Domov | Ekologi brez meja - GRADIVO ZA...

23
1 GRADIVO ZA MEDIJE Modna revija Zmenek z drugo obleko Ljubljana, 30. 11. 2011 Pripravila: Polonca Štritof, Ekologi brez meja

Transcript of Domov | Ekologi brez meja - GRADIVO ZA...

  • 1

    GRADIVO ZA MEDIJE

    Modna revija Zmenek z drugo obleko Ljubljana, 30. 11. 2011 Pripravila: Polonca Štritof, Ekologi brez meja

  • 2

    Kazalo

    1. Modna revija Zmenek z drugo obleko ............................................................................. 4

    1. 1 Izhodišče .................................................................................................................. 4

    1. 2 Zmenek z drugo obleko, modna revija – osebna izkaznica ........................................... 4

    2. Izmenjava oblačil z znanimi Slovenci in Slovenkami ........................................................ 6

    2. 1 Zmenek z drugo obleko, izmenjava oblačil - osebna izkaznica ...................................... 6

    3. Modne oblikovalke na Zmenku z drugo obleko ............................................................... 8

    3. 1 Maruša Bečan ........................................................................................................... 8

    3. 2 Sergeja Bevc ............................................................................................................. 9

    3. 3 Jana Koteska ............................................................................................................. 9

    3. 4 Uršula Mihovec ......................................................................................................... 9

    3. 5 Irina Milijič .............................................................................................................. 10

    3. 6 Linda Ogrizek .......................................................................................................... 11

    3. 7 Tanja Pađan ............................................................................................................ 11

    3. 8 Urška Petrič ............................................................................................................ 12

    3. 9 Tina Rebolj .............................................................................................................. 12

    3. 10 Ines Pusar ............................................................................................................... 13

    3. 11 Urška Pirc ............................................................................................................... 13

    3. 12 Darja Rant ............................................................................................................... 13

    3. 13 Karmen Rovšnik ...................................................................................................... 14

    3. 14 Barbara Živčid ......................................................................................................... 14

    4. Partnerji modne revije Zmenek z drugo obleko ............................................................. 16

    4. 1 Bodieko .................................................................................................................. 16

    4. 2 VIST - Visoka šola za storitve .................................................................................... 16

    4. 3 Danza Macabra Records .......................................................................................... 16

    4. 4 Frizerski salon Kolbek, Urška Kolbe .......................................................................... 17

  • 3

    4. 5 Mednarodni grafični likovni center (MGLC) .............................................................. 17

    4. 6 Art Caffe Tivoli ........................................................................................................ 17

    5. O projektu Tovarna dela ............................................................................................... 18

    5. 1 Poslanstvo in vizija .................................................................................................. 18

    5. 2 Načrtovani rezultati projekta ................................................................................... 18

    5. 3 Ciljne skupine.......................................................................................................... 19

    5. 4 Pomen zbiranja rabljenega tekstila .......................................................................... 20

    5. 5 Ponovna uporaba rabljenega tekstila ....................................................................... 21

    5. 6 Partnerji projekta Tovarna dela – tekstil ................................................................. 21

    5.6.1 DSP center ................................................................................................................. 21

    5.6.2 Ekologi brez meja ...................................................................................................... 22

    5.6.3 Okoljsko raziskovalni zavod ...................................................................................... 22

    5.6.4 Zadruga dobrote ....................................................................................................... 22

  • 4

    1. Modna revija Zmenek z drugo obleko

    1. 1 Izhodišče

    V Sloveniji smo leta 2002 odložili 72 ton oblačil, leta 2009 pa kar 409 ton. Vsako leto na odlagališča odložimo skupno okoli 410 ton tekstila. Večina odloženega tekstila bi se dala predelati in/ali ponovno uporabiti, saj se ljudje največkrat znebimo še povsem uporabnih oblačil.

    Tekstilna industrija je največji onesnaževalec sveže vode na svetu. Za 1 tipično 200 gramsko majico iz bombaža porabimo več kot 2.700 litrov vode, 8 kilovatnih ur elektrike, poleg tega pa je vzgoja bombaža vezana tudi na ogromno porabo pesticidov. Če bi vsak od nas samo 1 kg oblačil, namenjen na odlagališče, ponovno uporabil, predelal ali podaril, bi prihranili 6.000 litrov vode in oblačilom podaljšali življenjsko dobo.

    V Sloveniji se glede na izkušnje in ankete, ki smo jih izvedli tekom projekta Tovarna dela –Tekstil na izmenjavah oblačil po vseh regijah države, kaže izrazit predsodek proti temu, da bi nosili rabljena oblačila. Ta so stigmatizirana kot umazana, razcapana ali primerna za revnejše ali socialno ogrožene sloje. Ljudje povečini na izmenjave nosijo oblačila, ki jih podarijo, domov pa ne vzamejo ničesar. Če že, izmenjava oblačil poteka v krogu intimnejših skupin ljudi (prijatelje ali družine). Izmenjavam so bolj naklonjene mlajše generacije, po možnosti pa iz alternativnih

    subkultur. Zanimivo je tudi, da izmenjave oblačil bolje sprejemajo kraji, ki niso Ljubljana.

    V času, odkar Ekologi brez meja pripravljamo izmenjave, smo zaznali tako omenjen predsodek kot tudi rastoče zanimanje za organizacijo izmenjav širom po Sloveniji. Torej je potreben le še en mali preskok v glavah – in kmalu bom zastonj oblečeni prav vsi!

    Naš cilj je eden: premagati predsodek pred nošenjem rabljenih oblačil s pozitivnimi zgledi

    1. 2 Zmenek z drugo obleko, modna revija – osebna izkaznica

    Naziv: Pridi na zmenek z drugo obleko

    Koncept: Modna revija kreacij z izmenjav oblačil

    Lokacija: Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana

    Datum: 30. november 2011

  • 5

    Termin: 20. - 21.

