GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK XVI • ŠTEVILKA 3 • JUNIJ 2014 T I S K O V I N A POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Srečanje sežanskihgospodarstvenikov

s podelitvijo županovih priznanj

Svečana postavitev kamnitih skulptur na Trgu 28. avgusta

Gaudeamus igitur

Jubilejni deseti odprti borjači v Pliskovici

Na obzorju je 20. Mladifest

POLETJEPOLETJE20142014

POLETJEPOLETJE20142014

Poletje 2014 z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana

V veselje otrok se hitro približu-je konec šolskega leta. Z vsakimi šolskimi počitnicami pa se starši otrok srečujejo s težavo, komu zaupati otroke. Le redki imajo to-liko dopusta kot imajo osnovno-šolci šole prostih dni. V težavah so predvsem družine, ki imajo dedke in babice še v službah, za-sedene z več vnuki ali pa ko stari starši bivajo predaleč za vsa-kodnevno pomoč z varstvom. Starši seveda skušajo z otroki preživeti čim več dopusta, a ko ga zmanjka, je dobro vedeti, kje otroka čaka primerno varstvo, topel obrok, igra, druženje z vr-stniki, dovolj gibanja na svežem zraku v varni družbi prijaznih vzgojiteljev. Otroci si vsekakor zaslužijo brezskrbne počitnice s pravo mero uživanja, počitni-ških vragolij, brezdelja, zabave, rekreacije, lepih doživetij in rav-no toliko aktivnosti, da so zvečer prijetno utrujeni in zaspijo med pripovedovanjem o novih pod-vigih in dosežkih tistega dne ...

Medobčinsko društvo pri-jateljev mladine Sežana tudi letos organizira pestro počitni-ško ponudbo, ki se bo začela z brezplačnim počitniškim var-stvom od 30. 6. 2014 do 18. 7. 2014, vsak delavnik od 7. ure do 15.30 v stari telovadnici v Seža-ni, na Bazoviški ul. 9, od koder je par korakov do knjižnice, botaničnega vrta, starega dela Sežane, okoliških hribov ter še mnogo drugih kotičkov, vrednih ogleda. V delavnicah bodo otroci po želji pokazali svojo umetniško na-darjenost ali se pomerili v športnih in zabavnih igrah, seveda brez kopalk tudi ne bo šlo. V bližnjem gostišču Šmuc nas bodo gotovo spet razvajali z dobro izbrano in odlično pripravljeno hrano. Več časa kot prejšnja poletja bomo preživeli v naravi, se z avtobusom odpravili na ogled do bližnjih kmetij, ker bodo otroci spoznavali podeželjsko tradicijo, kmečka dela in kako je treba skrbeti za živali, da si po napornem delu lahko privoščimo doma izdelan domač sir, mleko, meso, zelenjavo in sadje.

Ker večdnevne, aktivne počitnice brez prisotnosti staršev, v pri-jetnem okolju in v varni družbi vzgojiteljev, spodbudno vplivajo na zdrav razvoj odraščajoče mladine v samostojne in odgovorne posameznike, vsem otrokom nudimo večdnevna letovanja. Mali šolarji bodo najprej letovali v Kranjski Gori od 14. 6. do 30. 6. 2014. Male šolarje, osnovnošolce in mladostnike pa vabimo tudi na morje, v Pacug in Poreč. Otroke od 1. do 5. razreda v PACUG pri Strunjanu od 19. 7. 2014 do 26. 7. 2014; male šolarje, ki letos vsto-pajo v 1. razred in osnovnošolce od 1. do 3. razreda v Pacug od 17. 8. 2014 do 24. 8. 2014; Otroke in mladostnike od 6. razreda dalje v MATERADO pri Poreču od 25. 7. 2014 do 3. 8. 2014.

Zdravstveni regres lahko uveljavljajo otroci in mladostniki do polnoletnosti, ki bodo letovali v izmenah ob morju. Zdravstveno

letovanje priporočamo otrokom, ki so bili hospitalizirani, večkrat bolni, imajo alergije, težave z dihali in kožo ter vse, ki so napoteni k ortopedu. Ob prijavi je potreben posvet z zdravnico, dr. Jožico Mu-goša, specialistko šolske medicine, ki opravlja preventivne zdra-vstvene preglede v šolskem dispanzerju v Zdravstvenem domu Sežana, Partizanska 24, Sežana. Svoj obisk lahko predhodno naja-vite po telefonu št. 05/7311422.

Informacije o vseh programih in prijavnice dobite na sede-žu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana ali tel. 05 7341486, 05 7301340 ali www.mdpm.si

Besedilo: Ana PangosNaslovnica: Enet Jogan

1

www.sezana.si

Glavna urednica: mag. Magdalena SVETINA TERČONČlani uredniškega odbora: Pavel SKRINJAR, Ivica PODGORŠEK,

Rudi PEČAR, doc. dr. Mojca KOMPARA, Adrijana SUŠA BONIFACIO in Nina UKMAR. Lektorica: mag. Magdalena Svetina Terčon (razen oglasnih sporočil)

Tisk: Dušan Luin, s. p., Sveto 58, 6223 KomenIzdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana

Število izvodov: 5100, Sežana, junij 2014Glasilo je vpisano v Razvid medijev,

ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 388.ISSN 2232-2884

Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobitena tel. št.: 05/ 73 10 148, e-mail: glasilo@sezana.si, Petra Arko Kovačič.

Slika na naslovnici: Tisa in Tibor

Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na glasilo@sezana.si.Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 30. 7. 2014.

Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman,

velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij.

Uvo

dn

ik

Sklenila sem, da bom končno pozabila na tisto vsem dobro

znano frazo, ki jo uporabljamo, kadar lažemo sami sebi: »Nimam

časa!« Predvsem ko gre za rekreacijo. »Jutri,« si rečem, »jutri pa

bom sedla na kolo in se popeljala po Krasu. Danes pa … moram

likati, brisati prah, pisati uvodnik za časopis (Kako prikladno, kako

vsak izgovor pride prav!).

Da, jutri se bom popeljala po kraških turističnih poteh. Zavila

bom proti Orleku in se popeljala po Živem muzeju Krasa. Mo-

goče bom od tam krenila proti Lipici in se obrnila v Lokvi. Pol-

na energije, sem prepričana, se bom popeljala še po spodnjem

Krasu. Mimo Sežane bom krenila proti Križu in si odpočila pred

domom, kjer še vedno diši po najdaljši ruladi na Krasu, in se od-

ločala, ali naj krenem proti Tomaju ali proti Avberju. Naj me pot

zanese mimo Dutovelj v Pliskovico? Seveda, od tam pa spet na-

zaj mimo dutovske cerkve v Dol pri Vogljah, v Sežano in v Štorje.

Naslednji dan pa se bom povzpela do Štjaka in spoznavala sliko-

vite vrhovske vasi.

Mogoče bom v vaseh srečala kakega zanimivega sogovornika

in bila nagrajena z zgodbo, ki ni bila še nikoli zapisana. Mogoče

pa bom deležna samo pozdrava, ki mi bo polepšal dan. Da, zara-

di prijazne besede bom pozabila na bolečino, rano, ki mi je bila

zadana zaradi besed, ki ne bi smele biti izrečene.

Ah, saj vem, ta odločitev je nastala v navalu navdušenja, uspe-

šna bom že, če se bom povzpela na bližnji hrib in za trenutek po-

zabila na tegobe vsakdanjega življenja. Mogoče si bom zapela

pesem mojih prednikov, se skušala spomniti, kaj mi je v otroštvu

o svojem življenju pripovedoval nono, pa ga nisem poslušala (Ne

moram si odpustiti, da nisem prisluhnila njegovim zgodbam!).

Da, jutri bo drugače. Danes pa … danes se bom prepustila ma-

lodušju in, če mi bo sreča mila, kakšni dobri knjigi. Mogoče bom

sedla na teraso in se pogovarjala s svojim najbližjimi.

Da, jutri bo nov dan. Bom našla v sebi dovolj moči, da se bom

spremenila? Zagotovo jo bom. Saj zmorem!

Upam, da bom s svojo odločitvijo prekinila začarani krog. Ven-

dar bi vseeno rada vedela, če se tudi vi vrtite v njem?!

2

Iz o

bči

nsk

e u

pra

ve

Sprejem Tinkare KovačTinkaro Kovač, letošnjo predstavnico Slovenije na Evroviziji, ki se je odvijala v začetku maja v Copenhagnu na Danskem, je 14.

maja 2014 v prostorih Občine Sežana sprejel Davorin Terčon.Sežanski župan je izrazil občudovanje in ponos, da je naša občanka na letošnji Evroviziji Slovenijo popeljala v finale. Ob če-

stitkah za izjemen nastop se je Tinkari zahvalil tudi za odlično promocijo občine Sežana in Krasa na dogodkih, ki so spremljali evrovizijsko dogajanje.

Člani uredniškega odbora Kraškega obzornika ji iskreno čestitamo.

Rekonstrukcija dela razdelilnega omrežja v vasi Skopo

  V maju 2014 je bila izvedena rekon-strukcija razdelilnega omrežja v vasi Sko-po. Obnovljeno je bilo 120 metrov dotra-janega vodovodnega omrežja. Gradbena

dela je izvajalo gradbeno podjetje Štolfa, d. o. o., vodoinštalacijska dela pa je izve-dlo podjetje Kraški vodovod Sežana, d. o. o. Z obnovitvijo omrežja smo pridobili

zanesljivejšo in kakovostnejšo oskrbo s pitno vodo.

Občinska uprava

Nova cesta in nadstrešek10. maja 2014 je bil za Uglce res velik

praznik. Z bogatim kulturnim programom so obeležili nove vaške pridobitve.

Vaškega praznovanja v Vogljah so se udeležili tudi nekateri gostje, kot so: župan občine Sežana Davorin Terčon, podžupan David Škabar, župan občine Repentabor Marko Pisani, predsednik pokrajinskega sveta Tržaške pokrajine Maurizio Vidalli, predsednik KS Sežana Mitja Ambrožič ter repentabrski župnik in škofov vikar Anton Bedenčič. Uglci so no-vih pridobitev res veseli. V središču vasi je bil izgrajen nadstrešek, ki bo opravljal več vlog. Prav tako je bila obnovljena dotra-jana cesta do vasi. Levji delež denarja je prispevala občina Sežana (v višini 70.000 evrov). Župan občine Sežana je povedal, da se s takimi naložbami izboljšuje kako-vost življenja tudi na podeželju, prav tako pa je izrazil zadovoljstvo, da vaščani obu-jajo in skrbijo za svojo dediščino. Pred-stavnica vasi v svetu KS Sežana Zdenka Fabjan je dejala, da se je veliko načrtov njenega mandata uresničilo, vendar upa, da bo v prihodnje v vasi prišlo do doda-tnih izboljšav (obnova vaške štirne in ure-ditev prostora za igrala …).

Celotna prireditev je bila obogatena s pestrim kulturnim programom. Z do-miselni vodenjem je voditeljska trojka (Petra Fabjan, Ana Kovačič in Vid Metljak) poleg povezovanja programa predstavila tudi zgodovino vasi. V programu je sode-loval tudi moški pevski zbor kulturnega društva Kraški dom iz Repna, povirske

mažoretke, igralska skupina iz Škrbine in domači harmonikarji.

Po prireditvi se je slavje nadaljevalo z prijetnim druženjem, ki je bilo začinjeno z dobro glasbo in zakusko, seveda. Kot so mnogi rekli: »Fešta, kot je še ni bilo.«

Besedilo in slika: Danilo Ravbar

3

Iz o

bči

nsk

e u

pra

ve

Podpis pogodbe za dobavo dveh gasilskih vozil 16. maja 2014 je župan občine Sežana

Davorin Terčon, skupaj s predsednikom PGD Sežana Simonom Hlačarjem in pred-sednikom PGD Lokev Janijem Stoparjem, podpisal pogodbo za dobavo dveh novih gasilskih vozil GCGP-1 z dobaviteljem vozil Gasilska vozila Pušnik, d. o. o., iz Črešnjev-ca pri Slovenski Bistrici.

Sredstva za nakup novih vozil v višini 460.000,00 EUR bo zagotovila Občina Se-žana, ki je del sredstev (28.650,00 EUR za vsako vozilo) pridobila na razpisu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševa-nje iz naslova sredstev za sofinanciranje nabave gasilskih vozil za gašenje požarov v naravnem okolju. Vozilo za PGD Sežana bo dobavljeno v oktobru, za PGD Lokev pa v novembru 2014.

Glede na to, da je območje občine Se-žana zaradi specifičnih klimatskih in ve-getacijskih pogojev posebej izpostavlje-no požarom v naravi, bosta novi gasilski vozili namenjeni predvsem gašenju te vr-ste požarov. V vozilih bo nameščena vsa potrebna oprema za gašenje požarov v urbanem okolju, industrijskih obratih ter na prometnih sredstvih in bosta primerni za posredovanje tudi v ostalih tehničnih intervencijah. Rezervoar za vodo v zmo-gljivosti 3000 litrov se bo lahko uporabljal

tudi za prevoz pitne vode. Vozili bosta opremljeni z električnim agregatom in svetlobnim stolpom, ki omogoča osve-tlitev neposredne okolice vozila tudi po-noči, izolirnimi dihalnimi aparati ter šte-vilnimi orodji in pripomočki, ki jih gasilci potrebujejo pri svojem delu. Težji gasilski vozili bosta posebej prilagojeni za vožnjo tudi na slabše prevoznih terenih.

Čeprav trenutne razmere niso najbolj naklonjene investicijskim vlaganjem, se na Občini Sežana zavedamo, da je za uspešno zmanjševanje posledic požarov

in drugih nesreč poleg strokovno uspo-sobljenega kadra pomembno zagotoviti tudi sodobno gasilsko reševalno in zašči-tno opremo. Z nakupom novih vozil za PGD Sežana in PGD Lokev, ki bosta na-domestili starejši dotrajani vozili, zaklju-čujemo cikel opremljanja prostovoljnih gasilskih društev s težjimi gasilskimi vozi-li. PGD Povir in PGD Štjak sta novi gasilski vozili GCGP-2 namreč dobili v letu 2011.

Občinska uprava

Delavnica Mladim prijazna občina po meri mladihMladinski center Podlaga in Občina Se-

žana sta v petek, 16. maja 2014, v sode-lovanju z Mladinskim svetom Ajdovščina ter Inštitutom za mladinsko politiko orga-nizirali delavnico Mladim prijazna občina po meri mladih.

Občina Sežana je sicer ena izmed prvih nosilk certifikata Mladim prijazna občina za obdobje od leta 2012 do 2016, saj ga je prejela že v letu 2012, kar pomeni, da uspešno izvaja ukrepe s področja mladin-skih politik, kot so participacija mladih, izobraževanje, mobilnost, zaposlovanje, stanovanjska problematika, informiranje mladih in mladinsko organiziranje.

Ker želi Občina Sežana še izboljšati ka-kovost bivanja mladih v lokalnem okolju, smo se odločili, da k sodelovanju pova-bimo mlade, da izrazijo svoje ideje, pri-čakovanja in želje. Menimo namreč, da

morajo pobude prihajati iz ciljne skupine, ki so ji ukrepi namenjeni.

Delavnica Mladim prijazna občina po meri mladih je potekala tako, da so se udeleženci razdelili v dve skupini ter obravnavali vsako izmed štirih predla-ganih tematik (zaposlovanje mladih, stanovanjska problematika, informiranje in birokracija ter skupnost), ki so jih ob začetku delavnice opredelili kot proble-matiko, s katero se srečujejo mladi.

Nekatere zamisli udeležencev so bile izredno zanimive, nekatere uresničljive,

druge pa zgolj pobožne želje. Zanimiva je bila ugotovitev udeležencev, da kljub izredni dostopnosti vseh informacij niso dovolj informirani in seznanjeni o tem, kakšni ukrepi so namenjeni mladim. Ob zaključku smo bili enotnega mnenja, da je bila delavnica konstruktivna ter da ta-kšni načini sodelovanja in izmenjave iz-kušenj lahko pripeljejo do uspešnejšega izvajanja ukrepov.

Besedilo: Petra Arko KovačičSlika: Igor Tunjić

4

Iz o

bči

nsk

e u

pra

ve

Najava javnih razpisov Občine SežanaJAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti turističnih dru-

štev in tistih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem turiz-ma v občini Sežana za leto 2014

Namen razpisa je sofinancirati dejavnosti turističnih društev in tistih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v občini Sežana. Informacije v zvezi z objavo javnega razpisa dobi-te na tel. št.: 05 73 10 148 (Petra Arko Kovačič) ali na petra.arko@sezana.si. Javni razpis bo objavljen predvidoma v juniju.

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju socialnega in zdravstvenega varstva v Občini Sežana za leto 2014

Namen razpisa je sofinanciranje programov s področja social-nega in zdravstvenega varstva, ki delujejo na območju občine Sežana. Informacije v zvezi z objavo javnega razpisa dobite na tel. št.: 05 73 10 148 (Petra Arko Kovačič) ali na petra.arko@sezana.si. Javni razpis bo objavljen predvidoma v juniju.

V Uradnem listu RS, št. 38/2014 z dne 30. 5. 2014 sta bila na straneh Razglasnega dela objavljena dva javna razpisa:

 • Javni razpis za sofinanciranje obnove kulturnih spomeni-

kov v Občini Sežana v letu 2014, • Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti kulturnih dru-

štev v Občini Sežana za leto 2014. Rok prijave je 30. 6. 2014.

Informacije v zvezi z objavo javnih razpisov dobite na tel. št.: 05 73 10 127 (Bojana Kermolj) ali na bojana.kermolj@sezana.si.

Spremljajte tudi druge objave javnih razpisov v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Sežana: www.sezana.si, pod zavihkom 'Javni razpisi, naročila in natečaji'.

Najava javnega razpisaza sofinanciranje mladinskih projektov in akcij v občini Sežana za leto 2014

Predmet razpisa je izvedba mladin-skih projektov in akcij za leto 2014 v občini Sežana.

Namen razpisa je sofinancirati iz-vedbo kakovostnih in inovativnih mladinskih projektov in akcij v javnem interesu v občini Sežana, ki prispevajo k usposabljanju in pridobivanju veščin ter socialnemu vključevanju mladih.

Občina Sežana bo sofinancirala projekte in akcije, ki so prvenstveno usmerjeni v:• neformalno izobraževanje in uspo-

sabljanje mladih za mladinsko delo,• prostovoljnomladinskodelo,• mobilnostmladih,• raziskovalnodelomladih,• zmanjševanje učinkov in posledic

tveganih vedenj,

• aktualnemladinskeiniciative,• participacijo, aktivno državljanstvo,

človekove pravice, • mednarodnomladinskodelo,• informiranjeinsvetovanjezamlade,• reševanjeekološkihvprašanj,• aktivnosti, ki vzpodbujajo k strpno-

sti, nenasilju med in nad mladimi, • aktivnosti, ki spodbujajo inovativ-

nost in podjetnost mladih, • promocijomladihustvarjalcevsstal-

nim bivališčem v občini.

Predmet sofinanciranja so lahko tudi: • aktivnosti za aktivno in kakovostno

preživljanje prostega časa, • aktivnosti, ki vzpodbujajo kulturno

izražanje in kreativnost mladih, • preventivni programi na različnih

vsebinskih področjih.

Prednostno področje za sofinancira-nje mladinskih projektov oziroma akcij v letu 2014 bo evropsko leto državlja-nov.

(Evropski parlament se je odločil, da leto 2014 ne bo tematsko obarvano, pač pa se bodo v letu 2014 nadaljevali različni projekti, povezani z evropskim letom državljanov iz leta 2013).

Pogoji in merila za vrednotenje pro-jektov in akcij so sestavni del Pravilnika o sofinanciranju mladinskih projektov in akcij v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 49/2009).

Razpis je bil objavljen 13. 6. 2014 v Uradnem listu RS, št. 43/2014 in na spletni strani Občine Sežana: www.sezana.si, pod zavihkom 'Javni raz-pisi, naročila in natečaji'.

www.sezana.si

5

Iz o

bči

nsk

e u

pra

ve

SPOŠTOVANI OBČANI, PODJETNIKI, OBRTNIKI KRASA IN BRKINOV !

Pridružite se bančni instituciji z najcenejšim in najbolj ugodnim poslovanjem za vasZ nami boste postali tudi vi zmagovalci

Ključni podatki iz poslovanja delavske hranilnice v letih krize 2007 do april 2014

Vsebina 30.04. 2014

31.12. 2013

31.12. 2012

31.12. 2011

31.12. 2010

31.12. 2009

31.12. 2008

31.12. 2007

Rast 14/07

I. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

Bilančna vsota 527.228 472.366 335.928 280.401 255.925 227.433 172.823 135.316 290%

Skupni v 1000 EUR vlog nebančnega sek-torja 463.391 414.940

283.712 238.160 217.059 186.838 150.889 110.534319%

a) pravnih in drugih oseb 115.773 105.024 60.849 46.924 48.953 39.652 36.909 35.295 228%

b) prebivalstva 347.619 309.916 222.863 191.236 168.106 147.186 113.980 75.239 362%

Skupni v 1000 EUR kreditov nebančnemu sektorju 279.223 257.367

217.803 172.985 146.770 133.658 99.686 90.634208%

a) pravnim in drugim osebam 96.217 83.542 61.709 34.859 23.029 30.325 2.936 2.921 3194%

b) prebivalstvu 183.006 173.825 156.094 138.126 123.741 103.333 96.750 87.713 109%

II. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

v 1000 EUR

Čiste obresti 3.821 9.106 8.013 6.642 5.676 4.242 2.845 2.592 342%

Čisti neobrestni prihodki 2.769 5.515 4.540 3.331 3.895 4.101 3.973 3.327 150%

Stroški dela, splošni in administrativni stroški 3.758 10.043

8.234 7.306 6.778 6.094 5.393 4.334160%

Amortizacija 475 1.247 1.091 1031 958 888 790 579 146%

Oslabitve in rezervacije 1.072 1.112 1.464 523 787 967 353 313 927%

Poslovni izid pred obdavčitvijo 1.285 2.219 1.764 1.113 1.048 597 408 693 456%

Čisti poslovni izid 1.067 1.922 1.458 845 824 468 341 525 510%

III. ŠTEVILO ZAPOSLENIH 203 193 155 140 128 114 105 90 126%

IV. ŠTEVILO POSLOVNIH ENOT 27 26 20 18 17 16 16 14 93%

V. DELNICE

Število delničarjev 431 387 346 282 241 237 199 182 137%

Število delnic 219.691 199.691 166.691 146.691 106.691 106.691 106.691 106.691 106%

Knjigovodska vrednost delnic (v EUR) 129,82 119,39 110,07 100,95 102,79 98,42 89,58 91,93 41%

Vi. IZBOR KAZALCEV

a) Kapital

skupni kapital (v 1000 EUR) 25.689 23.804 19.729 17.739 13.019 14.148 11.784 8.741 194%

kapitalska ustreznost v % 12,17 11,46 10,75 10,95 8,60 11,05 11,1 8,77 39%

b) Profitabilnost v %

Obrestna marža 2,28 2,28 2,58 2,5 2,35 2,08 1,77 2,00 14%

Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,77 0,56 0,57 0,42 0,44 0,29 0,25 0,54 290%

Donos na kapital pred obdavčitvijo 16,01 11,67 11,54 8,52 10,03 6,12 4,16 8,21 319%

Donos na kapital po obdavčitvi 13,29 10,11 9,54 6,71 7,89 4,81 3,47 6,22 228%

Predvidevamo, da nas mnogi še ne poznate, zato vas vabimo , da se oglasite v naši podružnici v Sežani, Partizanska cesta 7, tel.: 05 6203 520, vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si. E. pošta: sezana@delavska-hranilnica.si

Peter Lukančič, direktor podružnice

6

Iz o

bči

nsk

e u

pra

ve

Srečanje sežanskih gospodarstvenikov s podelitvijo županovih priznanj

Konec maja se je v Kosovelovem domu odvijalo srečanje s sežanskimi gospodar-stveniki s podelitvijo županovih priznanj. Prireditev je bila zasnovana v sodelova-nju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani kot pogovor, v katerem so pre-jemniki priznanj predstavili svoje izku-šnje, primere dobrih praks ter izpostavili težave, s katerimi so se oz. se srečujejo pri svojem delu. Prireditev je bila med drugim tudi odlična priložnost za sre-čanje, za izmenjavo mnenj in osvetlitev odmevnejših dosežkov, predvsem pa so predstavniki gospodarstva govorili o vizi-jah, iskali rešitve, razpravljali o možnostih ter razmišljali o boljši prihodnosti za naše skupno okolje. Seveda pa je bilo srečanje tudi priložnost za pobude in ideje iz ob-činstva. Obiskovalci so bili namreč pova-bljeni, da svoje ideje in pobude zapišejo. Slednje so našle prostor na Zidu idej.

v letu 2012, povprečno število zaposle-nih v letu 2012, investicijska vlaganja, stabilnost poslovanja, vpetosti v okolje ter izbrala podjetja, ki jim je župan po-delil priznanja. Prejela so jih podjetja, ki so v sežanski občini pustila svoj pečat tako na gospodarskem kot družbenem področju, ter prispevala k prepoznav-nosti lokalne skupnosti: Armeton, d. o. o., GOLD CLUB, d. o. o., Imas, d. o. o., Manta Sežana, d. o. o., Tip 95, d. o. o., ter podjetnik Marko Prunk. Priznanja so res zgolj simbolne narave, vendar pomenijo potrditev za uspešno opravljeno delo in spodbudo za naprej tako nagrajencem, kakor širši lokalni skupnosti. Obenem je župan v svojem nagovoru izpostavil, da si več kot le priznanje zaslužijo vsi tisti gospodarstveniki in podjetja, ki se še ve-dno spopadajo s trenutnimi razmerami v gospodarstvu.

proizvajalec uteži za belo tehniko je z Gorenjem svojo uspešno pot pričel pred dobrimi 20. leti. A je proizvodna hala v Arji vasi zaradi uspešnega poslovanja kaj kmalu postala premajhna, kar je družbo Armeton pripeljalo v Sežano. Leta 2000 je prav tu pričel z delovanjem večji proizvo-dni obrat, ki je ponudil kruh marsikatere-mu Kraševcu.

V družbi od začetkov namenjajo veliko pozornosti raziskavam in razvoju. Nedvo-mno so prav s tem dosegli svoj današnji absolutni tržni delež na evropskem trgu betonskih uteži. Izdelke namreč prodaja-jo največjim proizvajalcem bele tehnike in med njihovimi kupci lahko najdemo Electrolux, Whirpool, Indesit, Bosch, LG, Candy in ostale. Uspeh podjetja zagoto-vo sovpada z dejstvom, da se pri svojem delu držijo cilja, po katerem želijo biti svojim kupcem predvsem strateški ra-zvojni partner in ne zgolj dobavitelj.

Poleg dveh proizvodnih obratov v Slo-veniji, se njihove podružnice nahajajo še na Poljskem, v Španiji ter v Mehiki. Z od-piranjem novih obratov izven evropskih meja – v začetku maja so namreč odprli novo, že peto tovarno, tokrat na Tajskem – pa dokazujejo, da s svojo zgodbo o uspehu učinkovito nastopajo tudi na tr-gih izven stare celine. In prav ta prodor na svetovne trge je del vizije podjetja Armeton. V načrtu imajo nadaljnjo širitev proizvodnih kapacitet in vstop na nova tržišča Kitajske, Koreje, Brazilije ter Argen-tine.

Spričo globalizacije je bila družba pri-morana svoje poslovanje prilagajati spreminjajočim se svetovnim trendom. Za zagotavljanje kupčevih zahtev je bila z razširitvijo proizvodnih kapacitet pri-

Pobude za podelitev priznanj najuspe-šnejšim predstavnikom sežanskega go-spodarstva smo na občino prejeli že v lanskem letu, tako iz okolja, nenazadnje pa podobni predlogi izhajajo tudi iz vrst občinskih svetnikov. Občini Sežana se je predlog zdel zanimiv, še posebej zaradi trenutnih gospodarskih razmer, saj je pri-reditev videla kot priložnost za predstavi-tev dobrih zgodb, ki so lahko navdih. Ob-čina Sežana je tako začela s pripravami že v lanskem letu, vendar se je izvedba srečanja izmikala vse do letošnjega maja. Med drugim je bila ustanovljena komisija za pripravo predlogov za podelitev žu-panovih priznanj na področju gospodar-stva v občini Sežana za leto 2013, katere predsedujoči je bil Milan Škapin (Pred-sednik OOZ Sežana in občinski svetnik). Komisija je poslovne subjekte z območja občine Sežana razvrstila na podlagi do-ločenih kriterijev – dosežen čisti dobiček

Dobitniki priznanj so v sproščenem po-govoru povedali, da jim kljub nespodbu-dnim gospodarskim razmeram uspeva dosegati zadovoljive rezultate in so bili zato počaščeni, da je tudi lokalna sku-pnost opazila njihove napore. Prav vsi so poudarili, da jim priznanje pomeni doda-tno motivacijo na poslovni poti, ob tem pa so izpostavili tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, ki jim je v okviru svojih možnosti vedno stala ob strani. Prijetno druženje sta zaokrožila glasbe-na gosta, mladi in nadarjeni An Černe, zmagovalec četrtega Festivala otroške popevke Brinjevka ter njegov oče, Danijel Černe, član skupine Terrafolk.

OBRAZLOŽITVE:Slovenska družba Armeton je svojo

pravo idejo našla v preprostem beton-skem zlitku. Danes priznani globalni

7

Iz o

bči

nsk

e u

pra

ve

siljena razvijati nove proizvode, s čimer uresničuje slogan podjetja, ki obenem predstavlja tudi moto vodilnih: »Compe-te to be the best, grow to reach the top, develope to remain always on it«.

Za uspešno delo, gospodarjenje in ra-zvoj družbe ter prispevek k prepoznav-nosti naše lokalne skupnosti župan Da-vorin Terčon družbi Armeton podeljuje županovo priznanje.

Družba Gold Club je že od svojih za-četkov v letu 1998 rastoče in ambiciozno podjetje, katerega osrednja dejavnost je proizvodnja igralnih avtomatov, igrač in rekvizitov za igre in zabavo ter prirejanje iger na srečo.

Iz podjetniškega inkubatorja se je druž-ba že leta 2010 preselila v lastne prosto-re. Hitra rast prodaje je namreč družbi omogočila uspešen razcvet, ki se danes odraža v podobi enega največjih in naj-bolj priznanih proizvajalcev elektronskih igralnih aparatov v svetu.

Družba je v preteklih letih izdatno in-vestirala v raziskave in razvoj, s čemer je med drugim prispevala k spremembam, inovacijam in izboljšavam na področju igralnih naprav. Ob tem je potrebno po-udariti, da so aparati, ki jih proizvaja, v celoti plod njihovega lastnega razvoja. Politika naložb družbe je izredno selektiv-na in usmerjena izključno v razvoj novih izdelkov in prodajnih aktivnosti.

Ob številnih širitvah in nadgradnjah de-javnosti družbe predstavlja prelomnico v njihovem poslovanju nedvomno vstop v lastniško strukturo družbe Casino Bled, ki vodilnim pomeni uresničitev dolgo-ročne razvojne strategije in cilja, postati največji zasebni prireditelj iger na srečo v Sloveniji. Družba pa je predvsem izvozno naravnana in je s svojimi izdelki in stori-tvami prisotna praktično na vseh celinah, še posebej v Evropi, Aziji in Južni Ameriki.

Gold Club želi že tako širok spekter naprav razširiti in s tem še povečati svoj tržni delež, pri čemer se zaveda pomena človeške inovativnosti, stalnih izboljšav

in razvoja za napredek podjetja. V družbi vedo, da konkurenčnost, lastno identite-to in samostojnost obdržijo tisti, ki so bolj kvalitetni, fleksibilni ter inovativni. Pri tem pa posebno pozornost namenjajo zapo-slenim, saj le visoko motiviran in izobra-žen kader ustvarja tehnološko dovršene izdelke.

Vizija podjetja Gold Club je ostati kon-kurenčni oz. vodilni svetovni proizvajalec igralnih avtomatov, ki je usmerjen v traj-nostni razvoj in oblikovanje izdelkov po meri potrošnikov in kupcev. Zato je po-slanstvo podjetja Gold Club v ustvarjanju izvirnih, tehnično dovršenih, vrhunsko oblikovanih ter uporabnikom prijaznih izdelkov.

Za uspešno delo, gospodarjenje in ra-zvoj družbe ter prispevek k prepoznav-nosti naše lokalne skupnosti podeljuje župan Davorin Terčon družbi Gold Club županovo priznanje.

Družba IMAS se je razvila iz obrtniške dejavnosti in se od registracije ukvarja s projektiranjem, avtomatizacijo in orodjar-stvom. S proizvodnjo izdelkov na svojih strojih so pričeli v drugem letu delovanja in se na orodjarstvo - predvsem na kon-struiranje in izdelavo orodij - intenzivneje preusmerili v letu 1995.

Do danes se je dejavnost utrdila, pridobi-la na kakovosti in razširila na zahtevno po-liranje in preizkušanje orodij ter predelavo termoplastov in tlačnega liva aluminija. Unikatne izdelke proizvajajo izključno po naročilu za znanega kupca, pri čemer sta zaradi specifičnosti proizvodnje, najbolj pomembni znanje in vloženo delo, kar velja za zagotavljanje kakovosti tudi pri serijski proizvodnji.

S pomočjo sodobne tehnologije ponu-jajo celostne rešitve, ki že dalj časa zado-voljujejo avtomobilsko industrijo in in-dustrijo bele tehnike. Njihovi proizvodni prostori v velikosti 2700 m2 so opremlje-ni s CNC rezkalnimi centri in potopnimi erozijami, žično erozijo, brusilnimi stroji, stružnicami in sodobno merilno opremo.

Zasebna pobuda in zasebni kapital, ki vse od ustanovitve družbe leta 1990 v celoti obvladujeta poslovanje podjetja, sta garancija, zaradi katere njihovim iz-delkom zaupajo kupci po vsej Evropi. Rolls Royce, Mercedes, BMW, Volkswa-gen, Renault, Mazda, Gorenje, Hella, Bo-sch, Siemens, Electrolux in Liebher so le nekatera zveneča imena na seznamu njihovih kupcev. Proizvode namreč pro-dajajo v Sloveniji, pa tudi v Avstriji, Belgiji, Italiji, Nemčiji, na Švedskem, Veliki Brita-niji in drugje.

Ob poslovnih rezultatih, se v družbi lahko pohvalijo tudi z mnogimi dosežki. Označuje jih odprtost za sodelovanje in pristnost odnosov med trenutno 40-imi zaposlenimi. Zavedajo se, da so prav sle-dnji največji kapital podjetja, saj družbi ambiciozen ter kreativen kader s timskim načinom dela zagotavlja hiter in stalen napredek. V dolgoročni kadrovski politiki poudarjajo znanje, zato so se usposobili za dualni sistem izobraževanja. Imajo več štipendistov na različnih ravneh izobraz-be, dijakom in študentom pa omogočajo tudi opravljanje obveznega praktičnega izobraževanja ter počitniško delo.

Za prispevek k prepoznavnosti naše lokalne skupnosti, uspešno delo, gospo-darjenje in razvoj družbe, župan Davorin Terčon podeljuje družbi IMAS županovo priznanje.

Obrtna proizvodnja manjših kovinskih ohišij je že od leta 1985 narekovala razvoj danes izredno uspešnega podjetja Man-ta Sežana. V svojih skoraj tridesetih letih obstoja na slovenskem in tujem trgu se je podjetje uveljavilo kot ponudnik in izde-lovalec različnih delov strojne opreme in kovinskih konstrukcij.

Podjetje je svoje prve zaposlene spreje-lo v letu 1991, njihovo število se je skozi leta vztrajno večalo in tako danes Mantin kolektiv šteje 21 zaposlenih, poleg tega pa si pomagajo tudi z zunanjimi sodelav-ci. Proizvodnja se odvija na 2000 m2 in je razdeljena na štiri osnovne oddelke: stroj-no obdelavo, montažo polizdelkov, varil-nico ter montažo končnih izdelkov in pa-kiranje. Z lastnimi kadri, strojno opremo in tehnologijo lahko naročniku ponudijo malo serijsko ali kosovno izdelavo različ-nih delov strojne opreme in konstrukcij.

Poslovna prednost podjetja Manta je nedvomno v uporabi sodobne računal-niško podprte tehnologije, sposobnosti hitrega prilagajanja zahtevam trga, pred-vsem pa v lastnem razvoju z bogatimi izkušnjami in visoko usposobljenim ter motiviranim kadrom.

V podjetju se ob lastnem razvoju lahko pohvalijo tudi z usmerjanjem dobička v proizvodnjo, s čimer izboljšujejo tehno-loški proces in ohranjajo prednost pred konkurenco. Odlikuje jih inovativnost in

8

Iz o

bči

nsk

e u

pra

vefleksibilnost ter unikatni proizvodi, pre-poznavni so tako v Sloveniji kot tudi na tujem, še posebej na norveškem in itali-janskem trgu, prav v zadnjem obdobju pa se jim odpira pot na širše skandina-vsko tržišče.

Njihovo vizijo sestavljajo strateški cilji za prihodnost, ki zajemajo načrte za izbolj-šanje proizvodnih procesov in kakovosti izdelkov, pridobitev certifikata slovenske kakovosti ter povečanje števila zaposle-nih.

Za uspešno delo, gospodarjenje in razvoj družbe ter prispevek k prepo-znavnosti naše lokalne skupnosti župan Davorin Terčon Manti Sežana podeljuje županovo priznanje.

Začetki družinskega podjetja Prunk segajo že v leto 1928, ko si je družina pri-čela služiti kruh z lastno klavnico. Družin-ska tradicija se je nadaljevala iz roda v rod in v tej panogi je kot mesar svojo kariero pred 40 leti začel tudi Marko Prunk. Ka-sneje je prevzel poslovodenje mesnice v Lokvi in po letu 1990 stopil na pot samo-stojnega podjetništva z lastniškim pre-vzemom omenjenega obrata. Od takrat se je njegova dejavnost strmo vzpenjala.

Danes podjetje zastopa blagovna znamka Prunk, ki povezuje Mesarijo Prunk, Postojnske mesnine ter Prunk car-ni. Dejavnost podjetja vključuje vse ak-tivnosti od zakola, predelave, do prodaje svežega mesa in mesnih izdelkov pred-vsem slovenskega izvora. Izdelke pripra-vljajo po starih preizkušenih receptih, ki jih vseskozi izboljšujejo in prilagajajo no-vim okusom in zahtevam strank.

Poleg proizvodno–poslovnih obratov v Lokvi in Postojni ima podjetje v lasti tudi gostinski lokal v središču Sežane, gostilno v Lokvi, kjer ponujajo svoje mesne izdel-ke, ter Gastronomijo Prunk v Trstu. Mesa-

rija Prunk ima na območju obalno-kraške, goriške in ljubljanske regije izoblikovano lastno prodajno mrežo desetih mesnic. Proizvode izvažajo tudi v države nekda-nje skupne Republike Jugoslavije. Še po-sebej ponosni pa so na širitev na italijan-ski trg, kjer so konec lanskega leta trem trgovinam v Trstu nadgradili dejavnost z gostinskim obratom. Tako so svojo boga-to ponudbo svežega mesa in suhome-snatih izdelkov še bolj približali kupcem.

Vizija podjetja Prunk je prepletena s ciljem obdržati položaj srednjega me-snega predelovalca in najmočnejšega proizvajalca trajnih kraških mesnih izdel-kov na trenutnih trgih ter postati vodilno tovrstno podjetje v Sloveniji z visoko sto-pnjo izvozne usmerjenosti na trge EU in bivše Jugoslavije.

Pohvalijo se lahko z dolgoletnimi izku-šnjami, znanjem ter strokovno usposo-bljenim kadrom, ki danes šteje že preko 120 zaposlenih. Njihova želja je postati »DOBER, NAJBOLJŠI – Z OKUSOM, KI JE-MLJE SAPO«.

Za uspešno delo, gospodarjenje in ra-zvoj družbe ter prispevek k prepoznav-nosti naše lokalne skupnosti župan Da-vorin Terčon podjetniku Marku Prunku podeljuje županovo priznanje.

Podjetje TIP 95 je svoje prve korake naredilo v najetih prostorih sežanskega Inkubatorja v letu 1996. Do leta 2004 je podjetje delovalo predvsem kot projek-tni biro, zatem pa so dejavnost razširili tudi na proizvodni del. Po letu 2007 so si zgradili lastne prostore in jih leta 2013 še dodatno razširili, saj se je dejavnost vse-skozi razvijala, njihova poslovna pot pa s tem uspešno vzpenjala ter se širila z no-vimi izzivi.

