1

Poslu{anje

1/2004

2

»Vest je hudo natanka, u~enjaki ne bodo izna{liimenitnej{ega instrumenta; ne izpregleda ni~esarin ne pozabi ni~esar, pravi~nej{a je od ogledala samega.Uboga nespametna pamet se trudi, da bi jo preslepila,ali vsaj preprosila. Pamet pozna veliko lepih inblagozvo~nih besed ... Ali vest je neusmiljena in je mo~na.«

Ivan Cankar

3

Fran~i{kov prijatelj � XV/1 (151) � 2004Izhaja {tirikrat na leto med {olskim letom � izdajajo bratje kapucini ter asi{ki romarji� urednik: br. VladoKolenko � uredni{ki sodelavci: Jana Podjavor{ek, Fani Pe~ar, Helena Globokar, br. Jaro Kne`evi}, � naslovuredni{tva: Fran~i{kov prijatelj, Mekin~eva 3, 1119 Ljubljana � elektronska po{ta: franciskov.prijatelj@rkc.si � listse vzdr�uje s prostovoljnimi prispevki.Grafi~na priprava: Salve, d.o.o., Ljubljana � tisk: Littera picta d.o.o., Ljubljana

Poslu{anje»Poslu{aj, Izrael: Gospod je na{ Bog, Gos-

pod je edini! Ljubi Gospoda, svojega Boga, zvsem srcem, z vso du{o in z vso mo~jo! Tebesede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodov tvojem srcu. Ponavljaj jih svojim sinovom ingovôri o njih, ko biva{ v svoji hi{i in ko hodi{po poti, ko lega{ in ko vstaja{!« (5 Mz 6,4-7)

To so besede, ki so za Izraelce najboljpomembne. To so besede, ki jih imajo na-pisane na podbojih vrat in jih nosijo tudi sseboj. Govorijo o poslu{anju in prepri~anju,da je Gospod na{ edini Bog. loveka svari-jo pred tem, da bi iskal druge bogove, da biposlu{al tiso~ drugih stvari in postajal ne-zvest Bogu. Vsaka nezvestoba vodi v pogu-bo in propad, zato Gospod svari pred temin eli, da bi ga poslu{ali.

Toliko besed je e {lo skozi na{au{esa in veliko stvari se je »used-lo« v na{o notranjost. Najprej smokar nekaj ~asa poslu{ali, predensmo znali povezati glasove in bese-de ter to, kar ~utimo, povedati.Vsak otrok najprej poslu{a in setako u~i, da bo tudi on znal govori-ti. Poslu{ali smo star{e, brate insestre, pa vse tiste, ki so prihajalina obisk in nas nagovarjali. Po-slu{ali smo petje in molitve v cerk-vi. @iveli smo v naravi, kjer smovase srkali vse njene sli{ne in ne-sli{ne glasove. Kar smo poslu{ali,to je oblikovalo na{o notranjost in

zna~aj. In to se dogaja tudi danes. Kar po-slu{amo, to je v na{em srcu, to je na{a hra-na, mo~, ki nam daje `ivljenje. Imamo dveu{esi in ena usta, zato moramo predvsemposlu{ati. Sam izku{am, da so danes cenje-ni tisti ljudje, ki znajo prisluhniti in poslu{ati.V~asih govorjenje sploh ni potrebno. Bog imaza vsakega izmed nas svoje sporo~ilo. Na{anajve~ja naloga je, da mu znamo prisluhnitiin ga poslu{ati? Kje in kako? Sredi vsakda-njega vrve`a in skrbi? Tudi tam. [e bolj pa vglobini in tihoti svojega srca, kjer nam kotlahen vetri~ {epeta. Vsakemu razodeva svojna~rt in samo s poslu{anjem bomo lahkospoznali, kaj Bog za nas resni~no eli. Samos poslu{anjem Njega bomo lahko spoznalisvojo ivljenjsko pot.

Tudi v dogodkih, ki so pred nami, po-slu{ajmo Njegov glas. V veri poslu{ajmo be-sede vstalega Kristusa: »Mir z vami! Ne bojte

se«. Vsi, ki smo se trudili pri na-stajanju te {tevilke Fran~i{kove-ga prijatelja ti `elimo, da bi vnjem na{el/na{la nekaj zase, karbi te nagnilo, da bi {e bolj po-slu{al/a Gospoda. Dodali smo ne-kaj novih rubrik. Zato {e tolikobolj vabljen/a k sodelovanju tudis svojimi prispevki in razmi{lja-nji. Za spodbudo: tema prihod-nje {tevilke bo evangelij. Veselibomo, ~e nam zaupa{, kako, kjein kdaj te je nagovoril evangelij oz.kaj v njem je tisto, kar ti daje mo~za ivljenje.

br. Vlado Kolenko

Uvodnik

4

Ko so potovali, je pri{el v neko vasin `ena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hi{o.Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija.Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslu{ala njegove besede, Marta pa je imela s postre`bo veliko dela.Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustilasámo stre~i? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta,skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno.Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«

Lk 10,38-42

4

5

Ob Tvojih nogahLe eno je potrebno, ko sprejmem Jezu-

sa v goste. Sesti k Njegovim nogam in po-slu{ati Njegovo besedo. Toda, ali jo bomtudi sli{ala?

V~asih res sedim ob Tvojih nogah in Teposlu{am, toda z mislimi sem tam, kjer jeMarta. Pri naslednjem izpitu, pri stvareh,ki jih moram postoriti, dogodkih, ki me~akajo. Tako pravzaprav ne poslu{am jazTebe, ampak bolj Ti mene, dokler se po~asine usmerim na sedanji trenutek in se obr-nem k Tebi, eljna Tvoje besede.

A vendar, v~asih je tudi ob Tvojih nogahtako tiho. Ne spregovori{ vedno, ko Ti kajre~em, ne odgovori{ takoj. U~i{ me poni`no-sti in pusti{, ~akam, pusti{, da v molkuraste moja vera in zaupanje vate. Tako dol-ge, a vendar potrebne so te ure, ko v ti{iniprislu{kujem glasu s Tvojih ust. Dajejoceno in dragocenost Tvojim besedam terrast mojemu hrepenenju.

In ko spregovori{, pijem vodo iz Tvojegaizvira. Tolikokrat si me e presenetil in midal vedeti, da je vredno ~akati, da je vsaketoliko ~asa vredno pustiti vsa opravila Marteter si kot Marija vzeti ~as le zate. Tvoje be-sede mi odpirajo o~i, da vidim, ~esar prejnisem videla, da spoznavam Tebe in samosebe. Ni jih vedno lahko takoj sprejeti, sajTi ve{, da le resnica osvobaja, a vendar soodsev Tvoje ljubezni in elje, da bi me pe-ljal k ve~ji svobodi. Da bi bila vedno bolj to,kar sem.

In tako me poslu{anje ob Tvojih nogahu~i poslu{ati tudi samo sebe. Morje glasov,

`elja, misli se ob Tebipo~asi umirja in mednjimi v globini prepoz-navam glas, ki si ga Ti sam polo`il vame inna katerega lahko naslonim svoje ivljenje.Prepoznavam glas ljubezni. Kajti ~e nimamljubezni, nisem ni~, z njo pa se u~im upati,verovati in prebroditi tudi te`ke trenutke`ivljenja.

In ob Tvojih nogah me Tvoj pogled lju-bezni vodi do bli`njih, ki jih sre~ujem.Ko se u~im poslu{ati Tebe, se s tem u~imtudi, kako prisluhniti drugim. Da mo-ram, ~e jih ho~em ne le poslu{ati, am-pak tudi sli{ati, pozabiti na opravke mojeMarte, potrpe`ljivo ~akati na ~as, ko sose pripravljeni odpreti, in dopustiti, dasvobodno vedno sami izbirajo, kak{nibodo, pa ~eprav se to ne sklada z mojimipri~akovanji ali `eljami. Poslu{ati s sr-cem, da lahko tudi sli{i{, bi rekel Maliprinc.

Le eno je potrebno; sesti k Tvojim no-gam in prisluhniti Tebi. Da se ob Tebinau~im poslu{ati in sli{ati sebe in druge.Da ob Tvojih nogah prepoznam, kaj je ti-sto, za kar je vredno skrbeti v mojem ivlje-nju. Da ob Tvojih nogah tudi Marta dobipravo mesto pri meni; mesto, ki si ji gadolo~il Ti, ko si dejal: »I{~ite najprej Bo`jekraljestvo in vse drugo vam bo navr`eno.«Hvala Ti, Jezus, da prihaja{ k meni v go-ste, hvala, da lahko sedim ob Tvojih no-gah, ko govori{.

Ur{ka Bokal

Ob izviru

6

Nasveti za bolj{eposlu{anje

1. @eleti si mora{,da bi bil bolj{i po-slu{alec.

2. Prenehaj govoriti.3. Glej tistega, ki govori.4. Znebi se vseh motenj.5. Posku{aj izlu{~iti glavni poudarek.6. Ne prepiraj se miselno z govorcem.7. Poslu{aj tudi tisto,kar ni bilo

izre~eno.8. Ne sklepaj prehitro.9. Prepoznaj svoje lastne predsodke.

Poslu{anje je ve~ kot samo biti tiho.Pomeni trdo delo in dolo~en napor. Do-ber poslu{alec zazna razli~ne podrobno-sti pri sogovorniku in se zna v`iveti v nje-govo pripoved. Pomeni, da iz centra po-zornosti izrine samega sebe in vanj po-stavi sogovornika. Tako ta lahko povesvojo misel do konca, brez da bi po-slu{ajo~i predvideval, kaj bo povedal inga tako prekinjal s svojim pripovedova-njem ali odgovarjanjem.

Povpre~en ~lovek govori okrog 135 do 175besed na minuto, toda poslu{amo lahkopreko 400 besed v minuti. Torej, slab po-slu{alec zapravi ves ~as med hitrostjo po-slu{anja in hitrostjo govorjenja za dnevnasanjarjenja, premi{ljevanja, kaj bo dejalsam ali za mentalno prerekanje s sogovor-nikom. Poslu{a prakti~no dva glasovaisto~asno, sogovornikovega in svojega, no-tranjega.

Veliko ljudi vidi sebe kot dobre po-slu{alce, vendar jih je dejansko zelo malo.Povpre~en odrasli zapravi okrog tri ~etrtinevsakega delovnega dne za verbalno komu-niciranje. Okrog polovica od teh jih zapraviza poslu{anje. Neverjetno, po raziskavah jepovpre~na u~inkovitost poslu{anja odras-lih le okrog 25%.

Normalen, povpre~en poslu{alec razumein absorbira okrog 50% celotnega pogovo-ra. In ta relativno slaba procentualnost po48 urah pade na neverjetnih 25%. To po-meni, da bo informacija iz pogovora, ki jo`elimo priklicati po dveh dneh, zelo nepo-polna in velikokrat napa~na. Ni ~udno, dase ljudje redko kdaj strinjajo o temi, o ka-teri so razpravljali.

Zbrala Fani Pe~ar

Poslu{anje

7

Kdor je iz Boga,poslu{a Bo`jebesede (Jn 8,47)

Fran~i{ek uporabi te besede iz Evangeli-ja po Janezu, da bi mogel poudariti pomenposlu{anja. Zanj se poslu{anje v prvi vrstinana{a na Bo`jo besedo, ki brez tega daru,dr`e ne more obroditi sadu (prim.Fran~i{kovo nepotrjeno vodilo 22,12).

Svojih bratov in poslu{anja se spomniv pismu celotnemu redu: "Ko sli{ite Njego-vo ime, ga molite inse mu v svetem stra-hu in s spo{tova-njem priklonite dotal (1 Mz 19,1). Nje-govo ime je: GospodJezus Kristus, SinNajvi{jega (Lk 1,32),ki je blagoslovljen naveke. Amen.

Poslu{ajte, Gos-podovi sinovi in mojibratje, in z u{esisprejmite moje be-sede (Apd 2,14; Ps48,2). Nagnite uho(Iz 55,3; Ps 77,1)svojega srca in po-slu{ajte glas SinaBo`jega. Dr`ite senjegovih zapovedi zvsem svojim srcem

in z vso du{o izpolnjujte njegove nasvete.'Hvalite ga, ker je dober' (Ps 135,1), in po-veli~ujte ga s svojimi deli (Tob 13,6), kaj-ti zato vas je poslal po vsem svetu, da zbesedo in dejanjem izpri~ujete njegovo be-sedo ter odkrivate vsem ljudem, da ninih~e vsemogo~en razen njega (Tob 13,4)."(PPRe 4�9).

Fran~i{ek poudari pomen besede in de-janja v nadaljevanju na{e naslovne vrstice,kjer izrazi svoje globoko spo{tovanje do vse-ga, kar je povezano z Bo`jo besedo: "Zatomoramo mi, ki smo {e posebej dolo~eni zabogoslu`na opravila, ne samo poslu{ati indelati, kar govori Bog, temve~ moramo tudivarovati svete posode in druge bogoslu`nepredmete, ki vsebujejo njegove svete bese-

Fran~i{ek in Klara vabita

8

de, da bi v sebi poglabljali zavest o veli~inina{ega Stvarnika in o na{i nizkosti v njem"(FPRe 34). V Jakobovem pismu beremo:"Postanite uresni~evalci besede in ne le po-slu{alci, ki sami sebe varajo. e je namre~kdo poslu{alec besede, ne pa njen ure-sni~evalec, je podoben ~loveku, ki ogledujesvoj rojstni obraz v zrcalu; pogleda se, aodide in takoj pozabi, kak{en je bil" (Jak1,22�23). Fran~i{ku beseda in dejanje nezado{~ata. Spusti se {e globlje, ko je pozo-ren na zunanje stvari, predmete.

