Glasilo - april 2011

APRIL 2011, ŠTEVILKA 4, LETO XXIX

Glasilo župnije

s Salezijanskim

Mladinskim Centrom

Ljubljana Rakovnik

NEMIRNO JE NAŠE SRCE

V negotovosti današnjega časa se sprašujemo, kaj je smisel, cilj naše-ga življenja. Postni čas je priložnost, da se ustavimo in da razmi-

slimo, kam se v življenju usmerjamo.Na ta vprašanja ljudje različno odgovarjajo. Enim je smisel zakon

in družina. Drugi omenijo krepostno življenje v služenju drugim. Spet drugi menijo, da najdejo smisel v delu in napredovanju v svetu. Neka-terim vse pomeni denar in gmotno bogastvo. Predvsem reklame nam ponujajo zabavo in užitek.

Velik ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je zaslovel še posebej z ro-manoma Ana Karenina ter Vojna in mir. S krasno ženo Sofi jo je imel trinajst otrok. Bil je bogat posestnik. Kljub vsemu bi ga depresija skoraj uničila. Smisel je končno našel v oblikovanju živega odnosa z ljubečim Bogom. Postal je pozornejši do svojih služabnikov. Še posebej se je po-svetil skrbi za uboge. Resnični mir je našel v življenju služenja in ljubezni.

april 2011, številka 4VARUJ NAS MATI 2

UVODNIK

Poznano nam je tudi življenje sv. Avguština. Smisel je iskal v fi lozo-fi ji, astrologiji, pehanju za užitki in uspešni akademski poti. Nič niso pomagale molitev, rotenje, solze matere, da bi zaživel kot kristjan. Tri leta se je ubadal z neskladjem med trenutnim življenjem – z ljubico in nezakonskim sinom – in življenjem, v katerega je čutil, da ga vabi Bog. Vsa svoja iskanja je izrazil v stavku: »Sam si nas ustvaril, o Gospod, in naše srce je nemirno, dokler se ne spočije v tebi.«(Izpovedi I, 1)

Pri zadnji večerji je Jezus umil apostolom noge. On kot učitelj in Odrešenik človeštva svojim učencem izkazuje dela usmiljenja. Obred umivanja nog na veliki četrtek tudi nas vabi, da bi Jezusa posnemali.

V letu dobrodelnosti nas usmerja geslo: »Nosite bremena drug dru-gega.« (Gal 6,2) Ob tem je pomenljivo dejstvo, da naša župnija obhaja 20. letnico delovanja župnijske Karitas. Zahvaljujemo se ustanovite-ljem ter vsem, ki ste v teh letih tako dejavno sodelovali. Praznovanje naj nam bo spodbuda, da bomo še globlje zaživeli Jezusovo zapoved ljubezni: »Ljubi Boga z vsem srcem, z vso dušo in vsem mišljenjem ter svojega bližnjega kot samega sebe.« (prim. Mt 22,37-39)

vaš župnik Franc


UVODNIK

VELIKONOČNO VOŠČILO ŠKOFOV

Dragi bratje in sestre v vstalem Gospodu!Ustvarjeni smo, da bi živeli, a nam vsak dan našega minevanja

zelo zgovorno pričuje, da umiramo. In če umiramo zato, da bomo mrtvi, potem naše življenje nima pravega smisla. Vse preveč je ljudi, ki pra-vega smisla res ne izkusijo. Toda Vstali – Kristus nam more omogočiti izkušnjo, kakršno je doživel apostol Pavel pred Damaskom: da je mo-goče umreti tudi iz ljubezni in za ljubezen ter zato vstati iz smrti v novo in večno življenje. V življenje, ki ni drugo od sedanjega, ampak sedanje prenovljeno v ljubezni in iz ljubezni, ki je Bog. Zato se krščanski smisel in dovršitev človeka razodevata v veliki noči, v skrivnosti svetega veliko-nočnega tridnevja, ki se začne v skupnosti velikega četrtka pri evhari-stični zadnji večerji, vodi po poti trpljenja in smrti iz ljubezni ter se skozi grob vzpne v zarjo človekovega vstalega življenja. Samo to je pot sreče.

Zato vam slovenski škofj e želimo z velikonočnim voščilom znova sporočiti veselo oznanilo: mogoče je umreti tudi iz ljubezni in zato s Kristusom vstati! To velja tako za vsakdanje »male smrti« umiranja sa-memu sebi za druge kakor za tisto »veliko smrt«, ki ji na koncu zemelj-skega življenja nihče ne uide.

V letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti ta vstajenjski klic še posebej budi vsakega, ki ima več kakor bližnji, ne le gmotnih dobrin, am-pak tudi in predvsem odnosnih, da jih z njim deli v pravični solidarnosti!

Vsakemu katoliškemu verniku in vsem drugim kristjanom v domo-vini in zamejstvu ali izseljenstvu želimo slovenski škofj e, da bi tudi za-radi letošnje velike noči našli ali poglobili smisel sedanjega in večnega življenja. Še posebej želimo izraziti svojo duhovno bližino vsem bolni-kom in trpečim, da bi se mogli sedaj in nekoč ob Vstalem spoznati kot tisti, ki so živeli in trpeli iz ljubezni.

