Elektronsko poslovanje - Nahtigal 6 7 2010 · elektronsko poslovanje (v nadaljevanju e-poslovanje...

ELEKTRONSKO POSLOVANJE

FRANCI NAHTIGAL

Višješolski strokovni program: Poslovni sekretar Učbenik: Elektronsko poslovanje Gradivo za 2. letnik Avtor: Franci Nahtigal, univ. dipl. inž. rač. Šolski center Postojna Višja strokovna šola

Strokovni recenzent: Uroš Turk, univ. dipl. ekon.

Lektorica: Vlasta Milavec, prof. slov. jez. s knjiž. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 659.23:004(075.034.2) NAHTIGAL, Franci Elektronsko poslovanje [Elektronski vir] : gradivo za 2. letnik / Franci Nahtigal. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. - (Višješolski strokovni program Poslovni sekretar / Zavod IRC) Način dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ Elektronsko_poslovanje-Nahtigal.pdf. - Projekt Impletum ISBN 978-961-6824-60-6 252004864

Izdajatelj: Konzorcij višjih strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM Založnik: Zavod IRC, Ljubljana. Ljubljana, 2010

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 126. seji dne 26. 11. 2010 na podlagi 26. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in 58/09) sprejel sklep št. 01301-6/2010 / 11-3 o potrditvi tega učbenika za uporabo v višješolskem izobraževanju.

© Avtorske pravice ima Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum ‘Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008–11’. Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete ‘Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja’ in prednostne usmeritve ‘Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja’. Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

Elektronsko poslovanje Kazalo vsebine

I

KAZALO VSEBINE

1 E-POSLOVANJE ....................................................................................................................... 5

1.1 UVOD .................................................................................................................................... 5

1.2 ZGODOVINA E-POSLOVANJA ......................................................................................... 5

1.4 KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE, PO KATERIH POTEKA E-POSLOVANJE ....... 7

1.4.1 Internet ............................................................................................................................ 7

1.4.2 Intranet .......................................................................................................................... 14

1.4.3 Ekstranet ....................................................................................................................... 15

1.5 OBLIKE E-POSLOVANJA GLEDE NA VRSTO UPORABNIKOV ............................... 15

1.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI E-POSLOVANJA ............................................................... 16

1.7 OSNOVNA PRAVILA PRI NAČRTOVANJU E-POSLOVANJA ................................... 18

1.8 DEJAVNIKI USPEŠNEGA E-POSLOVANJA ................................................................. 21

1.9 INTERDISCIPLINARNA NARAVA E-POSLOVANJA .................................................. 22

1.10 POVZETEK ...................................................................................................................... 25

1.11 VAJE ................................................................................................................................. 25

2 E-TRGOVANJE ....................................................................................................................... 27

2.1 UVOD .................................................................................................................................. 27

2.2 FUNKCIJE E-TRGOVANJA ............................................................................................. 27

2.3 OBLIKE E-TRGOVANJA .................................................................................................. 28

2.4 NAČINI POSTAVITEV E-TRGOVIN ............................................................................... 29

2.4.1 E-trgovina v okviru spletnega nakupovalnega centra .................................................. 29

2.4.2 Postavitev e-trgovine na podlagi gotovih rešitev ......................................................... 29

2.4.3 Samostojna e-trgovina .................................................................................................. 29

2.5 KAJ JE POTREBNO ZA DOBRO E-TRGOVINO? .......................................................... 30

2.5.1 Dobra spletna stran ....................................................................................................... 30

2.5.2 Promocija e-trgovin ...................................................................................................... 31

2.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI SLOVENSKIH E-TRGOVIN ............................................. 36

2.6.1 Prednosti slovenskih e-trgovin ..................................................................................... 36

2.6.2 Slabosti slovenskih e-trgovin ....................................................................................... 37

2.7 POVZETEK ........................................................................................................................ 37

2.8 VAJE ................................................................................................................................... 38

Kazalo vsebine Elektronsko poslovanje

II

3 E-BANČNIŠTVO ...................................................................................................................... 40

3.1 UVOD .................................................................................................................................. 40

3.2 KAJ JE E-BANČNIŠTVO ................................................................................................... 40

3.3 OBLIKE E-BANČNIŠTVA ................................................................................................ 41

3.4 ELEKTRONSKE PRODAJNE POTI V BANKAH ............................................................ 42

3.4.1 Spletno bančništvo ........................................................................................................ 42

3.4.2 Plačilne kartice .............................................................................................................. 43

3.4.3 POS-terminali................................................................................................................ 45

3.4.4 Bančni avtomati ............................................................................................................ 45

3.4.5 Informacijski terminali .................................................................................................. 46

3.4.6 Telefonsko bančništvo .................................................................................................. 46

3.4.7 Mobilno bančništvo....................................................................................................... 47

3. 5 PREDNOSTI IN SLABOSTI E-BANČNIŠTVA ............................................................... 49

3.5.1 Prednosti in slabosti za banko ....................................................................................... 49

3.5.2 Prednosti in slabosti za komitenta ................................................................................. 49

3.6 POVZETEK ......................................................................................................................... 49

3.7 VAJE .................................................................................................................................... 50

4 E-IZOBRAŽEVANJE .............................................................................................................. 51

4.1 UVOD .................................................................................................................................. 51

4.2. NAČINI E-IZOBRAŽEVANJA ......................................................................................... 51

4.3 OBLIKE E-IZOBRAŽEVANJA ......................................................................................... 53

4.4 TEHNOLOGIJA E-IZOBRAŽEVANJA ............................................................................ 54

4.5 PREDNOSTI E-IZOBRAŽEVANJA .................................................................................. 56

4.6. SLABOSTI E-IZOBRAŽEVANJA .................................................................................... 57

4.7 POVZETEK ......................................................................................................................... 58

4.8 VAJE .................................................................................................................................... 58

5 E-DELO ..................................................................................................................................... 60

5.1 UVOD .................................................................................................................................. 60

5.2 NAČINI E-DELA ................................................................................................................ 61

5.3 ZA KOGA JE E-DELO PRIMERNO? ................................................................................ 61

5.4 KAJ DELODAJALEC Z E-DELAVCEM PRIDOBI OZ. IZGUBI.................................... 62

5.5. KAJ DELAVEC Z E-DELOM PRIDOBI OZ. IZGUBI .................................................... 63

5.6 KAKŠNA DELA LAHKO OPRAVLJAMO NA DALJAVO ............................................ 63

5.7 TEHNOLOGIJE ZA IZVAJANJE E-DELA ....................................................................... 64

Elektronsko poslovanje Kazalo vsebine

III

5.7.1 Internetne storitve ......................................................................................................... 64

5.7.2 Sporočilni sistemi in konferenčne storitve ................................................................... 64

5.7.3 Ponudniki programskih storitev ................................................................................... 65

5.7.4 Sodobne programske rešitve za skupinsko delo ........................................................... 65

5.8 POVZETEK ........................................................................................................................ 66

5.9 VAJE ................................................................................................................................... 67

6 E-UPRAVA ............................................................................................................................... 68

6.1 UVOD .................................................................................................................................. 68

6.2 USMERITVE SODOBNE E-UPRAVE .............................................................................. 68

6.3 STORITVE E-UPRAVE ..................................................................................................... 70

6.3.1 Personalizacija .............................................................................................................. 70

6.3.2 Storitve za državljane (G2C) ........................................................................................ 71

6.3.3 Storitve za pravne osebe (G2B) .................................................................................... 77

6.3.4 Storitve znotraj javne uprave (G2B) ............................................................................. 79

6.4 PREDNOSTI IN SLABOSTI E-UPRAVE ......................................................................... 80

6.5 POVZETEK ........................................................................................................................ 81

6.6 VAJE ................................................................................................................................... 82

7 E-POSLOVANJE IN VARNOST ........................................................................................... 83

7.1 UVOD .................................................................................................................................. 83

7.2 VRSTE NEVARNOSTI V E-POSLOVANJU ................................................................... 83

7.2.1 Nesreče računalniškega sistema ................................................................................... 84

7.2.2 Zlorabe računalniškega sistema .................................................................................... 84

7.3 VARNOSTNI UKREPI ZA ZAŠČITO E-POSLOVANJA ................................................ 86

7.3.1 Previdnost uporabnikov ................................................................................................ 86

7.3.2 Protipožarni zid (angl. Firewall) ................................................................................... 87

7.3.3 Protivirusni programi .................................................................................................... 87

7.3.4 Posodobitve operacijskega sistema .............................................................................. 87

7.3.5 Programi za odstranjevanje vohunskih programov ...................................................... 87

7.3.6 Šifriranje ....................................................................................................................... 88

7.3.7 Digitalni podpis ............................................................................................................ 89

7.3.8 Digitalno potrdilo (certifikat) ....................................................................................... 89

7.3.9 Preverjanje identitete uporabnikov ............................................................................... 90

7.3.10 Varnostni protokol SSL .............................................................................................. 90

Kazalo vsebine Elektronsko poslovanje

IV

7.4 POVZETEK ......................................................................................................................... 91

7.5 VAJE .................................................................................................................................... 91

8 E-POSLOVANJE IN PRAVNA UREDITEV ........................................................................ 92

8.1 UVOD .................................................................................................................................. 92

8.2 PRAVNE TEŽAVE PRI E-POSLOVANJU .................................................................... 92

8.3 OSNOVNA NAČELA ZEPEP TER DOPOLNILA ZAKONA – ZEZEP-A ...................... 93

8.3.1 ZEPEP ........................................................................................................................... 93

8.3.2 ZEPEP-A ....................................................................................................................... 95

8.4 ZAKONODAJA IN POŠILJANJE REKLAMNE POŠTE ................................................. 96

8.5 POVZETEK ......................................................................................................................... 96

8.6 VAJE .................................................................................................................................... 97

9 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................... 98

Elektronsko poslovanje Kazalo slik

V

KAZALO SLIK

Slika 1: Št. let, ki so bila potrebna, da je nek medij pričelo uporabljati 50 milijonov uporabnikov 6

Slika 2: Delež podjetij z dostopom do interneta .............................................................................. 6

Slika 3: Povezava osebnega računalnika v internet s pomočjo modema in strežnika internetnega ponudnika ........................................................................................................................................ 9

Slika 4: Razmerje hitrosti prenosa podatkov in oddaljenosti od centrale...................................... 11

Slika 5: HTML dokument s hiperbesedilom in hiperpovezavami ................................................. 12

Slika 6: Oznake za strežnik POP3 in SMTP.................................................................................. 14

Slika 7: Primer prijavnega okna za vstop v intranet Adrie Airways ............................................. 14

Slika 8: Primer prijavnega okna za vstop v turistični portal Ptuj .................................................. 15

Slika 9: Nove smernice ekonomije in fleksibilnosti kadrov .......................................................... 19

Slika 10: Najdražjo blagovna znamko na svetu ima podjetje Google – vredna je preko 100 milijonov dolarjev ......................................................................................................................... 19

Slika 11: Spletna stran AdrieAirways. Pri merjenju obiskanosti spletnih strani (MOSS) avgusta 2009 je bila daleč pred vsemi drugimi .......................................................................................... 21

Slika 12: Domača stran največje slovenske spletne trgovine Mimovrste=) .................................. 23

Slika 13: Primer spletne dražbe na spletnem servisu Moj Neckermann ....................................... 23

Slika 14: Ena izmed specializiranih slovenskih spletnih trgovin z mrežno opremo ..................... 28

Slika 15: Razmerje prodaje preko e-trgovin oz. affiliate partnerjev ............................................. 34

Slika 16: Spletna stran e-trgovine Merkur za prijavo na e-novice ................................................ 35

Slika 17: Gibanje deleža uporabnikov interneta, ki so že opravili spletni nakup .......................... 37

Slika 18: Oblike elektronskega bančništva .................................................................................... 41

Slika 19: Vstopno okno spletne poslovalnice Nove Ljubljanske Banke d. d. ............................... 43

Slika 20: Plačilna kartica BA Maestro. ......................................................................................... 44

Slika 21: EMV čip na pametni kartici ........................................................................................... 44

Slika 22: POS-terminal za trgovinsko plačevanje ......................................................................... 45

Slika 23: Naraščanje števila bankomatov v Sloveniji od leta 2000 do 2008 ................................. 46

Slika 24: Dostop WAP mobilnih uporabnikov do interneta preko M-vrat.................................... 47

Slika 25: Mobilni telefon s Simtoolkit tehnologijo ....................................................................... 48

Slika 26: Elementi virtualne učilnice z medsebojnimi odnosi ...................................................... 53

Slika 27: Asinhrono izobraževanje v spletni učilnici Moodle ....................................................... 54

Slika 28: Program Wink nam omogoča izdelavo poučnih videovsebin, ki prikazujejo uporabo programske opreme ....................................................................................................................... 55

Slika 29: Videokonferenčni sistem dveh udeležencev (angl. One to One meeting) ..................... 56

Kazalo slik Elektronsko poslovanje

VI

Slika 30: Usmeritve e-uprave ......................................................................................................... 69

Slika 31: Registracija v sistem Moja e-uprava omogoča personalizacijo uporabnika ................... 70

Slika 32: Vstopna točka v portal E-uprava .................................................................................... 71

Slika 33: Del podportala e-demokracija ......................................................................................... 73

Slika 34: Storitve za življenjski dogodek: selitev, prijava … ........................................................ 73

Slika 35: Spletni opomnik .............................................................................................................. 74

Slika 36: Vstopna točka za usluge e-zaposlitev ............................................................................. 74

Slika 37: Primer dobljenih informacij iz portala E-prostor ............................................................ 75

Slika 38: Vpogled v osebne podatke iz Portala CRP ..................................................................... 75

Slika 39: Osnovni podatki o katalogu informacij Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ....................................................................................................................................... 76

Slika 40: Lokacije vstopnih točk VEM .......................................................................................... 77

Slika 41: Vstopna točka v portal eDavki ....................................................................................... 78

Slika 42: Posredni in neposredni prenos podatkov v Davčni informacijski sistem ....................... 78

Slika 43: Virtualna davčna svetovalka ........................................................................................... 79

Slika 44: Simetrično šifriranje. Za proces šifriranja in dešifriranja uporabljamo isti ključ. .......... 88

Slika 45: Asimetrično šifriranje. Za proces šifriranja in dešifriranja uporabljamo javni in zasebni ključ. ............................................................................................................................................... 89

Slika 46: Postopek identifikacije obraza ........................................................................................ 90

Elektronsko poslovanje Kazalo slik

VII

Elektronsko poslovanje Predgovor

3

PREDGOVOR

Tako kot povsod v našem življenju se tudi na področju poslovanja odvijajo spremembe z neverjetno hitrostjo. Eden izmed najpomembnejših vzrokov je razvoj najsodobnejše informacijske in komunikacijske tehnologije. Na področje delovanja podjetij se nezadržno širi elektronsko poslovanje (v nadaljevanju e-poslovanje). Predvsem razvoj interneta je pospešil nastajanje novih poslovnih modelov, kot so spletno bančništvo, spletne trgovine, virtualna podjetja in podobno.

E-poslovanje prinaša veliko koristi, pa tudi nekaj pomanjkljivosti. Če ponuja e-poslovanje uporabnikom časovno krajši, cenejši, celovitejši in ne nazadnje tudi udobnejši (kar iz domačega naslanjača) dostop do najrazličnejših storitev, obstaja še vedno veliko nezaupanja v varnost in kredibilnost takega poslovanja. Tega se morajo podjetja, ki elektronsko poslujejo, zavedati. Zato bo potrebno vlagati še več naporov v pridobivanje zaupanja potencialnih uporabnikov storitev pri elektronskem poslovanju.

Pričujoče gradivo je namenjeno študentom višješolskega programa Poslovni sekretar. V njem je poleg zgoščenega prikaza nastanka, razvoja in pripadajočih storitev e-poslovanja velik poudarek na študentovi samostojni aktivnosti. Ta zajema poleg spoznavanja različnih e-storitev in informacij s področja e-poslovanja tudi veliko praktičnega dela.

Navkljub vsem težavam, napakam in neuspehom posameznih podjetij količina e-poslovanja narašča 15–25 odstotkov letno. E-poslovanje torej še zdaleč ni modna muha, temveč nujnost preživetja v poslovnem svetu. Spoznajmo ga še bolj!

Vsem, ki boste to gradivo uporabljali bodisi za študij bodisi za dodatno spoznavanje e-poslovanja, želim veliko uspeha!

Franci Nahtigal

Begunje pri Cerknici, 2010

Elektronsko poslovanje

4

Elektronsko poslovanje Uvod

5

1 E-POSLOVANJE

1.1 UVOD

Že v predgovoru smo omenili, da se v poslovanje podjetij nezadržno vpleta tudi e-poslovanje. E-poslovanje pomeni poslovanje, ki vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih odnosih. Vse več podjetij spoznava, da lahko le na tak način izboljša svoje poslovanje, komunikacijo s potrošniki ter optimizira tržne poti. To pa je že lahko odločilna prednost pred konkurenco.

Za uspešno uvedbo e-poslovanja ni dovolj le pobožna želja, marveč predvsem poznavanje najnovejših trendov v razvoju informacijske tehnologije, dosledno upoštevanje temeljnih pravil v načrtovanju e-poslovanja, znanja s področja postavite strategije in konceptov nastopa na internetu ter še mnogo drugih znanj (npr. s področja marketinga, financ, ekonomije ipd). Nova znanja ter premik v zakoreninjeni miselnosti sta torej tisti osnovi, brez katerih si celovitega prodora e-poslovanja ne moremo zamisliti. Prav to pa je tudi osnovno sporočilo, ki ga bo bralec dobil v naslednjih poglavjih.

Raznolikost e-poslovanja si lahko ogledate na naslednjih spletnih straneh:

http://www.halcom.si/

http://blog.presentia.si/

V tem poglavju bomo spoznali:

• kakšna je zgodovina e-poslovanja,

• katere so komunikacijske tehnologije, po katerih e-poslovanje poteka,

• katere oblike e-poslovanja poznamo glede na vrsto uporabnikov,

• kakšne so prednosti in slabosti e-poslovanja,

• katera so osnovna pravila pri načrtovanju e-poslovanja in

• kateri so dejavniki uspešnega e-poslovanja.

1.2 ZGODOVINA E-POSLOVANJA

E-poslovanje se je začelo že v zgodnjih sedemdesetih letih s finančnimi prenosi, v katerih so bila udeležena predvsem velika podjetja (povzeto po Turban idr. 1999, 211). Prvi finančni prenosi so bili osnova za razvoj standarda za računalniško izmenjavo podatkov (v nadaljevanju RIP). Za RIP je bilo značilno, da je povezoval izbrane poslovne partnerje, ki so si preko zasebnega omrežja11 izmenjevali poslovne podatke (npr. naročila, računi, plačilni nalogi ipd). Vse dokler se je RIP odvijal na takšen način, ki zahteva velike naložbe in primerno usposobljen kader, e-poslovanje ni bilo dostopno malim in srednjim podjetjem ter posameznikom.

Intenzivni razvoj e-poslovanja je mogoče pripisati šele razvoju Interneta, javnega omrežja, ki omogoča vključevanje velikega števila uporabnikov. Internet je omogočil vključevanje in

1 Zasebna omrežja so omrežja, ki jih vzpostavijo poslovni partnerji med seboj. Takšna omrežja so zelo draga, zato si jih lahko privoščijo le večja podjetja.

Uvod Elektronsko poslovanje

6

medsebojno povezovanje vseh gospodarskih subjektov - posameznikov oziroma potrošnikov, podjetij vseh velikosti in države oziroma državne uprave. Glede na obseg e-poslovanja v družbi lahko govorimo o elektronski družbi (e-družbi) ali, kot jo v zadnjem času pogosto imenujemo, informacijski družbi.

Izjemen pomen interneta zelo nazorno kaže slika, s katero prikazujemo leta, ki so potrebna, da je posamezen telekomunikacijski medij pričelo uporabljati 50 milijonov uporabnikov.

Slika 1: Št. let, ki so bila potrebna, da je nek medij pričelo uporabljati 50 milijonov uporabnikov

Vir: http://www.lexelerator.si/wp-content/uploads/elektronsko-poslovanje.pdf, 10. 4. 2010

Kot lahko vidimo je internet v štirih letih dosegel 50 milijonov uporabnikov, kar do sedaj ni uspelo nobenemu, še tako revolucionarnemu, mediju. Z večanjem števila uporabnikov interneta je bila dosežena t.i. kritična masa uporabnikov, ki je z zniževanjem stroškov na enoto omogočila razvoj e-poslovanja. Brez tako velikega števila uporabnikov bi bilo e-poslovanje še vedno v domeni redkih velikih podjetij, ki so si lahko privoščila draga zasebna omrežja. Poslovna raba interneta je namreč srednjim in majhnim podjetjem dala možnost, da začenjajo razmišljati o vključevanju v e-poslovanje oziroma o razmišljanju, da internetno tehnologijo začnejo izkoriščati za pridobivanje (in ohranjanje) konkurenčne prednosti.

Slika 2: Delež podjetij z dostopom do interneta

Vir: http://www.ris.org/2010/04/Raziskave/Eposlovanje_Slovenija_in_EU_2004__2008/?&cat=704&

p1=276&p2=285&p3=1354&p4=1358&id=1358, 10. 4. 2010


7

1.4 KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE, PO KATERIH POTEKA E-POSLOVANJE

E-poslovanje poteka po različnih odprtih ali zaprtih sistemih, ki postajajo vedno bolj prepleteni. Med odprte sisteme spada svetovno omrežje internet, med zaprte uporabniške sisteme pa uvrščamo intranet omrežje in ekstranet.

1.4.1 Internet

Začetek interneta sega v leto 1969, ko je ameriško obrambno ministrstvo agencijo Advanced Research Project Agency (ARPA) pooblastilo, da vzpostavi ogromno vojaško računalniško omrežje ARPANet. Naredili so sistem (protokole), ki je pošiljal informacije, razdeljene na majhne paketke podatkov. Če je prišlo do okvare enega od računalnikov, je naslovnik kljub temu dobil podatke, saj je lahko do njih prišel po drugi poti. V zgodnjih osemdesetih letih se je ameriška vojska ločila od omrežja ARPANet, ostanek pa je kmalu postal znan kot Internet.

Kaj potrebujemo za dostop do interneta?

Za dostop do interneta potrebujemo tako strojno kot programsko opremo:

• računalnik;

• ponudnika internetnih storitev in ustrezno strojno opremo za priklop v internet;

• paket programov za posamezne storitve.

Temeljni izrazi

Kratko predstavimo nekaj najpomembnejših izrazov, ki se uporabljajo v svetu interneta.

Izraz Opis

Spletna stran Spletna stran (angl. page) je poseben dokument, napisan v jeziku HTML, ki vsebuje internetske informacije (besedilo, grafiko, zvok in video). V njem najdemo tudi množico hiperpovezav, ki nam omogočajo skakanje z ene spletne strani na drugo.

Protokol TCP/IP Protokol je skupina pravil in dogovorov za pošiljanje podatkov preko omrežja. TCP (Transmission Control Protocol) skrbi za to, da se podatki prenašajo brez napak. IP (Internet Protocol) določa internetne naslove, s pomočjo katerih prepoznamo računalnike.

Internetni naslov je zapisan v obliki štirih številk (IP naslov oz. IP številka) med 0 in 255, ki so ločene s pikami (npr. 255.255.0.1).

DNS Če se hočemo povezati z nekim računalnikom, moramo poznati njegov IP naslov. Ker pa si laže zapomnimo besede kot številke, so vpeljali informacijsko storitev DNS (Domain Name System – sistem za domenska imena), ki imena računalnikov (domenska imena oz. domene) pretvarja v IP številke.

Npr. DNS prevede domensko ime "google.com" v IP naslov 72.14.221.104.


8

URL Vsaka spletna stran ima svoj enolično določen naslov, ki ga določa standard URL naslov (Universal Resource Locator). S klikom na hiperpovezavo skočimo na stran, ki jo naslov določa.

URL naslov lahko vpišemo tudi ročno. Primer takšnega naslova je npr. e-oglasna deska Višje strokovne šole Postojna:

http://www.vspo.si/e-oglasna.htm

Protokola http in ftp

Protokol je skupina pravil in dogovorov za pošiljanje podatkov preko omrežja. Najpogosteje uporabljena protokola sta HTTP in FTP.

HTTP (angl. Hyper Text Transfer Protokol) nam pove, da se datoteka nahaja na spletnem strežniku. Po tem protokolu poteka komunikacija med programom, s katerim brskamo po spletu (npr. Internet Explorer) in strežnikom.

FTP (angl. File Transfer Protocol) označuje, da se datoteka nahaja na strežniku FTP. Večina datotek na FTP strežnikih je dostopna vsakomur, nekatere od njih pa le, če poznamo uporabniško ime in geslo.

WWW WWW (angl. World Wide Web) naj bi po naše pomenilo svetovni splet. Služi nam kot grafični vmesnik za enostavno pregledovanje spletnih strani.

Domena (domensko ime), vrhnja domena

Domena je del celotnega internetnega naslova (URL-ja). Prvi del domene sestavlja ime organizacije, dejavnosti, društva ipd. Drugi del je končnica (vrhnja domena) z oznako vrste organizacije oz. države. Vsaka domena je unikat in se ne podvaja.

Znane vrhnje domene so npr.:

COM – komercialna organizacija;

GOV – vladna organizacija;

EDU – izobraževalna organizacija;

UK – Velika Britanija;

SI – Slovenija …

ime protokola

strežnik

domena – ime organizacije oz. podjetja

Html dokument


9

Vrste in hitrosti povezav do interneta

Ko govorimo o možnostih za vstop v internet, mislimo s tem na povezavo do komercialnega internetnega ponudnika (angl. ISP – Internet Service Provider). Ta povezava je namreč le podaljšek dejanskega fizičnega omrežja. Pravo internetno omrežje se začne šele pri strežniku internetnega ponudnika, na katerega se priključimo.

Slika 3: Povezava osebnega računalnika v internet s pomočjo modema in strežnika internetnega ponudnika

Vir: Lasten

Oglejmo si najpogostejše načine priključitev do interneta.

Vrsta povezave Opis

Modem

Modem (modulator-demodulator) je naprava, ki je namenjena pretvorbi signalov iz digitalne oblike v analogno in nasprotno. S pomočjo ustreznega komunikacijskega programa omogoča modem našemu računalniku komunikacijo z drugimi omrežji preko telefonskih linij.

Modem omogoča prenos podatkov s hitrostjo 56.400 b/s.

ISDN

Tehnologija ISDN (angl. Integrated Services Digital Network) namesto analognih povezav za prenos podatkov prek telefonskega omrežja uporablja digitalno tehnologijo za prenos podatkov, govora in drugih telekomunikacijskih storitev.

V tem primeru podatki potujejo v digitalni obliki, kar pomeni, da ISDN modem ni modem v klasičnem pomenu, ampak le vmesni člen med telefonskim priključkom in računalnikom.

ISDN tehnologija omogoča prenos podatkov s hitrostjo 64 Kb/s (uporaba enega kanala) oz. 128 Kb/s (uporaba obeh telefonskih kanalov).


10

xDSL

DSL (angl. Digital Subscriber Line) tehnologija naj bi delovala po klasičnih telefonskih napeljavah in hkrati s klasično telefonijo. DSL uporablja za prenos podatkov frekvenčno območje, ki je širše in sega više od tistega, ki ga uporabljata telefonija in ISDN – vse tja do 1,1 MHz.

Internetnim povezavam preko tehnologij xDSL (npr. ADSL, VDSL) pravimo širokopasovne internetne povezave.

Pasovna širina nam izraža količino podatkov, ki jih lahko prenašamo. Kot smo že omenili, omogoča ISDN tehnologija pasovno širino 64 kilobitov na sekundo. S pojmom širokopasovni dostop običajno imenujemo hitrosti, ki presegajo 512 kilobitov na sekundo (Kbps). Današnji ponudniki internetnih storitev že ponujajo pakete, ki omogočajo (odvisno od razdalje od centrale in drugih faktorjev) hitrosti do 60 Mb/s (slika 2).