Danes podjetje posluje na celotnem evropskem trgu. Njihovi največji kupci

prihajajo tako iz Slovenije kot tudi iz Itali-je, Finske, Hrvaške, Avstrije, Anglije in Ru-sije. V zadnjem času pa se poslovanje še dodatno širi na mednarodna tržišča. Pod-jetje se ukvarja z izdelavo izolacijskih nap za papirne stroje, ventilacijskih, energet-skih in vakumskih ter protihrupnih in od-praševalnih sistemov v papirni industriji. Poleg tega se lahko pohvalijo z izvedbo celotnega posla na ključ, ki vključuje vse faze od projektiranja in vodenja projekta pa do izvajanja montažnih oz. zaključnih del.

TIP 95 tesno sodeluje z največjimi sve-tovnimi podjetji, ki delujejo na tržišču opreme za papirno industrijo, kot so Val-met, Kadant, EVG in drugimi.

Skozi leta so si z delovanjem pridobili dragocene izkušnje in pomembne refe-rence pri izboljšavah obstoječih ter načr-tovanju novih sistemov sušenja vseh vrst papirja. Specializirani so za projektiranje in izdelavo sušilnih izolacijskih nap, ae-rotermičnih ter parno kondenčnih siste-mov. Posli, ki jih pridobivajo, so predvsem projektno naravnani.

TIP 95, ki je v začetku ponudilo delov-no mesto dvema zaposlenima, se je z leti razvilo v priznano podjetje s podro-čja papirne industrije. Danes zaposluje enajst oseb. Nemoteno poslovanje pa si zagotavlja tudi ob pomoči večjega števi-la kooperantov.

Vizija podjetja je postati ekskluzivni dobavitelj pri dobavi učinkovitih ter ino-vativnih sistemov za papirno industrijo, hkrati pa razvijati človeku in naravi prija-zne tehnologije in energije.

Družbi TIP 95 podeljuje župan Davorin Terčon za uspešno delo, gospodarjenje in razvoj družbe ter prispevek k prepo-znavnosti naše lokalne skupnosti, župa-novo priznanje.

Podaljšanje javne razgrnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Sežana

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega na-črta (OPN) Občine Sežana se podaljšu-je do 1. septembra 2014.

Podaljšanje razgrnitve je občina ob-javila z dnem izteka javne razgrnitve 30. maja 2014, z obvestilom v obliki JAVNEGA NAZNANILA, s katerim so se naznanile tudi dodatne javne obrav-nave po krajevnih skupnostih. Javno naznanilo je dostopno na spletni strani občine ter na oglasnih deskah občine in krajevnih skupnosti.

V zaključnem delu podaljšanja javne razgrnitve bo od petka, 1. av-

gusta 2014, do vključno ponedeljka, 1. septembra 2014 javno razgrnjeno in obravnavano Okoljsko poročilo z dopol-nitvami.

Javna obravnava okoljskega poroči-la bo organizirana v torek, 19. avgusta 2014, s pričetkom ob 18. uri v veliki sej-ni dvorani Občine Sežana.

Sočasno bo v istem terminu javno raz-grnjen in obravnavan Občinski prostorski načrt, dopolnjen z ukrepi iz okoljskega poročila.

V času podaljšanja razgrnitve je omogo-čen vpogled v kartografijo izvedbenega dela M 1 : 5000 tudi preko pregledovalni-

ka prostorsko informacijskega sistema občin – PISO na naslednji povezavi: http://www.geoprostor.net/PisoPortal (v tematskem sklopu/ OPN – JAVNA RAZGRNITEV).

Način podaje pripomb in predlogov k razgrnjenemu gradivu se ne spreminja. Rok za oddajo pisnih pripomb in pre-dlogov k razgrnjenemu gradivu pa po-teče zadnji dan javne razgrnitve, torej 1. septembra 2014.

Vabljeni k sodelovanju.Občinska uprava

9

Iz o

bči

nsk

e u

pra

ve

24. seja Občinskega sveta Občine Sežana, 24. 4. 2014Sprejeti sklepi in drugi akti:

1. Informacija o javni razgrnitvi dopolnje-nega osnutka Občinskega prostorske-ga načrta Občine Sežana in okoljskega poročila – seznanitev;

2. Sklep o sprejetju predloga Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Ko-men v prvi obravnavi;

3. Sklep o podaji predhodnega soglasja k Splošnim pogojem poslovanja v zvezi z izvajanjem javne službe pokopališka dejavnost ter urejanje pokopališč v ob-čini Sežana;

4. Sklep o ureditvi prepovedi prometa motornih vozil na območju Živega muzeja Krasa (Gropajska gmajna med

Sežano in Lipico);5. Pravilnik o dovolilnicah za vožnjo vozil

na območjih občine Sežana;6. Sklep o neizdaji soglasja k razporedi-

tvi presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica;

7. Sklep o izdaji soglasja k razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki jav-nega zavoda Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana;

8. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Sežana za leto 2013;

9. Poročilo Nadzornega odbora Občine Sežana o opravljenem nadzoru v letu 2013 nad porabo sredstev v Krajevni skupnosti Dutovlje za leto 2012 – se-znanitev;

25. seja Občinskega sveta Občine Sežana,12. 6. 2014

Obnova garderob v stari telovadniciZavod za šport, turizem in prosti čas

Sežana je v začetku leta 2014 zaključil obnovo dotrajanih garderob v stari telo-vadnici na Bazoviški ulici 9 v Sežani, ki jo ima v upravljanju.

Adaptiralo se je obstoječe prostore, ki so bili že povsem dotrajani in zaradi od-padajočega stropa že nevarni. Tako za izvedbo športne vzgoje kot programov so bili sanitarni objekti in garderobe ne-ustrezni. Le ti namreč niso ustrezali stan-dardom kakovostnega objekta kot celote vadbenih površin in predprostorov. Naj-bolj pereč problem so bile sanitarije, saj niso bile ločene, prostori za prhanje so bili zastareli in neuporabni.

Z investicijo smo uredili, da so tuši lo-čeni od slačilnice, lesene pregrade zame-

njane z opečnatimi izolacijskimi stenami. Dozidalo in ločilo se je moške in ženske sanitarije. Na hodniku se je prenovilo streho in zamenjalo okna z varčnejšimi.

Z investicijo obnove garderobe in pred-prostora v stari telovadnici se je ohranila možnost za izvajanje redne šolske dejav-nosti po programu športne vzgoje na Osnovni šoli Srečka Kosovela in za izved-bo ostalih športnih aktivnosti za uporab-nike športnega objekta.

Investicija bo pozitivno vplivala na ra-zvoj tako tekmovalnega kot tudi rekrea-tivnega v občini Sežana.

Poleg finančnih sredstev Občine Seža-ne smo za celotno investicijo pridobili še 40 % finančnih sredstev iz Fundacije za šport.

Vse uporabnike prosimo, da z objektom ravnajo skrbno in vestno ter spoštujejo hišni red.

Besedilo in slika: Barbara Jerič

10. Volitve in imenovanja:- Sklep o podaji predhodnega mnenja

z obrazložitvijo kandidatoma za ravna-telja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana;

- Sklep o podaji predhodnega mnenja z obrazložitvijo kandidatu za ravnatelja javnega vzgojno-izobraževalnega za-voda Glasbena šola Sežana.

Gradivo k posameznim točkam dnev-nega reda, ki jih je Občinski svet Občine Sežana obravnaval na 24. seji, dne 24. 4. 2014, je dostopno na spletni strani www.sezana.si.

Občinska uprava

Sprejeti sklepi in drugi akti:

1. Sklep o izdaji soglasja k številu in vr-sti oddelkov ter sistemizaciji delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževal-nem zavodu Vrtec Sežana v šolskem letu 2014/2015;

2. Odlok o spremembah Odloka o do-ločitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Sežana in volilnih enot za volitve v svete krajevnih sku-pnosti;

3. Odlok o vzdrževanju objekta na Prečni ulici 2 v Sežani;

4. Sklep o podelitvi priznanj Občine Seža-na za leto 2014;

5. Sklep o dopolnitvi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Sežana za leto 2014 in zamenjavi po-slovnih prostorov;

• Sklep o dopolnitvi Načrta ravnanja znepremičnim premoženjem Občine Sežana za leto 2014.

6. Volitve in imenovanja• Sklepopodajipredhodnegamnenjaz

obrazložitvijo kandidatki za direktorico javnega zavoda Ljudska univerza Seža-na Aljani Resinovič;

• Sklep o podaji soglasja k imenovanjuVlaste Sluban za direktorico zavoda Območna razvojna agencija ORA Krasa in Brkinov;

• Sklep o podaji soglasja k imenovanjuTadeje Pogačnik Godnič za direktorico javnega zdravstvenega zavoda Zdra-vstveni dom Sežana;

• SklepoimenovanjuSašeLikavecSve-telšek za skupno predstavnico občin Divača, Hrpelje – Kozina, Komen in Se-

žana v Svet javnega socialno varstve-nega zavoda Center za socialno delo Sežana;

• SklepopodajipredlogazaimenovanjeRudolfa Pečarja za predstavnika zainte-resirane javnosti v Svet javnega zavoda Kobilarna Lipica;

• Sklep o razrešitvi Mihe Pogačarja inimenovanju Petre Felicijan za člana Občinske volilne komisije Sežana.

Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda, ki jih je Občinski svet Občine Sežana obravnaval na 25. seji, 12. 6. 2014, je dosto-pno na spletni strani www.sezana.si.

Občinska uprava

10

Iz o

bči

nsk

e u

pra

ve

Pravniški kotičekO SODIŠČIH

Enoten sodni sistem Republike Slo-venije sestavljajo splošna in specializi-rana sodišča.

Sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustano-vljenih z Zakonom o sodiščih (sodišča s splošno pristojnostjo ) ali z drugim zakonom. Na sodiščih, ustanovljenih za zadeve z določenih pravnih področij, se izvaja sodna oblast v okviru pristoj-nosti, ki je z zakonom izrecno določena (specializirana sodišča).

V Republiki Sloveniji so naslednja splošna sodišča: okrajna, okrožna, višja in Vrhovno sodišče Republike Sloveni-je. Specializirana sodišča delujejo le na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava.

Splošna sodišča delujejo na štirih rav-neh vsebinske pristojnosti, pristojnost pa je s sistemom krajevne razporeditve sodišč določena tudi teritorialno.

OKRAJNA SODIŠČAOkrajna sodišča so prvostopenjska

sodišča, ki so skladno z 99. členom Zakona o sodiščih pristojna za obrav-navanje:

I. v kazenskih zadevah:1. za sojenje na prvi stopnji o kaznivih

dejanjih, za katera je zagrožena denar-na kazen ali kazen zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sred-stvom javnega obveščanja;

2. za opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;

3. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon;

II. v civilnih zadevah za sojenje ozi-roma odločanje na prvi stopnji:

1. v pravdnih zadevah v skladu z zako-nom o pravdnem postopku;

2. v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah, če zakon ne določa drugače, ter za vodenje zemljiške knjige;

3. v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače;

III. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, kadar tako določa zakon;

IV. za opravljanje zadev pravne po-moči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče, in za opravljanje med-narodne pravne pomoči v zadevah o prekrških.

Okrajna sodišča so (skladno s 30. čle-nom Zakona o pravdnem postopku) v pravdnih zadevah pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtev-kih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 evrov.

Ne glede na vrednost spornega pred-meta so okrajna sodišča pristojna, da sodijo:

1. v sporih zaradi motenja posesti;2. v sporih o služnostih in realnih bre-

menih;3. v sporih iz najemnih in zakupnih raz-

merij.

V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori, za katere niso po Zakonu o pravdnem postopku ali po kakšnem dru-gem zakonu pristojna okrožna sodišča. Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče, ter druge zade-ve, ki jih določa zakon.

V okviru Okrajnega sodišča v Ljubljani je za raven celotne države organiziran tudi

poseben Center za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL).

V Sloveniji je 44 okrajnih sodišč: Ce-lje, Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Krško, Breži-ce, Sevnica, Ljubljana, Domžale, Gro-suplje, Kamnik, Kočevje, Cerknica, Trbovlje, Vrhnika, Litija, Novo mesto, Črnomelj, Trebnje, Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Ptuj, Ormož, Slovenj Gradec, Koper, Ilirska Bistrica, Piran, Postojna, Sežana, Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija, Tolmin, Slovenske Konjice, Velenje, Žalec, Šen-tjur.

Posamezno okrajno sodišče je orga-nizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota.

Območje krajevne pristojnosti okraj-nih sodišč je določeno s katastrskimi občinami.

Vlada Republike Slovenije z uredbo določi katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, in pri tem upošteva enako-merno geografsko in prebivalstveno razdelitev teh območij ter dostopnost prebivalstva do sedeža sodišč.

Za območje Okrajnega sodišča v Ko-pru se po Zakonu o sodiščih šteje tudi območje katastrske občine, ki obsega teritorialno morje Republike Slovenije in vsa plovila, registrirana v Republiki Sloveniji, ki so v mednarodnih vodah.

Pri okrajnem sodišču vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posa-meznik.

Andreja Škapin

11

Obisk gasilcev iz Montbrisona v Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana

Montbrison, pobrateno mesto z občino Sežana, je naselje in občina v jugovzho-dni francoski regiji Rona – Alpe. Občina Sežana in Montbrison sta primerljivi s šte-vilom prebivalcev in z nadmorsko višino. Najbližje mesto Saint-Etienna je oddalje-no od Montbrisona 36 km .

V letu 2013 je občina Sežana ob ob-činskem prazniku gostila delegacijo iz Montbrisona, ki je tudi obiskala Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Nad predstavitvijo in dejavnostjo zavoda so bili navdušeni ter ob slovesu obljubili, da bomo navezali tesnejše stike z njihovo gasilsko brigado iz Montbrisona.

Denis Sebban, sicer občinski uslužbenec v Montbrisonu, je poskrbel, da smo nave-zali tesnejše stike z njihovimi gasilci ter se z njihovim predstavnikom gasilcev Nicola-som Boninom dogovorili, da nas obiščejo.

V sredo, 21. maja 2014, smo enajst-člansko delegacijo, v kateri je bila tudi ena gasilka, pričakali v Zavodu za gasil-no in reševalno službo v Sežani. Uprava za zaščito in reševanje nam je v svojem podcentru v Sežani nudila prenočišča, za hrano in pijačo pa je poskrbela okrep-čevalnica Apetit, ki ima v našem centru kuhinjo z restavracijo.

Delegacija se je mudila v Sežani od sre-

de, 21. maja, do nedelje, 25. maja 2014, ko je po zajtrku odpotovala na 946 km dolgo pot proti domu.

Program, ki smo ga pripravili, je bil ra-znolik in kar naporen. V dopoldanskem času v četrtek smo francoskim gasilcem predstavili delo v zavodu, organiziranost gasilstva na Krasu in v Sloveniji ter sistem Civilne zaščite. V obojestranskem razgo-voru so nam Francozi predstavili svoje delo, organiziranost in sistem gasilstva in reševanja v Franciji, ki je v osnovi enak našemu, razen tega, da gasilci v Franciji

opravljajo tudi nujne medicinske prevo-ze z reševalnimi vozili.

Seveda srečanje ne bi bilo pravo, če ne bi na stadionu Rajka Štolfe odigrali prija-teljske nogometne tekme. Žal nismo bili nič gostiteljski, saj smo jih premagali kar z 9 : 2, tako da imajo do naslednjega sre-čanja , ki naj bi bilo oktobra, še veliko časa za trening.

V četrtek so pod vodstvom Matjaža Lin-diča obiskali nekaj vinskih kleti po Krasu.

Petek se je začel z vajo, ki so jo pripra-vili gasilci Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana, in sicer prikaz reševanja ponesrečenca z višine s pomočjo vrvne tehnike. Po končani vaji je sledil ogled vo-zil in gasilske tehnike v zavodu.

Sprejel jih je tudi župan občine Sežana Davorin Terčon, ki je v pozdravnem nago-voru poudaril, kako pomembno je sode-lovanje ter plemenito delo, ki ga gasilci opravljamo. Brez ogleda Škocjanskih jam in Kobilarne Lipice ni šlo.

Iz n

aših

kra

jev

12

Iz n

aših

kra

jev

Sodelovanje med Vrtcem Lehte in Vaško skupnostjo V Vrtcu Lehte zelo radi sodelujemo z

vaško skupnostjo. Priložnost za to je bil tudi pustni torek, ki smo ga obeležili tudi v skupini Ptički v enoti Lehte. Okrasili smo igralnico, naučili smo se novo pu-stno pesem in izdelali bobne. Otrokom smo poslikale obraze, večkrat smo vese-lo prepevali in zaplesali ob glasbi ter si tako pričarali veselo vzdušje. Komaj smo

že čakali pust, ki je za otroke eden najbolj veselih in norčavih dni v letu. To je dan sproščenosti, razigranosti in druženja z vrstniki iz vrtca. Letos pa smo se poleg otrok iz skupin Ptički, Zajčki, Ježki in Žel-vice družili tudi s člani vaške skupnosti in skupaj organizirali praznovanje. Odpravili smo se na povorko. Po vasi so nas poz-dravili domačini, ob koncu povorke pa

smo se ustavili v kalu. Tu smo se odžejali s sokom, ki ga je priskrbela Melita, in se posladkali s krofi, ki so nam jih poklonili člani vaške skupnosti, s katerimi se veseli-mo novih oblik sodelovanja.

Besedilo: Mirjam Štrukelj

Novo vodstvo veteranovNa skupni redni konferenci članov se-

žanskega Območnega združenja sloven-skih častnikov in na volilnem občnem zboru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov, ki se je odvijala 28. marca 2014 v Sežani, so pregledali opravljeno delo in sprejeli pro-gram dela.

Programa obeh združenj se skoraj po-krivata, prav tako je tudi s poročili, saj je pretežno število članov vključenih v obe veteranski organizaciji. Za veteransko združenje je bil zbor tudi volilni, saj je dolgoletni predsednik Janez Pajer, ki je veteransko organizacijo vodil štiri man-date vse od njene ustanovitve leta 1998, predal funkcijo polkovniku Mitji Miklavcu z Ministrstva za obrambo, ki ima dolgo in uspešno vojaško kariero. Podpredsednik je postal major Dejan Stančič, ki je obe-nem tudi predsednik OZSČ. Podelili so tudi priznanja. Priznanje za zasluge sta prejela Smiljan Groznik in Alojz Trampuž, srebrni plaketi ZVVS pa Milivoj Štrekelj in Vladimir Korošec. Na glavnem zboru ZVVS v Sevnici pa sta zlati plaketi ZVVS prejela Ištvan Ravbar in Miro Špacapan.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov, ki je bilo ustanovljeno 1998. leta in je ob ustano-

vitvi štelo 284 članov, danes šteje že blizu 730 članov. Organizacija pa si želi, da bi se članstvo približalo številki 1006, ko-likor je bilo leta 1991 aktivnih borcev za osamosvojitev Slovenije. V tem času so po poročilu predsednika Janeza Pajerja postavili šest spominskih obeležij (Seža-na – Fernetiči, Sežana – Lipa, Klariči, Di-vača, Kozina in Laže), spominske plošče (na železniški postaji v Sežani) in sedem spominskih plošč hraniteljem orožja iz obdobja 1990–91 (Ivan Dujc, Zavrhek; Jožef Mingot, Podgrad; Arnold Lukač, Ve-like Loče; Anton Tomažič, Kozjane; Jože Rolih, Potoče; Davorin Kukanja, Komen in Davorin Jagodič, Avber).

Združenje skrbi tudi za pridobivanje in hranjenje slikovne in druge dokumen-tacije iz časov osamosvajanja. Veliko gradiva imajo že zbranega, tako da je v pripravi je zbornik o delovanju 45. Ob-močnega štaba teritorialne obrambe v vojnem času. Srečujejo pa se s prostor-skimi težavami. Aktivni so pri organizaciji in sodelovanju na prireditvah, proslavah in svečanostih, ob obletnicah dogodkov iz osamosvojitvene vojne in zgodovin-skega obdobja delovanja TIGR in NOB. Že vrsto let prirejajo praznovanje dneva državnosti ob spomeniku Dan prej v Di-

vači, pohod na Kokoš, ki se ga udeleži več kot 500 pohodnikov in srečanje vetera-nov ob zaključku leta. Poleg vzdrževanja spominskih obeležij seznanjajo učence in dijake o procesu osamosvajanja in o vojnem dogajanju in tako svoje izkušnje prenašajo na mladi rod.

Besedilo in slika: Olga Knez

Po večerji je v petek zvečer sledil še ogled Prostovoljnega gasilskega društva Povir, kjer so se gostje seznanili z organi-zacijo prostovoljnih društev, ogledali pa so si tudi opremo in vozni park.

Sobota je bila namenjena obisku Raba, prav tako pobratenega z občino Sežana. Delegacija iz Montbrisona in iz Sežane je

odšla na Rab, kjer so si gasilci ogledali vajo reševanja iz morja, druga skupina gasilcev pa je obiskala Koper, Piran in Portorož.

Ocenjujemo, da so taka srečanja izre-dno koristna, predvsem iz strokovnega vidika, saj si fantje izmenjajo svoje pogle-de, izkušnje in tudi znanje.

Po slovesu v nedeljo, smo si obljubili , da se vidimo oktobra v Montbrisonu.

Besedilo: Igor BoleSlike: arhiv ZGRS Sežana

www.sezana.si

13

Iz n

aših

kra

jev

Za vaški praznik osemmetrska sadna ruladaRazvojno društvo Gmajnca je pred leti

obudilo praznovanje vaškega zavetnika sv. Križa na 3. maj, ki so ga nekoč prazno-vali s plesom. Tokrat so prireditvi kot va-škemu prazniku vdihnili športni in kultur-ni duh, predvsem pa je bilo pomembno druženje vaščanov.

Tudi letos so pripravili številne aktivno-sti. Pohoda po kraški gmajni z ogledom naravnih in kulturnih znamenitosti vasi se je udeležilo okrog 60 pohodnikov. Iz Križa so krenili na Filipčje Brdo in mimo trav-nika, na katerem se pase 80 glav živine, do cerkvice sv. Antona, ob ozkotirni žele-znici iz 2. sv. vojne do Grahovega Brda in se mimo vinogradov vrnili v vaški dom v Križu, kjer so zaključili 9-kilometrsko kro-žno pot.

Na balinarskem turnirju se je pomeri-lo šest ekip. Sodelovali sta dve domači ekipi, ki sta osvojili prvo in drugo mesto pred žensko ekipo iz Repentabra. Sode-lovale so še ekipe iz Tomaja in moška in ženska ekipa sežanskega Društva upoko-jencev. Medalje najboljšim trem ekipam sta podelila predsednik in tajnik društva

Alojz Trampuž in Slavko Simčič.Po razglasitvi športnih rezultatov pa so

si številni zbrani ogledali in se dodobra nasmejali komediji Čistilki na klepetu, ki sta jo zaigrali Tatiana Turco v vlogi Rite in Valentina Strain v vlogi Helene.

Največja zanimivost pa je bila 8-metr-ska sadna rulada, ki so jo pripravile do-mačinke pod vodstvom Oskarja Kalca. Za okusno in ne preveč sladko rulado so v

testo zamešali kar 80 jajc, okrasili pa so jo z 10 litri smetane in 10 kilogrami mascar-poneja ter petimi kilogrami jagod.

Letos so se praznovanju pridružili tudi prijatelji iz Križa pri Trstu in predstavniki Turističnega društva Polževo Višnja Gora.

Besedilo in slika: Olga Knez

Tri pomembne delovne zmage v Krajevni skupnosti Lokev

Lokev je s 932 prebivalci največja slo-venska vas, v krajevno skupnost Lokev pa spada tudi vas Prelože. Po dolgoletnem vodstvu predsednika sveta lokavske KS Živka Raceta je vajeti zadnjega štiriletne-ga mandata, ki se zaključuje v letošnjem letu, sprejel Dušan Ban. Marsikaj so posto-rili v teh letih in tudi letošnje leto je nadvse aktivno. Tako v teh dneh delajo kar na treh deloviščih, obnavljajo novi kal in štirno Stanka ter urejajo okolico pokopališča.

Novi kal, ki ga je zgradil Stefan Paximadi, stoji nasproti Pršutarne in nove avtobusne postaje, je pred 60 leti služil za napajanje govedi v spodnji vasi. V vasi je bilo namreč 1300 glav živine. Masivno korito, ki je nare-jeno iz lipiškega kamna, so očistili, peskali in premazali z zaščito kamnitih izdelkov. Zid, ki obdaja vodno zajetje, bodo v na-slednjih mesecih obnovili in očistili plezalk (bršljana, srebota). Obnovili bodo tudi vse dotoke v samo zajetje. S tem bodo imeli akumulacijsko vodo v sušnih obdobjih. Tudi dno kala je popokano in je potrebno sanacije, vendar bo delo še počakalo, ker za to ni dovolj sredstev. To nalogo bodo prepustili novemu vodstvu KS.

»V KS imamo šest vodnjakov, ki so večji od sto kubičnih metrov in so potrebni pre-nove. Upam, da bomo iz krajevnega pro-računa namenili tudi sredstva za obnovo vodnih virov in zajetij. Naslednja velika naloga, ki smo jo v teh dneh opravili, je, da

smo očistili brajdo z leve strani pokopali-šča proti vasi, ki ni bila že dolga leta očišče-na in ni predstavljala lepega videza vasi. V očiščevalni akciji smo sanirali tudi parcele ob pokopališču, vse s soglasjem lastnikov. Očistili smo tudi šapo štirne Stanka, ki je bila sicer obnovljena z evropskimi sredstvi iz leta1998, sanacije pa je bila potrebna ročna črpalka. Tako se bodo lahko bližnji Lokavci, ki majo nekaj nasadov zelenjave, lahko oskrbovali z vodo,« poudarja Ban in dodaja, da so za ureditev vseh treh investi-cij denar namenili iz sredstev KS s tesnim sodelovanjem sežanskega župana Davori-na Terčona, ki podpira tovrstna vzdraženja obstoječih objektov in razvoj podeželja.

Lokavci se že vrsto let dogovarjajo, da bi uredili tudi podporne zidove proti Prelo-

žam, a tega niso uspeli zaradi pomanjka-nja finančnih sredstev. So pa v vasi uredili vaško jedro in kulturni dom ter obnovili spomenik NOB. V Lokvi delujeta vrtec in šola, imajo kar tri muzeje (vojaški muzej Srečka Rožeta, muzej starih radijskih apa-ratov in trgovino s starinami Fabiani), pro-titurški stolp iz 1480. leta, Pršutarno Lokev, številne gostilne, med katerimi je najsta-rejša 260-letna gostilna Muha, slaščičarno Vesna. V vasi deluje prostovoljno gasilsko društvo, ponosni so tudi na Mešani pevski zbor Tabor in na pevko Tinkaro Kovač, ki je letos zastopala Slovenijo na Evroviziji.

Lokev živi tudi bogato kulturno življe-nje, v katero se, zlasti v poletnih mesecih, vključijo številni obiskovalci.

Besedilo in slika: Olga Knez

14

Iz n

aših

kra

jev

Lokavci sprejeli Tinkaro KovačLokev je s ponosom in velikim navdu-

šenjem sprejela svojo sovaščanko, prilju-bljeno slovensko, predvsem pa svetovno pevko Tinkaro Kovač, ki se je vrnila z Evro-songa, kjer je v Köbenhavnu zastopala slovenske barve s pesmijo Round and round. Najbolj so se je razveselili malčki iz vrtca, ki so ji podarili šop pesmi ob pi-sanih balonih v barvah slovenske zastave in izročili risbico z motivom Tinkare, ki na-stopa na letošnji Evroviziji.

Čestitkam predsednika Krajevne sku-pnosti Lokev Dušana Bana so se pridružili še Dekančani, ki so prišli pozdravit svojo pevsko kraljico ter sežanski župan Davo-rin Terčon. 13-letna Lara Vovk je zastopa-la domačo slaščičarno Vesna, ki je pevki spekla okusno torto v poklon. Torte so bili

deležni vsi obiskovalci. Ansambel Prizma, ki je 25. maja v Lokvi obeležil svojih 40 let delovanja, pa ji je pripravil glasbeni spre-jem.

Medijsko odmeven dogodek se je iz vaškega doma v Lokvi preselil na pro-sto, kjer so Tinkari nazdravili s penino, teranom in drugo rujno kapljico ob iz-vrstnem kraškem pršutu, manjkala pa ni niti sladka torta iz domače slaščičarne.

Besedilo in sliki: Olga Knez

60 let spomenika NOB v OrlekuLetos mineva 60 let, odkar je bil 11. juli-

ja 1954 v Orleku odkrit spomenik padlim borcem iz 2. svetovne vojne, ki spada med prve povojne spomenike NOB na Primor-

skem in je nekaj posebnega zaradi kraškega kapnika, ki so ga domačini izvlekli iz Kr-nelove jame s pomočjo vitla podjetja Elektro Sežana. Po odkritju spomenika, kjer je ob govoru predstavnika se-žanske občine govoril tudi domačin Jožef Guštin (Lečki-nov), je sledilo rajanje na flo-su ob zvokih pihalne godbe iz Trebč in Prvačine.

Dogodek bodo vaščani v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Sežana dostoj-no počastili v nedeljo, 29. junija, ob 17. uri na osrednji proslavi s slavnostno govorni-co dr. Ljubico Jelušič, domačo poslanko v Državnem zboru. V kulturnem programu pa bodo sodelovali: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Kraška pihal-na godba in recitator Igor Rojc.

Spomenik in okolico so vaščani uredili s prostovoljnim delom, saj je bila narodna zavest ljudi na zelo visoki ravni, bridki do-godki vojne pa tako blizu in še živi..

Besedilo in slika: Olga Knez

Starejši posnetek spomenika.

15

Iz n

aših

kra

jev

12. razstava trofej primorskih lovcevObmočno združenje upravljavcev lo-

višč Primorskega lovsko upravljavskega območja (LUO) je v sodelovanju s sežan-sko območno enoto Zavoda za gozdo-ve pripravilo od 23. do 25. maja 2014 v dvorani Krajevne skupnosti v Štorjah že 12. tradicionalno razstavo trofej jelenja-di, srnjakov in divjih prašičev, odvzetih v lanskem letu.

Slavnostnega odprtja razstave so se udeležili številni lovci, združeni v Primor-sko LUO, ki šteje 30 lovskih družin. Zbra-ne je med drugim v imenu predsednika italijanske lovske federacije iz Trsta Fabia Merlinija pozdravil Karlo Furlan. Na prire-ditvi je bil prisoten tudi predsednik okra-ja Kras, ki obsega 20 lovskih družin Zveze 13. območja Kras, Renzo Ambrozi.

Predstavnik domače lovske družine Da-nimir Rebec je predstavil LD Raša Štorje, ki je bila ustanovljena pred 60 leti in šteje 36 članov ter gospodari na 2.630 hekta-rih lovne površine. »Medtem ko je bilo v preteklosti naše območje primerno za gojitev male divjadi (fazan, jerebica, polj-ski zajec), se je danes stanje bistveno po-slabšalo in se lov na to vrsto divjadi izvaja bolj poredko. Izboljšali pa so se pogoji za gojitev visoke divjadi, predvsem srnjadi, divjega prašiča in jelenjadi, slednja je kar v precejšnjem porastu. V našem lovišču je pogosto opažen tudi medved, občasno volk. S povečanjem staleža velike divja-di se je občutno povečala tudi škoda na kmetijskih površinah, ki pa jih poslušamo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč reše-vati v obojestransko korist. Kljub temu, da imamo v lovišču urejena napajališča za divjad, pa v sušnih obdobjih primanj-kuje vode, zato namenjamo lovci temu problemu velik pomen in v teh obdobjih razvozimo velike količine vode,« je pou-daril Rebec.

Osrednjo besedo je imel predsednik izvršnega odbora OZUL Vojko Lazar. »Go-spodarjenje z lovišči in divjadjo je iz leta v leto zahtevnejše in težje. Lovci delujemo v javnem interesu in prostovoljno. Naše delo je naravnano h gospodarjenju z lovišči in divjadjo ter tovariškim medse-bojnim odnosom. Ena od pomembnih nalog je tudi pomlajevanje naših vrst. Izvrševanje nalog, ki smo jih prevzeli s podpisom koncesijskih pogodb, ni lah-ka stvar,« je poudaril Lazar in dodal, da so dvajsetim lovskim pripravnikom, ki so opravili lovski izpit pri koprski Lovski zve-zi, podelili lovska spričevala. Mladi lovci so podpisali tudi lovsko zaprisego.

Razstava je slika stanja v populaciji div-jadi na Primorskem. »Še vedno je zelo veliko močnih, zrelih jelenov, ki vsekakor odstopajo od slovenskega povprečja. Še vedno uspemo zagotoviti starostno strukturo tudi trofejne jelenjadi in še vedno imamo zadosten odstotek jele-nov, starih nad 10 let. Odstrel enoletnih jelenov je ponovno kar močno posegel med kakovostne, z vidika trofej perspek-

tivne živali. Tudi pri srnjadi imamo dokaj zgledne trofeje, ki niso vrhunske, v pri-merjavi s preteklimi leti pa so trofeje sr-njakov boljše. Trofeje in sam odstrel zrelih merjascev pa ni naša odlika. Premočno posegamo med lanščake in rezultat je viden. Vendar se Primorci znamo dogo-voriti in stopiti skupaj in tudi upravljanje ali gojitev divjega prašiča nam bo nekoč v ponos. Sedaj pa je čas, da populacijo uskladimo z danostmi v okolju ali na krat-ko znižamo številčnost, potem pa lahko usmerjamo razvoj k novim ciljem – tudi trofejam,« pravi Andrej Sila iz sežanske enote Zavoda za gozdove.

Odprtje tridnevne razstave v Štorjah so popestrili člani sekcije oponašalcev jele-njega ruka in lovskega pevskega zbora Doberdob pod vodstvom Hermana An-toniča. Razstavo pa sta spremljala tudi priložnostni film in knjižica.

Besedilo in slika: Olga Knez

Društvo Bilečanci SlovenijaBileća je mesto v Bosni in Hercegovini.

Kdor zanj morda še ni slišal, pa skorajda zagotovo pozna vsaj presunljivo pesem Bilečanka, ki jo je v koncentracijskem ta-borišču v Bileći za zbor slovenskih interni-rancev leta 1940 napisal skladatelj Milan Apih. V nekdanji Jugoslaviji je bila Bileća znana predvsem po zelo cenjeni šoli ju-goslovanske vojske za rezervne častnike pehote – ŠROP, kar je kratica za ime šole v bosansko/hrvaško/srbskem jeziku: Škola rezervnih oficira pešadije. V ŠROP Bileća se je v letih od 1956 do 1992 v 107 ge-neracijah (v bošnjaško/hrvaško/srbskem jeziku klasah) šolalo okrog 56.000 gojen-cev (v bošnjaško/hrvaško/srbskem jeziku pitomcev), od tega po ocenah od 3.500 do 5.600 Slovencev.

Le-ti v zadnjih letih vse bolj navezujejo stike s tovariši, ki so kot oni služili vojaški rok v vojašnici (kasarni) Moše Pijade (da-nes vojašnica Bileški borci, v bošnjaško/hrvaško/srbskem jeziku Bilećki borci), in ti stiki so privedli do ustanovitve društva z imenom Društvo Bilečanci Slovenija na ustanovnem zboru na Mlaki pri Kranju 14. februarja 2014. Ustanovno listino je podpisalo 59 pitomcev, danes društvo šteje že skorajda 200 članov, stike pa ima z okrog 1.000 pitomci iz Slovenije. Pred-sednik društva je Zlatko Filej.

Poleg prizadevanja za širjenje stikov med pitomci, tudi iz preostalih republik nekdanje Jugoslavije, društvo pripravlja dve osnovni prireditvi – srečanje članov društva in preostalih pitomcev, njihovih

Znak društva Bilečanci Slovenija.

16

Iz n

aših

kra

jev

družinskih članov ter simpatizerjev (letos 31. maja v Ribnem pri Bledu, prihodnje leto naj bi bilo na Primorskem) in izlet v Bilećo na srečanje pitomcev iz vse nekda-nje Jugoslavije (letos od 19. do 22. junija).

Pitomci s Krasa, si želite spet videti Bi-leško jezero, Zlatište, Hadžibegovo brdo, Bijele Rudine, Gataško polje, Avtovac …, se želite srečati s svojimi tedanjimi to-variši? Prisrčno vabljeni, da se včlanite v društvo. Letna članarina znaša 15 EUR. Za informacije o pogojih za vpis v društvo, statut društva in pristopno izjavo pišite na e-naslov bilecaslo@gmail.com. Na-slov društva je Zlato polje 1, 4000 Kranj. Vse, kar vas zanima, lahko izveste tudi, če pokličete sekretarja društva Zorana Ra-čiča - Raco na tel. št. 051 311 081. Član

Sežanca Darvin Kraljič (levo, s činom poddesetni-ka) in David Terčon (desno, s činom narednika) jeseni 1981 (verjetno oktobra) v Bileći, Bosna in Hercegovina, kot gojenca šole za rezervne ča-stnike pehote.

upravnega odbora društva za Primorsko je Boris Šuligoj, 041 432 012, suligojbo-ris@gmail.com. Facebook: https://sl-si.facebook.com/SropBilecaSlovenija.

Besedilo: Izak ŠtokSlika: iz osebnega arhiva Davida

Terčona

Obnova vaškega doma v KopriviV Koprivi smo si zadali velik projekt, in

sicer obnovo vaškega doma. Kot smo pi-sali že v enem od prejšnjih Obzornikov, smo pobudo za obnovo dali otroci, mla-dina in starši, ki smo se začeli pogosteje družiti ter pripravljati različne dejavnosti za otroke in kulturne prireditve. V ta pro-jekt nas je gnala zavest, da je treba za druženje in kulturo narediti nekaj tudi na prostovoljni ravni. Pri obnovi smo sode-

lovali člani, vključeni v Športno kulturno umetniško društvo in Turizem Kopriva (ŠKUDT Kopriva), ter vaščani Koprive in Brij, ki si prizadevamo izboljšati življenjski prostor za druženje.

Mesec maj je bil za nas zelo pester, saj smo obnavljanju, urejanju, beljenju, bru-šenju, barvanju, čiščenju, šivanju nameni-li ves svoj prosti čas. A na koncu nam je le uspelo. Obnovili smo celotno električno

napeljavo, popravili smo stene in jih po-belili, popravili in pobarvali vsa vrata in okna, zbrusili in naoljili parket, preuredi-li omare in mize ter na koncu dodali še zavese in detajle, ki krasijo prostor. Naša 'stara šola' ni več 'stara', ampak 'nova'.

Material za obnovo so omogočili Kra-jevna skupnost Dutovlje in nekateri posa-mezniki, našli pa smo tudi nekaj donator-jev. Vsem se najlepše zahvaljujemo in vas tudi v prihodnje vabimo k solidarnosti in pomoči.

Največje veselje pa so pokazali najmlaj-ši, ki so si ob zaključku del ogledali pro-store.

Zbrali in zapisali smo nekaj izjav naj-mlajših:

- To je pa moja mama risala.- Mega …- Zdaj je pa lepo.- Vau, kako se sveti po tleh.- Dobro je.- Kdaj se bomo lahko šli notri igrat?- Zdaj bo pa lepo, ko bomo nastopali.

Besedilo: Mateja Bežek KosmačSlika: Alan Kosmač

Ureditev vaškega jedra v Danah pri SežaniV Danah pri Sežani, kjer živi več kot 400

prebivalcev v več kot 110 gospodinjstvih, so uredili vaško jedro Padu. V uporabi je nov, v kraškem slogu zidan vaški Dom na Padulu, kjer se odvijajo razne kultur-ne, športno-rekreativne, izobraževalne, družabne, turistične in druge prostoča-sne dejavnosti za domačine. Uredili so okolico vaškega doma, obnovili igralno površino otroškega igrišča, nadomestili uničena igrala z novimi ter namestili po-cinkane zaščitne ograje okoli športnega igrišča in okoli otroškega igrišča.

Kot nam je povedal predsednik sveta

krajevne skupnosti Dane pri Sežani Rado Pirjevec, bodo te investicije nedvomno prispevale h kakovosti družbenega življe-nja v vasi s spodbujanjem medgenera-cijskega druženja, obogatitvijo ponudbe in večji prepoznavnosti kraja. Vaško jedro je tudi kraj za preživljanje prostega časa ter druženje, ki je v današnjem času, za-znamovanim s hitrim načinom življenja, pomemben del sprostitve. Velikokrat so sredstva oplemenitena tudi s prostovolj-nim delom krajanov, tako da je njihov de-janski učinek zelo velik.

