Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal,...

8

Transcript of Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal,...

Page 1: Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal, Spisal Perdinaad Potache. Talko uokako je drugem gl. zbo rovanju “4>. N. H. J." zagrmel
Page 2: Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal, Spisal Perdinaad Potache. Talko uokako je drugem gl. zbo rovanju “4>. N. H. J." zagrmel

Mtlu-neapidisu. Čemu bi mu Unrej pu­ntala chicu.šku tla p revroča ? Ko ste infum ijo zapisali, s te se n a jb rie spom niti, da ste jo V i m orali odfkuri- ti iz Pueble, Colo., k e r so bila t la za Vas tani v resnici prev rtiča.

Sodniku Zavetniku o č ita te , tla dela s kladivom in vrjo. Ali je morda ta ­ko delo v V asji očeh sram ota T f So- d m g Zavm nik je preje delal, ko ui isiziial Jenunovega a d ju ta n ta in bo delal, če tudi Vi sm a tra te delo za ne­kaj nizkotnega.

Vam j jH iv e m o d prto , da le J e r a ­ntov ad ju tan t je zmožen o.-le|iariti svojega delavca za njegov zaslužek. P lav a jte sodr. Za v rtaukti delo za “ K o­le d a r” , katerega ste lansko leto iz­dali. K oledar ste p rodali, denar jki v takn ili v svoj žep. ( 1. M. N". Konda! Ali ui un.n*xllcjše lopovstvo na sve­tu , če kdo delavca p rik ra jša na za- slušku, ali ga |«a celo oslepari f Odgo­vorite vendar!

ti. K onda, čemu se zv ija le f Dan plačila nikom ur ne odšle . To ste Ob­čutili na svoji lastn i koži. V endar ste m orali poznati n*>č s<M-ijali>tov, tedaj tudi vvditi, da m* ž n jim i kak k ravar ne more borih^ celo Bieuiark ju n je podieeel. kje jim bodote tedaj Vi k(*sf “ Schuster bleibe l>ei delnem L e is tc u !” Slovenščine zmožni niste, delavskega vprašanja tu d i ne, vzemi­te v mkn teda j bič nam esto jicresn in ltn.pl za kravam i. Prišl-i ste p re­ložilo na svet..Že druge vrste “ S ie .a - listen F re—e rje v ” je |»>giuiln, njim jednako ste tudi Vi — mali človek velike |>osiave. — P m g an jan je soeija- list<*v «p|olt danes prištevam o k “ higli fev e r“ in na jbo lje zdravilo je koj»-l v inišigansketn je z e ru ; Konda, k a r / vročo butieo no tri.

Alko pa še to ne bi |H»naga1o. ako li kri toliko zavrela, da je treba jniš čuti. je pa še drugo zdravišče v K an- knkee: to Vas ne s lan e nič. ker je d ržavno in toliko Vam je od -oeijaliz- nta še gotovo v glavi ostalo , da name- r a varno jvodržaviti vse, tedaj tudi norce.

K ako pa kaj le tak ? Gotovo prav po vol ji, k e r mu nič ne u govarja te! —

T ed aj na sv idenje!

4. JU L I V A M E R IK I .

Spisal Jož« Zavertnik.

\ -ako leto dne 4. ju lija se praz­nuje v Ameriki izjavo neodvisnosti.

P riž iga se itm etaljiii ogenj, spušča rakete v /.rak. s tre lja iz. revolverjev in pušk itd. Tisoče to larjev se izala vsako leto /a zastave, strelivo, nnie- tn ljn i ogenj in rakete. Mnogo ljudi plača to slRviurst s svojim življenjem ali pa ostanejo |»)babljenei vse svoje žive dni. mejtem ko nekaj tvorn ičar- jov izdelovalcev tinietaljnega o g ­nja in vsakovrstnega streliva naredi izvrsten dobiček.

Mi se ne strin jam o s lom blaznim, brezm iselnim praznovanjem izjave neodvisnosti, s ka tero se ne s trin ja nijeden pameten človek, pač pa se spom injam o mož, ki so se bojevali za svoIskIo am eriškega ljudstva, ki so vse svoje moči v n a j hujšem času po­svetili boju z.a svobodo.

