EVROPA IN GLOBALNA INFORMACIJSKA DRU@BA · PDF file1994 - {tevilka 4 - letnik II 7 bolj...

51994 - {tevilka 4 - letnik II

AKTUALNO

EVROPA IN GLOBALNA INFORMACIJSKA DRU@BA

Priporo~ila Svetu Evrope

Bruselj, 26. maj 1994

Pri~ujo~e poro~ilo odlo~no priporo~a Evropski uniji, naj zaupa tr`nim mehanizmom kot gonilni sili, ki nasbo ponesla v informacijsko dobo.

To pomeni, da bi morale dr`ave ~lanice za~eti ukrepati na evropski ravni, da bi podrle pregrade, ki posta-vljajo Evropo v konkuren~no slab{i polo`aj:n to pomeni vzgajanje podjetni{ke miselnosti, ki naj omogo~i nastanek novih dinami~nih sektorjev gos-

podarstvan to pomeni razvijanje skupnega zakonodajnega pristopa, ki naj omogo~i konkuren~en, evropski trg za

informacijske storitven to NE pomeni ve~ dru`benega denarja, finan~ne pomo~i, podpore, dirigisma ali protekcionizma.

Razen posebnih priporo~il predlaga skupina tudi na~rt posebnih spodbud, zasnovanih na partnerstvu medprivatnim in javnim sektorjem, kar naj pripelje Evropo v informacijsko dru`bo.

6 1994 - {tevilka 4 - letnik II

1. INFORMACIJSKA DRU@BA -NOVI NAÎNI SKUPNEGA @IVLJENJA IN DELA

Skupno ustvarjanje ali {e vedno razdrobljenaEvropa?Prve dràve, ki bodo vstopile v informacijskodru`bo, bodo ̀ ele najve~je nagrade. Postavile bodovozni red vsem, ki bodo morale slediti. Nasprotnopa ~aka dràve, ki zavla~ujejo ali dajejo prednostpolovi~arskim re{itvam, katastrofalno zmanj{anje in-vesticij in zmanj{evanje {tevila delovnih mest.

Vedo~, kak{na je evropska zgodovina, smo lah-ko prepri~ani, da bo Evropa zgrabila prilo`nost.Ustvarila bo informacijsko dru`bo. Edino vpra{anjeje, ali bo to strate{ka stvaritev za vso Evropsko uni-jo ali pa le razdrobljen in mnogo manj u~inkovitamalgam posameznih pobud dràv ~lanic s posledi-cami na vseh podro~jih, od nacionalnega do skup-nega trga.

Kaj lahko pri~akujemo za...- Evropske dràvljane in potro{nike:Bolj skrbno evropsko dru`bo s pomembno vi{jokvaliteto ̀ ivljenja in {ir{o izbiro storitev in zabave- ponudnike masovnih storitev:Nove na~ine za uveljavljanje kreativnosti, kajti infor-macijska dru`ba omogo~a nove proizvode in storitve- Evropske regije:Nove prilo`nosti za izraànje kulturne tradicije inidentitete. Za tiste, ki se nahajajo na periferijiZdruène Evrope pa minimiziranje razdalje in od-maknjenosti- vlade in administracije:U~inkovitej{e, pregledne in odzivne javne storitve,bli`je dràvljanom in cenej{e- posle v Evropi in majhna ter srednje velika

podjetja:U~inkovitej{e upravljanje in organiziranost, pristopdo usposabljanja in drugih storitev, podatkovnepovezave s strankami in dobavitelji, kar bo ustvari-lo ve~jo konkuren~nost- evropska telekomunikacijska podjetja:Zmo`nost dobaviti {e {ir{o paleto novih storitev zdodano vrednostjo- dobavitelje naprav in programov; ra~unalni{ko

industrijo in industrijo zabavne elektronike:Nove, mo~no rasto~e trge za svoje proizvode domain v tujini.

Dru`beni izziv[iroka razpolo`ljivost novih informacijskih orodij instoritev bo pomenila nove prilo`nosti za vzpostavitev

Revolucionarni izziv vsem, ki odlo~ajoInformacijska in komunikacijska tehnologija spod-bujata po vsem svetu novo industrijsko revolucijo,ki je ̀ e zdaj tako pomembna kot pretekle revolucije.

To je revolucija, zasnovana na informaciji, ki jesama po sebi izraz ~love{kega znanja. Tehnolo{kinapredek zdaj omogo~a obdelavo, hrambo, pridobi-vanje in posredovanje informacij v kakr{nikoli obliki- ustni, pisni ali vizualni - brez geografskih, ~asovnihin koli~inskih omejitev.

Ta revolucija izredno raz{irja zmogljivosti~love{kega uma in ustanavlja vir, ki spreminja na{na~in dela in ̀ ivljenja.

Evropa v tej revoluciji ̀ e sodeluje, vendar s pris-topom, ki je preve~ fragmentaren in ki bi lahkozmanj{al pri~akovane koristi. Informacijska dru`bautegne uresni~iti mnoge cilje Evropske unije. Tegase je treba lotiti pravilno in zdaj.

Partnerstvo za nova delovna mestaSposobnost Evrope za udele`bo, za prilagajanje inza izkori{~anje novih tehnologij in prilo`nosti, ki jihle-te ustvarjajo, bo zahtevalo partnerstvo med vsemiposamezniki, delodajalci, sindikati in vladami, ki soodlo~eni, da bodo aktivno sodelovali pri teh spre-membah. Le ~e bomo upravljali spremembe, ki sopred nami, z vso odlo~nostjo in z razumevanjem so-cialnih posledic, bomo dolgoro~no vsi pridobili.

Na{e delo je podprlo prepri~anje, ki je izraènov komisijini Beli knjigi Rast, konkuren~nost inzaposlovanje, da "... bo ogromni potencial za novestoritve, ki se nana{ajo na proizvodnjo, porabo, kul-turne dejavnosti in prosti ~as, ustvaril veliko {tevilonovih delovnih mest...". Vendar se ni~ ne bo zgodi-lo samo od sebe. Moramo ukrepati in zagotoviti, dase bodo nova delovna mesta odpirala tukaj in kmalu.In to pomeni skupno delovanje javnega in zasebne-ga sektorja.

ê izrabimo prilo`nostVse revolucije ustvarjajo negotovost, nezveznost - inprilo`nost. Dana{nja ni nobena izjema. Kako seodzivamo, kako spreminjamo trenutne prilo`nostiv realne koristi, bo odvisno od tega, kako hitro lah-ko vstopimo v evropsko informacijsko dru`bo.

Vsi vodilni svetovni industrijski subjektiponovno vrednotijo svoje strategije in mo`nosti obsedanjem, tako pomembnem tehnolo{kem razvojuin gospodarskih prilo`nostih.

AKTUALNO


bolj enakopravne in uravnoteène dru`be in za vz-podbujanje dose`kov posameznikov.

"Informacijska dru`ba ima velik potencial zaizbolj{anje kakovosti ̀ ivljenja evropskih dràvljanov,za u~inkovitost na{e dru`bene in ekonomske orga-niziranosti in za utrditev povezanosti."

Informacijska revolucija uvaja globoke spremem-be na~ina, kako vidimo na{o dru`bo, pa tudi spre-membo njene organiziranosti in zgradbe. Na{ glavniizziv je v tem: ali bomo izkoristili prilo`nosti, ki sopred nami, ne glede na vsa tveganja, ali pa se jimbomo izognili, kljub negotovim posledicam takegadejanja.

Glavna nevarnost ti~i v nastanku dvoplastnedru`be bogatih in revnih, v kateri ima le del prebival-stva pristop do novih tehnologij, jih udobno upor-ablja in lahko polno uìva njihove dobrobiti. Obstajanevarnost, da bi posamezniki zavrgli novo infor-macijsko kulturo in njene instrumente.

Taka nevarnost je vrojena v proces strukturnespremembe. Postaviti se ji moramo po robu, tako daprepri~amo ljudi, da nove tehnologije ponujajomo`nost velikega koraka v smeri evropske dru`be,ki bo manj podvrèna omejitvam kakor so togost,inertnost in parceliranje. Z zdruèvanjem virov, kiso bili tradicionalno lo~eni in celo oddaljeni, bosprostila informacijska infrastruktura neomejen po-tencial za pridobivanje znanja, inovacij in kreativnos-ti.

Premagovanje nevarnosti, maksimiranje koristiNajti moramo torej na~ine, kako premagovati nevar-nosti in maksimirati koristi. To postavlja pred oblastiodgovornost za vzpostavitev za{~ite in zagotavljanjepovezovanja nove dru`be. Vsem ljudem bo moralbiti zajam~en enakovreden pristop do infrastrukture,pa tudi do univerzalne informacijske storitve, kateredefinicija se mora razvijati hkrati s tehnologijo.

Precej napora mora biti vloènega v zagotavljan-je {irokega javnega priznavanja in javne uporabenove tehnologije. Priprava Evropejcev na prihod in-formacijske dru`be je prioritetna naloga. Vzgoja,usposabljanje in reklama bodo nujno odigrali glavnevloge. Cilj Bele knjige, da bi evropski dràvljanidobili pravico do vse ìvljenje trajajo~egaizobraèvanja in usposabljanja je v tem smislu pol-no upravi~en. Da bi se ta zavest kar najbolj razvila,je treba vzpodbujati lokalno inciativo, bodisi javnoali zasebno.

Informacijska dru`ba prihaja v dru`bi spremembdelovne zakonodaje ter nastanka novih poklicev inznanj. ̂ e naj pri~akujemo in upravljamo prihajajo~espremembe na delovnem mestu, bo izjemnopomemben trajen dialog med socialnimi partnerji.Ta skupni napor bi moral odraàti nove odnose , ki

jih na delovno mesto uvaja spreminjanje okolja.Natan~nej{a obravnava teh zadev presega obseg

pri~ujo~ega poro~ila. Skupina èli poudariti, da seEvropa mora spremeniti in da je izraba prilo`nostiv na{em interesu. Informacijska infrastruktura selahko izkaè kot izredno sredstvo, ki sluì evropske-mu prebivalstvu in izbolj{a na{o dru`bo s polnimodraànjem izvirnih in pogosto enkratnih vrednot,ki podpirajo na{e ̀ ivljenje in mu dajejo pomen.

V skupnem se{tevku bosta dodana vrednost, ki jobodo prinesla nova orodja, in celotna uspe{nost in-formacijske dru`be odvisni od vlo`ka posameznik-ov in skupin. Prepri~ani smo, da bodo Evropejci taizziv sprejeli.