Po Pirjevčevih besedah imajo še veli-

ko načrtov. posebno pozornost bodo namenili razrešitvi najbolj perečih infra-strukturnih problemov: saniranju pod-pornih zidov ob vaških poteh, ki so v zelo slabem stanju, popravilu poškodovane asfaltne prevleke, saniranju poškodova-ne poljske poti, obnovi kulturnih in zgo-dovinskih objektov ter obeležij. Ob tem bodo poskrbeli za zdravo življenjsko oko-lje, aktivno izkoriščanje prostega časa ter za zgledne medsebojne odnose.

Olga Knez

17

Iz n

aših

kra

jev

Danska nočV Danah pri Sežani je v soboto, 24. maja

2014, potekala tradicionalna krajevna pri-reditev Danska noč, ki je nudila obilo do-živetij, vse skupaj pa je bilo zaznamovano z kulturnim in zabavnim programom.

Celotna prireditev je plod prostovoljne-ga dela marljivih krajanov, predvsem pa gre pohvala mladini, ki vedno priskoči na pomoč. Prisotne je na prireditvi pozdra-vil predsednik sveta krajevne skupnosti Rado Pirjevec, ki je ponosno povedal, da prireditev poteka pred novozgrajenim vaškim domom, v katerem se odvijajo kulturne, športno-rekreativne, izobra-ževalne, družabne, turistične in druge prostočasne dejavnosti, skratka – dom je stičišče vaškega dogajanja, ob katerem je tudi obnovljeno otroško igrišče. Po Pirjev-čevih besedah imajo še drzne načrte. V prihodnjem obdobju nameravajo poseb-no pozornost nameniti razrešitvi najbolj perečih problemov v krajevni skupnosti: urediti in popraviti podporne zidove ob vaških poteh, na določenih delih cest

popraviti asfaltno prevleko, sanirati po-škodovane poljske poti, obnoviti zgodo-vinske in kulturne spomenike, objekte ter obeležja. Predvsem pa želijo ohranjati zdravo življenjsko okolje, poudariti aktiv-no izkoriščanje prostega časa ter graditi zgledne medsebojne odnose.

Za prijetno razpoloženje v programu ter pogostitev so poskrbeli krajani sami, zvečer pa je za ples in veselo vzdušje po-skrbela glasbena skupina Primavera.

Besedilo in slika: Olga Knez

Avberski pohod v počastitev dneva upora proti okupatorju

Vsakoletni pohod, ki ga v Avberju orga-niziramo v počastitev dneva upora proti okupatorju, je tudi tokrat minil v prije-tnem vzdušju. Že zjutraj se je v Avberju na kmečkem turizmu Pri Francinovih zbralo kakih 150 pohodnikov z vseh kon-cev Slovenije in zamejstva. Tudi napoved slabega vremena in dežja nas ni odvrnila od pohoda, saj je bilo že v začetku skle-njeno, da bo pohod v vsakem vremenu. S tem smo pokazali, da je v nas še nekaj tega klenega duha naših prednikov, ki so bili za svoje ideale pripravljeni žrtvovati vse, tudi življenje.

Pri našem avberskem pohodu ne gre za poveličevanje nekega obdobja, takratne-ga režima ali ikon komunizma in jugo-slovanstva. Gre za obuditev spomina na življenje in borbo malih ljudi, Kraševcev, ki jih je zajela najprej fašistična vladavi-na Kraljevine Italije, nato še vojna vihra. V tem premetavanju usod so se znašli vsak po svoje. V teh burnih časih so se značaji posameznikov še bolj izkristali-zirali in na nekatere smo resnično lahko ponosni. Eden takih je bil gotovo Virgilij Šček, župnik v Avberju od 1927 do 1940. V medvojnem obdobju je podobno kot organizacija TIGR tudi on na različne na-čine poskušal dvigovati narodno zavest Slovencev in se boril proti poitalijanče-vanju. Ni naključje, da je bila prav v času njegovega opravljanja duhovniške služ-

be v Avberju poslikana cerkev. Tone Kralj je naslikal nekaj pomenljivih prizorov, v času najhujšega fašističnega pritiska so slike opremili celo s slovenskimi napisi.

Glede na sedanje stanje v Sloveniji, ki se glede zgodovine zelo polarizira, je prav, da ravno Primorci naredimo korak na-prej in ponudimo roko sprave. Tudi zato je naš letošnji partizanski pohod potekal simbolično mimo dveh cerkva. Podobno kot so bili v času NOB med partizani tudi verni borci, ne samo komunisti, moramo tudi sedaj stremeti k medsebojnemu po-vezovanju ne glede na politično in versko pripadnost. Pomembna je prihodnost in kako bomo zastavljene cilje uresničili in to naj bo vodilo našega udejstvovanja. Preteklost pa moramo ohraniti v spomi-nu, a ne kot sredstvo za razdvajanje, am-

pak kot šolo, iz katere se moramo nekaj naučiti. In to je tisto, kar dela naš avberski partizanski pohod vedno aktualen.

Na začetku pohoda smo prebrali izpo-ved Marije Šuc iz Dobravelj. Bili so zave-dna družina in po vojni je Marija leta 1957 povedala, kako je bila organizirana AFŽ v Dobravljah, kako so sodelovali s partizani in o bunkerju v njihovi hiši. Izpoved je bila zapisana leta 1956 in je sedaj shranjena v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici.

Pohodniki smo ob 10. uri krenili na pot ob zvokih neuradne primorske himne Vstajenje Primorske. Naša pot nas je naj-prej vodila po skrivnih gozdnih stezah in čez travnike do vasi Dobravlje. Mimo Jezera, enega večjih kalov na Krasu, smo pot nadaljevali proti Utovljam. Tam smo si ogledali zanimivo lokev, odprt zbiralnik

18

vode, obzidan s kamenjem. Še vedno je tak, kot je bil pred več stoletji, le da sedaj ne služi več svojemu namenu. Naslednja postaja je bila cerkvica sv. Antona pri Še-puljah. O njenem pomenu in posebnosti nam je zanimivo in podrobno pripovedo-vala Anamarija Turk iz Šepulj. Lahko smo si ogledali tudi notranjost te cerkve in malo počivali v lepem ambientu pred njo.

V Šepuljah smo bili deležni nepričako-vanega, a dobrodošlega okrepčila v hiši družine, ki se je tudi udeležila pohoda. Sprehodili smo se pod latnikom z najsta-

rejšo kraško teranovko in se nato podali v gozd in v njegovem varnem zavetju prišli do Tomaja. Pri cerkvi v Tomaju smo pri-pravili krajši priložnostni miting. Na hitro zbran pevski zbor je zapel, kot da bi prej vadil najmanj nekaj tednov. Tovarišica Pa-vla je pripravila govor. Med branjem izpo-vedi o medvojnem dogajanju v Tomaju, dogodkih ob streljanju na Stjenkov bata-ljon, ki je taboril v gozdiču pri Tomaju, in trpljenju njene družine se je ulila ploha, ki nas je za nekaj časa prikovala pod bližnje napušče, nekateri pohodniki pa so se za-

tekli v cerkev. Ker smo se zbali, da se bo slabo vreme nadaljevalo, smo se po naj-krajši poti napotili proti Avberju, do koder je bilo še celih pet kilometrov. Vreme je še nekaj ur zdržalo, tako da smo se suhi in dobre volje vrnili na izhodišče.

Tam nas je že čakala topla jota s klobaso in prijazne prostovoljke so brez težav po-stregle lačni množici pohodnikov.

Na svidenje naslednje leto, 27. aprila 2015, na že šestem avberskem pohodu.

Besedilo in slika: Edi Fabjan

Po poteh Repentabra in kozarček zmagovitega vinaRazvojno združenje Repentabor je tudi

letos organiziralo že tradicionalno prire-ditev Spoznajmo Repentabor. Pet vasi, v katerih deluje društvo, je po drugi sve-tovni vojni ločila meja. Kljub temu se še vedno trudimo delovati kot eno. Tako nas poleg družinskih vezi povezuje tudi strast do pohodništva in vinarstva.

Zadnjo soboto v aprilu smo se ob 9. uri zbrali v Vogljah ter se podali po poteh Repentabra. Vsako leto nas poti vodijo drugam, tako da našim obiskovalcem pri-pravimo novo doživetje. Pohodniki imajo možnost ogledati si številne znamenito-sti, ki jih je mogoče videti na poti. Letos smo se tako povzpeli na vrh hriba Stude-nec, si tu ogledali ostanke gradišča, po-stali Pri treh lipah, kjer so pred leti lastniki zemljišč sklepali dogovore, ter nato kre-nili proti Repnu. Pot nas je vodila mimo jame pod Volnikom, ki smo si jo ogledali tudi znotraj, ter nato skozi Repen do Dola pri Vogljah, kjer so nas pogostili.

Večer je bil bolj kulturno in vinsko obar-van. Našim vinarjem smo podelili prizna-nja 27. ocenjevanja repentabrskih vin. Letos je strokovna komisija ocenjevala

47 vzorcev, 22 belih in 25 vzorcev terana. Prvič v sedemindvajsetih letih je bilo po-deljeno zlato priznanje za teran, ki ga je prejela Oštirjeva kmetija iz Vogelj. Za te-ran so trije vinarji prejeli srebrno prizna-nje: Leon Mahnič iz Vogelj; Bogdan Krivec iz Vrhovelj, in Čotova klet iz Vrhovelj, ter dva vinarja bronasto priznanje: Boris Stu-belj iz Vogelj in Miloš Škabar iz Repna.

V kategoriji belih vin so podelili štiri sre-brna priznanja, ki so jih prejeli Stanislav Ravbar iz Vrhovelj, Miloš Škabar iz Repna, Bogdan Krivec iz Vrhovelj in Čotova klet iz Vrhovelj, bronasto priznanje pa je šlo v

roke Oštirjevi kmetiji iz Vogelj.Priznanja je vinarjem podelil podžupan

občine Sežana David Škabar. Za domi-selno povezovanje prireditve je poskrbel Danilo Ravbar, z recitacijami je nastopi-la Petra Škabar, imeniten nastop pa so pripravili gostje večera, člani folklorne skupine Turističnega društva Hrastovlje. Druženje smo nadaljevali ob zvokih har-monike, kraških dobrotah ter kozarčku najboljših repentabrskih vin.

Besedilo in sliki: Anja Škabar in Sonja Krivec

Čez hrib do ItalijeMuhasti mesec april je tudi zadnjo

nedeljo pred prvim majem potrdil svoj sloves, saj jo je pohodnikom na Velikem Dolu pošteno zagodel. Vaščani Velikega Dola smo se odločili, da se bomo 27. apri-la 2014 odpravili peš do Italije in v orga-nizaciji vaščanke Alenke Rudež Nabergoj smo pohod tudi izpeljali. Vreme že zjutraj ni bilo nič kaj obetavno, toda množica zbranih na kržadi (vaškem jedru) je bila dokaz, da si ljudje želijo sprostitve in rekreacije kljub nekoliko slabšemu vre-menu. In smo šli. Pot nas je vodila mimo karavle do vrha hriba. Tam je bila včasih meja med Italijo in Slovenijo, o kateri še danes pričajo obmejne table. Po nekaj spominskih fotografijah smo se začeli spuščati proti italijanski vasi Zgonik in si tam po prehojenih sedmih kilometrih privoščili malico na osmici. Vreme je bilo

celo pot do Italije zelo prizanesljivo, ko pa smo se odpravili po isti poti nazaj domov, nas je ujela nevihta. Uro in pol dolga tura je postala tek za zavetjem in vsi premo-čeni smo se vrnili domov. Kljub slabi vre-menski napovedi smo bili prijetno pre-

senečeni, da so se pohoda udeležili tudi pohodniki iz drugih vasi, zato si vsekakor želimo, da bi le-ta postal tradicionalen.

Besedilo: Avrelija StepančičSlika: Martina Živec

Iz n

aših

kra

jev

19

Pliskovica v majuPo dolgi zimi, ko se temperature začne-

jo vzpenjati k toplejšim, spomladanskim, Kras privablja vedno več obiskovalcev od vsepovsod. Tako so tudi ozke gase vasi Pliskovica vedno bolj živahne in polne

športnih, kulturnih in enogastronomskih dogodivščin, željnih popotnikov.

V hostlu Pliskovica je bila med 9. in 11. majem 2014 uspešno izpeljana še ena od že tradicionalnih kamnoseških delavnic.

Veščin te starodavne, a ve-dno bolj priljubljene obrti, pri kateri iz navadnega ka-mna lahko nastanejo prave umetnine, se je tokrat učilo sedem udeležencev. Pod vodstvom izkušenega moj-stra kamnoseštva Jerneja Bortolata je vsak od udele-žencev izdelal svoj prvi ka-mniti izdelek.

V znak dobrega medseboj-nega sodelovanja med Pli-skovico in čezmejnim Zgoni-kom vsako leto poteka tudi Pohod prijateljeva. Začetki segajo že v leto 2002, ko so se prvič podali iz Pliskovice v

čezmejni Zgonik. Takrat še ilegalno, saj je bila meja še zaprta. Od tedaj pa se po kraških kolovozih vsako leto odpravi lepo število ljudi, ki jih povezuje prijateljstvo ali pa se sklepa na samem pohodu, kar je, kot že ime pove, tudi njegov namen. Letos se je 18. maja na pot podalo okrog 80 pohodnikov. Dogajanje se je zaključilo z obiskom odprtih osmic v Samatorci. V znak sodelovanja in prijateljskih odnosov bodo letos vzredili še skupnega prašiča.

Eden od najprimernejših dni v letu za medsebojno sodelovanje vaščanov pa je vsekakor 1. maj, ki ga spremljajo sim-bolična opravila, ki so del tega državne-ga praznika. Tudi letos so ga Pliskovljani s pridom izkoristili, najprej so v središče vasi postavili mlaj, ob večeru pa je sledilo še druženje ob kresnem ognju.

Besedilo: Ines BabičSlike: Arhiv MHP

Jubilejni deseti odprti borjači v PliskoviciZadnjo aprilsko soboto smo v Pliskovici

organizirali že deseto etnološko promo-cijsko prireditev Dan odprtih borjačev. Ob vhodna vrata smo postavili drenove me-tle in na ta način na svoja dvorišča vabili mimoidoče obiskovalce, ki na prireditev vsako leto prihajajo od vsepovsod in jih je bilo tudi tokrat nad tisoč.

Letošnje leto je svoja dvorišča odprlo 13 domačij, od tega sedem vinskih in šest ta-kih, ki se z vinarstvom in vinogradništvom ne ukvarjajo, saj želimo poleg kraške rujne kapljice, terana, v okviru prireditve obisko-valcem približati naravno in kulturno de-diščino Krasa, tradicionalne obrti, ročna dela in umetnost, ki je kakorkoli vezana na naše območje. Na vodenih ogledih lahko

obiskovalci spoznajo arhitekturne značil-nosti kraških vasic ter posebnosti kraškega kamnoseštva in kamnarstva, obrti, ki sta tudi v Pliskovici pustili svoj pečat. Kakšne sledi je na kraški gmajni pustil človek, pa so obiskovalci lahko izvedeli in videli na vodenem pohodu po Pliskini učni poti. Kaj vse in kako je mogoče ustvariti iz kamna, so si obiskovalci lahko tudi letos ogledali pri T'mškovih, kjer nastajajo prekrasne ka-mnite stvaritve Jerneja Bortolata. Kovane umetnine je letos prvič na Odprtih bor-jačih predstavljal Saša iz kovaštva Pavlin. Med, medeni izdelki in zelišča so se go-stom ponujali Na Pocirjah, Janezovi so na ogled postavili izdelke iz lesa, Šircovi go-beline, Jeričevi pa so obiskovalcem pred-

stavili svoje delavnice in tečaje ekološkega kmetovanja. V hostlu smo odprli razstavo del, ki so nastala na letošnjem ex temporu, ki smo ga v sodelovanju z Jeleno Uršič iz-peljali že tretjič. Izkupiček od prodanih del bo ponovno namenjen šolskemu skladu za učence OŠ Dutovlje. Poleg tega smo v hostlu obiskovalcem nudili informacije o turistični ponudbi Krasa, tu pa je potekala tudi delavnica suhega in mokrega polste-nja ter tekmovanje v peki kraške frtalje, kjer se je pet skupin iz sosednjih društev pomerilo pod ostrim očesom strokovnja-ka kraške kulinarike dr. Stanislava Renčlja.

Najrazličnejše priložnostne razstave in dejavnosti pa so potekale na ostalih sedmih vinskih borjačih. Teran in druga izvrstna vina je bilo mogoče pokusiti pri Lovretovih, Vrabčih, B'ndljevih, Župano-vih, Jphovih, Petelinovih in Grižnikovih. Prijetnemu vzdušju na borjačih in po vasi so v mozaik dogodkov s svojo prisotno-stjo popestrili tudi člani kluba Tomos iz Sežane, Pihalni orkester iz Saleža, Pliskini pastirčki, Aktiv kmečkih žena, Kraški ko-njeniki, Godci KD Kraški šopek, Društvo rejcev oslov s Krasa.

Že tako bogat program smo zaključili s sežigom starih drenovih metel pod La-tnikom evropskega prijateljstva in v cer-kvi s čudovitim koncertom MP zborom Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča.

Besedilo: Laura Lozej Slika: arhiv RD Pliska

Iz n

aših

kra

jev

20

Dobrodelni koncert za popravilo dutovskih orgel Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila

2014, se je v župnijski cerkvi sv. Jurija v Dutovljah odvil dobrodelni koncert, na-menjen zbiranju sredstev za popravilo tamkajšnjih orgel, ki jih je leta 1896 iz-delal znani slovenski orglar Franci Goršič. Koncert je organizirala mlada dutovska organistka Anja Tavčar, ki se je pred tre-mi leti, še kot osnovnošolka, na pobudo dutovskega župnika in s pomočjo zboro-vodje Dušana Kjudra prvič srečala z orgla-mi. Cerkveni mešani pevski zbor Dutovlje jo je hitro sprejel za svojo zborovodkinjo, njeno klavirsko znanje in želja po izobra-ževanju pa sta jo pripeljali do tega, da se je poleg vpisa na škofijsko gimnazijo v Ljubljani odločila tudi za obiskovanje or-gelskega oddelka v Zavodu sv. Stanislava.

V sklopu svoje projektne naloge je Anja torej uspešno izpeljala dogodek z do-brodelno noto, na koncertu so poleg nje nastopili še Cerkveni mešani pevski zbor Dutovlje in vokalna skupina Karina, profe-sor Dalibor Miklavčič pa je pripravil kratko predstavitev orgel. Dutovski župnik Bog-dan Špacapan ter vsi ostali obiskovalci, ki so na ta dan napolnili dutovsko cerkev, so bili nad čudovitim koncertom navdu-šeni, po dogodku pa je sledilo še prijetno praznično druženje v Bunčetovi domačiji Na placu.

Ker bo obnova orgel za župnijo pre-cejšen finančni zalogaj, zbiranje sred-stev še vedno poteka, in sicer na žu-pnijskem transakcijskem računu: SI 56 101000035518679, namen: »orgle«.

Besedilo: Tjaša BrajdihSliki: Filip Fabjančič

Zakaj obnavljati suhozidne hiške danes?V Gorjanskem, kjer je sedež Univer-

ze za tretje življenjsko obdobje Kras, je skozi študijsko leto 2013/2014 potekal program Suhi zid. V sklopih predavanj s prikazi risb in fotografij ter z ogledi filmov in primerov suhih zidov v kraju in hišk v

zaledju, kjer so služile pastirjem in polje-delcem, so udeleženci pod strokovnim mentorskim vodenjem Borisa Čoka spo-znavali in usvajali tradicionalna védenja in znanja.

V drugi polovici maja so se dvodnevne

delavnice obnove suhozidnih hišk ude-ležili posamezni člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras, Turističnega društva Šparžin Korte ter Društva Vezi – stanovanjske enote Gorjansko, Slovenci s Tržaškega Krasa in domačini. Če si ude-leženci delavnice že prej niso odgovorili na vprašanje, zakaj obnavljati suhozidne hiške danes, so si med delavnico ali po njej. Kaj nas preseneča? To, da je vsaka hiška drugačna, le principi dela oziroma tehnične značilnosti gradnje, ki so se medgeneracijsko prenešali, so spošto-vani, zato da so hišice vzdržale do danes. Največkrat jih je nepremišljena roka po-sula oziroma podrla.

V procesu učenja so se združevala tako teoretična kot praktična znanja, ki so se izkazala v dveh obnovljenih hiškah, eni na vzhodnem in drugi na južnem delu vaškega zaledja. Domačinom bo lahko

Iz n

aših

kra

jev

21

hiška cilj sprehoda, družinskega ogleda, druženja različnih generacij, prijateljev. Nekaterim bodo hiše in suhi zid pome-nili delo za preživetje. Tistim, ki so delali, pa zagotovo dobro izkušnjo učenja in spoštovanja prednikov. Odgovorov na zastavljeno vprašanje v naslovu so bili na zaključni prireditvi deležni udeležen-

ci, ki so jim besedo namenili strokovnjak suhozidne gradnje Boris Čok, prof. dr. Borut Juvanec in domačin Damjan Čotar. Zvočno je večer obogatila Glasbena šola Sežana s prof. kitare Igorjem Starcem in njegovim gojencem.

Naslednjo delavnico bodo izvedli pred začetkom študijskega leta, ob Dnevih

evropske kulturne dediščine, ob koncu septembra, ko bo 27. 9. potekala celo-dnevna delavnica. Ob 18. uri bomo po-častili obnovo hiške s kulturnim dogod-kom.

Besedilo: Nadja Mislej - BožičSlika: arhiv UTŽO Kras

S Krasom v srcuMilko Novič je doktor kemijskih znanosti,

raziskovalec, predavatelj in lastnik planta-že sivke v Brjah pri Koprivi. Domači Kras je zapustil leta 1971, v srcu pa mu ostaja zvest in se še danes rad in redno vrača v domači kraj, saj je to njegov dom, dom, ki mu omogoča razvijanje novih idej.

Kras ste zapustili pred mnogimi leti, kako nanj gledate danes?

Ko sem odšel po svetu, pa čeprav takrat le v bližnjo Postojno na gimnazijo, je bila vas v klavrnem stanju. Ljudje so odhajali, vas se je zaraščala, nekaj ruševin v robi-dovju sredi vasi je še dodatno negativno vplivalo na počutje. Kras se je intenziv-no zaraščal. Danes je stanje popolnoma drugačno, naselja so obnovljena, zapu-ščene hiše imajo nove lastnike, Kras se je spremenil na boljše. Zdi se mi, da je v današnjih kriznih časih tudi brezposel-nost na Krasu nekoliko nižja kot drugod po Sloveniji. Slednje me ne preseneča, saj so Kraševci vendarle delavni in iznajdljivi, učinkovito so izrabili tudi proces schen-genske meje, saj si pomagajo z iskanjem dela tudi v bližnji Italiji. Opažam, da se kmetijske površine širijo, ljudje spoznava-jo prednosti kraške neokrnjenosti in prav to bi lahko še bolj izkoristili. Tu mislim predvsem na možnosti pridelave biohra-ne, ki bi jo utegnili pridelovati in celo pro-dajati v bližnjo Italijo. Kras je bil namreč vedno naravno zaledje Trsta in tak status bi veljalo intenzivirati tudi v prihodnje. Ob tem velja omeniti še lažji dostop do sicer drage vode. Nov vodni vir, ki danes napaja Kras, je prinesel novo življenje in nove možnosti v kmetijstvu. Z nama-kanjem bi lahko intenzivirali pridelavo kakovostne hrane, občina bi pa morala pomagati ljudem v tej smeri. Kraška po-

tenciala sta torej v čisti vodi in neokrnjeni zemlji in to bi bilo po mojem mnenju vre-dno izkoristiti.

V smislu razlik na Krasu nekoč in danes gre izpostaviti še temeljne razlike v odno-su med ljudmi, zlasti v manjših vaseh, kjer je prišlo do priliva novih lastnikov nepre-mičnin. Opaziti je mogoče upad domač-nosti. Novi OPN (Občinski prostorski načrt) z omejevanjem pozidav bo bistveno pri-speval k ohranjanju vasi kot jeder, ki bodo sposobna asimilirati priseljence – nove prebivalce. Seveda pa so nove ideje v vasi vedno dobrodošle, saj ravno vzpostavlja-nje ravnotežja med starim in novim ohra-nja dinamiko vaškega življenja.

Izvirate torej s Krasa, precejšnji del ži-vljenja ste preživeli v Ljubljani, kjer ste si ustvarili družino in poiskali zaposlitev. Poleg ljubezni do vaše družine gojite prav posebno ljubezen do analizne ke-mije, praktično uporabne vede, ki se vti-ra v vse pore našega življenja, od medici-ne (npr. iskanje biometričnih markerjev) pa vse do športa (npr. doping), forenzič-nih preiskav in še bi lahko naštevali. Več let ste službovali na tujem, v Švici, Špa-niji, ZDA, Avstraliji, kjer vam je k srcu pri-rasel otok Tasmanija. Kako ste usklajevali družinsko življenje in kariero?

Z veliko veliko dogovarjanja. Denarja ni bilo na pretek, v tujino pa me je vedno vlekla želja po kakovostnem raziskova-nju in ne denar. Na tujem sem bil vpet v delo tamkajšnjih univerz in tako sem imel možnost spoznati povsem drugačne pri-stope k raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Doma sta me čakali hčeri in žena, prav šolanje deklet in ženina služba sta prispevali k temu, da se nismo odločili za družinsko selitev v tujino.

Ste priznani raziskovalec, kaj vas je gnalo k temu, da ste zapustili domovi-no in kaj, da ste se vrnili?

Da sem domovino zapustil, me je gna-la predvsem želja po bolj kakovostnemu delu. Tematika, s katero sem se ukvarjal, je zelo specifična. Doma nisem našel so-govornikov, zato sem jih moral poiskati v tujini. Nekaj mojih rešitev, do katerih sem prišel med gostovanji na tujih ustano-vah, je vgrajenih v njihove produkte, ki se dnevno prodajajo širom sveta. V Avstraliji smo, npr., izpodbili teorijo ionske izklju-čitvene kromatografije, ki je veljala od 50-ih let prejšnjega stoletja, ter razvili in potrdili lastno. To si štejem kot vrhunec kariere.

Vendar brez težav pa kljub temu ni šlo. Na deklarativni ravni je država sicer pod-pirala tako delo, pri praktični izvedbi (tu mislim na financiranje) pa sem skoraj redno naletel na težave. Reševati sem jih uspel z intenzivno pomočjo družine. V vsakem primeru je končni rezultat poziti-ven, saj se je več znanja vrnilo v Slovenijo. Tak model raziskovalnega dela bi moral postati stalnica zrelega raziskovalnega in pedagoškega delavca, saj bi na tak na-čin doma ostal marsikateri perspektiven kader, ki se danes zaradi togih razmer v institucijah raje odloči za trajno selitev v tujino. Vedno, ko sem odhajal, sem mi-slil, da bom ubežal Krasu, ta občutek je v meni živel prvi mesec bivanja v tujini, nato sem čez čas spoznal, da se želim vrniti in prav ta želja me je vedno gnala naprej. Po nekaj takih 'izletih', tako jim jaz rad rečem, je tak način življenja postal prava spodbuda.

Kaj počnete na Krasu?Kljub zanimivemu in dinamičnemu na-

činu življenja, ki je obenem zelo stresno,

Iz n

aših

kra

jev

22

še zlasti, ko trčijo nove izkušnje iz tujine in togi sistem doma, se je pojavila po-treba po vsaj občasnemu umiku iz teh situacij. Sam sem si zato izbral dom – Brje pri Koprivi, kjer že 12 let veliko energije posvečam revitalizaciji dela posesti – kra-ške vrtače, ki je bila pred tem zapuščena. Posadil sem sivko, ukvarjam se z vzpore-dnimi projekti, kot je biooglje, ki se doda-ja zemlji, in vse to mi omogoča navezo-vanje novih socialnih stikov, ki so nujno potrebni v današnji družbi.

Ste svetovljan, potovali ste ogromno, videli ste širni svet, bogatijo vas izje-

mne življenjske izkušnje, obenem pa ste zelo preprost človek, Kraševec, ki uživa v preprostih stvareh. Kakšna je vaša vizija Krasa v prihodnje?

Da, prav imate, sem pristaš pristnih člo-veških odnosov, ob nedeljah popoldan rad igram briškolo in s sosedi pogosto kramljam o boljšem jutri. Prav ob pogo-vorih o boljšem jutri beseda pogosto nanese na naše none, ki so življenje na Krasu enačile in povezovale z rednimi trgovskimi potmi v Trst. Želim si, da bi meje še intenzivneje padle, predvsem v naših glavah, in bi Kras tesneje povezali s Trstom in italijanskim Krasom. Tako bi

intenzivneje razvili zeleni plan biokme-tijstva in skupno turistično ponudbo kra-ških znamenitosti. Kras bo treba ponov-no povezati projektno in organizacijsko, v smislu tipičnih krajev in znamenitosti, v enovito turistično ponudbo. Kras ne prenese težke industrije, prednost vidim v visoki tehnologiji mikro- in malih pod-jetij, ki bi dobrim diplomantom nudila ustrezno zaposlitveno možnost.

Z dr. Milkom Novičem se je pogovarjal Drago Pirec.

Sliki: arhiv Milka Noviča

Z golfom do 2000 evrov za socialno ogrožene otroke

Ob Dnevu lipicanca so obiskovalci pospremili žrebeta ob njihovem simboličnem prvem odhodu na pašo

Člani Golf kluba Lipica so ob podpori družbe Lipica turizem, d. o. o., na tradicio-nalnem dobrodelnem golf turnirju maja 2014 v Lipici zbrali 2.000 evrov in jih na-menili Območnemu združenju Rdečega

križa Sežana. Predsednik Golf kluba Lipi-ca Marjan Habjan je simbolični ček predal podpredsednici Območnega združenja Rdečega križa Sežana Ljubislavi Škibin, ki je ob zahvali pojasnila, da bodo z zbra-

nim denarjem omogočili osmim otro-kom letovanje v letovišču Rdečega križa na Debelem rtiču:

Marjan Habjan se je zahvalil 39 udele-žencem turnirja, ki so prispevali po 50 evrov na osebo ali 70 evrov na par, ter sedmim članom kluba, ki so v dobrodel-ne namene prispevali, čeprav se turnirja niso mogli udeležiti. Tako so skupaj zbrali 1.980 evrov, klub je prispeval še preosta-nek do vsote 2.000 evrov, s katero se je letošnji dobrodelni golf turnir postavil ob bok lanskemu, na katerem so prav tako zbrali 2.000 evrov za letovanje osmih otrok.

Družba Lipica turizem, d. o. o., je dobro-delni golf turnir podprla. Z željo prispe-vati vse razpoložljiva sredstva za dobro otrok je omogočila brezplačno izvedbo dogodka na igrišču v Lipici.

Besedilo: Tina ČičSlika: arhiv družbe Lipica turizem, d. o. o.

Lipicanski žrebci v točkah klasičnega dresurnega jahanja in vožnje vpreg so bili glavne zvezde praznovanja Dneva li-picanca, s katerim sta se Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije v nedeljo, 18. maja 2014, poklonila 434. obletnici ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj.

»Spominjamo se dne, ko je habsburški nadvojvoda Karel II kupil posestvo Lipica od tržaškega škofa Coreta. Pisalo se je 19. maja leta 1580. Ta datum šteje kot datum

ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj. Vse bolj je tudi dan, ki povezuje Kobilarno Lipica z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije,« je dejal v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak.

Predsednik Marko Avšič je predstavil vlogo Združenja rejcev lipicanca Sloveni-je, ki povezuje zasebne rejce v Sloveniji, medtem ko je strokovni vodja obeh rej-skih organizacij mag. Janez Rus predstavil nastopajoče in povezoval prireditev.

Lipiška klasična šola jahanja je poudarila eleganco in plemenitost lipicanca v vseh točkah klasičnega dresurnega jahanja pod sedlom in v vpregah. Združenje rej-cev lipicanca Slovenije je poleg voznikov vpreg predstavila promocijska skupina Biotehniške fakultete, gostje predstave so bili člani konjeniške policije.

Uvod v praznovanje je bil jutranji sim-bolični prvi odhod letošnjih lipicanskih žrebet na pašo. Obenem so v avli nek-danje poročne dvorane v Lipici, tik ob

Iz n

aših

kra

jev

23

muzejski zbirki kočij, postavili na ogled stalno razstavo izjemnih fotografij prizna-nega slovenskega fotografa in velikega ljubitelja lipicanca Joca Žnidaršiča.

Mesec dni po Dnevu lipicanca pa je bila v Lipici na ogled še ena fotografska raz-stava. Milan Malovrh je v ciklu Alegorija lipicanca predstavil lipicance v njihovem bistvu – nenehnem gibanju in popolni svobodi.

Besedilo in slika: Tina Čič

Lipicanci konjeniške policije so se izkazali kot odlično izšolani in neustrašni delovni konji.

Od Jurčičevega Desetega brata do predstavitve revije Mentor

V Kosovelovi knjižnici Sežana so 17. aprila 2014 predstavili revijo za vpraša-nja literature in mentorstva Mentor, gle-dališki igralec Anatol Štern pa je odlično uprizoril prvo upesnitev romana Josipa Jurčiča Deseti brat – literarne parodije slovenskega Tržačana, satirika, pesnika in pisatelja Ivana Roba. Prireditev sta or-ganizirali Kosovelova knjižnica Sežana in sežanska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS.

Urednica revije Mentor Barbara Rigler

je uvodoma predstavila literarno revijo, ki izhaja že 35 let. »Revija naj bi bila prva stopnica na poti literatov in je tako na-menjena na samo mladim, ampak tudi tretji generaciji in mentorjem. Nastala je pod uredništvom sedaj že pet let pokoj-nega Petra Božiča in Dragice Vesković, ta-krat Breskvar. Letno prirejamo dva literar-na razpisa. Festival Urška, ki je namenjen mladim literatom – državno srečanje bo letos v Slovenj Gradcu – in literarni nate-čaj za seniorje, ki se bodo letos septem-

bra po šestih literarnih srečanjih zaključila v Ilirski Bistrici. Letos je revija dobila spre-menjeno vizualno in vsebinsko zasnovo, osvežili smo jo z novimi, modernimi in sodobnimi vsebinami. Urejava jo skupaj z glavnim urednikom Aljošo Harlamovom, likovna urednica pa je Meta Wraber,« je o reviji Mentor med drugim dejala njena odgovorna urednica Barbara Rigler.

Predstavitve Mentorja se žal niso ude-ležili mladi, nadobudni pisci, ki jih je na Krasu in Brkinih veliko.

Nekaj posebnega in enkratnega pa je bila dramska uprizoritev Desetega brata v izvedbi Anatola Šterna. Josip Jurčič je 1866. leta napisal roman Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Motiv De-setega brata je ljudski in prikazuje usodo desetega otroka v družini, češ da prinaša nesrečo. Mnogo kasneje (1938. leta) se je iz romana pošalil eden najbolj duhovitih in nenavadnih Slovencev, primorski be-gunec Ivan Rob iz Trsta. Prestavil ga je v verze, posodobil in ga napravil prijazno smešnega. Tako lahko pospremimo oba velika Slovenca: Jurčiča, ki je od silnih naporov za slovenstvo shiral pri sede-mintridesetih, in mogoče še bolj Roba, ki ga je italijanska fašistična soldateska ob pomoči tukajšnje protirevolucije kot partizanskega borca januarja 1942 zajela, ustrelila in še polživega zakopala na neki

Ku

ltu

ra

24

Ku

ltu

ranjivi. Zbrani so namenili odličnemu igral-cu Šternu obilen aplavz in si bili enotni, da je potrebno Desetega brata približati v tej dramski obliki tudi šolajoči se mladi-ni in z njim obeležiti 170-letnico Jurčiče-vega rojstva.

Direktorica knjižnice Magdalena Sve-tina Terčon pa je nakazala, da je bila se-

žanska knjižnica lani bogatejša še za eno vredno knjigo, to je prav Jurčičev Deseti brat iz leta 1866, ki jo je tej pomembni kulturni ustanovi na Krasu in v širšem slovenskem merilu podaril bibliofil Stelio Villani iz Milana. Villani je sežanski knjižni-ci daroval tudi Slavo vojvodine Kranjske, ki so jo prav tako predstavili v teh dneh.

Poudarila je, da je imeti v lasti take knjige velika čast in hkrati velika odgovornost, vendar je prvo pomembnejše, zato so zaposleni v knjižnici ponosni, da lahko svojim uporabnikom pokažejo spomeni-ke slovenske literarne zgodovinie.

Besedilo in slika: Olga Knez

Osvajalec neskončnosti Špele Škrinjar in Obrazi Tine Mirošič v Kosovelovi knjižnici Sežana

Dan po noči knjig, ki so jo na Sežanskem složno organizirali Kosovelov dom, Koso-velova knjižnica in Mladinski center Pod-laga, so v Kosovelovi knjižnici pripravili predstavitev pesniškega prvenca Osva-jalec Neskončnosti izpod peresa Špele Škrinjar iz Povirja. Prireditev so obogatili z odprtjem razstave akrilov z Tine Mirošič iz Sežane naslovom Obrazi.

Z mladima umetnicama, starima 25 let, ki sta bili tudi sošolki na Osnovni šoli Sreč-ka Kosovela, se je pogovarjala direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon, tudi sama pesnica.

Pesniška zbirka sestoji iz 44 pesmi, raz-porejenih v štiri sklope desetih pesmi. Vsako poglavje se pričenja s štirivrstični-co. Spremno besedo h knjigi, ki je izšla v nakladi 100 izvodov v Portorožu, je napi-sala Emanuela Jovanovski, s fotografijami pa jo je opremil Uroš Prodan. »Moja prva pesem je bila objavljena v zborniku Mla-da Vielnica leta 2003, resneje pa sem se s pisanjem poezije začela ukvarjati pred tremi, štirimi leti. Zame so vse pesmi, ki zajemajo neskončnost, ko lahko pred-staviš sebe in svet okrog nas, svobodo, možnost, da vsak dojema pesem na svoj način,« pravi pesnica Špela, ki je svojo pesniško zbirko predstavila že v Kopru in Izoli. Nekaj pesmi iz vsakega sklopa je mlada avtorica tudi prebrala.

Z neskončnostjo je povezanih tudi

osem slik Tine Mirošič, ki je rada risala že od otroških let, sicer pa študira soci-alno delo v Ljubljani in se poleg slikar-stva ukvarja še z glasbo. »Navdih za slike sem dobila od ljudi, s katerimi delam. Eni obrazi so veseli, drugi zaskrbljeni, jezni, žalostni itd. V začetku so bile moje slike abstraktne, sedaj jih spremlja figuralna umetnost. Posebnost mojih slik je tudi v tem, da jih lahko obračamo na različne strani in to se nadaljuje v neskončnost,« je povedala Tina, ki se je pred kratkim vr-nila s prve likovne kolonije Jaz Leonardo

na Ptuju in tudi imela skupinsko razstavo. Tina razmišlja, da smo vsi enaki, a hkrati različni in prepleteni z navideznimi nit-kami, za katere se niti ne zavedamo, da obstajajo. Ob sprejemanju samega sebe sprejemamo tudi drugega kot človeško bitje.

Razstava Tine Mirošič je bila v sežanski knjižnici, gre namreč za njeno prvo sa-mostojno razstavo, na ogled do konca maja.

Besedilo in slika: Olga Knez

Iconotheca Valvasoriana – edinstven umetnostni spomenik odslej tudi v Kosovelovi knjižnici Sežana

Kosovelova knjižnica Sežana je od za-četka maja bogatejša za izvod zbirke Ico-notheca Valvasoriana, ki jo je tej ugledni kraški ustanovi podarila Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akade-miji znanosti in umetnosti. Direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon je ob tej priložnosti pozdravila prisotne in pri tem poudarila, da je to za knjižnico veli-

ka pridobitev, ki bo poleg izvirnkov Slave Vojvodine Kranjske še dodatno obogatila knjižnični font ter se še posebej zahvalila Loredani Mahnič iz Ljubljane, po rodu s spodnjega Krasa, da je 42. izvod te nad-vse dragocene zbirke prišel v Sežano.

Zbirko Iconotheca Valvasoriana, ki so si jo lahko obiskovalci po predstavitvi tudi ogledali in vzeli v roke z veliko hva-

ležnostjo, je predstavil 91-letni dr. Lojze Gostiša, umetnostni zgodovinar z dolgo kariero, med drugim tudi prejemnik na-grade Izidorja Cankarja za raziskovalno in organizacijsko delo na umetnostno zgo-dovinskem področju in državnega reda za zasluge, ki mu ga je leta 2010 podelil predsednik države Danilo Türk.

