ELABORAT

sanacije zamakanja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

II. faza

november 2009

2/18

Projektivna organizacija: IRMA, Institut za raziskavo materiala in aplikacije, d.o.o.

Slovenčeva 95, LJUBLJANA Investitor/Naročnik: UNIVERZA V LJUBLJANI

Kongresni trg 12, 1000 LJUBLJANA

in EKONOMSKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana

Vrsta in lokacija objekta: Ekonomska fakulteta, Ljubljana

Vrsta projektne dokumentacije: ELABORAT SANACIJE, II. faza

Vrsta načrta: načrt gradbenih konstrukcij Vsebina načrta: sanacija zamakanja na površinah

D in F ŠTEVILKA PROJEKTA: ŠTEVILKA NAČRTA/MAPE 02-139-09/IL -2 1 Odgovorni predstavnik podjetja: Enotni ţig projektivnega

podjetja: Dr. Jakob Šušteršič, univ.dipl.ing. grad. Podpis:

november 2009

3/18

PODATKI O PROJEKTANTIH IN ODGOVORNIH PROJEKTANTIH

Odgovorni vodja projekta:

Iztok Leskovar,u.d.i.g., G 1407

(ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni ţig, podpis)

Odgovorni projektant:

Iztok Leskovar,u.d.i.g., G 1407

(ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni ţig, podpis)

Sodelavci:

Peter Ţargi,u.d.i.a.,

Christian Volpi,u.d.i.a.

Stane Grčar, i.s.

Gorazd Rajh,g.t.

(ime in priimek, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni ţig, podpis)

4/18

KAZALO VSEBINE

1.0 TEHNIČNO POROČILO 5

1.1 UVOD 5 1.2 UGOTOVITVE OB PREUČITVI STANJA – SONDIRANJE 5 1.3 PREDLOG SANACIJE 6 1.3.1 Sanacija horizontalnih površin in vertikalni zaključki 7 1.3.2 Sanacija vertikalnih površin vkopanih sten 9 1.3.3 Sanacija betonov 10 1.3.3.1 Opis sanacijskih posegov 10 1.3.3.2 Vrste materialov predvidenih za izvedbo sanacije vidnih betonov, pogoji uporabljenih materialov in izvedenih del 11 1.3.3.2.1 Čiščenje in priprava površin 11 1.3.3.2.2 Injektiranje suhih razpok z epoksidno smolo 11 1.3.3.2.3 Injektiranje suhih razpok s poliuretansko smolo 12 1.3.3.2.4 Zaščita armature 12 1.3.3.2.5 Reparaturne malte 12 1.3.3.2.6 Polimerizirane cementne malte za izravnavo in zaščito površin 12 1.3.3.2.7 Tesnilni cementni premazi 13 1.3.3.2.8 Zaščitni premazi 13 1.3.4 Mikroarmirani beton za izvedbo talne plošče 13 1.3.4.1 Osnovne predpostavke 13 1.3.4.2 Kriteriji kakovosti za MAB 14 1.3.4.3 Izvedba plošče iz MAB 14 1.3.4.3.1 Priprava MAB 14 1.3.4.3.2 Transport 15 1.3.4.3.3 Vgrajevanje 15 1.3.4.3.4 Nega vgrajenega MAB 16 1.3.4.4 Program kontrolni preskusov 16

2.0 POPIS DEL S PREDIZMERAMI 17 3.0 PROJEKTANTSKI PREDRAČUN Napaka! Zaznamek ni definiran. 4.0 PRILOGE 18

4.1 Tloris pritličja – oznaka vseh površin in pozicije sond 18 4.2 Tloris pritličja – oznaka površin D, E, F, G in H ter pozicij izvedbe detajlov 18 4.3 Detajli izvedbe sanacije na površinah D, E, F, G in H 18 4.4 Detajli izvedbe sanacije na površinah A, B in C 18 4.5 Detajli izvedbe globoke ponikovalnice 18 4.6 Predlog odprave arhitekturnih ovir in detajl klančine 18 4.7 Hidroizolacija_servidek_servipak_opis sistema za ploščadi proizvajalca GRACE 18 4.8 Priporočila za varjenje Tricoflex trakov na gradbišču 18

5/18

1.0 TEHNIČNO POROČILO

1.1 UVOD

V sklopu objektov Ekonomske fakultete Ljubljana, obstaja več zunanjih površin, ki v

tehničnem smislu predstavljajo konstrukcije nad kletno etaţo. Mestoma gre za ploščadi, ki

prekrivajo kletne parkirne površine, ali ogrevani del kletnih prostorov, mestoma pa gre za

enako konstrukcijo nad povezovalnimi hodniki. Navedene površine so gradbeno finalizirane s

tlaki (preteţno asfaltnimi), na določenih površinah pa se nahajajo zelenice – v glavnem z

ekstenzivno ozelenitvijo (trava, gramovnice), sicer pa tudi z manjšimi drevesi (intenzivna

ozelenitev). Na posameznih mestih so v sklopu teh površin vgrajena tudi ozelenitvena korita,

ki so integrirana v konstrukcijo ploščadi z nekaj izjemami, kjer so korita postavljena kot

samostojen element na kompozit tipičnih »strešnih« slojev.