âs nas priganjaZakaj taka nuja? Ker so konkuren~ni dobaviteljiomreìj in storitev z drugih kontinentov vse bolj ak-tivni na na{ih trgih. Prepri~ani so, kakor moramobiti tudi sami, da bo evropskim dobaviteljem teh-nologij in storitev manjkalo komercialne vzpodbudeza osvojitev tr`nega deleà na svetovnem trgu, ~ebodo zamujali s ponudbo. Na{a podjetja se bodo se-lila na bolj privla~ne lokacije za poslovanje. Na{i iz-vozni trgi bodo izhlapeli. Dokazati jim moramo, dase motijo.

Plima nikogar ne ~aka in tu je revolucionarni val,ki premika gospodarsko in dru`beno dogajanje.Pohiteti moramo. Vsaj tiste obi~ajne evropske skr-bi nimamo, da bi morali koga dohiteti. Na nekaterapodro~ja smo se dobro postavili, na drugih moramostoriti {e ve~ - vendar to velja tudi za druge dràve vsvetovni trgovini.

@e med urugvajskim krogom pogajanj GATT seje pokazalo, kako pomemben je ta sektor. Njegovapomembnost pa bo s~asoma {e ve~ja.

Ne bi smeli biti skepti~ni glede svojih mo`nostiza uspeh. Imamo velike tehnolo{ke, podjetni{ke inustarjalne sposobnosti. Vendar je {irjenje informacij{e vedno preve~ omejeno in predrago, kar bi s spre-membo predpisov lahko hitro re{ili.

Javna zavest o novih tehnologijah je bila doslejomejena. To se mora spremeniti. Pozornost politik-ov temu podro~ju je preve~ nestalna. Zasebni sektorpa pri~akuje novo spodbudo.

Delovni na~rtTo poro~ilo izkazuje na{o vizijo informacijskedru`be in koristi, ki jih bo prinesla na{imdràvljanom in ekonomskom subjektom. Kaè napodro~ja, na katerih bi morali nujno nekaj podvze-ti, da bi lahko za~eli tr`no usmerjen prehod v novodobo, in na subjekte, ki nas lahko popeljejo tja.

V skladu z zahtevami mandata Sveta zagovarjamodelovni na~rt, ki naj temelji na posebnih pobudah

AKTUALNO


vklju~evanja javnega in zasebnega sektorja v partner-stvo. Njihov cilj naj bi bil, stimulirati trg, s ~imer bihitro dosegli kriti~no maso.

V tem sektorju bodo gonilna sila zasebne inves-ticije. Resni~ne ovire za tak razvoj so monopo-listi~na, protikonkuren~na okolja. Tu je poloàjpopolnoma razli~en od poloàja pri drugih infras-trukturnih investicijah, na primer pri transportu, kjerso javna sredstva {e vedno bistvena.

Ta sektor se hitro razvija. Poganjal ga bo trg, kibo odlo~al o zmagovalcih in poraèncih. êupo{tevamo mo~ in prodornost te tehnologije, greza svetovni trg.

Glavna naloga vlade je za{~ititi konkuren~nemo~i in zagotoviti mo~no in trajno politi~no pod-poro informacijski dru`bi, da bi povpra{evanje lah-ko financiralo rast na tem kakor tudi na drugihpodro~jih.

S sprejemom na{e vizije lahko vsi tisti, ki v Evropiodlo~ajo, neskon~no pove~ajo mo`nosti za obnovona{ega gospodarskega in dru`benega razvoja.

[irjenje trga v evropski informacijski dru`biInformacija u~inkuje kot multiplikator, ki napolni zenergijo vsak gospodarski sektor. Trg bo oblikovalcene za {iroko paleto novih informacijskih storitevin uporabni{kih re{itev:n od dragih storitev, katerih ceno odtehtajo nji-

hove koristi, do poceni produktov, namenjenihmnoì~ni uporabi;

n od storitev podjetjem, prirejenih potrebam posa-meznega uporabnika, do standardiziranih pake-tov, ki se bodo mnoì~no prodajali po nizki ceni;

n od storitev in uporabni{kih re{itev, ki uporab-ljajo obstoje~o infrastrukturo, naprave in opre-mo (telefonske in kabelske televizijske mreè,radijske oddajne sisteme, osebne ra~unalnike,laserske gramofone in navadne televizorje) dotistih, ki jih bodo omogo~ale nove tehnologije,n. pr. integrirani {irokopasovni kanali, ko bodona razpolago.

Poslovne prilo`nostiVelika in majhna podjetja in usposobljeni uporab-niki so è med prvimi pri izkori{~anju novih teh-nologij za dvig u~inkovitosti upravljalnih in proiz-vodnih sistemov. In {e radikalnej{e spremembe or-ganizacije poslovanja in metod so na poti.

V poslovnih krogih v Evropi se teh trendov inprilo`nosti {e zmeraj manj zavedajo kakor vZdruènih dràvah. Podjetja {e ne izkori{~ajo v ce-loti mo`nosti za interno reorganizacijo in za prila-gajanje razmerij z dobavitelji, pogodbeniki instrankami. [e veliko povpra{evanja ne najde praveponudbe.

Na poslovnem podro~ju je telekonferenca doberprimer poslovne aplikacije, ki jo je vredno pospe-{evati, medtem ko se po vsem svetu vlaga precejnapora v izpopolnjevanje trgovanja na daljavo in ele-ktronskega izmenjavanja dokumentov (EDI).

Oboje ponuja take ~asovne in stro{kovne pred-nosti v primerjavi s tradicionalnimi na~ini, da bodoljudje veliko raj{i uporabljali elektronske postopke.Po nekaterih ocenah je obdelava elektronskeganaro~ila desetkrat cenej{a kot varianta s papirjem,pri ~emer je sporo~ilo po elektronski po{ti (e-mail)hitrej{e, bolj zanesljivo in lahko prihrani 95 %stro{kov za telefaks.

Prilo`nosti za majhna in srednje velika podjetjaêprav 12 milijonov evropskih manj{ih (Small andMedium size Enterprises, SME) po pravici obrav-navamo kot hrbtenico evropskega gospodarstva, bimorala bolje upravljati z informacijskimi in poslov-nimi viri.

Povezana bi morala biti z lahko dostopnimi,stro{kovno u~inkovitimi omre`ji, ki zagotavljajo in-formacije o proizvodnih in tr`nih novostih.Konkuren~nost celotne industrije bi bila bila bolj{a,~e bi bili odnosi z velikimi dru`bami zgrajeni nanovih tehnologijah.

Povezave po omre`jih z univerzami, raziskovaln-imi ustanovami in laboratoriji bi {e pove~ale njihovemo`nosti, ker bi pomagale ozdraviti kroni~ni defi-cit razvoja in raziskav (R&R). Ra~unalni{ke mreèbodo razen tega zmanj{ale izoliranost podjetij vmanj razvitih evropskih podro~jih, jim pomagale iz-popolniti proizvode in raz{iriti trge.

Prilo`nosti za potro{nikePri~akujemo, da bo na trgu mnoìca storitev - odban~nih storitev od doma in kupovanja na daljavo doskoraj neomejene izbire zabave po ̀ elji.

V Evropi se utegnejo tako kakor v Zdruènihdràvah pojaviti masovni uporabniki kot ena odglavnih gonilnih sil za informacijsko dru`bo.Ameri{ka izku{nja ̀ e kaè, da se razvojni trgi soo~ajos {tevilnimi ovirami in negotovostmi.

Zaradi visokih za~etnih stro{kov novih pla~ljivihvideo zabavnih storitev in cene potrebne opremekakor tudi drage napeljave opti~nih vlaken do doma,se bo trg masovnih porabnikov laè raz{iril, ~e bodozabavne storitve del {ir{ega paketa. Le-ta lahko vse-buje tudi informativne podatke ter trènje in kupo-vanje na daljavo. Tako pla~ljive sprotne (on-line)storitve kot obstoje~a satelitska in telefonska infras-truktura se lahko v prvi fazi uveljavijo prav na trgu{iroke potro{nje.

V tem trenutku je ta trg v Evropi {e vedno vzametkih in verjetno je, da bo za razvoj potreboval

AKTUALNO


dlje ~asa kakor v Zdruènih dràvah. Tam je ve~ ka-kor 60 % gospodinjstev priklju~enih na kabelskesisteme, ki lahko prena{ajo tudi tekstovne in podat-kovne storitve. V Evropi je podobno opremljenih le25 % in ta {tevilka skriva velike razlike med drà-vami, na primer Belgijo (92 %) in Gr~ijo (1 - 2 %).

[e en statisti~ni podatek: v Zdruènih dràvah je34 osebnih ra~unalnikov na sto prebivalcev. Evrop-ski podatek je v povpre~ju 10 ra~unalnikov na stoprebivalcev, ~eprav je na primer Zdruèno kraljest-vo z 22 ra~unalniki na sto prebivalcev bliè ameri{-kemu podatku o {irjenju ra~unalnikov.

Pomanjkanje razpolo`ljivih informacijskihstoritev in slabo poznavanje ra~unalnikov bi se torejv Evropi lahko pokazala kot oviri. Telekomunikacijs-ka omre`ja so sicer primerljiva po velikosti in pokri-vanju podro~ij, zaostajajo pa v smislu uporabe. Taomre`ja lahko sicer nastopajo kot osnova za prvestoritve, kljub temu pa bo potrebno vzpodbujatiuporabni{ke re{itve.

Ni treba, da bi tak{ne osnovne slabosti zaustavilenapredek. Evropski tehnolo{ki uspeh z ra~unal-ni{kimi laserskimi diski (CD-ROM) in laserskimiplo{~ami (CD-I) bi bil lahko v prvih letih formiranjainformacijske dru`be osnova za razvoj samostojnihuporabni{kih programov in storitev. Storitve na dis-kih imajo znaten izvozni potencial, ~e se bo evrops-ki audio-vizualni industriji posre~ilo postaviti porobu sedanji ameri{ki prevladi.

Kar zadeva trg, ponuja francosko omre`je Mini-tel ohrabrujo~ primer, da so evropski porabnikipripravljeni kupovati informacije in transakcije nazaslonu, ~e je cena pristopa prava. Minitel doseèskoraj 30 milijonov zasebnih in podjetni{kihnaro~nikov preko {est milijonov majhnih terminalovin obsega okrog 15.000 razli~nih storitev. S tem, daje pospe{il poslovno u~inkovitost in konkuren~nost,

je posredno in neposredno ustvaril mnogo novihdelovnih mest.