V odkrivanju pomena, ki ga daje Fran~i{ekposlu{anju, ne moremo presko~iti po-kor{~ine, ki korenini prav v poslu{nosti Bo`jibesedi in je tudi razlog ve~je poslu{nosti:

"Sveta Pokor{~inazmede vsa telesna, ~utna in lastnahotenjain dr`i v mrtvenju svoje telo,da je pokorno duhuin poslu{no svojemu bratu,in je podrejenovsem �"

Pozdrav krepostim 14�16

Najbr` je le nekaterim dano, da oku{ajobli`ino Svete pokor{~ine in zmorejo v vsa-kem polo`aju dati prednost poslu{anjupred svojimi hotenji. Za ve~ino je to pot.Namre~ � poslu{nost Bogu se v nekaterihsvojih vidikih mo~no ka`e v poslu{nosti svo-jim bratom. Razumen pogovor, spo{tova-nje osebe in uglajen pristop do lastnika iz-govorjenega obarva polo`aje, v katerih seznajdeva Fran~i{kov brat ali sestra, s to-plimi odtenki. Ne bi smelo biti pomembnoali nam te besede prijajo ali pa nam pov-zro~ajo bole~ino in jih ~utimo kot krivico,mogo~e celo la`.

Ali kot pravi na{ e omenjeni apostol Ja-kob, da je treba biti hiter za poslu{anje,po~asen za govorjenje, po~asen za jezo(prim. Jak 1,19).

s. Polonca Majcenovi~

9

Da bi resni~no lahkoposlu{ali ~loveka,moramo prejposlu{ati BogaSe lahko za za~etek na kratko predstavi{?

Sem Alek Zwitter iz Ljubljane. Prihajamiz dru`ine s tremi otroki, imam eno mlaj{osestro in mlaj{ega brata. Smo lepa dru`ina,z lepimi odnosi `e od malega in sem zelohvale`en za to. Moja pot je bila precej zviju-gana, da sem pri{el do tu, kjer sem. Ko semkon~al be`igrajsko gimnazijo, sem nekaj let{tudiral medicino. Potem je pri{el odlo~ilentrenutek spreobrnjenja, ~as iskanja in za-tem eno leto v {oli za evangelizacijo vNem~iji, kjer sem se sre~al z mlado, ivo inustvarjalno Cerkvijo. Odlo~il sem se za {tu-dij teologije, najprej kot laik, po enem leturazlo~evanja poklicanosti v Belgiji, pa semvstopil v ljubljansko bogoslovje kot bogo-slovec Skupnosti Emanuel. V bogoslovjusem zdaj tretje leto in ~e Bog da, bo letosdiakonsko posve~enje. Ravnokar sem od-dal diplomo v prvo branje.

Ve~ina mladih pa te pozna po tvojih pesmih, ki jihpojete s skupino Mana. Kako so pesmi nastajale?Kaj eli{ z njimi sporo~iti?

^e ho~em skr~iti sporo~ilo, je res to, daje Bog blizu, da je na{ Bog nekdo, s kate-rim smo lahko 'na ti'. Da se zanima za vsa-kega ~loveka, za vsako du{o posebej, ne gle-de na to v kak{ni situaciji je, lepi ali te`ki.Pesmi nisem pisal z namenom, so pa~ na-stale; nastale pa so, ker so morale nastati,ker je Duh dajal, da so nastale. Kadar pi{e{pristno, pi{e{ zato, ker mora{ pisati.

Spomnim se knjige Pisma mlademu pe-sniku: to so pogovori mladega pesnika z Ril-kejem, ki je bil takrat `e priznan pesnik.Mladi pesnik ga spra{uje: »So moje pesmidobre? Bi mi lahko dal strokovno kritiko?«On mu pravi: »Moj dragi prijatelj. Sploh niva`no ali so dobre ali niso dobre. Va`no jevpra{anje: ali mora{ pisati ali ne? e mora{pisati, potem itak nima{ drugega izhoda.^e pa ti ni treba pisati, bodi zadovoljen,spravi papir v predal in pojdi delat kaj dru-gega.« Tako sam pesem napi{em kadar jomoram napisati, ker se je v meni zgodilokaj mo~nega. Je pa res, da sem na podlagisvoje izku{nje spoznal, da je odnos z Bo-gom posebej pomemben, da osebno sre~anjez Bogom lahko spremeni ivljenje vsakega~loveka. Zato elim govoriti predvsem o tem;~e lahko preko mojega dela tudi drugiza~utijo ta odre{ujo~i odnos z Jezusom, po-tem je to zame najve~je veselje.

Si bogoslovec, ustvarja{ pesmi, si pa ~lan oziromapripada{ Skupnosti Emanuel. Prosim, ~e na kratkoori{e{ duhovnost Skupnosti Emanuel?

Lahko jo predstavim v treh korakih. Prvikorak je na kolenih pred Jezusom v adoraci-ji, kjer kristjan ~rpa upanje in veselje do iv-ljenja, najprej zase in potem upanje za druge.Molitev te 'avtomatsko' po{lje v drugi korak,to je v so~utje do so~loveka, v zanimanje zabli`njega, za svet v katerem ivim, tak{en kotje. Apostol Janez pi{e: »^e kdo pravi: 'Lju-bim Boga', pa sovra`i svojega brata, je la`ni-vec...«(1Jn 4,20) Drugi korak je torej korakso~utja do ~loveka ob meni. Tretji korak pa

Intervju z Alekom Zwitter

10

je evangelizacija, ko sku{am s svojim ivlje-njem, s svojimi dejanji, potem pa tudi z bese-dami oznanjati odre{ilne besede evangelija.Pri evangelizaciji se ne bojimo posegati po so-dobnih na~inih izra`anja, tak{nih, ki jih da-nes ljudje razumejo. Odtod muzikali, kon-certi, ve~eri usmiljenja s sve~kami... To je du-hovnost Skupnosti Emanuel.

Je v sklopu tretjega koraka tudi {ola Abram?Res je v sklopu tretjega koraka, je pa

zanimivo, da so korenine v osebni preo-brazbi, v notranji rasti. ^lovek ne moreoznanjati, ~e ni sam do`ivel, da je Bog iv.Vsi elementi {ole Abram: slavilna molitev,predavanja s teolo{ko-duhovnimi vsebina-mi, adoracija, in na koncu izmenjavaizku{enj v malih skupinah, vsi ti elementiprispevajo najprej k notranji rasti, k od-piranju Bogu: popek, ki se odpira svetlobiin zato kasneje {e drugega obdari s svoji-mi barvami. Kot bi rekla Mala Terezija:»Smo kot razli~ni cvetki, posejani po trav-niku, eni malo ve~ji, drugi manj{i.« Pa terazlike sploh niso va`ne. Pomembno je, davsak dà tisto, kar lahko dà. Tako je lahkovsak, ki se da Jezusu na voljo, misijonarza Njega.

V {olo Abram prihajajo mladi, ki so seosebno sre~ali z Bogom `e prej in gre zanadaljnjo rast v veri proti oznanjevanju. Toje naravno, ne? Kristjan, ki evangelizira, jekot jezero, ki je preto~no. V tem jezeru jevoda ~ista. ^e ne oznanjamo, postanemomlaku`e, ker tega, kar smo prejeli, nismopodarili naprej. Pape` pravi, da se vera kre-pi s tem, da se daje naprej!

Pa se vrniva {e k vsebini pesmi. e prisluhnemopesmi Vse kar biva, je sporo~ilo zelo blizuFran~i{kovi hvalnici stvarstva. Pred leti si bilasi{ki romar in me ob tem zanima, kako ti vidi{ sv.Fran~i{ka? Nam lahko {e kaj pove{ o vsebinipesmi Vse kar biva?

Kot sem rekel `e v Sti~ni: ~e bi imelFran~i{ek elektri~no kitaro, bi mogo~e na-stalo nekaj takega kot je pesem Vse kar biva.Gre pravzaprav za zahvaljevanje Bogu zastvarstvo, ki je v osnovi dobro in lepo. To pa

lahko vidi samo tisti, ki je majhen. Mislim,da kdor je zagledan vase, kdor se vrti samookrog svojega popka in okrog svojih proble-mov, sploh ni sposoben odpreti pogleda zadrugega so~loveka, kaj {ele za eno navadnocvetko, zvon~ek, ki se spomladi prebudi alieno zvezdo� Kdo je Fran~i{ek? Je najni`ji.Fran~i{ek je bil utele{enje evangelija prav vrazse`nosti majhnosti in ubo{tva pred Bo-gom, pred Stvarnikom. V tem smislu me jevedno pretresel, zato ker je to globoka resni-ca o nas samih.

^e Fran~i{ka malo pove`em z ustanovi-teljem Emanuela, Pierrom Goursatom�Enkrat sem zapisal v dnevnik, da se mi zdi,da je Pierre neke vrste Fran~i{ek 20. stolet-ja. On je bil filmski kritik, bil je celibaterin je ostal laik, tako kot Fran~i{ek. Potemje posku{al oznanjati s filmsko kritiko in stem, da bi se vklju~il v pari{ke filmske kro-ge, ampak mu je zelo slabo uspevalo. Prav-zaprav za trideset let njegovega ivljenja neve{, kaj je po~el. Bil je ubo`ec in sku{al iztedna v teden dobiti kaj za pre`ivetje. @ivelje v starem `upni{~u. In potem je Bog ponjem rodil nekaj velikega! To je danes naj-ve~ja od skupnosti, ki so nastale v kato-li{ki prenovi v 2. polovici 20. stoletja. Eks-plozija iz ubo`ca. Kot pri Fran~i{ku!

S Fran~i{kom ga povezuje tudi prepro-stost in svobodoljubnost. Primer: pri 60-ih letih je {el Pierre kupovat ~evlje in ta, kiga je spremljal, je naenkrat opazil, da je {elbrez ~evljev. Vrgel jih je v smetnjak, ker gre-

11

sta itak kupovat nove. Spremljevalcu je po-stalo nerodno, Pierre pa je sko~il v naku-povalni vozi~ek in mu namignil, naj ga pe-lje. In tako sta smeje kupovala ~evlje. Pre-prostost in popolna svoboda pred vsemi~love{kimi standardi! Spet kot Fran~i{ek.

To svobodo sta oba lahko ~rpala le iz in-timnega odnosa z Bogom: iz radikalneponi`nosti in zavedanja, da sta prah. PierreGoursat je neko~ rekel: »Kdor ni razumel, daje ubog tip, ni ni~esar razumel.« Tu vidim spo-ro~ilo Fran~i{ka. Iz tega, da si ubog, da samiz sebe pravzaprav ni~esar ne razume{, izha-ja odprtost za druge, izhaja odprtost zaStvarstvo, za Lepoto in kon~no to veselje. Kerse zna{ 'decentrirat', iz samega sebe na dru-ge. Ima{ odprt pogled za lepoto okrog sebe.

Korak pred tem pa je osebno sre~anje z Njim, kartako lepo pove{ v pesmi Do dna si me pretresel.Gre v tej pesmi za osebni dotik, poljub iz katerega~rpa{, da to ivi{, nenazadnje tudi veselje vkaterem ivi{? Lahko kaj ve~ o tem?

To~no to. To je bilo leto, ki bi mu lahkorekel '~rno leto'. V za~etku je bila moja potprecej podobna Fran~i{kovi. Leta srednje{ole in {tudija medicine so bila leta razcve-ta, ko sem odkrival svoje sposobnosti, ta-lente - in vse, ~esar sem se lotil, mi je {lo.Kot Fran~i{ek, ki je bil kralj asi{ke mladinein je imel velik vpliv. Ukvarjal sem se z lite-raturo in gledali{~em, izdajali smo umet-ni{ko revijo Cimet. Vedel sem, da mi gredostvari dobro. V nekem trenutku pa sem sebil prisiljen vpra{ati: »Kaj bi zares rad v iv-ljenju?« To je bilo ~rno leto. Ob stiku z newageom in potem {e ob branju Nietzschejasem se za~el vedno bolj vrteti okrog sebe inokrog svojih mo~i� Obenem sem v svoji za-gledanosti vase postajal vedno bolj osam-ljen. Stiska se je stopnjevala do obupa, do-kler ni pri{lo do trenutka zloma. Neko~ semse vrnil v stanovanje, kjer sem ivel, in v ti-stem trenutku pri sebi zavpil: »Nekdo, po-magaj mi!« Takrat sem za~util, da Nekdo je.

Enaindvajset let sem ivel zelo pestro iv-ljenje, ampak vse le na horizontalni ravni,na ravni ~love{kih odnosov. Naenkrat

za~utim, da Bog je in da je neskon~no do-ber in usmiljen O~e, ki me sprejema - tudiv tistem bednem polo`aju, v katerem sembil. To je bil ta moj poljub z 'nebesi'. To jebil ta kopernikanski preobrat: od tega, dasem mislil, da se vse vrti okrog mene, kspoznanju, da je pravo sredi{~e, pravo sonceBog in smo mi tisti, ki kro`imo okrog nje-ga. Edina re{itev je bila slediti Kristusu. Ni{lo druga~e, kot da sem veliko molil in bilneke sorte ubo`ec, kot Fran~i{ek.

