ukvarja še s suhorobarstvom,« je v poročilu

o delu društva lastnikov gozdov Vrhe - Vremščica za leto 2014

dejal predsednik Meden.

Lani so se uspešno prijavili na občinski razpis in so očistili

in popravili gozdno učno pot Djestence, ki je bila v slabem

stanju po žledolomu. Tudi v letošnjem letu bodo pote-

kala dela na sanaciji te gozdne učne poti, saj nameravajo

nekoliko spremeniti njeno pot, dodati nekaj dodatnih tabel,

škatlico z žigom in klopi. Ob sanaciji naše gozdne učne poti

v Senožečah pa se člani društva tudi družimo, kar pa je tudi

ena od osnovnih nalog društva. V marcu se bodo udeležili

Foto

: OLG

A K

NE

ZFo

to: O

LGA

KN

EZ

NA SLIKI Z LEVE: ANDREJ SAMEC, VLASTA SUBAN IN MILENA ŠTOLFA PRED

STAVILI REZULTATE PROJEKTA KVALITETA KRASA IN BRKINOV.

19

Klub Kraški dren – društvo za prepreče-

vanje aterosklerotičnih zapletov Sežana,

ki ga že osmo leto vodi predsednica

Ivanka Šuc Celano, šteje 300 članov. Kar

260 jih redno telovadi dvakrat teden-

sko v trinajstih telovadnih skupinah na

Krasu pod strokovnim vodstvom fi zi-

oterapevtov in učiteljev telovadbe, od

septembra do junija. Telovadba poteka

v prostorih vaških domov ali telova-

dnic šol v treh kraških občinah Sežana,

Komen in Divača.

»Temeljna dejavnost društva je skrb

za krepitev zdravja članov društva. Ob

redni telovadbi pa naši člani izvajajo

še druge aktivnosti, kot so pohodi po

bližnjih in malo bolj oddaljenih krajih,

vse to pa popestrimo in povežemo tudi

s kulturnimi dogodki. K delu privablja-

mo tudi mlajše člane in dobro sodelu-

jemo z drugimi sorodnimi društvi, kot

je kraška podružnica Društva za zdravje

srca in ožilja. Glavna točka dela, ki smo

ga v lanskem letu opravile, je vsekakor

telovadba. Za strokovno in raznovrstno

vadbo so telovadne skupine dobile do-

datne rekvizite (žoge, uteži ipd.). Člani

kluba izvajajo svoj program predvsem v

prostorih vaških domov ali v telovadni-

cah šol. Tu se moram zahvaliti OŠ Diva-

ča, KS Lokev, Štorje, Kazlje, Avber, Tomaj

in Križ, ki nam omogočajo brezplačno

uporabo prostorov. Zahvala gre tudi

OŠ Komen, ki nam omogoči ugodno

znižano ceno, predvsem pa Gasilskemu

društvu Povir, ki nam je omogočilo

brezplačno uporabo prostorov v času

prenove vaškega doma v Povirju,«

poudarja predsednica društva Ivana Šuc

Celano.

Drenovci so slavnostno proslavili 15-

letnico društva na zboru članov 30.

januarja v restavraciji Karat v hotelu Safi r

v Sežani, kjer so pregledali opravljeno

delo v lanskem letu. Kljub sneženju se

je srečanja udeležilo več kot sto članov,

ki so ob okusni večerji in prijetni glasbi s

harmonikarjem Matejem in pevko Petro

Felicjan rajali pozno v noč. Za smeh in

veselje je poskrbela humoristka Erna

Stantič iz Komna v vlogi Pepce. Predse-

dnica Šuc Celano se je zahvalila vodjem

telovadnih skupin, vsi člani pa so se

posladkali ob torti.

Olga Knez

posveta o gozdovih v Postojni, pred-

sednik Niko Meden in tajnik društva

Egon Rebec pa sta lani sodelovala na

okrogli mizi o odkupu in spravilu lesa,

ki je bila v Gornji Radgoni.

Aktualna problematika v gozdarstvuTudi tokratni občni zbor so člani izko-

ristili v izobraževalne namene. Egon

Rebec je podal aktualno problematiko

v gozdarstvu s poudarkom na pogod-

bah za posek, spravilu in odkupu lesa,

Zakonu o ugotavljanju katastrskega

dohodka, Zakonu o odpravi posle-

dic žleda, Zakonu o spremembah

in dopolnitvah Zakona o gozdovih,

programu razvoja podeželja in regijski

certifi kaciji gozdov. Društvo lastnikov

gozdov Vrhe - Vremščica, ki deluje že

sedem let, je podprlo skupno certifi -

kacijo gozdov in pozvalo svoje člane,

da izpolnijo prijavnice ter jih do konca

marca oddajo na sedež društva.

O zakonu o ugotavljanju katastrskega

dohodka je Rebec dejal, da še ni uskla-

jen, bo pa imel velik vpliv na socialne

transferje. Po novih izračunih naj bi

bil katastrski dohodek do 18-krat večji

kot v preteklosti. Je nesorazmerno

visok glede na kmetijsko površino in

bo upošteval različne koefi ciente oz.

bonitetne razrede. Za leto 2015 in 2016

se bo upoštevala lestvica kot za KD iz

leta 2013. »Zakon o odpravi posledic

žleda, sprejet 26. 2. 2014, predvideva,

da se do konca 2016 dostopa v gozd

na lastno odgovornost in da se gradnja

gozdnih vlak lahko izvede brez listin,

vendar s soglasjem ZGS. Prav tako se

odločbe lahko izdajajo za več lastnikov

(generalna odločba), pri čemer pritož-

ba ne zadrži izvršitve. Če se naloženih

ukrepov ne da izvesti v roku, se lahko

rok tudi podaljša,« je poudaril Rebec.

Ob zaključku občnega zbora se je

predstavilo podjetje Alp-Agria iz

Ljubljane, trgovina z rezervnimi deli

za traktorje in kmetijsko mehanizacijo,

ki je bilo ustanovljeno leta 1992 in

katerega glavna dejavnost je oskrba

kupcev z rezervnimi deli za traktorje in

drugo kmetijsko mehanizacijo. Zagota-

vljajo 24-urno oskrbo z rezervnimi deli.

Tokrat so predstavili nekaj pripomočk-

ov, ki se jih uporablja v gozdarstvu, od

gozdarske čelade, opozorilnih tabel,

trikotnikov in trakov ter svetil za ozna-

čevanje počasnih vozil do prenosnega

kompleta za preprečevanje manjših

oljnih in kemičnih razlitij (pivnik).

Olga Knez

zgodilo se je

Foto

: OLG

A K

NE

Z

Pri pregledu opravljenega dela smo

ugotovili, da smo kljub lanskemu mo-

kremu letu v glavnem program realizira-

li v popolnosti.

Za zadnji del leta so nam ostale še

proslave, kljub deževnemu vremenu pa

nam je uspelo opraviti še en pohod.

V soboto, 15. novembra, smo se ude-

ležili državne proslave mednarodnega

dneva sladkornega bolnika v Kopru,

naslednji torek, 18. novembra, pa smo

imeli še proslavo v Sežani.

Pri organizaciji proslave Za zdrava srca

Krasa sodelujemo že od leta 2007

z Društvom za zdravje srca in ožilja

Sežana in društvom Klub kraški dren, v

letošnjem letu pa so se nam pridružili še

Medobčinsko društvo invalidov Sežana

in Rdeči križ Sežana. Letošnja proslava je

že 20. po vrsti, zato je Društvo za zdrava

srca Krasa podelilo priznanja zaslužnim

članom. Jesenski del leta je posvečen

raznim mednarodnim dnevom, med

drugimi tudi sladkornim bolnikom,

pred nami pa so že imeli svoj dan srčni

bolniki in invalidi. Pred proslavo so se v

preddverju dvorane v Kulturnem domu

Srečka Kosovela opravljale meritve

sladkorja, holesterola, tlaka in drugo.

Proslava je bila zelo lepo sprejeta med

obiskovalci, za kar je, po našem mnenju,

najzaslužnejša voditeljica Ana Godnič, ki

je povezovala vse niti tega kulturnega

dogodka. V preddverju so se zbirali pro-

stovoljni prispevki za mlajšega invalida

iz občine Hrpelje - Kozina.

Na prednovoletnem druženju, ki je bilo

12. decembra v Divači v Orient expres-

su, je bilo zelo živahno in zabavno ob

prijetnem ansamblu.

Konec lanskega leta smo obiskovali naše

starejše in obolele člane na domovih,

KLUB KRAŠKI DREN S PREDSEDNICO IVANKO ŠUC

CELANO POČASTIL 15LETNICO DELOVANJA.

20

Člani Balille so s svojim delom že več let zgled humanitarne po-

moči, udeležujejo pa se tudi ekoloških akcij. Njihovi člani so redni

krvodajalci, s starodobniki popeljejo na izlet varovance VDC iz

Ilirske Bistrice in Divače ter poskrbijo za prevoz daril dedka Mraza.

Dosegajo tudi lepe uspehe, saj je njihov član Marian Bržan na

tekmovanjih za prvenstvo zveze SVS v lanskem letu osvojil 1.

mesto v kategoriji motornih koles 1919-1930 in bil proglašen

za generalnega zmagovalca za motorna kolesa v lanskem letu.

Na osmici Šuc na Grahovem Brdu so se pred kratkim zbrali

člani kluba Balilla na redni letni skupščini in pregledali šte-

vilne opravljene aktivnosti v preteklem letu. Poudariti velja

pohvalno delo predsednika Nenada Majkiča, ki klub vodi že

tri leta in je v delovanje vnesel popestritve, ki so jih člani z

veseljem sprejeli. Po uradnem delu so si zbrani ogledali fi lm,

posnet na osrednjem srečanju Kras-Brkini lani (ki se vsako

leto odvija prvo soboto v septembru), avtorja in dolgoletne-

ga televizijskega snemalca Ljuba Severja, ki že več kot pol

stoletja hrani bogat arhiv posnetkov, bil pa je tudi med usta-

novitelji kluba. O delu Balille v preteklem letu velja omeniti še

tradicionalno spomladansko srečanje članstva, sodelovanje

na tradicionalni prireditvi V osrčju dežele terana v Tomaju,

Furmanskem prazniku v Postojni in Prazniku terana in pršuta

v Dutovljah ter na Festivalu Teranga v Škrbini. Svoje huma-

nitarno delo so pokazali tudi v sodelovanju v vseslovenski

akciji zbiranja pomoči za ljudi, prizadete v poplavah v Bosni

in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem. Tekmovalno sezono so

zaključili z izletom s posebnim avtobusom Mercedes Benzom

302 iz leta 1967, s katerim so se popeljali na ogled muzeja

Ford Gratton v Gorico in muzeja Gino Tonutti pri Udinah.

Predstavili pa so se tudi na sejmu v Miljah.

V klub so sprejeli tudi nekaj novih članov v želji, da bi se

lepo počutili med ljubitelji starodobnikov, predvsem pa da

bi čuvali in negovali tehnično dediščino Slovenije. Divaški

starodobniki so si namreč nadeli ime po avtu Fiat Balilli, ki je

bil prevladujoči avto na Primorskem v času med obema voj-

nama. Poudariti velja, da že nekaj let izdajajo svoje glasilo, v

katerem predstavijo svoje aktivno in bogato delovanje članov

in poslanstvo kluba, ki je prepoznan tako v slovenskem meri-

lu kot tudi med našimi prijatelji v zamejstvu in na Hrvaškem.

Olga Knez

v domu ostarelih in v bolnišnicah, kjer smo z njimi malo po-

klepetali in jih tudi skromno obdarili.

Celo leto se ob rojstnih dnevih spomnimo članov z voščilni-

co, in sicer: do 80. leta starosti vsakih pet let, po 80. letu pa

vsako leto.

V začetku letošnjega leta smo opravili obračune, tako

fi nančne kakor opisne in o tem poročali članstvu, pristojnim

službam, posebej pa smo se zahvalili našim sofi nancerjem,

predvsem občinam, na področju katerih delujemo, kakor tudi

Fundaciji invalidskih organizacij Slovenije.

Jože Volovec

zgodilo se je

Foto

: JE

LK

A A

NT

ON

ČIČ

Foto

: OLG

A K

NE

Z

Lions klub Sežana, ki bo konec letošnjega leta praznoval 20-

letnico svoje ustanovitve, je del največje mednarodne huma-

nitarne organizacije Lions Club International – LCI. Združuje

člane iz kraških občin.

Poslanstvo lionizma je prebuditi zavedanje v ljudeh, da lahko

s svojimi sposobnostmi in aktivnim sodelovanjem v klubu

pomagajo ljudem, ki so pomoči potrebni; pa tudi krepiti

duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta za človeko-

ljubne potrebe.

Tako je Lions klub Sežana izvedel številne akcije in tako

zbrana sredstva namenil za pomoč posameznikom (nakup

računalnika z Braillovo vrstico, podelitev štipendije ...) in za

dobrobit širše skupnosti (nabava aparata za globinsko kon-

trolo vida, naravne nesreče ...). Svoja redna srečanja pa pope-

strimo s priznano osebnostjo iz gospodarskega, političnega,

družbenega in kulturnega področja.

V tem lionističnem letu smo si med drugim zastavili nalogo,

da izvedemo dobrodelno prireditev, ki bo v Kosovelovem

21

Ponovno je stekel projekt »Zeleni nahrb-

tnik«, ki ga na območju občin Krasa in

Brkinov že vrsto let uspešno organizira

Medobčinsko društvo prijateljev mladine

Sežana in Vrtec Sežana. V tem šolskem

letu bomo spoznali pravljico z naslo-

vom EKO ČAROVNIŠKA ŠOLA, avtorice

Mojiceje Podgoršek. Namen projekta je

preko igre in pravljic otroke ozaveščati

o pomembnosti varovanja in zaščite

narave in okolja ter spodbujati kritično

mišljenje o okoljski problematiki.

Rdeča nit projekta je zmajček Jurček,

ki obiskuje otroke v vrtcu, pripoveduje

eko pravljice in posreduje sporočila o

pomenu naravnega in zdravega načina

življenja. Običajno ostaja v vsaki enoti

nekaj dni in skupaj z otroki rešuje po-

membne ekološke naloge, ki jih za otro-

ke seveda načrtujejo in skrbno pripravi-

jo njihove vzgojiteljice. Plišasti zmajček

otroke običajno spremlja pri igri, na

sprehodih in prireditvah. Malčki so tako

vsako leto bogatejši za nova spoznanja

in odkritja, da bodo v bodočnosti za

naravo znali kar najbolje poskrbeti.

Letošnja tema: »Zdrava prehrana in eko-

loško pridelovanje«, je bila tudi povod za

pripravo gledališke predstave, ki jo bomo

predšolskim otrokom zaigrali v vseh

enotah vrtca občin Krasa in Brkinov.

V projektu sodeluje tudi ljubiteljska

umetnica Beti Njari, ki je izdelala čudo-

vito sceno in sedaj skupaj obiskujeva

enote sežanskega vrtca ter se pri igranju

pravljice prav tako zabavava kot otroci.

In kaj o najinem igranju misli soigralka

Beti Njari?

Z Medobčinskim društvom prijateljev

mladine Sežana zelo rada sodelujem,

zato sem se tudi tokrat z veseljem od-

zvala Aninemu povabilu.

Z zvrhano mero dobre volje sva se lotili

dramatizacije, če se temu, kar sva počeli,

lahko tako reče. Najino preobrazbo v

lutkarici najbolje opiše smeh, zmeda in

nekaj bolečih mišic. Med jecljajočimi

vajami sva se opogumljali s krilaticami o

pomembnosti namena in se tolažili z dej-

stvom, da so otroci zelo hvaležna publika.

Potem pa hop v avto in na ognjeni krst.

Kako sva se odrezali, težko rečem.

Otroci se zabavajo, to je dejstvo. Dobro

vzgojene vzgojiteljice naju zmeraj

pohvalijo. Midve pa … midve uživava v

najinih vlogah. Tako močno, da si jaz na

skrivaj želim še več takih prireditev.

Ana Pangos in Beti Njari, Medobčinsko

društvo prijateljev mladine Sežana

domu v Sežani v četrtek, 23. aprila,

ob 19. uri. V programu bodo sodelovali

priznani izvajalci iz naše sredine: pevki

Tinkara Kovač in Demetra Malalan,

skupini Kalamari in Prizma, Sežanska

klapa, plesna skupina Be funky in učenci

Glasbene šole Sežana. Prireditev bo

povezovala Janja Novoselc.

Tako zbrana sredstva bo Lions klub Seža-

na podaril pomoči potrebnim otrokom,

ki obiskujejo osnovno šolo Divača, Du-

tovlje, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana

ter Srednješolskemu centru Sežana.

Pozabili nismo niti na najmlajše, ki so v

vrtcu. Da bo pomoč prišla v prave roke,

pa bodo podatke zbrale strokovne služ-

be posamezne šole skupaj s Centrom

za socialno delo Sežana in Društvom

prijateljev mladine Sežana. V Lions klubu

Sežana se zavedamo, da so v današnjih

časih potrebe velike in menimo, da otro-

ci ne bi smeli zaradi socialnih okoliščin

čutiti razlik med vrstniki.

V želji, da bi zbrali čim več sredstev, so

se nastopajoči prijazno odrekli hono-

rarju, delo članov kluba je prostovoljno,

zato vas vljudno vabimo, da se ude-

ležite prireditve v čim večjem številu

in tako pokažete, da vam ni vseeno

za otroke v stiski, ki živijo med nami.

Nastopajoči se bodo potrudili, da bo

dogodek res doživetje.

V mesecu maju pa nameravamo orga-

nizirati še eno dobrodelno prireditev,

in sicer „Tečem, da pomagam“, ki bo na

atletskem stadionu v Sežani. Tudi na to

akcijo vas vljudno vabimo v čim večjem

številu.

Ludvika Foški

21zgodilo se je

Foto

: IR

IS Z

AD

NIK

PovodZnačilnost kraških jam je, da predstavljajo

svojevrstno povezavo med površinskimi in

podzemnimi vodami, podzemne vode pa

so povezane z izviri pitnih voda. Žal so bile

številne kraške jame dolga leta uporabljene

kot ilegalna odlagališča odpadkov, s čimer

je lokalno prebivalstvo, najpogosteje ne-

zavedno, neposredno vplivalo na kakovost

podzemnih voda, s tem pa neposredno tudi

na kvaliteto lastnega zdravja in življenja.

Domačini iz Matavuna in Dolnjih Ležeč

so večkrat med pogovorom z divaškimi

jamarji omenili, da se ob kolovozni cesti

med vasema nahaja jama, kamor so

v preteklosti odlagali odpadke. Aljoši

so govorice potrdili starši in stari starši,

zato se je odločil, da preveri situacijo

na terenu. Po neuspelem iskanju vhoda

na koordinatah registriranih jam je

jeseni 2014 v manjši konkavi odkopal

ploščat kamen, ki je skrival vhod v jamo.

Zgornja 2 m brezna sta bila zasuta s

kamenjem in odpadki, dno jame pa je

bilo onesnaženo s smetmi. Ker leži jama

v Parku Škocjanskih jam, je o najdbi

poročal javnemu zavodu. Ta je Jamar-

skemu društvu Gregor Žiberna Divača

naročil čiščenje objekta.

Podatki o breznuJama v Lesendolu se nahaja 350 m

južno od naselja Dolnje Ležeče, ob stari

cesti za Matavun. Koordinate vhoda so

421090/59350 po D-48. Kota vhoda je

440 m. Vhod je ovalne oblike dimenzij

1 x 1,5 m. Brezno se po 3 m zvonasto

razširi na 2 m. Dno je ravno in pokrito z

gruščem. Stene so zasigane. Leta 1973

je bilo brezno 11 m globoko.