V Zdruènem kraljestvu je zna~ilna uspe{nost pro-grama Homestead, ki ga je podprla dru`ba, prav takotudi visoko uspe{no lansiranje (ameri{kega) kabel-skega kanala, rezerviranega za kupovanje na daljavo.

V Zdruènih dràvah pa, kjer je trg {irokepotro{nje bolj razvit, se utegneta prebiti video pov-pra{evanje (video-on-demand) in kupovanje oddoma kot najbolj priljubljeni storitvi.

Prilo`nosti audiovizualne industrijeNa{ najve~ji temeljni problem sta finan~na in orga-nizacijska slabost evropske programske industrije.Kljub ogromnemu bogastvu evropske dedi{~ine inpotencialu na{ih ustvarjalcev ve~ina programov indelnic pridobljenih pravic ni v evropskih rokah.Hitro rasto~i evropski doma~i trg lahko omogo~ievropski industriji razvoj doma~e baze inizkori{~anje pove~anih prilo`nosti za izvoz.

Jezikovna razdrobljenost trga se je dolgo zdelakot slabost za evropsko zabavno in audiovizualnoindustrijo, {e posebej zato, ker angle{~ina mo~noprevladuje na svetovnem trgu - kar je posledicaameri{ke vodilne vloge v proizvodnji in, kar jepomembno, v trgovini. To vodstvo, ki se za~ne s ki-nematografijo in nadaljuje s televizijo, se utegneprenesti na nova audiovizualna podro~ja. Ko pabodo produkti uporabnikom lahko dostopni, bo ve~prilo`nosti za izraànje mnogoterosti kultur in jez-ikov, ~esar je v Evropi obilo.

Evropska audiovizualna industrija je razen tegapreobremenjena s predpisi. Nekaj jih bo kmalu pov-sem zastarelih z razvojem novih tehnologij, kar bohromilo razvoj dinami~nega evropskega trga.

Za spodbudo diskusije o novih izzivih je komisijapripravila Zeleno knjigo o audiovizualni industriji.

AKTUALNO

Prelom s preteklostjoSkupina je prepri~ana, da tehnolo{ki napredek inrazvoj trga pomenita za Evropo nujnost preloma spolitiko, ki temelji na na~elih iz ~asa pred prihodominformacijske revolucije.

Pri nastajanju novih trgov je klju~nega pomenapotreba po spremembi v predpisih, ki bo dopu{~alapolno konkurenco. To bo osnovni pogoj za mobi-

2. REVOLUCIJA, KI JO POGANJA TRG

lizacijo zasebnega kapitala, potrebnega za inovacijo,rast in razvoj.

Novi trg potrebuje za pravo delovanje opremlje-nost vseh subjektov za uspe{no udele`bo ali da vsajne bi startali z ve~jim zaostankom. Vsi morajo bitisposobni delovati po jasnih pravilih znotraj enegasamega, po{tenega in konkuren~nega okvira.


Skupina priporo~a dràvam ~lanicam, naj pospe{ijoè za~ete procese liberalizacije telekomunikacij-skega sektorja tako, da:n odprejo konkuren~ne infrastrukture in

storitve, ki so {e monopolna podro~jannnnn odstranijo nekomercialna politi~na bremena

in prora~unske omejitve, naloène telekomu-nikacijskim podjetjem

nnnnn izdelajo jasne vozne rede in roke za uvedboprakti~nih ukrepov za dosego teh ciljev.

Konec monopolaTo velja tako za telekomunikacijska podjetja kakortudi za druge. Danes je splo{no priznano kot potreb-no in zaèljeno, naj se odstranijo njihova politi~nabremena, naj se tarife prilagodijo in naj se ustvariustrezen regulativni okvir. Niti poslovanje podjetij,katerih status se je v bli`nji preteklosti ̀ e spremenil,ni povsem ustrezno.

Monopole je mogo~e ukiniti. V prihodnosti najvsa poobla{~ena javna podjetja prevzamejo deleòdgovornosti za javne storitve (npr. splo{na obve-za za storitve in zagotavljanje enakega pristopa doomreìj in storitev).

Konkuren~no okolje zahteva naslednje:1. Naj se telekomunikacijski operatorji razbreme-

nijo politi~nih omejitev kot son sofinanciranje javnih funkcij;n eksterno raziskovanje in razvijanje;n prispevki za urejanje prostora;n obremenitev z odgovornostjo za vsesplo{ne

storitve:2. Pravilen zakonski okvir, ki bo omogo~al

n oblikovanje in za{~ito konkurence na trgun predvidljivo okolje, ki bo omogo~ilo

strate{ko na~rtovanje in investiranje;3. Prilagoditev tarif.

Usposabljanje trga

Skupina priporo~a ustanovitev organa na evropskiravni, katerega pooblastila bodo zahtevalatakoj{njo obravnavo.

Skupina je identificirala naslednje cilje in pripo-ro~ila za uspe{no delovanje trga:

Razvoj na podro~ju zakonske ureditve:Za zagotovitev hitrega razvoja u~inkovite evrop-

ske informacijske infrastrukture in storitev je trebana evropski ravni opredeliti in vzpostaviti minim-malno potrebno zakonodajo. Takoj je potrebno pos-vetiti pozornost pooblastilom organa, ki bo odgo-voren za uveljavitev te zakonodaje.

Zadeva je nujna zaradi prevladujo~ih pogojev natrgu, kjer je o~itno potrebno, da se kakor hitromogo~e formulirajo nova "pravila igre", tako da sebo trg lahko pripravil na novi na~in poslovanja.Potem naj bi dobili prilo`nost vsi, ki se bodo hoteliokoristiti iz teh prizadevanj.

Omenjeni organ bo moral obravnavati:n ureditev tistih podro~ij delovanja, ki jih je treba

zaradi njihove narave, ki zadeva vso Evropskounijo, obravnavati na ravni Evrope, na primerlicenciranje, prepletanje omreìj, kjer in kadar jepotrebno, upravljanje omejenih deljenih virov(kot so dodeljevanje radijskih frekvenc, {ifracijanaro~nikov), ter svetovanje zakonodajnim orga-nom dràv ~lanic v splo{nih zadevah

n enotno temeljno zakonodajo, ki bi veljala za vsesubjekte, kar bi pomenilo odstranitev neenakihpogojev za nastop na trgu in zagotovilo, da bipogoje za pristop do omreìj in uporabo storitevnarekovali na~eli preglednosti in enakih ugod-nosti, dopolnjeni s prakti~nimi pravili zare{evanje nesporazumov in za hitro pomo~ priuveljavljanju zlorabe.

Povezovanje in interakcijaZa razvijanje informacijske infrastrukture, ki jo po-trebuje informacijska dru`ba, sta bistveni dve last-nosti: prva je brez{ivno prepletanje omreìj, drugapa sposobnost povezanega delovanja storitev inre{itev.

V preteklosti so se dràve odlo~ale za povezovan-je dràvnih telefonskih omreìj in to je imelo za pos-ledico nekaj sto milijonov naro~ni{kih priklju~kovpo vsem svetu. Podobna politi~na odlo~enost in us-trezen napor bosta potrebna za vzpostavitev boljkompleksnih informacijskih infrastruktur.

Povezovanje omreìj in storitev ter uporabni{kihre{itev priporo~amo kot prioritna cilja Evropskeunije.

Pravi izziv je v povezavah raznovrstnih na~inov pre-nosa (npr. fiksna omre`ja in mobilna in satelitskaomre`ja) in osnovnih storitev (npr. digitalnoomre`je za integrirane storitve - ISDN). Poloàjmonopolnih subjektov na teh hitro razvijajo~ih sepodro~jih je zdaj ̀ e omajan.

Telekomunikacijska podjetja morajo brezodla{anja priti do skupnih komercialnih odlo~itev,da bi omogo~ili hitro {iritev osnovnih evropskihtelekomunikacijskih storitev. To bi izbolj{alo njihovkonkuren~ni poloàj glede na neevropske ponudnikena trgu.

Evropska informacijska dru`ba se nam kaè iz ve~

AKTUALNO


razli~nih vidikov. Evropska infrastruktura se razvi-ja v vse tesnej{o paj~evino omreìj, splo{nih storitev,ra~unalni{kih programov in opreme, katerih razvoj,distribucija in vzdrèvanje zaposlujejo mnoìco vi-rov {irom sveta.

V u~inkoviti informacijski infrastrukturi, ki je vekspanziji, bi morale take komponente delovati vza-jemno.

Sestavljanje raznih delov tega zapletenega siste-ma, kar naj bi uresni~ilo izziv povezljivosti delovan-ja, bi bilo brez jasnih dogovorov nemogo~e. Tak{nidogovori so standardi.

Klju~no vlogo pri graditvi evropske infor-macijske infrastrukture bodo imeli standardi zaodprte sisteme (Open Systems Standards - OSI).

Ustanove za standardizacijo imajo sicer spo{to-vanja vredne izku{nje pri ustvarjanju evropskih stan-dardov, vendar postavlja standardizacijski proces,kakr{en je danes, {tevilne pomisleke glede skladnostiz namenom, zaradi pomanjkljivega sodelovanja indolo~anja prioritet brez upo{tevanja trga.

Potrebni so ukrepi na treh razli~nih ravneh:n na ravni tr`nih subjektov, javnih porabnikov in

investitorjev:Slede~ uspe{nem primeru digitalne mobilne tele-fonije GSM bi lahko tr`ni subjekti (industrija,telekomunikacijska podjetja, uporabniki) pod-pisali memorandume o sporazumu, kjer bi dolo-~ili specifikacije za potrebe posebnih re{itev. Tespecifikacije bi bile za~etni podatek pristojnemustandardizacijskemu telesu. Tak tip mehanizmabi se ustrezno odzival potrebam trga.Podjetja, javni porabniki in investitorji bi moraliza zagotavljanje in uporabo informacijskih stori-tev usvojiti poenotene re{itve, ki slonijo na stan-dardih za odprte sisteme, s ~imer bi dosegli glo-balno povezovanje v delovanju.

n na ravni evropskih standardizacijskih teles:Le-ta bi morala spodbujati k dolo~anju prioritet,utemeljenih s tr`nimi zahtevami, in k opredelje-vanju javno razpolo`ljivih specifikacij, ki biizhajale iz zahtev trga in bi bile primerne za hitropretvorbo v standarde (npr. po hitrih postopkih)

n na ravni Evropske unije:Evropsko standardizacijsko politiko bi morali re-vidirati v smislu zgornjih ugotovitev. Kadar trgne prina{a sprejemljivih tehni~nih re{itev za do-sego enega od ciljev Evropske unije, bi moralinajti mehanizem za izbor ali oblikovanje us-treznih tehnologij.Propagirati in {~ititi bi bilo treba povezovanje vdelovanju po vsem svetu.

