Evidenca in valorizacija objektovslovenske modernearhitekture med leti

11994455--7700

Evidenca in valorizacija objektovslovenske modernearhitekture med leti

1945-70

Fakulteta za arhitekturo

prof. Vojteh Ravnikar u.d.i.a.

Maruša Zorec u.d.i.a.

Tina Gregoriè u.d.i.a.

mag. Nataša Koselj u.d.i.a.

Ljubljana 1999/2000

aplikativna raziskava

2

Evidenca / Vojteh Ravnikar

O raziskavi / Maruša Zorec

Problemi vrednotenja in varovanja naše arhitekture nastale v letih 1945-70 / Nataša Koselj

kazalo

5

6

8

3

Predstavitev objektov

Preglednica objektov glede na letnico nastanka

Preglednica objektov po avtorjih

10

50

53

4

Motiv za raziskavo z besedo evidenca v naslovu se zdi navideznedoreèen in morda ne dovolj preprièljiv. Evidentirati nekaj, karnaj bi bilo evidentno, se nemara zdi nekakšen pleonazem. @ezaèetno ukvarjanje z "materialom" - arhitekturno produkcijo odpovojnega obdobja pa do 70-tih - nas sooèi z dejstvom, da jeomenjeno obdobje, zaradi svoje polpreteklosti (torej obdobja, kini ne preteklo in ne aktualno) vredno veèje strokovne pozornosti.Zaradi pomanjkanja zadostne èasovne distance, ki lahko vzpostaviprièakovan kritiški diskurz, se prièujoèa raziskava naslanja na boljpragmatièna, preverjena sredstva vrednotenja posamezniharhitektur kot so javna priznanja, nagrade, pogostnost citiranja,objave v tisku in podobno.Raziskava Evidenca in valorizacija slovenske moderne arhitekturemed leti 1945 in 1970 tako ne more in ne `eli biti temeljno delo oomenjenem segmentu arhitekturne zgodovine z umetnostno -zgodovinskim kriterijskim aparatom.Ob avtorjih kot so Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Oton Jugovec,Savin Sever, Milan Miheliè, Svetozar Kri`aj, Miloš Bonèa in drugi,vkljuèuje raziskava niz manj znanih avtorjev, ki pa s svojimi realizacijami doprinašajo h kompleksnejši obravnavi omenjenegaobdobja.Prikaz 120 arhitekturnih del nastalih v obravnavanem trideset-letnem obdobju se zdi dovolj argumentiran in reprezentanèen, daizostri pogled na arhitekturno dejavnost polpreteklega obdobja inopozori na dolg, ki ga obravnavani fundus predstavlja za sloven-sko javnost.

5

Vojteh Ravnikar

Evidenca

"Avtonomnost arhitekture se zrcali v trajni avtoriteti klasiène discipline, ki sega od antike do modernizma. Arhitektura nastajakot preobrazba lastne preteklosti. V tem smislu je zgodovina edinitrdni temelj na katerem stoji znanje arhitekta. " 1

Prouèevanje in spoštovanje zgodovine arhitekture je pomembnoza vzpostavitev avtonomnosti stroke. Spoznavanje, branje inraziskovanje arhitekturne preteklosti, predvsem naše arhitekturnededišèine, je eden od temeljev, na katerem lahko gradimo novo,avtorsko arhitekturo in obenem vzpostavljamo kontinuiteto znašo arhitekturno dedišèino.

Leta 1998 sta študentki Tina Gregoriè in Aleksandra Dolenec vokviru seminarske naloge valorizirali objekt Uènih delavnicarhitekta Savina Severja in pripravili predlog njihove prenove.Uène delavnice ZGM Be`igrad (1962-63) predstavljajo enegapomembnejših objektov slovenske moderne arhitekture vurbanem smislu (kompleks Astra) kot tudi z vidika inovativnegaarhitekturnega oblikovanja 60-tih let. V njuni raziskavi je bilo ugotovljeno, da je konstrukcija objekta zdrava, fasadna monta`napolnila pa so v zelo slabem stanju. S pobudo, da se objekt zašèiti inse ga z novo vsebino prenovi, smo se obrnili na slu`bi, ki skrbitaza prostor (MOL) in kulturno dedišèino (LRZVNKD). Naša vlogani bila uspešna. Uène delavnice so bile porušene v zaèetku mesecamarca 2000, brez opaznejše reakcije strokovne javnosti.

Ob sooèenju s tovrstno problematiko zašèite moderne arhitekturne dedišèine je na pobudo Ministrstva za kulturo RSnastala raziskovalna naloga Evidenca in valorizacija slovenske moderne arhitekture med leti 1945 in 1970.

Slovenija je èlanica organizacije DOCOMOMO, ki se ukvarja zevidenco, valorizacijo, zašèito in prenovo moderne arhitekturnededišèine. V Veliki Britaniji se redno izvajata evidentiranje in valorizacija objektov posameznih obdobij moderne arhitekture.Omenjeni problematiki je posveèena tudi knjiga z naslovomModern Matters.Osnovni problem, s katerim se sooèajo, ni le evidenca in formalnazašèita dedišèine. Ukvarjajo se predvsem z ekonomskim vidikom,novimi vsebinami, prenovo in vzdr`evanjem objektov.

V naši raziskavi je izvedena le prva faza, potrebna za zašèitoizbranih objektov - evidenca in valorizacija. Na podlagi našegaizbora bi bilo potrebno objekte zašèititi in strokovno usmerjatinjihovo prenovo.Vsi objekti so bili izbrani na podlagi referenènega gradiva, ki je `eevidentiralo in valoriziralo kvalitetno arhitekturo iz tega obdobjain je navedeno v spisku referenc. Zajeti smo `eleli vso arhitekturnodedišèino nastalo v izbranem obdobju. Tako so v izboru prisotnadela Pleènika, Ravnikarja, Mihevca, dela njihovih uèencev kot tudinekaterih manj znanih avtorjev. Osnovni kriterij izbora je bil

Maruša Zorec

O raziskavi

6

1 Vodopivec, Aleš: Temelji in meje arhitekturne avtonomije (doktorska disertacija). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo,

gradbeništvo in geodezijo, Šola za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, 1993. 2-9.

objekt oziroma njegove kvalitete in specifika. Vse objekte smo siogledali, preverili in dokumentirali njihovo sedanje stanje.Nekateri so `e unièeni (Uène delavnice, bar Rotov`, KoteksTobus), nekateri predelani do nerazpoznavnosti ( trgovski objektv Hrastniku arhitekta M. Bonèe) in zato niso vkljuèeni v izbor. Natanènejša strokovna valorizacija izbrane dedišèine pa je šepotrebna. Do danes so bile izvedene le posamezne strokovne predstavitve v obliki monografij arhitektov Danila Fürsta, Milana Mihelièa in Eda Mihevca.

Raziskava je omejena z letom 1970, ker predstavlja splošno veljavna 30 letna èasovna distanca tisto èasovno obdobje, kiomogoèa objektivnejše vrednotenje. Izbor predstavlja 120 objektov, ki predstavljajo poseben ali celoprelomen dose`ek in jih uvršèamo med pomembno arhitekturnodedišèino obdobja 1945-70. Dvajset najpomembnejših je podrob-neje predstavljenih in valoriziranih. Opredeljeno je, kakšen je bilnjihov pomen v obdobju nastanka in katere so njihove kvalitete.Ovrednoteno je njihovo obstojeèe stanje in ogro`enost.

Z raziskavo bi `eleli omogoèiti spomeniškovarstveno zašèitoizbranih objektov ter kvalitetnejše vrednotenje in varovanjededišèine moderne povojne slovenske arhitekture s strani tistihslu`b, ki lahko pripomorejo k zašèiti tega stavbnega fonda. Zavedamo se, da se vsebine spreminjajo in da dotrajanost nekaterih materialov zahteva doloèene spremembe na objektih.Bistvene prvine arhitekture so pri opisih navedene za vsak objektposebej. Najbolj so ogro`eni: prosti tlorisi, fasade, vidni betoni, monta`nielementi, okvirji zasteklitev, transparenca steklenih površin,interieri in avtorski detajli. V nadaljnjem delu predlagamo oblikovanje strokovnih komisij, kibi preverjale predvidene posege na izbranih objektih in pomagalesoglasodajalcem pri odloèanju. Obenem bi bilo potrebno poskrbeti za veèjo osvešèenost o kvalitetah povojne moderne arhitekture in to ne le med strokovnojavnostjo. Zgodovina je osnova naše identitete in je sestavljena izrazliènih plasti, ki se sestavljajo poèasi, druga na drugo.

7

8

Gre torej za pojem minljivosti. Za kulturo minevanja. Preobrazbe. Citat iz Futuristiènega manifesta, umešèen pod gornji naslov, sezdi morda paradoksalen, dejstvo pa je, da lucidno zadeva prav vbistvo problema zašèite in varovanja arhitekture moderne.Minljivost kot cilj je sicer v razliènih strujah moderne prej izjemakot pravilo, saj so se pionirji moderne (A.Perret) na primer navduševali nad dolgo `ivljenjsko dobo armiranega betona indrugih novih materialov, ki jih je nudila industrializacija, kar pa jeèas postavil za zmoto stoletja. Eden najveèjih problemov zašèitemoderne arhitekture danes je vezan prav na problem staranjaarmiranega betona.

Konservacija objektov moderne je ne le pri nas, ampak tudi v sveturelativno nov koncept in osvetljuje nove aspekte v sodobnem konservatorskem mišljenju. V principu se filozofija in metodologi-ja varovanja objektov, nastalih v 20. stoletju, ne bi smeli razlikovatiod tistih, ki jih uporabljamo za objekte iz prejšnjih zgodovinskihobdobij, vendar, ko se sooèimo s specifiènimi primeri konservacijeobjektov 20. stoletja, ugotovimo, da je potrebna ponovna preverbain izèišèenje osnovnih in splošno veljavnih konservatorskih defini-cij. Danes velja, da je veliko la`e kvalitetno konservirati stavbo iz17. stoletja kot stavbo iz 20. stoletja, ki uporablja produkte industrijske revolucije. To se dogaja predvsem zaradi pomanjkanjarazumevanja vrednosti arhitekture moderne, neizdelanih merilvrednotenja, pomanjkanja izkušenj, pomanjkanja kadrov inneizdelane mre`e tr`enja objektov moderne.

Beneška listina, ki velja za eno najpomembnejših mednarodnihodloèb na podroèju konservatorstva z zaèetka druge polovice dvajsetega stoletja, izpostavlja pojem avtentiènosti varovanegaobjekta. Ko pa se sreèamo z avtentiènostjo v relaciji s konservacijoobjektov 20. stoletja, naletimo na številne probleme, ki se direktnonanašajo na temeljne znaèilnosti arhitekture moderne, kot so:uporaba novih tehnologij in konstrukcijskih tehnik; uporabanovih materialov (problem uporabe nepreizkušenih materialov alistarih materialov na nov naèin (eksperimentiranje, minimalizem);pomanjkanje znanja detajliranja (slaba izolativnost, toplotnimostovi); prefabrikacija (zastarela produkcija - nekateri materialidanes niso veè na voljo, ugotovljena toksiènost - azbest v salonitu);nove discipline planiranja (vprašanje patine - moderna je v osnovievocirala novo, èisto okolje) in funkcionalizem ("hiša je stroj zabivanje" - problem konservacije vidnih instalacij kot pomembnegadela estetike).

Na drugi strani pa lahko vidimo tudi prednost prefabricirane gradnje. Prefabrikacija evocira globalizacijo in praviloma ni regio-nalno pogojena, zato so problemi konservacije objektov, kiuporabljajo industrijsko izdelane materiale in konstrukcije, naprimer v Angliji, podobni kot pri nas in so v bistvu univerzalni. Taokolišèina pa omogoèa, da se s filozofskimi in fiziènimi problemikonservacije enakovredno ukvarjamo na mednarodnem nivoju,vkljuèeni v mednarodno informacijsko mre`o.

Preteklo stoletje je bilo stoletje mnogih sprememb. Devetnajstostoletje je svetu predstavilo industrializacijo, dvajseto stoletje jeizkoristilo mo`nosti za predelavo okolice in spremembe naèina`ivljenja, ki so jih nudili produkti industrializacije.Za slovensko arhitekturo, nastalo v letih 1945-70, je v osnoviznaèilen nov, univerzalen prostorski koncept, ki je po Giedionuprisoten v celotnem razvoju arhitekture v tem stoletju. Nov prostorski koncept, ki ga je na zaèetku dvajsetega stoletja v slikar-stvo vpeljal kubizem, je prek Le Corbusiera prešel v arhitekturo. Prinas ga je po vzoru Le Corbusiera ozavestil Edvard Ravnikar. Bistvotega koncepta je v tem, da je trem znanim prostorskim dimenzijamprikljuèena še èetrta - èas. Z upoštevanjem èasovne dimenzije prostora razpade prej enoten perspektivièen pogled na sekvenènepoglede, ki naj bi dajali natanènejšo informacijo o prostoru.Ravnikar govori o racionalni demistifikaciji, ki jo je prinesel èas:"Razlike od klasiènega gledanja so razlike v pogledu na prostorskostrukturno mre`o in njeno napolnitvijo z arhitekturnimi deli pristarejšem pristopu in iskanje doloèenih sestavnih delov z medsebojnimi povezavami pri mlajših."V prostorskem konceptu se ta sprememba izra`a predvsem vnaèinu, kako so volumni umešèeni v prostor, ter v naèinu, kako jenotranji prostor loèen od zunanjega. Pogoj za uveljavljanje novegaprostorskega koncepta v praksi je bila obnova in industrializacijade`ele v prvem obdobju po drugi svetovni vojni. Torej, prehoditismo morali pot, ki so jo industrijsko razvite de`ele `e davno prehodile.Konec petdesetih in v šestdesetih letih je naša arhitektura dozorela.Tudi mi smo šli po poti, ki jo je s svojim delom `e v tridesetih letihnakazal Alvar Aalto - po poti v smeri prizemljitve univerzalnihkonceptov oziroma zdru`evanja tehnoloških in socialnih dose`kovz lokalnimi znaèilnostmi. Hkrati s tem pa je bil to tudi èas zavest-nega vzpostavljanja konteksta s preteklim razvojem naše lastnearhitekturne misli, na kar nas `e leta 1952 opozori Edvard Ravnikarv èlanku "Jo`e Pleènik in sodobna slovenska arhitektura", kjerprimerja razvoj naše arhitekture s švedskim. Razvoj slovenskearhitekture od preloma prejšnjega stoletja je razdelil v tri obdobja:prvemu obdobju, obdobju Pleènikovega ustvarjanja pri nas, ki gaoznaèi kot "èustveno neposredni, pro`ni klasicizem", sledi obdobje"trdnosti v tehniki in socialnih rešitvah" našega predvojnega (indelno še tudi povojnega) funkcionalizma (delo Vurnika, Toma`ièa,Šubica, Rohrmana in drugih), ki naj bi mu ob upoštevanju vsegadobrega, kar je dal razvoj v preteklih letih, sledilo obdobje "sintezeèloveškega s tehniko in naravo".

To je osnovna zgodba arhitekture, katero bi `eleli vrednotiti invarovati. Zmotno bi bilo mnenje, da gre za odkrivanje novih

"Houses will last less long than we. Each generation will have to build its own city."

iz manifesta Futuristov, 1914

Nataša KoseljProblemi vrednotenja in varovanja

naše arhitekture nastale v letih 1945-70

9

kvalitet. Nasprotno. Morda je prav obravnavano obdobje 1945-70v naši arhitekturi poleg Pleènikovega dela najbolje evidentirano intudi `e ovrednoteno, vsekakor bolj natanèno kot na primertrideseta in štirideseta leta, ki jih Ravnikar imenuje "obdobje trdnosti v tehniki in socialnih rešitvah". Pri tem je pionirsko vlogo odigralo delo dr. Staneta Bernika, insicer predvsem z razstavama Novejša slovenska arhitektura leta1968 in Slovenska arhitektura, urbanizem, oblikovanje in fotografija1945-1978 leta 1979.

Poglavitni vzrok, ki danes osmišlja na{e delo, je merilo ogro`enostiobjektov obravnavanega obdobja in s tem povezanimi problemikonservacije. Dejstvo je, da so ti objekti danes veliko bolj ogro`enikot pa na primer objekti iz tridesetih in štiridesetih let, ki nisouporabljali produktov naše povojne industrializacije.

Vzpostavitev kriterijev vrednotenja je po Tolstoju odvisno od sistema `ivetih vrednot posameznika. Ta koncept je tudi, kotlahko beremo v doktorski disertaciji "Osnovni pojmi in zasnovaspomeniškega varstva v Sloveniji" avtorice Jelke Pirkoviè, osnovafilozofije dunajske šole spomeniškega varstva oziroma teoretika inzaèetnika spomeniškega varstva Aloisa Riegla, ki pravi, daspomenike lahko razumemo le, èe razumemo umetnost in tolahko razumemo le, èe imamo pravi odnos do `ivljenja. Hkrati seRiegl zaveda, da veènih umetnostnih vrednot ni, da namreè obstaja le relativna, sodobna umetniška vrednost, kar pa nispominska, temveè sodobna vrednota. Konkreten objekt ima veèrazliènih vrednot, ki se ali med seboj dopolnjujejo, še veèkrat pa se izkljuèujejo.

Prvine Rieglovega sistema vrednotenja je dopolnil Max Dvorak, ki je v svojem Katekizmu zapisal, da je naloga varstva moralnadol`nost posameznika. Dvorak je poslanstvo spomeniškega varstva videl v vzgoji ljudi in v razširjanju pravih varstvenih naèel.Zanj je znaèilno demokratièno razumevanje spomeniškega pojma,ki naj pri najširšem krogu ljudi zbudi zanimanje za lokalnespomenike. Ob tem najdemo vez z Ruskinovim delom "SevenLamps of Architecture" in od tod pot do Pleènikove filozofijemoralne odgovornosti arhitekta.Tako Riegl kot Dvorak sta priznavala Heglovo filozofijo zgodovinein umetnosti, ki enakovredno obravnava umetnost vseh obdobij,saj vidi v razliènih slogovnih oblikah le nujne stopnje v razvojuèlovekovega duha.

