Ekonomija: Prevc

EKONOMIJA

ALOJZIJA PREVC

Vijeolski strokovni program: Ekonomist

Ubenik: Ekonomija

Gradivo za 1. letnik

Avtorica:

Alojzija Prevc, univ. dipl. ekon.

IZ HERA

Vija strokovna ola

Strokovna recenzentka:

Mag. Elizabeta Hernaus Berlec, univ.dipl.ekon.

Lektor:

France Ivani, prof. slov. in nem. jez.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

33(075.8)(0.034.2)

PREVC, Alojzija

Ekonomija [Elektronski vir] : gradivo za 1. letnik / Alojzija

Prevc. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2010. - (Vijeolski

strokovni program Ekonomist / Zavod IRC)

Nain dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/

Ekonomija-Prevc.pdf. - Projekt Impletum

ISBN 978-961-6824-93-4

255545344

Izdajatelj: Konzorcij vijih strokovnih ol za izvedbo projekta IMPLETUM

Zalonik: Zavod IRC, Ljubljana.

Ljubljana, 2011

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraevanje je na svoji 130. seji dne 6. 5. 2011 na podlagi 26.

lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Ur. l. RS, t. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in

58/09) sprejel sklep t. 01301-3/2011/9-2 o potrditvi tega ubenika za uporabo v vijeolskem izobraevanju.

Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije.

Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega

izobraevanja v obdobju 200811.

Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se

izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in

vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.

Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

.

Ekonomija

I

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................ 4

2 KAJ PROUUJE EKONOMIJA, EKONOMSKI PROBLEM, METODE

PROUEVANJA ...................................................................................................................... 5 2.1 KAJ JE EKONOMSKI PROBLEM .................................................................................................................... 5 2.2 FAZE GOSPODARJENJA ............................................................................................................................... 7 2.3 METODE PROUEVANJA ............................................................................................................................. 8

3 KORISTNOST IN ODLOANJE POSAMEZNIKA ................................................... 9 3.1 KORISTNOST IN ODLOANJE POSAMEZNIKA ............................................................................................... 9 3.2 POTRONIKOVA IZBIRA IN OMEJITVE........................................................................................................ 11

4 EKONOMSKI PROBLEM Z VIDIKA DRUBE ...................................................... 16 4.1 TRI OSNOVNA VPRAANJA ....................................................................................................................... 16 4.2 PROIZVODNI DEJAVNIKI ........................................................................................................................... 16 4.3 KRIVULJA ALTERNATIVNIH MONOSTI PROIZVODNJE ALI TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA ....................... 17 4.4 OPORTUNITETNI STROKI ......................................................................................................................... 19 4.5 PREMIK PO KRIVULJI, PREMIK KRIVULJE .................................................................................................. 19

5 PROIZVODNA FUNKCIJA, STROKI IN VRSTE STROKOV .......................... 22 5.1 KRATKO IN DOLGO OBDOBJE .......................................................................................................... 22 5.2 PRODUKTIVNOST ............................................................................................................................... 23 5.3 PROIZVODNA FUNKCIJA ................................................................................................................... 23 5.4 ANALIZA STROKOV ......................................................................................................................... 25 5.5 VRSTE STROKOV GLEDE NA OBSEG POSLOVANJA .................................................................. 25

5.5.1 Celotni stroki: stalni in spremenljivi stroki ................................................................................ 26 5.5.2 Mejni stroki .................................................................................................................................. 27 5.5.3 Stroki na enoto proizvoda ali povpreni stroki ........................................................................... 28 5.5.4 Povezava med mejnimi in povprenimi stroki .............................................................................. 30

5.6 STROKI V DOLGEM OBDOBJU ....................................................................................................... 30 6 TRNI MEHANIZEM IN NJEGOVO DELOVANJE ............................................... 34

6.1 KAJ JE TRG? .......................................................................................................................................... 34 6.2 POVPRAEVANJE ................................................................................................................................ 35

6.2.1 Krivulja povpraevanja ................................................................................................................. 35 6.2.2 Sprememba obsega povpraevanja : sprememba povpraevanja .................................................. 37

6.3 ELASTINOST POVPRAEVANJA .................................................................................................... 38 6.3.1 Cenovna pronost (elastinost) povpraevanja ............................................................................. 39 6.3.2 Krina elastinost .......................................................................................................................... 41 6.3.3 Dohodkovna elastinost povpraevanja ........................................................................................ 42

6.4 PONUDBA ............................................................................................................................................. 43 6.4.1 Zakon ponudbe oz. krivulja ponudbe ............................................................................................. 43 6.4.2 Sprememba obsega ponudbe in sprememba ponudbe ................................................................... 44 6.4.3 Cenovna elastinost ponudbe ........................................................................................................ 45

6.5 RAVNOVESJE MED PONUDBO IN POVPRAEVANJEM ............................................................... 46 7 POPOLNA KONKURENCA IN OPTIMALNI OBSEG PROIZVODNJE ............. 52

7.1 PREDPOSTAVKE POPOLNE KONKURENCE ................................................................................... 52 7.2 OPTIMALNI OBSEG PROIZVODNJE POPOLNEGA KONKURENTA ............................................ 52 7.3 RAZLINI POSLOVNI IZIDI: DOBIEK, TOKA PRELOMA, TOKA INDIFERENTNOSTI ..... 55 7.4 ALI JE TRNI MEHANIZEM UINKOVIT? ....................................................................................... 56

8 NEPOPOLNA KONKURENCA ................................................................................... 59 8.1 RAZLINE TRNE STRUKTURE ....................................................................................................... 59 8.2 VZROKI ZA NASTANEK MONOPOLOV ........................................................................................... 60 8.3 OMEJEVANJE MONOPOLOV ............................................................................................................. 61

9 MAKROEKONOMIJA ................................................................................................. 62 9.1 KRONI TOK GOSPODARSTVA ........................................................................................................ 62 9.2 AGREGATNA PONUDBA (AS) ........................................................................................................... 64 9.3 AGREGATNO POVPRAEVANJE (AD) ............................................................................................. 64

9.3.1 Gospodinjstva potroni izdatki (C) ............................................................................................. 65 9.3.2 Podjetja investicije (I) ................................................................................................................ 66 9.3.3 Potronja drave (G) ..................................................................................................................... 66

Ekonomija

II

9.3.4 Tujina: neto izvoz (X) ..................................................................................................................... 66 9.4 NARODNOGOSPODARSKO RAVNOTEJE ..................................................................................... 67 9.5 INVESTICIJE, VAREVANJE, PORABA ............................................................................................ 68

9.5.1 Enakost investicij in varevanja .................................................................................................... 68 9.5.2 Multiplikator .................................................................................................................................. 69

9.6 BRUTO DOMAI PROIZVOD .............................................................................................................. 70 9.6.1 Nominalni in realni BDP ............................................................................................................... 72 9.6.2 Gospodarska rast ........................................................................................................................... 72 9.6.3 Merjenje BDP ................................................................................................................................ 74 9.6.4 BDP in dejansko blagostanje ljudi ................................................................................................. 75

9.7 NEZAPOSLENOST ................................................................................................................................ 76 9.8 INFLACIJA ............................................................................................................................................. 77

10 POSLOVNI CIKLI IN EKONOMSKA POLITIKA .................................................. 81 10.1 POSLOVNI CIKLI ............................................................................................................................. 81 10.2 VLOGA EKONOMSKE POLITIKE .................................................................................................. 82 10.3 PRORAUNSKA ALI FISKALNA POLITIKA ................................................................................ 82

10.3.1 Instrumenti proraunske politike: javnofinanni prihodki in odhodki ...................................... 83 10.3.2 Javnofinanni prihodki in odhodki v Sloveniji .......................................................................... 84

10.4 DENARNA ALI MONETARNA POLITIKA .................................................................................... 84 10.5 ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA ............................................................................................. 86

10.5.1 Prednosti zunanje trgovine ....................................................................................................... 86 10.5.2 Carina ....................................................................................................................................... 87 10.5.3 Teajna politika ......................................................................................................................... 87 10.5.4 Plailna bilanca ........................................................................................................................ 88

11 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 93

Ekonomija

III

KAZALO SLIK

Slika 1: Dobrine, proizvodi, blago 7 Slika 2: a) Celotna koristnost b) Mejna koristnost 10 Slika 3: Premica cene ali premica alternativnih monosti potronje 12 Slika 4: Vzporedni premik premice cene navzgor. 13 Slika 5: Nevzporedni premik premice cene navzgor 13 Slika 6: Krivulja proizvodnih monosti 18 Slika 7: a) Celotni proizvod b) Mejni proizvod 24 Slika 8: Celotni, variabilni in fiksni stroki 26 Slika 9: Krivulja mejnih strokov 28 Slika 10: Krivulje mejnih, povprenih fiksnih, povprenih variabilnih in povprenih celotnih strokov 29 Slika 11: Krivulja povpraevanja 36 Slika 12: Sprememba obsega povpraevanja 37 Slika 13: Sprememba povpraevanja 38 Slika 14: Krivulje povpraevanja z razlinimi koeficienti cenovne elastinosti 41 Slika 15: Krivulja ponudbe 43 Slika 16: Pronosti ponudbe 45 Slika 17: Trno ravnovesje 46 Slika 18: Grafini prikaz optimalnega obsega proizvodnje 54 Slika 19: Kroni tok gospodarstva 63 Slika 20: Krivulja agregatne ponudbe in potencialni obseg proizvodnje 64 Slika 21: Narodnogospodarsko ravnovesje 67 Slika 22: BDP na prebivalca za nekatere drave za leto 2009 v evrih 71

KAZALO TABEL

Tabela 1: Koliina potroene dobrine, celotna in mejna koristnost 9 Tabela 2: Lestvica alternativnih monosti potronje 11 Tabela 3: Alternativne proizvodne monosti 17 Tabela 4: Celotni, mejni in povpreni proizvod 24 Tabela 5: Stalni, spremenljivi in celotni stroki 26 Tabela 6: Stalni, spremenljivi, celotni in mejni stroki 27 Tabela 7: Razpredelnica celotnih strokov 29 Tabela 8: Povpraevanje po jogurtu 36 Tabela 9: Ponudba jogurtov 43 Tabela 10: Prikaz trnega ravnovesja za 500 ml jogurta 46 Tabela 11: Uinek premikov ponudbe in povpraevanja na ceno in koliino 47 Tabela 12: Optimalni obseg proizvodnje 53 Tabela 13: Prikaz razlinih trnih razmer in poslovnih izidov popolnega konkurenta 55 Tabela 14: Razline trne strukture 60 Tabela 15: Vpliv tujine v agregatnem povpraevanju Slovenije za nekaj let 67 Tabela 16: Primer izrauna realnega BDP 72 Tabela 17: Podatki o BDP za Slovenijo v letih od 2006 do 2010 73 Tabela 18: Izdatkovna struktura BDP v % za Slovenijo v letih od 2003 do 2008 74 Tabela 19: BDP za Slovenijo po metodi dohodkov v mio. 74 Tabela 20: Struktura BDP v % po metodi dodane vrednosti za leto 2008 za Slovenijo in primerjava z EU 75 Tabela 21: Stopnja brezposelnosti za Slovenijo v primerjavi z EU 77 Tabela 22: Tekoi raun plailne bilance Slovenije za leta od 2005 do 2009 90

Ekonomija

IV

Ekonomija

3

PREDGOVOR

Ekonomija je del naega ivljenja, v ekonomijo smo vpeti, tudi e si tega ne bi eleli in tudi

e menimo, da se nas to ne tie ali nas ne zanima. Vsi imamo elje, potrebe in omejene vire,

odloamo se za tiste dobrine, ki nam najve pomenijo, ki jih najbolj potrebujemo. e ko

gremo v trgovino po kruh in mleko, ko plaujemo polonice, ko se odloamo kateri avtomobil

bomo kupili in kako ga bomo plaali in e posebej, ko se odloamo za poklic, tudij, kariero,

sprejemamo ekonomske odloitve. Ekonomijo e bolj elementarno zautimo, ko stopamo na

samostojno podjetniko pot, ko je na uspeh odvisen od tega kako bo trg sprejel nae izdelke,

storitve, kako bomo lahko izrabili vse svoje sposobnosti, da bomo uspeno poslovali in obstali

na trgu.