Pri navedenih konstrukcijah (ploščadi) se ţe precej časa pojavlja dokaj intenzivno zatekanje

meteorne vode. Vzrokov za zatekanje meteorna vode ni moţno opredeliti oz. ni moţno

definirati t.i. primarnih mest zatekanja. Glede na starost objekta (objektov) je najverjetneje,

da gre za problem dotrajane hidroizolacije tako v osnovnih površinah kot pri zaključkih

hidroizolacije (detajlih) na tipičnih obodnih elementih ploščadi.

Naročnik nas je zaprosil, da preučimo tehnične moţnosti za izvedbo radikalnih sanacijskih

posegov na vseh kritičnih površinah in da izdelamo sanacijski elaborat (projekt), kot osnovo

za razpis in izvedbo sanacijskih del. Pri načrtovanju sanacijskih posegov naj bi se dosledno

ohranjali arhitekturni in funkcionalni aspekti posameznih površin.

Sanacijski posegi, ki so opisani v nadaljevanju veljajo za II., III. in IV. fazo sanacije (D, E, F,

G, H, I, J in K) Enako velja za opise s projektantskim predračunom.

V I. fazi smo obravnavali površine površine A, B in C, v II. fazi pa površini D in F.

1.2 UGOTOVITVE OB PREUČITVI STANJA – SONDIRANJE

S sondiranjem slojev nad nosilnimi AB ploščami (glej načrt pozicije sond) smo ugotovili

tipične slojnosti tako na sami površini (delu) ploščadi, kot tudi na prehodu iz ene v drugo

površino. Pri tem gre v osnovi za naslednjo tipiko :

a. hidroizolacija je vgrajena na naklonski beton (primer topl.neizolirane konstrukcije);

b. hidroizolacija je vgrajena na toplotno izolacijo (ekspandirana pluta) – v tej slojnosti bi

morala biti vgrajena tudi parna zapora;

c. hidroizolacija je mestoma še originalna (Rhepanol f), mestoma pa je bil odkrit sloj

bitumenske hidroizolacije, kot ţe izveden sanacijski poseg – največkrat gre po našem

6/18

mnenju za parcialne ukrepe predvsem linijsko, v smislu popravil zaključkov

hidroizolacije na strešnih robovih ;

d. finalno površino prestavljajo trije tipi obdelave in sicer :

- liti oz. fini asfalt večino med 3 in 4 cm debeline

- nasutje prodca večje granulacije ;

- rjava zemlja I. kateg., kot rastišče za uvodoma navedeno ozelenitev površine.

Vidne površine betonskih sten, parapetov in vidnih betonskih pregrad so sprane, mestoma

so po površini vidna polja agregata. Na več mestih je prisotna korozija armaturnih palic in z

njo povezane poškodbe zaščitnih plasti betona nad armaturo, to so razpoke ter odstopanje in

odpadanje zaščitnih plasti betona nad korodirano armaturo. Zaščitne plasti betona nad

armaturo je mestoma manjša od globine karbonatizacije, zato je karbonatizacija na teh

mestih ţe dosegla nivo armature. Na posamezne površine mestoma zateka tudi meteorna

voda. Vidni so tudi sledovi sige in korozijskih produktov.

1.3 PREDLOG SANACIJE

V posebnem načrtu (tlorisu 1:500) so označene vse površine, ki so predmet predvidenih

sanacijskih posegov z označbami:

- tipična površina (oznake od A do H) ;

- definicija dogovorjenih faz saniranja:

I. faza – površine A, B in C,

II. faza – površini D, in F,

III. in IV faza – površine E, G, H , I, J in K

Kot je bilo omenjeno ţe v uvodu, vzroki za zatekanje meteorne vode niso bili definirani. Ker

je po vseh letih od pričetka funkcioniranja objektov povsem normalno, da je hidroizolacija, ne

glede na dokaj soliden tip zaščite dotrajana, je smotrno, da se ta na vseh obravnavnih

površina v celoti zamenja z novo in da se strokovno izvedejo tudi vsi zaključki hidroizolacije

na tipične mejne površine konstrukcije (posameznega dela ploščadi).

Predvidena izvedba zaključka hidroizolacije na obrobe oz. prehodi hidroizoalcije iz ene v

drugo površino so razvidni iz grafičnega dela elaborata. Za II. in III. fazo sanacije smo

pripravili 19 tipičnih detajlov. Poleg detajlov za II. in III. fazo sanacije so v grafičnih prilogah

priloţeni tudi tipični detajli I. faze sanacije (21 tipičnih detajlov).