    Namen: Pečatenje predsodkov pred nošenjem rabljenih oblačil

    Tveganje: Niti ni tvegano, saj bodo obiskovalci samo občudovali, kaj vse se da narediti iz zavrženih oblačil.

    Modna revija Zmenek z drugo obleko podira močno zabetonirane predsodke pred nošenjem rabljenih oblačil, saj je celotna kolekcija oblikovana iz kosov oblačil, ki so jih Ekologi brez meja zbrali na izmenjavah oblačil širom po Sloveniji. Ponošena oblačila so se tako s kančkom domišljije in oblikovalskega talenta na najlepši način povrnila v življenje in postala del ekskluzivne modne kolekcije oblačil.

    Kreacije za modno revijo Zmenek z drugo obleko so ustvarile modne oblikovalke Jana Koteska, Sergeja Bevc, Irina Milijič, Ines Pusar, Karmen Rovšnik, Tina Rebolj, Tanja Pađan, Urška Pirc, Linda Ogrizek, Urška Petrič, Maruša Bečan, Uršula Mihovec, Darja Rant Barbara Živčid.

    Za styling na modni reviji so skrbeli vizažisti oddelka za kozmetiko VIST - Visoke šole za storitve. Za ličenje ličenje so poskebele absolventke in študentke 3. letnika visokošolskega študija kozmetike na VIST: Petra Kusterle, Sanela Požun, Aleksandra Vojnovič, Antonia Jurkovič , Maja

    Marolt, Anja Drufovka, Suzana Škufca, Eva Starman in mentorica Saša Godejša. Pričeske je uredila Urška Kolbe iz Frizerskega studia Kolbek, za glasbene sladokusce je poskrbel kolektiv Danza Macabra Records, za okrepčila pa Art Caffe Tivoli iz skupine Kaval Group. Medijski sponzor dogodka je Bodi Eko.

  • 6

    2. Izmenjava oblačil z znanimi Slovenci in Slovenkami

    2. 1 Zmenek z drugo obleko, izmenjava oblačil - osebna izkaznica

    Naziv: Pridi na zmenek z drugo obleko

    Koncept: Izmenjava oblačil z znanimi Slovenkami in Slovenci

    Lokacija: Kino Šiška, Ljubljana

    Datum: 12. december 2011

    Termin: 19. – 21.

    Namen: Pečatenje predsodkov pred nošenjem rabljenih oblačil

    Tveganje: Tovrstnega eksperimenta v Sloveniji še ni bilo.

    Rabljena oblačila pri nas žal nosijo škrlatno znamenje – ljudje jih povezujemo s pomanjkanjem, razcapanostjo in socialno ogroženostjo. Povsem neupravičeno, saj raziskave kažejo, da povečini

    zavržemo kose, ki so modni, lepi in predvsem uporabni.

    Izmenjava oblačil Zmenek z drugo obleko je nadaljevanje zgodbe z modne revije in poseben modni dogodek v okviru projekta Tovarna dela -Tekstil, na katerem bomo Ekologi brez meja skupaj z nekaterimi znanimi Slovenci in Slovenkami skušali za vselej zapečatiti predsodek pred nošenjem rabljenih oblačil. S svojo prisotnostjo in podporo na dogodku bodo prepoznavne medijske osebnosti pomagale v omenjenem pečatenju, saj večkrat lahko vplivajo na spremembe

    navad ljudi. Ali vsaj na njihov začetek.

    V Sloveniji namreč vsako leto zavržemo preko 70 ton oblačil. Smiselno? Ne! Imamo rešitev: izmenjajmo jih! Tako pomagamo okolju, podaljšamo življenjsko dobo oblačilom, hkrati pa si povsem zastonj osvežimo svojo garderobno omaro.

    Izmenjava oblačil je že stalni dogodek društva Ekologi brez meja, potekal pa bo po načelu 5 za 5. Znane osebnosti bodo izmenjevale oblačila, obutev ter modne dodatke, prinesle pa bodo lahko tudi vse tisto, kar dela gnečo v garderobni omari in s tem podprle projekt Tovarna dela - Tekstil.

  • 7

    Oblačila, ki jih na Zmenku z drugo obleko ne bomo izmenjali, bodo modni oblikovalci preoblikovali in jih ob odprtju trgovine Tovarna dela – Tekstil znova vrnili v obtok ter jim tako podaljšali življenjski krog.

    Na dogodku bodo znanim Slovencem na voljo tri obetavne modne oblikovalke, ki bodo nudile nasvete o stylingu, možni do- ali predelavi oblačil, itd. Skratka, popoln service je zagotovljen.

    Zapečatimo torej predsodke in naredimo idealni zmenek z drugo obleko! Si naši slavni to sploh upajo? Bomo videli!.

  • 8

    3. Modne oblikovalke na Zmenku z drugo obleko

    »Tekstilni izdelki so trenutno najhitreje rastoča skupina odpadkov. Agresivno potrošništvo in prehitro menjavanje kolekcij, vsiljevanje modnih idealov ljudem niti ne dopušča več biti edinstven, oziroma biti to, kar so. Blago je postalo ceneno in obremenjeno. Veliko priznanih blagovnih znamk je obdržalo svoje visoke cene in obenem znižalo njihovo kakovost.« To so besede ene od oblikovalk na Zmenku z drugo obleko, Uršule Mihovec.

    Vendar avtorice današnjih kreacij dokazujejo, da upanje za trajnostno naravnano modo in

    modno industrijo obstaja:

    3. 1 Maruša Bečan

    Maruša trenutno dokončuje študij na Naravoslovnotehniški fakulteti smer Proizvodnja tekstilij in oblačil. Ob študiju od leta 2009 dela v trgovini LJ STUDIO, ki jo vodi priznana slovenska modna oblikovalka Almira Sadar.

