UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

E-UPRAVA V SLOVENIJI E-GOVERMENT IN SLOVENIA

Študent: Dejan Golenko Naslov: Kozjak nad Pesnico 22/c Številka indeksa: 81613935 Način študija: Redni študij Program: Univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Maribor, September, 2008

2

PREDGOVOR

Sodobna informacijska tehnologija v Sloveniji je leta nazaj bila v močnem zaostanku za tehnologijami najrazvitejših držav. Koncem devetdesetih let prejšnjega stoletja je prišlo v Sloveniji do razcveta informacijske tehnologije, kar je imelo za posledico hitrejše in racionalnejše delovanje uprave, podjetij in posameznikov. Razvoj elektronske javne uprave v Sloveniji pomeni prelom v odnosih med upravno stroko in tehnološkimi spremembami. E-uprava v Sloveniji je doživela temeljite spremembe navznoter in navzven. Številne rešitve, metode dela in prakse, ki so se v upravi razvijale veliko let poprej, so čez noč zastarele in postale popolnoma odveč. Poslovanje v e-upravi je dobila povsem novo dimenzijo z uveljavitvijo elektronskega poslovanja, elektronskih dokumentov in interneta. Slovenija je doživela velik korak k napredku na tem področju. Poznamo tri vrste e-poslovanja, katerega del je tudi e-uprava. E-uprava prinaša številne ugodnosti tako za posameznika kot za zaposlene, vendar na drugi strani predstavlja večji finančni strošek. Glavni vir komunikacije med državljani in javno upravo je portal e-uprave, ki je primerljiv s podobnimi portali v državah Evropske unije. Glede razvitosti portala e-uprave je jasno, da so vodilni v javni upravi naredili dobro delo, medtem ko na področju uporabnosti in prepoznavnosti še vedno zaostajamo za drugimi državami. Iz leta v leto se povečuje tudi število e-storitev dosegljivih preko portala e-uprave, kar lahko samo pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj e-uprav v Sloveniji. Storitve javne uprave razdelimo v tri skupine. Prva je G2G, kar pomeni medsebojno poslovanje enot javne uprave. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na drugi dve skupini. Ti sta: poslovanje javne uprave s prebivalci (G2C) in poslovanje s poslovnimi subjekti (G2B). Javna uprava opravlja na vseh teh področjih veliko število storitev, tako da vseh ni mogoče spremljati. Zato je Evropska komisija razvila seznam dvajsetih osnovnih storitev, ki jih elektronsko zagotavlja javna uprava. Osem storitev se navezuje na poslovne subjekte, dvanajst pa na državljane. Na podlagi teh storitev lahko ocenimo razvitost e-poslovanja javne uprave v posamezni državi.

Pomen e-uprave v Sloveniji se povečuje, saj preko interneta zmanjšujemo stroške, razbremenjujemo delo zaposlenih na okencih, dosegamo časovne prihranke, kar se posledično kaže na večji učinkovitosti in preglednosti poslovanja javne uprave ter kvalitetnejšemu zadovoljevanju potreb za uporabnike e-uprave. S tem prihaja do večje natančnosti in točnosti opravljenih storitev ter manjše število napak, večje število obravnavanih in rešenih zahtevkov, hitrejše reševanje postopkov in nenazadnje tudi boljši ugled javne uprave.

Moj cilj pri pisanju diplomskega dela je podrobno spoznati področje javne uprave in e-uprav v Sloveniji. Obravnavana tema je zelo široka, zato je tudi glavni problem omejiti področje raziskave. Tema ponuja veliko znanja in novosti na svojem področju.

3

KAZALO VSEBINE stran

1 UVOD ________________________________________________________________ 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema _______________________________________ 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ______________________________________________ 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave __________________________________________ 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________ 7

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE __________________________________________ 8 2.1 Splošno o elektronskem poslovanju __________________________________________ 8 2.2 Vrste elektronskega poslovanja _____________________________________________ 9 2.2.1 Podjetje – podjetje _____________________________________________________ 10 2.2.2 Podjetje – posameznik __________________________________________________ 12 2.2.3 Javna uprava – državljani _______________________________________________ 14 2.3 Prednosti in pomanjkljivosti e-poslovanja ___________________________________ 15 2.3.1 Prednosti _____________________________________________________________ 15 2.3.2 Pomanjkljivosti ________________________________________________________ 16

3 E-UPRAVA ___________________________________________________________ 17 3.1 Pojem elektronske uprave_________________________________________________ 17 3.2 Razvoj elektronske uprave v Sloveniji_______________________________________ 18 3.3 Storitve e-uprave ________________________________________________________ 21 3.4 Prednosti in slabosti e-uprave______________________________________________ 24

3.4.1 Prednosti ___________________________________________________________________ 24 3.4.2 Slabosti ____________________________________________________________________ 25

4 ENOTNI DRŽAVNI PORTAL E-UPRAVA _________________________________ 26 4.1 Zgradba e-portala _______________________________________________________ 27

4.1.1 E-dohodnina ________________________________________________________________ 28 4.1.2 E-upravne zadeve ____________________________________________________________ 29 4.1.2.1 Podaljšanje prometnega dovoljenja _____________________________________________ 31 4.1.3 VLOP _____________________________________________________________________ 32 4.1.4 E-zaposlitev ________________________________________________________________ 32 4.1.5 Informativne storitve__________________________________________________________ 33 4.1.5.1 E-demokracija _____________________________________________________________ 33 4.1.5.2 ISPO_____________________________________________________________________ 34 4.1.5.3 Portal upravnih enot_________________________________________________________ 35 4.1.6 Portal E-VEM _______________________________________________________________ 35 4.1.7 E-zemljiška knjiga in e-kataster _________________________________________________ 36 4.1.8 E-davki ____________________________________________________________________ 38 4.1.9 E-notarji ___________________________________________________________________ 40 4.1.10 E-sodni register _____________________________________________________________ 40

4.2 Merjenje zadovoljstva uporabnikov z e-upravo _______________________________ 41 4.3 Elektronski podpis in digitalna potrdila _____________________________________ 46

4.3.1 SIGOV CA _________________________________________________________________ 47 4.3.2 SIGEN CA _________________________________________________________________ 49

4

4.3.3 Pridobitev digitalnega potrdila za fizične osebe _____________________________________ 50 4.4 Primerjava Slovenije z drugimi državami EU ________________________________ 51

5 SKLEP_______________________________________________________________ 54

6 POVZETEK __________________________________________________________ 56

7 ABSTRACT___________________________________________________________ 57

8 LITERATURA ________________________________________________________ 58

9 VIRI_________________________________________________________________ 59

SEZNAM SLIK _________________________________________________________ 61

SEZNAM TABEL _______________________________________________________ 61

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Hiter razvoj informatike, računovodstva in telekomunikacij je pripeljal do razvoja elektronskega poslovanja, ki je postalo zanimivo za vse sfere delovanja države in gospodarstva. Medtem, ko je v gospodarstvu vse večinoma prepuščeno tržnim zakonitostim in konkurenčnosti, je v upravi drugače. Z zakonodajo je določen že sam obstoj uprave, njeni organi in delovanje te uprave. Na nek način je zakonodaja zaviralec razvoja elektronskega poslovanja, saj razvoj le-tega ne more slediti razvoju informatike. Težava je v tem, da je informatika praksa, zakonodaja pa le teorija. Skupaj z državo se skozi različne procese spreminja tudi njena uprava. Državna uprava Slovenije se po vzoru drugih držav sooča z izzivi, ki jih prinaša internetna tehnologija. Državna uprava si prizadeva, da bi državljanom, poslovnim partnerjem in zaposlenim v državni upravi, ponudila kvalitetna in učinkovite storitve s pomočjo interneta. Javna uprava posluje z dvema skupinama odjemalcev. V prvo skupino spadajo prebivalci države. Njeno poslovanje s prebivalci označujemo s G2C (Government to Citizen). Poslovanje z pravnimi osebami, ki spadajo v drugo skupino odjemalcev imenujemo G2B (Government to Business). Lahko pa javna uprava posluje sama s seboj, kar označujemo s G2G (Governement to Government). Elektronska uprava ali skrajšano e-uprava predstavlja del e-poslovanja. S pomočjo internetne tehnologije poskuša nuditi storitve in informacije državljanom, podjetjem, zaposlenim in ostalim. E-uprava le-to dosega z učinkovitim portalom, ki je primerljiv z ostalimi državami Evropske Unije.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je proučiti elektronsko poslovanje in elektronsko javno upravo, njeno uporabo in razširjenost v Sloveniji. E-upravo naše države bomo tudi primerjali s tujimi. V diplomski nalogi bomo prikazali nastanek elektronske uprave v Sloveniji, ovire in prednosti ter slabosti, ki jih prinaša uvedba le-te. Osredotočili se bomo na portal javne uprave v Sloveniji, ki ponuja najrazličnejše storitve, katerih število se bo v prihodnosti še povečevalo. Cilj našega diplomskega dela je ugotoviti, da je elektronska javna uprava ključnega pomena za uspešno in kontinuirano delovanje javne uprave v prihodnosti.

6

Pomen e-uprave v Sloveniji se povečuje, saj preko interneta zmanjšujemo stroške, razbremenjujemo delo zaposlenih na okencih, dosegamo časovne prihranke, kar se posledično kaže na večji učinkovitosti in preglednosti poslovanja javne uprave ter kvalitetnejšemu zadovoljevanju potreb za uporabnike e-uprave. S tem prihaja do večje natančnosti in točnosti opravljenih storitev ter manjše število napak, večje število obravnavanih in rešenih zahtevkov, hitrejše reševanje postopkov in nenazadnje tudi boljši ugled javne uprave. V diplomski nalogi bomo skušali dokazati naslednje hipoteze:

elektronska uprava prinaša številne ugodnosti tako za državljane kot tudi za zaposlene;

uvajanje elektronske uprave je soočeno s številnimi ovirami od tehnoloških, organizacijskih in drugih, predvsem predstavlja velik finančni zalogaj;

število uporabnikov storitev E-uprave se iz leta v leto veča; Slovenija je primerljiva z ostalimi razvitimi državami glede nudenja elektronskih

informacij in storitev državljanom.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Na podlagi proučevanja literature s področja elektronske javne uprave v Sloveniji smo v tem diplomskem delu izpostavili naslednje predpostavke:

e-poslovanje v javni upravi vodi k novim pozitivnim vrednotam in učinkom; glavni razlog preoblikovanja javne uprave v e-upravo je predvsem hitrejše in

kvalitetnejše delo državne uprave, kar posledično prinaša večje zadovoljstvo uporabnikov;

temelj elektronskega komuniciranja med javno upravo in ostalimi udeleženci je državni portal e-uprave;

Slovenija je na področju e-uprave konkurenčna ostalim članicam Evropske Unije.

Pri pisanju diplomskega dela smo se omejili na raziskovanje e-uprave v Sloveniji, v okviru katere bomo obravnavali državni portal e-uprave. Pojavile so se tudi omejitve glede uporabe literature, saj je področje elektronskega poslovanja in elektronske uprave v nenehnem spreminjanju, kar posledično pomeni, da literatura hitro zastari. Uporabljali bomo najnovejše vire s tega področja, v veliki meri bodo uporabljeni elektronski viri iz svetovnega spleta. Določeno omejitev velja tudi omeniti pri dostopu podatkov do državnega portala e-uprave, saj so določeni podatki nedostopni širši javnosti.

7

1.4 Predvidene metode raziskovanja Glede na našo izbrano temo diplomskega dela, bomo uporabili poslovno raziskavo kot vrsto ekonomske raziskave. Pri našem raziskovanju problema se bomo ukvarjali tudi z razvojem ter razvitostjo e-uprave v Sloveniji, kar je značilnost dinamične ekonomske raziskave. Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabili tako deskriptivni kot analitični način. V okviru deskriptivnega pristopa bomo največ uporabljali metodo kompilacije, saj bomo prihajali do spoznanj prišli preko stališč drugih avtorjev s pomočjo različni člankov, knjig in spletnega gradiva. Uporabili bomo tudi metodo komparacije za tuje države. Pri oblikovanju sklepov bomo upoštevali pravila induktivne in deduktivne metode v sklopu analitičnega raziskovanja.

8

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1 Splošno o elektronskem poslovanju Elektronsko poslovanje je široko področje, ki zajema tehnične, tehnološke, ekonomske, pravne in organizacijske okvire. Internet je kot nov komunikacijski medij prinesel silovit napredek na tem področju in kot posledica razvoja interneta je elektronsko poslovanje dobilo nove razsežnosti. Elektronsko poslovanje oz. krajše e-poslovanje pomeni poslovanje oz. opravljanje dejavnosti s pomočjo elektronskega sporočanja. Angleški izrazi, ki se uporabljajo za e-poslovanje so electronic transactions, electronic commerce in electronic business. Najbolj je razširjeno v raznih gospodarskih dejavnostih, vendar se hitro širi tudi na ostala področja vseh drugih dejavnosti (Toplišek 1998, 314). Po mnenju evropske komisije je elektronsko poslovanje katerakoli oblika poslovanje, pri katerem stranke delujejo na elektronski način, namesto da bi delovale fizično, ali bi bile v neposrednem fizičnem stiku (Jerman 2001, 12). E-poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov in izmenjavo spletne trgovine, saj deluje v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških omrežij in računalniških aplikacij. Obsega elektronsko bančništvo, e-trženje, e-trgovanje, e-zavarovalništvo, spletno trgovino, svetovanje in delo na daljavo, računalniško podprto skupinsko delo, elektronsko borzno poslovanje in druge dejavnosti (Jerman 2001, 11). Značilnosti e-poslovanja so naslednje (Jerman 2001, 12):

način dela (računalniška izmenjava podatkov ob uporabi odprtih omrežij s pomočjo interneta);

vsebina poslovanja (prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij, bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja, nakupovanje v spletnih trgovinah, opravljanje in nudenje pomoči na daljavo, itd.);

udeleženci poslovanja (posamezniki, podjetja in državne ustanove). Elektronsko poslovanje poteka tako po zaprtih kot po odprtih sistemih, ki se medsebojno prepletajo. Med zaprte uporabniške sisteme uvrščamo ekstranet in intranet. Intranet je omrežje znotraj enega podjetja, ki je realizirano z uporabo standardnih tehnologij interneta. Ekstranet je intranet, ki je prek javno dostopnega interneta dostopen ožjemu krogu poslovnih partnerjev. Primeri zaprtih sistemov so bančna omrežja, omrežja plačilnega prometa, omrežja državne uprave ipd. (Jerman 2001, 16).

9

Pri odprtih sistemih pa je v ospredju internet omrežje. Za e-poslovanje se uporabljajo različne storitve tega omrežja, kot so: elektronska pošta, prenos datotek, svetovni splet in videokonferenca z uporabo navideznega omrežja, ki omogoča večsmerno storitev. (ibid., 16). Prva stopnja pri uvajanju e-poslovanja je predstavitev podjetja na internetu. Nastop javne uprave na internetu omogoča (prirejeno po Jerman 2001, 44):

informiranje uporabnikov o storitvah javne uprave, povečevanje učinkovitosti zaposlenih v javni upravi, interakcije z zunanjimi partnerji, izboljšane interakcije znotraj podjetja (posodobitev poslovnega procesa).

Pri e-poslovanju se prepletajo tehnično-tehnološke in pravno-organizacijske oblike. V tej problematiki ekonomisti in pravniki težje razumejo knjige, ki so napisane v tehničnem jeziku. Tako se pri e-poslovanju težišče glavnih problemov pomika iz tehničnih proti netehničnim (Toplišek 1998, 1).

2.2 Vrste elektronskega poslovanja Glede na interakcije subjektov v e-poslovanju so se oblikovale tri glavne vrste poslovanja (Jerman 2001, 17):

podjetje – podjetje (B2B – business to bussines); podjetje – potrošnik (B2C – bussines to customer); javna uprava – državljani (G2C – governement to citizen).

E-poslovanje med podjetji (B2B) predstavlja največji del poslovanja. Zajema vzpostavljanje povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji (plačila, naročila) ter e-bančništvo do sodelovanja na skupnih projektih (ibid. 17). E-poslovanje s končnimi porabniki (B2C), zajema veliko novih področij, ki temeljijo na poslovanju z uporabo internetnih tehnologij. Potrošniku nudijo opravljanje raznih nalog preko osebnega računalnika: od bančništva in nakupovanja do izobraževanja in dela (ibid. 17). Pri poslovanju z javno upravo ločimo dve vrsti poslovanja. Poslovanje s podjetji (G2B – governement to bussiness) zajema pobiranje davčnih napovedi, registriranje vozil in javne nabave. Poslovanje s prebivalci (G2C) je eno najzahtevnejših opravil, ker zahteva lokalni dostop do teh storitev vseh državljanov (ibid. 17). G2C pomeni e-storitve za državljane, ki urejajo odnose, značilne za interakcijo med javno upravo in državljani. Sem sodijo aplikacije, ki so najuporabnejše za državljane. Omogočajo posredovanje različnih informacij v spletu, plačevanje upravnih taks v spletu, oddajo elektronskih vlog, oddajo dohodninske napovedi, e-volitve, itd. (Kričej 2002, 33).

