V 64. øtevilki Lipnice posebej opozarjamna razpis za obœinska priznanja in na-grado na 3. strani in na skrajni rok zavloæitev predlogov: 31. julij 2007.

Najveœ pozornosti namenjamo øolamob koncu øolskega leta. O tem bomo pi-sali tudi v avgustovski øtevilki. Tokratnas prof. Suzana Deutsch, ravnateljicaOØ Fokovci, spomni na svojevrstno inti-mo sodobne osnovne øole – hrama so-dobne omike.

Zabeleæiti skuøamo tudi poveœanutrip druøtvenih dejavnosti in mnogadruæabna sreœanja.

Tekmovalci ekipnih øportov so skle-nili tekmovanja v ligaøkih in pokalnihtekmovanjih. Kako uspeøno? Zavidljivodobro, zlasti œe upoøtevamo, da se celonosilci najviøjih naslovov (nogometaøi,hokejisti ...) ubadajo s kroniœnim po-manjkanjem sredstev.

Ko to piøem, je æetev v polnem raz-mahu. Od kupovalci obljubljajo nekaj viø-je cene ... In øe viøje bodo ... ko ne boveœ dovolj domaœega pridelka. Vendar:takrat bodo imeli najveœ koristi uvozniki!

Ludvik Soœiœ, urednik

G l a s i l o O b œ i n e M o r a v s k e T o p l i c e

U V O D N I K

ØTEVILKA: 64

28. junij 2007

TISKOVINAPoøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice

Dobrote slovenskih kmetij

GEZI ŒAHUKU ZNAK KAKOVOSTI

Na 18. dræavnem ocenjevanju kmeœkihdobrot na Ptuju so se med veœ kot ti-soœ izdelki s 600 slovenskih kmetijuspeøno predstavile tudi kmetije iz naøeobœine.

Najviøje priznanje – znak kakovosti,ki se podeljuje za trikrat zapored osvo-jeno zlato priznanje za doloœeni izdelek– je letos kot edini iz Pomurja dobilvinogradnik Geza Œahuk iz Ivanovecza vino chardonnay.

Med dobitniki srebrnih odliœij iz naøeobœine so: kmetija Kranjec iz Martjanecza buœno olje, Franc Kuœan iz Teøano-vec za meøano æganje, Zoran Petroviœ izIvanec za jabolœno æganje in Marija Ci-güt iz Nor øinec za suhe salame.

Ræeni kruh Gizele Koloøa iz Andre-jec, æganje iz sliv Gite Cifer s Suhega Vr-ha in suhe salame kmetije Cigüt iz Nor -øinec so si prisluæili bronasta priznanja.

Geza Grabar

TRAVNA SILAÆA – Zaradi zgodnjepomladanskega pomanjkanja padavin so kmetje pohiteli s prvim odkosom trave in zeleno masopospravili kot travno silaæo. Na travnikih videvamo vse veœ okroglih, v plastiko ovitih bal. Vagnerjevi iz Sebeborec, Ervin in sin Drago,imata sodobno opremo in polne roke dela, vsako leto izdelata veœ tisoœ bal. (G. G.)

MLADI ØTRKI V MARTJANCIH – Sta dva?Nej, trgej! pravijo sosedje Sepovi.

FOTO

: Lu

dvik

SOČIČ

FOTO

: Ge

za G

RABA

R

V SLIKI IN BESEDI

2 Besedilo: Ludvik Soœiœ 28. junij 2007

GLASBENI MAJ TUDI V MORAVSKIH TOPLICAH – Pomurskiakademski center (PAC) Murska Sobota je konec maja organiziralæe øesti majski festival resne glasbe. V øtirih dneh se je na enajstihprizoriøœih zvrstilo 13 vrhunskih koncertov. V evangeliœanski cerkviv Moravskih Toplicah je nastopil kvintet trobil Juvavum BrassQuintet iz Salzburga. (G. G.)

CESTA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE –Razvojna agencija Sinergija je v sodelovanjus partnerji – med drugimi Obœina MoravskeToplice in LEA – predstavila projekt Cestaobnovljivih virov energije iz programaINTERREG IIIA. Ena od 12 stebrnih oznakceste stoji ob Bistri hiøi v Martjancih.

PRILOÆNOSTI ZA ØPORTNENAVDUØENCE – Prireditelji so nas v teh tednih dobesedno zasuli z vabili naøportno-rekreativne prireditve, na tekaøkatekmovanja, pohode in nordijsko hojo,kolesarjenje, igranje golfa, tenisa ... Na sliki: udeleæenci II. Moravskega teka.

OGLED SORTNIH POSKUSOV – Na kmetijiFranca Viteza iz Teøanovec, ki je dolgoletniSyngentin promotor, je ta semenska hiøapripravila zelo zgodnji ogled ozimne pøenicein jeœmena, ki bodo slovenskim pridelovalcemna voljo letos jeseni. Po napovedih gre zaizjemno perspektivne sorte.

KMN FILOVCI POKALNI PRVAK – Na obœinskemturnirju v malem nogometu v Teøanovcih je nastopilo 12 ekip: 11 iz obœinskega ligaøkegatekmovanja in KMN Suhi Vrh. Naslova pokalnegaprvaka obœine za leto 2007 so se veselili nogometaøiKMN Filovci, ki so bili v finalu z 1:0 boljøi odKMN Sebeborci. Najboljøi strelec na turnirju je bilMiha Ivaniœ (KMN Filovci) s øestimi zadetki. (G.G.)

FOTO

: Ge

za G

RABA

R

FOTO

: Ge

za G

RABA

R

FOTO

: Ge

za G

RABA

RFO

TO:

Geza

GRA

BAR

FOTO

: Lu

dvik

SOČIČ

FOTO

: Lu

dvik

SOČIČ

FOTO

: Lu

dvik

SOČIČ

Dinamiœni œas, v katerem æivimo, prinaøa vedno nove potrebe in zamisli: v gozdu obcesti med spodnjim in gornjim delom naselja Moravske Toplice (slika levo) obœinagradi novi lovski dom LD Moravci. Na obmoœju dosedanjega doma nameravaizgraditi øportno-zabaviøœni center. PGD Martjanci je s Sinergijinim prevzemomnekdanje øole v Martjancih ostalo brez gasilskih garaæ; na nadomestnem objektuvprizidku nekdanjega zadruænega doma so izvajalci sredi junija zabetonirali ploøœo.

GRADNJI NADOMESTNIH OBJEKTOV ZA DRUØTVENE POTREBE

POMLADNI DAN V EVROPI – 50-letnico Evropske unije soobeleæili tudi na naøih øolah. Uœenci OØ Fokovci so med drugim v dræavnem zboru RS razpravljali o uniji, sodelovali na proslavah in delavnicah, gostili policiste s schengenske meje, vrhunecdogajanja pa je pomenil majski obisk Ljudmile Novak, poslanke Evropskega parlamenta.

FOTO

: Ar

hiv

ØOLE

RAZPIS

328. junij 2007

Na podlagi 11. œlena Odloka o priznanjih in nagradiObœine Moravske Toplice (Uradni list RS, øt. 35/97)

komisija za priznanja in nagrade objavlja

RAZPISZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRADE

OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2007

I.

Obœina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado obœine Moravske Topliceposameznikom za pomembna dejanja, æivljenjsko delo in doseæke. Podjetjem, samostojnim

podjetnikom, zavodom, druøtvom, politiœnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijamse lahko podelijo za pomembne doseæke na podroœju gospodarskega razvoja ali sploønega razvoja

(kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.),druæbenih dejavnosti (kulturna, øportna, izobraæevalna itd.), informiranja, gasilstva

in reøevanja, pri delu drugih druøtev, reøevanju manjøinske problematike ter razvoju posameznihdejavnosti oziroma krajev v obœini.

II.

Priznanja in nagrade Obœine Moravske Toplice:

1. Naziv Œastni obœan2. Priznanje Obœine Moravske Toplice

3. Velika zahvalna listina4. Nagrada Obœine Moravske Toplice

III.

Naziv Œastni obœan Obœine Moravske Toplice se podeljuje posameznikomza posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju,ugledu in uveljavljanju Obœine Moravske Toplice v dræavi ali na mednarodnem podroœju.

Priznanje Obœine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in doseækena podroœjih iz I. toœke tega razpisa, doseæene v zadnjem obdobju.

Velika zahvalna listina Obœine Moravske Toplice se podeljuje za doseæke na podroœjihiz I. toœke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi obœine in njeni specifiœni

prepoznavnosti v øirøem slovenskem prostoru.

Nagrada Obœine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne doseækena kateremkoli podroœju delovanja, za sistematiœno in dosledno delo pri razvijanju

gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne øportne in drugedoseæke, ki nosilca uvrøœajo v vrh dræavnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih doseækov

na podroœju raziskovanja, umetniøkega delovanja ali na drugih podroœjih.

Predloge za podelitev priznanj in nagrade lahko podajo posamezniki, skupine obœanov, politiœne stranke, æupan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, druøtva

ter druge organizacije in skupnosti.

Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagradoz utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju.

Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 31. julija 2007 na naslov:

OBŒINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjœeva ulica 3, 9226 Moravske Toplices pripisom »Razpis – komisija za priznanja in nagrado«.

»OAZA ZDRAVJA« – RAZVOJNI NAŒRT OBŒINE

4 28. junij 2007

I. Cestna infrastruktura V obdobju 2007–2013 bo obœina na podroœju cestnega omreæjav prvi vrsti dokonœala asfaltiranje vseh cest do naseljenih hiø –teh je ostalo zelo malo –, saj je to dolg, ki ga moramo œim prejporavnati. Hkrati s tem bo potrebno obnoviti nekatere lokalne ce-ste, ki so najbolj obremenjene. V prvi vrsti je to cesta Teøa novci– Mlajtinci, ki je v izjemno slabem stanju, po njej pa se odvija vseveœji promet, ob tem, da se hkrati tu dogaja tudi turistiœna in ko-lesarska peøpot, kar postaja tudi s prometno varnostnega vidikavse bolj nuja in ne samo potreba. Podobno velja za cestni odsekMartjanci – Norøinci, kjer je priœakovati, predvsem po izgradnjiavtoceste, precej veœji promet zaradi vkljuœevanja dela goriœkegaprebivalstva na novo izgrajeno avtocesto pri Ivancih. Med ceste,ki spadajo v obœinsko pristojnost, je gotovo zelo pomembna tudipovezava spodnjega in zgornjega dela naselja Moravske Toplice,ki æe davno ne izpolnjuje pogojev za ulico, saj nima ploœnikov,javne razsvetljave in tudi ne øirine na doloœenih odsekih, ki bi za-gotavljala varen promet vseh ude leæencev v prometu. Posebej œeupoøtevamo, da je na tej relaciji iz dneva v dan veœ peøcev, je vseveœja tudi nevarnost prometnih nesreœ. V tem œasu je predvide-no tudi dokonœanje asfaltiranja ceste med Prosenjakovci in Sre-diøœem, ki je æe dolgo na dnev nem redu oziroma v programihobœine in za katero si skupaj z narodnostnim svetom prizadeva-mo pridobiti dodatna sredstva za financiranje.

K temu je potrebno pripisati, da bo obœina aktivno sodelova-la pri pripravi programa vzdræevanja dræavnih cest, ki so vse povrsti na naøem obmoœju potrebne rekonstrukcij, pri œemer bomopri rekonstrukciji nekaterih odsekov sodelovali z urejanjem ploœ-nikov, na primer v Sebeborcih in Fokovcih oziroma Selu. V tasklop problemov spada tudi izgradnja kriæiøœa na vhodu v Mo-ravske Toplice in kroæiøœa na kriæiøœu cest Murska Sobota –Maœkovci in Sebeborci – Puconci.

Velik problem predstavljajo krajevne poti med njivskimi po-vrøinami in druge vaøke ceste in poti, ki pravzaprav zaradi izpa-da prihodka krajevnih skupnosti veœ nimajo vira za vzdræevanje.Obœina bo v najkrajøem œasu sprejela odlok, s katerim bo na enistrani zagotovila sredstva za vzdræevanje, hkrati pa od vseh, kiceste uniœujejo z nepremiøljenimi prevozi, zahtevala spoøtovanjepredpisov in povraœilo økod.

V cestno infrastrukturo sodijo tudi kolesarske poti, ki jih ima-mo v obœini relativno malo, œe upoøtevamo, da gre za tipiœno tu-ristiœno obmoœje, kjer tovrstna infrastruktura ni samo zaæelena,ampak je pogoj za hitrejøi razvoj turizma, ki je vse bolj povezantudi s kolesarstvom. Zaradi tega bomo v srednjeroœnem obdobjumorali dokonœati kolesarsko stezo od Teøanovec do Bogojine innaprej do Filovec ter kolesarsko stezo med spodnjim in zgornjimdelom Moravskih Toplic, prav tako pa tudi zagotoviti primernokolesarsko pot do drugih naselij v obœini, predvsem do tistih, kjerse je po klasiœni cesti vse bolj nevarno voziti (Sebeborci, Mlajtin-ci, Norøinci, Ivanci ...).

II. Kanalizacijska omreæjaObœina Moravske Toplice je po teritoriju najveœja obœina v Po -murju, kar predvsem pri izgradnji kanalizacijskih sistemov pome-

ni veliko obremenitev na posamezno enoto, se pravi na posa -meznega koristnika kanalizacije, œe upoøtevamo, da je potrebnoza en hiøni prikljuœek vœasih izgraditi veœ sto metrov kana -lizacijskega voda. En meter kanalizacijskega voda pa danes sta-ne 180 evrov. K temu je potrebno dodati øe izgradnjo œistilnihnaprav, saj je povezava med naselji velikokrat draæja kot izgra-dnja samostojne œistilne naprave.

Ob tem, da smo v preteklem obdobju æe uspeli izgraditi pre -teæni del kanalizacijskega omreæja s œistilnimi napravami na naj go-steje naseljenem obmoœju v obœini, kjer je ta gradnja tudi edino ra-cionalna, je pred nami v srednjeroœnem obdobju 2007–2013 iz-gradnja kanalizacije in œistilne naprave v Sebeborcih in Filovcih.

Hkrati bomo v projektu Oaza zdravja zaœeli z izgradnjo manj -øih œistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov za zaselke na go-riœkem delu naøe obœine, kjer bo izkazan interes posameznika, sajse zavedamo, da je za ohranjanje naøe krajine, predvsem pa œisto-sti okolja, izvedba takønih sistemov ob sleherni naseljeni hiøi po-trebna, œe ne æe nujna. Vse veœ kemikalij in drugih sredstev, ki seuporabljajo v gospodinjstvih, namreœ z nekontroliranimi odvajanji vvodotoke moœno obremenjuje naøe okolje tudi na goriœkem delu,kjer bi vœasih œlovek priœakoval, da je posamezni potoœek popol-noma œist oziroma neonesnaæen, pa velikokrat ni tako.

III. Vodovodna omreæja

Æe v srednjem veku so se vladarji zavedali, da je ljudem na ob-moœju, ki pripada njihovi vladavini, v prvi vrsti potrebno zagotovi-ti pitno vodo. Zato se velikokrat tudi sam spraøujem, ali je splohmogoœe v danaønjem œasu, da posamezna naselja v civiliziranemin bogatem zahodnem svetu, kamor vse bolj sodimo tudi mi, øedanes nimajo dostopa do zdrave pitne vode v svoji hiøi. Pri temlahko zapiøem, da za takøno stanje gotovo, vsaj v naøem primeru,ni kriva lokalna skupnost, ki je v preteklem obdobju ogromno raz-vojnih sredstev, ki bi bila øe kako potrebna za druæbeno nad gradnjo,vlagala v izgradnjo vodovodne infra strukture, predvsem zaradi te-ga, ker dræavi ni uspelo najti vira za izgradnjo primarnih vodo-vodnih napeljav. Tudi v tem œasu se na æalost dogaja, da gredo in-vesticije na tem podroœju, za katera so bila æe odobrena sredstvaprek evropskih skladov, veliko prepoœasi v realizacijo, kar postav-lja obœino pred nereøljiv problem, ko mora za ta namen zagotav-ljati lastna sredstva, ki jih je potrebno preprosto vzeti drugim, ki sojim bila sicer namenjena, samo zato, ker dræavni projekti niso pra-voœasno pripravljeni, voda pa je vir æivljenja, ki je vse bolj iskanana tistih obmoœjih, kjer je nimajo. In teh je nekaj tudi v naøi obœi-ni. Obœina ima pripravljene oziroma so v fazi priprave projekti zadokonœanje oskrbe z vodo v Selu, Fokovcih, Ivanovcih, Berkovcih,Andrejcih in Vuœji Gomili, ki œakajo na sredstva iz evropskih virovin dræavnega vodnega sklada – svoj del, pribliæno 50 %, bo zago-tovila obœina skupaj s krajani-uporabniki vodovoda in ima za topredvidena sredstva v svojih razvojnih naœrtih.

