Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal,...
Transcript of Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal,...
Mtlu-neapidisu. Čemu bi mu Unrej puntala chicu.šku tla p revroča ? Ko ste infum ijo zapisali, s te se n a jb rie spom niti, da ste jo V i m orali odfkuri- ti iz Pueble, Colo., k e r so bila t la za Vas tani v resnici prev rtiča.
Sodniku Zavetniku o č ita te , tla dela s kladivom in vrjo. Ali je morda ta ko delo v V asji očeh sram ota T f So- d m g Zavm nik je preje delal, ko ui isiziial Jenunovega a d ju ta n ta in bo delal, če tudi Vi sm a tra te delo za nekaj nizkotnega.
Vam j jH iv e m o d prto , da le J e r a ntov ad ju tan t je zmožen o.-le|iariti svojega delavca za njegov zaslužek. P lav a jte sodr. Za v rtaukti delo za “ K ole d a r” , katerega ste lansko leto izdali. K oledar ste p rodali, denar jki v takn ili v svoj žep. ( 1. M. N". Konda! Ali ui un.n*xllcjše lopovstvo na svetu , če kdo delavca p rik ra jša na za- slušku, ali ga |«a celo oslepari f Odgovorite vendar!
ti. K onda, čemu se zv ija le f Dan plačila nikom ur ne odšle . To ste Občutili na svoji lastn i koži. V endar ste m orali poznati n*>č s<M-ijali>tov, tedaj tudi vvditi, da m* ž n jim i kak k ravar ne more borih^ celo Bieuiark ju n je podieeel. kje jim bodote tedaj Vi k(*sf “ Schuster bleibe l>ei delnem L e is tc u !” Slovenščine zmožni niste, delavskega vprašanja tu d i ne, vzemite v mkn teda j bič nam esto jicresn in ltn.pl za kravam i. Prišl-i ste p reložilo na svet..Že druge vrste “ S ie .a - listen F re—e rje v ” je |»>giuiln, njim jednako ste tudi Vi — mali človek velike |>osiave. — P m g an jan je soeija- list<*v «p|olt danes prištevam o k “ higli fev e r“ in na jbo lje zdravilo je koj»-l v inišigansketn je z e ru ; Konda, k a r / vročo butieo no tri.
Alko pa še to ne bi |H»naga1o. ako li kri toliko zavrela, da je treba jniš čuti. je pa še drugo zdravišče v K an- knkee: to Vas ne s lan e nič. ker je d ržavno in toliko Vam je od -oeijaliz- nta še gotovo v glavi ostalo , da name- r a varno jvodržaviti vse, tedaj tudi norce.
K ako pa kaj le tak ? Gotovo prav po vol ji, k e r mu nič ne u govarja te! —
T ed aj na sv idenje!
4. JU L I V A M E R IK I .
Spisal Jož« Zavertnik.
\ -ako leto dne 4. ju lija se praznuje v Ameriki izjavo neodvisnosti.
P riž iga se itm etaljiii ogenj, spušča rakete v /.rak. s tre lja iz. revolverjev in pušk itd. Tisoče to larjev se izala vsako leto /a zastave, strelivo, nnie- tn ljn i ogenj in rakete. Mnogo ljudi plača to slRviurst s svojim življenjem ali pa ostanejo |»)babljenei vse svoje žive dni. mejtem ko nekaj tvorn ičar- jov izdelovalcev tinietaljnega o g nja in vsakovrstnega streliva naredi izvrsten dobiček.
Mi se ne strin jam o s lom blaznim, brezm iselnim praznovanjem izjave neodvisnosti, s ka tero se ne s trin ja nijeden pameten človek, pač pa se spom injam o mož, ki so se bojevali za svoIskIo am eriškega ljudstva, ki so vse svoje moči v n a j hujšem času posvetili boju z.a svobodo.
“ To so rasi, k i skušajo duše m ož,” je pisal v decem bru 1. 177fi Thomas P a in e — f> meseeov |>o znam enitem zborovanju, na katerem so Tom až Je ffe rso n in tovariši v izjavi neodvisnosti proglasili resnico:
“ Mi sm atram o te resnice kot sa- moobsebi um evne: l>a so vsi ljud je enako ro jen i; da so obdarjeni po svojem stvarn iku z gotovim i nesprem enljivim i p rav icam i; med temi je p ra vica do življenja, svobode in strc in- ljen jc po sreči itd . . . . Ako hi razne zlorabe in nezakonite p risvo jitv e , ki se vse v tem osredotočujajo. jasno kazale sp rav iti ljudstvo pod absoluten despotizem , potem je dolž- nosi ljudstva strm oglav iti tako vlado
lepše uoleg pa je , tla upi joto (glej št.4ti. “ CM. 81.” ) , da Vi zastavo socija-li/iuu nosite!
Nujprvo ste napadli nekatere, potom vse socijalibte, a sami pa hočete o sta li so c ia lis t t Povejte mi oulkrat, koliko od d ruštva pa sc jib je Vam priklopilo ? K aj ne — nobeden! K aj se je pa potom zgodilo?
Zakaj ne zabavlja te čez &ocijaliste drugih narodov? Vuudur so bili soei- ja lis ti češke delu tek e tiskarne, ki so Vas na cesto p jsad .lt, ko ste postali s so« ija iis ti “ u n fa ir” . Zakaj ate Vi svetu zamolčali vzrok preselitve Vaše * ‘ velike tiskarne ’ ’ ?
(>. Konda, kaj ne, ptviletarei bi potem znedili, da je nekaj narobe z Vami, ke-t' drugače Vas nebi oui ljudi, k. -o za Vas toliko žrtvovali, žrtvovali v smislu, da pomlignejo za tiran i slovenski p ro le ta ria t, oni ljudje, ki so Vatu dali p isarno brezplačno, tiskali list za delavske s iro tke . oui plugi n a risi, ki je vedno uajioIhiU dvorano kadarkoli so slovenski sod ril gi p riredili kako veselico, da so Vam oni ljudje js»vedftli v obruz, tla je pri central*. s tranke bil naznanjen “ Glas S vobode" kot n esocia lističen list, ter dn od stranki* b o jko tiranega lista ne tipkajo?! Zakaj ste to zam olčali? K aj porečete k tem u? T ajili ne m orete in ako ste vseh zločinov zmožni.
Slav. s.M-ijalisti niso z iniajažstvom “ Gl. S v ." zgubili n ičesar, niti enega uda ni*, pridobili pa maso. Koliko pa jih je na Vaši strniti, g. K onda? Sočijalistn nobenega, to je gotovo! To je p.t za napredek socia lizm a v Slovencih silno pomeeiljivo.
Žc |>> tem. da je izšel ‘ P ro le ta rec ’, dn ga izdaja sh>\. sik*, klub in jw>d- pira cela s tran k a , je dokazano dovolj kaj in kdo da ste, odgovor im ate na Vaše iiA|>ade. samemu sebi ste pa |>ri- ttsnili |# ea t I a /.it j i \ ega por(K*evanja im čelo. Mogoče se še čikaški r e k : “ luižeš kak o r S a k -e r" , sorem eni na Vaše ime. toda to se n a j prejmšča so (Mii ljudstva.
Sedaj |>a nekaj osolitiegga g. eksko- lega : Vi pišete, ozirom a mažete, kakor da bi jaz Vam jednako |»dta »kovni. da nim am nič, da lovim prispevke socijalistav i. t. d. Vam. kak**r vsem Slovencem v Chieagi je dobro znano, tla zvršujem svoje rok«KlcI- stvo in (o redno vsaki d an ; znano Vam je t.iidii. da zn moje izurjeno rokodelstvo dobivam višjo plačo, nego koiikoli Slovencc-rokodelee v Cbi- cagi. Ni mi tedaj potreba spreiem ati krivičnih soldov, in mi tudi nihče m* more dokazati, da sem jih kdaj! Kuj tacegn zam orete Vi le o ***ln in svojem Pudečenosom p ajdašu iz Nevv Voriiu p isa riti.
P rav ite , da sem društvo “ o la jš a l " , koje in kdaj ! Povejte, da se morem zag o v arja ti? ! — N adalje trd ite, da veste nekaj od mene iz metli- ■ke. Morda ko sem šel z drugimi fan ti vred v proštov vinograd grozdje krast f V sam ostanu jaz nisem imel vzgoje, in ako še svetu poročite, dn sem bil 11 let s ta r. povedano bode vso. Tit naposled kaj vestp — to je slabega — od s tra jk a . pa ten tih , nota i*st v u. kolektiva n ju zapuščini, dolgovih. i. t. d., o cigarah v Irondale? Tu Vas kličem na jav n o st! Na dan * stvarjo , a rečeni Vam. pazite, da se ne opečete na Petschetni! So sloji “ conntv j a i l ” in tam hode V as dom. ako se iDrodrznete le eno samo laž napisat). J a z sc nisem sam imenoval notarjem . toda postavil me je z.a to gu- liernalo r države Illinois. Še enkrat tedaj kličem , na dan s s tv a rjo !
Pa še neka j: K daj -em na jaz vzel od dveh si nasprotnih strank od vsake iv> $25 te r zastopal obe? .Im enujte osebo in ju tr i bodete za Vašo laž v ječi. K daj sem vz.el za umazano st \ a r $50 in kdo mi jih je d a l? Tmo- niMte o-obn in ječa Vas ho nocrezni- la ! Ven s s tvarjo , s ta ri g rešn ik !
O sodmigu Petriču tudi govorite! Znamo Vam je, da je spreiel delo v
K daj ste videli: izdaja Potočile, al'r I^sohelova Z ora? Kako drugače |»a je ju i “ Glas S vobode"? Čemu tedaj s s to jo krivico druge b latit«? Vi p išete : Pelsohe je imel 2 deklici po $2.50 (saka. To ji* laž! Delnici uiso bile za svoto od Vas imenovane in tudi jaz som bil unejšlelj le ene delnice. Resnica pa je , da sem predli ožil račun za $5.38 in v b lagajni ni bilo denarja , tedaj su mi delnice jx>uujali, toda jaz sum zadevo odklonil. Billi pa so ljudje ,ki so imeli po $25 im več delnic, tedaj “ Z o ra " ni bila moje |iodjetjc. Kesuiea je Puli, da je bil zapisnikar bolan (ležal je tedne v |kjsU4ji ( in jaz sem pi*e(zel zapisnik še le jaitem, ko je on rekel, da ga ne more zv iševati. Ko jaz ne bi lega storil, ne ln bil sposoben za svoj jvk lie!
Ravno tako je Vam znano, da je A. T. in ne jaz. kupil suknjo pri “ At las Oiothiiig tj> .” na “ jn if” , na koji jo se danes dolžan $7 in da tudi jaz. zanju n ikdar dober nisem sta l, |iač pa sem naznanil društvu, kaj je storil.
Na raajxi|ago Vam je omenjena družita.
B lagajničarja “ Z o re" , knjegit sinili k a rak te r meni istikrat ni bii poznan zaradi moj>>ga kratkega bivanja v ( 'Hiengi, sploh oseba, ki danes bega p i svetu zaradi pisilist.va l .'Metine deklic«' in drugih hudodelstev (se li m<>- goče pi*i Vas škrivn ?1 nisem jaz. imenoval, tunine volilo gu je društvo. In to pnllo človeee. je danes Vaš zaupnik. K ake so liilc njegove knjige, uprašajte pregledoval ni ixlbor. (bi ul nikdar založil ničesar in liti edina plačana oseba |»>leg urednika v Ghi- eag-. Pač pa je on provociral p repirv gostilni g. K .........a. un kar mu jaznisem odgovarjal, ker te vrste hudodelcev vendar še ne 'štejem ljudem, ki so odgovora vredni.
O $2, g. Kondu, je Vam tudi impol notna znana čista resnica (vsaj vedeti hi m orali kot časnikar), da nistn bila “ s ta tu s fo r bags. but s ta tu s fot second eliiss m a il" . Radi tega je društvo idačirlo le Sl centov, vse d ru go se je |»a plačalo iz. omenjenih $2 . Ta “ re c e ip t" je *.mel shranjen zapisnikar in na mojo zahtevo, naj ga društvu ozirom a meni izroči, je izrekel, da gn je pokončal ali izgubil, na to sem jaz jxxlj)i>al v enaki obliki affidnvit na |»išti, doplača iz svojega žejni še 35c. in slivar je bila pora vnan a iavv.omši moje iz”*iilie dela. Sedaj sem pa jaz prejiričan. da je za- jiisntkar “ Z o re " imel dotičui “ re ee ip t" dobro .-hranjen in da mi je navlnše zarad i njega provzročil toliko jx>tov na jKišto, mojo zamudo časa in pozneje, ko me je pošta jirisilila v pMlpis onega nffUlavita. da znniore končati letni jiregled (bilo je 7. j a nuarja) za mogel trobiti hinavsko zvito laž. dn sem si $2 prisvojil. Sreer l>n lunic orise 1 čas, ko Imdem zadevo “ Zore” svetu natanko >mjasnil, pu stil jo jiodpisati ml vsaeega deln ičarja. da bode Vam v dokaz kako s ilno se sam ega -ehe |io zobeh bije te , obenem jia sta tis tičn i dokaz razvitka •lov. nunski v Ameriki. Za danes Vam pa h* toliko rečem, da sto terno povrnem den ar vsacemru, ki more reči. da je dal uajm anji donar za “ Zoro” jio n.jeaiem jirojiadn in dobil ne jki- vm enega.