10

E-storitve lahko dosežejo različne stopnje e-poslovanja, ki jih prikažem,o z ocenami od 0 do 4. Posamezne stopnje e-poslovanja pomenijo (Kričej 2002, 35):

0 Ni informacij: informacije o storitvi niso dostopne v spletu. 1 Informacije: dostopne so samo informacije o storitvi v internetu (opis postopka,

zakonodaja …). 2 Interakcija: omogočeno je shranjevanje obrazcev ali vlog iz interneta v osebni

računalnik (možnost tiskanja obrazcev in vlog). 3 Dvosmerna interakcija: omogočeno je izpolnjevanje obrazcev ali vlog na

internetu, kar vključuje tudi avtentikacijo. Z izpolnjenim obrazcem se izvede določena storitev.

4 Transakcija: omogočena je izvedba popolne storitve na internetu, vključujoč izpolnjevanje obrazcev ali vlog, avtentikacijo, plačevanje in posredovanje odločb, potrdil ali drugih oblik rezultatov zaključene storitve po internetu.

2.2.1 Podjetje – podjetje Računalniška izmenjava podatkov Računalniško izmenjevanje podatkov pomeni izmenjevanje poenotenih, kodiranih sporočil med dvema računalniškima rešitvama (aplikacijama). V praksi za prevajanje podatkov v poenoteno obliko skrbi prevajalni del programa, kjer na drugi strani sprejemni del prevede v razumljivo obliko. Ker gre za samodejnost, je malo možnosti, da bi prišlo do človekovih napak. Vgrajeni mehanizmi za potrjevanje sporočil pa pripomorejo, da RIP deluje zanesljivo (potrditev, da je prejemnik sporočilo prejel, da je vsebina sporočila nepoškodovana, da prejemnik vsebino sprejema ali odklanja ipd.) (Toplišek 1998, 13). Značilnosti RIP-a so naslednje (Turban 1999, 241-243):

• transakcija poslovnih sporočil (RIP uporabljamo za elektronsko izmenjavo ponovljivih poslovnih transakcij, kot je na primer naročilo, faktura, račun, odobritev kredita, tovorni list…);

• standardna podatkovna oblika (smiselnost uporabe za ponavljajoča RIP sporočila, saj omogoča krajšanje dolžine sporočila);

• RIP prevajalec (pretvorba podatkov v standardno obliko in obratno); • zasebne linije proti internetu (v preteklosti je RIP potekal preko omrežij, ki so bila

cenovno dostopna samo velikim podjetjem, saj so omogočala varnost in sposobnost. S pojavom interneta se je to spremenilo, saj je temeljil na RIP-u.).

Razlika med internetom in RIP-om je naslednja (Jackson 2003, 17-18):

• Internet je nelastniški in odprt sistem. Protokoli so objavljeni, tako da jih teoretično lahko vsak uporablja za priključitev na internet. Odprti sistem so po definiciji bolj nagnjeni k goljufijam.

• Rip sistemi so zaprti in lastniški. To pomeni, da jih lahko uporabljajo samo plačniki, kar pa jim omogoča večjo varnost pri transakcijah.

11

Internet Internet je globalno komunikacijsko omrežje, ki zagotavlja neposredno povezavo z vsakomer preko ponudnikov internetnih storitev in je povezano preko spletnih portalov. Od takrat, ko je pristop na internetu odprt za vse, obstaja pomanjkanje na kontroli, ki se kaže na povečanih informacijah. Uporaba interneta je največja v B2C (business to customer) kot vrsti e-poslovanja (Turban 2000, 241-242). Intranet Uporaba intraneta je v porastu, ne samo kot komunikacijski sistem, temveč tudi kot pomoč pri elektronskem trgovanju. Intranet pospešuje elektronsko trgovanje v podjetju, tako da se izdelki podjetja prodajajo zaposlenim, pospešuje pa lahko tudi zunanjo trgovino. Transakcije pospeši na naslednje načine (Turban 1999, 245-246):

• zmogljiv vstop (z enkratnim vstopom pridobimo primerne podatke za podporo finančne funkcije, ki omogočajo normalno poslovanje);

• skupno predelovanje (za celotni sistem se uporabljajo skupni postopki za predelovanje podobnih transakcij, ki omogočajo poročanje v doslednem načinu);

• dosledne notranje kontrole (kontrole vstopnih podatkov, predelovanje transakcij in poročil se uporabljajo skozi celotni sistem, da bi zagotovili pravnomočnost informacij in zaščito finančnih virov).

Intranet uporablja na internetu temelječo tehnologijo, da lahko priskrbi dostop raznolikih informacij za podjetje. Primeren je za nadomestitev prenašanja informacij znotraj podjetja s papirjem, kar se kaže v zniževanju stroškov, lažji dostopnosti podatkov in večji učinkovitosti. Dostop strank na določene dela intraneta, je zaželena podpora, ki omogoča nižje stroške ter je močno marketinško in komunikacijsko sredstvo (ibid., 246). Ekstranet Ekstranet je omrežje, ki povezuje intranete podjetij s pomočjo omrežja internet. Njegova glavna funkcija je gojiti sodelovanje med podjetji. Ekstranet uporablja iste komponente kot internet (elektronsko pošto, brskalnike…) ter poveže podjetniški intranet z dobavitelji, strankami in poslovnimi partnerji. Ekstranet se uporablja za pregled popisa zunanjim revizorjem ali za prenos informacij dobaviteljem. To sta le eni izmed mnogih nalog ekstraneta. (ibid., 247). 000

12

TABELA 1: ZNAČILNOSTI INTERNETA, INTRANETA IN EKSTRANETA VRSTA

OMREŽJA UPORABNIKI DOSTOP TIPI

INFORMACIJ Internet Posameznik Javen, brez omejitev Splošne, javne Intranet Samo pooblaščeni

zaposleni Zaseben in omejen Specifične, skupne in

lastniške Ekstranet Pooblaščene skupine

sodelujočih podjetij Zaseben, pooblaščeni

zunanji sodelavci Deljive s

pooblaščeni skupinami

Vir: Turban (2000, 241).

2.2.2 Podjetje – posameznik Velika uporaba interneta v zadnjih letih je omogočila pospešeno trgovanje med podjetji in posamezniki, saj obstaja veliko potencialnih uporab e-poslovanja (Turban 1999, 221). Elektronsko trgovanje V elektronski obliki so izvedljive vse vrste trgovanj: ne veliko, na drobno in ne glede na vrsto blaga. Poslovanje se lahko izpelje s posameznimi naročili, s sukcesivnimi dobavami, avtomatizirano na način RIP-a, izvedljiva so borzna blagovna trgovanja, samodejno trgovanje ipd. (Toplišek 1998, 15). Elektronsko trgovanje ima za ponudnike številne prednosti (Toplišek 1998, 15):

• omogoča povečan trg, • nižji zagonski in obratovalni stroški, • vstop na neomejeno velik trg brez finančne prisotnosti, • poceni distribucija, • obsežne dobave ob nižjih stroških, • učinkovitejši trženjski prijemi.

TABELA 2: PRILOŽNOSTI IN KORISTI UDELEŽENIH PRI E-TRGOVANJU

PONUDNIKOVE PRILOŽNOSTI KUPČEVE KORISTI Globalna navzočnost Globalna izbira

Izboljšana konkurenčnost Kakovost storitve Približuje se potrebam kupcev Prilagojeni izdelki/storitve

Skrajšane dobaven verige Precejšnje pocenitve Možne nove vrste poslov Novi izdelki in storitve

Vir: Toplišek (1998, 16).

13

Elektronsko bančništvo V širšem smislu obsega elektronsko bančništvo vse bančne storitve, ki se opravljajo po elektronski poti (po telefonu, terminalu, mobitelu, bankomatu, …). Del teh storitev je tak, da ne potrebuje posebnega varovanja (npr. splošne informacije), večinoma pa gre za varovane storitve s posamezno osebo (Toplišek 1998, 17). Prednost elektronskega bančništva je predvsem v hitrosti izvedene storitve, saj se storitve opravijo brez zamudnega čakanja v vrstah. S tem posledično prihaja tudi do pocenitve bančnih storitev, zato banke spodbujajo to vrsto storitve. Elektronsko borzništvo Udeleženci borznega poslovanja se kmalu spoznali, da jim elektronski način dela lahko zagotovi učinkovitejše delo, kljub temu, da takšen način dela prinaša določena tveganja in zlorabe. Vlagateljem so na voljo sprotne izčrpne informacije o položaju njihovih naložb. Hitrost poslovanja ugodno vpliva na učinkovito delo s kapitalom. Čeprav je število delničarjev in drugih udeležencev veliko, njihova številčnost ne ovira kakovosti poslovanja. Borzne hiše sprejemajo poročila družb po elektronski poti v obliki, ki je sposobna za samodejno obdelavo. Nova pravila so se uveljavila brez večjih težav, saj gre za razmeroma zaprto poslovanje (Toplišek 1998, 19). Elektronski finančni prenosi Elektronski finančni prenosi v ožjem pomenu besede pomenijo medbančne elektronske prenose, medtem ko gre pri finančnem RIP-u za elektronsko izmenjavanje podatkov med podjetjem in njegovo banko (npr. dajanje naloga za elektronski finančni prenos). Elektronska finančna sporočila predstavljajo podvrsto RIP-a, gledano tehnološko, saj je okolje zaprto, prenosi visoko standardizirani in varovani. Sem uvrščamo večje finančne prenose ali komercialno plačevanje v zvezi s prometom blaga in storitev. Izkušnje samodejnega plačevanja kažejo, da je elektronsko plačevanje lahko izjemno učinkovito. Razvoj bo šel v tej smeri, da bodo komercialna plačila avtomatizirali tako, da bo plačilo le končni del samodejno izpeljane verige poslovnih postopkov. Pri tem ne bo potrebno posredovanje finančne hiše (Toplišek 1998, 17-18). Elektronsko poslovanje na domu V vse večji meri se poslovanje seli v domača stanovanja. Še do nedavnega sta se morala ponudnik in potrošnik srečati fizično zaradi elektronske storitve. Pri različnih vrstah poslovanja se pojavljajo predpone »home-» ali »tele-» (homeshopping, telebanking). Na elektronski način poslovanja so se lažje preusmerile tiste vrte poslovanja, ki jih je bilo možno že prej opraviti po telefonu ali telefaksu (letalske karte, turistične rezervacije, naročila borznim posrednikom…) (Toplišek 1998, 19).

14

Elektronsko oglaševanje Oglaševanje izdelkov in storitev je trenutno v največjem porastu na internetu, ki se lahko opravi na različne načine (samostojna internetna stran, internet stran poslovnega partnerja, elektronskega založnika, prodajalca…). Ne glede na to kje se naš izdelek oglašuje, moramo biti seznanjeni s potencialnimi potrošniki, primernimi načini zadovoljitve, stroški oglaševanja in učinkovitostjo različnih oglaševanj (Turban 1999, 221). Oglaševanje preko interneta je interaktivno, saj lahko potencialnim uporabnikom naših izdelkov in storitev pošljemo elektronsko pošto ter tako dobimo odgovore na naša vprašanja. Ta oblika oglaševanja je veliko cenejša kot oglaševanje na televiziji in v časopisih ter lahko doseže veliko število ljudi po celotnem svetu (Turban 1999, 222). Elektronsko iskanje zaposlitve Internet omogoča idealno okolje za iskalce zaposlitve in podjetja, ki iščejo želene delavce. Obstaja veliko podjetij, ki oglašujejo prosta delovna mesta in sprejemajo prošnje preko interneta. Elektronsko iskanje zaposlitve uporabljajo (Turban 1999, 233):

• iskalci zaposlitve (odzivajo se na razpise za prosta delovna mesta ali se poslužujejo zaposlitvenih agencij);

• ponudniki zaposlitve (na svojih internetnih straneh objavljajo prosta delovna mesta ali imajo možnost pri zaposlitveni agenciji);

• zaposlitvene agencije (iskalcem zaposlitve iščejo prosta delovna mesta in jih tudi same ponujajo).

2.2.3 Javna uprava – državljani Največja skupina udeleženih v e-poslovanju je zraven komercialnih udeležencev in potrošnikov javni sektor (uprava, sodstvo, zakonodajalec, zdravstvo, socialne in druge javne službe). Država je velik sistem in pomemben partner pri elektronskem poslovanju. V notranjem poslovanju javnega sektorja je veliko dejavnosti, ki so standardizirane, zato so zelo primerne za vključevanje v elektronsko poslovanje. Država se pri uvajanju e-poslovanja ne bo mogla izogniti prenovi poslovanja. To bo eden pomembnih učinkov uvajanja elektronskega poslovanja (Toplišek 1998, 20-21). Del pobud za e-poslovanje javnega sektorja prihaja iz gospodarstva, saj se mora država vključiti v verige nastajajočih elektronskih poslovanj (carina, davčne službe, statistika, razpisi za javna naročila). Pravne in druge javne informacije so po elektronski poti dostopne na preprost način. Veliko držav je že spoznalo, da se v brezplačnih javnih informacijah skriva visoka dodana vrednost (Toplišek 1998, 21). Stopnja informatizacije storitev in izdelkov javne uprave stalno narašča. Vzroke za to lahko iščemo v možnostih sodobne informacijske tehnologije in njene vedno večje cenovne dostopnosti. Z informatizacijo delovnih procesov in e-poslovanjem v upravi lahko bistveno vplivamo na stroške in s tem na ceno njenih izdelkov in storitev (Ferlina et al. 2002, 96).

15

2.3 Prednosti in pomanjkljivosti e-poslovanja

2.3.1 Prednosti Vsakdo, ki dela za računalnikom v pisarni je zagotovo opazil prednosti informatike. Med vsemi prednostmi najbolj izstopa izmenjava informacij. Informatika je v delovnem okolju kot je pisarna, prinesla zmanjšanje papirnatih datotek in arhivov. Nekateri posamezniki so bili mnenja, da se bo zaradi informatike proizvodnja papirja zmanjšala, drugi pa niso imeli zadostnega zaupanja, da lahko elektronsko datoteko hranimo enako zavarovano kot papirnato. Kljub očitni prednosti računalnika, zmotljivost računalnika in računalniškega sistema ter lomljivost elektronski podatkov ne daje verodostojne zaupnosti v elektronske datoteke (Jackson 2003, 138). Računalnik ponuja nekatere pomembne priložnosti za izboljšanje učinkovitosti in hitrosti delovnih postopkov. Programska oprema je spremenila že prej specializirane naloge v delo za ljudi, ki so seznanjeni s programsko opremo. Iz tega posledično izhaja zmanjšanje števila zaposlenih ter zmanjšanje stroškov za plače. Na drugi strani pa se pojavi povpraševanje po računalniških specialistih, ki so nova gonilna sila organizacije in jasna zahteva na vzdrževanju zanesljivega sistema (Jackson 2003, 139). Prednosti e-poslovanja za posameznika (Turban 2000, 15):

• omogoča nakupovanje 24 ur na dan, vse dni v leti in skoraj vsepovsod; • hitra dobava digitalnega proizvoda; • hitra dobava ustreznih informacij; • možnost izbire med ponudniki, proizvodi, ceno in kvaliteto; • izmenjava mnenj med potrošniki.

Prednosti e-poslovanja za podjetje (Turban 2000, 15):

• razširitev trga iz nacionalnega na globalni (z minimalnimi stroški, lahko podjetje enostavno in hitro najde nove kupce, dobavitelje ter partnerska podjetja po celem svetu);

• zmanjša stroške proizvodnje, poslovanja, zalog in distribucije (z uvajanjem e-poslovanja lahko podjetja zmanjšajo stroške nabave);

• krajšanje proizvodnega cikla (krajša čas med izdajo in prejetjem izdelka ali izvajanjem servisa);

• zmanjša telekomunikacijske stroške (nižji stroški interneta); • izboljša image, servis za kupce, zmanjša dobavni čas, zmanjša stroške nabave.

Prednosti e-poslovanja za družbo (Turban 2000, 16):

• povečanje življenjskega standarda (ugoden nakup luksuznih izdelkov po nižjih cenah);

• možnost dela na domu, manj potovanj po nakupih, manjši promet na cestah in s tem manjše onesnaževanje okolja;

• razvojne možnosti za tretji svet (preko interneta se naučijo novih veščin); • pospeševanje dostave javnih storitev (zdravstvo, izobrazba, javna uprava…).

16

2.3.2 Pomanjkljivosti Tehnične pomanjkljivosti, ki jih prinaša e-poslovanje so naslednje (Turban 2000, 16):

• pomanjkanje zanesljivosti, varnosti in tajnosti; • slab telekomunikacijski prenos; • hitre programske spremembe in nezdružljivost opreme; • hitre spremembe tehnologije; • dodatni stroški za tehnično podporo.

