Energetski koncept Slovenije - GZDBK · 24,7 PWh Delež elektrike v FE: ~ 22,7% 20,9 PWh 5.85 PWh....
Transcript of Energetski koncept Slovenije - GZDBK · 24,7 PWh Delež elektrike v FE: ~ 22,7% 20,9 PWh 5.85 PWh....
KAJ NAM PRINAŠA EKS?
Zaslužni prof. dr. Peter Novak
Fakulteta za tehnologije in sisteme Novo mesto.Energotech, Ljubljana
Častni član: IIR, ASHRAE, REHVA, SITHOK, SLOSE, ZITS
Bivšipodpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 1
KAJ NAM PRINAŠA ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJE ?
VSEBINA
• Energetika, posebno elektroenergetika je v revoluciji• Stanje v času sprejemanja EKS:
– v svetu – v Sloveniji
• Obveze do drugih, ki smo jih sprejeli– Pariški sporazum -2015– Energijski – zimski – sveženj EU - 2016
• Cilji za Slovenijo• Energetski koncept in energijske bilance
– Scenariji za bilance– Glavni rezultati
• Moja vizija• Zaključki
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 2
Revolucija v energetiki - vpliv OVESvetovni razvoj:
Rast moči in proizvodnje
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 3
100% in 2015~109 PWh
100%24,7 PWh
Delež elektrike v FE: ~ 22,7%
20,9 PWh
5.85 PWh
Elektroenergetika je v revoluciji
Trije stebri revolucije:• Trg z elektriko v EU:
– Politična odločitev
– Vplivi na razvoj novih kapacitet
– Mednarodno sodelovanje
• Podnebne spremembe in razvoj OVE
– Pritisk na dekarbonizacijo električne proizvodnje
– Pospešen razvoj novih tehnologij
• IKT – IoT in IIoT
– Informacijska tehnologija spreminja trgovanje, upravljanje in razvoj (posebno omrežja)
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 4
Cene elektrike iz OVE brez podpor v ZDA in svetu padajo in se približujejo tržnim cenam elektrike iz fosilnih goriv
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 5
VeterFNE na strehiFNE Si – elektrarneTE
Stanje na Zemlji v času sprejemanja EKS
Planet je v labilnem položaju.
Imamo štiri za energetiko pomembne megatrende
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 6
„živeti dobro v mejah planeta....“ (OZN)
1. Rast prebivalstvaZa prvo milijardo smo potrebovali
12,000 let. Sedaj potrebujemo le
14 let. Ali lahko preživimo v taki
eksponencialni rastih?
2. Emisije TGPKoncntracija 400 ppm CO2
Je bila presežena v letu 2016.
Porast temperature za
1,5°C je dosežena.
Cilj omejitve za 2°C je verjetno
že mimo.
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 7
Letne spremembe zaradi rasti in gnitja rastlin - 6 ppm/a.
„Živeti dobro v mejah planeta .....“ (OZN)
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 8
3.Ekološki odtis
1.7 Earth
?
4.Neenakomeren politični, ekonomski in socialni razvoj
Ali so ti problemi štirje jezdeci apokalipse?smrt,
revščina,
vojna
osvajanje
?
BDP/preb1: 350E/preb1: 115
Stanje v Sloveniji
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 9
Stanje v času sprejemanja EKS, v Sloveniji - 1Ekološki odtis Slovenije 2012 (2016) je prevelik
2016 ?
2015
15,32
20,35
18,85 GDP v 1000 $
(5,0 ?) (-2,6 v 2016 ??)
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 10
Stanje v času sprejemanja EKS, v Sloveniji - 2Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060projekcije prebivalstva po EUROPOP2008 za Slovenijo www.stat.si
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 11
Iz primerjave 2008-2060
vidimo, da bomo imeli 2060
samo še polovico delovno
sposobnih prebivalcev med
18 in 70 letom starosti.
To se mora odražati tudi v
bodočem energetskem
sistemu.
Pri snovanju novega sistema
se moramo vprašati, kdo in
kako bo živel 2050 v
Sioveniji?