Naj vam vsem slovesno obhajanje praznika Kristusovega vstajenja podari moč za življenje darovanjske ljubezni!

Vaši škofj e


KORAKI

14 DEL USMILJENJA

JETNIKE REŠEVATI

Ko sem bil mlad, sem bil revolucionar in vse moje molitve so bile približno takšne: »Gospod, pomagaj mi spremeniti svet!« Ko sem

prišel do določene starosti, sem spremenil molitev in molil tako: »Go-spod, daj mi milost, da bi lahko spremenil tiste, ki so ob meni: družino, prijatelje …«

Zdaj, ko sem odrasel, razumem, da sem bil z vsem tem res neumen. Danes je moja molitev takšna: »Gospod, daj mi milost, da bi spremenil samega sebe.«

Če bi tako molil od otroštva naprej, ne bi zapravil toliko let.Jezus pravi: »Bil sem v ječi in ste me obiskali«.Situacija jetnikov zahteva določeno odgovornost tudi s strani drža-

vljanov in prav tako kristjanov: to je tisti pogled, ki jih ne obsoja in ka-znuje, ki v sebi nosi grožnjo sovraštva in maščevanja, ampak zaupanje in upanje, da lahko v svojem življenju nekaj le popravijo.

Jetnik, še toliko bolj, če je kriv, mora imeti priložnost, da spozna svoje napake, da lahko sebe vidi tudi v prihodnosti, da lahko svoje krivde in krivice popravi. Kdor ljubi, ne gleda nikoli na to, kar človek je v svoji omejenosti, ampak na to, kar bi ta človek lahko bil, če bi mu pomagali uiti iz njegove osebne ječe zla in hudobije.

Obiskovati jetnike pomeni prav to, da začnemo skrbeti tudi zanje, da bi dobrota premagala tudi tistega, ki je v svojem življenju pogrešil; da bi se počasi osvobodil notranjega zla, ki ga je ujelo. To notranje zlo v človeku je vedno nekaj veliko hujšega kot pa zidovi in kletke ječe.

V evangeliju »obiskovati jetnike« (Mt 25, 44) je izražen z glagolom »diakoneo«, kaj pomeni pomagati in služiti, v smislu: človeška in ma-terialna pomoč. Svetopisemska zgodovina, pa tudi človeška po drugi strani, je prepletena z dramo jetništva, ječe. Velikokrat je to skrb in iznajdba človeštva, s katero se brani pred nevarnimi elementi, drugič gre tudi za nedolžne ljudi, ki so krivi le zato, ker se niso uspeli vžive-ti in sprejeti politične ali verske norme, ki vladajo. Pomislimo, koliko


KORAKI

kristjanov še danes nima pravice do svobode, ker so krivi. Krivi so, da sledijo Jezusu Kristusu. Govorimo o kristjanofobiji. To so jetniki, ki potrebujejo našo bližino in podporo.

DON BOSKOVA MISEL:»Tisti, ki izgubljajo svoje življenje v nesmislu in kriminalu, bodo ob koncu življenja občutili neznosen očitek zaradi izgubljenih prilož-nosti.«

Metod

STEBRI ŽIVLJENJA

Živimo v družbi, v kateri ni več pravil. Toda ta izgon norm je pripe-ljal človeka do negotovosti. Mladi, ki so generacija brez kompasa,

lahko danes razmišljajo le še o preživetju.Prva stvar, ki jo je don Bosko naredil za svoje fante, je bil seznam

stvari, ki jih mladi in vzgojitelji v njegovem Oratoriju morajo nare-diti in drug seznam stvari, ki se jim morajo izogniti. Biti seznanjen s preprostimi in funkcionalnimi pravili je temelj njegovega vzgojnega preventivnega sistema.

Element, ki ga po mojem današnja vzgoja nujno potrebuje, je natan-čen, preprost in funkcionalen pravilnik. Ponavljati desetkrat in večkrat na dan isto prepoved ali zapoved, pomeni pravzaprav, da nismo dali nobene zapovedi niti prepovedi. Prava težava je torej v tem, da mladim ne damo kompasa. Pomembno pri vsem tem pa je, da izberemo kot temeljno vrednoto dostojanstvo človeške osebe. Potem bodo sledile še druge vrednote: mir, življenje, ekologija, svoboda, solidarnost, pravič-nost …

Kaj pravzaprav želimo mladim dati danes? To je vprašanje, na ka-tero morajo starši in vzgojitelji nujno najti odgovor. Ni lahko, predvsem ko pomislimo na vse tisto, kar mladim danes želi »svet«, ki jih obdaja.


KORAKI

Ta svet je danes tako zaposlen s stvarmi, ki človeka zasvojijo (misli, da jih nujno potrebuje), vodi pravzaprav v sebičnost in osamljenost.

Družina in vrednote: dve ključni besedi. Edino orožje, ki se more upreti razmišljanju sveta, sta ti dve stvarnosti: družina in vrednote. Da-nes morata postati korenine in krila – duhovna moč. Če pa želimo prenašati naprej te vrednote, potrebujemo nekatere strategije:

Družina mora postati proizvajalka vrednot, ne pa le ubogljiva uporabnica tega, kar ji svet ponuja. Zato je potrebna moč, da se temu odločno in kritično upre.