Netehnične pomanjkljivosti, ki jih prinaša e-poslovanje so naslednje (Turban 2000, 16-17):

• stroški (stroški razvijanja e-poslovanja v podjetju so lahko visoki. Za zadovoljitev sistema se moramo ukvarjati z nedotakljivimi prednostmi (izboljšan servis za stranke, vrednost oglaševanja), ki so težko izmerljive);

• varnost in zasebnost (Najpomembnejši sta pri B2C kot vrsti e-poslovanja. Merila varnosti so v nenehnem porastu, ker jih potrošniki smatrajo za zelo pomembne. Industrija e-poslovanja že dolgo prepričuje potrošnike, da so medmrežne transakcije in zasebnost v osnovi zelo varne.);

• zaupnost (nezaupanje v neznane prodajalce in v elektronski denar,saj je preklopitev iz fizične v virtualno trgovino težavno);

• dotik (večina potrošnikov želi potipati predmete pred nakupom in se prepričati o njihovi vrednosti);

• ostale omejitve (hitro spreminjajoče e-poslovanje, pomanjkanje podpornih servisov, slabšanje odnosov med ljudmi zaradi e-poslovanja, neprimerna zakonodaja, ipd).

17

3 E-UPRAVA

3.1 Pojem elektronske uprave Vedno pogosteje slišimo za izraze elektronska uprava, virtualna uprava, digitalna uprava. To so izrazi, ki so stari šele dobri dve leti, vendar nam povedo, da uprava ne nudi samo klasičnega načina poslovanja z državljani, temveč uvaja nove načine komuniciranja z njenimi uporabniki, občani in organizacijami. S tem pa se spreminja narava in kakovost njenih storitev. Pojem elektronska uprava oz krajše e-uprava združuje pojma e-poslovanje in javna uprava. Gre v bistvu za uvajanje interneta in elektronskega poslovanja v upravo, med upravne organe v upravi, navzven z občani, podjetji in drugimi organizacijami. V ožjem smislu je e-uprava nabor upravnih storitev za civilne in pravne osebe, ki so vezane na informacijsko tehnologijo. V širšem smislu pa je e-uprava v bistvu javna uprava kot podjetje, ki v svoje poslovanje vključuje načela e-poslovanja za izboljšanje učinkovitosti storitev. To lahko naredi preko: (Skrt 2003):

• informacijsko podprte javne uprave, • elektronskega poslovanja, • informacijske infrastrukture, • sodelovanja z delavci, ki imajo znanje, • višanja življenjskega standarda, • sodobne tehnične industrije.

Državna uprava se srečuje z izzivi, ki jih prinaša internetna tehnologija. Tako se v vladnih ustanovah in tudi v upravnih enotah komunikacija vse pogosteje odvija preko interneta. Državna uprava si vse pogosteje prizadeva, da bi poslovnim partnerjem, državljanom in zaposlenim v državni upravi, preko »internetnega okenca« ponudila učinkovite storitve, ki bi v največji meri zadovoljevale njihove potrebe (Skrt, 2003). Država bo lahko s prehodom na e-poslovanje in izvajanje transakcij preko interneta, veliko zmanjšala stroške. Razbremenilo se bo delo zaposlenih na okencih, dosegali se bodo veliki časovni prihranki, kar bi se naj poznalo predvsem v večji preglednosti in učinkovitosti poslovanja ter kvalitetnejšemu zadovoljevanju potreb državljanov. Pričakuje se lahko tudi večja točnost opravljenih storitev in manjšo število napak, večje število rešenih zahtevkov, hitrejše reševanje postopkov, večjo personalizacijo storitev in tudi večji ugled uprave (Skrt 2003).

18

3.2 Razvoj elektronske uprave v Sloveniji Kot v večini držav Evropske unije tudi v Sloveniji poteka razvoj elektronske uprave. Vlada Republike Slovenije je sprejela ustrezne strategije razvoja e-uprave, v okviru katerih si je postavila konkretne, časovno opredeljene cilje. Strategije je vlada nadgradila tudi z ustreznimi akcijskimi načrti, ki v strategijah zastavljene cilje opredeljujejo bolj natančno. Slovenija je začela razvoj na področju e-uprave kasneje kot ostale države evropske unije. V Sloveniji poteka stalno usklajevanje z direktivami Evropske unije. Razvoj slovenske e- uprave je potekal in se razvijal skozi različne vmesne faze, ki je privedlo do današnjih sodobnih oblik v obliki portala e-uprave. V letu 1993 je bil ustanovljen Center vlade za informatiko (CVI), katerega namen je bil pomoč pri izvedbi sprememb infrastrukture v javni administraciji. Center Vlade RS za informatiko si s svojimi aktivnostmi prizadeva za zaupanje in zadovoljstvo državnih organov s preučevanjem, načrtovanjem, koordinacijo, uvajanjem in zagotavljanjem delovanja e-poslovanja javne uprave. To temelji na strategiji e-poslovanja do leta 2004, na enotnih metodologijah in standardih, na zagotavljanju enotne informacijsko telekomunikacijske tehnologije, na e-projektih skupnih funkcijah javne uprave in prenovljenih, poenotenih in verificiranih projektih e-poslovanja posameznih organov javne uprave. SLIKA 1: SPLETNA STRAN CVI

Vir: http://www.gov.si/cvi/.

19

SSEEPP--22000044

AAkkcciijjsskkii nnaaččrrtt ee--uupprraavvee ddoo lleettaa

22000044

PPrrooggrraamm pprroojjeekkttoovv ee--uupprraavvaa

Projekt Projekt Projekt Projekt Projekt Projekt

Predstavlja smernice in izhodišča

vsebinsko nadgrajuje

Razširja z novimi projekti in e-storitvami

Strateška raven

Taktična raven

Izvedbena raven

Obstoječe stanje

Novo stanje

Legenda: Umestitev akcijskega načrta

Informatizacija javne uprave je bila v strateškem načrtu kot ključni cilj definirana informatizacija centralnega upravnega sistema. To pomeni, da bi v upravno delovanje uvedli informacijsko tehnologijo. Na tak način bi vzpodbujali uvajanje e-poslovanja in s tem zagotovili enotno opremo po posameznih mestih, povezavo administrativnih registrov in uvedbo programa za skupne naloge po njenih delovnih področjih, do leta 2010. Slovenija je pristopila sistematično k implementaciji elektronske uprave. Temelje sta postavila sprejet Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu in sprejeta Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje leta 2000. Leta 2001 je Slovenija sprejela tudi Strategijo e-poslovanja v javni upravi za obdobje od leta 2001 do 2004(SEP), leta 2002 pa Akcijski načrt e-uprave do leta 2004 ter predstavila slovenski upravni portal in portal upravnih enot. Cilji Akcijskega načrta, ki so si jih zadali, so bili: pospešiti razvoj in izvajanje e-storitev, sodelovanje in koordinacija, projekti, optimizirati porabo finančnih sredstev, poročanje in spremljanje na Vladi RS, konsolidacija in povezljivost registrov, evidenc in drugih podatkovnih virov. SLIKA 2: UMESTITEV AKCIJSKEGA NAČRTA DO LETA 2004

Vir: Kričej (2002, 5)

20

Rezultate e-uprave lahko razdelimo v dve skupini: - interne, kjer se uvajajo visoki standardi poslovanje med državnimi organi (npr.

povezave med uradnimi evidencami, s katerimi razbremenimo državne uradnike in zmanjšujemo zahteve po novih zaposlitvah, kot tudi državljane)

- zunanje, kjer izpostavimo: dostopnejše upravne storitve za državljane in podjetja dostopnost javnih informacij za razne uporabnike vzpostavitev dialoga z zasebnim sektorjem in civilno družbo (e-

demokracija) Ministrstvo za javno upravo je že pripravilo nov vladni predlog Strategije e-uprave Republike Slovenije za obdobje od leta 2006 do leta 2010 (krajše SEP 2010). Namen strategije je določitev okvirja ter ciljev za nadaljnje uresničevanje novih in že zastavljenih aktivnosti e-uprave, s poudarkom na zadovoljstvu uporabnikov, racionalizaciji poslovanja uprave ter sodobnih elektronskih storitvah, ki bodo omogočile večjo kakovost življenja ter bolj prijazen obraz uprave in uporabnikov v stiku z upravo. Navedene prioritete so vključene v Program dela Vlade RS za leto 2006 in v sklopu tega v program dela Ministrstva za javno upravo za leto 2006 (v nadaljevanju: MJU), ki vsebuje številne ciljno usmerjene aktivnosti e-uprave v okviru štirih glavnih ciljev (MJU 2006, 2-3):

kakovostno in učinkovito poslovanje, odprto in pregledno delovanje javne uprave, učinkoviti uslužbenski sistem in učinkovito upravljanje kadrovskih virov, usmerjenost javne uprave k uporabnikom.

Pričujoča strategija SEP-2010 upošteva sodobne smernice in iniciative, ki so sprejete na ravni EU in vodijo k skupnim uspehom celotne EU. Z novo strategijo do leta 2010 se odpira novo obdobje, s tem pa tudi novi izzivi za vse sodelujoče v procesu uresničevanja e-uprave. Največji izzivi so postavljeni pred Ministrstvo za javno upravo, ki bo v tem procesu imelo vlogo koordinatorja, metodologa, pobudnika in izvajalca procesa razvoja e-uprave. Veliki izzivi so postavljeni tudi pred vsa resorna ministrstva in organe javne uprave, ki bodo v prvi vrsti pripomogli k odpiranju ključnih registrov uprave ter prenovi postopkov za učinkovitejše delo v upravi. S skupnimi prizadevanji bodo postavljeni trdni temelji za učinkovitejše delo znotraj uprave in za boljše e-storitve za državljane ter poslovne subjekte. Rezultati skupnega dela bodo prispevali k izboljšanju servisa državljanom in poslovnim subjektom z večjo časovno, geografsko in raznoliko dostopnostjo do storitev javne uprave, racionalizaciji upravnih postopkov, izboljšanju administrativnega okolja zaposlenim v javni upravi ter k povečanju izmenjave podatkov med ustanovami javne uprave z uvedbo standardov, priporočil, skupnih rešitev (ibid, 3). Strategija, ki je predstavljena v nadaljevanju, v svoji vsebini podaja vizijo e-uprave, vplive drugih domačih in EU strategij ter programov, povzetek ocene stanja e-uprave za preteklo obdobje, strateške usmeritve in cilje do leta 2010 ter potrebne pogoje za izvedbo zastavljene strategije.

21

Poleg razvojno naravnanih vsebin in prioritet za prihodnje obdobje strategija podaja tudi mehanizme operacionalizacije strategije in sistem spremljanja uresničevanja strategije e-uprave, ki je nujen instrument za ugotavljanje dejanskega napredka. Naslednja slika predstavlja strukturo strategije (ibid, 3). SLIKA 3: VSEBINA IN STRUKTURA STRATEGIJE E-UPRAVE DO LETA 2010

Vir: MJU (2006, 3).

3.3 Storitve e-uprave E-uprava omogoča, da lahko državljani, podjetja in nevladni sektor, večino uradnih zadev, dovoljenj in dokumentov pridobijo kar preko svojega računalnika oz. preko interneta. Tako e-uprava odpravlja veliko slabosti, ki sedanje uporabnike uprave najbolj motijo. To so čakanje v vrstah, uradne ure, neprijazni uradniki. E-uprava pa je na voljo vsem na enako prijazen način 24 ur na dan.

22

Storitve e-uprave so kvalitetnejše, hitrejše, cenejše, prijaznejše in uporabniku prilagodljive. E-uprava v bistvu omogoča državljanom, da na nek način vplivajo na državno politiko preko vprašanj, anket, mnenj, predlogov in predvsem nudi boljšo izrabo sredstev (Puc 2002, 16). E-uprava je direktno povezana z e-poslovanjem, e-trgovanjem, e-storitvami fizičnih in pravnih oseb, e-demokracijo, e-državo in e-politiko (ibid., 16). E-uprava ima državljanski vidik, podjetniški vidik in vidik državne uprave. Državljani želijo imeti omogočen dostop do vseh podatkov in storitev z enega samega vira. Od državne uprave vse bolj pričakujejo delovanje, ki bolj spominja na poslovanje z družbami. Ne želijo imeti omejitev glede načina dostopa do storitev. Prav tako jih ne zanima kdo je odgovoren za določen program ali storitev. Prek enotne dostopne točke lahko državljani državni upravi tudi preprosteje izrazijo svoja pričakovanja in potrebe. S podjetniškega vidika državna uprava z izboljševanjem učinkovitosti ustvarjajo zdravo poslovno okolje in dajejo prednost domačim pred tujimi podjetji. Podjetja želijo s pomočjo elektronskega poslovanja zniževati stroške. Strjene javne storitve na istem mestu ustvarjajo priložnosti za sodelovanje podjetij in državne uprave. Podjetjem se ponuja možnost poenostavitve upravnih postopkov, krčenja birokracije, večje usklajenosti z zakonodajo in lažjega ter hitrejšega poslovanja z uporabo elektronske prijave in različnih storitev. Državne uprave lahko izboljšajo mnenje državljanov o storitvah uprave in si pridobijo njihovo zaupanje tako, da državljana postavijo v središče vsake pobude za izboljšanje storitve. Storitve morajo biti dostopnejše, preprostejše, imeti večji obseg ter krajši čas. Pri tem so zelo pomembni zaposleni, saj morajo razumeti vsak posamezen primer in veljavno zakonodajo ter ga biti sposobni rešiti in sprejeti odločitev. To zahteva hkraten dostop do datotek na elektronskih namizjih, zagotavljanje poenotene obdelave primerov, krajši odzivni čas in manj zahtevnih administrativnih nalog. Zaposleni morajo delovati kot ekipa in se tekoče premikati med različnimi zbirkami podatkov v različnih podpornih sistemih.

23

TABELA 3: TIPOLOGIJA STORITEV E-UPRAVE INFORMACIJSKE

STORITVE KOMUNIKACIJSKE

STORITVE TRANSAKCIJSKE

STORITVE

Vsakodnevno življenje

-informacije .o zaposlitvah, stanovanjih,

izobraževanju, zdravju, okolju,

prometu,…

-razprave o različnih vprašanjih iz

vsakdanjega življenja, -oglasna deska služb

ali stanovanj

-recimo: prijavljanje na tečaje, rezervacija

vstopnic

Elektronska uprava

-katalog javnih storitev,

-vodnik po upravnih postopkih,

-javne podatkovne baze in registri

-komuniciranje z javnimi uslužbenci preko elektronske

pošte

-elektronsko oddajanje obrazcev,

vlog, zahtevkov, prošenj, davčnih

napovedi itd.

Sodelovanje v političnih

procesih (e-demokracija)

-zakoni, dokumenti državnega zbora,

politični programi, info. o posvetovanjih

in podlage za procese odločanja

-razprave o različnih političnih vprašanjih,

-komuniciranje s politiki preko

elektronske pošte

-referendumi, -ankete, -volitve, -peticije

Vir: prirejeno po Evropska komisija, 1999: Public Sector Information: A Key Resource for Europe. Na spletni strani portala e-uprave zasledimo naslednje sklope storitev za državljane: TABELA 4: SKLOPI STORITEV ZA DRŽAVLJANE

DRUŽINA IN OTROCI OSEBNA STANJA IN DOKUMENTI, PRIJAVA PREBIVALIŠČA ŠOLA, IZOBRAŽEVANJE, MLADI DELO IN ZAPOSLITEV PODJETNIŠTVO OSEBNE FINANCE IN DAVKI ZDRAVJE IN NEGA SOCIALNO VARSTVO, INVALIDI, VOJNE PRAVICE STAREJŠI, POKOJNINE, UPOKOJITEV

PROMET, VOZNIKI, VOZILA OKOLJE IN PROSTOR KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, PREHRANA KULTURA IN ŠPORT VARNOST, REŠEVANJE, VOJSKA, OROŽJE DRŽAVA IN DRUŽBA SMRT IN ŽALOVANJE TUJINA, POTOVANJA, VIZUMI

Vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/

24

3.4 Prednosti in slabosti e-uprave Študije kažejo, da javna uprava prihrani do 70% stroškov z uvedbo e-storitev v primerjavi z običajnim načinom ponudbe storitev na okencu. Pri tem niso upoštevani stroški posameznih strank (njihova pot, koriščenje letnega dopusta, prometni zastoji, iskanje parkirnega prostora in čakanje v vrsti (CVI 2001, 25).

3.4.1 Prednosti V osnovi delimo prednosti e-uprave na prednosti za posameznika ter prednosti za javno upravo. V naslednji tabeli so naštete prednosti e-uprave glede na razdelitev. TABELA 5: PREDNOSTI E-UPRAVE ZA POSAMEZNIKE IN JAVNO UPRAVO

PREDNOSTI ZA POSAMEZNIKA PREDNOSTI ZA JAVNO UPRAVO Dostop do različnih storitev (preko

okenca, svetovnega spleta, telefonskega centra, e-točk);

Zmanjšanje stroškov administracije (enkratno vnašanje podatkov v baze,

manjši stroški papirja in vodenja knjig, manjši stroški odpravljanja napak, itd..)