    Pri oblikovanju jo navdihuje arhitektura, stara oblačila oz. oblačila in tudi obutev iz različnih zgodovinskih časov predvsem barok, čisto vsakdanje stvari najbolj pomembno se ji pa zdi, da je tisto kar naredim oz. sešije nosljivo in funkcionalno. Navdihujejo jo tudi različni oblikovalci prav zaradi svoje posebnosti v oblikovanju oz. krojenju in njihove različnosti – to so npr. Belenciaga,

    Vivienne Westwood, Issey Miyake .... Leta 2009 je že sodelovala s trgovino Šuss, ki je bil edini ponudnik rabljenih oblačil v Sloveniji, bila pa je tudi del projekta Šuss RECIKLIRANO!, kjer je razstavljala en styling reciklirane mode oz. oblačil .

    Pristop, ki vključuje predelavo rabljenega tesktila se ji zdi odličen, saj zavrženim in nemodnim oblačilom, ki so neprimerna za nošenje ali prodajo, s kreativnim oblikovalskim znanjem in modnim čutom »vdahnemo« novo življenje.

    Za modno revijo Zmenek z drugo obleko si je zamislila dva outlooka, ki sta nosljiva in moderna ter primerna za mrzel zimski čas. Prvi styling je sestavljen iz brezrokavnika, ki je predelan iz dolgega plašča, do kolen dolgega oprijetega krila z visokim pasom in vzorčasto modro srajco s

    širokimi rokavi. Drugi styling pa je sestavljen iz kratkih črnih hlač, ki jih je predelala iz dolgih širokih hlač, roza vzorčaste tunike in kratke jaknice, ki je predelana iz dolge obleke.

  • 9

    3. 2 Sergeja Bevc

    Sergeja je v sedanjosti sestavljala kose iz preteklih zgodb za iluzije prihodnosti. Kot predstavitev je poslala zgodbo, ki jo je pri ustvarjanju za Zmenek z drugo obleko navdihnila:

    ECO-GIPSY-FOLK: Poslušalec notranjega glasu živi osebno legendo. V svoji okolici išče sledi iz preteklosti, ki vodijo v uresničenje sanj. »Ko se izgubim, se ustavim in začnem brati. Prepoznavam zgodbe, ki želijo biti del prihodnosti. Ampak jaz živim sedanjost.« (Sergeja Bevc).

    3. 3 Jana Koteska

    Jana je študentka na Visoki šoli za dizajn, smer notranja oprema. Nad vsem EKO jo že od majhnih nog 'navdušuje' njena mati – sicer ekologinja, zato ji tudi reciklaža oblačil ni tuja. Zelo je vesela, če lahko nečemu, kar je bilo že zavrženo, vdahne novo življenje. Želi, da bi se vsi v tem norem, potrošniškem svetu bolj zavedali, da ne potrebujemo vedno več in več, ampak da lahko z malo ustvarjalnosti rešimo kakšno 'cunjico' in jo spremenimo v unikaten izdelek in s tem tudi prihranimo!

    Pri ustvarjanju kreacij za Zmenek z drugo obleko je izhajala iz moških oblačil, ki jih je preobrazila

    v ženska, tako da je še vedno čutiti nosljiv fantovski pridih. To mini kolekcijo je poimenovala Trash Glam, saj oblačila z določenimi dodatki, ki so dobesedno res vzeti iz smeti, delujejo tudi glamurozno. Modeli so sestavljeni iz jeansa, brezrokavnikov, suknjiča, srajce, z dodatki različnih gumbov, zgoščenk, delov iz računalniške matične plošče in še kaj bi se našlo. S takšno 'opremo' model oz. ženska predstavlja 'sodobno bojevnico', ki je kos vsem vlogam, izzivom in transformacijam v življenju.

    3. 4 Uršula Mihovec

    Uršula je trenutno absolventka naravoslovnotehniške fakultete, smer tekstilstvo.

    Strokovne izkušnje je pridobivala preko študentskega dela, med drugim je sodelovala pri oglasu za Coccapano. Za trgovino Šuss je oblikovala novo oblačilo: Reciklaža. Sodelovala je na odprtju second hand trgovine Cvek. Uršula se zavzema za ozaveščenega posameznika tako pri oblačenju kot tudi drugje. Recikiramo lahko takorekoč skoraj vse. Zato

  • 10

    podpira in se rada pridruži vsakemu projektu, ki stremi k večji okoljski odgovornosti, saj se na njih uči in prispeva k družbi.

    Kreacije za Zmenek z drugo obleko: Pikčasta obleka je nastala iz starejšega, vendar še povsem lepega in kakovostnega blaga, pikčasta torbica iz ostankov krojenja. Beige obleka je nastala iz dveh daljših kril, manjša torbica pa zopet iz ostankov krojenja. Zelena majica in krilo sta prav tako nastala iz manjšega kosa blaga. Iz predelane kapuce je nastala tudi nova torbica. Med barvami prevladuje svetlo rjava, ker ji je navdih dala jesen. Barva je nežna, topla in umirjena,

    popestri jo kombinacija (kapuca), ki je črna z močnimi roza, zelenimi in rumenimi listki, ki kateri predstavljajo igrivost in upanje. Zeleno rumeno blago z rjavimi pikami je izbrala zaradi zanimive barvne kombinacije, ravno pravšnje za preprosto krojeno obleko. Iz pikčastega blaga je naredila torbico z zlato verižico, ki razblini preprostost oblekice.

    3. 5 Irina Milijič

    Irina obiskuje doktorski študij na NTF, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in tekstilno oblikovanje. Zanima jo raziskovanje področij oblikovanja oblačil in umetnosti. Njune izrazne možnosti, estetiziranje družbe, pomen konceptualnega ter različna prepletanja in razhajanja med področjema. Za sabo ima kar nekaj uspešnih projektov, ki segajo od modnih revij do razstav. Z

    društvom Ekologi brez meja sodeluje že drugo leto, delijo enaka mišljenja glede problemov odvečnega in odpadnega tekstila, razmaha potrošništva ter pomembnosti okoljevarstva nasploh. Podpira princip kreativnega prispevanja k ozaveščanju družbe in se veseli sodelovanja z njimi tudi v prihodnje.

