Elektroenergetske naprave SBI

iii,Inženiring, projektiranje in izvedba instalacij, d.o.o., Ferrarska 12, Koper

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

NAČRT IN ŠTEVILČNA

OZNAKA NAČRTA: 04 NAČRTI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME: Elektroenergetske naprave:

- prenova NN stikalnega bloka TP SBI Izola - ureditev rezervnega napajanja 2× disel agregat - dodatna toplotna črpalka - elektroinstalacije

INVESTITOR : Splošna bolnišnica Izola

Polje 9, 6310 Izola OBJEKT : Splošna bolnišnica Izola – ureditev NN dela TP SBI, namestitev

novih disel agregatov in dodatna toplotne črpalke VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE PROJEKT ZA IZVEDBO - PZI

IN NJENA ŠTEVILKA: ZA GRADNJO: REKONSTRUKCIJA

PROJEKTANT: III,d.o.o.,Koper, Ferrarska 12, Koper

Direktor: Dušan KANDUČ,univ.dipl.inž.strojn. ODGOVORNI PROJEKTANT: Stojan ROGELJA,univ.dipl.inž.el. Identifikacijska številka: E-0349 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: ŠTEVILKA NAČRTA : 10-02/15-E Koper, marec 2016


1

KAZALO VSEBINE NAČRTA

ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME št. 10-02/15-E

1. Naslovna stran načrta 2. Kazalo vsebine načrta

3. Tehnično poročilo

4. Popis materiala in del 4.1 Prenova NN stikalnega bloka TP SBI 4.2 Novi disel agregat 1250 kVA 4.3 Dodatna toplotna črpalka TČ-2 – elektro dela

5. Risbe

1. Situacija kabelske trase in namestitev novega disel agregata 2. Tloris kletne etaže – kabelske trase 3. Tloris TP SBI Izola – obstoječa oprema 4. Tloris TP SBI Izola – postavitev nove oprema 5. Enopolna shema novega SN 20 kV celičnega bloka 6. Izgled novega SN 20 kV celičnega bloka 7. Enopolna shema NN stik.bloka transformatorska postaja TP SBI =B01 8. Vezalna – tokovna shema NN stik.bloka transformatorske postaje TP SBI =B01 9. Izgled novega NN stikalnega bloka TP =B01 – razporeditev opreme 10. Pomožne montažne plošče stik.bloka TP SBI =B01 – razporeditev opreme 11. Izgled novega NN stikalnega bloka TP =B01 – prednja stran 12. Izgled novega NN stikalnega bloka TP =B01 – tipski prerezi 13A Enopolna shema razdelilnika RCD (združitev agregatov) 13B Razdelilnik RCD izgled 13C Detalj postavitve novega disel agregata in rezervoarja goriva z gradbeno jamo 14. Situacija namestitve nove toplotne črpalke TČ-2 elektroinstalacije 15. Enopolne sheme priključitve nove TČ-2 in novega stik.bloka RTC-2 16. Vezalna – tokovna shema stikalnega bloka RTC-2 17. Tehnološka shema strojnih instalacij TČ-2 z vrisanimi oznakami elektro shem 18. Izgled stikalnega bloka RTC-2


2

3. TEHNIČNO POROČILO

3.1 UVOD Načrt obravnava rešitev elektroenergetskega napajanja objekta Splošne bolnišnice Izola – ureditev NN stikalnega bloka in namestitev novega rezervnega napajanja – 2× disel agregat - ter nove dodatne toplotne črpalke TČ-2, investitorja Splošne bolnišnice Izola, Polje 9, 6310 Izola. Obstoječ NN stikalni blok se nahaja v NN prostoru TP SBI. Opremljen je z zastarelo in nesigurno opremo (izdelan je bil pred 35 leti), ki jo je težko vzdrževati samo obratovanje pa je nesigurno. Stikalni blok tudi ne omogoča razširitev in priklopa novih porabnikov. Rezervno napajanje je urejeno predo dveh disel agregatov montiranih v agregatskem prostoru v notranjosti zgradbe. Skupna moč obeh je 600kVA, kar ne zadostuje za kritje novih potreb po agregatskem napajanju porabnikov kompleksa. Na obstoječi lokaciji tudi ni mogoča vgradnja močnejšega disel agregata. Samo obratovanje je nesigurno, predvsem pa je vklop drugega agregata na vodilnega večkrat neuspešen. Kompleks ima izvedeno ogrevanje in hlajenje s pomočjo toplotnih črpalk, ki sicer pokrivajo osnovne potrebe po toplotni in hladilni energiji, se pa pojavlja potreba po dodatni toplotni črpalki, ki se predvideva s to projektno dokumentacijo. Pri izdelavi projektne dokumentacije se je upoštevalo vse veljavne tehnične predpise, normative in standarde, ki so predpisani za to vrsto objektov. Temu mora odgovarjati tudi izvedba in izvajalec mora instalacijo izvesti v skladu z določili navedenih predpisov in v kolikor bi izvedba odstopala od projektne rešitve se mora izvesti projektna dokumentacija izvedenih del in pri tem upoštevati vse veljavne predpise in standarde. Tako se je upoštevalo naslednje predpise in standarde:

- Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v stavbah (Ur.list RS, št.41/2009)

- Nizkonapetostne električne instalacije, Tehnična smernica TSG-N-002:2007 - Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001:2008 -zvezek 1, 18.avg. 2008 zdravstvo. - Zakon o graditvi objektov - Energetski zakon (Ur.list RS št.27/07) - Pravilnik o tehničnih normativih za zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj (Ur.list SFRJ št.13/78) - Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti (Ur.list RS, št.99/04) - Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odvzem električne energije (uradni list RS

št.117/02 in 21/2003) - Pravilnik o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih

mej (Ur.list RS št.27/04) - Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (Ur.list RSšt-132/06) - Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur.list RS št.28/2009 z dne 10.04.2009) - Zaščita pred delovanjemstrele – tehnična smernica TSG-N-003:2009 - Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo

enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvez z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur.list RS št.114/03 in 130/04)

- Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur.list RS št.66/04) - SIST IEC 60364 – Nizkonapetostne električne instalacije – 1.del – Temeljna načela,

ocenjevanje splošnih značilnosti, definicije - SIST IEC 61140 – Zaščita pred električnim udarom – Skupni vidiki za inštalacijo in opremo - SIST IEC 60364-4-41 – Nizkonapetostne električne instalacije, 4-41.del: Zaščitni ukrepi,

zaščita pred električnim udarom


3

- SIST IEC 384-4-42 – Električne instalacije zgradb, 4-42.del: Zaščitni ukrepi, zaščita pred toplotnimi učinki

- SIST IEC 60364-4-43 – Električne instalacije zgradb, 4-43.del: Zaščitni ukrepi, zaščita pred nadtoki

- SIST IEC 60364-4-44 – Električne instalacije zgradb, 4-44.del: Zaščitni ukrepi, zaščita pred prenapetostmi – Zaščita pred napetostnimi motnjami in pred elektromagnetnimi motnjami

- SIST IEC 60364-4-443 – Električne instalacije zgradb, 4-44.del: Zaščitni ukrepi, zaščita pred prenapetostmi – Zaščita pred napetostnimi motnjami in pred elektromagnetnimi motnjami 443.točka: zaščita pred atmosferskimi in stikalnimi prrenapetostmi

- SIST IEC 60364-5-54 – Električne instalacije zgradb, 5-54.del: izbira in namestitev električne opreme, ozemljitve, zaščitni vodniki in izenačitev potencialov inštalacij

- SIST IEC 60364-5-51 – Električne instalacije zgradb, 5-51.del: izbira in namestitev električne opreme, Splošna pravila

- SIST IEC 60439-1 – Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav, 1.del Tipsko preizkušeni in delno tipsko preizkušeni sestavi

- SIST IEC 60439-3 – Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav, 3.del Posebne zahteve za sestave nizkonapetostnih stikalnih naprav, predvidene za vgraditev na mestih, do katerih imajo dostop nestrokovne osebe, razdelilniki

- SIST IEC 60364-5-52 – Električne instalacije zgradb, 5-52.del: izbira in namestitev električne opreme, Inštalacijski sistemi

- SIST IEC 60364-6 – Nizkonapetostne električne inštalacije, 6.del Preverjanja - SIST EN 62305- 1(2,3):2006 – Zaščita pred delovanjem strele - DIN VDE 0100-710 medicinski prostori skupine 1 in 2 - IEC 60364-7-710 medicinski prostori skupine 1 in 2

Temu mora odgovarjati tudi izvedba in projektant ter nato izvajalec mora instalacijo izvesti v skladu z določili navedenih predpisov. Material za izvedbo elektroinstalacij je predvideti tak, ki ustreza veljavnim standardom in tak mora biti tudi vgrajen v zakar mora izvajalec del pridobiti ateste od za to pooblaščenih zavodov. Z atesti, ki jih izvajalec pridobi od proizvajalcev naprav in materiala, pa dokaže da vgrajen material odgovarja zahtevam standardov.