Zanimivo, naenkrat sem se ~util izred-no blizu vsem ubogim. Trpe~ih, ki sem sejih prej izogibal, se nisem ve~ bal, celo pri-vla~ili so me, saj sem ~util, da smo vsi naisti ladji trpljenja. To je bil velikanski preo-brat, evangelij je v meni za`ivel in je postalv meni resni~nost. Postal mi je lu~, ki me,hvala Bogu, ni nikoli zapustila. To je biloprvo sre~anje, tukaj je bila podana smer.Ves ostali razplet je potem zgolj 'formalnost'.Seme je za~elo kaliti in jaz sem ga moralzalivati, »Bog pa je dajal rast«. Iz molitve sose potem rojevale konkretne odlo~itve, za{tudij teologije in potem {e za duhovni{tvo.

Mladi te poznajo po CD-ju, ki ste ga izdali s skupinoMano. Te pesmi dejansko odkrivajo tvoj odnos zGospodom, tvoje ivljenje na poti za Njim. Imeli steve~ koncertov, sodelovali ste pri misijonu vLjubljani, povezovali Sti~no mladih� Kako si samdo`ivljal te koncerte? Nenazadnje si moral znatiprisluhniti mladim, ki so prihajali na koncerte, da sijih lahko nagovoril? Kako to prepleta{?

Najprej, prepri~an sem, da je to Bo je delo,da smo sledili Bo`jemu povabilu. Zgodilo seje takole: z Janezom sva pripravila manj{iakusti~ni koncert, ki je bil ljudem zelo v{e~.Potem se nama je pridru`ila Ma{a in stvariso stekle. To je bil vlak, ki se ga ni dalo ve~ustaviti. K sodelovanju smo povabili {e dru-ge glasbenike. Delo smo prepletali z molitvi-jo, ker nam je bilo popolnoma jasno, da tune gre za na{e ambicije, ampak predvsemza pri~evanje o tem, kar smo iveli. Obenempa je moralo biti vse skupaj tudi glasbenodobro, kvalitetno in domi{ljeno.

Nadaljevanje na str. 17

12

Bla`eni Egidij iz Assisija

Bog poni`nim dajemilost (prim. Jak 4,6)

Ne vem kako je s teboj, toda sam semse e ve~krat spra{eval, kaj neki se je doga-jalo s prvimi brati sv. Fran~i{ka Asi{kega.Velikokrat sem sli{al njihova imena, semter tja kak{en utrinek iz njihovega `ivlje-nja, v bistvu pa ne vem kaj dosti o njih.Kdo so bili, kako so uspeli iveti zahtevnoFran~i{kovo pot, kako so s svojim `ivlje-njem zaznamovali ~as?

V dana{njem zapisu bi se rad zaustavilpri enem izmed njih, bl. Egidiju iz Assisija.Sprehod skozi njegovo ivljenjsko zgodbo najnama bo vzpodbuda na najini poti svetosti.

Brat Egidij, rojen v Assisiju leta 1190,se je Fran~i{ku pridru`il 23. aprila 1208.Za Bernardom Quintavalskim in PetromCattanijem je bil tretji med Fran~i{kovimibrati. Bil je neukkmet, navajen trde-ga fizi~nega delana polju. Toma`^elanski ga je opi-sal kot preproste-ga, pokon~nega,bogaboje~ega mo-`a, ki je pre`ivelsvoje dolgo `ivlje-nje sveto, pravi~noin pobo`no.

Fran~i{ek ga je`e takoj spomladi

1208 vzel kot spremljevalca na prvo pridi-garsko potovanje, kmalu zatem pa sta Egi-dij in Bernard poromala k Sv. Jakobu vCompostelo v [panijo. Tako kot drugi brat-je novonastajajo~e skupnosti je bil tudi Egi-dij navzo~ ob polaganju temeljev redamanj{ih bratov. S Fran~i{kom je leta 1209/10 potoval v Rim k pape`u Inocencu III. inbil pri~a ustni potrditvi »Propositum vi-tae« (prvega preprostega vodila). Soobli-koval je ivljenje skupnosti v Rivotortu inbil zraven, ko so se bratje ustalili pri Por-ciunkuli.

@ivljenjepisci bl. Egidija opisujejo kotpopotnika in romarja. Romal je v Svetode`elo, v Ancono, v sveti{~e nadangela Mi-haela na Monte Gargano, k sv. Nikolaju vBari, v Ficarolum pri Ferrari. Leta 1219so ga bratje zbrani na binko{tnem kapit-lju poslali v misijone v severni Afriki. Egi-dij je svoje misijonsko poslanstvoizvr{eval tako gore~e, da so tamkaj{njikristjani prosili, naj se vrne v Italijo, kerjih je bilo strah, da zaradi njegovega zav-zetega pridiganja ne bodo mogli ve~ mir-

no iveti med mu-slimansko ve~i-no. V letu 1225najdemo Egidija vRietiju, v pala~ikardinala Nikola-ja iz Clairvauxa:sveti preproste`je pristal na biva-nje v tem razko{japolnem okolju sa-mo pod pogojem,da si lahko vsakdan z bera~enjem

Na poti svetosti

13

priskrbi potrebno hrano. Na jesen 1226se je vrnil v Assisi, da bi bil blizu svoje-mu velikemu vzorniku ob njegovi smrti.Ko je Fran~i{ek zapustil ta svet, je tudibrat Egidij spremenil svoj na~in ivljenja.Leta 1229 se je umaknil v samoti{~e Mon-teripido v bli`ini Perugie in tam ostal dosvoje smrti 23. aprila 1262. Svetost nje-govega ivljenja je v imenu Cerkve potrdilpape` Pij VI.

Fran~i{kovski viri predstavljajo bl. Egi-dija kot mo`a gore~e in globoke molitve, kotvelikega mistika. V Ogledalu popolnosti je

KAKO JE SVETI FRANCOSKI KRALJ LUDVIK [EL OSEBNO KOT ROMAR V PERUGIO,DA JE OBISKAL SVETEGA BRATA EGIDIJA

Sveti Ludvik, francoski kralj, je {el na Bo`jo pot, da bi obiskal po svetu sveti{~a. Koje sli{al o velikem slovesu svetosti brata Egidija, ki je bil eden prvih tovari{ev svetegaFran~i{ka, si je v srce polo`il in je trdno sklenil, da ga bo osebno obiskal. Pri{el je zatov Perugio, kjer je takrat brat Egidij prebival, in ko je le z malim spremstvom prispel dosamostanskih vrat kot ubog, neznan romar, je z veliko vztrajnostjo vpra{al po bratuEgidiju, ne da bi vratarju povedal, kdo je, ki to zahteva. Vratar gre tedaj k bratu Egidijuin pravi, da je pri vratih romar, ki po njem vpra{uje. Bog pa je temu v duhu razodel, daje to francoski kralj. Brez odloga zapusti tedaj celico z veliko razburjenostjo in te~e kvratom. In ne da bi se kaj vpra{ala ali da bi se bila `e kdaj prej videla, oba z velikospo{tljivostjo poklekneta, se objameta in poljubita tako zaupljivo, kot da bi si bila edalj ~asa velika prijatelja. A pri vsem tem ni govoril ne eden ne drugi, temve~ sta semol~e z znaki blage ljubezni objemala. In ko sta tako dalj ~asa objeta kle~ala, ne da bisi rekla besede, sta se lo~ila; in sveti Ludvik je nadaljeval svojo pot, brat Egidij pa se jevrnil v svojo celico.

Ko je kralj od{el, je vpra{al neki brat kraljevega spremljevalca, kdo je bil oni, ki se jez bratom Egidijem tako dolgo objemal. Ta mu odgovori, da je bil Ludvik, kralj Francije,ki je pri{el, da bi brata Egidija videl. Ko je brat to drugim povedal, so bili vsi zelo`alostni, da mu ni brat Egidij besede zinil; in o~itajo~ so mu rekli: »O brat Egidij, zakajsi bil tako neotesan, da tako svetemu kralju, ki je iz Francije pri{el, da bi te videl insli{al od tebe kako dobro besedo, nisi ni~esar rekel?« Brat Egidij je odgovoril: »Predra-gi bratje, ne ~udite se temu, zakaj ne jaz njemu ne on meni ni mogel besedice izre~i:kakor hitro sva se objela, je lu~ Bo`je modrosti odkrila in razodela njegovo srce meni inmoje njemu. In ko sva si tako po Bo`jem delovanju pogledala v srce, sva to, kar je onhotel meni in jaz njemu povedati, veliko bolje in z ve~jo tola`bo zvedela, kakor pa bi, ~ebi si govorila z usti. In ~e bi si hotela z glasom pojasniti, kar sva v srcu ~utila, bi najuto prej u`alostilo kakor pa potola`ilo, ker je ~love{ki jezik pomanjkljiv in ne more jasnoizraziti tajne Bo`je skrivnosti. Vedite torej, da me je kralj ~udovito zadovoljen in v du{ipotola`en zapustil.«

V hvalo Jezusu Kristusu in ubo`cu Fran~i{ku. Amen. (Ro`ice, XXXIV)

predstavljen kot zgled vsem manj{im bra-tom v zazrtosti v Boga. Toma` elanski paga predstavlja kot zgled popolne pokor{~ine,trdega fizi~nega dela, samotarskega ivlje-nja in svete kontemplacije. Sveti Bonaven-tura je o njem zapisal, da je bil poln Bogain v vsakem pogledu vreden velikega imena,ki ga je zapustil za seboj: leta in leta jepre`ivel v nenehnem dvigovanju srca k Boguin tako pogosto je do`ivljal zamaknjenja,da je bilo njegovo ivljenje e na zemlji po-dobno angelskemu.

Pripravil br. Jaro Kne`evi}

14

Prisluhni - narava seje prebudila

V sebi za~utim utrujenost. Delo z ljud-mi, {tudij, slu`ba in vsakdan, mi ob~asnopovzro~ijo ob~utek iz~rpanosti in nerazpo-lo`enja. Prisluhnem svoji notranjosti, kikri~i po prevetritvi mojih misli, po sprosti-tvi in novih mo~eh.

Pogledam skozi okno. O~i potujejo posne`eno pobeljenem polju, mimo zasne`enihstreh hi{ do gozda na gmajni in v ozadjuvrh gore � meni doma~e gore.

Kmalu se prikrade povabilo: «Pridi, pri-sluhni, spo~ij si!« Ne tehtam ve~. Z mislimi evstopam v ti{ino gora! Izziv vzpona podkre-pim s primerno opremo in zasanjam podvig.

Ve~er je. En del poti moram z avtom. Pri-sluhnem ropotu motorja, ki me pomirja inzagotavlja varnost pomikanja po zasne`enicesti. Pribli`am se parkiri{~u, kjer je prostorza jeklenega konji~ka. Ko stopim iz avta, meovije tema. Spreleti me srh in vpra{anje, kajdelam tukaj? Neprijeten ob~utek me ne usta-vi� Oprtam si nahrbtnik in zave`em planin-ske ~evlje. Moj pogled se usmeri na pot. Nevidim dale~, saj pot pelje po gozdu. Pri`gemsvetilko. Njena svetloba mi osve`i spomin naznano pot, ki sem jo vedno hodila v belemdnevu. Po nekaj korakih spoznam, da me svet-loba moti. Svetilko ugasnem. Ni videti lune,da bi posijala med drevesi in kazala obrisepoti! Prepustim se le svetlobi beline snega.

Osredoto~im se k poslu{anju� Zasli{impospe{eno bitje mojega srca in hitrej{e di-hanje,� Vem� nova situacija povzro~akan~ek strahu. Misli za~no nekoliko begati.Ustavim se in {e enkrat preverim odlo~itev�Ja, elim si drugih misli, tistih, ki opogum-ljajo, elim si poti, elim si izziva, elim pri-sluhniti ivljenju v naravi tudi pono~i.

Korak v snegu postane odlo~en. [kripa-nje snega pod stopali ustvarja prijetno me-lodijo. Takrat {ele zasli{im, da to ni edinizvok. Veter je povabil na ples smreke, bore,macesne. Mrzel je, a ne pretirava v svojimo~i. Moj korak se prilagodi ritmu gibanjadreves, gozda. Zdi se,�da zdi se, kot dasmo v sozvo~ju. Vame se prikrade prijetnorazpolo`enje, veselje in hvale`nost ivljenju.@ivljenju? Da. Hvale`nost za ivljenje in Ti-stemu, ki mi ga je podaril. V notranjemmiru in veselju nadaljujem pot. Ni~esar ve~me ni zmotilo ali prestra{ilo. Ne oddaljen{um, ki ga je verjetno povzro~il tek lisice alizajca, niti sre~anje s srno, ki je pre~kalapot, niti {um, ki ga je povzro~il prelet� ver-jetno sove. Upognjene veje dreves so se medotaknile in s snegom umivale in osve`ileobraz� (Hodim v srcu narave.)

Ob~utek, da sem kot ~lovek ustvarjenaza sobivanje v naravi in dejstvo, da z njo lah-ko ivim le tako, da ji prisluhnem, je bil ja-sen. V tem veselju me pre{ine hvalnica: »Sla-vite Gospoda sneg in ledovje, no~i in dnevi,tema in svetloba, gore in hribi, vsi vetrovi,vse zveri in ivina, vse rastline na zemlji,�Slavite Gospoda!« [tiri ure hoje so hitro mi-nile kot minejo, kadar smo v prijetnem po-govoru s prijateljem. Bog, hvala za mo~andotik narave, za u{esa, ki sli{ijo, in srce, kizmore hvaliti Tvoje ~udovito stvarstvo.

Milena Pa~nik

Bo`je stvarstvo okrog nas

15

Najslaj{i pi{kotNa samem za~etku te nove rubrike

Fran~i{kovega prijatelja stoji pi{kot. udno,kaj? Naj ti poskusim razlo`iti.