    Kreacije za Zmenek z drugo obleko: Oblačila so večinoma nastala iz smučarske oprave, ki so jo sestavljali trije kosi: hlače, jakna in brezrokavnik. Tekstil ima značilen videz 80-ih let, kričeče barve v geometrijsko oblikovanem vzorcu, le-ta zaobjema celotno telo in omogoča veliko izraznost. Čeprav je kolekcija nastala iz rabljenih materialov in oblačil, ne daje nekoliko pričakovanega "vintage" videza. Ravno nasprotno, usmerjena je v prihodnost in daje občutek urbanega, tehnološkega, uporniškega ter mladostnega duha.

  • 11

    3. 6 Linda Ogrizek

    Linda je diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil. Rada eksperimentira z novimi materiali, zanimajo jo njihove prednosti in slabosti, navdihujejo jo psi, zato rada oblikuje in razvija oblačila zanje. Je okoljevarstvenica, zato ji projekti, kot je Zmenek z drugo obleko, veliko pomenijo in se jim rada pridruži.

    Pri ustvarjanju kreacij za Zmenek z drugo obleko, ki jih je poimenovala Skoč notr!, si je izbrala

    zimsko jakno, ki jo je predelala v krilo, iz puloverja pa naredila hlače za prosti čas. Nekatera oblačila je uporabila kot material, torej so nastale nove oblike, druga pa je le predelala in pustila

    prvotne oblike. Navdih je črpala iz relacije človek-šport-narava.

    3. 7 Tanja Pađan, Kiss the future

    Tanja je dokončala NTF, smer oblikovanje tekstilij in oblačil in je oblikovalka, ki jo zanima predvsem področje kostumografije, navdih pa išče na ulici, v stripu, risanih filmih, ulični umetnosti, plesu, ... V svoji karieri je med drugim sodelovala v mednarodnem projektu med Idrijsko Cerkljansko agencijo in Katedro za oblikovanje tekstilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo NTF Univerze v Ljubljani (Idrijski ris, Ovratniki, publikacija Od črte do čipke). Na Festivalu idrijske

    čipke je l. 2009 organizirala samostojno razstavo Prestopi mejo čipke/2009. Sodelovala je pri projektu javne izdelovalnice (ne)mogočega Anselma in tudi pri revijo 3r v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Je tudi stilistka glasbene skupine Zablujena Generacija.

    Rabljen tekstil ji je zanimiv, ker že ima neko zgodbo, obliko, teksturo, namen in vonj.

    Kreacije za Zmenek z drugo obleko so nastale iz starih kosov rabljenih oblačil in odpadnih kosov blaga. Poigravala se je s kombinacijami različnih tekstur materiala, rabljene kose oblačil je popolnoma ali pa deloma preoblikovala, jim spremenila konstrukcijo in jih oblikovala v nova oblačila, ki čakajo na nove zgodbe. Kiss the future je naziv kolekcije, pa tudi sicer so njeni izdelki prepoznvni pod to blagovno znamko.

  • 12

    3. 8 Urška Petrič

    Urška zaključuje študij modnega oblikovanja in je zaposlena v podjetju Kaaita d.o.o.. Že od nekdaj jo ekologija zanima, predvsem na področju tekstila. Sodelovala je že na modni reviji 3Re, ki se je dogajala v sklopu projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Poleg diplomskega dela, ki vključuje ekološke tekstilije, trenutno razvija še športno-urbano kolekcijo s poudarkom na ekologiji.

    Za kreacije, s katerimi se je predstavila na modni reviji Zmenek z drugo obleko, je oblikovalka iskala navdih v urbanem fixed-gear kolesarjenju. Veliko koles se rodi iz starih, ki bi jih sicer

    marsikdo že zdavnaj zavrgel. Z malo domišljije mu novi lastnik vdihne novo življenje. Oblačila, narejena iz starih, zavrženih kosov dodatno zaključijo celoto kolekcije. Izhodišče oblikovanja oblačil je zanjo praktičnost, kateri sledi oblika. Urbano, a kljub temu udobno za šviganje po mestnih ulicah.

    3. 9 Tina Rebolj

    Tina je diplomantka Naravoslovnotehniške fakultete, smer Oblikovanje tekstilij. Diplomirala leta 2011 z diplomsko nalogo Harmonija nasprotij. Od nekdaj je rada risala, v gimnaziji pa se se

    usmerila v risanje modnih skic. V svojem delu se rada spopada z novimi izzivi, če pa tako ohranja okolje, je to dodaten bonus. Z Ekologi brez meja z modno je že sodelovala na modni reviji 3Re v sklopu Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, sicer pa l. 2007 tudi na modni reviji Zapis (2007), Kobb (2008), Zaveži (2008). V letih 2009 in 2010 je delala kostumografijo za plesno šolo Miki. Oblikovalka aktovno sodeluje tudi na različnih razstavah z njenega področja.

    Za sodelovanje na reviji se je odločila, ker se rada poizkusi v novih stvareh, velik izziv pa ji predstavlja izoblikovanje lastne vizije iz omejenosti predhodnega dizajna in materiala. Proces oblikovanja novih oblačil iz starih je ravno obraten kot pri običajnem kreiranju, kjer se glede na dizajn izbirajo osnove. »Moraš si dopustiti, da ti material pove lastno zgodbo,« pravi Tina.

  • 13

    Idejo za svojo kolekcijo za Zmenek z drugo obleko je črpala iz materiala samega. Tako je nastala kolekcija štirih oblačilnih kosov, v katerih se prepletajo barvni in oblikovni elementi, ki kolekciji dajejo rdečo nit. Barvi kolekcije sta črna in modra s pridihom srebrne barve. Celotna kolekcija je namenjena samozavestni ženski s potrebo po izbranem, unikatnem izdelku. Poleg pomlajenega oblačila kreacija posvoji tudi njegovo skrivnost. Vsako oblačilo skriva svojo zgodbo preteklega oblikovalca, navdušenega kupca in občudujočega opazovalca.