Inflacija ali ekonomska kriza prizadene vse, al ju ne moremo osamiti v nek ekonomski

laboratorij in jo tam analizirati, preizkuati s katerimi instrumenti ekonomske politike ju lahko

odpravimo.

Ubenikov s podroja ekonomije je veliko. Izvirnost tega ubenika je bolj v prilagoditvi

posameznih poglavij zahtevam programa in odloitvi o tem, katere teme obdelati podrobneje,

ter povezovanju poglavij kot pa v sami vsebini. Pri tem so mi sluile izkunje pri delu s

tudenti. Podane so osnove ekonomske znanosti do te mere, da tudent lahko razume in

presoja ekonomske probleme ne le doma, v podjetju, ustanovi, pa pa tudi ire v drubi.

elim, da ubenik spodbudi tudente k nadaljnjemu razmiljanju, raziskovanju, odgovorom

na vpraanja, tehtneji razlagi gospodarske situacije.

Konni cilj ekonomije naj bi bil izboljati ivljenjsko raven, dosei vejo blaginjo nas vseh!

Avtorica

Ekonomija

4

1 UVOD

Osrednja nit ekonomije je dejstvo, da smo prisiljeni izbirati, se odloati. Na eni strani so nae

elje, potrebe, na drugi strani pa dobrine, viri, s katerimi jih lahko zagotovimo. Virov je vedno

manj, kot je naih potreb. Zato moramo izbirati, se odloati, gospodariti z dobrinami, viri, da

bi im bolje zadovoljili nae potrebe. To velja tako za posameznika, gospodinjstvo, podjetje

kot za drubo. Kljub velikemu napredku in razvoju problem redkosti in s tem nujnosti

gospodarjenja ostaja.

Glas zelo dobro definira vpetost ekonomije v nae ivljenje, ko pravi, da se na ekonomijo

razumemo prav vsi. Avta ne razstavimo sami, hie ne gradimo sami, kemijskih poskusov ne

delamo, na ekonomijo pa se razumemo kar vsi (Glas, 1999). To je po eni strani razumljivo, z

ekonomijo se sreujemo na vsakem koraku, ekonomija je del resninega ivljenja, ekonomske

odloitve sprejemamo vse ivljenje. Po drugi strani pa to kae tudi na pretirano

posploevanje, preplitvo razumevanje ali nepoznavanje ekonomskih zakonitosti. Namen

ubenika je prav v spoznavanju osnovnih ekonomskih kategorij in razumevanju povezanosti

delovanja ekonomskih zakonitosti.

Gospodarstva se spreminjajo, razvijajo, vse veji je pomen tehnologije in lovekega znanja,

veja je skrb za okolje, veja je tudi potreba po medsebojnem usklajevanju odloitev

posameznih drav ali grupacij, kar se je e posebej izkazalo pri sedanji svetovni krizi. Ker se

ekonomija spreminja, je tudi ekonomija kot znanost dinamina veda. Osrednje, trajne

ekonomske resnice, ki jih bomo obravnavali, pa ostajajo nespremenjene.

Osnov ekonomije se bomo lotili z vidika mikroekonomije, ki prouuje posameznika,

posamezen trg, posamezno podjetje, gospodinjstvo, ceno na posameznem trgu. Posebno

pozornost posvetili odloitvam podjetij, povezanih s stroki. Pokazali bomo kako cena vpliva

na odloitve ponudnikov in kupcev na trgu, zakljuili z modelom popolne konkurence in

odgovorili ali je trni mehanizem uinkovit.

Makroekonomija, kot e ime pove, prouuje delovanje gospodarstva kot celote in je relativno

mlada veda. Med obema nivojema prouevanja ni zelo striktnih meja, osnova za razumevanje

makroekonomskih agregatov je obnaanje posameznikov, posameznih trgov, ponudbe in

povpraevanja. Poleg agregatne ponudbe, agregatnega povpraevanja in

narodnogospodarskega ravnovesja bomo spoznali bruto drubeni proizvod, nezaposlenost,

inflacijo. Zanimalo nas bo, kako so ti agregati med seboj povezani, od esa so odvisni in kako

lahko z ekonomsko politiko vplivamo nanje.

Povzetek obravnavnih tem, poglavij je zajet na koncu poglavij, dodana so vpraanja za

ponavljanje in vaje za utrjevanje snovi.

Predmet Ekonomija je povezan z drugimi predmeti kot je menedment, mednarodno

poslovanje, raunovodstvo, finance, organizacija, trenje, podjetnitvo, upravljanje s

lovekimi viri.

Ekonomija

5

2 KAJ PROUUJE EKONOMIJA, EKONOMSKI PROBLEM, METODE PROUEVANJA

V nai naravi je, da imamo elje, potrebe, ki so veje kot nae zmonosti, kot so nai viri, na

dohodek. elimo si bolji avtomobil, nov TV sprejemnik, preurediti stanovanje, elimo si na

turistino potovanje ipd. Zato ker imamo virov, dobrin manj kot elja oz. potreb, pravimo, da

so viri redki, zato moramo z njimi gospodariti. To je pravzaprav osnovni ekonomski problem.

Samuelson (2002) je v predgovoru Ekonomiji zapisal, da je ekonomija v svojem srediu

znanost o izbiri. S tem je zelo dobro opredelil bistvo ekonomije. Nihe ne more imeti vsega.

Najsi bo posameznik, reven ali bogat, podjetje ali druba, vsi se moramo odloati, izbirati, vsi

moramo gospodariti, zato da bi redke vire, redke dobrine im bolje uporabili in svoje potrebe

im bolj optimalno zadovoljili. Ekonomija nas ui prav to: izbirati, odloati se, gospodariti.

Ekonomija je druboslovna veda. Prouuje delovanje ekonomskih zakonitosti kot posledico

ekonomskega udejstvovanja posameznika in drube.

2.1 KAJ JE EKONOMSKI PROBLEM

Vsak od nas ima elje, potrebe, na primer po hrani, obleki, stanovanju, avtu, ki jih skua

uresniiti, zadovoljiti z dobrinami.

Potrebo utimo kot eljo, kot obutek pomanjkanja neesa.

Potrebe so neomejene, z ekonomskim napredkom se ne manjajo, ampak se razvijajo,

mnoijo. Potrebe so zelo subjektivne, ker ima vsak od nas razline elje, okuse.

Dobrine so vse tiste stvari, ki imajo uporabno vrednost in lahko zadovoljijo kakno

potrebo.

Dobrine so redke, premalo jih je za zadovoljevanje vseh naih potreb, medtem ko so

potrebe, elje neomejene.

ivimo v svetu redkosti (Samuelson in Nordhaus, 2002), kjer si nihe ne more privoiti vseh

dobrin. e bi bile dobrine neomejene, bi to pomenilo, da nai dohodki ne bi bili omejeni, da

podjetja ne bi razmiljala, kako visoke stroke lahko imajo ipd. e bi imeli, kolikor bi si

eleli, nam ne bi bilo treba gospodariti. Vse dobrine bi bile proste kot npr. sonna svetloba,

puavski pesek, morska voda, zrak itd. Vendar so v realnem svetu dobrine redke in njihova

koliina je omejena govorimo o ekonomskih dobrinah.

Ekonomija

6

dobrina > potreba Kadar je dobrin ve, kot je potreb po njih, so to proste dobrine: sonna svetloba,

puavski pesek, morska voda, zrak.

dobrina < potreba To so relativno redke ali ekonomske dobrine; imajo ceno, z njimi je treba

gospodariti.

Prisiljeni smo izbirati, gospodariti, se odloati o uinkoviti porabi redkih virov. To velja za

revne in bogate, za posameznika, gospodinjstvo, podjetje in drubo kot celoto (Keeljevi,

2006).

Ekonomski problem je v tem, da je dobrin premalo za zadovoljevanje vseh naih potreb,

zato je treba z njimi gospodariti.

Cilj vsakega posameznika, vsake drube je odpravljanje te redkosti. Gospodarjenje je

zavestna lovekova dejavnost, s katero razporejamo dana omejena sredstva na razline

mone uporabe zaradi im boljega zadovoljevanja potreb (Hrovatin, 2007).

Ekonomijo definira Samuelson (2002, 4), kot vedo, ki raziskuje, kako ljudje in druba

uporabljajo redke razpololjive vire za proizvodnjo potrebnih dobrin in kako te dobrine

razdeljujejo med ljudi. Druba se mora tako organizirati, da bo redke vire uporabila najbolj

uinkovito. Uinkovito pomeni:

- z danimi sredstvi dosei maksimalni uinek ali - dani uinek dosei z minimalnimi sredstvi.

To je mini-max naelo gospodarjenja.

Izraz dobrina v tem gradivu se nanaa na ekonomske dobrine, ki jih delimo na

- potrone dobrine ali dobrine za konno porabo, za gospodinjstva, - proizvodne dobrine, ki so namenjene za uporabo v nadaljnji proizvodnji kot

o reprodukcijski material in o investicijske dobrine kot so stroji, oprema, stavbe1.

Razlikujemo tudi med dobrino, proizvodom in blagom.

Kot smo rekli, je dobrina vsaka stvar, ki zadovolji neko potrebo in ima uporabno vrednost.

Proizvodi so tiste dobrine, ki jih proizvedemo z delom in sredstvi. Blago pa so proizvodi, ki

so namenjeni trgu oz. so namenjeni za prodajo. Dobrina postane blago, ko pride na trg in dobi

svojo ceno.

1 Kot del proizvodnih dejavnikov.

Ekonomija

7

DOBRINE PROIZVODI BLAGO

Slika 1: Dobrine, proizvodi, blago

Vir: Prirejeno po: Glas, 2006, 33

2.2 FAZE GOSPODARJENJA

Osnovni ekonomski problem reujemo tako, da proizvedemo dobrine, jih zamenjamo,

razdelimo dohodke in potroimo. To so faze gospodarjenja.

S tem, ko dobrine proizvajamo, odpravljamo relativno redkost dobrin. Proizvodnja (Kraun,

2008) je proces, kjer iz surovin, materiala ob pomoi strojev, naprav, tehnologije in z lastnim

delom proizvajamo proizvode, proizvajamo uporabno vrednost. Na drugi strani je potronja

teh proizvodov, ki pomeni zadovoljevanje potreb, potronja je smisel oz. cilj gospodarjenja.

Vmes je menjava (trgovina) kot naslednja faza gospodarjenja. Predstavljajmo si mizarja, ki

izdeluje pohitvo, na primer stole. Da lahko zadovolji svoje potrebe, potrebuje e veliko

proizvodov, ki jih sam ne more proizvesti. Zato (presene) stole v procesu menjave zamenja za

tisto, kar potrebuje sam. V zaetkih civilizacije je bilo menjave manj, ker so ljudje v glavnem

sami izdelovali vse, kar so potrebovali. Z razvojem, z vejim znanjem, vloenim v

proizvodnjo dobrin, so ljudje proizvajali vedno ve presekov tistih proizvodov, za katere so

imeli razpololjive vire, ki so jih znali izdelovati. Zaela se je specializacija in delitev dela,

sprva na poljedelstvo, ivinorejo, obrt ipd. S tem se je veala menjava, z veanjem menjave se

je pojavil denar, ki je menjavo poenostavil.

