EVROPSKI SVET IN SVET - consilium.europa.eu · vprašanjih, ki bi jih Evropska unija morala...
64
EVROPSKI SVET IN SVET Hiša držav članic Evropske unije Svet
Transcript of EVROPSKI SVET IN SVET - consilium.europa.eu · vprašanjih, ki bi jih Evropska unija morala...
EVROPSKI SVET IN SVETHiša držav članic
Evropske unijeSvet
HOW TO OBTAIN EU PUBLICATIONS
Free publications: • one copy:
via EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);
• more than one copy or posters/maps: from the European Union’s representations (http://ec.europa.eu/represent_en.htm); from the delegations in non-EU countries (http://eeas.europa.eu/delegations/index_en.htm); by contacting the Europe Direct service (http://europa.eu/europedirect/index_en.htm) or calling 00 800 6 7 8 9 10 11 (freephone number from anywhere in the EU) (*). (*) The information given is free, as are most calls (though some operators, phone boxes or hotels may charge you).
Priced publications: • via EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).
Notice
This publication is produced by the General Secretariat of the Council and is intended for information purposes only. It does not involve the responsibility of the EU institu-tions or the member states.
For further information on the European Council and the Council, see the website:www.consilium.europa.euor contact the Public Information Service of the General Secretariat of the Council:Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 56 50Fax +32 (0)2 281 49 [email protected]/infopublic
More information on the European Union is available on the internet (www.europa.eu).
Luxembourg: Publications O�ce of the European Union, 2015
Print ISBN 978-92-824-5283-7 doi:10.2860/730537 QC-04-15-219-EN-CPDF ISBN 978-92-824-5272-1 doi:10.2860/10651 QC-04-15-219-EN-N
© European Union, 2015Reuse is authorised provided the source is acknowledged.
© Archives nationales (France); © Photothèque de la Ville de Luxembourg. Photo: Batty Fischer; © Photothèque de la Ville de Luxembourg. Photo: Théo Mey For any reuse of this material, permission must be sought directly from the copyright holder.
Cover page: Jerónimos Monastery in Lisbon, Portugal, on 13 December 2007, the day the Lisbon Treaty was signed there
Printed in in LuxembourgPRINTED ON ECOLOGICAL PAPER
Traités_Test.indd 1-3 23/11/2015 12:23
www.consilium.europa.euVisit our website: Obiščite našo spletno stran:
Obvestilo
To publikacijo je pripravil generalni sekretariat Sveta zgolj v informativne namene. Institucije EU ali države članice zanjo niso odgovorne.
Dodatne informacije o Evropskem svetu in Svetu lahko najdete na spletni strani:www.consilium.europa.euali v službi generalnega sekretariata Sveta za obveščanje javnosti:Rue de la Loi 1751048 BruseljBELGIJATel. +32 (0)2 281 56 50Faks +32 (0)2 281 49 77www.consilium.europa.eu/infopublic
Več informacij o Evropski uniji je na voljo na spletnem mestu www.europa.eu.
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018
Print QC-06-16-343-SL-C ISBN 978-92-824-6022-1 doi:10.2860/07319PDF QC-06-16-343-SL-N ISBN 978-92-824-6049-8 doi:10.2860/159697
© Evropska unija, 2017Ponovna uporaba je dovoljena ob navedbi vira.
Fotografije:Zgradba Europa: © Philippe Samyn and Partners architects and engineers - lead and design partner, Studio Valle Progettazioni architects, Buro Happold engineers; barvne kompozicije: © Georges Meurant, 2016 Stran 47, od zgoraj, od leve proti desni: © bidaya/Fotolia.com, © Nolan/Fotolia.com, © Dusan Kostic/Fotolia.com, © Philippe Leridon/Fotolia.comStran 52: Obvoznica Škofja Loka © Črt Slavec - Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, SlovenijaStran 56: © François Walschaerts, Evropska unija, 2017Za vsako ponovno uporabo tega gradiva je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorske pravice.
Čeprav smo si prizadevali, da bi bile vse povezave v tej publikaciji točne in posodobljene, institucije EU ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitno nepravilno delovanje povezav.
EVROPSKI SVET IN SVETHiša držav članic
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 3
VSEBINA
Pregled v petih minutah. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Uvod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
Informativni list 1 – Evropski svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11
Informativni list 2 – Svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Informativni list 3 – Kdo se udeležuje srečanj na vrhu in sej Sveta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Informativni list 4 – Predsednik in predsedstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Informativni list 5 – Stalni predstavniki in Coreper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Informativni list 6 – Strokovne delovne skupine Sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Informativni list 7 – Sekretariat Sveta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Informativni list 8 – Kako se sprejemajo odločitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
Informativni list 9 – Kako Unija sprejema zakonodajo (in zakaj). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
Informativni list 10 – Kako Unija odloča o politikah (in zakaj) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
Informativni list 11 – Kako države članice načrtujejo in odločajo o proračunu Unije . 51
Informativni list 12 – Zunanji odnosi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
Informativni list 13 – Spremljanje dela Sveta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
4 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
PREGLED V PETIH MINUTAH
Navodila za branje
V manj kot petih minutah lahko preberete, kako poteka delo Evropskega sveta in Sveta.
Ključni poudarki so označeni s krepkim tiskom in podrobneje pojasnjeni v informativnih listih, do katerih vodijo povezave. V poljubnem vrstnem redu lahko preberete tiste, ki vas zanimajo. Za branje posameznega informativnega lista ne boste potrebovali več kot pet minut.
V njih so tudi povezave do drugih pojasnil in galerij. Izberite, kar vas zanima.
EU je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir za spodbujanje miru, sprave, demokracije in človekovih pravic v Evropi ter za stabilizacijsko vlogo, ki jo je odigrala pri preobrazbi med vojno opustošene regije v območje miru.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 5
UVOD
Kako nacionalne vlade usmerjajo in odločajo o dogajanju v Bruslju – naloge Evropskega sveta in Sveta
Kaj je „Bruselj“?
Tako pogosto poimenujemo EU, tj. Evropsko unijo. S sodelovanjem je mogoče rešiti težave, ki jih države članice ne zmorejo odpraviti same. Je pa to tudi najboljši način za izgradnjo skupne prihodnosti. Kadar težave presegajo državne meje, so skupno dogovorjene rešitve bolj smiselne kot različne rešitve posameznih držav. Tako reševanje težav pomaga ohranjati mir v Evropi.
Evropske države so si v 20. stoletju stale nasproti v dveh svetovnih vojnah. Po smrti, uničenju, kaosu in diktaturi je Unija ponudila pot k miru, stabilnosti, demokraciji in blaginji. Leta 2012 je Unija za svoje več kot šestdesetletno uspešno delovanje v interesu miru prejela Nobelovo nagrado za mir.
Začetki Unije segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je šest v vojni opustošenih držav zavezalo sodelovanju, da bi si na povsem nov način zgradile skupno prihodnost. S pogodbami, zlasti Rimsko pogodbo (1957), so se določili cilji, obseg in način sodelovanja. Tako so bili ustanovljeni novi evropski organi („institucije“), od katerih ima vsak posebne naloge in svojo sestavo. Za reševanje morebitnih težav ali začetek kakršnega koli projekta morajo vsi ti organi v okviru svojih različnih pristojnosti tesno sodelovati.
Zakaj Unija za delovanje potrebuje vse te organe – ali eden ni dovolj?
Različni organi predstavljajo različna stališča.
Za zastopanje stališč državljanov je tukaj najprej Evropski parlament, ki ga vsakih pet let neposredno izvolijo državljani vseh držav Unije.
Člani Evropskega sveta so se 26. junija 2014 zbrali v belgijskem mestu Ypres, da bi obeležili stoto obletnico začetka prve svetovne vojne.
6 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Drugič, da bila upoštevana stališča vlad, obstajata dva organa: Evropski svet in Svet. Njuni člani se srečujejo in delujejo v Bruslju, v stavbi, ki bi jo lahko poimenovali tudi „hiša držav članic“.
In tretjič, da bi se uveljavljala tudi nedržavna, tj. evropska stališča, je tu Evropska komisija.
Z razpravami v teh štirih glavnih organih in med njimi se oblikujejo evropski projekti. V tej publikaciji je opisano, kako nacionalne vlade delujejo v okviru in prek Evropskega sveta in Sveta. Evropski svet in Svet glede večine zadev ne moreta ukrepati samostojno; preden se lahko doseže dogovor, morata sodelovati s Komisijo in Evropskim parlamentom.
Zakaj se nacionalne vlade srečujejo v dveh različnih organih s skoraj enakim imenom?
Prvič, Unija mora določiti in se sporazumeti, katera so tista pomembna vprašanja, ki namesto nacionalnih ali lokalnih rešitev potrebujejo rešitve na evropski ravni. Določanje usmeritve in prednostnih nalog Unije je naloga predsednikov držav in vlad, ki se srečujejo na t. i. srečanjih na vrhu oziroma zasedanjih Evropskega sveta.
Drugič, da bi te evropske rešitve lahko tudi udejanjili, se mora Unija sporazumeti o zakonodaji in politikah. Nacionalne vlade o tej zakonodaji in politikah razpravljajo ter se o njih pogajajo v organu, imenovanem Svet. V praksi to pomeni, da vladni ministri iz svojih prestolnic potujejo v Bruselj ali Luxembourg, da bi na približno 75 sejah letno sprejemali odločitve v Svetu.
EVROPSKI SVET/SVET KOMISIJAEVROPSKI
PARLAMENT
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 7
Unija deluje na podlagi sodelovanja
Zasedanja Evropskega sveta pripravlja in jim predseduje njegov predsednik, na njih pa je prisoten tudi predsednik Evropske komisije. Zasedanja se navadno začno tako, da voditelji prisluhnejo stališčem predsednika Evropskega parlamenta o vprašanjih na dnevnem redu.
V nasprotju s tem je v Svetu večina dela povezana s sprejemanjem zakonodaje in oblikovanjem politike za uresničevanje ciljev, ki jih določijo voditelji v okviru Evropskega sveta. Skoraj vsi zakonodajni akti Unije so rezultat pogajanj med tremi organi. Izhodiščna točka je vedno široko evropsko stališče v obliki predloga Komisije.
O tem predlogu se nato pogajajo in se o njem dogovorijo ministri, ki zastopajo izvoljene nacionalne vlade, tj. Svet, in neposredno izvoljeni predstavniki ljudstva, tj. Evropski parlament. Vsak dokončno dogovorjen zakonodajni akt ali politika je uravnotežena rešitev, ki so jo dosegli trije organi (Komisija, Svet in Evropski parlament), pri čemer posamezno vprašanje vsak od njih obravnava z drugega zornega kota.
8 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Vsak dogovor o zakonodajnem aktu ali politiki Unije je korak – majhen ali velik – na poti k velikim ciljem, o katerih se dogovarjajo voditelji v okviru Evropskega sveta.
„Hiša držav članic“ je za Unijo osrednjega pomena, saj določa strateški program Unije. Brez njenega aktivnega sodelovanja v pogajanjih, ki vodijo h glasovanju in dogovoru, ne more biti sprejet tudi noben zakonodajni akt Unije.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 9
INFOR MATIVNI LISTI
10 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Množica novinarjev, zbrana pred zasedanjem Evropskega sveta, čaka na izjave voditeljev. Francoski predsednik Emmanuel Macron pred srečanjem na vrhu oktobra 2017.
Predsednik Donald Tusk na tiskovni konferenci po srečanju na vrhu 23. junija 2016 povzema
razprave voditeljev in odgovarja na vprašanja novinarjev.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 11
INFORMATIVNI LIST 1
EVROPSKI SVET
Voditelji držav članic EU se vsaka dva do tri mesece srečajo v okviru Evropskega sveta. To srečanje je pogosto imenovano tudi „srečanje na vrhu“. Večino držav zastopa njihov predsednik vlade, nekatere (denimo Francijo) pa njihov predsednik, saj je to pravilo zapisano v državni ustavi.
Evropski svet ima stalnega predsednika s sedežem v Bruslju, ki ga njegovi člani izvolijo za mandat dveh let in pol. Sedanji predsednik je Donald Tusk, nekdanji predsednik poljske vlade.
Vloga predsednika je odločati, katera so tista pomembna vprašanja, o katerih je treba na posameznem zasedanju razpravljati in se o njih sporazumeti.
Predsednik Evropskega sveta
PREDSEDUJE in SPODBUJA delo Evropskega sveta
12 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
STRATEŠKA AGENDA ZA UNIJO V ČASU SPREMEMB
1. Unija za delovna mesta, rast in konkurenčnost
2. Unija, ki daje vsem državljanom več možnosti in jih varuje
3. Na poti k energetski uniji s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost
4. Unija svobode, varnosti in pravice
5. Unija kot močan zunanji akter
Sklepi Evropskega sveta – 26. in 27. junij 2014
Kako se predsednik odloča o temah za posamezno zasedanje?
Delo Evropskega sveta je delno načrtovano, vključuje pa tudi nenačrtovano odzivanje na krizne razmere.
Kar zadeva načrtovano delo, se je Evropski svet junija 2014 dogovoril o pomembnih vprašanjih, ki bi jih Evropska unija morala obravnavati do leta 2020. V tem kratkem dokumentu – t. i. strateški agendi – je izpostavljenih pet glavnih področij dela.
EUCO 8/17 ET
Euroopa Ülemkogu
Brüssel, 23. juuni 2017 (OR. en) EUCO 8/17 CO EUR 8 CONCL 3
SAATEMÄRKUSED Saatja: Nõukogu peasekretariaat Saaja: Delegatsioonid Teema: Euroopa Ülemkogu kohtumine (22. ja 23. juuni 2017)
– Järeldused
Delegatsioonidele edastatakse järeldused, mis Euroopa Ülemkogu võttis vastu eespool nimetatud
kohtumisel.