Vrednote morajo imeti jasno ime. Morajo biti takšne, da jih lah-ko merimo. Starši, vzgojitelji morajo jasno izraziti, kaj se pričakuje od mladih v različnih situacijah.

Vrednote rastejo iz odnosa. Na žalost današnji svet teži k temu, da oddaljuje starše od otrok in to prav v letih, ko jih najbolj potrebujejo. Potrebno je torej izkoristiti vsak trenutek, ki bi vrnil v življenje takšen odnos.

Delajte in ustvarjajte stvari skupaj. Od učenja, do dela in proste-ga časa. Jejte skupaj in to čim večkrat. Najdite trenutke intimnosti in medsebojne izmenjave. Vsaka priložnost je dobra, da se bolje pozna-mo. Poglejmo skupaj kakšen TV program in se ob njem pogovorimo, poiščimo si trenutke miru, v katerih bomo znali ugasniti TV in hrupno glasbo … pustimo prostor tišini.

Starši bi morali otroke opremiti z vzori. Don Bosko je vedel, da so vzori lahko neoprijemljiv pojem, nekaj abstraktnega, medtem ko so konkretni modeli lahko prepričljivi, privlačni. Prvi vzori mladim so vsekakor starši, ti so najbolj prepričljivi. Še več. Vzori, ki jih starši občudujejo in jih cenijo, ti postanejo pogosto ideali za njihove otroke.

Živeti življenje in se soočati z njim vsak dan, sprejemati majhne in velike težave in zadovoljstva, to ni vedno enostavno. Vse pa je lahko veliko lažje, če se nasmejemo, če smo odprti za dialog, za razumevanje, če sprejemamo z odgovornsotjo vse tisto, kar nam nudi življenje. Z eno besedo: če smo oprimisti.

Metod


UTRIP

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET

Gospod župnik Franc Brečko nam je na kratko predstavil potek 41. katehetskega simpozija z naslovom KATEHET KOT USMILJE-

NI SAMARIJAN. Dan se je začel z mašo, dopoldne so imeli predavanja in pogovor s

predavateljem. Sledila je molitev, po kosilu so bile delavnice in večerni program.

Predavatelji in naslovi predavanj: - dr. Anton Štrukelj: Katehet kot usmiljeni Samarijan- mag. s. Mateja Kraševec: Stopi k meni in zlij olja in vina na moje

rane ter mi jih obveži (prim. Lk 10,34) – Da, pustil ti bom!- Heliodor Cvetko: Poznamo stiske sodobnega človeka?- Bogdan Žorž: Pot do odpornosti- Stane Kerin: Dobrodelnost – teorija ali praksa?

Nekaj poudarkov s predavanj: Bogdan Žorž je nadgradil temo raz-vajenosti, kako nadgraditi odpornost in kako se soočiti z vsem kar pri-naša življenje. Stane Kerin je predstavil dobrodelnost z misijonskega vidika.

V delavnicah so odkrivali: kako spremljati umiranje (Hospic), konkretno delo z ubogimi, kako razvijati dobrodelnost, kako jaz sam funkcioniram v življenju, kako reševati konkretne situacije in dijaki so predstavili prostovoljno delo.

Sestra Marta Zadravec nam je predstavila predavanje dr. Antona Štruklja.

Njegovo predavanje je razdeljeno na štiri dele:1. Sporočilo, bistvo in cilj prilike Duhovnika, ki pove pri pridigi zgled, bolje razumemo. Predavatelj

aktualiziral priliko o usmiljenem Samarijanu.


UTRIP

2. Božje usmiljenje 2.1 Sočutni Bog 2.2 Usmiljeni Bog 2.3 Materinski Bog 2.4 Odrešujoči Bog 2.5 Zvesti Bog

3. Dejavna ljubezen Cerkve kot izraz troedinega Boga 3.1 Začetki dobrodelnosti v prvotni Cerkvi in njen nadaljnji razvoj 3.2 Posebna oblika cerkvene karitativne dejavnosti 3.3 Ljubezen kot gibalo dobrodelnosti 3.4 Zgled svetnikov 3.5 Blaženi Lojze Grozde, goreč apostol in katehet

4. Sklep: Marijina priprošnja

Sestra Marta je predstavitev zaključila z nekaj svojimi mislimi:Morda bi bilo prav, da bi še kdaj spregovorili o božjem usmiljenju - Bogu, ki je usmiljen Oče. Bliža se beatifi kacija papeža Janeza Pavla II. V aprilu bi bilo več kot primerno spregovoriti o božjem usmiljenju. Primerno bi bilo povabiti p. Tomaža Podobnika (specialist na tem po-dročju) ali pa p. Leopolda Grčarja.

Ta beatifi kacija ne sme zaobiti ne ŽPS, ne drugih skupin, še manj pa župnijskega občestva!

Po predstavitvi katehetskega simpozija gospoda župnika in sestre Marte smo se vprašali, kaj v zvezi s tem lahko naredimo v naši župniji.

Ugotovili smo, da revščina ni nujno le materialna, še huje je, če je duševna. V naši župniji deluje skupina za starejše, morda bi ustano-vili še skupino za brezposelne. Hrana je le trenutna pomoč. Pomagati moramo tistim, ki imajo občutek, da so za družbo nekoristni in imajo občutek nepomembnosti. Opaziti moramo potrebo sočloveka.

