eFoto br 45

Fotografiram za nasmeh!

Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti

Revija za digitalno fotografsko izobraževanje december - januar 2009/2010 letnik 8/9 št. 45

Naša eksotična fotodelavnica vsaj za nekaj časa ustavi ta nori čas in nas spomni, da smo ljudje nekaj druge-ga kot stroji. Na Baliju vsaj za nekaj časa uidemo kruti domači realnosti, medijem z motom “samo slaba novi-ca je dobra novica”, fotografijam iz tematike kot jo sam imenujem »tuga, jad i bol«, ter vojnih grozot. Na Ba-liju preko fotokamere zopet spozna-mo, da se lahko živi tudi drugače.

e-Fotografija.si/tecaji.htm

Moja prva fotodelavnica- Toskanski griči

Užitek, ko v džungli vse deluje

Kdo je avtor fotografije?

Preizkusilismo

Z a v a š e b o l j š e f o t o g r a f i j e !

Najpomembnejša stvar, ki sem se jo naučila je ta, da ni slabega modela, am-pak je samo slab fotograf.

Sony Snap Lab II / e-Fotograf leta 2010celoletna natečaja

IZVOD JE BREZPLAČEN Tiskano 20.000 izvodov

®

II. eksotična fotodelavnica na otoku Bali

marec/april 2010

Popolen fotografski odklop! Vsa video in fotografska oprema mi je delovala brezhibno in tudi v tem je lah-ko (manjša) težava. Obljubil sem zapis o tehničnih težavah na poti. Zdaj pa ne vem: in o čem naj pišem?

Fotopotepi-delavnice TOSKANA, BALI, NAMIBIJAOsnovni, nadaljevalni, individualni - tečaji fotografijeFotografska predavanja - objektivi, bliskavice...

Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana

Objektivi in njihove osnovne tehnične lastnosti I.delTečaji fotografije - osnovni, nadaljevaljni, individualni Predavanja - bliskavice, objektivi www.e-fotografija.si

e-Fotografija december-januar 2009/104

Medtem ko so naši možgani kot pro-cesor z algoritmi v kameri, ki vpliva-jo na naše osebno končno razume-vanje gledanega motiva, in je oko z mrežnico kot tipalo, sta leča in zeni-ca elementa, ki sta s fotografskega vi-dika podobna objektivu.

V primerjavi s sodobnimi objektivi deluje oko kot zelo preprost organ za spremljanje motiva. Leča, zenica, mrežnica in dražljaji se po optičnem živcu prenesejo v možgane. Vendar je objektiv še vedno samo mehanska naprava z več ali manj dodane elek-tronike. Zato ima določene omeji-tve in še manjka, da bi se s hitrostjo spremljanja ostrenja in prilagajanja na svetlobne pogoje lahko primer-jal z očesom. Predvsem pa mora fo-tograf uporabljati več objektivov, da lahko zadovolji svoje zahteve po po-gledu na motiv in na koncu izdelano fotografijo.Razredi objektivovKer objektiv ni tako univerzalen kot oko in nas samo eden ne zadovolji, jih že od prvih fotokamer delimo na tri glavne skupine in več podskupin. Glavne skupine so standardni, širo-kokotni in ozkokotni objektivi.

V današnji množici različnih veli-kosti tipal in posledično goriščnic objektivov je večina fotografov zme-denih, ko se pogovarjamo o goriščni-cah objektivov. V filmski dobi je bilo drugače. Veliko fotografov je izkori-ščalo kamere filmskega, 35-milime-trskega, formata (imenovanega tudi format Leica), velikosti osvetljene površine 24 x 36 mm. Filmske kom-paktne in enooke zrcalno-refleksne fotokamere uporabljajo enako veli-kost filma in osvetlitveno površino, zato so tudi razmerja goriščnic ena-ka. Klasična razmerja 35-milimetrske-ga formata so:- od 43 do 55 mm – standardni;- od 17 do 28 mm – širokokotni;- od 85 do 300 mm – ozkokotni.Med temi goriščnicami so naslednje podskupine:- od 30 do 40 mm – rahlo širokoko-tni;- pod 17 mm – ekstremno široko-kotni in objektivi fish-eye (t. i. ribje oko);- nad 300 mm – ekstremno ozkoko-tni objektivi (teleobjektivi).Še preden si ogledamo objektive po goriščnicah, naj omenim številke, ki poznavalcu mnogo hitreje pove-do, kaj pomeni določena goriščnica objektiva pri posamezni kameri. Da-nes je tako, da je lahko enako veliko zajeta slika pri goriščnici 75 mm (ka-mera DSLR, manjše tipalo), 50 mm (kamera polnega, 35-milimetrskega formata) ali 10 mm (kompaktna ka-

mera). Da bi lažje razumeli enakost velike slike, bi morali zapisati, da ima določen objektiv (50mm ekv. 35mm)kot zajema 46°. Toda koliko fotogra-fov bi razumelo, kakšna bo zajeta slika, izraženo v stopinjah? Na kon-cu proizvajalci v tehnične podatke lahko zapišejo kot po diagonali 46°, po širini 40° ali višini 27°. In še kak tehnično preveč usmerjen kupec bi šel merit kot zajema in reklamacije bi sledile po tekočem traku. V veči-ni prospektov je zato ob objektivih in kamerah navedena razlaga glede

razumljive goriščne razdalje (v mili-metrih) s primerjavo (ekvivalent) na 35-milimetrski razred.Ekvivalent 35-mm razredu (ekv. 35 mm)S prihodom digitalnih tipal in njiho-ve različne velikosti je prišlo do večje zmede. Pri manjših tipalih, kakršna imajo klasične 35-milimetrske ka-mere, imajo objektivi z enakim zor-nim kotom zajema zapisano dru-gačno goriščnico. Medtem ko ima kamera polnega 35-milimetrskega formata (FF) za enako zajeto foto-grafijo objektiv z goriščnico 50 mm

Kamera FF z enakim objektivom zajame večje polje motiva. Kamera z manjšim tipalom APS-C potrebuje objektiv s krajšo goriščnico 18mm, da na manjše tipalu ujame enak izrez kot je zgoraj na FF tipalu. Samo nekaj mm velika tipala v kompaktnih kamerah pa potrebu-jejo za enak kot zajema (sliko iz FF) samo 5mm goriščnico. Zgornji primer kaže izris slike z različnimi kamerami in velikosti tipal pri enaki goriščnici (28mm).

28mm - FF (polni format), 18mm - APS-C, 5mm kompaktna kamera

28mm - APS-C

28mm - kompakt

Dve kameri z različnima opisoma goriščnic. Vendar imata obe kameri enak kot zajema in na fotografijah bomo imeli zapis iste širine motive. Na kompaktnih kamerah težje vemo katera je začetna goriščnica, saj so tipala različnih mer. Zato je zapis ekvivalent še kako dobrodošel. Če ga ni na samem ohišju pa je v tehničnih navodilih.

Prikaz goriščnic in njihov kot zajema po diagonali v 35mm razredu

28mm - 740 35mm - 620

50mm - 460 85mm - 280

135mm - 180 200mm - 120

400mm - 60 800mm - 30

Tečaji fotografije - osnovni, nadaljevaljni, individualni Predavanja - bliskavice, objektivi www.e-fotografija.si

e-Fotografija december-januar 2009/10 5

a

(zorni kot po diagonali 46°), moramo na kamerah DSLR z manjšimi (crop) tipali za enak zorni kot 46° uporabiti goriščnico 34 mm. In da lahko ohra-nimo že uveljavljena merila in razu-mevanje objektivov, izražena v mili-metrih, moramo pri manjših tipalih v kamerah DSLR poleg goriščnice 34 mm zapisati še 50 -milimetrski ekvi-valent 35 mm. Največkrat je v okle-paju zapis (50 mm, ekv. 35 mm).Pri kompaktnih kamerah prihaja

do še večje razlike. Tipala so krepko manjša in za zorni kot 46° potrebu-jejo objektiv z zelo majhno goriščni-co (okoli 10 mm). In da je lažje ra-zumljeno, za kateri zorni kot gre, je spet treba dopisati (50 mm, ekv. 35 mm). Zato je v tehničnih navodilih, preizkusih in resnih člankih pri ka-merah z manjšimi tipali poleg zapisa goriščnice vedno še zapis v oklepaju (ekv. 35 mm).Za lažje razumevanje upoštevajte

Kamera polnega 35mm formata in objektiv z goriščnico 150mm.

Kamera “crop” formata in objektiv z goriščnico 150mm.

Kamera polnega 35mm formata in objektiv z goriščnico 150mm.

Kamera “crop” formata in objektiv z gorišč-nico 100mm.

Individualni fotografski tečaji za posameznike in podjetja www.e-fotografija.si/tecaji.htm

v nadaljevanju naveden nasvet. Pri kompaktnih kamerah je več veliko-sti tipal, zato s težavo ugotovimo po goriščnici na kameri, kateri je kot za-jema. Preberite navodila za upora-bo kamere. V njih je poleg podatka o pravi goriščnici objektiva naveden še podatek o goriščnici v primerjavi s 35-milimetrskim razredom (ekv. 35 mm). Pri kompaktnih kamerah s širšim kotom od običajnih (okoli 32 mm, ekv. 35 mm) je na škatli in tudi na kameri nalepka, kjer se bohotijo številke 28 mm, 24 mm …Pri kamerah DSLR je lažje. Trenutno

ima samo nekaj kamer iz najvišjih ra-zredov tipalo polnega, 35-milimetr-skega formata. V strokovni literatu-ri ali med fotografi je za te kamere v rabi kratica FF (angl. full frame). Pri njih preprosto ločimo, do kod seže-ta goriščnica objektiva in njegov kot zajema. Torej je standardni okoli 50 mm, širokokotni 28 mm in manj ali ozkokotni 85 mm in več.V digitalni dobi ima večina kamer DSLR manjša tipala. V strokovni lite-raturi ali med fotografi je za te kamere v rabi kratica APS-C ali »crop kame-ra«. Vendar je z njimi lažje preraču-nati kot zajema oziroma ekvivalent na tipalo polnega, 35 -milimetrskega formata. Kamere DSLR proizvajal-cev Nikon, Pentax, Samsung in Sony imajo tipalo 1,5-krat manjše od tipa-la polnega formata. Canon 1,6-krat, Olympus in Panasonic pa 2-krat. V zapisih ali najpozneje ob nakupu ka-mere spoznamo, da za današnje ka-mere DSLR z manjšimi tipali klasič-ni objektivi, ki smo jih uporabljali v filmskih kamerah, ne nudijo več enakih kotov zajema. Pri kamerah

Vaš ponudnik digitalnih kamer, fotoaparatov in dodatne opreme tudi

v letu 2010. Srecno!

Če vam je široki kot zajema všeč, večkrat fotografirate pokrajino, v notranjosti prostorov, večje skupine ljudi, potem si le izberite kompaktno kamero s širokim kotom. Kako veste, da ima kamera večji široki kot? Pri kamerah DSLR je enostavno. V večini kamer se uporablja APS-C tipalo, nekaj FF. Pri FF kamerah se začne osnovni široki kot pri 28mm goriščnice, pri APS-C pri 18mm. Za kompaktno kamero pa je treba v večini primerov pogledati v navodila.

Za popotniške fotografe so zelo zanimivi in uporabni objektivi z večjim razmerjem med go-riščnicami. Med kompaktnimi kamerami so z oznako »mega zum«, oziroma vidite številke kot “20X“ zum. Za kamere DSLR poznamo objektive z razmerjem med 18-200mm (28-300mm ekv.35mm) in več.

Kodak je na svojo kamero zapisal samo go-riščnice (kot zajema), ki so znane iz Leica formata. Pozor, equiv. (ekvivalent 35mm).

Canon, Nikon, Pentax, Samsung in Sony moramo namesto širokega kota 28 mm zdaj vzeti objektiv z gorišč-nico 18 mm, pri Olympusu in Pa-nasonicu pa celo 14 mm. Zakaj? Pri enaki goriščnici, recimo 28 mm, kamera polnega, 35-milimetr-skega formata 24 x 36 mm (FF), zajame večje polje motiva. Kame-ra z manjšim tipalom potre-buje objektiv s krajšo gorišč-nico (18 mm), da na manjšem tipalu ujame enak iz-rez kot na tipalu FF. Samo nekaj mi-limetrov velika tipala v kompaktnih kamerah pa potrebujejo za enak kot zajema kot kamera FF pri 28 mm samo petmilimetrsko goriščnico.Zdaj razumete, zakaj so na kompak-tnih kamerah zelo kratke goriščnice, slika pa je zajeta, kot bi na kameri DSLR uporabljali krepko daljše go-riščnice. Pri kompaktnih kamerah z megazumom boste zasledili napis, recimo 5 mm do 100 mm. Ekvivalent 35-milimetrskega formata pa je 28 mm do 560 mm. Prav zaradi manjših tipal in posledično možnosti manj-

šega objektiva kompaktne kamere omogočajo zajem slike z ekstremni-mi ozkokotnimi goriščnicami.Pri kamerah DSLR z manjšimi (t. i. crop) tipali pa delimo klasično gori-

šče FF z njihovim faktorjem in dobimo potreb-

no goriščnico, za enak kot zaje-ma. Goriščni-

co dolžine 28 mm, ki je kla-sična goriščnica za pojem širo-kega kota pri ti-

palih FF (v 35 -mm razredu),

delimo z 1,5 in dobimo potrebno goriščnico za enak kot zajema 18,6 mm. Zato se danes vsi kit in mega-zum objektivi začnejo pri goriščnici 18 mm. Olympus in Panasonic ima-ta zaradi še manjšega tipala faktor 2. Zato se njihovi kit objektivi začnejo z goriščnico 14 mm. Od zdaj naprej pa bodo v članku vse opisane gorišč-nice zapisane v razmerju 35-milime-trskega formata (FF). Sami pa lahko na podlagi faktorja izračunate kot za-jema, ki je ekvivalent zapisanim go-riščnicam.

Matjaž IntiharV naslednji številki: objektivi v razredih.


0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

d e c e m b e r

1 4 . d e c e m b e r 2 0 0 9 1 1 : 4 6 : 2 8

Predavanje o objektivih in njihovih lastnostih (25.januar) / www.e-fotografija.si

Proizvajalci fotografske optike dodajajo v ime objektivov določene oznake, ki vsaka zase označu-je določeno funkcijo in namen. Nekatere oznake navajajo funkcije in karakteristike, ki pa so jih pri različnih proizvajalcih poimenovali vsak po svo-je. V tem članku bomo skušali razložiti pomen teh oznak in kakšno funkcijo imajo pri delova-nju objektiva. Začnimo z najbolj pogosto uporabljanimi oznakami na objektivih.Oznaka goriščnice objektiva je na-vedena v milimetrih (mm) in označuje goriščno razdaljo, ki jo ima objektiv. Pri fiksnih objektivih je to enojna ozna-ka npr. 135mm pri 135 milimetr-skem teleobjektivu kot je naprimer Canon EF 135mm f/2 L USM. Pri objektivih z variabil-no goriščnico (zoom) pa sta za goriščnico objek-tiva navedena dva podatka, ki pomenita razpon med najkrajšo in najdaljšo goriščnico, ki jo pokri-va objektiv. Objektiv z razponom gorišnic med 70 in 200 milimetri bo imel oznako 70-200mm, kot jo ima na primer Nikonov objektiv AF-S VR Zoom-Nikkor 70-200mm f/2.8G IF-ED.Oznaka svetlobne moči objektiva je navedena z največjo možno vrednostjo odprtine zaslonke. Za-pisana je z črko f in številko, ki definira največjo svetlobno moč objektiva. Pri objektivih s fiksno goriščnico je navedena samo ena številka, kot na primer pri Canonovem objektivu Canon EF 135mm f/2 L USM, kjer oznaka f/2 pove, da ima objektiv svetlobno moč f/2 ali tudi, da je največja možna odprtina zaslonke pri tej goriščnici f 2.0, kar je za objektiv s takšno goriščnico (135mm), zelo dobro in omogoča fotografiranje v slabih sve-tlobnih pogojih, ob enem pa tudi močno zamegli ozadje za in pred objektom, kjer je točka ostrenja. Pri objektivih z variabilno goriščnico (zoom

objektivih), pa sta možni dve opciji. Profesionalni zoom objektivi imajo po navadi samo eno označ-bo za svetlobno moč, saj se največja svetlobna moč ne spreminja s spreminjanjem goriščnice objektiva in ostaja ista skozi celoten razpon nastavitev go-riščnice. Takšen objektiv je na primer Nikonov

AF-S VR Zoom-Nikkor 70-200mm f/2.8 G IF-ED.