EUCO 8/17
BG
Европейски съвет
Брюксел, 23 юни 2017 г. (OR. en) EUCO 8/17 CO EUR 8 CONCL 3
ПРИДРУЖИТЕЛНО ПИСМО
От: Генералния секретариат на Съвета
До: Делегациите
Относно: Заседание на Европейския съвет (22 и 23 юни 2017 г.)
— Заключения
Приложено се изпращат на делегациите заключенията, приети от Европейския съвет на
посоченото по-горе заседание.
EUCO 8/17
CS
Evropská rada
Brusel 23. června 2017
(OR. en) EUCO 8/17 CO EUR 8 CONCL 3
PRŮVODNÍ POZNÁMKA
Odesílatel: Generální sekretariát Rady
Příjemce: Delegace
Předmět: Zasedání Evropské rady (22. a 23. června 2017)
– závěry
Delegace naleznou v příloze závěry, které přijala Evropská rada na výše uvedeném zasedání.
EUCO 8/17
MT
Kunsill Ewropew
Brussell, 23 ta’ Ġunju 2017
(OR. en) EUCO 8/17 CO EUR 8 CONCL 3
NOTA TA' TRASMISSJONI
minn: Segretarjat Ġenerali tal-Kunsill
lil: Delegazzjonijiet
Suġġett: Laqgħa tal-Kunsill Ewropew (22 u 23 ta’ Ġunju 2017)
– Konklużjonijiet
Id-delegazzjonijiet isibu mehmuż il-konklużjonijiet adottati mill-Kunsill Ewropew fil-laqgħa
msemmija hawn fuq.
EUCO 8/17
DE
Europäischer Rat
Brüssel, den 23. Juni 2017
(OR. en) EUCO 8/17 CO EUR 8 CONCL 3
ÜBERMITTLUNGSVERMERK
Absender: Generalsekretariat des Rates
Empfänger: Delegationen
Betr.: Tagung des Europäischen Rates (22. und 23. Juni 2017)
– Schlussfolgerungen
Die Delegationen erhalten anbei die vom Europäischen Rat auf der obengenannten Tagung
angenommenen Schlussfolgerungen.
Sklepi Evropskega sveta v estonskem, bolgarskem, češkem, malteškem in nemškem jeziku
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 13
Nenačrtovano delo zajema obvladovanje kriz, ki jih povzročajo nepredvideni dogodki, ki so tako resni ali zahtevajo tako kompleksne odzive, da lahko o možnih rešitvah razpravljajo samo voditelji držav članic, ki po možnosti tudi zagotovijo nekatere odgovore.
Mandat predsednika Hermana Van Rompuya (predhodnika Donalda Tuska) so zaznamovale številne krize, na katere se je bilo treba odzvati: raven dolga v nekaterih državah je spodkopala stabilnost evra, bančni sistem je potreboval pomoč, dolžniška in bančna kriza sta v nekaterih državah privedli do visoke brezposelnosti in v evropskem sosedstvu so se odvijale vojne, glede katerih so morali voditelji poiskati skupen pristop.
Med prvim mandatom Donalda Tuska sta velike težave povzročali begunska in migracijska kriza. Voditelji so morali razpravljati tudi o terorističnih napadih v več velikih evropskih mestih. Prebivalci Združenega kraljestva so na referendumu glasovali za izstop iz Unije. Vsi ti dogodki so zahtevali mirne, premišljene in odločne odzive.
Ko predsednik pripravlja dnevni red srečanj na vrhu, gre navadno za kombinacijo načrtovanih in nepredvidenih tem. V nekaterih primerih lahko skliče tudi nenačrtovano zasedanje, na katerem voditelji obravnavajo eno samo pereče vprašanje.
Kako predsednik doseže, da se vsi strinjajo?
Donald Tusk posamezno zasedanje pripravlja več tednov, v katerih se srečuje in pogovarja z drugimi voditelji, pogosto v njihovih prestolnicah. Poznati mora stališča vsakega od njih glede vseh glavnih vprašanj. Skoraj vsak dogovor v Evropskem svetu mora biti sprejet soglasno.
Dogovori o posameznih vprašanjih so zapisani v „sklepih Evropskega sveta“. Po tem, ko se predsednik pogovori z vsemi voditelji, jim več tednov pred srečanjem na vrhu pošlje
prvo različico sklepov, o kateri na podlagi navodil svojih voditeljev razpravljajo stalni predstavniki držav članic. V teh razpravah sodelujeta tudi vodja predsednikovega kabineta in zastopnik predsednika Komisije. Ker gre za zapletena vprašanja, dogovor skoraj nikoli ni dosežen že v prvem krogu razprav.
Predsednik Donald Tusk in generalni sekretar Jeppe Tranholm-Mikkelsen na srečanju na vrhu marca 2017, na katerem je bil Tusk izvoljen za ponovni mandat
14 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Predsednik lahko nekaj dni pred zasedanjem Evropskega sveta sklepe spremeni in poda nove predloge, da bi dosegel strinjanje čim več voditeljev. O tej različici razpravljajo ministri v Svetu, ki nekaj dni pred srečanjem na vrhu posredujejo odzive svojih voditeljev. S tem so sklepi še bližje temu, da bi bili soglasno sprejeti. O resnično težavnih temah voditelji iz oči v oči razpravljajo na samem zasedanju Evropskega sveta.
S spretnim vodenjem zasedanj Evropskega sveta, novimi predlogi in pozivi voditeljem, naj poiščejo skupne točke, predsedniku navadno uspe najti rešitve, s katerimi se lahko strinjajo vsi predsedniki držav in vlad ter predsednik Komisije.
Vendar vsako zasedanje ne vodi do dokončne rešitve vseh vprašanj. Glede najtežavnejših voditelji včasih dosežejo le majhen napredek, zato so potrebna nova prizadevanja, da bi na naslednjem zasedanju Evropskega sveta lahko naredili naslednji korak.
Sklepi Evropskega sveta se takoj po zasedanju objavijo na spletu v vseh jezikih Unije.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 15
INFORMATIVNI LIST 2
SVET
Svet se včasih imenuje tudi Svet ministrov. Gre za organ, v katerem skupaj delujejo ministri iz izvoljenih nacionalnih vlad držav članic. Sej Sveta se udeležuje tudi Komisija.
Naloga ministrov je, da si prizadevajo za reševanje skupnih težav na ravni Unije, pri čemer se upoštevajo specifični interesi posameznih držav. To pogosto zahteva prilagodljivost in sprejemanje kompromisov. Ministri morajo zato poiskati pravo ravnovesje – evropsko rešitev s čim več prednostmi in čim manj neugodnostmi za svojo državo.
Glavna naloga Sveta je sprejemanje zakonodaje – skupaj s Komisijo in Evropskim parlamentom je eden od treh medsebojno odvisnih akterjev v zakonodajnem procesu Unije. Poleg tega Svet oblikuje politiko, s katero rešuje različna vprašanja ali daje usmeritve za prihodnost tako, da vlade držav članic združuje na skupni poti. Skupaj z Evropskim parlamentom sprejema letni proračun Unije, ki temelji na sedemletnem finančnem načrtu, ki ga ti instituciji sprejmeta na podlagi smernic Evropskega sveta.
Svet ima pomembno vlogo tudi v zunanjih odnosih, kjer določa in izvaja zunanjo in varnostno politiko EU. Pri mednarodnih sporazumih z državami zunaj EU ali mednarodnimi organizacijami Svet sprejme končno odločitev o sklenitvi sporazuma.
Za skoraj vse zakonodajne akte mora predlog pripraviti Komisija. Skoraj vse predloge Komisije morata skupaj sprejeti Svet in Evropski parlament, zato za vsak predlog poteka več vzporednih pogajanj. Ministri morajo v okviru Sveta razpravljati o svojih razhajajočih se stališčih. Poleg tega se mora Svet (kot enoten organ) pogajati s Komisijo in Evropskim parlamentom. Ko se Svet in Parlament dogovorita o končnem besedilu zakonodajnega akta, ki temelji na predlogu Komisije, je to sprejeto.
Svet pri sprejemanju zakonodaje v večini primerov odloča z večinskim glasovanjem, le v nekaj primerih morajo biti odločitve sprejete soglasno. Glasovalni sistem temelji na večini držav članic in večini prebivalstva. Načeloma lahko Svet akt sprejme takoj, ko postane jasno, da sta doseženi zahtevani večini, v praksi pa pogosto nadaljuje razprave, da bi čim bolj izboljšal predlagani zakonodajni akt, dokler ni dosežena največja možna večina (ali celo soglasje). To lahko traja več tednov ali mesecev, včasih celo dlje.
Preden se ministri lotijo dela, imajo nekaj časa za neformalno razpravo.Ministri EU so se 22. in 23. maja 2017 v Bruslju srečali na zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport. Z leve proti desni: švedska ministrica za kulturo in demokracijo Alice Bah Kuhnke, francoska ministrica za kulturo Françoise Nyssen, malteški minister za pravosodje Owen Bonnici in zastopnica nemške zvezne vlade za kulturo in medije Monika Grütters.
16 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Vsake seje Sveta se udeleži po en minister iz vsake države članice. Države članice, katerih valuta je evro, so v sodelovanju naredile še korak dlje. Njihovi finančni ministri se sestajajo v neuradnem ministrskem telesu, imenovanem Evroskupina, da bi razpravljali o vprašanjih, ki izhajajo iz te zelo tesne vezi, na primer o razmerah v svojih gospodarstvih in proračunih.
Za ministre, ki sodelujejo na sejah Sveta, to ni ne edina ne glavna zaposlitev. Njihovo glavno delo je delo v domači državi – v nacionalni vladi in nacionalnem parlamentu. Udeležba na sejah Sveta v Bruslju ali Luxembourgu je nekaj, kar jim vzame največ dva do tri dni na mesec, v nekaterih primerih pa celo manj. Vsaka vlada zato v Bruselj pošlje enega svojih najuglednejših diplomatov, ki jo tam stalno zastopa. To so t. i. stalni predstavniki, ki imajo status veleposlanikov. Tedensko se sestajajo v odboru, imenovanem Coreper. Coreper na svojih sestankih več tednov pripravlja posamezno sejo Sveta.
Deset sestav Sveta
SPLOŠNE ZADEVE OKOLJE
ZUNANJE ZADEVE ZAPOSLOVANJE, SOCIALNA POLITIKA, ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV
PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA
PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE IZOBRAŽEVANJE, MLADINA,
KULTURA IN ŠPORT
KONKURENČNOST KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 17
Svet sprejema zakonodajo in oblikuje evropsko politiko na številnih in zelo raznolikih področjih, za katera so nacionalne vlade v pogodbah Uniji podelile pristojnost za ukrepanje. Seje Sveta so zato v praksi organizirane glede na področja, da bi se lahko na njih sestali pravi ministri. To pomeni, da se sklicujejo seje Sveta o financah, okolju, energiji, pravosodju in tako naprej, na katerih se sestajajo ministri z ustreznimi pristojnostmi. Svet se sestaja na desetih različnih tematskih sejah, imenovanih „sestave Sveta“.
Svet zaseda 70- do 80-krat letno. Večina sej traja en dan, nekatere tudi pol dneva ali dva dni. Seje vedno potekajo v Bruslju, razen tri mesece, ko so na podlagi že dolgo obstoječega dogovora organizirane v Luxembourgu.
Predsedstvo Sveta se zamenja vsakih šest mesecev. Medtem ko imajo drugi organi Unije predsednika ali predsednico, Svetu predseduje država članica.
Delo Sveta je kar se da odprto za javnost. Dnevne rede sej Sveta in številne dokumente, o katerih razpravljajo ministri in stalni predstavniki, je mogoče prosto prenesti s spletnega mesta Sveta. Ko Svet razpravlja o sprejetju zakonodajnega akta, se seja prenaša na spletu.
18 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 19
INFORMATIVNI LIST 3
KDO SE UDELEŽUJE SREČANJ NA VRHU IN SEJ SVETA
Vsako leto so pripravljena vsaj štiri srečanja na vrhu (Evropski svet), po potrebi tudi več. Po drugi strani Svet zaseda več kot 70-krat letno, njegovih sej pa se udeležujejo ministri iz držav članic.
Srečanj na vrhu se udeležuje majhna skupina ljudi. To so predsedniki držav ali vlad držav članic, predsednik Evropskega sveta (trenutno Donald Tusk) in predsednik Evropske komisije (trenutno Jean-Claude Juncker). Zelo redko se zgodi, da katerega od voditeljev ni na zasedanju. Če se to zgodi, njegov sedež ostane prazen – ne nadomesti ga namestnik, minister ali stalni predstavnik.
Poleg glavnih udeležencev se takšnega zasedanja ali njegovega dela udeleži tudi nekaj drugih oseb. Ob začetku zasedanja zbrane navadno nagovori predsednik Evropskega parlamenta. Kadar se razprave dotikajo tem z njunega področja, se jih udeležita in v njih sodelujeta tudi vodja zunanje politike Unije (trenutno Federica Mogherini) in predsednik Evropske centralne banke (trenutno Mario Draghi).
Na zasedanjih sta prisotna tudi generalni sekretar (trenutno Jeppe Tranholm-Mik-kelsen), skupaj z dvema ali tremi člani svojega osebja, in vodja kabineta predsednika. Med osebjem, ki spremlja generalnega sekretarja, je tudi pravni svetovalec. Predsednika Komisije navadno spremlja generalni sekretar Komisije. Da bi voditelji lahko govorili v svojem jeziku, so za vsakega od 23 različnih na voljo skupine tolmačev.