Temeljna prednost širokopasovnega dostopa je torej prav v hitrosti prenosa podatkov in seveda v časovno neomejenem dostopu do interneta.

Kabelski dostop

Kabelski dostop omogoča dostop v internet preko krajevnega kabelskega omrežja, zato telefonski priključek ni potreben. Namenjen je vsem, ki potrebujejo stalno povezavo v internet večje pasovne širine (večje hitrosti prenosa) in neomejeno porabo ob stalnem mesečnem strošku.

Hitrost prenosa podatkov je odvisna od krajevnega kabelskega omrežja in se giblje od 64 Kb/s pa tja do 10 Mb/s. Hitrosti pri paketih kabelskega interneta so višje v smeri proti uporabniku (download) kot stran od uporabnika (upload).

Optična povezava

Optični kabli delujejo na principu popolnega odboja svetlobnih žarkov, ki jih proizvaja posebna vrsta laserjev. Hitrosti prenosa podatkov so velike in se gibljejo med 10 Mb/s pa do 10 Gb/s.

Brezžična povezava

Dostop do interneta s pomočjo brezžičnih omrežij (angl. WLAN – Wireless Local Area Network) je v zadnjem času vse bolj razširjen.

Brezžično se lahko v svetovni splet povezujemo preko WLAN vstopnih točk (angl. hotspots) s pomočjo prenosnika ali dlančnika z ustreznim vmesnikom (PCI, PMCIA). Hitrost take povezave je nad 20 Mb/s.

Ali ste vedeli?

Skupina raziskovalcev organizacije ECMA je pripravila prvo specifikacijo za novi brezžični standard, ki bo omogočal prenose podatkov s hitrostjo do 6,4 gigabite na sekundo.2

2 Vir: http://novice24.com/story.php?title=Ekstremno_hitra_brezzicna_povezava, 29. 9. 2009


11

Slika 4: Razmerje hitrosti prenosa podatkov in oddaljenosti od centrale

Vir: http://www.monitor.si/clanek/trg-tehnologij-dsl-danes-in-jutri, 28. 9. 2009

Storitve interneta

Internet nam nudi različne usluge oziroma storitve. Pristop do uslug je možen, kadar uporabljamo računalnik, ki je vključen v njegovo omrežje. Takrat postane naš računalnik gostitelj omrežja (angl. host). Na internetu je večina informacij dosegljivih prav zaradi posebnih programov, ki temeljijo na modelu odjemalec/strežnik (angl. client/server).

Model odjemalec/strežnik sestavljata dva programa: odjemalni in strežni program. Odjemalni program (primer takšnega programa so spletni brskalniki, npr. Internet Explorer) aktiviramo na našem računalniku in on komunicira s strežnikom (odda npr. zahtevo za iskanje informacij). Da strežnik lahko upravlja z viri informacij oz. ponuja storitve, mora imeti prav za to vlogo poseben strežni program.

Najpogosteje uporabljene storitve interneta so:

• e-pošta (e-mail);

• svetovni splet (www);

• prenos datotek (ftp);

• spletna komunikacija v realnem času (chat);

• WAP.

Oglejmo si jih.


12

Storitev Opis

Svetovni splet

WWW

Svetovni splet se je rodil leta 1989 v Evropskem laboratoriju za fiziko (CERN) v Ženevi, kjer je dobil tudi ime svetovni splet WWW (angl. World Wide Web).

Je brez dvoma najbolj priljubljena storitev v internetu. Gre za grafično multimedijsko orodje, ki temelji na datotekah, napisanih v programskem jeziku HTML (angl. Hypertext Markup Language). Danes lahko spletna stran, ki je narejena z jezikom HTML, vsebuje besedilo, slike, zvok, video, animacije in druge interaktivne elemente. Sprehajanje po straneh omogočajo povezave (hiperpovezave). Aktiviramo jih s klikom na posebne oznake (glej sliko 3), ki so največkrat podčrtano besedilo ali sličice (hipertekst).

Za dostop do spleta moramo najprej namestiti spletni brskalnik (angl. Web browser), kakršna sta npr. Mozilla in Microsoft Internet Explorer.

Obstaja tudi množica iskalnih strojev, ki nam pomagajo priti do določene informacije na osnovi ključnih besed: Altavista, Yahoo, Infoseek, Najdi, Google in drugi.

Slika 5: HTML dokument s hiperbesedilom in hiperpovezavami

Vir: http://tamhsc.edu/information-technology/services/web/technology/images/hypertext.gif, 10. 4. 2010

Prenos datotek

FTP

Prenos podatkov (angl. File Transfer Protocol − FTP) je ena najstarejših storitev interneta in je namenjena prenašanju datotek med računalniki z različnimi operacijskimi sistemi. Možen je prenos datotek s strežnika v naš računalnik (download) ali pa iz našega računalnika na strežnik (upload). Na strežnikih se ponavadi hranijo najrazličnejše datoteke (dokumenti, programi …). Tudi za to storitev je potrebno imeti nameščen poseben program, ki nam omogoča povezavo s FTP strežnikom. Zelo priljubljen je npr. CuteFTP.

hiperpovezava

hiperbesedilo


13

Prenos datotek

FTP

Po prenosu datoteke z interneta je zaželeno, da datoteko preverimo s protivirusnim programom, saj je lahko okužena z virusom. Vredno je omeniti še nekaj. Na večini strežnikov so datoteke stisnjene, ker tako zasedejo manj prostora in se hitreje prenesejo v naš računalnik.

Spletna komunikacija v realnem času

V današnjem času nam ponuja spletna komunikacija poleg sporazumevanja z drugimi uporabniki (angl. Internet Relay Chat – IRC) še mnogo več. S poljubnim uporabnikom interneta lahko vzpostavimo povezavo za nadzor oddaljenega namizja, videokonferenco ali imamo prodajno sejo z obiskovalcem naše spletne strani.

Za več informacij si oglejte stran:

http://www.racunovodja.com/Programi/programi.aspx?id=72

WAP

WAP (angl. Wireless Application Protocol) je oznaka standarda, ki mobilnim telefonom omogoča dostop do vsebin na internetu. Če želimo uporabljati to storitev, potrebujemo telefon wap, ki ga je treba predhodno nastaviti. Ko je telefon nastavljen, vanj vpišemo naslov wap strani in z uporabo menija poiščemo podatke, ki nas zanimajo.

Za več informacij si oglejte stran: http://wap.gov.si/e-uprava/

Elektronska pošta

(e-mail)

Elektronska pošta je ena najstarejših in najbolj razširjenih storitev v internetu. Služi za pošiljanje in sprejemanje elektronskih sporočil med uporabniki interneta. Prednosti elektronske pošte je veliko:

♦ ne potrebujemo znamk, kuvert in poštarjev;

♦ je izredno hitra in na voljo 24 ur na dan;

♦ osnovnemu sporočilu lahko dodajamo daljše dokumente, programe, slike ali celo zvok;

♦ e-sporočilo lahko pošiljamo večjemu številu naslovnikov hkrati. Za pošiljanje e-pošte potrebujemo poleg internetne povezave:

♦ ponudnika (SIOL, Arnes, SCPO …), ki nam da na voljo poštni predal, uporabniško ime in geslo za dostop do njega;

♦ elektronski naslov, ki je sestavljen iz uporabniškega in domenskega imena (npr. [email protected]);

♦ poštni odjemalec za prebiranje in pošiljanje e-pošte (MS Outlook, Outlook Express …) ter ustrezne oznake strežnika za prihajajočo in strežnika za odhajajočo pošto.


14

Elektronska pošta

(e-mail)

Z vse večjo uporabo spletnih strani se vse bolj uporablja tudi spletna pošta: npr. Ovi.com (https://mail.ovi.com/), Hotmail (www.hotmail.com), G-mail (www.gmail.com).

Pozor!

Če boste dostopali do interneta preko katerega koli drugega ponudnika,

morate nastaviti ponudnikov strežnik za odhajajočo pošto (slika 4).

Slika 6: Oznake za strežnik POP3 in SMTP

Vir: Lasten

1.4.2 Intranet

Intranet (interni komunikacijski sistem) predstavlja zaprto (zasebno) omrežje, v katerega so vključeni zaposleni in zunanji sodelavci. Uporabniki intraneta so z varnostnimi zaščitami ločeni od zunanjih komunikacij podjetja.

Intranet običajno ponuja vse vrste zaupnih notranjih podatkov, pri čemer največkrat ločujemo tudi dostope do različnih ravni zaupnih vsebin zaposlenim, glede na njihovo vlogo. Običajno je za vstop v intranet vedno zahtevana prijava uporabnika, na podlagi katere so mu dostopne zanj pomembne vsebine in orodja.

Problemi, ki se lahko pojavljajo glede uporabnosti intraneta, so:

• niso narejeni z vidika uporabnikov, temveč z vidika tehnologije;

• niso enostavno uporabni – zaposleni na njih ne dobijo informacij, ki jih iščejo, izgubljajo se v njegovi strukturi itd.;

• snujejo jih napačni ljudje v podjetju (če namreč pri konceptu intraneta ne sodeluje celotno podjetje, vsi oddelki, intranet sploh nima možnosti, da bi resnično koristil podjetju).

Slika 7: Primer prijavnega okna za vstop v intranet Adrie Airways

Vir: http://ops.adria.si/, 18. 9. 2009


15

1.4.3 Ekstranet

Ekstranet pomeni dostop do vsebin nekega podjetja za registrirane uporabnike in je pogost način zaščite ali izvajanja nadzora nad dostopom do vsebin, ki imajo posebno naravo ali so namenjene točno določenim ciljnim skupinam.

Z vpeljavo registracije za uporabnike podjetje lažje nadzira dostop do vsebin na svojem spletnem mestu, hkrati pa z uporabniki ekstraneta lahko izvaja neposredno komunikacijo (slika 6). Različnim skupinam uporabnikov lahko glede na njihov status podeljuje privilegije in pravice in v zameno zanje od uporabnikov pridobiva podatke, prek katerih gradi zbirko podatkov o svojih obstoječih in potencialnih kupcih, ki je temelj za vsa nadaljnja orodja upravljanja odnosov s strankami (npr. izvedba e-poštnih akcij in drugih promocijskih akcij, dogodkov ipd.).

Slika 8: Primer prijavnega okna za vstop v turistični portal Ptuj

Vir: http://extranet.ptuj-tourism.si/prijava.php, 18. 9. 2009

1.5 OBLIKE E-POSLOVANJA GLEDE NA VRSTO UPORABNIKOV

V različne vrste e-poslovanja se vključujejo različni udeleženci:

• Posameznik, potrošnik ali državljan – C (angl. Citizen, Consumer);

• Podjetja, ustanove – B (angl. Business);

• Državna uprava – G (angl. Government).

Udeleženci e-poslovanja se med seboj povezujejo na različne načine. Povezave označujemo z oznakami, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Oznaka Pomen oznake in njene značilnosti

B2B

Podjetje − podjetje (angl. Business to Business).

Elektronsko poslovanje med podjetji (B2B) predstavlja največji del elektronskega poslovanja. Zajema vse, od vzpostavljene povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji (naročila, plačila …) ter elektronskega bančništva, do sodelovanja na skupnih projektih.


16

B2C

Podjetje – potrošnik (angl. Business to Consumer).

Elektronsko poslovanje s končnimi uporabniki (B2C) zajema veliko različnih in hitro nastajajočih novih področij, ki večinoma temeljijo na poslovanju z uporabo internetnih spletnih strani. Potrošniku omogočajo opravljanje raznovrstnih opravil preko domačega računalnika: od bančništva in nakupovanja do izobraževanja in dela.

C2C

Potrošnik – potrošnik (angl. Consumer to Consumer).

Pri elektronskem poslovanju C2C gre za poslovanje med potrošniki. To poslovanje se največkrat pojavlja v obliki elektronskih dražb. Tukaj gre predvsem za prodajo nepremičnin, avtomobilov, mobitelov, filmov, IKT in podobnega v spletnih oglasih med ljudmi. Najbolj poznana in najpogosteje uporabljena spletna stran, ki nudi možnost C2C poslovanja, je pri nas Bolha.

Za več informacij si oglejte stran: http://www.bolha.com/

B2G

Podjetje – javna oziroma državna uprava (angl. Business to Government).

Tu gre za interakcije med javno upravo in poslovnimi (gospodarskimi) subjekti. Za to vrsto e-poslovanja so najznačilnejše aplikacije, ki omogočajo prijavo in plačevanje DDV-ja, sodelovanje pri javnih naročilih ipd.

C2G

Državljani – javna oziroma državna uprava (angl. Citizen to Government).

Ta vrsta e-storitev je značilna za interakcije med državljani in javno upravo. Primeri takšnih aplikacij so npr. oddaja elektronskih vlog, upravnih taks, oddaja dohodninske napovedi, pridobivanje najrazličnejših informacij s področja e-uprave …

G2G

Znotraj javne oz. državne uprave (angl. Government to Government).

O tem načinu elektronskega poslovanja govorimo takrat, ko se e-storitve izvajajo znotraj javne uprave. Največkrat gre za aplikacije, ki omogočajo pridobivanje in posredovanje podatkov med organi javne uprave.

1.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI E-POSLOVANJA

Kot smo že omenili je predvsem dostopnost IKT ter internetnih uslug širšemu krogu uporabnikov povzročila razmah e-poslovanja. Zato ni čudno, da so prednosti ter slabosti e-poslovanja neločljivo povezane tudi s prednostmi oz. slabostmi svetovnega omrežja. Spoznajmo tako ene kot druge.

Prednosti Opis

Tehnologija je dostopna vsem

IKT, ki jo potrebujemo za realizacijo e-poslovanja: pregledovalniki spletnih strani, spletni strežniki, osebni računalniki, omrežja, poslovne računalniške rešitve, druga računalniška oprema ipd. so dostopni vsakomur.


17

Dostop do interneta je univerzalen

Do interneta in s tem tudi do ponudnikov e-poslovanja lahko dostopajo uporabniki iz večine držav, čeprav moramo vedeti, da se dostop do interneta med državami razlikuje (različna infrastruktura, različne hitrosti, zanesljivost ter cena).

Globalni prosti trg Trženje na internetu je dobesedno sinonim za globalni prosti trg, brez monopolov velikih korporacij ali držav. Pomembne pa so blagovne znamke (npr. GOOGLE).

Veliko tržnih niš Obstaja veliko različnih virov zaslužka: od prodaje ali najema izdelkov in storitev, uporabe določenih virov, provizij, oglaševanja ipd. Prednost imajo prvi in bolj iznajdljivi.

Rušenje tradicionalnih meja

Internet je zabrisal tradicionalne prostorske in časovne meje v poslovnem svetu in ustvaril novo virtualno skupnost potrošnikov in ponudnikov. E-poslovanje seveda to lastnost v veliki meri izkorišča. Podjetja se vse bolj približujejo potrošnikom, tudi zaradi možnosti zbiranja informacij o njihovih potrebah.

Nižji stroški

E-poslovanje omogoča nižanje stroškov predvsem v naslednjih elementih poslovanja:

- vsak podjetnik, tudi najmanjši, lahko začne poslovati s pomočjo spletnih strani z dokaj nizkimi začetnimi stroški; potrebuje namreč le primerno računalniško opremo in rešitve (programe) ter dostop do omrežja internet

- hitrejše pošiljanje in sprejemanje naročil, računov, prometnih in ostalih dokumentov;

- manjši obseg zalog in izraba skladiščnih zmogljivosti;

- možnost neposrednega naročanja in odprava časovno zamudnega ročnega izpolnjevanja naročil;

- e-poslovanje odpravlja probleme povečanja števila prodajalcev v primeru povečanja prodajnih zmogljivosti in ob tem ne povzroča nobenih dodatnih stroškov.

Ostale prednosti za fizične osebe

Pred nakupom je možna hitra primerjava cene in kakovosti proizvoda, hitra dobava digitalnih proizvodov, možnost dela doma, manj potovanj, manjši promet in manjše onesnaževanje …


18

Spremembe, ki jih prinaša uporaba e-poslovanja, se kažejo tudi v nekaterih slabostih tako pri posameznikih in družbi kot tudi v podjetjih.

Slabosti Opis

Varnost Pomisleki uporabnikov glede sistema varnosti oz. zaščite podatkov so trenutno največja ovira za še večji razmah e-poslovanja.

Tehnične pomanjkljivosti

Med težave spadajo tudi izpadi omrežja zaradi preobremenitev ali pojava virusov. Internet namreč ni popolnoma varen medij in obstaja možnost, da se pomembni podatki namerno ali nenamerno znajdejo v napačnih rokah. Problem je lahko tudi nezadostna telekomunikacijska infrastruktura ter stroški za nabavo specializirane opreme za e-poslovanje

Ne-tehnične pomanjkljivosti

Med nje prištevamo nerešena pravna vprašanja, nedorečeni standardi ter zakonodaja ne predvidevajo vseh možnih okoliščin. Pomembna težava je pomanjkanje pravne zaščite kot tudi nerazumevanje in nepoznavanje zakonov, ki obravnavajo pravno ureditev e-poslovanja. Marsikdo je še vedno prepričan, da je e-poslovanje drago in tvegano.

1.7 OSNOVNA PRAVILA PRI NAČRTOVANJU E-POSLOVANJA

Bistvena naloga e-poslovanja je posodobitev notranjega poslovanja in prilagoditev poslovanja zahtevam trga. Le tako lahko podjetje pričakuje razvoj, napredek in uspeh na trgu. Da pa bi bili ti cilji sploh uresničljivi, mora pri uvajanju in načrtovanju e-poslovanja podjetje upoštevati naslednja pravila:

• spremenjen odnos do IKT;

• prilagajanje nastalim spremembam na trgu;

• zmožnost nadzorovanja toka informacij;

• napredna komunikacija s kupci;

• posodobitev poslovanja;

• neprestane novosti.

Predstavimo jih.

Pravilo Opis

Spremenjen odnos do IKT

Razvoj IKT je postal vzrok sprememb in vodilo napredka, zato jih morajo menedžerji pri poslovnih strategijah tudi upoštevati. Pravočasni odzivi podjetja na spremembe, ki jih prinašajo tehnologije interneta, so nuja.


19

Prilagajanje nastalim spremembam na trgu

Le podjetja, ki se znajo in zmorejo hitro prilagoditi spremembam na trgu, lahko uspejo. Novi poslovni modeli3 namreč nastajajo pogosteje kot nekoč, prav tako se tudi poslovne odločitve sprejemajo hitreje kot nekoč.

Pomembni parametri prilagajanja so: inovativnost, konkurenčnost, fleksibilnost kadrov, izobraževanje in zagotavljanje vključevanja vseh zaposlenih v proces stalnih izboljšav.

Slika 9: Nove smernice ekonomije in fleksibilnosti kadrov

Vir: http://www.advise.si/sl/novosti2.asp?id_novice=45, 8. 10. 2009

Zmožnost nadzora toka informacij

Prave informacije ob pravem času imajo veliko vrednost. Zmožnost nadzora toka informacij je zaradi tega bolj dobičkonosen kot prenos ali fizična proizvodnja informacij. Bolj kot konkretni izdelki se lahko tržijo npr. blagovne znamke, odnos do kupcev, povezave z dobavitelji, zbirka vseh ključnih informacij ipd.

Slika 10: Najdražjo blagovna znamko na svetu ima podjetje Google – vredna je preko 100 milijonov dolarjev

Vir: http://www.google.si/, 8. 4. 2010

3 Poslovni model je način poslovanja, s katerim organizacija ustvarja prihodke


20

Napredna komunikacija s kupci

Vsa vodilna podjetja na spletu, poleg vključevanja tehnologije pri posodabljanju procesov in utrjevanja blagovnih znamk, vlagajo tudi v spodbujanje zvestobe kupcev. Uporabniki namreč želijo biti obravnavani kot subjekti s svojimi posebnimi značilnostmi ter potrebami

Primer spletne trgovine, ki se osredotoča na razlike med posameznimi kupci, je AGT.SI, kjer si lahko kupci po svojih željah in potrebah sestavijo konfiguracijo računalnika na spletni strani kar sami.

Več informacij lahko najdete na spletni strani:

http://www.agt.si/sestavi/

Posodobitev poslovanja

Razvoj IKT ter širitev interneta je omogočil lažje povezave med podjetji ter njihovimi zunanjimi izvajalci in partnerji. Sodobnejši način poslovanja omogoča hitrejše pošiljanje in sprejemanje naročil, računov, prometnih in ostalih dokumentov ter zmanjšuje stanje zalog na najmanjšo možno mero ali na nič, ker vse od naročila do dobave poteka po elektronsko zastavljeni verigi. Sodobnejše poslovanje je ključnega pomena, saj se tako stroški znižajo tudi, če nova podjetja ne znižajo svojih cen.

Neprestane novosti

Podjetja, ki ne iščejo vedno novih rešitev, produktov ali uslug, ostanejo na mestu. Kupci namreč vse te aktivnosti od njih pričakujejo.

Lep primer neprestanega ustvarjanja in ponujanja novosti je prenovljena spletna stran DOMENCA.COM.


http://www.domenca.com/sl_SI/podjetje/novice/development/20081103/nova-spletna-stran-nove-storitve

Ali veste?

Kar nekaj slovenskih podjetij se ukvarja izključno s postavitvijo strategij in konceptov nastopa na internetu. Svetujejo vam, kako lahko maksimalno izkoristite internet in e-pošto za graditev svoje blagovne znamke, ustvarjanje zaupanja pri kupcih, povečanje prodaje in nižanje stroškov.


http://www.4web.si/Page.asp?src=documents/spletno_oglasevanje.htm


21

Slika 11: Spletna stran AdrieAirways. Pri merjenju obiskanosti spletnih strani (MOSS) avgusta 2009 je bila daleč pred vsemi drugimi

Vir: http://www.moss-soz.si/si/rezultati_moss/obdobje/default.html, 21. 9. 2009

1.8 DEJAVNIKI USPEŠNEGA E-POSLOVANJA

V prejšnjem poglavju smo si ogledali osnovna pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri uvajanju elektronskega poslovanja v podjetju. Za uspešnost pa to še vedno ni dovolj. Na podlagi analiz je bilo ugotovljeno, da je za uspeh pomembnih predvsem pet dejavnikov.

Dejavnik Opis

Vsebina

Vsebina, ki jo podjetje trži, je ključnega pomena. Mora biti nova in predvsem inovativna. Podjetje mora paziti, da trg mogoče že ne kaže nasičenosti s podobnimi izdelki oz. storitvami (npr. glasba, programska oprema …).

Pripravljenost vstopa na globalni trg

Podjetje mora biti pripravljeno za vstop na globalni trg ne le s svojo pojavo na spletu, temveč tudi z dodatnim trženjem in oglaševanjem. To seveda zahteva dodatno investiranje in izdelano strategijo za doseganje zastavljenih ciljev.

Reorganizacija poslovanja

Reorganizacija poslovanja, ki jo zahteva uvedba e-poslovanja, je nujna predvsem takrat, ko obseg poslovanja preko spleta doseže kritično maso. Dokler ima takšno podjetje namreč spletni nastop ločen od ostalega poslovnega procesa, je pot k uspehu precej negotova.

Kritična masa potrošnikov

Vsi uspešni primeri e-poslovanja so imeli dovolj veliko kritično maso strank in partnerjev, ki so nov način poslovanja brez zadržkov sprejeli. Tako je bila investicija v e-poslovanje upravičena.


22

Tehnologija/znanje

Prav razvoj tehnologije je omogočil razvoj e-poslovanja. Seveda mora podjetje tehnologijo dobro obvladati. Raziskave so pokazale, da prav pomanjkanje znanja in informacij največkrat vpliva na to, da podjetja ne uporabljajo dodelanih sistemov za e-storitve (npr. plačevanje preko interneta).

Sledenje pravnim normam

Poznavanje pravnih okvirov e-poslovanja (tako v matični državi kot v EU oz. ostalih državah sveta) predstavlja bistven element za uspešen prodor na globalni trg.

1.9 INTERDISCIPLINARNA NARAVA E-POSLOVANJA4

Uvedba e-poslovanja spreminja naravo dela ter tudi način razmišljanja v podjetjih. Temu se mora prilagoditi organizacija poslovanja in izvajanje posameznih poslovnih funkcij. E-poslovanje je torej zelo široko področje, ki posega tako v domene različnih že obstoječih znanosti kot poraja nove vede oz. šele razvija svoje teoretične in znanstvene temelje.

V nadaljevanju predstavimo nekatere discipline, na katerih temelji e-poslovanje.

Disciplina Predstavitev

Marketing

Kako pretvoriti poslovne cilje podjetja v marketinške aktivnosti? Kako si priboriti pozornost kupcev? Mnogo vprašanj in dilem tradicionalnega marketinga je pomembnih tudi za e-poslovanje. Seveda pa obstajajo vprašanja, ki so značilna le za e-poslovanje (kakšno spletno oglaševanje uporabiti, kako optimizirati spletne strani za pridobitev čim boljših pozicij v iskalnih strojih, kako izvajati e-poštni marketing…). O takšnih in podobnih vprašanjih razmišlja spletni marketing.

Več o spletnem marketingu si lahko preberete na:

http://www.creatim.com/spletni-marketing

Nakup in prodaja - trgovanje

E-trgovanje je najbolj znano področje uporabe e-poslovanja. V veliki meri spreminja in dopolnjuje običajne načine trgovanja z artikli, uslugami ter vrednostnimi papirji po eni strani ter spreminja navade kupcev oz. potrošnikov po drugi strani.

4 http://www.lexelerator.si/wp-content/uploads/elektronsko-poslovanje.pdf, 12. 4. 2010


23

Slika 12: Domača stran največje slovenske spletne trgovine Mimovrste=)

Vir: http://www.mimovrste.com/, 3. 1. 2010

Logistika in skladiščenje

Natančno načrtovanje povpraševanja, proizvodnje, zagotavljanja dobav ter načrtovanje skladiščenja in transporta je ključnega pomena za e-poslovanje. Pravilno načrtovanje v veliki meri določata uspeh oz. neuspeh ne le, ko gre za e-poslovanje med podjetji in končnimi potrošniki, ampak tudi v medpodjetniškem e-poslovanju.

Finance

Finančni trgi in banke so eni izmed prvih, vendar še danes zelo pomembnih udeležencev e-poslovanja. Finančni dogovori so na primer del mnogih on-line transakcij. Znane so elektronske dražbe (angl. E-auction), ki na internetu nudijo elektronsko izvajanje licitacijskega mehanizma, podobnega, kot ga poznamo pri tradicionalnih dražbah.

Slika 13: Primer spletne dražbe na spletnem servisu Moj Neckermann

Vir: http://www.neckermann.si/info.aspx?docid=1129446, 12. 9. 2009


24

Ekonomija

E-poslovanje vpliva na gospodarstvo posamezne države in s tem tudi na svetovno gospodarstvo - ekonomijo, zato je pri načrtovanju e-poslovanja potrebno upoštevati spoznanja mikro in makroekonomske teorije. Izkušnje kažejo,da so najboljši managerji ravno ekonomisti z znanji e-poslovanja ter informatike.

Računovodstvo in revizija

Spremljanje elektronskih transakcij in nadzor nad njimi zahteva nove prijeme tudi v računovodstvu in reviziji. Zaradi hitrosti pretoka podatkov je postalo e-poslovanje nujno potrebno za pripravo računovodskih informacij.

Management

Vodenje ljudi je kritični in velikokrat odločilni faktor v uspehu podjetja. Naloga managementa je spraviti ljudi do tega, da delujejo čim bolj usklajeno in za skupne cilje. Sprememba poslovnih procesov, ki jih prinaša e-poslovanje, zahteva tudi spremembo v upravljanju in vodenju s poudarkom na medsebojnem spodbujanju, usposabljanju ter razvijanju znanja vzdolž celotne organizacije. Govorimo o e-managmentu.

Vedenje potrošnikov in psihologija

Vedenje potrošnikov je ključno za uspeh B2C oblike e-poslovanja (e-trgovina), prav tako pa tudi psihologija prodajalcev.