    3. 10 Ines Pusar

    Ines je modna oblikovalka z izkušnjami z organizacijo in sodelovanjem na modni reviji Trend na gradu na Planini pri Sevnici. Leta 2010 se je v Sežani predstavila na natečaju oblikovanja oblačil Modni potres, na tednu mode v Šentjurju in na natečaju mladih oblikovalcev oblačil v Kranju. Sodelovala je na modni reviji 3RE Rethink/Reuse/recycle. Oblikuje in izdeluje tudi plesne kostume in etno oblačila za otroške folklorne skupine.

    3. 11 Urška Pirc, EboraN

    Urška je univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil. Rada eksperimentira z materiali, ki v osnovi niso mišljeni za oblačilne kose. Zelo se je na primer zabavala ob

    oblikovanju oblačil in dodatkov iz odpadnih zračnic za kolesa, ki so bila predstavljena v okviru projekta Očistimo slovenijo v enem dnevu!. Meni, da veliko ljudi zavrže še lep in uporaben tekstilni kos samo zato, ker se trendi in smernice v modi tako hitro spreminjajo. Izziv je torej spremeniti odvržen kos tekstila v nekaj, kar dobi novo vrednost, energijo, podobo in namembnost. Kar je za nekoga neuporabno in ga onesrečuje, je lahko za nekoga drugega najlepši kos oblačila, ki polepša dan in osreči.

    Edino vprašanje, ki se ji je porajalo med ustvarjanjem oblačilnih kosov za Zmenek z novo obleko je bilo, kako s čim manj poseganja v star kos oblačila narediti novega? Njen moto: Materiali, inspiracije, barve in asociacije - kakršne koli, važno je, da se zabavaš, medtem ko strižeš luknjo v hlačah in jih povezneš čez glavo. Zabavajte se!

    3. 12 Darja Rant

    Darja obiskuje 2. letnik podiplomskega študija na oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete. Navdihujejo jo podobe, izrečene misli, občutja, dogodki. Vse, kar vidi, sliši, občuti ali

  • 14

    kako drugače zazna, vpliva na njeno delo, jo spreminja in oblikuje. Zanimajo jo številne stvari in procesi, ki se dogajajo v družbi, predvsem pa človek in razlogi za njegova dejanja. Ekologija je eno od področij, kjer bi se po njenem prepričanju ljudje obnašali bolj odgovorno, če bi se resnično zavedali posledic svojih dejanj. Uporaba rabljenih oblačil je zanjo priložnost širjenja zavesti o tekstilnih odpadkih med ljudi in hkrati izziv, kako obstoječa oblačila nadgraditi v nov, za bodočega uporabnika zaželen produkt.

    Rabljena oblačila za kreacije na modni reviji Zmenek z drugo obleko ni izkoristila zgolj v smislu

    materiala, temveč so elementi teh oblačil uporabljeni v kolekciji, kjer v kombinaciji z novimi elementi, nameni in funkcijo tvorijo drugačno vizualno podobo. Možnosti spreminjanja, ki jih je zaznala v rabljenih oblačilih, so ji predstavljala osnovno izhodišče za kolekcijo funkcionalnih oblačil iz pretežno naravnih materialov. Kolekcijo zaznamujejo sproščena silhueta, minimalistično oblikovanje in detajli, ki klasične kose oblačil spreminjajo v lahkotnejša, sodobna oblačila.

    3. 13 Karmen Rovšnik

    Karmen obiskuje doktorski študij tekstilnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti. V letošnjem letu je sodelovala na projektu www.openwear.org, zelo odprtem projektu modnega

    oblikovanja in idej. Leta 2010 je sodelovala na modni reviji in razstavi 3 Re – Rethink/Reuse/Recycle v okviru projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, na Murinem natečaju za mlade oblikovalce je bila med finalisti, tri leta pa je delala kot kreatorka v podjetju Elkroj.

    Kot osnovo za kolekcijo Zmenek z drugo obleko je vzela barve, materiale in vzorce, ki se jih da v sodobno zgodbo in hkrati poudarila reciklažo. Pri tem pa ni bilo pomembno, kako ohranjen je tekstil. Strgane, obrabljene kose je nadomestila z novimi, ostanke pa predelala v nov tekstil z volumnom in teksturo ali pa jih uporabila za detajle in obrobe. Vizualno kolekcija deluje kot sodobna mešanica urbanega boemsko romanitčnega stila.

    3. 14 Barbara Živčid

    Barbara je univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja in tekstilij, zaposlena pri društvu Ekologi brez meja, v okviru katerega koordinira del projekta Tovarna dela – Tekstil, za katerega

    http://www.openwear.org/

  • 15

    je pristojno društvo. Zanima jo integracija rabljenega tekstila v vsakdanje življenje, za kar išče vedno nove, tehnološko ustrezne in uporabniku prijazne sodobne rešitve. Pri svojem delu povezuje in usklajuje modno oblikovanje z ravnanjem s tekstilnimi in drugimi odpadki, ki postajajo surovine za vedno več njenih kolekcij. Navdih za vizualno preobrazbo zavrženih oblačil črpa iz narave, slikarstva glasbe in filmov. Rabljen tekstil jo privlači, ker je material po kakovosti boljši od novejših trendov v tekstilni industriji, ki se zaradi povpraševanja na trgu vedno hitreje zatekajo k materialom slabše kakovosti. Rabljeno oblačilo seveda s seboj nosi dorečenost vzorca, strukture in barve.

    Mini kolekcijo za modno revijo Zmenek z drugo obleko je poimenovala Ogledalo. Modni oblikovalci sicer velikokrat iščejo navdih v preteklosti, odsevki minulega časa so pogosto vkomponirani v kreacije, Barbara je šla še nekoliko dlje. Soočena s konkretnimi kosi ni iskala samo simbolnega navdiha, ampak je s krila, obleke in bluze z minimalnimi posegi ter spremembo kroja odprašila videz zastarelosti. Gre za ponovno vključitev odpadne surovine v življenjski krog, kar nakazuje na njena prizadevanja za vnos trajnostnih trendov v modno oblikovanje. Ogledalo sestavljajo 4 kosi, ki jih zaznamuje črna barva in ponavljajoči se vzorci. Pri brskanju med kupom oblačil je načrtno iskala zavržene kose slovenskih blagovnih znamk.