Pod naslovom V svetlobo se bo zvrstilonekaj kratkih utrinkov iz ivljenja v skup-nosti Cenacolo. ^e je {e ne pozna{, naj tipovem, da je to skupnost, v kateri se dekle-ta in fantje z molitvijo, bratskim ivljenjem,odpovedjo in delom posku{ajo re{iti iz pe-kla droge. Cenacolo je kraj, kjer je Bog doma.In ta sveti Doma~in se nesli{no giblje meddrobnimi dogodki tega in onega dne in pos-ve~uje vse tiste, ki ga i{~ejo z odprtimi o~miin preprostim srcem.

Vrniva se nazaj k pi{kotu. Le kaj imaopraviti z evangeljskim `ivljenjem, s hojoza Kristusom?

V mizarski delavnici, v kateri skupajs Simonom in Dra`enom obnavljamookna, je vse po starem. Roke me sicer mal-ce bolijo � neprestano drgnjenje z brusil-nim papirjem je kar naporno delo � avzdu{je je dobro, saj med nami te~e od-krit prijateljski pogovor. Vstopi kuhar Ra-fal - ob desetih je pa~ ~as za malico.Pri~akujem ~aj, jabolko ali kozarec soka,Rafal pa iz `epa potegne paket pi{kotov.Presene~enje! Pocedijo se mi sline, srcemi za~ne biti v posko~nej{em ritmu, v tre-nutku pozabim na bole~ine v rokah in samsebi pri{epnem: »Pi{kotov pa nisi jedelvse odkar si pred mesecem dni vstopil vskupnost.«

Rafal odpre paket in previdno, kot dabi delil zlato, vsakemu izmed navzo~ih po-nudi pi{kot. Vzamem, ~eprav ne razumemprav dobro: en sam pi{kot?! Kuhar se po-slovi in »mizarji« ostanemo sami; vsak ssvojim pi{kotom v roki. Ne vem, kaj najstorim, naj gledam ali jem. Ko vidim, daDra`en in Simon ne razmi{ljata, ugriznemtudi sam: previdno, po~asi. Sladko testose topi v mojih ustih in `elim si, da bi tatrenutek trajal dolgo, dolgo. Ugriznem dru-gi~, tretji~, zadnji~. Nikdar {e nisem jedeltako po~asi, ho~em okusiti prav vsakodrobtinico te sladke dragocenosti. A slad-kosti je enkrat konec...

Pi{kota `e nekaj ~asa ni ve~, ko se vmeni prebudi sladkost povsem druga~nevrste. Srce mi zapoje hvalnico Gospoduza vse darove, ki jih prejemam, predvsemza tiste drobne, vsakdanje, ki se mi zdijosamoumevni. [e posebej se mu zahvalju-jem za ta najslaj{i pi{kot, ki mi je odprlo~i. Ob njem sem v ivo izkusil, kako od-poved iz ljubezni spreminja okus `ivlje-nja. In morda sem prvi~ resni~no razu-mel, zakaj se je sv. Fran~i{ek tako neo-majno boril za ubo{tvo: poznal je pi{ko-tovo skrivnost.

Br. Jaro Kne`evi}

V svetlobo

16

Sebi~nost ma{i u{esaStara navada le ona vse ve, kar jo pov-

pra{a{, to ti pove. Ta pregovor se v na{idru`ini po o~etovi strani prena{a iz roda vrod. Menda ga je velikokrat povedal e mojpraded, najve~krat pa ga sli{im od svojegao~eta. Zdaj ne tako pogosto, mogo~e sem ven-darle malce odrasla, toda bila so leta, ko miga je povedal zelo pogosto. Sli{ala sem ga e,toda {e raje presli{ala in premalokrat upo{te-vala. Toda tega se zave{ potem, ko se iz last-nih napak nau~i{, ko boli, ko ob`aluje{.

Ko danes stojim pred razredom in otrokemilo prosim, naj pi{ejo doma~e naloge in po-tem kmalu vse skupaj izzveni kot pridiga, sespomnim teh ~asov. In vem, kaj si mislijootroci. To, kar sem si tudi jaz. Ampak tetapuberteta zahteva svoje in tako je. Te`ko je,~e v teh letih vsi vzdignejo roke in ni~esar nepovedo � vseh pridig se ~lovek spominja poz-neje in ~e ob`aluje, ker jih ni upo{teval, vsajve, da takrat ni bil sam, »pridigarji« v njego-vih o~eh zrastejo. To tudi mene tola`i, ko sev~asih vpra{am, komu in zakaj govorim. Zaotroke je {e upanje, toda odrasli na odgovor-nih polo`ajih, ki ne poslu{ajo, so nevarni.

Poslu{am in gledam dnevnik in sevpra{am, ali kdo sploh koga poslu{a? Ali kdosli{i ljudi, ki so ostali brez vsega, razen ogrom-nega dolga, ko so kupili stanovanje, hi{o innazadnje ugotovili, da ni~esar nimajo � ne,nikogar ne zanima, kaj je z njimi, lumpi sibodo poiskali dobrega odvetnika in z malhodenarja mahnili kam drugam; na varno nemorem re~i, ker res ne vem, ~e so {e kje drug-je tatovi tako za{~iteni kot pri nas. Ali kdosli{i ljudi, ki z dvajset let delovne dobe hodi-jo vsak dan v tovarno, delajo osem ur, nekjecelo ve~, in si elijo le dostojnega ivljenja �ne, gospodje, ki imajo tudi dvajsetkrat ve~jepla~e, niti pomislijo ne, da bi padla kak{nadrobtinica z njihove mize. Ali kdo sli{i

dru`ine, ki imajo ve~ otrok, mlade, ki se bodopogumno odlo~ili za ve~ otrok in pripombevseh na nov zakon o dohodnini, ki bo najboljkrivi~en prav do njih � ne, elita bo spet po-skrbela zase in si zama{ila u{esa.

Ali kdo sploh {e kaj sli{i? Ja, sebe in samosebe. Ko ~lovek v ospredje postavi svoj lastni jaz,je za druge gluh. In njegove potrebe ne vidijo kon-ca: na primer nekdo, ki ima krasno hi{o ali sta-novanje, potem razmi{lja o vikendu in ko ga imav gorah, ugotovi, da bi ga bilo dobro imeti {e obmorju; da tam pre ivi kakovosten dopust, po-trebuje vsaj ~oln, ~e ne `e majhno jadrnico, skatero se lahko malce oddalji in nima ob~utka,da je vedno v istem kraju. Mimogrede pozabi naljudi, ki imajo komaj za pre ivetje, ker tudi bo-gata{a tak{no ivljenje veliko stane. Sebi~nostma{i u{esa. Vedno se spra{ujem, kje je tistameja, ko ~lovek {e zna re~i ne. Najbr ni mogo~edolo~iti vsote denarja, kjer bi se ustavili, najbr`gre za na~ela, ki jih ima{ ali nima{.

In kaj se v tem ~asu dogaja s staro nava-do, ki vse ve? Jo {e kdo kaj vpra{a? Mogo~e`e, toda ali jo kdo sli{i? V hrupu in glasnihmedklicih je te`ko ujeti pravi glas. Ljudje nesli{imo niti so~loveka. [e te`je pa je v tehhrupnih ~asih sli{ati Jezusa, ki tiho prihajak nam, se ne vsiljuje, ne kri~i � le potrpe`lji-vo ~aka, da mu odpremo vrata. In ~e bi se vmejnih situacijah vpra{ali, kaj bi Jezus sto-ril na mojem mestu, ne bi zabredli v tolikote`av. Toda {e vedno smo samo ljudje, gre{niin {ibki. A Jezus to ve, zato se vedno znovasklanja k nam, na rame vzame na{e grehe innam odpu{~a. Je velika Ljubezen, ki jo je vred-no poslu{ati in tudi drugim pomagati, da josli{ijo. Potem bi poslu{ali tudi soljudi, videlinjihove potrebe in krojili lep{i svet.

Postni ~as je ~as razmi{ljanja, predajanjain pre~i{~evanja. V njem se lahko ponovnoodlo~imo, da bomo bolj{i, se pokesamo gre-hov in za~nemo znova. Borimo se za lep{i svetin premagujmo zlo, z Bo`jo pomo~jo bomomo~ni. V velikono~no jutro veselo vzklikni-mo Aleluja! in prina{ajmo lu~ v temni svet.

Mateja Feltrin

Znamenje ~asa

17

Nadaljevanje iz str. 11

Kar se ti~e pa nastopov� To sem do`iv-ljal zelo preprosto, rekel sem si: »Bog, ~eho~e{, da to naredim, bom pa naredil«.V~asih mi je bila tak{na izpostavljenosttudi odve~ in sem jo do`ivljal kot kri`. Podrugi strani pa sem si rekel: nekdo morastoriti tudi to. util sem, da je tu resni~napotreba: spregovoriti ljudem o Bogu na so-doben na~in, preko glasbe, ki jo razumejo.

Vedno smo prej molili, da bi Bog naredil~imve~ in to kar eli narediti. In da bi bili mizadosti poni`ni, da bi pa~ lahko naredil to,kar eli. Veselje je bilo v tem: prisluhniti lju-dem pred nami in posku{ati za~utiti, kaj vtem trenutku najbolj potrebujejo. e bi bilitam zato, da bi nas drugi ob~udovali, bi bilto najve~ji 'nonsense'. Pri{li bi v direktno nas-protje s tem, kar smo peli: ~e smo peli opredanosti Bogu, o poni`nosti, o blagrih, po-tem bi bilo absurdno iti na oder zato, da binas drugi gledali in ob~udovali.

Gre pravzaprav za to, da umetnik posta-ne nekak{en smerokaz, da pogled poslu{alcane obti~i na njem. Ko te ljudje gledajo, mo-rajo skozi tebe zagledati nekaj drugega. Greza to, da postane{ 'prozoren' inlahko skozi tebe dvignejo pogledna Prese`no.

Si se ob vseh teh koncertih innastopih nau~il kaj tudi za svoje`ivljenje?

Prej sem govoril o stiski, v ka-teri sem bil in iz katere me je lah-ko re{il samo Bog. Re{itev je bilasamo v Bogu. Nastopi pa niso sti-ske. Ko ~lovek do`ivlja pohvale,do`ivlja{ neke vrste zmago, ne inje to ravno tako pere~e vpra{anje:kako pa to pre`iveti? Tudi to lah-ko pre ivi{ samo z Bogom. V~asihje {e te`je dostojanstveno prene-sti zmago, kot poraz. Ko vidi{, daje imela neka stvar u~inek, da jeneka stvar dala nekaj lepega, nisiobvarovan pasti napuha, pa~eprav si to delal za Boga

To, kar se sku{am u~iti je, da hvalo ta-koj predam naprej Bogu, da sku{am takojre~i: »Slava ti, Gospod za vse kar si zdajlenaredil!« In ko sli{im pohvale, re~em: »Bogu,hvala!« Vedno se sku{am zavedati, da to niod mene, kot beremo: »Ta zaklad pa imamov lon~enih posodah, da bi bila ta prese`nostmo~i Bo`ja in ne iz nas.« (2Kor 4,7) Datihvalo Bogu, ~e nam kaj uspe in slaviti Bogaza to, tega sem se u~il na koncertih.

Tema tokratne {tevilke je poslu{anje. Kje moramo{e kaj narediti, kje imamo mo`nost, da kajnaredimo prav na podro~ju poslu{anja vdana{njem svetu, ko vse tako drvi, ko je vsak vsvojem vrti~ku? Kako ti vidi{ prihodnost, da bi boljposlu{ali, da bi sli{ali tudi Boga?

Na misel mi prihaja molitev. [ola po-slu{anja je molitev. Prvi izziv za nas danes je,kako ostati v intenzivni povezanosti z Bogom,kako se upreti vsem sku{njavam raztreseno-sti, ko nas vle~e na toliko koncev in mislimo,da imamo vsak dan toliko pomembnih oprav-kov. Vidi{ pa, da je v resnici »le eno pomem-bno«. e prebijem toliko in toliko ~asa z Bo-gom in poslu{am Njega, ~e se napijem njego-ve ljubezni, njegovega so~utja, potem bom ~lo-

veku pred mano samodejno znalprisluhniti. e je poslu{anje samo~love{ka dr`a, bo lahko prisiljenoali nenaravano ali pa prazno. Po-gosto si re~emo: »Moramo po-slu{ati, moramo, moramo!«. Ja,res moramo, ampak sami iz sebetega ne znamo. Da bi resni~no lah-ko poslu{ali ~loveka, moramo prejposlu{ati Boga.

Bi lahko za konec podelil z vsemi, kiprebirajo te vrstice {e kak{no misel,stavek, ki tudi tebe dr`i pokonci ,morda tvoje ivljenjsko vodilo?

Stavek, ki me je zaznamovalod vsega za~etka: »^e p{eni~nozrno ne pade v zemljo in neumre, ostane sámo; ~e pa umre,obrodi obilo sadu.« (Jn 12,24).

Pogovarjala se je Jana Podjavor{ek

Jaz sem prava lu~

Gledam Telo, razpeto

20

Skupina Samuelje namenjena mladim od 17. do 35. leta, ki {eniso naredili dokon~ne ivljenjske odlo~itve inso pripravljeni sprejeti tisto, kar Gospod eliza njihovo prihodnost. Zato so pripravljenieno leto posvetiti poglobljenemu duhovnemu`ivljenju in intenzivnemu iskanju svoje po-klicanosti, si na tej poti izbrati duhovnegaspremljevalca in se zaradi zaupanja v Bo`joljubezen odpovedati kakr{nikoli zaskrblje-nosti za prihodnost in svoj poklic.