Dostop do večjega števila storitev iz enega mesta

Zmanjšanje stroškov zaposlovanja

Dostop do storitev 24 dnevno Večja preglednost poslovanja uprave Zmanjšanje števila povezav med

institucijami Izboljšanje alokacije resursov

Aktivno vključevanje uporabnikov v oblikovanje storitev

Večja kvaliteta storitev (višja točnost in vestnost, večja personalizacija)

Večja kakovost storitev in zadovoljstvo uporabnikov

Enakopravna obravnava uporabnikov

Hitrejše reševanje zadev in pritožb Zmanjšanje števila napak Nižji stroški poslovanja Izboljšan ugled javne uprave

Povečanje zaupanja v institucije Spodbujanje večje fleksbilinosti Večji nadzor nad delovanje e-uprave v

skladu s predpisi Omogočena boljša priprava na prihodnje

zahteve

25

3.4.2 Slabosti Slabosti e-uprave so naslednje:

razpršenost lastništva nad e-projekti; pomanjkanje zaupanje uporabnikov v elektronske transakcije; spopad med reformisti, legalisti in praktiki; pozabljanje na vsebinski del e-poslovanja in poudarjanje tehnološkega dela; viški zaposlenih; dodatno izobraževanje zaposlenih (e-nepismenost starejših); možnost izkoriščanja slabe varnosti podatkov; kršenje zasebnosti podatkov in pomanjkljivo varovanje osebnih podatkov; velika finančna vlaganja; neskladnost e-poslovanja z običaji in navadami v nekaterih državah; neosebni pristop izvajanja storitev; napake in zamude pri vpeljevanju informacijske in komunikacijske tehnologije; nejasno pravno določeni elementi e-poslovanja.

26

4 ENOTNI DRŽAVNI PORTAL E-UPRAVA Portali predstavljajo enotno vstopno točko. Zasnovani so tako, da lahko obiskovalci na enem samem mestu dobijo vse potrebne informacije. Upravni portali namreč omogočajo uporabnikom enostaven dostop do vseh informacij, ki jih sami želijo, hkrati pa ponujajo tudi različne elektronske storitve. Tako razlikujemo med storitvenimi in informacijskimi portali (Kričej 2002, 1-5) Državni portal E-uprava, katerega skrbnik je Ministrstvo za javno upravo, je namenjen vsem državljanom Republike Slovenije. Je vstopna točka do različnih informacij o državni in javni upravi. Namen portala je poleg posredovanja informacij o upravi tudi približati upravne storitve uporabnikom preko svetovnega spleta in tako poleg klasičnih komunikacijskih poti, po katerih lahko državljani in poslovni subjekti dostopajo do storitev javne uprave, ponuditi dodatno, elektronsko pot za opravljanje storitev. Prva verzija je začela delovati marca 2001, od takrat pa je bil že posodobljen. Dostopen je na spletni strani: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/index.jsp. SLIKA 4: SPLETNA STRAN PORTALA E-UPRAVE

Vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/index.jsp

27

Na spletnih straneh lahko ugotovimo, da državni portal E-uprava:

predstavlja informacije in elektronske storitve, sestavljen iz podportalov; omogoča osebne prilagoditve (Moja e-uprava); je prilagojen ljudem s posebnimi potrebami; ponuja elektronske storitve (e-SJU) in nudi podatke javne uprave (ISPO); omogoča vpoglede v registre (Zemljiška knjiga, Zemljiški kataster, Sodni

register,…); uporabljajo se kvalificirana digitalna potrdila (SIGEN-CA, SIGOV-CA, AC-

NLB, POŠTAR-CA,..); vključitev občin v sistem EUPLS – 11 elektronskih storitev; objavlja novice; omogoča sodelovanje javnosti (ankete, vprašanja); hitre povezave.

4.1 Zgradba e-portala Državni portal Republike Slovenije je usmerjen k ciljnim skupinam uporabnikov. Zaradi tega je narejen v obliki podportalov za prebivalce in pravne osebe ter podportala, namenjenega informacijam s področja javne uprave in zaposlenim v javni upravi, v prihodnosti pa tudi storitvam za zaposlene v javni upravi. Informacije o postopkih za prebivalce so zbrane v sklopih imenovanih »Storitve javne uprave« oz. drugače rečene življenjske dogodke. Storitve so razdeljene po področjih tako, da spremljajo vse pomembnejše dogodke v življenju posameznika od rojstva preko šolanja in zaposlitve do upokojitve. Opisi storitev so oblikovani tako, da uporabnika na razumljiv in pregleden način vodijo skozi postopek, ki ga želi opraviti pri določenem organu javne uprave. Po opisu postopka, ki podaja osnovne informacije o tem, kje in kako se storitev opravi, je uporabniku na voljo tudi vloga oziroma obrazec za opisano storitev. Z izbiro vloge sistem uporabnika avtomatsko preusmeri na sistem za oddajo vloge portal elektronskih storitev javnega sektorja (E-storitve). Preko portala E-storitve lahko uporabnik vlogo izpolni ali natisne, elektronsko plača takso, kjer je ta potrebna in vlogo, če posamezna storitev to dopušča, elektronsko odda na ustreznega naslovnika. Strukturo in opise storitev javne uprave pripravljajo pristojni organi, ob vsaki posamezni storitvi pa je na naveden naziv organa, ki je to storitev pripravil za objavo na portalu. Organi so tako tudi pristojni za odgovore na vprašanja, ki jim jih preko portala e-uprava neposredno zastavljajo uporabniki storitve. Komunikacija med uporabniki portala e-uprava in javno upravo postaja tako bolj učinkovita. V prihodnosti bo omogočena tudi personalizacija (osebne nastavitve) posameznih vsebin življenjskih dogodkov, saj bodo ustanove povezane z registrom prostorskih enot. Tako bodo uporabniki lahko prejeli informacijo za izbrano storitev javne uprave na izbranem geografskem področju. Že sedaj pa si lahko uporabnik portal osebno prilagodi in določeno vsebino prilagodi svojim željam ter se naroči na prejemanje novic z različnih področij.

28

Najbolj obiskane storitve na portalu so: prijava stalnega prebivališča, prodaja kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda, izdaja potnega lista, kam lahko potujem z osebno izkaznico, nakup kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda.

4.1.1 E-dohodnina Najbolj pričakovana storitev e-uprave je bila prav gotovo elektronska napoved dohodnine. Po takratnih napovedih bi naj bila realizirana že za napoved dohodnine za leto 2002, vendar je zaradi zapletov pri razpisu za ponudnika informacijskih rešitev s področja davčnega poslovanja doživela enoletno zamudo. Dohodninsko napoved po elektronski poti smo tako lahko oddali v letu 2003. Na spletnem naslovu http://edavki.durs.si je davčna uprava Republike Slovenije odprla svoj portal, kjer lahko to storitev uporabite omejeno ali popolno. Če hočemo storitev uporabiti omejeno, potrebujemo le osebni računalnik in dostop do interneta. Odpremo obrazec za odmero dohodnine, ki je samo oblika običajnega tiskanega, ga izpolnimo, natisnemo in pošljemo davčni upravi po običajni poti. Za popolno uporabo storitve, kjer lahko omenjeni obrazec tudi pošljemo po elektronski poti, potrebujemo še digitalno potrdilo, ki bo kasneje podrobneje predstavljeno. Postopek popolne uporabe elektronske napovedi dohodnine je naslednji (Kodelja 2004, 51-52):

registracija uporabnika – za učinkovito delovanje je potrebno imeti v računalniku nameščeno podporo Activex, sicer jo sistem samodejno namesti pred registracijo.

klik na vstop – tukaj poteka preverjanje identitete uporabnika. V izbirnem oknu

izberemo primerno potrdilo in vnesemo PIN kodo (koda za namestitev digitalnega potrdila). Na zaslonu se pojavi registracijski dokument s pogoji uporabe storitve. Z elektronskim podpisom potrdimo strinjanje le-tega.

elektronska oblika obrazca za dohodninsko napoved – z digitalnim potrdilom

enoznačno določimo uporabnika, zato ima ta napoved že zapolnjena nekatera polja (osebni podatki, transakcijski račun, kapitalske naložbe, itd…), saj je sistem povezan z državnim registrom podatkov. Obrazec za dohodninsko napoved je kopija tiskanega obrazca, le da je v nekatera polja možno vnesti primerne vsote (ne negativnih zneskov, ne napačnih vzdrževanih družinskih članov…). Zraven vsakega polja je na voljo tudi pomoč z razlago, ki nam olajša izpolnjevanje obrazca. Omogočen je tudi uvoz podatkov (različni progami za izračun), a morajo biti v formatu XML.

informativni izračun – je zelo uporaben, saj nam prikazuje ali bo vračilo ali

doplačilo dohodnine in v kakšnem znesku bo le-to.

Shranitev obrazca v Dursov strežnik – uporabnost je velika, kadar mislimo kasneje oddati napoved.

29

oddaja davčne napovedi – pri oddaji zopet uporabimo digitalno potrdilo, saj je

dokument potrebno digitalno podpisati. Še pred tem nas lahko sistem opozori, na morebitne napake ali nelogičnosti (npr: višja vrednost plačane akontacije od vrednosti mesečne plače). Po sami oddaji se dokument opremi s časovnim žigom in gre v sistem.

morebitni popravki – popravki so možni do konca roka, ki je predviden za oddajo

napovedi. Podatki iz prejšnji let kažejo, da še vedno samo peščica ljudi uporablja elektronsko oddajanje dohodnine. Tukaj mora država nekaj narediti za povečanje uporabnosti spletnega oddajanja dohodnine. Kritike dosedanje storitve so naslednje (Kodelja in Banovič 2005, 19-20):

zapletenost (pomanjkanje čarovnika za pomoč) – elektronski obrazec je kopija tiskanega, vendar je nekoliko prezahteven za veliko ljudi in ga sami ne zmorejo oz. znajo izpolniti. V veliko pomoč bi bil čarovnik, kot jih poznamo iz sveta novejših operacijskih sistemov, ki bi uporabnika lahko vodil skozi celotno izpolnjevanje dohodninske napovedi.

pomanjkljivost določenih podatkov – davčna uprava razpolaga z našimi podatki o

zaslužkih v preteklem letu, zato bi lahko v tak sistem podatki že bili vneseni. Vsak, ki bi se prijavil v sistem z digitalnim potrdilom, bi lahko dodal samo še olajšave.

odsotnost propagande – pomanjkanje propagande, kljub težko pričakovani

storitvi. Povečanje reklame bi vsekakor spodbudilo uporabnike, ki izpolnjevanju e-dohodnine.

stimulacija uporabnikov – dobro narejene e-storitve državne uprave prinašajo

državi tudi prihranke, zato bi bili lahko državljani za uporabo elektronske poti spodbujeni z raznimi ugodnostmi. Ta sistem je prisoten že v bankah, kjer za plačilo položnice preko spleta nudijo nižjo provizijo. Državi plačujemo upravne takse, ki so pri nas enake ne glede na to, če storitev opravimo po običajni poti ali elektronsko. Davčna uprava Republike Slovenije, bi lahko ukrepala tudi nekaj v tej smeri glede stimulacije uporabnikov.

4.1.2 E-upravne zadeve E-upravne zadeve (EUZ) predstavljajo glavni sklop storitev na portalu e-uprave. Tukaj lahko najdemo uradne obrazce za vloge in priglasitve. Vsak državljan Republike Slovenije lahko pridobi elektronsko obliko vloge, jo natisne in pošlje na upravno enoto po običajni poti. Bistvo storitve pa je, da omogoča elektronsko oddajo vlog v upravne enote in s tem odpravi sam fizičen obisk upravne enote. Trenutno je možno vložiti več kot 400 zahtevkov, število pa iz leta v leto narašča.

30

Vložiti je možno na primer zahtevek za izdajo izpiskov iz matičnih knjig, priglasitev delovnega urnika prodajalne, podaljšanje gradbenega dovoljenja, zahtevek za spremembo osebnega imena, vlogo za pridobitev potrdila o nekaznovanju, podaljšanje prometnega dovoljenja in še mnogo drugih. Za elektronsko pošiljanje se moramo v sistem prijaviti z digitalnim potrdilom ter pri prijavi vpisati še uporabniško ime in dodatno geslo. Tukaj se srečamo z večstopenjsko zaščito, ki naj bi preprečevala zlorabo pri odtujitvi potrdila. Nato se želena vloga odpre, ki že ima vpisane nekatere osnovne podatke uporabnika (ime, priimek, naslov…), saj so vloge povezane z državnimi registri. Nekatere vloge imajo še en dokument, ki ga moramo s pomočjo ustreznega programa (Word) prenesti na osebni računalnik in v celoti izpolniti ter ga nato ponovno pripeti k vlogi kot priponko. Nato lahko vlogo tudi elektronsko pošljemo. Sama storitev je sicer brezplačna, plačati je potrebno le ustrezno upravno takso, ki je odvisna od vrste vloge. Tudi samo plačilo je mogoče opraviti v elektronski obliki, saj je zagotovljena podpora plačilnim in kreditnim karticam ter tudi plačilnemu sistemu Moneta. Nato sledijo še nadaljnje možnosti, kot so spremljanje oddaje vlog, obveščanje uporabnikov in vračanje dokumentov (Kodelja in Banovič 2004, 17). Storitev je zelo dobrodošla in uporabna, vendar pa je zopet problem v številkah uporabnosti. Vzroke lahko iščemo med slabostmi storitve. Prednosti storitve e-upravnih zadev:

uporabnost – gre za storitve, ki jih potrebujemo večkrat; dokončnost – storitev je dokončna, saj omogoča celovito oddajo skupaj s

morebitnim potrebnim plačilom. Slabosti storitev e-upravnih zadev (Kodelja in Banovič 2005, 19-20):

dodatno uporabniško ime in geslo – tukaj se poraja vprašanje ali je storitev res tako ogrožena, da je potrebna še dodatna varnost in s tem dodatni zaplet pri uporabi.

dodaten dokument (pri nekaterih storitvah) – podaljšanje trajanja same storitve,

zaradi prenašanja dokumenta na osebni računalnik. Veliko lažje bi bilo, če bi bili dodani dokumenti v obliki digitalnega obrazca znotraj storitve.

pomanjkanje promocije – to je slabost vseh e-storitev, tako je tudi teh.

brez stimulacije – za nekatere storitve je potrebno plačati upravno takso, ki je v

Sloveniji enaka, če obiščemo upravno enoto ali storitve izvedemo po elektronski poti. Elektronska storitev bi morala biti cenejša, tudi za voljo večjega števila uporabe teh storitev.

31

4.1.2.1 Podaljšanje prometnega dovoljenja Podaljšanje prometnega dovoljenja je ena izmed najaktualnejših in najnovejših e-storitev, ki je srečamo na portalu e-uprave. Storitev je zaživela 22. maja 2006. Storitev so v začetku lahko koristili le tisti, katerih motorno vozilo še ni potrebovalo tehničnega pregleda. Od 8.12.2006 pa lahko uporabljajo storitev tudi tisti, ki so tehnični pregled opravili. Storitev je enostavna za uporabnika, saj lahko prek interneta plačamo cestnino, vložimo vlogo, plačamo takso. V tem pogledu še vedno zaostajajo zavarovalnice, saj zaenkrat le ena zavarovalnica ponuja spletno zavarovanje, pri ostalih pa je potrebno to urediti na klasičen način (Cerar 2006, 57). Torej je potrebno najprej urediti zavarovanje za motorno vozilo, šele kasneje lahko začnemo s to e-storitvijo. Uporabniki, ki uporabljajo to storitev ne potrebujejo digitalnega potrdila, dovolj je le registracija na portalu e-uprave. Po opravljeni registraciji, vpišemo le številko prometnega dovoljenja in številko zavarovalne police. Plačilo te e-storitve je prav tako možno opraviti po elektronski poti s pomočjo kreditnih kartic (Mastercard, Activa), z Moneto ali z uporabo spletne banke (Abanet). Vročanje sive knjižice je s priporočeno pošto na dom. Zraven novega prometnega dovoljenja dobimo tudi kuverto s plačano poštnino, v katero naj bi vstavili staro prometno dovoljenje in ga oddali v poštni nabiralnik. Večja uporabnost te e-storitve lahko dosežemo z odpravljanjem naslednjih slabosti (Cerar 2006a, 12):

daljši postopek pridobitve – pridobitev prometnega dovoljenja je preko elektronske poti elegantnejša, vendar je precej daljša od običajne poti. Odhod do enega od ponudnikov vozil traja približno 1 uro, medtem ko traja elektronsko podaljšanje skoraj 5 dni. Pomembno je, da se za takšno pot odločimo kak teden pred potekom prometnega dovoljenja.

sprememba prometnega dovoljenja – ob vsem tem trudu za posodobitev javne

uprave in vdora najrazličnejših plastičnih kartic (plačilnih, zdravstvenih…) je slovensko prometno dovoljenje še vedno siva knjižica, kar sega globoko v socialistične čase. Prometno dovoljenje se mora torej posodobiti, predlog je plastifikacija.

pomanjkanje promocije – do sedaj že ugotovljena slabost vseh e-storitev. V teku

so promocijske akcije na tem področju, ki naj bi lastnike motornih vozil obveščale o elektronski možnosti podaljšanja prometnega dovoljenja.

ni stimulacije – nanaša se ne enakost upravnih taks, ne glede na izbiro poti

podaljšanja prometnega dovoljenja, o katerih je že bilo govora.

