Finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2007 · razvoj na mali i sredni...

Makedonska banka za poddr{ka

na razvojot AD Skopje

Finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na

31 dekemvri 2007

Sodr`ina

Izve{taj na revizorite

Finansiski izve{tai

Bilans na sostojba 1

Bilans na uspeh 2

Izve{taj za promenite vo kapitalot 3

Izve{taj za pari~niot tek 4

Bele{ki kon finansiskite izve{tai 5

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje Finansiski izve{tai

2

Bilans na uspeh

Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Prihodi od kamata 6 166.188 118.458Rashodi od kamata 6 (48.726) (34.890)Neto prihodi od kamata 117.462 83.568 Prihodi od provizii i nadomesti 7 18.332 22.675Rashodi od provizii i nadomesti 7 (4.834) (2.456)Neto prihodi od provizii i

nadomesti 13.498 20.219 Neto prihodi od kursni razliki 528 101Ostanati prihodi od dejnosta 8 1.776 41.660 2.304 41.761 Prihodi od dejnosta 133.264 145.548 Neto zaguba poradi o{tetuvawe 14,15,16 1.063 (2.184)Tro{oci za vrabotenite 9 (22.430) (22.975)Amortizacija 17,18 (6.937) (5.538)Ostanati rashodi od dejnosta 10 (12.777) (54.927) Dobivka pred odano~uvawe 92.183 59.924 Danok od dobivka 11 (11.204) (8.933)Dobivka za godinata 80.979 50.991

Bele{kite na stranite 5 - 47 se sostaven del na ovie finansiski izve{tai.


3

Izve{taj za promenite vo kapitalot


Vo iljadi denari

Akcioner-ski

kapital

Sredstva na

rezervi

Rezervi na

sigurnost Garanten

fond Zadr`ana

dobivka Vkupno Sostojba na 1 januari 2006 932.400 49.336 88.436 - 51.242 1.121.414Neto dobivka za godinata - - - - 50.991 50.991Vkupno priznaeni prihodi i rashodi - - - - 50.991 50.991Uplati vo tekot na godinata - - 79.685 231.000 - 310.685Raspredelba vo sredstva na rezervi - 53.521 - - (53.521) -Sostojba na 31 dekemvri 2006 932.400 102.857 168.121 231.000 48.712 1.483.090 Sostojba na 1 januari 2007 932.400 102.857 168.121 231.000 48.712 1.483.090Neto dobivka za godinata - - - - 80.979 80.979Vkupno priznaeni prihodi i rashodi - - - - 80.979 80.979Raspredelba vo sredstva na rezervi - 37.693 - - (37.693) -

Raspredelba vo rezervi na sigurnost - - 5.000 - (5.000) -Raspredelba vo garanten fond - - - 6.019 (6.019) -Sostojba na 31 dekemvri 2007 932.400 140.550 173.121 237.019 80.979 1.564.069



4

Izve{taj za pari~niot tek


Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Pari~en tek od osnovnata dejnost Dobivka za godinata 80.979 50.991Koregirana za: Amortizacija 17,18 6.937 5.538Otpi{ani nedvi`nosti i oprema - 12

Neto zagubi/(osloboduvawa) poradi o{tetuvawe 14,15,16 (1.063) 2.184Posebna rezerva za vonbilansni stavki 10 352 84Neto prihodi od kamati (117.462) (83.568)Danok od dobivka 11.204 8.933 (19.053) (15.826)

Promena na plasmani vo drugi banki (25.675) (436.602)Promena vo krediti i avansi dadeni na drugi

banki 15 (266.955) (313.152)Promena vo krediti i avansi dadeni na

ostanati klienti - 9.572Promena vo ostanatata aktiva 19 1,898 5.269Neto obvrski od komisiono rabotewe 22 - (127.924)Grant od dràvata 23 - 815Promena vo ostanati obvrski 23 (1.449) 86 (311.234) (877.762) Naplateni kamati 169.242 114.798Plateni kamati (48.625) (34.000)Platen danok od dobivka (7.730) (10.940)Neto pari~en tek od osnovnata dejnost (198.347) (807.904) Pari~en tek od investiciona dejnost Nabavka na nedvi`nosti i oprema 17 (392) (7.420)Nabavka na nematerijalni sredstva 18 (1.359) (1.483)Prilivi od vloùvawa 158.277 -Nabavka na vloùvawa 16 - (66.260)Neto pari~en tek od investicionata

dejnost 156.526 (75.163) Pari~en tek od finansiski aktivnosti Uplata vo rezervite na sigurnost - 79.685Pla}awa vo garantniot fond - 231.000Otplata na krediti (206.755) (114.760)Prilivi od krediti 411.760 307.685Neto pari~ni sredstva od finansiski

aktivnosti 205.005 503.610 Neto namaluvawe/(zgolemuvawe) na

pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent 163.184 (379.457)Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent na 1

januari 293.260 672.717Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent na

31 dekemvri 456.444 293.260



5

Bele{ki kon finansiskite izve{tai

1. Op{ti informacii

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje ("Bankata") e akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost i e inkorporirana na teritorijata na Republika Makedonija.

Adresata na registriranoto sedi{te na Bankata e:

ul: "Veqko Vlahovi}" br.26 1000 Skopje Republika Makedonija

Osnovni aktivnosti na Bankata se kreditirawe na otpo~nuvawe so rabota i razvoj na mali i sredni pretprijatija preku obezbeduvawe srednoro~ni i dolgoro~ni krediti, finansirawe na izvozot preku krediti odobreni za identifikuvani prilivi od izvoz, izdavawe na finansiski garancii za krediti odobreni za identifikuvani prilivi od izvoz.

Isto taka, soglasno izmenite na Zakonot za osnovawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot, vo 2006 godina Bankata formira{e Garanten fond za izdavawe garancii za obezbeduvawe na pla}awa po dolgoro~ni krediti za investicii odobreni od strana na banki i drugi finansiski institucii vo Republika Makedonija na mikro, mali i sredni trgovci, trgovci-poedinci i zanaet~ii, registrirani vo Republika Makedonija.

Kreditiraweto na pretprijatijata se izvr{uva preku banki posrednici koi go prezemaat krajniot rizik od naplata na pobaruvawata.

2. Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve{tai

(a) Izve{taj za usoglasenost

Finansiskite izve{tai se izgotveni vo soglasnost so Zakonot za Trgovski Dru{tva i Pravilnikot za vodewe smetkovodstvo (Slu`ben vesnik na RM br.94/2004, br.11/2005 i br.116/2005) osven vo delot na priznavawe na odlo`eno dano~no sredstvo soglasno iziskuvawata na Me|unarodniot smetkovodstven standard MSS 12 Danoci na dobivka (vidi bele{ka 3 (`)).

Vo tekot na godinata Bankata go prifati Me|unarodniot Standard za Finansisko Izvestuvawe ("MSFI") 7 Finansiski instrumenti: Obelodenuvawa, so {to se zgolemi obemot na informacii koi treba da bidat obelodeneti vo finansiskite izve{tai, no koi nemaat vlijanie na dobivkata ili finansiskata pozicija na Bankata. Vo soglasnost so barawata za tranzicija od standardot, Bankata obezbedi sporedlivi informacii.


6


2. Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve{tai (prodolènie)

(b) Osnovi za merewe

Finansiskite izve{tai se izgotveni spored istoriska vrednost osven za:

• finansiskite instrumenti za trguvawe koi {to se merat po objektivna vrednost;

• sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba koi {to se merat po objektivna vrednost.

(v) Funkcionalna i izvestuva~ka valuta

Finansiskite izve{tai se prikaàni vo makedonski denari ("MKD" ili "denari"), koj e funkcionalna valuta na Bankata. Osven kade {to e navedeno, finansiskite informacii se prikaàni vo iljadi makedonski denari.

3. Zna~ajni smetkovodstveni politiki

Smetkovodstvenite politiki prikaàni vo prodolènie se primenuvani konzistentno za site periodi prikaàni vo ovie finansiski izve{tai.

(a) Transakcii vo stranska valuta

Transakciite vo stranska valuta se iskaùvaat vo denari spored kursot vaè~ki na denot na transakciite. Monetarnite sredstva i obvrski iskaàni vo stranska valuta na denot na izvestuvaweto se prevrednuvaat vo denari spored sredniot kurs vaè~ki na denot na bilansot na sostojba. Pe~albite i zagubite od kursnite razliki od monetarnite sredstva se razlika pome|u amortiziranata nabavna vrednost vo denari na po~etok na periodot, koregirani za efektivna kamata i pla}awa vo tekot na periodot, i amortiziranata nabavna vrednost vo stranska valuta vrednuvana spored kursot vaè~ki na krajot na periodot. Nemonetarnite sredstva i obvrski koi se evidentiraat po objektivna vrednost, iskaàni vo stranska valuta na denot na izvestuvaweto se prevrednuvaat vo denari spored kursot vaè~ki na denot na opredeluvawe na objektivnata vrednost. Kursnite razliki proizlezeni od prevrednuvawe se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Deviznite sredstva so koi {to raboti Bankata se prete`no evra (EUR). Oficijalnite kursevi vaè~ki na 31 dekemvri 2007 i 2006 godina bea kako {to sledi:

2007 2006 MKD MKD 1 EUR 61.20 61.17


7


3. Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolènie)

(b) Kamata

Prihodot od kamata i rashodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh spored metodot na efektivna kamatna stapka. Efektivnata kamatna stapka e stapkata koja to~no gi diskontira o~ekuvanite idni pari~ni pla}awa i prilivi vo tekot na o~ekuvaniot vek na finansiskoto sredstvo ili obvrska (ili kade {to e soodvetno, pokratok period) na sega{nata vrednost na finansiskoto sredstvo ili obvrska. Efektivnata kamatna stapka se utvrduva pri inicijalnoto priznavawe na sredstvoto ili obvrskata i ne se menuva posledovatelno.