Čeprav si po dimenzijah brezno komaj

zasluži ime jama, pa jo dejstvo, da leži

nad rovi podzemnega toka Galerije mr-

zle vode, ki se izpod Dolnjih Ležeč izliva

v podzemno Reko, uvršča med bolj

pomembne na tem območju!

22

Zgodovina raziskovanjaJama v Lesendolu je bila v literaturi prvič omenjena avgusta

leta 1912. Deset let kasneje je bil izdelan prvi načrt, jama pa

je bila registrirana v Katastru predvojnega Instituta italiano de

speleologia VG leta 1922 pod imenom Pozzo presso Lesecciano

di San Canziano s katastrsko številko V.G. št. 344.

Leta 1973 je jamo registriralo Društvo za raziskovanje jam Lju-

bljana pod imenom Lesenova jama. Jami je določena nova

katastrska številka 4541. Leta 1988 član JD Divača, Rajko Sila,

v dopolnilnem zapisniku predlaga preimenovanje jame po

bližnjem ledinskem imenu in imenu, ki ga za jamo uporablja-

jo domačini v Jamo v Lesendolu.

V nobenemu zapisniku ni podatkov o onesnaženosti jame s

smetmi.

Čiščenje jameJamarsko društvo Gregor Žiberna Divača ima dolgoletne

izkušnje s čiščenjem odpadkov iz jam, zato je čiščenje Jame

v Lesendolu sprejel z veliko odgovornostjo. Dne 3. novembra

2014 je upravni odbor društva sprejel sklep o čiščenju jame.

Za vodjo del je določil Aljošo Krivca.

Dela so se začela 22. novembra s postavitvijo gradbenega

odra. Pri čiščenju je sodelovalo pet članov društva: Aljoša

Krivec, Kristjan Rešaver, Miha Bernetič, Niko Luin in Matej Kra-

vanja. Za dvig smeti iz jame smo uporabili električno dvigalo.

Z odmiki jeklenice od jamske stene smo poskrbeli za njeno

minimalno poškodovanje, ki bi lahko nastalo z drsanjem

vlečenih predmetov iz jame. Za izvlek manjših smeti in kame-

nja smo uporabili plastični sod. Pri delu smo upoštevali vsa

naravovarstvena načela o varovanju jam in načela iz varnosti

pri delu pri uporabi jamarske plezalne tehnike.

Za celotno očiščenje jame je bilo potrebnih 214 delovnih ur

in 12 delovnih akcij. Pri tem smo iz jame izvlekli približno 8 m3

raznih smeti. Med njimi je bilo največ kosovnih odpadkov, kosti

govedi in konj, gum, polivinila in steklovine. Med nevarnimi

odpadki so prevladovali avtomobilski akumulatorji, stiropor,

embalaže barv in silikonskih kitov. Na površje smo dvignili tudi

embalaže čistil in olj ter majhno količino starih zdravil. Smeti so

bile po končanih delih odpeljane na Cero Sežana.

ZaključekLetošnjega 10. januarja so se z odstranitvijo gradbenega odra

nad breznom dela zaključila. Jama je očiščena odpadkov.

S tem smo za kanček pripomogli k varovanju izvorov pitne

vode in k zmanjšanju onesnaževanja podzemnih voda.

Da se jame ne bi ponovno onesnaževalo, predlagamo, da se

vhod zagradi z rešetkami. Kot zanimivost naj omenimo, da so

bile smeti najverjetneje odložene po letu 1988, saj nihče iz-

med predhodnih zapisnikarjev ni ob obisku jame opozoril na

prisotnost smeti. To trditev potrjujejo tudi smeti, ki po videzu

ne presegajo 30 let starosti.

Ob tej priložnosti se posebej zahvaljujemo Javnemu zavodu

Park Škocjanske jame za posluh in podporo pri reševanju

posledic onesnaževanja podzemnega sveta, obenem pa si

želimo, da bi Kraševci ob odprtju pipe večkrat pomislili, od

kod jim priteče voda v kozarec.

Matej Kravanja, Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača

zgodilo se je

LEGA OBJEKTA.

PROFIL BREZNA VIR: DUEMILA GROTTE

23

Gradišča spodnjega dela doline reke RekeArheološka dediščina je v naših krajih in celotni Slo-veniji zelo bogata in dragocena. Arheološka najdišča v pokrajini nam pričajo o življenju ljudi v preteklo-sti, o življenju naših prednikov. Običajno skrita pod zemljo, je arheološka dediščina nevidna, a vedno prisotna v naših življenjih. Gre za delce pokrajine, ki ji dajejo posebno in enkratno vrednost. Kljub temu, da je preživela tisočletja, je občutljiva in kaj kmalu jo lahko izgubimo. O njej sta 3. 3. 2015 v divaški izpostavi Kosovelove knjižnice spregovorila arheo-loga Jošt Hobič in Špela Prunk in tako izvedla prvo aktivnost v sklopu projekta Arheologija za vsakogar, ki so si ga zastavili prostovoljci, združeni v Odbor za varstvo kulturne dediščine Biosfernega območja Kras in porečja reke Reke v okviru UNESCO-vega programa Človek in Biosfera, katerega koordinator je Park Škocjanske jame, Slovenija.Iz pričevanj arheoloških najdb, najdenih v Škocjanskih jamah,

vemo, da je bil človek prisoten v naših krajih že od približno

10.000 let pr. n. št. vse do danes. V predavanju je bilo predsta-

vljeno obdobje od bronaste do konca mlajše železne dobe,

ki je trajalo od okoli 1800 pr. n. št. do začetka antike v prvem

stoletju. V tem času se je zelo korenito spremenila človeška

družba in posledično s tem tudi pokrajina. Ta sprememba

se ni zgodila z danes na jutri, je pa dosegla vrhunec v pozni

bronasti dobi. Ljudje so se začeli združevati v naselbine –

gradišča.

Še danes markantne točke iz tistega časa v pokrajini so različ-

ne kamnite gomile (kamnita gomila Ajdovski gradec nad Za-

vrhkom) in gradišča s svojimi kamnitimi in zemljenimi nasipi

ter ostanki obzidij. Prav tako ureditev pokrajine v poljedelske

namene in stare poti (stari kolovozi, terase, kamnite ograje), ki

so mnogo kje še danes v uporabi.

Tudi zaradi pomembnosti ohranjanja in zaščite arheolo-

ške dediščine smo v Odboru za varstvo kulturne dediščine

Biosfernega območja Kras in porečja reke Reke, v sodelovanju

s Parkom Škocjanske jame začeli z ozaveščanjem in populari-

zacijo kulturne dediščine. S predavanji, organiziranimi pohodi

in razstavami bomo skušali približati kulturno dediščino vsem

prebivalcem vplivnega območja Parka Škocjanske jame.

Na predavanju 3. marca smo predstavili nekatera prazgo-

dovinska gradišča in grobišča spodnje doline reke Reke.

Predstavljeno je bilo prazgodovinsko gradišče Škocjan, ki je

v času pozne bronaste dobe veljalo za nadregionalno kultno

središče, v katerega so ljudje prihajali iz celotnega Balkana,

Severne Italije in Panonije. Prav tako je bilo središče prazgo-

dovinske skupnosti, ki je obvladovala Divaški prag, pobočja

Vremščice in Vremsko polje z obronki.

Na drugi strani kanjona se nahaja drugo veliko prazgodo-

vinsko gradišče – Gradišče pri Divači. Živelo je istočasno

kot Škocjan od pozne bronaste dobe dalje. V bližini sta bili

odkriti tudi dve prazgodovinski grobišči (Brežec in Za griči). Iz

obronkov Vremskega polja je Jošt Hobič v okviru predavanja

predstavil še gradišča Stari grad nad Famljami, Saline nad

vasjo Dolnje Vreme in Gradiščica nad Gornjimi Vremami. Obe-

nem se je zadržal še pri dveh gradiščih, ki ležita na grebenu

med Košansko in Vremsko dolino. To sta gradišče Štirna nad

Čepnim in Gradišče nad Gornjo Košano.

Arheologinja Špela Prunk nam je predstavila pet prazgo-

dovinskih grobišč, ki so nam znana iz ožjega škocjanskega

prostora. Poleg načina pokopa in možnosti razumevanja

družbe, ki nam jo ponujajo grobišča, je bilo še posebej

predstavljeno prazgodovinsko plano grobišče pri vasi Brežec.

Na izkopanem območju je bilo skupno odkritih 325 žganih

grobov. Pokojniki so bili sežgani na grmadi in njihov pepel

je bil položen na tla grobne jame. V grob so bili pridani tudi

deli noše in osebni predmeti pokojnika, ki so bili večinoma

poškodovani od ognja. Glede na grobne pridatke je grobišče

datirano v obdobje pozne bronaste dobe ter starejše železne

dobe, v čas med 10. in 6. stol. pr. n. št.

Jošt Hobič in Špela Prunk

zgodilo se je

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JCFo

to: J

OŠ

T H

OB

IČ

PREDAVANJE V DIVAČI

KAMNITA GROBLJA OBZIDJA GRADIŠČA STARI GRAD NA FAMLJAMI

24

Ženske in rokodelstvo od papirnatih rož do copat in še vse vmesV četrtek, 12. marca, smo bili v Pro-mocijsko-kongresnem centru Pr’ Nanetov’h v Matavunu priča izjemno zanimivemu popoldnevu, ki so ga soustvarili učenci in učenke z mentori-cami Mreže šol parka Škocjanske jame ter gostja dr. Tadeja Primožič. Letošnja sklepna predstavitev rezultatov raz-iskovalnega dela v počastitev dneva žena je bila posvečena vlogi ženske v rokodelstvu v naših krajih nekoč.Pri rokodelstvu gre za dejavnosti, v okviru

katerih se nekaj izdeluje ali popravlja in so

se izvorno vršile povsem ročno z uporabo

preprostega orodja, danes pa tudi strojno,

vendar vselej v omejenem obsegu. Žen-

ske so bile že od nekdaj najbolj številčno

prisotne v tistih rokodelskih dejavno-

stih, ki so gradile na veščinah, katere so

gospodinje v preteklosti skorajda morale

obvladati, če so želele poskrbeti za vsako-

dnevne potrebe svoje družine in kvaliteto

njenega bivanja. Obenem je bilo roko-

delstvo za domače potrebe v preteklosti

pogosto povezano s ponovno uporabo

surovin, torej reciklažo ali trajnostno rabo

virov, kar je skladno s poslanstvom zava-

rovanega in biosfernega območja.

To so v okviru letošnjega raziskovalnega

dela dodobra ozavestili učenci razisko-

valnega krožka četrtega in petega razre-

da Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne

iz Divače, ki deluje pod mentorstvom

Danile Grželj. Predstavitev zanimivih

pričevanj o ženskah in rokodelstvu v

Brkinih in na Divaškem pragu, ki so jih

zbrali na terenu, so nadgradili z razsta-

vo rokodelskih izdelkov, povezanih z

bivanjem in delom na Divaškem pragu

ter izdelkov, pri izdelavi katerih so se v

okviru tehniškega dne preizkusili tudi

sami pod mentorstvom Milene Požrl iz

Brežca in svojih babic. Med ženskimi ro-

kodelskimi dejavnostmi v Brkinih in na

Divaškem pragu so izpostavili predelavo

oblek, pletenje, vezenje, izdelavo copat,

prešitih odej, pirnic, svitkov, preprog

in oblačenje gumbov. Rdeča nit vseh

teh dejavnosti je bila ponovna raba

odsluženih surovin. Na koncu so sami

oblikovali sklep, da bi se morali bolj

zgledovati po naših prednikih, kajti če bi

spremenili svoj odnos do stvari, se svet

ne bi utapljal v lastnih odpadkih.

Cel čas predstavitve sta učenki Osnovne

šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistri-

ce pred občinstvom izdelovali krasne

papirnate rože, ki so bile tudi osrednja

raziskovalna tema letošnjega prispevka te

šole. Najmlajši prvošolčki iz podaljšanega

bivanja so, pod mentorstvom Laure Novak,

tretješolci pa pod mentorstvom Nevice

Iskra, ustvarili cel travnik papirnatih rož

ter jih v posebnih posodicah in košaricah

prinesli na razstavo. Starejši učenci 8. in 9.

razreda pa so pod mentorstvom Nine Mo-

čilnikar Sedmak, Hede Vidmar, Anice Brožič

in Lidije Bačić podrobneje raziskali nasta-

janje in rabo papirnatih rož na Bistriškem

ter s seboj na razstavo prinesli čisto pravo

škoromatovo kapo in original rože vizite iz

leta 2000. Iz intervjuja učenke s svojo babi-

co Milojko Primc, ki je priznana izdelovalka

papirnatih rož, smo vsi prisotni iz prve roke

spoznali ozadje te, na Bistrškem izjemno

prepoznavne, rokodelske dejavnosti.

Učenci od 6. do 8. razreda Osnovne šole

Antona Žnidarčiča iz Ilirske Bistrice so

pod mentorstvom Nade Šircelj pripravili

razstavo zanimivih materialnih priče-

vanj o ženskah in rokodelstvu nekoč

na Bistriškem. Pod mentorstvom Nadje

Baša in Benjamine Frank pa so izvedli iz-

jemno temeljito raziskovalno delo o tej

tematiki, ki obsega v grobem 200 strani

in pomeni za bistriške kraje pomem-

ben dokument zgodovine tamkajšnje

rokodelske dejavnosti. S tem so učenci

svojim krajem pred pozabo ubranili

delčke lokalne identitete, kar je veliko

delo. Za potrebe predstavitve so učenci

svoje ugotovitve strnili in udeležence

med drugim seznanili o tem, da je ro-

kodelstvo na Bistriškem cvetelo pred 2.

sv. v. pa tja do leta 1960. Med ženskami

so največ zaslužile šivilje. Najpogostejše

ženske rokodelske dejavnosti, na katere

so naleteli, pa so bile ličkanje, predenje,

pletenje in kvačkanje, šivanje, vezenje,

klekljanje, izdelovanje rož iz krep papir-

ja, pletenje košar in izdelovanje preprog.

Osmi razred Osnovne šole Podgora Kute-

ževo nam je na razstavo prinesel mnogo

rokodelskih izdelkov babic in izdelkov, ki

so jih učenci naredili v okviru tehniškega

dne kot nadgradnjo raziskovalnega dela

o ženskah in rokodelstvu v Kočaniji. Pod

mentorstvom Vere Frank in Jane Smajla

so podobno kot Bistričani med ročnimi

deli svojih prednic izpostavili pletenje,

šivanje, kvačkanje, izdelovanje rož, košar

ter natikačev iz lesa in blaga. Za privi-

ligirane so se štele tiste Kočanke, ki so

se šolale v samostanu šolskih sester De

Notre Dame v Ilirski Bistrici, od koder so

prinesle veliko znanj in spretnosti, sicer

so se pa ročnih del učile od svojih pred-

nic in drugih že od otroštva naprej.

V zahvalo učencem za vloženi trud in za

piko na i raziskovalnemu delu na temo

žensk in rokodelstva je letošnja gostja

dr. Tadeja Primožič, etnologinja, ki tudi

sama prihaja iz rokodelske družine s

stoletno tradicijo, prisotnim razložila,

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

Park Škocjanske jame

25

kaj se šteje za rokodelske dejavnosti in

zakaj naj bi jih negovali danes, ko nas

industrija oskrbuje s številnimi poceni

izdelki masovne izdelave. Poleg tega,

da so rokodelski izdelki ali storitve lahko

dodaten vir zaslužka, so rokodelske

dejavnosti pomembne za ohranjanje

lokalne in nacionalne identitete, prepo-

znavnosti, dediščine, podeželja, kmetij-

ske dejavnosti, zaradi svojega prispevka

k intenzivnejšim socialnim, medkultur-

nim, medgeneracijskim stikom, ohra-

njanju umske in motorične sposobnosti

starejših ljudi ter ohranjanju narave. Če

gre pri kiču za bleščeče, masovne, cene-

ne izdelke, pa za kvalitetne rokodelske

izdelke velja, da se od slednjega ločijo

po materialu, zgodbi in embalaži.

Darja Kranjc

GnezdilniceV okviru Odbora za varstvo narave Bios-

fernega območja Kras in porečja Reke in

s sodelovanjem Parka Škocjanske jame

je potekala v soboto, 21. marca, delav-

nica izdelovanja gnezdilnic v Delezovi

domačiji v Škocjanu. Namen delavnice je

bilo spoznavanje ptic in razširjenost le-teh

v Biosfernem območju Kras ter izdelava

gnezdilnic za ptice, ki živijo okrog nas.

Zakaj delamo gnezdilnice? Veliko ptic

si dela svoja gnezda v duplih, zato jih

imenujemo tudi duplarice. Če v naravi

primanjkuje dupel in če želimo poma-

gati tem pticam ter spremljati njihov

življenjski ciklus, jim naredimo gnezdil-

nico. Vanjo se lahko naselijo tudi druge

živali, ki ne najdejo primernih bivališč v

naravi (veverice,čebele, polhi ...), zato jih

iz gnezdilnic ne preganjamo.

Preden smo se lotili praktičnega dela,

smo spoznali nekaj načinov gradenj

gnezdilnic, ki nam jih je predstavil

Tomaž Zorman. Gnezdilnica je čvrsta,

dobro zbita lesena škatla, ki ima na

sprednji strani izrezano okroglo od-

prtino, da lahko zleze ptica skoznjo v

notranjost, kjer si uredi gnezdo. Manjše

ptice, čopasta sinica, menišček, plavček

imajo manjši vhod, za večje, kot so

muhar, brglez, škorec, je treba narediti

večjo luknjo. So pa ptice zelo iznajdljive,

saj si velikokrat prilagodijo odprtino za

svojo velikost. Da bi vhod bolje zaščitili

pred dežjem, smo streho gnezdilnice

prekrili z lubjem. Gnezdilnico pritrdimo

na drevo, na čim bolj varno mesto pred

mačkami in ne motimo gnezdenja ptic

z odpiranjem gnezdilnice.V pozni jeseni,

ko ptički odletijo, odstranimo gnezdo in

gnezdilnico očistimo zajedalcev.

Po preglednem seznamu komisije za red-

kosti Društva za opazovanje in preučevanje

ptic Slovenije (DoppS) ima v Sloveniji

začasen ali stalen življenjski prostor 380

vrst ptic. Na delavnici smo podrobneje

govorili le o pticah, ki nas spremljajo

vsak dan, začenši s predniki pterozavri,

letečimi plazilci, ki so krožili po nebu v

daljni preteklosti, v obdobju dinozavrov.

Danes je največja živeča vrsta ptic noj, ki je

neletalec, a zaradi tega zelo dober tekač.

Letošnjo zimo so dobro preživele sinice, od

čopaste, dolgorepe in velike do plavčka ter

meniščka. Kmalu se bodo vrnili iz toplejših

krajev prvi znanilci pomladi, lastovice, ku-

kavice in planinski hudournik, ki gnezdi

v skalnih razpokah Velike in Male doline

parka Škocjanske jame. Zaradi posebne

oblike stopala težko hodi, zato pristaja

naravnost v skalno steno. Če prvi poskus

leta ni uspešen, pade mlad hudournik na

tla, kjer lahko tudi pogine. V Schmidlovi

dvorani, ob izhodu iz Škocjanskih jam,

rešujejo jamski vodniki spomladi hudourni-

ke, ki nevešči letenja padejo na tla.