Tu, g. Konda, požnrile se. naredite ogla- v Vaši “ K bihoH '’. tu lahko z.a- služite, ako *e Vaše m azanje le na jiodlaci trohice i-esniee, v enem dne- vii toliko, dn Vam več n ikdar ne hode jvotreha varati ljudi j«o svetu! S to terno te d a j! Seveda Vi bodete opili nima n*'#, toda toliko še zm iraj. da to izjdačam. Na delo tedaj!
* G. K onda, zakaj pa vendar Vi m ene vsega k riv ite in dolžite, ko vendar
’ dobiT) vesrtc. da večinoma časa me ni* ti v Ohjeagi ni, in še notem je malo
‘ društvenih sej. dn bi bil navzoč? Vi me preveč -.lavo polete! Povzdigniti
* me hočete za nekakega voditelja, med’ tem ?:o sem le navaden nelavec. Nai
Doli s socialisti-žive- la korupcijal
, Spisal P erd inaad Potache.
Talko uokako je drugem gl. zborovanju “ 4>. N. H. J . " zagrmel “ Glas S lab o lc" v Chicagi. $(i30 na leto okop) za nič, tega se pri socija- lasiifa ue d o b i! Kaj tedaj storrt-1? V Chiuagi se jili ne more la rb a ti, pač- j>a skušalo se bode jki dnigih k ra jih . Kuj ne, g. Kuuda, to je Vaš p rin c ip i K aj ue, (m* bi šlu, ko bi le teh prokletih &<KT(jalit,to( ne bilo. “ Sami ne jaiae- ibijejo iiu*,” ka jti delavci so a tudi dm gim ne dovolijo živeti brezdelno na ptuji* žulje in zato se jib mora un ičiti. Teh vragov se ne more odkupiti, zato jta doli ž njimi I
T tsla kako na delo? N a jp ru je tre ba ohiatiti one, ki so se za stvar uajvoe borili, ki so sploh proti korupciji. Druge jia čislati, ker sc mogoče od njih odfctrauijo.
Tedem pozneje, ko ste spoznal i svo- ,jo zrno i o ste lice jiremenili. “ Doli z vsemi soc ija lis ti!”
Sedaj je čas, da jmstauem narodnjak . ste si m islili; vsaj je človek Uidi lahko soeijalist na uaiiKlni podlagi, jsitem jo jui jmlagomu ukrene, mak a n na venski anarhizem . Najlrol- je je vendar bilo, 'ko sem izdajal ljub- Ijetii “ Š u rir" in soeijnliste imenoval “ rojiarju katoliške vere” . O blaženi časi — zlatega teleta! — T ja hočem n azaj, tja v one zlate čase, ko sem jki “ rajnk-J (hdini " t Ha le n Va!ley) v Ca- lifo m iji z mojim ljubim P e te r Je ra - mmii se sjnehajal, j»diajal in vozaril se in svoje rojake z.a nos vlekel. O kako sva strc lja ln na uezado- voiiiege, ki so bili g o to v o kaki s<M*ija- listi. ker h> se branili (Kidati ovenvk!
Kako se je lepo potovalo in kolek- ta*lo v imenu ZujKvna, pivsod so leteli s to tak i v malho. T ja to ra j nazaj in to talko jMilagiKiia, dn narod niti za- l««tzil ne Kale. Prvi teden se zabavlja nekaj sorijaliotov. drugi teden vse in pootane narodnjak, tre tji teden se j>a poje Ijubijanakenni jiokojnamu ž Pivniku sv. Petn i cerkve slavo in licem erstvo je doseženo. Potem pa zopet hajd na ljudstvo. Nova rajska dolina je sedaj “ S. N. P. J . ” soeijalist i pa nimajo nič!
K aj ne, g. K onda, ta želja je Vas jirivtsHa do sedanjega |voslojvanja.
Toda z rajsko dolino je vse utonilo, naijiosled še Vaš tovariš in jvidjatelj “ o č e " Jeram . Mogoče ne bode dolgo, ko bodete h rdi Vi v svoji lastni rn- fam iji utonili, ko Vas enkrat člani “ S. N. F*. J . " in (Kljeinnlei lista spozna, jo ,'k a jti sa j niso vsi bedaki, kakor ta jih Vi jiredsta vljate.
G. M. V. Konda. Vi trd ite v listu, da ja z napadam jedinoto. K daj. kje, iti kako? Ne, jaz. ne napadam jedno- to, kajit-i jednotn jaz imenujem vse člane vseli v jednoti združenih društev in ti so večinoma jiroletnrci kakor jaz in zategadelj so moji sobratje , koje lj’ilbini. Mogoče je kak jiosamezem “ k o zd lj” m«T njim i, a z.a tega pa sploSnos-t ni (dgovom a. ..Ta/, sem le rtdlkril štiri chicaške tihotajvee svetu, k a r je meni kot seeijeHstu, sveta dolžnost. Ste li Vi š tir je jedno tn? Pač zgleda, da se šte je te za to ! ■— Potem, da nisem član jed note. Bene, hočete M, da se orno jiismo ik! ta jnika “ Sln- r i j e M na sod. S. K., v kojem ofieijel- no nazimnia, da za R(M*ijnlisto in anar- hriste v .jednoti ni prostora z drugirili ra^žaljivim i neslanostm i vred obelo- damiT Ikslete li Se uprašali znkni nisem član? Pom islile vendar na “ vse- ziviti” jvienie.
Nadndjc. g. Komla. jvoložaj “ Z ore” je Vam natančno znan ; čemu tedaj lažete in zav ija te? N im ate niti iskre poštenosti več v seh i? Vi ste “ Zoro” sanri črtali in videli napi«: “ Tzdnjn.jo jadmženi slov. delarei v AmeTrki.”
AH dandanes sili zopet drugo v p re ganje na beli dan, katero je ustvarilkap ita lističen način proizvajan ja in katero se mora rešiti. Današnja družim se deli v dva razreda — kap italističn i razred, ki |» scdu je vsa proizvajalna sredstva (surovine, tvor- niee, orodje otd .).
In ta najvažnejši problem je delavsko vprašanje, socialni problem.
Kako je A braham Lincoln mislil o delavcih in k ap ita lis tih je povedal leta 18U5 v naslednji iz jav i:
“ V daljavi vidim p rih a ja ti polom, ki me vznem irja in se straliom na- |*olnjuje mojo dušo, da se tresem za varnost naše dežele. K o r|» rac ije so prišle kot posledica vojne na pre -tol. Temu tnale sledil m oralni pro- i>ad vzvišenih, kojem u se b«xle pri- družilu še reakcija. D enarna sila se bode borila v deželi za kontrolo nad delom. S leparije bodo na dnevnem redil. Ljudstvo se bode izsesavalo tako dolgo, dokler se vse im etje ne osredotoči v rokiili nekaterih |»#a- meznili kap italistov — ljudovlada bode uničena. To m inuto se čutim bolj vznem irjenega, kakor katerikoli čas |M»pnej. dasi simi bil na vojni in sredi najliujšib bitek. Bog pomozi,da bi se moje shn itn je ne vresnieile.
M onarhije so včasih le za trenutek nekako pribežališče ljudskim masam. Ne mogel bi se oprav ičiti, ako bi na svojem sedanjem m estu ne (»vzdignil sv«ij g las proti preteči nevarnosti
proti prihajajočem u despotizmu. Ni potrebno, da bi tu navajal »e kake |»osebne argum ente le v zvezi s kapitalom , ker tako s|»odbuja na delo.
D elavstvo je vedno bilo in j« ia sedaj odvisno od kapita la . K apital je le sad dela te r bi ne vstrajal, če bi ne bilo v prvi v rsti dela. Delo je važnejše nego kapita l, vsled tega zasluži, da se ga bolj opazuje. Jaz kličem delavskemu lju d stv u : V aru jtain neprodajajte vlado posedujočim. Ako bodete izdali vladno poeedujo- čim, vporabili jo bodo, da zastavijo pot napredku te r vduše svobodo. Bog je rekel človeku prve dni po s tv a rjen ju sv e ta : “ V poln svojega obraza si bodeš služil k ru li.” Od tnkrnt pa do danes 5e nismo uživali (>oleg zraka in svit lobe nobene reči, ne da hi nas stalo mnogo dela in truda. K er se |M,ton. dela vse izdeluje na svetu, je tildi pravilno in naravno, da je vsa lastn ina tistih , ki proizvajajo. Žalostno je pač, da v vseh časih širom sveta eni trdo delajo, drugi (»a, ne da bi delali, vživajo sadove produkcije. To je napačno, tako se ne sine narlaJjevati! Sm oter vsaki državi mora biti, da se zagotovi vsaeeron delaven vsa produkcija njegovega dela.
Menini, dn je nepravično, ako prosijo nekateri ljud je pravičnega bogu za |H>inoč. ko vendar sami pograbijo z zvijačo ves kruh dotičnim , ki so ga v potu svojega obraza pridelali.
Ta dežela je skupno s konstitucijam i lastnina vseli ljud i brez razlike stanu, kakor so jo o b ljud ili.”
Dne 4. sept. ISTI je govoril P h illips na nekem shodu v \Yorcester-u, Mass. Na tem shodu je odobraval načela znanega socialnega ekonoma K arola Mnrksa in predlagal naslednjo resolucijo:
“ Mi (»otrjtijemo temeljno načelo, dn je delo, s tvarite lj hogatstva, upravičeno do vsega prihodka svojega delovanja.
Mi potrdim o to, in priznamo, da smo p riprav ljen i pripoznat končni vspcli tako radikalnega načela, kakor je vpropastenje vsega dobičkonosnega zistenia. Mi nn|»ovcnio plačilnemu /istem u vojno — /istem u, ki golju fa delavca in delodajalca, (»leg (m se delavca | m.liska v snženvtvo.”
Tu podamo nekaj notic o Spies.su,
N ad aljev an je n a 6. s tra n i.
napadla 'bogata (»ulična d rah a l inga kamennln, k er je govoril in pisal proti su ienstvu . Po odstran itv i stiž- nosti je Phillips (»svetil svojo agi- tatoričuo nn>č delavskemu razredu in je bil vnet zagovornik ženske enakopravnosti.
Abraham L incoln! Nnjplcnieiiitcjsi človek med vsemi predsedniki Zdr. drž. “ Iz njega je odsevala dobro tljivost in miloba pravega človeka; on ni mogel bili sužnodržec; on tli mogel biti su žen j.”
Lincolnovo geslo se glasi: ‘‘ Akomi sužnje osvobodimo, |ioteni zavarujemo svobodo svobodnih m ož.”
•Mm B ro u n -o v napad na zvezni arzena' ne je zvršil dne Iti. ok tobra ls,,*i. \ tem boju je bilo usinrtenibmnogi, njegovih prijateljev kakor tu di njegov lastn i sin.
Dne 2. dec. je korakalo naIMiljane poleg Cbarlestovvnu, Y a„ 'JtMHi vojakov s to |» v i in drugim mu- 1'ilnkn orodjem . Nrodi vojaškega četirikota so sta le vislice, na katerih je izdihnil . Jo h n Brown, plem eniti človek in sm rten sovražnik sužnosti. Pako kakor je živel, tako junašk i je tudi umrl na vislicah. Mej gledalci je hil tudi gledališki igralec John \ \ ilkes Booth. ki je kasneje zavratno tuno ril predsednika Alirnhama L incolna.
H arriet Beecher Stovve je napisala znamenito k n jig i “ Stric Totnova koča” (1 'ncle Totn’s C ubin), ki je bil« sitžnodržrem bolj nevarna kakor pa meč generala ( iraniti.
John lire e le a f \Y hittier je bil u- ivdnik lista “ Pennsvlvania Kree- m nu". listu je neustrašeno zahtevni odstran itev sužnosti. Neeega dne so prem ožnejši sloji nahujskali p ija no |»iiličiio «1 rulial, da je razdejala uredniško pisarno, hišo pn zažgala, .lolrn O reenlcaf \Y hittier je zapustil m nogi spisov in (tesni, v katerih je o|H*ral muke sužnjev, zajedno (ta klical am eriško ljudstvo v tu »j za odstranitev sužnosti.
• • •NVashingt.m, Jefferson , Paine,
Franklin, P a trick lleu rv , Sam A- Jants, Iiovejo.v, tiarrLsou, dobil Krovu. Lincoln, Spiess, Pursons in mnogo Ji užili mož in žensk je vse žrtvovalo ua a ltn rju svobode za am eriško ljudstvo.
V staška vojna je končala z zm agi ameriške republike.
Devet d ese tle tij kasneje je bila odstranjena sužnost zamorcev v am eriški republiki.