Bistvena faza gospodarjenja je tudi razdelitev. Kako razdeliti to, kar smo ustvarili, odloiti o

tem, koliko kdo zaslui? Najbolj naravno, najbolj pravino bi bilo, da vsak prejme toliko,

kolikor je k ustvarjenemu produktu prispeval, kolikor je produktiven. Razdelitev torej pove,

koliko bodo zasluili delavci, koliko menederji, koliko lastniki kapitala, lastniki zemlje,

odvetniki, uitelji

Ekonomija

8

2.3 METODE PROUEVANJA

Pri raziskovanju ekonomskih zakonitosti se veliko nauimo s prouevanjem zgodovine, zelo

nam pomagajo tudi statistini podatki, predvsem za matematino-statistine modele

(Samuelson in Nordhaus, 2002).

Kot orodje uporabljamo ve metod raziskovanja. Z metodo abstrakcije izluimo bistvene

elemente in odmislimo vse, kar je nebistveno. Predpostavljamo, da se ostali pogoji ne

spreminjajo (ceteris paribus). Odloanje o tem, kaj je bistveno in kaj ne, mora biti zelo tehtno,

da nas ne privede do napanih sklepov. Raziskujemo lahko induktivno, tako da sklepamo na

osnovi posaminih opazovanj, izhajamo od posameznega k splonemu; ali deduktivno, kjer

splono zakonitost razloimo na posameznem primeru, to je od splonega k posameznemu.

Pri prouevanju ekonomije loimo pozitivni in normativni pristop. e opisujemo ekonomsko

dogajanje, analiziramo, prouujemo, gre za pozitivni pristop, e pa ekonomija daje nasvete,

kako mora biti, vkljuuje vrednostne sodbe, pa gre za normativni pristop.

Primer: Stopnja brezposelnosti v Sloveniji znaa 6,5 % (pozitivni pristop).

Stopnja inflacije je previsoka (normativni pristop).

Ekonomija

9

3 KORISTNOST IN ODLOANJE POSAMEZNIKA

Vsak dan se moramo odloati, kako gospodariti z redkimi, omejenimi viri. as in denar sta

omejena vira za vse nas, zato ju skuamo pametno razporejati. To pomeni odgovoriti na

obiajna vpraanja, kot na primer: Ali naj preberem knjigo ali se raje odloim za sprehod v

naravo? Ali naj vstanem eno uro prej ali raje spim? Ali naj se odloim za tudij ali za

dodatno zaposlitev? Ali naj varujem za prihodnost ali raje vse potroim? Ali naj kupim nov

avto ali raji popravim starega?

3.1 KORISTNOST IN ODLOANJE POSAMEZNIKA

Odloamo se tako, da izberemo dobrine, ki jih najbolj potrebujemo, ki nam prinaajo najveje

zadovoljstvo, najvejo koristnost. Koristnost je sposobnost dobrine, da zadovolji neko

potrebo, je merilo pri izbiri razlinih monosti potronje. Predpostavljamo, da potroniki

elimo maksimirati svojo koristnost.

Loimo celotno in mejno koristnost. Celotna koristnost je skupno zadovoljstvo od vseh enot

dobrin, ki jih potroimo. Mejna koristnost pa pomeni dodatno koristnost, ki jo prinese

dodatna enota dobrine, pomeni prirast koristnosti, ki nam jo daje dodatna enota

dobrine.

Izraz mejni je kljuni izraz v ekonomiji, pogosto ga bomo uporabljali in pomeni dodatno!

Ko potroimo ve in ve enot dobrine, se poveuje celotna koristnost, vendar je prirast

koristnosti oz. dodatna ali mejna koristnost z veanjem potronje vedno manji. To je zakon

padajoe mejne koristnosti, ki pravi, da dodatna koristnost pada, ko troimo dodatne enoto

dobrine.

Poglejmo primer: Prvi kozarec vode nas zelo odeja, vsak naslednji, vsak dodatni kozarec pa

vedno manj. Ali prva kepica sladoleda nam bo prinesla veliko zadovoljstvo, druga, tretja e

manj, po etrti ali peti nam je lahko e slabo.

Na osnovi tega je bila zasnovana padajoa krivulja povpraevanja.

Tabela 1: Koliina potroene dobrine, celotna in mejna koristnost

tevilo enot

potroene

dobrine

Celotna koristnost

(TU = total utility)

Mejna koristnost, koristnost dodatne

enote (MU = marginal utility)

0 0

1 4 4

2 7 3

3 9 2

4 10 1

5 10 0

Vir: Prirejeno po: Samuelson, 2002, 81

To prikaemo lahko tudi s sliko.

Ekonomija

10

5

0

10

U (k

ori

stn

ost)

Koliina

MU

(Mejn

ak

ori

stn

ost)

Koliina

1 2 3 4 5 0 1 2 3 4 5

Slika 2: a) Celotna koristnost b) Mejna koristnost

Vir: Samuelson, 2002, 82

Zato smo za prvo enoto dobrine pripravljeni plaati sorazmerno vijo ceno, ker od nje

priakujemo veliko koristnost. Nadaljnje, dodatne enote pa kupimo le, e so sorazmerno

poceni.

Seveda kupujemo ne le ene, ampak ve dobrin. Svoj omejen dohodek elimo porabiti tako, da

bomo najbolj zadovoljni, da bomo dosegli najvejo koristnost. e je cena neke dobrine

dvakrat ali trikrat vija, nam mora prinesti tudi dvakrat ali trikrat vejo koristnost.

Najveje zadovoljstvo ali koristnost pri danem dohodku in trnih cenah bomo dosegli, ko bo

mejna koristnost zadnjega evra izdatkov za neko dobrino natanno enaka mejni koristnosti

izdatka za katerokoli drugo dobrino.

To lahko zapiemo:

1 2

1 2

MU dobrine MU dobrine MU dobrine n

P dobrine P dobrine P dobrine n

MU je mejna koristnost in P cena dobrine.

Takrat velja, da je mejna koristnost prve dobrine v razmerju s ceno te dobrine enaka mejni

koristnosti druge dobrine v razmerju s ceno druge dobrine in enaka mejni koristnost n-te

dobrine v razmerju s ceno n-te dobrine.

To je zakon racionalne izbire.

Kako lahko to razloimo? e se v zgornji enabi povea cena prve dobrine, enaba ve ne

velja, ravnoteje se porui. Potronik bo moral troiti te dobrine manj, e eli ohraniti

ravnoteje (Samuelson in Nordhaus, 2002).

Ekonomija

11

3.2 POTRONIKOVA IZBIRA IN OMEJITVE

Pri svoji izbiri smo potroniki omejeni s cenami dobrin, ki so dane in z dohodkom, ki ga

imamo na razpolago.

Krivulja alternativnih monosti potronje ali premica cene

Mone kombinacije, mone izbire ponazorimo s premico alternativnih monosti ali premico

cene.

Poglejmo, kako.

Predpostavimo, da kupujemo dve dobrini, npr. hrano in obleko in da imamo omejen dohodek

30 , obleka stane 6 , hrana 2 . Predpostavimo, da porabimo ves dohodek in da lahko

kupimo le ti dve dobrini.

DOH = 30 ,

Pobleka = PO = 6 ,

Phrana = PH = 2 .

e porabimo ves dohodek, so nae alternativne monosti nakupov ali izbire naslednje.

Tabela 2: Lestvica alternativnih monosti potronje

Monost

(alternativa) Enota hrane Enota obleke

1. 0 5

2. 3 4

3. 6 3

4. 9 2

5. 12 1

6. 15 0

Vir: Hrovatin, 2007, 18

V tabeli t. 2 so prikazane vse mone kombinacije nakupov obeh dobrin, pri danem dohodku

in pri danih cenah. e se odloimo in potroimo dohodek za obleko, kupimo 5 enot obleke,

potroimo ves dohodek (5 6 je 30 ) za obleko. e se odloimo in ves dohodek potroimo

za hrano, lahko kupimo 15 enot hrane (15 2 je 30 ). e se odloimo za 3 enote hrane

(3 2 ), lahko kupimo pri danih cenah in dohodku 4 enote obleke. e te monosti nariemo,

dobimo premico alternativnih monosti potronje oz. premico cene.

Ekonomija

12

3

1

1512960

2

4

3

5

Hrana

Ob

leka

Slika 3: Premica cene ali premica alternativnih monosti potronje


Premica cene nam pokae vse mone kombinacije nakupov dveh dobrin, med katerimi lahko

potronik izbira, e kupuje samo dve dobrini in porabi ves dohodek pri danih cenah.

Vsaka toka na premici kae eno od monih kombinacij med obema dobrinama. e izberemo

toko pod premico, pomeni, da nismo potroili vsega dohodka, toka nad premico pa je zaradi

premajhnega dohodka nedosegljiva.

Premica je padajoa, kar pomeni, da se moramo odpovedati doloeni koliini ene dobrine, e

elimo kupiti ve druge. V naem primeru pomeni, da se moramo odpovedati doloeni

koliini obleke, e elimo kupiti ve hrane in obratno. Obeh dobrin ne moremo kupovati ve,

ker imamo omejen dohodek.

Nagib premice kae razmerje med cenama obeh dobrin. Nagib nam pove, koliko enotam

obleke se moramo odpovedati, e elimo kupiti eno enoto hrane ve.

Ker stane obleka 6 in hrana 2 , se moramo odpovedati 1/3 enote obleke, e elimo kupiti

eno enoto hrane ve. Ker se tej alternativi (1/3 enote obleke) odpovemo, smo jo nekako

rtvovali, pomeni, da je 1/3 obleke alternativni ali oportunitetni stroek hrane. Enako so

alternativni stroek nakupa ene enote obleke 3 enote hrane. V ekonomiji se pogosto sreujemo

z oportunitetnimi stroki, stroki neizbrane (rtvovane) monosti.

Alternativni stroek nakupa je rtvovana koliina nakupa ene dobrine (1/3 enote obleke)

zaradi poveanega nakupa druge dobrine za enoto (zaradi poveanega nakupa hrane za eno

enoto). (Hrovatin, 2007, 1824; Samuelson in Nordhaus, 2002, 96101; Pranikar, 2008,

1921.)

Primer: Kaj se zgodi, e se ceni obeh dobrin (hrane in obleke) zniata za polovico? Dohodek

je e vedno 30 ,

PO = 3 ,

PH = 1 .

Ker se spremenita obe ceni za enak odstotek, ostane nagib premice (razmerje cen) enak, za

nas pa to pomeni, da lahko kupimo ve, podvojimo nakupe obeh dobrin. Premica cene se

premakne vzporedno navzgor.

Ekonomija

13

1

151260

2

4

3

5

Hrana

Oble

ka

21 272418

10

9

8

7

6

3093

Slika 4: Vzporedni premik premice cene navzgor.


Enako bi se zgodilo, e bi se poveal na realni dohodek. e pa bi se ceni obeh dobrin

poveali sorazmerno ali e bi se na dohodek zmanjal, bi to pomenilo vzporedni premik

premice navzdol.

Primer: Kaj se zgodi, e se zmanja cena hrane na 1 , cena obleka pa ostane enaka?

DOH = 30 ,

PO = 6 ,

PH = 1 .

Razmerje cen hrane in obleke je 1/6.

1

151260

2

4

3

5

Hrana

Obl

eka

21 272418

10

9

8

7

6

3093

Slika 5: Nevzporedni premik premice cene navzgor


V tem primeru gre za nevzporedni premik premice cene, kot je prikazano na sliki t. 5,

spremenilo se je razmerje cen, zato se nagib premice spremeni.

Ekonomija

14

Povzetek

Ekonomski problem je v redkosti, v nesorazmerju med omejenimi dobrinami in neomejenimi

eljami, potrebami. Dobrine so relativno redke, zato je treba z njimi gospodariti.

Gospodarjenje je zavestna lovekova dejavnost, s katero razporejamo dana omejena sredstva

na razline mone uporabe zaradi im boljega zadovoljevanja potreb. To velja tako za

posameznika kot za drubo.

