FI 229 21 OP - Finance · Odprtokodna programska opre-ma, znana tudi pod kratico OKPO, je predvsem...

FINANCE, četrtek, 25. novembra 2010, št. 229www.finance.si

INFOR

MATO

RIK

TOGLASNA PRILOGA

Odprta koda se hitro prebija na površje Podjetja počasi spoznavajo, da jim odprtokodne programske rešitve ponu-jajo enake funkcionalnosti in kakovost po bistveno nižji ceni kot komer-cialne rešitve. 22, 23

www.xerox.si

Xerox tiska

v pisarni

ColorQube

zniža stroške

do 62%

www.frodx.com

»Hoteli ali ne, gremo v smeri IKT kot

storitve,« pravi William E. Raftery

iz korporacije

EMC. 26

Drea

msa

time

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 25. novembra 2010, št. 229www.finance.si22

Drži, leto 2011 vsekakor ne bo leto uveljavitve Linuxovih namizij med domačimi uporab-niki, vseeno pa obeta nekaj po-membnih prebojev na področ ju odprtokodne programske opre-me. Zadnje različice gonilnikov za grafične kartice proizvajalcev AMD in Nvidia jasno nakazuje-jo, da se pomembnost podpore Linuxovih okolij veča. Seveda bi bilo zmotno misliti, da je to za-radi velikega števila igričarjev, ki bi uporabljali Linuxove distri-bucije. Podpora raste predvsem zaradi zmožnosti izkoriščanja grafičnih kartic za matematič-ne in fizikalne izračune, tako imenovano računanje GPGPU. Po številu tranzistorjev in svoji gradnji so namreč sodobni gra-fični procesorji zelo primerni za »superračunalniška« opravila, še posebno, če jih med seboj povežemo večje število. Zane-senjaki, ki so hkrati raziskovalci

v matematiki, fiziki, astro-nomiji, kemiji in biologiji, s pridom izkori-ščajo računanje z grafičnimi karti-cami v namenskih aplikacijah. Slednjih je več v okoljih Linux/Unix, zato so zadnja leta zelo pritiskali na proizvajalce gonilni-kov, naj te »odpre-jo«. Odprtokodnost grafičnih gonilnikov bo namreč omogo-čila še podrobnejše prilagoditve posa-meznim nalogam in doseganje bolj-ših izkoristkov. Zakaj bi inženirji na izračun čaka-li več dni, če ga lahko dobijo v nekaj urah?!

Chrome OS brez napisa beta

Večina odprtokodnega ra-zvoja pa bo posvečena mobil-nim platformam, predvsem Googlovemu operacijskemu sistemu Android, in pripravi aplikacij zanje. Številni razvi-jalci imajo svoje ideje, kako na-rediti naslednjo uspešnico, a le redkokatera prepriča milijone uporabnikov. A tiste, ki uspejo,

posamezna podjetja izstrelijo med zvezde. Veliko vlogo v svetu operacijskih sistemov bo imel tudi Google, ki načr-tuje, da bi svoj Chrome OS, na računalništvu v oblaku temelječ operacijski sistem, prihodnje leto končno predstavil v razli-čici, na kateri se ne bo bohotil napis »beta«.

Dvakrat premisliti pred vstopom na trg

In ker je vse bolj očitno, da bodo v prihodnosti vlo-go operacijskih sistemov in aplikacij za manj zahtevne uporabnike prevzeli kar spletni iskalniki sami, se ne smemo čuditi, da se tudi na odprtokodnem področju obeta še hud boj. Mozilla Firefox danes močno vo-di, a Google Chrome je vse prej kot podcenjevanja vreden tekmec.

Potem ko so razvijalci Linuxovega namizja KDE z raz-ličico 4.0 in njeno revolucionar-no pojavo skoraj izzvali popoln bojkot uporabnikov, so razvijalci konkurenčnega namizja GNO-ME, katerega različica 3.0 je komaj dobro ugledala luč sveta, dvakrat premislili, katere novo-tarije bodo dodali uporabnikom, predvsem pa poskrbeli za nekr-nitev starejših funkcij.

Odprtokodniki imajo najraje mobilne platforme in namizjaGlavne težnje v industrijah zabave in mobilne telefonije se uspešno selijo tudi med razvijalce odprte kode. Največ pozornosti je trenutno namenjene razvoju odprtokodnih rešitev za pametne mobilnike in tablične računalnike, a to še ne pomeni, da bo razvoj rešitev za namizne računal-nike zaosta(ja)l.

Zadnje različi-ce gonilnikov za nekatere grafične kartice podpirajo tudi okolje Linux. To je predvsem posledica pritiska

zanesenjakov, ki že-lijo grafične kartice izkoriščati

za matematične in fizikalne izračune, tako imenovano ra-čunanje GPGPU.

▶

O dkar je inter-net z velikimi koraki vstopil v življenje sle-

hernika, se je odnos člo-veka do družbe spreme-nil. Ne le, da smo bolj po-vezani in da imamo svet na dosegu tipkovnice in miške, spletne vsebine in storitve smo vzeli za svoje, celo več kot to, nekatere smo si začeli dobesedno lastiti.

A tokrat ne bo govor o objavljanju in kopiranju nalog iz domačega branja za osnovne in srednje šo-le. Spregovorili bomo o bolj perečih vprašanjih lastništva program-ske opreme, tako med domačimi kot tudi po-slovnimi uporabniki. Organizacija, kakršna je BSA, nas redno obvešča o stopnji piratstva v Slo-veniji in drugih državah, in čeprav se zdi, da sta močnejši gospodarski položaj in prizadevanje prodajalcev računalni-kov, da poleg škatel uporabnikom prodajo še licenčno pro-gramje, v preteklosti jasno kazala na zmanjšanje piratstva pri nas, se trendi obračajo. Recesija je poskrbela, da naokrog hodimo z bolj praznimi žepi, prenekateri uporabnik pa v teh časih postane tudi tat. Tat programske opreme. A če gre na piratstvo med domačimi uporabniki gledati z rahlo rezervo, je uporaba piratske programske opreme med podjetji bolj obsojanja vredna. Podjetja namreč tudi z njeno pomočjo ustvarjajo dodano vrednost in prihodke, zato je edino prav, da si programje kupijo. A kaj, ko je tako drago, od kod naj vzamejo denar?

Toliko vprašanj in skrbi, odgovore in rešitve pa ima-mo pred nosom. Slišijo na ime odprtokodna programska oprema (OKPO), in kar je najlepše, večina nje je povsem brezplačna za uporabo (ali pa je tudi njena nabavna vre-dnost precej ugodna), saj njeni razvijalci tržijo le storitve podpore. Zato se ne čudimo, da uporaba OKPO pozna le eno smer razvoja – rast. Podjetja počasi spoznavajo, da jim odprto programje ponuja ne le enako funkcionalnost, temveč tudi kakovost – vse to po bistveno nižji ceni od ko-mercialnih rešitev. Če se še vedno ubadate z vprašanjem, kje dodatno krčiti stroške, je to prav eno izmed področij, ki ga velja vključiti v obravnavo. Zelo spodbudno je opazovati tudi domače ponudnike poslovne programske opreme, ki so začeli svoje ključne aplikacije in programske pakete vse bolj podpirati tudi v okoljih Unix/Linux ter jih seliti v računalniške oblake. Prav računalništvo v oblaku utegne v tem položaju imeti glavno vlogo, saj bo uporabnikova inte-rakcija »omejena« le na eno aplikacijo – spletni brskalnik. Na tem področju pa že danes v Sloveniji vodi odprtokodni Mozilla Firefox.

Sam sem že večkrat v življenju poskušal za dlje časa presedlati na Linuxovo namizje in preživeti. A sem vedno znova obupal, predvsem zaradi slabše podpore igram. Da, bil sem mlad, igre so bile sestavni del življenja. Danes vem, da je uporaba odprtokodne programske opreme pri delu in zabavi povsem realna možnost – verjamem, da moja uporabniška izkušnja ne bi prav nič trpela, denarnici pa bi se naravnost smejalo od veselja. Drži kot pribito, za-stonjkarstvo je zakon.

Zastonjkarstvo je zakon

UVODNIKMiran Varga

[email protected]

Zelo spodbudno je opazovati tudi domače ponudnike poslovne programske opreme, ki so začeli svoje ključne aplikacije in programske pakete vse bolj podpirati tudi v okoljih Unix/Linux in jih seliti v računalniške oblake.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Stalna zunanja sodelavca:Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Darinka ŽemljaTel.: (01) 30 91 539E-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: Maja Perko, Giovanni Šimunović

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Naslednji IKT informator bo izšel 9. decembra 2010.

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja dvakrat mesečno.

Katere so največje prednosti odprtokodnih rešitev?Odprtokodna programska opre-ma, znana tudi pod kratico OKPO, je predvsem prosto dostopna vsem uporabnikom, brez plačila licenc. Neomejeno jo lahko uporablja-mo tako doma, pri študiju, kakor tudi v podjetjih, torej za popol-noma komercialne namene. Ker jo razvijajo razvojne skupine na internetu, so vodilo pri razvoju funkcionalnost in želje uporab-

želje po dodatnih funkcionalno-stih ali na poročila o programskih hroščih se pogosto in z veseljem odzivajo tudi vodje razvoja.

Na katerih področjih ima odprta koda še veliko prostora za napredek, kaj bi najprej izboljšali?Veliko prostora za izboljšave imajo promocija, razširjanje in izobraževanje med končnimi uporabniki. Odprtokodniki so dobri pri načrtovanju, sodelova-nju ter razvoju in podpori. Na prej omenjenih področjih pa trčijo ob trženjske oddelke nadnacionalk, kjer trženjski stroj dobesedno me-lje za ustvarjanje dobička in tukaj je odprta koda žal v zaostanku.

Čeprav so odprtokodne re-šitve cenovno zelo ugodne, pa se le počasi uveljavljajo na na-mizjih domačih uporabnikov, ene najbolj logičnih ciljnih sku-pin, kjer sicer močno prednja-

čijo rešitve komercialnih po-nudnikov. Kako si razlagate ta pojav?Žal je na domačih namizjih še ve-dno nameščene veliko nelegalne komercialne programske opreme, ki je za uporabnike zastonj, saj jo ukradejo. Sploh se ne zavedajo, da bi za licence morali odšteti tisoč evrov ali več. V tistem trenutku, ko bi jo morali plačati po tržni ceni, bi se zelo hitro začeli odločati za pisarniški paket OpenOffice.org, brskalnik Firefox pa tudi opera-cijski sistem Linux, denimo di-stribucijo Ubuntu, saj je takšna oprema legalna, varnejša in do-stikrat prijaznejša do uporabnika. Drugi vzrok pa je odnos do infor-macijske tehnologije, predvsem pri srednji in starejši generaciji, ki se ni rodila z računalnikom in mobilnikom v zibki. Generacija ljudi, ki danes štejejo prek 40 let, se je precej trudila, da je osvojila osebni računalnik in internet, zato se vsake spremembe boji in

Odprtokodne rešitve so tudi v najzahtevnejših podjetniških okoljih

[ INTERVJU ] Andrej Kositer, direktor podjetja Agenda: Skorajda n

Po sedanjih gibanjih sodeč, je odprta koda prihodnost informacijske družbe. Ponuja obilo prednosti, predvsem pa priložnosti, saj ljudem omogoča dostop do informacijskih tehnologij ter sodelovanje in uspeh v informacijski družbi. O njeni uporabi in vlogi v slovenski družbi smo se pogovarjali z Andrejem Kositrom, direk-torjem podjetja Agenda.

nikov, ne pa diktat trženjskih oddelkov multinacionalk. Njen razvoj je javen, zato je mnogo bolj preizkušena, možnosti za vdelavo škodljive kode skorajda ni. Odpra-vljanje napak je tako rekoč hipno v primerjavi s čakanjem na poprav-ke komercialnih rešitev.

Komercialni ponudniki niz-ke stroške lastništva odprto-kodnih rešitev pogosto uteme-ljujejo s slabšimi pogoji pod-pore in vzdrževanja program-ske opreme. Koliko je resnice v tem?Resnica je ravno nasprotna. V zadnjih letih se je tudi za komer-cialno uporabo v podjetjih razvilo precej ponudbe storitev svetova-nja, pomoči in podpore, ki je enako kakovostna ali celo boljša kot pod-pora komercialnih ponudnikov. Navdušen uporabnik pa bo na spletnih straneh in internetnih forumih našel obilico navodil in izkušenj drugih uporabnikov. Na

Drea

mst

ime

IKT INFORMATORFINANCE, četrtek, 25. novembra 2010, št. 229www.finance.si 23

ODPRTA KODAV POSLOVNIH OKOLJIH

POSLOVNO IN TEHNOLOŠKO SVETOVANJE

UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE

IMPLEMENTACIJE NA KLJUČ

UVAJANJE POSLOVNIH REŠITEV

RAZVOJ IN NADGRADNJE

Agenda d.o.o. | 02 421 61 31 | [email protected]

IZOBRAŽEVANJE IN POMOČ

1. WordPress WordPress je najbolj znana

in razširjena platforma za obli-kovanje spletnih dnevnikov oziroma blogov. Uporablja jo več kot 200 milijonov spletnih strani, njen uspeh pa gre pripisati enostavnosti uporabe, s katero uporabnikom omogoča objavlja-nje najrazličnejših vrst vsebin na spletu. WordPress je primeren tudi za zahtevnejše uporabnike, saj zna bistveno več kot le streči blogerjem, na njegovih temeljih pa lahko zgradimo tako e-trgovi-no kot družabno omrežje.