32

4.1.3 VLOP VLOP kratica pomeni vpogled v lastne osebne podatke. Je elektronska storitve, kjer si je možno le ogledati svoje podatke, kakršnekoli spremembe pa moramo izvesti drugje. Je zelo povezana v druge elektronske storitve javne uprave in je zanje pogoj, sama pa nima uporabne vrednosti (Kodelja in Banovič 2004, 18). Storitev je dokončana, a sama po sebi dokaj neuporabna. Če že obstaja kot samostojna storitev , bi veljalo omogočiti tudi kakšno obliko varnega vstopa, ne pa zgolj z uporabo digitalnega potrdila, ki je nujna za ogled te storitve (Kodelja in Banovič 2004, 18). Vpogled v lastne osebne podatke je v bistvu pogled v centralni register prebivalstva. O vsakem državljanu Republike Slovenije so na voljo osebni podatki (EMŠO, ime, priimek, datum rojstva, stalno prebivališče, davčna številka, …), dogodki o osebi (kronologija dogodkov o prijavi in odjavi prebivališča, poroki, razvezi, itd…), volilni pravici (ali ste volilni upravičenec, trenutno razpisane volitve, vaš volilni okraj, itd…).

4.1.4 E-zaposlitev E-zaposlitev je nekoliko razširjena storitev iskanja prostih delovnih mest. Gre za pregledovanje ponudbe in povpraševanja po delovni sili. Iskalci zaposlitve (delojemalci) iščejo delo v zbirki prostih delovnih mest, delodajalci pa vanjo vpisujejo iskane kadre. Posebna veja e-zaposlitve je namenjena tudi študentom, za katere je pripravljen pregled študentskih del, ki jih posredujejo študentski servisi. Uporaba je za vse brezplačna, za popolno uporabo pa je potrebna prijava z digitalnim potrdilom (Kodelja in Banovič 2004, 17). Vsi uporabniki lahko pregledujejo prosta delovna mesta, le uporabniki z digitalnim potrdilom pa lahko izkoriščajo tudi dodatno vrednost storitve. Ta omogoča prijavo v sistem iskalcev, kjer lahko podjetja sama iščejo potencialnega kandidata. Po prijavi izpolni iskalec čim več podatkov o sebi, svojih izkušnjah in znanju, omogočen pa je tudi vnos življenjepisa. Zaradi zaupnosti podatka iskalca zaposlitve, se lahko iskalec zaposlitve odloči, da ne želi, da podjetja vidijo njegove podatke. V tem primeru pri vnosu življenjepisa iskalec zaposlitve označi, da želi ostati anonimen, in osebni podatki (ime, priimek, naslov) bodo ustrezno varovani. Takrat lahko iskalec s podjetjem komunicira po komunikacijskih poteh znotraj programa, ki zagotavlja anonimnost. Druga dodana vrednost storitve je prejemanje obvestil o novih in zanimivih ponudbah delodajalcev. Obvestila iskalec prejme na naslov elektronske pošte, ki ga predhodno sam vpiše (Kodelja in Banovič 2004, 17).

33

Državni portal e-uprava za posredovanje med delodajalci in iskalci zaposlitve omogoča lažje iskanje dela oziroma delavcev, vendar pa ne gre za uradno povpraševanje po delavcih skladno s predpisi. Zato morajo delodajalci kljub objavi delovnega mesta na portalu e-uprava vseeno skladno z 9. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti pristojnemu zavodu za zaposlovanje poslati prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del na tem delovnem mestu, ter obvestilo o potrebi po sklenitvi pogodbe o delu in potrebi po opravljanju kratkotrajnih del, za katera se ne sklepa pogodba o delu po zakonu. Kritika te storitve je, da ni povezana z zbirko Zavoda za zaposlovanje. Razlog je v tem, da Zavod za zaposlovanje v fazi vzpostavitve tega sistema ni bil pripravljen pristopiti k sodelovanju. Ker pa podjetja v skladu z zakonodajo morajo prosto delovno mesto sporočiti na Zavod za zaposlovanje, je vprašanje, ali bodo povpraševanje vnesli dodatno tudi v neko drugo zbirko. Danes je zbirka e-zaposlitev povezana z zbirko portala Moje delo. (Kodelja in Banovič 2004, 17).

4.1.5 Informativne storitve

4.1.5.1 E-demokracija E-demokracija je spletno mesto, kjer država posreduje vse informacije povezane z njenim delovanjem. To mesto naj bi bilo stičišče izvoljenih predstavnikov ljudstva in njihovega birokratskega aparata za državljani. Žal storitev deluje bolj v enosmerni komunikaciji k uporabnikom. Izdelovalci strani bi se morali zavedati dejstva, da morajo spletna mesta pritegniti uporabnike in jih nato tudi obdržati (Kodelja in Banovič 2004, 18). Podportal E-demokracija nam omogoča, da aktivno sodelujemo pri odločanju o našem življenju. Najpomembneje pri tem je, da lahko vplivamo na pripravo predpisov, saj lahko podamo svoje mnenje, predloge, pripombe in pobude predlagateljem predpisov in odločevalcem. Prav tako lahko s svojimi konkretnimi predlogi in pripombami sodelujemo pri odpravi administrativnih ovir, kar posredno večkrat pomeni tudi spreminjanje veljavnih predpisov. Lahko pa tudi neposredno kontaktiramo svoje izvoljene predstavnike in s tem pripomoremo k bolj učinkovitem delovanju javne uprave. Lahko si samo širimo svoje poznavanje delovanja uprave s tem, da si preberemo nekaj več s področja demokratičnih procesov in s področja zakonodaje, pravnih pravil v EU, informacij javnega značaja ali volitev.

34

4.1.5.2 ISPO Kratica ISPO pomeni informacijski servis podatkov. Tukaj gre za Slovenijo v statistični obliki. Pri tem spletnem mestu ni veliko dvosmerne komunikacije niti je le-ta ne potrebuje, je pa vsekakor del informacijskega stičišča za državljane in podjetja (Kodelja in Banovič 2004, 18). Sistem ISPO ponuja tudi vpogled v javne podatke. Podatke lahko pregledujemo brezplačno, organi pa jih osvežujejo večkrat na leto. Pregledujemo lahko podatke o javnih plačah funkcionarjev, uporabi mobilnih in fiksnih telefonov, avtomobilih, zaposlenih v organih državne uprave, delovnih telesih, cestno prometni varnosti in spremljamo politbarometer. Na voljo so nam še drugi gospodarski podatki v sklopu ISPO-ja:

indeksi cen - podatki o mesečni in letni inflaciji ter indeksi cen življenjskih potrebščin po glavnih skupinah, podskupinah in posebnih skupinah ter tabelarični in grafični prikaz gibanja indeksov v zadnjem letu;

drobnoprodajne cene - podatki o povprečnih drobnoprodajnih cenah izbranih

izdelkov in storitev ter prikaz gibanja cen v tekočem letu;

povprečne plače - podatki o povprečnih neto in bruto plačah v Republiki Sloveniji. Podatki so na voljo za vso Slovenijo ali posamezno za vsako regijo, upravno enoto ali občino. Na voljo je tudi pregled povprečnih plač po dejavnostih;

delovno aktivno prebivalstvo - podatki o delovno aktivnem prebivalstvu govorijo

o številu delovno aktivnih prebivalcev Republike Slovenije po občinah, upravnih enotah ali regijah. Podatki so razdeljeni po vrsti zaposlenosti in po standardni klasifikaciji dejavnosti;

stopnja registrirane brezposelnosti - stopnja brezposelnosti je odstotni delež

brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu. Stopnja je prikazana po regijah, upravnih enotah, območnih službah ali občinah, podatki pa se lahko izpišejo za poljuben mesec ali časovno obdobje;

registrirana brezposelnost - število registrirano brezposelnih oseb po regijah,

upravnih enotah območnih službah ali občinah. Osebe so razdeljene glede na starost, spol, izobrazbo, poklic, delovno dobo in državo, na voljo pa so podatki o trajanju brezposelnosti in vzrokih prijave;

izvoz in uvoz - tabelarični prikaz slovenskega uvoza in izvoza v evrih. Podatki so

združeni po področjih in podpodročjih SKD, namenu porabe, tarifnih številkah carinske nomenklature in državah;

35

statistika samostojnih podjetnikov - podatki o številu registriranih samostojnih podjetnikov v Republiki Sloveniji po mesecih. Prikazujejo se podatki o številu vpisov, izbrisov ter skupnem številu samostojnih podjetnikov.

4.1.5.3 Portal upravnih enot Portal upravnih enot je namenjen predstavitvi vseh upravnih enot v Republiki Sloveniji in zakonodaje na tem področju. Upravna enota je organ državne uprave, ki opravlja za državljane in pravne osebe številne pomembne upravne storitve. Preko tega portala se lahko povežemo z vsako upravno enoto v Sloveniji ter tako dobimo različne informacije o sami enoti (lokacija, kontakti, uradne ure, vodstvo, oddelki, itd.). Večina informacij o storitvah upravnih enot se najde pri storitvah EUZ, zato je portal povezan z življenjskimi dogodki, objavljenimi na portalu e-uprava. Na voljo je tudi povezava do zbirke obrazcev, ki jih potrebujemo za pridobitev raznih potrdil, odločb, izpiskov. Vsaka upravna enota ima možnost pripomb, predlogov in pohval v zvezi z delovanjem upravne enote.

4.1.6 Portal E-VEM Projekt Vse ne enem mestu (VEM) se je začel izvajati v letu 2005. Cilj projekta je podjetnikom in bodočim podjetnikom na enem mestu zagotoviti vse informacije. Ki se nanašajo na registracijo in delovanje podjetja, ter izvedbo vseh postopkov in pridobitev potrebnih potrdil za delovanje. Vse to je možno na vstopnih točkah VEM, ki jih je v Sloveniji več kot sto (izpostave AJPES-a, upravne enote, obrtna in gospodarske zbornice, davčni uradi…), ter tudi po elektronski poti s svojega osebnega računalnika (Projekt vse na enem mestu, 2008). Portal e-VEM podpira elektronske storitve za samostojne podjetnike in gospodarske družbe. Sistem e-VEM za samostojne podjetnike podpira elektronsko (E-VEM, 2008):

prijavo za vpis v poslovni register; prijavo sprememb podjetnika v poslovni register; izbris podjetnika iz poslovnega registra; prijavo davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi davčnega

obdobja, davčni obračun); oddajo zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV; prijavo podatkov podjetnika o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem

zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja;

prijavo podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju otrok podjetnika do 18. leta starosti;

36

Sistem e-VEM za gospodarske družbe podpira elektronsko (E-VEM, 2008):

odpiranje začasnega depozitnega (transakcijskega) računa preko spleta (sistem e-TRR),

predlog za vpis v sodni/poslovni register, predlog za vpis spremembe v sodni/poslovni register, predlog za izbris iz sodnega/poslovnega registra, predlog za vpis podružnice v poslovni register, predlog za vpis nameravane firme, prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi davčnega

obdobja, davčni obračun), oddaja zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV, prijava oseb v obvezna socialna zavarovanja, prijava sprememb podatkov o obveznih socialnih zavarovanjih na odprtih

zavarovanjih, odjava oseb iz obveznih socialnih zavarovanj , prijava družinskih članov v obvezno zdravstveno zavarovanje, sprememba podatkov o družinskih članih, odjava družinskih članov iz obveznega z.z., prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela.

Obrazce lahko prenesemo na svoj osebni računalnik, jih natisnemo in odnesemo na eno izmed točk VEM in se osebno pogovorimo z svetovalcem. Portal omogoča tudi elektronsko oddajo teh obrazcev, za kar potrebujemo še digitalno potrdilo, dodatno geslo in Activex. Elektronsko je možno opraviti vse postopke, ki jih nudijo vstopne točke VEM, in imajo še dodatne prednosti (Projekt vse na enem mestu, 2008):

opravke lahko izvajamo 24 ur na dan; preko spleta lahko spremljamo oddane vloge; določenih delov obrazcev ni potrebno izpolnjevati, saj portal omogoča samodejno

pridobivanje podatkov podjetnika iz Centra registra prebivalstva, Registra prostorskih enot in Poslovnega registra Slovenije;

možnost takojšnjega vpogleda v podatke o lastnem podjetju; prihranek časa in poti.

Če podjetnik popolno in pravilno izpolni vlogo, AJPES praviloma še isti dan izda sklep in ga pošlje podjetniku na njegov naslov ter posreduje v sistem VEM.

4.1.7 E-zemljiška knjiga in e-kataster Lastninska pravica je najpomembnejša lastnost pri nepremičninah. Formalnopravno smo lastniki nepremičnine takrat, ko je naša lastninska pravica vpisana v zemljiško knjigo. Dokument, ki izkazuje lastništvo nad nepremičninami, se imenuje zemljiškoknjižni izpisek, ki ga na zahtevo stranke izda zemljiška knjiga pri pristojnem sodišču, iz njega pa je razvidno tudi ali je določena nepremičnina prosta bremen ali ne.

37

Informacije iz katastra o velikosti parcel, kulturah, mejnikih med parcelami, poteh in cestah potrebujemo pri vseh poslih z nepremičninami. Dokumente, ki vsebujejo te podatke (mapne kopije in posestni listi), smo po čakanju v vrsti in plačilu upravne takse, dobili na pristojni geodetski upravi (Murko, 2006). Pri sami informatizaciji zemljiške knjige gre za prenos ročno vodenih veljavnih podatkov o stvarnih in obligacijskih pravicah na nepremičninah v elektronsko obliko in posredovanje podatkov javnosti v elektronski obliki. Danes je večina zemljiške knjige že vodena v elektronski obliki, zajeti podatki pa so usklajeni po vseh parametrih. Danes lahko dostopamo do podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije na spletnem naslovu http://www.gu.gov.si. S tem je omogočen informativni v pogled v zemljiškoknjižno stanje in naročanje overjenih zemljiškoknjižnih izpiskov, ki so potrebni za izpeljavo formalnih postopkov, s čimer pa so izginile čakalne dobe za izdajo zemljiškoknjižnega izpiska (Murko, 2006). Postopek pridobivanja potrebnih podatkov je naslednji (Murko, 2006):

1. Vpogled za registrirane uporabnike: omogoča nam največjo izbiro možnosti, vendar je omogočen le tistim, ki z Geodetsko upravo Republike Slovenije sklenejo pogodbo o uporabi storitve računalniškega vpogleda, ter zato plačajo letno nadomestilo in si pridobijo kvalificirano digitalno potrdilo za uporabnike.

2. Javni vpogled: omogoča vpogled v določene geodetske podatke brez

uporabniškega imena, gesla ali kvalificiranega digitalnega potrdila, je pa plačljiv z Moneto. Podatke lahko iščemo po:

Zemljiškem katastru: podatki o določeni parceli. Na razpolago je iskalnik, kamor moramo vnesti katastrsko občino in številko parcele, ki se v njej nahaja. Izpiše se katastrska občina s šifro in imenom, številka parcele, velikost in tri ikone, kjer dobimo opisne podatke o parceli, seznam sosednjih parcel in sliko parcele. Podatki so plačljivi, zato potrebujemo mobilni telefon, da lahko plačamo storitev s sistemom Moneta. Po plačilu dobimo:

a) Podatke o parceli (katastrska občina s šifro in imenom, številka parcele, velikost parcele, številka zemljiškoknjižnega vložka in posestnega lista, datum veljavnosti podatkov, …);

b) Podatke o vrstah rabe parcele (vrsta rabe s šifro in imenom (travnik, stavba, vrt, njiva), bonitetni razred in velikost parcele);

c) Podatke o lastništvu na parceli (ime in priimek lastnika, naslov, datum rojstva, delež in lastništvo).

Podoben postopek je možen tudi za sosednjo parcelo. Na koncu imamo še možnost, da pogledamo sliko parcele. V tem primeru dobimo sliko z mejami parcele, ki so projicirane na posnetek iz zraka.

