Feri Lain‰ãek Namesto koga roÏa cveti - shrani.sishrani.si/files/ferilainsco0lq.pdf · igra‰...

BESeDANAMESTO KOGA ROÎA CVETI

1

Feri Lain‰ãek

Namestokoga

roÏa cveti

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Feri Lain‰ãekNAMESTO KOGA ROÎA CVETI

To izdajo pripravilFranko [email protected]

Roman je iz‰el leta 1991 pri Pre‰ernovidruÏbi. Bil je nagrajen z nagrado Kresnikza najbolj‰i slovenski roman v letu 1992.Po njem je bil posnet film Halgato intelevizijska nadaljevanka v treh delih.Nova izdaja jeseni 2002 pri zaloÏbiFranc-Franc.

ISBN 91-7301-160-6

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Namesto koga roÏa cveti,na mesto koga sem jaz —katera roÏa najbolj di‰i,ãigava pesem rabi moj glas?

âe pa trava nad mojo zemljobo pognala kak cvet,enim tiho kapljo v oko,drugim dal bo med.

Vlado Kreslin


4

Nokturno

Lep veãer se dela.Tak kot le redkokdaj.

Pi‰, ki je razvozlal oblake in jih zalizal prav k strÏenuobzornice, se je ulegel. Velike sape so se zavlekle v tol-mune in gostirja, sapice so se potuhnile v kro‰njah les-ke in jel‰evja. ·e najneznatnej‰i dih je naposled na‰elsvoj mir pod pomladnim listom ali latico. Prav iz skriv-nosti, v kateri bo zdaj zdaj potonilo sonce, pa se dviga-jo prhke veãerne meglice in tkejo odejo za vse, kar si Ïelizaspati.

Helgato paã ne bo spal.Ker Ïe oddavnaj ne spi veã.âakal bo, da se naliãje violine orosi. Na to mora poãa-

kati, kajti le tedaj strune zazvenijo drugaãe. Potem —potem samo ‰e usloãi lok in trkne z njim ob kobilico. âese vrne povsem razloãen odmev, pa ta njegov kev, nespla‰i nobene premrle ptice, potem ve, da lahko zagosla,ne da bi bilo komurkoli v nadlego. V zasmeh pa to nje-govo muziciranje tako in tako ne more biti nikomur,kajti ãlove‰ke oãi in u‰esa so daleã.


5

Tamle na levi, kjer je megla taãas najbolj visoka in zdajÏe kot mleko gosta, tam leÏi Velika vejs. Pol ure hoda jedo nje, ‰e najmanj toliko pa je potem treba, da jo skozin skoz prehodi‰. A tudi, ãe bi bilo manj, tjakaj Halgatone Ïeli stopiti nikoli veã.

Tamle na desni — tam leÏi Lacki roma. Pol ure hodaje do nje, potem pa jo lahko v eni sapi premeri‰. A tudi,ãe bi se ‰e zmanj‰ala, ãe bi jo pi‰ raznesel, kakor razne-se pepel z ugaslega ognji‰ãa, tjakaj Halgato ne bo stopilnikoli veã.

Ker: le tu, tu vmes, kjer le ‰e ‰a‰ premaguje mrtvice,tu je zdaj njegovo vse.

Ker: le tu lahko gosla, vedoã, da ga le Bog poslu‰a.Bog pa Ïe ve, da njegova pesem ne prosi in ne terja niãe-sar.

Pravijo sicer, da ni vse v redu s tabo, ãe posebej lepoigra‰ ob polni luni. âe si ob njenem ãasu poln samegasebe, kot je tudi ona polna sama sebe. Vendar, kaj jeãistej‰ega, kot njen veliki obraz, ki te gleda, gleda, kot biti ‰kilili pod prste. Res: le kako se mu ne bi zazdelo, damu je tudi zdaj prisluhnila. Takega zamaknjenega po-slu‰alca paã zlahka opazi‰, pa naj bo to v ãardi, na sej-mu, ali — Bog nam oprosti — na nebu. In potem seve-da ne more‰, da ne bi zapel najtanj‰e melodije, ki se jekdajkoli zganila v tebi. Posebej pa Halgato tega ne more


6

zdaj, ko se je luna od vseh stvorov, ki gomazijo po temsvetu, obrnila ravno k njemu — k pi‰kavemu Ciganu!

Kaj bi torej, luna, kukavica — postoj! — ti, ki blodi‰,tako kot je tudi Halgato vãasih lazil. Ti, ki se, kot je vi-deti, ne bo‰ nikoli naveliãala, tako kot se je Halgato Ïezdavnaj. Niã takega ti ne bo povedala njegova pesem,kar ne bi Ïe in bolje vedela, a zdaj vendarle ne gre za to.

Postoj, luna, in se imej lepo!


7

Sreãanje

Res, ãudno svetlikava je ta noã.Kot bi se lunína razlila ãez rob.

Ali, kot bi se Ïe delal dan.Pa tudi to ga navdaja s ãudnimi obãutki, da je nekdo

za‰el v to pustoto in se mu, glej ga, kar naravnost bliÏa.Kajti, Halgato ne pomni, da bi ga kdo premotil tod — ‰eposebej ne ponoãi. Lovci, ki preÏijo na velko divjad, bitu zamanj ãakali. Fazani in divje race lovijo podnevi.Cigani so tu Ïe opustili krivi lov in raje kradejo gosi terkoko‰i, ali pa se jim to veã ne vzljubi. Kdo — torej?

Zdaj je oni vendarle zastal.Ker je utihnila Halgatova violina.Toda, zdaj ga je Ïe gotovo opazil.Da. Seveda.Samo za toloko je zastal, da si je zategnil kravato. Ali

pa si jo je paã zrahljal. In pa, da si je odvihal hlaãnice, ot-resel z njih roso in cvetne latice, si z dlanmi zlikal robo-ve.

Kaj — torej?


8

Le kdo, ki je namenjen k pi‰kavemu Ciganu, bi si takoskrbno popravljal obleko?

Pi‰ti!? ga pre‰ine. Pi‰ti! Krikne, seveda ‰e zmeraj ves ne-jeveren.

Halgato! mu odgovori oni.O Bog! si reãe Halgato in mu stopi naproti. Besedo sem

dal, da nikomur veã ne seÏem v roko — a tebi, deãko, ‰e se-Ïem! Zaklel sem se, da nikomur veã ne pogledam v oãi — asamo tebi, veliki deãko, ‰e pogledam! O ti nesreãa in mukaciganska, pa si res ti! mu ponudi roko. Pet, ‰est, sedem letse nisva videla. Dvakrat toliko let se nisva videla. Pa tudizdaj ne vem, ali si Ïiv ali pa dela‰ z mano kake druge raãu-ne!?

Îiv sem, Halgato, Ïiv! se Pi‰ti z obrazom dotakne nje-govega obraza. In on mu za ãudo verjame, ãeprav je pri-‰el ob tako ãudnem ãasu in je bolj od ãudnega ãuden.Lica so se mu namreã zoÏila, zgubala, kot da se ne bividela deset, dvajset, trideset let. Ves njegov dotik je hla-den, kot da se mu pod koÏo ne bi veã pretakala ciganskakri. Obleãen pa je tako in tako, kot bi bil pri samempredsedniku sveta v sluÏbi. Hej! Hoj! zmajuje Halgato.Pa le kako naj mi gre v raãun ta tvoja zlata gvantna igla, paprstenje, veliko prstenje, pa — gledam jih in gledam — ti tvo-ji plastiãni zobje!?


9

Molãe sedeta na hlod in se ‰e zmeraj gledata.Zakuril bi, pa nimam zagotovljenega draãja, reãe Halga-

to. Ker: podÏigam si samo ‰e, ko sem laãen. Laãen pa semzadnje ãase le redkokdaj.

Eh, ja! odmahne Pi‰ti.In prav ta njegov ehja je prvo, kar Halgato zares pre-

pozna. Le kako si se spomnil name? se zdaj Ïe naravnostradosti. Le kako, kako si me na‰el! V Lacki romi ti zagotovoniso vedeli povedati?

Nisem bil v Lacki romi, reãe Pi‰ti zamolklo.Nisi bil v Lacki romi? Kako? Kar naravnost si pri‰el? Od

tam, kjer si paã vsa ta leta bil, si pri‰el naravnost sem?Ne, Halgato, se medlo nasmehne oni. Îe dolgo sem tu.

Îe dolgo spet poslu‰am tvojo violino. Îe vso pomlad. Îe vsozimo. Îe vso jesen jo poslu‰am — se ugrizne — eh, ja, neravno vso jesen. A ko je zaãel padati kostanj, sem bil zago-tovo Ïe tu.

Halgato ne razume. Vstane. Mu poloÏi dlan na ramo.Ga v‰ãipne. Se mu zazre v oãi. Kako? vpra‰a. Kako — vimenu Boga, ki se norãuje iz nas Ciganov? Pri‰el si Ïe jese-ni, pa nisi bil v Lacki romi? Poslu‰al si mojo muziko, pa se minisi javil? Hej! Niti mignil nisi, ãrni deãko, niti prdnil nisi namojo muziko, ti klajfter dreka, ti!

Zidal sem! reãe Pi‰ti. V deÏju in v snegu sem zidal. In po-noãi in podnevi sem zidal. Vseskozi sem zidal. Le proti jut-


10

ru sem kdaj ‰el v ‰a‰. In takrat, vidi‰, mi je tvoja muzika dalamoã, da sem lahko zjutraj spet zidal.

Zidal, zidal, zidal! poskakuje Halgato. Kaj si zidal? Inzakaj si zidal — ti ciganska figa!

Vilo sem si napravil tam v Veliki vasi! povzdigne oni.Veliko vilo. ·iroko vilo. Visoko vilo. Stra‰no vilo.

No! pljune Halgato. Zdaj mi je jasno! Zdaj mi je vse jas-no! In naj me peklenski grom in peklenska strela raztre‰ãita,zdaj, ko mi je vse jasno.

Îe vse jutro se drÏi nanj.Niti ustnice ne zgane, kaj ‰ele, da bi mu namenil be-

sedo.A Pi‰ti kljub temu ves ãas sedi ob njegovem ugaslem

ognji‰ãu. Sedi pokonãno in vzravnano, kot je sedel ved-no in povsod. In ve, da Halgato prav zdaj premi‰lja nje-govo nelepo usodo. Da ga v mislih kolne. Kajti, kolne gazmeraj, ko ga posebej sovraÏi, ali ko ga posebej ljubi. Indanes je Ïe tak dan, da ga gotovo sovraÏi in ljubi obe-nem.

Jutro pa je veliko, vse veãje.Nad obzorjem lebdi veliko sonce in ãezenj letijo ve-

like ptice.âas je za reãi, ki delajo velike sence.


11

Prva knjiga

Nekoã je Ïivel deãek, ki je ljubil temo. A bolj ko je sanjal o veliki noãi, ki bo Lacki romo

enkrat za zmeraj spravila pod svojo perot, bolj je v nje-gov svet vdirala svetloba. Naposled mu je mati Terezacelo prepovedala, da bi podnevi miÏal. âe ga je le zasaãi-la za zaprtimi oãmi, mu je navila obe u‰esi hkrati; enonaprej in eno nazaj. Ali pa ga je tako besno zlasala, da soga potem ves dan boleli lasje. Obenem pa je vre‰ãe pro-sila Boga, naj mu konãno odpre oãi, kajti, le kdor hodipo svetu odprtih vek, lahko upa, da ne bo za‰el.

Deãek te njene pro‰nje ni razumel, kajti ni se mu zde-lo, da je kamorkoli namenjen.

Potem so mu nekoã vzeli ‰e noãi.Oãe Mari‰ka, ki se je vraãal zmeraj takrat, ko ga je

deãek Ïe pozabil, se je spet prikazal in tokrat ostal. MatiTereza mu je morala z Ïajftno vodo splahniti odrgninein ureznine na prsih in trebuhu. Nato pa jih je na debelonamazala z jeÏevo mastjo in jih polepila s sveÏimi trava-mi. A Mari‰ka ji za tako skrb in nego ni bil posebno hva-leÏen, kajti neke nevidne rane so ga oãitno ‰e huje ske-


12

lele. Baba Hotile mi je stokrat privo‰ãila, da bi mi vzeli glavo— zdaj pa mi jo potem res bodo! je ponavljal. Prekleta, pre-kleta, prekleta, stokrat prekleta baba Hotile in njena norapamet in njena nora glava! je besnel leÏeã na pogradu. Vgobec bi ji stopil, ãe bi ga ‰e lahko odprla! Jermenje bi ji vle-kel s hrbta, ãe bi ga ‰e imela!

Pusti babo! ga je prosila Tereza. Baba je mrtva. In mrtvinikoli ne smejo biti niãesar krivi.

Baba Hotile, pa pika! je tulil Mari‰ka. Nikoli mi ni nobe-na druga baba napovedala smrti! Vse — vse babe na svetuso mi pravile, da bom gosposko hodil po zemlji in da bomgospod ‰e na smrti, le babi Hotile to ni ‰lo nikoli v glavo!Prekleta, prekleta, prekleta, stokrat prekleta baba Hotile innjena nora pamet in njena nora glava — njej ni ‰lo v glavo,meni pa ne v Ïivljenje — tako je to — le ona je kriva!

Bo Ïe, da si nekaj stra‰nega zagre‰il? je vse bolj obupa-vala tudi mati Tereza.

Napravil, napravil, napravil, en drek sem napravil! je kri-ãal Mari‰ka. Naj le kdo s prstom pokaÏe — prst se mu boposu‰il! Naj kdo le besedo zine — jezik mu bo otrpnil! Naj lepride pome — grom ga bo v makovo zrnje raztre‰ãil! je vsonoã bledel in sploh ni dovolil, da bi upihnili oljenko.

Deãek je ril pod plahto, a tudi tam ni bilo veã teme, dabi se zasanjal vanjo. Preobraãal in pepelil se je torej narobu sna in se zaman sku‰al izbrcati iz ‰krlatne svetlo-


13

be, ki ga je mrcvarila kakor Ïivi ogenj. Nato se je skozito vsiljivo svetlobo izbrisal ‰e vsiljivi oãetov obraz. Nje-gove ‰trleãe kocine so ga poÏgeãkale v nos, njegove suhein raskave ustnice so mu zdrsele po ãelu in se ga le nahipe toplo dotaknile. Kako si Ïe rekla, da je malemu ime!se je oãe Mari‰ka med tem, deãku neprijetnim polju-bljanjem, ozrl k materi.

O! je vzdihnila. KriÏ in gora, tudi to si Ïe spet pozabil,kako je malemu ime!?

Pozabil! Niã nisem pozabil! je vzrojil stari. Mali je paãMali! Samo, zdaj bi rad vedel njegovo pravo, krstno ime.Bog ve, da ne Ïelim umreti, predem ga ne sli‰im in si gane zapomnim.

·anji je, je naposled rekla Tereza.·anji? se je zaãudil Mari‰ka in se povsem obrnil k

Ïeni. Ej, ej! Nora Ïenska pamet, nora Ïenska glava — le kakosi lahko dala mojemu otroku tako ime! In se je nato spetnagnil nad deãka in ga je vpra‰al: Pa kaj si res ·anji?

·anji, je ‰epnil deãek, ki se je medtem povsem predra-mil.

·anji!? je ponovil stari. In potem ‰e nekajkrat: ·anji!·anji! ·anji! ·anji! ·anji? Ne — tako ni dobro! Tako Ïe nemore biti dobro! Samo, si je nato pogrizljal noht — kje paimam zdaj ãas, da si izmislim drugo, pravo ime? Vsak ãaslahko pridejo pome! Zdaj zdaj lahko stopijo skozi vrata —mrhovinarji!


14

Mari‰ka! ga je Tereza ãez ãas poklicala s tihim in spre-menjenim glasom. Pa, kaj si ti res tako stra‰nega zagre‰il,da te bodo zdaj res odpeljali in da bo‰ moral umreti? Ali pase ti je, Bog daj, samo pamet zme‰ala?

Res, res, je zagodel moÏ. Ozna‰i so me dobili na piko!Potem je legel le za toliko, da se je izjokal in si nabral no-vih moãi. Ti, ti moj Mali, je ‰epetal deãku. Nikoli nisemimel toliko ãasa, da bi vsaj mislil nate. Ali pa, da bi Bogaprosil, naj namesto mene kdaj pogleda za tabo. Nikoli ti tudinisem niti za pest dobrega prinesel, ãeprav bi ti moral vsajsladkorja pokazati, da bi poslej vedel, da so na tem svetu tudisladke reãi. Vidi‰, zdaj, ko pa bi vse to tako rad storil, pa spetnimam ãasa! Ozna‰i bodo zdaj zdaj tu — vrag jih vzemi inse jim poserji na glavo! Pljunil je visoko v zrak in vstal, ‰epreden je pljunek priletel nazaj.

Ko je potem prevrnil svoj leseni kovãek, je v njem vot-lo in slutljivo zaropotalo.

Ko ga je odprl, je na dnu leÏala le bela violina.


15

2.

Oãe Mari‰ka je sklenil, da bo Malega ‰e pred priho-dom ozna‰ev nauãil igrati violino.

Ti‰ãal mu jo je pod brado, jo vrtel in jo name‰ãal. Su-val ga je z njo in ga tolkel po prsih, da je deãek le pojec-ljal in ‰kripal z zobmi. Prestavljal mu je dlani po kobiliciin mu pomagal voditi lok, da so tudi strune le jeãale incvilile. Mati Tereza je to martrarijo nekaj ãasa molãeopazovala, nato pa se ji je deãek vendarle zasmilil in jejela staremu vre‰ãe dopovedovati, naj otroka, vsaj zdaj,ponoãi, pusti pri miru. Toda Mari‰ka, ki je ves ãas po-gledoval k vhodu, kot da bodo ozna‰i zdaj zdaj pokukaliskozi plahto, jo je le odrival in jo nekajkrat celo kresnilz violino. Tak, ves vroãiãen je sinu razlagal, kako s prstipravilno prebira‰ strune in kako z lokom izrablja‰ naj-lep‰e glasove. Vmes ga je boleãe boÏal po potnem ãelu,a ga Ïe naslednji hip spet suval in ‰ãipal in ga klel kotÏival.

âe bo‰ prima‰, bo‰ glavni in bo‰ vsem poveljeval! mu jepravil. âe bo‰ druga violina, bo samo eden nad tabo, ki ti bolahko komandiral! mu je med njuno stra‰no muziko kri-ãal v uho. Pa tudi, ãe bo‰ le navaden goslar, ne bo vsak po-metal s tabo — o, ne! Samo, na to mora‰ paziti, da bo‰ imel


16

zmeraj kaj denarja v skritem Ïepu! mu je Ïugal z lokom.Vsaj toliko ga mora‰ imeti zmerom, da si lahko nove goslikupi‰, ãe ti jih, vrag vedi, kdo raztre‰ãi na glavi, ali pa se tikaka pijana baba po‰ãije vanje.

Deãek je prikimal in goslal in pojokaval.Komaj je namreã sredi tega viharja in lomasta, ki ga je

delal vsega omotiãnega in le ‰e bolj lesenega, ujel kakoãetov nasvet ali napev, Ïe je stari vlekel lok drugaãe inmu pel drugo pesem. Le na hipe je Mari‰ko kaka Ïalo-stinka tako zamamila, da mu je vzel glasbilo iz rok inzaigral sam. Takrat ja lahko deãek vsaj za nekaj trenut-kov zamiÏal in si pomel razbolele roke. Mati pa je lah-ko glasno vzdihnila, da se je staremu gotovo pametzme‰ala s krvjo in da bo zato ‰e najbolje, ãe ga kar vragpobere.

A Mari‰ka se ji je zdaj le smejal in ji je pel.Oj, Ïena, Ïena, kaj bo‰ storila, kaj bo‰ storila, kaj bo‰ sto-

rila, ji je zaigral tik ob u‰esu, kaj bo‰ storila, ker bom umrl,ker bom umrl, ji je neÏno naslanjal gosli na ramo, ker bomumrl, ker bom umrl, pa nimam denarja, da bi ga pil, pa ni-mam denarja, da bi ga pil.

Potem je mati Tereza jokala.Oãe Mari‰ka pa je grdo zaklel in je vpra‰al deãka: Ali

vidi‰, kako bela je moja violina? Kaj pravi‰, zakaj je ta vio-lina tako bela?


17

Mali je skomignil.Zato, da jo lahko najde‰, ãe jo kdaj kje ponoãi zgubi‰! ga

je pouãil stari in mu jo spet potisnil pod brado.


18

3.

·krgut v Mari‰kini baraki je slej ko prej predramil vsonaselbino. Najprej so jeli poka‰ljevati starci. Nato so

se vznemirili ‰e dojenci. Njih matere so povzdignile gla-sove in jih nejevoljne ti‰ãale nazaj v sen. MoÏje so go-drnjali in kleli v polsnu, dokler jih ta snena jeza ni takorazgrela, da so se povsem predramili in obsedeli na po-gradih. Skratka: v Lacki romi je zavrelo in zabrbotalo ka-kor v ciganskem kotlu. In to je bil vsekakor razlog zapreplah. Razsanjeni so kar skozi tanke stene pletenic incimprov spra‰evali sosede, kaj se dogaja. Kleli so Ciga-ne, tarnali zaradi svoje skupne usode in ugibali, komu jereveÏa muka Ïe spet izbila ãep.

Naposled je stari âejã le privzdignil plahto na vratniodprtini in globoko sklonjen pokukal v notranjost. Pasjedelo, Mari‰ka! je zabevskal s ‰u‰ljavim glasom. Po‰tenisvet spi, vi pa se derete, kot bi nore gobe jedli!

Ob âejãevi sivi glavi pa je zagagala ‰e bolj siva glavanjegove Ïene Marge, ki je pristavila: Kak‰ne nore gobe,âejã! Tem Ciganom ‰e kupljeni strupi ne pridejo do Ïivega!Zadnji Ïivec bodo potegnili iz nas, starcev, ki smo jim dalidu‰o in jih spravili na svet!


19

Oãe Mari‰ka, ki ga je muzika povsem oãarala, je spetpomislil na ozno. Sunkoma se je vzravnal, poskoãil intrdno udaril s temenom v stropni tram. Zatulil je in sez obema rokama prijel za boleãino. Ob tem pa mu jeodeja, v katero je bil ves ãas zavit, zdrsnila s prsi in tre-buha ter razgalila Ïivo rano.

Hu! so su‰knili obrazi pri vratih. Ob âejãu in Margi sose namreã tam gnetli Ïe tudi drugi.

Pasje delo, Mari‰ka! je zopet za‰u‰ljal âejã. Pa kaj se tosploh dogaja tukaj? Tako nesreão ima‰ v hi‰i, mi pa spimokot ovce in sploh ne sli‰imo, kako nas kliãe‰ na pomaganje!

Niã ne kliãem in nikogar ne kliãem! Je Mari‰ka konãnopri‰el do sape. Kaj bom klical, ko pa vem, da mi ni pomoãi.

Ej, ãlovek, ãlovek! si je Marga pomela dlani in si jihobrisala v krilo. Kaj pa bleje‰ — ãe so ti samo ãreva ven po-gledala, to ti Ïe nazaj noter popravimo.

Niã mi ni ven pogledalo, Marga, se je ranjenec prijel zdlanjo za krvavi trebuh — in potem se ta njegova ranares ni veã zdela tako zelo stra‰na. Samo, se je otoÏno za-zrl v obraze, ki jih je bilo zmeraj veã, druge, veliko boljãemerne reãi so se mi spravile na grbo! Take reãi, ljudje moji,da mi niti Bog niti vrag veã ne moreta pomagati!

Zbrani so staknili glave in brez diha ãakali, da jim bokonãno naznanil to svojo nesreão. Tudi mati Tereza indeãek, ki mu je bela violina obleÏala v naroãju, sta rado-vedno stegnila vratove. Za hip je v Lacki romi zavela


20

slutljiva ti‰ina. In v tej ti‰ini, sprião katere se je zdelo, daje ves svet prisluhnil, je oãe Mari‰ka rekel samo: Ozna‰asem zaklal!

Na skupnem ognji‰ãu se je razgoreval veliki ogenj.Zbrani okoli njega so ugibali in tuhtali o begunãevi

usodi.In ãeprav jim je Mari‰ka vseskozi ugovarjal, so bili

moÏje nadvse odloãni. Do slednjega so sogla‰ali, da bo-do na dohodih v Lacki romo postavili barikade in bodosvojega ãloveka branili do slednje kaplje moãi. Naj le pri-dejo, naj samo probajo! je kriãal Debeli Babiã. Pa si bodoenkrat za zmeraj zapomnili, da smo tudi Cigani ljudje. Grin-tavi Fico pa je s ãrnim kamnom Ïe brusil svoj dolgi lov-ski noÏ in si bril kocine na podlahti.

Toda, potem je stari âejã zasejal prvi dvom.Premislimo, ljudje, premislimo! je za‰u‰ljal. Niã ne reãem

o va‰ih naãrtih, samo dobro premislimo! Ozna‰i so partizani— in so ‰e huj‰i kot partizani! Teh pa ‰e Nemci niso mogliiztrebiti!

Eee! je Grintavi Fico zavihtel nabru‰en noÏ. Nemcevniso potolkli ne ozna‰i in ne partizani, temveã Rusi! — Zatovam povem: Ozna‰i so drek! Partizani so drek! Mi Ciganismo pa Rusi!

Toda veãina je zdaj vendarle zatajila poprej‰njo od-loãenost. Mencali so in se spogledovali, dokler se jim ni


21

zazdelo kar samo po sebi umevno, da bi bilo treba Ma-ri‰ko preprosto skriti. Tako, da, skriti! je konãno pri‰el dobesede tudi Plantavi Mi‰ka. Povem vam, pod na‰imi cim-pri so take luknje — to vam lahko samo jaz povem, ki semvam jih vse po vrsti skup zmazal — take luknje, da te v njihskritega ne najde ne Bog ne ãlovek ne pes! Samo, potem jetreba to ãimprej napraviti, pa stene spet dobro dol zamaza-ti!

Pa napravimo! je poskoãil Debeli Babiã.Potem jim pa lepo debelo figo pokaÏimo — potem pa naj

kar i‰ãejo ãloveka, ki se je v zemljo vdrl! je Grintavi Fico za-sadil noÏ v tla,

Dobro, ljudje, dobro! je spet za‰u‰ljal stari âejã. Samo,povem vam — jaz vem, in vsi veste, ki ste preÏiveli veliko voj-no — ti neznanci so nemalokrat zaradi enega samega skri-vaãa célo hi‰o zaÏgali! Pa tudi to je res, da so nemalokratzaradi enega skrivaãa célo vas skurili!

Zdaj so moÏje spet utihnili.Deãek je zaman ãakal, da bo kateri ugovarjal.In ko se je potem ves negotov ozrl k oãetu, se je ta le

smehljal — potihem sicer in s ãudno ‰obo, a smehljal seje vendarle. Ne norite moÏje, bodimo pametni! jim je rekel‰e zmeraj smeje se in blago. Stokrat sem vam Ïe rekel, davas nisem pri‰el prosit pomoãi. Vam tudi nisem pri‰el delatsitnosti, je pomenljivo pomolãal. Le tako sem pri‰el — teÏ-ko bi vam sedaj rekel, zakaj sem pri‰el!


22

Mari‰ka! Ja, kaj si pa misli‰, Mari‰ka!? sta v en glasvzkliknila Debeli Babiã in Grintavi Fico. Mi, da bi te kartako pustili na cedilu? je prvi udaril s pestjo v dlan. Mi, kismo takole tukaj skup gor rasli? je drugi staknil sklenjenakazalca.

Toda drugi so molãali.


23

4.

Goslar Mari‰ka je ob velikem ognju zaigral svoj zad-nji halgato.

Igral ga je za Debelega Babiãa in Grintavega Fica, kista se edina do zadnjega potegovala zanj. Igral ga je zastarega âejãa, ki je stresal svojo starãevo modrost, kakorje paã naneslo: nekomu v dobro, nekomu v slabo. Igralga je za vse, ki so molãali, zato ker so paã zmeraj molãa-li. In za vse, ki so tokrat molãali zato, ker so se ozne balibolj kot umrlih prednikov.

Pa tudi za Ïenske in dekleta, ki so ãepela v mraku, alipa so kukala s podoken, je Mari‰ka potegnil po najtanj‰istruni. In pa za otroãad, ki ‰e ni vedela, da ji ta napevpomalem lega na du‰o in da bodo mnogi do smrti Ïivelinjegovo Ïalost.

Potem je goslar odmaknil lok in je takole rekel: Kajsem napravil? Niã nisem napravil! Niti drevesa nisem zasa-dil v Ïivljenju. Le tole pi‰ãe bo po vsem tem ostalo za mano,je pogladil deãka in mu poloÏil violino v naroãje. In Bogvas varji, Cigani, ãe bo kdaj kateri pozabil, da sem ga jazkrstil in da mu je odslej ime Halgato!


24

·e pred svitom je potem Mari‰ka od‰el iz Lacki rome.Zaradi njegove nesreãne zvezde so ‰e dolgo glasno

kleli pi‰kavo cigansko Ïivljenje in zaniãevali neumnocigansko smrt. Deãku pa se je kljub temu zdelo, da oãeni umrl, temveã da je od‰el le v temo.


25

5.

Dan po moÏevem odhodu je Tereza pometla bara-ko in skurila smeti. Potem se ni lotila nobenega

opravka veã. Pozabila je na lakoto, Ïejo, ãistoão, otroka;ni je ganilo, ãe je Halgato vprião nje na vso moã vlekelpo strunah, niti da je ob tem spet miÏal. Obraze, ki so jiiz soseske zaskrbljeni ali pa radovedni kukali preblizu,je odganjala z nemo kretnjo in jih sãasoma navadila, daso pogledovali v tla, tudi ãe so bili le sluãajno namenjenimimo.

Tako so minevali tedni in tedni.Tako so dozorevali meseci.Ona pa je, po poteh, na katerih se je lahko izogibala

Ïenam, ki so jo ‰e zmeraj pomilovale, in moÏem, ki so jidajali vedeti, da je zdaj paã spet sama, vse pogosteje od-hajala iz Lacki tome. Sprva so mislili, da tava po moãvir-ju in poseda ob reki, toda potem so postajali njeni spre-hodi vse dalj‰i in dalj‰i. Premnogokrat se je vrnila ‰ele,ko je deãek Ïe obupal in jo je nehal ãakati. Le enkratsamkrat med takim nepriãakovanim prihodom, za ãu-do, ni gledala skozenj, temveã je sedla k njemu in se gacelo dotaknila. Ti, je vpra‰ala — se ponoãi dobro pokriva‰?


26

Pokrivam, je skomignil.Kaj pa — se je ugriznila — hrano si tudi Ïe vzame‰?Vzamem, je spet skomignil.Pa je res najde‰ dovolj? je pohitela.Dovolj, dovolj, se je zlagal. Ni je paã Ïelel vznemiriti.Dobro, je pokimala. Dobro. Pa tudi drugo bo nekoã ‰e vse

dobro. Bo‰ videl. Bog se nas bo usmilil. Ve on, da ne delaprav. Îe vseskozi to ve, samo da ne najde pravega ãasa zanaju. Ampak, nekoã, ve‰, nekoã pa bo to vse nadoknadil.

Deãek ji je Ïelel verjeti. A porajalo se mu je preveã po-mislekov. Dolgo, dolgo je od strani opazoval mater intuhtal, ali naj jih izreãe, ali ne. Nato se je le odloãil. Ti!jo je dregnil. Mogoãe pa Bog le ni niãesar kriv? Samo: Hu-diã je vseskozi v tebi, pa si mogoãe Bog ne upa blizu!

Kaj? se je ustra‰ila mati. Kdo ti je pa to povedal?Vsi, je zmignil Halgato.Vsi, je vzdihnila Tereza. Seveda: vsi!Pa tudi sam sem si ves ta ãas same slabe reãi mislil o tebi,

je dodal.Tudi ti si si same slabe reãi mislil, se je otoÏno nasmeh-

nila — le kaj si si ti lahko mislil, pi‰ãe? Kaj si sploh kdo lahkomisli in kaj koga briga, Cigani! je rekla in bila potem ne-kaj dolgih trenutkov spet tiha. Roke so ji mrtve obleÏalev naroãju, brada se ji je zagozdila med kolena in oãi so‰kileã zrle nekam skozi vratno odprtino — najverjetne-je v oblake. Halgato je Ïe pomislil, da jo je spet obsedlo


27

in da je bil ta pomenek zgolj utrinek, med katerim je lepo nakljuãju stopila v ta svet. Toda potem je mati sun-koma vstala in rekla: Pravico imam — vso pravico! Ker:doslej ni bilo nikoli niã! Ker: Mari‰ka se ni brigal za druÏi-no. Niti dinarja mi ni nikoli prinesel. Potem nama je pa ‰eto napravil.

Kaj — kaj je napravil? se je uprl Halgato.Kaj? je poblisknila z oãmi. Pustil naju je!âe pa — je pojecljal — ãe pa je umrl.Seveda: umrl! je vzrojila. To je paã najlaÏje — umreti! In

pustiti druge — kaj ga briga — naj stradajo, naj prosijo, najtulijo!

Îenske so si o takem njenem vedenju pravile marsikaj.Menile so, da je z njo tako, ker moÏa ob prihodu ni

veã Ïelela prijeti za surkalo. Bala se je namreã, da bi ji gapregloboko vtaknil in ji pustil dete, za katerega bi, seve-da, morala sama skrbeti. Celo stara Marga, ki je bilanadvse nejeverna in je vsakomur ugovarjala, je verjela,da ji je nesreãnik to vzel za slabo in da ji zato zdaj pri-haja sedet na du‰o. Toda obenem je tudi zatrjevala, daje Tereza ravnala edino prav, kajti tako da je prepreãila‰e veãjo nesreão. Nad otrokom, ki pride na svet potem,ko je mo‰ki, ki ga je bil zaplodil, Ïe na onem svetu, imajomrtvi posebno moã. ·e preden prviã zajoka, mu namreã


28

spustijo v uho grdobijo, ki je ne izÏene veã niti bajanjeniti korobaã.

Trdila je, da je v Lacki romi kar nekaj tako rojenih, asi nanje ni upala pokazati s prstom. Toda, Halgato je bilprepriãan, da je med njimi tudi njen âejã.

Potem je baba Fikale, ki ni bila prav niã mlaj‰a in niãmanj jeziãna od stare Marge, prinesla iz Velike vejsistra‰ne vesti o Mari‰kini martirniji.

Tu nekaj na ‰iroko in na globoko smrdi! je ‰epetala vsem,ki so hodili ãepet k njenemu ãrnemu ognji‰ãu. Roko damv ogenj — res jo je potisnila v plamene — da se tu nekajstra‰no smrdljivega me‰a z zrakom! Kajti, ta Mari‰ka, ta, kizdaj tam vsi govorijo o njem, to ni bil veã pravi Mari‰ka!Tako pravi Cizi Neni, ki ji je iz Mesta prina‰al tobak za bagoin ki ga je imela zaradi tega tako rada, da ‰e nobena bela niimela Cigana tako rada. Tako pravi odbornik Janãi, ki mu jezmeraj, ko mu je zaigral na uho, poljubil violino in je rekel,da takega Cigana veã niti s sveão ne bo mogoãe najti. Takopravi tudi Veliki Pejpi Baãi, ki mu je Mari‰ka s svojo muzi-ko ‰tiri hãere omoÏil in bi mu zdaj ‰e peto, ãe ne bi pri‰lo tovmes. Skratka: sploh vsi tako pravijo, da se je v tam ãlovekutisto noã sam Lucifer naselil! je baba vraÏje obraãala oãi.Sam lucifer ali pa ‰e kak‰en veãji vrag! je z dlanmi delalaluknje v toplem dimu in skoznje ‰kilila po obrazih. Ker,tudi jaz sem — ãe se spomnite — Ïe tisto noã rekla, da tiste


29

Ïive rane, ki jih je imel ta nesreãni ãlovek na prsih, niso odnavadnega noÏa in ne iz navadne krvi.

Nihãe se ni spomnil, da bi baba Fikale tisto noã kaj re-kla.

Nekdo je pripomnil, da mu je ureznine najverjetnejenapravil ozna‰, ko sta se ruvala za Ïivljenje.

Toda, baba mu ni verjela. Napravil, napravil — ali patudi ne! je zmajala. Ker: po tistem, kakr‰nega so Mari‰kotisti dan videli v Veliki vejsi, si lahko mislimo marsikaj.

Seveda so bili radovedni.In baba jim je pravila zmeraj znova; vãasih do potan-

kosti vãasih po svoje. A tega ni nikoli pozabila pripom-niti, da Mari‰ka tistega jutra, ko je iz Lacke rome pri-pe‰aãil v Veliko vejs, ni veã imel ãlove‰kih oãi. In prav stistimi stra‰nimi oãmi je bojda primoral gostilniãarjeve-ga hlapca, da mu je Ïe zarana prikotalil pred gostilno celsod vina in mu dal bokal namesto kozarca. Potem jeMari‰ka vel, naj po‰ljejo po ozno in odbornike in gene-rale in Tita, sam pa je nagnil sod in je pil kakor in koli-kor se mu je paã toãilo iz njega. Vsi, ki so se ob tisti urizbrali na trgu, vedo povedati, da je spil veã, kot so kdaj-koli mislili, da ãlovek lahko spravi vase. In vsi, ki jim neverjamejo, hodijo ‰e danes kukat v sod in merit prazni-no. Vina pa se seveda nihãe ne upa dotakniti, kati tudito bojda zaudarja. Zaudarja po tistem, kar se je naseli-lo v Mari‰ki. Pa po tistem, kar je zdaj Ïe tudi v zraku.


30

6.

Ko so pri‰li ozna‰i, se je Mari‰ka bojda Ïe kopal vvinu.

Prav iz vsakega bokala si je zlil najprej v grlo, potempa ‰e na glavo. In se je smejal vsem, ki so se mu zaraditega smejali. In je grdo pogledoval vse, ki so ga zaraditega grdo pogledovali. Obojim pa je takole pravil: Kaj bisi merili in zamerili? Vi imate veliko vas, mi imamo majh-no. Mi imamo velika surkala, vi imate majhna. Vi boste po-Ïrli celi okraj, mi samo kar bo ostalo. Nam bo ozna vso krispila, vam pa samo malo. Vrag si ga vedi, edino, kdo bo pla-ãal to vino? Ker, ãe ga plaãamo mi, se ta raãun postavi v na‰o‰kodo. âe ga plaãate vi, se ta raãun postavi v va‰o ‰kodo. Botorej Ïe tako, da bo najbolje, da ga nihãe ne plaãa.

Ljudje, ki ‰e niso izvedeli o ozna‰evi smrti, so vlekli nauho in ugibali o razlogih Ciganove norosti. Vsi, ki so gapoznali, so bili prepriãani, da ga ni zvilo od pijaãe, kaj-ti Mari‰ka je doslej zmeraj pil iz majhnega kozarca, pa‰e to le takrat, ko je bil v gostilnici brez violine. Velikobolj so bili pripravljeni verjeti, da ga je strlo razmerje skako mestno frajlo. Te so bile namreã njegova slabost, innemalokrat, ko so ga nagovorili, jim je pravil o svojih


31

begih pred razjarjenimi moÏmi. Toda potem, ko so nava‰ki trg pridrveli ozna‰i na motorju in malce kasnejecelo z avtomobilom, je bilo zbranim takoj jasno, da jeCigan zagre‰il nekaj veliko bolj usodnega.

Sloki sopotnik v usnjenem pla‰ãu je ‰e med voÏnjoskoãil z motorja in plahutnil proti Mari‰ki, kot da bi muta res nameraval uiti. Z enim samim zamahom mu je spi‰tolo, ki mu je kar zrasla v rokah, zbil bokal in ga Ïeisti hip tre‰ãil s kolenom v obraz. Zdaj je bil ob njem Ïetudi debeli voznik motorja, ki mu je z orokaviãeno dla-njo segel v lase, si jih z nekaj kratkimi kroÏnimi sunkiovil okoli kazalca in ga privzdignil.

Mari‰ka se je le reÏal in kazal jezik.Beee, kurbirji, vampirji, svinski pastirji! je Ïlobudral. Na

mene ste se spravili — mene boste…, je jecnil, kajti medtemga je Ïe spet doletelo. Debeli ga je s prosto roko ploskousekal ãez obraz, Usnjeni pa mu je z lesketajoãim se‰kornjem pomeril naravnost v pi‰ãal. Ta sunek ga jesproÏil, da je kakor utrgana struna poletel vznak in za-drgetal. A le nekaj trenutkov je tako brcal in se zvijal,nato pa se je, Ïe spet reÏeã se, dvignil ob zidu. Na meneste se spravili, je zasopel, meni boste kazali pot v nebesa?Vi, vi pétlarji, koko‰ji tatovi, rdeãe podgane! Raz‰iril je rokein zatacal po nevidnih stopnicah, ki so vodile navzgor,v nebo. A ozna‰a sta ga zgrabila vsak za en rokav in gazaluãala po tleh, da se je z obrazom zaril v prah.


32

Tovari‰i!? Je suho vpra‰al tretji ozna‰, ki je pravkarstopil iz avtomobila. A ste prepriãani, da je pravi?

Ta je! je plunil Usnjeni. Prav ta!Debeli pa mu je z nauãeno kretnjo spet segel v lase in

ga dvignil. To je ta svinja, tovari‰ Sviligoj! je raportiral.Tovari‰ Sviligoj, na pogled Ïe kar star moÏ, je pristo-

pil k martirniku in se mu od blizu zazrl v grdoraztre‰ãen obraz. Ti si torej! je zasopel skozi stisnjenezobe. Ti si zaklal tovari‰a Lacija!? Tovari‰a Lacija, s kate-rim sva celo nob skoz dala! Tovari‰a Lacija, ki ga je sam to-vari‰ Tito odlikoval! Ti, ti, — je iskal besedo — ti Cigan!

Bee! Je krvavo pljunil Mari‰ka. Jaz sem, jaz! In ãe ga sre-ãam tam gori, ga bom ‰e malo klal..., je spet jecnil, kajtizopet je zabobnalo po njem. Vsi trije hkrati so ga nam-reã brcali in tolkli. Le ‰ofer, ki je ostal ob avtomobilu, sije poãasi priÏgal cigareto in se zastrmel nekam mimo.

Va‰ãani, ki so sprva le pogledovali vstran, so se jelizgroÏeni umikati. Nekateri so kar naravnost in s hitrimikoraki mahnili domov. Drugi so zastajali za vogali inplotovi ter se s pogledi spra‰evali, kaj lahko ta stra‰nitepeÏ pomeni. O ozna‰ih so seveda sli‰ali Ïe marsikaj;zato so se jih tudi bali, bolj kot vrag Ïegnane vode. Todato, da Ïelijo zdaj ti stvori ãloveka kar pohoditi, jim vse-eno ni ‰lo v glavo. Nesreãnik se je kotalil in plazil potrgu skorajda gol; udarci so snemali z njega ne samoobleko, marveã tudi koÏo. A ko da se mu je vse tisto


33

ogromno vina, ki ga je bil prej poÏlampal, zdaj spremi-njalo v kri — kajti: ãeprav mu je navrevala iz ran kakoriz obrezane trte, je imel ‰e zmeraj dovolj moãi.