Skupina priporo~a revizijo evropskega standardiza-cijskega procesa z namenom, da bi pospe{ili njego-vo hitrost in odzivnost na trge.

Nujno ukrepanje za prilagoditev tarifZmanj{anje mednarodnih ter medkrajevnih tarif intarif za najete linije bo sproìlo ekspanzijo uporabeinfrastruktur, ustvarjalo dodatne prihodke, hkrati padalo pomemben impulz osnovnim storitvam in in-ovativnim programskim re{itvam.

V ve~ini primerov izhaja sedanje nezadovoljivostanje na podro~ju tarif iz monopolnega poloàjatelekomunikacijskih podjetij in obilice hkratnihpoliti~nih omejitev.

Uvedba konkuren~nega poloàja pri zagotavljan-ju storitev in infrastruktur implicira to, da bodo tele-komunikacijska podjetja sposobna prilagajati svojetarife glede na tr`ne pogoje. Vsklajevanje mednar-odnih in medkrajevnih tarif je pomemben korak vtem procesu.

Skupina priporo~a nujno usklajevanje tarif za medn-arodne, medkrajevne povezave in najete linije, da bijih zniàli na raven, kot veljajo v drugih, naprednihindustrijskih dràvah.Prilagajanje tarif naj spremlja enakopravna delitevjavnih storitev med telekomunikacijskimi podjetji.

Dva elementa naj spremljata proces:n telekomunikacijska podjetja je potrebno osvo-

boditi vseh prora~unskih omejitev, ki jih nalagapolitika;

n bremena zagotavljanja univerzalnih storitev najbodo pravi~no in enakovredno razdeljena medvsemi poobla{~enimi podjetji.

Rast do kriti~ne maseTr`ni segmenti, ki slonijo na novih informacijskihinfrastrukturah, ne morejo prinesti ustreznegadonosa nalo`be brez dolo~ene ravni povpra{evanja.V ve~ini primerov ̀ e sama konkurenca ne bo zago-tovila potrebne mase ali pa jo bo ustvarila prepo~asi.

Za dosego tega cilja je potrebnih ve~ ukrepov:n vzpodbujati je treba sodelovanje med konkuren-

ti, da bi se na posebnih tr`nih podro~jih ustva-rila potrebna velikost in zagon. @e omenjenimemorandumi so tipi~en primer, kako pozitiv-en je lahko tak pristop

n sporazum med javnimi upravami s ciljem izdelatiskupne zahteve in specifikacije ter zavezanost, dajih bodo uporabljale pri javnih naro~ilih nadràvni in evropski ravni

n ob{irno reklamiranje in uporaba obstoje~ih innastajajo~ih evropskih omreìj in storitev

AKTUALNO


n akcije osve{~anja, usmerjene k javnim upravam,manj{im podjetjem in izobraèvalnim ustano-vam.

Skupina priporo~a pospe{evanje javnega osve{~anja.Posebno pozornost bi bilo potrebno posvetiti man{impodjetjem, javni upravi in mlaj{im generacijam.

Ob tem mora biti vsakdo, ki je vklju~en v graditevinformacijske dru`be, zmoèn prilagoditi strategijein kovati zavezni{tva, ki ga bodo usposobila, da boprispeval k splo{ni rasti na tem podro~ju in od njetudi prejemal.

Zagotovitev svetovne dimenzije

Skupina priporo~a, naj odprtost evropskih trgov na-jde svoj drugi pol v trgih in omre`jih drugih delovsveta. Ustrezni koraki, ki bi zajam~ili enak pristop,so za Evropo odlo~ilnega pomena.

Ker so v pogojih odprtega trga informacijske in-frastrukture brez meja, ima informacijska dru`ba vbistvu globalno dimenzijo.

Ukrepi, ki jih zagovarja to poro~ilo, bodo pripel-jali v resni~no odprta okolja, kamor je pristop na vol-jo vsem subjektom. Ta odprtost bi morala najti drugipol v trgih in omre`jih drugih regij sveta. O~itno jeza Evropo vrhunskega pomena, da bi naredila us-trezne korake, ki bi jam~ili enak pristop.

K pozitivnemu iziduPrej orisane reakcije na izzive, ki jih postavlja odpi-ranje informacijske dru`be, bodo pozitivne za vse,

ki se vklju~ujejo v njihovo ustvarjanje in uporabo.Telekomunikacijska, kabelska in satelitska indus-

trija bo lahko popolnoma izkoristila tr`neprilo`nosti, ki se bodo zdele primerne, in na takna~in pove~ala svoj tr`ni dele`.

Ponudniki storitev in zabavna industrija bodolahko ponudili inovativne produkte po privla~nihcenah.

Prebivalci in uporabniki bodo imeli koristi od{ir{ega spektra storitev, ki si bodo konkurirale.

Dobavitelji telekomunikacijskih naprav in pro-gramskih produktov bodo doìvljali ekspanzijo trga.

Dràve, ki so è izbrale hitrej{o liberalizacijo,doìvljajo hitro rasto~e doma~e trge, ki nudijo indus-triji, ponudnikom storitev in industriji noveprilo`nosti. Cena, ki jo bodo morale pla~ati druge zapo~asnej{i tempo liberalizacije, bosta mo~nej{i izzivbolj dinami~nih tujih podjetij in manj{i doma~i trg.âs se izteka. ̂ e ukrepanja ne bomo pospe{ili, bodomnoge koristi nastopile pozno ali nikoli.

Bistveno priporo~ilo skupine je, naj vlade podpi-rajo pospe{evanje liberalizacije s tem, da izdelajo jas-ne rokovnike in postavijo roke za prakti~ne ukrepeza dosego tega cilja.

V tem kontekstu vsebuje resolucija Sveta Evropeiz leta 1993 koristne napotke. Vlade bi morale {epred roki, ki so v njej navedeni, kar najbolje izrabitiv njej vgrajeno prilagodljivost, da bi lahko izrabileprilo`nosti odpirajo~ega se konkuren~nega trga.Pospe{iti bi morale mo`nost konkurence pri infras-trukturi in tistih storitvah, ki so {e vedno namonopolnih podro~jih, in morale bi odstranitipoliti~na bremena, ki jih nosijo telekomunikacijskapodjetja.

Obenem z delovanjem, ki je potrebno za oblikovanjeodprte, konkuren~ne in tr`no usmerjene infor-macijske dru`be, se bomo morali soo~iti s {tevilni-mi politi~nimi vpra{anji. Neusklajene dràvne za-konodajne reakcije so realna nevarnost za fragmenta-cijo trga.

Tu gre za dva razli~na niza vpra{anj in proble-mov: eden se nana{a na podjetni{ko skupnost, dru-gi pa bolj na posameznike in informacijsko dru`bos posebnim poudarkom na zasebnosti.

Ko gremo v informacijsko dru`bo, se na evrop-ski ravni zahteva zakonodajna ureditev na klju~nihpodro~jih kot so intelektualna lastnina, zasebnost inlastni{tvo nad mediji, ~e naj se maksimirajo koristienega samega trga za vse subjekte. Samo velikostevropskega trga zado{~a za opravi~ilo potrebnega

financiranja visoko sposobnih transevropskih infor-macijskih omreìj.

Na{ klju~ni cilj mora biti torej apliciranje na~elasvobodnega pretoka vsega blaga in storitev na enemsamem trgu v dobro vseh Evropejcev.Informacijska dru`ba je globalna. Skupina zatopriporo~a, naj ukrepi Evropske unije merijo na vz-postavitev skupnega in dogovorjenega zakonskegaokvira za za{~ito pravic intelektualne lastnine,zasebnosti in za{~ite informacij v Evropi in, kjer jetreba, tudi v mednarodnem merilu.

Za{~ita pravic intelektualne lastnineMedtem, ko obstaja mnogo informacij, ki so v jav-ni domeni, obstajajo tudi informacije, ki vsebujejododano vrednost, nad katero obstaja lastni{tvo in jih

3. NA^RT UKREPOV

AKTUALNO


je treba za{~ititi s pomo~jo uveljavljanja pravic in-telektualne lastnine. Te pravice so pomemben de-javnik pri razvijanju konkuren~ne evropske indus-trije na podro~ju informacijske tehnologije in nasplo{no na mnogih podro~jih industrije in kulture.

Kreativnost in inovacija ste dve najpomembnej{ivrednostni postavki Evropske unije. Njuna za{~itamora ostati med prednostnimi nalogami, na osnoviuravnove{enih re{itev, ki ne zavirajo delovanja tr`nihsil.

Globalna narava storitev, ki bodo razpolo`ljiveprek informacijskega omre`ja, pomeni, da bo mor-ala biti Evropska unija udeleènka v mednarodnihukrepih za za{~ito intelektualne lastnine. ê bodopravni sistemi v razli~nih delih sveta delovali poneskladnih na~elih, ki dovoljujejo, da se jih obide, alipa ustvarjali zakonsko negotovost, bodo nastopileresne teàve.

Skupina je prepri~ana, da je treba za{~ito intelek-turalne lastnine raz{iriti v skladu z novimi izzivi glo-balizacije in multimedijev in da mora ostati medprednostimi nalogami na evropski in mednarodniravni.

Na globalnem trgu informacij morajo biti dogo-vorjena skupna pravila, ki jih morajo uveljavljati vsi.Evropa ima izvirni interes za jamstvo, da bo za{~itaintelektulanih pravic dele`na polne pozornosti in vi-soke ravni za{~ite. [e ve~, ko bo tehnologija napre-dovala, bodo z vsemi zainteresiranimi stranmi, s po-nudniki in z uporabni{kimi skupnostmi, potrebnaredna posvetovanja v svetovnem merilu.

Pobude, kakor je predlagana Direktiva o zakon-ski za{~iti elektronskih podatkovnih baz, ki so vEvropi ̀ e v teku, bi se morale prioritetno dopolnje-vati.

Medtem bo treba za stimulacijo in razvoj novihmultimedijskih proizvodov ponovno pregledati vseobstoje~e dràvne in evropske reìme predpisov, dabi videli, ali ustrezajo novi informacijski dru`bi. Kjerbo potrebno, bo moralo priti do prilagajanja.

Zlasti lahkota, s katero je mogo~e digitaliziranepodatke prena{ati, z njimi manipulirati in jih adap-tirati, zahteva re{itve, ki varujejo sposobne ponud-nike. Obenem pa bosta prilagodljivost in u~in-kovitost pri pridobivanju dovoljenj za uporaboizdelkov prvi pogoj za dinami~no evropsko in mul-timedijsko industrijo.