Nekateri zoom objektivi imajo navedene dve različni vredno-sti svetlobne moči saj se pri teh

objektivih s podaljšanjem gorišč-nice, spremeni tudi svetlobna moč. Pri manjših goriščnicah je svetlobna

moč večja, zato tudi manjša prva šte-vilka v označbi s podaljševanjem goriščnice sve-

tlobna moč upada, zato je v označbi druga številka večja ter označuje svetlobno moč pri največji go-riščnici objektiva. Dober primer objektiva z vari-abilno svetlobno močjo je Sigmin zoom objektiv Sigma APO 150-500mm f/5-6.3 DG OS HSM. Ta objektiv ima pri 150mm svetlobno moč f/5 z ve-čanjem goriščnice pa se svetlobna moč postopo-ma spreminja tako, da ima pri največji goriščnici 500mm, svetlobno moč f/6.3.Oznake delovanja avtomatskega ostrenaj (auto focus ali AF)in notranjega ostrenja IFSistemi ostrenja v objektivu so znani že iz analognih časov in kaj bistvenega se do sedaj ni spreme-nilo. Poznavanje določenih principov, s katerimi objektiv doseže pravilno nastavitev ostrine pa so lahko zelo pomembni pri izbiri objektiva, glede na namen uporabe. Večina proizvajalcev objek-tivov uporablja oznako IF (internal focus) za sis-tem ostrenja s pomočjo skupine leč znotraj objek-tiva. Internal Fokus torej pomeni NOTRANJE OSTRENJE. Prednosti takšnega načina izostritve so predvsem v tem, da za izostritev skrbi skupina

manjših leč v notranjosti objektiva, ki so lažje ter na ta način omogočajo hitrejše delovanje ostrenja. Ena od pozitivnih lastnosti takšnega načina je ta, da se prednja leča in obroček za ostrenje ne vrtita, s tem je tudi olajšana uporaba polarizacijskih filtrov. Pri klasičnem načinu izostritve se namreč premi-ka leča ali skupina leč na začetku objektiva, kjer so leče dosti večje kot v notranjosti, dobra stran je ta da je ostrenje bolj natančno, saj ima navoj po ka-teri se leče (leča) približuje ali oddaljuje večji hod ter je lahko izostritev v nekaterih primerih bolj na-tančna, slaba stran pa je ta, da je takšen način za-radi teže samih leč, počasnejši hkrati pa se vrti tudi prednja leča.Ultrasonični sistemi ostrenjaOznaka IF pove kje v objektivu se bodo premika-le leče, ki skrbijo za izostritev. Poznamo pa tudi oznake, ki povejo s pomočjo kakšnega sistema de-luje pogon za premikanje leč. Klasičen način, kot ga poznamo še iz časov analogne fotografije v veči-ni primerov premika leče za izostritev preko zob-čenikov in kardana ter poteka preko ohišja foto-kamere, kjer se je tudi nahajal motorček za pogon AF sistema. Določeni proizvajalci (Canon) so mo-

torček prenesli v objektiv, kjer se nato preko zobčenikov prenaša

nastavitev na leče. Naslednji korak pa je bil razvoj Ultra-soničnih motorčkov v objek-tivu, ki uporabljajo ultrasonič-

ne vibracije za premik leč med ostrenjem v objektivu. Takšen

sistem pogona AF sklopa leč je zelo hiter in natan-čen ob enem pa tudi neslišen. Pri klasičnem siste-mu ostrenja je glasnost mehanizma včasih moteča saj sta med ostrenjem aparat in objektiv precej gla-sna. Prednost ultrasoničnega načina ostrenja je v večini primerov tudi ta, da lahko med vklopljenim delovanjem AF sistema ostrimo s pomočjo obroča za ročno ostrenje ne da bi preklopili stikalo v ročni način ostrenja (MF).

Oznake na objektivih pri kamerah DSLR

Mecablitz 58 AF-1 digitalGN 58, sekundarni reflektor, popolna združljivost s sistemom, ročni, auto, brezžični, HSS, strobo, modeling in fill-in način, matrični LCD zaslon, dvosmerno gibljiva glava, multizone AF, USB priključek.

399,9 €

Bliskavice so na voljo za Canon, Nikon, Pentax, Sony, Olympus in Panasonic sistem.

Mecablitz 48 AF-1 digitalOdlična izbira za hobi fotografa, GN 48, popolna združljivost s sistemom, ročni, auto, brezžični, HSS, strobo, modeling in fill-in način, LCD zaslon, dvosmerno gibljiva glava, AF meter, USB priključek.

239,9 €

Mecablitz 36 AF-4 digitalEnostavna uporaba, usklajena s sistemom, GN 36, vert. gibljiva glava, ročni zoom 28-85mm, AF meter.

99,9 €

Mecablitz 15 MS-1 digitalMakro slave bliskavica za vse sisteme, matrični LCD, posamično nastavljiva reflektorja, AF luč.

299,9 €

Vedno prvi razred!

Uvoznik in distributer:Foto Beseničar, Dunajska 57, LjubljanaTelefon: 01 2800 802, E-mail: [email protected]


Predavanje o objektivih in njihovih lastnostih (25.januar) / www.e-fotografija.si

a

Canon je prvi izmed proizvajalcev začel v svoje objektive vgrajevati sistem ultrasoničnega ostre-nja, sistem je poimenoval s kratico USM (Ultra-sonic motor), ki jo najdemo na določenih Ca-nonovih objektivih s tem načinom ostenja. Tipičen predstavnik objektiva s takšnim ostrenjem je na primer Canonov objektiv EF70-200mm /f2.8L IS USM. Objektiv je na-menjen profesionalni rabi, predvsem pa za fotografiranje premikajočih se motivov, kjer je potrebna hitra in precizna odzivnost AF sis-tema. Takoj za Canonom je svojo verzijo ultrasoničnega AF sistema predstavil tudi Nikon. Poimenovali so ga s kratico AF-S (Silent Wave). Trenutno najbolj razširjeni objektiv s takšnim sistemom pri Niko-nu je AF-S VR Zoom-NIKKOR 70-200mm f/2.8G IF-ED. Počasi so prednosti takšnega načina pogona ostre-nja uvideli tudi ostali proizvajalci, in skoraj vsi raz-vili svojo verzijo ultrasoničnega pogona AF siste-ma v objektivu. Sigma vgrajuje v svoje objektive ultrasonični sistem ostrenja, ki je poimeovan s kratico HSM (Hyper-Sonic Motor). Sony je svo-jim objektivom s takšnim načinom ostrenja do-dal oznako SSM ( S u -p ers onic-wave Motor) pri Pen-taxu so razvili svoj sistem, Pen-taxovi objektivi z ultrasoničnim sistemom ostrenja nosijo oznako SDM (Supersonic Drive Motor). Olympus vgrajuje v svoje objektive višjega ka-kovostnega razreda ultrasonični sistem z oznako SWD (Supersonic Wave Drive).Optična stabilizacija slike v objektivu (IS, VR, OS,VC, O.I.S.)Canon je 1995 prvi vgradil v objektiv EF75-300mm f/4-5.6 IS USM sistem optične stabiliza-cije, ki reducira tresljaje pri fotografiranju. S ta-kšnim sistemom je moč fotografirati iz roke pri daljših ekspozicijskih časih kot bi lahko sicer. Da-nes mnogi proizvajalci DSLR fotokamer, vgrajuje-

jo stabilizacijo slike direktno v fotokamero, kjer se korekcije izvajajo na samem tipalu, vendar je sta-bilizacija v objektivu bolj učinkovita. Pri optični

stabilizaciji v objektivu se umiri tudi slika v iskalu, kar omogoča, še posebej pri daljših gorišč-nicah objektiva, mirnejšo sliko. Posledično pa je tudi bolj zanesljiv AF sistem, saj z stabiliziranjem slike in odsotnostjo tresljajev ter poskakovanja sli-ke, AF senzor lažje zaklene fokus na želeni točki. Sistem stabilizacije v fotokameri ima tudi določene omejitve pri daljših goriščnicah objektivov, ker je pri premikanju senzorja omejen s samim hodom senzorja znotraj ohišja fotoaparata. Pri stabilizaci-ji v objektivu se, da za vsak objektiv posebej pri-lagoditi razpon premika skupine leč, ki skrbijo za stabilizacijo, ter tako optimalizirati delovanje sis-tema glede na karakteristike in goriščno razdaljo

objektiva. Stabilizacija slike v objekti-vu deluje s pomočjo po-sebnih senzorjev, ki

zaznavajo premi-ke in tresljaje ter

s premikanjem sku-pine stabiliziranih leč,

kompenzirajo tresljaje. Posle-dično je možno fotografirati iz roke, brez upo-rabe stativa, tudi z do 4 stopnje daljšimi časi, odvi-sno od sistema stabilizacije, ki je vgrajen v objektiv.Canon je svoj sistem stabilizacije poimenoval s kratico IS (Image Stabilizer). Tipičen predstav-nik objektiva z vgrajenim IS-jem je EF70-200mm /f2.8L IS USM. Pri Nikonu so razvili svoj sistem in ga poimenovali s kratico VR (Vibration Reducti-on). Sčasoma so tudi neodvisni proizvajalci objek-tivov razvili svoje sisteme optične stabilizacije ter

ga pričeli vgrajevati v določene modele objektivov. Pri Sigmi so sistem poimenovali OS (Optical Sta-bilizer), pri Tamronu pa imajo sistem z imenom VC ( Vibration Compensation). Podoben sistem stabilizacije vgrajujeta v svoje objektive tudi Leica

in Panasonic ter ga označujeta s kratico O.I.S. (Optical Image Stabilaizer)Čeprav naj bi bili vsi sistemi stabilizacije od

proizvajalca do proizvajalca nekoliko drugačni pa je končni efekt enak, ter omogoča ostre fotogra-fije pri fotografiranju iz roke pri daljših osvetlitve-nih časih, kot običajno.Oznake optičnih karakteristik leč (L, DO, ED, APO, ASP, ASH, ASPH…)Proizvajalci fotografskih objektivov vgrajujejo v svoje izdelke tudi leče, ki imajo posebne karak-teristike in pripomorejo, glede na tip in namen objektiva k boljšim optičnim rezultatom. Ponavadi vgrajujejo takšne optične elemente v objektive sre-dnjega in višjega kakovostnega razreda.Canon je za prepoznav- nost svojih naj-boljših objektivov, ki imajo vgra-jene specialne leče za izboljšanje optič-ne kakovo-st i , dodal

o z n a ko L, ponava-

di imajo takšni objektivi vgrajene

UD (Ultra-Low Dispersi-on) leče za odpravljanje na-

pak kromatske aberacije, ki na-stane zato, ker pri daljših goriščnicah

vse valovne dolžine svetlobe ne padajo na isto fokusno točko. Nekaj objektivov znotraj Ca-

nonove L serije pa ima vgrajene tudi posebne fluo-ritne leče, ki po kakovosti še prekašajo UD leče. Z uporabo UD in Fluoritnih leč v zgradbi objekti-va se močno izboljšata tudi ostrina in kontrast sli-ke. Primer takšnega L objektiva pri Canonu je EF 300mm f/2.8L IS USM, ki ima med ostalim eno fluoritno in dve UD leči.Posebnost v Canonovi ponudbi so tudi objekti-vi (objektiva), z DO (Diffractive Optics) lečami,


Testi fotokamer, objektivov, dodatne opreme... www.e-fotografija.si

122 stopinj pri 35mm formatu!Na področju fotografije smo vča-sih imeli red: 20 mm je bilo zelo ši-roko, 15mm pa je bilo že 'ribje oko'. Nato so naredili 'ribo' z 8 ali celo 6 milimetri, širokokotniki so se razši-rili na 17mm, naslednji korak pa je bil 14mm linearni objektiv. S priho-dom digitalcev pa so se zadeve znova spremenile: Formati tipala APS-C so se sprva zmanjšali za faktor 1,5x ali 1,6x, to pa je bila prednost za vse lju-bitelje teleobjektivov, toda hkrati te-žava za vse ljubitelje in resne uporab-nike širokokotnikov. Nekaj let smo trpeli pomanjkanje širokokotnosti, nato pa je to (skoraj vzporedno s pri-hodom polnoformatnih ohišij) leta 2004 rešila Sigma s svojim noro ši-rokim zum objektivom 12 – 24 mm! Sigma objektiv 12-14 mm f/4,5-5,6 EX DG aspherical HSM je tako pred-

SIGMA 12-14 mm f/4,5-5,6 EX DG aspherical HSMstavljal na canonovem fotoaparatu s APS-C tipalom 19,2mm širokoko-tnik (v 'leica' oziroma polnoforma-tnem izrazoslovju), na Nikonih 18 mm ter na tipalu APS-H (EOS-1D serija s faktorjem 1,3x) pa 15,2mm. Ker je risal polnormatno sliko pa je predstavljal na starih filmskih ohiš-jih, pa tudi na vseh canonovih polnofor-matnih digitalcih 1DS serije, tudi pravih 12mm! Seveda so na račun tako ekstremne širokokotnosti morali žrtvovati del svetlobne jakosti (objektiv s preme-rom 87mm in dolžino 102.5mm in tehta 600 gramov) tako da ima si-gmin zum pri 12mm blendo 4,5, pri

najožjem kotu 24mm pa le še 5,6 – ampak, kdo pa pri tako ekstremnih kotih rabi veliko svetlobno jakost?