Tu bi veljalo vplesti naš primer, saj se danes v veèini ju`no invzhodno evropskih de`el arhitekturo tega obdobja, ne le med laiki,ampak tudi v strokovnih krogih, obravnava v luèi tedanjega sistema odklonilno in z nerazumevanjem, pri èemer se najveèkratpozablja na pomen ohranjanja kontinuitete prostorskega zapisa zaprihodnje, manj obremenjene generacije. Kljub neizdelanim kriterijem vrednotenja s strani arhitekturne stroke, pa se `e daneska`e, da bi bilo potrebno v korpusu objektov nastalih v obdobju1945-70, arhitekturo Edvarda Ravnikarja, zaradi zavestnegavzpostavljanja kontinuitete s tradicijo ljubljanske arhitekturne šole(Pleènik) in preteklostjo (Emona) v estetiki njegovih objektov iz

tega obdobja (Obèina Kranj, Trg republike), varovati s posebnimi, stro`jimi merili.Z vprašanjem vzpostavljanja kriterijev vrednotenja arhitekture sose pri nas v arhitekturni stroki ukvarjali `e naslednji avtorji;Edvard Ravnikar leta 1978 v èlanku "Ali mora biti ta hiša ravnotaka?" zagovarja metodo primerjave: "Objektivno je primerjanjeneèesa s stvarmi, ki na splošno veljajo kot prave in dobre. Vzor jelahko blizu ali daleè in nikakor ni treba, da je avtohton, zrasel izzemlje in tudi ne, da ima kaj prvobitne, preproste lepote. Drugeobjektivnosti ni."; Aleš Vodopivec leta 1978 v èlanku "Kriteriji za ocenjevanje arhitekture" kjer razpira vprašanja vrednotenja, teorije in kritikearhitekture do temeljev njihove biti in s tem posega na podroèjefilozofije arhitekture. Ugotavlja, da domaèe arhitekturne teorijenimamo, da je razvoj domaèe teorije pogoj za objektivnejše presojanje arhitekturnega dela in zakljuèuje, da je arhitekturnakritika lahko objektivna le tedaj, ko postane del dru`bene kritike. Konkretneje nam o vrednotenju arhitekture spregovori FedjaKošir leta 1991 v èlanku z naslovom "Vrednote: Metode in Merila",ki pa po izèrpni analizi dvanajstih toèk metodologije vrednotenja,ki temelji na Aristotelovi teoriji kategorij Organon ter orisomKantovega sistema kategorij, zakljuèi s paradoksom sofistaProtagorasa: "Vseh stvari merilo je èlovek, bivajoèih kakor so,nebivajoèih kakor niso."

Toliko o teoriji in zgodovini arhitekture in konservatorstva.Kakšna pa je realnost? Za naš èas je simptomatièno, da dolga `ivljenjska doba stvari igraobrobno vlogo. Gre za prevlado logike industrijskega kapitalaoziroma za tako imenovano throwaway society. Kot ugotavlja Françoise Choay, gre predvsem za spremenjenovlogo prostora v današnjem svetu in za vedno hitrejši ritemzgodovine. Ta dva sta se zaèela postopno spreminjati `e v devetnajstem stoletju z razvojem vedno bolj abstraktnih sredstevkomunikacije: `eleznica, dnevni tisk, telegraf. Koncem dvajsetegastoletja moè informacijske tehnologije dokonèno z uporabomedmre`ja in mobilne telefonije prevzema vlogo, ki jo je predtem, torej v èasu pred industrijsko revolucijo, imel prostor.

@e Alois Riegl se je zavedal, da veènih umetnostnih vrednot ni, daobstaja le relativna, sodobna umetniška vrednost, kar pa nispominska, temveè sodobna vrednota. In smo spet pri uvodnemcitatu iz Futuristiènega manifesta.V iskanju skupnih izhodišè in konstruktivnih poti arhitekturne inkonservatorske stroke, v `elji po izèišèenju in ozavešèanju pomenavsebin moderne arhitekture, s ciljem ohranjanja kontinuiteteprostorskega zapisa arhitekture omenjenega obdobja, postavljamnaslednje vprašanje:

Kako s sodobnimi merili in vrednotami današnje dru`be, v kateriprostor in dolga `ivljenjska doba stvari igrata obrobno vlogo, kjerbi dejansko nek dober piarovec in oglaševalec dosegla pri ozavešèa-nju najširšega prebivalstva o pomenu ohranjanja doloèenegaobjekta mnogo veè kot vsako uzakonjanje s strani arhitekturne inkonservatorske stroke in morda celo veè kot fizièna obnova objekta, izvajati uèinkovito konservacijo teh objektov?

›

›

›

10

Edo Mihevcposlovna stavba ImpexBeethovnova 11Ljubljana Center 1953-55

Modernistièna obravnava vogala v mestu - prosto stekleno pritliè-je. Homogen programski volumen s horizontalnimi okni, ki kon-tinuirano teèejo okoli vogala. Streha prosto lebdi nad gabaritomfasade, ki se navezuje na okoliški kontekst. Okenske odprtine so neuspešno prenovljene, varovati je potrebnovse naštete parametre.

France Toma`ièFakulteta za metalurgijoAškerèeva 8,12Ljubljana Center1940-53

Stanko RohrmanRepubliškaupravaGregorèièeva 25 Ljubljana Center 1947-49

Danilo Fürstmonta`na hišaPtujska 17Ljubljana Be`igrad1949

Oton GaspariDirekcija PTTCigaletova 10Ljubljana Center1953

Objekt zakljuèuje stavbni blok trapezoidnega tlorisa v višiniPleènikove Zavarovalnice. Fasada iz lehnjaka je enotna, s poudar-jenimi horizonatalnimi pasovi. Objekt je monoliten, a èlenjen stremi vhodi, ki jih nakazujejo nadstreški. Velikost, umestitev inspecifièna obdelava fasade iz`arevajo zadr`ano pomembnoststavbe. Varuje se objekt kot celota.

Edvard RavnikarModerna galerijaCankarjeva 15Ljubljana Center1939-48

Izbor 120 objektov glede na kraj in letnico

Ljubljana

Dva monumentalna volumna sta orientirana na prometnoAškerèevo in kljub samostojnosti ustvarjata zakljuèen kompleks.Vsak monolit je razbremenjen z notranjim polatrijem, ki zagotav-lja primerno osvetlitev in kvalitetno zašèito pred hrupom.Stopnišèe in vhod sta oblikovno in obrtniško kvaliteno izvedena.Šèiti se urbano zasnovo celote, fasado in javni del interiera.

Objekt je umešèen v strnjen stavbni niz. Najizrazitejši so vidnikonstrukcijski elementi, ki strukturirajo fasado na vertikalnepasove in s svojo višino nadaljujejo venec sosednje hiše. Izjema venotni strukturi fasade so elementi, ki posegajo navzen (dva horizontalna volumna) in elementi pomaknjeni navznoter (vhodni del). Del pritlièja stavbe se sprosti in omogoèi uvoze.Osnovni kompozicijski elementi uspešno zrašèajo objekt v strnjenstavbni blok. Varuje se celota.

Tloris je zasnovan klasièno, tripartitno. Vhod na štirih stebrih jepoudarjen z baldahinom in stopnišèem. Kamniti fasadni elementiso naglašeno strukturirani. Razstavni prostori so zenitalno osvetljeni. Razen posameznih detajlov je stavba dobro ohranjena.Šèiti naj se objekt kot celota.

Prva popolnoma monta`na stanovanjska hiša pri nas. Gre za izrazito racionalizacijo materialov in prostora. Vhod je oblikovnopoudarjen, originalna notranja oprema stanovanj je prepoznavnoavtorsko delo istega arhitekta. V pritlièju hiše so bila zamenjanaokna, ostalo je ohranjeno. Šèiti naj se objekt kot celota.

11

Emil MedvešèekOton Jugovec

Glavna zadru`na zvezaSlovenska 41

Ljubljana Center 1954-55

Stavba Glavne zadru`ne zveze je v èasu svojega nastanka preseglatakratno merilo konteksta. Danes jo lahko obravnavamo kot nastavek merila sodobne Slovenske ceste.V izhodišèu sledi trem izvornim principom moderne: prostotransparentno pritlièje, tog stavbni volumen nad njim in ravnastreha s programom. Volumen stavbe definirata dva trakta. Prvi sledi geometrijiSlovenske ceste, drugi, zahodni trakt, pa se naslanja na geometrijoPuharjeve ulice na robu Argentinskega parka. Med obema traktoma se tako formira specifièen klinast hodnik, ki se odpira vosrednji vstopni hall z vertikalno komunikacijo. Glavni vhod vposlovni del stavbe je s parkovne strani. Nad njim se notranji,odprt prostor hodnika, odra`a kot vertikalni okenski pas z balkoniin specifièno oblikovanimi ograjami.Subtilen raster strukture glavne fasade iz belega kamna lebdi nadsteklenim, prostim pritlièjem s trgovskim programom. Menjavaritma glavne fasade je izra`ena v modulu fasadne mre`e inobdelavi polnil. Sendviè polnila kamnite fasadne mre`e so sestavljena iz parapetov oblo`enih s klinkerjem, vse okenske odprtine so v posebno oblikovanih lesenih okvirjih. Ritem fasadese spremeni le v tretjem nadstropju, v predelu velike sejnedvorane. Zamik fasadne površine nakazuje vogal.

Trd volumen stavbe razgiba moderno zasnovana streha z javnimprogramom. Pritlièna steklena fasada se nosi sama; samostojno steèe izven rav-nine nosilnih stebrov. Horizontalnost steklene opne še poudarjaznaèilen kamnit venec v višini spušèenega stropa. Interiertrgovskega lokala zaznamujejo predvsem kamniti stebri in lomlje-na stena ob hallu stavbe.V sklopu opreme objekta, ki danes ni ohranjena, je bilo zasnovanotudi nekaj umetniških del, ki pa so še ohranjena: mozaik LojzetaSpacala v hallu pritlièja, likovna oprema I.S.Èopièa, freskaFranceta Mihelièa v sejni sobi in poslikane kovinske obloge stebrov v pritliènem lokalu Bogdana Groma. Stanje: fasadna mre`a, obleèena v bel kamen, je v dobrem stanju,monta`na polnila (klinker, les) nekoliko manj. V notranjosti jeohranjen glavni hall s stopnišèem, mozaik in poslikava stroparestavracije. Oprema ni ohranjena, delno so ohranjene lesene predelne stene.Varstveni re`im: objekt se varuje kot celota z vsemi naštetimiparametri. Pomembno je ohranjati popolnoma stekleno pritliènofasado z enotnim trgovskim programom, fasadno mre`o zmonta`nimi polnili v izvornem stanju.

12

Razstavna hala izjemnih dimenzij je konstrukcijski dose`ek napodroèju lupin. Prostor kvadratne oblike prekriva lupina, ki setoèkovno vpenja v vogale objekta. Horizontalna lamela pred halozaznamuje vhod.Varuje se celota.

Marko Šlajmervrstne hiše na MirjuLangusova ulicaLjubljana Viè1955-57

Eden zgodnejših primerov gradnje vrstnih hiš. Tloris je organiziranracionalno, v medeta`ah. Fasada na ulico je poenotena - skupni zids poudarjenimi vhodnimi elementi iz opeke. Na dvorišèno stran seobjekt strukturira in odpira v zelenje. Varuje se celota.

Vinko GlanzDr`avni zbor Šubièeva 4Ljubljana Center1954-58

Monumentalen volumen stavbe z dominantno pozicijo na trgu.Mre`o lamel vhodne fasade uokvirjata polni stranski fasadi inmasiven venec. Celotna bela masa sprednje fasade lebdi nadterenom, njen kontakt z zemljo predstavlja le velik skulpturiranportal - delo Zdenka Kalina in Karla Putriha. Varuje se celota.

Branko Simèièhala AGospodarsko razstavišèeSlovenska cesta Ljubljana Be`igrad1954-58

Ivan Štrukeljmenza v ŠtudentskemnaseljuCesta 27. aprila 31Ljubljana Viè1955-57

Objekt zdru`uje kompleksni program uprave, servisnega dela skuhinjo in jedilnico. Razvejan volumen ustvarja kvalitetne zunanjeprostore. Prefinjen prehod prostora jedilnice v naselje je dose`en zbetonskim nadstreškom, odmaknjenim od volumna menze in zozelenjenim polatrijskim prostorom. Varuje se celota, vzpostavi seprvotno stanje (polnila na jugu se zamenja s steklom).

Stanko Kristlstanovanjski blok na PrulahJane`ièeva ulicaLjubljana Viè1956-59

Blok minimalnih stanovanj za uslu`bence univerze je enostavne,fleksibilne tlorisne zasnove. Ju`na fasada je iz vertikalnih èlenovokenskih pasov, severna pa kompozicija razliènih elementov -okenskih vertikalnih pasov, balkonov in zraènikov. Nadstreški nadvhodom so oblikovani kot baldahini s ploèevinasto streho.Varuje se zunanji izgled objekta in nadstreški.

13

Edo Mihevc poslovno

stanovanjski blokKozolec

Slovenska 55 Ljubljana Center

1955-57

Blok Kozolec predstavlja redek manifest moderne arhitekture prinas, nekakšen Unite d´habitation.Prostostojeè objekt velikega merila je nastajal skoraj istoèasno kotpalaèa Glavne zadru`ne zveze, vendar ni tako kontekstualen in šedanes presega merilo okoliških stavb. Z urbanistiènega vidika je zelo pomemben, saj s svojim volumnomin enostavno èlenjenostjo monumentalizira lokacijo Bavarskegadvora in obmoèje vstopa v mestno središèe. Stavbo sestavlja bel kamnit okvir, v katerega je vstavljen blok tipiènih eta`, katerih osnovna znaèilnost je izrazita horizontalnaèlenjenost. Pritlièje in dvoeta`ni mezzanin sta namenjena javnemu programu.Iz enotnega volumna izstopa poseben element - nadstrešek oz.balkon, ki poèiva na masivnih betonskih stebrih. Kljub svoji masine razbija monumentalne horizontalne sheme celote. Stanje: objekt kot celota še vedno obvladuje okoliški prostor.Osnovni volumen je ohranjen kot tudi sama èlenitev fasade.Zasteklitve balkonov so porušile odnos med polnim in praznim zumestitvijo novega materiala. Pritlièje se prenavlja brez praveganadzora - obdelava steklenih površin.Varuje naj se celota - predvsem glavna in obe stranski fasadi terstreha. Zasteklitve balkonov so pod presojo. Oblikovanje parterja -steklene fasade bi moralo biti poenoteno.

14

Oton GaspariOsnovna šola PoljaneZemljemerska 7Ljubljana Center1957

Dinamièno zasnovana zgradba je eden prvih primerov sodobnešole. Šolska zgradba je sestavljena iz treh sklopov, ki jih povezujeosrednji prostor z jedilnico in veènamensko rampo. Prvi sklop jeenonadstropen in namenjen razrednemu pouku, sestavljen izparov zamaknjenih uèilnic, ki razgibano definirajo tako svojzunanji kot notranji javni prostor. Drugi sklop zdru`uje predmet-no stopnjo in upravo, tretji pa je telovadnica. Varuje se celota.

Edvard RavnikarÈZP Ljudska pravicaKopitarjeva 2Ljubljana Center1958-61

Prvi primer povojne arhitekture, ki v mestnem središèu prekinjatradicijo zvezne robne zazidave. Avtorsko prepoznavni elementi:konzolni nosilni stebri, reliefno strukturiranje betona. Znaèilna jelahka monta`na fasada iz rumene plastike. Delno prenovljenafasada ogro`a celovito percepcijo objekta. Vse izpostavljene karakteristike naj se obnovijo z enakimi materiali in na enak naèinkot je bilo prvotno.

Oton Jugovec hiša na MirjuMurnikova 8Ljubljana Viè1960-63

Kocka na vogalu sledi gabaritom sosednjih objektov. Subtilnaèlenjenost medeta`nega objekta se odra`a na strehi, na fasadi pakot šiv iz steklakov. Enostavna funkcionalna shema in zadr`anostpri oblikovanju fasade: zunanja fasada - polna, dvorišèna - odprta.Vhod in vogal sta poudarjena z obdelavo v betonu. Varuje se celota.

Danilo Fürstvrstne hišePerièeva ulicaLjubljana Be`igrad1957

Eden najboljših primerov vrstnih hiš pri nas. Severna fasada jezidana, ju`na pa v celoti monta`na. Izrazite so barve na ju`ni fasa-di: rumena, bordo rdeèa. Stropovi so iz prednapetih opeènihmonta`nih nosilcev. Znaèilna je vzvalovana streha. Notranjost jeoblikovana po principu eta`nih zamikov. Izviren je sistem ogre-vanja in peèi. Prete`no so hiše dobro ohranjene. Pri prenovi naj seupošteva kvaliteta naštetih parametrov in predvsem enotenzunanji izraz posameznih lastniških enot.

Jo`e Pleènikprenova Kri`ankTrg francoske revolucije 2Ljubljana Center1956

Prenova Kri`ank je dolg proces, ki ga zaène Pleènik s prenovovelikega dvorišèa oziroma preddverja, Peklenskega dvorišèa inkri`evniškega zidu. Prenova je izjemno avtorska in temelji nadodajanju, dekoriranju in poudarjanju pripovednosti posameznihelementov. Pleènik oèisti zid in ga fizièno odpre z novimi vhodi indrugimi odprtinami, uredi tlak in arkadno galerijo v preddverju,predvsem pa ustvari izjemno intimen prostor Peklenskegadvorišèa, s posebnim sistemom stenske osvetlitve, tlakom in klop-mi. Varuje se celota.