7/18

1.3.1 Sanacija horizontalnih površin in vertikalni zaključki

Kot smo ţe navedli se obstoječa hidroizolacija nahaja ali na naklonskem betonu ali na

toplotni izolaciji. Z namenom, da bi pripredvidenih sanacijskih posegih čim bolj poenostavili

oz. poenotili sanacijski sistem, smo se odločili, da novo hidroizolacijo na vseh površinah

vgradimo na nivoju obstoječega naklonskega betona in jo v primeru konstrukcije nad

ogrevanim prostorom dogradimo s toplotno izolacijo – s tem bi namesto prvotne klasične

»tople« ravne strehe na teh površinah izvedli t.i. obrnjeno ravno streho, kjer je hidroizolacija

pozicionirana pod toplotno izolacijo, topl. izolacija pa je iz povsem vodonevpojnega

materiala. Ker je pri vseh obravnavnih površinah izvedena t.i. teţka (masivna) zaščita

izolacijskih slojev, bo ta površinska obremenitev sluţila kot bistvena komponenta za

doseganje čim boljega prileganja toplotne izolacije na površino. Druga prednost pozicije

toplotne izolacije je v tem, da je v vsakem primeru rešen problem parozapornosti, predvsem

zato, ker sumino, da parna zapora zelo verjetno ni bila izvedena iz dovolj difuzijsko

zapornega materiala (proizvoda). Poleg tega je pomembno, da je hidroizolacija, ki opravlja

tudi funkcijo parozapornosti, vgrajena na betonski površini s polnim zalepljenjem, pri čemer

je zagotovljeno, da tudi pri morebitni mehanski poškodbi voda ne preide pod hidroizolacijsko

membrano in se nato premika do t.i. »šibkih« mest v konstrukcij, kjer lahko zateka v prostore.

Glede na navedeno smo za novo hidroizolacijo določili tip t.i. premazne hidroizolacije, ki se

lahko izvaja tudi na mokrih površinah. Doseganje suhe površine betonskih podlag je v praksi

nemogoče in prav to dejstvo pri bitumenskih hidroizolacijah onemogoča aplikacijo polnega

lepljenja. V osnovi gre za bitumensko hidroizolacijo, vendar ne membranskega tipa, prav

zaradi tega, da bo polno zalepljenje zanesljivo doseţeno.

Izbrali smo sistem z nazivom SERVIDEK / SERVIPAK, ki se v naši projektno/izvedbeni

praksi v zadnjih letih zelo uspešno uporablja pri izvedbi ploščadi (ravnih streh) tako pri

novogradnjah kot pri sanacijah.

Navedena hidroizoalcija je kompozit premazne, visoko adhezivne hladnepoliuretan-

bitumenske substance deb. cca 3 mm, oz. 3kg/m2 (Servidek), in ki se v sveţem stanju

dosloji z bitumenskimi ploščami deb. 6 mm (Servipak) (glej navodila v prilogi 4.7). Ta

kompozit je povsem vodonepropusten in optimalno odporen na morebitne mehanske

poškodbe v času vgrajevanja hidroizolacije. Servidek, kot spodnji premazni sloj se, kot je ţe

bilo navedeno lahko vgrajuje na vlaţno betonsko podlago, kar pomeni posebno prednost

pred drugimi tipi hidroizolacije – predhodni hladni bitumenski premaz (prajmer) se ne izvede !

V tuji gradbeni praksi, v zadnjem času pa tudi pri nas, je ta tip hidroizoliranja poznan

predvsem v tehnologiji izvedbe t.i premostitvenih objektov, kjer obstajajo zelo rigorozne

zahteve za doseganje vodotesnosti.

8/18

Za toplotno izolacijo (kjer je potrebna) so predvidene plošče ekstrudiranega polistirena (XPS)

v deb. 8 cm s stopničastim preklopom, ki se poloţejo na površino novovgrajene

hidroizolacije.

Po odstranitvi vseh obstoječih slojev (asfalt, betonska podlaga, hidroizolacija in mestoma

toplotna izolacija s parno zaporo, grobo granuliran prodec ali/in zemlja), bo na obstoječi AB

plošči ostal naklonski beton, katerega površino je potrebno dobro očistiti z mokrim

peskanjem ali z diamantnim brušenjem in pranjem z vodnim curkom pod pritiskom (do 300

bar). Vse morebitne vdolbine je potrebno zapolniti s polimerizirano cementno malto,

morebitne štrleče delce pa pobrusiti ali odbiti. Če bodo na tej površini morda mestoma ostali

sledovi bitumna (parna zapora) ali ostanki bitumna od prvotno vgrajenih bitumenskih trakov,

to za aplikacijo Servidek-a ni problematično, vendar se je potrebno prepričati, če je ostanek

bitumna dobro sprijet s podlago (betonom). Potrebno je dobro očistiti tudi vse vertikalne

površine na katerih bodo izvedeni vert. zaključki hiroizolacije (s predhodno odstranitvijo

navarjene ali zalepljene hidroizolacije).