Katastru stavb: tukaj se nahajajo podatki o določeni stavbi in delih te stavbe. Dobimo lahko tudi podatke o letu gradnje, številki parcele, kje stavba stoji, opremljenosti, višini, površini posameznih delov, lastnikih…Tukaj ni na voljo iskalnika po naslovu, ampak moramo vedeti sami, v kateri katastrski občini

38

stavba stoji in številko same stavbe. Če s tem podatkom ne posedujemo, je na voljo zavihek register poslovnih enot.

Registru prostorskih enot: tukaj iščemo podatke po naslovu. Dobimo opisne

podatke o hišni številki, seznam stavb, parcel, grafični prikaz, volilni okraj in šolski okoliš.

Skupni bazi ZnPosr (v skladu z zakonom o nepremičninskem posredovanju):

tukaj se nahajajo podatki o sklenjenih poslih nepremičninskih družb pri prometu z nepremičninami. Možno je iskanje po poslu ali po občini. Za vsak posel lahko pogledamo opisne podatke (vsi podatki o nepremičnini, njeni opremljenosti, naslovu, prodajni ceni…) in grafični prikaz nepremičnine. Vpogled v to bazo je brezplačen.

Bazi EPN (evidenca prometa nepremičnin): dobimo podatke o letu prejema

napovedi, katastrski občini, naselju, vrsti nepremičnine, površini, letu gradnje in ceni. Do teh podatkov je dostop tudi brezplačen.

3. Osebni vpogled: omogoča brezplačno, a z uporabo kvalificiranega digitalnega

potrdila, pregledovanje podatkov o nepremičninah, katerih lastniki smo. Žal so ti podatki, ki so pridobljeni po elektronski poti samo informativnega značaja. Če želimo kopijo katastrskega načrta (mapno kopijo), posestni list ali druge dokumente za uradne postopke, moramo še vedno to opraviti po klasični poti. Storitev je vsekakor dobrodošla, saj lahko dobimo informativne podatke o nepremičninah kadarkoli in kjerkoli. Kritika te e-storitve je povezana s plačilom. Velikokrat smo že omenili, naj bi elektronske storitve razbremenile zaposlene na javni upravi ter povzročile prihranke, vendar se to ne dogaja. Elektronsko uporabo storitev bi tako lahko pospeševali s cenejšo uporabo. Pri e-zemljiški knjigi se dogaja nasproten proces. Vpogled v zemljiško knjigo na postavljenih informacijskih terminalih na sodiščih je brezplačen, medtem ko doma prek interneta je plačljiva storitev.

4.1.8 E-davki Portal omogoča elektronsko oddajanje različnih davčni obrazcev z uporabnikovega računalnika od doma. Vlaganje dokumentov je enostavno, hitro in varno, saj je na portalu pregleden vodnik, ki nas vodi skozi izpolnjevanje davčnih obrazcev. Namenjen je tako fizičnim kot pravnim osebam, vendar pa se večji prihranki pričakujejo na področju e-davkov za pravne osebe in samostojne podjetnike. V preteklosti so podjetja podatke in lastnega informacijskega sistema prenesla na papir, jih posredovala Davčni upravi, ki so jih ponovno vnašali v svoj informacijski sistem. Kasnejša različica je bila takšna, da je Durs razvil lastno programsko rešitev, ki je podjetjem omogočala elektronski vnos podatkov.

39

Podjetja so takšne podatke shranila na disketo, ki je bila oddana kot priloga obrazcu na papirju. S tem si je DURS samo olajšal svoje delo, podjetja pa niso veliko pridobila (Kodelja in Banovič 2004, 19). Danes portal e-davki omogoča (Spletna stran portala e-davki, 2008):

Oddajo obrazcev DDV in VIES; Registracijo davčnih zavezancev od e-poslovanja; Izmenjavo podatkov davčnih zavezancev z davčnimi upravami ostalih članic EU; Preverjanje davčnih številk davčnih zavezancev iz EU.

Za uporabo storitev e-davkov potrebujemo računalnik s primerno opremo, dostop do interneta in spletno digitalno potrdilo. Ob prvem vstopu je potrebno še prijaviti digitalno potrdilo za uporabo. V tem postopku prve prijave se namesti komponenta za elektronsko podpisovanje in podpiše pogoje za uporabo e-davkov (Spletna stran portala e-davki, 2008). Seznam nekaterih pomembnejših davčnih elektronskih obrazcev po sklopih (spletna stran portala e-davki):

Dohodnina: napoved za odmero dohodnine, ugovor zoper informativni izračun dohodnine, vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU;

Obrazci DDV: Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, vloga za pridobitev statusa izvoznika;

VIES: rekapitulacijsko poročilo, obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja;

PODO – prispevki in davčni odtegljaji: Obračun davčnih odtegljajev od plačil vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, obračun davčnih odtegljajev od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, obračun davčnih odtegljajev od dohodkov, ki niso dohodki iz delovnega razmerja;

Davek od dohodkov iz dejavnosti: Obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Davek od dohodka pravnih oseb: Poročilo o dohodku od prihrankov v obliki

plačil obresti. Prednosti e-davkov (spletna stran portala e-davki, 2008):

Lažje in hitrejše izpolnjevanje davčnih obrazcev z vgrajeno pomočjo in orodjem za sprotno preverjanje;

Ni stroškov pošiljanja; Možnost vlaganja dokumentov 24 ur na dan; Brezplačna storitev; Prenos podatkov neposredno iz računovodskega sistema v e-davke prek spletnih

storitev; Enostavno pooblaščenje med uporabniki in ostalimi davčnimi zavezanci.

40

4.1.9 E-notarji Projekt e-notar je del programa projektov e-uprava in je posledica sprejetja Pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ki omogoča notarjem, da overijo knjigo sklepov za potrebe strank tudi po elektronski poti. Osnovni namen projekta je z uporabo informacijskega sistema zagotoviti:

Notarjem vzpostavitev elektronsko overjeno knjigo sklepov (EKS); Centralno preverjanje obstoja te knjige (vzpostavljen učinkovit nadzor nad vsemi

knjigami sklepov); Učinkovit in varen način vpisovanja sklepov v EKS ne glede na čas in prostor; Enostaven in učinkovit pregled nad vpisanimi sklepi v EKS.

Tako notarji, kot njihove stranke morajo pri uporabi knjige sklepov uporabljati digitalna potrdila, ki jih izda overitelj na Centru Vlade RS za informatiko. Z 1.2.2008 je e-notar postal del portala e-VEM, kjer lahko gospodarske družbe opravijo naslednje postopke (E-VEM, 2008):

oddaja predloga za vpis vseh vrst družb v sodni register; oddaja predloga za vpis vseh vrst sprememb za družbe v sodni register,; oddaja vloge za vpis nameravane firme; oddaja vloge za vpis ustanovitve podružnice, katere matična družba je katerakoli

oblika družbe; oddaja vloge za vpis sprememb pri podružnici, katere matična družba je katerakoli

oblika družbe; oddaja vloge za izbris podružnice, katere matična družba je katerakoli oblika

družbe; oddaja vloge za odprtje elektronske knjige sklepov (avtomatsko ob oddaji vloge za

vpis enoosebne d.o.o. v sodni register) in odprtje fizične knjige sklepov; prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi davčnega

obdobja, davčni obračun). Notar zaračuna notarsko overitev dokumentov v skladu z notarsko tarifo. Če bi pri notarju želeli oddati ostale obrazce za vse zgoraj naštete postopke, bo notar storitve za poslovni subjekt opravil. Uporabniki, ki so imeli do sedaj odprto elektronsko knjigo sklepov, lahko vse postopke v zvezi z prehodom na nov sistem uredijo pri notarju.

4.1.10 E-sodni register E-sodni register je zanimiva e-storitev. Ob prvem vstopu v e-sodni register se moramo strinjati s seznanitvijo in sprejetjem pogojev uporabe sodnega registra. Nato lahko z iskalnikom najdemo iskana podjetja in podatke o njih. Podatki iz sodnega registra so koristni, ko želimo preveriti podatke o določenem poslovnem subjektu.

41

Izpišejo se podatki o podjetju ter seznam zastopnikov. Med podatki o podjetju lahko najdemo datum ustanovitve, naziv podjetja ter skrajšan naziv, sedež podjetja, osnovni kapital, organizacijsko obliko, itd… V preteklosti je bil e-sodni register del storitev e-uprave. S 1.2.2008 pa je prišel v veljavo nov Zakon o sodnem registru (E-uprava), za katerega veljajo naslednja pravila (E-VEM, 2008):

centralna informatizirana baza sodnega registra postane sestavni del poslovnega registra, ki ga s 1. februarjem 2008 začne upravljati Agencije za javnopravne evidence (AJPES) kot upravljavka poslovnega registra;

javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani AJPES omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register;

na enak način zagotavlja tudi dostop do informatizirane zbirke listin.

Zato se s 1. februarjem 2008 ukinejo sedanji dostopi do podatkov sodnega registra prek portala E-uprava do osnovnih podatkov sodnega registra. Od sedaj naprej lahko torej dostopamo do e-sodnega registra preko spletnega portala AJPES-a. Na navedenem portalu bo brezplačno omogočeno: registracija, pridobitev uporabniškega imena in gesla ter dostop do vsebine, ki bo nekoliko prilagojena in razširjena. V okviru nove aplikacije bo poleg vpogleda v osnovne podatke SRG omogočeno tudi (e-uprava):

1. izdelava rednega izpisa iz sodnega registra za vse subjekte, ki so vpisani v sodni register 1. februarja 2008, ali bo njihova ustanovitev vpisana po tem datumu,

2. izdelava zgodovinskega izpisa iz sodnega registra za obdobje od 1. februarja 2008 dalje,

3. dostop do informatizirane zbirke listin.

4.2 Merjenje zadovoljstva uporabnikov z e-upravo1 Osnovni namen raziskave je bil razviti in vzpostaviti sistem merjenja stanja razvoja e-uprave s strani povpraševanja oz. uporabnikov (dejanskih in potencialnih) e-uprave in na njegovi podlagi ugotoviti njihovo zadovoljstvo, mnenja, potrebe in želje. Cilji raziskave so bili:

• ugotoviti, kakšno je poznavanje možnosti, ki jih ponuja e-uprava, • ugotoviti, kakšen je interes za uporabo e-uprave, • ugotoviti stopnjo uporabe e-uprave in razloge za neuporabo, • ugotoviti zadovoljstvo z obstoječim načinom ponudbe informacij in storitev e-

uprave, • identificirati najbolj želene storitve e-uprave.

1 Povzeto po: http://www.fu.uni-lj.si/iiu/Clanki/ZUe-upraveKUNSTELJ-02(11).pdf.

42

Izsledki raziskave so predvsem podlaga za vrednotenje uspešnosti uresničevanja obstoječih strategij in akcijskih načrtov ter oblikovanje novih smernic, strategij in ciljev razvoja e-uprave v prihodnosti. V raziskavo so vključeni vsi ključni uporabniki e-uprave: občani, podjetja, društva kot predstavniki neprofitnega sektorja in javni uslužbenci. Za prvi dve ciljni skupini sta bili izvedeni telefonski anketi. Društva so bila anketirana po pošti, javni uslužbenci pa z anketo po e-pošti. Telefonska anketa občanov je bila izvedena julija 2005 na reprezentativnem vzorcu n=1028 občanov, starih vsaj 18 let. Telefonska anketa podjetij je bila izvedena februarja 2006 na vzorcu n=349 podjetij v štirih reprezentativnih velikostnih skupinah: velika in srednja podjetja, majhna podjetja, s.p. in mikro podjetja ter organizacije javnega sektorja. Vsi rezultati v nadaljevanju so podani v obliki deležev (%) ali srednjih (povprečnih) vrednosti odgovorov. V slednjem primeru so anketiranci posamezne možnosti ocenjevali na lestvici od 1 do 5, pri čemer je 1 vedno pomenila najslabšo oceno (popolnoma nezadovoljen, sploh ne zaupam, popolnoma nepomembno, sploh me ne bi spodbudilo, zelo slabo ipd.), ocena 5 pa je vedno pomenila najboljšo oceno (zelo zadovoljen, popolnoma zaupam, zelo pomembno, zelo bi me spodbudilo, zelo dobro ipd.). Kadar govorimo o možnostih e-uprave imamo v mislih informacije, ki jih organi javne uprave nudijo preko interneta, možnost komuniciranja z javnimi uslužbenci preko e-pošte, obrazce za vloge in upravne e-storitve.

SLIKA 5: POZNAVANJE POSAMEZNIH MOŽNOSTI E-UPRAVE GLEDE NA ANKETIRANCE

Vir: http://www.fu.uni-lj.si/iiu/Clanki/ZUe-upraveKUNSTELJ-02(11).pdf.

43

Iz slike je razvidno da 97 % anketirancev (to je 100 % uporabnikov interneta) pozna vsaj eno od možnosti e-uprave. Najbolj so poznane elektronske upravne storitve (med njimi najbolj e-Dohodnina), sledijo informacije in obrazci za vloge, najmanj poznana pa je možnost komuniciranja z javnimi uslužbenci preko e-pošte. Le 18 % anketirancev pozna državni spletni portal e-Uprava. SLIKA 6: POZNAVANJE POSAMEZNIH UPRAVNIH E-STORITEV GLEDE NA ANKETIRANCE

Vir: http://www.fu.uni-lj.si/iiu/Clanki/ZUe-upraveKUNSTELJ-02(11).pdf. Med 26 e-storitvami, ki so jih navedli anketiranci, je najbolj poznana:

• e-Dohodnina (pozna jo 86% vseh anketirancev), sledijo • iskanje dela pri Zavodu RS za zaposlovanje (73% vseh anketirancev), • iskanje po katalogu COBISS (68 % vseh anketirancev), • pridobitev Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (48% vseh anketirancev), • pridobitev izpiska iz matične knjige (44% vseh anketirancev), • pridobitev potrdila o nekaznovanju (7 % vseh anketirancev) ter • vpogled oz. pridobitev izpiska iz Zemljiške knjige (5 % vseh anketirancev). • Ostale storitve pa so manj poznane.

Analiza uporabe e-uprave za podjetja (Slika 7) razkriva, da je pri vseh velikostnih skupinah podjetij najbolj uporabljana storitev posredovanja podatkov (npr. kvartalnih poročil, bilanc ipd.) na Agencijo za javno pravne evidence in storitve (AJPES), saj jo uporablja 83 % organizacij javnega sektorja, 81 % velikih in srednjih podjetij, 66 % malih podjetij ter 46 % s.p. in mikro podjetij. Najmanj pa sta uporabljani storitvi sodelovanje na javnih razpisih oz. naročilih in e-Zaposlitve na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ).

44

SLIKA 7: UPORABA ELEKTRONSKIH UPRAVNIH STORITEV GLEDE NA PODJETJA

Vir: http://www.fu.uni-lj.si/iiu/Clanki/ZUe-upraveKUNSTELJ-02(11).pdf. Zadovoljstvo z e-upravo so anketirana podjetja ocenjevala na dveh ravneh, in sicer so najprej ocenjevala zadovoljstvo z uporabo posameznih elektronskih upravnih storitev, poleg tega pa so uporabniki vsaj ene elektronske upravne storitve ocenjevali splošno zadovoljstvo z e-upravo. Vselej je bila za ocenjevanje uporabljena lestvica z vrednostmi od 1 (popolnoma nezadovoljen) do 5 (zelo zadovoljen). Rezultati kažejo (Slika 8), da so z elektronskim sodelovanjem v postopkih javnih razpisov oz. naročil najbolj zadovoljne organizacije javnega sektorja (3,7), nekoliko manj s.p. in mikro podjetja ter mala podjetja (3,6), sledijo srednja in velika podjetja (3,2). Z elektronskim posredovanjem obračunov davkov na DURS je ponovno najbolj zadovoljen javni sektor (4,4), precej manj pa s.p. in mikro podjetja ter mala podjetja (4,0), ponovno najmanj pa srednja in velika podjetja (3,9). Bolj izenačene kot pri prejšnjih dveh storitvah, pa so ocene zadovoljstva z elektronskim posredovanjem podatkov na AJPES, vendar ponovno izstopa razmerje med najbolj zadovoljnimi, to so organizacije javnega sektorja (4,3) in najmanj zadovoljnimi, to so srednja in velika podjetja (4,1). V nekoliko drugačnem razmerju med posameznimi skupinam podjetij pa so ocene zadovoljstva z uporabo e-Zaposlitev na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje.

