DTZ ŽIGA ZOIS - TRST UČNI NAČRTI · vrste: kaj poimenujejo prislovi in katerih vrst so, kaj...

DTZ ŽIGA ZOIS - TRST

UČNI NAČRTI

A) SPLOŠNI PREDMETI OBEH SMERI

1) SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST

OPREDELITEV PREDMETA

Večina dijakov, ki obiskuje DTZ Žige Zoisa, ima vsaj enega od staršev, ki je pripadnik slovenske narodne skupnosti. Le manjši odstotek dijakov ima

neslovenske starše in se je slovenskega jezika naučil v šoli. To pomeni, da je za nekatere dijake slovenščina materni jezik, za druge pa jezik okolja.

Slovenščina je na DTZ Žiga Zois učni jezik, zato se sporazumevalne in jezikovne kompetence razvijajo pri vseh predmetih. Predmet slovenski jezik in

književnost pa je ključni predmet, saj je podlaga za razumevanje in učenje vseh s slovenskim jezikom izraženih vsebin, pa tudi za razumevanje,

doživljanje in vrednotenje pojavov okrog nas. Dijaki/dijakinje se pri njem usposabljajo za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v

slovenskem jeziku.

Pri pouku slovenskega jezika in književnosti se dijak usposablja za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku in

spoznava jezikovni sistem in rabo jezika v različnih okoliščinah, obenem spoznava literarne in druge dosežke slovenskega naroda, ki jih

primerja z dosežki drugih svetovnih kultur. Pri tem krepi svojo kulturno in narodno zavest.

Za pouk slovenskega jezika in književnosti so predvidene 4 ure tedensko, ki so namenjene tako jezikovnemu pouku kot pouku književnosti.

Pouk predmeta je okrepljen z urami soprisotnosti profesorja slovenščine, ki je na seznamu okrepljenega pouka zavoda. Poleg razrednega pouka

slovenščine prva dva razreda preživita en teden v Ljubljani, kjer obiskujeta intenzivni jezikovni tečaj v organizaciji Centra za slovenščino kot

drugi in tuji jezik.

SPLOŠNI CILJ

Splošni cilj pri predmetu slovenski jezik in književnost je razvijanje sporazumevalne, jezikovne in književne kompetence, pa tudi razvijanje

osebne in narodne identitete in razvijanje ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja. Te so predvsem sporazumevanje v slovenščini, socialna,

estetska, kulturna in medkulturna zmožnost, učenje učenja, digitalna pismenost, samoiniciativnost, kritičnost, ustvarjalnost in podjetnost.

a) JEZIKOVNI POUK

SPLOŠNI CILJI

Slovenščina kot učni jezik in predmet omogoča razvijanje ključnih zmožnosti učenja. Dijaki/dijakinje se pri slovenščini usposabljajo za učinkovito

govorno in pisno sporazumevanje v skladu s svojimi spoznavnimi zmožnostmi. Končni namen jezikovnega pouka je razvita sporazumevalna

zmožnost, tj. praktično in ustvarjalno obvladovanje poslušanja, branja, govorjenja in pisanja, pa tudi digitalne pismenosti, kar je vse ključnega pomena

za vseživljenjsko učenje. Obenem dijaki in dijakinje oblikujejo ter utrjujejo kritičnost, iniciativnost, ustvarjalnost, estetsko zmožnost ter zmožnost

trajnega samostojnega učenja. Ob zaznavanju kulturnih, etičnih in duhovnih razsežnosti besedne umetnosti, ki je za obstoj slovenstva izven matičnega

prostora posebno pomembna, se vsestransko razvijajo in osebno bogatijo.

b) NJIŽEVNOST

SPLOŠNI CILJI

Pri pouku književnosti dijaki razvijajo zmožnost branja in interpretiranja umetnostnih besedil. Književni pouk je tesno povezan z jezikovnim poukom.

Dijake pri književnem pouku navajamo k samostojnemu izražanju osebnega doživljanja prebranega, k analizi in vrednotenju izbranih besedil. V prvih

razredih berejo predvsem njihovemu bralnemu razvoju dostopna, tematsko in žanrsko zanimiva besedila iz sodobnosti in preteklosti. V nadaljevanju

berejo besedila iz poglavitnih obdobij in zvrsti. Ob branju in literarnozgodovinskem razvrščanju temeljnih literarnih besedil dijaki spoznavajo

zgodovinski razvoj slovenske in svetovne književnosti ter temeljne značilnosti različnih obdobij slovenske in svetovne književnosti.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA OBRAVNAVO KNJIŽEVNOSTI

V prvih dveh razredih prevladuje obravnava tematskih in žanrskih sklopov, v naslednjih letnikih pa je večji poudarek na literarnozgodovinskih

sklopih. Tematski sklopi se v posameznih razredih izbirajo tudi v dogovoru z dijaki glede na njihova zanimanja in predznanje. Izbira posameznih

tematskih sklopov je odvisna od recepcijske zmožnosti in zanimanj dijakov.

1. RAZRED

a) JEZIKOVNI POUK

CILJI, DEJAVNOSTI, ZMOŽNOSTI VSEBINE DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Spoznavanje procesov sporazumevanja,

čemu služi in kako poteka,

katere so sporazumevalne dejavnosti in

kaj nastane pri sporazumevanju,

katera sredstva uporabljamo za sporazumevanje.

Vidni in slušni prenosnik,

nebesedni spremljevalci sporočanja,

besedni jezik kot ustaljeni sistem besed in

pravil.

Dijaki med pogovarjanjem zavestno uporabljajo

nebesedne spremljevalce govorjenja,

smiselno jih vključujejo v govorni nastop,

med pisanjem pa nebesedne spremljevalce

pisanja.

Poznavanje besednega pomena enopomenskih in

večpomenskih besed,

prenesenega pomena besed,

frazemov (stalnih besednih zvez),

slogovna vrednost besed.

Besede in njihov pomen,

uporaba jezikovnih priročnikov,

enopomenske in večpomenske besede,

preneseni pomeni besed,

stalne besedne zveze,

zaznamovane in nezaznamovane besede.

Dijaki spoznavajo pomen danih besed in

frazemov iz besedila s pomočjo jezikovnih

priročnikov,

med tvorjenjem besedil poimenujejo prvine

stvarnosti in pri tem pazijo, da ne ponavljajo

istih besed,

prepoznavajo napake ter interference iz

italijanščine v besedilih ter jih odpravljajo.

Tvorba besednih zvez, povedi in zvez povedi v

besedila raznih besedilnih vrst,

merila ubeseditve (smiselnost, sovisnost,

zaokroženost),

pregledovanje in popravljanje besedila.

Priprava na tvorjenje besedil raznih vrst,

upoštevanje okoliščin sporočanja, upoštevanje

značilnosti zgradbe izbrane besedilne vrste,

ubesedovanje in popravljanje besedila.

Dijaki med tvorjenjem besedil skladajo besede

v povedi, povedi v zveze povedi in te v

odstavke ter dele besedila,

pri tem upoštevajo pomenska in slovnična

razmerja ter členitev po aktualnosti,

prepoznavajo napake ter jih odpravljajo.

Sporazumevanje kot izmenjavanje besedil,

sporočevalec in prejemnik,

enogovorno in dvogovorno besedilo,

enosmerno in dvosmerno sporazumevanje.

Pogovarjanje, sredstva za izražanje

sporočevalčevega namena, načela za uspešno

pogovarjanje, dopisovanje,

tvorjenje in pošiljanje enogovornih besedil,

kritično sprejemanje enogovornih besedil.

Dijaki spoznavajo javno in zasebno besedilo,

subjektivno in objektivno sporočanje,

pišejo uradna vabila, uradne zahvale, uradna

opravičila, e-sporočila s priponkami ter

referate.

Uspešno poslušanje in pogovarjanje,

po čem se raziskovalni pogovor loči od

povezovalnega, pogajalnega in prepričevalnega,

kako tvorimo intervju.

Povezovalni pogovor, prepričevalni pogovor,

pogajalni pogovor, raziskovalni pogovor:

intervju.

Dijaki poslušajo in se aktivno vključujejo v

pogovor, razlikujejo med javnim in zasebnim

pogovorom, med uradnim in neuradnim

pogovorom, pri tem spoštujejo pravila

kulturnega pogovarjanja.

Govorni nastop:

vrste nastopov, priprava na govorni nastop,

uspešno govorno nastopanje,

priprava na poslušanje govornega nastopa.

Krajši govorni nastop,

referat,

predavanje,

govor,

oblikovanje meril za ocenjevanje govornega

nastopa.

Dijaki se pripravijo na govorni nastop o

določeni temi,

si ogledajo posnetek govornega nastopa,

poslušajo nastope sošolcev,

v skladu z dogovorjenimi merili vrednotijo

govorne nastope.

Glasoslovje glasovi slovenskega knjižnega

jezika, naglas in trajanje.

Tvorba glasov, glasniki (fonemi),

delitev na samoglasnike in soglasnike,

izgovor besed, naglasno mesto, pravorečje,

zvočni spremljevalci besedil (intonacija,

poudarek, premor, hitrost, register, barva).

Dijaki poslušajo posnete besede in jih ustrezno

zapisujejo,

uporabljajo naglasna znamenja,

glasno prebirajo besede in besedne zveze ter so

pri tem pozorni na izgovorjavo posameznih

glasov, vadijo knjižno izreko besed.

Spoznavanje oblik besed (pregibne besedne vrste:

kaj poimenujejo samostalniki,

katere so njihove oblikovne lastnosti,

kako sklanjamo samostalnike,

katerih vrst so samostalniški zaimki in kako jih

sklanjamo,

kdaj uporabljamo posamostaljene pridevniške

besede,

pridevniki in njihove oblikovne lastnosti).

Pomen ter oblikovne lastnosti samostalnikov,

sklanjatve in posebnosti v sklanjatvah,

samostalniški zaimki (vrste, oblika,

pregibanje),

posamostaljena pridevniška beseda,

vrste pridevnikov, pregibanje in oblika,

stopnjevanje pridevnikov,

vrste števnikov in njihova raba,

pridevniški zaimki.

Dijaki prepoznajo oblikovne lastnosti

samostalnika, jih uvrščajo v sklanjatve,

prepoznavajo samostalniške zaimke,

prepoznavajo posamostaljene pridevniške

besede, pridevnike, števnike in pridevniške

zaimke. Spoznavajo pravopisna pravila (pisanje

lastnih in občnih imen, velika začetnica, pisanje

vrstnih in svojilnih pridevnikov, zapisovanje

števnikov).

b) KNJIŽEVNOST

1. UČNI SKLOP: UVOD V POUK KNJIŽEVNOSTI

CILJI VSEBINE DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Ugotavljanje bralnih navad dijakov, izražanje

bralnih zanimanj dijakov, odkrivanje različnih

načinov branja.

Spoznavanje poglavitnih značilnosti

umetnostnih besedil.

Književne zvrsti (lirika, epika, dramatika);

razločevanje med visoko/elitno in množično

književnostjo (žanri; izvirna/ prevodna

književnost).

Spoznavanje osnovnih pojmov književne

zgradbe in sloga.

Razgovor o bralnih interesih dijakov.

Načini branja.

Osnovni pojmi iz literarne teorije (npr. zvrsti,

vrste, žanri …) .

Branje izbranih odlomkov in celotnih

umetnostnih besedil.

Uvodni pogovor o branju, anketa o bralnih

interesih, pisno poročilo o prebrani knjigi.

Dijaki spoznavajo literarno teoretske pojme

skozi branje primerov različnih umetnostnih

besedil.

2. UČNI SKLOP (TEMATSKI): LJUBEZEN

1


Odkrivanje različnih pristopov do ljubezenske

tematike pri raznih avtorjih v različnih

zgodovinskih obdobjih, zvrteh, vrstah v

slovenski književnosti in prevodih iz tuje

književnosti.

Interpretacija umetnostnih besedil na določeno

temo, primerjanje različnih besedil. Razvijanje

širše sporazumevalne zmožnosti preko govorne

ali pisne interpretacije izbranih del.

Vključevanje ljubezni v sistem življenjskih

vrednot dijaka; razvijanje zmožnosti

razumevanja naravnih in družbenih procesov ter

Ljubezenska tematika pri različnih avtorjih iz

različnih zgodovinskih in književnih obdobij.

Izbrana besedila na ljubezensko tematiko.

Različne uglasbitve ljubezenskih besedil;

likovne, fotografske in filmske interpretacije

ljubezenskih besedil.

Kot uvodna motivacija: pogovor o dijakovih

doživljanjih ljubezni kot temeljnega čustva v

medčloveških odnosih.

Glasno ali tiho branje oz. poslušanje

interpretativnega branja besedil.

Individualni govorni nastopi o prebranih delih.

Razredno ocenjevanje govornih nastopov.

Vodena pisna ali ustna interpretacija besedil,

pisanje poustvarjalnih besedil na isto tematiko.

Priprava razrednega recitala.

1 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere drug tematski sklop (npr. domovina ali narodnostna tematika; prijateljstvo; odnos do živali).

pojavov.

3. UČNI SKLOP: ŽANRI

2


Uvodno spoznavanje značilnosti mladinske

književnosti in njeno delitev na različne žanre.

Spoznavanje posameznih žanrov preko analize,

primerjave, vrednotenja in aktualizacije

različnih žanrskih besedil.

Spoznavanje značilnosti

znanstvenofantastičnega žanra preko analize,

primerjave, vrednotenja in aktualizacije

različnih znanstvenofantastičnih besedil.

Povezovanje z drugimi oblikami umetnostnega

izražanja (film, glasba, likovna umetnost).

Uvod v mladinsko književnost

Mladinska književnost

Uvod v znanstvenofantastično književnost

Primeri iz znanstvenofantastične književnosti

Ob branju odlomkov posameznih žanrov

ugotavljanje značilnosti obravnavanega žanra.

Vodeno vrednotenje umetniške vrednosti

žanrskih besedil.

Tiho in glasno branje

Ustna in pisna interpretacija odlomkov ali

celotnih prebranih del.

Izražanje lastnega mnenja in opisovanje

doživetij ob prebranem.

4. UČNI SKLOP: LITERARNOZGODOVINSKI MODUL (ANTIČNA KNJIŽEVNOST)


Spoznavanje glavnih značilnosti (teme, motivi,

snov, oblikovne značilnosti) starejše

književnosti prvih civilizacij in antike.

Odkrivanje pomena antične književnosti za

razvoj evropskih književnosti in kulture ter njen

pomen danes.

Antična književnost:

Biblija in književnost starega Orienta

Grška in rimska književnost.

Razlaga kulturnih in zgodovinskih značilnosti

obdobja in predstavitev posameznih avtorjev.

Ustna in pisna interpretacija besedil.

2. RAZRED

a) JEZIKOVNI POUK


Spoznavanje in tvorba besedilnih vrst:

kako v besedilu razvijamo temo z opisovanjem in

Pripovedovanje (pripoved): tipične jezikovne

značilnosti (izbira besedišča, glagolski čas,

Dijaki preberejo avtentične primere obravnavanih

besedilnih vrst in odgovarjajo na vprašanja za

2 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere druge žanre (npr. kriminalko).

kako s pripovedovanjem,

kako predstavimo osebo, kraj, napravo in postopek,

kako tvorimo publicistično in strokovno poročilo.

dramatični sedanjik),

poročanje: značilnosti (izbira besedišča, gl. čas,

poročani govor, avtorjev odnos do vsebine in

naslovnika), vrste poročanja, opisovanje,

oglaševanje (vrste, reklame).

bralno razumevanje in spoznavanje bistvenih

značilnosti obravnavanih besedilnih vrst.

Tvorijo opis, opis poteka dogajanja, oris, pripoved,

predstavitev osebe, kraja, naprave in postopka,

publicistično in strokovno poročilo.

Spoznavanje oblik besed (kaj poimenujejo glagoli

in katere so njihove oblikovne lastnosti,

kdaj uporabljamo neosebne glagolske oblike, kako

tvorimo osebne glagolske oblike za izražanje časa,

kako tvorimo osebne glagolske oblike za izražanje

glagolskega naklona in kdaj jih uporabljamo,

kako izražamo trajanje glagolskega dejanja.

Pomen glagolov in njihove oblikovne lastnosti,

glagolska vezljivost, tvorba in raba neosebnih

glagolskih oblik,

raba glagolov morati in moči,

glagolski čas, glagolski naklon, glagolski vid,

glagolski način, prehodnost glagola.

Dijaki v besedilih poiščejo glagole in jim določijo

oblikovne lastnosti, tekmujejo v spreganju

glagolov, tvorijo povedi z neosebnimi glagolskimi

oblikami, ponazorijo razliko med dovršnimi in

nedovršnimi glagoli (dijaka v paru uprizarjata

pomen glagolov npr. skočiti – skakati), vadijo

zanikanje glagolov, pri tem pazijo na obliko

samostalnika, utrjujejo velelne oblike glagola.

Spoznavanje oblik besed (nepregibne besedne

vrste: kaj poimenujejo prislovi in katerih vrst so,

kaj izražajo predlogi in vezniki ter kako jih

uporabljamo,

kaj pomenijo členki in medmeti ter kako jih

uporabljamo).

Vrste prislovov, stopnjevanje prislovov,

prislovni zaimki,

raba predlogov, izgovor predlogov v predložnih

zvezah,

vrste in raba veznikov,

členki in medmeti.

Dijaki smiselno dopolnjujejo besedila s prislovi,

prislovom v osnovni obliki pripišejo primernike in

presežnike,

v besedila vpišejo manjkajoče predloge,

popravljajo povedi z neustreznimi predložnimi

zvezami in pri tem ozaveščajo vpliv iz italijanščine,

utrjujejo pravopisna pravila (rabo vejice).

Spoznavanje razvoja slovenskega jezika

(kdaj se je izoblikoval slovenski jezik, kako se je

razvijal, nastanek slovenskega knjižnega jezika,

kako se je slovenski jezik razvijal in uveljavljal v

poznejših obdobjih).

Jezikovne družine,

praslovanščina,

zgodnja slovenščina, Brižinski spomeniki,

nastanek slovenskega knjižnega jezika,

razvoj knjižnega jezika od 17. do 20. stoletja.

Dijaki poslušajo in berejo odlomke temeljnih

besedil, povezujejo avtorja z besedilom, odkrivajo

narečne vplive, sledijo vodenemu pogovoru o

prebranih besedilih, spoznavajo besedila, ki so

nastala v našem okolju.

b) KNJIŽEVNOST

1. UČNI SKLOP (TEMATSKI): POSAMEZNIK, DRUŽINA IN DRUŽBA3


Odkrivanje različnih pristopov do obravnavane

tematike pri raznih avtorjih v različnih

zgodovinskih obdobjih, zvrsteh, vrstah v

slovenski književnosti in prevodih iz tuje

književnosti.

Interpretacija umetnostnih besedil na določeno

temo, primerjanje različnih besedil. Razvijanje

Uvodna predstavitev tematike: definicija

pojmov posameznik, družina in družba in

razgovor o današnjem pojmovanju teh

družbenih kategorij.

Posameznik, družina in družba v besedni

umetnosti (pri različnih avtorjih iz različnih

zgodovinskih in književnih obdobij).

Razgovor o različnih pogledih na tematiko

učnega sklopa, (pisno in ustno) izražanje

lastnega mnenja o različnih vidikih obravnavane

teme.

Poslušanje in branje (tiho in glasno) besedila.

Izražanje vtisov in doživetij ob prebranem.

3 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere drug tematski sklop.

širše sporazumevalne zmožnosti preko govorne

ali pisne interpretacije izbranih del.

Vgoja k spoštovanju posameznika, družine in

družbe; razvijanje zmožnosti razumevanja

naravnih in družbenih procesov ter pojavov.

Vloga ženske v različnih zgodovinskih obdobjih

kot se kaže v različnih umetnostnih besedilih

Različne uglasbitve besedil na obravnavano

tematiko; obravnavana tematika v filmski,

gledališki in likovni umetnosti.

Izbrana besedila na obravnavano tematiko.

Govorni nastopi in aktualizacija izbranih

besedil.

Skupinsko oblikovanje preglednic s pomočjo

IKT.

Tvorjenje neumetnostnega besedila

(predstavitev osebe/kraja, intervju…) ob

poljubno izbranem besedilu iz modula.

Pisanje nalog esejskega tipa na obravnavano

temo.

UČNI SKLOP: ŽANRI4


Spoznavanje značilnosti obravnavanih žanrov

preko analize, primerjave, vrednotenja in

aktualizacije različnih biografij in avtobiografij

ali njihovih odlomkov.

Biografija

Avtobiografija



Vodeno vrednotenje umetniške vrednosti

žanrskih besedil.


Ustna in pisna interpretacija odlomkov ali

celotnih prebranih del.

Izražanje lastnega mnenja in opisovanje

doživetij ob prebranem.

2. UČNI SKLOP: LITERARNOZGODOVINSKI


Kulturni, literarni in jezikovni pomen Brižinskih

spomenikov.

Vpliv srednjeveške književnosti na evropsko

književnost; aktualnost srednjeveških motivov

in tem.

Pomen renesanse in humanizma ter njun vpliv

na razvoj nacionalnih književnosti v Evropi ter

njun pomen danes.

Srednjeveška književnost v Evropi in na

Slovenskem

Brižinski spomeniki

Evropska renesančna književnost

Slovenska protestantska književnost

Barok (Janez Svetokriški, Janez Vajkard

Valvasor).

Slovenska plemiška pisma iz 17. stoletja.


obdobja in avtorjev.


Raziskovalne naloge o slovenskih protestantskih

in baročnih piscih.

Ogled morebitnih likovnih razstav del

obravnavanih obdobij (renesansa, barok …)

Posebna obeležitev dneva reformacije z

4 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere druge žanre (npr.kriminalko).

Pomen protestantizma za razvoj slovenske

književnosti in knjižnega jezika; vpliv baročnih

pridig na razvoj slovenskega pripovedništva.

oblikovanjem recitala ali branjem odlomkov iz

Trubarjevih del oz. predavanjem o pomenu

protestantizma na Slovenskem.

3. RAZRED

a) JEZIKOVNI POUK


Tvorjenje besedil glede na okoliščine sporočanja,

v katerih okoliščinah uporabljamo knjižni jezikovni

zvrsti, v katerih okoliščinah uporabljamo neknjižne

jezikovne zvrsti,

kako sporočamo, da bo naslovnik prepoznal naš

namen, kako tvorimo verodostojno, razumljivo in

zanimivo besedilo.

Okoliščine sporočanja,

govorni položaj,

jezikovne zvrsti (knjižne in neknjižne),

faze sporočanja,

strategije sporočanja,

sprejemanje in razumevanje besedil.

Dijaki opazujejo sporazumevanje v slovenščini v

raznih okoliščinah,

prepoznavajo jezikovne zvrsti in jim določajo

ustrezne okoliščine sporočanja,

pred tvorjenjem besedila analizirajo okoliščine

sporočanja, med tvorjenjem pa izbirajo njim

ustrezne besede, besedne zveze, stavčne vzorce.

Povezovanje povedi v besedilo –

kako povezujemo povedi v besedilo,

kako slovnično povezujemo povedi v besedilo,

kako pomensko povezujemo povedi v besedilo,

kako povezujemo povedi v besedilo po aktualnosti,

kako tvorimo premi in odvisni govor ter kdaj ju

uporabljamo.

Združevanje in razdruževanje povedi,

tvorba odgovorov v povedih,

tvorba povedi v besedilih raznih besedilnih vrst,

povezovanje povedi v besedilo,

navezovanje in napovedovanje,

pomenska razmerja med povedmi,

premi in odvisni govor.

Dijaki tvorijo besedila in jih analizirajo (tudi

besedila iz e-knjige),

določajo izhodišče in jedro besedila,

imenujejo naveznike ter napovednike, določajo

pomenska razmerja,

utrjujejo rabo začetnice in ločil v premem in

odvisnem govoru,

pretvorijo premi govor v odvisnega in obratno.

Usvajanje stavčnočlenske sestave stavka in stavčne

sestave povedi,

tvorjenje in razumevanje enostavčnih in

večstavčnih povedi,

odpravljanje težav pri tvorjenju in razumevanju

enostavčnih in večstavčnih povedi.

Stavčni členi,

priredno in podredno zložene besede,

vrste stavkov,

združevanje stavkov in povedi,

zanikanje stavkov,

besedni red, členitev po aktualnosti,

priredno in podredno zložena poved.

Dijaki določajo proste in zložene stavčne člene,

v povedih ustrezno podčrtujejo stavčne člene,

določajo enostavčne in večstavčne povedi,

ugotavljajo, ali so zložene podredno ali priredno.

Utrjujejo pravopisna pravila pri rabi veznikov in

stavi vejice.

Tvorba besedil:

prepoznavanje razlagalnih in utemeljevalnih

besedil,

kako jih beremo oz. poslušamo,

kako v besedilu razvijamo temo z razlaganjem in

utemeljevanjem,

kako tvorimo razlagalna in utemeljevalna besedila,

kako pri tvorjenju besedil upoštevamo načela

Načini razvijanja teme (slogovni postopki),

opisovanje in pripovedovanje,

razlaganje in utemeljevanje,

izražanje mnenja,

osnutek eseja, zgradba eseja: teza, predstavitev,

razlaga in utemeljitev problema ali teze, sinteza,

preverjanje zapisa, popravljanje napak,

načela dobrega sloga, branje »med vrsticami«,

Dijaki poslušajo/berejo ter tvorijo razlagalna in

utemeljevalna besedila,

poslušajo/berejo komentar,

pišejo komentar,

pišejo esej (razpravljalni, razlagalni/interpretativni

esej),

pišejo vodeno in samostojno interpretacijo

umetnostnega besedila,

dobrega sloga. zgradba seminarske naloge. pišejo seminarsko nalogo in pri tem vključujejo vse

obvezne dele.

b) KNJIŽEVNOST

1. UČNI SKLOP (TEMATSKI): DOM, DOMOVINA, SVET5


Odkrivanje pojmovanja domovine pri različnih

avtorjih, v različnih književnih obdobjih,

zvrsteh, vrstah, slogih.

Govorna in pisna interpretacija umetnostnih

besedil.

Spoznavanje, opisovanje okoliščin, v katerih so

književna dela nastala ali okoliščin, o katerih

dela govorijo.

Aktualizacija domovinske in jezikovne

problematike besedil s primerjavo z današnjo

situacijo; vključevanje domovinske in jezikovne

zavesti v sistem svojih življenjskih vrednot.

Domovinska tematika pri različnih avtorjih v

različnih književnih obdobjih (uvod).

Izbrana besedila na domovinsko ali narodnostno

tematiko.

Različne uglasbitve, likovne, fotografske in

filmske interpretacije besedil na domovinsko ali

narodnostno tematiko.

Glasno in tiho branje besedil.

Poslušanje interpretativnega branja.

Individualni govorni nastopi o prebranih

besedilih.


Pisna ali ustna interpretacija besedil na isto

tematiko.

Pisanje poustvarjalnih besedil

Oblikovanje recitala.

Opredeljevanje dijakov do različnih predstavitev

tematike. Utemeljevanje lastne opredelitve s

sklicevanjem na primere iz književnih besedil,

filmov in svojih izkušenj.


6


Odkrivanje značilnosti zgodovinskega

pripovedništva in potopisnih del.

Primerjava med zgodovinskim delom in

zgodovinskim leposlovjem.

Primerjava med literarnim in neliterarnim

potopisom.

Zgodovinsko pripovedništvo

Potopis



Vodeno vrednotenje umetniške vrednosti žanrskih

besedil.


Ustna in pisna interpretacija odlomkov ali celotnih

prebranih del.

Izražanje lastnega mnenja in opisovanje doživetij

ob prebranem.

5 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere drug tematski sklop. 6 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere druge žanre (npr.kriminalko).



Pomen razsvetljenstva za slovensko nacionalno

identiteto (začetki slovenskega gledališča, prva

slovenska pesniška zbirka)

Odkrivanje značilnosti evropske romantike in

njenega pomena. Časovna umestitev obdobja in

njeni glavni predstavniki.

Pomen Prešerna in njegovih sodobnikov skozi

čas.

Odkrivanje značilnosti evropskega realizma in

naturalizma ter realističnih prvin v slovenski

književnosti.

Pomen realizma in njegov vpliv na razvoj

književnosti 20. stoletja.

Slovenska razsvetljenska književnost

Žiga Zois: življenje in pomen

Rojstvo slovenskega gledališča

Evropska romantika: Goethe, Puškin, Keats

Romantika na Slovenskem.

Prešeren, njegovo pesništvo in pomen.

Slovenska književnost med romantiko in

realizmom.

Evropski realizem in naturalizem

Nastanek prvega slovenskega romana, začetek

slovenske kratke proze.


obravnavanih obdobij in avtorjev.


Interpretativno branje in ustvarjalno pisanje na

teme, ki jih srečamo pri obravnavanih avtorjih.

Pisanje nalog esejskega tipa.

Interpretativno branje, individualna in skupinska

interpretacija književnih del, govorni nastop,

razredno gledališče.

4. RAZRED

a) JEZIKOVNI POUK


Tvorba besed:

zakaj in kako tvorimo nove besede,

katere vrste tvorjenk ločimo,

značilnosti tvorjenk,

pomen tvorjenk in njihova raba,

slovenščina kot živ in besedotvorno inovativen

jezik,

nastanek neologizmov v stiku z italijanskim

jezikom.

Tvorjene in netvorjene besede,

koren besede, končnica,

besedotvorna podstava,

besedotvorno obrazilo (predpona, medpona,

pripona, prosti morfem),

skladenjska podstava,

govorna podstava sklopov,

pomenska razlaga besede, pomen tvorjenk,

besedotvorni postopek:

izpeljanka, zloženka, sestavljenka, sklop, krn,

pomenske skupine samostalniških izpeljank.

Dijaki prepoznavajo tvorjenke in jih uporabljajo v

smiselnih stavkih in povedih,

ugotavljajo besedotvorni postopek in okoliščine

nastanka,

nadomeščajo prevzete besede z domačimi glede na

okoliščine sporočanja, jezikovno zvrst in vrsto

besedil,

utrjujejo pisanje tvorjenk skupaj, narazen in z

vezajem,

spoznavajo tvorjenje novih besed v neknjižnih

jezikovnih zvrsteh,

odkrivajo, kje so zapisane najnovejše besede, ki jih

še ni v slovarjih.

Skladenjska sestava besedil:

priredna in podredna zveza stavkov.

Priredno zložena poved (dopolnjevalni stavek in

vrste priredij),

podredno zložena poved,

vrste odvisnikov.

Dijaki prepoznavajo priredne in podredne zveze

stavkov,

določajo vrste prirednih in podrednih povedi,

dopolnjujejo povedi z zahtevanimi podatki, ki so

izraženi s stavki,

utrjujejo stavo vejice v zloženih povedih.

Tvorba razlagalnih in utemeljevalnih besedil

(utrjevanje).

Utrjevanje pisanja eseja in seminarske naloge. Dijaki vodeno in samostojno pišejo eseje in

seminarske naloge.

Funkcijske zvrsti jezika:

praktičnosporazumevalna,

strokovna,

publicistična in

umetnostna zvrst.

Funkcijske besedilne vrste,

praktičnosporazumevalna, strokovna,

publicistična in umetnostna zvrst,

znanstvena, poljudnoznanstvena in

praktičnostrokovna podzvrst.

Dijaki poslušajo in berejo besedila različnih

funkcijskih zvrsti,

spoznavajo značilne teme, besedišče in jezikovno

zgradbo,

izbirajo ustrezne besedilne vrste in način razvijanja

teme glede na okoliščine sporočanja in namen.

b) KNJIŽEVNOST

1. UČNI SKLOP (TEMATSKI): DRUGAČNI IN ZAZNAMOVANI, SAMOTNEŽI IN ČUDAKI7

CILJI VSEBINE

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Odkrivanje pojmovanja drugačnosti pri

različnih avtorjih, v različnih književnih

obdobjih, zvrsteh, vrstah, slogih.

Govorna in pisna interpretacija umetnostnih

besedil.

Spoznavanje, opisovanje okoliščin, v katerih so

književna dela nastala ali okoliščin, o katerih

dela govorijo.

Sprejemanje drugačnosti in vzgoja k strpnosti in

spoštovanju.

Pogled na obravnavano tematiko pri različnih

avtorjih v različnih književnih obdobjih (uvod).

Izbrana besedila na obravnavano tematiko.

Različne uglasbitve, likovne, fotografske in

filmske interpretacije besedil na obravnavano

tematiko.



Individualni govorni nastopi o prebranih

besedilih.


Pisna ali ustna interpretacija besedil na isto

tematiko.

Pisanje poustvarjalnih besedil







8


Odkrivanje značilnosti dnevnika kot literarne vrste.

Spoznavanje slovenskih avtorjev dnevnikov.

Odkrivanje značilnosti tradicionalne in sodobne

kriminalke.

Vprašanje o trivialnosti ali litararnosti kriminalke.

Dnevnik

Kriminalka



Vodeno vrednotenje umetniške vrednosti žanrskih

besedil.

7 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere drug tematski sklop. 8 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere druge žanre (npr.kriminalko).


Ustna in pisna interpretacija odlomkov ali celotnih

prebranih del.

Izražanje lastnega mnenja in opisovanje doživetij

ob prebranem.



Odkrivanje značilnosti slovenske moderne in

njenega pomena.

Časovna umestitev obdobja in njeni glavni

predstavniki.

Pomen slovenske moderne za evropeizacijo

slovenske književnosti.

Aktualnost sporočila slovenske nove romantike za

sodobnega človeka.

Nove smeri prve polovice 20. stoletja: dadaizem,

ekspresionizem, socialni realizem, nadrealizem,

modernizem in njihova časovna umestitev.

Slovenska moderna.

Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn, Oton

Župančič, Alojz Gradnik

Svetovna književnost v prvi polovici 20. stoletja.

Slovenska književnost v prvi polovici 20. stoletja.

S. Kosovel, I. Pregelj, S.Grum, P. Voranc, M.

Kranjec, F. Bevk in izbrana dela (ali odlomki) iz

njihovega opusa.










5. RAZRED

a) JEZIKOVNI POUK


Razvoj sodobnega knjižnega jezika in njegova

vloga,

katero vlogo ima slovenski jezik v življenju

posameznika,

katero vlogo ima slovenski jezik v javnosti,

katero vlogo ima slovenski jezik v Sloveniji,

Evropski uniji, v zamejstvu, izseljenstvu in

zdomstvu.

Materni jezik, jezik okolja, tuji jezik,

sodobni knjižni jezik,

jezikovna kultura in jezikovna politika,

državni jezik, uradni jezik,

položaj slovenščine v okviru EU,

jezik zamejcev, izseljencev in zdomcev.

Dijaki sodelujejo v pogovoru o jezikih, spoznavajo

določbe slovenske in italijanske ustave, ki se

nanašajo na pravice manjšin,

poslušajo in berejo odlomke književnih del pesnikov

in pisateljev v zamejstvu in izseljenstvu,

spoznavajo njihov pomen za ohranjanje slovenskega

jezika in identitete.

Tvorba razlagalnih in utemeljevalnih besedil

(utrjevanje).

Utrjevanje pisanja eseja in seminarske naloge. Dijaki samostojno pišejo eseje in seminarske naloge.

Tvorba besedil:

kako sprejemamo in tvorimo uradovalna besedila,

kako tvorimo spremni dopis (uradno prošnjo,

prijavo, ponudbo, motivacijsko pismo),

kako tvorimo življenjepis.

Pritožba,

zakon, statut,

zapisnik,

spremni dopis,

uradna prijava, prošnja,

ponudba,

Dijaki pišejo uradovalna besedila,

primerjajo svoja besedila z besedili sošolcev,

berejo izbrane člene zakonov,

tvorijo zapisnik o zborovanju,

oblikujejo uradovalna besedila,

pišejo življenjepis in uradni življenjepis (CV),

motivacijsko pismo,

življenjepis, uradni življenjepis.

prevajajo posamezna besedila v italijanščino in

obratno, pri tem pa so pozorni na pogoste jezikovne

napake,

utrjujejo rabo pravopisnih pravil v uradovalnih in

javnih besedilih.

b) KNJIŽEVNOST

1. UČNI SKLOP (TEMATSKI): POSAMEZNIK, DRUŽINA IN DRUŽBA: PROBLEM IZSELJENSTVA9


Branje in razvijanje zmožnosti

literarnega branja, spoznavanje odnosa do te

tematike pri različnih avtorjih v različnih obdobjih.

Obravnava problemtike slovenskih izseljencev v

svet (v preteklosti) in današnjih priseljencev v naše

okolje.

Aktualizacija naslovne teme.

Likovne, fotografske, filmske upodobitve,

uglasbitve, medijske predelave književnih besedil

na obravnavano temo.



Individualni govorni nastopi o prebranih besedilih.


Pisna ali ustna interpretacija besedil na isto tematiko.

Pisanje poustvarjalnih besedil.








Časovna umestitev posameznih književnih

obdobij in njihovi glavni predstavniki.

Iskanje povezav med obravnavanimi avtorji.

Podobnosti in razlike med različnimi literarnimi

smermi (preteklimi in sodobnimi).

Razmerje med tradicijo, modernizmom in

postmodernizmom pri sodobnih avtorjih.

Družbena angažiranost sodobnih slovenskih

avtorjev.

Slovenska književnost med drugo svetovno

vojno:

K. D. Kajuh, M. Bor in F. Balantič.

Evropska in svetovna književnost v drugi

polovici 20. stoletja.

Slovenska književnost po letu 1945 (npr. E.

Kocbek, C. Kosmač, V. Zupan, D. Jančar, F.

Lainšček, G. Vojnović, J. Menart, K. Kovič, T.

Pavček, C. Zlobec, D. Zajc, T. Šalamun, S.










9 Glede na zanimanja dijakov in njihove recepcijske zmožnosti lahko profesor izbere drug tematski sklop.

Pomembne literarne nagrade in njihovi

prejemniki.

Makarovič, M. Jesih, D. Smole, D. Jovanovič,

M. Zupančič).10

Sodobna zamejska in zdomska književnost (npr.

B. Pahor, A. Rebula, F. Lipuš, M. Sosič, M.

Košuta, M. Kravos, I. Žerjal, V. Beličič, M.

Čuk, E. Umek, V. Purič, Z. Simčič).11

UČNE OBLIKE IN METODE

Pri razvijanju učnega načrta se bomo posluževali različnih oblik in metod, upoštevali bomo sposobnosti in učne stile dijakov. Delo v razredu bo

vključevalo frontalni pouk, skupinsko delo, delo v dvojicah in individualno delo. Učne ure bomo občasno načrtovali in izvedli v obliki sodelovalnega

ali raziskovalnega učenja.

Pouk bo individualiziran. Sposobnejše učence bomo spodbujali k sodelovanju na Cankarjevem tekmovanju in raznih drugih literarnih natečajih. Preko

različnih projektov bomo med dijaki spodbujali veselje do branja (npr. projekt izBerem, Medgeneracijsko branje).

Učni načrt za predmet slovenski jezik in književnost bomo poleg učnih ur v razredu razvijali tudi na celodnevnih ekskurzijah, dnevu slovenske kulture

v Ljubljani, dramsko umetnost pa bodo dijaki spoznavali preko ogledov gledaliških predstav v okviru Zoisovega abonmaja.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Predmet slovenki jezik in književnost se smiselno povezuje s predmetom italijanski jezik in književnost, s tujimi jeziki, zgodovino, pa tudi z drugimi

predmeti, ki se poučujejo na našem zavodu. Pri slovenščini dijaki razvijajo sporazumevalno zmožnost, ki jim bo služila pri usvajanju novih znanj pri

vseh predmetih ter pri predstavitvah in obdelavah novih vsebin na vseh predmetnih področjih.