Za boÏjo voljo, Mari‰ka — padi, Mari‰ka! je za‰epetalmarsikdo. Prej bo‰ obleÏal, prej bo ta stra‰ni mantr konãan!

Toda — ne!Mari‰ka se je zmeraj znova spet dvignil.·e zmeraj se je po ‰irokem va‰kem trgu razlegal nje-

gov hihot in njegov grgrajoãi bee! Vmes pa so padliudarci, ki so delali za uho prav neprijeten lomast.

Tedaj so v zvoniku za gostilno poklenkali vsi zvonovi.Ozna‰i so zastali in se spogledovali. V en mah so iz-

vlekli pi‰tole, prepustili razmesarjenega Cigana ‰oferjuin stekli pod zvonik. Nemalo so bili bojda zmedeni, koso ugotovili, da spodaj ni nihãe vlekel za vrvi. ·e bolj papotem, ko so se povzpeli v zvonik gor do ‰karpe in vide-li, da zvonovi zvonijo sami od sebe.


34

7.

V Lacki romi je na skrivnostno Mari‰kino slovo spo-minjala samo ‰e Halgatova violina.

Deãek je igral Ïe zarana. Pa potem tja do obedka. Pa‰e namesto obedka pozno v veãerje. Igral je z nepojm-ljivo vnemo, kot da bi upal, da mu bo prav ta nerazkri-ta votlost bele violine pri‰epnila, zakaj je moral oditi oãein ãemu ga je potem zapustila tudi mati. Toda, pravihodgovorov ni bilo. Le njegove melodije so postajale vsebolj ubrane in za uho prijetne.

Otroci, ki so se po naselju in okoli njega podili z vsedrugaãnimi strastmi, se Halgatu niso upali niti pribliÏa-ti. Njegovo samotno poãetje se jim je zdelo nekaj poseb-nega in svetega. Tako so navsezadnje razbirali tudi z ob-razov odraslih, ki so o deãku zmeraj govorili z nekomrko pego v oãeh. Ga tudi niso nadrli, ãe je zaigral obãasu, ko so Ïeleli recimo zaspati. Ga tudi niso iskali, ãeje prebil noã ob reki, koder sicer ostali deci niso dovo-lili, ker je bilo prenevarno.

Le Debeli Baãiã je vãasih pokukal v njegov cimper.Kaj pa Tereza? je zapel. Je ni?Ni — ni, je odkimal deãek.


35

A da je ni? se je namrdnil moÏakar, ãeprav je vedel.Ampak, ve‰ — ga je nato dregnil — se mi pa Ïe pomalem

sanja, kam je minila!Deãek se je vznemiril in dvignil pogled.Ona ni nikoli marala na‰ih mo‰kih, se je sklonil Debeli

Babiã. Ona je ‰e kot dekle zmeraj pravila, da imamo mo‰kiv Lacki romi tanke in krive kurce. Saj — saj njej tudi Mari‰kani bil nikoli zadosti! je pomenljivo pomolãal. Samo —samo sreãa je bila v tem, da tudi ona njemu ni bila nikolizadosti. Kaj pa misli‰, zakaj je moral zaklati ozna‰a, ãe nezaradi njegove Ïene!?

Deãek je poslu‰al, ãeprav ni razumel.Naj me slepa mi‰ ugrizne, da je ‰la k Ïlajfarjem! je plju-

nil oni. Zmeraj je hodila tja! Ko pa ji Mari‰ka ni veã branil,je hodila vsem na oãeh. Zdaj pa, sam vidi‰!

In kaj zdaj toliko ãasa dela tam? je tiho vpra‰al Halga-to.

I, kaj dela!? je vrisnil Debeli Babiã. Saj ti pravim: drÏi!Nekega vraga si je Ïe na‰la, da mu drÏi. In niã zraven nemisli baba prekleta! Pa kako tudi bi? Za Ïensko ne pravijozaman: veãjo luknjo ima med nogami, veãjo ima tudi v gla-vi! se je razhudil, da je postal ves lisast v obraz. Îivãnose je sprehodil po prostoru, pokukal v edini lonec, ki jebil kajpada prazen, pogledal v zaboj, v katerem sevedatudi ni bilo hrane. Prekleta, prekleta, prekleta Ïenska luk-nja! je zastal pred deãkom. Pa ti, Mali, sploh ‰e kaj je‰?


36

Jem! Je prikimal deãek. Tudi ‰ãabo jem, je pojasnil. Tegada vãasih po naselju krade ostanke, ni Ïelel priznati, ãe-prav se mu je zdelo, da bi Babiãu lahko zaupal.

Seveda: ‰ãabo in drugo travo pase‰, je odmahnil Cigan.Kakor koza rase‰. Mi pa naj to kriÏem rok gledamo, medtemko se tista krava tam slini. Ne — ne! To tako ne gre veã! Zdajzdaj jo moramo spraviti k pameti!

Halgato je potem vsaj nekaj ãasa Ïivel v upanju, da boDebeli Babiã spravil Terezo k pameti.

Toda, tako upanje je bilo seveda jalovo.Babiã je povsem sodeã stvari urejal le v mislih.Bo‰ Ïe ‰e videl! je zatrjeval zmeraj znova. Nekje v

grmovju jo zasaãim. Ali pa ‰e bolje v gozdu. Ne, ne! Ne bomse pred vsem spravljal z njo. Take reãi se delajo na samem.Po tihem. Na ‰tiri oãi, je ‰epetal v kazalec, ki si ga je po-loÏil na nakodrane ustnice. Kakor ãrni maãek ji prekriÏampot — takole: enkrat, pa dvakrat, pa trikrat — da bo Ïe v na-prej vedela, da se danes ne izmuzne tistemu, kar ji Ïe vsesko-zi dolgujem, je nami‰ljeno Ïrtev spremljal z velikimioãmi. Potem pa: hop! Niti koraka veã, ne nazaj in ne naprej!Zdaj pa je dovolj te mrdarije, Ïenska! Mo‰ki se ‰e ni pravulegel v grobu, ti pa Ïe spet na ‰iroko hodi‰! Ja, ja, saj ãesatakega na‰ ciganski Bog ‰e ni videl!

Deãek je prikimaval, ãeprav mu ni veã verjel.


37

Debeli Babiã pa se je razkoraãil in iskal besed, kot biTereza res stala pred njim. Ti kurba kurbinska! ji je rekel.Îlajfarji, a!? Samo oni ti grejo ves ãas po glavi, kot da ima-jo zlate, a!? Ti Ïe pokaÏem Ïlajfarje in njihove zlate kurce! seje grabil med nogami. Ti Ïe pokaÏem tole! Tole, na‰o stvar!Do popka ti ga zarijem! Célo te nanj nabijem! Potem te pavpra‰am: kaj so zdaj Ïlajfarji, a!? Zakaj ti zdaj niti na pametne pridejo veã?

Tako so minevali meseci in meseci.Tako so se presipali letni ãasi.Deãek, ki je od vsega najraje Ïveãil ‰ãabo, je tudi rasel

kakor ‰ãaba. In se je ãudil, ko se je s temenom kar ne-kajkrat kresnil v tram nad vhodom v cimper. In se je po-ãutil ãudno lepo, ko se je potem mimogrede pomeril zDebelim Babiãem in ugotovil, da mu je zrasel Ïe do ra-men. Toda ta ãudeÏ ga je obenem tudi begal. Njegovivrstniki so Ïe vsi po vrsti nosili dolge hlaãe in oãetje sojih vse bolj vodili po svojih, mo‰kih poteh. Z njim pa niimel prav nihãe nobenih naãrtov. A sam tudi ni vedel,kaj bi.


38

Druga knjiga

1.

Otroci so Ïe v daljavi opazili voz, ki je poãasi kole-skal proti naselju. Dolgonogci so mu juckajoã zdr-

veli naproti, kratkonogci, ki so zaostali za njim, pa so ce-petali v blatu in vre‰ãali. Îenske so odloÏile kuhalnice inse radovedne ozrle za otroãarijo. Tudi moÏje so vstali spanjev in pruãk ter se napotili na vzpetino, od koder seje bolje videlo.

Îlajfarji so, je prvi ugotovil âikalo, eden izmed âejãe-vih.

Vrag si ga vedi, kaj jih je prignalo? so v en glas ugibaleÏenske. Ne bodo vendar Cigani Ciganom brusili noÏev!?

Niã ne vemo, dokler ne vemo, kdo so in od kod so, je pre-udaril âejã. Mogoãe menijo, da jih bo ujela noã, pa si gre-do izprosit prenoãi‰ãe? Ali pa jih je, Bog ne daj, doletela kakadruga nesreãa?

Voz, ki ga je vlekel osel — ne veãji od svinje — pa seje pomalem bliÏal. Spredaj je bil natovorjen brus, zadajraznorazna uporabna ‰ara, na garah so bili nataknjenilonci. Ob ojeh sta hodila starej‰a dva, mo‰ki in Ïenska,zadaj otroci — na pogled Ïe kar dorasli dekleti in deãek.


39

Kaj sem vam pravil? Tako sem vam pravil! se je presto-pal Debeli Babiã. Sem gredo in tu bodo ostali; naj mi prd-ne‰ v uho, da nameravajo ostati!

Kdo bo ostal? je poskoãil Plantavi Mi‰ka. Jaz merim! Jazdelam plane! Jaz maÏem hi‰e! je vÏepih Ïe kar iskal svojzloÏljivi meter. Samo za papiranat denar jim lahko kaj gorpostavim — niti za ‰pricer, niti za slanino, niti za gvant —samo ‰e za papiranat denar se na tem svetu splaãa!

Briga jih zate, Plantavec Plantavi! ga je odganjal Babiã.Ne vidi‰, da Ïe imajo streho! Dobro streho imajo! Tam joimajo! S kurci so si jo prisluÏili!

Seveda!Tako bo!Tako, tako in niã drugaãe! so zdaj Ïe tudi drugi v priha-

jajoãi Ïenski prepoznali Terezo.O, ti ciganska nesramnost!O, ti ciganska pamet, ki v vsako prazno luknjo svoj

nos vtakne!Pa — kaj jim bomo to res dovolili?Dovolili!? je zastal Debeli Babiã, ki je ‰ele zdaj pomis-

lil, da bi Îlajfarje navsezadnje lahko tudi odgnali. Res —le ãemu bi jim dovolili? se je popraskal po trebuhu. Ne —ne! Tega pa Ïe ne! je zamrmral Grintavi Fico in si otipallovski noÏ, ki ga je imel ‰e zmeraj za pasom.

Oslovska vprega pa je poãasi zavijala v Lacki romo.


40

Visok in pleãat Cigan je zdaj drÏal osliãka za uho inmu pomagal med luÏami na eni in ‰otori na drugi stra-ni na laÏjo pot. Tudi Tereza je drobno, a z dvignjeno gla-vo, hodila spredaj. Le otroci so se pred radovednimi po-gledi umikali za voz.

No, kaj bomo? je bil Debeli Babiã vse bolj nestrpen.Kaj bomo — kaj bomo? se je mr‰ãil Mali âontali, ki je si-

cer zmeraj najraje molãal. Pot jim bomo zaprli. O nakanahjih bomo vpra‰ali. Potem bomo pa Ïe videli.

Toda — nihãe se ni premaknil. Le Grintavi Fico je sto-pil en sam korak naprej in si noÏ namestil tako, da jebilo tudi rezilo Ïe od daleã videti. Dolg noÏ imam — dolgin oster noÏ! si je ob tem zamrmral. In to je tukaj zakon!

Oha, âriãek! je prihajajoãi Cigan rekel oslu in voz se jepri priãi ustavil. Deãek, ki je hodil zadaj, pa je ‰e tisti hippodstavil pod zadnje kolo razpolovljeno poleno, ki ga jeoãitno Ïe ves ãas nosil pod pazduho. Oha, âriãek! je mo-Ïakar ‰e enkrat rekel Ïivalci. Nato pa je dvignil pogledin srepo premeril zbrane. Kdo je tukaj najstarej‰i? je vpra-‰al trdo in s poudarkom.

Bogdaj, ãlovek, bogdaj! je pokimal âejã in mu stopil na-proti. Kaj nam dobrega prina‰a‰?

Niã dobrega, niã slabega, stari! je oni povzdignil klobukin si ‰el z isto roko skozi lase. Jaz sem Bumba‰ — Îlajfar


41

Bumba‰ — in tole va‰o siroto sem si vzel za Ïeno! je z bra-do pokazal na Terezo.

Hm, ja — vidim, vidim, je prikimal ãejã. âe si jo vzel, sijo paã vzel. Nikogar svojega nima veã, ki bi lahko imel kajproti. Kaj naj ti ‰e drugega povem?

Hi‰o ima tu! je poudaril pri‰lek.Ima, je pritrdil stari.Hi‰e ni mogoãe prestaviti! je spet pudaril oni.Hi‰e paã ne bo‰ prestavljal, je odmahnil âejã. Le vrag bi

se smejal, ãe bi Cigan zaradi Ciganov hi‰o prestavljal!Dobro, stari. Vidim, sa si ãlovek, je Bumba‰ v zahvalo

snel klobuk in se priklonil. Nato se je zavrtel na peti inse vrnil k vpregi. Poãohal je osliãka po hrbtu in izpodobrvi po‰kilil k Debelemu Babiãu in Grintavemu Ficu, kista vse glasneje godrnjala in klela. Dolgo ju je tako me-ril in tuhtal, ali se sploh splaãa bosti z njima. Nato pa jele spet pristopil in vpra‰al: Je potemtakem zdaj vse zme-njeno? Ali pa morda ima kdo kaj proti?

Na‰o Ïensko si vzel, gostije nam pa nisi napravil! so re-kle Ïenske. To se nam tu ‰e ni zgodilo!

Dobro. Vina bom kupil — in kdor je Ïejen, naj pije, je od-mahnil pri‰lek. Pa vidva? je nato obstal prav pred Ba-biãem in Ficom. Imata zdaj morda ‰e vidva kaj proti?

Prvi je odkimal.Nato ‰e drugi.


42

2.

Halgato je skril violino v koprive, se zvlekel podpodboj in zamiÏal. Toda, tudi tema tokrat ni veã

zalegla. Zmeda, ki je z oslovsko vprego priromala vLacki romo, je bila vseobsegajoãa. Mati je stregla tuje-mu mo‰kemu in ta tujec je bil zdaj njegov oãe. V njiho-vem cimpru se je naselil z dekletoma in fantom, in to sobili zdaj njegovi sestri in brat. In nikogar, razen njega,oãitno ni motilo, da je bilo zdaj v edinem prostoru tesnoin neprijetno — ne: tega ni hotel prepreãiti stari âejã,temu se nista upala upreti niti Debeli Babiã in GrintaviFico.

Kam se je ta tvoj Ïe spet vtaknil? je sli‰al karajoãi Bum-ba‰ev glas. Niti ãrhnila nisi, da mali ni pri pravi!

Ah — ãe pa Ïe spet miÏi, se je opraviãevala Tereza. Sramga je — ni vajen ljudi — ga bo Ïe minilo.

Ja! Poznam jaz take — dobro jih poznam! je oni zdaj Ïegrozil. S tem svojim meÏikanjem bo vedril in oblaãil, kakorse mu bo paã storilo. Potem pa nikoli ne bo za nobeno rabo.

Pusti ga, je prosila mati, vsaj ‰e malo ga pusti.In oni ga je vsaj za nekaj ãasa spet pustil pri miru.


43

Drl se je na Pi‰tija, ki mu je moral pomagati pri po-pravilu brusa in skrbeti za osla. O‰teval je dekleti, Fanoin Ano, ki sta morali pravtako vseskozi kaj poãeti.

Prali in ‰krobili sta mu srajce, ki so bile vse od redabele in le redke zakrpane. Lo‰ãili sta mu visoke usnjene‰kornje. Opletali sta mu vezalke v ãevljih, ki so bili eniãrni in eni rjavi. Da: ‰e odeje za osla sta morali na drob-no zakrpati. Obenem pa: kakorkoli sta vse to ‰e takoskrbno opravili, njemu ni bilo nikoli dovolj dobro. Indekleti sta to Ïe v naprej vedeli. Zato sta mu za hrbtomkazali jezik, se hihitali in uganjali ‰e druge, le njima ra-zumljive norãije.

Halgato je potihem klel in se nemo spra‰eval, kako jelahko mati privedla v hi‰o tako prikazen. Ker ãe Bumba‰Ïe ni bil sam vrag, je pa zagotovo bil bolj vrag kot paãlovek. Kajti ta polvrag si je, recimo, z jajãnim rumenja-kom mazal brke in lase, namesto da bi ga jedel. In ko seje bril — bril pa se je redno vsak dan — se je mazal ‰e zÏganjem, namesto da bi ga pil. Prav zato pa je bilo toli-ko bolj nenavadno, da se je Bumba‰ tako zelo bal nevih-te.

Îe ko so se nad obzorjem zaredili prvi temni oblaki,je postal nemiren in negotov. Îivãno si je privzdigovalklobuk, ga vrtel na glavi in se oziral v nebo. Pa ne, da sebo iz tega kaj napravilo? je pre‰teval oblake. Kaj pravi‰, sebo iz tega lahko kaj napravilo? je spra‰eval Terezo.


44

Lahko, da bo, je ponavadi prikimala. Zagotova pa bo, ãese bo zaoblaãilo tudi tja v Babji kot.

Potem so otroci samo ‰e ãakali, da se bo stemnil tudiBabji kot. Kajti, ko se je Babji kot res stemnil in ko so za-goseniãile prve strele, je bil stra‰ni Bumba‰ Ïe ves blagin plah. Ko pridejo gromske strele, je treba stran od Ïeleza.In je zapeljal brus, od katerega se sicer nikoli ni loãil,daleã stran od cimpra in ga v naglici pokril z nalomlje-nim vejevjem. Ko udarja grom, je treba izpod dreves, jerekel in odvezal âriãka izpod breze in ga privedel predbivak.

No, no — ne bomo vendar zdaj ‰e z Ïivaljo v hi‰i!? ga jeo‰tevala Tereza.

A jo je poslu‰al le z enim u‰esom. V hi‰i — kje pa! jeodloãil.

Aj — aj! je lahko le zmajevala.Kajti, Ïe je pomagal oslu ãez prag in ga privezal za po-

grad. Toliko Ïe moramo biti pametni, da ne ostanemo brezâriãka, je pojasnjeval in se opraviãeval. Ker ãe bomo breznjega bomo tudi brez posla: le kdo bo tako nor, da mi bo vla-ãil brus!?

In tako so potem morali ob nevihti ves ãas Ïdeti v tes-nem cimpranem prostoru. Najbolj neprijetno pa je biloob tem to, da se je po vsem sodeã tudi osel bal nebe‰kejeze. Ob slehernem moãnej‰em gromu se je namreã po-sral.


45

3.

Halgato in Pi‰ti sta omuhavala drug okoli drugega. âe je pri‰lek kakor da po nakljuãju prikorakcal

preblizu, je Halgato ponavadi pogledal stran, ali pa jecelo miÏal. Malce je tako delal v zadregi, malce pa se je‰e tudi drÏal na vsiljivca.

âriãka bom gnal na pa‰o, mu je Pi‰ti naposled le pri‰elpovsem blizu.

Pa ga Ïeni, je mrko odvrnil Halgato.âe pa ne vem, kje je dobra trava, je vztrajal oni.Dobra trava? je pomislil. Dobra trava je paã vsepovsod,

je skomignil. Toda, potem je le ‰el z njima. Resda po-strani in od zadaj, kot da hodi svojo pot, a ‰el je vendar-le. Sprva je spotoma trdovratno gledal v tla, nato je pravtako trdovratno zrl v oslovsko rit. In ‰ele, ko je osliãekzastal in se spet posral, je dvignil pogled in se v zadreginamrdnil: Ta pa res serje kot svat.

Gotovo je Ïivãen, je skomignil deãek. Tako na dolgo inna tanko serje zmeraj, ko je Ïivãen.

Le ãemu bi bil zdaj Ïivãen? se je resniãno zaãudil Halga-to.


46

Kaj vem, je pljunil oni. Osli imajo neko svojo pamet. Niãjim ni tako prav, kot je nam.

Morda pa je res Ïivãen? je pomislil ãez ãas. Kajti, ãistoniã mu ni do te trave — pa tako lepa je.

Zdaj je ‰e prepriãan, da bomo naleteli na bolj‰o, je pojas-nil Pi‰ti. Ko bo ugotovil, da se je u‰tel, jo bo Ïe ‰e pasel, bo‰videl. Ker: karkoli dobrega mu ponudi‰, zmeraj se mu zdi, dabi lahko dobil ‰e kaj bolj‰ega in zato zmeraj poskusi s to svojofinto, razmotal je vrv in âriãka na dolgo privezal h grmu.Pustiva ga, naj misli in se premisli, ptiãek!

A Halgato je kar obstal in je buljil v to Ïival, ki se muje zdela resniãno nekaj posebnega — prisegel bi, da pa-metnej‰a od vseh v Lacki romi. Kajti: ni se zaganjala kotpes, ni vre‰ãala kot koko‰, ni se hlinila kot maãka, pa sije vendarle zmeraj izprosila neko posebno pozornost.

Kajne, da ti nisi nor? ga je zaupljivo vpra‰al Pi‰ti.Nor? se je zaãudil.Bumba‰ misli, da si nor, je pojasnil. Tudi tvoja stara naj-

verjetneje tako misli.Eh! je vzdihnil. Potem pa je stisnil zobe in zamiÏal.Eh! je vzdihnil tudi Pi‰ti. Eh, sranje! Zdaj bo‰ pa spet ves

ãas miÏal! Nisem ti tega rekel zato, ker bi tudi sam tako mis-lil. Temveã sem ti rekel zato, ker vem, da sploh nisi nor. Le toti ni prav, da smo pri‰li, pa se zato tako paãi‰.

Zaradi tebe mi je Ïe prav, je za‰epetal ‰e zmeraj miÏe.


47

Potem ti zaradi mene Ïe ni treba miÏati, je tiho odvrniloni.

MiÏim, ker miÏim! je kljub vsemu vztrajal. In kaj mi kdomore?

Cepljeni oreh ti dam, ãe odpre‰ oãi, se je ãez ãas spomnilPi‰ti. Poglej, kako velik je — gotovo ‰e nisi videl veãjega —in res ti ga dam.

Ne verjamem — res ni verjel, da ga ima, ‰e manj, damu ga bo potem dal.

Potipaj! mu ga je Pi‰ti potisnil v dlan.Res je velik, je priznal in odprl oãi.

âriãek pa je smukal travo. In to zmeraj tam, kjer je bilanajslab‰a. Tudi njegov okus, kot da se ni skladal s ãlo-ve‰ko presojo.

Le redko se je vmes vznemiril in zarigal. Njegov po-ka‰ljujoãi glas je ‰el skozi use‰a. In je bil tak, da ni bilomoã razbrati, ali se smeji ali morda joka.

Kakorkoli Ïe — deãka sta vdano ãepela ob njem in muz leskovko odganjala muhe.

Bumba‰ je prepriãan, da nam bo âriãek prisluÏil konja! jepravil Pi‰ti. Jaz vem, da to ne more biti res. Le kdo bo takoneumen, da ti bo dal za osla konja? Pa tudi ãe bi — jaz ga nebi vzel.


48

Jaz tudi tudi ne, je pritrdil Halgato, ki se mu je zdelo,da ju Ïival poslu‰a.

Samo — Bumba‰ je Bumba‰ — on nima pojma! je nada-ljeval deãek. On paã Ïivi v prepriãanju, da vse ve, v resnicipa ne ve niãesar.

Halgato je pomislil. Kaj pa noÏi — je zinil — ki jih bru-si?

Eh, noÏi! je odmahnil deãek. Tudi jaz jih lahko brusim.Tudi ‰karje lahko brusim in vse. To lahko vsak brusi. Na sve-tu pa so ljudje, ki iz Ïeleza delajo bicikle in avte in avione.Pred njimi lahko Bumba‰ le kapo sname.

Halgato je prikimal in je ‰e kar prikimaval.Tako je — si je Ïelel, da bi si te besede za zmeraj za-

pomnil — to lahko vsak brusi, na svetu pa so ljudje, kidelajo bicikle, pa avte in avione, pa zaradi tega le ne ho-dijo naokoli, kot bi imeli zlato pero v riti.


49

4.

Razen strahu pred nevihto, je imel Îlajfar vsaj ‰e enoslabost: vabili so ga kolniki. In temu klicu se je vse

teÏje upiral. Kakor koko‰i se pepelimo vseskozi na istem me-stu, je godrnjal. Kakor race, Ïe zaudarjamo po domaãi mla-ki, je postajal vse bolj nemiren. Kot svinje ãakamo, da namsámo pade v korito in sploh ne mislimo na zimo. Potem bo-mo pa spet le sanjali kruhovo sredico.

Pa pojdi — kar pojdi, je popu‰ãala Tereza. Zaradi menese lahko Ïe jutri odpravi‰.

A ta njen jutri je bil zmeraj jutri.Kajti, ko je zaãel Bumba‰ res pogledovati proti brusu,

ali pa si je Ïe celo pripravil kolomaz, da bi ga podmazal,se je Tereza stemnila kot senca. In se ga je tudi oklepa-la kot senca.

Sprva se je zdelo, da ga Ïeli le dobro oskrbeti za napot. V lonec je namreã dala vse, kar je bilo za kuho pri-mernega v hi‰i, pa ‰e pri sosedih si je kaj sposodila. Sraj-ce in gate mu je namoãila v posebej Ïajfano vodo, takoda bi jih lahko res dobro oprala. Tudi suknjiã mu je ote-pla, mu zgladila hlaãe in oãistila ãevlje. A med vsemitemi Ïenskimi opravili ga je tako motno pogledovala, da


50

se ji je slej ko prej po mo‰ko pribliÏal in jo po‰latal poriti. Ker, to je Ïe vedela: ko se je Bumba‰ dotaknil njenihoblih, ‰e zmeraj ãvrstih ritnic, so se mu prsti zlepili. Ta-krat je le ‰e zastreljal s pogledom in pregnal deco z dvo-ri‰ãa. Potem pa jo je pobasal v cimper in jo poloÏil na tlaali na pograd.

No, no! se ga je oklepala. Pa pri belem dnevu! se mu jeslastno nastavljala. Zdaj, ko lahko vsak zraven gleda!

Bumba‰ pa je le sopel: Naj gleda, ãe gleda! Bo vsaj vi-del kako se to prav dela! Bo vsaj vedel, kako se to na drob-no dela!

Toda, najsi se mu je Tereza ‰e tako nastavljala, jih jevendarle neko popoldne vsakega posebej poklical kognju. In je vsakemu posebej tudi velel, kje naj sede. Ti,mala, si res Ïe prevelika, da bi ãepela! je Fani ukazal napruãko. Tudi tebi, Ana, je Ïe ãas, da se nauãi‰ sedeti! je za-valil panj proti sestri. Pa vidva? je nato o‰inil deãka. Îespet se samo potikata! Se drÏita drug drugega, tako da nevem prav, kateri katerega kvari! ju je potisnil na tla. Natopa si je spodvihal brke in je rekel: Tako je to! Zmeraj smoiskali dom. Zdaj ga imamo. Zdaj tudi vemo, da nas tu zme-raj nekdo ãaka. Zato bomo veliko laÏje kako noã prespali podhrastom ali na skednju.

Juh! je zaplahutala Fana. Torej — gremo!?Kdaj gremo? je poskoãila tudi Ana.


51

Gremo, se razume, da gremo! je prikimal Bumba‰. Samo,ti Ana bo‰ tokrat ostala — ker: odslej bo zmeraj ena ostala!

Fu! se je uprlo dekle.Niã — fu! je povzdignil. Zdaj res ni treba, da bi tam celo

hordo drÏali na hrani. Pa tudi s Terezo mora nekdo ostati, dane bo tu, med Cigani, preveã sama. Vrag vedi, kaj vse jim tiãiv norih glavah! se je preko rame ozrl po Lacki romi. Natopa se je sklonil naprej in je govoril, kot bi jih nameravalposebej pomembne reãi zaupati: Poslu‰ajte me, taki ãasiso — treba je prekleto, prekleto raãunati. Treba je z nosom ins pametjo. Ker, jeseni bom Pi‰tija dal v ‰ole — naravnost tjav mesto ga bom dal. Zato pa tokrat tudi MeÏika‰ pojde zmano!

Tereza je trznila in se s strahoma ozrla k Halgatu.Niã — niã! jo je opomnil Bumba‰. Kar sem rekel, sem re-

kel. Bo‰ videla, da bo dobro. Naj se spotika, naj cvili, naj ‰kili— jeseni bo Ïe toliko stregel brusu, da bo lahko zamenjalPi‰tija. Pa tudi tako je: svet je pisan, le svet mu lahko odpreoãi.

Halgato tokrat ni zamiÏal.Le bliÏje k materi se je presedel.Pa tudi zveãer in ponoãi je potem silil k njej.Bog, da si Ïe tako zrasel, ga je pogledovala. Kar mimo-

grede si se potegnil; ãe ne bi bil Cigan, bi Ïe zdavnaj hodil v‰olo. Mogoãe pa bi jo Ïe celo konãal, kaj vem? Ampak — gaje poboÏala — mogoãe pa ti bo tudi brez ‰ole dobro. ·e sre-


52

ãa, da ima‰ zdaj Bumba‰a — bo‰ videl: on bo napravil ãlo-veka iz tebe!

Bo‰ videl, bo‰ videl, bo‰ videl — je kljuvalo v Halgatu,kajti zdaj so mu vsi po vrsti pravili samo — bo‰ videl,bo‰ videl, bo‰ videl. Bo‰ videl, da ti ne bo nihãe niti lasuskrivil na glavi! je zagotavljala mati. Bo‰ videl, vse bo ‰logladko, kot bi namazan kruh jedel! ga je trepljal Bumba‰.Bo‰ videl, tako si bova razdelila delo, da ne bo nobeden niãdelal! ga je potolaÏil Pi‰ti. In bilo je ‰e nekaj, kar mu jepravilo bo‰ videl — neka zati‰ãana votlost v trebuhu inÏelodcu in prsih namreã, ki je ni mogel niti izsrati niti iz-bruhati. In le–ta, bogme da, ni obetala prav niã dobre-ga.

Samo, da te ne bo preveã sram, mu je svetovala mati.Vse, kar ti kdo da, mora‰ vzeti, ‰e preden ti drugiã ponudi.Pa, Bog plaãaj, se mora‰ nauãiti reãi. Ali ‰e raje: Bog povr-ni. Kar, kar! Tudi, ãe naleti‰ na kakega komunista, mu takoreci. Ker: ãeprav ta bo morda zaradi tega nahrulil, mu bopotihem vseeno dobro delo. Saj tudi oni skrivaj verujejo vBoga, samo da si tega ne upajo priznati.

Bog plaãaj, Bog plaãaj, Bog plaãaj, mu je ‰lo teÏko z je-zika. Bog povrni, Bog povrni, Bog povrni, se mu je zde-lo ‰e teÏje. Zato pa je Ïe tudi sklenil, da tako paã ne bonikoli nikomur pravil. Kar bodo dali, bodo paã dali — ãepa ne, jim bo Ïe kaj izmaknil.

Pa na ãevlje pazi! je ‰e kar skrbela mati.


53

Na ãevlje? ni razumel. Odkar je pomnil, je bil namreãbos.

Paã, paã! Se je nasmehnila. Mari‰kine polonke sem na‰lapod pogradom. Mari‰ka jih je gotovo prav zate pustil.


54

5.

Halgato se je povsem zdramil ‰ele, ko so Ïe drncalipo po‰tiji.

Pomel si je najprej eno, potem ‰e drugo oko. Se ozrlpo ravnici, ki je bila vsenaokoli enako daleã. Po‰kilil je vsonce, ki je ostalo zadaj — prav tam nekje, kjer je osta-la tudi Lacki roma — in potipal cunjo, v katero je bila za-vita njegova skrivnost. Tu si!? se je vzradostil. Pa kako to,da si tu? Se je vpra‰al. Aj, aj! jo je spet pretipal. A samoda si tu — samo da si ti tu! je postrani pogledal Bumba‰ain Fano, ki sta hodila spredaj ob oslu. Nato pa ‰e Pi‰tija,ki je zvit kakor maãka spal ob njem na vozu. Vsi ti nam-reã gotov niso vedeli, da je imel namesto popotnice vnaroãju violino.

Pa kako tudi bi?Saj ‰e sam ni prav dobro vedel, kako se je zna‰la ob

njem na vozu.Minula noã je bila ena sama blodnja.Ni vedel, kaj je bilo huje: ko je v sanjah lazil naokoli,

ali ko je povsem buden leÏal v primeÏu vse telo obsega-joãe tesnobe in se sploh ni mogel premakniti. A tako v


55

snenih kot v budnih mislih ga je najbolj skrbela violina,ki je pri‰lekom sploh ni pokazal.

Ob njihovem nenadnem prihodu jo je zavil v krpo injo potisnil med podboj in koprive. Potem pa jo je ‰esamo skrivoma hodil varvat. In naj ga je ‰e tako zama-milo, da bi zganil strune, si je vedno znava dopovedal,da bo raje ‰e malce potrpel. Povsem gotov je namreãÏelel biti, da mu je Bumba‰ ne bo vzel ali celo razbil.

Zdaj — zdaj, ponoãi — pa se je violina na lepem na-veliãala svoje ti‰ine. Da: kakor Ïiva se je bila zganila inzabrnela. Da: prav razloãno jo je sli‰al skozi cimpranestene. In potem jo je Ïe tudi videl — skozi cimprane ste-ne. Strune so ji drhtele, kakor da bi se veter lovil vanje.Ali kot bi jih mr‰ili neki nevidni prsti. Glasovi, ki so sekar in kar izvabljali, pa so bili nerazloãni in zato skriv-nostni.

Îelel je doumeti to skrivnost.Ti‰ãal je glavo v steno, skozi katero se je videlo, a si ni

dalo prodreti. Ril je ob to oviro, skozi katero se je sli‰alo,a se ni moglo razumeti. Tolkel je in tolkel po tej lupinineãesa — Ïelel je vedeti — izvedeti to, kar se je najver-jetneje tudi samo Ïelelo razodeti. Toda, zaman. Oba, onin violina sta bila to noã ujeta v dva povsem loãena sve-tova. In ta obãutek je postajal vse bolj neznosen.

Potrpi! ji je pravil.Veliko reã bom napravil! jo je tolaÏil.


56

Vsem bom povedal zate! ji je pojasnjeval.In ãeprav ga ni sli‰ala, ji je govoril znova in znova: Po-

trpi! Veliko reã bom napravil! Vsem bom povedal zate!Vsem bom igral — in kdor ne bo Ïelel poslu‰ati, mubom vrgel kamen v glavo!

In je zdaj res odmotal gosli iz cunje, jih obrisal z roka-vom in si jih prislonil pod brado. Le toliko je ‰e poãakal,da je s sedenjem ublaÏil ‰epajoãi ritem kolesa, nato paje odloãno zarezal z lokom. Prvi ton je prasketal v jutra-njo ti‰ino, z naslednjimi je Ïe vsa zazvenela.

Osel se je spla‰il in z nekaj drobeãimi koraki hitrejepotegnil. Nato pa je obstal in je stal kakor vkopan.

Tudi Bumba‰ in Fana sta zastala.Halgato pa se je udobneje namestil in je znova pri-

stavil lok. Ne meneã se za zaãudene poglede, je zagoslalmelodijo, ki se je zdela temu jutru najbolj primerna.Mah za mahom se je sprehodil po strunah, in je Ïe zaãu-til, da mu je pesem stekla. Zdaj mu za vse drugo splohni bilo veã mar. ·irokih oãi je preko violine zazrl v Bum-ba‰a, ki je sprva grdo klel in otresal, nato pa se je le une-sel in je s pestmi uprtimi v bok ãakal. In prav sme‰en semu je zdaj zdel Bumba‰, ki kakor da ni vedel, kaj bi s tonjegovo muziko; bolj sme‰en, kot ãe bi tu sredi cestedvignil klobuk in zaplesal.


57

Huh! je poskoãil Bumba‰, ko je deãek konãno odne-hal. Zdaj vidim, da si res zme‰an! Zdaj mi je jasno, MeÏika‰,da bo res kriÏ s tabo! se mu je ves nasr‰en pribliÏal.

Halgato pa se ni umaknil iz voza. Razgrnil je cunjoãez kolena in previdno zavil lok in violino. Le s kanãkomoãesa je vmes popazil, ali se v starem ni razvnela preve-lika jeza.

Pa kak‰en cirkus je to? ga je Îlajfar zdaj nadiral povsemod blizu. Nor si in se zraven ‰e norega dela‰! Kaj, ãe bi mizdaj spla‰il Ïival in bi bilo vse to tam v jarku? Fu — kaj bi tipotem napravil! Pognal bi brus in ti porezal prste! Ja! In takobom tudi storil, ãe si samo ‰e enkrat kaj takega zmisli‰! muje poÏugal, udaril pa ga vendarle ni.

Pi‰ti, ki se je med tem jutranjim halgatom predramil, gaje dregnil z nogo in mu pomeÏiknil. Zdaj bo vsaj vedel, danisi nor, mu je za‰epetal v uho. Ker: zagotovo ne more bitinorec, kdor tako igra!

Halgato je odkimal. Ne bo, ne, je za‰epetal.Bo, bo! ga je dregnil oni. Samo, da ne bo priznal! Ker on

paã nikoli niãesar ne prizna!


58

6.

Tiste dni je imel Halgato velike oãi.Pa vendar nikoli dovolj velikih — kajti: Velika vejs

se mu je zdela veãja od vsega.Koderkoli se je ozrl, povsod so se preãili ‰iroki zido-

vi in so se gizdale visoke strehe. Kamorkoli se je napo-til, povsod so ga pogledovala velika okna in ‰iroka vra-ta. Za njimi pa je bivalo ne‰teto obrazov in gotovo ‰edrugih skrivnosti.

Pod kakim veãjim drevesom so osla ponavadi izpregliin ga privezali k vozu. Nato so raztovorili brus. Pi‰ti seje roãno oprl vanj in ga je potiskal ob po‰tiji mimo dvo-ri‰ã in podoken. Halgato pa mu je pomagal, ãe sta ko-le‰ãka zdrsnila v kotanjo, ali se namerila ob oviro. Bum-ba‰ je z zavihanimi rokavi in s suknjiãem, le ogrnjenimãez ramena, ponavadi hodil spredaj in se drl: Îlaaajfarjigredo, Ïlaaajfarji gredo, noooÏe brusijo, ‰kaaarje brusijo, se-kiiire brusijo, vsee brusijo! Pa spet: Îlaaajfarji gredo, Ïlaaaj-farji gredo, posooodo cinajo, piiiskre netajo, vseee poprav-ljajo — daaaj — te, dajte — vsem povejte — vseeem povej-te: Ïlaaajfarji so tu, Ïlaaajfarji so tu!


59

In ko so tako nekajkrat ‰li po eni in nazaj ‰e po drugistrani ceste, so ãez plotove Ïe kukali otroci. In Ïe so tudigospodinje in dekle prihajale na podokni. Îlajfarji so! soklicale nekam v hi‰e in hleve. Ali kaj imamo? Ali naj kajdamo? So spra‰evale. In so ponavadi pri‰li na prag ‰emoÏje, ki so se dolgo praskali po temenih in tuhtali, ãekaj imajo in ãe naj kaj dajo.

In so potem ponavadi odgovorili: âe kaj imamo? Menespra‰uje‰, ãe kaj imamo? Pa, kaj naj jaz skrbim za noÏe inpiskre?

Îenske pa, kot da so samo ãakale na tak odgovor. Ej,ej! so pomahale, in Ïe je Pi‰ti z brusom zavil na dvori‰ãe.

Bog s tabo lepa moja! jo je Bumba‰ pozdravil, ãe tudi jebila stara in grda. Vidim, da ima‰ pri tej hi‰i vse stvari nabrigi in tako je tudi prav! Je Ïe s pogledom doloãil mesto,kamor sta deãka postavila brus.

Saj, saj, je ponavadi pravila gospodinja, ti mo‰ki — kotda jih ni pri hi‰i! Potem pa je jela prina‰ati na dvori‰ãevse, kar je bilo potrebno brusa in popravila.

Bumba‰ je obesil suknjiã na kako vejo ali klin, si zavi-hal Ïe zavihane rokave in preveril, ãe je po premikanjubrusa ostalo v kotanji dovolj vode. Dvakrat, trikrat jepritisnil na pedal in zavrtel kolo, nato pa je prinesenepredmete razvrstil po deski in si jih poznavalsko ogle-dal. Aj, aj, ljuba moja! je ob tem zmajeval. Îe vidim, Ïevidim, da tu Ïe dolgo ni nihãe brusil. Hja! Pa tudi ta, ki je to


60

brusil — ne vem, ne vem? — ali je bil levak, ali pa je, Bog nedaj, vrtel na suho!?

Oh! je Ïenska takoj razumela. Na to sem pa ãisto poza-bila! In je pri priãi odfrlela po Ïganje ali vino.

Bumba‰ pa je pomeÏiknil in se je smejal kot cigan. Inje zavrtel brus, da so z Ïeleza poletele dolge Ïoltaveiskre.

A naj je bil Îlajfar ‰e tak spretneÏ, le reko je potem ‰lovse gladko. Povsem zagotovo pa se je zataknilo pri plaãi-lu. Îenska, ki je ves ãas stregla pijaão in je vmes ‰e otro-kom prinesla kak kos kruha ali suho sadje, je bila nam-reã nadvse preseneãena, ko ji je potem mojster namera-val ‰e zaraãunati. Jaaa — zakaj pa o tem niste Ïe prej zini-li? je zmajevala. Bi Ïe poãakala na kakega po‰tenjaka!

Po‰tenjaka! je pihnil Bumba‰. Koga vse ti ljudje nimajoza po‰tenjaka!

âe pa je res! âe pa je tu taka navada! je otepala Ïenska.Cigani tod paã ne prosijo denarja!

Prosim, prosim! je stari zaãel pospravljati orodje. Papaã ni taka navada. Je paã kaka druga navada. Tu se paãdvakrat potegne s kamnom in trikrat z jezikom, pa se hvali— poglejte, kako se sveti! Sveti! Seveda se sveti. Pa naj sevam kar sveti! In je potem pobral noÏe v pest in jih skrilza hrbet. No — ali je potem zdaj po‰teno!?

Ja!? Ja, Jezus na! je kriknila Ïenska. Le kaj bo zdaj na‰ re-kel?


61

In ta na‰ je ponavadi Ïe stal kje na pragu. Kaj je? jevpra‰al suho. Kaj se pa greste?

Kaj je, kaj je — vidi‰, kaj je! je zatoÏila.Heh! Je vzrojil oni in se je spet dolgo praskal. Pa sem

ti Ïe stokrat rekel, da ne imej posla s Cigani! Raj‰i z norci,kakor s Cigani — ti pa jih spet pripelje‰ v hi‰o!

Prosim, prosim! je Bumba‰ dvignil kazalec. Take noÏesem vam napravil, da se na njih ‰e muha poreÏe, poglejte —se je pobril nad zapestjem — sem ali nisem? ·e pravite, danisem, potem naj vas vrag vzame, potem paã ne bom zahte-val plaãila!

MoÏ in Ïena sta se molãe spogledovala. In sta s po-gledi drug drugega mehãala.

