GEprojekt - OBČINA RADLJE OB DRAVIGEprojekt 099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 6...

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED

TIMA RADLJE OB DRAVI

Ljubljana, maj 2016

GEprojekt GE projekt, projektiranje, d.o.o.

Stegne 21c

1000 Ljubljana – SI

Telefon: 0590 57560

Telefaks: 0590 57561

[email protected]

www.ge-projekt.eu

GEprojekt

099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 1 od 64

Naziv projekta: RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED

TIMA - RADLJE OB DRAVI

Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi

Št. projekta: 099/2016

Datum: Maj 2016

Naročnik:

OBČINA RADLJE OB DRAVI

Mariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi

Izvajalec: GE PROJEKT d.o.o.

Stegne 21C

1000 Ljubljana

Vodja (nosilec) projekta:

Jože Čandek, univ. dipl. inž. str.

Avtorji:

Jože Čandek, univ. dipl. inž. str.

Žig in podpis: Direktor:

Branko Medvešek, univ. dipl. inž. str.

GEprojekt


KAZALO

1. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ............................................................ 5

2 SPLOŠNI DEL ........................................................................................................ 11

2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ........................................................................ 11

2.2 UVOD ............................................................................................................................................. 11 2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi .......................................................................................................... 13 2.2.2 Prostorska razporeditev stavbe .............................................................................................. 13 2.2.3 Skupna poraba energije ......................................................................................................... 18 2.2.4 Stanje toplotnega ugodja ........................................................................................................ 21

2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ........................................................................................... 23

2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ........................................................................................... 23 2.3.1 Naročnik EP (razmerje med lastnikom in uporabnikom stavbe) ............................................ 23 2.3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov .................................................... 23 2.3.3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE ....................... 23 2.3.4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški ............................................................................ 23 2.3.5 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih ..................................................................... 23 2.3.6 Raven promoviranja URE ....................................................................................................... 23

2.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE ..................................................................................................... 24 2.4.1 Cene energetskih virov ........................................................................................................... 24 2.4.2 Letne porabe glavnih energetskih virov .................................................................................. 25 2.4.3 Analiza porabe energije .......................................................................................................... 25 2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ........................................................................... 27 2.4.5. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme ...................................................................... 28

2.5 Pregled naprav za pretvorbo energije ........................................................................................ 28 2.5.1 Ogrevalni sistem ..................................................................................................................... 28 2.5.2 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo......................................................................................... 29 2.5.3 Prezračevalni sistem in pohlajevanje ..................................................................................... 29 2.5.4 Elektroenergetski sistem in porabniki ..................................................................................... 30

2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE ....................................................................................... 32 2.6.1. Ovoj stavbe ............................................................................................................................. 32 2.6.2. Električni aparati ..................................................................................................................... 34 2.6.3 Razsvetljava ........................................................................................................................... 35 2.6.4 Priprava tople vode ................................................................................................................. 35 2.6.5 Prezračevanje in klimatizacija ................................................................................................ 36

3 ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE ...................................... 37

3.1 Oskrba z energijo ......................................................................................................................... 37

3.2 Analiza energetskih tokov v stavbi ............................................................................................. 38

3.3 Ocena energetsko varčevalnih potencialov .............................................................................. 40

4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE .......... 46 4.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI ....................................................................................................... 46

4.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ............................................................... 48

GEprojekt


4.2.1 Prikaz investicijskih ukrepov s potrebnimi investicijskimi sredstvi .......................................... 48 4.2.2 Povzetek investicijskih ukrepov .............................................................................................. 60 4.2.3 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje .................................................. 60 4.2.4 Pregled rabe energije ............................................................................................................. 60 4.2.5. Pregled potencialov URE ....................................................................................................... 61 4.2.6 Izvedba ozaveščanja uporabnika ........................................................................................... 61

4.3 SCENARIJ CELOVITE ENERGETSKE PRENOVE STAVBE ...................................................... 61

4.4 Viri .................................................................................................................................................. 62

4.5 Priloge ............................................................................................................................................ 63 4.5.1 Priloga 1: Priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja ...................................... 63 4.5.2 Priloga 2: Elaborati gradbene fizike ....................................................................................... 64

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prikaz investicijskih in organizacijskih ukrepov .................................................................. 10 Tabela 2: Pregled porabe končne energije povzet po elaboratu gradbene fizike ............................. 18 Tabela 3: Pregled predvidenih stroškov v letu 2015 .......................................................................... 19 Tabela 4: Predvideni pregled stroškov v letu 2015 ............................................................................ 21 Tabela 5: Predvidena poraba energentov s pripadajočimi stroški za leto 2015 ................................. 24 Tabela 6: Cena elektr. energije (EUR/kWh) za industrijo za l.2015, porabn. skupina IB ................... 24 Tabela 7: Preglednica električne porabe objekta ............................................................................... 35 Tabela 8: Preglednica uporabljenih svetilk na objektu ....................................................................... 35 Tabela 9: Preglednica prezračevalnih naprav na objektu .................................................................. 36 Tabela 10: Energetska bilanca pri zamenjavi svetilk na objektu ...................................................... 43 Tabela 11: Povzetek investicijskih ukrepov ...................................................................................... 60 Tabela 12: Varianta celovite sanacije objekta z upoštevanje soodvisnosti ukrepov ........................ 61

KAZALO SLIK

Slika 1: Poraba primarnih energentov - elaborat gradbene fizike ......................................................5 Slika 2: Predvideni stroški za primarne energente - elaborat gradbene fizike ...................................6 Slika 3: Strošek za MWh energenta za ogrevanje in električne energije - elaborat gradbene fizike .7 Slika 4: Potrebna toplota za ogrevanje objekta pred energetsko prenovo. ........................................8 Slika 5: Potrebna toplota za ogrevanje objekta po upoštevani celoviti energetski prenovi stavbe. ...9 Slika 6: Primerjava rabe energije pred ter po ukrepih ........................................................................9 Slika 7: Mikrolokacija blagovnice Tima, Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi. ...................... 13 Slika 8: Tloris 1. kleti ........................................................................................................................ 15 Slika 9: Tloris pritličja ....................................................................................................................... 15 Slika 10: Tloris 1. nadstropja ............................................................................................................. 16 Slika 11: Tloris mansarde .................................................................................................................. 16 Slika 12: Poraba primarnih energentov - elaborat gradbene fizike ................................................... 18 Slika 13: Razmerje porabe primarnih energentov - elaborat gradbene fizike ................................... 19 Slika 14: Predvideni stroški in delež stroškov energentov v letu 2015 ............................................. 20 Slika 15: Stroški in delež stroškov za primarne energente za leto 2015 ........................................... 20 Slika 16: Predvidena višina stroškov energentov na enoto kondic. površine stavbe (EUR/m2) ....... 21 Slika 17: Diagram ugodja po Franku, Rieherju v odvisnosti od relativne vlage in temperature ........ 22 Slika 18: Prikaz stroškov na m3 kondicionirane prostornine za posamezne energente .................... 25 Slika 19: Primerjalna analiza porabe toplotne energije odvisna od temperaturnega primanjkljaja na mesečnem nivoju (M & T diagram) ........................................................................................................ 26 Slika 20: Diagram ciljnega spremljanja rabe toplotne energije (CUSUM) ......................................... 27 Slika 21: Toplovodni razdelilni sistem in ogrevalni elementi ............................................................. 29 Slika 22: Razdelilnik tople sanitarne vode in pisoarji ter umivalniki .................................................. 29 Slika 23: Posnetek merilnega mesta, tipične razsvetljave v objektu ................................................. 31

GEprojekt


Slika 24: S in V fasada objekta .......................................................................................................... 32 Slika 25: J fasada objekta, kopelt zasteklitev .................................................................................... 33 Slika 26: Zasteklitev gostinskega lokala ............................................................................................ 34 Slika 27: Gostinski lokal - vidni posnetek .......................................................................................... 34 Slika 28: Transmisijske izgube .......................................................................................................... 39 Slika 29: Izgube zaradi prezračevanja .............................................................................................. 39 Slika 30: Končna energija potrebna za delovanje stavbe ................................................................. 40 Slika 31: Model sistema upravljanaj z energijo ................................................................................. 44

GEprojekt


1. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

1.1 UVODNA POJASNILA

Energetski pregled je izveden na podlagi naročila OBČINE RADLJE OB DRAVI. Predmet

elaborata je energetski pregled obstoječe blagovnice TIMA na lokaciji Mariborska cesta 6, 2360

Radlje ob Dravi.

V nadaljevanju podajamo bistvene ugotovitve pregleda s povzetkom predvidenih organizacijskih

in investicijskih ukrepov.

1.2 PREGLED PORABE ENERGENTOV Obravnavani objekt blagovnice TIMA je trenutno nezaseden, z izjemo dela pritličja, kjer deluje

gostinski lokal, kateri predstavlja manj kot 10 % celotne uporabne površine stavbe. Zaradi tega

razloga vsi izračuni in porabe energije temeljijo na izračunih gradbene fizike.

Glavna vstopna energenta za stavbo obstoječe blagovnice TIMA sta električna energija in ELKO.

Letna poraba energije je povzeta po elaboratu gradbene fizike, in sicer:

102,95 MWh/a, električne energije za delovanje stavbe,

559,02 MWh/a, toplotne energije za ogrevanje stavbe preko kotla na ekstra lahko kurilno

olje (ELKO),

87,15 MWh/a, toplotne energije za pripravo sanitarne tople vode (STV).

Slika 1: Poraba primarnih energentov - elaborat gradbene fizike 1.3 STROŠKI:

elaborat GF

ELKO 646,17

Elektr. Energija 102,90

0,00

100,00

200,00

300,00

400,00

500,00

600,00

700,00

800,00

MW

h

Poraba energentov - elaborat GF

ELKO

Elektr. Energija

GEprojekt


Skupni letni stroški za energente so določeni glede na predvideno porabo energije iz elaborata

GF ter ob upoštevanju povprečne cene energentov v letu 2015 in sicer:

Električna energija 0,105 €/kWh,

ELKO 0,75 €/l.

Cene ne vsebujejo DDV ter so povprečne v letu 2015.

Povprečna cena kurilnega olja (ELKO) je povzeta po podatkih dobavitelja Petrol.

Povprečna cena električne energije za industrijo v letu 2015 je povzeta po podatkih Statističnega

urada RS za standardno porabniško skupino IB (20 do <500 MWh), katero lahko privzamemo za

obravnavano stavbo.

Vir: Petrol d.d. - http://www.petrol.si/za-dom/izdelki/kurilno-olje/gibanje-cene

Vir: Statistični urad Republike Slovenije - http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp

Strošek za porabo hladne pitne vode ni ovrednoten.

Skupni predvideni letni stroški za energente v letu 2015 bi znašali 58.457,15 €, glede na obstoječe

stanje na objektu. Od tega je strošek za:

Električno energijo 10.804,50 € (18%),

ELKO 47.652,65 € (82%).

Slika 2: Predvideni stroški za primarne energente - elaborat gradbene fizike

Vir: Elaborat Gradbene fizike

10.804,50; 18%

47.652,65; 82%

Predvideni stroški za energente v letu 2015

Elektr. Energija

ELKO

GEprojekt


Slika 3: Strošek za MWh energenta za ogrevanje in električne energije - elaborat gradbene fizike Vir: Elaborat Gradbene fizike

Strošek megavatne ure (MWh) za ogrevanje stavbe bi v letu 2015 povprečno znašal 73,75 €/MWh

(ogrevanje na ELKO), strošek MWh električne energije je znašal 105,00 €/MWh.

1.4 OPREDELITEV POTREBNIH POSEGOV V SMISLU OPREDELITVE POTENCIALNIH

PRIHRANKOV ENERGIJE Na podlagi ogleda in analize podatkov stavbe smo prepoznali naslednje možnosti investicijskih in organizacijskih ukrepov: 1. Na ovoju stavbe:

- Neizolirana fasada stavbe, energijsko neučinkovito stavbno pohištvo - Slabše toplotno izolirana poševna streha ter ravna streha

2. Strojnih in elektro napravah:

- Priprava ogrevne in tople sanitarne vode preko kotla na ELKO v sosednji stavbi, - Prezračevalne naprave brez vračanja toplote odpadnega zraka (rekuperacije), - Ni frekvenčne regulacije črpalk, - Ogrevalni elementi brez termostatskih ventilov, - Energetsko potratna razsvetljava.