“ To so rasi, k i skušajo duše m ož,” je pisal v decem bru 1. 177fi Thomas P a in e — f> meseeov |>o znam enitem zborovanju, na katerem so Tom až Je ffe rso n in tovariši v izjavi neod­visnosti proglasili resnico:

“ Mi sm atram o te resnice kot sa- moobsebi um evne: l>a so vsi ljud je enako ro jen i; da so obdarjeni po svo­jem stvarn iku z gotovim i nesprem en­ljivim i p rav icam i; med temi je p ra ­vica do življenja, svobode in strc in- ljen jc po sreči itd . . . . Ako hi razne zlorabe in nezakonite p risvo ­jitv e , ki se vse v tem osredotočujajo. jasno kazale sp rav iti ljudstvo pod absoluten despotizem , potem je dolž- nosi ljudstva strm oglav iti tako vlado

lepše uoleg pa je , tla upi joto (glej št.4ti. “ CM. 81.” ) , da Vi zastavo socija-li/iuu nosite!

Nujprvo ste napadli nekatere, po­tom vse socijalibte, a sami pa hočete o sta li so c ia lis t t Povejte mi oulkrat, koliko od d ruštva pa sc jib je Vam priklopilo ? K aj ne — nobeden! K aj se je pa potom zgodilo?

Zakaj ne zabavlja te čez &ocijaliste drugih narodov? Vuudur so bili soei- ja lis ti češke delu tek e tiskarne, ki so Vas na cesto p jsad .lt, ko ste postali s so« ija iis ti “ u n fa ir” . Zakaj ate Vi svetu zamolčali vzrok preselitve Vaše * ‘ velike tiskarne ’ ’ ?

(>. Konda, kaj ne, ptviletarei bi po­tem znedili, da je nekaj narobe z Va­mi, ke-t' drugače Vas nebi oui ljudi, k. -o za Vas toliko žrtvovali, žrtvovali v smislu, da pomlignejo za tiran i slo­venski p ro le ta ria t, oni ljudje, ki so Vatu dali p isarno brezplačno, tiskali list za delavske s iro tke . oui plugi n a ­risi, ki je vedno uajioIhiU dvorano kadarkoli so slovenski sod ril gi p ri­redili kako veselico, da so Vam oni ljudje js»vedftli v obruz, tla je pri cen­tral*. s tranke bil naznanjen “ Glas S vobode" kot n esocia lističen list, ter dn od stranki* b o jko tiranega lista ne tipkajo?! Zakaj ste to zam olčali? K aj porečete k tem u? T ajili ne m orete in ako ste vseh zločinov zmožni.

Slav. s.M-ijalisti niso z iniajažstvom “ Gl. S v ." zgubili n ičesar, niti ene­ga uda ni*, pridobili pa maso. Koliko pa jih je na Vaši strniti, g. K onda? Sočijalistn nobenega, to je gotovo! To je p.t za napredek socia lizm a v Slovencih silno pomeeiljivo.

Žc |>> tem. da je izšel ‘ P ro le ta rec ’, dn ga izdaja sh>\. sik*, klub in jw>d- pira cela s tran k a , je dokazano dovolj kaj in kdo da ste, odgovor im ate na Vaše iiA|>ade. samemu sebi ste pa |>ri- ttsnili |# ea t I a /.it j i \ ega por(K*evanja im čelo. Mogoče se še čikaški r e k : “ luižeš kak o r S a k -e r" , sorem eni na Vaše ime. toda to se n a j prejmšča so (Mii ljudstva.

Sedaj |>a nekaj osolitiegga g. eksko- lega : Vi pišete, ozirom a mažete, ka­kor da bi jaz Vam jednako |»dta »ko­vni. da nim am nič, da lovim prispev­ke socijalistav i. t. d. Vam. kak**r vsem Slovencem v Chieagi je dobro znano, tla zvršujem svoje rok«KlcI- stvo in (o redno vsaki d an ; znano Vam je t.iidii. da zn moje izurjeno rokodelstvo dobivam višjo plačo, ne­go koiikoli Slovencc-rokodelee v Cbi- cagi. Ni mi tedaj potreba spreiem ati krivičnih soldov, in mi tudi nihče m* more dokazati, da sem jih kdaj! Kuj tacegn zam orete Vi le o ***ln in svojem Pudečenosom p ajdašu iz Nevv Voriiu p isa riti.