2. Mozilla Firefox Spletni brskalnik Mozilla Fi-

refox je eden od stebrov odprto-kodne skupnosti, število njego-vih uporabnikov pa se prav tako meri v stotinah milijonov. Med-tem ko ga v svetu v povpreč ju uporablja vsak četrti uporabnik računalnika, pa je njegov delež v Sloveniji že presegel 50 odstot-kov. S tega vidika Slovenci več kot le dobro podpiramo uporabo odprtokodnega programja, pri-ljubljenost Firefoxa pa zadnja leta strmo rase, predvsem po zaslugi razširitev in dodatkov, ki njegovo uporabnost močno

razširijo prek meja tradicional-nega brskanja po spletu.

3. Mozilla Thunderbird Organizacija Mozilla ima

v rokavu še enega asa, in sicer poštni odjemalec po imenu Thunderbird. Tudi ta se odlikuje predvsem s hitrostjo delovanja in številnimi razširitvami funk-cionalnosti, ki presegajo meje klasičnih poštnih predalov. Uporabniki ga imajo preprosto radi, saj vsakemu omogoča, da si elektronsko pošto uredi po lastnem okusu.

4. Ubutnu Ime operacijskega sistema

Ubutnu izvira iz Afrike, kjer pomeni družbo, znano po ra-dodarnosti in pomoči. Gre za brezplačen, na Linuxovi kodi temelječ operacijski sistem, ki je hiter za namestitev in enostaven za uporabo. Po zadnjih podatkih gre za najbolj priljubljeno Li-nuxovo distribucijo ta hip, saj jo uporablja dobra polovica Li-nuxove skupnosti. Ubutnu stavi na uporabnost, zato že vsebuje številne odprtokodne aplikacije, nekatere med njimi so našle pot tudi na ta seznam.

5. OpenOffice Programski paket OpenOffi-

ce je edina prava alternativa pi-sarniški zbirki Microsoft Office, vsebuje pa programe za urejanje dokumentov, preglednic, pred-

stavitev in baz podatkov. Raz-vijalci se v zadnjih letih močno trudijo, da bi uporabniško izkuš-njo približali paketu MS Office in tako omogočili lažji prehod uporabnikov na brezplačno plat-formo z odprtokodnimi formati dokumentov. Funkcionalno pa OpenOffice že danes zadovolji tudi najnaprednejše pisarniške uporabnike.

6. GIMP GIMP je v odprtokodnem

svetu eden najbolj izpopolnje-nih in hkrati enostavnih pro-gramov za urejanje slik. Od pre-grešno dragih programov, kot sta Adobe Photoshop in Corel Draw, se brezplačni GIMP loči predvsem po odsotnosti funkcij za pripravo grafičnih vsebin za tisk, saj je vendarle namenjen povprečnemu uporabniku.

7. VLC Media Player Program za predvajanje mul-

timedijskih datotek uporabniki naravnost obožujejo, saj so nje-govi avtorji letos na spletni stra-ni evidentirali že 300-milijonti prenos namestitvene datoteke. Gre za predvajalnik, ki že vsebu-je vse najpomembnejše kodeke za predvajanje avdio- in video-vsebin, zato brez težav predvaja multimedijske datoteke najra-zličnejših končnic. A njegove funkcionalnosti segajo tudi na področje zajemanja spletnih vsebin, lahko pa ga uporabimo

tudi kot strežnik za skupno upo-rabo multimedijskih vsebin z domačega računalnika.

8. Pidgin Pidgin je vrhunski program za

spletne interakcije, saj podpira protokole najrazličnejših progra-mov za internetno sporočanje in spletne klepetalnice. Z njegovo pomočjo uporabnik vse kontakte in klepete združi na enem mestu, ne glede na programsko rešitev/platformo, ki jo uporablja oseba na drugi strani.

9. 7-Zip 7-Zip je eden izmed najbolj

priljubljenih programov za de-lo z arhivskimi datotekami vrst ZIP, RAR, TAR, GZ in drugimi. Čeprav je bil sprva zasnovan za sisteme Unix/Linux, pa je v okenski različici po funkcional-nostih in zmogljivosti zasenčil celo program WinZip.

10. Audacity Audacity je najuspešnej-

ši odprtokodni predstavnik v svetu glasbenega programja, saj se postavlja po robu dragim programom, kot sta Cubase in Logic Pro. Audacity je brezpla-čen program za urejanje zvočnih posnetkov, njihovo snemanje in pretvarjanje v različne zvoč-ne zapise. Seveda podpira tu-di dodajanje najrazličnejših zvočnih učinkov glasbenim posnetkom.

10 najbolj znanih in uporabljanih odprtokodnih programovPripravili smo seznam desetih najbolj znanih in uporabljanih odprtokodnih programov, ki služijo kot zgled in motivacija tisočim programerjev po vsem svetu.

jo kljub prednostim podzavestno odklanja.

Kako je s sprejemanjem in uporabo odprtokodnih rešitev v poslovnih okoljih? Večina poslovnih programskih rešitev namreč temelji na licenčnih modelih.Realnost je heterogena. Tako da-nes skorajda ni več slovenskega podjetja, ki ne bi vsaj v enem segmentu uporabljalo odprto-kodne rešitve. Popolnoma licenč-

nih okolij v podjetij skorajda ni več, seveda pa je tudi popolnoma odprtokodno podjetje iluzija. Če govorimo o poslovnih pro-gramskih rešitvah za upravljanje podjetij (ERP – računovodstvo, finance, nabava …), to drži, če-prav se pojavljajo tudi tovrstne kakovostne rešitve OKPO. Vsaj po lastnih izkušnjah pa lahko trdim, da je OKPO v slovenskih podjetjih precej razširjena. Veli-ka večina uporablja OKPO vsaj v enem segmentu. Spletni, poštni

ni več slovenskega podjetja, ki ne bi vsaj v enem segmentu uporabljalo odprtokodne rešitve

Odprta koda podjetjem ponuja priložnosti za tehnološki preboj, nove inovativne izdelke in storitve, ki lahko uveljavijo slovensko IT-industrijo.

Tako pravi Andrej Kositer, direktor podjetja Agenda.▶

in datotečni strežniki, požarne pregrade so področja, kjer OKPO ponuja toliko ali več kot licenč-ne rešitve in mnoga slovenska podjetja to s pridom izkoriščajo za povečevanje zanesljivosti in nižanje stroškov informatike. Podjetij danes ne zanima več konkretna programska oprema, ampak rešitev, ki ustreza njiho-vim zahtevam, pričakovanjem in ki ne preluknja proračuna za IT. Res pa je ta korak bistveno lažji, če jim pri prehodu po-

maga zanesljiv in usposobljen ponudnik/partner.

Kako ocenjujete stanje od-prtokodnih rešitev pri nas – ta-ko z vidika števila (deleža) uporabnikov kot ponudni-kov?Zanimivo je, da se delež končnih uporabnikov v zadnjih letih bli-skovito veča, in to predvsem na račun tistih, ki uporabljajo raču-nalnik kot orodje (torej ne zgolj navdušencev). Uporabniki, ki do včeraj niso poznali pojma odprta koda, ga tudi danes še niso popol-noma osvojili. Ugotovili pa so, da je Openoffice.org boljši pisarniški paket, Firefox varnejši brskalnik in tudi Ubuntu se jim ne zdi nič manj prijazen kot kak drag nami-zni operacijski sistem. Slovenija je ena prvih držav, kjer imajo upo-rabniki Firefoxa absolutno veči-no. Kot sem že omenil, slovenska podjetja se vedno bolj ozirajo po delujočih in varnih rešitvah, ki bo-lje zadovoljujejo njihove želje in potrebe, ter s pridom izkoriščajo OKPO. Z vedno bolj kakovostno ponudbo storitev se ta težnja še pospešuje. V našem podjetju še nismo srečali primera, da bi pod-jetje po prehodu na OKPO-rešitev kasneje obžalovalo svojo odločitev in se vrnilo na licenčno. Še več, če prvotne odločitve temeljijo na krepko nižji ceni, pa podjetja po le-tu ali dveh uporabe na prvo mesto postavljajo zanesljivost, varnost, kakovostne storitve in bistveno večjo neodvisnost pri uporabi in nadgradnjah. V podjetju Agenda smo osredotočeni na celostno pa-leto odprtokodnih rešitev. Zato

se trudimo, da ponudimo znanje, izkušnje in partnerski odnos za učinkovito načrtovanje in upo-rabo odprtokodne programske opreme v poslovnih okoljih. Tudi druga podjetja so v zadnjih letih odkrila to nišo in ponujajo podpo-ro za posamezne rešitve.

Kakšno pa je stanje na po-dročju razvoja odprtokodnih rešitev v Sloveniji, imamo ustrezne razvijalce?Slovenska razvojna skupnost je zelo dejavna, čeprav gre večinoma za manjše skupine prostovoljcev. Žal se morajo slovenski odprtoko-dniki precej posvečati lokalizaciji in prevajanju rešitev, v kar je bilo vloženo veliko truda in dela. Njim se lahko zahvalimo, da imamo da-nes na voljo popolno slovensko namizje, od operacijskega sistema, pisarniškega paketa, orodij za splet do elektronske pošte, urejanja di-gitalnih vsebin, slik, filmov … Ne gre pa zgolj za programsko opre-mo. Slovenska Wikipedija je lep primer odprtega vira znanja, ki je prosto na voljo, predstavlja model združevanja moči in nadgrajevanja znanja v novem stoletju. Desetine prostovoljcev vnaša nova in nova gesla v enciklopedijo, ki prekaša vse plačljive vire in predstavlja standard znanja.

Na odprto kodo se pogosto gleda kot na alternativo. Je to ustrezen pogled ali bi jo vi predstavljali drugače?Na prvi pogled morda odprta koda je alternativa, a predvsem tistim, ki ne spremljajo zelo natančno razvoja informacijskih tehnolo-

gij v zadnjih letih. Informacijski industriji je namreč jasno, da je odprta koda prihodnost informa-tike. Odprta koda ni alternativa različnim licenčnim rešitvam, temveč prinaša drugačno para-digmo. Programska oprema je na voljo brezplačno, razvija se javno, širi se lahko neomejeno, razvoj narekujejo uporabniki. Namesto podrejenega in jasno začrtanega odnosa med uporabnikom plač-nikom – ali uporabnikom krimi-nalcem, če ne plača licenc – in bogato multinacionalko imamo enakopraven odnos med razvijal-ci, preizkuševalci, uporabniki in ponudniki storitev, katerih vloge se prepletajo.

Kako vidite vlogo države in njen odnos do odprtokodnih rešitev?Žal slovenska država, v naspro-tju z večino evropskih, še vedno popolnoma ne razume oziroma noče razumeti svoje odgovornosti. Čeprav načelno podpira OKPO, pa v praksi mnogokrat ravna naspro-tno. Tako denimo ministrstvo za šolstvo potihoma ravno v teh dneh vnovič podpisuje pogodbo, tako imenovano Enterprise Agree-ment, z Microsoftom za prihodnja tri leta. Nekaj milijonov evrov dav-koplačevalskega denarja bo popol-noma nepotrebno, celo škodljivo, odromalo na račune Microsofta v ZDA. Slovenski proračun od tega ne bo dobil niti evra davka, slovenski informatiki bodo brez dela, ostali pa nam bodo rodovi bodočih plačnikov na račune Billa Gatesa, ki bodo v svoji prvi službi zahtevali Word in Excel.


Cena knjige: 24,50 EUR. Cena vključuje DDV. Knjiga obsega 260 strani (mehka vezava).

Naročila sprejemamo na:: http://trgovina.finance.si/osrednji-clen.html : [email protected] 080 15 80

Seth Godin:

Ste nepogrešl j iv i?OSREDNJI ČLEN RAZKRIVAMO: Koliko

v žep pospravi vaš zavarovalni zastopnik?

Preberite v novi številki mesečnikaMoje finance, revije za upravljanje

osebnega premoženja.Za samo 4,9 EUR na voljo

v vaši prodajalni časopisov in na

: www.mojefinance.si ( 080 15 80

Več kot sto udeležencev po-slovne konference je razpravlja-lo o računalništvu v oblaku kot

enem najhitreje razvijajočih se in rastočih področij v sektorju IKT, o novih načinih uporabe tehnologij v internetu, ki pod-jetjem omogočajo takojšno uporabo brez začetnih vlaganj in ob nižjih stroških upravljanja. Poudarili so, da zaostrene go-spodarske razmere silijo podje-tja in organizacije k optimizaciji stroškov ter večji konkurenč-nosti s pomočjo IKT. Tisti, ki v podjetjih odločajo o vlaganjih v to področje, prepoznavajo raču-nalništvo v oblaku kot realno in izvedljivo obliko znižanja kapi-

talskih izdatkov in operativnih stroškov.

Predstavitev smernic in uveljavljenih pristopov

Slovenski in tuji strokovnjaki – prof. dr. Matjaž B. Jurič s Fa-kultete za računalništvo in in-formatiko Univerze v Ljubljani, direktor EuroClouda Europe M. R. van der Woude, direktor Za-voda E-Oblak Dalibor Baškovč, samostojni svetovalec Borut Li-kar, Boštjan Klajnščak iz IKT Kluba in drugi – so predstavili smernice in uveljavljene pristo-

pe s tega področja, poslovne vre-dnosti računalništva v oblaku, razliko med računalništvom v oblaku in klasično IT ter ne nazadnje varovanje in zaščito informacij v oblaku. Poslovna sfera zmožnosti računalništva v oblaku že sprejema kot nekaj, kar lahko pripomore k znižanju stroškov in večji fleksibilnosti ter odpira možnosti za dostop do novih in stroškovno učinkovitej-ših načinov doseganja poslovnih ciljev, ki se kažejo skozi hiter začetek uporabe storitev, nižje zagonske stroške, enostavnost

dostopa, plačilo za programske rešitve po potrebi ter dostop do stalno ažurnih in varnih poslov-nih rešitev, so med drugim pove-dali predstavniki domačih pod-jetij Astec, ComTrade in Xlab, ki so predstavili svojo ponudbo omenjenih rešitev.