Presmetkata na efektivnata kamatna stapka gi vklu~uva site nadomestoci plateni ili primeni, transakciski tro{oci, diskonti ili premii koi se sostaven del na efektivnata kamatna stapka. Transakciski tro{oci se inkrementalni tro{oci koi direktno moàt da se pripi{at na steknuvaweto, izdavaweto ili otu|uvaweto na finansiskoto sredstvo ili obvrska.

Prihodite i rashodite od kamati prikaàni vo bilansot na uspeh vklu~uvaat:

• kamati od finansiski sredstva i obvrski po amortizirana nabavna vrednost so koristewe na metodot na efektivna kamatna stapka;

• kamata od vloùvawa raspolo`livi-za-proda`ba so koristewe na metodot na efektivna kamatna stapka.

Prihodite i rashodite po osnov na kamati od sredstvata i obvrskite za trguvawe se smetaat deka se nezna~itelni za aktivnostite za trguvawe na Bankata i se prezentirani zaedno so ostanatite promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata i obvrskite za trguvawe vo neto prihodi od trguvawe.

(v) Provizii i nadomesti

Prihodite i rashodite od nadomesti i provizii koi se sostaven del od efektivnata kamatna stapka na finansiskite sredstva i obvrski se vklu~eni vo presmetkata na efektivnata kamatna stapka.

Ostanatite prihodi od nadomesti i provizii nastanuvaat po osnov na finansiski uslugi koi gi izvr{uva Bankata vo pogled na izdavawe na finansiski garancii za garantirawe na naplata pri izvoz na kratok rok. Za obezbeduvawe na rizikot od nenaplatlivost na izdadenite finansiski garancii Bankata zema finansiski garancii od stranski reosiguriteli vo iznos od 70% do 90% od iznosot na izdadenite garancii. Prihodite od provizii i nadomesti se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se izvr{i.


8



(v) Provizii i nadomesti (prodolènie)

Rashodite od provizii i nadomesti nastanuvaat po osnov na finansiski uslugi {to gi dobiva Bankata i se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se dobie.

(g) Neto prihodi od trguvawe

Neto prihodite od trguvawe gi vklu~uvaat dobivkite i zagubite povrzani so sredstvata i obvrskite za trguvawe i site realizirani i nerealizirani promeni vo objektivnata vrednost, kamati, dividendi i kursni razliki.

(d) Prihodi od dividendi

Prihodite od dividendi se priznavaat koga }e bide utvrdeno pravoto da se primi pla}aweto. Dividendite se prikaàni kako del od neto prihodite od trguvawe ili prihodi od dividendi vo zavisnost od soodvetnata klasifikacija na instrumentot.

(|) Grant od dràvata

Prihodite od grantovi od dràvata inicijalno se priznavaat kako odloèni prihodi koga postoi razumna sigurnost deka tie }e bidat primeni i deka Bankata }e gi ispolni uslovite povrzani so davaweto na grantot. Grantovite od dràvata koi pretstavuvaat nadomest na tro{oci koi gi realizirala Bankata se priznavaat vo bilansot na uspeh na periodi~na osnova vo periodot vo koj tro{ocite se priznaeni.

(e) Prihodi od naemnini

Prihodot od naemnini od nedvi`nostite dadeni pod zakup se priznava vo bilansot na uspeh po proporcionalna metoda vo vremetraeweto na zakupot.

(`) Danoci

Danokot od dobivka se sostoi od tekoven i odloèn danok. Danokot od dobivka se priznava vo bilansot na uspeh, osven koga se odnesuva za stavki koi{to se odneseni direktno vo kapitalot i soodvetniot danok od dobivka se priznava vo kapitalot.

Tekovniot danok od dobivka e o~ekuvana dano~na obvrska od dobivkata pred odano~uvawe za godinata, primenuvaj}i ja vaè~kata dano~na stapka ili zna~ajni usvoenata na denot na bilansot na sostojba, i korekcii na dano~nata obvrska koja se odnesuva na prethodni godini.


9



(`) Danoci (prodolènie)

Odloèniot danok se priznava so koristewe na metodata na bilansot na sostojba, i proizleguva od vremenite razliki pome|u smetkovodstvenata vrednosta na sredstvata i obvrskite za potrebite na finansiskoto izvestuvawe i vrednosta na istite za dano~ni celi. Odloènot danok ne se priznavaat za slednite vremeni razliki: inicijalno priznavawe na gudvil, inicijalno priznavawe na sredstva ili obvrski vo transakcii koi ne se delovni kombinacii i ne vlijaat vrz dobivkata za smetkovodstveni i dano~ni celi i razliki koi proizleguvaat od vloùvawa vo podru`nici i pretprijatija pod zaedni~ka kontrola do obemot do koj nema da se realiziraat vo bliska idnina. Odloèniot danok se meri so primena na dano~nite stapki koi se o~ekuva da se primenat koga }e se realiziraat vremenite razliki vrz osnova na zakonite koi se usvoeni ili zna~ajno usvoeni na denot na izvestuvaweto.

Odloèni dano~ni sredstva ne se priznaat, bidej}i soglasno postojnite zakonski propi{ani formi na godi{na smetka i konten plan ne postoi mo`nost za prikaùvawe na odloènite dano~ni sredstva vo knigite na Bankata.

(z) Finansiski sredstva i obvrski

(i) Priznavawe

Bankata po~etno gi priznava kreditite i avansite, plasmanite vo drugi banki i obvrskite po krediti na denot koga tie se nastanati. Site ostanati finansiski sredstva i obvrski po~etno se priznavaat na datumot na trguvawe na koj {to Bankata stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot.

(ii) Depriznavawe

Bankata gi depriznava finansiskite sredstva koga gi gubi pravata od dogovorot za pari~nite tekovi od sredstvoto, ili koga gi prenesuva pravata na pari~nite tekovi od sredstvoto so transakcija vo koja site rizici i nagradi od sopstvenosta na finansiskoto sredstvo se preneseni na drug. Sekoj ostatok od prenesenite finansiski sredstva koi se kreirani ili zadràni od Bankata se priznavaat kako posebno sredstvo ili obvrska.

Bankata gi depriznava finansiskite obvrski koga obvrskite opredeleni vo dogovorite se podmireni, otkaàni ili iste~eni.


10



(z) Finansiski sredstva i obvrski (prodol`enie)

(iii) Netirawe

Finansiskite sredstva i obvrski se netiraat i neto iznosot se prika`uva vo bilansot na sostojbata samo koga Bankata ima zakonsko pravo da gi netira priznaenite iznosi i ima namera da gi poramni transakciite na neto osnova ili da gi realizira pla}awata istovremeno.

Prihodite i rashodite se prezentiraat na netna osnova samo dokolku toa e dozvoleno so smetkovodstvenite standardite, ili za dobivki i zagubi koi {to proizleguvaat od grupi na sli~ni transakcii, kako {to se aktivnostite za trguvawe na Bankata.

(iv) Princip na merewe spored amortizirana vrednost

Amortiziranata nabavna vrednost na finansisko sredstvo ili finansiska obvrska e iznosot spored koj {to finansiskoto sredstvo ili obvrska se merat pri po~etnoto priznavawe, namalen za otplatite na glavnicata, plus ili minus akumuliranata amortizacija so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka na bilo koja razlika pome|u po~etno priznaeniot iznos i iznosot pri dospevaweto, namalen za eventualnite zagubi poradi o{tetuvawe.

(v) Princip na merewe spored objektivna vrednost

Objektivnata vrednost na finansiskite sredstva i finansiskite obvrski se bazira na nivnata kotirana pazarna cena na aktiven pazar. Za ostanatite finansiski instrumenti objektivnata vrednost se utvrduva so koristewe na tehniki za vrednuvawe. Tehnikite za vrednuvawe vklu~uvaat tehnika na neto sega{na vrednost, metod na diskontirani pari~ni tekovi, sporedba so sli~ni instrumenti za koi postojat pazarni ceni i modeli na vrednuvawe.


11




(vi) Zagubi poradi o{tetuvawe

Na sekoj datum na bilansot na sostojba Bankata procenuva dali postojat objektivni dokazi za o{tetenost na finansiskite sredstvata koi ne se merat spored objektivna vrednost. Finansiskite sredstva se o{teteni koga objektivni dokazi pokaùvaat deka o{tetuvaweto nastanalo po po~etnoto priznavawe na sredstvoto, i istoto ima vlijanie na idnite pari~ni tekovi koi moàt verodostojno da se procenat.

Bankata go razgleduva dokazot za o{tetenost na specifi~no nivo. Site individualno zna~ajni finansiski sredstva se procenuvaat za specifi~na zaguba poradi o{tetuvawe.

Objektiven dokaz deka finansiskite sredstva (vklu~uvaj}i gi i sopstveni~kite hartii od vrednost) se o{teteni moè da vklu~uva docnewe ili neispolnuvawe na obvrskite na dol`nikot, restruktuirawe na kreditot od strana na Bankata spored uslovi koi Bankata inaku ne gi odobruva, indikacii deka dol`nikot ili izdava~ot na hartiite od vrednost bankrotirale, is~eznuvawe na aktiven pazar za hartiite od vrednost, ili drugi voo~livi informacii za grupa na sredstva kako {to se negativni promeni vo plate`niot status na dol`nikot ili izdava~ot na hartiite od vrednost vo grupata, ili ekonomski uslovi koi soodvetstvuvaat so neispolnuvawe na obvrskite vo grupata.

Zaguba poradi o{tetuvawe na sredstvata evidentirani po amortizirana nabavna vrednost se meri kako razlika pome|u smetkovodstvenata vrednost na finansiskite sredstva i sega{nata vrednost na o~ekuvanite pari~ni tekovi, diskontirani so originalnata efektivna kamatna stapka na sredstvata. Zagubite poradi o{tetuvawe se priznavaat vo bilansot na uspeh i se reflektirani vo smetkata za posebna rezerva za krediti i avansi. Kamatata na o{tetenite sredstva prodolùva da se priznava preku amortizacija na diskontot.