Pri~evanje udele`enca(povzeto po internetni strani http://www.si-naj.net/samuel/index.htm)

V meni je bilo in je {e vedno prisotno hre-penenje po Bogu in tudi hrepenenje po du-hovni{kem poklicu oz. redovni{tvu. Priznatimoram, da je bilo v~asih to hrepenenje zelonasprotno moji logiki, miselnosti in ~ustvom.Kmalu sem na{el ve~ razlogov, ki so mi govo-rili, da so to le iluzije in nemalokrat tudi begod realnosti, beg od odgovornosti in nespre-jemanja samega sebe. Vedno znova pa so sevra~ale ali pojavljale v obliki brezpotja: nevem, kam bi {el, katera pot je prava zame.

^eprav izhajam iz tradicionalne dru`ine(raz{irjena dru`ina s starimi star{i, imam{e mlaj{ega brata), ki je bila zelo nasprotnadejanjem Cerkve, polna dvomov v zvezi z vero,sem uspel zrasti v veri in biti ob~utljiv za Boga.Ko sem se za~el zanimati za vero, za Boga, zaCerkev, sem velikokrat dobival polena podnoge s strani star{ev. Opora pa mi je bilastara mama. Sedaj so stvari veliko bolj ja-sne. Zrasel sem v veri, ki je bila pridobljena zboji in veliko truda. Star{i to dobro ~utijo inme v tem spo{tujejo. Ve~krat sem obupavalnad seboj, nisem bil stanoviten, velikokratpremalo vztrajen, bal sem se nareditikakr{no koli odlo~itev. Redna molitev in is-kreni pogovori so me pripeljali do faze, kosem za~util, da je `e skrajni ~as, da seodlo~im. Hodil sem v slu`bo, imel avto, prija-telje - pravega zadovoljstva pa ni bilo.

V svojem bistvu sem si `elel pod ne-kak{nim vodstvom spremljati svoje misli invzgibe. Prav hrepenel sem po skupini, ki bi mito omogo~ala. Slu~ajno sem izvedel za skupi-no Samuel, in ker vem, da »~loveku ni dobrosamemu biti«, sem se priklju~il. Ta skupinami je bila v veliko pomo~. V~asih tudi »prisi-la«, da sem se sre~eval s svojo mislijo na re-dovni{tvo. Zdi se mi, da sem ravno to potre-boval. Zelo me je nagovarjalo bratsko dru`enjeudele`encev in tudi koga, ki je na podobni potiodlo~anja kot jaz. Okolje je bilo zelo dru`in-sko obarvano, skratka bili smo »ena fajn«dru`inica. Voditelja sta se lepo dopolnjevalain skupaj odli~no delujeta.

Od skupine sem veliko pri~akoval in nakoncu ugotovil, da so bila pri~akovanja ven-darle prevelika, vsaj po enem letu, ker ni-sem naredil nobene odlo~itve. Vedel pa sem,da sem na pravi poti! Da, ~ez dobre tri me-sece sem se lahko odlo~il za redovni{tvo intudi vstopil v samostan.

Ko sedaj gledam nazaj, vidim, da mi je toleto zelo koristilo. Leto, ko vsaj enkrat na me-sec intenzivno razmi{lja{ in razlo~uje{, kje setvoja in Bo`ja volja sre~ujeta in kar se mi zdizelo pomembno, da nisi pri vsem tem sam!Dobro se spominjam tudi poti do Maribora,kjer so potekala sre~anja. Ta pot je trajala v~asihtudi ve~ kot uro, vedno pa jo je spremljalo nekohrepenenje, elja... Ve~krat se mi je na tej potipridru`il tudi eden od udele`encev, Bogu semzelo hvale`en za te minute pogovorov, ki so bilires sveti� @ivo v spominu imam duhovne vajeob zaklju~ku leta, bile so prava duhovna avan-tura! [e ena stvar je, ki me je zelo nagovarjala:nih~e nas ni silil in ni~ ni bilo obvezno!

Te`ko bi rekel, da je skupina Samuel»kriva« za to, da sem danes redovnik.Dejstvo pa je, da je odigrala pomembno vlo-go pri timskem delu za moj duhovni po-klic! Sem pa vesel, da sem bil ~lan skupinein {e vedno se imam za ~lana!

Toni Brinjovc (postulant pri minoritih)

Poklical si me

21

Krepko smo e zakorakali v Gospodovo leto2004. as te~e zelo relativno, ve~ kot se stva-ri dogaja, hitreje be`ijo dnevi. In zdaj zdajbo tukaj marec in z njim duhovne vaje zaanimatorje, duhovne asistente FO inFRAMA ter vso ostalo Fran~i{kovo mladi-no v Kan~evcih. Potem bo april in Klarindan mladih v Nazarjah. Komaj se bomo vr-nili s prvomajskih po~itnic, e bo tukaj fe-stival FO in FRAMA v Vodicah. Na koncumaja smo vabljeni na Evropski shod, ki bov Marijinem Celju v Avstriji. Sledilo bo iz-pitno obdobje in nato zaslu`ene po~itnice.Med po~itnicami pa se bomo med drugimS Fran~i{kom na kolesu odpravili v Assisi.Koliko stvari in se ve~ podatkov, zato lepopo vrsti:

Duhovne vaje za FRAMO, animatorjein duhovne asistente^as: od 26. marca 2004 ob 19.00 �

do 28. marec 2004 ob 14.00Kraj: Dom sv. Benedikta v Kan~evcihVoditelji: p. Andrej Fegu{, p. Janez Papa,

p. Vlado Kolenko in �. (naj os-tanejo presene~enje)

Cena: 4.000 SITOpombe: Duhovne vaje so namenjene ani-

matorjem, ~lanom NS FO inFRAMA, duhovnim asistentomter mladim od 14. do 30. leta,ki so `e vklju~eni v skupineFran~i{kove mladine. Seveda pase lahko vedno pridru`ijo tuditisti, ki to {e niso � pri~akujese le resnost in pripravljenost.

Ne pozabi: spalne vre~e, copat, Sv. pisma,pisala, kak{en {op listov, �

Prijave: do 20. marca pri Nataliji Pod-javor{ek

Klarin dan mladih^as: 16. in 17. april 2004Kraj: pri sestrah klarisah v Nazarjah

X. festival FO in FRAMA^as: sobota 8. maj � od 9.30 do

17.30Kraj: Vodice (ob avtocesti LJ � Go-

renjska)Naslov: Tako kot JezusHimna: Fran~i{ek ozdravi gobavca

(Nina in Ur{a)Opombe: Leto{nji festival bomo obhaja-

li skupaj s ~lani FSR. Dopol-danski del bo potekal lo~eno �delo v razli~nih starostnih sku-pinah. Po kosilu sem nam bodo~lani FSR pridru`ili na festiva-lu in nato bomo sre~anje sku-paj zaklju~ili z ma{o. Na festi-valnem delu se skupine pred-stavijo s 3 minute dolgo to~ko(+ 10 s pomeni 300 g ~okola-de) . Ker odhajamo v kraje, kjerso doma {olske sestre, prizna-ne kuharice, bomo letos imeliFESTIVAL RECEPTOV natemo slu`enja. Vklopitedomi{ljijo in bodite ~imbolj pri-jetni in izvirni � lahko pojete,ple{ete, deklamirate, korakate,jeste,� Ker je skupin veliko,~asa za festivalni del pa ne takozelo veliko, ste skupine znotrajene upnije oz. kraja povablje-ne, da se zdru`ite in predstavi-te skupaj.

Cena: Bodite ~imbolj dare`ljivi prima{ni nabirki!

Prijave: pri Ur{i Marin~i~ (031 886221) do 25. aprila � vrstni redprijavljanja bo imel pomembenvpliv na potek festivalnega dela.

Sodelovanje na evropskem shodu vAvstriji^as: 21. � 23. maj 2004Kraj: Avstrija

Fran~i{kovi otroci in Frama

22

Cena: pribl. 5.000 SITOpomba: V soboto bomo lahko sodelova-

li pri ma{i, ki jo bo vodil pape`.Na sre~anju pa bo FRAMA pred-stavila Slovenijo s 15 min pro-gramom. Potrebno je e bilo po-slati prijavo, tako sem prijavilaiz Slovenije 45 mladih z vodite-lji. Poslati pa moram {e imen-ski seznam, zato ste napro{eni,da se prijavite ~imprej.

Prijava: do 17. februarja 2004 pri Na-taliji Podjavor{ek

S Fran~i{kom na kolesu v Assisi^as: 25. 7. � 4. 8. 2004Start: V Vipavskem Kri`u za~nemo s

kolesarjenjem v zgodnjih jutra-njih urah � do tja pridejo posa-mezne skupine v lastni re`iji �mo`nost preno~itve iz 24. 7. na25. 7. v Vipavskem Kri`u.

S kolesom: Vipavski Kri` � Benetke � Pa-dova � Firence � Assisi (pribl.800 km � 8. dni kolesarjenja)

Assisi: 1. 8. zve~er, 2. 8. in 3. 8.Pot nazaj: v no~i iz 3. 8. � 4. 8. bi se naj z

vlakom odpeljali proti Trstu oz.Stari Gorici (cena vlaka pribl.45 evrov).

Konec: Na{e skupno potovanje se za-klju~i v Trstu oz. Gorici � odtam je zase odgovoren vsak sam� lahko {e malo kolesari, ali pasi naro~i taxi do doma �

Opombe: To ni kolesarska dirka, ampakromanje � dneve bomo za~enjaliin kon~evali z Gospodom, vsakdan bomo imeli sv. ma{o in do-volj prilo`nosti zato, da se tudiduhovno poglobimo. Vseeno paje potrebno upo{tevati to, dabomo kar precej kolesarili � zatoje potrebno primerno kolo, pri-poro~ajo se kolesarske hla~e spodlogo in veliko dobre volje zatrenutke, ko kolo ne bo hotelo ititako hitro kot bi `eleli. Vsak

mora imeti na kolesu dovoljpija~e, ter na prtlja`niku stvari,ki jih vzame{ s sabo za enodnev-ne kolesarske ture (rezernazra~nica, tla~ilka, anorak oz. pa-larina, kak{no toplo stvar,�).Ostala prtljaga se bo vozila v kom-biju, kjer bo tudi na{a spremnaekipa in kuhinja � zato naj bokoli~ina prtljage omejena na ~immanj{o torbo. Vsem udele`encemkolesarjenja predlagamo, da si za~as kolesarjenja uredijo dodatnozavarovanje za tujino � se je `eizkazalo za smiselno.

Potreb{~ine: kolo + armafleks + spalnavre~a + dobra volja +�

Cena: Cena najverjetneje do konca nebo natan~no znana, ker sostro{ki preve~ nepredvidljivi,vklju~evala pa bo: polni penzionna kolesarki na~in + stro{kispremnega vozila + preno~i{~a(najve~krat bo to spanje na ar-mafleksih brez mo`nosti tu{ira-nja, umivanja glave itd.) + pre-voz iz Assisija. Trudili se bomoda bo cena ~im ni`ja, ne sme-mo pa pozabiti, da gre za 11.oz. 12. dnevno romanje.

Prijava: Prijavite se lahko do konca fe-bruarja Nataliji Podjavor{ek. [te-vilo prijavljenih je navzgor omeje-no - 37 kolesarjev � prednost ima-jo ~lani FRAME in animatorji FOin FRAMA. ^e bo do konca fe-bruarja prijavljenih manj kolesar-jev, se bo program pripravil za us-trezno manj{o skupino ljudi � sajveste, ~e prosimo samostane zapreno~i{~e, moramo ~imbolj to~novedeti vsaj koliko nas prihaja.

Natalija Podjavor{ekpredsednica NS FO in FRAMA

natalija.podjavorsek@guest.arnes.sitel. 041 319 027

23

Sveta goraBilo je zimsko mrzlo popoldne, ko smo

se odpravili na Sveto Goro. Prispeli smoob 18. uri. Zbrali smo se v ve~namenskemprostoru, se pozdravljali in klepetali. Prt-ljago smo odnesli po sobah. Danjel nas jepoklical na ve~erjo. Bilo je e vse lepo na-pravljeno. Preden smo jedli smo zmolili innato so nam prinesli ve~erjo, ki je bila zelookusna. Po ve~erji smo se javili prostovolj-ci za pomivanje posode in kuhinje. Nekate-ri pa smo od{li po sobah razpakirat, nekajpa jih je {lo v prostor zraven jedilnice, kjerso prepevali in se igrali. ^ez ~as smo semorali vsi zbrati v ve~namenskem prosto-ru. Posedli smo se in sestra Mateja nam jepovedala, da se bomo predstavili, ker se nepoznamo. Ta na~in pa je bil druga~en, kotsmo ga navajeni. Sestra Mateja je vklopilaglasbo, mi pa smo v ti{ini gledali, kako po-stavlja slike na tla okrog kri`a. Ko so bileslike postavljene je ugasnila glasbo in dalanaslednja navodila. Vsakdo si je po~asi og-ledoval slike. Izbrati je moral sliko, ki muje bila najbolj podobna. Sestra Mateja jezavrtela svin~nik, ki je pokazal, kdo bo za~els predstavitvijo. Predstavitve so bile zelouspe{ne in vsi smo bili zelo zadovoljni. Potem smo peli pesmi in banse. Postajali smozaspani, zato smo se po~asi odpravljalispat. Naslednji dan smo se vsi zelo zgodajzbudili, se umili, preoblekli in od{li na zaj-trk. Kmalu nas je Danjel poklical in pri{lismo v ve~namenski prostor. Zagledali smotar~e in nismo vedeli kaj to pomeni. Raz-lo`il nam je, da bomo ciljali v te tar~e. Vsakje dobil pu{~ico s katero je ciljal. Pokon~anem delu je bila tar~a popolnomauni~ena. Odgovoriti smo morali na vpra-{anja, ki smo jih dobili na listu. [li smo vskupine in se o tem pogovarjali. Vsaka sku-pina je morala okrasiti tar~o in jo predsta-

viti drugim skupinam, ki pa so jo tudi po-slu{ale. Ogledali smo si tudi diapozitive omateri Tereziji in film Pla~aj naprej. Na kon-cu tega filma so skoraj vsem pritekle solze,ker je umrl 11 letni fant, ki se je rtvoval zasvojega prijatelja. Nadaljevali smo delo poskupinah in se pogovarjali o filmu. Po ve~erjismo imeli zabavni ve~er. Danjel se je zama-skiral in mi smo morali ugotavljati mimi-ko o~i. Pri tem smo se zelo smejali. Ob 20hsmo imeli ma{o in vsak je pripravil eni igri-co. Vsaka po svoje je bila zanimiva. Pohva-liti pa je treba tudi sestre iz Svete gore, patudi pridnega kuharja, saj na{i `elod~kiniso bili la~ni ampak so komaj ~akali hra-no, ki jo je pripravil. Pohvala gre tudi vsemanimatorjem, ki so pazili na nas in nas za-bavali. Res so bili kot son~ki, mi pa smo seobna{ali kot vreme tam zunaj, ki ni bilopreve~ lepo. Bilo je prijetno. Ne bomo poza-bili br. Marjana in punc iz Kamnika, pa tudikak{nega fanta, ki nam je zelo prirasel ksrcu, kajne?

