GEOMETRIJSKA DNAMiha Perčič

20. 7. - 28. 9. 2015

Slika na naslovnici: Mlečna cesta 15022015, akril na kartonu, 2015, 100 x 70 cm ali 70 x 100 cm, izsek

MIHA PERČIČMagister likovnih umetnosti Miha Perčič se je rodil leta 1972 v Kranju. Svojo študijsko pot je začel na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1997 diplomiral iz vizualnih komunikacij pri prof. Radovanu Jenku. Leta 2002 si je po končanem podiplomskem študiju grafike pri prof. Branku Suhyju pridobil naziv magister likovnih umetnosti. Sodeloval je na večjih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. Leta 2013 je na Festivalu likovnih umetnosti v Kranju prejel priznanje ZDSLU za kakovost likovnih del. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in Likovnega društva Kranj (LDK). Dela kot samostojni kulturni delavec v Kranju.Izbor pomembnejših razstav:Leta 2000: TRAMPA PARA LOS OJOS, Diez grabadores eslovenos de la ultima generacion – Museo Nacional Del Grabado Buenos Aires, Argentina; 6. Bienale slovenske grafike Jakčev dom, Novo Mesto; 5e TRIENALE MONDIALE de l’estampe petit format, Chamalières Auvergne, Francija. 2001: PAST ZA OČI, Deset slovenskih grafikov najmlajše generacije, Mestna galerija Ljubljana; I. Biennial Internacional de Gravura do Douro, Alijó, Portugalska. 2003: INCIDERE ODTISI GRABAR Montefiore

Conca, Rocca Malatestiana Urbino, Italija. 2006: 7. Bienale slovenske grafike Otočec, Jakčev dom, Novo Mesto; X. Biennial Intergraf Alpe-Adria, Galleria  La Comunale, Udine, Italija. 2007: 4TH International Biennial of Mini Prints - Tetovo 2007, Muzeum of Tetovo area, Makedonija. 2008: Razstava del članov LD Kranj, Galerija ZDSLU, Ljubljana; Umetniški projekt »KAM« Galerija Kranjske hiše, Kranj. 2009:  1st International Print Biennial  - China, Fushun City, Liaoning province, Kitajska; 6-th international trienal of graphic art Bitola, N.I. Institute and museum – Bitola, Makedonija; 8. Bienale risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, Prešernova hiša, Mala galerija, Galerija MO Kranj. 2010: 30th Mini Print International  of  Cadaques,  Taller Galeria Fort,  Girona, Španija; Wingfield Barns, Eye, Suffolk, Velika Britanija; Fundacio Tharrats d’Art Grafic, Pineda de Mar, Barcelona, Španija; Begegnungen – srečanja Kranj, Galerie der Stadt Villach (Galerie Freihausgasse) Avstrija; 1st International Small Format Painting & Mixed Media Competition, LESSEDRA Gallery Sofia, Bolgarija. 2011: Galerie L’Etangd’Art Bages, Francija; 16th International Print Biennale Varna, Graffit Gallery, Bolgarija; TRIANGLE - Galerie Vorspann, Bad Eisenkappel, Avstrija. 2012: 46° 29’ 11’’ N, 14° 35’ 46’’ O - Südpol 6.0, Galerie Vorspann, Bad Eisenkappel, Avstrija; ”ŠKATLA, ŠKATLICA, GAJBA, KAKO JAZ TEBE VIDIM?” Mala galerija Kranj; 7th International Triennial of Graphic Art - Bitola 2012, N.I. Institute and museum – Bitola, Makedonija. 2013: 9th Biennial International Miniature Print Competition Norwalk, Center for

Contemporary Printmaking, Norwalk, ZDA; Global Print 2013 Alijó, Portugalska. 2014: 2. slikarska kolonija MKC Kranj, Makedonski kulturni center “Sv. Ciril in Metod” Kranj.V letih 2001-2003, 2006, 2009 – 15: Majski salon; od 2007- 2013 (6th -12th) Lessedra World Art Print Annual - Mini Print, LESSEDRA Gallery Sofia, Bolgarija; 2012 - 2014 (1. - 3.) Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLUSamostojne razstave:Leta 2002: Preddverje zavarovalnice Triglav Kranj, Galerija ZDSLU Ljubljana. 2003: Mala galerija LD Kranj. 2006: Mala galerija LD Kranj. 2008: Mala galerija LD Kranj, Atelje Puhar Kranj. 2009: Creinativa Kranj. 2011: Cafe galerija Pungert Kranj, Mala galerija LD Kranj. 2012: ČRTAM - Galerija ZDSLU Ljubljana, ŽVERCE VESOLJA - Layerjeva hiša, POPOTI -Makedonski kulturni center “Sv. Ciril in Metod” Kranj. 2014: VESOLJE - Cafe galerija Pungert Kranj, NEŠTETO - Layerjeva hiša Kranj. 2015: MIKRO – MAKRO, Galerija Kranjske hiše Kranj.