Prednosti in nevarnosti Na konferenci so med dru-

gim poudarili, da računalništvo v oblaku poleg očitnih prednosti prinaša tudi nevarnosti, zlasti z vidika varnosti. Zato je zelo pomembna izbira ustreznega

ponudnika, saj lahko nekatere mehanizme varnosti zagotovi že ponudnik oblaka. Cilj Zavoda E-Oblak oziroma kompetenčnega centra za računalništvo v oblaku, ki je konferenco organiziral, je razvoj inovativnih storitev in iz-delkov, ki temeljijo na znanstveni odličnosti, prenosu raziskovalnih dosežkov v dejanske storitve in izdelke, njihovem mednarodnem prodoru ter dolgoročnem razvo-ju konzorcija. Ključna kompo-nenta pri tem je učinkovit pretok znanja iz raziskovalnih ustanov v podjetja in nazaj.

S pomočjo oblaka hitreje do poslovnih ciljevV Ljubljani je potekala prva poslovna konferenca o računalništvu v oblaku. Organizirala sta jo Združenje za informatiko in telekomuni-kacije pri GZS (ZIT) in Zavod E-Oblak, združenje slovenskih ponudnikov računalništva v oblaku, ki je član združenja EuroCloud Europe, ki povezu-je ponudnike storitev v oblaku v 22 državah Evrope.

Kaj imajo skupnega vozniki dirkalnikov formule 1 in lastniki oziroma menedžerji? Na prvi pogled nič. Če pogledamo bolje, vidimo, da imajo vsaj en skupni cilj. To je biti uspešnejši od kon-kurence in dosegati izjemne dir-kaške oziroma poslovne uspehe. Za dosego želenega cilja seveda niso dovolj le izkušnje, znanje, spretnosti in ideje – dirkači for-mule 1 potrebujejo še vrhunski dirkalnik. Menedžerji potre-

bujejo vrhunsko informacijsko tehnologijo, poleg tega pa še spe-cializirane strokovnjake, dode-lan sistem za nadzor ključnih gradnikov in zanesljiv proces upravljanja visokotehnoloških sistemov.

Brez kakovostnega infor-macijskega sistema ni zmage

Danes bomo le stežka našli organizacijo, kjer informacijski sistemi ne podpirajo izvajanja njenih ključnih poslovnih pro-cesov. Organizacija potrebuje razmeroma kompleksen infor-macijski sistem, saj mora svojim kupcem in strankam ponujati ve-dno več novih storitev z dodano vrednostjo. Hitrejše prilagajanje trgu je namreč pogosto mogoče doseči le z vpeljavo heterogenih informacijskih okolij in uporabo raznovrstne programske opre-me, vključno z lastno.

Informacijski sistem je po-gosto sestavljen iz velikega šte-vila sklopov, ki tvorijo funkcio-nalno celoto. Zato se moramo pri vsakdanjem delu izogibati neusklajenemu upravljanju posameznih elementov infor-macijskega sistema, sicer se lahko kaj hitro zgodi, da ključne storitve informacijskega siste-ma odpovedo in organizacija s tem utrpi veliko neposredno in posredno poslovno škodo. To za-jema izgubo naročil in zaupanja strank, višje stroške upravljanja in podobno.

Varnost zagotovijo specialisti Če želimo upravljati infor-

macijski sistem, ga moramo nadzorovati, to pa pomeni centraliziran nadzor posamič-nih elementov kompleksnega informacijskega sistema, saj lahko le tako zagotovimo pre-

gledno nadzorovanje ključnih informacijskih storitev. S tem izboljšamo upravljanje kom-pleksnega informacijskega sistema ter razpoložljivost in odzivnost najpomembnejših poslovnih storitev, ki jih zago-tavlja informacijska tehnolo-gija, poudarjajo v družbi S & T Slovenija.

Če želi organizacija imeti varen informacijski sistem, ki bo pisan na kožo njenemu po-slovanju in bo pripomogel k dobrim poslovnim rezultatom, potrebuje specialiste z različ-nih področij (omrežje, varnost, diskovni sistemi, strežniški sis-temi, virtualizacija) in učinko-vit nadzorni sistem. Če si želi organizacija zagotoviti, da je informacijski sistem ne bo ni-koli pustil na cedilu pri izvajanju poslovnega procesa in bo ustre-zno urejen še z vidika varovanja

informacij, potem je naslednji korak zunanje izvajanje nadzora in upravljanja.

Nadzor in upravljanje v rokah zunanjega izvajalca

Čeprav sta nadzor in upra-vljanje informacijskih sistemov ključnega pomena za izvajanje najpomembnejših poslovnih procesov, si ga lahko v lastni režiji privošči le redko katera organizacija. Za to namreč po-trebujemo nadzorljive naprave, programsko opremo in storitve, namenska orodja za nadzor in upravljanje, zagotovljeno inte-gracijo različnih sistemov, za vsak sistem posebej izšolano in izkušeno osebje, stalno navzoč-nost tega osebja ter učinkovite in evidentirane posege. Zagota-vljanje učinkovitega nadzora in upravljanja informacijskih sis-temov je povezano z visokimi

stroški, ki pa jih organizacije v težkih gospodarskih razmerah preprosto nimajo na voljo. Pa četudi bi imele organizacije na voljo veliko denarja, ali ga ne bi bilo smotrneje vložiti v razvoj novih storitev z dodano vre-dnostjo in povečanje osebnih dohodkov zaposlenih?

Zunanji izvajalec bo za raz-meroma nizek mesečni pavšal poskrbel za namenska orodja za nadzor in upravljanje, ki bo-do pisana na kožo poslovanju organizacije in kompleksnosti njenega informacijskega siste-ma. Za vsak sistem posebej bo vedno na voljo posebej izšola-no in izkušeno osebje, različni posegi pa bodo učinkoviti in evidentirani. S svetovanjem pa bo še pripomogel k optimizaciji informacijskega sistema orga-nizacije in s tem posledično k zniževanju stroškov.

Potencial dirkalnika formule 1 lahko izkoristi le dobra ekipa – jo imate?Če želi organizacija imeti varen informacijski sistem, ki bo pisan na kožo njenemu poslovanju in bo pripomo-gel k dobrim poslovnim rezultatom, potrebuje specialiste z različnih področij in učinkovit nadzorni sistem

Dober voznik formule 1 lahko zmaguje le, če ima vrhunsko pripravljen dirkalnik in vrhunsko ekipo. Enako velja za poslovanje. V poslovanju smo lahko uspešni le, če so naši poslovni procesi podprti z vrhunsko informacijsko tehnologijo in specializira-nimi strokovnjaki.


Vedno v zeleni coni s Kaspersky Internet Security 2011

evarnost da postanete rtev kodl ive pro ra ske opre e in spletne a kri inala e vsak dan ve a aradi te a vi in va a dru ina potre u ete na ol napredno in redno posodo l eno internetno za ito S paketo Kaspersky Internet Security 2011 ste vedno v zeleni coni na ol varne estu na internetu

roaktivna za ita pred kodl ivi i pro ra i v realne asu elovita za ita va e di italne identitete se en in u inkovit star evski nadzor dinstven na in Sa e ode za aplikaci e in spletne strani ripo o ek ad et za na iz e indo s

©1

2010

Kas

pers

ky

a

0 V

se p

ravi

ce p

ridr

ane

i ite nas na Facebooku Kaspersky Sloveni a in sodelujte v nagradni igri

Kupite na spletu: www.kaspersky.com/storee ni na podpora: support kaspersky.com

Microsoftov vodja za varnost Scott Charney je pred kratkim predlagal, da računalnikom, oku-ženim z botneti, ne bi dovolili povezovanja v internet. Botneti so zbirke programskih agentov oziroma »robotov«, ki se samo-dejno zaganjajo in povezujejo računalnike v omrežja pod tujim nadzorom. Takšna omrežja, ki se običajno tudi sama imenujejo »botneti«, povezujejo stotine ali celo tisoče, v redkih primerih tudi milijone računalnikov. »Podobno kot človek, ki ni cepljen, ogroža zdravje drugih ljudi, tudi raču-nalnik, ki ni zaščiten, izpostavlja tveganju druge računalnike in po-meni grožnjo za družbo,« pravi Charney.

Zdravstveni certifikat za računalnike

Po njegovem predlogu bi bil dostop do interneta takšnim ra-čunalnikom dovoljen šele, ko bi pridobili »zdravstveni certifikat«, ki bi potrjeval, da so bili očiščeni in da sta bila vanje nameščena zaščitna programska oprema in požarni zid. Zdravje osebnih računalnikov in potrošniških naprav, povezanih v internet, je

po Charneyju treba izboljšati in vzdrževati. Je pa res, da tudi sam pričakuje, da bodo njegovemu predlogu nasprotovali zagovor-niki zasebnosti, ki jih bo strah, da bi informacije s certifikatov lahko prišle v javnost.

Pasti kibernetskih napadov Strokovnjak Joe Stewart,

direktor za analize zlonamerne programske opreme pri Secure-Works, ne verjame, da bi bil pre-dlog Scotta Charleyja učinkovit. »Kriminalci so preveč pametni, da bi jih dolgo ustavljala obram-ba, ki bi temeljila na tehnologi-jah, pa naj gre za certifikate o

zdravju, protivirusno program-sko opremo ali popravke.« Ka-korkoli že, podjetje Virgin Media že uporablja podoben postopek za opozarjanje strank, da so na njihovem računalniku odkrili zlonamerno botnet programsko opremo, in potem vodenje strank skozi postopek čiščenja.

Družba HP je predstavila iz-sledke svoje globalne raziskave HP Cybersecurity Readiness, ki je zajela 131 strokovnjakov s področja kibernetske varnosti v 89 podjetjih oziroma ustanovah v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem ter v Španiji in Italiji. Raziskovalna

Pripravljenost organizacij na kibernapade

V 38 odstotkih organizacij menijo, da so že bili tarča kiber-netskega napada, 60 odstotkov pa, da bi kibernetski napad, če bi se zgodil, oviral njihove kritične operacije v naslednjih dveh letih. Velika večina vprašanih se tudi strinja, da je kibernetske napade težko izslediti (88,5 odstotka), da jih je mogoče hitro popraviti (86,5 odstotka) in da v obrambi pred njimi primanjkuje kon-kretnih rešitev (82,5 odstotka). Kljub večjemu splošnemu za-vedanju o tveganjih in možnem vplivu kibernetskega kriminala le 38 odstotkov anketiranih go-vori o večjem vlaganju v zmanj-ševanje možnosti kibernetskih napadov.

Več kot polovica anketiranih (53 odstotkov) meni, da je trenu-tno proračun njihove organizacije premajhen, da bi lahko vlagali v preprečevanje teh nevarnosti. Med pomembnejšimi ugotovi-tvami raziskave je dejstvo, da je kljub zavedanju o nevarnostih na kibernetski napad dejansko pripravljenih manj kot polovica organizacij. Med pripravljene sodijo organizacije z oddelkom za informacijsko varnost, ki ima pooblastila za upravljanje prora-čuna ter dobro zaledje obvešče-valnih in regulativnih izkušenj. Ta podjetja imajo pogosto najnovej-šo tehnologijo in so del zasebnega sektorja.

Manj denarja, več tekmovalnosti

Analitsko podjetje Gartner je pred kratkim napovedalo, da bo za varnostno program-sko opremo letos porabljenih 16,5 milijarde dolarjev, kar je 11,3 odstotka več kot lani. Tudi v letu 2009, letu največje krize, je prodaja še vedno rasla, le da je bila rast manjša kot prej, in sicer sedemodstotna. Po Gartnerje-vi oceni bo večina segmentov trga varnostne programske opreme rasla tudi v prihodnjih letih, hkrati pa se bodo poveče-vale tudi razlike med segmenti po stopnji zrelosti, penetraci-ji, zaupanju v IT, industrijah in ne nazadnje geografskem položaju.

»Trg podjetniške varnostne programske opreme bo ostal med najhitreje rastočimi IT-trgi,« poudarja Ruggero Con-tu, eden glavnih analitikov v Gartnerju. Največje možnosti nadaljnje rasti imajo proizva-jalci varnostne opreme, ki kom-binirajo prihodke iz prodajnih kanalov, novih licenc in vzdr-ževanja, in to tudi na področjih, kot so programska oprema kot storitev (SaaS), odprta koda in zunanje izvajanje, pojasnjuje Contu. Z zmanjšanjem diskre-cijskih proračunov za varnostno opremo sta se dodatno povečala pomen njene zmogljivosti ter tekmovalnost na področjih li-cenc in vzdrževanja.

V Evropi bolj resni kot v ZDAPodjetja se zavedajo nevarnosti kibernetskega napada, niso pa nanj dovolj pripravljena

Iz Microsofta prihaja predlog o »zdravstvenih certifikatih« za računalnike in potrošniške naprave, izsledki HP kažejo, da organizacije še vedno niso pripravljene na kibernetske nevarnosti, medtem ko analitsko podjetje Gartner ugotavlja, da bodo podjetja, ustanove in posamezniki letos za zaščito porabili 16,5 milijarde dolarjev.