VIRI:

Ambrož, Darinka idr., Branja 4. Državna založba Slovenije. Ljubljana: 2011.

Cuderman, Vinko idr., Branja 2. Državna založba Slovenije. Ljubljana: 2011.

Golc, Lidija idr., Odkrivajmo življenje besed 1. Mladinska knjiga. Ljubljana: 2010.




Krakar Vogel, Boža idr., Branja 1. Državna založba Slovenije. Ljubljana: 2007.

Krakar Vogel, Boža idr., Branja 3. Državna založba Slovenije. Ljubljana: 2014.

Križaj, Martina idr., Na pragu besedila 1, (1. in 2. del). Rokus Klett. Ljubljana: 2018.

10 Profesor izbira avtorje, ki jih bo obravnaval glede na zanimanja in recepcijske zmožnosti dijakov. Pri izbiri upošteva pomembne obletnice v tistem šolskem letu. 11 Profesor izbira avtorje, ki jih bo obravnaval glede na zanimanja in recepcijske zmožnosti dijakov. Pri izbiri upošteva pomembne obletnice v tistem šolskem letu.

Križaj, Martina idr., Na pragu besedila 2, (1. in 2. del). Rokus Klett. Ljubljana: 2019.

Slemenjak, Tanja idr., Barve jezika 1, (1. in 2. del). Rokus Klett. Ljubljana: 2018.

Slemenjak, Tanja idr., Barve jezika 2, (1. in 2. del). Rokus Klett. Ljubljana: 2019.

Slemenjak, Tanja idr., Barve jezika 3 , (1. in 2. del).Rokus Klett. Ljubljana: 2019.

Slemenjak, Tanja idr., Barve jezika 4. Rokus Klett. Ljubljana: 2019.

Slemenjak, Tanja idr., Predlogi za delo s samostojnim delovnim zvezkom barve jezika 1. <https://www.srednja.net/gradiva/slovenscina>. (Dostop: 28. 11. 2019.) Slemenjak, Tanja idr., Predlogi za delo s samostojnim delovnim zvezkom barve jezika 2. <https://www.srednja.net/gradiva/slovenscina>. (Dostop: 28. 11. 2019.) Slemenjak, Tanja idr., Predlogi za delo s samostojnim delovnim zvezkom barve jezika 3. <https://www.srednja.net/gradiva/slovenscina>. (Dostop: 28. 11. 2019.) Slemenjak, Tanja idr., Predlogi za delo s samostojnim delovnim zvezkom barve jezika 4. <https://www.srednja.net/gradiva/slovenscina>. (Dostop: 28. 11. 2019.) Učni načrt. Slovenščina kot drugi jezik. Gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre.

Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo: 2008.

Učni načrt. Slovenščina. Splošna, klasična in strokovna gimnazija. Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo: 2008.

2) ZGODOVINA

OPREDELITEV PREDMETA

Zgodovina je predmet, ki spodbuja dijakovo sposobnost razumevanja in vrednotenja različnih zgodovinskih dogajanj, procesov in problemov

preteklosti za lažje in bolj poglobljeno dojemanje sedanjosti.

Dijak spoznava in utrjuje bistvene koncepte zgodovine: čas in prostor, spremembe, kontinuiteto, vzročnost in posledičnost in soodvisnost pojavov.

Poudarek pri pouku je na kritični analizi in interpretaciji podatkov, didaktično prilagojeni dijakom, in na oblikovanju samostojnih zaključkov,

mnenj in stališč o pojavih in procesih ter na raziskovanju različnih perspektiv in interpretacij o posameznih pojavih in procesih.

Izbrane teme zadevajo tako nacionalno, državno, lokalno kot svetovno zgodovino.

Poudarjeno je tudi medsebojno delovanje med ljudmi in okoljem ter zgodovinskimi procesi.

Z izbranimi zgodovinskimi primeri ter učnim gradivom se prispeva tudi k razumevanju in spoštovanju strpnosti, človekovih pravic, demokratičnih

vrednot in kulturne raznolikosti.

Zgodovina ima tudi pomembno vlogo pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete, poudarja pa se tudi evropska in individualna identiteta.

Slovenska in italijanska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor, kar omogoča

boljše razumevanje vplivov na dogajanje in procese in njihovo medsebojno povezanost.

SPLOŠNI CILJI PREDMETA

▪ usvajanje znanja o najpomembnejših dogajanjih, pojavih in procesih iz nacionalne in obče zgodovine

▪ razvijanje odnosa do temeljnih humanističnih načel, človekovih svoboščin in demokratične družbene ureditve

▪ razvijanje spretnosti in veščin za razumevanje preteklosti in sedanjosti

▪ razvijanje znanja o gospodarskem, poklicnem in socialnem življenju v preteklosti in sedanjosti

▪ usvajanje spoznanj o razvoju tehnike in tehnologije ter njunem vplivu na vsakdanje življenje

▪ usposabljanje za uporabo različnih virov, literature, glasbe, filmov, slik za razlago zgodovinskega dogajanja

▪ razvijajo spretnosti zbiranja in izbiranja, analize, sinteze, kritične presoje vrednosti in uporabnosti informacij in zgodovinskih virov

▪ usvajanje strokovnega jezika in strokovne literature

▪ oblikujejo samostojne zaključke, mnenja, stališča in interpretacije zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov

▪ razvijanje veščin, potrebnih pri sodelovalnem učenju

▪ oblikovanje zavesti o pripadnosti narodu, manjšini in širši evropski skupnosti

▪ razvijanje medkulturne zavesti.

KOMPETENCE

Pri pouku zgodovine je možno razvijati vseh osem ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, ki so zapisane v Priporočilu Evropskega parlamenta

in sveta z dne 18. decembra 2006. (Te so: Sporazumevanje v maternem jeziku, Sporazumevanje v tujih jezikih, Matematična kompetenca ter osnovne

kompetence v znanosti in tehnologiji, Digitalna kompetenca, Učenje učenja, Socialne in državljanske kompetence, Samoiniciativnost in podjetnost,

Kulturna zavest in izražanje)

BIENIJ

1. RAZRED


Opredelitev pojma zgodovina – prepoznavanje

zgodovinskih virov.

Primerjanje in razvrščanje zgodovinskih virov.

Spoznavanje delo zgodovinarja; ovrednotenje

rabe in zlorabe zgodovinskih podatkov nekoč in

danes.

Prepoznavanje vpliva naravnega okolja

(podnebja itd.) in časovnih obdobij na

zgodovinsko dogajanje.

UVOD V ZGODOVINO

Zgodovinski viri in pomožne vede.

Zgodovina in zgodovinarji.

Zgodovinski čas in prostor.

Delitev zgodovine

Prepoznavanje virov s pomočjo različnih virov

informacij /literatura, internet, terensko delo –

obisk muzejev, arheoloških najdišč).

Razne publikacije kot sredstvo za spoznavanje

objektivnosti zgodovine.

Oblikovanje razpredelnic in miselnih vzorcev s

pomočjo časovnega traka.

Razumevanje pojava človekovega razvoja;

spoznavanje značilnosti življenja v

prazgodovinskih obdobij.

Odkrivanje vzrokov za nastanek prvih obrti in

PRAZGODOVINA

Razvoj človeka. Značilnosti življenja v

prazgodovinskih obdobjih.

Iskanje slikovnega in drugega gradiva o prvih

orodjih in izdelkih.

delitev dela.

Spoznavanje prehrane in bivalne kulture v

posameznih obdobjih.

Prehrana in bivalna kultura prazgodovinskega

človeka.

Iskanje virov in literature o prehrani ljudi in

opis bivališč.

Kronološka opredelitev nastanka zgodnjih

civilizacij.

Ugotavljanje naravnih in gospodarskih

dejavnikov, ki so vplivali na nastanek prvih

civilizacij.

Opisovanje življenja in dela posameznih slojev

in skupin.

Ovrednotenje najpomembnejših dosežkov

posameznih civilizacij.

ZGODNJE VISOKE CIVILIZACIJE – čas

in prostor.

Gospodarska in družbena podoba najstarejših

držav.

Pregled zgodovinskega razvoja in dosežkov

Egipčanov, Sumercev, Asircev, Babiloncev,

Feničanov, Izraelcev, Krečanov in Mikencev.

Opredelitev prostora s pomočjo zemljevida.

Spoznavanje težkega položaja sužnjev in

kmetov (primer gradnje piramid).

Oblikovanje plakata na temo, govorni nastopi

tudi z uporabo IKT (ali power point).

Spoznavanje ustroja najstarejše grške družbe in

politične ureditve.

Primerjanje življenja v Atenah in Šparti ter

ugotavljanje razlik v njuni politični in vojaški

ureditvi.

Odkrivanje vzrokov za grško-perzijske vojne in

razumevanje odnosa Grkov do svobode.

Spoznavanje najpomembnejših dosežkov grške

kulture.

Poudarjanje pomena Aleksandra Velikega in

njegove države v dobi helenizma.

ANTIČNI SVET GRČIJE

Naselitev. Grške polis.

Atene in Šparta.

Grško-perzijske vojne.

Zlata doba Aten. Peloponeška vojna

Grška kultura.

Aleksander Veliki in helenizem.

.

Poročanje o atenski demokraciji in primerjava z

moderno predstavniško demokracijo.

Govorni nastop o domoljubju in pisno

razmišljanje o tem, da številčna in vojaška

premoč ni vedno dovolj za prevlado nad

šibkejšim.

Priprava plakata na temo.

Ob ogledu filma Alexander (deloma v šoli

deloma doma) miselni vzorec o Aleksandrovi

osebnosti.

Opredelitev časa in nastanka Rima.

Odkrivanje značilnosti najstarejše rimske

družbene ureditve.

ANTIČNI SVET RIMA

Rimsko kraljestvo.

Branje legende o nastanku Rima.

Oblikovanje miselnega vzorca.

Spoznavanje organov rimske republike in boja

med patriciji in plebejci.

Opis postopnega širjenja rimske države in

odnosa Rimljanov do podjarmljenih ljudstev.

Odkrivanje vzrokov za krizo republike in vloge

prvega in drugega triumvirata. Spoznavanje

ustroja principata in značilnosti Avgustove

dobe.

Spoznavanje dosežkov rimske kulture; prikaz

gospodarskih in družbenih značilnosti rimske

države.

Ustroj rimske republike; patriciji in plebejci.

Rimska osvajanja.

Kriza republike in prehod v cesarstvo. Principat.

Rimska kultura in vsakdanje življenje.

Raziskovalni pogovor in poročanje o izdelkih.

Ogled filma (npr. Ben Hur ali Spartacus) in

razprava o rimskem odnosu do poražencev.

Preglednice in miselni vzorci.

Ob ogledu odlomka iz filma Gladiator

skupinsko delo na temo razmere sužnjev.

2. RAZRED


Odkrivanje vzrokov za krizo in propad

cesarstva. Ovrednotenje pojava krščanstva

Spoznavanje vzrokov za selitve ljudstev.

Odkrivanje vzrokov za nazadovanje kulture in

gospodarstva.

Spoznavanje značilnosti družbenega in

gospodarskega razvoja v zgodnjem srednjem

veku.

Ovrednotenje kulturnih dosežkov.

Spoznavanje značilnosti prvotne slovanske

družbene ureditve. Odkrivanje značilnosti

karantanske družbe. Razumevanje pojava

POZNOANTIČNO RIMSKO CESARSTVO

IN ZGODNJI SREDNJI VEK

Kriza rimskega cesarstva. Dominat. Vzpon

krščanstva. Delitev cesarstva in njegov propad.

Naši kraji v rimskem obdobju.

Selitev ljudstev in nova podoba Evrope.

Novi gospodarski temelji – naturalno

gospodarstvo.

Fevdalni sistem. Karel Veliki.

Kultura: frankovski, bizantinski in arabski vpliv.

Slovani v zgodnjem srednjem veku. Karantanija

in Spodnja Panonija. Pokristjanjevanje.

Karantanska družba.

Branje zgodovinskih virov na temo.

Oblikovanje plakata/referata na temo.

Uporaba zgodovinskega atlasa.

Frontalna obravnava.

Samostojno in skupinsko raziskovalno delo ter

govorni nastop.

Govorni nastopi o temi.

Govorni nastop o ustoličevanju karantanskih

knezov.

pokristjanjevanja. Izdelava miselnih vzorcev in shem.

Spoznavanje političnega razvoja Evrope in

sveta med 10. in 13. stoletjem

Ugotavljanje gospodarskih temeljev

srednjeveške Evrope. Prikaz življenja družbenih

slojev.

Ugotavljanje vzrokov za nastanek mest.

Spoznavanje dejavnosti meščanov in njihovega

družbenega položaja.

Spoznavanje vloge samostanov in položaja

Cerkve v srednjem veku.

Ugotavljanje značilnosti in ustroj dežel.

Odkrivanje vzrokov za srednjeveško

kolonizacijo in njenih oblik. Spoznavanje

DOBA RAZVITEGA FEVDALIZMA –

VISOKI SREDNJI VEK

Evropa in svet od 10. do 13. stoletja.

Razdrobljena Evropa (okoli leta 1000).Naselitev

in ustalitev Madžarov v Panonski nižini (konec

9. stoletja). Nastanek in razvoj južnoslovanskih

držav Hrvaške, Srbije in Bosne. Prodori

Vikingov (Normanov) iz Skandinavije (830-

1066). Naraščajoča moč Cerkve (samostani,

meniški redovi, Papeška država). Križarske

vojne (od prvega poziva papeža Urbana II. 1095

do 9. pohoda 1291). Nadaljevanje križarskih

pohodov proti krivovercem (Francija) in

Arabcem (španska rekonkvista). Inkvizicija

(1184 do 19. stoletja). Velika shizma - razkol

krščanstva narimokatoliški in pravoslavni del

leta (1054). Moč kraljev in osrednje oblasti

sprva upada, dvig moči fevdalcev, fevdalna

razdrobljenost. Anglija - listina Magna Carta

Libertatum (1215) in prvi parlament. Svetem

rimsko-nemško cesarstvoin Rudolf Habsburški

(1273). Napredek v kmetijstvu (konj namesto

vola, železno orodje, mlin, plug na kolesa,

kolobarjenje). Razvoj mest (cehi, obrt in

trgovina, sejmi, trgovske in romarske poti,

bančništvo, prve univerze), po 1100.

Srednjeveško podeželje.

Mesta in meščanstvo.

Duhovni svet srednjega veka.

Ob zemljevidu prikaz in razmejitev novih držav.

Samostojno in skupinsko raziskovalo delo o

kmetovanju in kmetijskih tehnikah. Govorni

nastopi s pomočjo IKT o življenju družbenih

slojev.

Na podlagi virov raziskave o življenju v

srednjeveških mestih.

Raziskava o redovniškem življenju v

samostanih. (Delni ogled filma Ime rože)

Referati in govorni nastopi tudi s pomočjo IKT.

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/preseljevanje1.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/jslan.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/preseljevanje1.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/3_krscanstvo.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/5_politicna.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/inkvizicija.html



http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/anglija.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/sveto_rim_nem.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/sveto_rim_nem.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/kmetje.html

http://www.facka.si/gradiva/zgo/srednji_vek/obrt_trgovina.html

kulturnih dosežkov in vloge cerkvene

organizacije.

Oblikovanje slovenskih dežel. Kolonizacija.

Mesta na Slovenskem. Vloga Cerkve in

samostanov pri kulturnem razvoju dobe.

DRUDI MOŽNI MODULI ZA BIENIJ

STIČIŠČA KULTUR (Stiki med civilizacijami: trgovski stiki,izmenjava idej, vojne)

UMETNOST IN VSAKDANJE ŽIVLJENJE (egipčansko,grško, helenistično in rimsko kulturno izročilo; zgodovina vsakdanjega življenja)

OD BOJA ZA PREŽIVETJE DO RAZVITE OBRTI IN TRGOVINE ( začetki gospodarskega življenja; namakalno poljedelstvo; trgovina in promet)

3. RAZRED


Ugotavljanje pomena odkritij in izumov za

spremembe v gospodarstvu in družbi.

Ugotavljanje pomena zemljepisnih odkritij.

Spoznavanje duhovnih in kulturnih tokov časa.

Odkrivanje vzrokov za pojav reformacije.

Odkrivanje tokov reformnega gibanja in

njegovih posledic.

Spoznavanje značilnosti gospodarskega in

družbenega dogajanja na Slovenskem.

Opredelitev značilnosti in pomena slovenske

reformacije. Spoznavanje vzrokov in posledic

turških vpadov in kmečkih uporov.

EVROPA NA PREHODU IZ SREDNJEGA

VEKA V NOVI VEK

Odkritja in izumi.

Zemljepisna odkritja.

Humanizem in renesansa.

Reformacija v Evropi.

Slovenske dežele v 15. in 16. stol. Reformacija

in začetki književnosti. Turški vpadi in kmečki

upori.

Iskanje virov ter oblikovanje plakata na temo.

Ob različnih virih informacij opis pomorskih

poti.

Govorni nastopi in prikaz življenja in

ustvarjanja pomembnih renesančnih umetnikov.

Samostojno in skupinsko raziskovalno delo in

poročanje o izsledkih.

Branje odlokov iz del slovenskih reformatorjev

in oblikovanje preglednic o doseženih

protestantskih piscev.

Samostojno in skupinsko raziskovalno delo,

postavitev v obliki govornega nastopa. Z IKT

prikaz turških pohodov in poteka glavnih

kmečkih uporov.

Spoznavanje, kako se je v 17. in 18.stoletju

težišče moči iz Španije in Portugalske preneslo

na Anglijo in Nizozemsko.

Ugotavljanje značilnosti in oblike katoliške

protireformacije. Italijanska mesta na prehodu

od mestne komune go gospostva. Spoznavanje

francoskega absolutizma.

Opredelitev pojava zgodnjega kapitalizma in

začetkov kolonializma.

Spoznavanje dosežkov obdobja na področju

naravoslovja.

Ob primeru Avstrije opredelitev pojma

razsvetljeni absolutizem. Odkrivanje družbenih

in kulturnih pojavov na Slovenskem.

NOVI VEK

Evropa in svet od 16. do 18. stoletja

Protireformacija in prehod v absolutizem.

Geografski vzpon meščanstva.

Odkritja in izumi med 17. in 18.stoletjem.

Slovenci med 17. in 18. stoletjem.

Preglednice in miselni vzorci.

Branje odlomka iz Visoške kronike in razprava.

Na podlagi virov opis vladanja Ludvika XIV.

Frontalna metoda.

Oblikovanje miselnih vzorcev.

Izdelava plakatov na temo.

Opis reform Marije Terezije in Jožefa II. Ter

njihovega vpliva na gospodarsko, kulturno in

družbeno življenje.

Ob branju odlomka iz Visoške kronike prikaz

pojava čarovništva na Slovenskem.

4. RAZRED


Spoznavanje razsvetljenskih idej v družbi,

književnosti, znanosti in aktualizacija.

Ozaveščanje pojmov revolucija, človekove

pravice, diktatura, liberalizem, konservativizem,

volilna pravica, ustava, parlamentarizem,

politične stranke.

18. IN 19. STOLETJE

VZPON MEŠČANSTVA IN UVELJAVITEV

PARLAMETARIZMA

Razsvetljenstvo.

Ameriška revolucija.

Francoska revolucija.

Uvodni pogovor o položaju človeka v družini,

družbi in državi.

Branje, analiza, razprava o Deklaraciji o

človekovih in državljanskih pravicah in Splošni

deklaraciji o človekovih pravicah OZN.

Razvijanje pozitivnega odnosa do enakosti ne

glede na spolno usmerjenost, vero, jezik…

Primerjanje, analiza in ocena dosežkov ključnih

dogodkov in pojavov.

Napoleon. Ilirske province.

Kongresna Evropa

Evropa med vzhodom in zahodom, vstaje.

Ideologije in politične stranke.

Značilnosti meščanske družbe.

Raziskovalno delo o drugih pomembnih listinah

na enako temo in razprava o aktualnih kršitvah

človekovih pravic.

Izdelava plakata, MV, preglednic.

Spoznavanje faz slovenskega nacionalnega

oblikovanja.

Analiza dosežkov posameznih faz in primerjava

z aktualnim položajem slovenskega naroda.

Razvijanje pozitivnega odnosa do oblikovanja

slovenske narodne identitete in razvoja

državnosti.

Ozaveščanje slovenske prisotnosti v Trstu v 19.

stoletju.

Medpredmetno povezovanje s slovensko

književnostjo.

SLOVENSKO NACIONALNO GIBANJE

Začetki slovenskega narodnega gibanja konec

18. stoletja.

Predmarčno obdobje.

Program ZS leta 1848.

Bachov absolutizem.

Ustavna doba.

Slogaštvo in ločitev duhov.

Nastanek političnih strank in novi politični

koncepti ob koncu 19. stoletja.

Samostojno inskupinsko raziskovalno delo ter

govorni nastop z uporabo IKT.

Frontalna razlaga temeljnih pojmov in

konceptov.

Iskanje, primerjava in uporaba različnih virov

informacij.

Izdelava MV, preglednic, plakata.

Ozaveščanje pojmov nacionalno gibanje,

nacionalizem, nacionalna država, narod,

manjšina, državljanstvo in umeščanje v ustrezen

zgodovinski čas in prostor.

Primerjanje posameznih nacionalnih gibanj in

ocena dosežkov.

Primerjanje posameznih nacionalnih gibanj in

ocen dosežkov.

OD EVROPSKIH NACIONALNIH GIBANJ

DO PRVE SVETOVNE VOJNE

Nacionalno gibanja v 19. stoletju.

Leto 1848 v Evropi.

Italijanski risorgimento.

Vojne za neodvisnost in združitev Italije.

Uvodni pogovor o pojmih narod, država,

nacionalna država, nacionalizem, manjšina…

Skupinska izdelava preglednic.

Skupinsko delo o politični podobi Italije v

19.stoletju.

Govorni nastop z uporabo IKT.

Oblikovanje sklepov, mnenj, stališč o

obravnavani temi in aktualizacija.

Primerjanje razvoja nacionalnih držav.

Italija po združitvi do konca 19. stoletja.

Vprašanje italijanskega juga.

Od Nemške zveze do Bismarckove Nemčije.

Ogled filmov in dokumentarcev na

obravnavano temo.

Izdelava MV, plakata.

Spoznavanje značilnosti vsakdanjega življenja

različnih družbenih skupin v 19. stoletju.

Analiza sprememb v družbi in primerjava med

slovensko in italijansko družbo v 19. stoletju.

Ozaveščanje družbenih sprememb v

večkulturnem Trstu v 19. stoletju.

Razvijanje pozitivnega odnosa do spoštovanja

človekovih pravic, enakosti med spoloma in

demokracije.

RAZVOJ DRUŽBE NA SLOVENSKEM IN

V ITALIJI V 19.STOLETJU

Položaj kmeta.

Položaj delavstva.

Položaj meščanstva.

Širjenje šol in izobrazbe.

Začetki uveljavljanja žensk, agrarna kriza in

izseljevanje.

Razvoj znanosti in umetnosti.

Raziskovalno delo o družbeni, kulturni in

gospodarski podobi slovenskega prostora in

Italije v 19. stoletju.

Raziskovalno delo o arhitekturni podobi Trsta v

19. stoletju, o bidermajerju, neoklasicizmu,

secesiji…

Govorni nastop z uporabo IKT

Spoznavanje značilnosti prve in druge

industrijske revolucije.

Odkrivanje pomena razvoja prometnih zvez in

oblik komunikacije.

Ozaveščanje sprememb v družbi 19. stoletja in

opredeljevanje do različnih oblik reševanja

delavskega vprašanja.

Spoznavanje strukture družine v

predindustrijski in industrijski dobi.

Spoznavanje značilnosti gibanj za emancipacijo

žensk in aktualizacija teme.

POZITIVNE IN NEGATIVNE STRANI

INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA V 19.

STOLETJU

Industrijska revolucija in n jen vpliv na razvoj

prometa, komunikacije, gospodarstva in družbe.

Socialno vprašanje. Delavsko vprašanje.

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V 19.

STOLETJU

Položaj žensk v industrijski dobi.

Bivalna kultura in higiena.

Iskanje in analiza virov.

Branje in interpretacija podatkov in grafov,

zgodovinskih zemljevidov in drugih statističnih

obdelav.

Iskanje spletnih informacij o življenju in delu

umetnic, znanstvenic in drugih izobraženk 19.

stoletja.

Opredeljevanje do pozitivnih in negativnih

posledic znanstvenega razvoja.

Znanost v službi modernizacije.

Izdelava MV, plakata, preglednic.

5.RAZRED


Ozaveščanje političnega, gospodarskega in

družbenega dogajanja držav v Evropi in izven

nje v 19.stoletju.

Razbiranje posledic kolonialne razdelitve

azijskega in afriškega prostora.

Spoznavanje značilnosti srednje in

južnoameriškega prostora v 19. stoletju in

položaja novonastalih držav.

OBDOBJE IMPERIALIZMA

Velika Britanija in njen imperij.

Rusija med avtokracijo in revolucijo.

Nemirni Balkan.

Kolonialna politika in temelji imperializma.

Širitev kolonialne oblasti evropskih držav v

Aziji. Japonska in Kitajska.

Boj proti kolonialni oblasti in nastanek novih

držav v Srednji in Južni Ameriki.

Skupinsko in individualno delo. Govorni nastop

z uporabo IKT.

Frontalna razlaga težjih pojmov in problemov.

Raziskovalno delo o različnih kulturah in verah.

Razlikovanje povoda in vzroka zgodovinskega

dogodka.

Odkrivanje spomina in dediščine prve svetovne

vojne v lokalni zgodovini.

Spoznavanje dosežkov slovenske kulture,

umetnosti v prvi polovici 20. stoletja.

Odkrivanje sprememb v slovenski družbi v prvi


ZAČETKI 20. STOLETJA

Prva svetovna vojna.

Versajska Evropa.

Slovenci v prvi polovici 20. stoletja.

Položaj slovenskega naroda pred in med 1.

svetovno vojno.

Država SHS. Kraljevina SHS.

Boj za slovenske meje. Slovenska družba v prvi


Delo z različnimi viri o vsakdanjem življenju

med vojno.

Ogled filmov, branje odlomkov iz svetovne

književnosti na temo prve svetovne vojne.

Zbiranje in analiza oglasov, razglednic in

drugega propagandnega gradiva o vojni.

Raziskovalno delo o slovenskem impresionizmu

in ekspresionizmu v povezavi s slovensko

književnostjo.

Oblikovanje preglednic o temi. Govorni nastopi

o življenju Slovencev v Julijski krajini in v

Kraljevini SHS.

Utrjevanje pojmov demokracija, avtoritarna MED DEMOKRACIJO IN

TOTALITARIZMOM 20. STOLETJA

diktatura, totalitarizem.

Spoznavanje oblik in posledic totalitarnih

sistemov.

Ozaveščanje raznih oblik nasilja in kršenja

človekovih pravic v totalitarnih sistemih.

Razvijanje pozitivnega odnosa do pomena

sprejemanja drugačnosti in vzpostavljanja

medkulturnega dialoga in strpnosti.

Kaj je demokracija?

Demokratične države in svetovna gospodarska

kriza.

Totalitarizmi: fašizem, nacizem, stalinizem.

Slovenci v času fašizma.

Svet na pragu 2. svetovne vojne.

Fašistična raznarodovalna politika na

Primorskem.

Iskanje in analiza virov o nacizmu in

stalinizmu.

Ogledi filmov in dokumentarcev o

totalitarizmih 20. stoletja.

Interpretacija multiperspektivnih zgodovinskih

virov in razvijanje sposobnosti samostojnega

izbiranja in odločanja.

Spoznavanje različnih interpretacij dogajanja na

Slovenskem med drugo svetovno vojno.

DRUGA SVETOVNA VOJNA

Druga svetovna vojna.

Obračun z poraženci.

Slovenci v 2. svetovni vojni,

Terensko delo, ogled muzeja, arhivov o drugi

svetovni vojni in priprava referatov.

Branje in analiza pričevanj, literarnih del in

filmskega gradiva o drugi svetovni vojni.

Pričevanja nekaterih taboriščnikov in ogled

pomnikov druge svetovne vojne.

Odkrivanje napetega položaja na Tržaškem po

drugi svetovni vojni. Aktualizacija tržaškega

vprašanja.

Spoznavanje okoliščin in dejavnikov, ki so

vodili do rojstva samostojne Slovenije.

Primerjanje položaja zamejcev, zdomcev in

izseljencev.

Primerjanje položaja slovenskih manjšin izven

meja Slovenije in manjšin v Sloveniji.

SLOVENCI V DRUGI POLOVICI 20.

STOLETJA

Slovenske meje po 2. svetovni vojni. Tržaško

vprašanje.

Osamosvojitev Slovenije.

Slovenski izseljenci in zdomci. Slovenska

manjšina v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Manjšine v Sloveniji.

Branje in analiza izbranih del iz slovenske

književnosti, člankov, razprav in revij na temo

slovenskega disidentstva

Ogled slikovnega in filmskega gradiva o

slovenski poti v samostojnost.

Zdomska in izseljenska književnost kot vir

pričevanja življenja Slovencev izven meja

Republike Slovenije.

Ogled ustanov in šol slovenskih manjšin v

Avstriji in /ali na Madžarskem.

Obisk ustanov in šol v RS.(če je to možno)

Raziskovanje vzrokov za blokovsko delitev

sveta.

Odkrivanje različnih oblik političnega,

SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Bipolarni svet in hladna vojna.

Oblikovanje zahodnega bloka. Sovjetizacija

vzhodne Evrope.

Izdelava preglednic kriznih žarišč v Evropi in

svetu v drugi polovici 20. stoletja.

gospodarskega in kulturnega povezovanja sveta

po drugi svetovni vojni.

Spoznavanje različnih oblik povezovanja

tretjega oz. nerazvitega sveta od druge svetovne

vojne dalje.

Razkrivanje posledic širitve demokracije po

padcu berlinskega zidu.

Odkrivanje ciljev in oblik terorizma ter

pogledov nanj.

Krizna žarišča v Evropi in po svetu.

Tretji svet in gibanje neuvrščenih.

Zaton hladne vojne.

Padec komunizma v vzhodni Evropi. Razpad

SZ.

Vojne v Jugoslaviji.

Terorizem kot eden najbolj perečih problemov

sodobnega sveta.

Napetosti na Bljižnje in Srednjem Vzhodu.

Frontalna razlaga.

Zbiranje in analiza virov o vzrokih in poteku

vojn v bivši Jugoslaviji.

Analiza člankov o vzrokih in posledicah

terorizma, priprava plakata o organiziranosti in

žrtvah terorizma.

DRUGI MOŽNI MODULI

EKOLOŠKI PROBLEMI IN OKOLJEVARSTVENA GIBANJA

CIVILNODRUŽBENA GIBANJA IN ČLOVEKOVE PRAVICE

MIGRACIJE PREBIVALSTVA

NOVI POGLEDI NOVIH GENERACIJ

UČNE OBLIKE IN METODE

Pri razvijanju učnega načrta se bomo posluževali različnih oblik in metod, upoštevali bomo sposobnosti in učne stile dijakov. Delo v razredu bo

vključevalo frontalni pouk, skupinsko delo, delo v dvojicah in individualno delo. Učne ure bomo občasno načrtovali in izvedli v obliki sodelovalnega

ali raziskovalnega učenja.

Učni načrt za zgodovino bomo poleg učnih ur v razredu razvijali tudi na celodnevnih ekskurzijah, dnevu slovenske kulture, ogledu razstav, poslušanju

predavanj na zgodovinsko tematiko in ogledov zgodovinskih spomenikov.

MEDPREDMETNE POVEZAVE

Predmet zgodovina se smiselno lahko uresničuje v medpredmetni povezavi s slovenskim jezikom in književnostjo, italijanskim jezikom in

književnostjo ter tujim jezikom, pravom in ekonomijo, strokovnimi predmeti, veroukom, telesno vzgojo in drugimi področji.

3) ITALIJANŠČINA

RAZRED: 1. GOP, 1. UFM

Programski sklop in didaktične enote Učne metode in pripomočki Povezava z

drugimi

predmeti

Razvoj kompetenc

MORFOLOGIA

Il nome, l'articolo,

l'aggettivo, il

pronome, il verbo,

l'avverbio)

Predpisan učbenik: M. Franzini,

C. Leonzino-ChiaraMente, Fabbri

Editori 2014

Ustne razlage, branje in dela z

besedilom, frontalna in

individualna metoda, tihe vaje,

učenje in delo v dvojicah oz.

skupinah, šolske naloge,

spraševanja, referati, prezentacije,

članki, učbeniki, slovar,

interaktivna tabla.

Utrjevanje , uzaveščanje, razvijanje

procesnih in deklarativnih znanj, ki

se nanašajo na italijanski jezik in na

njegove različne vidike jezikovne

rabe (pravorečje, pravopisje,

oblikoslovje, skladnja,

besedeslovje).

Razvijanje sporazumevalne

zmožnosti tudi v drugih jezikih, ki

jih dijaki govorijo ali se jih učijo, in

sicer s primerjanjem in

razmišljanjem o podobnostih in

razlikah med različnimi jezikovnimi

sistemi.

NARRATIVA

Il testo narrativo:

analisi del testo,

trama, fabula e

intreccio,la struttura,

la sequenza, incipit e

finale, il tema e il

messaggio.

Predpisan učbenik: M. Antonietta

Chiocchio, M. Napoli – Prima

d'autore, RCS 2015



individualna metoda, tihe

vaje,učenje in delo v dvojicah oz.

skupinah, šolske naloge,

spraševanja, referati, prezentacije,

članki, učbeniki, slovar,

interaktivna tabla.

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina

Utrjevanje in razvijanje zmožnosti

ter pridobivanje znanj v zvezi z

opredeljevanjem in opisovanjem

različnih besedilnih vrst

1. L. N. Tolstoj – Viaggio in pallone

2. A. P. Čehov – Lo specchio curvo

3. D. Buzzati – La canzone di Guerra

4. A. Skarmeta – Tema in classe

Il personaggio: le

tipologie, la

presentazione e la

caratterizzazione

1. P.P. Pasolini – La rondinella del Pacher

2. C. Castellaneta – Ritratto di Abdou

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina


ter pridobivanje znanj pri

sprejemanju, analizi in vrednotenju

pripovednih besedil

Il narratore: i tipi di

narratore, il punto di

vista e la

focalizzazione

1. J.L. Borges – La forma della spada

2. E. Hemingway – Il ritorno del soldato

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina

isto

Il tempo: flashback e

anticipazioni, vari

aspetti del tempo

nella narrazione

1.G. Tomasi di Lampedusa – La gioia e la legge

2. K. Čapek – La chiromante

3. H. Murakami – Lo specchio

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina

isto

Lo spazio:

realistico/fantastico,

definito/indefinito, la

funzione dello

spazio, la descrizione

dello spazio (lineare,

irregolare, dei 5

sensi)

1. H. De Balzac – La pensione di Madame

Vauquer (da Papà Goriot)

2. J. Joyce – Il ristorante Burton (da Ulisse)

3. E. A. Poe – La caduta della casa degli Usher

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina

isto

Lingua e stile: le

tecniche del discorso,

il periodare e la

punteggiatura, il

registro linguistico,

figure retoriche

1. O. Pamuk – Il mio nome è Nero

2. V. Woolf – Il calzerotto marrone

3. V. Di Grado – Un freddo inverno inglese

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina

isto

Laboratorio di

scrittura

la mappa e la scaletta, il tema, il riassunto, il

commento, l'articolo di giornale

Sposobnost tvoriti besedila različnih

vrst, kot so: opisovalna,

pripovedovalna, razlagalna,

obveščevalna in utemeljevalna, za

različne namene in v predvidljivih

situacijah; biti zmožen uporabiti

ustrezne strategije tvorjenja besedil,

uravnavati procese pisanja od

zasnove, realizacije do končnega

pregleda.

I generi letterari:

il romanzo

1. J.W. Goethe – Gli anni di apprendistato di

Wilhelm Meister

2. A. Moravia – Agostino

3. B. Fenoglio – Il partigiano Johnny

4.E. Morante – L'isola di Arturo

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina



sprejemanju, analizi in vrednotenju

pripovednih besedil

La fiaba, la favola e

il racconto fantastico

1. I. Calvino – Il principe che sposò una rana

(da Fiabe Italiane)

2. F. Kafka – La metamorfosi

3.I. Calvino – Il sentiero dei nidi di ragno, Le

città invisibili, Il cavaliere inesistente

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina

isto

Il racconto e il

romanzo storico

1. A. Manzoni – I promessi sposi

2. A. Banti – Noi credevamo

3. P. Levi – Se questo è un uomo

4. E. Hemingway – Addio alle armi

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina

isto

Il racconto e il

romanzo realista

1. G. Flaubert – Madame Bovary

2. C. Pavese – Le feste

3. G. Verga – I Malavoglia, Rosso Malpelo

Slovenščina,

tuje literature,

Zgodovina

isto

Il racconto e il

romanzo psicologico

1. I. Svevo – La coscienza di Zeno

2. L. Pirandello – Il fu Mattia Pascal

Slovenščina,

Zgodovina

isto

Branje monografske

publikacije

Komentiranje, analiza, obnova

besedila.



drugimi

predmeti

Razvoj kompetenc

Il testo poetico Predpisan učbenik: Maria Napoli

in Maria Antonietta Chiocco:

Prima d'autore, POESIA E

TEATRO

Uporaba multimediale tabla.




šolske naloge, spraševanja,

referati, prezentacije, članki,

učbeniki, slovar, videoprojektor,

interaktivna tabla, film.

Slovenščina,

tuje literature,

zgodovina

Spoznavanje značilnosti in vrste

umetnostnega besedila v verzih,

branje in analiza ter sinteza

umetnostnega besedila v vrzih.

Strumenti per

l'analisi del testo

poetico

Slovenščina,

tuje literature,

zgodovina

Teoretično spoznavanje značilnosti

umetnostnega besedila v vrzih

Il testo poetico: un

universo

comunicativo. Gli

elementi della

comunicazione.

1. G. Ungaretti, Fratelli

2. E. Dickinson, Bevvi solo una sorsata di vita

Slovenska

književnost,

zgodovina




umetnostnega besedila v verzih

Il Piano dei

significanti nel testo

poetico

1. V. Magrelli, La porta si chiude

2. G. Caproni, Scandalo

3. G. Pascoli, Il fiume

Slovenska

književnost,

zgodovina





L'aspetto retorico: le

figure retoriche e

l'analisi del testo

poetico

1. M. Luzi, Vola alta parola

2. P. Levi, L'opera

Slovenska

književnost,

zgodovina

isto

I temi della poesia.

Ritratti d'autore:

Umberto Saba

Izbor besedil iz antologije Slovenščina,

Zgodovina

isto

Ritrattoi d'autore:

Pascoli, Il Trittico


Zgodovina

Isto

Tra crisi dei valori e

tradizione: Ungaretti

e Montale


Zgodovina

Il teatro:

Shakespeare

Predpisani učbenik in gledališke

predstave (Contrada, SSG, Verdi)

Slovenščina,

Zgodovina

Spoznavanje značilnosti dramskega

besedila. Sposobnost analize in

sinteze dramskega besedila

JEZIKOVNI POUK:

zgodovina jezika.

Stavčna analiza.