  • 16

    4. Partnerji modne revije Zmenek z drugo obleko

    4. 1 Bodieko

    Bodi eko je začel svojo pot leta 2008 in bili prvi večji samostojni eko portal pri nas, ki je z leti postal tudi najbolj priljubljen med eko mediji, saj se število bralcev in oboževalcev tako na samem portalu kot tudi na Facebook strani vsak dan veča. V letu 2011 so začeli izdajati tudi revijo pod enakim imenom Bodi eko, ki so jo bralci zelo dobro sprejeli, tiskana pa je s

    certificiranimi eko barvami in na 100 % recikliranem papirju. Njihov namen je informiranje javnosti o zdravem načinu življenja, varčevanju z vodo in energijo, obveščati o aktualnih okoljskih problematikah in organiziranje akcij s področij njihovega delovanja.

    Spletna stran: www.bodieko.si

    4. 2 VIST - Visoka šola za storitve

    VIST - Visoka šola za storitve izvaja edini visokošolski študij kozmetike v Sloveniji. Študij usposablja za kakovostno izvajanje zahtevnih del na širšem področju kozmetike in velnesa, od kozmetične nege, pedikure in manikure, različnih masažnih tehnik, do ličenja in maskiranja. S slednjega področja lahko študentke vpišejo kar tri predmete, in sicer Vizažistične tehnike,

    Modno in fotografsko ličenje ter Filmsko in gledališko ličenje. Pri teh predmetih izvajajo študentke tudi skupne projekte s študenti fotografije na VIST, ki izvedejo te projekte v okviru predmetov Reklamna in modna fotografija II in Atelje reklamne in modne fotografije. VIST namreč izvaja tudi edini visokošolski študij fotografije.

    Spletna stran: www.vist.si

    4. 3 Danza Macabra Records

    Danza Macabra je projekt, ki predstavlja novo smer v svetu elektronske glasbe, ki na domiseln način uvaja svežo glasbeno vizijo. Edin Čuturid in Martin Rojnik sta nov, ustvarjalen dvojec producentov elektronske glasbe. Ko sta odkrila, da je njuna skupna vrednota varovanje okolja in

    narave, sta se odločila, da bosta to sporočilo posredovala naprej preko glasbenega ustvarjanja. Od takrat naprej sta neločljiva in uspelo jima je ustvariti samosvoj in prepoznaven zvok, za katerega upata, da bo njuno sporočilo ponesel še drugam. Zadnji dve leti sta skupaj nastopala po vsem svetu, vendar sta se odločila, da je treba narediti še korak dlje. Z ustanovitvijo glasbene

    http://www.bodieko.si/http://www.vist.si/

  • 17

    založbe Danza Macabra Records nameravata izdajati elektronsko glasbo, ki bo na domiseln način prepletala tako tehniko glasbene produkcije in širok razpon vplivov elektronskih in drugih glasbenih žanrov na ustvarjalni dvojec Danza Macabra kot tudi glasbo znanih producentov elektronske glasbe in drugih glasbenikov v nekaj novega in vznemirljivega.

    Spletna stran: www.danzamacabra.si

    4. 4 Frizerski salon Kolbek, Urška Kolbe

    Urška se je na veliko srečo in čast organizatorjev zadnji hip pridružila ekipi modnega dogodka in jo praktično s svojo domišljijo, spretnostjo in obilo dobre volje rešila!

    4. 5 Mednarodni grafični likovni center (MGLC)

    Mednarodni grafični likovni center (MGLC) je javni zavod, ki ga je konec leta 1986 ustanovilo mesto Ljubljana in deluje v gradu Tivoli. Povezovalni element njegovih raznoterih dejavnosti sta sodobna in moderna likovna grafična umetnost od 20. stoletja naprej. Je muzej z zbirko grafičnih del, galerija z razstavami sodobne likovne umetnosti, producent grafičnih bienalov in založnik katalogov/monografij ter novih grafičnih del, ki nastajajo v grafičnih delavnicah in ki jih je mogoče kupiti po ugodnih cenah. Tivolski grad v osrčju tivolskega parka pa v svojem čudovitem ambientu nudi tudi možnost najema prostora za zaključene družbe, poslovne dogodke, skratka

    srečanja različnih vrst.

    Spletna stran: www.mglc-lj.si

    4. 6 Art Caffe Tivoli

    Na koncu Jakopičevega drevoreda, v prečudoviti okolici in zelenju parka Tivoli, se je ljubka

    kavarnica vgnezdila v gradu Tivoli, kjer sobiva, diha in utripa s poslanstvom Mednarodnega grafičnega likovnega centra. V nedrju ljubljanski pljuč parka Tivoli na poletnem vrtu s prečudovitimi pogledi na Ljubljano in Ljubljanski Grad razvaja goste z osvežilnimi napitki in slastnimi sladicami, ki jih pripravljajo v lastni slaščičarni, domačimi piškoti in domačo lomljeno

    čokolado. V tem prijetnem ambientu v navezi z MGLC organizirajo tudi različne dogodke, kot so poročna slavja, rojstnodnevne zabave, tiskovne konference, predstavitve izdelkov, sprejeme, …

    Spletna stran: kaval-group.si/art-caffe/

    http://www.danzamacabra.si/http://www.mglc-lj.si/http://kaval-group.si/art-caffe/domov-7

  • 18

    5. O projektu Tovarna dela

    Tovarna dela - Tekstil je projekt, katerega namen je vzpostavitev sistema za izvajanje dejavnosti zbiranja, sortiranja, obdelave, predelave in prodaje rabljenega tekstila in tekstilnih izdelkov. Namen projekta je osveščanje javnosti o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov, vzpostavitev učinkovitega sistema zbiranja in predelave rabljenega tekstila ter razvoja zaposlitvenih možnosti in zelenih delovnih mest za ranljivi ciljni skupini, iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih, starejših od 50 let, ki so zaradi svojega statusa pomaknjeni na rob zaposlitvenih

    možnosti.