Kakšne bodo mobilne in
ekonomske sposobnosti
prebivalstva?
Ali je današnjih 100
GJ/preb,a (~ 28
MWh/preb,a) končne
energije dovolj, preveč ali
premalo?
52 let
Stanje v času sprejemanja EKS, v Sloveniji – 3Strategija dolgoročnega razvoja do 2050 (v sprejemanju): naj bi vsebovala po našem
mnenju le tri indekse: HDI. EF in SDI
C BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=6638950
19/10/2017
1990 Slovenija 2015
0,7660,880
0,944 max Vsi ti porabijo preveč
Potrebni cilj sonaravnega razvoja SI
GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 12
Razvoj v svetu in EKSKolaps v svetu: kakšne bodo posledice?
• Če bo v EU ali na svetu prišlo do kolapsa, potem moramo vedeti, da se za dvomiljonsko skupino ljudi nihče ne bo zanimal ali nam pomagal, kajti ostalih v težavah bo preveč.
• Če bo strategija razvoja Slovenije do leta 2050 sledila smerem razvoja v EU potem lahko zagotovi razvoj približevanje ekološkega odtisa biološkim zmogljivostim (od 5 na 2,4 Gha/preb) in pri tem dvigne SPI od sedanjih o,84 na o,94. Postali bomo okolju in ljudem prijazna dežela.
• Toda to pomeni spremeniti energetiko, kmetijstvo in gozdarstvo tako, da bom vsaj 70 do 80% samozadostni in s tem odporni na kolaps.
To lahko prevedemo v star slovenski pregovor:
„Uzdaj se use i u svoje kljuse“
In do kolapsa bo prej ali slej prišlo. Vsaka živalska vrsta, ki se prekomerno razmnožuje, doseže stanje, ko se njena rast ustavi in število močno zmanjša.
Biologija v naravi ne pozna izjem.
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 13
Stanje v času sprejemanja EKS, v Sloveniji - 4: Mednarodna dogajanja in vplivi na Slovenijo
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 14
A.Pariški sporazum o blaženju podnebnih sprememb, 2015
B. Energijski– zimski - sveženj EU ( v javni razpravi), 2016, ki
obsega:
1. Predlog prenovitve Direktive o notranjem trgu z električno energijo
2. Predlog prenovitve Uredbe o notranjem trgu z električno energijo
3. Predlog Uredbe o pripravljenosti na tveganja v sektorju elektrike in
razveljavitvi Direktive o zanesljivosti o oskrbi z elektriko
4. Predlog prenovitve Direktive o obnovljivih virih energije
5. Predlog revizije Direktive o energetski učinkovitosti
6. Predlog revizije Direktive o energetski učinkovitosti stavb
7. Predlog Uredbe o upravljanju energetske unije
8. Predlog prenovitve ACER Uredbe
Po vsebini smo lahko prepričani, da je točka 7 najpomembnejši del
svežnja, saj pomeni revolucijo v delovanju energetskega sistema.
Nacionalni energetski in podnebni načrti1. Do 1. januarja 2018 in potem vsakih deset let države članice pripravijo in
Komisiji predložijo osnutke celovitih nacionalnih energetskih in
podnebnih načrtov iz člena.
2. Komisija lahko v skladu s členom 28 državam članicam izda priporočila o
osnutkih načrtov. Navedena priporočila vsebujejo zlasti:
a) raven ambicioznosti ciljev in prispevkov z vidika skupnega
doseganja ciljev energetske unije za leto 2030 za OVE in URE;
b) politike in ukrepe, ki se nanašajo na cilje na ravni držav članic in
Unije ter druge politike in ukrepe s potencialnim čezmejnim
pomenom;
c). interakcije med obstoječimi (izvedenimi in načrtovanimi) politikami in
ukrepi, vključenimi v celovite nacionalne energetske in podnebne
načrte v okviru ene razsežnosti in med različnimi razsežnostmi
energetske unije ter doslednost teh politik in ukrepov.