Pred izvedbo hidroizolacije je potrebno obdelati tudi dilatacije. Le-te se zatesnijo z

dilatacijskim trakom TricoFLEX, ki je lepljen na betonsko podlago z epoksidnim lepilom

FU60 in obojestransko premazan.

Vertikalni zaključki hidroizolacije Servidek / Servipak se izdelajo s predhodnim nanosom

Servidek-a cca 40 mm na horizontalno površino in 40 mm na vertikalno površino, nato pa se

na vogalno površino zalepi poseben trak samolepilne LDPE folije Bituthene 4000 tako, da

sega do detajlno predvidene dolţine horizontalno površino, v vertikalni površini pa sega do

končne predvidene površine zaključka. Obdelava 40+40 mm in vgraditev Bituthen-a 4000

mora biti izvedena predno se Servidek vgradi na glavno površino. Pasovne površine na

katere bo zalepljen Bituthene 4000 je potrebno predhodno premazati s prajmerjem B2 (isti

proizvajalec). Mehanska zaščita vertikalnega pasu hidroizolacije je enostavna pločevinasta

obroba (cinkana barvana pločevina RAL 7047 telegrau 4) deb. 0,8 mm, ki se vgradi po

izvedbi podlage tlaka in se pod odkapnim profilom privijači v beton z RF vijaki.

Na betonske klančini pod stopnicami na površini D se na očiščeno betonsko površino poloţi

sloj hidroizolacije Bituthene 4000, na ta sloj se vgradi še sistem Servidek-Servipak.

Hidroizolacijska masa Servidek (spodnja masa ki lepi plošče Servipak) se na tej klančini

porabi polovično (polovična doza), ker v tem primeru sluţi zgolj kot lepljenje Servipak plošč.

Plošče Servipak sluţijo kot zaščita traku Bituthene.

9/18

V določenih detajlih poteka hidroizolacija iz ene v drugo površino ploščadi – na teh mestih

seveda vertikalni zaključki ne obstajajo. Na navedenih linijah prehodov se vgradijo novi

betonski robniki.

Po izgotovitvi hidroizolacije in njenih zaključkov ali prehodov se izvede finalizacija površin:

betonska podlaga (mikroarmirani beton MAB C25/30) z asfaltnim tlakom ali nasutje grobo

granuliranega prodca oz. zemlje na novem filtrskem sloju.

Glede na dejstvo, da le s sondiranjem slojnosti ni bilo moţno ugotoviti določenih podrobnosti,

kot so npr. zaključki hidroizolacije na vhodih v objekte in pozicije oz. tip obstoječih

odtočnikov, detajli sanacije na teh mestih niso obravnavani. V primeru, da bi ta mesta ţeleli

detajlno preučiti bi bilo potrebno rušenje dela masivnega kamnitega dvignjenega tlaka,

odrezanje konzolnega previsa pred dvema vhodoma ipd. Izvedbene podrobnosti na teh

mestih bo potrebno določiti ob samem izvajanju sanacijskih del. Kljub temu smo v opisu del

oz. predračunu ocenili vrednost del, ki zadevajo opisana mesta. Vsekakor pa je teh mest

kvantitativno zelo malo.

1.3.2 Sanacija vertikalnih površin vkopanih sten

Obstoječo verikalno hidroizolacijo vkopane stene na površini H je potrebno zamenjati z novo

hidroizolacijo. Izbrali smo elastoplastomerni hidroizolacijski trak SCUDOPLAST FCTR 250, d

= 5mm, ki je visokokakovosten bitumenski varilni trak, modificiran z APP (ataktični

polipropilen). Nosilec traku je poliesterski filc z neskončnimi vlakni.

Po opravljenih pripravljalnih delih (odstranitev obstoječega asfalta, rušenje betonske

podlage, strojni in ročni izkop gradbenega jarka) je potrebno odstraniti staro hidroizolacijo in

njeno zaščito. Površino je potrebno ustrezno očistiti in odstraniti ostanke hidroizolacije ter

bitumenskega premaza. To doseţemo z mokrim peskanjem. Vse morebitne vdolbine je

potrebno zapolniti s polimerizirano cementno malto, morebitne štrleče delce pa pobrusiti ali

odbiti.

Pred izvedbo hidroizolacije je potrebno obdelati tudi dilatacije. Le-te se zatesnijo z

dilatacijskim trakom TricoFLEX, ki je lepljen na betonsko podlago z epoksidnim lepilom

FU60 in obojestransko premazan.

Pred polaganjem hidroizolacije je potrebno betonske površine premazati z hladnim

osnovnim bitumenskim premazom (čas sušenja najmanj 6 ur).

Hidroizolacijski trak SCUDOPLAST FCTR 250 se vgrajuje po celotni površini v vertikalni

smeri, s polnim varjenjem in z 10 cm preklopom.

10/18

Za mehansko zaščito hidroizolacije v terenu so predvidene plošče ekstrudiranega plistirena

(XPS), v deb. 8 cm, ki se prilepijo na površino novovgrajene hidroizolacije s trakovi GRACE

Bitustick.