Kaj? No? je naposled zinil ona.Kaj — kaj? se je zmrdnil on.Bomo plaãali?Heh! Je odmahnil. Pa plaãaj! Ti si jih privlekla v hi‰o in

ti se jih bo‰ re‰ila! Kaj me briga! Pa ãetudi ti suknjo sname-jo! Si bo‰ vsaj enkrat zapomnila! je odvrgel nevidno bre-me in od‰el z dvori‰ãa.

To je seveda pomenilo, da lahko plaãa. Vendar, plaãanaj ãimbolj skopo. A ker Ïenska ponavadi ni imela de-narja — ali pa se je vsaj izgovorila, da ne ve, kje je moÏe-va denarnica — je potem plaãala v naturi. Zato je bilaFanina ko‰ara zmeraj polna, Bumba‰ev mo‰njiãek pazmeraj prazen.


62

Vãasih so tako ãez dan dobili toliko kruha, da ga jelahko ‰e âriãek jedel.

Vãasih toliko Ïganja in vina, da je Bumba‰ ves nasled-nji dan leÏal v senci pod vozom in klel maligane.

Vãasih toliko cunj, da je imela Fana vsak dan drugokiklo.

A denarja, ko Ïe reãeno, so zmeraj dobili bore malo.


63

7.

Za Veliko vejsjo je bila ‰e ena velika vas. In za njo ‰edruga in tretja. In tako vse v dalj in ‰ir. Neglede po

kateri poti si hodil in v katero smer si se napotil. Kajti,Ïe je tako na tem svetu, da vse poti nekam vodijo. Najgre‰ naprej ali nazaj, zmeraj odhaja‰ in prihaja‰ obe-nem.

Halgato je bil hvaleÏen temu poznanju.Zdaj se namreã ni veã bal, da bi od‰li po nepravi poti.

Niti, da bi kje predolgo ostali. Pa tudi o tem je bil pre-priãan, da bodo slej ko prej spet naleteli na Lacki romo.

Ti! je ‰epnil Pi‰tiju, ki mu je edinemu zaupal. Ali si tuditi Ïe Ïeli‰, da bi spet pri‰li domov?

Domov? se je zaãudil deãek.Tja! je zmignil oni. Nekam bomo Ïe pri‰li. Nekam mora-

mo priti, kajti jeseni bom ‰el spet v ‰olo.Jaz pa si Ïelim prav v Lacki romo, je priznal Halgato.

Samo malo. Samo toliko, da bi videl, ãe je vse ‰e tam.Seveda je tam, je odmahnil Pi‰ti. Samo da ni vse skup en

drek vredno.Halgato ni razumel.


64

V veliko veãjih hi‰ah smo Ïe stanovali, mu je pojasnjevaloni. Veliko bolje smo Ïe Ïiveli. Toda potem je pri‰lo zmerajkaj vmes in zmeraj so nas vrgli ven. Zato mi je zdaj za takereãi prav malo mar — ‰e najraje bi, ãe bi nas tudi v Lackiromi nagnali.

Kdo bi vas nagnal? se je smejal. Tereza? je pomislil. Te-reza vas je vendar pripeljala. Njej se Ïe zdaj me‰a brez Bum-ba‰a. Vrag vedi, ãe ne bo pri‰la celo za nami?

Ne vem, je skomignil Pi‰ti. Pa me tudi preveã ne briga.âe bo Bumba‰ nabral dovolj denarja, bom ‰el v Mesto v ‰olo.âe pa ne, potem bom pa najverjetneje pobegnil v Ameriko.

Halgato mu je to odrezavost malce zameril.Malce pa se mu je tudi zdelo, da jeseni ne bo denar-

ja za ‰olo.Kajti, ãe je bilo v vrãu dovolj vina, je Bumba‰ zdaj raje

poleÏaval. Gnezdil je v senci pod drevesom ali pod vo-zom in si izmi‰ljal zmeraj nove razloge za poãitek. Obtaki Ïegi so nori kmetje zagotovo na poljih, si je zatrjeval.Taka pamet pa: bolj jim sad izgoreva, bolj delajo. Ali pa: Obtaki Ïegi gotovo ne kuhajo. Le kdo bo jedel, ko pa usta Ïeli-jo samo piti? âe pa ne kuhajo, potem jih pa tudi ne briga, daso piskri luknjasti in noÏi topi.

Deãka sta zmeraj poãakala, da se je takole, iskoã iz-govore, povsem polenil. In sta potem, ko je vsaj Ïe naeno oko dremal, vedrila po svoje.


65

Lazila sta po Ïivih mejah in iskala jajca, ki so jih zneslepepeleãe se koko‰i. Oprezala sta za zgodnjim sadjem inga potem klatila, pa naj je bilo ‰e zeleno. Omuhavala stapo vrtovih, na katerih je bilo sicer veã roÏ kot pa uÏitnezelenjave. Vse bolj sta si Ïelela tudi na dvori‰ãa, a tam jebilo prenevarno.

Preklete pasje grinte! je pljuval Pi‰ti. Prav pri vsaki hi‰ije pes. Veãja je hi‰a, veãji je pes.

Ja! je pljunil tudi Halgato. Prav nas Cigane imajo pose-bej na piki. Za domaãimi se niti ne ozrejo, nas pa Ïe okoli vo-gala zavohajo.

Prekleto pasje sranje!Nekaj bo treba storiti!Ja! Nekaj bo res treba storiti!Smrtno roÏo bi morala imeti v Ïepu, se je spomnil Hal-

gato. Edino ta je zagotovo moãnej‰a kot pasja slina, je bilpovsem prepriãan. Baba Fikale jo nabira in su‰i. Vsi se jebojijo zaradi tega. Potihem, kakor z ozna‰em, govorijo z njo.

Eh, Baba! je odmahnil Pi‰ti. In njena trava! Kdo pa ‰e natem svetu verjame v to? Edino, kar bi res zaleglo, je lahko leãevljarska smola. Stopi‰ jo na kruhu in jo da‰ Ïivali, da jopoÏre. Samo, kje pa naj zdaj dobi‰ tako smolo?

Ja! Kje? se je obupan oziral naokoli. Ker, ve‰ — nekaj sipa morava izmisliti! Meni gre to Ïe po‰teno na Ïivce, da nimogoãe nikjer niãesar vzeti!


66

Pi‰ti je utihnil in na‰obil ustnice. Vem, da ti gre, je za-mrmral ãez ãas. Tudi Bumba‰u gre. Vsem Ciganom gre. Intudi meni gre vãasih malo na Ïivce — samo: v ‰oli smo seuãili, da to ni prav.

Kaj? se je vznemiril.To! je deãek pokazal z roko v Ïepu. Zato zdaj tudi ne

kradem veã. Prvzaprav — je potehtal — le vãasih ‰e kje kajvzamem. Ampak, ãe bom res ‰el v Mesto v ‰olo, potem pa za-gotovo ne bom veã. Ali pa — je nato spet potehtal — tudi,ãe bom v Mestu ‰e kdaj moral kaj vzeti, takrat ko bom velik,pa zagotovo ne bom veã.

Ko bo‰ velik! se je zdrznil.Ja, ko bom, je prikimal deãek, ki ni razumel vpra‰anja.Halgato je namreã zdaj prviã pomislil, da bo nekoã

tudi odrasel. In ta misel ga je tako prevzela, da jo je Ïe-lel ‰e premlevati. Ozrl se je nekam navzgor, kot bi sreãalsamega sebe v zrelih letih. In zagledal se je veliko veã-jega, kot je bil sploh kdo na svetu. In to se mu je zdelonaravnost imenitno. Nekako: Ïivljenja vredno. âakanjavredno, trpenja vredno. In potem se je ‰e velikokrat ozrlnavzgor, tja, kjer je stal on — on, res velik. In ãeprav sini bil prav niã podoben, je vedel, da je to on.

On.


67

8.

Fana je bila tako redkobesedna, da ponavadi tudi poves dan ni rekla drugega kot fuh! ali huh! Zato se je

zdela kot senca, ki Ïe od zmeraj nemo drsi za ‰epeta-joãim vozom.

Toda, taka je bila Fana, samo dokler niso pri‰li v vas.Îe pri prvih hi‰ah se ji je ãudno podalj‰al obraz. Tudi

ãelo se ji je polagoma zjasnilo in pod njim so za‰vigalevsega polne oãi. In ‰e: polotil se je je tak nemir, da ni veãvzdrÏala ob vozu. Stopljala je zdaj na eni, zdaj na drugistrani po‰tije, se vrtela, poskakovala, jih vse bolj prehite-vala ali pa je zaostajala. âe je Bumba‰ ni ‰e pravoãasnoopomnil, da naj se nikar spet preveã ne oddaljuje odbrusa, je za prvim ovinkom zagotovi ni bilo veã videti.A tudi ãe je morala ostati z njimi, je bila zmeraj vsa nasosednjem dvori‰ãu.

Svojega mo‰kega poslu‰aj zmeraj z enim u‰esom. Toda,poslu‰aj ga tako, naj misli, da ga poslu‰a‰ z obema! je ‰epe-tala Ïenski, ki ji je dovolila, da ji je pogledala v dlan. ·elepotem namreã, ko bo povsem prepriãan, da so ga polna tvojau‰esa, te bo pustil pri miru. ·ele takrat bo‰ lahko to drugo


68

uho hitro kam nastavila! jo je z obema rokama prijela zadlan in je ‰u‰ljala: Ker, tudi jaz, glej, se sploh ne dotikamtiste tvoje roke, s katero svojemu streÏe‰ in svojega prime‰!O, ne — tista je njegova in tista naj kar bo njegova! — Am-pak, povem ti, tako je, tako je ponoãi na vseh kriÏi‰ãih sli‰ati,da vsaki Ïivljenje dela samo tista roka, ki je samo njena!

Saj, saj, je vzdihnila Ïenska in se ozrla, ãe je moÏ negleda. Le za kaj drugega je ta roka pri hi‰i, kot da dela, jenjegovo roko hitro skrila pod krilo.

Tako! Zdaj pa me dobro poslu‰aj! Zdaj misli samo na tistoroko, ki je res tvoja! se je Fana zazrla v razprto dlan. Tako.Tako, je. Naravnost sem misli, kamor jaz gledam. Tako ãis-to misli, kakor jaz jasno gledam. In naj te ne bo niã sram —tudi, ãe ima‰ kje kak madeÏ, v tem madeÏu jaz ne vidim gre-ha. Samo —!?

Kaj? je dahnila Ïenska.Samo, ta ãrta Ïenske sreãe, ta, vidi‰, ki gre od tega do

tega brega, ta ãrta se tu, vidi‰ tu, neha. Ah niã ne de. Kerkar se strga, je bolje, da se tudi strga. Îe tu, glej, se ne-kaj spet dela. Ja, ja! Se zelo zelo dela — in bog ne daj, dabo ãrta!

Îenska si je oddahnila, tudi sama je pogledala. In jeprav rada verjela, da bo ãrta. A: Ne vem, ne vem? je vse-eno zmajala

O, ve‰, ve‰! ji je dekle objelo dlan. Neki mo‰ki je, ki te Ïedolgo gleda — te tako gleda!


69

Îenska je molãala.Dekle pa ji je za‰epetalo: Le niã se ne boj. Le ti bo‰ od-

loãila, ãe ti lahko tudi kam drugam pogleda. In kar bo‰ od-loãila, tisto bo tvoja sreãa.

Halgato je menil, da se Fani razodeva samo Ïenska sre-ãa. Zato je tudi ni upal vpra‰ati, kako bo, ko bo velik inko mu bo zagotovo potrebna sreãa. Toda, potem sta jos Pi‰tijem po nakljuãju zalotila s trgovinarjem.

Trgovine so bile sicer Ïe nekaj ãasa njuna poslastica.Dokler se ju trgovci niso naveliãali in ju jeli odganja-

ti, sta namreã lahko lepila nosove na izloÏbeno steklo inkukala v prostor, ki se jima je zdel pravcato razko‰je. Spogledi sta lahko otipavala, s pogledi sta lahko snema-la s polic, s pogledi sta lahko oku‰ala — ‰e sama nistaprav vedela, kaj ju je delalo bolj nenasitna: radovednostali lakota. In vãasih sta kaj prepoznavnega celo zavoha-la. Ali pa sta v pesku pred skladi‰ãem celo na‰la kaj be-lega. Kajti karkoli je kdo po nerodnosti stresel — sol,sladkor ali moko — vse se jima je zdelo enako sladko.Kar gagala sta od dobrega, ko sta lahko pobirala z oslin-jenim kazalcem in lizala.

No in prav taka rahla bela sled ju je potem privedlado ‰pranje, skozi katero sta lahko izmeniãno pokukala.

Huh! Saj to je Fana! je ‰epnil Halgato, ki je prvi poku-kal v skladi‰ãe.


70

Fana?S trgovinarjem je. In bere mu iz dlani.Figo bere! ga je odrinil Pi‰ti. Prav niã mu ne bere, je po-

kukal. Ampak jè! Iz dlani mu jè! Bog, jo bo Bumba‰ raztre-‰ãil, ãe mu povem!

Halgato se je nekaj ãasa obotavljal, sramoval se jesvoje nevednosti. Nato pa je le spet po‰kilil v ‰pranjo invidel, kako si je Fana obirala krilo in razmikala noge.Aja! je zmrmral. Tisto delata! In se ni mogel upreti, da nebi znova po‰kilil.

Pi‰ti ji je po vsem sodeã zameril. Ali pa je kuhal kajdrugega. Kajti trdovratno je ãepel v Ïivi meji in jo ãakal.Ko pa je konãno le pri‰la mimo, ji je stopil naproti in jikakor po nakljuãju prekriÏal pot. Z rokami globoko v Ïe-pih je stopal v‰tric z njo in si poÏviÏgaval. Spotoma paje, povsem naravnost, tako da bi ja opazila, ‰kilil v ko-‰aro.

Kaj je? je naposled zastala in je predala ko‰aro v dru-go roko.

Hm! se je namrdnil. Vidim, da nekaj nese‰. Nese‰ in nanas Cigane prav niã veã ne misli‰.

Skrila je ko‰aro za hrbet in hotela mimo.Toda, Pi‰ti je vztrajal. Dobro vem, da nese‰! Samo ne

vem, ãe je moka ali je sladkor ali je sol? Ampak, zdi se mi, daje sladkor! Ker trgovcem zmeraj najraje da‰ za sladkor!


71

Videl si? je spet zastala.Videl! je prikimal in nastavil dlan.Fana mu je iz zavojãka nasula zvrhek sladkorja.


72

9.

Tako so torej vedrili vsak zase.Kajti Bumba‰ je povsem pozabil na delo in denar

in je bil v tej odrevenelosti najraje sam.In bi tako ‰e kar drnjohal, ãe jih naposled ne bi ujela

nevihta. Tako pa je Ïe ob prvem zamolklem grmenjuposkoãil in zatulil v snetljivo popoldansko nebo.

Kaj sem storil — kaj sem napravil? je zastokal in si otre-sel zapacano in zaleÏano belo srajco.

Na vse sem pozabil — vse sem zapravil! si je pridrÏal od-pete hlaãe, ki so mu skorajda u‰le k nogam.

O, ti mati moja ciganska!Ti kri moja ciganska!Zakaj sem ravno jaz tak — zakaj sem ravno jaz tak be-

dak!? se je z eno roko drÏal za hlaãe, z drugo pa za gla-vo. Vi, vi prekleti Cigani, pa vse to zraven gledate in mi ni-koli ‰e pravi ãas niã ne reãete!

Pi‰ti, Fana in Halgato so tudi zdaj samo gledali.Kaj sem storil — kaj sem napravil? je zatacal proti njim.

Îensko sem si na‰el. ârno Ïensko sem si na‰el. Lepo Ïenskosem si na‰el. Dobro Ïensko sem si na‰el. Tako Ïensko sem sina‰el, ki ima posteljo. Ki ima kamin. Ki vam je rada mati.


73

Tak zlati zob sem na‰el. Vse sem ji obljubil. Vsem sem vseobljubil. Tudi sebi sem obljubil — zdaj pa tako! Îe spet samoleÏim! si je ‰el s prstom skozi lase. Îe spet samo smrãim!si je z roko otrl obraz. Îe spet samo gnijem in gnijem ingnijem in gnijem in gnijem in gnijem in gnijem in gnijem! seje s pestmi tolkel v ãelo in po vsem telesu.

Dolgo se je tako tolkel.Moãno se je tolkel.Patem pa se je sesedel in zastokal.Varvati moram to Ïeno, sem si rekel. Jo ãuvati, kot bi imel

samo eno. Malega moram poslati v ‰ole, sem si rekel. Gaiz‰olati vsaj za dimnikarja. Hãere moram omoÏiti, sem sirekel. Pametno jih moram omoÏiti, je na‰teval na prste. Vseto sem si stokrat glasno in stokrat potihem rekel — Bog mije priãa, da sem tako rekel in da sem tako tudi mislil — zdajpa ni spet niã!

O, ti mati moja ciganska!Ti kri moja ciganska!Zakaj moram biti ravno jaz tak Cigan!?

Pa saj bom ‰el v ‰olo, je tiho rekel Pi‰ti. Ve‰, da bom ‰el!·el bo‰! je Bumba‰ spet zatulil v oblaãino. Seveda bo‰

‰el. Naj se mi roka posu‰i. Naj se mi obe roki posu‰ita. Najse mi ‰e noga posu‰i. Ampak: ‰el bo‰! ga je sku‰al objeti.Noã in dan bom brusil, da bom za nazaj zasluÏil. Noã in danbom piskre krpal, da bom za naprej zasluÏil. âe pa ne bom,


74

se bom pa na ko‰ãke razrezal in se bom za svinjsko meso pro-dal! Kajti, ljudje, Cigani — to nas tako ne pripelje nikamorveã! Vse si obljubimo. Takega ãloveka iz sebe napravimo, dabi ga bil ‰e Tito vesel! Na koncu pa vseeno zmeraj za namiostane le tanki ciganski drek! se je razkoraãil in prdnil.

In ta prdec je bil znak, da so zaãeli pakirati.


75

10.

Bumba‰ je sprião svoje in nebe‰ke jeze pobegnil vgostilnico.

Fana je minila takoj za njim.Le Halgato in Pi‰ti sta spet ostala pod napu‰ãem ob

âriãku. Molãe sta nastavljala dlani velikim deÏnim kap-ljam, ki so udarjale naproti, in ugibala, kaj bo. Sprva seje ‰e zdelo, da bo veter zlahka scefral ãemerni nevihtnioblak. Potem pa se je samo ‰e srãnilo. VsevkriÏ so zase-kale strele, ãez in ãez se je prikotalil grom, zaletavi pi‰ paje lu‰ãil vogale in upogibal topole, da so bili videti kotbrezglavi begunci.

Da se ne bo‰ zdaj ‰e ti podelal! je vzkliknil Pi‰ti.O, ne! je Halgato v vetru lovil sapo. Samo — samo, kaj,

ãe tudi ponoãi ne poneha?Naj, naj! je odgovarjal deãek. Naj kar tri dni ne pone-

ha. Naj Bumba‰ res misli, da je tako zaradi njega.Pa kaj — se je zalotil. Misli‰, da ni?Ej — seveda ni!Zakaj pa je potem?Zakaj, zakaj? Bi pa res moralo treskati in noã in dan,

ãe bi treskalo zaradi ljudi.


76

Halgato je utihnil.Zdaj se je tudi njemu zdelo, da se Bog ne bi jezil za-

radi slehernega posebej. Vseeno pa si ni upal pomislitiniãesar, kaj bi lahko bilo tej neznani sili v zamero. Kajti— blisk je segel v oãi, tudi ãe si zamiÏal. Kajti — grom jesegel v u‰esa, tudi ãe si jih zatisnil. Vse — vse to ãemer-no je bilo zdaj tako blizu, da bi se ga zlahka dotaknilo.Potem pa — vrag vedi — le kako naj bi vedel, kaj bi mustorilo?

Cigani se zato tako bojijo groma, ker nimajo pojma! mu jekriãal Pi‰ti. Tudi Bumba‰ nima pojma. Nihãe, nihãe v tistitvoji Lacki romi nima pojma!

Pa ti? ga je spra‰eval Halgato, ki se je zdaj Ïe kopal vnalivu in slabih obãutkih. Ima‰ ti kaj pojma?

Imam! Seveda imam! se je drl oni. Veliko pojma imam!In nekoã ga bom imel ‰e veã! Nekoã ga bom imel toooliko! jesku‰al preglasiti grom, ki se je kotalil prav nad njima.

A deãek mu ni verjel.

Îlajfar je prigagal iz toãilnice, ko je bilo najhuje Ïe zdav-naj mimo. Glejte, na, glejte! se je oziral v ponevihtnonebo. Glejte, kak nebe‰ki mir in kaka vedrina! Gleda‰ ingleda‰, pa sploh ne more‰ verjeti, da je Ïe vse mimo! Stopilje v luÏo in zajel v ãevelj. In pa, da je na svetu ‰e vse tako,kot je bilo prej!


77

Ni bilo dvoma, da se je medtem spet opil.Najsi ga je toãil iz strahu, ali paã zato, ker je bila pri-

lika, oãitno je pil na veliko. Kajti srajco je imel razpeto inz vinom polito. Denarnico, ki jo je zmeraj ‰e pred saboskrival, pa je drÏal kar v rokah.

Tako, tako! je pokimaval ko je opazil, da sta osla iz-pregla in ga pokrila z odejo. Glavno je, da smo celi in zdra-vi! je potisnil obraz âriãku med u‰esa in ga poljubil.Glavno je — kaj pa jaz vem, kaj je lahko ‰e glavno? se je ozrlk deãkoma. Glavno je, da si ti moj mali Pi‰ta Baãi, je rekelPi‰tiju. In glavno je, da si ti moj mali MeÏika‰, je rekel Hal-gatu. Potem pa je ‰e tudi glavno, da vidva sploh nista izcukra in sladkorja — temveã sta vidva iz zdravega ãrnegalesa, ki ga nobena sekira ne razseka! ju je nadaleã pogladilpo laseh in se napotil nazaj v gostilnico.

Laãna sva! je zaklical Pi‰ti za njim in pomeÏiknil Halga-tu.

A! se je zamajal stari.Ja! je prikimal deãak.Hm! se je popraskal bumba‰. To pa paã ni dobro, da sta

laãna! To paã ne pomeni dobrega, ãe so ciganska deca laãna!je dvignil kazalec in je poÏugal proti vasi. Povem vam —gruntarji! kravarji! kulaki! — vrag naj vzame tako vas intako drÏavo in tak svet, na katerem Cigani stradajo!


78

Ko sta deãka, ne vedoã, kaj bi, zastala pred gostinskomizo, sta se jima ob podplatih naredili veliki luÏi. Bilasta namreã povsem premoãena. Toda, zrak v prostoru jebil tako ãudno razgret, da ju sploh ni veã mrazilo. Pogre-li pa so ju tudi pogledi, ki so se od ‰anka in preko pomizi namenili naravnost k njima.

Bumba‰ se je zavalil na klop in je ‰e zmeraj vlekel mi-sel, ki se mu je napletla Ïe zunaj: Povem vam, ljudje boÏ-ji, vrag naj vzame tak okraj, v katerem ciganska deca stra-dajo. Ja: vrag naj ga vzame! In naj vzame tako vas, ki ‰e dvehmalih ust ne morete nahraniti! Ja, ja, ljudje — ãe bi Tito tovidel — le kaj bi rekel Tito, ãe bi sem stopil in bi to videl? Nek vam — sem k meni bi sedel Tito! In bi vse plaãal. Jaz bi pil,on bi pa plaãal. Jaz bi jedel, on pa bi plaãal. In ãe Ïelim ‰e kajza po poti, bi me potem vpra‰al!

Tito, Tito! so godrnjali moÏje.Kaj bi Tito?Tito ‰e zase nima!On ‰e od nas jemlje, ne da bi komu dajal!Samo govori pa, govori, kot bi mu cigan jezik posodil!Govori, govori ja, in obljublja!Psss — vendar! jih je pomirjala toãajka. Pustimo Tita! se

je nezavedno ozrla na zid, kjer je visela Titova slika. BomÏe kaj na‰la, da se bosta mala najedla.

In jima je potem res prinesla.


79

11.

Deãka sta jedla in premi‰ljevala o vsem tem gostil-ni‰kem razko‰ju.

Îenska z ‰ankom je ves ãas prestavljala steklenice inpomivala kozarce. âe ji je kdo le pomignil, mu je takojspet na novo natoãila. V kotu so klobuãniki z nenehnovnemo metali karte in si po mizi po‰iljali drobiÏ. Veã gaje ‰lo iz dlani v dlan in iz pesti v Ïep, veã ga je bilo namizi. Pri vratih so se Ïe znani obrazi sreãevali z novimi.Glasno so si segali v roke in se trepljali po ramenih, kotda se Ïe lep ãas ne bi videli. Tu, pri njihovi mizi — semso se primaknili zmeraj le tisti, ki jih je pritegnila Bum-ba‰eva prepirljivost.

Vrag naj vzame! mu je bilo namreã zdaj vseskozi najeziku.

Vrag naj vzame takega kmeta, ki ves dan dela, vso noãpa potem spet tuhta, kaj bo jutri delal. Ni ãudo, da jepotem tak ko pes, ki je v lasni rep ugriznil: renãi, bevskain okoli sebe niã ne vidi. Nima ãasa ne za dobro jutro neza dober dan, kaj ‰ele, da bi s pri‰lekom postál. Nimaãasa, da bi se prav najedel, niti da bi se v miru posral, kaj


80

‰e le, da bi pri‰leku kaj ponudil. Potem se pa ‰e ãudi, daje zmeraj sam.

Sam, sam! so godrnjali moÏje.Bolje sam kot pa Cigan!Kmet paã raje dela, kot bi prosil!In ãe Ïe dela, potem paã lahko premisli, kdaj in kaj bo

komu dal!Ker: zagotovo ne bo dajal tistemu, ki k delu le zraven

gleda in se mu ‰e smeji povrh!Ej, kmetje, kmetje! je Bumba‰ spet pri‰el do besede.

Vrag naj vzame tudi vas, ãe tako mislite! Saj narobe misli-te! Ali sploh niã ne mislite! Mar nisem nekaj delal, ãe semva‰i Ïeni vo‰ãil dober dan? Mar nisem veliko napravil, ãesem jo spotoma po‰latal in poÏgeãkal?

Zdaj so moÏje za hip utihnili.Ja, ja! je Îlajfar obrnil oãi. Marsikero va‰o sem Ïe odne-

sel v steljo! Ali pa v seno ali pa v slamo!Oh, ja! Oh, ja! so se vznemirili.O na‰ih Ïenah in o belem kruhu se ti, Cigan, lahko le

sanja!Pa ‰e v sanjah ti zagotovo nobena ne bo dala!Ker v sanjah je le Bog gospodar, on pa Ïe ve, kako je

prav!Toda njegov ‰iroki smeh je vendarle zasejal dvom.

PodÏgala pa ga je ‰e toãajka, ki je njegove govorancijeoãitno sploh niso ‰le tako na Ïivce.


81

Ob mraku so se prepirljivci Ïe trdo prestopali. ·apke inklobuki so jim lezli s temena, kot bi imeli milnico v la-seh. Oãi so jim buljile in vilice so se jim pobe‰ale, kot bijim cvililo v zobeh. Tudi karte so vse poãasneje padalein kvartopirci so se vedno glasneje prerekali. Îe znaniobrazi so vse redkeje odhajali in so novodo‰lim zdaj Ïena vratih nazdravljali ter jih silili k pijaãi. Tudi na Bum-ba‰evi mizi je bilo vedno veã kozarcev. A to najverjetne-je le zato, da so mu potem lahko rekli: No, Cigo, zdajima‰ vino! Zdaj prinesi samo ‰e violino! Potem pa nam lahkonanjo vse svoje laÏi pove‰! Vse — vse ti bomo verjeli! Pa ma-gari nam zaigra‰ kako beli kruh je‰ in kako na‰e Ïene jebé‰!

Eh! se je potuhnil Bumba‰. Vrag naj vas vzame — vas inviolino! Jaz sem vendar Ïlajfar, ne pa kak cigo–migu!

Kaj, kaj? so vzrojili moÏje.Ves veãer tvoje kvasarije poslu‰amo!Kot cesarja ti dvorimo in ti plaãujemo!Zdaj pa, ko si se naÏrl in ‰e deco nahranil, bo‰ pa stis-

nil rep med noge!?Dobro, dobro, ljudje, saj smo ljudje!? se je ustra‰il Cigan.

Vrag naj nas vzame, ãe nismo ljudje! je poblisnil z oãmi,kot bi se pripravljal na beg. Toda, moÏje so ga obstopiliin so ãakali. Dobro, dobro! jih je pomirjal in tuhtal. Nato


82

pa se je v preblisku zazrl v Halgata in je rekel: âe je tako— ãe bi to res tako radi — pa naj vam potem mali za‰pila.

Halgato je dvignil roke k obrazu in zamiÏal. A omed-levica, ki je napolnila to miÏanje ga ni ubranila pred vsi-ljivimi pogledi. Bumba‰ ga je namreã z enim samim za-mahom pometel s stola in ga nagnal po violino.

Ko se je vrnil z belo violino v eni in z lokom v drugiroki, je dolgo tako stal med vrati. In je zazrl v obraze. Injim strmel naravnost v oãi. In ni umaknil pogleda.

In ‰ele ko je zares zmogel tako gledanje, je dvignil go-sli in pristavil lok.

Strune so v prostoru zazvenele povsem drugaãe kot naprostem, kjer je igral doslej. Zazvenele so tako, da somoÏje drug za drugim odstavili kozarce in so si pomen-ljivo popravljali klobuke. Muzika, ki je zaplala po gostil-nici, jim je pobirala besede iz ust, tako da je imela kmaluvso ti‰ino le zase. Deãek je zaãutil to njeno moã in je, neda bi nehal igrati, stopil na sredo prostora.

Tok, tok, tok! je tolkel s peto ob tla. Tok, tok, tok! je tol-kel zmeraj hitreje. Tok, tok, tok! je delal razpoloÏenje, dase je zdaj zdaj kdo prepustil in na mestu zaplesal.

Le Bumba‰ se je mr‰ãil in ga je gledal, gledal, gledal.A tudi zaradi njegovega neverjetnega pogleda je Hal-

gato igral ‰e in ‰e. Je izvabljal tako muziko, da so moÏ-


83

je od lepega praznili kozarce, jih metali ob tla in naroãalizmeraj nove.

In tisto, kar so mu potiskali v Ïepe, za srajco, za hlaãe,je bil najbrÏ denar.


84

Tretja knjiga

1.

Gusti Ka-ka‰ je bil prvi Rom v okraju, ki je po ljudski‰oli nadaljeval ‰olanje. Gusti Ka-ka‰ je bil pravza-

prav Pi‰ti. Vendar, kot da zdaj ni bil veã Pi‰ti. Tako se jevsaj zdelo Halgatu in tako so menili tudi drugi.

Îe, ko so zaradi njegovega vpisa prviã pri‰li tovari‰i izMesta, je bilo v Lacki romi ãutiti, da se dogaja nekaj ne-pojmljivega. Doslej so namreã v ta slepiã na robu ravni-ce prihajali le ozna‰i in policaji, ki so stikali za vseh vrstosumljenci in so zaradi njih vse po vrsti po‰iljali v boÏjomater. Zdaj pa je na lepem prispela delegacija, ki se jimje dobrikala kot misijon. Îenska z usnjeno torbico, ki bilahko bila medicinska sestra ali celo doktorica, je vsempo vrsti segala v roko in jih vztrajno spra‰evala, kateri jeKa-ka‰. In ãeprav so lahko le zmajevali in ji — Ïal — do-povedovali, da v naselku ni Ka-ka‰a in ne Ka-ka‰ev, se jimje ‰e zmeraj smehljala in je bila sploh dobra z njimi. Vem— vem, da je! si je pravila. Tu — tu nekje mora biti! je za-trjevala spremljevalcem. In oãe Lajo‰. In mali Gusti Ka-ka‰!In ‰e kdo njunih! Saj mo‰ka zagotovo ne Ïivita sama! KerRomi, vemo, Ïivijo zmeraj v velikih, raz‰irjenih druÏinah!


85

Vztrajala je od bivaka do bivaka, dokler naposled le niprilezla pred Bumba‰ev cimper.

Poslu‰ajte, prosim! je ogovorila Terezo, ki je na pod-oknih strgala prismojeno iz lonca in sploh ni dvignilaglave. Oprostite, da motim! je zdaj Ïe obupana, obstala.Ka-ka‰e i‰ãem! Jih morda poznate?

Ka-ka‰e? je dvignila glavo Tereza. Ka-ka‰e, je odkimala.Tedaj je iz cimpra po‰kilil Bumba‰ ki je seveda spet

dremal.Neke Ka-ka‰e i‰ãejo, mu je vrgla Tereza.O! je zazehal. O, gromska Ïvegla! Se je razsanil. Le kam

pa spet misli‰, Ïenska! Prestrelil jo je s pogledom, nato paje ves zravnan stopil pred pri‰leke: Lepo prosim, jaz semKa-ka‰. Lajo‰ Ka-ka‰. Veste, Ïena je prenora, da bi to vedela.Ker, veste, ona mi ni prva Ïena. In mi tudi ni prava Ïena.

Medtem ko so si Ïenske, predvsem pa spremljevalca,opomogli od ãudenja, je Bumba‰ poklical Pi‰tija. Potempa so le sedli na ‰tore in pruãke, da bi se pogovorili.

Kako naj povem, da se bomo prav razumeli, je Ïenskaodprla beleÏko in oslinila tintni svinãnik. Za vse nas — inzagotovo ne samo za nas — je to pomemben dogodek. Na‰adruÏba si v procesu vsesplo‰ne socialistiãne izgradnje Ïe vseskozi prizadeva, da bi vobãi napredek zajel vse druÏbene slojein posebej seveda vse tiste socialne skupine, ki so bile v sta-rih ãasih po krivem zapostavljene. No, in kot lahko zdaj lepo


86

vidimo, ta njena stremljenja Ïe dajejo prve rezultate. Gusti,ki je po svoji etniãni pripadnosti Rom, je uspe‰no konãalljudsko ‰olo. Zdaj pa mu bomo z zdruÏenimi moãmi omo-goãili, da se bo lahko izobraÏeval ‰e naprej.

Bogme, da bomo! je pritrdil Bumba‰, ki je v zakljuãkunjenega nagovora Ïe zavohal vpra‰anje. Tega, ali bomoali ne bomo, zdaj ne bomo veã tehtali! Mali Ïe ima en papir,da je pameten. Za naprej pa naj grunta. Naj tuhta. Naj cvili.âe ne bo sam lezel, ga tudi ne bo nihãe porival.

Îe, Ïe! je pohitela Ïenska. A vendarle ne smemo Ïe nazaãetku pozabiti: Gusti je kljub vsemu specifiãen primer!

Primer? je Bumba‰ ujel besedo, ki mu ni bila pogodu.Paã! je posegel prvi spremljevalec. Otrok ne stanuje v

kraju ‰olanja. Zato bo najverjetneje bival v domu.Glede tega pa — je pristavil drugi spremljevalec — do-

slej smo s skupnimi sredstvi podpirali le otroke delovnih lju-di, torej zaposlenih. Nekdo je paã moral garantirati za takavlaganja.

Garantirati? je spet posumil Cigan.Ja! je prikimal prvi spremljevalec. Obenem pa so morali

star‰i za otrokovo ‰olanje ‰e zmeraj tudi sami prispevati. Nemislimo, da je domska oskrba v tem primeru edini izdatek.

Bumba‰ je dvignil dlan in se namr‰ãil. Veste kaj! je po-tihem rekel trdo in s poudarkom. Mali je hodil v ‰olo podSrbi. Pa je hodil v ‰olo pod MadÏari. Pa je hodil Ïe zdaj tudipod Slavi. Nikoli ni bilo problema. Ker ãe so Ïe bili, sem jih


87

jaz s to dlanjo razre‰il. Ali pa sem jih s to pestjo raztre‰ãil, jenato pokazal ‰e pest. Poleg tega pa: Mali je hodil v ‰olo, kosmo Ïiveli ‰e huje kot Cigani. Mali je hodil v ‰olo, ko so mezapirali Ïandari. Mali je hodil v ‰olo, ko mi je umirala prvaÏena, njegova mati. Bogme, da — ãe bi ga videli, kako je ho-dil! In tako bo tudi zdaj hodil.

Îe, Ïe! je spet pohitela Ïenska. A vendarle se mi zdi, dase nismo prav razumeli: zdaj gre za vi‰jo stopnjo izobraÏe-vanja, ki je v mnogoãem zahtevnej‰a od ljudske ‰ole.

Ne moremo ga kar tako vpisati, potem pa vso skrb naloÏitidruÏbi na ramena, je pristavil prvi spremljevalec.

Le va‰a neposredna udeleÏba pri socialistiãnem razvojulahko res zagotovi uspeh va‰ega otroka, ga je dopolnil dru-gi spremljevalec.

Dobro, se je ‰e bolj zmraãil Bumba‰. Razumem, kajgovorite. Ker, ãe Ïe ne razumem vsega, pa zagotovo vem, kajmislite, je spet dvignil dlan in jih ni pustil do besede. Jazbom delal. Tereza bo delala. MeÏika‰ bo delal. Fana bo de-lala. Ana bo delala. Cela druÏina bo delala. Cela tovarna bonastala iz tega. Potem vas bom pa vpra‰al: bo to dovolj? Kervem, da bo. Ker ãe boste ‰e potem rekli, da ni — potem bompa pisal Titu!

No, no! ga je s pogledom poljubila Ïenska.Seveda bo, sta se ga v en mah dotaknila spremljeval-

ca. S takimi Ïulji je v na‰i druÏbi Ïe mogoãe priti do kar lepe-ga zneska.


88

2.

Pi‰ti je od‰el v Mesto s polno vreãko drobiÏa.Prav vsi so jo pred odhodom poteÏkali in vsem se

je zdela zajetna. Le Bumba‰ je ves negotov mr‰ãil ãelo instrigel z uhlji. Obisk z okraja ga je namreã neprimernobolj razrahljal, kot je to Ïelel priznati.

âemu sem ga pustil? je mrmral za vogali. Noben pame-ten Cigan ga ne bi pustil! Jaz, Bumba‰, pa sem ga ‰e porinil,ko se je obotavljal, ali naj skoãi. Ja! Kar tako v hrbet sem gasunil — niti roke mu nisem stisnil, niti v oãi ga nisem pog-ledal, tudi niã pametnega mu nisem, rekel. A ‰e ãe bi dajalÏival od hi‰e, bi jo prej vsaj poboÏal.

Le ãemu sem podpisal? je zdaj Ïe kar bledel. Le kdaj je ‰ekak Cigan kje kaj podpisal? je otresal nevihtno breme. Pasem zagotovo imel priliko, da bi se kako izmuznil. Lahko bivsaj koga drugega podpisal. Ali pa bi tam kako izmi‰ljenoime napisal. Pa naj potem tistega izmi‰ljenega primejo zabesedo. Naj ga drÏijo. Naj ga vpreÏejo. Naj ga morijo. Jazbom pa lepo naprej Ïivel. Kako bom Ïivel, tako bom Ïivel. Kajkoga briga, se je slepil — kaj koga briga.


89

A potem se je seveda spet spomnil, da ni podpisal Iz-mi‰ljenega, temveã sebe. In se je spet kujal nase. In jebesnel.

Dnevno kar nekajkrat si je oblaãil najãistej‰o srajco, siz dlanmi likal najbolj‰i gvant in se odpravljal v Mesto podeãka in po svoj podpis. Prav tolikokrat se je potem sla-ãil in je v samih gatah letal okoli cimpra in vse okrog poLacki romi. Vsi, ki so Ïe vedeli, kaj ga tare, so mu pri-trjevali, da mu ne bo lahko. Kajti, za prisluÏiti denar —in ga prisluÏiti iz meseca v mesec — za to si Ïe moral bitibel ali pa tat.

Niã ne bo. Treba bo, se je Bumba‰ konãno unesel.In takoj, ko se je odloãil, da bo le sku‰al zasluÏiti, je Ïe

tudi spet zaãel pogledovati Halgata.Ej, ej, MeÏika‰ — ti moj MeÏika‰! je vzdihoval. Ali zdaj

vidi‰, v kaj so naju zapletli? Naju — je poudaril — mo‰ka!Ker: z Ïenskami paã ne morava raãunati. Le kaj bo Tereza paFana pa Ana — njih lahko le prosit naÏeneva — a, le kdo jimbo dal denar?

Fana bere z dlani, ga je spomnil Halgato. Potem pa seje Ïe ugriznil v jezik kajti skorajda bi mu zaupal ‰e tis-to, za kar je vedel, da poãne Fana.

Dobro. Fana lahko bere z dlani, je pritrdil stari. Ampak,to je tako — tako, je potem bolje premislil. Glavna sva pa


90

le midva. Le ãe midva kaj skup spraviva, bo Pi‰ti nekoã gos-pod.

Halgato je zaãutil, da mu Bumba‰ ne ukazuje, ampakda ga, zdaj prvikrat, po tihem celo prosi. Tak obãutek gaje vzradostil kot le redko kaj. Odkar so pri‰li oni iz okra-ja in je zaãel Pi‰ti vse veã razmi‰ljati o Mestu, posebej pa‰e potem, ko je v to skrivnost tudi zares od‰el, se je nam-reã poãutil nadvse klavrno.

Bil je paã spet sam.Kot lesena goba prirasel na brvno ob cimpru — in

tudi sicer niã bolj kot taka goba Ïiv — je po ves dan vle-kel le eno samo leno misel. Pa ‰e ta se mu je ponavaditako razpotegnila, da potem ni veã vedel, kje in zakaj joje sploh zaãel.

âe pa ga je kdo le premaknil iz te odrevenelosti, je ‰ezmeraj gledal kot iz sna, in tudi ni bil za ta svet.

Naslednji dan je imel Îlajfar z njim ‰e veãje naãrte.Îe zarana ga je zdregal s pograda in jima pred biva-

kom na kruh narezal kar celo ãebulo. Ve‰ kaj, MeÏika‰!?mu je med zalogaji pravil v obraz. Veliko sem gruntal. Vsonoã sem tuhtal. Kaj bi midva pri vsaki kapelici raztovarjalabrus? Kaj bi vsaki kmetici vohala rit? Pa njenega Boga moli-la. Pa njene pomije jedla. Pa potem najnazadje niã dobila.Zmeraj velik niã ali pa majhen niã dobila! je Ïveãil ãebuloin je ‰e kar ponavljal ta svoj zakaj.


91

Povej mi, zakaj? Zakaj je to treba? Zakaj, pri vseh sve-cih, si ne bi kaj bolj‰ega zmislila.

Halgato je Ïe slutil, kaj.Zato tudi ni bil preseneãen, ko je potem Bumba‰ uda-

ril: Ve‰ kaj, MeÏika‰! Nihãe tu tako ne igra. Ali pa — le malojih tu tako igra. A tistih se bova Ïe znebila. Potlej pa, ni vrag,da se tem ne bi mastno zasluÏila.