Priredje in podredje

Predpisani učbenik

Branje monografske

publikacije


besedila.



drugimi

predmeti

Razvoj kompetenc

Dante Alighieri: La

Divina Commedia:

Inferno

P. Cataldi, E. Angioloni, S.

Panichi: Antologia della

Commedia, Palumbo editore,

2014.

Uporaba multimediale table.






učbenik, slovar, videoprojektor,

film.

Slovenščina,

zgodovina.

Sposobnost zgodovinske razvrstitve

dogodkov in različnih načinov

branja, razumevanja, obnavljanja in

razlage tega umetnostnega besedila

v verzih

Il Medioevo Marta Samburgar e Gabriella

Sala' – Letteratura e oltre. 1. Dalle

origini all'eta' della Controriforma







film.

Slovenščina,

zgodovina.




razlage različnih vrst umetnostnih

besedil v prozi in v verzih tega

obdobja

La cultura medievale La nascita della nuova civilta'. Agostino – La

citta' di Dio

Slovenščina,

zgodovina.

La poesia del

Duecento e del

Trecento

1. Francesco d'Assisi – Cantico delle Creature

2. Jacopo da Lentini –

Io m'aggio posto in core a Dio servire

3. Guido Guinizzelli – dalle Rime: Al cor gentil

rempaira sempre amore

4. Guido Cavalcanti – Chi e' questa che ven,

ch'oh'om la mira

Slovenščina,

zgodovina.



branja, razumevanja, umetnostnih

besedil v verzih tega obdobja

La prosa del

Duecento e del

Trecento

1. Marco Polo –

Il Milione

2. Dino Compagni -

Cronica delle cose occorrenti ne' tempi suoi

Slovenščina,

zgodovina.




besedil v prozi tega obdobja

Dante Alighieri 1. La vita. Le opere. Il pensiero e la poetica.

2. Vita Nuova – Il primo incontro con Beatrice;

il saluto di Beatrice

3. Rime: Guido, i' vorrei che tu Lapo ed io

4. De vulgari eloquentia: Il volgare illustre

5. Epistole – A un amico fiorentino

6. Monarchia – La funzione del Papato e

dell'Impero

Slovenščina,

zgodovina.





avtorja

Francesco Petrarca 1.La vita. Le opere. Il pensiero e la poetica.

2. Il Canzoniere. Scelta di testi in versi

dall'antologia

Slovenščina,

zgodovina.





avtorja

Giovanni Boccaccio 1.La vita. Le opere. Il pensiero e la poetica.

2. Il Decameron: lettura di tre novelle

Slovenščina,

zgodovina.




besedil v prozi tega avtorja

Il Quattrocento e il

Cinquecento

1. Il contesto storico e politico

2. Economia e societa'

Slovenščina,

zgodovina.





obdobja

L'Umanesimo Dal primato della Chiesa al primato dell'uomo:

-Pico della Mirandola Oratio de hominis

dignitate-L'uomo al centro dell'Universo

-Angelo Poliziano Epistolario

-Lorenzo de Medici Canti carnascialeschi

-Luigi Pulci Il Morgante

-Matteo Maria Boiardo Orlando Innamorato

Slovenščina,

zgodovina.





obdobja

Il Rinascimento Luci ed ombre nel primo Cinquecento. La

prosa. La poesia. Il poema. Il teatro. L'arte.

- Pietro Bembo, Prose della volgar lingua

- Baldesar Castiglione, Il libro del Cortegiano

Slovenščina,

zgodovina.




besedil v prozi in v verzih ter

dramska besedila tega obdobja

Ludovico Ariosto 1. La vita. Le opere. Il pensiero e la poetica.

2. Orlando furioso. Scelta di alcuni canti

Slovenščina,

zgodovina.




besedil v verzih tega avtorja

Niccolò Machiavelli 1. La vita. Le opere. Il pensiero e la poetica.

2. Il Principe

3. La Mandragola

Slovenščina,

zgodovina.




besedil v prozi in dramska besedila

tega avtorja

L’età della

Controriforma e

Torquato Tasso

1. La crisi del Rinascimento

2. Torquato Tasso – Gerusalemme liberata

Slovenščina,

zgodovina.




besedil v verzih tega avtorja



drugimi

predmeti

Razvoj kompetenc

Dante Alighieri: La

Divina Commedia:

Purgatorio




2014.

Uporaba multimediale table.







film.

Slovenščina,

Zgodovina,

tuje literature.




razlage tega umetnostnega besedila

v verzih

Il Seicento Il teatro, Shakespeare, clima controriformistico;

Il Barocco; G. Marino; G. Galilei

Marta Sambugar e Gabriella Sala'-

Letteratura e oltre 2

Isto Utrjevanje in razvijanje zmožnosti

ter pridobivanje znanja v zvezi z

kontekstualizacijo, interpretacijo in

vrednotenjem različnih vrst besedil,

tem, literarnimi obdobiji ter

obravnavo znanih italijasnkih in

tujih književnikov

Il Settecento L'eta' dell'Arcadia e dell'Illuminismo; P. Verri, i

generi, l'enciclopedismo, C. Goldoni

Isto Isto Isto

Neoclassicismo U. Foscolo, G. Parini Isto Isto Isto

Il Romanticismo G. Leopardi Isto Isto Isto

Corso monografico A. Manzoni, I Promessi Sposi Isto Isto Isto

Cineforum: storie di

formazione

Isto Isto Isto

Grammatica: ripasso

e consolidamento

(po potrebi)

Branje monografske

publikacije


besedila.



drugimi

predmeti

Razvoj kompetenc

Dante Alighieri Vita e opere, pensiero e poetica, Paradiso

(lettura, parafrasi, commento)




2014.

Ustne razlage, branje, frontalna in

individualna metoda, spraševanja,

poročila knjig, tihe vaje, šolske

naloge, članki, učbenik, slovar.

Slovenščina

(književnost),

tuje literature,

zgodovina.

Sposobnost zgodovinske

razvrstitve dogodkov in različnih

načinov branja, razumevanja,

obnavljanja in razlage tega


L’Ottocento Il positivismo (Comte, Taine, Durkheim), la

questione meridionale, l’evoluzionismo, il

naturalismo

1. E. Zola, L’assoimoir, Il romanzo sperimentale

M. Sambugar, G. Salà, Letteratura

& oltre 3 Dall’età del Positivismo

alla letteratura contemporanea,

Rizzoli Education, 2014.

Isto Utrjevanje in razvijanje zmožnosti

ter pridobivanje znanja v zvezi z

kontekstualizacijo, interpretacijo

in vrednotenjem različnih vrst

besedil, tem, literarnimi obdobiji

ter obravnavo znanih italijasnkih

in tujih književnikov

Il verismo Narratori siciliani (G. Verga, L. Capuana, F. De

Roberto)

Isto Isto Isto

Giovanni Verga Vita e opere, pensiero e poetica

1. Vita dei campi

2. I Malavoglia

3. Novelle rusticane.

Isto Isto (realizem

v slovenski

književnosti)

Isto

Scapigliatura Isto Isto Isto

Giosue Carducci Vita e opere, pensiero e poetica;

1. Rime nuove (Pianto antico)

Isto Isto Isto

Decadentismo

europeo

1. C. Baudelaire, I fiori del male

2. P. Verlaine, Cose lontane, cose recenti

3. A. Rimbaud, Poesie

4. O. Wilde, Il ritratto di Dorian Gray

5. R. M. Rilke, Il libro delle immagini

Isto Isto (Slovenska

moderna)

Isto

Giovanni Pascoli Vita e opere, pensiero e poetica (il fanciullino),

lettura di poesie

Isto Isto Isto

Gabriele D’Annunzio Vita e opere, pensiero e poetica,

1. Il piacere

Isto Isto Isto

Crepuscolarismo Isto Isto Isto

Avanguardie storiche Futurismo (Marinetti, Palazzeschi, Papini,

Majakovskij) e prima guerra mondiale

1. F. T. Marinetti, A. Palazzeschi, A. Breton

Isto Isto

(Konstruktiviz

em, Kosovel)

Isto

Italo Svevo Vita e opere, pensiero e poetica: la figura

dell’inetto (cfr. con Con gli occhi chiusi, Tozzi);

La coscienza di Zeno

Isto Isto Isto

Luigi Pirandello Vita e opere, pensiero e poetica;

1. Il fu Mattia Pascal

2. Uno, nessuno e centomila

3. Sei personaggi in cerca d’autore

Isto Isto Utrjevanje in razvijanje zmožnosti


sprejemanju, analizi in

vrednotenju pripovednih besedil in

dramskih besedil

Giuseppe Ungaretti Vita e opere, pensiero e poetica: lettura di poesie

1. Allegria

Isto Isto Sposobnost različnih načinov

branja, razumevanja, obnavljanja

in razlage različnih vrst

umetnostnih besedil v verzih

Poesia italiana ed

europea tra le due

guerre.

1. S. Quasimodo, Acque e terre, Giorno dopo

giorni

2. F. G. Lorca, A. Machado, T. S. Eliot

Isto Isto Sposobnost prepoznavanja

literarno-zgodovinskih značilnosti

obravnavanega

obdobja;sposobnost različnih


obnavljanja in razlage različnih

vrst umetnostnih besedil v verzih

Umberto Saba Vita e opere, pensiero e poetica: lettura di poesie

1. Canzoniere

Isto Isto Isto

Eugenio Montale Vita e opere, pensiero e poetica: lettura di

poesie.

Isto Isto Isto

La narrativa italiana

tra gli anni Venti e

Quaranta

1. A. Moravia, Gli indifferenti

2. E. Vittorini, Conversazione in Sicilia

Sposobnost prepoznavanja

literarno-zgodovinskih značilnosti

obravnavanega

obdobja;sposobnost različnih


obnavljanja in razlage različnih

vrst umetnostnih besedil v prozi

Dal secondo

dopoguerra ai giorni

nostri

Contesto storico e letterario: impegno politico,

neorealismo (film);

1. P. Levi, Se questo è un uomo

2. 2. B. Fenoglio, Il partigiano Johnny

Isto Isto Isto

Italo Calvino Vita e opere, pensiero e poetica;

1. Se una notte d’inverno un viaggiatore

2. Il sentiero dei nidi di ragno

3. Le città invisibili

Isto Isto Isto

4) ANGLEŠČINA

Splošne smernice

V vseh petih razredih poteka pouk po novih kuriklih za državne tehniške zavode (MO 5/2010).

Pri oblikovanju letnega učnega načrta sem upoštevala ministrske smernice za državne tehniške zavode (Linee guida per Istituti tecnici Statali -

indirizzo Amministrazione, Finanza, Marketing e indirizzo Costruzioni, Ambiente e Territorio).

Angleščina je danes najbolj razširjen mednarodni jezik, ki služi sporazumevanju na področju znanosti, tehnologije, trgovine, meddržavnih dogovarjanj

itd. V skladu z vlogo angleščine v svetu, in glede na intenzivne globalizacijske procese in vse tesnejšo prepletenost kultur, se spreminjajo tudi

okoliščine in vloga pouka angleščine. Znanje angleščine je danes pomembno in potrebno, ker, prvič, omogoča boljše razumevanje sveta, saj je večina

poljudnih, književnih in znanstvenih besedil ravno v tem jeziku, drugič, to je jezik, ki omogoča posamezniku uspešnejšo mobilnost tako na osebni in

profesionalni kot geografski ravni, in tretjič, angleščina je jezik najhitreje se razvijajočih komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska

pošta.

Na vseh ravneh pouka ima angleščina splošnoizobraževalen in poseben pomen: znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih dijaki usvajajo in razvijajo pri

pouku, so pomembni pri nadaljnjem visokošolskem študiju, še zlasti za samostojno uporabo tujih priročnikov in za širjenje njihovih komunikacijskih

sposobnosti, tako v poklicnem kot tudi v zasebnem življenju. Hkrati prispeva k njihovemu humanističnemu razvoju, saj jim omogoča neposreden stik

z drugimi ljudmi in kulturami.

2.VSEBINE

Teme, ki jih dijaki obravnavajo pri pouku angleščine, se pojavljajo v besedilih, ki jih dijaki berejo in poslušajo, so povezane z dijakovim

življenjem in njegovim okoljem. Poleg tega spoznavajo širše medkulturne vsebine in teme, ki so aktualne v sodobnem času in prostoru, hkrati pa so

povezane z drugimi predmetnimi področji (npr. zgodovino, umetnostno zgodovino, geografijo, ekologijo, naravoslovjem, gospodarstvom, pravom,

arhitekturo ipd.). Za vsak razred so vsebine opredeljene posebej glede na učbenik, ki ga dijaki uporabljajo in na smer izobraževanja. Tako, na primer v

1. in 2. letniku spoznavajo predvsem teme, ki so nadgradnja tem iz nižje stopnje (jaz, moj dom, moja šola, moj svet, moje okolje, moja država,

sosedske in druge države, vsakdanje življenje, družbeno/kulturno/naravno okolje in vrednote). Teme, kot so preživljanje prostega časa, mladi in

sodobni svet, družba in svet, v katerem živimo, šola in izobraževanje, znanost in gospodarstvo, tehnologija, desežki preteklosti in sedanjosti, kultura,

sodobna komunikacija in mediji ter globalizacija in mobilnost, so teme, ki se nadaljujejo in poglobijo tudi v 3. letniku. Dijaki v 4. in 5. letniku, pa

spoznavajo besedila povezana z družbenim okoljem, s konkretnimi in delno abstraktnimi oziroma delno tehničnimi vsebinami. Poleg tega obravnavajo

in razmišljajo o perečih vprašanjih današnje družbe v okviru izbrane študijske smeri, kot so lahko npr. ekologija in bio-arhitektura ali pa globalizacija

in migracija in multikulturnost. Preko razumevanja vrste govorjenih besedil, ki so povezana z osebnim, širšim in tudi bolj oddaljenim

družbenokulturnim okoljem, in preko branja vsebinsko in stilistično raznolikih besedil, ter rabe tujega jezika za pripovedovanje, razpravljanje oz.

debate in usklajevanje mnenj o razčlinih temah iz bližnjega in širšega življenjskega okolja, dijaki neposredno razvijajo odnos in razumevanje

multikulturne stvarnosti v kateri živijo. V ta namen, so ključnega pomena medpredmetne povezave, tako vertikalne kot horizontalne, ki bodo

pripomogle k vsestranskemu razvijanju dijakovih kompetenc.

V prvem letniku bodo tako medpredmetne povezave slonele predvsem na naravoslovnih predmetih (nastanek vesolja in zemlje in drugo),

medtem ko bodo v drugem letniku povezave bolj usmerjene v družboslovne predmete, spoznavanje okolja, kulture, opisovanje ljudi, krajev in

dogodkov ter spoznavanje različnih zvrsti besedil. Te medpredmetne povezave se bodo nadaljevale tudi v tretjem letniku, kjer pa bodo dodane tudi

nekatere zgodovinske tematike, spoznavanje tradicij in kultur, ki so ključne za razumevanje sodobnega sveta.

V četrtem in petem letniku pa bodo te povezave zaobjemale tako tehnične predmete, kot so topografija, arhitektura, marketing, gospodarsko

poslovanje, pravo, tako kot pa tudi literarne, npr. italijanska, slovenska in nemška literatura. V ta namen se bodo dijaki srečevali in soočali z vrsto

besedil in kratkih odlomkov pri literarnih predmetih, kot pa z bolj praktičnimi projekti in task-based vajami pri tehničnih predmetih, zato da bi širili

analitične in kritične sposobnosti in hkrati krepili lateralno razmišljanje.

Novosti

“News in the Classroom” bo z letošnjim šolskim letom pomembna komponenta učenja angleščine. Dijaki vseh razredov bodo redno sledili

tujim in domačim novicam, aktualnim dogodkom, ki jih bodo sproti vključevali v redno delo in poročanje ter pisanju novic. V ta namen se bodo

posvečali tako okoljevarstvenim temam, klimatskim spremembam, izginevanju ledenikov, vremenskim pojavom, itd, kot pa problematiki v povezavi z

mednardono politiko, z družbenim dogajanjem, kot je Brexit ali pa boju za človekove pravice v tujih državah ipd. Cilj News in the classroom je

razvijanje kritično-analitičnih sposobnosti, komunikacije in medsebojnega dela, to je “4 C's of Education: Critical Thinking, Communication,

Collaboration and Creativity”.

“We Share Because We Care” je ravno tako novost, uvedena z namenom, da bi se dijaki aktivno vključili v šolsko dejavnost, poglabljali stik s

svetom in utrjevali in spoznavali angleški jezik, glede na njegovo funkcijsko uporabnost. Uvedba magnetne table, ki jo bodo dijaki 2. in 3. razredov

tedensko opremljali z aktualnimi novicami, s tedenskim pregovorom in izjavo v razmislek, bo tako iztočnica za aktivno razmiščjanje in debate v vseh

razredih.

Novosti v posameznih razredih pa se bodo vezala tako na učne vsebine, kot pa na tematska področja omenjena pri posameznih razredih.

Pomenila bodo razširitev in prečno povezavo z drugimi predmeti. V prvem letniku, kot že omenjeno, se bodo teme vezale predvsem na naravoslovne

predmete, tako bodo dijaki v prvem sklopu svoje znanje o opisovanju družine in prijateljev razširili s pripravo referata o enem znanstveniku po izbiri

dijaka, o času v katerem je bival, njegovem delu in vplivu, ki ga je imel ali ga še ima na družbo, raziskovanje uporabnosti teh dognanj in izumov v

sodobnem času. Pri vsaki temaski enoti, ki je omenjena pod naslovom “Vsebine po posameznih letnikih” bo obravnavana tudi ena tema posvečena

kulturi in/ali literaturi, saj je dodatek v učbeniku, ki ga uporabljajo dijaki bienija.

V 2. letniku bodo dijaki spoznavali, usvajali pisanje raznih besedil, in poglobili spoznavanje raznih zvrsti besedil, kako nastajajo zgodbe,

kako so sestavljene in razvijali kreativno pisanje, ustvarjanje stripa in podobno, vse v povezavi z predvidenimi tematskimi vsebinami. Posluževali se

bomo angleških knjig iz šolske knjižnice, audio knjig, časopisov, revij ter spleta.

V 3. letniku bodo sodobnost skušali povezati s pomembnimi zgodovinskimi dogodki (medpredmetna povezava: zakaj je poznavanje

zgodovine, kultur in tradicij pomembno danes). Tretja letnika obeh smeri bosta večkrat sodelovala skupaj pri raznih krajših projektih, včasih tudi v

sodelovanju z ostalimi razredi: pomembna odkritja v znanost ter povezava z aktualnimi novicami, sodobnimi družbenimi pojavi in podobno.

(Quantum supremacy, nova odkritja, Generation Z). Spoznavali bodo tematike vezane na strokovne predmete za vsako smer posebej oziroma na

projekte, pri katerih bodo posameznimi razredi sodelovali tudi pri angleščini.

V 4. letniku se bodo dijaki soočali s svetovno literaturo in pa filmografijo v povezavi s tematikami kot so migracija in medkulturnost (living

spaces), krepili bodo znanje in razumevanje različnih kultur preko spoznavanja tradicij v trgovanju pri raznih narodih v svetu (trade and money) ali pa

urili pisanje novinarskih člankov in reportage v sklopu tem News in the World in No Limits.

V 5. letniku pa bodo dijaki razvijali analitično in kritično mišljenje preko preučevanja sodobnih tem v povezavi s študijsko smerjo. Tako bodo npr.

obravnavali teme kot so bio-arhitektura in ekosistemi, urbanizacija in sodobna arhitektura, kot pa globalizacija in etične porblematike, ki jih le-ta

sproža, multikulturnost in Brexit ipd. Dijaki bodo preko task-based lekcij pripravljali poročila in načrte, kjer bodo vadili predstavljati in braniti stališča

v debatah in v esejih (argumentative or analytical essay). Spoznavanje in razumevanje različnih zornih kotov o tematikah povezanimi z urbanizacijo in

arhitekturo ali pa povezanimi s sodobnimi političnimi izzivi, kot so npr. Brexit in migracija, bodo dijaki krepili tudi preko branja odlomkov sodobnih

romanov svetovne književnosti, ki so s svojo izvirnostjo in stilistično raznolikostjo pritegnili pozornost na pereče probleme sedanje družbe.

3. UČNE METODE IN OBLIKE DELA

Učne ure bodo vedno kombinirane in bodo potekale v frontalni, individualni in skupinski obliki, kar bo omogočilo tudi individualizacijo pouka za

šibkejše dijake. Različnim vrstam znanj in zmožnosti, ki omogočajo uspešno komunikacijo ter z njo povezana splošna in posebna znanja, sledijo tudi

različne metode in oblike dela oziroma pristopi k učenju in poučevanju. Med najbolj odprte in prožne ter v praksi najbolj uveljavljene pristope

uvrščamo t. i. komunikacijski pristop, ki vključuje: interaktivno učenje, osredinjenost na dijaka in učenje, sodelovalno učenje, učenje, ki vključuje

poučevanje predmetnih vsebin/stroke v tujem jeziku (content-based language learning) ter učenje skozi dejavnosti (task-based language learning).

Pri tem pa se poslužujemo funkcionalno-situacijske metode, to je metode, pri kateri dijaki spoznavajo in aktivno uporabljajo komunikativne funkcije v

različnih situacijah. Možne oblike pouka bodo torej kombinirane: frontalno podajanje (uvajanje snovi preko ustne razlage, branja, razgovora,

spraševnja, kazanja slik, posnetkov itd), frontalna debata, delo v dvojicah ali po skupinah in samostojno delo z besedili, uporaba avdiovizuelnih

pripomočkov (video posnetki, filmi, cd-ji, slike, spletne strani), računalnikov ter interaktivne table.

Uporaba sodobne tehnologije ne pomeni le popestritev pouka, ampak je učinkovito orodje za razvijanje različnih spretnosti in aktivno sodelovanje

učencev med poukom. Učbeniki v uporabi so sodobni in opremljeni za uporabo na interaktivni multimedijski tabli. Pri tem gre poudariti, da je to

predvsem pomembno za dijake, ki usvajajo jezik na različne načine. Uporaba novih tehnologij omogoča tudi razvoj digitalne pismenosti, omogoča

uporabo spleta v didaktične namena. Uporaba tehnologije v jezikovni učilnici tako predstavlja predvsem dragocen pripomoček.

3.1 DODATNO VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNA PONUDBA

Dijaki si v sklopu učenja tujega jezika v tekočem šolskem letu ogledajo vsaj eno gledališko predstavo ali musical (gledališka skupina Il Palchetto,

Teatro Rossetti...). Stekel bo projekt Educhange, v sklopu katerega bo šola gostila dva študenta iz tujine, poleg tega si bodo v popoldanskem času

ogledali filme v organizaciji British Film Cluba. Dijakom bo omogočeno, da se bodo z dodatnim delom in urami pripravljali na zunanje preverjanje

znanja angleškega jezika Trinity GESE ali ISE I, ISE II.

Ena izmed letošnjih novosti pa predvideva uvedbo projekta Global Citizenship v sklopu katerega bo šola gostovala profesorico iz univerze v Hong-

Kongu. Profesorica bo predavala in vodila delavnice kitajščine v vseh razredih obeh smeri, ter vodila prokejte v posameznih razredih na temo

interkulturalizma, to je na temo spoznavanja in sprerjemanja drugačnosti, in medsebojnega sprejemanja, soodvisnosti in enakopravne izmenjave

jezikov, kultur in tradicij.

4. OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI ZNANJA

Dijaki z učenjem angleščine razvijajo celostno sposobnost za medkulturno in medjezikovno komunikacijo. V ta namen skladno razvijajo vse

jezikovne sposobnosti: slušno, govorno, bralno in pisno. Z nadgrajevanjem teh sposobnosti se dijaki sistematično usposabljajo za govorne in pisne

stike z govorci angleščine, za samostojno uporabo angleškega jezika pri pridobivanju podatkov iz pisnih in drugih virov ter za druge zahtevnejše ustne

in pisne oblike sporočanja v angleščini, kot sta spis in sestavek o umetnostnem besedilu. Za boljše poznavanje družbeno-kulturnega ozadja jezikovnih

rab dijaki spoznavajo kulture različnih angleško govorečih skupnosti in drugih uporabnikov mednarodne angleščine ter književnosti v angleškem

jeziku. Dijaki pokažejo, da dosegajo standarde znanja na vseh področjih, razen ob morebitnih izrazitih individualnih posebnosti (npr. učenci s

potrdilom SUT ali BES), ko bodo morali doseči le minimalne smotre. Vsi standardi so prilagojeni njihovi razvojni stopnji.

Slušno razumevanje Slušne sposobnosti – cilji Dijaki

☞ razumejo bistvo poslušanega besedila

☞ izluščijo in razumejo določene podatke

☞ razumejo podrobnosti v besedilu

☞ prepoznavajo okoliščine sporazumevanja in razpoloženje govocev

☞ prepoznavajo in razumejo standardno sprejete izgovarjave

Govorno sporočanje Govorne sposobnosti – cilji Dijaki

☞ pravilno črkujejo

☞ sprejemljivo izgovarjajo v eni izmed standardnih izgovarjav

☞ uporabljajo ustrezna jezikovna sredstva

☞ uporabljajo komunikacijske strategije

☞ govorijo o določenih temah

☞ se vključujejo v govorno sporazumevanje in se ustrezno odzivajo

☞ pojave primerjajo, razčlenjujejo, vrednotijo ter utemeljujejo svoje mnenje in odločitve

Bralno razumevanje Bralne sposobnosti – cilji Dijaki:

☞ sklepajo o vsebini besedila iz naslova, slik

☞ preletijo besedilo, da najdejo ključno misel

☞ preskakujejo besedilo, da poiščejo določene podatke

☞ razumejo podrobnosti v besedilu

☞ prepoznajo vrsto besedila in njegove značilnosti

☞ ocenijo literarno in drugo vrednost besedila

Pisno sporočanje

Pisne sposobnosti – cilji Dijaki:

☞ razlikujejo med pisno in govorjeno angleščino

☞ pravilno zapisujejo besede in besedne zveze ter uporabljajo ločila

☞ urejajo podatke in misli

☞ sestavljajo in povezujejo stavke, odstavke, besedila in pri tem upoštevajo načela zgradbe besedila

☞ razlikujejo med uradnimi in neuradnimi besedili ter zvrstmi besedil

☞ uporabljajo ustrezne strategije za izboljšanje svojih pisnih izdelkov

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA:

1. RAZRED Dijaki morajo obvladati predelane glagolske čase (present simple, present continuous, present perfect, past simple, past continuous) in se znati

sporazumevati v preprostih situacijah na nivoju SEJO A2 o splošnih vsakodnevnih zadevah, rutinskih zadevah ter o predelanih vsebinah.

2.RAZRED Dijaki morajo obvladati predelane glagolske čase (present perfect, present perfect continuous, will, be going to, modals, passive) in se znati

sporazumevati v preprostih situacijah na nivoju SEJO A2-B1 o splošnih vsakodnevnih zadevah, rutinskih zadevah ter o predelanih vsebinah.

3.RAZRED Dijaki morajo obvladati predelane glagolske čase (present tenses, past perfect, past perfect continuous, future perfect, future continuous) in se

znati sporazumevati v preprostih situacijah na nivoju SEJO B1 o splošnih vsakodnevnih zadevah, rutinskih zadevah ter o predelanih vsebinah.

4.RAZRED Dijaki morajo obvladati glagolske čase in se znati sporazumevati v preprostih situacijah vsaj na nivoju SEJO B1- B2 o splošnih vsakodnevnih

zadevah, rutinskih zadevah ter o zgoraj omenjenih vsebinah, predvsem tistih, vezanih na njihove izkušnje. Znati morajo povedati svoje mnenje

tudi o predelani književnosti, kritično razmišljati o predelanih socialnih temah.

5.RAZRED Dijaki morajo obvladati glagolske čase in se znati sporazumevati v preprostih situacijah vsaj na nivoju SEJO B2 o splošnih vsakodnevnih

zadevah, rutinskih zadevah ter o zgoraj omenjenih vsebinah, predvsem tistih, vezanih na njihove izkušnje. Znati morajo povedati svoje mnenje

tudi o predelani književnosti, kritično razmišljati o predelanih socialnih temah.

Vsebine po posameznih letnikih: Bienij obeh smeri

1 LETNIK SMER UFM IN GOP

Učbenik: Headway Digital, Pre-Intermediate A2-B1

Tematsko področje Jezikovne funkcije Slovnične strukture

GETTING TO KNOW YOU

Family and friends

How the world began

Our Solar system, the planet Earth

Culture: Scotland, Wales and

Ireland

Exchanging information

Social expressions

Describing friends

Writing a biography of a scientist

Tenses: present, past,

future

Questions

Question words

DAILY LIFE

I love what I do

Culture/Literature: Three famous

characters in British fiction

Describing

Making conversation

Exchanging information about people

Present tenses

Present simple

Present continuous

Have/have got

WHAT’S IN THE NEWS

Newspaper stories

Stories

Culture: The story of English

Telling stories and writing stories

Past tenses: simple and continuous

Presen perfect

Irregular verbs

Time expressions

Expanding sentences in a

story

FOOD AND DRINKS

Prices and shopping

Culture: Young people’s rights

Shopping

Expressing quantity

Discussing attitudes

Filling in forms

Writing emails

Quantifiers

Articles

Can/could

Linking words

LOOKING FORWARD

I’d like to

Culture: Public holidays in the

USA

Expressing feelings

Expressing doubt and certainty

Talking about plans and ambitions

Talking about books, film and TV

programmes

Expressing future intention

Verb patterns

Going to and will

Phrasal verbs

PEOPLE AND PLACES

Describing people and places

Pittsburgh, the town where I was

born

Culture: Stonehenge

Asking for and giving directions

Describing a place

Booking a room

Comparing people and places

Deciding what to do in London

Talking about imigrants

Comparative and

superlative adjectives

Synonyms and antonyms

Relative pronouns

Relative clauses

Tematska področja Jezikovne funkcije Slovnične strukture

FAME

Biographies

The Life of a Kennedy

Every day activities Agreeing

Adding comments

Writing biographies

Present Simple and Cont.

Past Simple and Past Continuous

Present perfect

For and since

Adverbs

Word endings

DO AND DON’TS

Applying for a job

Jobs for boys and girls

Systems of government in

Britain and the USA

Talking about symptoms and illnesses

Jobs:writing application forms

(Absence of) obligation/ prohibition/

Suggesting

Past tenses

Modals: have to/don’t have to

Should

Must

TIME FOR A STORY

Narrating and describing

Literature: Merry Shelley

Narrating and describing

Writing about books and films

Retelling a story from pictures

Expressing feelings

Past Perfect

Narrative tenses

Exclamations with so and such

Joining sentences -conjunctions

OUR INTERACTIVE

WORLD

The Internet

Social networking

Literature: Charles Dickens

Telephoning

Complaining

Writing about pros and cons

Discussing

Passives

Words that go together

LIFE’S WHAT YOU MAKE

IT

Roleplaying

Exchanging information

Filling in forms

Present Perfect Continuous

Tense review

JUST WONDERING

The Wonders of our Universe

Wondering

Writing a summary

Listening and Note taking

First conditional

If +will

Second conditional

If+would

Modal might

2. LETNIK SMER UFM IN GOP

Učbenik: Headway Digital, Pre-Intermediate A2-B1

Vsebine po posameznih letnikih 3. in 4. razred obeh smeri


Učbenik Life Intermediate B1


COLOUR

Life in colour

Culture and colour

Biographies

Stephen Hawkings, The History of time

John Donne, No Man is an Island

Social expressions

Making conversation

Talking about feelings and personal states

Talking about routines and leisure activities

Present tenses

Stative verbs

Question forms

Website profile

Criteria for writing

PERFORMANCE

A world of music

Global culture

History of Democracy

Carta Magna

Expressing emotions

Describing performances

Talking about art

Talking about globalisation

Linking ideas

Present Perfect Simple

Already, just and yet

Verb patterns:

-ing form and

to + infinitive

WATER

Return to Titanic

Life and death in the sea

Underwater discoveries

Science: Quantum supremacy

Telling stories

Reading between the lines

Past Simple and Past Continuous

Past Perfect Simple

Wordbuilding: Adverbs

OPPORTUNITIES

Fast lane to the future

A better life?

Job and Work

Economic boom in China

Generation Z

Predicting

Making and responding to requests

Talking about ambitions

Planning

Future forms: Present Continuous, will, going to

Predictions: will, may, might, could

Phrasal verbs

TRAVEL

A good holiday

The real cost of travel

A disappearing world

Conservation

Travel problems and

Environment

Dealing with travel problems

Talking about travel tips

Holiday activities

Writing postcards

Present Perfect Simple and Past Simple

Wordbuilding: compound nouns

WELLBEING

Food

Imaginary eating

Eating out

A healthy lifestyle

Describing dishes

Talking about a healthy lifestyle

Explaining consequences

Modal verbs

First conditional:

If+will

Wordbuilding: phrasal verbs

Modern life

Traditional dishes


Učbenik: Life Intermediate B1


LIVING SPACE

Homes

Before New York

Puerto Rico; Sweet songs and strong

coffee

To rent or to buy

A special type of neighbourhood (video)

Expressing preferences and giving reasons

Critical thinking: Describing places

Writing: Organising ideas

Comparatives and superlatives

Used to, would and past simple

Phonemes and phonetic chart

WEIRD NEWS

Nature's mysteries

Desert art

Lost and found – Amelia Earhart

In the news

Reacting to surprising news

Showing interest and disbelief

Experessing opinions

Critical thinking: opinion or fact

Writing: structuring a news story;

Modal verbs; speculation about the present might,

may,must, could

Speculation about the past must have, might have, could

have;

Word building- non-adjective

TRADE AND MONEY

Money talk

The genuine article

The art of the deal

It’s in the sale

Making a deal (video)

Exchanging, trading and buying things around the world

Market reaserch interwievs

Negotiating prices

Critical thinking: testing a conclusion; distinction

between relevant and irrelevant information

Writing: advert

Articles in noun phrases

Determiners and possessive in noun phrases

Passives

Wordbuilding: compound adjectives

NO LIMITS

Life on Mars?

First aid

Adventurers: Diane Van Deren and John

Talking about medicine,

injuries, research in medicine, latest discoveries

Writing: emails and using linking ideas

Defining relative clauses

Second conditional: if+would

Wordbuilding: suffixes -ful, -less

Dau

High-altitude peoples (video)

CONNECTIONS

The last “uncontacted” tribe

Sending a message

Digital connections

A community meeting

Crossing Antarctica (video)

Telephone messages

Polite requests

Critical Thinking: Summarasing

Writing: report of a meeting, making and using notes to

write a report

Reported speech, reporting verbs

Wordbuilding: prefix - un

EXPERTS

Experts in the field

The man who ate his boots

The legacy of the Samurai

Opinion essay Verb patterns, idiomatic expressions, collocations

Third conditional: if+would have

5. LETNIK SMER UFM

Učbeniki: Business Plan Plus; Think Business; Ways of the World – Understanding Society through Literature and Social sciences; Language in

Literature in Life Upper Intermediate B2


21st CENTURY SOCIETY AND

ECONOMY

Globalisation – WTO, IMF, The World

Bank, Free Trade vs Fair Trade,

Offshoring and Outsorcing

Responsible business – fighting poverty,

sustainability

Business Structures

Writing: Report writing; Academic research and review

writing;

Describing trends

Speaking: Presentations- structure and language

past tenses review; perfect perfect vs present perfect;

Mixed structures

Linking words, reporting verbs, nominalisation

Technical terminology

POLITICAL AND CULTURAL

IDENTITY/DIVERSITY

The EU – Brexit

The USA

Debate: arguments and counter-arguments;

Reading: An Indian Family in London;

0, 1st, 2nd, 3rd conditional review; Infinitive vs -ing forms,

The United Kingdom

Immigration and National Identity

Multiculturalism

Film: Victora and Abdul

LITERARY VOICES

Don de Lillo – White Noise (extracts)

1985

Zadie Smith – White teeth (extracts); 2000

Andrea Levy: Never far from Nowhere

(extracts) 1994

Salman Rushdie – The Satanic Verses

(extracts) 1988

Writing: literary text analysis and movie analysis Mixed structures and functions

ENGLISH IN THE WORLD

Canada, Australia and New Zealand, South

Africa,

Films: The Rabbit - Proof Fence, In My

Country, The Namesake

Analysing and describing differences, identifying the

main aspects and balancing arguments

Close reading of texts and film analysis

Ways of expressing future; phrasal verbs, idiomatic

expressions;

English at work

Enquiries - Replies to enquiries

Offers

Orders

Cover letters and Cv writing

Letter writing

Mixed structure and functions

Use of formal english and email etiquette

5. LETNIK SMER GOP

Učbeniki: From the Ground Up - ConstructionUnderstanding Society through Literature and Social sciences; Language in Literature in Life

Upper Intermediate B2 in Life Upper Intermediate B2


Ecology and Ecobuilding

Ecological science

The Impact of humans on the environment

Bio-architecture and biomimicry

Natural and man-made materials

Types of houses

Writing: Report writing; Academic research and review

writing;

Describing trends

Speaking:Presentations- structure an language

past tenses review; perfect perfect vs present perfect;

Mixed structures

Linking words, reporting verbs, nominalisation

Technical terminology

History of Architecture: From Modernism

to Postmodernism

Urbanisation and Urban growth – from

small to big cities

Intelligent Cities

Creative cities

Focus on:

Gropius, Le Corbusiers, Richard Myeres,

Richard Rogers,

Richard Landry

Describing and analysing styles and trends in architecture

Writing architectural reports and presenting projects

Discussing and Debating: arguments and counter-

arguments;

Compare and contrast different movements in history

Langauge for anlaysis;


Passives

Word collocations

Idiomatic expresions

Literary voices

J. Joyce; Ulysses and Dubliners

G. H. Wells: The Time Machine

Calvino: Invisible cities

Teju Cole: Open city

Writing: literary text analysis

Compare-contrast ideas, essay writing

Compound sentences

Relative clauses

Use of relative pronounse in complex/compound sentences

English in the world

Canada, Australia and New Zealand, South

Africa, The USA,

Analysisng and describing differences, identifying the

main aspects and balancing arguments

Ways of expressing future; phrasal verbs, idiomatic

expressions;

English at work

Working in construction

Cover letters and Cv writing

Letter writing


Use of formal english and email etiquette

5) NEMŠČINA

Razredi: 1.,2.,3.,4. in 5. UFM

1. Ciljne kompetence v bieniju

Cilj pouka nemškega jezika je, da dijaki razvijejo osnovne jezikovne kompetence, ter da bodo znali uporabljati tuj jezik za doseganje ključnih

operativnih in komunikacijskih ciljev. Dijaki bodo zato razvijali jezikovne spretnosti (slušno in bralno razumevanje, govorno in pisno

sporočanje) in predvidoma dosegli nivo A2 (CEFR). Prav tako je vloga pouka nemščine tudi spodbujati dijake k učenju in pridobivanju znanja

s področja medkulturnih, družbenih in državljanskih kompetenc ter pri dijakih spodbujati željo po stalnem izobraževanju.

Ciljne kompetece v trieniju

Cilj trienja je, da dijaki nadgrajujejo svoje znanje jezika za dosego nivoja B2 (CEFR). Nadalje bodo pridobivali tudi znanja za obvladovanje

tujega tehničnega jezika in strokovnih izrazov. Spoznali bodo tudi zemljepisne, zgodovinske, kulturne in literarne značilnosti nemško

govorečih držav. Poleg tega bo pozornost usmerjena k razvijanju kritičnosti in ustvarjalnosti.