Po izgotovitvi hidroizolacije in njenih zaključkov ali prehodov se izvede zasip jarka z

izkopanim materialom, v več plasteh po 30cm, in komprimacijo do optimalne mere zgostitve.

(zahtevana nosilnost Ev2 = 80 Mpa) in finalizacija površin.

1.3.3 Sanacija betonov

1.3.3.1 Opis sanacijskih posegov

Za sanacijo poškodovanih betonskih površin, predlagamo sistem, ki je bil uporabljen na

severni strani sklopa objektov, saj ţelimo doseči uniformiranost oz. enoten izgled površin.

Predlagamo torej, da se izvede:

Čiščenje betonskih površin z vodnim curkom pod visokim pritiskom do ca.300 barov

ali z brušenjem z diamantnimi brusilkami.

Sanacija korozijskih ţarišč in mest, kjer prihaja do zatekanja in zamakanja:

Odstranitev zaščitnih plasti betona na lokalnih korozijskih področjih do nivoja

armature, vključno z varnostnimi območji do zdravega betona.

Čiščenje korodirane armature , s suhim ali mokrim peskanjem ali pranjem pod

visokim vodnim pritiskom, da se odstranijo umazanija, prah, maščobe, rja in

barva. Poškodovana armatura mora biti očiščena do zdravega jedra

(kovinskega sijaja Sa 2).

Zaščita očiščene armature z močno alkalnim izdelkom, ki bo preprečeval

nastajanje korozije. Uporabi naj se dvo- ali enokomponentni premaz (npr.

MAPEI Mapefer ali Mapefer 1K), ki je sestavljen iz cementnega veziva,

sintetičnih polimerov, dispergiranih v vodi ali prahu, in korozijskih inhibitorjev.

Premaz mora imeti odličen oprijem na armaturo in se nanaša s čopičem.

Zaščiti armature sledi ročni nanos s pripravljenimi mešanicami mikroarmiranih

sanacijskih malt s kompenziranim krčenjem (npr. MAPEI Mapegrout T40), ki

je sestavljena iz cementnega veziva, posebnih dodatkov in izbranega

agregata. Zaradi visoke tiksotropnosti jo je mogoče nanašati tudi na stropne in

vertikalne površine brez uporabe opaţa v enem sloju do debeline 3

centimetrov.

Injektiranje suhih razpok z epoksidno injekcijsko maso (npr. MAPEI Epojet), vključno

z izvedbo utora 1,0 x 1,0 cm v liniji razpoke in tesnitev utora z epoksidno malto

vključno s finalnim kvarčnim posipom.

Injektiranje mokrih razpok s poliuretansko injekcijsko maso (npr. MAPEI Foamjet),

vključno z izvedbo utora 1,0 x 1,0 cm v liniji razpoke in tesnitev utora z epoksidno

malto vključno s finalnim kvarčnim posipom.

11/18

Po grobi obnovi saniranih površin je potrebna zaključna obdelava z enokomponentno

hitro sušečo malto (npr. MAPEI Planitop 100) ali normalno vezočo malto (npr.

MAPEI Monofinish), ki sta sestavljeni iz cementnega veziva, posebnih smol in finega

agregata.

Za zaščito betonskih površin pred karbonatizacijo in drugimi atmosferskimi vplivi

priporočamo:–zaključni premazni sistem (npr. MAPEI Elastocolor). Sestavljen je iz

temeljnega premaza (npr. MAPEI Elastocolor primer) in nanosa za vodo

neprepustne in delno paroprepustne elastične akrilne barve (npr. MAPEI Elastocolor

Pittura, št. S 2000-N), ki preprečuje vstop ogljikovega dioksida v beton in je hkrati

tudi dekorativno-zaključni sloj.

1.3.3.2 Vrste materialov predvidenih za izvedbo sanacije vidnih betonov, pogoji uporabljenih materialov in izvedenih del

1.3.3.2.1 Čiščenje in priprava površin

Za čiščenje površin se uporabi mokro peskanje ali brušenje z diamantnimi brusilkami in

pranje z vodnim curkom pod visokim pritiskom, do ca. 300 barov.

Po čiščenju morajo biti površine zdrave, brez nečistoč in labilnih ali slabo vezanih delcev

betona. Sprijemna natezna trdnost betona po čiščenju mora biti višja od 1,5 MPa..

Za odstranjevanje razpokanih vogalov oz. betonov nad korodirano armaturo se uporabijo

lahka odkopna kladiva

1.3.3.2.2 Injektiranje suhih razpok z epoksidno smolo

Razpoke debelin do ca 0,5 mm ter razpoke, ki so konstruktivnega značaja in razpoke, kjer je

potrebno ponovno vspostaviti monoliten presek se injektirajo z epoksidno smolo.

Uporabi se nizkoviskozna epoksidna smola za injektiranje.