Dokolku vo naredniot period iznosot na zagubata poradi o{tetuvawe se namali, zagubata se anulira niz bilansot na uspehot.

Zagubata poradi o{tetuvawe na vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se priznava so prenesuvawe na razlikata pome|u amortiziranata nabavna vrednost i tekovnata objektivna vrednost od kapitalot vo bilansot na uspeh. Dokolku vo posledovatelen period, zagubata poradi o{tetuvawe na raspolo`livite-za-proda`ba dol`ni~ki instrumeti se namali, zagubata se anulira niz bilansot na uspeh.


12




(vi) Zagubi poradi o{tetuvawe (prodol`enie)

Sepak, sekoe posledovatelno zgolemuvawe na objektivnata vrednost na o{teteni raspolo`livi-za-proda`ba sopstveni~ki hartii od vrednost se priznava direktno vo kapitalot. Promenite vo posebnata rezerva kako rezultat na vremenskata vrednost na parite se priznava kako komponenta na prihodi od kamati.

(y) Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent

Pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent go so~inuvaat pari~nite sredstva vo blagajna, depozitite po viduvawe kaj bankite, depozitite vo Narodna Banka na Republika Makedonija ("NBRM"), kako i visokolikvidnite hartii od vrednost so originalen rok na dostasanost od tri ili pomala od tri meseci, koi se predmet na nezna~itelen rizik od promena vo nivnata objektivna vrednost, i koi se koristat od Bankata vo upravuvawe so kratkoro~ni obvrski, vklu~uvajki gi i blagajni~kite zapisi so koi mo`e da se trguva na sekundaren pazar.

Pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent se evidentiraat po amortizirana nabavna vrednost vo bilansot na sostojba.

(i) Sredstva i obvrski za trguvawe

Sredstva i obvrski za trguvawe se onie sredstva i obvrski koi Bankata gi steknuva glavno so cel proda`ba ili povtorno otkupuvawe vo bliska idnina, ili koi gi ~uva kako del od portfolio za ostvaruvawe na dobivka vo kratok rok.

Sredstvata i obvrskite za trguvawe po~etno se priznavaat i posledovatelno se merat po objektivna vrednost vo bilansot na sostojba, a transakciskite tro{oci direktno se priznavaat vo bilansot na uspeh. Site promeni vo objektivnata vrednost se priznavaat kako del od neto prihodi od trguvawe vo bilansot na uspeh. Sredstvata i obvrskite za trguvawe ne se reklasifikuvaat posledovatelno po nivnoto po~etno priznavawe.


13



(j) Krediti i avansi odobreni od Bankata

Kreditite i avansite odobreni od Bankata se onie krediti i avansi so koi se obezbeduvaat pari~ni sredstva na klientot i se razlikuvaat od onie koi se kreiraat so namera za ostvaruvawe na profit na kratok rok.

Kreditite i avansite odobreni od Bankata po~etno se priznavaat po objektivna vrednost vklu~uvaj}i gi i direktnite transakciski tro{oci, a posledovatelmo se merat po amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

(k) Vloùvawa

Vloùvawata po~etno se iskaùvaat po nivnata nabavna vrednost, koja{to e objektivna vrednost na dadeniot nadomestok za istite, zgolemena za direktnite transakciski tro{oci i posledovatelno se merat vo zavisnost od nivnata klasifikacija.

(i) Vloùvawa ~uvani-do-dostasanost

Sredstvata ~uvani-do-dostasanost se finansiski sredstva so fiksni ili odredeni periodi na otplata i so fiksen period na dostasanost koi Bankata ima namera i mo`nost da gi ~uva do periodot na dostasuvawe.

Sredstvata ~uvani-do-dostasanost se procenuvaat po amortizirana nabavna vrednost, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka. Proda`ba ili reklasifikacija na zna~itelen iznos na sredstvata ~uvani-do-dostasanost daleku od nivniot period na dostasuvawe }e predizvika reklasifikacija na site sredstvata ~uvani-do-dostasanost kako raspolo`livi-za-proda`ba, a Bankata nema da moè da klasifikuva vloùvawa kako ~uvani-do-dostasanost vo tekovnata i slednite dve godini.

(ii) Vloùvawa raspolo`livi-za-proda`ba

Vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se finansiski sredstva koi ne se ~uvaat zaradi trguvawe, koi ne se odobreni od Bankata, nitu se ~uvaat do periodot na dostasuvawe. Instrumentite raspolo`livi-za-proda`ba gi vklu~uvaat vloùvawata vo sopstveni~ki instrumenti.


14



(k) Vloùvawa (prodolènie)

(ii) Vloùvawa raspolo`livi-za-proda`ba (prodolènie)

Vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se prikaùvaat spored nivnata objektivna vrednost, so isklu~ok za finansiskite sredstva koi{to nemaat kotirana pazarna cena i ~ija{to objektivna vrednost ne moè verodostojno da se izmeri, koi{to se merat po nabavna vrednost namalena za zagubite poradi o{tetuvawe.

Prihodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka. Prihodot od dividenda se priznava koga na Bankata }e i bide utvrdeno pravoto da se primi pla}aweto. Pe~albite ili zagubite od kursni razliki na dol`ni~kite instrumenti raspolo`livi-za-proda`ba se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Promenite vo objektivnata vrednost na vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se evidentiraat vo kapitalot se dodeka vloùvawata ne se prodadeni ili o{teteni koga iznosot priznaen vo kapitalot se nosi vo bilansot na uspeh.

(l) Nedvi`nosti i oprema

(i) Priznavawe i merewe

Nedvi`nostite i opremata se iskaàni spored nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija i zagubi poradi o{tetuvawe.

Nabavnata vrednost gi vklu~uva tro{ocite koi {to se direktno povrzani so steknuvaweto na sredstvoto. Nabaveniot softver koj e neophoden za funkcionirawe na soodvetnata oprema se priznava kako del od taa oprema.

(ii) Posledovatelni izdatoci

Izdatocite napraveni za zamena na del od nedvi`nostite i opremata se dodavaat na smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto koga e verojatno deka }e ima idni ekonomski koristi za Bankata i tro{ocite na istiot moè da se izmerat verodostojno. Sega{nata vrednost na zamenetiot del se otpi{uva. Tro{ocite na sekojdnevnoto odrùvawe na nedvi`nostite i opremata se priznavaat vo bilansot na uspeh kako tro{oci kako {to nastanuvaat.


15



(l) Nedvi`nosti i oprema (prodol`enie)

(iii) Amortizacija

Amortizacijata na nedvi`nostite i opremata se presmetuva po proporcionalna metoda na na~in da se otpi{e nabavnata vrednost na sredstvata vo tekot na nivniot procenet korisen vek na upotreba.

Godi{nite stapki na amortizacija, spored nivniot procenet korisen vek na upotreba, za tekovniot i prethodniot period, se kako {to sledi:

% Zgradi 2.5Mebel i oprema 10 do 25Motorni vozila 25

(q) Nematerijalni sredstva

(i) Priznavawe i merewe

Nematerijalnite sredstva nabaveni od Bankata se iska`ani spored nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija i akumuliranite zagubi poradi o{tetuvawe.

(ii) Posledovatelni izdatoci

Posledovatelnite izdatoci se kapitaliziraat samo koga ja zgolemuvaat idnata ekonomska poleznost vklu~ena vo specifi~noto sredstvo na koe se odnesuvaat. Site ostanati izdatoci se priznavaat vo bilansot na uspeh kako tro{oci kako {to nastanuvaat.

(iii) Amortizacija

Amortizacijata se priznava po proporcionalna metoda na na~in da se otpi{e nabavnata vrednost na sredstvata vo tekot na nivniot procenet korisen vek na upotreba.

Godi{nite stapki na amortizacija, spored nivniot procenet korisen vek na upotreba za tekovniot i prethodniot period, se kako {to sledi:

% Softver i licenci 25


16



(m) Zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva

Nefinansiskite sredstva na Bankata, se razgleduvaat na sekoj datum na izgotvuvawe na bilansot na sostojba so cel da se opredeli dali postojat objektivni dokazi za o{tetuvawe. Ako postoi vakva indikacija, se procenuva iznosot na sredstvoto koj bi bil naplatliv.

Zaguba poradi o{tetuvawe se priznava dokolku smetkovodstvenata vrednost na dadeno sredstvo ili za edinicata koja generira pari, a na koja i pripa|a sredstvoto, go nadminuva negoviot nadomestliv iznos. Za sredstvoto {to ne sozdava vo golema mera nezavisni pari~ni prilivi, nadomestuva~kiot iznos se utvrduva za edinicata koja generira pari, a na koja i pripa|a sredstvoto.

Edinicata koja generira pari e najmalata grupa na sredstva koja mo`e da se identifikuva koja{to generira pari~ni prilivi od kontinuirana upotreba koi{to vo golem stepen se nezavisni od pari~ni prilivi od drugi sredstva ili grupi na sredstva. Zagubite poradi o{tetuvawe se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Nadomestuva~kiot iznos na dadeno sredstvo ili za edinicata koja generira pari pretstavuva povisokiot iznos od neto proda`nata cena na sredstvoto i negovata upotrebna vrednost. Pri procenkata na upotrebnata vrednost, procenetite idni pari~ni tekovi se diskontiraat do nivnata sega{na vrednost so upotreba na diskontna stapka pred odano~uvawe koja gi odrazuva tekovnite pazarni procenki na vremenskata vrednost na parite i rizicite specifi~ni za sredstvoto.

Zagubata poradi o{tetuvawe na dadeno sredstvo se anulira dokolku postoi indikacija deka zaguba poradi o{tetuvawe priznaena za sredstvoto mo`ebi ve}e ne postoi i ima promeni vo procenkite koristeni za utvrduvawe na nadomestuva~kiot iznos.