VeKčanstvena izjava — prokla- inacijn človeških pravic z dne 4. ju lija 177ti ni niog!.. /ub ran iti, da je poulična d ni Im’ uniuriln 1/tvejova. da je |M)iilična dnilinl zapalila tiskarno \V hittiers-a; da so tla riiso n a na vrvi ulaeili | n i bostonskih u licah ; da so \Vemlell P h illipsa kam enali na bostonskih u licah ; <la so John Rrovvua. Spiessa, Parsonsa in tovariše postavnim |Mitom obesili.
Problemi, ki dandanes zahtevajo rešitve, so m nogi resnejši kakor naloga. katero mi /.vršili prediiamci t veliki am eriški revoluciji.
Druga iHiluvica 11>. sto letja je bila doba revolucije (preobrata) na indus- trielnem (» lji. Parna sila, e lek trika in razni s tro ji ua polji produkcije, obrata in kom unikacije so revoltteio- ninili človeško družilo skozinskoz.
S ta ro k ip tn i )>lug, Inilja-jaderniea, |iošina kočija itd. — sploh vse, kar je bilo starokopitno se je moralo umakniti modernim 'tro jem , železnicam. parnikom itd. N ekdanjega rokodelskega m ojstra , ki je bil delavec in delodajalce v eni osebi, je zginil, na njagovo mesto je pa prišel tvor- ničar z novodobno tvornim , ki vlada kakor kak k ra lj njemu podložne delavce.
Revolucionarno vprašanje n n sel Bikov je rešeno. Tudi vprašan je zamorske sužnosri je rešeno.
«n,'‘,jril* inietka ne bode spreobrnil svojega sklepa. On Hode do zadnjega |sdlijaI krivične sklc|>c angleškega (»rlam euta .
Dri (»svetovanju glede predlogo za višjo tzbornieo .je B. Franklin zas i p a l načelo, da se ime vršiti volitev za višjo zbornico ua dem okratični I»dingi. Ob tej prilik i je rekel: “ Ali morda smemo dom išljati, da je |» m el (»seben privezek hogatstva, ali da je človek, ki ima l(MH) funtov šterlingov, tako pam eten kakor 20 d razih, <*d katerih vsak le *H.M» funtov šterlingov poseduje t
ln količilo sploh vprašani zakaj hi lastn ina sploh imela zastopstvof
Ne F ranklin , ne IIetiry , ne Adams niso mogli p reprečiti, da se je v /vezno konstitucijo sprejel odstavek, ki p ri|» z iia sužnost za zamorce ali Itm nopoltnc ljudi. Ta odstavek je bil d irek tno v protislovju z izjavo neodvisnost i. ( lo s |» d a rsk i in teresi sužnodrž.eev ko bili močnejši kakor vsi govori patrio tov — revolucionar- eev.
Sužnost in svoboda nista mogla (»rebivati pod eno streho . Drotisu- ženska agitacija je bila od dne do dne silncjsa. N ekateri reakeionaici v veliki am eriški republiki so izjavo neodvisnosti imenovali in obsojali kot delo demagogov. Svoboda govora in svoboda tisku sta bili le še ua papirju . Načela Je ffe rso n a , F ranklina in P aina so sm atra li zn državi nevarna in kdor jih je širil iti učil, tega so preganjali neusmiljeno.
Žrtev tiskovne svtdiode je bil E lija D arrish Lovcjov.
Kot 2,'iletni m ladenič je prišel v St. Iziuis, k jer je odprl šolo in leta lSd.t pričel izdajati verski list “ «'•»-
.s e r v e r ” . V svojem listu je odločim obsojal kti]včij<i z človeškim mesom— s sužnji.
Surova ljudska množica mu je veekrn p re tila z linčanjem , ker je sužnost zamorcev ostro !>ičal. Leta lS.lt) se je preselil v Altono, 111. Ti 1 k ra t so um (»od vodstvom Isigatib meščanov razdejali tiskarno. Ali Lovejoy >e ni dal ost rušiti, ampak je m irno nadaljeval pričeto delo.
Ko je dobil č e tr ti tiskarski s tro j, je hotela pijana -tulim zažgali |» s - lopje, v katerem ga je hranil. Luve- joy je hotel gasiti, a tn g» je neki ma h iridnež vat reli 1.
'»<( let kasneje so pa na g>mili v Alton i (»»stav ili Lovejovu s|K>menik za $ 10.000 . . .
\V m. Llovd (larrison je izdajal mul prot istižen .jski list “ L iheru lor” . Drva štev. je izšla 18111, zadnja |*a
let kasneje — ko je hila sužnost odstran jena, m eščanska vojna pa končana. Tudi G arrisonu so pretili večkrat z bičanjem.
Lei« 1831 je post a voda jn a zbornica države Georgia razpisala ua njegovo glavo $ ‘>000 in sicer bi jih dobil, k<lor ag ita to rja Garrisoiia vjame in obsodi. Edino G arrisonnvo hudodelstvo je bilo to, da je z besedo in p isavo ag itira l za odstran itev zamorske sužnosti.
Dne 12. oktobra 183.'» je p ijana to lpa na povelje bogat inčo v pograbila (Sam sona, ko je p ro ti sužnosti govoril na nekem shodu v Bostonu, ga zvezal i in vlačila | n> ulicah. Tolpn hi ga hila gotovo um orila, da ni | m»- segel župan vmes iu ga rešil iz rok morilcev. V ječi je Garrisnn zapisal na sten o : Rogata in vplivna sodrga me je hotela un ičiti, ker sem storil grozno hudodelstvo, da sem učil, da so vsi ljudje enako rojeni, da je vsako tlačenje v protislovju z božjo besedo.
\Vendel Dhilipps je slišni, kako je v baržun in svilo oblečena sodrga (»sovala flarriaona v Bostonu. Videl je knko se tiskovna svoboda in svoboda govora tep ta z nogami in p r idružil se je tudi on protisnienski ag itaciji. Tudi \Vendel Phillipsa je
in osigurati si nov« sredstva za varnost lju dstva .”
Thomas P aine jak o plemenit značaj in svetovalce W ashingtona in družili voditeljev revolucije pravi v svoji knjigi “ C ris is” :
“ Tiranijo, enako (»klit ni lahko prem agati; ali mi imamo zadoščenje v tem, tem resnejši je hoj, tem sijaj- nejša je zmaga. K a r lahko dosežemo, sm atram o za m alenkostno.”
In res, am eriška neodvisnost je sta la mnogo, mnogo strašn ih žrtev. I,e m alokateri današn jih patriotov, ki dne 4. ju lija s tre lja kakor oltsedc- nec, vč, koliko žrtev je treba bilo za ameriško neodvisnost, (bi dne, ko so Thomas Je ffe rso n , John Adama, Ben. F ranklin , Kogers ( 'hn in tian in Robert R. L ivingston imenovani v komite, ki ima izdelati izjavo neodvisnosti in pa do predaje Corn- vvalJisa iu Y orktow na je na tisoče vrlih nnselnikov žrtvovalo svoje življenje in svoj imet ek za neodvisnost ameriškega Ijislstva.
Slovenski p ro le tarc i e ita jte nasledn je vrstice parno, k a jti vrstice so poKimtek iz govorov mož. ki so Itili vsak trenotek pripravljeni darovati vse za svoltodo, mej katerim i so nekalt-ri zavzemali najv išja mesta v am eriški republiki.
V pismu, katerega je pisal Thomas Paine obe ju R avnala dne 21. avgusta 1782, (»ravi ta bojevnik za svobodo: Pravica, katero so danes vtemclji in ki danes postane pravom očna, je ravno taka pravica, kakor če bi hila že tisoč let v v e ljav i.” O človeških pravicah (R igh ts o f Man) |»a z«»|>et l»iše: “ N ikdar ni bilo parlam enta ku- terikoli vrste, ali za časa knke človeške generacije, v katerikoli deželi na svetu, ki bi itnel pravico ali moč do konca sveta v ladati ali pa določiti kako se naj vlada.
— V’ vsaki časovni dobi ima p ra vico vsaka generacija vladati se po svoji pameti in volji, v vseh slučajih tako, kakor so se vladale generacije prejšnib d«*h. N ičim ernnst in domišljavosti v ladati še preko groba je najsmešnejša in nujnezuojša tiraui- j a .”
(Mi vsem slovenskim proletarcem, ki so zmožni angleškega jezika priporočamo, naj č itn jo Paine-ova dela: “ ('omtnon sen se” (zdrava človeška (»amet), “ The C ris is” ( k riza), “ Age of Reason” (doba pam eti itd . Opazka uredništva “ 1’roleturea ” .)
Thomas Je ffe rso n je napisni znamenit revolnekm aren dokum ent, ki je |» n m n (»d hnenorn “ Ameriška izjava neodvisnosti’’. Paina in Je f- fersoini tiaši m oderni, patriotieni. ameriški hinavci ne morejo, ker sta glede vere, socialnega vprašanja in |M»litke imela svoje posebne nazore.
Patrick H enrv je rekel v (»ustavodajn i zbornim V irg in ije glede davčnega -zakona ( S tam p a c t) : “ Cezar je našel svojega B ra ta . K arel L svojca Cromwella in J u r i j I I I . ” — ko je Henrv to ime izgovoril, so nm n jegovi nasprotniki zaklicali: “ Veleizdaja! V ele izd a ja !” a li H enrv je končal z. b esedam i: “ in J u r i j I I I . se lahko uči iz Vašega zgleda. Ako je to veleizdaja. |» te m sto rite , kar Vas je volja .”
Samuel Adams je branil tem (sitom ljudske koristi, da je v Bostonu v ognjevitih govorih p ri|» ročn l silo proti vladni au to rite ti.
Benjamin Franklin je vzel nebu grom. tiranom pa žezlo. Ko je F rank lin kot zastopnik am eriških kolonij obdržaval konferenc«* z nekim d m n . Baridav-ent v Londonu. je slednji rekel, tla imajo Angleži tako silo, da laliko popalijo vsa am eriška mesta. Na to je F ran k lin mirno in odhtčno odgovoril: “ Ako Angleže 1o delo veseli, potem na j le napravijo slavnosten kres. N jegov imetek obstoji tako iz sam ih hiš. On ae prokleto m alo zmeni za »voj imetek in ra«li
z.a revolueionarcc. Sram V as je , d& ste t ’idi V i s carjem skupno hrepeneli po krvi mož, katerim je bil edini ideal srečna in svobodna R usija , radi lega ta jite Vaše sodelovanje pri teh strahopetn ih umorih.
Vi trd ite , da so možje, ki hočejo srečno in svobodno R usijo , sejali ii|ior, d a so s tem 7.nkrivili hudodelstvo iu za to hudodelstvo prejeli svoje krvavo plačilo.
l>a, da, bojim se, <la bode še m arsikatero hiidmlelst vo prejelo krvavo plačilo, da hode tekla še m orda človeška kri v | ...lokih. Iu to me navda ja v skrbjo . —
Vi, ki se im enujete V seslovane, ki s te pa izdali za svobodo vojskujoče ruske brate, vidite povsod s tr a hove, k je r sto ji svetišče sVob-«de, enakosti in b ra tstva . Vi viditt s trah o ve iu se jih bojite. S a j so še bajoneti. puške iu topovi tu k a j, s ka te rimi lahko krotim o slovanske naro de, a,ko zahtevajo preveč glasno svobodo. Res je , da je to Vaša edina ojtom , ki se pa že m aje in je gnila in trh la , ki Vam bode nekega lepega dne odpovedala svojo službo za vselej.
Na svetu je ena sam a moč in ta moč se imenuje ideja svobode, enakosti rn bra tstva . Veni, da se Vi nam sm ejete, ki ste vzelo Vs«do- vanstvo v zakup. <ln im ate le lahek ustile v za raztrgano ljudsko uiuso. A h* |(oglejte malo naokrog. Največji misleci \ Husij i —- (Sonki, Bakunin, Kro|M>ikin, Tolstoj itd — so prisegli na zastavo svoIkhIo, enakosti iu b ra tstva. In ta ideja se širi |K»VNod v mestih, trg ih , vaseh in v vseh slojih. l ’as, k<> puške lic bodo več jvošiljale sm rtonosne k roglje uie»l ljudsko nui- so ni več daleč.
I'oslušajm o kaj nam govore m rtveci. ki so v Rusiji izdihnili za svo- •»odo. Ali se ne glasi tako le t
N esite misel svoltode, enakosti in b ra ts tv a v sleherno gorsko vas, kjer bivajo Slovani, k jer biva človeški rod.
Ne m orite, ker kri um orjenih kliče p<. uiuščevanji.
Vsako m inuto vi*.rab ite za ag ita cijo. dokler v»,'11111 človeštvu ne zasije s vi d m nit* svete žar.
lielnjitio t a k o kakor nas uče žrtve za sv.diodo v Rusiji in doživeli bo- deiim idejo vseslovansko v koniuui- -tieiii zadrugi •* pa k o t hlapci kakega lii.ina-iii* rilca.