    Cilj projekta je ustanovitev socialnega podjetja, ki bo z zaposlovanjem ranljivih ciljnih skupin nadaljevalo z izvajanjem ekonomsko vzdržne dejavnosti zbiranja, obdelave in nadaljnje prodaje rabljenih oblačil. V okviru socialnega podjetja bo vzpostavljena celotna oskrbovalna veriga, z obratom za ločevanje, predelavo in dodelavo rabljenega tekstila in trgovino z rabljenimi oblačili v Ljubljani.

    5. 1 Poslanstvo in vizija

    Poslanstvo projekta Tovarna dela – Tekstil je vzpostavitev učinkovitega sistema zbiranja rabljenih oblačil in hišnih tekstilij, razvoj zaposlitvenih možnosti in zelenih delovnih mesta za

    ranljive ciljne skupine ter zmanjševanje količine tekstilnih odpadkov, ki ne sortirani končajo med komunalnimi odpadki, čeprav je velik del teh še uporabnih.

    Vizija projekta Tovarna dela – Tekstil je Sloveniji predstaviti in razvijati panogo reciklaže rabljenih oblačil, , ki temelji na socialnem podjetništvu, zaposlitvenem vključevanju težje zaposljivih ciljni skupin, ustvarjanju zelenih delovnih mest, aktivaciji prostovoljcev, osveščanju in skrbi za okolje.

    5. 2 Načrtovani rezultati projekta

    Namen projekta je osveščanje javnosti o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov. V okviru projekta bodo partnerji z različnimi dogodki in aktivnostmi osveščali in aktivirali širšo

    javnost ter zbirali rabljena oblačila in hišne tekstilije. S tem bodo preizkusili različne načine zbiranja, pridobljene izkušnje pa bodo služile kot osnova za vzpostavitev učinkovitega sistema zbiranja rabljenega tekstila tudi po zaključku projekta.

  • 19

    Partnerji projekta bodo skozi socialno podjetništvo razvijali zaposlitvenih možnosti ter zelenih delovnih mesta za ranljivi ciljni skupini iskalcev prve zaposlitve in brezposelnih starejših od 50 let. Osebe iz ranljivih ciljnih skupin bodo skozi usposabljanje v okviru projekta pridobile nova znanja in izkušnje ter potrditev, da so dejaven člen družbe. Pet izbranih oseb bo po zaključku usposabljanja dobilo delo v obratu za predelavo tekstila in v trgovini z rabljenimi oblačili.

    Cilj projekta je ustanovitev socialnega podjetja, ki bo z zaposlovanjem ranljivih ciljnih skupin nadaljevalo z izvajanjem ekonomsko vzdržne dejavnosti zbiranja, obdelave in prodaje rabljenih oblačil. V okviru socialnega podjetja bo vzpostavljena celotna oskrbovalna veriga, z obratom za ločevanje, pranje in popravila rabljenega tekstila na Koroškem in trgovino z rabljenimi oblačili v

    Ljubljani. Ustanovljeno socialno podjetje bo prevzelo in dolgoročno nadaljevalo z začetimi dejavnosti projekta Tovarna dela – Tekstil.

    5. 3 Ciljne skupine

    Osnovne zaposlitve v okviru projekta Tovarna dela – Tekstil so nezahtevne in so namenjene dvema ranljivima ciljnima skupinama, ki imajo težave pri zaposlovanju. Na eni strani so to iskalci prve zaposlitve in brezposelne osebe starejše od 50 let.

    Prvi iskalci zaposlitve se soočajo z oviro, ko po končanem šolanju vstopajo na trg dela, saj zaradi pomanjkanja izkušenj doživljajo diskriminatorno obravnavanje s strani delodajalcev, ki iščejo

    delavce z izkušnjami. Zaradi tega je ciljna skupina v situaciji brez enakih možnosti na trgu dela. Na takšen način je močno zanemarjen njihov delovni, socialni in kreativni potencial ter sposobnost fleksibilnosti in hitrega učenja. Prepoznavanje njihovega potenciala na trgu dela pomeni izjemno dodatno vrednost tako pri ekonomskem kot socialnem razvoju družbe.

    V Sloveniji prevladuje tudi nizka stopnja aktivnosti starejših v starosti od 55 do 64 let, katerih visok delež je brezposelnih. Obenem je v tej starostni skupini veliko dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se soočajo s težjo zaposljivostjo zaradi nezadostne ali neustrezne izobrazbe zdravstvenih težav, socialnih omejitev, pomanjkanja določenih dodatnih znanj, nefleksibilnosti, pomanjkanja motiviranosti za delo, pri tem so njihova znanja in dolgoletne izkušnje prepogosto spregledane.

    S projektom Tovarna dela – Tekstil bodo partnerji projekta prispevali svoj delež pri zapolnitvi te vrzeli in s primerom dobre prakse vplivali na razvoj podobnih programov ter promovirali pomen

    in koristi socialnega podjetništva kot načina omogočanja enakih možnosti na trgu dela in socialnega vključevanja ranljivih ciljnih skupin.

  • 20

    5. 4 Pomen zbiranja rabljenega tekstila

    V Slovenijo vsako leto uvozimo veliko ton oblačil in hišnega tekstila. Leta 2006 je bilo uvoženih nekaj več kot 18.000 ton (domača proizvodnja ni vključena), kar predstavlja 9 kg na osebo. Istega leta je bilo v Sloveniji le 1.114 ton ločeno zbranih odpadnih oblačil in tekstilij, kar je nekaj več kot ½ kg na osebo. To pomeni, da je velika večina odpadnih oblačil in tekstila najverjetneje končala na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki.