4

3.2 NN stikalni blok TP SBI

3.2.1 Uvod Kot smo omenili obstoječi NN stikalni blok ne ustreza niti po tehnološki strani – zastarela in nesigurna oprema – kot tudi ne po zahtevah za potrebne razširitve. Na podlagi tega se je investitor odločil za rekonstrukcijo in modernizacijo NN stikalnega bloka.

Pri iskanju najustreznejše rešitve se je izhajalo iz zahteve, da se med rekonstrukcijo

zagotavlja normalno delovanje kompleksa. Kot najustreznejša se je pokazala rešitev z namestitvijo novega NN stikalnega bloka v sosednji prostor, kjer je sedaj nameščena SN 20 kV oprema in kompenzacijske naprave. Ta rešitev je najugodnejša tudi v pogledu preklopov tokokrogov in transformatorskega napajanja na nov NN stikalni blok saj ostane v uporabi obstoječe ožičenje in se podaljša le del kabelskih povezav izvodov, ki nima puščene dovoljne rezerve. Tako je strošek potrebnih dodatnih del krit iz manj del novih kabelskih povezav, ki bi bile potrebne z izvedbo, če bi selili NN stikalni blok na novo lokacijo. Pravtako je nesmiselno izločevati NN stikalni blok iz prostorov TP SBI. Za to rešitev se mora izvesti tudi rekonstrukcija in delna zamenjava SN 20 kV celičnega bloka in sicer v delu, ki je namenjen napajanju naprav bolnišnice, distribucijski del pa je že bil rekonstruiran in zamenjan. K tej rešitvi je pripomoglo tudi dejstvo, da je obstoječi SN 20 kV celični blok neustrezen in nesiguren v obratovanju, saj je iz proizvodnje že več kot 20 let. Servisiranje teh celic je drago ter tudi nesigurno, ker na trgu ni več ustreznih rezervnih delov. Za to rešitev se izvede tudi premaknitev kompenzacijskih naprav delno na novo lokacijo v istem prostoru, delno pa v izpraznjen obstoječi NN energetski prostor. Z to rešitvijo dobimo, ko odstranimo obstoječi NN stikalni blok TP SBI tudi prostor za eventualno NN ogrodje novih transformatorjev TR4 in TR5, za katere je še na razpolago transformatorski prostor in ustrezna SN oprema.

3.2.2 Nov NN stikalni blok TP SBI - izvedba Nov stikalni blok je predviden kot sestavljena omara iz 12 polj namenjenih posameznim funkcijam:

- uvodna polja za dovod iz transformatorjev – 3 kom - agregatsko prekopno polje za priklop agregata – 1 kom - spojna polja za priklop posameznih virov na skupne zbiralke – 2 kom - razvodna polja za priklop porabnikov – 6 kom

Omare so predvidene kot tipske tovarniško izdelane omare z ustreznimi atesti, modularne izvedbe z možnostjo poljubne namestitve opreme. Vse omare so delovne višine 2200mm in globine 800mm na podstavkih 100mm. Opremljene so z vrati s trotočkovnim zapiranjem. Omara se namesti v prostor SN dela na izpraznjen prostor, ki je namenjen NN stikalnemu bloku. V omarah je predviden osnovni 3000A zbiralnični sistem in sekundarni 1600A. Oba sistema sta tipske tovarniške izdelave z elementi pritrditve ustrezne pričakovani kratkostični moči. Celoten sekundarni sistem je izoliran. Na sekundarnem sistemu so uporabljene vertikalne povezave z ustreznim laminiranim Cu zbiralkami, horizontalni razvod pa je z tipskimi profiliranimi zbiralkami medsebojnega razmaka 60 mm, nameščenimi v izolirnih plastičnih korith. Za priklop odklopnikov nazivnega toka 160 do 630 A so predvidene ustrezni odvzemniki z že vgrajenimi spojnimi povezavami na zbiralke. Vsa opisana oprema mora biti tovarniško izdelana tipske izvedbe in z vsemi potrebnimi atesti o ustreznosti in preizkusih.


5

Dovodi na NN stikalni blok in pa spojna polja so opremljeni z ustreznimi odklopniki, ki imajo vgrajeno vso potrebno pretokovno in kratkostično zaščito ter dodatnimi kontakti za signalizacijo stanja, elektromotornimi pogoni ter možnostjo daljinskega vklopa-izklopa (vklopno-izklopne tuljave). Nastavitev zaščit se izvede glede na dejanske parametre naprav. Izvodi proti porabnikom so opremljeni z odklopniki z grajeno prretokovno in kratkostično zaščito ter kontakti za položaj vklopa ter »trip« položaj ob izpadu. Zaščite se izvede glede na dejanske zahteve posameznega izvoda. Kompenzacijske naprave se priklopijo na varovalčne ločilnike. Ožičenje ostane nespremenjeno in se uporabi obstoječe. Pred namestitvijo novega stikalnega bloka v SN prostor se mora izvesti zamenjava obstoječega SN 20 kV celičnega bloka z novim v SF6 izvedbi. Predviden je celični blok tipa SM-6 v kobinaciji uvodno polje – spojno polje – merilno polje – 5× transformatorsko polje. Kot prvo se mora izvesti sestavljanje bloka v SN prostoru. Po dokančanju sestavljanja se pristopi k zamenjavi. Z investitorjem se mora zagotoviti najustreznejši termin, urediti napajanje nujnih porabnikov preko rezervnega disel agregata, zagotoviti prisotnost vzdrževalne službe investitorja in distributerja za nujne izklope oziroma vklope v SN 20kV omrežje. Ko se to uredi se pristopi k zamenjavi – odklop obstoječih SN 20 kV povezav in zaščit, nato se demontira obstoječe SN celice in prenese na deponijo investitorja. Po opravitvi teh del se izvede namesitev novega SN bloka na mikrolokacijo ter izvede ponovni priklop SN 20kV izvodov in zaščit s preizkusom delovanja. Zaščite so še vedno na obstoječem NN stikalnem bloku. Pri preklopih se mora paziti na to da

ostane fazno zaporedje enako kot v osnovni povezavi.

Ta dela morajo biti organizirana tako, da se namestitev novega SN celičnega bloka in

prevezave opravijo v največ 6 urah! Po dokončanju namestitve novega SN celičnega bloka se izvede še odklop kompenzacijskih naprav 360kVAr, 720kVAr in posamičnih kompenzacij transformatorjev ter začasna premaknitev te opreme na varno mesto, delno že na končne pozicije. Ožičenje se obdrži in ostane enako tudi za priklop na nov NN stikalni blok.

3.2.3 Nov NN stikalni blok TP SBI – preklop porabnikov Po namestitvi nove omare NN stikalnega bloka se lahko prične z premeščanjem tokokrogov iz starega na nov stikalni blok. Kot prvo se izvede priklop in povezave na nov disel agregat rezervnega napajanja. Po dokončanju teh del se izvede preizkusni zagon in funkcije preklopa agregata. Preklop posamičnih tokokrogov se izvaja posamično za vsak transformator posebej. Najprej se izvede odklop posameznega transformatorja iz starega NN stikalnega bloka, vključno z zaščitami. Nato se izvede priklop na nov NN stikalni blok tako močnostne povezave kot zaščite in izvede preizkus le-teh. Ožičenje se uporabi obstoječe. Na starem stikalnem bloku se z uporabo stikal na spojnih poljih zagotovi prreskrbo z električno energijo vsem porabnikom. Po opravljeni prevezavi posameznega transformatorja na nov stikalni blok se prične s prevezavami posameznih tokokrogov na nov NN stikalni blok. Pri tem se upošteva priložena prilagoditvena tabela. Kabelske dolžine posameznih tokokrogov so glede na puščeno rezervo v glavnem dovoljne za enostavne prevezave, verjetno pa bo potrrebno nekatere podaljšati, kar se ugotovi za vsak primer posebej in se nanj ustrezno pripravi – podaljšek kabla za cca 10m, izdelava spojke in kabelske glave. Preklopi naj se izvajajo brez prekinitve napajanja celotnega

kompleksa ampak le posameznega tokokroga. Tudi te prekinitve morajo biti usklajene in

pisno potrjene s strani vzdrževalne službe in medicinskega osebja!.