Deãek je skomignil. Prikimal.A potem je le zamiÏal.Kaj!? ga je sunil stari. Se bo‰ zdaj spet posral?Ne! ga je pogledal deãek. Samo pijancev me je strah. A

to je pasja figa, ãe me je kdaj malo strah, je odmahnil.Tako, tako — fant! ga je lopnil Bumba‰. Lepo sva se to

zmenila. Dobro, da sva se zmenila. Videl bo‰, kako bova po-slej Ïivela. Vse, vse, kar nama bo ostalo — kar ne bo trebadati Pi‰tiju — vse bova zmeraj takoj zapravila. Zmeraj zapeãenko, za babo, pa za belo srajco. Zmeraj tako. Za peãen-ko. Za babo. Za belo srajco. Zmeraj: meni peãenko, tebi pe-ãenko. Zmeraj: meni babo, tebi babo. Zmeraj: meni belo sraj-co, tebi belo srajco. Bo‰ videl: Bumba‰ je res Cigan, ampakBumba‰ drÏi besedo.


92

3.

Ko je Tereza zaslutila, da se Bumba‰ in Halgato od-pravljata, je bila seveda spet vsa motna. A tokrat,

ko da je ni skrbelo le za mo‰kega, ampak se je z neko ko-majda zaznavno senco na obrazu ozirala tudi k deãku.Ves dan ga je tako le pogledovala. Pod veãer, ki se je resdelal iz same meseãine, pa ga je prijela za roko in ga jemolãe povedla k reki.

Sedla sta na prod, s stopali le stopalo od gladine. Inmati si je v krilo razgrnila zvitek, ki ga je ves ãas grela vdlani. Vedel je: bile so trave. Praprot, kristavec, koniceglogovega trna in druge. Ali ji jih je dala baba Fikale, alipa jih je skrivaj sama nabrala. Vedel je tudi, ãemu jih jeprav zdaj potrebovala.

·ãepec za ‰ãepcem jih je namakala v vodo in jih val-jala med palcem in kazalcem. Drobno kroglico, ki jetako nastajala, je kdaj pa kdaj prebodla s trnom, potempa jo je spet meãkala v dlani. ·ele nato jo je drobno zvilav krpo in jo opletla s prejo.

ârn je kot cigan! Lep je kot Cigan! Gleda kot Cigan in ‰ena strune ‰pila! je pravila, misleã na deãka. Stori mu kaj,mrzla voda, da ne bo ‰e nesreãen kot cigan! je potopila obe-


93

sek v reko. Ga dolgo tako v njej drÏala. Poslu‰ala vanjo.Si v njej ogledovala svojo podobo. Nato pa je obesekspet dvignila v zrak, ga med mrmranjem popljuvala inga, ‰e takega, mokrega in mrzlega, zavezala deãku okolivratu.

Voda mu ga ne bo nikoli snela! je rekla. Samo, naj mu gane sname Ïenska! Ker: naj mu ga raje ogenj sname, naj muga raje zgnije zemlja, kot pa, da bi mu ga vzela Ïenska! Natoje spet sedla.

Halgato si je otipaval amulet, ki ga je vlaÏil pod vra-tom, in se premagoval, da ga ni strgal. âutil ga je nam-reã kot ovratnico. Pravzaprav: kot samo ‰e eno ovratni-co.

Tereza je opazila to njegovo nelagodje.Presedala se je. Poka‰ljevala. Ga pogledovala. Pljuvala

v reko in siãila slino. Nato pa je le rekla: Grdo bi bilo, ãebi ti kaka vraÏja stvar odnesla pamet — zdaj, ko si Ïe zrasel.âe si paã Ïe zrasel. Pamet pa ti lahko na tem svetu marsikakaodnese. ·e najlaÏe pa ti jo lahko odnese Ïenska.

Eh! je zmignil in hotel vstati.Ne, ne! ga je prijela. Res je to! Ti ‰e ne ve‰! Îenska je kot

poletna senca. Ko enkrat leÏe‰ vanjo, veã ne more‰ vstati! Koenkrat pade nate, se veã ne izbrca‰ iz nje! A senca naredi iztebe le zaspanca in lenuha, Ïenska pa ti vzame pamet in tispije kri!

Eh! je spet otresel. Ni se bati. Ni se bati.


94

Ne, ne! ga je prijela. Res je tako! Ti ‰e ne ve‰! Marsika-teri ãrn in lep in pameten je zaradi Ïenske Ïe izgubil glavo!Poglej, Pici Pirc! Lepo Hrvatico si je pripeljal, na rokah jo jenosil, dvoje dece ji je v enem letu napravil, potem pa mu jepobegnila. Z dvoje male dece ga je, namigu‰a, sredi zime insredi lakote pustila. Poglej, Lepi Bedo! Táko Ïensko si je na‰el— mlado in zdravo. Potem pa se je v njeno mater zagledal,ki je kot skleda. Nekajkrat mu je bolj vroãe dala, malo boljje me‰ala, vraÏja stara, pa je lastni hãeri moÏa prevzela. Po-glej, Spodnji Rudi! Dvakrat se je zaradi Sarke vésil. Dvakratse je vésil, dvakrat so ga sneli. Pa se je potem, ko je Sarka Ïezdavnaj imela moÏa in deco, ‰e ustrelil. Ustrelil in k sreãizgre‰il.

Deãek je poslu‰al in se je ãudil.Se je ãudil, da mu je o tej stra‰ni Ïenski moãi pravila

ona, ki je bila mo‰kim tako pasje vdana.Kajti vedel je, kako je svoj ãas ãakala Mari‰ko. Kako je

ves dan pogledovala v daljavo in kako ga je ponoãi v snuvãasih klicala. Pa kako ga je potem prosila, naj vsaj ‰ekak dan ostane. In mu je skrivoma dolivala v hrano ãajiz babine ljubezenske trave.

Kajti vedel je, kako je zdaj zadrÏevala Bumba‰a. Kakoga je mreÏila s pogledi, kako ga je vabila z goloto in kakose ga je proseãe dotikala. Pa kako je potem, ko se je tudinjemu hotelo, storila vse, kar se mu je hotelo. Samo, da


95

bi ga omamila, samo da bi ga zmartrala, ga vsaj ‰e ne-kaj ãasa imela ob sebi.

Vedel je tudi, da je Tereza v nuji ‰e druge zalezovala.


96

4.

Zjutraj je oslovska vprega spet koleskala skozi vasi,ki se jih je Halgato spominjal s prej‰njih potovanj.

A tokrat Bumba‰ ni raztovarjal brusa, tudi ãe ga je kakagospodija zaustavila in ga res lepo prosila. Vem, mamka,vem! je odslavljal vse po vrsti. NoÏi so topi in v piskrih soluknje — staro Ïelezo je to in vrag ga jemlje — jaz pa se paãne morem na stotero delov raztrgati. A ãe se Ïe ne moremraztrgati, je pa vseeno prav, da grem naprej tja, kjer me najbolj potrebujejo, je otresal in plahutal. Ker, poglejte, je se-gal v notranji Ïep po kuverto, ki je seveda ni izvlekel,celo po po‰ti so poslali pome, sam prvi odbornik je napisalpismo: ,Pridite, gospod Bumba‰, takoj pridite! Vse je topo,vse je luknjasto, rja nas Ïre! Propadli bomo, zagospodarili,petletka bo pod vpra‰ajem, ãe nas takoj ne re‰ite!’ In kaj bomstoril? Seveda jih bom re‰eval! Bogme da! Saj me lahko sicer‰e kdo Titu zatoÏi! Vihal si je brke in hitel pred vozom, daja ne bi ujeli z delom. Za ovinkom pa si je potem plos-kal, si glasno pritrjeval in si reÏal. Tako, tako! jim je Ïu-gal nazaj. Zdaj pa kar blejite! Zdaj pa se praskajte! ·e pokolenih boste lezli za mojim brusom, tako vas bom zmehãal!


97

Halgato je dolgo tehtal pomisel, ki jo je naposled leizrekel: Vseeno ne vem — ne vem, ali je to dobro?

Ih! ga je o‰inil Îlajfar. Seveda je prav. Aduta imava v ro-kavu. Nikoli ga nisva imela. Zdaj ga imava.

Ne vem — ne vem!? je spet dolgo pomi‰ljal deãek. Mor-da ga imava? Morda ga nimava? Za Pi‰tija pa je treba za-sluÏiti.

Konãno je Bumba‰ osla le povedel s po‰tije in nato pokolovozu na neko dvori‰ãe. Hi‰ica, ki jo je zakrival div-ji kostanj in ki so se ji na streho naslanjale ‰tevilne kro‰-nje sadnega drevja, je bila majhna, a liãna. Na zasteklje-ni verandi so cvetele risalske roÏe, po stenah se je razra-‰ãal slak. In: Halgato se je ãudil in ãudil, ko je ugledal, datod bivajo Cigani.

No, MeÏika‰? je staremu godilo to njegovo ãudenje.Kaj pravi‰, MeÏika‰? Kaj zdaj poreãe‰, MeÏika‰? ga je lop-nil po lopatici.

Deãek seveda ni razumel.Bolj gleda‰, bolj ti rasejo oãi, je bil Bumba‰ skrivnosten.

Bolj misli‰, bolj te boli pamet. A tega seveda ne zgrunta‰: takdvor si je od vseh Ciganov na svetu lahko napravil le BáÏi-ka.

Deãek ‰e vedno ni razumel.BáÏika Jo‰ka, je pritrdil Îlajfar. BáÏika Jo‰ka Muzika‰!


98

Do BáÏike Jo‰ke ne moreta. BáÏika Jo‰ka poãiva! je suhorekel praÏnje obleãen mo‰ki, ki je pri‰el naproti.

Eh! se je namr‰ãil Bumba‰. Ne moreva? U‰ãipnil se jev nos in Ïe naslednji hip zatajil nejevoljo. Lepo prosim —lepo prosim, je snel klobuk. Ponoãi sva vstala. Pol noãi inpol dneva sva potovala. Prav toliko bova, se razume, tudinazaj grede potrebovala. Le kako bova hodila z mislijo, danisva niã opravila?

Ja! je pokimal oni. TeÏko bosta hodila. Kajti bosa sta inkonja nimata, je rekel, ãeprav sta bila obuta in sta imelaosla. Toda, kar sem rekel, sem rekel. BáÏika Jo‰ka poãiva inBog obvarji, da bi ga kdo motil, ko BáÏika Jo‰ka poãiva!

Dobro, je popustil Bumba‰. Dobro — bova pa poãakala.Kolikor bo paã treba, bova ãakala! si je besen nabil klobukin se vrnil k âriãku.

Kaj!? se je vznemiril oni.Kaj — kaj? se je ozrl Îlajfar, ki je v jezi Ïe spet gledal

izpod ãela. Izpregla bova. Îival napasla. Noge spoãila. Po-tem bo pa Ïe tako veãer. In le kako bo BáÏika Jo‰ka ponoãispal, ãe bo zdaj res ves popoldan poãival?

Oni se je ugriznil v ustnico in je dolgo srepo zrl v pri-‰leka. Oãitno je tuhtal, ali naj poskusi z drugim izgovo-rom, ali pa naj ju enostavno naÏene. Pa, kaj ste taki pre-kleti Cigani!? je potem meãkal praznino v dlani. BáÏikaJo‰ka ne daje vbogajme! BáÏika Jo‰ka ne prenese rev‰ãine!BáÏika Jo‰ka je Ïe dobil Ïivce od tega, vi pa le zmeraj spet


99

pridete! Iz ust bi mu vzeli, koÏo bi mu slekli, ‰e iz riti bi muizbezali, vse, vse bi raznesli in poÏrli, dokler BáÏika Jo‰kaspet ne bi bil prvi siromak!

Bumba‰ je zajemal sapo, da bi mrkemu Ciganu neka-ko pojasnil, ãemu sta pravzaprav pri‰la. A tedaj je meddebli sadnega drevja pricokljal starec. Zgrbljen in dro-ban se je zaradi ‰epave noge vseskozi nekako nagibalpostrani; prav zato si je med hojo pomagal s ãrno, z me-deninastimi obroãki okovano palico. BliÏal se jim je po-ãasi, pogledujoã jih ptiãje zvedavo in vsakega posebej.In ãeprav si je Bumba‰ Ïe snel klobuk in se mu priklo-nil, se je najprej ustavil pri svojem ãudnem ãuvaju in gadolgo o‰teval s pogledi. Ej, ej, Klanto‰, Klanto‰! je natozmajeval. Sli‰al sem te, vse sem sli‰al! Spet laÏe‰, spet ljudiodganja‰! Oroslana dela‰ iz mene, za gredga skopuha menapravlja‰! mu je poÏugal s palico. Ej, Klanto‰! Pri‰lekuniti dobro v oãi ne pogleda‰, potlej pa mi pravi‰, da si ganagnal, ker si mu Ïe od daleã videl v pokvarjeno du‰o!

Tako, tako, BáÏika Jo‰ka Baãi! je Bumba‰ lovil priloÏ-nost. Pétlar sem, a nisem pri‰el zaradi milo‰ãine. Pol noãi inpol dneva sem hodil, a nisem pri‰el zaradi sebe. Le tega ma-lega, tega gingavega se vam pripeljal!

Stari cigan je vzel iz notranjega Ïepa veliki robec, garazgrnil in si z njim dolgo brisal nos. Potem ga je spetskrbno zloÏil, ga vtaknil nazaj v Ïep in si z dlanjo popra-vil sako. Vidim, vidim, da si mi ga pripeljal, se je ozrl po


100

deãku. Samo, tega pa paã ne morem vedeti, zakaj si mi gapripeljal?

Ne boste verjeli, BáÏika Jo‰ka Baãi! je Îlajfar zavrtel klo-buk. Mali igra!

A! je poblisnil starec, ki je bil oãitno preseneãen.Ja! je zatacal Bumba‰. Îe od malega igra. Stra‰no igra.Hu! je oÏivel BáÏika. Jaz pa sem mislil, ga je gluh in slep.

Tudi jaz sem tako mislil, ki nisem vihrav kakor Klanto‰.Ja! je zdaj mencal Bumba‰. Mali je sam svoj in ãuden, a

vseeno igra. Res stra‰no igra. Res, BáÏika Jo‰ka Baãi, ko biga Ïeleli vsaj malo poslu‰ati? Ko bi mu hoteli vsaj toliko pri-sluhniti?


101

5.

Starec je sedel na verandi in je slastno vlekel billiard-ko. Nato je le velel Klanto‰u, naj mu pripravi violi-

no.Bumba‰ se je presedel na klopci, meãkal in spet gla-

dil klobuk ter vseskozi vdihoval. âe bi vi, BáÏika Jo‰kaBaãi, ki ste v vseh vógrskih in baãkih in banatskih ãardah‰pilali, ãe bi vi malega samo eno tako malo maliãko ãardozgovorili, potem bi bili Ïe na konju, je moledoval. âe bi vi,BáÏika Jo‰ka Baãi, ki ste vse velike ciganske bande skupaj‰timali in ste jim komandirali, ãe bi vi malega samo v enotako navadno bando zrinili, potem bi vam na‰a usta dosmrti poplate ku‰uvala, je napletal, ãeprav ga je stari po-slu‰al le z enim u‰esom. âe bi vi, BáÏika Jo‰ka Baãi, ki stes svojo muziko va‰ko in mestno in grofovsko gospodo Ïeni-li, ãe bi vi malemu samo eno tako gostijo zrihtali, potem bivam jaz z vsake gostije mladoÏensko torto prinesel... Ni in niodnehal, tudi ko je starec Ïe pobrenkaval in ga sploh niveã poslu‰al.

Halgato je razbiral, da te njegove molitvice staremuniso po volji. A kaj mu je mogel, Bumba‰u — Bumba‰ jebil paã Bumba‰. Vãasih tako omikan, da bi lahko v po-


102

povskem spremstvu hodil. Vãasih tako cagav, da so semu ‰e Ïenske v Lacki romi smejale. Potem spet jeznorit,da je vase ‰ãipal in bi si ‰e nos in u‰esa pogrizel, ãe bibilo to mogoãe.

No, muzika‰! se je starec konãno obrnil k deãku. No, paprisluhnimo, kaj ptiãi v tebi pojejo!?

Halgato se je potuhnil. Pridihnil. Le steÏka se je pre-magal, da ni spet zamiÏal. Violina, ki mu jo je BáÏikaJo‰ka ponujal, se mu je zdela prevelika in ãudna.

No, no! ga je suval Bumba‰. Prekleto, prkleto, prekleto!je meãkal klobuk. Kaj je zdaj — kaj, kaj, kaj je zdaj!?

Ne! je plahutnil starec. Pustimo ga! Prav ima! Prav je, dase drÏi nazaj. Prav je, da omuhava. Prav je, da ovohava. Pra-vi muzika‰ paã ne seÏe kar tako po tujem instrumentu.

Deãek mu je bil hvaleÏen za to potuho. A kljub tejhvaleÏnosti je potem raje razgrebel cunjo in vzel v rokesvojo belo violino.

Fu! je pihnil BáÏika Jo‰ka in zagrizel v ustnik, da je dol-ga pipa zadrgetala. Fu! si jo je nato s hitro kretnjo vzeliz ust in je udrihnil z njo ob mizo, da se je pepelnatopokadilo. Saj to! — se je ves spremenjen sklonil nad deã-kovo violino — saj to je Bela vrana!? Nato pa se je vesnasr‰en odmaknil, brez palice nekako na pol vstal, sezagledal v Bumba‰a... Klanto‰a... deãka... pa spet violino.


103

Saj to! — se je ãez ãas, ‰e zmeraj zroã v violino, sesedel— saj to paã ne more biti res, da bi bila to Bela vrana!?

BáÏika Jo‰ka!? je priskoãil Klanto‰ in ga pridrÏal nastolu. Vedel sem jaz, da to tako ne bo dobro!

Kaj — kaj si ti vedel!? je zaplahutal starec in ga je stol-kel po rokah. Ti, ti Klanto‰, ti kaãja bzika! ga je udrihnil ‰ez okovano palico, da se je moral, polizanec, umaknitipovsem z verande in je zdaj s stopni‰ãa prav po pasjepreÏal, kaj bo.

A BáÏika Muzika‰ se je le spet sklonil k beli violini.Poljubljajoã jo s pogledom, jo je poboÏal z razprto

dlanjo. S palcem je mr‰il najtanj‰o, potem pa ‰e vse dru-ge strune. Povsem od blizu se ji je zaziral v votlost, ki jebila edina ãrna. ·epetal je vanjo. Poslu‰al vanjo. Ji dol-go dolgo tako pihal v du‰o. Pa spet dolgo dolgo tako pri-slu‰koval. Dokler naposled ni zaãel prikimavati.

Pa je, si je pravil.Ona je.Bela vrana.V ti‰ini, ki je zavela na verandi in sploh vsenaokrog,

si je spet priÏgal ugaslo pipo. Slastno je vlekel njen belidim, cmokal njegov okus in pljuval odveãno slino. Plju-val je po mizi, po tleh in kdaj tudi Bumba‰u in Halgatupo nogah. A jih nista odmaknila; njegovo ãudenje ju jenamreã povsem zamaknilo.


104

Poznal sem ga, ki mu je bila usojena Bela vrana, je na-posled za‰epetal starec. Nikoli ni igral v nobeni ciganskibandi, ker ga nismo hoteli medse. Moral je hoditi po svojihpoteh, ãeprav je bil velik muzika‰, je pravil starec ti‰e —tako tiho, da ga je bilo komaj sli‰ati.

Bil je res nesreãen Cigan.Ime mu je bilo Mari‰ka.


105

6.

Da!Ta Mari‰ka ni nikomur zaupal, kaj in kako se je v res-

nici zgodilo. Drugi so pravili, kar so jim povedali drugi, je‰epetal BáÏika Jo‰ka Baãi. Enim se je zdelo povsem verjet-no, drugim skorajda ne. A vendarle: Nedvomno je, da jeprva vojna vzela Durlo Olaha, ki je zdaj na onem svetu ne-kako mojih let. In da je potem sama suha Ïalost — ali ‰e kakadruga zelo skrita bolezen — z leti vzela ‰e njegovo Ïeno Pav-lico. In da sta za njima ostala sama in nesreãna otroka —Mari‰ka, ki je bil starej‰i, in Juli‰ka, ki je bila kake tri letamlaj‰a. Zgodilo se je prav tako nedvomno, da so srbski Ïan-darji leta dvaintridesetega na meji zaklali madÏarskega pri-ma‰a Zoltana Bobalya Zingarusa, ki je na ãrno nesel ãezmejo bojda veã zlatega kot pa navadnega denarja. Tako zlatikot drugi denar so mu seveda pobrali. Dolgo pa se je v Ïan-darmerijskih magacinih prekladala njegova violina. Zanjonori Srbi paã niso imeli pojma, da je vredna stokrat veã odvsega njegovega denarja.

Da!Bila je to prava, ãrna s samim biksom ustrojena vio-

lina, kak‰no smo na tej strani meje videli le redkokdaj!


106

Da!Bila je prav taka kot tale moja, pa vendar bolj‰a. Vsa-

komur, ki je kaj takega somo enkrat sli‰al, je zapela sko-mina. Zato ni ãudeÏ, da smo si jo hodili takrat vsi cigan-ski muzika‰i ogledovat. Da smo kakor deca lukali skozipolkna in tako po otroãje nagovarjali Ïandarje, da sonam jo kaj od blizu pokazali. In tako je njena cena seve-da tudi v Ïandarskih oãeh rasla. A kaj, ko Cigani nismoimeli denarja. Le kaj bi gizdavi Srbi z na‰im drobiÏem.Ko pa so lahko vsakega ‰vercarja in prebega z drÏavnimblagoslovom zaklali in do kosti obrali? Le kaj bi rejeniSrbi z na‰imi grintavimi gosmi in koko‰mi, ko pa so jimljudje iz vasi prina‰ali stokrat bolj tolsto mito? In kaj binavsezadnje z na‰im ukradenim blagom, ko pa so naszaradi njega prav oni do mile volje lovili in nam ga je-mali?

Da!A prav dobro se spomnim: bil je mlad srbski Ïandar

Jolo Lukiç Jovica, rojen nekje pod Ni‰em. Nobena pre-velika skrivnost ni: kot vsi srbski Ïandari, je s spodnjimoãesom rad gledal za na‰imi. In se je v malo Juli‰ko —bojda zato, ker ga ni in ni hotela — tako zagledal, da jenjenemu bratu Mari‰ki zanjo obljubil samo ãrno pri-ma‰evo violino.

Da!Taka je ta zgodba.


107

Niã lepa ni ta zgodba.Bog jima odpusti, Jovici Srbu in Mari‰ki Ciganu!

Tisto noã torej, je brat s pretvezo privedel sestro v tistoPétarnovo bukovje nad mejo, ki ‰e danes bolj slabo, amolãe rase. Tisto noã mu je Ïandar vprião nje v zame-no izroãil ãrno violino pokojnega Zoltana Borbalya Zin-garusa, o katerega veliki muziki ‰e danes bajke govori-jo. Da, tako je bilo to — a kaj je bilo potem!? Morda seje brat veselil violine in ni niti slutil sestrine stiske? Mor-da je brat prisluhnil violini in je bil gluh za sestrine kri-ke! Morda je — kot so bili prepriãani, ki so mi o tem pra-vili — res z muziko zaspal in je spal vse do jutra, ko jebila violina Ïe bela. Kajti, prav to se je namreã zgodilotisto noã, da je bila zveãer ‰e ãrna violina, zjutraj Ïe bela.

Da!Taka! je BáÏika Jo‰ka Baãi prviã vzel deãku violino iz

naroãja. Kajti to, prav to je tista violina! jo je dvignil, jospet pogladil in jo poduhal. In ko jo je brat zjutraj tákozagledal, je gotovo Ïe slutil, da je na njej za zmeraj zapisa-na huda resnica. Kajti: dekle so opoldne na‰li na meji — dva-krat prestreljeno. In ‰e mrtvo samo zase krivo, ãe‰ da je ho-tela na ãrno ãez mejo.


108

7.

Sranje! je iztisnil Bumba‰. Vse mi gre po zlu, potem mipa ‰e tako sranje pride na glavo! se je u‰ãipnil v bra-

do. Ampak, poslu‰aj me, BáÏika Jo‰ka Baãi, se je potem do-mislil: Mali paã ni kriv, da ga je ravno ta ravbar spravil nasvet in da mu je zapustil ravno to zacoprano violino.

A? se je zganil starec, ki je ‰e zmeraj gledal kakor sko-zi meglico

Sranje, pravim! je ponovil Bumba‰. Vse mi gre po zlu,potem mi pa ‰e tako sranje pride na glavo! Ampak, poslu-‰ajte me, BáÏika Jo‰ka Baãi, zdaj sem temu nesreãniku prav-zaprav jaz oãe, violino pa tudi lahko zamenjava za kako dru-go, ãe mislite, da je ravno treba?

Kaj!? je starec zdaj v hipu razmahal meglico. Kaj pa sizmi‰ljuje‰, ti, ti pogoltneÏ, ti pasja senca!? ga je udaril porokah in mu zbil klobuk. Mari‰ka je bil na‰, Mari‰ka je bilcigan. Mari‰ka je bil na‰a, ciganska nesreãa — in kdaj smose ‰e Cigani odrekli svoje nesreãe, kdaj smo ji obrnili hrbet,kdaj smo jo zatajili!? je mahal proti njemu, kakor da mubo potrgal u‰esa. Nikoli! ga je ujel z vrhovi prstov. Razu-me‰, da je bilo to lahko le nikoli! ga je zadel ‰e s pestjo innaposled odnehal. Zapomni si to, da nikoli, se je potem


109

sesedel in ga ni niti veã gledal. Kajti: Mari‰ka je bil kaz-novan z osamo, a ni bil kaznovan s privo‰ãljivostjo. Kajti:Mari‰ko je bolela ta njegova nesreãa, nas pa ta njegova sa-mota.

Sranje, je zdaj Bumba‰ rekel sam vase. In se je praskalpo temenu, po licih, po bradi, in sploh ni veã vedel, kajbi. Ni namreã razumel nenadne starãeve jeze in takotudi ni veã prav vedel, kaj sploh ‰e lahko iztrÏita. Ali —ãe sploh kaj!? Kajti BáÏika je vse bolj obraãal glavo skoziokno in se brezvoljno oziral nekam navzgor, najverjet-neje v di‰eãe kro‰nje sadnega drevja ali morda celo podveke. Vse telo se mu je pomalem umirjalo in le noga muje vãasih trznila, kot bi se ga bil pola‰ãal spanec.

Pss! BáÏika Jo‰ka poãiva! si je zdaj celo Klanto‰ spetupal na verando. Ali vidita: BáÏika Jo‰ka poãiva, je pomig-nil Halgatu, naj pospravi violino in ju je rinil s stolov.

Dobro, dobro, dobro, ga je pomirjal Bumba‰, ki je vztra-jal na svojem sedi‰ãu. Tiha bova ãakala — res tiha. Saj sevendar nismo ‰e o niãemer domenili!?

Zmenili smo se, je rekel BáÏika, ne da bi obrnil glavo.Mari‰kinega malega bom vzel v uk. Dobrega prima‰a bomnapravil iz njega. Mogoãe zelo zelo dobrega.

Ampak, BáÏika Jo‰ka Baãi, se je vznemiril Bumba‰,kako: v uk!?


110

Tako! je pojasnil stari: Klanto‰ ga bo prevzel. Ostal bo primeni. Îe ãez nekaj mesecev vam bom lahko povedal, ali se bosplaãalo z njim res trdo delati.

Zdaj je Îlajfar kar poskoãil. Ampak, BáÏika Jo‰ka Baãi!je vzkliknil. Poslu‰ajte me — saj ga nisem pripeljal zatega-delj — saj nisva pri‰la tega prosit — saj to itak ne more biti!Enega, Pi‰tija, sem Ïe dal v ‰ole — v velike ‰ole sem ga dal— veliko breme sem si s tem naloÏil. Tega — je objel Halga-ta — vam ne morem dati — ker tega zdaj potrebujem! Temu— se ga je oklenil — temu bo ãisto ãisto dovolj, ãe mu kdokako bando, kako ãardo ali vsaj kako gostijo zrihtate!

Klanto‰ se je spet umaknil z verande. Oãitno je priãako-val, da bo starec spet besnel. A BáÏika Jo‰ka Muzika‰tokrat ni planil. In tudi govoril je naprej s tihim, ãudnozamolklim glasom.

Glejta, jima je rekel, pogledam vaju in vem, kaj vama jena pameti. Z ranjenim ciganskim pogledom in z jecljajoãocigansko pesmijo je paã mogoãe sluÏiti. Nobena Ïalost nimaveãje cene od ciganske Ïalosti. A noben tak zasluÏek tudi boljne obtiãi v grlu. Kajti, vem: Od birtije do birtije bosta ‰la inbosta tam ãakala, kdaj bodo dovolj pijani. Od sejma do sej-ma se bosta potikala in bosta tam ãakala, ali bo ‰e za vajukaj ostalo. Iz rovt v rovte bosta oprezala, ali se kje kaka rev-‰ãina napravlja k veselju — rev‰ãina, ki nima za dobro pijaãoin za pravo bando.


111

Pa potem?Potem bo zmeraj le ‰e potem.Dlje bosta lezla, globlje bosta bredla. Kajti niã bolj ne

ti‰ãi k tlom kot pétlarska kravata. In pijanska slava. Inprazna glava.

O, ja! je Îlajfar u‰ãipnil v deãka. O, ja! ga je ‰ãipaje po-vlekel z verande. Tega ne bom veã poslu‰al — tega paã nebom veã pu‰ãal v u‰esa! Nabil si je klobuk vse do u‰es injo s ‰irokimi zamahi zaplaval proti vozu. Naj se mu jezikposu‰i! Naj mu kri zvodeni! Naj mu iz riti zrase kopriva! Lekaj si ‰e ne bi zmislil: pétlarska kravata — pijanska slava —prazna glava!? Boj se takega Cigana: praÏnji gvant si nade-ne, pa se Ïe razglasi za popa!

Deãek je ujel samo ‰e Ïalostni starãev pogled, potempa ga je Bumba‰ Ïe vlekel z dvori‰ãa. Ta pogled se mu jezdel, kakor bi ga gledala usoda. ZgroÏen, prizanesljiv,usmiljen, pa vendar brez prave moãi in volje, da bi mupomagal iz primeÏa. Morda bi se iztrgal, ãe bi ga starecsamo ‰e enkrat poklical. Morda bi se uprl, ãe bi mu prejvsaj namignil, da se splaãa. Tako pa je bil ves pogovorena sama blodnja in zmeda. Jeziãek na tehtnici je drge-tal, a se ni zanihal. Celo oslovska vprega je Ïe spet kole-skala — leno, vdano, ne misleã niti stopaj pred sabo —kot da se ni niã zgodilo.


112

Tako je to na svetu, je godel Bumba‰ — s prestola ‰e Ci-gan Cigana veã ne vidi. Same velike in baha‰ke reãi mu ro-jijo v glavi, na kruh, ki ga je tudi sam vãasih stradal, pa nitiveã ne pomisli. A kako naj torej razume to na‰o muziko, kije taka prav zaradi lakote.

Ne vem, mu je odgovoril Halgato, ki res ni znal preso-diti.

O, ja! ga je potrepljal Îlajfar. Ve‰, ve‰! In stari je to zaãu-til, zato te je hotel imeti ob sebi! mu je pri‰epnil. Ti paã nepozna‰ BáÏike Jo‰ke Coprnjaka! Kri bi ti spil! Po svojem ko-pitu bi te naredil! Potem bi se pa vaÏil s teboj! ,Poglejte ga,glejte!’ bi pravil. ,Tega sem pa jaz napravil! Temu sem pa jazdu‰o vpihnil! Ta ni iz niãesar drugega kot iz mene!’


113

8.

Kakor je BáÏika Coprnjak prerokoval, tako se jima jetudi godilo.

V zakotnih va‰kih pivnicah in divjih vinotoãih so bilitisti ãas nadvse nezaupljivi. Sprva so ju zmeraj ovohavalikot vsiljenca, ki sta pri‰la z kdo ve kakimi skritimi name-ni. Pa ‰e potlej, ko so jima le dovolili, da sta sedla, jimaniso verjeli, da sta zgolj namernika, ki ju je ujela noã.Zanala‰ã in pomenljivo so si pravili o vseh ravbarijah, kiso se kdajkoli godile tod. Se‰tevali so ‰unke in koko‰i inãebre z mastjo, ki so zmanjkali v tem letu, in ju pogle-dovali, kot bi vso to bogastvo prav onadva odnesla. Ne-malokrat je tako Halgato moral igrati le za dobro voljo,ki je prepreãila, da ju niso ‰e bolj trdo prijeli in celo pre-mikastili.

Iz bolj‰ih gostilnic so ju vãasih tudi zares nagnali. Od-visno paã, na kak‰no razpoloÏenje sta naletela. ·e naj-bolj so bile njune ciganije Ïeljni nadzorniki, ozna‰i inmiliãarji, ki so podnevi v imenu socializma trebili ljud-sko trmo, ponoãi pa so se potem kesali. In le-ti so, k sre-ãi, za tak obliÏ in odpustke tudi najraje plaãevali. Zato jeimel Bumba‰ zanje zmeraj drugaãno zgodbo.


114

Vi ste pravi Titovi vojaki! Nekoã boste, morebiti, celo nje-govi generali! jim je nakadil in se ni ob tem drÏal prav niãnorãavo. Ali: vsaj ne tako zelo norãavo, da bi to lahkozaznali. Le vi, tovari‰i, boste lahko prav vedeli: Zgodilo se je,ko Tito ‰e ni bil Tito, ampak je bil videti tak, navaden, kotje paã vsak.

Pa so se tu v eni vasi kulaki zmenili, da bodo drÏali nahrani in plaãi takega uãenjaka, ki jim bo rihtal deÏ. A seseveda ni nihãe javil, ampak se je javil samo Tito. Kajpa-da so se takojci zmenili in napisali ãrno na belo. Pa pri-de Ïe prvi dan prvi kulak k Titu in mu pravi, naj popol-dan med peto in ‰esto, ko bodo njegovi hlapci poãiva-li, napravi rahel deÏ. ,Dobro,’ pravi Tito, ,samo pripeljimi vsaj ‰tiri take kmete, da se bomo o tem lepo zmeni-li!’ No, in res se tako zbere okoli njega vseh pet kulakov,on pa jih vpra‰a: ,No, kateri si zdaj res danes Ïeli deÏ?’

Prvi kulak je kajpada hotel deÏ. Drugi se je malce obi-ral in praskal, a vendarle privolil. Tretji je menil, da najbi raje deÏevalo jutri, kajti tega dne bi rad ‰e oral. âetrtije nadvse nasprotoval deÏju, kajti vse seno mu je leÏa-lo nespravljeno. Peti pa za ta teden o deÏju ni Ïelel nitisli‰ati, sa si je Ïe zagovoril kosce.

Tako jim je paã Tito velel, naj gredo lepo domov innaj spet pridejo, ko bodo vsi za to, da bi deÏevalo. Takose seveda ni zgodilo nikoli. Uãenjaka pa so nori kulaki lemorali hraniti in plaãevati, saj je imel pogodbo.


115

Pijani Titovi vojaki so seveda morali pritrjevati.âisto mogoãe da, so se spogledovali.Ker, ãe Ïe ni bilo tu, je pa bilo zagotovo kje drugje.Ker, ãe Ïe ni bil ravno Tito, je bil on kdo drug, ki je bil

njegove pameti.O, ne! jim je ogovarjal Bumba‰. Zagotovo je bilo tu! Ker:

nikjer drugje na svetu ni tako norih kulakov! In zagotovo jebil Tito! Ker: nihãe v tej drÏavi ni tako pameten kot on!

Oboje jim je seveda godilo. Kajti o kulakih, s katerimiso se vse dneve bodli, so bili povsem enakega mnenje.Pa tudi tisto o Titovi pameti, se razume, je bilo povsemna liniji. Zato so hitro dali za pijaão — in so hitro plaãali‰e Halgatu, ki jih je s svojo muziko varoval pred ‰e boljneverjetnimi Titovimi ukanami in podvigi.

âe pa nadzornikov, ozna‰ev in miliãarjev ni bilo na te-renu, je Îlajfar najraje mehãal Ïenske. Obletaval je kakostarej‰o kuharico, toãajko, ali seveda, ‰e najbolje, lastni-co. In ji je pravil táko Ïalost, da se ji je nemalokrat ‰esolza storila. Vãasih sta tako ‰e pred nekaj urami poko-pala slednjega bliÏnjega in sta mu vrgla v grob ‰e sled-njo paro. Vãasih spet sta bila namenjena na pogreb, panista imela ne za roÏe ne za venec. Ali pa je slednja urapreÏala kar nanju in jima je bilo to veseljaãenje zadnjamilost. A kakorkoli Ïe: ‰lo je. Skozi ‰ivankino uho — a


116

prav za toliko je zmeraj ‰lo. Tudi, ãe so starega ujeli ‰ena taki laÏi, kaj jima je prestalo drugega, kot da so se mupotem le smejali. Ali pa so ga, kveãjemu, kaznovali skako dóbi‰ pijaão manj.

Tako sta naposled naletela na gostilnico, v kateri stalahko celo dlje ostala. Bilo je to poldrugo uro hoda iz Ve-like Vejsi, doma, takorekoã. Zdanje je bilo odmaknjenood naselka, skorajda skrito v jel‰evju poleg reke, ki jetekla tudi blizu Lacki rome. Halgatu se je dozdevalo, daje velika voda vãasih ob veãerih celo zadi‰ala po Lackiromi. Zagotovo pa je v svoji leno premikajoãi se notri-ni iz tistih daljav kdaj kaj prinesla mimo. To neznatnodotikanje z vsem tistim njegovim ga je tako dramilo, daje po dolgem ãasu spet slastno segal po violini. In je lah-ko igral in igral, ne meneã se za poglede in naroãila.

A ni bila taka njegova navdahnjena muzika razlog, dasta se lahko nastanila na podstrehi in ostala. Razlog jebilo noro upanje stare lastnice Durgole Neni in njeneprav tako ne ravno mlade hãere Fride.


117

9.

Îe ko sta zavila na ozko, senãno dvori‰ãe, jima je bilonekako ãudno. Îenska, ki je oprezala s stopni‰ãa in

ki je, kot sta kasneje opazila, slehernega tako sprejela,jima je ponudila, da sta z vozom zapeljala v skedenj inda sta osla privezala v hlev. Ljudje se napijejo, ubogo Ïivadpa pustijo, da se vpreÏena pója po dvori‰ãu! si je zgovorilain je kot sraka nemirna predikala okoli Cigana: Vidva sekajpada ne bosta naÏrla!?

Hja! se je posmejal. âe Ïe na vratih tako velevate!?Ne, ne! je poka‰ljala in poÏrla. Prav niã ne velevam.

Vsak sam ve, kak Ïelodec ima in koliko ga glava uboga. Aljudje se nalijejo, potem pa niti veã ne vedo, ali so namenjenina most ali z mosta.

Hja! se je spet posmejal Bumba‰, ki mu je bila takaskrb nadvse prijetna. Tudi taki so, je kar naprej mrmral,vseh vrst ljudi je na svetu. Je treba res paziti. Je treba Ïe nazaãetku vse na svoje mesto postaviti. Zmikavte je najbolje Ïekar takoj odsloviti.

Ne, ne! je pohitela. Tu je gostilna in sem Ïe vsak lahkopride. Le kam bi pa pri‰li, ãe bi samo od po‰tenih kasirali! Sajne bi bilo niã prometa!


118

Zdaj Bumba‰ res ni veã vedel, kaj bi. Slekel si je suk-njiã, ga skrbno otresel in obral smeti. Nato si ga je spetoblekel, si zapel gumbe in se porihtal, kot bi stopal vnadvse gosposko gostilno. Le niã se ne bojte, ji je rekel.

Ne, ne — kje pa! se je zdaj prav dobrikavo nasmehni-la. Saj, vidva — vidva sta gotovo Cigana?

A!? je dihnil. Ja? — Kaj? A se ne vidi?Vidi, se vidi! se je ‰e kar smehljala. Pa ‰e kako se vidi! Saj

— saj drugaãe vama pa ne bi rekla! In Ïe ga je prijela zalaket in ga povedla ãez prag.

Znotraj ju je prevzela druga, mlaj‰a, ki ji je bila sicerkot v ogledalu podobna. Kasneje sta takoj vedela, da jehãerka.

Veste, mene je pa Ciganka dojila, je rekla, ‰e predenjima je sploh postregla. Mama ni imela mleka, pa je cigan-ka hodila, da sem pila. Do ‰estega meseca, pravijo, da je ho-dila.

Ja, tako delajo, je skomignil Bumba‰ — to se ‰e danda-na‰nji dogaja.

Res, res! je pritrdila. In je nameravala ‰e nekaj reãi, ase je ugriznila in odfrlela. In ju poslej ni veã ogovorila. Lepogled ji je zmeraj spet skrivaj zaplaval k njima. Pogled,ki sta ga zmeraj zaãutila, a ga nista razumela.

V noãi, ki se je zaradi treh pijanih in razsipnih ‰tudentovÏe v jutro levila, je k Bumba‰u spet prisedla stara. âez


119

ramena in Ïivot je bila zdaj zavita v ãrno, grobo pletenoodejo. V obraz, ki je edini kujal iz nje, je bila zaradi zas-panca zabuhla — kaj malega pa je morda tudi popila.Dolgo dolgo je tako le sedela in se je grbila k Bumba‰u,kot da bi se Ïe od nekdaj poznala. Potem pa mu je pravdo vrha natoãila in se kar in kar razgovorila.

To mojo je pa Ciganka dojila, je bila zaupljiva. Neka âot-ka. Nisem je od prej poznala. Je tudi poslej nisem videvala.Sem spra‰evala naokoli — pa je kar nekam minila.

Ja, je skomignil stari — to delajo.Kaj? se je zganila. Zgrabila.Kaj — kaj? je odmahnil. Svojo deco stradajo, da lahko

potem mleko drugim prodajajo.A, to, je rekla. Saj: to, je bila na lepem tiha. Veste: tudi

mi ji nismo dovolj plaãali. Po resnici reãeno. Nazadnje jisploh nismo plaãali. Jaz sem bila temu kriva, se je potrka-la in se je povsem od blizu zazrla v Cigana. Tako sem kri-va, da tega ne morem veã, je vzdihnila in je spet ãakala.

Bumba‰ je izpil na du‰ek in si je znova natoãil.In: ta Ïenska, ta Ciganica, ta âotka mi je potem otroka

urekla, je zastokala stara. Je rekla, da bo Frida Jalovica, dane bo nikoli rodila. âe pa bo Ïe rodila, bo lahko narodila sa-mo Cigana.

Bumba‰ je spet izpil in si je znova natoãil.


120

Pa potem? Je vpra‰al. Ali potem je?Ne, je smrknila stara — ne ‰e.Ker: sprva temu sploh nismo verjeli, sprva smo, Bog

nam odpusti, na to celo pozabili!Pri devetnajstih se je Frida prviã poroãila. In je z Jurã-

kom Juriãem Ïivela vse do leta petintridesetega, ko stase v zakonu brez dece skoraj na smrt pobila. ·ele prisedemindvajsetih je potem spet probala, ãeprav sta tak-rat Ïe skoraj vnaprej vedela, da ne bo sreãe. Zato mi je‰e dandana‰nji Ïal malega Abrahama, ki je z njo v jalo-vem zakonu svoja najlep‰a leta zapravil. Potem pa jenisem veã silila in tudi sama se ni pehala v zakon. Patudi drugaãe sva izgubili vsako upanje, saj sem ji, vragsi ga vedi, kak‰en vse svet spravlja v sobo, pa ni niã pri-jelo.