1619/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS
EKS in emisije danes, cilji do 2030Sprejetje EKS in izpolnitev ciljev za zmanjšanje emisij TGP je tesno povezano z
Nacionalnim podnebnim načrtom, ki ga moramo v osnutku pripraviti do konca leta
2017. Postati mora hrbtenica podnebnega načrta.
Kakšne so naše emisije TGP?
Leto 1990 2005 2014 2020 2030 2050
Emisije TGP v Mt CO2ekv 19,88 20,31 16,58 21,3 12,81 4,27
Potrebno zmanjšanje v % ---- ---- +4* -40* 80
Zmanjšanje v Mt CO2ekv 0,00 +0,82 - 8,53 -8,54
Realne emisije ne-ETS v letu 2014 so bile 10,47 Mt.
Na ETS emisije nimamo vpliva (vezane so na nakup kuponov), zmanjšanje ne -ETS
emisij za 15% pa pomeni zmanjšati emisije v široki rabi in prometu za ~1,57 Mt
(-15% od ne ETS) CO2ekv do leta 2030. Zmanjšanje je mogoče na več načinov:
• z manjšo porabe tekočih goriv – nafte in ELKO za ~ 0‚48 Mt/13 let, ali letno
37.000 t/leto nafte ali ekvivalentno drugih goriv.
• Z učinkovito rabo energije
• Z večjim deležem OE*Zmanjšanje ne ETS emisij napram 2005 po dogovoru o delitvi bremen za 15% za Slovenijo (zadnji predlog 2017)
**dovoljeno povečanje z ozirom na leto 2005 (delitev bremen); podatki ARSO 2016
1719/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS
Primarna in končna energija v SI v 2016Struktura oskrbe v Sloveniji 2016 (EBSI 2016) v % in PJ
Struktura končne rabe energije v Sloveniji 2016 (EBSI 2016) % in PJ
Leto 2014 2015 2016* 2017**
TPES 275,1 270,3 275,3 276,6
* ocena; ** napoved
Leto 2014 2015 2016* 2017**
KE 192,0 196,4 196,5 197,1
PE: ÷270 PJ 1:0,74 KE: ~ 200 PJ
275,3 PJ 196,5 PJ
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 18
Okoljski vidiki potrebnih sprememb do 2050zaradi uporabe fosilnih goriv
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 19
Stebri, prioritete in strateški izziv EKS
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 20
Osnovni strebri EKS:
1. Sonaravni razvoj, prilagajanje klimatskim spremembam
2. Zanesljivost oskrbe
3. Konkurenčnost
Prioritete:
1. Energijska učinkovitost
2. Obnovljivi viri energije in drugi nizkoogljični viri (JE?)
3. Napredni energetski sistemi (STRES)
Strateški izzivi:
1. Odločitev o samooskrbi
2. Zmanjšanje fosilnih goriv v prometu
3. Tehnološki razvoj
Scenariji za EKS - MzI 2017
Za dokončanje osnutka EKS, ki je bil v javni razpravi so
bilepotrebne tudi energijske bilance. Za njihovo izdelavo so bili
pripravljeni naslednji scenariji:
1. Referenčni (BAU – RMa)
2. Osnovni dekarbonizacijski s 27% URE (EUCO27SNr)
3. Napredni dekarbonizacijski z 30% URE (EUCO 30SNr).
K temu so bili dodani vsakemu še po 5 podscenarijev (jedrski,
100 elektrike iz OVE, TČ, 100% OVE, elektrifikacija železnic.