— tiusjiod Konda je napisal v “ Glas Svobode” , v socialističnem listu josebne vrste slavospev umrlemu ljubljanskem u šen tpeterskem u k ip niku M alenšku. Z akaj? Mru. usek se je narodil v Semiču, to re j je rojak g. Konde. (». Konda jw da več za ro jai- tvo kakor za socialistične principe, radi lega je tudi umevno, da j« napisal slavospev župniku, k i je vse svoje žive dni ruval zoper socialiste in svobodomislice in pri volitvah s tra s tn o ag itira l za k le rikalu,o s tra n ko.
— U. K onda si je naročil k a r Iru- pico dopisov, oziroma izposodil si je im ena, ker se mu lupode, aku samega sebe v svojem lastnem glasilu k u je v deveta nebesa. No. pm zen klas vedno nosi glavo pokonci.
Mi le obžahijeni« dotičniike, da so do \u lili g. Kondi, da **» natisn il n jih imena | kh1 dopisi, ker so se samega blam irali s teni, k er trd ijo , da je cen traln i odbor zvršil jako korist o - nosoe sklepe. A li te Ijud j v resnici ne vedo, da je cen tra ln i odbor jdačan za svoje delo iz žepov fila.iov jedno- tc? Adi v resnici ne vedo, da sami člani z mesečnimi doneski plačujejo usmrtnimo in holnišno po ilporo? Ali res ne vedo, iLa je g. Kondta za n a - leivkoslno delo pri jed u o ti desetkrat prrdjJnčmn 1 Pa čonru bi sc jazill? B lagor vhogim na duhu velja tudi za fflnvopevee g. Konde.
Med prijatelji.
M artin K o n d a m " C io s p o d k o leg a v iz k o riš č e v a n ju s lo v e n s k e g a n a ro d a , Vi se iz b o rn o z a b a v a t i !”
Č ern i z a v e z n ik : “ N o . d a n e s je v p ra v 25 le t , o d k ar je M a rič k ap ri m eni v s to p ila \ s lu ž b o ."
M artin K o n d a r r : “ A ta k o ! ", , f e d a j p ra z n u je te s la v n o s t , k a k o r sem jaz p ra z n o v a l, ko sem
m is lil, da sem s sv o jim i s la b o g la s n im i to v a r iš i vb il so c ia lizem v a m e r išk ih s lo v e n sk ih so c ia lis tih .
uniform irance sužnje spustil na v je na (sidlagi pravice, ki bazira na t i r a niji. ki daje močnejšemu moč, da un iči slabejšega.
A ko hi bili Vi v resnici Vsefelo- vatii. hi \ a ni se moralo srce krčiti, ko | h 1 ukazu sodišč, ki so sestav ljena i/. samih k rea tu r carja-m orilea, najboljše sinove ruskega naroda obešali. ali jih jra gnali v pregnanstvo, v Sibirijo. Tako ste pa držali k r ižem roke in čuti ni bilo tudi enega glasu i/ Vaših vrst proti krvavim obsodbam. Molčali ste in molčite še danes!
Ali mislite, da je to vseslovanska ideja, ako odobravate krvave čine carja-m orilea, nko sc |Minižiio prod njim valjate na trebuhu in ga prosile. da bi tudi vse izven R usije živeče Slovane spravil pod svojo knu- to ? Ne, ne, to ni vseslovanska ideja, to je ideja vseslovanskega klečeplaziva, to je ideja mednarodnih oboževalcev, tiranov in samodržcev.
Vem, da se branite lega imena, d asi sle odobravali sm rtne obsodbe
um orjenih starisev pa zajedm. uhlju bil k r vav. prihodnjost. Iu čegava je ta krivica? Ali so to zakriv ili le nazadnjaški elementi v Husi j i , ali smo to zakrivili tudi drugi izven Rusije živeči Slovani?
O. Vi slovanski junak i izven Ru«i- je , .ki vedno govorite o vseslovanski vzajemnosti, ste pustili svoje b ra te v Rusiji, ki se bojujejo za sv. diod no Rusijo, na cedilu. Ko so kroglje iz puSk kozakov iu družili un ifo rm ira nih morilcev prodirale telesa naših sv.dH.de/eljnili bratov v R usiji, ko 90 zveri v uniform ah / nugajknm i udrihale | mi r*. kih ženah in deei, ali jih sekali s sab.jnm i, ste pošiljali morilcu na carskem tronu vdanostne izjave, želeč mu zmage na Daljnem V/.toku, da hi tem ložje zadavil lju d ski upor v Rusiji.
Ko so kroglje uničile živ ljenje 11- pornikov v m ornarniei v I.ihavi, v Sohnatopoljii, ko so krvniki v V aršavi, V ,skvi in drugod dokončali svoje .liarharško delo, ste veselja vriskali v svojih listih, da si vedno trd ite ,
.hi s tč Vseslovnni in se prištevate 1 inteligentnim krogom.
Kodarkoli je pa revolucija zmagovala, >te se pa tresli za tisočk ra tnega inorilea na carskem prestolu. Seve dotični, ki so umirali na ulici za svoIm.iIo ruskega naroda niso bili dvorni ali mestni svetniki, ne vitezi ali knezi. Oblačili se niso v škrlnt in svil... a tudi niso nosili dragocenega lepot ičjn pri sebi. To so bili večinoma delavci, d ijaki iu k tuetje, | hj Vaših nazorih ljud je druge vrste.
Vi dandanes m olčite! Ali grobovi, v katerih (Hičivajo žrtve za svobodo glasno govore, da hode prišel čas. ko hode njih molčanje v grobovih glasnejše, silnejše iu močnejše, kakv.r glasovi, katere so carjevi krvniki zadavili.
Vi. ki govorite vedno o slovanski vzajemnosti, priznale, da ima car pravi« , 'kaznovati ruske revolucio- naive, pošiljati jih na vislice iu v sibirske rudnike, k je r | h .časi v n a jveč jih mukah um irajo.
Resnica je, .la s., se revolueionarci v Rusiji | m.služili hondi in orožja, da i.i svojim idejam pripomogli do zmage. Ali t<> niso zvrsili iz seblč- nosti. ampak v interesu vsega ru skega naroda, v zavedanju, da je p ra vica na lijih s tran i. Ali car je svoje
treba starčkom p rosjač iti m ilosti, nc delavskim hčeram prišla ja ti svojetelo!
Omersi.
R U SK I B O JEV N IK I ZA SVOBODO
Spisal Kovačev Jože.
Kjerkoli zmaguje reakcija m * nc vidi drugo k*> vislice, krvnike iu človeško, gorko kri. In kri se drži ru skega earja hatjuške, vseh velikih knezov in po-lušnili h lap ..-v. Teh ljudi se .e drži lt kri vojakov, ki so izdahnili na bojnih |n.ljaiiah Maiulžii rije. ali v korejski tuorslki ožini, am- pa>k obliti s., krvjo ruskih delavcev in muzik..v, katere so dali |m.m oriti p<> svojih vojnih sodiščih, ali | m. svojih krvnih psih — koznlkih v P elro- gralii, Moskvi, Odesi. Varšavi itd. Zmagovalci s., premagano, neoboroženo in slabo oboroženo ljudstvo morili. B ratje so m orili brate v in te re su trhlega iu gnilega atitokrnlieue- ga zistemn.
Ruski autokrat je s svojimi sužnji v uniformi moril ruski narod, ki s tre mi iz. leme k luči, k svobodi. S to m oritvijo je pa prinesel gorje, bedo in siromaštvo milijonu ljudi, otrokom
‘PROLETAREC’L is t za in te re se d e la v s k e g a lju d s tv a .
Iz h a ja e n k ra t v m e se c u .Iz d a ja te l j:
Slovenska Socialistična zveza v Ameriki.
N aročnina za celo le to v A m eriki. . .50c Za A v s tr i jo .................................... 3 krone
N a s l o v : “ P R O L E T A R E C " ,
683 I.o o m is S t . , C h ic a g u , 111.
‘PROLETAREC’D evoted to the iu te r e s t s of the
G a bor ing c la s s e s .
1’ublished inontl.lv by the “ SloveniauS o c ia l is t Association of A m erica,”
a t b83 le -orni* S t . , Chicago, l i l .
S u b s c r l b l l o n r a t e s SOc a voar.Advartlaenianta on agieem«nt.
OB NOVEM LETU !
Zopet je minulo leto, leto truda, dela in trp ljen ja za delavce, za tiste ljudi, Iki vstvarjajo vse današnji* bu- gatstvo, a v/.lie temu ne jKisedujejo »lic, k e r so jih bogati postojiuč: oru- jvali postavinim |x>tom za sadove njih čela.
K jerkoli dela delavec ob koncu letu račune, povsodi piši* le ničle in zopet ničle. Vse, vse vzeli so mu kapita lis ti, tisti ljudje, ki ne orjejo, ne sejejo, pa vendar le žanjejo.
i*a sa j ni čudo! S redstva, katera služijo kapitalistom , da se drže v sedlu hi izmozga vajo produktivne s ta nove, so izborna in ravnat na. Vsi zakoni v današnji m eščanski človeški družbi so skovani v prid kapitalistom , v nj.li proti naritvnopravnemii strem ljen ju jih pa jMHlpiru mogočno k aj *l a listič no časopisje, ki v podobi napačnih in zlaganih notic o nezgodah v kapitalističnih (h.d jel jih in zofističnih člankih <> narodnem gospodam tu, politiki, verstvu itd., j Kidaj« narodu gnjilo L11 črvivo duševno hrano. I )
Tako je pri vseh narodih in tudi v nas — Slovencih ni nič bolje. Vsi slovenski listi v Ameriki so zasnovani na Ikapitalistični podlagi, pri vseh teh časnikur.-kih jiodjetjili ni bilo niti pri ustanovitvi n a jti idealov. P ri ustanovitv i teli |>adjotji je odločeval le goli egoizem — um azani dobiček. Taki listi, torej ne m orejo biti delavski, ker so kapitalistični — protide- lavski.
Se le z ustanovitvijo mesečnika “ P ro le tn rea” , ki je v resnici lastnina vseh slovenskih zavednih delavcev. ki so organizirani v socialističnih am eriških klubih, se je storil konci* tem žalostnim razm eram na slovenskem časnik a nakem polj: v Ameriki.
P rva številka tega novega oznanjevalca svobode, enakosti in b ratstva je odšla v svet mej tlačeni in zatirani slovenski narod /. dnem 1 . januarja 1!HK5.
Ze pisani letaki so jam čili, katere je razposlala slovenska socialistična zveza v Ameriki vsem svojim zaupnikom. dn .je tn list uajle|MC. najtmlj- še in najprim ernejše novoletno darilo slovenskim delavcem, ki si morajo v Ameriki s težkim dolom služiti svoi vsakdanji k ruh.
Radi tega kličem ob novem letu novemu in edinemu slov. delavskemu glasilu v Ameriki: V spovaj! Bojuj se '/.a svobodo, za svetin je človeštva dktzpno z “ Rdečim p raporjem ” in “ Narzreiem ” v stari domovini, bojuj se skirpno s socialističnim i listi družili narodov, oanamij slovenskemu na- n*du resnieo, čisto resnico o nnrod- nem gospodarstvu, p o litik i, veri itd., dolkler se ne porušijo fundam entalni s teb ri današnje ti^ lo kapita listične človeške <lniz.be. na n jih razvalinah pa sezida nova družba, v kateri bo dosti kruha za vse, v k a teri ne bode
(J. K om la, kot lastnik soc. lis ta , če j '1 imel pošteno namene s s tv a rjo okoli S. N. 1*. J . iu “ Gl. S v .” bi nesmel n asp ro tova ti p ro ti svobodni m isli in soeijalistionim nastopom, p a bili mn- kari k je rk o li 1 Prepričan soeija list v takih s lu ča jih ni oseben. Da je g. K onda že pred časom ruval p ro ti socializmu ;« n jega agitaciji jasno p riča n jegovo pismo, ki ga je pisal piscu teh visi lansko leto na potovanje, k je r je piMsil, na j m n spiše ag ita toričen članek za S. N. P. J .
On je to re j že pred časom oči vidno računal na eventucluost v S. N. P. J., ki --•> mn jo d ik tirale, deloma njegove zasebne nam ere, deloma pa renkoijo- narei v <>dl»oru S. M. P. ,j.