Srečanja na vrhu so priložnost za odkrito razpravo o pomembnih vprašanjih in novih evropskih projektih med osebami, ki se v tem formatu srečujejo vsaka dva do tri mesece. Če vprašanj ni mogoče rešiti na tej ravni, tega ni mogoče storiti nikjer drugje, tudi ne na višji instanci. Udeleženci zasedanja prisluhnejo političnim sporočilom predsednika Evropskega parlamenta ter se oprejo na analizo in nasvete predsednika Evropske komisije, vendar so pri iskanju rešitev za izzive, s katerimi se soočajo, avtonomni. Na zasedanjih in med njimi jih usmerja predsednik Evropskega sveta, ki ima ključno vlogo pri oblikovanju kompromisnih rešitev. Le redka vprašanja se razrešijo na enem samem zasedanju. Voditelji določeno vprašanje običajno obravnavajo večkrat in postopno iščejo rešitev zanj.
Evropski svet in Svet – dve instituciji EU pod isto streho
HIŠA DRŽAV ČLANIC
EVROPSKI SVET SVET
20 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Seje Sveta so precej drugačne. Vsako leto je organiziranih 70 do 80 sej, kar pomeni, da se Svet v enem tednu lahko sestane tudi dvakrat ali trikrat. Uradno potekajo v desetih specializiranih sestavah, ki pokrivajo vse od finančnih zadev do okolja. V vsaki sestavi se srečujejo nacionalni ministri iz držav članic, ki so pristojni za posamezno področje, na primer finančni ali okoljski ministri.
Znotraj desetih uradnih sestav pa je še veliko več specializiranih področij, najbrž dvakrat toliko, za katera so pristojni specializirani ministri iz držav članic. Sestava Sveta za promet, telekomunikacije in energijo je npr. v praksi razdeljena na tri dele, pri čemer se zadevnih sej udeležujejo pristojni ministri.
Vse sestave Sveta se ne srečujejo enako pogosto. Svet za finance zaseda skoraj vsak mesec, ministri za izobraževanje pa se navadno sestanejo le vsakih šest mesecev. To pomeni, da se finančni ministri poznajo veliko bolje kot ministri za izobraževanje.
Včasih se zgodi, da ministri nimajo časa, da bi iz svojih prestolnic odpotovali v Bruselj in se udeležili seje Sveta. Tedaj jih lahko nadomesti namestnik ali stalni predstavnik – sedež posamezne države članice nikoli ne ostane prazen.
Predsednik Sveta je minister iz države članice, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu, pristojen za obravnavano vprašanje. Vsakih šest mesecev sejam Sveta, ki jih je med 30 in 40, predseduje 12 do 18 različnih ministrov. Nekateri lahko predsedujejo tudi šestim sejam (npr. na področju financ), drugi pa morda le eni (npr. na področju izobraževanja).
Vsakemu ministru v Svetu pomagajo trije ali štirje sodelavci. Glavni je njegov stalni predstavnik (ali namestnik), ki ga spremljata dva do trije uradniki iz stalnega predstavništva ali državnih ministrstev. Skupaj z ministrom so prisotni v sejni dvorani.
Evropski svet in Svet – njune naloge niso enake.
EVROPSKI SVET
DOLOČA POLITIČNO AGENDO EU
SVET
SE POGAJA IN GLASUJE O ZAKONODAJI
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 21
Evropsko komisijo zastopa komisar, pristojen za obravnavano vprašanje, na primer evro, okolje, promet, socialno politiko itn.
Predsednika Sveta spremljajo in podpirajo svetovalci iz stalnega predstavništva in iz sekretariata Sveta, ki pomagajo pri organizaciji seje in svetujejo glede iskanja rešitev.
Podporo sejam Sveta zagotavlja tudi 23 skupin tolmačev, tako da lahko vsak minister govori v svojem jeziku.
Srečanjem na vrhu in sejam Sveta je skupno, da udeleženci pripotujejo iz nacionalnih prestolnic, da bi se srečali v „hiši držav članic“ in se dogovorili o rešitvah za vseevropske izzive. Voditelji določajo prednostne naloge in usmerjajo strategijo za prihodnost. Na tej podlagi delujejo njihovi ministri, ko se udeležujejo sej Sveta in v sodelovanju s Komisijo in Evropskim parlamentom oblikujejo zakonodajo EU.
22 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Sedež predsednika Evropskega sveta.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 23
INFORMATIVNI LIST 4
PREDSEDNIK IN PREDSEDSTVO
Predsednik Evropske unije ne obstaja. Zakonodajo in politiko Unije oblikujejo različni organi v medsebojnem sodelovanju. Vsak od organov Unije ima svojega predsednika. Predsedniki vodijo zadevne organe in sodelujejo med seboj.
Evropski svet (voditelji) in Svet (ministri) imata vsak svojega predsednika.
Trenutni predsednik Evropskega sveta je Donald Tusk, ki je bil pred tem predsednik poljske vlade. Je stalni predsednik s sedežem v Bruslju. Na to funkcijo ga je Evropski svet leta 2014 izvolil za prvi dveinpolletni mandat, leta 2017 pa je bil izvoljen še drugič. Pravilo iz Pogodbe pravi, da ima lahko predsednik največ dva mandata.
Donald Tusk je šele drugi stalni predsednik Evropskega sveta. Njegov predhodnik je bil Herman Van Rompuy, nekdanji predsednik belgijske vlade, ki mu je predsedoval pet let, od leta 2009 do leta 2014. Pred tem je to težavno nalogo poleg svoje vloge na nacionalni ravni opravljal voditelj države, katere vlada je predsedovala Svetu (glej spodaj).
Donaldu Tusku pri delu pomaga stalni sekretariat Sveta, poleg tega pa ima v svojem kabinetu tudi majhno začasno skupino sodelavcev. Vsak predsednik ima takšno osebje. To so njegovi najbližji svetovalci, ki mu organizirajo urnik in potovanja, pišejo govore in ga zastopajo v pogovorih z osebnimi predstavniki drugih voditeljev.
Predsedstvo Sveta se med državami članicami menja vsakih šest mesecev po načelu rotacije.
24 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Glavna naloga predsednika je odločati, o čem bi bilo treba razpravljati, in zagotoviti, da so srečanja na vrhu dobro pripravljena. Vsako zasedanje terja več tednov priprav, da bi lahko pripeljalo do dobrih rezultatov, tj. da bi se voditelji dogovorili o nadaljnjih korakih v zvezi z enim od pomembnih vprašanj, ki ga je mogoče rešiti le na njihovi ravni. V zadnjih letih so bili med za Unijo ključnimi vprašanji terorizem, migracije, gospodarska in evrska kriza ter brexit.
Redko se zgodi, da bi na enem samem zasedanju uspeli rešiti večji problem ali začeli nov projekt. Za skupno razumevanje vprašanja in pravo rešitev je navadno potrebna postopna razprava voditeljev na več zasedanjih. Poleg organizacije zasedanj za obravnavo perečih problemov si mora predsednik prizadevati za dogovor, v katero smer bo šla Unija v naslednjih petih, desetih ali več letih. Predsednik tudi zastopa Unijo na srečanjih z voditelji drugih držav po svetu.
Predsednika ima tudi Svet, vendar ta ni oseba, temveč vlada države članice. Zanj zato navadno uporabljamo poimenovanje predsedstvo Sveta. Mandat predsedstva traja šest mesecev. Predsedstvo ni izvoljeno, države Svetu predsedujejo po načelu rotacije. To pomeni, da vsaka država članica ne glede na svojo velikost Svetu predseduje približno vsakih 14 let.
V Svetu se srečujejo ministri iz držav članic, ki so pristojni za isto področje – energijo, pravosodje, okolje, finančne zadeve itn. Obstaja deset tematskih skupin. Ko se Svet sestane, da bi razpravljal o eni od teh tem, je njegov predsednik minister, pristojen za to področje v državi, ki predseduje Svetu. Med januarjem in junijem 2017 je na primer sejam Sveta za okolje predsedoval malteški minister za okolje, od julija do decembra 2017 pa estonski minister za okolje.
Carmelo Abela, malteški minister za notranje zadeve
in nacionalno varnost, je predsedoval seji Sveta za
pravosodje in notranje zadeve 28. marca 2017 v Bruslju, na kateri so ministri razpravljali
tudi o politiki vračanja EU, izvajanju migracijske politike
in kazenskem pravosodju v kibernetskem prostoru.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 25
JULIJ–DECEMBER 2017 ESTONIJA
JANUAR−JUNIJ 2018 BOLGARIJA
JULIJ–DECEMBER 2018 AVSTRIJA
JANUAR−JUNIJ 2019 ROMUNIJA
JULIJ–DECEMBER 2019 FINSKA
JANUAR−JUNIJ 2020 HRVAŠKA
JULIJ–DECEMBER 2020 NEMČIJA
Ministri, ki predsedujejo sestavam Sveta, ne živijo v Bruslju in predsedovanje Svetu tudi ni njihova glavna zaposlitev. Živijo v svoji državi, kjer so navadno poslanci v nacionalnem parlamentu in člani nacionalne vlade. Med šestmesečnim predsedovanjem se nekatere sestave Sveta srečajo tudi do šestkrat (npr. na področju financ ali kmetijstva), druge pa samo dvakrat (npr. na področju energije ali okolja). V času med sejami Sveta pripravljalno in nadaljevalno delo opravlja Coreper. „Predsedstvo Sveta“ je država članica, „predsednik Sveta“ pa oseba iz te države, ki predseduje seji o posameznem področju.
Pri tem obstajata izjemi. Prva je Svet za zunanje zadeve, ki ima stalnega predsednika, ki upravlja zunanje odnose Unije. Danes je to Federica Mogherini, nekdanja italijanska ministrica za zunanje zadeve, ki ima sedež v Bruslju. V praksi ima tri vloge: predseduje mesečnim sejam Sveta za zunanje zadeve, je podpredsednica Komisije, pristojna za zunanje odnose, poleg tega pa tudi visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Pogosto jo imenujejo „vodja zunanje politike“ Unije. Njen mandat na vseh treh funkcijah traja pet let in je usklajen z mandatom Evropske komisije.
Ministri EU za zunanje zadeve so se 15. maja 2017 sestali v Bruslju. Seznanili so se z izvajanjem globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe, zlasti glede civilnih vidikov. Svet je razpravljal tudi o razmerah na območju Afriškega roga, ki se sooča z destabilizacijo, zlasti v Somaliji in Južnem Sudanu.
Finančni ministri držav članic evrskega območja so 4. decembra 2017 za novega predsednika Evroskupine izvolili Mária Centena, portugalskega finančnega ministra, ki bo svoj mandat nastopil 13. januarja 2018.
26 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Tudi neuradna srečanja Evroskupine, na katerih se sestajajo finančni ministri 19 držav, katerih valuta je evro, imajo stalnega predsednika. Trenutno je to Mário Centeno, portugalski finančni minister, ki so ga za mandat dveh let in pol izvolili člani Evroskupine.
Predsedstvo Sveta deluje ob podpori sekretariata Sveta, ki vsaki državi članici pomaga pri pripravah in načrtovanju predsedovanja. Ko ministri pridejo v Bruselj, da bi predsedovali sejam, jim sekretariat Sveta zagotavlja politično in pravno svetovanje ter logistično podporo. Glavna naloga predsedstva Sveta je sklicevanje sej, odločanje o dnevnem redu, strukturiranje razprav, pogovori z ministri in iskanje kompromisnih rešitev. Sekretariat Sveta v ta namen zagotavlja svetovanje, informacije, poročila, logistiko, tolmačenje in prevajanje.
Predsednik Evropskega sveta (Donald Tusk) in predsedstvo Sveta (države članice po načelu rotacije) zelo tesno sodelujejo. Svetuje jima isti generalni sekretar in logistično ju podpira isti sekretariat Sveta. Evropski svet usmerja delo vseh organov EU, vključno s Svetom. V skladu s tem predsednik in predsedstvo tesno sodelujeta s predsedniki drugih organov, tj. Komisije in Evropskega parlamenta.
Prva seja Coreperja (2. del) v novi stavbi Europa je potekala 20. decembra 2016.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 27
INFORMATIVNI LIST 5
STALNI PREDSTAVNIKI IN COREPER
Vlada vsake države članice v Bruselj pošlje enega svojih najvišjih in najbolj izkušenih diplomatov, da bi jo tam stalno zastopal.
Gre za t. i. stalne predstavnike, saj 24 ur na dan in sedem dni v tednu živijo in delajo v Bruslju, medtem ko njihovi voditelji in ministri v Bruselj potujejo le, da bi se udeležili določenih sej.
„Predstavniki“ so zato, ker imajo vsa pooblastila za pogajanja v imenu svojih vlad ter za sprejemanje ali zavračanje rešitev.
Sestajajo se v odboru, imenovanem Coreper, kar izhaja iz francoskega poimenovanja „Comité des représentants permanents“.
Nobeno vprašanje ne doseže ministrov v Svetu, preden o njem ne razpravljajo in ga pripravijo v Coreperju. Coreper je za delo Sveta ključnega pomena. Njegovi člani so stalni in predstavljajo svoje države.
Redno se srečujejo vsaj enkrat tedensko, v kriznih razmerah pa se lahko sestanejo v le nekaj urah. Ker predstavljajo svoje države in imajo neposreden stik s svojimi voditelji, lahko natančno izrazijo stališča svojih vlad, tudi med razvijajočo se krizo. Letno je pripravljenih približno 110 sej Coreperja,
Večina njegovega dela pa ne poteka v kriznih razmerah. Običajno delo odbora zajema priprave na 70 do 75 sej Sveta, ki potekajo vsako leto. Seja Sveta je organizirana tudi pred vsakim srečanjem na vrhu.