Največje možnosti za nadaljnjo rast imajo proizvajalci varnostne opreme, ki kombinirajo prihodke iz pro-dajnih kanalov, novih licenc in vzdrževanja.▶

Na zadnjem kongresu Združenja evropskih izdajate-ljev poslovnih imenikov in podatkovnih baz (EADP) v Benetkah je Poslovni informator Republike Slovenije (PIRS) prejel najvišjo nagrado za kakovost in odličnost na področju poslovnih imenikov. Za Slovensko knjigo, ki že od leta 1992 izdaja Pirs na različnih medijih, je to že četrta nagrada v elitni konkurenci v zadnjih 10 letih. Pri razvoju je poleg strokovnjakov pri Pirsu sodelovalo podjetje Agito iz Ljubljane. »Zmagovalec kategorije

B2B, Pirs, ki ga izdaja Slovenska knjiga, je impresiven B2B-imenik s prepričljivo globino informacij in dobro opremo za iskanje; čeprav je osredotočen na majhen trg, vsebuje običajne značilnosti podjetij, proizvodov in storitev, pa tudi številne nove funkcije – najbolj prese-netljivo, način pošiljanja e-poštnih sporočil morebitnim kupcem brez kršenja slovenske zakonodaje o nežele-nih komunikacijah,« je dejal predsednik žirije Ove Leth Soerensen ob podelitvi nagrade.

Evropska nagrada Pirsu na internetu

študija, ki jo je pripravil Inštitut Panemon, se osredotoča pred-vsem na pasti kibernetskih napa-dov. Rezultati so pokazali, da se organizacije vedno bolj zavedajo tveganj in posledic, ki jih lahko imajo takšni napadi, a kljub te-mu na te nevarnosti niso dovolj pripravljene. Podjetja in ustano-ve v Evropi jemljejo nevarnost kibernetskega napada nekoliko bolj resno kot v ZDA.

Raziskava Nokie o mobilnem internetu v SlovenijiNokia je v Ljubljani predstavila dve mobilni napravi iz nove generacije pametnih telefonov z izboljša-nim operacijskim sistemom Symbian^3 – Nokio N8 in Nokio C7. Hkrati je prikazala tudi rezultate svoje raziskave o uporabi mobilnega interneta in mobilnih aplikacij v Sloveniji, ki jo je izvedla av-strijska spletna agencija poolpilots v sodelovanju z agencijo MindTake. Rezultati so pokazali, da so Slovenci intenzivni uporabniki mobilnega interneta in mobilnih aplikacij. Skoraj 40 odstotkov anketi-

rancev, ki že uporabljajo fiksni internet za dostop do spleta, uporablja tudi mobilni internet. Enak delež Slovencev je tudi že vsaj enkrat stopil v stik z mobilno aplikacijo. Predstavniki Nokie poudarjajo, da so aplikacije ena ključnih točk mobilne priho-dnosti, saj njihova priljubljenost strmo narašča. »Ovi Trgovina je eden najbolj priljubljenih virov za prenos mobilnih aplikacij v Sloveniji,« je povedal Greig Williams, generalni direktor za alpsko regijo in jugovzhodno Evropo pri Nokii.

Iskratel sklenil tri sporazume v RusijiV okviru uradnega obiska predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka v Ruski federaciji je podje-tje Iskratel podpisalo tri dvostranske sporazume o sodelovanju na področju telekomunikacij, in sicer v Sankt Peterburgu z OAO Severo-Zapadnij Telekom ter v Samari z OAO Volga telekomom in Transteleko-mom. »Sklenjeni sporazumi so temelj prihodnjega

sodelovanja Iskratelovega hčerinskega podjetja Iskrauraltel iz Jekaterinburga. Z njimi želimo na-daljevati in nadgraditi dolgoletno sodelovanje na področju razvoja in uvajanja sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v omrežja,« je izjavil Andrej Polenec, glavni direktor skupine Iskratel.

Dnevi podjetništva v Tehnološkem parkuPodjetje Data in Tehnološki park Ljubljana sta že tretje leto zapored organizirala tridnevne Dneve podjetništva v prostorih Tehnološkega parka, ki so bili za udeležence s pomočjo sponzorjev tudi letos brezplačni. Prvi dan so predstavili aktualne teme, zanimive za podjetnike začetnike in tiste, ki se za ustanovitev lastnega podjetja šele odločajo.

Drugi dan so posvetili start-up podjetjem, pri čem so bila predavanja posvečena zaščiti intelektualne lastnine in idej, financiranju in računovodenju. Sklepni dan dogodka pa je bil organiziran z mislijo na podjetja v rasti, ki so jim predstavili možnosti poslovanja v tujini ter tudi, kako uspešno upravljati terjatve in tveganja.


Na EMC Forumu so med drugim prikazali primere in rešitve iz prakse v sodelovanju s slovenskimi podjetji, kot so Telekom Slovenije, Nova Lju-bljanska banka in Ljubljanski urbanistični zavod. Predstavili so tudi produkte EMC Celer-ra, EMC Data Domain in EMC Networker. »Zelo pozitivno smo presenečeni nad velikim odzivom, pa čeprav je EMC že prepoznaven pri načrtovanju strategij za računalništvo v oblaku. Prepričani smo, da je bilo več zanimanja tudi zaradi tega, ker smo predstavili dobre prakse iz Slovenije. Nismo go-vorili o nečem, kar je daleč od nas, ampak o tem, kar se dogaja danes in tukaj,« razlaga Jasmina Stritar.

Cilji: oblak in varnost EMC Slovenija je želel s foru-

mom predvsem pokazati vizijo, ki jo ima na področju računal-ništva v oblaku. »EMC smo že-leli prikazati kot primer dobre prakse in povedati, kaj počnemo na tem področju. Ne nazadnje smo na poti v oblak že vse od leta 2004,« dodaja Stritarjeva. Z novim konceptom in prehodom v računalništvo v oblaku se spre-minjata tudi nadzor in upravlja-nje celotne infrastrukture, temu pa je namenjena družina rešitev

EMC IONIX, ki so jo predstavili na forumu.

Povečanje prepoznavnosti Forum je bil prav tako na-

menjen povečevanju prepo-znavnosti družbe EMC v Slo-veniji, ki smo jo doslej poznali v glavnem kot klasičnega do-bavitelja diskovnih sistemov. »EMC poskušamo poleg tega pozicionirati še kot dobavite-lja in sistemskega integratorja na področju varnostnih rešitev in virtualizacije. Predvsem sle-dnja je ena od največjih prioritet pri vlaganjih v IKT, o čemer je v svojem predavanju govoril tudi Raftery. Virtualizacija postaja ena od tehnologij, brez katere si podjetja ne morejo več zami-šljati sodobnega poslovanja,« poudarja Stritarjeva.

Tudi pomemben ponudnik varnostnih rešitev

Eden od ciljev foruma je bil tudi predstaviti EMC kot pomembnega ponudnika var-nostnih rešitev. »Malo ljudi ve, da imamo v družbi EMC center s 120 zaposlenimi, ki vsak dan prejme v analizo poldrugi mili-jon podatkov. Pri tem sodeluje tudi z organi pregona in z več kot devet tisoč ponudniki interne-tnih storitev. Cilj te skupine je identificirati vdore in napade, prepoznavati ogrožena mesta in jih tudi sanirati. Varnostni segment smo začeli pospešeno razvijati s prevzemom družbe RSA, po prevzemu pa je vodstvo družbe EMC postavilo močno ekipo za varnostne rešitve v okviru razvojno-raziskovalne-ga oddelka. Tako smo dopolnili in nadgradili RSA-jevo paleto varnostnih rešitev,« pojasnjuje Stritarjeva.

Potovanje v oblak novosti in trendovMinil je prvi EMC Forum

Družba EMC Slovenija je 18. novembra v Kongresnem centru Brdo pripravila prvo konferenco EMC Forum. Po pozdravnem nagovoru Jasmine Stritar, direktorice EMC za regijo srednja Evropa jug, je potovanje v zasebni oblak predstavil William E. Raftery, podpred-sednik globalne prodaje v družbi EMC.

Na EMC Forumu 2010 se je zbralo več kot 120 udeležencev, ki so z zanimanjem spremljali predstavitev primerov dobrih praks iz Slove-nije.

▶

»EMC poskušamo pozicionirati tudi kot dobavitelja in sistemskega integratorja na področju varnostnih rešitev, računalništva v oblaku in virtualizacije,« pravi Jasmina Stritar, direktorica EMC za regijo srednja Evropa jug.

▶

Kaj pričakujete od današ-njega foruma?Današnji forum je namenjen predvsem temu, da strankam in partnerjem ponudimo znanje o svojih obstoječih in prihodnjih tehnologijah ter strategijah. Od-govoriti smo hoteli na vprašanje, kaj je EMC in kaj ponuja. Nismo tako prepoznavni kot nekateri drugi veliki igralci na področju IKT, zato moramo več pozorno-sti namenjati prepoznavnosti. To je še bolj očitno v majhnih državah.

Ali ni v majhnih državah laže zgraditi prepoznavnosti kot v velikih?Ljudje nimajo radi tveganj, in ko pridejo v stik z novo družbo in tehnologijami, postanejo malce nervozni. To je v človeški nara-vi. Mi bomo v Sloveniji okrepili navzočnost svojih strokovnja-kov, tehnologij in demonstracij-skih središč. Tehnološki pristop je eno, postati partner pa precej več. In ko enkrat postaneš par-tner, se občutek tveganja precej zmanjša. Kompleksnost današ-njih informacijsko-komunika-cijskih tehnologij je vse večja in podjetja se brez usposobljenega partnerja vse teže znajdejo. Na sedežu družbe se tega zaveda-mo, zato smo polovico svojega časa na terenu, po vsem svetu, v nenehnem stiku s strankami, partnerji in kolegi na EMC-jevih predstavništvih. Vse več bomo tudi vlagali v trge, kot je Slove-nija. V EMC Slovenija so letos dodatno zaposlili skoraj 20 ljudi. Slovenija je majhna država, a mi

jo vidimo kot veliko priložnost. V zadnjih letih je EMC na slo-venskem trgu zrasel kar za 40 odstotkov.

V svojem predavanju ste omenili, da naj bi bili dve naj-večji letošnji prioriteti na področju IKT hranjenje po-datkov in virtualizacija. So se te napovedi uresničile?Mislim, da so se. Družba WMwa-re, ki se ukvarja z virtualizacijo in računalništvom v oblaku, je ustvarila 47-odstotno rast letne-ga prihodka, kar je izjemno. Trg IT namreč na leto zraste samo za šest do osem odstotkov. EMC je v zadnjem četrtletju ustvaril več kot 20-odstotno rast, kar je prav tako precej nad povprečjem. S tem se EMC uvršča v sam vrh med ponudniki hranjenja – mi ta segment imenujemo informa-cijska infrastruktura. V Sloveniji in jugovzhodni Evropi naraščajo vlaganja v informacijsko infra-strukturo in virtualizacijo, v prvi polovici prihodnjega leta pa se bodo ta vlaganja po naših ocenah še povečala.

Naslednji veliki val v IKT naj bi bil računalništvo v oblaku. Zakaj ste tako pre-pričani o tem in kje se lahko zalomi? To je odlično vprašanje. Ko se pogovarjamo s strankami, včasih opažamo, da jih je strah. Nekateri mislijo, da bomo po-nudniki pri vstopu v oblak kar naenkrat pretrgali s preteklostjo in začeli na novo. To sploh ni res. Jasno nam je, da gre pri raču-nalništvu v oblaku za evolucijo, in zato to početje imenujemo

»potovanje v oblak«. Vsak dan lahko spremljamo vse močnejšo informacijsko eksplozijo; pro-računi IKT se ne povečujejo, ampak zmanjšujejo; stroški za IKT pomenijo velik del pora-be v podjetjih in organizacijah. Informacijska infrastruktura se ne more več povečevati tako kot doslej, postati bo morala pre-cej učinkovitejša. Hoteli ali ne, gremo v smeri IKT kot storitve oziroma IKT na zahtevo. Podje-tja doživljajo vse večje pritiske – proračuni in število zaposlenih v oddelkih IKT se zmanjšuje-jo, hraniti in upravljati je treba vse več informacij, poslovni oddelki pritiskajo na oddelke IKT, stroški so previsoki, par-tnerji ne dosegajo zapisanega v dogovorih SLA. Vse več je tudi zakonodaje, predpisov in zahtev po skladnosti. Kako torej doseči čim večjo učinkovitost? Ocenju-jemo, da bodo stranke še naprej vzdrževale svoje kritične apli-kacije, sčasoma pa bodo morale presedlati na IKT kot storitev. Informacijska eksplozija se ne bo zmanjšala, ampak povečala, in sicer za 44-krat v prihodnjih desetih letih. In tudi zato bo ta oblak ostal tu, nad nami. Seveda bo pri tem treba odgovoriti še na številna vprašanja, predvsem o varnosti.