Tehnološki postopek injektiranja je naslednji:

izţlebljenje razpok s sekači na električnih udarnih kladivih oz s kotno

brusilko.Razpoke se izţlebijo v širini ca 1,0 cm in globine ca 1.0 cm,

vrtanje in vgradnja injektirnih nastavkov ter tesnitev razpoke z epoksidno maso. V

primeru, da je na površinah predvidena tudi preplastitev ali zaščitni premaz je

potrebno izvesti tudi posip epoksidne mase v utoru s kvarcnim peskom. Cevke se

vgradi na razdalji ca 30 cm,

injektiranje epoksidne smole pod visokim pritiskom.

Za injektiranje razpok naj se uporabi nizkoviskozna epoksidna injekcijska smola. Lastnosti

epoksidne injektirne smole naj bodo naslednje:

tlačna trdnost: 70N/mm2

upogibna trdnost: 20N/mm2

12/18

natezna sprijemna trdnost z betonom 1,5 MPa

1.3.3.2.3 Injektiranje suhih razpok s poliuretansko smolo

V primeru, da so razpoke oz delovni stiki vlaţni oz. skozi njih preceja voda se injektirajo s

poliuretansko maso, ki nabreka v kontaktu z vodo.

Postopek zajema:

izţlebljenje razpok. Razpoke se izţlebijo v širini ca 1,5 cm in globine ca 1,5 cm,

vrtanje ( po potrebi) in vgradnja injektirnih nastavkov na razdalji ca 30 cm, tako da se

pronicajoča voda usmeri v cevko,

tesnitev utora s polimerizirano cementno maso,

injektiranje pod visokim pritiskom.

1.3.3.2.4 Zaščita armature

Po čiščenju razgaljenih armaturnih palic je predviden zaščitni premaz armature. Čiščenje

palic naj poteka mehansko s suhim ali mokrim peskanjem ali pranjem pod visokim vodnim

pritiskom. Potrebno je odstraniti vse korozijske produkte (do kovinskega sijaja – stopnja Sa

2,5 ). Zaščitni premaz naj bo močno polimeriziran – cementni premaz. Premaz mora

zagotoviti primerno podlago za nanos reparaturne malte.

1.3.3.2.5 Reparaturne malte

Vsi okruški, neravnine in odstranjeni vogali ter porozna mesta se sanirajo s polimeriziranimi

mikroarmiranimi maltami (PCC malte).

Za izvedbo reparacije naj se predvidijo polimerizirane mikroarmirane reparaturne malte z

naslednjimi karakteristikami :

tlačna trdnost po 28 dneh: 40 N/mm2

natezna upogibna trdnost: 6 – 8 N/mm2

sprijemljivost s podlago: 1,5 MPa

1.3.3.2.6 Polimerizirane cementne malte za izravnavo in zaščito površin

Malte morajo izpolniti naslednje zahteve:

tlačna trdnost po 28 dneh: 15 N/mm2

natezna upogibna trdnost: 5 N/mm2

sprijemljivost s podlago: 1,5 Mpa

13/18

1.3.3.2.7 Tesnilni cementni premazi

Tesnilni premaz mora izpolniti naslednje zahteve:

vodotesnost

paropropustnost (Sd < 4 m )

sprijemljivost s podlago: min 0,7 MPa

vodotesnost pri pozitivnem pritisku 1,5 bar

vodotesnost pri negativnem pritisku 1,5 bar

proţnost po 28 dneh ≥60%

razred premoščanja razpok A4 (≥1,25 mm)

1.3.3.2.8 Zaščitni premazi

Betone, ki se nahajajo neposredno v področju atmosferskih vplivov (zunanje površine cvetnih

korit in parapeti, ki mora izpolniti naslednje zahteve:

vodotesnost

paropropustnost (Sd < 4 m )

predstavljati mora zavoro za prodor CO2 (Sd CO2> 50m)

mora biti elatičen in sposoben premoščati razpoke do debeline cca 0,2 mm

zmrzlinska odpornost

odpornost na UV ţarke

1.3.4 Mikroarmirani beton za izvedbo talne plošče

1.3.4.1 Osnovne predpostavke

V okviru sanacije ploščadi Ekonomske fakultete v Ljubljani – I. faza je predvidena izvedba

talne plošče iz mikroarmiranega betona (MAB). V statičnem izračunu se, ob upoštevanju

predvidenih zunanjih obteţb predmetne plošče, privzame koncentrirana obteţba 10 kN in

povratne deformacije (širjenje in krčenje) strjenega MAB zaradi temperaturnih sprememb.

MAB plošča s predvideno debelino med 70 in 90 mm leţi na sloju toplotne izolacije iz

ekstrudiranega polistirena z debelino med 60 in 80 mm, ki je prekrita s PE folijo. AB plošča s

predvideno debelino 10 cm, pa leţi na tamponu, kjer je zahtevana vrednost deformacijskih

modulov Ev2 = 80 Mpa in ločilnem sloju (PVC foliji). Na MAB ploščo je povsod poloţen sloj

finega asfalta z debelino 40 mm.