Poslovno pravo in etika

Pravna in etična vprašanja so izjemno pomembna za e-poslovanje, še posebej na globalnem trgu. Številni zakoni in mnogo etičnih vprašanj je med seboj prepletenih in povezanih (npr. avtorske pravice oz. intelektualna lastnina, zasebnost itd.).

Računalništvo Teme, ki sicer spadajo v področje računalništva, kot npr. programski jeziki, multimedija ter omrežja, so sestavni elementi e-poslovanja.

Poslovni informacijski sistemi

Oddelki poslovne informatike so običajno odgovorni za uvedbo e-poslovanja. Ta disciplina pokriva področje od sistemske analize do integracije sistema, poleg tega pa še načrtovanje, vrednotenje, uvajanje, varnost in vzdrževanje.

Drugo

Še nekaj disciplin je vpletenih v e-poslovanje, vendar v manjši meri – npr. jezikoslovje (prevodi v mednarodni trgovini), robotika in zaznavni sistemi, operacijske raziskave, statistika idr. E-poslovanje zanima tudi inženirje, zdravstvo, šolstvo, zabavno industrijo, umetnost ipd.

Ali veste?

Med.Over.Net je zanimiv spletni zdravstveni portal, kjer imajo uporabniki možnost sodelovati v obilici forumov in si izmenjavati izkušnje. Prav tako v tej virtualni skupnosti sodeluje veliko najrazličnejših strokovnjakov iz psihiatrije, družinske medicine, ginekologije in porodništva, dermatologije itd., kjer jih lahko vprašate za nasvet ali pa si ogledate odgovore na že zastavljena podobna vprašanja. http://med.over.net/


25

Program GGPP (angl. Global Group Purchase) nudi mehanizem obrnjene dražbe pri poslovanju med podjetji (business-to-business reverse auction). Pri obrnjeni dražbi navedejo kupci proizvode in storitve, ki jih želijo kupiti, dobavitelji pa nastopajo s ponujanjem nižjih cen. Zaradi velikega števila ponudnikov, ki si konkurirajo za vsako naročilo kupcev, so cene v sistemu GGPP nižje kot pri tradicionalnih oblikah kupovanja, kar podjetjem omogoča znižanje stroškov pri nabavi proizvodov in storitev5.

V zvezi s spletnim oglaševanjem si preberite tudi naslednji članek:

http://www.mojmikro.si/news/raziskava_slovenskega_spletnega_medijskega_prostora

1.10 POVZETEK

E-poslovanje pomeni poslovati elektronsko oziroma natančneje poslovati s pomočjo IKT. E-poslovanje najdemo v najrazličnejših poslovnih dejavnostih: e-bančništvo, e-tržnice,e-trgovine, svetovanje na daljavo, e-zavarovalništvo, e-delo, e-izobraževanje, e-uprava …

Od nastanka (konec 60-ih let prejšnjega stoletja) pa do danes je šlo e-poslovanje skozi različna obdobja, ki so ga vsak po svoje zaznamovala. Svoj vzpon je pričelo v letu 1996, ko je tehnologija interneta in na njo vezanih aplikacij dozorela.

Poteka po različnih zaprtih (intranet in ekstranet) ali odprtih sistemih (internet).

Glede na vrsto uporabnikov ločimo različne sisteme e-poslovanja: med podjetji (angl. Business to Business, B2B), med podjetji in potrošniki (angl. Business to Consumer, B2C), med potrošniki (angl. Consumer to Consumer, C2C), med podjetji in javno oziroma državno upravo (angl. Business to Government, B2G), med državljani in javno oziroma državno upravo (angl. Consumer to Government, C2G) in znotraj javne oziroma državne uprave (angl. Government to Government, G2G).

Prednost e-poslovanja so povezane s prednostmi, ki jih prinaša internet (npr. dostopna tehnologija, univerzalen dostop do interneta, globalni prosti trg, nižji stroški, manjši obseg zalog …) kot tudi slabosti (npr. pomisleki glede varnosti, pomanjkanje pravne zaščite …).

Podjetje mora ob uvajanju e-poslovanja upoštevati nekatera osnovna pravila (npr. spremenjen odnos do IKT, prilagajanje nastalim spremembam na trgu …). Za uspešnost pa to še ni dovolj. Potrebno je upoštevati še nekatere dodatne dejavnike (npr. kritična masa potrošnikov, ustrezna tehnologija in znanje, reorganizacija celotnega poslovanja …).

E-poslovanje združuje v sebi različne znanstvene discipline kot je npr. ekonomija, računalništvo, logistika, psihologija, umetnost…

1.11 VAJE

1. Izberite dva slovenska ponudnika internetnega dostopa, ki ponujata podobne pakete glede vrste povezave (npr. ADSL, kabelski dostop, optika …). Vsaj tri pakete primerjajte med seboj glede na hitrost in ceno. Rezultate prikažite v tabeli na sledeč način:

5 http://24ur.com/novice/slovenija/kivi-sodeluje-pri-poslovanju-med-podjetji.html, 13. 4. 2010


26

Ponudnik internetnega dostopa 1 Ponudnik internetnega dostopa 2

Paket 1 – hitrost: Cena: Paket 1 – hitrost: Cena



2. Odprite domačo stran organizacije SWIFT (http://www.swift.com/). S pomočjo Googlovega orodja za prevajanje jo prevedite v slovenščino in kratko predstavite.

3. Na podlagi rezultatov obdelave, ki so dostopni na spletni strani RIS (raba interneta v Sloveniji), izdelajte tabelo in grafikon, ki bosta prikazovala število uporabnikov interneta v Sloveniji od leta 1996 do leta 2007 v populaciji od 10 do 75 let. Videz tabele naj bo takšen:

Uporabniki interneta v tisočih (od 10 do 75 let)

Leto 1996 1997 1998 … … … … 2007

Število .. .. .. .. .. .. .. ..

4. Predstavite vsaj tri javno dostopne točke (e-točke) do svetovnega spleta, ki jih lahko uporabljajo občani v vašem kraju. V pomoč vam je lahko spletna stran http://e-tocke.gov.si/.

5. Na spletni pošti ovi.com ustvarite nov e-naslov v obliki [email protected].

Za registracijo uporabite spletno stran: https://mail.ovi.com/.

6. V dokument E-BONTON.doc napišite vsaj 5 pravil bontona pri uporabi e-pošte in ga pošljite preko spletne pošte ovi.com kot priponko dvema vašima prijateljema hkrati.

7. S pomočjo brskalnika poiščite podjetja, ki uporabljajo ustrezno vrsto e-poslovanja in kratko opišite to vrsto poslovanja.

Vrsta e-poslovanja

URL podjetje, ki nudi to vrsto e-poslovanja

Kratek opis ponudbe oz. načina poslovanja

B2B

B2C

C2C

8. S pomočjo brskalnika poiščite spletne strani, kjer so vključene naslednje znanstvene discipline: trgovanje, marketing, finance .

Stran, URL naslov

Disciplina Konkreten opis te discipline

1. Trgovanje

2. Digitalni marketing

3. Finance

Elektronsko poslovanje E-trgovanje

27

2 E-TRGOVANJE

2.1 UVOD

»Želite mogoče kupiti nove športne copate, nimate pa ne časa ne volje, da bi se odpeljali po nakupih in se gnetli po trgovinah? Nič lažjega! Zakaj ne bi poizkusili z nakupom od doma preko internetne trgovine. Za razliko od klasične trgovine imate bistveno večjo izbiro, nižje cene, športne copate pa so v najkasneje v treh delovnih dneh dostavljene k vam na dom, kjer jih prevzamete s plačilom po povzetju.«

S takšnimi in podobnimi vabili nas nagovarjajo spletni trgovci. A so pri tem uspešni? Naslednji podatki nam dajo pritrdilen odgovor.

Podjetja v evropski sedemindvajseterici so v letu 2008 prek e-trgovanja ustvarila v povprečju 12 odstotkov prometa. Takšen delež ima tudi Slovenija. Najpogosteje se prek spleta kupuje oblačila in športno opremo, različne dobrine za gospodinjstvo, potovanja ali počitniške nastanitve (letalske karte, rezervacije), knjige, revije, časopise, elektronsko učno gradivo ter računalniško strojno opremo6. Nič nenavadnega ni torej, da področje spletnih trgovin predstavlja pomemben delež v poslovanju med podjetji in potrošniki (B2C – Business-to-Consumer).


• osnovne funkcije e-trgovanja,

• katere so oblike e-trgovanja,

• kateri so načini postavitve e-trgovin,

• kaj je potrebno za dobro e-trgovino in

• katere so prednosti in slabosti slovenskih e-trgovin.

2.2 FUNKCIJE E-TRGOVANJA7

Osnovna definicija pravi, da pomeni e-trgovanje prodajo in nakup proizvodov oz. storitev preko interneta. Širša opredelitev pa zajema tudi naslednje elektronske in ne-elektronske aktivnosti:

• upravljanje z artikli – gre predvsem za določanje lastnosti artiklom, po katerih jih bodo kupci v e –trgovini lažje našli (razvrščanje po kategorijah), določanje cen in popustov, dodajanje slik artiklov, samodejno obveščanje o zalogi ipd.;

• upravljanje s kupci – tu je pomembno preverjanje kdo je oddal naročilo, kako je bilo naročilo dostavljeno ter beleženje informacij o kupcih v ustrezno zbirko podatkov;

• upravljanje z naročili – poleg vpogleda v celotno in povprečno prodajo mora e-trgovina beležiti poizvedovanje po artiklih;

6 http://skin.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=9399&parent=26p1=276&p2=285&p3=1354&p4=1351&p4=1356&id=1356, 13. 4. 2010 7 http://www.shop123.si/seznam_lastnosti.html, 19. 5. 2010

E-trgovanje Elektronsko poslovanje

28

E-trgovanje lahko zajema tudi sklepanje pogodb, dogovore o dobavi, prijavo davka in različne poprodajne aktivnosti. Lahko rečemo, da je e-trgovanje eden najzahtevnejših delov e-poslovanja.

Glede na vrsto e-trgovine ločimo: specializirano trgovino, ki pokriva bolj ali manj ozko področje spletne prodaje (npr. spletne knjigarne, trgovine z oblačili, elektrotrgovine, trgovine z računalniško opremo) in spletne centre, kjer lahko izbiramo med širokim izborom različnih izdelkov (bigbang.si, veleblagovnica.com, mimovrste.com).

Slika 14: Ena izmed specializiranih slovenskih spletnih trgovin z mrežno opremo

Vir: http://www.laninwan.com/, 10. 10. 2009

2.3 OBLIKE E-TRGOVANJA

V samem razvoju e-trgovanja lahko opazimo več oblik.

Oblika Opis

Spletna vizitka

Spletna vizitka je predstavitvena stran podjetja, kjer so navedeni njeni najosnovnejši podatki (kontakt, dejavnost in izdelki, galerija slik …). Podobna je klasični, papirnati vizitki, le da je prestavljena v spletno okolje. Gre za idealen način predstavitve na spletu za malo denarja (manjša podjetja in obrtniki).

Več o tem na: http://www.sandicernec.com/.

Spletni katalog

Spletni katalog (iKatalog) uporabimo, ko ne moremo pričakovati nakupa brez posredovanja prodajalca ali svetovalca oz. ponujamo artikle, ki niso enostavni (npr. stanovanjske hiše, bela tehnika, pohištvo, kuhinje…). Artikle torej predstavimo v spletnem katalogu, obiskovalca z željo po nakupu, pa preusmerimo na posebno izdelane obrazce, kjer nam pusti najmanjšo možno količino podatkov, da mu znamo svetovati oziroma prodati ustrezen artikel.

Primer spletnega kataloga si lahko ogledate na :

http://www.triangle.si/index.php?id=88.


29

Spletna trgovina

Artikli za spletno trgovino morajo biti enostavni in splošno znani. Obiskovalec mora vedeti, kaj kupuje. Razlika med spletno trgovino in spletnim katalogom je torej predvsem v načinu naročila oz. plačila izdelkov. Medtem ko pri spletnem katalogu potekajo naročila in plačila izdelkov oz. storitev ročno – velikokrat preko posredovanja prodajalca, omogoča spletna trgovina kupcem tako nabiranje blaga (spletna košarica), kot plačevanje (spletni obrazci) kar neposredno preko spleta.

Razlike med spletno trgovino in katalogom so prikazane na:

http://www.element.si/spletna-stran/imeti-spletno-trgovino

2.4 NAČINI POSTAVITEV E-TRGOVIN

Pred postavitvijo spletne trgovine moramo sprejeti kar nekaj poslovnih odločitev. Odločiti se moramo npr., ali bo naša spletna trgovina samostojna ali bo v okviru velikega nakupovalnega centra, kakšne vrste plačil bomo omogočili v naši e-trgovini ipd.

2.4.1 E-trgovina v okviru spletnega nakupovalnega centra

Ta izbira je najenostavnejša in najcenejša. E-nakupovalnih centrov je mnogo in največkrat imajo preprosta programska orodja, s katerimi tudi neizkušeno podjetje v nekaj urah sestavi svojo e-prodajalno. Veliko takih e-centrov omogoča tudi svojo marketinško podporo in e-plačevanje storitev. Lastnik e-nakupovalnega centra nam da na razpolago spletni prostor, naslovno stran in administrativno podporo za našo spletno trgovino. Prednosti e-trgovine v okviru e-centra so tudi v večji reklami in večjemu številu obiskovalcev.

Seveda ima sodelovanje v okviru e-centrov tudi svoje slabosti. Največkrat gre za premajhen vpliv na obliko spletnih strani in za premajhno ažurnost podatkov.

2.4.2 Postavitev e-trgovine na podlagi gotovih rešitev

Tu nam da podjetje na razpolago vzorec spletne strani, tako da nam ni potrebno delati nobenega oblikovanja. Za nas spletno stran tudi vzdržuje. Take prodajalne so npr. Amazanove prodajalne (angl. Zshops), Yahoo prodajalne (angl. Small business).

Obstajajo tudi sistemi, ki nudijo orodja za vodenje in urejanje e-trgovine (npr. shop123.si ).

Več o tem na: http://www.shop123.si/shop123.html

2.4.3 Samostojna e-trgovina

Za podjetnika je pravi izziv samostojna spletna trgovina. Za to moramo najeti strokovnjake, ki nam bodo razvili spletno stran za e-trgovanje, nabaviti moramo ustrezno programsko opremo, potrebovali pa bomo tudi precejšnja sredstva za marketing in promocijo.

Lahko sicer tudi sami naredimo svojo spletno stran z ustreznimi orodji, ki ne zahtevajo znanja programiranja (npr. shopfactory.com, zen-cart.com). Obstajajo programi, ki ponujajo več deset vzorcev e-trgovin (npr. oneandone.co.uk).


30

2.5 KAJ JE POTREBNO ZA DOBRO E-TRGOVINO?

Da bi bila naša novo ustvarjena spletna trgovina uspešna, je potrebno upoštevati naslednja priporočila:

• pravo ime domene (izberimo tako ime domene oz. URL tako, da si ga bodo ljudje z lahkoto zapomnili ali celo uganili);

• hiter in zanesljiv strežnik;

• atraktivna in zanimiva spletna stran;

• kvalitetni izdelki z močno blagovno znamko;

• zagotavljanje zaupanja (varne povezave za pošiljanje osebnih podatkov, objavimo politiko varovanja osebnih podatkov in spoštovanja zasebnosti);

• zagotavljanje več različnih načinov plačila;

• promocija (uporabljajmo vsa sredstva, ki so namenjena oglaševanju: pasice, marketing, vizitke, TV, radio …).

2.5.1 Dobra spletna stran

Dobra spletna stran je v sklopu priporočil bistvenega pomena, zato si oglejmo še nekaj priporočil, ki jih pri postavitvi spletne strani velja upoštevati:

• proučimo spletne strani naših konkurentov;

• vsebina strani mora biti prilagojena ciljni skupini;

• razumljivost besedila;

• dober prvi vtis;

• uporabnost.

Priporočilo Opis

Proučimo konkurenco Proučimo naše priljubljene spletne strani in strani naše konkurence. Uporabimo ideje, ki so nam najbolj všeč. Ponudimo nekaj enkratnega, s čimer bomo privabili obiskovalce.

Vsebina strani je prilagojena ciljni

skupini

Vsebina strani mora biti prilagojena ciljni skupini obiskovalcev in je namenjena prodaji. Vsebina spletne strani med drugim vključuje izdelke, ki jih e-trgovina ponuja, in število variacij teh izdelkov (na primer oblačilo v različnih barvnih odtenkih). Ker fizično ogled izdelkov na internetu ni mogoč, je zelo pomembno, kako so izdelki predstavljeni (npr. fotografija izdelka, videoposnetki izdelka v funkciji, zvočni posnetki ipd.).


31

Razumljivost besedila

Razumljiv jezik. Posebno pozornost morajo e-trgovci nameniti jeziku, saj nerazumljiva besedila, polna slovničnih napak, negativno vplivajo na kredibilnost trgovca.

Smiselno je ponuditi tudi dodatne informacije, ki bi utegnile uporabniku pomagati pri izbiri (nakupovalni vodiči, spletni svetovalci) in uporabi (recepti ob kuhinjskih aparatih).

Dober prvi vtis

Grafična podoba je prvi stik, ki ga ima potencialni kupec s trgovcem. Grafična podoba, ki je estetsko privlačna in daje občutek profesionalnosti, pozitivno vpliva na nakup. Uporabljajmo osnovne barve, kot jih uporabljamo v našem logotipu.

Spletna stran naj se vsekakor ne nalaga predolgo.

Obiskovalce zanimajo predvsem osnovni podatki, kot so:

• naziv, naslov in logotip podjetja;

• kontaktne informacije;

• kratek opis kdo smo in kaj delamo;

• smiselno urejeno kazalo vsebine in meni možnih izborov;

• izjava o spoštovanju osebnih podatkov in zasebnosti…

Uporabnost

Pod uporabnostjo razumemo strukturiranost spletne trgovine glede na posamezne strani. Pomembna je tako vsebinska kot oblikovna struktura. Navigacija med stranmi mora biti za uporabnika razumljiva. Trgovina mora omogočati hitro in enostavno iskanje informacij in izdelkov, ki so podrobno opisani .

Dobre spletne trgovine običajno ponujajo t. i. lokalno navigacijo, ki se prilagaja trenutni vsebini. To pomeni, da pri ogledu določenega izdelka uporabniku ponudijo še seznam sorodnih izdelkov, dopolnjujočih izdelkov (pri ogledu določenega računalnika mu ponudijo še ogled primernih monitorjev) ali na primer seznam izdelkov v istem cenovnem razredu.

2.5.2 Promocija e-trgovin

Prva in najpomembnejša naloga vsake spletne trgovine je promocija. Poznamo veliko načinov promocije. Najbolj uspešni so: 8

• vpis v spletne imenike in iskalnike ter optimizacija spletnih strani;

• izmenjava povezav oz. oglasnih pasic;

• pospeševanje prodaje;

8 Vir: http://www.nasvet.com/promocija-spletne-trgovine/, 10. 10. 2009


32

• oglaševanje s pasicami;

• lastno trženje z e-pošto;

• oglaševanje po ključnih besedah;

• nakupovalna središča;

• navzkrižna prodaja;

• partnerski programi,

• virusni marketing;

• vzdrževanje odnosov z javnostjo;

• širjenje kroga 'oboževalcev';

• videospletne oglaševalske akcije.

Način promocije Opis

Vpis v spletne imenike in iskalnike ter

optimizacija spletnih strani

Prvo, kar mora lastnik e-trgovine narediti, je, da vpiše spletno trgovino v vse večje iskalnike in spletne imenike, ki jih uporabniki uporabljajo za iskanje po internetu. Pri vpisovanju spletnih strani je zelo pomembno izbrati pravilne ključne besede, opise in kategorije, s pomočjo katerih bodo uporabniki lažje našli vašo stran. Takemu postopku rečemo optimizacija spletnih strani (angl. Search Engine Optimization).

Več o tem na : www.iskalniki.com ter http://www.optimizacija-strani.si/ .

Izmenjava povezav oz. oglasnih pasic

To je pomemben način brezplačne promocije in generiranja obiska na spletni strani. Gre za izmenjavo oglasnih sporočil med stranmi, ki sodelujejo v sistemu. Če se podjetje odloči za sodelovanje v enem izmed sistemov za izmenjavo oglasnega prostora (npr. www.izmenjava.com, www.izmenjavapovezav.com), bo v zameno za prikazovanje svoje pasice na straneh partnerjev, ki sodelujejo v sistemu, moral na svojih spletnih straneh namestiti oglasno mesto, kjer se bodo prikazovali oglasi ostalih partnerjev.

Pospeševanje prodaje

Gre za najpogostejši način spodbujanja ponovnega obiska spletnega mesta, lahko pa vodi tudi v spodbujanje obiska klasične trgovine. Med orodji za pospeševanje prodaje se na internetu najpogosteje uporabljajo spletni kuponi, ki omogočajo nakup izdelka oz. storitve pod ugodnejšimi pogoji, darilni boni, brezplačni vzorci, posebna pakiranja, on-line svetovanja ipd. Za kreiranje baze podatkov potencialnih kupcev in pridobivanje njihovih e-poštnih naslovov so zelo koristne nagradne in spletne igre.


33

Oglaševanje s pasicami

Je najpogostejša oblika internetnega oglaševanja, saj zavzema več kot 90 odstotkov spletnega oglaševalskega deleža. Oglasne pasice lahko gradijo in utrjujejo blagovno znamko, informirajo potrošnike, spodbujajo k potrošnji, lahko pa neposredno vabijo obiskovalce k obisku oglaševalčeve spletne stani. Glede na cilje, ki jih želi podjetje s pasičnim oglaševanjem doseči, lahko poleg klasičnega zakupa oglasnega prostora po fiksni ceni izbira tudi med dvema modeloma oglaševanja: model CNO (cena na ogled), ki je učinkovit takrat, ko gradimo blagovno znamko podjetja, in model CNK (cena na klik), ki je najbolj primeren za pospeševanje prodaje in generiranje prometa na spletni strani.

Več o tem na: http://www.najdi.si/advertising/front.html

Lastno trženje z e-pošto

Za lastno trženje preko e-naslovov (e-poštni marketing) mora podjetje najprej pridobiti elektronske naslove uporabnikov in njihovo dovoljenje za pošiljanje komercialnih sporočil. Običajno te naslove dobi od obstoječih kupcev, z nagradnimi igrami, anketami, spletnimi igricami in podobno. Naslove in druge podatke o obiskovalcih lahko pridobiva tudi tako, da je določen del spletne predstavitve dostopen le obiskovalcem, ki se predhodno registrirajo.

S pošiljanjem sporočil preko e-pošte lahko podjetje dosega različne cilje – pozivanje k neposrednemu nakupu, vzbujanje zanimanja za izdelek, pozivanje k nakupu preko spletne strani in spodbujanje posredne prodaje preko fizične trgovine. Potencialne in obstoječe stranke so lahko s pomočjo e-pošte redno obveščene o novostih, akcijskih ponudbah, novih izdelkih ipd.

Oglaševanje po ključnih besedah

Oglaševanje po ključnih besedah velja za enega najučinkovitejših načinov spletnega oglaševanja, saj omogoča oglaševalcem, da prikažejo svoj oglas na straneh, kjer imajo zakupljene ključne besede, samo takrat, ko bo uporabnik v iskalno polje odtipkal eno izmed zakupljenih besed. To znatno pripomore k večji zmožnosti priklica oglasnega sporočila, hkrati pa se tudi bistveno poveča verjetnost klika na oglas in prehoda na oglaševalčevo spletno stran.

Podobno rešitev predstavljajo tudi sponzorirane povezave, vendar pri tem načinu ne gre za prikaz oglasa, temveč za izpis povezave do oglaševalčeve spletne strani na prvem mestu med izpisi rezultatov iskanja.

Več o tem na : http://www.najdi.si/advertising/front.html.

Nakupovalna središča

Spletno nakupovalno središče omogoča vsem spletnim trgovcem učinkovit način za pospeševanje prodaje v njihovih spletnih trgovinah. V nakupovalnem središču so zbrane različne slovenske spletne trgovine in njihova široka paleta izdelkov.

Več o tem na : http://www.enaa.com/.


34

Navzkrižna prodaja

S pomočjo navzkrižne prodaje podjetje obiskovalcem na nevsiljiv način poleg iskanega izdelka ponudi še izdelke, ki se dopolnjujejo z izbranim izdelkom. Tako lahko npr. uporabniku, ki kupuje moško srajco, priporoča tudi nakup moških hlač. Napredni in seveda bolj učinkoviti sistemi navzkrižne prodaje na podlagi analize podatkov poiščejo takšne kombinacije izdelkov, ki bodo najverjetneje zanimive za vsakega posameznega kupca.

Partnerski programi

Affiliate marketing (Partnerski program) pomeni, da obiskovalca vaše spletne strani pripravite do te mere, da napravi na ciljni spletni strani končnega ponudnika (prodajalca) nakup oziroma določeno dejanje (npr. vpis življenjepisa, vpis v mailing listo ipd). Za to opravljeno dejanje prejmete plačilo v obliki provizije.

Programsko opremo za izvajanje partnerskih programov lahko ob lastnih zmogljivostih podjetja razvijejo sama, lahko pa kupijo že narejeno rešitev. Več o tem na: www.affiliateshop.com.

Slika 15: Razmerje prodaje preko e-trgovin oz. affiliate partnerjev

Vir: http://media-marketing.si/blog/tag/affiliate/, 12. 10. 2009

Virusni marketing

Smisel virusnega marketinga je v tem, da na različne načine vzpodbuja uporabnike, da preko e-pošte prenašajo določeno marketinško sporočilo do drugih uporabnikov. Virusni marketing uporablja spletne uporabnike za prenos promocijskih sporočil. Največkrat gre za določeno zanimivo in uporabno informacijo (npr. e-knjige, članki, preizkusne in demo verzije programske opreme, nakupovalni bonusi ipd.), ki je ljudem tako zelo všeč, da jo samodejno in brezplačno posredujejo svojim prijateljem in znancem ter tako ustvarjajo brezplačno promocijo za podjetje, posredno pa pridobivajo tudi nove potencialne stranke.


35

Vzdrževanje odnosov z javnostjo

Podjetje mora vložiti veliko truda v vzdrževanje odnosov z uporabniki in v negovanje njihove lojalnosti. Zagotoviti je potrebno zadovoljstvo uporabnikov čez celoten proces iskanja primernega izdelka in nakupovanja. Vse ima posledice v dolgoročnem partnerstvu, ponovnih nakupih in poslovni učinkovitosti. Dejstvo je namreč, da podjetje stane veliko več pridobitev novega kupca, kot pa ohranitev starega.

Podjetje ima lahko na spletni strani posebno rubriko, ki je namenjena javnosti in kjer objavlja aktualne informacije o podjetju, objavljene prispevke in članke, sporočila za javnost, obvestila o dogodkih, fotografije in drugo. Vse te dejavnosti so usmerjene k pridobivanju zanimanja, simpatij oz. javnega zaupanja za izdelke in storitve ter k ustvarjanju pozitivne podobe podjetja na tržišču

Slika 16: Spletna stran e-trgovine Merkur za prijavo na e-novice

Vir: http://www.merkur.eu/slo/merkur_menu0/enovice/index.html?no_cache=1&geoip=0, 30. 10. 2009

Videospletne oglaševalske akcije

V zadnjem času se razvijajo videospletne oglaševalske akcije, ki so popolnoma podrejene potrebam naročnika in zanesljivo dosegajo želene skupine uporabnikov interneta.

Več o tem na: http://video.iprom.si/galerija.html.


36

Širjenje kroga 'oboževalcev'

Da bo naša trgovina resnično dosegla čim širši krog ljudi, je smiselno izkoristiti vse možnosti, ki jih moderna spletna tehnologija danes ponuja.

• Socialna omrežja – zakaj ne bi ponudili kakšno povezavo oz. pasico tudi v socialna omrežja kot so Facebook, MySpace, Twitter. S tem bomo večali svoj krog 'oboževalcev'.