15

Miloš Bonèatrgovska hiša v Šiški

Celovška 111 Ljubljana Šiška

1960-64

Linearna zasnova trgovske hiše v Šiški je del širše urbanistièneureditve, ki danes ni veè èitljiva. Zasnovana je kot dolg transpa-renten niz štirih lokalov v treh nivojih - kleti, pritlièju in nadstropju. Objekt je pomemben zaradi:- širše urbanistiène ureditve- subtilne verikalne in horizontalne èlenitve fasadnega plašèa- obdelave strehe oz. venca objekta.Volumen objekta je izrazito linearne narave in sledi liniji Celovškeceste. S transparenco pritlièja omogoèa pretok prostora in pogledev zaledje "trga" pri kinu Šiška, ki je bil zasnovan kot eden od centrov vzdol` osi proti zahodu. Vertikalno èlenitev stavbne fasade doloèajo stebri oz. pilastri.Mednje so vstavljene steklene vitrine, ki segajo v skrajno zunanjolinijo fasade. S takšno volumsko modulacijo in s štirimi vhodi jena èlenjeni fasadi ustvarjena še dodatna prostorska dinamika.Venec ravne strehe objekta poudarja linearnost zasnove, formirauravnote`en zakljuèek vertikalne strukture in se na stranski fasadikonèa tako, da lahko razberemo celoten prerez hiše.Balkon na zahodni fasadi kot edina izjema enovite strukturepovezuje objekt s prostorom trga za njim.Dosledno so loèeni posamezni elementi kompozicije: vhodi, stebri - vertikale, predelne stene. Z veliko pozornostjo so obliko-vani vsi detajli - zasteklitve v belih profilih z rjavim lesom, idr.Posebna kvaliteta notranjega prostora so obešena konzolna kro`nastopnišèa, ki poudarjajo vertikalno programsko povezanost vsehtreh eta`.

Stanje: je zelo ogro`eno. Nekvalitetno je prenovljena polovicaobjekta - okenski profili so nadomešèeni z novimi, enotnimi,transparentno steklo z refleksnim, odstranjenih je dvoje stopnišè.Varstveni re`im: zamenjati bi bilo potrebno vse neuspešno prenovljene elemente in ohraniti še obstojeèe - transparentnozasteklitev, strukturirane okenske profile, stopnišèa in ostalenaštete parametre.

16

Projekt Trga republike je rezultat skoraj dvajsetletnegaRavnikarjevega študija tega mestnega predela in tako po obsegukot po ambiciji predstavlja najveèjo monumentalno zasnovo v temèasu. Navezava zahodnega dela Nunskega vrta z muzejskimparkom ter sittejevsko vkljuèevanje pogledov v kompozicijo stakonstanti, ki sta prisotni v vseh Ravnikarjevih študijah. Prvotnazahteva, narediti monumentalni spomenik revoluciji, se je obgospodarski reformi spremenila v bolj dinamièno rešitev. Stolpniciso zni`ali in v pritlièju aditivno razširili. Prvotno centralno zasnovan spomenik je dobil mesto na obrobju trga. V nateèajnemprojektu je fasadna obloga stolpnic trikotnega tlorisa oblikovana izjeklenih nosilnih okvirov, na katere so pritrjeni lahki aluminijastiprofili, v konèni varianti pa drzno de`nikasto konstrukcijo stolp-nic zakriva razkošna fasada iz tenko rezanih granitnih plošè, ki obokenskih odprtinah tvorijo vertikalna senèila. Pozornost, ki je prioblikovanju notranjosti objektov posveèena oblikovanju svetil,kljuk in drugim detajlom, ter skrbna kombinacija raznovrstnihoblog, spominjata na Pleènikov odnos do detajla. Stavba veleblagovnice Maximarket razmejuje in hkrati povezujedva trga: monumentalno zasnovano plošèad, namenjeno prireditvam, ki danes slu`i predvsem kot parkirišèe, in prehoden,bolj intimno oblikovan Pleènikov trg na obmoèju nekdanjegasamostanskega dvorišèa. Pri kompozicijski zasnovi gre Ravnikarjuza to, da najde arhitekturni jezik, ki postane na psihološki ravnizelo diferenciran, bogat in vznemirljiv, saj negeometrièna delitevurbanega prostora rešuje zasnovo pred izgubo avtentiènosti. Greza socialno antropologijo prostora, kar je bilo v tistem èasu vodilovseh naprednih arhitekturnih krogov v Evropi. Ravnikarju je uspelo z najrazliènejšimi prehodi, podhodi (nakupovalna ulica),vstopi in stopnišèi, odprtimi pogledi na Grad in zvonik nunskecerkve razgibati kompozicijo in jo nevsiljivo povezati z `e obsto-jeèim okoljem (Pleènikova stavba na Šubièevi ulici in uršulinskisamostan).Kljub številnim sodelavcem (Anton Bitenc, Miloš Bonèa, Jo`eKo`elj, Anton Pibernik, Franc Rihtar, Vladislav Sedej) gre pri Trgu republike za izrazito avtorsko poetiko prostora. Konceptoblikovanja prostora temelji na veèkotniku. Arhitekt posveèapozornost oblikovanju strehe, "štrleèih vogalov" ter konzol, kipredstavljajo tako na Trgu kot tudi drugod vodilni motivRavnikarjeve arhitekture. Na doloèenih objektih so `e potekalavzdr`evalna dela (menjava fasadnih granitnih plošè, nov vhod,sprememba notranje opreme). Kompleks zavestno vzpostavljakontinuiteto s tradicijo ljubljanske arhitekturne šole (Pleènik) inpreteklostjo (Emona), zato naj se šèiti kot celota.

Edvard Ravnikar Trg republikeTrg republike

Ljubljana Center1960-80

Marko Šlajmerpaviljon Jurèek

Gospodarsko razstavišèe

Slovenska cestaLjubljana Be`igrad

1960

17

Paviljon Jurèek je poleg hale A eden prvih posegov na podroèjudanašnjega Gospodarskega razstavišèa. Postavitev objektu vsiljujevlogo velike izlo`be, ki sili na ulico. Dodatno ga doloèa še visokstolp, ki se nahaja med zelenjem v neposredni bli`ini. Kro`no zas-novo paviljona pogojujejo statièni zakoni gobaste lupine z enimsamim stebom. Kro`en prostor brez dodatnih podpor je izjemnoprimeren za razstavno dejavnost. Objekt je podkleten, spodnji,popolnoma zaprt del je kontrast popolni transparenci zgornjega.Osnovna osvetlitev razstavnega prostora je toèkovna, razpršena popovšini gobastega stropa. Objekt je zasteklen po celotnem obodu,specifièni stik s streho pa optièno dodatno zmanjšuje skrajnerobove lupine. Raster zasteklitve je enoten, poudarja vertikalnostin je razmeroma gost. Edina izjema v njem je vhod, ki se odpirana skupni predprostor razstavišèa.Stanje: objekt je neobnovljen. Še vedno je v uporabi za obèasnerazstavne in konstantne gostinske potrebe v kleti.Varstveni re`im: varuje se objekt kot samostojna zakljuèenacelota, brez novih notranjih pregrajevanj v pritlièju in z ohranitvijo enakega principa zasteklitve.

Ivan ŠtrukeljŠtudentsko naseljeblok VIII, IX, X, XIIICesta 27. aprila 31Ljubljana Viè1961-1962

Janez Vrhuncstanovanjska plombaSlomškova 13aLjubljana Center1960-62

18

Izviren primer reševanja problema neizkorišèenih mestnih površinin lastnega stanovanjskega vprašanja na minimalni parceli 3,45 mx 12,30 m. V konstrukcijskem smislu je to neavtonomna, parazit-ska struktura, ki temelji na sistemu vpenjanja horizontalnih armiranobetonskih plošè v obstojeèe po`arne zidove sosednjihobjektov. Stanovanja so obojestransko osvetljena. Objekt jeprete`no ohranjen. Pri prenovi naj se upošteva fasadni proporc,sistem fasadne strukture in nosilne konstrukcije.

Visok objekt pravokotnega tlorisa je rahlo dvignjen nad tlemi. Vsredini tlorisa je zasnovano linijsko jedro, ki zdru`uje stopnišèe invse servisne prostore (umivalnice, kuhinja, shramba perila). Sobeso pasovno organizirane levo in desno od jedra. Izrinjeno oknozagotavlja veliko intimnost in maksimalno svetlobo, obenem pa jeosnovni element strukturnega fasadnega principa.Vertikalnostobjekta je poudarjena na severni fasadi z betonskimi vertikalnimilamelami balkonske sušilnice. Šèitijo naj se izpostavljeni parametri.

Miroslav Gregorièposlovna stavbaAutocommerceTrdinova 4Slovenska 50Ljubljana Center1962

Objekt obvladuje kare z dvema lo~enima volumnoma na cesto, kiju povezuje notranji objekt. Fasada, èlenjena s horizontalnimipasovi, lebdi nad transparentnim pritlièjem. Horizontalo poudarjaznaèilna lebdeèa streha nad zadnjo eta`o. Šèitijo naj se izpostavljeni parametri.

Zanimiva zasnova gradnje - dvignjeno pritlièje (barje) in hladnastreha sta osnovna motiva usklajene podobe uliènega niza atrijskihobjektov. Racionalna delitev na noèni in dnevni del doloèa tudiobdelavo obeh fasad ob atriju. Varuje se celotno naselje, še posebej monta`ni elementi.

Stanko Kristlatrijske hišeBorsetova ulicaLjubljana Viè1960-65

Tloris je zasnovan racionalno, v treh pasovih. Najširši, severni paspredavalnic je dvovišinski, osrednji je namenjen komunikacijamin infrastrukturi, ju`ni pas pa sestavljajo enovišinske eta`e s kabineti. Avtorsko prepoznavno je obravnavana fasada (strukturiranje betonskih plošè in naglašanje nosilnih konzol) in notranjost(stopnišèe). Prenovljena fasada odpira vprašanja prenove vidnega betona. Šèiti naj se kot celota.

Edvard RavnikarFakulteta za gradbeništvo in geodezijoJamova 2Ljubljana Viè1960-69

19

Objekt je del nepopolno izvedene urbanistiène ureditve komplek-sa Astra, ki sledi osnovni urbanistièni shemi vzdol`nih program-skih in strukturnih pasov ureditve podroèja ob Dunajski.Objekt je še posebno zanimiv z veè vidikov:-- s tehniènega vidika kot primer kombinacije monta`ne skeletnearmiranobetonske konstrukcije in uporabe prefabriciranih fasad-nih elementov,-- s funkcionalnega vidika kot jasno berljiv, ortogonalno zasnovanpaviljonski objekt,-- z arhitekturno zgodovinskega vidika kot klasièni objekt vrhaslovenske moderne arhitekture (60-ta leta), ki z inventivnouporabo prefabriciranega fasadnega elementa parafrazira klasiènearhitekturne èlene (ritem, venec, fasadni element, kletni pas) intako negira manjvrednostno pojmovanje arhitekturnega prefabrikata.

Zasnova objekta temelji na treh vzdol`nih programskih pasovih.Vzdol`ne loènice med pasovi tvorijo raster armiranobetonskih stebrov, vgradnih lesenih omar in odprtin, dodatno pa loènicepoudarja še višinska razlika. Osrednji del z vidno stropno AB kon-strukcijo in s posebnimi sistemi osvetljevanja (svetlobne re`e inbazilikalna okna) ustvarja edinstveno atmosfero.Ob osrednjem delu sta proti zahodu nanizana še dva vzdol`napasova, proti vzhodu pa eden. Fasada je torej oblikovana zmonta`nimi prefabriciranimi elementi enake konstrukcije.Elementi sledijo enotni kompoziciji in razliènim polnilom.

Stanje: zaradi uporabe cenenih gradbenih materialov za izdelavofasadnih elementov, je danes fasada objekta v precej slabem stan-ju, kar pa je v nasprotju s popolnoma ohranjeno armiranobeton-sko nosilno konstrukcijo. Osnovni koncept loèenosti med kvalitet-no ohranjeno konstrukcijo in propadlimi fasadnimi polniliomogoèa nezapleteno celovito obnovo.

Varstveni re`im: objekt se varuje kot celota. Velikega osrednjegadela brez vmesnih podpor se fiksno ne pregrajuje, v stranskihpasovih je mo`na nova organizacija manjših enot. Ohraniti jepotrebno armiranobetonski skelet ter princip multiplikacije fasadnih èlenov in polnil v notranjosti objekta. Kompozicija znotraj fasadnih èlenov naj sledi prvotni (polno, zastekleno,zraèenje, nadsvetloba, dimenzije posameznih polj), z uporabonovih, kvalitetnejših in okolju prijaznih materialov. Vzpostavi najse prvotni princip osvetljevanja. Obenem se objekt tudi dodatnopotresno zavaruje z vstavljanjem posameznih nosilnih sten medomenjene stebre v vzdol`ni smeri. Objekt je primeren predvsem za potrebe javnih zavodov ali institucij, ki potrebujejo poleg majhnih enot tudi velik odprtprostor brez podpor, s posebno osvetlitvijo.

Marca 2000 je bil objekt porušen brez potrebnih dovoljenj.

Savin SeverUène delavniceZGM Be`igrad

Be`igrad 8Ljubljana Be`igrad

1962-63

20

Savin Severatrijske hiše za Be`igradomNovinarska ulicaLambergerjeva1-9Ljubljana Be`igrad1963

Kompaktna struktura pritliènih atrijskih hiš ustvarja prijetno ulicoz razširjenimi dostopi in skritimi gara`ami. Pasovna zasnova spal-nega in odprtost bivalnega dela omogoèata visoko funcionalnostin gradacijo intimnosti. Hiša se z visokimi okni odpira predvsemna ju`ni atrij, ki postane zaradi visoke ograje dnevna soba naprostem. Varuje se celota.

Edvard Ravnikarstanovanjski blokGlavarjeva 17, 19Ljubljana Be`igrad1963

Je del celovite urbanistiène zasnove pozidave obmoèja Novinarskeulice. Ozek osnovni volumen bloka dr`i dva ni`ja elementa naju`ni strani stavbe in z njima formira sistem nizke, zgošèenestanovanjske pozidave atrijskih hiš. Varuje se celota.

Ilija Arnautovicvrstne hiše PodgoraCesta A. Bitenca 17Šentvid pri Ljubljani1963-66

Naselje enodru`inskih hiš z velikim ateljejem je zasnovano izjemno dialektièno. Spalni del je minimalen, tako višinsko kottlorisno. Prostor se volumsko odpre v bivalnem delu in še posebejv ateljeju. Razgibana kompozicija hiš z velikimi strešnimi okniustvarja zakljuèeno celoto izjemne funkcionalnosti in prijetnihzunanjih prostorov. @al le en objekt ohranja osnovni arhitekturniizraz. Varuje se hiša na Cesti Andreja Bitenca 17.

Savin SeverTiskarna Mladinska knjigaDunajska 123Ljubljana Be`igrad 1963-66

Popolnoma pasovno organizacijo tlorisa omogoèa armiranobe-tonska konstrukcija. Ta doloèa okvir fasadnega èlena, ki ga dopol-njujejo polnilo, steklo in svetlobnik. Fasadne èlene preèno povezu-jejo pasovi stropnih preklad in svetlobnika, ki zvezno potekajo pocelotni širini stavbe. Vhod, administrativni del in dostavne rampeso naglašeno avtorsko oblikovani. Varuje se celota.

Edvard Ravnikarstanovanjsko -poslovni kompleksFerantov vrtGregorèièeva ulicaRimska ulicaLjubljana Center1964-75

Prvi stanovanjski kompleks, ki v poznih šestdesetih letih ponovnovzpostavlja karejski naèin gradnje. Gre za izviren dialog s spomi-nom prostora (navezava na arheološka najdišèa). Fasada je struk-turirana z zamikanjem opeke. Poudarjene so armirano-betonskekonzole. Kompleks je dobro ohranjen. Šèiti se urbanistièna celotain prepoznavne oblikovne elemente fasade.

´

Izjemena organizacija objekta omogoèa maksimalno koncentracijogara` s parkiranjem v treh nivojih. Gara`e se v nadstropju konzol-no razmaknejo navzven, v sredini pa se odpre prazen prostor.Zaradi odprtosti in lahkotnosti nevsiljivo posega v prostor, izrednafunkcionalnost pa zagotavlja nešteto uspešnih multiplikacij.

Savin Severmonta`ne gara`eTriplex A Triplex B Ljubljana Center1964-1970

21

Savin Severstolpnici Astra in Commerce

z veleblagovnicoDunajska 47-53

Ljubljana Be`igrad1963-67

Kompleks Astra je del urbanistiène zamisli širitve mestnegasredišèa proti severu, ki temelji na vzdol`nih programskih instrukturnih pasovih. Poslovni stolpnici Astre povezuje horizontal-no poudarjen volumen veleblagovnice. Kompozicija treh volum-nov jasno doloèa prostor. Transparentni vertikali, ki definirataširše obmoèje in zaprta horizontalna lamela, ki poudarja usmer-jenost ceste ter definira prostor pešca, sestavljajo sicer kontrastno,a zakljuèeno celoto.Modularnost pisarne definira raster maksimalno dimenzioniranihoken, ki zdru`ujejo fiksni parapetni del in prezraèevalno loputo venoten element, kar navidezno odstrani parapet. Preprosto inizjemno fleksibilno kri`no zasnovo tlorisa doloèajo vertikalni kon-strukcijski elementi, ki so hkrati tudi edino sredstvo strukturiranjaenotnega fasadnega ovoja.Horizontalni trgovski objekt zapirajo svetle kamnite plošèe zvmesnimi pasovi stekla, ki so nadaljevanje strešnih svetlobnikov.

S tehnološkega vidika je objekt zanimiv zaradi uporabe dvojnefasadne opne, ki omogoèa inventiven sistem prezraèevanja. Kri`nakonstrukcija omogoèa maksimalno fleksibilnost ene eta`e.Modularnost in simetrija pa sta principa, ki urejata tako fasadokot tloris.Stanje: navzven je objekt v razmeroma dobrem stanju, navznoterpa je bil dele`en sprememb.Varstveni re`im: zunanjost objekta se varuje v celoti, s spoštovan-jem uporabljenih materialov, principa prezraèevane fasade, enot-nih fasadnih polj in modularnosti odprtin. Fleksibilnost zasnoveomogoèa prilagajanje razliènim potrebam, zato je prenova notranjosti dovoljena v smislu novega strukturiranja, ki pa najupošteva osnovne kvalitete objekta in jih jasno predstavi.