»Po izidu Slave vojvodine Kranjske je

25

Ku

ltu

ra

Valvazor obubožal. Prodal je vse svoje imetje (gradove Črni potok, Bogenšperk, Lichtenberg, posestvo ob Temenici in hišo v Ljubljani). Ostala mu je le še knji-žnica in grafična zbirka. Dve leti je oboje ponujal kranjskim deželnim stanovom v odkup. A zaman. Na Kranjskem ni našel kupca. Knjižico in zbirko je dve leti pred njegovo smrtjo odkupil zagrebški škof Aleksandar Mikulić. In tako danes do-muje ta naš narodni zaklad v nadškofijski Biblioteki Metropolitani v Zagrebu,« je pojasil Gostiša, ki se je v svoji petdesetle-tni karieri raziskovanja posvetil predvsem Jožetu Plečniku, Franu Miheliču in Izidor-ju Cankarju.

Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetno-sti se je v dogovoru z zagrebško bibliote-ko odločila za natis Valvasorjeve grafične zbirke. »Po devetih letih dela 19 strokov-njakov je pred nami grafična zbirka, ime-novana Iconotheca Valvasoriana. Obsega 17 zvezkov (četrti je že od začetka 19. stoletja izgubljen) s 7752 faksimiliranimi, znanstvenokritično obdelanimi grafični-mi listi in risbami evropskih mojstrov 15., 16. in 17. stoletja, neprecenljiv slikovni vir, edinstven umetnostni spomenik svetov-nega merila,« pravi Gostiša, ki je v nada-ljevanju večera podrobneje predstavil vseh 17 zvezkov, vsak je težak 8 kilogra-mov, in predstavil nekatere posebnosti zbirke.

Zbirka, ki je prevedena še v hrvaški in angleški jezik, je tiskana na švedskem pa-pirju, izdelanem iz gojenega drevja. Teža-ve so bile predvsem v knjigoveznici, saj je bilo iz Valvazorjevih zvezkov iztrganih 282 listov, kar je za knjigoveza v nakladi

100 izvodov pomenilo 28.200 prilog. Po-sebej jih je moral obrezati, zgibati in nato vse priloge sako posebej ročno vlepiti na manjkajočo stran in tako pripraviti pole za šivanje.

»Medtem ko v prvih treh zvezkih Valva-sor začenja uresničevati grafično zbirko s sakralno tematiko, je petnajsti zvezek najobsežnejši, saj vsebuje 1.049 grafik. Posebej je v njem izpostavljen Albrecht Dürer, utemeljitelj renesanse na severu, najpomembnejši nemški umetnik v dobi največjih italijanskih mojstrov Leonarda, Rafaela in Michelangela. Dürer je v delu Adam in Eva posebno mojstrsko grafič-no obdelal človeško kožo obeh aktov in jo uporabil kot vzor človeške lepote. Eva vabi z jabolkom, ki ga drži skupaj s kačo, Adam pa z iztegnjeno levico pristaja na usodno dejanje,« je med drugim ob

predstavitvi vseh zvezkov zbirke dejal dr. Gostiša.

Kot zanimivost naj dodamo še to, da je prvi izvod zbirke dobil Valvasorjev mu-zej na Bogenšperku, drugega Biblioteka Metropolitana v Zagrebu, kjer hranijo originalno zbirko. Izdajo številka tri je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk poklonil Kraljevi družbi v Londonu, katere član je bil Valvazor. Številko štiri je predsednik RS poklonil predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Bor-rosi v Bruslju. Peti izvod pa je Fundacija poklonila Ljubljani – Valvasorjevemu roj-stnemu mestu.

Besedilo in slika: Olga Knez

Fotopripoved Jadrana in Anke Čeh o kraških lepotah in južni železnici

Kosovelova knjižnica v Sežani je 13. maja 2014 gostila ugledna domača fo-tografa, življenjska sopotnika Anko in Ja-drana Čeha.

Uvodne besede v fotopripoved je po-dala direktorica knjižnice Magdalena Svetina Terčon, ki je pozdravila številne ljubitelje fotografije, tehnične dediščine

in naravnih lepot, ki so ob izbrani glasbi uživali v enourni projekciji Ankinih Kra-ških miniatur in kamna ter Jadranovih motivov z naslovom Spregledane lepote Južne železnice oz. Po poti južne železni-ce od ure do ure. Prav slednjo temo je podrobneje osvetlil tudi divaški arhitekt Stojan Lipolt. Poudaril je pomen specifič-nega fenomena, največjega tehničnega spomenika, ki je po 157 letih izgradnje še vedno v funkciji. »Južna železnica je v naše kraje prišla 1857. leta. Proga od Dunaja do Trsta meri 577 kilometrov, kar polovica je je speljana po slovenskem ozemlju od Šentilja do Fernetičev, a nima nikakršne zakonske zaščite. Južno žele-znico v arhitekturnem smislu pojmujem kot prostor, v katerega spadajo, poleg samih tirov, še številni objekti, kot so predori, mostovi, viadukti, zaščitni zidovi

26

Ku

ltu

raproti vetru, skladiščni objekti, čuvajnice ipd., ki so še vedno v uporabi. Jadranova projekcija se začenja s fotografijo ure na stolpu ljubljanske železniške postaje, ki je edini objekt, ki smo ga prenovili po sto letih,« je med drugim povedal Lipolt, ki je poudaril pomen železnice na Semme-ringu, prelazu južno od Dunaja, ki je pod Unescovo zaščito. Predstavil je tudi ne-katere druge dosežke na tem področju, kot denimo premagovanje terena na Lju-

bljanskem barju in pomen odseka Gor-nje Ležeče–Trst, ki se odlikuje po številnih predorih, ki so kamnoseški izdelki, ter ima na trasi vodovoda v dolžini 42 kilometrov številne cesarske štirne, od katerih sta še ohranjeni v Divači in Sežani.

Jadran pa je med drugim pripovedoval zgodbe ljudi iz časa gradnje južne žele-znice. Omenil je probleme nezakonskih otrok, sklepanja porok s tujci in odhoda naših deklet v tujino. »Presenetila so me

tudi dejstva, o katerih malo vemo, kot denimo, da sta v tem času (1849 in 1855) želi smrt med ljudmi kar dve koleri. O tem pričajo ostaline na pokopališčih v Bujah nad Vremami in v Košani pri Pivki.«

Fotografa sta obiskovalce obdarila s svojimi izbranimi fotografijami kraških motivov in detajlov kot tudi motivov že-leznice.

Besedilo in slika: Olga Knez

Moj Kras devetnajstih fotografovMala galerija Mira Kranjca v Kosovelo-

vem domu je bila v maju bogatejša za skupinsko fotografsko razstavo z naslo-vom Moj Kras/Il mio Carso, na kateri se je 19 fotografov predstavilo s približno 50 deli v projektu, posvečenem tržaškemu pisatelju Scipiu Slataperju.

Zbrane je na odprtju razstave v torek, 13. maja 2014, pozdravil programski vodja Kosovelovega doma David Terčon, med-tem ko je Luca Bellocchi, eden izmed itali-janskih fotografov, predstavil projekt, ki se je začel pred tremi leti in s katerim so se fotografi predstavili že v Trstu in Gorici. Ce-loten projekt je nastal ob 100-letnici izdaje dela tržaškega pisatelja Moj Kras Scipia Slataperja. V projektu sodeluje 19 fotogra-fov, predvsem gre za italijanske avtorje, po eden pa zastopa še Avstrijo in Ameriko, Slovenijo pa Primož Bizjak. Avtorjem je v fotografsko kamero uspelo ujeti kraško pokrajino in kraško dušo.

Tokratni dogodek so z glasbenimi toč-kami pospremili učenci domače glas-

bene šole. Sestavni del projekta je tudi glasbeno recitacijski dogodek, ki so ga izvedli ob zaprtju razstave, in sicer v ne-deljo, 15. junija, ko bodo v veliki dvorani

Kosovelovega doma ob 21. uri predstavili dvojezični glasbeno-recitatorski projekt.

Besedilo in slika: Olga Knez

Deseta baletna revija Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača

Z baletno predstavo Veliki rojstni dan, v kateri je na velikem odru Kosovelove-ga doma v Sežani nastopilo okrog sto

plesalcev, je Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača počastilo dve okrogli obletnici, in sicer deseto baletno revijo

na Krasu in15-letnico delovanja.Baletna revija je potekala v prazničnem duhu v dveh dopolnjujočih se delih. V prvem delu se je predstavilo več kot 50 učencev divaškega društva z baletno predstavo Veliki rojstni dan pod vodstvom koreo-grafinje in režiserke Alene Medič. Pred-stavo so zasnovali na čudovito glasbo P. I. Čajkovskega in po motivih baleta Hre-stač. Drugi del revije so zapolnili gostje iz širše in ožje okolice, ki so občinstvo obdarili s plesom. Ob članih Baletnega društva Sežana so na Straussovo glasbo zaplesale tudi baletke SKD Igo Gruden iz Nabrežine, ki so pod vodstvom Eugena Todorja in Marjetke Kosovac ponesle ba-letni pozdrav. Predstavili so se še baletniki Društva baletnih umetnikov Slovenije in Konservatorija za glasbo in balet iz Lju-bljane. Občinstvo je uživalo ob variacijah Kraljice nimf iz baleta Kihot, v grand pasu

27

Ku

ltu

ra

de deux iz tretjega dejanja Labodjega je-zera, duetu iz baleta Trnuljčica in variaci-jah Prijateljice iz baleta Don Kihot.

V divaškem baletnem društvu deluje od 50 do 60 otrok v starosti od štirih do osemnajstih let z Divaškega, Sežanskega in Lokavskega. Po Milošu Bajcu in Svetla-ni Petrović jih zadnja leta poučuje Alena Medič. Baletnih korakov se je v društvu naučilo več kot 200 otrok. Vse od začetka pa jih vodi neumorni predsednik Dobri-voje Subić, ki je delo v društvu prevzel po

zaslugi hčerke Ane, ki jo je privabil balet. Delo društva je predstavil takole: »Lani je izpit iz baleta na baletnem konservatoriju opravilo enajst naših baletk, letos bo šlo na izpit 20 naših otrok. Ponosni smo na naše baletke, kot so Reja Kariž, Zala Dodič in Nika Lipolt, absolventka ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Želimo si večje prostore za naše delo, ki ga pod-pirajo predvsem starši in tudi sponzorji. Med temi bi še zlasti pohvalil divaško ob-čino,« je poudaril Subić.

Na tokratni baletni reviji v Sežani so divaškim baletnikom čestitali divaški žu-pan Drago Božac, Tomaž Rode z Društva ljubiteljev baletne umetnosti Slovenije in vodja baletnega oddelka na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet Matej Celan. Seveda praznovanja brez rojstno-dnevne torte, ki jo je pripravila sežanska slaščičarna Matjaž, ni šlo.

Besedilo in slika: Olga Knez

Prenovljena poslikava zidu Kosovelovega domaV aprilu sta Nina Marc in Ajda Sorč, di-

jakinji Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana, programa aranžerski tehnik, v sklopu njunega praktičnega usposablja-nja v Kosovelovem domu Sežana izvedli projekt poslikave zidu pred službenim vhodom stavbe. Odločili sta se za likovni kolaž interpretacije Kosovelove najbolj prepoznavne konstruktivistične pesmi

Kons. 5, likovno upodobitev besedne zveze zlati čoln ter abstraktni kolaž na-slovov pesmi in besednih zvez, vzetih iz Kosovelove poezije.

Obnovljeni zid je s konstruktivistično poslikavo osvežil podobo Kosovelovega

doma in njegove okolice ter likovno obo-gatil kulturno dogajanje v sklopu letošnje 110. obletnice rojstva Srečka Kosovela.

Besedilo in sliki: Tjaša Brajdih

The noodle – haiku telefonske animacijeV galeriji Črni kot v Kosovelovem domu

v Sežani zaključujejo letošnjo sezono z razstavo mladega postojnskega avtorja Leona Zuodarja z naslovom The noodle. Gre za serijo kratkih, banalnih, zabavnih – haiku animacij, v kateri se umetnik ukvar-ja s prenosom svoje značilne risbe v polje animacije.

»Pri tem uporablja klasično animacijsko tehniko stop-motion v povezavi s sodob-nimi tehnologijami, ki jih ponuja že vsak mobilni telefon. V osnovi gre za umetni-ške in tehnološki eksperiment, katerega rezultat je prav serija teh kratkih haiku te-

lefonskih animacij,« je v obrazložitvi raz-stave povedala kustosinja Mojca Grmek.

Leon Zuodar je diplomiral iz slikarstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je soustanovitelj umetniške skupine Beli sladoled in založbe BS books and zines, ki izdaja avtorske risbe v obliki umetniških publikacij. Leta 2011 je skupina prejela nagrado skupine OHO. Leon Zou-dar živi in ustvarja v Postojni. Za sabo ima že vrsto samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. S samostojnimi razstava-mi se je predstavil že na Švedskem, v Nem-čiji, v Ameriki, na Hrvaškem in v Srbiji.

Avtor razstave je po temeljni izobrazbi slikar in osrednje področje njegovega ustvarjanja je slikarstvo v najširšem po-menu besede. V njegovem delu imajo enakovredno mesto slike, grafike in risbe, za vse pa je značilno, da nastajajo v ko-munikaciji s popularno kulturo in v tem okviru še posebej z urbanimi subkultur-nimi gibanji.

Zuodarjeva razstava The noodle bo v Kosovelovemu domu na ogled do konca junija.

Besedilo in slike: Olga Knez

28

Ku

ltu

ra

Sedmi letni koncert KD Borjač – praznovanje 20. obletnice delovanja Otroške folklorne skupine Kamenčki

Na dan mladosti, v nedeljo, 25. maja 2014, se je v Kosovelovem domu v Se-žani odvijal sedmi letni koncert društva – tokrat pod naslovom: Doma smo na Krasu. V folklornem večeru so sodelovale vse skupine, ki delujejo v okviru društva, zaznamovali pa so ga predvsem najmlajši člani Otroške folklorne skupine Kamenč-ki, ki letos praznuje 20-letnico delovanja.

Koncert smo obeležili z retrospektivnim kratkim filmom, ki je prikazal delovanje OFS Kamenčki v vseh njenih 20-ih letih, Igor Rojc pa je povedal Legendo o Krasu. Koncert se je vil skozi otroške igre, ki so bile zapisane na Krasu, ob tem so zaplesa-le in zapele tudi OFS Brinovka in Mularija z borjača. Odrasli člani Sežanske folklorne skupine smo predstavili nov splet plesov iz Vremske doline, ki jih je po terenskih raziskavah v letu 2012 rekonstruiral Tomaž Simetinger, in jih postavili v odrsko posta-vitev. Svoj repertoar smo razširili tudi na plese Prekmurja, kjer je ob belih nošah pa-nonske ravnice s konca 19. stoletja zazve-nel tipični prekmurski melos v melanho-lični pesmi in radostnem plesu. Program je s pomočjo Mojce Gerželj Štembergar sestavila mentorica OFS Kamenčki Mirjam Štrukelj, ki že vseh 20 let uspešno vodi najmlajše člane društva. Plese s Prekmurja je postavil Tomaž Gantar, umetniški vodja Sežanske FS, pri učenju petja pa sta sode-lovala Bor Seušek in Katarina Šetinc.

Zbrano občinstvo v veliki dvorani je pozdravil David Škabar, podžupan Ob-

čine Sežana, ki je pohvalil razgibano de-javnost društva in njegovo povezanost z dogajanjem v sežanski občini.

Na poti, ki jo posvečamo ljudskemu iz-ročilu, smo ustvarili veliko lepih zgodb, ki jih z veseljem delimo tudi z drugimi. Naj-daljšo, 20-letno pot so prehodili najmlajši člani društva, otroška FS Kamenčki, pod mentorstvom Mirjam Štrukelj. S postavi-tvijo Preplet plesov in pesmi so se kot fol-klorna skupina prvič predstavili aprila leta 1994 v takrat še Kulturnem domu Srečka Kosovela ob otvoritvi razstave Kras nekoč in danes. Od takrat v sežanskem vrtcu ob spoznavanju ljudskih pesmi, iger, plesov in izštevank raste in se razvija mladi rod. Ob 20. obletnici OFS Kamenčki je izšel tudi zbornik Doma smo na Krasu, v kate-

rem je zajeto in opisano delovanje otro-ške skupine.

Da je bil tudi oder v znamenju Krasa so scenografijo kraškega borjača oblikovali dijaki Srednje šole, program aranžerski tehnik: Ana Kocjan, Anja Trebec, Ajda Sorč, Samuel Rolli, Primož Širca, Blaž Ren-ko in Din Hajderpašić pod mentorstvom prof. Renate Nikolić. V avli Kosovelovega doma je bila na ogled razstava – Igrače nekoč in danes.

Vse generacije KD Borjač iz Sežane se bomo še naprej posvečale ljudski glasbi, petju, plesu in običajem in tako ohranile zaklade ljudske umetnosti.

Besedilo: Margit Grošelj - MiklavecSlika: arhiv društva

Žarki in KosovelFotoklub Žarek Sežana je v okviru pri-

reditev ob 110-letnici rojstva Srečka Ko-sovela, razstavljal fotografije v prostorih

Občine Divača. Razstava z naslovom Žar-ki in Kosovel, II. del, je bila na ogled od 21. maja do 20. junija 2014.

Razstavljene fotografije v duhu Srečka Kosovela prinašajo inovativnost in so-dobno izrazno izpoved. Naloga fotogra-fov je bila, poleg iskanja umetniške in pripovedne vrednosti, uskladiti vsebino izbranega dela pesmi s fotografijo.

Fotografije, ki so na ogled, je izbral se-lektor Samo Onič, profesor likovne ume-tnosti. Med njimi so tudi tri nagrajene fotografije, katerih avtorji so Cvetka Še-mrov, Radovan Gregorčič in Dajana Čok.

Fotografije za razstavo so prispevali še člani foto kluba Božica Mihalič, Marija Maruša Maraž, Igor Petaros, Zvonko Ma-lovec, Igor Fabjan, Simon Rebula, Zoran Tuševski in Matej Skubic.

Besedilo: Sabina ŠemrovSlika: Jadran Čeh

29

Ku

ltu

ra

Glasba v naših srcih je domaMuzikant sem vse žive dni,godem v noši narodni,s pesmijo jaz sem pravi mož,nosim dobre volje koš.

Z mojo harmoniko vrsto letgodem kar po celem svet,srčno rad vas razveselim,vse najlepše zaželim.

(Lojze Slak)

Tako kot je razveseljeval ljudi legendar-ni godec Lojze Slak, tako so v soboto, 16. maja 2014, v Zadružnem domu v Štorjah razveselili svoje domače, mentorja, prija-telje, ostale člane društva in krajane Štorij tudi naši muzikanti – udeleženci tečaja in hkrati člani društva Kraška harmonika.

Skupina začetnikov in skupini nadalje-valcev, ki so svoje znanje nabirali od za-četka jeseni do pozne pomladi, so nam predstavili za uho prijeten program, kjer ni manjkalo niti tako pogumnih, da so glasbi dodali vokal. Navdušeno občinstvo je vsakega nagradilo z bučnim aplavzom in ob znanih skladbah celo zapelo. Vzduš-

je v dvorani je bilo prijetno, domače. K temu sta svoj delež prispevala tudi Skupi-na B Es As iz Stare Gore pri Rožni Dolini in orkester KD Kraška harmonika.

Ob koncu je izpod prstov vseh nastopa-jočih zadonela skladba Na Golici in potr-

dila društveni slogan: Glasba v naših srcih je doma.

Besedilo: odbor društvaSlika: Peter Vodopivec

Svečana postavitev kamnitih skulptur na Trgu 28. avgusta

17. aprila je Visokošolsko središče Seža-na na Trgu 28. avgusta slovesno postavilo tri kamnite skulpture. Avtorja skulptur sta študenta sežanske Višje strokovne šole Špela Šedivy in Matej Župec, zmagoval-ca natečaja za najboljšo idejno rešitev in njeno realizacijo, ki ga je v sodelovanju z Občino Sežana, Višjo strokovno šolo Sežana in podjetjem Marmor Sežana za študente in študentke višje šole razpisa-lo Visokošolsko središče Sežana. Avtorja sta skulpture izdelovala dobre tri mese-ce pod šotorom poleg Marmorjevega kamnoloma pri Lipici, pri čemer ju je kot mentor usmerjal Damjan Švara.

Ideja skulptur izhaja iz razmišljanja o Kra-su, kamnu in človeku. Skulpture so obliko-vane kot stožci, ki so spodaj ožji in okrogle oblike, zgoraj pa širši in oglate, pravokotne oblike. S svojo višino in širjenjem proti vrhu dajejo občutek mogočnosti. Obli-ka skulptur poudarja pomen kamna za kraškega človeka, reliefi na skulpturah pa prikazujejo različne stopnje človekovega poseganja po kamnu. Tako so prikazane plasti naravnega kamna, kamnolom kot prostor in proces pridobivanja kamna ter črke, ki predstavljajo različne oblike člove-kovega izražanja v kamnu.

Visokošolsko središče Sežana bo že le-tos objavilo nov študentski natečaj za ka-

mnite skulpture, ki bodo postavljene na območju občine. Na področju ohranjanja in širjenja znanja in vedenja o pomenu in uporabi naravnega kraškega kamna imamo še veliko načrtov, ki bodo lahko v celoti realizirani, ko bo izvedena investi-cija v Središče za kamen. Ta bo služil kot učna delavnica za študente Višje strokov-ne šole ter nudil možnosti za izvajanje različnih oblik usposabljanja o uporabi kamna in kot razvojni center za obliko-vanje novih kamnitih izdelkov. Svečana

postavitev kamnitih skulptur pa simbo-lično predstavlja začetek izgrajevanja partnerstva Sežana – prestolnica kamna, s katerim želimo povezati lokalne akterje in njihove pobude ter izgraditi identiteto Sežane kot mesta povezovanja tradicije in razvojnih aktivnosti na področju prido-bivanja in uporabe naravnega kraškega kamna.

Besedilo: Peter MedicaSlika: Andrej Murovec

Nagrajenci natečaja pred kamnitimi skulpturami, v sredini Matej Župec in Špela Šedivy˝.

30

MEPZ Sežana sodeloval na slovesnosti v StožicahNa predvečer državnega praznika upo-

ra proti okupatorju je v športni dvorani Stožice potekal glasbeno-scenski spek-takel, ki ga je organizirala Zveza združenj borcev za vrenote NOB. Poimenovala ga je »Upor! – zavezniki v boju«, saj samo-stojne slovenske države ne bi bilo, če se ne bi uprli fašizmu in nacizmu in skupaj z zavezniki v krvavem boju zmagali.

Na slovesnosti se je zbralo okoli štiri tisoč obiskovalcev. Nastopilo pa je več kot petsto nastopajočih. Poleg treh pi-halnih orkestrov, raznih solistov, baletnih plesalcev, glasbenih skupin in dramskih igralcev so kot združeni zbor nastopili tudi številni, predvsem primorski pevski zbori, med njimi tudi MePZ Sežana pod vodstvom Andreje Hrvatin. Nastopajoči so izvajali najbolj znane partizanske pe-smi in pesmi upora zavezniških držav, pa tudi nekaj glasbenih uspešnic držav za-veznic iz obdobja druge svetovne vojne. Program sta z zveznim besedilom in re-

citali povezovala dramska igralca Danijel Malalan in Tina Uršič, ki sta večeru pridala čustveni uporniški naboj.

Za vrhunec slovesnosti je ob koncu pri-reditve nastopil Partizanski pevski zbor pod vodstvom Francija Gornika.

Kot piko na i pa je po končani prireditvi zadonela še Primorska himna, ki so jo zdru-ženo zapeli vsi sodelujoči pevski zbori.

Besedilo: Jerica Furlan Slika: Roman Šipič

Svirélova glasba zaznamovala tudi občino Sežana6. mednarodno glasbeno tekmovanje in

festival Svirél je v marcu in aprilu potekalo na gradu Štanjel. Več kot 500 glasbeni-kov iz Slovenije in tujine se je predstavilo v treh disciplinah (harmonika, godala in brenkala ter pihala, trobila in tolkala). Žirijo je sestavljalo osemnajst domačih in tujih mednarodno uveljavljenih koncertantov in profesorjev. Številni učenci in učenke z Glasbene šole Sežana so se udeležili tekmovanja in dosegli pohvalne uspehe.

Šesta različica Svirél je poleg strokov-nega glasbenega tekmovanja ponudila festivalske koncerte, tudi v prepletu s kulinaričnimi odkrivanji kraške kuhinje. Izbrani Svirél glasbeniki so zaigrali ob posebnem menuju. Pihalni kvintet Orke-sterkamp se je predstavil v Gostilni Skok v Štorjah.

V Občini Sežana je bilo šest od sedem-najstih koncertov festivala. Svirél se je otvoril s koncertom v Vrabčah. Večer je bil v znamenju glasbe mladih kraških

izvajalcev (Pihalni kvintet NOVArt, Kvin-tet pozavn Podružnične glasbene šole Komen in ansambel harmonik Komorna skupina gHOSt), ki so pripravili odličen uvod v festival. V Bunčetovi domačiji v Dutovljah so se na koncertu žirantov predstavili harmonikarji Corrado Rojac, Zoran Lupinc in Roman Pechmann (iz Av-strije). Občudovali smo harmoniko v dru-gačni luči in spoznali nenavadno barvito zvočnost tega glasbila. V cerkvi svetega Lovrenca v Kazljah so gostovali kitarski ansambel Konservatorija za glasbo Lju-bljana pod vodstvom Eve Hren, Pihalni kvintet Euritmia iz Povoletta, Italija, in Tro-bilni kvintet Umetniške gimnazije Koper. Zanimiv izbor nastopajočih je ponudil navdušujoč večer, poln dobre glasbe. V Kulturnem domu v Štorjah pa se je pred-stavila celotna godalna sekcija z dvema orkestroma, zborom in godalnim duom Glasbene šole Ljubljana Moste Polje. Mla-di ustvarjalci so s svojo energijo in žarom

povsem osvojili poslušalstvo. V Kosove-lovem domu Sežana sta potekala dva koncerta. Znotraj Glasbeno-plesnega in Briljantnega abonmaja so nastopile ko-morne skupine NOVA filharmonije. Mladi glasbeniki, ki sicer muzicirajo v NOVA fil-harmoniji, številni prihajajo s Krasa, so se združili v manjše zasedbe in s člani žirije tekmovanja Svirél – flavtistko Aljo Velka-verh in trobentarjem Marcom Pierobo-nom pripravili odličen koncert s suvere-nimi nastopi in tehtnim izborom skladb.

Tekmovanje Svirél se je tradicionalno zaključilo v Kosovelovem domu v Sežani. Na slavnostni prireditvi, kjer so se pome-rili najboljši solisti in komorne skupine pihal, trobil in tolkal, so glavne nagrade zmagovalcem podeljevali župani občin Sežana Davorin Terčon, Komen Danijel Božič, Divača Drago Božac, Miren – Ko-stanjevica Zlatko Martin Marušič in pod-župan Občine Hrpelje-Kozina Anton Mahne. Vse omenjene občine so ustano-viteljice nagradnega denarnega sklada za absolutne zmagovalce.

S temi glasbenimi odtenki se je projekt Svirél v 2014 predstavil v občini Sežana. Z mnogimi glasbenimi priložnostmi je vtisnil poseben kulturni pečat v vaseh, naseljih, cerkvah, kulturnih domovih in gostilnah. Mednarodno žirijo in gostu-joče glasbenike pa je seznanjal z bogato kulturno in naravno dediščino tega edin-stvenega območja.

Besedilo: Metka Sulič Slika: arhiv Svirel

Ku

ltu

ra

31

Spomladnice z Borisem PahorjemNa dobrodelni prireditvi 22. maja 2014

v Kosovelovem domu v Sežani je bil glavni akter tržaški pisatelj Boris Pahor ob mladi pevki Severini Gjurin in njenem bratu Galu, vsestranskem umetniku, av-torju glasbe, ki poje in igra na klavir in kitaro. S čarobno glasbo sta umetnika sama in z glasbeno skupino, ki so jo se-stavljali še Blaž Celanec (tolkala), Domen Gracej (trobenta), Miha Kraker (kitara) in Matej Tekavčič (bas), na dobrodelnem koncertu Spomladnice razveselili 76 obi-skovalcev. Po kritju najnujnejših stroškov bodo od izkupička prodanih vstopnic in zgoščenk denar v sodelovanju z Dru-štvom Jaka Štoka s Proseka, ki skrbi za Pahorjevo knjižnico, namenili pomoči potrebnim na Proseku oz. Občini Trst, katere zaslužni meščan je Pahor od lan-skega avgusta.

V pogovoru z novinarkama Primorskega dnevnika in Radia Koper Poljanko Dolhar in Nevo Zajc je Pahor poudaril identiteto narodov in se ob tem navezal na Srečka Kosovela, ki je že leto pred smrtjo ome-njal in poudarjal identiteto evropskega človeka. »Vendar pa Evropa ni zvesta sama sebi, glasbi posameznih narodov, ampak povzdiguje vse tisto, kar prihaja od zunaj. Zakaj pozabljate svojo kulturo, glasbo, književnost…? Pomembno vlo-go igra kapital, diktatura, banke, tehnika in danes neevropski človek,« je poudaril Pahor, ko je tekla beseda o zelo majhni zastopanosti slovenske glasbe v medijih, še zlasti na radiju, ko se vrti predvsem angleška glasba in po Galovih besedah imajo od tega dobiček založniki, denar

odteka v tujino, slovensko glasbo pa sli-šimo samo v nočnih programih, na neka-terih radijskih postajah pa je potrebno še plačevati za intervjuje.

Vendar pa je bila tokratna glasba mla-dih ustvarjalcev prijetna za ušesne školj-ke. »Glasba je nekaj elitnega. Glasba da-našnjih dveh mladih ustvarjalcev je ravno prav kratka, da se človek zaljubi vanjo in potem mu manjka. Zelo sem zadovoljen, da se posvečate glasbi, ki ne kriči, ne dela neumnosti na odru, se ne slači…Za časa Titove države me Sežani ni imela rada, ker sem bil kritičen do enopartijskega siste-ma. A vseeno je današnja vstopnina 15 evrov previsoka in če bi bila nižja, bi na prireditev prišlo več obiskovalcev,« je de-jal Pahor o glasbenem poklonu, ki sta mu

ga namenila mlada glasbenika, in med-sebojnem sodelovanju, ki se je pričelo že leta 2009 na literarnem festivalu Vilenica in ga je Pahor opisal v Knjigi o Radi, ki je predlani izšla pri Mladinski knjigi.

Pahor je bil tudi kritičen do italijanske družbe, ki ne mara, da se govori o fašizmu in kaj je Italija počela v tem obdobju. Prav mladi tudi nimajo od kod izvedeti o gro-zotah fašizma 20. stoletja, ki jih med dru-gim Pahor opisuje v romanu Nekropola, ki je izšel 1967. leta in je bil preveden v 17 jezikov. Pahor je z velikim zadovoljstvom sprejel Galovo povabilo na javni kongres v Ljubljano, če bo živ in zdrav, seveda.

Besedilo in slika: Olga Knez

Zlati čoln Simona Kastelica: spomenik Srečku KosoveluPred Kosovelovim domom v Sežani smo v okviru praznovanj ob 110-obletnici pesnikovega rojstva postavili spomenik z naslovom

Zlati čoln avtorja Simona Kastelica. Odprtje spomenika je bilo 27. maja 2014.

Človek pred zrcalom

Sivi človekstrmi v zrcaloin se gleda.

Sivo zrcalo,sivi človek,sivo je vse.

Ti. Jaz.Jaz, Ti.Laži - jaz.A resnice ni.

(Srečko Kosovel)

Besedilo: Nina Ukmar, Simon KastelicSlika: Simon Kastelic K

ult

ura

32

Prva svetovna vojna v spomin in opomin

Naša Tkanina mestaMednarodni festival uličnega gledališča

Ana Desetnica, ki se je lani pod imenom KULTulice prvič odvijal tudi na sežanskih tleh, se letos ponovno vrača in sliši na ime Tkanina mesta.

Lansko leto so se, v začetku rahlo prese-nečeni obrazi mimoidočih, do večera že sprostili in uživali v predstavi londonske skupine Mimbre, ki je bila ena od na-stopajočih tistega dne (Se še spomnite treh izjemnih ustvarjalk, ki so s pomočjo kovčkov gradile različne figure in zraven vsega izvajale akrobacije, ob katerih smo ostajali brez sape?).

Letos se nam obeta še en dan, napol-njen z različnimi vsebinami, saj pri tem dogodku ne gre le za ulično gledališče, temveč za veliko več. Rdeča nit bo letos predvsem povezovanje oziroma preple-tanje ljudi, izkušenj in organizacij. Kot vsak kraj, je tudi Sežana preplet različnih povezav – ulice in ceste se križajo, pod in nad njimi tečejo razni vodi, med ulica-mi, hišami, uradi in stanovanji. In vse to povezuje ljudi, ki tu bivamo, delamo, se družimo in sanjamo svoje sanje.

Imeli bomo priložnost videti točke ozi-roma predstave tako domačih kot tujih

ustvarjalcev, na stojnicah spoznati raz-lične mladinske organizacije ter poletne programe za mlade, se udeležiti nekaj delavnic ter uživati ob zvokih Kraške pi-halne godbe.

Vabljeni torej, da se nam pridružite 27. junija 2014 od 15. ure dalje na ploščadi pred Kosovelovim domom in v amfite-atru, kjer bomo skupaj ustvarjali našo (sežansko) Tkanino mesta. Udeležba na vseh aktivnostih je brezplačna.

Mojca Sovdat

Letos mineva sto let od izbruha 1. sve-tovne vojne. Veliko fantov je pustilo svojo mladost na bojiščih po Evropi. Vojna je za vedno spremenila njihovo življenje in ži-vljenje njihovih družin.

O tem še danes pričajo pisma, razgle-dnice in fotografije. Najbrž jih marsikdo od vas hrani tudi doma. Veseli bi bili, če bi jih bili pripravljeni deliti z drugimi.

V Kosovelovi knjižnici bi bili zelo veseli,

če bi jih posodili, da jih digitaliziramo in shranimo v digitalni obliki, originale pa vam bomo vrnili. Gradivo lahko tudi sami fotografirate, preslikate z optičnim bral-nikom (skenerjem) ali pa nam v primeru pisem in drugih pričevanj pošljete pretip-kano različico in nam ga posredujete na kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si ter opremite s čim bolj natančnimi podatki: kdaj je gradivo nastalo, kdo je na njem /

kdo je napisal besedilo ter kdo je lastnik gradiva.

Skenirana pričevanja bomo objavili na naši spletni strani in na spletnem portalu Kamra ter se tako skupaj poklonili spomi-nu na bolečino tistega časa.

Kosovelova knjižnica Sežana

Ku

ltu

ra

33

Pesniški poklon poeziji Srečka Kosovela TomajuKosovelovo leto so zaznamovale števil-

ne aktivnosti v vseh ustanovah, ki s po-nosom nosijo njegovo ime. Aktivni so bili tudi v Tomaju, kjer je pesnik umrl 27. maja 1926. Predstavitvi knjige dr. Mire Cencič z naslovom Kosovelovi v Tomaju in kulturni prireditvi z razstavo izdelkov učencev OŠ

Dutovlje v marcu se pridružujejo še novi podvigi. Zadnjo soboto v maju so se na pesnika Krasa spomnili tudi z jubilejno, že deseto tradicionalno prireditvijo V osrčju dežele terana, velik dogodek pa so Kultur-no društvo ter vaška in krajevna skupnost Tomaj pripravili v torek, 3. junija, ko so se pesniku poklonili slovenski literati in odkri-li njegov spomenik.

Ob 19. uri so se z branjem Kosovelove in avtorske poezije predstavili predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer, Miroslav Košuta, Milan Dekleva, Boris A. Novak in Josip Osti, ki že dve desetletji živi in ustvarja prav v Kosovelovem Tomaju in ki ima veliko zaslug za postavitev spome-nika Srečku Kosovelu. Prireditev je pope-stril glasbenik Boštjan Narat.

»Po več letih neuspešnih prizadevanj KD Tomaj, da se postavi Kosovelov spomenik v Tomaju, sem se odločil, da ga postavim

sam. In to je moje darilo Tomajcem. Pred dvema letoma sem pripravil in natisnil izbor Kosovelovih pesmi z daljšim spre-mnim besedilom, ki je, od takrat, kot moje darilo, pod streho vsake tomajske hiše. Av-tor Kosovelovega kipa, odlitega v bron, je priznani slovenski kipar in risar bosanske-ga rodu Mirsad Begić. Begić, danes zago-tovo eden najboljših slovenskih kiparjev, posebno ko gre za portretno kiparstvo, je tudi avtor Kosovelovega kipa, ki stoji pred Ljudsko univerzo v Sežani, stavbo, v kateri je bil Kosovel rojen. Za postavitev je poskr-bel domači kamnosek Sandi Čevnja.

Spomenik, ki stoji ob vhodu v Ostijev dom, bo odslej vsako jutro pozdravil to-majske osnovnošolce na poti v šolo.

Besedilo in slika: Olga Knez

Festival Echos 2014 in glasbeni tabor v SežaniV Sežani se v juniju odvija glasbeni ta-

bor, na katerem šestnajst mladih italijan-skih in slovenskih glasbenikov pripravlja program letošnje edicije festivala ECHOS − Čezmejni odmevi.

Letošnji glasbeni tabor poteka v dveh delih: prvi se je odvil med 6. in 8., drugi pa med 27. in 29. junijem 2014. Poteka v prostorih Glasbene šole Sežana pod vodstvom Tomaža Lorenza, rednega profesorja komorne igre na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in Roberta Turrina, pro-fesorja klavirja na konservatoriju G. Tartini v Trstu.

Šestnajst mladih italijanskih in sloven-skih glasbenikov se je torej udeležilo glasbenega tabora v okviru projekta ECHOS − Čezmejni odmevi, ki ga izvaja-mo društvo Associazione Progetto Musi-ca (vodilni partner), Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica in Kosovelov dom Se-žana. Namen tabora je pripraviti glasbe-nike za koncerte festivala ECHOS − Čez-mejni odmevi, ki bo potekal v poletnem času, med 1. julijem in 28. avgustom 2014 na italijansko-slovenskem čezmej-nem območju. V okviru tabora se bodo novonastali čezmejni glasbeni ansambli dodatno izpopolnjevali in pripravljali za nastope na festivalu. Še posebej gre izpo-staviti letošnjo novost štirih novih skladb, ki so jih prav za to priložnost napisali mladi skladatelji, dva slovenska in dva ita-lijanska. Mladi glasbeniki, ki so uspešno opravili avdicijo, bodo po zaključenem festivalu prejeli tudi denarno nagrado v višini 750 evrov.

Glasbeni tabor tako predstavlja dra-goceno priložnost za izbrane čezmejne

glasbene talente in uresničuje cilje pro-jekta ECHOS: spodbujanje novih oblik sodelovanja in izmenjavo znanja ter izku-šenj ob meji, kar predstavlja prednost za celotno območje.

Projekt Echos se nadaljuje in ponosni smo, da bo festival bogatil kulturno po-nudbo na tem območju v juliju in avgu-stu tudi letos. Na Krasu bosta v okviru fe-stivala izvedena kar dva koncerta, in sicer v Pliskovici in Štanjelu.

Vabimo vas, da spremljate spletno stran www.echosproject.eu, kjer bo oz. je že ob-javljen tudi natančen program festivala.

Projekt ECHOS − Čezmejni odmevi je sofinanciran v okviru Programa čez-

mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007−2013 iz sredstev Evropskega skla-da za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Besedilo: Nives Zadel in Barbara PošaSlika: Nives Zadel

Ku

ltu

ra

34

Izo

bra

ževa

nje

/ N

aši m

lad

i

Študijski obisk v Birminghamu o učenju skozi praktično in projektno delo

V okviru programa Vseživljenjsko uče-nje sem se udeležila študijskega obiska v Birminghamu, Veliki Britaniji. Tema štu-dijskega obiska je bilo izobraževanje na delovnem mestu, pripravništvo in praksa v kreativnem in kulturnem sektorju.

Sodelovalo je 13 udeležencev iz različ-nih evropskih držav, naš gostitelj pa je bila organizacija Creative Alliance, ki je v Birminghamu vodilna na področju uvaja-nja mladih v delovno okolje kreativnega sektorja. Mladim, ki začenjajo profesio-nalno pot, nudi pomoč pri povezovanju z industrijo in vso podporo, da se čim prej povežejo z naročniki, začnejo sodelovati z njimi in si s tem ustvarijo reference in pridobijo vredne izkušnje.