45

Pri pozitivnih ocenah je ponovno na prvem mestu javni sektor (4,1), vendar pa so storitve najslabše ocenili s.p. in mikro podjetja (3,6). Vmes so mala podjetja (4,0) ter srednja in velika podjetja (3,8). V nasprotju z večino ostalih storitev so vpoglede v elektronske javne evidence oz. baze podatkov najbolje ocenila srednja in velika podjetja (4,1), najslabše pa mala podjetja (3,8), vendar se tudi povprečna ocena pri s.p. in mikro podjetjih (3,9) ter organizacijah javnega sektorja (4,0) le malo razlikujejo. Rezultati kažejo, da je zaupanje v e-upravo nekoliko večje kot zadovoljstvo; največje je v organizacijah javnega sektorja (4,1), sledijo srednja in velika podjetja (4,0), zaupanje pa je najmanjše v malih podjetjih, mikro podjetjih in pri s.p. (3,9). Podobno je tudi zadovoljstvo največje v organizacijah javnega sektorja (4,0), sledijo srednja in velika podjetja ter s.p. in mikro podjetja (3,9), najmanjše pa je zadovoljstvo pri majhnih podjetjih (3,8) (Slika 3). Zanimiva pa je tudi primerjava med splošnim zadovoljstvom z e-upravo in zadovoljstvom z e-poslovanjem s poslovnimi partnerji. Kot kaže, so podjetja s slednjim zadovoljna nekoliko bolj kot z e-upravo. SLIKA 8: OCENE (1-5) ZADOVOLJSTVA IN ZAUPANJA V E-UPRAVO TER OCENE ZADOVOLJSTVA Z UPRAVNIMI E-STORITVAMI

Vir:. http://www.fu.uni-lj.si/iiu/Clanki/ZUe-upraveKUNSTELJ-02(11).pdf.

46

4.3 Elektronski podpis in digitalna potrdila

Podpis je že od nekdaj način zagotavljanja verodostojnosti listine ali udeleženca pri prenosu podatkov in transakcijah ter način za odpravljanje ponaredkov in nepooblaščenih dejanj.

Elektronski podpis je pod v zakonu določenimi pogoji enakovreden lastnoročnemu. Elektronski podpis se tako lahko uporablja za različna elektronska pravna dejanja. Eno takih je na primer sklepanje elektronskih pogodb, oddajanje in sprejemanja elektronskih ponudb, vlaganje zahtevkov, potrjevanja prejema elektronskih dokumentov, pa za izdajanje e-računov in podobno.

Kot navaja Ferfila (2001, 34): »Digitalni podpis je podskupina elektronskega podpisa. Pripravljen je s tehnologijo, ki uporablja asimetrično kodiranje z zasebnim in javnim ključem. Vsak digitalni podpis je hkrati elektronski podpis, nasprotno pa ne velja, saj denimo razne biometrične metode temeljijo na elektronskem podpisu brez asimetričnega kodiranja z zasebnim in javnim ključem. Za elektronsko poslovanje ima digitalni podpis veliko večji pomen od drugih vrst elektronskega podpisovanja, vendar zakonodaja, v skladu z evropskimi priporočili in izkušnjami, obravnava elektronski podpis in elektronsko podpisovanje v najširšem pomenu.« Digitalno potrdilo (ang: Digital Certificate) je sodobna alternativa klasičnim osebnim idenfitikatorjem (kot osebna izkaznica) s posebnim namenom, da zagotavlja varno in legitimno elektronsko poslovanje. Predstavljen kot računalniški zapis vsebuje podatke o imetniku (ime, naslov,…), njegov javni ključ, podatke o izdajatelju digitalnega potrdila ter obdobje veljavnosti zapisa, ki je digitalno podpisan z zasebnim ključem izdajatelja potrdila (SIGOV-CA oziroma SIGEN-CA odvisno komu je namenjeno). Digitalna potrdila nudijo dve osnovni možnosti za zasebnost v elektronskem poslovanju in komuniciranju (Bertolini 2001, 64):

a) šifriranje podatkov, ki zagotavlja zaupnost in b) digitalni podpis, ki predstavlja sodobno alternativo lastnoročnemu podpisu in

zagotavlja: - identiteto imetnika digitalnega potrdila - nazatajljivost lastništva poslanih elektronskih podatkov in - celovitost sporočila

V register so vpisani štirje overitelji digitalnih potrdil v RS, ki opravljajo storitev izdaje in upravljanja s kvalificiranimi digitalnimi potrdili za varno elektronsko podpisovanje: - Ministrstvo za javno upravo: Overitelj na Ministrstvu za javno upravo v okviru storitve SIGEN-CA izdaja kvalificirana digitalna potrdila za državljane ter za pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti. - Nova Ljubljanska banka d.d.: Izdaja spletnih digitalnih potrdil za fizične osebe ter za zaposlene pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti.

47

- Pošta Slovenije d.o.o.: Izdaja spletnih digitalnih potrdil končnim uporabnikom, ki so lahko fizične osebe, pravne osebe ali strežniški sistemi. - Halcom Informatika d.o.o.: Izdaja spletnih digitalnih potrdil končnim uporabnikom, ki so lahko fizične osebe, pravne osebe ali pooblaščene oziroma zaposlene osebe pravnih in fizičnih oseb, registriranih za opravljanje dejavnosti. Spletno digitalno potrdilo lahko bodoči uporabniki prevzamejo na dva načina:

a) v interno zbirko brskalnika, v tem primeru ne potrebujejo pametne kartice in čitalca pametne kartice

b) na pametno kartico (potrebujejo čitalec pametne kartice)

4.3.1 SIGOV CA SIGOV CA (»Slovenian Governmental Certification Authority«) je overitelj kvalificiranih digitalnih potrdil, za katere velja najvišja stopnja varovanja in deluje v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ter politiko delovanja SIGOV CA. Ta digitalna potrdila so namenjena uporabi v javni upravi, za izmenjavo podatkov z institucijami javne uprave in za dostop do podatkov, ki so pod okriljem javne uprave. Namen, delovanje in metodologija upravljanja z digitalnimi potrdili, odgovornost SIGOV CA ter varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati imetniki, določa v odvisnosti od vrste digitalnih potrdil javni dokument Politika delovanja SIGOV CA (CVI 2001, 41). SIGOV CA upravlja (izdaja in overja, podaljšuje, preklicuje, objavlja in hrani) digitalna potrdila za (CVI 2000, 22):

zaposlene na javni upravi in ostale, ki delajo za javno upravo in za katere želi institucija pridobiti digitalno potrdilo;

fizične osebe; pooblaščence pravnih oseb, organizacij ali samostojne podjetnike; skrbnike strežnikov, aplikacij ali podatkovnih baz v javni upravi po pooblastilu

institucije; druge overitelje digitalnih potrdil.

V okviru SIGOV CA se delijo digitalna potrdila tudi po namenu uporabe (CVI 2000, 22-23):

1. službeno osebna – namenjena so zaposlenim v javni upravi in drugim osebam, ki delajo za javno upravo in za katere želi institucija pridobiti službena osebna digitalna potrdila za:

šifriranje podatkov in sporočil v elektronski obliki; digitalno podpisovanje podatkov in sporočil v elektronski obliki ter

overjanje identitete podpisnika; varno brisanje podatkov v elektronski obliki.

2. spletna – namenjena so pravnim in fizičnim osebam za:

varno spletno komuniciranje; varno pošiljanje elektronske pošte.

48

Digitalna potrdila so namenjena tako za interno e-poslovanje v javni upravi, kot tudi za storitve, ki jih nudi javna uprava državljanom in pravnim osebam na elektronski način. Zato obstajajo med obema vrstama digitalnih potrdil nekatere razlike, pogojene z namenom uporabe. Le-to omogoča posebna tehnologija in specifične lastnosti programske opreme SIGOV CA (CVI 2001, 45). Spletna digitalna potrdila uporabljajo en par ključev (javni in zasebni), osebnim digitalnim potrdilom pa pripadata dva ločena para ključev – za digitalno podpisovanje oziroma overjanje ter šifriranje oziroma dešifriranje. Vsak par sestavljata zasebni in javni ključ. Pri tem javnost ključa pomeni, da je le-ta javno dostopen oziroma objavljen v javnem imeniku, zasebnost pa, da ima dostop do tega ključa le imetnik digitalnega potrdila (ibid., 45). Par ključev za šifriranje oz. dešifriranje sestavljata:

zasebni ključ za dešifriranje in javni ključ za šifriranje.

Par ključev za podpisovanje oz. overjanje sestavljata:

zasebni ključ za podpisovanje in javni ključ za overjanje podpisa.

Podpisano elektronsko sporočilo lahko prebere kdorkoli, vendar pa ni možno prebiranje njegove vsebine, ne da bi se spremembe zabeležile. Glede na dejstvo, da pozna zasebni ključ samo in izključno podpisnik (imetnik digitalnega potrdila), je zagotovljeno, da je on dejansko tudi podpisal sporočilo (ibid., 48). Bistvena razlike med spletnim in digitalnim potrdilom je v veljavnosti in obnavljanju njihovih ključev. Medtem ko je veljavnost ključev pri osebnih digitalnih potrdilih za podpisovanje, šifriranje in dešifriranje največ tri leta ter za overjanje pet let, je veljavnost spletnih digitalnih potrdil največ pet let. Pri tem se ključi službenih osebnih digitalnih potrdil avtomatično obnavljajo dvakrat pred pretekom veljavnosti (največja skupna veljavnost je devet let), pri spletnih pa obnavljanje ne poteka avtomatsko, ampak je potrebno vsakič ponoviti postopek pridobitve digitalnega potrdila (ibid., 48). Digitalno potrdilo SIGOV CA pridobimo na osnovi pravilno izpolnjene in podpisane vloge s pisno odobritvijo direktorja Centra vlade za informatiko. Vloge za digitalno potrdilo so dostopne na prijavnih službah na Upravnih enotah, pri pooblaščenih osebah SIGOV CA, ali preko spletnih strani SIGOV CA (CVI 2000, 24). Pri odobritvi vloge za digitalno potrdilo SIGOV CA se izda in obvesti bodočega imetnika o izdaji digitalnega potrdila. Z obvestilom bodoči imetnik digitalnega potrdila prejme (CVI 2000, 24):

referenčno številko, avtorizacijsko kodo in navodila za prevzem digitalnega potrdila ter generiranje ključev;

v primeru službenih osebnih digitalnih potrdil tudi potrebno programsko opremo in inicializacijsko datoteko oziroma navodila za dostop le-te.

49

Pri tem bodoči imetnik digitalnega potrdila prejme referenčno številko in avtorizacijsko kodo v kuverti, ali pa ju dobi po dveh ločenih poteh: referenčno številko po elektronski in avtorizacijsko kodo po navadni pošti.

4.3.2 SIGEN CA SIGEN CA (»Slovenian General Certification Authority«) je overitelj, ki je namenjen za izdajanje kvalificiranih digitalnih potrdil za državljane in pravne osebe. SIGEN CA je prav tako kot SIGOV CA mednarodna registrirana in medsebojno priznana ter tehnološko in zakonsko enakopravna (Kričej 2002, 38). Danes lahko digitalno potrdilo, ki ga izda vladni overitelj SIGEN CA, pridobimo v katerikoli upravni enoti, tako da izpolnimo obrazec, ki je dostopen na spletnih straneh SIGEN CA. Obrazec moramo osebno prinesti v najbližjo upravno enoto. Pri postopku pridobitve digitalnega potrdila se je treba identificirati z osebnim dokumentom, v katerem je slika (referent nas mora fizično videti in prepoznati). Ta korak je nujen, predvsem če se zavedamo, kaj vse bomo lahko z digitalnim potrdilom opravljali. Vlogo je nato treba tudi podpisati, sama izdaja digitalnega potrdila pa je brezplačna (Kričej 2002, 40). Po oddaji vloge dobimo domov po pošti obvestilom z delom gesla. Drugi del gesla pa dobimo na elektronski naslov, ki smo ga navedli v vlogi. »Dvotirnost« je potrebna zaradi varnosti. Ko dobimo oba gesla, lahko prevzamemo digitalno potrdilo v računalniku. Po prevzemu digitalnega potrdila lahko začnemo delati. S kvalificiranim digitalnim potrdilom bomo državljani pripravljeni za varno e-poslovanje z državo (Kričej 2002, 41-42). Digitalna potrdila SIGEN-CA so namenjena (CVI 2008):

za upravljanje s podatki javne uprave, za dostop in izmenjavo podatkov, s katerimi upravlja javna uprava, za varno elektronsko komuniciranje med imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil

overitelja na MJU in za storitve oz. aplikacije, za katere se zahteva uporaba digitalnih potrdil overitelja

na MJU.

SIGEN-CA izdaja kvalificirana digitalna potrdila za pravne in fizične osebe (CVI 2008):

posebna kvalificirana digitalna potrdila za zaposlene v poslovnih subjektih, posebna kvalificirana digitalna potrdila za splošne nazive oz. organizacijske

enote poslovnih subjektov, spletna kvalificirana digitalna potrdila za zaposlene v poslovnih subjektih, spletna kvalificirana digitalna potrdila za splošne nazive oz. organizacijske

enote poslovnih subjektov, posebna kvalificirana digitalna potrdila za strežnike, s katerimi upravljajo

poslovni subjekti, spletna kvalificirana digitalna potrdila za strežnike, s katerimi upravljajo

poslovni subjekti,

50

spletna kvalificirana digitalna potrdila za fizične osebe.

Spletna kvalificirana digitalna potrdila izdajatelja SIGEN-CA se uporabljajo za (CVI 2008):

varno spletno komuniciranje, varno pošiljanje elektronske pošte, šifriranje in dešifriranje podatkov v elektronski obliki, digitalno podpisovanje podatkov v elektronski obliki ter izkazovanje

istovetnosti imetnika, storitve oz. aplikacije, za katere se zahteva uporaba spletnih kvalificiranih

digitalnih potrdil izdajatelja SIGEN-CA.

Posebna kvalificirana digitalna potrdila izdajatelja SIGEN-CA se uporabljajo za (CVI 2008):

šifriranje in dešifriranje podatkov v elektronski obliki, digitalno podpisovanje podatkov v elektronski obliki ter izkazovanje

istovetnosti imetnika, varno brisanje podatkov v elektronski obliki, storitve oz. aplikacije, za katere se zahteva uporaba posebnih kvalificiranih

digitalnih potrdil izdajatelja SIGEN-CA.

Namen, delovanje in metodologijo upravljanja z digitalnimi potrdili, odgovornost SIGEN-CA, terminologijo ter zahteve, ki jih morajo izpolnjevati uporabniki ali drugi overitelji, ki želijo biti vključeni v infrastrukturo overitelja na Ministrstvu za javno upravo in njegovega podpisnika SIGEN-CA, definirata politiki delovanja SIGEN-CA (CVI 2008).

4.3.3 Pridobitev digitalnega potrdila za fizične osebe Bodoči imetnik (prosilec) digitalnega potrdila prinese izpolnjen zahtevek skupaj z veljavnim uradnim dokumentom s sliko na prijavno službo. Zaposleni na prijavni službi zanesljivo ugotovijo istovetnost osebe, preverijo verodostojnost podatkov iz zahtevka in na zanesljiv način posredujejo podatke Ministrstvu za javno upravo (oziroma izdajatelju SIGEN-CA). Overitelj na podlagi odobrenega zahtevka pripravi referenčno številko in avtorizacijsko kodo, ki sta unikatni za vsakega bodočega imetnika digitalnega potrdila posebej. Referenčno številko overitelj pošlje bodočemu imetniku digitalnega potrdila po elektronski pošti, avtorizacijsko kodo pa s priporočeno pošto. S pomočjo obeh številk in navodil za uporabo spletnih digitalnih potrdil imetnik nato prevzame svoje digitalno potrdilo. Postopek za pridobitev digitalnih potrdil za fizične osebe, od oddaje zahtevka bodočega imetnika digitalnega potrdila prijavni službi do imetnikovega prevzema potrdila, prikazuje spodnja slika.

51

SLIKA 9: PRIKAZ POSTOPKA PRIDOBITVE DIGITALNEGA POTRDILA ZA FIZIČNE OSEBE

Vir: http://www.sigen-ca.si/

4.4 Primerjava Slovenije z drugimi državami EU Elektronske storitve državnih organov se razlikujejo po načinu izvedbe samih storitev in tudi v kakšnem razvojnem stadiju se nahajajo, zato lahko glede na njihovo razvojno stopnjo razdelimo na več nivojev. V državah EU se periodično izvajajo merjenja stopnje razvitosti e-storitev na različnih področjih, med drugim tudi na področju javne uprave. Rezultati merjenja so izraženi z ustreznimi kazalniki, ki se izračunavajo na podlagi ustrezne metodologije. Eden od kazalnikov, ki meri razvitost e-uprave, je prikazan tudi v naslednji tabeli. A

52

TABELA 6: ŠTEVILO UPRAVNIH POSTOPKOV E-UPRAVE (V%), KI SO V CELOTI DOSEGLJIVI PREKO SPLETA APRIL

2006 OKTOBER

2004 OKTOBER

2003 OKTOBER

2002 OKTOBER

2001 Avstrija 83 72 68 20 15Estonija 79 63 - - -

Malta 75 40 - - -Švedska 74 74 67 67 28Norveška 72 56 47 35 35

Velika Britanija 71 59 50 33 24Francija 65 50 45 35 25Slovenija 65 45 - - -Danska 63 58 72 61 32Finska 61 67 61 50 33

Portugalska 60 40 37 32 32Italija 58 53 45 35 15

Španija 55 55 50 40 30Nizozemska 53 32 26 21 5Madžarska 50 15 - - -

Irska 50 50 56 50 22Belgija 47 35 35 25 0

Nemčija 47 47 40 35 20Islandija 47 50 28 28 11

Litva 40 40 - - -Ciper 35 25 - - -Češka 30 30 - - -Grčija 30 32 32 32 11

Luksemburg 25 20 15 5 5Poljska 20 10 - - -

Slovaška 20 15 - - -Švica 11 6 0 0 -

Vir: Prirejeno po Web Based Survey on Electronic Public Services Report of the 6th Measurement June 2006.