Zgolemenata smetkovodstvena vrednost na dadeno sredstvo, kako rezultat na anulirawe na zaguba poradi o{tetuvawe, ne treba da ja nadmine smetkovodstvenata vrednost koja bi bila opredelena (neto od amortizacijata) koga ne bi bila priznaena zaguba poradi o{tetuvawe na sredstvoto vo prethodnite godini.


17



(n) Rezervirawa

Rezervirawe se priznava vo bilansot na sostojba koga Bankata kako rezultat na minat nastan ima sega{na zakonska ili izvedena obvrska koja moè verodostojno da se izmeri i e verojatno deka }e ima odliv od Bankata za podmiruvawe na obvrskata. Rezervirawata se utvrduvaat so diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi koristej}i diskontna stapka pred odano~uvawe koja gi odrazuva tekovnite pazarni procenki na vremenskata vrednost na parite i kade {to e potrebno, rizicite, specifi~ni za obvrskata.

Rezervirawe za nepovolni dogovori se priznava koga o~ekuvanite koristi od dogovorot za Bankata se pomali od neizbe`nite tro{oci za ispolnuvawe na obvrskite spored dogovorot. Rezerviraweto se utvrduva po sega{nata vrednost od poniskata vrednost od o~ekuvanite tro{oci za otkaùvawe na dogovorot i sega{nata vrednost na o~ekuvanite neto tro{oci za prodolùvawe na dogovorot. Pred da se utvrdi rezervacija, Bankata priznava zaguba poradi o{tetuvawe na sredstvata povrzani so dogovorot.

(w) Koristi za vrabotenite

(i) Planovi za definirani pridonesi

Bankata pla}a pridonesi vo penziskite fondovi vo soglasnost so barawata na makedonskite zakoni. Pridonesite koi se utvrduvaat vrz osnova na platata na vrabotenite se upla}aat vo penziskite fondovi, koi {to se odgovorni za isplata na penziite. Bankata nema dopolnitelna obvrska za pla}awe po osnov na ovie planovi. Obvrskite za uplata na pridonesi vo planovite za definirani pridonesi se priznavaat kako rashod vo bilansot na uspeh koga se presmetuvaat.

(ii) Kratkoro~ni koristi za vrabotenite

Kratkoro~nite koristi za vrabotenite se merat na nediskontirana osnova i se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se dobie.

Bankata priznava obvrska i rashod za iznosot koj {to se o~ekuva da bide isplaten kako bonus i dokolu Bankata ima sega{na pravna ili izvedena obvrska da vr{i takvi isplati kako rezultat na uslugi dadeni vo minatiot period i dokolku obvrskata moè da se proceni verodostojno.


18



(o) Sredstva i obvrski od komisiono rabotewe

Sredstvata i obvrskite upravuvani vo ime i za smetka na banki se vklu~eni vo bilansot na sostojba na neto osnova. Neto obvrskite prika`ani vo bilansot na sostojba pretstavuvaat vremena razlika pome|u naplatata ili isplatata na obvrskite za smetka na bankite.

(p) Akcionerski kapital i rezervi

(i) Obi~ni akcii

Obi~nite akcii se klasifikuvani kako kapital. Inkrementalnite tro{oci direktno povrzani so izdavawe na obi~ni akcii i opcii na akcii se priznavaat kako namaluvawe od kapitalot.

(ii) Otkup na sopstveni akcii

Koga Bankata otkupuva sopstveni akcii, iznosot na plateniot nadomest, vklu~uvaj}i gi i direktnite zavisni tro{oci, se priznavaat kako namaluvawe vo kapitalot. Otkupenite akcii se klasificiraat kako sopstveni akcii i pretstavuvaat negativna stavka vo vkupniot kapital. Koga sopstvenite akcii posledovatelno se prodadeni, dobieniot iznos se priznava kako zgolemuvawe vo kapitalot, i vi{okot ili kusokot od transakcijata se prenesuva na/od premija od akcii.

(iii) Dividendi

Dividendata {to i pripa|a na Dr`avata soglasno zakonskata regulativa se raspredeluva vo rezervi na Bankata.


19


4. Upravuvawe so finansiski rizici

(a) Voved

Bankata e izloèna na slednite rizici od upotreba na finansiskite instrumenti:

• krediten rizik

• rizik na likvidnost

• pazarni rizici.

Ovaa bele{ka pretstavuva informacija za izloènosta na Bankata na sekoj od ovie rizici, celite, politikite i na~inite za merewe i upravuvawe so rizicite na Bankata.

Ramka na upravuvawe so rizici

Upravniot Odbor ima celosna odgovornost vrz vospostavuvaweto i sledeweto na politikite za upravuvawe so rizicite. Upravniot Odbor na Bankata e odgovoren za razvoj i sledewe na politikite za upravuvawe so rizicite po oddelni oblasti.

Politikite za upravuvawe so rizik na Bankata se vospostaveni za da gi identifikuvaat i analiziraat rizicite so koi se soo~uva Bankata, za postavuvawe na soodvetni limiti i kontroli za rizicite, i da gi sledi rizicite i usoglasenost so limitite. Politikite i sistemite za upravuvawe so rizik redovno se sledat i analiziraat, dali gi reflektiraat promenite vo pazarnite uslovi, i ponudenite proizvodi i uslugi. Bankata, preku obuki i proceduri i politiki za upravuvawe, ima za cel da sozdade konstruktivna kontrolna sredina, kade site vraboteni }e gi razberat svoite ulogi i zadolènija.

Odborot za revizija na Bankata e odgovoren za sledewe na usoglasenosta so politikite i procedurite za upravuvawe so rizici, i za sledewe na adekvatnosta na politikata za upravuvawe so rizik vo relacija so rizicite so koi se soo~uva Bankata. Odborot za revizija vo izvr{uvaweto na ovie funkcii e potpomognat od strana na vnatre{nata revizija. Vnatre{nata revizija vr{i redovni i periodi~ni revizii na internite kontroli i proceduri za upravuvawe so rizik, i ovie rezultati gi prezentira do Odborot za revizija.


20


4. Upravuvawe so finansiski rizici (prodolènie)

(b) Krediten rizik

Krediten rizik e rizik od finansiska zaguba na Bankata dokolku klient ili dogovorna stranka od finansiski instrument ne uspee da gi ispolni svoite dogovorni obvrski, i voglavno proizleguva od dadenite krediti i avansi na drugi banki, plasmani vo drugi banki i vloùvawa vo hartii od vrednost. So cel upravuvawe so rizik Bankata gi zema vo predvid i gi razgleduva zbirno site elementi od izloènosta na kreditniot rizik (kako individualniot rizik na neispolnuvawe na obvrskite na dol`nikot).

Upravuvawe so kreditniot rizik

Upravniot Odbor ja delegira svojata odgovornost za upravuvawe so krediten rizik na Kreditniot Odbor koj gi odobruva site kreditni izloènosti do 10% od sopstvenite sredstva na Bankata. Site kreditni izloènosti nad 10% od sopstvenite sredstva na Bankata gi odobruva Odborot za rakovodewe so rizik. Sektorot za kreditirawe vo Bankata e odgovoren za kontrola na kreditniot rizik na Bankata, vklu~uvaj}i:

• Izgotvuvawe na kreditni politiki vklu~uvaj}i gi barawata za pokrienosta na izloènosta so obezbeduvawe, procenka na kreditnata sposobnost na baratelot na kredit, klasifikacija spored rizi~na kategorija i izvestuvawe, potrebna dokumentacija i pravni proceduri, kako i usoglasenost so zakonskite barawa.

• Kontrola i procenka na kreditniot rizik. Sektorot za kreditirawe gi sledi site kreditni izloènosti vo odnos na vospostavenite limiti, pred da bidat odobreni na klientite.

• Sledewe na koncentracijata na izloènosta po geografski i industriski segmenti (za krediti i avansi), i po izdava~, ocenka od institucii za krediten rejting, likvidnost na pazarot i zemja (za vloùvawa).


21



(b) Krediten rizik (prodolènie)

• Klasifikacija na kreditnata izloènost na Bankata spored stepenot na rizik od finansiska zaguba so koja se soo~uva Bankata i fokusirawe na upravuvaweto so rizicite. Sistemot za klasifikacija se koristi pri odreduvawe dali zaguba za o{tetuvawe e potrebna. Tekovnata klasifikacija na Bankta se sostoi od {est stepena koi gi reflektiraat razli~nite nivoa na rizik i raspolo`livoto obezbeduvawe.

Sektorot za kreditirawe e dolèn da gi implementira i sledi kreditnite politiki i proceduri na Bankata. Isto taka e odgovoren i za kvalitetot na kreditnoto portfolio, kako i za nadgleduvawe i kontrola na site kreditni rizici.

Vnatre{nata revizija vr{i redovni kontroli na raboteweto na Sektorot za kreditirawe.


22




Izlo`enost na krediten rizik

Bele{ka Plasmani vo drugi banki

Krediti na drugi banki

Krediti i avansi dadeni

na ostanati klienti Vlo`uvawa

Vo iljadi denari 2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006 Smetkovodstvena

vrednost 13,14,15,

16 462.642 437.741 2.031.177 1.765.439 - - - 158.277

Poedine~no

o{teteni Rizi~na kategorija A - - 2.066.774 949.379 - - - -Rizi~na kategorija B - - - 6.183 - - - -Rizi~na kategorija V - - - - - - - -Rizi~na kategorija G - - - - - - - -Rizi~na kategorija D - - 100.610 134.452 31.349 14.694 - 367Bruto iznos - - 2.167.384 1.090.014 31.349 14.694 - 367Posebna rezerva - - (136.207) (153.925) (31.349) (14.694) - (367)

Smetkovodstvena vrednost - - 2.031.177 936.089 - - - -

Nitu dospeani nitu o{teteni

Rizi~na kategorija A 462.642 437.741 - 829.350 - - - 158.277

Smetkovodstvena vrednost 462.642 437.741 - 829.350 - - - 158.277

Vkupno smetkovodstvena vrednost 462.642 437.741 2.031.177 1.765.439 - - - 158.277


23




O{teteni krediti i hartii od vrednost

O{teteni krediti i hartii od vrednost za koi {to Bankata odredi deka e verojatno da ne se naplati celata dostasana glavnica i kamata spored dogovornite uslovi na dogovorot za kredit / hartii od vrednost. Ovie krediti se klasifikuvani od A do D rizi~na kategorija spored interniot sistem za klasifikacija na krediten rizik na Bankata.