ZasebnostKo bo izkori{~en potencial novih tehnologij zaposredovanje - tudi prek dràvnih meja- in obdelo-vanje podrobnih informacij o posameznikih iz po-datkovnih, glasovnih in slikovnih virov, bodo

zahteve za za{~ito zasebnosti upravi~eno nara{~ale.Brez pravne varnosti v vsej Evropski uniji bo poman-jkanje zaupanja potro{nikov zagotovo spodkopalohiter razvoj informacijske dru`be.

Evropa je v svetu vodnica pri varovanju temeljnihpravic posameznika glede na obdelavo osebnih po-datkov. Uporaba novih tehnologij potencialnona~enja zelo ob~utljiva podro~ja kot n.pr. tista, kiimajo opraviti s podobami posameznikov, z nji-hovim gibanjem in obna{anjem. Ob upo{tevanjutega je lahko mogo~e, da bo ve~ina dràv ~lanic narazvoj reagirala z uporabo za{~ite vklju~no s nadzo-rom pretoka novih tehnologij in storitev prek meja.

Neenake ravni zakonskega varovanja zasebnostiustvarjajo nevarnost, da bi dràve zaradi za{~ite os-ebnih podatkov omejile prost pretok {irokega izboranovih storitev med dràvami ~lanicami.

Skupina je prepri~ana, da bo brez zakonske, vseEvropske unije obsegajo~e za{~ite, pomanjkanjezaupanja potro{nikov spodkopalo hiter razvoj infor-macijske dru`be. Glede na pomen in ob~utljivostvpra{anja zasebnosti se zahteva nagla odlo~itevdràv ~lanic o direktivi za dolo~itev splo{nih na~elza{~ite podatkov, ki jo je predloìla komisija.

Elektronska za{~ita (enkripcija), zakonska za{~itain varnostKodiranje bo postalo vedno bolj pomembno za pod-poro razvijanja pla~ljivih storitev. Kodiranje boomogo~ilo, da bodo storitev dele`ni le tisti, ki jihbodo pla~evali. Poskrbelo bo tudi za za{~ito protitemu, da osebni podatki ne bi odtekali v javno do-meno.

Mednarodna harmonizacija bi trgu pomagala, ~enaj vodi k standardnemu sistemu enkripcije podat-kov. Pristop z omejitvami bi omogo~il po{teno inodprto konkurenco, ki je v interesu porabnikov inponudnikov storitev.

Enkripcija je posebno pomembna za trgovanje nadaljavo, ki zahteva absolutna jamstva v zadevah, kotso celovitost podpisov in teksta, neopore~noozna~evanje datuma in ~asa prejema in mednarod-na pravna veljavnost.

Vendar bosta nara{~ajo~a uporaba in razvoj ene-ga samega sistema enkripcije povzro~ila, da se bovdiranje v ra~unalnike z namenom izogniti se pla~iluali omejevanju zasebnosti {e bolj izpla~alo. Brezpravnega ozadja, ki bi zavarovalo ponudnike storitevproti vdiranju v njihov enkripcijski sistem, bo obsta-jala nevarnost, da ne bodo sodelovali pri razvojunovih storitev.

Skupina priporo~a pospe{itev razvoja elektron-skega in zakonskega varovanja ter za{~ite na evrop-ski ravni.

AKTUALNO


Po drugi strani pa utegnejo oblasti potrebovati mo~za preboj enkripcije za potrebe boja proti kriminaluin za{~ite dràvne varnosti.

Na dràvni ravni se izkaè odgovor na to in navdiranje v ra~unalnike kot povsem nezadosten, kerkomunikacije segajo prek dràvnih meja in kerna~ela skupnega trga prepovedujejo ukrepe, kakor jeprepoved uvoza naprav za dekodiranje.

Zato je potrebna re{itev na evropski ravni, ki bodala globalni odgovor na vpra{anje varovanja kodi-ranih signalov in za{~ite. Na na~elih skupnega trgazasnovana re{itev bi ustvarila pariteto pogojev zavarovanje kodiranih storitev in zakonskega okvira zarazvijanje novih tovrstnih storitev.

Lastni{tvo nad medijiPoleg nadzora lastni{tva zaradi prepre~evanja zlo-rabe monopola ima ve~ina dràv uredbe o lastni{tvuenega in/ali ve~ medijev, da se ohranita pluralizemin svoboda izraànja.

V praksi so te uredbe lepljenka nekonsistentnosti,ki trg sprevra~ajo in ga drobijo. Take uredbe ovira-jo podjetja pri izkori{~anju prilo`nosti, ki jih ponu-ja skupni trg, posebej na podro~ju multimedijev, inbi jih lahko ogrozile glede na neevropsko konkuren-co.

V sedanjih okoli{~inah obstaja nevarnost, da bi vodgovor na nove probleme in izzive, ki jih postavl-ja informacijska dru`ba, vsaka dràva sprejela ~istodràvno zakonodajo. Nujna je potrebno posvetitipozornost vpra{anju, kako se izogniti takemu izpod-kopavanju mednarodnega trga in omogo~itiu~inkovite predpise za za{~ito pluralizma inkonkurence.

Zaradi globalnosti informacijske dru`be in njenezna~ilnosti, da sega prek dràvnih meja, bodo pred-pisi na evropski ravni bistveni. Evropska unija bomorala voditi pri odpravljanju globljih neskladij vzakonodaji. Na tak na~in bo krepila pravno varnost,ki je ìvljenjskega pomena za globalnokonkuren~nost evropske medijske industrije.

Skupina je prepri~ana, da bi morali takoj posvetitipozornost vpra{anju, kako se je mogo~e izognitidràvni zakonodaji o lastni{tvu medijev, ki ru{iskupni trg. Za za{~ito pluralizma in konkurence bimorali uveljaviti u~inkovite predpise.

Vloga konkuren~ne politikeKonkuren~na politika je klju~ni element evropske

strategije. Posebej pomembna je za utrditev enotne-ga trga in za pridobivanje zasebnega kapitala, ki jepotreben za rast evropske informacijske infrastruk-ture.

Podro~ja informacijske dru`be so obdana z inten-zivnimi pritiski za globalizacijo. Nanje vplivajoevropska in neevropska podjetja, ki delujejo znotrajEvropske unije. Kjer je primerno, je treba za ocen-jevanje evropskih konkuren~nih vpra{anj, kot sotr`na mo~, skupna vlaganja in zavezni{tva, raje up-orabljati pojmovanje o globalnem namesto o evrop-skem trgu.

Cilj ne bi smel biti zamrznitev nekih obstoje~ihpredpisov, temve~ vzpostavitev postopkov in poli-tik, s katerimi bi se eksplozivna dinamika tega sek-torja lahko pretvorila v ve~je mo`nosti za bogastvoin ustvarjanje delovnih mest.

Kakor drugi poslovni subjekti morajo biti pod-jetja, ki so vklju~ena v ponudbo tehnologij instoritev, zmo`na prilagajati svoje strategije in kovatizavezni{tva, ki jim bodo omogo~ila, da prispevajo ksplo{ni rasti sektorja v okviru konkuren~ne politikein se od nje tudi okoristijo.

Konkuren~na politika je klju~ni element evropskestrategije. Skupina priporo~a, naj novi predpisi okonkurenci odraàjo realnost novo nastajajo~ih glo-balnih trgov in hitrost sprememb v okolju.

TehnologijaDana{nja evropska tehnolo{ka baza je zadostna zatakoj{en zagon re{itev, ki jih predlaga to poro~ilo.Osredoto~iti se morajo na realisti~ne sisteme v us-trezni meri, da bo mogo~e ugotoviti vrednoststoritev, ki jih nudijo uporabnikom, in ovrednotitiekonomsko izvedljivost novih informacijskih siste-mov.

Za dokon~no uvedbo, ki bo sledila tempreizku{njam, se bodo morale nove tehnologije {erazviti. Predvsem se bosta morali izbolj{ati uporab-nost in stro{kovni vidik, posledice masovne upora-be pa bi morali {e globlje raziskati.

Raziskovalne programe Evropske unije in dràv~lanic, zlasti pa êtrti okvirni program (FourthFramework Programme), bi morali voditi obupo{tevanju tr`nih zahtev. Tehni~ne cilje in rokeprojektov bi morali dolo~ati z ustreznimvklju~evanjem uporabnikov.

AKTUALNO


4. GRADNIKI INFORMACIJSKE DRU@BE

Evropska industrija in telekomunikacijska pod-jetja so na ~elu tega tehnolo{kega razvoja, kar bi jimmoralo prinesti koristi.

Evropa mora razviti {irokopasovno infrastruk-turo ATM kot hrbtenico informacijske dru`be. Mul-timedijske storitve, ki jih omogo~a, se bodo lahkouporabljale pri delu in v prostem ~asu vseh na{ihdràvljanov.

V mnogih evropskih dràvah è obstaja visokorazvita {irokopasovna distribucija v obliki kabelskihin satelitskih omreìj ali pa se vsaj odpira. Uporabazdaj è razpolo`ljivih zapletenih digitalnih tehnik,n.pr. komprimiranje slike in prenos digitalnega sig-nala, bo brez teàve omogo~ila, da bodo ta omre`jaizpolnila ve~ino potreb po interaktivni individualniinformaciji in za uporabo v prostem ~asu.

Za sedanje stanje sta ve~inoma zna~ilni dràvnain regionalna iniciativa. Prvi poizkusi transnaciona-lnih omreìj so bili pred kratkim.

Skupina priporo~a, naj Svet podpre uvajanje evrop-ske {irokopasovne infrastruktue in omogo~i njenointeraktivnost z vsemi evropskimi telekomunika-cijskimi omre`ji, kabelskimi televizijami in satel-itskimi omre`ji.Za razvoj skupne vizije ter spremljanje in la`jo izved-bo celotnega koncepta z izbiro in definicijo standar-dov in posebej s preizku{anjem bi morali ustanovi-ti Evropski {irokopasovni odbor (European Broad-band Steering Committee), ki bi vklju~eval vse rele-vantne dejavnike.

Mobilne komunikacije: rasto~e podro~jeMobilne komunikacije rastejo s hitrostjo, ki jemljesapo. [tevilo naro~nikov mobilnih telefonov se je vzadnjih treh letih podvojilo in zna{a 8 milijonov. Prisedanji stopnji rasti jih bo v evropski uniji kmalu 40milijonov.