Varnost je na Gartnerjevi lestvici prioritet že vrsto let pri vrhu. To se verjetno ne bo spremenilo še nekaj časa.Eden od glavnih izzivov na tem potovanju do oblaka je prav gotovo varnost, o čemer vsa-kodnevno poslušamo od svojih strank in partnerjev. Zagota-vljanje ustrezne varnosti je bil eden od glavnih razlogov za nakup podjetja RSA, ki ga je EMC prevzel pred štirimi leti. Varnost je integrirana v vse, kar delamo. Zavarovati se je treba pred zaposlenimi in zunanjimi dejavniki. Večina današnjih varnostnih tveganj je povezana z internetom. Pri-haja do kraj osebnih podat-kov, podatkov o kreditnih in plačilnih karticah … Vse več podatkov in dokumentov se pretaka po svetu, naš glavni izziv pa je, kako jih zaščititi. Varnost je vrhunska tema, to je jasno. Lani so naši prihod-ki iz varnostnih rešitev zrasli za 90 odstotkov. Družbo RSA smo sicer vzeli pod streho, a še naprej deluje kot poseben oddelek, RSA-jev know-how pa smo bistveno razširili z la-stnim razvojem. Varnost po-staja nekaj, kar ni več zunaj re-šitev, postaja namreč sestavni del vsake rešitve IKT.

Ko postaneš partner, se občutek tveganja zmanjša

[ INTERVJU ] William E. Raftery iz korporacije EMC o tem, kaj nas čaka na poti do računalništva v oblaku

»Kdo je včeraj zvečer igral košarko, Lakersi proti Celticsom?« me je v smehu vprašal William E. Raftery, podpredsednik globalne prodaje pri ameriški korporaciji EMC. Raftery je bil namreč eden od uvodnih predavateljev na EMC Forumu 2010, večer pred dogodkom pa se je spreho-dil po središču Ljubljane in prek TV-zaslona spremljal tudi košarkarsko tekmo Uniona Olimpije v Evroligi. »Navdušen sem nad vašimi navijači. Počutil sem se kot v Ameriki,« je Raftery pripovedoval po svojem predavanju v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. V družbi EMC je zaposlen že 24 let, EMC pa je družba, ki je v letu 2009 ustvarila 14 milijard dolarjev prihodka, v 60 državah po vsem svetu pa ima zaposlenih 43 tisoč ljudi. V Sloveniji bomo okrepili

navzočnost svojih strokovnjakov, tehnologij in demonstracijskih središč.

Tako pravi William E. Raftery, podpredsednik globalne prodaje pri ameriški korporaciji EMC.▶


TUŠMOBIL UVAJA NAJZMOGLJIVEJŠI MOBILNI INTERNET S HITROSTMI DO 21,6 Mbit/s

Tušmobil veliko vložil v izboljšavo in nadgradnjo svojega omrežja Tušmobil je edini slovenski operater, ki se je zavezal k širjenju mobilnega interne-ta na podeželje. Samo v lanskem letu so zgradili več kot 100 novih baznih postaj in z omrežjem UMTS nadgradili 150 že obstoječih. Uvajanje mobilnega interneta z UMTS 900 Tušmobilu omogoča, da v kratkem postane številka 1. v državi po pokritosti z UMTS signalom.

Že na 2. mestu po pokritosti z UMTS v SlovenijiV treh letih je Tušmobilu uspelo z več kot 430 baznimi postajami zagotoviti 97,29 % pokritost prebivalstva z mobilnim signalom. So edini, ki imajo v Sloveniji 100-odstotno pokritost s tehnologijo EDGE, širokopasovnim internetom 2G, saj je ta uporabnikom na voljo povsod, kjer ima Tušmobil pokritost z lastnim signalom. Na drugem mestu med vsemi slovenskimi operaterji pa je Tušmobil tudi po pokritosti prebivalstva z UMTS omrežjem, saj je danes z njim pokritega že 72,38 % celotne-ga prebivalstva Slovenije.

Tušmobil s HSPA+ tehnologijo uvaja najhitrejši mobilni internet v SlovenijiV Tušmobilu že od začetkov stremijo k nenehnemu uvajanju najnovejših tehno-logij in storitev. V treh letih svojega delovanja so uporabnikom ponudili najhi-trejši in najzmogljivejši mobilni internet v Sloveniji. Nadgradnja omrežja s HSPA+ tehnologijo namreč omogoča hitrosti prenosa podatkov tudi do 21,6 Mbit/s, kar presega običajno širokopa-sovno povezavo z internetom. Tehnologija HSPA+ je že na vo-ljo uporabnikom v Ljubljani, v naslednjih mesecih pa jo bodo v Tušmobilu zagotovili tudi v vseh večjih slovenskih mestih.

Najsodobnejše in do okolja najprijaznejše mobilno omrežjeTušmobil gradi v sodelovanju s partnerjem Nokia Siemens Ne-tworks do okolja najprijaznej-še in najsodobnejše mobilno omrežje v Sloveniji. S tehno-logijo UMTS 900, ki je posebej uporabna na razgibanem slo-venskem reliefu, so še nadgra-dili odgovoren odnos do okolja, saj za tovrsten širokopasovni mobilni internet zadostujejo le nadgradnje obstoječe mreže baznih postaj. Majhno število baznih postaj pa porabi tudi manj električne energije.

Tušmobil ima zelene bazne postaje, ki na nekaterih mestih izgledajo kot prava drevesa.

V Sava centru v Beogradu je med 16. in 18. novembrom po-tekala jubilejna, 10. konferenca Sinergija 2010, največji poslovni in IKT-dogodek v Srbiji. Udeležilo se je je več kot dva tisoč ljudi iz poslovnega in tehničnega sveta, ki so lahko poslušali več kot 100 predavanj domačih in tujih stro-kovnjakov. Na slavnostni otvoritvi v Narodnem gledališču v Beogra-du je podpredsednik srbske vlade Božidar Đelić spomnil, da je prvo Sinergijo v letu 2001 uradno odprl tedanji predsednik vlade Zoran Đinđić (ki so ga leto in pol kasneje ubili v atentatu), ki je poudaril, da je IT prioriteta razvojnih strate-gij. »V minulih desetih letih se je Sinergija iz lokalnega zbirališča IT-navdušencev razvila v močno evropsko konferenco z velikim številom tehničnih in poslovnih predavanj, srečanj in sponzorskih dogodkov,« je povedal direktor Si-nergije Borko Kovačević. Sinergi-ja je postala močna skupnost, ki

udeležencem vsako leto prinaša nova znanja, ideje in inovacije ter z njimi pospešuje poslovno-teh-nološki napredek Srbije in regije. Microsoft je predstavil številne letošnje novosti, poudarek pa je bil na srbski izdaji paketa Office 2010, spletnem brskalniku Inter-net Explorer 9 (beta), mobilnem operacijskem sistemu Windows Phone 7, novi izdaji Office 2011 for Mac, novi generaciji platforme za poenotene komunikacije Micro-soft Lync in ne nazadnje novi ge-neraciji storilnosti v oblaku, ki v enotni storitvi za komunikacije in sodelovanje združuje rešitve Offi-ce, SharePoint Online, Exchange Online in Lync Online. »Kot glo-balna težnja, ki osvaja IKT, bo ra-čunalništvo v oblaku zaznamovalo letošnjo Sinergijo in hkrati ozna-čilo tudi začetek novega obdobja, ki bo korenito spremenilo način, kako razumemo IKT,« je pouda-ril generalni direktor Microsofta Srbija Vladan Živanović.

Jubilejna Sinergija 2010 v Beogradu

»Potrjevanje računov je eden od procesov, ki običajno ni za-jet v poslovnem informacijskem sistemu in ustvarja ogromno ročnega dela ter s tem poveza-nih stroškov,« je povedal Janko Štefančič, tehnični direktor v podjetju Genis. »Zaradi ročnega izvajanja je ta proces nepregle-den in zamuden, zato otežuje delo finančno-računovodskim službam in kontrolingu.«

Rešitve, kot je Genisov e-GenDoc, omogočajo povezo-vanje procesa potrjevanja elek-tronskih računov še z drugimi procesi oziroma dokumenti, denimo z naročilnicami in po-godbami, kar vzpostavlja novo raven preglednosti poslovanja v smislu uresničevanja obliga-cijskih razmerij in poslovnih standardov.

Potrebno je več kot samo elektronsko potrjevanje računov

Zaostrene gospodarske raz-mere kažejo, da zgolj elektron-ska izvedba postopka potrjeva-nja računov kljub vsem svojim prednostim ni dovolj. Finanč-no-računovodska služba, višji in srednji menedžment ter vsi drugi zaposleni, ki so še odgo-vorni za stroške, potrebujejo poleg enostavnejših in standar-diziranih procesov tudi hitre in natančne podatke o stanju poslovanja oziroma o gibanju stroškov. Ti podatki omogo-čajo spremljanje kazalcev po-slovanja, na podlagi katerih se je mogoče ob odstopanju od ciljev hitro odzvati, spremlja-ti in predvidevati finančni tok oziroma likvidnost podjetja ter v času ploske rasti prihodkov optimizirati stroške.

V Genisu so tako izdelali novo generacijo informacijske reši-tve za elektronsko potrjevanje računov e-Računi, ki vključuje

funkcionalnosti poslovne inte-ligence. Te zmožnosti poslov-nim uporabnikom omogočajo boljše obvladovanje stroškov ter posledično hitrejše in boljše ukrepanje.

Izboljšanje nadzora nad stroški

Z Genisovimi e-Računi pod-jetja učinkovito spremljajo stro-ške. Višjemu, srednjemu in niž-jemu vodstvu ter kontrolingu so na voljo grafični prikazi kumu-lative prejetih računov. »Odgo-vorni za strateške in operativne odločitve potrebujejo hitre in natančne informacije. Z novi-mi grafičnimi prikazi podatkov jim omogočamo bolj intuitivno obvladovanje poslovanja, kar pomeni, da so lahko odločitve hitrejše in boljše,« je pojasnil Štefančič. Podjetja lahko spre-

mljajo tudi ključne kazalce fi-nančnega poslovanja (KPI) glede na različne porabnike oziroma vrsto stroškov. Odgovornim za posamezna stroškovna mesta so v realnem času na voljo gi-banja stroškov, ki se ustvarjajo samodejno, prek analiziranja prejšnjih obdobij.

Učinkovito poročanje pri finančnem poslovanju

Še preglednejši nabavni proces in interaktivni podatki o stroških podjetjem olajšajo spremljanje prodaje v primerjavi z načrtom. Kontrolingu se bistveno olajša analiziranje stroškov, saj ima na voljo napredne vrtilne tabele, ki uporabnikom omogočajo, da sami prilagajajo in filtrirajo analizne izračune. S tem se pohitri izdela-va bodisi periodičnih poslovnih poročil, recimo mesečnih bilanc,

Genis je razvil novo generacijo e-računovVključitev elementov poslovne inteligence v proces potrje-vanja računov podjetjem odpira nove možnosti za izboljšanje poslovanja in znižanje stroškov Potrjevanje računov je eden od procesov, kjer podjetja najprej uvajajo elektronsko poslovanje. Cilji uvedbe informacijskih rešitev za podporo pri elektronskem potrjevanju računov so izboljšanje nadzora nad nabavnim procesom, zniže-vanje stroškov ter povečanje učinkovitosti pregledovalcev in potrjevalcev računov.

»Odgovorni za strateške in operativne odločitve potrebujejo hitre in natančne informacije. Z novimi grafičnimi prikazi podatkov jim omogočamo bolj intuitivno obvladovanje poslovanja, kar pomeni, da so lahko odločitve hitrejše in boljše,« pravi Janko Štefančič, tehnični direktor v podjetju Genis. To je izdelalo novo generacijo informacij-ske rešitve za elektronsko potrjevanje računov e-Računi, ki vključuje funkcionalnosti poslovne inteligence.

▶

bodisi izdelava poročil o stroških na zahtevo vodstva. Nove ana-litične zmožnosti izboljšujejo tudi operativno odločanje, de-nimo pri optimizaciji naročil in izbiranju najboljših dobaviteljev. Kot je še napovedal Štefančič, v Genisu načrtujejo nadgradnjo poročevalskega sistema v e-Ra-čunih z zmožnostjo rudarjenja po podatkih, kar bo uporabnikom omogočalo učinkovitejše anali-ziranje sestave stroškov vse do ravni posameznega prejetega računa.


Analogni mrk se bo zgodil 1. decembra letos, ko bo RTV Slovenija po večini države ugasnila analogno oddajanje TV-signala. Gospodinjstva, ki jih prehod na digitalno od-dajanje televizijskih signalov zadeva – takih je po mnenju strokovnjakov dobra tretjina –, se morajo nanj ustrezno pri-praviti. To lahko storijo bodisi

z nabavo digitalnega dekodir-nika (set-top-box), ki ga pove-žejo med anteno in televizor, bodisi z nakupom sodobnega digitalnega televizorja, ki ima tak dekodirnik (MPEG 4) že vgrajen.

Opozorilni izklop je bil uspešen

Obveščanja na spletu in po TV ter prek zloženke, ki so jo vsa gospodinjstva prejela tudi v svoj nabiralnik, so dosegla svoj namen. »Opozorilni izklop ana-lognega signala je, sodeč po od-zivih gledalcev, dosegel popoln uspeh. Ljudje so obveščeni in se zavedajo, kakšne bodo spre-membe na področju oddajanja TV-signala. Večinoma vedo tudi, kje najti rešitev, če jih preklop zadeva. Lahko bi rekli, da je bila generalka uspešna,« je po-vedal Miran Dolenec, direktor OE Oddajniki in zveze v RTV Slovenija.