Ali bo do realizacije priølo æe v letu 2007 ali 2008 oziromaøele 2009, pa je veliko odvisno od tega, ali bo tudi dræava spo-sobna pripraviti vse potrebno, da se bodo sredstva lahko nemo-teno koristila. V øe nedokonœanem lokacijskem naœrtu, ki ga pri-

TEMELJ: KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

V zadnji øtevilki Lipnice sem poskuøal v obliki sheme prikazati prihodnje moænostirazvoja naøega okolja oziroma vlaganj v razliœne oblike komunalne in druæbeneinfrastrukture ter nadgradnjo temu, kar naj bi dolgoroœno zagotavljalo velik premik vkvaliteti æivljenja, vplivalo na druæbeni standard in zagotavljalo veœ bolje plaœanihdelovnih mest. Kaj se skriva za projekti, ki so predlagani v tej shemi, razœlenjujem vprvem od nadaljevanj v tej øtevilki Lipnice. Zapisi bodo sledili v naslednjih øtevilkahnaøega lista.Zaœel bom pri temelju, ki ga v naøem Strateøkem razvojnem planu predstavljajo:

IZ DELA OBŒINSKEGA SVETA

528. junij 2007

pravlja Ministrstvo za okolje in prostor, je namreœ predvideno, dabo iz centralnega vodovodnega sistema v Murski Soboti ena ve-ja vodovoda napajala naselja Norøinci, Mlajtinci, Ivanci, da bo izBogojine nadaljevanje cevovoda do Filovec, da se bo glavni vodiz Sebeborec nadaljeval prek Ivanovec in se v zgornjem delu Mo-ravskih Toplic povezal z obstojeœim vodom, in da bo potekalapovezovalna vodovodna cev iz zgornjega dela Moravskih Toplicprek Fokovec in Sela do Vuœje Gomile oziroma Bogojine.

Ob tem dejansko dræavnem projektu, kjer lokalna skupnostsodeluje v enem delu sofinanciranja, pa potekajo tudi obnove ob-stojeœih vodovodnih napeljav v posameznih naseljih, kjer so tedotrajane ali pa so bile grajene z materiali, ki so ljudem økodlji-vi – in te se bodo nadaljevale v srednjeroœnem obdobju v skladuz obœinskimi naœrti.

Za izvedbo cestne infrastrukture, kanalizacijskega ter vodo-vod nega omreæja je v srednjeroœnem obdobju 2007–2010 v ob -œin skem naœrtu razvojnih programov predvidenih 11.030.013,00EUR. Predvideno je, da veliko sredstev, 45 %, pridobimo iz ev-

ropskih strukturnih skladov in evropskega kohezijskega sklada,del sredstev pa tudi iz drugih razpisov evropskih sredstev indræavnih skladov, zato je pri izvedbi in uspeønosti realizacije za-stavljenih ciljev na tem podroœju zelo pomembno, da pravoœasnopripravimo vsa potrebna dovoljenja in dokumentacijo ter progra-me, ki bodo prepriœali razpisovalce sredstev, da so naøi cilji kva-litetno zastavljeni in je smiselno podpreti naøe projekte oziromazagotoviti sofinanciranje. Zaradi tega je velika odgovornost v pr-vi vrsti na obœinski upravi, ki mora gradiva strokovno pripraviti,in tudi na nas, obœanih, ki moramo pri tem pokazati veliko me-ro sodelovanja in solidarnosti, ko gre za pridobivanje razliœnih so-glasij, ki so nujni pogoj za pridobitev dovoljenj za gradnjo.

Ker smo bili zelo angaæirani pri pripravi obœinskih razvojnihnaœrtov in smo skuøali najti programe tudi na podroœju komunal -ne infrastrukture, ki dajejo najveœ moænosti za pridobivanje sred-stev iz razliœnih virov, sem prepriœan, da ob koncu srednjeroœnegaobdobja ne bo ostalo veliko nerealiziranih ciljev na tem podroœju.

Franc Cipot, æupan

6. REDNA SEJA 12. junij 2007

Dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 5. redne seje Obœinskega sveta in sklepa dopisne seje (soglasje k imenovanjuravnatelja DOØ Prosenjakovci)

2. Spremembe naœrta razvojnih programov v obdobju 2007–2010

3. Obravnava premoæenjske bilance

4. Predlog za sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskegazavoda Turistiœno-informativni center Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku

5. Predlog za soglasje k a) Statutu Turistiœno-informativnega centra M. Toplice inb) Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v javnem gospodarskem zavoduTuristiœno-informativni center Moravske Toplice

6. Predlog za sprejem sklepa o doloœitvi kulturne dvorane v Selu za javno infrastrukturo na podroœjukulture

7. Predlog dopolnitve letnega programa prodaje stvarnega obœinskega premoæenja za leto 2007

8. Obravnava predloga Vlade RS o obmoœjih pokrajin v Sloveniji in predloga zakonov o pokrajinah

9. Obravnava predloga druæbe Saubermacher-Komunala za soglasje k dvigu cen ravnanja s komunalnimiodpadki

10. Predlogi Komisije za mandatna vpraøanja, volitve in imenovanja za imenovanje œlanov svetov javnihzavodov:

a) ART center Srediøœe, OØ Bogojina, OØ Fokovci, DOØ Prosenjakovci, Vrtci Obœine Moravske Topliceb) Obmoœne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti c) svet zavoda Pokrajinski muzej

11. Predlogi odbora za gospodarstvo:a) osnovnoøolski prevozib) priprava prostorskih planov

12. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovoria) Pogodba o sofinanciranju Varne hiøe Pomurjab) Pritoæba MNSS zoper sklep Obœinskega sveta z dne 30.03.2007c) Obravnava proønje za dodelitev denarne pomoœi druæine Kolariœ iz Selaœ) Vloga ØD Filovci – ÆNK Pomurje za sredstva

13. Raznoa) poziv za razglasitev obœine za obmoœje brez gensko spremenjenih organizmov

IZ NAØIH ØOL

6 28. junij 2007

Za 22. junij napovedujete javno pri-reditev ob zakljuœku øolskega leta indnevu dræavnosti. Gre pravzaprav zatradicionalno prireditev øole, kajne?

Da. Pravzaprav æe od nekdaj zakljuœujemoøolsko leto na sveœan naœin. Tako starøemin javnosti pokaæemo, kaj smo dosegli, kajsmo naredili skozi celo leto. Uœence, ki sobili na posameznih podroœjih izjemnouspeøni, javno pohvalimo, jim podelimo za-sluæena priznanja in tako tudi druge spod-budimo za razmislek in naœrtovanje za pri-hodnje øolsko leto. Sedaj, ko zakljuœek øol-skega leta sovpada z dræavnim praznikom,pa menim, da je obeleæitev tega dne øebolj pomembna. Eden izmed globalnih ci-

ohranjanju œistega in zdravega okolja. Po-leg tega smo sodelovali na dræavnemUNESCOI kvizu v Mariboru, obeleæevalivse pomembne mednarodne in svetovnedneve, s œimer smo popestrili pouk. Uspeø-no smo sodelovalii na prireditvi Evropskavas v Puconcih, kjer smo predstavili Litvoin Latvijo. V okviru tega projekta smoimeli plodno sodelovanje z univerzo v Vil-ni – oddelkom za slovenøœino, od koderso nam øtudenti poslali veliko gradiva, zakar smo jim zelo hvaleæni. Mednarodniprojekt Pomladni dan v Evropi je na naøiøoli prisoten æe tretje leto. Ob letoønjempraznovanju 50-letnice podpisa Rimskepogodbe smo veliko aktivnosti namenili

Ravnateljica OØ Fokovci prof. Suzana Deutsch

UŒITELJI SMO NEMALOKRAT NADOMESTNI STARØISuzana Deutsch se je rodila v narodnostno meøani druæini v Prosenjakovcih. Na tamkajønji dvojeziœni øoli je konœala osno-vno izobraæevanje, øolanje je nadaljevala na pedagoøki smeri srednje øole v Lendavi in vpisala øtudijska predmeta geografi-ja in zgodovina na mariborski Pedagoøki fakulteti. Krajøi œas je pouœevala na DOØ Prosenjakovci in OØ Bakovci ter se podiplomi leta 1996 zaposlila na OØ Fokovci. Kot ravnateljica vodi øolo od septembra 2004.

ljev slovenskega osnovnega øolstva je tudi razvijanje zavesti odræavni pripadnosti in narodni identiteti ter vedenja o zgodoviniSlovenije in njeni kulturi. Kot profesorica zgodovine se zavzemamza to, da uœenci do konca osnovnega øolanja zaœutijo, kako po-memben je oder preteklosti za ustvarjanje sedanjosti in vstopanjev prihodnost. Æelim, da uœenci poznajo izvor in identiteto sloven-skega naroda, da se zavedo trnove poti, ki jo je slovenski narod,ki je bil razdeljen na razliœne deæele, prehodil do narodne enostiin samostojnosti. Poleg tega æelim, da uœenci obenem spoøtujejotudi druge narode in v prihodnost stopajo z doloœeno mero na-rodne samozavesti. Menim, da je praznovanje dræavnih praznikovpoleg ostalih aktivnosti v øoli odliœna priloænost za poudarjanjepomembnih zgodovinskih dogodkov.

S kakønim sporoœilom ob koncu øolskega leta prihajatepred starøe uœencev in obœane. Kako uspeøna je bila beratega leta?

»V svetu prihodnosti bodo nepismeni tisti, ki se ne bodo nauœiliuœiti.« (Alvin Toffler) Kot øola, ki je vkljuœena v UNESCO ASPNET mreæo, æe dolgo poudarjamo, da naøe delo temelji na øtirihDelorsovih stebrih izobraæevanja: Uœiti se, da bi vedeli; uœiti se,da bi znali delati; uœiti se, da bi znali æiveti v skupnosti in edenz drugim; uœiti se biti. Ti stebri predstavljajo tudi temelje izo-braæevanja za trajnostni razvoj, o œemer je v zadnjem œasu tudiveliko govora. Zato se vsi delavci na øoli trudimo, da s postop-nimi koraki uœence pripeljemo do najpomembnejøega cilja – to jenauœiti se uœiti se. Danes ni pomembno to, da otroku pri poukuponudimo veliko øtevilo informacij, temveœ, da ga nauœimo, kje inkako naj informacije in potrebna znanja pridobi, ter kako jih najkritiœno sprejema, selekcionira in povzame tisto, kar je potrebnoza njegovo delo in æivljenje. O konkretnem uspehu uœencev øe nemorem govoriti, ker vseh podatkov øe nimamo analiziranih inzbranih, lahko pa zatrdim, da smo naloge, ki smo si jih zadali vLetnem delovnem naœrtu, uspeøno realizirali. Zelo smo zadovolj-ni s projekti, ki jih æe nekaj œasa izvajamo: v okviru UNESCO øo-le smo sodelovali v mednarodnem projektu ENO TREE PLAN-TING – posadili smo drevo ob dnevu miru; izvedli smo zbiranjeodpadnega papirja (zbrali smo veœ kot 10 ton), v katerega so seintenzivno vkljuœili tudi starøi, zbirali smo odpadno plastiœno em-balaæo, odpadne kartuøe in tonerje. S temi akcijami æelimo vzbu-diti zavest o potrebi po reciklaæi odpadkov in tako prispevati k

poznavanju preteklosti EU in æeljam za prihodnost. V okviru te-ga projekta so uœenci obiskali Dræavni zbor, kjer so razpravlja-li o EU, k nam je priøla poslanka Evropskega parlamenta go-spa Ljudmila Novak in øe mnogo drugih aktivnosti. Poudarilabi øe sodelovanje s Pedagoøko fakulteto v Ljubljani v projektuPartnerstvo fakultet in øol, v okviru katerega so nekateri naøiuœitelji bili œlani inkluzivnega tima, ki se je ukvarjal z vkljuœe-vanjem uœencev s posebnimi potrebami v redne osnovne øole.To sodelovanje je bilo za vse dragocena izkuønja, saj smo seveliko nauœili o metodah in oblikah dela z uœenci, ki imajo po-sebne potrebe. Zelo veliko se tudi posebej ukvarjamo z uœenci,ki so evidentirani kot nadarjeni, saj jim nudimo moænosti, dasvoje talente in sposobnosti œim bolj razvijajo. Tudi nacionalnopreverjanje znanja smo uspeøno opravili, saj so uœenci pri tre-tjem predmetu – kemiji presegli dræavno povpreœje kar za 20%,pri matematiki pa so bili v okviru povpreœja. Tako je bil v pov-preœju uspeh dejansko nad slovenskim povpreœjem, na kar smozelo ponosni. Øolsko leto, ki prihaja h koncu, je bilo polno raz-liœnih aktivnosti, razburljivo, vœasih tudi stresno, pa vendar lepoin z zadovoljstvom ga zakljuœujemo.

Se vaøi uœenci lahko pohvalijo tudi z odmevnimi uspehi naregijskih in dræavnih tekmovanjih uœencev osnovnih øol?

Naøi uœenci se vsako leto udeleæujejo razliœnih tekmovanj iz zna-nja in interesnih podroœij. Tudi letos se lahko pohvalimo z vsajnekaj uspehi. Otroøki pevski zbor je pod vodstvom zborovodki-nje Mojce Györek Karas sodeloval na regijskem tekmovanjuotroøkih pevskih zborov na Ptuju in dobil odliœno srebrno priz-nanje z zelo visoko oceno. To je zelo velik uspeh, saj je zbor nato tekmovanje priøel zaradi uspeønega nastopa na reviji pevskihzborov v lanskem øolskem letu. Prav tako je otroøki pevski zbortudi letos naøo øolo zelo uspeøno predstavljal na reviji. Poleguspeha pevskega zbora so uœenci dosegli øe precej drugih priz-nanj: srebrna priznanja na dræavnih tekmovanjih iz znanja biolo-gije, fizike, na dræavnem tekmovanju mladih œebelarjev, na tek-movanju iz znanja Vesele øole, znanja o sladkorni bolezni; ima-mo veœ zlatih bralcev Bralne znaœke in nemøke bralne znaœke.

Kakøne so prostorske razmere in drugi pogoji za delo naøoli. Kolikor vem, øtevilo uœencev upada tudi pri vas. Sme-mo govoriti æe o kritiœnih øtevilkah?

Pripravil: Ludvik Soœiœ

Prostorske razmere in pogoji dela v sami øoli so trenutno odliœ-ni. V zaœetku øolskega leta smo bili priœa odprtju novih dodatnihprostorov za potrebe devetletke – uœilnice za pouk tehnike intehnologije ter upravnih prostorov in sanitarij. Res pa je tudi, davedno nekaj potrebujemo in to, kar nas sedaj najbolj »muœi«, jeureditev otroøkega igriøœa za uœence prve in druge triade, uredi-tev okolice øole, potrebno je prebarvati okna in vrata, œez poœit-nice bo potrebno prebarvati hodnike in opraviti øe neka vzdræe-valna dela. V bliænji prihodnosti bo potrebno urediti telovadnico– prebarvati parket, zaøœititi stene z oblogami. Sproti nabavljamoøe uœne pripomoœke in uœna sredstva. Tudi pohiøtvo æe kaæe»svoja leta«, v nekaterih uœilnicah bomo morali obnoviti mize instole. Poleg tega se nam pojavlja problem zastarele opreme zacentralno kurjavo in se moramo ozreti za posodobitev le-te. Pre-cej sem naklonjena ideji, da bi tudi pri nas investirali v kotlovni-co na biomaso. Ker je biomasa energija prihodnosti in uœencenekako poskuøamo navajati in pouœiti o pomenu varovanja oko-lja ter økodljivosti raznih emisij v ozraœje, smatram, da moramotudi sami ravnati v skladu s prepriœanji. Zgledi namreœ vleœejo.Kar se tiœe øtevila uœencev, mislim, da ne moremo øe govoriti okritiœnih øtevilkah, œeprav je bilo øtevilo æe veœje, kot je trenutno.Letos imamo v øoli 110 uœencev, naslednje øolsko leto jih bo114. Œe pogledamo podatke zadnjih nekaj let, lahko opazimo de-jansko neko stagnacijo. Øtevilke se nekako gibljejo od 109 do125 v zadnjih 11 letih. Æelimo si seveda veœjega vpisa, vendar jerodnost tudi v naøem øolskem okoliøu nizka, tako kot po vsejSloveniji. Œeprav statistiœno gledano opaæamo rahel dvig øtevilaprebivalstva, pa ugotavljamo, da starøi iz objektivnih razlogov vpi-sujejo otroke v druge øole.