28 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Svet sprejema zakonodajo ali evropsko politiko na številnih in zelo raznolikih področjih. Za njihovo lažje obvladovanje je Coreper razdeljen na dva dela. Coreper (2. del), v katerem se tedensko srečujejo stalni predstavniki, pripravlja srečanja na vrhu in seje Sveta, na katerih se obravnavajo ekonomske in finančne zadeve, pravosodje in notranje zadeve ter zunanje in splošne zadeve.
Coreper (1. del), v katerem se dvakrat tedensko srečujejo namestniki stalnih predstavnikov, pripravlja seje Sveta, na katerih se razpravlja o vseh drugih področjih. Seznam je dolg: kmetijstvo, ribištvo, okolje, podnebne spremembe, promet, telekomunikacije, energija, zaposlovanje, socialne zadeve, notranji trg, industrija, raziskave, vesolje, izobraževanje, mladina, kultura in šport.
Coreper (1. del)(namestniki stalnih
predstavnikov)pripravlja seje Sveta za:
Coreper (2. del)(stalni predstavniki)
pripravlja seje Sveta za:
kmetijstvo in ribištvo ekonomske in finančne zadeve
konkurenčnost (industrija, raziskave) zunanje zadeve
izobraževanje, mladino, kulturo in šport splošne zadeve
zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov pravosodje in notranje zadeve
okolje
promet, telekomunikacije in energijo
Kaj vključujejo priprave na sejo Sveta?
Vsak dnevni red Sveta vsebuje točke, o katerih se bo razpravljalo ali odločalo. Coreper te točke obravnava več tednov pred sejo Sveta. Dogovor je le redko mogoč že na prvi razpravi, saj so interesi držav članic pogosto zelo različni. Da bi lahko dosegli dogovor, stalni predstavniki (ali njihovi namestniki), ki delujejo po navodilih svojih ministrstev, iščejo skupni imenovalec.
V večini primerov je načeloma dovolj poiskati skupni imenovalec, ki bo zagotovil večino glasov. Vendar pa si Coreper (in na poznejši stopnji Svet) še naprej prizadeva za boljše rešitve, da bi se v podporo odločitvi dosegla največja možna večina ali celo soglasje. Nazadnje se najboljša razpoložljiva rešitev sprejme z glasovanjem.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 29
Če Coreper najde rešitev, s katero se strinjajo vsi ministri, jo posreduje Svetu, ki jo nato potrdi brez razprave. V žargonu Sveta se to imenuje „točka pod A“ na dnevnem redu Sveta. Tudi če obstaja večina za sprejetje rešitve, lahko vsak od ministrov zaprosi, da se o točki razpravlja v Svetu, da bi lahko zagovarjal rešitev za svoje pomisleke. Kadar večina ni dosežena, vedno sledi razprava ministrov, da bi poiskali rešitev. V žargonu Sveta so točke, o katerih bo tekla razprava, imenovane „točke pod B“.
Svet lahko le redko o čemer koli odloča samostojno, zlasti kar zadeva sprejemanje zakonodaje. Pri tem se morata s Svetom strinjati tudi Komisija in Evropski parlament, zato je na sejah Coreperja vedno prisoten tudi visoki uradnik Komisije, ki bistveno prispeva k njegovemu delu. Uradnik Komisije v osnovi pojasni in zagovarja predlog Komisije ter se morda strinja z nekaterimi spremembami, da bi se lahko vsi skupaj približali skupni rešitvi.
Da bi dosegli strinjanje Evropskega parlamenta, Coreper svojemu predsedniku naloži, naj se sreča s Parlamentom, mu pojasni stališče Sveta in prisluhne stališču Parlamenta. Kot vmesni člen med Svetom in Evropskim parlamentom ima predsednik Coreperja zelo pomembno vlogo.
Predsednik Coreperja se – tako kot predsedstvo Sveta – zamenja vsakih šest mesecev in je vedno stalni predstavnik (ali njegov namestnik) države, katere vlada predseduje Svetu. Ker vsaki seji Sveta predseduje minister, odgovoren za zadevno področje (finance, okolje itn.), v šestmesečnem obdobju sejam Sveta predseduje vsaj deset različnih oseb. Po drugi strani Coreperju v šestmesečnem obdobju predsedujeta samo dve osebi – stalni predstavnik in njegov namestnik.
Za vsakim stalnim predstavnikom stoji urad v Bruslju, v katerem so zaposleni strokovnjaki iz držav članic, t. i . stalno predstavništvo. Ti strokovnjaki so specialisti z vseh področij, na katerih Svet sprejema odločitve – od letalstva do zoonoz (živalskih bolezni). Preden o predlaganem zakonodajnem aktu ali evropski politiki razpravlja Coreper, ga preučijo delovne skupine strokovnjakov. Načeloma jih je 180, sestavljajo pa jih predstavniki vsake države članice. Delovne skupine se redno srečujejo in razpravljajo o predlaganih zakonodajnih aktih ali politikah ter o svojem delu poročajo Coreperju.
11361/17 vs 1
GIP 1B EN
Council of the European Union
Brussels, 17 July 2017 (OR. en) 11361/17 OJ CRP2 27
PROVISIONAL AGENDA
Subject: 2637th meeting of the PERMANENT REPRESENTATIVES COMMITTEE
(Part 2)
Date: 19 July 2017
Time: 10.00
Venue: Brussels
1. Adoption of the agenda Approval of "I" items in Annex
II
11. Migration - Situation on the Central Mediterranean route1
= Exchange of views
12. Follow-up to the Council meeting (Foreign Affairs) on 17 July 2017
13. EU-CELAC Summit (San Salvador, 26-27 October 2017)
= Orientation debate 10509/17 COLAC 49 CFSP/PESC 564 EU RESTRICTED
14. EU-Ukraine Summit (Kyiv, 12-13 July 2017)
= Debriefing
1 Exceptionally, in the presence of the Schengen Associated States
11361/17 vs 1
GIP 1B EN
Council of the European Union
Brussels, 17 July 2017 (OR. en) 11361/17 OJ CRP2 27
PROVISIONAL AGENDA
Subject: 2637th meeting of the PERMANENT REPRESENTATIVES COMMITTEE
(Part 2)
Date: 19 July 2017
Time: 10.00
Venue: Brussels
1. Adoption of the agenda Approval of "I" items in Annex
II
11. Migration - Situation on the Central Mediterranean route1
= Exchange of views
12. Follow-up to the Council meeting (Foreign Affairs) on 17 July 2017
13. EU-CELAC Summit (San Salvador, 26-27 October 2017)
= Orientation debate 10509/17 COLAC 49 CFSP/PESC 564 EU RESTRICTED
14. EU-Ukraine Summit (Kyiv, 12-13 July 2017)
= Debriefing
1 Exceptionally, in the presence of the Schengen Associated States
„Točke pod I“ na dnevnih redih Coreperja so dogovorjene točke, za katere razprava navadno ni potrebna, medtem ko so „točke pod II“ zadeve, o katerih se morajo pogajati veleposlaniki.
30 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Preučevanje predlaganega zakonodajnega akta lahko traja več tednov ali celo mesecev, za kar se mora delovna skupina sestati večkrat. Tako kot v primeru Coreperja tudi strokovnjaki delujejo po navodilih svojih ministrstev. Če dosežejo dogovor, ga Coreper sprejme brez razprave. V žargonu Sveta so ti dogovori „točke pod I“. Kot pri Coreperju tudi tem delovnim skupinam predseduje oseba iz države, katere vlada predseduje Svetu.
Zaslon, ki prikazuje, v kateri dvorani in kdaj poteka posamezna seja.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 31
INFORMATIVNI LIST 6
STROKOVNE DELOVNE SKUPINE SVETA
Svet deluje na treh ravneh. Na najvišji se sestajajo ministri, ki razpravljajo, oblikujejo politike in sprejemajo zakonodajo. Vsako srečanje ministrov neposredno pripravi odbor Coreper, tj. odbor stalnih predstavnikov držav članic v Bruslju. Preden Coreper pripravi vse potrebno, da bodo ministri lahko razpravljali ali sprejeli odločitev, konkretno vprašanje obravnava ena od mnogih delovnih skupin.
Coreper oblikuje delovne skupine za vsa specializirana področja, pri katerih je treba preučiti vse tehnične podrobnosti, preden lahko Svet sprejme odločitev. Obstaja približno 180 delovnih skupin, ki pokrivajo celo vrsto področij, kot so obdavčitev, mednarodna trgovina, letalstvo, azil, varstvo potrošnikov itn. Vsako leto se sestanejo na približno 3 600 sejah.
Vsake seje delovne skupine se udeležijo strokovnjaki iz vseh držav članic in tudi strokovnjak Komisije. Komisija je namreč tista, ki navadno začne vsako razpravo in predlaga vsak novi zakonodajni akt, zato mora svoje predloge ustrezno obrazložiti.
Vsaka delovna skupina ima svojega predsednika. Skoraj vedno je to strokovnjak ali strokovnjakinja iz države članice, ki v zadevnem šestmesečnem obdobju predseduje Svetu. Predsednik določi delovni program in dnevni red, organizira razprave in oblikuje sklepe. Seje potekajo v stavbah Sveta v Bruslju – v „hiši držav članic“.
Strokovnjaki, ki se udeležujejo teh sej, so uradniki vlad držav članic. Navadno so uslužbenci vladnih ministrstev in so podrejeni pristojnemu ministru. Včasih delajo za specializirane agencije, ki sicer niso del ministrstva, vendar so še vedno pod pristojnostjo vlade, kot so na primer nacionalne agencije za varnost hrane. Poleg širšega strokovnega
32 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
znanja (npr. pravo, ekonomija ali znanost) imajo običajno še posebno strokovno znanje s konkretnega področja, ki ga obravnava delovna skupina. To je lahko npr. davek na dodano vrednost, dobrobit živali, podnebne spremembe ali kibernetski kriminal itn.
Delovne skupine se sestanejo le na poziv predsedstva, kadar je treba obravnavati predlog, preden Svet o njem sprejme odločitev. Preden lahko Coreper pripravi sejo ministrov v Svetu, mora biti seznanjen s potekom razprave strokovnjakov.
Vsaka delovna skupina navadno obravnava eno samo področje ali skupino podobnih in sorodnih področij. Seje trajajo en dan, včasih tudi dva. Delovna skupina se sestaja toliko časa, dokler predlog Komisije ni v celoti preučen in dokler ni jasno, glede katerih točk obstaja soglasje in kje se stališča razhajajo.
Pri obsežnih zadevah lahko seje potekajo tedensko, pri drugih pa mesečno, zlasti če morajo strokovnjaki v zvezi z njimi opraviti študije ali poizvedbe. Za nekatere zadeve zadošča, da se delovna skupina sestane le dvakrat ali trikrat, za druge pa se mora sestajati šest do osem tednov. Če je zadeva kompleksna, pa še veliko dlje, da jo lahko v celoti preuči z vseh vidikov. Predsedstvo navadno ob koncu svojega šestmesečnega mandata povzame razprave glede takih zadev, tudi če delo še ni končano. Coreper in včasih tudi ministri v Svetu želijo biti seznanjeni z doseženim napredkom.
Takšen povzetek, poročilo delovne skupine Coreperju, pripravi sekretariat Sveta. Predsedniku na vsaki seji svetujeta in mu pomagata vsaj dva uslužbenca sekretariata. Prvi prihaja iz pravne službe Sveta, drugi pa iz oddelka Sveta, ki zagotavlja podporo na širšem področju, v katerega spada posamezna delovna skupina – npr. okolje, pravosodje, promet ali ekonomske in finančne zadeve itn.
Poleg tega, da uslužbenca sekretariata Sveta na seji sedita ob predsedniku, se z njim že prej sestaneta in pogovorita o tem, kako voditi razpravo. Predsedniku med sejo svetujeta in dajeta predloge o tem, kako doseči kompromis, ter beležita stališča posameznih držav članic.
Preden sekretariat pripravi pisno poročilo delovne skupine za Coreper, skupaj s predsednikom analizira izide teh razprav in se z njim dogovori, kako naj bo poročilo oblikovano. Zelo pomembno je, da poročilo v enaki meri povzema mnenja strokovnjakov vseh držav članic, tako da ga lahko Coreper uporabi kot podlago pri iskanju rešitve.
Strokovnjaki, ki se ravnajo po navodilih svojih političnih voditeljev, v teh razpravah pogosto dosežejo potrebni dogovor. V tem primeru se poročilo predloži Coreperju, ki ga tudi odobri, ne da bi stalni predstavniki o njem dodatno razpravljali. V žargonu Sveta je to „točka pod I“ dnevnega reda seje Coreperja.