1.5 PRIKAZ PREDVIDENIH UKREPOV V nadaljevanju prikazujemo predviden nabor ukrepov opredeljen iz predhodnega poglavja.

Organizacijski ukrepi

Organizacijski ukrepi so takoj izvedljivi in v praksi prinašajo prve prihranke. Ti ukrepi so:

Osveščanje uporabnika, lastnika, upravljavca

Izobraževanje,

elaborat GF

ELKO 73,75


0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

160,00

180,00

200,00

EUR

/MW

h

ELKO

Elektr. Energija

GEprojekt


Informiranje,

Uvajanje energetskega managementa in energetskega knjigovodstva,

Ciljno spremljanje specifičnih kazalnikov rabe energije in stroškov

Spremljanje rezultatov energetskega pregleda,

Izdelava postopkov za varčevanje z energijo (obvestila, navodila),

Varčna raba sveže pitne vode.

Investicijski ukrepi:

Ukrepi na ovoju zgradbe:

Sanacija oz. položitev dodatne toplotne izolacije v sistemu poševne in ravne strehe

Sanacija stavbnega pohištva stavbe

Sanacija fasade objekta.

Ukrepi na ogrevalnem sistemu:

Vgradnja kotla na lesne sekance

Vgradnja frekvenčno reguliranih črpalk in termostatskih ventilov.

Vgradnja reverzibilne TČ zrak-voda za ogrevanje v prehodnih obdobjih in hlajenje

stavbe.

Vgradnja TČ zrak-voda za pripravo tople sanitarne vode.

Ukrepi na področju hlajenja in prezračevanja:

Vgradnja prezračevalnih naprav z vračanjem toplote odpadnega zraka

Ukrepi na področju rabe električne energije:

Zamenjava obstoječih žarnic z žarilno nitko z LED razsvetljavo oz. varčnimi sijalkami

Zamenjava fluorescentnih svetilk s sodobnejšimi

Vgradnja senzorjev prisotnosti v skupnih prostorih (hodniki, stopnišča)

Vgradnja centralnega nadzornega sistema (CNS) za nadzor in spremljanje rabe energije

v stavbi.

1.6 ENERGIJSKI RAZRED STAVBE

Poraba energije za ogrevanje izračunana po elaboratu gradbene fizike za obstoječo stavbo znaša 194 kWh/m2 - razred F.

Slika 4: Potrebna toplota za ogrevanje objekta pred energetsko prenovo.

GEprojekt


Ob upoštevanju vseh ukrepov energetske sanacije stavbe, povzetih v tem energetskem pregledu znaša izračunana poraba energije po elaboratu gradbene fizike 29 kWh/m2 - razred B2.

Slika 5: Potrebna toplota za ogrevanje objekta po upoštevani celoviti

energetski prenovi stavbe.

Iz rezultata izračunov gradbene fizike, ki upošteva vse ukrepe energetske sanacije izhaja, da stavba izpolnjuje vse zahteve glede predpisanih ravni učinkovite rabe energije, skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES , Ur. list RS št.: 52/2010).

Slika 6: Primerjava rabe energije pred ter po ukrepih

Vir: Elaborat Gradbene fizike

0,00

100,00

200,00

300,00

400,00

500,00

600,00

700,00

RABA PRED UKREPI RABA PO UKREPIH

MW

h

Primerjava stanja pred ter po izvedenih ukrepih

ELEKTR. ENERGIJA ENERGIJA ZA OGREVANJE

GEprojekt


Tabela 1: Prikaz investicijskih in organizacijskih ukrepov

Ukrep Cena

investicije

Prihranek toplotne energije

Prihranek električne energije

Vračilna doba

Čas za uvedbo

Težavnost Tveganje Ekološka

primernost Prioriteta ukrepov

€ kWh kWh Let Mesec / / /

Sanacija topl. ovoja stavbe

236.600,00

147.168 23,6 12-24 srednja srednje primerno 1

Sanacija izolacije podstrešja in ravne strehe 105.600,00


Sanacija stavbnega pohištva

201.400,00


Sanacija vkopane stene kleti

14.100,00


Zamenjava kotla - lesni sekanci

70.000,00

130.556 2,1 12-24 srednja nizko primerno 1

Toplotna črpalka (TČ) za TSV

7.000,00

4.222 1,9 12-24 nizka nizko primerno 1

Sanacija prezračevanja

55.000,00


Prigraditev termostatskih ventilov (50 kom) in frekvenčnih črpalk 9.550,00

32.309 4,3 0-3 nizka srednje primerno 2

Centralno nadzorni sistem - CNS

20.000,00

12.924


Energetsko učinkovita razsvetljava

33.500,00


Organizacijski ukrepi /

9.693

515 / 0-3 nizka nizko primerno 1

SKUPAJ (pri upoštevanju vseh ukrepov)

752.750,00 583.040 21.539

GEprojekt


2 SPLOŠNI DEL

2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Namen razširjenega energetskega pregleda je analiza energetskega stanja objekta ter

obravnavanje možnih ukrepov URE, analiza izbranih ukrepov URE, ocena izvedljivosti izbranih

investicijskih ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. Zajema tudi osveščanje in

motiviranje zaposlenih o učinkoviti rabi energije.

Cilji energetskega pregleda so sledeči:

Osveščanje, motiviranje in informiranje,

Evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,

Uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,

Takojšnja izvajanja organizacijskih ukrepov,

Priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov.

2.2 UVOD

Zanesljiva oskrba z energijo, ob nenehni gospodarski rasti in vse večjem poudarku na varstvu in

ohranjanju naravnega okolja, je bistvena sestavina današnjih razvojnih programov energetske

oskrbe in rabe v večini razvitih držav.

Razvojni programi so usmerjeni v odpravljanje ovir, ki preprečujejo dvig energetske učinkovitosti

in večje izrabe obnovljivih virov energije. Glavna področja dejavnosti so:

- Spodbujanje investiranja v URE (učinkovita raba energije),

- Spodbujanje investiranja v OVE (obnovljivi viri energije),

- Informiranje, ozaveščanje in usposabljanje porabnikov energije, investitorjev in drugih

ciljnih skupin,

- Spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev.

Med drugim so glavna področja spodbujanja razvojnih programov:

- Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb ter

- Učinkovita raba električne energije.

GEprojekt


Zato je vodstvo OBČINE RADLJE OB DRAVI pristopilo k ugotavljanju še neizkoriščenih

energetskih potencialov za obstoječo blagovnico TIMA, ki je generalno zasnovana energetsko

neracionalno oziroma je potrebna celovite prenove.

Strokovne podlage za izvedbo energetskih pregledov so naslednje:

- Metodologija izvedbe energetskega pregleda (MOP, april 2007),

- Opravljen strokovni ogled objekta,

- Opravljeni razgovori z upravnikom objekta,

- Pridobljeni podatki s strani uporabnika objekta,

- Proučitev razpoložljive projektne dokumentacije.

V prvem delu energetskega pregleda smo opravili splošno analizo energetskega stanja objekta.

V naslednji fazi smo izvedli popis največjih porabnikov energije, njihovo stanje in stanje zgradbe.

Na osnovi dobljenih rezultatov analize stanja vseh energetskih sistemov smo izdelali predlog

ukrepov, ki bodo vodili do zmanjšanja rabe energije v stavbi in posledično stroškov za energijo

ter do izboljšanja delovnih in bivalnih pogojev.

Predmet razširjenega energetskega pregleda je stavba obstoječe blagovnice Tima na lokaciji

Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi.

GEprojekt


Osnovni podatki o blagovnici Tima, Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi. 2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi

Obravnavan objekt blagovnice se nahaja v središču Radelj ob Dravi in je trenutno nezaseden, z izjemo dela pritličja, kjer deluje gostinski lokal.

Blagovnica v Radljah ob Dravi predstavlja tipičen primer gradnje objekta iz začetka 80-ih let. Gre

za skeletno armiranobetonsko konstrukcijo z velikimi zasteklitvami, nezaščitenim ovojem in

izrazitimi toplotnimi mostovi. Prav zato je bila poraba energije za ogrevanje stavbe zelo visoka.

2.2.2 Prostorska razporeditev stavbe

Slika 7: Mikrolokacija blagovnice Tima, Mariborska cesta 6, 2360 Radlje ob Dravi.

Vir: http://zemljevid.najdi.si/najdi/mariborska%206%20radlje

Objekt je bil zgrajen leta 1978. Bruto velikost objekta znaša 2500 m2 v štirih etažah (K+P+1+M),

zunanje dimenzije objekta v kleti in pritličju znašajo 37,80 x 12,60 m, v 1. nadstropju in mansardi

pa 42,60 x 18,00 m. Gre za AB masivno skeletno konstrukcijo z razponom nosilne konstrukcije

12 m v prečni smeri. AB plošče so debeline 14 cm na prečnih in vzdolžnih nosilcih, kar je bilo

dimenzionirano na obtežbo prilagojeno takratnim zahtevam za blagovnico. Vgrajena je minimalna

debelina toplotne izolacije v območju poševne strehe. Armiranobetonski in opečni zunanji zidovi

so neizolirani, prav tako tla na terenu, previsne AB rebraste plošče in del ravne strehe. AB nosilci

GEprojekt


in stebri, ter AB stene so vidni elementi fasade. Kot polnila med nosilnimi AB stebri so uporabljene

termopan zasteklitve v Alu okvirjih slabe izolativnosti in kopelit steklo.

Gre za energijsko neustrezen in zelo potraten objekt, posledica visokih stroškov ogrevanja in

vzdrževanja objekta pa je njegovo sedanje stanje, ko je objekt nezaseden in za potencialne

uporabnike z vidika stroškov nesprejemljiv.

Neto površina objekta znaša 2.260 m2 v štirih etažah, ki jih povezuje centralno stopnišče s

tovornim dvigalom. Vhod v objekt je iz parkirišča na severni strani objekta.

KLET je razdeljena na dva dela: vzhodno večji odprt prostor s stopniščem, ter zahodno tehnični

prostori (toplotna podpostaja, hladilne naprave), s sanitarnim sklopom in tovornim dvigalom.

Dostop do kletne etaže je mogoč za dostavo po klančini na južni strani objekta. Neto površina

kleti znaša 430 m2.

PRITLIČJE je dostopno preko steklenega vetrolova. Vzhodni del predstavlja velik odprt prostor s

komunikacijski sklopom (stopnišče in dvigalo), zahodni del pa zaseda obratujoč gostinski lokal, ki

ima ločen zunanji vhod. Z izjemo manjšega dela južne in zahodne fasade je v celoti zastekljeno.

Neto površina pritličja znaša 485 m2.

1. NADSTROPJE je v celoti odprto, le manjši del na vzhodni strani predstavlja z montažno steno

ločeno skladišče. Fasada 1. nadstropja je zelo razgibana in sega previsno nad etažo pritličja. V

celoti sta zastekljeni severna in južna fasada, medtem ko vzhodna in zahodna predstavljata

podaljšek strehe v vertikalno smer in sta obdelani z eternitom. Neto površina 1. nadstropja znaša

700 m2.

MANSARDA povzema razgibanost 1. nadstropja, kolenčni zid znaša 95cm. Predstavlja jo odprt

prostor z vzhodnim ločenim prostorom za prezračevalne naprave in priložnostno skladišče. Neto

površina mansarde znaša 645 m2.

GEprojekt


Slika 8: Tloris 1. kleti

Slika 9: Tloris pritličja

GEprojekt


Slika 10: Tloris 1. nadstropja

Slika 11: Tloris mansarde

2.2.2.1 Predstavitev razpoložljivih tehnologij Stavba blagovnice Tima ima priključno merilno omaro z glavnimi varovalkami in merilno garnituro in odvodi za posamezne etažne razdelilce. Napajanje etažnih razdelilcev je izvedeno s 4 ali 5 žilnimi kabli ustreznih presekov, ki so varovani z ustreznimi varovalkami. Ogrevanje je preko sistema centralnega ogrevanja, kot vir energije je v uporabi ELKO. V stavbi se nahaja sicer toplotna podpostaja, priprava ogrevne vode pa poteka v sosednji stavbi preko kotla na ELKO.

GEprojekt


Prostori se ogrevajo z radiatorji, kateri pa zaradi neuporabe stavbe ter možnosti zamrznitve

sistema niso priključeni na dvižne vode. Radiatorji prav tako niso opremljeni s termostatskimi

ventili.

Regulacija sistemov radiatorskega ogrevanja se izvaja z avtomatiko za doseganje želene

temperature v odvisnosti od zunanje temperature in temperature v dovodu.

Prezračevanje je urejeno za vsako etažo posebej. V klima strojnici so nameščene 4.

prezračevalne naprave, brez vračanje toplote odpadnega zraka . Odvod zraka iz sanitarij in

pomožnih prostorov je izveden z lokalnimi odvodnimi ventilatorji.

