1

Vid Pogačnik

Dolomiti Ilustrirani vodnik po gorski skupini

2

ZZaahhtteevvnnoosstt ppoohhooddnniihh ttuurr –– ŠŠvviiccaarrsskkaa ((SSAACC)) lleessttvviiccaa**

Osnovna lestvica tehnične zahtevnosti:

Stopnja Opis Zahteve Primer

T1 Lahka hoja

Dobro trasirana in označena pot. Položen teren. Ni nevarnosti za padec. Orientacija enostavna. Jih ni. Turo lahko naredimo tudi v športnih copatah. Po dolini Završnice na Zelenico, Veliki Zvoh z

Jezerc, tudi od Koče pri Savici na Komno.

T2 Zmerno zahtevna hoja

Dobra pot ali lahko brezpotje. Teren je zmerno strm, tako da padec ni izključen. Na izpostavljenih mestih je pot dovolj široka ali ustrezno zavarovana. Orientacija ni zahtevna.

Previdnost pri hoji. Planinski čevlji so priporočljivi. Pohodne palice razbremenijo kolena in pomagajo pri dobrem ravnotežju.

Slavnik iz Podgorja, iz Mač na Kališče, Nanos mimo Sv. Brikcija, Grintovec s Kokrskega sedla, Stol po Zabreški poti, Debela peč z Lipance, Kepa s severa.

T3 Zahtevna hoja

Šibka pot po strmem terenu ali srednje zahtevno brezpotje (melišča, skrotje). Izpostavljena mesta so zavarovana, če so varovala potrebna za vzpon/sestop, jih je dovolj (ferate A/B). Potreben je zanesljiv korak, za ravnotežje si mestoma pomagamo z rokami ali s palicami. Možnost nevarnega padca. Bolj zahtevna orientacija.

Potrebna je zanesljiva hoja in stalna pozornost. Osnovne gorniške izkušnje. Nujni so dobri planinski čevlji. Pohodne palice so priporočljive, biti jih moramo navajeni. Specialka in/ali GPS.

Vrtača z Zelenice (čez Šijo), Iz Ukanca čez Komarčo do Črnega jezera, Tosc z Uskovnice, Stenar iz Vrat, Svinjak iz Kala-Koritnice.

T4 Zelo zahtevna hoja

Izpostavljena, šibka pot, ki ni zavarovana, ali pa je zavarovana pomanjkljivo. Če varovala so, je ferata zahtevnejša (B/C). Strme trave, zahtevnejša brezpotja, prečkanje snežišč ali lažji odseki ledenikov. Pri hoji je potrebna popolna zanesljivost, pri vzponu in sestopu si pomagamo z rokama. Zahtevna orientacija.

Popolna zanesljivost pri hoji, stalna pozornost. Izdatne gorniške izkušnje, dobra presoja situacije ali smeri pohoda. Ob poslabšanju razmer je umik otežkočen. Nujni so dobri planinski čevlji, pohodne palice so zelo koristne. Pot je neprimerna za manjše otroke.

Veliki vrh s Hajnževega sedla, iz Kota po grebenu Vrbanovih špic, po grebenu Krnčice, Montaž s planine Pecol.

T5 Hoja s poplezavanjem

Daljši odseki zahtevnega brezpotja ali označene smeri z več odseki lažjega plezanja (I. stopnje, za napredovanje torej nujno rabimo roke). Nezavarovana izpostavljena mesta, strmo skrotje, prečkanje nevarnih snežišč z veliko možnostjo zdrsa ali usodnega padca. Ob lažjem terenu pa zelo zahtevna orientacija.

Poleg popolne zanesljivosti pri hoji, stalne pozornosti in izdatnih gorniških izkušenj tudi obvladanje lažjih plezalnih mest. Dobri planinski čevlji, varovanje (pravilno) manj izkušenih z vrvjo, na snegu pravilna uporaba cepina in derez. Pohodne palice praviloma že spravimo na nahrbtnik.

Obir po severnem grebenu, Grintovec čez Dolge stene, Dovški Križ po normalnem pristopu, Kukova špica čez Gulce.

T6 Lahko plezanje

Poti v glavnem ni, vrstijo se plezalna mesta do II. stopnje zahtevnosti. Zelo izpostavljen in zahteven teren. Velika nevarnost zdrsa na snežiščih. Zelo zahtevna orientacija.

Obvladanje plezalne tehnike, popolna gorniška oprema, tudi za varovanje. Odlična orientacija.

Severovzhodni greben Kepe, Oltar čez Kačji jezik, Oltar od Bivaka II.