Edino, je potem pridihnila, edino s Ciganom ‰e ni na-neslo, da bi probala. Ker kako bo tako en-dva-tri s Ciganomprckala? Ampak jaz ji pravim: naj bo, ãetudi bo Cigan, samoda bo! Bo pa le nekdo, ki bo lahko za njo prevzel gostilno!


121

10.

Îe zjutraj je potem Bumba‰ zajtrkoval stepena jajcain prekajena rebra. In je bil sploh v taki negi, da se

mu spet ni prav nikamor mudilo.Napravil ji bom tega faãka — vrag naj jo vzame! je nami-

goval Halgatu. Ni zlodej, da ji ga ne bi naprckal! Ni take-ga copra, da se to ne bi enkrat prijelo! Pa: Ïenska je Ïenska— luknja je luknja! Pa: za to jo ima — ‰e nobena ni bila sle-pa! Toliko bom dregal, toliko se bom slinil — slej ko prej bomzagotovo zadel v njeno sreão!

Samo: ko ne bi bila taka klada! Ko se ji ne bi tam Ïepajãevina nabrala! Ko ne bi, vraÏja baba, Ïe ãisto poza-bila, kako se to veselo dela! Ker: jaz res gonim, jaz res‰vicam, ona pa me le gleda! Pa: ,Kaj bleji‰, kaj moli‰,Ïenska?’ Pa: ,Kaj je zdaj tu Boga in angelov treba? Rajese ti zdaj zanesi na kurca!’

Halgato je poslu‰al o teh Îajfarjevih noãnih morah inse nasmihal. Malo pa mu je, martirniku, tudi zavidal.Kajti, le stari je tiste dni v gostilni Durgole Neni zjutrajin opoldne in zveãer jedel. Le on si je lahko v shrambisam toãil vina. In le okoli njega sta se baburi vrteli — lekako bi se mu lahko drugaãe zdelo? — kot kuri okoli


122

petelina. Zato ga je draÏil z molkom. Ga tako iz dneva vdan bolj trdovratno opominjal, da to ni ravno ãastnakupãija.

Bumba‰ je to opaÏal, a je ‰e zmeraj predel. Ja. Je meã-kal, je mencal, je pogledoval stran, a je ‰e zmeraj predel.Pa — mali!? mu je skomigal. Ti nori, nori MeÏika‰! ga jedregal. Le zakaj bi midva zmeraj godla le na eno struno? Bigodla in zraven gledala, kako drugi Ïrejo, rigajo in prdijo? Leãemu si ne bi vsaj spotoma vzela, ãe se Ïe tako na ‰iroko po-nuja?

Ker, ve‰: te babe gotovo na samih cekinih leÏijo. Ka-morkoli se zlekne‰, kamorkoli seÏe‰, koderkoli zadene‰,spodaj gotovo sami denarci zvenijo. Zato tu zdaj splohni veã vpra‰anje, ãe jih bova dobila. Tu, MeÏika‰, grezdaj samo ‰e za to, koliko bova dobila. A malo Ïe ne bomoglo biti, saj jim ga bova vendar pustila — fotíva!

Halgato je zmeraj z istega brega z istega mesta zrl v rekoin s pogledom bredel. Vedel je Ïe, da bo reka prineslamalo tega, kar si bo zaÏelel. A vedel je tudi, da bo skorajzagotovo odnesla vse, ãesar bi se rad otresel. Kajti, to zreko se mu je Ïe od nekdaj dogajalo. Marsikatera nepri-jetna misel, ki jo je potopil vanjo, je enostavno minila.Marsikaka bol ali skomina se je tako stopila.

Zdaj — zdaj se je seveda spet nabralo vsega.


123

DrÏalo se ga je kot du‰ljiva meglica. Kamorkoli se jenapotil, je ‰lo z njim, mu bilo senca. On pa ni zmogelnadiha, da bi jo razpihal, razgrebel, razcefral. Niti toli-ko ni mogel pomoliti glave iz nje, da bi stvari prav videl,premislil, presodil. ·e Pi‰ti, edini, do katerega je res ãu-til, je od‰el v svojo skrivnost, ne da bi mu karkoli rekel.Da. Samo ‰e pogledovala sta se takrat. Se gledala, kot bise poslovila, ‰e preden sta se zares loãila. In edino, karje potem ostalo za njim, je bil tisti teÏki Bumba‰evvzdih, da bo zdaj paã res treba zasluÏiti.

A Bumba‰ — Bumba‰ je bil seveda Ïe spet drugauganka.

Vãasih pokonãen, da bi lahko Odre‰enikov kriÏ nosil.Vãasih zahrbten, da bi lahko kogarkoli kot JudeÏ zata-jil. Potem spet preraãunljiv kot cigan, ki je ob kriÏanjuÏebelj ukradel in je zaradi njega Bog razpodil Cigane posvetu. Predvsem pa: Zanj Halgato ni nikoli vedel, ali restako trepeta za Pi‰tija, ali pa se samo spreneveda. A pravPi‰ti je bil tista briga, ki je ni mogel kar tako utopiti.

Ne vem — ne vem, je zato konãno spregovoril. Ne vem,kateri dan je — a mislim: ãas bi bil Ïe, da greva!

Stari se je zdrznil in tokrat ni pogledal mimo.Mr‰ãil je ãelo, meril Halgata izpod obrvi, kot da ne ra-

zume. ·obil je ustnice in migal brke, kakor da tehta.Ugibal je vrat in sloãil ramena, kakor da se bo spet po-


124

tuhnil. Potem pa se je le vzravnal, si privzdignil klobukin se popraskal po temenu. Ja, jebenti! je vzdihnil. Ja, je-benti, jebenti, jebenti! Kako naj vem, kateri dan je in kolikoje ura! Kako naj vem, ko pa so me Ïe spet napravili za lenu-ha? se je s pestjo krepko kresnil po temenu.

In je, za ãudo, jel kar pakirati.

Seveda se ‰e ni vedelo, ali se v Fridinem trebuhu kajdela. Zato se je, kot ponavadi, spet zataknilo glede plaãi-la. Durgola Neni se je najprej kar skrila. In je niso pri-klicali, ãeprav je ‰la Frida vse do reke in gozda. Potempa, ko sta Cigana le vztrajala, se je le spustila s podstre-he. A je bila kot v ‰ipo ujeta ve‰ãa. Zaletavala se je izprostora v prostor, si najdevala zmeraj nova in novaopravila in se sploh vedla, kot da jih ne vidi niti ne sli‰i.

Bumba‰ jo je sprva grdo klel.Nato jo je lepo prosil.Naposled pa se je le domislil.Vrag naj vas vzame, vrag naj vas vzame, vrag naj vas vza-

me! je navidez odnehal. Pa tudi tisto seme naj vzame! Tako,ja: pa tudi tisto naj vzame!

Zdaj je Durgola Neni konãno obstala. Ko‰ãene rokeso ji obvisele in v udrte oãi ji je navrevala groza. Ne! jekomaj iztisnila. Kajti zgroÏenost ji je Ïe tudi grlo zalila.

Ja! je bevsknil Bumba‰. Naj klije, naj rase, naj zrase —a ven naj ne more, a ven naj ne more!


125

Ne! je spet jecnila. Ne!Ja! Ja! je pobliskal. Naj grebe, naj brca, naj joka — a ven

naj ne pride, a ven naj ne pride!Zdaj stara ni veã zmogla glasu. Zgrabila ga je za roko

in jo je krãevito tresla. Mu taka, nema in divja, nekaj do-povedovala. Ga vlekla iz kuhinje na hodnik. In s hodnikav sobo.

Vi‰, vi‰! je otresal Îlajfar. Zdaj — zdaj te pa ‰raufa —zdaj si pa nora! je popu‰ãal in ji sledil. Zdaj, ko te lahkosploh veã ne poslu‰am in ti lahko samo reãem: vrag naj jovzame, to tvojo noseão, saj ni edina. Na Vogrskem je ena trileta tako, táko, prekleto, dete nosila. Na Ruskem, tam pa jeimela ena dete v trebuhu, ko je Ïe govorilo.

Stara pa je s slednjimi moãmi odprla ploãevinasto‰katlo in jo iztresla. ·koda le, da je bila ta njena blagaj-na skoraj prazna.


126

11.

Ko sta se vrnila v Lacki romo, se je z Bumba‰em po-igralo nakljuãje.

Îenske so bile ves popoldan nekam ãudno tihe, kotda ju ne bi priãakovale, niti Ïelele. Tereza je strugala tistisvoj osmojeni lonec, ki ga sicer ni veã uporabljala in gaje jemala v roke le, ko je Ïelela biti sama. Fana in Ana pasta sploh iskali priloÏnost, da sta se lahko izmuznili iz-pred cimpra. Pa ‰e tam, za vogali, potem nista, kot po-navadi, ‰epetali in se hihitali, temveã sta se le topo intogotno pogledovali. Halgatu je odleglo, ko sta iz Tere-ze le izvedela, da o Pi‰tiju ni novic — torej, niti dobrihniti slabih. Bumba‰ pa je ‰e kar preÏal. âakal. Tudi samnajverjetneje v strahu, da bo izvedel kaj neprijetnega.Kajti sicer bi Terezo kar naravnost vpra‰al. In ona bi mugotovo tako tudi odgovorila. Tako pa sta omuhavala,tipala in spet dolgo molãala.

Najbolje je, ko gre‰, ko se ‰ele odpravlja‰, je pravil. Kaj-ti, takrat ve‰, da je vse prav in da so vsi zdravi, je pogledo-val proti Terezi. Je pa zato grozno, ko prihaja‰ — vse, vse dotedaj, ko ne pride‰, ne vstopi‰. Kajti, saj nikoli ne ve‰, ãe inkako bo‰ koga na‰el.


127

Ja, je skomignila. Vãasih je bolje, ãe ve‰, da te nikjer nihãene ãaka. Ker le ãe ni nikogar, se je sku‰al smejati.

Ja, je spet zmignila. S tem je kakor z otroki: ko jih dobi‰,ti ni nikoli prav. A ‰e bolj ti ni prav, ãe jih nima‰.

Zdaj je Bumba‰ kar bevsknil. Poskoãil. Ti!? jo je ustre-lil s pogledom. Tereza!? jo je zgrabil. Jebemti — pa nisivendar noseãa?

Jaz ne, je odkimala. Jaz, hvala Bogu.Îlajfar se je le za hip zmedel. Otresel. Krãevito po-

mislil. Potem pa, kot da je Ïe vedel. Odrinil je Terezo, serazkoraãil. Jebemti! je iskal s pogledom. In ker ni na‰el,spet in spet: Jebemti, jebemti, jebemti!

Ne kolni, je prosila Tereza — ne kolni ‰e nerojenega!A je ni veã sli‰al.Odpel si je pas in ga nameraval izveleãi. A ker bi mu

hlaãe padle, si ga je spet opasal ter na vso moã zategnil.Nato je iz ograje izdrl palico, jo v besu prelomil. Izvle-kel drugo, debelej‰o. Za‰vigal z njo in se napotil.

Fana! je kriknil. Jebemti pamet!Ana! je kriknil. Jebemti sreão!

Dekleti sta Ïe vedeli, da mu ne bosta ubeÏali. Zatekli stase k babi Fikale in upali, da ju bo stara ubranila vsajpred prvo jezo. Toda Bumba‰ je bil Ïe tako penast, da biga lahko z mrzlo vodo polival, pa ne bi zaleglo. Kakorpes je vohlajl po nevidni sledi, tolkel s polico po vsem,


128

kar mu je bilo v napoto in se tako drl, da so se kmalu vsiiz naselbine zbrali na oknih in podoknih.

Pa kaj se Ïe spet vreme me‰a!? so si rekli.To pa je tudi sam zlodej, da se med nami zmeraj kdo

najde, ki ga luft zajebava!In zato ni tu nikoli miru ne spokoja!Toda Îajfar jih sploh ni poslu‰al. Grgral je svoje vraÏje

molitvice, se zaletaval v vogale in lukal v pletenice incimpre. Dokler ni tako naposled izvohal, da sta se Fanain Ana potuhnili pri babi Fikale za kaminom. Prav, prav!je takrat zastal in si je z rokavom obrisal potno ãelo. Pra-vo, pravo mesto sta si izbrali! Tu vaju bom zdaj lahko odrl!Tu vaju bom Ïivi skuhal! je pokazal na babin kotel.

Dekleti sta se pritajili kot mi‰ki.Baba Fikale pa je ‰ele zdaj poãasi vstala in mu zasta-

vila pot. Kaj je? je vpra‰ala, kot bi jo premotil sredi ka-kega skrbnega opravila. Misli‰, da ne vem, kaj je? je po-tem, ko se za ãudo ni premaknil in ne odgovoril, dvig-nila velikansko ãrno kuhalnico. Rad bi ‰e naprej v mirugnil in drnjohal, to je! Samo zato bi ji rad spravil detece iztrebuha! ga je povsem nepriãakovano kresnila s kuhalni-co po glavi, da mu je odletel klobuk. Ti bom Ïe jaz poka-zala, pritepenec, ãe Ïe tu ni nikogar v hlaãah!

Baba!? Kar in kar ni mogel verjeti, da si je drznila na-denj. Ti — stara baba!? ji je bliskoma iztrgal kuhalnico injo zaluãal visoko nad stenami. Îe z naslednjim zama-


129

hom pa si je dal drobno in zgrbano starko ãez kolena inji je obral krila. Na! Na! Na! jo je neizprosno mlatil po riti.Na! Na! Na! je bobnal, da je bilo prav ãudno sli‰ati. Na!Na! Na! ji je pra‰il ‰tevilna krila.

Bog, da to ni od vremena! so si rekli zbrani.Ta je res nor!Temu se res me‰a!A vre‰ãeãi babi Fikale ni nihãe priskoãil na pomoã.

Kakor skozi ‰ipo so gledali, kako jo je potem spet posta-vil pokonci in z iztegnjenim kazalcem ukazal Fani in Aniproti domu.

Katera? je potem vpra‰al doma, zdaj Ïe ves tih in mi-ren.

Fana je pokazala na Ano.Dobro, je zamrmral. Kaj lahko bi zaklal napaãno. In ves-

ta, kako sranje bi potem to bilo? To bi bilo tako sranje, da bise mi ‰e sam Lucifer reÏal. A vidve, kajpada, ne bi bili niãe-sar krivi. Ker vidve paã nista nikoli krivi. Ker vidve — kje pa?— tudi zdaj, ko so vaju napumpali, nista niãesar krivi!

Fana je spet pogledala Ano.Dobro, je odmahnil, ena ali druga, isto sranje. Ker sranje

je sranje — do vratu sem zakopan v njega. Pi‰tija sem dal v‰ole — veliko sem si naloÏil. Zdaj pa naj skrbim ‰e za tegafotíva! Le kje mu bom med Cigani na‰el oãeta!?

Debeli Babiã jo je, je rekla Fana. Na silo.


130

12.

Bumba‰ je Debelega Babiãa zasaãil na pogradu in gakar za noge privlekel iz cimpra. Ker se je debeluh

sprva otepal, ga je Ïe spotoma po‰teno obrcal, zdaj paga je le ‰e pahnil v blato in se nad njim razkoraãil. Dol-go dolgo ga je potem tako le meril. âakal. âakal najver-jetneje, da se bo sam izpovedal. Ali pa, da se bo spetbranil. Kajti svojo veliko pest je imel Bumba‰ vseskozipripravljeno in ãutiti je bilo, da ga je po‰teno srbela.Toda, tudi Debeli Babiã je ãakal. Poãival. S celim licemse je prilepil na blato in je ‰iroko razprtih ust lovil sapo.

No? se je Bumba‰ konãno prestopil. Si ali nisi?Babiã je le glasneje zasopel in odkimal.Si,si! je Îlajfar poãepnil.Ne, nisem! je oni spet glasneje zadihal.Si, si! ga je s kratkim, a krepkim zamahom udaril po

sencih in je spet dvignil pest.A zdaj je Babiã prikimal.Tako, vidi‰, tako! je Bumba‰ spravil pest in pokleknil.

Kar je, je! — To se zmeraj prizna! — Tu ni kaj odvzeti! A zdaj,vidi‰, zdaj, ko to vem, zdaj se ‰ele zaãenja! Ker, kaj naj tevpra‰ujem: zakaj si to storil? Ko pa to dobro vem, zakaj se to


131

dela! Zato, bratec, vidi‰, zato je najbolje, da te Ïe kar koljem,da te ‰e pred veãerom zakoljem!

Ne! je oni pobrcal. Ne, ne bom veã! se je dvignil.Ne bo‰ veã!? ga je Îlajfar spet odrihnil in mu pobil gla-

vo nazaj v blato. Zdaj torej ne bo‰ veã! — Zdaj ko si Ïe! —Zdaj, jebemti, ko Ïe je, kar je!

Zdaj je Debeli Babiã zazijal. Oãitno ‰e sploh ni vedel,da je Ana noseãa.

Kaj pa? mu je Bumba‰ dovolil, da se je dvignil. Saj zato gre, prekleto! Vsi bi jih delali, nihãe pa jih ne bi hranil!Dve krili imam v hi‰i — ve‰, kako se lahko te namnoÏijo! Viboste pa ‰e zmeraj z rokami v Ïepih lazili naokoli in si jihdelali trde.

Ko sta se potem le pobrala, sta bila ‰e v Ïivem krogu. Koso namreã nehali padati udarci, so pristopili ‰e vsi, ki sose doslej drÏali postrani. ·e celo Grintavi Fico si je zdajupal v ospredje in se je glasno prerekal in prerival zotroki, ki so tudi Ïeleli ãim bolje videti.

Kaj? Kaj zijate? se je ozrl Bumba‰. Dobil jih je, kolikor jezasluÏil. In jih bo ‰e dobil, ãe se bo zdaj mulil. In jih bo vsakdobil, ãe se bo le kdaj mojih Ïensk dotaknil.

Kaj ne, da je tako — kaj ne, da je prav? je nato pristopilk staremu âejãu. Nadeval ji je in zdaj jo bo vzel. Brigal sebo zanjo in bo njuno deco hranil. Nikoli se ne bo spra‰eval,ãe je prav, za kar se dobro ve, da je prav.


132

Hm, ja — vidim, vidim, je prikimal âejã. âe ga je na svetspravil, ga bo tudi varval. Le kam bi pa pri‰li, ãe bi z decodelali kakor kukavica?

Debeli Babiã je stiskal zobe in si molãe otipaval mo-drice, ki so bile oãitno razsute po vsem telesu. In je le-zel vase. Se spreminjal v senco, ki si je Ïelela samo ‰e, daje ne bi nihãe opazil. In je, seveda, tudi ne bi o niãemervpra‰al. A zmeraj, ko mu je pogled zaplaval in ko se jenapravil, kot da govorijo o neãem, kar njega sploh nezadeva, ga je Bumba‰ dregnil in ga je zrinil na sredo kro-ga. Zdaj se bomo glasno zmenili, mu je poÏugal, tu predvsemi bo‰ povedal! Da bo poslej vsak vedel, da ti ne stopamkar tako na rep, ampak, da te lovim za besedo!

Vzel jo bom. Jo bom paã vzel, je zastokal Babiã. Samo, nevem ‰e, kam jo bom dal. Potem pa ‰e otroka. Ko pa nimamdoma.

Nima‰ doma!? se je Îlajfar spet razkoraãil. Ti, nima‰doma?

Babiã je obmolknil. In si ni upal niti odkimati.Nima, nima! so pritrdili drugi.Sestra ga je morala vzeti pod streho.·est otrok ima in ‰e sedmi je zdaj na poti.Tista, ki se tja znosi, bo res sirota!

Zdaj Bumba‰ ni imel veã moãi, da bi udaril. ·e kletev semu je zataknila nekje globoko globoko. Ne da bi Debe-


133

lega Babiãa sploh ‰e pogledal se je mimo vseh, ki so serazgovorili za njegovim hrbtu, napotil proti domu.

Tam se je zavlekel v cimper in se izjokal.


134

13.

Pi‰ti ni pri‰el niti poklapan niti sestradn.Kveãjemu nasprotno: Ïe ko je prihajal skozi Lacki

romo in ko je potem doma sedel na panj, je bilo na nje-govem de‰kem obrazu ãutiti nekam otrpel nasmeh, ki jekar trajal. Najverjetneje so ga zaãutili Ïe otroci, ki so senamerno podili okoli njega, a si nekako niso upali pre-blizu. Najverjetneje ga je zaãutil stari âejã, ki ga je Pi‰tiedinega glasno pozdravil. Najverjetneje ga je zaãutilBumba‰, ki mu je od domaãih edini stopil naproti in muje poloÏil roko na ramo. A zagotovo ga je zaãutil Halga-to, ki je kar obsedel na svojem brvnu in je bil sprva celov zadregi.

No vidi‰, da bo ‰lo, je rekel Pi‰ti proti Bumba‰u.In staremu je vidno odleglo.A zgodilo se je — morda prav tisti hip — ‰e nekaj: Pi‰ti

poslej ni bil veã otroãaj. In Bumba‰ mu ni bil veã stari‰,ki lahko namesto njega razsoja in mu veleva. Paã stazdaj Ïe sedla z ramo ob rami, kakor je lahko z Bumba-‰em sedel le redko kdo.

Ni se bati. Tam nisem edini tak, je pravil dijak. ·e mno-gih se drÏi rev‰ãina. Eni so celo iz Mesta, pa nimajo. Eni so


135

tudi vojne sirote. Eden pa je celo Rus — in ve‰, kaj zdaj to po-meni, ãe si Rus!

Bumba‰ po vsem sodeã ni vedel, kaj zdaj to pomeni,ãe si Rus, a je le prikimal. Ampak, povej mi, je povzdignil:ima‰ kje kak svoj kot? Ima‰ tudi posteljo?

Le kako ne bi imel postelje? je pihnil deãek.Je Ïelezna? Je vpra‰al stari.Îelezna.Pa nadstropna?Nadstropna.Haj! je bil Bumba‰ zadovoljen. Potem je to vse tako kot

v vojski. Ima‰ posteljo. Ima‰ hrano. Ima‰ red. Kaj bi si lah-ko ‰e Ïelel drugega? Ko sem bil jaz za stare Jugoslavije v voj-ski, si sploh nisem Ïelel domov. Eni so jokali. Eni so vsakveãer molili Boga, naj jih odre‰i. Eden je celo skoãil pod tank.Jaz pa sploh nisem hotel domov. Sem si rekel: ,Le kaj bo‰ ri-nil z deÏja pod kap? Le kaj te tamkaj ãaka?’ Ker me res ni niããakalo. Îene ‰e nisem imel. Oãe mi tudi ni ‰e prepustil bru-sa. Tam sem bil vojak, tu pa Cigan.

Tudi to zdaj ni veã tako — zdaj mi v ‰oli nihãe veã ne smereãi Cigan, je pripomnil Pi‰ti.

A da ne? se je res zaãudil stari.Ne! Zdaj smo vsi enaki. Naj kdo le proba!


136

Vsaj dva dni sta potem lahko deãka spet tiãala skupaj.Îe ko je Pi‰ti pristopil k oslu, ga je poãohal in ga od-

vezal, se je Halgato prijetno vznemiril. Îe sama pomisel,da ga bosta spet skupaj gnala na pa‰o, je zaplivkala stako radostjo, da je frcnil kamen nizko nizko, a daleãdaleã nad mahedravimi strehami. Potem pa mu je ste-kel v‰tric in je sploh pozabil, da nista tako hodila Ïe karnekaj ãasa. Smukal je suho travo, klatil jesensko listje inse odzival pticam, ki so vr‰ale v obronkih. In je bil splohtake volje, da bi ga najraje poljubil — ãrnuha v beli sraj-ci.

Zdaj bo lepo tu, je rekel. Zdaj bo krompir. Zdaj bo repa.Zdaj bo tudi sadje.

Pi‰ti se je smejal in se oziral naokoli.Ob reki so âejãevi razkosavali crknjeno svinjo, ki so jo

ponoãi privlekli iz Velike vejsi. Odsekano svinjsko gla-vo sta âáãi in Cíntor oprala v tekoãi vodi in jo natakni-la na rogovilo. Sinje lesketajoãa se stegna sta razvrstilaob produ in sta jih zmeraj znova ‰tela s pogledi. Ko dabi lahko imela Ïival tudi veã nog kot samo ‰tiri. Margapa je ãreva, s katerih je pobirala salo in mreno, metalakar v reko. Beli ãrevesni vozli, napolnjeni z zrakom, sovso to ogabo dolgo drÏali na povr‰ini.

Res bo lepo tu, je ponovil Halgato. Kmalu bodo Ïe tudijeÏi dovolj rejeni.


137

Pi‰ti pa kot da v vsem tem ni veã ãutil pravega mika.Hah! je pihnil. Ja! je zmignil. Vse bo, je prikimal — vse to.Samo, je potem odkimal — nihãe ne bo pravi ãas pomisli,da bo potem tudi zima.

Halgato je pridihnil. Pomislil. Zima? se je zaãudil. Se-veda bo tudi zima. A huj‰a kot lani ne more biti. Pa prav lanije bil ravno prav‰nji sneg za djájo na zajce in jerebice…

Ve‰ kaj! ga je o‰inil Pi‰ti. Ti ne razume‰ — mene to veãne zanima! Ker mene zanima, recimo, zakaj v Lacki romi nitrgovine? Pa me zanima, recimo, zakaj v Lacki romi ni nitigostilne?

Halgato je spet pridihnil. In dolgo dolgo kar ni veã di-hal. Vedel je da dijak ne zabavlja. A vedel je tudi, da bibilo prav hecno, ãe bi bila v Lacki romi trgovina, ali celogostilna. Kajti tod v trgovini paã ne bi nihãe niãesar ku-pil. V gostilni — v gostilni bi res kdaj kdo kaj naroãil, apotem tega zagotovo ne bi plaãal.

Seveda se ãudi‰, je blago rekel Pi‰ti. Kajti pomislil sem nanekaj, na kar kdo na‰ih gotovo ‰e ni nikoli pomisli. Saj ni-kogar od na‰ih tudi ne bi nikoli prepriãal, da je kaj takegasploh mogoãe. Pa vendar: bilo bi! Bilo bi, ãe ne bi bili Ciga-ni taki cigani!

Halgato se je res zaãudil, a mu ni zameril.Ni mu zameril, da se mu je gabila âejãeva crklina. Ni

mu zameril, da ni hotel z njim po krompir pa tudi ne


138

nad jeÏa. Ni mu zameril, da je govoril o Ciganih tako,kot so o njih govorili va‰ki. Ni mu zameril niti tega, daga je zdaj tako zbegal. Le iskal je vsaj neko drobno drob-ceno priloÏnost, neko neznatno moÏnost, da bi jima bilospet lepo skupaj. Da bi bila vsaj za kratek ãas spet zatop-ljena v kako skupno opravilo in bi bila zaãarana z ena-ko Ïeljo.

Pa zakaj si tako rad tam? je vpra‰al, ne vedoã. Kaj bi.Hah! je pihnil Pi‰ti. Zakaj, zakaj? je otresel.Vidi‰, tam se pa jaz ãudim, mu je potem pojasnjeval.

Tako, kot sem se vseskozi ãudil, ko sem tu po vaseh zaãenjalhoditi v ‰olo, tako se ‰e zdaj ãudim. Se ãudim in ãudim in ãu-dim. Gotovo bi umrl ãe bi se nekoã nehal ãuditi. Samo to naj-verjetneje ne bo nikoli, kajti na tem svetu je toliko vsega.

Vidi‰: to Mesto! Îe ãe ga samo voha‰, je to pravcatorazko‰je. Lacki roma res di‰i po svoje, a di‰i zmeraj ena-ko. Te vasi tu, vse do Mesta, vonjajo spet po svoje, a vo-njajo enako. V mestu pa se vsak ãas me‰a stotero in sto-tero vonjav. Komaj jih prepozna‰ in se nanje privadi‰, Ïete zaskominajo novi, neznani. Recimo, vonj starih tet, kigredo k ma‰i. Pa vonj golobov, ki vzletijo na trgu. Vonjsmolnatih pragov na Ïelezni‰ki postaji. Vonj sla‰ãiãarn,vonj pivnic, vonj restavracij, kolikor vrat vanje, tolikorazliãnih vonjev. Koliko razliãnih vonjev, toliko skriv-nosti. Saj ve‰: za vsako steno, za vsakim ogledalom, pod


139

vsako streho se nekaj dogaja. Ljudje prodajajo, kupuje-jo, kradejo, ‰pekulirajo, skrivajo, beÏijo, ãakajo. In nemislijo zmeraj samo na eno. Kot na‰i na hrano. Pa va‰kina delo.

Le kako me torej ne bi mikalo, da bi bil zraven?Ampak: tudi jaz bom enkrat zraven!Enkrat. Zagotovo.


140

14.

Vsaj to jesen je lahko Pi‰ti upraviãeno upal. Bumba‰se je sprijaznil z Aninim trebuhom in je bil spet po-

konãen. Halgato se je priuãil goslarskih zvijaã, ki sopraznile Ïepe. Dan se je dodajal dnevu, kot je to samopo sebi umevno: polagoma, skorajda leno. Stari âejã birekel: Tako se Ïivi, ãe se ne Ïivi krãevito. Halgato pa seje vendarle ãudil, da je zdaj, na lepem vse lepo in prav.Se je ãudil in se je potihem bal. Kajti, nekako ni verjel, daje lahko Bog zdaj z njimi tako usmiljen. Obãutek, da jeto lagodje le varljivo zati‰je, je bil trdovraten. Slutnja, dase jim za hrbtom spet kaj grdega dela, je bila Ïe kar ne-v‰eãna.

Vidi‰, taki smo — to smo napravili iz sebe: bojimo se svojesreãe! mu je ugovarjal Pi‰ti. Najprej molimo, prosimo, gre-bemo, se tolãemo zanjo! Deco bi prodali, mater bi zatajili!Potem pa, ko enkrat je, potem pa ji ne upamo verjeti! Ne grenam v raãun, da nas je kar tako doletela! Sumniãimo jo, jopreizku‰amo, vse prepriãujemo, da ne more imeti dobrih na-menov z nami! In le kako se potem sreãa ne bi slej ko prejnaveliãala te na‰e ciganije!? Mi pa seveda spet znova: tar-namo, toÏimo, kolnemo, jokamo! In so nam za vse slabo dru-


141

gi krivi! Deco bi prodali, mater zatajili, ‰e Boga bi znova nakriÏ pribili!

Zato, vidi‰, smo Cigani taki cigani! Zato mi ni niãlepo, da sem Cigan! Ampak mi gre to Ïe po‰teno na Ïiv-ce!

Halgato je premi‰ljeval te njegove besede.Mislil je same lepe misli. Odganjal je slutnje, s kate-

rimi bi lahko zameril sreãi. ·e melodije, ki jih je tiste je-senske dni izvabljal po birtijah in sejmih, so bile poskoã-ne, lahkotne, vesele.

A potem je le spet tre‰ãilo.Na dan, ko je v Lacki romi padel prvi sneg, je Tereza

ugotovila, da je tudi Fana noseãa.

Tokrat Bumba‰ ni besnel.Komajda se je zganil. Komaj, da je sploh prisluhnil.Da. Kar obsedel je na pogradu in jih je gledal, gledal.

Najprej Terezo, ki je le znova prikimala in zatrdila, da ninobenega dvoma. Potem Ano, ki je bila Ïe tako okrog-la, da tega ni veã skrivala. ·ele potem Fano, ki je ãepelav kotu in si je s krãevito stisnjenimi pestmi pokrivalaobraz.

V tem pogledu je bilo nekaj, zaradi ãesar se je Bum-ba‰ Halgatu prviã resniãno zasmilil. Prhnilo je med tes-ne stene, kot bi mrtvec rekel pogrebcem: Zakaj ste mi tostorili? Zlilo se je s ti‰ino, ki je bila teÏja, kot ãe bi voda


142

zalila u‰esa. ObleÏalo tudi med njimi, kot obleÏi ubitaptica.

·e le ãez ãas je Bumba‰ rekel: Vi niste ljudje. Vi nistemoja deca. In je ‰e rekel: Kako bo‰ kaj v Ïivljenju napravil,ko pa se vse sproti spremeni v drek? Kako si bo‰ sploh upalpomisliti, da bo‰ kam prilezel, ko pa te taka nesnaga ti‰ãi ktlom? Kako bo‰ — povejte mi — sploh mislil, ko pa niti nalastno deco ne sme‰ pomisliti, ne da bi te takoj kap!? Izpra‰ilsi je vzglavnik in se je vzleknil mrtvo, kot bi imel resprazno glavo. Njegove dolge, v zlo‰ãene saraste ‰kornjeobute noge, so ãrne molele z leÏi‰ãa. Njegova dolga rokaje zdrsnila ob strani in se je s hrbti‰ãem dlani dotikalavlaÏnih ilovnatih tal. ·e prsni ko‰ mu je le na hipe toli-ko zadihal, da je bilo to opaziti.

Tudi Tereza se je zgrbila v kotu in je prav tako dolgomolãe pestovala zlo voljo. Le vmes ga je kdaj pa kdajo‰inila, kot bi vendarle priãakovala, da se bo zganil inkaj okrenil. Kajti tudi njena muka navsezadnje ni bilamajhna. Dve jezikulji si je privlekla v hi‰o. Ni se ‰e pravnavadila na njiju. Zdaj pa bo dobila ‰e dva vre‰ãaãa.

Bila sem pri babi Fikale, tudi staro Margo sem prosila —naposled ni veã vzdrÏala — na kolenih sem ju rotila, naj jikaterea to ven postrÏe! Pa noãeta, babi — ne ena ne druga.Baba Fikale, ker nam tisti tepeÏ zameri. Stara Marga pa, kerda na‰im tega nikoli ne dela. Ker da ciganski popki niso kotdrugi! Ker da ciganski otroci niso nobena nesreãa! je povz-


143

dignila, pljunila in preklela. Kaj pa so potem? Sta zdaj tadva trebuha v eni hi‰i morebiti sreãa?

A Bumba‰a tudi ta njena ihta ni spravila pokonci.·e naprej je negibno bol‰ãal v strop. Njegovi temni

oãki sta bili kakor jezerci v mraku. Halgatu se je ‰e zme-raj zdelo: polni neãesa.

Fana je zaãutila, da je najhuje Ïe mimo.Da je stari tokrat ne bo pregnal. Da ne bo tepena.A prav zaradi tega, najverjetneje, jo je krivda ‰e bolj

skelela. Prva solza, ki ji je pripolzela po licu, je bila ve-likanska in lena. TeÏko, teÏko rojena — kajti Fana ni do-slej nikoli jokala. Potem pa, kot da se je njena trda natu-ra sesula. Solze, ki so ji navirale v oãi in ji kapale medprsti, so bile kakor hiter deÏ. Neulovljive in neustavlji-ve. âe pa me je nahecal! si solz ni veã otirala. Toliko me jehecal, da me je nahecal! je toÏila. PoÏviÏgaval je za mano —nisem se niti ozrla! Pravil mi je, naj zavijem v grm, sem celostekla mimo! Tako sem tekla da me je komaj dohitel. A ko meje zgrabil, me ni veã izpustil. Rekel je, da me bo samo takodrÏal — pa me ni samo tako drÏal! Vedno bolj me je stiskal!Tudi, ko sem brcala, grizla, me je samo ‰e bolj stiskal — dok-ler me ni tako prijel, da nisem veã mogla! Kaj sem potem ‰elahko storila? Potem sem bila Ïe taka, da nisem veã niãesarstorila! On pa zanala‰ã ni ‰el pravi ãas z mene! Ker on, onmi je to storil namenoma! On je hotel, naj bom noseãa!


144

Zdaj se je Bumaba‰ konãno zganil. Kdo? Je obrnil gla-vo. Kdo — prekleta fukara!? Prekleta, prekleta, prekleta!?

Debeli Babiã! je pojokala Fana.Babiã!? je otrpnil Bumba‰. âez ãas pa je potem poãa-

si vstal in molãe od‰el iz cimra.


145

15.

Tisto noã je Debeli Babiã preminil. Nihãe ni niãesarvidel, ne sli‰al. Le ugibali so lahko, kaj ga je vzelo —

njega, ki je bil zmeraj vsem na oãeh in ki se ni nikoli od-pravljal iz Lacki rome. Ko ga tako ni bilo na spregled Ïeves dan in ko se potem ni vrnil niti ponoãi, je bilo to se-veda Ïe povsem ãudno. Îenske so sluteãe postajale pribabi Fikale, moÏje pa so zborovali pri starem âejãu.

Bog ga Ïe ni vzel k sebi, so pravili. Kajti, on zmeraj vza-me le du‰o, telo pa mu je treba prinesti.

Vrag pa tudi zmeraj kake sledi pusti, so zmajevali. Kaj-ti, ‰e ãe iz koga mrtva‰ke ãrve napravi, potem to tako smr-di, da se takoj zavoha.

Baba Fikale jim je pritrjevala in je nalagala na ogenj,da je ognji‰ãe kar siãalo. Redko se je primerilo zadnjiãas, da se jih je toliko zbralo okoli nje in da so jo takoposlu‰ali. Morda najnazadnje, ko je od‰el Mari‰ka. Zatoje bila zdaj razgreta, da jo je kar stresalo. Ne, ne, kar takoga ni pobralo! je zgotavljala. Mlad je bil — zdrav in nabit.Nikjer ni imel nobene pege, nobene bule, nobene sumljivemehkobe, videlo se je to. Samo —! je nato pomenljivo po-molãala in je govorila ‰e ti‰e: meni se je Ïe ob njegovem


146

rojstvu nekaj zazdelo — ‰e ko sem mu popek zavezovala, meje nekaj spreletelo, da ne bo z njim vse dobro. Ja! Ja! je pri-trjevala in se je vroãiãna spra‰evala: ali je bilo to, da je ne-kje blizu krcnilo, kot bi kdo na oreh stopil? Ali je bilo to, daje nekje blizu ãrhnilo, kot bi kdo v vodo pljunil? Ali pa je mo-goãe celo srhnilo — srhnilo, kot bi mrtvec prdnil? A kakor-koli Ïe: dobrega ni znanilo, kar se mi je sli‰alo! In videli bo-ste: dobro se tudi ne bo izcimilo!

Zdaj so bili Ïe povsem prepriãani, da se je Babiãu na-pravilo nekaj stra‰nega. Posebej ‰e, ker tokrat tudi sta-ri âejã ni veã upal. Da. Celo posumil je, da je pogre‰a-nega nekdo zaklal. In zaradi tega ni bil le Ïalosten, tem-veã tudi besen. Zdaj z levico, zdaj z desnico si je Ïivãnovlekel bajusi, tako da si ji jih po vsem razmr‰il in so mu‰trlele kakor ‰a‰ po povodnji. Govoril pa je tako raztrga-no in ‰u‰ljavo, da so ga komaj razumeli.

âe se je to zgodilo? Kar se v Lacki romi ‰e ni zgodilo!Potem se je res nekaj stra‰nega zgodilo. A saj drugaãetudi ne more biti. Ker tujec ne more kar priti, ãlovekazadaviti in z njim na pleãih oditi! Sploh pa ne more tu-jec z Babiãem kakih raãunov imeti! Ko pa je Babiã odmalega tu kot privezan. Kaj torej? Bogme da, da se jelahko le to zgodilo: na‰ je na‰ega zaklal! Cigan zadavilCigana! Z velikimi usti je v lastno meso ugriznil! Le kdo,kdo bi to mogel biti?


147

Seveda so pogledovali proti Bumba‰u.A Bumba‰ se ni bal teh pogledov. ·e pred domaãimi,

ki ga niso zgolj sumili, ampak so bili kar prepriãani, niniti trenil. Slastno kot zmeraj je zveãil svojo jutranjo ãe-bulo. Pogoltno kot zmeraj jim je odjedel iz lonca, da jevsakemu ostalo le ‰e za Ïlico. Potem pa je spet poleÏa-val in vmes glasno drnjohal, kot da ga dogodek sploh nezadeva. Le sekirico je pustil zasekano v panj. In noÏ jeimel vseskozi na dosego.

Halgato ni vedel, kaj bi. Niti, kaj naj si misli. Krãevi-to je tuhtal, ali je sploh mogoãe — to: da je Îlajfar De-belega Babiãa zaklal!? In bolj ko so bili drugi prepriãa-ni, bolj je upal, da mu ni pustil krvi. Da ga je le malodavil. Pa malo ‰ãipal in brcal. Potem pa ga je le spodil izLacki rome. Babiã pa si seveda zdaj ne upa nazaj. Ali paniti noãe? Grintavi Fico mu, recimo, skrivaj prina‰a os-tanke. On pa tiãi nekje v loãju, jih po mi‰je gloda inãaka. âaka, da se bodo ljudje na‰ãuvali in bodo ‰li nadBumba‰a. Ali pa ga bodo celo prijavili milici.

Da.Halgato si je zelo Ïelel, da bi se vse dobro razpletlo.Noã je bila Ïe taka priloÏnost, ko se lahko stvari po-

tihem in na hitro uredijo. Debelega Babiãa bo recimozazeblo, ali pa ga bo prepla‰ila kaka noãna Ïival. Prikra-del se bo domov in zjutraj bo vsem odleglo. ·e sram jihbo, da so Bumba‰a tako grdo sumniãili.


148

A noã je bila stra‰na.·e preden so se vsi, ki so v tesnem cimpru tesno legli,

povsem umirili, se je prviã oglasilo. Sprva se je zdelo kotnaporno jeÏevo sopenje, potem je postalo vse bolj jeca-vo in ãlove‰ko. Prihajalo je izza stene, morda iz trav podobokom ali iz robidovja, ki je tam zadaj na ‰iroko raslo.Bilo je iz bliÏine in daljave obenem — na hipe tako za-molklo in votlo, kot bi prihajalo izpod zemlje.

Nobenega dvoma ni bilo: vsi v cimpru so to sli‰ali. Asprva so se pritajili vsak zase. Nobeden se ni zganil, todaprav ãutiti je bilo, kako otrpli vleãejo na uho in se vsebolj bojijo.

Aj! je rekla. Aj! Aaj! Aaaj! Kaj si mi to napravil? Zakaj —zakaj si mi to napravil?

Zdaj se je Bumba‰ dvignil v pogradu in se v sobnemmraku ozrl po ostalih. Res ni bilo dvoma: vsi so to sli‰ali.Fana in Ana sta se stiskali druga k drugi in sta si z dlan-mi pokrivali obraz. Tereza je negibno leÏala vznak in je‰iroko razprtih oãi ãakala. Halgato se je umikal od ste-ne in je ves ãas meÏikal. Ni si upal miÏati, kajti zdelo semu je, da bo to, nekaj, zdaj zdaj prhnilo povsem blizu.Pa tudi gledati si ni upal, kajti zdelo se mu je, da bo to,nekaj, seglo tudi po njem.

Toda, ne!Spet se je oglasilo tam daleã. Globoko.Aj! ko bi dahnil nekdo, ki mu jemlje sapo.