6

Kot prvo se izvede prevezava agregatskih porabnikov – seveda pod pogojem, daje nov disel agregat že izveden in v funkciji. Nato se prevežejo še ostali porabniki. Prilagoditvena tabela tokokrogov na obstoječem NN stikalnem bloku in prevezava na nov NN stiklani blok po posameznih poljih je podana v nadaljevanju. Tokokrogi in kabelske povezave so privzete iz obstoječih enopolnih shem pregleda stanja po posameznih poljih obstoječega NN stikalnega bloka. Obstja možnost manjših odstopanj, ki se bodo ugotovila ob prenovi in se uskladijo na licu mesta.

Pregled tokokrogov obstoječega NN ogrodje TP SBI Izola in prilagoditev na novo =B01

Polje Izvod Varovanje Iv (A) Oznaka naprave Opis naprave Vodniki Opomba Transforma

tor

polje tokokrog

1 TR1 odklopnik 3200 NN ogrodje dovodno

polje iz TR1

TR1 K1 na odklopnik

1Q1

2 1 NH 630 komp. TR1 K2 -1W1

2 1 NH 400 260 RDT-S 130/250kVA TR2 K7 -3W1

2 2 NH 400 160 R-H-K 60/212kVa TR1 K2 -1W3

2 3 NH 400 355 R-H-KL 138kVA TR1 K3 -4W3

2 4 NH 400 260 Hlad.centr. 148kVA TR1 K3 -4W6

2 5 NH 400 Rez

2 6 NH 400 Rez

NN-M

odklopnik 2500 napajan iz polja 2 TR 1 4×(4×240) + 1×240 ODPADE

1 NV 630 RH2M 2×(4×150) + 1×150 TR2 K7 -4W3

2 NV 630 Rez

3 NV 630 Rez

4 NV 400 kompenzacija 2×(4×120) + 1×120 150 kVAr TR2 K7 -3W2

5 Nv 400 RH-2-S-M 4×70 + 1×35 31kVA TR2 K6 -1W6

6 NV 400 Rez

3 odklopnik 3400 spojno polje

4 TR 2 odklopnik 3400 NN ogrodje dovodno

polje iz TR 2

TR2 K5 na odklopnik

1Q1

4 7 NH 630 RSH TR2 K7 -3W6

4 8 NH 400 RDT-S 122kVA TR2 K7 -4W1

5 9 NH 400 300 RHK 155kVA TR1 K3 -5W1

5 10 NH 400 R-H-K 60/212kVa TR1 K3 -5W2

dodatno polje

OBSTOJEČ NN STIKALNI BLOK TP SBI NOV NN BLOK =B01


7

5 11 NH 400 Rez

5 12 NH 400 Rez

5 13 NH 400 Rez

5 14 NH 400 Rez

6 15 NH 400

6 16 NH 400 500 Hlad.centrala TR1 K3 -7W3

6 17 NH 400 250 RG mreža novi del TR2 K7 -5W1

6 18 NH 400 63 Vila Kocjančič TR1

7 TR-3 odklopnik 3400 NN ogrodje dovodno

polje iz TR 3

TR3 K9 na odklopnik

1Q1

7 19 NH 400 Topl.črpalka 1-2 TR1 K3 -6W6

7 20 NH 400 Topl.črpalka 3 122kVA TR1 K3 -7W1

8 odklopnik 3400 spojno polje na

agregatski

del

8 NH 160 35 izvod proti agregatu 4×16

9 izvod na dodatno polje NN-A 2× (4×150)

9 odklopnik 1250 dovod iz agregata 3×(3×(1×185) +

2×1×185

9 odklopnik

+ 2×NH400

1250 kompenzacija 4×(4×185) TR3 K11 -1W1,-1W2

9 1D NH 400 300 R-DT-S 2×(3×95 + 50) 149kVA TR3 K11 -2W3

9 2D NH 400 300 R-H-K 2×(3×95 + 50) 155kVA TR3 K11 -2W6

9 3D NH 400 360 RHK 2×(3×95 + 50) 144kVA TR3 K12 -4W6

9 4D NH 400 315 R-H-KL 2×(4×(1×185)) 120kVA TR3 K12 -5W1

NN-A

dovod ni varoavan dovod na NN-

A

2×(4×150) + 1×150

dodatno polje

1 NV 400 RH-2A 2×(4×120) + 1×120 97kVA TR3 K12 -5W3

2 NV 630 RH-2-S-A 2×(4×120) + 1×120 82kVA TR3 K12 -5W6

3 NV 630 Rez

4 NV 400 Rez

10 5D NH 400 20 Rk2 TR3 K12 -1W1

10 6D NH 400 40 RV1 TR3 K12 -1W3

10 7D NH 400 100 RSH K26 TR3 K12 -1W6

10 8D NH 400 200 RG disel novi del TR3 K11 -3W1

10 9D NH 400 100 R-I-A ATC TR3 K12 -4W1

10 10D NH 400 izvod se deli na dva tokokroga

10D1 NH 160 80 Hlad centrala 4×25 TR3 K12 -2W1

10D2 NH 160 80 Hlad centrala 4×25 TR3 K12 -2W3


8

3.2.4 Nov NN stikalni blok TP SBI – načini obratovanja Za normalno obratovanje NN stikalnega bloka se izvede naslednje povezave:

- na glavne zbiralke so priklopljeni vsi viri energije – 3× transformator in disel agregat. Spojna polja posameznih virov so: spojno polje transformatorja 1-2(3) ni povezano na skupne zbiralke, spojno polje transformatorja 2 in 3 je povezano. Stikalo izbira delovanja agregata oziroma vira napajanja je v poziciji ki kot vir podajata transformator 2 in 3.

Za obratovanje rezervnega napajanja - DEA NN stikalnega bloka se izvede naslednje povezave:

- vse povezave ostanejo kot v prejšnjem opisu obratovanja. Predviden je avtomatski odklop spojnega polja TR2-TR3 v primeru preobremenitve disel agregata (I>1,1In v času 10 min) ter ponoven vklop po preteku 30min, če nazivna obremenitev DEA pade izpod 60% nazivne, oziroma, ko se vrne omrežna napetost. Avtomatski odklop spojnega polja TR2-TR3 se izvede tudi ob neuspešni medsebojni sinhronizaciji agregatov in ostanejo napajani le porabniki v polju =K12. V primeru naknadne uspešne sinhronizacije se mora izvesti avtomatski vklop spojnega polja.

- Porabniki transformatorja TR1 ostanejo v tem primeru brez napetosti. Možne so kombinacije toda z ročnim izklopom iz omrežja TR1 in ročnim vklopom posameznih porabnikov. V tem primeru je spojno polje TR1-TR2 vključeno. Ta način je samo z ročnim posluževanjem in z tehnično kvalificiranim osebjem

Za izredno obratovanje NN stikalnega bloka se izvede naslednje povezave:

- na glavne zbiralke so priklopljeni vsi viri energije – 3× transformator in disel agregat. Izredno obratovanje zajema izpad posamičnega vira in se glede na vir, ki je izpadel izvede tudi ustrezne prevezave virov na glavne zbiralke. Vsa ta posluževanja morajo biti izvedena ročno in s strani zato usposobljenega osebja.

3.2.5 Nov NN stikalni blok TP SBI – nadzorni sistem Predvideno je, da se delovanje transformatorske postaje nadzira preko lokalnega krmilnika – PLC-ja in nato podatke prenaša in prikaže na centralnem nadzornem sistemu CNS kompleksa. V ta namen je vgrajen lokalni PLC sestavljen iz centralne CPU enote ter vhodno izhodnih enot, komunikacijskih enot in pa OP panela na katerem se lokalno spremlja delovanje TP. Za potrebe nadzora in upravljanja je vsak vgrajen element - odklopnik, stikalo – opremljen s stikali za signalizacijo delovanja in izpada (trip pozicija), ki jih vodimo na PLC. Na PLC vodimo tudi podatke iz analizatorjev omrežja, ki so nameščeni na vsakem dovodnem polju (3× transformator 1 × agregat) ter podatke iz lokalnega krmilnika novih disel agregatov. Ti podatki so predvideni na vodilu RS 485. Krmilnik opravlja tudi izvršno funkcijo vklopa izklopa spojnega polja TR2 na skupne zbiralke in sicer v primeru preobremenitve agregata in neuspele medsebojne sinhronizacije agregatov ter po dokončanju le-te oziroma v primeru normalnega obratovanja ponoven priklop na zbiralke. Glej prejšnje poglavje. V nadaljevanju je priložena lista vhodov in izhodov krmilniika – PLC.