Dodatni elementi za opis pohodne ture:

pot/brezpotje Opišemo (označimo) ali tura poteka po shojeni poti ali po brezpotju.

markirano/nemarkirano Opišemo (označimo) ali tura poteka po trasi, ki je markirana ali ne.

napornost Navedemo višinske metre, ki jih je treba premagati (skupne, če so na poti na vrh vzponi in sestopi) in potreben čas za to.

*Die Alpen magazine, 4/2002, str. 41-43. Na spletu: http://www.sac-cas.ch/unterwegs/schwierigkeits-skalen.html

3

Razlaga

1. Oceno pogojuje del ture, ki je zanjo najbolj karakterističen.

Pot z Laza na Debeli vrh v glavnem ni zahtevna. Do Lazovškega prevala je T2, naprej T3. Med predvrhom in glavnim vrhom pa je sitna škrbina (lahko jo sicer tudi obidemo), kjer je potrebno plezanje in ima oceno T5. Celotna tura bo še vedno ocenjena s T3, a s ključnim mestom T5, kar označimo takole: T3/T5. In obratno. Za vzpon na Storžič iz Mač je najbolj karakterističen vršni del, ki ima zahtevnost T3. Čeprav je zahtevnost daljšega dela pristopa (do sedla) T2, bomo turo označili samo s T3.

2. Ocena velja za dobre razmere (dobro vreme in vidljivost, suh teren).

Če so na primer brezpotne strmine (pa tudi poti) mokre ali celo poledenele, njihova zahtevnost s T3 hitro naraste na T4 ali T5, za turo pa rabimo cepin in dereze. Če nas na turah, ki so že v lepem vremenu orientacijsko zahtevne, zajame megla, so lahko povsem neizvedljive. Itd.

3. Na osnovno oceno tehnične zahtevnosti ne vpliva dolžina ture, saj imamo dodatni kriterij: napornost.

Pohodna tura po cestah čez celotno Pohorje bo še vedno T1, čeprav je lahko izredno dolga in naporna.

4. Vrtoglavica in izpostavljenost.

SAC pohodna skala pri obravnavanju izpostavljenosti delov pohodne ture predpostavlja, da gorniki nimajo patološkega strahu pred globino. Kljub vsemu je to zelo subjektivno področje. Na izpostavljenost gledamo v luči posledic, ki bi nastale, če bi prišlo do zdrsa ali padca. Seveda tudi pri takem dogodku ljudje lahko različno reagirajo. Nekdo se bo ujel in padec zaustavil, kdo drug bo reagiral napačno, spet odvisno od izkušenj in prisebnosti.

5. Če gre pri turi pretežno za ferato, za oceno raje uporabimo lestvico za ferate, kot pa lestvico za pohodne ture.

6. SAC pohodna skala se delno prekriva z drugimi skalami.

Ni res, da je med pohodno in plezalno turo ostra meja. Pohodna tura z več plezalnimi mesti do I. stopnje zahtevnosti (po skali UIAA) bo ocenjena s T5. Lahko pa imamo pretežno plezalno turo (od vstopa v steno do izstopa), ki jo potem raje ocenimo s I. stopnjo na UIAA skali. SAC pohodna skala s svojo stopnjo T6 sega nekako do II. stopnje po UIAA skali. Podobno je prekrivanje z Alpsko skalo. Na tej so ture v visokogorje ocenjene s kompleksno oceno F (na primer: Breithorn, F+), na SAC pohodni skali pa bi bile ocenjene s T4 ali T5. Ocena PD na Alpski skali v glavnem sovpada z oceno T6 na SAC pohodni skali. V visokogorju se obe skali uporabljata zlasti za opis zahtevnosti dostopov do koč. Prav tako je določeno prekrivanje SAC pohodne skale s skalo zahtevnosti ferat. Sploh ni nujno, da so ferate že same po sebi zahtevnejše. Na videz je na njih izpostavljenost res večja, a pogosto so lažje ferate zaradi dobrih varoval bistveno manj nevarne kot na primer brezpotne strmali, z zahtevnostmi T4-T6.

Primer ocene ture

Olševa od Sv. Duha čez Obel kamen. Markirana pot ( ), s 1250 m na 1929 m (skupno cca 725 m višinskih metrov), 3 h ( ). Zahtevnost T3/T4. (Nato bi sledil opis…)

Razlaga: Ker se mimo Visoke peči stezica za kakih 50 m spusti, je skupnih višinskih metrov na turi več, kot zgolj razlika med izhodiščem in vrhom. Do Potočke Zijalke je zahtevnost poti T2 (kar v opisu lahko dodamo), naprej pa T3. Vzpon na Obel kamen ter pot naprej po grebenu mimo Visoke peči je vseskozi T3, kar karakterizira celotno turo. Je pa pred sestopom proti Visoki peči krajše krušljivo mesto, ki je zahtevnejše in je nanj treba opozoriti. Zato v opisu navedemo, da zanj velja zahtevnost T4, skupno oceno pa tudi izrazimo v tej obliki: T3/T4.