14/18

1.3.4.2 Kriteriji kakovosti za MAB

Na osnovi statičnega izračuna bi moral MAB, ki se uporabljala za izdelavo talne plošče z

debelino med 70 in 90 mm, izpolnjevati naslednje kriterije kakovosti:

tlačna trdnost C 25/30,

upogibna natezna trdnost (povprečna največja trdnost - fu 5,0 MPa; meritve na

prizmi z dimenzijami 10 10 40 cm z zarezo na sredini prizme pri starosti betona

28 dni,

krčenje betona (največji dovoljeni povprečni skrček pri 6 mesecih je 0,8 mm/m)

povprečna največja cepilna natezna trdnost – fct 4,2 MPa; meritve na kocki z robom

15 cm, pri starosti betona 28 dni, po metodi cepitve z zagozdo,

odpornosti proti širjenju razpoke (povprečna ekvivalentna trdnost do širine razpoke

0,2 mm – f0,2 3,2 MPa); meritve na kocki z robom 15 cm, pri starosti betona 28 dni,

po metodi cepitve z zagozdo.

1.3.4.3 Izvedba plošče iz MAB

1.3.4.3.1 Priprava MAB

MAB, ki se bo vgrajeval v predmetno ploščo, se bo pripravljal v stacionarni betonarni po

normalnem postopku, pri čemer se doziranje jeklenih vlaken JV50/16 in polipropilenskih

vlaken PV10 vrši v keblo za agregat oziroma neposredno v mešalnik. Izbrana betonarna

mora imeti certificirano kontrolo proizvodnje.

Sestava MAB za talno ploščo z debelino med 70 in 90 mm na sloju toplotne izolacije

(vse predvidene količine so podane za 1m3 vgrajenega MAB):

C 25/30,

cement CEM II,

mineralni dodatek MD,....................5 kg,

superplastifikator,

jeklena vlakna JV50/16,................35 kg,

polipropilenska vlakna PV10,..........1 kg,

agregat Dmax = 16 mm.

15/18

Sestava MAB za talno ploščo z debelino 100 mm na tamponu in PVC foliji (vse

predvidene količine so podane za 1m3 vgrajenega MAB):

C 25/30,

cement CEM II,

mineralni dodatek MD,....................5 kg,

superplastifikator,

jeklena vlakna JV50/16,................20 kg,

polipropilenska vlakna PV10,..........0,5 kg,

agregat Dmax = 16 mm.

Količine teh komponent oziroma točna sestava MAB se določi, ko bodo izbrana betonarna in

vrste teh komponent. Izbrana sestava MAB mora zagotoviti, da bodo izpolnjeni vsi kriteriji

kakovosti, ki so podani v poz. 1.3.4.2.

1.3.4.3.2 Transport

Transport sveţega MAB se vrši z agitatorji. V primeru zastojev ali drugih vzrokov, ki lahko

zmanjšajo obdelavnost sveţega MAB, se le-ta na gradbišču popravlja le z dodajanjem

ustreznega kemijskega dodatka v agitator. Zaradi ţelenega in zahtevanega reološkega

ponašanja sveţega in strjujočega se MAB (dobra obdelovalnost sveţe betonske mase ter

čim

manjše krčenja strjujočega se MAB) se med pripravo in nadaljnjo manipulacijo stremi k

optimalni uporabi dodane vode v sveţi MAB.

1.3.4.3.3 Vgrajevanje

Konsistenčna stopnja sveţega MAB na gradbišču, merjena po metodi poseda stoţca, naj

znaša med 120 in 160 mm. Na stiku s stenami in stebri se vloţijo trakovi iz polistirena z

debelino 1,0 cm in višino najmanj enako debelini preplastitve, ki preprečujejo neposredni stik

preplastitve s stenami in stebri. MAB se na mesto vgrajevanja vnaša s črpalko. Pri tem je

potrebno zagotoviti čim večjo enakomernost razgrnitve. Zgoščevanje betona se izvrši z

vibracijskimi iglami in/ali vibracijskimi letvami. Razgrinjanje betona z vibracijskimi sredstvi

(vibracijsko iglo) ni dovoljeno.

Določena površina talne plošče se v enem dnevu betonira enopotezno in se jo razdeli na

polja. Tlorisna površina posameznega polja naj ima kvadratno obliko z dolţino stranice

pribliţno 4 m. Rezanje reg spojnic se izvede po pribliţno 24 urah od vgraditve MAB, odvisno

od temperature zraka, oziroma v čim krajšem času, ko je ţe moţno rezati strjujoči se MAB. S

tem se prepreči nastajanje slučajnih spojnic (razpok) zaradi nepovratnega krčenja betona.

Rege spojnice se reţejo po celi debelini preplastitve. Širina reg znaša pribliţno 8 mm.