2. Specifične kompetence, sposobnosti, poznavanja - bienij

Obvladovanje tujega jezika za ključne operativne in komunikativne cilje

• Udeleževati se preprostih pogovorov o vsakdanjih temah ali o temah osebnega zanimanja in uporabljati primerno besedišče in osnovne

jezikovne kompetence.

• Pisati kratka in pravilna besedila o

razpravljalnih

tematikah.

• Ločevati in uporabljati

slovnične strukture.

• Razumeti radijska in televizijska poročila.

• Razumeti geografske raznolikosti in vlogo tujega jezika v svetovnem kontekstu.

• Uporabljati slovarje različne zvrsti in online vire.

Opisovati in pripovedovati, osnovne slovnične strukture, glasoslovje, izgovorjava, ritem stavka, pravopis, ločila, osnovno besedišče, strategije za

razumevanje besedil in pogovorov, tehnika uporabe slovarjev, družbenokulturni aspekti jezika

Trienij

Uporabljati ne samo pogovorni jezik v različnih kontekstih ampak tudi strokovni jezik

• Udeleževati se težjih ali strokovnih pogovorov

• Ločevati, razumeti, analizirati in uporabljati različne vrste besedil

Glavni komunikativni aspekti, govorna in pisna sporočanja, slovnične in skladenjske strukture (visok nivo), strategije za razumevanje

• Pisati zahtevnejša strokovna besedila (kot na primer predstavitvena ali poslovna pisma)

• Razumeti in pogovajati se o filmih, poročilih ali književnosti

• Brati, razumeti in komentirati članke časopisov ter strokovno literaturo

težkih ali strokovnih besedil in pogovorov, značilnosti glavnih vrst besedil, faktorji doslednosti in povezanosti besedil in govorjenja, besedišče in

idiomatični izrazi, nadaljnji družbenokulturni aspekti jezika, zemljepisne, zgodovinske, kulturne in literarne značilnosti nemško govorečih držav

3. Vsebine

Prvi razred (A1) Tematike - Slovnične strukture:

• Pozdraviti in predstaviti se

• Črkovati

• Telefonirati

• Poznavanje števil in štetje

• Prositi za informacije

• Poklic in izvor

• Ura in datum

• Družina

• Besedišče hiše, šole, hrane in pijače

• V trgovini, v restavracji, v hotelu

• Pisati prijateljem

• Pripovedovati o počitnicah

• Svetovati

Hauptsatz, Aussagesazt, Fragesazt, W-Fragen, Höflichkeitsform, Präsens, Artikelwörter, Negation, Akkusativ, Dativ, Personalpronomen, trennbare

Verben, zeitliche und örtliche Angaben, Modalverben, Präteritum von sein und haben

Drugi razred (A2)

Tematike - Slovnične strukture:

• Obisk pri zdravniku in poimenovanje raznih del telesa

• Pripovedovati o preteklih dogodkih in o dejavnostih

• Spodbujati, naročati ter posredovati navodila

• Opisovati kraje in ljudi

• Izražati želje in mnenja

• Obravnavati prednosti in slabosti

• Pisati vabila in kratka pisma

• Oblačila

• Nemško govoreče države

• Kratka sporočila

Imperativ, Perfekt, Wechselpräpositionen, Komparativ, Superlativ, Präteritum der Modalverben, Adjektivdeklination, Nebensätze (wenn, als, weil,

dass), Genitiv, Passiv, Präteritum

Tretji razred (A2-B1)


• Šolski sistem

• Strokovne perspektive

• Zaprositi za delovno mesto pri podjetju

• Radijska in televizijska poročila

• Opis značaja

• Zemljepis

• Delati v tujini

• Varstvo okolja

• Opis počitnic in potovanja

• Pripovedovati o dogodkih

• Pisati obnove

Präteritum, Futur I, Nebensätze (Relativsätze, ob, obwohl, so dass, während, bevor, nachdem, damit), um...zu, lassen, reflexive Verben, Konjunktiv II

Č razred (B1)


• Razširitev besedišča in strokovne besede

• Družbenoekonomske in komercialne

tematike

• Branje in analiza člankov časopisov

• Zaprositi za delovno mesto pri podjetju

• Pisati poslovna pisma, življenjepis,

brošure, obnove

• Filmi

• Analiza literarnih odlomkov

• Politika in vlada nemško govorečih držav

Konjunktiv II, Plusquamperfekt, poglobitev in ponovitev glavnih struktur, Kohärenz und Kohäsion

Peti razred (B2)


• Utrjevanje dela četrtega razreda

• Strokovne in komercialne tematike

• Delati v podjetju

• Reportaže in poročila

• Timsko delo v podjetju (po simulaciji)

• Kultura, civilizacija, književnost

• Debata o aktualnih dogodkih, filmih,

člankih

Konjunktiv I, Indirekte Rede

4. Metodologija in medpredmetne povezave

Učna dejavnost bo predvsem v nemščini, tako da se bodo dijaki naučili poslušanje nemškega jezika. Učne ure bodo potekale ter vsebovale bodo:

ponavljanja, razlage, vadenje pisnega in ustnega izražanja, branja in poročanja ter utrjevanje snovi. Potekale bodo v frontalni, individualni in

skupinski obliki. Pomembna bo vloga domačih nalog, timskega dela in digitalnih podpor. Pozornost bo usmerjena tudi k razvijanju sposobnosti

individualnega dela.

Sredstva za preverjanje in ocenjevanje znanja bodo šolske in domače naloge, invidualna in skupinska spraševanja, pa tudi udeležba v razredu.

Medpredmetne povezave se lahko izvajajo kot del pouka ali po projektih s profesorji tehničnih predmetov, drugih tujih jezikov in slovenščine.

6) TELESNA VZGOJA

RAZREDA 1.GOP, 1.UFM

Dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju, oz. za utrjevanje zač n ga znanja

Pri predmetu telesne vzgoje ne bo potekal podporni pouk. Po potrebi bo dijakom, ki zaostajajo pri osvajanju športnih vsebin organizirana individualna

vadba znotraj rednega pouka.

Vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc

Oblikovanje zavesti o športnem udejstvovanju kot trajna življenjska navada

Oblikovanje zavesti o lastnih fizično - motoričnih sposobnostih za boljše razumevanje sebe in drugih

Izboljšati vedenje in medosebne odnose med dijaki in profesorji

Povečati interes za šolsko delo in šport

Izboljšati sposobnosti telesnega izražanja in gibalnih izkušenj

Povečati samostojnost in spodbujati spoštovanje do drugih in do drugačnosti

Razvoj telesnih sposobnosti za izboljšanje zdravja

Splošna fiziološka krepitev - izboljšati delovanje srčnožilnega in lokomotornega aparata

Utrjevanje in reorganizacija gibalnih uzorcev - kvalitativni razvoj gibalnega aparata (koordinacijska raven)

Učenje in utrjevanje športnih dejavnosti - individualni ter skupinski športi kot akcija druženja (psiho-socialni vidik)

Zdravstvena vzgoja - obveščanje dijakov o pomembnosti telesne vzgoje kot sredstvo za celovit razvoj mladostnika in zdrav način življenja,

nevarnosti dopinga in poživil na sploh

Dodatna vzgojno- zob až valna ponudba – povezava s predmetom

dijaška gradbeniada

atletski športni dan ali orientacijski pohod (spoznanje kraja in značilnosti kraških pojavov v povezavi s naukom o zemlji)

medšolska tekmovanja v raznih športnih disciplinah (odbojka, mali nogomet, namizni tenis, športno plezanje, atletika: različne panoge in kros,

plavanje, šah)

jamarstvo

športno plezanje

likovni natečaj

PROGRAMSKI SKLOP

in d dak čn enote

Tekaška ABC in šprinti iz različnih štartnih položajev

Testiranje: skok v daljino z mesta, šprint, vzdržljivostni tek, Harerejev test, globoki predklon, testi moči rok in trupa

Osnove špo n gimnastike: preval naprej, preval nazaj, premet v stran, stoja na rokah, preskok koze (skrčka, raznožka), premet naprej

Odbojka: spodnji servis, zgornji odboj, spodnji odboj, igra 2:2, 3:3

Koša ka: vodenje, podaje, met na koš, polaganje z dvokoraka, igra 2:2, 3:3

Razredno tekmovanje v športnih igrah, ko bo dopuščal urnik sodelovanje z drugimi razredi

Atletika skoki: skok v daljino z zaletom, skok v višino tehnika Fosbury

Atletika meti: suvanje krogle (medicinke), met vortexa, met medicinke

Razredno tekmovanje v mnogoboju (skok v višino, skok v daljino, suvanje krogle, šprint, tek na srednje proge)

Jamarstvo: teoretična priprava, obisk jame Paranco ali druge sorodne jame za začetnike

Igre z loparjem: namizni tenis, badminton, tenis

Testiranje: ponovimo teste, ki smo jih izvedli na začetku šolskega leta in primerjamo rezultate

Splošna telesna priprava – gimnastične vaje in vaje v teku

UČNE METODE IN PRIPOMOČKI

razlaga in vizuelna metoda razlage

razgovor

demonstracija

sintetična in analitična metoda vadbe

frontalna, skupinska in individualna oblika dela

športne revije

video posnetki

blazine različnih velikosti

drobno in veliko orodje,

švedsko orodje (švedska lestev, švedska skrinja, koza, švedska klop)

različne površine športnih objektov

atletski štadion in dejavnosti v naravi

RAZREDA 2.GOP in 2.UFM


Pri predmetu telesne vzgoje ne bo potekal podporni pouk. Po potrebi bo dijakom, ki zaostajajo pri osvajanju športnih vsebin organizirana

individualna vadba znotraj rednega pouka.






Izboljšati sposobnosti telesnega izražanja












plavanje, šah)

jamarstvo

športno plezanje

PROGRAMSKI SKLOP

in d dak čn enote

Tekaška ABC in šprinti iz različnih štartnih položajev

Testiranje: skok v daljino z mesta, šprint, vzdržljivostni tek, Harerejev test, globoki predklon, vzvratni poligon, met sede

Osnove špo n gimnastike: preval naprej, preval nazaj, premet v stran, stoja na rokah, preskok koze (skrčka, raznožka), stoja na glavi

Odbojka: spodnji servis, zgornji odboj, spodnji odboj, igra 2:2, 3:3

Koša ka: vodenje, podaje, met na koš, polaganje z dvokoraka, igra 2:2, 3:3

Razredno tekmovanje v športnih igrah

Atletika skoki: skok v daljino z zaleta, skok v višino tehnika Flop

Atletika meti: suvanje krogle (medicinke), met vortexa , met medicinke

Razredno tekmovanje v mnogoboju (skok v višino, skok v daljino, suvanje krogle, šprint, tek na srednje proge)

Športno plezanje – osnovna tehnika in varovanje, oprema za varno plezanje

Igre z loparjem: namizni tenis, badminton in tenis


Splošna telesna priprava: različne gimnastične vaje za splošno in specialno telesno pripravo

Rokomet in hokej: pravila igre, skok s strelom, podaje z dolgim in kratkim zamahom, uporaba palice in pravila hokeja



razgovor

demonstracija



športne revije

video posnetki

blazine


švedsko orodje (švedska lestev, švedska skrinja)


RAZREDA 3.GOP in 3. UFM


Pri predmetu telesne vzgoje ne bo potekal podporni pouk. Po potrebi bo dijakom, ki zaostajajo pri usvajanju športnih vsebin organizirana dodatna















Spoštovanje pravil





plavanje, šah)

športno plezanje

PROGRAMSKI SKLOP

in d dak čn enote

Tekaška ABC in šprinti iz različnih štartnih položajev, nizki štart, visoki štart, leteči štart, štartni bloki

Testiranje: skok v daljino z mesta, šprint, vzdržljivostni tek, Harerejev test, globoki predklon, testi moči, test koordinacije

Osnove špo n gimnastike: preval naprej, preval nazaj, premet v stran, stoja na rokah, preskok koze (skrčka, raznožka), premet naprej, vzklopka in

stoja na glavi

Odbojka: zgornji servis, zgornji odboj, spodnji odboj, napad s plasiranjem, igra 3:3, 6:6

Koša ka: vodenje, podaje, met na koš z distance in poldistance, polaganje z dvokoraka, igra, 2:2, 3:3


Atletika skoki: skok v daljino z zaleta, skok v višino tehnika Fosbury

Atletika meti: suvanje krogle (medicinke), met vortexa, met medicinke, met žoge sede

Razredno tekmovanje v peteroboju (skok v višino, skok v daljino, suvanje krogle, met vortexa, šprint)



Splošna telesna priprava: sklop gimnastičnih vaj za splošno in specialno ogrevanje- telesno pripravo

Rokomet, hokej in druge skupinske igre z žogo



razgovor

demonstracija



športne revije

video posnetki

blazine




RAZREDA 4. GOP in 4.UFM

Dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju, oz. za utrjevanje zač n ga znanj

Pri predmetu telesne vzgoje ne bo potekal podporni pouk. Po potrebi bo dijakom, ki zaostajajo pri osvajanju športnih vsebin organizirana individualna











Utrjevanje in reorganizacija gibalnih vzorcev - kvalitativni razvoj gibalnega aparata (koordinacijska raven)




Spoštovanje pravil


atletski športni dan in orientacijski pohod

orientacijski tek

medšolska tekmovanja v raznih športnih disciplinah

športno plezanje

likovni natečaj

prva pomoč


PROGRAMSKI SKLOP

in d dak čn enote

Atletika: razni teki z nizkim in visokim štatrom in tekaška abeceda, tek na srednje proge, kros

Testiranje: skok v daljino z mesta, šprint, vzdržljivostni tek, globoki predklon

Osnove špo n gimnastike: preval naprej, preval nazaj, premet v stran, stoja na rokah, preskok koze (skrčka, raznožka)

Odbojka: zgornji servis, zgornji odboj, spodnji odboj, napad in blok, igra 2:2, 3:3, 4:4, 6:6

Koša ka: vodenje, podaje, met na koš z distance in poldistance, polaganje z dvokoraka, igra 3:3


Atletika skoki: skok v daljino z zaleta, skok v višino tehnika Fosbury in škarjice

Atletika meti: suvanje krogle (medicinke) O’Breinova tehnika, met vortexa

Razredno tekmovanje v peteroboju (skok v višino, skok v daljino, suvanje krogle, met vortexa, šprint)

Rokomet: podaje, strel, igra 3:3, 4:4 , hokej – splošno znanje



Splošna telesna priprava z vajami v teku in različnih sklopov gimnastičnih vaj (aktivna in statična metoda za rastezanje in moč)

Plesni čaj v povezavi s petimi razredi



razgovor

demonstracija boljšega dijaka



učbeniki in zapiski profesorja

športne revije

blazine



različne površine športnih in naravnih objektov

RAZREDA 5. GOP in 5.UFM


Pri predmetu telesne vzgoje ne bo potekal podporni pouk. Po potrebi bo dijakom, ki zaostajajo pri usvajanju športnih vsebin organizirana individualna















Spoštovanje pravil


atletski športni dan

pomoč pri organizaciji orientacijskega pohoda, organizacijske kompetence in vodenje zapisnikov

medšolska tekmovanja v raznih športnih disciplinah

športno plezanje

likovni natečaj


plesni tečaj in Zoisov ples

PROGRAMSKI SKLOP

in d dak čn enote

Plesni čaj – učenje klasičnih, latinsko-ameriških in ljudskih plesov

Osnove špo n gimnastike: preval naprej, preval nazaj, premet v stran, stoja na rokah, preskok koze (skrčka, raznožka)

Odbojka: zgornji servis, zgornji odboj, spodnji odboj, napad in blok

Koša ka: vodenje, podaje, met na koš, polaganje z dvokoraka, igra 3:3 z organizacijo napada

Atletika skoki: skok v daljino z zaleta, skok v višino tehnika Fosbury

Atletika meti: suvanje krogle (medicinke), met vortexa


Rokomet: podaje, strel, napad in postavitev obrambe, igra 7:7



Splošna telesna priprava: sklop gimnastičnih vaj za splošno in specialno ogrevanje

Teoretč na snov – tehnični izrazi in poznavanje praktičnega gradiva v ustni obliki



razgovor

demonstracija



učbeniki in zapiski profesorja

športne revije

video posnetki

blazine


švedsko orodje (švedska lestev, švedska skrinja, švedska klop)

različne naravne površine in športni objekti

7) VEROUK

UČNE VSEBINE PO MODULIH V PRVEM RAZREDU

MODUL

in didaktične enote

Učne metode,

pripomočki in sredstva

Povezava z drugimi predmeti

Št.ur

Jaz ko člov k

Stvarjenje sveta in človeka

znanost o človeku

spoznavanje in sprejemanje

sebe

človek kot presežno bitje spoštovanje planeta

frontalni pouk

osebno raziskovanje

spletne strani

knjige

Sveto pismo

časopisi

Deklaracija človekovih

pravic dokumentarci

kemija pravo in ekonomija

9

Medsebojni odnosi frontalni pouk

dejavniki - čustva, značaj,

temperament

mladostništvo

odnos do sebe

odnos do drugega in Boga

odnos do sveta

vzgoja za odnose

prijateljstvo

človek kot bitje ljubezni

zaljubljenost spolnost

spletne strani

dokumentarni in poučni

filmi

cerkveni dokumenti

Sveto pismo

časopisi

zgibanke

kemija 10

Osebna rast

življenjski cilji

spoštovanje

dostojanstvo

resnica in laž

problem trpljenja

frontalni pouk

spletne strani

Deklaracija človekovih

pravic

Sveto pismo knjige

slovenščina

3

Člov k - bitje praznovanja

prazniki - drugačna plat

življenja

molitev

liturgični prazniki

verski simboli

verska glasba

sakralni objekti in verska

dediščina Trsta

frontalni pouk

spletne strani

dokumentarni filmi

Sveto pismo

ogled sakralnih objektov

knjige in revije

slovenščina zgodovina

8

UČNE VSEBINE PO MODULIH V DRUGEM RAZREDU

MODUL


Učne metode,



Št.ur

Odnos do ž vlj nja

vrednote v družini

lestvica vrednot

kriza vrednot

osebne vrednote

vrednote v razredu razvijanje sposobnosti

- frontalni pouk

osebno raziskovanje

spletne strani

knjige časopisi

slovenščina italijanščina

8

Osnovn znač lnos Sv ga

pisma

nastanek Sv. pisma

citiranje Sv. pisma

navdihnjenje in kanon

dežela Sv. pisma

prevodi Sv.pisma

sveti spisi drugih verstev

pomen cerkvenih

dokumentov

branje Sv. pisma

frontalni pouk

spletne strani

Sveto pismo

dokumentarni filmi

članki cerkveni dokumenti

slovenščina zgodovina

6

Zgodovina od š nja

stvarjenje sveta in človeka

greh in posledice

odrešenje v Stari zavezi

deset zapovedi

učlovečenje Boga

Jezusova velikonočna

skrivnost

cerkev in njeno poslanstvo

frontalni pouk

osebno raziskovanje

Sveto pismo

članki iz časopisov

spletne strani

dokumentarni filmi

zgodovina pravo in ekonomija

8

Poklicani in poslani

vzgojne metode

Janez Bosko

Anton Martin Slomšek

Karol Wojtyla

frontalni pouk

spletne strani

knjige in revije

dokumentarni filmi

pravo in ekonomija slovenščina

5

Moja pot

odločitev avtoriteta, svoboda

frontalni pouk

spletne strani

knjige

Sveto pismo

slovenščina

3

UČNE VSEBINE PO MODULIH V TRETJEM RAZREDU

MODUL


Učne metode,



Št.ur

Mladinska problematika

socialni problemi

odvisnosti (kajenje, alkohol,

mamila…)

zdravljenje odvisnosti

pozitivno reševanje problemov

frontalni pouk

osebno raziskovanje

spletne strani

dokumentarni filmi

knjige in revije

kemija

10

Zakaj verovati?

religija in vera

odnos med vero in

razumom

človekov odnos do

presežnega

naravne religije

stare religije

frontalni pouk

spletne strani

knjige in revije Sveto pismo

zgodovina

slovenščina

4

Kristjani in njihova vera

kdo je Jezus iz Nazareta?

vsebina verovanja

katoličanov

zgodovina razkolov

ostale krščanske Cerkve:

pravoslavje, protestantizem,

anglikanizem ekumenizem

frontalni pouk

spletne strani

dokumentarni filmi

obisk raznih cerkva drugih

veroizpovedi v Trstu

knjige in revije

Sveto pismo

zgodovina slovenščina

8

V l ka ž va v s va

druga monoteistična

verstva:

judovstvo

islam

indijska verstva:

hinduizem in budizem

kitajska verstva:

konfucijanizem,

taoizem

frontalni pouk

spletne strani

dokumentarni filmi

obisk raznih cerkva drugih

veroizpovedi v Trstu

knjige in revije

Sveto pismo


8

UČNE VSEBINE PO MODULIH V ČETRTEM RAZREDU

MODUL


Učne metode,



Št.ur

Člov k n znanos

različni pogledi na nastanek

sveta in človeka

vera in znanost

frontalni pouk

Sveto pismo

spletne strani

časopis

knjige

kemija

5

Javno mn nj o člov ku

vpliv medijev na človeka

različnost medijev: radio, televizija, internet

frontalni pouk

spletne strani

knjige in revije časopisi

slovenščina

4

Eksplozija okultnega

astrologija

magija spiritizem

frontalni pouk

spletne strani

osebno raziskovanje

knjige revije

zgodovina

5

Sekte in novodobska gibanja

pojav in okoliščine

kaj so sekte

Jehove priče

adventisti

New Age

gnoza

teozofija, feminizem, ekoreligija…)

frontalni pouk

osebno raziskovanje

uporaba spletne strani

knjige

revije


6

R všč na n dob od lnos

revščina pri nas in po svetu,

izkoriščanje

mati Terezija…

problem priseljencev

prostovoljstvo

solidarnost, pravičnost

solidarnostna trgovina

revščina na Tržaškem

frontalni pouk

osebno raziskovanje

Sveto pismo

spletne strani

cerkveni dokumenti

dokumentarni filmi

obisk dobrodelnih ustanov

zgodovina

slovenščina

10

(Karitas…)

UČNE VSEBINE PO MODULIH V PETEM RAZREDU

MODUL


Učne metode,



Št.ur

Odgovornost posameznika v

d užb

moje mesto v družbi

postmoderna družba

demokracija

glas vesti, notranja govorica

moralna zavest

frontalni pouk

osebno raziskovanje

spletne strani

cerkveni dokumenti

knjige Sveto pismo


3

B o čna vp ašanja

uvod v bioetiko

umetna oploditev

kloniranje človeka

evtanazija

splav

frontalni pouk

uporaba spletnih strani

dokumentarni filmi

cerkveni dokumenti

kemija

10

D užb no- čna vp ašanja

družbeni nauk Cerkve

kristjan in politika

globalizacija

ekologija

smrtna kazen

nasilje, vojna in mir

frontalni pouk

spletne strani

osebno raziskovanje

članki iz časopisov

knjige

cerkveni dokumenti

Katekizem katoliške Cerkve

zgodovina

8

Zakon n d už na

pomen družine

priprava na zakon

odgovorno starševstvo

načrtovanje družine

frontalni pouk

spletne strani

cerkveni dokumenti

zgibanke

osebno raziskovanje

časopisi

Katekizem katoliške Cerkve

biologija

8

Pokl c za bodočnos

raznovrstnost poklicev

frontalni pouk

spletne strani

slovenščina

1

B) STROKOVNI PREDMETI UFM

1) ZEMLJEPIS

Razred: 1.UFM

1. Vloga predmeta pri izvajanju temeljnih prečnih kompetenc(ključne državljanske kompetence): učenje učenja, načrtovanje, sporočanje, sodelovanje

in udeležba, samostojno in odgovorno ravnanje, reševanje problemov, ugotavljanje povezav in razmerij, pridobivanje in razlaga informacij

2. Specifične kompetence predmeta in vloga predmeta pri razvivanju kompetenc odgovarjajoče osi

3. Oblike in kriterij preverjanja in ocenjevanja znanja

4. Oblike in kriterij razvijanja, preverjanja in ocenjevanja kompetenc

5. Znanja in kompetence po programskih sklopih



Pri predmetu se razvijajo predvsem naslednje kompetence: sporočanje, pridobivanje in razlaga informacij.


Specifične kompetence: osnovno znanje o zemplejpisu Evrope.


Spodbujanje k povezovanju različnih pojmov, primerjava med italijanskimi in slovenskimi izradi, sprotno preverjanje osnovnega znanja.


Ustno spraševanje, reševanje nalog, poročila in raziskave.


PROGRAMSKI SKLOP in didaktične

enote

Učne metode in

pripomočki

Povezava z

drugimi

predmeti

Razvoj

kompetenc

Število

ur

Geografija nasplošno:

definicija geografije;

zemljevidi in geografske karte;

vzporedniki in poldnevniki;

geografski in gospodarski indeksi.

Frontalna metoda,

uporaba računalnika.

Ustno preverjanje

Pravo in

ekonomija

J1-J2-J3

ZD3

25

Evropa nasplošno:

morja in obale;

reke in jezera;

otoki in polotoki;

ravnine in nižavja;

gorstva in gorske verige;

podnebje;

prebivalstvo;

narodi in jeziki;

verstva;

selitve prebivalstva;

gospodarstvo nasplošno;

delo;

tržno usmerjeno kmetijstvo;

proizvodnja energije;

geografija industrie;

pomen storitve;

turistica območja in dejavnosti;

promet in območje;

prihodnost evropskega prometa;

tri glavne gospodarske regije.

Frontalna metoda,


Ustno preverjanje

Matematika J1-J2-J3

M1

25

Države Evropske Unije:

politično in gospodarsko sodelovanje;

nastanek;

organi;

države članice;

pristopna pogajanja;

jeziki;

kronologija evropske zgodovine XX in

XI stoletja.

Frontalna metoda,


Ustno preverjanje

Pravo in

ekonomija

J1-J2-J3 25

Druge države Frontalna metoda,


Ustno preverjanje

J1-J2-J3

M1

25

Razred 2. UFM:









Pri predmetu se razvijajo predvsem naslednje kompetence: sporočanje, pridobivanje in razlaga informacij.


Specifične kompetence: osnovno znanje o zemplejpisu Evrope.


Spodbujanje k povezovanju različnih pojmov, primerjava med italijanskimi in slovenskimi izradi, sprotno preverjanje osnovnega znanja.


Ustno spraševanje, reševanje nalog, poročila in raziskave.


PROGRAMSKI SKLOP in didaktične

enote

Učne metode in

pripomočki

Povezava z

drugimi

predmeti

Razvoj

kompetenc

Število

ur

Azija:

gorstva;

vodovje;

podnebje in rastlinstvo;

prebivalstvo;

gospodarstvo;

industrija;

posamezne države.

Frontalna metoda,

uporaba

računalnika.

Ustno preverjanje

Zgodovina.

Gospodarsko

poslovanje

J1-J2-J3

ZD1-ZD3

25

Severna in Južna Amerika:

gorstva;

vodovje;


prebivalstvo;

gospodarstvo;

industrija;

posamezne države.

Frontalna metoda,

uporaba

računalnika.

Ustno preverjanje

Zgodovina.

Gospodarsko

poslovanje

J1-J2-J3

ZD1-ZD3

25

Afrika

gorstva;

vodovje;


prebivalstvo;

Frontalna metoda,

uporaba

računalnika.

Ustno preverjanje

Zgodovina.

Gospodarsko

poslovanje

J1-J2-J3

ZD1-ZD3

25

gospodarstvo;

industrija;

posamezne države.

Oceanija

gorstva;

vodovje;


prebivalstvo;

gospodarstvo;

industrija;

posamezne države.

Frontalna metoda,

uporaba

računalnika.

Ustno preverjanje

Zgodovina.

Gospodarsko

poslovanje

J1-J2-J3

ZD1-ZD3

25

2) MATEMATIKA

MATEMATIKA: 1. UFM

V okviru svojega predmeta bom težila k razvijanju vseh temelnih prečnih kompetenc.

S svojim delom bom skušala doseči, da bodo dijaki sposobni dela na besedilu in sporazumevanja ter komunikacije z dovršenim jezikovnim znanjem in

strokovnostjo. Za dosego zadnjega cilja bom dijake prisilila, da se bodo čim več ustno izražali.

Pri predmetu bom skušala doseči naslednje cilje:

a) Dijak zna učne vsebine,

b) Uporablja znanje pri razumevanju, razčlenjevanju in reševanju zastavljenih problemov ter pri preverjaju rezultatov

c) Skrbi za videz izdelkov

Specifični učni cilji (temeljne kompetence) matematične osi:

• uporaba tehnik in postopkov aritmetičnih in algebrskih računov z njihovim upodabljanjem tudi v grafični obliki

• primerjanje in analiza geometričnih likov ter določitev invariant in razmerij

• določanje ustreznih strategij za reševanje problemov

• analiza in razlaga podatkov z razvijanjem sklepov in razmišljanj tudi s pomočjo grafičnih upodobitev ter zavestna uporaba računskih sredstev

in potencialov, ki jih nudijo specifične računalniške aplikacije

PROGRAMSKI SKLOP POVEZAVA Z DRUGIMI

PREDMETI

ARITMETIKA IN ALGEBRA

Naravna in cela števila. Urejenost teh. Operacije in lastnosti. Potence z naravnimi esponenti. Večkratniki. Deljivost v

množici N in Z. Kriteriji deljivosti. Praštevila in sestvljena ševila. Osnovni izrek aritmetike. Osnovni izrek o deljenju.

Največji skupni delitelj in najmanjši skupni večkratnik.

Množenje/deljenje monomov in polinomov. Posebni produkti. Razstavljanje polinomov: izpostavljanje skupnega

faktorja, delno izpostavljanje, razstavljanje s posebnimi produkti, Vietavo pravilo.

Največji skupni delitelj in najmanjši skupni večkratnik monomov in polinomov.

Racionalna števila. Računske operacije z ulomki. Potence s celimi esponenti. Ulomki in decimalni zapis. Znanstveni

zapis števila.

Algebrski ulomki in pogoji eksistence ulomka, operacije z algebričnimi ulomki.

Iracionalna števila.

Realna števila. Urejenost realnih števil. Interval.

Sklepni račun. Razmerja, deleži, procenti.

Absolutna vrednost. Računanje s približki. Zaokroževanje

Fizika, gospodarsko poslovanje

OSNOVE LOGIKE

Izjave in izjavne povezave

Pravo in ekonomija

Fizika

TEORIJA MNOŽIC

Množice in njihova predstavitev, univerzalna m.,prazna m., komplementarna m.,presek in unija m., razlika 2 m.,

kartezični produkt 2 m., potenčna m.

Pravo in ekonomija

RELACIJE in FUNKCIJE

(linearna funkcija)

Linearne enačbe in neenačbe. Sistem 2 linearnih enačb po zamenjelnem in primerjalnem načinu, z metodo nasprotnih

koeficientov in po Cramerju. Sistem 2 linearnih neenačb.

nauk o snovi

gospodarsko poslovanje

STATISTIKA:

1. Statistično raziskovanje: opazovanje, obdelava zbranih podatkov, grafico prikazovanje

2. Analiza podatkov z računanjem:

a) Srednje vrednosti:

• aritmetična sredina, mediana, modus;

• zveza med aritmetično sredino, mediano in modusom.

b) mere razpršenosti:

• variacijski razmik;

• standardni odklon

Gospodarski zemljepis

Telesna vzgoja

GEOMETRIJA

Osnovni pojmi evklidske geometrije. Skladnost in merjenje. Vzporednost in pravokotnost. Trikotnik. Podobnost.

MATEMATIKA: 2. UFM

V okviru svojega predmeta bom težila k razvijanju vseh temelnih prečnih kompetenc.

S svojim delom bom skušala doseči, da bodo dijaki sposobni dela na besedilu in sporazumevanja ter komunikacije z dovršenim jezikovnim znanjem in

strokovnostjo. Za dosego zadnjega cilja bom dijake prisilila, da se bodo čim več ustno izražali.




c) Skrbi za videz izdelkov

Specifični učni cilji (temeljne kompetence) matematične osi:

• uporaba tehnik in postopkov aritmetičnih in algebrskih računov z njihovim upodabljanjem tudi v grafični obliki

• primerjanje in analiza geometričnih likov ter določitev invariant in razmerij

• določanje ustreznih strategij za reševanje problemov

• analiza in razlaga podatkov z razvijanjem sklepov in razmišljanj tudi s pomočjo grafičnih upodobitev ter zavestna uporaba računskih sredstev


PROGRAMSKI SKLOP


POVEZAVA Z DRUGIMI

PREDMETI

ARITMETIKA IN ALGEBRA

Algebrski ulomki.

Iracionalna števila.

Realna števila. Urejenost realnih števil. Interval.

Absolutna vrednost. Računanje s približki. Zaokroževanje.

gospodarsko poslovanje

nauk o snovi

RELACIJE IN FUNKCIJE

(linearna funkcija)

(kvadratna funkcija)

Lineare in kvadratne enačbe in neenačbe. Sistem 2 linearnih enačb po zamenjelnem in primerjalnem načinu, z metodo

nasprotnih koeficientov in po Cramerju. Sistem 2 linearnih neenačb

Kotne funkcije ostrega kota:

Izračun trikotnikovih sestavin z uporabo kotnih funkcij.

Pravo in ekonomija

Fizika

Gospodarsko poslovanje

POTENCE IN KORENI

1. Kvadratni in višji koreni ter osnovne operacije;

2. Iracionalna enačba, potence z racionalnim eksponentom;

OSNOVE VERJETNOSTNEGA RAČUNA:

1. Enostavni verjetnostni prostori: slučajni dogodki, združljivi in nezdružljivi dogodki; “pravilo vsote”.

2. Sistem dogodkov; pogojna verj., neodvisni in odvisni dogodki; “pravilo produkta”. Uporaba simboličnih in

grafičnih predstavitev, povezava s teorijo množic. Klasična in statistična definicija verjetnosti.

3. Verjetnost in frekvenca

GEOMETRIJA

Skladnost in merjenje; vzporednost in pravokotnost; toge preslikave; trikotnik;krog in krožnica; večkotniki; lastnosti

trikotnika; podobnost

STATISTIKA:

1. Statistično raziskovanje: opazovanje, obdelava zbranih podatkov, grafico prikazovanje

2. Analiza podatkov z računanjem:

a) Srednje vrednosti:

• aritmetična sredina, mediana, modus;

• zveza med aritmetično sredino, mediano in modusom.

b) mere razpršenosti:

• variacijski razmik;

• standardni odklon

Gospodarski zemljepis

Telesna vzgoja

CILJI MATEMATIČNE OSI V DRUGEM BIENIJU IN 5. LETNIKU SO:

• Uporaba matematičnih metod in izrazov za organizacijo in vrednotenje kvantitativnih in kvalitativnih informacij

• Uporba strategij racionalnega razmišljanja za razvijanje primernih rešitev problematičnih situacij

• Uporaba informatskih pripomočkov pri učenju, raziskavi in poglabljanju vsebin




c) Skrbi za videz izdelkov.

Učne vsebine v 3. UFM


PREDMETI

RELACIJE IN FUNKCIJE

1. Funkcija in njene lastnosti;

2. inverzna funkcija;

3. Potenčna funkcija

4. Korenska funkcija

5. Sestavljena funkcija

Politična ekonomija, Gospodarsko

poslovanje

OSNOVE KOMBINATORIKE

Variacije, permutacije in kombinacije: enostavne in s ponavljanjem

VEKTORJI in KOMPLEKSNA ŠTEVILA

Definicija, vzporedni premik, računske operacije z vektorji, vektorji v pravokotnem koordinatnem sistemu, skalarni

produkt.

Množica kompleksnih števil, računske operacije s k.š.

RACIONALNE FUNKCIJE:

1. Polinomske funkcije:

• definicijski interval,

• ničle,

• obnašanje funkcije v neskončnosti,

• graf;

2. Ulomljene funkcije:

• definicijski interval,

• poli,

• ničle,

• obnašanje funkcije v okolici ničel in v neskončnosti,

• asimptote (navpična, vodoravna in poševna)

• graf.


poslovanje

EKSPONENTNA IN LOGARITEMSKA FUNKCIJA:

1. Potenca z realnim eksponentom;

2. Eksponentna funkcija;

3. Logaritem in logaritemska funkcija;

4. Lastnosti logaritmov;


poslovanje, Informatika

5. Eksponentne enačbe in neenačbe;

6. Logaritemske enačbe in neenačbe

TRIGONOMETRIJA:

1. funkcija sinx in cosx v koordinatnem sistemu;

2. funkcija tanx in cotanx v koordinatnem sistemu;

3. premiki

4. adicijski izreki


PROGRAMSKI SKLOP


POVEZAVA Z DRUGIMI

PREDMETI

OSNOVE ANALITIČNE GEOMETRIJE:

STOŽNICE:

1. Opredelitev stožnic;

2. Krožnica:

Enačba;

K v posebnih legah

enačba Kskozi 3 točke

Presečišče K in premice

Enačba tangente na K

3. Elipsa:

Enačba;

E v središčni legi s fokusoma na osi x in osi y

Enačba E, ki zadošča danim pogojem

Enačba tangente na E

4. Hiperbola:

Enačba;

H v središčni legi s fokusoma na osi x in osi y

Enačba H, ki zadošča danim pogojem

Enačba tangente na H

Enakoosa H

Funkcija dcx

baxy

5. Parabola:

Enačba;

Gospodarsko poslovanje,

Politična ekonomija

P s sim.osjo vzporedno z osjo x

P in premica;

FINANČNA MATEMATIKA:

1. Opredelitev finančnih operacij;

2. Obrestovanje:

Enostavno obrestovanje;

Enostavno obrestovanje s spreminjajočo obrestno mero;

3. Sestavljeno obrestovanje:

Ekvivalentne obrestne mere.

4. Diskont:

trgovski, racionalni in sestavljeni

Informatika, Gospodarsko

poslovanje, Politična ekonomija

FINANČNA MATEMATIKA:

1. Porazdeljivost sestavljene kapitalizacije in aktualizacije;

2. Finančna ekvivalenca

3. Rente:

Definicija; anticipativna in posticipativna r.; zač. in končna vrednost omejene in večne r.; probleni z rentami.

4. Osnovanje glavnice:

z enkratno vlogo in s periodičnimi vlogami.

5. Amortizacija dolga:

Enkratno odplačilo; enakomerno odplačevanje; rastoče odplačevanje dolga.

Informatika, Gospodarsko

poslovanje, Politična ekonomija

ZAPOREDJA:

1. Definicija,lastnosti(naraščajoče/padajoče; omejeno/neomejeno);

2. Aritmetično z.:

končnega št. členov a.z. enačba splošnega člena; vrivanje členov med dvema danima za pridobitev

a.z.; enačba vsote

problemi, ki jih rešujemo s pomočjo obrazcev a.z.

3. Geometrijsko z.:

končnega št. členov g.z. enačba splošnega člena; vrivanje členov med dvema danima za pridobitev

g.z.; enačba vsote

problemi, ki jih rešujemo s pomočjo obrazcev g.z.

problemi, ki jih rešujemo s pomočjo obrazcev a.z. in g.z.