Martinček 1 (4), mešana tehnika na papirju, 2015, 100 x 70 cm, izsek

OD RISBE DO GRAFIKENaslov “Od risbe do grafike”, ki ga nosi že magistrska naloga Mihe Perčiča, zaobjame celotno njegovo ustvarjanje, raziskovanje in razmišljanje, saj njegova dela še danes kažejo neprestano prepletanje med risbo in grafično tehniko. Ta dva medija sta rezultat njegovega razuma in roke. Osnovna nosilka likovnega razmišljanja in občutenja je risba, ki nastaja s pomočjo potez. Te so sestavni del njegovega rokopisa, saj nastajajo na podlagi naše fizične moči. Linija tako predstavlja konstrukcijski element, ki ga lahko prepleta, plasti ali pa mu omogoča ustvariti ploskev, iz tega sledečo obliko in s tem likovni prostor. Spreminjanje vizualnih oblik in ustvarjanje novih mu omogoča nastajanje novega sveta, hkrati pa je tu prisotno večno iskanje, kajti rezultat mu ne pomeni istočasno odrešitve, temveč vnovično praznino in željo po novem cilju. Pogosto so to oblike vsakdanjih predmetov, ki so skrbno izbrane in jih lahko v celoti spremeni do nerazpoznavnosti ali pa iz le-teh sestavi neko novo obliko, ki pa je lahko tudi izhodiščna točka za naslednjo grafiko. Obliko, ki sicer predstavlja prazen prostor, tako poskuša napolniti z vsebino. V njej so skrite njegove misli (njegovo opazovanje, raziskovanje, analiziranje in preizkušanje), ki so odraz njegovega jaza.

Martinček 2 (1-10), mešana tehnika na papirju, 2015, 100 x 70 cm, izsek

Pri razvijanju idej mu pomaga risba ali skica na papirju, kajti le tako lahko ugotovi, s pomočjo katere grafične tehnike bo dosegel želeni rezultat. Grafika je ena od vej likovne umetnosti, ki nastaja na osnovi različnih materialov in orodij, do katerih umetnik vzpostavi intimen odnos. Vsem grafičnim tehnikam je skupna matrica, ki je izdelana v različnih materialih, kot so: les, plastična masa, kamen ali kovina. Matrica predstavlja negativ, iz katerega s posebnim postopkom, ki ga zahteva uporabljeni material, in s pomočjo barve dobimo pri odtisu na papir grafiko. Uporabljeni material ravno tako odloča o kvalitetnem številu odtisov, ki jih je možno dobiti iz iste matrice. Tako so grafike oštevilčene s števili od 1 do 50 pri lesorezih, od 1 do 200 pri litografijah in od 1 do 500 pri bakrorezih. Poleg tega pa na videz vpliva tudi izbor grafičnega papirja. Poznamo globoki, visoki, ploski in slepi tisk. Miha Perčič je v svojih delih uporabil visoki tisk (različnih materialov) in globoki tisk (suha igla). Pri visokem tisku (npr. šablonski tisk, linorez, lesorez ...) obarvamo zgornje, vrhnje površine matrice. Pri globokem tisku (npr. suha igla, bakrorez, jedkanica, akvatinta, reservage ...) pa barvo najprej vtremo v zareze, obrišemo odvečno na površini in naredimo odtis.