Predlagali smo, da bi imeli devetdnevnico Božjega usmiljenja od velikega petka do bele nedelje. V soboto, 30. aprila, na predvečer be-


UTRIP

atifi kacije papeža Janeza Pavla II. bi imeli molitev pred najsvetejšim. Vključili bi misli papeža.

V okviru združenja Marije Pomočnice naj bi bilo romanje prvi te-den v avgustu po Poljski (Krakov, Čenstahova).

Barbara Oblak

PUSTNO RAJANJE

Na pustno soboto so se na Rakovniku zbrali Indijanci, čarovnice, vampirji, zmaji, vitezi, mušketirji, angelčki, vile, princeske, pi-

kapolonice, mojster Miha, kuharica, metuljčki in tako naprej bi lahko naštevali še tri dni in tri noči. Vsi zbrani so se odpravili v rotundo SMC-ja. Tam jih je že čakala komisija: smrt, gospod z lasuljo in zlata maska. Zavrteli so glasbo in ocenjevali, katere maske so najboljše. Ma-škare so se ob glasbi zavrtele, poskakovale in plesale, nekatere pa se le bolj sramežljivo držale druga druge. Komisija je izbrala pet najboljših mask, ki so prejele nagrade. Nato so vse maškare prejele kartončke s številkami in pričela se je tombola. Ko je bila vrstica ali kartonček poln, je vsakdo lahko šel po nagrado. Po končani tomboli je na vrsto prišla težko pričakovana malica – kaj drugega kot pustni krofi ! Vmes je bilo še nekaj časa za ročni nogomet, biljard in namizni hokej, seve-da pa tudi za klepet.

Potem pa je vsakdo lahko pokazal svoj režiserski oziroma igralski talent, saj so bili vsi povabljeni, da v skupinah pripravijo kratke zgod-bice in jih predstavijo še drugim. In res so trije junaki branili grad pred dvema tolovajema, a na koncu sta vseeno ugrabila grajsko kuharico, princesk pa nista uspela odpeljati. V drugi skupini je zlobna čarovni-ca ugrabila kraljično, ki jo je lahko rešil le vitez s pomočjo zmaja in z orodjem mojstra Miha. Tretja skupina pa je poslala indijansko deklico k bolni teti, a v gozdu je srečala vampirja, ki je obe ugriznil. K sreči pa je vse rešila pikapolonica s svojimi čarobnimi pikami.


NAŠI ZAKONCI

Na vrsti so bile igre v telovadnici. Pri prvi igri so maškare z rokami odbijale velikansko žogo in poskušale zadeti gol. Rezultat je bil 0:0, saj je bila žoga tako ali tako prevelika za v gol. Za tem je bila še druga igra. Zmagovalec je bil tisti, ki je počil največ balonov brez pomoči rok ali zob. Ko so bili pokončani vsi baloni in krofi , je bilo pustovanja konec.

Ajda Račič

ZAKONSKA SKUPINA KOFE BANDA

NA DUHOVNI PRIPRAVI

Prvi konec tedna meseca marca je imela zakonska skupina »Kofe banda« duhovno obnovo v zavodu Frederika Barage, v Šmihelu

pri Novem mestu.V petek so nas prijazno sprejele sestre HMP. Po slastni večerji, ki

nam jo je skuhala kar inšpektorica HMP s. Mojca Šimenc, smo z našim župnikom g. Francem Brečkom pričeli z delom.

Tema je bila: DOBRODELNOST V ZAKONU, ki jo je župnik zajel v celoto s tole mislijo . Dobrodelnost se začne v odnosu med možem in ženo. Moč za zakonsko ljubezen pa črpata od Boga oziroma po človeški ljubezni prihaja med zakonca Božja ljubezen.

Te lepe misli pa smo razumevali, poglabljali skozi dodatno vodenje.Spoznali smo, da se zakonska ljubezen oblikuje na treh domačih

oltarjih:Oltar molitve - prostor skupne molitve, kjer kličeta Boga v svoj za-

kon in družino.Oltar odnosa - družinska miza, ob kateri se vse pogovorita o vsem,

kar prinaša vsakdanje življenje.Oltar obdarovanja – zakonska postelja, kjer si delita ljubezen in

odprtosti za novo življenje. V tej odprtosti morata biti podobna Bogu Stvarniku.


NAŠI ZAKONCI

Ta razdelitev ustreza trem ravnem človeške osebnosti: duhovnost, duševnost in telesnost, ki se med seboj prepletajo in tvorijo človeka kot celoto.

Zakonca se drug drugemu podarjata in s tem uresničujeta Božjo ljubezen v vsakdanjem življenju. Takrat pa, ko povabita Boga v svoje življenje, človeško ljubezen izpolnita, očistita , ozdravita. Oplemenite-no jo povišata k Bogu. V ljubezni povezana zakonca sta znanilca večne sreče, saj je vsak zakonec tempelj Božje ljubezni. Do sozakonca pristo-pamo z isto ljubeznijo, kakor do Jezusa v hostiji, zato je maša potrditev ljubezni. Zakon ni le obljuba pred oltarjem, ampak življenje, kjer za-konca izpolnjujeta obljubo in se podarjata drug drugemu.