IZ NAØIH ØOL

728. junij 2007

meseœnih prihodkov in ta svoj primanjkljaj poskuøajo nadoknaditiz delom na majhnih in velikokrat neekonomiœnih kmetijah. Zara-di tega so mnogokrat kakøne æelje neuresniœljive in otrokom nemoremo nuditi vsega, kar si zasluæijo. Koliko so uœenci obreme-njeni z delom na domaœih kmetijah, ne bi mogla ravno oceniti, izlastnih izkuøenj pa lahko reœem, da otrok doma pomaga toliko,kolikor zmore. Prepriœana sem, da noben starø ne priganja otrokk teækemu delu na raœun uœenja ali drugih aktivnosti. V øoli se-veda ponujamo celo paleto interesnih dejavnosti s podroœja øpor-ta, naravoslovnih ved, umetniøkih znanj in druæboslovnih ved.Otroci si lahko po lastnem interesu izberejo dejavnost, katero æe-lijo. Vse dejavnosti poskuøamo optimalno uvrstiti v œas pouka, kerje velika veœina naøih uœencev vezana na prevoz z avtobusom ozi-roma s kombijem. Ker je urnik zadnje triade resniœno prenatrpan,velikokrat kdo pomisli, da pri nas paœ otroci nimajo moænosti so-delovati v interesnih dejavnostih. Œe bi bila moænost, da otrociostanejo po pouku v øoli in delajo v kroækih, bi lahko ponudili øeveœ aktivnosti, vendar bi to pomenilo dodatno obveznost za star -øe, da bi prihajali po otroka v øolo.

Osnovna øola na Slovenskem je v nenehnem spreminjanju,reformiranju. Kot praktika Vas spraøujem: Kakøne spre-membe na boljøe potrebuje naøa osnovna øola? So seda-nja prizadevanja ministrstva in drugih dejavnikov usmer-jena k tem ciljem?

Ministrstvo si prizadeva spremeniti marsikaj. Kaj bodo te formal-ne spremembe prinesle, bomo videli œez œas. V øoli ugotavljamo,da se spremembe vrstijo z blazno naglico. Imam obœutek, da enespremembe øe nismo popolnoma osvojili in preverili, æe se doga-ja druga in tako leto za letom. Tako kot mnoge øole se tudinaøa øe vedno ubada z uvajanjem devetletnega programa, øe ve-dno imamo tudi osemletni program. Æe sama devetletka je pri-nesla veliko sprememb, ki jih moramo sprejeti, zaæiveti z njimi,preizkusiti na vsaj eni celi generaciji od 1. do 9. razreda. Smo padejansko v toku sprememb na spremembe, kar nam oteæuje de-lo. Imam obœutek, da smo kot poskusni zajœki, ki se lahko v vsa-kem trenutku prilagodimo in polno zaæivimo z neko novostjo, paœeprav je majhna. Tako otroci, starøi in tudi uœitelji bi morali ime-ti œas, da stvari preizkusimo, analiziramo, ugotovimo prednosti,slabosti in tako predlagamo spremembe. Osnovna øola po mojemmnenju potrebuje predvsem moænost, da ritem dela upoœasni, dase uœitelji posvetimo otrokom, ki jih imamo v razredu. Sodobniœas od nas nemalokrat zahteva, da smo nadomestni starøi. Kootrok v razredu dela nemir, iøœe pozornost, æeli biti sliøan, veli-kokrat æeli pogovor, ki mu ga ne moremo nameniti zaradi obili-ce uœne snovi. Æelim, da bi se uœni naœrti, ki se ravnokar poso-dabljajo, pripravili tako, da bi sledili øtirim Delorsovim stebrom.Uœitelji naj bi imeli moænost obravnavati tisto uœno snov, za ka-tero menijo, da bi bila otrokom res koristna v nadaljnjem izo-braæevanju in æivljenju. Øola namreœ tudi vzgaja in ugotavljam, davedno bolj prevzemamo vlogo vzgojiteljev, ker se spopadamo zrazliœnimi problemi mladostnikov. Pouk, ki je organiziran in na-ravnan na golo pridobivanje uœne snovi, æal ne ponuja moænostirazgovora, ki si ga uœenci zelo æelijo.

Zelo mi je vøeœ misel, ki sem jo nekje prebrala:»Vsako izobraæevanje, kakrøno koli æe je, bi moralo œlovekaoblikovati v enkratnega posameznika, nekonformista; moralobi spodbuditi njegov izvirni duh, da bi se lahko z njegovo po-moœjo spopadel z velikimi izzivi; moralo bi mu omogoœiti od-krivanje vrednot, ki ga bodo spremljale vse æivljenje; moralobi ga duhovno obogatiti, da bi ljubil, kar koli poœne, kar ko-li je in s komer koli je; moralo bi ga uœiti, kaj je v æivljenjupomembno, kako naj æivi in umre.« John Taylor Gatto

BALONI SO POLETELI V ZRAK IN PONESLI SPOROŒILO

»Vsakdo lahko kjerkoli in kadarkoli naredi za œloveka ali na-ravo pomembno dejanje, pa œeprav je to vzgib roke, ki jo vo-di srce ali tihi glas razumne misli.« (Metulj miru, 1995)

Iz kakønih socialnih okolij prihajajo vaøi uœenci? Svoje œaseso uœence podeæelskih øol starøi obremenjevali s poljskimdelom. Tega verjetno zdaj ni veœ, tako da imajo uœenci real-ne moænosti za zunajøolsko udejstvovanje. Katere oblikeimate razvite na øoli in kakøna je odzivnost uœencev?

Uœenci prihajajo iz preteæno delavskih in kmeœkih druæin. Social-na slika prebivalcev na obmoœju naøega øolskega okoliøa ni ra-vno najlepøa, saj so mnogi delavci, ki so bili v preteklosti zapo-sleni v sosednjih Prosenjakovcih, izgubili sluæbo; tudi ljudje, za-posleni v drugih podjetjih, ki so propadla, so ostali brez rednih

22. april – SVETOVNI DAN ZEMLJE smo tudi na OØ Fokov-ci obeleæili z mnogimi aktivnostmi. V okviru obœinske oœiøœe-valne akcije so se naøi uœenci pridruæili krajanom in pomagalipri œiøœenju in urejanju okolja. V øoli smo imeli delovno akcijoin smo pobrali smeti, prekopali gredice ter s hiønikovo pomoœ-jo urejali zelenico pred øolsko stavbo. Opravili smo tudi zbiral-no akcijo odpadnega papirja. Zbiralne akcije so se uœenci lotilizelo resno, in razredi tekmujejo med sabo. Zbrali smo okoli10000 kg razliœnih vrst papirja. Najlepøe doæivetje pa je bilo vpetek, 20. aprila, ob 13.00 uri. Takrat smo v zrak spustili niœmanj kot 110 – toliko je uœencev na naøi øoli – raznobarvnihbalonov. Na vrvice smo privezali listke z dobrimi in prijaznimimislimi, namenjenimi naravi. Upamo in æelimo, da bodo vsi ti-sti, ki so sporoœila dobili, tudi sami naredili nekaj dobrega in stem ohranjali naravo œisto in urejeno, pa œeprav bodo samo po-brali balon in ga vrgli v koø.

Suzana Deutsch, prof.

IZ NAØIH ØOL

8 28. junij 2007

• Na dræavnem tekmovanju iz znanja kemije v marcu 2007 jeuœenka Sara Brunec iz 8.a razreda osemletke osvojila ZlatoPreglovo priznanje (mentorica: Nataøa Vrtariœ).

• Na dræavnem tekmovanju iz znanja biologije (december 2006)je Sara Brunec (8.a) osvojila Srebrno Proteusovo priznanje(mentorica: Nataøa Vrtariœ).

• Na dræavnem tekmovanju iz znanja nemøœine februarja 2007v Turniøœu sta Anna Rosemarie Erniøa in Gregor Nemecosvojila zlato priznanje, Dominik Lajnøœek, Boøtjan Berden,Alan Benko in Natalija Sever so osvojili srebrno, PrimoæŒernela pa bronasto priznanje (mentorica: Melita Nemec).

• Maja Casar (5.a osemletke) je decembra 2006 prejela nagra-do na literarnem nateœaju Znanje je cool za odliœen literarno-raziskovalni prispevek, s katerim se je uvrstila med deset naj-boljøih. Janja Cör (5.a osemletke) je prejela priznanje in knjiæ-no nagrado.

• Uœenke Sara Brunec (8.a), Urøka Casar (8.a), Marina Ben-koviœ (7.a), Anetta Smej (8.b) in Melanie Kodila (8.b) so zaliterarne prispevke na temo Domoljubje prejele majice Sloven-ske vojske, øola pa knjigi o Rudolfu Maistru (mentorica: Mar-jetka Erdelji).

• Maja Casar, uœenka 5.r. osemletke, je na regijskem literarnemnateœaju Naravne in druge nesreœe (POPLAVA) v III. katego-riji (uœenci 2. triletja devetletke, uœenci 4. in 5.r. osemletke)osvojila 3. mesto s spisom Domiøljija ne pozna meja. JanaŒernela, uœenka 8.b, pa je v IV. kategoriji (uœenci 3. triletja de-vetletke) osvojila 4. mesto s spisom Ko se april prevesi v maj,oba nagrajena spisa sta se uvrstila na dræavno tekmovanje(mentorica: Marjetka Erdelji).

• Uœenka 8.a Sara Brunec je na vseslovenskem tekmovanju izznanja slovenøœine za srebrno in zlato Cankarjevo priznanjeosvojila zlato Cankarjevo priznanje. V regijskem merilu (Po-murje) je med 102 tekmovalci bila najboljøa, zbrala je namreœ90,5 toœk, v dræavnem merilu pa je dosegla 3. najboljøi rezul-tat (prvi je 91 toœk). Larisa Lara Kolariå (9.a) je osvojila sre-brno Cankarjevo priznanje (mentorica: Marjetka Erdelji).

• Uœenci 7.a (Marina Benkoviœ, Øpela Casar, Sandra Feher,Blaæ Horvat, Nuøa Kardoø, Jasna Vegi, Tjaøa Vuk in Ines Za-vec) so v okviru gledaliøkega kluba napisali skeœ na tematiko okajenju in osvojili prvo mesto na regijskem literarnem nateœajuDiøiø mi po pomladi. S skeœem so se predstavili tudi na regio-nalni prireditvi v Gornji Radgoni, na kateri so prejeli knjiæne inpraktiœne nagrade ter priznanje (mentorica: Marjetka Erdelji).

• Na tekmovanju v znanju Vesele øole so uœenci Dorotea Gaø-par (5.a devetletke), Æiga Barbariœ (5.a osemletke) in SaraBrunec (8.a) osvojili srebrna priznanja, zlata priznanja in na-slov dræavnih prvakov (mentorica: Erika Koca).

• Uœenka Natalija Sever (9.b) je osvojila srebrno Vegovo priz-nanje. S Saro Brunec (8.a) sta se udeleæili dræavnega tekmo-vanja, kjer je Sara dosegla zelo dobro uvrstitev (mentorici: LeaØtevanec, Erika Koca).

• Uœenec Nino Cmor (7.a) je osvojil srebrno priznanje na tek-movanju iz logike (mentorica: Lea Øtevanec).

• 87 uœencev od 5. do 9. razreda je tekmovalo iz nemøke bral-ne znaœke Epi Lesepreis. Zlato priznanje je osvojilo 30 uœen-cev – 7 uœencev iz 5./9, 7 uœencev iz 5./8, 3 iz 7. razreda, 8uœencev iz 8. razreda in 5 uœencev iz 9. razreda (mentorica:Melita Nemec).

• 41 uœencev iz zadnje triade je tekmovalo za nemøko bralnoznaœko Bücherwurm (Knjiæni molj). Vsi so osvojili priznanja(mentorica: Melita Nemec).

• Uœenci iz 4. in 5. razreda devetletke ter uœenci iz 5. razredaosemletke so sodelovali na nateœaju Ich erzähle dir eine Ge-schichte. Avtorji poslanih izdelkov so dobili priznanja in prak-tiœno nagrado (mentorica: Melita Nemec).

• Uœenci Dominik Lanjøœek, Tilen Matjaøec, Gregor Nemec inNatalija Sever so se udeleæili nateœaja Unsere Sprachen, ki gaje ob evropskem dnevu jezikov razpisala zaloæba Obzorja. Na-vduøili so obœinstvo s kratkim filmom in osvojili prvo nagradoobœinstva ter si prisluæili enodnevni izlet v Celovec (mentorica:Melita Nemec).

• Na dræavnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni (no-vember 2006) so Sara Brunec (8.a), Gregor Nemec (9.b) inNatalija Sever (9.b) osvojili srebrno priznanje (mentorica: Na-taøa Vrtariœ).

• Na dræavnem tekmovanju Zdrav dih za navdih (marec 2007)so uœenke osmega razreda tekmovale na temo Rastline, ki nasobkroæajo in alergije. Sara Brunec (8.a) in Urøka Casar (8.a)sta osvojili zlato Trstiko, Sara Gjura (8.b) je osvojila srebrnoTrstiko, Jana Œernela (8.a) in Karmen Oølaj (8.a) sta osvoji-li bronasto Trstiko (mentorica: Nataøa Vrtariœ).

• Na tekmovanjih iz znanja fizike za Stefanovo priznanje se jenajbolje odrezala Sara Brunec (8.a), ki je bila najboljøa na re-gijskem tekmovanju in na dræavnem tekmovanju osvojila zlatoStefanovo priznanje. Srebrno priznanje sta osvojila Gregor Ne-mec (9.b) in Dominik Lanjøœek (9.b). Bronasto priznanje jeosvojilo 9 tekmovalcev (mentor: Duøan Nemec).

• Na tekmovanjih Kaj veø o prometu je ekipa OØ Bogojina (Ti-len Matjaøec, Gregor Nemec, Aleø Horvat, Matej Rogaœ inPatrik Vogrinœiœ) osvojila prvo mesto na obœinskem in me-dobœinskem tekmovanju. V kategoriji posameznikov so si naobœinskem tekmovanju øtirje tekmovalci iz naøe øole delili pr-vo mesto (Tilen Matjaøec, Gregor Nemec, Aleø Horvat inMatej Rogaœ), prav tako odliœni so bili na medobœinskem tek-movanju (Tilen in Matej sta si delila drugo mesto, Gregor jebil peti). Na dræavnem tekmovanju je bil Tilen Matjaøec tretji(mentor: Duøan Nemec).

• Uœenci, ki obiskujejo izbirni predmet obdelava gradiv – les, sosodelovali na nateœaju druæbe Hidria Perles in znamke elek-triœnega roœnega orodja Iskra ERO. Na nateœaj je prispelo 387izjemnih hiøic (tako so zapisali na spletni strani Hidrie Perle-sa). Æirija je imela zares teæko delo, pri ocenjevanju pa je upoø-tevala naslednje kriterije: obliko, funkcionalnost ter kreativnipristop. Naø izdelek je æirija uvrstila med 50 najlepøih, za karnas je nagradila s praktiœno nagrado (mentor: Duøan Nemec).

Vir: internetni naslov øole in vodstvo OØ Bogojina

Ob koncu øolskega leta bi radi tudi bralcem Lipnice pribliæali prizadevanja tistih, ki oblikujejo podobo sodobne osnovne øo-le pri nas. Prek pogovorov z ravnatelji v tej in prejønji øtevilki odpiramo vrata v hrame, kjer se izobraæuje in vzgaja mladirod. V avgustovski øtevilki glasila bomo podrobneje v slovenskem jeziku predstavili øe uœna prizadevanja Dvojeziœne osnovneøole Prosenjakovci, prav tako pa tudi uœence, ki so z odliko sklenili øolanje na vseh treh osnovnih øolah v naøi obœini.

Uspeøna udeleæba uœencev naøih øol na najrazliœnejøih regijski in dræavnih tekmovanjih po svoje dokazuje uspeønost izo-braæevalnega procesa. Ta teænja po je uveljavljanju zunaj øolskih okvirov je edina realna pot za sedanje osnovnoøolce, ki æezdaj iøœejo svoje mesto v druæbi prihodnosti – druæbi znanja. Tokrat objavljamo pregled doseækov uœencev OØ Bogojina.Priznam, da me je obseænost seznama nagrajencev prijetno presenetila. Œestitamo obojim, uœencem in njihovim mentorjem! Urednik

Osnovna øola Bogojina

IMENITNI DOSEÆKI BOGOJINSKIH UŒENCEV

928. junij 2007

ÆIVLJENJE OB MEJI / ÉLET A HATÁR MELLET

Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella

– A kilencéves kétnyelvΔ iskolának nagya körzete, azonban a gyerekek számaévr√l évre csökken.