• Blogi in forumi – obiskovalci spletne trgovine imajo seveda običajno tudi mnogo vprašanj, ki se lahko ponavljajo. Zakaj ne bi odprli bloga in tam rubrike „pogosta vprašanja“.

• Članki v revijah – prednost revij in tiskanih publikacij je, da ciljajo na točno določeno skupino uporabnikov.

• Spletne ankete – s tem, da postavljamo kupcem preprosta vprašanja, dobimo povratno informacijo, kaj si zares želijo.

2.6 PREDNOSTI IN SLABOSTI SLOVENSKIH E-TRGOVIN9

V tem poglavju bomo kratko predstavili splošne prednosti in slabosti slovenskih spletnih trgovin v primerjavi s klasičnimi in hkrati ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj večine slovenskih spletnih trgovin.

2.6.1 Prednosti slovenskih e-trgovin

• Trg je neomejen – pri e-trgovini ni geografskih omejitev.

• Nižja cena izdelkov in storitev – zaradi nižjih stroškov poslovanja, manjših zalog…

• Manjši stroški oglaševanja − internetni marketing omogoča, da z usmerjenim oglaševanjem in trženjem uspešneje dosežemo ciljne kupce.

• Večja prepoznavnost podjetja − večina potrošnikov podrobno razišče vse podatke o izdelkih ali storitvah, ki jih nameravajo kupiti, lahko s spletno trgovino občutno povečamo prepoznavnost našega podjetja in blagovne znamke.

• Hitra distribucija izdelka od trgovine do uporabnika – to je možno zaradi geografske majhnosti Slovenije.

• Enostavnost in hitrost nakupovanja – kupci lahko svoje nakupe opravijo dobesedno iz naslonjača v nekaj minutah, s tem pa si tudi znižajo stroške (npr. bencina, parkirnin) in prihranijo čas.

• Iskanje informacij oz. izdelkov na internetu – uporabniki si lahko hitro zagotovijo pregled nad tržno ponudbo oz. poiščejo cenovno najugodnejšo ponudbo; samo iskanje je zelo preprosto in učinkovito (iskalni agenti), veliki pa so tudi časovni prihranki.

• Takšno nakupovanje postaja 'trendovsko' – vse več ljudi se rado pohvali, da so napredni, ker nakupujejo preko spleta.

9 Vir: http://www.studentarija.net/portal/blogumne-blogumna/347/Spletne-trgovine---prednosti, 10. 10. 2009


37

Slika 17: Gibanje deleža uporabnikov interneta, ki so že opravili spletni nakup

Vir: http://www.ris.org/2009/03/RIS_porocila/Enakupovanje_2009/, 10. 10. 2009

2.6.2 Slabosti slovenskih e-trgovin

• Zaradi majhnosti države je tudi trg majhen – večina trgovcev ravno zaradi te majhnosti trga ni pripravljena vlagati več sredstev v razvoj svoje spletne trgovine.

• Nekonkurenčne cene – cene tehničnih izdelkov velikih trgovcev v tujini so kljub poštnini dostikrat nižje kot v naših e-trgovinah.

• Premalo interaktivnosti z uporabnikom – dostikrat trgovci zaradi preobremenjenosti po samem naročilu ne dajo kupcem nobenih povratnih informacij, zato se ti počutijo izgubljene.

• Odklonilen odnos strank do plačevanja storitev preko interneta – veliko ljudi namreč še vedno nima ustreznega osnovnega znanja o internetnem poslovanju, bojijo pa se tudi zlorab, o katerih poslušajo večinoma v medijih.

• Nepričakovani daljši roki dobave – na želen izdelek lahko kupci čakajo tudi do nekaj tednov več, kot je bilo dogovorjeno na začetku; to povečuje nezaupanje in nezadovoljstvo strank.

2.7 POVZETEK

E-trgovanje pomeni prodajo in nakup proizvodov oz. storitev preko interneta. V e-trgovinah naj bi se izvajale funkcije upravljanja z artikli, kupci ter naročili.

Glede na tip e-trgovine ločimo: specializirane e-trgovine in spletne centre.

Vpeljava spletne trgovine podjetja poteka v več fazah: spletna vizitka, nato spletni katalog in nazadnje še prava spletna trgovina.

Glede načina postavitve e-trgovine izbiramo med: e-trgovino v okviru nakupovalnega centra, e-trgovino na podlagi gotovih rešitev in samostojno e-trgovino.

Za res dobro e–trgovino moramo upoštevati predvsem, da imamo kvalitetno spletno stran in da uporabljamo različne metode klasičnega in spletnega trženja (promocije).


38

E-trgovanje ima tako prednosti (neomejen trg, večja prepoznavnost podjetja, manjši stroški, enostavnost nakupovanja…) kot tudi slabosti (odklonilen odnos strank do plačevanja storitev preko interneta, majhna interaktivnost z uporabnikom…).

2.8 VAJE

1. Na spletu poiščite spletni katalog, ki vključuje tudi multimedijsko predstavitev, in ga kratko predstavite.

Podjetje/URL Opis

Podjetje:

URL:

2. Razložite razliko med pojmoma E-booking in E-trgovina.

Opis

E-booking

E-trgovina

3. Na izletu ste padli in imate nekaj bušk in modric. Preko spletne prodajalne http://www.moja-lekarna.com/ bi želeli naročiti izdelek, ki bi vam olajšal bolečine. Dostava naj bo preko Pošte Slovenije.

Poiščite izdelek in izpeljite naročilo do 5. koraka – POTRDITEV NAROČILA. V tem koraku naredite zaslonsko sliko, ki prikazuje podatke o kupcu (vaše podatke) in o izdelku.

4. Vaše podjetje se je odločilo, da bo poiskalo podjetje, ki mu bo izdelalo spletno trgovino. Poiščite na spletu dve podjetji, preglejte, ali ponujajo storitve (DA/NE), ki jih želite. Na koncu ju primerjajte med seboj tudi glede cene. V pomoč naj vam bo tabela z vašimi zahtevami.

Vaše želje: Podjetje 1:

URL 1:

Podjetje 2:

URL 2:

individualni videz, usklajen s celostno podobo podjetja;

skeniranje slik in priprava vsaj 10 artiklov za takojšnjo spletno prodajo;

neomejeno število artiklov v trgovini;

implementacija sistema plačevanja po povzetju;

ureditev domene (vaše-podjetje.si ali .com);

instalacija in izobraževanje (predstavitev delovanja) e-trgovine.

Cena


39

5. Na spletu poiščite podjetje, ki se mu zaradi narave izdelkov ne splača imeti spletne

trgovine. Izbiro razložite.

Podjetje,

URL naslov

Kratek opis ponudbe in načina dela podjetja

Podjetje:

URL:

6. Poiščite spletno trgovino AGT.SI in si sestavite računalnik, ki bo zadoščal za vaše delo doma in v šoli! Ko boste računalnik dali v košarico, prekopirajte zaslonsko sliko na konec te naloge. Upoštevajte naslednje! Računalnik naj sestavljajo vsaj naslednje komponente: procesor, osnovna plošča, disk, napajalnik in ohišje.

7. Vaše podjetje bi želelo še v večji meri uporabljati internet in e-pošto za graditev svoje blagovne znamke, povečanje prodaje in znižanja stroškov. S pomočjo brskalnika poiščite slovensko podjetje, ki bi vam pri postavitvi strategij in konceptov nastopa na internetu lahko pomagalo.

Podjetje,

URL naslov

Kratek opis ponudbe in načina dela podjetja

Podjetje:

URL:

E-bančništvo Elektronsko poslovanje

40

3 E-BANČNIŠTVO

3.1 UVOD

Vprašajmo se, kaj najbolj sovražimo. Verjetno se bo nekje zelo pri vrhu seznama znašlo čakanje v vrstah. Spomnim se začetka 90-tih let prejšnjega stoletja, ko sem z množico 'sotrpinov' čakal vsaj nekajkrat na mesec v vrsti pred bančnim okencem za izplačilo gotovine. Negodovanje in pripombe, včasih celo jezni izbruh nekoga, ki je bil prepričan, da se je nekdo vrinil pred njim, poleti vročina…Če bi tej čakajoči množici takrat nekdo povedal, da bo v nekaj naslednjih letih takšne in podobne zadeve lahko urejal doma oz. se v svojem domačem kraju odpravil do stroja za avtomatski dvig gotovine (bankomata), bi najbrž rekli da se mu je zmešalo.

Ob hitrem napredku interneta in tehnologij za varno poslovanje, so bile banke v boju s konkurenco primorane razširiti svoje storitve. Ena izmed najpomembnejših je zagotovo elektronsko bančništvo (v nadaljevanju e-bančništvo). Plačevanje položnic se s tem sicer ni spremenilo v užitek, je pa postalo bistveno bolj znosno. Tudi če nujno potrebujemo nekaj gotovine in to npr. še v nedeljo zvečer, nam skok do najbližjega bankomata ne predstavlja večjo težavo. Da ne govorimo o sobotnem nakupovanju izdelkov v trgovinah, kjer ne potrebujemo polne denarnice eurov. Zadošča bančna kartica in seveda – bančni račun, ki ni prazen.


• kaj je e-bančništvo,

• katere oblike e-bančništva poznamo,

• katere elektronske prodajne poti uporabljajo banke,

• kaj nudi in katere prednosti oz. slabosti ima spletno bančništvo.

3.2 KAJ JE E-BANČNIŠTVO

E-bančništvo v najširšem pomenu razumemo kot elektronsko poslovanje v bankah. To pomeni vsakršno bančno storitev, ki se opravlja po elektronski poti. E-bančništvo pokriva informacije o prilivih in odlivih na računu, dvige in pologe denarja, plačilne storitve, kreditne storitve itd.

Da bi ločili storitve e-bančništva od zastarelih nestandardnih sistemov, morajo le-te ustrezati naslednjim kriterijem:

• neprekinjena dosegljivost 24 ur na dan, 7 dni v tednu;

• dosegljivost od kjerkoli;

• popolna avtomatizacija dela;

• varnost osebnih podatkov ter transakcij.

Seveda ne smemo pozabiti, da lahko preko e-bančništva plačujemo tudi v e-trgovinah.

Elektronsko poslovanje E-bančništvo

41

3.3 OBLIKE E-BANČNIŠTVA

Oblike e-bančništva so zelo raznolike, kar prikazuje naslednja slika.

Slika 18: Oblike elektronskega bančništva

Vir: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/malensek473.pdf, 15. 12. 2009

Kot lahko vidimo na sliki 17, ločimo e-bančništvo glede na subjekte, ki nastopajo v njem, in sicer:

• znotraj banke;

• med bankami;

• med banko in strankami (podjetji – pravnimi osebami in občani – fizičnimi osebami).

Subjekt, s katerim sodeluje banka

Opis

Banka E-poslovanje znotraj posamezne banke je podobno e-poslovanju podjetij.

Druga banka

E-poslovanje med bankami je uveljavljeno že kar nekaj časa. Tako se je npr. na mednarodni ravni že leta 1973 oblikovalo zaprto omrežje bančnih organizacij SWIFT (angl. Society for Worldwide Interbank Financial), ki omogoča hitro in nemoteno opravljanje transakcij med bankami v različnih državah.

Podjetje, občan

Programske rešitve bank (npr. NLB proklik), ki so danes na voljo podjetjem, ponujajo pestro izbiro opravil, kot so: enostavno opravljanje plačilnega prometa v domovini in s tujino ipd.

Poslovanje bank z občani pa je v zadnjih letih sploh gonilna sila e-bančništva.


42

3.4 ELEKTRONSKE PRODAJNE POTI V BANKAH

V zadnjih dvajsetih letih je bilo bančništvo prav gotovo ena izmed panog, kjer so se načini poslovanja najbolj spreminjali in tudi spremenili – predvsem zaradi tehnoloških sprememb. Spremembe so najbolj vidne v načinih poslovanja s strankami, ki so izvedene preko elektronskih prodajnih poti. Dandanes poznamo v bankah naslednje elektronske prodajne poti:

• spletno bančništvo;

• plačilne kartice;

• POS terminali;

• bančni avtomati;

• informacijski terminali

• telefonsko bančništvo;

• mobilno bančništvo.

3.4.1 Spletno bančništvo

Pri spletnem (internetnem) bančništvu komitent banke uporablja bančne storitve preko svojega osebnega računalnika. Preko interneta lahko banka ponudi učinkovite storitve, ki so uporabnikom na voljo vedno in povsod. Tak način opravljanja bančnih storitev preko interneta pogostokrat imenujemo tudi spletna poslovalnica.

Ali veste?

Spletno bančništvo uporablja mesečno kar 42% spletnih uporabnikov v Sloveniji.10

Spletno bančništvo vsebuje štiri temeljne funkcije:

• Predstavitev informacij – tu gre za informacije o bančnih storitvah in je najpreprostejša oblika uporabe interneta v bančništvu.

• Predstavitev informacij z dvosmerno komunikacijo – to predstavlja nadgradnjo prejšnje funkcije, kjer banka s komitentom vzpostavi dvosmerno komunikacijo.

• Interakcija z uporabniki preko spleta – banka preko spleta ponudi uporabniku dostop do njegovih podatkov (npr. do njegovih bančnih računov). Ti podatki so zaupne narave, zato mora banka zagotavljati vse potrebne varovalne mehanizme.

10 Vir: http://www.ris.org/2010/03/Novice/ , 10. 3. 2010


43

Slika 19: Vstopno okno spletne poslovalnice Nove Ljubljanske Banke d. d.

Vir: https://klik.nlb.si/, 5. 5. 2010

• Izvajanje transakcij – je ena najzahtevnejših oblik spletnega bančništva. Med takšna opravila štejemo predvsem razna plačila ter prenos sredstev. Tudi tu mora banka veliko pozornosti nameniti varnosti ter povečanju zaupanja komitentov v izvajanje transakcij.

Sam način dostopa ter uporabe spletnega bančništva pa je odvisen predvsem od tega ali gre pri tem za fizične ali pravne osebe:

• Dostop za fizične osebe – tu je najbolj primeren dostop s pomočjo spletnega brskalnika. Posebna programska ali strojna oprema ni potrebna, saj se vse ključne informacije nahajajo na strežniku banke.

• Dostop za pravne osebe – za te primere so razvile banke še dodatne, neprimerno varnejše načine spletnega bančništva. Za vzpostavitev povezave stranke z banko je potrebna posebna programska oprema, ki se namesti v računalnik stranke. Le iz tega računalnika je potem možen odstop do banke.

Ali veste?

Banke ne razvijajo lastnih sistemov za spletno poslovanje, ampak uporabljajo rešitve specializiranih ponudnikov. V Sloveniji sta največja ponudnika takšnih sistemov Halcom Informatika, d.o.o. in Hermes SoftLab, d. o. o.

Več o zmožnostih spletnega bančništva si lahko ogledate na video predstavitvi BankeIN, ki jo najdete na: https://www.bankain.si/video/.

3.4.2 Plačilne kartice

Plačilna kartica ali plastični denar je sodobno nadomestilo za gotovino, s katerim lahko plačujemo blago in storitve na vseh prodajnih mestih, ki so označena z nalepko kartice.

Ali veste?

Prvo kartico so izdali leta 1950. Imenovala se je Diners Club. Ideja pa se je rodila ameriškemu poslovnežu Franku McNamara, ki je v eni izmed ameriških restavracij ugotovil, da je doma pozabil denarnico. Zato se je z natakarjem dogovoril za odlog plačila.

Poznamo več vrst kartic katerih lastnosti se med seboj pogosto prepletajo:


44

Kreditne kartice – njihova bistvena lastnost je odloženo plačilo. Imetnik kartice lahko plača v obrokih oz. mu je pravzaprav odobreno posojilo.

Plačilne kartice – kot že ime pove, z njimi plačujemo račune prej kot pri kreditnih karticah. Najpogosteje se račun plača mesečno.

Kartice s takojšnjo obremenitvijo (debetne kartice) – te kartice opravljajo vlogo denarnice. Transakcija takoj bremeni račun imetnika kartice (npr. BA Maestro, ki pripada vsakemu imetniku NLB osebnega računa).

Slika 20: Plačilna kartica BA Maestro.

Vir http://www.nlb.si/ba-maestro

Poslovne kartice – porabo na poslovnih karticah plačuje naš delodajalec. Lahko so plačilne ali kreditne.

Družinske kartice – njihova lastnost je v tem, da imetnik te kartice ne plačuje računov, prav tako mu ni potrebno imeti rednega dohodka. Zanj jamči drug (običajno starš oz. partner). Takšne kartice so zelo primerne za mladoletne otroke oz. partnerje.

Zlate kartice – namenjene so premožnim imetnikom kartic oz. tistim, ki kartice nadpovprečno uporabljajo. Lahko so plačilne ali kreditne.

Trgovske kartice – te kartice izdajajo trgovska podjetja za plačilo v njihovih prodajalnah ali na bencinskih črpalkah. Primer takšnih kartic sta npr. Pika kartica trgovskega podjetja Mercator in kartica Tuš klub.

Ali veste?

Najpogostejša oblika zlorab plačilnih kartic je plačevanje večjih zneskov na prodajnih mestih z izgubljenimi, ukradenimi ali ponarejenimi kreditnimi karticami.

Tehnološki razvoj kartic gre v smeri pametnih kartic, ki ustrezajo standardu EMV-tehnologije. Te kartice imajo namesto običajnega magnetnega zapisa tudi čip oz. kontakte. Čipa in s tem seveda kartice ni mogoče kopirati, zato bo tudi manj kartičnih zlorab.

Slika 21: EMV čip na pametni kartici

Vir: http://www.timesofmalta.com , 5. 5. 2010


45

Ali veste?

Prehod na EMV-tehnologijo naj bi do leta 2011 omogočil nastanek enotnega evropskega plačilnega prostora t.i. SEPA (angl. Single Euro Payments Area). V praksi to pomeni, da bo leta 2011 vsak evropski državljan kjerkoli v Evropi s svojo bančno kartico bodisi dvignil denar bodisi plačal storitev oz. blago brez omejitev.

EMV-tehnologiji morajo biti poleg plačilnih kartic prilagojeni tudi POS terminali ter bankomati. V nadaljevanju predstavimo ene in druge.

3.4.3 POS-terminali

POS-tehnologija (angl. Poin Of Sale) predstavlja avtomatsko izmenjavo podatkov preko terminala, ki je nameščen na prodajnem mestu, do računalnika v banki ob uporabi javnega omrežja. POS-terminal je torek namenjen posredovanju zneskov za plačilo v banko, poleg tega skrbi še za zavrnitve plačila s strani banke, če ni sredstev na računu ali je račun blokiran, za zbirne podatke, kodiranje uporabnikove PIN (angl. Personal Identification Number) in tiskanje potrdil (angl. Slip) o opravljenem brezgotovinskem plačilu s kartico. Naj omenimo še to, da mora prodajno mesto skleniti z banko pogodbo o uporabi in najemu POS-terminalov.

Slika 22: POS-terminal za trgovinsko plačevanje

Vir: http://www.diytrade.com/china/4/products/3832273/POS_terminal.html, 15. 10. 2009

3.4.4 Bančni avtomati

Bančni avtomat (bankomat, samopostrežni terminal) je stroj, ki omogoča stranki, da opravi različne bančne storitve. Deluje kot oddaljeno delovno mesto (terminal), ki je povezano z bančnim računalnikom. Dostop je 24 ur vse dni v letu.

Najpogostejše storitve, ki jih bankomati danes ponujajo so: plačilo posebne položnice, avtomatski polog in dvig gotovine, zamenjava osebne številke, polnjenje GSM kartic mobilnih telefonov, informacija o stanju, naročilo za polog gotovine ter naročilo za poravnavo plačilnih nalogov.

Več o bankomatskih storitvah si lahko ogledate na:

http://www.bankart.si/si/ponudba/upravljanje_mreze_bankomatov/video/.


46

Ali veste?

Prvi bančni avtomat je dala leta 1967 v uporabo britanska banka Barclays Bank. Deloval je tako, da so morali komitenti najprej dobiti bone v vrednosti 10 funtov in ko so jih vstavili v bankomat, jim je le ta izplačal gotovino.

Pri nas smo dobili prvi bankomat leta 1990, in sicer je bil to bankomat Nove ljubljanske banke. Danes se Slovenija uvršča v sam vrh glede števila bankomatov na milijon prebivalcev.

Slika 23: Naraščanje števila bankomatov v Sloveniji od leta 2000 do 2008

Vir: Bankart, 10. 5. 2010

3.4.5 Informacijski terminali

Informacijske terminale (samopostrežni kiosk) uporabljajo banke predvsem za informiranje svojih komitentov o njihovih storitvah ter v informacijske namene. Informacijski terminal deluje kot oddaljeno delovno mesto, ki je povezano u bančnim računalnikom. V sebi združuje računalnik te vhodno-izhodne naprave (zaslon, običajno je občutljiv na dotik in prirejeno miško ter tipkovnico).

3.4.6 Telefonsko bančništvo

Poznamo dva načina telefonskega bančništva:

Govorni odzivnik. To je telefonski odzivnik, ki se avtomatično odzove na naš klic. Neznanim klicateljem običajno daje splošne informacije (npr. o tečajih tujih valut, obrestnih merah…), znanim bančnim strankam pa daje tudi informacije zaupne narave (npr. stanje na računu). Govorni odzivnik je namenjen uporabnikom, ki imajo aparat s tonsko izbiro.

Bančni operater. To je posebej usposobljen bančni delavec, ki se oglasi na naš klic. Bančni operater lahko komitentu sporoči najrazličnejše informacije ( npr. o stanju na računu) ali opravi zahtevek (npr. izpis prometa na računu, dvig gotovine…).


47

3.4.7 Mobilno bančništvo

Pod pojmom mobilno bančništvo razumemo opravljanje storitev s pomočjo mobilnih naprav, kot so prenosni ali žepni računalnik oz. mobilni telefon. Storitve so zasnovane na naslednjih tehnologijah:

SMS (Short Message Service) tehnologija omogoča enostavne storitve, ki ne potrebujejo večje varnosti in zaupnosti (npr. obveščanje o stanju na računu, nakazilih na račun…)..

WAP (Wireless Application Protocol) je skupek določil, ki omogoča mobilni telefoniji dostop do internetnih vsebin ter izvajanje najrazličnejših spletnih uslug (npr. vpogled v promet stanja na računu, plačevanje računov, prenos denarja, vremensko napoved, stanje na cesti, dnevne novice…).

Pri vzpostavitvi sistema mobilnega bančništva na podlagi protokola WAP banka potrebuje11:

• prehodni sistem (M-vrata), ki zagotavlja pretvorbo zahteve z mobilne strani (uporabnik) v zahtevo po prenosu datotek na svetovnem spletu;

• certifikat za prehodni sistem;

• spletni strežnik bančne aplikacije, ki je neposredno povezan s prehodnim sistemom in

• sistem avtentifikacije uporabnika, ki služi varnosti poslovanja.

Seveda pa mora banka tako kot pri drugih sodobnih rešitvah poslovanja vzpostaviti primeren bančni informacijski sistem, ki lahko preprosto in hitro podpre nove tržne poti.

Slika 24: Dostop WAP mobilnih uporabnikov do interneta preko M-vrat

Vir: http://www.m-vrata.com/(j5n42hf5ou3sag55kwqzjnjt)/?ni=210, 15. 10. 2009

11 http:// www.old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bracic-natasa.pdf, 14. 5. 2010


48

SIM Application Toolkit je neke vrste dopolnjena SIM-kartica. SIM Toolkit standard omogoča uporabniku prijazen dostop do mobilnih storitev na zahtevo, ki jih omogočajo dodatni meniji. Najpogostejše funkcije s katerimi SIM Tollkit tehnologija upravlja so: uporabniški vmesnik s prikazovanjem besedila, izbire iz menijev, vnosi z zvočnimi efekti, komunikacijske storitve z vzpostavljanjem govornih povezav ter sistemi urejevanja in nadzora aplikacij z dodajanjem novim menijev.

Osnovna značilnost SIM Toolkit-a je varnost, saj sta zaupnost in celovitost že vključena v sam standard.

Slika 25: Mobilni telefon s Simtoolkit tehnologijo

Vir: www.pdaplaza.ca/shop.php?subcatid=83, 15. 10. 2009

Najpomembnejše storitve, ki naj bi jih banke omogočale preko mobilne poti, so:

• vpogled v stanje ter promet na tekočem računu;

• plačilo računov in položnic;

• prenos sredstev med računi znotraj bank;

• nastavitev alarmov ob prekoračitvi osebnega limita;

• naročilo povišanja limita na računu;

• vezavo sredstev;

• spremembo nastavitev v računu (spremembo bančnega PIN-a ali spremembo naziva računa).

Več o storitvah z uporabo mobilnega telefona si lahko preberete na: http://www.nlb.si/mobilna-banka-moba-nlb.


49

3. 5 PREDNOSTI IN SLABOSTI E-BANČNIŠTVA

E-bančništvo ima različne prednosti in slabosti tako za samo banko, kot za njenega komitenta. Naštejmo najpomembnejše.

3.5.1 Prednosti in slabosti za banko

Prednost Slabost

• Zmanjšanje stroškov poslovanja (manj bančnih okenc, manj papirja…).

• boljši pregled nad poslovanjem (podatki so na voljo v pregledni obliki).

• kakovostne storitve (bančni uslužbenci se lahko bolj osebno posvetijo strankam).

• zmanjšanje čakalnih vrst pred okenci

• večja informiranost o poslovanju komitentov.

• hitrejše zajemanje podatkov (večino podatkov vnašajo uporabniki sami).

• Visoki začetni stroški.

• storitev ni primerna za vse (nekateri nimajo znanja, nekateri ne računalnika…).

• nekateri komitenti takšnemu načinu poslovanja ne zaupajo.

• potrebno je izobraziti dosedanje kadre ali iskati nove.

• možnost vdorov v sistem ni mogoče v celoti odpraviti.

3.5.2 Prednosti in slabosti za komitenta

Prednost Slabost

• Prihranek časa.

• Nižja cena storitev oz. transakcij;

• Večja preglednost in enostavnost dosedanjega poslovanja.

• Časovna in prostorska neodvisnost (dostop do e-banke je možen kadarkoli od kjerkoli).

• Večja stopnja zasebnosti.

• Nepoznavanje storitev, ki vodi v nezaupanje.

• Ni osebnega kontakta.

• Ni dostopa do interneta.

• Nezaupanje v varnost in zasebnost podatkov.

3.6 POVZETEK

E-bančništvo v najširšem pomenu razumemo kot elektronsko poslovanje v bankah.

Glede na subjekte, ki nastopajo v njem, ločimo e-bančništvo na poslovanje: znotraj banke, med bankami, med banko in strankami (podjetji – pravnimi osebami in občani – fizičnimi osebami).


50

Glede na način poslovanja s strankami poznajo banke različne elektronske prodajne poti: spletno bančništvo, plačilne kartice, POS terminale, bančne avtomate, informacijske terminale, telefonsko bančništvo ter mobilno bančništvo.

Spletno bančništvo predstavlja najmočnejši segment elektronskega bančništva, pri katerem so programske in vsebinske rešitve tudi najbolj dodelane. Sam način poslovanja se razlikuje glede na to ali je uporabnik fizična ali pravna oseba.

Mobilno bančništvo predstavlja uporabo bančnih storitev s pomočjo mobilnega telefona. Najbolj poznane tehnologije, ki podpirajo mobilno bančništvo so: GSM, WAP ter SIM Toolkit.

Tako za stranke kot tudi za samo banko ima e-bančništvo določene prednosti (npr. večja preglednost in kontrola poslovanja, širok krog potencialnih strank, prihranek pri obvestilih o stanju na računu …) pa tudi slabosti (npr. visoki stroški uvedbe, problem varnosti, odsotnost osebnega kontakta, nepoznavanje delovanja …).

3.7 VAJE

1. Na spletu poiščite banko in ugotovite, kakšne usluge ponuja glede na ustrezno informacijsko tehnologijo. Rezultate (da oz. ne) vpišite v tabelo.