Ob molitvi, premišljevanju in pogovoru smo si postavljali vpraša-nja: Kako zakonca gojita te tri oltarje milosti?, Prihaja med zakonca po človeški ljubezni Božja ljubezen?

Naj strnem le nekaj skupnih misli skupine:- Pomebno je sprejemanje drug drugega v drugačnosti- spoštovanje, odpuščanje, pogovor, poslušanje, lahko tudi tišina so

temelj dobre komunikacije- obojestranska pripravljenost za pomoč in kakršne koli druge spre-

membe- otroci so sad zakoncev, vendar zaupani od Boga, da živijo svoje ži-

vljenje.


NAŠI ZAKONCI

Po nedeljski maši pa nam je s. Brigita Zelič posredovala predavanje psihologa Bogdana Žorža. Predstavila nam je, kako v vsakdanjem ži-vljenju na nas prežijo nevarnosti različnih zasvojenosti in kako se lah-ko teh nevarnosti branimo, rešujemo s posebnim obročem odpornosti, ki ga podpira Božja milost.

Ob koncu velja posebna zahvala g.župniku in sestram HMP v Šmi-helu, ki so nam omogočili, da smo vse tri oltarje milosti bolje razumeli in da bomo v vsakdanjem življenju drug drugemu podarjali ljubezen, ki bo žarela tudi na širšo skupnost.

Vika Brozovič in Olga Kavšek

NAŠA DUHOVNA SOBOTA

Srednja zakonska skupina se je v sredni marca odpravila v Oazo miru na Ljubelj, kjer smo si zakonci utrgali čas zase.

Sobotno dopoldne smo začeli s poglobljeno molitvijo in nadaljevali s postno duhovno obnovo in temo dobrodelnosti v zakonu. Župnik Franc nas je za začetek presenetil, saj smo se zakonci morali najprej posvetiti drug drugemu preko masaže glave in obraza in na ta način še bolj začutili bližino svojega življenjskega sopotnika. Tako kot telesni dotik pa zakonca čutiva tudi božjo bližino v najinem zakonu. Kako? Vsak zase in v naših družinah čutimo božjo bližino v molitvi, skupnih pesmih, preko otrok, ki nam jih je zaupal, preko življenjskih preizkušenj, veselja, smeha ...

Vsi mi smo poklicani k svetosti. V čem se kaže svetost zakona? Sve-tost zakona pomeni popolnoma naravno, normalno zakonsko življe-nje. Po človeški ljubezni prihaja med zakonca Božja ljubezen: v vsak-danjem žviljenju, še posebej pa v izrazih nežnosti, ko se poljubljata, ljubkujeta, imata spolne odnose.Zakonsko ljubezen se oblikuje v skrbi za tri domače oltarje:- Oltar molitve: ko kličeva Boga v svoj zakon in družino


NAŠI ZAKONCI

- Oltar odnosa: ko se o vsem pogovoriva, kar prinaša vsakdanje živ-ljenje

- Oltar obdarovanja: ko si deliva ljubezen in užitek. V odprtosti za novo življenje postajava zakonca podobna Bogu Stvarniku.

Simboli, ki predstavljajo te tri razsežnosti srečanja zakoncev med sabo in Bogom so:- Oltarček /bohkov kot/, prostor skupne molitve- Družinska miza- Zakonska postelja

Ta razdelitev ustreza tudi trem vidikom človekove osebnosti: du-hovnost, duševnost, telesnost. Ker pa je človek celota, njegova osebnost nekaj enotnega, ne moremo ločiti duha, srca in telesa. Eno v drugem se dopolnjuje. Vsak par se je pogovoril, kako se ti trije oltarji živijo v naših zakonih. Kje smo šibki, kje močni, kje lahko naredimo korak naprej v smeri našega notranjega zorenja kot zakonskega para. Kasneje smo svoje misli podelili z drugimi. Prebrali smo še izredno zanimivo pričevanje zakonskega para, ki podajata svoje doživljanje omenjenih treh oltarjev v različnih življenskih obdobjih (pred poroko, po poroki, v času ko sta se odločala za novo življenje, po rojstvu otrok in ko sta na svoji poti imela marsikatero preizkušnjo). Skozi njuno doživljanje opozarjata, kako pomembno je, da so vsi trije oltarji v ravnovesju.

V času kosila smo naredili odmor in se srečali še z dvema skupina-ma, ki sta se tokrat mudili v Oazi miru. Skupna molitev in himna Oaze miru nam je dala občutek povezanosti, kot da se vsi skupaj že dolgo časa poznamo. Po kosilu smo se zakonci skupaj z župnikom Francem odpravili na sprehod na stari Ljubelj, kjer smo si zaradi mraza in vetra priskrbeli dovolj kisika in energije za nadaljevanje našega pogovora. Popoldansko razmišljanje je potekalo ob odlomkih Svetega pisma, ki govorijo o zakonskem življenju. Kristjan naj bi vse svoje življenje spre-menil v molitev. Tako lahko postanejo vsi izrazi ljubezni, še posebej srečno spolno življenje zakoncev znamenje globoke povezanosti z Bo-gom. V ljubezni povezana zakonca sta znanilca večne sreče.