Ekonomski problem reujemo v fazah gospodarjenja, ki so proizvodnja, menjava, razdelitev

in potronja.

Mikroekonomija prouuje posameznika, posamezen trg, posamezno podjetje, gospodinjstvo,

ceno na posameznem trgu. Z delovanjem gospodarstva kot celote se ukvarja makroekonomija.

Koristnost in odloanje posameznika. Vsak posameznik skua dosei najvejo koristnost. To

je takrat, ko bo dodatna (mejna) koristnost zadnjega evra izdatkov za neko dobrino natanno

enaka dodatni (mejni) koristnosti izdatka za katerokoli drugo dobrino. Pri svoji izbiri smo

potroniki omejeni s cenami dobrin in z dohodkom, ki ga imamo na razpolago.

Premica cene nam pokae vse mone kombinacije nakupov dveh dobrin, e kupujemo samo

dve dobrini in porabimo ves dohodek pri danih cenah. Lastnosti premice cene:

je padajoa; e eli potronik ve ene dobrine, se mora nujno odrei drugi dobrini;

pokae alternativni ali oportunitetni stroek druge dobrine, ki se ji odreemo zaradi nakupa dodatne enote prve dobrine in obratno;

naklon premice je enak razmerju cen obeh dobrin.

Ekonomija

15

Vpraanja za ponavljanje

1. Kaj je osnovni ekonomski problem? Ali menite, da je mono, da ekonomski problem ne bi obstajal?

2. Kaj je potreba in kaj je dobrina? 3. Kakno je lahko razmerje med dobrinami in potrebami? 4. Kako se loijo ekonomske dobrine od prostih? 5. Kaj je gospodarjenje? Obrazloite mini-max naelo gospodarjenja! 6. Kaj prouuje mikro-, kaj makroekonomija? 7. Brezposelnost v Sloveniji je znaala 6,5 %, kar je manj od povpreja EU.

Opredelite, ali gre za pozitivno ali normativno ekonomsko analizo.

8. Kaj je celotna in kaj mejna koristnost? 9. Kdaj je potronik v ravnoteju? Kako definiramo zakon racionalne izbire? 10. Katere omejitve ima potronik pri svoji izbiri? 11. Kaj prikazuje premica cene? 12. Kaj so oportunitetni stroki? 13. Kaj se zgodi s premico cene, e se obe ceni sorazmerno:

a. poviata, b. zmanjata?

14. Kaj se zgodi s premico cene, e se ceni spremenita nesorazmerno?

Vaje:

1. Joe je tudent, njegov edini dohodek je tipendija, v viini 150 . Troi le dve dobrini, dobrino A in dobrino B. Dobrina A stane 5 evrov, dobrina B pa 10

evrov.

a. Izdelajte tabelo in nariite Joetovo premico alternativnih monosti potronje b. Kakno je razmerje cen? c. koliko znaajo oportunitetni stroki potronje dodatne dobrine B? d. Joe kupi 5 enot dobrine A in 5 enot dobrine B. Ali se je odloil racionalno?

e. Spremenita se ceni obeh dobrin, obe ceni se poveata za 20 % kaj to pomeni za premico, nariite

f. Zaradi slabih ocen, se tipendija znia na 100 evrov. Kaj to pomeni za premico nariite

g. Cena dobrine B se je zmanjala za 10 % kaj to pomeni za premico nariite.

2. Grafino prikaite, kako se premakne premica alternativnih monosti potronje, e:

a. Se realni dohodek zmanja. b. Nominalni dohodek se povea, hkrati pa se poveata ceni obeh dobrin v istem

razmerju.

c. Ceni obeh dobrin se zmanjata za 30 %.

3. Ali so naslednje trditve pravilne ali napane? a. Nagib premice cene kae razmerje med cenama obeh dobrin. b. Ekonomska teorija predpostavlja, da je temeljni nagib lovekovega obnaanja

humanost.

c. Ekonomske dobrine so tiste, pri katerih je obseg povpraevanja pri ceni ni, manji od ponudbe.

Ekonomija

16

4 EKONOMSKI PROBLEM Z VIDIKA DRUBE

Ali bomo proizvajali raunalnike, letala, traktorje, avtomobile, pohitvo, telefone, pridelovali

penico, koruzo, aj? Koliko posameznih dobrin rabimo? Kako bomo izdelali te dobrine in

kako bomo razdelili sadove med gospodinjstva? Vsaka druba mora doloiti nain kako bo

reevala tri osnovna vpraanja: Kaj proizvajati in koliko? Kako? Za koga?

4.1 TRI OSNOVNA VPRAANJA

Vsaka druba se je e neko in se e danes pri reevanju temeljnega ekonomskega problema

sooa s tremi osnovnimi vpraanji:

Kaj: katere dobrine, v kaknih koliinah, kakne kakovosti, kdaj (moka, sladkor, strena

opeka, stroji ...).

Kako: s kaknimi viri, po kakni tehnologiji in kdo bo proizvajal, kako kombinirati

proizvodne dejavnike, da bo dobiek im veji?

Za koga: kako razdeliti to, kar smo proizvedli, med posamezna gospodinjstva? Ali dobijo

visoke dohodke menederji, delavci, portniki, lastniki nepreminin? Kako razdeliti dohodek

med delavce, lastnike kapitala, dravo?

Odgovori na ta vpraanja povedo, kako je posamezna druba organizirana, da jih lahko reuje.

Obstajata dva temeljna naina organiziranja gospodarstva oz. reevanja temeljnih problemov:

trni in planski. Pri trnem odloitve sprejema trg, podjetniki, posamezniki, ki se odloajo za

proizvodnjo tistega, kjer imajo najviji zasluek. Osnovno vodilo pri tem so trne cene. Pri

planskem pa odloitve sprejema vlada oz. drava, ki je tudi lastnica sredstev za proizvodnjo.

Oba sistema sta se razvila zgodovinsko, glede na nain proizvodnje. Tako se je trni,

kapitalistini sistem razvil iz antinega in germanskega proizvodnega naina, medtem ko je

planski, dravni sistem nastal iz slovanskega in polazijskega proizvodnega naina.

Nobena sodobna, konkretna druba ni eno ali drugo, ampak meanica trno-planskega naina.

Tudi v trnem sistemu vlada igra pomembno vlogo pri nadziranju trga in prav tako obstaja trg

tudi v planskem sistemu (Samuelson in Nordhaus, 2002).

4.2 PROIZVODNI DEJAVNIKI

Gospodarska mo drave je odvisna od tega, koliko imamo proizvodnih dejavnikov in kako

so uinkoviti. Proizvodni dejavniki so vse tisto, kar potrebujemo za proizvodnjo. Vsaka

konkretna proizvodnja rabi nekaj posebnega, znailnega. Npr. za proizvodnjo pohitva

potrebujemo les, stroje za obdelavo lesa, mizarje, skladia; v gradbenitvu gradbeni material,

zidarsko orodje, zidarje, v proizvodnji avtomobilov, letal ali raunalnikov spet nekaj drugega.

Proizvodne dejavnike lahko razvrstimo po nekih skupnih znailnostih in po ve kriterijih.

Glede na vlogo, ki jo imajo v produkcijskem procesu, jih delimo na (Hrovatin, 2007):

- delo (delavcev), - delovna sredstva (stroji, zgradbe ...) in - predmeti dela (surovine, material, polizdelki).

Ekonomija

17

Neoklasina teorija jih deli glede na dohodke, ki jih dobijo njihovi lastniki, na:

- zemljo ali naravne vire (energetski viri, rude, les, naravna bogastva, okolje) lastniki prejmejo dohodek ali rento;

- delo (ki ga opravlja tisoe poklicev na vseh ravneh) delavci prejmejo plao; - kapital so trajne dobrine v gospodarstvu, opredmeteno premoenje, ki smo jih

proizvedli, da z njimi proizvajamo druge dobrine: stroji, oprema, poslovne stavbe,

trgovske stavbe, ceste, raunalniki, orodje, avtomobili ; dohodek kapitala je dobiek

ali obresti, e kapital posodimo.

V novejem asu se vse bolj zavedamo, kako pomembno je znanje in veine, ki jih imajo

delavci, prav tako tehnologija, tehnoloko znanje kot nov proizvodni dejavnik.

4.3 KRIVULJA ALTERNATIVNIH MONOSTI PROIZVODNJE ALI TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA

Druba ne more imeti vsega, ker so tudi proizvodni dejavniki redki, omejeni. Zato mora tudi

druba gospodariti, se odloati o uinkoviti uporabi redkih virov.

Samuelson (2002) je skual odgovor na tri osnovna vpraanja ponazoriti tako, da je proueval

izbiro drube med proizvodnjo masla in puk. Maslo simbolizira ivljenjske potrebine,

puke pa vojake izdatke. (Lahko si predstavljamo tudi izbiro med javnimi in zasebnimi

dobrinami ali kapitalskimi in irokopotronimi dobrinami.)

Primer: puke in maslo.

Razmiljajmo, kot da lahko proizvajamo le ti dve dobrini.

Najveja koliina masla, ki jo je mogoe proizvesti z danimi viri in ob dani uinkovitosti je 5

mio. ton. e gospodarstvo usmeri vse proizvodne dejavnike v proizvodnjo masla, ga

proizvede 5 mio. ton in ni puk. Druga skrajnost pa je 15.000 puk, e ne proizvede ni

masla. To sta dve skrajnosti, med njima pa je e veliko drugih monosti.

Tabela 3: Alternativne proizvodne monosti

Monosti Maslo

(v mio. ton)

Puke

(v tisoih)

A 0 15

B 1 14

C 2 12

D 3 9

E 4 5

F 5 0


Iz tabele t. 3 vidimo razline mone kombinacije proizvodnje masla in puk.

Ekonomija

18

3

5420

9

6

12

Maslo (mio ton)

Puke

15

31

U

I

AB

C

D

E

F

Slika 6: Krivulja proizvodnih monosti


Krivulja proizvodnih monosti kae najvejo koliino proizvodnje, ki jo lahko doseemo ob

danem tehnolokem znanju, produktivnosti in ob razpololjivih proizvodnih dejavnikih.

Druba je torej omejena z danimi proizvodnimi dejavniki in z njihovo uinkovitostjo

(znanjem, produktivnostjo). Predstavlja izbor dobrin in storitev, ki so na voljo doloenemu

gospodarstvu.

Predpostavljamo, da gospodarstvo proizvaja uinkovito, to pomeni, da je na krivulji in ne

znotraj nje, torej da uporabi vse svoje vire uinkovito, tako da proizvede najve. Ko je na

transformacijski krivulji pomeni, da poveanje proizvodnje ene dobrine nujno pomeni

zmanjanje proizvodnje druge dobrine.

Toka U pomeni, da gospodarstvo e ni polno zaposleno, e ni proizvodno uinkovito. Toke I

pa z danimi viri ne moremo dosei.

Krivuljo proizvodnih monosti imenujemo tudi transformacijska krivulja, saj nam kae,

kako se s prenaanjem proizvodnih virov iz proizvodnje dobrine A (puke) v proizvodnjo B

(maslo) izdelek A transformira v izdelek B.

Transformacijska krivulja kae vse mogoe izbire, ki jih ima druba oz. gospodarstvo. Katero

monost bo ta dejansko izbrala, je odvisno od priakovanega outputa, od strukture potreb

drube. Izbira pa ni le strogo ekonomsko, ampak tudi ire drubeno vpraanje.

Krivulja proizvodnih monosti opozarja na:

- redkost proizvodnih dejavnikom s tem, da ni mogoe proizvajati nad krivuljo, zato je krivulja padajoa;

- izbiro, kar pomeni, da se druba odloi za eno od kombinacij; - oportunitetne stroke, ki se kaejo kot stroki neizbrane monosti.