2.2.2.2 Stanje toplotnega ugodja

Človeško telo izmenjuje toploto z okolico s pomočjo različnih procesov prenosa toplote. Če ti

procesi ne povzročajo neprijetnega počutja je zagotovljeno toplotno ugodje. Telo oddaja toploto

v obliki občutene in latentne toplote. Občuteno toploto oddaja s konvekcijo in sevanjem površine

telesa na zrak in okoliške površine, s prevodom toplote na mestih, kjer stojimo in izdihavanjem

segretega zraka. Latentna toplota pa se v okolico prenaša z difuzijo vodne pare skozi kožo,

izparevanjem vode na površini kože in navlaževanjem izdihanega zraka.

Toplotno ugodje človek doseže, ko je v toplotnem ravnotežju z okolico v kateri se nahaja in je

zelo pomembno za dobro počutje in zdravje uporabnikov stavbe.

Na stanje toplotnega ugodja vpliva več parametrov: temperatura zraka, temperatura obodnih

površin, relativna vlažnost, hitrost zraka ter parametri kot so obleka in fizična aktivnost

posameznika. Na slednja parametra lahko človek v določeni meri vpliva, med tem ko so mikro

klimatski pogoji odvisni od zasnove stavbe in delovanja sistemov ogrevanja, hlajenja,

prezračevanja in klimatizacije.

Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja ima občutena temperatura (povprečje temp.

zraka in srednje sevalne temperature površin) ter hitrost gibanja zraka (prepih).

GEprojekt


2.2.3 Skupna poraba energije

Letna poraba energije je povzeta po elaboratu gradbene fizike, in sicer:

102,95 MWh/a, električne energije za delovanje stavbe,

559,02 MWh/a, toplotne energije za ogrevanje stavbe preko kotla na ekstra lahko kurilno

olje (ELKO),

87,15 MWh/a, toplotne energije za pripravo sanitarne tople vode (STV).

Tabela 2: Pregled porabe končne energije povzet po elaboratu gradbene fizike

Energent Poraba [MWh]

Električna energija 102,90

ELKO 646,17

Skupaj 749,12

Slika 12: Poraba primarnih energentov - elaborat gradbene fizike

elaborat GF

ELKO 646,17


0,00

100,00

200,00

300,00

400,00

500,00

600,00

700,00

800,00

MW

h

Poraba energentov - elaborat GF

ELKO

Elektr. Energija

GEprojekt


Slika 13: Razmerje porabe primarnih energentov - elaborat gradbene fizike

Tabela 3: Pregled predvidenih stroškov v letu 2015

Energent Stroški [EUR]

2015

Električna energija 10.804,50

ELKO 47.652,65

Skupaj 58.457,15

Skupni letni stroški za energente so določeni glede na predvideno porabo energije iz elaborata

GF ter ob upoštevanju povprečne cene energentov v letu 2015 in sicer:

Električna energija 0,105 €/kWh

ELKO 0,75 €/l

Strošek za porabo hladne pitne vode ni ovrednoten.

Skupni predvideni letni stroški za energente v letu 2015 bi znašali 58.457,65 €. Od tega je strošek

za:

Električno energijo 10.804,50 € (18%),

ELKO 47.652,65 € (82%).

elaborat GF

ELKO 646,17


0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

De

lež

po

rab

e e

ne

rge

nto

v %

Delež porabe glavnih energentov (MWh) - elaborat GF

ELKO

Elektr. Energija

GEprojekt


Slika 14: Predvideni stroški in delež stroškov energentov v letu 2015 2.2.3.1 Skupni stroški

Spodnja slika prikazuje predviden delež stroškov za primarne energente za leto 2015:

Slika 15: Stroški in delež stroškov za primarne energente za leto 2015

10.804,50; 18%

47.652,65; 82%

Predvideni stroški za energente v letu 2015

Elektr. Energija

ELKO

elaborat GF

ELKO 47.652,65

Elektr. Energija 10.804,50

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

De

lež

stro

ško

v %

Predvideni delež stroškov energentov v letu 2015

ELKO

Elektr. Energija

GEprojekt


Tabela 4: Predvideni pregled stroškov v letu 2015

Energent Stroški [EUR]

Električna energija 102,90 MWh 10.804,50 €

ELKO 646,17 MWh 47.652,65 €

Energenti skupaj 749,12 MWh 58.457,15 €

LETNI STROŠEK ZA OGREVANJE

73,75 €/MWh

LETNI STROŠEK ZA ELEK. ENERG.

105,00 €/MWh

Slika 16: Predvidena višina stroškov energentov na enoto kondic. površine stavbe (EUR/m2)

Predvideni strošek megavatne ure (MWh) za ogrevanje v letu 2015 bi znašal 73,75 €/MWh (ELKO). Strošek je odvisen od porabe energentov ter cene posameznega energenta v opazovanem obdobju. 2.2.4 Stanje toplotnega ugodja

Ker objekt ni v uporabi, ni bilo možno določiti stanje toplotnega ugodja v posameznih prostorih stavbe. Stanje toplotnega ugodja oz. meritve mikroklime se izvajajo v zimskem oziroma letnem obdobju, po potrebi pa tudi v prehodnem obdobju leta, ko zunanje temperature niso izrazite za letno ali zimsko obdobje.

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

¸EU

R/m

2

Predvideni strošek energentov za leto 2015

Elektr. Energija

ELKO

GEprojekt


Namen meritev je ugotavljanje ustreznosti parametrov glede na predpisane vrednosti. Kvaliteta mikroklime se lahko izrazi tudi z stopnjo zadovoljstva ljudi. Področje ugodja ne more biti enoznačno določeno, saj je odvisno od subjektivnega občutja posameznika. Na toplotno ugodje človeka v prostoru vpliva več faktorjev (spol, starost, zdravstveno stanje, obleka, vrsta dejavnosti /aktivnost uporabnika, dnevni ritem, vlaga v prostoru in letni čas). V splošnem kvaliteto okolja določimo z deležem nezadovoljnih ljudi, kar pomeni, če je delež nezadovoljnih ljudi majhen, je kvaliteta okolja velika in obratno. Na spodnji sliki je prikazan diagram ugodja po Franku, Reiherju.

Slika 17: Diagram ugodja po Franku, Rieherju v odvisnosti od relativne vlage in temperature

Privzeta notranja temperatura iz elaborata gradbene fizike znaša 20°C za celotno stavbo in velja za vse kondicionirane površine. Priporočljiva temperatura zraka za toplotno ugodje sedeče osebe v času ogrevanja znaša med 20÷22°C, v skladu s 14. členom Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. list RS 42/2002).

GEprojekt


2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

Stavba je trenutno nezasedena, z izjemo dela pritličja, kjer deluje gostinski lokal - zasebni

investitor. Zaradi tega vzroka stavba ni priključena na sistem ogrevanja. Gostinski lokal se ogreva

lokalno preko plinskega kondenzacijskega kotla, nazivne moči 30 kW, proizvajalca Vaillant.

Stavba je v solastništvu Občine Radlje ob Dravi, banke ter zasebnega lastnika.

2.3.1 Naročnik EP (razmerje med lastnikom in uporabnikom stavbe)

Naročnik energetskega pregleda je OBČINA RADLJE OB DRAVI, ki je tudi solastnik stavbe.

Trenutni uporabnik stavbe je le gostinski lokal - zasebni lastnik, kateri sam skrbi za upravljanje z

energijo v svojem delu stavbe.

2.3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov

Financiranje na področju obratovalnih stroškov stavbe ni določeno ter se ne izvaja. Potreben je dogovor med solastniki stavbe

2.3.3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE

Investicije v URE naj se izvajajo v dogovoru solastnikov stavbe, v skladu z vzdrževalnimi deli in

glede na pričakovane koristi, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev.

V predhodnih letih ni bilo izvedenih organizacijskih in investicijskih ukrepov v stavbi.

2.3.4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

Nadzor nad stroški za energijo se zaradi neuporabe stavbe ne izvaja, razen za gostinski lokal,

kjer zasebni lastnik sam skrbi za nadzor nad rabo energije in stroški.

2.3.5 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih

Solastniki stavbe se zavedajo pomena URE, zato se izvajajo aktivnosti v smeri celovite

energetske sanacije stavbe

2.3.6 Raven promoviranja URE

Promoviranje URE zaradi neuporabe stavbe ne poteka.

GEprojekt


2.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE

2.4.1 Cene energetskih virov

V spodnji tabeli so prikazane predvidene porabe in stroškov za električno energijo, ELKO za leto

2015.

Tabela 5: Predvidena poraba energentov s pripadajočimi stroški za leto 2015

Energent Poraba Skupni znesek (EUR) Cena na enoto

Električna energija 102,90 MWh 10.804,50 € 105,00 €/MWh

ELKO 646,17 MWh 47.652,65 € 73,75 €/MWh

Skupaj 749,12 MWh 58.457,15 € 78,03 €/MWh

2.4.1.1 Električna energija

Poraba električne energije je povzeta po elaboratu gradbene fizike. Povprečna cena električne

energije vzeta v izračunih za leto 2015 znaša 0,105 EUR/kWh.

Analiza specifičnih kazalnikov stroška električne energije za leto 2015 je povzeta po podatkih

Statističnega urada RS za standardno porabniško skupino IB (20 do <500 MWh), katero lahko

privzamemo za obravnavano stavbo.

Tabela 6: Cena elektr. energije (EUR/kWh) za industrijo za l.2015, porabn. skupina IB

Energija Omrežnina Dodatki in prispevki Cena brez DDV

0,05245 0,03765 0,01485 0,105

Cene ne vsebujejo DDV.

2.4.1.2 Ogrevanje - ELKO

Za ogrevanje stavbe ter pripravo sanitarne tople vode (STV) se uporablja kot energent ELKO (kurilno olje). Predvidena poraba po vzeta po elaboratu gradbene fizike v letu 2015 znaša 646,17 MWh. Predvideni strošek bi v letu 2015 znašal 47.652,65 €. Predvidena cena kWh je tako v letu 2015 znašala 0,073 €/kWh.

2.4.1.3 Voda – hladna sanitarna voda

Stavba se s pitno vodo oskrbuje iz lokalnega vodovodnega omrežja mesta Radlje ob Dravi in se

uporablja v sanitarne namene. Obračun porabe vode se izvaja mesečno. Podatek o rabi hladne

pitne vode zaradi neuporabe stavbe ni podan.

GEprojekt


2.4.2 Letne porabe glavnih energetskih virov

Na spodnji sliki je prikazan predvideni strošek energentov na m3 kondicionirane prostornine objekta za leto 2015 - podatki so povzeti po elaboratu gradbene fizike.

Slika 18: Prikaz stroškov na m3 kondicionirane prostornine za posamezne energente Stroški toplotne in električne energije se gibljejo v odvisnosti od cen na tržišču (razmer na trgu s

posameznimi energenti), trošarin, davkov ter sklenjenih pogodb z dobavitelji.

2.4.3 Analiza porabe energije Za podrobnejše vrednotenje učinkovitosti porabe energije je potrebno upoštevati energetske dejavnike oziroma vzrok za porabo energije. Smiselno je, da se v stavbi prične z vzpostavitvijo sistema upravljanja z energijo, v prvi fazi vpeljavo energetskega knjigovodstva s spremljanjem karakterističnih kazalnikov za vrednotenje energetske učinkovitosti na letnem in mesečnem nivoju. Glede na naravo dejavnosti v stavbi se lahko vzpostavijo sledeči tipični kazalniki:

specifična poraba energije na ogrevano uporabno površino

specifična poraba energije glede na temperaturni primanjkljaj (TP)

specifična emisija CO2 in drugo.

Analiza specifične poraba električne energije zaradi neuporabe objekta v preteklih letih ter s tem posledično rabe električne energije ni predmet tega pregleda Za vrednotenje energetske učinkovitosti sta najpogostejši metodi ciljnega spremljanja rabe energije sledeči: M&T diagram ter metoda kumulativnih vsot (CUSUM).

0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

EUR

/m3

Predvideni strošek energentov za leto 2015

Elektr. Energija

ELKO

GEprojekt


M&T diagram (angleško: Monitoring and Targeting, diagram ciljnega spremljanja rabe energije) grafično prikazuje odvisnost med osnovno spremenljivko (obseg proizvodnje, stopinjski dan,…) in njej odvisno porabo energije v želenem časovnem intervalu. Dva glavna dejavnika sta raztros točk diagrama in naklon premice oziroma poraba energije, ki je neodvisna od osnovne vrednosti (presečišče regresijske premice s koordinatno osjo). CUSUM analiza ali metoda kumulativnih vsot je statistična tehnika, ki določa odstopanja med dejansko karakteristično porabo energije in ciljno vrednostjo. Odstopanja se spremljajo v enakomernih časovnih intervalih. Graf CUSUM prikazuje kumulativne vrednosti, ki so dosežene v določenem časovnem obdobju. Naraščajoča krivulja pomeni povečevanje karakteristične porabe in tudi stroška, padajoča krivulja pa zniževanje karakteristične porabe oziroma stroška. Večja strmina naraščanja ali padanja predstavlja intenzivnejše spremembe karakteristične porabe. Točka preloma premice časovno umesti izvedeni ukrep ali aktivnost. CUSUM analiza je bistveno odvisna od izbrane izhodiščne vrednosti karakteristične porabe energije.