Skupaj je izdelanih 13 scenarijev z upoštevanjem tehničnih,
ekonomskih in socialnih posledic posledic posameznega
scenarija na vseh področjih: viri, oskrba, emisije, BDP, stroški
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 21
Zmanjšanje emisij TGP napram 1990
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 22
-90,0
-80,0
-70,0
-60,0
-50,0
-40,0
-30,0
-20,0
-10,0
0,0
10,0
2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050
Referenčni
Osnovni
Napredni
Osnovni OVE
Napredni OVE
Intenzivni OVE
Osnovni OVE-jedrski
Napredni OVE-jedrski
Vir: MzI delovni osnutek, maj 2017
Skupni stroški energetskega sistema v % BDP
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 23
Potrebna vlaganja v sistem skupaj so okoli 500 MEUR/leto, skoraj neodvisno od scenarija
Vir: MzI delovni osnutek, maj 2017
V OVE- jedrski je bila uporabljena za 50 % prenizka cena investicije v novo JE, zato podatki niso relevantni
Letni stroški energije za gospodinjstva v mrd EUR
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 24
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
3,5
4,0
4,5
2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050
Referenčni
Osnovni
Napredni
Osnovni OVE
Napredni OVE
Intenzivni OVE
Osnovni OVE-jedrski
Napredni OVE-jedrski
Vir: MzI delovni osnutek, maj 2017
Neto proizvodnja elektrike v GWh – referenčni
scenarij
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 25
Instalirana moč: ~4500 MW
Vir: MzI delovni osnutek, maj 2017
Prizvodnja elektrike napredni z 30% URE, brez in
z JE v GWh
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 26
0
5000
10000
15000
20000
25000
Ostale OVE
Sončna energija
Vetrna energija
Hidro
Biomasa -odpadkiPlin
Naftni derivati
Trda goriva
Vir: MzI delovni osnutek, maj 2017
Spremembe deleža OVE v scenariju
EUCO30SNr
27
Primer: Procentualni delež OVE po scenariju napredni dekarbonizacijski s 30% povečanjem učinkovite rabe energije. Presečno leto 2030 kaže na delež elektrike iz OVE nad 50% in delež OVE za gretje in hlajenje 38%. Ta scenarij edini odgovarja energetskemu svežnju do 2030
Iz ekonomskih analiz vseh scenarijev sledi, da je potrebno dodatno letno vlaganje okoli 500 MEUR, vse do leta 2050 ne glede na scenarije*, več, kot v primeru osnovnega scenarija.
* Razen 100% OVE
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS
Kakšne so naše realne obveznosti ?
1. Obveznosti do nas samih:
1. Postati energijsko neodvisni v največji možni meri;
2. Postati na področju uporabe OVE tehnološko samostojni;
3. Pridelati nad 70 % potrebne hrane doma;
4. Z gornjimi aktivnostmi zagotoviti skoraj polno zaposlenost.
2. Obveznosti do EU
1. Povečati učinkovitost rabe energije za 30% do 2030;
2. Zmanjšati emisije TGP za 40% do 2030 in za 80% do 2050;
3. Povečati delež OVE na 27% do 2030 in na skoraj 100% do 2050;
4. Zagotoviti sodelovanje v regiji in širše za izpolnitev zahtev.
2819/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS
MOJA VIZIJA EKS SONARAVNI TRANSAKTIVNI ENERGETSKI SISTEM Z OVE (STRES – Sustainable transactive renewable energy system)
1. Vir energije mora biti neomejen in razpoložljiv povsod v Sloveniji;2. Nosilci energije ne smejo povzročati emisij TGP; 3. Energija mora biti na razpolago v vsakem času in v vseh oblikah; 4. Nov energetski sistem mora uporabljati obstoječo infrastrukturo; 5. V prehodnem obdobju morata paralelno delovati oba sistema; 6. Mora biti konkurenčen ob vključevanju v tržno ceno fosilnih goriv
vseh „eksternih“ (nepriznanih) stroškov, ki jih ti povzročajo.
Hrbtenico sistema predstavljajo štirje osnovni nosilni energije: 1. Elektrika iz OVE, 2. Plinasto gorivo – bio-metan 3. Tekoče gorivo – bio-metanol in 4. Trdno gorivo - les (biomasa).
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 29
Na razpolago imamo 2 energijska vira:
1. Sončno obsevanje in
2. Planetarno energijo
Štiri sekundarne energente
Pet tehnologij za pretvarjanje
Štiri končne nosilce energije - energente:
1. Elektriko
2. Metan CH4 (plinsko gorivo)
3. Metanol CH3(OH) (tekoče gorivo)
4. Les (biomasa)
Predzadnja dva nosilca imate en ogljik in štiri
vodike in predstavljata kemično akumulacijo
sončne energije.