Evropa postaja pomembna voditeljica v mobilnihkomunikacijah s tem, da so njene standarde za digi-talno komunikacijo privzeli povsod po svetu.Konkretno je GSM odli~en prikaz, kako je mogo~eskupno evropsko javno/zasebno iniciativo uspe{nopretvoriti v tr`no usmerjeno poslovanje, ki ustvarjanova delovna mesta.

V Nem~iji, dràvi, kjer je GSM ta~asnajuspe{nej{i, je bilo ustvarjenih 30.000 novih de-lovnih mest. Na osnovi podobnih domnev lahkoverjamemo, da bo uvedba po vsej Evropi ustvarilave~ kot 100.000 novih delovnih mest.

Komunikacijski sistemi skupaj s sodobnimi infor-macijskimi tehnologijami so klju~ni za informacijs-ko dru`bo. Omejitve ~asa in razdalje so odstranilaomre`ja (npr. telefonska, satelitska, kabelska), kiprena{ajo podatke, bazi~ne storitve (npr. elek-tronsko po{to, interaktivni video) in uporabni{kiprogrami (npr. u~enje na daljavo, delo na daljavo)za posebne namene skupinskega dela.

Prilo`nost za Evropsko unijo - krepitevobstoje~ih omreìj in pospe{evanje ustvarjanjanovih

ISDN: prvi korakTradicionalno telefonsko omre`je spreminja zna~aj.Neko~ zgrajeno kot univerzalni nosilec glasu se moradanes sre~evati s komunikacijskimi zahtevami sod-obnega gospodarstva, ki dale~ presegajo enostavnetelefonske klice.

Pomemben doseèk je digitalno omre`je za inte-grirane storitve ISDN. Le-to nudi prek telefonskihlinij mo`nost prena{anja ne le glasu, temve~ tudipodatkov in premikajo~ih se podob.

ISDN je posebno primeren za komunikacijskepotrebe manj{ih podjetij. Dovoljuje na primer nepo-sredno komuniciranje med dvema osebnimara~unalnikoma, za hiter, poceni prenos dokumen-tov. Delo na daljavo s pomo~jo storitev ISDN je lah-ko privla~no za {irok izbor dejavnosti. ISDN je tudiidealna podpora za u~enje na daljavo.

Na skupnih standardih zasnovani EURO-ISDNje za~el delovati ob koncu leta 1993. Kar nekajevropskih dràv ima vodilen poloàj na tempodro~ju, kar bi bilo treba izkoristiti.

Skupina priporo~a prioritetno {iritev razpolo`lji-vosti EURO-ISDN skupaj z drugimi predlogi Komisijein zniànje tarif, kar bo spodbudilo trg.

[irokopasovne zveze: pot v multimedijeISDN je le prvi korak. Nove multimedijske storitve,na primer visoko kvalitetna video komunikacija,zahtevajo {e ve~jo zmogljivost. ISDN kaè pot innaslednji tehnolo{ki val meri na multimedijski svet.To so integrirane {irokopasovne komunikacije, kinudijo prilo`nost za kombiniranje vseh medijev nafleksibilen na~in. Uvedba je mogo~a s pomo~jovodilne tehnologije, ki se imenuje asinhroni prenos-ni na~in (Asynchronous Transfer Mode - ATM).

AKTUALNO


Sateliti: raz{iritev podro~ja komunikacijSateliti se v glavnem uporabljajo za oddajanjetelevizije, opazovanje zemlje in telekomunikacije.Bistvena prednost satelitov je njihovo {iroko geo-grafsko pokrivanje brez potrebe po dragih zemelj-skih omre`jih. Sateliti imajo veliko prednosti pri os-krbovanju poljedelskih in odmaknjenih podro~ij zrazvitimi komunikacijami.

Polno izkori{~anje satelitov se lahko doseè le znovo fazo evropske satelitske politike. Cilj bi moralbiti razvoj evropskih omreìj.

Glede mobilnih in satelitskih komunikacij priporo~askupina

n zmanj{anje tarif za mobilne komunikacije;n pospe{evanje GSM v Evropi in zunaj nje;n vzpostavitev okvira predpisov za satelitske

komunikacije;n spodbujanje evropske satelitske industrije,

naj razvije skupne prioritetne projekte in najaktivno sodeluje v razvoju svetovnih siste-mov.

Potrebne so nove osnovne storitvePotrebne so nove osnovne storitve kakor elektron-ska po{ta, prenos datotek in interaktivni multi-mediji. Potrebna tehnologija je na razpolago. Raz-vijajo se nova omre`ja, kot je ISDN, ki odpravljajosedanje omejitve telefonskega omre`ja.

Za take storitve sta potrebna dva osnovna ele-menta: nedvoumni standardi in kriti~na masa.Privla~nost telekomunikacijske storitve je neposred-no odvisna od {tevila drugih kompatibilnih upora-bnikov. Nova storitev ne more zares zaìveti, dok-ler se nanjo ne naro~i dovolj uporabnikov. Ko jekriti~na masa enkrat doseèna, se stopnja rastidramati~no pove~a, kar je primer pri INTER-NETU.

INTERNET bazira na svetovnem omre`juomreìj, ki ni centralno na~rtovano. Internet pravza-prav nima lastnika. Danes ima kakih 20 milijonovuporabnikov v ve~ kot 100 dràvah. Omre`je nudielektronsko po{to, diskusijske forume, izmenjavanjeinformacij in {e veliko ve~. INTERNET je tako ve-lik in raste tako hitro, da ga ne moremo prezreti.Vendar pa ima napake, ena od opaznih so problemiza{~ite. Namesto da bi ostali zgolj stranke, bi mor-ali Evropejci za~eti tesno slediti razvoju INTERN-ETA in igrati aktivnej{o vlogo pri razvoju povezav.

Skupina priporo~a nujno in vsklajeno delovanje naravni Evrope in dràv ~lanic za pospe{evanje in zag-otavljanje {iroke uporabe standardov, osnovnihtransevropskih storitev vklju~no z elektronskopo{to, prenosom datotek in video storitvami.

Komisija priporo~a formiranje "Evropskega forumaza osnovne storitve" ("European Basic Service Fo-rum") za pospe{evanje razpolo`ljivosti poenotenihstandardov za osnovne storitve.

Pomembne prednosti za vse gospodarstvo bi selahko kar hitro uresni~ile s pomo~jo raz{irjanja kom-patibilnih osnovnih storitev po vsej Evropi.

Oznake na poti - deset na~inov uporabe, kibodo lansirali informacijsko dru`boDana{nja tehnologija i{~e na~ine uporabe. Isto~asnodru`be i{~ejo re{itve za probleme na osnovi infor-macij.

Zmanj{anje tarif bo olaj{alo ustvarjanje novihre{itev in tako premagalo dana{njo nizko stopnjoizkori{~enosti kapacitet. Linije za prenos glasu de-lujejo na primer v povpre~ju 20 minut v 24 urah,medtem ko nekatera omre`ja z dodano vrednostjodelujejo le z 20 % zmogljivosti.

êprav pa se zavedamo nujnosti sprostitve tr`nihsil, ve~ja konkurenca sama po sebi ne bo ustvarilakriti~ne mase - ali pa jo bo ustvarila prepo~asi. Samokriti~na masa storitve bo dovolj mo~na, da bovzpodbujala nalo`be v nova omre`ja in storitve.

Za~arani krog ponudbe in povpra{evanja lahkoustvarimo le tako, da po celi Evropi lansiramo dovoljveliko {tevilo programskih re{itev na informacijskihomre`jih in storitvah, ki bodo preizkusile trg in ust-varile kriti~no maso.

Demonstracijska funkcijaPobude v obliki preizkusnih re{itev so naju~in-kovitej{i na~in za re{evanje po~asnosti vzponapovpra{evanja in ponudbe. Njihova demonstracijs-ka vloga lahko pospe{i {ir{o uporabo; sluìjo kot prvipreizkus, v katerem ponudniki ugla{ujejo programepo zahtevah uporabnikov in stimulirajo napredneuporabnike, ki jih je v Evropi v primerjavi zZdruènimi dràvami {e vedno relativno majhno{tevilo.

V razvoj aplikacij je treba vklju~iti lokalne, mest-ne in regionalne uprave. Mesta imajo lahko izrednopomembno vlogo pri ustvarjanju prvega povpr-a{evanja in tudi pri zbujanju pozornosti dràvljanovo prednostih novih storitev. V dolo~enih primerihlahko lokalne uprave prikaèjo prednosti z nastopan-jem v vlogi prvega masovnega uporabnika. Da bibile resni~no u~inkovite, morajo biti take aplikacijelansirane v realno komercialno okolje, po mo`nostiv dejanskem merilu. Take pobude niso pilotski pro-jekti v tradicionalnem pomenu. Njihov glavni cilj jepreizkusiti vrednost, ki jo imajo za uporabnike, inekonomsko izvedljivost informacijskih sistemov.

AKTUALNO


Kakor prikazujejo primeri na straneh, ki sledijo, jemogo~e identificirati vspodbude, ki bodo hitro raz-vile nove aplikacije in trge, hkrati pa tudi pozitivnovplivale na ustvarjanje novih delovnih mest in poslov.

Zasebni sektor se je pripravljen odzvati na po-trebne spodbude.

Prioritetne uporabni{ke re{itve lahko glede nakon~ne uporabnike razdelimo v dve glavni skupini:n osebni doma~i trg (interaktivne in transakcijske

re{itve, ki so povezane s kupovanjem na daljavo,ban~ni{tvom na daljavo, zabavo, prostim ~asom)

n poslovne in socialne re{itve.

Prioritetne programske re{itve bi morale doprines-ti k {tevilnim makroekonomskim ciljem:n krepitvi konkuren~nosti industrije in pospe-

{evanju ustvarjanja novih delovnih mestn pospe{evanju novih oblik organizacije delan izbolj{anju kvalitete ̀ ivljenja in kvalitete okoljan odzivu na potrebe dru`be in dvigu u~inkovitosti

in stro{kovne sprejemljivosti javnih storitev.

1. DELO NA DALJAVOVe~ delovnih mest, nova delovna mesta za mobilno dru`bo

Kaj naj bi naredili? Pospe{evali delo na daljavo od doma in satelitske urade, da voza~em ne bo ve~ treba potovati dale~ nadelo. Od doma se bodo lahko ra~unalni{ko povezali s katerimkoli profesionalnim okoljem ne glede na uporabljeni sistem.

Kdo naj naredi? ̂ e bodo telekomunikacijska podjetja ponudila ustrezna omre`ja po konkuren~nih cenah, bo zasebni sek-tor ustanovil nova storitvena podjetja za podporo dela na daljavo.