9

Vhod Naprava Funkcija A0.0 Vklop spojno polje TR2 A0.1 Izklop spojno polje TR2 A0.2 A0.3 A0.4 A0.5 A0.6 A0.7 E1.0 Spojno polje TR1 vklopljeno E1.1 E1.2 Spojno polje TR2 vklopljeno E1.3 DEA1 ali DEA2 delo - izklop spojno TR2 E1.4 E1.5 E1.6 E1.7 E1.0 TR1 vklop E1.1 TR2 preobremenitev E1.2 TR1 izpad U E1.3 TR2 1Q1 vklop E1.4 TR2 1Q1 preobremenitev E1.5 TR 2 izpad U -npaka E1.6 TR3 1Q1 vklop E1.7 TR3 1Q1 preobremenitev E2.0 TR3 izpad U - napaka E2.1 E2.2 E2.3 E2.4 E2.5 E2.6 E2.7 E3.0 1F2 vklop E3.1 1F2 izpad E3.2 1F3 vklop E3.3 1F3 izpad E3.4 2F1 vklop E3.5 2F1 izpad E3.6 2F4 vklop E3.7 2F4 izpad E2.0 K3 1F1 vklop E2.1 K3 1F1 izpad E2.2 K3 1F3 vklop E2.3 K3 1F3 izpad E2.4 K3 1F6 vklop E2.5 K3 1F6 izpad E2.6 K3 2F1 vklop E2.7 K3 2F1 izpad E3.0 K3 2F4 vklop E3.1 K3 2F4 izpad E3.2 K3 2F6 vklop E3.3 K3 2F6 izpad E3.4 K3 3F1 vklop E3.5 K3 3F1 izpad E3.6 K3 3F3 vklop E3.7 K3 3F3 izpad E4.0 K3 3F6 vklop E4.1 K3 3F6 izpad E4.2 K3 4F1 vklop E4.3 K3 4F1 izpad E4.4 K3 4F3 vklop


10

E4.5 K3 4F3 izpad E4.6 K3 4F6 vklop E4.7 K3 4F6 izpad E3.0 K# 5F1 vklop E3.1 K3 5F1 izpad E3.2 K3 5F3 vklop E3.3 K3 5F3 izpad E3.4 K3 5F6 vklop E3.5 K3 5F6 izpad E3.6 K3 6F1 vklop E3.7 K36F1 izpad E4.0 K3 6F3 vklop E4.1 K3 6F3 izpad E4.2 K3 6F6 vklop E4.3 K3 6F6 izpad E4.4 K3 7F1 vklop E4.5 K3 7F1 izpad E4.6 K3 7F3 vklop E4.7 K3 7F3 izpad E5.0 K3 7F6 vklop E5.1 K3 7F6 izpad E5.2 K3 8F1 vklop E5.3 K3 8F1 izklop E5.4 K3 8F3 vklop E5.5 K3 8F3 izpad E5.6 K3 8F6 vklop E5.7 K3 8F6 izpad E4.0 K6 1F3 vklop E4.1 K3 1F3 izpad E4.2 K6 1F6 vklop E4.3 K3 1F6 izpad E4.4 K6 2F1 vklop E4.5 K6 2F1 izpad E4.6 K6 2F3 vklop E4.7 K6 2F3 izpad E5.0 K7 1F1 vklop E5.1 K7 1F1 izpad E5.2 K7 1F2 vklop E5.3 K7 1F3 izpad E5.4 K7 1F6 vklop E5.5 K7 1F6 izpad E5.6 K7 2F1 vklop E5.7 K7 2F1 izpad E6.0 K7 2F3 vklop E6.1 K7 2F3 izpad E6.2 K7 2f6 vklop E6.3 K7 2F6 izpad E6.4 K7 3F1 vklop E6.5 K7 3F1 izpad E6.6 K7 3F3 vklop E6.7 K7 3F3 izpad E5.0 K7 3F6 vklop E5.1 K7 3F6 izpad E5.2 K7 4F1 vklop E5.3 K7 4F1 izpad E5.4 K7 4F3 vklop E5.5 K7 4F3 izpad E5.6 K7 4F6 vklop E5.7 K7 4F6 izpad E6.0 K7 5F1 vklop E6.1 K7 5F1 izpad E6.2 K7 5F2 vklop E6.3 K7 5F3 izpad


11

E6.4 K11 1F4 vklop E6.5 K11 1F4 izpad E6.6 K11 1F6 vklop E6.7 K11 1F6 izpad E7.0 K11 2F1 vklop E7.1 K11 2F3 izpad E7.2 K11 2F3 vklop E7.3 K11 2F3 izpad E7.4 K11 2F6 vklop E7.5 K11 2F6 izpad E7.6 K11 3F1 vklop E7.7 K11 3F1 izpad E6.0 K12 1F1 vklop E6.1 K12 1F1 izpad E6.2 K12 1F3 vklop E6.3 K12 1F3 izpad E6.4 K12 1F6 vklop E6.5 K12 1F6 izpad E6.6 K12 2F1 vklop E6.7 K12 2F1 izpad E7.0 K12 2F3 vklop E7.1 K12 2F3 izpad E7.2 K12 2F6 vklop E7.3 K12 2F6 izpad E7.4 K12 3F1 vklop E7.5 K12 3F1 izpad E7.6 K12 3F3 vklop E7.7 K12 3F3 izpad E8.0 K12 3F6 vklop E8.1 K12 3F6 izpad E8.2 K12 4F1 vklop E8.3 K12 4F1 izpad E8.4 K12 4F3 vklop E8.5 K12 4F3 izpad E8.6 K12 4F6 vklop E8.7 K12 4F6 izpad E7.0 K12 5F1 vklop E7.1 K12 5F1 izpad E7.2 K12 5F3 vklop E7.3 K12 5F6 izpad E7.4 K12 5F6 vklop E7.5 K12 5F6 izpad E7.6 K12 6F1 vklop E7.7 K12 6F1 izpad E8.0 K12 6F3 vklop E8.1 K12 6F3 izpad E8.2 K12 6F6 vklop E8.3 K12 6F6 izpad E8.4 K12 7F1 vklop E8.5 K12 7F1 izpad E8.6 K12 7F3 vklop E8.7 K12 7F3 izpad E9.0 K12 7F6 vklop E9.1 K12 7F3 izpad E9.2 K12 8F1 vklop E9.3 K12 8F1 izpad E9.4 K12 8F3 vklop E9.5 K12 8F3 izpad E9.6 K12 8F6 vklop E9.7 K12 8F6 izpad E8.0 K12 9F1 vklop E8.1 K12 9F1 izpad E8.2 rezerva


12

E8.3 rezerva E8.4 rezerva E8.5 rezerva E8.6 rezerva E8.7 rezerva E9.0 rezerva E9.1 rezerva E9.2 rezerva E9.3 rezerva E9.4 rezerva E9.5 rezerva E9.6 rezerva E9.7 rezerva E10.0 rezerva E10.1 rezerva E10.2 rezerva E10.3 rezerva E10.4 rezerva E10.5 rezerva E10.6 rezerva E10.7 rezerva


13

3.3 Rezervno napajanje – disel agregat DEA Za obstoječe rezervno napajanje sta vgrajena dva disel električna agregata nazivne moči 250kVA + 350kVA je skupno 600 kVA. Agregata sta starejša in delujeta na skupne zbiralke s tem, da je eden vodilni drugi pa se nanj sinhronizira. Ta način obratovanja ne zagotavlja velike sigurnosti, saj so izpadi ob sinhronizaciji veliki in se tako razpoložljiva moč še zmanjša. Problematičen je tudi odklopnik agregatskega polja obstoječega NN stikalnega bloka, ki je nesiguren v obratovanju in je vprašljiv preklop. Agregata sta nameščena v agregatski strojnici v kletni etaži objekta. Velikost prostora, zajem svežega zraka in odvod izpušnih plinov ne dovoljujejo vgradnje agregata večje moči.