P rav ite , da sem društvo “ o la j­š a l " , koje in kdaj ! Povejte, da se morem zag o v arja ti? ! — N adalje trd i­te, da veste nekaj od mene iz metli- ■ke. Morda ko sem šel z drugimi fan ti vred v proštov vinograd grozdje krast f V sam ostanu jaz nisem imel vzgoje, in ako še svetu poročite, dn sem bil 11 let s ta r. povedano bode vso. Tit naposled kaj vestp — to je slabega — od s tra jk a . pa ten tih , no­ta i*st v u. kolektiva n ju zapuščini, dol­govih. i. t. d., o cigarah v Irondale? Tu Vas kličem na jav n o st! Na dan * stvarjo , a rečeni Vam. pazite, da se ne opečete na Petschetni! So sloji “ conntv j a i l ” in tam hode V as dom. ako se iDrodrznete le eno samo laž na­pisat). J a z sc nisem sam imenoval no­tarjem . toda postavil me je z.a to gu- liernalo r države Illinois. Še enkrat tedaj kličem , na dan s s tv a rjo !

Pa še neka j: K daj -em na jaz vzel od dveh si nasprotnih strank od vsa­ke iv> $25 te r zastopal obe? .Im enuj­te osebo in ju tr i bodete za Vašo laž v ječi. K daj sem vz.el za umazano st \ a r $50 in kdo mi jih je d a l? Tmo- niMte o-obn in ječa Vas ho nocrezni- la ! Ven s s tvarjo , s ta ri g rešn ik !

O sodmigu Petriču tudi govorite! Znamo Vam je, da je spreiel delo v

K daj ste videli: izdaja Potočile, al'r I^sohelova Z ora? Kako drugače |»a je ju i “ Glas S vobode"? Čemu tedaj s s to jo krivico druge b latit«? Vi p iše­te : Pelsohe je imel 2 deklici po $2.50 (saka. To ji* laž! Delnici uiso bile za svoto od Vas imenovane in tudi jaz som bil unejšlelj le ene delnice. Res­nica pa je , da sem predli ožil račun za $5.38 in v b lagajni ni bilo denarja , te­daj su mi delnice jx>uujali, toda jaz sum zadevo odklonil. Billi pa so lju­dje ,ki so imeli po $25 im več delnic, tedaj “ Z o ra " ni bila moje |iodjetjc. Kesuiea je Puli, da je bil zapisnikar bolan (ležal je tedne v |kjsU4ji ( in jaz sem pi*e(zel zapisnik še le jaitem, ko je on rekel, da ga ne more zv iše­vati. Ko jaz ne bi lega storil, ne ln bil sposoben za svoj jvk lie!

Ravno tako je Vam znano, da je A. T. in ne jaz. kupil suknjo pri “ At las Oiothiiig tj> .” na “ jn if” , na koji jo se danes dolžan $7 in da tudi jaz. zanju n ikdar dober nisem sta l, |iač pa sem naznanil društvu, kaj je storil.

Na raajxi|ago Vam je omenjena družita.

B lagajničarja “ Z o re" , knjegit sin­ili k a rak te r meni istikrat ni bii po­znan zaradi moj>>ga kratkega bivanja v ( 'Hiengi, sploh oseba, ki danes bega p i svetu zaradi pisilist.va l .'Metine de­klic«' in drugih hudodelstev (se li m<>- goče pi*i Vas škrivn ?1 nisem jaz. ime­noval, tunine volilo gu je društvo. In to pnllo človeee. je danes Vaš za­upnik. K ake so liilc njegove knjige, uprašajte pregledoval ni ixlbor. (bi ul nikdar založil ničesar in liti edina plačana oseba |»>leg urednika v Ghi- eag-. Pač pa je on provociral p repirv gostilni g. K .........a. un kar mu jaznisem odgovarjal, ker te vrste hudo­delcev vendar še ne 'štejem ljudem, ki so odgovora vredni.

O $2, g. Kondu, je Vam tudi impol notna znana čista resnica (vsaj vede­ti hi m orali kot časnikar), da nistn bila “ s ta tu s fo r bags. but s ta tu s fot second eliiss m a il" . Radi tega je društvo idačirlo le Sl centov, vse d ru ­go se je |»a plačalo iz. omenjenih $2 . Ta “ re c e ip t" je *.mel shranjen za­pisnikar in na mojo zahtevo, naj ga društvu ozirom a meni izroči, je izre­kel, da gn je pokončal ali izgubil, na to sem jaz jxxlj)i>al v enaki obliki affidnvit na |»išti, doplača iz svoje­ga žejni še 35c. in slivar je bila po­ra vnan a iavv.omši moje iz”*iilie dela. Sedaj sem pa jaz prejiričan. da je za- jiisntkar “ Z o re " imel dotičui “ re ee ip t" dobro .-hranjen in da mi je navlnše zarad i njega provzročil toli­ko jx>tov na jKišto, mojo zamudo časa in pozneje, ko me je pošta jirisilila v pMlpis onega nffUlavita. da znniore končati letni jiregled (bilo je 7. j a ­nuarja) za mogel trobiti hinavsko zvi­to laž. dn sem si $2 prisvojil. Sreer l>n lunic orise 1 čas, ko Imdem zadevo “ Zore” svetu natanko >mjasnil, pu ­stil jo jiodpisati ml vsaeega deln i­čarja. da bode Vam v dokaz kako s il­no se sam ega -ehe |io zobeh bije te , obenem jia sta tis tičn i dokaz razvitka •lov. nunski v Ameriki. Za danes Vam pa h* toliko rečem, da sto terno povrnem den ar vsacemru, ki more reči. da je dal uajm anji donar za “ Zoro” jio n.jeaiem jirojiadn in dobil ne jki- vm enega.