Angelika Slokar

Tri, dva, ena� 2004No mi smo to pre`iveli malo druga~e kot

nekateri, npr. na Pre{ercu ali pa na glavnihdogajanjih po mestih. Nekateri smo za~eli`e 29. zve~er, ostali pa so se nam pridru`ilikasneje se pravi na silvestrovo, ~e smo eravno praznovali vstop v novo leto. Odkri-vali smo, a smo dobre lu~i ljudem, ki naspotrebujejo, a smo dobra sol, da {e raste-mo in se vedno trudimo da se bomo izpol-njevali vse ivljenje. Absolutno smo moralipreveriti kako smo se izkazali v tem letu(takrat je bilo {e 2003) in MOGO^E nare-

Mozaik

24

dili na~rte kaj naj bi se dogajalo v prihaja-jo~em letu. Jaz ga nisem naredila, ker semi potem kar nekam izmuzne ta listek zna~rti, vem pa, kaj moram {e vse narediti.^as je hitel, in pripraviti smo hoteli tudizunanje-vidne stvari. Okrasiti dvorano kjerse je dogajalo, suuuuuper, najbolj{o insploh AH ve~erjo, pa teve {ov je bilo trebascenarizirati, karaoke popstars itd. In `ese je za~el prvi del praznovanja. Blagoslovi-li smo dom in samostan zraven, kot se spo-dobi molili, peli, fantovski trio s kitarami,pa je {e zelo lepo zaigral Sveto no~. Ogla{alipa se e tudi na{i elod~ki (kdo bi pa splohhotel zamuditi) in napolnili smo jih sSUPER ve~erjo. Najbolj pridni in hitri jedciso dobili nagrado: pomivanje. Ogledali smosi genialni teve program z vstavki glasbe-nih mojstrov od br. Staneta do kme~kih fan-tov, ki pa so na za~etku preizku{ali na{au{esa (beri: fu{anje), ampak saj so kmaluugotovili, da ni pravo, tako, da jim ne grezameriti, ker so potem zapeli izvrstno iz-vedbo doma~ih pesmi. Ko se je napovedo-valec odlo~il, da ima dost in e tudi ~as jebil, da gremo druga~e od{tevati ~as do pol-no~i in naprej, smo se odpravili s cerkev kma{i. Br. Jaro in sobratje so nas z vero,upanjem, ljubeznijo napolnili, utrdili. Koje bilo konec ma{e smo si vo{~ili sre~no, invsega polno novo leto in se spet za`irali innazdravljali. Skratka bilo je ~utiti veliko ve-selega in dobrega v zraku, tako, da nekate-ri kar nismo hoteli kon~ati tega ve~era inga nadaljevali najprej {e v dvorani z izjemno

lahkimi ugankami, potem pa v mladinskikletni sobici, biljard pa fuzbal pa to,... innavijali do konca. Naslednji dan smo sicermalce ozko gledali ampak ni bilo tako te`ko,ker je bilo tako dobro.

Pridru`ite se nam naslednje leto, bo {ebolj hudo (jasno, da v pozitivnem smislu).

Helena Globokar-Hijenca

Poslu{anje in sli{anjeKo te prosim, da me poslu{a{in mi za~ne{ dajati nasvete,nisi naredil tega, za kar sem te prosil.

Ko te prosim, da me poslu{a{in me za~ne{ spra{evati, zakaj naj bi nemislil tako,pohodi{ moje ob~utke.Ko te prosim, da me poslu{a{in ti za~uti{, da mora{ narediti nekaj, dare{i{ moj problem,si me razo~aral, pa naj se sli{i se takonenavadno.Poslu{aj! Vse, kar sem te prosil, je, dame poslu{a{.Ne govori, ne delaj - samo prisluhni mi.Nasvet je poceni, za ~etrtaka ga dobim v~asopisu.In jaz lahko delam zase; nisemnebogljen.Morda sem brez poguma in neodlo~en,nisem pa nebogljen.Ko bo{ nekaj naredil zame, kar znam samin moram storiti zase,bo{ s tem pove~al moj strah in mojo {ibkost.Toda, ~e sprejme{ preprosto dejstvo, da~utim, kar ~utim,ne glede na to, kako iracionalno je,

25

potem se odre~em poskusom, prepri~ati te,kaj ti~i za tem iracionalnim ob~utkom.In ko je to jasno, so odgovori jasni in nerabim nasveta.Iracionalni ob~utki dobijo pomen, korazumem, kaj ti~i za njimi.Morda prav zato v~asih molitve delujejo zanekatere ljudi.Kajti Bog je nem in ne daje nasvetov.Ne sku{a urediti stvari.On le poslu{a in pusti, da sam dela{ zase...Torej te prosim le, da me poslu{a{ in sli{i{.In ~e eli{ ti govoriti, po~akaj na svojtrenutek.Potem bom jaz poslu{al tebe.

(Avtor neznan)

Na KoprivnikuV tistih

dneh, ko je »ne-koliko« sne`ilo� zadnji vikend vfebruarju - se jeskupina avto-mobilov napol-njenih z asi{ki-mi romarji innjihovimi paj-da{i odpravilana najbolj »vohrn*« kraj v Sloveniji, Kopriv-nik v Bohinju. No, ker je sneg zastonj, z njimBohinjci ne skoparijo. To je bil tudi razlog,da smo na cilj prihajali v razli~nih ciklih.

Bratje kapucini so sveti mo`je, zato ima-jo avto vedno poln najrazli~nej{ih angelovin patronov (zato je bilo tudi tu malo pro-stora), da si lahko privo{~ijo dirkalnera~unalni{ke igrice (npr. Need for speed) v`ivo. e le omenim, da je br. Primo` e karlep ~as duhovnik, o njegovi hitrosti ni po-trebno razpravljati. Tako smo se tisti izprvega avta sprehajali dve uri� do nasled-njih udele`encev.

Tema teh postnih duhovnih vaj je bilaodnos do star{ev. Za izhodi{~e smo vzeliTobijevo knjigo. Tobit je o~e bolj slavnegasina Tobije, ki na poti s {e bolj slavnimspremljevalcem, nadangelom Rafaelom,

do`ivi precej romanti~no zgodbo. Mi smose sicer ustavili pri poslavljanju Tobije oddoma, vendar smo kljub temu do`iveli ro-mantiko, ki so jo pri~arale pesmi, molitev,prijatelji� in sneg (za tiste, ki smo ga vsa-ko jutro metali je slednje dejstvo vpra{lji-vo, a vendar).

V sicer kratkem sprehodu, ki ga je zazna-moval mo~an veter, zmrznjeni brki in obrvi terro`ni venec, smo uspeli v meter in pol debe-lem belem puhu ustvariti razli~ne reliefe (pred-nja~ili sta {abloni brata Jo{kota in Tine). Tako»polep{ana« pokrajina o~itno nebu ni bila v{e~,zato je ponovno sne`enje poskrbelo za harmo-nijo (in za metanje snega).

O stvarstvu pa nismo le razglabljali inpremi{ljevali. Sicer nismo stradali, pa ven-dar nismo mogli ukaniti na{ih elodcev, kiso takoj zaznali prevaro 'materine kuhinje'.Tudi njenih poljubov za lahko no~ ni bilo,ker je no~ (vsaj za nekatere) relativen po-jem. Del te relativne teorije je tudi novi brat\oksi, ki mu je bilo onemogo~eno sodelo-vanje pri nedeljski ma{i. Zaradi topline, kije otoplila sicer hladno cerkev. In srcadoma~inov. In tudi nas�* ohrn, sparoven, skopu{ki, bohinjski J

Tilen Dem{ar

Duhovne vaje za 8. razredAdi Smolar in apostol Peter? Ja, tudi

nam ni bila takoj jasno, kako povezavo jemed tema dvema tako razli~nima mo`emana{el br. Jaro, ko nam je povedal, da se bookoli njiju sukala tema duhovnih vaj zaosmo{olce (bile so v Kan~evcih od 20. do

26

22. februarja letos). Ampak potem se je za-deva za~ela jasniti. Povezane so bile Adijevepesmi in razli~ni dogodki iz ivljenja apo-stola Petra. Tako smo v petek za~eli na{epotovanje s spoznavanjem in odkrili, da seje v pisani dru{~ini, ki je prihajala izVoli~ine, zna{el tudi kak fant iz Mozirja aliiz Polzele. Nato smo spoznavali svojo zuna-njo in notranjo lepoto � Kompleksomanijapa je (vsaj nekaterim) postala himna tegakonca tedna.

Bog ne daj, da bi crknu televizor je vsoboto odmevalo po Domu duhovnosti - po-govarjali smo se namre~ o na{ih strahovihin iskali re{itve zanje. Kar nekaj jih je, tehstrahov; pred ka~ami, pajki, ljudmi, pri-hodnostjo, boleznijo,... In re{itev? No, sajni ravno re{itev, ampak bolj zavest, da jeJezus z nami; zaupanje, da nas ne bo pu-stil na cedilu. Po ma{i, iskanju mask slav-nih osebnosti med nami (konec koncev jebila pustna sobota) in zabavnem ve~eru (kr-stili smo tudi DDV projektor v Domu du-hovnosti) je bila sobota kon~ana. Za nede-ljo pa ni ostalo kaj preve~ ~asa za vsavpra{anja, ki bi jih lahko {e odprla ali Adiali Peter � spoved in iskanje tega, kaj nampomeni svoboda sta bili glavni temi do-poldneva. Nato pa ma{a, kosilo in zadnjistiski rok ter obljuba, da se {e vidimo.

In za konec � ne se prestra{it, ~e najde-te v nebesih svetega Petra, ko si po`vi`gavakatero od pesmi Adija Smolarja � imatadosti ve~ skupnega, kot se morda zdi naprvi pogled

Skupina osmo{olcev in Voli~ine, Mozirja inPolzele

Izberi si pravo smer

Tri potiKo se ~lovek kam napoti, je pomembno,

da ve, kam ho~e priti. To velja tudi za du-hovno ivljenje.1. Mnogo ljudi si postavlja za cilj svojega

duhovnega ivljenja svoje posve~enje inzveli~anje. Ve~ina na{ih dobrih kristja-

nov se dr`i te smeri. Ta usmerjenost nislaba, vendar ne vodi ~loveka v globljeduhovno ivljenje.

2. ^lovek si lahko postavi za sredi{~e svo-jega duhovnega ivljenja ~e{~enje Boga innjegove veli~ine. Tako postane njegovo`ivljenje velika hvalnica Boga. Ta usmer-jenost je vladala v Cerkvi prvo tiso~letje;tak{na je tudi judovska in musliman-ska usmerjenost. Ta smer je globlja kotprva, ki misli le na lastno posve~enje.

3. Tretja smer, ki dandanes mo~no prevla-duje v kr{~anstvu, je kristocentri~na.^lovek si postavlja za sredi{~e svojegaduhovnega ivljenja osebno, ljube~e pri-jateljstvo z Jezusom. Ta smer je gotovonajbolj{a. Kajti, biti kristjan ne pomenitoliko izpolniti to in ono zapoved, am-pak pomeni predvsem ljubiti Boga, {eposebej v osebi Jezusa Kristusa in ga~imbolj posnemati. Bog O~e, ki ne-skon~no ljubi Sina Jezusa, `eli, da gatudi mi ~im bolj ljubimo, in `eli videtina nas ~im ve~ podobnosti z njim: `elivideti na nas njegovo ljubezen do ljudi,njegovo poni`nost, njegovega duhaubo{tva, njegovo ljubezen do kri`a. Topot si tudi mi izberimo!

br. Avgu{tin Cijan

Sveta de`ela 2004Bil sem romar! To lahko s hvale`nostjo

vzklikam, saj sem do`ivel kraje, ki so jihzaznamovali svetopisemski ljudje, oziromaBog sam. Organizacijski vodja romanja jebil p. Peter Lavrih, ki nas je presene~al s

27svojo hudomu{nostjo in iznajdljivostjo. Zaduhovnost in razlago pa sta skrbela, prviteden {kof Jurij Bizjak, drugi teden pa p.Michel Kuren, ki v Jeruzalemu biva e {estlet in bo vsaj {e dve.