3.3.1 Določitev nazivne moči rezervnega napajanja – disel agregata

Obstoječe stanje:

Rezervno napajanje v SBI Izola je izvedeno z dvema disel agregatoma moči 250 kVA in 350 kVA, starejše izvedbe (nameščena ob pričetku delovanja objekta pred cca 35 leti). Naknadno je bila izvedena sinhronizacija na nivoju medsebojnega paralelnega obratovanja. Delovanje agregatov je nezanesljivo in večkrat je problem medsebojna sinhronizacija in tudi preobremenitev, kar povzroča ročno posredovanje v delovanje. Pregled trenutnih obstoječih bremen priključenih na agregatsko napajanje: Instalirana moč vseh bremen: Pi = 1.163 kVA Ocenjen faktor istočasnosti: fi = 0.45 Potrebna moč agregata: Pag = 523 kVA Iz izračuna ugotavljamo, da sta agregata nazivno obremenjena in v določenih razmerah tudi preobremenjena, kar lahko povzroča tudi izpade obratovanja oziroma ročno preklapljanje bremen, ki se lahko še izklopijo brez večjih posledic obratovanja objekta. Da so izračunani parametri relativno realni se dokazuje tudi s težavami obratovanja disel agregatov.

Projektirano stanje:

Kot smo ugotovili obstoječa disel električna agregata ne zadovoljujeta trenutne potrebe še manj pa dovoljujeta priklop novih porabnikov, in tuda glede na ostale parametre predstavljata zelo nesiguren način delovanja. Pravtako ne zadovoljujeta potrebe, ki jih predpisuje standard SIST ISO 8528-12.

Pri projektni rešitvi novega rezervnega napajanja se je izhajalo iz pričakovane dodatne obremenitve, ki bo vezana na to napajanje in tudi zagotavljanje rezervne moči za porabnike, ki se bodo priključevali v bodočnosti in katerih moči ne poznamo. Pregled trenutnih obstoječih in novih znanih bremen (urgentni blok in sterilizacija), ki bodo priključene na rezervno agregatsko napajanje: Instalirana moč vseh bremen: Pi = 1.683 kVA Ocenjen faktor istočasnosti: fi = 0.45 Potrebna moč rezervnega napajanja: Pag = 757,4 kVA Z upoštevanjem 30% rezerve za naknadne porabnike določimo končno moč rezervnega

napajanja, ki bi bila 984,6 kVA. Na podlagi gornjega se je določilo da predvidimo dva enaka disel agregata moči 650 kVA, ki bosta normalno paralelno delovala v sinhroniziranem načinu in prevzela celotno breme. Agregata sta povezana na skupne zbiralke. Z dvema paralelno delujočima agregatoma dosegamo tudi večjo sigurnost napajanja sklopov kompleksa, ki so življenskega pomena za kritične bolnike (OP prostori, intenzivne nege, urgentni blok itd). Agregata delujeta na skupne zbiralke in ob kakršnikoli okvari enega ali neuspeli medsebojni sinhronizaciji prevzame kritična bremena delujoči agregat v NN ogrodju TP


14

SBI pa preko krmilnika izvedemo odklop bremen, ki sicer potrebujejo rezervno napajanje toda niso kritičnega pomena za zdravje kritičnih bolnikov. Tako z dvema disel agregatoma prvi skupini lahko zagotovimo dvojno agregatsko napajanje, saj ob katerikoli napaki enega agregata drugi prevzame obremenitev. Predvidena potrebna moč za prvo skupino porabnikov je: Instalirana moč vseh bremen: Pi = 1.383 kVA Ocenjen faktor istočasnosti: fi = 0.45 Potrebna moč rezervnega napajanja: Pag = 622 kVA Iz gornjega lahko zaključimo, da izbrana osnovna moč disel agregatov 650 kVA zadošča za predviden način obratovanja. Disel agregata sta povezana z NN stikalnim blokom =B01 TP SBI preko kabelskih povezav 3×(5×300mm2) + 1×(3×300mm2) v ognjevarni izvedbi klase E90. Povezave potekajo po obstoječih energetskih kinetah na ustreznih kabelskih policah. Zaključujejo se v polju 10 NN bloka =B01 TP SBI. Na strani agregatov pa se združujeta v povezovalnem razdelilniku RCD, nameščenem ob samih agregatih. Razdelilnik služi kot spojno polje obeh agregatov na skupen dovod do NN ogrodja TP SBI in pa kot možnost izločitve posameznega agregata ob večji okvari ali servisu. Disel agregata sta do razdelilnika RCD povezana preko kabelskih povezav 3×(3×240mm2) + 1×(2×240mm2). Povezave potekajo v novopredvideni energetski kineti izvedeni v platoju za namestitev agregatov. Predvidena je izvedba disel agregata v ustreznem kontjnerskem ohišju lociranem na zunanji površini kompleksa. Ohišje in celoten sistem mora zagotavljati minimalne pogoje hrupnosti za občasno obratovanje v naseljenem okolju (=<65db na oddaljenosti 7m)

3.3.2 Namestitev disel agregata Za namestitev agregata se predvideva ustrezna betonska ploščad ob parkirišču DTS2, oddaljena od transformatorske postaje cca 150m. Agregata se namesti na novopredvideno betonsko ploščad, izvede se ustrezna ozemljitev z krožnim ozemljilom položenim okrog montažne ploščadi. Med agregatom in transformatorsko postajo se izvede ustrezne kabelske police za uvlačenje energetskih in signalnih kablov. Ob robu ploščadi se izvede uvodni kabelski jašek, na katerem je tudi nameščen razdelilnik RCD. Jašek je povezan na novo energetsko kineto in kabelske police, ki vodijo proti TP SBI. Ob ploščadi se namesti podzemni rezervoar goriva kapacitete 10m3, kar zadostuje za 24 urno avtonomijo delovanja pri polni obremenitvi. Nova cisterna, ki se vkopava, mora biti atestirana in tlačno preizkušena pred polaganjem v zemljo. Zunanja stran mora biti protikorozijsko zaščitena. Protikorozijsko zaščito je potrebno pred zasutjem kontrolirati na električni preboj. Morebitna poškodovana mesta nastala ob transportu ali vlaganju v jamo je potrebno popraviti. Vkop cisterne mora biti izveden na utrjena tla ter pripravljeno posteljico iz drobnega neabrazivnega peska. Z enakim peskom mora biti cisterna tudi obsuta in zasuta v debelini najmanj 10 cm. Globina vklopa temena cisterne je 0,5m od končne površine. Pokrov jaška mora biti proti jašku cisterne vodotesen. Prav tako se ne sme prenesti obremenitev s pokrova na jašek cisterne.

3.3.2 Upravljanje delovanja disel agregata

Predvidena sta disel agregata z lastnim mikroprocesorskim upravljanjem, sinhronizacijsko enoto za potrebe paralelnega delovanja, motoriziranim glavnim stikalom in vsemi potrebnimi zaščitami. Agregat ima lastno vgrajeno stikalno omaro v kateri so vgrajene vse potrebne naprave in avtomatika delovanja. Sam agregat ima ustrezen grafični OP panel za spremljanje vseh obratovalnih in funkcionalnih parametrov. Mikroprocesorska enota mora imeti tudi možnost prenosa podatkov preko vodila RS 485 MODBUS RTU na nadzorni sistem objekta. Na


15

razpolago morata biti potencialno prosti kontakt za signaliziranje uspešnosti sinhronizacije, delovanja agregata, napake, stanja pripravljenosti, min.nivo goriva ter vhod za daljinsko vklaplanje-izklaplanje delovanja. Na mikroprocesorsko enote se poveže tudi analogni merilnik nivoja goriva v glavnem rezervoarju. Krmiljenje vklopa se opravlja daljinsko iz preklopne avtomatike izbire vira napajanja locirane v polju 10 NN stikalnega bloka =B01 TP SBI. Ta avtomatika izvede tudi ustrezne preklopne manipulacije v NN stikalnem bloku. V primeru neuspešne medsebojne sinhronizacije mora procesorska avtomatika posredovati ta podatek v krmilniški del NN ogrodja TP SBI, kjer se izvede predpriprava za izklop vseh porabnikov, ki niso v skupini kritičnih porabnikov, izločit mora en agregat iz postopka sinhronizacije ter prepustiti delovanje samo enemu. Ko ta agregat doseže obratovalne zahteve se v krmilniški del NN ogrodja TP SBI poda podatek o delovanju in se tu izvede dokončen izklop nekritičnih porabnikov in se napaja samo najpriotetnejšo (kritično) skupino porabnikov. Enak postopek je tudi ob okvari ali izločitvi enega disel agregata. Predviden agregat mora tako izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

- Diesel električni agregat, v zvočno izoliranem (super silent) kontejnerskem ohišju, za zunanjo montažo na že pripravljeno betonsko ploščo, z motorjem in sinhronim generatorjem, komplet z amortizerji in na jeklenem podstavku in vgrajenim dnevnim rezervoarjem. Disel elektro agregat mora odgovarjati pogojem iz Tehnične smernice TSG-12640-001:2008 Zdravstveni objekti - bolnišnica in sicer zahtevam iz poglavja 5 podpoglavje 5.1 točka 3 Disel električni agregat. Disel električni agregat mora izpolnjevati zahteve družine standardov SIST ISO 8528 in pa posebne zahteve za bolnišnice po standardu SIST ISO 8528-12. Ponudnik mora ustreznost dokazati z ustreznimi atesti, ki jih pridobi od proizvajalca. Ohišje v katerem je vgrajen disel električni agregat mora izpolnjevti protihrupne pogoje za občasno delovanje v naseljenem območju.