Dostasani, no ne o{teteni krediti

Krediti i hartii od vrednost kaj koi dogovornata kamata i glavnica se dostasani, no Bankata veruva deka ne e soodvetno da se presmeta zaguba poradi o{tetuvawe, poradi iznosot na raspolo`livoto obezbeduvaweto ili stepenot na naplata.

Posebna rezerva

Bankata presmetuva posebna rezerva koja pretstavuva procenka na nastanatite zagubi poradi o{tetuvawe vo kreditnoto portfolio. Glavni komponenti na ovaa posebna rezerva e specifi~nata posebna rezerva koja se odnesuva na individualno zna~ajnite izlo`enosti i op{ta posebna rezerva za grupa na homogeni sredstva vo odnos na zagubite koi se nastanati, no ne se identifikuvani kaj krediti koi se individualno razgleduvani za o{tetenost.

Politika na otpis

Bankata otpi{uva iznos na kredit / hartija od vrednost (i soodvetnata posebna rezerva) koga Upravniot Odbor }e odredi deka kreditot / hartiite od vrednost se nenaplativi. Odlukata se donesuva po razgleduvawe na informacii kako zna~ajni promeni vo finansiskata pozicija na dol`nikot / izdava~ot na hartiite od vrednost, dokolku dol`nikot / izdava~ot ne e vo mo`nost da gi podmiri svoite obvrski, ili deka iznosot od realizacija na obezbeduvaweto nema da bide dovolen da se podmiri celata izlo`enost.


24




Analizata na bruto i neto (namaleni za posebna rezerva) iznosite za individualno o{tetenite sredstva po rizi~na kategorija e kako {to sledi:

Bele{ka Krediti na drugi

banki

Krediti i avansi dadeni na

ostanati klienti Vlo`uvawa Vo iljadi denari Bruto Neto Bruto Neto Bruto Neto 31 dekemvri 2007

Rizi~na kategorija A 14,15,16 2.066.774 2.031.177 - - - -Rizi~na kategorija B - - - - - -Rizi~na kategorija V - - - - - -Rizi~na kategorija G - - - - - -Rizi~na kategorija D 100.610 - 31.349 - - -Vkupno 2.167.384 2.031.177 31.349 - - -

31 dekemvri 2006 Rizi~na kategorija A 949.379 930.524 - - - -Rizi~na kategorija B 6.183 5.565 - - - -Rizi~na kategorija V - - - - - -Rizi~na kategorija G - - - - - -Rizi~na kategorija D 134.452 - 14.694 - 367 -Vkupno 1.090.014 936.089 14.694 - 367 -


25




Bankata ja sledi koncentracijata na kreditniot rizik po sektor i po geografska lokacija. Analizata na koncentracijata na kreditniot rizik na datumot na izvestuvawe e kako {to sledi:

Bele{ka Plasmani vo drugi banki

Krediti na drugi klienti Vloùvawa

Vo iljadi denari 2007 2006 2007 2006 2007 2006 Smetkovodstvena

vrednost 13,14,16 462.642 437.741 2.031.177 1.765.439 - 158.277 Koncentracija po sektor

Dràvni organi - - - - - 158.277Banki 462.642 437.741 2.031.177 1.765.439 - -

Koncentracija po lokacija Zemji od EU 462.642 437.741 - - - -Republika Makedonija - - 2.031.177 1.765.439 - 158.277 462.642 437.741 2.031.177 1.765.439 - 158.277

Koncentracijata po lokacija za krediti i avansi se meri spored lokacijata na dol`nikot. Koncentracijata po lokacija za vloùvawa se meri spored lokacijata na izdava~ot na hartiite od vrednost.


26



(v) Rizik na likvidnost

Rizikot na likvidnost e rizik deka Bankata }e zapadne vo pote{kotii vo ispolnuvawe na svoite finansiski obvrski.

Upravuvawe so rizik na likvidnost

Bankata pri upravuvawe so likvidnosta vodi smetka, kolku {to e mo`no podolgoro~no, da sekoga{ ima dovolno likvidni sredstva za ispolnuvawe na obvrskite koga }e dostasaat, pod normalni i nevoobi~aeni uslovi, bez da nastanat neprifatlivi zagubi ili {teta vrz reputacijata na Bankata.

Sektorot za sredstva i likvidnost dobiva informacii od drugite sektori vo odnos na likvidnosniot profil na nivnite finansiski sredstva i obvrski kako i detali za drugite proektirani pari~ni tekovi koi proizleguvaat od proektiranite idni operacii. Sektorot za sredstva i likvidnost oddrùva portfolio na kratkoro~ni likvidni sredstva, voglavno sostaveni od kratkoro~ni likvidni hartii od vrednost i plasmani vo drugi banki, so cel da se obezbedi soodvetna likvidnost na Bankata.

Dnevnata likvidnost i pazarnite uslovi redovno se sledat. Site politiki i proceduri za likvidnosta se predemet na razgleduvawe i odobruvawe od Upravniot Odbor na Bankata. Izve{taite za likvidnost, se dostavuvaat do NBRM na mese~na osnova.

Izloènost na rizik na likvidnost

Bankata ima pristap do razli~ni izvori za finansirawe. Sredstvata se obezbeduvaat preku pozajmici i akcionerski kapital. Ova ja zgolemuva fleksibilnosta za finansirawe, ja ograni~uva zavisnosta od poedine~ni izvori na finansirawe i gi namaluva tro{ocite. Bankata te`nee da odrùva ramnoteà me|u kontinuitetot vo finansiraweto i fleksibilnosta preku upotreba na obvrski so razli~en period na dostasuvawe.

Isto taka, kako del od strategijata za upravuvawe so rizikot na likvidnost, Bankata odrùva portfolio na visokolikvidni sredstva


27



(v) Rizik na likvidnost (prodol`enie)

Rezidualen dogovoren rok na dostasuvawe na finansiski obvrski

Vo iljadi denari Bele{ka

Smetko-vodstvenavrednost

Bruto nominalen

priliv / (odliv)

Do 1 mesec

Od 1 do 3

meseci

Od 3 meseci

do 1 godina

Od1 do 5

godini Nad 5

godini

31 dekemvri 2007 Nederivativni

obvrski

Obvrski po krediti 20 1.503.575 (1.503.575) - (57.377) (57.377) (243.395) (1.145.426)Ostanati obvrski 23 4.812 (4.812) (2.102) (39) (2.671) - - 1.508.387 (1.508.387) (2.102) (57.416) (60.048) (243.395) (1.145.426)Prezemeni obvrski

za kreditirawe 25 - (29.499) (29.499) - - - - 1.508.387 (1.537.886) (31.601) (57.416) (60.048) (243.395 ) (1.145.426)

31 dekemvri 2006 Nederivativni

obvrski Obvrski po krediti 20 1.298.469 (1.298.469) (7.929) (66.006) (57.381) (534.509) (632.644)

Ostanati obvrski 23 6.261 (6.261) (578) (843) (4.840) - - 1.304.730 (1.304.730) (8.507) (66.849) (62.221) (534.509) (632.644)Prezemeni obvrski

za kreditirawe 25 - (36.704) (36.704) - - - - 1.304.730 (1.341.434) (45.211) (66.849) (62.221) (534.509) (632.644)


28



(v) Rizik na likvidnost (prodolènie)

Tabelata gi prikaùva nediskontiranite pari~ni tekovi na finansiskite obvrski i nepriznaenite obvrski za kreditirawe na Bankata na osnova na nivniot najran dogovoren rok na dostasuvawe. Pari~nite tekovi koi {to Bankata o~ekuva da nastanat se razlikuvaat od dogovorenite.

Bruto nominalniot priliv / (odliv) prikaàn vo tabelata e dogovorniot, nediskontiran pari~en tek na finansiskite obvrski ili obvrski za kreditirawe.

(g) Pazarni rizici

Pazaren rizik e rizikot deka promenite vo pazarnite ceni, kako promena vo kamatnite stapki, promena vo cena na kapitalot, deviznite kursevi i kreditnite marì (koi ne se odnesuvaat na promena vo kreditnata sposobnost na dol`nikot / izdava~ot na hartii od vrednost) }e vlijaat na prihodot na Bankata ili na vrednosta na poseduvanite finansiski instrumenti. Celta na upravuvawe so pazaren rizik e da se upravuva i kontrolira izloènosta na pazaren rizik vo ramki na prifatlivi parametri, so optimizirawe na povratot.

Upravuvawe so pazarni rizici

Izloènost na kamaten rizik - portfolioto koe ne se ~uva za trguvawe

Bankata e izloèna na rizik od promenlivost na kamatnite stapki kako rezultat na toa {to kamatonosnite sredstva i kamatonosnite obvrski dostasuvaat ili nivnata kamatna stapka se menuva vo razli~en period ili vo razli~ni iznosi. Vo slu~aj na sredstva i obvrski so promenlivi kamatni stapki, Bankata e isto taka izloèna na osnovniot rizik, koj proizleguva od razli~niot na~in na menuvawe na promenlivite kamatni stapki, kako {to se na primer LIBOR i razli~ni vidovi na kamati.

Aktivnostite za upravuvawe so rizikot se nameneti za optimizirawe na neto prihodite od kamati, so pazarni kamatni stapki koi se konzistentni so delovnite strategii na Bankata. Bankata odobruva krediti pod isti uslovi na site banki u~esni~ki, i pri toa za sekoja kreditna linija odnapred e definirana soodvetno kamatnata marà za Bankata.