Milan Mihelièposlovna

stavba KonstruktaDunajska 29

Ljubljana Be`igrad1964-65

22

Objekt zakljuèuje stavbni blok iz tridestih let ob Dunajski cesti inobenem skupaj s stanovanjsko stolpnico in nasprotnim stavbnimblokom formira trg.

Volumsko je objekt zasnovan dvodelno. O`ji, servisni del s stop-nišèem, dvigalom, sanitarijami in arhivom se tesno dr`i obstojeèe-ga stavbnega niza in nadaljuje njegovo višino. Širši, pisarniški delje orientiran predvsem na trg. Zunanjost prav tako jasno zazna-muje dvodelnost. Vsi elementi uliène fasade poudarjajo ver-tikalnost objekta. Servisni del je na ulièno fasado popolnoma odprt, velika oknaosvetljujejo stopnišèe in predprostor. Stopnišèe samo je kvalitetnozakljuèena samostojna celota. Konzolne stopnice so poetièna izpeljava statiènih zakonov in se tako elegantno tanjšajo z oddal-jenostjo od stene. Ograja pa kot enoten vertikalni element povezu-je vse stopnice v samostojno celoto. Pisarniški del se s svojim proèeljem plastièno odpira skorajizkljuèno na novo formirani trg, na ulico se rahlo odpira le s svet-lobno re`o. Konstrukcija je osnovni izrazni prijem. Fasado trgadefinira horizontalno slojenje konstrukcije in okenskega pasu ternadstrešek lokala kot jasen povezovalni element zunanjosti innotranjosti. Plastiènost posameznih elementov (vboèene horizon-talne preklade, usmerjena okna) in celote izkazuje pomembnosttr`nega proèelja. Na ulièni fasadi konstrukcijo nakazuje reliefnoobdelan beton. Klasièno simetrièna zasnova in plastièno poudarjanje konstrukcijekot estetskega elementa sta osnovni kvaliteti objekta.

Stanje: originalno stanje objekta je razmeroma ohranjeno.Varstveni re`im: objekt se varuje v celoti, s spoštovanjemuporabljenih materialov in èlenitve odprtin. Posebno pozornost se posveti stopnišèu in obdelavi betonske fasade.

23

Danilo Fürststanovanjski blokGlavarjeva 16,20Mašera Spasièa 9,11Ljubljana Be`igrad1965

Socialna gradnja po sistemu TERM z izvirnim sistemom lahkemonta`ne fasade, debeline 10 cm, v kombinaciji z opeèno nosilnokonstrukcijo. Fleksibilen tloris, minimalen modul 60 cm, razliènekombinacije okenskih odprtin na fasadi. Objekti so dobro ohranjeni. Šèitijo naj se vsi našteti parametri in krajinska ureditevneposredne okolice.

France Ivanšekstanovanjsko naseljeMurglePod hrasti, Pod brezami,Pod kostanji, Pod JelšamiLjubljana Viè1965-71

Stanovanjsko naselje Murgle predstavlja v obravnavanem obdobjueno najkvalitetnejših in gotovo najbolj humano realizacijo modelastanovanjske soseske pri nas. Zaradi slabe nosilnosti barjanskih talse projekt ni razvijal v višino, temveè v sistem nizko-goste zazi-dave. Vrstne hiše v Murglah so zato pritliène in nepodkletene, zgostoto poselitve 100 prebivalcev na hektar. Cestni sistem je ome-jen na minimum, tako da je celotno naselje organizirano v karejepo okoli 35 hiš z obodno cesto, do posameznih hiš pa od cestevodijo le stanovanjske poti. Takšna prometna ureditev je zahtevalaloèitev gara` od hiš. Stanovanjski kare je razdeljen v tri dele: hišo,atrij in pot. Naselje se je gradilo v štirih fazah, od katerih je imelavsaka svoja tehnološka, normativna, energetska in socialno -

Oton Jugovecstanovanjsko naselje SeloZaloška 76, 78, 98Ljubljana Moste1965-70

Naselje po urbanistièni zasnovi Mirka Mrve sestavljajo tri stolpnice in nizek stavbni blok ob Zaloški.Stanovanja v stolpnici so vezana na osrednje vertikalno jedro -stopnišèe. Konstrukcijski sistem dvojnega kri`a definira praznevogale objekta. Notranje nosilne stene prebijajo in s tem èlenijofasado. Znaèilna so horizontalna okna, zakljuèek strehe in materali- vidni beton, les.Varovati je potrebno urbanistièno celoto in posamezne objekte znaštetimi parametri.

Milan Mihelièpaviljon CGospodarskorazstavišèeSlovenska cesta Ljubljana Be`igrad1965-67

Štirje enaki deli so nanizani v horizontalno halo na naèin, kiomogoèa multipliciranje obstojeèega objekta. Armiranobetonskisteber s pomoèjo štirih horizontalnih nosilcev nosi gobasto streho.Glavni zunaji estetski izraz je nekoè oblikoval niz senènih vertikalnih lamel. Te so danes `al odstranjene. Varuje se celota,poskuša se vzpostaviti senèila.

politièna izhodiš~a. Oblikovno enotnost naselja, ki je nastajaloskoraj trideset let, je bilo mogoèe zagotoviti samo s spoštovanjemnekaterih, `e na za~etku doloèenih, enotnih elementov oblikovan-ja. Oblikovanje posameznih hiš je zavestno enostavno in funkcio-nalno. Posebno skrbno je premišljena vizualna in funkcionalnazveza med notranjimi in zunanjimi prostori. Brezèasna poetikaMurgel ima svoj izvor v globoko premišljeni urbanistièni zasnovi,ki se s svojo osnovno cestno osjo in izhodišèem stranskih cestnaslanja na avtohtono strukturo obstojèih barjanskih drevoredov(topoli) ob vodnih kanalih. Danes se v naselju ka`ejo tendence kpreoblikovanju hiš, fasad, ograj, kar povzroèa razkrajanje vizualneenotnosti naselja. Ohranja naj se predvsem osnovna ideja naselja,kjer vizualno ne èutimo arhitekture kot objekta ampak arhitekturokot oblikovanje narave in prostora.

Longitudinalna zasnova, ki jo vzpostavljajo servisni trakt, hodnikin niz igralnic. Poudarja jo izviren linijski element, ki je odmaknjen od glavne fasade in se nanjo pripenja s preènimi stenami iz vidnega betona. Funkcionira kot pergola, namenjenaigranju na prostem. Varuje se celota.

Jo`e Dobrin Boštjan Hafnerotroški vrtecZaj~ja dobravaZadobrovška 28aLjubljana Moste1965-67

Savin Severposlovno - tehniènicenter AMZSDunajska 128Ljubljana Be`igrad1967-68

24

Klasièno simetrièno zasnovo doloèa jasno izra`ena vidna armiranobetonska konstrukcija, ki hkrati doloèa celotno pojavnoststavbe. Konzolni lameli pisarn povezuje okvir vhodne fasade, kirazkriva domiselno uporabo dvokapne strehe. Pojavlja se tudi temasvetlobnika in velikega okna, ki zaradi svoje širine navideznoodstranjuje parapet.Poleg osnovne zgradbe stoji paviljon tehniènega centra s speci-fièno oblikovano severno fasado, ki jo sestavljajo poševne steklenepovršine. Za objekt je znaèilna èista tlorisna delitev na upravniblok in prazen volumen, namenjen pregledu vozil.Oba objekta se varuje v celoti.

Viktor Puststanovanjski kompleks Koseške teraseUl. bratov UèakarLjubljana Šiška,1968-74

Primer velike gostote stanovanjske gradnje z izra`eno individual-nostjo posameznega stanovanja. Kvalitetna stanovanja, velikeodprte površine in oblikovan zelen zunanji prostor. Celoten servis(gara`e) se zgodi v povezovalni kletni eta`i. Varuje se kompleks.

Franc Rihtar RTVKolodvorska 2Ljubljana Center1967-76

Objekt doloèa profil Kolodvorske ulice kot zelene promenade.Valovita siva prednja fasada nad steklenim pritlièjem je razumlje-na kot metafora dinamike medijskega središèa.Ta fasada in prosto pritlièje naj se varujeta.

Jo`e Ko`eljposlovna stavba AgroprogresLjubljana Center1966-67

Prvoten objekt je predstavljal zanimiv preplet klasicistiène pozidave ob Rimski (dvokapna streha) in niza ob Slovenski -Ferant (lebdeè opeènat volumen). Zasnova objekta je tripartitna - transparentno pritlièje, masivenopeènat volumen in lebdeèa dvokapna streha kot podaljšek strehesosednjega objekta. Le-ta je bila zamenjana z novim elementom, kineposreèeno koketira s silhueto Uršulinske cerkve. Varuje se stanje pred dozidavo strehe.

Milan Mihelièbencinski servis Petrol

Tivolska 39Ljubljana Center1967-68

Iz edinega rebrastega stebra se kro`no razpirajo nosilci strehe, ki jezakljuèena v pravokotnik z dodatnimi betonskimi elementi.Nosilce povezuje kiparsko oblikovana betonska opna z luèmi inrebri, ki poudarjajo potek nosilca. Kiparski pristop h konstrukciji.Varuje naj se celota.

25

Edvard Ravnikarbencinski servis PetrolTivolska 42Ljubljana Center1968-69

Bencinski servis z umestitvijo med Tivolsko in `eleznico zakljuèujeskrajni obod mestnega središèa. Objekt je samostojno umaknjen vozadje, torej loèen od prostora namenjenega polnjenju goriva.Kvalitetna je predvsem do skrajnosti izpeljana konstrukcija, skloptreh stebrov, ki se gobasto razširijo v izjemno tanko strešnoplošèo. Realizacija skrajnosti konstrukcije.Varuje se urbana situacija (prostostojeè paviljon) in konstrukcija.

Anton Bitenccerkev v KosezahPodutiška cestaLjubljana Šiška 1969-73

Umestitev, volumen in oblikovanje nove cerkve se podrejajo dominanti stare cerkve, s èimer nastane zelo uspešna komunikaci-ja med starim in novim. Skupen je trg pred objektoma, ki takopostane torišèe kompozicije. Gre za dobro ohranjen objekt. Šèitinaj se celota.

Oton Jugovecvila Repotoènik Pot na Golovec 2Ljubljana Viè1969-78

Tlorisna zasnova se naslanja na konstruktivni koncept stolpnic vSelu. Trije osnovni volumni sestavljajo celoto, ki konzolno lebdina poševnem terenu. Betonski venci in polnila (fasadna opeka)poudarjajo horizontalno dinamiko zasnove. Varuje se celota.

Milan Mihelièstanovanjski stolpniciKersnikova 10-12Ljubljana Center1969-71

Stolpnici vertikalno poudarjata ulièni niz strnjene zasnove tako, dase ena stolpnica pove`e z njim in ga zakljuèi, druga pa prosto-stojeèe definira vogal. Zasnova stanovanj je organizirana okrogsredišènega nosilnega armiranobetonskega jedra, ki vkljuèuje takostopnišèe kot vse instalacijske vozle. Druga nosilna konstrukcija jemoèno izra`ena na fasadi, ki jo plastièno razgibajo izboèeni prostori jedilnic in vogalni balkoni. Polnila vzhodne in zahodnefasade so dolga horizontalna okna v celotni širini prostora. Javnopritlièje je popolnoma odprto in zasnovano kot del ulice (nadstrešek postane strop lokala). Varuje se obe stolpnici.

Savin Severgara`na hiša na PoljanahAmbro`ev trg 4Ljubljana Center1969

Objekt je samozadostnega, introvertiranega znaèaja in ne gojipovezav s prostorom, v katerega je umešèen. Dva kompaktna valjasta volumna povezuje v enotno strukturo fasadna obdelava.Radialno parkiranje je organizirano v posameznih eta`ah. Rampeza premagovanje poleta`ne razlike v višini so namešèene med obavalja. Velika funkcionalnost radialne zasnove, kjer kro`ni prometslu`i tako za parkiranje kot za obraèanje vozila. Objekt je bil prenovljen. Šèiti naj se celota.

26

Širše podroèje Ljubljane

Grega Košak Motel GrosupljeLjubljanska 65Grosuplje1968-69

Objekt je zgleden primer regionalne arhitekture in je subtilnoumešèen v krajino. Tlorisna zasnova je izredno funkcionalna.Likovna preprièljivost temelji na de`nikasto razpirajoèi se lesnikonstrukciji strehe. Šèiti naj se volumetrièna zasnova in izvirnelesne konstrukcije.

Marko @upanèièOton GaspariDelavski dom - kulturni domTrg svobode 11aTrbovlje1952-56

Veènamenski kulturni center, kjer kinodvorana (posebna lesenaobloga) in gledališka dvorana (izjemen strop) ustvarjata aktiven inrazgiban predprostor. Tridimenzonalna obravnava vhodne fasadez vertikalnimi svetlobnimi re`ami povezuje zeleno zunanjost innotranji prostor. Zunanji mozaiki Marija Preglja dodatno poudar-jajo pomembnost zgradbe. Šèiti se zunanjost in notranjost objekta.

Anton Pibernik Vladimir Sedej Hotel Rudar s trgovskimkompleksomTrg revolucije 22-28Trbovlje1966-68

Struktura trgovskega centra se uspešno prilagaja merilu èloveka ins sodobno artikulirano kovinsko konstrukcijo modernih arkadustvarja kvalitetne odprte prostore kot so atrij s spomenikom,notranje pasa`e in obulièni prostor. Struktura kljub razgibanostiustvarja enovito podlago, nad katero lebdi volumen hotela, ki gapoudarja vidna konstrukcija in plastièna zasnova fasade. Šèiti sekompleks in volumen hotela.

Monumentalna klasièna, a razgibana struktura, vpeta v padajoèteren, dominira trgu s spomenikom. Notranjost definirata glavnadvorana in nivojsko razgiban vstopni hall. Šèiti se celota.

Emil NavinšekDelavski dom -kulturni dom Cesta 9.avgusta 1Zagorje1957-59

Marko Mušiè Toma` Jegliè Jernej KraigherLojze Drašler trgovska hišaCesta zmage 29Zagorje1966-67

Kvaliteten urbani nastavek poudarja linijsko zasnovo ulice.Tridimenzonalno oblikovana ulièna fasada ustvarja pokritiparterni prostor ulice (sodobne arkade). Vhodi so enostavni spojipokritega prostora ulice z enotnim notranjim prostorom. Šèiti seulièni prostor fasade ter enotnost notranjega trgovskega prostora.

Jo`e Kregar osnovna šolaTrg Zboraodposlancev 28Koèevje1965-66

Trije programski trakti se zdru`ujejo v osrednji avli. Logika pre-reza omogoèa osvetlitev prostora v celoti. Oba trakta uèilnic sta dvignjena nad nivo terena. Horizontalno èlenjenost volumnovvzpostavlja sam prerez z nadstreški nad okni, dopolnjuje pa josubtilna struktura fasade. Varuje se celota.

27

Oton JugovecJJedrski reaktor

Jo`ef ŠtefanPodgorica pri Ljubljani

1961-65

Objekt jedrskega reaktorja v Podgorici s samosvojo formo asocirana atomsko gobo kot antipod naravni krajini, kjer le`i.Prvotni kompoziciji objektov reaktorja, ki jo sestavljajo reaktor,administrativni objekt in vodni stolp sta bila kasneje dodana še dvaštudijska oz. delovna trakta - kemija in fizika. Specifièno zunanjo formo objekta reaktorja definirajo porezanivogali kocke in kupolasta forma strehe, ki ustvarjajo tudinenavaden, poseben notranji prostor. Sama dinamika forme jepoudarjena z oblikovanjem ploèevinaste fasade.Preprosta rašèena tlorisna shema povezuje ostale objekte z edinstveno formo reaktorja. Monta`na fasada administrativno - študijskega dela z oblikovanimi okenskimi odprtinami se zakljuèu-je z vencem razgibane strehe iz ploèevine.Oblikovanje notranjih stopnišè, monta`nih predelnih sten, stropovin ostalih detajlov izprièuje izjemno kvaliteto. Varstveni re`im: kompleks se varuje kot celota v zelenem prostoru;še posebno je treba varovati èlenjenost tlorisne zasnove in vsemonta`ne avtorsko oblikovane elemente: fasade, okna, stopnišèa.

28

Kranj

Danilo FürstOsnovna šola

Lucijana SeljakaŠolska 2

Stra`išèe pri Kranju1953-59

Stavba je vzorèni model paviljonske gradnje šol pri nas in prvarealizacija, ki dosledno spoštuje moderno teorijo gradnje šol (tapoudarja pomen stika z naravo in pomen svetlobe). Šolski kompleks je razdeljen v tri veèje sklope in telovadnico, ki tvorijo celoto, dinamièno razvršèeni v parku skrbno izbranega zelenja. Vsi razredi imajo dvostransko osvetlitev. Konstrukcijsko zanimivost v notranjosti paviljonskega objekta predstavlja ukriv-ljen strop vhodne avle, ki ga nosi prednapeti, armiranobetonskinosilec, katerega napetost je poudarjena z `ivobarvnimi opleski(modra, rumena, rdeèa). Posebnost osrednjega dela šole je stop-nišèe, obdano z glazirano opeko. Tudi temu delu šolskega kompleksa dajejo dinamiko barvne ploskve, ki so po TrstenjakoviPsihologiji barv razporejene tako, da so na konèni steni dolgih inozkih hodnikov rdeèkasti odtenki, ki pribli`ajo prostor, v nasprot-nem primeru, ko prostor potrebuje vizualni podaljšek, pa modriodtenki. Fürst je avtor celotne notranje opreme. Telovadnicipovezuje velik nadstrešek na `eleznih paliènih nosilcih. Fasadetelovadnic so obdane z votlo fasadno opeko. Ena izmed krajšihstranic velike telovadnice je v obliki lomljene sinusoide, kar je enaznaèilnih in prepoznavnih potez Fürstove arhitekture. Zanimiv inza Fürsta znaèilen je tudi detajl na oddelku za predmetno stopnjo,ko izkoristi prazen prostor med dvema nosilnima slopoma zaklop. Novost predstavljajo tudi vhodne stene kabinetov, ki somonta`ne (lesonit, steklo) in transparentne, kar je v duhu noveganaèina uèenja, ki naj bi uèence èimbolj povezoval med seboj ter zzunanjim in notranjim okoljem. Pomemben element celotne zas-nove je zunanja parkovna ureditev. Prete`ni del elementov šolskezgradbe je ohranjenih. Šèiti naj se kompleks kot celota, z notranjoin zunanjo ureditvijo.