Je izboena, konkavna (je krivulja), kar kae, da se za nadaljnje enote ene dobrine

oportunitetni stroki poveujejo. Proizvodni dejavniki namre niso enako uinkoviti v

proizvodnji obeh dobrin.

Ekonomija

19

4.4 OPORTUNITETNI STROKI

Kot zrcalna slika redkosti in izbire so oportunitetni stroki. Zaradi redkosti smo prisiljeni

izbirati, se odloati med posameznimi variantami. Da bi se lahko odloali, jih moramo

ovrednotiti. Oportunitetni stroki so stroki druge, zavrene alternative, ki je nismo izbrali.

Oportunitetni stroek je ovira za odloitev. To je tisto, o emer se premiljuje, kar se vrednoti

in na koncu zavre. Oportunitetni stroki so pomembni tako za gospodarstvo kot celoto kot za

podjetja.

4.5 PREMIK PO KRIVULJI, PREMIK KRIVULJE

Premik po krivulji pomeni izbiro ene od monosti (od A do F, kot so prikazane v tabeli t. 3).

To moramo loiti od premika krivulje. Zaelen premik krivulje je navzven, navzgor, kar

pomeni gospodarsko rast. Zakaj gospodarstvo lahko raste? Zato, ker je na razpolago ve

proizvodnih dejavnikov ali pa so ti bolj uinkoviti, bolj produktivni zaradi tehnolokega

razvoja, vejega znanja.

Primer: tabela prikazuje lestvico proizvodnih monosti.

Dobrina A 1000 800 600 400 200 0

Dobrina B 0 100 200 300 400 500

Nariite graf.

Kaj pomeni, e pride do neoptimalne porabe proizvodnih dejavnikov? Kako se to odrazi?

Kaj pomeni, e se povea produktivnost za 20 % v proizvodnji obeh dobrin?

Kaj pomeni, e se povea produktivnost le pri dobrini B za 20 %?

Ekonomija

20

Povzetek

Vsaka druba se sooa s tremi temeljnimi vpraanji: kaj in koliko proizvajati, kako in za

koga? Sodobne drube ta vpraanja reujejo z meanico trno-planskega naina.

Ker so proizvodni dejavniki omejeni, se mora gospodarstvo odloiti, izbirati med razlinimi

kombinacijami za proizvodnjo dobrin in storitev. Proizvodni dejavniki so vse tisto, kar

potrebujemo za proizvodnjo. Delimo jih glede na vlogo, ki jo imajo v proizvodnem procesu,

na delo, delovna sredstva in predmete dela, glede na dohodke lastnikov pa so to zemlja,

kapital in delo.

Krivulja proizvodnih monosti kae najvejo koliino proizvodnje, ki jo lahko doseemo ob

danem tehnolokem znanju, produktivnosti in ob razpololjivih proizvodnih dejavnikih..

Imenujemo jo tudi transformacijska krivulja, saj nam kae, kako se s prenaanjem

proizvodnih virov iz proizvodnje dobrine A v proizvodnjo dobrine B izdelek A transformira v

izdelek B. Krivulja je padajoa, kar pomeni, da je druba omejena z danimi proizvodnimi

dejavniki.

Krivulja proizvodnih monosti opozarja na:

- redkost proizvodnih dejavnikom s tem, da ni mogoe proizvajati nad krivuljo, zato je padajoa krivulja;

- izbiro, kar pomeni, da se druba odloi za eno od kombinacij; - oportunitetne stroke, ki se kaejo kot stroki neizbrane monosti.

Je izboena, konkavna, kar kae, da se za nadaljnje enote ene dobrine oportunitetni stroki

poveujejo.

Oportunitetni stroki so kot zrcalna slika redkosti in izbire. Da bi se lahko odloali, moramo

posamezne monosti ovrednotiti. Oportunitetni stroki so stroki druge, zavrene alternative,

ki je nismo izbrali.

Zaelen premik krivulje je navzven, navzgor, kar pomeni gospodarsko rast. Vzrok

gospodarske rasti je veji obseg proizvodnih dejavnikov ali njihova veja uinkovitost.

Ekonomija

21


1. Katera so osnovna vpraanja, s katerimi se sreuje vsako gospodarstvo, in kako jih reuje?

2. Kaj so proizvodni dejavniki? Kako jih delimo? Kateri so proizvodni dejavniki v podjetju, kjer ste zaposleni, oz. v podjetju, ki ga poznate?

3. Kaj prikazuje krivulja proizvodnih monosti? 4. Kaj pomenijo oportunitetni stroki proizvodnje? 5. Kaken premik krivulje eli druba ustvariti? Kako to lahko izvede? 6. Kako se premakne krivulja, e se produktivnost pri obeh dobrinah povea? 7. Kako se spremeni krivulja proizvodnih monosti, e so proizvodni dejavniki

uporabljeni neproduktivno, neoptimalno?

8. Zakaj je krivulja padajoa in zakaj je konkavna?

Vaje:

1. Gospodarski razvoj drave s transformacijsko krivuljo prikaemo:

S premikom po krivulji

S premikom iz toke pod krivuljo v toko na krivulji

S premikom krivulje na desno, navzgor.

2. Transformacijska krivulja se premakne navzgor, e:

se povea tevilo delavcev,

se povea produktivnost delavcev

se povea koliina kapitala

Ni od navedenega 3. Kaj pomeni pomik iz ene toke v drugo na transformacijski krivulji?

4. Andreja se odloa ali naj se vpie na tudij na viji strokovni oli ali naj sprejme dodatno zaposlitev. Stroki tudija znaajo 1.500 , z dodatnim delom pa bi

zasluila 2.500 . Koliko znaajo oportunitetni stroki tudija?

Ekonomija

22

5 PROIZVODNA FUNKCIJA, STROKI IN VRSTE STROKOV

Da bi imeli dobrine, jih moramo proizvesti. Proizvodnjo organizirajo podjetja tako, da

zaposlijo delavce, nabavijo surovine, material, polizdelke, stroje, zgradbe, raunalnike, vse,

kar potrebujejo za proizvodnjo, se pravi, da najamejo proizvodne dejavnike. S troenjem

proizvodnih dejavnikov nastajajo stroki. Podjetja elijo biti uspena, elijo im veji dobiek,

zato morajo biti proizvodni dejavniki optimalno uporabljeni in produktivni. Vsak evro

nepotrebnih strokov zmanjuje dobiek.

Zamislimo si podjetje, ki izdeluje jeklene konstrukcije za montane industrijske hale.

Zaposlenih ima 10 ljudi s povpreno bruto plao 1.500 evrov, direktor, ki je tudi lastnik

podjetja, ima plao v viini 3.500 evrov bruto. Za proizvodnjo kupi material in polizdelke v

vrednosti 45.000 evrov. Storitve drugih podjetij za izdelavo gradbene dokumentacije, nadzor,

raunovodske, telefonske, potne storitve in varovanje znaajo 7.000 evrov meseno. V prvem

polletju izdela tri konstrukcije, za katere bo iztril 170.000 evrov. Kako lahko im bolj

optimalno posluje? Ali naj montao na terenu izvedejo njegovi delavci, ali bo ceneje, e

najame posebno ekipo pogodbenih izvajalcev? Katere mesene pavalne stroke lahko

zmanja?

V tem poglavju bomo poleg proizvodne funkcije spoznali vrste strokov in se nauili, kdaj so

stroki najniji.

5.1 KRATKO IN DOLGO OBDOBJE

Proizvodnja se eli prilagajati trnemu povpraevanju, eli proizvajati tiste dobrine in storitve

po katerih ljudje povpraujejo. Za prilagajanje proizvodnje trnemu povpraevanju je

pomemben as. Tehnologije in proizvodnih zmogljivosti se ne da zelo hitro spreminjati.

Obnaanje proizvodnje in strokov bomo opazovali v kratkem in dolgem obdobju, zato

najprej opredelimo, kaj pomeni kratko in dolgo obdobje.

Kratko obdobje je tisto, kjer se proizvodnja glede na povpraevanje lahko poveuje ali

zmanjuje, vendar so proizvajalci pri tem omejeni. Spreminjajo se lahko le spremenljivi

(variabilni) proizvodni dejavniki, kot so delo, surovine, izkorienost strojev. Npr. uvede se

lahko dodatna izmena. Fiksnih proizvodnih dejavnikov, kot so zgradbe, stroji (kapital), pa v

kratkem roku ne moremo spreminjati. Kratko obdobje je torej tisto, kjer je vsaj en dejavnik

fiksen.

Na dolgi rok pa podjetja lahko prilagodijo tudi kapital, na dolgi rok so vsi proizvodni

dejavniki spremenljivi, gibljivi (Samuelson in Nordhaus, 2002).

Kratki in dolgi rok nimata neke natanne asovne opredelitve, ker je ta opredelitev razlina za

razlino vrsto proizvodnje. Nekatera podjetja imajo tako dejavnost, da se lahko prilagodijo

zelo hitro, npr. istilni servis lahko povea ponudbo v nekaj dneh ali tednu dni, v letalski

industriji pa to traja ve let.

Ekonomija

23

5.2 PRODUKTIVNOST

Produktivnost je pomemben ekonomski kazalnik, veanje produktivnosti je nujno za

gospodarski razvoj. Produktivnost lahko definiramo na ve nainov, najbolj splono je

opredelimo kot razmerje med proizvodom (rezultatom, outputom) in uporabljenim

proizvodnim dejavnikom.

Za prouevanje proizvodnje, predvsem za izraanje produktivnosti pogosto upotevamo le

dva proizvodna dejavnika, delo in kapital. Produktivnost dela in produktivnost kapitala tako

lahko izrazimo:

produktivnost dela = Q/L; produktivnost kapitala = Q/K.

Q je obseg proizvodnje, L vloeno delo, K vloeni kapital.

Mejna produktivnost pokae dodatno produktivnost, to je poveanje proizvodnje, ki ga

povzroi ena dodatna enota proizvodnega dejavnika ob drugem fiksnem dejavniku. Mejna

produktivnost pove, kaken je prispevek dodatne enote proizvodnega dejavnika k

poveanemu proizvodu ob tem, da je drugi dejavnik fiksen, da se ne spreminja. Mejna

produktivnost je v neoklasini ekonomski teoriji tudi klju za razdelitev dohodka posameznim

dejavnikom (Kraun, 2008).

5.3 PROIZVODNA FUNKCIJA

Proizvodnja je proces, kjer s proizvodnimi dejavniki proizvajamo output, dobrine. Rezultat,

koliina proizvedenih dobrin je odvisna od tega, kako dobro kombiniramo proizvodne

dejavnike. Proizvajalci, ponudniki seveda elijo kombinirati dejavnike tako, da bo rezultat,

obseg proizvodnje im veji. Proizvodna funkcija izraa odvisnost med koliino izdelanih

proizvodov in proizvodnimi dejavniki, ki so bili pri tem uporabljeni (Kraun, 2008).

Proizvodna funkcija kae najvejo koliino dobrin in storitev, ki jih je mogoe

proizvesti z dano koliino proizvodnih dejavnikov (Samuelson in Nordhaus, 2002, 103).

Obstaja toliko razlinih proizvodnih funkcij kolikor je razlinih proizvodov in storitev. Vemo,

da vsaka proizvodna rabi nekaj posebnega, npr.: mlekarna rabi za svojo proizvodnjo mleko,

stroje za predelavo mleka, delavce, hladilnice ipd., raunovodski servis dober raunovodski

program, raunalnike, raunovodjo, knjigovodje, pisarniki material; proizvajalci tekstila spet

nekaj drugega.

Nekatere kategorije pa so skupne, lahko jih izrazimo za vsako proizvodnjo: to so celotni,

povpreni in mejni proizvod.

Celotni proizvod so vsi proizvodi, ki jih proizvedemo v fizinih enotah, npr. 1000 ton jekla,

100 ton penice, koliina strojev, ki jih proizvedemo, ipd.