29



(g) Pazarni rizici (prodol`enie)

Analizata na neusoglasenosta na kamatnite stapki, na portfolioto koe ne se ~uva za trguvawe e kako {to sledi:


Smetko-vodstvena vrednost

Do 1mesec

Od1 do 3

meseci

Od 3 meseci

do 1 godina

Od 1 do 5

godini Nad 5

godini

31 dekemvri 2007 Pari~ni sredstva i

pari~nen ekvivalent 12 456.444 456.444 - - - -Plasmani vo drugi banki 13 462.642 462.642 - - - -Krediti na drugi banki 14 2.031.177 147.772 80.031 496.630 1.180.691 126.053Ostanata aktiva 19 9.119 3.894 581 248 1.364 3.032 2.959.382 1.070.752 80.612 496.878 1.182.055 129.085 Obvrski po krediti 20 (1.503.575) - (57.377) (57.377) (229.507) (1.159.314)Ostanati obvrski 23 (4.812) (2.102) (39) (2.671) - -

(1.508.387) (2.102) (57.416) (60.048) (229.507) (1.159.314) 1.450.995 1.068.650 23.196 436.830 952.548 (1.030.229)

31 dekemvri 2006 Pari~ni sredstva i

pari~nen ekvivalent 12 293.260 293.260 - -

- -Plasmani vo drugi banki 13 437.741 437.741 - - - -Krediti na drugi banki 14 1.765.439 106.758 15.162 244.990 1.398.529 -Vlo`uvawa 16 158.277 - 158.277 - - -Ostanata aktiva 19 11.017 2.180 1.703 2.378 1.344 3.412

2.665.734 839.939 175.142 247.368 1.399.873 3.412

Obvrski po krediti 20 (1.298.469) (7.929) (66.006) (57.381) (534.509) (632.644)Ostanati obvrski 23 (6.261) (578) (843) (4.840) - - (1.304.730) (8.507) (66.849) (62.221) (534.509) (632.644) 1.361.004 831.432 108.293 185.147 865.364 (629.232)


30




Bankata dopolnitelno vr{i analiza na senzitivnost na finansiskite sredstva i obvrski na promeni vo razli~nite stres scenarija na promena na kamatnite stapki. Standardnite scenarija se izgotvuvaat pod pretpostavka deka paralelno }e se namalat ili zgolemat site krivi na prinosi za 1%. Analizata na senzitivnosta na Bankata na zgolemuvawe ili namaluvawe na pazarnite kamatni stapki (zemaj}i vo predvid simetri~ni dvièwa na krivata na prinos i postojanost na poziciite vo bilansot na sostojba) e slednava:

Vo iljadi denari Dobivka za

periodot Na 31 dekemvri 2007 Prihodi od kamata (1% zgolemuvawe) 302.309Prihodi od kamata (1% namaluvawe) (302.309)Rashodi od kamata (1% zgolemuvawe) (166.567)Rashodi od kamata (1% namaluvawe) 166.567 Na 31 dekemvri 2006 Prihodi od kamata (1% zgolemuvawe) 228.354Prihodi od kamata (1% namaluvawe) (228.354)Rashodi od kamata (1% zgolemuvawe) (146.546)Rashodi od kamata (1% namaluvawe) 146.546

Izloènost na valuten rizik - portfolioto koe ne se ~uva za trguvawe

Bankata se izloùva na valuten rizik preku transakciite vo stranska valuta. Bankata e ubedena deka neto izloènosta se odrùva na zadovolitelno nivo preku kupuvawe i proda`ba na devizi zaradi nadomestuvawe na kratkoro~ni odstapuvawa. Denarot e vrzan za evroto i monetarnata proekcija e deka devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto }e bide stabilen.

Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje

Finansiski izve{tai

31




Izlo`enosta na Bankata na valuten rizik e kako {to sledi:

2007 2006 MKD EUR USD Vkupno MKD EUR USD Vkupno

Monetarni sredstva Pari~ni sredstva i pari~en

ekvivalent 400.612 55.713 119 456.444 243.399 49.844 17 293.260Plasmani vo drugi banki - 462.642 - 462.642 - 437.741 - 437.741Krediti na drugi banki - 2.031.177 - 2.031.177 - 1.765.439 - 1.765.439Vlo`uvawa - - - - 158.277 - - 158.277Ostanata aktiva 3.522 5.597 - 9.119 6.455 4.562 - 11.017 404.134 2.555.129 119 2.959.382 408.131 2.257.586 17 2.665.734Monetarni obvrski Obvrski po krediti 149.445 1.354.130 - 1.503.575 144.003 1.154.466 - 1.298.469Ostanati obvrski 641 4.171 - 4.812 4.905 1.198 158 6.261 150.086 1.358.301 - 1.508.387 148.908 1.155.664 158 1.304.730

Neto vrednost 254.048 1.196.828 119 1.450.995 259.223 1.101.922 (141) 1.361.004


32


5. Finansiski sredstva i obvrski Klasifikacija i objektivni vrednosti

Tabelata ja prikaùva klasifikacijata na sekoja klasa na finansiski sredstva i obvrski na Bankata i nivnite objektivni vrednosti.


Krediti i

pobaruvawa

ûvani-do-

dospevawe

Ostanati po

amortizirana

nabavna

vrednost

Vkupna

smetkovod

stvena

vrednost

Objektivna

vrednost

31 dekemvri 2007

Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent 12 456.444 - - 456.444 456.444Plasmani vo drugi banki 13 462.642 - - 462.642 462.642Krediti na drugi banki 14 2.031.177 - - 2.031.177 2.031.177Ostanata aktiva 19 9.119 - - 9.119 9.119 2.959.382 - - 2.959.382 2.959.382

Obvrski po krediti 20 - - 1.503.575 1.503.575 1.503.575Ostanati obvrski 23 - - 4.812 4.812 4.812 - - 1.508.387 1.508.387 1.508.387

31 dekemvri 2006 Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent 12 293.260 - - 293.260 293.260Plasmani vo drugi banki 13 437.741 - - 437.741 437.741Krediti na drugi banki 14 1.765.439 - - 1.765.439 1.765.439Vloùvawa 16 - 158.277 - 158.277 158.277Ostanata aktiva 19 11.017 - - 11.017 11.017 2.507.457 158.277 - 2.665.734 2.665.734

Obvrski po krediti 20 - - 1.298.469 1.298.469 1.298.469Ostanati obvrski 23 - - 6.261 6.261 6.261

- - 1.304.730 1.304.730 1.304.730


33


5. Finansiski sredstva i obvrski (prodolènie)

Pobaruvawa po krediti: Bankata e edinstvena banka za razvoj vo Republika Makedonija. Ne postoi sli~na finansiska institucija na pazarot. Ottamu, kamatnite stapki koi Bankata gi postavuva za ovie finansiski instrumenti se pazarni kamatni stapki. Smetkovodstveniot iznos na kreditite na denot na bilans na sostojba se dobliùva do nivnata objektivna vrednost.

Obvrski po krediti: Obvrskite po dologoro~nite krediti na Bankata se krediti od finansiski institucii koi nudat finansiski instrumenti so specifi~ni uslovi, kamati i dospeanost. Ne postojat sli~ni krediti na pazarot. Ottamu, kamatnite stapki postaveni od finansiskite institucii se pazarni kamatni stapki. Objektivnata vrednost na ovie fondovi se procenuvaat spored sega{nata vrednost na idnite pari~ni tekovi, namaleni za kamatna stapka na denot na bilans na sostojba na Bankata za novi sli~ni dolgovi i ostatokot do dospevawe. Smetkovodstveniot iznos na obvrskite po krediti na datumot na bilans na sostojba se dobliùva do nivnata objektivna vrednost.


34


6. Neto prihodi od kamata Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Prihodi od kamata Pari~ni sredstva i pari~en

ekvivalent 12 8.640 16.620Plasmani vo drugi banki 13 28.857 11.492Krediti na drugi banki 14 122.503 80.159Vloùvawa 16 6.188 10.187Vkupno prihodi od kamata 166.188 118.458 Rashodi od kamata Obvrski po krediti 20 48.726 34.890Vkupno rashodi od kamata 48.726 34.890Neto prihodi od kamata 117.462 83.568

Del od prihodite od kamati od vloùvawa vo iznos MKD 6.188 iljadi (2006 : MKD 7.081 iljadi) pretstavuvaat prihodi od plasirani sredstva vo dràvni zapisi od Garantniot fond na Bankata (vidi bele{ka 16).

7. Neto prihodi od provizii i nadomesti

Vo iljadi denari 2007 2006 Prihodi od provizii i nadomesti Komisiono rabotewe 6.880 12.746Provizija za rakovodewe 5.825 5.706Provizija za finansiski garancii 5.524 3.924Ostanati provizii 103 299 18.332 22.675

Rashodi od provizii i nadomesti Provizija za finansiski garancii 3.874 1.962Ostanato 960 494 4.834 2.456Neto prihodi od provizii i nadomesti 13.498 20.219 Bankata e ovlastena da raboti kako agent na Vladata na Republika Makedonija za plasirawe na krediti od Italijanskata kreditna linija preku doma{ni banki.


35


7. Neto prihodi od provizii i nadomesti (prodolènie)

Del od provizijata za rakovodewe vo iznos od MKD 4.330 iljadi (2006: MKD 4.228 iljadi) pretstavuva provizija za rakovodewe so depozitite od KfW mikro kreditnata linija. Ostatokot vo iznos od MKD 1.495 iljadi (2006: MKD 1.478 iljadi) pretstavuva provizija za rakovodewe so NEPA Fondacijata.

Prihodite od provizija za finansiski garancii se po osnov na sklu~eni dogovori za garantirawe na naplata pri izvoz na kratok rok. Rashodite od provizija za finansiski garancii se po osnov na zemeni finansiski garancii od stranski reosiguriteli (vidi bele{ka 25).