Alternativno sta v prehodnem obdobju možna
etanol (C2H3OH in dimetil eter CH3OCH3 (tekoče
gorivo za dizel motorje)
Za sintetični bio-metan potrebujemo:
vodik iz elektrolize vode
ogljik in odpadne biomase
Za metanol:
sintetični bio-metan CH4 in
kisik O2 – ostanek pri elektrolizi vode
ali odpadni CO2
To je sistem z naravnim kroženjem ogljika
EKS za SONARAVNI TRANSAKTIVNI ENERGETSKI SISTEM Z OVE(P. Novak, 1989, 2003, 2015)
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 30
PREDNOSTI1. Omogočen je postopen in popoln prehod na domače obnovljive
vire z uporabo sedanje infrastrukture in njene modernizacije.
2. Omogočen je zvezni prehod v družbo z obtokom ogljika iz
biomase.
3. Omogoča veliko novih delovnih mest za obdobje 30 let.
4. Omogoča uporabo domačih energijskih virov – premoga - za
premagovanje prehodnega stanja
5. Rešuje problem akumulacije sončne elektrike saj imamo kemično
akumulacijo v metanu in metanolu.
6. Omogoča razvoj visokih tehnologij pri pridobivanju, prenosu in
uporabi elektrike iz OVE
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 31
Prioriteta 1
ENERGIJSKA UČINKOVITOST
Cilja do v letu 2030:
• Izboljšati energijsko učinkovitost rabe fosilnih goriv za vsaj 30%, to je zmanjšanje rabe fosilnih goriv za najmanj 20 TWh (~70 PJ) z zamenjavo nad 10 let starih naprav, ki uporabljajo fosilna goriva (kotli za gretje, avtomobili, hladilnike, električne bojlerje itd).
• Energijska sanacija najmanj 30% stavbnega fonda (izolacija stavb, vgradnja TČ)
Cilja do 2050
• Energetska sanacija preostalih 70% stavb
• Zamenjava celotne sedanje flote motornih vozil (osebnih in tovornih) z okolju prijaznimi in energijsko učinkovitimi vozili.
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 32
Prioriteta 2: Nizkoogljični viri: KOLIKO ENERGIJE SONCA,
BIOMASE IN ODPADKOV IMAMO NA RAZPOLAGO?
Razpoložljiva energija sonca v Sloveniji je 84.120 PJ. Okoli 8% od tega se
uporabi za rast biomase ali 6.730 PJ. Rabimo pa 190 PJ KE ali 0,22% od vsega
obsevanja.
V tabeli je podana bilanca organskih snovi po metodologijo Inštituta za
gozdarstvo Slovenije.
Celotna razpoložljiva odpadna biomasa je ocenjena na (suha substanca):
• Odpadki v gozdu: 1,400.000 m3/a ali ~1 050 kt/a
• Negozdna zemljišča: 300.000 m3/a ali ~180 kt/a
• Lesni odpadki: ~510 kt/a
• Žetveni ostanki: 9.135 TJ/a ali 589 kt/a
• Ostali kmetijski ostanki: 193.000 m3/a ali 135 kt/a
• ostanki v sadovnjakih: 33 kt/a
skupaj 2 497 kt/a
Po tej bilanci nam torej manjka še 1250 kt biomase z najmanj 50% ogljika, da bi
dobili potrebno količino ogljika , ki bi ga lahko uporabili za potrebno proizvodnjo
biometana in biometanola v primeru 100% oskrbe iz OVE.
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 33
Prioriteta 3: napredni energetski sistem
1. Nov energetski sitem bo transaktiven, kar pomeni da bodo med seboj povezani vsi proizvajalci (centralni in lokalni), vsi uporabniki, kupci in prodajalci.
2. IoT – internet of things: tok podatkov bo dvosmeren v horizontalni in vertikalni smeri
3. IIoT – industrial internet of things: oprema vseh s senzorji in IT opremo, ki lahko medsebojno komunicira.
4. Stabilnost energetskega sitema (električnega, plinskega in distribuiranega) bo zagotovljena ob primerni varnost ( cyber security).