O. K. tn.1 i vedno rud, da je on mno- žrtvoval t? i /a iednoto; mogoče
ila je res. da jo | k>-iIju 1 kam denar, ■'naj se ts tan o ii društvo, ki Ik> spadalo . S. N. p. .1.“ , da Im “ g m ajn a” večja: ali on je to s to r i s svojih nagibov in ii.iuirrinv ! Pri zlm rovanju v i 'liicngi in t uli že pred tem , se je oeitno in : re /s ram no govorile, da se takim spada v odbor, ki so “ za v pro- s lM'l' ka j storili. Oči' idno to rej, po l.-cftni ne li: plačo delo! — Kje
tu idejaI g. Konda in eonzorti? Najbolj čudno pdeg \-e g a je , da g. Konda, ki lioep biti tako navdušen soeijalistieen volivec, se ni nikdar brigal za ustanovitev (lolit. soc. klubov ali d ruštev! Vse njegovo obna- -aiije je bilo skozinskoz, vedno hinavsko in p rik rito ; k a r pa se je dalo / njegovih del izluščiti skrivom a je
imelo vse htisinoški z.nnčaj. Iz. pred- le/.eeeg-a se da izluščiti to re j, da nov dobna (»droba S. N. P. J . v taki obli, i im služi v nobenem oziru narodu v k o ris t, temveč listini, ki so čutili -ppcijeliio (Mitrelm do ustanove. Iz- vsega skupaj pa razvidimo posebej. da Imd. urnost nin. Slovencev ne t ei v teli zadnjih iznajdbah, ozir. ne- inore in nesine biti v n jih ; nmpak, da -i Slovenci, poučeni o razm irah v Am eriki, pridružijo tis ti svetovni raz- rediio7ave.ini delavski s tran k i, ki i- ina v nov: dobi svojo odm erjeno pot, p .t soeij.ilističupgn g ibanja . K ajti le na te j poti smo si »vesti, da nismo rušili otiili svetih nagibov tu jim zavednim delavcem, v boju za njih —>
i "d t«'d. kot naseljencem tudi samim sidri, ki so v trnja zojter kapital pot robni.
<>•1 vseli narodnih ali religijoznih prepirov v Ameriki nosijo edini dobiček kap ita lis ti v svoj žep ; k a jti poleg teh in «yiakih prepitrov, združeni z osebam i, ki se hočejo jmleg okoris titi. sc zanemarja naš lx>j proti kapitalu !
Zalo je naša edina lmdočnost v so- eijalizm u in njegovi Inuloči upravi. Vse drogo so le lepodoneee fraze, ki se jih poslužujejo razni farizeji im hm rbugarji jv*d raznim i k r in k a m i.. .
1 Jakob Pol a u sek]V minolem mesecu je utnrl sodrug
Jak o b Polanšek, |>o k ra tk i in močni bolezni. Rnjinki je bil doma iz Češnjice pri Kamniku. Bil je vnet sociali-!, činu slovenskega socialističnega k luba v Chicagi.
l-h' kaški slovenski socialisti so krasen venec pdo/.ili kot zadnji pozdrav na njegovo k rsto . Na pokopališču je govoril nagrobtni govor so- d ru g P . Petsehe, ki je pogrebce globoko ganil.
Lahka mn . .n ljieal
Slovenski socialistični klub je izdal knjižico “ N aša hogntstva” . K njižica stane le .r> centov. Vsakdo si jo lahko naroči pri sodr. Antonu P re šernu, fi7S W. 17th S t.. (Chicago, Tlls.
tein oziru pri amer. Slovencih?Slov. N arod. Podp. Jed . je bila u-
stani.vljcna na sv obodom selju i j»od- lagi, toda svobodomisidjnost sc jc ta koj pri ro jstvu zadavila. Besedo so le za vado oblekli v cunje svobodniiselj- nosli, liki nevesto — te r jo takoj, (»> dosegu namenov mož., ki so v ideli v S. N. 1‘. ,1. -voje | m trebe — postuvili v kot. Danes sto ji v kotu iu čaka odrešenja 1
(1. Kondu hoče jo eni s tra n i biti svobodom iselni, soeijalist; takoj po drugi pa hoče biti nekak d ik ta to r v senci raznih pooblastil in pravil napilim soeijalistom . Seveda se razna pravila k* izkoriščajo v njegove namere. S. N. P. J ., oziroma izvrševalni odbor linče imeti tisto maskirano Inijio, ki so ji dali ob času ustnovitve ime “ naredim — svobodom iseljna” edino le /a se. K aj je to re j svobodom iselnost v tem olisegu ? — Iron ija! Ko hi bila “ Slov. N ar. Podp. J e d .” ustanov 1 jen a brez te pirpe, bi bili sedanji možje okoii nje Ingljc izhajali in se zvijali te r skrivali za razne točke pravil, ro jak i pa bi tudi znali, kakšen zavod je . ozir. ho to. Tz tega ima slediti, da bi se nn take limanice ne- vsedali. To postopanje pa, ki za danes izvršuje oillmr S. N. P . J ., je naravnost s leparsko !
Ilc razumejo n iti eno ne drugo. Koliko naj ima ta beseda jiomeua ali pr.vluč- uo«U v državi kol je Amerika ve vsak- Listi, ki pozna oddaleč ustavo le dežele.
K jer je pri|>oznuna enakopravnost, avtonom ija, sploh svoboden razvoj v vsakem ozira za vse narode in vere enako, k je r se ne draži čutov, ozir. neizzivljo narod, tradicij iu običajev , tam je beseda narodnost — če sejo (hiv da rja v bojnem tonu (iu če se jo ne, je sploh nesni.sel); oči vidno žaljiva za ustavo, v k teri so naseljenci našli zavetje. V drugem slučaju zopet, ako bi hoteli sprav iti liesedo v resnici v kak |x>men, bi se kot S lovenci res m orali družiti s k lerika lc i; k a jti udi oni so Slovenc.. Komu naj bi služil v prvi vreti tak namen T M ar da smo veliki j«) števila? dn smo velika nezavedna m asa? Izj ruski naivni se danes sodi po številu in zato je v kulturnem oziru duševno le m ajhen; poleg nekaj ruskih revolneijo- nnreov se pozna malo mož, ki so s to rili. kaj zn prosveto svojega naroda.
Kaj na j hi bil zopet namen, ozir. ':oi naj bi ((omenilo liesedilo “ n a ro d e n ' v praktičnem življenju slov. am. delavcev »• sto |d jeni, “ ILIior.ilni” obliki? M ar na j bi rekli, da so “ n a ro d n jak i” v “ liberaln i” obliki na-
Tolažba ob nevihti.
“ L t i p a A n č k a nikar se ne boj, saj si v e n d a r v posveen i hiši. Po jd i v tv o jo sobico in moli k sv e tem u F lo r i ja n u — jaz ti bodem pa jo ina^al 1”
P redni, oni pa nazadnjaški? K aj ta- e ega bi uumogli t rd i t i ; kujti s k lerikalnega sta lišča, so klerikalci storili mnogo več za s to j “ napredeik ” kakor tisti, ki bi se boleli s svojega s ta lišča imenovati nupredue. Sto p re tvezo, o slov. narodn jaštvu v Am eriki se je le vedno lu rb a lo ljudi, da so ne- k te ri res prišli z ouega tabora v tega, a prišli niso o nič bolje razm ire, kot so bile pri k lerikalcih. Knzldtu Inuubu- ga se je razločevala le v tem, da so p n i izkoriščali narod iz klerikabiega stališču, drugi pa z nuroduo-libcrul- nega. \ dokaz temu naj nam služi Sausei - K ondu iu zadnje razniirc okoli S. N. 1*. J . Kes je sicer, da so ljudje danes, v tej družbi p roduk t razni r, ki jih ima veleindustrija in trg m * t\u « svojem šjKikulat im en i za
, sebtiein krogu; ki zatehinujejo etično s tran živi jun ja s svojim pohlepnim pritiskom ; a p ravzato je potrebno, da se ljudje, ki hočejo biti na krm ilu javnega živ ljen ja , lega zavedajo! K ajti le tedaj, siko poznajo, ozir. nočejo (»iznnti to življenje in da hočejo hiti v resnici za blagor vseh, je mogoče. /, njih trdno voljo vse zanjke iu druge nastaivi-, ki jih nudijo današnje razmire v |»>li1o|»u<*-t — zadušiti. Taki ljudje m orajo hiti idejaln i!
Kako pa st- j<- gmltlo do danes v
delavstva. Ti ljud je govore kakor p a pige : narodnost, klerikalizem , znanost, socijologijo, geologijo iu druge podobne izme iu ijo te r ujo hočejo sprav iti v eno samo soglasje, v en ton. Dopovedati hočejo ljudem , da je neumnost, če se ljud je pričkajo za pro- (»ličauijc m nazore. Za tem sledi, da je lieuimno m n«-m iselno, ako se go- \o ri, da hi se k lerikalci pa soc ja lis ti m nuohratuo nesmeli poljubne d ru žiti, j»a bil i oficielon zuučaj. Da, čemu neki n e f — Di zakaj bi človek kaj tac ega sploh iiopriporučul, če jebusin<‘.-*.nmn ? Business zahteva to d ik taeijo — iu kaj n jih m ar! Na tak nuč.,11 se trud ijo , da bi zmedli pojme v glavah posameznikov. Iu le obžalovanja vredno je , da se danes tak ih uilačni-žev ne nnuijka, ki jim sedejo mi Limanice. Zato živimo Slovenci jmleg druzih narodov v neskončnem nepoznaiiju živi jensk ih |x>treb iu njih predpogojev v vsakem oziru našega družabnega življenju in napredka v novi doni« vini. — Oglejmo si to živ- Ijenje od bliže.
Danes se govori pri nekaterih ro ja kih kaj rado o “ n a ro d n ja š tv u " , ki ga pa. če je |H>trcluio stojn- v lihernl- s tvo ; da si jtojem .> prvi, tako tud i o drugi besedi, p d e g kšeftne potrebe
Kje je bodočnost ameriških Slovencev?
Piše Frank Petrič.
iskušuju nas uči, da sc vse raovija, vse prevstivurju iu spopulnjuiju. V' hipnem pogledu, iz enega konca na drugega, se nuni zdi, da smo videli velikanski prepad , ko smo s ta li ob stran i kom^mk; :<o nevidnega procesa.
Med tu razvoj in drugo spada tudi naše izseljovauje in naša bodočnost v Am eriki, ki im a v svojem delokrogu razvoju avoj-r zgodovino.
Slovenski narod, nuzivam jmi njegovi lite ra tu ri slovenski, jc prulelareki nunod — d n inarsk i; obsega v svoji celoti — l>olcg K ranjskega, ki je središče slov. inteligence — nekaj meja- skib rojakov v skupnem z izseljenci vred, okoli lbjj miljouu. K e r jia v domovini zii industrije , ki bi dtvla za- •sliužka »tanovmikom, ker ni p rida poljedelstva in ununega gosjiodaretva, kakor ne družili primočkov, k i zagu- teh , ali vsaj približna večina 40,100 teli, ali vsaj približna večina 40il00 prim orana zapustiti dom ovina. Večina izseljencev se najioti v Ameriko; k u jti tam jih je že mnogo, ki so šli nikut 7.aslužika.
Ta, deloma nezavedna m asa, vzgojen a v klertkaknem duhu in oglojona od dnž. purasitov te r duhovnikov, je pravzaprav v nadlego tu jim , novim slojem, ki imajo svoje razm ire u r je-.e v soglasju njih — deloma izršenik 111 iieizvršcnili načrtov uapram splošnim m aterijehiim potrebam , v kolikor to dopuščajo razni p ritisid v sedanjem privatnem sistem u; ;k a jti krajevne razm ere, novim naseljencem niso p rva skrb, um (Nik, da so zasluži denar. S to ignoranco naseljencev pa s* I»odirajo iu rušijo nam ero notraujin delavskih organizacij, oko naseljenci o tacih niso že jired odpolovanjcm podučeni. Za ta poduk, se je d- sedaj bore malo morilo od s tra n i tistih , ki so VKtvarili slov. lite ra tu ro iu uve- kovečili slov. narod na ]>odlagi “ d u ševne” hrane, uadejoč se bajda, da s slovensko lite ra tu ro sumo izginejo otienem tudi slabe gospodarske raz- inire. Zato p rihajajo v Am eriko lju dje, ki bi j ih človek sodil (če bi jih po obleki), da 60 naobraženi, kajti ti imajo “ sv o je ” nazore o socijalnem življenju, k a r končno n i nič čudnega, eni pa so toliko na bolje-m, da nazorov sploh nim ajo. V A m eriko pridejo navdušeni domovnici, nozivani “ naro d n jak i” , ki h. jim človik ničesar nezamoril, ko bi te besede neizgovar- ja li js> nemarnem ; zopet pridejo tanu- tični zagovorniki rini. k a t. cerkve in druge (Midobue k a rik a tu re , ki se jih <m1 bližje s p . ma za meščanske f ilistre in korifeje. W nk teh, hoče svoje započeto “ d e lo ” v s ta ri domovini, nadaljevati tudi v A m eriki; eni so celo tako predrzni, da sc hočejo pokazati praktične, češ, da nmejo tudi oni p raktično stran Zjcd. držav ter si v svoji dom išljiji |»-lot ijo raznih podje tij v obliki kukoga 1l . 11St.va meneč, da so zadostili svojemu (»oklicu, ki so E-a prinesli iz s tare domovine. Na (mkI- lagi zaBrljttČkov teli k o rife j. se je rodilo vse, k ar imamo danes Slovenci v A-misriki. I’ristn<-ga nimamo nikjer n ič ; ker se večina naseljencev že v domovini ni brigala zn tem eljne v7.r0- ke, zakaj so morali iti v tujino in s kakšnih namenov so šli v tujino. Oni niso šli v tujino kot delavci, zavedni delavci, temveč kot “ n a ro d n ja k i” , f ilis tri, s reče lo v « ;; 7-opet drugi so se čutili kot (»oklicani fa k to r oznanjevalcev klerikalizm a. Vsneomu oil teh, j« lnio prvo več kot delavako njira- šamje in njega p o litik i. In k er jim je bilo }»rvo več, so ču tili (w>trel>o, dn n jih »dejale zn dom ovinstvn, filjfdr- Ktvo bi cerkev goje tildi v novem k ra ju , poleg pa izdajajo — v veselje n- mer. k.ipitnHstov in te rese vesoljnega
Bariči $f>, A. PoraMle $5, AAttto Dresom $10, 13. Petrič $2, J . Mere $2,
Za v e rin i k $2, J . Ženko $10, Min- neaipolis, Mimi., sta darovala sodru- gu V. Brinisrhniirit K ratoirvil $1, F.Petrič |>a $1.50; V m i en Illinois, je daroval sodrug Simon lvaueie $5. Sndrirp K ira r /. (»traribertand, Wyo„ie poklal $5.