8. Ostanati prihodi od dejnosta Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006

Grant od dràvata 10 - 35.884Ostanato 1.776 5.776 1.776 41.660

Prihodi od grantot od dràvata pretstavuvat prihodi od sredstvata za promocija na Republika Makedonija. Imeno, vo april 2006 godina Bankata ima dobieno grant od dràvata vo iznos od EUR 600.000 za promocija na Republika Makedonija. Vo tekot na 2006 godina iskoristeni se MKD 35.884 iljadi koi se vklu~eni vo ostanati prihodi od dejnosta i ostanati rashodi od dejnosta (vidi bele{ka 10), a neiskoristeniot del e prikaàn vo ostanati obvrski (vidi bele{ka 22) kako odloèn prihod.

9. Tro{oci za vrabotenite Vo iljadi denari 2007 2006 Plati 12.970 13.469Zadolìtelni pridonesi 6.419 6.398Nadomesti na ~lenovi na Upraven Odbor 642 1.317Ostanati tro{oci 2.399 1.791 22.430 22.975

Ostanatite tro{oci za vrabotenite se sostojat od tro{oci po kolektiven dogovor (za ishrana, regres za godi{en odmor i za prevoz).


36


10. Ostanati rashodi od dejnosta

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Materijali i uslugi 8.574 9.500Tro{oci za slu`beni patuvawa 912 1.758Tro{oci za usovr{uvawe 846 830

Tro{oci za reprezentacija i marketing 753 2.814

Posebna rezerva za vonbilansni stavki 352 84

Osiguruvawe 214 320Grant od dr`avata 8 - 35.884Ostanato 1.126 3.737 12.777 54.927

Rashodi od grantot od dr`avata pretstavuvat rashodi od sredstvata za promocija na Republika Makedonija (vidi bele{ka 8).

11. Danok od dobivka

Priznaen vo bilans na uspeh

Vo iljadi denari 2007 2006 Tekoven danok Tekovna godina 11.204 8.933 11.204 8.933

Usoglasuvawe so primeneta dano~na stapka

Vo iljadi denari 2007 2007 2006 2006 Dobivka pred odano~uvawe % 92.183 % 59.924

Danok od dobivka 12,0 11.062 15,0 8.989

Rashodi nepriznaeni za dano~ni celi 0,2 142 1,2 744

Dano~no oslobodeni prihodi - - (0,6) (342)Dano~ni osloboduvawa nepriznaeni vo bilansot na uspeh - - (0,8) (458)Vkupno danok od dobivka vo bilans

na uspeh 12,2 11.204 14,8 8.933


37


12. Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent

Vo iljadi denari 2007 2006 Pari~ni sredstva vo blagajna 96 100Depoziti vo NBRM 167.986 103.603Tekovni smetki kaj stranski banki 55.913 49.861Blagajni~ki zapisi 232.449 139.696 456.444 293.260

Na 31 dekemvri 2007 godina pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent go vklu~uvaat iznosot od MKD 13.902 iljadi (2006: MKD 14.149 iljadi) koj pretstavuva zadol`itelna rezerva vo denari.

Del od depozitite vo NBRM vo iznos MKD 80.965 iljadi (2006: MKD 79.805 iljadi) pretstavuvaat sredstvata od Garantniot fond na Bankata. Ovie sredstva ne se na raspolagawe za koristewe vo sekojdnevnoto rabotewe na Bankata (vidi bele{ka 23), i ne nosat kamata.

Del od blagajni~kite zapisi vo iznos od MKD 164.475 iljadi pretstavuvaat sredstva od Garantniot fond na Banakta.

13. Plasmani drugi banki

Vo iljadi denari 2007 2006 Plasmani vo stranski banki 462.642 437.741 462.642 437.741

14. Krediti na drugi banki

Vo iljadi denari 2007 2006 Krediti na drugi banki po amortizirana nabavna

vrednost 2.031.177 1.765.439 2.031.177 1.765.439


38


14. Krediti na drugi banki (prodol`enie)

Krediti na drugi banki po amortizirana nabavna vrednost

Bruto Posebna Sega{na Bruto Posebna Sega{na iznos rezerva vrednost iznos rezerva vrednostVo iljadi denari 2007 2006 Poddr{ka na izvozni

aran`mani 225.192 (43.078) 182.114 168.229 (43.801) 124.428Poddr{ka na razvojot na

mali i sredni pretprijatija 858.348 (38.657) 819.691 807.820 (32.872) 774.948

Trajni obrtni sredstva 19.860 (320) 19.540 30.387 (326) 30.061Germansko - makedonski

fond 20.201 (317) 19.884 46.766 (2.488) 44.278Germanska kreditna

linija 69.917 (35.579) 34.338 176.334 (65.088) 111.246Revolving fond na

Germanskata kreditna linija - - - 38.452 (419) 38.033

Germanska mikro kreditna linija 756.941 (14.343) 742.598 342.575 (5.261) 337.314

Razvojna Banka pri Sovetot na Evropa 216.925 (3.913) 213.012 308.801 (3.670) 305.131

2.167.384 (136.207) 2.031.177 1.919.364 (153.925) 1.765.439

Vo iljadi denari 2007 2006 Specifi~na posebna rezerva Sostojba na 1 januari 153.925 161.340Zaguba poradi o{tetuvawe za godinata

Osloboduvawe na posebna rezerva (17.718) (7.415)Sostojba na 31 dekemvri 136.207 153.925

15. Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti

Vo iljadi denari 2007 2006 Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti po

amortizirana nabavna vrednost 31.349 14.694Namaleni za specifi~na posebna rezerva (31.349) (14.694) - -


39


15. Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti (prodolènie)

Vo iljadi denari 2007 2006 Specifi~na posebna rezerva Sostojba na 1 januari 14.694 5.455Zaguba poradi o{tetuvawe za godinata

Dopolnitelna rezerva 16.655 9.239Sostojba na 31 dekemvri 31.349 14.694

16. Vloùvawa

Vo iljadi denari 2007 2006 Vloùvawa vo dol`ni~ki instrumenti so fiksna

kamata ~uvani-do-dostasanost - 158.277Vloùvawa vo akcii raspolo`livi-za-proda`ba - - - 158.277

Vloùvawa vo dol`ni~ki instrumenti so fiksna kamata ~uvani-do-dostasanost

Vo iljadi denari 2007 2006 Dràvni zapisi - 158.277 - 158.277

Vloùvawa raspolo`livi-za-proda`ba

Vo iljadi denari 2007 2006 Nekotirani sopstveni~ki hartii od vrednost

evidentirani po nabavna vrednost - 367Namaleni za specifi~na posebna rezerva - (367) - - Specifi~na posebna rezerva Sostojba na 1 januari 367 7Zaguba poradi o{tetuvawe za godinata

(Osloboduvawe) na/ dopolnitelna posebna rezerva - 360

Otpis (367) -Sostojba na 31 dekemvri - 367


40


16. Vloùvawa (prodolènie)

Na 31 dekemvri 2006 godina dràvnite zapisi pretstavuvaat sredstva investirani od Garantniot fond na Bankata. Soglasno Izmenite na Zakonot za osnovawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot, vo 2006 godina se formira Garanten fond, pri {to Bankata moè da plasira do 70% od sredstvata na Garantniot fond vo kratkoro~ni hartii od vrednost izdadeni od dràvata i od NBRM so rok na dostasanost do tri meseci.

17. Nedvi`nosti i oprema

Vo iljadi denari Grade`ni

objektiMebel i oprema

Motorni vozila Vkupno

Nabavna vrednost Na 1 januari 2007 120.584 18.567 5.240 144.391Zgolemuvawe - 392 - 392Na 31 dekemvri 2007 120.584 18.959

5.240

144.783

Amortizacija Na 1 januari 2007 4.997 10.012 4.370 19.379Amortizacija za godinata 3.015 2.504 696

6.215

Na 31 dekemvri 2007 8.012 12.516

5.066

25.594

Sega{na vrednost Sostojba na 1 januari 2007 115.587 8.555 870 125.012

Sostojba na 31 dekemvri 2007 112.572 6.443 174 119.189

Na 31 dekemvri 2007 godina Bankata nema dadeni nedvi`nosti i oprema pod zalog (2006: nema).


41


18. Nematerijalni sredstva

Vo iljadi denari Softver i

licenci Nabavna vrednost Na 1 januari 2007 3.086Zgolemuvawe 1.359Na 31 dekemvri 2007 4.445 Amortizacija Na 1 januari 2007 1.516Amortizacija za godinata 722Na 31 dekemvri 2007 2.238 Sega{na vrednost Na 1 januari 2007 1.570Na 31 dekemvri 2007 2.207

19. Ostanata aktiva Vo iljadi denari 2007 2006 Presmetana nedostasana provizija od KfW 1.766 2.726Pobaruvawa za provizija za rakovodewe 2.185 2.126Pobaruvawa za prodadeni stanovi 4.719 5.092Ostanato 449 1.073 9.119 11.017

20. Obvrski po krediti

Ovaa bele{ka obezbeduva informacii za dogovornite uslovi za kamatonosnite krediti koi gi ima zemeno Bankata. Za pove}e informacii vo odnos na izlo`enosta na Bankata na kamaten i valuten rizik, vidi bele{ka 4.