Banka: URL:

Spletno bančništvo

Telefonsko bančništvo

Bankomat Mobilno bančništvo

Informacije o stanju na računu

Informacije o zadnjih prilivih na račun

Izvoz podatkov o prometu na računu

Dvig gotovine

Polnitev računa na mobitelu

2. Na spletu poiščite tri banke in ugotovite njihovo ceno plačevanja obveznosti s posebno položnico za fizične osebe.

Bančno okence Spletno bančništvo

Banka 1: URL:

Banka 2: URL:

Banka 3: URL:

3. Na podlagi prejšnje tabele izdelajte grafikon, ki bo prikazoval razmerje med cenami plačevanja pri bančnem okencu oz. preko spleta za vse 3 banke.

4. Opišite postopek za uporabo monete na plačilnem mestu v trgovinah Hip Hop (Petrol).

Elektronsko poslovanje E-izobraževanje

51

4 E-IZOBRAŽEVANJE

4.1 UVOD

Ko sem iskal gradivo za to poglavje, sem odkril tudi poročilo izobraževalnega podjetja B2, kjer se predstavlja kot primer dobre prakse e-izobraževanje zaposlenih v Carinski upravi Republike Slovenije12 (v nadaljevanju CURS). Oglejmo si dva temeljna razloga, ki sta pripeljala vodstvo Carinske uprave, da se je odločilo za tak način izobraževanja.

• Vstop Slovenije v Evropsko unijo in zahteve po poenotenem carinskem sistemu znotraj Schengena so ustvarile potrebo po izobraževanju zaposlenih v CURS. Hkrati so bila s strani Evropske komisije razvita elektronska gradiva s področja carinske uprave, ki jih je bilo potrebno na ustrezen način in z ustreznim sistemom posredovati zaposlenim.

• Ker gre za organizacijo z večjim številom zaposlenih, ki delajo na različnih lokacijah, je bilo potrebno najti način izobraževanja, ki bi na učinkovit način ter s čim manj stroški posredoval znanje zaposlenim in jih izobrazil za določena področja.

Strokovnjaki za e-izobraževanje so najprej vzpostavili sistem za izvedbo e-izobraževanja, sledila je priprava e-tečajev s pomočjo e-gradiv in seveda izvajanje e-tečajev za celotno skupino zaposlenih.

In kakšni so bili rezultati? E-gradiva so ustrezala vsem didaktičnim priporočilom, izobraževalni sistem se je izkazal kot primeren sistem, ki udeležencem omogoča sprotno povratno informacijo o doseženih ciljih učenja ter učiteljem (mentorjem) pregled in nadzor nad delom udeležencev oz. nadzor nad celotnim potekom e-učenja. E-izobraževanje se je resnično izkazalo kot prava pot. Spoznajmo ga pobliže.


• kaj je e-izobraževanje,

• katere načine, oblike in tehnologijo e-izobraževanja poznamo,

• katere so prednosti in slabosti e-izobraževanja.

4.2. NAČINI E-IZOBRAŽEVANJA

Glede na uporabo IKT se e-izobraževanje lahko izraža na različne načine, ki se med seboj prepletajo. Kateri način bomo izbrali je predvsem odvisno od predmeta. Pri jezikih, ki zahtevajo več govornega komuniciranja med učiteljem ter učencem, bo povezava e-izobraževanja s klasičnim verjetno bolj izrazita. Nasprotno pa lahko pri računalniških predmetih preko e-izobraževanja pokrivamo večino snovi.

12 http://www.b2.eu/LinkClick.aspx?fileticket=ILv9%2BWJcW60%3D&tabid=745, 1. 6. 2010

E-izobraževanje Elektronsko poslovanje

52

Način e-izobraževanja

Opis

Predmeti so podprti s spletnimi stranmi

Ta oblika se pojavlja kot dopolnilo klasičnemu izobraževanju. Temelji na učenju preko interneta oz. intraneta. Učenci še vedno obiskujejo predavanja, preko spleta pa prejemajo gradiva, rešujejo naloge, postavljajo vprašanja, sodelujejo na forumih … Lep primer je uporaba spletne učilnice, ki jo podpira Moodle (odprto kodna rešitev za upravljanje učnih vsebin – predmetov)13.

Spletni portal podpira celoten študijski

program

Tu imamo več ravni uporabe:

- portal opravlja le informacijsko funkcijo (vsebine predmetov, urniki, možnost prijave na izpit …);

- portal podpira tudi izobraževalni proces (opravlja vlogo posrednika učnih gradiv med predavateljem in udeležencem);

- portal nudi možnost dvosmerne komunikacije med uporabniki in predavateljem ter med uporabniki samimi.

Virtualna učilnica

V tem načinu določi predavatelj (mentor/tutor) za študente vse napotke in vsa učna gradiva, pripravi naloge in določi tedenske aktivnosti. V primeru odstopanja od načrtovanih učnih ciljev lahko predavatelj prilagodi načrt izvedbe.

Omogočena je dvosmerna komunikacija vseh udeležencev preko forumov, pa tudi predavateljevo sledenje učečemu.

13 Ta oblika upravljanja učnih vsebin se že nekaj let uspešno uporablja tudi na Višji strokovni šoli Postojna


53

Slika 26: Elementi virtualne učilnice z medsebojnimi odnosi

Vir: Lasten

4.3 OBLIKE E-IZOBRAŽEVANJA

Ločimo tri osnovne oblike e-izobraževanja:

• sinhrono;

• asinhrono in

• neodvisno e-izobraževanje.

Oblika e-izobraževanja

Opis

Sinhrono izobraževanje

Ta oblika pomeni istočasno interakcijo dveh ali več udeležencev v e-izobraževanju. Učeči so del razreda in imajo dodeljenega mentorja, ki jih vodi skozi proces e-izobraževanja. Učenci in mentor so istočasno prijavljeni v spletno e-izobraževalno okolje, zato komunicirajo med seboj v realnem času (npr. spletna klepetalnica, video- in avdiokonference).

VIRTUALNA UČILNICA

FORUM

MENTOR/TUTOR UČEČI SE

DOSEŽENI UČNI CILJI NAČRTOVANI UČNI

CILJI

NAPOTKI ZA ŠTUDIJ

ŠTUDIJSKA GRADIVA

NALOGE ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

TEDENSKE AKTIVNOSTI

IZBOLJŠAVE

Načrt izvedbe Poročilo o izvedbi


54

Prednost takšnega izobraževanja je, da se ga lahko udeležijo ljudje ne glede na geografske omejitve. Pomembno je tudi takojšnje preverjanje napredka.

Asinhrono izobraževanje

Pri tej obliki izobraževanja gre za komunikacijo s časovnim zamikom. Učeči je še vedno del razreda. E-izobraževalni proces je časovno določen in pripravljenega okvirja se je potrebno držati. Predpisani so roki, do katerih morajo učeči predelati gradivo oz. oddati naloge.

Prednost te oblike je, da jo učeči uporablja takrat, ko ima čas. Tudi tu je možno sledenje dela in napredka učečega s strani mentorja.

Neodvisno e-izobraževanje

To obliko največkrat ponujajo komercialni ponudniki e-izobraževanja. Učeči ni del razreda in tudi mentorja pogosto nima. Glede na svoje potrebe se udeleži ustreznega e-tečaja. Sam tudi izbira tempo, s katerim osvaja učno snov in ni vezan na ostale udeležence izobraževanja.

Slika 27: Asinhrono izobraževanje v spletni učilnici Moodle

Vir: Lasten

4.4 TEHNOLOGIJA E-IZOBRAŽEVANJA

Kot smo že rekli, je osnovni pogoj za e-izobraževanje ustrezna strojna in programska oprema. Predstavimo nekatere najpomembnejše elemente.

Tehnologija e-izobraževanja

Opis

Multimedija Multimedija (večpredstavnost) vključuje sliko, besedilo, zvok in animacije. Učna gradiva te vrste morajo biti pripravljena tako, da se lahko uporabljajo v različnih okoljih.

Avdio Največkrat se uporablja kot dopolnilo pri e-izobraževanju (predhodno posnete izobraževalne vsebine, intervjuji, interakcije med študenti …).


55

Video

Gradivo v videoformatu je lahko odličen pripomoček k e-izobraževanju in popestri pouk. Snemanje videodatotek je za razliko od avdio zahtevnejše in zahteva dodatno programsko opremo. Pregled videovsebin je z novejšimi različicami operacijskih sistemov postal dokaj enostaven.

Slika 28: Program Wink nam omogoča izdelavo poučnih videovsebin, ki prikazujejo uporabo programske opreme

Vir: Lasten

E-pošta Predstavlja osnovno obliko komunikacije pri e-izobraževanju. Preko nje lahko pošiljamo različna gradiva, slike, animacije in seveda ostale pomembne informacije.

Forumi Predstavljajo asinhrono obliko komunikacije. Na njih lahko sodelujejo vsi udeleženci in si izmenjujejo mnenja, vprašanja … Vsa vsebina se ohranja in je dostopna kadar koli.

Klepetalnice Uporabljajo se za neposredno interakcijo med učečim in mentorjem preko tipkovnice. Zato se potrebuje ustrezna oprema, ki jo morajo imeti nameščeno vsi, ki želijo v klepetalnici sodelovati.

Avdiokonference

Avdiokonferenca spada med zahtevnejše komunikacijske aplikacije. Omogoča neposredno zvočno komunikacijo med učečim in mentorjem. Za to obliko komunikacije potrebujemo ustrezno strojno (mikrofon, zvočnik ...) in programsko opremo.


56

Videokonference

To je nadgradnja avdiokonferenc, saj poleg zvoka omogoča tudi živo sliko. Z razvojem IKT se tudi kvaliteta videokonferenc povečuje. Kadar sodeluje na videokonferenci več udeležencev, se morajo podatki med njimi izmenjavati v pravilnem vrstnem redu.

Slika 29: Videokonferenčni sistem dveh udeležencev (angl. One to One meeting)

Vir: http://ai.ijs.si/Sandi/work/VCtehn/topic00.html, 10. 5. 2010

Ali veste?

Izredno učinkovita oblika e-izobraževanja so tudi programi, ki omogočajo študentom simulacijo realnih razmer. Tak program npr. GLO-BUS (https://www.glo-bus.com/), ki omogoča študentom simulacijo posledic strateških odločitev, ki so jih sprejeli (kot managerji v globalnem podjetju). Še bolj zanimivo pa je, da študentje tekmujejo med seboj in so rezultati, ki jih dosežejo odvisni od odločitev, ki jih sprejemajo ostali.

4.5 PREDNOSTI E-IZOBRAŽEVANJA14

E-izobraževanje nudi številne prednosti. Čeprav so bile nekatere že omenjene, jih vseeno podrobneje predstavimo.

• Učenje lahko poteka kjerkoli in kadarkoli. Gre za eno od glavnih prednosti e-izobraževanja pred tradicionalnim. Učeči se lahko izobražuje doma, v službi, na potovanju oziroma dostopa do gradiv ter izobraževalnih vsebin v trenutku, ko mu to najbolj ustreza. To prednost izkoriščajo predvsem udeleženci, ki se zaradi pomanjkanja časa ne morejo udeleževati tradicionalnega izobraževanja.

• Hitrost učenja je prilagodljiva. Fleksibilnost izobraževanja glede na potrebe udeleženca zmanjšuje stres in povečuje zadovoljstvo.

14 http://rc.fmf.uni-lj.si/matija/OpravljeneDiplome/PolonaSajovic-diploma.pdf, 10. 5. 2010


57

• Razvoj spretnosti, ki so potrebne za delo v sodobnih okoljih. Z redno uporabo tako strojne kot tudi programske opreme razvijajo udeleženci najrazličnejše spretnosti, ki so potrebne v sodobnih okoljih.

• Stroški izobraževanja so manjši. Za razliko od tradicionalnega izobraževanja pri e-izobraževanju stroški niso tako neposredno povezani s številom udeležencev. Zaradi te prednosti se e-izobraževanje uveljavlja predvsem v okoljih z velikim številom udeležencev.

• Velik poudarek na aktivni vlogi učečega. Učeči si lahko veliko bolj samostojno organizira učenje. V vsakem trenutku si lahko izbere primerno učno gradivo, sodeluje v raznih razpravah s sošolci ali tutorjem, rešuje naloge ipd. Učeči ima tudi veliko več možnosti za neposredna vprašanja tutorju glede podrobnejše razlage vsebine, ki je ne razume. Aktivna vloga učečega v procesu e-izobraževanja ga spodbuja k odgovornosti za učenje in sledenje spremembam.

• Prihranek učiteljevega časa. Medtem, ko mora učitelj pri tradicionalnem načinu izobraževanja aktivno dokaj sodelovati pri urah predavan ter vaj, lahko tutor pri e-izobraževanju vnaprej pripravi bistvena gradiva ter naloge za študente in si tako prihrani čas.

4.6. SLABOSTI E-IZOBRAŽEVANJA

E-izobraževanje ima tudi nekaj slabosti, tako z vidika učitelja in učečega, kot tudi izobraževalne ustanove.

• Večji začetni stroški izobraževalne organizacije. Z vidika izobraževalne ustanove predstavlja največji problem vlaganje sredstev v razvoj infrastrukture, ki omogoča e-izobraževanje. Potrebno je namreč vpeljati dodatno strojno ter programsko opremo.

• Pomanjkanje osebnega stika. Z vidika učečega ima e-izobraževanje slabost v smislu pomanjkanja osebnega stika tako z učiteljem kot tudi z drugimi učečimi. To lahko vodi v zmanjševanje socialnega ter kulturnega sodelovanja.

• Neznanje pri uporabi tehnologije. Določenim učečim predstavlja precejšnjo oviro dejstvo, da je potrebno za uspešno e-izobraževanje znati uporabljati tehnologijo. Nekateri imajo celo odpor do tega ali pa se tehnologijo celo bojijo uporabljati.

• Težave z omrežjem in/ali računalnikom. Vsaka napaka oz. težava v delovanju strojne ali programske opreme je lahko velika ovira učečemu pri pridobivanju znanja.

• Pridobivanje dodatnih znanj učiteljev. V procesu e-izobraževana se morajo učitelji dobro seznaniti z novim načinom dela v e-izobraževalnem okolju. Le ta obsega novo tehnologijo, nov pristop usmerjanja in vodenja ter nov način poučevanja učečih.

• Nadzor. Pri e-izobraževanju učitelj nima tolikšnega nadzora nad udeleženci kot pri tradicionalnem izobraževanju. Problem se lahko pojavi tudi z vrednotenjem dela, ki ga učeči opravi doma, kajti nobenega zagotovila ni, kdo je dejansko opravil neko nalogo.

Posamezne izobraževalne ustanove skušajo te ovire zmanjšati s pomočjo mešanega (kombiniranega) učenja. Tradicionalno učenje kombinirajo z e-izobraževanjem. Tako lahko učeči poleg klasičnega študija dobijo materiale v tiskani in digitalni obliki, komunicirajo z mentorjem po elektronski poti, sodelujejo v spletnih klepetalnicah in podobno. Mešano učenje se je pojavilo zaradi ugotovitve, da niti tradicionalno niti e-izobraževanje ni optimalno.


58

4.7 POVZETEK

E-izobraževanje je način izobraževanja, pri katerem se učenje olajša in pospeši z uporabo IKT.

Glede na uporabo IKT se e-izobraževanje lahko izraža na različne načine: predmeti, podprti s spletnimi stranmi, spletni portali, ki podpirajo celoten študijski program in virtualne učilnice.

Nadalje ločimo tudi tri osnovne oblike e-izobraževanja: sinhrono, asinhrono in neodvisno e-izobraževanje.

Osnovni pogoj za e-izobraževanje je ustrezna tehnologija: multimedija, avdio, video, e-pošta, forumi, klepetalnice, avdio- in videokonference.

E-izobraževanje ima tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Prednosti so predvsem naslednje: učenje lahko poteka kjerkoli in kadarkoli, hitrost je učenja prilagodljiva, razvijajo se spretnosti potrebne za delo v sodobnih okoljih, stroški izobraževanja so manjši, prihranek učiteljevega časa ter povečana aktivna vloga učečega. Slabosti e-izobraževanja pa so sledeče: večji začetni stroški izobraževalne organizacije, pomanjkanje osebnega stika, neznanje pri uporabi tehnologije, težave z omrežjem in/ali računalnikom, pridobivanje dodatnih znanj učiteljev ter pomanjkljiv nadzor nad delom učečih.

4.8 VAJE

1. Odprite spletno stran http://e-gradiva.si/.

• Registrirajte se in se prijavite na tečaj Snovanje videoposnetkov.

• Oglejte si poglavje Oblikovanje posnetkov in odgovorite, kaj je to nehoteni rakurz. Odgovor naj bo kar zaslonska slika iz poglavja.

• Za kakšno obliko e-izobraževanja gre v primeru spletne strani http://e-gradiva.si/?

• Še malo si oglejte spletno stran, kjer se nahaja tečaj snovanja videoposnetkov in poiščite tehnologije e-izobraževanja, ki nastopajo v njej.

Tehnologija e-izobraževanja

Nastopa v

e-tečaju? (DA/NE)

Kje? Primer …

Multimedija

Avdioformat

Video

E-pošta

Forumi

2. Vaš sin obiskuje 1. letnik gimnazije. V šoli se učijo poglavje Računanje z izrazi, in sicer Pascalov trikotnik.


59

• S pomočjo spletne strani http://www.e-um.si/ najdite e-gradivo, ki razlaga, kaj je to Pascalov trikotnik.

• Poizkusite rešiti nalogo z lepljenjem lističev na opeke. 3. Naredite sledečo nalogo:

• v vaš profil, ki ga imate v spletnem učnem okolju Moodle, dodajte fotografijo;

• znotraj predmeta EPO sodelujte v forumu z vprašanji, pripombami oz. predlogi, ki se navezujejo na predmet.

4. Na spletu poiščite in na vaš računalnik namestite brezplačni program Wink 2.0, ki omogoča zajemanje dogajanja na zaslonu ter izdelavo videopredavanj. S pomočjo navodil in pomoči, ki jih program nudi, izdelajte kratko predstavitev nekega postopka (npr. shranjevanje datoteke v Raziskovalcu, iskanje določene informacije na Internet Explorerju, preračunavanje vrednosti v Excelu, oblikovanje besedila v Wordu ipd.).

E-delo Elektronsko poslovanje

60

5 E-DELO

5.1 UVOD

Izraz e-delo (teledelo, delo na daljavo) se običajno uporablja za delo, ki poteka na računalniku, pri čemer se rezultati dela posredujejo delodajalcu ali naročniku (stranki) s pomočjo telekomunikacijskih tehnologij (telefaks, internet, povezovanje z mobilnim telefonom ali neposredna elektronska povezava s podjetjem).

Za lažje razumevanje si oglejmo primer uvedbe e-dela kot temeljne vizije izboljšav pri izvedbi poslovnih procesov v podjetju S&T15.

Podjetje S&T je eno vodilnih ponudnikov celovitih rešitev informacijskih tehnologij na slovenskem trgu. Podjetje zelo poudarja pomen učinkovitosti zaposlenih. V ta namen se je odločilo za vpeljavo projekta 'Delo na daljavo'. S tem naj bi zaposlenim omogočilo opravljati delo na način, ki jim zagotavlja optimalni izkoristek njihove storilnosti in časa. Pomembno vodilo pri vzpostavitvi dela na daljavo je bilo, da se zaposlenim da možnost prevzemanja večje odgovornosti s samostojno organizacijo dela in izvedbo aktivnosti v sklopu posameznih projektov. Pri uvajanju dela na daljavo je bila poleg zasnove samega koncepta pomembna tudi informacijska podpora. Za potrebe komunikacije s sodelavci kot tudi s strankami in partnerji so se pri podjetju S&T odločili za rešitev, ki temelji na ustrezni programski opremi, ki omogoča spremljanje razpoložljivosti, takojšnje sporočanje, avdio in video komunikacije ter avdio, video in spletne konference. Bistvene prednosti nove rešitve so se pokazale kmalu. Enotno programsko orodje omogoča uporabnikom večjo enostavnost pri delu, saj združuje več komunikacijskih poti in njihovih funkcij, kot so takojšnje sporočanje, opravljanje telefonskih klicev, vzpostavitev avdio in video konferenc kot tudi skupno delo na dokumentih. Uporabniki se s pomočjo naprednih orodij za komunikacijo in sodelovanje čutijo bolj povezani s sodelavci, partnerji in strankami.

Zgoraj omenjen primer je le eden izmed mnogih primerov izvajanja e-dela, ki jih bomo v nadaljevanju še spoznali.


• katere načine e-dela poznamo,

• za koga je e-delo sploh primerno,

• kakšne prednosti oz. slabosti prinaša e-delo za delodajalca ter delavca,

• kakšna dela lahko opravljamo na daljavo ter

• kakšne tehnologije se uporabljajo za izvajanje e-dela.

15 http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:1ElvbkyrETcJ:download.microsoft.com/download/B/9/7/B97D6896-4E32-45A5-98D9-1138A4FFDCC9/ST%2520communication%2520server.docx+delo+na+daljavo%2Bprimer&cd=7&hl=sl&ct=clnk, 2. 6. 2010

Elektronsko poslovanje E-delo

61

5.2 NAČINI E-DELA

Pri e-delu govorimo največkrat o štirih načinih dela.

Posamezniki delo opravljajo lokalno za znanega stalnega oddaljenega delodajalca.

Osnovna značilnost takšnega načina dela je v tem, da poteka delo nekaj časa v celoti na daljavo od doma, v telecentru (skupni prostori več organizacij, namenjeni e-delu) ali v satelitski pisarni (krajevno ločena enota enega podjetja), drugače pa poteka delo v 'tradicionalni' pisarni delodajalca. Tak način pride v poštev predvsem kadar je delodajalec resnično oddaljen.

Posamezniki oz. skupine delo opravljajo lokalno za oddaljene stranke.

Delo poteka lokalno od doma ali v telecentru. Stranke so lahko kjerkoli. Izvajalci so lahko posamezniki ali skupine (lahko ustanovijo samostojno podjetje). Pomembno je le to, da njihova znanja in spretnosti ustrezajo potrebam trga. Dejavnike konkurenčnosti predstavljajo predvsem:

• kakovost opravljenega dela;

• cena in

• roki opravljenega dela.

Domači vlagatelji ustanavljajo nova podjetja kot podružnice znanih večjih podjetij.

Nova podjetja oz. podružnice nastanejo kot posledica lokalnih – domačih vlagateljev, ki imajo dobre zveze z velikimi podjetji. Lahko vključujejo klicne centre. Stranke, dobavitelji, partnerji ali ostali del podjetja so lahko kjerkoli. V tema načinu so pomembni lokalni dejavniki, ki lahko privabljajo oziroma spodbujajo vlaganja.

Obstoječe dejavnosti, nadgrajene z e-delom.

Obstoječe dejavnosti kot npr. primarne dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo,..), sekundarne dejavnosti (predelava ...) in terciarne dejavnosti (turizem, javne storitve) so tudi lahko nadgrajene z e-delom. Prednosti le tega so: povečanje učinkovitosti in produktivnosti, dostop do oddaljenih trgov, vstop v verige z več dodane vrednosti ter privabljanje vlagateljev.

5.3 ZA KOGA JE E-DELO PRIMERNO?

V nadaljevanju si poglejmo nekaj splošnih razlogov, ki pogojujejo posameznikovi odločitvi za e-delo:

• občutek kroničnega pomanjkanja časa ter iskanje poti, kako naj postanemo bolj produktivni oz. bolje izkoristimo čas;

• pisarna je preveč moteča za vrsto dela, ki ga opravljamo;

• želimo živeti v svojem kraju in ne v oddaljenem mestu;

• svoje delo želimo kombinirati še s skrbjo za druge (otroci in ostareli sorodniki), kar pa je lažje, če delo opravljamo doma;

• preveč časa porabimo za pot na in z dela;

• naše stranke se nahajajo na različnih lokacijah, zato je lažje delati od doma oziroma na poti od ene stranke k drugi, kot pa se stalno vračati v pisarno;


62

• imamo okvaro/bolezen, ki vpliva na naše delo in bi jo bilo lažje obvladovati in tudi delati, če bi lahko delali doma;

• vzpostavljamo svoje podjetje in moramo ohraniti splošne režijske stroške na minimumu;

• želimo biti bolj neodvisni in upravljati s svojim časom ter delom.

Pri odločiti za oz. proti se moramo vprašati tudi kako želimo opravljati e-delo. Mogoče bi želeli biti večino delovnega časa doma ali pa nam bolj ugaja deljen čas med domom in pisarno. Nekatere oblike e-dela zahtevajo delo na terenu – pri strankah, na poti … Mogoče imamo možnost opravljati e-delo iz kakšnega e-centra.

Pomemben delež pri odločitvi ali smo primerni za e-delo ali ne je tudi kritična analiza stanja in realna ocenitev naših zmožnosti. Če nam manjkajo nekatere temeljne vrline kot so: samodisciplina, razvite spretnosti komuniciranja, samostojnost, zanesljivost in zrelo obnašanje, bomo le težko postali uspešni e-delavci.

Tudi delodajalec se mora pri odločitvi ali delavcu omogočiti e-delo ali ne, vprašati o nekaterim temeljnih vprašanjih. Predvsem je pomembno kakšna je delavčeva pripadnost podjetju, njegova osebna učinkovitost v pisarni in ali je pridobljeno soglasje delavčevega predpostavljenega k nadzoru z razdalje.

Ne nazadnje moramo pri odločitvi upoštevati še atribute primernosti, ki omogočajo, da je neka dejavnost sploh primerna za e-delo. Ključno vlogo pri tej odločitvi imajo odgovori na vprašanja ali imamo pri delu opraviti z izjemno pomembnimi informacijami ali delo dopušča možnost združevanja neodvisnih (ločenih) nalog ter ali imamo možnost zunanjega nadzorovanja s postavljenimi cilji (ali časovnimi roki in finančnimi obračuni).

5.4 KAJ DELODAJALEC Z E-DELAVCEM PRIDOBI OZ. IZGUBI

Delo na daljavo prinaša delodajalcu veliko prednosti, vendar tudi nekaj slabosti. Oglejmo si jih.

Prednosti Slabosti

E-delavci:

• so bolj učinkoviti (med 10% in 40% večja učinkovitost);

• so bolj zanesljivi;

• so bolj lojalni;

• opravljajo delo kakovostneje;

• so manj odsotni z dela;

• so bolj motivirani in ostanejo v organizaciji dlje časa.

Dodatno lahko omogočanje e-dela pomaga delodajalcu:

• privabiti in zadržati kakovosten kader, kot

• dodatni stroški za nabavo novih IKT (telefonija, rač. oprema, povezave, oddaljen dostop…);

• potrebno je pridobiti dodatno znanje za izvajanje e-dela;

• potrebno je natančno določiti način upravljanja z e-delavcem;

• potrebno je neprenehoma ohranjati kvaliteto pri opravilih, ki se izvajajo na daljavo;

• večja možnost problemov tehnične narave (IKT).


63

sestavni del družini prijazne kadrovske politike;

• razbremeniti prostor v utesnjenih pisarnah;

• zmanjšati pisarniške režijske stroške;

• omogočiti delovanje tudi izven uradnega delovnega časa.

Ali že veste?

Ameriško podjetje za omrežja in komunikacije CISCO je opravilo raziskavo, ki potrjuje prednosti dela na daljavo. Z večjo produktivnostjo zaradi dela na daljavo to podjetje letno ustvari do 277 milijonov ameriških dolarjev prihranka16.

5.5. KAJ DELAVEC Z E-DELOM PRIDOBI OZ. IZGUBI

Prav tako kot delodajalec ima tudi delavec z e-delom prednosti, pa tudi slabosti.

Prednosti Slabosti

• samo organiziranje delovnega časa in prostora;

• manj potovanj oz. voženj ter stresov povezanih s tem;

• možnost zaposlitve zaradi določenih specifičnih znanj, ki jih ni mogoče opravljati industrijsko;

• boljše ravnovesje med delom in službo.