7491/1/17 REV 1 mfg
3
GIP 1B EN
Non-legislative activities
5. Approval of the list of "A" items
7493/17 PTS A 23
6. Migration policy: Implementation1
a) External aspects
i) Malta Declaration, 3 February 2017
ii) Results of the Valletta Joint Action Plan Senior Officials meeting,
8 -9 February 2017
7110/17 JAI 208 ASIM 24 RELEX 216 FRONT 109 COMIX 179
b) Deployment to the Agencies and Relocation
= Exchange of views
7. Return Policy: enhancing effectiveness 1
a) Commission Recommendation on making returns more effective when implementing
the Directive 2008/115/EC of the European Parliament and of the Council
b) Commission Communication on a more effective return policy in the European Union -
A renewed Action Plan
= Policy debate 7112/17 MIGR 33 COMIX 180
+ COR 1 (nl)
6943/17 MIGR 28 COMIX 166
+ ADD 1
6949/17 MIGR 29 COMIX 170
8. European Border and Coast Guard: Implementation
= State of play
9. Radicalisation Awareness Network: Further steps 1
= State of play 7531/17 CT 26 ENFOPOL 145 COSI 60 COTER 22
10. Any other business
a) Conference "Managing Migration Challenges Together", Vienna, 8 February 2017
= Information by Austria
6277/17 ASIM 14 FRONT 62 ASILE 7 JAIEX 9
b) Follow-up to the EU-Internet Forum (December 2016) : Meeting with major internet
companies in the United States
= Information from the Presidency and the Commission
7478/17 CT 23 COSI 58 DAPIX 102 ENFOPOL 140 COPEN 82 CYBER 41
TELECOM 64 FREMP 33 JAI 262
c) Data Retention
= Information from the Presidency
1. Exceptionally, in the presence of the Schengen Associated States.
„Točke pod A“ so navadno namenjene sprejetju brez razprave v Svetu.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 33
Ko Coreper odločitev uradno odobri kot „točko pod I“, jo lahko pošlje Svetu v sprejetje, ne da bi ministri o tem nadalje razpravljali. V žargonu to imenujemo „točka pod A“ dnevnega reda Sveta. Običajno sekretariat priloži dopis, v katerem pojasni, kako je bil dogovor dosežen.
„Točke pod A“ so navadno sprejete soglasno, vendar se države članice pogosto strinjajo s tem, da se točka sprejme brez razprave, četudi so del manjšine, ki glasuje proti. V takih primerih pogosto podajo izjavo, v kateri pojasnijo razloge za nasprotovanje. V vsakem primeru lahko vsak minister do zadnjega trenutka pred sprejetjem odločitve zahteva, da se o „točki pod A“ opravi razprava.
Delovne skupine imajo torej ključno vlogo. Zagotavljajo namreč, da so zakonodajni akti in politične odločitve Sveta sprejeti šele po tem, ko strokovnjaki iz ministrstev temeljito preučijo vse tehnične podrobnosti.
34 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Generalni sekretariat Sveta pomaga Evropskemu svetu in Svetu.
EVROPSKI SVET SVET EU
GENERALNI SEKRETARIAT SVETA
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 35
INFORMATIVNI LIST 7
SEKRETARIAT SVETA
Vsi pogajalci in nosilci odločanja v Evropskem svetu in Svetu prihajajo iz držav članic. Predsedniki držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi strokovnjaki prihajajo iz svojih prestolnic v Bruselj, kjer se pogajajo in sprejemajo dogovore. Stalni predstavniki držav članic, ki se tedensko sestajajo v okviru Coreperja, so v Bruselj navadno napoteni za štiri do pet let, nato pa se vrnejo domov ali zasedejo kakšno drugo delovno mesto.
Pri organizaciji teh pogajanj pomaga služba, imenovana sekretariat Sveta. Njen sedež je v „hiši držav članic“ v Bruslju, ki jo pravzaprav sestavljajo tri sosednje stavbe. Generalnega sekretarja, ki vodi to službo, imenuje Svet.
Sedanji generalni sekretar je Jeppe Tranholm-Mikkelsen, ki ga je Svet izbral junija 2015 za obdobje petih let. Odlikuje ga zelo dobro poznavanje delovanja Unije, zlasti Evropskega sveta in Sveta. Prej je delal kot stalni predstavnik in namestnik stalnega predstavnika Danske v Bruslju. Med danskim predsedovanjem Svetu leta 2012 je bil predsednik Coreperja.
Jeppe Tranholm-Mikkelsen, generalni sekretar Sveta Evropske unije
36 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Generalni sekretar opravlja naslednji nalogi:• je glavni politični svetovalec predsednika Evropskega sveta (sedaj Donalda
Tuska) in predsedstva Sveta (šestmesečna rotacija držav članic),• je vodja vseh oddelkov in služb, potrebnih za učinkovito delovanje obeh teles.
V vlogi glavnega političnega svetovalca mu pomaga več skupin, ki so specializirane za določena politična področja. Te skupine približno ustrezajo desetim tematskim sestavam Sveta, kot so finance, pravosodje, okolje itn. Deluje tudi pravna služba, ki ima pomembno nalogo svetovanja voditeljem držav članic in Svetu. V pogodbah je jasno določeno, kako se sprejemajo zakonodajni akti in politike. Ena od najpomembnejših nalog generalnega sekretarja in pravne službe je brez vsakega dvoma zagotoviti, da se vsa ta pravila tudi pravilno uporabljajo. V nasprotnem primeru bi zakonodajni akt ali politiko lahko razveljavilo Evropsko sodišče.
Pomembni nalogi sekretariata sta tudi komuniciranje in informiranje. Sekretariat zagotavlja komunikacijsko strojno opremo in storitve, ki jih uporabljajo politični voditelji držav članic, Svet in predsedujoče države članice. Z vodenjem registrov, vzpostavitvijo in objavo arhivov ter zagotavljanjem preglednosti in dostopa javnosti do dokumentov skrbi za odprtost in javno odgovornost.
Načrtovanje in organizacija sta pomemben del političnega svetovanja. Sekretariat pomaga pri časovnem načrtovanju tega dela. Skrbi pa tudi za skladnost različnih politik, ki so obravnavane v okviru različnih tematskih sestav Sveta, npr. kmetijstvo in okolje, energija in podnebne spremembe, priseljevanje in odnosi s sosednjimi državami. Sekretariat je tako tudi „upravljavec pogajanj“.
Tolmači med srečanji na vrhu in sejami Sveta zagotavljajo simultan prevod iz in v 23 delovnih jezikov Unije.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 37
V času mandata ali kariere vsakega generalnega sekretarja in uslužbenca sekretariata se zamenja kar nekaj polletnih predsedstev Sveta in verjetno tudi nekaj predsednikov Evropskega sveta. To osebje je zato ključno za kontinuiteto dela in nemoten prehod med predsedstvi. Ima namreč izkušnje in ve, kaj deluje in kaj ne. Predsednikom in predsedstvom lahko zato na politični in taktični ravni svetuje, kako pri pogajanjih doseči kompromis. Sekretariat tako prevzame tudi vlogo tistega, ki rešuje probleme.
Vsak dan v tednu je v stavbah Sveta pripravljenih približno dvajset sej (letno pribl. 5 800). Na ministrski ravni lahko npr. poteka seja Sveta za ekonomske in finančne zadeve, medtem ko nekaj vrat dlje zasedajo namestniki stalnih predstavnikov v okviru Coreperja. V drugem nadstropju morda poteka sestanek katere od delovnih skupin, npr. za letalstvo, ribištvo, javno zdravje ali terorizem itn.
Vsake seje se udeležijo predstavniki vseh držav članic, predsedstva Sveta in Komisije. Včasih so prisotni tudi predstavniki drugih organov, kot sta Evropska investicijska banka ali Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Vsaka seja ima od 60 do 150 udeležencev, sekretariat pa jim mora zagotoviti ustrezno infrastrukturo.
Ta ne vključuje le sejnih sob, temveč tudi simultano tolmačenje, dokumente (vključno z njihovimi prevodi), varnost in gostinske storitve. Na pogajanja v „hišo držav članic“ v Bruslju iz držav članic vsak dan prispe približno 1 500 ljudi. Sekretariat jim zagotavlja potrebno logistično podporo.
Med srečanji na vrhu predstavniki vseh jezikovnih enot delajo v eni dvorani in prevajajo spremembe tam obravnavanih dokumentov (sklepi, izjave).
38 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Pomemben del nalog sekretariata je pomoč pri komunikaciji. Za vsako sejo ministrov je zagotovljeno simultano tolmačenje za vse jezike, vsi potrebni dokumenti pa so prevedeni v vseh 24 uradnih jezikov. V skladu z dogovorom Coreper in večina delovnih skupin pri svojem delu ne uporablja vseh 24 jezikov.
Prevajalski oddelek in oddelek pravnikov lingvistov (ta preverja kakovost in jasnost predlaganih zakonodajnih aktov) opravljata najobsežnejšo posamezno dejavnost sekretariata. Vsako leto obdelata več kot 15 000 dokumentov (skupaj približno milijon strani). V teh oddelkih je zaposlena približno tretjina (več kot 1 000) vseh zaposlenih v sekretariatu. Hitrosti in strokovnosti, ki ju zagotavljata političnim voditeljem držav članic in Svetu, ni najti v nobenem drugem mednarodnem organu.
Generalni sekretar vodi organizacijo približno 2 800 ljudi. Ti so izbrani na podlagi svojih kvalifikacij v okviru javnih natečajev, ki jih organizira urad Unije za zaposlovanje (EPSO). Osebja ne izberejo ali imenujejo države članice ter je v službi političnih voditeljev držav članic in Sveta in ne svoje države matične države. Uslužbenci prihajajo iz vseh držav članic. Letni proračun sekretariata dosega približno 550 milijonov evrov, kar je približno 0,4 odstotka proračuna Unije.
Sistem glasovanja v Svetu vključuje tri načine glasovanja.
NAVADNAVEČINA
Svet KVALIFICIRANAVEČINA
SOGLASJE
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 39
INFORMATIVNI LIST 8
KAKO SE SPREJEMAJO ODLOČITVE
Države članice so se med pogajanji o pogodbah dogovorile tudi o pravilih glasovanja za odločitve, ki jih sprejmejo voditelji držav ali vlad (Evropski svet) in ministri (Svet).
Evropski svet večinoma odloča o strategijah in politikah, Svet pa večinoma sprejema zakonodajne akte.
Ko Evropski svet oblikuje strategijo ali politiko, to zapiše v t. i. sklepih Evropskega sveta, ki jih voditelji vedno sprejmejo soglasno. Le v nekaterih posebnih primerih Evropski svet odloča tudi s kvalificirano večino, npr. pri volitvah svojega predsednika.
Kadar Svet sprejema zakonodajni akt, je položaj drugačen. Preden si podrobneje ogledamo pravila glasovanja, je treba poudariti, da Svet redko odloča sam. Skoraj vedno deluje po določenem postopku skupaj s Komisijo in Evropskim parlamentom.
Svet lahko zakonodajni akt sprejme le, če zanj prejme predlog Komisije. Če Komisija vztraja pri svojem predlogu, ga lahko Svet spremeni le, če doseže soglasje vseh držav članic.
Pri sprejemanju večine zakonodajnih aktov sta Svet in Evropski parlament sozakonodajalca. To pomeni, da so njuna pooblastila povsem enaka. Ta postopek se imenuje „redni zakonodajni postopek“ ali „postopek soodločanja“. Svet se mora pri glasovanju zavedati, da bo moral na koncu doseči še dogovor z Evropskim parlamentom. In tega se mora zavedati tudi Parlament v zvezi s Svetom.
Pravila glasovanja v Svetu so določena v pogodbah.
Obstajajo trije sistemi glasovanja.
Kvalificirana večina je dosežena, ko 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU, glasuje za dogovorjeno besedilo.
Z glasovalno aplikacijo je mogoče izračunati, kdaj je dosežena kvalificirana večina za
sprejetje zakonodajnega akta.
Countries participating Votes
Austria1.71% of population
Belgium2.21% of population
Bulgaria1.40% of population
Croatia0.82% of population
Cyprus0.17% of population
Czech Republic2.04% of population
Denmark1.12% of population
Estonia0.26% of population
Finland1.07% of population
France13.05% of population
Germany16.06% of population
Greece2.11% of population
Hungary1.92% of population
Ireland0.91% of population
Italy12.00% of population
Latvia0.39% of population
Lithuania0.57% of population
Luxembourg0.11% of population
Malta0.09% of population
Netherlands3.37% of population
Poland7.43% of population
Portugal2.02% of population
Romania3.87% of population
Slovakia1.06% of population
Slovenia0.40% of population
Spain9.09% of population
Sweden1.96% of population
United Kingdom12.79% of population
Qualified majority
28
%
Voting rule
Final result
Approved
member states
Minimum “Yes” required for adoption: (55%) 16
+ - 0
19 Yes
7 No
2 Abstain
Population
Minimum “Yes” required for adoption: 65%
+ -
91.67 Yes
8.05 No
0.28 Abstain
Voting calculator
40 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Prvi se uporablja za zakonodajne akte, ki jih Svet sprejme skupaj z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem, kar predstavlja približno 80 odstotkov vsega dela v Svetu. V teh primerih Svet glasuje s t. i. kvalificirano večino. Za dosego kvalificirane večine morata biti izpolnjena dva pogoja, tj. t. i. dvojna večina. Prvič, potrebna je odobritev 55 odstotkov držav članic, kar pomeni 16 držav. Drugič, potrebna je odobritev držav, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva Unije. Za ta izračun se število prebivalcev vsake države članice vsako leto posodobi na podlagi uradnih statističnih podatkov.
Te številke se vnesejo v glasovalni kalkulator, ki si ga lahko v obliki aplikacije vsakdo prenese na svoj pametni telefon ali tablični računalnik. Ista aplikacija se uporablja tudi v Svetu za preverjanje, ali je pri odločitvi, ki se sprejema, dosežen prag 65 odstotkov prebivalstva Unije. Z drugimi besedami, sprejetje odločitve lahko preprečijo katere koli štiri države članice, ki predstavljajo najmanj 35 odstotkov prebivalstva Unije. Države se lahko glasovanja tudi vzdržijo. To ima enak učinek kot glasovanje proti, saj so za dosego dvojne večine potrebni glasovi za.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 41
Drugi sistem se uporablja za sprejemanje zakonodajnih aktov na omejenem številu področij, na katerih mora Svet v skladu s pogodbami odločati soglasno. Povedano z drugimi besedami: vsaka država članica ima tu pravico do veta. To npr. velja za pristop novih držav članic k Uniji in za področje obdavčitve.