Priklop je enostaven, a vse vedno ne deluje brez težav

Priklop dekodirnika ne velja za zahtevno opravilo, vseeno pa ministrstvo za visoko šol-stvo, znanost in tehnologijo organizira pomoč tehnično slabše podkovanim gledalcem. Tem bodo v številnih krajih po državi na pomoč priskočili kar upokojenci ali pa gasilci. Dolenec pa opozarja na mo-rebitno dodatno nalogo, po-vezano z anteno, če ta sprva ne ujame digitalnega signala: »Za antenski sistem seveda ni nujno, da je pripravljen za digitalni sprejem. Gledalcem, ki živijo na območju, kjer imajo digitalni signal, ne prejmejo pa digitalne slike, svetujemo, da preverijo svoje antene. V nasprotju z analognim spreje-mom, kjer smo različne progra-me sprejemali iz različnih sme-ri in frekvenčnih območij, pri digitalnem signalu praviloma

zadostuje že uporaba ene sa-me antene za pravo frekvenčno območje, usmerjeno v smeri proti najbližjemu oddajniku ali pretvorniku signala.«

Kaj pa tam, kjer ne bo signala?

Kljub zgledno visoki stopnji pokritosti z digitalnim signa-lom v državi še vedno obstaja več temnih lis brez ustrezne-ga signala. RTV Slovenija tem uporabnikom obljublja, da jim bo analogni signal na voljo vse, dokler ne bo ustrezne digitalne zamenjave. Kot razlaga Dole-nec, se bo nadgradnja omrežja multipleks A nadaljevala že januarja, ko od dobaviteljev pričakujejo novo opremo. V RTV Slovenija jim je uspelo doseči 96-odstotno pokritost prebivalstva s signalom iz 83 oddajnikov, za nadaljnje tri odstotke prebivalstva pa bodo usposobili še dodatnih približ-

no 100 lokacij. Gre za nadgra-dnje pretvornikov, ki navadno pokrivajo manjše predele in v povprečju signal pošiljajo le okoli sto gospodinjstvom. 99-odstotno pokritost s signalom naj bi multipleks A dosegel naj-kasneje do polovice leta 2011.

V korak z drugimi državami Prehod na prizemno tako

imenovano DVB-T oddajanje je projekt države Slovenije, ki podobno kot številne druge dr-žave v Evropski uniji in po svetu uvaja digitalni način oddajanja TV-programov. Digitalno od-

RTV Slovenija je sredi novembra vklopila 83 oddajnikov, ki z digitalnim prizemnim TV-signalom »zalagajo« večino gospodinjstev po Sloveniji. V tem trenutku digitalni signal pokriva dobrih 96 odstotkov prebivalstva, najkasneje do polovice leta 2011 pa naj bi njihov multipleks zagotavljal 99-odstotno pokritost z digitalnim signalom.

[DIGITALNI TV SIGNAL ] Analogni televizijski signal se bo s 1. decembromkazali le meglo, če ne boste kupili dekodirnika ali novega televi

Lastniki starejših televizor-jev, predvsem tistih z zasloni s katodno cevjo, pa tudi prvih generacij ploskih televizorjev, ki signal sprejemajo prek antene, morajo med televizor in ante-no namestiti ustrezen digitalni sprejemnik oziroma dekodirnik. Ta naprava zna razpoznati digi-talni signal prizemnega odda-janja DVB-T in ga pretvoriti v sliko. Ker se je Slovenija odločila za oddajanje digitalnega signala po trenutno najkakovostnejšem standardu MPEG-4, mora tudi digitalni sprejemnik imeti ozna-ke, kot so DVB-T, MPEG-4 in

AAC (za zvočni zapis). Digital-ni sprejemniki, ki so naprodaj v večjih trgovinah, vse našteto imajo, več pozornosti pa svetu-jemo uporabnikom, ki opremo radi nekoliko ceneje nabavljajo prek različnih spletnih ali tiska-nih oglasov.

Digitalni sprejemniki od 50 evrov naprej

Digitalni sprejemniki prize-mnega signala DVB-T so v trgo-vinah naprodaj že od 50 evrov naprej, izbira pa je, sodeč po spletni ponudbi, precej velika, saj imajo kupci na voljo več kot du-cat različnih modelov. Osnovni modeli digitalnih sprejemnikov tako ponujajo predvsem funkcije sprejema digitalne slike in niso založeni z »bonbončki«. Če bi ra-di čim ceneje stopili v digitalno ero televizije, bo nakup takšnega sprejemnika prava izbira.

Sami sicer uporabnikom sve-tujemo, da si za kakšen evro več omislijo sprejemnik, ki podpi-

ra tudi prikaz visoke ločljivosti (prepoznali ga bomo po oznakah HD, Full HD, 1080i ali 720p), saj bo prihodnje leto tudi v Slove-niji zaživelo oddajanje kanalov v bistveno večji kakovosti slike. Sprejemniki, ki podpirajo spre-jem signalov v visoki ločljivosti, so tudi vsi po vrsti opremljeni z multimedijskim vmesnikom HDMI, prek katerega lahko so-dobni digitalni televizorji prika-zujejo bistveno bolj kakovostno sliko kot prek vtiča SCART.

Dekodirniki lahko nadomestijo tudi videorekorder

V cenovnem razredu do 100 evrov najdemo še celo vrsto pred-vajalnikov, ki uporabnike raz-vajajo z dodatnimi možnostmi, kot je denimo predvajanje vsebin prek ključkov USB (fotografije, glasba, video), nekateri znajo nanje tudi snemati televizijski program po vnaprej določenem urniku. V rangu nad evrskim sto-

takom pa najdemo predvsem predvajalnike, ki hkrati nado-meščajo tudi klasični »videore-korder«, saj imajo vgrajen trdi disk, na katerega lahko posna-mejo več deset ur TV-programa. Pri sprejemnikih, opremljenih s funkcijo snemanja, velja preve-riti tudi možnosti predvajanja vsebin na drugih napravah, ne le v snemalniku. Preverite to-rej, ali naprava podpira izvoz videoposnetkov na računalnik in druge možnosti upravljanja. Nekateri snemalniki so namreč prav nerazumno omejeni in do uporabnika neprijazni, ko gre za upravljanje posnetih vsebin. In ko smo že pri enostavnosti uporabe – slovenski jezikovni meni in njegova preglednost sta vsekakor prednost za vse, ki po-gosteje uporabljate vse funkcije sprejemnika.

Še en daljinec več Uporabnikom tudi svetuje-

mo, da se pred nakupom digi-

talnega sprejemnika zavedajo dejstva, da bodo z njim v dnevno sobo prinesli dodaten daljinski upravljalnik, s katerim bodo na-pravi ukazovali prikaz TV-pro-gramov. Upravljalnik televizorja bo služil le še za nastavitev para-metrov slike na televizorju in pri najcenejših sprejemnikih tudi za nastavitev glasnosti. Glede na povedano velja nekaj več pozornosti nameniti sami er-gonomiji daljinca ter preveriti logičnost ukazov na tipkah. Mo-dno ozaveščeni uporabniki bodo ob tem poiskali sprejemnik, ki kar najmanj kazi podobo dnevne sobe ali pa se oblikovno sklada z zunanjo podobo televizorja.

Mar naj raje zamenjam kar televizor?

To vprašanje se poraja mar-sikateremu uporabniku sta-rejšega televizorja. Odgovor je razmeroma preprost – če vam gospodinjski proračun menja-vo dopušča, potem se zanjo

vsekakor odločite. Digitalni televizorji imajo že vgrajen DVB-T MPEG-4 sprejemnik, pa tudi vrsto drugih funkcij, s katerimi bo gledanje digitalne televizije še prijetnejše. Sodob-ni televizor z diagonalo zaslo-na 80 centimetrov v povprečju stane okoli 350 evrov, izbira pa je naravnost ogromna. Tudi v tem primeru pa priporočamo nakup televizorja, ki zna prika-zati sliko v visoki ločljivosti, saj bo digitalna slika v prihodnje le še boljša, čeprav že danes po kakovosti opazno prekaša sliko, ki jo imajo uporabniki na voljo pri analognem signalu.

V razglabljanje o tem, kate-ra tehnologija prikaza slike je najboljša (LCD, LED, plazma), se tokrat ne bomo spuščali, svetujemo vam le obisk bolje založenih trgovin, kjer lahko televizorje med seboj tudi pri-merjate. Na koncu pa naj se za pravi kompromis odločijo vaše oči in denarnica.

Pomembne kratice: DVB-T, MPEG-4, AACLastniki starejših televizorjev, ki signal sprejemajo prek antene, morajo med televizor in an-teno namestiti ustrezen digitalni sprejemnik oziroma dekodirnik, ki zna razpoznati digitalni signal prizemnega oddajanja DVB-T in ga pretvoriti v sliko V povprečju se vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji te dni sprašuje, kakšno opre-mo potrebuje za sprejem digitalnega televizijskega signala ter kako kar najceneje do nje. Hkrati pa so tu še večna vprašanja o tem, ali je najceneje dovolj dobro, če ne celo ustrezno.

Še šest dni je časa za nakudekodirnika ali novega televizorja


Kam po dodatne informacije?

Kateri programi bodo na voljo?

Slovenija je v svojem frekvenčnem načrtu razdeljena na tri dele, in sicer za-hod, center in vzhod. Razdelitev se res prekriva z našimi gorovji, vendar ni stro-go geografska, temveč jo določa pokri-tost posameznih območij s signali z od-dajnih lokacij. Na območjih, kjer je mo-goče uloviti signale dveh različnih oddaj-nikov, bodo uporabniki lahko spremljali katerokoli izmed programskih shem. Po omenjenih treh območjih se namreč se-stavljajo tudi programske sheme, ki so si nekoliko različne. Oddajanje digitalnih TV-programov bo potekalo prek dveh mrež – prva je multipleks A, ki jo upora-blja RTV Slovenija in trenutno pokriva 96 odstotkov prebivalstva, druga pa multi-pleks B, ki jo upravlja norveška družba Norking in trenutno pokriva približno 85 odstotkov prebivalstva.

▶

Glejte nas digitalno!

080 22 22VE» INFORMACIJ NA

Zagotovo prepoznate vse te obraze. Vidite jih vsak dan, ko gledate naše televizijske programe. Del vašega življenja so. Jih želite gledati še naprej?

Od 1. decembra 2010 naprej bo mogoËe programe Televizije Slovenija in regionalne televizijske programe gledati samo prek digitalnega signala. »e imate strešno ali sobno anteno, si za nemoten sprejem naših programov PRAVO»ASNO priskrbite digitalni pretvornik ali ustrezen televizijski sprejemnik.

Veseli smo, da ste radi v naši družbi. Naj bo tako še naprej.

www.rtvslo.si/dvb-t

RTV

Slov

enija

, Kol

odvo

rska

2, L

jubl

jana

, ww

w.rt

vslo

.si •

KO

MPA

S D

ESIG

N

NA KRATKO

INFO

Kljub zgledno visoki stopnji pokritosti z di-gitalnim signalom v državi še vedno obstaja več temnih lis brez ustreznega signala. RTV Slovenija tem uporabnikom obljublja, da jim bo analogni signal na voljo vse, dokler ne bo ustrezne digitalne zamenjave. Trenutno multipleks A, ki ga upravlja RTV Slovenija, pokriva 96 odstotkov prebivalcev Slovenije (na zgornji karti označeno z zeleno barvo).

▶

PROGRAMI, VKLJUČENI V MULTIPLEKS AZahod Center Vzhod

TV Slovenija 1 ✔ ✔ ✔



Tele M ✔

TV Koper - Capodistria ✔

POP TV ✔ ✔ ✔

Kanal A ✔ ✔ ✔

TV Primorka ✔

RTS ✔

Vaš kanal ✔

PROGRAMI, VKLJUČENI V MULTIPLEKS BZahod Center Vzhod

TV3 ✔ ✔ ✔

Pink SI ✔ ✔ ✔

m letos poslovil in starejši televizorji bodo izorja

p

dajanje ima številne prednosti, tako za televizijske hiše kot tudi gledalce. Tako je digitalno odda-janje cenejše od analognega, gle-dalci pa lahko uživajo v večjem številu TV-programov in boljši kakovosti slike ter zvoka.

Boljši izkoristek frekvenčne-ga spektra tudi pomeni, da bodo operaterji v digitalnih omrežjih oddajali sliko visoke ločljivosti

(HD), prav tako pa se lahko gle-dalci nadejamo dodatnih stori-tev, kot je denimo elektronski programski vodnik, v digitalnih omrežjih pa bi lahko zaživele celo storitve plačljive TV.

Trgovci poročajo o množični prodaji opreme

Kot vse kaže, slovenski tr-govci ne bodo doživeli podobne

sramote kot nekateri sosedje, ki jim je ob prehodu na digitalno oddajanje zmanjkalo ustrezne opreme. Prodajalci zatrjujejo, da je opreme na trgu dovolj, uporabniki pa posegajo pred-vsem po digitalnih dekodirni-kih. Trgovci ocenjujejo, da se

dobra petina kupcev namesto za nakup dekodirnika odloči za nakup novega digitalnega televizorja, ki ima ustrezen dekodirnik že vgrajen. Čeprav so prodajalne tehničnega blaga oziroma njihovi TV-oddelki v zadnjih mesecih deležni pove-

čanega obiska, pa številni tr-govci največji naval pričakujejo prav v prvih dneh decembra, ko naj bi se v trgovine odpravili »klasični zamudniki«. Če se torej želite izogniti gneči v tr-govinah, si novo opremo kupite še pred decembrom.

Gledalci dodatne informacije o prehodu na odda-janje DVB-T najdete na telefonski številki klicnega centra APEK: 080 22 22 in na spletnih straneh www.rtvslo.si/dvb-t/ in www.digitv.si. Plačniki RTV-

▶ prispevka so bili o ugašanju analognega oddajanja podrobneje obveščeni tudi z obvestili na hrbtni strani prejetih računov.