Pot nas je iz Brnika, preko Prage, kjersmo poromali k cerkvi Marije Zmagovalke,najprej vodila v Egipt. Obiskali smo nekajkrajev, ki so po tradiciji, povezani z begomsvete dru`ine v Egipt, si ogledali Aleksan-drijo in Kairo, kjer sem v dvajset milijon-skem mestu opazil le dva semaforja � nih~eju ni upo{teval. Pot nas je vodila naprej sko-zi pu{~avske oaze h gori Sinaj ali Horeb,kjer se je Bog razodeval Mojzesu in Eliju.^udovita gora! Sledila je Jordanija. Videlismo starodavno mesto v kanjonu � Petro,goro Mojzesove smrti, trdnjavo, kjer je bilobglavljen Janez Krstnik; ostanke Jera{a,enega izmed mest Deseteromestja in nakoncu {e kraj Janezovega kr{~evanja. Sve-topisemski citati so nam obudili pomen po-sameznih krajev in nam pomagali, skupajs kamni po katerih smo hodili, iskati Boga.

Teden je minil in za nas se je za~el glav-ni del romanja, obisk Izraela. Za~eli smoga na kraju Jezusovega trpljenja in vstaje-nja, izmed vseh se me je prav ta najbolj do-taknil. Moliti ob Bo`jem grobu, ki je pra-zen, je res velika milost. Naslednje dni smomolili in obiskovali mno`ico krajev v Jeru-zalemu in okolici. Nekateri so natan~no

dolo~eni, drugi ne. Pa to sploh ni bistveno.Pomembnej{e od to~no dolo~enega kraja je,da te cerkve spominjajo na neko dejanje, kise je zgodilo v ciklusu odre{enjske zgodovi-ne, pa bodi ob tej ali sosednji skali. Po trehletih in pol, smo bili tudi prva slovenskaskupina, ki je stopila na tempeljskoplo{~ad, bolj od stavb sem ob~udovalmno`ico otrok, ki se je podila tam. Skozivoja{ke preglede smo pri{li tudi v Betlehemin imeli bo`i~no ma{o na pepelni~no sredo� {lo je.

Po teh dogodkih smo se odpravili v Gali-lejo in na poti videli {e Emavs, tel Megidoin Karmelsko goro in kon~no Nazaret, krajJezusovega otro{tva. Naslednji dan smo bili`e pri Genezare{kem jezeru, ob katerem seje zgodila ve~ina v evangelijih opisanih do-godkov. Kraji presene~ajo s svojo lepoto, resso prav{nji za oznanjevanje vesele novice!

br. Jurij [travs

Pevski konec tednav Kan~evcih od 20. do 22. februarja 2004

Kot ve~ina duhovnih vaj, naj bi se tudipevki konec tedna pri~el v petek ob 18-ih.In 9 pevcev iz MGSa iz [tepanje vasi smose veseli odpravili tja, ~e{ da bo spet ivah-no, saj bomo po dolgem ~asu ponovno vide-li prijatelje, ki smo jih spoznali na pevskemkoncu tedna v mesecu novembru. Ko je bilosamo {e pol ure do pri~etka, smo bili {evedno edini. Ja, prav vsi smo bili malorazo~arani, ker smo pri~akovali ve~ ljudi.Nato so pri{le {e 4- katehistinja Ljudmilain njena animatorka (se ji opravi~ujem, ker

28

sem pozabila njeno ime), bodo~a katehisti-nja katere ime sem tudi pozabila in diplo-mirana ekonomistka Nives. Vse nas pa jevodil br. Stane.

S tako zasedbo smo pri~eli s pevskimivajami. Na{i fantje (bili so trije) svojegarazo~aranja nad {tevilom udele`encev nisomogli skriti in so prvi dan izkoristili vsakoprosto sekundo, da so lahko u{li iz dvora-ne. Tudi na{a dekleta je mikal na~rt fantov,a je bila moja beseda tehtnej{a J. Kaj kma-lu je pri{la na vrsto ve~erja. In na jedilnikuje bila standardna zelenjavna juha. In glejga zlomka, tudi to ni ugajalo nekaterim {te-panjskim mladincem. Zato pa tisti ve~erna nobeni mizi ni ostal niti ko{~ek kruha.Po ve~erji, po nabranih novih mo~eh, smose ponovno lotili petja in ob zgledni uri za-klju~ili uradni program in se odpravili spat.Seveda pa je obvezen klepet pred spanjem.Jaz sem kaj kmalu obupala in od{la pogle-dat v de`elo {kratov, sanj in vil. ez ~as sose mi pridru`ili tudi ostali, a so pripravena to trajale kar nekaj ~asa. Le pri spancuso bili malo prikraj{ani.

Drugi dan smo pri~eli s hvalnicami inzajtrkom. Nato je sledilo petje, petje, petjevse do kosila. Ve~ ~asa, ko smo bili skupaj,bolj zabavno je postajalo. Najbolj posre~enpa je bil br. Stane, ker je z vsako pesmijoimel manj glasu. Ampak on se ni preve~sekiral in s polno paro smo prepevali vsedo ma{e. Poleg nas pa so med ma{o prepe-vali tudi na{i `elodci. Po zaklju~ni pesmismo se brez obotavljanja odpravili v jedil-nico. Ve~erja sicer ni bila slaba, ampak smosi vseeno vzeli skromne porcije, kajti ~aka-la nas je pica. Kako smo do nje pri{li panaj bo skrivnost. Lahko vam zaupam le to,da kuhinja v Kan~evcih ni imela prstovvmes. S polnimi elodci smo od{li na ve~erniprogram, ki je bil tokrat malo druga~en.Ker je bila tiste dni v Kan~evcih gospa Ruthiz [vice, ki u~i meditativne plese, smo jopovabili na na{ ve~er. Nau~ila nas je karnekaj plesov. In tako zameditirani smo zve~ernicami sklenili {e en dan. Spet smozaklju~ili le uradni del.

Po skoraj celi pre~uti no~i je bil prednami Gospodov dan. Br. Stane je imel ved-no slab{i glas, a {e vedno dovolj energije,da smo se dopoldan nau~ili {e nekaj novihpesmic. Z ma{o in kosilom pa smo za-klju~ili pevski konec tedna.

Kljub za~etnemu razo~aranju smo od{liiz pevskega vikenda vsi zadovoljni. Novapreizku{nja nas je zbli`ala in obogatila zanova spoznanja. Tako da, tisti, ki bostepri{li na naslednji konec tedna, se vidimo!

Ana Poga~ar

Lepa SlovenijaSpomnim se, kako sem nepremi~no,

kot za~aran zrl v, upam si re~i, najboljodmevno reklamo, »Slovenija, mojade`ela«. Znana zgodba pripoveduje o tem,kako je, nam Slovencem, Bog, potem koje razdelil e vso Zemljo, podaril kar svojko{~ek raja

In v en predel tega raja smo med 9. in13. februarjem mrknili mladi bratje kapu-cini z na{im magistrom Bernardom vred.

Prasketanje ognja pod ve~erjo je prebu-dilo doma~nost v [mihelu nad Mozirjem.

Danijel je poskrbel, da smo po dobrotimozirskega upnika Sandija Korena u`ivalizavetje tamka{njega mogo~nega upni{~a.Naslednje dni smo se preko osamelih kme-tij, gozdov, ledenih stez in cest povzpeli kMozirski ko~i, se z avtom spu{~ali v Mo-zirje, in {e dlje� Br. Bernard je vodil na{ekorake, v hrame Duha in kulture, k svete-mu Mihaelu v [o{tanj, Gornji grad, Novo[tifto pri Gornjem gradu, Radmirje, Pe-trov~e... Ob lepoti cerkva nas je prevzela

29

tudi preprostost in gostoljubnost duhov-nikov. Z blagoslovljeno vodo so na{e rokekropile rajnega p. Manesa, na{e o~iob~udovale ustvarjalno zagnanost mag.Stanislava Ne`i~a, na{a u{esa pa lovila pri-jazne besede Jo`eta Pribo`i~a, ki je poskr-bel za vgraditev oltarja iz stare poru{enecerkve v novo. Da pa se na{a naveza nistrgala, smo zavrtali v Skalo tri oprimke;molitev brevirja, ro`nega venca ter evhari-sti~no daritev.

Vse to pa nam je pomagalo, da smo po-globili medsebojne vezi in »napolnili bate-rije« za ~as, ki je pred nami! Ob ob~udova-nju lepot stvarstva pa nam je zastajal dih!

Po zemljevidu lahko ple{emo, pi{emo,ri{emo, lahko ga rotimo ali preklinjamo, pane bo ni~ pomagalo. Zemljevid nam ne morepokazati ~udovitih son~nih zahodov, pri~aratiti{ine gozda, spokojnosti jezer in radoved-nosti poti. [ele ko prst na karti zamenjamos korakom v naravi, dovolimo Stvarniku, danam v polnosti poka`e lepoto Stvarstva, ka-terega najlep{i del je podaril nam. Naj negre mimo nas! Odkrijmo ga!

br. Gregor Rehar

Krvodajalska akcijaNaj tudi tvoja kri pomaga bolnemubratu, sestri!

Asi{ki romarji iz [tepanje vasi te vabi-mo, da v postnem ~asu iztegne{ svojo roko.In podari{ kri v na{i krvodajalski akciji, kije e peta po vrsti!

Pridi, v ~etrtek, 1.aprila 2004, med 7.in 17. uro, na Zavod za transfuzijo krvi Re-publike Slovenije, ki je na [lajmarjevi ulici6 v Ljubljani.

Ves ~as akcije bo tam prisoten nekdood organizatorjev - asi{kih romarjev!

Prijavi se, da bo bolj dr`alo!Leon Jagodic, leon.jagodic@

hopcefizelj.com; 031/41 38 01 ali br.GregorRehar gregor.rehar@rkc.si; 040/36 48 47.

In ne pozabi na Gospodove besede: »Kar-koli ste storili enemu izmed mojih naj-

manj{ih bratov ste meni storili«.Roko sta nam `e prijazno podala Ma-

vri~ni most mladih in »Limonca« - Limo-na d.o.o. - prijeten lokal s mladim srcemna Zrinjskega 9, poleg cerkve Sv. Jo`efa vLjubljani, z obilnimi popusti za udele`encena{e krvodajalske akcije!

Ve~nezaobljubeTako sempostala vnjegovih o~ehkakor tista, kije na{la mir.

(Vp 8,10b)

Tako je z za-ro~enko v Visokipesmi ponavljalas. Polonca na vi-gilijo praznika Jezusovega darovanja v temp-lju, 1. februarja, pri Sv. O`baltu na Ptuju.

Ob njej smo se veselili in vsak na svojna~in podo`ivljali njeno podaritev Bogu zave~no.

»Kralj se veseli tvoje lepote, on je tvojGospod, njemu se pokloni,« pojemo v psal-mu 44. Kralj je torej privedel svojo izvoljen-ko tja, kjer si jo je elel in si jo {e eli. In odsedaj gresta skupaj naprej. Pa ne sama, am-pak z njo smo me, sosestre, njene dru`ice,ki jo spremljamo, kot smo jo na dan zaob-ljub. In naj pozdrav »mir in vztrajnost, se-stra Polonca« ne izzveni kot obrabljena fra-za, ampak kot vedno globlje pri~akovanjeNjega, ki prihaja.

s. Mirjam ernigoj

30

Nedelja, 1.februarSestra Polonca ima ve~ne zaobljube. Uspem se

»u{tuliti« ({tepanjski naglas) h kapucinom, da se od-peljemo do Ptuja. Med vo`njo z biv{im kaplanom ko-mentirava {e kak{ne zanimive prej{nje in sedanje do-gajanje. Ja, poseben in lep obred ve~nih zaobljub, veli-ko blagoslova na poti s. Polonca. Tako kot sem pri{latako smo tudi od{li domov in ker je bil {e sestanek zaFP sem mogla jasno po~akati (lahko bi {la pe{ ampakmi ravno takrat ni pasalo). In tako me je doletela tanaloga, da tudi jaz nekaj prispevam k lep{emu in pol-nej{emu glasilu. Z veseljem sem jo sprejela, ker mi jetudi ta na~in blizu. Aja, saj {e nisem povedala kaj bitukaj na teh straneh sploh bilo. Dnevni{ki vtisi ivljenjavseh nas, laikov, redovnikov, redovnic, duhovnikov, vglavnem vseh (vsi, ki bi bili pripravljeni mi po{ljite~lanek na moj naslov-v uredni{tvu, ha). Pa da ne bostemislili da ho~em vse najprej jaz narediti, ne, nekdo meni sli{al, ko sem ga prosila, ~e bi on mogo~e kaj napi-sal, (moram malo kregati da bo mogo~e za naslednjo{tevilko kaj prispelo!!!)

Gospodov dan torej uspe{no zaklju~en.

Ponedeljek, 2. februarUh, {e dobro, da imam {ele popoldne slu`bo, da

se malo naspim, ker smo morali v~eraj jasno {enadoknaditi kalorije, ki smo jih �zgubili z napenja-njem mo`ganov�. Po slu`bi (20.30) pa hitro na ps, kiga jasno {e ni konec (za~etek ob 19.45), potem pa {ehitreje domov v toplo posteljo.

Sobota 7. februarDopoldne slu`ba, oh ja tudi to je treba. Popoldne

{e doma nekaj pospravim, zve~er pa super predsta-va ob spominu na Pre{erna in letos {e posebej Sre~kaKosovela. Spet sem se malo �u{tulila� k mladincem,no v bivstvu so me povabili, ker jim je malo primanj-kovalo glasov, pa smo zapeli eno narodno - Al me bo{kaj rada imela - ne, mladinci {e nismo pozabili lepihslovenkih pesmi in jih {e vedno radi prepevamo. Pravprijetno pa je bilo poslu{sati tudi ostale nastopajo~e.(Fante od fare, Prifarce,...)