Informatika

OSNOVE KOMBINATORIKE

1. Variacije, permutacije in kombinacije: enostavne in s ponavljanjem Politična ekonomija



PREDMETI

FUNKCIJE IN LIMITE

Okolice končnih točk in neskončnosti; stekališče

LIMITE:

1. lim za x→x0

končna limita

neskončna limita

leva in desna limita

2. lim za x→∞

končna limita

neskončna limita

3. računanje limit

limitni izreki (vsote, razlike, produkta, količnika dveh funkcij)

izrek o edinstvenosti limite

4. nedoločene oblike limit

5. osnovne limite:

Gospodarsko poslovanje, Politična

ekonomija

ZVEZNOST FUNKCIJ:

1. definicija;

2. točke nezveznosti (1., 2. in 3. vrste)

3. asimptote funkcije


ekonomija

TRIGONOMETRIJA

1. funkcija sinx in cosx v koordinatnem sistemu;

2. funkcija tanx in cotanx v koordinatnem sistemu;

3. premiki

4. adicijski izreki

5. limite trigonometričnih funkcij

FUNKCIJE IN ODVODI:

1. Dinamika funkcije, ko se x spreminja;

2. geometrični pomen odvoda;

3. definicija;

4. odvod in smerni koeficient tangente v dani točki;

5. zveznost in odvedljivost;

6. odvodi elementarnih funkcij;


ekonomija

7. pravila za odvajanje: odvod vsote, produkta, količnika 2 funkcij; odvod obratne funkcije; odvod eksponentne in

logaritemske funkcije;

8. de l’Hospitalov izrek

EKSTREMI IN PREVOJI:

1. maksimum in minimum funkcije (definicije);

2. lokalni ekstremi;

3. globalni ekstremi;

4. konkavnost, konveksnost in prevoji


ekonomija

ANALIZA FUNKCIJE IN NJENO GRAFIČNO PRIKAZOVANJE

1. Definicijski interval;

2. ničle funkcije;

3. predznak funkcije;

4. asimptote;

5. min./maks. funkcije;

6. konkavnost, konveksnost in prevoji;

7. graf funkcije.


ekonomija

ANALIZA FUNKCIJ V EKONOMIJI:

1. funkcija skupnih stroškov;

2. stalni in spremenljivi stroški;

3. funkcija srednjega stroška;

4. marginalni strošek;

5. zveza med srednjim in marginalnim stroškom;

6. funkcija prihodkov;

7. srednji prihodek in marginalni prihodek;

8. funkcija dobička in diagram donosnosti;

9. računanje najvišjega dobička.


ekonomija

VERJETNOST

1. pojem verjetnosti;

2. verjetnost in kombinatorika

NEDOLOČENI INTEGRAL

1. Primitivna funkcija

2. Metode integriranja

3. Integriranje ulomljenih racionalnih funkcij

4. Integriranje po delih

5. Integriranje z uvedbo nove spremenljivke

DOLOČENI INTEGRAL

1. Lastnosti

2. Računanje d.i.

3. Računanje ploščin

3) INFORMATIKA

RAZREDA: 1. in 2. UFM

Vsebine:

1. Dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju, oz. za utrjevanje začetnega znanja

2. Vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc (ključne državljanske kompetence): učenje učenja, načrtovanje, sporočanje,

sodelovanje in udeležba, samostojno in odgovorno ravnanje, reševanje problemov, ugotavljanje povezav in razmerij, pridobivanje in razlaga

informacij

3. Specifične kompetence predmeta in vloga predmeta pri razvijanju kompetenc odgovarjajoče osi

4. Oblike in kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja

5. Oblike in kriteriji razvijanja, preverjanja in ocenjevanja kompetenc

6. Dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba – povezava s predmetom

7. Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih

1. Dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju, oz. za utrjevanje začetnega znanja:

Podporni pouk je predviden v vseh slučajih, ko se bo pokazala potreba – tudi pri posameznih dijakih – za nadoknadenje vrzeli v znanju. V teh

primerih so predvidene tudi primerne dopolnilne dejavnosti.

2. Vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc(*):

Dijak se mora privaditi na skupinsko delo, se mora naučiti samostojnega in varnega raziskovanja tehnične dokumentacije na spletu, reševanja

konkretnih primerov z dobrim poznavanjem učne snovi, sistematske obdelave problemov in zastavljenih nalog, uporabe primernega sloga in

izrazoslovja pri predstavitvi tehničnih izdelkov, poročil in načrtov.

3. Specifične kompetence predmeta in vloga predmeta pri razvijanju kompetenc odgovarjajoče osi:

Dijaki se bodo naučili uporabe in priprave multimedijskih besedil ter uporabe računskih sredstev. Spoznali bodo potenciale, ki jih nudijo

specifične računalniške aplikacije. Pri reševanju vaj se bodo dijaki učili ustreznih strategij za reševanje problemov.

4. Oblike in kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja:

Dijaki bodo pisali kontrolke, sprotno bodo ustno izprašani, tudi domače in razredno delo bo sproti preverjeno. Dijaki bodo ocenjeni v skladu z

lestvico, ki jo je odobril profesorski zbor v sklopu ZVIN-a.

5. Oblike in kriteriji razvijanja, preverjanja in ocenjevanja kompetenc:

Ocena je sestavljena iz ustnega in pisnega dela. Preverjanje teoričnega znanja bo bodisi pisno kot ustno. Pri pisnem izdelku bodo ocenjeni

odnos do dela, pravilno upoštevanje navodil in ustreznost izdelka. Kompetence bodo dijaki razvijali med poukom ter doma s pisanjem domačih

nalog. Dijak bo postavljen pred problem, ki ga bo moral rešiti z lastnimi močmi ter bo pri tem uril in izpopolnjeval lastne kompetence na

področju logike in informatike. Dosežene kompetence bodo preverjene v sklopu testov, pisnih ter praktičnih vaj in spraševanj.

6. Dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba – povezava s predmetom:

Predmet se bo povezal predvsem z matematiko, pri reševanju matematičnih problemov s pomočjo programa Excel.

7. Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih (razpredelnica v prilogi):

J1, J3, J4, J6, M1, M3, M4 in ZT3

(*) ključne državljanske kompetence:

EK1 - učenje učenja

EK2 - načrtovanje

EK3 - sporočanje

EK4 - sodelovanje in udeležba

EK5 - samostojno in odgovorno ravnanje

EK6 - reševanje problemov

EK7 - ugotavljanje povezav in razmerij

EK8 - pridobivanje in razlaga informacij


PROGRAMSKI SKLOP

in didaktične enote Učne metode in pripomočki Povezava z drugimi predmeti Razvoj kompetenc

Zgradba in delovanje ačunaln ka:

Razvoj računalništva.

Strojna in programska oprema

računalnika.

Frontalni pouk, ocenjevanje vaj

in spretnosti. NE ZT3

Kodiranje podatkov:

Kodiranje podatkov v računalniku,

dvojiški in šestnajstiški sistem. Frontalni pouk, ocenjevanje vaj

in spretnosti, delo z

računalnikom. Laboratorij

informatike.

Matematika M1, M4

Om žja:

Računalniško omrežje

Internet

Osnove interneta

Storitve interneta

Predmeti, pri katerih so

predvidene raziskave oz.

referati.

M4, ZT3

Priključitev v omrežje internet

Varnost pri uporabi računalnika v

mreži.

Operativni sistemi:

Značilnosti najpomembnejših

operativnih sistemov.

Uporaba Microsoft Windows.

NE J6, M3, ZT3

Komuniciranje:

Teorija komunikacij

Predstavitve

Urejanje besedil z računalnikom

Preglednice

Predmeti, pri katerih so

predvidene raziskave oz.

referati, matematika

J6, M3, M4, ZT3

Word v podjetju:

Napisati življenjepis.

Napisati fax.

Spajanje podatkov.




informatike.


zempljepis J1, J3, M3

Excel v podjetju:

Tabele in diagrami.

Povezave med tabelami oz. listi.

Povezava s programom Word.




informatike.


matematika J1, J3, M3

Osnove programiranja:

Algoritem, programiranje in program.

Osnovni sestavni deli algoritma.




informatike.

Matematika M3, M4, ZT3

za prvi bienij

iz uradnega Potrdila o temeljnih kompetencah

pridobljenih ob zaključenem obveznem šolanju

Jezikovna os

slovenski in italijanski jezik

obvladanje sredstev izražanja in argumentiranja, ki so potrebna za jezikovno medsebojno delovanje v različnih okoliščinah

sposobnost branja, razumevanja in razlage različnih vrst pisnih besedil

sestavljanje raznih vrst besedil glede na različne sporazumevalne namene

J1

J2

J3

tuji jezik

uporaba jezika za glavne sporazumevalne in operativne namene

J4

druge oblike sporočanja

uporaba osnovnih sredstev za zavestno koriščenje umetniške in literarne dediščine

uporaba in priprava multimedijskih besedil

J5

J6

Ma ma čna os

uporaba tehnik in postopkov aritmetičnih in algebrskih računov z njihovim upodabljanjem tudi v grafični obliki

primerjanje in analiza geometričnih likov ter določitev invariant in razmerij

določanje ustreznih strategij za reševanje problemov

analiza in razlaga podatkov z razvijanjem sklepov in razmišljanj tudi s pomočjo grafičnih upodobitev ter zavestna uporaba računskih

sredstev in potencialov, ki jih nudijo specifične računalniške aplikacije

M1

M2

M3

M4

Znanstveno- hnološka os

opazovanje, opisovanje in analiza pojavov iz naravnega in umetnega okolja ter ugotavljanje pojmov sistema in kompleksnosti v

različnih okoliščinah

kakovostna in količinska analiza pojavov, ki so povezani s spreminjanjem energije na podlagi izkušenj

zavedanje potencialov in mej tehnologije v kulturnih in družbenih okoliščinah, v katerih se uporablja

ZT1

ZT2

ZT3

Zgodovinsko-d užb na os

spoznavanje sprememb in razlik zgodovinskih časov na diahronični ravni s primerjanjem različnih obdobij in na sinhronični ravni s

primerjanjem zemljepisnih in kulturnih območij

postavljanje lastnih izkušenj v sistem pravil, ki sloni na vzajemnem priznavanju ustavno zagotovljenih pravic za zaščito posameznika,

skupnosti in okolja

spoznavanje glavnih značilnosti družbeno-gospodarskega sistema za ustrezno prilaganjanje proizvodnim modelom lastnega prostora

ZD1

ZD2

ZD3

RAZREDA: 3. in 4. UFM

Vsebine:

1. Dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju, oz. za utrjevanje začetnega znanja.

2. Vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc (ključne državljanske kompetence): učenje učenja, načrtovanje, sporočanje,

sodelovanje in udeležba, samostojno in odgovorno ravnanje, reševanje problemov, ugotavljanje povezav in razmerij, pridobivanje in razlaga

informacij.

3. Specifične kompetence predmeta in vloga predmeta pri razvijanju kompetenc odgovarjajoče osi.

4. Oblike in kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja.

5. Oblike in kriteriji razvijanja, preverjanja in ocenjevanja kompetenc.

6. Dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba – povezava s predmetom.

7. Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih.

1. Dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju, oz. za utrjevanje začetnega

znanja:

Podporni pouk je predviden v vseh slučajih, ko se bo pokazala potreba – tudi pri posameznih dijakih – za nadoknadenje vrzeli v

znanju. V teh primerih so predvidene tudi primerne dopolnilne dejavnosti.


Dijak se mora privaditi na skupinsko delo, se mora naučiti samostojnega in varnega raziskovanja tehnične dokumentacije na spletu,

reševanja konkretnih primerov z dobrim poznavanjem učne snovi, sistematske obdelave problemov in zastavljenih nalog, uporabe

primernega sloga in izrazoslovja pri predstavitvi tehničnih izdelkov, poročil in načrtov.


Dijaki se bodo naučili uporabe in priprave multimedijskih besedil ter uporabe računskih sredstev. Spoznali bodo potenciale, ki jih

nudijo specifične računalniške aplikacije. Naučili se bodo strukture in uporabe osnovne baze podatkov ter osnov pisanja spletnih

strani. Pri reševanju vaj se bodo dijaki učili ustreznih strategij za reševanje problemov.


Dijaki bodo pisali kontrolke, sprotno bodo ustno izprašani, tudi domače in razredno delo bo sproti preverjeno. Dijaki bodo ocenjeni

v skladu z lestvico, ki jo je odobril profesorski zbor v sklopu ZVIN-a.


Ocena je sestavljena iz ustnega in pisnega dela. Preverjanje teoričnega znanja bo bodisi pisno kot ustno. Pri pisnem izdelku bodo

ocenjeni odnos do dela, pravilno upoštevanje navodil in ustreznost izdelka. Kompetence bodo dijaki razvijali med poukom ter doma

s pisanjem domačih nalog. Dijak bo postavljen pred problemom, ki ga bo moral rešiti z lastnimi močmi ter bo pri tem uril in

izpopolnjeval lastne kompetence na področju logike in informatike. Dosežene kompetence bodo preverjene v sklopu testov, pisnih

ter praktičnih vaj in spraševanj.


Predmet se bo povezal predvsem z matematiko, pri reševanju matematičnih problemov s pomočjo programiranja in/ali programa

Excel.

7. Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih (razpredelnica v prilogi)

J1, J3, J4, J6, M3, M4 in ZT3


EK1 - učenje učenja EK5 - samostojno in odgovorno ravnanje

EK2 - načrtovanje EK6 - reševanje problemov

EK3 - sporočanje EK7 - ugotavljanje povezav in razmerij

EK4 - sodelovanje in udeležba EK8 - pridobivanje in razlaga informacij


PROGRAMSKI SKLOP

in didaktične enote Učne metode in pripomočki

Povezava z drugimi

predmeti Razvoj kompetenc

Grafika in zvok:

Osnove računalniške grafike.

Osnovni digitalnega zvoka.

Ton, zven in šum.

Digitalizacija zvoka




informatike.

VSI J1, J3, J4, ZT3

Om žja:

Elektronska pošta in elektronsko

poslovanje.


in spretnosti. VSI J1, J3, J4, ZT3

Programiranje:

Programski jeziki.

Osnove programskega jezika C++




informatike.

Matematika M3, M4, ZT3

Podatkovne baze:

Osnovne definicije.

Načrtovanje baze podatkov.

Uporaba Microsoft Access.

Osnove SQL




informatike.

VSI M1, M3, M4, ZT3

Web - spletne strani:

Osnove programiranja spletnih

strani.

Jezik HTML.

Vnos podatkov.




informatike.

Predmeti, pri katerih je

predvidena uporaba

spletnih strani

J1, J3, J4, J6, M3, ZT3

Jezikovna os





J1

J2

J3

tuji jezik


J4




J5

J6

Ma ma čna os




analiza in razlaga podatkov z razvijanjem sklepov in razmišljanj tudi s pomočjo grafičnih upodobitev ter zavestna uporaba

računskih sredstev in potencialov, ki jih nudijo specifične računalniške aplikacije

M1

M2

M3

M4


opazovanje, opisovanje in analiza pojavov iz naravnega in umetnega okolja ter ugotavljanje pojmov sistema in kompleksnosti

v različnih okoliščinah



ZT1

ZT2

ZT3


spoznavanje sprememb in razlik zgodovinskih časov na diahronični ravni s primerjanjem različnih obdobij in na sinhronični

ravni s primerjanjem zemljepisnih in kulturnih območij

postavljanje lastnih izkušenj v sistem pravil, ki sloni na vzajemnem priznavanju ustavno zagotovljenih pravic za zaščito

posameznika, skupnosti in okolja

spoznavanje glavnih značilnosti družbeno-gospodarskega sistema za ustrezno prilaganjanje proizvodnim modelom lastnega

prostora

ZD1

ZD2

ZD3

zadrugi bienij glej Smernice (OPR 15. marca 2010)

4) VEDE O ZEMLJI IN BIOLOGIJA

UVOD

Dandanes se na evropskem nivoju pripisuje ključno vlogo naravoslovja za razvijanje aktivnega državljanstva, socialnega vključevanja in osebne

izpopolnitve. Ni toliko stvar vsebin, kot pa načina dela in razmišljanja. Tematike naravoslovnih ved so sad raziskovalnega dela in dijakom nudijo

model za kritično razmišljanje, kreativnost, radovednost, načrtovanje, reševanje problemov, ipd. Pri analizi in razlagi naravnih pojavov je treba iskati

povezave in razlike oziroma podobnosti.

Naravoslovne vede pomembno posegajo v naše osebno in družbeno življenje. Med probleme, ki jih mora državljan ustrezno ovrednotiti in o njih

odločati sodijo biotehnologija, gensko spremenjeni organizmi, gensko zdravljenje, varstvo narave in okolja, vpliv človekove dejavnosti na ekosisteme,

globalne podnebne spremembe, vnašanje škodljivih in strupenih snovi v okolje, ki negativno učinkujejo na naravo in človeka, trajnostna raba

obnovljivih naravnih virov, ohranjanje življenjske pestrosti ter kakovostnega okolja. Naravoslovna pismenost omogoča bodočim državljanom:

● sprejemanje informiranih osebnih in družbenih odločitev (npr. referendumi, odločitve o postopkih zdravljenja, itd)

● ter nadgradnjo pridobljenega znanja z novimi znanstvenimi spoznanji (sposobnost vseživljenjskega učenja).

Pri predmetu je bistvenega pomena pridobivanje znanja na podlagi različnih virov, ki so prisotni predvsem na spletu in so lahko nepopolni ali

zgrešeni. Med učnimi urami dijaki razvijajo sposobosti razbiranja, kritičnega vrednotenja in obdelave različnih podatkov ter svoja spoznanja in

ugotovitve predstavijo drugim v pisni ali ustni obliki (sposobnost za komuniciranje in/ali argumentirano razpravo), tudi s pomočjo informacijsko-

komunikacijske tehnologije. Bistvenega pomena je tudi delo v skupinah in sodelovanje z vrstniki, ki razvija odgovornost, razumevanje in strpnost do

različnih stališč. Pomembno izobraževalno sredstvo oziroma vir pri taki učni obliki so virtualni laboratoriji, ki so spodbudni za novejše generacije

mladih (digitalni domorodci).

Predmet:

● omogoča razumevanje sveta, ki temelji na spoznavanju žive in nežive narave, ki je zgrajena iz med seboj povezanih sistemov na različnih

hierarhičnih stopnjah;

● razvija analitični in racionalni način razmišljanja;

● vzbuja odgovorno ravnanje v naravi;

● usposablja k opazovanju, merjenju, eksperimentiranju ter interpretaciji podatkov in rezultatov (znanstvena metoda);

● spodbuja obravnavo problemov iz različnih zornih kotov.

SPLOŠNI CILJI

Dijaki in dijakinje:

● se naučijo samostojnega pridobivanja znanja z uporabo učbenika in strokovne literature;

● so zmožni ločevanja pomembnega od nepomembnega;

● znajo opazovati, opisovati in razlagati naravne pojave;

● aktivno sodelujejo v sklopu skupinskega dela, poslušajo mnenja ostalih in jih spoštujejo ter svoja mnenja jasno predstavijo in utemeljujejo;

● sprejemajo odgovornosti in realizirajo dane naloge v predvidenem roku;

● predelane teme razumejo in jih znajo analizirati ter sintetizirati;

● obvladajo znanstveno terminologijo in jo pravilno uporabljajo;

● predelano snov znajo pravilno zapisovati in prikazovati podatke s pomočjo različnih grafičnih prikazov (tabela, časovni trak, miselni vzorec,

shema, graf, zemljevid, skica, itd.);

● sposobni so povezovanja in logičnega sklepanja;

● so radovedni in ustvarjalni ter znanstveno rigorozni, natančni in urejeni;

● razvijajo abstraktno mišljenje ter prenašajo abstraktno znanje na konkretne primere.

UČNE METODE IN OBLIKE, PRIPOMOČKI IN SREDSTVA

Učne oblike:

● frontalna, individualna, v dvojicah ali v manjših skupinah.

Učne metode:

● metoda razlage (kot uvod, za povezovanje že obravnavanih sklopov, kot povzetek);

● metoda prikazovanja (za oblikovanje in pravilno predstavitev pojmov ali za utrjevanje). V tem primeru pridejo v poštev učna sredstva kot so

fotografije, video posnetki, skice, itd.;

● metoda opazovanja (v naravi in v laboratoriju);

● metoda razgovora (razumevanje že pridobljenega znanja, pridobivanje novega znanja, poglabljanje vsebin);

● metoda viharjenja možganov (predstavitev dijakovih idej, zaznavanje raznolikosti idej in možnosti alternativnih rešitev).

Pripomočki in sredstva:

● interaktivna tabla, računalnik, drsnice, videoposnetki, modeli, simulacije in animacije, fotografije, skice, tabele, miselni vzorci, članki,

informacijsko-komunikacijska tehnologija.

KLJUČNE KOMPETENCE

Ključne državljanske in znanstvene kompetence

Učenje učenja:

● samostojno bodo zmožni iskati in uporabiti različne vire ter uporabiti primerne učne strategije

Načrtovanje:

● na predlagano temo bodo načrtovali potek raziskovanja.

Sporočanje:

● razumeli bodo različne vrste sporočil in sestavili predstavitev s pomočjo različnih sredstev.

Sodelovanje in udeležba:

● aktivno se bodo vključevalo+i v debato, izoblikovali stališča in delovali v skupini za rešitev problematično zastavljenih vprašanj.

Samostojno in odgovorno ravnanje:

● odločali bodo v mejah pravil in navodil.

Reševanje problemov:

● spopadali se bodo se s problematičnimi situacijami, postavljali in preverjali hipoteze, zbirali in ocenjujevali podatke ter predlagali rešitve.

Ugotavljanje povezav in razmerij:

● sposobni bodo uporabe znanja v novih situacijah, primerjali različne sisteme in ugotavljali razlike in podobnosti ter določali kriterije za

klasifikacije.

Opazovanje, opisovanje in analiza:

● bodo opazovali, opisovali in analizirali pojave iz naravnega in umetnega okolja ter ugotavljali kompleksnost sistema.

Kakovostna in količinska analiza pojavov:

● na podlagi izkušnje bodo analizirali naravne pojave in ugotavljali, da v naravi so vsi povezani s speminjanjem energije

Potencial in meje tehnologije:

● zavedali se bodo, da v kulturnih in družbenih okoliščinah nastanejo nove tehnologije, ki so v prid določenemu razvoju, a sočasno

obremenjujejo okolje, v katerih se uporabljajo

MEDPREDMETNO SODELOVANJE

Naravoslovje v angleščini:

Nekatere vsebine iz biologije in ved o Zemlji bodo obravnane v angleškem jeziku.

Usklajevanje vsebin s fiziko in kemijo.

IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI V SKLOPU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PONUDBE

Zainteresirani dijaki se bodo pripravljali na tekmovanja (olimpijado naravoslovnih ved ter olimpijado astronomije in na druga tekmovanja), kar jim bo

nudilo dodatno razvijanje kompetenc, razumevanje tekstov v italijanskem jeziku, logičnega povezovanja in sklepanja ter sinteze pridobljenega znanja.

Poglobili bomo vsebine iz predmeta Vede o Zemlji in biologija v sklopu vzgojno-izobraževalne ponudbe z obiski različnih tržaških muzejev in z

delavnicami pri različnih znanstvenih ustanovah. Na podlagi zanimanj dijakov in časovne razpoložljivosti bomo izbirali predvsem iz spodnjega

seznama:

1. državni muzej Antarktike,

2. deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER in/ali predavanje ter delavnica o vremenu in podnebju ter posledicam

onesnaževanja,

3. muzej kamnin in petrografije na tržaški fakulteti za geologijo,

4. muzej naravoslovja,

5. znanstveni imaginarij, ki v sodelovanju s tržaško univerzo predlaga delavnico z naslovom Mutacija celic v rakave celice: od DNA-ja

do celice,

6. izobraževalne pobude družbe Acegas Aps Amga,Izobraževalne pobude družbe A

7. ekskurzija v Ljubljano in ogled etnografskega in naravoslovnega muzeja in

8. ekskurzija v Škocjanski park ali na tržaški Kras.

UČNE VSEBINE IN DIDAKTIČNI CILJI ZA 1. RAZREDE

Ministrske smernice za predmet Vede o Zemlji in biologija zaobjemajo veliko panog in ved, zato vseh vsebin ne bo mogoče poglabljati ali obdelati.

Glede na časovno razpoložljivost, zanimanja dijakov ter aktualnih tem in novic bomo lahko učne vsebine prilagodili novim potrebam tudi v teku

šolskega leta.

Dijaki in dijakinje dosežejo sledeče didaktične cilje:

0 UVOD V NARAVOSLOVNE VEDE

- spoznajo vede, panoge in discipline, ki se ukvarjajo z nastankom in razvojem Vesolja in Zemlje.

1 ZEMLJA V VESOLJU

- spoznajo teorijo o velikem poku;

- razumejo nastanek osnovnih delcev iz energije, združevanje le-teh in nastanek atoma;

- spoznajo, da so vsi elementi nastali v teku prvih trenutkov nastanka Vesolja, da smo vsi sestavljeni iz enostavnih delcev, ki tvorijo

neživi svet in organizme;

- opišejo našo galaksijo in osončje;

- spoznajo druga nebesna telesa;

- zavedajo se o razdaljah v Vesolju in spoznajo astronomske merske enote;

- zavedajo se, da je Zemlja geoid;

- razumejo posledice rotacije in revolucije.

2 GEOGRAFSKE KOORDINATE

- spoznajo geografsko ali zemljepisno širino in dolžino;

- zmožni so uporabiti časovne pasove in znajo kje se nahaja datumska meja;

- sposobni so določiti geografsko širino in dolžino Trsta in drugih krajev na Zemlji.

3 ZGRADBA ZEMLJE

- spoznajo obliko in notranjo zgradbo ter notranje prelomnice;

- znajo, da relief površja je posledica notranjih in zunanjih dejavnikov;

- spoznajo notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na relief;

- opišejo delitev, značilnosti in nastanek kamnin;

- razumejo pojav vulkanizma, potresov in orogeneze.

4 HIDROSFERA

- poznajo deleže sladke in slane vode ter sladke vode na kopnem;

- spoznajo pomen kroženja vode in samočiščenja;

- spoznajo fizikalne in kemične lastnosti morske vode;

- pojasnijo razliko med plimovanjem, valovanjem in morskimi tokovi;

- razumejo pomen stoječih in tekočih voda za človeka;

- razmišljajo o onesnaževanju in spoznajo posledice delovanja človeka;

- spoznajo dejavnike, ki pripomorejo k nastajanju površinskih in podzemnih kraških oblik.

5 ATMOSFERA

- navedejo sestavo atmosfere;

- pojasnijo pomen ozračja in posledice onesnaževanja;

- razumejo povezanost med naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami na katere vpliva posredno in/ali neposredno človek;

- razume posledice podnebnih sprememb ter razišče različne (možne) tehnološke spremembe v prid biodiverziteti in preživetju živih

organizmov;

5 BIOSFERA

- spozna razmere na prvotni Zemlji in teorije o nastanku življenja na Zemlji.

Učne vsebine


Panoge ved o Zemlji.

1 ZEMLJA V VESOLJU

1.1 Nastanek in razvoj vesolja.

1.2 Nastanek našega osončja.

1.3 Galaksije, zvezde in planeti ter druga nebesna telesa.

1.4 Astronomske merske enote.

1.5 Gibanja Zemlje: rotacija in revolucija ter posledice.


2.1 Geografska širina, dolžina in višina.

2.2 Vzporedniki in poldnevniki.

2.3 Časovni pasovi.

3 ZGRADBA ZEMLJE

3.1. Oblika Zemlje

3.2. Jedro, plašč in skorja

3.2.2 Litosfera

3.2.3 Kamnine po nastanku: magmatske, sedimentne in metamorfne ter ciklus kamnin

3.3 Endodinamika

3.3.1 Litosferske plošče in teorija o tektoniki

3.3.2 Potresna dejavnost: potresni valovi in potresne lestvice

3.3.3 Vulkanizem: izbruh vulkana, vrste vulkanov

3.3.4 Orogeneza

4 HIDROSFERA

4.1 Sestava hidrosfere in kroženje vode

4.2 Fizikalne in kemične značilnosti morske vode

4.2.1 Gibanje morske vode: valovanje, plimovanje in morski tokovi ter njihov vpliv na relief

4.2.2 Delitev sladkih voda na podzemeljske, stoječe in tekoče ter njihov vpliv na površje 4.2.3 Vpliv sladke vode na kraške pojave

4.3 Pomen morja in sladke vode za človeka

4.4 Onesnaževanje voda

5 ATMOSFERA

5.1 Plasti in značilnosti (sestava, temperatura, pritisk, itd.) atmosfere.

5.2 Onesnaževanje: polutanti ozračja, učinek tople grede, kisli dež, tanjšanje ozonske plasti.

5.3 Sprememba klime na Zemlji.

6 BIOSFERA

6.1 Razmere na prvotni Zemlji in teorije o nastanku življenja na Zemlji.


Ministrske smernice za predmet Vede o Zemlji in biologija zaobjemajo veliko panog in ved, zato vseh vsebin ne bo mogoče poglabljati ali obdelati.

Glede na časovno razpoložljivost, zanimanja dijakov ter aktualnih tem in novic bomo lahko učne vsebine prilagodili novim potrebam tudi v teku

šolskega leta.

Opomba: nekateri moduli, ki so v »didaktičnih ciljih« in »učnih vsebinah« pisani poševno so namenjeni dijakom 2. UFM, ki z razliko z dijaki 2. GOP

nimajo še osnovne podlage iz kemije, ker predmet ni v predmetniku prvega letnika.


0 UVOD V BIOLOGIJO IN BIOLOŠKO ZNANSTVENO RAZISKOVANJE

1 CELICA

- spoznajo, da med živimi organizmi obstajajo podobnosti v zgradbi in delovanju, kar izhaja iz skupne sestave, t.j. elementov, ki so osnovne

sestavine vseh živih organizmov;

- spoznajo, da se tvorijo vezi med elementi, kar privede do velike raznolikosti v zgradbi in delovanju molekul, makromolekul in nadmolekulskih

kompleksnih struktur;

- se zavedajo pomena nastanka celice iz osnovnih molekul in makromolekul;

- spoznajo glavne razlike med strukturo enoceličarjev in večceličnih organizmov;

- razumejo glavno razliko med virusi in prokariontsko ter evkariontsko celico;

- razumejo, da je evkariontska celica sestavljena iz več različnih razdelkov, ki so med seboj soodvisne;

- spoznajo organele in njihove osnovne funkcije;

- razumejo pomen diferenciacije celic v večceličnih organizmih;

- razumejo razlike in podobnosti v delitvi prokariontske in evkariontske celice;

- razumejo razliko med mitozo in mejozo.

2 METABOLIZEM

- razumejo, da je energija bistvena za življenje;

- ločujejo fotosintezo od celičnega dihanja;

- razumejo, da se v presnovnih procesih pretvarjajo energija in snovi;

- spoznajo, da je ATP neposredni vir energije za pogajanje vseh biotskih procesov.

3 GENETIKA

- poznajo zgradbo DNA in RNA (mRNA, rRNA in tRNA), razlike ter enakosti v strukturi in delovanju;

- vedo, da je vsak kromosom zgrajen iz ene molekule DNA in beljakovin;

- znajo, da je gen del molekule DNA, da vsak posamezen kromosom vsebuje nešteto genov, ki se nahajajo na specifičnem mestu na

kromosomu;

- razumejo razliko med prepisovanjem in prevajanjem informacije od DNA preko RNA do izdelave različnih beljakovin;

- spoznajo, da zunanji in notranji dejavniki lahko povzročajo mutacije v sestavi DNA

- opišejo mutacije in mutagene elemente;

- spoznajo, da manipulacija genov spremeni organizme v GSO, da te spremembe lahko povzročajo pozitivne in negativne učinke na naravo in

človeka.

4 EVOLUCIJA

- vedo, da obstajajo teorije o evoluciji;

- razberejo evolucijo človeka, od prvega človečnjaka do homo sapiens sapiensa.

5 EKOLOGIJA

- poznajo pojem ekologija in varstvo okolja;

- spoznajo povezave med živo in neživo naravo;

- razumejo pomen prehranjevalne verige in spleta;

- razumejo zakaj je pomembna biotska pestrost za človeka;

- razmišljajo o vplivu človeka na naravo in na pomen varstva biotske pestrosti;

- razumejo pojem trajnostni razvoj, kritično presojajo vpliv človeka na okolje in razumejo vpliv človeka na kakovost življenja posameznika;

- razmišljajo o bioetičnem razvoju, pravic do enakopravnosti vseh ljudi na Zemlji, ohranjanju naravnega okolja tudi s pogledom na prihodnje

generacije.

Učne vsebine

0 UVOD

- Biološke panoge

- Lastnosti organizmov

- Znanstvena metoda

1 CELICA

- 1.1 Od elementa do celice

- 1.1.1 Biogeni ali življenjetvorni elementi so elementi živega

- 1.1.2 Klasifikacija elementov v mikroelemente in makroelemente

- 1.2 Spajanje elementov v spojine/molekule

- 1.2.1 Agregatna stanja spojin v celici

- 1.2.2 Tvorjenje različnih vezi in njihov pomen

- 1.3 Nastanek makromolekul z reakcijo kondenzacije in razpadanje z reakcijo hidrolize

- 1.3.1 Naravni polimeri (polisaharidi, nukleinske kisline, beljakovine)

- 1.4 Nadmolekulske kompleksne strukture, strukturne značilnosti in delovanje

- 1.5 Sestavine polimerskih funkcionalnih makromolekul polisaharidov, fosfolipidov in nukleinskih kislin ter njihova vloga v organizmu

- 1.6 Osnovna enota žive narave je celica

- 1.6.1 Zgradba in delovanje celične membrane in organelov

- 1.6.2 Diferenciacija celic v mnogoceličnih organizmih

- 1.7 Delitev prokariontske in evkariontske celice

- 1.8 Mitoza in mejoza

2 METABOLIZEM

- 2.1 Avtotrofi in heterotrofi

- 2.2 Fotosinteza

- 2.3 Celično dihanje

- 2.4 ATP

3 GENETIKA

- 3.1 Zgradba nukleotida

- 3.1.2 Zgradba in vloga DNA

- 3.1.3 Zgradba in vloga molekul RNA

- 3.1.4 Zgradba kromosoma in gena

- 3.1.5 Osnovni mehanizmi sinteze beljakovin

- 3.1.6 Podvojevanje DNA

- 3.2 Mutacije, spontane in inducirane

- 3.4 GSO in etična vprašanja

4 EVOLUCIJA

- 4.1 Teorije o evoluciji vrst

5 EKOLOGIJA

- 5.1 Pojem ekologije in ekosistema

- 5.1.1 Biotop, biocenoza in ekosistem

- 5.1.2 Medsebojni vplivi živih in neživih dejavnikov okolja

- 5.1.3 Primeri ekosistemov in biomov

- 5.2 Populacije

- 5.2.1 Medvrstni odnosi in pretok energije ter snovi v ekosistemih

- 5.3 Prehranjevalne verige in spleti

- 5.4 Trajnostni razvoj in varstvo okolja (vpliv človeka na ozračje, vodo in tla)

5) FIZIKA

Opis predmeta

Pri pouku fizike se dijaki seznanijo z osnovnimi pojmi fizike in znanstvene metode dela. Z uporabo matematičnih metod se preizkusijo v reševanju

preprostih fizikalnih problemov. V oddelku Gradnje, okolje in teritorij je pouk obogaten s soprisotnostjo profesorja praktičnega pouka, s katerim

izvajajo dijaki nekaj preprostih fizikalnih eksperimentov.

Splošni cilji

Pri tem predmetu se dijaki naučijo:

• tako skupinskega kot samostojnega dela, sodelovanja, sporočanja in pravilne uporabe znanstvenega izrazoslovja,

• sposobnosti branja, razumevanja in razlage znanstvenih besedil,

• koncentracije, logičnega razmišljanja in upoštevanja navodil,

• analize in razlage podatkov z razvijanjem sklepov in razmišljanj ter izluščenja bistvenih podatkov,

• načrtovanja in določanja ustreznih strategij za reševanje problemov ter sinteze zaključkov,

• uporabe tehnik in postopkov aritmetičnih in algebrskih računov z njihovim upodabljanjem tudi v grafični obliki,

• zavestne uporabe računskih sredstev in potencialov, ki jih nudijo specifične računalniške aplikacije,

• zavedanja potencialov in mej tehnologije v kulturnih in družbenih okoliščinah, v katerih se uporablja.

Dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba

Ustaljena navada je obisk kakega znanstvenega muzeja z laboratorijem, v katerem lahko dijaki tudi v praksi spoznajo pojme in vidijo rezultate pri

pouku obravnavanih vsebin, kar pripomore k boljšemu razumevanju in utrjevanju znanja.

PROGRAMSKI SKLOPI

Oddelek Uprava, finance in marketing

1.RAZRED

PROGRAMSKI SKLOP



Fizikalne količine:

• Osnovne merske enote

• Mednarodni merski sistem

• Pretvarjanje merskih enot

Matematika – geometrija, kemija

Gibanje:

• Enakomerno premočrtno gibanje

• Enakomerno pospešeno gibanje

• Prosti pad in navpični met

• Ravninsko gibanje

• Vodoravni met

• Kroženje

Matematika – geometrija

Vektorji:

• Definicija

• Osnovne operacije z vektorji

• Razstavljanje vektorjev

Matematika – geometrija, tehnični predmeti v trieniju

Sile:

• Opis sile

• Newtonovi zakoni

• Nekaj pomembnih sil

• Sila teže


Tlak in vzgon:

• Tlak

• Vzgon

• Hidrostatika

Matematika, kemija

Energija:

• Delo sile

• Kinetična energija

• Potencialna energija

• Obnovljivi in neobnovljivi viri energije

• Moč

Matematika, naravoslovje

Termodinamika:

• Temperatura

• Notranja energija

• Prvi princip termodinamike

• Prevajanje toplote

Matematika, kemija

Valovanje:

• Vrste valovanja


Zvok:

• Hitrost zvoka

• Širjenje zvoka

• Infrazvok in ultrazvok

Matematika

Optika:

• Svetlobni spekter

• Hitrost svetlobe

• Širjenje svetlobe

• Osnove leč


Elektrika in magnetizem:

• Električni naboj

• Električno in magnetno polje

Matematika, informatika

6) KEMIJA

UVOD

Kemija je temeljna naravoslovna in eksperimentalna veda, ki proučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in spremembe.

Kemija je kot splošno izobraževalni predmet usmerjena v pridobivanje in razvijanje temeljnih kemijskih znanj in spretnosti, ki dijakom/dijakinjam

omogočajo aktivno in odgovorno življenje oziroma delovanje v sodobni družbi.

S poukom kemije razvijamo kemijsko in s tem naravoslovno pismenost dijakov/dijakinj v najširšem pomenu besede.

Pouk kemije je zasnovan na izkustvenem, eksperimentalnem, problemskem in raziskovalnem pristopu, kar pripomore k razumevanju delovanja

naravoslovnih znanosti in k pozitivnemu odnosu do kemije in naravoslovja.

Kemija je interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi vrsta industrijskih panog, ki so ključni

element rasti kapitala, in zato močno vpliva tako na ekonomske kakor tudi socialne odnose v družbi.