Kdo pridobi? Podjetja (velika in manj{a) in javne uprave bodo na bolj{em zaradi dviga produktivnosti, pove~ane fleksibilnosti,prihranka pri stro{kih. [iroka javnost zaradi manj{ega onesnaènja, manj prometnih zama{kov in zmanj{ane porabe energije.Prilagodljivej{i delovni pogoji bodo zlasti ugodni za tiste zaposlene, ki so privezani na dom, ljudem na odro~nih lokacijah pa boskraj{evanje razdalj pomagalo ohranjevati stike.

Pomembna vpra{anja? Spoprijeti se bo treba s problemi, ki izhajajo iz zmanj{anih mo`nosti druènja in napredovanja. Vplivna delovno zakonodajo in socialno varnost bo treba {e oceniti.

Kaj je cilj? Do konca leta 1995 ustvariti v 20 mestih pilotske centre za delo na daljavo, ki bodo vklju~evali vsaj 20.000 zapos-lenih. Cilj je, da bi leta 1996 2 % uslu`bencev delalo na daljavo in 10 milijonov do leta 2000.

2. UÊNJE NA DALJAVOTrajno izobraèvanje za spreminjajo~o se dru`bo

Kaj naj bi naredili? Propagirali centre za u~enje na daljavo s pripravo u~nih programov, za strokovno izpopolnjevanje inizobraèvalno svetovanje, posebej prirejeno za manj{a podjetja, za velike dru`be in javno upravo. Sodobne tehnike u~enja na dal-javo bi morali razpiriti na srednje in visoke {ole.

Kdo naj naredi? ̂ e bodo na voljo ustrezne mre`ne storitve po konkuren~nih cenah, bo industrija ustanovila nova podjetja- ponudnike storitev za poklicno usposabljanje. Evropska komisija bi morala podpirati standarde kvalitete za programe in te~ajein pomagati ustvarjati sprejemljivo okolje. Ponudniki iz zasebnega sektorja in javne uprave bodo na trgu u~enja na daljavo ponudiliinteraktivne u~ne programe, temelje~e na tehnologijah DC-I in CD-ROM, v ustrezni koli~ini in sprejemljivi ceni.

Kdo pridobi? Industrija (zlasti srednja in majhna podjetja) in javna uprava, ker se bodo zmanj{ali stro{ki in torej optimalnoizkori{~ali skromni viri izobraèvanja in usposabljanja. Zaposleni, ki morajo trajno izpopolnjevati znanje. Ljudje, privezani na domin na odmaknjenih lokacijah. [tudentje, ki jim bo omogo~en pristop do bolj kvalitetnega pou~evanja.

Pomembna vpra{anja? Potreba po vlaganju velikega napora za izobraèvanje izobraèvalcev in {irjenje ra~unalni{ke pisme-nosti v izobraèvalnih poklicih.

Kaj je cilj? Pilotski projekti v vsaj 5 dràvah leta 1995. U~enje na daljavo v uporabi v vsaj 10 % manj{ih podjetij in javne up-rave do leta 1996. Akcije za {irjenje zavesti pri poklicnih zdruènjih in izobraèvalnih oblasteh.

3. OMRE@JE ZA UNIVERZE IN RAZISKOVALNA SREDI[ÂPovezovanje evropskih mo`ganskih kapacitet v omre`ja

Kaj naj bi naredili? Razvoj evropskega razvitega omre`ja (velika pasovna {irina, visoka definicija za prenos interaktivnih mul-timedijskih storitev) za povezavo univerz in raziskovalnih sredi{~ po Evropi s prostim pristopom do njihovih knji`nic

Kdo naj naredi? ê bodo {irokopasovna omre`ja in hitre linije na razpolago po konkuren~nih cenah, se bodo vklju~ileuniverze, prav tako tudi raziskovalna sredi{~a. Zasebna podjetja, majhna in velika, bi lahko povezala svoje laboratorije z univerzamiin raziskovalnimi sredi{~i. Pri~akujemo lahko tudi ̀ e evropsko javno mreò knji`nic.

Kdo pridobi? Zaradi oblikovanja ve~jih skupin in sinergije med ustanovami se pove~uje produktivnost raziskovalnega dela.Dru`ba nasploh zaradi u~inkovitej{e razpr{enosti raziskovalnih dose`kov in znanja.

Pomembna vpra{anja? Ve~ pozornosti za{~iti intelektulanih pravic, ko je akumulirano znanje laè dostopno.Kaj je cilj? Povezava 30 % odstotkov evropskih univerz in raziskovalnih sredi{~ s pomo~jo razvitih komunikacijskih omreìj

leta 1997. [iritev v druge evropske dràve, ko bo to tehnolo{ko sprejemljivo.

AKTUALNO


4. TELEMATSKE STORITVE ZA SREDNJA IN MAJHNA PODJETJAPonovni zagon rasti in zaposlovanja v Evropi

Kaj naj bi naredili? Pospe{evali naj{ir{o uporabo telematskih storitev (elektronska po{ta, prenos datotek, EDI, video konfer-ence, u~enje na daljavo itn.) za evropska srednja in majhna podjetja s povezavami do javnih uprav, trgovinskih zdruènj, strank inponudnikov. Med podjetji {irjenje zavesti o storitvah z dodano vrednostjo in komunikacijah nasploh. Izbolj{an pristop do evrop-skih podatkovnih omreìj.

Kdo naj naredi? ̂ e bodo omre`ja ISDN na voljo po konkuren~nih cenah, bo zasebni sektor priskrbel primerne evropskestoritve z dodano vrednostjo. Lokalne oblasti, gospodarske zbornice in trgovinska zdruènja, ki povezujejo podjetja, bodo uv-edli programe za integracijo informacijskih omreìj na lokalni in regionalni ravni. S tem bodo pospe{evali predstavitev razpolo`ljivihstoritev.

Kdo pridobi? Srednja in majhna podjetja bodo sposobna bolj enakopravno konkurirati ve~jim podjetjem; neenakopravnostodnosa pogodbenik - dobavitelj se bo zmanj{ala. Bolj konkuren~na bodo, hitreje bodo rastla in ustvarjala bodo nova delovna mesta.Odnosi z upravo bodo preprostej{i in bolj produktivni. Skupina bo pridobila glede poloàja in vliva v javnosti.

Kaj je cilj? Pristop do evropskih telematskih storitev za srednja in majhna podjetja do konca leta 1994 - 1995. 40 % manj{ihpodjetij, ki zaposlujejo manj kakor 50 delavcev, bo uporabljalo telematska omre`ja do 1996 leta. Povezava manj{ih podjetij zomre`ji uprave naj bo prioritetna.

5. UPRAVLJANJE CESTNEGA PROMETAElektronske ceste za bolj{o kvaliteto ̀ ivljenja

Kaj naj bi naredili? Telematske re{itve v evropskem merilu za razvite sisteme upravljanja cestnega prometa in drugih trans-portnih storitev (informacije za voznike, orientacija na poti, upravljanje voznega parka, cestnine itn.).

Kdo naj naredi? Evropska, dràvne in regionalne uprave, uporabni{ke skupine in prometna podjetja naj ustanovijo upravniodbor in dolo~ijo skupno arhitekturo odprtih sistemov za razvite telematske storitve s skupnimi uporabni{kimi vmesniki.

Kdo pridobi? Vozniki, lokalne skupnosti, (zlasti v mo~no obremenjenih podro~jih) in industrija bodo imeli koristi od zmanj{anjaprometa, pove~ane prometne varnosti, ni`je stro{ke ohranjevanja okolja in prihranek energije in ~asa.

Kaj je cilj? Uvedba telematskih sistemov za upravljanje cestnega prometa na 10 mestnih podro~jih in 2.000 km avtocest leta1996 ter na 30 mestnih podro~jih in evropsko avtocestno omre`je leta 2000.

6. NADZOR ZRA^NEGA PROMETAElektronska zra~na pot za Evropo

Kaj naj bi naredili? Evropski komunikacijski sistem za zra~ni promet z zvezami zemlja - zemlja med vsemi centri za nadzorzra~nega prometa (Air Traffic Control, ATC) in zvezami zemlja - zrak med letali, kontrolnimi centri po vsej Evropski uniji in medEvropsko civilno letalsko konferenco, s ciljem ustvariti enoten evropski sistem za nadzor zra~nega prometa.

Kdo naj naredi? Svet Evrope bi moral odlo~no pospe{evati snovanje zmanj{anega {tevila evropskih centrov za zra~ni promet,kakor je dolo~il EUROCONTROL.

Kdo pridobi? Evropski zra~ni transport - in milijoni potnikov - zaradi bolj{ega upravljanja zra~nega prometa in pomembnozmanj{ane porabe energije. Bolj varen sistem z manj ozkih grl in posledi~nim zmanj{anjem izgube ~asa, hrupa in onesnaèvanjaz izpuhi.

Pomembna vpra{anja? Potrebno je tesno sodelovanje s sektorjem obrambe.Kaj je cilj? Ustanovitev sveta predstavnikov javnih uprav, civilnega in voja{kega letalstva, letalskega transporta in sindikatov

do konca leta 1994. Opredelitev standardov za komunikacijske postopke in izmenjavanje podatkovnih in glasovnih sporo~il medkontrolnimi centri in letali. Delujo~ evropski sistem pred letom 2000.

7. OMRE@JE ZDRAVSTVENEGA VARSTVACenej{i in u~inkovitej{i sistemi zdravstvenega varstva za evropske dràvljane

Kaj naj bi naredili? Neposredno prenosno "omre`je omreìj", zasnovano na skupnih standardih, ki bo v evropskem merilupovezovalo zdravnike splo{ne prakse, bolni{nice in socialne centre.

Kdo naj naredi? Zasebni sektor, zavarovalnice, zdravni{ka zdruènja in sistemi zdravstvenega varstva dràv ~lanic, pri ~emernaj Evropska unija priporo~a standarde in prenosljive re{itve. Ko bodo ponudila telekomunikacijska podjetja ustrezna omre`japo zniàni tarifi, bo zasebni sektor razvil storitve po konkuren~nih cenah na evropski ravni in s tem pospe{il produktivnost instro{kovno u~inkovitost celotnega sektorja zdravstvenega varstva.