– Hogy másut is van, nem lehet vigasz aszámunkra, hiszen a már úgy is gyér né-pességΔ goriœkoi falvakban ez még érez-het√bb. A 2006/07-es tanévet 88 gyermeklátogatta, és az utóbbi tíz évben nincs lé-nyegesebb eltérés. A tiz végz√s közΔl 4 azegészségΔgyi, 3 az elektrotechnika-számí-tógépes szakot, 2 gimnáziumot választot-ta, egy pedig bolti eladónak készΔl. Isko-lakörzetΔnk kiterjed Pártosfalvára, Szer-dahelyre, Szentlászlóra, Kisfalura, Cseke-fára, Domonkosfára, Kapornakra, Hodo-sra, Berkovcira és Ivanjøevcire. A közpon-ti iskola kilenc osztályát 76, a kirendelt

KÁI PÁRTOSFALVA A 2006/07-ES TANÉVBEN

NYOLCVANNYOLC TANULÓ HUSZONKILENC ELISMERÉSHa a tanulók számával osztjuk mindazon jeles érmeket, elismeréseket, amelyeket a Pártosfalvi KétnyelvΔ Általános iskolásoknyertek az idei tanévben, akkor minden harmadik tanúlóra jut egy. Joæefa Herman igazgatón√ szavai szerint ez az iskola 36foglalkoztatottjának az eredménye is. A KÁI-ban az I. nevel√i-oktatói id√szakban az »egy személy egy nyelv«, a környezeti nyelvhasználatának jegyében folyt az oktatást és a 88 tanuló közΔl harmincnál az els√ nyelv szlovén, többinél pedig a magyar.

hodosi tagozat els√ és második osztályát 10 és a domonkosfait14 tanúló látogatja.

– A különböz√ országos és helyi versenyek eredményeit egymás alkalommal soroljuk fel, de néhány igen jeles. Melyikekezek?

– Tanulóink els√sorban a matematikai, szlovén és magyarnyelvΔ, kémiai, biológiai, fizikai és történelmi versenyeken voltakarany és ezΔst érmesek. Országos bajnokunk és még két ezΔstérmesΔnk van az idei Pil-Vesela øola és Pil PLUS versenyen.Nyolc arany elismerést nyertΔnk a »Matematika játszva« c. verse-nyen és egy arany éremmel tértΔnk haza a PIKA-POKA tánc-versenyr√l. Ha jól számolom, akkor tanulóink 29 arany, ezΔst ésbronz éremmel gazdagították az iskolánk hírét.

– De ne feledkezzΔnk meg a különböz√ projektmunkákról sem...

– A Pátrtosfalvi vízi tanösvény keretében a régi iskola mellet-ti, 1936-ban ásott kútat 900 ezer tollár pályázaton nyert pénzenfelújítottuk és a vízi tanösvény részévé tettΔk. Iskolánk a projek-tel a Környeztevédelmi minisztérium és a Helios alap 1000 EUR-ós nagydíját is elnyerte. Iskolánk részt vett a Vöter egyesület ku-tatásaiban az irodalmi nyelv használatáról a kétnyelvΔ terΔleten.Aztán itt van még a maribori egyetem Comenius kétnylevΔ pro-jektuma, a nekΔnk itélt öközászló és még sorolhatnám, hiszennagy gondot fordítottunk a környezevédelmi akciókra is, résztvettünk az iskolakörzet kultúrális eseményein is..

– A határ tövében lév√ kétnyelvΔ oktatási intézmény azonkivΔl, hogy tanulói Hodostól Csekefáig szerepelnek a külön-böz√ helyi mΔvel√dési programokban, hogyan kapcsolódik bea szélesebb környezetbe?

– A Moravske Toplice Községen bel√l szakmai és szervezésikapcsolatink vannak a bogojinai és a fokovci általános iskolák-kal, hiszen a közössen oldunk meg bizonyos káder- és szervezé-si, oktatási kérdést. Tanulóink évente találkoznak versenyek éssportrendezvények keretében. Közössen szervezzΔk meg színház-és más zenés rendezvények megtekintését. Kapcsolataink kiter-

A pártosfalviak 1865-ben felvetették az iskolaépítés gondola-tát és1868-ban a berkeháziakkal agyagból felhúzták az isko-la falait és cserép zsindelyel befödték, de nem nyították meg,mert a falusiak sokalták a fenntartási költségeket és az isko-lamester fizetését, ezért a födélzetét eladták, a falakat pediglebontották. Néhány pártosfalvi gyerek 1868-tól a seloi isko-lát látogatta. 1890-ben Vértes Sándor fokovci tanító, valamintnéhány pártosfalvi evangélikus újra felvetették az új iskolaépítése gondolatát és 1897-ben Pártosfalván létre jött az ál-lami népiskola Csekefa, Kisfalu és Berkeháza körzettel. Azoktatást 1898. február 2-án kezdték magánháznál és csak1909. január 2-án költöztek át az új iskolába. Els√ tanítójukLippai Vendel volt és amikor az I.világháború alatt bevonult,Kató Kása Mária helyettesítette. Lippai visszatérve egészen1932-ig vezette az iskolát, √t Jozef Erniøa (1932–1934) ésVilko Frahm (1934–1941) követték.

1919. oktober 1-én kezd√dött az oktatás és szlovén nyel-ven folyt, a magyart pedig tantárgyként tanították. 1920-banmagyar párhuzam mΔködött 111 gyerekkel. Az 1932-ben ahelyi tanΔgyi bizottság óhajára megszΔntették a magyar ta-gozatot és helyette két szlovént vezettek be, amit f√leg a kis-falusiak elleneztek, de hiába, mert az oktatási törvény szerintcsak több mind 30 tanuló létszáma tette lehet√vé a nemzeti-ségi tagozat felállítását, ekkor pedig az iskola magyar tago-zatát 24 magyar gyerek látogatta. A II. világháború alatt Vil-ko Frahm 1941-ig, Takács Ilona pedig az 1942/43-ban töl-tötte be az állást. 1944 √szén az iskolába magyar katonákatszállásoltak, tavasszal pedig a szovjet hadsereg kórházát köl-töztették be. A háború után Pálfi Elza volt a tanitó. Továbbáitt tanított még Molnár István is. Az iskolák összevonásával1957-ben a pártosfalvi, kisfalusi és részben a szentlászlóifels√bb osztályos gyerekeket átiskoláztatták Fokovcira. Az1959/60 -as tanévben bevezették a kétnyelvΔ oktatást és a kétnyelv használata egyenranguvá vált. Élés víta és surlódás után1981-ben Hodostól Szentlászlóig összevonták a kétnyelvΔiskolákat és Pártosfalván központi oktatási intézmény épΔlt.

Joæefa Herman

jednek a határon túlra is, hiszen nagyonjól együttmΔködΔnk a csesztregi ésfels√szölnöki általános iskolákkal. A szent-györgyvölgyi iskola tanulói pedig résztvettek a sportnapunkon és szép élményvolt számunkra az iskolánkon megismer-kedni a forgalmi el√írásokkal valamint akerékpár használatával.

Az oktatási intézmények mindháromhelyen megfelelnek a kilencéves oktatáskövetelményeinek, az anyagi feltételeikmegvannak, de sajnos marad a probléma– a tanulók létszámának csökkenése. HaJoæefa Herman szavait ídézzΔk, hogy min-den iskolán vannak eredmények és pro-blémák is, de figyelembe vesszΔk a tanúl-mányi, a vetélked√k, versenyeken elért

eredményeket, a szΔkebb és szélesebb környezetben kifejtete te-vékenységet, akkor a 2006/07-es tanévet síkeresnek mondhatjuk.

10 28. junij 2007

ÆIVLJENJE OB MEJI / ÉLET A HATÁR MELLET

Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella

Azóta már ki is táncolták a szerdahelyi-magyarszombatfai határon díszl√ májusfát,de a szívélyes április 30-ki találkozó a kró-nikás tollára kívánkozik.

A két szomszédos falu markos férfiúihamar felállították a sudár, felpántlikázottfát a határon, ahol még hetven évvel eze -l√tt, azokban a megboldogult békebeli id√k -ben, szekérút kötötte össze a két görön -csérek lakta falut. Aztán volt olyan világ,amikor még a madarak is félve röpködtek

falvára menni, hanem itt, toronyirányt, a sze-kérúton lehet egyik vagy másik faluba átjár-ni. A határvonalat jelz√ tábla csak emlékmarad. – Igy Franc Cipot, s a beszélgetésbebekapcsolódó szerda helyi asszonyok nevetvejegyzik meg, hogy végre nem kell kerül√velmenni a szombatfai fodrászhoz.

Még egy »tΔzoltófénykép« a májusfa tö-vében, mondják kés√bb nem illik megbon-tani a majálist. A két falu apraja és nagyjaalig fér rá képerny√re. Bizony, megadják aformát és a tiszteletet a közös ünnepnek.A vendéglátó szerdahelyiek, a helyi mΔ -vel√ dési egyesΔlet sültmalaccal tráktálja amintegy száz egybegyΔltet, a fehérnép iskitett magáért: volt pogácsa, sΔtemény,bor, sör elég. És ennek megfelel√en alakulta hangulat. Még a két polgármster is, bártisztjΔkhöz ill√ kell√ méltósággal, de be-kapcsolódott a nótázásba. Feri, a harmoni-kás, civilben fazekasmester, tornásztatta abillenyΔket, Cipot polgármester szlovén lé-tére a legkedvesebb dalát fújta: »Esztike, -tike, -tike Esztike lány, estére legyél a ba-bám ...«. A magyarszombatfai önkormány-zati hivatal teljes számba, kórusban kisérte,de a szerdahelyiek sem engedték, hogy apolgármesterΔk kifogyjon a dalból. Ez az-tán a példás együttmΔködés. Együtt kalau-zolták a g√z√st a hepe-hupás réten.

A vegyes koló hosszan kigyózott azasztalok között

Délután a nap hétágra sütött, úgy gyö-nyörködött a tarka vendégségben, de aztánlassan lelankadt, akárcsak a táncos, dalosjókedv és a menet, elindult a pártosfalvi-magyarszombatfai határátkel√re, ahol újabbmájusfa állítása következett. Itt a bort mára pártosfalvi menyecskék kinálták

Ezen a napon, az esti szürkületbenörömtΔzet gyújtottak a pártosfalvi május-fánál is. Talán május elseje és a májusfamár a proletár jellegét elvesztette, de meg-maradt az √si örömünnep lényege – ezpedig a tavaszvárásról, az egymásra utaló√si ösztönr√l szól.

SZERDAHELY-MAGYARSZOMBATFA

MAJÁLIS A MÁJUSFÁNÁL

erre felé, a vasfΔggönyt pedig nem csaknyúlat, √zet, hanem minden épeszΔ embertelriasztó aknák tartották szilárdon ... – em-lékeztettek Cipot Franc moravci, LaczóLászló magyarszombatfai polgármesterek ésVörös Tibor, a magyar közösség közégi el-nöke. Azonban már csak úgy van, hogy azember a szépre emlékezi. Az els√ adandóalkalomkor megszervezték a találkozót ahatár tövében, s immár harmadik éve má-jusfát állítanak és majálist tartnak. Ha az√si szokásnak példaerejΔ szimboluma van,akkor az egykori lányos háznál való zöld-faág-állitás itt most új formában, de régitartalommal kelt életre. Valamikor a legényannál a lányos háznál állított díszes május-

fát, akivel bizonyos szándékai, hogy ne mond-jam, szerelmi céljai voltak. Szerdahely ésMagyarszombatfa a sok évtízedes elkülöní-tés után sokban szeretné összekötni a cél-kitΔzéseit a közös Európában.

– Mindkett√nkre rá is fér a fejlesztés,hiszen Magyarszombatfa a magyar, Szer-dahely a szlovén határ tövében sorvado-zott és mára mindkét falu elöregedett, ná-lunk még a régi fazekasipar is felszámlá-lódott. A mez√gazdaságnak sem ott, sem

itt nincs jöv√je ... – mondja Vörös Tibor,és szavai fullánkját a két polgármesternekszegezi, de hát az √ kezΔk is kötve van,mert ismerik azt a mondást, hogy pénzbeszél, kutya ugat. Magyar oldalon mégvirágzik a fazekasmesterség, kenyeret biz-tosítva néhány családnak. Szerdahely em-beremlékezet óta kis település, s látott márboldogabb napokat is.

– Talán majd Európában ... – remény-kedik Laczó László.

– Három évvel ezel√tt, amikor beléptΔnkaz Unióba és itt is ünnepélyt tartottunk, nemis mertΔk elképzelni, hogy egyik oldalról amásikra sétálhatunk át hatósági engedélynélkΔl. Jöv√re pedig már nem is kell Pártos-

Ez az igazi majális.

Találkozás a határon a májusfa tövében.

1128. junij 2007 Besedilo in fotografije: Geza Grabar

GASILSKE SLOVESNOSTI

V dobrih 80 letih delovanja PGD Vuœja Gomila je zadnjimejnik – nakup gasilske avtocisterne – zagotovo eden naj-pomembnejøih, saj druøtvo s øtevilnim rodom mladih gasil-cev doslej s tovrstnim vozilom ni razpolagalo. Rabljeno, adobro ohranjeno avtocisterno znamke Mercedes 1213 zzmogljivostjo 4.000 litrov vode so gasilci Vuœje Gomile ko-nec lanskega leta kupili pri PGD Ljubljana-Brdo. Ob slav -nostnem prevzemu novega vozila so v Vuœji Gomili pripra-vili pravcati krajevni praznik, ki ga je zaznamoval obisk øte-vilnih domaœinov, gasilcev iz sektorja Bogojina in okoliøkihdruøtev, øtevilnih gostov ter gasilskih prijateljev iz druøtvaLjubljana-Brdo.

Kot je povedal tajnik druøtva Darko Perø, ki je nadomestil za-dræanega predsednika, so bili gasilci æe v œasu ustanovitve druø-tva ob nesreœah in poæarih, ki pa jih tedaj ni bilo malo, veliki pri-jatelji ljudem. Ker so æe takrat spoznali, da je poæarna varnostuœinkovita le v organizirani obliki, so se organizirali na podroœjuprostovoljnega delovanja. Kljub dejstvu, da ima gasilstvo tudi vnaøi regiji dolgo in bogato tradicijo, pa gasilsko delo in trud vdruæbi po Perøu zadnje œase nimata veœ enake veljave kot nekoœ.Na vseh instancah, od lokalne skupnosti do dræave, je namreœ zaproønje in materialno pomoœ gasilcev vse premalo posluha in de-narja, po drugi strani pa na ramena gasilcev pada vse veœ zah-tev in odgovornosti.

Z æeljo, da bi se vozilo œim manjkrat uporabljalo za interven-cije na poæariøœih ali za prevoz vode, paœ pa predvsem v pro-mocijske in druge sveœane namene, so domaœim gasilcem za no-vo pridobitev œestitali æupan Franc Cipot, predsednik OGZ Mo-ravske Toplice Øtefan Kuhar in obœinski svetnik iz Vuœje GomileØtefan Ferencek. Poudarili so, da je gasilstvo v naøi obœini s kar27 druøtvi svojevrsten fenomen, saj je omenjeno vozilo æe 58. ga-silsko vozilo v obœini.

V potrditev dobrega sodelovanja so gostje iz PGD Ljubljana-Brdo domaœinom izroœili kipec Florijana, gostitelji pa Ljubljanœa-nom œisto pravi leseni sod. Domaœi gasilci so se za pomoœ prinakupu avtocisterne oziroma zagotovitvi potrebnih finanœnih sred-stev zahvaliti krajanom in Obœini Moravske Toplice.

Kljuœe novega vozila je domaœemu poveljniku Francu Kocetuizroœil predsednik PGD Ljubljana-Brdo Matevæ Sedej, programslovesnosti pa so s svojimi nastopi popestrili uœenci OØ Fokovciin pevski zbor KUD Avgust Gaøpariœ.

PGD Vuœja Gomila

PREVZELI AVTOCISTERNO

Le malo gasilskih druøtev je v manj kot desetletju postavilotoliko pomembnih mejnikov, kot so jih v obmejnih Prose-njakovcih. Leta 1999 so namenu predali novi vaøko-gasilskidom, pred dvema letoma so sveœano prevzeli novo avtoci-sterno GVC 16/24, lani so poœastili 110-letnico druøtva, le-tos pa so razvili novi druøtveni prapor. Tudi gostje, ki sonagovorili øtevilne zbrane gasilce, krajane in druge obisko-valce ob tem pomembnem dogodku, so se spraøevali, kaj bov Prosenjakovcih po zaslugi gasilcev novega prihodnje leto.

Novi druøtveni prapor, ki je znamenje povezovanja gasilcev insimbolizira tudi nesebiœno pomoœ potrebnim pomoœi, ima re-kordnih 31 trakov ter 57 zlatih in 18 srebrnih æebljiœkov. Kotglavni pokrovitelj ga je razvil Tibor Vöröø, predsednik Madæarskenarodne samoupravne skupnosti Obœine Moravske Toplice. Pre-dal ga je predsedniku in poveljniku Zvonku Øpilaku in ØtefanuKovaœu, ta pa praporøœaku Aleksandru Øpilaku.