NAŠI ZAKONCI

Postno duhovno obnovo smo zaključili s skupno mašo in večerjo v Oazi miru. Zahvala za organizacijo tega dne gre župniku Francu kot tudi vsem zakoncem, ki so si utrgali čas zase.

Maja

KARITAS POSTNA AKCIJA 2011 PLAMEN UPANJA

Postni čas nam s poudarkom na prenovi in spokornosti ponuja po-polno priložnost, da stopimo za korak nazaj in premišljujemo o

svojem življenju. To je čudovit čas, da ocenimo odnos s svojimi ljubljenimi in z Jezu-

som. Tako zlahka hitimo skozi dan – od dogodka do dogodka, celo od krize do krize -, da se nikoli ne ustavimo in si ne vzamemo časa - ne zase, ne za druge.

Vsak dan se srečujemo z ljudmi v stiski in ugotavljamo, da kriza, ki smo ji že nekaj časa priča, najbolj prizadeva družine. Vsak oče ali mati si prizadeva, da bi njegov otrok krizo čim manj občutil, da bi se ne čutil prikrajšanega, da bi kljub vsemu imel lepo in veselo otroštvo. Žal mnogi to le težko zmorejo. V stiski so družine, starejši, bolni, osa-mljeni, prestrašeni,…

Odprimo srca za stiske drugih. Pogosto namreč niti sosedje ali bli-žnji sorodniki zaradi hitrega tempa življenja ali zagledanosti v lastne težave ne opazijo stiske družine, ki živi poleg njih. Ne pomislimo, da smo morda že jutri na vrsti mi, da revščina in stiske niso nekaj daleč stran, ampak nekaj zelo realnega med nami.

Obenem nas postni čas opominja, da skupaj kot bratje in sestre v Kri-stusu zmoremo drug drugemu pomagati in premagati stisko in krizo.

Naša pomoč v župnijski Karitas je zelo omejena in ‘gasi’ trenutne stiske, večinoma sredstev porabimo za hrano in plačilo nekaj položnic, predvsem za družine z otroki, za brezposelne, za starejše: za kurjavo, za stanarino, za elektriko… Pomaga nam tudi Škofi jska Karitas, vendar na


KARITAS

žalost število prosilcev narašča in če želimo še naprej pomagati ljudem v stiski v našem okolju, moramo zopet PROSITI in upati.

S sredstvi postne dobrodelne akcije želimo pomagati družinam in posameznikom v stiski v naši župniji, zato bo:

V NEDELJO 10. aprila 2011 PRED SVETIMI MAŠAMI možnost darovanja (hrana, denarni prispevki …) pred vhodi v cer-

kev Marije Pomočnice na Rakovniku.Hvala za vsak dar!«Kdor ima v srcu ljubezen, ima vedno nekaj, kar lahko daruje!«

Sv.AvguštinJudita Petelin

Voščimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj vam v vsakdanje življenje prinesejo nove vedrine, poguma in zaupanja v Vstalega Gospoda!

ALELUJA!

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v maju 05.05.2011 od 1700 do 1900

TR: 02058-0253398959 NLB


SREČANJE NA CVETNO NEDELJO

Tudi letos vas prisrčno vabimo – še posebej starejše, bolnike in inva-lide – na letno srečanje v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku.

Srečanje bo na CVETNO NEDELJO 17. aprila 2011 v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku ob 15. uri.

Zbrali se bomo ob oltarju k sveti maši, h Kristusovi in naši dari-tvi. Pred veliko nočjo, največjim krščanskim praznikom, bomo znova osmislili in utrdili svojo vero v trpečega in od mrtvih vstalega Kristusa. Jezus osmisli našo vero, ki je preizkušana z boleznijo, onemoglostjo, starostjo, težo našega življenja.

Pred in med sv.mašo bo priložnost za sveto spoved, med sv. mašo pa tudi za prejem zakramenta bolniškega maziljenja.

Če potrebuje kdo prevoz z avtomobilom, naj to sporoči Župnijskemu uradu Rakovnik (telefonska številka je (01) 427-14-59 ali (01) 427-30-28 - vratarnica).

Če se kdo zaradi bolezni ali onemoglosti ne bi mogel udeležiti sre-čanja in bi želel v pripravi na velikonočne praznike prejeti zakramen-te, naj nam sporoči, da ga bomo obiskali na domu. Vsak prvi petek v mesecu obiskujemo bolnike po domovih skozi celo leto, ne samo za praznike. Na srečanju pa bomo molili tudi za vse tiste, ki zaradi bolezni ali onemoglosti ne bodo mogli priti.

Po sveti maši se bo srečanje nadaljevalo v novih prostorih župnij-skega doma na Rakovniku. Lepo vabljeni na prijateljsko druženje in pogostitev, ki jo pripravljajo velikodušne gospodinje iz rakovniške žu-pnije. Ob veselem razpoloženju bomo poživili stara poznanstva in pri-jateljstva in si nabrali novih moči za življenje, ki je pred nami.