No, ja, v ekstremnih oko-liščinah je to vedno dobrodošlo, a v 'nor-malnem' življenju lahko brez tega pri širokokotniku sha-jamo. Če to ne gre si pač omislimo kak drug objektiv… Po-gosteje lahko z niž-jo svetlobno jakostjo

preživimo, (še posebej ob teh super-občutljivih

tipalih zadnjih generacij), brez širine (če prav to rabimo ali si jo želimo) pa veliko težje. Da bi dosegli tako eks-tremni kot pa so morali poseči kar po treh asferičnih lečah, od tega sta 2 nameščena v prednjem, ena pa v za-

dnjem delu objektiva. Le-te poskrbi-jo za korekcijo linearne distorzije, a tudi ostalih aberacij. Vse to pa še vedno ni bilo dovolj, saj konstrukcijo tega hiper-ekstremne-ga širokokotnika, ki ima pa diago-nali kar 122 stopinj kot zajema slike, dopolnjujejo še 4 USD-leče (z ultra nizko disperzijo svetlobe, ki v najve-čji možni meri kompenzirajo barvno aberacijo): ena se nahaja v prednji skupini leč, preostale tri pa v zadnji skupini leč. Skupaj ima objektiv 16 leč razporejenih v 12 skupinah, 6-la-melno zaslonko in hitri HSM avtofo-kus motor. Najbližja točka ostrenja je 28 cm, v najožjem kotu (pri 24 mm in polnem formatu) pa diagonalni kot zajema znaša 84,1 stopinj.Če ga uporabljamo na njegovem naj-močnejšem področju – pri 12mm – potem dobimo nesluteno širok in

te posebne leče, s svojo edinstveno zgradbo pripomorejo k manjšim di-menzijam objektiva.Pri Nikonu so takšne leče za izbolj-šanje ostrine in kontrastov ter odpra-vo kromatske aberacije pimenovali s kratico ED ( Extra-Low Dispersion). Pri novejših objektivih uporablja Ni-kon tudi posebne nano premaze, ki izboljšuje-jo barve in kontrast ter zmanjšujejo odboje sve-tlobe od leč. Te prema-ze označujejo z kratico N (Nano Crystal Coat). Dober primer takšnega Nikonovega objektiva je novi AF-S Nikkor 70-200mm f/2.8G ED VRII objektiv, ki ima vgrajenih kar 7ED leč ter vsebuje Nano Crystal premaze.Pri Sigmi nosijo objektivi z vgraje-nimi lečami za odpravo kromatske aberacije kratico APO. Novi Sigmin zoom objektiv APO 70-200mm F2.8 II EX DG MACRO HSM ima vgraje-nih 5 leč s takšnimi karakteristikami. Tamron daje objektivom s takšnimi lečami oznako LD (Low Dispersi-on), SP AF 70-200mm F2.8 Di LD (IF) Macro ima vgrajene 3 takšne LD leče.Pentax je objektivom s takšnimi le-čami dodal oznako ED (Extra-low Dispersion) smc PENTAX DA Star

60-250mm F4 ED (IF) SDM ima vgrajeni 2 takšni leči.Sony vgrajuje takšne leče v objektive, ki nosijo oznako G ter večina T Carl Zeiss objektivov.Pri Olympusu so opremili s takšni-mi lečami objektive z oznako ED, ZUIKO DIGITAL ED 12-60mm

F2.8-4.0 SWDTako Canon kot Nikon in tudi osta-li proizvajalci vgrajujejo v določene objektive tudi posebne asferične leče za korekcijo popačenja ter izboljša-nje ostrine ob robovih. Še posebej pogosto jih najdemo v širokokotnih objektivih ter zoom objektivih z ve-likim razponom goriščnic. Najpogo-stejše oznake za takšne asferične leče so ASP, AL, ASPH, ASL…Objektivi za DSLR s “crop” forma-tom senzorjaV času digitalnih zrcalno refleksnih fotoaparatov, se je pojavil tudi nov val objektivov, ki so skonstruirani izključno za fotoaparate z crop sen-

zorjem ali tudi APS-C formatom senzorja, ki je za razliko od klasične-ga 36x24mm Leica formata FF (Ful Frame), manjši in meri približno 23x15,4mm.Prvi DSLR fotoaparati so imeli vgra-jene senzorje APS-C crop formata iz preprostega razloga, ker je bila izde-lava večjih senzorjev takrat še pre-draga. Sčasoma se je crop format pri-jel in tudi sedaj, ko imamo na tržišču že kar nekaj DSLR-jev z FF senzor-jem, predstavljajo DSLR fotoaparati s crop senzorjem večinski tržni delež. Pri objektivih skonstruiranih izključ-no za APS-C crop senzorje je treba upoštevati, da praviloma ne delujejo pravilno na aparatih z večjim forma-tom senzorja. Objektivi za FF sen-zorja pa nimajo nekih omejitev glede uporabe pri manjših senzorjih. Zato je zelo pomembno, da znamo ločiti APS-C objektive od tistih, ki podpi-rajo FF senzorje.Canon je označil objektive za crop senzorje z oznako EF-S, kot naprimer pri objektivu EF-S15-85mm f/3.5-5.6 IS USM.Nikon je dodal objektivom za crop format senzorjev oznako DX, primer takšnega objektiva je npr. AF-S DX NIKKOR 16-85mm f/3.5-5.6G ED VR.Sigma je označila takšne objektive

z oznako DC, kot na primer pri 10-20mm F3.5 EX DC HSM.Tamron takšnim objektivom dodal oznako Di-II, dober primer takšne-ga objektiva je SP AF17-50mm F/2.8 XR Di II VC LD Aspherical [IF]Pentax objektivi so skonstruira-ni izključno za crop senzorje, nosi-jo oznako DA, takšen objektiv je na primer, smc PENTAX DA Star 16-50mm F2.8 ED/AL (IF).Sonyjevi objektivi za crop senzor-je imajo oznako DT, Sony DT 16-105mm F3.5-5.6 lens.Olympus, Panasonic in Leica ima-jo svoj format senzorjev, ki so ga poimenovali four thirds in pa naj-novejšo izpeljanko tega formata, ki se imenuje micro four thirds. Po-membno je vedeti, da four thirds objektivi pašejo na micro four thirds fotoaparate samo s pomočjo poseb-nega konverterja. Micro four thirds objektivi pa niso kompatibilni z four thirds fotoaparati.V tem članku smo povzeli nekaj naj-pogostejših oznak, ki se pojavljajo na objektivih različnih proizvajalcev. Znotraj ponudbe posameznih pro-izvajalcev se uporabljajo tudi pre-ostale označbe, ki pa niso tako zelo razširjene in so ponavadi omejene na zelo ozek krog objektivov.

Bojan Stepančič


a

izredno 'globok' objektiv, ki nam da popolnoma novo dimenzijo široko-kotnosti. Seveda pa s čedalje večjo ši-rino dobimo izredno prostornost: če slikamo v notranjosti pa postanejo vsi prostori prave sobane. Še danes se spominjam legende slovenske smu-čarske in športne fotografije Egona Kašeta, sicer urednika fotografije pri nekoč sloviti Anteni, ki si je v osem-desetih letih prejšnjega stoletja med prvimi pri nas kupil 17mm objektiv: »Bil je drag in poseben,« se spominja Egon: »Toda bil je resnično širok in ko sem ga uporabil za slikanje inte-rijerjev sem z njim dobil tako globi-no, da je bila stranka zelo zadovoljna – izplačal sem ga v nekaj snemanjih, pri tistih, ki so želeli, da bi njihove dvorane in hotelske sobe izgleda-le veliko večje kot v resnici..!« Sam sem ga kmalu zatem lahko poskusil – testiral v tedanjem CPS - Canono-vem Pro Servisu - na dirkah F1, a se z njim nisem znašel: tedaj sem bil še 'prezelen', da bi ga znal prav razume-ti, kaj šele kreativno izkoristiti.Seveda je tak širokokotnik primeren za slikanje interijerjev, a je to le eden od načinov uporabe, saj nam (vsak) širokokotnik (ta pa še posebej) ve-dno znova ponuja in poudari odsli-

kavanje globine polja - ko gre za po-udarek na prvem planu in ozadju v drugem planu. Sigmin zum 12-24 je tako kompromis dveh objektivov: pri 24mm ima dovolj 'normalno', običaj-no širokokotno perspektivo in zelo linearno podajanje linij, da pride do izraza v vsakem normalnem delu. Če pa vam to ni dovolj, pa se lahko z njim podate na avanturistično ultra-širokokotno potovanje v svet novih ekstremnih perspektiv, ki vas čakajo pri 12mm! Seveda pa taka hiper-širokokotnost s sabo nosi vrsto pasti: še prehitro se nam v sliki znajdejo nezaželeni de-tajli v ozadju ali na robu slike. Globi-na je včasih tudi varljiva, saj je lahko svetlobno zelo različna od enega do drugega dela ektremno široke slike, svetloba pa lahko močno varira tudi po globini polja – kar je seveda lah-ko šibkost, a tudi prednost: po dru-gi strani nam omogoča dodatno igro s svetlobo, možnosti dosvetljevanja s flešem v prvem planu in okoliške svetlobe v drugem planu in vrsto drugih, do tedaj neslutenih možno-sti. V iskanju večno novih norih ko-tov in izrazov sem si za test izbral na-pačen poligon: dirke F1, kjer se ga v omejenem času in fizično možno-

stih enostavno ne da izkoristiti do obisti. Na nekaterih motivih je nje-gov 122 stopinjski kot prišel do izra-za, sicer pa sem se na statičnih moti-vih precej namatral, da sem iz njega sploh izvlekel nekaj ekstremnih ko-tov po svojem okusu. Tako zelo bli-zu je treba priti mojim objektom (da vizuelno sploh deluje foto teorija o prvem in drugem planu), da so me vsi v Monaku v boksih F1 gledali kot kakšnega super-vohuna, ki s svoji-mi hiper-izbuljenimi lečami in očmi išče od blizu najvišje tehnološke in aerodinamične skrivnosti F1. Po drugi strani pa kljub super-kotu dir-kalniki z vsemi svojimi krili še vedno izgledajo dovolj linearno korektno, v primerjavi z ribjo perspektivo pa po-polnoma nedolžno, na trenutke celo sterilno in – politično in optično ko-rektno! Razumi jo, kdor jo moreš, pa najsi gre za noro misel ali noro sliko. Sigma 12-24mm je mehansko zelo solidno zasnovana in izdelana, nav-zven se ji očitno vidi, da želi izenači-ti (in morda preseči) Nikonove stan-darde, a tudi zunanji izgled in otip. Sončna zaslonka je fiksno vgrajena, prednji del objektiva pa se ne vrti, saj ima notranje fokusiranje. Samo-dejni fokus je dovolj hiter, po potrebi pa lahko enostavno in hitro z ročnim posegom na obroču preklopimo na ročno ostrenje. Zum 12-24mm je v svetovni optični ponudbi edinstven po svoji ideji, zasnovi in izvedbi! V redni prodaji stane 999 evrov, pred-stavlja pa soliden, zanesljiv in ekstre-mno uporaben objektiv. Z njim celo manjše ladje postanejo čezoceanske velikanke, iz sobic nastanejo sobane, preskok med prvim in drugim pla-nom pa je tako silovit kot 'bungee' – skok z elastiko v brezno.

Če se odločate za en sam hiper-širo-kokotnik potem je razen precejšnje teže (ampak tako ekstremen objektiv s tremi asferičnimi in 4 UD lečami že ne more biti lahek) edina šibka točka dejstvo, da na uporabo filtrov (ali de-nimo Cokin sistema) lahko pozabite, za silo pride le v poštev uporaba žela-tinskih filtrov v zadnjem delu. Sigma 12-24 je že v letu svojega nastanka tako razburila strokovno javnost, da si je 2004 prislužila naziv 'objektiv leta' evropskega združenja EISA, a tudi Grand Prix japonskega Camera Press Cluba! Zaradi svoje neverjetne ostrine za tako ekstremen objektiv, večnamen-ske uporabnosti in (po potrebi) do-kazane ekstremnosti, si je vse to za-služila – takrat in velja še vedno tudi danes. Med nami, foto 'ekstremisti', si še vedno zaslužil pozornost, spo-štovanje in uporabo ob raznovrstnih specialnih priložnostih. V poplavi raznovrstnih APS-C objektivov pa je že omemba '12mm' izgubila vre-dnost, saj je na tržišču cela vrsta no-vih 10 ali 12mm objektivov. Zato je vsakemu ljubitelju posebej treba po-udariti: ampak ta sigma ima 12 mm pri polnem formatu, to ni kakšnih '16' ali '18mm', pač pa resničnih, pravih 12mm! To je vendar noro ši-rooooko, včasih (pošteno poveda-no) celo preveč (še posebej, če jih ne uspeš smiselno uporabiti in izkori-stiti). Ampak tedaj se lahko rešimo z enostavnim obratom zum obroča: od 12 mm pa vse tja do 24 mm linearne perspektive, na katerem koli formatu po vašem okusu in izboru.

Veljko JukičPrihodnjič:Troboj Sigma širokokotnikov: 10-20mm proti 12mm-24mm proti 10mm-ribje oko

Veljko Jukič je kot fotoreporter na dirkah F1 že več kot 20 let. Canon EOS 1D MkIII, Sigma 12-24mm.

Predavanje o video (video kamere, fotokamere) in obdelavi videa (26.januar) / www.e-fotografija.si


Kdo je avtor fotografije?Splošno razširjeno mnenje med profesionalnimi in amaterskimi fo-tografi je, da je avtor fotografije ti-sti, ki je pritisnil sprožilec fotoapa-rata. Je res tako?Med prebiranjem članka Dareta Še-reta (Acrocephalus, 1986, št. 29, str. 49) sem imel občutek, da nas avtor skuša med drugim poučiti tudi o tem, da ni ravno tako. V vasici Pre-loge pri Slovenskih Konjicah je 24. junija 1979 na stativ namestil foto-grafsko opremo, da bi fotografiral, kako kmečka lastovka krmi mla-diče v gnezdu. Uporabil je takrat splošno razširjen daljinski sproži-lec na zrak, ki je sprožil aparat, če si stisnil gumijasto sprožilo v obli-ki jajca. Pripomočke je nekaj časa pustil v hlevu, da bi se ptica nanje navadila. Ko se je vrnil, je presene-čen ugotovil, da je sprožilo izginilo. Gumijasto »jajce« je našel med dru-gimi pravimi v gnezdu kokoši, ki je valila. Kar je bilo najzanimivejše, je, da je kokoš, potem ko je gumijasto sprožilo potegnila v gnezdo, s svo-jo težo stisnila sprožilo in naredila prvi posnetek mladičev v gnezdu. Je torej lahko kokoš avtorica foto-grafije?Avtorstvo fotografije pri nas ureja zakon o avtorski in sorodnih pravi-cah ter zajema dela s področja knji-ževnosti, znanosti in umetnosti. Zakon v 5. členu za avtorska dela opredeljuje intelektualne stvaritve s teh področij ter navaja tudi fo-tografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografira-nju. V 10. členu pa opredeljuje, da je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Za avtorja velja tisti, čigar ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na delu ali pri objavi dela, dokler se ne dokaže nasprotno.Zanimivejši je dvanajsti člen, ki obravnava soavtorstvo. Če je avtor-sko delo, ki je bilo ustvarjeno v so-delovanju dveh ali več oseb, nede-ljiva celota, pripada vsem avtorjem nedeljiva avtorska pravica na tem delu. Tudi odločanje o uporabi ta-kega dela pripada vsem soavtorjem. Deleži posameznih soavtorjev se

določijo v sorazmerju z dejanskim prispevkom vsakega izmed njih k ustvaritvi avtorskega dela, če niso njihova medsebojna razmerja s po-godbo določena drugače.V Sloveniji prevladujejo bolj indi-vidualisti, zato ni čudno, da je sku-pinsko avtorstvo za nas precej »trd oreh« in je take prakse bolj malo. Tudi uredniki revij se običajno ču-dijo, kadar kdo zahteva, da je ob fo-tografiji navedenih več soavtorjev.Problem soavtorstva sva s prijate-ljem Ervinom Lorgerjem uredila že pred dobrimi desetimi leti. Za vse fotografije, ki jih bova delala ob gnezdih, ki mi jih bo pokazal on in bova uporabila mojo fotografsko opremo, sva se dogovorila, da bova soavtorja. Pozneje se je dogovoru pridružil še Aleš Pohar, ki skupaj z Ervinom gradi umetna gnezda za sokole selce. Naj omenim tudi mne-nje nekega starejšega pravnika, da je ustni dogovor najboljša pogodba, če se ga le vsi držijo.Preden nekdo pritisne daljinski sprožilec fotoaparata in nastane uspešna fotografija ujede, prete-če kar precej znoja in časa. Najprej je treba najti primerno gnezdo, ob katerega je mogoče namestiti in dobro prekriti fotoaparat, ki ne bo motil samice pri krmljenju mladi-čev. Na dan, ko se odločimo za fo-tografiranje, je v jutranjih urah tre-ba vso opremo prinesti na kraj, kjer bo aparat. Najbolje je ob steni, po-gosto pa je treba splezati v steno in ga namestiti tam. Za tako akcijo je potrebna tudi plezalna oprema. Ko se okolica umiri, je treba običajno kar nekaj ur čakati, da samec uja-me plen. Samica sprejme oskubljeni plen od samca in ga nese v gnezdo, kjer nakrmi mladiče. To se dogaja običajno enkrat dopoldne in nato še popoldne. Zaradi dolgega čakanja zato pri sprožilcu dežura le eden. V primernem trenutku dežurni pri sprožilcu stisne sprožilo in vsi upa-jo, da je posnetek uspel. Nikakor ne bi bilo pošteno, da bi ga pri tolikem delu, le tistega, ki je sprožil aparat, razglasili za edinega avtorja foto-grafije.