Ekonomija

24

Tabela 4: Celotni, mejni in povpreni proizvod

Enota dela Celotni proizvod Mejni proizvod Povpreni proizvod

0 0

1 2.000 2.000 2.000

2 3.000 1.000 1.500

3 3.500 500 1.167

4 3.800 300 950

5 3.900 100 780

Vir: Prirejeno po: Samuelson in Nordhaus, 2002, 104

Ko poznamo celoten proizvod, lahko izraunamo mejni proizvod.

Mejni proizvod je dodaten proizvod, ki ga dobimo, e zaposlimo eno dodatnega enoto

proizvodnega dejavnika, medtem ko vsi ostali ostanejo nespremenjeni. Vzemimo, da je

dodatna enota delo. Mejni proizvod dela je torej dodaten output, ki ga dobimo, e zaposlimo

eno dodatno enoto dela. To je prav to, kar smo definirali kot mejno produktivnost. Mejni

proizvod je pravzaprav mejna produktivnost, v naem primeru v tabeli t. 4 je mejni proizvod

mejna produktivnost dodatnih enot dela ob fiksnem kapitalu.

Povpreni proizvod izraunamo tako, da celoten output delimo s tevilom enot inputa, v

naem primeru s tevilom enot dela.

Me

jni

pro

izv

od

Delo

0 1 2 3 4 5

1.000

2.000

3.000

Celo

tni

pro

izv

od

Delo

10 432 5

1.000

2.000

3.000

4.000

Slika 7: a) Celotni proizvod b) Mejni proizvod

Vir: Samuelson in Nordhaus, 2002, 105

Proizvodna funkcija nam pokae zakon padajoega donosa, ki je eden od osnovnih,

najstarejih ekonomskih zakonov. Zakon padajoega donosa pravi, da bomo dobili manj in

manj dodatnega (mejnega) proizvoda, ko dodajamo nove in nove enote enega proizvodnega

dejavnika, medtem ko ohranimo druge inpute nespremenjene (Samuelson in Nordhaus,

2002, 104). Mejni proizvod vsake dodatne enote inputa pada ob ostalih nespremenjenih

inputih.

Ekonomija

25

To lahko vidimo na krivulji celotnega proizvoda, ki ne naraa enakomerno, ampak padajoe.

e bolje to vidimo na grafu mejnega proizvoda, kjer imamo delo na abscisi in mejni proizvod

na enoto dela na ordinati.

Kraun (2008, 89) razlaga zakon padajoih donosov predvsem kot spoznanje, da tedaj, kadar

imamo v proizvodnji vsaj en proizvodni dejavnik, ki ga ni mogoe poveevati, po neki

koliini poveevanje proizvoda ne bo ve sorazmerno z dodajanjem drugih proizvodnih

dejavnikov. To najbolje vidimo, e imamo le dva dejavnika, od katerih je eden fiksen, drugi

pa se spreminja.

Kot primer avtorji navajajo pridelavo na nekem omejenem zemljiu, na neki njivi. Ko

poveujemo tevilo delavcev, ki delajo na tej njivi, se bo pridelek poveeval, vendar le do

nekega najvijega donosa, dodajanje novih delavcev potem ne bo ve smiselno, ne bo

doprineslo k vejemu pridelku.

5.4 ANALIZA STROKOV

Proizvodnja je organizirana v podjetjih, ki so osnovne gospodarske celice. Podjetja so

organizirana razlino glede na naravo proizvodnje in pravni okvir, ki ga doloa zakonodaja.

Pri nas je to Zakon o gospodarskih drubah, ki doloa, da so podjetja lahko samostojni

podjetniki, osebne ali kapitalske gospodarske drube.

Cilji podjetja, proizvajalca, ponudnika so razlini, osnovni cilj pa je vedno maksimalni

dobiek. Ostali cilji so lahko rast podjetja, rast trnega delea, rast prodaje, zadovoljstvo

zaposlenih, inovativnost ipd.

Dobiek dobimo, ko od celotnega prihodka odtejemo stroke:

dobiek = celotni prihodek celotni stroki (dobiek = TR TC).

Stroki so denarno izraeni potroki proizvodnih dejavnikov.

V procesu proizvodnje se proizvodni dejavniki (inputi) porabljajo in nastajajo izdelki in

storitve (output.). Ko se porabljajo proizvodni dejavniki, nastajajo stroki. Stroki so denarno

izraeni potroki (obraba) proizvodnih dejavnikov.

Proizvodnji vedno sledijo stroki, podjetja morajo plaati proizvodne dejavnike. Da bi bil

dobiek im veji, morajo biti stroki im manji, potrebno jih je obvladovati. Vsak evro

nepotrebnih strokov zmanjuje dobiek. Ali je ceneje zaposliti novega delavca, plaati

nadure, zaposliti tudenta, so vpraanja, ki si jih zastavljajo proizvajalci.

5.5 VRSTE STROKOV GLEDE NA OBSEG POSLOVANJA

S stalia ekonomista je najpomembneja delitev strokov glede na obseg poslovanja.

Posamezni stroki se obnaajo razlino, e spreminjamo obseg proizvodnje, nekateri se

spreminjajo, nekateri pa ne. S tega vidika delimo stroke na stalne in spremenljive. Opazovali

jih bomo v kratkem obdobju.

Ekonomija

26

5.5.1 Celotni stroki: stalni in spremenljivi stroki

Podjetje eli vedno proizvajati po najnijih monih strokih.

Tabela 5: Stalni, spremenljivi in celotni stroki

Koliina Q,

obseg proizv.

Stalni stroki

FC

Spremenljivi

stroki VC

Celotni stroki

TC

0 55 0 55

1 55 30 85

2 55 55 110

3 55 75 130

4 55 105 160

5 55 155 210

6 55 225 280


Stalni (fiksni) stroki (FC) so tisti, ki so neodvisni od obsega proizvodnje, vedno so enaki,

ali proizvajamo, obratujemo ali ne. To so na primer najemnine, fiksni del pla zaposlenih,

obresti za kredite, stroki varovanja zgradb in podobno.

Spremenljivi (variabilni) stroki (VC) so tisti, ki se spreminjajo, ko se spreminja obseg

proizvodnje. To so stroki za material, surovine, ki jih potrebujemo, plae delavcev v

proizvodnji, stroki strojnih ur, stroki elektrike itd. Spremenljivi (variabilni) stroki (VC)

rastejo s koliino proizvodnje.

Skupni stroki so spremenljivi (variabilni) in stalni (fiksni), kar zapiemo

TC = VC + FC.

Uporabljamo angleke kratice; TC pomeni total costs ali skupne stroke; VC variable costs

ali spremenljive stroke in FC fixed costs ali stalne stroke.

Skupne stroke dobimo tako, da setejemo variabilne in fiksne stroke, oz. tako, da setejemo

zmnoke potrokov vseh proizvodnih dejavnikov z njihovo ceno.

5420

100

200

Koliina

Stro

ki

7 986

500

400

300

1031

600

700

800

Celot

ni str

oki

TC

Fiksni stroki FC

Varia

bilni

stro

ki VC

Slika 8: Celotni, variabilni in fiksni stroki


Ekonomija

27

Krivulja fiksnih strokov je vodoravna premica, ker se fiksni stroki ne spreminjajo z

obsegom proizvodnje. Krivulja variabilnih strokov naraa, v zaetku poasneje, nato z

vejim obsegom proizvodnje bolj strmo. Krivulja celotnih strokov je enaka krivulji

variabilnih strokov, le da je za viino fiksnih strokov dvignjena od izhodia.

Primer: V spodnji tabeli so prikazani stalni in variabilni stroki. Izraunajte celotne stroke in

nariite krivulje stalnih, variabilnih in celotnih strokov.

Q FC VC TC

0 50 0

10 50 25

20 50 35

30 50 55

40 50 105

50 50 185

6 50 300

5.5.2 Mejni stroki

Tudi pri strokih se sreamo z mejnimi, dodatnimi stroki za proizvodnjo ene dodatne enote

outputa. Mejni stroki so v ekonomiji kljuen pojem.

Mejni stroki so dodatni stroki za proizvodnjo ene dodatne enote outputa.

Tabela 6: Stalni, spremenljivi, celotni in mejni stroki

Koliina Q Stalni stroki

FC

Spremenljivi

stroki VC

Celotni

stroki TC Mejni stroki MC

0 55 0 55

1 55 30 85 30 (85 55) ali 30 0

2 55 55 110 25 (110 85) ali 55 30

3 55 75 130 20 (130 110) ali 75 55

4 55 105 160 30 (160 130) ali 105 75

5 55 155 210 50 (210 160) ali 155 105

6 55 225 280 70 (280 210) ali 225 155


V zgornji tabeli je prikazano, kako izraunamo mejne stroke. To lahko zapiemo tudi v

obliki enabe:

MC n = TC n TC n-1 = (FC+VC) n FC+VC)n-1 = VC n VC n-1

MC so marginal costs ali mejni stroki.

V doloeni proizvodnji so dodatni stroki lahko zelo nizki, na primer za letalsko drubo, ki

ima nekaj praznih sedeev, je mejni dodatni stroek le vrednost prigrizka za mejnega potnika.

Prav tako so mejni stroki nizki na primer pri prodaji dodatne ure na tenikem igriu ipd.

Ekonomija

28

5420

10

20

Koliina

Mej

ni s

trok

i

7 986

50

40

30

1031

60

70

80

Mej

ni s

trok

i MC

Slika 9: Krivulja mejnih strokov


Mejni stroki so v obliki krivulje, ki se z obsegom proizvodnje najprej zmanjuje, nato

naraa (v obliki razpotegnjene rke J). To je znailno za veino proizvodnih dejavnosti, ker

se v kratkem asu kapital ne spreminja.

5.5.3 Stroki na enoto proizvoda ali povpreni stroki

Povpreni stroki so stroki na enoto, dobimo jih tako, da celotne stroke delimo s tevilom

proizvodnih enot (s koliino). Stroki na enoto proizvoda so bistvena postavka v kalkulaciji

prodajne cene.

Izraunamo jih:

AC = TC/Q

AVC = VC/Q

AFC = FC/Q

Kratice pomenijo:

AC = average costs, povpreni stroki,

TC = total costs, celotni stroki,

Q = quantity, koliina,

AVC = average variable costs, povpreni variabilni stroki,

AFC = average fixed costs, povpreni fiksni stroki.

Povpreni stroki so sestavljeni iz povprenih fiksnih in povprenih spremenljivih strokov.

To lahko zapiemo:

AC = AFC + AVC

Povpreni stalni (fiksni) stroki z naraanjem koliine padajo. e proizvedemo ali prodamo

vejo koliino, ve enot, lahko isti znesek fiksnih strokov razporedimo na ve enot.

Povpreni variabilni stroki nekaj asa padajo, nato rastejo.

Povpreni stroki prav tako najprej padajo zaradi padanja povprenih fiksnih strokov (ker

povpreni fiksni stroki z veanjem koliine padajo), nato zanejo naraati zaradi naraanja

variabilnih strokov.

Ekonomija

29

Tabela 7: Razpredelnica celotnih strokov

Koliina

Q

Stalni

stroki

FC

Spremenljivi

stroki VC

Celotni

stroki

TC

Mejni

stroki

MC

Povpreni

AC =

TC/Q

AFC =

FC/Q

AVC =

VC/Q

0 55 0 55

1 55 30 85 30 85/1 = 85 55/1 = 55 30

2 55 55 110 25 110/2 = 55 55/2 = 27,5 27,5

3 55 75 130 20 43,33 18,33 25

4 55 105 160 30 40 13,75 26,25

5 55 155 210 50 42 11 31

6 55 225 280 70 46,67 9,1667 37,5

7 55 315 370 90 52,85 7,85 45

8 55 425 480 110 60 6,8 53,125


Vse vrste strokov lahko izpeljemo iz razpredelnice celotnih strokov, kot je prikazano v

tabeli t. 7

Vse vrste strokov lahko nariemo v obliki krivulj, ki veljajo za veliko veino proizvodnje.