2.4.3.1 Karakteristična poraba toplotne energije Ogrevanje zgradb je bistveno povezano z zunanjo temperaturo, zato je nujno, da se poraba energije za ogrevanje primerja z zunanjo temperaturo oz. stopinjskim dnem. Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in izbrane temperature v ogrevanem prostoru, katera znaša 20°C, in jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna dnevna temperatura zraka nižja od 12 °C. V okviru energetskega pregleda je bila na osnovi podatkov o mesečni porabi toplote (povzeta po elaboratu gradbene fizike) ter podatkov o povprečnih zunanjih temperaturah na lokaciji stavbe, analizirana mesečna poraba toplote v odvisnosti od zunanjih pogojev (temperaturnega primanjkljaja).

Slika 19: Primerjalna analiza porabe toplotne energije odvisna od temperaturnega primanjkljaja na mesečnem nivoju (M & T diagram)

y = 0,1705x + 5,1413R² = 0,9722

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00

0 200 400 600 800

MW

h

Temperaturni primanjkljaj

Toplotna energija

GEprojekt


Iz CUSUM analize je razvidna tipična poraba toplotne energije v letu 2015 v času ogrevalne sezone ter izven nje. Vsi podatki o porabi toplote so računski, povzeti po elaboratu gradbene fizike.

Slika 20: Diagram ciljnega spremljanja rabe toplotne energije (CUSUM) 2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov Zanesljivost oskrbe moramo ocenjevati skladno z vplivom izpada posameznega energenta oz.

vira energije.

Električna energija

Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja preko pripadajoče transformatorske postaje.

Do prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa

traja lahko največ nekaj ur.

V stavbi ni vgrajen rezervni vir električne energije: elektro diesel agregat in UPS, ki napaja nujne

porabnike ob izpadu električne energije.

Sistem je brez kompenzacije jalove energije.

Ogrevanje S strani dobavitelja ELKO ni predvidenih težav z dobavo. Nadomestnega vira za ogrevanje ni.

Sanitarna voda

Objekt je oskrbovan s hladno vodo preko javnega vodovodnega omrežja, vodo distribuira javno

komunalno podjetje Radlje ob Dravi. Merilni števec hladne vode je postavljen pri vstopu v objekt.

Hladna voda se uporablja predvsem kot sanitarna voda. Do prekinitve dobave lahko pride v

primeru izpada javnega omrežja, rezervnega vira ni.

-40,0

-20,0

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

MW

h

Mesec

CuSum

GEprojekt


2.4.5. Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme

Ogrevanje Oprema za ogrevanje ni v funkcionalnem stanju. Ogrevalni elementi niso priključeni na dvižne

vode, toplovodni sistem je izpraznjen. Stavba praktično ni priključena na sistem ogrevanja.

Izjema je del pritličja, kjer obratuje gostinski lokal, ki se ogreva lokalno preko plinskega

kondenzacijskega kotla, nazivne moči 30 kW, proizvajalca Vaillant.

Električna energija

Elektrorazdelilna oprema je sicer ustrezno tehnično izvedena, vendar nevzdrževana. Napajalno odjemno mesto je zanesljivo, oskrba z električno energijo je popolna. Električne naprave in razdelilci NN- razvodov so solidno vzdrževani in omogočajo zanesljivo delovanje. Razsvetljava notranjih prostorov je pretežno fluorescentna z elektromagnetnimi dušilkami. Razsvetljava sanitarij, pomožnih prostorov in hodnikov je večinoma izvedena s klasičnimi žarnicami. Notranje nizkonapetostne električne instalacije so s stališča funkcionalnosti in s stališča varnosti zanesljive.

Prezračevanje in pohlajevanje

Vgrajene prezračevalne naprave so štiri, vsaka pa distribuira zrak v posamezno etažo. Prezračevalne naprave so nevzdrževane in niso v obratovanju. Za pohlajevanje stavbe je vgrajenih cca. 5 kom split klima naprav, predvidene hladilne moči 2,5 kW, katere pa niso vzdrževane in ne obratujejo.

2.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE 2.5.1 Ogrevalni sistem

Ogrevanje objekta se izvaja preko toplotne podpostaje, priprava ogrevne vode pa poteka v sosednji stavbi preko kotla na ELKO. Toplotna podpostaja ni v funkciji obratovanja in je potrebna prenove. Toplotni razdelilec v kotlovnici je razdeljen na dve ogrevalni veji - radiatorji in prezračevalne naprave. Na vsaki veji sta po dve obtočni črpalki. Na razdelilnik ogrevanja je priključena tudi veja za ogrevanje sanitarne vode. Vse črpalke so brez možnosti nastavljanja hitrosti. Temperatura v ogrevalnih vejah se nastavlja s pomočjo tripotnih mešalnih ventilov z motornim pogonom. Regulacija ogrevanja je proizvod Teramatik, ki uravnava temperaturo v ogrevalnem sistemu glede na zunanjo temperaturo, hkrati pa tudi krmili ogrevanje sanitarne vode. Grelna telesa v prostorih so pločevinasti radiatorji, ki so opremljeni z radiatorskimi regulacijskimi ventili brez termostatskih glav. Zaradi neuporabe stavbe grelna telesa niso priključena na dvižne vode. Ogrevanje je izvedeno z dvocevnim sistemom. Temperaturni režim je 90/70ºC. Razvod radiatorskega ogrevanja je izdelan iz črnih cevi.

GEprojekt


Slika 21: Toplovodni razdelilni sistem in ogrevalni elementi 2.5.2 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo

Objekt se s pitno vodo oskrbuje iz lokalnega vodovoda omrežja mesta Radlje ob Dravi in se

uporablja v sanitarne namene. Priprava sanitarne tople vode je centralna in je locirana v prostoru toplotne podpostaje. Razvod

tople sanitarne vode je opremljen s cirkulacijskima črpalkama.

V sanitarijah pisoarji niso opremljeni s senzorji in EMV- ventili. V WC-jih so nameščeni klasični

kotlički brez varčevalne tipke. Umivalniki so opremljeni z dvoročnimi baterijami.

Slika 22: Razdelilnik tople sanitarne vode in pisoarji ter umivalniki

2.5.3 Prezračevalni sistem in pohlajevanje

Vgrajene prezračevalne naprave so štiri, vsaka pa distribuira zrak v posamezno etažo. Prezračevalne naprave so nevzdrževane in niso v obratovanju.

GEprojekt


Seznam posameznih prezračevalnih naprav:

TIP Dovod (m3/h)

H tot - dovod

(mmVS) Odvod (m3/h)

H tot - odvod

(mmVS)

Priklj. moč Dovod (kW)

Priklj. moč Odvod (kW)

Topl. moč (kW)

KGOS 25 3.300 50 3.300 42 1,1 1,1 25,2

KGOS 32 5.300 57 5.300 2,2 2,2 59,2

KGOS 25 4.000 65 4.000 50 2,2 1,5 44,7

KGOS 20 2.070 44 2.070 0,75 0,55 23,1

Skupaj 14.670 14.670 6,25 5,35 152,3

Za pohlajevanje stavbe je vgrajenih cca. 5 kom split klima naprav, predvidene hladilne moči 2,5 kW, katere pa niso vzdrževane in ne obratujejo. 2.5.4 Elektroenergetski sistem in porabniki

Objekt se napaja z električno energijo preko javnega omrežja. Priključen je na napajanje z

napetostjo 3× 230/400V, 50 Hz, iz TP. Sistem napajanja glede na ozemljitev je TN (TN-C-S).

Zaščita inštalacij in naprav je izvedena s samodejnim odklopom napajanja (varovalke, inštalacijski

odklopniki). Zaščita pred zunanjimi vplivi in možnostjo dotika oseb je izvedena z napravami in

okrovi z ustrezno IP zaščito.

Merilno mesto je v kletnih prostorih objekta v glavni priključno razdelilni omari RG+RK, iz katerega

se napajajo vsi ostali razdelilci v objektu. V vsakem traku nadstropja je etažni razdelilec iz

katerega se napaja pripadajoči del nadstropja.

Glavni električni porabniki so razsvetljava, ki je izvedena pretežno s fluorescentnimi svetili s

klasičnimi dušilkami, reflektorskimi svetili in klasičnimi žarnicami ter aparati v gostinskem lokalu.

Notranje nizkonapetostne električne instalacije so s stališča funkcionalnosti in s stališča varnosti

zanesljive, vendar potrebne prenove.

GEprojekt


Slika 23: Posnetek merilnega mesta, tipične razsvetljave v objektu

.

GEprojekt


2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

2.6.1. Ovoj stavbe

Pri pregledu toplotnega ovoja objekta tega primerjamo z veljavno zakonodajo na področju učinkovite rabe energije, natančneje s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10) - PURES 2. Zaradi vse večjih zahtev na tem področju je običajno normalno, da lastnosti objektov, zgrajenih v preteklosti, ne dosegajo vrednosti, ki jih predpisujejo veljavni standardi. Namen te primerjave je ugotoviti, kakšno je stanje objekta glede na današnje zahteve na področju učinkovite rabe energije in katere ukrepe bi bilo potrebno izvesti, da se objekt spravi v stanje, ki bi bilo skladno s trenutno veljavnimi zahtevami. Bruto velikost objekta znaša 2500 m2 v štirih etažah (K+P+1+M), zunanje dimenzije objekta v kleti in pritličju znašajo 37,80 x 12,60 m, v 1. nadstropju in mansardi pa 42,60 x 18,00 m. Glede sestave konstrukcije je potrebno poudariti, da nismo razpolagali z natančnimi podatki, saj je bil objekt predvidoma zgrajen v letih 1978-1980 in projektna dokumentacija, na osnovi katere je bil objekt grajen, ni bila v celoti na razpolago. Sestava glavnih konstrukcijskih elementov je povzeta po PZI projektu - arhitektonski del, podjetja Projekta inženiring, p.o., Ptuj, marec 1980, posredovanega s strani naročnika energetskega pregleda. Nosilna konstrukcija Nosilna konstrukcija objekta je AB, debeline min. 40 cm, brez izvedene toplotne izolacije. V kletnem delu - stenah proti terenu so AB stenam dodani blok zidaki deb. 19 cm ter hidroizolacija. Zaradi načina gradnje stavbe kot AB masivna skeletna konstrukcija ter neizvedene toplotne izolacije, se pojavlja veliko število toplotnih mostov.

Slika 24: S in V fasada objekta Tla proti terenu Tla v kleti imajo homogeno sestavo po celotni površini kletne etaže. Tla so predvidoma sestavljena iz cementnega estriha na površini, debeline 5,5 cm, PE folije, toplotne izolacije v debelini 3 cm in hidroizolacije ter podložnega betona debeline 10 cm nad nasutjem. Streha Streha objekta je kombinacija ravne in poševne strehe. Predvideva se, da debelina toplotne izolacije v sistemu ravne strehe ne presega deb. 5 cm ter 10 cm v sistemu poševne strehe.

GEprojekt


Stavbno pohištvo Stavbno pohištvo na objektu je prvotno, s termopan zasteklitvijo in aluminijastim okvirjem, slabe toplotne izolativnosti. Velik del stavbnega pohištva predstavlja tudi kopelit steklo, ki je uporabljeno kot polnilo med nosilnimi AB stebri. Stavbno pohištvo nima vgrajenih zunanjih senčil, ki bi preprečevalo zunanje solarne toplotne dobitke v poletnem času.

Slika 25: J fasada objekta, kopelt zasteklitev Za celoten objekt je analiza lastnosti konstrukcijskih sestav ovoja objekta podana v izračunu gradbene fizike, ki je priloga poročila. Izračun gradbene fizike objekta je narejen s programom KI Energija. Glede na pridobljene podatke o sestavi konstrukcije je razvidno, da zunanje stene, streha in stavbno pohištvo ne zadoščajo zahtevam PURESA 2010. Toplotna prehodnost konstrukcije je glede na izračune primerna le v tleh proti terenu. Ponovno je potrebno poudariti, da natančni podatki o sestavi konstrukcije niso bili na voljo, zato lahko prihaja do manjših odstopanj med rezultati izračuna in dejanskim stanjem. Ukrepi, ki jih priporočamo pri sanaciji ovoja objekta, so podani v zadnjem delu poročila, skupaj z oceno investicije in vračilno dobo. Ogled ovoja s termovizijsko kamero V sklopu energetskega pregleda je bil narejen tudi pregled ovoja stavbe s termovizijsko kamero, ki nam lahko pokaže splošna mesta ali pa lokalne anomalije, kjer prihaja do toplotnih izgub. Termografska slika pokaže temperaturno stanje na elementih ovoja stavbe, ki je pokazatelj intenzivnosti prehoda toplote čez posamezen konstrukcijski element. S tem lociramo kritična mesta na ovoju, kjer je prehod toplote iz notranjosti stavbe na okolico najbolj intenziven. Ker večji del stavbe ni v uporabi ter posledično ni ogrevan, smo s termovizijsko kamero pregledali le gostinski lokal v pritličju. Termovizijski pregled je bil opravljen 17.02. 2016 ob 12:30 uri v oblačnem vremenu z IR kamero Fluke TiR-3FT-20/7,5, vrednost emisivnosti je bila nastavljena na ε = 0,95. Temperatura okolice je znašala Tok = 2,5 °C.