Podobna zadeva je, kadar fotogra-firamo ptico ob krmilnici. Mlajšim običajno pomagamo pri namestitvi opreme, nato pa sami pričakajo pti-co. V primeru, ko je sivo žolno po dolgem čakanju le pričakal sin Bor, sem seveda avtorstvo fotografije prepustil njemu.

Če strogo upoštevamo zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, je kokoš, ki je slučajno pritisnila sprožilec, lahko soavtorica z zelo majhnim deležem, saj je fotograf pripravil vso opremo in nastavil ostrino na gnezdo.

Boris Kozinc

Foto: Ervin Lorger, Aleš Pohar in Boris Kozinc

Foto: Bor Kozinc

Predavanje o video (video kamere, fotokamere) in obdelavi videa (26.januar) / www.e-fotografija.si


Osnovni tečaj fotografije (začetek 23. feb.) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Sony Snap Lab II - sublimacijski tiskalnikNove tehnologije hitro prihajajo med nas. Podjetje 3A je predstavilo Sony sublimacijski tiskalnik, ki omogoča pregled fotografij iz naših pomnilnih kartic ter nji-hovo direktno tiskanje.Že leta 2005 sem v članku predstavil novost v profesio-nalnem svetu tiskanja na način sublimacije, t.j. ti-skanik Copal. Po več kot štirih letih so med po-nudnike teh tiskalnikov prišli tudi največji, Fuji, Sony...Vendar pa je Sony Snap Lab II nekaj posebnega. Za do sedaj predstavlje-ne je kar nekaj kg lažji, kar je še kako dobro-došlo vsem tistim, ki bi tak tiskalnik radi uporabljali

na terenu. Snap Lab ponujajo prav fotografom, ki morajo biti mobilni in čim preje pa svojim naroč-

nikom predstaviti fotografije. Na marsikateri prireditvi si jih želijo takoj. In tu nam je lah-ko v pomoč Sony Snap Lab II.Poleg rež za vse glavne pomnilne kartice ima tudi možnost brezžičnega sprejema preko

Wi-Fi povezave. Velikost izpisa sli-ke je od 3,5x5 mm do 6x8mm. Izpis slike velikosti 10x15cm traja cca. 8 sekund. V ohišje lahko vstavimo dve roli papirja. Ena rola zadostuje za 770 fotografij.Na vrhu tiskalnika je 10,4 palčni za-slon preko katerega izbiramo foto-grafije in možnosti raznih obdelav. Sliki lahko nastavljamo izrez, jo ton-sko popravljamo in dodajamo razne

efekte.Sublimacijski zapis deluje na podla-

gi barvnih folij in toplote. Za iztis tiskalnik

uporablja visoko ločljivost 330 točk na palec. Vsa-ka točka ima svoj grelnik in posredno vpliva na prenos barvne folije na papir.Izbor fotografij hiter. Prav tako možnost izbire ra-znih popravkov. Zato je printer primeren tudi za tiste, ki bi radi v svoji poslovalnici ponudili “foto kiosk”. Napravo preko katere izberemo svoje foto-grafije in jih natisnemo.Printer Sony Snap Lab pa se odlično obnese v pro-fesionalnem delu. Medtem ko fotografirate se slike že nalagajo v pomnilnik in jih tiskamo. O kakovo-sti fotografije ne gre izgubljati besed. Sublimacij-ski izpis je zelo kakovosten, predvsem pa obstojen. Kot nalašč za hiter prikaz pravkar posnetih foto-grafij.Matjaž Intihar


Tamronov 'kompenzator' tresljajevTamron je posebej za lastnike digitalcev z APS-C formatom razvil celo vrsto objektivov, najnovejši in ta hip najboljši med njimi pa je visoko občutlji-vi zum srednjega razpona SP AF 17-50mm F/2,8 XR Di II VC LD Aspherical IF, ki ima vgrajen stabiliza-tor oziroma VC – 'Vibration Compensation' – sistem kompenzacije tresljajev. Ta zum je bil kupcem na voljo že tudi prej, le da so ga sedaj dodatno izpopolnili in mu dodali 3-smerni stabilizator slike. Tako lahko v slabih svetlobnih po-gojih uporabimo za 2-3 stopnje daljši čas osvetlitve od teoretično predpisanega, z nekoliko sreče pa do-bimo možnost, da nam stabilizator (ali 'kompenza-tor vibracij', kot bi mu po svoje zaradi - licenčnih in marketinških - omejitev rekli pri Tamronu) pomaga tudi za 4 stopnje! Tako je postal objektiv 17-50mm, ki je tudi sicer zelo zmogljiv in priljubljen standardni zum za vse tiste z naj višjimi zahtevami, še bolj zmo-gljiv in uporaben! Tamron je slovita japonska firma s šestimi desetletji tradicije. Stari ljubitelji se bodo spomnili njihovih že tedaj visoko zmogljivih zumov izpred 2 ali 3 desetle-tij, pa tudi večnega dvoboja z Vivitarjem – kdo bo naredil bolj zmogljiv objektiv v katerem koli razredu. No, Vivitar je počasi ugasnil, Tamron pa je s svojimi optičnimi čudeži še vedno z nami, boljši in uporab-nejši kot kadarkoli. Svojo tržno nišo je našel v spe-cialnih visoko zmogljivih ali mega-zum objektivih, v zadnjem desetletju pa se je razvil v prvovrstnega ponudnika večnamensko uporabnih zumov z ekstre-mnim razponom. Ko se je ta trend mega-zumov pričel razvijati pred več kot dvema desetletjema sem si tudi sam med pr-vimi kupil Sigmo 35-200, a z njo zaradi narave dela nisem bil posebej zadovoljen – takrat je tem objek-tivom še manjkalo uporabnosti, robustnosti, pa tudi ostrine. Ko se je kasneje pojavil prvi tovrstni Tarmo-nov zum nove SP generacije z razponom 28-200mm pa sem bil znova med prvimi, ki sem si ga izbral, pri svojem reporterskem delu dodobra testiral, spoznal, uporabljal in izkoristil. Vedno znova sem bil prese-nečen nad njegovo priročnostjo, hitrostjo in za re-portersko delo zelo dobro kakovostjo slike – ne glede na tehnične omejitve takratne optike. Kljub temu, da sem kasneje spremenil stil snemanja (namesto enega hitrega univerzalnega zuma sem si omislil dva spe-cialna: posebej širokokotni zum in posebej visoko zmogljivi tele zum, vsak na svojem ohišju) pa sem se vedno z nostalgijo in navdušenjem spominjal svojega mega-Tamrona. Kasneje sem v vodilnem nemškem mediju redno spremljal primerjalne teste ter bil nad rezultati ve-dno znova začuden – zelo pogosto je Tamron osvajal najboljše ocene, še posebej na področju ostrine, kjer je bil z nekaterimi svojimi specialnimi objektivi ve-dno za nekaj točk pred sicer uveljavljeno konkurenco iz večjih podjetjih. Zato sem z zelo velikim veseljem sprejel priložnost da preizkusim najnovejši Tamron SP AF 17-50mm F/2,8 XR Di II VC LD Aspherical IF. Tamron z razponom 17-50mm predstavlja viso-

ko zmogljivi objektiv (f/2,8!) na celotnem srednjem področju snemanja. Če mm in njih razpon preraču-namo v izrazoslovje polnega formata, potem na Ni-kon ohišjih dobimo razpon 25,5 – 75mm, na Canon ohišjih pa 27,2 – 80mm, kar nam da razpon najbolj uporabljenih goriščnic: na eni strani solidni širo-kokotnik, na drugi strani pa zelo uporaben portre-tni objektiv, z vsemi vmesnimi stopnjami. Tamron proizvaja ta super-objektiv le z Nikon in Canon ba-jonetom, v svojih podatkih pa uporablja kompromis in navaja diplomatski Tamron univerzalni APS-C faktor za preračun goriščnice: 1,55-krat (točno na polovici med Niko-nom in Canonom…) Že pred vgradnjo stabiliza-torja je to bil odličen objek-tiv, ki pa je sedaj še pridobil na uporabnosti, tako v ekstre-mnih svetlobnih pogojih, ko mirno lahko uporabimo nje-govo največjo zaslonko f/2,8, kot dodatne možnosti stabi-lizatorja! Tamron navaja, da stabilizator – 'kompenzator vibracij' deluje s frekvenco 4000Hz, kar pomeni da vi-bracije popravlja 4000-krat na sekundo, tako da se dovolj hitro pri-lagaja gibanjem kamere in obdrži vzporeden, umirjen položaj glede na raven slike in tako kar čimbolj zmanjša vibracije gibanja ali lastne tresljaje telesa snemalca. Če imajo nekateri stabilizatorji poseben gumb za preklop med vodoravnim snemanjem in tistim z potegom, pa Ta-mronov stabilizator to gibanje prepozna samodejno in temu prilagodi korekcije. Kljub temu da sem sam zelo skeptičen do vseh stabilizatorjev (odkar imamo zelo občutljiva tipala sem sam raje dvignil ISO vre-dnost za 2-3 stopnje in tako rešil zadevo) pa sem bil presenečen nad uporabnostjo in učinkovitostjo VC tehnologije v standardnem zumu srednjega razpona, saj se lahko kosa z vsemi drugimi, na tem področju že prej uveljavljenimi znamkami. Vsaka črka ali kratica v nazivu pomeni novo tehno-logijo, drugačno dopolnitev kakovosti! 'SP' pomeni posebne 'super zmogljive' leče in odlično mehansko zasnovo, 'AF' pomeni samodejno (vendar dovolj hi-tro) ostrenje, 'XR' je dodatna oznaka za posebno teh-niko obdelave stekla, 'Di II' pomeni da gre za objek-tiv namenjen digitalcem s tipalom v APS-C formatu, 'VC' je kompenzator vibracij, 'LD' je oznaka za leče z nizko disperzijo svetlobe, da bi dosegli vrhunsko ostrino kljub visoki svetlobni jakosti pa so posegli tudi po asferičnih lečah, celotna konstrukcija pa ima za nameček še zasnovo z notranjim ostrenjem (IF). Po eni strani so to marketinške oznake, ki pa kažejo na snop posebej razvitih optičnih tehnologij, združe-nih na enem mestu, vedno v funkciji najvišje kako-

vosti naše slike. Tamron AF 17-50mm F/2,8 XR Di II VC LD Aspherical IF je precej velik (sicer ne bi mogel imeti tako visoke svetlobne zmogljivosti) in mehansko zelo solidno narejen (iz posebne plastič-ne legure, ki se sicer uporablja v letalski industriji) in dovolj robusten objektiv tudi za redno reporter-sko delo. Navoj za filtre ima premer 72mm, z objek-tivom pa dobimo tudi posebno oblikovano sončno zaslonko. Na ohišju imamo 3 gume: za vklop in iz-

klop AF in VC, Tamronova odlična značilnost pa je tudi poseben gum, s katerim 'zaklenemo' zum v širo-

kokotnem položaju, da se le-ta med nošenjem po nepotrebnem ne izvleče v tele položaj in ne izpostavi možno-sti poškodbe.

Tamron 17-50mm f/2,8 nam omo-goča nekaj raznovrstnih pristo-pov: na eni strani lahko izkori-stimo visoko optično moč in ga uporabljamo pri polni zaslonki, s čimer lahko naredimo odlično sliko tudi v mejnih področjih ali svetlobnih okoliščinah, pa tudi možnost, da osebe ali predmet v ospredju odslikamo ostro, ozadje

pa se izgubi v tako želeni neostri-ni (temu sicer japonskem izrazu

se sedaj tudi v slovenščini popular-no reče - 'bokeh' - in je postal

nova mantra tudi v slo-venskem fotografskem

izrazoslovju…) Seveda pa lahko objektiv zapremo za 2-3 zaslonke ter pridobimo večjo globinsko ostrino, za snemanje v mejnih svetlobnih pogojih pa lahko po potrebi dodatno vklopimo še 'kompenzator vibracij', kot se stabilizatorju reče po Tamronovo, ter na tak način iščemo drugačne načine osvetlitve ali svetlob-ne rešitve posnetka. Tamron SP AF 17-50mm F/2,8 XR Di II VC LD Aspherical IF je prvovrsten objektiv tega razreda z zelo veliko zmogljivostjo, uporabnostjo, optično in konstrukcijsko kakovostjo ob še vedno sprejemljivi ceni za ta kakovostni razred! S stališča (Canona navajenega) uporabnika ima eno samo veliko napako: oba obroča (tako za zumiranje, kot za ročno ostrenje) se vrtita v Nikonovi smeri! Ta-mron se je očitno odločil zavestno ciljati nekoliko bolj na Nikonove uporabnike, ki v tem razredu sploh nimajo primerljivega objektiva s stabilizatorjem (de-nimo z nikonovo oznako VR). Smer vrtenja obroča pri mehanskem ostrenju mu v canonovem taboru lahko oprostimo, saj pri AF - uporabi to niti ni več pomembno. Če primerjamo, da podoben canonov objektiv stane dvakrat toliko, pa mu lahko oprosti-mo tudi nasprotno smer vrtenja zum obroča – če si želimo ali rabimo tako zmogljiv Tamronov objektiv, ki velja ta hip kot najnovejši in najboljši. Po podrob-nem preskusu in daljši uporabi pa se moramo celo paziti, da ne postanemo Tamronovi občudovalci ali celo odvisniki… Veljko Jukič

Tamron SP AF 17-50mm F/2,8 XR Di II VC LD Aspherical IFNadaljevaljni tečaj fotografije (začetek 9. marec) www.e-fotografija.si/tecaji.htm


»Matjaž, kaj ko bi organiziral foto-grafsko delavnico na Baliju,« je de-jal Peter po uspešno izvedeni delav-nici poročne fotografije. Peter je naš predavatelj za poročno fotografijo in spoznal je že Andreja, lastnika vil Zala na Baliju, kamor hodijo tudi naši mladoporočenci.Bali? Kot mlad poba sem večkrat slišal za Bali Bali. Očitno so nekdaj redki turisti, ki so bili na Baliju, že-leli poudariti destinacijo, da se je ti-stim, ki smo poznali za oddih le hr-vaške kampe, zdelo eminentnejše, vsaj malo eksotično, oziroma da smo sploh razumeli, o kateri lokaciji nam pripovedujejo. Poznamo tudi riževo čokolado Bali. Le komu se je to za-zdela dobra ideja, saj na Baliju zara-di vedno 30 stopinj Celzija ni vide-ti čokolade. Imajo pa riž in čudovita riževa polja. In najbrž se je kakemu našemu direktorju, ki si je takrat lah-ko privoščil potovanje na Bali, utrni-la ideja ob pogledu na riževo polje. Domača čokolada, riž in eksotično ime Bali.Meni je ideja za Bali takoj prišla v

uho in me profesionalno zbudila. V grafiki smo vedno imeli težave pri pravilnem reproduciranju odtenkov zelene. Kot fotograf si vzel film Fuji Velvia in ob projekciji diapozitiva na platno nam je ob paleti različnih zasičenih odtenkov zelene zastajal dih. Barve CMYK, ki jih uporablja-mo v grafičnem tisku, pa je prepro-sto ne zmorejo prikazati. Zato je bil izraz balijsko zelena za grafika ne-rešljiva uganka. Preprosto kot sam močan strup, ti pa poišči brez pravih pripomočkov protistrup. Kar malo z rešpektom sem si zamislil naslov fo-todelavnica na otoku Bali. Toda ve-dno rad ugriznem v nerešljivo jabol-ko, tj. zeleno. Poizkusiti ni greh, saj v najslabšem primeru zaradi prema-lo prijavljenih delavnico odpovem!