V okviru petdnevnega obiska smo spoznali sistem pripravništva, učenja na delovnem mestu tako v Veliki Britaniji kot v drugih državah udeležencev. Or-ganizator nam je prikazal nekaj primerov dobre prakse in njihove najuspešnejše projekte. Predstavili so nam uspešen pro-jekt Punch, s katerim so želeli mlade, ki so opustili šolanje, vključiti v desetdnevno izobraževanje s področja glasbe (pisanje, igranje, petje).

Zanimiv je bil tudi obisk Akademije BOA, kjer izobražujejo za poklice iz kreativnega in digitalnega sektorja. Ključna prednost te akademije je uvajanje študentov v pro-jekte s pravimi naročniki, podjetji in orga-nizacijami, ki študente spoznajo že med študijem, kar jim izboljša zaposlitvene možnosti po zaključku šole.

Udeleženci študijskega s obiska smo se strinjali, da je način 'learning by doing' eden pomembnejših načinov za hitro uvajanje mladih v delo in njihovo čim hi-trejšo samostojnost, pridobivanje veščin. Pomemben cilj takega pristopa je na-men, da mladi v kulturnem in kreativnem sektorju s praktičnim delom pridobijo

čim več izkušenj, kar jim bo olajšalo za-poslitev oziroma dalo čim boljši vpogled v način dela v obliki samozaposlitve.

Poleg tega pa smo udeleženci štu-dijskega obiska ohranili stik ter si s tem omogočili nadaljnje možnosti za so-delovanje, pridobili smo nove ideje ter vpogled, kako drugod potekajo dobri projekti.

Besedilo: Tjaša KranjecSlika: arhiv Visokošolskega središča

Sežana

Delo v študijski skupini

Dejavnosti v Vrtcu SežanaPrvi sežanski vrtec je odprl vrata v 50 le-

tih prejšnjega stoletja. Lokacij, na katerih je deloval, je bilo kar nekaj, dokler se leta 1973 niso odprla vrata novozgrajenega vrtca na ulici J. Pahorja. Vrtec se je širil, dograjeval v skladu s potrebami, saj se je v mesto Sežana priselilo veliko mladih družin pa tudi na podeželje se ni pozabi-lo. Vrtec si je v vseh teh letih pisal oziroma zapisal bogato zgodovino, odvijale so se mnoge zgodbe, dogodki …

V letošnjem šolskem letu je bila pred-nostna naloga Vrtca Sežana vnašanje pridobljenega znanja s področja poraja-joče se pismenosti v neposredno delo z otroki. V vrtcu na ulici Jožeta Pahorja smo si zastavile cilj zavedanja obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kul-tur. V tem duhu smo upoštevale elemen-

te razločujočega poslušanja, glasovnega zavedanja in vidnega zaznavanja pri se-znanjanju z vsebino ljudskega izročila (iz-števanke, igre, pesmi, rajalne igre, običaji, instrumenti).

Pri najmlajših se vse začne s pristnimi igrami, pri večjih se nadaljuje z izštevan-kami, pravljicami, ritmičnimi besedili in še marsičem … Starše smo seznanjale z dejavnostmi v oddelku, zaključna pri-reditev pa je zaključek projekta Vrtec na ulici Jožeta Pahorja. Prireditev smo pri-pravile strokovne delavke skupaj z otroki in strokovno podporo Mirjam Štrukelj. Prireditev, namenjeno praznovanju 40 let vrtca na ulici Jožeta Pahorja smo združili s praznovanjem 20. obletnice otroške fol-klorne skupine Kamenčki.

»Človek je del družbenega okolja, v

katerem raste, živi in deluje. Da bi lahko otroci sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, mora-jo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje (vsakdanje življenje ljudi, družin-sko življenje, delovna okolja in poklice, kulturno življenje, javno življenje itd.) in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Poleg obstoja kulture, v kateri živimo, obstaja kultura, ki se razvija tako, da se otroci učijo od otrok. To so igre, pesmi, rime, šaljivke, izštevanke, uganke, bese-dne igre, pravljice itd., ki so preživele kot skupna dediščina skozi generacije in tvo-rijo pomembno sestavino življenja, dela in dejavnosti v vrtcu.«

V Kosovelovem domu smo se tako 20. maja predstavili s petjem, izštevankami, prav‘cami, glasbo, igrami, fotografijo in še

35

Naš

i mla

di

marsičem. V pestrem programu so otroci prikazali, na kakšen način so se sezna-njali z ohranjanjem kulturne dediščine. Izvedena prireditev je zagotovo potrdila dejstvo, da v vrtcih strokovne delavke namenjamo ohranjanju naravne in kul-

turne dediščine veliko pozornosti in se zavedamo pomena ohranjanja ljudskega izročila.

…Da bi vrtec še dolgo žarel, rastel in skrbel za male in velike …, da bi bil pro-stor, kjer bi se srečevala preteklost, seda-

njost in se snovala varna in prijetna pri-hodnost. Vse najboljše ta staremu vrtcu in folklorni skupini Kamenčki.

Besedilo: Anja KristanSlika: Samo Onič

Dan šole na temo veseljeVeselje in pozitivna naravnanost bosta

rešili svet. Tako smo razmišljali na leto-šnjem dnevu šole, ki ga že tradicionalno praznujemo v maju.

V letošnjem letu, ko praznujemo 110-le-tnico rojstva Srečka Kosovela, smo še bolj kot sicer prebirali njegove pesmi, razmi-šljali o njegovem značaju in svetovljan-skem duhu. Učenci tomajske šole so v uvodni točki kulturne prireditve prikazali

kraške stezice in gmajne, iz katerih je ra-sla Kosovelova duša. Vsem zbranim smo želeli na prireditvi povedati in pokazati naše veselje do ustvarjanja, pozitivno na-ravnanost, ker verjamemo, da je to način, kako svet obrniti na bolje, česar si je želel tudi Kosovel.

V nadaljevanju kulturnega programa smo najprej slišali pesem z željo, da bi

36

smeh okužil velika in majhna usta, na-stopila je Orffova skupina in mažoretke iz Tomaja ter vsi trije pevski zbori, saj vemo, da je ravno petje tisto, ki nas najhitreje spravi v dobro voljo. Mladinskemu pev-skemu zboru so se pridružili člani šolske-ga komornega orkestra. Presenetili so nas s predstavitvijo pesmi Yellow submarine. Prvošolci z nagajivimi črkami, tretješolci s pesmico o mleku, ki ni hotelo postati ka-kav, in plesalci so nas prijetno nasmejali. Za konec smo si ogledali igrico Smeh je pol zdravja. In najbrž smo vsi potihem vzkliknili: »Naj živijo smešne zgodbe«.

Celotna prireditev je, vsaj upamo tako, vse obiskovalce razbremenila skrbi, ki nam ne pustijo, da bi se zavedali neponovljivo-sti in lepote trenutka, v katerem smo.

Po predstavi so si obiskovalci lahko ogledali obširno razstavo. Na voljo je bilo tudi šolsko glasilo s prilogo. Poleg tega so učenci za obiskovalce pripravili več slad-kih dobrot.

Prireditev je bila tudi letos res množično

obiskana. Vse zbrane sta pozdravila rav-nateljica Doris Orel in podžupan Občine Sežana David Škabar. Veseli smo, da so nas s svojim obiskom poleg podžupana počastili predstavniki krajevnih skupno-

sti in društev, predstavnica zavoda za šol-stvo, številni naši starši in krajani.

Besedilo: učenci in delavci OŠ DutovljeSlike: arhiv OŠ Dutovlje

Sprehodi po rimski EmoniŽe pred dva tisoč leti so Rimljani na le-

vem bregu Ljubljanice zgradili Emono, mesto pravokotnega tlorisa, obdano z vi-sokim obzidjem, v katerem je približno pet stoletij živelo do pet tisoč prebivalcev. Rim-sko obdobje je na naših tleh pustilo veliko sledi, ki pa jih velikokrat spregledamo.

Ob okrogli obletnici ustanovitve rimske Emone smo si 10. maja sedmošolci OŠ Dutovlje, ki obiskujejo dodatni pouk zgo-dovine, ogledali pomembne materialne vire, ostanke rimskega mesta, ki so nam v pomoč pri interpretaciji tega obdobja. V Mestnem muzeju Ljubljana smo začeli krožno pot, ki povezuje več točk, kjer so se ohranili gradbeni dosežki emonskih me-ščanov, npr. ostanki široke in utrjene rim-ske ceste, ene od dveh vpadnic v mesto, vodovoda, kanalizacije, sistema ogrevanja, mozaikov, kopališča, obrambnega zidu …

Ker so materialni viri ključni pri odkri-vanju preteklosti, smo se tudi praktično spoznali z delom arheologa. Zavihanih rokavov so se učenci v arheološkem par-ku lotili izkopavanja dveh replik emon-skih grobov ter z natančnim delom in opazovanjem izkopanin prišli do števil-nih spoznanj. Skeletni in žarni grob so uspeli pravilno datirati, evidentirali so vsebino groba in opisali njegove značil-nosti ter na podlagi grobnih pridatkov določili družbeni status umrlega.

S praktičnim delom so učenci uspešno potrdili rimski rek, ki pravi, da je teorija brez prakse kot voz brez osi. Šele ko so predhodno znanje o Rimljanih povezali z lastno izkušnjo, je pred njimi zaživelo me-sto izpred dveh tisočletij.

Besedilo: Nina IntiharSlika: arhiv OŠ Dutovlje

Zanimiva in poučna nagrada V torek, 13. maja 2014, so bili naši

učenci razredne stopnje OŠ Dutovlje deležni posebne nagrade, ki so se je zelo razveselili. Ogledali so si lutkovno igrico Pikec Ježek in Gasilko Jež lutkovnega gledališča FRU–FRU. Igrica je bila zelo zanimiva in poučna.

Učenci so si prislužili nagrado na re-gijskem natečaju likovnih in literarnih del za šolsko leto 2013/2014 na temo Naravne in druge nesreče – voda! Kaj storiti, da nesreč ne bo. Komisija je med 457 udeleženci izbrala učence razredne stopnje iz Dutovelj in iz Tomaja za najak-

tivnejše likovne ustvarjalce na območju izpostave URSZR Postojna.

Ob zaključku lutkovne predstave, ki se je odvijala v avli matične šole, so pred-stavniki izpostave URSZR Postojna pode-lili pohvalo šoli in še posebno nagrado učencu Luki Peci za likovno delo Poplave v hiši.

Besedilo: Tanja Planinšček

in Tina OstrouškaSlika: arhiv OŠ DutovljeN

aši m

lad

i

37

Med najuspešnejšimi na tekmovanjih iz naravoslovja

Dijakom Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana se v zadnjih petih letih uspešnost na naravoslovnih tekmovanjih strmo vzpe-nja. Prebili so se v sam slovenski vrh in se enakovredno kosajo z dijaki 'velikih' slovenskih gimnazij, npr. Gimnazije Bežigrad in II. gimnazije Maribor. S svojimi izrednimi dosežki so odlični tudi na evropskih in svetovnih tekmovanjih.

Miha Pipan je na državnem tekmovanju iz biologije v šolskem letu 2011/12 osvojil zlato Proteusovo priznanje in se vpisal na študij biologije na univerzi na Camebridgeu, kjer je zelo uspešno zaključil prvi letnik. Tudi v letošnjem šolskem letu 2013/14 so se dijaki naše šole na državnem tekmovanju iz biologije za Proteu-sovo priznanje odlično odrezali. Dijaki Monika Širca (1. bG), Tadej Marušič (2. bG) in Luka Kocjan (2. aG) so dosegli srebrno Prote-usovo priznanje.

V jeseni 2013 smo na šoli organizirali državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Državno tekmovanje je bilo organizi-rano pod okriljem Zveze društev diabetikov Slovenije, udeležilo pa se ga je 299 tekmovalcev: 215 učencev iz 88 osnovnih šol in 76 dijakov iz 28 srednjih šol. Tekmovale so tudi tri dijakinje naše šole, Urša Vodopivec (2. bG) in Lucija Kobal (1. aG) sta dosegli zlato priznanje.

Lansko šolsko leto (2012/13) je na državnem tekmovanju iz ke-mije Jakob Jazbec (tedaj 2. bG) osvojil zlato Preglovo plaketo. V letošnjem šolskem letu pa je Tea Štrekelj (3. aG) na državnemu tekmovanju iz kemije dosegla vse možne točke, osvojila zlato Preglovo plaketo in se bo v naslednjem šolskem letu potegova-la za mesto v slovenski kemijski olimpijski ekipi. Poleg Tee je bil uspešen še Klemen Moderc (4. aG), ki je prejel srebrno Preglovo plaketo.

Dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana posegajo po najvišjih uvrstitvah tudi na tekmovanju iz astronomije. Lansko šolsko leto je Andrej Nabergoj (tedaj 3. aG) osvojil zlato Domi-nikovo priznanje, letos pa sta bila med najboljšimi desetimi dva

Dijaka Andrej Nabergoj (levo) in Erik Pleško (desno) – tekmovanje iz astronomije.

Naš

i mla

di

dijaka naše šole: Erik Pleško in Andrej Nabergoj. Oba sta prejela zlato Dominikovo priznanje.

Uspeh za uspehom nizajo v zadnjih štirih letih dijaki tudi na regijskem in državnem tekmovanju iz fizike. Letos so se odlič-no odrezali na fizikalnem regijskem tekmovanju: v I. tekmovalni skupini (snov 1. in 2. letnika) se je Andraž Brožič (2. aG) uvrstil na 1. mesto, v II. tekmovalni skupini (snov 3. letnika) se je Mark Baltič uvrstil na 3. mesto, v III. tekmovalni skupini (celotna sre-dnješolska snov) se je Jakob Jazbec (3. bG) uvrstil na 1. mesto. Vsi trije so se uvrstili tudi na državno tekmovanje in prejeli srebrno Stefanovo priznanje. Mark Baltič je v II. tekmovalni skupini za las zgrešil zlato priznanje, z 32 točkami od 40 se je uvrstil na odlično 12. mesto.

Mentorji: Uroš Borjančič, prof. fiz., Irena Dolgan, prof. bio., Sonja Ivančič, prof. mat., Vasilija Valečič, prof. kem.

Mednarodni dobrodelni bolšji sejem v VidmuV Vidmu (Udine) so tudi letos organizirali 11. dobrodelni bolšji

sejem, ki so se ga udeležili učenci italijanskih, slovenskih, hrva-ških in avstrijskih šol. Naši učenci in učenci Osnovne šole Duto-vlje, ki obiskujejo interesno dejavnost oz. izbirni predmet italijan-ščina, že vsa ta leta sodelujejo pri tako zanimivi pobudi.

Z velikim navdušenjem smo se v nedeljo, 9. marca 2014, od-pravili v Furlanijo Julijsko krajino v Italiji  in se skupaj z ostalimi šolami preizkusili v prodaji  lastnih izdelkov z namenom, da bi zbrali dovolj sredstev za pomembno pobudo, ki jo organizira Fondazione Operation Smile pod pokroviteljstvom Italia Onlus. Ta organizacija podpira zdravnike in zdravstveno osebje, ki po celem svetu brezplačno operira otroke s poškodbami na ustih oz. v ustnih votlinah.

Sejem se je pričel z uradno otvoritvijo, na kateri so sodelovali predstavniki dežele in različnih organizacij, ki podpirajo pobudo. K srečanju sta bili povabljeni tudi dve naši učenki Asta Gerjevič Debevec  in Lorena Šimic kot mladi novinarki, ki sta zastavljali vprašanja in predstavljali ugledne goste. Sledili so še nastopi raz-ličnih šol, pogovor v živo z novinarjem lokalnega radia in poro-čanje pomembnim deželnim časopisom. V popoldanskih urah sta bili učencem ponujeni tudi dve delavnici, in sicer izdelovanja keramike in glasbena delavnica. V videmskem nakupovalnem središču, ki je največje v deželi, so naši učenci predstavljali se-žansko osnovno šolo in Kras, se pogovarjali z radovednimi na-

kupovalci in spoznavali druge šole. Ogledali so si tudi zanimiv inštitut, ki se ukvarja z zaščito kolibrijev.

Polni doživetij in vtisov so se učenci vrnili domov in že načr-tovali naslednji obisk mednarodnega dobrodelnega bolšjega sejma.

Besedilo: Marija Štekar Košuta Slika: arhiv OŠ Srečka Kosovela Sežana

38

Ekonomci iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana ponovno uspešni

V torek, 8. aprila 2014, je v Moravskih toplicah potekal mTVfest – mladinski turistični festival turističnega videospota, kjer smo mladi iz osnovnih in srednjih šol iz vseh koncev Slovenije pred-stavili tiste zanimive kotičke Slovenije, ki so v množici turistične ponudbe prezrti.

Letos smo bili zelo uspešni dijaki smeri ekonomskei tehnik, saj smo med 34 videospoti odnesli domov kar dve nagradi strokov-ne žirije, in sicer:

- Naj turistični spot srednje šole: Skrinjica zakladov, ki so ga oblikovale Eva Opara, Keti Tomašič in Nicol Vujović pod mentor-stvom Patricije Kastelic Volf.

- Naj spot srednje šole – umetniška vrednost: Sprehod po pi-ranskih palačah, ki so ga oblikovali Urša Gvardjančič, Andreja Hrib in Anej Metlika, pod mentorstvom Mojce Železnik Buda.

Besedilo: Urša Gvardjančič in Nicol VujovićSlika: Ketti Tomašič Soustvarjalke zmagovalnega spota Katarina, Nicol, Amina, Eva in Aida.

Uspešni mladi podjetnikiV torek, 22. aprila 2014, smo se dijaki 4. letnikov smeri ekonom-

ski tehnik ter dijakinje 3. letnikov, ki obiskujejo predmet krea-tivno podjetništvo, udeležili 18. tekmovanja Mladi podjetnik v organizaciji poslovnoizobraževalenga centra Gea College.

Tekmovanje je namenjeno vsem srednješolcem, ki se želijo

Naš

i mla

di

Dijaki sežanske gimnazije vse pogosteje člani olimpijskih ekip iz naravoslovja

Gimnazijci Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana niso uspe-šni le na regijskih in državnih tekmovanjih iz naravoslovja, am-pak se že peto leto zapored uvrščajo na mednarodna tekmova-nja iz biologije, fizike in astronomije.

V šolskem letu 2009/10 se je Miha Pipan udeležil 8. evropske naravoslovne olimpijade (EUSO 2010) v Gothenburgu na Šved-skem. S tričlansko ekipo so zastopali Slovenijo in osvojili srebrno priznanje. Naslednje šolsko leto se je tudi Eva Rebec kot članica slovenske ekipe udeležila 9. evropske naravoslovne olimpijade (EUSO 2011), ki je potekala v mestih Hradec Kralove in Pardubice na Češkem. Njena ekipa je prav tako osvojila srebrno medaljo.

V letošnjem šolskem letu 2013/14 pa so se sežanski gimnazijci

Tekmovanje IYPT: dijaka Erik Pleško (levo), Blaž Tavčar (sredina) in mentor Uroš Borjančič.

uvrstili v slovensko astronomsko olimpijsko ekipo, v slovensko fizikalno olimpijsko ekipo in na dve mednarodni tekmovanji iz fizike.

Andrej Nabergoj je s 3. mestom prejel 3. nagrado na državnem tekmovanju iz astronomije in se uvrstil na izbirno tekmovanje za izbor olimpijske ekipe. Uvrstil se je v prvo peterico in si zago-tovil mesto v astronomski olimpijski ekipi, ki bo avgusta letos zastopala Slovenijo na mednarodnem tekmovanju v Suceavi v Romuniji.

Podobno je blestel na državnem tekmovanju iz fizike Jakob Jazbec, ki se je uvrstil na 4. mesto in prejel 2. nagrado. Na izbir-nem tekmovanju si je Jakob priboril mesto v slovenski fizikalni olimpijski ekipi ter tako postal prvi dijak ŠC Srečka Kosovela Se-žana, ki je prejel zlato priznanje v fiziki in se nato tudi uvrstil na fizikalno olimpijado.

Konec novembra je potekal tudi izbor petih članov nacionalne ekipe za mednarodni turnir mladih fizikov IYPT. Erik Pleško (2. bG) se je uvrstil v 1. ekipo, Blaž Tavčar (4. aG) pa v 2. ekipo. Če je fizikalna olimpijada primerljiva z olimpijskimi igrami v športu, je tekmovanje IYPT primerljivo s svetovnim prvenstvom. Za razliko od fizikalne olimpijade, ki zajema teoretične fizikalne probleme, zajema IYPT tekmovanje praktične fizikalne probleme. 1. ekipa bo zastopala Slovenijo julija v Shrewsburyju v Angliji, 2. ekipa pa je že zastopala Slovenijo na mednarodnem tekmovanju AYPT in osvojila 3. nagrado.

Mentorji: Uroš Borjančič, prof. fiz., Irena Dolgan, prof. bio., Sonja Ivančič, prof. mat., Vasilija Valečič, prof. kem.

preizkusiti v znanju podjetništva in poslovanja. Letos je poslov-ne načrte predstavilo kar 22 ekip.

Dijaki ekonomskega tehnika smo izdelali poslovni načrt za Ho-stel Štjak, katerega avtorji smo Katarina Adamič, Jan Urh, Ketti Tomašič in Amina Nuhanović ob mentorstvu profesorice Patri-

39

Dijaki na predstavitvi poslovnega načrta Hostel Štjak

cije Kastelic Volf, in poslovni načrt Kreos, d. o. o., avtorjev Ma-ruše Bandelj, Klemna Petelina, Andreje Hrib in Sabine Grgič ob mentorstvu Mojce Železnik Buda, gimnazijke Mateja Mijatović,

Sežanski ekonomci blesteli na temovanju iz turizma

V sredo, 23. aprila 2014, smo se dijaki 4. letnikov ekonomske smeri s Šolskega

centra Srečka Kosovela Sežana udeležili 11. mednarodnega festivala Več znanja za več turizma, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Potekalo je v Novem me-stu. Na tekmovanju so sodelovale šole iz treh držav z 38 raziskovalnimi nalogami. Letošnja tema tekmovanja je bila Na za-bavo v naravo. Dijaki smo morali do 18. februarja 2014 izdelati pisni del naloge, v katerem smo predstavili turistični pro-izvod, izvedli raziskavo trga in naredili promocijski spot. Nato pa smo morali idejo, predstavljeno v nalogi, prikazati praktično na turistični tržnici, kjer smo imeli svojo stojnico. Na njej smo z različ-nimi promocijskimi sredstvi in animacijo za obiskovalce predstavili naš turistični proizvod.

Naša šola je sodelovala na tekmova-nju z dvema nalogama, za kar smo do-bili kar štiri nagrade. Naloga z naslovom

Štjakova dežela avtorjev Ane Terčon, Eve Opara, Nicol Vujović, Tjaše Margon, Aide Nuhanović, Marka Zadnika in Semina Mahmića je pod mentorstvom prof. Pa-tricije Kastelic Volf prejela srebrno prizna-nje in posebno nagrado – zlato priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo (pisni del). Naloga z naslovom Festival Plisko-vica, katere avtorji so Anja Petelin, Anej Metlika, Sebastjan Jamšek, Urša Gvard-jančič, Simon Jenko in Seid Mahmič pod mentorstvom prof. Mojce Železnik Buda pa je prejela zlato priznanje in posebno nagrado soavtorju Aneju Metliki – zlato priznanje za najboljšega promotorja iz-med dijakov na tekmovanju.

Besedilo: Ana Terčon in Anja PetelinSlika: Eva Opara

Dekleta bi za slavo naredila vseLetos smo v Šolskem centru Srečka Ko-

sovela Sežana že sedmič pripravili šolsko predstavo. Letošnja dveurna predstava je nosila naslov Še mar mi ni zate ali Kdor

visoko leta, ne pade daleč od drevesa. Prirejena je bila po dramskem besedilu Marka Ravenhilla Totally over you.

Premiera je bila v petek, 7. februarja

2014. Ogledali so si jo dijaki Šolskega centra in učenci okoliških osnovnih šol. V sredo, 12. februarja 2014, pa je bila večer-na predstava odprta za javnost.

Komedija govori o štirih najstnicah, ki bi za slavo naredile vse, tudi zapustile svoje fante. Mentorice Jana Bele Lutman, Doris Furlan in Jelka Hadalin so pohvalile vse dijake, ki so v igri sodelovali in omogo-čili, da je predstava doživela tak uspeh. Gledalce je navdušila tudi scena, ki so jo ustvarili dijaki programa aranžerski tehnik pod mentorstvom Sama Oniča.

Dijaki upamo, da se bo tradicija nadalje-vala, mentorice pa so skrivnostne.

Besedilo: Štefan ŠkrinjarSlika: Grega Krečič

Naš

i mla

di

Urša Mahnič, Urška Orel, Gaja Ivančič pa poslovni načrt Kavarna Biser, d. o. o., pod mentorstvom profesoric Patricije Kastelic Volf in Mojce Železnik Buda.

Sprva smo poslovne načrte zagovarjali pred tričlansko komi-sijo, kasneje pa smo se z dvema poslovnima načrtoma, in sicer s Hostlom Štjak in Kavarno Biser, uvrstili med prve štiri najboljše ter tako ponovno zagovarjali svoje delo.

Po uspešnih predstavitvah je sledila razglasitev zaključnih re-zultatov.

Večmesečno trdo delo je bilo poplačano. Dijaki, ki smo pred-stavili poslovni načrt Hostel Štjak, smo si priborili 3. mesto, avto-rice poslovnega načrta Kavarna Biser pa 4. mesto.

Besedilo: Katarina Adamič Slika: Andreja Hrib

40

PGD Štjak je uspešno izpeljal tekmovanje prostovoljnih gasilcev Kraške gasilske zveze

Obisk dijakov in mentorjev iz ZvornikaOb udeležbi na turistični tržnici 11.

mednarodnega festivala Več znanja za več turizma, ki ga je organizirala Turi-stična zveza Slovenije v Novem me-

Letos je v vlogi organizatorja gasilskega tekmovanja Kraške gasilske zveze nasto-pilo eno najmanjših in najmlajših prosto-voljnih gasilskih društev v Kraški gasilski zvezi, PGD Štjak. Zaradi slabega vremena v zadnjem mesecu smo morali organi-zatorji tekmovanje z lokalnega področja Vrhov preseliti v Sežano. Tu nam je veliko pomoč nudil Zavod za gasilno in reševal-no službo Sežana, ki nam je v ta namen posodil svoje prostore.

Na tekmovanju Kraške gasilske zveze je

letos tekmovalo rekordno število ekip. V dopoldanskem času, ko je bilo tekmova-nje mladih gasilcev, je nastopilo 15 ekip –a ekipa pionirk, devet ekip pionirjev in pet mladinskih ekip. V popoldanskem času je nastopilo kar 30 ekip – pet ekip starejših gasilcev, dve ekipi članic B in kar šest ekip članic A. V kategoriji članov je nastopilo pet ekip članov B in dvanajst članov A.

Štjaško društvo ni prvič organiziralo lo-kalnega tekmovanja, prvič pa se je zgo-dilo, da smo morali tekmovanje preseliti

drugam, kar je bil za društvo kar velik, predvsem logistični izziv. Pri organizaciji izvedbe tekmovanja je sicer sodelovalo okrog štirideset naših članov. Isti člani pa so v večini sodelovali tudi na tekmo-valni progi, bodisi kot tekmovalci ali kot mentorji mlajšim gasilcem. Skupaj z mla-dino nas je bilo v Sežani več kot 70. Kljub obilici dela, ki smo ga imeli s samo orga-nizacijo tekmovanja, smo bili člani PGD Štjak uspešni tudi na tekmovalnih pro-gah. V dopoldanskem času so naši gasilci

Naš

i mla

di

stu konec aprila 2014, so partnersko šolo v Sežani obiskali dijaki in mentorji Srednješolskega centra Petar Kočić iz Zvornika. Šoli namreč že vrsto let gojita

prijateljske odnose in sodelujeta v raz-ličnih skupnih projektih.

Tekmovanja v Novem mestu, kjer so sodelovale šole iz treh držav z 38 raz-iskovalnimi nalogami, so se udeležili tudi dijaki 4. letnika ekonomske smeri sežanskega šolskega centra. Letošnja tema festivala je bila Na zabavo v nara-vo. V okviru tekmovanja so udeleženci so sestavljali programe, s katerimi so na destinacije po njihovi izbiri želeli pritegniti svoje vrstnike. Nastali so za-nimivi produkti za razvoj mladinskega turizma.

Tudi letos so Sežanci odnesli kar nekaj prestižnih nagrad: dve zlati in eno sre-brno priznanje, zavidljive rezultate pa so dosegli tudi njihovi kolegi iz Zvor-nika. Slednji so med svojim kratkim obiskom na Krasu obiskali tudi Občino Sežana, kjer jih je sprejel župan Davorin Terčon.

Besedilo in slika: Mateja Grzetič Žerjal

41

osvojili prvi mesti (pionirji in mladinci) ter sedmo mesto. V Štjak je zasluženo prišel tudi prehodni pokal, ki ga Kraška gasil-ska zveza podeljuje mladini za uspehe

Mladina PGD Štjak na podelitvi.

in množičnost na tekmovanju. Popoldan so naše članice, kljub poškodbi med tek-movanjem, osvojile odlično tretje mesto, člani A pa drugo. Premoč so morali pri-

znati le članom iz Komna, ki so osvojili tudi prehodni pokal za leto 2014.

Na podelitvi pokalov ob zaključku tek-movanja sta sodelovala tudi župan Obči-ne Sežana Davorin Terčon in podžupan David Škabar. Župan je pomagal podeliti nagrade najboljšim in izrekel gasilcem spoštovanje. Vodstvo Kraške gasilske zve-ze se je zahvalilo članom vseh društev Zveze za njihovo nesebično pomoč, ki jo nudijo v okviru svojega prostovoljnega dela, in še enkrat spomnilo na neljube dogodke v februarju, ko so gasilci prisko-čili na pomoč ob žledu in posledicah, ki jih je pustil.

Sledila je zaslužena zabava in druženje med društvi. PGD Štjak je tako uspešno prestalo uvod v pestro leto, ki ga čaka. 26. julija bodo namreč ponovili vajo dru-štva na praznovanju 40-letnice društva.

Besedilo: Elena FunaSlika: Stojan Benčina

V juniju še KreAktiva v parkuMladinski center Podlaga je v letošnjem

šolskem letu mladim in vsem željnim no-vih znanj, ponudil različne vsebine, preko katerih so lahko potešili svoj radovedni in raziskovalni duh. Preko mesečnih dogod-kov so dijaki lahko izbirali tudi take, ki so se jim v okviru šole šteli v obvezne zuna-nje izbirne vsebine. Tiste, ki so se nam od novega leta pa do poletnih dni najbolj vtisnili v spomin, bomo v naslednjih vrsti-cah še enkrat podoživeli.

Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo v Kosovelovi knjižnici prisluhnili predavanju zgodovinarke, dr. Marte Verginella. V času zimskih počitnic smo se podali na mladinsko ekskurzijo v Ljubljano, kjer smo obiskali legendarni Radio Študent, sledili mamljivim vonjam svežega kruha v Pekarno Osem, opravili postanek v Društvu ŠKUC in si v tamkaj-šnji galeriji ogledali razstavo albanskega umetnika Albana Muja, nato pa vstopili v svet arabske kulinarike. V socialnem

podjetju Skuhna smo se namreč udeležili kuharske delavnice in skupaj mojstrom vihtenja kuhalnice Jaberjem okušali pa-lestinske dobrote. Ob tem nam je Jaber predstavil zgodovino in kulturo Palestine. Počitnice smo sklenili s predavanjem o kultni glasbeni skupini Laibach in v pod-zemlju gostili akademika iz Filozofksega inštututa ZRC SAZU dr. Aleša Erjavca ter filozofa in sociologa Gorazda Brneta.

Skozi celo šolsko leto je ob sredah di-šalo po toplih napitkih prav posebne sorte, zato smo aprila v MC Podlaga po-vabili Tineta Čokla, ljubitelja in odličnega poznavalca kave, ki nam je predstavil delovanje pravične trgovine. V svojih posebnih posodah, ki so na prvi pogled spominjale na alkimistične pripomočke,

nam je pripravil kavo ter nas prepričal, da se dobrote iz pravične trgovine okusijo in dišijo drugače.

V začetku aprila so nam dobro voljo in metuljčke v telo pognali prvi spomladan-ski sončni žarki in čas je bil za čiščenje omar. Tako smo prostovoljci skupine Sreč-ku je mar! in MC Podlaga rabljene kose oblačil, prebrane knjige in igrače, s kate-rimi smo izgubili čustvene vezi, zamenjali na Izmenjevalnici pri sežanski tržnici.

Dijakinje in študentke kreativnega duha, Sabina, Dora, Marja, Erika in Nina, so poskrbele, da v Podlagi ni bilo dolgčas niti najmlajšim, ki so svojo ustvarjalno ži-lico lahko preizkusili na delavnicah izde-lovanja pustnih mask, 3D voščilnic in veli-konočnih motivov. Mladi za mlade, torej!

Naš

i mla

di

Delavnica kazalk na svetovni dan knjige.

Kuhinja po palestinsko z mojstrom Jaberjem.

42

Prestop 201422. april je dan, ko praznujemo taborni-

ki in naša Zemlja. Okrog tega datuma ta-borniki Rodu kraških j'rt pripravimo pre-stop – dogodek, ki je najbolj pričakovan med taborniki, ki prehajajo v višje staro-stne družine in tako prejmejo nove ruti-ce, in med tistimi, ki so se preteklo leto izkazali in tako dobijo našitke za nove ve-ščine ali značke za pokazano znanje.

Letos smo želeli prestop združiti s kre-som na predvečer prvega maja. Žal nam je vreme malce ponagajalo, zato kresa nismo postavljali, prestop pa smo kljub

temu izpeljali. Sicer pod streho – v stari športni telovadnici v Sežani.

V telovadnici smo se dobili ob 16.30. Po uvodnih igrah za medvedke in čebelice ter gozdovnike in gozdovnice smo ura-dni del prestopa pričeli s petjem tabor-niške himne. Nato smo začeli s podelje-vanjem rutic – ker se je vsaka taborniška družina zelo potrudila in opravila vse pre-izkušnje, smo medse sprejeli tri razisko-valce in raziskovalke, deset popotnikov in popotnic, dvaindvajset gozdovnikov in gozdovnic ter ravno tako dvaindvajset

medvedkov in čebelic. Po skupni tabor-niški prisegi smo zaslužnim podelili še veščine in znanja.

Naše druženje je bilo zaradi dežja krajše, pa vendar mogoče zanimivejše – ker smo se morali odpovedati kitari ob večernem kresu, smo si zato privoščili duet violine in violončela naših dveh članov. Letošnji uradni del smo začinili z glasbo, zato je prestop deloval še toliko bolj slovesno.

Vita Požar

Ker tudi med škrati, ki bivajo v sežan-skem bunkerju, letajo knjižni molji, smo z umetniško inštalacijo sežanskih dijakinj Angeline Tadić in Nike Janjić iz programa aranžerski tehnik, ki je pospremila knjižno čajanko in delavnico izdelovanja kazalk, obeležili svetovni dan knjige in ogreli ozračje za dogodke ob Noči knjige, ki so v večernih urah potekali v Sežani.

Miha Zobec nam je skozi potopisno predavanje predstavil svojo odisejado iz Ugande, kjer je med drugim srečal tudi z mladimi umetniki iz Kulturne karavane, ki so v maju 2013 obiskali Sežano. Letošnji maj pa je bil v znamenju argentinskih rit-mov, saj so nas obiskali mladi iz plesno-

-glasbene skupine Big Mama Laboratorio iz Buenos Airesa.

V sklopu Lokalne akcijske skupine za področje preventive smo 6. maja na sve-tovni dan brez diete, izvedli akcijo, s kate-ro smo mlade ozaveščali o pomenu zdra-vega načina prehranjevanja in pozitivne samopodobe. S poudarkom na zdravem življenjskem slogu in kakovostnem pre-življanju prostega časa pa nadaljujemo tudi v juniju, ko v sklopu projekta KreAk-tiva je moja preventiva prirejamo v parku pri Starem gradu različne kreativne in ak-tivne dogodke za mlade. Pod krošnjami se bo izdelovalo značke, slikalo na roke s kano, igralo frizbi, lovilo ravnotežje na

Gaudeamus igiturTradicija maturantskih plesov je na se-

žanski srednji šoli že dolga, smo namreč že 16. generacija, ki je organizirala matu-rantski ples. Prva je bila generacija 1979, ki je ples priredila v hotelu Maestoso v Li-pici. Tu so se maturantski plesi prirejali do začetka 90. let 20. stoletja. Kasneje so se

Naš

i mla

di

slack-linu … Naše misli pa se že spogle-dujejo z mesecem julijem, ko bomo kot soorganizatorji sodelovali na 20. Mladife-stu, avgusta pa bo sledil počitek.

Septembra se s pestrim programom in novim naborom dogodkov za obvezne izbirne vsebine zopet vrnemo med vas!

Besedilo: Mladinski center PodlagaSliki: Goran Grabić

lokacije spreminjale od Postojne do Oba-le (dvorana Bonifika, hotel Bernardin) in Ljubljane (Festivalna dvorana, Gallusova dvorana v Cankarjevem domu). Končno je prevladala želja po maturantskem ple-su v Sežani. Poskusni zajčki so bili dijaki generacije 1992. Preizkus so očitno odlič-

no opravili, saj je od takrat naprej ples v sežanski športni hali prva in tudi edina iz-bira. Dvorana je ob 19.30 popolnoma ne-prepoznavna, primerljiva je s hotelskimi dvoranami, kjer so potekali prejšnji plesi. Sprejme od 450 do 500 obiskovalcev, kar popolnoma ustreza številu maturantov

in njihovih povabljencev. Letošnji maturantski ples smo izvedli v sodelovanju s plesno šolo Bolero, s katero sodelujemo že vrsto let. Maturantski ples je prejel veliko pohval, tako maturanti kot starši in profesorji so bili zadovoljni. Pa še nekaj – to, da ples organiziramo skupaj dijaki gimnazije, ekonom-skega in aranžerskega programa, ni bilo vedno samoumevno, če-prav sedaj niti ne pomislimo, da bi se ločevali. In vendar so plese or-ganizirali ločeno vse do generacije 86, tedaj so se trije plesi združili v enega.

Besedilo: Alenka DrobnjakSlika: arhiv ŠC Srečka Kosovela

43

Maturantska parada letos že desetič Tudi letošnje leto je pod okriljem Ple-

sne zveze Slovenije potekala Maturant-ska četvorka, ki pod imenom European

Quadrille Dance Festival letos praznuje že deseto obletnico.

Z maturantsko parado, ki je tokrat po-

tekala pod sloganom Brez alkohola in prepovedanih drog, so letos obeležili tudi svetovni dan plesa, ki je bil 29. aprila. Poleg ostalih mest po Sloveniji in tujini, se je četvorka odvijala tudi v Sežani pred pošto. Sežanski maturantje so na zadnji šolski dan, v petek, 23. maja 2014, točno ob 12. uri, zaplesali na Straussovo glas-bo. Po do sedaj zbranih podatkih naj bi na slavnostni četvorki plesalo najmanj 20 tisoč plesalcev, med katerimi je bilo tudi 96 sežanskih maturantov.

Malo pred 12. uro je razigrane maturan-te nagovoril tudi sežanski župan Davorin Terčon ter jim zaželel, da se kar se da do-bro odrežejo na maturi, da so pri spreje-mu na želeno fakulteto uspešni ter da bi se, čeprav jih bo pot zanesla na študij v različne kraje, radi vračali nazaj v Sežano.

Besedilo: Petra Arko KovačičSlika: fotoArt

Brinjevka že četrtič zapored Kosovelov dom Sežana je skupaj z Jav-

nim skladom RS za kulturne dejavnosti že četrtič zapored organiziral festival otro-ške popevke Brinjevka. Na finalno prire-ditev, ki se je odvila v soboto, 26. aprila 2014, ob 18. uri, se je uvrstilo 10 skladb. Letos nam je bila v veliko pomoč Tinka-ra Kovač, ki se je pridružila umetniškemu vodji Aljoši Jeriču. Dirigentsko palico je Big bandu Kras tudi letos vihtel dirigent Ivo Bašič, spremljevalni pevski zbor Bri-njevka pa je vodila zborovodkinja Ada Škamperle. Spremljevalni zbor sestavljajo učenci pevskega zbora OŠ dr. Bogomirja

Magajne Divača. Višja strokovna šola Se-žana je izdelala kipce – ptičke brinjevke za nagrajene otroke. Sceno za predstavo so izdelali učenci iz osnovnih šol iz Seža-ne, Divače, Hrpelj, Komna in Hrvatinov pod mentorstvom in okriljem Društva likovnih pedagogov Primorske.