Tu, g. Konda, požnrile se. naredite ogla- v Vaši “ K bihoH '’. tu lahko z.a- služite, ako *e Vaše m azanje le na jiodlaci trohice i-esniee, v enem dne- vii toliko, dn Vam več n ikdar ne hode jvotreha varati ljudi j«o svetu! S to ­terno te d a j! Seveda Vi bodete opili nima n*'#, toda toliko še zm iraj. da to izjdačam. Na delo tedaj!

* G. K onda, zakaj pa vendar Vi m e­ne vsega k riv ite in dolžite, ko vendar

’ dobiT) vesrtc. da večinoma časa me ni* ti v Ohjeagi ni, in še notem je malo

‘ društvenih sej. dn bi bil navzoč? Vi me preveč -.lavo polete! Povzdigniti

* me hočete za nekakega voditelja, med’ tem ?:o sem le navaden nelavec. Nai

Doli s socialisti-žive- la korupcijal

, Spisal P erd inaad Potache.

Talko uokako je drugem gl. zbo­rovanju “ 4>. N. H. J . " zagrmel “ Glas S lab o lc" v Chicagi. $(i30 na leto okop) za nič, tega se pri socija- lasiifa ue d o b i! Kaj tedaj storrt-1? V Chiuagi se jili ne more la rb a ti, pač- j>a skušalo se bode jki dnigih k ra jih . Kuj ne, g. Kuuda, to je Vaš p rin c ip i K aj ue, (m* bi šlu, ko bi le teh prokletih &<KT(jalit,to( ne bilo. “ Sami ne jaiae- ibijejo iiu*,” ka jti delavci so a tudi dm gim ne dovolijo živeti brezdelno na ptuji* žulje in zato se jib mora un ičiti. Teh vragov se ne more odku­piti, zato jta doli ž njimi I

T tsla kako na delo? N a jp ru je tre ­ba ohiatiti one, ki so se za stvar uajvoe borili, ki so sploh proti korup­ciji. Druge jia čislati, ker sc mogoče od njih odfctrauijo.

Tedem pozneje, ko ste spoznal i svo- ,jo zrno i o ste lice jiremenili. “ Doli z vsemi soc ija lis ti!”

Sedaj je čas, da jmstauem narod­njak . ste si m islili; vsaj je človek Uidi lahko soeijalist na uaiiKlni pod­lagi, jsitem jo jui jmlagomu ukrene, mak a n na venski anarhizem . Najlrol- je je vendar bilo, 'ko sem izdajal ljub- Ijetii “ Š u rir" in soeijnliste imenoval “ rojiarju katoliške vere” . O blaženi časi — zlatega teleta! — T ja hočem n azaj, tja v one zlate čase, ko sem jki “ rajnk-J (hdini " t Ha le n Va!ley) v Ca- lifo m iji z mojim ljubim P e te r Je ra - mmii se sjnehajal, j»diajal in vozaril se in svoje rojake z.a nos vle­kel. O kako sva strc lja ln na uezado- voiiiege, ki so bili g o to v o kaki s<M*ija- listi. ker h> se branili (Kidati ovenvk!

Kako se je lepo potovalo in kolek- ta*lo v imenu ZujKvna, pivsod so leteli s to tak i v malho. T ja to ra j nazaj in to talko jMilagiKiia, dn narod niti za- l««tzil ne Kale. Prvi teden se zabavlja nekaj sorijaliotov. drugi teden vse in pootane narodnjak, tre tji teden se j>a poje Ijubijanakenni jiokojnamu ž Piv­niku sv. Petn i cerkve slavo in licem erstvo je doseženo. Potem pa zo­pet hajd na ljudstvo. Nova rajska do­lina je sedaj “ S. N. P. J . ” soeijali­st i pa nimajo nič!

K aj ne, g. K onda, ta želja je Vas jirivtsHa do sedanjega |voslojvanja.