- Disel električni agregat mora imeti naslednje splošne karakteristike: - Nazivna moč 650 kVA - Cos * 0,8 - Nazivna napetost 400/231V - Nazivna frekvenca 50 Hz - Hlajenje vodno – zračno - Vgrajen dnevni rezervoar za gorivo , z grelcem goriva in lovilno posodo, indikatorji goriva (min, max, zvezni) črpalko za prečrpavanje goriva iz glavnega rezervoarja - omaro avtomatike agregata - Sinhronizacijsko enoto za medsebojno paralelno obratovanje - Maksimalni čas od starta do prevzema 80% obremenitve max 15 sek ostalo pa v Času nadaljnih 5s - Atesti in ostala dokazila, da naprava odgovarja tehničnim predpisom in standardom v RS Sloveniji

- Zahtevane karakteristike pogonskega dela agregata: - disel motor: - Tip: eden izmed priznanih proizvajalcev - Dovoljena trajna preobremenitev za 1 uro v 12 urni periodi 10% - Digitalna elektronska regulacija vrtljajev - Maksimalno odstopanje frekvence pri konstantnem bremenu 0,02% - Mehki zagon motorja - Nazivni obrati 3000 min-1 - Nastavitveno območje obratov *5% - Prehodna sprememba obratov za nenadno 50%


16

spremembo aktivnega bremena, v plus ali minus max 2% - Čas ko se doseže nazivno število obratov po nenadni 50% spremembi bremena max 1s - Zagonski čas motorja max 10 sek - Stopnja hrupa v prostor (z upoštevanjem protihrupnega ohišja) max 65 dBA - vgrajena črpalka za dovod goriva v dnevni rezervoar

- Zahtevane karakteristike električnega dela agregata – trifazni sinhroni generator: - Nazivna moč 650 kVA - Cos * 0,8 - Nazivna napetost 400/231 V - Nazivna freekvenca 50 Hz - Odstopanje frekvence max 1% - Dovoljena preobremenitev za 1 uro v 12 urni periodi min 10% - Vzdržnost toka negativne sekvence (I2) med nesimetrično obremenitvijo min 20% - Vzbujanje brez ščetk z avtomatskim elektronskim napetostnim regulatorjem ANR - Nastavitvena napetost ANR v mejah *10% - Tranzientno odstopanje napetosti po nenadni spremembi bremena za 80% nazivne vrednosti, v pozitivno ali negativno stran *10% - Natančnost statične regulacije napetosti *1% - Izolacijski razred statorskih navitij H - Prirastek temperature ob trajni nazivni obremenitvi kot za razred izolacije *F - Tip hlajenja IC01 - Stopnja zaščite IP23 - Stopnja radijske interference N (VDE008-75) - Termistor v statorskem navitju - Število generatorskih priključkov 5 - Generator mora biti opremljen z vsemi potrebnimi zaščitami (pretokovna, kratkostična, podnapetostna, prenapetostna, podfrekvenčna, nadfrekvenčna, termistorska) In merilnimi instrumenti (ampermetri, voltmetrom z izbirnim stikalom, frekvencmetrom, meritev kWh)

- Karakteristike preklopne omare avtomatike: močnostni del: avtomatska motorizirana preklopna stikala za preklop mreža agregat ob izpadu omrežne napetosti krmilni del:

- Disel električni agregat mora biti upravljan s pomočjo krmilnika z možnostjo beleženja kronologije izrednih dogodkov, možnost prenosa vseh analognih in digitalnih podatkov v nadzorni računalniški sistem objekta (RS 485 MODBUS)

- Vklop-izklop delovanja agregata se izvaja s signalom iz preklopne avtomatike agregatskega polja NN stikališča TP SBI

- krmilna avtomatika agregata mora imeti signaliziranje uspešnosti sinhronizacije, delovanja agregata, napake, stanja pripravljenosti, min.nivo goriva ter vhod za daljinsko vklaplanje-izklaplanje delovanja preko potencialno prostega kontakta za prenos v preklopno avtomatiko mreža-agregat v NN stikališču TP SBI

- na krmilniškem delu agregata mora biti prost analogni vhod za meritev nivoja goriva v glavnem rezervoarju


17

- Na signalnem tabloju se mora prikazati naslednje signale: shemat rezervnega napajanja, disel agregat pripravljen, okvara, generatorska napetost prisotna, način obratovanja agregata, združene zaščite motorja, stanje aku baterije, nivo goriva dnevni rezervoar in glavni rezervoar, alarmna stanja, obratovalne ure, obvestilo o rednem servisu

- Te parametre se preko RS485 MODBUS povezave prenašajo tudi v CNS bolnišničnega kompleksa. Sistem mora biti uskaljen z obstoječim CSN investitorja

- Agregat mora imeti dokumentacijo o izvedenem tovarniškem testiranju v skladu s protokolom proizvajalca in CE certifikat o skladnosti z evropskimi predpisi ter vse zahtevane ateste.

Izvajalec del mora za vse predvidene zahteve predložiti ustrezna dokazila prav tako dokazilo o strokovni usposobljenosti za montažo dobavljenega agregata


18

3.4 Predvidena faznost ureditve elektroenergetskega napajanja

Pri načrtovanju prehoda na novo urejeno elektroenergetsko napajanje kompleksa se mora upoštevati faznost pristopa k prehodu in zagotavljati minimalno prekinitev napajanja z električno energijo celotnega kompleksa, ocenjeno maksimalno 6 ur v enem sekvenci dela. V tem času se mora zagotoviti povrnitev vitalnih funkcij sistema napajanja, da se nato lahko ostala dela normalno zaključujejo.

Vsa dela se morajo planirati in izvajati s pisno potrjenimi termini, ki jih določi

vzdrževalna služba in mediscinsko osebje ter ostale ključne službe (informatika). Predvidena faznost prehoda zajema naslednji potek del:

o izvedba vseh gradbenih del, vključno z betonsko ploščadjo za namestitev disel agregata, in vkopom rezervoarja goriva

o istočasno z gradbenimi deli se izvede naročilo NN stikalnega bloka TP SBI, SN celičnega bloka ter disel agregata. Vse te naprave so nestandardne in rabijo daljši rok dobave ter tudi izdelave

o po dokončanju SN celičnega bloka se izvede zamenjava starega celičnega SN bloka z novim ter iznos starih celic na deponijo investitorja. Izvede se tudi ponovna priključitev vseh zaščit na obstoječem NN stikalnem bloku. Za dela samega preklopa je čas omejen na 6 delovnih ur in se temu primerno organizira ekipe. Za čas prevezav se mora

zagotoviti rezervno napajanje agregatskih porabnikov. Za termin opravljanja teh del se

mora pridobiti pisna dovoljenja s strani investitorja!

o po opravljenih delih v zgornji alineji se izvede odklopitev obstoječih kompenzacijskih naprav, prenos na nove lokacije oziroma napravo 720 kVAr začasno umakniti, da ne ovira montaže novega NN stiklanega bloka TB SBI =B01

o po opravljenih delih v zgornjih alinei se prične z montažo novega NN stikalnega bloka

TP SBI =B01 na pripravljen prostor

o v vmesnem času se lahko izvede namestitev novega disel agregata in povezavo na nov stikalni blok TP SBI =B01. Izvede se testiranje delovanja disel agregata in vseh funkcij delovanja le-tega

o šele po dokončanju montaže in priklopa disel električnega agregata se lahko prične s prevezavami obstoječih tokokrogov na nov NN stikalni blok TP SBI =B01. Najprej se preveže na nov stikalni blok transformator TR3 (v polje 9) in uredi vse zaščite transformatorja. Nato se prične prevezava agregatskih porabnikov v polji K11 in K12 novega NN bloka in sicer skladno z prilagoditveno tabelo. Za vsak tokokrog se mora izvesti ustrezna predpriprava in pridobiti dovoljenje. Časi prevezave morajo biti optimalni in ne smejo trajati več kot 30 min. Za zagotavljanje energije vsem porabnikom se, po prevezavi TR3, poveže na skupne zbiralke porabnike s stikalnimi manipulacijami spojnih polj, z upoštevanjem, da agregatski del vedno ločen od ostalega del.

o Po prevezavi porabnikov agregatskega dela se enako postopa še za ostale porabnike. Najprej se preveže transformator TR2 na nov NN blok in preseli tokokroge, ki se napajajo iz novih polj K5 in K7 ter tudi K2 in K3. Kot zadnje se preveže transformator TR1.

o Vsa dela mora opravljati strokovno usposobljeno osebje s stalno prisotnostjo vzdrževalne službe bolnišnice.