GEprojekt


Slika 26: Zasteklitev gostinskega lokala

Slika 27: Gostinski lokal - vidni posnetek

Na zgornjih slikah je razvidna izrazito visoka temperatura zunanjih površin zasteklitve

gostinskega lokala, kar kaže energetsko neučinkovitost (slabo toplotno izolativnost) vgrajene

zasteklitve. Posledično zgornji sliki kažeta na velike transmisijske toplotne izgube skozi steklene

površine, prav tako pa tudi na površini nosilnih AB stebrov (toplotni mostovi).

2.6.2. Električni aparati

Nizkonapetostne instalacije v objektu sestavljajo:

glavni električni razdelilnik z merilnim mestom za merjenje električne energije,

napajanje etažnih električnih razdelilcev,

instalacije fiksnih porabnikov (gostinski lokal)

splošna energetska instalacija (vtičnice za prenosne in začasne porabnike)

instalacija razsvetljave (notranja, zunanja, varnostna razsvetljava),

ozemljitev, stelovod in izenačevanje potenciala,

Fiksne električne porabnike predstavlja oprema v gostinskem lokalu, ostali porabniki pa se

GEprojekt


priključujejo na vtičnice.

Med fiksne porabnike spadajo hladilniki, pomivalni stroj in ostale gostinske naprave, ki so priključeni preko ustreznih instalacijskih odklopnikov in kablov.

Tabela 7: Preglednica električne porabe objekta

PORABNIK NAZIVNA EL. MOČ

(kW)

Razsvetljava 25,5 2.6.3 Razsvetljava

Razsvetljava notranjih prostorov je pretežno fluorescentna s klasičnimi dušilkami. Rastri svetilk so v večini prostorov klasični, v prodajnih prostorih z zrcalnim rastrom. Del prostorov ima razsvetljavo izvedeno z varčnimi sijalkami, delno tudi z žarnicami z žarilno nitko.

Tabela 8: Preglednica uporabljenih svetilk na objektu

TIP kos moč/sijalka

(kW) skupna moč

(kW)

Fluo 1 x 58 W 90 0,071 6,39

Fluo 2 x 36 W 2 0,086 0,172

Fluo 4 x 18 W 91 0,086 7,826

ŽN 60 W 3 0,06 0,18

Fluo 2 x 36 W 2 0,086 0,172

Fluo 3 x 36 W 22 0,129 2,838

Fluo 2 x 36 W 4 0,086 0,344

Fluo 1 x 58 W 2 0,142 0,284

Metal-hal. 40 W 10 0,04 0,4

Varčna 2 x 18 W 14 0,036 0,504

ŽN 100 W 4 0,1 0,4

Fluo 4 x 18 W 37 0,086 3,182

Fluo 2 x 36 W 18 0,086 1,548

Fluo 2 x 36 W 15 0,086 1,29

Skupaj (kW) 25,53

Razsvetljava se vklaplja lokalno. 2.6.4 Priprava tople vode

Ogrevanje sanitarne tople vode je izvedeno preko svoje veje na razdelilniku ogrevanja v toplotni podpostaji. Ogrevanje sanitarne tople vode ni v funkciji.

GEprojekt


2.6.5 Prezračevanje in klimatizacija

Vgrajene prezračevalne naprave so štiri, vsaka pa distribuira zrak v posamezno etažo. Prezračevalne naprave so nevzdrževane in niso v obratovanju. Leto vgradnje prezračevanih naprav je 1979. Tabela 9: Preglednica prezračevalnih naprav na objektu

TIP Dovod (m3/h)

H tot - dovod

(mmVS) Odvod (m3/h)

H tot - odvod

(mmVS)

Priklj. moč Dovod (kW)

Priklj. moč Odvod (kW)

Topl. moč (kW)

KGOS 25 3.300 50 3.300 42 1,1 1,1 25,2

KGOS 32 5.300 57 5.300 2,2 2,2 59,2

KGOS 25 4.000 65 4.000 50 2,2 1,5 44,7

KGOS 20 2.070 44 2.070 0,75 0,55 23,1

Skupaj 14.670 14.670 6,25 5,35 152,3

Za pohlajevanje stavbe je vgrajenih cca. 5 kom split klima naprav, predvidene hladilne moči 2,5 kW, katere prav tako niso vzdrževane in ne obratujejo.

GEprojekt


3 ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE

3.1 OSKRBA Z ENERGIJO

Stavba je trenutno nezasedena, z izjemo dela pritličja, kjer deluje gostinski lokal - zasebni

investitor. Zaradi tega vzroka stavba ni priključena na sistem ogrevanja. Gostinski lokal se ogreva

lokalno preko plinskega kondenzacijskega kotla, nazivne moči 30 kW, proizvajalca Vaillant.

3.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije Na podlagi izvedenih revizij pogodb lastnik in uporabnik objekta preverita na trgu dosegljive cene energentov pri obstoječih in tudi vseh možnih drugih dobaviteljih za energijo.

3.1.2 Električna energija Prvi ukrep glede optimizacije in pregledom nad stroški je, da upravitelj in lastnik objekta naredita natančno revizijo pogodb za dobavo električne energije, kjer se analizira porabo energije, obstoječi tarifni sistem, zakupljene moči, kompenzacijo jalove energije, ipd.

Električna energija se porablja trenutno le v gostinskem lokalu, dobavitelja izbira lastnik gostinskega lokala. V primeru celovite energetske sanacije naj se izbere dobavitelj električne energije po postopku oddaje javnega naročila, pri čemer se izbere najugodnejši ponudnik na osnovi najnižje cene. 3.1.3 Voda Dobavitelj je Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi. Oskrba z pitno vodo je zanesljiva. Prekinitev oskrbe se lahko pojavi v primeru morebitnih vzdrževalnih delih na omrežju.

GEprojekt


3.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

Energetski pregled zajema skupino postopkov za izračun in oceno stanja rabe energije skozi ovoj stavbe, določa izračune in možne ukrepe za zmanjšanje rabe energije in jih ovrednoti s stališča učinkovitosti vlaganj. Pomembni so torej podatki o konstrukciji stavbe, predvsem sestav in debelina ter površina zunanjih sten, oken, stropa proti podstrešju ter tal. Pri energetskem pregledu smo uporabili metodo analize zgradbe. Podatke smo dobili iz literature, iz dosegljive tehnične dokumentacije in iz ogleda zgradbe ter s pogovorom z vzdrževalci objekta.

Analiza temelji na Elaboratu gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur. list RS št.: 52/2010, in zajema:

Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah,

Izkaz energijskih lastnosti stavbe.

3.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe Karakteristični gradbeni parametri stavbe

Neto uporabna površina stavbe: Au = 2.260 m2

Ogrevana prostornina stavbe: Ve = 10.656 m3

Celotna zunanja površina stavbe: A = 3.040 m2

Oblikovni faktor stavbe: fo = A / Ve = 0,29 m-1

Etažnost: K+P+N+M

Klasifikacija stavbe

Klasifikacija zgradbe po Pravilniku - (Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah – nestanovanjska stavba):

- Dovoljena letna potrebna toplota ne sme biti večja od QNH/Au

= 32 kWh/m2

Izračunana letna potrebna toplota za ogrevanje objekta

a) pred energetsko sanacijo na ovoju zgradbe

QNH = 438,76 MWh; QNH/Au = 194,1 kWh/m2a;

b) po energetski sanaciji na ovoju zgradbe

QNH = 65,2 MWh; QNH/Au = 28,8 kWh/m2a;

Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe: 1,375 W/m2K,

Dovoljeni koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe: 0,5 W/m2K

Izračunani koeficient specifičnih transmisijskih izgub obstoječe stavbe je izven mej dovoljenega.

GEprojekt


3.2.2 Transmisijske izgube

Transmisijske izgube predstavljajo izgube skozi ovoj stavbe - fasado, stavbno pohištvo, strop proti

neogrevanem podstrešju oziroma streho in jih vrednotimo z izračuni gradbene fizike.

Izvedena je bila analiza – izračun gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah.

Rezultati so v celoti podani v prilogi.

Slika 28: Transmisijske izgube

3.2.3 Izgube zaradi prezračevanja Neto ogrevana prostornina predmetnega objekta znaša 8.524 m3, predpostavljena urna

izmenjava zraka 1,0 h-1.

Slika 29: Izgube zaradi prezračevanja

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

Transmisijske izgube (kWh)

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000


Prezračevalne izgube (kWh)

GEprojekt


3.2.4 Toplotni pritoki in notranji toplotni viri

Toplotne dobitke delimo na dobitke sončnega sevanja skozi zastekljene in pa tudi nezastekljene

površine ovoja stavbe ter na dobitke notranjih virov zaradi oddaje toplote uporabnikov stavbe,

tehničnih naprav, itn.

Toplotni dobitki so sestavljeni iz:

notranjih toplotnih virov - upoštevano 4 W/m2 na enoto uporabne površine,

dobitkov sončnega sevanja v ogrevalnem in izven ogrevalnega obdobja.

3.2.5 Končna energija potrebna za delovanje stavbe

Končna energija potrebna za delovanje stavbe je povzeta po elaboratu gradbene fizike. Ker

stavba ni v uporabi izračun končne energije glede na dejansko porabo ni možen.

Slika 30: Končna energija potrebna za delovanje stavbe

3.3 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV

Energetsko učinkovitost stavbe in energetski varčevalni potencial najpogosteje ocenimo s

pomočjo energijskega števila. Energijsko število predstavlja porabo energije na neto enoto

površine, navadno v enem letu. S primerjavo energetskih števil podobnih stavb lahko ocenimo

tudi možne prihranke in stavbo uvrstimo v enega izmed energetskih razredov.

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000


Končna dovedena energija (kWh)

GEprojekt


3.3.1 Ovoj stavbe

Ovoj stavbe predstavlja enega največjih dejavnikov toplotnih izgub. Da bi zmanjšali transmisijske

toplotne izgube je potrebno zmanjšati koeficiente toplotne prehodnosti konstrukcijskih elementov

ovoja stavbe. Z kvalitetnim stavbnim pohištvom (okna in vrata) ter pravilno vgradnjo le tega

dosežemo zrakotesen ovoj in s tem manjšamo toplotne izgube zaradi nekontroliranega

prezračevanja. To v praksi pomeni toplotno zaščitene (izolirane) fasade, strehe in tla ter

kakovostno več slojno zasteklitev z ustreznimi okvirji.

Za stavbo so značilni zunanji zidovi, v kombinaciji opečne in AB izvedbe, toplotna prehodnost je

med 2,2 in 3,6 W/m2K. Po pravilniku PURES je maksimalna vrednost toplotne prehodnosti stene,

ki meji na zunanji zrak 0,28 W/m2K. Če bi želeli doseči tako toplotno prehodnost bi morali na

fasado vgraditi najmanj 14 cm povprečnega toplotnoizolacijskega materiala.

Težava pri investicijah v dodatno izolacijo fasad je visoka vrednost investicije, vendar ob relativno

velikih prihrankih energije to pomeni relativno dobro ekonomiko oz. ugodno (kratko) vračilno dobo

ukrepa.

Stavbno pohištvo na objektu je prvotno, s termopan zasteklitvijo in aluminijastim okvirjem, slabe

toplotne izolativnosti. Velik del stavbnega pohištva predstavlja tudi kopelit steklo, ki je uporabljeno

kot polnilo med nosilnimi AB stebri. Stavbno pohištvo nima vgrajenih zunanjih senčil, ki bi

preprečevalo zunanje solarne toplotne dobitke v poletnem času.

Stavba z velikostjo in razporeditvijo steklenih površin zagotavlja zahtevano osvetlitev prostorov,

ne pa tudi zaščite pred čezmernim segrevanjem poleti. Predvsem so izpostavljene zasteklitve v

1. nadstropju in mansardi južne fasade, ki jih bo nujno potrebno senčiti.