16/18

1.3.4.3.4 Nega vgrajenega MAB

Po izvršeni površinski obdelavi se pristopi k intenzivni negi MAB. Pri izboru načina nege se

priporoča mokra nega in pokrivanje celotne površine PES filcem in s PVC folijo. Obvezna je

intenzivna nega najmanj 14 dni po vgraditvi – priporočamo 21 dnevno intenzivno nego. Med

rezanjem reg spojnic se na teh mestih v času rezanja odstrani folija in filc. Takoj po

končanem rezanju se ta mesta ponovno prekrije s folijo. V kolikor se bo vgrajevanje MAB

izvajalo pri nizkih temperaturah je obvezna tudi toplotna zaščita površine plošče.

1.3.4.4 Program kontrolni preskusov

Med izvajanjem betonarskih del se bo izvajala stalna vizualna kontrola sveţega MAB na

betonarni in gradbišču, kjer se tudi kontrolira izvedba predvidenih postopkov vgrajevanja.

Merijo se naslednje lastnosti sveţega MAB:

konsistenca s posedom po metodi, ki je podana v SIST EN 12350-2, na betonarni in

na gradbišču,

vrednost v/c na način, opisan v SIST EN 206-1, na betonarni,

prostorninska masa po SIST EN 12350-6 na betonarni,

temperatura zaraka in sveţega MAB po SIST EN 12350-1na betonarni in na

gradbišču.

Pripravijo se kalupni preskušanci za preskus lastnosti strjenega betona glede na zahtevane

kriterije kakovosti, ki so podani v tč. 1.3.4.2. Pripravi se naslednje število preskušancev za

preskus strjujočege se in strjenega mikroarmiranega betona:

za preskus tlačne trdnosti po SIST EN 12390-3 pri starosti MAB 28 dni (za izračun

karakteristične tlačne trdnosti) se odvzamejo kocke z robom 15 cm na betonarni in na

gradbišču – skupno miniumalno število kock oziroma preskusov je 3,

za preskus tri-točkovne upogibne natezne trdnosti na prizmi z zarezo pri starosti MAB

28 dni se odvzamejo 3 prizme z dimenzijami 10 10 40 cm na gradbišču,

za preskus največje cepilne trdnosti in odpornosti MAB proti širjenju razpoke po

metodi cepitve z zagozdo pri starosti betona 28 dni se odvzamejo 3 kocke z robom

15 cm na gradbišču,

za preskus krčenja MAB po DIN 4227, 1.del, do 6 mesecev se enkrat odvzame 3

prizme z dimenzijami 10 10 40 cm na gradbišču.

Na osnovi ugotovljenih rezultatov preskusov se izdela končno poročilo o doseţeni kakovosti

vgrajenega MAB.

17/18

2.0 POPIS DEL S PREDIZMERAMI

Pri izdelavi ponudbe je ob tehničnem popisu sanacijskih del je potrebno upoštevati tudi vse

tehnične opise v elaboratu sanacije.

NAROČNIK:

Objekt: EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI

DN.: 02 - 139 - 09 / IL

Datum: DECEMBER 2009

1/III.

1/IVPREDDELA

2/III.

3/III.

4/III.

5/III.

6/III.

7/IV.

8/IV.

SANACIJA SKUPAJ

Opomba: Enotne cene so informativne in ne vsebujejo DDV

POVRŠINA I - SEMINARJI vzhodna stena / pripravljalna

dela, vgrajevanje hidroizolacije, toplotne izolacije in

POVRŠINA J - INŠTITUT vzhodna stena / pripravljalna

dela, vgrajevanje hidroizolacije, toplotne izolacije in

POVRŠINA K - vidni betoni v okolici /pripravljalna dela,

sanacija in finaliziranje površine

POVRŠINA L - vidni betoni v atriju /pripravljalna dela,

sanacija in finaliziranje površine

POVRŠINA H /pripravljalna dela, vgrajevanje

hidroizolacije, toplotne izolacije in finaliziranje površine -

Univerza v Ljubljani

Ekonomska fakulteta

Kardeljeva ploščad 17

POVRŠINA E /pripravljalna dela, vgrajevanje

hidroizolacije, toplotne izolacije in finaliziranje površine -

POVRŠINA G /pripravljalna dela, vgrajevanje

hidroizolacije, toplotne izolacije in finaliziranje površine -

STROŠKOVNA OCENA PO VRSTAH DEL

REKAPITULACIJA

III. in IV. FAZA

18/18

4.0 PRILOGE

4.1 Tloris pritličja – oznaka vseh površin in pozicije sond

4.2 Tloris pritličja – oznaka površin D, E, F, G, H, I, J in K ter pozicij izvedbe detajlov

4.3 Detajli izvedbe sanacije na površinah D, E, F, G in H

4.4 Detajli izvedbe sanacije na površinah A, B in C

4.5 Detajli izvedbe globoke ponikovalnice

4.6 Predlog odprave arhitekturnih ovir in detajl klančine

4.7 Hidroizolacija_servidek_servipak_opis sistema za ploščadi proizvajalca GRACE

4.8 Priporočila za varjenje Tricoflex trakov na gradbišču