Prosimo, kontaktirajte:XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si

KYOCERA MITA Europe B.V. – www.kyoceramita.eu

KYOCERA MITA Corporation – www.kyoceramita.com

-ljajo skoraj 6% lo a r o ka s or a o r s ak or s ro ko la ko a o % o r a a ra ro ra sko o r o al

o k la la ko sk aj o o ko r a a j s ro ko ra j o al r j a ko o os oslo a ja -

a oro ra lja j a la ko a o o o a o s klo koa a a o a aj olj r l a r oro a o a ora ko -

a j r rj o lj o olo jo a ra a al aal a j a o o lo a ro k os a aj j ra soko kako os

so

KYOCERA. RAÈUNAJTE NA NAS.

Medtem ko tehnično manj podkovana javnost z zanima-njem spremlja prehod prize-mnega oddajanja na digitalni signal, imajo ponudniki storitev IP-televizije povsem drugačne izzive. Z Jernejem Tovornikom, produktnim vodjem IP-televizije v podje-tju Amis, smo se pogovarjali o Amis TV 2.0 in dodatnih storitvah, ki jih pripravljajo za svoje naročnike, ter njihovih pričakovanih odzivih na te novosti.

Kako ste na Amisu pripra-vljeni na prehod z analognega na digitalni signal?Prehod z analognega na digitalni signal nima na ponudnike stori-tev IP-televizije nobenega nepo-srednega vpliva, kot bi mogoče kdo laično pomislil. Amisova ponudba IP TV je namreč že zdaj povsem digitalna. Svojim naročnikom želimo sporočiti predvsem to, da se s prehodom z analognega na digitalno od-dajanje zanje prav nič ne spre-meni, saj bodo digitalni prehod občutili le tisti, ki zdaj programe sprejemajo prek sobne ali zu-nanje antene. Naročniki Amis

Televizije so na digitalno pri-hodnost že pripravljeni.

Kakšni bodo nadaljnji ra-zvojni koraki digitalne televizije?Na podlagi pridobljenih izkušenj in zadnjih teženj v uporabniških navadah bomo trenutno storitev IP-televizije še letos nadgradi-li tako, da bo Amis TV postala osrednje multimedijsko sredi-šče gospodinjstva. Prek televi-zorja bodo povezani vsi mediji, ki jih premore povprečno gospo-dinjstvo: računalnik, televizor, glasbeni stolp, fotoaparat ter druge avdio- in videonaprave. Uporabniki si bodo lahko na zelo preprost način ogledali digitalne fotografije, domače videoposnetke, filme in spletne vsebine kar na televizorju in ne več zgolj na računalniku, kot so bili vajeni doslej. Poudaril bi, da bodo vse navedene storitve dostopne vsem uporabnikom AmisTV 2.0, brez zamenjave osnovne opreme.

Kaj si lahko uporabniki obetajo v prihodnjem letu?V prihodnjem letu je priča-kovati bistven napredek na

področju konvergence sto-ritev. Pomemben napredek bo prinesla tako imenovana mobilna TV-konvergenca. V praksi bodo nove funkcio-nalnosti omogočale listanje in prebiranje TV-sporedov, nastavitev opomnikov, sne-malnikov prek mobilnika in spletnega vmesnika/portala

Amis je pripravljen na digitalno

ter druge podobne rešitve. Čez leto dni bomo torej napredne televizijske funkcije in vsebi-ne lahko upravljali kjerkoli in kadarkoli. Med novostmi, ki jih pripravljamo je tudi dostop do spletnih aplikacij kot npr. Faceebok ter tekstovni in sli-kovni prikaz novic, vremena, horoskopa in drugih najbolj iskanih informacij na spletu kar preko TV sprejemnika.

Kakšen je vaš nasvet za vse, ki še niso »digitalni«?Vsak uporabnik naj si vzame nekaj časa in ugotovi, kaj de-jansko potrebuje in kje bo žele-ne storitve dobil najugodneje. Veliko ljudi se ob trenutnem »strahu pred neznanim« pre-prosto odpravi v trgovino po nov digitalni TV-sprejemnik. Le malokdo pa se vpraša, kaj je pravzaprav ceneje – nakup no-

[ INTERVJU ] Jernej Tovornik iz Amisa napoveduje nadgradnjo storitev IP-televizije

Tako pravi Jernej Tovornik,produktni vodja IP-televizije v podjetju Amis.

▶

Ko se uporabniki enkrat srečajo z naprednimi TV- storitvami, se le malokdo želi vrniti v svet preprostega gledanja TV-programov.

vega televizorja ali nakup ana-logno-digitalnega pretvornika. Mogoče je rešitev še enostav-nejša. Denimo sklenitev naroč-niškega razmerja za AmisTV 2.0, s katero uporabnik reši vse trenutne težave s prehodom na digitalno oddajanje, hkra-ti pa takoj začne uporabljati najnaprednejše TV-storitve, ki utegnejo močno izboljšati njegovo uporabniško izkušnjo. Ljudje so premalo seznanje-ni z možnostmi, ki jih ponu-ja sodobna tehnologija, zato jih tudi redkeje uporabljajo. Hkrati pa je tudi res, da ko se uporabniki srečajo z novo-dobnimi dobrotami, govor je predvsem o časovnem zamiku (ogled TV-oddaj tudi za 48 ur nazaj), oddaljenem shranjeva-nju (snemanju) oddaj, napre-dnem TV-vmesniku, možnosti »pavziranja« trenutno gledane oddaje in nastavljanju opomni-kov, se le malokdo želi vrniti v svet preprostega gledanja TV-programov.

»Po letih širjenja poslovanja in velikih vlaganj v IT na splošno in še posebno v storitve IT sta zniževanje stroškov in boj za preživetje v letu 2009 postala realnost v številnih sektorjih, tu-di v sektorju IT,« pravi Dalibor Subotičanec, višji analitik, IDC Adriatics. »V prvi polovici leta 2010 še vedno veliko podjetij v regiji Adriatik ni bilo pripravlje-nih vlagati v IT. Zato verjame-mo, da bo se bo lažje obdobje za ponudnike IT začelo šele v drugi polovici leta 2011.«

Največji trg je Hrvaška Hrvaška ostaja največji trg

storitev IT v regiji, saj pomeni 40,7 odstotka celotne potrošnje za storitve IT. Slovenija je na

drugem mestu s 35,3 odstotka. Sledijo Srbija z 12,6 odstotka, Makedonija s 4,3 odstotka, Bo-sna in Hercegovina s 3,9 odstot-ka, medtem ko potrošnja za IT v Albaniji, na Kosovu in v Črni gori pomeni preostalih 3,2 od-stotka celotne potrošnje na tem področju v letu 2009. Največji delež skupnega prihodka stori-tev IT v letu 2009, 15,9 odstot-ka, sodi v kategorijo sistemske integracije, ki ji sledijo podpora in namestitev strojne opreme s 14,5 odstotka in razvoj aplikacij po meri s 13,9 odstotka.

Vodilna trojica: S & T, IBM in HP

Kljub krizi regionalni trg sto-ritev IT še naprej zori, saj je oči-ten premik od osnovnih storitev podpore in namestitve opreme k bolj kompleksnim, kot so sis-temska integracija, prilagoditve aplikacij in zunanje zagotavlja-nje. Med ponudniki storitev IT v regiji Adriatik je v letu 2009 prvo mesto zasedla Skupina S & T, ki ji sledita IBM in HP. Med prvih pet se uvrščata še podjetji Combis in SRC.

Gradbeništvo in proizvodnja močno na udaru

Potrošnja za storitve IT je bi-la v proizvodnji in gradbeništvu

močno prizadeta, medtem ko je potrošnja v javnih gospodarskih družbah in tistih, ki se zanašajo na javni proračun (zlasti zdra-vstvo, izobraževanje in državna uprava), ostala bolj stabilna. Fi-nančni sektor je bil lani največ-ji porabnik storitev IT v regiji Adriatik z 20,2 odstotka celotne potrošnje, na drugem mestu je javna uprava z 19,7 odstotka, sledijo pa telekomunikacije z 18,8 odstotka in proizvodnja s 8,4 odstotka. IDC napoveduje, da bodo podatki pokazali, da se je trg storitev IT v regiji Adria-tik letos še dodatno skrčil, v letu 2011 in prihodnjih letih pa bo znova rasel, in sicer s sedemod-stotno povprečno letno stopnjo, da bi v letu 2014 dosegel 1,36 milijarde dolarjev.

»Ko se bo gospodarska situa cija izboljšala, bodo podjetja preusmerila svojo pozornost od boja za preži-vetje k doseganju konkurenč-ne prednosti na trgu,« pravi Subotičanec. »To bo vplivalo na povečanje povpraševanja po industrijsko specifičnih rešitvah kot tudi po orodjih poslovnega obveščanja in orodjih za analitiko, ki poma-gajo strankam razširiti poslo-vanje in pridobili konkurenč-no prednost na trgu.«

Trg storitev IT v regiji Adriatik bo oživel Analitska hiša IDC napoveduje, da se bo za ponudnike

IT boljše obdobje začelo šele v drugi polovici leta 2011 V regiji Adriatik, ki obsega Slovenijo, Srbijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro, Kosovo in Albanijo, se je trg storitev IT v letu 2009 zmanjšal za 8,8 odstotka, na 968 milijonov dolarjev. Upad se je zaradi hudih posledic finančne krize in svetovne recesije v regiji nadaljeval tudi letos, ugotavlja analitska hiša IDC in napoveduje, da bodo leta 2011 učinki krize zbledeli.


Na prvem mednarodnem natečaju Digital Magazine Awards je slovenska agencija PM – poslovni mediji dobila tri nagrade. Interaktivna multimedijska spletna revija Carzine (Porsche Slovenija) je bila izbrana za tretjo najboljšo lifestyle spletno revijo, medtem ko je bil partnerju in izvršnemu direktorju pod-jetja Primožu Inkretu za urejanje revije Carzine podeljen naslov najboljšega urednika spletne revije, za urejanje revije Pazi nase (Zavarovalnica Triglav) pa naslov drugega najboljšega urednika. Zasnova obeh revij je nastala v agenciji PM – poslovni mediji, ki tudi izvaja celotno produkcijo korporativnih revij. Reviji go-stujeta na platformi eDition podjetja Citadela, na kateri gostijo številne mednarodne spletne revije, ki so skupaj prejele tri zlate, dve srebrni in eno bronasto nagrado na tekmovanju Digital Ma-gazine Awards.

Nagradi »naj e-« Vzajemni in MARG InženiringuZdruženje za informatiko in telekomunikacije (ZIT) pri Gospo-darski zbornici Slovenije je v sodelovanju z direktoratom za informacijsko družbo pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo tudi letos objavilo razpis za poslovno nagrado naj e-podjetje in naj e-projekt, namenjeno podjetjem, ki so uspešno uvedla projekte informatiziranih poslovnih procesov. Prijav za nagrado naj e-podjetje je bilo bistveno manj kot v prejšnjih letih, zato se je komisija odločila za izbor samo enega nagrajenca. Nagrado za naj e-podjetje v kategoriji velika in srednja podjetja je prejela Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Nagrada v ka-tegoriji mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki ni bila podeljena. Nagrado za naj e-projekt pa je prejel izvajalec MARG Inženiring.

Halcom z rešitvijo 1-2-3 PLAČAM! osvaja srbski trgSrbski ponudnik telekomunikacijskih storitev Telenor je javnosti predstavil novo storitev PlatiMo, ki omogoča sodobno, zanesljivo in enostavno plačevanje z mobilnim telefonom. Za tehnične reši-tve, implementacijo mobilnega plačevanja in koordinacijo procesa poslovnega povezovanja med štirimi komercialnimi bankami in mobilnim operaterjem Telenor je s svojo rešitvijo 1-2-3 PLAČAM poskrbelo slovensko podjetje Halcom, vodilni ponudnik rešitev za plačilne sisteme v srednji in jugovzhodni Evropi. Projekt PlatiMo je eden prvih na svetu, ki je uspešno združil mobilnega operaterja in največje banke v neki državi, načrtujejo pa, da se bodo v sistem v prihodnosti vključili tudi preostali mobilni operaterji in banke na srbskem trgu.

Nagrade za spletne medije

HTC se lepo vzpenja po le-stvici največjih proizvajalcev mobilnih telefonov. Kje ste danes in kam se želite povzpeti?Številne inovacije na področju mobilne telefonije so nam pri-nesle vrsto nagrad in zaupanje uporabnikov – tako končnih uporabnikov kot mobilnih ope-raterjev. Naša vizija je postati vodilni proizvajalec inovativnih naprav za mobilno komunikaci-jo. To želimo doseči z naprednim dizajnom naših naprav, visoko kakovostjo izdelave in ponudbo nadpovprečnih storitev. Nove storitve, ki jih ponujamo na po-dročju pametnih mobilnikov in so uporabnikom dosegljive prek spletnega mesta Htcsense.com, so že korak v to smer. Močno razvijamo tudi naša partnerstva s podjetji, kot sta Microsoft in Google, ter pomembnimi mo-bilnimi operaterji. Danes smo proizvajalec številka 4 na svetu, do leta 2012 želimo napredovati na tretje mesto, kasneje pa še više.