Predsednik druøtva Zvonko Øpilak je tudi na tej prireditvi iz-rekel priznanje vsem sedanjim œlanom in predhodnikom, saj so

PGD Prosenjakovci

RAZVILI NOVIGASILSKI PRAPOR

Simboliœni predaji kljuœev novega vozila sta prisostvovala tudinajstarejøa gasilca v PGD Vuœja Gomila, 95-letni Koloman Sabotinin 82-letni Øtefan Malaœiœ. Drugi z desne, ob æupanu FrancuCipotu, je predsednik PGD Ljubljana-Brdo Matevæ Sedej.

Zadovoljstvo nad novim uspehom prosenjakovskih gasilcev vpriœakovnju nadaljnje enotnosti gasilcev in sloænosti med vsemiljudmi so javno izrekli in jim œestitali: predsednik Gasilske zvezeSlovenije Ernest Eöry, podæupan obœine Moravske Toplice GezaDæuban, boter prapora Tibor Vöröø, podpredsednik OGZ Morav-ske Toplice Stanislav Gorœan in László Laczó, æupan sosednjeobœine Magyarszombatfa na Madæarskem. Predsednika Eöryja, kije po sluæbeni dolænosti veliko let preæivel v tem kraju, veseli, daje gasilstvo na Slovenskem kljub øtevilnim politiœnim spremembamin menjavam kar petih dræav ostalo nepolitiœna organizacija, zve-sta svojemu osnovnemu naœelu – pomagati ljudem v nesreœah.

Prapor je blagoslovil katoliøki æupnik pater Miha, v kulturnemprogramu pa so nastopile pevske KTD Ady Endre Prosenjakov-ci in uœenci tamkajønje dvojeziœne osnovne øole.

si prav vsi po vrsti priza-devali narediti kar najveœza organizacijsko stabil-nost in operativno pri-pravljenost druøtva. Œasigasilstvu niso bili nikolinaklonjeni, ne v preteklo-sti ne danes. Dodajamo,da sedanje vodstvo z do-brim delom in prizade-vnostjo prav vseh œlanovniza uspeh za uspehom.

12 28. junij 2007

DEJAVNOST NAØIH DRUØTEV

KTD Ady Endre Prosenjakovci

VINOGRADNIØKASEKCIJA

Za njimi je æe predavanje o boleznih vin-ske trte ter zasaditev druøtvenega vinogra-da, ki so jo opravili 1. maja. Vsak od bli-zu 20 œlanov je v vinogradu v Bels√ hegy(Zgornji breg) zasadil eno trto. Za njimi paje tudi prvo ocenjevanje vzorcev vin, nakatero so povabili tudi prijatelje iz sosednjeMadæarske. Komisija pod vodstvom enolo-ga Ernesta Novaka (KGZ Murska Sobota)je ocenila 49 vzorcev, od katerih jih je 12izpolnjevalo pogoje za podelitev zlate, 22srebrne in 11 bronaste medalje. Le øtirjevzorci so ostali brez odliœij. Med najboljtrofejnimi domaœimi vinogradniki na oce-njevanju velja izpostaviti Ladislava Györe-ka, Franca Joøarja, Ladislava Sabotina inGezo Kocana.

Vinogradniøki piknik in sodelovanje zvinogradniki iz Madæarske sta nalogi, kista øe pred njimi, ter seveda avgustovskapostavitev klopotca in martinovanje v no-vembru.

Geza Grabar

V okviru Kulturno-turistiœnega druøtva(KTD) Ady Endre Prosenjakovci sosredi marca ustanovili sekcijo vino-gradnikov. Naloge predsednika so zau-pali Rajku Janjiåu, ki je za Lipnicorazgrnil pester program dela.

»Ko se takole zazrem v preteklost, se mizvrstijo slike sledi, sledi æivali in sledi ljudi.Koliko poti se je v teh 60 letih kriæalo, koli-ko sledi ostalo in koliko izbrisalo iz spomina.Ostajajo pa dejanja, ostajajo zapisi, ki priœajoin izkazujejo lovsko dobroto, lovski odnos donarave,« je razmiøljal Œernela.

Loviøœe LD Bogojina leæi na stiœiøœu trehprekmurskih pokrajin, Goriœkega, Ravenskegain Dolinskega, in je zelo raznoliko zaradi njivin travnikov v ravninskem delu in strnjenih

gozdov ter vinogradov po griœih. Pestra je tu-di zastopanost divjadi v njem. Po statistiœnihpodatkih o odstrelu je tudi v njihovem loviøœukonstantno zastopana le velika divjad (srnjadin jelenjad), sodobni naœin kmetovanja pa ne-usmiljeno redœi malo divjad (zajce, fazane).

LD Bogojina se lahko od leta 1978 poh-vali z lepo urejenim in v dveh etaæah zgraje-nim druøtvenim domom. Kasneje so dogra-dili tudi spremljajoœe objekte in na novo ure-dili centralno ogrevanje. Ob Mejiœnem poto-

LD Bogojina

BOGATE SLEDI 60 LETŒlani zelene bratovøœine iz Bogojine, ki v øtirih revirjih – Bogojina, Bukovnica, Filovciin Vuœja Gomila – upravljajo z 2.324 ha lovne povrøine, so v zaœetku junija zaz-namovali svojih 60 let s slovesnostjo pri lovskem domu v gozdu med Bogojino inBukovnico. Stanko Œernela, stareøina druøtva z 32 aktivnimi œlani, je poudaril, da so æedaljnega leta 1946 njihovi predhodniki œutili, da »... rabijo tudi naøi gozdovi in naøa di-vjad ravnovesje, pomoœ pri ohranitvi æivalskih vrst, ki jih sicer ljudje danaønjega œasa nebi poznali.« S tem poslanstvom druæina, ki ji je bilo v øestih desetletjih iz najrazliœnejøihrazlogov odvzeto veliko lovnih povrøin, deluje vse do danes, varovanje naravnega okol-ja in prostoæiveœih æivali v njem pa bo vodilo druøtva tudi za kasnejøe rodove.

Dobitniki najviøjih priznanj

ob jubilejuLD Bogojina

(od leve): Joæe Horvat,

Øtefan Horvat st.,stareøina Stanko

Œernela, Øtefan Forjan

in Franc Gjerek.

ku imajo urejeno streliøœe za glinaste golobe,zaradi zahtevnih pravil EU o prevzemu inoddaji divjaœine pa so lani zgradili øe lastnohladilnico, urejeno po normativih VURS. Œla-ni druøtva pa na svojem loviøœu v skrbi zadivjad in pri ustvarjanju œimbolj naravnih po-gojev skrbijo tudi za lovske naprave (krmiøœaza malo in veliko divjad, kaluæe).

Ob visokem jubileju je bogojinskim lovcevza delo nenadomestljivega skrbnika narave inæivali v njej œestital æupan Franc Cipot. Pred-stavnik Zveze lovskih druæin Prekmurja Lu-dvik Rituper je priznal, da sta v tem œasulovstvo in lov na politiœnem prepihu, saj noviZakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet le-ta 2004, øe vedno ni zaæivel. Podobno je me-nil tudi predsednik Obmoœnega zdruæenjaupravljavcev loviøœ Prekmurja Janez Øtotl.

Z glasbeno-pevskimi nastopi so slovesnostpopestrili œlani lovskega pevskega zbora in lov-ski rogisti ZLD Prekmurja ter domaœi kvartetljudskih pevcev. Øtefan Forjan, Joæe Horvat inFranc Gjerek so prejeli znak za lovske zaslugeLZS; posebno priznanje pa je dobil nekdanjistareøina Øtefan Horvat st., ki je bil pred sed-mimi leti tudi pobudnik vsakoletne lovske Hu-bertove maøe v okviru Koøiœevih dnevov kul-ture v avgustu pri lovskem domu. Priloæno-stna darila so izroœili vsem œlanom druæine.

Ob visokem jubileju je izøel vsebinsko ins fotografijami bogat zbornik. (G. G.)

Fana se je rodila in je odrasla v øtevilnikmeœki druæini kot najstarejøi otrok. Otroø-tvo in mladost je preæivljala v krogu bra-tov in sester na domaœi kmetiji. Danes staod øtevilnih otrok æiva le øe ona in mlajøibrat. Æe kot otrok je morala poprijeti za

kmeœka dela. Po poroki je odøla na moæevdom v Ivanovce, kjer je postala kmeœkagospodinja in kmalu tudi mati.

Œeprav nosi na ramenih æe øestinde-vetdeset let, øe vedno rada pomaga sinu insnahi pri razliœnih delih. Posebej jo veseli

DU Moravske Toplice

NA OBISKU PRI JUBILANTKIDelegacija Druøtva upokojencev Moravske Toplice je na domu v Ivanovcih obiskalaFranœiøko Koloøa, najstarejøo œlanico druøtva. Franœiøka ali po domaœe Fana je 9. mar-ca letos slavila trojni jubilej: praznovala je 96. rojstni dan, imela je god in minilo jenatanko 74 let, odkar se je poroœila.

delo okrog æivine. Œejo pogledate, ji nikakorne bi prisodili tolikolet, øe vedno je mlado-stna in ima dober spo-min. Potoæila je le, daji nekoliko nagaja sluh.

Naøega obiska jebila zelo vesela, pravtako skromnih daril,posebej torte. Na njenoæeljo smo jo morali po-kusiti skupaj z njo.

Fana je naøa naj-starejøa œlanica. Ob slo -vesu smo ji zaæeleli, dabi doœakala stotko.

Olga Gutman

FOTO

: Ar

hiv

DRU

ØTVA

FOTO

: Ge

za G

RABA

R

Vodstvo DU s poverjeniki redno obiskuje svoje najstarejøe œlane; 96-letnoFano sta predsednik in tajnica DU obiskala ob njenem trojnem jubileju.

1328. junij 2007

DEJAVNOST NAØIH DRUØTEV

Besedilo in fotografije: Geza Grabar

Martina Lihtenvalner, Moravske Toplice Karel Mekicar, AndrejciUpokojenec sem æe 17 let; od leta 1995,ko je bilo ustanovljeno druøtvo MoravskeToplice, pa sem njegov aktivni œlan. Prejsem bil pri soboøkem druøtvu. Keropravljam tudi naloge podpredsednika, sinisem mogel, da bi priprave potekale mi-mo mene. Povem naj, da gre za zahte-ven organizacijski zalogaj, sicer pa kottakega lahko oznaœim sleherno naøo pri-

Druøtvo upokojencev Moravske Toplice

NA PIKNIKU V SELU VEŒ KOT 230 ŒLANOV

O tem, da spada Druøtvo upokojencev (DU) Moravske Toplice s 720 œlani med najøtevilœnejøa druøtva v obœini, smo æepisali. Prav tako o njihovi izjemno dobri organiziranosti, pa tudi delavnosti, saj ne mine mesec, da se ne bi zvrstila kateraod druøtvenih prireditev. Maja tradicionalno poteka piknik – vselej na drugi lokaciji, da œim bolje spoznajo naøo obœino.Letos so na tej druæabni prireditvi v Selu naøteli veœ kot 230 udeleæencev. Prireditev je potekala pod øotorom, ki so ga zatekmovanje v koønji postavili œlani domaœega pevskega druøtva in so ga dan prej velikoduøno odstopili upokojencem, karpotrjuje pravilo, da druøtva v obœini dobro sodelujejo in si pomagajo po najboljøih moœeh. V anketi so spregovorili nakljuœnoizbrani udeleæenci piknika.

Sodim v krog mlajøih upokojencev ozi-roma œlanov, saj sem v druøtvo stopilapred dvema letoma, ko sem tudi prevze-la naloge blagajnika. Œeprav je to mojdrugi piknik, sem preseneœena, da jevzduøje na njem vselej tako sproøœeno inveselo. Niœ nam ne manjka. To je tisto,kar potrebuje œlovek in kar smo v aktiv-nem æivljenjskem obdobju zaradi vsakda-njih sluæbenih in drugih obveznosti pogosto zapostavljali.

Ignac Gabor, Filovci

nijo tudi onemoglih œlanov, ki se zaradi bolezni ne morejo ude-leæiti druøtvenih prireditev.

Marija Puhan, Œikeœka vas

Ker sem upokojenec uradno postal øelepred letom dni, sem na pikniku prviœ. Nadsamim potekom, kakor tudi nad vzduø-jem, ki vlada med udeleæenci, sem prije-tno preseneœen in dam v znak spoøtova-nja organizatorjem prireditve kapo dol.Da je moæno pripraviti in izpeljati takønoprireditev, je najbolj odvisno od vodstvadruøtva. In to je veœ kot odliœno. Veselsem, da se v druøtvu med letom spom-

Kolikor mi œas in zdravje dopuøœata, ra-da zahajam na naøe druæabne prireditve,ki jih je zares veliko. Piknik je nekaj po-sebnega, saj ponavadi poteka v narav -nem okolju, vselej pa je na nivoju tudigostinska ponudba. Letos smo bili pre-seneœeni, ko so nam hrano in pijaœostregli kar na mize.

Poleg izletov in drugih druæabnih pri-reditev se rada udeleæim tudi sreœanjaupokojencev, ki bo letos v Sebeborcih. Kot v veœini primerov za mi-zo sedimo œlani iz enega kraja. Œeprav se poznamo tudi z drugimi,se paœ med domaœini najbolje poœutimo.

Øarika Pauœiœ, Teøanovci

Z dopolnjenimi 84 leti sodim med starej -øe œlanice druøtva. To pa ni ovira, da sœlani in œlanicami iz naøega kraja ne bitudi letos priøla na piknik ali se rednoudeleæevala tudi drugih prireditev. Ker jena pikniku vselej dobro vzduøje, odliœnasta tudi hrana in pijaœa, pa tudi glasbene manjka, zato je med udeleæenci velikoveselih ljudi, sem na takønih in podobnihprireditvah zelo rada. Tudi zato, ker po-tekajo v naravi. Zato s tega mesta spo-

roœam, da se bom prireditev naøega upokojenskega druøtva ude-leæevala, dokler bom le mogla. Œlanica druøtva sem æe od nje-gove ustanovitve dalje.

reditev, saj nas je œlanov zelo veliko in zadostiti okuse vseh alijim zagotoviti prostor, organizirati prevoze in øe kaj, ne moremodelati z levo roko. Na piknik v Selu smo se pripravljali æe nekajmesecev, zato je ob pogledu na zadovoljne œlane popolno tudinaøe zadovoljstvo.

Koloman Sabotin, Vuœja Gomila

Kljub temu, da mi vsi povprek laskajo,saj sem s 95 leti najstarejøi œlan druøtva,noœem biti v srediøœu pozornosti. Hoœembiti enak drugim œlanom in œlanicam. Ta-ko danes kakor vseh dosedanjih in bo-doœih prireditvah se udeleæujem z velikimveseljem. Ker poznam veliko ljudi, øe veœpa jih pozna mene, je vsakokratno sreœa-nje veœ kot prijetno, pikniki pa so zaradisvoje vsebine øe posebej lepi. Mislim, dasem se udeleæil skoraj vseh dosedanjih

tovrstnih prireditev, v upokojenskem druøtvu pa sem vse od nje-gove ustanovitve. Œe le utegnem, se zelo rad udeleæim tudi dru-gih druøtvenih prireditev.

Ker je hoja moj naœin æivljenja, saj peø hodim na pokopaliøœe, vtrgovino in na poøto v Fokovce, sem hotel tudi na piknik iz VuœjeGomile peø, a me zet ni pustil. Resno razmiøljam, da bi se udeleæilnaøega druøtvenega pohoda v Prosenjakovcih, ki bo 23. junija.

Olga Gutman, Vuœja GomilaV druøtvu, v katerem sem zadolæena zanaloge tajnika, piknik pripravljamo æeosem let. Prizadevamo si, da je vsako le-to na drugi lokaciji, saj vsi œlani kljub re-lativni bliæini doloœenih mest øe ne poz-najo. Druøtveno sreœanje, ki bo avgusta vSebeborcih, bo na drugi strani obœine.Ker je z enega mesta nemogoœe koordi-nirati delo druøtva, imamo poverjenike vvsaki vasi. Upokojenci oziroma poverjeni-ki na doloœenem obmoœju se pri organizaciji prireditve na njiho-vem obmoœju povezujejo in si pomagajo. V tem smislu je obœinarazdeljena na øtiri dele.

Vesela sem, da smo uspeøno spravili pod streho tudi letoønjipiknik. Brez pomoœi æena iz Sela in Fokovec, ki so stregle, kra-jevnih poverjenikov in œlanov s tega obmoœja prireditev ne bi bi-la tako uspeøna. Vsi pa smo hvaleæni, da so nam selanski pevciza naøo prireditev odstopili øotor.