Radiotelevizija Slovenija, regionalni center Koper – Capodistria je festival po-snel in tudi že predvajal, tako RTV Koper kot tudi Radio Koper pa sta izdatno po-magala tudi pri promociji.

Brinjevka ima tudi novo spletno stran: www.brinjevka.org, ki nam jo je sponzor-

sko pripravila Mojca Vojska Godnič, s. p., Organiziraj.me in kjer lahko preberete še več informacij ter si ogledate galerijo fo-tografij vseh izvedb festivala.

Strokovna žirija (predsednik Rok Terkaj ter člana Damjana Golavšek in Aljoša Je-rič) je odločila takole: 3. mesto: Kristina Čok s skladbo Moj svet,2. mesto: An Černe s skladbo Naš planet

in 1. mesto: Tristan Bevc s skladbo Fina Tina/

Abrakadabra.

Po mnenju občinstva je letošnji zmago-valec An Černe s skladbo Naš planet.

Zmagovalec po mnenju strokovne žirije je prejel poleg kamnitega kipca brinjev-ke še udeležbo na enotedenskem angle-škem poletnem kampu v učnem studiu Helen Doron Sežana, ki ga podarja An-dreja Husu, s. p. Zmagovalec po mnenju občinstva pa je prejel poleg kamnitega kipca še enodnevni izlet v Legoland, ki ga podarja Lastminute center Sežana.

Zahvaljujemo se vsem, ki festival sou-stvarjate, in tistim, ki ga podpirate – še posebej vsem sponzorjem letošnjega festivala.

Besedilo: Ariana Pertinač, Nina Ukmar

Slika: Tjaša Brajdih

Naš

i mla

di

44

Festival otroške popevkeBrinjevka so podprli:

Naš

i mla

di

45

CVETLIČARNA KLUN

splet povezava v svet

Naš

i mla

di

46

VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE SEŽANA

vabi vse, ki razpolagajo s primernimi namestitvenimi možnostmi v Sežani in bližnji okolici ter so jih pripravljeni oddati študentom,

da nam to sporočijo.

Za vse informacije smo vam na voljo na telefonu:05 73 13 510 in po elektronski pošti: info@viviss.si.

Naš

i mla

di

47

S Filmšulo zaokrožili prvo sezono filmske vzgoje v Sežani

Hitro, kot se vrtijo filmski koluti, se je v šolskem letu odvrtela tudi prva sezona Filmšule v Sežani. Program so za dijake, študente in vse, ki jim je sedma sila zle-zla pod kožo, zasnovali partnerji projek-ta: Kosovelov dom, ki je bdel nad film-skimi projekcijami, Šolski center Srečka Kosovela Sežana in Zavod VIZO, ki sta Filmšulo odprla z delavnico animirane-ga filma in skrbela za pogovore o filmih, ter Mladinski center Podlaga Sežana, v katerem so se odvijali prikazi dokumen-tarnih filmov ter delavnici kritičnega in kreativnega pisanja.

Naš

i mla

di

Kraški plesalci uspešni na InterDanceFESTU 2014V soboto 12. aprila 2014 se je v Sara-

jevu odvijalo Mednarodno tekmovanje InterDanceFEST 2014. Plesalci plesnega društva Be funky iz Sežane, Dutovelj in

Komna so pod vodstvom Mateje Terčon tekmovali v treh starostnih kategorijah ter prav v vseh posegli po odličjih.

Najmlajši pionirji so si z iskricami v očeh priplesali 1. mesto, za katero sreče ni bilo mogoče skriti. Naslednje so oder zasedle članice ter se z energičnim nastopom povzpele na odlično 3. mesto. Kot vrhu-nec celodnevnega dogajanja so na odru zablestele hip-hop mame, ki so na noge spravile celotno dvorano ter požele naj-večji aplavz. Tudi okrog njihovih vratov se je zableščala zlata medalja.

Vse pohvale plesalkam, predvsem pa mentorici Mateji, ki da svojim plesalcem vedno znova vedeti, da je ob njih sreč-na, ponosna in ima vsakega srčno rada. Veseli plesni družinici še vnaprej veliko plesnih uspehov.

Besedilo: Alan KnapSlika: Maruša Jerič Bole

Nabor prikazanih filmov, dokumentar-nih projekcij in spremljajočih dogodkov je bil bogat in raznolik. V Kosovelovem domu so se skozi animirani film Perze-polis po platnu sprehodile stripovske podobe Marjane Satrapi, sledila je drama Ime mi je Li, ki je z Radom Šerbedžijo na čelu v gledalcih pustila pečat s svojo ten-kočutno in poetično pripovedjo, pa nad-realističe in pravljične Zveri iz južne divji-ne. Kot zadnja se je odvrtela psihološka drama Pogovoriti se morava o Kevinu, ki

je skozi oči matere pred gledalci predelo-vala vprašanje krivde, izgube in sramote, ki jo je podoživlja po pokolu njenega sina na srednji šoli. Vsem filmskim projekcijam so sledili pogovori o vsebini filma, nje-govi strukturi in filmskem jeziku, ki so jih moderirali Rok Govednik, Tomaž Gregorc, Nina Cvar in Alenka Kompare.

V Mladinskem centru Podlaga smo led prebili z dokumentarnim, okoljevarstve-no angažiranim filmom Plastik fantastik in o njegovem zakulisju spregovorili z

48

Kraški turizem na 17. Slovenski turistični borzi – SIW 2014

V Novi Gorici je potekala 17. Slovenska turistična borza oziroma Slovenian In-coming Workshop (SIW) med 15. in 17. majem 2014. Borzo je organizirala javna agencije SPIRIT Slovenija, letošnja go-stitelja pa sta bila Mestna občina Nova Gorica in družba Hit.

Kras je bil na Borzi SIW dobro zastopan, saj so se ga udeležili TIC Sežana, Kobi-larna Lipica, Javni zavod Park Škocjanske jame ter Admiral. Poslovni sestanki, so potekali v petek, 16. maja, med 9. in 18. uro v prostorih Casinoja Perla v Novi Go-rici. Na borzi se je zbralo skoraj 199 pred-stavnikov iz 132 slovenskih turističnih podjetij, ki so se lahko predstavila 145 udeležencem iz 111 turističnih agencij, organizatorjev potovanj in drugih tuji turističnih podjetij iz 31 držav.

Največje število kupcev – tujih turistič-nih podjetij je bilo iz Ruske federacije, sledili so jim naši sosednje Italijani ter nemško govoreči predstavniki. TIC Seža-na je imel sestanke z agencijami iz Be-neluksa, Češke, Poljske, Avstrije, Kitajske, Anglije, Amerike, Italije, Rusije, Japonske in Hrvaške. Nekateri predstavniki tujih agencij so Kras že dobro poznali, drugi pa so poskušali pridobiti čim več infor-macij o naši turistični ponudbi. Pred-vsem so povpraševali po aktivnem oddi-hu v naravi – vsekakor so bile na prvem mestu kraške jame, sledili so kolesarski in pohodniški paketi ter vino in ponud-ba Kraške vinske ceste, kulinarika in na-stanitve. Veliko povpraševanje je zbudila tudi možnost spoznavanja kraškega pr-šuta in drugih dobrot v naših pršutarnah

in seveda Kobilarna Lipica. Po Turistični borzi v Varšavi je to že dru-

ga turistična borza, ki se je je udeležil TIC Sežana v letošnjem letu, poleg tega pa se je TIC Sežana v sodelovanju z različni-mi partnerji udeležil tudi sejma Freizeit v Celovcu in turističnega sejma v Padovi, organiziral pa je tudi predstavitev kra-ških ponudnikov na tržnici v Ljubljani. S takšnimi predstavitvami doma in v tujini bomo zagotovo dosegli, da poleg Lipice in Škocjanskih jam postanejo pre-poznavnejše tudi Kraška vinska cesta z njeno kulinariko in vinom ter druge turi-stične točke.

Tom Ločniškar

Naš

i mla

di /

Go

spo

dar

stvo

in t

uri

zem

režiserjem Urošem Robičem. Po premieri v ljubljanski Komuni se je s prvencem Še ne videni Iran svojim vrstnikom v Sežani predstavil 18-letni Jure Dostal z ekipo iz Gimnazije Ledina. Dokumentarni film, ki pretresa vprašanje stereotipov in pred-sodkov ter verodostojnost in manipula-cije medijskega poročanja, je spremljala delavnica kritične pismenosti. Zadnji do-kumentarni film, ki se je znašel na spore-

du v sežanskem zaklonišču, je bil 100 % bombaž, ki je mlademu občinstvu razkril mračno ozadje tekstilne industrije. Dogo-dek je vključeval še razstavo z naslovom Kdo je naredil majico? – Pot od bombaža do tekstila, ki so jo pripravili z Društvom Humanitas, in delavnica kreativnega pi-sanja Loesje, na kateri so udeleženci na kritičen način reflektirali videno vsebino ter izdelali družbeno angažirane slogane. Ti so bili na dan zadnje Filmšule na ogled na ovalu MC Podlaga in stebrih Kosove-lovega doma.

Kljub temu, da je letošnja Filmšula svo-ja vrata zaprla maja, pa projekcij, ki širijo filmsko obzorje in družbeni pogled, še ni konec. V okviru umetniških večerov KINO KINO, ki jih filmofili ne smejo zamuditi, Kosovelov dom in MC Podlaga nadalju-jeta s filmi tudi v juniju.

V okviru filmske vzgoje je na social-nem omrežju Facebook zaživel tudi pro-fil Filmšula, ki poleg napovedi večerov KINO KINO, objavlja še druge zanimive in aktualne filmske vsebine ter natečaje in delavnice. Če jim katera zanimiva infor-macija uide, jim jo lahko posredujete na fimsula@gmail.com ali info@mcpodlaga.com.

Število mladih in dobrih filmov željnih obiskovalcev Filmšule je iz dogodka v dogodek naraščalo. Njihovi pozitivni od-zivi so projektu pustili dobro popotnico za sestavo novega programa, zato se pred platni ponovno snidemo v sezoni 2014/2015.

Besedilo: Franja Čok in ekipa FilmšuleSlike: Samo Onič

49

Nova nepremičninska družba Trobec nepremičnine

Že nekaj mesecev imamo v središču Se-žane odprto novo nepremičninsko druž-bo Trobec nepremičnine, d. o. o. Družba se nahaja nasproti lekarne na Partizanski ulici 32. Lastnik družbe Boris Trobec ima bogate izkušnje v posredovanju in pro-metu z nepremičninami. Pred kratkim ča-som sta se mu pridružila še žena Nataša in sin Marko, saj velja, da s skupnimi mo-čmi, je vse lažje. »Skrb naše nepremičnin-ske družbe je skrb za zadovoljstvo strank, nudimo vam vso strokovno pomoč od začetka do konca pravnega posla. Naše delo temelji na zaupanju, poštenju in strokovnosti, predvsem pa načelu skrb-nega strokovnjaka,« pravi Boris Trobec.

Besedilo in foto: Olga Knez

Go

spo

dar

stvo

in t

uri

zem

Pepina zgodba zaživela na Bunčetovi domačijiKraška gmajna oziroma Pepina zgodba

je nadaljevanje zgodbe o uspeh kraškega hortikulturnega strokovnjaka – Boruta Be-nedejčiča. Po nadvse uspešnem nastopu s Pepinim kraškim vrtom na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show 2009, ki je drugi najpomembnejši hortikulturni dogodek na svetu in kjer je prejel najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov, je dobil povabilo Kraljevskega hortikulturnega združenja iz Anglije in se tako v letu 2012 pomeril s svetovno vrtnarsko konkurenco na raz-stavi Chelsea Flower Show. Na tej razstavi se je predstavil s Pepino zgodbo, ki zrcali kraško gmajno. Tudi Papina zgodba je bila na razstavi uspešna, saj je prejela po-zlačeno srebrno medaljo.

Na Bunčetovi domačiji v Dutovljah je postavljena replika zmagovalnega Pepi-nega vrta. TIC Sežana, ki skrbi za urejanje vrta in turistično vodenje, je zabeležil že skoraj 3000 obiskovalcev, kar zagotovo sporoča, da je vrt več kot zanimiv in vre-den ogleda. 16. maja so svečano otvorili še drugi del vrta. Dogodek so popestrile najmlajše mažoretke iz Povirja, kulturno društvo Franc Žiberna iz Povirja z otroško predstavo Otok Činčun ter razvojno dru-štvo Pliska z otroško folklorno skupino. V

sklopu prireditve je bila na ogled razstava Pastirsko življenje na Krasu ter razstava o nastajanju samega vrta. Po odprtju je sle-dilo živahno nadaljevanje večera ob pa-stirskih igrah in kapljici kraškega terana.

Pepino zgodbo lahko spoznate vsak pe-

tek, soboto in nedeljo med 10. in 18. uro na Bunčetovi domačiji v Dutovljah.

Vabljeni!

Besedilo in slika: TIC Sežana

www.sezana.si

50

Vojaški muzej Lokev v obletnicahLetošnje leto je v znamenju 20-letnice

delovanja Vojaškega muzeja Lokev in obeležitve začetka prve svetovne voj-ne, ki je zaznamovala tudi naše kraje. Po naših vaseh so odmevali poki z bojišč, marsikateri fant je pustil svoje življenje na evropskih bojiščih, tisti, ki so prežive-li, pa so spomin na prvo svetovno vojno zabrisali v kotičke svojega spomina. Voja-ški muzej Lokev, ki smo ga obiskali ob tej priložnosti, ohranja spomin in opomin na takratni čas. Srečko in Irena Rože, lastni-ka tega muzeja sta nam svojo dejavnost predstavila v zanimivem pogovoru.

Kako se je začela vajina pot do usta-novitve vojaškega muzeja?

Začetki mojega zbiranja segajo v otro-štvo, v leto 1971, ko sem dobil prvo čutarico skupaj z dedom Viktorjem na zidu vaškega smetišča v moji rojstni vasi Kreplje. Ob zgodbah iz časa 1. svetovne vojne, ki mi jih je začel pripovedovati ded Viktor, nato še oče Albin iz časa 2. svetov-ne vojne me je vedno bolj navduševalo, da bi našel še kaj ostalin preteklih vojn. Pri sorodnikih na Opčinah sem izvedel, da je v Italiji mogoče kupiti vojaško zgo-dovinsko literaturo o razpoznavanju in razvrščanju militarij. Pri tem sem se srečal s finančno težavo in z nepoznavanjem italijanskega jezika. Kot sedemletni otrok

sem se domislil, da bi lahko tudi jaz kot ostali vrstniki zbiral star papir, želod in storže, to prodajal po državnih ustano-vah in tako zaslužil nekaj denarja. S prvim zbranim denarjem sem si najprej kupil kolo znamke Rog kar me je spodbudilo, da sem nadaljeval z zbiranjem. Prisluženi denar sem zamenjal v lire in začel kupo-vati prvo literaturo in eksponate. Te sem iskal tudi na območju spodnjega Krasa, po kavernah, starih zapuščenih hišah, na smetiščih in v kraških jamah. Do 17. leta sem zbral 511 eksponatov. Te pa je

zasegla milica, ker je bilo takrat zasebno zbiranje zakonsko prepovedano. Po kon-čanem služenju vojaškega roka v ŠROP (šola rezervnih oficirjev pehote) v Bileći sem ponovno začel zbirati še z večjo vne-mo, vendar tudi ilegalno. Zaposlil sem se v podjetju Kraški zidar in večino prihodka vlagal v nakup eksponatov ter literature. Po osamosvojitveni vojni v Sloveniji, v kateri sem bil poveljnik netrzajnih topov in voda za ognjeno podporo minome-tov, sem začel legalno zbirati, saj je bila legalizacija takrat mogoča. Pred osamo-

Nova trgovina s sadjem in zelenjavoNa dvorišču Vinakrasa in gostilne Dra-

gica so za pekarno v Sežani odprli novo trgovino s sadjem in zelenjavo ter izdelki z juga. Trgovina pomeni pomembno pri-dobitev za prestolnico Krasa, ki take spe-cializirane trgovine ni imela. Trgovino je odprl Ivan Stopar iz Lokve v sodelovanju s partnerico Anico Zagmajster iz Sežane.

»Za odprtje sem se odločil, ker v Sežani tovrstne ponudbe ni bilo. Tako ob vedno sveži in kakovostni zelenjavi in sadju, ki sta pretežno domačega izvora, ponuja-mo tudi izdelke, po katerih smo segali v bivši Jugoslaviji, predvsem iz Make-donije, ter tropske sadeže. Tako so naše police založene pretežno z makedonski-mi izdelki pa tudi z izdelki iz nekaterih drugih južnih držav. Ponujamo domači ajvar, fižol tetovac za pasulj, bolgarski domači sir, žganje mastika, nikšičko pivo, proizvode Takovo idr. Na svoj račun bodo prišli tudi otroci, saj so njim namenjene sladkarije, kot so kolumbe, keksi Jadro, ra-tluk in lokum,« pripoveduje Ivan Stopar, sicer zaposlen kot varnostnik pri Rivalu. S partnerico Anico, ki je izkušnje prodaje pridobivala v raznih trgovskih podjetjih

po Sloveniji, sta se odločila najeti prostor Vinakrasa. Za srečno popotnico in dobro poslovanje je lokal blagoslovil tudi do-mači župnik Aleksander Skapin. Lastnika pravita, da bosta ponudbo obogatila tudi z mlečnimi izdelki, kot so kajmak, jogurt, mleko, pa seveda s sladoledom, s katerim

se bo prijetno osvežiti predvsem v pole-tnem času.

Trgovina je odprta tudi ob nedeljah.

Besedilo in slika: Olga Knez

Go

spo

dar

stvo

in t

uri

zem

51

svojitveno vojno sem se poročil v vas Prelože pri Lokvi. Začel sem navezovati stike z domačini Prelož in Lokve, ki so mi pomagali pri raziskovanju preteklosti tudi na tem delu Krasa. Pri tej dejavnosti me je po poroki podpirala tudi žena Irena.

Kaj nam lahko povesta o delovanju muzeja?

Muzej bo letos 14. avgusta praznoval 20-letnico delovanja. Začetki segajo v leto 1993, ko sem se pri takratnem pred-sedniku KS Lokev začel zanimati o mo-žnosti najema obrambnega stolpa Tabor. Franc Čok me je takrat najprej seznanil z načrtom o ureditvi ribje restavracije, čez nekaj časa pa mi je sporočil, da pogodba o restavraciji ni podpisana in me vprašal, če sem še pripravljen za najem Tabora. Pri obnovi mi je pomagala KS Lokev skupaj z Občino Sežana. Pri tem je imel ključ-no besedo takratni član izvršnega sveta občine Sežana Davorin Terčon. Začetki adaptacije stavbe so se pričeli v novem-bru 1993. leta in končali maja 1994. Do 14. avgusta sem z družinsko pomočjo uredil razstavo. Trak ob odprtju muzeja je prerezal državni sekretar MORS Bojan Šuligoj. Na ta dan sem posebej ponosen, ker je otvoritev potekala v sklopu priredi-tev praznika občine Sežana.

Muzej ima obsežno zbirko. Katera po-dročja pokriva in kje vse so razstavljeni vaši eksponati?

Muzejska zbirka zajema tri področja. To so: arheologija, etnologija in vojaške militarije, ki so najštevilčnejše in obse-gajo 362.000 predmetov, od tega jih je v muzeju Tabor razstavljenih le 5.411, vseh uniform je sedaj 5.077 in od teh jih je v muzeju razstavljenih 141, nekaj ekspona-tov je po razstavah v drugih muzejih in v našem skladišču.

Eksponati so razstavljeni v Parku voja-ške zgodovine Pivka (tankistov in vojne mornarice JLA), z razstavami sodelujemo z Goriškim muzejem, Pokrajinskim muze-jem Koper, Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran, društvom Hermada – ga-lerijo umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci (Ternova) na italijanski strani meje, vojaškim muzejem slovenske vojske in še z drugimi muzeji. Od tujih pa bi izpostavil vojaški muzej v Roverettu. Pri delu sodelujemo tudi z RTV Slovenijo pri dokumentarnih igranih filmih.

Muzej je zelo uspešen. Zanj ste prejeli veliko nagrad. Katere? Katera vam naj-več pomeni?

Leta 1989 sem bil vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov po številu zbranih ekspo-natov, 1995. leta nam je bila podeljena plaketa NATA, nekaj let kasneje tudi sre-brna plaketa za ohranjanje partizanskih eksponatov in vrednot NOB iz strani ZZB

NOV Slovenije, leta 1999 sva bila preko an-gleške ambasade povabljena na prazno-vanje kraljičinega rojstnega dne, prejeli smo še plaketo italijanskih karabinjerjev, brigade Sassari, ruske federacije, vojaško odlikovanje Izraela, slovenske vojske in druga. Tu bi izpostavili priznanje in nagra-do občine Sežana, podeljeno leta 2013.

Muzej deluje na Krasu. Kakšen odnos do njega imajo Kraševci? Kakšen odnos imajo tujci?

Tako Kraševci kot tujci spoštujejo odnos do ohranjanja zgodovinskih predmetov. Domačini mi tudi večkrat povedo ali pa me opozorijo na določene predmete. Kraševci kot tudi drugi obiskovalci se večkrat vračajo na ogled muzeja. Odkar imamo odprt muzej, smo z njihovim po-sredovanjem pridobili veliko eksponatov. Tu bi omenili še podarjeno celotno zapu-ščino partizanskega poveljnika 30. divizije 9. korpusa in narodnega heroja Rudija Ko-driča - Branka, uniformo nekdanjega ge-neral polkovnika JLA Stevana Mirkovića, častnega občana občine Sežana.

Muzej je 'družinski projekt'? Kako je razdeljena vaša vloga v skrbi zanj?

Zbiranje, arhiviranje, preučevanje in vzdrževanje muzealij je za našo družino postal način življenja. Glavno vlogo pri tem ima Srečko, ki največ časa zbira in pre-učuje muzealije. Pri tem mu pomagamo še žena Irena s hčerkama Anejo in Anjo.

Kot starša sva zelo ponosna na hčerki; starejša Aneja diplomirala iz umetnostne zgodovine in zgodovine in sedaj nada-ljuje magistrski študij zgodovine. Mlajša Anja se prav tako zanima za zgodovino in tudi ona namerava po končani gimna-ziji študirati zgodovino. S svojim znanjem bosta gotovo še dodatno prispevali k uspešnosti muzeja.

Kako bo muzej obeležil 100-letnico začetka 1. svetovne vojne?

100-letnico 1. svetovne vojne bomo

obeležili skupaj z 20-letnico delovanja našega muzeja. Za to priložnost bomo odprli razstavo o slovenskih polkih na vzhodnem – ruskem bojišču in izda-li brošuro o slovenskih polkih v Galiciji leta 1914–1915. Avgusta 1914. leta so avstro-ogrski polki, ki so imeli večinsko slovensko sestavo, morali oditi na vzho-dno bojišče, kjer so se bojevali na najob-sežnejšemu bojišču 1. svetovne vojne proti številčnejši vojski carske Rusije. Na področju pokrajine Galicije in gorovja Karpatov je padlo in umrlo največje šte-vilo slovenskih vojakov. Veliko jih je bilo tudi v ruskem ujetništvu. Ker so se na tem bojišču bojevali tudi Kraševci, predvsem v sestavi 97. tržaškega pešpolka in 20. lo-vskega polka, smo že nekaj let razmišljali o predstavitvi tega bojišča. V Sloveniji je zelo malo literature in poznavanja vzho-dnega bojišča.

Kakšna je vaša vizija? Kako vidite mu-zej v prihodnosti?

Stremimo za tem, da bi v naši neposre-dni bližini dobili še dodaten prostor za razstavo in s tem še bolj približali našo zbirko širši javnosti.

S pristojnimi iz Komunalnega podjetja Sežana, ki opravlja Botanični park, last nekdanje družine Scaramanga, bomo v kratkem odprli razstavo muzealij te druži-ne. V OŠ Srečka Kosovela bomo razstavili muzealije iz hiše Srečka Kosovela, v okto-bru pa bomo na povabilo Šolskega cen-tra Srečka Kosovela sodelovali v projektu o balkanskem bojišču 1. svetovne vojne, ki ga šola pripravlja skupaj s pobrateno šolo iz Zvornika v Srbiji z Goriškeim mu-zejem pa sodelujemo pri razstavi o 96. karlovškem pešpolku na soškem bojišču v Karlovcu.

Besedilo: Magdalena Svetina TerčonSliki: arhiv Vojaškega muzeja Lokev G

osp

od

arst

vo in

tu

rize

m

52

Aktivnosti Društva diabetikov SežanaV soboto, 29. marca smo imeli v veliki sejni dvorani Občine Se-

žana redni letni občni zbor, na katerem smo pregledali delo in fi-nančno poslovanje iz lanskega leta ter sprejeli nov letni program dela in finančnega poslovanja. Programi se v večji meri ne spre-minjajo, držimo se običajnega dela, za katerega smo ugotovili, da je primeren za naše društvo. Sprejeli smo tudi novega člana v IO Društva, in sicer Severina Mezinca iz Gorjanskega, občina Komen.

Po občnem zboru je sledilo predavanje dr. Katje Pečar iz firme Bivoviva, nanašalo pa se je bolečine v telesu in odpravo le-teh. Po končanem predavanju nam je predstavila tehnične pripo-močke, s katerimi se te težave lahko odpravijo.

Opravili smo še predavanja, to pot v osnovnih šolah v Komnu, Sežani, Divači in Hrpeljah za učence 8. razredov osnovnih šol, o sladkorni bolezni, njenih vzrokih in posledicah, ki nastajajo. Preda-vanja je izvajala diplomirana medicinska sestra Klara Peternelj iz ZD Sežana.

Dan odprtih vrat v Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi

V četrtek, 24. aprila 2014, smo v Društvu Vezi, v enotah stano-vanjskih skupin, organizirali Dan odprtih vrat. Vabljene so bile

Soci

ala

in z

dra

vstv

o

Zbor prostovoljcev Rdečega križa

Udeležili smo se tudi predavanja v gasilskem domu v Sežani, v organizaciji trgovine Klasje iz Sežana, predaval pa je primarij dr. Tomislav Majić. Predstavil je svoja prehrambena dopolnila, ki jih je pripravil za sladkorne bolnike.

Nadalje smo imeli še dva pohoda, prvega v Vremski dolini po Magajnovi poti. To je bil drugi del Vremske poti, prvo smo izvedli v lanskem letu. Vodil nas je Jadran Frelc.

Obiskali smo tudi rojstno hišo dr. Bogomirja Magajne, pred ka-tero je domačinka Dragica, prebrala nekaj odlomkov iz knjige Žalostne zgodbe o veselih kraševcih. Med potjo smo se okrep-čali z dobrotami, ki sta jih pripravili Ana in Liljana.

Izvedli smo tudi pohod na Gorjanskem. Obiskali smo grobišča iz časov 1. svetovne vojne ter druge krajevne znamenitosti. Vodil nas je Severin Mezinec

Jože Volovec

različne organizacije, društva, zavodi, s katerimi se povezujemo na najrazličnejše načine. V enotah smo se v ta namen še posebej pripravili; prostore smo lepo uredili, okrasili, na ogled postavili izdelke, ki nastajajo v naših kreativnih delavnicah, in promocijski material. Obiskovalcem smo ponudili pecivo, kavo ali sok. Dan je bil odlična priložnost, da podrobneje predstavimo naš program, način dela, razkažemo prostore in si obenem podelimo izkušnje ter se bolje spoznamo. Najštevilčnejši je bil obisk iz centrov za socialno delo, drugi obiskovalci pa so bili predvsem tisti pred-stavniki organizacij, društev, prostovoljci, s katerimi že sicer vrsto let zelo dobro sodelujemo. Glede na umestitev naših enot in vpletenost v lokalno mrežo organizacij z različnih področij smo pričakovali večji obisk, predvsem tistih organizacij, s katerimi še nismo vzpostavili sodelovanja oz. za nas slišijo redkeje.

Besedilo: Valentina BenčanSlika: arhiv društva Vezi

V Območnem združenju Rdečega križa Sežana so konec mar-ca izpeljali programsko in volilno skupščino. Prostovoljke in pro-stovoljci krajevnih organizacij Rdečega križa z območja občin Sežana, Divača, Komen in Hrpelje-Kozina so pregledali delo in poslovanje v preteklem letu, izvolili organe za naslednji štiriletni mandat ter si zastavili naloge za naprej.

Pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu se je pokazalo, da je bil pretežni del dejavnosti združenja namenjen socialnim

programom. Materialno pomoč v hrani in higienskih pripomoč-kih vredno 39.089 evrov je prejelo 553 ljudi. Poleg tega so raz-delili še za 11.928 evrov finančne pomoči družinam in otrokom. Ljudem so vse leto pomagali tudi z rabljeno obleko, obutvijo, posteljnino … Z Rdečim križem je na Debelem rtiču brezplačno letovalo 24 otrok in šest starejših ljudi.

Rdeči križ že tradicionalno izvaja vrsto programov za boljšo kakovost življenja starejših ljudi. Na našem območju so lani že

53

Soci

ala

in z

dra

vstv

o

trinajsto leto delovale Skupine starih ljudi za samopomoč, ki so bile namenjene druženju starejših ljudi. Skupine so se srečeva-le v Dutovljah, Krepljah, Sežani, Divači, Štorjah, Lokvi, Povirju in Hrpeljah, vsaka pod vodstvom voditeljskega para iz vrst naših prostovoljk in prostovoljcev. Prostovoljke krajevnih organizacij so se ob različnih priložnostih spomnile na starejše ljudi tako doma kot tudi v domovih upokojencev. Samo v prazničnem de-cembru so v občinah Hrpelje-Kozina, Sežana, Komen in Divača obiskale 910 ljudi. V domu upokojencev Sežana so stanovalcem pripravili več družabnih srečanj. V programe za starejše so vklju-čili tudi mlajšo generacijo. V medgeneracijskem družabništvu v

domu upokojencev je sodelovalo 12 dijakov in dijakinj.Rdeči križ opravlja tudi več nalog iz javnih pooblastil. V letu

2013 je minilo 60 let, odkar Rdeči križ v Sloveniji organizira krvo-dajalske akcije. Območno združenje RK Sežana v Sežani letno or-ganizira tri dvodnevne krvodajalske akcije. Vmes pa z različnimi aktivnostmi pridobivajo nove mlade krvodajalce in spodbujajo ljudi k darovanju krvi. V letu 2013 so našteli 751 krvodajalcev, ki so kri dali skupno 138- krat. Med njimi jih je 113 kri dalo prvič.

Na tečajih prve pomoči za voznike motornih vozil in podjetja so za nudenje prve pomoči usposobili 264 kandidatov. V prosto-voljnem gasilskem društvu Materija so izvedli tudi 70-urni tečaj za bolničarje, ki ga je uspešno zaključilo vseh 16 gasilcev.

Vse leto se je pod okriljem Območnega združenja RK Sežana in s finančno pomočjo Občine Hrpelje-Kozina vestno urila eki-pa prve pomoči Rdečega križa Občine Hrpelje-Kozina. Ekipa se je udeležila regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči in dosegla odlično drugo mesto. Sodelovala je tudi na evropskem prvenstvu v košarki kot pomoč ekipi nujne medicin-ske pomoči v enem izmed tekmovalnih dni.

V programu za leto 2014 si je združenje zastavilo podobno ob-sežen program dela, ki pokriva vsa področja delovanja Rdečega križa.

Vodenje združenja so prostovoljke in prostovoljci še naprej zaupali predsednici Saši Likavec Svetelšek. Na mestu podpred-sednice je ostala dr. Ljubislava Škibin. V devetčlanski območni odbor so bili izvoljeni Zdenka Furlan, Ana Godnik, Stanka Cergo-nja, Sonja Prelec, Neva Filipčič, Marija Godnič, Marija Turk, Anica Ban in Minka Kos.

Besedilo in slika: Dora Sedmak

Festival prostovoljstva v SežaniIdejo za Festival prostovoljstva nisem dobil sam, kar tako čez

noč, ampak ob opazovanju želja in ob pogovorih z ljudmi, ki delujejo na področjih socialnega varstva oziroma z ljudmi, ki empatično kreirajo skupnost, še posebej za ljudi, ki imajo pri vključevanju v vanjo določene ovire. Ovire so vsakdanje, a zaradi dolgotrajne institucionalne paradigme in sistemskega načina življenja nam nekoliko drugačne in v naših mislih naučeno ža-lostno obarvane. To je bil glavni razlog, da mi je uspelo zbrati soustvarjalce tega dogodka, s katerimi smo prostovoljno, obe-nem pa na zanimiv način predstavili življenjske ovire ljudi naše skupnosti.

S prvim Festivalom prostovoljstva smo organizatorji in prosto-voljci zadovoljni, saj imamo občutek, da so se na festivalu imeli lepo tudi ljudje, katerih pozornost smo uspeli preusmeriti na do-godek. Odvijal se je v parku pri Starem gradu v petek, 23. maja 2014, na dan, ko so maturantke in maturanti plesali četvorko. Poleg njih so se pri nas ustavile različne generacije ljudi, ki so z zanimanjem izkusili različne, na nek način poučne vsebine, ki smo jih pripravili. Pa naj jih v nadaljevanju kar naštejem in na kratko opišem.

Že od daleč je bilo mogoče slutiti, da se v Sežani nekaj do-gaja, saj so naokoli viseli plakati in oznake, ki so jih pripravili v Mladinskem centru Podlaga. Na svoji informativni stojnici so ti poskrbeli tudi za bogato paleto informacij o prostovoljnem delu in širjenju glasu o varnih točkah. Za to, da se nas je videlo od da-leč, so poskrbeli tudi prostovoljci iz programa aranžerski tehnik iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. S pripravo plakatov so vzbudili pozornost mimoidočih, da so se ti ustavili na njihovi stojnici, ki so si jo delili z Varstveno delovnim centrom Sežana in

skupaj ustvarjali na umetniški delavnici slikarskega ex tempora. Z druge strani je ljudi privabljala delavnica Socialno varstvenega zavoda Dutovlje oziroma iz lesa izdelani dobri škratje, ki so krasili prostor dogajanja. Naši obiskovalci so se sami lahko poskusili v izdelavi teh dobrodelnih škratkov, na stojnici zraven pa tudi v ra-čunalniški testni vožnji društva Sopotnik. Ta s svojo izvirnostjo na enostaven način veliko prispeva k ohranjanju skupnosti s tem, da ljudem z ovirami ponuja individualne brezplačne prevoze. Zanimivo je bilo tudi na stojnici Lions Cluba iz Sežane, na kateri so predstavljali uporabo defibrilatorja. V sodelovanju s sežanski-mi taborniki smo poleg stojnic v parku postavili zanimiv poligon vživetja, ki je vključeval zabavne izkustvene ovire, s katerimi se ljudje v naši skupnosti vsakodnevno srečujejo. Veliko obisko-valcev se je poskusilo tudi na testu demence, ki ga je pripravil predstavnik sežanskega Centra za socialno delo. Če hoja po vrvi ni bila dovolj adrenalinska, je za to poskrbel kužek Bam Bam, ki je svetovni prvak v agilitiju, poleg tega pa tudi terapevtski ku-žek društva Tačke pomagačke. Z nami pa so bili tudi glasbeniki. Gostili smo dva lokalna ansambla ter dva nastopa posameznih izvajalcev – enega na kitaro in enega na harmoniko – ter glas-benike iz glasbene šole Sežana. Dogodka so se udeležili tako najmlajši, kot tisti malo starejši, ki so se z zanimanjem ustavili pri nas. Obiskal nas je tudi župan Davorin Terčon. Dogajanje je bilo pestro in druženje zabavno zato smo sklenili, da se v prihodnjem letu na podobnem festivalu zopet srečamo.

Rok Tomšič

54

Primotajo ujel najboljši veterV sredini maja se je v vodah v okolici

Zadra odvijala že 5. tradicionalna kraško--brkinska regata z rekordno udeležbo. Na štartu se je namreč zvrstilo kar pet jadrnic s skupno 47 jadralci. Zbrali so se v Povirju, od koder so se z avtobusom odpravili na dolgo pot proti Sukošanu. Da je vse po-tekalo tako kot je treba, je vestno skrbel Mitja Rebec, organizator in začetni pobu-dnik kraško-brkinskih regat.

Še posebej velja izpostaviti jadralsko eki-po Primotajo sailing team, ki je navdušila na vseh področjih. Ekipo je zbral izkušeni krmar Marko Fajt iz Dan pri Sežani, ki je že pred dvema letoma z nekoliko dru-gačno posadko osvojil prvo mesto. Tokrat je vpoklical lokalne fante ter prekaljene-ga morskega volka iz severnoprimorskih koncev Črta Uršiča. Posebej se je izkazal eden izmed treh novincev na krovu, Anej Trampuž, ki je prejel nagrado novinec leta. Poleg samega jadranja je ekipa izstopala v sami organiziranosti, ki so jo pohvalili tudi številni domačini in turisti. Ti so bili nad iz-

Pomladno prebujanje Konjeniškega kluba ŠtjakPo zimskem počitku so se člani Konje-

niškega kluba Štjak udeležil prvega na-stopa v Žapužah. Povabili so jih člani Ko-njeniškega društva sv. Štefan iz Vipavske doline. Po žegnanju konj ob sv. Juriju je sledil pester program.

Člani Konjeniškega kluba Štjak (Pavle Štemberger, Blaž Lokar in Marjana Ger-želj) so se predstavili s programom na-daljevalne dresure v točki trojka, kjer so izvajali osnovne like dresurnega jahanja v izvedbi treh parov jahač-konj.

Primotajo sailing team.

Špo

rt in

rek

reac

ija

Pri Kraških tekačih zapihal nov veterV marcu 2014 je bil v piceriji Skala v

Šmarjah občni zbor Športnega društva Kraški tekači, na katerem so prisotni izvo-lili novo vodstvo društva. Dolgoletnega predsednika Silva Nemaniča je zamenjal Stojan Rodica, ki bo v naslednjih štirih le-tih vodil društvo. Z veseljem je spregovoril o načrtih in smernicah v društvu.

»Že na prvem sestanku v maju smo sprejeli nekaj sklepov oziroma smo se dogovorili za nadaljnje delo. ŠD Kraški

tekači bomo poleg tradicionalnega teka in pohoda na Tabor nudili okrilje tudi tretjemu Šmarskemu teku in drugemu Šmarskemu krosu. Dogovarjamo se za ponovno organizacijo teka na Kokoš v letu 2015, ki bi bil uvrščen v Primorski gorski tekaški pokal. Člani društva bodo tekmovali v Kraškem pokalu, v katerem se točkujejo Šmarski tek, Povirski tek, Tek na Tabor in Štanjelski tek. Ob tem bi rad povabil ljubitelje teka in gibanja v naravi,

gledom in simpatičnostjo ekipe navdušeni. Regato so spremljale spremenljive vre-

menske razmere, vse od brezveterja pa do orkanske burje. Žal nekatere jadrnice tem razmeram niso bile kos. Kljub temu nas veseli dejstvo, da se je vseh 47 jadral-cev vrnilo nasmejanih ust. Najbolj seveda

ekipa Primotajo, katerim so do zmage pomagali Vina Štoka, Divas Divača ter go-stilna Nova Apolonia.

Polni lepih vtisov in razburljivih dožive-tij jadralci načrtujejo regato tudi za nasle-dnje leto.

Besedilo: Bogdan KraljSlika: Luka Abraht

da se včlanijo v naše društvo, kjer bodo deležni nasvetov in družbe izkušenih te-kačev, pridobili si bodo lahko še dodatne ugodnosti pri nakupu opreme in popu-ste pri štartninah na tekih, ki jih organizira naše društvo.«

Vse tekačem vabimo na prvo tekmo v naši organizaciji, in sicer na tretji Šmarski tek, v soboto, 2. avgusta 2014, v Šmarjah.

Darja Verbič

Pavle Štemberger in Blaž Lokar sta v nadaljevanju predstavila šolo nad zemljo z dvema konjema v izvajanju levade in curbete.

V aprilu se je mlada jahalka Marjana Gerželj udeležila tekmovanja v dresur-nem jahanju v Radomljah in dosegla kvalifikacijo za prehod v težjo kategorijo. Naslednje tekme se bo udeležila v juniju 2014.

Besedilo in slika: Dragica Gerželj

55

Špo

rt in

rek

reac

ija

Tabor Sežana prek veteranov v EvropoV Sloveniji veteranski nogomet nima

rednih tekmovanj pod okriljem krovne organizacije in tako tudi vsak klub pri nas nima oblikovanega veteranskega mo-štva. Zato je toliko bolj spodbudno, da se je v naši občini pred tremi leti kakih petnajst večinoma bivših nogometašev Tabora odločilo vzpostaviti veteransko nogometno moštvo.