Posebno uspešni ste na po-dročju pametnih mobilnikov. Ali to pomeni, da vas drugi segmenti ponudbe ne zanimajo?HTC stalno preverja več teh-nologij in njihovih prednosti ter slabosti. Z našimi prvimi modeli, kot sta bila HTC Shift in HTC Advantage, smo doka-zali, da nas zanima več različ-nih področij. Drži pa dejstvo, da smo in bomo tudi v prihodnje najbolj zastopani v razredih, v katerih lahko uporabnikom ponudimo kar največ dodane vrednosti. Že samo segment pametnih mobilnih telefonov ima izjemne možnosti za ra-zvoj in rast, zato je logično, da si trenutno zasluži kar največ naše pozornosti. S pametnimi mobilniki danes lahko nadome-stimo računalnik, služijo nam za ogled televizijskih progra-mov, na njihovih zaslonih lahko prebiramo knjige ali plačujemo račune. Med uporabniki so pri-ljubljeni prav zaradi tega, ker z njimi v žepu lahko nosijo vse delo in zabavo. Smo že na točki, ko lahko trdimo, da je z mobil-niki mogoče početi prav vse, za kar doma ali na delovnem mestu uporabljamo druge na-prave. Tudi analitiki trga mobil-nih telefonov se zavedajo, da so pametni mobilniki naprave, ki bodo zaznamovale našo priho-

dnost – njihov delež v prodaji vseh mobilnikov naj bi že leta 2012 dosegel 70 odstotkov. Z našimi inovacijami pa bomo načine mobilne komunikacije še nadgradili in uporabnikom ponudili boljšo uporabniško izkušnjo.

Vse več vaših mobilnikov je opremljenih s sistemom Android, ki ga še dodatno pri-lagodite z nekaj lastnimi funkcijami. Nam lahko opi-šete sodelovanje s podjetjem Google in vaše razvojne načrte?Naše sodelovanje ni omejeno le na Google in njegov operacijski sistem Android, prav tako dela-mo pri implementaciji Micro-softovega operacijskega sistema Windows Phone 7 in njegovih kakovostnih nadgradnjah. V našem središču sta uporabnik in njegova izkušnja. Uporab-niki se zelo razlikujejo, zato je praktično nemogoče, da bi vse njihove potrebe zmogla zadovo-ljiti zgolj ena sama naprava. Prav zato tudi ponujamo več različnih modelov, namenjenih različnim skupinam uporabnikov. Sode-lovanje s podjetjem Google je le del naših prizadevanj v tej smeri.

Že doslej ste se izkazali z nekaj zares zanimivimi in uporabnimi inovacijami na področju intuitivnega upo-rabniškega vmesnika. Kaj lahko na tem področju priča-kujemo v prihodnje – bodo zasloni na dotik povsem pre-vladali ali pa vendarle tudi tipkovnicam niso šteti dnevi?Pred kratkim smo javnosti predstavili dva nova pametna

mobilnika, ki sta opremljena s polno tipkovnico. Temeljita pa na različnih zasnovah, HTC Desire Z uporablja platformo Android, HTC 7 Pro pa Windows Phone 7. Poslovni uporabniki, ki telefon vidijo predvsem kot poslovno orodje, se navadno ne zadovoljijo le z na dotik ob-čutljivim zaslonom z virtualno tipkovnico, temveč želijo pravo tipkovnico. Zato imajo naši po-slovni mobilniki polne tipkov-nice, ki omogočajo hitrejši in enostavnejši vnos besedila.

Kako varni so sodobni mobilniki?Težko govorim v imenu vseh proizvajalcev, za HTC pa lahko zatrdim, da varnost na mobil-nih telefonih jemljemo izredno resno. Pred kratkim smo sto-ritve HTC Sense razširili še z možnostmi ustvarjanja varno-stnih kopij, nadzorom telefona ob izgubi ali kraji in drugimi funkcionalnostmi. Uporabnik lahko s pomočjo računalnika enostavno najde svoj založe-ni mobilnik, s tem ko sproži funkcijo njegovega oglašanja – funkcija deluje tudi, če je te-lefon nastavljen na povsem tiho delovanje. S pomočjo vgrajene-ga GPS-sprejemnika si lahko ogleda tudi njegovo približno lokacijo na zemljevidu. Ob kraji omogočamo zaklep mobilnika na daljavo, omogočeno je tu-di brisanje vseh podatkov na njem. Mobilniki HTC, ki vsebu-jejo paket storitev HTC Sense, so že prednastavljeni tako, da samodejno delajo varnostne ko-pije kontaktov, kratkih sporočil SMS, zgodovine klicev, uporab-nik pa lahko nastavi izdelavo varnostnih kopij vseh drugih vsebin.

Do uspeha z najboljšo uporabniško izkušnjo[ INTERVJU ] Nikitas Glykas o viziji podjetja HTC

Pametni mobilni telefoni iz meseca v mesec povečujejo svoj tržni delež, tržni ana-litiki pa jim napovedujejo več kot svetlo prihodnost. Nikitas Glykas, vodja poslovanja v regiji EMEA v podjetju HTC, nam je razkril nekaj receptov, zaradi katerih so v zadnjem času izredno uspešni na tem področju, in kaj vse lahko od pametnih mobilnikov še pričakujemo.

Danes smo proizvajalec številka 4 na svetu, do leta 2012 želimo napredovati na tretje mesto, kasneje pa še više.

Tako pravi Nikitas Glykas, vodja poslovanja v regiji EMEA v podjetju HTC.▶

FINANCE, četrtek, 25. novembra 2010, št. 229oglasna priloga

Pazite se ponaredkov! [ OPOZORILO ]

Organizacija BSA je razkrila nečedne posle dveh trgovcev, ki sta računalnike prodajala z nameščeno nelegalno programsko opremo. Izvensodno poravnavo sta tokrat sklenila podjetje Je Computers iz Slovenske Bistrice in trboveljski podjetnik Danilo Špitalar, saj so obema dokazali ponujanje nelegalne programske opreme, večinoma operacijskih sistemov in pisarniških zbirk. Poravnava bo bistriško podjetje stala 2.000 evrov odškodnine, podjetnika pa 7.000 evrov in dodatnih 1.500 evrov za dobrodelne namene. »Zaradi kršitev z nelegalno programsko opremo imajo nevšečnosti tudi kupci, ki so v postopkih zoper kršitelje pogosto podvrženi preiskavam kriminalistov. Temu se lahko izognejo tako, da programsko opremo kupujejo pri zaupanja vrednih partnerjih,« opozarja Rok Koren, pravni svetovalec organizacije BSA.

Microsoft d.o.o.

Zastonj na magnetno resonanco v tujino

Preberite v novi številki mesečnikaMoje finance, revije za upravljanje

osebnega premoženja.Za samo 4,9 EUR na voljo

v vaši prodajalni časopisov in na

: www.mojefinance.si ( 080 15 80

KOLEDAR DOGODKOV

OD 25. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA Navedeni so naziv in opis

dogodka, organizator, prizori-šče, kraj in datum ter spletna stran za dodatne informacije.

▶

Inovativna banka prihodno-sti, konferenca o novih odno-sih med poslovnimi uporabniki in IT-jem, dinamičnih cenovnih politikah, lojalnosti in zvestobi strank, učinkoviti komunikaciji s strankami ter poslovni in IT-arhitekturi bank prihodnosti, SRC, Kongresni center Mons, Ljubljana, 25. november (www.src.si)

HAIP’10 – Nova narava, bienalni festival o intermedij-ski umetnosti in najnovejših komunikacijskih tehnologijah, Multimedijski center Kiber-pipa v okviru Zavoda K6/4, Kiberpipa-Metropol, Ljubljana, 23.–26. november (www.haip.cc)

HP Software Universe 2010, mednarodna konfe-renca HP-jevih strokovnjakov, partnerjev in uporabnikov HP-jeve programske opreme, Bar-celona International Conven-tion Centre (BICC), Barcelona, 30. November–2. december (h41112.www4.hp.com)

▶

▶

▶

Genisvet 2010 – inovacije v poslovanju, strokovni in poslovni dogodek vodilnega slovenskega proizvajalca informacijskih rešitev za e-poslovanje velikih podjetij in javne uprave ter njegovih partnerjev, Genis, Kongresni center Mons, Ljubljana, 1. de-cember (www.genis.si)

5. slovenski forum inovacij, forum inovativnih podjetni-ških idej, tehničnih izboljšav, predlogov, inovacij, izumov in inovativnih izdelkov, JAPTI, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 2. in 3. december (www.foruminovacij.si)

Online Educa Berlin 2010, 15. mednarodna konferenca o tehnološki podpori učenja in izobraževanja, ICWE GmbH, hotel InterContinental, Berlin, 1.–3. december (www.online-educa.com)

Poslovna analitika – gonilo razvoja poslovanja, poslovni analitik kot iskalec celostnih rešitev za poslovne izzive in priložnosti, IDC Adriatics (Slovenija), poslovna stavba Copia, Ljubljana, 9. in 10. december (www.idc-cema.com/event/ba10sl)

▶

▶

▶

▶

Makedonski internetni sis-tem za igre na srečo, zgrajen po naročilu Državne loterije Make-donije (Loterija na Makedonija), je osnovan na vrhunski strojni opremi in vrhunski aplikaciji. Za strojno opremo je poskrbe-lo podjetje Makpetrol, največji dobavitelj opreme Dell in Ci-sco v Makedoniji. Programska oprema, ki sta jo implementirali podjetji Medius in Simt, pa je

prilagojena aplikacija, ki jo je Medius prej razvil za igre na srečo za Loterijo Slovenije.

Celoten posel je bil razdeljen v sedem faz: začetek (analiza, finalizacija zahtev, specifikaci-ja), adaptacija (prilagoditev in razvoj), izobraževanje (uspo-sabljanje učiteljev), finalizacija aplikacije (dokončanje vključno s testiranjem) in izvedba (im-plementacija). Glede na izje-mno kratke roke projekta so bile faze razdeljene na manjše cikle, ki so se med sabo tudi prekrivali.

SRC na čelu konzorcija za aplikativni del

Projekt so začeli septembra 2009 in ga končali aprila 2010, v njem pa je sodelovalo sedem do 20 članov, odvisno od faze. Na čelu konzorcija za aplikativni del je bilo podjetje SRC Sistemska integracija, ki je bilo odgovor-no tudi za integracijo sistema ter nameščanje in testiranje aplikacije ter z njo povezano

izobraževanje osebja. Podjetje je podružnica slovenskega pod-jetja SRC in je bilo ustanovljeno leta 2005 v Skopju.

Pri izvajanju projekta so dejavno sodelovali tudi visoko usposobljeni IT-strokovnjaki, zaposleni v Državni loteriji Makedonije, ki so pripomogli k pravočasnemu in uspešnemu dokončanju projekta. Za dru-ge potrebne elemente, nujne za zagon sistema, je poskrbel vodstveni tim projekta na čelu z generalnim direktorjem Dr-žavne loterije Jovanom Silja-novskim. Med takšne elemen-te sodijo omrežje poslovnih partnerjev, sposobno osebje, obsežne pravne ureditve in podobno.

Več kot zahtevane zmogljivosti

Vodstveni tim je ob pomoči vlade Makedonije priskrbel tu-di finančna sredstva, potrebna za izpolnjevanje obveznosti do konzorcija in drugih dobavite-

ljev. Po zaslugi vsega tega je bil zagotovljen nemoten potek pro-jekta in zagon novega sistema za igre na srečo pri Državni loteriji Makedonije. Spletni sistem, ki je bil pravočasno izročen Državni loteriji Makedonije, je zadovoljil ali pa tudi presegel zahtevane zmogljivosti.

Aplikacija je visoko učinko-vita in izjemno varna, sposob-na obdelati več kot štiri tisoč transakcij na minuto. Poslov-na rešitev zajema tudi spletne terminale majhnih dimenzij, ki bodo nameščeni po poslo-valnicah v omrežjih partner-jev Loterije. Sistem se v celoti upravlja centralno, kar pomeni, da se vsaka transakcija dogaja v osrednji sobi sistema. Terminali so samo mediji za prenos podat-kovno optimiziranih paketov do osrednjih strežnikov, potem ko je bilo plačilo opravljeno. Skala-bilnost in modularnost sistema zagotavljata hiter razvoj in inte-gracijo modula za veliko število iger na srečo.

Slovenska rešitev za spletne igre na srečo v Makedoniji[ IZVOZ ZNANJA ] Državna loterija Makedonije z novim zelo učinkovitim informacijskim sistemom

V Makedoniji so v štirih mesecih končali projekt gradnje spletnega sistema za loterijo in druge igre na srečo v okviru Državne loterije Makedonije. Izpeljal ga je konzorcij, v katerem so bila štiri podjetja – SRC Sistemska integracija iz Skopja (hčerinsko podjetje družbe SRC iz Ljubljane), Medius iz Ljubljane in Simt iz Skopja (hčerinsko podje-tje Simta iz Grosuplja, ki je v stečaju)) ter Makpetrol iz Skopja.

Programska oprema novega informacijskega sistema Državne loterije Makedonije, ki sta jo implementirali podjetji Medius in Simt, je prila-gojena aplikacija, ki jo je podjetje Medius prej razvilo za igre na srečo za Loterijo Slovenije. Na čelu konzorcija je bilo podjetje SRC Sistemska integracija, ki je bilo odgovorno tudi za integracijo sistema ter nameščanje in testiranje aplikacije ter z njo povezano izobraževanje osebja.

▶

E-izobraževanja - Knjigarna - Video posnetki - Fotogalerije - Članki - Blogi - E-izobraževanja

www.finance-akademija.si

FI 229 21 OP - Finance · Odprtokodna programska opre-ma, znana tudi pod kratico OKPO, je predvsem...

Documents

Transcript of FI 229 21 OP - Finance · Odprtokodna programska opre-ma, znana tudi pod kratico OKPO, je predvsem...