29

Edvard Ravnikargrobišèe talcevDraga pri Begunjah1953

Uvaja nov, krajinski pristop k projektiranju spomenikov, sajoblikuje predvsem pot obele`ja in ne telo spomenika. Izbor loka-cije, umešèenost v prostor, linija obodnega zidu in gruèe trikotnihprizem sestavljajo izjemno celoto. Slabo vzdr`evano obele`je sešèiti v celoti.

Stanko Rohrmanstanovanjski blokTitova 82, 84 Cirila Tavèarja 1,2,3C. revolucije 1,2,3 Jesenice1954

Klasièno zasnovani bloki presegajo `e znano s pozornim obliko-vanjem vhodnih portikov, stopnišène vertikale, zadnjih fasad zmre`nim motivom senèenja balkonov ter predvsem s streho zbanjastimi oboki, ki predstavlja osnovni element identifikacijeobjekta. Pomembni so tudi kot urbana celota v danes popolnomadegradiranem okolju mesta. Varuje naj se urbanizem in vsaj enobjekt - Titova 84 v prvotnem stanju.

Emil NavinšekTekstilna šola C. Staneta @agarja Kranj1955-58

Eden prvih primerov brezkoridornega sistema šol. Tlorisna in percepcijska zasnova je racionalna. Okrog centralnega stopnišèa zmonumentalno avlo so nanizane uèilnice. Šola je, razen nekaterihdetajlov, dobro ohranjena. Šèiti naj se objekt kot celota, vkljuèno spripadajoèo piazzeto.

Stanko Rohrman`elezniška postajaTitova 19 Jesenice1955

@elezniška postaja le`i na robu nekdanjega starega rašèenega delamesta. Predstavlja urbani nastavek sodobnega prospekta Titoveceste, z zamiki volumnov zahodne fasade pa se prilagaja zavojuceste skozi stari del mesta. Specifièna šestkotna okna in nadstrešek nad vhodom definirajovhodno fasado, dolg nadstrešek nad peronom poudarja longitudi-nalno zasnovo objekta.Varuje se vse fasade in notranji hall.

Marjan ŠorliMestna mesnicaMaistrov trg 7 Kranj1958-60

Objekt je subtilno vrašèen v ambient starega srednjeveškega jedra.Nagubana, vertikalno èlenjena viseèa fasada konzolnega eta`negadela stavbe daje zunanjemu prostoru novo dinamiko na sve`, anevsiljiv naèin. Šèitijo naj se našteti parametri.

Danilo FürstGozdno gospodarstvo BledLjubljanska 19Bled1959-60

Prva realizacija veèkotnika v tlorisu pri nas. Izrazita je gradacijamaterialov in oblik na fasadi (glazirana opeka, lehnjak, salonit).Kvalitetno so oblikovani vhod, stopnišèe in notranja oprema pisarn (predelne stene). Spremenjeni sta funkcija in notranjaoprema šestkotne dvorane, ostalo je dobro ohranjeno. Pri prenovinaj se ohrani osnovni tlorisni koncept, oblikovanje vhoda, stopnišèa in sistem predelnih sten v pisarniškem delu.

Ravnikarjeva obèina v Kranju predstavlja vrhunec obravnavanegaobdobja. V bistvu gre za kompleks prizidka k stari obèini vKranju, kjer je vkljuèen kot dominanten tudi prazen "negativni"prostor mestne piazzete. Dvoranski objekt, pomaknjen v notranjost, tako pridobi predprostor - trg. Trg pred objektom je vnateèajnem projektu oblikovan konièno. Tlak se prek ceste spustina drugo stran, kjer oblikuje nov, spodnji trg, ki ga prav tako kotzgornjega v tlaku konièno zakljuèi. Ta drugi del kasneje ni bil realiziran.Izvirno je rešen prenos sil med streho nad dvoranskim prostorom,ki je "lebdeèa" nagubana poliedrièna lupina, in ostalimi delizgradbe. Da bi se arhitekt znebil stebrov v osrednjem dvoranskemprostoru, je stropno konstrukcijo z jeklenimi nateznimi vezmiobesil na streho. Te`o strehe, in s tem posredno tudi stropa, jenato prek dveh vzdol`nih gred, prenesel na štiri slope, ki so obrobu dvorane speljani tako, da ne motijo zveznosti dvoranskegaprostora. Zanimiv je tudi vizualni uèinek na prednji fasadi, kjerkompozicija dveh slopov, ki v pritlièju preideta v dva `elezobeton-ska stebra, skupaj z gredama v obliki èrke V nad njima in streho,ki daje od spredaj vtis dvokapnice, spominjajo na klasièno kom-pozicijo, ki jo najdemo `e v osnovi grškega svetišèa.Karakteristièna je uporaba barve na fasadi (rumena, oran`na) inoblikovanje notranjosti (uporaba razliènih materialov, oblikovanjelestencev, kljuk, ograje), ki spominja na Pleènikov odnos do de-tajla. Kompleks prizidka je dokaj dobro ohranjen. Šèiti naj se kotcelota z vsemi materiali in notranjo ureditvijo.

30

Edvard Ravnikar Skupšèina

obèine KranjSlovenski trg 1

Kranj1958-60

31

Janez Lajovic Hotel Prisank Borovška 93

Kranjska gora1961-62

Eden prvih in najkvalitetnejših primerov slovenskega regiona-lizma. Volumen je oblikovan tako, da sledi krajinskim znaèilnostim naravnega zaledja. Kompaktna zasnova javnega programa z razvejanim spalnim traktom definira javni ambientpred hotelom in pojavni prostor za njim, ki je orientiran nasmuèišèe. Gre za moderno obravnavo tradicionalnih elementovarhitekture (streha) in materialov (les). Izpostavljen element lesnezveze poudarja motiv lebdeèe strehe, ki povezuje volumne v celoto. Lesena obloga strukturira fasado v vertikalnih pasovih. Stanje: prizidek k restavraciji je okrnil hierarhijo posameznih ele-mentov rašèene kompozicije in prekinil primarni element lebdeèepovezovalne strehe. Izveden je iz belih plastiènih profilov, ki so vneskladju z ostalimi materiali.Varstveni re`im: varujejo se èlenjenost volumna v prvotnem stanju, motiv strehe, vsi leseni elementi in obloga, vkljuèno z okni.

32

Ivo SpinèièFestivalna dvoranaC. svobode 11Bled1960-61

Hiša v hiši. Konstrukcijsko in oblikovno je objekt zanimiv. Preknosilnega jedra le`i jeklena konstrukcija, na katero je obešenapopolnoma steklena fasadna opna. Objekt je kvalitetno prenov-ljen. Šèitijo naj se izpostavljene prvine.

Edvard RavnikarbankaSlovenski trg 2Kranj1961-62

Objekt je zasnovan na osnovi veèkotnika, ki se pojavlja tako vtlorisni zasnovi kot pri strukturiranju fasade (šestkotni relief nabetonu). Poudarjena je nosilna konzolna armiranobetonska konstrukcija. Konkavna streha lebdi nad stavbnim telesom.Oblikovanje notranjosti (stopnišèe) je avtorsko prepoznavno.Stavba je dobro ohranjena. Šèiti naj se objekt kot celota inavtorsko prepoznavna ureditev notranjosti.

Anton BitencCerkev sv. LucijeDra`goše1964-65

Introvertiran volumen - poln zid in masivna streha cerkve spominjata na veliko kmeèko hišo škofjeloškega hribovja. Elementarkad na spodnjem nivoju povzema logiko okoliških kozolcev injo prevede v klasièni jezik arhitekture. Osmerokotni tradicionalnitloris, obrnjen v preèno smer, ustvarja centralni cerkveni prostor.Sprednja stena ob oltarju se odlepi od fasade - skozi cezuro zvitra`i Staneta Kregarja svetloba obliva prezbiterij. Oltarna stena v spodnjem verouènem prostoru je delo Jo`etaPleènika. Prenešena je iz unièene "turistovske kapele" v Vzajemnizavarovalnici v Ljubljani in prilagojena novemu prostoru. Varuje se celota.

Majda Dobravec-LajovicOsnovna šolaKranjska goraKoroška 12Kranjska gora,1965-70

Je kvaliteten primer regionalne arhitekture. Razgibanost volumnov,strešni nakloni, lesne zveze in uporabljeni materiali prevzemajoznaèilnosti tradicionalnega stavbarstva v danem okolju, medtem kodaje tlorisna zasnova in oblikovanje notranjosti prednost funkcijiprostora. Pri prenovi naj se ohrani osnovna volumetrika in struk-turiranje fasade, sledi naj se oblikovalski metodi regionalizma.

Edvard RavnikarHHootteell CCrreeiinnaaKoroška 5 Kranj1968-70

Specifièna previsna lega prostora se izra`a v oblikovni zasnoviobjekta - izpostavljanje horizontalnih armiranobetonskih konzol.Fasadna dinamika je poudarjena z igro fasadnih opek. Kvalitetno,avtorsko prepoznavno je oblikovanje notranje opreme (lestenci). V pritlièju je zaradi številnih reklamnih napisov ogro`ena vizualnapercepcija. Delne predelave so bile izvedene v notranjosti.Šèitijo naj se objekt kot celota in avtorsko prepoznavni detajli vnotranjosti.

Edvard RavnikarTrgovska hiša GlobusKoroška 4Kranj1969-72

Prvi objekt s kortensko fasado pri nas. Tloris je racionalno zasno-van, s parkirno hišo na strehi. Streha je lebdeèa. V parterju je ustvarjen vtis nakupovalne ulice. Prete`no dobro ohranjen objekt.Šèiti naj se kot celota.

33

Stanko KristlOsnovna šola

France PrešerenKidrièeva 49

Kranj 1965-68

Tlorisni koncept objekta temelji na izredno sugestivni osni zasnovi, vzdol` katere se na eni strani vrstijo prostori za uèitelje inadministracijo ter glavni vhod, na drugi strani osi pa so vsprošèenem ritmu nanizane uèilnice s pripadajoèimi atriji.Funkcija osrednje osi je skupni prostor - hodnik. Precej nizek,dolg povezovalni hodnik, katerega celoten strop je obdan zvzdol`nim lesenim opa`em, dobi svoj dinamièni poudarek v svet-lobnih pasovih atrijev, ki so nanizani ob njem. Stene prostorov soiz vidnega, z deskami opa`enega betona, kar daje notranjosti bru-talistièni, prvinski izraz, ki pa ni hladen, saj ga mehèa lom narav-ne svetlobe na lesenem stropu. Fasada objekta je iz vertikalnihmonta`nih fasadnih elementov in moèno poudarjenih horizontal-nih nadstreškov, ki skupaj z zamikanjem volumnov uèilnic ustvarjajo vzdol`no ritmièno kompozicijo in se posreèeno vpenja-jo v kuliso Karavank v ozadju. Objekt je precej dobro ohranjen.Šèiti naj se kot celota.

34

Ljubo Humek promenada vMestnem parkuMaribor1952

Je del pomembne urbane smeri, ki povezuje Glavni trg Maribora zzelenim zaledjem ob Treh ribnikih. Subtilna ureditev promenadneosi se vpenja v urbani sistem mesta, obenem pa v parku oblikujezanimive mikroambiente. Varuje se celota.

Ivan Kocmut stanovanjske stolpnice Gosposvetska20,22,31,34,39Maribor1954-55

Prve mariborske stolpnice. Kvalitetna urbanistièna zasnovaarhitekta Ljuba Humeka definira karakter Gosposvetske ulice.Pomembni so odnosi med stolpnicami, bloki in zelenimi površina-mi med njimi.V vsaki eta`i so štiri stanovanja. Severno orientirane enote z zamaknjenimi okenskimi nišami dobijo osvetlitev tudi z

Rudi Zupan stanovanjski blok “Metuljèek”Cesta 14. Divizije 11Fluksova 4Maribor 1955-58

Urbanistièna zasnova in arhitektura dveh blokov na Pobre`ju staneloèljivo povezani. Objekt je zasnovan iz dveh stanovanjskih kril,ki ju povezuje prehodni stopnišèni trakt. Najpomembnejši ele-menti zasnove so: dvoje programsko razliènih dvorišè - parkirišèe in vrt, odprto povezovalno stopnišèe med obema kotvertikala, odprti povezovalni hodniki - balkoni na notranji,dvorišèni fasadi in polne zunanje fasade s poenotenimi okenskimiodprtinami. Pomembna je urbanistièna povezava obeh objektov,ki ustvarja edinstven primer povezovanja zelenih med-prostorov pri nas. Programska delitev zelenega odprtega prostorana parkirišèe, stanovanjski vrt in zunanji zeleni park odprtegaprostora ne deli, temveè ga povezuje. Park ob zunanji fasadi enegaobjekta se prosto izteèe v zeleni vrt drugega bloka.Varovati: urbanistièni koncept celote: parkirišèe, vrt, park, notran-jo odprto fasado odprtih balkonov, zunanjo polno fasado, stopnišèno vertikalo.

Maribor

Danilo Fürst industrijsko mestoKidrièevo1947-49

Prvo industrijsko mesto pri nas. Administrativni objekt je izrazitomonumentalno zasnovan (kvalitetno oblikovanje tlakov in stropov v notranjosti, uporaba bordo rdeèega ometa na fasadnihdetajlih). Menza in stanovanjsko naselje sta v neposredni bli`ini.Opušèeni industrijski objekti so veèinoma v slabem stanju.Administrativni objekt je bil v zadnjem èasu dele`en predelavinterierja, prav tako menza, sicer pa sta dobro ohranjena. Šèiti najse urbanistièni koncept, konstrukcijska zasnova opušèenih industrijskih objektov in administrativni objekt, odstrani pa naj sepred leti postavljen monta`ni strop v menzi. Danes zanemarjeniprostor bivše industrije nudi izreden potencial v smisluzgodovinsko - tehnološkega parka.

Ivan Kocmut zgornja postaja pohorske `iènice in Hotel BellevuePohorje1955-58

Gradnja pohorske `iènice je del celovite študije regulacije Pohorja.Kompleks predstavlja moderno zasnovo razliènih volumnov naslemenu, oble~enih v leseno oblogo ali kamen. Osrednji elementzasnove je steklen gostinski objekt pod strmo dvokapno streho, kise ve`e na volumen postaje vzpenjaèe.Pomembni so vsi gabariti in èlenjenost posameznih elementov kottudi vsi uporabljeni materiali - les, kamen, transparentno stekloter vrašèenost celote v naravni passepartout. Stanje: objekt je ogro`en, spodnja postaja vzpenjaèe je `eneuspešno prenovljena. Varstveni re`im: varovati je potrebno celoto in jo obnoviti vizvornem stanju.

juga. Varovati: urbanistièno zasnovo - zelene medprostore in objekte kot celoto - brez zapiranja strešnih vencev in zastekljevanjabalkonov.

35

Milan Èernigojkolodvor

Partizanska 50Maribor

1954

Stavba je pomembna z urbanistiènega in arhitekturnega vidika.Gre za monumentalen objekt, ki obvladuje širši kontekst`elezniške postaje vzdol` centralne mestne prometnice -Partizanske ceste. Obenem zakljuèuje os Razlagove ulice, ki zrazširitvijo v park formira in kultivira potrebni prostor predpostajo.Kolodvor je zanimiv in poseben zaradi èlenjenosti svojih volum-nov. Linearna zasnova stavbe kolodvora sledi liniji `elezniškeproge. Celoten sklop razliènih volumnov je razlo`en vzporedno sprogo in osredinjen z vertikalo - stolpom-uro. Linearni zasnovistavbnih volumnov halla, uprave in nadstrešnice sledijo tudi èlenitve nivojev. Sam prostor halla je zasnovan kot velika avla zbazilikalno svetlobo.Nadstrešnica pred kolodvorom je subtilno pripeta na volumenhalla in ustvarja prvi plan, ki v merilu èloveka povezuje kompozi-cijo višjih objektov v ozadju.Stanje: je relativno dobro. Potrebno bi bilo natanèno preuèitiprvotno stanje in primerno ukrepati. Nakljuèno so dodaniposamezni kioski, ki v objekt ne sodijo, in reklamni napis nastolpu.Varstveni re`im: varuje se širši kontekst objekta in celoten sklopvseh volumnov. Varuje se notranji prostor halla.Odstraniti bi bilo potrebno zaèasne objekte - kioske in reklamnenapise.

36

Branko Kocmut Višja ekonomskokomercialna šola

Razlagova 14Maribor

1960-62

Stavba Višje ekonomske šole na inovativen naèin oblikuje zelenivogal med Prešernovo in Razlagovo ulico. Prostoru, ki se stopnièasto spušèa proti vogalu, dominira konzolni volumenglavne predavalnice nad vhodom v objekt. Parter neodvisno dihaokoli vogala, dinamika volumna predavalnice nakazuje lego vhoda.Tlorisna zasnova naniza na splošni blok (hodnik in uèilnice) tripredavalnice - glavno proti zahodu in stranski proti vzhodu.Èlenjenost stavbnega bloka uravnote`a polna fasada glavne predavalnice, katere edini poudarek je konzolni balkon.Glavne odlike objekta so: - jasen koncept- razmerje med zunanjimi ambienti - prazno in volumni - polno- glavni vhod s predavalnicoStanje: je relativno dobro, potrebna so manjša obnovitvena dela,notranja oprema je le delno ohranjenaVarstveni re`im: varovati je potrebno celoto - zunanji ambient,fasado in vse notranje javne prostore.

37

Rudi Zupan Restavracija CenterPrešernova 8Maribor1960-62

Minimalistièna modernistièna zasnova v urbanem kontekstu.Masiven okvir z gladko kamnito oblogo le`i kot veliko okno,odprto na obe strani - sosednji park in notranje dvorišèe - naprostem zasteklenem pritlièju. Objekt zakljuèuje urbani vogalPrešernove in odpira prehod v sodobno parkovno zasnovan vogalob Visoki ekonomski šoli. S svojo pozicijo in volumnom obvladujePrešernovo ulico. Varovati je potrebno enotno stekleno pritlièje intransparentno eta`o z enotnim programom javnega znaèaja.