149

Aaj! kot bi vzdihnil nekdo, ki ga napolnjuje mora.Aaaj! kot bi stokal nekdo, ki nima veã glasu, da bi jo-

kal.Kaj si mi to napravil? Zakaj — zakaj si mi to napravil?Bumba‰ je potipal pod vzglavnik in priÏgal vÏigalico.

Z njo je potem prikuril oljenko, se v soju njenega razgo-revajoãega se plamena ozrl po prostoru. Se spogledal sTerezo, ki je bila ‰e zmeraj otrpla.

Pa kaj —? je ‰epnila. Kaj si ga ti res zaklal?Stari ni pritrdil. Niti odkimal.Toda, Halgato je vedel: Prav tako je takrat Tereza

spra‰evala Mari‰ko. In prav tako je Mari‰ka topo po-gledoval skoz njo.

Îoltavi plamenãek pa je poplesaval na tenju, poletavalkvi‰ku in se spet povsem medel razgoreval po oljenki.Njegova nejaka svetloba je utripala na stenah, predme-tih, obrazih — jih na hip povsem razloãno izrisavala, pajih je spet potapala v temnino. Tako nekako, v nepred-vidljivih presledkih, se jih je loteval tudi strah. Zdaj zdajso tiãali zasaãeni, v pozoru, nekako na preÏi; vsak posvoje so ugibali o teh skritih glasovih, nihãe si ni upal onjih karkoli reãi. Potem pa so spet zadihali, se upali pre-mikati. Bumba‰ je potipal svoj veliki Ïepni noÏ, ga odprl.Potem je med staro ‰aro za posteljo izbrskal ‰e enega,veãjega. To, kar se je zaredilo zunaj, je bilo na lepem


150

mogoãe prerezati, razparati, zabosti. In s prião tegaobãutka jim je vselej malce odleglo.

Oni so. Nihãe drug ne more biti, je preudarjal Îlajfar.Radi bi me dobili ven.

Oni? je spra‰evala Tereza.Oni, oni si je dopovedoval. Ne upajo si predme. Ne upa-

jo si mi pogledati v oãi. Kar tako bi me radi. Izza hrbta. Zodejo na glavi.

Eh! je odkimala Tereza. Stari âejã jim tega ne bi dovo-lil. On bi raje milico poklical. âe je Ïe tudi ni?

âejã, âejã! je odmahnil. Pusti njega! Kdo pa ga ‰e splohposlu‰a!? Na‰i niso veã kot nekdaj! To je zdaj banda! Ker ãebi tu ‰e kdo koga kaj poslu‰al, potem ne bi bilo vsega tega!Je spet odmahnil. Pogled pa mu je napolnila tista pasjaÏalost, ki je Halgata te dni tako ganila.

Potem je bilo dolgo dolgo vse tiho. Niti lesni ãrv se nizganil. Tudi noãne ptice so potihnile. Vse, vse je tuhta-lo, ali je Bumba‰eva krivda res tako velika? In pa — alibo taka tudi kazen?


151

16.

Aaaaj! je reklo, ko skoraj niso veã priãakovali.Îlajfar je poãasi vstal, po prstih stopil k izhodu in

si nabrusil noÏ ob hlaãnico. Niso vedeli, kaj namerava.·e najbolj se je zdelo, da bo kratko malo sku‰al pobeg-niti iz Lacki rome.

Kaj si mi to napravil? je reklo. Zakaj — zakaj si mi to na-pravil? je zakrulincalo iz globine. Nikoli veã ne bom jedeliz domaãega piskra!

Zdaj je Bumba‰ brsnil v deske, s katerimi so v hladuzaslanjali izhodno odprtino, in planil v noã. Naprej jebilo potem vse tiho, nato pa se je izza bivaka zaãul lo-mast begunca in zasledovalca. Zavr‰alo je suho robi-dovje, krcalo je vejevje, neka teÏa je telebnila ob tla in sena kratko zakotalila. Glas, ki ni bil veã globok in zamol-kel, je na vse grdo prosil za Ïivljenje.

Grintavi Fico! je Halgato v hipu prepoznal skovirja.Kar bos in razopasan je stekel v snegu. Se spotaknil in

skorajda padel. Se pognal nad robidovjem in skozigrmiãje proti ãistini, na kateri je Bumba‰ sklatil Grinta-vega Fica in ga nabodel. Ne! je zastokal Halgato. To ni


152

smrt! To je grintavi Fico! Ne! je pojokal. To ni On! To jeGrintavi Fico!

A je bilo prepozno.Ko je stopil na zasneÏeno oazo, je ãloveãek le ‰e hro-

pel. V naroãju pa je ‰e zmeraj stiskal ‰korenj, s katere-ga globoko saro si je malo prej spreminjal glas. Pravvanjo je namreã govoril vse tisto: Kaj si mi to napravil?Zakaj — zakaj si mi to napravil? Nikoli veã ne bom jedeliz domaãega piskra.

Halgato je poznal to ukano in je zdaj krãevito obÏalo-val, da tega ni prej pogruntal.

Bumba‰ je odvrgel noÏ in si v snegu opral roke.Nato je povlekel deãka za rokav, ga zasukal tako, da

mu je noãna sinjina osvetila obraz. Jaz grem, je rekeltiho, zlogoma, kot da se pred tem slovesom ne bi pravniã hudega zgodilo. Sli‰i‰, MeÏika‰ — jaz zdaj grem, ga jestresel in se mu od strani zazrl v obraz. Povej jim, da seje Bumba‰ posral na vse in da jih kurc gleda. Vse tako povej.Ani povej. Fani povej. Pi‰tiju povej — tudi Pi‰tiju povej, dase je Bumba‰ posral na vse in da ga kurc gleda… je pregriz-nil Ïalobo, ki je napolnjevala te besede, in od‰el v temo.

Halgato je prikimal.ZamiÏal.âakal.A zmeraj, ko je vmes le odprl oãi je bilo vse ‰e tam.

Grintavi Fico je leÏal zgrbljen z velikanskim sarastim


153

‰kornjem v naroãju. Korak stran se je v snegu ãrnil noÏ.In pa: v Lacki romi se ni prav niã zganilo. V nobeni linicini zabrlela luã. Nihãe ni pri‰el niti na podokni. Tudi ene-ga samcatega zaskrbljenega glasu ni bilo sli‰ati.

A Halgato je ‰e kar ãakal.Kaj — kaj? je ‰epetal. Ali je kaj — ali ni niã? Bumba‰ je

enega zaklal. Bumba‰ je drugega zaklal. Bumba‰ se je na vseposral — in kaj je zdaj? Ali je kaj, ali ni! Ali je treba ‰e kajnapraviti, ali pa gremo v rit? je tuhtal in sploh ni ãutil svo-jih bosih stopal v snegu, niti hladu, ki se mu je zalizalpod tanko oblaãilo. Zato pa ga je vse bolj ti‰ãala prazni-na, ki sta jo delali ti dve smrti, pa Bumba‰ev beg, vse to.Praznina, ki je zijala, terjala svoj prostor. Praznina, ki jeni bilo moã z niãemer zapolniti, niti iztisniti.

Pa — kaj? se je potem le napotil proti zaselku. Ne bonihãe klel? Ne bo nihãe tulil? Ne bo nihãe jokal? S pestmi jetolkel na vrata, na okna, na stene. In vsem, ki so sneni inprestra‰eni pokukali iz bivakov, pravil naravnost vobraz: Pizda vam materina! Pizda vam materina!


154

17.

Potem je Halgato spet miÏal.MiÏal je, ko so Grintavega Fica pobrali iz snega in

ga odnesli na pare.MiÏal je, ko so Debelega Babiãa pri Tretjem mostu

potegnili iz reke in ga tam nekje tudi zakopali na drÏav-ne stro‰ke.

MiÏal je, ko so Bumba‰a prijeli v mestu in ga obdolÏilidveh umorov.

MiÏal je, ko je nekdo na pristavi zaklal âriãka.In je odprl oãi, ko je pri‰el Pi‰ti.

Da.Kakor v hudih sanjah sta se zna‰la pred razmesarje-

no Ïivalco. Dolgo sta nemo jokala vase, si s pogledi pra-vila o sami grozi. Se zmeraj spet zazirala v osliãkovo te-lesce, ki ga je skriti klavec ne‰tetokrat prebodel, mu raz-paral vamp in mu scefral u‰esa. Obenem pa sta tudi Ïeslutila: ta, ki je klal âriãka, je bil vrag, ali pa je norel odma‰ãevanja.

Vidi‰, tako je zdaj tu, je ‰epnil Halgato.Ja, je dihnil Pi‰ti.


155

Potem pa sta prijela Ïivalco vsak za eno nogo in jovlekla daleã daleã v sneg. In zmeraj, ko sta vmes omaga-la, se jima ‰e ni zdelo primerno za pokop, temveã stamolãe spet poprijela in zagazila v udirajoão se zmrzal.Kmalu sled ni bila veã krvava, kmalu s poljane ni biloveã videti Lacki romo, onadva pa sta se ‰e kar pehala.Kot da bi Ïelela âriãka spraviti nekam nedosegljivo da-leã — v drugaãen sneg, v drugo zemljo, na drugi svet.Vendar — naposled le nista imela veã moãi, da bi se ‰epremaknila.

Tu? je vpra‰al Halgato.Kaj vem? se je oziral Pi‰ti. Ni se mu ‰e zdelo. A vedel

je, da ne zmoreta naprej.Nikjer nama ne bo prav, je tiho rekel Halgato.Vem, da nama ne bo, je prikimal. In samo tako je prav:

da nama ne bo!Halgato mu je bil hvaleÏen. Tudi sam je tako ãutil, a

ni pritrdil, ker se je bal, da ga bo izdal glas. Dvignil je lo-pato in zasekal v sneg. âeprav se je zemlja skrila pod le-den oklep, je vedel, da bo ‰lo. Danes bi ‰e v Ïivi kamenzmogla.

Îalostni âriãek, je pomislil. On paã ni vedel, zakaj so ga.On je gotovo samo stal. In drÏal. In se ãudil.


156

O, vedel je, vedel! je vzkliknil Pi‰ti. Îe vseskozi je vedel,da mu ne bo dobro z nami. Samo, kaj si je pa mogel — saj nibil po svoji volji s Cigani.

Ampak, da bo tako plaãeval Bumba‰evo noro pamet, tegapa zagotovo ni vedel, je podvomil. Saj tudi ãe je vedel, tegapaã ni razumel. In tega tudi jaz ne morem razumeti.

Oh! je vzkliknil oni. Razumeti!?Ja! je vztrajal. Meni je to pomembno. Ko pa je Debeli Ba-

biã vsaj vedel zakaj. Pa Grintavi Fico je vedel. Samo âriãekni vedel. Le njega je doletelo tako.

Zdaj je Pi‰ti umolknil; pogledal stran; se nehote od-maknil.

Prezebli obraz se mu je ‰e zoÏil. Ustnice so se mu na-‰obile in okoli njih so se mu napravile tako grenke gube,da se je Halgato ustra‰il

Kaj je? je ‰epnil.Kaj — kaj? je oni otresel.âe pa vem, da je! je vztrajal.Figo ve‰! ga Pi‰ti sploh ni pogledal. Ko pa si tudi ti tak

âriãek. Te Ïe kar vidim, kako bo‰ ‰e kar vztrajal. Kako bo‰ti‰ãal sem, ne da bi te izuãilo. Potem pa : kako bo‰ Ïivel, takobo‰ tudi krepnil. Brez zveze — prav gotovo — brez zveze!

Ni ga povsem razumel, a nekako ni imel moãi, da bivpra‰al. Malo ga je bilo tudi strah. Kajti Pi‰ti se je zdajzdel ves tuj in divji. Ena sama napaãna beseda bi ga lah-ko pognala s poljane. En sam trzljaj bi bil dovolj, da bi


157

zapustil njega in mrtvega âriãka in morda tudi Lackiromo.

Ko sta potem spet kopala, je Halgato vseskozi poma-lem ãrviãilo. Sprva je bil to obãutek, da je ta ãudna po-greb‰ãina njuno slednje skupno opravilo. Da poslej eno-stavno ne bo veã poti, ki bi ju oba skupno zamikale. Dane bo stvari, ki bi se jih skupaj dotikala.

Niti trenutkov, ko bi bila enakih misli. Potem se je pri-dodal ‰e obãutek, da bosta prav zdaj — tu, v ta grob, kâriãku — zagrebla vso tisto ãarovnijo, ki ju je druÏila. Inta obãutek je postajal vse bolj neprijeten. Neznosen.Zra‰ãal se je s praznino, ki jo je prviã zaãutil, ko je ostalob mrtvem Ficu. Raz‰irjal je prostore, v katerih se je si-cer votlilo Ïe veliko tega — novica o Babiãevem truplu,Bumba‰ev zapor, Terezina vnoviãna otopelost.

Ja res ne vem, kaj bi, je priznal. In ponovil z vpra‰a-njem: Jaz res ne vem, kaj!?

Eh! je pihnil Pi‰ti. Treba je stran!Stran!Stran!Stran!Ugriznil se je, da ni rekel: Kam? A dijak, kot da je vse-

eno razbral. Kamorkoli! je pojasnil. Do koder paã pride‰.Dokler ti paã nekje ni res prav. A zagotovo je najbolje tja, odkoder je predaleã, da bi se lahko vraãal. Recimo v Ameriko,Avstralijo, Kanado… se je sku‰al spomniti, a je nato le


158

dodal: Jaz pojdem najverjetneje v Brazilijo. Tja je ‰e najbo-lje. Zaradi polti.

Ti pojde‰ — kaj!? je vztrepetal.Zdaj, je zmignil Pi‰ti. Zdaj — ãimprej.Zdaj se je sproÏilo v njem kakor v violini. Neka nevid-

na struna se je nekje utrgala in je poletela skozenj. Tako,da se je nemalo zaãudil, od kod mu sploh moãi, da jetako rekel: O, to pa paã ne! Ti pojde‰ zdaj lepo nazaj v ‰olo!

Le ‰e: E! je zinil dijak.On pa le prikimal, ko bi to storil Bumba‰. In rekel z

njegovim glasom: Nazaj v ‰olo pojde‰. Tako bo. Edino to jeprav.

Potem sta molãe poloÏila osliãa v jamo in ga zasula.


159

18.

Tereza je spet pometla barako in zakurila smeti. Potem pa je bila spet taka kot takrat, ko je od‰el Ma-

ri‰ka. âez dan je posedala ob hladnem kaminu in ni do-volila podkuriti. Zveãer je legla na Bumba‰ev pograd inni dopustila, da bi kdo prilegel, ãeprav je bilo prostora‰e za enega. Zato so se neradi zadrÏevali doma. Halga-to in Pi‰ti pa sta si celo postlala na pristavi.

A to, kot da ji ni bilo dovolj.Kar na lepem jo je ob‰lo in je vse Fanine in Anine cu-

nje zmetala na dvori‰ãe. Potem pa je zastrla vhod z de-skami in dekleti sploh ni veã pustila v cimper.

Zdaj so bili torej v pajati ‰tirje.In so bili komajda vsi pod streho, kajti lopa, ki jo je

Bumba‰ zbil za osla, je bila majava in pritlikava. âe bi sevsi obenem vzravnali, bi jo lahko dvignili in jo prestavili.Ali pa bi se ob takem premikanju najverjetneje sesula.

Ana je tudi zdaj molãala. Halgatu se je zdela kakorroÏa, ki tiho rase in nato tiho tiho vene. Pestovala je svo-jo neÏeleno noseãnost in ni niti s pogledom potoÏila.Gotovo bo tako tudi rodila. In ‰e to je teÏko predvideti,


160

ali bo otroka potem pobrala in ga obdrÏala v naroãju alipa ga bo kar nekje pustila.

Fana je, prav nasprotno, ves ãas renãala. Halgatu se jezdela kakor bolna Ïival, ki se Ïeli na vse naãine znebitiboleãine. Najprej se brezglavo zaganja in se ãoha, kot dase je moã boleãine enostavno otresti. Potem upehanaobstane, poslu‰a vase, se sku‰a razgrebsti; pol Ïivota bisi odgriznila, samo da je ne bi veã bolelo. Naposled po-tem obupa, se toÏeã navaja na neprijetnost, i‰ãe neko-ga — kogarkoli — ki bi ji pomagal ali jo vsaj pomiloval.

Toda, kaj sta lahko storila deãka!Halgato, ki je ‰e zmeraj upal, da je vse to le mora, iz

katere se bodo zdaj zdaj zbudili.Pi‰ti, ki je le ‰e iskal priliko, da bi pred vsem pobeg-

nil.Pizda vam materina! se je prvi ozrl po naselku.Tako je! je pljunil drugi. Saj drugaãe ne more biti.A Lacki roma je bila gluha.Nizke, z vsem mogoãim krite bivake je sneg samo ‰e

ulegel, da so bili kakor vsevprek in drug v drugega za-rasli gomolji. Kakor nezdrava, a trdovratna goba, ki jenekoã pognala v globeli in jo za zmeraj skazila.

·e dim, ki je puhtel s kaminov in iz dimniãnih od-prtin, je ti‰ãal k tlom in kot kuÏna mrena visel nad po-ljano. In zaradi tega dima, ki se je pozimi le redkokdajdvignil, je Lacki roma vonjala na pogori‰ãe.


161

Seveda ni bilo upati, da se jih bo kdo tu usmilil.Bili smo Bumba‰evi. Bili so otroci smrti, ki je laãno

cigansko zimo samo ‰e zagrenila.

Pi‰ti je ves ãas pogledoval svojo prazno platneno torbo.Nato je brcnil v plahto, s katero si je pokrival noge, innameraval kar brez besed oditi. Halgata je ta njegovodloãni korak presenetil. Obenem pa je zaslutil, sa se jedeãek napotil po neki svoji poti. To ga je sproÏilo, da jestopil za njim. âeprav je vedel, da ga je oni Ïe opazil, jehodil previdno, po prstih, pazeã, da mu pod podplati nebi za‰kripal sneg. Ker ni vedel, kako bi ga zadrÏal, jeÏelel biti le senca, ki mu bo neopazno sledila. Toda, naeni gazi, ki je vodila iz Lacki rome proti Veliki vejsi, jePi‰ti zastal, se obrnil. V pogledu, s katerim ga je priãa-kal, se mu je vrtinãila nejevolja, ãe Ïe ne jeza. Kaj je —kam rine‰ — kaj ti je to treba? ga je zaustavil.

Halgato je zastal. Pridihnil. Ni vedel, kako bi mu po-jasnil. Posebej ne zdaj, ko ga je tako vpra‰al. Toda — sajsta se vendar Ïe prej zmenila —! Nazaj v ‰olo mora‰, je‰epnil.

O! je deãek pogledal pod veke. Ti mi bo‰ to rekel?! Ti mibo‰ to velel!? Ti — ja, kaj pa ti ve‰!?

Vem, je prikimal. Vem, da mora‰.Moram!? je oni spet pogledal pod veke.


162

Vem tudi, da hoãe‰, je vztrajal. Samo: Bumba‰ se je pos-ral na vse. In zdaj se hoãe‰ ‰e ti posrati! Sam nase se hoãe‰posrati!

Zdaj je Pi‰ti umolknil; pogledal stran; se odmaknil.Obraz, ki ga je tako Ïelel skriti, se mu je ‰e zoÏil. Okolistisnjenih usten pa so se mu napravile tiste grenke gube,ki se jih je Halgato tako bal. Dobro, je potem komajdarekel. Morda res bi, je pogoltnil. Samo, ti ne razume‰: tozdaj ne gre kar tako.

Gre, gre! je kriknil Halgato. Jaz ti bom dal! Toliko, kotsem z Bumba‰em, bom zmeraj nabral! ga je zgrabil za dlan.

Ne! se je Pi‰ti odmaknil.Ja! ga je spet zgrabil.Ne! se mu je izmuznil. Nikakor, ne! se je pognal po

gazi.Ja! Ja! stekel je za njim, a ga ni dohitel. Pi‰ti je tekel na

vso moã in je bil vseskozi za korak dva hitrej‰i. Nekanepojmljiva sila ga je gnala, da je preskakoval kotanje sezaletaval po neshojenem in bredel v zamete. Na vsezadnje mu ni preostalo drugega, kot da ga je spotaknil.Se zakotalil za njim v sneg in ga trdo zgrabil. Res bomnabral! mu je zasopel v obraz. ·e veã bom nabral! KerBumba‰ je spotoma tako pol zapil!

Nor si! je dahnil Pi‰ti. A se mu ni veã upiral.


163

âetrta knjiga

1.

Namesto koga roÏa cveti, na mesto koga sem jaz? je kviolini pripeval godec, ki je prihajal iz neke svoje

skrivnosti in je bil od ãasa do ãasa zmeraj spet naokoli.Videvali so ga v gostilnicah, na pro‰ãenjih, na gostijahin drugih veseljih. Navajali so se na njegovo toÏno pe-sem, ne da bi se spra‰evali, o ãem prav pravi. Le ãe se jekomu zaÏelelo, da bi jo sli‰al znova, mu je pomolil dro-biÏ ali pa mu je naroãil pijaão. In vedeli so Ïe: ‰ele tak-rat se mu povsem razpro oãi. ·ele potlej je res na dolgopotegnil z lokom in ‰e zapel iz globokega grla: âigavakoÏa najbolj di‰i, ãigava pesem rabi moj glas?

Ta napev se je Halgatu delal vsa ta leta, ko je vztrajnolezel iz kraja v kraj in izpolnjeval obljubo, ki jo je dalPi‰tiju. Bil je pravzaprav misel, ki se mu je vpra‰ujoãazataknila in ni terjala odgovorov. Kar tako, vãasih bolj,vãasih manj, ga je napolnjevala in ga gnala, da je zme-raj znova spet vstal in se napotil naokoli. Ni vedel, kdajjo je prviã na glas zapel, kdaj se mu je utrnila njena me-


164

lodija. Le, ko mu je kdo pritegnil ali jo celo sam zapel, seje zavedal, da ni le vzdih.

A tako je bilo z vsem drugim.Minili so dnevi in dnevi, ko je Ïivel ves v sebi. Ni se

dotikal poti, ki jih je hodil. Niso se ga dotikali ljudje, kijih je sreãeval. Celo vsi tisti ne, ki jim je igral. ·ele potem,ko je vãasih obsedel in pobrskal v svojo platneno torbo,se je ãudil, od kod spet toliko drobiÏa, da ga je veã kotdovolj za njegovo edino skrb, za Pi‰tija.

Vãasih ga je zaradi te zamaknjenosti kaj tudi neprijet-no presenetilo. Znenada, kakor z vedrega je udrihnilopo njem, ga zalotilo povsem nepripravljenega. Takrat jeponavadi obstal, se potuhnil kot velika pla‰na ptica.Dolgo dolgo je bil potem na taki ãudni preÏi. Pogledo-val je z enim nejevernim pa enim Ïalostnim oãesom —ãakal, da bo minilo. In taka njegova drÏa je izdajala vsonemoã, da bi se s ãimer koli sooãil. Taka njegova stiskaga je gnala, da je beÏel pred vsemi in vsem. Zaradi tegaje bili velikokrat besen nase, a ni nikoli nikomur potoÏil.Celo Pi‰tiju ni zaupal, da je spotoma Ïe nemalokrat obu-pal — da je vãasih dolgo dolgo kje Ïdel v samoti in da jespet miÏal.

Tudi v Lacki romi Ïe dolgo ni imel veã obstanka.Prihajal je sicer, sa nadihal znanega, zatolhlega von-

ja izpod njenih peroti. A zmeraj je ostajal le za toliko, da


165

se je posu‰ila obleka, ki mu jo je ‰e najverãkrat opralaâejãeva Marga. Tereza namreã Ïe dolgo spet ni imelaveã ãasa. Tereza se je namreã, potem ko je pregnalaFano in Ano, tudi sama izselila iz cimpra. Prvo zimo jeprebila pri Plantavem Mi‰ki, potem pa, ko sta se pole-ti, kdo ve zakaj sporekla, se je znosila h Gubaãem. Nihãeni prav vedel, h kateremu izmed njih je prilegala; ãe jesploh h kateremu. Kajti, stari Lajãi Gubaã je imel Ïeno,tudi mladi Lajãi Gubaã je imel Ïeno, njegova edina Ïedorasla sinova pa sta bila vendarle premlada, da bi ho-tela Terezo. A kakorkoli Ïe, Gubaãi in njihove Ïenske sojo sprejemali medse.

Halgato je o teh njenih ãudnih potih ni nikoli po-vpra‰al. Pa tudi njej se ni zdelo, da bi mu morala karkolizaupati. ·e najraje je imela, ãe sta si ‰la kar mimo.

Iz Lacki rome, kjer se je opral in oãedil, je Halgato pona-vadi odhajal v Mesto. Ta pot mu je bila edina res ljuba,obenem pa se je ‰e zmeraj malce bal. Kajti ãeprav se niveã izgubljal v podobnih si uliãicah in na velikih kriÏi-‰ãih, ga je kdaj pa kdaj ‰e zmeraj pokljuval obãutek, dahodi v groto velikanskega, nedojemljivega stroja. Naj sije potem ‰e tako dopovedoval, da je to le naselek, v ka-terem ljudje paã Ïivijo malo bolje tesno in malo boljedrug ob drugem, se mu je potem zmeraj spet zdelo, datu Ïivljenje obvladuje neka skrita, njemu in najverjetne-


166

je tudi njim nerazumljiva sila. Nezavedno se je takozmeraj izogibal oÏin in podhodov, sku‰al hoditi ãim boljtako, da je bilo nad njim vselej videti nebo — nebo, ki jebilo edino povsod enako in nedvomno vsem in vsemueno.

Pi‰ti je to njegovo nelagodje Ïe dobro poznal, pa semu je vendarle zmeraj znova smejal. Poln neskrite ra-dosti, ko ga je zagledal, ga je podraÏil. Potem ga je sunils pestjo v ramo, ga takole, po pasje, povohal: O, dobrodi‰i‰, ‰e zmeraj dobro di‰i‰! Gotovo si spet dobre ognje kurilin v toplih kozolcih spal? Halgato je ponavadi le prikima-val in nato sta se napotila skozi mesto.

Takole: z ramo ob rami sta ‰la.In so bila njuna ramena visoka, Ïe skoraj odrasla.

Kajti, nekje spotoma, ne da bi opazil, sploh pa ne, da bisi o tem kaj rekla, sta se potegnila. Pi‰ti je bil, kot Ïe vse-skozi, tudi zdaj za spoznanje vi‰ji. Halgatova drÏa pa jebila kljub vsemu ‰e zmeraj nekam de‰ka. Ali pa se jetako zdelo zaradi prevelikega Bumba‰evega suknjiãa inupadle platnene torbe, v kateri je nosil le violino in de-nar.

Kako je? je vpra‰al goslar.Dobro, je odvrnil dijak. Pa pri vas?Dobro, dobro, je skomignil.Potem sta bila zadovoljna, da je dobro in o tem nista

veã govorila. Kakor se Halgato ni spra‰eval, kaj se Pi‰tiju


167

dogaja za tistimi velikimi vrati, skozi katera mu je zme-raj prihajal naproti, tako tudi Pi‰ti raje ni drezal vanj.Veliko laÏe si je sicer predstavljal njegova samotna po-potovanja, njegove tihe ure v priloÏnostnih bivakih, nje-govo vsega polno pesem, ko se je le-ta sama od sebezganila, in njegovo lakomno muziciranje navsezadnje,ko je bil Ïejen, laãen, ali ko se mu je zazdelo, da ne bodobil dovolj denarja. Toda, vedel je, da Halgato te svo-je muke ne Ïeli priznati in da se je tudi ne Ïeli odreãi.

A vendarle: Samo ‰e malo, mu je vãasih rekel.Malo!? se je vznemiril goslar. Zakaj — malo?Tako, ãe pa bom konãal, mu je pojasnil.Konãal!? je zastal in je bil ves v sumu. Konãal bo‰ — kaj?

In kaj bo‰ potem? Bo‰ potem Ïe vse tisto, kar hoãe‰ biti?Eh, je skomignil. Seveda bom. Vsaj nekaj bom.Toda Halgato s tem nekaj, Ïe ni bil povsem zadovo-

ljen.


168

2.

Ko se je vraãal iz Mesta, mu je vendarle zmeraj‰umelo v u‰esih. In v njem so plivkale radosti, ki jih

je doÏivel samo ‰e kdaj v davnih trenutkih otro‰ke spo-zabe. Tako mu je bilo, ker je videl, da je Pi‰ti dobro. Paker je vedel, da bo lahko zdaj spet vsaj nekaj dni vedril,ne da bi moral zveãer med veseljake. Da bi ãim dlje os-tal v teh lepih sanjah, je hodil poãasi, tako pomalem, daso bili gotovo ‰e oblaki hitrej‰i od njega. Celo brencelj,ki je trepetal v travah, ga je spet pritegnil, da je zastal inse pomenil z njim. Tudi ljudi, ki so ga dohitevali ali pajih je sreãeval, je proti svoji navadi pozdravil in jih celoogovoril.

Ta svet je kakor vreme, si je pravil. Po svoje oblaãi, posvoje vedri. Nikoli ga ni mogoãe povsem predvideti, nitise nanj zanesti. Pa vendar, nekaj je zmeraj: zmeraj je po-letje, zmeraj je zima. Kdor preÏivi nevihte, bo zagotovodoãakal sneg. In kdo preÏivi zmrzal, bo zagotovo doãa-kal sonce.

In jaz sploh nisem tako pritegnjen, da ne bi tega ve-del, se je smehljal. Jaz paã Ïe vem poãakati, da mine, kar


169

Ïelim, da bi minilo. Pa potem pride, kar Ïelim, da bi pri-‰lo.

In je obÏaloval, da se ni tega spomnil Ïe prej, celo po-mislil, da bi se vrnil. Zdelo se mu je namreã, da bi bilodobro, ãe bi tudi Pi‰ti to vedel. Da ne bi morebiti kdajsamo zaradi nevihte odnehal. Da ne bi, vihrav in neuãa-kan, kot je, kdaj sku‰al spreminjati svet, se loteval opra-vil, ki jih z zagotovostjo lahko prepusti‰ Bogu.

Pa je naneslo, da so ga takega, ‰e omotiãnega, v Velikivejsi le zvabili v gostilno. Bilo je paã nakljuãje, da ga jena po‰tiji pobral okajeni traktorist, ki je razvaÏal uste-kleniãeno vino. Potem pa, ko sta Ïe bila na gostilni‰kemdvori‰ãu, se ni veã mogel ubraniti pred domaãini, ki sov njegovi malhi otipali violino.

Vedel je: bila je to toãilnica, izpred katere so ozna‰itakrat odgnali Mari‰ko. Prav zaradi tega se je je ves ãasogibal. Bila je ena redkih tod, v katero ni vstopil niti zBumba‰em niti poslej, ko je kolovratil sam. Vendar, zdajse je tudi to zgodilo; ker se je paã moralo. Veliki PejpiBaãi, ki je Ïe vse hãere poÏenil in se je zdaj ‰e samo za-pijal, mu je célo svojo usnjeno denarnico ponudil. In gaje bil pripravljen tudi na silo privesti, ãe morda to ne bizaleglo. Priganjali pa so ga seveda tudi drugi, kajti vedeliso: kadar je Veliki Pejpi Baãi naroãal muziko, se je res naveliko pilo.


170

Halgato je sédel in je dolgo napenjal novo struno, kista jo zjutraj kupila s Pi‰tijem. ·e zmeraj je namreãgruntal, kako bi se izgovoril, da mu njegovega lepegadne ne bi bilo treba deliti z njimi. Toda, Ïe kar je toãaj-ka prinesla prvo roãko, so moÏje spet jeli toãiti in so tudinjemu nazdravili.

Toliko, kot sem jaz za cigansko muziko dal, toliko najveãjakorita‰ka familija celi svoj vek ne poje! ga je lopnil VelikiPejpi. A ni mi Ïal, ni mi Ïal! Le muzika‰i imajo dolge zlateprste, vsi drugi Cigani pa imajo le dolge!

Tako, tako! so mu pritrjevali.Samo muzika‰e bi bilo treba od‰teti in jih pustiti!Vse druge pa bi bilo treba v vreão zavezati in jih po

vodi spustiti!Halgato je bil takih modrovanj Ïe navajen. Pobrenkal

je, dvignil violino. Potem jo je spet odloÏil, na du‰ek zvr-nil prvi pa drugi pa tretji ponujeni kozarec. Îalostno,Ïalostno je to va‰e veseljaãenje! jim je rekel v mislih. Îa-lostno, Ïalostno je to va‰e hotenje, da bi se vam kar takokaj lepega zgodilo v du‰i. Da. Îalostno je in zato splohni veselje. In vi ste le majhni, majavi, po‰vedrani va‰kimoÏiclji, ki vam pamet sega le do tja, do koder vam se-gajo roke… In je potem, ko se ga je vino v hipu prijelo,stopil na stopnico ob ‰anku in jim zanala‰ã igral sameciganske napeve.


171

Filip Petarni je pristopil k ‰anku, ko je bila Pejpijevadenarnica Ïe za polovico tanj‰a. âeprav so ga vsevpreknagovarjali, naj prisede, jim je obrnil hrbet in naroãil lezase. MoÏje, ki jim tako njegovo vedenje ni bilo po vo-lji, so ‰e kar drezali. Beseda je dala besedo in celo Hal-gatu, ki jih je ves ãas le z enim u‰esom poslu‰al, se jezazdelo, da imajo nekaj za bregom.

âudno, ãudno! so rekli.Pa da ravno ti zdaj noãe‰ tega lepega ‰krÏuta poslu-

‰ati!?Ti, ki bo‰ morda prav kmalu imel zdavanjsko veselje

v hi‰i.Na njem pa ti bodo tako in tako Cigani igrali.Filip Petarni je poÏveãil poÏirek in komajda pogoltnil.

Nato je le skril zadrego in izpil do konca. Îe se je zde-lo, da bo presli‰al namig in od‰el, toda potem je le spetstopil nazaj k ‰anku in se je izpod ãela ozrl k omizju. No,vidite — taki ste, jim je rekel, kot bi govoril otrokom. Ve-selite se tuje nesreãe. Kakor babe se obregujete za mojimhrbtom. Medse me vabite, da bi se mi lahko ‰e v brk smeja-li. Potem pa ‰e ãakate, da vam bom dal za pijaão.

MoÏje, ki niso priãakovali, da se bo tako naravnostspogledal z njimi, so potihnili.

Eh, eh! so pomomljali.Kaj pa ga je zdaj piãilo?Kaj mu je pa kdo takega rekel?


172

Pa tudi, ãe mu je Ïe kdo kaj spustil, saj je bilo vendarv ‰ali!

Le Veliki Pejpi Baãi je vstal in stopil k njemu. Pusti jih,je rekel in odloÏil kozarec k njegovemu. Pet hãera semomoÏil. âe bi zdaj te tu vpra‰al: za vsako bi ti rekli, da niimela ravno sreãe.

Filip Petarni se je le namr‰ãil, se spet z obema lakto-ma naslonil na toãilno mizo in se zazrl v svoj prazni ko-zarec. Videti je bilo, da ne ve, kaj bi. Ne spim, ne jem, neÏivim, je vzdihnil. ·e napiti se ne morem veã, je odkimal.Pa ti ve‰, da to ni zaradi jezikov — poÏviÏgam se jaz na to.Samo, ga je Ïalostno pogledal, preklet naj bo dan, ko semse veselil krsta!

Ne bo‰ rekel, da je res!? se je zdaj namr‰ãil tudi Pejpi.Kaj pa? je iztisnil Filip. Vse sem Ïe probal, vse sem na-

pravil, kar sem lahko napravil.Pa niã?Pa niã. Oklepa se ga kakor malega Boga.


173

3.

Ko so se moÏje za mizo naveliãali Filipove toÏbe, jemoral Halgato spet igrati. A preko strun je ‰e zme-

raj pogledoval k Petarnemu, ki se je kakor brodnik opri-jemal ‰anka in zdaj Velikemu Pejpiju Ïe dovolil, da muje toãil. ·e zmeraj sta govorila o hãeri, o tem ni bilo dvo-miti. Halgato je vsa ta leta doÏivel veliko takih, oãetov-skih stisk, a le-ta se ga je, bolj kot kdaj koli, dotaknila.Najverjetneje mu je bilo tako zato, ker je Ïe précej opa-zil ta ãudni Filipov pogled — pogled ãloveka, ki ga niÏelel gledati. Tega, da jih, Ciganov, nekateri niso mara-li, je bil sicer vajen. Prepoznal je njih napuh, zahrbtnost,odkrito sovra‰tvo — toda v Filipovem pogledu, ki se muje kdaj pa kdaj, najverjetneje nezavedno dotipal, potempa, ko bi se Ïe skoraj spogledala, se je bliskovito odmak-nil, je bilo nekaj ‰e stra‰nej‰ega. Neka stud, neka ugaba— in neki ãuden strah obenem. ·ele, ko je tako dolgo otem tuhtal, ga je pre‰inilo. Ne da bi nehal vleãi z lokom,se je nagnil k fantu, ki mu je sedel najbliÏje. Z na‰imhodi? ga je povpra‰al v uho. S kakim Ciganom?

Ja, ja je prikimal oni. Z enim tu ãez. S tistim, ki hodi v‰ole.


174

Zdaj je Halgatu v hipu zataknilo.Videl je fantov zaãudeni obraz, videl je vse ãudne

ãudne obraze, ki so mu nekaj govorili, ga najverjetenjespra‰evali. Videl je Velikeka Pejpija in Filipa Petarnega,ki sta se ozrla, videl je vse preveã svetlobe, ki je bol‰ãalaz golih Ïarnic pod stropom in na zidu. Z enim? je po-mislil. Ki hodi v ‰ole? je ponovil, Ïeleã jih o tem izpra-‰ati. Toda, tako zelo si je moral prizadevati za sleherniglas, za vsako besedo, da ga sprva sploh niso razumeli.

No, no! so se odmikali.Da nas ne bo‰ pokozlal!?Da se ne bo‰ posral!?On pa je ‰e kar plahutal. Gostilni‰ke stene so se pre-

mikale, tla so zanihala kakor na vodi, eden teh neizpros-nih zazibov ga je naplavil k ‰anku, da se je skorajda za-letal s Filipom Petarnim. Vi!? Mu je zasopel v obraz. Vito veste: ali hodi v tiste ‰ole? je s prstom risal v zrak veli-ko poslopje in tista velika vrata. Vi to morate vedeti: ali jeon iz Lacki rome, ali je on od Bumba‰ev, ali je on Pi‰ti? gaje grabil za srajco. In se je nekolikaj zbral ‰ele, ko ga jeoni z obema rokama pahnil med mize in stole. Ne zame-rite, je zdaj ‰epnil. âudno je to. In jaz sem vam ãuden Cigan.Malo se mi zdaj me‰a. Malo pa sem skoz tak.

Zunaj je sedel na stopnico in se naslonil vznak. Nebo jebilo ãisto, polno, da bi videl vanj. Blizu in daleã so svet-


175

likale zvezde, mleãna cesta je utripala, kakor zlati prah.Luna, ki je bila nekje zadaj in je ni bilo videti, je Ïarela,da so se vsemu in vsem delale dolge sence. Gotovo jebila tudi ona polna. Polna sama sebe in nekega ãudne-ga obãutenja, v katerem se je okopalo vse, ãesar se jedotikala njena skrivnost.

V gostilni so moÏje moledovali za pijaão in niso inniso hoteli domov. Med hi‰ami so se zaganjali psi, vãa-sih je kje zajokala maãka. Vsak tak glas je v tej noãi pri-‰el bliÏe kot ponavadi; zdelo se je, da je moã sli‰ati skozistene, beton, zemljo. In da je navsezadnje v tej slutljiviuri mogoãe prisluhniti tudi vase.

Halgato ni vedel, zakaj ga je novica o Pi‰tijevi zvezi zPetarnovo Izo tako vznemirila. Dekle je poznal le na vi-dez. Pravzaprav jo je pogosteje videval pred leti, ko jebila ‰e dekletce. Ali pa se mu je samo zdelo, da je bilaona — kot hitro rastoãa bilka, tanka, blediãna, drobne-ga koraka in ãudno upoãasnjenih gibov. Prav niã pri-merna za to, kar se mu je zdelo, da je ljubezen. Za boÏ-kanje, slaãenja, dotikanja, fuk. Zato zdaj, ko je bolje po-mislil, niti nje niti Pi‰tija ni znal povezati z vsemi tisti-mi prebliski, ki so ga prej tako neizprosno zavrteli. Prvihip ju je namreã ugledal gola. Gola, nekje tam v Mestu,ali morda tu nekje, v Petarnovi sobi. Njenega suhljate-ga, temnega, komajda ‰e pora‰ãenega, neve‰ãenega inzapeljanega — njo, povsem drugaãno: veliko, teÏko Ïen-


176

sko, ki mu polaga polno dojko v naroãje in ga z drgeta-vim trebuhom vabi.

Zdaj tudi ni vedel, zakaj bi bilo narobe, ãe bi bilo restako.

Fantje, s katerimi sta v Lacki romi odra‰ãala, so ime-li Ïe celo otroke. In so nekateri Ïe dolgo, noã za noãjolegali k Ïenskam, k svojim ali tujim.

Pa vendar: ãutil je, da to, zdaj, ni prav, da tako ne bodobro. Niti ne zaradi Petarnega in njegovega nepredvid-ljivega besa, temveã tudi sicer. Kajti Pi‰ti se mu je zdelza tako zvezo nekako neprimeren, v njej gotovo usod-no ranljiv. Kaj ti je bilo zdaj tega treba? mu je rekel. Kajbo‰ zdaj s to Ïensko slo, s to njeno krãevitostjo, ki ti boodslej vseskozi na sledi in te bo zmeraj bolj hotela? Kajbo‰, ko bo Ïelela vsak tvoj trenutek, vsako tvojo misel,vso tvojo sreão?

Potem je spet dolgo nemo zrl v nebo.In je poslu‰al vase.In ni Ïelel odgnati prav nobene pomisli, pa naj je bila

‰e tako neprijetna. Vedel je, da se zdaj s Pi‰tijem vsaj ne-kaj ãasa ne bo upal spogledati. Da mu o tem tudi ne bomogel kar tako reãi, ga povpra‰ati, kaj veã izvedeti.Sploh pa ne, da bi mu kar naravnost zaupal, kaj si ovsem tem misli. Ker bi bilo to noro. Bila bi spet vsakse-bi, morda bolj kot kdajkoli. Pi‰ti mu zagotovo ne bi ver-


177

jel, da je tak z njim samo zaradi skrbi za njegovo usodo.Pa tudi sam navsezadnje ne bi bil prepriãan, da samozato.


178

4.

Naslednje dni se je poãutil kot tat. Îelel je ãim veã izvedeti o neãem, kar bi navse-

zadnje lahko tudi naravnost vpra‰al.Iza je bila Ïe dlje v Mestu. Bila je dve, morda celo tri

leta starej‰a od Pi‰tija. A ‰ele to pomlad se je zaposlila vdomu, kjer je skrbela za najmlaj‰e. Bila je vzgojiteljica.

Filip Petarni si je zelo prizadeval, da bi ji bilo dobro.Ko je ‰la v sluÏbo, ji je kupil celo avto, da bi lahko ob so-botah prihajala domov kakor prava gospodiãna. A pravta avto je bil najverjetneje kriv njenega greha. Nekajkratje zapeljala Pi‰tija, ki se je vraãal v Lacki romo. Potemsta se Ïe tudi dogovorila, da jo je tudi v nedeljo, nazajgrede, poãakal ob po‰tiji.