Pri predmetu je bistvenega pomena pridobivanje znanja na podlagi različnih virov, ki so prisotni predvsem na spletu in so lahko nepopolni ali

zgrešeni. Med učnimi urami dijaki razvijajo sposobosti razbiranja, kritičnega vrednotenja in obdelave različnih podatkov ter svoja spoznanja in

ugotovitve predstavijo drugim v pisni ali ustni obliki (sposobnost za komuniciranje in/ali argumentirano razpravo), tudi s pomočjo informacijsko-

komunikacijske tehnologije. Bistvenega pomena je tudi delo v skupinah in sodelovanje z vrstniki, ki razvija odgovornost, razumevanje in strpnost do

različnih stališč. Pomembno izobraževalno sredstvo oziroma vir pri taki učni obliki so virtualni laboratoriji, ki so spodbudni za novejše generacije

mladih (digitalni domorodci).

kemija splošno izobraževalni predmet ki razvija:

• razumevanje soodvisnosti zgradbe, lastnosti in uporabe snovi,

• razumevanje naravnih procesov in načinov kemijskega preučevanja narave,

• odgovoren odnos do uporabe snovi, sposobnosti in pripravljenosti zavzetega, odgovornega in utemeljenega ravnanja za zdravje in v okolju

(kemijska varnost),

• eksperimentalnoraziskovalne spretnosti in veščine,

• spoznavne procese (kompleksno mišljenje), kritično mišljenje in ustvarjalnost,

• prostorske predstave oziroma osnovne kemijske vizualne pismenosti z uporabo različnih vizualizacijskih sredstev,

• naravoslovno pismenost in s tem zavedanje o soodvisnosti družbenih, socialnoekonomskih in naravoslovno-tehniških procesov.

Kemija posebej uresničuje razvijanje naravoslovno-matematične kompetence za razvoj kompleksnega in kritičnega mišljenja.

SPLOŠNI CILJI



● Iskanje, obdelava in vrednotenje podatkov iz različnih virov:

o zmožnost presoje, kdaj je informacija potrebna,

o načrtno spoznavanje načinov iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov,

o načrtno opazovanje, zapisovanje in uporaba opažanj/meritev kot vira podatkov,

o razvijanje razumevanja in uporabe simbolnih/grafičnih zapisov,

Uporaba temeljne strokovne terminologije pri opisovanju pojavov, procesov in zakonitosti.

Razvijanje eksperimentalnih spretnosti in metod raziskovanja:

o navajanje na izbiro in uporabo primerne in varne opreme,

o opredelitev dejavnikov poskusov (eksperimentov); razlikovanje med konstantami in spremenljivkami,

o presoja zanesljivosti pridobljenih rezultatov,

o navajanje na argumentirano zaključevanje pri predstavitvi.

»Odnosna« in odločitvena zmožnost:

o zavedanje, kako naravoslovno-matematične znanosti in tehnologija vplivajo na življenje inokolje,

o prepoznavanje in preprečevanje nevarnosti v skrbi za zdravje,

o sposobnost za odgovorno in aktivno sodelovanje pri razreševanju problemov in trajnostnem

o sonaravnem razvoju.


Učne oblike:


Učne metode:


● metoda prikazovanja (za oblikovanje in pravilno predstavitev pojmov ali za utrjevanje). V tem primeru pridejo v poštev učna sredstva kot so

fotografije, video posnetki, skice, itd.;

● metoda opazovanja (v laboratoriju);



● interaktivna tabla, računalnik, drsnice, videoposnetki, modeli, simulacije in animacije, fotografije, skice, tabele, miselni vzorci, članki,

informacijsko-komunikacijska tehnologija.

KLJUČNE KOMPETENCE

Ključn d žavljansk in znanstvene kompetence

Učenje učenja:


Načrtovanje:


Sporočanje:









● sposobni bodo uporabe znanja v novih situacijah, primerjali različne sisteme in ugotavljali razlike in podobnosti ter določali kriterije za

klasifikacije.


● bodo opazovali, opisovali in analizirali eksperimente v laboratoriju.


Usklajevanje vsebin s fiziko in naravoslovjem.



1. Varno delo pri kemijskih poskusih.

Laboratorijski pripomočki.

Nevarne snovi.

Slikovne in črkovne oznake.

Osnove toksikologije.

2. Delci snovi

Delci v atomu (sperimentacija v Sinhrotronu)

Vrstno in mastno število

Izotopi

Izotopska sestava in relativna atomska masa

Ioni

Elektronska ovoinica

Verjetnost nahajanja elektrona

Ionizacijska energija

Nastanek kationov

Atomski in ionski polmer

Velikost atoma

3. Povezovanje delcev

Imenovanje elementov in binarnih spojin

Elementi so enostavne kemijsko čiste snovi

Imena in simboli elementov

Molekule elementov in agregatna stanja

Binarne spojine so spoine dveh elementov

Ionska in kovalentna vez

Zunanji ali valenčki elektroni

Ionska vez - privlak med ioni

Kovalentna vez povezuje atome nekovin

Struktura molekul

Atomi so povezujejo v različne molekule

Elektronegativnost elementov, polarnosti spojin

Elektronegativnost spojin

Polarnost spojin

Molekulske vezi

Privlačne sile med molekulami

Lastnosti in zgradba trdni snovi

Razdelitev trdnih snovi

Osnovne celice

Ionski kristali

Kovalentni kristali

Molekulski kristali

Kovinski kristali

4. Simbolni zapis in množ na snovi

Relativna molekulska masa in molska masa

Izračun množine snov

Množinea snovi ima emoto mol

Množina atomov, množina molekul

Prostornina plina

Osnovne lastnosti plinov

Splošna plinska enačba

Molslka prostornina plina

Gostota plina

5. Kemijska reakcija kot snovna in energijska sprememba

Enačba kemijske reakcije

Kemijska enačba in fizikalna sprememba

Kemijska enačb je zapis kemijske reakcije

Spajanje in razkoj

Množinska razmerja

Snovi reagirajo med seboj v določenih razmerjioh

Presežek snovi

Reakcijska in tvorbena entalpija

Energija se sprošča ali porablja

Standardna reakcijska entalpija

Standardna tvorbena entalpija

Energijski grafi

Izračun reakcijske entalpije


Sežig fosilnig goriv in vpliv na okolje

Kisli dež

Učinek tople grede

6.Alkalinske kovine in halogeni

Alkalinske kovine: od litija od francija

Halogeni: od fluora do astata

7. Rastopine

Masni delež in topnost

Množinska in masna koncentracija

Topnost plinov v vodi

Priprava raztopin

Mešanje , redčenje in koncentriranje raztopin

Hidratacija

Raztaplanje kristalov v vodi

Mrežna in hidratacijska entalpija

8. Varnostni list

Črkovne in slikovne oznake (zakonski Odlok 81/2008)

9. Nova Evropska Smernica (UE 2018/852 4 julija 2018), recikliranje plastike in nove plas čn proizvode.

10. Sensorialna analiza vode.


Dijaki in dijakinje dos ž jo sl d č d dak čn cilje:

1.Raztopine :Masni d l ž in topnost

Množinska in masna koncentracija:izracun množinske in masne koncentracije in topnost plinov v vodi

Priprava raztopin: Mešanje, redčenje in koncentriranje raztopin

Hidratacija:raztapljanje kristalov v vodi; Mrežna in hidratacijska entalpija

2.Kemijska kinetika:

Hitrost kemijskih reakcij

Ugotavljanje hitrosti kemijskih reakcij

Hitrost spreminjanja koncentracije snovi

Izračun povprečne hitrosti kemijske reakcije

Vplivi na hitrost kemijske reakcije

Kemijske reakcije lahko pospešimo ali upočasnimo

Teorija trkov

3.Kemijsko avno žj

Kemijsko ravnotežje:

ravnotezne reakcije

Dinamicno ravnotezje

Zapis konstante ravnotezja

vrednost konstante ravnotezja

Pretvarjanje konstant ravnotezja

Izračun konstante ravnotežja

Izračun iz ravnotežnih koncentracij

Vpliv na kemijsko ravnotezje

Le Chatelierovo načelo

4.Ravno žj v vodni raztopini

Ravnotežja v vodnih raztopinah

Imenovanje kislin, baz in soli:

Imenovanje kislin

imenovanje baz

Imenovanje soli

Protolitske reakcije:

Kisline

Baze

Konjugirani kislinsko - bazni pari

Konstanta kisline, konstanta baze

Avtoprotoliza vode

Ionski produkt vode

Koncentracije oksonijevih in hidroksidnih ionov

Ugotavljanje pH:

Lestvica pH

Indikatorji

Izračun pH

Izračun pH in pOH

Nevtralizacvija

Nastanek soli

Titracija

Hidroliza soli

Protolitske reakcije v vodnih raztopinah soli

Ionske reakcije v vodnih raztopinah

Ionske reakcije so reakcije med ioni

5. Redoks reakcije

Reakcije oksidacije in redukcije

Oksidacija in redukcija

Redoks reakcije

Urejanje enačb redoks reakcij

Zaporedje pri urejanju enacb reedoks reakcij

Glavni člen

Zgradba glavnega clena

Redoks vrsta

Standardni elektrodni potenciali

Uporaba redoks vrste

Elektoliza

Z električno energijo izvajamo reakcije

Količina izločene snovi pri elektrolizi

6.Elementi v periodnem sistemu

Področja elementov v periodnem sistem

Sodobni periodni sistem

Prehodni elementi

Industrijsko pomembne kovine

Železo

Krom

Koordinacijske spojine

7.Lastnosti izbranih elementov in spojin v bioloskih sistemih in sodobnih tehnologijah

Nekatere pomembne kovine

Kovine pridobivamo iz rud

Nekatere pomembne anorganske spojine:

Žveplova (VI) kislina H2SO4

Amonijak NH3

Dušikova (V) kislina HNO3

Fosforjeva (V) kislina H3PO4

Umetna gnojila

Klorove kisline in klorati

Silicij in njegove spojine

7) PRAVO IN EKONOMIJA

8) PRAVO

9) POLITIČNA EKONOMIJA

10) GOSPODARSKO POSLOVANJE

V šolskem letu 2019-20 se bodo dijaki prvih treh razredov UFM udeležili projekta »Postanem podjetnik«, v sklopu katerega bomo ob rednemu pouku

dodatno podprli in poglobili vidike učnega programa gospodarskega poslovanja s praktično uporabo didaktičnih vsebin. Dijaki bodo uporabljali

znanja in veščine za ustvarjanje ponudbe enostavnih uslug in v simulacijah podjetniških dejavnosti. Skupno s 5. razredom UFM bodo spoznali

marketinške pristope in pripravili vsebine in dejavnosti za promocijo šole.

Sledijo prečni cilji programskih in dodatnih vsebin:

• Pridobivanje izkušenj za življenje in delo z učenjem iz prakse

• Utrjevanje znanja;

• Povezovanje dijakov in šole s teritorijem;

• Vadenje avtonomije, agilnosti, vzajemnosti;

• Razvijanje generativnega sodelovanja in timskega dela;

• Urjenje iznajdljivosti ter izbira najprimernejših strategij za reševanje problemov in premoščanje težav;

• Urjenje usmerjenega opazovanja, poslušanja, oblikovanja in uporabe vprašanj;

• Vrednotenje osebnih sposobnosti in znanj, krepitev samozavesti;

• Gojenje in razvijanje občutka odgovornosti, sposobnosti kritičnega razmišljanja, dogovarjanja in pogajanja;

• Razvijanje inovativnosti in celostnega razvoja dijakov z uporabo metod in praks, ki to spodbujajo;

• Sodelovanje s podjetji in organizacijami za optimalno pripravo programa izmenjave šola-delo;

• Spoznavanje in uporaba poslovnih sistemov in procesov organizacije, načrtovanja, programiranja, upravljanja in nadzora.

1. UFM

Cilji : Dijaki naj bi spoznali glavne operacije trgovskega računstva. Gospodarsko enoto in podjetje ter vlogo le-tega v družbi. Značilnosti

kupoprodajne pogodbe. Glavne dokumente, ki pridejo v poštev pri kupoprodajah.

Modul Snov

Obdobje : September –

Oktober – November -

December

• Razmerje in sorazmerje.

• Odstotni račun , navadni, nad in pod 100.

• Navadni razdelilni računi.

• Sestavljeni razdelilni računi.

Obdobje : Januar – Februar –

Marec – April – Maj - Junij

• Podjetje in gospodarska enota, njena vloga v družbi.

• Potrebe in njih zadovoljevanje.

• Kupoprodajne pogodbe.

• Obveznosti strank v kupoprodajni pogodbi.

• Davčne obveze kupoprodaje.

• Prevozna listina.

• Fakture – sestavine takojšnje fakture - naknadne fakture – kreditne

note – fakture z dvema ali več količniki.

2.UFM

Cilji : V sklopu projekta Postanem podjetnik bodo dijaki spoznali glavne izzive s keterimi se srečuje podjetnik v sklopu svoje dejavnosti. Dijaki naj bi

spoznali glavne finančne račune. Poravnava dolga pred in po dospelosti. Računanje srednje dospelosti. Kreditne listine.

Modul Snov

Obdobje : September –

Oktober – November -

December

• Projekt - Postanem podjetnik

• Zadoščanje potreb in inovacija

• Ustanovitev podjetja.

• Doprinosi v podjetje.

• Ciklusi v podjetju.

• Finančni in ekonomski aspekt uprave.

• Premoženje in viri financiranja.

• Stalni in spremenljivi stroški.

• Točka ravnovesja / prag kritja.

Obdobje : Januar – Februar –

Marec – April – Maj - Junij

• Poslovni modeli podjetij.

• Obračun obresti, kapitala, obrestne mere, čas posojila.

• Montant.

• Diskont in sedanja vrednost.

• Poravnava različnih zneskov pred in po dospelosti.

• Obračun srednje dospelosti raznih zneskov.

• Kreditne listine : bančni in krožni ček ; menica – trata ; kreditne

kartice in elektronski denar.

3.UFM

Cilji : V sklopu projekta »Postanem podjetnik« bodo dijaki spoznali glavne težave s keterimi se srečuje podjetnik v sklopu svoje dejavnosti. Spoznali

naj bi osnovne vire financiranja podjetnika in osnovne marketinške operacije. Kaj je enostavno in kaj dvostavno knjigovodstvo. V sklopu dvostavnega

knjigovodstva bodo spoznali osnovne poslovne vknjižbe.

Modul Snov

September – Oktober

• Projekt - Postal bom podjetnik

• Zadoščanje potreb in inovacija

• Poslovni modeli

• Ustanovitev podjetja.

• Doprinosi v podjetje. Ciklusi v podjetju.

• Finančni in ekonomski aspekt uprave.

• Glavni prihodki in odhodki.

• Stalni in spremenljivi stroški.

• Točka ravnovesija / prag kritja.

Obdobje : November -

December

• Kaj je računovodstvo

• Premoženje in viri financiranja

• Razvrstitev sredstev po namenu, po času preoblikovanja.

• Časovne razmejitve.

Obdobje : Januar • Zakon ddv in obveznosti, ki jih nalaga.

• Enostavno knjigovodstvo

• Obračunavanje ddv

Obdobje : Februar • Konti

• Dvostavno knjigovodstvo

Obdobje : Marec • Nakup osnovnih proizvodnih dejavnikov.

• Plačila nakupov in vnovčenje prodaj.

Obdobje : April • Podjetnik in bančni sistem.

• Marketing v podjetju

• Uporaba računovodskega programa (računalnik)

Obdobje : Maj - Junij • Knjiženje plač.

• Predujem DDV.

• Cenitev zalog.

• Popravne in zaključne vknjižbe.

• Določanje poslovnega izida.

5.UFM

Cilji : Dijaki naj bi spoznali osnovna sredstva in v kakšnih pravnih oblikah jih družba lahko pridobi. Seznanili se bodo s problematiko odvisnega

osebja in obveznosti, ki jih ima v zvezi s tem družba. Od popravnih in zaključnih vknjižb, bomo prešli k sestavi knjigovodskih izkazov po civilnem

zakoniku, spoznali razliko med davčnim in civilnim dobičkom poslovne dobe. Dijaki bodo spoznali industrijsko knjigovodstvo, delitev stroškov, in

na osnovi le teh reševati razne podjetniške probleme. S pomočjo preoblikovanja računovodskih izkazov bomo spoznali razne kazalnike, ki pridejo v

poštev pri analizi računovodskih izkazov in finančnih pretokov. Spoznali kaj je budžet in buisness plan.

Modul Snov

September – Oktober

• Osnovna sredstva : neopredmetena, opredmetena in dolgoročne

finančne naložbe. Nakup, notranja gradnja, zamenjava osnovnih

sredstev, leasing, zakup.

• Odvisno delo : strategije ter oblike upravljanja in pogodb odvisnega

dela. Strošek za odvisno delo. Socialni prispevki INPS-a in INAIL-a.

Odpravnina.

• Javne podpore.

• Osnove marketinga

Obdobje : November -

December

• Poslovni modeli.

• Industrijsko knjigovodstvo. Razvrstitev stroškov.

• Računovodstvo z neposrednimi stroški (direct costing).

• Računovodstvo full costing.

• Sprejem novega naročila. Izbira med raznimi proizvodi.

• Analiza praga kritja – break even point.

Obdobje : Januar

• Dopolnilne in popravne vknjižbe : Aktivne in pasivne obresti.

Neporavnane terjatve . Rezervacije in tveganja.

• Sklad za rezvrednotenje terjatev.

• Ocenjevanje zalog.

• Amortizacije osnovnih sredstev. Dohodninski davki in knjigovodski

izkazi.

• Obveze z dohodninskimi davki.

• Zapiranje računov.

Obdobje : Februar • Računovodski izkazi po civilnem zakoniku.

• Uporaba računovodskega programa

Obdobje : Marec • Preoblikovanje premoženjskega in ekonomskega izkaza.

• Analiza dobičkonosnosti (ROI,ROD,ROE, ROS, EBITDA,

Leverage).

• Analiza sredstev.

• Finančna analiza.

• Analiza denarnih pretokov

Obdobje : April • Budžet. Ekonomski budžet, budžet osnovnih sredstev.

• Business plan in programiranje.

Obdobje : Maj - Junij • Ponavljanje in priprava na maturo.


Učni cilji iz prava in ekonomije:

Pravo in ekonomija proučujeta družbeno, politično in gospodarsko organiziranost ljudi.

Predmet poučevanja prava in ekonomije se deloma ujema, a vseeno imata ti družbeni vedi nekoliko različen metodološki pristop: ekonomija je

pretežno empirična in pozitivna, pravo pa je pretežno deduktivno in normativno .

Pri ekonomiji skušamo spodbujati poznavanje načel, pravil in teorij, ki se tičejo proizvodnje, distribucije in organiziranosti gospodarskih dejavnosti.

Pri pravu pa skušamo dijakom nuditi znanje in usposobljenost, ki sta potrebna za določanje pravne narave različnih institutov, za analizo izvora in

namena norm, za upoštevanje problemov, ki se pojavljajo pri razlagi norm in njihovem uvrščanju v sistem norm ter pri njihovem dejanskem

delovanju.

Tako pri pravu kot pri ekonomiji obravnavamo aktualno problematiko. Pri pravu se dijaki naučijo povezovanja tudi s pravnimi redi drugih držav. Cilji

so, da spoznajo in razumejo mednarodno politično in gospodarsko dogajanje. Vse te cilje dijaki dosežejo tudi z branjem vsakodnevnega tiska, revij in

interneta. Za dosego teh ciljev navajam dijake k individualnemu in skupinskemu raziskovanju in poročanju v razredu.

Pri pravu je poglavitni cilj ta, da dijak zna rešiti preproste pravne primere in svoje odločitve utemeljiti. Pri ekonomiji pa je poglavitno, da razume, da

živimo v svetu, ki se nenehno spreminja in da smo lahko kos novim izzivom, moramo biti radovedni in se informirati in prilagajati novim potrebam

trga.

Cilj pri vseh predmetih je tudi ta, da se ustvari aktivno razmerje med profesorjem in dijaki. Dijaki niso samo “prazne vreče, ki jih moramo napolniti, a

so svetilke, ki jih moramo prižgati”. Še posebej pri pravu in ekonomiji moramo skrbeti, da ustvarimo odgovorne državljane, ki poznajo njihove

pravice, dolžnosti in odgovornosti, ne pa subjekte, ki samo mnemonično ponavljajo formule in definicije, ne da bi poznali ozadja in ki ustvarjajo samo

indiferentnost oziroma odpor. Skupni cilj vseh šolskih operaterjev je ta, da se poučuje in dela v funkciji kulture.

Učne vsebine:

1.raz. UFM

Uvod v pravo. Kaj je pravo? Povezava pravo in vera: Sumerci in Hammurabijev kodeks, Egipčansko pravo in vera, Judovsko pravo in Talmud,

Islamsko pravo in Koran, Rimsko pravo in J.J. Rousseau.

Pravna norma. Pravne, moralne, družbene in verske norme. Značilnosti pravnih norm. Kako je konkretno izoblikovana pravna norma. Kdaj je

upravičeno nespoštovati predpisov? Delitev prava. Problem solving v zvezi z delitvijo pravnih norm.

Pravni viri. Formalni in spoznavni pravni viri. Ustava in ustavni zakoni. Navadni zakoni. Akti z zakonsko veljavo in delegirani zakoni. Deželni

zakoni. Pogodbe o ustanovitvi EU in skupnostne uredbe. Vladne in ministrske uredbe. Navade in običaji. Zakoniki in enotna besedila. Pregled

civilnega zakonika.

Pravni red in nasprotja med normami. Načini reševanja nasprotij med normami. Učinkovitost p.n. v času in prostoru. Razlaga pravnih norm.

Uvod v ekonomijo. Video o zemlji, ki ne raste in o problemih, ki ogrožajo Zemljo. Ekonomske potrebe: značilnosti in vrste. Ekonomske in proste

dobrine. Storitve. Pomen in spoštovanje prostih dobrin v novih ekonomskih sistemih. Krožna in delitvena ekonomija. Sredstva in grafikoni, ki se jih

poslužujejo ekonomisti, a tudi mediji, za prikaz gospodarskih problemov in dejstev.

Kako je urejeno gospodarstvo. Intuicija Adama Smitha. Ekonomska pravila. Ekonomski sistem. Krožni tok gospodarstva in ekonomski odnosi med

gospodarskimi subjekti. Kako se je spremenila struktura družin in povečanje enočlanskih družin. Družina iz pravnega in ekonomskega vidika.

Problem staranja prebivalstva in zdravstvo.

Najvažnejši problemi ekonomskih sistemov. Globalizacija. Kako razpoznati biološke proizvode in tiste, ki so sonaravnani z okoljem.

Splošni pojmi o delu, oblikah dela, prihranku, potrošnji in investicijah. Kako internet pogojuje našo potrošnjo. Fidelity card.

2.raz. UFM

PRAVO. Pravni viri. Formalni in spoznavni viri. Ustava in ustavni zakoni. Ustava: nastanek, značilnosti in struktura. Temeljna načela italijanske

ustave: demokracija (demokracija 4.0 – digitalno državljanstvo), svoboščine, pravičnost, enakost, internacionalizem.

Navadni zakoni. Akti z zakonsko veljavo. Skupnostne uredbe. Traktati EU. Deželni zakoni. Vladne in ministrske uredbe. Navade in običaji. Evropski

in mednarodni pravni viri.

Pravice in dolžnosti v ustavi. Človekove nedotakljive pravice. Problem italijanskih zaporov, smrtna kazen, fake news (digitalno državljanstvo).

Etično socialne pravice v ustavi s posebnim poudarkom na družine, zdravstvo in šolstvo. Zaščita okolja.

Razlaga pravnih norm. Pravna praznina. Načini reševanja nasprotij med normami.

Pravno razmerje: subjeki prava, pravni položaji, predmet prava in pravna dejstva in dejanja.

EKONOMIJA. Zgodovina ekonomije. Od industrijske revolucije do današnjih dni. Indurstrija 4.0.

Gospodarski operaterji: družine, podjetja, država in preostali svet. Ustanove no profit. Javna uprava. Država in ekonomija. Javni prilivi in odlivi:

splošni pojmi. Preostali svet in mednarodne izmenjave. Nova svilna cesta. Siva ekonomija.

Proizvodni faktorji na splošno. Podjetniška dejavnost in dobiček. Nove oblike podjetij (demokracija 4.0 – digitalno državljanstvo – startup).

Podjetje iz pravnega in ekonomskega vidika.

Finančna vzgoja. O denarju. Vrste in značilnosti denarja. Zlatarji, banke in bankovci. Denarna vrednost. EMU in evro. Elektronski denar in banke on-

line. Demokracija 4.0 – digitalno državljanstvo - home banking. Problem stabilnosti cen. Splošno o inflaciji in deflaciji.

O denarnem in finančnem tržišču na splošno. Kaj so državne zadolžnice? O borzi.

2) POLITIČNA EKONOMIJA

3.raz. UFM

Uvod v ekonomijo. Misel Alfreda Marshalla o ekonomiji. Gospodaren človek. Mikroeokonomija in makroekonomija. Ekonomske metode in sredstva.

Razvoj ekonomije: od klasične ekonomije Adama Smitha do krožne in delitvene ekonomije.

Redkost dobrin in izbire. Oportunitetni stroški. Proizvodni faktorji: narava, delo, kapital in podjetniška organizacija. Funkcije podjetnika. Meja

alternativnih proizvodnih možnosti (PPC – production possibility curv). Osnovni gospodarski problemi: kaj, kako in za koga proizvajati.

Trg, javni sektor in gospodarski sistemi. Plansko, tržno in mešano gospodarstvo. Gospodarski cilji: mikroekonomski in makroekonomski.

Pregled tržnega gospodarstva. Redkost, specializacija in menjave. Načelo primerjalne prednosti. Prikaz z grafikonom prednosti specializacije in

svobodne menjave. Kako delujejo trgi. Nevidana roka Adama Smitha. Bistveni sestavini trga: lastninska pravica in konkurenca. Gospodarski

operaterji: družine, podjetja in javni sektor. Krožni tok gospodarskih dejavnosti. Vloga družin in podjetij v gospodarstvu. Družinski izdatki po

statistikah ISTAT. Vloga podjetij v gospodarstvu. Organizacijske oblike podjetij na splošno. Vloga države v tržnem gospodarstvu: dejavnost

razmeščanja, prerazdelitev in stabilizacija.

MIKROEKONOMSKI POJMI. Povpraševanje: zakon povpraševanja in zakon ponudbe. Prikaz krivulj povpraševanja in ponudbe z grafikoni.

Ravnovesje: cena in količina, pri katerih povpraševanje absorbira celotno ponudbo. Odločilni dejavniki tržnega povpraševanja. Odločilni dejavniki

tržne ponudbe.

Ponudba in povpraševanje: poglobitev. Neravnovesje: trajno pomanjkanje in trajni presežek. Odločilni dejavniki povpraševanja glede na ceno.

Uporaba elastičnosti: davek na potrošnjo. Clintonovo gospodarstvo in elastičnost.

Krivulja ponudbe: stroški in proihvodnja. Organizacija proizvodnje. Gospodarska učinkovitost, proizvodna učinkovitost in učinkovita razmestitev.

Kombinfacija proizvodnih faktorjev. Ekonomski strošek in ekonomski dobiček. Proizvodnja v kratkem razdobju. Kratkoročni stroški. Prikaz z

grafikonom splošne oblike standardnih krivulj kratkoročnih stroškov.

DELOVANJE TRGA: Popolna konkurenca: splošni pojmi in realnost.

MONOPOL. Trgi v režimu monopola. Predpostavke monopola. Monopol v stvarnosti. Naravne in zakonite ovire, ki preprečujejo vstop.

MONOPOLNA KONKURENCA: značilnosti, ugodnosti in neugodnosti.

OLIGOPOL: značilnosti in realnost.

Problem neuspešnosti trga in EKSTERNALIJE. Rešitve problemov eksternalij in javni posegi.

C) STROKOVNI PREDMETI GOP

1) MATEMATIKA

Razred 1. Oddelek GOP

PROGRAMSKI SKLOP


Učne metode in

pripomočki

Povezava z

drugimi predmeti Razvoj kompetenc

MNOŽICE o Osnovni pojmi(zapisovanje množic, posebne

množice, odnosi med množicami);

o Operacije med množicami (presek, unija, razlika,

komplement in njihove lastnosti);

o Množice števil.

Frontalna, reševanje

vaj pri tabli in doma,

fotokopije vaj

Naravoslovje

(sistematika)

M1, M2, M3, ZT1

NARAVNA IN CELA ŠTEVILA

o Zgodovinski okvir;

o Urejenost celih števil in računanje s celimi števili;

o Potence z naravnim eksponentom;

o Deljivost naravnih števil – kriteriji deljivosti;

o Praštevila in sestavljena števila (osnovni izrek

aritmetike);

o Največji skupni delitelj in Najmanjši skupni večkratnik;

o Evklidov algoritem.



fotokopije vaj

M1, M3, ZT3

RACIONALNA ŠTEVILA

o Zgodovinski okvir;

o Ulomki in računanje z ulomki (seštevanje,

odštevanje, množenje, deljenje, krajšanje, razširjenje,

potence s celimi eksponenti);

o Decimalni zapis (periodična dec. števila, neskončna

dec. števila);

o Pretvarjanje decimalnih števil v ulomke in obratno;

o Zapis števila s potenco 10

o Zaokroževanje, približki in napake



fotokopije vaj

Fizika (Desetiške

predpone)

M1, M3, ZT3

MONOMI IN POLINOMI

o Monomi (stopnje, seštevanje, odštevanje, množenje,

deljenje in potenciranje monomov);

o Polinomi (seštevanje in odštevanje, množenje

polinomov z monomom, množenje polinomov s

polinomi, deljenje polinomov z monomom, deljenje

polinomov s polinomi, ničla polinoma, Ruffinijevo

pravilo);

o Posebni produkti (kvadrat binoma, razlika

kvadratov, kub binoma, kub trinoma, Pascalov

trikotnik);

o Razstavljanje izrazov;

o Razstavljanje trinomov;

o Bikvadratni trinomi – zamenjava spremenljivke.



fotokopije vaj

Fizika (uporaba

formul)

M1, M3, ZT1

REALNA ŠTEVILA

o Uvod;

o Intervali.



fotokopije vaj

M1, M3, ZT1

ENAČBE IN NEENAČBE

o Linearne enačbe prve stopnje z eno neznanko;

o Racionalne enačbe;

o Parametrične enačbe (s splošnim koeficientom);

o Linearne neenačbe prve stopnje;

o Obračanje formul.



fotokopije vaj

Tehnični predmeti

(obračanje formul)

M1, M3, ZT1, J2


PROGRAMSKI SKLOP


Učne metode in

pripomočki

Povezava z


PONAVLJANJE SNOVI 1.LETNIKA Frontalna, reševanje


predpisani učbenik

KOORDINATNI SISTEM

o Osnovni pojmi (risanje točk, osi, množice točk v

ravnini);

o Razdalja med dvema točkama;

o Obseg in ploščina trikotnika;

o Razpolovišče daljice;

o Težišče trikotnika;

o Linearna funkcija;

o Enakovredni zapisi enačbe premice v ravnini

(eksplicitna, implicitna, skozi 2 točki in

odsekovna en.);

o Sistemi dveh linearnih enačb z dvema enačbama

(grafično reševanje, zamenjalni način, primerjalni

način, način nasprotnih koeficientov in Kramerjevo

pravilo – determinanta sistemov).



predpisani učbenik

Fizika. Kemija,

Topografija

M1, M2, M3, ZT1, J2

GEOMETRIJA V RAVNINI

o Osnovni pojmi Evklidove geometrije;

o Trikotnik, koti v trikotniku, Pitagorov izrek, podobnost in skladnost trikotnikov;

o Krog in krožnica, središčni in obodni kot;

o Očrtani in včrtani krog.



predpisani učbenik

Linea

Grafično

uporabljanje za

načrtovanje,

Topografija

M1, M2, M3, ZT1

FUNKCIJA IN NJENE LASTNOSTI

o Definicijsko območje in zaloga vrednosti;

o Graf funkcije;

o Predzank funkcije;

o Ničla in začetna vrednost funkcije;

o Naraščanje in padanje;



predpisani učbenik

Fizika, kemija in

Topografija

M1, M3, J2, ZT3

o Omejenosti;

o Injektivnost, surjektivnost in bijektivnost;

o Inverzna funkcija;

o Potenčna in korenska funkcija;

o Kotne funkcije.

VEKTORSKI RAČUN

o Definicija vektorja;

o Seštevanje in odštevanje vektorjev;

o Vektorji v prostoru.

o Skalarni in vektorski produkt (osnova)



predpisani učbenik

Gradbeništvo

M1, M2, M3M4, M5,

J2, ZT3

KVADRATNA FUNKCIJA

o Značilnosti kvadratne funkcije in načrtovanje parabole;

o Kvadratna enačba (razstavljanje in predznaktrinoma

druge stopnje, Vietovi formuli, ničle);

o Kvadratna neenačba;

o Sistemi kvadratnih neenačb;

o Racionalne neenačbe;

o Ulomljene kvadratne neenačbe;



predpisani učbenik

Fizika

M1, M2, M3

SKLEPNI IN PROCENTNI RAČUN

o Sklepni račun;

o Procentni račun;

o Priprava na INVALSI.

REALNA ŠTEVILA

o Kvadratni in kubični koren;

o Absolutna vrednost;

o Enačbe in neenačbe z absolutno vrednostjo; o Koreni poljubne stopnje – Potence z racionalnim

eksponentom;

o Razširjanje korena;

o Množenje korena;

o Delno korenjenje;

o Postavljanje pod koren faktorja pred korenom;

o Potenca korena;



predpisani učbenik

Fizika

M1, M2, M3

o Koren korena;

o Seštevanje korenov;

o Racionalizacija imenovalcev;

o Dvojni kvadratni koren;

o Iracionalne enačbe.


PROGRAMSKI SKLOP


Učne metode in

pripomočki

Povezava z


PONAVLJANJE SNOVI 2.LETNIKA Frontalna, reševanje


fotokopije vaj

TRIGONOMETRIJA

o Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku;

o Vrednosti kotnih funkcij;

o Zveze med kotnimi funkcijami v pravokotnem

trikotniku (prva in druga osnovna zveza,

komplementarni koti, suplementarni koti, );

o Sinusni in cosinusni izrek;

o Grafi kotni funkcij;

o Adicijski izreki (vsota in razlika kotov);

o Kotne funkcije polovičnega kota;

o Naklonski kot premice in kot med dvema premicama;

o Trigonometrične enačbe (osnovne, tiste, ki izrazimo v

odvisnosti ene same trig. funkcije, linearne enačbe v

sinusu in cosinusu, enačbe druge stopnje v sin in cos).



fotokopije vaj

Topografija

M1, M2, M3, M4, M5,

IVM2, J2, ZT3

STOŽNICE

o Krožnica;

o Elipsa;

o Hiperbola;

o Parabola.



fotokopije vaj

M1, M2, M3, ZT1

GEOMETRIJA V PROSTORU

o Osnovni pojmi;

o Površina in volumen;

o Valj;



fotokopije vaj

Grafično

uporabljanje za

načrtovanje,

Topografija

M1, M2, M3, ZT1

o Stožec in prisekani stožec;

o Krogla;

o Prizma in priramida.

KOMBINATORIKA

o Osnovni izrek;

o Permutacije;

o Variacije in kombinacije;

o Binomski izrek.

Predava Prof. Davide

Štokovac



fotokopije vaj

IVM1, IVM2, IVM3

VERJETNOSTNI RAČUN

o Osnove;

o Računanje verjetnosti;

o Zaporedje neodvisnih pojavov.


Štokovac



fotokopije vaj

IVM3

OSNOVE STATISTIKE

o Urejanje podatkov;

o Grafično prikazovanje;

o Srednje vrednosti;

o Razpršenost podatkov;

o Verjetnostne porazdelitve;

o Gaussova krivulja;

o Osnove modeliranja – numeričnega računa.


Štokovac



fotokopije vaj

M4, M6, IVM3


PROGRAMSKI SKLOP


Učne metode in

pripomočki

Povezava z


PONAVLJANJE SNOVI 3.LETNIKA



fotokopije vaj

EKSPONENTNA IN LOGARITEMSKA FUNKCIJA

o Logaritem;

o Pravila za računanje z logaritmom;

o Eksponentna funkcija in njene lastnosti;

o Naravna eksponentna funkcija;

o Eksponentne enačbe (reševanje enačb s skupno

osnovo, z uvedbo nove neznanke, z

logaritmiranjem);

o Logaritemska funkcija;

o Logaritemske enačbe.



fotokopije vaj

M1, M5, IVM2, IVM3

ALGEBERSKE NAČBE IN RACIONALNE

FUNKCIJE

o Simetrične enačbe;

o Bikvadratne enačbe;

o Simetrični sistemi enačb;

o Racionalne funkcije.



fotokopije vaj

M1, M2, M3

ZAPOREDJA

o Aritmetično in geometrijsko zaporedje;

o Končna vrsta;

o Popolna indukcija;

o Limita zaporedja;

o Neskončna geometrijska vrsta.



fotokopije vaj

Gradbeništvo

M1, M2, M5, IVM2,

IVM3

FUNKCIJE: LIMITA IN ZVEZNOST

o Ponovitev lastnosti funkcij;

o Zveznost;

o Definicija limite;



fotokopije vaj

M1, M5, M7, IVM2,

IVM3

o Limita v neskončnosti in neskončna limita;

o Važni limiti;

o Limite trascendentnih funkcij.

ODVOD FUNKCIJE

o Definicija;

o Uporaba odvoda;

o Aproksimacija z odvodom;

o Diferencial;

o Drugi odvod in višji odvodi;

o Poševna asimptota;

o Graf funkcije;

o Ekstremalni problemi;

o Lagrangev izrek, Rollov izrek;

o L'Hospitalov izrek za reševanje limit;

o Analiza funkcij – stacionarne točke.



fotokopije vaj

Topografija

M1, M2, M3, M5, J1, J2

KOMPLEKSNA ŠTEVILA

o Definicija;

o Operacije;

o Polarni zapis.

Predava Prof. Manuel

Purger;


vaj pri tabli in doma

M1, M3, M5, IVM2

ANALIZA FUNKCIJ Z GEOGEBRA in

PARCIALNI ODVOD

Predava Prof. Manuel

Purger;



M1, M2, M3, M5

GEOMETRIJA IN ARHITEKTURA

Uporaba geometrije in matematike v arhitektonskem

načrtovanju – od zgodovine do danes



Gradbeništvo,

Načrtovanje,

Zgodovina

umetnosti

M1, M2, M3, M5


PROGRAMSKI SKLOP


Učne metode in

pripomočki

Povezava z


ANALIZA FUNKCIJE o Lastnosti funkcij (definicijski interval, liha/soda,

ničle, začetna vrednost, predznak funkcije, ...);

o Asimptote funkcij (vodoravna, navpična in

poševna);

o Uporaba prvega in drugega odvoda (minimum,

maksimum in obračaj);

o Graf funkcije.



fotokopije vaj

M1, M3, M5, M7, J1,

J2, IVM2, IVM3

NEDOLOČENI INTEGRAL

o Definicija;

o Integriranje z uvedbo nove spremenlivke;

o Integriranje per partes;

o Integriranje racionalnih funkcij; o Integriranje iracionalnih funkcij; o Integriranje kotnih funkcij.



fotokopije vaj

M4, M5, M6, ZT1, J2

DOLOČENI INTEGRAL

o Definicija in lastnosti;

o Zveza med določenim in nedoločenim integralom;

o Uporaba določenega integrala za računanje

ploščine pod funkcijsko črto ali med grafoma

dveh funkcij;

o Posplošeni integral;

o Numerično integriranje;


prostornine rotacijskih teles;


težišče krivega telesa.



fotokopije vaj

Gradbeništvo

M5, M6


1.raz. GOP

Uvod v pravo. Kaj je pravo? Povezava pravo in vera: Sumerci in Hammurabijev kodeks, Egipčansko pravo in vera, Judovsko pravo in Talmud, Islamsko pravo in

Koran, Rimsko pravo in J.J. Rousseau.

Pravna norma. Pravne, moralne, družbene in verske norme. Značilnosti pravnih norm. Kako je konkretno izoblikovana pravna norma. Kdaj je upravičeno

nespoštovati predpisov? Delitev prava. Problem solving v zvezi z delitvijo pravnih norm.