5420

10

20

Koliina

Povp

ren

i in

me

jni s

tro

ki

7 986

50

40

30

1031

60

70

80

Mej

ni s

tro

ki M

C

Povpreni fiksni stroki AFC

Povp

ren

i var

iabi

lni s

trok

i AVCPo

vpre

ni s

trok

i AC

M

Slika 10: Krivulje mejnih, povprenih fiksnih, povprenih variabilnih in povprenih celotnih

strokov

Vir: Samuelson in Nordhaus, 2002, 119

Krivulja povprenih fiksnih strokov pada z veanjem proizvodnje, ker se stroki porazdelijo

na ve enot. Povpreni variabilni stroki najprej padajo, ker v zaetku variabilni stroki ne

rastejo tako hitro, po doloenem obsegu proizvodnje pa rastejo vedno hitreje. Povpreni

celotni stroki kot vsota povprenih fiksnih in povprenih variabilnih strokov v zaetku

padajo, tako kot oboji (AVC in AFC), nato pa naraajo zaradi veanja AVC.

Ekonomija

30

5.5.4 Povezava med mejnimi in povprenimi stroki

Zakaj nas zanimajo mejni stroki?

Zato, ker je med mejnimi stroki in povprenimi stroki pomembna zveza. Ko so mejni

stroki (MC) pod povprenimi (AC), takrat povpreni (AC) padajo, in ko so mejni stroki nad

AC, takrat AC naraajo (Samuelson, 2002, str. 120). V toki, kjer so mejni stroki enaki

povprenim strokom, so povpreni stroki najmanji. Torej, v toki kjer so mejni stroki

enaki povprenim, so povpreni stroki najniji, tam je njihov minimum (MC = AC = AC

minimum).

To povemo lahko tudi tako: ko so mejni stroki niji od povprenih, vleejo povprene

stroke navzdol. Ko so mejni stroki enaki AC, ne rastejo niti ne padajo, ampak je to njihov

minimum. Ko so MC nad AC, vleejo AC navzgor.

To je tudi osrednja povezava. Podjetje, ki ie najnije povprene stroke proizvodnje, poie

tisto koliino proizvodnje, pri kateri so mejni stroki enaki povprenim.

Zakaj? e so mejni stroki pod povprenimi, stane dodatno proizvedena enota manj, kot so

povpreni stroki, torej povpreni stroki e padajo. Nasprotno pa, e so mejni stroki veji od

povprenih, stane zadnja dodatna enota ve, kot so povpreni stroki (Samuelson in

Nordhaus, 2002; Hrovatin, 2007).

5.6 STROKI V DOLGEM OBDOBJU

Dolgo obdobje je plansko obdobje. V dolgem obdobju lahko podjetje poljubno spreminja vse

proizvodne dejavnike, lahko se prilagodi, lahko povea proizvodne zmogljivosti ipd. Zato so

v dolgem obdobju tudi vsi stroki variabilni, spremenljivi. Prav tako mora podjetje na dolgi

rok pokrivati vse stroke, e eli uspeno poslovati.

Dolgoroni povpreni stroki so niji od tistih v kratkem obdobju, ker imajo podjetja as, da

zaposlujejo tiste proizvodne dejavnike, ki so bolj produktivni. V to so prisiljena, da bi bila

konkurenna na trgu. Dolgoroni stroki padajo zaradi prednosti masovne dolgorone

proizvodnje, ki se kaejo v (Hrovatin, 2008):

- veji produktivnosti zaradi veje specializacije v proizvodnji, - prihrankih pri organizaciji, vodenju ob veji proizvodnji in - v denarnih prihrankih, ko podjetje lahko zaradi veje koliine dobi bolje nabavne

pogoje, laje oglauje itd.

Gre za prihranke obsega kot prednost masovne produkcije. Poveevanje obsega zaposlenosti

vseh proizvodnih dejavnikov lahko pripelje do enakomernega poveanja obsega proizvodnje,

lahko pa je poveanje obsega proizvodnje neproporcionalno veje ali manje. Enakomerno

poveanje obsega proizvodnje imenujemo konstantni donos, zmanjanje padajoi donos in

poveanje naraajoi donos obsega. Razlog za razline tipe donosov (imond et al., 2005)

je v tehnologiji, ki lahko pospeuje proizvodnjo ali jo pa tudi zavira.

Samuelson (2002) meni, da vsekakor ne smemo spregledati pomena tehnologije, pravzaprav

nujnosti uvajanja novih tehnologij, znanja. Nove tehnologije vnaajo dramatine spremembe

v proizvodnjo, ki potiskajo krivuljo celotnega proizvoda navzgor. Skuajmo najti dobrino,

izdelek, ki se ni spremenil v minulih tridesetih letih! Nove tehnologije, inovativnost in znanje

so temelj trnega sistema.

Ekonomija

31

Povzetek

Podjetja elijo biti uspena, pri tem imajo proizvodnja, kombiniranje proizvodnih dejavnikov

in obvladovanje strokov kljuno vlogo.

Odzivanje proizvodnje opazujemo v kratkem in dolgem obdobju. Kratko obdobje je tisto, kjer

vsaj enega dejavnika ne moremo spreminjati (je fiksen), na dolgi rok pa podjetja lahko

spreminjajo vse proizvodne dejavnike.

Produktivnost opredelimo kot razmerje med proizvodom (rezultatom, outputom) in

uporabljenim proizvodnim dejavnikom.

Proizvodnjo spremljajo stroki, ki so denarno izraeni potroki (obraba) proizvodnih

dejavnikov. Cilj podjetja je maksimalni dobiek, ki je razlika med celotnim prihodkom in

stroki.

Stroke spremljamo po ve kriterijih. Glede na obseg proizvodnje loimo stalne (fiksne) in

variabilne ali spremenljive stroke. Stalni so vedno enaki, spremenljivi pa se spreminjajo, ko

se spreminja output. Skupne stroke dobimo s setevanjem obeh. Mejni stroki so dodatni

stroki za proizvodnjo ene dodatne enote outputa. Povpreni stroki so stroki na enoto, so

bistvena postavka v kalkulaciji prodajne cene. Sestavljeni iz povprenih fiksnih in povprenih

spremenljivih strokov.

Med mejnimi stroki in povprenimi stroki je pomembna zveza. Ko so mejni stroki (MC)

pod povprenimi (AC), takrat povpreni (AC) padajo, in ko so mejni stroki nad AC, takrat

AC naraajo. V toki, kjer so mejni stroki enaki povprenim strokom, so povpreni stroki

najniji.

V dolgem obdobju lahko spreminjamo vse proizvodne dejavnike, zato so tudi vsi stroki

variabilni, spremenljivi. Dolgoroni povpreni stroki so niji od tistih v kratkem obdobju.

Padajo zaradi prednosti masovne dolgorone proizvodnje, ki se kae v veji produktivnosti,

bolji organizaciji in denarnih prihrankih pri nabavi, oglaevanju.

Ekonomija

32


1. Opredelite kratko in dolgo obdobje. 2. Kaj je produktivnost, mejna produktivnost? 3. Kakno odvisnost kae proizvodna funkcija? 4. Definirajte zakon padajoega donosa. 5. Pojasnite, kaj so stroki, od esa so odvisni. 6. Kako izraunamo dobiek? 7. Kako delimo stroke glede na obseg proizvodnje? 8. Opredelite fiksne, variabilne, celotne stroke. 9. Kaj so mejni stroki? 10. Kakna je povezava med mejnimi in povprenimi stroki? 11. Kdaj proizvajamo ob najnijih strokih? 12. Pojasnite, kaj so AVC, AFC in AC, in jih grafino prikaite. 13. Kakno vlogo ima tehnologija pri obvladovanju strokov v dolgem obdobju? 14. Kako se kaejo prednosti masovne produkcije?

Vaje:

1. V tabeli izpolnite manjkajoe podatke.

Q TC FC VC 5.6.1.1 ATC AVC AFC MC

O 24

1 40

2 50

3 108

4 52

5 39,2

6 47

2. Podjetje je sklenilo pogodbo z odvetniko pisarno in je zaelo plaevati pavalni znesek.

Kaken vpliv ima novi stroek tega pavala na naslednje stroke podjetja:

( + poveanje, zmanjanje, = nespremenjeno)

FC AC AVC MC

Kaj pa e bi bil novi stroek odvisen od obsega proizvodnje?

FC AC AVC MC

3. Dopolnite!

___________ so prirast variabilnih strokov zaradi proizvodnje dodatne enote proizvoda.

Ko so mejni stroki manji od celotnih povprenih strokov (AC), AC _________________,

ko so mejni stroki veji od celotnih povprenih strokov, AC _______________, ko so mejni

stroki enaki AC, so AC ______________.

Ekonomija

33

4. Podjetje izdeluje kovinska ohija za elektronske elemente. Izdelali so 1000 ohiij. Vrednost ploevine in ostalega materiala, ki jo porabijo za eno ohije je 40 ,

vrednost tujih storitev 5 . Za delo je potrebno 2000 ur neposrednega dela in 500

strojnih ur. Stroek delovne ure je 12 , strojne ure pa 20 . Stroki

administracije in vodenja znaajo 16.000 . Predpostavimo, da je podjetje

prodalo vseh 1000 ohiij in zanje iztrilo 100.000 . Izraunajte:

a. Koliko znaajo stroki? b. Je imelo podjetje izgubo ali dobiek?

5. V tabeli izpolnite manjkajoe podatke!

Q TC FC VC MC AC AFC AVC

0 50

1 75

2 95

3 111

4 128

5 159

6 202

7 54

8 350

Ekonomija

34

6 TRNI MEHANIZEM IN NJEGOVO DELOVANJE

Podjetja proizvajajo izdelke in storitve za trg, kjer jih ponudijo bodisi drugim podjetjem ali

nam kot konnim potronikom. Na primer mlekarna izdeluje jogurte, ki jih bomo vzeli kot

primer za analizo povpraevanja in ponudbe.

Kraljica trnega mehanizma je trna cena, njej se prilagajajo kupci in prodajalci, od trne cene

je odvisno, koliko smo pripravljeni kupiti ali prodati, kje se ponudba in povpraevanje

izenaita oz. kje se oblikuje trno ravnovesje. Potroniki s svojimi nakupi na trgu povemo, kaj

naj se proizvaja, konkurenca med ponudniki sili podjetja, da proizvajajo po najnijih strokih.

Trg bomo analizirali z vidika povpraevanja in ponudbe. Spoznali bomo, kako deluje trg,

zakon ponudbe in povpraevanja, dejavnike, ki vplivajo na povpraevanje in ponudbo, trno

ravnovesje. Zanimalo nas bo, kako mono se spremeni prodaja, povpraevanje, e se

spremeni cena.

6.1 KAJ JE TRG?

Trg je prostor, kjer se sooajo povpraevalci in ponudniki, da odloajo o ceni blaga, koliini

prodaje in nakupa. Klasien prostor, kjer se ponudniki in povpraevalci dejansko sreujejo, je

trnica. Vendar s pojmom trga razumemo ve kot to, to so vsa prodajna mesta za razlino

blago od spletne trgovine, prodajnih mest v majhnih trgovinicah do velikih prodajnih sredi.

Samuelson (2002, 27) opredeljuje trg kot mehanizem, ki povezuje kupce in prodajalce, da

doloajo ceno in koliino posameznih dobrin in storitev.

Pranikar (2008) opredeljuje trg kot stik med kupci in prodajalci, kjer se odloa o prodani ali

kupljeni koliini doloenega blaga in njegovi ceni.