Toda tega nimam rad. Zastavljeno vedno želim tudi izvesti. Seveda po svojih merilih. Rekel sem si, zakaj pa ne, in Petra poprosil, da vzposta-vi stik. Prvi stik z Andrejem, ki že štiri leta živi in dela na Baliju, predstavlje-no in povedano je jemalo dih. Je to sploh mogoče? Bom sodelujočim res lahko podal vse to, nekaj tako ekso-

Eksotična fotografska delavnica - Bali

tičnega? Dokler ne vidim, sem sam vedno v dvomih. Zato sem v napo-vednik fotodelavnice na Baliju po-dal zgolj osnovo in prepisal Andre-jevo klasično turistično ponudbo. Sam sem mu podal veliko mojih, drugačnih, bolj fotografskih zahtev. Kljub temu, da sem Andreju večkrat povedal kaj si kot ponudbo za našo fotodelavnico želim, sem bil v dvo-

Mnenje udeležencev: Ana in Vlado - Vtisi, oziroma sedaj že spomini so vseka-kor prečudoviti. V prijetni družbi nama je deset dni kar prehitro minilo. Bali tako majhen, pa tako raznolik in zanimiv nama bo ostal v prelepem spominu. Doživetja so si sledila eno za drugim. Dežela, ki si je niti v sanjah ne moreš predstavljati, ljudje in njihovi običaji so naju popolnoma prevzeli. Enostavno pozabiš na tegobe doma, ne veš več kateri datum je, koliko je ura....Prepustiš se uživanju, če pa je zraven še fotografska kamera, da beleži dogodke, ki so se kar vrstili potem je zadovoljstvo popolno. Zahvaljujeva se e-Fotografiji za vložen trud z organizacijo in samo izvedbo delavnice in nasvidenje prihodnjič.

In zakaj je naša e-Fotografija fotodelavnica na Baliju nekaj posebnega. Celovit fotografski pristop je tisto, kar nudi več. Tudi če smo na povsem tu-ristični lokaciji, naredimo iz tega nekaj več. Torej z nami ni počitka v klasičnem smislu in nikakor to ni klasična turistič-na ponudba. Je prijetno foto-delo, učenje in fototuristično potepanje nekoliko drugače.

Sončni zahodi na Baliju so nekaj posebnega, predvsem pa vedno drugačni. Odšli smo do enega najbolj znanih templjev Tanah Lot in tudi vsem naključnim turistom, ki so prišli pogledati sončni zahod pripravili kader, ki se ga ne sme izpustiti. Povsod smo razmišljali fotografsko in želeli narediti nekaj več. Zato pa je naš fotopotep označen kot fotodelavnica in ne turistični ogled Balija. Na takega greste lahko tudi sami!

Poizkusili smo se v fotografiranju ambienta. Vile Zala smo fotografirali kot, da želimo izdela-ti vrhunski predstavitveni katalog. Na voljo smo imeli samo nekaj minut po sončnem zahodu.

Take nastanitve niti ne bi potrebovali. Vendar se udobju ni za odreči, če je že pri roki. Večerno plavanje nas je sprostilo, da smo bili naslednji dan pripravljeni s kamero v roki na nove motive.

Celotna reportaža v foto in video zapisu - www.e-fotografija.si


II. Fotodelavnica na otoku Bali (marec-april 2010) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

mih. Bo res tako? Bomo res videli in lahko vstopili v svet narave in ljudi, ki zanima fotografa? Ali bomo zgolj samo klasični turisti kot je zapisano v

bili kot »rezerva«, če kdo v zadnjem trenutku odpove. Oziroma vedno se najdejo tudi taki, ki se prijavijo zgolj zaradi firbca (prav zato bo treba za

nastanjeni tudi naši redki turisti, sem hitro spoznal, da to ni to. Hotel, pro-metna cesta in javna plaža. Dodatek fotodelavnica k besedi Bali in oblju-bljena ponudba sta prispevali kanček več pri odločitvi, da je vsakdo vedel, da se bo res nekaj delalo in videlo ter na koncu tudi zabeležilo. Zato je ve-čina udeležencev naše balijsko foto-potepanje vzela kot fotografski dru-žinski dopust. Tako je tudi prav. Za klasični turizem poskrbijo bolj ali manj dobro turistične agencije.

V dnevih do odhoda sem si še ve-dno zastavljal številna vprašanja. Bo namestitev res taka, kot sem želel in je bilo obljubljeno? Bo možnost do ogleda lokacij res taka, kot je zapisal Andrej? Bomo res fotografsko nagra-jeni z motivi, kot sem si jih predsta-vljal? Kljub vsem obljubam in bese-dam tistih, ki so v vilah Zala že bili, me je bilo malo strah za vse tiste, ki so šli z e-Fotografijo v precej nezna-no. Preprosto ne morem na lahek način nekaj obljubljati, potem pa se

njegovi ponudbi za navadne turiste, ki lenarijo na plaži, hitijo na plača-nih izletih iz kraja v kraj, obiskujejo povsem turistične točke in nabirajo kilometre?Po predstavitvi delavnice v reviji so bile prijave hitro zaključene. Omeje-ni smo bili na dvanajst udeležencev in kaj hitro smo imeli še tiste, ki so

naslednjo delavnico, ki bo konec marca, že ob prijavi plačati manjšo kotizacijo).Večina udeležencev se je že prej vi-dela na tem znanem otoku, vendar niso vedeli, kaj bodo tam počeli. Šli na nekaj izletov in preostali čas ležali na plaži! Ko smo v turističnem me-stu Kuta hodili mimo hotelov, kjer so

Mnenje udeležencev: Meta in Slavko - Okusiti Bali skozi fotoobjektiv, ob men-torstvu izkušenih profesionalnih fotografov in poznavalcev Balija, je nepozabno in zanimivo doživetje, ki nudi mnogo več kot običajna turistična potovanja.

Znamenita terasasta riževa polja Tagellalang. Turist si jih ogleda samo iz ceste in fotografira iz že pripravljenih lokacij. Mi smo imeli s seboj domače modele in delavce na teh poljih. Kar nekaj ur smo uživali na teh terasah za osvežitev pa si privoščili kokosov sadež.

Ob tako prijaznih domačinih za dobro fotografijo ni treba več pravilno izkoristi kamero. Otroci, ta čudovit motiv. Te pristnosti se ne da kupiti. Na Baliju pa je povsem samoumevna.

Avte

ra d

.o.o

. Litij

ska

159,

126

1 Lju

bljan

a-Do

brun

je


a


želeno ne dobi. Toda že po naporni letalski poti ob prihodu v vile Zala smo bili vsi z nasmehom na obrazu. Na koncu naše balijske fotoavanture ni bilo udeleženca in predvsem udeleženke, ki ne bi dobil/-a vsaj desetkrat več od pričakovanega. Tako v smislu fotografije, nastanitve, dejavnosti kot tudi

pogleda na pokrajino in resnično čudovitih ljudi. Spoznali smo tudi, da ima večina zdaj prvič po-snete tudi »prave« dopustniške fotografije, ki nas bodo še dolgo spominjale na vse lepote otoka in drugo turistično ponudbo. Ja, res je, bili smo ob-časno tudi čisto pravi turisti, a s to razliko, da smo

s fotokamero v roki in tudi v teh trenutkih iskali najboljše lokacije ter motive in nastavitve na foto-kamerah. Ne bom več pisal, več povedo fotografi-je, predvsem pa prvi predstavljeni video. S kamero DSLR, ki omogoča zajem videa, sem marsikaj po-snel tudi v gibljivi sliki in spoznal, da bo video v

Mnenje udeleženke: Blanka - Eksotična delavnica je bila pravi naslov za odločitev preživetja dopusta malo drugače. Verjetno pa nihče izmed nas ni pri-čakoval, kako resnično eksotično ga bomo preživeli. Organizacija odlična, vila petična, družba še zda-leč ne sebična. Veliko smeha in dobre volje je izpol-njevalo naš vsakdan. Fotoaparati, ki niso zapustili naše dlani, pa so porajali neomejeno število vpra-šanj, na katera je strumno odgovarjal naš kapitan. Vse čestitke e-Fotografiji in še veliko več takih de-lovnih potovanj.

družinski turistični fotografiji kmalu začel menjati klasično zamrznjeno sliko (več o tem v posebnem članku). Lahko samo še zapišem, da vas vabim na to enkratno fotografsko avanturo. Če lahko gre-ste z nami na Bali konec marca 2010, ne oklevaj-te. Verjemite, ne bo vam žal. Eden izmed udele-žencev, s katerim smo se vsi strinjali, je ob koncu dejal: prišli, videli, zmagali. Vse povedano! Enotni smo bili tudi glede mnenja, da nam ni težko od-iti domov, saj smo spoznali in videli toliko, da so bile pomnilne kartice, diski in naše misli polno za-sedene. Verjemite, da klasični turist na Baliju ne spozna in ne doživi pol toliko. Sploh pa ne pristne-ga kontakta z izjemno prijaznimi ljudmi, ki ljubijo kamero in kamera njih. O številnih motivih in po-snetkih pa sploh ni vredno izgubljati besed.Te čudovite trenutke, naravo, ljudi, turistične točke in njihovo ponudbo si je treba deliti. Že po prvih

Kolega, ki je tudi bil na Baliju je ob svoji fotografiji predstavljenega porterta zapi-sal; “Če hodiš peš, srečaš tiste, ki hodijo peš, če se voziš vidiš bežno ljudi, če letiš, ne vidiš ničesar.......zato hodim peš”. In na naši eksotični fotodelavnici se večkrat ustavimo in gremo peš. Tako v riževa po-lja, v vas kot na plaži. Le zato, da srečamo ljudi in ujamemo njihov nasmeh. Zato je naslov fotodelavnice “FOTOGRAFIRAM ZA NASMEH” povsem na mestu. Tudi za to je naš fotopotep drugačen od klasične turistične ponudbe.

V riževih poljih z domačinom. Prav v pripravi motivov na naj-boljših mestih smo se razlikovali od turističnega izletništva.

Na tržnici. Ne moreš verjeti kakšni nasmehi in želja po fotogra-firanju. Si lahko sploh lahko zamislite tak motiv na naši tržnici?

Bali, raj za portretnega fotografa. Drugega kot nasmeh niti ne mo-rete ujeti v svoj objektiv. Prijaznost do fotografa pa je samoumevna.

Čudovite prazne plaže in pripravljeni motiv malo drugače. Ida in Andrej sta za nas veselo tekala po plaži.

Domačinom sploh ni treba govoriti, da pozirajo. So naravni fotomodeli, ki se želijo fotografirati.

Photoshop učilnica na Baliju. Uredimo naše fotografije!


Celoten članek in video sta objavljena na www.e-fotografija.si

ske vozovnice in ceno pa se bo naše fotopotepanje odvijalo od enajst do štirinajst dni.Fotografije in video so pokazali, kaj lahko pričakujemo. Prave fotograf-ske lokacije, in ne samo turistični ogled z avtobusom, malo čistega tu-rizma (park opic, slonov, krokodilov, koralni greben, plavanje z delfini, na-kupe) in seveda tudi odličen oddih v vilah Zala, ki prve motive nudi že kar čez ograjo, saj so takoj za njo riževa polja.Za konecNa fotografijah (več jih je v članku na e-Fotografija.si) in v videu si lah-ko ogledate naše decembrsko ekso-tično fotopotepanje. Verjemite, da je to fotografsko izkušnjo vredno do-živeti, pa če ste fotograf začetnik ali

profesionalec. Prvemu pomagamo z osnovami, drugemu z najboljšimi lokacijami in dogovori z domači-ni. Spoznati je treba predvsem pri-stno prijaznost ljudi, način dela in življenja ter tudi prijazen turizem, možnost nakupa vsega razen alko-hola (pivo ne šteje) po cenah, o ka-terih doma lahko samo sanjamo. Preprosto povedano. Fotodelavnica na Baliju z e-Fotografijo vas popelje nekam drugam, v popoln fotografski raj. Pokrajina navduši, zelena bar-va napolni z energijo, sončni zaho-di spomnijo na romantiko, ljudje vas začarajo in nasmeh ter veselje vas bo-sta spremljala še dolgo tudi doma. Ja, doma, kjer je vse to že zdavnaj izgini-lo in nas je spremenilo v trde maske brez nasmeha in stroje, ki iz dneva v

dan programirajo, da samo še hlepi-jo po več in več. Naša eksotična foto-delavnica vsaj za nekaj časa ustavi ta nori čas in nas spomni, da smo ljudje nekaj drugega kot stroji, ki delajo in poslušajo informacije enako iz dneva v dan ter nas na koncu hitenje, preti-rano delo in hlastanje za številkami, krivuljami in denarjem naredijo ne-srečne in kažemo mrke obraze. Na Baliju vsaj za nekaj časa uidemo kru-ti domači realnosti, vojnim grozo-tam, medijem z motom, da je samo slaba novica dobra novica, fotografi-jam na temo, kot jo sam imenujem »tuga, jad i bol«. Na Baliju zaradi fo-tokamere spet spoznamo, da se lahko živi tudi drugače.Za konec pa še najpomembnejše. Fo-tografi smo z motivi bogato poplača-

Mnenje udeležencev - Katja in ZoranŽe precej časa je poteklo, odkar smo se vrnili s čudovitega Balija. Kot da sva sanjala čas, ki smo ga preživeli skupaj. Nikakor se ga ne da vklučiti v “tukaj” in “zdaj”. Doživeli in občuti-li smo utrip barvitega otoka, poiskali zavidljive motive, bili deležni nepre-cenljivih foto nasvetov in izkušenj ter si ustvarili nepozabne spomine.In kakšen je Bali, ki sva ga doživela midva?

FotogeničenObčudovanTopelObleganPesterOčarljivTerasastEksotičenPisan

PrijazenOdkritosrčen

BujenAvanturističenLesketajočIdiličenJunaškiUnikaten

dneh naše delavnice sem bil odločen, da jo bomo kaj kmalu ponovili. Pri-jave so že mogoče na www.e-fotogra-fija.si/tecaji. Konec januarja ali na za-četku februarja bomo kupili letalske vozovnice. Takrat bo tudi znan točen datum odhoda, ki je predviden okoli 25. marca.Zdaj po prvi balijski izkušnji že vem, da je dvanajst dni nekakšen opti-mum glede na možno odsotnost, možnost koncentracije in voljo iskati motive. Glede na razpoložljive letal-

Turist bo z veseljem cel dan užival na taki plaži. Mi smo si jo izposodili za fotografiranje in krajše kopanje. Ayu, naš prikupen eksotičen model. Tudi na II. delavnici meseca marca bo z nami.