Pravni viri. Formalni in spoznavni pravni viri. Ustava in ustavni zakoni. Navadni zakoni. Akti z zakonsko veljavo in delegirani zakoni. Deželni zakoni. Pogodbe o

ustanovitvi EU in skupnostne uredbe. Vladne in ministrske uredbe. Navade in običaji. Zakoniki in enotna besedila. Pregled civilnega zakonika.

Pravni red in nasprotja med normami. Načini reševanja nasprotij med normami. Učinkovitost p.n. v času in prostoru. Razlaga pravnih norm.

Uvod v ekonomijo. Video o zemlji, ki ne raste in o problemih, ki ogrožajo Zemljo. Ekonomske potrebe: značilnosti in vrste. Ekonomske in proste dobrine. Storitve.

Pomen in spoštovanje prostih dobrin v novih ekonomskih sistemih. Krožna in delitvena ekonomija. Sredstva in grafikoni, ki se jih poslužujejo ekonomisti, a tudi

mediji, za prikaz gospodarskih problemov in dejstev.

Kako je urejeno gospodarstvo. Intuicija Adama Smitha. Ekonomska pravila. Ekonomski sistem. Krožni tok gospodarstva in ekonomski odnosi med gospodarskimi

subjekti. Kako se je spremenila struktura družin in povečanje enočlanskih družin. Družina iz pravnega in ekonomskega vidika. Problem staranja prebivalstva in

zdravstvo.

Najvažnejši problemi ekonomskih sistemov. Globalizacija. Kako razpoznati biološke proizvode in tiste, ki so sonaravnani z okoljem. Problem večanja prebivalstva in

novi načini gradnje, ki je v skladu s trajnostnim razvojem.

2.raz. GOP

PRAVO. Pravni viri. Formalni in spoznavni viri. Ustava in ustavni zakoni. Ustava: nastanek, značilnosti in struktura. Temeljna načela italijanske ustave: demokracija

(demokracija 4.0 – digitalno državljanstvo), svoboščine, pravičnost, enakost, internacionalizem.

Navadni zakoni. Akti z zakonsko veljavo. Skupnostne uredbe. Traktati EU. Deželni zakoni. Vladne in ministrske uredbe. Navade in običaji. Evropski in mednarodni

pravni viri.

Pravice in dolžnosti v ustavi. Človekove nedotakljive pravice. Problem italijanskih zaporov, smrtna kazen, fake news (digitalno državljanstvo).

Etično socialne pravice v ustavi s posebnim poudarkom na družine, zdravstvo in šolstvo. Zaščita okolja.

Razlaga pravnih norm. Pravna praznina. Načini reševanja nasprotij med normami.

Državni organi. Parlament. Vlada. Predsednik republike. O sodstvu na splošno. Ustavno sodišče in Kasacijsko sodišče. O strukturi in arhitekturi italijanskega

Parlamenta in primerjava z arhitekturo Parlamentov iz drugih evropskih držav.

EKONOMIJA. Zgodovina ekonomije. Od industrijske revolucije do današnjih dni. Indurstrija 4.0. in njene značilnosti. Smart factory. Digitalno državljanstvo.

Gospodarski operaterji: družine, podjetja, država in preostali svet. Ustanove no profit. Javna uprava. Država in ekonomija. Javni prilivi in odlivi: splošni pojmi.

Preostali svet in mednarodne izmenjave. Nova svilna cesta. Siva ekonomija.

Proizvodni faktorji na splošno. Podjetniška dejavnost in dobiček. Nove oblike podjetij (demokracija 4.0 – digitalno državljanstvo – startup).

Podjetje iz pravnega in ekonomskega vidika.

Finančna vzgoja. O denarju. Vrste in značilnosti denarja. Zlatarji, banke in bankovci. Denarna vrednost. Evropsko območje in evro. Elektronski denar in banke on-

line. Demokracija 4.0 – digitalno državljanstvo - home banking. Problem stabilnosti cen. Splošno o inflaciji in deflaciji.

O denarnem in finančnem tržišču na splošno. Kaj so državne zadolžnice? O borzi.

3) VEDE O ZEMLJI IN BIOLOGIJA

UVOD

Dandanes se na evropskem nivoju pripisuje ključno vlogo naravoslovja za razvijanje aktivnega državljanstva, socialnega vključevanja in osebne izpopolnitve. Ni

toliko stvar vsebin, kot pa načina dela in razmišljanja. Tematike naravoslovnih ved so sad raziskovalnega dela in dijakom nudijo model za kritično razmišljanje,

kreativnost, radovednost, načrtovanje, reševanje problemov, ipd. Pri analizi in razlagi naravnih pojavov je treba iskati povezave in razlike oziroma podobnosti.

Naravoslovne vede pomembno posegajo v naše osebno in družbeno življenje. Med probleme, ki jih mora državljan ustrezno ovrednotiti in o njih odločati sodijo

biotehnologija, gensko spremenjeni organizmi, gensko zdravljenje, varstvo narave in okolja, vpliv človekove dejavnosti na ekosisteme, globalne podnebne

spremembe, vnašanje škodljivih in strupenih snovi v okolje, ki negativno učinkujejo na naravo in človeka, trajnostna raba obnovljivih naravnih virov, ohranjanje

življenjske pestrosti ter kakovostnega okolja. Naravoslovna pismenost omogoča bodočim državljanom:

● sprejemanje informiranih osebnih in družbenih odločitev (npr. referendumi, odločitve o postopkih zdravljenja, itd)

● ter nadgradnjo pridobljenega znanja z novimi znanstvenimi spoznanji (sposobnost vseživljenjskega učenja).

Pri predmetu je bistvenega pomena pridobivanje znanja na podlagi različnih virov, ki so prisotni predvsem na spletu in so lahko nepopolni ali zgrešeni. Med učnimi

urami dijaki razvijajo sposobosti razbiranja, kritičnega vrednotenja in obdelave različnih podatkov ter svoja spoznanja in ugotovitve predstavijo drugim v pisni ali

ustni obliki (sposobnost za komuniciranje in/ali argumentirano razpravo), tudi s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Bistvenega pomena je tudi delo

v skupinah in sodelovanje z vrstniki, ki razvija odgovornost, razumevanje in strpnost do različnih stališč. Pomembno izobraževalno sredstvo oziroma vir pri taki učni

obliki so virtualni laboratoriji, ki so spodbudni za novejše generacije mladih (digitalni domorodci).

Predmet:

● omogoča razumevanje sveta, ki temelji na spoznavanju žive in nežive narave, ki je zgrajena iz med seboj povezanih sistemov na različnih hierarhičnih

stopnjah;

● razvija analitični in racionalni način razmišljanja;

● vzbuja odgovorno ravnanje v naravi;

● usposablja k opazovanju, merjenju, eksperimentiranju ter interpretaciji podatkov in rezultatov (znanstvena metoda);

● spodbuja obravnavo problemov iz različnih zornih kotov.

SPLOŠNI CILJI



● so zmožni ločevanja pomembnega od nepomembnega;

● znajo opazovati, opisovati in razlagati naravne pojave;

● aktivno sodelujejo v sklopu skupinskega dela, poslušajo mnenja ostalih in jih spoštujejo ter svoja mnenja jasno predstavijo in utemeljujejo;

● sprejemajo odgovornosti in realizirajo dane naloge v predvidenem roku;

● predelane teme razumejo in jih znajo analizirati ter sintetizirati;

● obvladajo znanstveno terminologijo in jo pravilno uporabljajo;

● predelano snov znajo pravilno zapisovati in prikazovati podatke s pomočjo različnih grafičnih prikazov (tabela, časovni trak, miselni vzorec, shema, graf,

zemljevid, skica, itd.);

● sposobni so povezovanja in logičnega sklepanja;

● so radovedni in ustvarjalni ter znanstveno rigorozni, natančni in urejeni;

● razvijajo abstraktno mišljenje ter prenašajo abstraktno znanje na konkretne primere.


Učne oblike:


Učne metode:


● metoda prikazovanja (za oblikovanje in pravilno predstavitev pojmov ali za utrjevanje). V tem primeru pridejo v poštev učna sredstva kot so fotografije,

video posnetki, skice, itd.;

● metoda opazovanja (v naravi in v laboratoriju);


● metoda viharjenja možganov (predstavitev dijakovih idej, zaznavanje raznolikosti idej in možnosti alternativnih rešitev).


● interaktivna tabla, računalnik, drsnice, videoposnetki, modeli, simulacije in animacije, fotografije, skice, tabele, miselni vzorci, članki, informacijsko-

komunikacijska tehnologija.

KLJUČNE KOMPETENCE

Ključne državljanske in znanstvene kompetence

Učenje učenja:


Načrtovanje:


Sporočanje:









● sposobni bodo uporabe znanja v novih situacijah, primerjali različne sisteme in ugotavljali razlike in podobnosti ter določali kriterije za klasifikacije.


● bodo opazovali, opisovali in analizirali pojave iz naravnega in umetnega okolja ter ugotavljali kompleksnost sistema.

Kakovostna in količinska analiza pojavov:

● na podlagi izkušnje bodo analizirali naravne pojave in ugotavljali, da v naravi so vsi povezani s speminjanjem energije

Potencial in meje tehnologije:

● zavedali se bodo, da v kulturnih in družbenih okoliščinah nastanejo nove tehnologije, ki so v prid določenemu razvoju, a sočasno obremenjujejo okolje, v

katerih se uporabljajo


Naravoslovje v angleščini:

Nekatere vsebine iz biologije in ved o Zemlji bodo obravnane v angleškem jeziku.

Usklajevanje vsebin s fiziko in kemijo.

IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI V SKLOPU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PONUDBE

Zainteresirani dijaki se bodo pripravljali na tekmovanja (olimpijado naravoslovnih ved ter olimpijado astronomije in na druga tekmovanja), kar jim bo nudilo

dodatno razvijanje kompetenc, razumevanje tekstov v italijanskem jeziku, logičnega povezovanja in sklepanja ter sinteze pridobljenega znanja.

Poglobili bomo vsebine iz predmeta Vede o Zemlji in biologija v sklopu vzgojno-izobraževalne ponudbe z obiski različnih tržaških muzejev in z delavnicami pri

različnih znanstvenih ustanovah. Na podlagi zanimanj dijakov in časovne razpoložljivosti bomo izbirali predvsem iz spodnjega seznama:

1. državni muzej Antarktike,

2. deželna meteorološka opazovalnica ARPA-OSMER in/ali predavanje ter delavnica o vremenu in podnebju ter posledicam onesnaževanja,

3. muzej kamnin in petrografije na tržaški fakulteti za geologijo,

4. muzej naravoslovja,

5. znanstveni imaginarij, ki v sodelovanju s tržaško univerzo predlaga delavnico z naslovom Mutacija celic v rakave celice: od DNA-ja do celice,

6. izobraževalne pobude družbe Acegas Aps Amga,Izobraževalne pobude družbe A

7. ekskurzija v Ljubljano in ogled etnografskega in naravoslovnega muzeja in

8. ekskurzija v Škocjanski park ali na tržaški Kras.


Ministrske smernice za predmet Vede o Zemlji in biologija zaobjemajo veliko panog in ved, zato vseh vsebin ne bo mogoče poglabljati ali obdelati. Glede na časovno

razpoložljivost, zanimanja dijakov ter aktualnih tem in novic bomo lahko učne vsebine prilagodili novim potrebam tudi v teku šolskega leta.



- spoznajo vede, panoge in discipline, ki se ukvarjajo z nastankom in razvojem Vesolja in Zemlje.

1 ZEMLJA V VESOLJU

- spoznajo teorijo o velikem poku;

- razumejo nastanek osnovnih delcev iz energije, združevanje le-teh in nastanek atoma;

- spoznajo, da so vsi elementi nastali v teku prvih trenutkov nastanka Vesolja, da smo vsi sestavljeni iz enostavnih delcev, ki tvorijo neživi svet in

organizme;

- opišejo našo galaksijo in osončje;

- spoznajo druga nebesna telesa;

- zavedajo se o razdaljah v Vesolju in spoznajo astronomske merske enote;

- zavedajo se, da je Zemlja geoid;

- razumejo posledice rotacije in revolucije.


- spoznajo geografsko ali zemljepisno širino in dolžino;

- zmožni so uporabiti časovne pasove in znajo kje se nahaja datumska meja;

- sposobni so določiti geografsko širino in dolžino Trsta in drugih krajev na Zemlji.

3 ZGRADBA ZEMLJE

- spoznajo obliko in notranjo zgradbo ter notranje prelomnice;

- znajo, da relief površja je posledica notranjih in zunanjih dejavnikov;

- spoznajo notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na relief;

- opišejo delitev, značilnosti in nastanek kamnin;

- razumejo pojav vulkanizma, potresov in orogeneze.

4 HIDROSFERA

- poznajo deleže sladke in slane vode ter sladke vode na kopnem;

- spoznajo pomen kroženja vode in samočiščenja;

- spoznajo fizikalne in kemične lastnosti morske vode;

- pojasnijo razliko med plimovanjem, valovanjem in morskimi tokovi;

- razumejo pomen stoječih in tekočih voda za človeka;

- razmišljajo o onesnaževanju in spoznajo posledice delovanja človeka;

- spoznajo dejavnike, ki pripomorejo k nastajanju površinskih in podzemnih kraških oblik.

5 ATMOSFERA

- navedejo sestavo atmosfere;

- pojasnijo pomen ozračja in posledice onesnaževanja;

- razumejo povezanost med naravnimi nesrečami in podnebnimi spremembami na katere vpliva posredno in/ali neposredno človek;

- razume posledice podnebnih sprememb ter razišče različne (možne) tehnološke spremembe v prid biodiverziteti in preživetju živih organizmov;

6 BIOSFERA

- spozna razmere na prvotni Zemlji in teorije o nastanku življenja na Zemlji.

Učne vsebine


Panoge ved o Zemlji.

1 ZEMLJA V VESOLJU

1.1 Nastanek in razvoj vesolja.

1.2 Nastanek našega osončja.

1.3 Galaksije, zvezde in planeti ter druga nebesna telesa.

1.4 Astronomske merske enote.

1.5 Gibanja Zemlje: rotacija in revolucija ter posledice.


2.1 Geografska širina, dolžina in višina.

2.2 Vzporedniki in poldnevniki.

2.3 Časovni pasovi.

3 ZGRADBA ZEMLJE

3.1. Oblika Zemlje

3.2. Jedro, plašč in skorja

3.2.2 Litosfera

3.2.3 Kamnine po nastanku: magmatske, sedimentne in metamorfne ter ciklus kamnin

3.3 Endodinamika

3.3.1 Litosferske plošče in teorija o tektoniki

3.3.2 Potresna dejavnost: potresni valovi in potresne lestvice

3.3.3 Vulkanizem: izbruh vulkana, vrste vulkanov

3.3.4 Orogeneza

4 HIDROSFERA

4.1 Sestava hidrosfere in kroženje vode

4.2 Fizikalne in kemične značilnosti morske vode

4.2.1 Gibanje morske vode: valovanje, plimovanje in morski tokovi ter njihov vpliv na relief

4.2.2 Delitev sladkih voda na podzemeljske, stoječe in tekoče ter njihov vpliv na površje 4.2.3 Vpliv sladke vode na kraške pojave

4.3 Pomen morja in sladke vode za človeka

4.4 Onesnaževanje voda

5 ATMOSFERA

5.1 Plasti in značilnosti (sestava, temperatura, pritisk, itd.) atmosfere.

5.2 Onesnaževanje: polutanti ozračja, učinek tople grede, kisli dež, tanjšanje ozonske plasti.

5.3 Sprememba klime na Zemlji.

6 BIOSFERA

6.1 Razmere na prvotni Zemlji in teorije o nastanku življenja na Zemlji.


Ministrske smernice za predmet Vede o Zemlji in biologija zaobjemajo veliko panog in ved, zato vseh vsebin ne bo mogoče poglabljati ali obdelati. Glede na časovno

razpoložljivost, zanimanja dijakov ter aktualnih tem in novic bomo lahko učne vsebine prilagodili novim potrebam tudi v teku šolskega leta.

Opomba: nekateri moduli, ki so v »didaktičnih ciljih« in »učnih vsebinah« pisani poševno so namenjeni dijakom 2. UFM, ki z razliko z dijaki 2. GOP nimajo še

osnovne podlage iz kemije, ker predmet ni v predmetniku prvega letnika.


0 UVOD V BIOLOGIJO IN BIOLOŠKO ZNANSTVENO RAZISKOVANJE

1 CELICA

- spoznajo, da med živimi organizmi obstajajo podobnosti v zgradbi in delovanju, kar izhaja iz skupne sestave, t.j. elementov, ki so osnovne sestavine vseh

živih organizmov;

- spoznajo, da se tvorijo vezi med elementi, kar privede do velike raznolikosti v zgradbi in delovanju molekul, makromolekul in nadmolekulskih kompleksnih

struktur;

- se zavedajo pomena nastanka celice iz osnovnih molekul in makromolekul;

- spoznajo glavne razlike med strukturo enoceličarjev in večceličnih organizmov;

- razumejo glavno razliko med virusi in prokariontsko ter evkariontsko celico;

- razumejo, da je evkariontska celica sestavljena iz več različnih razdelkov, ki so med seboj soodvisne;

- spoznajo organele in njihove osnovne funkcije;

- razumejo pomen diferenciacije celic v večceličnih organizmih;

- razumejo razlike in podobnosti v delitvi prokariontske in evkariontske celice;

- razumejo razliko med mitozo in mejozo.

2 METABOLIZEM

- razumejo, da je energija bistvena za življenje;

- ločujejo fotosintezo od celičnega dihanja;

- razumejo, da se v presnovnih procesih pretvarjajo energija in snovi;

- spoznajo, da je ATP neposredni vir energije za pogajanje vseh biotskih procesov.

3 GENETIKA

- poznajo zgradbo DNA in RNA (mRNA, rRNA in tRNA), razlike ter enakosti v strukturi in delovanju;

- vedo, da je vsak kromosom zgrajen iz ene molekule DNA in beljakovin;

- znajo, da je gen del molekule DNA, da vsak posamezen kromosom vsebuje nešteto genov, ki se nahajajo na specifičnem mestu na kromosomu;

- razumejo razliko med prepisovanjem in prevajanjem informacije od DNA preko RNA do izdelave različnih beljakovin;

- spoznajo, da zunanji in notranji dejavniki lahko povzročajo mutacije v sestavi DNA

- opišejo mutacije in mutagene elemente;

- spoznajo, da manipulacija genov spremeni organizme v GSO, da te spremembe lahko povzročajo pozitivne in negativne učinke na naravo in človeka.

4 EVOLUCIJA

- vedo, da obstajajo teorije o evoluciji;

- razberejo evolucijo človeka, od prvega človečnjaka do homo sapiens sapiensa.

5 EKOLOGIJA

- poznajo pojem ekologija in varstvo okolja;

- spoznajo povezave med živo in neživo naravo;

- razumejo pomen prehranjevalne verige in spleta;

- razumejo zakaj je pomembna biotska pestrost za človeka;

- razmišljajo o vplivu človeka na naravo in na pomen varstva biotske pestrosti;

- razumejo pojem trajnostni razvoj, kritično presojajo vpliv človeka na okolje in razumejo vpliv človeka na kakovost življenja posameznika;

- razmišljajo o bioetičnem razvoju, pravic do enakopravnosti vseh ljudi na Zemlji, ohranjanju naravnega okolja tudi s pogledom na prihodnje generacije.

Učne vsebine

0 UVOD

- Biološke panoge

- Lastnosti organizmov

- Znanstvena metoda

1 CELICA

- 1.1 Od elementa do celice

- 1.1.1 Biogeni ali življenjetvorni elementi so elementi živega

- 1.1.2 Klasifikacija elementov v mikroelemente in makroelemente

- 1.2 Spajanje elementov v spojine/molekule

- 1.2.1 Agregatna stanja spojin v celici

- 1.2.2 Tvorjenje različnih vezi in njihov pomen

- 1.3 Nastanek makromolekul z reakcijo kondenzacije in razpadanje z reakcijo hidrolize

- 1.3.1 Naravni polimeri (polisaharidi, nukleinske kisline, beljakovine)

- 1.4 Nadmolekulske kompleksne strukture, strukturne značilnosti in delovanje

- 1.5 Sestavine polimerskih funkcionalnih makromolekul polisaharidov, fosfolipidov in nukleinskih kislin ter njihova vloga v organizmu

- 1.6 Osnovna enota žive narave je celica

- 1.6.1 Zgradba in delovanje celične membrane in organelov

- 1.6.2 Diferenciacija celic v mnogoceličnih organizmih

- 1.7 Delitev prokariontske in evkariontske celice

- 1.8 Mitoza in mejoza

2 METABOLIZEM

- 2.1 Avtotrofi in heterotrofi

- 2.2 Fotosinteza

- 2.3 Celično dihanje

- 2.4 ATP

3 GENETIKA

- 3.1 Zgradba nukleotida

- 3.1.2 Zgradba in vloga DNA

- 3.1.3 Zgradba in vloga molekul RNA

- 3.1.4 Zgradba kromosoma in gena

- 3.1.5 Osnovni mehanizmi sinteze beljakovin

- 3.1.6 Podvojevanje DNA

- 3.2 Mutacije, spontane in inducirane

- 3.4 GSO in etična vprašanja

4 EVOLUCIJA

- 4.1 Teorije o evoluciji vrst

5 EKOLOGIJA

- 5.1 Pojem ekologije in ekosistema

- 5.1.1 Biotop, biocenoza in ekosistem

- 5.1.2 Medsebojni vplivi živih in neživih dejavnikov okolja

- 5.1.3 Primeri ekosistemov in biomov

- 5.2 Populacije

- 5.2.1 Medvrstni odnosi in pretok energije ter snovi v ekosistemih

- 5.3 Prehranjevalne verige in spleti

- 5.4 Trajnostni razvoj in varstvo okolja (vpliv človeka na ozračje, vodo in tla)

4) FIZIKA

Opis predmeta

Pri pouku fizike se dijaki seznanijo z osnovnimi pojmi fizike in znanstvene metode dela. Z uporabo matematičnih metod se preizkusijo v reševanju preprostih

fizikalnih problemov. V oddelku Gradnje, okolje in teritorij je pouk obogaten s soprisotnostjo profesorja praktičnega pouka, s katerim izvajajo dijaki nekaj preprostih

fizikalnih eksperimentov.

Splošni cilji

Pri tem predmetu se dijaki naučijo:

• tako skupinskega kot samostojnega dela, sodelovanja, sporočanja in pravilne uporabe znanstvenega izrazoslovja,

• sposobnosti branja, razumevanja in razlage znanstvenih besedil,

• koncentracije, logičnega razmišljanja in upoštevanja navodil,

• analize in razlage podatkov z razvijanjem sklepov in razmišljanj ter izluščenja bistvenih podatkov,

• načrtovanja in določanja ustreznih strategij za reševanje problemov ter sinteze zaključkov,

• uporabe tehnik in postopkov aritmetičnih in algebrskih računov z njihovim upodabljanjem tudi v grafični obliki,

• zavestne uporabe računskih sredstev in potencialov, ki jih nudijo specifične računalniške aplikacije,

• zavedanja potencialov in mej tehnologije v kulturnih in družbenih okoliščinah, v katerih se uporablja.

Dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba

Ustaljena navada je obisk kakega znanstvenega muzeja z laboratorijem, v katerem lahko dijaki tudi v praksi spoznajo pojme in vidijo rezultate pri pouku

obravnavanih vsebin, kar pripomore k boljšemu razumevanju in utrjevanju znanja.

PROGRAMSKI SKLOPI

Oddelek Gradnje, okolje in teritorij

1.RAZRED

PROGRAMSKI SKLOP

in didaktične enote Povezava z drugimi predmeti

Fizikalne količine:

• Osnovne merske enote

• Mednarodni merski sistem

• Pretvarjanje merskih enot

• Merske napake

• Lastnosti merskih inštrumentov

• Osnove statistične predelave podatkov

Matematika – geometrija, kemija, tehnični

predmeti v trieniju

Gibanje:

• Enakomerno premočrtno gibanje

• Enakomerno pospešeno gibanje

• Prosti pad in navpični met

• Ravninsko gibanje

• Vodoravni met

• Kroženje


Vektorji:

• Definicija

• Osnovne operacije z vektorji

• Razstavljanje vektorjev

Matematika – geometrija, tehnični predmeti v

trieniju

Sile:

• Opis sile

• Newtonovi zakoni

• Nekaj pomembnih sil


trieniju

Mehanične lastnosti snovi:

• Gostota snovi

• Molekularna zgradba snovi

• Tlak

• Vzgon

• Hidrostatika


trieniju

Energija:

• Delo sile

• Kinetična energija

• Potencialna energija

• Obnovljivi in neobnovljivi viri energije

• Moč

Matematika, naravoslovje, tehnični predmeti v

trieniju

2. RAZRED

PROGRAMSKI SKLOP

in didaktične enote Povezava z drugimi predmeti

Sile (nadaljevanje):

• Mehansko ravnovesje teles

• Trenje

• Sila pri kroženju

• Navor sile


trieniju

Termodinamika:

• Temperatura

• Notranja energija

• Prvi princip termodinamike

• Prevajanje toplote

• Termične lastnosti snovi

• Temperaturno raztezanje snovi

Matematika, kemija, tehnični predmeti v trieniju

• Toplotni stroji

Nihanje:

• Harmonično nihanje

• Nihala

• Dušeno nihanje

• Vsiljeno nihanje - resonanca


trieniju

Valovanje:

• Vrste valovanja

• Potresna valovanja

• Valovanje pri kapljevinah

Matematika, naravoslovje, tehnični predmeti v

trieniju

Zvok:

• Vrste zvoka

• Hitrost zvoka

• Širjenje zvoka

• Infrazvok in ultrazvok

Matematika, tehnični predmeti v trieniju

Optika:

• Svetlobni spekter

• Hitrost svetlobe

• Širjenje svetlobe

• Osnove leč


trieniju

Elektrika:

• Električni naboj

• Električno polje

• Električna sila

• Električni tok

• Električna upornost in prevodnost

• Osnovni deli električnih vezij

Matematika, informatika, naravoslovje, kemija,

tehnični predmeti v trieniju

Magnetizem:

• Magnetno polje

• Magnetne sile

• Magneto polje zemlje

• Magnetne lastnosti snovi

Matematika, naravoslovje, kemija, tehnični

predmeti v trieniju

5) KEMIJA

UVOD

Kemija je temeljna naravoslovna in eksperimentalna veda, ki proučuje snovi, njihovo zgradbo, lastnosti in spremembe.

Kemija je kot splošno izobraževalni predmet usmerjena v pridobivanje in razvijanje temeljnih kemijskih znanj in spretnosti, ki dijakom/dijakinjam omogočajo

aktivno in odgovorno življenje oziroma delovanje v sodobni družbi.

S poukom kemije razvijamo kemijsko in s tem naravoslovno pismenost dijakov/dijakinj v najširšem pomenu besede.

Pouk kemije je zasnovan na izkustvenem, eksperimentalnem, problemskem in raziskovalnem pristopu, kar pripomore k razumevanju delovanja naravoslovnih

znanosti in k pozitivnemu odnosu do kemije in naravoslovja.

Kemija je interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi vrsta industrijskih panog, ki so ključni element rasti

kapitala, in zato močno vpliva tako na ekonomske kakor tudi socialne odnose v družbi.

Pri predmetu je bistvenega pomena pridobivanje znanja na podlagi različnih virov, ki so prisotni predvsem na spletu in so lahko nepopolni ali zgrešeni. Med učnimi

urami dijaki razvijajo sposobosti razbiranja, kritičnega vrednotenja in obdelave različnih podatkov ter svoja spoznanja in ugotovitve predstavijo drugim v pisni ali

ustni obliki (sposobnost za komuniciranje in/ali argumentirano razpravo), tudi s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Bistvenega pomena je tudi delo

v skupinah in sodelovanje z vrstniki, ki razvija odgovornost, razumevanje in strpnost do različnih stališč. Pomembno izobraževalno sredstvo oziroma vir pri taki učni

obliki so virtualni laboratoriji, ki so spodbudni za novejše generacije mladih (digitalni domorodci).

kemija splošno izobraževalni predmet ki razvija:

• razumevanje soodvisnosti zgradbe, lastnosti in uporabe snovi,

• razumevanje naravnih procesov in načinov kemijskega preučevanja narave,

• odgovoren odnos do uporabe snovi, sposobnosti in pripravljenosti zavzetega, odgovornega in utemeljenega ravnanja za zdravje in v okolju (kemijska

varnost),

• eksperimentalnoraziskovalne spretnosti in veščine,

• spoznavne procese (kompleksno mišljenje), kritično mišljenje in ustvarjalnost,

• prostorske predstave oziroma osnovne kemijske vizualne pismenosti z uporabo različnih vizualizacijskih sredstev,

• naravoslovno pismenost in s tem zavedanje o soodvisnosti družbenih, socialnoekonomskih in naravoslovno-tehniških procesov.

Kemija posebej uresničuje razvijanje naravoslovno-matematične kompetence za razvoj kompleksnega in kritičnega mišljenja.

SPLOŠNI CILJI



● Iskanje, obdelava in vrednotenje podatkov iz različnih virov:

o zmožnost presoje, kdaj je informacija potrebna,

o načrtno spoznavanje načinov iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov,

o načrtno opazovanje, zapisovanje in uporaba opažanj/meritev kot vira podatkov,

o razvijanje razumevanja in uporabe simbolnih/grafičnih zapisov,

Uporaba temeljne strokovne terminologije pri opisovanju pojavov, procesov in zakonitosti.

Razvijanje eksperimentalnih spretnosti in metod raziskovanja:

o navajanje na izbiro in uporabo primerne in varne opreme,

o opredelitev dejavnikov poskusov (eksperimentov); razlikovanje med konstantami in spremenljivkami,

o presoja zanesljivosti pridobljenih rezultatov,

o navajanje na argumentirano zaključevanje pri predstavitvi.

»Odnosna« in odločitvena zmožnost:

o zavedanje, kako naravoslovno-matematične znanosti in tehnologija vplivajo na življenje inokolje,

o prepoznavanje in preprečevanje nevarnosti v skrbi za zdravje,

o sposobnost za odgovorno in aktivno sodelovanje pri razreševanju problemov in trajnostnem

o sonaravnem razvoju.


Učne oblike:


Učne metode:


● metoda prikazovanja (za oblikovanje in pravilno predstavitev pojmov ali za utrjevanje). V tem primeru pridejo v poštev učna sredstva kot so fotografije,

video posnetki, skice, itd.;

● metoda opazovanja (v laboratoriju);



● interaktivna tabla, računalnik, drsnice, videoposnetki, modeli, simulacije in animacije, fotografije, skice, tabele, miselni vzorci, članki, informacijsko-

komunikacijska tehnologija.

KLJUČNE KOMPETENCE

Ključn d žavljansk in znanstvene kompetence

Učenje učenja:


Načrtovanje:


Sporočanje:









● sposobni bodo uporabe znanja v novih situacijah, primerjali različne sisteme in ugotavljali razlike in podobnosti ter določali kriterije za klasifikacije.


● bodo opazovali, opisovali in analizirali eksperimente v laboratoriju.


Usklajevanje vsebin s fiziko in naravoslovjem.



1. Varno delo pri kemijskih poskusih.

Laboratorijski pripomočki.

Nevarne snovi.

Slikovne in črkovne oznake.

Osnove toksikologije.

2. Delci snovi

Delci v atomu (sperimentacija v Sinhrotronu)

Vrstno in mastno število

Izotopi

Izotopska sestava in relativna atomska masa

Ioni

Elektronska ovoinica

Verjetnost nahajanja elektrona

Ionizacijska energija

Nastanek kationov

Atomski in ionski polmer

Velikost atoma

3. Povezovanje delcev

Imenovanje elementov in binarnih spojin

Elementi so enostavne kemijsko čiste snovi

Imena in simboli elementov

Molekule elementov in agregatna stanja

Binarne spojine so spoine dveh elementov

Ionska in kovalentna vez

Zunanji ali valenčki elektroni

Ionska vez - privlak med ioni

Kovalentna vez povezuje atome nekovin

Struktura molekul

Atomi so povezujejo v različne molekule

Elektronegativnost elementov, polarnosti spojin

Elektronegativnost spojin

Polarnost spojin

Molekulske vezi

Privlačne sile med molekulami

Lastnosti in zgradba trdni snovi

Razdelitev trdnih snovi

Osnovne celice

Ionski kristali

Kovalentni kristali

Molekulski kristali

Kovinski kristali

4. Simbolni zapis in množ na snovi

Relativna molekulska masa in molska masa

Izračun množine snov

Množinea snovi ima emoto mol

Množina atomov, množina molekul

Prostornina plina

Osnovne lastnosti plinov

Splošna plinska enačba

Molslka prostornina plina

Gostota plina

5. Kemijska reakcija kot snovna in energijska sprememba

Enačba kemijske reakcije

Kemijska enačba in fizikalna sprememba

Kemijska enačb je zapis kemijske reakcije

Spajanje in razkoj

Množinska razmerja

Snovi reagirajo med seboj v določenih razmerjioh

Presežek snovi

Reakcijska in tvorbena entalpija

Energija se sprošča ali porablja


Standardna tvorbena entalpija

Energijski grafi

Izračun reakcijske entalpije


Sežig fosilnig goriv in vpliv na okolje

Kisli dež

Učinek tople grede

6.Alkalinske kovine in halogeni

Alkalinske kovine: od litija od francija

Halogeni: od fluora do astata

7. Rastopine

Masni delež in topnost

Množinska in masna koncentracija

Topnost plinov v vodi

Priprava raztopin

Mešanje , redčenje in koncentriranje raztopin

Hidratacija

Raztaplanje kristalov v vodi

Mrežna in hidratacijska entalpija

8. Varnostni list

Črkovne in slikovne oznake (zakonski Odlok 81/2008)

9. Nova Evropska Smernica (UE 2018/852 4 julija 2018), recikliranje plastike in nove plas čn proizvode.

10. Sensorialna analiza vode.


Dijaki in dijakinje dos ž jo sl d č d dak čn cilje:

1.Raztopine :Masni d l ž in topnost

Množinska in masna koncentracija:izracun množinske in masne koncentracije in topnost plinov v vodi

Priprava raztopin: Mešanje, redčenje in koncentriranje raztopin

Hidratacija:raztapljanje kristalov v vodi; Mrežna in hidratacijska entalpija

2.Kemijska kinetika:

Hitrost kemijskih reakcij

Ugotavljanje hitrosti kemijskih reakcij

Hitrost spreminjanja koncentracije snovi

Izračun povprečne hitrosti kemijske reakcije

Vplivi na hitrost kemijske reakcije

Kemijske reakcije lahko pospešimo ali upočasnimo

Teorija trkov

3.Kemijsko avno žj

Kemijsko ravnotežje:

ravnotezne reakcije

Dinamicno ravnotezje

Zapis konstante ravnotezja

vrednost konstante ravnotezja

Pretvarjanje konstant ravnotezja

Izračun konstante ravnotežja

Izračun iz ravnotežnih koncentracij

Vpliv na kemijsko ravnotezje

Le Chatelierovo načelo

4.Ravno žj v vodni raztopini

Ravnotežja v vodnih raztopinah

Imenovanje kislin, baz in soli:

Imenovanje kislin

imenovanje baz

Imenovanje soli

Protolitske reakcije:

Kisline

Baze

Konjugirani kislinsko - bazni pari

Konstanta kisline, konstanta baze

Avtoprotoliza vode

Ionski produkt vode

Koncentracije oksonijevih in hidroksidnih ionov

Ugotavljanje pH:

Lestvica pH

Indikatorji

Izračun pH

Izračun pH in pOH

Nevtralizacvija

Nastanek soli

Titracija

Hidroliza soli

Protolitske reakcije v vodnih raztopinah soli

Ionske reakcije v vodnih raztopinah

Ionske reakcije so reakcije med ioni

5. Redoks reakcije

Reakcije oksidacije in redukcije

Oksidacija in redukcija

Redoks reakcije

Urejanje enačb redoks reakcij

Zaporedje pri urejanju enacb reedoks reakcij

Glavni člen

Zgradba glavnega clena

Redoks vrsta

Standardni elektrodni potenciali

Uporaba redoks vrste

Elektoliza

Z električno energijo izvajamo reakcije

Količina izločene snovi pri elektrolizi

6.Elementi v periodnem sistemu

Področja elementov v periodnem sistem

Sodobni periodni sistem

Prehodni elementi

Industrijsko pomembne kovine

Železo

Krom

Koordinacijske spojine

7.Lastnosti izbranih elementov in spojin v bioloskih sistemih in sodobnih tehnologijah

Nekatere pomembne kovine

Kovine pridobivamo iz rud

Nekatere pomembne anorganske spojine:

Žveplova (VI) kislina H2SO4

Amonijak NH3

Dušikova (V) kislina HNO3

Fosforjeva (V) kislina H3PO4

Umetna gnojila

Klorove kisline in klorati

Silicij in njegove spojine

6) TEHNOLOGIJE IN TEHNIKE GRAFIČNEGA UPODABLJANJA

Vsebine - 1. GOP in 2. GOP

1. Uvod in vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc (ključne državljanske kompetence): učenje učenja, načrtovanje, sporočanje, sodelovanje in udeležba, samostojno in odgovorno ravnanje, reševanje problemov, ugotavljanje povezav in razmerij, pridobivanje in razlaga informacij






Vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc(*): EK2, EK3, EK5, EK6, EK7

Specifične kompetence predmeta in vloga predmeta pri razvijanju kompetenc odgovarjajoče osi:

Oblike in kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja:

Oblike in kriteriji razvijanja, preverjanja in ocenjevanja kompetenc:

Dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba – povezava s predmetom: ogled sejma, projekt FAI, izleti

Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih (razpredelnica v prilogi)



EK2 - načrtovanje

EK3 - sporočanje







Razred 1. GOP

PROGRAMSKI SKLOP

in didaktične enote Učne metode in pripomočki Povezava z drugimi predmeti Razvoj kompetenc Št.ur

Ročno sanj

Učne metode:

Pri pouku bo pri uvajanju novih

učnih vsebin prevladovala frontalna

metoda.

Učni pripomočki:

Matematika EK2 30 Risarski postopki

Risarsko orodje

Prostoročne vaje

Geometrijske konstrukcije

AutoCAD EK2, EK5, EK6, EK7 25

Spoznavanje glavnih ukazov

UNI norme

Risarsko oroddje

Uporaba računalnika

Formati listov

Debeline črt

Merilo

Ortogonalne projekcije

Matematika EK2, EK5, EK6, EK7 30

Uvod v opisno geometrijo

Razni načini projekcij

Uporaba projekcijskih ravnin

Monge-jev projekcijski sistem

Projekcija točk, daljic, premic, ravnin,

geom. likov in teles.

Zvračanje proj. ravnin

Priprava plakata

V sklopu projekta sprejemanje EK8 5 Predmet plakata

Vsebine

Oblika plakata

Predstavitev

Meritve na terenu

Matematika, Fizika EK2, EK5, EK6, EK7, EK8 10 Merilni trak in meter

Zadeva meritev

Grafično upodabljanje

Razred 2. GOP

PROGRAMSKI SKLOP


AutoCAD

Učne metode:



metoda.