Milan Èernigoj Milan Pogorevcstanovanjski blokPartizanska 15Maribor1961-64

Jasen koncept po vzoru Unite d'habitation Le Corbusiera. Lahkoga primerjamo s Kozolcem ali Zadru`no zvezo v Ljubljani.Volumen konzolno lebdi nad steklenim trgovskim pritlièjem.Glavna fasada ob Cankarjevi ulici je èlenjena z mre`o brisse-soleilov, stranski fasadi sta polni. Ob Partizanski se formira manjša piazetta, ki ne upošteva konteksta Partizanske ulice. Vbloku so prva dvoeta`na stanovanja v Mariboru.Varujejo se vsi našteti parametri.

Borut Peèenko Vlado Emeršiè stanovanjski blokKersnikova ulicaMaribor1963-1964

Racionalna tlorisna zasnova objekta, ki obvladuje vogal kareja.Fasada je èlenjena s prostorskimi elementi okvirjev konzolnihbalkonov. Zgornja eta`a je umaknjena, tako da spodnji volumenlovi višinske gabarite sosednjih objektov. Varujejo se vsi naštetiparametri.

Borut Peèenko Trgovska hiša KvikGosposka ulicaMaribor1968-69

Introvertiran volumen trgovske hiše se vklaplja v staro mestnojedro z elementom èlenjene dvokapne strehe. Tudi struktura fasadnega plašèa poudarja logiko èlenjene strehe. Inovativnaobdelava fasadne obloge in okenskih elementov - izlo`b. Varuje se celota.

Boris Pipantribuna Športnegaparka BranikMladinska ulicaMaribor1960-65

Tribuna spada v sam vrh slovenske in`enirske arhitekture.Konstrukcija je na izviren naèin sestavljena iz nosilnega dvoèlen-skega `elezobetonskega loka, ki je rahlo nagnjen naprej, zadnji,manjši lok pa poèiva na stebrih. Med obema deloma so napetejeklene vrvi, ki nosijo ploèevinaste strešne plošèe. Osnovne prvineso èista uporaba konstrukcijskih elementov, drzna razpetina lokain šotorska konstrukcija strehe. Varovati je potrebno celoto in poglede na tribuno.

38

Borut PeèenkoTrgovska hiša Ve-Ma

Gosposka 22Maribor

1965-68

Stavba oblikuje vogal Gosposke in Jurèièeve in se prilagaja volumnu sosednjih objektov. Blagovnica Ve-Ma predstavlja èist,modernistièen, artikuliran vogal, vpet v historièni kontekstGosposke ulice. Pritlièje je popolnoma stekleno. Nošena fasadaobeh eta` konzolno lebdi nad njim. Sestavljena je iz vertikalnihpasov poliranega kamna in steklenih površin z inox polnili. Principneodvisnega fasadnega plašèa poudarja vidno vijaèenje kamnitihplošè in odprt vogalni zakljuèek obeh ploskev. Objekt je danes vdobrem stanju, varovati je potrebno transparentno pritlièje in vsenaštete parametre.

39

Novo Mesto

Franc Cacakkopališ~eNjivice 33Radeèe1955-56

Neokrnjena narava, poboèje nad papirnico Radeèe, predstavljaprostorski okvir zasnove. Kamniti zidovi uokvirjajo dve plošèadi zvelikim in malim bazenom. Nanje se pripenjajo ostali elementikompozicije kompleksa: pergola, streha nad barom in najpomem-bnejši - vstopni objekt. Le-ta je zasnovan kot okvir z odprto prednjo in lameliranima stranskima fasadama. V zadnjem delu jepopolnoma prislonjen na teren, na mestu vstopa v kompleks pakonzolno, z velikim oknom pogleda nad bazen - proti drugi stranidoline. Varuje se celota.

Marjan Lapajne Motel OtoèecOtoèec pri Novem mestu1966-67

Prostostojeèi objekti motela Otoèec so razporejeni v gozdièu nadglavno cesto. Konzolni balkoni, ki lebdijo nad poševnino hriba,boène opeène stene in enostavna blaga dvokapnica so osnovniprepoznavni elementi zasnove. Varovati objekte in zelene površine kot celoto.

Mirko Kajzelj Stane Kovi~ Osnovna šola na GrmuTrdinova 7Novo mesto1969-71

Razgiban dvoeta`ni tloris okoli vstopnega volumna halla ustvarjazanimiv zunanji prostor pred uèilnicami. Prerez omogoèa dvostransko osvetlitev uèilnic.Varuje se èlenjenost tlorisa, monta`na lesena polnila fasade z okniin oblikovane nadstrešnice.

40

Celje

Janez Trenz Franc Šmidt Ciril Pogaènik urbanizem mesta VelenjeVelenje1956-59

Podroèje mesta je conirano na dva dela. Prete`no upravni del jeorganiziran med vedutno cesto gradu in reko, stanovanjski pa zareko. Vsak se podreja svoji geometriji. Upravne zgradbe definirajoglavni trg in so posebno oblikovane. Stanovanjske zgradbe sopostavljene v posamezne sklope enakih volumnov, po veèini prostostojeèih objektov vertikalnega ali horizontalnega znaèaja, zmoènim modernistiènim znaèajem: jasna volumska zasnova,ravne strehe, geometrizirane gladke fasade.

Aljoša Aljanèièupravna stavba premogovnika Rudarska 6Velenje1959

Najdoslednejša izpeljava Le Corbusierove sintakse Pet toèk. Masavolumna je dvignjena nad zemljo, pritljièje je pretoèno in prehod-no. Edini dotik z zemljo je vhodni stekleni kubus s stopnišèem.Neodvisnost konstrukcije in delilnih sten, svobodna fasada spoudarjenim fenetre en longueur - horizontalnim oknom in ravnastreha, sicer brez vrta. Varujejo naj se našteti parametri.

Oton Gaspari Kulturni domTitov trg 4Velenje1959

Osnovni volumen je zasnovan izrazito usmerjeno, nanj pa sepripenja še nekaj manjših. Z vstopno fasado se objekt odpira naglavni trg, kjer igra fasada vlogo perspektiviène slikarsko obliko-vane kulise. S severno, izrazno anonimno administrativno fasado,se odpira proti potoku. Kvalitetno oblikovani sta še stranski stop-nišèi in grafika stranskih fasad. Varuje se celota.

Edvard Ravnikar bankaPrešernova 27Celje1961-62

V tlorisu racionalno zasnovan objekt se z oblikovanjem volumnain strehe povsem podreja danemu grajenemu okolju. Znaèilno jereliefno strukturiranje betona in poudarjanje nosilne konstrukcijena fasadi.Danes je stavba predvsem v notranjosti preoblikovana.Šèitijo naj se oblikovanje strehe in avtorsko prepoznavni fasadnielementi.

Janez Trenz Karlo Hus obèinska stavbaTitov trg 1Velenje1959

Umestitev stavbe nadzoruje glavni trg. Vhodni stekleni sprejemniprostor povezuje kompaktna volumna, upravno stavbo inskupšèinsko dvorano z velikim vboèenim oknom v enotno kom-pozicijo. Univerzalni fasadni ritem vertikalnih elementov in horizontalnih polnil z okni dosledno zapolnjuje obe glavni fasadi. Varuje se celota.

41

Stanko Kristltrgovsko -

stanovanjski blokŠaleška 19

Prešernova 10Velenje

1960-63

Objekt je umešèen vzdol` pomembne mestne vpadnice. Izrazitahorizontalna zasnova in predprostor dodatno poudarjata urbaniznaèaj okolja. Zasnova objekta temelji na vertikalnem slojenju razliènih celot:transparentno pritlièje z betonskim stebrišèem, visoka in jasnoizra`ena konstrukcijska betonska plošèa, na kateri stoji kompaktenštirinadstropen opeèni volumen. Toga eta`na betonska plošèaomogoèa spremembo principa konstrukcijskega sistema iz gobastih betonskih stebrov pritlièja v klasièno konstrukcijo nosilnefasade in zidov stanovanjskega volumna. Strukturo eta`ne plošèenakazujejo vidni preèni nosilci, ki se s celotnim prerezom prebijejo na fasado. Stanovanja so razvršèena okrog treh stopnišèna dvorišèni fasadi. Nosilna fasada in nosilni zidovi, ki potekajovzdol`no po sredini objekta, doloèajo razvrstitev stanovanj in njihovo notranjo organizacijo.Zasnova fasad je diametralno razlièna. Ulièno fasado zaznamujeritem vertikalnih okenskih in opeènih pasov, ki jih zgoraj povezujevenec z odprtinami za zraèenje strehe. Zadnja fasada je izrazitografièno obravnavana. Povezuje abstraktno kompozicijo razliènovelikih okenskih odprtin, zveznih vertikalnih pasov, plastiènoizmaknjenih, enostransko usmerjenih francoskih oken inprezraèevalnih re`. Zakljuèka stavbe definirata para gobastih nosil-cev, ki prosto stojita izven steklene opne.Stanje: objekt je bil `e delno obnovljen. Temni leseni okenskiokvirji so bili zamenjani z belimi, plastiènimi. Vidni beton je pre-barvan s sivo barvo. Na ju`ni strani pritli~ja so kovinska lamelnasenèila. Delitev trgovskega dela v veè enot in uporaba zaves zazastiranje onemogo~a osnovno idejo transparentnega pritli~ja.Klinker obloga postopoma odstopa in jo bo potrebno zamenjati.Varstveni re`im: objekt se varuje kot prostostojeèa zakljuèenacelota. Pritlièni prostor se poskuša ohraniti transparenten inrazmeroma nedeljen. Dozidava novih nadstreškov ni mogoèa.Fasado se obnovi v skladu z obstojeèimi materiali in barvami.Enake zahteve veljajo tudi za druga dva skoraj enaka trgovsko -stanovanjska objekta istega arhitekta, ki se od predstavljenega razlikujeta le po obdelavi fasade - klinker opeka je zamenjana sklasiènim ometom (Prešernova c. 10).

Vinko Glanz obèinska stavbaTrg Edvarda Kardelja1Nova Gorica1948-55

42

Jo`e PlatnerbolnicaCankarjeva 4Se`ana1948-54

Odlikuje jo odlièna postavitev v prostor na poboèju in izjemnazunanja ureditev. Preplet enostavnega volumna bolniških sob, kise po celotni ju`ni fasadi balkonsko odpira in kro`no zakljuèe-nega vhodno-administrativnega volumna. Kompozicija volumnovustvarja niz uporabnih in kvalitetnih prostorov, ki gradirajo ponamembnosti.Varuje se celota objekta in krajinske ureditve.

Edvard Ravnikar stanovanjski blokiKidrièeva 29-34Nova Gorica1948

Šest blokov ob Kidrièevi udejanja Ravnikarjev urbanistièni konceptNove Gorice kot modernega mesta objektov v zelenju. Pozicija blo-kov pravokotno na Kidrièevo vzpostavlja zeleni prospekt in obenemvelike zelene površine med objekti. Poševni strešni zakljuèki dajejoblokom specifièno identiteto in obenem poudarjajo višino stavbne-ga volumna proti glavni ulici. Kljub preprostemu videzu so stavbnemase subtilno artikulirane. Plitvi zamiki na severni, polni fasadi, seodra`ajo na ju`ni, odprti strani, kot razmerje med polnim zidom invelikimi loggiami. Varovati je potrebno urbanistièno zasnovo,odprte zelene medprostore in ju`ne fasade.

Nova Gorica

Edvard Ravnikar urbanizem mesta Nova Gorica (delno izveden projekt)Nova Gorica1947-51

Zasnova Nove Gorice vzpostavi osrednjo os mesta v smeri smeri J-S - s pogledom proti Sveti gori. Ortogonalna shema mesta moderne s prostostojeèimi objekti v zelenju je danes èitljiva le šena lokaciji Ravnikarjevih šestih blokov ob Kidrièevi. Osrednji prostor mesta - trg (Travnik) je zasnovan v izteku edine mestnediagonale - Erjavèeve ulice, historiène povezave s staro Gorico. Varovati je smiselno izvorni ortogonalni princip izgradnje mestaprostostojeèih objektov v zelenju, brez vogalov in obuliène pozidave.

Z urbanistiènega vidika definira severno stranico osrednjegajavnega prostora Nove Gorice - Travnika (na seèišèu dveh najpomembnejših osi mesta - Kidrièeve in Erjavèeve ulice).Stavba izstopa z dimenzijo polne fasade nad arkadnim hodnikom.Vhod oznaèuje monumentalen portal s skulpturami. Za njim senahaja obèinska dvorana. Pomembni so mediteransko artikuliranielementi pergol in nizkih prizidkov ob dvorani, na zadnji fasadiobjekta. Varuje se celota.

Jo`e Pleènik `upnijska cerkev Ponikve Slap ob Idrijci1948-51 1954-58

Prenova stare po`gane cerkve. Pleènik je zamenjal lego glavnegaoltarja in obrnil cerkev proti vasi. Dodal je vhodno loggio in novmanjši zvonik. Sleme strehe je postavil poèez in tako osredinilprostor. V obdelavi zunanje fasade je viden rob med starim innovo intervencijo. Objekt se varuje kot prostorska celota.

43

Bo`idar Gvardijanèiè bencinska èrpalkaSe`ana1953

Objekt je postavljen ob regionalno cesto Ljubljana - Trst, v osivhoda v `elezniško postajo. Kompleksna zasnova objekta temelji nadosledno izpeljani strehi, kontinuirani armiranobetonski plošèi, kise v smeri konzole tanjša. Tektonski uèinek zmanjšuje podpornibetnonski okvir, ki ima vertikalni stranici rahlo nagnjeni glede naravnino strehe in tal. Strešna plošèa se asimetrièno razširi na vzhodin s kamnitim zidom (zašèita pred burjo) tvori vhodni pred- prostor. Varuje se objekt v celoti. Lahko se spremeni program.

Vinko Glanz spomenikCesta IX. KorpusaSolkan1954

Linijska zasnova pergole ob cesti kot geometrièna osnovaparkovne ureditve za njo s centralno postavljenim kubusom izštirih lokov predstavlja urbani passepartout spomeniku padlimavtorja Zdenka Kalina. Varuje se celota.

Josip Didek vinska kletDobrovo v Goriških Brdih1959

Prvotno zasnovo kompleksa so sestavljale podzemne kleti, izvedenekot niz obokanih prostorov z veznim hodnikom v dveh eta`ah inokrogli stolp z vgrajenimi betonskimi cisternami. Okrogli stolp kotproizvodna vinska klet, kjer poteka celoten proces predelave grozdja, omogoèa pregleden tehnološki proces. V tistem èasu jekompleks predstavljal zgled za tovrstne objekte pri nas. Specifiènaradialna zasnova je racionalna in funkcionalna shema programa, kitudi z zunanjo pojavnostjo oznaèuje svojo vsebino. Varuje naj sevedute in volumen stolpa ter notranji prostor stolpa in obokanihpodzemnih skladišè.

Svetozar Kri`aj vrstne hišeVipava1960-61

V polkro`nem nizu razvršèene vrstne hiše sledijo logiki regionalnegradnje - zaprta zunanja fasada in z zunanjimi stopnišèi razgibananotranja stran oblikujeta moderen objekt, ki se s èlenjeno strukturo nevsiljivo pripenja na rob starega dela Vipave. Varujenaj se celoto.

Marko Šlajmerrazgledni stolp

Gonjaèe v Brdih1961

Enostavnost in konstruktivna drznost kot dve izmed osnovnihprvin moderne arhitekture odlikujeta minimalistièno rešitev stolpa. Sestavljen je iz dveh vertikal - konstruktivnega konzolnegabetonskega stopnišèa in betonske vertikale s štirimi okroglimiplošèadmi, ki ponujajo razgled na pokrajino Goriških Brd. Varuje naj se celota - modernistièni objekt v krajini.

Svetozar Kri`aj kinodvoranaTrg nove slovenskevlade 1Ajdovšèina1964-65

Èista stavbna masa dvorane s hallom je vpeta v rašèen konteksthistoriènih zidov. Dvorana kot polno in hall kot prazno. Prostorhalla ustvarjajo betonski okvirji, ki strukturirajo polno vhodnofasado s tremi okni in tankimi re`ami. Hall se z velikim oknomodpira proti jugu. Varuje naj se celota in kontekst objekta.

44

Svetozar Kri`aj letno kopališèe

PolicaAjdovšèina

1961-64

Objekt letnega kopališèa definira severovzhodni vogal kompleksakot poln zid navzven in navznoter kot odprt arkadni hodnik zznaèilnimi loènimi zakljuèki. Èista zasnova ritma arkad s svojodimenzijo predstavlja primeren okvir naravnega zaledja kopališèa.V enakomernem ritmu lo~nih arkad predstavljajo programsko inoblikovno izjemo - vstopni del z garderobami, trg - bife v vogaluin sanitarije na zakljuèku niza.Objekt je v zelo slabem stanju, del hodnika je pozidan, preno-vitvena dela potekajo brez nadzora. Preveriti je potrebno izvornostanje in varovati kompleks kot kvalitetno celoto.

45

Kamilo Kolariè trgovska hišaBevkov trg 6Nova Gorica1968-70

Nad prostim steklenim pritlièjem le`i na rastru betonskih okvirjevstavbna masa prve eta`e. Okvir fasade prvega nadstropja iz rjavegaklinkerja se razpira na vogalih. Okenske odprtine so oblikovane spoševnimi betonskimi senèili. Nad nadstropjem lebdi ravna strehaz znaèilnimi venci. Objekt je `e preurejen, varuje se transparencapritlièja in integralnost fasade prvega nadstropja.

Peter Kerševan blagovna hišaIdrija1969-71

Volumen blagovne hiše lebdi nad transparentnim pritlièjem, ki jeèlenjeno z znaèilnim horizontalnim vencem. Trd stavbni volumense nad parterjem zmehèa s poudarjeno horizontalno eta`o zzaobljenimi vogali.