Vo iljadi denari 2007 2006 Obvrski po krediti 1.503.575 1.298.469 1.503.575 1.298.469


42


20. Obvrski po krediti (prodol`enie)

Rokovi i uslovi na obvrskite po krediti se kako {to sledi:

2007 2006

Vo iljadi denari Valuta

Nominal-na

kamatna stapka

Godina na dostasu-

vawe

Nomi-nalna

vrednost

Smetko-vod

stvena vrednost

Nomi-nalna

vrednost

Smetko-vodstvena vrednost

Germanska kreditna linija (KfW) EUR

{estmese~en

EURIBOR + 1,85% 2003-2010 352.210 352.210 467.431 467.431

Mikro germanska kreditna linija (KfW)-II tran{a EUR 2,00% 2014-2044 378.520 378.520 380.728 380.728

Mikro germanska kreditna linija (KfW)- III tran{a EUR 2,00% 2017-2037 406.991 406.991 - -

Ministerstvo za finansii MKD 1,00% 2011-2031 149.475 149.475 144.439 144.439

Razvojna Banka pri Sovetot na Evropa (CEB) EUR

tri mese~en EURIBOR

plus 0,28% 2008-2013 216.379 216.379 305.871 305.871 1.503.575 1.503.575 1.298.469 1.298.469

Obvrski po krediti od Mikro germanska kreditna linija (KfW)-II tran{a i Mikro germanska kreditna linija (KfW)- III tran{a se obezbedeni so garancii od Republika Makedonija. Obvrski po krediti od Germanska kreditna linija (KfW) i Razvojna Banka pri Sovetot na Evropa (CEB) se obezbedeni so garancii od Vladata na Republika Makedonija.

21. Posebna rezerva za vonbilansni stavki

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Sostojba na 1 januari 3.763 3.679Rashod za godinata 10 352 84Sostojba na 31 dekemvri 25 4.115 3.763

22. Neto obvrski od komisiono rabotewe

Vo iljadi denari 2007 2006 Pobaruvawa od komisiono rabotewe 646.579 590.383Obvrski od komisiono rabotewe (646.579) (590.383) - -

Bankata e ovlastena da bide banka agent na Vladata na Republika Makedonija, plasiraj}i gi kreditite od Italijanskata kreditna linija na krajnite dol`nici preku selektirani komercijalni banki od Republika Makedonija.


43


23. Ostanati obvrski Vo iljadi denari 2007 2006 Dobieni avansi - 3.589Obvrski od dobavuva~i 707 1.303Grant od dràvata (odloèn prihod) 815 815Provizii i nadomesti 25 32Ostanato 3.265 522 4.812 6.261

24. Kapital i rezervi

Akcionerski kapital Obi~ni akcii Vo broj na akcii 2007 2006 Na 1 januari - celosno plateni 300.000 300.000Na 31 dekemvri - celosno plateni 300.000 300.000

Odobreniot akcionerski kapital se sostoi od 300.000 (2006:300.000) obi~ni akcii. Obi~nite akcii se so nominalna vrednost od MKD 3.108. Dràvata kako edinstven sopstvenik ima pravo na dividenda koga }e bide objavena i ima pravo na eden glas na Sobranie na Bankata za ekvivalent od 1 obi~na akcija (2005: 1 obi~na akcija). Soglasno Zakonot za osnovawe na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot, dividendata {to i pripa|a na dràvata se rasporeduva vo rezervite na Bankata. Site akcii nosat pravo na srazmerno u~estvo vo podelbata na ostatokot na ste~ajnata, odnosno likvidacionata masa.

Vkupniot uplaten akcionerski kapital e vo dràvna sopstvenost.

Sredstva na rezervi

Rezervite na Bankata se formirani od raspredelba na dobivkata i moè da se upotrebat za pokrivawe na zagubite. Vakvite rezervi ne moàt da se rasporedat na akcionerite osven vo slu~aj na likvidacija na Bankata.


44


24. Kapital i rezervi (prodolènie)

Rezervi na sigurnost

Rezervite na sigurnost sluàt za pokrivawe na rizicite od vr{ewe na osiguruvawe i reosiguruvawe na pobaruvawa vrz osnova na izvr{en izvoz na komercijalni i nekomercijalni rizici, kako i na osiguruvawe i pasivno reosiguruvawe na stranski investicii vo Republika Makedonija i na investicii na doma{ni trgovski dru{tva vo stranstvo od nekomercijalni rizici. Rezervite na sigurnost se formiraat so izdvojuvawe na del od uplatenite premii i del od zadrànata dobivka izdvoeni od dobivkata na dràvata. Visinata na rezervite na sigurnost ja utvrduva Vladata na Republika Makedonija.

Garanten fond

Sredstvata od Garantniot fond se koristat za izdavawe garancii za obezbeduvawe na pla}awa po dolgoro~ni krediti za investicii odobreni od strana na banki i drugi finansiski institucii vo Republika Makedonija na mikro, mali i sredni trgovci, trgovci-poedinci i zanaet~ii. Izloènosta na Garantniot fond sprema oddelna banka ne moè da go nadmine iznosot na sredstvata na fondot. Garantniot fond garantira do edna tretina od krediti so vrednost do EUR 150.000 pri {to iznosot na garancijata ne moè da nadmine EUR 35.000. Sredstvata na Garantniot fond se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, kako nepovraten depozit vo iznos od MKD 265.000 iljadi, donacii od zemjata i stranstvo, prihodi od provizii za izdadeni garancii, prihodi od plasmani vo hartii od vrednost i drugi izvori. Sredstvata od Garantniot fond se ~uvaat na posebna smetka vo NBRM.

25. Potencijalni i prezemeni obvrski

Bankata ima potencijalni obvrski po osnov na izdavawe na finansiski garancii za garantirawe na naplatata pri izvoz na kratok rok. Zaradi namaluvawe na rizikot od nenaplatlivost Bankata zema finansiski garancii od stranski osiguritelni institucii vo iznos od 70% do 90% (2005: od 90% do 100%) od garantiraniot iznos.

Ovie potencijalni obvrski imaat vonbilansen krediten rizik zatoa {to vo bilansot na sostojba se priznavaat samo proviziite i ispravkite za potencijalni zagubi sè do momentot koga prezemenite i potencijalni obvrski }e bidat ispolneti ili }e dostasaat. Golem del od prezemenite i potencijalni obvrski }e dostasaat bez da bidat avansirani vo celost ili delumno. Poradi toa, iznosite ne pretstavuvaat idni pari~ni tekovi.


45


25. Potencijalni i prezemeni obvrski (prodolènie)

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Garancii 92.827 62.203Prezemeni obvrski za kreditirawe 29.499 36.704Posebna rezerva 21 (4.115) (3.763) 118.211 95.144

26. Transakcii so povrzani strani

Vo soglasnost so Statutot na Bankata vrhovno telo e Sobranieto na Bankata. Celosnata kontrola na Bankata e vo racete na neizvr{ni direktori (Upraven Odbor) koi go zastapuvaat dràvniot kapital, a koi gi imenuva Vladata na Republika Makedonija.

Bankata ne smee da odobruva krediti i izdava garancii na dràvata, javnite pretprijatija i na instituciite {to se buxetski finansirani.

Transakcii so dràvni institucii

Na krajot na godinata transakciite so dràvni institucii, koi se smetaat za povrzani strani, bile kako {to sledi:

(i) Vloùvawa izdadeni od dràvni institucii

Dràvni institucii Vo iljadi denari 2007 2006 Vloùvawa na 1 januari 158.277 91.364Prilivi od vloùvawa vo tekot na godinata (158.277) -Vloùvawa vo tekot na godinata - 66.913Vloùvawa na 31 dekemvri - 158.277Prihodi od kamata 6.188 10.187


46


26. Transakcii so povrzani strani (prodolènie)

(ii) Obvrski po krediti kon dràvni institucii

Dràvni instituciiVo iljadi denari 2007 2006 Obvrski po krediti na 1 januari 144.003 140.832Obvrski po krediti zemeni vo tekot na godinata 1.702 3.171Obvrski po krediti na 31 dekemvri 145.705 144.003Rashodi od kamata 1.386 1.367

(iii) Ostanati transakcii so dràvni institucii

Dràvni instituciiVo iljadi denari 2007 2006 Prihodi od provizii i nadomesti za komisiono

rabotewe 6.880 12.746Ostanati prihodi - grant od dràvata - 35.884Ostanati rashodi - grant od dràvata - 35.884Ostanati obvrski 815 815

(iv) Transkacii so klu~niot menaxerski personal

Vo iljadi denari 2007 2006 Kratkoro~ni tro{oci za vrabotenite 9.824 11.164 9.824 11.164

27. Posledovatelni nastani

Od 1 januari 2008 godina dano~nite stapki za danokot na dobivka i za personalniot danok na dohod }e iznesuvaat 10% (2006: 12%) soglasno izmenite na Zakonot za Danok na dobivka i Zakonot za Personalen danok na dohod objaveni vo Slu`ben Vesnik broj 139 na 30 dekemvri 2006 godina


47


27. Posledovatelni nastani (prodol`enie)

Vo januari 2008 godina, Vladata na Republika Makedonija na smetkata na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje prefli sredstva vo iznos od 330.000 iljadi denari nameneti za realizacija na proektot Samovrabotuvawe so kreditirawe. Makedonska banka za poddr{ka na razvojot AD Skopje, kako komisioner na Vladata na Republika Makedonija, ovie sredstva }e gi plasira preku komercijalnite banki do krajnite korisnici, celni grupi utvrdeni so proektot odnosno nevrabotenite lica za zapo~nuvawe na biznis.

Vo mart 2008 godina Bankata povle~e USD 500.000 od Me|unarodna banka za obnova i razvoj (MBOR) nameneti za implementacija na del od Proektot za odr`liva energija sklu~en me|u MBOR i Republika Makedonija. Vo fevruari 2007 godina Bankata sklu~i Dogovor za grant so Me|unarodnata banka za obnova i razvoj (”MBOR”), vo iznos od USD 1.200.000 za izdavawe na garancii i USD 2.500.000 za krediti, za implementacija na del od Proektot za odr`liva energija sklu~en me|u MBOR i Republika Makedonija. Proektot treba da se zavr{i do 30 Septemvri 2010 godina. Povlekuvaweto na sredstvata }e se vr{i po osnov na izdadeni garancii i odobreni krediti od Bankata.

Finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2007 · razvoj na mali i sredni...

Documents

Transcript of Finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2007 · razvoj na mali i sredni...