14 28. junij 2007

TICOVO POTOVANJE V PORABJE

KOLEDAR PRIREDITEV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICEJULIJ – AVGUST 2007, pripravlja TIC Moravske Toplice

Naziv in vrsta Kratek opis Kraj Datum Organizator INFOprireditve prireditve izvajanja prireditve prireditvePromocija Peœnice Promocija Peœnice Bogojina 28. 7. 2007 TD Bogojina Øtefan Puhan

v Bogojini 041 790 022Poletje 2007 Nastopi folklornih Moravske Toplice julij – avgust TIC TIC Mor. Toplice

skupin in ljudskih godcev 2007 Mor. Toplice 02 / 538 15 20Postavljanje klopotca Simboliœna postavitev Martjanci – 11. 8. 2007 TD Martin Suzana Ø. Kodilas pohodom klopotca, ki se zakljuœi Krotov breg 02 / 548 11 22

s pohodom po Krotovem bregu suzana.kodila@guest.arnes.si80-letnica gasilstva Kratka proslava Bukovnica – 12. 8. 2006 PGD Bukovnica Tomaæ Nemecv Bukovnici gasilski dom ob 13. uri 02 / 547 11 50

041 327 415Postavljanje klopotca Postavitev klopotca Prosenjakovci 12. 8. 2007 KTD Rajko Janjiå pri »Lacijovi kleti« Ady Endre 031 838 164v Prosenjakovcih Prosenjakovci Denis Malaœiœ

051 670 324Hubertova maøa Hubertova maøa Bogojina – 19. 08. 2007 LD Bogojina Stanko Œernela

lovski dom ob 11. uri 031 650 607Proøœenje v Gaju Proøœenje v Gaju s sejmom Filovske gorice – 26. 8. 2007 Vinogradniøko Joæe Gutman

domaœe obrti in dnevom Gaj turistiœno 041 343 675odprtih vrat zidanic druøtvo Gaj

Celotna vrednost projekta je 42.182 4460tolarjev na naøi ter 33.767 781 forintovna madæarski strani, sredstva so namenje-na v prvi vrsti za vzpostavitev kulturno-turistiœnih interaktivnih centrov v Morav-skih Toplicah in na Verici, kjer æe po-speøeno obnavljajo kulturni dom. Na vsa-ki strani bo nastala nova uœna pot: v Pro-senjakovcih »Graøœina Matzenau«, ki jedobila ime po kulturno-zgodovinskem ob-jektu, in v Verici »Travniøka orhideja«,imenovana po œudoviti endemiœni travniø-ki rastlini. Na teh dveh ter na kolesarskipoti skozi dve dolini nameravajo ureditipoœivaliøœa, informacijske table in kaæipo-te. S sredstvi INTERREG-a ali PHARE-abodo v 94,4 odstotkih krili naloæbo skup-no vredno 309.891 EUR.

Med potjo je Martina Vink Kranjec, vo-diteljica projekta v obœini Moravske Topli-ce, nanizala toliko zanimivih podatkov, dasmo med posluøanjem skoraj prezrli prele-pi goriœki svet, s katerega je zadnji majskideæ spral prah in je ves sijoœ pomladno ze-len blestel. Ta lepota se je bohotila tudi poporabskih vesnicah, vse tja do Monoøtra,kamor smo prispeli, ko je stara ura na ba-roœnem zvoniku nekdanje opatijske cerkveodbila devet. Æe prej se nam je v GornjemSeniku pridruæila Andreja Kovaœ iz sloven-skega konzulata in pripovedovala o æivlje-

nju porabskih Slovencev, ki se potisnjenina rob dræave æe skoraj celo stoletje krœe-vito borijo proti asimilaciji in po vasehohranjajo domanjo rieœ, znaœilno arhaiœnogovorico, v kateri oddaja svoj program Ra-dio Monoøter in jo lahko prebiramo nastraneh meseœnika »Porabje« ... Vse smo siogledali v æivo, mladi novinar Duøan Mu-kiœ in snemalec »Slovenski utrinkov« stasreœanje na Verici ovekoveœila za meseœninarodnostni televizijski magazin.

Verica. Konœni cilj naøe poti, kamorsmo prispeli po ogledu slovenskega kul-turnega centra, veliœastne baroœne cerkve,novega kopaliøœa in trænice v varoøi. Ne-koœ dve mogoœni slovenski naselji – Rit-karovci na levi strani v dolini, nasproti Œe-pinec, ter Verica na poloænem slemenuhriba sta se zlili v eno naselje, kjer zadnjeœase tihinci iz Budimpeøte in celo iz Øviceobnavljajo zapuøœene domaœije.

Edna fiøkaliøka iz Budapeøta je dolikkupila hram pa se vozi varoøke turiøte.Dosta jeste ji, me informira stara znankaMariøka Krajcar Ælamparova in pove, dakot prvoøolka ni znale nobene madæarskebesede. »Po domanje, slavski smo guœali.«Drobna æenica obuja spomine na æeleznozaveso, najrajøi pove zgodbo o pogrebu, koso »muæikaøi na cintori igrali, ka so dajliglas œeri v Œepince, ka ji oœo pokapajo.«

Æupan András Balázs Doncsecz prizna,da mu slavska reœ ne gre gladko z jezika,œeprav je potomec slovenske Donœécovelonœarske dinastije, znane po okraøeni ze-leni posodi.

»Naøa obœina je revna, saj znaøa letniproraœun le 15 milijonov forintov in s temne bi mogli jamœiti za sredstva INTEREG-a, zato smo k sodelovanju povabili tudiZvezo Slovencev na Madæarskem in uspe-li. Na gozdni uœni poti smo æe postavili in-formativne table, naøi gostje pa si lahkoogledajo øe s slamo krito brunarico, farmokonjev, dvesto let star leseni zvonik. Po-speøeno obnavljamo kulturni dom in upa-mo, da se bodo po novi kolesarski poti izMoravskih Toplic pripeljali k nam turisti,ki bi radi uæivali v œisti naravi, si privoøœi-li naøe specialitete. Prepriœan sem, da boto tudi vzpodbuda za naø kraj. Vsi so vab-ljeni 18. avgusta na slavnostno otvoritev...« je za Lipnico povedal æupan Verice.

Prve lastovke so æe prispele z avtobu-som, prehodile so øest kilometrov dolgouœno pot, poskusile pravi pörkôlt s tarho-njo in na koncu v vaøki krœmi s pivom inøpricarji dolgo izpirale grla, tako da je Bo-ris imel kar precej dela, preden je veselodruøœino spravil na avtobus.

Ella Tomøiœ Pivar

Z avtobusom po kolesarski poti skozi dve dolini

CARPE DIEM OD MORAVSKIH TOPLIC DO VERICENa 46 kilometrov dolgo pot »CARPE DIEM – S kolesom skozi dve dolini« smo se podali z avtobusom, saj bi vsaj polovi-ca udeleæencev bolj teæko tlaœila pedale na biciklinaj do Verice, kamor nas je øtirideset radovednih priølekov, veœinoma tu-ristiœnih delavcev iz Obœine Moravske Toplice, prispelo v popoldanskih urah.

Strokovna ekskurzija v slovensko Porabje je bila del slovensko-madæarskega projekta, ki ga financira Evropska Unija vokviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA sosedskega programa Slovenija-Madæarska-Hrvaøka 2004–2006. Ta seizteka v letoønjem letu, namen pa je predvsem poveœati turistiœni potencial, razøiriti spremljajoœe storitve ob meji, kjer æivi-ta madæarska in slovenska manjøina, ki sta pomembna subjekta pri uresniœevanju skupnih ciljev.

1528. junij 2007

ŒEBELJA POT PELJE V IVANJØEVCETako mine slava sveta, pomislim, ko v arhivskih zapiskih zasledim, da je 1366. leta v dolini potoka Velemer deset vasi se-stavljalo upravno enoto, med njimi tudi Iwanusouch in dystructu seu valle Velemer. Ozemlje, ki je verjetno bilo naseljenoæe pred prihodom Madæarov v te kraje, je do 12. stoletja pogosto menjavalo lastnike in po nazivu sklepamo, da se je tods svojo druæino naselil œlovek po imenu Ivan. Ko pa se je gornjelendavsko gospostvo najprej z gospodarjem Vasi Mikloøem,pozneje pa s Szecshyji razøirilo tudi v te kraje in so nemiri ob meji pojenjali, so v Ivanjøevcih in Lonœarovcih, Srediøœu, Do-manjøevcih ter v ostalih vaseh ob potoku, ki mu na slovenski strani pravijo Curek, slovenski grnœaji (lonœarji) iz odliœne gli-ne izdelovali kvalitetno, z estetskim œutom oblikovano posodo, s katero so trgovali daleœ naokrog. Danes bi rekli, da je bi-la to dopolnilna dejavnost, saj se je tukajønji æivelj skozi stoletja, morda njihov tukajønji vek lahko æe raœunamo v tisoœletju,ukvarjal s kmetijstvom in æivinorejo. To poœne øe danes, ko je od osemindvajsetih hiø naseljenih le øe dvanajst in v vasi æi-vi vsega dvainøtirideset ljudi.

ZGODBE NAØIH DNI

Ko je lani naøe gasilsko druøtvo praznovalo 80. obletnico, semzbiral podatke in sem med drugim zasledil, da je 1901. leta v Iva-njøevcih æivelo v osemindvajsetih domovih sto øtirideset ljudi. Zdajnas je le øe dvainøtirideset, in od tega je æe veœ kot polovica sta-rih nad petdeset let. Nekaj mladih je øe v vasi, toda tisti, ki nisovezani na zemljo in kmetijstvo se bodo prej ali slej odselili. V va-si so øtirje øoloobvezni otroci, kar ni najbolj svetla perspektiva.Opozorili smo æupana, da bi morali investirati v vaøki dom ter daje zvonik potreben popravila, pa je odvrnil, da so investicije boljpotrebne tam, kjer se rojevajo otroci. Œe mladim ne bomo zago-tovili vsaj minimalnih pogojev, potem se bodo odselili, tako ne bootrok. Sami ne bomo zmogli presekati tega zaœaranega kroga ...V prvi Jugoslaviji je bila v Œahukovi hiøi gostilna in trgovina, a sojo po vojni nacionalizirali in po tem nikoli veœ nismo imeli nobe-ne javne zgradbe, razen vaøko-gasilskega doma. Pred petdesetimileti je bilo v naøi vasi kar nekaj œevljarjev, lonœarjev in kovaœev. Vsamostojni Sloveniji je zaæivelo eno samostojno podjetniøtvo in po-tem dejansko ni bilo kakønega veœjega premika, pravi KolomanKozic, ki æe drugi mandat vodi vaøki odbor v Ivanjøevcih.

V kraju nikoli ni bilo øole, tukajønje prebivalstvo je v 19. sto-letju skupaj s Srediøœani in Lonœarjevœani zgradilo øolo in evan-geliœansko cerkev v Domanjøevcih in øe pred desetimi leti, pre-den je priølo do odcepitve, so Ivanjøevci veljali za dvojeziœno ob-moœje. Tukajønji ljudje, razen tistih, ki obiskujejo øolo v Fokovcih,obvladajo oba jezika.

Kozic, hiønik na dvojeziœni øoli v Prosenjakovcih, poskuøa œimveœ narediti za svoj kraj: uredil si je œebelarski muzej, oœetovo ko-vaœijo dalje dræi pri æivljenju in æe tretje leto skupaj s Œebelarskimdruøtvom Prosenjakovci organizira Pohod po œebeljih poteh, sko-zi neokrnjeno naravo s postojankami po vaseh, kjer prijazni Go-riœanci bolj ponujajo kot prodajajo svoj vinski pridelek.

Hvala bogu, œeprav smo letos komaj tretjiœ priredili ta pohod,je bilo, glede na skromno reklamo, zanimanje veliko, saj se jeøestkilometrske poti udeleæilo veœ kot stodvajset pohodnikov, odøest let starega Anæeja iz Moravec pa do 78-letnega sokrajanaAleksandra Œahuka. Postajamo zanimivi tudi øirøemu prostoru,saj smo letos imeli goste iz Øtajerske, iz okolice Ptuja, in celo sPrimorskega. Za skromno øtartnino smo pohodnikom zagotoviliodliœen bograœ, ki ga znajo enkratno skuhati samo naøi lovci, ne-kaj pijaœe in seveda veliko uæitka v preœudoviti naravi. Dobiœkani bilo, ampak æe to veliko pomeni, da so ljudje priøli v Iva-njøevce, videli te kraje sredi njiv, gozdov in vinogradov, je nav -duøen øe mesec dni po dogodku sogovornik, ki æe naœrtuje, kajdrugo leto pokazati ljudem. Njegov œebelarski muzej in nastaja-joœa etnografska zbirka sta vsem na ogled, organiziranim skupi-nam, øolarjem, ki jih uœitelji pripeljejo sem, da si ogledajo kozjoœredo, golobe, zajce, morske praøiœe in da se lahko na prostra-nem travniku do mile volje igrajo.

Uredil sem sobo s œebelarskimi eksponati in jo kar po prek-mursko poimenoval za »rojarovo iæo«, v njej razstavljam vse, karsem lahko øe zbral v zvezi s œebelarstvom v naøih krajih. Pred le-ti sem na Krplivniku pri Lukacsu nabavil dvesto let star œebelnjak.Stari gospod mi je dejal, da ga je naredil øe njegov ded. Novega

Œebele in vse, kar je vezano na nje, Kozicevi druæini – so-progi in dvema sinovoma, pa morda tudi snahama, ki sta øe si-cer na preizkuønji, dajejo dovolj dela in tudi nekaj priboljøka, sajturistom prodajajo med, medeni liker in izdelke iz voska.

V najveœje zadovoljstvo mi je, da iz leta v leto prihaja veœobiskovalcev, økoda, da naøa »Medena pot«, ki vodi od nas domediœarke Celecove zaradi tehniœnih teæav ne more oæiveti v ta-ki meri, kot bi lahko.

Kozicov oœe je bil kovaœ, morda kateri od prednikov tudi lon-œar, a so se vsi ukvarjali s kmetijstvom, saj moraø v teh krajih,œe hoœeø obstati, bolj dostojno æiveti, obdelati tudi zemljo. Oni napetih hektarjih proizvajajo predvsem poljøœine, goveje æivine ni-majo, le kozja œreda se veselo pase ob hiøi, kjer je veœ bistrih iz-virov, ki nikoli ne presahnejo. Tukajønji ljudje pravijo, œe bi lah-ko to izvirsko vodo napeljali po ilovnatih griœih, bi æiveli kot v ra-ju. V vasi je najveœja Nemœiœeva kmetija, kjer na veœ kot tridese-tih hektarjih pridelujejo poljøœine, govedorejo so opustili æe predleti. Øtefan Oœek, Elek Albert, Joæe Bohar, Franc Varga in drugipa øe vztrajajo pri molznicah in prodaji mleka. Toda kako dolgo,se spraøujejo, ker tudi kmetijstvo gre po zlu.

Kmet, s katerim se dolgo pogovarjam o navezanosti na ilo-vnato goriœko zemljo, mi je zabiœal, preden sva se poslovila: Na-piøite, da se naø æupan mora zavedati, da ni vse v Moravskih To-plicah. Tudi v takih majhnih vaseh, kamor vodijo ozke poti,hoœemo bolj dostojno æiveti. Naøi predniki in mi smo to krajinoskozi stoletja obdræali pri æivljenju, na koncu pa bomo morali da-ti tujerodnim priølekom, kot se to æe dogaja marsikje ...

Ostajam sama pod zvonikom. Neskonœno tiøino obœasnozmoti le marljiva œebela, ki – obloæena s cvetnim prahom – pri-leti mimo v poslikani panj odlagat svoj sladki tovor.

Ella Tomøiœ Pivar

Koloman Kozic v »rojarovoj iæi« med eksponati.

so mi poslikali uœenci OØ III iz Murske Sobote pod mentorstvomlikovnega pedagoga Franca Bencaka. Barve sem pridobil na na-teœaju Heliosa iz Medvod ... pripoveduje med razkazovanjem svo-jega œebeljega sveta in øe posebno ponosno pokaæe na steklenipanj, apisarij, kjer se pred naøimi oœmi odvija æivljenje v panju.

FOTO

: El

la T

OM

ØIŒ

PIVA

R

16 28. junij 2007

ØPORT

Malo je tekmovanj, kjer imajo æenska tekmovanja daljøo tra-dicijo kot moøka. Interliga v hokeju na travi je ena takih.Tokrat smo namreœ gledali æe øesto izvedbo tekmovanja œla-nic in peto za œlane.