Opisi v tem vodniku lahko da temeljijo na razmerah, kakršne so bile v času najinega obiska, ne pa na razmerah, kakršne so sedaj. Avtor ni odgovoren za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpel uporabnik teh opisov, saj se za ravnanje po

njih in za vsa tveganja, povezana s turo v gore, odloča vsak uporabnik sam.

4

DOLOMITI – Vzhodni del Ilustrirani vodnik po gorski skupini

Vsebina: Schusterplatte / Lastron dei Scarperi … Paternkofel / Monte Paterno …………… Okrog Treh Cin ……………………………… Valle di Landro / Höhlensteintal ……… Monte Piana, Monte Piano ……………… Lago di Sorapiss …………………………… Dürrenstein / Picco di Valandro ……… Seekofel / Croda del Becco ……………… Sas dla Crusc / Heiligkreuzkofel ……… Lavarella ……………………………………… Piz dles Cunturines ………………………… Monte Ciaval / Cavallo …………………… Mali Lagazuoi ………………………………… Pralongià ……………………………………… Col di Lana …………………………………… Tofana di Rozes ……………………………… Averau …………………………………………… Nuvolau ………………………………………… Ra Gusela ……………………………………… Cinque Torri / Torre Grande …………… Lastoni di Formin in Lago Fedèra ……… Monte Pelmo ………………………………… Monte Civetta …………………………………

6 9

13 16 17 21 23 26 30 35 39 42 48 50 52 57 63 66 68 69 70 74 79

V tem vodniku opisani vrhovi in ture nanje

5

DOLOMITI – Zahodni del Ilustrirani vodnik po gorski skupini

Vsebina:

Peitlerkofel / Sas de Pütia, 2655 m ……………………… Sass Rigais, 3025 m …………………………………………… Gherdenacia / Col d'Muntejela, 2676 m ………………… Vzhodna Puez špica, 2913 m ………………………………… Sassongher, 2665 m …………………………………………… Gran Cir / Große Cirspitze, 2655 m ………………………… Cima Pisciadù, 2985 m ………………………………………… Piz Boè, 3152 m ………………………………………………… Sassopiatto/Plattkofel, 2958 m ……………………………… Skupina Rosengarten / Catinaccio ………………………… Sciliar/Schlern, 2564 m ………………………………………… Roterdspitze, 2655 m …………………………………………… Rosszähne / Denti di Terrarossa, 2653 m ……………… Catinaccio d'Antermoia / Kesselkogel, 3004 m ………… Santner Pass, 2734 m ………………………………………… Rotwand / Roda di Vaèl, 2806 m …………………………… Punta Masaré, 2557 m ………………………………………… Sas Ciapel, 2557 m ……………………………………………… Marmolada, 3342 m …………………………………………… Cime d'Ombretta, 2998 m, 2983 m, 3011 m …………… Sasso Vernale, 3058 m ………………………………………… Smučanje nad prelazom San Pellegrino …………………… Monte Mulaz, 2904 m …………………………………………… Cima della Rosetta, 2743 m …………………………………… Dodatek: Vožnja čez prelaze skupine Pala ………

88 91 95 98

100 104 106 110 113 119 121 124 125 126 131 133 135 136 140 145 147 152 153 155 158

V tem vodniku opisani vrhovi in ture nanje

106

CCiimmaa PPiisscciiaaddùù,, 22998855 mm

Skupina Sella s severa, Cima Pisciadù je izraziti vrh v levem delu slike, s stolpom ob strani

Uvod V severnem delu skupine Sella je vrsta vrhov, ki sežejo tik pod magično višino 3000 m. Nobeden od teh vrhov ne prevladuje, nekateri brez plezanja tudi niso dostopni. Tudi Cima Pisciadù ne bi bila kaj prav posebnega, če ne bi bilo v bližini prijazne koče ob jezercu in če ne bi do te koče čez zunanje obzidje Selle vodila spektakularna ferata. Pravzaprav se potem, ko opravijo s ferato, na Cimo Pisciadu odpravi le še peščica obiskovalcev.

Čeprav gledan od zunaj grad Selle deluje monolitno, ga režejo številne doline, ki v glavnem potekajo v smeri severovzhod – jugozahod. Obdajajo tudi Cimo Pisciadù. Na vzhodu je to Val de Mezdi, osrednja dolina Selle, na zahodu pa Valun du Pisciadu in stranska Val de Tita, ki se ovije proti jugu vrha. Severozahodno od vrha na lepi planotici leži slikovito jezerce Lago Pisciadu.