V vplivnem območju Biosfernega

območja Kras se nahaja tudi mednaro-

dno pomembno območje za ptice v

Evropi (IBA Slovenije), ki spada v posebna

območja varstva znotraj evropskega

omrežja Natura 2000. To je Dolina Reke,

1700 ha veliko območje ob zgornjem toku

Reke, kjer vsakoletne poplave ustvarjajo

posebne pogoje za nižinske vlažne travni-

ke, dom svetovno ogrožene ptice kosec ali

Crex Crex. Rečni bregovi in prodišča nudijo

življenjski prostor mnogim ogroženim

vrstam ptic, kot so čebelar, grahasta

tukalica, čapljica, prepelica, veliki strnad,

vodomec in druge. V ožjem območju

parka pa je zelo pomembno gnezdenje

sokola selca, po katerem je dobila udorni-

ca Sokolak ime, in sove uharice, prav tako

zelo značilne vrste gnezdilk skalnih polic.

Po izčrpnem spoznavanju ptic smo se

lotili sestavljanja gnezdilnic, kar nam ni

povzročalo težav, saj so bili posamezni

deli predhodno izdelani z mizarsko

natančnostjo Mateja Skubica. V imenu

Odbora za varstvo narave, hvala vsem

udeležencem delavnice, ki so z veliko

delovno vnemo izdelovali gnezdilnice,

Darji Ivančič za pomoč pri organizaciji in

Tomažu Zormanu za strokovno pomoč.

Vir: DoopS: Ptice Slovenije

Sitka Tepeh

Odbor za varstvo narave

Biosferno območje Kras in porečje Reke

Foto

: DA

RJA

IV

AN

ČIČ

Foto

: DA

RJA

IV

AN

ČIČ

Park Škocjanske jame

26

Virtualno obnovljen ŠkoljV ponedeljek, 23. februarja, je TKŠD Urbanščica, skupaj s Parkom Škocjan-ske jame, Slovenija v okviru aktivnosti Odbora za varstvo kulturne dedi-ščine Biosfernega območja Kras, v fameljskem Š'hti priredila večer, ki je med Vremci požel veliko zanimanja. Arhitekt Juan P. Maschio je na ogled postavil (svoj) virtualno obnovljen grad Školj ter postregel še s številnimi drugimi informacijami in premisleki.Maschio je v naše kraje prišel pred

petimi leti iz Argentine, natančneje iz

Buenos Airesa in je potomec slovenskih

izseljencev. Arhitekturo je doštudiral na

izpostavi tržaške univerze v Gorici. Za

svojo diplomsko nalogo pa se je štiri leta

posvečal raziskovanju in detajlnemu (vir-

tualnemu) rekonstruiranju gradu Školj.

Za potrebe naloge je raziskal zgodovi-

no gradu, ki mu je sledil od 13. stol., ga

v svojem največjem sijaju uzrl v času

barona Janeza Franca Rosettija, v 17.

stol., ter raziskal njegov zaton in propad

s pričetkom v sredini 19. stol. Zbiral je

pričevanja med domačini, se pogovarjal

z lastnico, popisal dele gradu, ki so se

porazgubili po okoliških krajih. V Slove-

niji in Italiji je pregledoval katastre, iskal

likovne upodobitve gradu in fotogra-

fi je ter dokument o gradu našel celo v

Estoniji. Natančno je poslikal, premeril in

dokumentiral ruševine gradu ter skušal

določiti vse ključne tehnične, konstrukcij-

ske rešitve in materiale izvorno rabljene

na gradu. Kjer mu fotografi je in ruševine

niso povedale dovolj, je raziskal rešitve

na sorodnih grajskih objektih v okolici.

In tako je počasi na svojem računalniku

obnovil grad in diplomiral.

Po nekaj letih se je vrnil na grad, ki je v

zasebni lasti, lastnica pa nima interesa

za njegovo sanacijo, in ponovno posli-

kal stanje ter v fotografski objektiv hote

ali nehote presenetljivo ujel ritem ruše-

nja ruševin. Še več, natančno je označil,

na katerih mestih bodo odpadli nasle-

dnji kosi kamna. Prisotne je opozoril, da

se čas na gradu ni ustavil. Presenetljivo

teče naprej. Poudaril je, da če se ne

bo poskrbelo vsaj za osnovno utrditev

ruševin, za kar po njegovih besedah ni

potrebno veliko denarja, bomo kmalu

ob naslednji detajl in tako naprej.

Po ustnemu izročilu naj bi bil v 2. pol. 19.

stol. grad podarjen Fameljcem, zato jim

je Maschio še dodatno položil na srce,

naj pazijo, kaj se z gradom dogaja in pre-

prečijo odnašanje kosov gradu ter tako

poskrbijo za ohranjanje njegove integri-

tete. Občinska svetnica Mirjam Frankovič

Franetič je prisotnim predlagala morebi-

tno izvedbo čistilne akcije. Glede obnove

ruševin, kot so jih obnovili na primeru iz

Švice, ki ga je pokazal Maschio, so ude-

leženci izpostavili drugačno slovensko

realnost. Kljub temu je bilo čutiti načelno

strinjanje, da bi kazalo kaj narediti za

utrditev in ohranitev obstoječega stanja.

Na koncu sta Mirjam Frankovič Franetič in

Darja Kranjc predstavili informacijske table

za določene kulturne znamenitosti na

Vremskem, ki so bile izdelane v letu 2014

kot rezultat zadnjih treh let dela v okviru

UNESCO-vega programa Človek in Biosfera

ter se bodo v letu 2015 postavile na terenu.

Hvaležni za številno podporo in odprti

za predloge in pobude se v imenu

Odbora za varstvo kulturne dediščine

Biosfernega območja Kras vsem lepo

zahvaljujemo, Juanu P. Maschiu pa

želimo, da ga strast do (naše) kulturne

dediščine nikoli ne bi zapustila, temveč

bi ga še dolgo navdihovala in povezala

s koreninami svojih prednikov.

Darja Kranjc

O starih sortah semen in njihovem pridelovanjuKljub obilnemu sneženju se nas je v torek, 2. februarja, na Delezovi domačiji v Škocjanu zbralo manjše število navdušenih vrtičkaric. Go-spa Tamara Urbančič, univerzitetno diplomirana inženirka zootehnike, zbirateljica in vzdrževalka starih sort kulturnih rastlin iz Topolca, nam je spregovorila o pomenu ohranjanja starih sort, razložila tehnologijo pridelovanja in shranjevanja semen ter nam pojasnila, kaj vse je potreb-no upoštevati, da se stare sorte ne križajo med sabo.Danes obstaja na trgu ekološko seme,

hibridi in gensko spremenjeno seme.

Če je seme domače, je prilagojeno na

specifi čne rastne razmere in ga lahko

razmnožujemo sami. Hibridi večinoma

ne semenijo in sami težje pridelamo

njihovo seme. Ni znano, kakšne so

posledice uživanja hrane iz gensko

spremenjenih rastlin.

Da bi se ohranile stare sorte semen,

ki jih lahko sami najbolj uspešno

semenimo, imamo od leta 1995 tudi

v Sloveniji svojo gensko banko in kar

nekaj navdušencev, povezanih v Zvezo

društev za ohranitev pestrosti kulturnih

rastlin, ki jih zbirajo in shranjujejo. Nekaj

tega navdušenja za ohranjanje zdrave

domače pestrosti v vsakdanji prehrani

smo se od naše predavateljice v torek

navzele tudi me.

V skoraj tri ure trajajočem srečanju smo

bile deležne res veliko uporabnih in-

formacij. Zelo zanimiva je bila tako npr.

razlaga o latinskih imenih rodu in vrste

rastlin, ki nam pomagajo pri ugotavlja-

nju verjetnosti medsebojnega križanja

in ohranjanju čiste sorte semen. Rastline

se lahko oplojujejo s pomočjo insek-

tov, vetra ali pa so samooplodne. Od

tega so odvisni ukrepi za preprečitev

križanja, kot so razdalja v saditvi, časovni

zamik sajenja in gojenje na način, ki

preprečuje križanje (ločeni rastlinjaki,

26 Park Škocjanske jame

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JCFo

to: D

AR

JA K

RA

NJC

IN

TA

MA

RA

UR

BA

NČ

IČ

27

prekrivanje s kopreno, prekrivanje

cvetov ...). V nadaljevanju je pri pridelavi

semen pomembno poznati čas cve-

tenja, semenitve, zorenja, način čišče-

nja, sušenja in shranjevanja. O vsem

tem smo bile podučene. Doma seme

najbolje hranimo pri 10 do 15 stopinjah

Celzija, pri največ 40 % relativne vlage v

steklenih kozarcih.

Sledila je podrobnejša predstavitev

načina razmnoževanja in semenitve

krompirja, fi žola in stročnic, solate in

radiča, paradižnika in paprike, česna in

čebule.

Za zaključek smo si še izmenjale seme-

na fi žola, koruze, solate, korenja, buč,

redkvice, lanu in poskusile čaj iz doma-

čih zelišč in travnih cvetlic. Lepo je bilo.

Darja Ivančič in Darja Kranjc

Na čezmejnem Krasu je bilo ustanovljeno Par-tnerstvo za ohranitev in popularizacijo kra-ške suhozidne gradnjePark Škocjanske jame, Slovenija je v petek, 27. februarja, v Promocijsko-kongresnem centru Pr’ Nanetov’h v Matavunu speljal svojo zadnjo aktiv-nost v okviru projekta Living Landsca-pe, Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013. 32 usta-novnih članov se je povezalo v Par-tnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje (konzorcij) in se zavezalo k skupnemu delovanju na tem področju. Kraška suhozidna gradnja je ključni segment kraške kul-turne krajine in matičnega Krasa.Na ustanovni skupščini je zbrane s

svojo prisotnostjo počastila županja

Občine Hrpelje - Kozina, ki se je tako kot

Občina Divača in Občina Devin Nabre-

žina odločila pristopiti h konzorciju kot

ustanovni član. Podporo ob ustanovitvi

sta z zavezo podali tudi Občina Sežana

in Občina Miren - Kostanjevica.

Županja Saša Likavec Svetelšek je v svo-

jem nagovoru prisotnim poudarila, da

bo vselej podala podporo pobudam,

ki bodo stremele k valorizaciji ter

ohranjanju lastne dediščine, na katero

moramo biti ponosni, tako kot so na

svojo ponosni povsod v tujini, ter tudi na

njej graditi razvoj Krasa.

Dr. Katja Hrobat Virloget je v imenu usta-

novnega člana Univerze na Primorskem

in vodilnega partnerja projekta Living

Landscape izrazila zadovoljstvo, da je

JZ PŠJ v projekt vključil popularizacijo

kraške suhozidne gradnje ter z vzposta-

vitvijo konzorcija pravzaprav že presegel

same začrtane projektne rezultate.

Ključni krivec za prebujanje Kraševcev

na temo suhozidne gradnje in zunanji

sodelavec JZ PŠJ na projektu v sklopu

priprave strokovnih podlag (Tipologija,

vzdrževanje in gradnja kraških suhih

zidov in hišk – vidik nosilca ljudskega

znanja, Priročnik kraške suhozidne

gradnje, Standardi kraške suhozidne

gradnje), snovanja in izvedbe delavnic

učenja osnov gradnje za osnovnošolske

otroke ter praktičnega usposabljanja

za gradnjo odraslih, Boris Čok pa je ob

začetku srečanja izrazil veselje, da se je

to tematiko po skoraj 30-ih letih poza-

be, v 10-ih letih od njegovega prvega

koledarja pastirskih hišk iz leta 2003,

začelo ponovno obujati in da je prišlo do

ustanovitve konzorcija, v katerega so se

odločili pristopiti tudi drugi nosilci znanja

tovrstne ljudske tehnike gradnje, kot so

Mitja Kobal, Rudi Bak, Dušan Okoren itd.

Pristopno izjavo ob ustanovitvi kon-

zorcija je svečano podpisalo 10 znan-

stveno-raziskovalnih in izobraževalnih

institucij, 3 občine, 3 druge upravljavske

institucije, 2 arhitekturna biroja, civilno

združenje in 13 posameznikov – fi zičnih

oseb, od tega 6 iz Italije.

Sledila je volitev predsednika in štirih

članov upravnega odbora konzorcija, kjer

pa ni šlo brez zapletov. Zaradi izenačenja

števila glasov med kandidati za pred-

sednika in člane upravnega odbora v

prvem krogu je bilo volitve potrebno

ponoviti. Kandidata za predsednika sta

bila Boris Čok iz Lokve in arhitekt Danilo

Antoni iz Devina, ki je v drugem krogu

zmagal za en glas in postal predsednik.

Med 12 kandidati za upravni odbor so bili

v drugem krogu izvoljeni Peter Medica,

direktor Visokošolskega središča Seža-

na, Eda Belingar, konservatorka goriške

območne enote ZVKDS, dr. Katja Hrobat

Virloget iz UP ter Darja Kranjc iz JZ PŠJ. Na

podlagi preučitve konzorcijske pogodbe

bo izvoljeni upravni odbor poiskal rešitev

za formalno vključitev Borisa Čoka v

upravljanje konzorcija, saj soglasno meni,

da velike podpore volivcev slednjemu, v

dobrobit uspešnega upravljanja in dela

konzorcija, ni moč prezreti, še manj pa

njegov ključen doprinos k popularizaciji

in ohranjanju kraških suhozidnih gradenj.

V sklopu skupščine je bil obenem uskla-

jen in potrjen plan dela za leto 2015,

ki obsega 28 aktivnosti v okviru štirih

vsebinskih sklopov, tj. raziskovanje in

razvoj, prostorsko upravljanje, informi-

ranje in ozaveščanje ter izobraževanje,

ki bodo izvedene skladno z interesom

predvidenih ciljnih skupin, nosilcev

oziroma viri fi nanciranja.

Po slavnostni predaji konzorcijskih po-

godb ustanovnim članom in zaveznikom

Park Škocjanske jame

Foto

: MA

NC

A V

INA

ZZ

A

Foto

: MA

NC

A V

INA

ZZ

A

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC I

N T

AM

AR

A U

RB

AN

ČIČ

28

je sveže izvoljeni predsednik Partner-

stva za ohranitev in popularizacijo

kraške suhozidne gradnje, Danilo

Antoni, izrazil zadrego ob izvolitvi, a

hkrati obljubil, da se bo v okviru svoje

dodeljene vloge potrudil po svojih

najboljših močeh.

Prisotni podžupan Občine Devin Na-

brežina Massimo Veronese ob koncu ni

mogel skriti veselja ob izvolitvi predse-

dnika, ki je devinski občan. Vsi skupaj

pa smo si na koncu čestitali, si obljubili

pomoč in zaželeli uspešno delo.

Darja Kranjc

Seznam ustanovnih članov (po

abecednem redu): Zavod Abakkum, Bak

Rudi, Čok Boris, Debevec Gerjevič Vanja,

Društvo za tretje življenjsko obdobje

Kras, JZ Park Škocjanske jame, Slovenija,

JZ RS za varstvo kulturne dediščine, Jaz-

bec Branko, Kancilja Toni, Kobal Mitja,

Kolenc Nataša, Kranjc Darja, Milic Moni-

ka, Občina Devin Nabrežina, Občina Di-

vača, Občina Hrpelje - Kozina, Odbor za

ločeno upravo jusarskega premoženja

– Opčine, Okoren Dušan, Osnovna šola

dr. Bogomirja Magajne Divača, Pavlin

Ivan, Rodica Jerneja, Rogos Società Co-

operativa, Studio Antoni, Škrlj Zdravko,

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,

Štucin Miha, Univerza na Primorskem,

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,

Visokošolsko središče Sežana, Vrtec

Sežana, Zavod Anima mundi, Združenje

za zaščito Opčin.

Seznam zaveznikov konzorcija ob

ustanovitvi (po abecednem redu): Ob-

čina Miren-Kostanjevica, Občina Sežana.

Posegi na območju varo-vanja stavbne dediščineV ponedeljek, 22. 12. 2014, smo v Parku Škocjanske jame, Slovenija (JZ PŠJ) s pomočjo skupine arhitektov Katje Kosič, Mitje Skubina, Nataše Kolec, konservatork Patricije Brati-na in Ede Belingar iz goriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS OE NG) ter Pierpao-la Sonnolija iz Škocjana, s prebivalci Betanje, Škocjana in Matavuna sku-šali celostno in razvojno pogledati na urejanje skupnih vaških površin ter zunanjih elementov grajenih struktur s ciljem hkratnega ohranja-nja kulturne dediščine. Na ožjem zavarovanem območju parka

imamo veliko kulturne dediščine, ki

je po krivici zapostavljena na račun

tukajšnjih naravnih znamenitosti, saj je

bila med drugim spremljevalni razlog

za vpis Škocjanskih jam na seznam

svetovne dediščine. Območje je v sve-

tovnem merilu pomembno kot zibelka

speleologije in eno od lokacij pionirskih

raziskav krasoslovja ter kultno središče

bronaste dobe ranga avstrijskega Hall-

statta. Poleg tega tu najdemo še drugo

arheološko, memorialno, sakralno,

profano stavbno dediščino in spome-

nike državnega pomena. Vasi so - tako

kot vaško jedro Divače, Suhorje, Prem ali

stari del Ilirske Bistrice – naselbinska de-

diščina (Matavun) oziroma naselbinski

spomeniki (Škocjan, Betanja). Ohraniti

dodano vrednost tega območja in vasi,

zaradi katere imajo status dediščine

državnega pomena, je cilj kulturnovar-

stvene zakonodaje in stroke, h kateri je

zavezan tudi JZ PŠJ.

V letu 2014 smo s podporo vodstva JZ

PŠJ in v dogovoru z ZVKDS OE NG uspeli

z realizacijo prve faze predloga Barbare

Žižič iz Ministrstva za kulturo, tj. angaži-

ranjem arhitektov za reševanje vprašanja

manjših posegov na stavbni dediščini, ki

ne zahtevajo gradbenega dovoljenja, in

urejanja skupnih vaških površin.

Arhitekta Katja Kosič in Mitja Skubin

sta pripravila študijo o sprejemljivih

rešitvah za razvojne potrebe in posege

na dediščini glede na preučene bistve-

ne elemente stavbne dediščine teh treh

vasi. Z namenom domačinom predsta-

viti kaj kulturnovarstvena zakonodaja in

z njo povezani režimi, ki veljajo za te tri

vasi, v praksi pomenijo oziroma k čemu

stremijo, pa sta v decembru organizirala

delavnico, kjer jim je na pomoč prisko-

čila še arhitektka Nataša Kolenc, ena od

avtoric priročnika Kraška hiša.

Prav slednja je v uvodni razlagi o po-

segih na območju varovanja stavbne

dediščine izpostavila Unescov koncept

svetovne dediščine, tj. pristnost (nepo-

tvorjenost, neponarejenost) in neokr-

njenost, celost (popolnost, skladnost),

ki obenem pomenita ohranitev (lastne)

prepoznavnosti, ob pogoju, da se vsi

vključeni naravnajo v isto smer. Unes-

cov status ni le stvar države in JZ PŠJ,

ampak tudi domačinov. Če se samo del

vključenih trudi in želi iz statusa Unesco

nekaj narediti, ni dovolj, saj lahko posa-

meznik oziroma posamezen neprime-

ren poseg izniči napore vseh drugih.

Ali drugače, ko govorimo o varovanju

stavbne dediščine, vse kar se počne na

nivoju ene hiše, vpliva na celotno vas.

Sledil je nazoren prikaz in razlaga

bistvenih elementov stavbne dediščine

vseh treh naselij, ki ga je podala Katja

Kosič, ter z njimi neskladnih rešitev.