Slednje zdaj šteje že petindvajset aktiv-nih članov, starih med petintrideset in se-deminšestdeset let, ki imajo redni petkov termin za treninge in v povprečju odigra-jo vsaj petnajst tekem na sezono. In to kakšnih tekem! Če začnemo kar z vrhun-cem, gostovanjem pri letošnjem finalistu Lige prvakov, madridskem Atleticu, kjer so celo dosegli dva zadetka (rezultat 4 : 2) in zapustili odličen vtis. Gostovali so še v Turčiji (Bajrampaša Istanbul), Srbiji (KIM Beograd), BiH (Bjeljina), pa seveda v sose-dnji Italiji in na Hrvaškem.

Načrtujejo tudi pot v Črno goro, kamor bodo bosanskim kolegom iz Bjeljine odnesli zbrano pomoč za prizadete v poplavah. Za prevlado v regiji se sežan-ski veterani merijo s Koprom, Gorico in Ajdovščino, ki jim vsi dolgujejo še povra-tne tekme na sežanskem stadionu in te bodo kmalu pokazale, kdo je na Primor-skem vladar. Po svoje zanimivi so tudi lo-kalni derbiji s Komnom ali Štanjelom, ki

so, okrepljeni s kakim mlajšim igralcem, vedno trd oreh, še posebej radi gostujejo na vrhunski sežanski zelenici.

A žal vsi skupaj zardijo, ko je treba v majhne, zastarele slačilnice ali ko na sta-dionu iščejo prostor za druženje in raz-stavo osvojenih pokalov. V napredni fazi prijave je tudi udeležba na evropskem razpisu za organizacijo mednarodnega veteranskega tunirja in že nestrpno pri-čakujejo obljubljeno realizacijo projekta

pridobitve novih prostorov pod vzhodno tribuno stadiona Rajka Štolfe. Takrat bo evropski nogomet, pa čeprav le z nek-danjimi nogometnimi asi, brez zadržkov lahko gostoval v Sežani.

Besedilo: Uroš StanićSlika: Branko Dikić

Obisk beograjske Marakane.

Ponovno lep uspeh mladih sežanskih košarkarjevIgralci Košarkarskega kluba Mesarije

Prunk generacije 1999 in mlajši so bili ponovno uspešni na mednarodnem tur-nirju v francoskem mestecu St Claude, ki so se ga udeležili že petič. Turnirja so se udeležile še ekipe iz Belgije, Švice, Franci-je in Slovenije. Slovenske barve so poleg sežanske ekipe zastopali še košarkarji Par-klji Bežigrad ter ljubljanska ženska ekipa Ježica.

Skupaj smo na dolgo pot krenili v zgo-dnjih jutranjih urah v petek. Po dolgi in naporni poti smo v St Claude prispeli v popoldanskih urah, kjer smo opravili kraj-ši trening.

V soboto zjutraj smo pričeli s tekmo-vanjem. Že v prvem krogu nam je žreb namenil zelo močno ekipo iz Belgije (Walburge), ki smo jo premagali s 40 : 35. Sledil je obračun s švicarsko ekipo St Prex, ki smo jo premagali z rezultatom 28 : 25. Ker pa ekipa iz juga Francije ni prispela na turnir, je bila naslednja tekma registrirana v našo korist. V dopoldanskem polfinalu v nedeljo smo igrali z neugodno domačo ekipo St Claude in jo prav tako premaga-li. Sledil je še veliki finale in to prav proti belgijski ekipi, ki se je hotela maščevati za

poraz v prvem krogu, vendar ji naša eki-pa ni dovolila presenečenja ter z razliko petih točk ponovno zmagala z rezulta-tom 38 : 33. Za osvojeni turnir so najbolj zasluženi igralci Jan Kralj, Matevž Oblak, Kristjan Stepančič, Jan Mahne, Tim Jejčič, Žiga Škrinjar, Just Pisani, Matis Ukmar, Zeno Meola, Urban Daolio, Lenart Žezli-

na, Boštjan Bunc in trener Primož Čeh.Pohvaliti je treba vse naše košarkarje,

med katerimi pa so izbrali najkoristnejše-ga košarkarja turnirja, ki je postal Jan Kralj

Besedilo in slika: KK Mesarija Prunk

56

Več i

nfor

mac

ij na

www

.gib

amkr

asno

.si

12.6.2014 – 16.10.2014 POKAL LOGOS SLOVENIJAKdaj: vsak drugi četrtek v popoldanskem času Kje: Lipica, golf igrišče LipicaIzvajalec: Društvo ljubiteljev organiziranega golfa seniorjev SlovenijeKontakt: vojko.vf@gmail.com (Vojko Faletič)

13.6.2014 5. POSKOKČEV DANKdaj: od 16.00 do 20.00 Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393 ali www.poskokec.si

14.6.2014 DAN SLOVENSKIH PLANINCEVIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 051 371 869 (Edvin Furlan) ali www.pdsezana.org

21.6.2014 – 22.6.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA ROGLOIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 051 371 869 (Edvin Furlan) ali www.pdsezana.org

21.6.2014 – 30.8.2014 SKUPINSKI TRENING TEKKdaj: v času poletnih počitnic vsako soboto ob 18.00Kje: Povir, zbor pri vodnjakuIzvajalec: Športno društvo Brinj PovirKontakt: 051 219 770 (Matej Kocjan) ali sdbrinj@povir.si

22.6.2014 – 31.8.2014 ORGANIZIRANO REKREATIVNO KOLESARJENJEKdaj: v času poletnih počitnic vsako nedeljo ob 10.00Kje: Povir, zbor pri vodnjakuIzvajalec: Športno društvo Brinj PovirKontakt: 041 583 211 (Matevž Perhavec), 040 293 802 (Saša Ferfolja) ali www.povir.si

28.6.2014 – 29.6.2014 IZLET ZA ODRASLE NA ČRNO PRST, RODICA IN VOGELIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 204 154 (Matej Trobec) ali www.pdsezana.org

30.6.2014 – 4.7.2014 KOŠARKARSKI KAMP KK MESARIJA PRUNKKdaj: od 7.30 do 16.30Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Košarkarski klub Mesarija Prunk SežanaKontakt: 041 427 193 (Mario Gerjevič), vodja mladinskega pogona KK Sežana

30.6.2014 – 5.7.2014 POLETNI ŠPORTNI KAMP (OD 5. DO 8. LETA STAROSTI)Kdaj: od 07.00 do 16.30Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Zavod ŠTIPKontakt: 031 758 100 (Andreja Gulič) ali sportnikamp@gmail.com

30.6.2014 – 18.7.2014 BREZPLAČNO POČITNIŠKO VARSTVOKdaj: od 7.00 do 15.00Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza)Izvajalec: MDPM Sežana Kontakt: 05 734 14 86, 05 730 13 40 ali www.mdpm.si

30.6.2014 – 27.8.2014 TRX VODENA VADBAKdaj: v času poletnih počitnic vsak ponedeljek in sredo ob 19.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Teja on wheelsKontakt: 041 525 131 (Teja Gulič) ali teja.gulic@gmail.com

1.7.2014 – 28.8.2014 BREZPLAČNA VADBA BALINANJA ZA VSE GENERACIJEKdaj: v času poletnih počitnic vsak torek in četrtek od 15.00 do 17.00Kje: Sežana, balinarska dvoranaIzvajalec: Balinarski klub Skala SežanaKontakt: 031 300 706 (Jure Rijavec) ali 051 256 862 (Simon Pirjevec)

1.7.2014 – 29.8.2014 POLETNA VADBA KARATEJAKdaj: V času poletnih počitnic 2x tedensko. Urnik bo naknadno objavljen na spletni strani.Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza)Izvajalec: Karate klub Samurai SežanaKontakt: 031 301 217 (Marjam Masič) ali www.samurai-sezana.si

5.7.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE V REPOV KOT IN PLANJAVOIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 204 154 (Matej Trobec) ali www.pdsezana.org

5.7.2014 DAN ODPRTIH VRAT V ZENJIKje: Dolnje Ležeče , Zenja – apartmajska hiša na KrasuIzvajalec: Sanaj fit Mateja Šajna s.p.Kontakt: 040 303 578 ali info@hisa-energij.si

7.7.2014 – 12.7.2014 POLETNI ŠPORTNI KAMP (OD 9. DO 13. LETA STAROSTI)Kdaj: od 07.00 do 16.30Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Zavod ŠTIPKontakt: 031 758 100 (Andreja Gulič) ali sportnikamp@gmail.com

8.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – VODNI PARKKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, park pri Starem graduIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

10.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – LUNA PARKKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, park pri Starem graduIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

10.7.2014 TURNIR V KOŠARKI MLADIFEST 2014Kdaj: v popoldanskem časuKje: Sežana, športni parkIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

12.7.2014 V PRŠUTIH JE POP (SKATE KONTEKST) MLADIFEST 2014Kdaj: ob 16.00Kje: Sežana, skate parkIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

13.7.2014 ŠAHOVSKI TURNIR MLADIFEST 2014Kdaj: v popoldanskem časuKje: Sežana, lokacija bo objavljena naknadnoIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

13.7.2014 – 17.7.2014 PLANINSKI TABOR ZA ODRASLEIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 041 477 128 (Bogdan Rojc) ali www.pdsezana.org

15.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – IGRE Z ŽOGO SEŽANAKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

15.7.2014 DRUŽABNO TEKMOVANJE V PLEZANJU ZA VSE STAROSTIKdaj: ob 16.00Kje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

15.7.2014 DELAVNICA METANJA FRIZIBIJAKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni park (pomožno nogometno igrišče)Izvajalec: Športno društvo FlipsiKontakt: 040 363 101 (Jean Mccollister) ali jean.mccollister@gmail.com

16.7.2014 TURNIR V MALEM NOGOMETU MLADIFEST 2014Kdaj: V popoldanskem časuKje: Sežana, športni parkIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

16.7.2014 – 20.7.2014 ŠOLA PLEZANJA ZA OTROKE Kdaj: ob 10.00 daljeKje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

17.7.2014 DELAVNICA METANJA FRIZIBIJAKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni park (pomožno nogometno igrišče)Izvajalec: Športno društvo FlipsiKontakt: 040 363 101 (Jean Mccollister) ali jean.mccollister@gmail.com

18.7.2014 TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI MLADIFEST 2014Kdaj: v popoldanskem časuKje: Sežana, športni parkIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

18.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – ATLETSKI MITINGKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

18.7.2014 – 20.7.2014 ŠPORTNI VIKEND NA KRASUKdaj: ob 17.00Kje: na območju KrasaIzvajalec: N.T.A Fitnes Tibor Pranjić s.p. v sodelovanju s Hotel Grahor Robi Grahor s.pKontakt: Tibor 040 818 253 (Tibor Pranjić) ali Blaž 031 684 143 (Blaž Grahor)

19.7.2014 – 20.7.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA SVINJAK IN KRNIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 817 676 (Mirjam F. Franetič), www.pdsezana.org

19.7.2014 – 26.7.2014 8-DNEVNO LETOVANJE V PACUGUKje: Pacug, StrunjanIzvajalec: MDPM Sežana Kontakt: 05 734 14 86, 05 730 13 40, www.mdpm.si

22.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – ŠTAFETNE IGREKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

23.7.2014 - 27.7.2014 ŠOLA PLEZANJA ZA OTROKEKdaj: ob 10.00 daljeKje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

24.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – LOV NA SKRITI ZAKLADKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

24.7.2014 PLESNE DELAVNICEKdaj: od 17.00 do 21.00Kje: Sežana, Fil-Sport, Cesta na Polane 43Izvajalec: Plesno društvo MavricaKontakt: 040 439 385 (Martina Tavčar) ali martina.tavcar1@gmail.com

25.7.2014 – 3.8.2014 10-DNEVNO LETOVANJE V MATERADI PRI POREČUKje: Materada pri PorečuIzvajalec: MDPM Sežana Kontakt: 05 734 14 86, 05 730 13 40 ali www.mdpm.si

26.7.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA VRTAČOIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 041 477 128 (Bogdan Rojc) ali www.pdsezana.org

29.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – MINI OVIRATLONKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

1.8.2014 – 2.8.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA TRIGLAVIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 041 477 128 (Bogdan Rojc) ali www.pdsezana.org

2.8.2014 3. ŠMARSKI TEKKdaj: ob 18.30Kje: Šmarje pri SežaniIzvajalec: Športno društvo Kraški tekači SežanaKontakt: 041 405 641 (Stojan Rodica) ali www.kraskitekaci.si

6.8.2014 - 10.8.2014 ŠOLA PLEZANJA ZA OTROKEKdaj: od 10.00 daljeKje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

7.8.2014 PLESNE DELAVNICEKdaj: od 17.00 do 21.00Kje: Sežana, Fil-Sport, Cesta na Polane 43Izvajalec: Plesno društvo MavricaKontakt: 040 439 385 (Martina Tavčar) ali martina.tavcar1@gmail.com

9.8.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA KRIMIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 731 417 (Erik Guštin) ali www.pdsezana.org

13.8.2014 - 17.8.2014 ŠOLA PLEZANJA ZA OTROKE Kdaj: od 10.00 daljeKje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

17.8.2014 – 24.8.2014 8-DNEVNO LETOVANJE V PACUGUKje: Pacug, StrunjanIzvajalec: MDPM Sežana Kontakt: 05 734 14 86, 05 730 13 40 ali www.mdpm.si

23.8.2014 13. TEK NA TABORKdaj: ob 10.00Kje: Sežana, start na Partizanski cestiIzvajalec: Športno društvo Kraški tekači SežanaKontakt: 041 405 641 (Stojan Rodica) ali www.kraskitekaci.si

23.8.2014 IZLET ZA ODRASLE NA MONTAŽIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 817 676 (Mirjam F. Franetič) ali www.pdsezana.org

23.8.2014 – 30.8.2014 PLANINSKI TABOR ZA MLADEIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 041 940 312 (Erika Može) ali www.pdsezana.org

24.8.2014 IN 31.8.2014 MEMORIAL »RAJKO ŠTOLFA« ZA SELEKCIJE U-9, U-11 IN U-13Kdaj: ob 10.00Kje: Sežana, nogometni stadion “Rajko Štolfa”Izvajalec: MND Tabor SežanaKontakt: 040 889 199 (Klemen Kariž) ali 041 968 911 (Dejan Stančič)

ŠPORTNA TER KOZMETIČNA PONUDBAKdaj: od ponedeljka do petka od 8.00 do 22.00, sbota od 15.00 do 20.00, nedelja in prazniki zaprto. Možen trening izven urnika ob predhodnem dogovoru.Kje: Sežana, Kosovelova ulica 4bIzvajalec: Fitnes center DaneuKontakt: 05 730 17 50, 040 601 553 ali www.fitnesdaneu.si

PILATESKdaj: v mesecu juniju in juliju vadba poteka vsak ponedeljek ob 8.30 in ob 18.30Kje: Sežana, cesta na Polane 43Izvajalec: Fil–SportKontakt: 05 730 08 00 ali 031 616 465

FITNES PONUDBAKdaj: od ponedeljka do petka od 8.30 do 22.00, sobota od 15.00 do 21.00 in nedelja od 15.00 do 20.00Kje: Sežana, cesta na Polane 43Izvajalec: Fil–SportKontakt: 05 730 08 00 ali 031 616 465

FITNES PONUDBAKdaj: od ponedeljka do nedelje od 9.00 do 22.00Kje: Sežana, nakupovalni center KarsikaIzvajalec: Fitnes planetKontakt: 041 754 737 ali www.fitnes-planet.com

Športno obarvano poletje na KrasuPomlad je bila muhasta, a nič zato. Z daljšimi dnevi bo zagotovo tudi vreme bolj poletno, saj je že čas, mar ne? In prav za poletne dni smo za vas zbrali vse športne dogodke, ki se bodo odvijali v Sežani in bližnji okolici. Večinoma so brezplačni, brezplačna pa bo tudi uporaba športnih površin v športnem parku v Sežani tudi v večernih urah, ko bodo sončno svetlobo nadomestili žarometi.

Športna zveza občine Sežana pa bo tudi po zaključku poletja svoje aktivnosti izvajala v nezmanjšanem obsegu. Vsem lanskim programom bomo dodali še nekaj novih. Hvalospev zato gre Fundaciji za šport, Občini Sežana ter Zavodu za šport, turizem in prosti čas Sežana, ki nas pri tem podpirajo. Bodite dovolj za uvod. Naj vas ob koncu opomnimo, da je poletni čas prelep, da bi sedeli doma in življenje prekratko, da ne bi uživali vsakega trenutka s tistimi, ki jih imamo radi tam, kjer se nam glava in misli najbolj sprostijo.

57

Več i

nfor

mac

ij na

www

.gib

amkr

asno

.si

12.6.2014 – 16.10.2014 POKAL LOGOS SLOVENIJAKdaj: vsak drugi četrtek v popoldanskem času Kje: Lipica, golf igrišče LipicaIzvajalec: Društvo ljubiteljev organiziranega golfa seniorjev SlovenijeKontakt: vojko.vf@gmail.com (Vojko Faletič)

13.6.2014 5. POSKOKČEV DANKdaj: od 16.00 do 20.00 Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393 ali www.poskokec.si

14.6.2014 DAN SLOVENSKIH PLANINCEVIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 051 371 869 (Edvin Furlan) ali www.pdsezana.org

21.6.2014 – 22.6.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA ROGLOIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 051 371 869 (Edvin Furlan) ali www.pdsezana.org

21.6.2014 – 30.8.2014 SKUPINSKI TRENING TEKKdaj: v času poletnih počitnic vsako soboto ob 18.00Kje: Povir, zbor pri vodnjakuIzvajalec: Športno društvo Brinj PovirKontakt: 051 219 770 (Matej Kocjan) ali sdbrinj@povir.si

22.6.2014 – 31.8.2014 ORGANIZIRANO REKREATIVNO KOLESARJENJEKdaj: v času poletnih počitnic vsako nedeljo ob 10.00Kje: Povir, zbor pri vodnjakuIzvajalec: Športno društvo Brinj PovirKontakt: 041 583 211 (Matevž Perhavec), 040 293 802 (Saša Ferfolja) ali www.povir.si

28.6.2014 – 29.6.2014 IZLET ZA ODRASLE NA ČRNO PRST, RODICA IN VOGELIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 204 154 (Matej Trobec) ali www.pdsezana.org

30.6.2014 – 4.7.2014 KOŠARKARSKI KAMP KK MESARIJA PRUNKKdaj: od 7.30 do 16.30Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Košarkarski klub Mesarija Prunk SežanaKontakt: 041 427 193 (Mario Gerjevič), vodja mladinskega pogona KK Sežana

30.6.2014 – 5.7.2014 POLETNI ŠPORTNI KAMP (OD 5. DO 8. LETA STAROSTI)Kdaj: od 07.00 do 16.30Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Zavod ŠTIPKontakt: 031 758 100 (Andreja Gulič) ali sportnikamp@gmail.com

30.6.2014 – 18.7.2014 BREZPLAČNO POČITNIŠKO VARSTVOKdaj: od 7.00 do 15.00Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza)Izvajalec: MDPM Sežana Kontakt: 05 734 14 86, 05 730 13 40 ali www.mdpm.si

30.6.2014 – 27.8.2014 TRX VODENA VADBAKdaj: v času poletnih počitnic vsak ponedeljek in sredo ob 19.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Teja on wheelsKontakt: 041 525 131 (Teja Gulič) ali teja.gulic@gmail.com

1.7.2014 – 28.8.2014 BREZPLAČNA VADBA BALINANJA ZA VSE GENERACIJEKdaj: v času poletnih počitnic vsak torek in četrtek od 15.00 do 17.00Kje: Sežana, balinarska dvoranaIzvajalec: Balinarski klub Skala SežanaKontakt: 031 300 706 (Jure Rijavec) ali 051 256 862 (Simon Pirjevec)

1.7.2014 – 29.8.2014 POLETNA VADBA KARATEJAKdaj: V času poletnih počitnic 2x tedensko. Urnik bo naknadno objavljen na spletni strani.Kje: Sežana, telovadnica Sežana (Ljudska univerza)Izvajalec: Karate klub Samurai SežanaKontakt: 031 301 217 (Marjam Masič) ali www.samurai-sezana.si

5.7.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE V REPOV KOT IN PLANJAVOIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 204 154 (Matej Trobec) ali www.pdsezana.org

5.7.2014 DAN ODPRTIH VRAT V ZENJIKje: Dolnje Ležeče , Zenja – apartmajska hiša na KrasuIzvajalec: Sanaj fit Mateja Šajna s.p.Kontakt: 040 303 578 ali info@hisa-energij.si

7.7.2014 – 12.7.2014 POLETNI ŠPORTNI KAMP (OD 9. DO 13. LETA STAROSTI)Kdaj: od 07.00 do 16.30Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Zavod ŠTIPKontakt: 031 758 100 (Andreja Gulič) ali sportnikamp@gmail.com

8.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – VODNI PARKKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, park pri Starem graduIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

10.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – LUNA PARKKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, park pri Starem graduIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

10.7.2014 TURNIR V KOŠARKI MLADIFEST 2014Kdaj: v popoldanskem časuKje: Sežana, športni parkIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

12.7.2014 V PRŠUTIH JE POP (SKATE KONTEKST) MLADIFEST 2014Kdaj: ob 16.00Kje: Sežana, skate parkIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

13.7.2014 ŠAHOVSKI TURNIR MLADIFEST 2014Kdaj: v popoldanskem časuKje: Sežana, lokacija bo objavljena naknadnoIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

13.7.2014 – 17.7.2014 PLANINSKI TABOR ZA ODRASLEIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 041 477 128 (Bogdan Rojc) ali www.pdsezana.org

15.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – IGRE Z ŽOGO SEŽANAKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

15.7.2014 DRUŽABNO TEKMOVANJE V PLEZANJU ZA VSE STAROSTIKdaj: ob 16.00Kje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

15.7.2014 DELAVNICA METANJA FRIZIBIJAKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni park (pomožno nogometno igrišče)Izvajalec: Športno društvo FlipsiKontakt: 040 363 101 (Jean Mccollister) ali jean.mccollister@gmail.com

16.7.2014 TURNIR V MALEM NOGOMETU MLADIFEST 2014Kdaj: V popoldanskem časuKje: Sežana, športni parkIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

16.7.2014 – 20.7.2014 ŠOLA PLEZANJA ZA OTROKE Kdaj: ob 10.00 daljeKje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

17.7.2014 DELAVNICA METANJA FRIZIBIJAKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni park (pomožno nogometno igrišče)Izvajalec: Športno društvo FlipsiKontakt: 040 363 101 (Jean Mccollister) ali jean.mccollister@gmail.com

18.7.2014 TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI MLADIFEST 2014Kdaj: v popoldanskem časuKje: Sežana, športni parkIzvajalec: Klub študentov SežanaKontakt: info@ks-sezana.net

18.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – ATLETSKI MITINGKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

18.7.2014 – 20.7.2014 ŠPORTNI VIKEND NA KRASUKdaj: ob 17.00Kje: na območju KrasaIzvajalec: N.T.A Fitnes Tibor Pranjić s.p. v sodelovanju s Hotel Grahor Robi Grahor s.pKontakt: Tibor 040 818 253 (Tibor Pranjić) ali Blaž 031 684 143 (Blaž Grahor)

19.7.2014 – 20.7.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA SVINJAK IN KRNIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 817 676 (Mirjam F. Franetič), www.pdsezana.org

19.7.2014 – 26.7.2014 8-DNEVNO LETOVANJE V PACUGUKje: Pacug, StrunjanIzvajalec: MDPM Sežana Kontakt: 05 734 14 86, 05 730 13 40, www.mdpm.si

22.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – ŠTAFETNE IGREKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

23.7.2014 - 27.7.2014 ŠOLA PLEZANJA ZA OTROKEKdaj: ob 10.00 daljeKje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

24.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – LOV NA SKRITI ZAKLADKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

24.7.2014 PLESNE DELAVNICEKdaj: od 17.00 do 21.00Kje: Sežana, Fil-Sport, Cesta na Polane 43Izvajalec: Plesno društvo MavricaKontakt: 040 439 385 (Martina Tavčar) ali martina.tavcar1@gmail.com

25.7.2014 – 3.8.2014 10-DNEVNO LETOVANJE V MATERADI PRI POREČUKje: Materada pri PorečuIzvajalec: MDPM Sežana Kontakt: 05 734 14 86, 05 730 13 40 ali www.mdpm.si

26.7.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA VRTAČOIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 041 477 128 (Bogdan Rojc) ali www.pdsezana.org

29.7.2014 POLETJE S POSKOKCEM – MINI OVIRATLONKdaj: od 18.00 do 20.00Kje: Sežana, športni parkIzvajalec: Športno društvo poSKOKecKontakt: 041 295 393, 041 262 753 ali www.poskokec.si

1.8.2014 – 2.8.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA TRIGLAVIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 041 477 128 (Bogdan Rojc) ali www.pdsezana.org

2.8.2014 3. ŠMARSKI TEKKdaj: ob 18.30Kje: Šmarje pri SežaniIzvajalec: Športno društvo Kraški tekači SežanaKontakt: 041 405 641 (Stojan Rodica) ali www.kraskitekaci.si

6.8.2014 - 10.8.2014 ŠOLA PLEZANJA ZA OTROKEKdaj: od 10.00 daljeKje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

7.8.2014 PLESNE DELAVNICEKdaj: od 17.00 do 21.00Kje: Sežana, Fil-Sport, Cesta na Polane 43Izvajalec: Plesno društvo MavricaKontakt: 040 439 385 (Martina Tavčar) ali martina.tavcar1@gmail.com

9.8.2014 IZLET ZA ODRASLE ČLANE NA KRIMIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 731 417 (Erik Guštin) ali www.pdsezana.org

13.8.2014 - 17.8.2014 ŠOLA PLEZANJA ZA OTROKE Kdaj: od 10.00 daljeKje: Sežana, plezalna stena, Partizanska cesta 43Izvajalec: Športno plezalni klub PlusKontakt: 040 798 600 (Luka Fonda) ali www.plusclimbing.com

17.8.2014 – 24.8.2014 8-DNEVNO LETOVANJE V PACUGUKje: Pacug, StrunjanIzvajalec: MDPM Sežana Kontakt: 05 734 14 86, 05 730 13 40 ali www.mdpm.si

23.8.2014 13. TEK NA TABORKdaj: ob 10.00Kje: Sežana, start na Partizanski cestiIzvajalec: Športno društvo Kraški tekači SežanaKontakt: 041 405 641 (Stojan Rodica) ali www.kraskitekaci.si

23.8.2014 IZLET ZA ODRASLE NA MONTAŽIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 031 817 676 (Mirjam F. Franetič) ali www.pdsezana.org

23.8.2014 – 30.8.2014 PLANINSKI TABOR ZA MLADEIzvajalec: Planinsko društvo SežanaKontakt: 041 940 312 (Erika Može) ali www.pdsezana.org

24.8.2014 IN 31.8.2014 MEMORIAL »RAJKO ŠTOLFA« ZA SELEKCIJE U-9, U-11 IN U-13Kdaj: ob 10.00Kje: Sežana, nogometni stadion “Rajko Štolfa”Izvajalec: MND Tabor SežanaKontakt: 040 889 199 (Klemen Kariž) ali 041 968 911 (Dejan Stančič)

ŠPORTNA TER KOZMETIČNA PONUDBAKdaj: od ponedeljka do petka od 8.00 do 22.00, sbota od 15.00 do 20.00, nedelja in prazniki zaprto. Možen trening izven urnika ob predhodnem dogovoru.Kje: Sežana, Kosovelova ulica 4bIzvajalec: Fitnes center DaneuKontakt: 05 730 17 50, 040 601 553 ali www.fitnesdaneu.si

PILATESKdaj: v mesecu juniju in juliju vadba poteka vsak ponedeljek ob 8.30 in ob 18.30Kje: Sežana, cesta na Polane 43Izvajalec: Fil–SportKontakt: 05 730 08 00 ali 031 616 465

FITNES PONUDBAKdaj: od ponedeljka do petka od 8.30 do 22.00, sobota od 15.00 do 21.00 in nedelja od 15.00 do 20.00Kje: Sežana, cesta na Polane 43Izvajalec: Fil–SportKontakt: 05 730 08 00 ali 031 616 465

FITNES PONUDBAKdaj: od ponedeljka do nedelje od 9.00 do 22.00Kje: Sežana, nakupovalni center KarsikaIzvajalec: Fitnes planetKontakt: 041 754 737 ali www.fitnes-planet.com

Športno obarvano poletje na KrasuPomlad je bila muhasta, a nič zato. Z daljšimi dnevi bo zagotovo tudi vreme bolj poletno, saj je že čas, mar ne? In prav za poletne dni smo za vas zbrali vse športne dogodke, ki se bodo odvijali v Sežani in bližnji okolici. Večinoma so brezplačni, brezplačna pa bo tudi uporaba športnih površin v športnem parku v Sežani tudi v večernih urah, ko bodo sončno svetlobo nadomestili žarometi.

Športna zveza občine Sežana pa bo tudi po zaključku poletja svoje aktivnosti izvajala v nezmanjšanem obsegu. Vsem lanskim programom bomo dodali še nekaj novih. Hvalospev zato gre Fundaciji za šport, Občini Sežana ter Zavodu za šport, turizem in prosti čas Sežana, ki nas pri tem podpirajo. Bodite dovolj za uvod. Naj vas ob koncu opomnimo, da je poletni čas prelep, da bi sedeli doma in življenje prekratko, da ne bi uživali vsakega trenutka s tistimi, ki jih imamo radi tam, kjer se nam glava in misli najbolj sprostijo.

Besedilo ni lektorirano.

58

DOS Extreme 2014 tudi za Team VictoryMed 8. in 11. majem 2014 je že osmič

zapored potekala ultramaratonska kole-sarska Dirka okoli Slovenije (DOS Extre-me), ki jo organizira Športno kulturno društvo Notranjc. Proga, ki je bila začrta-na ob orisu slovenske meje in je prvi dan v poznih večernih urah prečila tudi Seža-no, je zajemala dvanajst etap, ki so skupaj štele 1.234 kilometrov. Trasa se je začela in končala v Postojni ter je bila v celoti opremljena z napravami GPS, kar je kole-sarskim navdušencem omogočilo nepre-kinjeno spremljanje svojih favoritov. Na letošnjo preizkušnjo, ki je veljala tudi kot kvalifikacijska dirka za sloviti RAAM (Race Across America), se je prijavilo rekordno število tekmovalcev – 93 iz 14 držav. Med njimi je svojo vzdržljivost preizkusil tudi Andrej Velišček iz Sežane z ekipo Team Victory.

Andrej je s pripravami pričel takoj po novem letu in je do dirke prekolesaril okrog 6.000 kilometrov. Sledile so teh-nične in logistične priprave ter sestava spremljevalne ekipe. To je, poleg Veliščka, sestavljala obalno-kraška zasedba, ki je skrbela za načrtovanje poti, hrano, poči-vališča, kolo in počutje kolesarja. V dveh spremljevalnih kombijih so tako ob kole-sarju bdeli vodja ekipe Dejan Gašperšič, Jani Tomšič, Andrej Terčič, Boris Dobranič,

Tomaž Ažbe in Miha Ulaga. Dirko, na ka-teri je zmagovalec vsak, ki pride uspešno na cilj, je Velišček z ekipo premagal v dveh dneh petnajstih urah in petih minu-tah. In spanje? Tri ure na celotni preizku-šnji. Andrej se je večino tekme dobro po-čutil, v kriznih minutah pa so mu poleg navijačev ob cesti z moralno podporo na pomoč priskočili fantje iz spremljevalne ekipe – Gašperič je ob kolesarju tako pre-tekel vzpon na Vršič. Da je bil DOS 2014

posebna in pozitivna izkušnja, se strinjajo vsi člani ekipe Team Victory.

»V glavi nisem imel nič posebnega. Raz-mišljal sem le, da moram kolesariti,« pove Velišček, ki je številnim kolesarskim uspe-hom v zadnjih letih, zbranim tako doma kot v tujini, dodal še ultramaratonsko preizkušnjo.

Besedilo: Franja ČokSlika: arhiv Team Victory

Vabilo mladim športnikomDolgo pričakovane poletne počitnice

se bližajo in šolarji so polni idej, kako jih bodo izkoristili. Eni bi se radi kopali, dru-gi bi odvečno energijo radi izrabili med brezskrbno igro s prijatelji, spet tretji si ravno v času poletnih počitnic želijo pre-izkusiti nekaj novega, za kar jim med šol-skim letom zmanjka časa.

Kaj pa, če lahko vse te želje šolarjev združimo v en teden zabave? Na špor-tnem kampu Andreja in Lejla, ki letos poteka že sedmo leto, bomo združili že-lje otrok z našim tehničnim znanjem in jih naučili marsikaj novega. Razdelili jih bomo v dve starostni skupini (Saj vemo, nič ni hujšega kot biti v skupini s 'ta mali-mi'!) in jim predstavili nove športe. Nikoli

se ne ve, morda imamo med mlado ge-neracijo Sežančanov novega Dragiča ali Zahoviča ali pa skrite talente v nekaterih manj priljubljenih športih, kot sta bad-minton ali hokej. Mlajši se bodo z nami zabavali od 30. junija do 5. julija, starejši pa od 7. do 12. julija. Aktivnosti poteka-jo od osmih (seveda bo poskrbljeno za dežurstvo pred tem) do petnajstih, v tem času pa otroci dobijo tako dopoldansko kot popoldansko malico in seveda kosilo.

Vsako leto se na kampu potrudimo pri-kazati tudi kak nov šport, letos bodo to ameriški nogomet, plezanje ter hoja po vrvi, v kateri se bomo preizkusili v sobo-to. Za razliko od prejšnjih let, ko smo se odpravili tudi na morje, bomo letos zavili

v drugo smer, in sicer v Ajdovšči-no, kjer bomo iz-koristili kopanje v bazenu, dan pa bomo dopol-nili še z iskanjem skritega zaklada.

Izkušnje iz pre-teklih let so nas naučile, da si marsikateri otrok

želi dopolniti znanje v toč-no določenem športu, zato smo se tudi letos odlo-čili, da mladim špor-tnikom ponudimo tudi to možnost. V kolikor bo dovolj prijavljenih otrok za po-samezen šport (nogomet, rokomet, ko-šarka, odbojka), bomo dodali še posebno skupino, ki bo eno uro dnevno pod stro-kovnim vodstvom vadila samo ta šport in tako pridobila določeno znanje ali zgolj dopolnila že obstoječe.

Če bi želeli izvedeti še več informacij o tem, kje lahko vaš šolar 'pokuri' odvečno energijo, lahko pišete na sportnikamp@gmail.com ali pa nas v dopoldanskem času pokličete na telefonsko številko 031 758 100 (Andreja).

Špo

rt in

rek

reac

ija

Udeleženci tabora s stalnim prebivališčem v občini Sežana

imajo 20 % popust.

Besedilo: Živa CotičSlika: arhiv Športnega kampa

Andreja & Lejla

59

Uporaba medu v kulinariki

Sežansko čebelarsko društvo, ki se po-naša z več kot 100-letno tradicijo orga-niziranega čebelarjenja na Krasu, je pri-pravilo kulinarično delavnico o uporabi medu v kulinariki. K sodelovanju so pova-bili priznano strokovnjakinjo medene ku-linarike Marijo Arh - Ivanšek, profesorico kuharstva na srednji gostinski in turistični šoli v Radovljici.

Sicer za Ivanškovo to ni bila prva kuli-narična delavnica kuhanja z medom na Primorskem, saj je imela podobno delav-nico že v Tolminu. Je pa bila to prva tovr-stna kulinarična delavnica na Krasu. De-lavnica je bila izvedena v Okrepčevalnici

Apetit v Sežani, ki jo vodi Matjaž Lindič, na sedežu novega gasilskega doma v Se-žani in je imela več kot 20 udeležencev.

Med udeleženci delavnice medene kuli-narike v Sežani je bilo kar devet kuharjev, med njimi Dejan Križman iz gostilne Križ-man iz Tubelj pri Kozini, sicer član kulina-rične ekipe Terra Carsus, in predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri sežan-ski Območni obrtno podjetniški zbornici Katja Skok iz gostilne Skok v Štorjah.

Delavnice so se udeležili tudi nekate-ri kraški čebelarji. Tudi oni si želijo, da bi kraški med našel pot v gostinski ponudbi kot tudi v domačih vrtcih in šolah. Delav-

nice se je udeležil strokovnjak na podro-čju kulinarike Stanislav Renčelj, ki je po-hvalil sežansko čebelarsko društvo, ki že vrsto let v Povirju organizira mednarodno ocenjevanje medu. Obenem je nakazal potrebo po še večji povezanosti vseh de-javnikov, od čebelarjev do kmetovalcev, gostincev, trgovcev idr. Omenil je, da so prav sežanski čebelarji že leta 2000 v šole in vrtce na Sežanskem vpeljali malico z uporabo kraškega medu, šele kasneje je po njihovem zgledu Čebelarska zveza Slovenije organizirala akcijo Slovenski zajtrk v vrtcih in šolah.

Vsi so si bili enotni, da bo potrebno to-vrstno delavnico medene kulinarike po-noviti v želji, da bi se je udeležil širši krog gostinskih delavcev tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju.

Besedilo in sliki: Olga Knez

Šest tisoč novih sadik sivke na posestvu RenčeljNa domačiji Renčelj v Povirju so v teh

dneh posadili novih šest tisoč sadik sivke in tako dodatno razširili sivkin nasad, ki sedaj šteje približno 15 tisoč sadik.

Posestvo kraške sivke Renčelj se ponaša z bio certifikatom. Po besedah mladega gospodarja Gregorja Renčlja omogoča novo zasajen nasad dodatno popestritev in širitev ponudbe kot tudi malega go-spodarstva. »Njivo, na kateri smo posadili sivko, smo prej očistili, s čimer prispeva-mo k čistejšemu in bolj urejenemu oko-lju, s čimer tudi preprečujemo zaraščanje. Spodbujamo ozelenitev opuščenih povr-šin in čiščenju Krasa. Tako smo pri čišče-nju kraških površin posekali približno 50 kubičnih metrov drv, uredili pa smo tudi kraške zidove, da se ne podirajo,« veselo pripoveduje 30-letni Gregor ter dodaja,

Km

etij

stvo

60

Predstavitev vinskih turističnih cest PrimorskeV okviru projekta Enjoy tour, ki je finan-

ciran v okviru Programa čezmejnega so-delovanja Slovenija-Italija 2007−2013 iz sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, so izmed številnih aktivnosti pripravili tudi delavni-co o vinskih turističnih cestah vinorodne dežele Primorske. Delavnico, ki je poteka-la 15. aprila 2014 v vinoteki sežanske kleti Vinakras, je organiziral vodilni partner projekta Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica.

V projekt Enjoy tour je poleg novogori-škega KGZ vključenih še deset partnerjev, med njimi tudi partnerji z italijanske stra-ni (Pokrajini Gorica in Videm, ARIES – po-sebna agencija Trgovinske, industrijske, obrtne in kmetijske zbornice Trst, Giba-nje za promocijo vinskega turizma v FJK, INFORMEST – Center za pospeševanje mednarodnega gospodarskega razvoja in Deželna Kmečka zveza).

Delavnice v Sežani, ki jo je vodila in po-vezovala specialistka za vinogradništvo pri sežanski enoti novogoriškega KGZ Majda Brdnik, so se udeležili tudi vsi no-silci vinskih cest Primorske, predsedniki vinogradniških društev in vinarji, pred-stavniki sredstev javnega obveščanja in tri vinske kraljice (slovenska vinska kra-ljica Špela Štokelj, vipavska vinska kralji-ca Karmen Cizara in kraljica terana Anet Jagodič). Dogodek sodi tudi v počasti-tev 110-letnice rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela in 230-letnice rojstva Matije Vertovca, ki je prvi v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu (Vinoreja, 1844).

Bogato tradicijo in tisočletno zgodovi-no vinske trte na Slovenskem je že v uvo-du omenila Brdnikova, ki je med drugim nakazala tudi to, da imamo na Sloven-skem najstarejšo vinsko trto, ki je bila v preteklem mesecu skupaj še s tremi stari-mi vinskimi trtami Krasa upodobljena na

znamkah. O bogati tradiciji in zgodovini ob upoštevanju marketinga je spregovo-ril direktor novogoriškega KGZ Branimir Radikon. Vodja projekta Enjoy tour Davor Mrzlič je podrobneje predstavil projekt, vreden nekaj več kot 390 tisoč evrov, s ciljem spodbujati razvoj in promocijo podeželskega turizma in tipičnih kako-vostnih pridelkov in izdelkov, ki so z na-ravnim bogastvom priložnost za nadgra-dnjo sedanje ponudbe gastronomskega turizma in turizma nasploh. Predvsem delujejo na treh področjih: promociji ti-pičnih pridelkov (vino, suhe mesnine), ribiških in čebelarskih pridelkov.