Tretji sistem se uporablja za nezakonodajne odločitve. Lahko gre npr. za interno odločitev Sveta, da se bo izjemoma sestal drugje in ne kot običajno v Bruslju in Luxembourgu. V teh primerih se odločitev sprejme z navadno večino, kar pomeni, da mora najmanj 15 držav članic glasovati za.
Za sistem glasovanja veljajo še druga pravila. V poslovniku Sveta je tako določeno, da je glasovanje veljavno le, če se ga udeleži večina držav članic. Danes to pomeni najmanj 15 držav.
Glasovanje je politično in pravno dejanje, ki se izvaja samo na ravni ministrov v Svetu. V okviru Coreperja navadno ni formalnega glasovanja, vendar stalni predstavniki včasih vnaprej nakažejo, kako nameravajo v Svetu glasovati njihovi ministri. Ta „okvirni glas“ je koristen pokazatelj za predsedstvo Sveta, ki lahko tako presodi, ali je odločitev zrela za sprejetje. V delovnih skupinah se ne glasuje. Zakonodajna glasovanja Sveta so vedno objavljena.
Svet ne more glasovati o predlogu Komisije, dokler ne preteče vsaj osem tednov od njegove predložitve nacionalnim parlamentom držav članic. Nacionalni parlamenti imajo tako dovolj časa, da predlog preučijo. V nekaterih primerih lahko skupina približno tretjine nacionalnih parlamentov od Komisije zahteva, naj predlog ponovno preuči.
Ta jasna pravila morda dajejo vtis, da Svet odločitev vedno sprejme, takoj ko je mogoče ali takoj ko predsedstvo ugotovi, da zanjo obstaja kvalificirana večina. V resnici pa Svet odločitve navadno sprejema na podlagi najširše možne podpore. Tudi če je videti, da bi se odločitev lahko sprejela s kvalificirano večino, se razprave med predsedstvom in državami članicami običajno nadaljujejo, da bi našli kompromisne rešitve, pri katerih bo upoštevanih čim več pomislekov tistih držav članic, ki so v manjšini.
42 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 43
INFORMATIVNI LIST 9
KAKO UNIJA SPREJEMA ZAKONODAJO (IN ZAKAJ)
Unija je za svoje državljanke in državljane opredelila cilje. Temeljni so zapisani v pogodbah, o katerih so se s pogajanji dogovorile države članice, potem ko so sklenile medsebojno sodelovati. O bolj srednjeročnih se soglasno dogovorijo voditelji držav članic, ki se sestajajo v okviru Evropskega sveta. Zadnji dogovor, s katerim so bili določeni večji cilji, je bil sprejet junija 2014. Evropski svet je takrat sprejel strateško agendo za prihodnja leta.
Da bi lahko dosegli te cilje, Unija sprejema zakonodajo in oblikuje politike. Države članice so se v pogodbah dogovorile, da bo ta zakonodaja veljala na ozemlju vsake od njih – za vlade, posameznike, podjetja in druge organizacije. Določile so tudi področja, na katerih bo Unija sprejemala zakonodajo. Čeprav so ta področja široka, pa ne zajemajo vsega. Unija lahko zakonodajo sprejme le za tista področja, ki so jih v pogodbah skupaj določile države članice.
Države članice so se dogovorile tudi o postopku sprejemanja zakonodaje. V tem postopku so si ohranile ključno mesto – Svet. Sklenile so, da bo Komisija predlagala zakonodajne akte, o katerih se bodo nato v okviru Sveta same pogajale in jih sprejemale skupaj z Evropskim parlamentom.
V pogodbah so določile tudi, da bodo ustanovile neodvisno Evropsko sodišče, ki bo odločalo o sporih v zvezi z zakonodajo Unije.
V medijih so zakonodajni akti Unije včasih imenovani kar „predpisi EU“. V pogodbah so opisane različne vrste zakonodajnih aktov: v pravnem jeziku so to večinoma uredbe in direktive. Uredbe začnejo veljati takoj in neposredno v vseh državah članicah, direktive pa so zakonodajni akti, ki jih morajo, da bi začeli veljati, nacionalne vlade in parlamenti najprej prenesti v nacionalno pravo.
Zakonodajo predlaga Komisija. Preden predlaga nov zakonodajni akt, pa mora preveriti več dejavnikov. Prvič, odgovoriti je treba na vprašanje, ali je Unija na podlagi pogodb pristojna za sprejemanje zakonodaje na tem področju. Vsak zakonodajni akt mora imeti pravno podlago. Zakonodajne akte brez pravne podlage namreč Evropsko sodišče lahko razveljavi. Drugič, preveriti je treba, ali bo predlog Komisije pripomogel k uresničevanju prednostnih nalog Unije.
Petletni delovni program Komisije temelji neposredno na strateški agendi, ki so jo sprejeli politični voditelji držav članic. Komisija preveri še druge dejavnike in tako zagotovi, da se s sprejeto zakonodajo kar najbolj učinkovito rešujejo najpomembnejši izzivi Unije.
Predlog Komisije se predloži Svetu in Evropskemu parlamentu. Evropski parlament in Svet sta pri pogajanjih in sprejemanju končne odločitve večinoma povsem enakovredna partnerja – gre za t. i. redni zakonodajni postopek. Prvi neposredno zastopa volilno telo Unije, drugi pa nacionalne vlade, ki jih izvolijo posamezne države članice.
V rednem zakonodajnem postopku Evropski parlament in Svet skupaj sprejemata zakonodajo.
Sprejemanje odločitev v Svetu
SVET EVROPSKI PARLAMENT
44 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Svet in Parlament imata do predloga Komisije le redko povsem enako stališče, saj zastopata različne stebre moči in vidike.
Svet obravnava predlog na treh ravneh. Najprej ga preučijo strokovnjaki iz držav članic, ki se sestajajo v okviru delovnih skupin. Ti strokovnjaki, ki se ravnajo po navodilih svojih ministrov in stalnih predstavnikov, razpravljajo o vseh podrobnostih predloga. Na drugi ravni stalni predstavniki v okviru svojega odbora (Coreper) obravnavajo odprta vprašanja, ki jih delovne skupine niso mogle razrešiti. Predlog slednjič na najvišji ravni obravnavajo ministri v okviru sestave Sveta, ki je pristojna za zadevno področje, kot so energija, ribištvo, finance ali pravosodje. Ministri se pogajajo, da bi rešili še zadnja odprta vprašanja ali uradno sprejeli dogovore, ki so jih dosegli stalni predstavniki.
Evropske unijeSvet
DELOVNE SKUPINEstrokovnjaki iz držav članic
COREPERveleposlaniki
predlog Komisije
sprejetjesklepa
SVETministri
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 45
Svet mora, še preden se začne pogajati z Evropskim parlamentom, oblikovati svoje stališče, tj. navesti, katere točke predloga Komisije podpira in katerim nasprotuje. Strokovnjaki v okviru delovnih skupin preučijo tehnične, finančne in pravne vidike ter o tem poročajo Coreperju. Svet nato oblikuje svoje stališče o predlogu. To stališče je t. i. mandat za razpravo Sveta z Evropskim parlamentom. Mandat mora podpreti kvalificirana večina držav članic, ki se izračuna po sistemu glasovanja v Svetu.
Evropski parlament v skladu z lastnimi predpisi in praksami prav tako sprejme svoj mandat za pogajanja s Svetom.
V naslednji fazi se sestanejo predstavniki Sveta in Evropskega parlamenta, ki pregledajo in primerjajo točke predloga, ki jih podpirajo oziroma jim nasprotujejo. Ker sta obe instituciji, ki zastopata vse nacionalne vlade in več kot 750 evropskih poslancev, veliki, vsaka imenuje pogajalca, ki jo zastopa pri pogajanjih.
Navadno koristi, če se pogajalca neformalno sestaneta v Bruslju ali Strasbourgu ter drug drugemu pojasnita svoj mandat. Pogajalec Sveta je vedno njegovo predsedstvo. Odvisno od predloga je to lahko predsednik Coreperja (čigar delovno mesto je v Bruslju) ali predsednik Sveta (ki navadno živi v svoji matični državi). Pogajalca Sveta in Evropskega parlamenta poskušata ob predstavitvi svojega mandata poiskati tudi rešitve za točke, o katerih se ne strinjata.
Vsak pogajalec poroča svoji instituciji (Svetu in Parlamentu) o tem, glede katerih točk obstaja soglasje oziroma se stališči institucij razlikujeta. Da bi pri razpravah lahko dosegli napredek, ki bi na koncu omogočil sprejetje dogovora, morata strani prejeti spremenjeni mandat. Predsedstvo Sveta svoj ustrezno posodobljeni mandat prejme od Coreperja ali od ministrov v okviru Sveta. Po razpravah, ki lahko trajajo tedne ali mesece, in spremembi mandatov na obeh straneh se pogajalca navadno dogovorita o osnutku rešitve.
Na strani Sveta to predlagano rešitev navadno pregledajo stalni predstavniki v okviru Coreperja, ki se glede njenega sprejetja ali zavrnitve ravnajo po navodilih svojih vlad. Če je izid pozitiven, sekretariat Sveta in sekretariat Evropskega parlamenta skupaj poskrbita, da besedilo rešitve dobi ustrezno pravno obliko in se prevede v vse jezike Unije. O tem osnutku zakonodajnega akta se nato glasuje na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta in na zasedanju ministrov v okviru Sveta. Predlog Komisije tako postane zakonodajni akt Unije, ki sta ga sprejela Svet in Parlament.
Kadar Svet sprejema zakonodajo, je večina njegovih dnevnih redov in poročil javno dostopnih, razprave ministrov pa se prenašajo prek spleta.
46 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Skupna kmetijska politika (SKP) EU je dinamična politika, ki je bila večkrat spremenjena, da bi se prilagodila novim izzivom. SKP zagotavlja vzdržno in varno proizvodnjo hrane ter primeren življenjski standard evropskih kmetov, hkrati pa upošteva dobrobit živali ter socialne in okoljske vidike. Poleg tega podpira tudi mlade kmete in kmete na območjih z naravnimi omejitvami, kot so gorata območja.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 47
INFORMATIVNI LIST 10
KAKO UNIJA ODLOČA O POLITIKAH (IN ZAKAJ)
Unija ima cilje, ki jih uresničuje s sprejemanjem zakonodaje in oblikovanjem politik. Unija sprejema zakonodajo na tistih področjih, za katera so ji države članice v pogodbah podelile pristojnost – ta področja so v pogodbah jasno opredeljena in omejena. Po drugi strani pa lahko politika Unije pomeni več stvari.
V prvem primeru je to lahko sklop zakonov, ki temeljijo na sklopu vodilnih načel. Voditelji držav ali vlad (Evropski svet) ali ministri (Svet) ločeno ali skupaj oblikujejo vodilna načela glede raznovrstnih vprašanj. Svet nato deluje kot zakonodajalec. Dogovorjena vodilna načela se navadno zapišejo kot sklepi Evropskega sveta ali Sveta. Zakonodajni akti so zavezujoči, sklepi pa so le smernice.
Kako to deluje, si oglejmo na dveh primerih.
Skupna kmetijska politika je bila ena prvih skupnih politik Unije. Postopno se je oblikovala v skladu s cilji, zapisanimi v pogodbah, na podlagi vodilnih načel in z zakonodajnimi akti. Z leti se je korenito spremenila. Skupna kmetijska politika je danes zelo drugačna od tiste pred desetimi in povsem drugačna od politike pred dvajsetimi leti. Svet je o spremembah, ki jih je želel doseči, razpravljal v vodilnih načelih, nato pa sprejel nove zakonodajne akte.
48 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
V prvih desetletjih obstoja Unije so bila vodilna načela skupne kmetijske politike povečati proizvodnjo in prihodek kmetov. Danes so proizvajati v skladu s potrebami trga, tako da je zadoščeno pričakovanjem potrošnikov, z do okolja prijazno proizvodnjo in ob upoštevanju visokih standardov dobrobiti živali in varnosti hrane. Nova vodilna načela je Svet več let oblikoval v svojih sklepih in so bila podlaga za obsežne reforme. Zahvaljujoč tej, reformirani politiki Unija v okoljsko trajnostnih pogojih proizvede več izredno kakovostne hrane, kot je sama potrebuje. Kmetijska politika je tudi podlaga za enega najpomembnejših izvoznih sektorjev Unije, ki v živilskih in kmetijskih obratih zaposluje več milijonov ljudi.
Skupna energetska politika je novejša politika Unije, ki se danes imenuje „energetska unija“.
Na področju energije je Unija ravno v nasprotnem položaju kot na področju kmetijstva in prehrane. Je namreč močno odvisna od uvoza energije. Nekatere države članice so temu bolj izpostavljene in zato ranljivejše od drugih. Energije ni mogoče tako preprosto premikati iz ene države članice v drugo, da bi lahko pokrili povpraševanje. Razlog je deloma infrastruktura, deloma pa dejstvo, da Unija nima povsem odprtega notranjega trga z energijo. Naše notranje energetske meje ne varujejo nikogar – zaradi njih smo bolj ranljivi ter izpostavljeni negotovostim pri dobavi in nestabilnosti cen. Nekatere vrste energije tudi prispevajo k podnebnim spremembam in ogrožajo naš planet. Učinkovitejša raba energije in uporaba energije iz obnovljivih virov sta tako obsežna izziva, da so za uspeh potrebna skupna prizadevanja vseh držav.
• Ko je Evropski svet razpravljal o petih največjih izzivih, s katerimi se bo Unija soočala v prihodnjih letih, je v svoji strateški agendi navedel, da so med njimi tudi energija in podnebne spremembe. V svojih sklepih je zapisal dogovorjene politične smernice.