Pierpaolo Sonnoli je s pomočjo Mitje

Skubina predstavil obnovo škocjanske

kaplanije kot primer dobre prakse, za

katerega je značilna ponovna uporaba

starih, a kvalitetnih materialov, in na

sploh domiselno iskanje rešitev izven

kalupov. Večkrat so tako Pierpaolo Son-

noli kot vsi trije arhitekti poudarili, da je

ključno »posege na dediščini oziroma

spomeniku domisliti pred pričetkom

del« in s postopki pričeti dovolj zgo-

daj, da se ognemo nepotrebni jezi in

stiskam. Pri starih hišah je sprva dobro

preučiti njihove slabosti in poiskati

ustrezne in cenovno sprejemljive reši-

tve. Dolgotrajnost postopkov in poraja-

nje vmesnih nepredvidenih problemov

pa je treba vzeti v zakup, kjerkoli imamo

opravka z dediščino. Posegi v prostor

vplivajo na okolico oziroma okolica vpli-

va nanje, zato se pogosto s podobnimi

problemi (dolgi postopki, podražitev

Park Škocjanske jame

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

29

gradnje zaradi zaščitnih ukrepov ...) srečujejo tudi investitorji

izven območij varovanja kulturne dediščine (ukrepi požarne

varnosti, poplavne varnosti, stabilizacija plazivega terena …).

Zgražanje nad birokracijo in sistemom zato ne bo rešilo niče-

sar, bolje je pravočasno začeti z aktivnostmi, ki bodo privedle

do srečnega konca.

Mitja Skubin je tako v nadaljevanju podal natančno simulacijo

obnove objekta Škocjan 5, tj. Jurjeve gostilne, ki ima status

spomenika in se obenem nahaja znotraj vasi s statusom

spomenika ter na območju arheološkega najdišča s statusom

spomenika. Poudaril je, da mora lastnik pred odločitvijo za po-

seg najprej natančno preveriti vse podatke o objektu, njegovi

okolici, pogojih ter pripraviti analizo stanja z oceno možnosti

izvedbe obnove in predvidenega obsega del. Ker gre za precej

podatkov, je bistveno, da s pripravami začne pravočasno. Ko

po tehtnem premisleku lastnik sprejme odločitev za obnovo ali

novogradnjo, določi vsebino, ki mora biti skladna z namensko

rabo za obravnavano območje, opredeljeno v prostorskem

aktu (občinski prostorski načrt ali OPN). Nato gre lastnik v

pripravo idejne zasnove na podlagi verodostojnih vhodnih

podatkov (lokacijska informacija, geodetski posnetek, arhitek-

turni posnetek objekta, razpoložljivo zgodovinsko gradivo …).

Na podlagi slednje pridobi projektne pogoje oziroma soglasja

za priključitev. Na podlagi projektne dokumentacije pa nato

pridobi kulturnovarstvene pogoje, jih izpolni ter končno dobi

kulturnovarstveno soglasje, kar je pogoj za pridobitev gradbe-

nega dovoljenja. Po izdaji gradbenega dovoljenja je pomemb-

no, da dela na objektu s statusom kulturnega spomenika

opravi izvajalec z ustreznimi referencami na podlagi projektne

dokumentacije za izvedbo, ob upoštevanju vseh varstvenih

pogojev. Vsa morebitna odstopanja od projektne dokumen-

tacije lastnik na objektu rešuje skupaj s projektanti in dajalci

soglasij. Med gradnjo se izvaja nadzor varovanja stavbne,

naselbinske in arheološke kulturne dediščine.

V zvezi s slednjim je odgovorna konservatorka za arheološko

dediščino, Patricija Bratina iz ZVKDS OE NG, razložila postopek

pridobitve kulturnovarstvenih pogojev za predviden poseg

znotraj arheološkega in naselbinskega spomenika in predsta-

vila namen oziroma cilj zahtevanih arheoloških raziskav.

Nataša Kolenc je pozvala k zavedanju, da nihče ne more

problemov reševati sam zase. Probleme je potrebno reševati

skupaj (MK, domačini, JZ PŠJ, arhitekti …). Smiselno je, da vsi

vpleteni naredijo, kar najbolje lahko za ohranitev lastne in

skupne dodane vrednosti.

Odgovorna konservatorka za profano stavbno dediščino, Eda

Belingar iz ZVKDS OE NG, je na koncu poudarila, da znotraj

parka ZVKDS na podlagi javnega pooblastila (84. člen (2)

točka ZVKD-1) v sklopu varovanja kulturne dediščine opravlja

iste naloge kot za enote kulturne dediščine, ki se nahajajo

izven ožjega zavarovanega območja. Te naloge v prvi vrsti

obsegajo izdajanje kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za

vsak poseg v dediščino.

Razlika je le v tem, da na tem območju deluje JZ PŠJ, ki skuša

nuditi dodatno podporo tako ZVKDS OE NG kot domači-

nom pri zagotavljanju ustreznega izvajanja varstva. To pa

ne pomeni, da je vsa odgovornost na njem. Vsi udeleženci

nosimo svoj del. Brez sodelovanja, razumevanja in skupnega

zasledovanja istih ciljev, »te tri vasi nikoli ne bodo Hallstatt«,

pa čeprav se s slednjim po zgodovinskem pomenu enakovre-

dno kosajo, tj. bi to lahko bile.

Darja Kranjc, Mitja Skubin, Eda Belingar in Patricija Bratina

Barvni utrinki Dajane ČokV Mali galeriji Mira Kranjca Kosovelovega doma v Sežani

so praznovanja ob mednarodnem dnevu žena zaključili z

odprtjem likovne razstave domače ustvarjalke Dajane Čok iz

Divače, članice Foto kluba Žarek in likovne sekcije Zlati žarek,

ki deluje v okviru sežanskega foto kluba. Na odprtju razstave,

ki pomeni prvo samostojno avtoričino razstavo, z naslovom

Barvni utrinki, je o slikarki in njenem aktivnem delu sprego-

voril predsednik FK Žarek Radovan Gregorčič, medtem ko je

programski vodja Kosovelovega doma David Terčon prebral

kritiko slikarja Janeza Milkoviča Jana, s katerim že vrsto let

sodeluje. Dogodek sta z glasbo popestrila prav tako divaška

izredna glasbenika in avtorja, oče in sin Danijel in An Černe.

»Fotografsko, še posebej slikarsko pripoved gradi divaška slikarka

Dajana Čok na temelju lastnega notranjega zaklada. Prepu-

šča se kreativnemu delovanju trenutne inspiracije in domišljije

v živem utripu njej prepoznavnega stila. Njena dela v mešani

tehniki in tehniki akrila so močno koloritna, kjer prevladujejo

rdeče, rumene, modre in zelene barve. Njena dela izražajo sim-

bole življenja, kot so ptič in riba,« je dejal predsednik FK Žarek

Radovan Gregorčič.

Dajana Čok (1961) se že več kot 20 let ukvarja z izrazno foto-

grafi jo in uspešno sodeluje na domačih in tujih fotografskih

natečajih. Bila je tudi predsednica sežanskega FK Žarek. Za

svoja dela je prejela vrsto priznanj in nagrad. Poleg fotografi je

jo privlači tudi abstraktno slikarstvo in je že od vsega začetka

članica likovne sekcije Zlati žarek, ki je lani praznovala deseto

obletnico delovanja. Udeležuje se likovnih extempor, nate-

čajev in slikarskih srečanj v dobrodelne namene. »Tako sem

svoja dela že večkrat podarila za Karitas ali pa lepšajo stene

domov upokojencev. Večkrat sem bila uspešna tudi na likovnem

extemporu Sladka Istra, kjer sem se uvrstila v ožji izbor in dobila

2. nagrado. Moja dela so prišla tudi v ožji izbor natečaja Javnega

sklada za kulturne dejavnosti, pa tudi sprejeta na extemporu

v Piranu. V okviru Zlatega žarka smo imeli veliko skupinskih

razstav, lani smo se predstavile tudi v prostorih Državnega sveta

in Slovenskih železnic v Ljubljani, Kosovelovemu domu v Sežani

in v občini Hrpelje - Kozina. Trudim se, da bi se širšemu občinstvu

Sežane predstavila tudi s fotografi jo,« pravi avtorica tokratne

razstave, ki je na ogled postavila blizu 20 svojih del v tehniki

akrila in mešani tehniki.

Likovna razstava Dajane Čok, ki se odlikuje po izredno barvi-

tih slikah, bo na ogled do 7. aprila.

Olga Knez

29kultura

Foto

: OLG

A K

NE

Z

30

Likovna razstave članic likovne sekcije ZLATI ŽAREK, v Kulturnem domu Hrpelje - Kozina Članice Zlatega žarka, pri Foto klubu Žarek

Sežana so lanskega 15. decembra, z razstavo

v avli Kulturnega doma Hrpelje – Kozina, za-

ključile svoj opus razstav ob letošnjem pra-

znovanju svoje desete obletnice delovanja.

Razstavo je odprla županja Občine

Hrpelje Kozina Saša Likavec Svetelšek

in poudarila, da v občini podpirajo in se

veselijo razstav domačih umetnikov.

Predsednik Foto kluba Žarek Sežana

Radovan Gregorčič je svoje članice, tudi

fotografi nje, v svojem nagovoru opisal:

»Vizualno zaznavanje likovnega dela je

proces, v njem se tvorijo informacije, skozi

katere povezujemo umetnikovo dožive-

tje z našimi obstoječimi pričakovanji po

pridobivanju novih estetskih izkušenj.

In v takem iskanju najdemo pet čudovi-

tih umetnic z upravičeno pripadajočim

imenom ZLATI ŽAREK. Skupina je čudovito

usklajena kombinacija svetlobnih barvnih

dražljajev različnih valovnih dolžin. Cvetka

je plemenita v zlato rumeni, Dajana je

vzhajajoče prestižno rdeča, Božica je v

duhovnih poljih skrivnostnega čustvenega

pigmenta, Maruša je obdana v srebrnino

globino modrine in plemenito mavrična je

Tatjana. Kombinacija je v vsakem ustvar-

jalnem okolju prijetna, postreže nam z do-

živetjem, s katerim lahko komuniciramo,

če smo ga le sposobni občutiti. S pogledi

na njihove stvaritve smo v vlogi njihovih

odjemalcev. V naši podzavesti je vsakemu

vgrajeno stalno hrepenenje pričakovanja

po duhovnem in osebnem uživanju. In ko

»žarkice« spremljamo od razstave do raz-

stave, jih zasledujemo s posebnim zanima-

njem. Želimo, da bi v stiku z njimi pridobili

vedno novo estetsko izkustvo. Ustvarile so

že obsežen slikarski in fotografski opus. Ta

je kot steber, na katerega vežemo zaupa-

nje v njihovo izpovedno moč.«

M. Kovačič

Zlati žarek – likovna sekcija FK Žarek Sežana razstavljal v Poslovni stavbi Slovenskih žele-znic v LjubljaniČlanice Zlatega žarka so leto 2015

pričele z razstavo v čudovito urejenem

razstavnem prostoru Poslovne stavbe

Slovenskih železnic, ki je bila na ogled

do 31. januarja. Njihova članica Cvetka

Šemrov je zaposlena na SŽ, tako da ima

razstava še dodatno vrednost.

ZLATI ŽAREK je skupina petih slikark,

Maruša Maraž, Božica Mihalič, Tatjana Fi-

čur, Dajana Čok in Cvetka Šemrov, ki se

aktivno udeležujejo slikarskih extempor

in dobrodelnih akcij. Cilj skupine je uži-

vanje v amaterskem slikanju in prijetno

druženje z drugimi slikarji.

Kljub običajnim delovnim obveznostim

skupini uspevajo vedno nove likovne

razstave, ki potrjujejo, da so trdno na

poti umetniške ustvarjalnosti, katere po-

slanstvo je, da plemeniti naša hrepene-

nja po lepoti, je o skupini zapisal slikar

Janez Milkovič Jano.

Članice Zlatega žarka se že dolga leta

uspešno ukvarjajo z ljubiteljsko foto-

grafi jo in so članice Foto kluba ŽAREK

Sežana, v okviru katerega tudi njihova

likovna sekcija deluje, pri članih kluba in

vodstvu pa imajo veliko podporo.

Sabina Šemrov

Slike Cvetke Šemrov na ogled v DekanihCvetka Šemrov iz Divače, ki je že vrsto

let članica likovne sekcije Zlati žarek, se z

najnovejšimi deli v tehniki akrila predsta-

vlja v Vi-baru v Dekanih, kjer so razstavlje-

ne tudi tri umetnine slikarja Iva Kisovca,

ki je naredil tudi notranji dizajn lokala.

Avtorica se udeležuje likovnih extem-

por, likovnih natečajev, dobrodelnih

akcij in delavnic, preko katerih izpopol-

njuje svoje slikarsko znanje. Sodeluje

na skupinskih razstavah s članicami Zla-

tega žarka. Prvo samostojno razstavo

je imela novembra lani (2014) v galeriji

divaške občinske stavbe. Razstavljene

so bile slike v akrilni tehniki, ki jih sedaj

predstavlja v Dekanih do 30. aprila.

Slikar Janez Milkovi - Jano je o Cvetki

zapisal: »Cvetka Šemrov tokrat razstavlja

slike, ki odkrivajo njeno domišljijsko in

intuitivno dojemanje sveta simbolov.

Na svoj prepričljivo enotni in jasni način

učinkujejo neposredno in nas spodbujajo,

da začnemo tudi v sebi doživljati pomen

izvirne simbolike. Simbolično je že to, da

so slike naslikane le v dveh barvah, kot

ogenj, ki prežene temo, ali JIN in JANG

ravnovesje nasprotij. Cvetka črpa iz obilja

delcev, ki jih ponuja narava, ter jih z njej

lastno likovno igro odločno in natančno

oblikuje. Nevsiljivo nas pritegne in vtke v

naše predstave. Ob tem pa lahko spozna-

mo, zakaj se nas določena oblika ali igrivo

zaporedje dotakne. Priča smo žlahtnosti

nastajanja simbolov kot dela ustvarjalne-

ga procesa. Ker je le-ta globoko občuten

in neopredeljiv, ni nikoli dokončen in

dokončan. Lahko bi rekli, da nas brez-

pogojno povezuje in omogoča vstop v

umetniško občutenje in ustvarjalnost.«

Olga Knez

V mesecu februarju je v prostore Občine

Divača svoja dela na ogled postavila Erna

Kopše iz Senožeč. Avtorica je svoja dela

predstavila na že kar nekaj samostojnih

razstavah. Najprej je v pastelni tehniki

ustvarjala unikatne voščilnice, kasneje pa

so se motivi preselili na platno. Njene slike

izpovedujejo »čutenja z barvo«, na slikah

so najpogosteje upodobljeni motivi iz

narave. Avtoričina razstava z naslovom

Skrivnost življenja je prostore Občine

Divača krasila do konca meseca marca.

Suzana Škrlj

kultura

OD LEVE PROTI DESNI: MARUŠA M. MARAŽ, BOŽI

CA MIHALIČ, ŽUPANJA SAŠA LIKAVEC SVETELŠEK,

CVETKA ŠEMROV, TATJANA FIČUR, DAJANA ČOK,

PREDSEDNIK FK RADOVAN GREGORČIČ

Foto

: JA

DR

AN

ČE

HFo

to: O

LGA

KN

EZ

31kultura

Koncert pihalnega orkestra Divača v večnamenski dvorani Rudolfa Cvetka v SenožečahV soboto, 24. januarja, se je v novi večnamenski dvorani

v Senožečah, imenovani po slavnem olimpioniku Rudofu

Cvetku, odigral prvi koncert Pihalnega orkestra Divača.

Članice in člani divaškega orkestra, pod taktirko prof. Borisa

Benčiča, so v polni dvorani priredili tako imenovano »reprizo«

Božično-novoletnega koncerta, ki se je letos v Divači odigral

že tradicionalno tridesetič. Začetek koncerta so odprli mladi

nadobudni glasbeniki iz Šolskega orkestra Mavrica, Glasbene

šole Sežana, pod taktirko dirigenta in ravnatelja Glasbene šole

Sežana. Orkestrček sestavljajo učenci centralne glasbene šole

in iz podružnic Hrpelje in Divača. Predstavili so se s skladba-

ma Pirati s Karibov in Slapstick show.

Divaški orkester se je predstavil s čudovitimi zvoki pretežno

fi lmskih melodij, ki poslušalca vedno pritegnejo k poslušanju.

Tako so v prečudoviti novi dvorani odmevali zvoki Ivanhoeja,

ki je poslušalce popeljal v Robin Hoodove čase, pa Il Triello

slavnega Ennia Morriconea, Pirati s Karibov, Gospodar prstanov.

Prav slednji pesmi je čarobnost dodala Andrea Popović, ki je s

svojim prečudovitim glasom odpela delček pesmi. Ob sklad-

bah Tarzana in Dečka iz džungle pa so s prav posebnimi plesni-

mi akrobacijami pripomogli k radoživosti prireditve tudi učenci

Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne, pod mentorstvom

prof. Taje Tavčar. Piko na i pa je ob koncu koncerta dodal član

orkestra Tomaž Boškin, ki je s svojim solo nastopom na pozavni

in izjemnim vokalom, ob spremljavi orkestra, publiko obnorel s

pesmijo Zoot suit riot, ki je odmevala v ritmih swinga.

S tem koncertom je Pihalni orkester Divača napovedal niz sa-

mostojnih koncertov ob svoji 60-letnici delovanja v letu 2015.

Naslednji samostojni koncert bo 4. aprila v Kosovelovem

domu v Sežani, na katerega vas člani Pihalnega orkestra

Divača vljudno vabijo že danes.

30. tradicionalno Božično-novoletni koncertLeto je okrog in v decembru se je odvil že 30. tradicionalno

Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Divača. V najbolj

čarobnem mesecu v letu so vam člani orkestra tudi letos pope-

strili zadnje dni iztekajočega leta 2014 in kot vedno do zadnje-

ga kotička napolnili telovadnico v OŠ dr. Bogomirja Magajne v

Divači. Člani orkestra so za obiskovalce sestavili repertoar, ki jih

je popeljal do sanjskih Karibov, kjer so se bojevali s pirati, s ho-

biti so se potepali po Srednjem svetu, s Tarzanom so se otroci

iz šolske plesne skupine, pod mentorstvom prof. Taje Tavčar,

lovili po džungli ter na koncu zaključili z venčkom slovenskih

popevk ter se hudomušno zavrteli ob zvokih glasbe.

Uvertura koncerta je letos bila posebnost Tolkalske skupine

Pihalnega orkestra Divača, ki je letos pravzaprav novost. Na pre-

senečenje obiskovalcev so tolkalci strumno prikorakali s svojimi

instrumenti v novih rdeče črnih uniformah ter navdušili publiko.

Nadaljevanje je sledilo s skladbo Ivanho, in sicer skozi triologijo

Code of chivarly, Loyalty or lobe ter Battle and Finali. Zazveneli

so tudi zvoki legendarnega junaka Robina Hooda. Taktirko je

kot vedno vihtel dirigent Boris Benčič. S skladbo Klausa Badelta

Pirati s Karibov so ob čudovitih projekcijah prisotne popeljali v

svet ljubezni, prevar, bojev in prevarantskih piratov.

Naslednja skladba je nastala izpod peresa velikega mojstra

Enia Morriconeja. Gre za eno najbolj znanih melodij iz fi lmske

uspešnice The Good, the Bad and the Ugly. Skupaj z orke-

strom je zaigral Il Triello solist na trobenti, Rok Nemanič, sicer

član orkestra in pa dobro poznanih Balkan boysev.