• pojav zdravstvenih problemov zaradi predolge uporabe računalnika (meglen vid, bolečine v hrbtu, vnetje ramenskega obroča…);

• pogost je stres zaradi preobremenjenosti z delom;

• motnje s strani družinskih članov;

• pogost občutek izoliranosti oz. odtujenosti (tudi do domačih);

• nedorečeno 'ravnotežje' med delom in domom (ostali družinski člani lahko motijo potek dela).

5.6 KAKŠNA DELA LAHKO OPRAVLJAMO NA DALJAVO

V nadaljevanju bomo nanizali nekaj idej za storitve, ki jih lahko opravljamo na daljavo.

• Prevajanje, korigiranje ter lektoriranje dokumentov.

• Spremljanje medijev (angl. Press cliping) – tu gre za vrednotenje pojavljanja posameznih podjetij, organizacij ali posameznikov v medijih.

• Knjigovodstvo in računovodstvo.

• Računalniško programiranje in podpora v uporabi programske opreme.

16 Vir: http://www.cisco.com/web/SI/news/2009/2009_news_s16.html, 17. 10. 2009


64

• Usluge na področju izvajanja sestankov na daljavo (angl. Telemeeting-i).

• Pretvorba podatkov – tu gre za pretvorbo informacij iz enega formata v drugi oz. iz enega programskega paketa v drugega.

• Vnašanje podatkov – gre predvsem za vnašanje podatkov v večje zbirke podatkov.

• Klicni centri – gre za posredovanje širokega spektra uslug, ki jih lahko delimo v dve kategoriji:

o tržništvo na daljavo (angl. Telemarketing) zaobjema usluge kot so npr. tržne raziskave, rezervacijski sistemi za hotele, letalske družbe, procesiranje naročil …;

o obdelavo podatkov (angl. Data processing) pa lahko vsebuje usluge kot so npr. finančne analize, bančna administracija …;

• Administrativna podpora kmetom – tu gre predvsem za administrativno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za pridobivanje pomoči s strani države ali EU.

• Posredovanje specializiranih informacij – določene zaupne informacije se lahko prodajo klientom.

• Internetno podprte storitve – tu imamo obilo možnosti za oglaševanje ter trženje storitev oz. blaga (e-trgovine).

• Objavljanje, oblikovanje in multimedija – v te aktivnosti vključujemo predvsem: urejanje besedil, tiskanje in izdajanje, pripravo diagramov ter grafično oblikovanje, pripravo multimedijskih predstavitev ipd.

• Oblikovanje spletnih strani – to je še vedno eno najpopularnejših vrst dela na daljavo.

5.7 TEHNOLOGIJE ZA IZVAJANJE E-DELA

Naslednje poglavje vsebuje predstavitev tehnologij, ki so nujno potrebne za e-delo. Predvsem nas bodo zanimale tiste tehnologije, ki omogočajo oddaljen dostop.

5.7.1 Internetne storitve

Internetne povezave zagotavljajo mnoge nove možnosti za prilagoditev dela in izboljšujejo možnosti v oddaljenih regijah. Za dostop do interneta je najprej potreben ponudnik internetnih storitev (ISP). Taki ponudniki zagotavljajo storitve elektronske pošte, dostop do svetovnega spleta (in tudi do vseh virov informacij in znanja v internetu), običajno pa tudi gostijo spletne strani podjetij.

Dostop do teh storitev je lahko realiziran na različne načine (glej poglavje 1.4 KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PO KATERIH POTEKA E-POSLOVANJE).

Ne smemo pozabiti, da lahko do storitev interneta dostopamo tudi s prenosnim osebnim računalnikom, dlančnikom ali tudi s pomočjo mobilnega WAP telefona.

5.7.2 Sporočilni sistemi in konferenčne storitve

Sporočilni sistemi so storitve, ki jih zagotavljajo operaterji telefonskih omrežij in ponudniki

storitev v običajnih telefonskih in omrežjih ISDN. Omogočajo podobno funkcionalnost kot telefonski odzivniki, pogosto pa zagotavljajo tudi dodatne funkcije:


65

• sporočila lahko sprejemamo tudi, če trenutno govorimo ali če se ne odzivamo na klic;

• omogočeno je snemanje sporočil za različne uporabnike ali oddelke v podjetju;

• sporočila se lahko posredujejo tudi, ko uporabnik potuje v drugo državo;

• sporočilni sistemi v mobilni telefoniji omogočajo tudi, da sistem naročnika s kratkim sporočilom SMS obvesti, da ga je nekdo klical in mu pustil govorno sporočilo …

Konferenčne storitve omogočajo skupini uporabnikov na oddaljenih mestih, da se v živo vidijo, pogovarjajo in med tem souporabljajo datoteke, ki jih skupaj obdelujejo. Takšni vrsti storitev rečemo tudi video konference. Vzpostavimo jih lahko s pomočjo osebnega računalnika in programske opreme (npr. Microsoft NetMeeting). Pri taki video konferenci se mora vsak uporabnik z osebnim računalnikom preko interneta povezati z ustreznim konferenčnim strežnikom.

5.7.3 Ponudniki programskih storitev

Ponudniki programskih storitev – ASP (angl. Application Service Provider) zagotavljajo majhnim in srednje velikim podjetjem vso potrebno programsko opremo na enem mestu. Uporabniki se z osebnimi računalniki po potrebi povežejo s ponudnikom programskih storitev in uporabijo programe ali podatke, ki jih potrebujejo. Tako se izognejo težavam zaradi vzdrževanja in nadgrajevanja programov. To pomeni tudi, da so podatki lahko po potrebi dostopni širši ciljni publiki, vzdrževalci pri ponudniku storitev pa jih tudi redno in sproti varujejo – tako se lahko majhno podjetje izogne še enemu zamudnemu opravilu.

5.7.4 Sodobne programske rešitve za skupinsko delo

Orodja za skupinsko delo omogočajo delitev dela in souporabo podatkov tudi v primerih, ko se uporabniki fizično nahajajo na različnih lokacijah. Naštejmo nekatere:

Programska rešitev Opis

Pogovor v živo

(MSN Messenger)

Omogoča dodajanje drugih članov na seznam svojih stikov. Ko imate člane dodane lahko vidite kdo je prijavljen, lahko mu pošiljate neposredna sporočila ali z njim klepetate (tudi v živo s spletno kamero), lahko mu pošiljate dokumente ...

Delo na daljavo

(Remote Web Workplace)

Omogoča uporabnikom, da se oddaljeno povežejo (preko interneta) na strežnik podjetja in preverijo ali oddajo svojo pošto, lahko dodajajo ali pregledujejo svoja opravila in koledar ter dodajajo kontakte ...

Oddaljeni dostop (terminalske storitve) ter aplikativni strežnik17

Temeljni cilj takšne tehnologije je omogočiti uporabniku dostop iz vsakega mesta z aktivno internetno povezavo do lastnega informacijskega sistema in lastnih podatkov (npr. dokumentov, preglednic ter elektronskih predstavitev) ter možnost, da jih

17 http://www.sbsc.si/Pages/SestavaIS.aspx, 20. 10. 2009


66

(SharePoint tehnologija) delimo z drugimi.

Razlika med terminalskim dostopom in oddaljeno aplikacijo je, gledano s strani uporabnika, ta, da se pri terminalskem dostopu uporabnik prijavi na oddaljeni (terminalski) strežnik in s tem dobi celotno namizje tega strežnika, pri oddaljeni aplikaciji pa lahko uporablja samo aplikacijo, ki jo potrebuje.

Srečanja na daljavo

(Microsoft Exchange Conferencing Server)

Orodje omogoča uporabnikom vzpostavljanje konferenc. Uporabniki lahko pripravijo podatkovno ali video konferenco in povabijo druge uporabnike. Srečanja so lahko javna ali zasebna, kar lahko določi organizator. Možno tudi oddaljeno upravljanje drugih računalnikov.

5.8 POVZETEK

E-delo (teledelo, delo na daljavo) poteka s pomočjo IKT izven siceršnje lokacije delodajalca. Pri e-delu govorimo največkrat o štirih načinih dela: posamezniki delo opravljajo lokalno za znanega stalnega oddaljenega delodajalca, posamezniki oz. skupine delo opravljajo lokalno za oddaljene stranke, domači vlagatelji ustanavljajo nova podjetja kot podružnice znanih večjih podjetij ter nadgradnja obstoječe dejavnosti. Razlogov za to, da se nekdo odloči za e-delo je veliko. Najbolj pogosti so: dolga pot na delo, neodvisnost glede upravljanja s svojim časom, bolezen oz. telesna okvara, želja biti več z družino … Seveda ni vsak primeren za e-delo. Potrebne so tudi določene vrline: dobra samodisciplina, zanesljivost, zrelo obnašanje, samostojnost pri delu … Ne nazadnje je pri odločitvi za ali proti e-delu potrebno upoštevati tudi ali gre pri za veliko pomembnost informacij, možnost nadzora s postavljenimi cilji ter možnost združevanja neodvisnih nalog.

E-delo prinaša delodajalcu ter delavcu tako prednosti kot tudi slabosti. Prednosti za delodajalca so predvsem v tem, da so e-delavci učinkovitejši, zanesljivejši in bolj lojalni, so bolj motivirani in njihova odsotnost iz dela je manjša. Bistvena slabost za delodajalca pa so dodatni stroški za nakup in vzdrževanje IKT, dodatno usposabljanje ter natančno določanje načinov upravljanja z e-delavcem.

E-delavec ima prednosti predvsem v samostojnem organiziranju delovnega časa, zmanjšanju stresa, ki ga prinaša pot na delo ter boljše ravnovesje med delom in službo. Možne težave pa so: pojav zdravstvenih problemov zaradi prekomernega dela z računalnikom, preobremenjenost z delom, izoliranost ter motnje s strani družine.

Na daljavo lahko opravljamo najrazličnejše dejavnosti: internetne storitve, lektoriranje, oblikovanje in multimedija, vnos podatkov, knjigovodstvo…

Uvedba e-dela zahteva uporabo specifičnih tehnologij. Najpomembnejše so seveda internetne storitve, sledijo sporočilni sistemi in konferenčne storitve, v poštev pridejo tudi ponudniki programskih storitev ter najrazličnejše programske rešitve za skupinsko delo kot so npr. pogovori v živo, delo na daljavo, oddaljeni dostop ter srečanja na daljavo.


67

5.9 VAJE

1. Na spletni strani www.ris.org poiščite informacijo o tem, koliko zaposlenih v Sloveniji izvaja teledelo.

2. Naštejte vsaj tri poklice, ki so primerni za e-delo. Pri vsakem svojo odločitev utemeljite. 3. Naštejte vsaj tri prednosti in tri slabosti, ki jih ima e-delo za zaposlene. 4. Naštejte vsaj tri prednosti in tri slabosti, ki jih ima e-delo za delodajalce. 5. Ste vodja oddelka. Razmišljate, da bi enemu izmed vaših zaposlenih dodelili del njegovih

službenih obveznosti domov. Opišite vsaj tri lastnosti, ki jih mora po vašem mnenju novi teledelavec imeti.

6. Na spletni strani http://www.isllight.com/ si oglejte predstavitev programa za takojšnjo podporo na daljavo. Z vašim sošolcem/sošolko si razdelite vlogo svetovalca oz. stranke. Nato naj svetovalec aktivira v demo načinu varno sejo in prevzame nadzor nad računalnikom stranke. Po uspešno zaključeni seji vlogi v paru zamenjajte.

E-uprava Elektronsko poslovanje

68

6 E-UPRAVA

6.1 UVOD

Napoved za dohodnino mora oddati vsak državljan RS ki je v koledarskem letu imel obdavčljive prihodke višje od splošne olajšave. Priprava napovedi ter njena oddaja ni bila nikoli ravno prijetno opravilo. Konec meseca marca, ko se je rok za oddajo nezadržno bližal, je marsikdo porabil ure in ure v iskanju podatkov o izplačanih nakazilih, računih ter vzdrževanih družinskih članih. Sledilo je mukotrpno preračunavanje, vpisovanje v za to namenjene obrazce ter seveda odhod na davčni urad, kjer je bilo potrebno napoved oddati. Seveda, če nam ni davčna referentka našla kakšne napake. V tem primeru smo celotno 'vajo' ponovili.

In danes? Davčna uprava vsem zavezancem za dohodnino na podlagi podatkov iz uradnih evidenc sama sestavi informativni izračun dohodnine in jim ga pošlje po pošti. Največkrat je dovolj, da prejeti izračun pregledamo in ga spravimo med ostale pomembne dokumente. V primeru ugotovljenih napak (ki so resnici na ljubo redke) še vedno lahko oddamo svojo davčno napoved. Pa ne več tako kot včasih. Odkar se je namreč leta 2005 pojavila na spletnem portalu e-uprave tudi aplikacija e-davki, je mogoča oddaja dohodninske napovedi tudi v elektronski obliki. Potrebujemo le dostop do svetovnega spleta ter veljaven certifikat.

E-davki so le ena izmed široke palete storitev, ki jih e-uprava ponuja uporabnikom. Spoznajmo še ostale storitve ter prednosti, ki jih e-uprava v današnjem času omogoča.


• Katere so osnovne usmeritve e-uprave,

• katere storitve e-uprave so namenjene državljanom, pravnim osebam in zaposlenim znotraj uprave ter

• kakšne so prednosti oz. slabosti e-uprave.

6.2 USMERITVE SODOBNE E-UPRAVE

Elektronska javna uprava (e-uprava) je oblika izvajanja poslovnih procesov v organih javne uprave, ki temelji na uporabi sodobne IKT in je usmerjena h končnim uporabnikom (državljani, poslovni subjekti, zaposleni v javni upravi). E-upravo v njenem najširšem smislu lahko opredelimo kot upravo, katere celotno delovanje temelji na uporabi elektronskih dokumentov, e-poslovanja in interneta v njenem notranjem in zunanjem poslovanju.

Elektronsko poslovanje E-uprava

69

Pri tem so uporabljene različne metode za avtomatizacijo opravil, zlasti pri zunanji komunikaciji (zahtevanje storitev, e-demokracija …) in notranji komunikaciji (povezovanje evidenc, avtomatske obdelave podatkov …).

Slika 30: Usmeritve e-uprave

Vir: http://www.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/DOGODKI/e-uprava/e-uprava_2.pdf, 15. 5. 2010

Osnovno gibalo razvoja e-uprave so torej zadovoljni uporabniki. Zadovoljstvo uporabnikov je možno doseči s prijaznimi, dostopnimi, enostavnimi in poceni e-storitvami, ki jih v svojih življenjskih dogodkih le-ti najpogosteje potrebujejo (npr. rojstvo otroka, poroka, nakup nepremičnine, registracija podjetja …).

Naj povzamemo. Cilj e-uprave je: državljanom in podjetjem v vseh življenjskih situacijah zagotoviti prijazne, enostavne, dostopne in varne e-upravne storitve in informacije, ki bodo preko interneta na voljo kadarkoli in kjerkoli.

Za stalno povečevanje kakovosti življenja in zadovoljstva uporabnikov s pomočjo e-uprave je potrebno zagotavljati njen nenehen razvoj, ki temelji na18:

• izboljšanje e-podpore v odnosih med subjekti znotraj in zunaj javne uprave (G2C, G2B in G2G) z uporabo sodobne IKT;

• usmerjenosti javne uprave k uporabnikom in vzpostavitev prijaznega okolja za razvoj podjetništva;

• pospešitev razvoja in izvajanje e-storitev;

• izboljšanje administrativnega okolja zaposlenim v javni upravi z racionalizacijo delovnih procesov;

18 http://www.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/DOGODKI/e-uprava/e-uprava_2.pdf, 15. 5. 2010

E-uprava po meri uporabnikov

Kakovostno Pregledno

Varno

Kjer koli in kadar koli

Hitro, učinkovito in

Osebno

Znanje in usposobljenost

Vključenost, demokracija

Vse na enem mestu

Enostavno

Enotno


70

• povečanje izmenjave podatkov med ustanovami javne uprave z uvedbo standardov, priporočil, skupnih rešitev, racionalizacijo upravnih procesov ter učinkovito informacijsko podporo.

6.3 STORITVE E-UPRAVE19

Storitve, ki jih omogoča e-uprava, se delijo v tri večje sklope:

• storitve za državljane (G2C);

• storitve za pravne osebe (G2B);

• storitve znotraj javne uprave (G2G).

Podrobnejši opis teh storitev je na spletnem naslovu: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/estoritve.euprava

6.3.1 Personalizacija20

Za še večjo kvaliteto in prijaznost storitev državnega portala E-uprava je bila uvedena personalizacija (poosebljenje ali osebne prilagoditve). To omogoča posameznemu uporabniku, da spletne strani državnega portala E-uprava prilagodi na tak način, da se na spletnih straneh pokažejo sklopi podatkov, ki jih po svoji želji izbere uporabnik. Uporabnik lahko nastavitve spreminja v okviru možnosti, ki jih nudi skrbnik portala. Da bi lahko uporabljali funkcionalnost, ki jo omogoča personalizacija, se mora vsak uporabnik najprej registrirati. Če je uporabnik lastnik digitalnega spletnega potrdila, vam ni potrebno izvesti postopka registracije, ker bo sistem uporabil vse vaše podatke, ki ste jih posredovali že pri pridobivanju digitalnega spletnega potrdila.

Slika 31: Registracija v sistem Moja e-uprava omogoča personalizacijo uporabnika

Vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=1, 15. 10. 2009

19 E-uprava: zavezništvo z uporabniki, Teja Bategelj in drugi, Ljubljana: Pasadena, 2008 20 Vir: https://e-uprava.gov.si/e-uprava/moja.euprava, 15. 10. 2009


71

6.3.2 Storitve za državljane (G2C)

Gre za izboljšanje e-podpore v razmerju med državljani in javno upravo (G2C) z uporabo IKT. E-uprava za državljane omogoča dosegljivost storitev na enem mestu, kadar koli in kjer koli. E-uprava za državljane odpravlja tudi administrativne ovire in dosega visoko stopnjo preglednosti nad javno upravo. Pri teh storitvah gre tudi za: racionalizacijo delovnih postopkov, povečanje izmenjave podatkov med ustanovami javne uprave z izvedbo standardov, učinkovito informacijsko podporo za zagotavljanje povezljivosti registrov in uradnih evidenc …

Predstavimo najbolj znane storitve za državljane.

Portal E-uprava

http://e-uprava.gov.si/

Državni portal RS E-uprava je enotna vstopna točka do informacij in e-storitev javne uprave. Preko portala E-uprava imajo uporabniki enoten dostop do javnih podatkov, upravnih postopkov in ustreznih obrazcev, ne glede na to, kje so podatki, kje se postopki izvajajo in katera ustanova je za podatke in postopke odgovorna.

Slika 32: Vstopna točka v portal E-uprava

Vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/, 15. 10. 2009


72

E-storitve javne uprave (e-SJU)

http://e-uprava.gov.si/storitve/

Sistem e-SJU omogoča izvajanje e-storitev, ki so na portalu E-uprava objavljene pri posameznem življenjskem dogodku. Tu imajo uporabniki na voljo večino obrazcev v e-obliki. Tudi tistih, ki jih izdajajo založbe v tiskani obliki.

Zaporedje postopkov izvajanja storitev v sistemu e-SJU je naslednje: 1. prijava, 2. pripenjanje (izpolnjevanje) vloge, 3. pripenjanje prilog, 4. splošne lastnosti, 5. predogled, 6. vročanje, 7. verifikacija, 8. plačevanje 9. oddajanje.

Za plačevanje taks, dajatev in stroškov postopka preko spleta je uveden sistem e-plačil, ki je tesno povezan s portalom e-Storitve javne uprave. Uporabnikom omogoča. plačevanje prek ponudnikov:

• bančnih kartic;

• mobilnega plačevanja ali

• spletnega bančništva.21

Pozor! Vloge lahko občan pošlje po pošti ali elektronsko s kvalificiranim digitalnim potrdilom (AC-NLB, Poštar-CA, SIGEN-CA, SIGOV-CA, HALCOM-CA).

E-demokracija

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava

E-demokracija je podportal državnega portala e-uprava in državljanom omogoča sodelovanje pri odločanju o njihovem življenju v državi. Tako lahko državljani npr. s svojim mnenjem vplivajo na pripravo predpisov, lahko pa se tudi neposredno obrnejo na svoje izvoljene predstavnike in s tem pripomorejo k bolj učinkovitemu delovanju javne uprave.

21 Vir: https://e-uprava-eplacila.gov.si/eplacila/navodila/splosno.html, 15. 10. 2009


73

Slika 33: Del podportala e-demokracija

Vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/edemokracija.euprava, 19. 10. 2009

Prijava in odjava stalnega prebivališča

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1332

Storitev omogoča e-oddajo vloge za prijavo oz. odjavo stalnega prebivališča.

Slika 34: Storitve za življenjski dogodek: selitev, prijava …

Vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1332, 19. 10. 2009

Spletni opomnik

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/opomnik/

Spletni opomnik omogoča, da uporabnik na elektronski naslov prejme sporočilo o poteku veljavnosti njegovih dokumentov in dokumentov njegovih mladoletnih otrok, in sicer 1 mesec, 14 dni in 3 dni pred potekom veljavnosti.


74

Slika 35: Spletni opomnik

Vir: https://e-uprava.gov.si/e-uprava/prilagoditevOpomnik.euprava, 15. 10. 2009

E-zaposlitve

http://e-uprava.gov.si/ez/

Storitev je namenjena iskalcem in ponudnikom (delodajalcem) delovnih mest. Iskalci delovnega mesta lahko brezplačno pregledujejo podatkovno zbirko prostih delovnih mest. Ponudniki (podjetja) lahko brezplačno vpišejo oglase za nove delavce, iščejo po podatkovni zbirki in urejajo svoje razpise.

E-zaposlitve so namenjene tudi študentom, za katere je pripravljen pregled študentskih del, ki jih posredujejo študentski servisi.

Pozor! Osebni pogled je mogoč z digitalnim potrdilom za fizične osebe, ki je izdan s strani SIGEN-CA ali SIGOV-CA.

Slika 36: Vstopna točka za usluge e-zaposlitev

Vir: http://e-uprava.gov.si/ez/, 21. 10. 2009


75

E-kataster

http://e-prostor.gov.si/

Portal E-prostor je namenjen različnim storitvam nad podatki geodetske službe (npr. pogled v podatke zemljiškega katastra, katastra stavb …). Za državljane sta omogočena javni in osebni pogled. Javni pogled lahko uporablja vsak, osebni pogled pa je namenjen le lastnikom nepremičnin.

Slika 37: Primer dobljenih informacij iz portala E-prostor

Vir: http://prostor2.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.5589826894513839, 20. 10. 2009

Pozor! Osebni pogled je mogoč le z digitalnim potrdilom za fizične osebe, ki je izdan s strani SIGEN-CA ali SIGOV-CA.

Vpogled v lastne osebne podatke

https://ecrp.gov.si/ecrpportal/index.faces

Ta storitev je sestavni del Portala Centralnega registra prebivalstva. Omogoča vpogled v lastne osebne podatke, pooblaščenim uporabnikom pa tudi pridobivanje podatkov o posameznikih, do katerih so upravičeni na podlagi zakona.

Slika 38: Vpogled v osebne podatke iz Portala CRP

Vir: https://ecrp.gov.si/ecrpportal/index.faces, 16. 10. 2009

Pozor! Osebni pogled je mogoč le z digitalnim potrdilom.


76

Vpogled v podatke o vozilu

https://e-uprava.gov.si/e-uprava/emrvl.euprava

Preprosta in uporabnikom prijazna storitev, ki omogoča vpogled v podatke o vozilu.

Informacije javnega značaja

http://www.ckijz.gov.si/

Informacije javnega značaja lahko zahteva kdor koli. Z njimi se lahko seznani na različne načine: preko spleta, v brošurah, zloženkah ipd.

Celoten postopek, ki vsakomur omogoča dostop do informacij javnega značaja, določa Zakon o dostopu informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS 24/2003).

Informacije javnega značaja so posredovane tudi na splet, kjer lahko najdemo centralni katalog informacij javnega značaja.

Slika 39: Osnovni podatki o katalogu informacij Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ)

Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/informacije_javnega_znacaja/katalog_informacij/, 21. 10. 2009


77

6.3.3 Storitve za pravne osebe (G2B)

Portal E-VEM

http://evem.gov.si/evem/

Leta 2006 je bil vzpostavljen spletni portal E-VEM22 (vse na enem mestu) za samostojne podjetnike in gospodarske družbe. Namen portala je uporabnikom omogočiti čim lažje, enostavno, hitro in brezplačno poslovanje z javno upravo. Vse storitve portala E-VEM so namreč brezplačne.

Zahteva je le, da imajo uporabniki v spletnem brskalniku nameščeno eno izmed kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov.

Za vse, ki se za e-storitve portala E-VEM ne odločajo, so za uporabnike na voljo storitve na fizičnih vstopnih točkah (vstopne točke VEM). Referenti se tu lahko zaradi dobre podpore pri delu s strani sistema osredotočijo na kakovostno informiranje stranke. Poleg izvajanja postopkov registracije nudijo referenti tudi celovite podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov ipd.).

Slika 40: Lokacije vstopnih točk VEM

Vir: http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/vem-tocke, 16. 10. 2009

Ali že veste?

Zaradi koncepta portala VEM (registracija, prijava davčnih in osebnih podatkov …) in ukinitve takse ocenjujejo višino prihrankov za podjetnike na 1.500.000 EUR letno.

22 http://evem.gov.si/evem/, 16. 10. 2009


78

E-davki

http://edavki.durs.si

Portal eDavki omogoča udobno, preprosto in varno izpolnjevanje ter oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika doma ali v pisarni.

Slika 41: Vstopna točka v portal eDavki

http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx

V eDavkih lahko (poleg ostalih davčnih obrazcev) fizične osebe oddajo napoved za odmero dohodnine, pravne osebe pa obrazce s področja DDV (npr. DDV-O) in VIES. Uporabnikom sta na voljo tudi elektronski storitvi registracije davčnih zavezancev od e-poslovanja in izmenjave njihovih podatkov z davčnimi upravami ostalih članic EU ter preverjanja davčnih številk davčnih zavezancev iz EU. Gre za neposredni prenos podatkov v Davčni informacijski sistem (DURS).

Uporabnik eDavkov lahko postane vsak davčni zavezanec. Za uporabo potrebuje računalnik s primerno opremo, dostop do interneta in ustrezno digitalno potrdilo.

Slika 42: Posredni in neposredni prenos podatkov v Davčni informacijski sistem

Vir: http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Introduction/Intro.aspx, 16. 10. 2009


79

DURS

http://www.durs.gov.si

Spletni portal Davčne uprave Republike Slovenije zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja davčne službe. Prav tako tudi vsebuje sistem za elektronsko davčno poslovanje. Osnovni namen portala je nudenje informacij, pojasnil in obrazcev za vse vrste davkov. Tako za fizične, pravne osebe kot tudi fizične osebe z dejavnostjo.

Slika 43: Virtualna davčna svetovalka

Vir: http://www.durs.gov.si/, 18. 10. 2009

6.3.4 Storitve znotraj javne uprave (G2B)

E-uprava ni samo storitev države za državljane, ampak zagotavlja tudi storitve, ki omogočajo lažje in učinkovitejše poslovanje znotraj države. Storitve so namenjene predvsem hitremu in učinkovitemu poslovanju. Hkrati pa so v pomoč zaposlenim v upravi, da delo opravijo učinkovito in kakovostno.

Opišimo najbolj znane storitve znotraj javne uprave.

Storitve znotraj javne uprave

Opis

Poslovanje z dokumentarnim

gradivom

Gre za informacijsko podporo poslovanju z dokumentarnim gradivom, ki omogoča hiter in preprost dostop do podatkov in dokumentov ter zanesljivo hrambo dokumentarnega gradiva. Čeprav je ta storitev namenjena zaposlenim v javni upravi, lahko informacije javnega značaja pridobivajo tudi drugi uporabniki.