Z Ayu in Ido smo se preizkusili v portretno-modni fotografiji. Čas ob takih trenutkih marsikomu prehitro mine. Marsikateremu fotografu je bilo žal, da ni že prej spoznal skrivnosti nastavitev za to zvrst fotografije. Ob pomoči obeh mentorjev pa je ostalo veliko na novo pridobljenega znanja.


a


Mnenje udeleženke: Maja - Občutki po naši fotodelavnici na Baliju so feno-menalni in upam, da me bodo še dolgo greli. Težko bi izpostavila, kaj mi je bilo najbolj všeč, ker smo videli ogromno zanimivih stvari. Bila sem zelo navdušena nad pisanim živalskim svetom, in to tako nad živobarvnimi papigami in navi-hanimi sloni kot tudi nad požrešnimi in nagajivimi opicami. Premagovala sem strah pred plazilci, ko sem se stiskala z iguano in božala pitona (no, tu bo po-trebna še kaka ponovitev, da se navadimo drug na drugega). Res lepa in prostra-na so tudi riževa polja. Zelena barva na splošno prevladuje na Baliju in je bila prava sprostitev za oči. Za romantične duše pa so poskrbeli oranžno obarvani sončni zahodi. Omeniti moram tudi ljudi, ki smo jih srečevali med raziskova-njem otoka. Tako prijaznih in nasmejanih ljudi še nisem srečala. Živijo skro-mno in preprosto, pa se s tem sploh ne obremenjujejo. In vedno so pripravljeni na fotkanje, s širokimi nasmehi na obrazu. Njihova dobra volja je prav res na-lezljiva. Za tako lepo doživetje pa sta seveda zaslužna tudi Andrej in Ida, ki sta nam predstavila Bali, in to tudi takega, ki ga ne vidiš na turističnih razgledni-cah. Da ne omenjam vile Zala, ki je presegla moja pričakovanja. In pa hladilni-ka, ki je hladil Bintang, ki se je prilegel po naših napornih fotografskih podvigih. Z veseljem bi podaljšala delavnico za nekaj dni, ker je za nekaj stvari (ki sicer niso foto-grafske) zmanjkalo časa (npr. t. i. bungee jumping, parasailing, ogled otokov Gilli). Bali mi je dal veliko, predvsem pa me je končno zagrabilo »fotkanje«, ki bo zdaj med mojimi prioritetami. Hvala Matjažu in Petru za nasvete in pomoč pri uče-nju, predvsem pa za potrpežljivost, ki je pri meni še kako potrebna. Z e-Fotogra-fijo pa prav gotovo še grem na kako popotovanje, saj sem resnično navdušena.

ni, saj v fotografski delavnici spozna-mo, da je tudi nasmeh nalezljiv. Ime balijske eksotične fotodelavnice zato imenujem FOTOGRAFIRAM ZA NASMEH! Še več nasmehov in dru-gih fotografij iz naše eksotične foto-delavnice si lahko ogledate na nasle-

da preprosto ni šlo drugače. Ude-leženci smo dogovorjeni, da bomo februarja 2010 pripravili razstavo z balijskega potepanja. Datum bo ob-javljen na e-Fotografija.si in vsi pri-srčno vabljeni, da z nami delite naše fotografske spomine. Na razstavi bo-sta tudi Ida in Andrej, ki bosta dopu-stovala v Sloveniji.Srčno si želim, da bi lahko bil vsak fotograf enkrat deležen teh motivov in veselih nasmejanih ljudi. Nastani-tev v vilah Zala je na koncu samo še pika na i. In zakaj je naša e-Fotogra-fija fotodelavnica na Baliju nekaj po-sebnega. Celovit fotografski pristop je tisto, kar nudi več. Tudi če smo na povsem turistični lokaciji, naredimo iz tega nekaj več. Vse skozi so nam na voljo trije kombiji, da če je želja lahko tudi ločeno gremo na posame-zne kraje. Eni v mesto, drugi na riže-va polja, tretji kam drugam. Torej z nami ni počitka v klasičnem smislu in nikakor to ni klasična turistična ponudba. Je prijetno fotodelo in fo-toturistično potepanje nekoliko dru-gače. Fotografsko delo in iskanje mo-tivov nas napolni z novo energijo. Še

dnjih straneh.Dvanajst udeležencev in dva preda-vatelja smo v eksotični fotodelavnici na Baliju v polnih desetih dneh po-sneli več kot 20.000 posnetkov. Sam sem posnel še več kot uro videozapi-sa. Toliko je bilo zanimivih motivov,

celo tisti spremljevalec ali spremlje-valka, ki jim do sedaj fotografira-nje ni bilo pri duši, so spoznali kako lepo je imeti fotografijo iz prijetnih lokacij. Ko je treba, pa se tudi malo ustavimo in gremo po nakupih ali na plažo. Toda zopet ne brez fotokame-re, saj nas tam že čakajo fotomode-li. Kdor želi fotografira, kdor se želi samo sprostiti na peščeni plaži in to-pli vodi med valovi pa pač po svoje. Zvečer, ob pregledu fotografij pa vsi utihnemo in že nestrpno pričakuje-mo kaj fotografskega bo prinesel nov dan.Kolega, ki je tudi bil na Baliju je ob svoji fotografiji predstavljenega por-terta zapisal; “Če hodiš peš, srečaš ti-ste, ki hodijo peš, če se voziš vidiš be-žno ljudi, če letiš, ne vidiš ničesar.......zato hodim peš”. In na naši eksotični fotodelavnici se večkrat ustavimo in gremo peš. Tako v riževa polja, v vas kot na plaži. Le zato, da srečamo lju-di in ujamemo njihov nasmeh. Zato je naslov fotodelavnice “FOTOGRA-FIRAM ZA NASMEH” povsem na mestu.

Matjaž Intihar

Ker smo bili vedno na fotografski preži imamo vsi obilo fotografij za fotografski album in spomine na našo eksotično fotodelavnico. Ko greste na klasičen dopust, koliko družinskih fotografij imate?

Tudi ob takih motivih smo mislili na tisto več in če je bilo treba tudi ponavljali motiv. Naj bodo fotografije odličen in lep spomin na našo eksotično fotografsko delavnico na otoku Bali.


Fotopotep NAMIBIJA (26. april 2010) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

Užitek, ko v džungli vse delujeZahodna Papua 09V prejšnji številki sem govoril o vi-deo opremi na poletni ekspediciji prek indonezijske Zahodne Papue (Irian Džaje). Zaradi težke preho-dnosti terenov, ki dopušča le dolga pešačenja (z lokalnimi nosači in vo-dniki) pa je seveda tudi oprema ome-jena na najmanjšo možno težo, ki po kvaliteti še dosega kriterije televizij-skih hiš. Čarobna beseda pri tem je »high definition«. Danes celo naj-manjše amaterske kamere v normal-nih pogojih snemanja omogočajo kvaliteto slike, ki je televizijski signali še nekaj let ne bodo sposobni v polni kvaliteti prenesti na ekrane naših te-levizorjev. Kljub temu pa bi bilo pre-hudo izzivanje usode, če bi se na tako pot podal z eno samo kamero za ne-kaj sto evrov. Ker bi jo okrutnost ži-vljenja prej ali slej uničila in ker z njo enostavno ni mogoče narediti vsega, kar omogočajo večji, petkrat težji in desetkrat (ali stokrat) dražji proizvo-di. V mojemu primeru je torej vlogo delovnega konja prevzela HDV ka-mera Sony Z5E (3 x CMOS čip, 20x zoom, možnost istočasnega snema-nja na mini DV kaseto ter CF karti-co – sanjsko za sprotno ustvarjanje rezervne kopije). Vlogo rezerve pa je imel mali, amaterski Sony HDR-XR520E, ki je »high definition« sliko zapisoval v stisnjenem AVCHD for-matu; na 240 GB notranjega diska je mogoče spraviti prek petdeset ur vi-dea v najvišji kvaliteti. Dovolj za še tako hud dopust. O dodatni opremi sem pisal že v prejšnji številki: brezžični mikrofon,

»shot gun« mikrofon, dve LED luči (bolj lučki), kupi dodatnih baterij, Velbonov karbonski stativ z Man-grottovo glavo ter Lenovo računalnik za sprotno delanje rezervnih kopij.In kako se je vse to obneslo?Kamera kot vojaški štumfiA najprej na hitro o sami poti, katere cilj je bilo snemanje serije televizij-skih potopisnih oddaj. Štirje smo bili in po petih dneh in petih letalih smo prek Dubaja, Balija ter Jayapure na severni obali Zahodne Papue konč-no prispeli do Wamene v hribovitem osrčju Nove Gvineje. Wamena je bila izhodišče za pripravo dveh ekspedi-cij: prva nas je za dva tedna peljala prek džungel in 3500 metrov viso-kega prelaza na področje (še nedol-go tega) kanibalskega plemena Jali. Vrnitev v Wameno smo izkoristili za nove priprave, polnjenje baterij ter prepisovanje posnetih materialov v računalnik. V drugem delu pa smo z malo cesno poleteli do pristajalne steze na robu južnih pragozdov, se zatem dva dni s čolnom vozili glo-blje v džunglo, iskali zatem devet dni peš in s petnajstimi lokalnimi nosači redka naselja plemen Korovaj in Ko-rovaj Batu ter se na koncu ponovno tri dni s čolnom vračali do obale in »civilizacije« na močvarnemu jugu otoka. Vmes seveda ni bilo elektri-ke, spali smo v šotorih, zasilno nare-jenih zavetjih ali na tleh plemenskih kolib, vso hrano smo nosili s sabo, vodo smo filtrirali in razkuževali iz kalnih rek. Dež je v krajih blizu ekvatorja vsako-dnevni blagoslov, ki pa je meni pogo-

sto predstavljal tudi prekletstvo. Pred dvanajstimi leti sem bil v teh krajih z dvema digitalnima kamerama.Prva mi je milo izdahnila že tretji dan na poti; precej je verjetno poma-gal tudi nosač, ki se je z njo vred grdo prekucnil prek korenin. Druga se je za silo borila do konca, a vlaga je pri-šla med leče na objektivu in slika je

Očitno pa so se tudi Japonci v tem času marsičesa naučili – ali pa imam le jaz srečo? Vsa video in fotografska oprema mi je tokrat delovala brez-hibno in tudi v tem je lahko (manjša) težava: uredniku sem že pred odho-dom obljubil obširen zapis o tehnič-nih težavah na poti. Zdaj pa ne vem: in o čem naj pišem?

bila le z veliko domišljije še uporab-na. Ob večerih sem jo obesil na pa-lico poleg ognja in sušil kot vojaške štumfe. Pa ni šlo, tiste meglice so iz-ginile šele na balijskem soncu, vmes pa se je vsake toliko časa odločila za začasen in popoln štrajk: v ekrančku se je pokazala kapljica rose in to je bilo vse, kar sem večino časa še do-bil od nje. A takrat, pred več kot desetletjem, je bila digitalna video tehnologija še v povojih; na mesec dni dolge poti sem obvezno odhajal z dvema kamerama in praviloma mi je vsaj ena šla vmes k vragu. Ali občasno obe.

Izostri, krščenduš!A nekaj problemov, skrbi ter določe-ni rituali so kljub temu ostali. Prvo pravilo za potovanje po dežev-nih pragozdovih: s sabo sem imel primerno zalogo vodonepropustnih vreč različnih velikosti (dobite jih v alpinističnih in popotniških trgovi-nah). In v deževnih nočeh vsaj obča-sno kamere spravljal tja notri. Kar pa verjetno še ne bi bilo dovolj. Silika-gel, smrt za vlago, sicer nisem uspel najti v primernih količinah in za de-nar. A v nekaterih fotografskih trgo-vinah ne mečejo stran malih vrečk, ki prihajajo z vsako opremo; v dveh

Sony je za testiranje na odpravi prispeval tudi fotoaparat Alfa 700 z objektivom 16 – 105 mm. Zaradi snemanja je bila fotografska oprema sicer v drugem planu, a Sonyjevi sveži pristopi ter kvaliteta izdelka so vsekakor vredni pohvale. Fotoaparat je kvaliteten izdelek z nekaj svežimi rešitvami, kakovost posnetega je odlična in deloval je brezhibno. Kar se-veda ne pomeni, naj vržemo vso preostalo robo stran in tečemo na Sony – daleč od tega! Fotografija je delo in strast, ki gre pogosto z roko v roki z življenjsko pripadnostjo enemu samemu imenu. A dejstvo je, da na to tržišče prihaja nov proizvajalec, ki bo ponovno premešal karte. Sony je s svojimi izredno bogatimi izkušnjami na drugih področjih vstopil v foto-grafijo zato, da ostane in tržišču, ki ga v veliki meri obvladujeta Canon in Nikon, doda nova odkritja in sveže igrače za velike fante. Prav zato je pa-metno popaziti tudi nanj – marsikaj imajo gotovo še skritega v rokavu!


16 urni tečaj programa Photoshop (13. in 14. feb.) www.e-fotografija.si/tecaji.htm

KLUB POPOTNIKOV ŠERUGAPotovanja k ljudem!

NAMIBIJA z e-Fotografijo, 26. april,18 dni, 2500 € (vse vključeno) – za fotografe!NAMIBIJA, 25. junij,23 dni, 2500 € (vse vključeno) – tudi za družine z otrokiKENIJA, avgust,21 dni, 2500 €, vse vključenoETIOPIJA, oktober - 23 dni, pribl. 2700 €INDIJA, november - 21 dni, pribl. 2200 €

Info in prijave: [email protected], 041 655 580 - www.zvoneseruga.com

dneh sem jih uspel brezplačno na-brati za dober kilogram. V domači pečici sem jih nekaj ur še dodatno sušil, v džungli pa jih nekajkrat za dobro pest vrgel v vrečo k opremi. Ne vem sicer, koliko je pomagalo, a vsekakor težav z vlago tokrat na celi poti nisem imel. In tako smo zdaj pri edini težavi, za-radi katere pa sem nekajkrat grdo za-klel: izostri, krščenduš! Avtofokus! Zanimivo: nagajal je na obeh kame-rah, tako profesionalni kot amaterski izvedbi! Kljub temu, da v obeh pri-merih praviloma deluje brezhibno in primerno hitro, pa dobi prebliske,

ročno ostrenje sicer prav tako mo-goče, a je mali večnamenski obroček pod objektivom vse prej kot hitro odziven in primeren za nežne živce. Kartica ali trdi disk?In še nekaj bi si želel pri 520E: po-leg ogromnega notranjega diska tudi možnost zapisovanja na spominske kartice. Ali celo le spominske karti-ce. Človek postane nehote malo ner-vozen, ko ima deset in več ur posne-tih materialov na enem samem dokaj krhkem disku, računalnik za shra-njevanje pa ima prazno baterijo. A to je verjetno dokaj specifična želja, vezana na moj način dela: kartica je seveda še vedno dokaj drag medij in

Super VHS-a, ki je pred dvema de-setletjema prišel v trgovine? A prav S-VHS je v bistvu že nakazoval nove čase, ko so lahko tudi amaterji s kva-liteto slike že previdno posegali pro-ti spodnjemu robu profesionalnega razreda. Z digitalno tehnologijo in mini-DV kamerami so se tam že kar lepo ugnezdili. S HD malčki nove

ostaja, sploh v ektremnih razmerah. A celo med montažo materijalov na profesionalnem zaslonu včasih ne vidim, kaj je bilo posneto s profesi-onalno Z5E in kaj z malo petstodvaj-setko.Ko bo to končno prek analognih si-gnalov prišlo do ekranov v domačih dnevnih sobah, bo pa tudi ta razlika

ko enostavno – ne deluje! Ko recimo premaknem kader s skupine v ozadju na obraz v prvem planu, ostrino pa … no ja, briga ostrino za obraz prek celega zaslona, ona pač čepi na robo-vih in v ozadju. Vendar je to težava, ki profesionalcev sploh ne bi moti-la in tudi jaz sem jo na »veliki« Z5E zelo hitro ukrotil: na novo razviti (odličen) objektiv serije G omogoča neposredno ročno ostrenje brez pre-klapljanja. In se je torej treba le na-vaditi, da je mesto za levo roko tudi pri avtomatskemu delu na obroču za ostrenje. Precej bolj zapleteni so po-pravki pri »petstodvajsetki«, kjer je

doma, ko je možnost prepisovanja vedno pri roki, je trdi disk še vedno najcenejša in idealna možnost zapi-sovanja. Aha, in še ena zamera malemu Sonyju: ko sem na objektiv nata-knil širokokotni 0.7x adapter (Sony VCL-HGE07A – uf!), je začela ostri-na ponovno »pumpati«. Kar je bilo mogoče rešiti le z nerodnim ročnim ostrenjem. No good!In to je že vse, kar se tiče kritike in pritoževanj. V bistvu imamo danes na voljo takorekoč sanjsko opremo za drobiž. Se še spomnite nekdanjih U-matic in Beta kamer? In prvega

2 leti garancijeza EOS fotoaparate, objektive in bliskavice!