Večer se je nadaljeval v fi lmskih vodah, saj je sledila mojstrovi-

na Howarda Shorea Lord of the Rings, kjer je svoj solo pevski

talent pokazala Andrea Popović, sicer rogistka v orkestru, za

katero so se prostovoljni prispevki zbirali za nakup novega

profesionalnega roga.

Letošnji gostje koncerta so bili člani zasedbe En Big Band, ki

skušajo z glasbenim upodabljanjem različnih žanrov približati

živo glasbo širši javnosti. Bend sestavljajo različni inštrumenti in

vokali. Izvajalci so uveljavljeni profesionalni glasbeniki. Zased-

ba šteje 24 članov. Vokal zasedbi daje nadvse uspešni pevec

Žiga Rustja. Med člani pa je tudi nekaj članov našega orkestra,

Divačanov in celo naš dirigent. Umetniški vodja zasedbe je prof.

Mitja Bobič. Bend se je predstavil s skladbami Jazz police, Moon

dance, Jingle Bells, Tuj kraj ter Zoot suit Riot skupaj z orkestrom

in pa legendarnim Tomažem Boškinom, ki je odpel del skladbe.

Na koncu so ob zvokih na glasbo iz risank o pustolovščinah

mišičastega junaka Tarzana zaplesali tudi otroci iz OŠ Divača,

ki se združujejo v plesno šolsko skupino, ki zelo rada sodeluje

na šolskih prireditvah kot tudi izven šolskih prostorov. Radi se

prepustijo glasbenim zvrstem in nanje ustvarjajo nove plesne

korake. Plesalci so zaplesali tudi ob zvokih glasbe Knjiga iz

džungle ter venčku slovenskih popevk. Posebno izdelani re-

kviziti, ki so jih plesalci uporabljali pri plesu, pa so nastali pod

vodstvom Vesne Marion in njenih tabornikov iz Rodu Kraških

j'rt, podružnice Divače.

Posebno presenečenje nam je zopet pripravila tolkalska

sekcija orkestra, saj je na preproste kartonaste škatle odigrala

nadvse zanimivo skladbo, ki je čisto obnorela gledalce, pred-

vsem pa mlajšo publiko. Seveda pa koncert ne bi bil tradici-

onalni in božično-novoletni, če ga ne bi zaključili z že vsem

dobro koračnico Radetzky, ki je poslušalce dvignila na noge.

Katja Ferfila

Foto

: MA

TE

J S

KU

BIC

32

V odloku o praznikih občine Divača je

zapisano: »Občina Divača praznuje ob-

činski praznik, spominski dan in kulturni

dan. Kulturni dan Občine Divača, 13.

januar, je posvečen spominu na rojstvo

pisatelja dr. Bogomirja Magajne.«

Malo je občin v naši deželi, ki praznu-

jejo svoj lokalni kulturni dan, zato smo

lahko še posebej zadovoljni in ponosni,

da v našem okolju namenjamo kulturi

posebno mesto.

Letošnji kulturni dan je že deveti zapo-

red. Slovesna prireditev je bila izvedena

v Osnovni šoli Divača pod okriljem

Občine Divača, v sodelovanju s TKŠD

URBANŠČICA Vreme, Društvom

ljubiteljev baletne umetnosti Divača,

Osnovno šolo dr. Bogomirja Magaj-

ne Divača in Glasbeno šolo Sežana.

Program so pripravili mladi domači kul-

turni ustvarjalci, ki prihajajo iz domačih

kulturnih društev.

Obiskovalce je v prireditev popeljala

glasba, ki je kulturni večer tudi sklenila.

Trobilni tercet Glasbene šole Sežana,

oddelek v Divači, pod mentorstvom

prof. Petra Pačnika, je obiskovalce

povedel v raznoliko kulturno paleto, v

kateri sta Turistično-športno-kulturno

društvo Urbanščica Vreme in Dru-

štvo ljubiteljev baletne umetnosti

Divača povezali gledališče, glasbo, ples,

balet s pisano besedo iz zakladnice dr.

Magajne, ki je v svoji zapuščini ohranil

neizčrpen vir kulturnega poustvarjanja.

Dramsko-baletna predstava »PRA-

VLJIČNA JAMA«, ki jo je po motivih

pravljice dr. Bogomirja Magajne Brkonja

Čeljustnik dramatiziral Bojan Podgor-

šek, je pod mentorstvom Marije Škam-

perle in plesne koreografi je Žive Žitnik

zaživela na odru v siju podzemnega

sveta Škocjanskih jam in pričarala

čarobnost pravljičnega sveta škratov, vil,

raka, netopirjev, ki so z občutenimi in

nežnimi baletnimi koraki plesali zgodbo

Brkonje Čeljustnika.

Slavnostna govornica na prireditvi je bila

županja občine Divača, Alenka Štrucl

Dovgan, ki je v nagovoru med drugim

poudarila: »Ponosna sem, da v naši občini

dajemo poseben poudarek kulturi. Zato se

zahvaljujem vsem in vsakemu posamezni-

ku za vsa mala dejanja, ki so za nas nepre-

cenljiva in ta dejanja prenašate preko lokal-

nega okolja v svet. Kulturni utrip v občini je

bogat in tako stanje smo dolžni obdržati.

Hvala vsem, ki na kakršen koli način podpi-

rate naše kulturnike. Dragi gostje, želim da

z današnje prireditve odidete z lepimi vtisi

in s seboj odnesete tudi zavedanje, da je del

kulture tudi skrb za našo kulturno dediščino,

ki so nam jo podarili predniki, in ustvarjanje

kulture ki jo bomo lahko ponosno zapustili

našim zanamcem.«

Kulturni večer je v drugem delu obeležil

pridobitev, pomembno za Osnovno

šolo Divača. Šola je v lanskem letu

pristopila k projektu urejanja »KOTIČKA

MIRU«, ki so ga na slavnostni prireditvi

simbolično odprli. Ravnateljica šole,

Damijana Gustinčič, se je v iskreni

zahvali spomnila vseh, ki so na različne

načine pomagali, da so projekt lahko

uresničili. Še posebej se je z dobrimi

mislimi dotaknila sodelavskega tima,

pomočnice ravnateljice Nives Skuk in

učiteljice Nataše Adam ter tistih, ki v

delu šolskega kolektiva prepoznavajo

odzivnost do velikih stisk malih otrok.

Na poseben način so se za vso pomoč

zahvalili učenci šole, ki so se hkrati s

pesmijo poklonili tudi spominu pisate-

lja, po katerem nosi njihova šola ime.

Otroški in mladinski pevski zbor

Osnovne šole dr. Bogomirja Magaj-

ne pod vodstvom zborovodkinje Ade

Škamperle je s pesmijo navdušil vse in

9. kulturnemu dnevu pustil čudovit pe-

čat in popotnico za nadaljnje kulturno

poustvarjanje.

Romana Derenčin,

občinska uprava Občine Divača

32 kultura

33

V dramski sekciji TKŠD Urbanščica deluje-

teta odrasla in otroška gledališka skupina. V

letu 2014 je imela odrasla skupina 9 samo-

stojnih nastopov, in sicer: novo predstavitev

s skečem LEON IN VINKO, STARA BORCA,

ki jo je napisal Drago Županc. Skeč so

ponovili trikrat, pet ponovitev je bilo s ko-

medijo PLESKARJI NIMAJO SPOMINOV in

ena ponovitev s skečem FAMELJSKI SOD.

Vodenje dramske skupine odraslih je

prevzel David Hreščak.

Otroška skupina je imela tudi 9 samo-

stojnih nastopov.

Nova predstavitev je bila s skečem KEKEC

SREČA TINKARO, ki ga je napisala Mari-

ja Škamperle. Zaigrali so ga dvakrat.

Novo otroško igro JANKO, METKA IN

PAVLIHA pa sta za prireditev ob prihodu

dedka Mraza pripravljali Jožica Ivančič, ki je

prevzela mentorstvo, in Mirjam Frankovič

Franetič s kostumografi jo in sceno. Ome-

njeno igro so v organizaciji Medobčinskega

društva prijateljev mladine igrali dvakrat.

Tudi igro JURI MURI V AFRIKI so v leto-

šnjem letu dvakrat ponovil. Pod mentor-

stvom Jožice Ivančič je otroška skupina

sodelovala na treh prireditvah z recitali.

Obe skupini pa sta v tem letu igrali v novi

predstavi PRAVLJICA V JAMI, ki jo je

dramatiziral Bojan Podgoršek po pravljici

Brkonja Čeljustnik, pisatelja dr. Bogomirja

Magajne. Mentorstvo je prevzela Marija

Škamperle, kostumografi jo, izdelavo lutk

in sceno pa Mirjam Frankovič Franetič.

Premierna predstava je bila v marcu, ob

praznovanju 110. obletnice smrti pisatelja

dr. Bogomirja Magajne v Famljah. Popestri-

tev igre je bila z dvema plesnima točkama

plesalk Društva ljubiteljev baletne umetnosti

Divača, v koreografi ji Alene Medič. Ponovitev

omenjene igre je bila na prireditvi Belajt'nga

v Škocjanu. V mesecu novembru smo pred-

stavo preimenovali v PRAVLJICO V JAMI

in jo obogatili z novimi plesnimi točkami

plesalcev DLBU Divača, v koreografi ji Žive

Žitnik. Z njo smo se decembra predstavili v

Kosovelovemu domu v Sežani in na proslavi

ob kulturnem prazniku občine Divača.

Vaje so intenzivno potekale v večnamen-

ski dvorani v Famljah. Skupno je bilo tako

21 gledaliških nastopov, večinoma zno-

traj občine, devet nastopov pa izven nje.

Izobraževanje je potekalo v šoli za men-

torje otroških gledaliških skupin. Udele-

žila se ga je mentorica Jožica Ivančič.

Preko JSKD RS za kulturno dejavnost smo

odraslo skupino prijavili na Linhartovo sre-

čanje gledaliških skupin s komedijo Daria

Foa, PLESKARJI NIMAJO SPOMINOV,

v režiji Davida Hreščaka. Selektorju smo

se predstavili v kulturnem domu v Lokvi.

Za uvrstitev v regijsko tekmovanje nismo

bili izbrani. Prijavili smo se tudi na Poletne

gledališke večere v Kopru in na nastop

gledališkega združenja Koroški deželni

teater, vendar nismo bili izbrani, ker je bilo

prijavljenih preveč gledaliških skupin.

Glede na to, da smo amaterska gledališka

skupina, ki jo obiskujejo učenci, dijaki,

študenti ter zaposleni, smo zadovoljni, da

smo v preteklem letu imeli tolikšno število

nastopov in da smo uspeli postaviti na

oder dva nova skeča in dve novi igri, saj

je zelo težko usklajevati termine za vaje in

nastope, predvsem z igralci, ki so zaposleni.

Mirjam Frankovič Franetič

»Potepanje in potapljanje po Maldivih«Matevž Franetič, domačin iz Škofelj in

član slovenskega potapljaškega kluba

Dive strong, se je odzval na vabilo TKŠD

Urbanščica in domačinom Vremske doline

v obliki potopisnega predavanja predstavil

Maldive. Tja se namreč že nekaj let podaja

v organizaciji omenjenega potapljaške-

ga kluba in otočje že kar dobro pozna.

Maldivi so država, ki jo sestavlja skupina

okrog 2000 majhnih in nizkih atolov v

Indijskem oceanu, jugo-jugozahodno od

Indije oziroma Šrilanke. Po pripovedo-

vanju Matevža Franetiča je na Maldivih

vredno obiskati predvsem večje otoke, ki

so v oskrbi Evropejcev – izpostavlja otoka

Meru in Kurredu. Atoli ponujajo na prvem

mestu raj za potapljače, ki se ne morejo

naveličati užitkov v bogatem podvodnem

svetu, vendar pa so tudi za nepotapljače

Maldivi prava paša za oči. Gre za otočke,

polne palm, nasadov avokada, banan,

obdanih s kristalno čisto vodo. Turisti, ki se

ne ukvarjajo s potapljanjem, se običajno

poslužujejo t. i. »snorkljanja«, kjer jih vodiči

z ladjicami popeljejo na morje in pokažejo

bogat svet vodnih živali, npr. delfi nov, želv,

raznovrstnih vrst rib, ki se ljudi ne bojijo,

temveč plavajo ob njih. Podvodni svet je

lahko zelo nevaren, zato je prosto pota-

pljanje prepovedano. Vsakršen ribolov je

strogo prepovedan, saj so živali zaščitene,

za krajo podvodnega rastlinskega sveta

(alg) pa si lahko potapljač prisluži tudi

večletno zaporno kazen. Domačini, ki sicer

živijo na manjših otočkih, delajo na turistič-

nih otokih in so do turistov zelo prijazni in

ustrežljivi – njihov cilj je turistom pričarati

čim bolj čaroben in brezskrben oddih. Ma-

tevž Franetič vsem polaga na srce, naj, če

bo le časovna in fi nančna prilika, obiščejo

sanjske Maldive, kajti to je po njegovih

besedah raj za dušo in oči – ne bo vam žal.

Maruška Cerkvenik

33kultura

Foto

: MIR

JAM

F.F

.

34

Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača odpira nov oddelek SODOBNEGA PLESAV Društvu ljubiteljev baletne umetnosti

Divača deluje nov plesni oddelek, in

sicer oddelek ZA SODOBNI PLES pod

mentorstvom Daše Grgič.

Daša Grgič, plesalka, koreografi nja,

učiteljica sodobnega plesa in plesna

vzgojiteljica je dokončala državni tečaj

za plesnega vzgojitelja v Bologni ter

prejela diplomo “Nikolais-Louis Tech-

nique Teacher Certifi cate Program” (NLT-

TCP) v Firencah.

Znanje sodobnih plesnih tehnik si je

pridobila pod vodstvom plesnega

ansambla »Areaera« iz Vidma, kjer je ple-

sala v različnih predstavah in projektih.

Poglobila je svoje študije pod vodstvom

priznane umetnice Carolyn Carlson.

Letos bo prevzela triletno vlogo strokov-

ne spremljevalke in selektorice za plesne

revije za severno in južno Primorsko, ki jih

izvaja JSKD. Dobitnica listine Mete Vidmar

za uspešno delo na področju plesa.

Poučuje sodobni ples in plesno vzgojo

na raznih šolah, tako privatnih kot javnih

in na mednarodnih delavnicah. Je član

žirije za sodobni ples državnega plesne-

ga tekmovanja Pierrot Danza v Rimu.

Nastopila je v gledaliških produkcijah

Slovenskega stalnega gledališča Trst

(Krvava svatba, Bakhantke). Plesala je v

številnih plesno-gledaliških predstavah

in lastnih performansih v okviru raznih

projektov in festivalov. Ustvarila je

novo avtorsko delo »BodyunTitled«, ki

je osvojilo prvo nagrado na poletnem

festivalu SidebySide Düsseldorf in bilo

uprizorjeno tako doma kot v tujini.

V svojih projektih večkrat sodeluje z

igralci, glasbeniki, režiserji ter razvija

osebni odnos do plesa.

Ples doživlja in pojmuje kot način življe-

nja in ga povezuje s tem, kar smo, del

širše celote.

Zelo smo veseli , da se nam je pridružila.

Verjamemo, da bomo zaradi njenega

doprinosa ustvarili še veliko zanimivih

koreografi j.

VABLJENI K VPISU:FANTJE IN DEKLETA,

ob četrtkih 18.30-20.30,

SKUPINA ODRASLIH,

urnik po dogovoru,

VPIS IN INFO

tajništvo Dlbu Divača 041 615 068.

Astrid Bastianelli

Pogovori o(b) literaturi in petje ljudskih pesmi v Knjižnici DivačaTudi v Knjižnici Divača smo si zadali za

cilj, da bo postopoma ta prostor postal

dnevna soba kraja, v katerem se nahaja.

To je razlog, da smo si zamislili nekaj

novih dejavnosti. Tako lahko, poleg

potopisov in predstavitve knjig kot tudi

otroškega doživljanja pravljic, uživate

v sproščenem pogovoru ob kavici ali

petju pesmi svoje mladosti v knjižnici.

Vsak prvi četrtek v mesecu se lahko ob

10. uri z bibliotekarko Anjo Devetak

pogovarjate o dobrih knjigah iz naše

knjižnične zbirke na Bralnem druženju

ob kavici. Na ta dogodek pride lahko

vsak, ki si želi dobre družbe in dobrih

knjig. V marcu se je odvilo že tretje

druženje v tem letu.

Vsak drugi petek v mesecu ob 18. uri pa

poteka glasbena delavnica Zapojte z

nami, ki jo vodi Katarina Šetinc. Delav-

nice se lahko udeleži vsak, ki si želi pre-

pevati ljudske pesmi in ob tem uživati.

Cilj je tudi spoznati in zapisati kakšno

novo pesem iz našega okolja ali pa nas

seznaniti z zanimivo zgodbo. V marcu

smo v petju z znano violinistko, pevko

in poznavalko ljudskega glasbenega

izročila uživali že drugič.

Ob vsakem srečanju se nam porajajo

nove ideje in nova spoznanja, kar je

dokaz, da ideji nista slabi.

Vabljeni, da se nam pridružite!

Magdalena Svetina Terčon

kultura

Foto

: MA

GD

AL

EN

A S

VE

TIN

A T

ER

ČO

N

35

V Muzeju slovenskih filmskih igralcev ni bilo zimskega spanjaV muzeju letos nismo imeli daljšega

zimskega spanja, mogoče samo kratek

sen. Društva, šole in razne organizacije

so se na nas navadile, mi pa na njih.

Kar nekaj dolgih in do vrat zapolnjenih

večerov je za nami. Stojan Lipolt dvo-

rano vztrajno polni s pogovori Divača

– mesto nad reko, na obisk prihajajo

zvezde, kot sta Milena Zupančič in

Karpo Godina, ki nas bo v aprilu obi-

skal v okviru projekta Filmšula, v sodelo-

vanju s Kosovelovim domom v Sežani.

Poklonili smo se Jadranu Strletu, na Ta

veseli dan kulture pa predstavili novo

pesniško zbirko Aleksandra Peršolje

in hkrati nazdravili njegovemu rojstno-

dnevnemu jubileju. Enkrat mesečno pa

muzej obogatijo tudi najmlajši. Društvo

GUMB tu pripravlja delavnice, pove-

zane s fi lmom. V marcu so se srečali z

risanko in otroci so pobližje spoznali,

kako ta nastane. V aprilu prihaja tudi

Svirélovanje, projekt, ki ga pripravljajo

dijaki Šolskega centra Srečka Kosove-

la iz Sežane. Koncert fi lmske glasbe,

posvečene Iti Rini, bo poleg poklona

tej veliki igralki vključeval tudi stojnice s

pristnimi domačimi izdelki in pridelki.

Vizija za naprej pa je jasna in glasna.

Poleg trepetanja ob oddajanju prijav-

nic na razpise se pletejo sodelovanja

z domačimi ustvarjalci in umetniki,

precej močna pa je tudi želja, da bi bile

birokratske zadeve izvedljive in malce

manj oderuške.