Letoønje tekmovanje je bilo najuspeønejøe za moravski hokej do-slej, saj so se na zakljuœnem turnirju, ki je drugi majski vikendpotekal v idealnih pogojih v øportnem parku Terme 3000, do-maœe igralke po zmagi nad prvo uvrøœeno ekipo rednega dela,slovaøko Raœo, uvrstile v finale. Tu jih je œakalo moøtvo Zrinjev-ca iz Zagreba, s katerim imajo naøe prvakinje tradicionalno slabeizkuønje. Dobra igra prejønjega dne je tokrat vlivala upe pomaøœevanju, a se je pozneje pokazalo, da so Hrvatice, ki igrajo vevropski B skupini klubskega hokeja, tudi letos pretrd oreh. Akljub temu ne moremo obiti dejstva, da moravski hokej iz leta vleto napreduje. Moøki kolegi so v istem tekmovanju osvojili øestomesto. (jœ)

Sobotni dan je bil namenjen sreœanju imetnikov olimpijske kartice,pohodu in vrhuncu celodnevnega dogajanja – Olimpijskemu teku.Œeprav je øtevilo udeleæencev æe nekaj let na enaki ravni, so bili or-ganizatorji s prireditvijo zadovoljni, saj se je na sreœanju imetnikovolimpijskih kartic na dræavni ravni (poskusili so se v hokeju na tra-vi, golfu, igrah z æogo, nordijski hoji in testirali merilce srœnega utri-pa) zbralo 39 udeleæencev, pohodnikov je bilo 15, 67 tekaœev pa seje pomerilo na dveh razliœnih progah – na 10,5 in 3,5 km. Med te-kaœi je bila najmlajøa 7-letna Æiva Markiœ iz Milj pri Visokem na Go-

Hokej na travi

ŒLANICE MORAVSKIH TOPLICPODPRVAKINJE

Obœinska øportna zveza Moravske Toplice je bila drugi junijski vi-kend organizatorica t. i. aktivnega øportnega vikenda pred Ter-mami 3000 v Moravskih Toplicah. Œe je bilo tudi letos skromnaudeleæba med tekaœi, pa je bila rekordna med kolesarji.

Moravske Toplice

ØPORTNI VIKEND S TEKOM, POHODOM IN KOLESARJENJEM

Poleg tretje tekme za Pomurski pokal 2007 je II. Moravski tek veljaltudi za mednarodni tek treh deæel Slovenija–Avstrija–Madæarska(CEER–CUP), zato je bila udeleæba mednarodna.

Med tekaœi iz naøe obœine se je tudi tokrat najbolj odlikovala Si-mona Gomboc iz Ivanovec, ki je bila v osrednjem æenskem œlanskemteku druga. V œlanski konkurenci se æe nekaj œasa pogumno po-skuøa tudi Rok Øebök iz Sela. V teku deœkov A na 200 m je zma-gal Niko Car, Franc Lukaœ (oba OØ Fokovci) pa je bil tretji. V tekuobœanov je sodeloval tudi æupan Franc Cipot.

V okviru tekaøke prireditve je Zavod za zdravstveno varstvo Mur-ska Sobota pripravil test hoje na 2 km. (G. G.)

V dobri organizaciji OØZ Moravske Toplice, Term Sonœni parkVivat ter øe nekaterih øportnih klubov je s øtartom in ciljem predhotelom Vivat v Moravskih Toplicah potekal 2. Moravski tek. Te-kaøka øportno-rekreativna prireditev je kljub deæevnemu vreme-nu privabila natanko 203 tekaœe, ki so tekli na razliœno dolgihprogah: najmlajøi od 200 m pa do 2,3 km, na osrednjem œlan-skem teku so æenske tekmovale na 7 km, moøki pa na 10,5 km.

II. Moravski tek

TEKLO JE VEŒ KOT 200 TEKAŒEV

HOKEJSKI KAMPHokejski klub Moravske Toplice te vabi, da se nam pridruæiø v hokejskem kampu, ki bo v œasu poœitnic

· od 9. do 14. julija 2007 in· od 20. do 25. avgusta 2007 (tudi ob sobotah)

Kje? Na igriøœu z umetno travo, ob hokejski palici velikankiin v Termah 3000 v Moravskih Toplicah.

Za koga? Za dekleta in fante v starosti med 8 in 14 let.

Kaj bomo poœeli?Med 8.00 in 9.00 – zbiranje in druæabne igre, med 9.00 in10.30 – igranje hokeja, med 10.30 in 12.00 kopanje, med12.00 in 13.00 – kosilo, med 13.00 in 14.30 – kopanje,med 14.30 in 15.30 – hokej in med 15.30 in 16.00 igre in odhod domov.

Cena? 10 EUR dnevno, a v to je vkljuœeno treniranje zuporabo igriøœa, vstop, kopanje in kosilo v Termah 3000 ter spominska majica.

Kdo bo vodil kamp? Œlani HK Moravske Toplice.

PRIDRUÆI SE NAM. HOKEJ JE LAHKO ZELOZANIMIV.

Dodatne informacije na 040 332 836 (Martina) ali 041 610 745 (Joæe). Obiøœi naøo spletno stran www.hkmtoplice.si.

Œlanice HK Moravske Toplice, ki so osvojile drugo mesto naturnirju interlige v Moravskih Toplicah, s trenerjem UroøemBenkom, tehniœnim vodjem Joæetom Œrnkom in novimpredsednikom kluba Francem Kuœanom.

FOTO

: Ar

hiv

HK

MT

renjskem, najstarejøa pa zakonca Lampe iz Ljubljane, 66-letna Roæi-ca in 70-letni Uroø. Med najhitrejøimi na daljøi progi je bila v æenskikonkurenci Simona Gomboc iz Ivanovec. Pred øtartom Olimpijskegateka je predsednik OØZ Moravske Toplice Branko Recek prebral po-slanico predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Na nedeljskem kolesarskem maratonu Ajda je na øtirih razliœnihprogah – na 82,3 km, 50,4, 22 in 10 km za druæinski maraton –po uradnih podatkih pedale koles poganjalo rekordnih 425 kolesar-jev in kolesark. Po neuradnih podatkih je bilo kolesarjev veœ kot500. Pot jih je vodila po veœjem delu razgibanega in slikovitega Go-riœkega. Znaœilnost letoønjega kolesarskega maratona je bila pravapoletna pripeka, kar je razmere na progi øe dodatno oteæilo.

Organizirano kolesarjenje bo v naøi obœini ponovno na sporeduv œasu obœinskega praznika v septembru, ko bo na sporedu tradi-cionalni Kolesarski maraton Terme 3000. (G. G.)

Udeleæenci Olimpijskega teka v Moravskih Toplicah.

FOTO

: Ge

za G

RABA

R

ØPORT

1728. junij 2007

Na letni skupøœini Obœinske øportne zveze (OØZ) MoravskeToplice je predsednik Branko Recek ugodno ocenil delozveze v minulem letu, saj je bil praktiœno realiziran ves pro-gram dela. Zveza, v katero so vkljuœeni vsi øportni klubi ozi-roma druøtva v obœini – nekaj veœ kot 20, pomaga takotekmovalnemu kakor rekreativnemu in øolskemu øportu vobœini. Je organizatorica øtevilnih prireditev øirøega znaœaja– od tekaøkih in kolesarskih do golfskih in øahovskih. Sku-paj s svojimi komisijami pa vsako leto pripravlja tudi obœin-ska turnirja v velikem in malem nogometu, skupaj s øolamiin vrtci v obœini pa izvaja øportne programe, kot so Zlatisonœek, Krpan, Nauœimo se plavati

Tudi prisotni predsedniki komisij – za veliki nogomet KolomanPintariœ, za mali nogomet Øtefan Ferencek, za atletiko Geza Gra-bar – so ocenili delo in tekmovalne uspehe v minulem letu kotuspeøne. Pri velikem nogometu med moøkimi ekipami po tek-movalnih uspehih izstopa zlasti NK Œarda, ki tekmuje v Pomur-ski nogometni ligi in je æe nekaj let v samem vrhu. NK Bogoji-na je œlan I., NK Selo in NK Motvarjevci pa II. Medobœinske no-gometne lige Murska Sobota. V nogometu je daleœ najuspeønej -øa æenska ekipa ÆNK Pomurje Filovci, ki na dræavni ravni kreirasam vrh slovenskega æenskega nogometa in je daleœ pred vsemitudi organizacijsko. Klub in njegove uspehe – letos raœunajo napokalno zmago in vsaj drugo mesto v ligaøkem tekmovanju, la-ni pa je bilo ravno obratno – je na skupøœini predstavil œlan iz-vrønega odbora OØZ in predstavnik ÆNK Filovci Ignac Gabor.

V obœinsko ligo malega nogometa je vkljuœenih 12 ekip, øti-ri ekipe veteranov pa tekmujejo v regijski veteranski ligi. KMNSuhi Vrh nastopa v Pomurski ligi malega nogometa, kjer pravtako sodi v sam vrh. Lani sta bili v obœini dve tekaøki priredi-tvi: I. Moravski tek in olimpijski tek. Na slednjem udeleæba ni bi-la zadovoljiva.

Œlan izvrønega odbora in predstavnik HK Moravske Toplicepa je razgrnil tekmovalne uspehe kar petih selekcij ekip hokejana travi – poleg œlanskih øe øtirih mlajøih.

Ob relativno nizkih prihodkih iz obœinskega proraœuna zaopravljanje svoje dejavnosti – prejela je le nekaj veœ kot 1,9 mi-lijona tolarjev – je Obœinska øportna zveza skoraj tri milijoneustvarila z izvajanjem svojih aktivnosti – organizacijo øportnih pri-reditev in iz sponzorstva. Tako so skupni prihodki OØZ Morav-ske Toplice v letu 2006 znaøali 4,850 milijona tolarjev.

Po burni razpravi o tekmovanju v obœinski ligi malega nogo-meta – na minimum bi bilo potrebno omejiti, da isti igralci igra-jo veliki in mali nogomet, ali celo prepovedati nastopanje istihigralcev v dveh ligaøkih tekmovanjih – je po vsebinski plati iz-stopalo zlasti razmiøljanje Franca Kuœana, da je uspeønost øpor-ta v obœini naloga in interes nas vseh, zato morajo vsi œlani po-magati pri izvedbi razliœnih øportnih prireditev, ne le tisti, ki sozadolæeni za delo v posameznih klubih.

V letu 2007 bo za delovanje OØZ iz proraœuna za 8 % manjsredstev. Ker øportna zveza ne deluje samo panoæno, ampak tu-di globalno (øole, rekreacija), bo za izvajanje dejavnosti iz pro-raœuna namenjenih 40.323 €. To pa po mnenju Branka Reckane bo dovolj, zato bo zveza poskuøala pridobiti tudi sredstva ssponzorstvi, prek razpisov in z drugimi lastnimi prihodki. Veœsredstev bo namenjenih tudi za investicije in amortizacijo øport-nih objektov. Za dejavnost, investicije in amortizacijo bo letos narazpolago 61.321 €.

Obœinska øportna zveza Moravske Toplice

V OSPREDJU NOGOMET IN HOKEJ NA TRAVI Center za nordijsko hojo Pomurja in Turistiœno druøtvo Martin

iz Martjanec sta pripravila tradicionalno prireditev za ljubiteljenordijske hoje. Lansko nedeljsko so letos zamenjali s Sobotnimdruæenjem z nordijsko hojo, prijetno popoldansko dogajanje –hoja z aktivno uporabo palic – pa se je tudi letos zaœelo insklenilo v martjanskem øportno-rekreacijskem centru.

MartjanciDRUGO DRUÆENJE Z NORDIJSKO HOJO

Okrog sto udeleæencev je hojo na treh razliœnih poteh, 3,5, 5,5 in 9km, priœelo s skupinskim ogrevanjem v obliki aktivne delavnice Ogre-vanje in ohlajanje s palicami in Vaje za moœ miøic pod vodstvomvodnice Metke Vlaj. Œlani TD Martin so tudi letos postavili stojnice ssladkimi domaœimi dobrotami in osveæilnimi napitki, ki so po preho-jeni poti zelo teknili.

Prijetno in koristno tradicionalno druæenje so ljubitelji nordijske ho-je izkoristili tudi za izmenjavo izkuøenj, ki so jih nabrali v zadnjem letu.

Na vzletiøœu za motorne zmaje Mariœ med Moravskimi Toplica-mi in Martjanci je Modelarski klub (MK) Ftiœ iz Mlajtinec vaprilu in maju pripravil dvoje odmevnih tekmovanj radijsko vo-denih jadralnih modelov za elektromotorni pogon (F5J).

Øportno modelarstvoTEKMA ZA SLOVENSKI IN EVROPSKI POKAL

Konec aprila je potekala modelarska tekma za 2. pokal Keme Pu-conci, ki se je toœkovala tudi za slovenski pokal. Med 18 tekmovalci(17 slovenskimi in enim hrvaøkim) je bil v kategoriji F5J ECO naj-boljøi Luka Talian iz Mlajtinec, med mladimi tekmovalci je bil v istidisciplini prvi Metod Meolic, v skupini F5J 75 junior pa Gregor Pi-var. Oba sta tekmovalca MK Ftiœ Mlajtinci.

V sodelovanju z OØZ Moravske Toplice pa je MK Ftiœ na istemtekmovaliøœu konec maja gostil øe dvodnevno modelarsko tekmova-nja za evropski pokal (Euro Cup), kar je bilo najveœje tekmovanje vnjihovi organizaciji doslej. Zbralo se je 37 tekmovalcev iz Slovaøke,Madæarske, Hrvaøke in Slovenije. Velik uspeh je dosegel 15-letni Da-vid Kavaø iz domaœega kluba, ki je v kategoriji F5J-400 dosegel svojnajveœji uspeh, saj je zmagal med mladinci, v absolutni kategoriji paje med 14 tekmovalci zasedel 3. mesto. Tretji je bil tudi Tadej Mi-holiœ v kategoriji F5J-junior, prav tako œlan domaœega kluba.

Œlani MK Ftiœ na tekmi za slovenski pokal (od leve): Feliks Mesariœ, Tadej Miholiœ, Gregor Pivar, Joæef Øuklar, David Kavaø, Borut Talian, Luka Talian in Metod Meolic.

Besedilo in fotografiji: Geza Grabar

18 28. junij 2007

PROMETNA VARNOST

Svet za preventivo in vzgojo v cestnemprometu Obœine Moravske Toplice æeveœ kot deset let daje poseben pouda-rek prometni vzgoji øolske mladine.Vsako leto organizira obœinsko tekmo-vanje »Kaj veø o prometu« za uœenceosnovnih øol v obœini. Namen tega tek-movanja je, da uœenci kolesarji vsakoleto ponavljajo znanje v spretnostnivoænji in pravilih cestno prometnihpredpisov. Smo edina obœina, ki to ta-ko masovno izvaja. Posebej morampohvaliti mentorje prometne vzgoje naøolah in njihovi ravnateljici ter ravna-telja, ki jim dajejo podporo pri tej po-membni dejavnosti s ciljem, da bi senjihovi uœenci œim bolj varno obnaøaliv cestnem prometu.

PROMETNA VZGOJAØOLSKE MLADINE V NAØI OBŒINI

Rezultati teh prizadevanj so se pokazali namedobœinskem in dræavnem tekmovanju»Kaj veø o prometu«. Najboljøi na medob -œinskem tekmovanju so bili uœenci zobœinskega tekmovanja naøe Obœine Mo-ravske Toplice in Obœine Puconci, nadræavnem tekmovanju v Kranju je bil uœe-nec OØ Bogojina tretji.

Vsaka øola v Obœini Moravske Topliceima tudi varnostni naœrt prihoda in odho-da uœencev v øolo in iz øole.

Zelo pomembno je tudi, da vsako letouœenci 4. ali 5. razreda opravljajo izpite zakolesarje, da bi pridobili osnovna navodilaza samostojno voænjo s kolesi v cestnemprometu.

Naøa æelja je, dragi starøi, da tudi Vipomagate pri naøih prizadevanjih za œimbolj varno voænjo v prometu. Prosimo Vas,da sodelujete in jih vzpodbujate, da se vœim veœjem øtevilu udeleæijo teh prometnihakcij. Tudi Vam verjetno veliko pomeni, œeje vaøa hœerkica ali vaø sinek zelo dobroseznanjen s pravili varne voænje.

Upam, da bo prometna vzgoja nanaøih øolah ostala øe naprej tako dobra,ker nam varnost naøih otrok v prometupomeni veliko zadovoljstvo in sreœo.Sreœno voænjo!

Franc Œarni, predsednik SPV OMT

Kaj veø o prometu, Bogojina, maj 2007.