• Evropska komisija se je nanje odzvala s predlogom strategije za energetsko unijo. O tem predlogu so razpravljali tako voditelji držav članic v okviru Evropskega sveta kot tudi ministri za energetiko in okolje v okviru Sveta. Tako eni kot drugi so v svojih sklepih zapisali dogovorjene politične smernice.
• Na podlagi teh smernic je Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu predlagala nove zakonodajne akte. Mnogi od njih so že dogovorjeni in sprejeti ter prinašajo pozitivne rezultate. Vendar delo še ni končano.
• Trenutno se tako oblikuje skupna energetska politika oziroma energetska unija. Sestavljena je iz političnih smernic Evropskega sveta in Sveta ter zakonodajnih aktov, ki sta jih sprejela Svet in Evropski parlament.
Oblikovanje politike in sprejemanje zakonodaje – ponazoritev z razvojem energetske politike
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 49
Oblikovanje politik
Junij 2014Evropski svet je sprejel strateško agendo EU, v kateri je kot prednostna naloga med drugim navedena energetska unija, vključno z bojem proti podnebnim spremembam.
Oktober 2014
Evropski svet je sprejel okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, v katerem je opredelil naslednje cilje:
• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,• večji delež energije iz obnovljivih virov v energetskem sistemu,• večja energetska učinkovitost,• v celoti delujoč notranji energetski trg,• večja energetska varnost.
Februar 2015
Komisija je predstavila svojo strategijo za energetsko unijo s časovnim načrtom za vzpostavitev energetske unije.
Marec 2015 Člani Evropskega sveta so se dogovorili o vzpostavitvi energetske unije.
Junij 2015 Svet je sprejel sklepe o dveh krovnih vidikih energetske unije: krepitvi vloge potrošnikov in privabljanju naložb.
Priprava zakonodaje
Februar 2016
Komisija je predstavila tri predloge zakonodajnih aktov, ki jih Svet obravnava in sprejme skupaj z Evropskim parlamentom.
December 2016
Na področju energetske varnosti je Svet sprejel sklep o energetskih sporazumih posameznih držav članic z državami, ki niso članice EU, da bi dosegli preglednost pri oblikovanju cen plina in izboljšali oskrbo s plinom.
Marec 2017
Na področju energetske učinkovitosti se je Svet dogovoril o uredbi o označevanju z energijskimi nalepkami. Energijske nalepke so spodbuda za industrijo, da bi izdelovala energetsko učinkovitejše gospodinjske izdelke, pa tudi za potrošnike, da bi se odločali za te izdelke.
April 2017Na področju „energetske varnosti“ se je Svet dogovoril o uredbi glede ukrepov, ki naj bi zagotovili neprekinjeno oskrbo prebivalcev z energijo v primeru pomanjkanja plina.
November 2016
Komisija je predstavila sveženj za čisto energijo, s katero se cilji EU glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti pretvarjajo v zakonodajo. Del tega svežnja so tudi predlogi za zasnovo trga z električno energijo, ki je ena od prednostnih nalog za dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga. Njen namen je izboljšati infrastrukturo, omogočiti boljše trgovanje z električno energijo znotraj EU ter olajšati prehod med različnimi viri energije, da bi se znižala njena cena za končne uporabnike.
Junij 2017Na področju energetske učinkovitosti je Svet sprejel posodobljeni direktivi, ki zadevata najcenejši vir energije, tj. energijo, ki sploh ni porabljena. Z direktivama naj bi podprli prenovo stavb ter varčevanje z energijo na vseh področjih.
2017–2018Delo se nadaljuje na področjih obnovljivih virov, zasnove trga z električno energijo in sistema upravljanja. S sistemom upravljanja naj bi spremljali, kako EU uresničuje svoje cilje.
2018 Pogajanja z Evropskim parlamentom o svežnju o čisti energiji
50 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Glavni stebri te politike so naslednji:
• energetska varnost in solidarnost (v smislu večje raznolikosti goriva, dobaviteljev in dobavnih poti),
• odprt notranji trg (kar pomeni odpravo pravnih mej med energetskimi trgi in večje število fizičnih povezovalnih daljnovodov za plin in električno energijo),
• večja energetska učinkovitost, da bi se zmanjšalo povpraševanje po energiji (povečanje učinkovitosti za 27 odstotkov med letoma 2014 in 2030),
• zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Uniji s povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov (zmanjšanje toplogrednih plinov za 40 odstotkov med letoma 1990 in 2030, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov na 27 odstotkov porabe do leta 2030),
• obsežne naložbe v raziskave in inovacije, tako da bo Unija zahvaljujoč gospodinjskim aparatom s pametnim upravljanjem energije, čistemu prometu, čistim fosilnim gorivom ter varni in trajnostni jedrski energiji lahko prevzela vodilno vlogo.
V drugih primerih lahko politika Unije pomeni vodilna načela ali dogovorjene cilje, vendar brez zavezujoče zakonodaje. Svet vsak mesec v obliki sklepov sprejema odločitve o raznovrstnih vprašanjih, ki so lahko zelo specifična (npr. nepoštene trgovinske prakse supermarketov, ki krnijo prihodke kmetov) ali splošnejša (npr. nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami ali globalna prizadevanja v boju proti aidsu).
Ti sklepi Sveta kažejo na to, da ministri držav članic na svojih srečanjih v okviru Sveta redno skupaj rešujejo probleme, tudi če ima Unija v skladu s pogodbami na tem področju le omejene pristojnosti. Pogosto so pripravljeni tudi razpravljati in se v obliki sklepov dogovoriti o skupnem nezavezujočem pristopu k problemu.
Poleg tega se sklepi Sveta zelo pogosto uporabljajo za določitev stališča Unije in držav članic v zunanjih odnosih. Svet za zunanje zadeve zaseda enkrat mesečno in razpravlja o varnostnih razmerah po svetu, predseduje pa mu njegov stalni predsednik, tj. visoki predstavnik oz. visoka predstavnica. Dogovarja se o sklepih o regijah, posameznih državah ali medsektorskih vprašanjih (kot so človekove pravice ali kemično orožje).
Države članice pojasnjujejo svoje cilje, načela ali načrte ukrepanja – odvisno od primera – v sklepih ali izjavah. Ti sklepi služijo vladam držav članic Unije kot smernice pri določanju njihovih ukrepov na področju zunanje politike.
PORABA
Finančni načrt porabe EU v obdobju 2014–2020
rast
naravni viri
varnost
zunanje delovanje
administracija
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 51
INFORMATIVNI LIST 11
KAKO DRŽAVE ČLANICE NAČRTUJEJO IN ODLOČAJO O PRORAČUNU UNIJE
Vsak projekt potrebuje proračun. Če je projekt velik, je potreben ne samo letni proračun, temveč večletni finančni načrt. O vsem v Bruslju razpravljajo in se dogovorijo glavni akterji Unije: Komisija, Evropski parlament ter države članice v okviru Evropskega sveta in Sveta. Proračun Unije ni izjema.
Unija ima sedemletni finančni načrt za obdobje od leta 2014 do leta 2020. Njegov namen je določiti splošno finančno zgornjo mejo sedmih letnih proračunov v tem obdobju in zagotoviti, da se sredstva namenjajo za izvajanje prednostnih nalog Unije. S sedanjim načrtom so skupna plačila v obdobju sedmih let omejena na 910 milijard EUR. To ustreza približno odstotku celotne vrednosti gospodarstev držav članic.
Javna poraba Unije dosega približno 2,5 odstotka celotne javne porabe držav članic. Približno 90 odstotkov proračuna Unije porabijo neposredno vlade držav članic, ki denarna sredstva namenijo za odobrene projekte in programe. Komisija denarna sredstva upravlja in je za njihovo pravilno upravljanje tudi pravno odgovorna.
Finančni načrt je razdeljen na sedem razdelkov – pet jih ustreza političnim ciljem, dva pa sta namenjena administrativnim zadevam. Vsak od sedmih razdelkov ima svojo zgornjo mejo, da bi se tako zagotovilo upoštevanje skupne zgornje meje. Politični cilji so naslednji:
• 47 odstotkov proračuna za rast:•• ukrepi za ustvarjanje delovnih mest (denar za raziskave, inovacije, izobraževanje,
vseevropska omrežja za energijo, telekomunikacije in promet),•• solidarnost med ljudmi in regijami (sredstva za naložbe v revnejših regijah, da bi
lahko dohitele razvitejše regije),
52 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
• 39 odstotkov proračuna za uporabo naših naravnih virov za trajnostno rast (denar za kmetijstvo, ribištvo in okolje),
• 1,6 odstotka proračuna za varnost državljanov Unije (denar za zaščito mej, javno zdravje, varstvo potrošnikov, migracije in azil),
• 6 odstotkov proračuna za zunanje delovanje (sredstva za razvoj in humanitarno pomoč ter druge zunanjepolitične ukrepe).
Preostalih 6 odstotkov proračuna je namenjenih za administrativne stroške, večinoma za delovanje organov Unije (stavbe, osebje, oprema). Sekretariat Sveta porabi 8 odstotkov tega administrativnega zneska za delovanje Evropskega sveta in Sveta. V sedemletnem načrtu je smiselno predvideti tudi nekaj rezerve, ki omogoča
Precejšnje število projektov se prek strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU financira iz proračuna EU. Od zgoraj, od leve proti desni: nova stavba srednje šole v Põlvi je prva šola v Estoniji s skoraj ničelno porabo energije; obvoznica Poljanska cesta na obrobju Škofje Loke v Sloveniji, ki gost promet preusmerja stran od ozkih srednjeveških ulic tega mesta; šola za izdelavo lesenih čolnov v Limericku na Irskem nadaljuje starodavno tradicijo; v okviru projekta MED-laine na Sardiniji (Italija) znanost in trženje pomagata razvijati nove trge za tradicionalno sredozemsko volno; pivovarna Komotiní na severu Grčije je svojo osnovno dejavnost razširila še na proizvodnjo tradicionalne pijače na osnovi čaja.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 53
prilagajanje in odzivanje na izredne razmere. Rezerva je bila npr. uporabljena za naravne nesreče v Uniji (kot so poplave ali potresi) ali ukrepanje v času nepričakovanih migracij (npr. vzpostavitev služb za zaščito meje).
Razprave o finančnem načrtu so ravno tako intenzivne kot razprave o prednostnih nalogah Unije. Brez finančnega načrta ni mogoče doseči ciljev in uresničiti prednostnih nalog Unije.
Komisija je predlog za trenutno veljavni načrt Svetu predstavila leta 2011. Države članice so v okviru Sveta na običajnih treh ravneh (strokovnjaki iz prestolnic v okviru delovnih skupin, stalni predstavniki v okviru Coreperja in ministri v okviru Sveta) načrt podrobno preučile. Vendar pa so zaradi njegove strateške pomembnosti o velikih zneskih – npr. o celotnem znesku proračuna in o zneskih posameznih sedmih razdelkov − razpravljali in odločali voditelji držav članic v okviru Evropskega sveta. Na podlagi teh smernic voditeljev držav članic je Svet načrt nato sprejel.
Pravilo glasovanja za sprejetje finančnega načrta je soglasje; to pomeni, da brez soglasja vseh držav članic načrt ne more biti sprejet. Tudi Evropski parlament mora dati svoje soglasje, kar pomeni, da mora večina od 751 poslancev glasovati za. V ključnem obdobju teh pogajanj junija 2013 so se predsedniki Evropskega sveta, Komisije in Evropskega parlamenta pogajali več tednov.
Celoten postopek sprejemanja trenutno veljavnega načrta je trajal več kot dve leti – od predloga Komisije in določitve smernic s strani Evropskega sveta do sprejetja več zakonodajnih aktov s strani Sveta in Evropskega parlamenta. Glavni rezultat pogajanj:
• celotna vrednost finančnega načrta za obdobje 2014–2020 se je v primerjavi z obdobjem 2007–2013 zmanjšala za približno 3,5 odstotka. To je bilo prvič, da je bil sprejet novi finančni načrt, ki je predvideval manj finančnih sredstev kot njegov predhodnik;
• kljub zmanjšanju je bilo več denarja namenjenega projektom za ustvarjanje rasti in delovnih mest (raziskave, inovacije, infrastruktura in omrežja). Drugi projekti (predvsem za kmetijstvo in naložbe v revnejših regijah) so prejeli manj denarja;
• povečali so se izdatki za varnost. V letih 2016 in 2017 je bil ta znesek še višji, saj je bila zaradi migracijske krize uporabljena tudi rezerva za prilagodljivost in izredne razmere. Več denarja je bilo namenjenega tudi za zunanje delovanje.
Viri prihodkov EU v letu 2015
prispevki iz bruto nacionalnega prihodka
carinski prihodki in drugo
DDV
drugi viri
54 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Nacionalne vlade svoje prihodke prejemajo prek davkov. Unija ne pobira davkov, temveč ji prihodke zagotovijo njene države članice v naslednjem razmerju (podatki so za leto 2015):
• 70 odstotkov od deleža (pribl. 0,7 odstotka) gospodarskega premoženja držav članic (tj. bruto nacionalnega dohodka),
• 13 odstotkov od dajatev na blago, uvoženo iz držav, ki niso članice Unije, in prelevmanov na proizvodnjo sladkorja,
• 12 odstotkov od deleža DDV, pobranega v državah članicah,• 5 odstotkov iz drugih virov (vključno z davkom na plače zaposlenih pri institucijah
Unije in plačili držav, ki niso članice Unije, za sodelovanje v programih Unije).
Vsak letni proračun je korak v izvajanju sedemletnega načrta. Komisija pripravi predlog proračuna, o katerem Svet sprejme svoje stališče. Evropski parlament se dogovori o spremembah v stališču Sveta. Svet in Evropski parlament se nato sestaneta in izpogajata kompromis.