Veselimo se srečanja z vami. Veseli bomo prav vsakega izmed vas.Nasvidenje torej na cvetno nedeljo pri Mariji Pomočnici na Rakov-

niku! Kristus je vstal za vse in z njim Življenje, Veselje in Upanje! Ale-

luja!ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK

KARITAS


NAPOVEDNIK

NAPOVEDNIK

VELIKI TEDEN

Veliki teden je v rimski liturgiji imenovan tudi »sveti teden«. Pred-stavlja vrhunec bogoslužja celotnega cerkvenega leta. Pomembno

je, da se na te dneve pripravimo s postom, molitvijo in dobrimi deli ter tudi z dobro spovedjo. Tako se bomo bogoslužij ob teh dneh lahko udeležili bolj zavestno in se ob njih duhovno bogatili.

CVETNA NEDELJA: Jezus slovesno pride v Jeruzalem. Sprejmejo ga kot kralja s slovesnimi vzkliki. Mahajo mu s palmovimi in oljčnimi vejami ter jih polagajo na pot. V spomin na ta dogodek bo blagoslov zelenja pri vseh mašah. Ob 10.30 uri se bomo zbrali na dvorišču župni-šča, kjer bo blagoslov zelenja. Nato bomo šli v procesiji v cerkev, kjer bo nedeljska daritev svete maše. Prisluhnili bomo pasijonu: pripovedi o Jezusovem trpljenju, ki jo je zapisal evangelist Marko.

Popoldne bodo povabljeni tudi vsi starejši, bolni, da bodo lahko prejeli zakramente in se srečali še z drugimi ob skupnem druženju.

VELIKI ČETRTEK: Dopoldne se bomo duhovniki zbrali ob našem nadškofu Antonu Stresu v stolnici, kjer bo krizmena maša. Obhajali bomo spomin na našo duhovniško posvetitev. Nadškof bo blagoslovil in posvetil sveta olja, ki jih uporabljamo pri posameznih zakramentih. Zvečer bomo obhajali spomin zadnje večerje, ko je Jezus ustanovil da-ritev svete maše. Ob tem bomo imeli sprejem letošnjih prvoobhajan-cev. Jezus je pokazal ljubezen do konca, do vseh ljudi. V spomin na to bo obred umivanja nog.

VELIKI PETEK: Je spomin Jezusove smrti na križu; zato ni svete maše. Ob 15.00 uri bo ob spominu smrti križev pot. Večerni obred se začne s preprostim vstopom ter tiho in ponižno molitvijo na tleh pred daritvenim oltarjem. Nato prisluhnemo božji besedi, poročilu o Jezu-


NAPOVEDNIK

sovem trpljenju, ki ga je zapisal evangelist Janez. Prošnje imajo poseb-no slovesno obliko. Nato je osrednji del: češčenje križa. Obred se za-ključi z obhajilom. Nato bo še križev pot v naravi. Ta dan je strogi post.

VELIKA SOBOTA: Jezus počiva v grobu. Čez dan smo povablje-ni, da Jezusa počastimo v Božjem grobu. Blagoslavljamo velikonočna jedila, ki nas spominjajo na dogodke trpljenja in vstajenja našega Od-rešenika.

VELIKONOČNA VIGILIJA: Je že slavje Jezusovega vstajenja. Na dvorišču župnišča se bomo zbrali ob velikonočnem ognju. Ob njem bomo prižgali velikonočno svečo, ki predstavlja vstalega. S to svetlobo bomo šli v mračno cerkev. Ob tej sveči bomo prižgali tudi svoje sveče, da nas svetloba vstalega razsvetli. Nato bomo slovesno zapeli Hvalnico luči. Slovesno bo krstno bogoslužje, kjer bodo katehumeni prejeli za-kramente. Zaključili bomo z evharistično daritvijo.

VELIKA NOČ: Slovesna »ALELUJA« in vstajenjska procesija bo izraz našega veselja nad našim Odrešenjem. Vstalega Zveličarja bomo ponesli iz cerkve, da nas bo spremljal v vsem našem življenju. Naše slavje bomo nadaljevali še na velikonočni ponedeljek z nedeljskim raz-poredom svetih maš.

Spovedovanje v velikem tednu bo vsak dan dopoldne od 9.00 do 12.00 ure in popoldne od 15.00 do 19.00 ure.


KOLEDAR

KOLEDAR

APRIL 2011

03.04.,NED: 4. postna nedelja. Ob 9.00 bo slovesna maša ob 20-letni-ci župnijske Karitas.

04.04.,PON: Ta teden bo spoved veroučencev. Zvečer seja katehetske-ga odbora.

06.04.,SRE: Srečanje za starše 6. razreda ob 19.00.07.04.,ČET: Večer duhovno-ritmične glasbe v gradu ob 20.00.08.04.,PET: Prva spoved za letošnje prvoobhajance ob 16.00. Ob

17.00 priprava na krst. Postni duhovni vikend za študen-te v Veržeju. Križev pot vodi župnijski pastoralni svet.

09.04.,SOB: Srečanje za starše z malimi otroki ob 17.00. Slovenska Vera in Luč bo romala na Zaplaz pri Čatežu ob 40. letnici delovanja svetovnega gibanja. Romarski avtobus bo šel v Hinje. Vabljeni k sveti maši ob 10.00.

10.04.,NED: 5. postna nedelja. Krstna nedelja, po maši ob 11.30 uri. Akcija zbiranje hrane in drugih potrebščin župnijske Ka-ritas. Križev pot vodi župnijski mešani pevski zbor. Glas-beno umetniški večer z Alenko Rebula ter gosti ob 2. po-natisu knjige Globine, ki so nas rodile v gradu ob 19.30 uri.