Janez Lajovic Hotel KaninLedina 9Bovec1969-73

Hotel Kanin je postavljen na najlepši jugovzhodni rob Bovca znamenom, da bi o`je jedro naselja z njim dokonèno omejili. Ju`nitrakt z restavracijo v pritlièju in severni trakt s sobami do tal, podkotom 30 stopinj oklepata glavno, veènadstropno ve`o. Ta se venem delu odpira v plavalni bazen, pokrit s stekleno streho, vdrugem pa je - enako kot sobe - odprta proti soncu, travniku inpoljem, ki se spušèajo proti Soèi. Strešine stavbe, v katere sovrezane terase pred hotelskimi sobami, sledijo strminam okoliškihgora in se v veè pogledih z njimi skoraj povsem pokrivajo. Hotel jebil l. 1995 kvalitetno obnovljen in je njegovo osnovno obliko inbarvni vtis ter vse skupne prostore vredno ohraniti v današnjemstanju.

Edo Mihevc stanovanjski stolpièPristaniška 43aKoper1960

Edo Mihevc stanovanjski stolpièiVojkovo nabre`jeKoper1960

Niz stanovanjskih objektov v zelenju sledi naravnemu in kul-turnemu izroèilu okolja. Kontekst je vzpostavljen z vgrajevanjemtradicionalnih arhitekturnih elementov, materialov in barv.Pahljaèast tloris je izredno funkcionalen. Centralno stopnišèe jeosvetljeno z vertikalno, naravno svetlobo. Objekti so dobroohranjeni. Šèiti naj se urbanistièna zasnova, princip skupnegastopnišèa v notranjosti in zunanji izgled.

Tlorisno in konstrukcijsko izredno èist objekt s prostim pritlièjemna stebrih in dvema stanovanjskima stolpoma rdeèe barvezakljuèujejo avtorsko prepoznavni strešni prefabricirani elementi.Objekt je dobro ohranjen, šèiti naj se kot celota.

46

Edo Mihevc poèitniško naseljeStrunjan 148Strunjan1959-60

Naselje bungalovov v Strunjanu uvršèamo med najbolj uspeleprimere regionalne in hkrati avtorsko prepoznavne arhitekture vSloveniji. Arhitekturni kompleks se prilagaja naravnemu in kulturnemu kontekstu okolja, pri tem pa zavestno sledifunkcionalnemu oblikovanju zunanjega in notranjega prostora.Gre za arhitekturno miniaturo, zraslo z avtohtonim prostorom vnedeljivo celoto. Osnova urbanistiène ureditve je spalna enota vobliki èrke L. Z zrcaljenjem in ortogonalno mozaièno kompozicijoosnovnih enot dobimo sistem neformalnih zalivov. Poudariti je treba izrazito humano merilo volumnov, ki s svojovišino P+1 komaj dosegajo višino borovcev v neposredni okolici.Streha ima tradicionalen naklon 22,5º, ki so ga uporabljali `e vBeneški republiki. Povezovalni element zunanjosti objektov sokonzolne armiranobetonske stopnice in svetila, ki se na eni stranivpenjajo v sistem ograje, na drugi pa se ve`ejo na fasado hiše.Skrbno izbrani barvni odtenki fasad v sencah borovcev ustvarjajov kombinaciji z razgibano kompozicijo volumnov vzpodbudnovzdušje nakljuènega. Objekti so dobro vzdr`evani. Ohranja naj secelota naravnega in grajenega okolja.

Edo Mihevc turistièno naseljeLucija1959-1962

Enonadstropne, tlorisno razgibane stanovanjske enote so subtilnoumešèene v krajinsko obèutljivo okolje. Avtorsko prepoznavni ele-menti so oblikovane stopnice in zunanja razsvetljava. Naselje jeprete`no dobro ohranjeno. Šèiti naj se urbanistièna in arhitektur-na zasnova.

Koper

47

Edo MihevcOsnovna šola Pinka Toma`ièaCesta Z. PerelloGodina1Koper1962

V urbanistiènem smislu predstavlja šola edini primer paviljonsketransparentne gradnje na obmoèju Bonifike med starim jedromKopra in Semedelo. Posebno kvaliteto predstavlja njen odnos medpolnimi volumni in praznim, zelenim prostorom.Ortogonalni volumen zgradbe je v celoti dvignjen od tal, s temustvarja transparentnost pritlièja in dva zelena atrija s komunikacijami. Stavba je zaradi posedanja terena potrebnaobnove, ohraniti je potrebno vse naštete parametre in konstruktivno logiko oblikovanja fasade.

48

Tujina

Edvard Ravnikar grobišèe internirancevRabHrvaška1953

Z odmikom od figuralike je Ravnikar v primeru grobišèa na Rabuspremenil zakoreninjene predstave o spomenikih. Arhitekt naspopelje v spomin tako, da oblikuje pot obele`ja in ne telospomenika, kar se ve`e na kubistièno pojmovanje umetnosti.Razgradnja klasièno pojmovanega spomenika v strukturno mre`omesta mrtvih zahteva od obiskovalca fizièni in miselni proces vèasu in prostoru. V bistvu gre za poetiko razkroja kamnitega zidukot simbolne meje med `ivljenjem in smrtjo vtkano v konteksttradicije kamnitih ograd primorja. Izrazita linearna zasnova osred-nje poti se konèuje z razširitvijo (trg) in slokim obeliskom, ki jelociran v osi najni`je toèke zaledja. Ob poti so linearno vzporednoin preèno nanizane plošèe z imeni `rtev. Na levi strani, ob koncupoti so ostanki naselbine, ki na naèin arheoloških najdb opozarjajona izjemnost svojega prièevanja. Osrednje mesto naselbine zavze-ma kamnita lopa z `arami ter s podobo (mozaik Marija Preglja)na simbolnem oltarju. Opozoriti velja na izredno skrbno izdelanedetajle (vhodna vrata, tlaki, struktura zidu) ter na izrazito igropre`emanja klasiènega in modrnega arhitekturnega izroèila. Danes je grobišèe zaraslo z izbranim mediteranskim zelenjem, kibujno prerašèa naèrtovano geometrijsko strukturo in zastiraprvotne poglede na morje. Šèiti naj se kompleks kot celota z vsemidetajli in materiali.

Horizontalen objekt spaja dva razlièna stavbna niza v dominantenvogal. Nad enotnim transparentnim pritlièjem lebdi osrednji volumen. Zamejujejo ga trije horizontalni pasovi fasadnega plašèaiz kamnite obloge, ki je loèen od nosilne konstrukcije. Sistemzamikov fasadnih pasov èleni fasado v razgibano prostorskomre`o polnih ploskev s svetlobnimi cezurami in poudarja njeno netektonskost. Prosta zasnova tlorisa omogoèa fleksibilno izrabo.Vogal je dematerializiran z velikim oknom.Šèitijo naj se izpostavljeni parametri.

Milan Miheliè veleblagovnicaNovi SadSrbija1968-72

49

Konstrukcijska zasnova hiše èleni izèišèen notranji prostor zosrednjim pasom vertikalnih komunikacij. Betonski stebri pritlièjakot motiv arkad formirajo zunanji prostor ulice. Oblikovnopoudarjena je sprememba konstrukcijskega materiala med pritliè-jem - beton in višjimi nadstropji - jeklo. Obešena fasada s svojoèlenitvijo sledi sistemu konstrukcije. Varuje naj se celota.

Milan Miheliè veleblagovnicaOsijekHrvaška1963-67

Masa kulturnega doma je vpeta med dva obstojeèa objekta.Koncept tlorisa gradi na principu polno-prazno, izhajajoè izfunkcionalne organizacije prostora. Temu sledi tudi logika fasadnestrukture z umaknjenim vhodom. Odprt prostor vhodnega foyerjase prelije v prvo nadstropje in izteèe v veliko svetlobno odprtinonad vhodom. Varuje se celota.

Edo Mihevc Slovenski kulturni domTrstItalija1951-1964

Plastièno oblikovane mase posameznih dvoran povezujerazgibana plošèad, ki se naslanja na promenado ob Vardarju inodpira na novi del mesta. Središèno orientirani svobodni volumniprehajajo v ortogonalno strukturo, s katero se vpenjajo v obsto-jeèe stavbno tkivo. Poenotena obdelava vseh površin volumnov,vkljuèno s strehami, poudarja posebnost vsebine s skulpturnimpristopom. Varuje naj se celota.

Štefan Kacin Jurij PrincesBogdan SpindlerMarjan Uršiè kulturni centerSkopjeMakedonija1969-1978

50

Predstavitev objektov glede na letnico nastankastr.

14

26sb

1957

1957-59

14

30

av nksb

sb nk rp

1958-61

1958-60

29

40

nk rpsb1958-60

1959

43nk1959

34sb nk jp1954-55

11

29

av nksb

sb rp

1954-55

1954

12

34

av nksb

sb nk

1954-58

1955-58

13sb nk1955-57

29

29

rp

rp

sb1955-58

1955

12

12

nksb1955-57

1955-57

34

39

jp

sb

1955-58

1955-56

12

14

av nksb

sb

1956-59

1956

40

14nk

1956-59

1957

421948-55

42

42

sb

dp

1948-54

1948-58

42sb1948

10

49

1949

1951-64

34

26

nk jp

sb

1952

1952-56

28

10

nk rpsb

sb

1953-59

1953

43

10sb av nk

1953

1953-55

29

48

sb1953

1953

35

12

sb

sb av

1954

1954-58

431954

10

10

avsb

sb

1939-48

1940-53

34

42

sb

sb

1947-49

1947-49

10avsb1947-49

Ljubljana - Center

Ljubljana - Center

Kidrièevo

Nova Gorica

Ljubljana - Center

Nova Gorica

Se`ana

Ponikve

Nova Gorica

Ljubljana - Be`igrad

Trst, Italija

Maribor

Trbovlje

Stra`išèe pri Kranju

Ljubljana - Center

Se`ana

Ljubljana - Center

Draga pri Begunjah

Rab, Hrvaška

Maribor

Ljubljana - Center

Solkan

Maribor

Ljubljana - Center

Jesenice

Ljubljana - Be`igrad

Pohorje

Ljubljana - Center

Kranj

Jesenice

Ljubljana - Viè

Ljubljana - Viè

Maribor

Radeèe

Ljubljana - Viè

Ljubljana - Center

Velenje

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Center

Zagorje

Ljubljana - Center

Kranj

Kranj

Velenje

Dobrovo v Goriških Brdih

promenada v Mestnem parku

Delavski dom - kulturni dom

Osnovna šola Lucijana Seljaka

Direkcija PTT

bencinska èrpalka

poslovna stavba Impex

grobišèe talcev

grobišèe internirancev

kolodvor

Dr`avni zbor

spomenik

stanovanjske stolpnice

Glavna zadru`na zveza

stanovanjski blok

hala A, Gospodarsko razstavišèe

zgornja postaja pohorske `iènice inHotel Bellevue

poslovno stanovanjski blok"Kozolec"

tekstilna šola

`elezniška postaja

vrstne hiše na Mirju

menza v Študentskem naselju

stanovanjski blok “Metuljèek”

kopališèe

stanovanjski blok na Prulah

prenova Kri`ank

urbanizem mesta Velenje

vrstne hiše

Osnovna šola Poljane

Delavski dom - kulturni dom

ÈZP Ljudska pravica

Skupšèina obèine Kranj

Mestna mesnica

upravna stavba premogovnika

vinska klet

Moderna galerija

Fakulteta za metalurgijo

industrijsko mesto

urbanizem mesta Nova Gorica

Republiška uprava

obèinska stavba

bolnica

`upnijska cerkev

stanovanjski bloki

monta`na hiša

Slovenski kulturni dom

Rohrman Stanko

Ravnikar Edvard

Fürst Danilo

Mihevc Edo

Humek Ljubo

@upanèiè Marko, Gaspari Oton

Fürst Danilo

Gaspari Oton

Gvardijanèiè Bo`idar

Ravnikar Edvard

Toma`iè France

Fürst Danilo

Ravnikar Edvard

Rohrman Stanko

Glanz Vinko

Platner Jo`e

Pleènik Jo`e

Mihevc Edo

Ravnikar Edvard

Ravnikar Edvard

Èernigoj Milan

Glanz Vinko

Glanz Vinko

Kocmut Ivan

Medvešèek Emil, Jugovec Oton

Rohrman Stanko

Simèiè Branko

Kocmut Ivan

Mihevc Edo

Navinšek Emil

Pleènik Jo`e

Šlajmer Marko

Štrukelj Ivan

Zupan Rudi

Cacak Franc

Kristl Stanko

Trenz Janez, Šmidt Franc, Pogaènik Ciril

Fürst Danilo

Gaspari Oton

Navinšek Emil

Ravnikar Edvard

Ravnikar Edvard

Šorli Marjan

Aljanèiè Aljoša

Didek Josip

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

Vrhunc Janez

51

str.

1963Ljubljana - Be`igrad

nksb1963-70Ljubljana - Be`igrad

20

20

avsb

sb av nk

1963-70

1963-66

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Be`igrad

32

43sb nk

1964-65

1964-65

Dra`goše

Ajdovšèina

22

20

nksb

sb av nk

1964-65

1964-75

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Center

20sb1964-70Ljubljana - Center

1962

1962-63

1963-66

1963-67

1963-64

43

18

18nk

47

19sb av nk

20

49

nksb

37

20

jpsb

1961-62Kranj

1961-62Celje

1961

1961-62

Gonjaèe v Brdih

Ljubljana - Viè

1962Ljubljana - Center

Koper

Ljubljana - Be`igrad

Šentvid pri Ljubljani

Osijek, Hrvaška

Maribor

16

32

av nksb

sb nk rp

jp

jp

1960-80

1960-61

Ljubljana - Center

Bled

17

18

nksb

nk

1960

1960-62

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Center

371960-62Maribor

37

27sb nk

1961-64

1961-65

Maribor

Podgorica pri Ljubljani

44

31

nksb

sb nk rp

1961-64

1961-62

Ajdovšèina

Kranjska gora

32nk rpsb

40

15

sb

sb av nk

1959

1960-64

Velenje

Ljubljana - Šiška

14

36sb nk jp

1960-63

1960-62

Ljubljana - Viè

Maribor

18

41

nksb

sb nk

1960-65

1960-63

Ljubljana - Viè

Velenje

43

46

nksb

nk

1960-61

1960

Vipava

Koper

46

37

nk

nk jp

1960

1960-65

Koper

Maribor

18av1960-69Ljubljana - Viè

29

40

nk1959-60

1959

Bled

Velenje

46

46

nk

sb nk

1959-60

1959-60

Strunjan

Lucija

hiša na Mirju

Višja ekonomsko komercialna šola

atrijske hiše

trgovsko-stanovanjski blok

vrstne hiše

stanovanjski stolpièi

stanovanjski stolpiè

tribuna športnega parka Branik

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Trg republike

Festivalna dvorana

paviljon Jurèek, Gospodarsko razstavišèe

stanovanjska plomba

Restavracija Center

stanovanjski blok

Jedrski reaktor Jo`ef Štefan

letno kopališèe

Hotel Prisank

banka

banka

razgledni stolp

študentsko naselje blok VIII, IX, X, XIII

poslovna stavba Autocommerce

Osnovna šola Pinka Toma`ièa

Uène delavnice ZGM

vrstne hiše Podgora

veleblagovnica

stanovanjski blok

stanovanjski blok

stolpnici Astra in Commerce z veleblagovnico

atrijske hiše

Tiskarna Mladinska knjiga

Cerkev sv. Lucije

kinodvorana

poslovna stavba Konstrukta

stanovanjsko-poslovni kompleks Ferantov vrt

monta`ne gara`e Triplex A, Triplex B

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

54.

53.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

Èernigoj Milan, Pogorevc Milan

Jugovec Oton

Kri`aj Svetozar

Lajovic Janez

Ravnikar Edvard

Ravnikar Edvard

Šlajmer Marko

Štrukelj Ivan

Gregoriè Miroslav

Mihevc Edo

Sever Savin

Arnautovic Ilija

Miheliè Milan

Peèenko Borut, Emeršiè Vlado

Ravnikar Edvard

Sever Savin

Sever Savin

Sever Savin

Anton Bitenc

Kri`aj Svetozar

Miheliè Milan

Ravnikar Edvard

Sever Savin

Fürst Danilo

Gaspari Oton

Mihevc Edo

Mihevc Edo

Trenz Janez, Hus Karlo

Bonèa Miloš

Jugovec Oton

Kocmut Branko

Kristl Stanko

Kristl Stanko

Kri`aj Svetozar

Mihevc Edo

Mihevc Edo

Pipan Boris

Ravnikar Edvard

Ravnikar Edvard

Spinèiè Ivo

Šlajmer Marko

Gozdno gospodarstvo Bled

Kulturni dom

poèitniško naselje

turistièno naselje

obèinska stavba

trgovska hiša

Zupan Rudi

40sb nk

21

88.

´

Lapajne Marjan

52

str.

Kajzelj Mirko, Koviè Stane

102.

104.

105.

106.

108.

109.

110.

111.

112.

113.

114.