Z letnim proračunom se na letni ravni izvaja sedemletni načrt. Unija lahko pri tem uporabi tudi svoje rezerve, ki ji omogočajo prilagodljivost v odzivanju na nove razmere. Tako se je npr. delež, namenjen varnosti, v proračunu za leto 2017 povečal na skupno 3 odstotke in se tako skoraj podvojil, s čimer so bila zagotovljena sredstva za zaščito na mejah ter socialne izdatke, usposabljanje in druge potrebe, ki so posledica begunske in migracijske krize.
PRIHODKI
Predsednik Donald Tusk in visoka predstavnica Federica Mogherini na vrhu EU-Kitajska, ki je potekal 1. in 2. junija 2017 v Bruslju
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 55
INFORMATIVNI LIST 12
ZUNANJI ODNOSI
Unija je poleg ZDA in Kitajske eden najpomembnejših akterjev na svetovnem prizorišču. Je ena največjih izvoznic in uvoznic blaga in storitev na svetu. Unija in njene države članice zagotovijo več kot polovico svetovne razvojne in humanitarne pomoči. Unija spodbuja mirno reševanje sporov, ne le z diplomacijo, pač pa tudi z napotitvijo ljudi in opreme na konfliktna območja, z namenom preprečevanja konfliktov ali ohranjanja miru.
Dejavno sodeluje pri skoraj vseh mednarodnih organizacijah. Aktivna je zlasti v svojem vzhodnem in južnem sosedstvu, vendar je prisotna na vseh celinah. Dejavnosti Unije usmerjajo njene vrednote in interesi, kot so prosta in pravična trgovina, človekove pravice in trajnostni razvoj.
Področje zunanjih odnosov je zelo široko in zajema zunanje zadeve, varnostno in obrambno politiko, trgovino, razvoj in človekoljubno pomoč. V skladu s pogodbami so države članice v zunanjih odnosih ohranile veliko avtonomnost. Na nekaterih področjih, kot je mednarodna trgovina, pa je politika Unije pod vodstvom Komisije v veliki meri nadomestila nacionalno trgovinsko politiko. Na številnih drugih področjih, kot je razvojna pomoč, želi Unija svoje ukrepe povezati s politikami držav članic ter zagotoviti njihovo medsebojno usklajenost.
Splošne prednostne naloge Unije na področju zunanjih odnosov določajo voditelji držav članic v okviru Evropskega sveta. V strateški agendi, sprejeti junija 2014, so bile te splošne prednostne naloge opredeljene v samo tristo besedah. Voditelji držav članic na vsakem srečanju na vrhu obravnavajo nekatere vidike zunanjih odnosov in izide teh razprav povzamejo v sklepih.
Visoka predstavnica Federica Mogherini med vajo za usposabljanje posadk helikopterjev za prihodnje misije EU in Nata
56 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Donald Tusk kot predsednik Evropskega sveta zastopa EU na področju zunanjih zadev in varnostne politike. Odvisno od področja tesno sodeluje s predsednikom Komisije ali „vodjo“ Unije na področju zunanjih odnosov. Uradni naziv tega položaja je „visoki predstavnik“, trenutno pa ga zaseda Federica Mogherini, nekdanja italijanska zunanja ministrica. Na to mesto so jo za pet let imenovali voditelji držav članic. Visoka predstavnica se udeležuje zasedanj Evropskega sveta, kjer predstavlja svoje analize, daje predloge in prejema smernice za svoje prihodnje delovanje.
Poleg tega predseduje mesečnim zasedanjem Sveta za zunanje zadeve, ki ga sestavljajo zunanji ministri držav članic. Svet za zunanje zadeve je edina sestava Sveta, ki ima svojega predsednika za obdobje petih let, mandat predsednikov vseh drugih sestav Sveta je šest mesecev. V okviru Sveta za zunanje zadeve se oblikujejo prednostne naloge voditeljev držav članic. Če je potreben zakonodajni akt, Komisija poda predlog Svetu, ki nato o njem odloči (včasih skupaj z Evropskim parlamentom). Visoka predstavnica je tudi podpredsednica Komisije in sodeluje pri pripravi predlogov.
Visoka predstavnica je tudi vodja diplomatske službe Unije, tj. Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD). Njen sedež je v Bruslju, poleg Sveta in Komisije. Pod njeno okrilje spada mreža približno 140 delegacij po vsem svetu. Približno tretjina osebja sestavljajo diplomati iz diplomatskih služb držav
članic, ki so v ESZD napoteni le začasno. Drugo osebje prihaja iz sekretariata Sveta, Komisije in Evropskega parlamenta.
Svet za zunanje zadeve navadno oblikuje politike in redkeje sprejema zakonodajo. Politike običajno zapiše v obliki sklepov Sveta in izjav. Predloge zanje v vlogi predsedujoče Svetu predstavi Federica Mogherini. O teh predlogih nato razpravljajo, jih spreminjajo in se dogovorijo zunanji ministri.
Vodilno načelo v zunanjih odnosih Unije je podpora mirnim in urejenim odnosom med državami. To lahko uveljavlja v okviru splošnih organizacij, kot so Združeni narodi (ZN), Svetovna trgovinska organizacija (STO) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), lahko pa tudi v okviru specializiranih teles, kot je Konvencija ZN o spremembi podnebja ali Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA).
Svet za zunanje zadeve usmerja pogajanja o mednarodnih sporazumih Unije in jih odobri. Ti se lahko sklenejo z državami, ki niso članice Unije, ali z mednarodnimi organizacijami (kot so ZN).
Veliko teh sporazumov je na področju trgovine; Unija ima več kot štirideset trgovinskih sporazumov z državami in regijami z vsega sveta in se trenutno pogaja še o nekaterih. Svet Komisiji podeli mandat, da se pogaja za celotno Unijo. Ob koncu pogajanj Svet glasuje o podpisu in sklenitvi sporazuma. Vse mednarodne
EUFORALTHEA
Bosna inHercegovina
od leta 2004
EULEXKosovo (*)
Libijaod leta 2013
Niger
Atalanta
EUMMGruzija
palestinskaozemlja
od leta 2005
Srednjeafriškarepublika
Vojaške operacije
Civilne misije
EUCAPSAHELMali
OperacijaSOPHIAod leta 2015
od leta 2013
EUAMUkrajina
od leta 2014
EUAMIrak
dogovorjenoleta 2017
EUPOLCOPPS
palestinskaozemljaod leta 2006
Misije in operacije EU v okviru skupnevarnostne in obrambne politike
od leta 2008 od leta 2008
EUNAVFORMED
EUBAM
EUTMMali
EUCAPSAHEL
od leta 2012
od leta 2008
EU NAVFOREUFOR RCA
od leta 2014
EUBAMRAFAH
© E
vrop
ska
unija
, 201
7
missions_A1_2017.indd 1 11/08/2017 13:46
EUCAPSomalija
od leta 2016
EUTMSomalijaod leta 2010od leta 2015
(*) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 57
sporazume, razen tistih na področju zunanje in varnostne politike, mora odobriti Evropski parlament.
Svet za zunanje zadeve lahko odloči tudi o začetku operacij na terenu v različnih delih sveta. Leta 2017 se je izvajalo približno petnajst operacij, pri katerih je sodelovalo približno 5 000 zaposlenih. Namen teh operacij je lahko ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov, podpora pravni državi, preprečevanje piratstva in trgovine z ljudmi ali podpora embargu ZN na orožje.
Odvisno potreb po strokovnem znanju ali opremi lahko pri operacijah sodelujejo vojska, policija, sodniki ali civilisti. V teh primerih operacijo izvaja strokovno osebje iz držav članic z uporabo lastne opreme (helikopterji, ladje itn.).
Predsednik Donald Tusk je 21. septembra 2016 v imenu EU nagovoril Generalno skupščino ZN.
58 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Večina operacij poteka v evropskem sosedstvu ali Afriki. Ker Unija zanje nima lastnih vojaških in policijskih sil ali stalne proračunske postavke, se Svet za zunanje zadeve dogovori o posebnem proračunu za vsako posamezno operacijo. Včasih zanje prispevajo osebje ali opremo tudi države, ki niso članice Unije (npr. Norveška, Islandija ali Nova Zelandija).
Med zunanjimi odnosi in notranjo politiko ni vedno jasne ločnice. To npr. velja pri boju proti terorizmu, energetiki ali migracijah. Voditelji držav članic v okviru Evropskega sveta, ki ga
vodi predsednik Donald Tusk, spremljajo vsa ta področja in dajejo strateške usmeritve. V naslednji fazi – odvisno od področja in tega, kar je bilo dogovorjeno v pogodbah – organizacijo skupnega ukrepanja prevzamejo Svet, visoki predstavnik, Komisija ali države članice.
Januar 2018 | SL | EVROPSKI SVET IN SVET 59
INFORMATIVNI LIST 13
SPREMLJANJE DELA SVETA
Spremljati delo Evropskega sveta in Sveta je povsem preprosto.
Uporabniki družbenih medijev lahko spremljajo vse glavne akterje:• predsednik Evropskega sveta Donald Tusk ima račun na družbenih omrežjih
Twitter, Facebook in Flickr,• Svetu in Evropskemu svetu lahko sledite na družbenih omrežjih Twitter,
Facebook, Instagram, LinkedIn, YouTube in drugod,• država, ki v šestmesečnem obdobju predseduje Svetu, ima poseben račun na
omrežju Twitter: Estonija (od julija 2017), Bolgarija (od januarja 2018), Avstrija (od julija 2018), Romunija (od januarja 2019), Finska (od julija 2019),
• Federica Mogherini (ki predseduje Svetu za zunanje zadeve) je aktivna na omrežju Twitter.
Poleg družbenih medijev sekretariat Sveta vzdržuje informativno in lahko dostopno spletno mesto. Tu so na voljo zadnje novice iz Sveta in Evropskega sveta ter osnovne informacije v zvezi s politikami in načinom dela. Najti je mogoče tudi sporočila za javnost ter se prijaviti za prejemanje rednih e-poštnih obvestil in SMS-sporočil. Dostopen je tudi arhiv fotografij in video posnetkov sekretariata.
60 EVROPSKI SVET IN SVET | SL | Januar 2018
Vsi, ki bi želeli spremljati napredek npr. v zvezi z zakonodajnim aktom, o katerem tečejo pogajanja, lahko to storijo prek spletnega mesta Sveta. Vsi uradni dokumenti, ki se uporabljajo med pogajanji, se samodejno vnesejo v javni register, ki je prek tega spletnega mesta na voljo vsem.
Večina dokumentov je dosegljiva z enim klikom na povezavo. Nekateri dokumenti so prikazani samo z naslovom in referenčno številko, za dostop do njih pa se lahko zaprosi. Svet lahko prošnjo zavrne le iz omejenega števila razlogov, ki so določeni v pravnem aktu EU, ki sta ga sprejela Svet in Evropski parlament.
Pri spremljanju napredka v zvezi z zakonodajnim aktom v obravnavi lahko za celovitejši pregled obiščete še spletni mesti Komisije (ki predlaga zakonodajne akte) in Evropskega parlamenta (ki je za večino aktov sozakonodajalec s Svetom).
Za spremljanje dela Sveta je na voljo več koristnih orodij.• Vsak predlog Komisije ima referenčno številko („medinstitucionalna številka“), ki jo
uporabljata tudi Svet in Evropski parlament. S to številko lahko dobite seznam vseh uradnih dokumentov, ki jih je pripravil Svet za razpravo o tem predlogu. Da bi našli referenčno številko, je najprej treba v javnem registru dokumentov Sveta poiskati zadevni naslov.
• Dnevni redi vseh sej na vseh treh ravneh Sveta (ministri, Coreper in delovne skupine) so v javnem registru. Iz njih je razvidno, kdaj in na kateri ravni tečejo razprave o predlogu.
• V dnevnih redih so navedeni dokumenti, o katerih se razpravlja. Veliko teh dokumentov je neposredno dostopnih, sicer pa se lahko zanje zaprosi.
Razprava ministrov v okviru Sveta glede predlaganega zakonodajnega akta ali odločanje o njem mora biti javno. To pomeni, da se del njegovih sej prenaša v živo prek spleta na spletnem mestu Sveta. Te javne seje so napovedane vnaprej, njihov časovni razpored pa je objavljen na spletnem mestu. Spletni prenosi so dobra priložnost za opazovanje ministrov iz držav članic EU pri delu.
Naj povzamemo: za naslove in obvestila lahko spremljate Evropski svet, Svet in njegova predsedstva na družbenih omrežjih ali spletnih virih ali pa se prek spletnega mesta Sveta naročite na prejemanje obvestil po elektronski pošti ali preko storitve SMS. To spletno mesto je tudi odličen vir osnovnih informacij.
Za podrobnejše spremljanje poteka razprave je mogoče pridobiti dostop do dnevnih redov sej in uradnih sejnih dokumentov v brezplačnem javnem registru Sveta. Za vpogled v že zaključena pogajanja sta lahko v pomoč isti register ter obsežen arhiv sporočil za javnost, fotografij in videoposnetkov na spletnem mestu Sveta.
KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE
Brezplačne publikacije:
• en izvod: na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);
• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi: pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm), pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm), pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).
Publikacije, ki so naprodaj:
• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).
Rue de la Loi 1751048 BruseljBELGIJATel. +32 (0)2 281 61 11www.consilium.europa.eu
Print PDF
ISBN 978-92-824-6022-1 ISBN 978-92-824-6049-8
doi:10.2860/07319 doi:10.2860/159697
QC-06-16-343-SL-C QC-06-16-343-SL-N