11.04.,PON: Začetek radijskega misijona. Veroučenci imajo skupno katehezo. Skupno srečanje župnijske Karitas in župnij-skega pastoralnega sveta bo ob 19.00.

12.04.,TOR: Srečanje starejših v prostorih župnišča ob 9.00.13.04.,SRE: Zakonska skupina Mavrica ob 20.00.14.04.,ČET: Duhovni večer in priložnost za spoved za mešani pevski

zbor po večerni maši.15.04.,PET: Duhovni večer in priložnost za spoved za mlade ob 20.00.

Križev pot molitvena skupina.16.04.,SOB: Duhovna obnova za starše prvoobhajancev od 10.00 do

12.00.


KOLEDAR

17.04.,NED: 6. postna, cvetna nedelja. Srečanje bolnih in starejših ob 15.00: maša, nato pogostitev. Križev pot ministranti.

18.04.,PON: Priložnost za spoved čez dan ves teden. Zvečer zakonska skupina Iskrice.

20.04.,SRE: Zakonska skupina Zvonci ob 20.00.21.04.,ČET: VELIKI ČETRTEK: Spominski dan zadnje večerje. Ob

7.00 bodo hvalnice. Dopoldne ob 9.00 ste vabljeni v stol-nico h krizmeni maši. Obredi bodo ob 19.00 z umiva-njem nog in sprejemom letošnjih prvoobhajancev: lepo povabljeni njihovi starši. Ob zaključku obredov vabljeni, da ostanete pri češčenju Jezusa v najsvetejšem zakra-mentu.

22.04.,PET: VELIKI PETEK: spomin Jezusove smrti na križu. Ob 7.00 bodo hvalnice, ob 15.00 pa križev pot. Obredi bodo ob 19.00. Nato ste vabljeni k križevemu potu v naravi po Golovcu.

23.04.,SOB: VELIKA SOBOTA: Jezus počiva v grobu. Ob 7.00 bodo hvalnice, nato ste vabljeni k češčenju. Blagoslovi jedil bodo ob 11.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 in 18.00. Zve-čer ob 19.00 bo vigilija. Med obredi bo sprejem odraslih – katehumenov k zakramentom uvajanja.

24.04.,NED: VELIKA NOČ: Ob 6.30 velikonočna procesija in slove-sno proslavljanje JEZUSOVEGA VSTAJENJA. Po maši ob 11.30 vabljeni v SMC na »sekanje pirhov«.

25.04.,PON: Velikonočni ponedeljek: maše bodo po nedeljskem spo-redu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30.

MAJ 2011

01.05.,NED: 01. 2. velikonočna – bela, nedelja Božjega usmiljenja. Razglasitev za blaženega papeža Janeza Pavla II.

03.05.,TOR: Reden verouka za vse skupine.05.05.,ČET: Adoracija, molitev pred Najsvetejšim uro pred večerno


KOLEDAR

mašo za duhovne poklice. Večer ritmično-duhovne glas-be v gradu ob 20.00.

06.05.,PET: Prvi petek v mesecu. Posvetili se bomo Srcu Jezusove-mu. Obiskali bomo bolne in ostarele. Priprava na krst ob 17.00. V SMC mednarodni turnir v odbojki.

07.05.,SOB: Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu.08.05.,NED: 3. velikonočna nedelja. Krstna, po maši ob 11.30. Do-

minikova nedelja: ministranti veterani ob 7.30.


V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE

Nik Kustec; Lenart Strgar;

Rok Filip Brajnik

KOLEDAR

KOLEDAR

Glasilo izdaja Župnija RakovnikUredila: Alenka Račič in Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Oblikovanje in prelom Klemen Kunaver

V VEČNOST STA SE PRESELILA

Andrej Štrubelj /r. 1917/; Lado Kadunc /r. 1920/

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik

Rakovniška 6, 1108 Ljubljana

tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28

www.donbosko.si/rakovnik

[email protected]

[email protected]

VERA IN LUČ: 40. letnica gibanja. V soboto, 9. aprila ob 10.00 uri bo slove-sno bogoslužje z nadškofom msgr. Antonom Stresom na Zaplazu pri Čatežu. Vabljeni vsi, tudi »nelučkarji«!

RADIJSKI MISIJON na Radiu Ognjišče. Vabljeni

k poslušanju od 10. do 16. aprila. Vodil ga bo nadškof

v pokoju msgr. Alojz Uran s sodelavci gibanja neokate-

humenov.

Pred Bogom nobena solza ni zaman, ne tega, ki trpi, ne tega, ki mu streže.

Benedikt XVI.

VELIKONOČNO TRI-DNEVJE je spomin

trpljenja in vstajenja našega Odrešenika Jezusa Kristusa.

Vabljeni k udeležbi vsak večer ob 19.00.

ŽUPNIJSKA KARITAS bo zbirala hrano in druge po-trebne stvari v nedeljo, 10. aprila pred ali po mašah. Na cvetno nedeljo, 17. aprila ob 15.00 organizira srečanje za bolne in ostarele: mašo z možnostjo maziljenja ter pogostitev.

Glasilo - april 2011

Documents

Transcript of Glasilo - april 2011