Ekonomistka s sežanskega Visokošol-skega središča Maja Prešeren je podala osnove zakonitosti trženja, nakar so sle-dile predstavitve stanja in problemati-ke vseh štirih vinskih cest in promocije vinskega turizma po vinorodnih okoliših. Vipavska dolina (Tanja Krapež z Razvojne agencije ROD Ajdovščina in Dejana Baša s TIC Nova Gorica), Goriška brda (Erika Ko-cjančič Marinič, vodja TIC Brda), Sloven-ska Istra (Peter Žudić, Turistična organiza-

cija Koper) in Kras (Tom Ločniškar, Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana).

Prisotni so delili enotno mnenje, da je potrebno povezovanje čim večjega šte-vila vseh sodelujočih, da je mogoče ob ustreznem izobraževanju proizvajalcev priti do večje in boljše kakovosti proizvo-dov in storitev oziroma da imajo domači proizvodi večjo vrednost. Pomemben je tudi odnos do okolja za razvijanje bio-loških in ekoloških kmetij in izdelkov ter dobro trženje in promocija. V kraškem vi-norodnem okolišu, ki je najmanjši na Slo-venskem, opažajo težave, ki se odražajo v projektnem svetu, promociji, pripadnosti članov, ponudbi vseh proizvodov Krasa, vinoteki, stalnem nadzoru nad minimal-nimi pogoji ter urniku oz. dosegljivosti.

Degustacijio primorskih vin je vodila Tamara Rusjan. Obiskovalci so pokušali: vitovsko, rebulo, pinelo, malvazijo, refošk in teran PTP. S kraško kulinariko pa je po-stregel Matjaž Lindič iz sežanske okrep-čevalnice Apetit.

Besedilo in slika: Olga Knez

Viteško vino osvojil teran kmetije Petelin RogeljaLetošnja že 10. jubilejna prireditev V osr-

čju dežele terana, ki je v vaseh Krajevne skupnosti Tomaj zadnjo majsko soboto privabila številne ljubitelje odličnih vin in drugih kraških proizvodov in pridelkov, je bila zelo pisano obarvana. Organizatorji etnološke, turistične, kulturne, športne in kulinarične prireditve so se v jubilejnem letu zelo potrudili in pripravili številne no-

Km

etij

stvo

vosti za promocijo terana.Med številnimi novostmi velja še zlasti

omeniti viteško vino, ki so ga razglasili vitezi evropskega reda vitezov vina oz, konzulat za Slovenijo – Primorsko vinsko viteško omizje. To je postal teran kmetije Petelin Rogelja iz Tomaja, ki je tudi zma-gal med terani pri ocenjevanju vin izmed odprtih domačij letošnje prireditve. Dru-

go viteško vino je imel Marko Mahnič iz Grahovega Brda, tretje pa Milena in Bog-dan Tavčar iz Križa.

Slavnostno so razglasili še rezultate ocenjevanja vin V osrčju dežele terana, ki je potekalo v organizaciji Društva vi-nogradnikov in vinarjev Krasa v sodelo-vanju z novogoriškim KGZ. Ocenjevanje, na katero je prispelo 23 vzorcev, od tega

da njegova družina živi v sožitju z nara-vo. Kupcem, med njimi so tudi nekateri slovenski zvezdniki, ponujajo naravne izdelke. Njihov trud potrjuje nedavno pri-

dobljeni certifikat ISO 22716. Pred dobrimi tremi leti so pričeli iz sivke

izdelovati kremo za roke in telo, losjon iz sivke ter tekoče, trdo in kremno milo, kot

tudi sivkino mazilo za ustnice, eterična olja, osvežilec zraka idr. – s čimer želijo privabiti uporabnike.

Besedilo in slika: Olga Knez

61

sedem belih in 16 rdečih vin, je izpe-ljala 6-članska komisija pod vodstvom dr. Mirana Vodopivca. Med belimi vini je zmagalo vino chardonnay Miloša in Marka Pupisa iz Tomaja, med terani PTP pa kot rečeno slavi klet Petelin Rogelja, pred chardonnayjem Turistične kmetije Škerlj (oboji iz Tomaja) in Tomaža Škerlja iz Filipčjega Brda. Ob otvoritvi prireditve z bogatim kulturnim programom so zaslu-žnim podelili tudi priznanja ob 10-oble-tnici prireditve.

Po besedah glavne organizatorke Sil-vane Šonc prireditev pomeni promocijo Krasa, enkratnega vina terana, obiskoval-ci pa bodo spoznali tudi dušo Kraševca oz. Primorca. Pripravili so bogat kulturni program, druženje z vitezi evropskega in slovenskega vinskega reda, kraljico terana Anet Jagodič, na vsaki sodelujoči domačiji pa so ob utečenih degustacijah v vinskih kleteh potekale še kulinarične ponudbe in raznovrstni program. Druže-nje s slovenskim redom vitezov vina je potekalo na Turkovi domačiji v Šepuljah pod latnikom 230 let stare trte teranovke, ki spada med najstarejše trte na Krasu in ki so jo v letošnjem letu upodobili tudi na poštni znamki. Specialistka za vinogra-dništvo Majda Brdnik je na kmetiji Benčič na Filipčjem Brdu vodila delavnico Kako okušamo vino in kako ga ocenjujemo. Vitez vina in novinar Drago Medved pa je na domačiji Šonc v Tomaju predstavil vinsko viteštvo danes. Poudaril je, da je osnovna naloga vitezov čaščenje vina in njegova promocija. Svoja vina promovi-rajo doma, kjer še zlasti ščitijo vino pred raznimi zlorabami, kot tudi v mednaro-dnem redu vitezov vina skupaj s še 25 konzulati v Evropi. S posebnimi delavni-

Km

etij

stvo

cami in nastopi poučujejo in vzgajajo lju-di o vinski kulturi in kulturi pitja ter kako z vini živeti v državi z več kot dvatisočletno tradicijo.

Na ta dan so si lahko obiskovalci ogle-dali Kosovelovo domačijo, obiskali Koso-velov grob, se sprehodili po Kosovelovi poti in tako obeležili 110-letnico Koso-velovega rojstva. Odprti sta bili obe cer-kvici v Tomaju, starodobnike Primorskega kluba ljubiteljev starodobnih vozil smo lahko občudovali na placu v Tomaju. Vsi obiskovalci so prejeli degustacijski koza-rec z vrečko, glavni organizatorji in akterji praznika pa so bili oblečeni v razpoznav-ne majčke z emblemom praznika in Ko-sovelove 110. obletnice, ki jih je oblikoval gluhomeni vinar Bogomil Starc iz Toma-

ja, pri katerem so se tudi letos kot vsako leto prej srečali gluhonemi, tokrat pa je pripravil še razstavo kamnitih izdelkov domačega kamnoseka Sandija Čevnje in njegovega očeta Srečka. V odprtih kleteh so zadonele pesmi novoustanovljene se-žanske Kraške klape in melodije Kraške pihalne godbe iz Sežane. S svojo priso-tnostjo so razveselile članice Študijskega krožka Noša in vezenine naših non iz Ra-zvojnega društva Vrhe.

Prireditev se je v zadovoljstvo organi-zatorjev zaključila v Križu z družabnim srečanjem in plesom z domačo skupino Zvita feltna.

Besedilo: Olga KnezSliki: Majda Brdnik

62

Zlato priznanje Oštirjevi kmetijiV sklopu prireditve Spoznajmo Re-

pentabor, ki jo je organiziralo Razvojno združenje Repentabor, so podelili tudi priznanja 27. tradicionalnega in 14. čez-mejnega ocenjevanja repentabrskih vin. Že prej je posebna strokovna komisija, ki jo je vodila Tamara Rusjan iz novogo-riškega Kmetijsko gozdarskega zavoda in so jo sestavljali še predstavniki Kmečke zveze iz Trsta, ocenila prispele vzorce vin, ki so jih v ocenjevanje na Col dali vinarji z obeh strani, slovenske in italijanske.

Nova predsednica vinarske sekcije Ra-zvojnega združenja Repentabor Mojca Stopar Simoneta je na slavnostni razgla-sitvi rezultatov in podelitvi priznanj v va-škem domu v Dolu pri Vogljah poveda-la, da je strokovna ocenjevalna komisija letos ocenila 47 vzorcev vin, 22 belih in 25 vzorcev terana. Prvič v 27-letni tradi-ciji ocenjevanja repentabrskih vin je bilo podeljeno zlato priznanje za teran, ki ga je prejela Oštirjeva kmetija iz Vogelj. Za teran so trije vinarji prejeli srebrno prizna-nje: Leon Mahnič (Voglje), Bogdan Krivec

Km

etij

stvo

in Čotova klet (oba Vrhovlje), dva vinarja pa bronasto priznanje: Boris Stubelj (Vo-glje) in Miloš Škabar (Repen).V kategoriji belih vin so bila podeljena štiri srebrna priznanja: Miloš Škabar (Repen), Stanislav Ravbar, Bogdan Krivec in Čotova klet (vsi Vrhovlje) ter bronasto priznanje Oštirjevi kmetiji. Priznanja je vinarjem podelil se-žanski podžupan David Škabar.

Na prireditvi, ki jo je domiselno pove-zoval Danilo Ravbar, je recitirala Petra Škabar, številni obiskovalci pa so obilen aplavz namenili gostom večera, članom folklorne skupine Turističnega društva Hrastovlje.

Besedilo in slika: Olga Knez

Društvo vinogradnikov in vinarjev Kras s sodelujočimi partnerji objavlja

Razpis za izbor kraljice terana 2014Kraljica terana je oseba, ki jo izbere Društvo vinogradnikov

in vinarjev Krasa. Ima znanje s področja vinogradništva, vinar-stva, vinske kulture, poznavanja Krasa in javnega nastopanja.

Naloga kraljice terana je promoviranje terana PTP in vin z območja vinorodnega okoliša Kras in Krasa nasploh.

POGOJI :• kandidatkamorabitipolnoletna;• živinavinogradniškikmetijivinorodnegaokolišaKrasalina

območju vinorodnega predela Krasa v Italiji (poznavanje slovenskega jezika);

• obvladapoznavanjevinogradništvainvinarstvaspoudar-kom na teranu in poznavanje Krasa.

Na vseh javnih prireditvah kraljica nastopa s krono, lento, v kraljičini obleki, govori v imenu Društva vinogradnikov in

vinarjev Krasa in v poslanstvu terana PTP. Kraljica terana se pridružuje prireditvam, na katerih sodeluje Društvo vinogra-dnikov in vinarjev Krasa po dogovoru s predsednikom društva (Praznik terana in pršuta, občinski prazniki, sejmi Gornja Rad-gona, Celje, Ljubljana in večji nastopi vinarjev Krasa – pribli-žno 10 v letu).

Prijave: do 15. julija 2014.

Naslov: Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa, Sejmiška 1a, Sežana, GSM: 00386 41 349 198, 00386 31 323 191; elektron-ski naslov: stok.david@gmail.com.

Izbor kraljice je tajen – pred strokovno komisijo!

KRAS JE TERAN IN TERAN JE KRAS in KRALJICA JE OBOJE !

NE ZAMUDITE ZANIMIVE IZKUŠNJE, PRIJAVITE SE !

Predsednik društva David Štok

63

Naši občani uspešni pri ločevanju odpadkovLočeno zbiranje odpadkov je postalo naša vsakodnevna ruti-

na. Da ste pri tem občani postali že zelo vešči in pridni, potrju-jejo tudi rezultati ločenega zbiranja odpadkov ter rezultati kon-trole odpadkov, ki jih izvajamo po naseljih. Vse več odpadkov tako predamo v nadaljnjo predelavo in ne končajo kot odpadek na odlagališču, temveč kot surovina za nove produkte. Dobro ločevanje kažejo tudi rezultati opravljene kontrole odpadov, saj je število izdanih opozoril o nepravilnem ločevanju odpakdov vedno manjše.

Na območju vseh štirih občin (Divača, Komen, Hrpelje-Kozina, Sežana) smo v letu 2013 zbrali skupaj 7.420.302 kg nenevarnih odpadkov. Od tega smo 4.337.222 kg posredovali v predelavo, medtem ko je bilo na odlagališče odloženih 3.083.080 kg od-padkov.

V letu 2013 smo tako odstotek ločeno zbranih odpadkov po-večali na 58 % (v letu 2012 54 %), kar je v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami eden izmed boljših rezultatov. Naraščanje ločeno zbranih odpadkov se je v primerjavi s povečanjem v pre-teklih letih nekoliko umirilo, se je pa v primerjavi z letom 2012 povečalo za dobrih 5 %. Predvsem se je povečala količina zbra-nih biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter stekla. Da se je zmanjšalo kopičenje plastične embalaže, papirja in pločevink, pa je verjetno že odraz slabših gospodarskih razmer in zmanjša-nja kupne moči gospodinjstev.

Prav tako se je v lanskem letu zmanjšala količina ostanka ko-munalnih odpadkov. Tako na odlagališče vsako leto odložimo manj odpadkov. V veliki meri je ta rezultat posledica dodatne obdelave ostanov komunalnih odpadkov (odpadki iz zabojnika za ostanke, ki jih imamo doma), saj te, preden jih odložimo na odlagališče, še dodatno obdelamo. Ostanek komunalnih odpad-kov najprej zmlejemo v mlinu, nato pa na situ presejemo, kjer se odpadki ločijo na težko in lahko frakcijo. Težka frakcija konča na odlagališču, medtem ko lahko frakcijo oddamo za termično iz-rabo. Lahko frakcijo v ostanku predstavljajo predvsem odpadki, ki niso bili ločeni in oddani na ekološkem otoku (največkrat je to plastična embalaža). Za oddajo lahke frakcije v termično izrabo moramo plačati, medtem ko lahko odpadke, zbrane na ekolo-

ških otokih, oddamo v predelavo brezplačno. Zato vse občane naprošamo, da se potrudite in dosledno ločujete vse odpadke.

Opažamo tudi, da se večina občanov trudi ločevati odpadke, še vedno pa se najdejo posamezniki, ki jim ni mar za ločevanje odpadkov ter na ekološke otoke prinašajo različne odpadke, ki tja ne sodijo. Pri tem bi izpostavili nekaj ekoloških otokov, kjer se večkrat pojavljajo različni mešani in kosovni odpadki, ki tja ne sodijo. To so ekološki otok v Sežani v bližini Kraškega vodovoda ter ekološka otoka v Križu (ob vaškem domu) ter v Šepuljah. Ob-čane tako ponovno naprošamo, da odpadke pravilno ločujete, ostanek komunalnih odpakdov odlagate v zabojnike za ostanek, kosovne in nevarne odpadke pa brezplačno oddate na zbirni center, ki je lociran ob odlagališču (cesta Sežana−Vrhovlje). Za dodatne informacije pa lahko pokličete na tel. 05 73 11 240 ali pa pa nam pišete na info@ksp-sezana.si.

Vsi zbrani odpadki:2012 (v kg) 2013 (v kg)

vsi zbrani odpadki 7.608.971 7.420.302odpadki, oddani v predelavo 4.122.121 4.337.222odpadki, odloženi na odlagališče 3.486.850 3.083.080odstotek ločeno zbranih odpadkov 54 % 58,45 %

Oko

lje

in p

rost

orLočeno zbrani odpadki z ekoloških otokov / kg/leto:

vrsta odpadka 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013papir 594.640 640.690 720.693 936.892 809.671 886.706 921.860

plastična embalaža 302.120 367.440 375.430 651.840 845.310 875.580 795.710steklena embalaža 254.680 290.908 344.674 428.200 443.740 392.700 512.220pločevinke 39.460 48.380 59.390 96.130 89.600 96.480 63.160biološki odpadki 479.060 680.260 724.060 847.640Skupaj 1.190.900 1.347.418 1.500.187 2.592.122 2.868.581 2.975.526 3.140.590

Odpadki, odloženi na odlagališče / kg/leto:vrsta odpadka 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

odpadki,odloženi na odlagališče 7.444.555 7.375.893 6.764.480 4.768.670 3.655.490 3.486.850 3.083.080

Besedilo in slika: Mojca Uršič

64

Oko

lje

in p

rost

or

Ločujemo odpadke in skrbimo za okoljeNaš vrtec se že sedmo leto skozi pro-

gram in projekt Eko šole potrjuje preko različnih vsebin in si na ta način ohranja Zeleno zastavo. Gre za vseživljenjska zna-nja, preko katerih si otroci pridobivajo odnos do narave, s tem da so sami aktivni preko različnih vsebin.

li uslužbenci Komunalno stanovanjskega podjetja Sežana. Prvo zanimivo odkri-tje je bilo to, da na ekološkem otoku ni morja, ampak samo odpadki. Razložili so nam, da so si ime ekološki otok izmislili, kajti to naj bi bil otrok odpadkov. Videli smo tudi, kako izpraznijo zabojnik v to-vornjak. Seveda so nam prijazni delavci dovolili vstopiti v njihove tovornjake. Bip bip in smeh sta donela iz njih. V vrtcu nas je nato obiskala Mojca Uršič iz Komunal-no stanovanjskega podjetja Sežana in z velikim zanimanjem smo ji prisluhnili in povedali vse, kar vemo o odpadkih. Ogle-dali smo si tudi risanko na temo odpad-kov, ločevanja in recikliranja. V naslednji dneh naš čaka še čistilna akcija na igrišču in travniku pred vrtcem.

Hvala Komunalno stanovanjskemu podjetju Sežana, vsem otrokom, vzgoji-teljicam in staršem, ki skrbimo, da je naša okolica urejena.

Naj nam ne bo vseeno za naše okolje – bodimo aktivni!

Besedilo in slika: Tina Tavčar

V enoti Jožeta Pahorja Sežana smo se pogovarjali o ločevanju odpadkov in skr-bi za okolje.

Odpadke smo razvrščali v ustrezne za-bojnike (rdeč za papir, rumen za plastiko …), ki smo jih izdelali sami.  Nato smo obiskali ekološki otok, kjer so nas pričaka-

Delavnica o kraškem suhem zidu

Visokošolsko središče Sežana je v okvi-ru projekta KAMEN-MOST izpeljalo prvo delavnico o obnovi in gradnji kraškega suhega zidu. Delavnica je potekala 9. in 10. maja v Parku Škocjanske jame. V petek popoldne je Boris Čok udeležen-cem predstavil teoretični del o obnovi in gradnji suhega zidu, v soboto pa smo v lepem sončnem vremenu zavihali ro-kave in poprijeli za delo. Obstoječi zid v gozdičku nad parkiriščem pri Info centru v Parku Škocjanske jame, ki je bil, mimo-grede, v zelo slabem stanju, smo najprej porušili, očistili okolico in po navodilih mentorjev, Borisa Čoka in Mitje Kobala, začeli z gradnjo oziroma obnovo zidu. Delo nam je šlo v senci dreves dobro od rok, udeleženci so z veliko vnemo po-stavljali kamen na kamen, dokler le-ta

EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE

EUROPSKA TERITORIJALNA SURADNJA

Operacijo delno financira Evropska unija

Evropski sklad za regionalni razvoj

Operaciju dijelomično financira Europska unija

Europski fond za regionalni razvoj

VISOKOŠOLSKOS R E D I Š Č ES E Ž A N A

Šolski center Srečka Kosovela Sežana

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE SEŽANA Laboratorij za geomagnetizem in aeronomijo

ni padel na pravo mesto, in verjamemo, da so odšli domov bogatejši za kamnito izkušnjo.

Delavnica je bila izvedena v okviru pro-jekta KAMEN-MOST, ki je sofinanciran iz programa Evropskega teritorialnega so-delovanja Operativnega programa Slove-nija-Hrvaška 2007−2013. Zaključili smo jo v popoldanskih urah s podelitvijo potrdil udeležencem in ponosom, da smo uspe-

li v relativno kratkem času in tako rekoč brez predhodnega znanja in veščin ob-noviti približno 20 metrov suhega zidu.

V septembru bomo organizirali še dve delavnici o gradnji in obnovi suhega zidu. Dodatne informacije in prijave zbi-ramo na info@viviss.si.

Besedilo: Alenka Prelec Sliki: Andrej Murovec

65

Ob

vešč

amo

vas

petek, 27. 6. 2013, od 15h daljena ploščadi pred

Kosovelovim

RABLJENIHOBLAČIL KNJIG in IGRAČ

Odvečne stvari lahko zamenjate/oddate/vzamete na izmenjevalnici ali pa jih pred izmenjavo oddate v času uradnih ur v MC Podlaga ali tajništvo ŠC S. Kosovela Sežana. Hvala!

domom

POZIV

Na enoti turistično informacijskega centra Sežana − TIC Dutovlje je v maju začela

delovati tudi Trgovinica s spominki in izdelki s Krasa.

K sodelovanju vabimo ponudnike domače in umetnostne obrti, vinarje in ostale

zainteresirane, ki bi želeli, da se vaši izdelki tržijo na naših policah, da nam to

sporočite na tic.dutovlje@gmail.com ali na 05 731 01 28.

Zavedamo se, da imamo med občani ter v okolici velik nabor kakovostnih

ponudnikov, zato se veselimo vašega odziva.

Rabljena rwba 2014 

KAJ:Se vam doma nabirajo stvari, ki ne

najdejo več prostora v vašem življe-nju? Bi se jih radi znebili, zamenjali,

prodali in se pri tem še zabavali in družili? 

Verjetno ste že slišali za dogodke, kot so garažne razprodaje, se-

cond hand dogodki, bolšji sejmi ... Tam lahko prodajate in kupujete

zanimive uporabne in dekorativne predmete po zelo ugodnih cenah. Prav zato smo se v sodelovanju z

Mladifestom odločili, da pripravimo dogodek, na katerem lahko

sodelujete tudi VI.

KAKO:Če želite kupovati, brskati in se

družiti, ste na dogodku več kot dobrodošli, če pa želite svoje stvari prodajati, morate rezervirati prostor.

Za rezervacijo prostora(stojnice priskrbimo mi) se morate predho-dno najaviti in do 20. junija poslati e-pošto na naslov:rabljenarwba@gmail.com, v katerem potrjujete

sodelovanje na dogodku. Sodelo-vanje na dogodku je brezplačno,

vendar boste morali sami poskrbeti za ureditev vašega prodajnega

prostora in pospravljanje le-tega po končanem dogodku.

KDAJ: SREDA, 9. julij 2014 (od 17.– 21. ure),

in PETEK, 11. julij (od 15.–21. ure).

KJE: V parku pri Starem gradu v Sežani.

Lepo vabljeni!Lida in Petra

66

Ob

vešč

amo

vas

Poletni počitniški tabor in varstvo v LipiciZa otroke, ki želijo preživeti poletne po-

čitnice med lipicanci, so v Kobilarni Lipica pripravili poletni počitniški tabor in poči-tniško varstvo. Za poletni počitniški tabor sta odprta dva termina:

* od nedelje, 27. julija, do petka, 1. av-gusta, in

* od nedelje, 3. avgusta, do petka, 8. av-gusta.

Oba tedna bodo otroci vključeni v vsak-danje delo s konji v Kobilarni Lipica. Po-magali bodo pri čiščenju in negi konj, pri-sostvovali bodo strokovnemu lonžiranju konja in podajanju znanja pri jahanju ter tako pridobivali nova znanja. Sodelovali bodo pri aktualnih opravilih v kobilarni in doživeli utrip Lipice, zibelke lipicanca.

Za vse, ki želijo v Lipici preživeti le nekaj dni v tednu, pa so pripravili tri tedne po-čitniškega varstva. V vseh treh tednih se

CVETLIČARNA KSP D. D. SEŽANA, Repentaborska cesta 4, Sežana

(ob parkirišču pred pokopališčem)

Svoje želje nam lahko zaupate tudi po telefonu na tel. št.: 05/73 11 247.

NUDIMO VAM: - 24 - URNO DEŽURNO SLUŽBO (041 646 639) - PREVOZ POKOJNIKA ZNOTRAJ DRŽAVE - ORGANIZACIJO IN VODENJE POGREBNE SVEČANOSTI - IZVEDBO POKOPA - PRODAJO POGREBNEGA MATERIALA - IZDELAVO ŽALNIH CVETNIH ARANŽMAJEV IN VENCEV - OBJAVO OSMRTNICE …

URNIK: PON, TOR, SRED, PET 8h - 14h

ČET 8h - 17h SOB 8h - 12h

CVETLIČARNA KSP D. D. SEŽANA, Repentaborska cesta 4, Sežana

(ob parkirišču pred pokopališčem)

Svoje želje nam lahko zaupate tudi po telefonu na tel. št.: 05/73 11 247.

NUDIMO VAM: - 24 - URNO DEŽURNO SLUŽBO (041 646 639) - PREVOZ POKOJNIKA ZNOTRAJ DRŽAVE - ORGANIZACIJO IN VODENJE POGREBNE SVEČANOSTI - IZVEDBO POKOPA - PRODAJO POGREBNEGA MATERIALA - IZDELAVO ŽALNIH CVETNIH ARANŽMAJEV IN VENCEV - OBJAVO OSMRTNICE …

URNIK: PON, TOR, SRED, PET 8h - 14h

ČET 8h - 17h SOB 8h - 12h

Med poletnim počitniškim varstvom bodo otroci pobližje spoznali tudi ponije.

Poletni počitniški tabor bo otrokom ponudil veliko zanimivih doživetij med lipicanci.

lahko otroci pridružijo poldnevnim in ce-lodnevnim programom, izbirajo pa lahko med termini v naslednjih treh tednih:

* od ponedeljka, 23. junija, do petka, 27. junija,

* od ponedeljka, 7. julija, do petka, 11. julija,

* od ponedeljka, 18. avgusta, do petka 22. avgusta.

Več informacij o poletnem počitniškem taboru in počitniškem varstvu v Lipici je objavljenih na www.lipica.org/si/kaj-po-ceti/otroski-programi, informacije posre-dujejo tudi na tel. št. 041 639 822 (Darja).

Besedilo in sliki: Tina Čič

67

Ob

vešč

amo

vas

Dogodki in prireditve

21. 6.

SOBOTA

-

9.30

-

10.00

18.00

20.00

21.00

- POLETNA MUZEJSKA NOČ – kulturni program in brezplačni večerni ogledi:

• Lipica: Muzeja lipicanca – Lipikuma, muzejske zbirke kočij, Galerije Avgusta Černigoja in stalne razstave

fotografij Joca Žnidaršiča.

• Dutovlje: Pepin Kraški vrt in Pepina zgodba (18 – 23h)

- Poletje v Pliskovici: Pletenje košev

- Poletje v Pliskovici: Pozdrav Soncu - Zavod Jeričevi

- Srečanje vseh primorskih upokojencev od Bovca do Pirana v organizaciji Pokrajinske zveze društev upokojen-

cev južno primorske regije Koper in Društva upokojencev Sežana

- Kulturno društvo Jožeta Pahorja Sežana – Skupina za izrazni ples Mehki čevlji, in Kosovelov dom Sežana:

Milojka Širca – CIRKUS COPATKY

- »Godbe po kraških vaseh« - Koncert: Vipavski tamburaši

- Rock večer (koncerti rock skupin)

-

MH Pliskovica

Bunčetova domačija

Kosovelov dom

Tomačevica

Gorjansko

-

05/7640250

39/3384410243

041/475805

05/7312010

041/773797

-

24. 6.

TOREK

18.00

20.30

- Podelitev spričeval Glasbene šole Sežana

- Francoski film 9 MESECEV ŠOKA (9 mois ferme)

Kosovelov dom

Kosovelov dom

05/7312010

05/7312010

25. 6.

SREDA

- - Poletje v Pliskovici: Jutranji pohod po Pliskini poti Pliskovica 05/7640250

26. 6.

ČETRTEK

20.30 - KINO KINO – večeri kakovostnega in umetniškega filma: avstralsko-francoski film OBČUDOVANI Kosovelov dom 05/7312010

27. 6.

PETEK

-

15.00

- Mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg

- Tkanina mesta – ANA DESETNICA v Sežani

Lipica

Kosovelov dom

05/7391580

05/7312010

28. 6.

SOBOTA

-

19.30

21.00

- Mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg

- Poletje v Pliskovici: PERU predavanje, glasba

- Koncert glasbene skupine RIOT QUEEN. Glasba, ki jo igrajo, spada v zvrst hard rocka

Lipica

MH Pliskovica

Bunčetova domačija

05/7391580

05/7640250

041/475805

29. 6.

NEDELJA

-

20.30

- Mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg

- Ameriško-japonski film TRANSFORMERJI: DOBA

Lipica

Kosovelov dom

041/387830

05/7391580

30. 6. - 5. 7.

7. 7. - 12. 7.

Poletni športni kamp, Andreja Gulič - www.krasko.si

031/758100

12. 7.

SOBOTA

Etnološka delavnica: Začetno filcanje , (nakit, volnena mila), Trajanje: do 3 ure . S seboj prinesite: majhno trdo

milo in brisačo. Pred prijave na tic.sezana@siol.net oz . +386 5 731 01 28

Cena: 12€, za otroke 6€ Izvaja etnologinja: Marjeta Malesič

Bunčetova domačija

05/7310128

13. 7.

NEDELJA20.30 Poletje v Pliskovici: KONCERT AP GROUP

MH Pliskovica05/7640250

17. 7.

ČETRTEK21.00 Poletje v Pliskovici: Klez Gang (koncert glasbe klezmer)

MH Pliskovica05/7640250

19.7.

SOBOTA9.30 Poletje v Pliskovici: DIVJA HRANA (Dario Cortese)

MH Pliskovica05/7640250

4.-19. 7. Mladifest Sežana www.ks-sezana.net

24. – 27. 7. Diham Harley - General purpose 2014 Lipica 05/7391580

1.8. – 3.8

PETEKPoletje v Pliskovici: KAMNOSEŠKA DELAVNICA

MH Pliskovica05/7640250

8. 8.

PETEK20.00

Otvoritev slikarske razstave Marjana Miklavca, Razstava slik in predvajanja dokumentarnega filma Jadrana

Strleta z naslovom Kraška dediščina Marjana Miklavca.

Dutovlje 65, Galerija v

Bunčetovi domačiji041/475805

9. - 10.8. 44. Praznik Terana in pršuta - www.praznikteranainprsuta.si .

23. 8.

SOBOTAPoletje v Pliskovici: BALINARSKI TURNIR

Balinišče Pliskovica031 869 315

29. 8.

PETEK20.00

Festival SolokamP zaključni koncert citrarjev. Nastopajo udeleženci mojstrskega tečaja, ki jih vodi mentor

Martin Mallaun

Dutovlje 65,

Bunčetova domačija

041/475805

30. 8.

SOBOTA

18:30

20.00

Poletje v Pliskovici: SONČNI ZAHOD NA VOLNIKU

Gledališka komedija: „Za vsako rit se šiba najde“.

MH Pliskovica

Dutovlje 65,

Bunčetova domačija

05/7640250

05/7310128

Vsak petek

od 16.00 do 18.00

Lipica

Brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke. Kobilarna Lipica

Lipica 5

T: 05/7391580

Napovednik prireditev in dogodkov zbira in ureja TIC Sežana. Podatke za objavo zbiramo do 20. v mesecu. Organizatorji si pridru-žujejo pravico do spremembe programa. Več prireditev na www.visitkras.info.

68

Ob

vešč

amo

vas

PRAVILA NATEČAJA

1. Natečaj je razpisan za fotografije v digitalni obliki. Udeležijo se ga lahko vsi ljubitelji fotografije. Tema natečaja je prosta - fotografije morajo biti posnete v naravnem ali urbanem okolju na območju vaških skupnosti Repentabor v Sloveniji in občine Repentabor v Italiji. Namen organizatorja je uporabiti posnete fotografije za promocijo naravnih in kulturnih lepot območja Repentabra in z natečajem spodbuditi razvoj ljubiteljske fotografije.

2. Vsak avtor lahko pošlje največ 10 digitalnih datotek. Velikost fotografij naj bo minimalno 2000x1500 točk.Zaželena je čim višja resolucija. Datoteke avtor pošlje na zgoščenki ali drugem elektronskem mediju. Priložena mora biti izpolnjena prijavnica s podatki o avtorju (ime, priimek, naslov) in seznamom predloženih del (namesto naziva posnetka je lahko naveden tudi samo kraj posnetka; v kolikor nosi več podobnih posnetkov enak naziv, naj se uporabi številčenje, npr. Repen 1, Repen 2,...). Za prijavnico pišite

na mail: repentabor.rz@gmail.com.

3. Vsak avtor mora do roka za oddajo del poslati tudi podpisano razpisano prijavnico (lahko tudi fotokopijo) po običajni pošti na naslov:

Razvojno združenje RepentaborDol pri Vogljah 146221 Dutovlje

ali skenirano na mail: repentabor.rz@gmail.com.Možna bo tudi osebna predaja del. Datum in naslov za osebno predajo bosta objavljena naknadno.

4. Pristojbine za pristop k natečaju ni.

5. Organizator prejetih zgoščenk ne bo vračal.

6. Dela, poslana na natečaj, lahko organizator uporabi v promocijske namene v okviru svojega delovanja brez plačila honorarja. Avtor na organizatorja prenaša materialne avtorske pravice vsake posamezne poslane avtorske fotografije, in sicer pravice reprodukcije (v tiskani in digitalni obliki),javne priobčitve (uporaba na internetu in drugih elektronskih medijih), projekcije, objave člankov in uporabe v druge promocijske namene. Avtor ohranja moralne avtorske pravice, kar bo organizator upošteval pri uporabi del.

7. Vsak udeleženec natečaja osebno odgovarja za avtorstvo poslanih del.

8. Organizator si pridržuje pravico, da dela, ki ne ustrezajo pogojem razpisa, kršijo avtorske pravice oz. so kakorkoli drugače sporna, izloči iz natečaja.

9. Strokovna žirija bo izmed vseh prispelih del izbrala 12 najbolj primernih fotografij, ki bodoobjavljene v koledarju 2015. Žirija bo ocenila tudi tri najboljša dela, ki jih bo organizator nagradil s spominskimi nagradami. Vsak avtor lahko prejme samo eno nagrado.

10. Pri ocenjevanju del se bodo kot kriteriji uporabljali naslednji elementi: sporočilnost, estetska vrednost, tehnična dovršenost ter izvirnost posnetka.

11. Pogoji tega razpisa veljajo za vse udeležence natečaja. Odločitve žirije so dokončne. Oddaja del na razpis pomeni, da pošiljatelj sprejema vsa zgoraj navedena pravila natečaja in da z njimi soglaša.

12. Časovnica:

- 30. september 2014 - rok za oddajo del- 15. oktober 2014 - ocenjevanje del,- 25. oktober 2014 - obveščanje o izboru,- december 2014 - projekcije v Dolu in na Colu ter predstavitev koledarja.

Točna datuma projekcij izbranih fotografij in podelitve priznanj bosta sporočena naknadno.

Dol pri Vogljah, 16. Januar 2014

Sežana, 4. do 19. julij!www.mladifest.org

Na obzorju je 20. Mladifest!Že devetnajst let se sredi poletja v Sežani dogajajo čudne stva-

ri. Ljudje se prikradejo iz svojih domov, na ustnicah se jim nari-

šejo nasmeški in navadno zaspano mestece nenadoma postane

prav posebej živahno. Odgovornost za ta skrivnostni pojav bodo

letos spet prevzeli člani Kluba študentov Sežana v sodelovanju z

Mladinskim centrom Podlaga ter Kosovelovim domom, saj se bo

Sežana od 4. do 19. julija z njihovo pomočjo ponovno spreme-

nila v prizorišče festivala Mladifest, ki v letošnjem letu praznuje

okroglo 20. obletnico. V sklopu festivalskega programa se bodo

predstavili številni domači in tuji glasbeni izvajalci, poskrbljeno

bo za dogajanje na gledaliških odrih, odvijale se bodo delavnice

za otroke pa tudi za tiste malo starejše, ki so otroci po srcu, poza-

bili pa ne bodo niti na športne navdušence. Poleg tega so orga-

nizatorji v želji, da bi ponudili nekaj svežega in obenem poskrbeli

za to, da se festival razvija ter s tem postaja iz leta v leto boljši, s

programa umaknili vsakoletno modno revijo in poskrbeli za prav

poseben otvoritveni večer.

Prihajajoče poletje obeta torej pester nabor dogodkov, v kate-

rem bo vsakdo prav gotovo našel nekaj zase. Večina festivalskega

dogajanja, vključno z otvoritvijo ter koncertnimi užitki na Wkrw-

glci, bo seveda na voljo brezplačno, za nekatere izmed prireditev

pa bo le potrebno odšteti simbolični prispevek, saj festival v ta-

kšnem obsegu v prihodnje sicer ne bi preživel. Ker pa Mladifest ni

zgolj razgibana množica dogodkov za obiskovalce vseh starosti,

temveč tudi priložnost mladim, da uresničujejo svoje ideje ter

obenem pridobijo marsikatero novo izkušnjo, ste k soustvarjanju

festivala lepo vabljeni vsi mladi z željo po sodelovanju, prav tako

pa ste dobrodošli tisti, ki bi radi zgolj pokukali v zakulisje festival-

skega vrveža. Oglasite se lahko na pr@mladifest.org, 'mladifesto-

vsko' dogajanje pa je mogoče spremljati tudi preko spletne strani

ali družabnih omrežij. Se vidimo na Mladifestu!

Nina Škrlj

MUZEJ SLOVENSKIH F ILMSKIH IGRALCEV – LETNI KINO

petek, 4. 7. ob 21.30 / Poklon Ivanki MežanLet mrtve ptice, r. Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1973

petek, 11. 7. ob 21.30Babica gre na jug, r. Vinci Vogue Anžlovar, Slovenija, 1991

petek, 18. 7. ob 21.30V leru, r. Janez Burger, Slovenija, 1999

petek, 25. 7. ob 21.30Pod njenim oknom, r. Metod Pevec, Slovenija, 2003

petek, 1. 8. ob 21.30Kajmak in marmelada, r. Branko Djurić, Slovenija, 2003

petek, 8. 8. ob 21.30Outsider, r. Andrej Košak, Slovenija, 1997

petek , 15. 8. ob 21.30Jebiga, r. Miha Hočevar, Slovenija, 2000

petek, 22. 8. ob 21.00Petelinji zajtrk, r. Marko Naberšnik, Slovenija, 2007

Vstopnica za kino predstavo pod zvezdami velja tudi kot vstopnica za ogled Muzeja slovenskih filmskih igralcev. V primeru dežja ali burje program Letnega kina Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači odpade – za natančne informacije na dan dogodka glej spletno stran Kinoteke (www.kinoteka.si) in Muzeja slovenskih filmskih igralcev (www.muzejdivaca.si).

Projekcija v okviru prireditve Poklon Ivanki Mežan je brezplačna, vstopnina za ostale projekcije se obračunava po veljavnem ceniku.

KOSOVELOV dOM SEŽAN A – AMFITEATER

četrtek, 10. 7. ob 21.00 / MladifestKomedija Mamin sinko (Les Garçons et Guillaume, a table), r. Guillaume Gallienne, Francija/Belgija, 2013

četrtek, 17. 7. / Mladifestob 19.00 v Srednji dvorani KDS večpredstavnostno predavanje o stripu Flip na strip! – vse kar želiš izvedeti o stripu (izvaja zavod VIZO, primerna starost 12+) ob 21.00 Animateka po Animateki 2014 – 10 filmov za 10 let Animateke!

sreda, 23. 7. ob 21.00Glasbeni dokumentarni film Marley (Marley), r. Kevin Macdonald, Velika Britanija/ZDA, 2011

sreda, 30. 7. ob 21.00Življenjepisna glasbena drama Nowhere Boy – Zgodba o Johnu Lennonu (Nowhere Boy), r. Sam Taylor Wood, Velika Britanija/Kanada, 2009

sreda, 13. 8. ob 21.00Glasbeni dokumentarni film Shine a Light (Shine a Light), r. Martin Scorsese, ZDA/Velika Britanija, 2008

sreda, 20. 8. ob 21.00Komična drama Vse je šlo k vragu, Pete Tong (It's All Gone Pete Tong), r. Michael Dowse, Velika Britanija/Kanada, 2004

Predvajanja bodo v amfiteatru Kosovelovega doma Sežana. Če bo vreme slabo pa bodo predvajanja v Veliki dvorani. Vstopnine ni.

Divača

Poletnikino

na Krasu2014

Sežana