Zaradi naštetih razlogov je kljub nekoliko višji investiciji ter daljši vračilni dobi nujna in primerna

investicija v nova energetsko učinkovitejša okna z na primer troslojno plinsko polnjeno

zasteklitvijo z nizkoemisijskim nanosom.

Toplotne izgube skozi kombinacijo ravne in poševne strehe po izračunu gradbene fizike

predstavljajo le okrog 10% celotnih toplotnih izgub stavbe. Iz tega stališča izhaja manjši potencial

varčevanja z energijo ter daljša vračilna doba investicije v dodatno toplotno zaščito. Vendar

kontrola stanja toplotne izolacije strehe npr. s termografskim pregledom zaradi daljše neuporabe

stavbe ni možna. Vkolikor stanje strehe glede toplotno-zaščitne funkcije ni ustrezno, je lahko

dejanski delež toplotnih izgub bistveno višji kot prikazan v elaboratu gradbene fizike.

V nadaljevanju so ukrepi zasnovani tako, da sanirani elementi zadostijo zahtevam novega

pravilnika (PURES) oz. so še izboljšani. Zadostitev pogojem posameznih elementov še ne

pomeni, da je tudi objekt kot celota celovito saniran.

3.3.2 Prezračevanje Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje objekta.

Sistemi prezračevanja v stavbi so iztrošeni in jih je potrebno nadomestiti z novimi, energetsko učinkoviti prezračevalnimi sistemi z vračanjem toplote odpadnega zraka Sodobni sistemi vračanja toplote odpadnega zraka imajo stopnjo vračanja tudi prek 90%.

GEprojekt


Izvesti je potrebno ustrezne prilagoditve na obstoječega sistema prezračevanja, in delne klimatizacije, tudi z upoštevanjem eventualnih novih namembnosti posameznih delov stavbe.

3.3.3 Ogrevanje in priprava tople vode Potenciale za varčevanje toplotne energije v ogrevalnih sistemih lahko razdelimo na;

vgradnjo energetsko učinkovitega kotla na lesne sekance oz. reverzibilno toplotno črpalko zrak-voda, ki lahko služi v prehodnem obdobju ogrevanju ter v poletnem obdobju hlajenju stavbe

vgradnjo toplotne črpalke zrak-voda za pripravo tople sanitarne vode

vgradnjo obtočnih črpalk s frekvenčno regulacijo vrtljajev

vgradnja termostatskih glav na radiatorske ventile

hidravličnim uravnoteženjem sistema. 3.3.5 Električna energija in razsvetljava

Možni so naslednji splošni ukrepi:

- vgradnja sodobne varčne razsvetljave,

- namestitev senzorjev prisotnosti za prostore brez stalne prisotnosti

- z uporabo elektronskih predstikalnih naprav v obstoječih svetilih, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe (prihranki 20 %, investicija srednja in kratkoročna),

- z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna),

- z nakupom aparatov A razreda

- z zamenjavo obtočnih črpalk z energetsko učinkovitimi oz. frekvenčnim vodenjem

- zamenjava prezračevalnih naprav z novimi, z visoko stopnjo vračanja toplote odpadnega zraka (rekuperacijo)

- z rednim vzdrževanjem naprav

Predlagamo, da se obstoječe fluorescentne svetilke s klasično predstikalno napravo zamenjajo z T5 svetilkami z elektronsko predstikalno napravo, pri katerih je ocenjen odstotek zmanjšanje porabe električne energije v primerjavi z obstoječimi svetilkami (zaradi boljše svetilnosti in manjše porabe, ter že z vgrajenimi elektronskimi predstikalnimi napravami - ki so z zakonom predpisane ), do 20%. Če upoštevamo stroške nabave, življenjsko dobo in energetsko učinkovitost so LED svetilke, v večini primerov še nekoliko bolj učinkovite. Zato priporočamo, da se postopoma začne zamenjavati varčne svetilke z LED sijalkami. Energetska bilanca zamenjave kompletne razsvetljave objekta je prikazana v spodnji tabeli:

GEprojekt


Tabela 10: Energetska bilanca pri zamenjavi svetilk na objektu

Nove svetilke TIP

kos moč/sijalka (kW)

skupna moč (kW)

Fluo T5/EVG 1 x 58 W 90 0,0497 4,473

Fluo T5/EVG 2 x 36 W 2 0,0602 0,1204

Fluo T5/EVG 4 x 18 W 91 0,0602 5,4782

Varčna 12 W 3 0,012 0,036

Fluo T5/EVG 2 x 36 W 2 0,0602 0,1204

Fluo T5/EVG 3 x 36 W 22 0,0903 1,9866

Fluo T5/EVG 2 x 36 W 4 0,0602 0,2408

Fluo T5/EVG 1 x 58 W 2 0,0994 0,1988

Varčna 8 W 10 0,008 0,08

Varčna 2 x 18 W 14 0,036 0,504

Varčna 20 W 4 0,02 0,08

Fluo T5/EVG 4 x 18 W 37 0,0602 2,2274

Fluo T5/EVG 2 x 36 W 18 0,0602 1,0836

Fluo T5/EVG 2 x 36 W 15 0,0602 0,903

Skupaj (kW) 17,53

Iz zgornje tabele je razvidno da bi pri celotni prenovi razsvetljave ocenjeni energetski prihranek znašal 25,5 kW (iz tabele 10) - 17,5kW = 21,34 kW. Na letni ravni z ocenjenih 2500 obratovalnih ur prihranek znaša 19,99 MWh. 3.3.6 Sanitarna voda

Prihranimo lahko predvsem z organizacijskimi ukrepi in racionalno uporabo hladne in tople vode

(prihranki do 20 %, investicija majhna in kratkoročna).

Porabo sveže pitne vode in tudi tople sanitarne vode je možno zmanjšati z vgradnjo senzorjev in

EMV ventilov na pisoarje, ter vgradnjo varčnih splakovalnikov. Glede na dosedanje izvajanje

organizacijskih ukrepov varčevanja s sanitarno vodo (toplo in hladno), bi lahko ob dokončni

izvedbi le teh pričakovali do 10% znižanje porabe.

3.3.7 Nadzorni sistem z energetskim knjigovodstvom Nadzorni sistem je namenjen upravljanju, vodenju in nadziranju delovanja celotnega energetskega sistema objekta. Omogoča prikaz in spremljanje trenutnih, urnih, dnevnih, mesečnih ali letnih energetskih podatkov, analizo in statistično obdelavo različnih podatkov s področja proizvodnje in porabe energije. Preko nadzornega sistema lahko dostopamo do določenih podatkov tudi preko spleta – daljinski nadzor (remote control and monitoring). Preko tega sistema lahko izvajamo tudi energetsko knjigovodstvo in dostopamo do energetske baze podatkov, nameščene na ustreznem strežniku.

Uvedba energetskega knjigovodstva je eden pomembnejših ukrepov. Energetsko upravljanje

predstavlja osnovni instrument, ki nam omogoča boljši pregled rabe energentov in njihovih

stroškov. Vključuje spremljanje in analize porabe energentov in vode ter stroškov zanje. Na

GEprojekt


podlagi teh analiz lahko kakovostno pripravimo osnove za odločitev o uvedbi posameznih

ukrepov za zmanjšanje rabe energije. Končni cilj upravljanja z energijo je pomagati organizacijam

vzpostaviti sisteme in postopke, ki so potrebni za izboljšanje energetske učinkovitosti, kar bo

privedlo do zmanjšanja porabe energije in emisij toplogrednih plinov.

Slika 31: Model sistema upravljanaja z energijo

Osnovni namen sistemov spremljanja rabe energije je obvladovanje porabe energije, kar

pomeni:

• preprečevanje neučinkovite rabe energije

• odkrivanje možnosti nižanja rabe oz. stroška za energijo in

• spremljanje učinkov izvedenih ukrepov.

Ciljno spremljanje rabe energije prinaša novosti na področju vrednotenja specifičnih kazalcev.

Bistvena razlika glede na običajne sisteme spremljanja je, da se sistematično izdela pristop k

spremljanju vrste kazalnikov, periodike, ciljev in odgovornosti. Cilji se določajo v obliki linearne

funkcije oziroma ciljne premice. Enega glavnih kazalcev učinkovitosti predstavlja poraba

energije v odvisnosti od zunanjih pogojev, št. uporabnikov stavbe, ipd. Ob spremembi se

posledično spremeni tudi specifična poraba energije, kljub temu da morda na področju

energetske učinkovitosti ni bil izveden noben ukrep. Določanje ciljne premice omogoča, na

osnovi dejanske oblike soodvisnosti med zunanjimi pogoji in porabo energije, vrednotenje

specifičnega kazalca samo v odvisnosti od kvalitete rabe energije.

Poleg določanja potencialov prihrankov je s sistemom spremljanja možno vrednotiti tudi učinke

izvedenih ukrepov. V praksi je na primer težko vrednotiti spremembe specifične porabe energije

v razredu nekaj odstotkov, saj prihaja običajno do bistveno večjega raztrosa merjenih vrednosti.

S statističnimi metodami je časovno in kvantitativno možno vrednotenje tudi manjših sprememb

pri rabi energije. Sistem ciljnega spremljanja rabe energije omogoča enostavno uvedbo

statistične obdelave podatkov v stavbi ali ustanovi.

GEprojekt


Izkušnje kažejo, da je z uvedbo in izvajanjem sistema ciljnega spremljanja rabe energije možno

prihraniti okvirno med 5 in 15 % stroška za energijo in vodo, kar pa je seveda odvisno od načina

porabe energije in organizacije posamezne stavbe ali ustanove.

3.3.8 Izraba obnovljivih virov energije

Na osnovi lokacije, lege in drugih prostorskih ter družbeno ekonomskih dejavnikov smo analizirali ter ocenili možnosti izrabe:

• lesne biomase kot osnovnega ogrevalnega medija,

Osnovni kriteriji za uporabo lesne biomase ter reverzibilne toplotne črpalke za to oceno so:

• prostorski,

• obstoječe stanje kotlovnice (toplotne postaje), kjer se obstoječi način ogrevanja spremeni v sistem s kotlom na lesno biomaso (sekanci) oz. reverzibilno toplotno črpalko zrak/voda,

• potencial biomase, kjer je potrebno upoštevati lokacijske, transportne in skladiščne možnosti.

GEprojekt


4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

OPOMBA:

Predlagani ukrepi izpolnjujejo zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS

52/2010) ter omogočajo črpanje nepovratnih kohezijskih sredstev.

4.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI

Organizacijski ukrepi so takoj izvedljivi in v praksi prinašajo prve prihranke. Ti ukrepi so:

osveščanje uporabnika, lastnika, upravljavca

izobraževanje,

informiranje,

uvajanje energetskega managementa in energetskega knjigovodstva,

ciljno spremljanje rabe energije in stroškov na enoto kondicionirane površine/št.

uporabnikov/ipd.,

spremljanje rezultatov energetskega pregleda,

izdelava postopkov za varčevanje z energijo (obvestila, navodila),

ekonomična raba sveže pitne vode in STV,

spremljanje specifične porabe na enoto kondicionirane površine/mesec/leto.

Osveščanje (uporabnika) Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu je potrebno predstaviti vsem zaposlenim, saj bo na ta način dosežena večja ozaveščenost do učinkovite rabe energije in okolja. Po izvedbi sanacijskih ukrepov je potrebno organizirati predstavitev pregleda in usmeritve za učinkovito rabo energije, saj bo na ta način posredno zmanjšana izguba zaposlenih. Izobraževanje Izobraževanja morajo potekati v različnih oblikah ter nivojih glede na ciljno skupino, saj je izobraževanje vodstvenih struktur povsem drugačno orientirano kot izobraževanje vzdrževalca ali upravnika stavbe. Vodstvo mora zagotoviti ustrezno izobraževanje zaposlenih na področju racionalne rabe energije in ustreznih bivalnih pogojih. Informiranje Odgovorni delavci naj prejmejo informacije od usposobljenih institucij in sredstev javnega obveščanja, jih kritično obdelajo in na primeren način posredujejo zaposlenim. Energetsko knjigovodstvo Uvedba energetskega knjigovodstva je eden pomembnejših ukrepov. Energetsko upravljanje predstavlja osnovni instrument, ki nam omogoča boljši pregled rabe energentov in njihovih stroškov. Vključuje spremljanje in analize porabe energentov in vode ter stroškov zanje. Na podlagi teh analiz lahko kakovostno pripravimo osnove za odločitev o uvedbi posameznih ukrepov za zmanjšanje rabe energije.