Ko so Filipu prviã pri‰epnili o teh njunih skupnih po-tovanjih, sploh ni pomislil, da namigujejo. Iza je od ma-lega nosila v sebi neko svojo posebnost in se tako tudivedla. Îe v ‰oli so negodovali, da je bila preveã zase in‰e najraje sama. Na uãitelji‰ãu so jo skoraj izkljuãili, kerje ‰e zmeraj, in prav niã skrivoma, hodila v cerkev. Toda,vse to, kot da se je ni dotaknilo. Iz dneva v dan, iz leta vleto, je vztrajno lezla po tej, samo njej lastni poti. Zdaj,


179

ko se je naposled zaposlila v Mestu, kot navsezadnje leredko kdo iz Velike vejsi, res ni bilo veã razloga, da bibili zaskrbljeni.

Toda, potem, ko so sicer Ïe vsi govorili, je Iza karsama priznala, da se s Pi‰tijem videvata. Ni sicer rekla,da je med njima kaj veã kot prijateljstvo, toda bila jenadvse odloãena, da ga zaradi govoric ne bo zapustila.Filip Petarni je bil sprva le nejevoljen in pa predvsemzmeden. Ni in ni mu ‰lo v glavo, ãemu se je zapletla sfantom iz ciganskega naselja, ki je bil za povrh ‰e mlaj‰i.Najprej jo je celo le prosil, naj se vsaj doma, tudi vsemna oãeh, ne druÏi z njim. A Iza ga ni ubogala.

Pi‰ti je sicer poredkoma prihajal z njo. Vendar, takratsta kot zanala‰ã ostala kje na trgu, ali pa sta se celo spre-hodila. In sta bila par, ki ga je zagotovo vsak opazil. Onaprav niã veã va‰ko dekle, s klubuãkom in s svileno ruticopod ovratnikom. On, njena temna senca, najveãkrat vbeli srajci, ki je samo ‰e poudarjala njegovo ciganskopolt. Vsi, ki so ju sreãevali, so se spra‰evali, le o ãem siimata toliko povedati.

Filip Petarni naposled ni veã prenesel zajedljivih pogle-dov. Pa tudi vse bolj se mu je zdelo, da se lahko iz take-ga druÏenja izcimi kaj prav neprijetnega.

Poãakal je, da je razpakirala svojo usnjeno torbo in sepreoblekla, potem pa je brez trkanja stopil v njeno sobo.


180

Ko ga je pogledala, je takoj vedela, da bo spet drezal va-njo: Ïe z njegovega zresnjenega obraza je bilo razbrati,da mu je tak pogovor nadvse neprijeten in da ga je naneki naãin celo sram. Nikar spet ne zaãenjaj s tem, je tihorekla. Ne zanima me, kaj kdo misli, kaj mu ne gre v glavo,kaj vse se mi lahko pripeti s Ciganom.

Filip je samo ‰e bolj stisnil ustnice in se je Ïivãno po-praskal pod pazduho. Iza! je vzdihnil. Saj si ãisto zme-‰ana! Gotovo ti je dal kaj v hrano. Ali pa te je vzela v roke ‰ekaka druga coprnija. Jaz pa naj to gledam? Vsi naj to gle-damo? Toliko sem trpel s tabo, zaj pa naj te dam Ciganom?

Nikomur me ne bo‰ dal, se je bledo nasmehnila. Nika-mor ne bom ‰la. Vse bo ‰e naprej tako, kot mora biti.

Kot mora biti!? je pihnil. Kdo te bo pa potem ‰e pogledal?S prstom bodo kazali za tabo. Za zmeraj se te bo drÏalo.

Pomolãala je. Pomislila, ãe naj bi mu rekla. Nikar negovori tako, se je potem zazrla za ‰ipo. Kdo pa pravi, dabom ‰e kdaj koga tako hotela?

Hotela? se je zgrozil Filip Petarni.Ja, je ‰epnila. Zelo ga imam rada.Iza!? je ranjeno kriknil.Toda ni ga pogledala. Zrla je skozi okno in kar molãa-

la. Ne more‰ — ne sme‰ nam tega napraviti, je besnel. Vsesi zmeraj imela — zmeraj si najveã imela. Druge sem gnal popolju, ti si lahko sedela v sobi. Brate sem privezal na zemljo,da si lahko ti ‰la v ‰ole. Nobeden mi ni tega nikoli oporekal,


181

nobenega problema nimam z njimi — ti pa mi zdaj to napra-vi‰! Sem si od tebe res to zasluÏil? Z vso to dobroto, sem si tozasluÏil!?

Naslednjo soboto se Iza ni vrnila iz mesta.Filip Petarni in Ïena sta si le s pogledi govorila o svoji

veliki skrbi. Brkljala sta po dvori‰ãu, se lotevala nepo-trebnih opravil in ãakala, ãakala. Tega ãakanja so se po-stopoma nalezli tudi drugi. Zaãutili so ga celo sosedi, kiso prav tako jeli pogledovati po po‰tiji, po kateri je vsa-ko soboto prifrlel Izin stari hro‰ã. Bog ne prenese gizdije,so zmajevali.

Samo malo je, sirota, glavo dvignila.Samo za hipec je skrila ãrno pod nohtom in zatajila te

na‰e grape, iz katerih je prilezla.Pa ji je Ïe poslal kazen, ji pritaknil samega ãrnega Ciga-

na.Filip Petarni je vedel, da mu privo‰ãijo. Da jim je tako

natolcevanje v zado‰ãenje za vse, kar mu zavidajo. Toda,svoje velike brige in nemira zdaj ni veã mogel niti hotelskriti ne da bi Ïeni in sploh komu kaj rekel, si je v nedel-jo zjutraj oblekel praÏnji gvant in je, tako opravljen, stalna dvori‰ãu. Zdelo se je, kot da ne bi prav vedel, kaj najnapravi. Naj gre morda v mesto in Izo ‰e enkrat na ko-lenih prosi? Ali naj poi‰ãe Cigana, ga premikasti alimorda podkupi?


182

Najnazadnje se je odpravil le v farovÏ in o vsem po-toÏil Ïupniku.


183

5.

Halgato ni in ni verjel, da se je Filip Petarni res vdalv usodo. Zameril mu je, da je le ‰e pil, da se je pre-

rekal s pijanci, celo ugovarjal klepetuljam, ki so bile pre-priãane, da bo Iza zaradi Cigana gotovo ob sluÏbo. Da sebo torej slej ko prej vrnila, sama in nesreãna. Ali pa se bov stiski vsem in vsemu navkljub s Ciganom naselila vLacki romi. Zato mu je vse bolj hodil blizu, ga celo zas-ledoval, iskal priliko in zbiral pogum, da bi se pogovo-rila. PreÏal je nanj recimo v gostilni, za katero je vedel,da se bo vsaj zveãer zagotovo prikazal. Vlekel je na uho,ãe je kdorkoli jel kaj o tem, kar so si nazadnje Ïe ne‰te-tokrat rekli. Pijanemu mu je veãkrat skrivaj sledil vse dodoma. Potem dolgo iz teme zrl v osvetljena Petarnovaokna in ãakal, ãakal, da se bo v tej zakleti hi‰i vendarlekaj zganilo. Da se bo torej Filip konãno odloãil in se na-potil v Mesto. Ali pa da se bo Iza vendarle spet vrnila.

Petarni je to svojo senco seveda opazil. A veã od tiste-ga zgroÏenega pogleda ni zmogel. Ali pa morda ni ho-tel? Le zunaj, v temi, je kdaj pa kdaj zastal, prisluhnil, secelo obrnil. A takrat se je Halgato potuhnil. Nekako se


184

mu ni zdelo primerno, pa tudi tega pravzaprav ni ved-el, kaj naj bi mu rekel.

Pi‰ti in Iza sta tam daleã, morda prav zdaj ti‰ãala sku-paj. Bila sta prepolna tiste skrivnosti, ki ju je zdruÏila. Inv tej skrivnosti gotovo sama sebi zadosti. Niti pomisli-la nista, da se tu, v tej noãi, zaradi tega, njunega, nekdomantra. Kajti, kaj lahko, da tega mantra nista mogla nitipredvideti. Ne ona, ki je bila navsezadnje Ïe Ïenska,Ïeljna Ïivljenja brez matere in oãeta. Ne Pi‰ti, ki je biltako Ïe dolgo ves svoj — imel je le njega, ki mu je paã odãasa do ãasa prinesel pol vreãke drobiÏa. Potem je Filipsredi belega dne zasaãil Halgata na cesti pred hi‰o. âe-prav se je, kot paã veãkrat brez pravega namena, le na-potil tam mimo, je Petarni za ograjo pobral poleno inmu stopil naproti. Îe na pogled je bilo videti, da ga jesproÏila jeza, ki se je v njem Ïe dolgo nabirala. Klobukje izgubil Ïe tam pri ograji, dolgi, vznak poãesani lasje sose mu usuli na ãelo in obraz, skoz nje ga je zdaj prviãupal naravnost pogledati. Kaj je!? je Ïugal s polenom. Kajhoãete ‰e od mene? se je gnal naproti. Na kolena ste mespravili — kaj bi zdaj ‰e radi?

Halgato je zastal in za hip zamiÏal. Ni namreã priãa-koval, da se mu bo zasledovani kdaj tako odloãno uprl.

Oni pa se je zdaj kar zaletel vanj, ga sunil z polenomv ramo in ga pahnil s ceste. Hãer sem vam dal — kaj najvam zdaj ‰e dam? je sopel, ko ga je mlatil in brcal. Iz hi‰e


185

bi me radi spravili!? Se na mojem ugnezdili!? Me za hlapcain za norca imeli!?

Halgato si je pokrival glavo in obraz z rokami in se niniti sku‰al braniti. Doletelo ga je namreã tako iz nena-da, da ni niti videl, ali je Petarni sam ali pa so ga zdajudrihali po njem ‰e tudi drugi. Kakorkoli Ïe, udarci sobili kakor hiter deÏ, ki jemlje sapo. Od njihove vseobse-gajoãe boleãine je bila huj‰a edino le ‰e misel, da jih do-biva po nepotrebnem, gotovo po krivici. Nadeval mu jihje nesreãnik, s katerim sta bila pod isto pezo.

Ko je oni naposled le odnehal, pa ni imel veã moãi, dabi mu pojasnil. S koleni globoko v zamoãvirjenem ob-cestnem jarku in z glavo, ki mu je vsa teÏja in teÏja pa-dala v travo, je gledal v vrtinec — v vrtinec, po kateremje poplesaval razopasani Filip Petarni in pravil zbranim:Niso Cigani — hudiãi so! Noã in dan mi lazijo okoli hi‰e!Koder stopim, me zalezujejo! Ponoãi jih sli‰im sopsti, takoblizu pridejo! Podnevi se spreminjajo v Ïabe, krote, spake, miv hleve, v hi‰o lazijo! Mislite, da ne vem, kaj hoãejo? Misli-te, da se jim bom dal kar tako?

Halgato ni vedel, kako dolgo je potem leÏal.Tudi kasneje si ni obvezal ran. Si tudi ni spral niti ob-

liznil odgrnin.Kar pustil je svoje premikasteno telo, da se samo sceli

— ãe se Ïe paã bo. âe pa se ne bo — potem bo pa paã po-


186

malem zgnilo, se Ïe kam scedilo, poniknilo. Vsekakor:brez ‰kode za ta svet. Zagotovo pa ne, da bi ga bilo ko-mu Ïal.

·e ponoãi je nekako prilezel do Lacki rome, se zava-lil v zapu‰ãeni Terezin cimper in obleÏal. âudil se je, kerse mu je zdelo, da si je ta tepeÏ tudi zasluÏil. Gruntal jein gruntal, pa ni vedel, zakaj — a se mu je vseeno ‰ezmeraj tako zdelo. Bilo je, kot da ne bi po njem mahalzgolj Filip Petarni, temveã bi ga zadevala BoÏja roka —roka, ki udarja v imenu vsega, kar si komu kdaj slabegastoril.

V sanjah — gotovo so bile sanje — pa je v cimper po-kukala baba Fikale. Bila je vsa zgrbana, starej‰a kot jebila, ko jo je nazadnje videl — rekel bi: starej‰a od vse-ga. In prav niã se ni zaãudila, ko ga je zdaj tu na‰la — vznak leÏeãega in nebogljenega kakor dojenãka. Le dol-go se je sklanjala nadenj, si ga celega ogledovala, potempa mu je poloÏila dlan na ãelo in mu nekaj ‰epetala.

Ker jo je Ïelel sli‰ati, se je kljub boleãinam dvignil inprislonil uho k njenemu temnemu obrazu.

Najprej so bili v njenih ustih samo glasovi; kdo ve, ãesploh besede. Potem pa je iz te skrivnosti le vse bolj raz-biral.

Îe sto let sem z vami, Ïe ves ta ãas vas gledam, je potoÏi-la. Îe toliko let vas rojevam, vas na pare devam. Vse va‰enesreãe sem objokala, vsako posebej sem si zapomnila, vsa-


187

kega sem pred njimi ‰e pravi ãas opomnila, vi pa jih vseenonikoli niste znali zaobiti. Ker: ãe je le kateri v nesreão bredel,brÏ je tudi druge klical, da so se utopili. âe pa je — Bog dal— kateri le tam hodil, kjer je sreãa, je zmeraj ‰e druge k sebivabil, da so mu jo pohodili.

âemu torej v njega dreza‰, ki ve biti — sam!?Sam? je vzkliknil.Sam, je rekla.Pi‰ti? se je zdrznil.Pi‰ti, je prikimala, minila.


188

6.

Minevali so dnevi, ko ni niti poskusil vstati. Boleãine so sicer po‰le. Le pod pazduho ga je ‰e

kljuvalo zagnojeno in kraste so ga srbele. Tudi moãi sose mu pomalem vraãale in gotovo bi Ïe lahko stopil izcimpra. Toda ni se mu zdelo — res se mu nekako ni zde-lo vredno. Nekje v tistih vrtincih in temninah, v katerihse je izgubljal, potem ko so ga v Veliki Vejsi premikastili,je poniknilo vse njegovo hotenje. Povsem dobro mu jebilo tu, v breznu zapu‰ãenega bivaka, v katerem so se,medtem, ko ga ni bilo, naselili ‰ãurki, pajki in mi‰i. Na-vadil se je te golazni; bila mu je celo lepa. Recimo pajekkosmatinec, ki se je tako rad gugal v mreÏi nad njegovoglavo, se po tanki nitki hitro spu‰ãal v globino in se po-tem, komajda ‰e spet, z naporom ali morda leno, vraãalv mreÏo. Potem ÏuÏki, ki so se, kdo ve zakaj, v hipu raz-leteli po porostoru, lovili v svoj lesketav oklep svetloboin jo potem odna‰ali v temnino. Ali pa mi‰ka. Ena sama,ki je prihajala iz skrite luknje tam pod piskri in se gasploh ni veã bala. Ali pa ga morda niti ni opazila.

Potem, ko ga je obiskala baba Fikale, celo na Pi‰tija niveã mislil. Bolje reãeno: vsako tako sku‰njavo je sproti


189

zavraãal, beÏal v vse druge misli, kjer — vsaj tako se muje zdelo — nikomur ni bil nevaren.

Najprej je le nekdo premaknil desko.Ta je sproÏila druge, ki so zdrsnile, se druga za drugo

plosko razsule po tleh in zapra‰ile prostor.Potem je — v prah, ki ga je obarvala vdirajoãa svetlo-

ba — zagledal najprej le glavo. O! je dahnil, misleã, dasanja. Kaj pa ti? Kaj je s tabo? A tisti hip se je Ïe tudi zdrz-nil, brcnil v odejo, sedel. In rekel s povsem drugaãnimglasom: Le, kaj pa ti? Kaj se dogaja?

Pi‰ti se je nasmehnil.Zmignil.Sploh nisem upal, da te bom na‰el, se je veselil, kot po-

navadi, ko sta se sreãala. Pa sem le stopil — kaj me briga— dolgo Ïe nisem bil! se je ‰ele potem od blizu zazrl vanj.

Uf! potem ni mogel skriti — smrdi‰!? Pa — mu je odgrnilsrajco, ki se mu je s krasto zlepila na prsi — kaj si si tonapravil? Kaj ti je kdo storil? Si se tepel?

Halgato si je z dlanjo pokril obraz, si s palcem in ka-zalcem pomencal oãi. Kje je Ïe to, je pomislil. Pa kakodolga in zapletena zgodba je to, sploh ni Ïelel, da bi si otem karkoli rekla. Zagotovo pa ne zdaj, ko je vse Ïe do-dobra iztisnil iz spomina in ko mu ni bilo niti do tega, dabi mu Pi‰ti pojasnil o Izi.


190

Toda Pi‰ti si ga je ‰e kar ogledoval, se ãudil nelepimsledem. U! je bil vse bolj zaskrbljen. Dobro so te. Stra‰noso te. ·e dobro, da si se tako brez oskrbe zlizal!

Halgato se je odmaknil in vstal. âeprav se mu je oddolgega leÏanja zavrtelo, se je obdrÏal na nogah. Zako-rakal je v svetlobo, se miÏe napotil od hi‰e.

Kam? ga je prijel Pi‰ti, ki je pomislil, da Ïeli na potre-bo.

Kamorkoli! ga je namenoma razumel narobe. V Brazi-lijo, v Ameriko — samo stran! Treba je stran, nekam daleãstran! Potem bo‰ Ïe videl, ko pride‰, ãe ti bo tam prav! Ker ãeti ne bo — ãe ti ne bo, bo paã treba spet stran! Pa bo spet:adijo Amerika, adijo Brazilija, adijo, pizda ti materina!

Halgato!? ga je stresel, ga morda prviã poklical poimenu. Kaj je — kaj so ti storili — zakaj Ïeli‰ biti nor!?

Oh, se je posmehnil. Kaka bolezen pa je to? Ali je tosploh bolezen, ãe si nor?

Dobro, ga je izpustil — nehajva!Dobro, je odprl oãi — nehajva! Jaz grem tja, ti pa tja! je

pokazal z levico v eni, z desnico pa v nasprotni smeri.Bog pa naj razmisli o tem, ãe je prav, da se ‰e kdaj sreãava!In se je napotil.

Pi‰ti je ‰el za njim, a ga ni veã sku‰al zadrÏati. Vem, kajje! mu je govoril v hrbet. Lahko bi si bil mislil! ga je do-hiteval. Povedali so ti za Izo! Samo: Bog ve, kaj vse so ti


191

povedali? Ti pa si tak otrok, da vse verjame‰! Raje verjame‰drugim, kot da bi verjel meni!

Tebi? se je nehote ozrl. Ti mi paã nisi niãesar povedal!Dobro, nisem ti povedal, je pokimal. Narobe je, da ti ni-

sem. Ampak — saj tudi ni niã takega, da bi ti moral povedati.Videvava se. Skupaj hodiva. Ampak, drugaãe hodiva, razu-me‰, kot tu skupaj hodijo.

Drugaãe? je Halgato zdaj zastal.Ja! se je Pi‰ti sku‰al smejati.Kako — drugaãe?Tako. Nisva zme‰ana. Tudi ne fukava.Eh! se je spet napotil. Kot da je to pomembno? Kot da to

mene briga — da ne fukata. âas bi Ïe bil, da se pofukata inse razfukata! Da bo potem vsaj mir!

Zdaj je Pi‰ti utihnil.Zaostal.Halgato pa je stopil ‰e hitreje. Ni mu bilo, da bi se ‰e

tako prerekal. To, kar bi mu rad zabrusil, pa mu ni ‰lokar tako z jezika. Pa tudi: kdo ve, ãe bi ga sploh razumel.

Tu blizu, kjer sta zdaj brez cilja bredla, pa je rasel cep-ljeni oreh. Mladika, stara le nekaj let. Pognala je prvopomlad, ki jo je Pi‰ti preÏivel v Mestu. Vsako naslednjopomlad je potem precéj zrasla, a Halgato mu, ‰e sam nivedel zakaj, o njej ni nikoli pravil.

Zdaj je bil vesel, da je bila ta skrivnost samo njegova.


192

7.

Kaj sva? je vpil Pi‰ti. Zgubljenca! Brezdomca! Siroti! Leto sva, kar sva drugim. âe nisva nikomur niã, sva nuli.

Niti Bogu ne bova v veselje, ãe kje tu v moãvari zgnijeva, neda bi na tem svetu sploh kaj hotela, poskusila, storila.

Pusti Njega! se je drl tudi Halgato. On tako samo zra-ven gleda! ·e nikoli ni videl veselega Cigana, pa ga to splohne gane.

Cigani, Cigani! je pobesnel oni. Kot da je to sploh vaÏ-no! Samo tolãete se po glavi, zakaj ste Cigani. Nikoli pa niãne napravite, da ne bi bili veã samo Cigani.

Ho! se je posmejal. âe je tako — ãe si Ïe tako pameten:zakaj pa ti jo potem branijo?

Koga? je pogoltnil.Njo! je pljunil.Huh! je Pi‰ti pomolãal, ga najbrÏ po tihem preklel.

Ona ti je v nosu! Îe ves ãas ti je v nosu — ona, ki je edinadrugaãna. S to svojo otroãjo pametjo ji bo‰ ‰e ti storil krivi-co. ·e preden bo‰ lahko vedel, za kaj gre, bo‰ vse zme‰al inpokvaril. Potem bo‰ pa spet le v kmico gledal.


193

Bom, ãe bom! ga je zavrnil. A ne bom ti veã blizu hodil. Nebom ti veã ne dobrega ne slabega Ïelel. Pa tudi denarja ti veãne bom nosil. Naj ti ga paã ona da.

Pa saj mi ga tudi daje, je rekel Pi‰ti — rekel tisto, ãesarse je Halgato vseskozi bal.

Zato ga je zdaj tako spreletelo, da je zamiÏal.A ‰e v tem miÏanju mu ni bilo tako kot vãasih, ko je

v njem ugasnilo vse, kar se utrne, ko ugasne‰ luã. Po-mislil je na ne‰teto stvari obenem. In vse, kar je pomislil,je tudi videl. V hipu je znova prehodil vso tisto svojodolgo pot od gostilne do gostilne, od zabave do zabave,od obraza do obraza. Spet se je podoÏivljal z vsemi, ki sose mu smehljali in so mu radi dali. Spet je podoÏivljalvse zaniãujoãe, posmehljive, zanikrne poglede, ki so gaodganjali. In vedel je: ko so ga ti pogledi takrat boleli, jerad trpel. Ko so ga zdaj dosegli, se ga je polotil sram.

Prepriãan je bil, da jim ne bo nikoli veã igral.

Rad jo imam, je sli‰al oddaljeni Pi‰tijev glas. Tudi ti jo bo‰vzljubil, ko jo bo‰ spoznal. Tisoã stvari je, namesto katerih jelahko ona. Lahko je namesto matere. Lahko je namestodoma. Lahko je namesto prijateljev. Lahko je namesto potre-be, da bi bil najpametnej‰i. Lahko je namesto Ïelje po bogast-vu. Razume‰: Iza je lahko namesto vsega. ·ele ko sem spo-znal njo, sem ugotovil, da mi pravzaprav niã ne manjka.


194

Ona mi je prva rekla, da imam dvoje oãi, dvoje u‰es, dvojerok. Zaradi nje sem lahko tudi Cigan.

·e pomislil nisem, da bi lahko zaradi nje izgubil tebe.·e sanjalo se mi ni, da bo‰ tak.A kaj naj zdaj napravim? Siloma ti ne morem oãi od-

preti. Na silo te ne morem okopati, obvezati, spodobnoobleãi. ·e najmanj ti lahko dopovem, da se zaradi Izemed nama ni ãisto niã spremenilo. To bo‰ paã Ïe moralsam pogruntati. Da: to bo‰ paã Ïe moral sam pogruntati.


195

8.

Namesto koga roÏa cveti, namesto koga sem jaz? je kviolini pripeval fant, ki je zdaj pozno v noã pose-

dal ob skupnem ognji‰ãu in Ïelel, da bi mu prisluhnili.Le redki so slutili, zakaj je njegova pesem tako otoÏna.In ãeprav je zrasel v Lacki romi, ga je navsezadnje le ma-lokdo poznal. Za ene je bil Terezin, za druge Mari‰kin,za tretje pa Bumba‰ev. Eni so mu rekli ·anji, drugi Hal-gato, tretji MeÏika‰. A vsi so se ãudili njegovim ve‰ãimprstom in napevom, ki so mu kar in kar navrevali in serazlivali kakor v jel‰evju zemljina voda. Marsikdo se jeÏe popevkajoã spra‰eval: âigava koÏa najbolj di‰i, ãigavapesem potrebuje moj glas? Marsikdo si je zaÏelel da bi jim‰e igral.

Toda, Halgato je zdaj tudi rad vlekel na u‰esa.Zanimalo ga je, o ãem govorijo moÏje, kaj ‰u‰ljajo

starci. Skominalo ga je, nad ãim zmajujejo Ïenske in ãe-mu se smejijo dekleta. Njihovi moÏje, njihovi otroci, nji-hovi starci, njihove Ïenske, njihova dekleta — kajti, zde-lo se mu je, da je zdaj le ‰e tu njegovo vse in da le ‰e tulahko kaj izve. Vedeti pa je pravzaprav Ïelel veliko. Vsaj


196

toliko, navsezadnje, da bi lahko zaÏivel na novo. Se zupanjem oprijel neãesa, kar se kljub vsemu ‰e splaãa.

Kajti tisto: Pi‰ti! Pi‰ti! Pi‰ti! je vse bolj umiralo v njem.Kakor je namreã pri‰el, tako je tudi spet ‰el.On pa je bil spet sam.

Pri‰li ste, je le ‰e kdaj pomislil. Nastanili ste se v mojemcimpru. Vse ste pretaknili, prestavili. Vsega ste se doti-kali, kot da je va‰e. Iz Lacki rome ste me zvabili. Na potste me napeljali. Skozi mesta, skozi vasi ste me vodili.TeÏko teÏko mi je delo — ni vam bilo mar. Slutil sem, dane bo dobro — niste me poslu‰ali. Zdaj pa, ko sem se Ïeprivadil, zdaj ste me pa spet pustili. Bumba‰ je nekje vzaporu. Fana in Ana sta se nekam zatekli. Pi‰ti, Pi‰ti pa— on je vsaj prosil, naj mu ne zamerim… A, ãe ga ne bibilo, ãe ne bi bilo vas, bi bilo gotovo zdaj vse drugaãe!Manj bi vedel o va‰ih potih, bolj bi mi bilo v Lacki romidobro!

Nauãil bi se kuriti hi‰ni ogenj. Tak ogenj, ki nikoli neugasne. V katerem je zjutraj ‰e zmeraj iskra. Iskra, h ka-teri samo pritakne‰ suhljad, pa je Ïe zopet ogenj.

Prej ali slej bi se dotaknil tudi Ïenske. Na‰e Ïenske.Take Ïenske, ki ni niã drugega kot Ïenska. Ki ni name-sto matere, ampak je mati. Ki ni namesto Ïene, ampakje Ïena.


197

In pa: bil bi si dober z Bogom. Ne bi se zdaj gledalakakor pes in maãka. Ne bi le tuhtala, kako bova drugdrugega pretentala!

Prej se mu je veãkrat zdelo, da tiãi Lacki roma pod pe-rotjo velike koklje, ki je Ïe nekoã davno otrpnila, zaspalaali pa je Ïe celo mrtva. Vse kar je ‰e topla zdravega zva-lila, se je Ïe zdavnaj izkobacalo izpod puha in se razkro-pilo. Vse kar je ostalo, podleÏano in krmeÏljavo, pa ‰ezmeraj slepo rije. Se poãasi z njo ohlaja. Gnije.

Zdaj — zdaj je bil vse bolj prepriãan, da je ta velikamama vendarle ‰e Ïiva. In da ves ta ciganski svet le nitako narobe.

Pometel je cimper. Zvlekel vso odveãno ‰aro na dvo-ri‰ãe. Prevetril in posu‰il zaleÏano posteljnino. Opralprestala Mari‰kina in Bumba‰eva oblaãila. Pripravil jeognji‰ãe in na njem po dolgem ãasu spet zakuril. Potemse je z enako vnemo lotil ‰e nereda okoli hi‰e. Kajti, tuditu je bilo vsega. Terezini leseni ãebri in lonãeni piskri.Mari‰kino kolo, ki ga je nekoã razstavil, pa ga ni potemnikoli veã sestavil. Bumba‰ev razmajan brus in voz, ki somu medtem ukradli vse okovje in kolesa.

Vse, za kar se mu je zdelo, da ne bo veã nihãe nikolirabil, je zvlekel v grapo. Vse, za kar se mu je zdelo ‰koda,je dolgo teÏkal, gladil in se odloãal. A tega je bilo res


198

malo. Vsi, ki so vsa ta dolga leta tu Ïiveli, so k hi‰i zvleklibore malo vrednega.

Potem je stopil h Gubaãem in se je kar pred vsemi po-menil s Terezo.

Danes sem podedoval, je rekel. Hi‰o. Hi‰no drob. In vsohi‰no zemljo. Kdor bo odslej tam kaj hotel, se bo menil le ‰ez mano, je poÏugal. âe bo hotel pisker, mu ga bom posodil.âe bo hotel posteljo, mu bom za vsako noã posebej zaraãu-nal. âe bo kdo Ïelel veã, bom vzel sekiro in ga bom razsekal.Zato si Ïe kar zdaj zapomnite: stra‰nej‰i bom kot Mari‰ka inBumba‰ skupaj!

Le: Ja, Jezus na!? je zmajala Tereza.On pa je pogledal vsakega posebej in jim je ‰e rekel:

To, kar imate z njo, so va‰e brige. MoÏila se ne bo, da bi ra-bila balo. Na stara leta pa: kdor jo je nategoval, naj jo tudipazi!

Gubaãi so se mu le smejali.

Ponoãi Halgato dolgo ni mogel zaspati. Razsanil ga jelep nemir, ki je bil sprião obãutka, da je zdaj konãno na-‰el mir. âudil se je, da je ‰lo kakor po loju. Samo spom-niti se je bilo treba, se odloãiti — pa je imel Ïe celo hi‰o.Zdaj je moral ta dom samo ‰e z neãim napolniti, muvdihniti Ïivljenje.


199

Peta knjiga

1.

Jeseni se je Iza vrnila v Veliko vejs. Kar ãez noã je slekla svoja mestna oblaãila in se pre-

oblekla v kmeti‰ko dekle. Tiha in zamaknjena, kot je bilavedno, je odslej brkljala po hi‰i, po dvori‰ãu in ‰la poopravkih celo na njivo. Vse bolj je bilo videti, da se v me-sto sploh ne namerava veã vrniti.

O taki njeni odloãitvi so va‰ãani sprva le ugibali. Todapotem se je le razvedelo: Pi‰ti je bil Ïe poldrugi mesec vzaporu. Za volanom njenega folksvagna hro‰ãa je po-vzroãil prometno nesreão s smrtnim izidom.

Halgato je prisluhnil novici, kot da ga ne zadeva. Neka-ko se mu je Ïe vsekozi zdelo, da se Pi‰tijevo spogledo-vanje z Izo ne bo dobro konãalo. Potihem si je celo Ïe-lel, da bi se jima kaj nelepega napletlo. Zdaj, ko se je povsem sodeã tako tudi zares zgodilo, sicer ni ãutil zado-voljstva pa tudi ne vznemirjenja. Iz‰la se je paã nekazgodba, ki ju je s Pi‰tijem Ïe zdavnaj loãila. Sam se jezatekel v Lacki romo in obtiãal v domaãem cimpru.Pi‰ti, ki ga je Ïe vseskozi gnalo v svet, je paã poskusil


200

drugo sreão in obtiãal v zaporu. âe bi se zdaj spet sreãa-la — le kaj bi si lahko ‰e rekla?

Halgato je vedel, da Ciganom Bog odpu‰ãa le poniÏ-nost. Le dokler Ïdijo v svojih barakah in le pritlehno le-zejo naokoli, je dober z njimi in jim kdaj privo‰ãi tudikako majhno sreão. Vsi njihovi drugaãni upi pa so takojbogokleti. In ãe le kateri, objesten ali pa neveden, dvigneglavo, ga bo zagotovo takoj doletelo. Kakor kuÏek, ki seje spozabil in oblajal gospodarja, se bo zna‰el s spodvi-tim repom. Ker: le taka je njih usoda. Vse drugo so lemodrije. Nesreãni so Cigani, ki jim nasedajo.

No, Pi‰ti bi mu seveda ugovarjal.Pi‰ti, ki je svojãas tudi v njem zganil misel, da je mor-

da vendarle mogoãe iz sence.Toda, tudi Pi‰ti je bil zdaj v zaporu. Je bil tam kot Ma-

ri‰ka, kot Bumba‰. Je bil tako kot vsi, ki so nekam Ïele-li. In morda je vsaj po tihem zdaj Ïe priznaval, da ta ne-sreãa ni nakljuãje — temveã, da je kazen. Morda je zdajÏe tudi slutil to, ãesar ni v knjigah niti v ‰olah, pa ven-dar je resnica. Razlije se, kar gre iz struge. Segnije, karostane v mrtvici, mlaki, luÏi. A ãisto lahko, da bi mu bilodobro, ãe ne bi tako na vrat na nos rinil iz vrste, v kate-ri Cigani ãakajo na vbogajme. âisto lahko, da. Posebejzdaj, ko je bila jesen spet radodarna. Ko je bilo moã do-biti jeÏe, jerebice. Ko je zaradi deÏja na njivah ostalo ‰edovolj krompirja in ko tudi sadja niso ‰e vsega pobrali.


201

Ampak — Pi‰ti!?On je imel vendar neko drugo pamet. ·e v mislih se je

zdaj Halgato teÏko pogovarjal z njim.

Po cele dneve je taval po poljih. V platneno torbo jezmeraj nadeval le toliko, da je zveãer vrgel v pisker. Pa‰e to mu zdaj spet ni veã teknilo. Naj si je ‰e tako dopo-vedoval, da ga Pi‰tijeva nesreãa ne zadeva, zmeraj boljga je ãrviãilo, da bi znova prestopil tisto nevidno mejo,onstran katere se konãujejo samotna ciganska pota.Mikalo ga je v Veliko vejs, v gostilno, k Petarnim, skrat-ka, vse tja, kjer bi lahko kaj veã izvedel. Îelel se je pri-bliÏati skrivnosti, v kateri je tako iznenada izginil Pi‰ti.

V Lacki romi so besedo zapor izgovarjali, kakor birekli pekel. Kaj veã pa o njem niso vedeli ali pa Ïeleli po-vedati. Halgatu pa se je le nekako zdelo, da je v to luknjovendarle mogoãe prislunhiti, ãe Ïe ne pokukati. In da nio Mari‰ki in Bumba‰u ves ta ãas nobenega glasu le zato,ker paã ni po njiju nihãe povpra‰al.

O tej pomisli je zaupal le staremu âejãu.A âejã se je le nasmihal.Kar, kar! je rekel. Cigane tam paã zmeraj rabijo. In jih

imajo radi. Kajti Cigan je kar dobra roba. Nikjer ga ni naspisku, nihãe po njem ne vpra‰a. Lahko ga ja‰e‰, lahko mujermenje s hrbta reÏe‰, lahko iz njega Ïajfo skuha‰ — le kajto koga briga! Cigan je bil, Cigana ni, Cigan je figa!


202

Halgato mu seveda ni povsem verjel. Odkar je Mar-ga obleÏala v postelji, stari ni bil veã povsem pri pravi.Toda ponoãi se je vse pogosteje zbujal v grdih sanjah, kiso ga spet gnale k âejãu. In o katerih je zdaj pravil Ïetudi drugim.

Zaãelo se je zmeraj tam na cesti, kjer se mu je iz temebliÏal avto, ga zaslepil z Ïarometi. Vedoã, da ga bo povo-zil, se je zaman umikal, beÏal zmeraj v drugi smeri. Ka-morkoli Ïe se je obrnil, mu je ‰el nasproti — beli Izinavto in Pi‰ti za volanom. Mahal mu je, klical, a bilo je,kot da ga Pi‰ti kljub tej silni luãi veã ne vidi. Tudi ko gaje zadel, se ni zaustavil. Ga tudi ni bolelo — le Ïarometiso ga prestrelili, omrtvili.

Potem je Ïe leÏal tam v kotu. Najverjetneje v zaporu.K njemu, mrtvemu, so privedli Pi‰tija, ki so ga pravkarujeli.

Pi‰ti je bil ves tuj. Postaran, da skoraj ni bil veã Pi‰ti.Halgato je skorajda Ïe pomislil, da se je ves ãas motil.Toda potem se je oni sklonil in je rekel: Ja, pa kaj? Kaj seme veã ne spomni‰? Jaz sem Pi‰ti! Skupaj sva redila osla!Zdaj pa sem te, glej nerodnost, ‰e povozil! OroÏniki pa soga ‰e tisti hip popadli in ga odvedli tja, kjer mu bodonekaj hudega storili.

Halgato ni vedel kaj.Pa tudi prepreãiti ni mogel tega, kajti bil je mrtev.


203

LeÏaã v kotu ni mogel premakniti prsta. In je v nemigrozi ãakal, kdaj bo zasli‰al krike. A ‰e preden se je po-tem zares zaãelo, se je zmeraj spomnil, da le sanja. In seje zbudil. A to ni bilo prebujanje, ko ãloveku potem od-leÏe.

Pi‰ti je bil zares v zaporu in kdo ve, kaj so prav ta hipz njim poãeli.


204

2.

Iza je ‰la vsak popoldan k veãerni ma‰i. Prihajala je zmeraj sama, pred drugimi, ponavadi

niti ne po poti. Vãasih je Ïe z dvori‰ãa ‰la po sadovnja-ku in nato med travnikih po stezah, ki so jih shodili,iskoã bliÏnjice. Hodila je poãasi, da se je od daleã zdelakakor ténja; mnogokrat je kje postala, kot postojijo star-ci, ki jim pohaja sapa.

Bila je bleda. In v tej bledici ãudno lepa.Kratko postriÏeni lasje so se ji vihali k ozkim licem.

Dolg pramen ji je zmeraj znova zlezel s ãela, da ga jelahko znaãilno stresla in si ga z edino hitro kretnjo snelaz oãesa. Njena usta so bila vseskozi zati‰ãana, kot bi jihoÏila neka grenka ‰oba — le vãasih kdaj, na hipe, lepa,polna. Halgatu se je vse bolj zdelo, da si je zdaj, name-noma, oblaãila prevelika, plahutajoãa oblaãila, kajti kojo je tako vse te dneve skrivaj pogledoval, je pod tkani-no zmeraj bolj razbiral vznemirljivo popolnost njenegatelesa.

Pred cerkvijo je Iza stala le toliko, da je pri‰epal meÏ-nar, ki je odklepal vrata. Nato je prva ‰la v notrino hra-ma, ki je bila Halgatu povsem neznana. Enkrat samkrat


205

je nekoã pokukal v cerkev. Pa ‰e takrat skrivaj in v stra-hu, kajti celo s Pi‰tijem sta se cerkva zmeraj izogibala.Nekako je veljalo med ljudmi, da pride Cigan v bliÏinocerkve, le da kaj ukrade. Zato se iz radovednosti res nizdelo vredno, da bi ga osumili, mu obrnili Ïepe, ali mu‰e kaj huj‰ega naredili.

Tudi zdaj se je skrival.Se spet spreminjal v vztrajnega zasledovalca.Vendar, bil je veliko bolj previden in negotov, kot tak-

rat, ko je ‰e lezel za Filipom Petarnim. Pravzaprav: bilomu je nadvse ãudno. Zdelo se mu je, da poãne nekaj ne-primernega, grdega. Da nima nobene pravice kukati vIzino samoto, premi‰ljevati njeno Ïalost, ugotavljati, kajse pravzaprav dogaja z njo. In tudi ãe si je ‰e tako krãe-vito dopovedoval, da je le Iza kriva za Pi‰tijevo nesreão,ni zmogel sovra‰tva, v katerem bi ji zdaj privo‰ãil to ne-mo Ïalost. Nehote so mu namreã zmeraj zazvenele tis-te Pi‰tijeve besede, ko mu je sku‰al dopovedati, da ni vnjunem razmerju niã slabega. Vedno bolj se mu je zde-lo, da se ta njena tavajoãa podoba sklada z vsako nje-govo lepo mislijo. In pa: navsezadnje sta bila on, zasle-dovalec in ona, zasledovana, Ïe spet pod isto pezo.

Butec sem, si je pravil Halgato. NevedneÏ. Strahopetec.Zmeda. Ni ga veã trenutka, ko bi vedel kaj storiti. Nitiena reã se mi veã dobro ne izide. âe pa Ïe kdaj kaj


206

hoãem, hoãem nemogoãe. Zdaj recimo hoãem, da bi meopazila, spoznala, da bi mi pomignila, pri‰la naproti, mikaj rekla. Hoãem, da bi mi o vsem povedala, ne da bi josploh vpra‰al? Hoãem, da bi bila dobra z mano, jaz pabi jo lahko pomalem glodal. Ker: zagotovo jo bom glo-dal. Zagotovo bo to ãutiti vsaj v mojem glasu, v kakemtrzljaju, ki ga ne bom mogel skriti. Ker ãe Ïe res ni kri-va samo ona, je pa vendar malo kriva. In ta krivda setudi mene zdaj dotika.

Butec sem, je spet ponovil in stopil izza debla.

Iza, ki je pri‰la iz cekve, ko je Ïupnik Ïe oddrsal protifarovÏu in ko je meÏnar Ïe zaãel uga‰ati sveãe in luãi, jezastala pred njim in se mu zazrla v oãi. V veãerni temi-ni je bil njen obraz ‰e bolj bel in neznansko bela je bilatudi njena dlan, s katero si je odmaknila tisti pramen zobraza. Halgato si je tisti hip ‰e tisoãkrat rekel butec,kajti neizmerno je obÏaloval to svojo predrznost. Bal seje da bo zdaj zdaj zakriãala. Ali pa bo enostavno pobeg-nila, mu vzela ‰e tisto majceno moÏnost, da bi kaj veãizvedel o Pi‰tijevem zaporu. Toda ne! Iza je kar stala. Inje nato celo pristopila.

Butec sem, je ‰epnil Halgato. Tako me skrbi zaradi Pi-‰tija, pa ne vem, kaj bi. Ne vem, kje je tisti zapor. Pa ne vem,kaj zdaj tam delajo z njim.


207

Izza je samo ‰e bolj stisnila ustnice, ki so ji za hip za-drgetale. Zazdelo se je Ïe, da bo premagala jokavost,toda potem si je v hipu z dlanmi pokrila obraz in brezglasu jokala.

Halgato se je ozrl.Z obema rokama si je segel v lase in se krãevito zlasal.

Nato je, ne vedoã, kaj bi, zatacal v prah in z golo pestjonekajkrat na vso moã kresnil v kostanjevo deblo. Ne! jeiztisnil. Noãem tega! Narobe sem storil! Narobe bo tudi, ãezdaj grem!

Eh! je vzdihnila in se osmrkala. Ti si iz Lacki rome? gaje pogledala, ko si je obrisala oãi.