Grafična tehnika suhe igle, ki jo je uporabil pri želvah, je bila prvič v uporabi leta 1480. Najprej kot dodatna tehnika, s pomočjo katere so popravljali bakrorezne grafike in jedkanice, kasneje pa je postala samostojna. V kombinaciji sta jo uporabljala tudi

Albrecht Dürer in Rembrandt. V delih slednjega doživi vrhunec, popolnost pa v 18. stoletju z Jacques-Philippeom Le Basom in njegovimi učenci. Proti koncu 19. stoletja jo srečamo tudi v impresivnih delih Edvarda Muncha, Ernsta Ludwiga Kirchnerja, Maxa Beckmanna in Picassa. Matrico razimo v kovinsko cinkovo ali bakreno ploščo z jekleno iglo ali diamantom. Raze izpodrinejo material in nastanejo dvignjeni robovi, v katerih ostane barva, ki jo nanesemo na celotno površino in nato obrišemo. Črte, ki nastanejo, so lahko nežne in vedno osenčene. Koncentracija linij nam omogoči doseganje senc, kontrast med svetlimi in temnimi deli ter natančno izdelavo detajlov. Dopuščajo majhne naklade (6–7 odtisov pri cinkovi), ker se brazda pri tiskanju kmalu splošči ali odpade in risba izgubi značilno mehkobo. Miha je uporabil cinkovo ploščo, ki zaradi trdote zahteva veliko fizično moč, zato drži iglo kot palico, hkrati pa mu počasnejša kretnja omogoča večji nadzor, usmerjenost in premišljenost. Za to tehniko je značilna gladka tanka linija, ki je posledica igle, ter oster začetek in konec linije. Pri odtisu pa imamo na papirju dvignjeno reliefno linijo barve ter slikovit učinek. Želvi sta tako razdeljeni na 4 enakovredne dele. V površino, kjer je želel narediti oko ali doseči želeni vzorec kroga, je zvrtal luknje, ostalo je nastalo z zgoščevanjem in križanjem linij. Ploskev je sestavil z liki, ki tvorijo pege, lise in ploskve. Barvno paleto je omejil na intenzivno rdečo in črno. Želvi sta tako prikazani v nasprotnih si barvah (ena rdeča s črnimi liki in druga v ravno obrnjeni kombinaciji barv).

Za upodobitev martinčkov je izbral mešano tehniko na papirju. Prevladuje akrilna barva, sicer pa sta prisotna še pastel in svinčnik. Vidne so tudi sledi uporabe grafične tehnike visokega tiska, ki je posledica odtiskovanja raznih površin npr. gume koles, ki v liniji potujejo po sliki. S tem je slika dobila tudi teksturo. Za kompozicijo je izbral celotno barvno paleto, v kateri pa izstopajo osnovne barve: rumena, rdeča in modra. Imamo kontrast med toplimi in hladnimi barvami, prav tako pa tudi med lazurnimi in pastoznimi nanosi, ki jih dopolnjuje s kapljanjem barve na osnovo, razlivanjem barve in ekspresivnimi potezami, ki celotno kompozicijo poživijo in razgibajo. To pa dopolnjuje še z uporabo likovnih elementov, kot so: točke, linije, krog in kvadrat oziroma romb. Točka kot najmanjši grafični znak je usmerjena sama vase in v njej ni gibanja. To spremeni z linijo kot simbolom življenja. Glavna elementa, ki jima nameni največ pozornosti, pa sta krog kot simbol neba in popolnosti, naš spremljevalec povsod v naravi, hkrati pa se širi in razvija iz osrednje točke ter predstavlja čas, ter romb, ki je simbol zemlje in ženskosti, konceptualno povezan s številom štiri, ki lahko predstavlja štiri elemente: zemljo, zrak, ogenj in vodo, prav tako pa tudi štiri strani neba ... Končno kompozicijo je razrezal na deset enakih delov in dobil novo celoto.Miha Perčič je tako prazno površino lista, ki vzbuja občutek čistosti in tišine, prelevil v razgibano slikovito celoto, na kateri je zabeležil sledi živali in človeštva. Zaznamuje ga motivika minljivosti, saj želi svojim idejam vdahniti novo življenje ter se vidi kot

Želva 1 (1), barvna suha igla, 2015, 70 x 100 cm ali 100 x 70 cm

večni popotnik in raziskovalec svojega jaza. Njegove kompozicije so dobro pretehtane ter kažejo način medsebojnih odnosov izbranih izraznih sredstev, s pomočjo katerih se izraža. Tako vidimo v teh delih zamisel realistične oblike, ki je vzeta iz narave v podobi želve in martinčka, ki se je po obdelavi zaradi preprostega razreza na enakovredne manjše kose spremeni v čisto abstrakcijo ter s tem dobi novo vlogo in funkcijo.

Melita Ažman, univ. dipl. um. zg.

Želva 2, barvna suha igla, 2015, 70 x 100 cm ali 100 x 70 cm, levo postavitev 1, desno postavitev 2

Izdala Mestna knjižnica Kranj,julij 2015