- 27. 3. ob 19h, Zvezde na obisku,

pogovor z Mileno Zupančič

- 10. 4. ob 18h, Filmšula: ogled fi lma

Abesinija in pogovor s Karpom Godino

- 11. 4. od 17h dalje, Svirélovanje,

stojnice, ogled muzeja, ob 20h pro-

jekcija zmagovalnega fi lma o Iti Rini

in koncert, v sodelovanju s Šolskim

centrom Sežana

Helena Čehovin Gerželj

18. pogovorni večer - KamnolomiV četrtek, 12. februarja, je ob 18.30 v dvo-

rani Muzeja slovenskih fi lmskih igralcev v

Škrateljnovi domačiji v Divači potekal že 18.

pogovorni večer Divača – mesto nad Reko,

ki ga vodi divaški arhitekt Stojan Lipolt,

organizira pa ga v sodelovanju z Razvojnim

centrom Divača, Slovensko kinoteko in

Muzejem slovenskih fi lmskih igralcev.

Tokrat je beseda tekla o kamnolomih na

Krasu in kamnoseštvu, ki predstavljajo

naravno in kulturno dediščino Krasa in

so vir njegove identitete.

O heterogeni geološki sestavi kraških tal,

ležiščih naravnega kamna na območju

med Divačo, Lokvijo, Povirjem, Repenta-

brom, Koprivo in Nabrežino, zakladnici

orodij in znanj kamnarjev ter njihovi

predanosti poklicu, razvojnih možnostih

kamnolomov ter prizadevanjih za vzpo-

stavitev muzeja kamnoseštva na Krasu

so spregovorili gostje večera:

- Gabrijel Jeram, upokojeni kamnosek

iz Štorij,

- Davor Kernel, magister zgodovine in

višji kustos Goriškega muzeja ter

- Janez in Miha Tavčar iz Kamnoseštva

Tavčar d. o. o., Povir.

Kamnoseška realnost je vpeta med

občudovanje kamnite stavbne dedišči-

ne na eni ter zavračanje kamnolomov

kot grobih posegov v naravo na drugi

strani. Takšno nerazumevanje proble-

matike izpostavlja Kras globalnemu

merkantilizmu, ki lahko postopoma

izniči njegove lokalno pogojene po-

sebnosti …

In kot je na koncu četrtkovega pogo-

vornega večera v Divači opozoril dol-

goletni direktor sežanskega Marmorja

Ciril Sigulin: “Kraško arhitekturo, tradicijo

kraškega kamnoseštva, višjo šolo za

oblikovanje kamna v Sežani ... vse to

lahko vržemo stran, če ne bomo gojili

kamnolomske dejavnosti.”

V. B. Š.

Foto

: JA

DR

AN

ČE

H

GABRIJEL JERAM IN STOJAN LIPOLT

kultura

36

Karateistka in naj športnica Krasa in Brkinov 2014Nika Frank, ki je prejemnica nagrade za športnico Krasa in Brkinov že drugo leto – plakete v letu 2013 za osvojeni naslov državne prvakinje v mladinski kategoriji, 3. me-sto v članski kategoriji in uvrstitev med 16 najboljših na mladinskem evropskem prvenstvu v karateju, je bila za dosežke v lanskem letu razglašena za naj športnico Krasa in Brkinov 2014. Na osrednji prireditvi v senožeški dvorani je bil za naj športnika razglašen še en naš občan, izredno perspektiven »troskokaš« Jan Luxa, o katerem ste v Glasniku že lahko prebrali, Niko pa smo o njeni športni poti izprašali za tokratno številko.

S karatejem te je seznanil oče, Vojko Frank, večkratni državni

in evropski prvak v tem športu. Koliko si bila takrat stara?

Da, s karatejem me je seznanil oče. Oba starša sta me pod-

pirala v tem. Stara sem bila 6 let, ko sem začela, in ker je tudi

tata pričel trenirati zelo mlad, me je znal voditi. Vedno je bil

uspešen na svoji športni poti. 21. 5. 2011 je na evropskem

prvenstvu na Nizozemskem, ki se ga je udeležilo preko 500

tekmovalcev iz vse Evrope, zasedel 2. mesto. Je nosilec črne-

ga pasa, 3. dan. Je odličen trener in prav tako sodnik. Lahko

rečem, da sem od malega želela po njegovih stopinjah.

Ali si na tekmovanjih že v najmlajših selekcijah začela

stopati na najvišje stopničke?

Že od malega sem osvajala medalje in priznanja, je bil pa

vmes tudi kak slab dan, ko nisem osvojila najboljših mest.

Vendar sem vedno vztrajala in trenirala s polno paro in seve-

da z veseljem. Vedno pravim, da je uspeh tudi sodelovati! Tre-

nirala pa sem od nekdaj v Divači, sprva pri KK Samuraj, kot se

klub imenoval takrat, in se 26. 3. 2009 preimenoval v KK Bushi

Divača. Vedno pa mi je ob strani stala družina in me podpirala

tudi, ko sem imela slabe dneve, na kar sem zelo ponosna.

Torej si članica KK Bushi od ustanovitve?

Da, od leta 2009. Pred tem smo delovali kot KK Samuraj. Zgodil

se je tudi prestop kluba iz ene karate zveze v drugo, saj jih ima-

mo v Sloveniji več, npr. iz SZTK - zveze tradicionalnega karateja

smo prestopili v JKA - karate japonski tradicionalni karate, kar

pomeni da smo moral vsi člani kluba vložiti veliko truda za

dosego sprememb. Moram pa povedati, da sta bila oba kluba

vedno uspešna. Na tekmovanjih smo vedno prejemali dobre

rezultate in se večkrat zapored po pokalnem seštevku povzpeli

na 1. mesto, za kar gre zahvala našima trenerjema Samu GROS-

SU in Vojku Franku! V KK Bushi Divača ne gojimo nasilnega ali

pretepaškega športa. Pomembno je, da se posameznik dobro

počuti, uživa in učinkovito razvija svoje potenciale. Mislimo,

da nam to uspeva zelo dobro, saj smo dosegli veliko dobrih

rezultatov in cilje, za katerimi stremi večina športnih društev:

druženje, prijateljstvo, zagnanost, vztrajnost, aktivnost.

S karatejem se resno rekreativno ukvarjaš že zelo dolgo,

kar med dekleti na neprofesionalni tekmovalni ravni ni

prav pogosto. Zakaj meniš, da je tako in kaj te vleče, da

vztrajaš?

šport

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

LFo

to: A

RH

IV K

K B

US

HI

37

Že polnih 15 let se ukvarjam s karate-

jem. Vztrajam, ker mi je trenirati eno-

stavno lepo in sploh tekmovati. Lahko

se zanesem tudi na podporo kluba

in trenerjev. Pa tudi, ko bom nehala

tekmovati, bom zagotovo trenirala še

naprej, saj imam veliko volje tudi za

treniranje otrok, veliko potujemo, se

udeležujemo tekmovanj doma in v

tujini. Še posebej, ko se na tekmovanjih

dobro odrežem, mi moči ne zmanjka.

Svoje znanje tradicionalnega karateja

pa v KK Bushi že nekaj let prenašaš

tudi na mlajše generacije.

Najmlajše v klubu poučujem že 4 leta.

Rada prenašam znanje in veselje na otro-

ke, hkrati pa s poučevanjem tudi v sebi

obudim določene spretnosti in znanja.

Karateja se nikoli ne nehamo učiti, stalno

dopolnjujem znanje. Všeč mi je, ker

nasilja v tem športu ne gojimo. Do sedaj

opažam, da so predvsem otroci navduše-

ni. Karate zahteva veliko koncentracije in

še posebej pri otrocih z veseljem opažam

velike razlike v koncentraciji in gibčnosti,

ko začnejo in ko že nekaj časa trenirajo.

Nika, kdaj je naslednje evropsko

prvenstvo? Se ga boš udeležila?

Evropsko prvenstvo bo marca letos, 28. 3.

v Pragi, svetovno pa drugo leto. Upam, da

bom dovolj dobro tekmovala tudi v 2015

in se uvrstila v državno reprezentanco.

Vesna Matevljič

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

Karate klub Bushi Divača na državnem prvenstvu v CeljuV nedeljo , 8. februarja, na slovenski kul-

turni praznik, so se v Celju na državnem

prvenstvu zbrali najboljši karateisti JKA

karateja iz vse Slovenije. Med 179 kara-

teisti je bilo kar nekaj članov KK Bushi

Divača. Kot vsako leto, so se tudi letos

na državno prvenstvo dobro pripravljali

in trud je obrodil sadove, saj so v sku-

pnem seštevku osvojili 2. mesto.

K temu uspehu so v katah s 1. mestom

prispevali Luka Delise, Nika Tavčar, Lara

Ferjančič, Nikolina Dević in Nika Frank.

Z 2. mestom Tina Sedmak, Anže Tavčar,

Sara Delise, Sebastjan Sikirica in Staš

Korva, s 3. mestom pa Nik Vlašič, Manja

Miklavčič, Metka Žerjal in Rosana Uljan. V

katah so uspešno tekmovale tudi ekipe.

Zlato je osvojila ekipa deklic Divača

(Dević, Ferjančič, Delise), srebro ekipa

dečkov Divača (Hrvatin, Korva, Samsa)

in ekipa deklic Divača 1 (Petek, Žerjal,

Miklavčič), bron pa ekipi dečkov Divača 1

(Ličina, Delise, Cetin) in Divača 2 (Sikirica,

Enci, Peca). V napovedanih borbah je Lara

Ferjančič osvojila zlato in Nikolina Dević

srebrno medaljo. Tekmovalci so tekmova-

li tudi v prostih borbah in dosegli nasle-

dnje rezultate: 1. mesto je osvojila Metka

Žerjal, 2. mesto Lara Šetina, 3. mesto pa

so osvojili Staš Korva, Manja Miklavčič,

Mikela Simčič in Nika Frank.

Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo

za vloženi trud in osvojene rezultate ter

jim želimo veliko uspeha še naprej.

KK Bushi Divača

Nogometni klub Železničar Divača se je v

začetku nogometne sezone 2014–2015

lotil dela z mladimi nogometaši, skupaj

z nogometnim klubom Jadran Hrpelje

– Kozina. Kluba sta združila svoje moči

in nastal je NK JADRAN ŽELEZNIČAR. Da

bi se fantje med seboj čim prej in bolje

spoznali ter povezali, so v jeseni prežive-

li nepozaben prijateljsko-športno-de-

lovni vikend v Bohinjski Bistrici, kjer so

potekale intenzivne priprave na nogo-

metno sezono. Vse selekcije so jesenski

del sezone uspešno zaključile in se že

intenzivno pripravljajo na pomladni del

pod mentorstvom trenerjev Danijela

Stjepanovića, Saše Prodanovića, Dinka

Popovića, Anžeta Dujmoviča, in Bruna

Benčiča.

Najmlajša selekcija U9, ki trenira pod

budnim očesom Saše Prodanovića, je

trenutno najštevilnejša skupina. Zaradi

velikega zanimanja in vpisa sta nastali

dve skupini, ki sta razdeljeni po starosti.

Prvo skupino sestavljajo: Oton Kavčič,

Leon Gačnik,Timotej Sosič, Martin Urbič,

Vita Dodič, Mark Dikić, dvojčka Kristjan

in Nace Mrzlič, Klemen Kolenc, Andraž

Prelc, Tine Korošec. Drugo skupino pa

sestavljajo: Luka Barukčič, Maks Hribar,

Lan Trampuž, Žan Gerželj, Nikola Đurić,

Nik Strajnar, Jaka Šturm, Leon Vouk, Nejc

Žorž, David Potočnik.

šport

38

Skupini imata treninge 3-krat tedensko.

Treningov se redno udeležujejo, saj

je prisotnost na njih kar 90-odstotna.

Odsotni so samo zaradi bolezni.

Seveda za vsem tem stojijo starši otrok,

ki jih vestno vozijo na treninge in spre-

mljajo na nogometnih tekmah.

Ob zaključku jesenskega dela sezone je

picerija Etna razveselila mlade nogome-

taše s sponzorstvom v obliki pic, za kar

se ji najlepše zahvaljujejo.

Trener Saša Prodanović je v decembru

organiziral predbožično srečanje z

znanimi nogometaši. Letos je bil to Mitja

Viler, član NK Maribor. Mitja se je rodil

1. 9. 1986 v Kopru. Je univerzalen igralec,

ki najraje igra na levi strani igrišča. Znan

je po svojem ritmu ter sposobnosti igrati

tako v obrambi kot v napadu. Bil je član

Kopra, ki je v sezoni 2009-2010 osvojil dr-

žavno prvenstvo. Leta 2010 je postal član

nogometnega kluba Maribor. V štirih letih

je z Mariborom osvojil 4 naslove državnih

prvakov, in sicer v sezonah 2010-2011,

2011-2012, 2012-2013 in 2013-2014. Prav

tako je 3-krat osvojil pokal Slovenije in

dvakrat superpokal. Največji uspeh

pa je s klubom doživel pred kratkim,

ko so zaigrali v Ligi prvakov, skupaj s

Schalkejem 04, Chelsea Fc, Sportingom in

pri tem dosegli zelo lepe rezultate.

V dvournem druženju je Mitja odigral

tekmo z malimi nogometaši, se z njimi

slikal in razdelil podpise na majice, albu-

me, žoge …Tako trener, starši in otroci

se Mitji zahvaljujemo, da se je odzval na

povabilo in nam polepšal popoldne.

Konec januarja je trener Saša Prodano-

vič svoje varovance peljal še v Koper,

kjer so si na stadionu Bonifi ka ogledali

prijateljsko tekmo med Crveno zvezdo

iz Beograda in domačim nogometnim

klubom FC Luka Koper. Otroci so bili

nad obiskom tekme zelo navdušeni.

Ob tej priliki gre zahvala staršem, ki

spremljajo in spodbujajo otroke na

njihovi nogometni poti, mladim nogo-

metnim navdušencem in seveda vsem

trenerjem, ki delajo za njih, za nas in za

razvoj nogometne tradicije.

Jerica Hlad

šola

Skupaj smo zmogliDa skupaj zmoremo res veliko, smo na

šoli dokazali z otvoritvijo nove učilnice,

kotička miru. ki je bila 13. januarja, ko

občina Divača praznuje svoj kulturni

praznik, v spomin na rojstvo Bogomirja

Magajne. Glede na namen ureditve

tega prostora, kjer bo omogočeno

umirjeno delo z otroki, ki potrebujejo

individualno pomoč, pa tudi sprostitev

in počitek, bi pisatelj in zdravnik Bogo-

mir Magajna prav gotovo prepoznal

naš dober namen.

Sredstva za kotiček miru smo zbirali

vse od dobrodelnega koncerta, ki smo

ga zelo uspešno izpeljali v mesecu

oktobru, pa do same otvoritve na

kulturni dan občine Divača. Poleg

fi nančnih prispevkov, ki so jih darovali

starši otrok, učitelji in drugi zaposleni

na šoli ter seveda s pomočjo donacij

zunanjih posameznikov in podjetij,

nam je uspelo na stežaj odpreti vrata

lično urejenega prostora, ki vsebuje

poleg krasno oblazinjenega pohištva

tudi nekaj elementov, ki bodo poma-

gali učencem pri sproščanju in počitku.

Ti elementi so vodni stolp z mehurčki,

disko krogla, laserski projektor za vidne

stimulacije in glasbeni stolp. Glede na

to, da se bo prostor uporabljal občasno

tudi za izvajanje dodatne strokovne

pomoči, smo v kotiček umestili tudi

LCD televizor, ki se bo hkrati uporabljal

tudi za vizualno stimulacijo ob poslu-

šanju pomirjujoče glasbe.

Na prireditvi so v dramsko-baletni pred-

stavi »Pravljična jama« nastopali člani

TKŠD Urbanščica iz Vrem, plesalke

Društva ljubiteljev baletne umetno-

sti iz Divače, trio trobil Glasbene šole

Sežana – oddelek Divača in pevci

otroškega ter mladinskega zbora

naše šole, ki so z zborovodkinjo Ado

Škamperle ob klavirski spremljavi Ma-

teja Bariča povabili številčno publiko

na ogled naše pridobitve.

Ravnateljica se je zahvalila učiteljem,

staršem in javnosti, ki so s prostovolj-

nim delom, fi nančnimi sredstvi prispe-

vali k ureditvi tega prostora. V nago-

voru se je še posebej zahvalila ožjemu

odboru za realizacijo tega projekta:

Nives Skuk – pomočnici ravnateljice,

Nataši Adam – predsednici šolskega

sklada, Deanu Saviću – predstavni-

ku staršev, ki so bili vedno pripravljeni

svoj prosti čas nameniti realizaciji »ide-

je ustvarjanja mirnega kotička na šoli«.

Damijana Gustinčič

39

Vtisi tretješolcev ob otvoritvi kotička miru:Vse v tej sobi je nekaj posebnega.

Res sem vesela, da jo imamo.

(Maja Suša, 3. a)

Kotiček miru mi je všeč, ker je v njem

prav vse poštimano.

(Jan Žnidarčič, 3. a)

Soba za umerjanje deluje zelo toplo

in prijazno.

(Kristjan Mrzlič, 3. a)

Najbolj všeč mi je mehka sedežna

blazina.

(Dejan Krivokapič, 3. a)

Navdušen sem nad vodnim stolpom

s pisanimi ribicami. Te so res nekaj

posebnega.

(Nik Bolčič, 3. a)

Želim si, da bi večkrat obiskala ta

prostor in se v njem sprostila.

(Alja Blažič, 3. a)

Ponosna sem, da ima naša šola ta-

kšno sobo, ker je druge šole nimajo.

(Andjelina Vulić, 3. a)

Tla v tem prostoru so nekaj posebne-

ga, ker so mehka. Tudi če padeš, se

ne moreš poškodovati.

(Klemen Kolenc, 3. a)

Očarala me je oblazinjena vreča, ki

je zelo mehka. Na njej lahko sediš in

sanjaš.

(Natalija Grandič, 3. a)

Posebno všeč mi je barvna slika na

steni, ki jo daje projektor.

(Mark Dikić, 3. a)

V sobi je tudi velika televizija z lepimi slikami in mirno glasbo.

(Teja Sakić, 3. a)

Lepo je, ker bomo lahko to sobo

uporabljali vsi, če jo bomo potrebo-

vali.

(Ornella Vasić, 3. a)

Naš kotiček je nekaj posebnega.

(Lucija Matika, 3. a)

Zimska šola v naravi je zakonLetošnjo zimsko šolo v naravi, ki je potekala od 2. do 6. februarja v SC Cerkno, so se udeležili vsi učenci šestega razreda Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Divače. Bo-gata, razgibana in slikovita narava s kulturnimi in naravnimi znameni-tosti ter z gostoljubnimi domačini nas je povsem očarala. Sproščeno in prijateljsko vzdušje vseh pa je pripo-moglo, da smo šolo v naravi uspešno zaključili in da se je bomo spominjali kot eno najboljših doslej. In če smo iskreni, bi z veseljem ostali še kakšen dan v Cerknem.Prebivali smo v Hotelu Cerkno, od

koder smo se vsako jutro odpeljali na

smučišča SC Cerkno s smučarskim

avtobusom. Tam so se učenci učili in

urili v smučarskih veščinah. Glede na

smučarsko predznanje smo učence

razdelili v štiri skupine. Vsi učenci so se

naučili osnov alpskega smučanja, varne

vožnje s sedežnico in vlečnico, s pravili

obnašanja, katera nam omogočajo

varno smučanje, nekateri pa so svoje

znanje poglobili in utrdili. Zadnji dan so

se pomerili v tekmi v veleslalomu.

Po napornem smučanju so se učenci

razvedrili v pokritem hotelskem bazenu

s termalno vodo, kjer so opravili preiz-

kus v znanju plavanja.