Raziskava, ki jo je naročila Evropska komisija, o razvitosti e-uprave je pokazala, da je v EU mogoče več kot 50 % vseh upravnih postopkov v celoti izvesti preko spleta. Na prvem mestu po razvitosti je Avstrija, sledita pa Malta in Estonija, ki imata več kot 75 % upravnih postopkov dosegljivih preko spleta.

53

Kot je razvidno iz tabele je zelo velik skok naredila Malta. Raziskava ugotavlja, da je Slovenija dosegla največji napredek izmed vseh EU držav tako na področju števila upravnih postopkov, ki jih je v celoti mogoče izvesti preko spleta, kot tudi v kakovosti same izvedbe, saj se nahajamo trenutno na 8. mesto po tem kriteriju.

Najnovejše Eurostatove raziskave so pokazale, da Slovenija skupaj z Malto zaseda drugo mesto med državami EU po razvitosti e-uprave, takoj za Avstrijo. V Eurostatovo raziskavo je bilo vključenih 20 ključnih osnovnih storitev, ki jih je možno opraviti preko spleta. Po tem kriteriju je Slovenija zasedla 2. mesto (Kovšca 2008, 20).

V eurostatovo raziskavo je bilo vključenih tudi veliko drugih kazalnikov. Že pri naslednjem kazalniku glede uspešnosti e-storitev (razširjenost uporabe upravnih storitev med državljani) je Slovenija zasedla 13. mesto, kar nas uvršča v spodnji del med državami EU. Prav ta razkorak med ponujenim in uporabljenim kaže dejansko stanje oziroma uporabnost slovenske e-uprave (Kovšča 2008, 20).

Prej kot bodo to spoznali odgovorni v javni upravi, manj bo vsakoletnih vprašanj, zakaj državljani ne uporabljajo več storitev e-uprave. Ključni problem je v nepoznavanju e-uprave, za kar je glavni krivec država (Kovšca 2008, 21).

Kar 90% od 20 ključnih administrativnih storitev lahko uredimo preko spleta, kar nas uvršča v zgornji del lestvice med državami EU, kjer znaša povprečje 59%. Vendar pa le 30% Slovencev, ki ima dostop do spleta, e-upravo tudi dejansko uporablja, podobno kot velja za povprečnega Evropejca, ki pa ima slabše razvito e-upravo (Kovšca 2008, 21).

54

5 SKLEP Elektronsko poslovanje pomeni elektronsko izmenjavo podatkov med subjekti s pomočjo računalniških aplikacij in programov. V zadnjih letih je bistveno pridobilo na pomembnosti in uporabnosti, saj glavna komunikacija poteka s pomočjo interneta, katerega uporaba narašča med populacijo. E-uprava pomeni del e-poslovanja, saj komunikacija med javno upravo in državljani (G2C) predstavlja eno od treh vrst e-poslovanja. G2C pomeni različne e-storitve za državljane, ki urejajo odnose, značilne za interakcijo med javno upravo in državljani. Sem sodijo aplikacije, ki so najuporabnejše za državljane. Uporabniki lahko oddajo preko le-teh različne elektronske vloge, obrazce, napovedi, ali pa si samo pridobijo informacije, ki jih potrebujejo. Iz leta v leto se povečuje število e-storitev, ki jih lahko državljani in pravne osebe uporabljajo s pomočjo e-uprave. Zdi se nam, da lahko število e-storitev narašča v neskončnost, vendar se bo v prihodnosti ustvarila meja, do katere je še mogoče naraščanje. Državljani in podjetja so zadovoljni z e-storitvami e-uprave, saj so le-te hitrejše, cenejše in preprostejše kot klasična oblika storitev javne uprave. E-uprava omogoča državljanom, da lahko vplivajo na državno politiko preko vprašanj, anket, mnenj, predlogov in predvsem nudi boljšo izrabo sredstev. E-uprava ima številne prednosti, kar bo v prihodnosti pomenilo nadaljnji razvoj in obstoj e-uprave. Če hočemo narediti e-upravo še bolj uporabno, moramo zmanjšati slabosti, ki so sedaj prisotne. Glavna slabost je pomanjkanje zaupanja uporabnikov v elektronske transakcije, ter e-nepismenost starejših ljudi. Vendar pri menjavi generacij gre pričakovati, da se bodo te slabosti odpravile, saj živimo v informacijski dobi človeštva. Državni portal E-uprava, katerega skrbnik je Ministrstvo za javno upravo, je namenjen vsem državljanom Republike Slovenije. Je vstopna točka do različnih informacij o državni in javni upravi. Namen portala je posredovanje informacij o upravi, upravnih storitev uporabnikom preko svetovnega spleta. Portal e-uprave torej predstavlja glavni vir komunikacije med e-upravo in uporabniki le-te. Sestavljen je iz podportalov po različnih sklopih uporabnikov. Storitve e-uprave so prikazane na portalu na uporabniku prijazen način in uporaben način, saj posameznika opisi storitev vodijo skozi samo izpolnjevanje storitve, ki jo lahko po želji tudi oddajo na elektronski način. Najbolj uporabljena storitev e-uprave je še vedno elektronsko oddajanje dohodninskih obrazcev. Vse bolj bo tudi v uporabi portal e-VEM, saj storitve e-VEM omogočajo samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam stalno večje število teh storitev, ki jih je mogoče uporabiti po elektronski poti. Trenutno najbolj aktualna storitev je podaljšanje prometnega dovoljenja za osebne avtomobile. Glavna prednost te storitve je, da ne potrebujemo digitalnega potrdila, ampak je dovolj le registracija na portalu e-uprave.

55

Najnovejše Eurostatove raziskave so pokazale, da Slovenija skupaj z Malto zaseda drugo mesto med državami EU po razvitosti e-uprave, takoj za Avstrijo. Že pri naslednjem kazalniku glede uspešnosti e-storitev (razširjenost uporabe upravnih storitev med državljani) je Slovenija zasedla 13. mesto, kar nas uvršča v spodnji del med državami EU. Prav ta razkorak med ponujenim in uporabljenim kaže dejansko stanje oziroma uporabnost slovenske e-uprave. Državljani in podjetja so več ali manj zadovoljni z storitvami e-uprave, vendar pa še vedno primanjkuje prepoznavnost e-uprave, saj manj kot četrtina uporablja portal e-uprave. Torej je naloga vlade, ministrstva ter ustreznih institucij povečati prepoznavnost e-uprave med državljani. Prej kot bodo to spoznali odgovorni v javni upravi, manj bo vsakoletnih vprašanj, zakaj državljani ne uporabljajo več storitev e-uprave. Ključni problem je v nepoznavanju e-uprave, za kar je glavni krivec država.

56

6 POVZETEK Na vsakem koraku smo priča nezadržnemu razvoju elektronskega poslovanja. To področje se nenehno razvija in državljani imamo na razpolago vedno več storitev, za katere nam ni treba več čakati v vrstah na upravnih enotah. Tako je javna uprava z preoblikovanjem v e-upravo postala bolj prijazna do uporabnikov, njen glavni cilj pa je, da uporabnikom ponudi prijazne, enostavne, dostopne in varne elektronske upravne storitve ter informacije, ki bodo preko interneta na voljo kadarkoli in kjerkoli. Elektronsko poslovanje javne uprave v republiki Sloveniji ima za seboj več let relativno dobrega razvoja, vendar imamo občutek, da bi se lahko naredilo na tem področju še več. Pomanjkljivosti, ki se kažejo na razvojnem področju e-uprave, so predvsem v nedodelanem izboru storitev, ki so na voljo na državnem portalu E-uprava, v slabi promociji le-teh in v nizki dodani vrednosti, ki jih e-storitve prinašajo državljanom in podjetjem. V prihodnosti elektronsko upravo zagotovo čakajo še številni projekti, s katerimi se bo skušala prilagoditi modernim tokovom in tako omogočiti nadaljnji gospodarski razvoj. Učinkovita javna uprava je temelj gospodarskega razvoja. Cilj prenove pa je učinkovitejša, kakovostnejša, preglednejša in odgovornejša javna uprava s strokovno usposobljenimi in motiviranimi uslužbenci. KLJUČNE BESEDE: javna uprava elektronsko poslovanje (e-poslovanje) elektronske storitve (e-storitve) elektronska uprava (e-uprava) informacijska družba

57

7 ABSTRACT Nowadays, we are witnessing a continous development of electronic operations on every step. This field is continuosly developing and the citizens have more and more services at their disposal, for which they do not need to wait in lines at administrative and municipal offices. By reforming itself into e-govrnment, public government has become friendlier towards their clients; however, its main aim is to offer its users friendly, simple, accesible and secure electronic goverment services and information which will be available on the internet at all times and places. Elecotronic operation of the public goverment in Slovenia has been developing relatively weel in the last few years, but we are getting the feeling that, with a different approach, even more could have been achieved. The dificiencies, which emerge in the field of e-goverment development, can be found in the unfinished selection of services, which are available on the national E-governemnt portal, further in the weak promotion of these, and in the low added value that is brought to the users of e-services. In the future, e-goverment can certainly look forward to numerous projects, with which it will try to adjust itself to modern currents and in this way enable further economic develpoment. Efficient public goverment is the foundation of economic development. The aim of the renovation is a more efficient, high-quality, clearer and more responsible public government with professionally qualified and motivated employees. KEYWORDS: public goverment electronic businees (e-business) electronic services (e-services) electronic goverment (e-goverment) information tehnology

58

8 LITERATURA 1. Bartolini, Brane. 2001. ABC digitalnih potrdil. Moj mikro, 7/8, str. 64-67.

2. Cerar, Gregor. 2006. E-zmage ministra Gregorja. Mladina, Ljubljana, 23, str. 57. 3. Cerar, Gregor. 2006a. E-težave e-uprave. Mladina, Ljubljana, 27, str 12. 4. Evropska komisija, 1999. Public Sector Information: A Key Resource for Europe. 5. Ferfila Bogomil, Polonca Kovač, Gordana Žurga, Igor Kloinar in Aneta Plaznik. 2002.

Ekonomski vidiki javne uprave. Ljubljana:Ivan Hvala. 6. Jackson, Paul J. 2003. E-business fundamentals. New York: Routledge. 7. Jerman, B. B., T. Klobučar, Z. Perše in D. Nedeljkovič. 2001. Elektronsko poslovanje

na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik d.d. 8. Kodelja Marjan, Banovič Zoran. 2004. Kakšna je moja e-uprava?. Moj mikro,

Ljubljana, 5, str. 16-21. 9. Kodelja Marjan, Banovič Zoran. 2005. Korenček in(ali) palica?. Moj Mikro, Ljubljana,

7/8, str. 18-23. 10. Kodelja, Marjan. 2004. Davčno okence na domu. Moj mikro, Ljubljana, 3, str 51-52. 11. Kovšca, Blaž. 2008. Slovenska e-uprava:skrita pred uporabniki. Žurnal 52, str. 20-21. 12. Kričej, Dušan. 2002. E-uprava na dlani. Ljubljana: Pasadena. 13. Puc, Zalika. 2002. Učinkovita in državljanu prijazna elektronska uprava. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede. 14. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis. 15. Turban, Efraim, Ephraim Mclean in James Wetherbe. 1999. Information technology for

managamenet. New York: John Wiley & Sons. 16. Turban, Efraim, Michael Chung, Jae Kuy Lee in David King. 2000. Electronic

commerce. New Yersey: Prentice Hall.

59

9 VIRI 1. CVI – center vlade RS za informatiko. 2001. Strategija poslovanja v javni upravi RS za

obdobje od leta 2001 do leta 2004. CVI. [online]. Dostopno na: http://e-uprava.gov.si/eud/e-uprava/SEP-dv.pdf.

2. CVI – center vlade RS za informatiko. 2004a. Akcijski načrt e-uprava do leta 2004 –

verzija 1.4. CVI. [online]. Dostopno na http://e-uprava.gov.si/eud/e-uprava/akcijski_nacrt_1.4.pdf.

3. CVI – Center vlade RS za informatiko. 2008. Spletna stran CVI. CVI.[online].

Dostopno na http://www.sigov.si/cvi/. 4. CVI – Center vlade RS za informatiko. 2005. Overitelj digitalnih potrdil SIGEN-CA.

CVI. [online]. Dostopno na: http://www.sigen-ca.si/predstavitev-SIGEN-CA.htm. 5. Državni portal Republike Slovenije. 2008. E-uprava. [online]. Dostopno na: http://e-

uprava.gov.si/e-uprava/. 6. E-VEM – državni portal za poslovne subjekte. 2008. [online]. Dostopno na

http://evem.gov.si/sp/. 7. Kunstelj Mateja, Vintar Mirko. 2005. Zadovoljstvo uporabnikov e-uprave: prvi vtisi.

[online].Dostopno na: http://www.fu.uni-lj.si/iiu/Clanki/ZUe-upraveKUNSTELJ-02(11).pdf.

8. Kunstelj Mateja, Jukić Tina, Vintar Mirko. 2007. Zadovoljstvo podjetij z e-upravo.

[online]. Dostopno na: http://www.fu.uni-lj.si/iiu/Clanki/MZU-Podjetja-DSI2007_03(1).pdf.

9. MJU – Ministrstvo za javno upravo. 2006. Strategija e-uprave RS za obdobje od leta

2006 do leta 2010 – SEP 2010 – predlog 1.0. [online]. Dostopno na: http://www.ris.org/uploadi/editor/1143458593estaretg.pdf.

10. Murko Neva. E-zemljiška knjiga nas seznani ekspresno. [online]. Dostopno na:

http://www.dobrojutro.net/?stran=arhiv&tip=4&id=4864. 11. Online availability of public service: How is Europe progressing?. Report of the 6th

Measurement , Web Based Survey on Electronic Public Services. 2006. [online]. Dostopno na: http://www.ris.org/uploadi/editor/1153576758Online%20aviability.pdf.

12. Projekt Vse na enem mestu. [online]. Dostopno na: http://vem.rra-sp.si/. 13. Schware Robert, Arsala Deane: Deploying E-government Programs: The strategic

importance of »I« before »e«. ZDA: MCB Limited, Info No. 54., str 10-19. 2008. [online]. Dostopno na: http://rru.worldbank.org/Documents/I-Before-the-E.pdf.

60

14. Skrt, Radoš. E-uprava. 2003. Gospodarski vestnik. [online]. Dostopno na: Http://www.nasvet.com/doc/e-uprava.php.

15. Spletna stran portala E-davki. 2008.[online]. Dostopno na:

http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Introduction/Intro.aspx.

15.. Statistični urad RS. Uporaba interneta v podjetjih, Slovenija, 1. četrtletje 2006. 2008. [online]. Dostopno na http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=460.

61

SEZNAM SLIK SLIKA 1: Spletna stran CVI................................................................................................ 18 SLIKA 2: Umestitev akcijskega načrta do leta 2004 .......................................................... 19 SLIKA 3: Vsebina in struktura Strategije e-uprave do leta 2010........................................ 21 SLIKA 4: Spletna stran portala e-uprave ............................................................................ 26 SLIKA 5: Poznavanje posameznih možnosti e-uprave glede na anketirance ..................... 42 SLIKA 6: Poznavanje posameznih upravnih e-storitev glede na anketirance ................... 43 SLIKA 7: Uporaba elektronskih upravnih storitev glede na podjetja ................................ 44 SLIKA 8: Ocene (1-5) zadovoljstva in zaupanja v e-upravo ter ocene zadovoljstva z upravnimi e-storitvami ........................................................................................................ 45 SLIKA 9: prikaz postopka pridobitve digitalnega potrdila za fizične osebe....................... 51 SEZNAM TABEL TABELA 1: ZNAČILNOSTI INTERNETA, INTRANETA IN EKSTRANETA ............. 12 TABELA 2: PRILOŽNOSTI IN KORISTI UDELEŽENIH PRI E-TRGOVANJU .......... 12 TABELA 3: TIPOLOGIJA STORITEV E-UPRAVE ........................................................ 23 TABELA 4: SKLOPI STORITEV ZA DRŽAVLJANE..................................................... 23 TABELA 5: PREDNOSTI E-UPRAVE ZA POSAMEZNIKE IN JAVNO UPRAVO ..... 24