Vsem cenjenim naročnikom in ao- drugom na m a n je l
D enar /.a naročnino, tiskovni sklad in iiizcrate naj se j»»»ši,lja sodr. Antonu P rešern u , 078 VV. 17th Sit., Chicago. Illinois.
Vsi spisi in rokopisi naj se pa pošiljajo na uredništvo *1 Pnoletiaiva’ ' tis:t l^ionris St., ('hicapo, III.A ndrej Ponivne. John Bartel.
p redse .1 n ik. zapisnikar.
Slovenci v C hi capi pozor!nedeljo, d-ne 31. d er. t. 1., bode
zboi>»vnl slovenski socialistični klub <d) 2 uri n eioliidne v 4' Narodni dvo- ram ” , 587 So. Centre A ve.
Vse sodtnigc se opozarja, naj tudi svoje n rrjn telje povahrjn na ta vele- vnžni shod.
Anton Prešern, tajn ik .
S T R A N K A R S K E V E 8 T I .
V (Sleiieaie, Ohio, se je ustanovil nov socialističen klub. V klub se je vpisalo tudi 5 soilrugVnj. Pnshsed- nikoin j«* izvoljen Nace Zlentbergar, la jn ikoni pa A. K ravanj« .
\ pos^KMlaiski odbor “ Proleta r c a ” , ka te reg a izginja slovenska socialist ičtia /.veza v Ameritki, so hili izvoljen, nasledn ji sodmigi: Preda ln ik o m A« id re j Pom ene, tajnikom iu Magajni Ikoni A nton Prešern, za- pistiikarjetn pa Ivan Kartel. V uredniški mlinu- 'o i/jv oljeni s« »drugi:Jože Z avertn ik , F rank Petrič in V. ilniliscliinidl -K ra to k v il; eks|Mstilo- rjem a sta izvoljena sod-ruga Fervli- nand Peče im DoiiMiik Petrič . So- •Im g Jože Ženko je izvoljen nabiralcem oglasov. \ ’ nadzorovalnem odbo- r«i ' l a |vi sodm gn Ivan Petrič in I- iiiii Bartel.
Slovenski socialistični klub v Chicagi je izvolil mesto sodruga J . Za a četnika sodruga Dominika P e triča zapisn ikarjem , .1. Zaveti n ika |«a ki re-.;»inlciičn m tajnikom .
Za tiskovni -klad “ P ro le ta rca” 'o darovali v Chieagi: F. Pelsehe$•_»*.. I Anžiček $5, J . Bizjak $5. J.
Martin Kondare držeč zastavo specielnega socializm a v roki in sedeč na tronu
samozavestne oslogije:
P ač p rava spaka!
Moderni voz Elije v nebesa!
• MIT 'H
N aš spec ie ln i pri ja te lj č rn o po l.a rvan i M artin K ondare je iaumil no.- le ta lc i s t ro j , s kater im se hoče p r ip e l ja t i v sedm a farška nebes«. Ali s irom ak n a d u h u se vozi sedaj le za posk u Š n jo o k o lo s to lpa n o r ce v in tepcev ! r
— D elavci p o d p ira j te svoje ed ino oU eJioi r tobro delavsko Časopisje je na jbo ljše o ro ž je nap ram n en a s i tn e m u m olohu — kap ita l izm u.
m č t m m t m t a M a a M M a
eeeereeeeetem«— S o d ru g S im o n K aučič je po
slal b o oo ko t bozič.rc darilo " P r o l f t a . c u . '
* « * * * * * * * » « • * # * * # * « # * # * « # «
pravu naključno njih lastnina, delili z drugimi lennhi-iiriiijoiiarii ali se pa t »ustili za u*čji del svojeg-a sadu <»- krnMi od teli |*ost opačev 1 f Da, Čern u t!
Že la 'lučaj dokazuje jušno kot beli dan, da miši shirenski delavci nujno |x>t rebovali svojega lastnega •Mašila, v katerem lahko javim h ra nilni) svoje interese. Končno še omenim. naj •• P n d e tn re e ” hrani Hali
‘svobodom. selma |io»!>|siriia deuštva. aiko so v resnici 'Vols>»lon iseltia in naj se izogiblje kolikor u ogoče «»- sel.mih ]H»leniik.
Mi pa že d an e ' izjavljamo, ako hode “ Pro le tarec” izvajal ta težavni jHisel. da ga hodimo |M>«ipiriili z vsemi »vnjimi n»ičtui. da se Itode i/. mesečnika kmalu .sprem«*u.l v tednik. To|’e na delo.
N aee Zleinbergar. pivdsednik.
Gospod Konda, ne b lam ira jte se!
V božičnem pi-nni z dne 15. dec. 1 !•(••’) Inlite. da bodem v “ l‘r«do-tar- e n " /.op. t mučil bralce, z olihrahlje- nuni t razami. Dolin.!
ti. Konda, zakaj -te pa vendar v dotični Štev. te moje fraze v Članku ‘ K ako si pridobivajo k a p i ta l is t i '' premoženje |w*iial i-nili f Prvi del t e ga članka >em vendar napisal ja/, kol odgovor prijatelju .1. M. v-lisi neke »Msite o pridobivanju premoženja v današnji družbi. K er sem namero o pustil ta članek objaviti , sem ga pustil v Vašem uredništvu, meneč, da Uulc-tc tudi Vi imeli toliko tak ta , da se m* ImnIcu* poln-t li tuje lastnine iti jo proglasili za svojo.
<». Konda, ali st«* v resnici že p r i šli toliko ni/dol, da hi s«* kmalu t u di Vam reklo: <M Vas je /.Is-žala ' r a ni. K a k p>om ?!
J« »že Za v e rt nitk.
IZJAVA!ti . Konda po ('liicugi pri.|tov«-duje
vsakemu, kdor ga h«**«* |»*duš:iii. d« m* slovenski 'ocialLsiu-ni kitili v Clii- eagi ukradel iijeum knjižic. . oziroma rokopis. *' N’ašu h o g a ls tv a” .
To j«* ue-raiinia |«o«Ua laž. “ Naša K »ga I s t v a ’ ’ je napisal znameniti r u ski socialist Kn*|s>t'kin. v slovt-iiski jezik j*i je pa plevel dr. K. Sl. P r i občil je rokopis ‘ * Rdeči p ra p o r” , glasilo jugoslovanskih soc-a l l ' to v v Avstriji, kasneje pa “ tilas Sv<d*>- <le” , s«*daj je |»a to knjižico založil slovenski 'o e ia l is t ični klub v ( j i i -oagi.
ti. Konda -i* jezi. ker slov. socialist ični klub ni .aročil njemu lonjiživc v tiseh. da bi zop«*t lahko ‘‘ zaslužil” nekaj tolarčkov.
( i os | n sl Konda grozi s tožbo. On naj k a r toži. Ito vsaj z.a m o blamažo I »gatejši,
Amtou Pr« šern. ta jn ik slov. sop. kluba.
K N JIŽEV N O ST.
JnpisloviMiska socialist ičnn stranlkn v -tari domovini je izdala za leto lSHHi žepni koledar. (Vliti koledarju je le 7n vinarjev, ali 15 am eriških ervinv. K je r živi v naselbini več sodntgov skupaj, naj «*d<*n sislrug za več skupaj naroči koledar. S tem 'i* i»rihrniii čas. d en a r iu d«*h>. Koled a r se lahko naroči pri uprav ništvu • ‘ Rdečega p ra p o r ja ” v bjirbljnni.
Vsem jugoslov iMiskim delavcem v Ameriki prii|H>i*očnmo socialistične 'iste. ki izhajaijo v stari »lomov in i. N a slovi se glase; “ Bdeči p r a p o r” . Ijjlibl iaini: •‘ Naši Zapiski” . L jub lja n a : “ Narjvrej” . Id r i ja , iu “ SlolsKlna rieč” . Zatrrel). Nana-nina je tako mn- Ir-nk« *dnn. »In si vsa»ki zav«len *i“!r.- vec naroči 1 nI;"kn vsaj en list.
N adaljevan je s 6. s tran i.
kateri* je napisal k»»t urednik " C h icagu Aivh«*iter Zeitung” . »la s|Miziiujo m išljenje lega blagega človeka »l»> tlačenih slojev, ki .je moral |«» neilolž- iii*!n mi vislicah umreti.
“ Naši ileiitirni a iis to k m li Ml VI*» čimmin hmliMlcIei, ki so le vs|«-d velikega /ločina, katerega so /.vršili, oilleguili se p ra v ični kazni. Kakor moritev v vojni prinese slavo, tako v d e la n im a prinese čast m dostojanstvo . Dostojanstvo niste : velikostjo ropa .”
Meti vsemi sužitodržei je edino kapitalist tako nesram en, »la pri|tovc- dnje svojim siržnjem, »la so s\o . hodni.”
• 9 •IM u v c i! Podali simi Vam ma! ob
ris. kako so delovali neustrašeni možje pred nami v veliki am eriški republiki za svobodo.
Besnica je. »la simo v jm«I i t ičiit-m oziru izgubili m arsikatere snž.enske okove, a r» sniea je uidi. »la živimo š«* dandanes v popolni gos|Midat*ski suž.nosti.
Ako liočett*. »la bodemo svolmdui v gospodarskem in političnem oziru. |K»t«*m se pridružite socialističnim četam , vstopite v socialistično »oga nizncijo.
\ ' veliki am eriški republiki lahko gledate z lastnim i očmi kak<> kapitalistične stranke teptajo z. nogami am eriško izjavo neoilv isuosti. Dbe kapitalistični stranki — dem okratska in republika liska sta »Udavccm sovražni. "/.»Iružit«* se t»m*j okoli prii|M»ni so-ialistov!
G lencoe , Ohio .
!•. deeendara 1!K)5.M«slnaro«lui socialistični klub v
Oleneoe, Ohio. pri katerem u so >U»- venski soe.a»listi v pretežni večini, orlobrava sklep slov. socialističnega kluba v (tliicagi, vsletl katerega je zagle«lal beli dna list, ki se sme v resnici imenovati lastnina vseh delavcev in ki bode brez vsakih |s»- stra m !:ih nggihnv stal na braniku za pravice delavcev, sploh vseli zal Ulil ib in izs savm ili slojev mi jili b o dril za p n u šeu je današnje gnjil«* gu- spodars-ke družbe.
V naši uasilh io i smo sami delavci, ki si moramo v p itn svojega obraaa te-žlko služiti svoj krnili v |ireiia>g<»kopih. In »lasi ikis je tukaj le |H*š.’*iea Sloveueev-trpinov. -mo v zli«* temu v k ra tk i dobi ustanovili krepko socialistično organizaei.jo, kateri so <«• pri- »leužili tiuri »lelavei družili narmlov.
Mi dobivanm razno slovenske a- m eiitke časnike. In če te časnike. |s»sel ao pa slovenski am eriški dnevnik »lamo na kritično r«*š«*to, tedaj moramo resnici na ljubo povedati, da je bi( v Ameriki sk ra jn i čas, da sinu slovenski delavci pričeli z izdajo svojega lastnega glasila. Ta dnevnik, ki se po krivici imenuje glasilo sl oven skrb am eriških delavcev — lnstnik lil-ta je vemlar g. K. Snkser — piše odipr:o. ak«> hi prem«»gorji iiopiistili 15 centov pri to»ni premoga, Irila j Im bil končan hoj. ki hode med lastniki premogokupov iu premoga rji izbrhlin I prihodnjo «*|>omlad. T ii list je t«»rej direkt»uo vstopil za interese kapita listov , mesto za koristij delavcev. Mi ne vemo, čemu hi vem lar de- laivei veiVno inipuščali pri svojih plačah. Ako bi premognrji ne hodili v jam«* sp rav lja t fimii diam ant — pre- nw»g na svitlo, ne hi bili lastniki pre- mogokopnv m ilijonarji in magari če bi vsaki dan na kolenih t*ii)sili Imi- "■a, naj se pr«*mog spremen, v denar. Ako se logično poleg naravnih -il ed in i pretm igarji pravi pnalneentl premoga, če mn naj bi ne hili tudi prem ognrji edini pravi lastniki pre- mogoikojsiv T < 'emu naj hi premognrji gad svnjegn dela, ki je |>o naravnem
pra.vo za pletenji- nogavic in časnik. Tilk*> je »lopienln i eliennsl veno proti .-••liiniii ee.-ni iee. K ar zagledajo nje oči jezu ita .