TRGOVINEPRO

NOVO

generacije pa samozavest amaterskih snemalcev z razlogom (ali brez!) že lahko zraste tudi prek lastne mere: hej, kaj pa misliš, da si s tisto kravo na ramenu, a??!Razlika v kvaliteti sicer vsekakor

dokončno in povsem zabrisana. Kar pa je seveda pravično in se spo-dobi. Naj dobi možnost tudi tisti, ki je dober. In ne le tisti z velikim Sonyjem!

Zvone Šeruga

Foto

bese

niča

r d.o

.o.,

duna

jska

57,

Lju

blja

na



Ob enih zjutraj v petek mi nikakor ni bilo do tega, da bi vstala iz tople postelje in se odpravila kamor-koli; tudi v Toskano ne. Še sreča, da spada moj Samo v tisto izjemno redko skupino posamezni-kov, ki je lahko tudi ob taki uri popolnoma spreje-mljiva za okolico. Morda je pa tudi malo naglušen in je preslišal moje jamranje »kaj mi je tega treba bilo«. Sicer pa sem se precej hitro spomnila, da je vse skupaj bila moja zamisel, da je to darilo za naji-no deseto obletnico poroke (naslednje leto moram izbirati previdneje) in sem se do pol treh, ko sva v dežju na Lomu vstopila v avtobus, resignirano vdala v usodo.Naslednjih nekaj ur je minilo v blaženi temi in kratkih dremežih. Ko smo bili pri Ferrari, se je za-čelo daniti, pa tudi naš mali avtobus se je začel pre-bujati. Z njim pa tudi jaz. Moja prva ugotovitev je bila, da se pravzaprav vsi med seboj od nekod po-znajo. Po krajšem razmišljanju se potolažim, da to ni nič čudnega, saj je to tematski izlet. Skupni in-teresi in konjički pač družijo ljudi, kar je tudi prav, in se imajo vsi fino. Ob prvi kavi sva se začela spo-znavati s sopotniki in čas je hitro mineval, ko smo se »dvigovali« čez Apenine. Moje oči pa so postajale čedalje bolj okrogle. Uše-sa so se mi nevarno podaljševala, ko sem poslušala navdušeno govorjenje in pogovarjanje o aparatih, osvetlitvah, goriščnicah, filtrih, lečah, nastavkih, časih in podobnih šifrah. Halo!! Ustavite konje! Pa saj se nismo vsi rodili s Canonom v levi in z Niko-nom v desni roki. Tu smo tudi taki, ki nam teče pot po hrbtu, kadar moramo menjati objektiv, za polo-vico gumbov na aparatu pa sploh ne vemo, čemu so namenjeni. Pa sem se malo začela ozirati nao-krog in se mi je stanje še poslabšalo. Midva (dvo-jina, dve osebi) sva imela en aparat in dva objekti-va, pri drugih pa je bilo povprečno število aparatov in objektivov večje. In sem začela brskati po spo-minu, ali so bile pri prijavi omenjene kake omeji-tve, kot so pri javnih razpisih – če nimate ustrezne opreme, vas bomo izločili in če nimate ustreznih

referenc, vas bomo tudi izločili. Pa se nisem spo-mnila ničesar podobnega, ali pa je bil kje droben tisk, ki ga sploh opazila nisem (še vedno nimam očal za branje, mislim pa, da bo treba na tem po-dročju vseeno kaj narediti).V takem napetem razmišljanju smo prispeli v San Gemignano, mesto muzej, ki očara s svojo srednje-veškostjo. Vse moje travme so se tukaj končale, ker bi bilo škoda, da ne bi uživala v nečem tako lepem. Razkropili smo se po ozkih ulicah, ki so se šele prebujale, in iskali motive. Stolpi, po katerih je me-sto znano, zanimiva okna, osrednji trg, stopnice, mestna hiša in drugi detajli so popolnoma stoič-no prenašali naše obleganje. Tudi tamkajšnji mač-koni so prave manekenke. Ne toliko zaradi vitkosti kot zaradi profesionalnega poziranja. Mene pa so popolnoma prevzela tolkala na vratih; levje glave, elegantni obroči, zmaji, sfinge; domišljije jim res ni manjkalo. Ker sem že na avtobusu ugotovila, da sva s Samom v družbi zaresnih fotografov, sva si brez kančka slabe vesti privoščila vino ter pico z

Moja prva fotodelavnica / Toskanski griči (november)

modeli. Seveda je malo otežil vso zadevo s posta-vitvijo modelov proti soncu in še z drugimi čudni-mi zahtevami. Sploh ni bilo preprosto. Pa vendar je prevladal moj borbeni duh, svoj ego sem dodobra

bučkami in s tartufi. Odlično! Priporočam.Malo pred odhodom smo izvedeli, da imamo čas za še en ogled mesta, saj je imel avtobus tehnične težavice. K sreči je bil to avtobus znamke Merce-des, ki ima servise vsepovsod, tudi po Italiji. Ven-dar je bil petek popoldan in težavice so prerasle v težave. Tako smo imeli še drugi ogled mesta in spoznavanje notranjosti zanimive gostilne, potem pa je Matjaž organiziral »portretiranje« z nami kot

obtežila in začela spraševati, kako je z nastavitva-mi, kaj je prav in kaj narobe. Moram reči, da sem šele zdaj v praksi razumela stvari, o katerih sem prej sicer brala v literaturi, vendar mi niso bile ja-sne. Najpomembnejša stvar, ki sem se jo naučila, pa je, da ni slabega modela, ampak je samo slab fo-tograf. Torej, če na slikah ne izpadete taki, kot ste (lepi, seveda), niste krivi vi.Tudi po drugem ogledu mesta težavice še niso bile odpravljene in začelo nas je malo zebsti. K sreči je



Namibija, raj za fotografe - Greste z nami?26. april - 14. maj 2010

bila trgovina s prvo pomočjo (gra-ppo) blizu in razpoloženje se je po-novno dvignilo, težave pa so poruši-le še zadnje pregrade med nami. Ko smo bili že dodobra ogreti, se je zbu-dil še avtobus. Tudi Mercedes ni več to, kar je bil.Večer se je zaključil v zanimivem hotelu, kjer smo bili ob večerji dele-žni še žive glasbe, po njej pa nam je Jure prikazal svoje izjemno zanimi-ve in lepe posnetke Toskane ter nas pripravil na naslednji dan. Ob gle-danju teh fotografij sem kar malo le-zla vase, potem pa je bila zraven tudi razlaga, da je za take fotografije ve-činoma treba izbrati samo funkcijo »autocolors« (ta večer sem prvič sli-šala, da kaj takega sploh obstaja) in slika zažari v vsej svoji veličini.Vrhunec tega izleta je bila sobota, v celoti namenjena fotografiranju. Zju-

traj smo nekje v bližini skušali ujeti čar dvigovanja meglic s preoranih njiv, pa mehkobo gričev, skrivno-stnost drevoreda, svetlikanje rib-nikov; osamljena drevesa; skratka, čudovito slikovitost toskanske po-krajine s cipresami in z osamljenimi hišami na vrhu gričev. Zanimivo je bilo naše ohanje in ahanje ter usta-vljanje avtobusa na vsakem primer-nem izogibališču. Potem pa: vojska iz avtobusa, pa klik klik, pa nazaj v av-tobus, pa ogledovanje slik, nov vzklik »motiv«, pa ponovitev vaje in tako naprej ves dan. Prekrasno in nepo-novljivo. Najlepša svetloba dneva je bila v okolici Pienze, pravega biserč-ka, kjer je bil postanek za »dušo pri-vezat«, vendar sem jaz to raje storila s pomečkanim sendvičem iz nahrbtni-ka, saj je bil pogled prečudovit, in ga nisem želela zamuditi. Za konec pa

smo se peljali še mimo znamenite-ga cipresovega gozdička. Pa ne samo peljali.Po večerji je sledil ogled fotografske-ga izplena tega dne v malo bolj ogre-ti sobi kot prejšnji večer. In ponovni šok. Krivec pa je Matjaž, ki je pokazal delovanje programa Photoshop. Do-bra novica je, da smo lahko z malo pomoči na fotografijah vsi videti odlično, slaba novica pa, da progra-ma nimamo vsi. In še moja ugotovi-tev, kako narediti dobro fotografijo. Imeti moraš Photoshop, pa Matjaža in Jureta, ki ti govorita, kakšne mora-jo biti nastavitve in kaj je dober mo-tiv. Ja, pa na fotoaparat tudi ne smete pozabiti.Zadnji dan smo v dežju fotografira-li osamljeno drevo, ki tisti dan sploh ni bilo osamljeno. To fotografiranje si bom zapomnila predvsem po bla-

tu na obutvi, po vetru in mrazu. In ogromnem rdečem krogu na njivi. Resnici na ljubo, vseeno mi je v To-skani bolj všeč renesančna kot pa so-dobna umetnost. Nazaj grede smo se pripeljali v dež, vendar v avtobusu ni bilo turobno. Odkrila sem, da imamo celo sku-pne prijatelje in sošolce iz gimnazi-je. Svet je res majhen, Slovenija pa še posebej. Morda bi koga zanima-lo, zakaj sva se s Samom pridruži-la fotografski delavnici. Tudi midva imava zanimiv konjiček in ga sku-šava še nadgraditi z dobro fotogra-fijo. Bojim pa se, da bo tudi to pre-raslo v novi konjiček. In če me kdo vpraša, ali se bom še udeležila kakšne podobne delavnice, naj pogleda na-slov. V njem piše, da je to moja prva, ne pa zadnja fotodelavnica.

Alenka Gorza; foto: Matjaž Intihar

Naš novemberski fotopotep v Toskano je pokazal, da se ta pokrajina močno spreminja iz meseca v mesec. Yurko, ki je bil v Toskani že več kot 10 krat je na koncu povedal, da je do sedaj samo še enkrat doživel tako čudovit dan kot je bila naša sprva meglic polna, nato sončna sobota.e-Fotografija nov potep v Toskano načrtuje meseca marca. Za tem gremo na drugi fotopotep na otok Bali.Za vse udeležence fotopotepa v Toskani (september, november) je bil organiziran fotonatečaj v spletni galeriji e-Fotografija, Toskanski griči. V mesecu decembru smo izbrali fotografije in v začetku leta 2010 bomo naredili razstavo fotografij. M.I.

Eksotična fotografska delavnica BALI24. marec - 4. april 2010

Fotoizleti, Fotopotepanja e-Fotografija - www.e-fotografija.si/tecaji.htm


e-Fotografija natečaji - Fotograf leta - Photoshop Master

Najava natečajaPhotoshop Master 2010e-Fotografija organizira v letu 2010 natečaj za vse, ki uporabljajo programe za obdelavo fotografij ter izko-riščajo možnosti digitalne obdelave in montaže. Celo-ten natečaj traja od začetka januarja do konca novem-bra. Decembra bomo na podlagi točk podelili nagrade najboljšim in naslov »Photoshop Master 2010«.Vsak mesec bosta odprta dva natečaja z novo, točno določeno temo. Ni nujno, da sta objavljena istočasno. Predvidoma bosta objavljena prvi in tretji ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta, saj bodo vse štiri teme predstavljene na začetku julija, izdelke pa boste lahko dodali do konca avgusta.Tema posameznega natečaja je lahko samo napoveda-na in avtor za izdelavo povzame svoje avtorske materi-ale ali pa bodo za izvedbo na voljo točno določene sli-ke ali logotipi, ki pa morajo ostati glavni del predelave.Da bo žirija lahko videla kakovost obdelave, mora av-tor obdelane fotografije poslati v velikosti točno 2500 točk po najdaljši stranici in v velikosti JPEG-datoteke najv. 2 MB, preko prijavnice. Poslane obdelane foto-grafije bo organizator dodal v galerijo e-Fotografije. Deset (10) najboljših bo pridobilo točke (od 10 – naj-višje, do 1 – najnižje, ki se bodo vse leto seštevale). e-Fotografija bo v istem letu predstavila še štiri naključ-ne nenajavljene natečaje, ki bodo šteli samo za točke

(brez nagrade), vendar v dvojnem številu. Prav tako se bo zadnji novembrski natečaj štel dvojno.

Tema 1. natečaja – Tonske vrednosti, bo odprta 4. januarja in bo trajala do 17. januar).Več na naslovu www.e-fotografija.si/photoshop1.htm.

Pravila za sodelovanje na prvem natečaju “e-Foto-grafija / Photoshop Master” 1. Organizator natečaja je spletna stran e-Fotografija.2. Natečaj je namenjen vsem, ki že obvladate osno-ve programov za obdelavo slike. Udeleži se ga lahko vsakdo, ki je prijavljen v galeriji e-Fotografija. 3. Natečaj Tonske vrednosti traja od 4. do vključno 17. januarja (do 24. ure). Fotografij, oddanih po tem datumu, žirija ne bo upoštevala. Na strani www.e-fo-tografija.si/photoshop_master_prijavnica.htm lahko oddate največ dve predelavi posamezne slike portreta, ki sta bili izbrani za natečaj, v velikosti 2500 točk po najdaljši stranici, podatkovne velikosti JPEG-datote-ke do 2 MB.4. Obe fotografiji portretov tonsko čim bolje popra-vite, da bodo kožni toni čim naravnejši. Ni pomemb-na dodatna ostrina, mehčanje kože ali skrivanje gubic. Ne išče se zglajeni portret za naslovnico CD-ja, ampak samo čim boljša tonska obdelava, saj sta portreta po-sneta pod močno tonsko prevladujočo svetlobo. 6. V zvezi z natečajen morate poslati fotografi-ji obeh portretov. Lahko oddate dve sliki vsa-kega, torej skupaj štiri fotografije. Žirija bo lo-

V novem letu 2010 bo organiziran spletni natečaj Photoshop master 2010. V sodelovanje ste pova-bljeni vsi kateri radi manipulirate s fotografijami. Pa naj gre za barvno obdelavo ali pa kompletno predelavo fotografije. Mnogi se še vedno izogibajo obdelavi fotografije. Nekako so mišljenja, da vča-sih ni bilo obdelav in da je prevladovala zgolj foto-grafija. No, ti ljudje se motijo. Tudi v času filma je bilo kar nekaj popravkov pred izdelavo fotografij. Le mi nismo vedeli za njih povedal pa nam tudi ni nihče. Spomnite se samo kako smo s črnimi flo-mastri barvali rdeče oči. Tudi to šteje za obdelavo. Danes imamo na voljo odlične programske rešitve različnih proizvajalcev. In zakaj nebi to tudi izko-ristili. Vsak fotograf se bo znašel na kraju fotogra-firanja z ne želenimi pogoji. In zakaj nebi te pogoje pričarali? Pričarali s programsko opremo. Najbolj razširjen program za obdelavo fotografij je Photo-shop. Verjamem, da ste že vsi slišali zanj. Ta pro-gram je tako obsežen, da lahko pridemo do enake-ga rezultata na več različnih načinov. Photoshop je tako obsežen, da verjetno ne boste nikoli spoznali vseh sposobnosti tega programa. Obstajajo pa tudi preprostejši programi za preproste popravke foto-grafij. Photoshop master 2010 je natečaj, ki bo po-tekal skozi celo leto 2010.