EK2, EK5, EK6, EK7 20 Spoznavanje glavnih ukazov

UNI norme

Formati listov

Debeline črt

Merilo

Učni pripomočki:

Risarsko oroddje

Uporaba računalnika

Aksonom čn projekcije

Matematika EK2, EK5, EK6, EK7 30 Razni načini projekcij

Teorija senc

Konsturkcija sence v aksonometriji

Perspektiva

V sklopu projekta sprejemanje EK8 25 Uvod v perspektivo

Skiciranje v perspektivi

Intuitivna perspekltiva

Vaje

Nač ovanj

Matematika, Fizika EK2, EK5, EK6, EK7, EK8 25 Uvod v načrtovanje

Dodelava načrta

Prerezana situacija stanovanja

7) INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE IN TEHNIKE GRAFIČNEGA UPODABLJANJA

1. RAZRED (oddelek Gradnje, okolje in prostor)

Vsebine:

1. Dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju, oz. za utrjevanje začetnega znanja.

2. Vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc (ključne državljanske kompetence): učenje učenja, načrtovanje, sporočanje, sodelovanje in

udeležba, samostojno in odgovorno ravnanje, reševanje problemov, ugotavljanje povezav in razmerij, pridobivanje in razlaga informacij.

3. Specifične kompetence predmeta in vloga predmeta pri razvijanju kompetenc odgovarjajoče osi.

4. Oblike in kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja.

5. Oblike in kriteriji razvijanja, preverjanja in ocenjevanja kompetenc.

6. Dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba – povezava s predmetom.

7. Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih.

1. Dodatne podporne in dopolnilne dejavnosti, ki so potrebne za odpravo ugotovljenih vrzeli v znanju, oz. za utrjevanje začetnega znanja:

Podporni pouk je predviden v vseh slučajih, ko se bo pokazala potreba – tudi pri posameznih dijakih – za nadoknadenje vrzeli v znanju. V teh primerih so

predvidene tudi primerne dopolnilne dejavnosti.


V laboratoriju jih bova skušali privaditi na skupinsko delo, samostojno in varno raziskovanje tehnične dokumentacije na spletu, reševanje konkretnih primerov

z dobrim poznavanjem učne snovi, sistematske obdelave problemov in zastavljenih nalog, uporabo primernega sloga in izrazoslovja pri predstavitvi tehničnih

izdelkov, poročil in načrtov.


V laboratoriju bodo dijaki uporabili in pripravili multimedijska besedila. Tekom leta bova učila v razredu in v računalniški sobi uporabo računskih sredstev in

pokazali potenciale, ki jih nudijo specifične računalniške aplikacije. Pri reševanju vaj se bodo dijaki učili ustreznih strategij za reševanje problemov.


Za preverjanje se bova posluževala pisnih kontrolk, ustnih preverjanj, oddaje vaj v razredu in domačih nalog. Pri ocenjevanju se bova posluževala lestvice, ki

jo je odobril profesorski zbor v sklopu ZVIN-a.


Ocena je sestavljena iz ustnega in praktičnega dela. Preverjanje teoričnega znanja bo bodisi pisno kot ustno. Pri praktičnih vajah bova ocenila odnos do dela,

pravilno upoštevanje navodil in ustreznost izdelka. Kompetence bodo dijaki razvijali med poukom ter doma s pomočjo domačih nalog. Dijak bo postavljen

pred problemom, ki ga bo moral rešiti z lastnimi močmi ter bo pri tem uril in izpopolnjeval lastne kompetence na področju logike in informatike. Dosežene

kompetence bodo preverjene v sklopu testov, praktičnih vaj in spraševanj.


Skupinska priprava power point predstavitve.

7. Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih (razpredelnica v prilogi):

J6, M1, M3, M4 in ZT3



EK2 - načrtovanje

EK3 - sporočanje







PROGRAMSKI SKLOP


Povezava z drugimi


Računalništvo, informacija in informatika ne ZT3

Strojna oprema ne ZT3

Operacijski sistemi ne ZT3

Računalniška omrežja ne ZT3

Delo z okni, z operacijskim sistemom Windows, DOS ne

Urejevalnik besedil Blocco note, OpenOffice Writer, Microsoft

Word slovenščina ZT3, J6

Preglednice Excel, Calc matematika M1, M4

Osnove grafike in animacije Paint, Irfanview ne ZT3

Predstavitve Power point, Impress slovenščina ZT3, J6

Internet, spletne strani, elektronska pošta Google račun, Drive in ostale aplikacije ne ZT3

Virusi in protivirusni programi ne ZT3

Osnove programiranja blokovne sheme, jezik Scratch matematika ZT3, M3

Pri predelavi vseh modulov je potrebna uporaba računalniške učilnice (laboratorija informatike), v kateri bodo dijaki vadili na šolskih računalnikih. Predavanja v

laboratoriju potekajo s pomočjo projetkorja, s katerim se prikazujejo power point diapozitive, se rešujejo vaje, s ciljem skupnega razvijanja rešitev vaj in problemov.

V kolikor se dandanes računalnik uporablja na vseh področjih, so povezave z drugimi predmeti očitne, čeprav niso direktno predvidene.

za prvi bienij

iz uradnega Potrdila o temeljnih kompetencah

pridobljenih ob zaključenem obveznem šolanju

Jezikovna os





J1

J2

J3

tuji jezik


J4




J5

J6

Ma ma čna os




analiza in razlaga podatkov z razvijanjem sklepov in razmišljanj tudi s pomočjo grafičnih upodobitev ter zavestna uporaba računskih sredstev


M1

M2

M3

M4


opazovanje, opisovanje in analiza pojavov iz naravnega in umetnega okolja ter ugotavljanje pojmov sistema in kompleksnosti v različnih

okoliščinah



ZT1

ZT2

ZT3


spoznavanje sprememb in razlik zgodovinskih časov na diahronični ravni s primerjanjem različnih obdobij in na sinhronični ravni s

primerjanjem zemljepisnih in kulturnih območij

postavljanje lastnih izkušenj v sistem pravil, ki sloni na vzajemnem priznavanju ustavno zagotovljenih pravic za zaščito posameznika,

skupnosti in okolja

spoznavanje glavnih značilnosti družbeno-gospodarskega sistema za ustrezno prilaganjanje proizvodnim modelom lastnega prostora

ZD1

ZD2

ZD3

8) UPORABNE ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE

Razred 2. GOP

Med svojimi urami bom posvečal posebno skrb pri razvijanju nekaterih kljčnih državnih kompetenc:


EK3 - sporočanje




pri svojem predmetu bom razvijal, skladno s kompetencami predmeta, tudi specifični temeljni kompetenci znanstveno-tehnološke osi (*):

UZ1 - Pozna značilnosti matrialov in namembnost posameznih gradbenih elementov

UZ2 - Zna uporabiti instrumente in znanstvene osnove ter pozna osnovne metode projektiranja, analize in izračunavanja nalog

gradbene stroke

(*) (za prvi bienij iz uradnega Potrdila o temeljnih kompetencah pridobljenih ob zaključenem obveznem šolanju)

2.gop PROGRAMSKI SKLOP in didaktične enote Povezava z drugimi predmeti Razvoj

kompetenc Št.ur

Analiza obtežb

Lastna teža, koristana obtežba, snag in veter, kombinacija

obtežb

V sodelovanju s profesorjem Načtrovanje, gradnje in

napeljave UZ2 15

Uvod v načrtovanje

Merske zahteve, kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica,

streha

V sodelovanju s profesorjem Načtrovanje, gradnje in

napeljave UZ2 15

Elementi trigonometrije UZ2

Merski sistemi (kotni)

Matematika

10

Kotne funkcije 10

Uporabna trigonometrija 30

Osnove topografskih meritev UZ2

Označevanje točk in ortogonalna izmera točk 8

9) UPRAVLJANJE GRADBIŠČA IN VARNOST

RAZREDI: 3. GOP

4. GOP

5. GOP

Vsebine - 3. GOP, 4. GOP in 5. GOP

1. Uvod in vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc (ključne državljanske kompetence): učenje učenja, načrtovanje, sporočanje, sodelovanje in

udeležba, samostojno in odgovorno ravnanje, reševanje problemov, ugotavljanje povezav in razmerij, pridobivanje in razlaga informacij






Uvod in vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc(*): EK3, EK4, EK5, EK6, EK7, EK8

Specifične kompetence predmeta in vloga predmeta pri razvijanju kompetenc odgovarjajoče osi: G7, G8

Oblike in kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja:

Oblike in kriteriji razvijanja, preverjanja in ocenjevanja kompetenc:

Dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba – povezava s predmetom: obisk gradbišča, ogled sejma, projekt FAI, izleti, delovna praksa

Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih (razpredelnica v prilogi)



EK2 - načrtovanje

EK3 - sporočanje






Specifične kompetence:

G1 - Izbirati različne gradbene materiale glede na njihovo uporabo

G2 - Spoznavati metodologije meritev zemljišč in objektov, prepoznavati meritvena orodja za pridobitev podatkov in obdelati pridobljene

podatke za predstavitev ustreznih dokumentov

G3 - izvajati načrtovalne metodologije, projektirati enostavne zgradbe na nepotresnem področju in soočati se s problematiko energetskega

varčevanja v gradbeništvu.

G4 - uporabljati tehnične pripomočke in orodja za grafično upodabljanje načrtov in izmeritev

G5 - prepoznavati problematike o zaščiti in ovrednotenju prostorskih in okoljskih virov

G6 - izvajati cenitvene operacije v zasebnem in javnem sektorju

G7 - spoznavati metodologije rednega vzdrževanja in upravljanja objektov

G8 - upravljati in organizirati gradbišča v skladu z varnostnimi predpisi

Znanja in kompetence po programskih sklopih za 3. GOP

PROGRAMSKI SKLOP


Oganizacija del

Učne metode:



metoda. Dijaki bodo utrjevali snov

tako, da bomo pri pouku se povezali

na realne situacije prisotne na

teritoriju.

Učni pripomočki:

Uporaljali bomo učbenik “Gestione

del cantiere e sicurezza

dell’amnbiente di lavoro” iz

katerega bodo dijaki črpali in

dopoljnjevali predvidene vsebine.

Uporabljali bomo delovni zvezek s

pomočjo katerega bodo dijaki

spoznali in praktično utrdili vsebine.

Načrtovanje, gradnje in napeljave G5, G8 15

Organizacija gradbišča

Zgodovinski razvoj gradbišč

Gradbišče danes

Pogodbe

Obvestila, izjave in dovoljenja

Kakovost pri gradnji

Delati kakovostno v gradbenem

sektorju

Kakovost pri javnem naročilu

Vloge in odgovornosti na g adb šču

Načrtovanje, gradnje in napeljave G5, G8 15 Zakonodaja

Uprava in varnost

Obveze podjetij

Koordinirati varnost


Varnostni načrti

POS

PSC

Regiser stavbe

Varno vodenje g adb šča

Načrtovanje, gradnje in napeljave G3, G8 7 Dokumenti gradbišča

Izobraževanje subjektov

Upravljanje gradbišča

Spoznavajmo g adb šč Načrtovanje, gradnje in napeljave G5, G8 15

Delati na gradbišču

Načrt gradbišča

Tipi gradbišč

Coniranje gradbišča

Znaki in tabele

Cestna gradbišča

Ograje, meje in notranji promet

Električne napeljave gradbišč

Prva pomoč na gradbišču

Prevencija nesreč in poškodb na

gradbišču


PROGRAMSKI SKLOP


Priprava g adb šča

Učne metode:



metoda. Dijaki bodo utrjevali snov

tako, da bomo pri pouku se povezali

na realne situacije prisotne na

teritoriju.

Učni pripomočki:

Uporaljali bomo učbenik “Gestione

del cantiere e sicurezza

Načrtovanje, gradnje in napeljave G8 10

Delati na gradbišču

Coniranje gradbišča

Znaki in tabele

Znaki pri gradbiščih na cesti

Ograje, meje in ureditav notranjega

prometa

Električne napeljave

Skupna zasč a D.P.C.

Načrtovanje, gradnje in napeljave G8 15 Skupne varnostne naprave

Odri

Ograje in prehodi

PiMUS

Premični odri dell’amnbiente di lavoro” iz

katerega bodo dijaki črpali in

dopoljnjevali predvidene vsebine.

Uporabljali bomo delovni zvezek s

pomočjo katerega bodo dijaki

spoznali in praktično utrdili vsebine.

Stopnice

Osebne varnostna oprema D.P.I.


Osebne zasčitne naprave

Zasčita glave, obraza in oči

Zasčita sluha

Zasčita dihal

Zaščita zgornjih udov

Zasčita telesa in spodnjih udov

Prva pomoč na gradbišču

Preprečevanje požara na gradbišču

Oprema in stroji na g adb šču


Stroji na gradbišču

Manjše opreme na gradbišču

Premiki na gradbišču

Stroji za premik zemlje

Stroji za embalažo

Stroji za dviganje materialov

Montaža stolpnega žerjala

Varnostna uporaba strojev za dviganje

materiala

Ocena tveganja na g adb šču

Načrtovanje, gradnje in napeljave G3, G5, G8 5

Analiza tveganja pri gradnji

Oceniti tveganje

Koordinacija in motnje na gradbišču

Zmanšanj tveganja na g adb šč h


Začrtanje in izvedba izkopov

Zmanšanje tveganja pri izkopih

Rušitev in nove gradnje

Dela na višini

Bonifikacija azbesta

Tipi g adb šč

Načrtovanje, gradnje in napeljave

G3, G8 5

Tipi gradbišč

Gradbišča v mesntnih središčih

Gradbišča na podeželju

Obnove in prenove

Dela na kritinah

Cestna gradbišča


PROGRAMSKI SKLOP


Povezava z drugimi


Zmanjševanje tveganja na gradbiščih: Trasiranje. Izkopi.

Rušenja in nova gradnja. Dela na višini. Sanacija azbesta.

Frontalni pouk. Internet. Zapiski.

Učbenik in priročnik.

Uporabne znanosti in

tehnologije. Topografija.

Načrtovanje gradnje in

napeljave. Kemija.

G1,G2

Tipologije gradbišč: Gradbišča v mestih. Izolirana mala

gradbišča. Obnova. Dela na strehah. Cestna gradbišča.



Topografija. Načrtovanje

gradnje in napeljave.

G1,G2,G3,G5

Predračun: Cena del. Popis del. Stroški za varnost. Frontalni pouk. Internet. Zapiski.

Učbenik in priročnik. Programska

oprema.


napeljave. Ekonomija in

cenitve.

G1,G2,G4,G6

Računovodstvo: Gradbene kalkulacije. Sprememba cen.

Končni obračun. Programska oprema.


Učbenik in priročnik. Programska

oprema.


napeljave. Ekonomija in

cenitve.

G4,G6

Tehnični pregled: Kolavdacija. Upravni pregled. Pregled

konstrukcije. Obratovanje in vzdrževanje.




napeljave.

G5,G6

Kakovost: Vodenje kakovosti. Potrdilo kakovosti. Kakovost v

javnih pogodbah. Struktura. Vloge. Strokovni izvedenec.




napeljave.

G3

Kakovost podjetij in procesov: Projektni biroji. Elaborati.

Naročniki. Podjetja. Proizvodi.




napeljave.

G3,G5,G6

10) NAČRTOVANJE, GRADNJE IN NAPELJAVE

Razredi 3., 4. in 5. GOP

Vsebine:

8. Vloga predmeta pri razvijanju temeljnih prečnih kompetenc (ključne državljanske kompetence)




12. Novosti v učnem načrtu in dodatna vzgojno-izobraževalna ponudba – povezava s predmetom


1. Vloga predmeta pri razvijanju temeljnih p čn h kompetenc (*):

Pri poučevanju predmeta se razvija temeljne prečne kompetence (ključne državljanske kompetence):

EK1 učenje učenja,

EK2 načrtovanje,

EK3 sporočanje,

EK4 sodelovanje in udeležba,

EK5 samostojno in odgovorno ravnanje in sploh gradnja odgovorne osebnosti,

EK6 reševanje problemov,

EK7 ugotavljanje povezav in razmerij zlasti z opazovanjem okolja z občutljivostjo za dimenzije v funkciji uporabnika-človeka in za spoštljivo poseganje v

okolje,

EK8 pridobivanje in razlaga informacij tudi iz različnih virov.

Pozornost se polaga tudi razvijanju sposobnosti komunikacije in sporazumevanja z zunanjim svetom z dovršenim jezikovnim znanjem in strokovnostjo in

oblikovanju družbenih članov, ki bodo občutljivi za medčloveške odnose in bogati s slovensko kulturo in jezikom, a sproščeni pri rabi osnovnih tehničnih

izrazov tudi v italijanščini

2. Sp c f čn kompetence predmeta in vloga predmeta pri razvijanju kompetenc odgova jajoč osi:

Specifične učne kompetence predmeta predvidene v smernicah v OPR 15. marca 2010 so:

N1. Izbira gradbenih materialov glede na njihovo uporabo in način gradnje.

N2. Uporaba metodologij načrtovanja, cenitev in gradnje enostavnih objektov, izven potresnih con, s pozornostjo za energetsko varčnost.

N3. Uporaba primernega orodja za grafično predstavitev načrtov in meritev.

N4. Identificiranje in uporaba metodologije in tehnik upravljanja z načrtovanjem

N5. Sestava tehničnih poročil in dokumentiranje samostojnega in skupinskega dela v poklicnih situacijah.

N6. Prepoznavanje problematik o zaščiti in ovrednotenju prostorskih in okoljskih virov

Pouk bo uvajal dijake v tehnično arhitektonsko in konstrukcijsko načrtovanje in v poznavanje gradiv in problemov pri gradnji.

DRUGI BIENIJ:

3. GOP: Dijaki bodo spoznali statiko v okviru gradbene mehanike in teorijo odpornosti materialov z grafičnimi in analitičnimi metodami, v skladu z lastnim

matematičnim znanjem in načrtovanje lesenih in jeklenih gradbenih elementov. Spoznali bodo tudi gradiva, delno s pomočjo referatov in računalniško podprto

(AvtoCad) arhitektonsko in konstrukcijsko načrtovanje pri preureditvi obstoječega objekta.

4. GOP: Dijaki bodo spoznali projektiranje zidanih in armiranobetonskih konstrukcij, ter temeljev in podpornih zidov v skladu z lastnim matematičnim

znanjem. Spoznali bodo tudi gradbene elemente, delno tudi s pomočjo referatov in računalniško podprto (AvtoCad) arhitektonsko in konstrukcijsko

načrtovanje novega stanovanjskega objekta ter načrtovanje termične izolacije.

PETI LETNIK

5. GOP: Dijaki bodo spoznali napeljave, zgodovino arhitekture, urbanistiko, tipologije gradenj in računalniško podprto (AvtoCad) arhitektonsko in

konstrukcijsko načrtovanje novega nestanovanjskega objekta.


DRUGI BIENIJ:

Predvidene so tri pisne šolske naloge v vsakem polletju.

Ustno znanje se preverja začetku ure z nekaj kratkimi vprašanji o zadnji predelani snovi. Dijak lahko dobi "plus" ali "minus". Daljše spraševanje in predavanje

na podlagi referata o gradivih oz. o stavbarstvu z oceno je predvideno vsaj dvakrat v vsakem polletju. Kriteriji za morebitna opravičevanja se določijo z dijaki.

Dovoljeno je javljanje v skladu z razpoložljivim časom in didaktičnim programiranjem.

Praktično - grafično znanje se preverja z vajami pri tabli, na podlagi zvezka šolskih in domačih vaj in s pregledovanjem načrtovalnih izdelkov. Za praktično

oceno skrbi profesor praktičnega pouka.

Pisanje domačih nalog sproti pregleduje profesor praktičnega pouka.

A) Pri ocenjevanju preverjanja znanja se upošteva:

1. Pri pisnem preverjanju: - usvojenost učnih vsebin - razumljivost izdelka

- logičnost - pravilnost izrazov

- pravilno razčlenitev in nastavitev nalog - pravilnost reševanja

- rezultate - intuicijo

2. Pri ustnem preverjanju: - znanje snovi - povezovanje argumentov

- reševanje vaj - razlaga prehodov

- popravljanje (oz. zavedanje) napak - logično utemeljevanje

- samostojnost - izvirnost

3. Pri grafično/praktičnem preverjanju: - število in rednost oddajanja izdelkov

- grafično dodelanost in obliko - pravilnost postopkov

- pravilnost rezultatov oz. natančnost izdelkov - strokovno izrazoslovje

B) Pri končnem ocenjevanju se upošteva: - ocene pisnih šolskih nalog

- ocene posameznih spraševanj - ocene morebitnih kontrolk

- praktično/grafične vaje, načrte (šolske in domače) - sodelovanje v razredu

in referate (o materialih oz. o gradbenih elementih)

- zanimanje za predmet

PETI LETNIK:

Predvideno je ocenjevanje elaboratov, spraševanje, vrednotenje referatov in raziskav.


Razvijanje šestih specifičnih kompetenc N1 (Izbira gradbenih materialov glede na njihovo uporabo in način gradnje), N2 (Uporaba metodologij načrtovanja,

cenitev in gradnje enostavnih objektov, izven potresnih con, s pozornostjo za energetsko varčnost), N3 (Uporaba primernega orodja za grafično predstavitev

načrtov in meritev), N4 (Identificiranje in uporaba metodologije in tehnik upravljanja z načrtovanjem) in N5 (Sestava tehničnih poročil in dokumentiranje

samostojnega in skupinskega dela v poklicnih situacijah in N6 (Prepoznavanje problematik o zaščiti in ovrednotenju prostorskih in okoljskih virov) se bo

odvijalo v okviru programskih sklopov in didaktičnih enot, kot je razvidno v šesti točki.

Preverjanje kompetenc je vključeno v pisno, ustno in grafično-praktično preverjanje, opisano v prejšnji točki.

Ocenjevanje kompetenc določuje ali so bile kompetence dosežene, delno dosežene ali pa ne.

5. Novosti v učn m nač u in dodatna vzgojno- zob až valna ponudba – povezava s predmetom:

Pri načrtovanju smo uvedli popolno digitalizacijo, tako da dijaki projekte nalagajo direktno na oblak na splet v digitalni obliki. Tudi pregledovanje elaboratov

poteka v razredu skupinsko v digitalni obliki s pomočjo zaslona na dotik. Tako prihranimo na uporabi papirja in črnila.

Pri projektiranju razvijemo tudi termotehnične račune za energetsko izkaznico, ki je danes postala obvezna.

Pri geometriji mas se snov prikaže tudi z uporabo primernih ukazov v programu AvtoCad.

Pri projektiranju konstrukcij se poslužujemo tudi svobodnih računalniških programov, ki jih v zadnjih letih uporabljajo študentje in gradbeni inženirji.

Projektiranje konstrukcij je posodobljeno z upoštevanjem najnovejših standardov (italijanskega odloka 17.1.2018, okrožnice 21.1.2019 in evropskih

konstrukcijskih Evrokod)

Ker je Trst v zadnjih letih vključen v potresno območje, pri osnovah potresnega projektiranja obdelamo dodatno tudi nekatere poenostavljene metode in

uporabimo program Spettri, ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukture. Poglavja o potresnem vplivu omogočajo sicer tudi diferenciranje pouka. Dijaki, ki

imajo hujše vrzeli, lahko v tem obdobju utrjujejo staro snov s profesorjem praktičnega pouka.

Na programu so obiski gradbišč, proizvodnih in prodajnih obratov gradbenih izdelkov (kamnoloma, kamnoseške delavnice, opekarne, obrata za predelavo

lesa, jeklarne, cementarne ali betonarne), gradbenih sejmov (Saie v Bologni ali ljubljanski sejem Dom) ter obisk laboratorija za preizkušanje materialov.

Obiski se izvedejo v okviru vsakoletnih programiranih projektov ali tudi dodatno predmetno.

Dijaki opravljajo delavno prakso. Sodelujejo tudi pri projektu FAI in obiskujejo razstave.

Razredi sodelujejo tudi v projektu PROJEKTIVNI BIRO. V okviru večletnega simuliranja integriranega projektiranja objekta se v tretjem razredu simulira

izdelavo projekta objekta v merilu 1:100. V četrtem razredu se simulira konstrukcijsko projektiranje objekta v merilu 1:50. V petem razredu pa se razvije še

detajle načrta in se pripravi dokumentacijo za vpis v kataster in zemljiško knjigo.


3.GOP

PROGRAMSKI SKLOP


Povezava z drugimi

predmeti Razvoj kompetenc Št.ur

Uvod v gradbeništvo in gradbeno mehaniko. Frontalni pouk.

Zapiski prof. Učbenik. Beseda.

4

Grafična statika: vektorji, sestavljanje in razstavljanje. Vektorski

moment, Varignonov izrek. Vrvni poligon. Vaje z vrvnim

poligonom.

Frontalni pouk. Samostojno delo.


Matematika in fizika. N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

10

Geometrija mas: statični moment, težišče, vztrajnostni momenti,

elipsa vztrajnosti, jedro prereza.



Računalniki (AutoCad).


N3 (pripravljalno)

12

Ravnovesje in reakcije: Ravnovesje sistema sil. Ležišča, reakcije,

iskanje reakcij.




N3 (pripravljalno)

12

Paličja. Rezultanta glede na prerez. Frontalni pouk. Samostojno delo.

Zapiski prof. Priročnik Beseda.

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

8

Notranje statične količine. Diagrami notranjih statičnih količin.

Določevanje diagramov notranjih statičnih količin pri statično

določenih sistemih. Prostoležeči nosilci in konzole. Paličja.

Gerberjevi nosilci. Tročlenski loki.


Zapiski prof. Priročnik. Beseda.

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

20

Analiza napetosti v prerezu, normalne in tangencialne napetosti

pri enostavnih in sestavljenih obremenitvah. Projektne napetosti

za zidove, les in jeklo. Osna sila (Tlak in nateg). Upogib. Poševni

upogib. Strig pri upogibu. Torzija. Upogib z osno silo. Elastična

nestabilnost pri osni tlačni sili.


Zapiski prof. Beseda. Priročnik.


N3 (pripravljalno)

22

Deformacije konstrukcijskih elementov. Uvod v statično

nedoločene konstrukcije. Enostransko vpeti nosilec, vpeti nosilec

in kontinuirani nosilec. Praktično reševanje enostavnih primerov

s pomočjo priročnika.



N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

12

Leseni konstrukcijski elementi. Leseni stebri. Elastična

nestabilnost. Leseni nosilci. Leseni stropi. Lesene strehe.



N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

10

Jekleni konstrukcijski elementi. Jekleni stebri. Elastična

nestabilnost. Jeklena paličja. Jekleni nosilci. Jekleni stropi.


Zapiski prof. Beseda. Priročnik

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

10

Laboratorij načrtovanja. Načrt preureditve stanovanja, načrt

preureditve enostanovanjske hiše

Samostojno delo. Računalniki

(AutoCad).


tehnologije. Tehnologije

in tehnike grafičnega

upodabljanja.

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

N4 (pripravljalno)

N5 (pripravljalno)

30

Gradbeni materiali 1. Kamen. Opeka.

Samostojno delo - raziskava.

Samostojni nastop.

Zapiski iz priročnika. Internet.


tehnologije. Kemija.

N1 (pripravljalno)

N2 (pripravljalno)

15

Gradbeni materiali 2. Veziva. Beton.


Samostojni nastop.




N1 (pripravljalno)

N2 (pripravljalno)

15

Gradbeni materiali 3. Les. Kovine. Steklo.


Samostojni nastop.




N1 (pripravljalno)

N2 (pripravljalno)

15

Gradbeni materiali 4. Hidroizolacijski in termoizolacijski

materiali. Plastike


Samostojni nastop. Internet.



N1 (pripravljalno)

N2 (pripravljalno)

15

4.GOP

PROGRAMSKI SKLOP


Povezava z drugimi

predmeti Razvoj kompetenc Št. ur

Opečne in kamnite konstrukcije. Zidovi. Določevanje dopustnih

in računskih napetosti. Prenos obtežbe iz stropa na zid.

Nestabilnost zidov. Metoda konvencionalnih ekscentričnosti.

Poenostavljena metoda.




tehnologije

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

16

Potresna sila. Horizontalne sile in njihova razdelitev na zidove.

Upogibna in strižna kontrola protivetrnih zidov.



Program Spettri.

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

12

Konstrukcijski elementi iz betona: osnove teorije armiranega

betona za metodo dopustnih napetosti in mejnih stanj; trajnost

betona; osna sila in stebri, spiralni stebri.

Upogib: nosilci. Pravokotni prerez z enojno in dvojno armaturo,

T prerez.

Strig: Morschovo paličje. Prekrivanje diagrama momentov in




tehnologije. Kemija

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

22

prevzem striga.

A.b. Stropi (polni stropi in stropi z opečnimi polnili), nagnjeni

nosilec s konzolnimi stopicami, nagnjene plošče, balkoni.

Ekscentrični tlak. Elastična nestabilnost.




tehnologije.

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

18

Mehanika tal. Temelji: plitvi temelji: točkasti temelji in pasovni

temelji, globoki temelji s piloti.



N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

16

Zemeljski pritisk. Račun po različnih metodah. Frontalni pouk. Samostojno delo.


N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

12

Podporni zidovi. Gravitacijski in armirano betonski. Načrtovanje

podpornih zidov, dimenzioniranje, statični račun in izvedbene

risbe.



N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

16

Obstoječe konstrukcije. Pomanjkanje vzdrževanja. Obstoječe

zidane, lesene, jeklene in armiranobetonske konstrukcije.

Poškodbe. Stopnja in faktor vedenja.


Priročnik Beseda.

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

8

Laboratorij načrtovanja. Načrt stanovanjske hiše z zidano

konstrukcijo. Kontrola zidov s poenostavljeno metodo. Načrt

lesene strehe in a. b. stropa. Energetska izkaznica.

Samostojno delo.

Računalniki (AutoCad).


tehnologije. Topografija.

Cenitve. Upravljanje

gradbišča.

N2 (pripravljalno)

N3 (pripravljalno)

N4 (pripravljalno)

N5 (pripravljalno)

30

Gradbeni elementi 1. Zidovi. Loki in oboki. Stropi. Strehe.

Frontalni pouk. Samostojno delo -

raziskava. Samostojni nastop.

Internet.

Učbenik.


tehnologije

N1 (pripravljalno)

N2 (pripravljalno)

15

Gradbeni elementi 2. Vertikalni transport. Temelji. Obloge in

zapirala. Napeljave.

Frontalni pouk. Samostojno delo -

raziskava. Samostojni nastop.

Internet.

Učbenik.


tehnologije

N1 (pripravljalno)

N2 (pripravljalno)

15

5 . GOP

PROGRAMSKI SKLOP


Učne metode in pripomočki Povezava z drugimi

predmeti Razvoj kompetenc Št. ur

Napeljave

Učne metode:



metoda.

Dijaki utrjujejo snov tako, da se pri

pouku povezujemo na realne

situacije prisotne na teritoriju.

N6 (zaključno) 25

Vodovod

Greznice in kanalizacija

Električne napeljave

Termične napeljave

Sončni kolektorji

Prisilno prezračevanje

Zgodovina Arhitekture

N2 (zaključno) 50

Grška arhitektura

Etruščanska in rimljanska arhitektura

Bizantinska arhitektura

Paleokrščanska arhitektura

Romanska arhitektura

Gotika

Renesansa

Manierizem

Barok in Rokoko

Iluminizem

Industrijska revolucija

Liberty, Art Noveau, Jugendstil, Secesija in Modernizem

Arhitektura med dvema vojnama

Organska arhitektura

Arhitektura v ZDA

Urbanistika

Učni pripomočki:

Uporabljali se učbenik

“Progettazione costruzioni e

impianti - 3” iz katerega lahko dijaki

črpajoin dopolnjujejo predvidene

vsebine.

N2 (zaključno) 30 Zgodovinski okvir

Regulacijski načrti

Conizacija

Tehnični predpisi

Občinski pravilniki

Projektiranje

N1, N2, N3, N6

(zaključno) 100

Arhitektonski načrt objekta s skeletno konstrukcijo

11) GEOPEDOLOGIJA, EKONOMIJA IN CENITVE

Razred: 3. 4. in 5. GOP

Znanja in odgovarjajoče kompetence po programskih sklopih

3. GOP

PROGRAMSKI

SKLOP Učne metode in pripomočki Razvoj kompetenc Št.ur

Biosfera Frontalna metoda, fotokopije Varovanje in ovrednotenje okoljskih in

prostorskih resursov

7

Klima Frontalna metoda,

fotokopije, referati dijakov

Varovanje in ovrednotenje okoljskih in


6

Ekosistemi Frontalna metoda,




8

Ekologija populacij Frontalna metoda, Varovanje in ovrednotenje okoljskih in 4

Izvedbeni načrt objekta iz armiranega betona

Deontološki pravilnik

Arhitektonske pregrade

Načrt na izbiro za državni izpit

Tipologije gradenj

N2 (zaključno) 26

Enostanovanjske hiše

Vrstne hiše

Atrijske hiše

Stanovanjski bloki

Javni objekti

fotokopije, referati dijakov prostorskih resursov

Energija Frontalna metoda,




5

Trajnostni razvoj

Frontalna metoda,

fotokopije, referati dijakov,

predavanje



6

Elementi geologije Frontalna metoda,




5

Pedološki profil Frontalna metoda,



prostorskih resursov, značilnosti talnih tipov

pri nas

4

Pedogeneza Frontalna metoda,




6

Kemijske in fizične

lastnosti tal

Frontalna metoda,




5

Tla in prostor Frontalna metoda,



prostorskih resursov, prostorsko načrtovanje

10

Raba prostora Frontalna metoda,



prostorskih resursov, zloraba prostora in

posledice

4

Kmetijstvo in

prostor

Frontalna metoda,



prostorskih resursov, omejitve rabe prostora

10

80

4. GOP

PROGRAMSKI


Potrebe, dobrine

potrošnja in

proizvodnja

Frontalna metoda,

fotokopije, primeri Razumevanje ekonomskih pojmov

10

Tržišče, denar in

kredit

Frontalna metoda,

fotokopije, primeri Razumevanje ekonomskih pojmov

8

Osnovni računi

finančne

matematike (kapilat,

obresti,

obrestovanje,

periodične

vrednosti,

nadomestitev in

amortizacija)

Osnove davčnega

sistema, državno

gospodarstvo in

Evropska unija

Frontalna metoda,

fotokopije, vaje Ocena vrednosti dobrin in pravic

20

Cenitvene aplikacije

finančne

matematike

(vrednost po

kapitalizaciji

dohodkov),

gospodarna raba

prostora

Frontalna metoda,


16

54

5: GOP

PROGRAMSKI


Cenitvene aplikacije

finančne

matematike

Frontalna metoda,

fotokopije, primeri in vaje Ocena vrednosti dobrin in pravic

12

Osnove ocenjevanja Frontalna metoda,

fotokopije, primeri in vaje Ocena vrednosti dobrin in pravic

6

Ocena civilnih stavb Frontalna metoda,


15

Industrijske stavbe Frontalna metoda,


5

Ocena zazidljivih

zemljišč

Frontalna metoda,


15

Etažne stavbe in

delitev skupnih

stroškov

Frontalna metoda,

fotokopije, vaje Vzdrževanje in upravljanje grajenih objektov

15

Izboljšave na tujem

obratu

Frontalna metoda,


6

Ocena škode na

stavbah zaradi

požara

Frontalna metoda,


10

Razlastitve za javno

korist in odškodnina

Frontalna metoda,


8

Glavni obrisi

dedovanja

Frontalna metoda,


3

Glavni obrisi

Zemljiškega in

Frontalna metoda,

fotokopije

5

Stavbnega katastra

100

12) TOPOGRAFIJA

Razredi: 3., 4. in 5. GOP.

Med urami bomo posvečali posebno skrb pri razvijanju nekaterih kljčnih državnih kompetenc:


EK3 - sporočanje






- Specifični kompetenci osi

G2 – Zna izmeriti teritorij, parcele in objekte s primerno izbiro metodologije in instrumentov, ter zna obdelati pridobljene podatke

G4 – Zna uporabljati tehnične pripomočke za grafično upodabljanje načrtov

bom razvijal skladno s kompetencami predmeta, ki so:

T1 - Zna izmeriti teritorij, prosta območija in objekte s primerno metodologijo in s primernimi instrumenti ter zna obdelati dobljene podatke

T2 - Zna uporabiti primerne instrumente za grafični prikaz načrtov in izmeritev

T3 - Zna izdelati tehnična poročila in poročila skupinskih individualnih dejavnosti v zvezi s poklicem

T4 - Zna uporabiti strategije racionalnega mišljenja tako v dialektičnem kot v algoritmičnem načinu analize problematičnih situacij in pri formuliranju

primernih rešitev

T5 - zna organizirati in voditi manjša pomična gradbišča v skladu z varnostnimi predpisi

3. gop PROGRAMSKI SKLOP in

didaktične enote Povezava z drugimi predmeti

Razvoj

kompetenc Št.ur

Elementi trigonometrije Matematika T1, T4

Uporabna trigonometrija 15

Območja posegov in sistemi koordinat Fizika:

Sile pri kroženju, Newtonova sila, polje sil, potencial (pri

fizikalni razlagi geoida)

T1, T4

Topografsko in geodetsko območje 20

Koordinatni sistemi 8

Optika in enostavni instrumenti

Fizika: (lom žarkov, kotniki) T1, T2, T4

Osnove optike 7

Enostavni instrumenti 5

Osnove topografskih meritev

Fizika:

Klasifikacija pogreškov in podrobnejša obdelava slučajnih

pogreškov

T1,T2, T3,

T4

Teorija pogreškov 10

Označevanje točk in ortogonalna izmera točk 8

Enostavne topografske izmere 5

Grafična predstravitev izmere 3

Optika Fizika: Fizikalna optika in geometrijska optika (leče in

aplikacija na daljnogled) T1, T4 8

Merjenje kotov T1, T4, T5 8

4. gop PROGRAMSKI SKLOP in

didaktične enote Povezava z drugimi predmeti Razvoj kompetenc Št.ur

Merjenje razdalj Fizika: Valovanje (osnove in aplikacija na elektronske

razdaljemere) T1, T4, T5 20

Merjenje višinskih razlik T1, T4, T5 10

Merjenje obsežnih površin T1, T2, T3, T4,

T5 30

GPS Matematika: Enačba ravnine v prostoru T1, T3, T4 20

Osnove kartografíje Tehnično risanje: Osnovni pojmi projekcij T2, T3, T4 15

Popolna predstavitev terena T2, T3, T4 8

5. gop PROGRAMSKI SKLOP in didaktične

enote Povezava z drugimi predmeti Razvoj kompetenc Št.ur

Osnove fotogrametrije Tehnično risane: Osnovni pojmi projekcij pri osnovah fotogram.

(žarki, proj. ravnina, proj. središče, projekcija točke) T1,T2, T3, T4 20

Daljinsko snemanje in Sodobni instrumenti T1,T2, T3, T4 10

Področni Informativni Sistemi (SIT, GIS) T1,T2, T3, T4 8

Merjenje zemljišč in delitev terenov Matematika: Določitev površin s pomočjo integrala (numerične

met.) T1,T2, T3, T4 8

Premikanje in izravnava mej T1,T2, T3, T4, T5 20

Katastr Cenitve: Formalno-pravni aspekti katastra 15

Izavnava terenov T1,T2, T3, T4, T5 20

Ceste (splošni pojmi) in osnove projekta T1,T2, T3, T4, T5 10

DTZ ŽIGA ZOIS - TRST UČNI NAČRTI · vrste: kaj poimenujejo prislovi in katerih vrst so, kaj...

Documents

Transcript of DTZ ŽIGA ZOIS - TRST UČNI NAČRTI · vrste: kaj poimenujejo prislovi in katerih vrst so, kaj...