Samuelson (2002) opisuje trno gospodarstvo kot dovren, zapleten mehanizem, kjer

posamezniki sledijo svojemu lastnemu interesu. V trnem sistemu ima vse svojo ceno. Cene

so tiste, ki trg uravnoveajo. Cena pomeni pogoj, po katerem ljudje kupujejo oz. prodajajo,

prav tako je cena signal proizvajalcu in potroniku. e se povea povpraevanje, bo cena

narasla, kar je signal proizvajalcem za vejo proizvodnjo, ki spet znia cene in vzpostavi

ravnovesje. To velja tako za cene potronih dobrin kot za cene proizvodnih dejavnikov. Cene

torej usklajujejo odloitve proizvajalcev in potronikov na trgu. Vije cene spodbujajo vejo

proizvodnjo in manje nakupe, nije cene pa spodbujajo potronjo in zavirajo proizvodnjo.

V sodobnem svetu prevladuje trni sistem kot nain za reevanje osnovnih ekonomskih

vpraanj, kaj proizvajati, kako in za koga. Poglejmo kako trg ureja ta osnovna tri vpraanja.

Kaj in koliko? Potroniki s svojimi nakupi na trgu povemo, kaj elimo in s tem odgovarjamo na vpraanje, kaj in koliko naj se proizvaja. Podjetja motivira elja po

im vejem dobiku in elijo ponuditi tisto, kar potroniki elimo.

Kako? Konkurenca med proizvajalci prisili podjetja, da proizvajajo z najnijimi stroki, da uvajajo novo tehnologijo. Cilj je ohranjati im nije stroke z uporabo

najbolj uinkovite metode proizvodnje.

Za koga? Klju za razdelitev dohodkov v trnem mehanizmu je lastnina proizvodnih dejavnikov, delavci dobijo plao, kapitalisti dobiek, viri rento.

Ekonomija

35

Poleg trga potronih dobrin kot najbolj splone oblike trga poznamo e trg proizvodnih

dejavnikov, ki ga sestavljata trg kapitalnih (ali investicijskih dobrin) in trg dela. Lahko

govorimo tudi o drugih trgih, npr. trgu vrednostnih papirjev, panonih trgih ipd.

Za utemeljitelja trnega mehanizma in svobodne konkurence velja Adam Smith, ki je

zagovarjal specializacijo, delitev dela. Uil je, da bo nevidna roka trgov vodila k

optimalnemu ekonomskemu rezultatu, ko posamezniki sledijo svojim lastnim interesom.

Njegovo delo Bogastvo narodov iz leta 1776 je e vedno aktualno. Vizija Adama Smitha je

najpomembneji in najtrajneji prispevek sodobni ekonomiji.

6.2 POVPRAEVANJE

Orodje, s katerim prouujemo gibanje cen na trgih, je analiza ponudbe in povpraevanja, kajti

na vsakem trgu so povpraevalci in ponudniki. Potronikove elje in potrebe doloajo

povpraevanje po dobrinah, podjetniki stroki so osnova ponudbe dobrin.

Loimo individualno povpraevanje posameznega potronika in trno oz. skupno

povpraevanje. Trno je setevek individualnih povpraevanj.

Kaj je povpraevanje? To so vse sile, ki na trgu delujejo prek kupcev (Hrovatin, 2007, 41).

Na povpraevanje najbolj vpliva cena. Vija ko je cena nekega izdelka ali storitve ob drugih

nespremenjenih pogojih, manj so kupci pripravljeni kupiti.

Zakon povpraevanja pravi, da se pri viji ceni koliina povpraevanja zmanja ob

drugih nespremenjenih pogojih.

6.2.1 Krivulja povpraevanja

Vzemimo primer, da v trgovini kupujemo jogurt. Jogurta v druini precej porabimo, vendar se

nam zdi cena 1,30 evra za 500-mililitrsko pakiranje previsoka, zato se ne bomo odloili za

nakup ali pa bomo vzeli le enega. Pri ceni 1 evro bi se mogoe odloili za dva, e pa cena

pade na 70 ali 50 centov, bomo kupili ve jogurtov.

Cena je tista, ki doloa povpraevanje, ki najbolj elementarno vpliva na povpraevanje, ob

predpostavki, da se drugi pogoji ne spreminjajo (ceteris paribus). Vija ko je cena, manja je

koliina povpraevanja. Cena in koliina sta v obratnem sorazmerju, zato ima krivulja

povpraevanja znailno padajoo obliko.

Krivuljo povpraevanja lahko nariemo kot razmerje med ceno in kupljeno koliino.

Krivuljo povpraevanja oznaimo s rko D, kar pomeni demand oz. povpraevanje.

Uporabimo na primer jogurtov, iz podatkov, ki so prikazani v tabeli in nariemo krivuljo

povpraevanja,

Ekonomija

36

Tabela 8: Povpraevanje po jogurtu

Cena

P

Koliina Q

1

0,70

1,30

D

4

0,50

1 2 7

Slika 11: Krivulja povpraevanja

Vir: Tabela 8

Zakaj koliina povpraevanja pade, ko cena raste? To nam govori e zdrava pamet. Zakon

povpraevanja lahko pojasnimo z delovanjem dveh uinkov.

- Z uinkom nadomestitve (substitut): npr. e zraste cena puranjega mesa, bomo namesto drajega puranjega mesa kupili ve pianjega mesa; e se podraijo jagode,

bomo izbrali raje marelice ali maline ali enje, v naem primeru jogurta bi to

pomenilo, da se raje odloimo za kislo mleko, kefir ali drugo vrsto jogurta ipd.

- Zaradi uinka dohodka: e se poveajo cene, je na realni dohodek manji, manj lahko kupimo. e se cena jogurta podvoji, bomo omejili porabo.

Substituti so dobrine, s katerimi lahko nadomestimo povpraevani izdelek, npr. plin in nafta

za ogrevanje, margarina in maslo, pianje in puranje meso, sladkor in umetno sladilo,

jagode in maline ali enje, jogurt lahko nadomestimo s kislim mlekom, kefirjem ipd.

Komplementarne ali dopolnilne dobrine pa so tiste, ki se dopolnjujejo pri zadovoljevanju

potreb, tiste, ki jih troimo skupaj; npr. avto in bencin; smui, smuarski evlji in palice,

jogurt in ovseni ali koruzni kosmii ipd.

Poleg cene na povpraevanje vplivajo tudi drugi dejavniki. To so:

dohodek potronika, ob vejem dohodku bo tudi povpraevanje veje;

cene in razpololjivost drugih dobrin, ki so zamenljive (substituti) in dopolnilnih (komplementarnih) dobrin;

preference, povpraevanje je odvisno od tega, kakne so nae preference, elje, okus, kakne so nae potrebe; vzemimo, da smo se odloili za bolj zdravo ivljenje,

spremenile so se nae preference, zato bomo kupovali le jogurt z manj maobe, brez

dodanega sladkorja, jogurtove napitke ipd.

Cena P Koliina Q

1. 1,30 1 kos

2. 1,00 2 kosa

3. 0,70 4 kosi

4. 0,50 7 kosov

Ekonomija

37

velikost trga je prav tako dejavnik povpraevanja, veji ko je trg, veje je lahko povpraevanje; to je e posebej pomembno za proizvajalce, ponudnike;

kulturoloke znailnosti, na Kitajskem jogurta kot ga poznamo mi, pojedo zelo malo.

6.2.2 Sprememba obsega povpraevanja : sprememba povpraevanja

Ne zamenjujte: pomikanje po krivulji (vpliv cene) in premik krivulje (drugi dejavniki)!

Kaj pa e se spremenijo drugi dejavniki in ne cena?

Rekli smo, da na povpraevanje vplivajo tudi drugi dejavniki, ne le cena. Glede na to ali se

spremeni cena ali pa se spremenijo drugi dejavniki loimo spremembo obsega povpraevanja

in spremembo povpraevanja. Obseg povpraevanja se spremeni, e se spremeni cena. e se

cena povia, kupimo manj jogurta, pri viji ceni se spremeni (zmanja) obseg povpraevanja.

Torej, e se spremeni cena, govorimo o spremembi obsega povpraevanja, takrat se

pomikamo po krivulji povpraevanja navzgor ali navzdol, odvisno od povianja ali

zmanjanja cene.

Ce

na P

Koliina QQ1Q2

P1

P2

D

Slika 12: Sprememba obsega povpraevanja


e pa se spremenijo drugi dejavniki, npr. dohodek, preference, cene substitutov ali

komplementov, pa govorimo o spremembi povpraevanja. Takrat se krivulja povpraevanja

premakne navzdol (levo) ali navzgor (desno). e se nam povea dohodek, si lahko privoimo

ve vseh dobrin, tudi jogurta, govorimo o spremembi (poveanju) povpraevanja. (Krivluja se

premakne desno navzgor.) e namesto jogurta raje kupimo kislo mleko ali kefir, se torej

odloimo za substitut, se spremeni (zmanja) povpraevanje po jogurtu (krivulja se premakne

levo navzdol). e naih priljubljenih kosmiev (komplementarne dobrine) ni, bomo tudi

jogurta kupili manj, se bo nae povpraevanje zmanjalo (krivulja se premakne levo navzdol).

Prav tako se spremeni povpraevanje, e se odloimo za bolj zdravo ivljenje in kupujemo ve

jogurta (sprememba preference). Krivulja se premakne desno navzgor.

Ekonomija

38

Cen

a P

Koliina

Q

D1

D2

Cen

a P

Koliina

Q

D1

D2

Slika 13: Sprememba povpraevanja


Razliko med spremembo obsega povpraevanja in spremembo povpraevanja lahko

obrazloimo tudi drugae. Cena najbolj vpliva na koliino (obseg) povpraevanja, zato je

cena neposredno zajeta v samem grafu krivulje povpraevanja (P na ordinati). e se

spremeni cena, se spremeni obseg povpraevanja in to ponazorimo s pomikanjem po krivulji.

Spremembo ostalih dejavnikov, ki niso neposredno zajeti v grafu, pa ponazorimo s premikom

krivulje povpraevanja navzgor ali navzdol.

Vaja za samostojno delo:

Analizirajte in grafino prikaite naslednje spremembe:

- e se povea na dohodek, - odloili smo se, da

Ekonomija: Prevc

Documents

Transcript of Ekonomija: Prevc

skripta ekonomija

AKADEMSKE STUDIJE MASTER PROGRAM · informatiČka ekonomija? digitalna-cyber, nova ekonomija ekonomija znanja, web ekonomija virtuelna ekonomija e-readiness /e-spremnost/ infrastruktura

UNIVERZA V LJUBLJANI - cek.ef.uni-lj.si · 1 Internetno ekonomijo nekateri avtorji imenuje nova ekonomija ali digitalna ekonomija ali ekonomija znanja, tudi omrežna ekonomija in

EKONOMIJA I FINANSIJE EKONOMIJA U …

ekonomija srbija

Prevc - Katalog 2015 (Decop)

megunarodna ekonomija

EKONOMIJA KNJIGA

ekonomija izpiti.docx

ekonomija parcijala

Ekonomija - Pušnik

Ekonomija, trgovina i poslovna administracija Ekonomija ... · SEKTOR - EKONOMIJA, TRGOVINA I POSLOVNA ADMINISTRACIJA PROFIL PODSEKTORA - EKONOMIJA (FINANCIJSKA ZANIMANJA) 7 Ekonomija

Poslovna ekonomija

MEĐUNARODNA EKONOMIJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA … · Nacionalna ekonomija (dvojna ekonomija) Uradna ekonomija (formalni sektor, prva ekonomija) Skrita ekonomija (neformalne ekonomske aktivnosti,

Ekonomija Njemačke

Radna ekonomija

Poslijediplomski doktorski studij: EKONOMIJA I POSLOVNA EKONOMIJA

Ekonomija Sve

Ekonomija spiskovi