Prikimal je. Iz Lacki rome, je potem ‰e pritrdil.Da nisi ti Halgato? je spet vpra‰ala.Zdaj je le prikimal. Nekako se mu ni zdelo, da bi ji po-

kazal preseneãenje. A resniãno se je ãudil, da ji je Pi‰tisploh pravil o njem.

Halgato, se je sku‰ala nasmehniti in se ga je blago do-taknila. âakala sem Ïe, da pride‰. In upala. Ker zmeraj, kosem ‰la k njemu, me je prosil, naj se pogovorim s tabo.

Kaj k njemu hodi‰? je pohitel.Ja, je rekla.Tja v zapor? se je kar stresel.Ja, se je spet smejala. Dvakrat na mesec ga lahko vidim.

âe bi bila poroãena, bi ga lahko videla vsak teden.


208

Halgato zdaj naenkrat veã ni vedel, kaj vse bi vpra‰al.Toliko reãi ga je zanimalo in ona mu je bila po vsemsodeã pripravljena povedati. In tudi Pi‰ti se ga, kot jerazbiral, ni povsem odrekel. Morda ji je celo naroãil, najga kdaj pripelje?

Pi‰ti je dobro, je rekla. Bila je huda nesreãa. A Pi‰ti je do-bro, je spet rekla. Dobil bo dve, tri leta. âe bo dobil veã, boto Ïe krivica, je odkimavala. Potem pa je bila tudi onatiho. Spet, kot da je komajda prikrivala jokavost. Zato jeraje ni veã spra‰eval.


209

3.

A, ti! je rekla naslednji dan, kot bi se Ïe dolgo pozna-la.

Jaz, se je nekako opraviãeval. Kajti, dogo je tuhtal, ãenaj sploh gre. Pravzaprav je premi‰ljeval vso noã in vesdan, vse do sedaj, ko se je spet zganil in stopil izza de-bla.

Iza se mu je zdela, kot da ni s tega sveta.·e popa bi lahko nahrulil. Ozna‰e in policaje bi o‰tel

in najÏlahtnej‰i gospodi bi sklatil krono iz glave. Prednjo pa mu je bilo Ïe vse od zaãetka tako ãudno, da se jebal vsake odveãne kretnje in vsake nepremi‰ljene bese-de. Na trenutke se mu je zdela tanka in prosojna, da bijo lahko s pogledom po‰kodoval. Potem spet ãudno go-spodovalna in nepristopna, da se je v njeni bliÏini poãu-til kakor dete. A kakorkoli Ïe: ko jo je tako gledal, jezmeraj pozabljal, da jo je pravzaprav dolÏil Pi‰tijeve ne-sreãe.

Premi‰ljevala sem o tebi, je ‰epnila. Ti me najbrÏ sovra-Ïi‰?

Otresel je, kot da ne bi razumel.


210

Lahko bi me, je bila vsa tiha. Denar si mu prina‰al, da seje ‰olal. Skoraj verjela nisem, da si to res poãel. Zdaj pa — jevzdihnila — zdaj pa ne bo niã iz tega.

Îe, Ïe, je zmignil — a tudi ti si mu dajala.Ne! se ga je dotaknila. To je drugo. To je drugaãe. Saj ve‰,

Halgato, vajina zgodba… to je lepa zgodba. Tako ti je zdaj,kot bi bilo na‰im, ãe bi bila jaz v zaporu.

Ti!? se je vznemiril.Ja, je rekla. Jaz.Le zakaj ti? ni razumel.Zakaj, zakaj? si je je pogrizljala ustnico. Tako. âe bi paã

bila. âe bi recimo jaz takrat sedela za volanom.Halgato je zaril roke globoko v Ïep in spotoma po-

brcal kamenãke. O tem paã zdaj ni veã Ïelel razmi‰ljati— kaj bi bilo, ãe bi! Toliko vsega bi se lahko zgodilo tudidrugaãe, je rekel. Marsikaj se lahko sploh ne bi zgodilo. Takoda pravzaprav ne vem veã, kje bi morali zaãeti, ãe bi Ïelelizaãeti znova. Najverjetneje bi se morali roditi neki drugi ma-teri. Ali pa bi bilo morda bolje, ãe se sploh ne bi rodili.

Stra‰no je, da tako misli‰, je dejala Iza. Stra‰no je, ãe nemore‰ drugaãe misliti. In je res vpra‰anje, kaj se potem ‰esploh splaãa? je pomolãala. Toda, jaz sem mu obljubila, daga bom ãakala. Prosil me je in jaz sem mu obljubila… je sto-pila mimo in se ni Ïelela veã pogovarjati. Zroã v nekonevidno toãko tik nad obzorjem, je zavila s ceste po ste-zici, ki ni bila bliÏnjica.


211

Halgato se je napotil za njo.âe nisi ti ena ãudna Ïenska! ji je kljub vsemu rekel. Po-

begnila si iz mesta, ‰la tako daleã stran od njega, zdaj papravi‰, da ga bo‰ ãakala. Kot da bi ga res lahko doãakala tu,kjer ti bodo tisoãkrat rekli, naj ga pozabi‰. ·e veã: vse bodostorili, da ti ga izbijejo iz glave!

Iza je molãala.Sicer pa, ga je ta njen molk vse bolj draÏil, morda bo

tako tudi zares najbolje. Morda pa bo takrat, ko ga bodo iz-pustili, le ‰e ãas, da bo zaãel znova, se je ãudil da je bil zdaj,na lepem, pred njo tako odloãen.

Znova? se je konãno ozrla.Znova! je rekel trdo.Kako — znova? je zastala.Tako! je butnil. Brez tebe. Brez tvoje pomoãi. Brez tvoje-

ga avta. Konãal bo ‰ole — in bo ‰e naprej Cigan. Ali pa bokonãal ‰ole — in bo potem ‰el magari v Ameriko.

No vidi‰? je vzdihnila.Kaj? je bil Ïe ves nasr‰en.Zdaj se vendarle pogovarjava po resnici, se ga je spet do-

taknila, kot se ga je dotikala zmeraj, kadar je Ïelela bitizaupljiva. Zdaj si vendarle upava povedati: meni branijomoji in njemu branite njegovi. Nobenega upanja ni, da bi


212

kdaj lepo Ïiveli. Razen mojega in njegovega upanja, ki panikogar drugega prav niã ne briga.

Kaj pa jaz? je zastokal. Kaj pa moje upanje? je zaplahutal.Koga pa ‰e to kaj briga? je zatacal v travo. Pi‰ti bi znal pi-sati in bi nekoã napisal vse o na‰i nesreãi! Pi‰ti bi znal lepogovoriti in bi nekoã povedal vse o na‰i nesreãi! Pi‰ti bi bilgospod in le njemu bi zagotovo verjeli!

Kaj pa zdaj? je skorajda zajokal.Zdaj pa je tudi Pi‰ti le arestant, morilec, Cigan! Vso pra-

vico imajo spet, da si o njem mislijo, kar si Ïe vseskozi mislijoo nas! Vso pravico imajo tudi, da mu storijo, kar so storilivsem nam! je iztisnil. Nato pa se je obrnil in stekel stran.

·e ko so mu potem povsem po‰le moãi, ko se je zaple-tel v visoki travi in padel, je po vseh ‰tirih ‰e zmeraj le-zel. Bilo mu je namreã kot takrat v snegu, ko se je pehalza Pi‰tijem. A vedel je: zdaj ni veã nikogar lovil, zdaj jebeÏal.


213

4.

Takoj, ko se je zveãer vrnil v Lacki romo in zakurilpred cimprom, je pri‰la tudi Iza. NajbrÏ mu je bila

sledila.Opazil jo je Ïe, ko je izza resja zavila po kolovozu in

se napotila v naselbino. âeprav se je Ïe temnilo in je bilanjena postava sprva le bela ténja, je takoj vedel, da jeona. Prepoznal jo je po znaãilnem zasanjanem koraku;zdela se mu je kot meseãeva dekla.

Vstal je Ïe, se ozrl, kod bi pobegnil. Toda, potem je lespet sedel k ognju in jo ãakal. Tuhtal kaj le jo je prignalo— kaj bi si imela povedati. In nehote si je ves ãas otipa-val praznino pod vratom: mesto, kjer je dolga leta nosilobesek z mamino travo. Voda ti ga ne bo nikoli snela,samo naj ti ga ne sname Ïenska! mu je takrat rekla Te-reza. Naj ti ga raje ogenj sname, naj ti ga raje zemljazgnije, kot da bi ti ga vzela Ïenska! je prosila. Zdaj jeprviã obÏaloval, da je to ãarilo strgal in ga odvrgel. Kaj-ti Iza se mu je zdaj Ïe zdela taka Ïenska, ki ti lahko kajhudega napravi.

Videl jo je, kako je za hip zastala med radovednimiotroãaji. Kako je poklepetala s starci, najbrÏ je povpra-


214

‰ala zanj. Pa kako je potem tanka in vzravnana prihajalavse bliÏje. Le kako naj bi se ‰e ãudil, da se ji Pi‰ti ni mo-gel upreti. Da mu je bila vse tisto, kar je rekel — voda,hrana, mama. Kajti prav od vsega je imela nekaj — ne-kaj pa zagotovo tudi od Ïivali. Od lisice, ki je na sledi,tudi ko na videz blodi. Od veverice, ki se zna z vsem po-igrati. Pa od srne, ki te ‰e z begom vabi.

Ne ãudi se, je rekla. Dolgo sem stala tam doli v travi. ·emalo nisem mislila, da bom pri‰la. A to, kar si mi rekel meje res naãelo.

Ja, je podrezal v ogenj. Marsikaj sem rekel. In najverjet-neje je res. Ali pa morda tudi ni? je spet podrezal, da sopoletele velike iskre. Morda se mi je samo zazdelo, da nasje Pi‰ti pustil na cedilu? Prepolno glavo imam vsega. A kohoãem razmisliti, zmeraj ugotovim, da je ta velika glavaprazna. Vrgel je palico proti otroãajem, ki so radovednipri‰li preblizu.

Sedla je na panj in se zazrla stran od ognja.Ve‰ kaj, je ‰epnila, nisem vedela, da je Lacki roma. Sploh

pa nisem vedela, da je taka. Pi‰ti mi ni o vas nikoli pravil.Zato ‰ele zdaj razumem… je pomolãala. Zato ‰ele zdaj ra-zumem, je spet jela, a ni nadaljevala. Le ustnice je spetzati‰ãala. In pustila je tisti pramen, da ji je padel s ãelain ji skril skoraj pol obraza.


215

Halgato je naloÏil na ogenj in ãakal. Slutil je, da muÏeli zaupati nekaj, kar je teÏko tako naravnost poveda-ti.

Noã se je Ïe povsem spustila, a Lacki rome ni zagrni-la. Med barakami so goreli ognji, tudi s kaminov je Ïa-relo. V tej Ïolti svetlobi so se prekopicavali kolobarjidima, ki se je dvigoval le poãasi. Zato je v tem cigan-skem grotlu spet zaudarjalo po poÏganem. In izza voga-la, ali pa skozi stene, je bilo obenem sli‰ati kletve, uspa-vanke, smeh in pivske napeve. Kar glej — glej in poslu-‰aj, gospodiãna, ji je rekel v mislih. Kdo pa si mislila, daje Pi‰ti? Le kako se ti je zdelo, da je brez popkovine?

Ve‰, kaj, je ‰epnila — poslu‰aj! — tudi to je ãudna zgodba:Pi‰ti takrat sploh ni vozil tistega prekletega avta!

Ne razumem? se je zganil.Pa saj ni kaj razumeti! se ga je dotaknila. Ni vozil. Pa

kako naj tudi bi? Saj ni imel izpita! ·e nikoli ni bil za vola-nom! âisto res je torej le, da sem jaz vozila. Da sem jih jazpovozila. Tistega mo‰kega, ki je mrtev. In tisto Ïensko, ki bomorda le preÏivela.

Ne razumem? jo je zgrabil za zapestje. Ti si vozila. Ti sijih povozila? Zaprli so pa njega?

Ja! je vse teÏje sopla. Bilo je stra‰no nakljuãje. Ravno jebral Fizgeralda. Ravno mi je pravil, da je Veliki Gatsby nje-gova najljub‰a knjiga. Zato se je tudi takoj spomnil…


216

Ne razumem? jo je stresel. Bral je knjigo? Tisto knjigo?In v tej knjigi pi‰e…?

Pi‰e, da je on vzel njeno krivdo nase. To pi‰e.

Knjige!? je bridko vzdihnil Halgato. Take so torej te knji-ge!

Ne knjige!? Ampak ta knjiga! se je medlo nasmehnila.Vedel sem, da bo tako — je ni Ïelel poslu‰ati — ãe Cigan

gleda v knjige! Marsikaj sem vedel — le tega nisem vedel, kajso knjige! In zakaj so knjige!


217

5.

V sencih ga je kljuvalo in v u‰esih mu je ‰umelo. Enasama misel se mu je zataknila in je zmeraj znova

navrevala: Pi‰tija so zaprli po krivem!Iza se je zgrbila v sedenju in si je z dlanmi oklepala

obraz. Potem, ko mu je zaupala, se je spet zamaknila. Niga veã pogledala. Ni ga niti sli‰ala, ãe ji je kaj rekel. Zrlaje skozi plamene in skozi temo v neke samo njej vidneprostore. In je bila spet ãudno lepa. Lepa in nedotaklji-va, kot so bila podobice v tisti cerkvi, v katero se je takovstrajno zatekala. Gotovo je Ïe slutila, da bo trd z njo.Da bo neizprosen. Da bo tako ali drugaãe moral izterajtipriznanje.

Ne morem tega razumeti! ji je rekel. Ne morem razumetiin ne morem dopustiti! ·la bo‰ in bo‰ vsem povedala! Pove-dala bo‰ tu v Lacki romi. Povedala bo‰ tam v Veliki vejsi. Po-vedala bo‰ v ‰oli. Pa na policiji. Pa tudi pred sodniki. Ali sli‰i‰— jo je dregnil — ‰la bo‰ in bo‰ vsem povedala.

Ja, se je naposled le zganila. Îe stokrat sem se nameni-la, da bi tako res storila. A kaj bi rekel Pi‰ti?

Kaj bi rekel? je kar planil. Kaj bi rekel?


218

Ja, je prikimala. Kaj bi rekel Pi‰ti? In pa: kdo ve, ãe bi mizdaj ‰e sploh verjeli?

Dovolj, se je odloãil. Dovolj je tega. Greva!Zaãudila se je in se ni zganila.Greva, greva — takoj zdaj greva! je vstal in ji pristopil.

Do jutra nama bo dovolj do mesta.Zdaj? se je ãudila.Zdaj! je bil vse bolj nestrpen. Nosil te bom, ãe ti ne bo,

da bi hodila. Kaj hudega ti bom napravil, ãe se bo‰ uprla.Pi‰tija je treba takoj zdaj re‰iti! Kajti Pi‰ti je zaprt po krivemin kdo ve, kaj vse so mu medtem storili?

Potem je z enim samim curkom iz vrãa pogasil ogenj; inodpravila sta se ne da bi sploh zastrl vhod v cimper. Îeveãkrat je ‰el tako pe‰ do mesta, zato je vedel, da bostahodila vse do svita. Ali pa ‰e dlje, ker ona kaj hitro go-tovo ne bo zmogla. Toda, druge izbire enostavno ni bilo.Vlak je peljal ‰ele zjutraj. Pa tudi denarja zanj nista ime-la. Predvsem pa: le tako je bil povsem prepriãan, da semu ne bo uprla in mu ne bo pobegnila.

Vseeno je hodil le korak za njo. In je tuhtal, kaj vse bijima lahko prekriÏalo pot.

Kako nepredvideno sreãanje, recimo; kak znanec, kibi mu lahko potoÏila, ali ga vsaj s kretnjo opozorila.Kaka nesreãa, ki bi ji — o, groza — za zmeraj zaprla usta;


219

storila, da bi z njo za zmeraj umrla tudi resnica. Kakatrdovratna, nora misel, ki bi se je spotoma lotila in jiprepreãila priznanje.

Zaradi vsega tega je bil samo ‰e bolj na trnih. Imelo gaje, da bi tekel, tekel, tekel. Pa da bi tudi njo primoral, dabi tekla. Kajti, to, kar sta nosila, je bila re‰ilna bilka. Zvsakim korakom je bila bliÏja. Veãja. In sleherna bliÏ-njica je k temu samo ‰e pripomogla.

Toda ko je hotel kar ãez travnike zaobiti Veliko vejs,se mu je Iza uprla.

Noro je to! je rekla. Tako ne bova nikoli prispela. Pa tudi ãe:kdo pravi, da bom priznala?

Bo‰! jo je zgrabil za ramena. Mora‰! Jo je stresel.âe bi — je iztisnila — ãe bi imela to moã, bi Ïe takrat re-

kla. âe bi — je pojecljala — ãe bi to zmogla, gotovo Ïe tak-rat ne bi pristala na njegovo ponudbo!

Bo‰, bo‰! jo je zgrabil za zapestje in jo je povlekel zasabo. Mora‰! Mora‰ to napraviti — Ïenska! Zdaj paã nima‰druge izbire! Zdaj paã veã nima‰ izbire! Bo‰ videla: lepo, ‰epravi ãas bova prispela. Potrkala bova. Vstopila. Pozdravi-la. Vse od zaãetka jim bova pojasnila. Vsako podrobnost jimbova rekla. In ãe bo Ïe treba: lepo jih bova prosila. Potem pa— potem bo pa Pi‰ti spet Pi‰ti! Samo malo se bo jezil name.Samo malo mu bo Ïal zate. Potem pa — potem pa bo Pi‰tispet Pi‰ti! Dovolj pameten je, da bo ‰e enkrat poskusil. Da bo


220

‰e enkrat zaãel od zaãetka. Pa tudi ãe ne bo. Bo paã kaj dru-gega poskusil. Zagotovo bo imel veã sreãe.

Nor si! se je spet uprla. Zdaj vidim, da si nor! se je opote-kala. In tudi sama sem bila nora, da sem ti sploh kaj pove-dala! se mu je sku‰ala iztrgati, a je omahnila na kolena.

Zadavim te! se je razkoraãil nad njo in je ni dvignil.Zadavi! Je zajokala. Raje to kot da bi ‰la s tabo! Raje to

kot da bi priznala! On si je vse izmislil! On je to hotel! MidvaÏe veva, ãemu sva ti storila! Ti pa si u‰! Ti pa si gnida! Le kajbriga naju zate!

Dobro, je popustil. Poãasi in po cesti bova hodila.Ne, ne bova! se je sesedla, da so ji razgalila razmak-

njena kolena. Zaradi mene sva lahko tu do jutra. Zaradimene sva lahko do sodnega dneva.

Obstal je nad njo in jo gledal táko: sku‰trano, zlek-njeno, razkreãeno. Kot da bi bila v hipu druga Ïenska.Lica so se ji ‰e zoÏila. V oãeh ji je prlela neka od temetemnej‰a jeza. Le tam, do koder so ji zdrsela krila, je bila‰e bela in vabljiva.

Ne moreva tako! je poãepnil. To morava napraviti! jo jespet ujel za zapestje. To morava z lepa ali z grda! se je skolenom nehote dotaknil njenega kolena. Potem pa gaje ta napetost, ki je ‰inila iz nenadnega dotika, tako pre-


221

vzela, da se je zvalil med njeni razmaknjni stegni in jo venem samem naskoku polegel.

Ne! je vrisnila in ga je sku‰ala izbrcati.A bilo je prepozno.


222

6.

Najprej je bil le vonj. Vonj njene obleke. Vonj vsebolj razgaljenega vratu. Vonj potnega obraza.

Prav z niãemer ga ni mogel primerjati, kajti ãesar po-dobnega ‰e ni vohal. A zagotovo ni tako di‰ala nobenaroÏa. Nobena dobrota. Nobena njihova Ïenska.

Potem je vse bolj ãutil tudi telesje.Grabljive prste, s katerimi ga je popraskala in ‰ãipala,

ãe mu jih je le izmuznila. Dolge, moãne roke, ki jih jezmeraj znova lomil in jih sku‰al tako prijeti, da mu ne bibile veã v napoto. Polne, trde prsi, h katerim je prilegal,ãe jo je le za hip obvladal. In pa trebuh in tam nekjemednoÏje, ki mu ga je vseskoz izmikala — vre‰ãala, ãe sega je z vso teÏo le dotaknil.

Kaj mu je pravila, kaj ga je prosila, o ãem je kriãala, Ïedolgo ni veã sli‰al. V vsem njegovem je bila le ena misel.Kako se je ãimbolj dotikati. Kako ji zlesti tja pod krila.Kako storiti to, ãesar ni ‰e nikdar delal Ïenski. Zato jo jevse bolj stiskal, tolkel, ji trgal oblaãila. Zato ni odnehal,dokler naposled ni drÏal v pesti njenega toplega med-noÏje in koder ni z udom na‰el v njega.

Takrat je vsa njena krãevitost v hipu popustila.


223

Uplahnila, kot bi se bila sesula.Brezvoljno je dovolila, da je rukal vanjo in ni niti veã

jokala.Tudi ko se je potem zvalil z nje je ‰e kar tako leÏala.

Izsopel se je.Si zapel hlaãe.Si poslinil praske.Moj Bog, je rekel. Samo, da je ‰e Ïiva.Potem ji je zagrnil bluzo in ji povlekel krilo ãez kole-

na.A ker se ‰e zmeraj ni zganila, je ne vedoã kaj bi, sedel

v rosno travo in zamiÏal. Ni Ïelel verjeti, da se je vse tores zgodilo.

Nekje v mraku je Ïuborela voda. Najverjetneje stude-nec. Ali pa kak nejak potoãek. Nekje v isti smeri je pelasova. Vriskala ja. Ali pa se je morda smejala. Sicer je bilapoljana tiha. Tiha.

Tako, je rekla Iza, ki je konãno sedla. Tako, je rekla kotbi rekla: pa sva tudi to opravila. Potem si je poãasi, trud-no, zapela gumbe, ki so ‰e ostali. Si obrala krilo in si ob-lekla hlaãke.

Poãasi je potem vstala, si pogladila obleko, pogleda-la, ãe je ‰e vsaj za silo cela. No, je rekla: ali potem zdajgreva? Greva in mu lepo vse poveva?


224

Ne! je jecnil.In je zamiÏal.In jo je spet pogledal.Ona pa se mu je grdo v obraz smejala. Greva, greva! je

reÏala. Takoj zdaj greva! Prispeti morava do jutra! Da mupoveva, kako se tukaj dobro fuka! Pa ãe sva lahko vsaj ‰emalo tu brez njega. âe je lahko ‰e malo on namesto mene inãe si lahko ‰e ti namesto njega!

Ne! je spet jecnil.In je zamiÏal.In je ni veã pogledal.


225

7.

Pravili so, da je ‰la Iza v samostan.Pi‰ti je zaradi te njene odloãitve dvakrat beÏal iz

zapora. Prviã so ga prijeli Ïe v Mestu in so ga takoj pre-mestili. Dugiã je med begom zaklal straÏarja in so ga za-radi tega obsodili na enotno kazen dvajset let.

Halgato je nekje izgubil ali pozabil hlaãe. Tankoud,kot je bil vseskozi, je v samih gatah ‰torkljal po naseljuin iskal ostanke hrane. âe so se mu zaradi te njegovesme‰ne Ïivalske drÏe smejali, se je tudi sam le reÏal. âepa ga je kdo le opomnil, naj se vendarle zavaruje predvse huj‰im jesenskim mrazom, se je stra‰ansko vznemi-ril. Pokazal je rit ali jezik, potem pa je v diru pobegnil v‰a‰ in gostirja. In veãkrat ga je kdo videl, da je ure in uretiãal kje za grmom in se tolkel po spolovilu.

Ti, ti, ti, gnusek! je mlatil po udu z iztegnjenim kazal-cem. Ti, ti, ti, grdi frlinãek! Ga je bingljal, dokler se mu nidvignil. Potem pa, ko mu je konãno za‰trlel, ga je to pravrazkaãilo. A tako! je za hip osupnil. A da tako!? ga je zdajkresnil s pestjo. Sem te tako uãil? Sem ti tako veleval? ga jespet udrihnil in je od boleãine kar zatulil. A potem ga jetuleã mlatil. Ti ãrna svinja! mu je pravil. Ti grdi kánÏor! Ti


226

bom Ïe pokazal! Bo‰ videl, kaj ti bom napravil! V trlico tebom pri‰ãipnil in te razdrekal! Na panj te bom poloÏil in tebom pomalem sekal!

Zaradi tega se mu je ud sca‰oma razbolel in mu je grdootekel. In ker se ga zdaj sprião silne boleãine skorajda nimogel veã dotakniti, je bil neutolaÏljivo besen. Vseganabreklega in sinje pomodrelega ga je jemal iz gat in gakazal. Ali zdaj vidite, kaj mi je napravil? je toÏil. Ali zdajverjamete, da ne bo popustil? je skoraj jokal. Ali se bo Ïe kjekdo na‰el, ki mi ga bo odsekal?

Potem pa ga je to grdo vnetje povsem zvilo.Kakor zagiftana Ïival je obleÏal sredi Lacki rome. Le-

Ïeã na trebuhu, s pestmi zaritimi v zemlji in z obrazomv blatu, je le ‰e kdaj pa kdaj pobrcal. Prepriãani so bili,da take vroãice noben dohtar veã ne bo pozdravil in dabo, ãe ne prej, ãez noã, gotovo krepnil.

Toda Tereza je vendarle prosila, naj ji ga pomagajozanesti v cimper.

Dolgo dolgo je potem leÏal v teh grdih sanjah.Nad njim je bil le ãrni vogal stropa. Tak teÏki prepere-

li tram, ki je ‰e komaj nosil streho. In v ‰pranjah zajede-ne saje, ki so gomoljasto visele. Zmeraj, ko je spet odprloãi, so bile drugaãne Iz njihovega tkiva so se delele vsehvrst podobe. Lepe ãrne roÏe. Dolgobradi palãki. Krilate


227

in veãglavaste Ïivali. Potem spet, so se delali obrazi. Re-cimo Izin, ki je bila nuna; rekel ji je boÏja dekla. Topa jezrla vanj iz te ãrnine, niti mu ni grozila niti se veã sme-jala. Recimo Pi‰ti, ki je bil v verigah; klical ga je ciganskaÏalost. Tudi on se je le mr‰ãil, vzdihoval in je nekaj ho-tel, a kot da so mu zarasla usta.

·e Tereza ni kaj prida govorila.Menjavala mu je obkladke, mu dajala grenko piti, mu

drobila kruh. âe mu je bilo le malo bolje, je bila takojvesela. Ko pa ga je spet grabilo med nogami in mu vre-lo v glavi, je bila v skrbi vsa bleda, bela. Îebrala je mo-litve, nekaj v zvarke ‰epetala, mu pljuvala ãez glavo. ·emalo, le ‰e malo, pa bo bolje, mu je veãkrat tiho rekla. Zdajnisi veã na niti, zdaj si Ïe na brvi. Zdaj je le ‰e na tebi, ãe bo‰res Ïelel po njej nazaj v Ïivljenje priti.

Ja, ja je kimal. Hoãem priti. Tjakaj, kjer so Cigani Ïe po-mrli. Ali pa tja, kamor Cigani niso niti ‰e prispeli.

A tereza ni razumela. Bo‰ videl, mu je ‰epetala. Ko bo‰vstal, ti iz glave tudi motna kri odteãe. Spet se ti bo naredi-la ãista slika. Spet bo‰ loãil luã od dneva. Spet bo‰ Ïelel, dabi te grelo sonce.

Ja, ja, ji je odgovarjal. So taki kraji. âe tja kak Cigan za-ide, ga enostavno ne poznajo. Mislijo, da je nekdo, ki mu jespotoma zagorela koÏa.

A Tereza je le zmajevala.


228

Odgrinjala ga je in mu na mednoÏje dajala trave. Ma-zala ga je z jeÏevo mastjo in ga z lugi dolgo umivala.

Ti, ti, ti grda stara! ji je Ïugal. Misli‰, da ne vem, da si mezalezovala? Da si samo ‰e o tem tuhtala, kako bi me ujela!Da si samo ‰e zame ves ãas hude trave brala! Misli‰, da nevem, da si bila v strahu za tega kurca — kurc ga gleda!?

Ti, ti, ti nora Ïenska! je pobrcal, ãe ga je med nego zanjprijela. Misli‰, da ne vem, da bi ga hotela? Da si samo ‰e otem gruntala, kako bi ga imela? Zdaj pa gleda‰. Zija‰. Vidi‰,da ni veã kurec — kurc ga gleda! Su‰il se bo in hiral. Posu‰ilse bo in odpadel. Potem bom lep‰i, ker bom imel dva popka.Tebi pa bo ostala velika prazna luknja.

Kadar jo je tako Ïalil — in ko res ni in ni odenhal — jeTereza poklicala babo Fikale. Starke se je namreã bal inje bil pri priãi kakor dete. âeprav se ga ni nikoli niti do-taknila in ga je medtem, ko je klepetala s Terezo, komajle pogledala, je bil pred njo ves otrpel. Nekako se mu jenamreã zdelo, da mu baba gleda pod koÏo. Da mu vidiv du‰o in da mu bere misli. To pa je pomenilo, da starave o tej njegovi norosti. Da kuka tja, globoko v notrino,kjer se mu je vsaj na hipe zdelo, da laÏe, se pretvarja, siizmi‰lja, ponareja. Ker: vãasih ga je ‰e pre‰inilo, da bi selahko s to svojo krivdo sooãil tudi drugaãe. Ker: vãasihse mu je ‰e zdelo, da to njegovo norenje ni kazen, tem-veã le beg pred kaznijo.


229

8.

Ko je bil toliko pri moãeh, da je lahko spet vstal, jenajprej nagnal Terezo. Enostavno se mu je zdelo

grozno, da bi ‰e bival z njo. Da bil bi on ‰e naprej otrok,ona pa mati. Kajti niã veã si nista imela povedati. Le Ïa-lila sta se lahko. Se obtoÏevala. Klela. Ali pa sta se nemogledala z dveh nasprotnih bregov, med katerima je te-kla velika motna voda. Voda, v kateri bi zagotovo utoni-lo vse, karkoli bi ‰e hotela skupaj.

Dopovedoval si je sicer, da Tereza ni kriva za njegovostisko. Da ni kriv niti Mari‰ka, tudi ne Bumba‰. Toda, dani kriva niti njihova skupna ciganska usoda, tega si nimogel dopovedati. Zato je ãez noã sklenil, da se bo izse-lil iz Lacki rome in da bo preselil tudi cimper.

Îe navsezgodaj je s krampom prviã zasekal v zemelj-nato steno. Potem je ugotovil, da bo laÏe zaãel pri stre-hi in se je povzpel na bivak. Cefral je trstiko, lomil pre-perele deske in letve, ki jih je nekoã nekdo le za silo pri-trdil. Odmetaval je opeko in reãno kamenje, ki je bilo nastrehi, da je ne bi ravninski veter odnesel. Potem je v tejihti zasekal ‰e v grobo stesano tramovje in v bruna, ki je


230

vse to drÏalo pokonci. Kljub nemarni gradnji se jeostre‰je z leti uleglo in sprijelo, da kakega nosilca vãasihdolgo ni mogel premakniti. A zato mu je bilo v tolikoveãje zadovoljstvo, ko je kje kak nosilni les popustil in jebagaÏ treskoma zgrmela na tla.

Cigani, ki jih je ta lomast sãasoma predramil, so zma-jevali, zijali, in Ïenske so se lovile za glavo. Kukali so spodokni, se glasno ãudili in spra‰evali, a le redki so siupali bliÏe. Kajti Halgato je vihtel opeko in letve; bil je Ïena pogled odloãen, da bo komu kaj trdega zabrisal vglavo.

Pamet se mu je zme‰ala s krvjo! so si rekli.Vse noro mu je po Ïilah udarilo!Razrul si bo streho nad glavo!Naj bi si potem Ïe raje vzel glavo!Toda Halgato kot da jih ni sli‰al. Samo ‰e silneje je lo-

mil in podiral. In si je otiral stari prah, ki se je dvigal izru‰evine in se mu lepil v potu.

Greh je! Ljudje, to je greh! je ne‰tetokrat rekel stari âejã.·e nikoli se ni Cigan lotil hi‰e — ne tuje in ne svoje — kajtiCigan ve, kako teÏko je na tem svetu priti do hi‰e! Greh jetudi, ãe norcu tega ne bomo prepreãili! je nagovarjal mo‰ke.Kajti medtem ko on podira, so tu taki, ki nimajo kje bivati!


231

Vendar, moÏje so kar stali. Naj podre, so rekli. Potempa naj gre! Vsi vemo, da je ta hi‰a prekleta — z njo tudi dru-gaãe ne more biti! Samo nesreão bi imel, kdor bi se v njejnaselil. Raje pod mostom, kot pa v tej hi‰i!

Halgato pa si je natovoril najdebelej‰i tram na ramo inse odpravil iz Lacki rome. âimprej je Ïelel najti prime-ren prostor, kamor bo prenesel razsuto hi‰o in jo tamspet sestavil. Najprej se mu je zdelo, da bi bilo ‰e najboljprimerno ob reki, zato se je pehal kar naravnost, prekomoãvare. Ko pa se je upehal in je sedeã na tramu poãi-val, je ugotovil, da bi bil na reãnem bregu vseeno ‰e pre-veã na oãeh. Zato je potem nosil tram proti gozdiãku, poobronkih leske, bezga in jel‰evja, ter nato vse globje inglobje. Vse pogosteje je deval teÏki tram z rame in seoziral naokoli. Potem se je naposled odloãil.

Skozi gostirja je ‰la globoka brazda, ki jo je izdolbelpotoãek. Potoãek, ki se napolni le ob povodnjih; zdaj paje bila struga skoraj suha. Na bregu nasproti so bile jel‰egoste in debele. Med njimi pa je rasla breza. Ena. Sama.Bila je kriva tanka. Drevesa, ki so jo prerasla, so ji jemalasvetlobo in jo du‰ila. Toda Halgatu se je vseeno zdelo,da ni zrasla po nakljuãju. Nekoã, davno, morda prav nadan, ko se je rodil, jo je Bog zasadil. Bog, ki vidi v naprej.Bog, ki je takrat gotovo Ïe vedel, da bo Halgato danestod hodil. In da bo klecajoã pod tramom tiho molil.


232

Hvala, Bog, je torej rekel. Hvala vseeno. Kajti, dolgo jetrajalo, preden si mi pokazal, da ima‰ tudi mene na spisku.

Potem pa je prislonil tram k deblu in se takoj napotilnazaj v Lacki romo. Îelel je ãimprej prinesti celo hi‰o.


233

Rajski dvori

Res: to jutro pa je veliko, vse veãje.Nad obzorjem lebdi veliko sonce in ãezenj letijo

velike ptice.âas je za reãi, ki delajo velike sence.Pi‰ti konãno vstane, si zategne kravato in si zapne

gumbe na sakoju. Nobenega dvoma ni: velik gospod je,in to mu pristaja. Halgato je doslej take Cigane videvalle v sanjah. Pa ‰e to le takrat davno davno, ko je ‰e ver-jel, da bosta imela veã sreãe.

Greva, pravi Pi‰ti. Ta pogled ti dolgujem — pogled namoje rajske dvore.

Ja, se konãno zgane. Zdi se mu, da ga ne sme in nemore zavrniti. Pa ãeprav bo mogoãe pobegnil, ko bo potoliko letih spet videl dim iz Lacki rome. In mu bo nad-vse neprijetno tudi v Veliki vejsi, tam, kjer se zaãenjajoprve po‰tije in prva kriÏi‰ãa. âe bo le mogoãe, sklene, boves ãas raje hodil po travi, po njivah, po zemlji. Se ne boniti dotaknil poti, ki vodijo vse tja, kjer bi bilo bolje, dane bi nikoli hodil.

Zdaj je vse drugaãe, le ti si ‰e tak, kot si bil zmeraj, ga po-treplja Pi‰ti.


234

Halgato ve, da ni tako z njim, a ne ugovarja. Lahko birekel: Bili so ãasi, ko sem vedel, kaj bi. A potem bi mo-ral ‰e kaj dodati. Potem bi moral znova povedati svojozgodbo. In bi moral dodati tudi o vseh letih, ko je bil danzmeraj enak prej‰njemu in se je od vãeraj razlikoval potako neznatnih reãeh, da ni tako majhnih besed, s kate-rimi bi lahko to povedal.

Tu, pred njima, ob po‰tiji, na robu Velike vejsi pa stojivila.

Njene bele zidine so ‰ir‰e od vseh hi‰, ki se gnetejo zanjo in tudi od tistih, nedvomno, ki jih s svojim razko‰-nim hrbtom zakriva. Njena dvakrat stopniãasto prelom-ljena streha sega tako visoko, kot v tej ravnici doseÏesamo ‰e cerkev. In pa: Lahko bi bila ‰e veãja. Lahko bi bila‰e vi‰ja, pravi Pi‰ti. Lahko bi bila taka, da bi se v njej na-stanili vsi iz Lacki rome. Lahko bi bila taka, da bi odtehtalavse bogastvo Velike vejsi. Toda meni je ravno prav taka.

In ga popelje po zlo‰ãenih stopnicah na teraso, ga po-tisne skozi vrata, rezljana vrata. Ga vodi po oblazinjenihhodnikih v ‰tevilne svetle, bele, nakrancljane sobe, ki sovse od reda skrbno opremljene in snaÏne. Potem ga zri-ne k najveãjemu oknu, od koder je razgled vse tja doLacki rome in se nasmehne: âuditi bi se moral, da so stega razgleda tiste grape videti povsem drugaãne! In opazi-ti bi moral, da z nobenega okna v tej hi‰i ni videti tistegamesta, kjer pravijo, da si ji storil silo!


235

Halgato le za spoznanje trzne in se Ïeli odmakniti.Toda Pi‰ti ga u‰ãipne v nadlaht in ga povede k mizi. Neda bi se spogledala, sedeta v najveãji sobani, v kateri jele mizica in trije stoli. Pi‰ti sedi pokonãno in zravnano,kot je sedel vsepovsod in vedno. Dlani je razprtih prstovpoloÏil na mizo. Njegov pogled je ozek in skrivnosten.Halgato, ki ni ‰e nikoli sedel na tako mehko oblazinje-nem stolu, se ves ãas name‰ãa in preseda. ·e violina, kimu je kakor zrasla v rokah, mu je zdaj v napoto.

Nisi vesel niti se ne ãudi‰, iztisne Pi‰ti. In to je grozno.Halgato se popraska po temenu in i‰ãe besed. Tudi ãe

sva bila res sem namenjena, sva prispela prepozno, ga natole pogleda.

Ja, prikima Pi‰ti. Tako pravi tudi Iza.Iza? Halgato spet trzne in Ïeli vstati. Toda oni ga z od-

loãno kretnjo primora, da spet sede. Nisem ‰el k njej, kosem pri‰el iz zapora, mu pravi. Nisem je poiskal, ko sem sevrnil iz Amerike. Nisem ji o niãemer rekel, niti ko sem zidal.Vãeraj pa je pri‰lo pismo! odpre miznico. Vãeraj pa je pri‰lopismo! ponovi in vzame iz miznice belo kuverto.

Halgato strmi v papir in ne ve, kaj bi. Nato se s kazal-cem le dotakne beline in jo povleãe bliÏe. âez razgrnjenpapir tako le tri drobno izpisane kolone. ârke se muzdijo kot sledovi neke povsem neznane Ïivali. Kaj!? sevznemiri. âemu mi to ponuja‰! Dobro ve‰, da ne znam brati.


236

Hja! vstane Pi‰ti. Ne ve‰ brati — ne ve‰ brati! To paã zdajni noben izgovor — ãe ne ve‰ brati! pristopi in se mu skloniãez ramo. Poglej! mu pokaÏe s prstom. To tule je ãrka d.In to je o in to je l. To pa se potem takole poveÏe; d, do, dol.In se doda g in zopet o in se prebere: Dolgo. Dolgo sem pro-sila Boga, naj mi prizanese s spomini. Usli‰al me je. Zatoprosim tudi tebe, da me pusti‰ pri miru. Îe zdavnaj nisemveã tista… mu zadrgeta glas.

Iza, ugotovi Halgato.Iza, prikima Pi‰ti. Pomagal mi bo‰, da jo izbezam iz tis-

te boÏje luknje! potem poloÏi pismo nazaj v miznico invzame iz nje pi‰tolo.

Ko potem Halgato spet odpre oãi, sedi Pi‰ti za mizo in‰e zmeraj teÏka pi‰tolo. Ti kar meÏikaj, pihne proti nej-mu, a ‰e nocoj bova to napravila. ·e nocoj bo, kar bo! Tri-najst let sem presedel v kmici! Deset let sem delal vse, s ãi-mer sem zasluÏi! Pa ‰e po teh triindvajsetih letih ne vemprav, ãe sem ali nisem — gospod!? pomeri s pi‰tolo nekamv kot za Halgatovim hrbtom in se po vsem sodeã komaj-da zadrÏi, da ne pritisne na petelina. Ker: kaj mi vse topomaga, ãe mi ona tako ne reãe! Ker: kaj mi vse to pomeni,ãe ona tako ne misli? spravi pi‰tolo nazaj v Ïep in vstane.

Saj, saj, zamrmra Halgato. Vedel sem, da je to. Vedelsem, da bo tako. Hi‰o si si napravil, zdaj pa je ne ve‰ s ãimnapolniti. Tega pa tudi ne ve‰ veã reãi: kaj me briga! Prodal


237

jo bom in se napil! tudi sam vstane in se napoti. A ker neve prav, katera izmed teh ‰tevilnih vrat vodijo na hod-nike in na plano, spet zastane in se obrne.

Ne nori! ga dohiti Pi‰ti. Z mano bo‰ ‰el in pomagl mi bo‰.Kajti: ãe ne bo ‰lo z lepa, bo ‰lo zgrda. Kajti: ãe nama je nedajo, jo bova paã ukradla!

Ukradla!? se zgrozi Halgato. Bogu jo bova ukradla!?Magari Bogu! se ga oklene pi‰ti. Kaj pa je on storil za-

njo? Jaz pa sem po trebuhu lazil, po dreku bredel, se v peklupraÏil! Vse, vse sem napravil, da bi opral z nje va‰e ciganskegrehe!

Kaj si napravil — niã nisi napravil! ga odrine Halgato. Ve-liko hi‰o ima‰, pa ne more‰ z njo neveste privabiti! Velikdenar ima‰, pa si ne more‰ z njim neveste kupiti! Ampak jomora‰ kakor Cigan ukrasti! In pri tem ti morajo Cigani vreãodrÏati! ves nasr‰en in spremenjen zamahne proti njemu,nato pa se brezglavo zapodi skozi najbliÏja vrata. Mis-leã, da ga Pi‰ti zasleduje, le za hip obstane v prostoru,nato pa spet zalomi kljuko in steãe po hodniku.

Ko potem konãno le doseÏe vrata, ki vodijo na plano,med stenami rajskih dvorov odjekne strel.


238

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-160-6

Feri Lain‰ãek Namesto koga roÏa cveti - shrani.sishrani.si/files/ferilainsco0lq.pdf · igra‰...

Documents

Transcript of Feri Lain‰ãek Namesto koga roÏa cveti - shrani.sishrani.si/files/ferilainsco0lq.pdf · igra‰...