5. Napredni energetski sistem bo okolju, proizvajalcem in uporabnikom prijazen, vendar bo njegovo delovanje v celoti drugačno od sedanjega (predvsem to velja za centralizirane sisteme (električni, plinovodni in sistemi daljinskega gretja ali hlajenja)
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 34
RAZDELITEV KONČNE ENERGIJE PO NAMENU - SKUPAJ
Neznatno zmanjšanje KE v prometu
Znatno povečanje v industriji - robotizacija
Učinkovita raba v gospdinjstvih
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 35
gospodinjstva
industrija
promet
Ostala raba
VIRI energije za STRES
Naravni viri se delijo na:
– Naravne tokove in
– Zaloge
Zaloge nato delimo na:
– deposite (mrtve zaloge) in
– shrambe (žive zaloge).
Naravni tokovi in shrambe so obnovljivi
Depositi pa so neobnovljivi.
Exergija naravnih tokov in shramb (e.g. sonce, voda, veter,...) se
stalno obnavlja. V kolikor teh naravnih tokov ne uporabimo se
spremenijo v toploto okolja, ki je za nas neuporabna (razen za
TČ).
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 36
Source: Davidsson, LCEA of Wind Generator, 2011
Primer elektrarne na fosilna goriva
Količina eksergije v elektriki je vedno manjša od vložene eksergije za
izgradnjo, vzdrževanje, obratovanje in razgradnjo.
Termoelektrarne na fosilna goriva torej ne morejo nikoli biti sonaravne, saj
porabijo več eksergije kot jo proizvedejo. Njihova eksergetska učinkovitost
je vedno manjša od 1
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 37
Elektrarna na fosilna
goriva potrebuje za
svoje delovanje stalni dovod exergije – gorivo.
Source: Wall, Gong 2001,Davidsson, 2011
Primer elektrarne na obnovljive vire eksergije
(sončne, hidro, vetrne)
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 38
Elektrarne, ki uporabljajo naravne tokove eksergije in njihove
hranilnike proizvajajo vedno več exergije od vložene za njihovo
izgradnjo, vzdrževanje in razgradnjo.
Zato je njihova eksrgetska učinkovitost vedno večja od 1 in so torej
sonaravne.
Source: Wall, Gong 2001, Davidsson, 2011
EKS, Natura 2000 in OVE
• Z ustrezno prostorsko in okoljsko politiko bo potrebno zagotoviti, da bo do leta 2030 izkoriščen energetski potencial rek, ki ga je tehnično mogoče izkoristiti na sonaraven način.
• Za maksimalno izkoriščenost potenciala OVE bo potrebno ponovno pretehtali uporabo prostora v področju Nature 2000.
• Z ustrezno zakonodajo opredeliti jasna pravila o prevladi javne koristi pred lokalnimi interesi ter določiti ravnotežje med energetsko-podnebnimi, okoljskimi, ekonomskimi in drugimi politikami.
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 39
Zaključki
• Stanje na planetu Zemlja je nestabilno;
• Oskrba z energijo, hrano in pitno vodo bo postala pomemben faktor ohranitve neke družbe;
• Slovenija mora biti pozorna na nepričakovane spremembe in na njih pripravljena;
• EKS naj bi zagotavljal nad 70 % samozadostnost v preskrbi z energijo (hrano, vodo 100%);
• Predlagani EKS naj bo oblikovan tako, da bo zagotavljal razvoj domače industrije in zanesljivo oskrbo z energijo, predvsem z elektriko.
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 40
Obrnimo se k soncu! P. Novak, DELO, maj 1978 (39 let nazaj)
19/10/2017 GZ DBK Otočec 2017- P. Novak: EKS 41
NE KOT JIH NAJDEMO PO FUKUŠIMI
Naš cilj naj bo krožno gospodarstvoz naravnim kroženjem ogljika.
Vesel bom vaših vprašanj in vaših boljših rešitev ter
pripomb.
S sončnicami kot jih poznamo in