Dodeljene bodo različne naloge. Prva naloga bo na osnovi barvnih tonskih popravkov. Dodeljene fo-tografije boste lahko obdelali po svojem okusu na različne načine. Več o samem poteku in pravilih natečaja lahko preberete na www.e-fotografija.si.Nekaj smernic kje se nahajajo orodja za obdelavo barvnih tonov.

V orodjarni (obrobljeno z rdečo) najdete orodja za izbiro, čopiče, orodja za glajenje...

V »Image« najdete različne možnosti nastavljanja barv, tonov, mehkobe...

Spodaj desno pod »layer« menujem imate različne opcije mask. Poznavanje mask je zelo dobrodošlo pri različnih obdelavah... Photoshop je širok program. Veliko je na voljo tudi vtičnikov (plug in). Vtičniki nam lahko pride-jo zelo prav pri različnih obdelavah. z njimi lah-ko delujemo bistveno hitreje. Malo pobrskajte po spletu in našli boste veliko vtičnikov za photoshop.

Peter Miloševič

Photoshop master 2010

čila slabšo obdelavo od vsakega portreta in pri končni oceni upoštevala eno sliko različnih portretov. Deset najboljših avtorjev bo prejelo točke (od 1 do 10), najboljši trije izdelki pa bodo tudi nagrajeni.7. Ocenjuje se predvsem tehnični tonski popravek ko-žnih tonov. Sliko kože čim bolj približajte običajnim vrednostim, vendar tako, da boste čim manj vplivali na izgubo tonske lestvice, ostrine ...8. Za prijavo na natečaj šteje izdelek, oddan na strani www.e-fotografija.si/photoshop_master_prijavnica.htm, in ki bo prikazan v galeriji e-Fotografija v zvezi s temo natečaja Photoshop Master/Tonske vrednosti.9. Fotografije, poslane za natečaj, ne bodo uporabljene za druge namene kot predstavitev v galeriji v zvezi s točno določeno temo natečaja (Photoshop Master) in oceno za natečaj. Najboljše tri bomo objavili na sple-tni strani e-Fotografija.si in v reviji e-Fotografija, ven-dar samo v domeni predstavitve natečaja in izključno v enkratni objavi. Zmagovalec posameznega natečaja se bo lahko predstavil s fotografijami celotnega poteka dela ali s svojim portfeljem.Sponzor natečaja je podjetje Avtera, ki je zastopnik ti-skalnikov EPSON, katere bo na koncu leta tudi podelilo najboljšim po vseh zbranih točkah. M.I.

Prvi natečaj bo odprt 4. januarjaVeč na:

e-fotografija.si/photoshop1.htm

Podjetje Epson je vodilno podjetje na svetu na področju izdelkov za predstavitev slik, vključno s tiskalniki, 3LCD projektorji in majhnimi in srednje velikimi LCD-ji. Pod-jetje Epson si s svojo inovativno in ustvarjalno kulturo prizadeva, da bi preseglo vizijo in pričakovanja strank po svetu z izdelki, ki so znani po svoji izjemni kakovosti, funkcionalnosti, majhni velikosti in učinkoviti uporabi energije. Zaradi tega lahko pride do menjav nekaterih iz-med modelov, ki so v razpisu na spletni strani navedeni kot nagrade. Nagrajenec bo prejel enakovredni model iz ponudbe, ki bo takrat v prodaji.


Na voljo v beli, rdeči, modri in črni barvi ohišja.

Tudi vaša zgodba je zanimiva. Povejte jo s

Vsak ima svojo zgodbo.

Kakšna je vaša?

Ločljivost 12,4 milijona točk, CMOS senzor, zaporedni posnetki s hitrostjo 4,7 slike na sekundo, predogled slike v živo (Live View), snemanje videa v HD ločljivosti, občutljivost do ISO 12800, kreativni digitalni filtri.

Foto Beseničar, Dunajska 57, Ljubljana * Povej v slikah ** Zaloga je odvisna od trenutne razpoložljivosti

*

k-x 220x135.indd 1 16.12.2009 15:02:10

e-Fotografija fotoizlet7. in 12. februar 2010BENEŠKA FOTO PISANICALepota kostumov, mrkost mask in zimska spokojnost mesta na kolih se v času pustovanja zlijejo v fantastično pisano celoto, ki je za fotografe pravi raj. Ne gre za klasičen karneval, tem-več za promenado elegantnih mask , za festival ulične umetnosti z vrhun-skimi predstavami plesalcev, cirku-santov…Simbola Benetk sta luna in sonce, zato našemljeni Benečani, ki gojijo tradicijo karnevalov že več kot osem stoletij, hodijo v parih in mo-rajo poznati protokol pomikanja in obnašanja, ki je karakterističen za posamezno masko. Izognili se bomo največji gneči, ki je soboto pred pu-stnim torkom, in se podali na pot na dan večdnevnega pustnega prazno-vanja, ko bo nekaj več prostora za fo-tografe. Naša »fotografska« duša se bo ta dan zagotovo napolnila lepega še z obiskom otočka Burano, ki je en-kraten po živobarvnih hiškah, pri-jazni domačini pa znajo kdaj odpreti tudi svoja vrata domov, se nastaviti fotoaparatu,pokazati rokodelske iz-delke. Predvsem pa na Buranu zadiši

Zakriti beneški obrazi in živobarvne hiške otoka Buranopo znanih buranskih piškotih. CENA: 80€ - Cena vključuje: stro-ške prevoza s turističnim avtobusom, stroške vstopa in ekološke takse na območje Beneške lagune, ladijsko vožnjo, vožnjo na otok Burano, fo-tografsko svetovanje, komentiranje fotografij po izletu in nagrade naj-boljšim…Opomba: izlet bo organiziran v vsa-kem vremenu, priporočamo topla oblačila. Možno je, da bomo avtobus pustili v Monfalconu in se z vlakom odpeljali na prizorišče (obvestilo ka-sneje). Več na e-fotografija.si

Toskana - Bali - Namibija - Provansa - Islandija www.e-fotografija.si

Preizkusi fotokamer, objektivov, dodatne opreme www.e-fotografija.si/fototesti.htm

Knjigi Digitalna fotografija 1 in 2Založba Pasadena je predstavila dve novi fotograf-ski knjigi ameriškega avtorja Scotta Kelbya. Avtor, kateri nam je dobro znan po knjigah in nasvetih glede programa Photoshop, svoje znanje in ime trži tudi v fotografiji. Čeprav na prvi knjigi piše, da je namenjena tudi tistim s kompaktnimi kamera-mi, pa to velja samo v primeru, če že veste, da vas je fotografija zasvojila do te mere, da boste kaj kmalu prešli med uporabnike kamer DSLR in si želite več od le družinske in turistične fotografije. Tistih pra-vih nasvetov za družinsko ali turistično fotografi-jo je zelo malo. Obe knjigi sta namenjeni resnim hobi fotografom, ki bi radi svoje znanje še doda-tno nadgradili in spoznali obilo nasvetov, ki olaj-šajo pot do “kako fotografirati”. Osnove fotografije in kako uporabljate kamero pa že morate poznati. Scott Kelby nasvete vedno začini z dobro mero hu-morja, ki pa ni rečeno, da bo našemu slovenskemu bralcu kateri ni vajen takega stila povedal kaj več. Tem knjigam in stilu pisanja se je treba enostavno prepustiti in izluščiti bistvene nasvete, ki vas bodo hitreje pripeljali do novega fotografskega spozna-nja. Zavedajte se, da vam Scott vse skozi dodaja praktične nasvete, ki se vam sprva mogoče niti ne bodo zdeli pomembni. Uporaba stativa je nasvet,

ki je vseskozi prisoten v obeh knjigah. Koliko da-nes fotografi še sprejemajo tak dobro nameren na-svet pa je druga zgodba. Vendar tudi naš mojster fotografije Oskar Karel Dolenc vedno poudarja. V veliko primerih je fotografiranje brez stativa zgolj škljocanje, s stativom pa fotografiranje. Zato vam bo marsikateri nasvet v obeh knjigah prišel še kako prav čez čas, ko boste osnove fotografije s kamero DSLR že obvladali. Avtor se je dobro znašel. Skoraj vsak bo kupil obe knjigi, saj je že v prvi več kot pol nasvetov namenjenih izkušenim fotografom, torej ne tistim s kompaktnimi kamerami. Predvsem v smeri poročne in športno reporterske fotografije ali fotografije s teleobjektivi, katerih hobi fotograf še niti ne uporablja ter o programu za obdelavo sli-ke Photoshop. V drugi knjigi imate nasvete glede studijske foto-grafije, uporabe bliskavic, odbojnikov, kako foto-grafirati portrete ter manj o pokrajinski fotogra-fiji. Na koncu pa zanimivo, namesto v prvi knjigi so osnove kot, tehnika izostritve, uporaba ISO in ostale povsem osnovne fotografske tehnike. Pa temu, da sta knjigi z vsebino pomešani ni kriv za-ložnik. Američani in Scott se znajo odlično tržiti in že vedo zakaj tako.

Moja osebna ocena: odlični knjigi za vse, ki se izo-bražujejo preko literature, imajo kamero DSLR in želijo več v fotografiji. Vsaka od obeh knjig lahko da kakšen nov koristen nasvet še takemu profesi-onalcu. Sam vedno pravim. Če izvem dve, tri novi stvari je investicija poplačana. In ti dve knjigi bosta hobi fotografu dali obilo nasvetov. Če pa novosti ne boste preizkušali v praksi, bosta knjigi samo še dve več v vaši fotografski vitrini. Torej najprej vo-lja, kamera DSLR in delo, nato v nakup obeh knjig.Za konec še to. Obe knjigi prav lepo dopolnjujeta vrzel v slovenskem fotografskem knjižnem prosto-ru. Moja knjiga “Fotokamera”, je namenjena spo-znavanju tehničnih lastnosti fotokamer in njihovo uporabo. Knjiga Oskarja Karla Dolenca “Kompo-zicija slike” pa nadgrajuje obe knjigi Scotta Kelbya, s spoznavanjem same zgradbe slike v smislu kom-pozicije, ploskev in barv.

Matjaž Intihar

Eden najpopularnej-ših objektivov Sigma, 17-70/2.8-4.5, priha-ja konec leta na trg s stabilizatorjem slike in izboljšano optično konstrukcijo. Nova verzija objektiva bo nekoliko svetlobno močnejša: zaslonka bo od 2.8 pri 17 mm do 4 pri 70mm. Objektiv bo na voljo v različicah za fotoaparate Canon, Nikon, Sony, Pentax in Sigma. Stabilizacija slike v objekti-vu bo delovala tudi na fotoaparatih, ki imajo stabi-lizator slike vgrajen. Objektiv ostri s pomočjo hi-trega in tihega Hypersonic motorja. Prednja leča se ne vrti, kar olajšuje uporabo filtrov in prilože-ne sončne zaslonke. Posebnost objektiva je ostre-nje na razdaljo le 47 milimetrov od sprednje leče, kar omogoča makro reprodukcijo v razmeru 1:2,7. Nova optična konstrukcija vsebuje 3 asferične leče in eno ELD (Extraordinary Low dispersion) lečo, stabilizator slike pa omogoča za 4 stopnje daljšo osvetlitev. Objektiv je nekoliko težji od prejšnjega modela, tehta 535 gramov in ima navoj za filtre s premerom 72 mm. Verzija za Canon bo na voljo konec decembra, ostale pa v začetku leta 2010. Cena bo med 450 in 500 EUR.

Sigma 17-70/2.8-4 OS HSM Nikon AF-S NIKKOR 300 mm F/2,8G ED VR IINikon je predstavil novi super telefo-to objektiv, ki bo nadomestil objektiv AF-S VR NIKKOR 300 mm f/2,8G IF-ED. Novi objektiv se lahko po-hvali z novo generacijo tehnologije za zmanjšanje vibracij (VR II) in no-vim načinom delovanja z izostritvijo A/M. Objektiv uporablja drugo ge-neracijo tehnologije zmanjšanja vi-bracij (VRII), ki omogoča fotografi-ranje tudi pri štirikrat daljšem času osvetlitve. Objektiv tehta 2900 gramov in ponuja vse, kar potrebujejo fotografi, ki se resno ukvarjajo s fotografiranjem hitro premikajočih se motivov. Poleg številnih drugih funkcij se lahko objektiv pohvali tudi s tem, da je zaščiten pred prahom in vlago, tako da je z njim mogo-če fotografirati v kakršnih koli razmerah. Objektiv je sestavljen iz enajstih elementov v osmih skupinah, med drugim ima tri elemente iz ED-stekla in nanokristalno prevleko.

Nikon AF-S telekonverter TC-20E IIINikon predstavlja novi telekonverter AF-S TELECONVERTER TC-20E III, prvi telekonverter na svetu z asferičnim elementom leče. Novi telekonverter AF-S TELECONVERTER TC-20E III je zasnovan tako, da popolnoma ustreza združljivim telefoto objektivom NIKKOR, na voljo pa ima tudi gumijasta tesni-la za nastavek ohišja, vzdržljiv sprostitveni mehanizem za intenzivno uporabo in velik gumb za hitro odstranjevanje z rokami v rokavicah. Priloženi so tudi pokrovčki z novo obliko in uporabna torbica za shranjevanje, ki zaščiti telepre-tvornik, ko ta ni v uporabi. Zaradi povečave se zmanjša prenos svetlobe, zato se zmanjša tudi efektivna najmanjša zaslonka objektiva, ki ga uporabljate. AF-S TELECONVERTER TC-20E III zmanjša zaslonko za dvakrat. Ko ga namestite na objektiv s svetlobno močjo f/2 (na primer AF-S VR 200 mm f/2G), se le ta zmanjša na f/4.


Fotografska predavanja, tečaji, izleti / www.e-fotografija.si/tecaji.htm

e-Fotografijaje brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje.Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.Berčičeva 8b, 1260 Lj-PoljeTel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16e-mail: [email protected]: Matjaž IntiharTisk: Delo - Tisk časopisov in revij d.d., Tiskano 15.000 izvodov

Namesto uvodnika in dolgih besede-Fotografija vam želi

Srečno in fotografij polno leto 2010

Tečaj uporabe izmenljive in vgrajene bliskaviceKako začeti z bliskavico, osnovne tehnične lastnosti in uporaba. Spoznali se bomo z različni-mi načini uporabe bliskavice, preizkusili bomo tudi njeno kreativno plat. Tečaj je razdeljen na teoretični in praktični del, glavni poudarek je na praktičnem delu. Kdaj: 4. februar 2010Dolžina tečaja: 3 ure, prva ura teoretični del, drugi dve praktični del.Zahtevnost: osnovna, (več na www.e-fotografija.si/tecaji/)

Predavnje - Objektivi na splošno (25. januar)- izmenljivi objektivi pri kamerah DSLR - zoom objektivi - fiksni objektivi - širokokotni objektivi - standardni objektivi - teleobjektivi - makro objektivi - posebni objektivi - spektivi in digiskopija

Predavnje - Video in video v fotografiji (26. januar)Video je v digitalnem fotografskem vse bolj prisoten med nami. Ste ljubitelj videa preko vi-deo kamere ali fotokamere z možnostjo zajema videa. Spoznajte glavne formate zapisa, mo-žnosti njihove obdelave, skrivnosti snemanja, kadriranja in priprave video zapisa za ogled na spletnih straneh ali preko domačega TV.


Canon EOS 7D

Canon IXUS 200 IS

Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje

eFoto br 45

Documents

Transcript of eFoto br 45