Spoznavali so cerkljansko narečje, po-

slušali predavanje učitelja Antona Laha

in Luke Abrahta o FIS-pravilih in ravna-

nju v primeri nesreče na smučišču ter

se pomerili v kvizu, občudovali fl oro in

favno Cerkljanskega hribovja, sprehodili

in ogledali so si mestece Cerkno in nje-

govo arhitekturo ter obiskali tamkajšnji

muzej. V prvem nadstropju muzeja so

si ogledali stalno razstavo Cerkljanska

skozi čas, v drugem pa pripoved o

cerkljanskih laufarjih »Pust je kriv«. Tudi

prostore Društva laufarija so obiskali, kjer

jim je predsednik društva opisal njegovo

delovanje. Ogledali so si, kako nastajajo

pustna oblačila laufarjev. Najbolj pogu-

mni so se v kostume laufarjev oblekli, bili

so neprepoznavni.

Kot vedno je zadnji zaključni večer

pred odhodom najbolj zabaven. Na

slavnostni prireditvi so učitelji smuča-

nja vsem podelili diplomo o uspešno

opravljenem smučarskem tečaju. Videli

in zabavali smo se ob točkah, ki smo

jih pripravili (plesi, vici in skeči). DJ Luka

in DJ Mema sta poskrbela za glasbo. Z

veseljem smo zaplesali.

Mirjam Trampuž,

vodja zimske šole v naravi, OŠ Divača

šola

40

Iz te moke ni bilo samo kruha …Za tretješolce iz divaške šole je bil petek,

pa še 13. marec, prav poseben dan. V

šoli so nas obiskale babice, vsaka s svo-

jimi kuharskimi izkušnjami in idejami. Pa

pojdimo od začetka.

V tretjem razredu smo se pri pouku

slovenščine učili o receptih in postop-

kih priprave jedi. Recept smo iskali v

kuharskih knjigah, po spletu, jih prebirali,

zapisali in predstavili. Da bi naše delo še

bolj obogatili, smo se odločili, da v šolo

povabimo babice, ki bi nam pomagale

pri pripravi raznolikih jedi. Tako so prišle

babica Anica, Minka, Mirka, Nada, Ivana,

Marija in Rožica. Vsaka je s seboj prinesla

svoj recept in s skupino učencev pripra-

vila določeno jed. Učenci smo spoznali

vse postopke priprave. Pekli smo pšenič-

ni kruh, ajdov kruh, istrsko pinco, slane

rogljičke, orehove rogljičke, jabolčni

zavitek in jabolčno pito. Ob pomoči psi-

hologinje Barbare smo se učili priprave

in okusov presne hrane. Medtem, ko so

se naše jedi pekle, je vsaka skupina pod

mentorstvom babice naredila plakat.

Nanj smo narisali in napisali sestavine in

celoten postopek priprave jedi.

Za zaključek kuharskega dne smo

pripravili degustacijo vseh jedi ob lepo

pogrnjenih mizah. Tišina okoli polne

mize dobrot je pomenila, da smo zelo

dobro opravili svoje delo in da so bile

babice naše najboljše učiteljice tega

dne. Iskreno se jim zahvaljujemo, da so

si vzele čas in z nami delile svoje bogato

znanje, saj ugotavljamo, da so njihove

izkušnje neprecenljive in so obogatile

naš vzgojno-izobraževalni proces. In da

ne pozabimo omeniti, da so nam moko

podarili iz mlina Mlinko v Dolenji vasi

in Hribovi iz Povirja, jabolka sta prinesla

učenca Oton in Tadej, none so v večini

prinesle same sestavine in ob tem smo

občutili še veliko človeške topline. Ker

je bilo za vse naše dobrote, ki smo jih

pripravili, premalo štedilnikov v gospo-

dinjski učilnici, nam je pri peki pomaga-

la naša kuharica Danila v šolski kuhinji.

Med razlogi za medgeneracijsko sode-

lovanje je vsekakor zavedanje, da smo

različne generacije ljudi le deli verige

človeštva, da sami ne zmoremo/znamo

vsega, da več ljudi več ve, da nam je

skupaj lepše in skupaj lahko dosežemo

različne cilje.

Tretješolci z učiteljicami

Tajo, Moniko in Nives

Ko zadiši po domačem kruhuTako radi pravimo, da je domače vedno

najboljše. Na domačem vrtu pridelana

zelenjava, pri sadjarju iz sosednje vasi

nabrane češnje. Pa seveda doma spe-

čen kruh ...

Pri pouku slovenščine v 3. razredu smo

brali, kako je babica spekla domač kruh.

Seveda so tudi učenci hoteli speči kruh.

Zato smo medse povabili bivšo učiteljico

oz. babico učenca 2. razreda Aleksandro

Cerkvenik, da bi skupaj spekli kruh. Z

veseljem se je odzvala našemu vabilu.

Pripravila je vse potrebne sestavine

za peko kruha, učenci pa so si nadeli

predpasnike in zavihali rokave. Z zanima-

njem so sledili pripravi testa. Ko je bilo

testo pripravljeno, je vsak učenec gnetel

svoj kos. Medtem ko je testo vzhajalo, je

gospa Aleksandra pripovedovala, kako

je ona preživljala svoje otroštvo in kaj je

kot otrok jedla. Poudarila je, da so jedli le

tisto hrano, ki so jo pridelali doma. Za zaj-

trk so jedli kruh, ki so ga namočili v belo

kavo, za dopoldansko malico so pojedli

kakšno jabolko, krompir skuhan z ocvirki

ali pa kruh namazan z domačo jabolčno

marmelado. Za kosilo jim je mama pri-

pravila joto, ječmen, kolerabo ali fi žolovo

mineštro. Popoldanska malica je vsebo-

vala sadje iz domačega vrta, pozimi pa

so jedli pečeno repo ali kolerabo v pečici.

Za večerjo pa so jedli močnik, polento ali

pa krompir z mlekom.

Čez čas so učenci spet premesili testo.

Vsak učenec je oblikoval svoj hlebček

kruha. Hlebčke so nato dali v vročo peč

in čez pol ure je bil kruh pečen. Učenci so

bili ponosni nase, saj je bil kruh okusen.

Vsem se je zdel ta dan zelo zanimiv, saj

so se učenci marsikaj novega naučili

in noni Aleksandri se vsi skupaj lepo

zahvaljujemo za prijeten dopoldan.

Andreja Perhavec Čok,

učiteljica PŠ VREME

Poskrbimo za ptice pozimiPrišel je čas, ko ptice, ki se čez zimo niso

odselile v tople kraje, potrebujejo našo

pomoč. Da bi jim pomagali preživeti

zimo, so se v podaljšanem bivanju na

podružnični šoli Vreme odločili, da izde-

lajo ptičje krmilnice.

Izdelave ptičjih krmilnic so se lotili s

pomočjo delavcev Parka Škocjanskih

jam Tomaža Zormana in Darje Ivančič.

Material, ki so ga potrebovali, sta pri-

nesla s seboj. Ker je bila izdelava ptičje

krmilnice precej preprosta, so učenci

sami zbijali lesene dele. Po enournem

šola

41

delu so bile krmilnice končane.

Gospod Tomaž je učencem namenil

tudi nekaj besed o pravilni postavitvi

krmilnice na mesto, ki ga ne močita

dež in sneg ter kjer veter ne odnaša

nastavljene hrane. Potrebno je tudi iz-

brati primerno ptičjo hrano, ki jo lahko

kupimo v trgovinah za male živali.

Učenci so ptičjo krmilnico postavili ob

ograjo šolskega igrišča in se odločili,

da bodo vanjo vsakodnevno natrosili

zrnja in opazovali, katere ptice bodo

obiskovale krmilnico in tako lažje pre-

živele zimo.

Katja Kovačič

V spominski sobi dr. Bogomirja MagajneOb obletnici rojstva dr. Bogomirja Ma-

gajne, 13. januarja, so učenci na podru-

žnični šoli v Vremah pri pouku spoznali

življenje in delo pisatelja, zdravnika

in človekoljuba. Prebrali so zgodbico

Punčka Maja, Racko in Lija in obnovili

Brkonjo Čeljustnika.

V petek, 16. januarja, so odšli še na

ogled pisateljeve rojstne hiše. Pisa-

teljev nečak, Ivko Spetič, je učencem

pripovedoval o pisatelju od otroštva

dalje. Čas, v katerem je celotna družina

živela, ni nudil izobilja. Učencem se

je zagotovo vtisnila v spomin zgodba

o lubenici, ki jo je Bogomir kar sam

pojedel.

V spominski sobi so si učenci ogledali

knjige za otroke in odrasle. Ivko Spetič

je učence spodbudil k zavedanju po-

mena in ohranjanja kulturne dediščine.

Naštel je še nekatere pomembne rojake

v Vremski dolini.

Jožica Ivančič

Pomahajmo v LitijoOtroci iz skupine Medvedki letos prvič

sodelujejo v mednarodnem projektu

»Say hello to the world – “Pomahajmo v

svet”. Povezujemo se s skupino »Sončki«

iz Vrtca Litija.

Cilj projekta je predvsem, da se otroci

v vrtcih in šolah po celem svetu med

seboj povezujejo preko video klica

oziroma omrežja, kjer se lahko vidijo in

s pomočjo “sto jezikov”, ki jih zmorejo

le oni, komunicirajo med seboj. Projekt

temelji na zavedanju lastne identitete,

spoznavanju Slovenije in drugih kultur

ter civilizacij, skrbi za socialno pravič-

nost, spodbujanju interakcij med otroki

in razvoju socialnih veščin. S projektom

bomo nadaljevali celo leto, saj je razde-

ljen na različne sklope. Prva dva smo že

opravili uspešno.

Ob samem predstavljanju otrok so otro-

ci prišli pred ekran, nekaj otrok je hotelo

prijeti tipkovnico, večina je ob videu

najprej opazila sebe, nato šele otroke

– nekateri so se smejali, drugi pa so bili

neodzivni. Šele ko so slišali tudi glas, so

se začeli vokalno odzivati, nekateri so

jim tudi mahali. Otroci so nam zapeli

pesmico »Vetrič veter«, mi smo jim pa

pokazali naučeno bibarijo »Medved

stopa« ter »Pika, pika, pikica«.

Po klicu smo si ogledali fotografi je otrok iz

skupine Sončki in si pošiljali risbice po po-

šti. Poslali smo si tudi voščilnice in si preko

računalnika voščili srečno novo leto.

Mateja Lah Vojska,

vzgojiteljica v Vrtcu Divača

vrtec

Foto

: MA

TE

JA L

AH

VO

JSK

AFo

to: M

AT

EJA

LA

H V

OJS

KA

42

Dobrodelne akcije Mavrice dobroteMavrica dobrote za otroke brez razlik

združuje več javnih zavodov, dobrodel-

nih organizacij in društev, ki delujejo

v občini Divača. Naš namen je, vse

od ustanovitve leta 2011, pomagati

otrokom iz socialno šibkejših družin na

območju občine Divača. Zato organizi-

ramo različne dobrodelne aktivnosti za

zbiranje sredstev.

Upravni odbor Mavrice dobrote za otro-

ke brez razlik tudi v tem letu načrtuje

več dobrodelnih akcij.

Skozi celo leto bomo v okviru Mavrice

dobrote zbirali star papir. Če ga želite

oddati v dober namen, bomo zelo

veseli, če ga boste prinesli v kontejner,

ki bo postavljen pri knjižnici v Divači. Na

kontejnerju bo naš znak (mavrica).

Prva enkratna akcija bo že v naslednjem

mesecu, v nedeljo, 19. 4. 2015, ob poho-

du ob ponoru reke Reke, ki ga organi-

zira Turistično društvo Škocjan. Poho-

dnikom bomo v zameno za dobrodelni

prispevek na stojnici ponudili domače

pecivo, ki ga bodo spekle prostovoljke

organizacij znotraj Mavrice dobrote.

K sodelovanju vabimo tudi druge obča-

ne in občanke, ki bi bili pripravljeni da-

rovati domače pecivo in s tem omogo-

čiti večji izkupiček za pomoč otrokom.

Če ste se nam pripravljeni pridružiti, vas

prosimo, da pokličete Dragico na gsm

številko 041 649 409.

Dragica Kranjec,

koordinatorka Mavrice dobrote

rast + Semenj rast+ nadaljuje svojo pot.

Tokrat se bomo srečali v soboto, 9.

maja 2015, ob 10.00 na parkirišču

pred baliniščem v Divači. Vabljeni!

Namen semnjev rast+ je izmenjava na-

ravnega izobilja. Ker smo v spomladan-

skem času, ko narava nagovarja vsakega

izmed nas in iz zemlje kuka vse to veliko

življenje, bomo izmenjevali semena,

sadike in potaknjence. Torej vse tisto, kar

bomo dali v zemljo vsi mi in nam ob tem

doma ostane kaj v presežku. Z izme-

njavo lahko drug drugemu prinesemo

nasmeh, veselje in upanje. Predvsem pa

spoznanje, da vse raste. Tudi mi – ljudje.

V prejšnjem prispevku smo pisali o

podobnih projektih, kot je rast+, o nad-

nacionalnem projektu Food is Free ali

Hrana je brezplačna. Vodji omenjenega

projekta v Sloveniji sta Justi Carey in Roy

Clark iz Mojstrane. V zimskem času smo

z njima naredili intervju.

Kaj vaju je nagovorilo, da sta se pri-

ključila projektu Hrana je brezplačna.

Zakaj sta se odločila za ta projekt?

Justi: Brala sem na Facebooku o origi-

nalnem projektu Hrana je brezplačna,

ki se dogaja v Austinu, v Texasu. Mislila

sem si, kako čudovita ideja! Je kot drevo

– leski je vseeno, kdo lešnike je, rodi jih

in jih da naprej. Z Royem zelo veliko

bereva o okolju, o družbeno-ekonom-

ski spremembi in Hrana je brezplačna

je del vsega tega dogajanja. Prav tako

že leta rada vrtnarim. Čeprav sem zelo

lena vrtnarka, že od nekdaj rada sadim

rastline in zadnja 3 leta sem se resno

posvetila, da pridelam hrano za najino

gospodinjstvo. Letos je bil najin vrt ču-

dovit! Zelo je majhen – 3 krat 4 metre,

ampak obrodil je mnogo več, kot sva

midva lahko pojedla. Zelo veliko je bilo

kumar. In tako sem pet kumar položila v

košaro, fotografi rala in fotografi jo obja-

vila na Facebook strani. Kakšen odziv!

Katero izkušnjo v zvezi s projektom

sta si najbolj zapomnila?

Justi in Roy: Veliko lepih izkušenj je bilo.

Najprej vedenje, da končno delujeva v

smer spremembe, ne samo, da o njej

bereva. Nato trenutek, ko naju je kon-

taktiral Robert Roškar z Radia 1 Slovenija

in naju prosil za intervju, in potem, ko

sva bila v Delu in na Kanalu A – v resnici

dejstvo, da naju ljudje jemljejo resno.

Prav tako neverjetna podpora na Face-

booku, ki sva je deležna. To je čudovito!

Justi: Lep trenutek se je zgodil nekaj

tednov potem, ko se je vse začelo, na

začetku jeseni. Hodila sem po vrtu v

vasi in videla sem dva človeka, ki sta na-

birala hruške z veliko mrežo na dolgem

ročaju. Z njo sta lahko dosegla celo

drevo. Gospa mi je pomahala, čeprav je

nisem poznala in nato je prišla k meni z

najboljšim darilom – hruškami. Domov

sem šla z rokami polnimi hrušk in z

očmi polnimi solz.

Justi in Roy: Naslednji trenutek, ki si ga

bova zapomnila, je bilo prvo srečanje

Dovje–Mojstrana: Zelena prihodnost.

Namesto da bi nama ljudje govorili, da

sva nora, so se vsi pogovarjali o tem,

kako bi skupaj dosegli skupne cilje.

Ljudje so govorili v angleščini, tako da

sva jih razumela tudi midva.

To je neverjetno popotovanje.

Kateri so vajini načrti za naprej?

Justi in Roy: V vasi se pogovarjamo o

nakupu skupnega avtomobila, ki ga

bo lahko koristila cela vas, prav tako o

letaku, s katerim bomo ljudi – sokrajane

ozaveščali o učinkoviti rabi energije –

kako lahko mi sami pomagamo pri tem,

da varčujemo z energijo.

Podobne aktivnosti v CI Brkini že udeja-

njamo. Vsak na svojem delu države, na

svojem delčku sveta, a vseeno skupaj

lahko spremenimo vse, kar je potrebno.

Pridite na semenj in spoznajmo se,

preko sadik, semen in izobilja, ki si ga

izmenjajmo. Mnogo lepega lahko poda-

rimo drug drugemu!

Anu Kahuna

Za CI Brkini,

obvestila

43

Seznanjenost z ukrepi za varstvo pri

delu zmanjša število nezgod, ki se

zasebnim lastnikom pripetijo pri delu v

gozdu. V tokratnem prispevku najprej

opozarjamo na novost v predpisih gle-

de obvezne opreme počasnih vozil.

Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni

list RS, št. 44/13 in 36/14) vsebuje tudi

določbe, ki se začnejo uporabljati 1.

januarja 2015. Gre za določbe o obvezni

opremi traktorjev, traktorskih priklopni-

kov in vlečenih traktorskih priključkov

(podložne zagozde) ter glede označe-

vanja počasnih vozil.

25. člen pravilnika pravi, da morajo

imeti vsa vozila (izjema so enosledna

vozila), katerih konstrukcijsko določena

hitrost ne presega 40 km/h, oz. njihova

priklopna vozila na zadnji strani tablo za

označevanje počasnih vozil. Pri skupi-

ni vozil lahko velja to samo za zadnje

vozilo v skupini.

Tabla za označevanje počasnih vozil

ima po pravilniku UN/ECE R 69 določe-

ne tako mere, obliko in barvo kot tudi

odsevnost – enakostranični trikotnik s

prisekanimi vogali, notranja površina

je rdeče fl uorescentne barve, zunanji

pasovi pa so rdeče barve in odsevni.

Navedene označbe so namenjene

preprečevanju naletov od zadaj. Vozniki,

ki vozijo za počasnimi vozili, ga zaradi

table prej opazijo, prilagodijo hitrost

vožnje ter vozilo na primernem mestu

prehitijo. Nameščena tabla za počasna

vozila bo eden od pogojev za uspešno

opravljen tehnični pregled pri podaljša-

nju registracije v letu 2015.

Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS)

posvečamo varnosti pri delu v gozdu

veliko pozornost. Poleg tečajev za

lastnike gozdov opozarjamo na tragič-

nost nezgod in na nujnost previdnosti

pri delu v gozdu preko medijev. Na

spletni strani ZGS (http://www.zgs.

si) najdete poleg razporeda tečajev

varnega dela v gozdu in tudi tovrstno

literaturo.

Pred odhodom na delovišče v gozdu

vas zato vabimo na obisk naše spletne

strani in k osvežitvi znanja s pomočjo

zgibank:

Vzdrževanje žagalnih delov motorne žagePravilno vzdrževani žagalni deli so

pogoj za varno, manj naporno delo,

dolgotrajno uporabo, visoke učinke in

cenejšo proizvodnjo.

Sečnja, zasek in podžagovanje drevesaVarno podiranje in padec drevesa v

želeno smer dosežemo s pravilnim

zasekom in požagovanjem – torej s

pravilnim oblikovanjem ščetine.

Obnašanje na delovišču in na prome-tnicah v bližini naselijZaradi varnosti moramo pri delu upo-

števati tudi prisotnost ostalih obisko-

valcev gozda. Gozdne lesne sortimente

prevažamo tako, da ne ogrožamo

ostalih udeležencev v prometu.