Ponedeljek, 9. februarSpet redne �dol`nosti�- slu`ba dopoldne, popold-

ne pa sem poizku{ala nekaj posebnega pripraviti za

Polonin god. Sicer z dobrim namenom, ~eprav mi ni~isto uspelo (no pojedel se je vseeno) sem jo prese-netila po sestanku skavtskih voditeljev. Ha, kaj smose zabavali, ko smo se slikali za na{o spletno stran.

Petek, 13. februarAh, ne ni mi ni~ na glavo padlo ali kaj podobnega,

zame je prav lep dan zaradi dveh razlogov, prvi- dobilasem dopust v slu`bi za cel vikend, drugi-{li smo nazimovanje z najmlaj{imi skavti-vol~i~i. No, in ker semimela ~as, sem se lahko e zjutraj s Peptom odpravilaproti na{i super bajtici v Babnem polju. Poleg tega, danismo imeli teko~e vode v bajti, in kopalnice in takegarazko{ja, smo se zabavali tudi na snegu z gumami inseveda tudi ?kar tako? je {lo. U`ivala sem, s temisuper otroci, ki so tako preprosti, odkriti in navsezad-nje tudi zelo glasni. Vsi pa smo {e bolj u`ivali, ko sopri{li star{i in nam prinesli dobrote. Saj ne, da smoslabo jedli, v bistvu je bil to en tak velik posladek.

Ponedeljek, 23. februarKo se e toliko govori o tem na{em zdravstvenem

sistemu, sem bila jaz danes {e posebej za to, da se gaspremeni. Sicer ne vem, ~e bi kaj spremenilo odnosljudi. Vsem, ki ste `e zaposleni, je najbr` jasno, kakoso nadrejeni v~asih malo zoprni in nepozorni do podre-jenih. No prav zato sem danes oddelala dvojni turnus,ker seveda manjka zdravstvenih tehnikov in ni bilonobenega, ki bi delal. Upam, da bo res bolj{e enkrat.

Torek, 24. februarPust nasmejanih ust!!! Cel dan sem premi{ljevala

kaj bi dala nase za ma{kare od tistega, kar sem imelana razpolago. Nazadnje sem dala na glavo lasuljo ino~ala. Hja, zato so bili bolje na{emljeni na{i vol~i~i.

Sreda, 25. februarZa lepim delom, pa pride malo te`ji del - POST. Tudi

to je potrebno za lep{e in bolj{e praznovanje. Odpovedatise ali ne~emu ali narediti kaj posebno dobrega, moliti.Letos sem se odlo~ila, da se pa ne bom odpovedala ~oko-ladi, ampak bom {la na duhovne vaje in verjetno bi bilodobro, ~e bi koga (beri:star{e) bolj s srcem poslu{ala.

Helena Globokar

Iz dneva v dan

31

PakistanPakistan {teje 131 milijonov prebivalcev,

od tega je 95% muslimanov. Kljub tako veli-kemu odstotku je eno mesto v Pakistanu po-vsem katoli{ko. Gre za »Fran~i{kovo mesto«.Kako to? To mesto je pred 100 leti ustanovilbelgijski kapucin p. Filip. Zbral je 35 do-brih katoli{kih dru`in, jim postavil ve~jo ka-pelo, fran~i{kovim sestram pa samostan in{olo kjer so pou~evale sestre dominikanke.Danes po sto letih ivi v tem mestu 370 po-vsem katoli{kih dru`in, to je 3000 oseb izkaterih prihajajo tudi novi duhovni poklici,med njimi celo en {kof, v veliki ve~ini pa soto katehisti. To mesto je prava kr{~anskaoaza sredi muslimanskega sveta.

V mestu Lahore v Pakistanu je bilo laniprvi~ hkrati posve~enih za duhovnike 5 ka-pucinov. Nad{kof je res presre~en izjavil:»V na{i stolnici Srca Jezusovega {e nikolini bilo tako velike duhovni{ke posvetitve.«

IndijaV Indiji obstaja 6 kapucinskih provinc

in 4 vice province, ki imajo skupno nad1000 bratov in po{iljajo svoje indijske mi-sijonareje po svetu. V Rimu se {ola na ka-toli{ki univerzi 22 kapucinov iz Indije. Vsehfran~i{kovskih ustanov je v Indiji 6 mo{kihin 38 enskih z 20.000 ~lani, ki so poveza-ni v Zvezo Fran~i{kovske dru`ine. Vsi sepredvsem trudijo za to, da bi laj{ali velikobedo {tevilnega prebivalstva. Tako so lani vnavzo~nosti 3 {kofov predali dru`inam227 hi{, ki so jih zgradili za dru`ine,ki so bile rtve potresa v Gujuratu.

MadagaskarNajve~ slovenskih misijo-

narjev deluje na Madagaskar-ju. Tudi kapucini imajo tu cve-to~o vice provinco, ki {teje 215~lanov. Lani je bilo posve~enih

5 novoma{nikov; noviciat je kon~alo 12 bra-tov, v noviciat pa je vstopilo 20 fantov. Za-vetnik kapucinske province na Madagaskar-ju je sv. Fidelis Sigmarin{ki, kapucinskimu~enec iz [vice.

[vica[vicarska provinca si je izvolila svojega

provinciala p. Paula Hinderja. Vi{ji predstoj-niki v Rimu so ga poklicali v Rim, v slu`enjecelotnemu kapucinskemu redu. Sveti sede`ga je nato imenoval za {kofa v Arabiji. V [viciso morali na novo izvoliti proviciala na me-sto Paula Hinderja in sicer p. Efrema Buc-herja. Vi{ji predstojniki kapucinskega redav Rimu so videli, da je p. Efrem zelo sposo-ben in so ga poklicali v Rim na vi{je mesto.Sedaj morajo [vicarji ponovno izvoliti nove-ga provinciala. A doklej bo? Dokler ne bodovi{ji spoznali, da je zelo sposoben�

RimV na{em kolegiju sv. Lovrenca v Rimu

prebiva skupaj 76 kapucinskih patrov {tu-dentov, ki obiskujejo razne visoke {ole vRimu. Iz Afrike jih je 27 in sicer: 9 iz Tan-zanije, 6 Madagaskarja, 5 Etiopije, 2 Eri-treje, 2 Kenije, 1 Konga, 1 Ugande in 1 Zim-bambue.

Iz Azije 31: Iz Indije 22, Indonezije 6, Fi-lipinov 2 in Pakistana 1.

Iz Evrope 14: iz Krakovske province 7,iz Var{ave 3, iz Slova{ke 3, iz Hrva{ke 1.

Iz Latinske Amerike 4: z Brazilije 3 inGvatamale 1.

Pripravil br. Jo`ko Smukavec

Iz kapucinskega sveta

32

Obvestila

Kan~evci26. do 28. marec

Frama (Fran~i{kova mladina) - duhovna obnova

27. marec do 3. april

Teden zdravilnega posta z duhovnimi vajami - Moje ivljenjehrepeni po spremembah - spremenjenju (Ruth Müller-Wick, dr. med. ErikaUdovi~-Dovnik, br. Miha Sekolovnik)

4. do 12. april

Veliki teden (Ruth Müller-Wick, br. Miha Sekolovnik); od 4. do8. aprila Kri`ev pot - {tirinajst korakov `ivljenja, od 8. do 12. aprilaSkrivnost svetega tridnevja

16. do 18. april

[ola za star{e (Natalija Podjavor{ek s sodelavci)

28. do 30. maj

S pesmijo in plesom slavimo Gospoda (Ruth Müller-Wick)

18. do 20. junij

Duhovne vaje za molilce ivega ro`nega venca, molilce za duhovne poklice, star{eduhovnikov, redovnic, redovnikov in bogoslovcev (bratje kapucini)

4. do 9. julija

Duhovne vaje za Fran~i{kove manj{e brate (fran~i{kane, minorite in kapucine) (br.Aurelio Laita OFMCap)

AssisiRomanje za dru`ine in odrasle

26. do 30. april 2004: Romanje za odrasle in dru`ine. Naslov: Fran~i{kova pot. Vodita br.Stane Be{ter in br. Milan Kvas. Prijave in informacije: br. Vlado Kolenko, Vipavski Kri` 12, 5270Ajdov{~ina, tel. 041/611-091, e-po{ta: vlado.kolenko@rkc.si

Romanje za mlade

15. do 22. julij: Romanje za mlade. Naslov in rde~a nit romanja je Tukaj sem, Gospod. Vodijobratje kapucini (br. Marko Senica, br. Vlado Kolenko, br. Matej Nastran in br. Jo`e Smukavec)

Romanje za mlade

5. do 12. avgust: Romanje za mlade. Naslov in rde~a nit romanja je Tukaj sem, Gospod. Vodijobratje kapucini (br. Jaro Kne`evi}, br. Klemen Verdev, br. Jure [travs)

3333

Ana in ~rni skaka~Fynn

» Kje najdem Spoda Boga?«Njen odgovor se je glasil: »V ugankah!« �

Za Ano je bil Bog veselje � ~isti {pas.Se vam zgornji vrstici zdita ~udno znani? Kot da bi vedeli,

h kateremu ~loveku (pa ~eprav je to samo knji`evni lik) bi sepodali? e da, in ~e ste pomislili na knjigo Gospod Bog, tukajAna, potem ste zadeli v ~rno. Ana in ~rni skaka~ je namre~ nadaljevanje zgodbe o pun~kiAni, ki jo kdo-ve-od-kod prinese v Fynnovo ivljenje, z njo pa vanj vstopi tudi navdu{enjenad stvarmi iz sveta in pristen odnos z Bogom. S tem da v tej pripovedi Aninih modrostiv prvi vrsti ni dele`en samo Fynn, ampak John D. Hodge � Fynnov u~itelj, ki so mu v {olizaradi hitrosti njegovih misli nadeli vzdevek rni skaka~. Ta se po svoji upokojitvi zavza-me za Anino izobra`evanje, kajti »Anini ne{olani in neukro~eni nadarjenosti je prav restreba dati prilo`nost, da se ustrezno razvija.« Sam se na zunaj ka`e kot strog raciona-list, ki »res ne vidi, kako lahko sploh kdo verjame tistemu, kar ni dokazano«, in zavra~avero na podlagi nepojasnjenosti za~etka sveta, vendar pa v sebi kljub temu i{~e {e nekajve~ kot zgolj pojavni svet, neko ~arovnijo. Najbr` ga prav zato Ana pritegne, ker postavljapod vpra{aj njegov racionalizem s svojo neposrednostjo, iskrenostjo, navdu{enjem nadskrivnostjo in sposobnostjo, da v vsaki stvari prepozna roko Spoda Boga. Prav tako sistojita nasproti dva besednjaka; Johnov, ki vsebuje besede kot so: oksimoron ali phana-kistoskop (za tole boste najbr` potrebovali slovar), ter Anin s svojimi: tist', un', kuga e?Fynn, ki se znajde v precepu med obema, ima nalogo, da njune besede in stali{~a prevajaiz enega sveta v drugega, hkrati pa je (kot vsi, ki se zavedajo razpetosti `ivljenja meddejstva in vero) v »nevarnosti, da zmrzne ob Johnu, bodisi, da zgori ob Ani«.

Kak{en je kon~ni izid naj ostane skrivnost ter skupaj z naslednjim odlomkom motiva-cija, da knjigo, ki je iz{la pri zalo`bi Ognji{~e leta 2003 preberete!

»Koliko je to strani v Svetem pismu, 'spod John? Koliko strani?«»Strani?« je rekel,. »Strani � pravzaprav ne vem, ampak menda da jih je tam nekjeokrog dva tiso~ ali pa {e ve~. Zakaj spra{uje{?«»Koliko jih je da tam, ko Spod Bog ustvari svet? Ko je e vse ustvaril?«»Ne veliko. Po mojem jih ni ve~ kot pet, ~e sploh toliko.«»Te so tak{ne kot tile okostnjaki, a ne da, Fynn? To sploh ni va`no, a ne da?«Ker nisem vedel, kaj pride zdaj, in ker me je vedno zvlekla v te re~i, ni bilo kaj, kar najbi rekel.»Vse tiste druge strani, 'spod John, - v tistih je pa vse.«

Knjige

34

Zabavno Ujeto v objektiv

Oprostite, ampak bilo je nepri~akovano!

Hej, Noe, si kaj videl tista dva komarja?

@al mi je, Adam, ampak ne more{ se prito`iti,klavzula o grehu je popolnoma jasna.

Hej, eden izmed njih je na{el termostat!

Assisi je prazen in ~aka na nas.

Ali je letos {e Bog zame{al letne ~ase?

35

Ana se u~i igrati na harmoniko.

Do Ajdov{~ine je {e dale~.

Zaporedna {tevilka Fran~i{kovega otroka

Tale kurent ma pa dolg jezik.

18 a {e vedno mlad.

Mobi odvisniki.

Sladkahvale`nost

35

»Da je bilo po mojem, bi vas bil vse povrsti ubogal in u`ival bidanes beli kruh va{ega ~e{~enja; toda hodil sem, kamor sta neu-smiljeno ukazovala srce in vest... Pisati sem hotel zoper svojo

misel � pero mi ni bilo pokorno... Mo~nej{a je bila Bo`ja resnicav mojem srcu nego posvetni razum v moji glavi.«

Ivan Cankar