GEprojekt


Potrebno je upoštevati dejstvo, da se ukrepi lahko izvajajo za več stavb skupaj (npr. za vse stavbe v lasti posamezne občine), kar smiselno poceni ukrep na enoto in ta postane ekonomsko rentabilnejši. Predstavitev in spremljanje rezultatov energetskega pregleda S prikazom denarnih tokov, kjer so prikazani stroški energije na posameznih porabnikih, dvignemo interes zaposlenih za znižanje porabe energije. Konkretno je to možno pri ugašanju luči, ugašanju porabnikov, zmanjšanju porabe el. porabnikov in zapiranju vode. Ukrep je primerno izvesti takoj. Njegov učinek se z izdelavo centralnega nadzornega sistema zniža. S spremljanjem rezultatov energetskega pregleda ostaja trajna vzpodbuda za delo na področju racionalne rabe energije. Izdelava postopkov za varčevanje z energijo Izdelava predpisanih postopkov za varčevanje z energijo, ki je razdeljen v dva sklopa:

postopki ob prekinitvi obratovanja in

postopki med obratovanjem. Za izvajanje postopkov naj bo v vsaki izmeni določena oseba, ki naj bo za izvajanje ukrepov tudi finančno stimulirana. Zmanjšanje prepiha oziroma vdora hladnega zraka pozimi Z osveščanjem porabnikov je mogoče zmanjšati vdor hladnega zraka v ogrevane prostore. Naravno prezračevanje prostorov mora trajati čim manj časa in mora biti intenzivno. Ekonomična raba sveže pitne vode Za povečanje ozaveščenosti vseh porabnikov pitne vode bi bilo potrebno na mestih porabe sveže pitne vode namestiti obvestila o ekonomični rabi sveže vode. Tedenska/mesečna analiza porabe energije Poraba energije se vseskozi spreminja zaradi, zunanjih pogojev (okolica), naključnih dogodkov in napak. Proizvodnjo in zunanje pogoje lahko do neke mere popišemo s čimer lahko tudi številčno ovrednotimo porabo energije. S tedenskim/mesečnim spremljanjem lahko ugotovimo tudi relativne vrednosti – indekse. Bistveno odstopanje indeksov ali trendi nam lahko kažejo na mesto napak, ki jih je tako lažje odkriti in odpraviti. Mesečni ali letni trendi pa kažejo na stanje postrojenj in zgradb in omogočajo lažje in pravilnejše odločanje o njihovi sanaciji ali zamenjavi. Pri analizi je potrebno vključiti vse energente in jih tudi križno primerjati. Analiza naj bo na že pripravljenih obrazcih, tako da je tedensko/mesečno porabljen čas za izdelavo poročila čim krajši.

GEprojekt


4.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

4.2.1 Prikaz investicijskih ukrepov s potrebnimi investicijskimi sredstvi

Predvideni so naslednji investicijski ukrepi:

- ukrep 1: Izvedba sanacije toplotnega ovoja stavbe (fasade)

- ukrep 2: Sanacija izolacije poševne in ravne strehe

- ukrep 3: Zamenjava stavbnega pohištva

- ukrep 4: Sanacija vkopane stene kleti

- ukrep 5: Zamenjava kotla

- ukrep 6: Sanacija prezračevalnega sistema

- ukrep 7: Vgradnja toplotne črpalke (TČ) za TSV

- ukrep 8: Vgradnja termostatskih ventilov in frekvenčno regulirane črpalke za ogrevalnega

sistema

- ukrep 9: Centralni nadzorni sistem, energetski monitoring

- ukrep 10: Vgradnja energetsko učinkovite razsvetljave

- ukrep 11: Organizacijski ukrepi

Cena energentov:

-ELKO 73,75 EUR/MWh

-El. energija 105,00 EUR/MWh

GEprojekt


Izvedba sanacije toplotnega ovoja stavbe (fasade)

Opis ukrepa:

Obstoječa fasada na objektu je slabo izolirana, zato je potrebno dodatno toplotno izolirati te zidove. Predlaga se namestitev toplotne izolacije (min. 16 cm mineralne volne) na toplotnem ovoju stavbe. Posebno pozornost je potrebno nameniti preprečitvi toplotnih mostov (AB nosilni elementi). Glede na nove debeline fasadnih slojev bodo nujna vzporedna dela tudi zamenjava zunanjih okenskih polic, strešnih obrob ob stikih z vertikalnimi površinami fasad. V investicijo je zajeto:

montaža in demontaža fasadnega odra,

demontaža in montaža obstoječih klimatskih naprav, odtokov, strelovodne instalacije

izvedba toplotnoizolacijske prezračevane fasade,

zamenjava okenskih polic,

izvedba okenskih špalet.

Ocenjeno 280 EUR/m2 (prezračevana fasada) Qt=S(UA)/1000 × 24 × SD × f1 × f2(kWh/leto) f1=korekcijski faktor prekinitve delovanja (0,89) f2=korekcijski faktor stopinjski dni (fasada 1, strop 0,75, tla 0,5) S= 845 m2 U= 2,2-0,21 Wm2/K SD= 3073 k/dni - 30 letno uteženo povprečje Prihranek toplotne energije se ocenjuje na 147,2 MWh/leto.

Ustar=2,2 Wm2/K Unov= 0,21 Wm2/K

Aefek= 845 m2

Investicija: 236.600,00 EUR

Stroški: EUR/leto

Prihranek: 10.028,00 EUR/leto

Vračilna doba: 23,6 let

Terminski plan uvajanja v mesecih:

0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja

Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje

GEprojekt


Sanacija izolacije poševne in ravne strehe

Opis ukrepa:

Streha objekta je kombinacija ravne in poševne strehe. Predvideva se, da debelina toplotne izolacije v sistemu ravne strehe ne presega deb. 5 cm ter 10 cm v sistemu poševne strehe. Predlaga se namestitev toplotne izolacije (npr. 22 cm mineralne volne), [λD = max. 0,035 W/(mK)] v sistemu poševne strehe ter toplotne izolacije (npr. 22 cm ekstrudiranega polistirena), [λD = max. 0,036 W/(mK)] v sistemu ravne strehe. V investicijo je zajeto:

izdelava, dobava in montaža konstrukcije za pokrivanje s kritino

toplotna izolacija, prekrivne folije

opaž, opažne plošče

Qt=S(UA)/1000 × 24 × SD × f1×X f2(kWh/leto) f1=korekcijski faktor prekinitve delovanja f2=korekcijski faktor stopinjski dni (fasada 1, strop 0,75, tla 0,5) f1=0,89 S=880 m2 U= 0,6-0,15 Wm2/K SD=3073 k/dni - 30 letno uteženo povprečje

Ustar= 0,6 Wm2/K, Unovi=0,15 Wm2/K (streha) Aefek= 880 m2

Prihranek toplotne energije se ocenjuje na 34,7 MWh/leto.

Streha objekta se toplotno izolira (880 m2). Ocena 120 EUR/m2


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x



GEprojekt


Zamenjava stavbnega pohištva

Opis ukrepa:

Na zgradbi je prvotno vgrajeno stavbno pohištvo v Alu profilaciji. Kot polnila med nosilnimi AB

stebri je uporabljeno tudi kopelit steklo. Predlaga se vgradnja večkomornega fasadnega

stavbnega pohištva.

Qt=S(UA)/1000 × 24 × SD × f1 × f2(kWh/leto) f1=korekcijski faktor prekinitve delovanja f2=korekcijski faktor stopinjski dni (fasada 1, strop 0,75, tla 0,5) S= 530 m2 U= 2,9-0,9 Wm2/K SD= 3073 k/dni - 30 letno uteženo povprečje

Ustar= 2,9 Wm2/K, Unov= 0,9 Wm2/K f1=0,75 Aefek= 530 m2


Obstoječe zastekljene površine ter kopelit steklo se zamenja z energetsko učinkovitejšimi okni (530 m2) - Uw = 0,9 W/m2K. V investicijo je zajeto:

izdelava, dobava in montaža večprekatnih oken in vrat

slikopleskarska obdelava notranje okenske špalete.

Ocena 380 EUR/m2.


Stroški: EUR/leto

Prihranek: 31,9 EUR/leto



0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x



GEprojekt



Opis ukrepa:

Obstoječe stene vkopane kleti so toplotno neizolirane, zato menimo, da jih je potrebno dodatno toplotno izolirati. Predlaga se namestitev toplotne izolacije (npr. 10cm mineralne volne), [λD = max.0,035 W/(m.K)], kot sistem izolacije z notranje strani. Pri izvedbi je potrebno paziti, da bo parna zapora neprekinjena ter nameščena na topli strani izolacije.

V investicijo je zajeto:

izdelava, dobava in montaža konstrukcije za MK plošče

toplotna izolacija, parozaporna folija

Mavčnokartonske plošče

Qt=S(UA)/1000 × 24 × SD × f1×X f2(kWh/leto) f1=korekcijski faktor prekinitve delovanja f2=korekcijski faktor stopinjski dni (fasada 1, strop 0,75, tla 0,5) f1=0,89 S=282 m2 U= 0,8-0,19 Wm2/K SD=3073 k/dni - 30 letno uteženo povprečje

Ustar2= 0,8 Wm2/K, Unovi=0,19 Wm2/K (vkopana stena kleti) Aefek= 282 m2


Toplotno se izolira stena vkopane kleti (282 m2) Ocena 50 EUR/m2


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x



GEprojekt


Zamenjava kotla

Opis ukrepa:

Predlagamo zamenjavo načina ogrevanja stavbe preko kotla z ELKO (v sosednji stavbi) na leseno biomaso (sekanci) z boljšim izkoristkom in nižji obratovalnimi stroški energenta. Vgrajeni novi kotel bo imel znižano toplotno moč zaradi boljšega toplotnega ovoja objekta (po dodatni izolaciji fasade, ravne in poševne strehe, zamenjavi stavbnega pohištva). V investicijo je zajeto:

demontaža stare toplotne podpostaje,

dobava in montaža novega kotla s transportnim polžem in novo kotlovsko opremo

izvedba vseh cevnih povezav v kotlovnici

pripravljalna in zaključna dela

zagoni in testiranja

meritve, preizkusi



Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x


Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko

GEprojekt


Sanacija prezračevalnega sistema

Opis ukrepa:

Vgrajene prezračevalne naprave so štiri, vsaka pa distribuira zrak v posamezno etažo. Prezračevalne naprave so nevzdrževane in niso v obratovanju. Predlagamo vgradnjo prezračevalnih sistemov z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacijo). V investicijski oceni je zajeto:

dobava in montaža 4. prezračevalnih sistemov z rekuperacijo (2.000 ÷ 5.000 m3/h),

eventuelna predelava priključkov, kanalov,

pripravljalna in zaključna dela. Prihranek toplotne energije bo znašal 111,2 MWh.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x



GEprojekt


Vgradnja toplotne črpalke (TČ) za TSV

Opis ukrepa:

Predlaga se vgradnja toplotne črpalke zrak-voda za pripravo tople sanitarne vode, ki obratuje v poletnem času. V času ogrevalne sezone je priprava TSV omogočena preko kotla na lesne sekance. V investicijo je zajeto:

dobava in montaža topotne črpalke moči 4 kW

povezave z kotlom na lesne sekance,

meritve, preizkusi,

transporti, zavarovanje.

Ocenjeni prihranek je 4,2 MWh/leto toplotne energije.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x



GEprojekt


Vgradnja termostatskih ventilov in frekvenčno regulirane črpalke za ogrevalnega sistema

Opis ukrepa:

Vsi obstoječi radiatorji nimajo vgrajenih termostatskih ventilov. Predlaga se vgradnja termostatskih ventilov na vseh radiatorjih centralnega ogrevanja. Z ustrezno nastavitvijo ventilov na 20-22°C lahko prihranimo 5-10 % toplotne energije potrebne za ogrevanje prostorov. Z frekvenčno regulacijo zmanjšamo porabo električne energije zagotovimo uravnoteženo tlačno razliko po celotnem razvodnem omrežju ter s tem izboljšamo izkoristek ogrevalnega sistema. V investicijski oceni je zajeto:

dobava in montaža termostatskih ventilov 50. kom,

dobava in montaža frekvenčno regulirane črpalke 4. kom,

eventualna predelava cevnih priključkov,

pripravljalna in zaključna dela. Prihranek toplotne energije 32,3 MWh/leto.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): nizka


GEprojekt


Centralni nadzorni sistem, energetski monitoring

Opis ukrepa:

Trenutno v stavbi ne obvladujejo energetskih tokov, tako da bi centralni nadzorni sistem v veliki meri omogočil sprotni nadzor nad porabo energentov in ločevanje posameznih segmentov, kjer ni potrošnje. Nadzorni sistem je sestavljeni iz števcev, zaznaval in naprav za daljinski prenos podatkov. Predvideno je spremljanje in beleženje (histografiranje) parametrov ter alarmiranje pri posameznih parametrih. Meritve porabe energije in vode naj se izvajajo vsaj za: - toplotno energijo (ločeno za posamezne funkcionalne enote),

- električno energijo (skupno za celotno stavbo ter posamezno za večje porabnike -

razsvetljava, toplotna črpalka, klimatske naprave, večji porabniki v stavbi, ipd.),

- porabo vode za celotno stavbo in posamezne funkcionalne enote.