19

3.5 Dodatna toplotna črpalka TČ-2 Investitor ima urejeno ogrevanje in hlajenjen preko toplotnih črpalk brez rezerve energije, tako da se odločil, da se dogradi še ena dodatna toplotna črpalka TČ-2 in sicer na lokaciji pri obstoječi toplotni črpalki TČ-1. Novo toplotno črpalko sestavlja sama toplotna črpalka in pa sklop transportnih črpalk ogrevne in hladilne vode. Za potrebe napajanja te dodatne toplotne črpalke se izvede nov močnosti dovod iz NN stikalnega bloka TP SBI in sicer z dvema parallnimi kabloma NYY-J 4×120+70 mm2, ki sta v NN bloku varovana z odklopnikom nazivnega toka 500A. Zaključujeta se v priključnem stikalnem bloku same toplotne črpalke. Kabla potekata po obstoječih kabelskih policah v energetski kineti objekta. Ostali porabniki – obtočne transportne črpalke – se napajajo iz novega stikalnega bloka RCT-2, le ta pa iz obstoječega stikalnega bloka RSH-K-OČ1-2 in sicer s kabelskim vodnikom NYY-J 5×16 mm2, ki se šiva iz omenjenega stik.bloka. Konične moči za oba bloka skupaj ne presegata vrednosti 15 kW in obstoječi dovodi popolnoma odgovarjajo. RCT-2 je nameščen na steno pod nadstreškom ob sami toplotni črpalki. Razvod do posameznih porabnikov je predviden s kabelskimi vodniki položenimi na kabelske police. Kabli so do višine 2 m zavarovani pred me4hanskimi poškodbami z uvlačenjem v ustrezne zaščitne fleksibilne cevi. Delovanje vseh naprav je vodeno preko lokalnega krmilnika PLC-ja in leta je potem povezan v skupni sistem centralnega nadzornega sistema objekta. Na PLC so pripeljani vsi signali delovanja in napak, izvedeno je upravljanje črpalk, in podatki o temperaturah medija. Pravtako so na PLC pripeljani podatki preko vodila RS 485 in sicer iz vseh črpalk in tudi same toplotne črpalke. Algoritem delovanja bo podan s strani rešitve strojnoinstalacijskega dela dokumentacije in ga je potrebno upoštevati pri izdelavi programske opreme. V obstoječem nadzornem sistemu CNS pa se mora izdelati nadgradnja še za dodatno toplotno črpalko in pripadajočimi elementi (črpalke, ventili, temperaturami in tlaki). Vgradijo se tudi dva nova kalorimetra za spremljanje porabe toplotne energije ogrevanja in hlajenja, ki se vgradita v obstoječi sistem merilnikov povezanih na M-BUS. Tudi tu se mora nadgraditi programska oprema še za ta dva merilnika. V nadaljevanju je podana preglednica vhodov in izhodov v lokalni krmilnik PLC.


20

Priključek Opomba Besedilo simbola Referenca

A0.0

-14K1

A0.1

-14K1

A0.2

-14K1

A0.3

-14K1

A0.4

-14K1

A0.5

-14K1

A0.6

-14K1

A0.7

-14K1

E1.0

-14K1

E1.1

-14K1

E1.2

-14K1

E1.3

-14K1

E1.4

-14K1

E1.5

-14K1

E1.6

-14K1

E1.7

-14K1

AI2.0

-14K1

AI2.1

-14K1

AI2.2

-14K1

AI2.3

-14K1

AQ2.0

-14K1

E0.0 Prenapetostni odvodnik -15K2

E0.1 Izpad omrežne U -15K2

E0.2 Izpad napajanja tip.omrežne U -15K2

E0.3

-15K2

E0.4

-15K2

E0.5 Avtom.delovanje Č1 -15K2



E0.8 Avtomdelovanje Č4 -15K2

E0.9 Izpad napajanja UPS -15K2

E0.10 Izpad krmilne napetosti 24V= -15K2

E0.11 UPS alarm -15K2

A0.0 Č1 vklopljena -15K2




A0.4

-15K2

A0.5

-15K2

A0.6

-15K2

A0.7

-15K2

A0.8

-15K2

A0.9

-15K2

A0.10

-15K2

A0.11

-15K2

E0.0

-16K1

E0.1

-16K1

E0.2

-16K1

E0.3 Črpalka 3,4 hladna voda -16K1

E0.4 Črpalka 1,2 ogrevna voda -16K1

E0.5

-16K1

E0.6

-16K1

E0.7

-16K1

E0.8

-16K1


21

E0.9

-16K1

E0.10

-16K1

E0.11

-16K1

A0.0

-16K1

A0.1

-16K1

A0.2

-16K1

A0.3

-16K1

A0.4

-16K1

A0.5

-16K1

A0.6

-16K1

A0.7

-16K1

A0.8

-16K1

A0.9

-16K1

A0.10

-16K1

A0.11

-16K1

EW0 Tipalo -6T1 -17K4




EW4 Zunanje tipalo -17K4

EW5

-17K4

EW6

-17K4

EW7

-17K4

EW8

-17K4

EW9

-17K4

EW10

-17K4

EW11

-17K4


22

3.6 ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM

Elektroinstalacije v obravnavanih prostorih so izvedene v sistemu instalacij TN-S in tako so podani opisi zaščite pred električnim udarom za uporabljen sistem. Pri načrtovanju instalacij se tako moramo držati zahtev za ta sistem Pri zaščiti pred električnim udarom se je upostevalo naslednje vrste zaščit: a. zaščita pred neposrednim dotikom b. zaščita pred posrednim dotikom a. Zaščita pred neposrednim dotikom Pri tej zaščiti se je upoštevalo naslednje zaščitne ukrepe: - zaščita delov pod napetostjo z izoliranjem - zaščita z pregradami in okrovi b. Zaščita pred posrednim dotikom Kot zaščita pred posrednim dotikom je izbrana zaščita s samodejnim odklopom napajanja, ki preprečuje vzdrževanje napetosti dotika v takšnem trajanju, da bi lahko postala nevarna. Dovoljena napetost dotika je v normalnih pogojih Ul = 50V. Pričakovane napetosti dotika so lahko večje s tem, da mora zaščitna naprava samodejno odklopiti napajanje tistega dela instalacije, ki ga ta naprava ščiti in to v odklopnem času, ki ga dovoljuje standard JUS N.B2.741. Za naš primer mora zaščita samodejno odklopiti dele instalacije, ki so v okvari v času ti =< 0,4 sek. Da bi se doseglo navedene parametre za zaščito pred posrednim dotikom se mora vse izpostavljene prevodne dele povezati z zaščitnim vodnikom in sicer v skladu in pod pogoji, ki jih predpisuje izbran sistem ozemljitve obravnavane instalacije, ki je v našem primeru sistem TN-S. V tem sistemu se morajo tokokrogi izvesti z vodniki, ki imajo fazne (L), nevtralne (N) in zaščitne (PE) žile. Nevtralni in zaščitni vodniki so položeni skupaj z ostalimi vodniki s tem da so vsak v svoji funkciji in v razdelilnikih zbrani na svojih zbiralkah (N in PE), ki pa sta kratkostično spojeni, ta točka pa spojena z ozemljeno točko napajalnega sistema. V našem primeru so tokokrogi v celoti izvedeni s kablastimi vodniki in tako je zaščitni vodnik enake kvalitete materiala kot ostali vodniki in enakega preseka. Isto velja tudi za izolacijo, ki pa mora biti obvezno rumeno-zelene barve. Za zagotovitev delovanja izbranega zaščitnega ukrepa, pa so zaščitne naprave in prerezi vodnikov izbrani tako, da zagotavljajo samodejni odklop v predvidenem in predpisanem času s tem, da so bili pri izbiri izpolnjeni naslednji pogoji:

Z I Us s 0

kjer je: Zs - impedanca okvarne zanke Is - tok delovanja naprave za samodejni odklop v casu, ki ustreza podatkom v JUS N.B2.741 Uo - nazivna fazna npetost ( 220V ) oziroma:

IU

ZIk

s

s 0

iz tega sledi:

I

Ik

s

1

kjer je: Ik - izracunani kratkosticni tok


23

c. Izenačevanje potenciala Za zagotovitev ucinkovitega ukrepa zaščite pred posrednim dotikom se mora izdelati tudi izenačevanje potencialov, kjer se na glavni vodnik za izenačevanje potenciala mora vezati naslednje dele instalacije in naprav v objektu: - glavni zaščitni vodnik - PEN vodnik - glavni zbiralni ozemljitveni vod - glavne vodovodne cevi - glavne cevi plinske napeljave - vzpenjalne cevi centralne kurjave in klima naprav - vse kovinske elemente zgradbe in druge kovin.sisteme - strelovodno napeljavo Za glavni vodnik za izenačevanje potenciala se uporabi P/F-Y vodnik 1/2 prereza največjega zaščitnega vodnika (za obravnavano instalacijo je le-ta 10mm2) oziroma najmanj 6mm2. V posameznih prostorih objekta se izvede se dodatno izenačevanje potenciala in to z vodniki enakega tipa kot je glavni vodnik za izenačevanje potencialov (P/F-Y). Presek teh vodnikov je lahko enak preseku zaščitnih vodnikov, ki so vezani na izpostavljene prevodne dele, ki jih medsebojno povezujejo.Ti zaščitni vodniki se za posamezen prostor zberejo v skupni škatli v kateri je skupna zbiralka na katero se povezejo, le-to pa se poveze na glavni zaščitni vodnik. Vsi vodniki uporabljeni za izenačevanje potenciala morajo obvezno imeti izolacijo označeno z rumeno-zeleno barvo. Spoji na dele, ki jih medsebojno povezujejo morajo biti izdelani tako, da zagotavljajo kvaliteten galvanski spoj in mehansko trdnost spoja. V OP prostorih in drugih medicinsko zahtevnih prostorih se mora galvansko povezati in ozemljiti vse kovinske mase – ohišja rack panelov, stative, stropove, OP mize, računalniške monitorje, instalacijske kanale, umivalnike, radiatorje, kovinske okvirje vrat itd. Za galvanske povezave in ozemljitev prenosnih naprav so na rack panelih, stativih in instalacijskih parapetnih kanalih predvidene ozemljitvene vtičnice za povezavo v enoten sistem galvanskih povezav.


24

3.7 DIMENZIONIRANJE IN OSTALI IZRAČUN

3.7.1 Dimenzioniranje tokokrogov za dovod električne energije na stikalne bloke in

do uporabnikov Pri določitvi koničnih moči in koničnih tokov, ki nastopajo na posameznih stikalnih blokih (ali porabnikih) računamo z vsoto instaliranih moči posameznih priključkov (uporabnikov priključenih na tokokrog) in z ocenjenimi faktorji istočasnosti, obremenitve, izkoristka in moči. Na podlagi gornjih postavk se konična moč in konični tok računata po izrazih:

PP f f

ki i 0

IP

Uk

k

1000

3 cos (trifazni porabniki)

IP

Uk

k

1000

cos (enofazni porabniki)

kjer je: Pk konična moč v kW Pi instalirana moč v kW fi faktor istočasnosti fo. faktor obremenitve

izkoristek

cos faktor moči Ik konični tok U nazivna napetost Na podlagi izračunanih vrednosti koničnih tokov in upoštevanja selektivnosti varovanja so določeni varovalni elementi, ki varujejo dovodne kable pred preobremenitvijo in kratkim stikom. Preseki kablov pa so določeni v skladu z zahtevami JUS standarda JUS N.B2.752 - Trajno dovoljeni toki in z upoštevanjem vseh vplivov, ki zmanjšujejo dovoljeno obremenitev kablov (način polaganja, temperatura okolice, zaščita pred električnim udarom, zaščita pred toplotnimi učinki, zaščita pred nadtoki, dovoljeni padci napetosti). 3.7.2 Kontrola vodnikov na termične obremenitve Predvidene vodnike kontroliramo tudi za primer prekomernega segrevanja ob pojavih kratkih stikov. Pri tem v skladu s predpisi kontroliramo minimalni presek kabla glede na dopustno segrevanje pri kratkem stiku. Pri tem se poslužujemo izraza:

SI t

k

2

kjer je: Smin minimalni dopustni presek vodnikov v mm2 Ikmax maksimalni tok kratkega stika v A k 115 za Cu vodnike s PVC izolacijo in 135 za Cu vodnike z gumi izolacijo ter 75 za Al vodnike s PVC izolacijo t izklopni čas odklopilne naprave - varovalke


25

3.7.3. Zaščita pred preobremenitvenimi tokovi

Izvedena je z varovalkami, ki so sposobne odklopiti vsak preobremenitveni tok, ki teče v vodnikih, preden ta povzroči segrevanje v takem obsegu, da je škodljivo za izolacijo spoje itd. Delovna karakteristika varovalke (zaščitne naprave) mora izpolniti sledeča dva pogoja: Ib < In < Iz ter I2 < 1,45 × Iz kjer so: Ib tok za katerega je predviden tokokrog Iz trajni vzdržni tok vodnika ali kabla In nazivni tok zaščitne naprave I2 tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje varovalke

3.7.4 Izračuni padcev napetosti Izračuni padcev napetosti so izvedeni po obrazcu:

uP l

S Uf

2002

(enofazni tokokrogi)

uP l

S U

1002

(trifazni tokokrogi)

kjer je:

u. padec napetosti v % P priključna moč tokokroga ali razdelilnika v W l. dolžina kabla v m s presek vodnika v mm2 Uf fazna napetost v V (230 V) U. medfazna napetost v V (400 V)

prevodnost vodnikov v S in sicer:

Cu vodniki = 56

Al vodniki = 38,4

3.7.5 Rezultati izračunov

V naslednjih tabelah so podani rezultati zračunov osnovnih parametrov za povezave med transformatorji in NN stikalnim blokom in pa NN stikalnim blokom in disel agregatom. Iz tabel so razvidni tudi osnovni podatki za dimenzioniranje potrebne stikalne opreme.


26

3.7.6 Izračun - določitev zbiralničnega sitema in podpornih izolatorjev glavnih zbiralk

3000A Podatki o napajalnih virih vezanih na zbiralnični sistem: 2 kom transformator nazivne moči 1000 kVA z možnostjo paralelnega obratovanja. transformatorja sta vezana na končne točke zbiralničnega sistema 1 kom rezervni disel agregat vezan na zbiralnični sistem, deluje samo samostojno ob izklopljenem mrežnem napajanju V izrednih razmerah je možnost obratovanja vseh treh vgrajenih transformatorjev paralelno in tako lahko pričakujemo, da se na glavnih zbiralkah pretaka do 2000 kVA energije Za ta primer je tokovna obremenitev zbiralk enaka:

IP

Uk

k

1000

3 cos 95,04003

10002000

kI

AIk 2,890.2

Na podlagi izbrane konfiguracije napajanja se za glavne zbiralke izbere zbiralnični sistem nazivnega toka 3000 A. Izbere se tovarniško prefabriciran sistem, ki zavzame najmanj prostora v razdelilnih omarah. Tako je v te namene predvidene sistemske prefabricirane zbiralke kot npr. tip Flat-PLS proizvajalca Rittal. Zbiralke se montirajo na tipske podporne izolatorje. Razmak med izolatorji je določen s kratkostičnimi razmerami na zbiralkah in pripadajočega diagrama podpornih izolatorjev in znaša v našem primeru (glej izračune v prejšnjem poglavju) in z upoštevanjem medsebojnega razmaka med zbiralkami 150 mm enako 500 mm. V primeru uporabe drugačnega zbiralničnega sistema se mora izdelati ustrezen izračun.


27

4. POPIS MATERIALA IN DEL

Elektroenergetske naprave SBI

Documents

Transcript of Elektroenergetske naprave SBI