ØPORT AKCIJA KRAJANOV

Mali nogometTEØANOVCI – PRVAKOBŒINSKE LIGE KMN

Rezultati zadnjega, 22. kola: MOTVARJEVCI : MOR. TOPLICE 1 : 7VUŒJA GOMILA : TEØANOVCI 5 : 8MLAJTINCI : NORØINCI 6 : 3ŒARDA : TRNJE 3 : 3PROSENJAKOVCI : IVANCI 2 : 13FILOVCI : SEBEBORCI 6 : 2

KONŒNA LESTVICA SEZONE 2006/071. TEØANOVCI 22 17 2 3 118 : 60 532. TRNJE 22 16 2 4 136 : 53 503. MLAJTINCI 22 15 2 5 111 : 58 474. MOR. TOPLICE 22 15 2 5 102 : 65 475. ŒARDA 22 11 4 7 96 : 77 376. IVANCI 22 11 3 8 100 : 78 367. NORØINCI 22 9 2 11 66 : 88 298. VUŒJA GOMILA 22 8 3 11 74 : 86 279. FILOVCI 22 4 4 14 60 : 97 16

10. SEBEBORCI 22 3 5 14 61 : 94 1411. PROSENJAKOVCI 22 4 2 16 50 :133 1412. MOTVARJEVCI 22 2 3 17 45 :130 9

KMN SUHI VRH kot edina ekipa iz naøeobœine æe vrsto let nastopa v Pomurski ligiKMN. Z zbranimi 45 toœkami so za dve zao-stali za Krajno in osvojili konœno 2. mesto.

Nogomet – ligaøka tekmovanjaÆNK POMURJE DRUGO,PRAV TAKO NK ŒARDA

Konœala so se ligaøka tekmovanja sezone2006/07 v nogometnih ligah. Œlanice ÆNKPOMURJE FILOVCI so z velikim uspehomnastopile v dræavni ligi. Veliki met jim kljubvsemu ni uspel: v odloœilnem sreœanju s Kr-ko v Novem mestu so iztræile »le« neodloœenizid 3 : 3 in z zaostankom dveh toœk prista-le na 2. mestu prvenstvene razpredelnice. Nji-hova œlanica Mateja Zver je bila s kar 61 za-detki najboljøa strelka prvenstva.

V finalni tekmi pokala – tekma je bila vMurski Soboti – so igralke ÆNK Pomurjepremagale Slovenj Gradec z visokim rezulta-tom 8 : 2 in osvojile naslov pokalnega prva-ka Slovenije (strelke: Zver 4, Nikl, Tibaut,Æunkoviœ in Nagy po enega).

Tudi o zmagovalcu Pomurske nogome-tne lige so odloœali izidi zadnjega kola. Œlan-ska ekipa NK ŒARDA MARTJANCI se je vborbi za prvo mesto nevarnega zasledovalcaTromejnik Blisk otresla æe v predzadnjemkolu z visoko zmago 3 : 0. O zmagovalcu jeodloœala tekma zadnjega kola, ko so jim vVanœa vasi kot domaœini stali nasproti igral-ci Rome. Roma je zmagala z rezultatom 1 : 0in postala prvak lige, Œarda je osvojila 2.mesto v PNL.

NK BOGOJINA kot edini predstavnik iznaøe obœine nastopa v 1. Medobœinski nogo-metni ligi Murska Sobota in je z 28 osvoje-nimi toœkami zasedla 7. mesto.

Ekipi NK ROTUNDA SELO in NKMOTVARJEVCI sta nastopili v 2. MNLMurska Sobota. Rotunda je na koncu prista-la na 5. mestu s 27 toœkami, Motvarjevci sozasedli zadnje, 8. mesto s 5 osvojenimi toœ-kami. (ls)

Bogojina

NASTAJA BOTANIŒNI VRT

V zadnjem œasu so si v Turistiœnemdruøtvu Bogojina zadali vrsto zanimi-vih projektov, povezanih z etnologijo.Te tudi uspeøno uresniœujejo. Æe laniso postavili peœnico za suøenje lanu, le-tos pa so zaœeli urejati botaniœni vrt.Na vaøkem zemljiøœu za pokopaliøœemso na polovici okrog hektarja velikeparcele æe spomladi zasadili blizu 20starih sort jablan, drugo polovico pabodo namenili zeliøœem, grmovnicamin okrasnemu rastlinju.

Ekipo veœ kot petnajstih prizadevnih œlanovin drugih krajanov smo zmotili pri sajenjuoziroma setvi zdravilnih zeliøœ in drugegarastlinja. Leopold Koœar nam je povedal,da so ali pa bodo v teh dneh na priprav-ljenem zemljiøœu zasadili æajbelj, meliso,meto, øetraj, baziliko, sivko, hermeliko indruga zeliøœa, med grmovnicami pa puø-pan, glog, skorø, pantovec, hibiskus, forzi-cijo ... Dodali naj bi tudi cvetliœne gredice.V druøtvu si prizadevajo, da bi na tem me-stu z leti nastal za øirøo okolico zanimiv inzlasti za mlade pouœen botaniœni vrt s sta-rimi rastlinskimi vrstami. Med njimi naj bitrasirali potke, v naœrtu pa imajo tudi izde-lavo brajd s starimi sortami vinske trte,predvsem samorodnice. Bogojinski botaniœ-ni vrt bo dobil zaokroæeno podobo, ko bo-do postavili øe klopi in izkopali vodnjak.Raœunajo tudi na strokovno pomoœ do-maœega vrtnarja Antona Loperta.

Na koncu vrta je ekipa, ki jo je vodilaSilva Ivaniœ, sejala lan. Po ljudskem kole-darju naj bi ga pulili in za konœni izdelek– blago, pripravljali po stotih dneh, torejravno v œasu Koøiœevih dnevov kulture, kiv Bogojini in njeni okolici vsako leto pote-kajo konec avgusta. Na njih naj bi letosprikazali vse faze priprave lanu in po pre-denju iz lanenih niti tudi tkali blago.

Geza Grabar

FOTO

: Ar

hiv

SPV

Kolesarski izpiti œetrtoøolcev v Fokovcih,junij 2007.

FOTO

: Lu

dvik

SOČIČ

1928. junij 2007

ZANIMIVOSTI

Kolesarji – med njimi so bili tudi udeleæenci iz naøe obœine – so vBogojino, kjer so se ustavili pri Pleœnikovi cerkvi v Bogojini, priøli izsmeri Ganœan. Pot so nadaljevali skozi Teøanovce in se v MoravskihToplicah za kratek œas ustavili v Termah 3000. Razlog za daljøi po-stanek so imeli v Norøincih; pred novim gasilskim domom so jim do-maœini pripravili prijetno dobrodoølico. Poleg bogato obloæenih miz zdomaœimi dobrotami je na geometrijskem srediøœu Pomurja poteka-la krajøa slovesnost. Na njej je vsestransko aktiven Øtefan Janœariœ,prav tako ljubitelj starodobnikov, Avgustu Farkaøu, predsednikuDruøtva Dimek, in predsedniku podobnega druøtva iz hrvaøke Ko-privnice Kreøimirju Mulvaju izroœil manjøi maketi koles.

Kolesarje – med njimi so bili æupani øtirih obœin (Beltinci, Odran-ci, Turniøœe in Velika Polana) je priøel pozdravit tudi naø æupan,Franc Cipot.

Nekateri so prepriœani, da je kolo kot pripomoœek okrogle obli-ke najveœja iznajdba œloveøke civilizacije. Kakorkoli æe – ljubi-telji starih koles Druøtva Dimek iz Beltinec, kraja z dolgo inbogato kolesarsko tradicijo, znajo œastiti kolesa! Æe pred petimileti so ustanovili druøtvo, v katerega so se lahko vœlanili lastni-ki starih koles in drugi podporniki. Nastopajo doma in v tujiniskozi celo leto. Zanimivi pa niso zgolj zaradi starih koles, ka-terih starost marsikdaj krepko prekaøa leta voznikov, paœ patudi zaradi starinske oprave. Najveœ takønih koles in kolesarjev– kar blizu 200 – smo lahko obœudovali na letoønjem æe 5. re-liju koles-starodobnikov. Blizu 30 km dolga pot je letos pote-kala tudi skozi naøo obœino.

Druøtvo Dimek Beltinci

STARODOBNI KOLESARJITUDI SKOZI NAØO OBŒINO

Med tekmovalci iz naøe obœine je bila tudi ekipa Naravnega parka Ter-me 3000 iz Moravskih Toplic s kuharjema Markom Gumilarjem inBrankom Horvatom, ki je pristala na 23. mestu, ekipa Term Sonœnipark Vivat iz Moravskih Toplic, za katero sta kuhalnici vrtela BrankoGumilar in Geza Øanca, je pristala na 31. mestu.

Na tradicionalni turistiœno-etnoloøki kulinariœni prireditvi, ki jovsako leto pripravljajo pod kostanji pred restavracijo Zvezda vMurski Soboti, smo imeli tudi letos uspeøne predstavnike iznaøe obœine. V tekmovanju v kuhanju bograœa v loncu na od-prtem ognju se je tudi letos odliœno odrezal Andrej Potoœar izNorøinec. Z Miranom Ajlecom sta za ekipo Prijatelji za vednoskuhala bograœ, ki si je po mnenju ocenjevalne komisije medrekordnimi 42 sodelujoœimi prisluæil zlato medaljo in ju je uvr-stil na izvrstno œetrto mesto.

Bograœiada 2007

ZLATO POTOŒARJU IN LUKAŒEVI

Vendar se tu uspeh ljubiteljev starodobnikov iz naøe obœine ne kon -œa. Dva izmed njih, Ernest Horvat iz Fokovec s traktorjem Fendt Fix2 z letnico izdelave 1960 in Milivoje Milosavljeviå iz Sela, ki je voziltraktor znamke Warchalovski WT20, letnik 1961, sta bila med de-vetimi œlani druøtva, ki so v œasu med 6. in 11. junijem s starodob-niki prevozili Slovenijo od Hodoøa do morja.

V etapah, dolgih okrog 80 km, so prevozili blizu 380 km. Medpotjo – zaœeli so jo na mednarodnem mejnem prehodu na Hodoøu– so se ustavili tudi na 10. dræavnem sreœanju v Jablah, na Obali paso se s trajektom popeljali tudi na italijansko stran. Povsod, kjer sose pojavili, so poæeli veliko navduøenja in zanimanja javnosti.

Druøtvo ljubiteljev starodobne tehnike Oldtimer Abraham s se-deæem v Peskovcih na Goriœkem øteje veœ kot sto œlanov. Veli-ko jih prihaja tudi iz naøe obœine in so med najaktivnejøimi innajuspeønejøimi. Spomnimo se uspeha Branka Kianca iz Sela,ki je na lanskem dræavnem sreœanju stare kmetijske tehnike vJablah pri Mengøu osvojil prvo nagrado in naziv øampiona zarestavriranje traktorja znamke Fendt Dieselross 1945, 12 KMv kategoriji 1946–1960.

Druøtvo Abraham: podvig za knjigo rekordov

PREVOZILI SO SLOVENIJO

Med udeleæenci nenavadnega rallyja starih traktorjev po Slovenijista bila tudi Milivoje Milosavljeviå in Ernest Horvat.

Ocenjevalna komisija (od leve: Karel Œernjaviœ, Janez Gjergjek, ZdenkaTompa in Ida Mir) je skuøala svoje delo opraviti œim bolj korektno.

V okviru bograœiade so tudi letos ocenjevali prekmursko gibani-co. Med 26 slaøœicami si je absolutno najviøjo oceno in s tem zlatomedaljo prisluæila gibanica, ki jo je pripravila Gabriela-Marija Lukaœs Turistiœne kmetije Flisar v Moravskih Toplicah. Peto najviøjo ocenoje prejela gibanica Ane Ratko iz Naravnega parka Terme 3000 (sre-brna medalja), srebro pa je za 9. mesto pripadlo tudi Heleni Vaø izIvanovec. Bronasta medalja je bila podeljena Alenki Zver, Terme Son -œni park Vivat.

Besedilo in fotografije: Geza Grabar

ZADNJA STRAN

20

Besedilo in fotografiji: Geza Grabar

28. junij 2007

V pravi dopoldanski pripeki je z roœnosklepanimi kosami na lesenih kosiøœih ve-selo kosilo osem æensk in enkrat toliko ko-scev. Œe k temu priøtejemo øe »demonstra-cijski« nastop treh veteranov in »ekshibicij-ski« nastop Kolomana Sabotina iz sosednjeVuœje Gomile s spoøtljivimi 95 leti, ki je za-rezal prvi red, je øtevilka veœ kot obetavna.

Sodniki iz vrst kmetijskih svetovalcevniso imeli lahkega dela: poleg hitrosti koø-nje na izærebani parceli je bila pomembnatudi kakovost opravljenega dela. Odloœenoje bilo, da bodo Prekmurje na slovenskemprvenstvu med moøkimi zastopali zmago-valec selanske tekme Koloman Kozic izIvanjøevec, drugouvrøœeni Oskar Makari izSela in Janez Koren iz Bratonec, ki je biltretji; med æenskami pa Gizela Cifer in Eri-ka Novak, obe iz Sela, in mlada ValentinaHorvat iz Ivanjøevec.

Polne roke dela pri gaøenju æeje tekmo-valcev sta imela tudi »vert« Koloman Malaœiœin »vertinja« Dragica Kianec, ki to dolænostopravljata æe vse od zaœetka prireditev.

zaznamovala kopica avtentiœno obnovljenihstarih traktorjev – œlanov druøtva Abra-ham. Marsikaterega obiskovalca pa je pri-tegnila tudi predstavitev japonskih traktor-jev Kugota in italijanskih mulœerjev Orsizastopnika komunalne tehnologije Komtehiz Gornje Radgone.

Prekmursko prvenstvo v roœni koønji trave v Selu

KOLOMAN KOZIC IN GIZELA CIFER

LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak,Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Pivar (podroœje madæarske narodnosti), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik)• administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – junij 2007 • naklada: 2.300 izvodov •Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si

Selo, razloæena goriœka vasica, je øirøi javnosti najbolj poznana po romanski rotundi iz 13. stoletja. Po zaslugi druøtva pevcevpa se v kraju dogaja tudi veliko druæabnih in etnoloøkih prireditev. Ena takih je tekmovanje v roœni koønji trave, ki je bilo le-tos æe tretje po vrsti. Ker se je podjetni predsednik druøtva Oskar Makari povezal z Zvezo koscev in kosic Slovenije, je biloomenjeno tekmovanje prviœ tudi izbirno za dræavno, ki bo prve dni julija v okolici Naklega na Gorenjskem. Prav to je bil raz-log, da letos niso kosili tudi nekateri najboljøi prleøki kosci, œeprav so se pojavili na prizoriøœu pri nogometnem igriøœu.

Teøanovci

PIKNIK OB NOVEM ASFALTUPravzaprav sploh ni pomembno, zakaj se je za skupino krajanov zgornjega dela Teøanovec zgodilo druæabno popoldne, ime-novano piknik: bodisi zaradi predaje namenu novega odseka asfaltne ceste v zaselku Domonkoøovi ali zaradi naselitve druæi-ne Ficko iz Murske Sobote v novo zgrajeni hiøi ali zaradi œesa tretjega. Pobudniki sreœanja so bili œlani mlade druæine Fi-cko, ki bi se na ta naœin radi »notriküpili«. Vsi krajani zgornjega dela vasi so se njihovemu vabilu velikoduøno odzvali.

Nekateri kosci so

tekmovanje vzeli hudo

zares, saj je bila

razlika mednjimi oœitna.

Bogatemu kulturnemu programu nadruæabno-zabavni prireditvi pod øotorom,ki je sledila tekmovanju, so svoje dodalitudi gostje iz Porabja na Madæarskem, kiso tudi kosili, vendar zunaj konkurence.Dobro obiskano in v Prekmurju edino to-vrstno prireditev pa je z razstavo in voænjo

S tem so nedvomno zaœeli novo obliko druæenja in druæini Sta-nojeviå, ki je kot nova v tem delu tipiœne panonske vasi prevzelaobveznost gostitelja za prihodnje leto, naloæili veliko breme orga-nizatorja, da bo piknik prihodnje leto vsaj tako odziven kot letos.

Œe se je blizu 50 »Zgornjih«, kot domaœini radi pravimo pre-bivalcem tistega dela vasi, zbralo ob nekaj sto metrov novozgra-jeni obœinski asfaltni cesti, je nemara æe res, da je bila tudi asfal-tna cesta povod za druæenje. Poleg æupana Franca Cipota, ki pravtako pripada tej skupini Teøanovœarov, Simone in Bojana Ficka vimenu gostiteljev, je zbrane v sproøœenem in øaljivem nagovorupozdravila tudi Bojanova teta Vera Domonkoø, ki je odraøœala ra-vno v tem zaselku. Potem ko je z mislimi preletela œas svojegaotroøtva in znaœilnosti takratnega æivljenja, je izrazila æeljo, naj seta ulica imenuje po malon Øandori, œe bo v Teøanovcih priølo dopoimenovanja ulic. Aladar Kardoø, stareøina sreœanja, pa je vesel,da so »Zgornji« tako enotni. »Œe bi bilo povsod v vasi tako, potemnobene zadane naloge ne bi bilo teæko izpeljati.«

Sreœanje se je zakljuœilo z druæabnim delom ob pogostitvi inøaljivih øportnih igrah.

Novo cesto v zaselku Domonkoøovi so simboliœno odprli æupanFranc Cipot, zakonca Bojan in Simona Ficko ter vaøki predsednikMiki Cipot.