Prihranke energije in vode se dosega s sprotno analizo porabe energentov. Investicija v centralni nadzorni sistem je lahko zelo različna, saj so velike razlike v kvaliteti in

količini opreme ter avtomatiziranosti sistema (programska oprema). Pri investiciji smo izbrali

srednjo varianto, ki omogoča realizacijo zgornjih zahtev.

V investicijski oceni je zajeto:

- programska (software) in strojna oprema z licencami (PC, Scada, printer)

- priklop naprav za zajem podatkov na komunikacijsko omrežje,

- programiranje in parametriranje,

- mesečni najem omrežnih podatkovnih storitev dobaviteljev energentov,

- izvajanje energetskega knjigovodstva.

Višina investicije lahko občutno niha, kljub temu pa ocenjujemo, da bi z izbrano investicijo zadostili pogojem, ki omogočajo ustrezen nadzor porabe energentov in je podlaga za njihovo analizo. Pričakujemo skupne prihranke v višini 3 %. Ocenjeni prihranek je 1,0 MWh električne energije in 12,9 MWh toplotne energije.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x



GEprojekt


Vgradnja energetsko učinkovite razsvetljave

Opis ukrepa:

Kot najvažnejši in osnovni pogoj za dobro splošno razsvetljavo je enakomerna osvetlitev delovne površine. Pri novih menjavah, bi bilo potrebno predvideti menjavo fluorescentnih svetilk z novejšimi svetilkami z EVG (elektronsko predstikalno napravo), ki v primerjavi s klasičnimi dušilkami prihrani do 20% priključne električne moči ter večje število svetilk z varčnimi sijalkami v LED svetilke (sobe, hodniki). V prostorih z občasno zasedenostjo bi bilo potrebno predvideti vgradnjo senzorjev prisotnosti. V investiciji je zajet strošek vgradnje senzorjev prisotnosti in zamenjava starih svetilk z novimi svetilkami z elektronsko predstikalno napravo ali LED, vendar le za dosego sedanjih parametrov svetilnosti. V investicijski oceni je zajeto:

dobava in montaža 280 kom fluo svetilk z elektronsko predst. napravo.

dobava in montaža 20. kom svetilk z varčnimi žarnicami

izvedba instalacijskih del

meritve, preizkusi,

transport, zavarovanje. Ocenjeni prihranek je 19,9 MWh/leto električne energije.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x



GEprojekt


Organizacijski ukrepi

Opis ukrepa:

Osveščanje in nadzor nad porabo energije in vode v vašem sistemu:

- ugašanje svetilk,

- kontrola odprtosti oken, vrat,

- kontrola termostatskih ventilov,

- pravilno prezračevanje,

- ekonomična raba sveže vode,

- spremljanje porabe energije,

- energetsko knjigovodstvo. Ocenjeni skupni prihranek znaša cca. 1% od skupne porabe električne energije in toplotne energije. Ocenjeni prihranek je 0,5 MWh električne energije in 9,6 MWh toplotne energije.

Investicija: / EUR

Stroški: / EUR/leto


Vračilna doba: / let


0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): nizka


GEprojekt


4.2.2 Povzetek investicijskih ukrepov

Tabela 11: Povzetek investicijskih ukrepov

Ukrep Cena

investicije

Prihranek toplotne energije

Prihranek električne energije

Vračilna doba

Čas za uvedbo

Težavnost Tveganje Ekološka

primernost Prioriteta ukrepov

€ kWh kWh Let Mesec / / /

Sanacija topl. ovoja stavbe

236.600,00


Sanacija izolacije podstrešja in ravne strehe 105.600,00


Sanacija stavbnega pohištva

201.400,00



14.100,00


Zamenjava kotla - lesni sekanci

70.000,00


Toplotna črpalka (TČ) za TSV

7.000,00

4.222 1,9 12-24 nizka nizko primerno 1

Sanacija prezračevanja

55.000,00


Prigraditev termostatskih ventilov (50 kom) in frekvenčnih črpalk 9.550,00

32.309 4,3 0-3 nizka srednje primerno 2

Centralno nadzorni sistem - CNS

20.000,00

12.924



33.500,00


Organizacijski ukrepi /

9.693

515 / 0-3 nizka nizko primerno 1

SKUPAJ (pri upoštevanju vseh ukrepov)

752.750,00 583.040 21.539

4.2.3 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje

Izvedeni ukrepi bodo vplivali na zmanjšanje emisij CO2.

Skupno zmanjšanje emisij CO2 znaša 167.975 kg CO2/leto.

4.2.4 Pregled rabe energije

Raba toplotne energije se zmanjšuje zaradi toplotne izolacije ovoja stavbe in posodobitev strojne

opreme (termostatski ventili, regulacija, hidravlično uravnoteženje)

Zmanjšanje porabe energije iz naslova posameznih ukrepov je razvidno iz predhodnih tabel in

poglavij.

Raba električne energije bo ostala približno ista. Pridobljeni prihranki električne energije zaradi

zamenjave razsvetljave in bodo kompenzirani z dodatnimi električnimi porabniki kot. npr. toplotna

črpalka za TSV.

GEprojekt


4.2.5. Pregled potencialov URE

Največji potenciali so na toplotni izolaciji ovoja stavbe, zamenjavi kotla, zamenjavi stavbnega

pohištva in vgradnji toplotne črpalke za pripravo STV, kar je podrobneje razvidno iz predhodnih

poglavij.

4.2.6 Izvedba ozaveščanja uporabnika

Zaželeno je permanentno izvajanje ozaveščanja zaposlenih o učinkoviti rabi energije v stavbi.

4.3 SCENARIJ CELOVITE ENERGETSKE PRENOVE STAVBE

Glede na cilje strategije Slovenije v tekoči perspektivi, kjer je predvidena celovita sanacija

objektov, je na koncu poglavja 4.3 prikazana varianta z upoštevanjem soodvisnosti ukrepov

glede na prihranke.

Tabela 12: Varianta celovite sanacije objekta z upoštevanje soodvisnosti ukrepov

Naziv objekta Prihranek

toplotne energije

[kWh/leto]

Prihranek toplotne

energije v EUR

[€/leto]

Prihranek električne

energije [kWh/leto]

Prihranek električne energije v

EUR [€/leto]

SKUPNI Prihranek PO

UKREPIH [€/leto]

TIMA RADLJE 403.777 42.502 -2.254 -237 42.265

Sanacija topl. ovoja stavbe 141.255 10.417 0 0 10.417

Sanacija izolacije poševne in ravne strehe

159.331 11.750 0 0 11.750

Sanacija stavbnega pohištva 222.232 16.389 0 0 16.389

Sanacija vkopane stene kleti 225.708 16.645 0 0 16.645

Sanacija prezračevalnega sistema

298.072 21.982 0 0 21.982

Prigraditev termostatskih ventilov (50 kom) in frekvenčnih črpalk

315.477 23.265 237 25 23.290

Zamenjava kotla - lesni sekanci 381.644 42.032 237 25 42.057

Toplotna črpalka (TČ) za TSV 395.063 42.317 -6.977 -733 41.584

Centralno nadzorni sistem - CNS 400.086 42.424 -5.948 -625 41.799


400.086 42.424 -2.768 -291 42.133

Organizacijski ukrepi 403.777 42.502 -2.254 -237 42.265

GEprojekt


4.4 VIRI

- Zapiski ogleda stavbe - Metodologija izvedbe energetskega pregleda - Strojniški priročnik, razni prospekti in ceniki - Energetski pregled

Metodologija izvedbe energetskega pregleda (MOP, april 2007)

Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije (Ur. list RS, 67/2015)

Opravljen strokovni ogled objektov

Opravljeni razgovori z upravnikom objekta

Pridobljeni podatki s strani upravnika objekta

Razpoložljiva projektna dokumentacija

GEprojekt


4.5 PRILOGE

4.5.1 Priloga 1: Priporočila za prihodnje metode merjenja in preverjanja

Mednarodni protokol za meritev in vrednotenje delovanja energetskega sistema (IPMVP)

predstavlja okvir pri določanju energijskih prihrankov ter prihrankov porabe vode, kot posledica

implementacije energijsko učinkovitih programov.

Namen IPMVP je povečati investicije v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije. IPMVP

predlaga 6 načinov:

Povečati energijske prihranke

Zmanjšanje stroškov financiranja projektov

Spodbujati boljše inženirsko delo

Pomagati pri demonstraciji in zajemu vrednosti zmanjšanja emisij pri energijsko

učinkovitih in obnovljivih sistemih.

Povečati razumevanje javnosti za upravljanje z energijo.

Pomagati organizacijam pri doseganju učinkovite porabe virov in ohranjanju okolja.

Priprava načrta je pomembna za pravo določitev energijskih prihrankov in posebej še za

ovrednotenje le teh. Predhodno načrtovanje pripomore k temu, da so v fazi izvajanja in tudi ob

implementaciji na voljo vsi potrebni podatki. Prav tako je pomembno, da se pridobljeni podatki

shranijo za morebitno kasnejše vrednotenje. Merilni načrt in načrt vrednotenja naj vsebuje:

Opis meritev in pričakovani rezultati

Opredelitev mej meritve

Dokumentacijo o letnem delovanju energetskega sistema

Poraba energije (periodično, letno)

Podatki o delovanju opreme (cikli, periode, dvoizmensko - enoizmensko delo...)

Podatki o prostorih (osvetljenost, prezračevanje, zahtevani pogoji...)

Podatki o delovnih sredstvih (starost, učinkovitost, lokacija...)

Običajna uporaba delovnih sredstev (delovni čas, delovne nastavitve (temperatura,

tlak,...))

Težave z opremo

Opredelitev vseh zunanjih vplivov na delovanje (temperatura ponoči)

Opredelitev spremljanja energijskih prihrankov po implementaciji rešitve

Opredelitev pogojev za nastavitev merilnikov porabe energije

Dokumentiranje postopkov meritev na podlagi katerih bo mogoče ovrednotiti uspešnost

meritev

Opredelitev metode merjenja

Opredelitev metode analize podatkov ter matematične modele ter njihove pogoje

uporabnosti

Opredelitev merilnih mest, merilne periode, obdelavo podatkov, spremljanje podatkov

Opredelitev zagotavljanja kakovosti meritev

Vrednotenje merilne natančnosti

Predstavitev prikaza in dokumentiranja rezultatov

GEprojekt


Ob potrebi opredelitev, kateri podatki bodo na voljo tudi zunanjim osebam in kateri samo

za interno uporabo

Če se pričakuje spremembe tudi v prihodnosti, opis metod za nastavitve opreme v

prihodnje

Opredelitev proračuna in sredstev potrebnih za izvedbo meritev.

Pri načrtovanju načrta varčevanja z energijo je dobro ugotoviti vzorec porabe energije, ker lahko

na podlagi tega ugotovimo postopek varčevanja.

Poročilo M&V (measurement & verification) po protokolu IPMVP mora vsebovati najmanj sledeče:

podatke, katere je potrebno spremljati skozi obdobje poročanja: datum začetka in konca meritev, podatke o energiji ali energentu ter vrednosti neodvisnih spremenljivk,

opis in obrazložitev vseh morebitnih popravkov ali korekcij izvedenih glede na relevantne podatke,

cena energije v obdobju poročanja,

detajlni opis o vseh ne-rutinskih prilagoditvah, glede na obstoječe stanje. Detajlni opis bi moral vključevati obrazložitev spremembe pogojev od tistih v osnovnem obdobju, pa tudi vsa dejstva in predpostavke, katere so vnaprej dogovorjene. Prav tako morajo biti opisane tehnični izračuni, kateri vodijo do prilagoditev,

izračunani prihranki energije in denarnih enot. M&V poročila morajo biti napisana tako, da bodo razumljiva, na ravni razumevanja bralca, oz. stranke. Energetski menedžerji naj bi pregledali M&V poročila z operativnim osebjem stavbe (postrojenja). Takšni pregledi lahko odkrijejo koristne informacije o tem kako objekt (postrojenje) koristi energijo ali kje bi lahko imelo operativno osebje koristi glede novih spoznanj o značilnostih koriščenja porabe energije njihovega objekta (postrojenja).

4.5.2 Priloga 2: Elaborati gradbene fizike

obstoječe stanje

sanirano stanje

GEprojekt - OBČINA RADLJE OB DRAVIGEprojekt 099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 6...

Documents

Transcript of GEprojekt - OBČINA RADLJE OB DRAVIGEprojekt 099_2016 Tima Radlje_koncno porocilo_rev2.docx stran 6...