Cima Pisciadù s severa

Razgled z vrha Zaradi markirane poti, bližnje koče in ne preveč oddaljenega izhodišča na Passo Gardena je v okolici Cime Pisciadu veliko obiskovalcev. Zaradi zanimivega razgleda se seveda splača potruditi tudi na vrh (ne le do jezera). Razgled je svojevrsten, kljub temu, da je nekoliko omejen. Odprt je v glavnem samo proti severu, kjer na prelazom Gardena vidimo ostrice skupine Geisler-Puez in proti severovzhodu, na gore nad Corvaro. V ostalih smereh pa iz visokih dolin Selle kvišku kipijo ostri, nekoliko višji stolpasti vrhovi, ki omejujejo razgled.

Dostop Najboljše izhodišče za turo na Cimo Pisciadu je parkirišče ob cesti na Passo Gardena, vzhodno od sedla, na višini 1956 m. Lahko pa turo začnemo tudi na Passo Gardena.

107

Druga možnost bi bila, da parkiramo južno od kraja Colfuschg, 1640 m, od koder gre v Val de Mezdi markirana pot št. 651. Seveda pristop k jezeru Pisciadù od vzhoda ne vključuje obiska znamenite ferate Tridentina, lahko pa bi naredili dolgo krožno turo okrog vrha.

Vzponi h koči Cavazza in na Cimo Pisciadù 1. Skozi Val de Mezdi. Te poti ne poznava, menda ni zahtevna, iz Colfuscgha 3 h.

2. Skozi Val Setùs. To je najhitrejši pristop h koči Cavazza. S sedla Gardena, 2121 m, ali s parkirišča ob izteku Val Setùs, 1958 m, je do koče 1 h 30 min hoje. Spodnji del Val Setùs je srednje strm, dolina je zapolnjena z gruščem in pot je primernejša za sestop, kot za vzpon. Idealna kombinacija je: Vzpon po ferati Tridentina in sestop skozi Val Setùs.

Opis. S parkirišča gremo po ovinkasti poti čez grušče naravnost navzgor, v iztek doline Setùs. Po nekako 30 min vzpona (200 m) z desne pride pot s prelaza Gardena, proti levi pa se pod severnim ostenjem Torre Brunico pot nadaljuje k vstopu v ferato Tridentina. A mi nadaljujemo po dolini navzgor, pot je označena s št. 666. Pot je kar naporna, sprva nas

obdajajo strme stene, dolina pa ni dolga in kmalu pridemo v zgornji konec, ki je malo bolj odprt, a izstopi iz doline so na vse strani skalnati, strmi in krušljivi. Pot zavije malo proti levi in se loti skalovja. Ta del vzpona je strm, krušljiv in zoprn. Pazimo na padajoče kamenje – tisto izpod naših nog in tisto izpod nog plezalcev nad nami. Pot je tudi zavarovana, a v kru-šljivem svetu varovala niso najbolj učinkovita. Zahtevnost tega izhoda iz doline je T4.

Ko smo naposled čez skalovje nad Val Setùs, je do sedla samo še nekaj minut vzpona. To je preval, ki razmejuje stranske odrastke skupine Sella, kot sta stolpa Brunico in Exner, od grebena visokih gora, ki se v osrčje skupine vleče proti jugozahodu, prvi vrh v njem pa je Sas da Lech, 2936 m. Smo tik nad kočo Cavazzo on do nje sestopimo v nekaj minutah.

3. Via Ferrata Brigata Tridentina. Ta znamenita ferata se ovije okrog stolpa Exner. Začne se na severni strani, pod stolpom Brunico, nato gre po široki gredini po vzhodni stra-ni okrog njega in do vstopa v vzhodno steno stolpa Exner. Za ferato so značilni: lepe zava-rovane police, nato po skoraj povsem navpični steni navzgor, nazadnje pa skrajno izpostav-ljena prečnica okrog stolpa in prehod čez viseči most do izstopa. Težavnost ferate je C, 2 h.

Torre Exner – ferata pride levo od gladkih sten navpično gor, sledi prečnica na viseči most.

Opis. S parkirišča ne gremo navzgor v Val Setùs, pač pa skozi ruševje in gozd proti levi. Sprva se pot le razhlo vzpenja, pod značilno steno pa se razcepi. Pot naravnost gre proti vhodu v Val de Mezdi, mi pa se odcepimo desno v skale. Dobrih 50 m visok skalnat prag je