E-seje vlade RS

Gre za proces, ki zajema delovanje vseh ministrstev in vladnih služb, kjer se pripravljajo dokumenti in gradiva za seje vlade in njenih delovnih teles. Člani vlade lahko preko prenosnih računalnikov spremljajo redno sejo vlade v sejni dvorani ali odločajo o točkah dnevnega reda na dopisni seji, neodvisno od tega, kje se nahajajo. Komunikacija med udeleženci procesa poteka elektronsko in je osnova tudi za elektronsko odločanje. Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja je javnosti omogočen dostop do vladnih gradiv že v postopku njihove obravnave.


80

Povezovanje organov javne uprave

V tem primeru gre za povezovanje, vpogled in izmenjavo podatkov med nekaterimi zavodi, ministrstvi in skladi. Poznamo naslednje povezave:

- ZPIZ-MJU-CRP – povezava med Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS (ZPIZ), Ministrstvom za javno upravo (MJU) in Centralnim registrom prebivalstva (CRP). Z uporabo informacijskega sistema se zagotovi ZPIZ-u nemoten in neprekinjen pristop do referenčne baze CRP;

- MDDSZ-MJU-CRP – povezava med Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve RS (MDDSZ), Ministrstvom za javno upravo (MJU) in Centralnim registrom prebivalstva (CRP);

- MKGP-MJU-CRP – povezava med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), Ministrstvom za javno upravo (MJU) in Centralnim registrom prebivalstva (CRP);

- JSP – vključevanje Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS (JSP) v sistem e-uprave; e-povezava z upravljavci podatkovnih baz CRP, ZZZS in ZPIZ ter ustanovami, pri katerih upravičenci pridobivajo dokazila v e-obliki (sodišča, centri za socialno delo, stečajni upravitelji).

6.4 PREDNOSTI IN SLABOSTI E-UPRAVE23

Uvedba e-uprave prinaša s seboj številne prednosti in tudi nekaj slabosti. Oglejmo si jih.

Prednosti:

• časovno in krajevno neodvisni dostop državljanov do večjega števila storitev na enem mestu;

• lažji dostop državljanov do točno določene informacije za točno določeno temo ali področje, ki jih zanima;

• spodbujanje aktivne udeležbe državljanov pri demokratičnih procesih v družbi;

• krepitev zaupanja državljanov v delovanje javne uprave;

• boljša kvaliteta storitev, večja stopnja uspešnosti pri reševanja zadev in manj odvečnih in nepotrebnih aktivnosti;

• manjši stroški distribucije z elektronsko dostopnimi pisnimi publikacijami;

• zmanjševanje administrativnih ovir za spodbujanje podjetništva ( pristop VEM – vse na enem mestu);

• poenostavitev dostopa do različnih sistemov ( npr. uporaba istega digitalnega potrdila za vstop v e-upravo in vstop v bančni sistem Klik-NLB ) ter

• večja preglednost delovanja javne uprave.

23 Hrstič, V., et al. E-uprava (Državni portal Republike Slovenije), Seminarska naloga. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006. Stran 9, 10


81

Slabosti:

• pomanjkljivo varovanje osebnih podatkov z možnostjo zlorab;

• nezaupanja uporabnikov v elektronske transakcije;

• nejasno pravno določeni posamezni elementi e- poslovanja;

• pomanjkanje razumevanja e-poslovanja s strani državljanov in podjetij;

• socialna izločenost, povezana z nizko računalniško pismenostjo ter pomanjkanjem opreme za dostop do spletnih storitev uprave;

• napake in zamude pri vpeljevanju informacijske tehnologije;

• neosebni pristop pri izvajanju storitev.

Vlada RS in Ministrstvo za javno upravo si s številnimi ukrepi trudi za bolj kakovostno in učinkovito poslovanje v javni upravi. Strategija e-uprave (SEP) je nepogrešljiv element e-uprave ter smerokaz z jasnimi cilji in pristojnostmi.

Več o tem si lahko preberete na: http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/pdf/SEP-2010.pdf .

6.5 POVZETEK

E-uprava predstavlja ključno orodje za doseganje odprtega, preglednega ter uporabnikom prijaznega delovanja javne uprave. Osnovni cilj e-uprave je: državljanom in podjetjem v vseh življenjskih situacijah zagotoviti prijazne, enostavne, dostopne in varne e-upravne storitve in informacije, ki bodo preko interneta na voljo kadarkoli in kjerkoli.

Storitve, ki jih omogoča e-uprava, se delijo v tri večje sklope:

• storitve za državljane (G2C): portal E-uprava, E-storitve javne uprave (e-SJU), E-demokracija, prijava in odjava stalnega prebivališča, spletni opomnik, E-zaposlitve, E-kataster, vpogled v lastne osebne podatke, vpogled v podatke o vozilu, informacije javnega značaja …;

• storitve za pravne osebe (G2B): portal E-VEM, E-davki, DURS …;

• storitve znotraj javne uprave (G2G): poslovanje z dokumentarnim gradivom, E-seje vlade RS in povezovanje organov javne uprave ...

Uprava ima tako prednosti (časovno in krajevno neodvisni dostop državljanov do večjega števila storitev na enem mestu, boljša kvaliteta storitev ter večja preglednost delovanja javne uprave, poenostavitev dostopa do različnih sistemov …) kot slabosti (pomanjkljivo varovanje osebnih podatkov, nizka računalniška pismenost državljanov ter pomanjkanje opreme za dostop do spletnih storitev, neosebni pristop ...).


82

6.6 VAJE

1. Odprite stran za prijavo v Mojo e-upravo. Če še niste registrirani, se najprej registrirajte.

POZOR! Če ste lastnik digitalnega spletnega potrdila, vam ni potrebno izvesti postopka registracije, ker bo sistem uporabil vse vaše podatke, ki ste jih posredovali že pri pridobivanju digitalnega spletnega potrdila.

2. S pomočjo portala Moja e-uprava želite prikazati povprečne drobnoprodajne cene osnovnih živil (kruh, meso in olje) v zadnjih 10-ih letih. Iz nabora proizvodov izberite tri iz naslednjih skupin:

- kruh in drugi izdelki iz žit (npr. črni kruh (t-850));

- meso (npr. goveje meso brez kosti);

- olje in maščobe (npr. sončnično jedilno olje, rafinirano, v plastenki).

3. Izvozite rezultate v MS Excel in Excelov zvezek shranite pod imenom EPO_EXCEL_ Ime_Priimek.

4. V Excelov zvezek vstavite nov delovni list, poimenujte ga Cene kruha (1999–2009). V delovnem listu Cene kruha (1999–2009) na podlagi dobljenih rezultatov izdelajte vrstični grafikon, ki bo prikazoval vrednosti maloprodajnih cen kruha po letih. Ime grafikona naj bo Maloprodajne cene kruha (1999–2009).

5. V delovnem listu Cene kruha (1999–2009) izračunajte tudi razliko v ceni živila (kruh, meso in olje) leta 1999 in 2009. Nato izračunajte še, za koliko odstotkov so se izbrana tri živila podražila.

Uporabite lahko sledečo formulo:

Odstotek povečanja = razlika v ceni živila × 100 %/cena živila l. 1999

6. S pomočjo spletnega opomnika določite prejem sporočil o preteku veljavnosti vašega prometnega dovoljenja in osebne izkaznice na vašo e-pošto, in sicer 1 mesec in 14 dni pred potekom veljavnosti.

Elektronsko poslovanje E-poslovanje in varnost

83

7 E-POSLOVANJE IN VARNOST

7.1 UVOD

Računalniški sistem je obsežen in zapleten ter zato občutljiv in ranljiv. Grozijo mu nesreče in različne oblike računalniškega kriminala.

Pred kratkim smo lahko v medijih zasledili naslednjo novico: »Multimedijski center nacionalne televizije (MMC RTVS) pospešeno rešuje tehnične težave, zaradi katerih že nekaj časa ni dosegljiv arhiv oddaj RTV Slovenija, občasno pa prihaja tudi do motenj prenosov v živo. Kot je povedal odgovorni urednik MMC, sumijo, da je do težav prišlo zaradi vdora v njihov spletni sistem avdio in videooddajanja, zato so s portala umaknili tudi celoten arhiv oddaj, da ga ne bi morebiti kdo zbrisal … Po neuradnih informacijah naj bi težave namenoma povzročil eden od zunanjih sodelavcev MMC, programer, ker ni bil zadovoljen s pogodbo, ki so mu jo ponudili24 …«.

Iz zgornjega primera je več kot očitno, da se tudi v računalniškem svetu dogajajo najrazličnejše zlorabe, ki lahko povzročijo veliko škodo. Da se organizacije lahko proti tej obliki kriminala uspešno borijo, morajo zadostiti najrazličnejšim varnostnim zahtevam, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.


• katere nevarnosti prežijo pri e-poslovanju in

• kateri so najpomembnejši varnostni ukrepi za zaščito e-poslovanja.

7.2 VRSTE NEVARNOSTI V E-POSLOVANJU

Pri e-poslovanju se srečujemo predvsem z dvema vrstama nevarnosti.

• Nesreče računalniškega sistema predstavljajo dokaj pogosto obliko ogroženosti. Nastanejo lahko zaradi človeškega dejavnika, strojne okvare, napake v programih, napake v podatkih, poškodbe računalniške opreme, neprimerne tehnične karakteristike in neodgovornosti uporabnikov.

• Zlorabe računalniškega sistema. Temeljni cilj zlorab je izkoristiti nedovoljene metode z namenom doseganja zaslužkov. Računalniški sistemi so za zlorabe še posebej privlačni, saj je verjetnost njihove zaznave nizka, ni potrebe po posebni opremi in pridobljene storitve se lahko hitro unovčijo v gotovino.

Ali veste?

Z iskanjem sledi za neželenim brskanjem po vsebini naših računalnikov se ukvarjajo posebno izurjeni računalniški strokovnjaki, ki se imenujejo računalniški forenziki.

Več o tem na: http://www.mojmikro.si/preziveti/varnost/stopiti_na_prste_kiber_kriminalcem

V e-poslovanju lahko v bodoče pričakujemo še povečanje števila vseh teh nevarnosti.

24 http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042341006, 2. 6. 2010

E-poslovanje in varnost Elektronsko poslovanje

84

7.2.1 Nesreče računalniškega sistema

Nesreče zaradi človeškega dejavnika

Med vzroki za nesreče je na prvem mestu napačno ravnanje človeka. Kljub vsem varnostnim mehanizmom še vedno velja, da se največ vdorov v sisteme zgodi zaradi napak, nepozornosti ali nepremišljenosti uporabnikov samih.

Načeloma bi se moral vsak uporabnik e-poslovanja držati vsaj osnovnih varnostnih zapovedi. Te so:

• nameščena naj bo najnovejša različica protivirusnega programa;

• uporablja naj se najnovejša različica operacijskega sistema;

• zaupno ravnajmo z gesli.

Strojne okvare in poškodbe

Z razvojem računalniške tehnike postaja strojna računalniška oprema vedno zanesljivejša. Kljub temu pa se občasno zgodi, da kakšen del strojne opreme odpove in ogrozi delovanje celega sistema. Vzroki so lahko: električni udar, strela, požar, prekinitev električnega vodnika, ki povezuje geografsko oddaljene enote računalniške opreme, poplava ali potres.

Napake v programih

Programska napaka (angl. Bug – hrošč) je osnovni problem računalniških sistemov. Hrošč je napaka v izvorni kodi programa, ki jo je programer pustil nenamerno in sama po sebi ni virus, vendar vseeno predstavlja nevarnost za sistem. Takšne napake v programu namreč predstavljajo šibke točke sistema, ki jih lahko zlonamerneži preprosto in hitro izkoristijo za vdor v sistem in povzročanje škode.

Napake v podatkih

Vnos podatkov v računalnik je pretežno ročen. Pri vnosu podatkov se človek lahko zmoti, zato računalnik preverja podatke na vhodu. Preveri lahko:

• tip podatka,

• ali je vrednost podatka znotraj dovoljenih mej,

• ali ima eno izmed množice možnih vrednosti.

7.2.2 Zlorabe računalniškega sistema25

Področje Informacijsko Komunikacijskih Tehnologij (IKT) je ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog na svetu. Panoga IKT ustvari globalno na letni ravni velike prihodke in je kot takšna izredno zanimiva za napade s strani zlorabljevalcev. Na področju preprečevanja in detekcije največkrat naletimo na naslednje skupine zlorab, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Zloraba zaupnih ali osebnih podatkov (socialni inženiring)

Socialni inženiring je ena izmed najbolj razširjenih in zanimivih vrst zlorab. V modernem svetu velja namreč nenapisano pravilo, da ni potrebe po tehničnih izvedbah vdorov v informacijske

25 http://www.aktivno.si/ai/sl/685-zlorabe-na-podrocju-informacijsko-komunikacijskih-sistemov, 18. 5. 2010


85

sisteme, saj je lažje in uspešneje za te informacije »vprašati« kar uporabnike teh sistemov. Do takšnih zlorab torej pride zaradi neprevidnosti ali naivnosti uporabnikov, ki zaupajo identifikacijske podatke napačnim osebam, ali jim preveč olajšajo dostop do teh podatkov.

Ali veste?

Zanimiv je primer skupine raziskovalcev, ki so želeli izvedeti v kakšnem številu bodo zaposleni v nekem podjetju nevede zaupali informacije, ki omogočajo vstop v informacijski sistem njihovega podjetja, popolnim neznancem. Pred poslovno stavbo, so izvedli »lažno« anketo o tem kako zaposleni ščitijo svoje uporabniško ime in geslo. Pri tem so »anketiranci« v zameno za sodelovanje pri »anketi« dobili od anketarja čokoladico. Z relativno majhnim številom skrbno izbranih vprašanj so dobili v približno 90 % zaposlenih njihova uporabniška imena in gesla26.

Naročniške zlorabe

Naročniške zlorabe so ene izmed najhitreje rastočih vrstah zlorab. Pri naročniški zlorabi uporabnik sklene naročnino (z lažno identifikacijo) in začne z uporabljanjem storitve brez namena plačila. Značilnost teh zlorab je, da jih detektirajo v povprečju od 70 do 100 dni po tistem, ko so se zgodile to je, pri izstavljanju računa.

Notranje zlorabe

Ta vrsta zlorab se pojavi, ko oseba, ki je zaposlena pri operaterju, ponudniku storitev oziroma v kakšnem drugem podjetju, omogoči sebi ali komu drugemu, nepooblaščen dostop do omrežja ali storitev in se na ta način izogne plačilu za opravljeno storitev. V veliko primerih gre za uslužbenca, ki prodaja zaupne informacije kriminalni združbi.

Kloniranje SIM kartic

Pri kloniranju se kreirajo kopije SIM kartic nič hudega slutečih uporabnikov. Te zlorabe omogočajo zlorabljevalcu, da opravi klice s katerimi lahko naredi veliko stroškov mobilnemu operaterju, oziroma legitimnemu uporabniku katerega SIM kartica je bila klonirana.

Računalniški vdori

Računalniški sistemi so zelo ranljivi na vdore posameznikov, ki to počnejo bodisi iz koristoljubja, pridobivanja nelegalnega zaslužka ali dobrin, bodisi zaradi izziva, ki jim ga določeni računalniški sistemi predstavljajo s svojo zaščito. Zlorabe v računalniških sistemih predstavljajo prebiranje uporabniških imen in gesel, branje, spreminjanje in brisanje datotek, spreminjanje izvorne kode, branje elektronske pošte itd.

• Računalniški virusi, črvi, trojanski konji. V primeru virusov gre za majhne programe, ki se pripnejo na dele programske kode uporabnikovih programov in se nato širijo na ostale računalniške sisteme. Virusom podobni so črvi, ki pa se ne pripenjajo na obstoječo programsko opremo na uporabnikovem računalniku. Ti programi so se sposobni kopirati in širiti preko omrežja z namenom okužbe ostalih računalnikov v sistemu. Trojanski konji so posebna vrsta virusov oziroma črvov. To je programska koda, ki je skrita v na videz nedolžnih programih, katere si uporabnik namesti.

26 http://www.aktivno.si/ai/sl/685-zlorabe-na-podrocju-informacijsko-komunikacijskih-sistemov, 3. 6. 2010


86

Ali veste?

Pred nekaj leti je policija dobila prijavo s strani občana, da mu je nekdo iz bančnega računa odtujil večjo vsoto denarja. Kriminalisti so s pomočjo računalniških forenzikov prišli na sled osumljencu. Po koncu preiskave ter forenzičnem pregledu je bil osumljenec ovaden za sostorilstvo pri veliki tatvini, neopravičenega dostopa v tuj informacijski sistem ter izdelovanja orodij (trojanski konji) za vdor v informacijski sistem27.

• Neželena (SPAM) sporočila prejeta po elektronski pošti. Danes predstavljajo takšna sporočila po nekaterih ocenah dobrih 95 odstotkov elektronske pošte. Namen teh sporočil je pridobivanje informacij o uporabnikih s katerimi pa lahko nato zlorabljevalci pridobijo neupravičena denarna sredstva oziroma jih uporabijo za krajo identitete.

• Tretji način zlorabljanja računalniških sistemov predstavljajo naslednje zlorabe. Preprečitev dostopa do storitve vsem uporabnikom. V tem primeru se omrežje zapolni s protokolnimi sporočili, ki preplavijo legitimna sporočila. Prisluškovanje in manipulacija. Pri prisluškovanju napadalec preprosto posluša sporočila med uporabnikom in ponudnikom storitve. V primeru, ko napadalec manipulira povezavo, le-ta nadomesti legitimnega uporabnika in sam uporablja storitev. Razbijanje WEP ključa. Tu je uporabljeno preprosto dejstvo, da ključi, ki se uporabljajo za kodiranje niso dovolj močni.

• Zlorabe e-bančnih sistemov. Sem spadajo preproste kraje, zlorabe pri zaprošanju kreditnih kartic in ponarejanje. Najpreprostejša je kraja kreditne kartice in oškodovanje lastnika kreditne oziroma bančne kartice. V primeru zlorabe pri zaprošanju kreditnih kartic, posameznik v postopku pridobivanja nove kreditne kartice navede lažne osebne podatke. Zloraba se dokončno izvrši, ko je transakcija izvedena oddaljeno, pri čemer se transakcija izvrši samo na osnovi podatkov, ki so zapisani na kreditni kartici. Takšne transakcije zajemajo nakupe preko telefona oziroma interneta in predstavljajo večinski delež pri zlorabah kreditnih kartic.

7.3 VARNOSTNI UKREPI ZA ZAŠČITO E-POSLOVANJA

Varnostnih ukrepov za zmanjševanje števila nesreč in primerov računalniškega kriminala pri e-poslovanju je kar nekaj. Oglejmo si jih.

7.3.1 Previdnost uporabnikov

Med vzroki za nesreče je na prvem mestu napačno ravnanje človeka. Prvi korak, ki ga lahko stori posameznik, je vzdrževanje fizične varnosti. Nekaj osnovnih pogojev za varnost informacijskega sistema, ki bi jih moral poznati vsak uporabnik e-poslovanja, je: skrb za fizično zaščito strojne opreme in podatkov, preprečevanje dostopa nepooblaščenim in/ali neveščim uporabnikom, previdnost pri odpiranju datotek, pripetih k elektronski pošti, pred vsako namestitvijo ali uporabo brezplačnega programa si preberimo pogoje uporabe …

Pravila za varno uporabo spletne banke si lahko preberete na:

http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=425.

27 Ostanek B., Zlorabe elektronskega bančništva, SKP Ljubljana, 3. 6. 2010


87

7.3.2 Protipožarni zid (angl. Firewall)

Gre za kombinacijo strojne in programske opreme, ki nadzira pretok podatkov z interneta in ščiti sistem v smislu omogočanja varnega dostopa do interneta ter preprečevanja morebitnih zlonamernih vdorov iz njega. Požarni zidovi delujejo neprekinjeno in ne ovirajo običajnega dela z računalniki. Vse dogodke zapisujejo v posebne dnevnike, ki jih lahko po potrebi pregledamo, hkrati pa blokirajo vse nedovoljene aktivnosti in uporabnika opozorijo na nepravilnosti ali morebitne poizkuse vdora. Poleg zaščite požarni zidovi omogočajo tudi izsleditev izvora nedovoljenih aktivnosti in s tem posredno tudi osebe, ki izvaja nedovoljene aktivnosti.

Več o požarnih zidovih si preberite na spletni strani:

http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Po%C5%BEarni_zid_(Windows).

7.3.3 Protivirusni programi

Danes je na voljo precej učinkovitih protivirusnih programov, ki jih je možno nastaviti tako, da samodejno in sproti preverjajo celoten računalnik. Ti programi zagotavljajo zelo dobro zaščito našega sistema, vendar le, če jih sproti nadgrajujemo z informacijami o novih virusih, kar omogoča proizvajalec programa običajno samodejno preko interneta – program se samodejno poveže z ustreznim strežnikom in v naš računalnik prenese najnovejše baze podatkov s svežimi informacijami o virusih. Protivirusni programi delujejo tako, da v računalniku iščejo viruse, jih prepoznajo in odstranijo brez škodljivih posledic za računalnik.

Seznam protivirusne programske opreme:

http://www.arnes.si/si-cert/virusi.html.

7.3.4 Posodobitve operacijskega sistema

V boju proti računalniškim zlorabam strokovnjaki priporočajo čim bolj pogosto posodabljanje operacijskega sistema. Mnogi proizvajalci operacijskih sistemov in programov ponujajo samodejno posodabljanje operacijskega sistema preko interneta. Z namestitvijo posodobitev zakrpamo varnostne luknje v operacijskem sistemu in občutno zmanjšamo možnost zlorabe.

Več o tem si preberite na spletni strani:

http://windows.microsoft.com/sl-SI/windows-vista/Install-Windows-updates.

7.3.5 Programi za odstranjevanje vohunskih programov

Kot pri protivirusnih je tudi pri protivohunskih programih izbire precej. V zadnjem času dobiva vodilno mesto program Spyware Terminator (http://www.spywareterminator.com), ki je brezplačen, deluje na vseh operacijskih sistemih Microsoft Windows, poleg tega pa omogoča preverjanje podatkov v realnem času in samodejno posodabljanje definicij (tudi večkrat dnevno). Protivohunsko programje je praviloma izdelano za operacijske sisteme Microsoft Windows.

Program Spyware Terminator lahko dobite na:

http://www.spywareterminator.com/download/download.aspx.


88

7.3.6 Šifriranje

Šifriranje (kriptografija) onemogoča osebi, ki je prestregla šifrirano sporočilo, da iz njega pridobi originalno sporočilo. Šifriranje je torej sprememba sporočila v obliko, ko se ga da prebrati le s pomočjo šifrirnega ključa. Danes se najpogosteje uporabljata simetrični sistem zasebnih ključev in asimetrični sistem javnih ključev. Ključ je skrivni podatek (parameter šifre), v katerem je zajeta vsa skrivnost pri šifriranju.

• Simetrični sistem zasebnih ključev. Tu se uporablja en sam sorazmerno kratek zasebni ključ, ki ga poznata pošiljatelj in prejemnik. Preden pošiljatelj pošlje sporočilo, ga šifrira s tem ključem, prejemnik pa z istim ključem potem sporočilo dešifrira. Pomanjkljivost simetričnega šifriranja je, da ključ poznata najmanj dva in da za vsakega, s katerim komuniciramo, potrebujemo drugačen ključ. Poleg tega lahko ključ kdo ukrade, medtem ko ga pošiljatelj pošilja prejemniku.

Slika 44: Simetrično šifriranje. Za proces šifriranja in dešifriranja uporabljamo isti ključ.

Vir: http://www.ca.gov.si/kripto/kr-osn.htm, 22. 11. 2009

• Asimetrično šifriranje. O tem načinu govorimo takrat, ko uporabimo dva šifrirna ključa, javnega in zasebnega, ki sta v matematičnem razmerju. Računsko je nemogoče določiti, kateri ključ je kateri, če sta ključa dovolj dolga. Postopek je asimetričen zato, ker se ključ za šifriranje razlikuje od ključa za dešifriranje. Zasebni ključ je zaupen, tako da ga pozna samo lastnik. Javni ključ pa je na voljo vsem možnim dopisnikom. Sporočilo, šifrirano z zasebnim ključem, lahko dešifriramo z javnim in obratno (Slika 45).

pošiljatelj prejemnik ključ se pošlje na varen način

uporablja se le en ključ

šifriranje dešifriranje

dokument dokument

šifriran dokument dokument


89

Slika 45: Asimetrično šifriranje. Za proces šifriranja in dešifriranja uporabljamo javni in zasebni ključ.

Vir: http://www.ca.gov.si/kripto/kr-osn.htm, 22. 11. 2009

7.3.7 Digitalni podpis

Osnovna funkcija digitalnega podpisa je v:

• dokazovanju identitete podpisnika elektronskega dokumenta (avtentičnost –verjamemo, da je podpisnik res tisti, za katerega se proglaša);

• zagotavljanju celovitosti podatkov oziroma zaščite pred spreminjanjem vsebine e-dokumentov (podpisa se ne da kopirati, podpisanega dokumenta se ne da spremeniti).

Digitalni podpisi temeljijo na asimetrični kriptografiji (šifriranju), zato potrebujemo par ključev – zasebni ključ služi za podpisovanje in javni ključ za preverjanje veljavnosti podpisov.

Digitalni podpis je torej zaporedje znakov, izbranih iz besedila s posebno tehniko razprševanja. Ta tehnika zagotavlja, da tako dobljeni podpis ne velja več ob kakršni koli spremembi besedila (pri podpisu v tem primeru torej ne gre za ime in priimek).

Elektronski podpis ne bi veljal, če ne bi bilo možno dokazati, da pripada par javnega in zasebnega ključa točno določeni osebi.

7.3.8 Digitalno potrdilo (certifikat)

Digitalno potrdilo predstavlja enolično povezavo med imetnikom in javnim ključem. Zajema vse osnovne podatke o imetniku (ime ali naziv, uporabljene algoritme, namen uporabe ključev itd.) in hkrati tudi sam javni ključ.

Overjanje javnih ključev je temeljni pogoj za uporabo varnostnih mehanizmov, ki temeljijo na asimetrični kriptografiji. Preverjanje povezave med uporabnikom in njegovim ključem omogočajo v elektronskem poslovanju posebne ustanove, imenovane overitelji javnih ključev (agencije za certificiranje javnih ključev).

pošiljatelj prejemnik

uporablja se javni ključ, ki je shranjen v imeniku, in zasebni ključ, ki ga edini ima posameznik

pošiljatelj šifrira dokument za prejemnika z njegovim javnim ključem iz imenika ključev

dokument dokument

šifriran dokument

prejemnik dešifrira dokument s svojim zasebnim ključem


90

Več o spletnih digitalnih potrdilih, digitalnih podpisih in kriptografiji si lahko preberete na spletnih straneh:

http://www.monitor.si/clanek/informacijska-varnost/ in

http://www.sigen-ca.si/fizicne_osebe.php.

7.3.9 Preverjanje identitete uporabnikov

Pogost, vendar ne najbolj primeren način preverjanja uporabnika, je preprosto z geslom. Za elektronsko poslovanje niso primerna gesla, ki jih je možno preprosto uganiti (franci64 ipd.).

Boljši kot sistem klasičnih gesel je sistem z enkratnimi gesli, ki veljajo le za trenutno povezavo ali aktivnost. Tu uporabljamo kartice, ki vsebujejo mikroprocesor, majhen zaslon in uro, ki je sinhronizirana z uro v strežniku. Kartica najprej generira novo geslo na podlagi časa, lastnik kartice pa ga pretipka z zaslona in ga pošlje strežniku, ki nato preveri, če je geslo pravo. Obstaja tudi preverjanje na podlagi biometričnih lastnosti (prstni odtisi, očesna roženica) (Jerman – Blažič, 2001, 115–116).

Slika 46: Postopek identifikacije obraza

Vir: http://www.monitor.si/clanek/vzpon-biometrije/, 22. 11. 2009

7.3.10 Varnostni protokol SSL28

Za zaščito transakcij v svetovnem spletu se najpogosteje uporablja protokol SSL (angl. Secure Socket Layer). To je protokol, ki omogoča šifrirano povezavo med strežnikom in odjemalcem. Odjemalec in strežnik vzpostavita povezavo po protokolu TCP na običajen način, SSL pa poskrbi za šifriranje izmenjanih sporočil in preverjanje identitete strežnika in stranke.