32

23

nk rpsb

nk

1965-70

1965-66

Kranjska gora

Ljubljana - Moste

23

23sb av nk

1965

1965-71

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Viè

23

26

av nksb

sb

1965-70

1965-66

Ljubljana - Moste

Koèevje

33

23

nk rpsb

sb av nk

1965-68

1965-67

Kranj

Ljubljana - Be`igrad

38

24

nk jp

sb

1965-68

1966-67

Maribor

Ljubljana - Center

39

26

nksb

sb nk1966-67

Otoèec pri Novem mestu

Zagorje

251969-73Ljubljana - Šiška

26nk1966-68Trbovlje

24

24

nksb

sb

1967-68

1967-76

Ljubljana - Center

Ljubljana - Center

24

45

nksb1967-68

1968-70

Ljubljana - Be`igrad

Nova Gorica

26

48

nksb1968-69

1968-72

Grosuplje

Novi Sad, Srbija

37

24

jpsb

sb

1968-69

1968-74

Maribor

Ljubljana - Šiška

25

32

nksb

sb nk rp

1968-69

1968-70

Ljubljana - Center

Kranj

25sb

sb

1969-78Ljubljana - Viè

491968-78Skopje, Makedonija

39

45

nksb

sb

1969-71

1969-71

Novo mesto

Idrija

45sb1969-73Bovec

25sb av nk1969-71Ljubljana - Center

32

25

rpsb

sb

1969-72

1969

Kranj

Ljubljana - Center

Osnovna šola Kranjska gora

otroški vrtec Zaj~ja dobrava

stanovanjski blok

stanovanjsko naselje Murgle

stanovanjsko naselje Selo

osnovna šola

Osnovna šola France Prešeren

paviljon C, Gospodarsko razstavišèe

Trgovska hiša Ve-Ma

poslovna stavba Agroprogres

Motel Otoèec

trgovska hiša

Hotel Rudar s trgovskim kompleksom

bencinski servis Petrol

RTV

poslovno-tehnièni center AMZS

trgovska hiša

Motel Grosuplje

veleblagovnica

Trgovska hiša Kvik

stanovanjski kompleks Koseške terase

bencinski servis Petrol

Hotel Creina

cerkev v Kosezah

vila Repotoènik

kulturni center

Osnovna šola na Grmu

blagovna hiša

Hotel Kanin

stanovanjski stolpnici

Trgovska hiša Globus

gara`na hiša na Poljanah

Dobravec-Lajovic Majda

Dobrin Jo`e, Hafner Boštjan

Fürst Danilo

Ivanšek France

Jugovec Oton

Kristl Stanko

Miheliè Milan

Peèenko Borut

Ko`elj Jo`e

Pibernik Anton, Sedej Vladimir

Miheliè Milan

Rihtar Franc

Sever Savin

Kolariè Kamilo

Košak Grega

Miheliè Milan

Peèenko Borut

Pust Viktor

Ravnikar Edvard

Ravnikar Edvard

Anton Bitenc

Jugovec Oton

Kerševan Peter

Lajovic Janez

Miheliè Milan

Ravnikar Edvard

Sever Savin

sb

89.

1966-67

Mušiè Marko, Jegliè Toma`, Kraigher Jernej, Drašler Lojze

Kacin Štefan , Jurij Princes, Bogdan Spindler, Marjan Uršiè

90.

91.

92.

93.

94.

95.

97.

96.

98.

99.

100.

101.

103.

107.

115.

116.

117.

118.

119.

120.

Kregar Jo`e

53

Predstavitev objektov po avtorjihstr.

Aljanèiè Aljoša 40

20sb nk

1959

1963-66

Velenje

Šentvid pri Ljubljani

upravna stavba premogovnika

Arnautovic Ilija vrstne hiše Podgora

Bitenc Anton 32

25

1964-65

1969-73

Dra`goše

Ljubljana - Šiška

Cerkev sv. Lucije

Bitenc Anton cerkev v Kosezah

Bonèa Miloš 15

39

av nksb

sb

1960-64

1955-56

Ljubljana - Šiška

Radeèe

trgovska hiša v Šiški

Cacak Franc kopališèe

Èernigoj Milan 35

37

jpsb

jp

1954

1961-64

Maribor

Maribor

kolodvor

Èernigoj Milan, Pogorevc Milan stanovanjski blok

Didek Josip 43

32

nk

sb nk rp

1959

1965-70

Dobrovo v Goriških Brdih

Kranjska gora

vinska klet

Dobravec-Lajovic Majda Osnovna šola Kranjska gora

Dobrin Jo`e, Hafner Boštjan 23

34

nk

sb

1965-66

1947-49

Ljubljana - Moste

Kidrièevo

otroški vrtec Zaj~ja dobrava

Fürst Danilo industrijsko mesto

Fürst Danilo 10

28sb nk rp

1949

1953-59

Ljubljana - Be`igrad

Stra`išèe pri Kranju

monta`na hiša

Fürst Danilo Osnovna šola Lucijana Seljaka

Fürst Danilo 14

29

nk

nk

1957

1959-60

Ljubljana - Be`igrad

Bled

vrstne hiše

Fürst Danilo Gozdno gospodarstvo Bled

Fürst Danilo 23

10sb

sb

1965

1953

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Center

stanovanjski blok

Gaspari Oton Direkcija PTT

Gaspari Oton 14

40

1957

1959

Ljubljana - Center

Velenje

Osnovna šola Poljane

Gaspari Oton Kulturni dom

Glanz Vinko 42

12sb av

1948-55

1954-58

Nova Gorica

Ljubljana - Center

obèinska stavba

Glanz Vinko Dr`avni zbor

Glanz Vinko 43

18nk

1954

1962

Solkan

Ljubljana - Center

spomenik

Gregoriè Miroslav poslovna stavba Autocommerce

Gvardijanèiè Bo`idar 43

34nk jp

1953

1952

Se`ana

Maribor

bencinska èrpalka

Humek Ljubo promenada v Mestnem parku

Ivanšek France 23

14

av nksb1965-71

1960-63

Ljubljana - Viè

Ljubljana - Viè

stanovanjsko naselje Murgle

Jugovec Oton hiša na Mirju

Jugovec Oton 27

23

nksb

sb av nk

1961-65

1965-70

Podgorica pri Ljubljani

Ljubljana - Moste

Jedrski reaktor Jo`ef Štefan

Jugovec Oton stanovanjsko naselje Selo

Jugovec Oton 25

49

sb1969-78

1968-78

Ljubljana - Viè

Skopje, Makedonija

vila Repotoènik

Kacin Štefan, Jurij Princes, BogdanSpindler, Marjan Uršiè

kulturni center

39sb nk1969-71Novo mestoKajzelj Mirko, Koviè Stane Osnovna šola na Grmu

Kerševan Peter 45

36

sb

sb nk jp

1969-71

1960-62

Idrija

Maribor

blagovna hiša

Kocmut Branko Višja ekonomsko komercialna šola

Kocmut Ivan 34

34

nk jpsb

sb nk

1954-55

1955-58

Maribor

Pohorje

stanovanjske stolpnice in urbanizem

Kocmut Ivan zgornja postaja pohorske `iènice inHotel Bellevue

451968-70Nova GoricaKolariè Kamilo trgovska hiša

Košak Grega 26

24

nksb

sb

1968-69

1966-67

Grosuplje

Ljubljana - Center

Motel Grosuplje

Ko`elj Jo`e poslovna stavba Agroprogres

Kregar Jo`e 26

12

sb

sb av nk

1965-66

1956-59

Koèevje

Ljubljana - Viè

osnovna šola

Kristl Stanko stanovanjski blok na Prulah

Kristl Stanko 18

41

nksb

sb nk

1960-65

1960-63

Ljubljana - Viè

Velenje

atrijske hiše

Kristl Stanko trgovsko-stanovanjski blok

Kristl Stanko 33

43

nk rpsb

sb nk

1965-68

1960-61

Kranj

Vipava

Osnovna šola France Prešeren

Kri`aj Svetozar vrstne hiše

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

9.

8.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

´

54

str.

89.

79.

63.

Kri`aj Svetozar 44

43

nksb

sb nk

1961-64

1964-65

Ajdovšèina

Ajdovšèina

letno kopališèe47.

Kri`aj Svetozar kinodvorana

Lajovic Janez 31

45

nk rpsb

sb

1961-62

1969-73

Kranjska gora

Bovec

Hotel Prisank

Lajovic Janez Hotel Kanin

Lapajne Marjan 39

11

nksb

sb av nk

1966-67

1954-55

Otoèec pri Novem mestu

Ljubljana - Center

Motel Otoèec

Medvešèek Emil, Jugovec Oton Glavna zadru`na zveza

Miheliè Milan 49

22sb nk

1963-67

1964-65

Osijek, Hrvaška

Ljubljana - Be`igrad

veleblagovnica

Miheliè Milan poslovna stavba Konstrukta

Miheliè Milan 23

24

av nksb

sb nk

1965-67

1967-68

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Center

paviljon C, Gospodarsko razstavišèe

Miheliè Milan bencinski servis Petrol

Miheliè Milan 48

25sb av nk

1968-72

1969-71

Novi Sad, Srbija

Ljubljana - Center

veleblagovnica

Miheliè Milan stanovanjski stolpnici

Mihevc Edo 49

10sb av nk

1951-64

1953-55

Trst, Italija

Ljubljana - Center

Slovenski kulturni dom

Mihevc Edo poslovna stavba Impex

Mihevc Edo 13

46

nksb

nk

1955-57

1959-60

Ljubljana - Center

Strunjan

poslovno stanovanjski blok "Kozolec"

Mihevc Edo poèitniško naselje

Mihevc Edo 46

46

nksb

nk

1959-60

1960

Lucija

Koper

turistièno naselje

Mihevc Edo stanovanjski stolpièi

Mihevc Edo 46

47

nk1960

1962

Koper

Koper

stanovanjski stolpiè

Mihevc Edo Osnovna šola Pinka Toma`ièa

Mušiè Marko, Jegliè Toma`, Kraigher Jernej, Drašler Lojze

26nksb1966-67Zagorjetrgovska hiša

Navinšek Emil 29

26

rpsb

sb

1955-58

1957-59

Kranj

Zagorje

Tekstilna šola

Navinšek Emil Delavski dom - kulturni dom

Peèenko Borut 38

37

nk jp

sb jp

1965-68

1968-69

Maribor

Maribor

Trgovska hiša Ve-Ma

Peèenko Borut Trgovska hiša Kvik

Peèenko Borut, Emeršiè Vlado

37

26

jp

jp

sb

nk

1963-64

1966-68

Maribor

Trbovlje

stanovanjski blok

Pibernik Anton, Sedej Vladimir Hotel Rudar s trgovskim kompleksom

Pipan Boris 37

42

nk

sb

1960-65

1948-54

Maribor

Se`ana

tribuna športnega parka Branik

Platner Jo`e bolnica

Pleènik Jo`e 42

14sb

1948-58

1956

Ponikve

Ljubljana - Center

`upnijska cerkev

Pleènik Jo`e prenova Kri`ank

Pust Viktor 24

10

sb

sb av

1968-74

1939-48

Ljubljana - Šiška

Ljubljana - Center

stanovanjski kompleks Koseške terase

Ravnikar Edvard Moderna galerija

Ravnikar Edvard 42

42

sb

sb

1947-49

1948

Nova Gorica

Nova Gorica

urbanizem mesta Nova Gorica

Ravnikar Edvard stanovanjski bloki

Ravnikar Edvard 29

48

sb1953

1953

Draga pri Begunjah

Rab, Hrvaška

grobišèe talcev

Ravnikar Edvard grobišèe internirancev

Ravnikar Edvard 14

30

av nksb

sb nk rp

1958-61

1958-60

Ljubljana - Center

Kranj

ÈZP Ljudska pravica

Ravnikar Edvard Skupšèina obèine Kranj

Ravnikar Edvard 18

16

av

sb nk

rp

1960-69

1960-80

Ljubljana - Viè

Ljubljana-Center

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Ravnikar Edvard Trg republike

Ravnikar Edvard 32

40

nk

nk

sb

av

sb

1961-62

1961-62

Kranj

Celje

banka

Ravnikar Edvard banka

Ravnikar Edvard 20

20av nksb

nk

1963

1964-75

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Center

stanovanjski blok

Ravnikar Edvard stanovanjsko-poslovni kompleks Ferantov vrt

Ravnikar Edvard 25

32nk

sb

sb rp

1968-69

1968-70

Ljubljana - Center

Kranj

bencinski servis Petrol

Ravnikar Edvard Hotel Creina

48.

49.

50.

51.

52.

53.

55.

54.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

90.

91.

92.

93.

str.

Ravnikar Edvard 32

24

rpnksb

sb

1969-72

1967-76

Kranj

Ljubljana - Center

Trgovska hiša Globus

Rihtar Franc RTV

Rohrman Stanko 10

29

avsb

sb rp

1947-49

1954

Ljubljana - Center

Jesenice

Republiška uprava

Rohrman Stanko stanovanjski blok

Rohrman Stanko 29

19

rp

sb av nk

1955

1962-63

Jesenice

Ljubljana - Be`igrad

@elezniška postaja

Sever Savin Uène delavnice ZGM

Sever Savin 21

20

nksb

sb nk

1963-70

1963-70

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Be`igrad

stolpnici Astra in Commerce z veleblagovnico

Sever Savin atrijske hiše

Sever Savin 20

20

av nksb

sb nk

1963-66

1964-70

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Center

Tiskarna Mladinska knjiga

Sever Savin monta`ne gara`e Triplex A, Triplex B

Sever Savin 24

25

nksb

sb

1967-68

1969

Ljubljana - Be`igrad

Ljubljana - Center

poslovno-tehnièni center AMZS

Sever Savin gara`na hiša na Poljanah

Simèiè Branko 12

32

av nksb

sb nk rp

1954-58

1960-61

Ljubljana - Be`igrad

Bled

hala A, Gospodarsko razstavišèe

Spinèiè Ivo Festivalna dvorana

Šlajmer Marko 12

17

nksb

sb nk

1955-57

1960

Ljubljana - Viè

Ljubljana - Be`igrad

vrstne hiše na Mirju

Šlajmer Marko paviljon Jurèek, Gospodarsko razstavišèe

Šlajmer Marko 43

29sb nk rp

1961

1958-60

Gonjaèe v Brdih

Kranj

razgledni stolp

Šorli Marjan Mestna mesnica

Štrukelj Ivan 12

18

1955-57

1961-62

Ljubljana - Viè

Ljubljana - Viè

menza v Študentskem naselju

Štrukelj Ivan študentsko naselje - blok VIII, IX, X, XIII

Toma`iè France 10

40

sb1940-53

1956-59

Ljubljana - Center

Velenje

Fakulteta za metalurgijo

Trenz Janez,Šmidt Franc, Pogaènik Ciril urbanizem mesta Velenje

Trenz Janez, Hus Karlo 40

18

sb1959

1960-62

Velenje

Ljubljana - Center

obèinska stavba

Vrhunc Janez stanovanjska plomba

Zupan Rudi 37

34

nk jp

jp

1960-62

1955-58

Maribor

Maribor

Restavracija Center

Zupan Rudi stanovanjski blok “Metuljèek”

@upanèiè Marko, Gaspari Oton 26sb1952-56TrbovljeDelavski dom - kulturni dom

94.

95.

96.

97.

98.

99.

100.

102.

101.

103.

104.

105.

106.

107.

108.

109.

110.

111.

112.

113.

114.

115.

116.

117.

118.

119.

120.

55

* glej literaturo sb - Stane Bernik; av - Aleš Vodopivec; nk - Nataša Koselj; rp - Robert Potokar; jp - Jelka Pirkovi~, dp - Damjan Prelov{ek

56

Evidentiranje in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture 1945-70 ,

aplikativna raziskava

selekcija in teksti valorizacije:

Tina Gregoriè, u.d.i.a.

mag. Nataša Koselj, u.d.i.a.

Maruša Zorec, u.d.i.a.

recenzent

prof.dr. Stane Bernik

fotografije

Mestni muzej Velenje str.40 (urbanizem Velenja)

Janez KališnikTina Gregoriè, Nataša Koselj, Maruša Zorec

obdelava slikovnega materiala

Matej Hrèek

lektoriranje

Eva Irma Strah, Mateja Stra`ar

oblikovanje

Mina @abnikar

priprava za tisk, tisk

Matformat

julij 2000

Raziskavo in tisk kataloga je omogoèilo

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

- BBeerrnniikk,, SSttaannee: Novejša slovenska arhitektura, Zveza arhitektov Slovenije, Ljubljana, 1968.- BBeerrnniikk,, SSttaannee: Slovenska likovna umetnost 1945-78, Mladinskaknjiga, Ljubljana,1979.- BBeerrnniikk,, SSttaannee -- GGoolloobb,, NNaattaaššaa (ur.): Umetnost na Slovenskem - od prazgodovine do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.- BBrraaddaaèè,, DDaammjjaann -- DDeekklleevvaa,, AAlljjooššaa: Študentsko naselje v Ro`ni dolini, seminarska naloga, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 1997.- BBrraattee,, TToommaa`̀ -- RRaavvnniikkaarr,, VVoojjtteehh: Slovenija - 9 arhitektov,Piranesi, Ljubljana, 1996.- HHrraauusskkyy,, AAnnddrreejj -- KKoo`̀eelljj,, JJaanneezz -- PPrreelloovvššeekk,, DDaammjjaann: PleènikovaSlovenija: vodnik po arhitekturi, Dessa, Ljubljana, 1997.- IIvvaannššeekk,, FFrraannccee (ur.): Hommage a Edvard Ravnikar, samozalo`ba,Ljubljana, 1995.- KKoosseelljj,, NNaattaaššaa: Arhitektura 60-ih let v Sloveniji, AB,Ljubljana,1995.- KKoosseelljj,, NNaattaaššaa: Arhitekt Danilo Fürst, magistrska naloga,Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 1998. - KKrraalljj--PPaavvlloovveecc,, JJaassnnaa: Edo Mihevc, urbanist, arhitekt in obliko-valec 1911-1985, magistrska naloga,Fakulteta za arhitekturo,Ljubljana, 1999.- KKrreeèèiièè,, PPeetteerr: Jo`e Pleènik, DZS, Ljubljana, 1992.- MMaaccddoonnaalldd,, SSuussaann: Modern Matters, English Heritage, Bath, 1996.- PPiirrkkoovviièè,, JJeellkkaa: Izgradnja sodobnega Maribora, Partizanska knjiga,Ljubljana 1982.- PPiirrkkoovviièè,, JJeellkkaa: Osnovni pojmi in zasnova spomeniškega varstva vSloveniji, Vestnik št. XI, Ljubljana, 1993. - PPoottookkaarr,, RRoobbeerrtt: Arhitekturni vodnik - Gorenjska, diplomska naloga, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana,1990.- PPoozzzzeettttoo,, MMaarrkkoo: Pleènikova šola v Ljubljani, Arhitekturni muzej,Ljubljana, 1996.- VVooddooppiivveecc,, AAlleešš: Arhitektura Ljubljane, AB, Ljubljana, 1974.- VVuurrnniikk,, FFrraannccee (ur.): Petdeset let Prešernovih nagrad: 1947-1996,Upravni odbor Prešernovega sklada, Gorenjski muzej, Kranj, 1996.

Literatura