    Med možnimi razlogi za tako nizek odstotek ločeno zbranih odpadnih oblačil in tekstila so:

    preslaba organiziranost zbiranja oblačil in tekstila

    nizka osveščenost prebivalcev

    nizke cene tekstila (novega in rabljenega)

    pomanjkanje infrastrukture za sortiranje, dezinfekcijo in predelavo oblačil in tekstila.

    Ločeno zbiranje, ponovna uporaba in predelava oblačil in tekstila ima številne prednosti:

    prihranek surovin

    manj onesnaževanja okolja zaradi manjših potreb po proizvodnji primarnih vlaken (rastlinskih, živalskih in umetnih), ki zahtevajo ogromne količine vode, pesticidov, mineralnih gnojil in različnih kemikalij

    manj odloženega tekstila in oblačil na odlagališčih (prihranek prostora na odlagališču,

    zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov – pri anaerobni razgradnji naravnih vlaken nastaja metan, ki je 21 krat močnejši povzročitelj segrevanja ozračja kot CO2

    nova delovna mesta

    Zakaj ljudje želimo oddati rabljena oblačila - Najpogostejši razlogi:

    želijo spremembo v načinu oblačenja

    oblačila niso več modna

    sezonska menjava oblačil (zimska, poletna in prehodna oblačila)

    oblačila lastniku ne ustrezajo več (otroci prerastejo, sprememba teže, nosečnost,

    upokojitev, oblačila, ki so primerna le za enkratne dogodke…)

    smrt lastnika oblačil

    oblačila so poškodovana, obrabljena ali imajo madež, ki se ga ne da odstraniti.

  • 21

    5. 5 Ponovna uporaba rabljenega tekstila

    Partnerji projekta bodo zbrani tekstil skladiščili, sortirali in pripravili za nadaljnjo prodajo. V Dravogradu bodo partnerji za potrebe projekta vzpostavili skladišče, sortirnico in predelavo zbranega tekstila. Rabljeni tekstil, ki ga bodo partnerji zbrali na različnih akcijah zbiranja in vzpostavljenih stalnih odvzemnih mestih, bo sortiran v različne kakovostne razrede in ustrezno pripravljen za nadaljnjo uporabo:

    kakovostna rabljena oblačila primerna za nadgradnjo oblikovalcev, ki jih bomo prodali na različnih modnih dogodkih

    kakovostno rabljena oblačila za neposredno prodajo v trgovini z rabljenimi oblačili, ki bo

    ustanovljena v okviru projekta

    vzpostavitev sistema predelovanja krp za industrijo

    vzpostavitev sistema reciklaže oblačil na osnovno prejo oz. nit in predelava v izolacijo

    5. 6 Partnerji projekta Tovarna dela – tekstil

    Projekt delno financira Evropska komisija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, četrte razvojne prioritete “Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti” in prednostne usmeritve 4.1. “Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti”. Projekt traja v

    času od 1. 01. 2011 do 03. 12. 2012, v katerem višina upravičenih stroškov znaša 294.050,00 EUR, od katerih 15 % delež je financira iz javnih virov financiranja.

    5.6.1 DSP center

    Društvo DSP Center je neprofitna organizacija ustanovljena leta 2005 z namenom razvoja in promocije znanja, usposabljanja in izobraževanja, izvajanja aktivnosti in izmenjave informacij ter dobrih praks na področju socialnih programov in socialnega podjetništva. Društvo promovira skupnost, primere dobrih prakse in razvoj socialnega podjetništva. Poudarek je na delu s posamezniki, ki so oddaljeni od trga dela in socialno izključeni iz družbe, ter sodelovanju z drugimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi ter državnimi institucijami. Namen je razumeti in

    rešiti probleme ter prispevati k uresničitvi želje k ponovni socialni vključenosti posameznikov ter promovirati idejo socialnega podjetništva v širši družbi.

    Spletna stran: www.dspcenter.si

    http://www.dspcenter.si/

  • 22

    5.6.2 Ekologi brez meja

    Društvo Ekologi brez meja združuje entuziastične aktiviste s področja varstva okolja. Ustanovljeno je bilo leta 2009 in je neprofitno združenje, ki si prizadeva izboljšati stanje okolja s poudarkom na področju ravnanja z odpadki. To dosega s spodbujanjem sodelovanja ter aktivacije posameznikov in organizacij v njihovem lokalnem okolju.

    Spletna stran: www.ebm.si

    5.6.3 Okoljsko raziskovalni zavod

    Okoljsko raziskovalni zavod je bil ustanovljen leta 2005, ko je prevzel raziskovalno in projektno tradicijo, izkušnje in uspehe podjetja EKO d.o.o. Zaradi potreb po raziskovalni in projektni aktivnosti, so se usmerili v raziskave in aplikacijo, predvsem pa v ospredje postavil cilj, da se problem odpadkov ne rešuje na koncu, temveč še preden nastanejo. V letih poslovanja so se razvili v sodoben, razvojno in inovativno usmerjen zavod, ki zaposluje znanstvenike in visoko usposobljeno delovno silo. Njihova razvojna usmerjenost bo omogočila, da odpadki v prihodnje ne bodo več problem, ampak izziv in viri, ki jih je smiselno izrabiti za doseganje trajnostnega razvoja.

    Sletna stran: www.orz.si

    5.6.4 Zadruga dobrote

    Zadruga dobrote je bila ustanoveljena 2010 z namenom razvijanja projektov razvoja podeželja in socialnega podjetništva v koroški regiji. Vizija zadruge je v zagonu dejavnosti, ki bodo v okolju odprle nove priložnosti in razvoj na področjih, ki jih ne pokrivata ne javni in ne tržni sektor. Konkretno želimo v letu 2011 vzpostaviti obrat pralnice in sortirnice rabljenega in odpadnega tekstila, kjer bomo zaposlili težje zaposljive osebe, hkrati pa bomo skozi to zmanjšali količino odpadkov, saj se z ločevanjem in obdelovanjem tekstilu ponovno vrne uporabna vrednost in ne konča v smeteh.

    http://www.ebm.si/http://www.orz.si/

  • 23