1’n le r Milil-. majlieu, okrogloličennebeški ukini!, - .'M ilim \ edini sm ehljajočim olmizoiu, lii se lahko p rišteval k tisti vtvdi ku tarjev , ki s svojo dobrosrčnostjo iu rahločutnostjo, lii- tr» 'o idolu- človeka zu.se, ki naglo izbrišejo vsako m-za opatije, dušim m io vpruv |Mtd to krinko t iee naj večji lii- titivei iu lleetneivi. la- njegovi osorni,»ivi oeesi-i, ki *o na-Midno tako dobro In Um "b-dali \ »vet. »o večkrat izbili Irezm niu opazovalen (vrane namene zaupnika ei-sariee.
Ko »la >e srečala. »ta hitro |»,gle dala okoli seiie. ako ju niln-e m- vidi, |»»teni siji pa hinavsko zavila oči proti nebu.
••Ali je residea, p a te r M a u s ,” pričela je nudilvonriea.
•* I >i». resiiiea je, " iv lica Kllelis,” je /d ihn il jezu it, ki je imel tmli ins- llik v ruki.
“ 1’iin larji !” v ik ti i Iu je grofica.*• Hi ezvere i!” je sekundiral pater. "S vobodo m isleci! " je javkala gro-
riea. i zil a jo jo list." I n kako brezbožen je naslov,"
je pričela grofieu znova.••('lovek brez prislsodkov,’' je od
govoril jezuit iu razgrnil list." B re z predsodkov, p a te r M ana!”
j<- tožila sta ra dama.* * I >n. brez. predsodkov," je jeeljal
sjHiM-iIllik et-siii iee. " l-jllbn grofica, kaj In de z našo s ie to i ero, z nsloin preši et i-ijii siva Jezusov ena, kaj z vladarji ”
" K ; i i z njihovimi iniddioriiiki in naddvornieuiiii.” ji- žalostim hitela grofica.
*‘Ce zgnil-jo predsodki, je k la verno dejal jezuit in liiuuisko za i »jul svoje oči. ' ■ I*il to še ni vse — ”
"L ju b i Ihijt. " j,- pristavila grofica n nesla stekleiiieieo s pa rtu motu k
llostl.••/..i lem i-lovekom brez predsodkov
s t o j e m se skrivajo prostozidarji,” je siknil jezu 11 grotiei \ uho.
Niiddvoiniieii je zaječala in hotela je zgruditi jezuitu v naročje ; ta si
ji je umaknil in je pričel s (»ivdar- kom: "M i »mo jim -ledih v A vstrijo, ilo tu k a j in uu LHinaji — — bodite pogumni "
" • la z inn iraai.”" S n i" razkrili piostozidan-ko lo
/o ." je končal jezuit." T u k a j prosto — zt — d a r j i ! "
jeeljal a je grofica." I i kako mislite, dražestna grofi-
r;i se iiuzivlje ta loža J "•* | lovolite mi. da »e \si-de«i." pro
sila je grofica. iu ko m- je zaman ozirala po - ti.Iu. 'e je \sedla na veliko košato, ki je stala na In-diiiku.
l-o/ll -e imenuje " p r i treh topov ih !” *) je siknil jezuit.
" A ! ” čudila »e je grofica. " u r i treh to p o lih !”
" T i tr ije lojiosi. grofica F uchs.” ji- uadaljesal pater Mhiv-. " t o je 1 >p- uištvo pekla, ki hoče napravili p redor. luknjo -s na- -veti sistem, s d r žavo |»i božji milosti.
" N e . | o se ne bode zgodilo.’ ponavljala grofica. ki si- je uck-Jikt. o tresla i«nega strabii. " š e nam p- cesarica naklonjena, še živi red prc- r-ustiiili očetov jezuitov
“ Ce pa umrje, če izg in e !”1 - Jezus M alija, ali je t o ...............• ! "
zavpila je prestrašeno grofica in s i l itoki.
" fieil ne bode |M’ei1lino l,” ji g o l o . 'i l jezu it, " č e pa preminemo. ;»dem premine sera. cisrkci. potem int-im»ii* tudi tron! Pivetiv/idarji in jezuit je. dve mogočni i družbi -e ra z r r .»tiritti mej vsemi sloji in nni-odi. 1’ro-tozi- darji so vojska nu-prcdka in Iti'’ ', k' nam jem lje postojanko za po. njan- kn. S rdn j se ne ere za naš vpliv, im- nak >a našo eksistenco.”
• j Tako »e je v resniei imenovala prva loža na D uoaji.
lili) m s im triasom klieal: "Č lovek brez p re d -o iU k o s te d n ik za politiko, literaturo in limet n isi. V-akn številka dva g losa! Noviee! Kdo hoče e i t lil i lesnim II jezu il lil in to rtu ri! Se dobi zn dva vrroša ! "
“ Nos l i s t . " je -pn-goi nril neki debeli ineša-aii, opiraj’h- svojo brado na s »rehrotii koiauo paIi....
" K a j je neki s tem listu.*” minirala je lirika dama. knji je -rosi pnj- •mIon zakrival obraz; " k a j dobrega tako ne pusti cenzura na s s i l lo ."
" Kesuiea o lo i\m i.*” |»’iiavljul je neki snlii i-i 11 o oblečeni advokatski pisar. " T ii sta dva g roša ."
" K d o piše li-i .*" sprašal je neki gospod v "a Ioni ra nem jopiču. od katerega je part um razprostiral tak" »rožen smrad, da bi uajtiti/aiji kmalu padli v oiuotieo.
" S k a la »e p iše ." j,- na kratko odgovoril prodajalci-.
" 1‘ogiitUCii je. |Migiimcn,*’ je v lile« Zliklieil zo | h -1 luki dijak, " t o je les nieii. Tako še nihče ni pisal na l)u- naji.”
" J e z u i t i dobro pere ." je | > i' i p- > 111111 - la /opel neka delavka, " k a k o razkrila njih z v i ju re , da človeku kar srce veselja poskakuje. |,e |» 'g le jte! ' ’
l ‘< kazala je li-t svoji sosedi, ki ji - urno si—la p” nji-iu.
Skala je šel mirno mimo, držeč roke na hrbtu, tnpj tem mu je pa kli<-
li Vam izdajati Vaš list. v kuti-retn I »vdaj eitauHi čisto resnice." |
” 1‘azil bodem, kolikor je v moji i nuM-i, je smehljaje odgovoril S k a la ; i " l i s t pa v/emite le s salsi, ljuba go- i s pa K r tm k o in ." ■,
" C i t a l a ga bodem v svoji tu l i i . " " S e d i t e iu — ” ," C i t a j l e pazljivo — " i' * I >a, pazlji v o, ’ '‘ ‘ Umitim." i" 1’otem mi pti | ” v "JIe Vašo sodli,, e
O listu. seve odkritosrčno ." končal je l Skala.
" • la z naj k iitiz irum e" V i lili bodete |Milcduli bolj e is |o -
n -Milen, kakor doktorji iu p isa r i .” je prifMMiniil Skala. " J a z pišem za ni- o sloje, torej je tudi umevno, ako v-i t -tuji izrečejo svojo »vodko o m e n i ," <•
• • l ’l>trudiln se Kolcni. da vstrežem | \ asi žel j i ." n- Krtuilkovu siiiuiožlji v« jecljala. ;•
" l . e povejte lin resnieo brezobzirno v obraz, na odkritosrčno ," je (»v- z. navijal še eivkral Skala. n
" D a . odkritosrčno.” n" S e d a j grem v itiisln, da /.vem.
kako -*- o iiioieui (Midjetju govori.” b ( ivM|miliuja je odšla v stransko s,, \
bo. žel e e u p i mnogo vspelia. vSkala je za nekaj trenutkov olistal
»redi sobe; na kratko j r premo)ril n la-ssiogovo sliko, ki n visela nnil n - vivo pisalno mizo. svoje majhno šfe- k
Marija Terezija in prostozidarji.
SpiKal Sachar-Maaoeh. za Sluveuee p ri rodil Josip Logačan.
Bilo je v zimi leta 1765. Sneg je naletaval v drobnih snežirikah. Veter je (»odil »uožiuiike | nizmhii p a s a u t o m v obraz iu jih tujuitaiu zb iral v manjše iu večje ku|vee.
\ neki tilu hiši ua K en ituerarie i. v tre tjem nadstrop ju j e s«s t e l pri b rljavi lojevi svei-i mlad mož. in držal v roki k«»s lidkauegu <papirja. Bred njim je sta la nj«*go\a gos(»KHnja, 'en-dka jak o kr<-|4vi-g.i života, zadovoljnih iu vuKelib lie.
‘‘ V en d ar.” vsikliknil je mladi mož. ‘‘ to je eilj mojega dolgoletnega stretn- ljeu ja iu moja naj v itju želja v žiivlje- tUu.” In izro<-il je tiskani |wkj>ii- svoji gosjaidinji. ki ga je nekako sj»>štlji- vo, obrm ajoe si svoje p rste ob belem pj-eil^msiuku. vzela v roke.
“ f lo v e k brez priNlsoilkov, ” je de ja la napolglivsiio,‘‘ res. i-uvluo iuie, do liro ime, ako prav razumem gosp-d gurdijsk i raeunovoilja.’’
" S a j memla veste, da sem tu slu/ bo prod dvema meseei-ma Ostav i l ." je prijazno odgovoril mlaili m ož.”
‘‘T orej gos|>od pl. Skala — ”
Slovensk i delavci v Am eriki vp režen i v voz zaveznikov M artina K o n d a re in S ak ise r i .
' t a n g a proibijaleu na Stelanovem trgu donel v vši-sa ; ‘*I"lovi«k brezp m b o d k o v ." dva gro-a številka!
Drugo poglavje."Človek brez predsodkov! Človek
brez predsodkov ! Dva groša številk a ! "
Ta klie je drugo ju t i ...... Imeval pov-eiii Duniiji. S l i - . m ga je b i l o piv sod. da Še e e l o pred dvorom, vpr.iv pid okni 'l in i je Terezije.
Na hoihiiku, nn kotieu katerega io stražil gardist v visokih škorn jih , belili llbli-all. rdeeein jopiču, okl ašenilli / črno žam etastem ! uašivi. - tr ik o tnikom na glavi in helebardo v roei, -ta »e srečali »Im - osebi, ki sta imeli velik vpliv v privatnem kabinetu ee- snriee: (iro liea Km-bs. uiddvorniea Marije Terezi je iu pa i a te r Maie-. elan j i /.nilske družbe i-i -povislnik eesa riee.
Ilrofiea Fuelis, stara ib ma / finim nekoliko rdečkastim ohrn/ein. na katerem bili videti -ledov i prejšue lep d e , ookda.i najgiilaotn i-a in na.i- '■ii/.oosajenejša dama na dvoru K arla VI.. a seda i moraličin: 'tr iih " e h dvom ih Jam in »obarie. ljubljenka vseli len -ija lk . angeli varuh jezuitov, ie bila oblečena v živo. te ko svilnato krilo. ka tero je držala kviško, ilji -o je i ide|o mod-o in ele-
antno -podnje krilo. Na - lavi je imela veliko belo avbo z rdečimi trolkovi. v rokah pa pahljačo, parfum , pri
v i l o knjig m »i nasmejal. \ ti lesni s o b i je /ugledal beli dan list. ki je namenjen ljudstvu v piditk. tistemu ljudstvu, ki n o s i težke siiženiski- ve lige. da bi :;;i preje zdrobilo to l judstvo tiranijo iu sii/eii.p-kc okove v prazen nič. da bi tem preje spoznalo svoje dozdevne prijatelje v p -pitni mi goli.
Nehote »o mu prišle besedo llutt<- na na ustn ice:
• • Jaz. -eni se u p a l ! ”Skala je bil mož v najboljši dobi,
visoke rasti, širokih ph«e, duhovitega obraz.i. pigtniinili oči. iz katerih je švigal ogenj uibideiiiške nuH-i. Neki no tran ji , tajinslveni glas mu je govoril. da lahko poskusi doseči, k ar se drugim ni posrečilo, da je njegova sveta dolžnost, da v»tooi z v--i svojo duševno silo /a ljudsko - voIuhIo .
Nikogar ni imel nn svatu, Vi bi ga ščitil iu vuroinl. Zanašati -e mora lina svojo lastno np>č. le m samege sebe.
Mirno je oblekel s v o j rjavi |»ivrš- nik. fKikn! -<• z običajnim tritkolnim klobukom in vzemsi |ialieo z veliko glavieo na koncu v roke. od«el je počasi no vijugastih »lormjirah na ulico.
Na voglu K ertnariec je srečal pro daja lca -vojega lista, okoli katerega -e je nabrali) gničn radovednežev. S ta r i imož. s čigar sivimi lasmi se je ig ra l veder, ie v k ra tk ih presledkih z
‘‘ S e m. —” \ i hiM-etc vla vas uazivjjeni samo
gos|KMl Skala, ako \'.i> raziiiueiu. \ i hočete v teot listu, ki je /ngledui beli dan na Dmiaji. pobijati predsodke .*”
“ Tako •e. go»pa Krtnrkova.” ‘ ‘ Ker z/l v e v Avstriji v-i sloji v
predsodkih, iiajnižji kakor najvišji, la ide ta list nisivn tildi za v-e sloje. To ilokaanje. da je iu-»ž poštenjak, ki ureju je in izdaja .’’