Kdo pridobi? Dràvljani kot pacienti bodo imeli koristi od bistvenega izbolj{anja zdravstvenega varstva (izbolj{anje pri diag-nosticiranju s pomo~jo takoj{njega pristopa do evropskih specialistov, takoj{nje rezervacije laboratorijskih analiz in bolni{ni~nihstoritev s ponudbami iz cele Evrope, preverjanja transplantatov itn.). Davkopla~evalci in javne uprave bodo pridobili s stro`jo kon-trolo stro{kov in prihrankov pri stro{kih pla~evanja zdravstvenega varstva in s hitrej{imi postopki povra~il.

Pomembna vpra{anja? Za{~ita zasebnosti in zaupnost zdravstvenih podatkov.Kaj je cilj? Povezava glavnih zasebnih izvajalcev zdravstvenega varstva v evropskem merilu. Prva raven uvedbe omreìj v

dràvah ~lanicah, ki bo povezovala splo{ne zdravnike, specialiste ter bolni{nice na regionalni in dràvni ravni 1995. leta.

AKTUALNO


8. ELEKTRONSKI JAVNI RAZPISIU~inkovitej{a uprava z manj{imi stro{ki

Kaj naj bi naredili? Uvedbo elektronskih postopkov za javna naro~ila med javno upravo in ponudniki v Evropi, ki ji sledi izdela-va evropskega omre`ja za elektronske razpise. Ta program bo deloval kot mo~an pospe{evalni mehanizem za ustvarjanje kriti~nemase telematskih storitev na evropskem trgu.

Kdo naj naredi? Svet Evrope in dràve ~lanice se dogovorijo za skupne standarde in uvedbo obvezne usmeritve v elektron-sko obravnavanje informacij ponudb in pla~il v zvezi z javnimi naro~ili. Telekomunikacijska podjetja in ponudniki storitev bodoomogo~ili uporabnikom vstop v evropsko omre`je za elektronske javne razpise.

Kdo pridobi? Javna uprava bo imela zaradi elektronskega namesto papirnega obravnavanja koristi od prihranka pri stro{kih;koristno bo tudi bolj konkuren~no okolje, ker bodo nastopali ponudniki s {ir{ega skupnega trga. Majhna in srednje velika podjet-ja bodo imela korist od nastopanja v evropskih javnih naro~ilih in raz{irjanja telematskih storitev.

Pomembna vpra{anja? Za{~ita podatkov, potreba po zagotavljanju odprtega dostopa zlasti za majhna in srednja podjetja,da se elektronski razpisi ne bi razvili v prikrito obliko protekcionizma. Ustrezno upo{tevanje podobnih programov, razvitih v tretjihdràvah, zlasti v Zdruènih dràvah (CALS).

Kaj je cilj? Kriti~na masa 10 % javnih naro~nikov, ki bi uporabljali elektronske postopke za potrebe naro~anja, bi bila lahkodoseèna v dveh do treh letih.

9. EVROPSKO OMRE@JE JAVNE UPRAVEBolj{a uprava, cenej{a uprava

Kaj naj bi naredili? Povezana omre`ja med evropskimi javnimi upravami, ki naj zagotovijo u~inkovito in cenej{e (zamenja-va papirja z elektronskimi sredstvi) izmenjavanje informacij. Nato {irjenje za povezovanje uprave in evropskih dràvljanov.

Kdo naj naredi? Evropska unija in dràve ~lanice morajo okrepiti in pospe{iti uvedbo programa za izmenjavanje podatkovmed administracijami (Interchange of Data between Administrations, IDA). Zasebni sektor bo pove~al sodelovanje z Evropskoskupnostjo in dràvami ~lanicami pri opredelitvi tehni~nih re{itev za razpolo`ljivost interaktivnih storitev in povezljivih omreìj;podpiral bo dràvne in lokalne oblasti pri testiranju in uvajanju omreìj in storitev za prebivalstvo.

Kdo pridobi? Splo{ne koristi zaradi ni`jih stro{kov in bolj{ih odnosov med javno upravo in evropskim prebivalstvom kotposledica procesa poenotenja za enotni trg.

Kaj je cilj? Uvedba povezanih omreìj, ki omogo~ajo izmenjavanje podatkov na podro~ju davkov, carin in posebnih dajatev,statistik, socialne varnosti, zdravstvenega varstva itn., leta 1995 - 96.

10. MESTNE INFORMACIJSKE PROMETNICEPrihod informacijske dru`be na dom

Kaj naj bi naredili? Vzpostavitev omreìj, ki oskrbujejo gospodinjstva s sistemom za mre`ni pristop in sredstvi za uporabotakoj{njih lokalnih, regionalnih, dràvnih in mednarodnih multimedijskih in zabavnih storitev.

Kdo naj naredi? Skupine masovnih ponudnikov in ponudnikov storitev (radijska difuzija, zalo`niki), telekomunikacijska inkabelska podjetja, dobavitelji/proizvajalci sistemov (industrija zabavne elektronike). Lokalne in regionalne oblasti, skupine preb-ivalstva, gospodarske zbornice in industrija bodo nosilci zelo pomembnih vlog.

Kdo pridobi? Potro{niki bodo uìvali prve izku{nje kompleksnih novih storitev in bodo lahko izraàli svoje preference napodro~ju zabavne elektronike (video po ̀ elji), transakcijsko orientiranih storitev (ban~ni{tvo, kupovanje od doma) in dobili pris-top do informacijskih storitev in dela ali u~enja na daljavo.

Javne uprave bodo pridobile izku{nje na podro~jih zasebnosti, za{~ite intelektualne lastnine in standardizacije, kar bo v pomo~pri opredeljevanju enotnega pravnega in zakonodajnega okvira. Udeleènci iz zasebnega sektorja bodo dobili prve prakti~neizku{nje, kaj je uporabnikom pri ra~unalni{kih in drugih programih ter storitvah najbolj v{e~. Uporabni{ki vmesniki bodo preizku{eniin izbolj{ani v praksi.

Kaj je cilj? Instalacija in delovanje v vsaj petih evropskih mestih z 40.000 gospodinjstvi 1997. leta.

AKTUALNO


5. FINANCIRANJE INFORMACIJSKE DRU@BE - NALOGA ZAZASEBNI SEKTOR

AKTUALNO

investicije, ki jih bodo morale za~eti oblasti za raz-voj programskih re{itev na svojih podro~jih, bodo vresnici povzro~ile premik v produktivnosti inizbolj{anju kvalitete storitev, kar bi moralo ob prim-ernem obravnavanju privesti celo do prihrankov.

Poleg delne prerazporeditve izdatkov za razvoj inraziskave je skromen del javnega denarja lahko ko-risten pri akcijah za {irjenje zavesti, ki bi bile sredo-to~ene prete`no na manj{a podjetja in individualneuporabnike.

Skupina priporo~a prerazporeditev javnih izdatkov,ki naj bi bila bolj usmerjena v potrebe informacijskedru`be. Na ravni Evropske unije utegne to zahtevatidolo~eno preorientacijo sedanje dodelitve sredstevv okviru naslovov kakor êtrti okvirni program zaraziskave in razvoj ter Strukturni skladi.

Isto velja za izdatke na ravni Evropske unije, kilahko prinesejo rezultate z bolj{im razporejanjemobstoje~ih virov vklju~no z razpolo`ljivimi sredstviv okviru ̂ etrtega okvirnega programa za raziskavein razvoj ter Strukturnih skladov.

Komisija je tudi priporo~ila omejeno podporonekaterim storitvam in programskim re{itvam, ki sovklju~ene v delovni na~rt skupine iz sredstev, ki senavezujejo na pospe{evanje evropskih omreìj. Tipredlogi zasluìjo podporo.

Na tej stopnji razvoja ni niti mogo~e niti potrebno,da bi bili natan~ni glede vi{ine investicij, ki jih bozahteval razvoj informacijske infrastrukture terspremljajo~ih storitev in aplikacij. Analize trgaZdruènih dràv so zelo vpra{ljive, ~eprav ni dvoma,da bodo v prihodnjih 5 do 10 letih skupne zahtev-ane investicije znatne.

Skupina je prepri~ana, da bi morali razvoj infor-macijske dru`be v Evropi zaupati zasebnemu sektor-ju in silam trga. Zasebni kapital bo sposoben finan-cirati nove telekomunikacijske storitve in infrastruk-ture, ~e bodo razli~ni elementi operativnega na~rtav pri~ujo~em poro~ilu uporabljeni tako,n da bo liberalizacija trga hitra in zaupanje

vzbujajo~an da bodo dolo~ena pravila interaktivnosti in vza-

jemnostin da bodo tarife prilagojenen da bo vzpostavljen zakonodajni okvir.Nobene potrebe ne bo po dodatnih javnih sredstvih,ker bo vzpostavljenega dovolj zaupanja, ki bo priv-abilo ustrezne nalo`be iz zasebnih virov.

Slednji~ je rast trga tisto, kar vidimo kot resni~nojamstvo za zasebne investitorje in kar bo povzro~ilo,da bodo postali nepotrebni monopoli in podporajavnih sredstev.

Javne investicije bodo odigrale vlogo, vendar nez dvigom splo{ne ravni javnih izdatkov, temve~ prejs prerazporeditvijo obstoje~ih izdatkov. Nekatere

informacijsko dru`bo. Podobno bi morala ravnatitudi komisija.

Skupina poziva komisijo, naj ustanovi odbor, ki bosestavljen iz eminentnih oseb iz vseh sektorjev, ki jihzadeva, vklju~no s socialnimi partnerji, in ki bo raz-vijal pogoje za uvajanje informacijske dru`be in vz-podbujal javno pozornost na njene prilo`nosti inizzive. Odbor bi moral o napredku pri uvajanjupriporo~il iz pri~ujo~ega dokumenta redno poro~atiustanovam Evropske unije.

S tem poro~ilom je skupina zaklju~ila svoj mandatin izdelala priporo~ila za ukrepe. Njena priporo~ilanaj se razumejo kot skladna celota, od katere bo pol-na korist le, ~e bodo ukrepi stekli na vseh podro~jih.

Zaradi nujnosti in pomembnosti nalog, ki so prednami, je skupina prepri~ana, da mora biti na ravniEvropske unije neko telo sposobno obvladovati celopaleto vpra{anj, ki so povezana z informacijskodru`bo. Zato naj vsaka dràva ~lanica imenuje min-istra, ki jo bo predstavljal v ministrskem svetu za

6. SPREMLJANJE

Iz angle{~ine prevedel Niko Schlamberger

EVROPA IN GLOBALNA INFORMACIJSKA DRU@BA · PDF file1994 - {tevilka 4 - letnik II 7 bolj...

Documents

Transcript of EVROPA IN GLOBALNA INFORMACIJSKA DRU@BA · PDF file1994 - {tevilka 4 - letnik II 7 bolj...