Nevarnost pri izdelavi poškodovane-ga drevjaZlata pravila varnega dela pri izdelavi

poškodovanega drevja

Spravilo lesa – primerne lastnosti in oprema traktorja

Kako poskrbeti za brezhiben traktor in varnost na deloviščuZa varno delo v gozdu niso potrebne

samo mišice in čim večja moč gozdar-

skih strojev. Potrebujemo predvsem

veliko znanja in preudarnega ravnanja,

da bi dosegli čim manjše tveganje in

obenem kar največjo gospodarnost

dela.

S programom tečajev bomo zato na

ZGS nadaljevali tudi v letu 2015. Vse-

binski poudarki na vseh tečajih bodo:

organizacija varnega in zdravega dela

v gozdu; izbira, uporaba in vzdrževanje

ustreznih strojev, opreme in orodja;

uporaba pravilne tehnike dela in upo-

raba osebne varovalne opreme.

Bogdan Magajna,

ZGS OE Sežana

obvestila

44

KMETIJSKA GRADBENA MEHANIZACIJA

Sežana je pred novim letom dobila novo

trgovino, ki so se je še zlasti razveselili

kmetje, gradbeniki in vrtičkarji. Na Benči-

čevi ul. 29 je podjetje Pil impex s sedežem

na Mostu na Soči odprlo svojo že peto

poslovalnico oz. trgovino z lahko kmetij-

sko in gradbeno mehanizacijo, ki naj bi

oskrbovala Kras, Brkine in tudi zamejstvo.

»Veliko pozornosti polagamo na kvaliteti

strojev, prav tako pa jih oskrbujemo tudi

s servisno dejavnostjo. Trenutno je v

Sežani zaposlen en delavec. Že moj oče

Mitja je pred 25. leti začel s trgovinsko

dejavnostjo in odprl poslovalnici na

Mostu na Soči in v Šempetru pri Gorici,

jaz pa sem nadaljeval, in tako imamo

trgovine še v Spodnji Idriji in Škofl jici pri

Ljubljani. V vseh petih poslovalnicah je

delo dobilo 14 zaposlenih,« pravi Gregor

Cugelj, ki je po končani srednji strojni šoli

v Ljubljani zaključil še strojno fakulteto.

Strankam ponujajo lahko kmetijsko me-

hanizacijo, motorne žage, vrtne kosilnice,

kose, rezalce za živo mejo, gozdarske ob-

rezovalce, preklopnike, multikultivatorje,

snežne freze, generatorje, ročno električ-

no in akumulatorsko orodje idr. Imajo

priznane blagovne znamke, kot so Stihl,

Husquarna, Makita, Bosch, Honda, BCS idr.

Za znamko Stihl so za uvoz pooblaščeni za

Primorsko in del Notranjske. Samo oni so

tudi uvozniki strojev Husquarna, direktno

pa nabavljajo tudi proizvode Makita, zato

so tudi cene izdelkov nižje. Mogoče si je

tudi nabaviti zaščitno obleko in obutev

za gozd. Stroje je mogoče kupiti tudi na

ugoden kredit, ki ga daje Deželna banka.

Odprti so od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter dosegljivi na telefon: 082 055 864.Zraven pa je mogoče iti na kavico v

Kristi bar, ki je odprt od ponedeljka do

četrtka od 7. do 23. ure, ob petkih in

sobotah do 24. ure.

Tako pri Kristi baru kot trgovina s kmetijsko

gradbeno mehanizacijo imata velik parkirni

prostor, kar je dodatna ugodnost za stranke.

Olga Knez

obvestila

7. in 14. 4. 2015 – Kosovelov dom Sežana

Društva in druge nevladne organiza-

cije s svojim delovanjem pomembno

prispevajo k dogajanju v naši skupnosti.

A pogosto se srečajo tudi s kakšno

komunikacijsko zadrego. Kako dogodke

in prireditve narediti čim bolj vidne?

Na koga se obrniti, da se bo dogajanje

znašlo v medijih? Kdaj sploh poslati

vabila in kako nagovoriti čim širši krog

ljudi? Kako pripraviti prireditveni prostor

in kako se na sam dogodek pripraviti?

V Kosovelovem domu v sodelovanju z

Javnim skladom za kulturne dejavnosti

– območna izpostava Sežana in podje-

tjem K@spr, komunikacijsko svetovanje

in stike z javnostmi pripravljamo delav-

nice za člane nevladnih organizacij, ki

odgovarjajo na vsa zgoraj zastavljena

vprašanja.

V delavnicah z naslovom Komunikacij-

ski vodič za vidno delovanje bomo v

dveh srečanjih obnovili osnove javnega

nastopanja, tehnike priprave na nastop,

tehnike premagovanja treme. Pripra-

vljali bomo vabila, sporočila za javnost

in svetovali, kako komunicirati z mediji.

Splet in družbena omrežja so lahko

stičišče društev in njihove ciljne publike.

Ponudili bomo nekaj odgovorov, zakaj

je spletna prisotnost pomembna za

delovanje organizacij in kako jo doseči.

Reševali bomo tudi logistične zagate

področja organizacije prireditev (kam

posesti povabljence, kam namestiti

fotografe, kako se po odru premikamo

in kako rokujemo), preleteli protokol, ki

velja na prireditvah, in vse omenjeno

tudi preizkusili v veliki dvorani Kosove-

lovega doma.

Da bodo informacije ostale varno shra-

njene, bodo udeleženci na prvem sre-

čanju dobili mini priročnik Komunikacij-

ski vodič za vidno delovanje, ki vsebuje

na srečanjih podane informacije in bo

lahko v prihodnje služil kot pripomoček

za pripravo prireditev, komuniciranja in

javnih nastopov.

Delavnice bodo potekale v torek, 7. in

v torek, 14. aprila 2015, od 16h dalje v

Kosovelovem domu Sežana.

Število prijav je omejeno, kotizacija

znaša 130 evrov na osebo. Ker se

zavedamo pomena društev in njiho-

vega delovanja, je cena za društva in

druge nevladne organizacije prijaznej-

ša in znaša 70 evrov na osebo (če bo

prijavljenih več kot 10, bo še nekoliko

nižja – 60 evrov).

Podrobnosti in prijavnico najdete na

spletni strani www.kaspr.si.

Postanite vidni, drugačni in za vse, ki jih

nagovarjate, privlačni!

Lokalna akcijska skupina (LAS) Krasa in

Brkinov pripravlja Strategijo lokalnega

razvoja (SLR) za programsko obdobje

2014–2020. SLR je temeljni dokument

za izvajanje pristopa CLLD – Lokal-

ni razvoj, ki ga vodi skupnost. CLLD

je orodje za spodbujanje celovitega

lokalnega razvoja podeželja po načelu

»od spodaj navzgor«, kar pomeni, da

prebivalci sami povedo, kaj se jim zdi

pomembno in kaj želijo, da se z danimi

sredstvi naredi v njihovem okolju.

Zato vas v sredo, 8. 4. 2015, vabimo

na delavnico, namenjeno pripravi

projektnih predlogov, ki bo v sejni

sobi Občine Divača ob 17. uri. Delavni-

ca je namenjena vsem podjetnikom,

gostincem, kmetom, nosilcem dopol-

nilne dejavnosti, društvom, predstav-

nikom krajevnih skupnosti in ostalim

zainteresiranim z območja občine

Divača. V prvem delu delavnice vam bo

predstavljeno, kaj se je do sedaj naredilo

z danimi sredstvi za vaše območje ter

kakšne so smernice v novem program-

skem obdobju 2014–2020. Drugi del de-

lavnice pa je namenjen zbiranju projek-

tnih predlogov, ki bodo služili kot osnova

za pripravo SLR. Zaradi lažje organizacije

delavnice vas vljudno naprošamo, da

nam udeležbo na delavnici potrdite na

e-pošto: info@ora.si oziroma na telefon-

sko številko:

05 73 44 362.

45

Otroci od rojstva do 3. leta potrebujejo, da zadovoljujemo vse

njihove potrebe. Od 3. leta naprej pa je treba do vstopa v šolo

otroka primerno usposobiti, da bo funkcionalno odrasel in da bo

lahko uspešno funkcioniral v družbi, kot pravi antopologinja dr.

Vesna Vuk Godina, kar pomeni, da moramo s svojo vzgojo že zelo

zgodaj pričeti spodbujati in razvijati otrokove socialne veščine.

Otroci se rodijo dobri in nedolžni in vsak otrok na svoji poti

srečuje edinstvene izzive. Starši jim lahko pomagamo, da se

spoprimejo z različnimi ovirami, ne moremo pa jim odvzeti

njihovih edinstvenih izzivov in jih prikrajšati za lastne izkušnje.

Pomagajmo jim, da se razvijajo ob odzivih na življenjske izzi-

ve, se z njimi spoprimejo in jih uspešno obvladajo. Nudimo

jim možnost, da se preizkusijo tudi brez nas.

Zdravo odraščanje pomeni za vsakega otroka nujno tudi čas

preizkušenj. Ko se uči sprejemati in upoštevati omejitve, ki

mu jih začrtajo starši in svet, razvija bistvene življenjske vešči-

ne, kot so sprejemanje, sodelovanje, ustvarjalnost, odpušča-

nje, sočutje, pogum, vztrajnost, samospoštovanje, samokritič-

nost, samozadostnost, neodvisnost …

Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Sežana orga-

niziramo za otroke in mladostnike Krasa in Brkinov v času po-

čitnic različne oblike družbenega varstva, izvirne in vsebinsko

bogate programe, ki jim omogočajo pozitivno, vsestransko

osebnostno rast. Prostočasne vsebine potekajo po vnaprej

predvidenem pedagoškem programu in pod strokovnim

vodstvom usposobljenih vzgojiteljev in mentorjev, ki s svojim

strokovnim znanjem in izkušnjami pri otrocih razvijajo pozi-

tivne lastnosti, socialni čut, jih navajajo na sprejemanje ustre-

znih vedenjskih vzorcev, na dostojne odnose med vrstniki in

spoštovanje drugačnosti.

Letovanje brez staršev, v skupini z vrstniki in pod budnim

očesom mentorjev je zagotovo odlična priložnost za izku-

stveno učenje in vzgojo. Znotraj življenja v skupini se otrok

uči spoštovati skupna pravila in dogovore, različne intere-

se, pravice in dolžnosti. Preko iger in drugih dejavnosti se

povezujejo otroci različnih starosti, iz različnih socialnih okolij,

pridobivajo nove izkušnje, razvijajo svojo kreativnost, tkejo

nova prijateljstva in širijo svoja obzorja. Na letovanjih je veliko

priložnosti, da si otroci ustvarjajo lastno identiteto neodvisno

od vloge, ki jo sicer imajo v šoli oz. v domačem okolju.

Po napornem šolskem letu so rekreacija, razvedrilo, celodnev-

no počitniško varstvo ali letovanja na morju in v hribih ne

samo odlična ampak tudi zdrava sprostitev.

DATUMI LETOVANJ 2015* 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI za predšolske

otroke, ki letos vstopajo v osnovno šolo od 5. 6. do 21. 6. 2015.

V kateri izmeni bo letoval vaš otrok, boste pisno obveščeni.

* 8-DNEVN0 LETOVANJE ZA OTROKE od 1. do 6. razreda v

Otroškem centru Pacug pri Strunjanu: od 23. 7. do 30. 7. 2015

* 8-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE

od 7. razreda dalje v Materadi pri Poreču: od 25. 7. do 1. 8. 2015

Zdravstveni regres lahko uveljavljajo otroci in mladostniki do

18. leta starosti za letovanje na morju, KI SO BILI MED ŠOL-

SKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTNE ZDRA-

VSTVENE TEŽAVE.

* CELODNEVNO POČITNIŠKO VARSTVO od 29. 6. 2015

do 17. 7. 2015 za otroke od 1. do 4. razreda v Sežani, Divači,

Komnu in Hrpeljah.

Informacije in prijavnice o vseh programih dobite na sedežu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana ali tel. 05 7341486, 05 7301340 ali na spletni strani www.mdpm.si

Ana Pangos

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

obvestila

46

VABILOOdbor za varstvo kulturne dediščine Biosfernega

območja Kras in porečja reke Reke skupaj s Parkom

Škocjanske jame vabita na počastitev dneva železni-

čarjev in na otvoritev razstave: Vodni viri in Južna

železnica na Biosfernem območju Kras in porečju reke Reke.

Razstavo bomo odprli v okviru projekta Južna železnica na

Biosfernem območju Kras in porečju reke Reke.

Otvoritev razstave bo 18. 4. 2015, ob 16.00, v hiši odličnosti Pr’

Nanetov'h, Matavun 8. Toplo vabljeni!

OSVABAJAJOČI PLES je edinstvena naravna metoda;

kombinacija plesa, terapevtskih vaj in sprostitvenih tehnik.

Zasnovana je v tem času in na tem prostoru ter kot popolna

sinteza razumevanja osnovnih potreb današnjega človeka.

Z vsako udeležbo tovrstne metode se v vas postopoma

zmanjšujejo posledice stresa, utrujenosti, strahu ali šoka

oziroma se odpravljajo različne fi zične in psihične ovire, kar

vas notranje razbremeni in lahko začnete polno živeti.

Pri udeležencih, ki obiskujejo osvobajajoči ples, ljudje opazijo

razliko v tem, da so zaradi porajajoče se živosti bolj nasmeja-

ni, manj utrujeni, polni energije, gibljivi, mehki in prijetni.

Pogosto vprašanje udeležencev je, ali moramo znati plesati.

Plesati nam ni treba znati. Tovrstna metoda namreč temelji

na svobodnih, nenaučenih gibih. Če pa se učimo določene

omejene plesne gibe, se telo ne giba naravno in sproščeno

v vseh svojih razsežnostih. Metoda je strokovno vodena pod

vodstvom izkušene vaditeljice Mateje Šajna, ki je tudi edina

vaditeljica tovrstne oblike plesa na Primorskem.

Izjemno prijetna metoda, ki prinaša nešteto pozitivnih učin-

kov, vas preprosto navduši. Udeležite se jo lahko vsi, ne glede

na starost ali fi zične omejitve.

Vabimo vas, da brezplačno preizkusite tovrstno metodo v Divači.

Kdaj? Vsak petek, od 18.00 do 19.15. Kje? V Vrtcu Divača.

Prijave so obvezne zaradi omejenega števila udeležencev.

Tel. 040 303 578 – Mateja

Mamici Ingrid in tatiju Andreju iz Mislič se je 10. 3. 2015, ob

23.50 v Postojni rodil sinček Nejc, težak 3450 g in velik 54

cm. Veselje je bilo še toliko večje, ker so takšni dogodki v vasi

zadnjih 20 let žal bolj redki.

veseli dogodki

47

V sredo, 14. 1. 2015, je dopolnila 102. leto svojega življenja

naša najstarejša stanovalka Tončka Prekrsky, rojena 14. 1.

1913, doma iz Senožeč. Gospa živi pri nas v domu že deseto

leto.

Že zjutraj so ji sostanovalci čestitali za rojstni dan in ji zapeli

njeno najljubšo pesem „Eno rož'co ljubim.“ Kasneje smo ji

čestitali tudi zaposleni. Iskrene čestitke ob častitljivem jubileju

ji je najprej izrekla direktorica Doma upokojencev Postojna

Alenka Curk ter slavljenki izročila vizitko in rožo. Gospe Tončki

so prišli voščit predstavniki krajevne organizacije RK Senože-

če, obiskali so jo sovaščani iz njenega kraja, njeni sorodniki,

nekdanji župnik iz Senožeč Franc Raspor ter še predstavnici

RKS – OZ Postojna – Pivka.

Z dobrim domačim pecivom nas je pogostila Tončkina

nečakinja in se ji ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujemo. Ne

smemo pa pozabiti na malo Tinko, ki je prišla voščit svoji 100

let starejši praprateti Tonki. Skupaj smo slavljenki nazdravili in

ji zapeli.

Dom upokojencev Postojna

24. 12. 2014 je 90. rojstni dan praznovala SONJA ŠKRINJAR

iz Divače. V domu starejših občanov v Sežani, kjer je gospa

Sonja nastanjena zadnja leta, smo jo obiskali: županja Občine

Divača Alenka Štrucl Dovgan, predsednik krajevne organiza-

cije Divača Združenja borcev za vrednote NOB Sežana Jožko

Valečič in predstavnica občinske uprave Občine Divača Tatja-

na Cerkvenik. Njeni domski oskrbniki so nam zaupali, da so

gospo Sonjo v dopoldnevu – v času našega obiska, namerno

pustili počivati v postelji, da bo lažje praznovala rojstni dan s

svojimi domačimi v popoldanskem času.

Ob visokem jubileju smo ji čestitali, izročili šopek cvetja in

simbolično darilo. Vsi smo ji zaželeli še veliko zdravih in prije-

tnih dni v upanju, da se čez eno leto ponovno zberemo ob

njej na podobnem praznovanju.

Njena prijateljica, Divačanka ga. Ana Marsetič pa je ob tej

priložnosti o njej povedala:

»Njena mladost je bila podobna vsem, ki so odraščale pred II. svetov-

no vojno in dokončno odrasle sredi nje. Prav v tej bitki se je izkazala

kot neustrašna, vse dokler je niso aretirali in odgnali v Nemčijo. Po

vrnitvi se je angažirala na vseh področjih, ki so zahtevale zagnanost

in predanost v cilju krepitve komaj vzpostavljene oblasti. Predvsem je

bila do poroke dober mladinski voditelj.

Ima dva sinova, ki ju je večji del sama vzgojila in izšolala. V službi na že-

leznici je dočakala upokojitev. Mnogim je znala svetovati in pomagati.«

Ana Marsetič, Tatjana Cerkvenik

23. februarja 2015, ob 17.09, se je v postojnski porodnišnici

rodila Anja Bezeljak Rajh. Osrečila je mamo Silvano in očka

Branka ter nonota Mateja in nono Danico.

veseli dogodki

48 poklon Stojanu Zafredu

Kdaj: v nedeljo, 19. 4. 2015 Start: med 8. in 12. uro v Matavunu (pri Škocjanskih jamah) Dolžina pohoda: približno 11 km Trajanje pohoda: približno 3,5 ure Vodenje: pohodniki sledijo oznakam na poti Primernost: lahka do srednje težka pot, za vse starostne skupine (otroke naj spremljajo starši) Cilj: v Škocjanu Informacije: 041 811 634 turisticno.drustvo.skocjan@gmail.com www.td-skocjan.siOznačena pohodna pot vodi mimo udornih dolin, skozi del kraškega podzemlja, ob strugi reke Reke do gradu Školj in zgodovinskih fresk v cerkvici Svete Helene na Gradišču. Vse to in še več pa se bo zaključilo ob zabavi z glasbo in užitkih, ki jih nudijo kraške dobrote.

Vsi ljubitelji narave, zdravja in rekreacije ste VLJUDNO VABLJENI, da se udeležite pohoda, ki ga organizira TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOCJAN.

Pihalni orkester Divaca - že let z vami!11111111111111111111111111111111110000000000000000000000000000000000000 22222222222222222222222222222222222222220000000000000000000000000000000000000 33333333333333333333333333333333333333330000000000000000000000000000000000000 4444444444444444444444444444444444444444444440000000000000000000000000000000000000000 555555555555555555555555555000000000000000000000000000

Pihalni orkester Divaca vas vabi,da skupaj obeležimo 60. obletnico uspešnega delovanja društva.

Slavnostni koncert s podelitvijo Gallusovih priznanj bomo tokrat izvedli v veliki dvorani Kosovelovega doma v Sežani,

v soboto, 4. aprila 2015, ob 19. uri.Vstop prost!