‘••laz uoam. gospa K rtnikovu ” “ To je nH>ž, ki je pigunien, kot
piše resnieo v časti, ko vse drvi za službam i, ko -e v se v »led -uilobe, ki razjeda vse sloje. z. l« p , donečimi frazam i na ustnico!) k lan ja drug dm - zem.:.*’
Skala je prikima!.‘‘ In ta mož ste v i ! ”‘‘ H vala lepa,” odgovoril je Skala. ‘*Da. da, takega moža smo p>tre-
b o v a li.” nadaljevala je K rtnikovu. ali ee smem tako učenemu 'josi«,du sv e to v a ti: oprezni m orale hiti go-»iM>d pl. tk a la — ’’
‘‘Nič pi.‘‘ No. naj pa bode gospod Skala,
ker tako zah tevate; gospod Skala, je /u i t je so še jako močni na dvoru, o mrežili so tionoinoma našo ee-nrico M arijo Terezijo in jo m-idohili za-e. Ti I.rndje imajo povsod svoje roke. še tam. ko Je r »e najm anj nričaknie. Jak o bi me užalostiJo. ako bi vas doletela kaka a*rgmda. če bi prenoveda-
Jože Sabatha d v o k a t in p r a v n i z a s t o p n i k v k a
z e n s k i h i n c i v i l n i h z a d e v a h .
. P iSite s lovensk i!
* 3 '7 , 3 24 U n ity B u ild in g
■ 7‘J D ea rb o rn S t . , C h icago , l i l .■
Kes 5155 P ra ir ie Ave.
1’h o n e D rexe l 7271.
I . , ■
FERD. FETSCHEJ A V N I NOTAR
•
izd e lu je v se v to s tro k o sp ad a jo č e ; l is t ine in p rev zem a tud i z a s t o p - ’ s tv o pred sodiščem . — Z as to p n ik “ M e t ro p o l i ta n ” ln “ P ru d e n t ia l ’ \
zav a ro v a ln e d ružbe.
»<« »v. J i s i s t . . C h i c n s « ;
SLOVKNCI l'0ZOK! SLOVENCI POZOR!
Hrvatski tamburaski zbor ‘Zrinski’priredi v nedeljo dne 14. januarja
O B 2 U R I P O P O L U D N E
Z T a m b u r a š h i f t o n c e r tV " N A R O D N I D V O R A N I”
5S7 So. C en tre A v e ., C h icag o , 111.VSTOPNINA 2 5c ZA OSEBO.
S lo v en c i Akn je Nam za už itek tnilodoneČe ju g o s lo v an sk e g las i te , uileližite se k o n c e r ta d*» z a d n je g a moža!
S lo v . d e lavc i v C h icag i na p iano!DEMONSTRATIVNI SHOD
pro ti av s t r i j sk im biričem , ki po ru sk em nač inu p re g an ja jo nase bra te na Č eškem , k er za h te v a jo sp lo šn o , enako in d irek tno vo li lno pravo. S h o d se bode v rš i l ob 2. uri popol.
D n o 7 . J a n i u i r j a ‘O (-3v češki šoli 400 W . 18 ulica
l>obri g o v o rn ik i v raznih jez ik ih .D e la v sk o izob raževa lno d r u i t v o ‘ T i r d i n a n d L a S a l l e ” ,
sk l ica te l j .
® S LOV E Ni’EM IN HRVATOMp r ip o ro č am svojo
kjer točim izb o rn o p ivo “ M a g n e t” , (ina n a m iz n a im p o rt iran a in d o m ača v in a , izv rs tno žgan je i td . Pri meni so le fine, ur.i jske sm o d k e na p ro d a j! —
JOŽE POLAČEK.6 8 3 LOOM IS ST R .. CH ICA G O . ILL.
Tobey, unijski krojačizdeluje n o v o m o d n e o b lek e iz na jf ine jšega in n a j tr - pežnejšega blaga po najn ižji ceni. P la č i la se s p re je majo po dogovoru tud i na o b roke . — R ojak i , ka ter i žive izven Cliicagc, lahko d o p o š l je jo le n a tančno m ero in ob lek a se jim izgo tov i, k ak o r če bi bili pri meri v Chicagi. — — P i š i t e s l o v e n s k i !
685 W, 22nd St„__________Chicago. 111.
R O JA K I P O Z O R !Točiva izvrstno vino, pivo in žganje. N a pro-
claj so le najizvrstnejše linijske smodke. G-orak in mrzel prigrizek prost.
Postrežba točna in solidna.
B R A T A K O S I Č E Kna 590 So. Centre Ave., Chicago, 111.
“ Dozdevalo so mi je ,” jo viknil spovednik.
“ Lazijo preoblečeni, vsak s;un zas e ,” nadaijevalu jo m lada grofica, “ da se kasneje snidejo na nekem ta j nem kraju izvan m esta. Seve, niso zaro tn ik i.”
Pater je |x>kimal.“ K a j druzega kakor zaro tn ik i j e ,”
vprašala je naddvorniea.“ PiiHjto/.idarska loža,” odgovorila
je Ita lijanka . “ Novi list, ‘Človek brez predsodkov’,katerega izdnjn neki S kala. je pa nje glasilo. Seve ja z selu velik:* grešniea, ali p riznati hočem vse. •laz sem zaljubljena — ”
“ Ljubo dete, lo ni g re li,” pod uče- wd .i" je .jezuit. “ Ivdo je pa tako sre čen. dii je Vam ukradel s iv e ? ”
“ lim f Kotli len ,” šepetnla je grofica Miniti -an t« in p ristav ila g lasneje. “ radi ljubosum nosti seui um sledila zadnjo noč. In tu seiu prišla na sled, da je šel na zborovanje pro- stozulnrjev. Sledila sem mu p<> hodnikih v varstvu teme, k a r zaslišim c-> voriti grofa /. neko tujo možko osebo. Izmenjala sta znam enja. Potem sem *'-uln zopet, drugo osebo, kateto ne p izn a tu : “ Bral z idar vodi me.”
“ Ali ste mu s le d ili? ” jo prašni zvedavo jezu it.
“ Ne, nisem se d rz n ila .” rekla je Ita lijanka. Ali g rof. me ljubi, jmiz- vein vse. ložo pa izničim V aru!”
“ .laz pa še danes poprosim eesari- eo,” je zmagovito p ristav ila Fueliso- vn. da /.vrši kut soproga. m ati in vla- dariea Sinjo dolžnost.”
“ Tiho! Kaj vendar m islite .” jo siknil jezu it. ‘Naš sistem ne Imzira na človeških čednostih, pač pa njihovih slabostih.
Ita lija tika s,, j,- nasm ehnila. “ Razumom razum em , vjemimo naj-
prvo S k a lo .” je šepetala tiho.Jezuit j.. je dobrohotno pogledal “ O. vi me razu m ete !”“ Ja z S kalo .” se je sm ehljala gro-
midaljeval jezuit.“ Ja z S kalo .” sp jp zmehljnla gro-
fie.a M ontesanto.“ Ja z pa d io n te ilam e,” jp p ris ta
vila Fnohsova. <• Vsp prididdm. loeno — ”
Sedaj je zn.jiel zvone,- v sohah ec- sarioe.
“ Fesariea je pokonei.” razidimo se.” je rekel jezu it in .hIŠpI n ad ih korakov.
P r id e Šc.
I pravu št vo “ N arod nog L is ta ” nam je d o p rd a l« ko ledar za leto Iftilti. K oledar je oprem ljen s slikami in pline-e! je pc.-niice. povesti, črto. prirodoznanstvene spise itd. K<lor »e zmožen hrvatakegn .jezika, si j a lahko naroči pri upravni«!vu “ Nnrodnog L is ta” . 10S Orecmvich St. Fena je 2 Te.
P O Z IIK !DSLO V E N C I ! PO Z O R !
S A . X _ . O N
z modernim kegljiščemS veže pivo v sodčk ih in bu te l j
kah in d ru g e r a z n o v rs tn e pijače ter u n i j s k e sm o d k e . P o tn ik i dobe čedno p re n o č išče za n izko ceno.
P o s t r e ž b a t o č n a ln I z b o r n a . Vsem S lovencem in drugim S lo
vanom se to p lo p r ipo roča
Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.
Ženske OBLEKEr a z n o v rs tn o b lag o , nogavice ,ro k av ice itd. p ro ti odplačiluna o b ro k e ali tak o j .
0 1 j r j s s t e i 11.6 0 0 w . 20th STREET
N addvorniea je strm e poslušala je zuitu ; besede so j i obtičale v grlu.
“ Da, za nušo eksistenco ,” je ponavlja l ca te r M aus.
“ in vi v rc sn in to verjam ete, p a te r .Maus,” je koneu<> vzdihnila grofica, da so p rostoz idarji vprizorili v naši (K>božii)i, zvesti iu udani A vs tr i j i to vznem irjenje in ščuvanje.
“ O o lovo l”“ Se jo M arija T erezija n aša ,” na
daljevala je g ru liv a z zavednim g la som iu je je zu ita rahlo piftrkaln po ram i.
“ Da, ali tudi ona ne štedi z. libera lnim duliom,” šepetal je oprezno je z u it: “ ona če h iti v ljudstvu p rilju b ljena, jako novam a želja. O, kje bi b ila žu A vstrija , da ni nas tu k a j.”
“ No, saj še ni nič zgubljenega,*” je menila grofica, mej tem ko jc p r itisn ila roko je z u ita na svoje srce in
, ga ljuluko pogledala. “ Samo, da se razum em o.' ’
■ “ I>n, moja l ju b a .” je pm av lja l j e zuit in jo poljubil na čelo. *
“ Se je moč v naših rokah, je o d vrn ila grofica, “ jni bodemo uničili p rostozidarje .”
“ Tovla prcvh lno ,” je siknil je z u it in galantno p rije l jiobožno grofico t**d pazduho, “ mi imamo dokaze.”
“ D okaze?”“ Dokaze?”“ Da. dokaze,” je šepnil iu počasi
odkorakal z grofic« jezuit.“ Maus, mene je strah . jaz. so 1»> -
j im .” je odgovarjala grofica.“ J a z tu d i.’ ” je prijvomnil s tih im
glasom jezuit.\ tem trenu tku sta vstopila v p re d
sobo cesarice.“ Mi imamo dokaze.” nadaljeval je
.iessult m previdno zaprl vrata , “ d a so gonjiodje z dvora — ”
“ Maus. m ene je strah in g ro za .” ponavljala je tiho grofica.
“ Mi imamo dokaze,” odgovoril je jezu it, “ da so princi — ”
“ K aj p r in c i? ”“ Da. princi po k rv i.”“ (lovori sc. da prostozidarji lahko
g r d o skozi zid. jo s strahom je c lja la s ta ra v jezu ita zaljubljena dama.
“ Da, vprav tako kakor skozi z ra k .” je odgovoril p a te r.
Sedaj je nekaj zaropotalo. P a te r in . g rofica sta zakriča la in povsem živo
tu tresoča se, s ta se naslonila na zid.V,-sel melodičen -smeli ju jc zopet
km alu oživil.Ko sta vstopila, je pred kam inom ,
v katerem je plapolal močan ogenj, s ta la šjmnska stena* za njo je p risluž- kovala m lada lepa žena, ki jc podi-la steno in n a k ra t stopila pred za lju b ljeni parček.
“ Jaz sem .” je izrekla sm ehljaje mlada dama in kazala dvoje vrst snež- uobclih zob.
“ Vi ste g ro fica M ontesanto ,” jc ponovila g ro fica Fuchs. “ Z akaj ste nas tako u s tra š i l i? ”
“ Sm ešno.” nadaljevala je lepa grofica ; “ m islila sem, uu so naši nn- eprotniki in prisluškovala sein. da l>i zvedela za n jih načrte. No, bili so |>a naši najboljši p rija te lji, pa saj je vseeno.”
“ P rislu škovali in ostrašili slo naju . jo odgovorila grofica F u ch s; jaz sem mislila, d a je kak prostozidar — ”
“ Zakaj ne deset tisoč!” sm eja la se jc lopa dam a.
“ Ah, vi s<* lahko norču jete ,” odgovorila jc Fuchsova.
M lada I ta li ja n k a sc jo pričela znova sm ejati na ves glas. kalror kak razposajen o trok .
N addvom iea sc jc jezno obrn ila v s tran .
“ Ne. n e ! ” zaklicala je m lada grofica. “ jaz se ne l>odem več sm ejnln. Vresniei ne! P riš la sem neki ta jn o sti nn sled .”
“ V i? ” vpraša la jc Fuchsova po- smohovalno.
“ Da. j a z .” odgovorila jc grofica M ontesanto. “ Gospodje z dvora lazijo po noči — ”
/