28 http://www.aktivno.si/ai/sl/736-digitalno-potrdilo, 22. 11. 2009


91

7.4 POVZETEK

Da organizacije lahko izvajajo varno e-poslovanje, morajo zadostiti najrazličnejšim varnostnim zahtevam, ki preprečujejo različne nesreče in zlorabe računalniških sistemov.

Med nesreče računalniškega sistema štejemo: nesreče zaradi človeškega dejavnika, strojne okvare in poškodbe, napake v programih in napake v podatkih.

Med zlorabe računalniškega sistema pa štejemo: zloraba zaupnih ali osebnih podatkov (socialni inženiring), naročniške zlorabe, notranje zlorabe s strani uslužbencev, kloniranje mobilnih terminalov, vdori v računalniške sisteme ter zlorabe e-bančnih sistemov.

Za zaščito e-poslovanja se je razvilo naslednje varnostne ukrepe: osveščanje uporabnikov glede previdnosti pri delu z računalniškimi sistemi, protipožarni zid, protivirusni programi, posodabljanje operacijskega sistema, programi za odstranjevanje vohunskih programov, šifriranje, digitalni podpis, digitalno potrdilo, preverjanje identitete uporabnikov in varnostni protokol.

7.5 VAJE

1. Opišite razliko med računalniškimi virusi in omrežnimi virusi (črvi). - Odprite spletno stran http://privacy.getnetwise.org/browsing/ in s pomočjo Googlovega

prevajalnika poiščite odgovor na vprašanji: - Kaj so to piškotki? - Kako nastavimo omejitve za piškotke v brskalniku Internet Explorer?

2. Poiščite in aktivirajte BitDefender Online Scanner, ki omogoča skeniranje vašega računalniškega sistema neposredno iz spletnega brskalnika. Nato kratko opišite postopek skeniranja.

3. Na vaš domači računalnik namestite protivohunski program spywareterminator (http://www.spywareterminator.com), nato ga aktivirajte in predstavite njegovo delovanje:

- zagon programa; - pregled (angl. Scan) sistema; - prikaz rezultatov najdenih nevarnosti. POZOR! Če imate nameščen kakšen drugi protivirusni program, ga morate pred tem odstraniti (START> Nadzorna plošča > Dodaj/odstrani programe)!

4. Če še nimate digitalnega potrdila, ga pridobite. Podrobna navodila za pridobitev digitalnih potrdil boste našli na spletni strani e-uprave. http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=780&sid=244

5. Pojdite na spletno stran Centralnega registra prebivalstva http://ecrp.gov.si/ in si oglejte svoje osebne podatke.

6. Na spletu poiščite namige za ustvarjanje varnega gesla in ugotovite, katere izmed njih upoštevate.

7. Na spletu poiščite odprtokodni upravljalnik gesel KeePass. Spoznajte njegove možnosti, nato pa ga namestite in poizkusite uporabiti.

E-poslovanje in pravna ureditev Elektronsko poslovanje

92

8 E-POSLOVANJE IN PRAVNA UREDITEV

8.1 UVOD29

Vse večja uporaba IKT in z njo povezane elektronske izmenjave sporočil ter hranjenje pomembnih dokumentov v digitalni obliki v vsakodnevnem gospodarskem in upravnem poslovanju dobiva vse močnejši zagon. Vendar pa pomanjkanje ustrezne zakonske ureditve lahko znatno ovira sporočanje pravno pomembnih in zavezujočih informacij v elektronski obliki in povzroči splošno pravno negotovost. Zato je nujna zagotovitev pravne varnosti najširše uporabe e-poslovanja v domačem in mednarodnem gospodarstvu.

Gre torej za pravno problematiko, ki ureja splošno in zelo široko področje, ki obsega predvsem: prenos podatkov med računalniki v dogovorjenem standardu (računalniška izmenjava podatkov), izmenjavo elektronskih sporočil z uporabo javnih ali zaščitenih standardov preko javnih ali zasebnih omrežij oziroma prenašanje golega besedila v elektronski obliki (npr. preko interneta).

Poleg ostalih predpisov, urejata področje e-poslovanja ter e-podpisa predvsem Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki je bil dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP-A) ter Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje.


• pravne težave pri e-poslovanju,

• kaj je to ZEPEP, kakšna so njegova osnovna načela ter kakšna so dopolnila zakona (ZEPEP-A) in

• kakšna je zakonodaja glede pošiljanja reklamne pošte.

8.2 PRAVNE TEŽAVE PRI E-POSLOVANJU30

Pravne ovire v e-poslovanju so neizogibno povezane z drugimi problemi, ki se tudi pojavljajo v e-poslovanju (npr. tehnološki, ekonomski in kulturni). Predvsem v primerih, ko se e-poslovanje širi preko meja države, je to še bolj izrazito.

Pomanjkljivo zavedanje podjetij o pravnih okvirih e-poslovanja. To predstavlja bistveno oviro za širšo uveljavitev e-poslovanja. Raziskave v EU namreč kažejo, da je osnovni razlog za manjšo širitev e-poslovanja preko meja matične države prav pomanjkanje poznavanja pravnih pravil, ki urejajo e-poslovanje v drugih državah.

Pomanjkanje zaupanja potrošnikov v varne elektronske transakcije. Za veliko malih in srednje velikih podjetij je to še vedno glavna ovira za širitev e-poslovanja. Kljub različnim načinom privabljanja potencialnih potrošnikov in zagotavljanju vedno novih varnostnih mehanizmov, uspeh ni tak, kot bi pričakovali. Še vedno se namreč veča število primerov računalniškega kriminala. Tudi ustrezni zakoni, ne morejo bistveno povečati zaupanje.

29 http://www.gov.si/cvi/slo/ep/indexep.html, 15. 5. 2010 30 http://ubique.org/lektor/study.pdf, 16. 5. 2010

Elektronsko poslovanje E-poslovanje in pravna ureditev

93

Pomanjkanje e-potrdil, ki so potrjena s strani EU. Ovira za rast čezmejnega poslovanja je tudi neobstoj e-potrdila, ki bi ga izdal organ EU oz. bi bil sprejet na mednarodnem nivoju.

Nejasna poslovna pravila. Zapletena in nejasna poslovna pravila so lahko tudi ovira za e-poslovanje. Tu gre predvsem za različne birokratske zapreke ter neenotne režime obračunavanja DDV.

Različno dojemanje pravnih okvirov. Ta problem se pojavlja predvsem pri uveljavljanju mednarodnih patentov in drugih pravic intelektualne lastnine (npr. avtorske pravice …).

Povzamemo lahko, da je poznavanje pravnih predpisov, ki se uporabljajo pri e-poslovanju temeljna naloga podjetij, če želijo biti v e-poslovanju tudi uspešni.

Pravno podlago e-poslovanja predstavlja ZEPEP oz. ZEPEP-A, ki ga bomo v nadaljevanju pobližje spoznali.

8.3 OSNOVNA NAČELA ZEPEP31 TER DOPOLNILA ZAKONA – ZEZEP-A

8.3.1 ZEPEP

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ureja elektronsko poslovanje, ki zajema poslovanje v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih podobnih postopkih, če zakon ne določa drugače.

V svojih členih opredeljuje ZEPEP osnovne pojme in pomembna načela, ki se uveljavljajo v e-poslovanju:

Osnovnih pojmi iz e-poslovanja

V prvem poglavju zakona so definirani vsi najpomembnejši izrazi, ki jih uporabljamo v e-poslovanju: e-sporočilo, e-podpis, pošiljatelj e-sporočila, informacijski sistem, kvalificirano potrdilo, overitelj…

Elektronsko poslovanje

V drugem poglavju zakon opredeljuje elektronsko sporočilo (e-sporočilo). Najprej določa pogoje, pri katerih velja, da e-sporočilo izvira od pošiljatelja. Ti pogoji so:

• da e-sporočilo pošlje pošiljatelj sam, ali

• da ga pošlje oseba, ki jo pooblasti pošiljatelj, ali

• da ga samodejno pošlje informacijski sistem, ki ga upravlja pošiljatelj sam, ali kdo drug po njegovem nalogu, ali

• da je naslovnik za potrditev izvora sporočila uporabil med prejemnikom in pošiljateljem v ta namen vnaprej dogovorjeno tehnologijo in postopek.

31 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200498&stevilka=4284, 16. 5. 2010


94

Sledijo obrazložitve, ki določajo pravila glede pošiljanja ter prejemanja e-sporočil v poslovnem svetu. Bistvena načela pri delu z e-sporočili so:

• potrdilo o prejemu ima veliko vlogo pri tem ali se šteje e-sporočilo za poslani ali ne;

• šteje se, da je e-sporočilo odposlano, ko vstopi v informacijski sistem izven nadzora pošiljatelja ali osebe, ki je elektronsko sporočilo poslala v imenu pošiljatelja in v skladu z njegovo voljo.

Zakon v nadaljevanju opredeljuje delo s podatki v elektronski obliki. Zakon določa, da je možno podatke, ki morajo biti hranjeni zaradi kakšnih drugih predpisov (računovodski, davčni, finančni … podatki), hraniti tudi v e-obliki. Tovrstna hramba mora izpolnjevati štiri pogoje:

• podatki v elektronskem dokumentu morajo biti dosegljivi in uporabni za kasnejšo rabo;

• podatki morajo biti shranjeni v verodostojni obliki – obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti;

• iz shranjenega e-sporočila je mogoče ugotoviti, od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema;

• uporabljena mora biti tehnologija oz. postopki, ki zanesljivo onemogočajo spremembo ali izbris podatkov.

Omenjeno ne velja za podatke, za katere se zahtevajo strožji ali posebni pogoji hrambe.

ZEPEP določa, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo. Izjema so zahtevnejše oblike poslov in pogodb (npr. oporočni posli, pogodbe o razdelitvi premoženja, pravni posli s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini…).

V nadaljevanju zakon določa odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe. Med drugim določa, da:

• za opravljanje storitev informacijske družbe ni potrebno posebno dovoljenje;

• od ponudnikov storitev informacijske družbe ni dovoljeno zahtevati splošnega spremljanja ali zavarovanja podatkov v elektronski obliki;

• ponudniki storitev informacijske družbe so dolžni izvajalca nalog za zagotavljanje varnosti obveščati o dejavnostih in podatkih, ki ogrožajo varnost delovanja informacijskih sistemov in z njim sodelovati;

Elektronski podpis

V tem poglavju zakon najprej določa enakost elektronskega ter lastnoročnega podpisa. Sledijo členi, ki določajo vlogo overiteljev ter kvalificiranih potrdil v e-poslovanju. Pomembna določila so:

• elektronski podpis je enakovreden lastnoročnemu podpisu – pogoje je le ta, da mora biti overjen s kvalificiranim potrdilom;

• overitelj za opravljanje svoje dejavnosti ne potrebuje posebnega dovoljenja, mora pa v upoštevati varnostne zahteve, določene s tem zakonom in v zvezi s tem voditi dokumentacijo;

• overitelj, ki izdaja kvalificirana potrdila, mora zanesljivo ugotoviti identiteto in druge pomembne lastnosti osebe, ki zahteva potrdilo;


95

• iz kvalificiranega potrdila morajo biti ugotovljivi podatki o: imetniku, overitelju, začetku in koncu veljavnosti potrdila, varnem elektronskem podpisu overitelja ter morebitnih identifikacijskih oznakah potrdila;

• sredstva za varno elektronsko podpisovanje morajo z uporabo ustreznih postopkov in infrastrukture zagotavljati zaupnost podatkov za elektronsko podpisovanje;

• inšpekcijsko nadzorstvo nad delom overiteljev opravlja ministrstvo; • kvalificirana potrdila overitelja s sedežem v Evropski uniji oz. v tretjih državah so

enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom, če overitelji izpolnjujejo določene pogoje;

Kazenske določbe

V tem poglavju določa zakon prekrške, ki se nanašajo na posameznike oz. overitelje. Prav tako določa denarne vrednosti glob za posamezne prekrške.

8.3.2 ZEPEP-A32

Razlogi za sprejem sprememb in dopolnil Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP-A) so trije:

Ureditev slovenskega pravnega reda s pravnim redom EU

S spremembami in dopolnitvami Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu Republika Slovenija tako prevzema v svoj pravni red še tiste določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 200/31/ES z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti e-poslovanja.

V samo načelno ureditev ZEPEP nove spremembe ne posegajo. Edini poseg na načelni ravni ostaja določitev posebnih pogojev za odgovornost ponudnikov posredniških storitev informacijske družbe. Primarni cilj teh dopolnil je nedvomno varstvo potrošnikov pri sklepanju pogodb na daljavo na splošno in na svetovnem spletu posebej.

Odprava nekaterih sistemskih in tehničnih pomanjkljivosti sedanjega ZEPEP;

Tu gre za manjše posege, ki na samo prvotno besedilo nimajo velikega vpliva, vendar v praksi povzročajo velike težave pri uporabi posameznih določb. Tudi nekateri pojmi v dosedanjem zakonu povzročajo zmedo in različne interpretacije posameznih zakonskih določb. To v številnih primerih odvrača posameznike in podjetja od odločitve za uporabo e-poslovanja.

Določitev pravne podlage za vzpostavitev, oz. vključitev e-potrdil na osebne in druge identifikacijske dokumente

Sprememba dosedanjega ZEPEP pomeni priložnost, da se v zakon vključijo tudi vse spremembe, potrebne za izvedbo projekta elektronske osebne izkaznice (eOI). Predlagana rešitev določa možnost državnega organa, ki izdaja elektronska potrdila, da za potrebe izdaje javnih listin kot sta osebna izkaznica ter potni list, omogoči povezavo med posameznim elektronskim potrdilom

32 http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/KE1B7D56F64F27A7CC1256E38005110E2/$file/ZEPEP_uvod_12022004.pdf, 16. 5. 2010


96

in listino. Gre torej za povezavo centralnega registra prebivalstva ter evidenco elektronske identifikacijske oznake potrdila.

8.4 ZAKONODAJA IN POŠILJANJE REKLAMNE POŠTE

Slovenska zakonodaja pokriva področje pošiljanja oglasnih oziroma trženjskih sporočil s tremi zakoni, zato prihaja do različnih tolmačenj tudi med profesionalnimi internetnimi tržniki.

Predstavimo tri načela, ki predstavljajo osnovo razumevanja oglasne pošte.

• Opt-out predvideva, da mora prejemnik sam izraziti zahtevo za prekinitev pošiljanja trženjskih oziroma reklamnih sporočil. Torej mu lahko vsi pošiljajo reklame, dokler ne izrazi zahteve po prekinitvi.

• Opt-in po drugi strani pomeni, da pošiljatelj ne sme pošiljati reklamnih sporočil brez vnaprejšnjega soglasja prejemnika.

• Blagi (ali mehki) opt-in poizkuša najti kompromis med obema prejšnjima načeloma. Sicer dovoljuje pošiljanje brez vnaprejšnjega soglasja, a le tistim prejemnikom, katerim je pošiljatelj že prodal kakšno sorodno storitev ali blago. To zadnje stališče je priporočeno z direktivo EU.

Vsa tri načela zahtevajo možnost, da pošiljatelj kadar koli na enostaven in brezplačen način zavrne nadaljnje pošiljanje reklamnih sporočil, kakor tudi, da mora biti identiteta naslovnika razvidna iz samega sporočila, torej tudi, da je povratni elektronski naslov veljaven. Sicer velja takšno sporočilo za spam in je kaznivo v večini pravno urejenih držav po svetu.

8.5 POVZETEK

Pomanjkanje ustrezne zakonske ureditve lahko predstavlja znatno oviro pri e-poslovanju. Gre predvsem za naslednje težave: pomanjkljivo zavedanje podjetij o pravnih okvirih e-poslovanja, pomanjkanje zaupanja potrošnikov v varne elektronske transakcije, pomanjkanje e-potrdil, ki so potrjena s strani EU, nejasna poslovna pravila pri e-poslovanju ter različno dojemanje pravnih okvirov.

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) ureja elektronsko poslovanje. V svojih členih opredeljuje ZEPEP osnovne pojme in pomembna načela, ki se uveljavljajo v e-poslovanju: e-sporočilo, delo s podatki v e-obliki, odgovornost ponudnikov storitev informacijske družbe, vlogo overiteljev, razmerje med elektronskim ter lastnoročnim predpisom, nadzor nad izvajanjem overiteljev ter kazenske določbe.

Razlogi za sprejem sprememb in dopolnil Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP-A) so trije: ureditev slovenskega pravnega reda s pravnim redom EU, odprava nekaterih sistemskih in tehničnih pomanjkljivosti sedanjega ZEPEP ter določitev pravne podlage za vzpostavitev, oz. vključitev e-potrdil na osebne in druge identifikacijske dokumente.

Pri pošiljanju reklamne pošte se uporabljajo tri načela: Opt-out predvideva, da mora prejemnik sam izraziti zahtevo za prekinitev pošiljanja reklamnih sporočil, Opt-in po drugi strani pomeni, da pošiljatelj ne sme pošiljati reklamnih sporočil brez vnaprejšnjega soglasja prejemnika in blagi (ali mehki) opt-in, ki sicer dovoljuje pošiljanje brez vnaprejšnjega soglasja, a le tistim prejemnikom, katerim je pošiljatelj že prodal kakšno sorodno storitev ali blago.


97

8.6 VAJE

1. Kaj pomeni v ZEPEP-u načelo hrambe podatkov v e-obliki? 2. Kaj pomeni v ZEPEP-u načelo varstva potrošnikov? 3. Ali se v elektronskem svetu izvirnik razlikuje od kopije? 4. Kakšne zahteve mora izpolnjevati varen elektronski podpis? 5. Kaj pomeni oznaka Opt-out? 6. Kaj pomeni oznaka Opt-in? 7. Kaj pomeni oznaka blagi (ali mehki) opt-in? 8. Kateri zakoni se poleg Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu

(ZEPEP) v informacijskem pravu še uporabljajo za področje e-poslovanja? V pomoč naj vam bo spletna stran: http://www.pravno-davcno-svetovanje-jkgroup.si/.

Literatura in viri Elektronsko poslovanje

98

9 LITERATURA IN VIRI

Batagel, T., et al. E-uprava: zavezništvo z uporabniki. Ljubljana: Pasadena, 2008.

Groznik, A., in Lindič, J. Elektronsko poslovanje: dodatno študijsko gradivo in vodnik po predmetu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004.

Hrstič, V., et al. E-uprava (Državni portal Republike Slovenije), Seminarska naloga. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006.

Jerman-Blažič, B. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2001.

Ješovnik, B. Varnost elektronskega poslovanja fizičnih oseb v Sloveniji in svetu. Maribor: Višja strokovna šola Academia Maribor, 2009

Kovačič, A., et al. Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2009.

Kričej, D., E-uprava na dlani. Ljubljana: Pasadena, 2002

Leben, A., in Kunstelj, M. Trendi razvoja e-uprave v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za upravo

Ministrstvo za javno upravo. Strategija e-uprave RS za obdobje od leta 2006 do leta 2010. Predlog 1.0. Ljubljana, 2006.

Nahtigal, F. Naučimo se uporabljati PC. Ljubljana: samozaložba, 2007.

Nahtigal, F. Spoznajmo osebni računalnik. Ljubljana: samozaložba, 2006.

Nova Ljubljanska banka d.d. Javni del notranjih pravil za kvalificirana digitalna potrdila za fizične osebe. Ljubljana: Politika AC NLB, 2004

Ostanek, B. Zlorabe elektronskega bančništva, SKP Ljubljana, 3. 6. 2010

Ošlak, D. Varnost elektronskega poslovanja v elektronskem bančništvu. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005.

Pinterič, U., in Svete, U. Elektronsko upravljanje in poslovanje v službi uporabnika. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007.

Racman, G. Postavitev spletne trgovine. Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za logistiko, 2008.

Rogina, D. E-delo – fikcija ali realnost – priročnik za e-delo. Črna na Koroškem: A. L. P. Peca, 2005.

Terglav, J. Analiza elektronskega poslovanja davčne uprave. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2006.

Turban, E., McLean, E., Wetherbe, J. Information Technology for Management – Making Connections for Strategic Advantage. New York: John Wiley & Sons, Inc. 1999.

Vintar, M. Informatika. Ljubljana: Bons, 2003.

24 UR .COM. Kivi sodeluje pri poslovanju med podjetji. (online). 2010. (citirano 13. 4. 2010). Dostopno na naslovu: http://24ur.com/novice/slovenija/kivi-sodeluje-pri-poslovanju-med-podjetji.html.

Analytical study on legal issues for e-business. Bilten, (online). 2010. (citirano 16. 5. 2010). Dostopno na naslovu: http://ubique.org/lektor/study.pdf.

Elektronsko poslovanje Literatura in viri

99

Banka Slovenije. Bilten, (online). 2008. (citirano 13. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229.

Bračič, Nataša. Elektronski distribucijski kanali bank s primerjalno analizo v NLB in SKB.

(online). 2010. (citirano 4. 5. 2010). Dostopno na naslovu: http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/bracic-natasa.pdf.

BTC-CITY. Trgovski center. (online). 2009. (citirano 21. 9. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.btc-city.com/.

Center Vlade RS za informatiko. Pravna reditev elektronskega poslovanja. (online). 2010. (citirano 15. 5. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.gov.si/cvi/slo/ep/indexep.html.

CISCO. Ciscova raziskava potrjuje prednost dela na daljavo. (online). 2009. (citirano 17. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.cisco.com/web/SI/news/2009/2009_news_s16.html.

DURS. Davčna uprava RS. (online). 2009. (citirano 4. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.durs.gov.si.

E-davki. Davčne obveznosti. (online). 2009. (citirano 4. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://edavki.durs.si.

E-kataster. Podatki geodetske službe. (online). 2009. (citirano 5. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://e-prostor.gov.si/.

Elektronsko poslovanje. (online). 2010. (citirano 10. 4. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.lexelerator.si/wp-content/uploads/elektronsko-poslovanje.pdf

E-uprava. Delovanje in storitve e-uprave. (online). 2009. (citirano 15. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://e-uprava.gov.si.

E-uprava. E-plačila. (online). 2009. (citirano 15. 10. 2009). Dostopno na naslovu: https://e-uprava-eplacila.gov.si/eplacila/navodila/splosno.html.

E-uprava. Prijava na Mojo e-upravo. (online). 2009. (citirano 15. 10. 2009). Dostopno na naslovu: https://e-uprava.gov.si/e-uprava/moja.euprava.

e-VEM. Državni portal za podjetja in podjetnike. (online). 2009. (citirano 16. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://evem.gov.si/evem/.

Fakulteta za elektrotehniko. Digitalno potrdilo. (online). 2009. (citirano 12. 5. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.aktivno.si/ai/sl/736-digitalno-potrdilo. FDV. RIS – Raba interneta v Sloveniji (online). 2009. (citirano 3. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.ris.org/.

Google. Google Slovenija. (online). 2009. (citirano 10. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.google.si/.

Gradišar, M., et al. Elektronsko poslovanje.(online). 2009. (citirano 20. 9. 2009). Dostopno na naslovu: http://miha.ef.uni-lj.si/_dokumenti3plus2/191058/INFO-0708-05-ElektronskoPoslovanje.ppt.

Hribar, Uroš. Tehnologije za mobilno poslovanje. (online). 2009. (citirano 10. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://193.2.123.8/ecomSLO/Laboratoriji/Predstavitve/Tehnologije%20za%20mobilno%20poslovanje.ppt#257,1,Tehnologije%20za%20%20mobilno%20poslovanje.

Literatura in viri Elektronsko poslovanje

100

Katalog informacij javnega značaja. Informacije javnega značaja. (online). 2009. (citirano 3. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.mddsz.gov.si/si/informacije_javnega_znacaja/katalog_informacij/.

Malenšek, Blaž. Elektronsko bančništvo. (online). 2009. (citirano 15. 12. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/malensek473.pdf.

Merkur. Nakup.merkur.si. (online). 2009. (citirano 21. 9. 2009). Dostopno na naslovu: http://nakup.merkur.si/.

Ministrstvo za informacijsko družbo. Področna zakonodaja MID. (online). 2010. (citirano 16. 5. 2010). Dostopno na naslovu: http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/KE1B7D56F64F27A7CC1256E38005110E2/$file/ZEPEP_uvod_12022004.pdf

Ministrstvo za javno upravo. Državni portal E-uprava. (online). 2009. (citirano 2. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/.

Ministrstvo za javno upravo. Uporaba kriptografije v internetu. (online). 2009. (citirano 22. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.ca.gov.si/kripto/kr-osn.htm.

Nasvet. Promocija spletne trgovine. (online). 2009. (citirano 10. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.nasvet.com/promocija-spletne-trgovine/.

NLB. NLB KLIK – kako se uporablja. (online). 2008. (citirano 12. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.nlb.si/nlb-klik-kako-se-uporablja.

Portal Centralnega registra prebivalstva. Vpogled v osebne podatke. (online). 2009. (citirano 3. 11. 2009). Dostopno na naslovu: https://ecrp.gov.si/.

Portal E-VEM. Vse na enem mestu za podjetnike in gospodarske družbe. (online). 2009. (citirano 3. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://evem.gov.si/evem/.

Projekt Lexelerator. Elektronsko poslovanje. (online). 2010. (citirano 12. 4. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.lexelerator.si/wp-content/uploads/elektronsko-poslovanje.pdf.

RIS. Poslovna raba interneta, e-nakupovanje. (online). 2010. (citirano 13. 4. 2010). Dostopno na naslovu: http://skin.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=9399&parent=26p1=276&p2=285&p3=1354&p4=1351&p4=1356&id=1356.

RIS. Poslovna raba interneta, e-bančništvo. (online). 2010. (citirano 10. 3. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.ris.org/2010/02/Domov_/Poslovna_raba_interneta/ebancnistvo/.

Shop123. Seznam lastnosti Shop123. (online). 2010. (citirano 9. 5. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.shop123.si/seznam_lastnosti.html.

Sigov-ca. Prevzem spletnega potrdila z brskalnikom MS Internet Explorer. (online). 2009. (citirano 12. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.sigov-ca.si/spletna/prevzem-ie-navodila-5.php.

SKB. Cenik SKB za domače in tuje fizične osebe. (online). 2009. (citirano 16. 10. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.skb.si/data/doc/pdf/cenik-fo.pdf.

Slovenska SBSC Skupnost. Sestava informacijskega sistema. (online). 2009. (citirano 20. 4. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.sbsc.si/Pages/SestavaIS.aspx.

Elektronsko poslovanje Literatura in viri

101

Študentarija. Dvojni klik: Spletne trgovine – prednosti. (online). 2010. (citirano 10. 3. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.studentarija.net/portal/blogumne-blogumna/347/Spletne-trgovine---prednosti.

Turk, T. Elektronsko poslovanje. (online). 2008. (citirano 20. 10. 2009). Dostopno na naslovu: ftp://ftp.ef.uni-lj.si/_dokumenti/predmeti/E-poslovanje.ppt.

Uradni list. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP-UPB1). (online). 2010. (citirano 16. 5. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200498&stevilka=4284.

Z@slon Teleocm. Vključevanje v e-upravo. (online). 2010. (citirano 15. 5. 2010). Dostopno na naslovu: http://www.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/DOGODKI/e-uprava/e-uprava_2.pdf.

ZEPEP. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. 2009. (citirano 22. 11. 2009). Dostopno na naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200498&stevilka=4284.

Projekt Impletum

Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008–11

Konzorcijski partnerji:

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete ‘Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja’ in prednostne usmeritve ‘Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja’.

Elektronsko poslovanje - Nahtigal 6 7 2010 · elektronsko poslovanje (v nadaljevanju e-poslovanje...

Documents

Transcript of Elektronsko poslovanje - Nahtigal 6 7 2010 · elektronsko poslovanje (v nadaljevanju e-poslovanje...