Toda z rajsko dolino je vse utonilo, naijiosled še Vaš tovariš in jvidjatelj “ o č e " Jeram . Mogoče ne bode dolgo, ko bodete h rdi Vi v svoji lastni rn- fam iji utonili, ko Vas enkrat člani “ S. N. F*. J . " in (Kljeinnlei lista spo­zna, jo ,'k a jti sa j niso vsi bedaki, kakor ta jih Vi jiredsta vljate.

G. M. V. Konda. Vi trd ite v listu, da ja z napadam jedinoto. K daj. kje, iti kako? Ne, jaz. ne napadam jedno- to, kajit-i jednotn jaz imenujem vse člane vseli v jednoti združenih društev in ti so večinoma jiroletnrci kakor jaz in zategadelj so moji sobratje , koje lj’ilbini. Mogoče je kak jiosamezem “ k o zd lj” m«T njim i, a z.a tega pa sploSnos-t ni (dgovom a. ..Ta/, sem le rtdlkril štiri chicaške tihotajvee svetu, k a r je meni kot seeijeHstu, sveta dolž­nost. Ste li Vi š tir je jedno tn? Pač zgleda, da se šte je te za to ! ■— Potem, da nisem član jed note. Bene, hočete M, da se orno jiismo ik! ta jnika “ Sln- r i j e M na sod. S. K., v kojem ofieijel- no nazimnia, da za R(M*ijnlisto in anar- hriste v .jednoti ni prostora z drugirili ra^žaljivim i neslanostm i vred obelo- damiT Ikslete li Se uprašali znkni ni­sem član? Pom islile vendar na “ vse- ziviti” jvienie.

Nadndjc. g. Komla. jvoložaj “ Z ore” je Vam natančno znan ; čemu tedaj lažete in zav ija te? N im ate niti iskre poštenosti več v seh i? Vi ste “ Zoro” sanri črtali in videli napi«: “ Tzdnjn.jo jadmženi slov. delarei v AmeTrki.”

Page 3: Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal, Spisal Perdinaad Potache. Talko uokako je drugem gl. zbo rovanju “4>. N. H. J." zagrmel

AH dandanes sili zopet drugo v p re ­ganje na beli dan, katero je ustvarilkap ita lističen način proizvajan ja in katero se mora rešiti. Današnja družim se deli v dva razreda — ka­p italističn i razred, ki |» scdu je vsa proizvajalna sredstva (surovine, tvor- niee, orodje otd .).

In ta najvažnejši problem je de­lavsko vprašanje, socialni problem.

Kako je A braham Lincoln mislil o delavcih in k ap ita lis tih je povedal leta 18U5 v naslednji iz jav i:

“ V daljavi vidim p rih a ja ti polom, ki me vznem irja in se straliom na- |*olnjuje mojo dušo, da se tresem za varnost naše dežele. K o r|» rac ije so prišle kot posledica vojne na pre -tol. Temu tnale sledil m oralni pro- i>ad vzvišenih, kojem u se b«xle pri- družilu še reakcija. D enarna sila se bode borila v deželi za kontrolo nad delom. S leparije bodo na dnevnem redil. Ljudstvo se bode izsesavalo tako dolgo, dokler se vse im etje ne osredotoči v rokiili nekaterih |»#a- meznili kap italistov — ljudovlada bode uničena. To m inuto se čutim bolj vznem irjenega, kakor katerikoli čas |M»pnej. dasi simi bil na vojni in sredi najliujšib bitek. Bog pomozi,da bi se moje shn itn je ne vresnieile.

M onarhije so včasih le za trenutek nekako pribežališče ljudskim masam. Ne mogel bi se oprav ičiti, ako bi na svojem sedanjem m estu ne (»vzdig­nil sv«ij g las proti preteči nevarnosti

proti prihajajočem u despotizmu. Ni potrebno, da bi tu navajal »e ka­ke |»osebne argum ente le v zvezi s kapitalom , ker tako s|»odbuja na delo.

D elavstvo je vedno bilo in j« ia sedaj odvisno od kapita la . K apital je le sad dela te r bi ne vstrajal, če bi ne bilo v prvi v rsti dela. Delo je važnejše nego kapita l, vsled tega za­služi, da se ga bolj opazuje. Jaz kli­čem delavskemu lju d stv u : V aru jtain neprodajajte vlado posedujočim. Ako bodete izdali vladno poeedujo- čim, vporabili jo bodo, da zastavijo pot napredku te r vduše svobodo. Bog je rekel človeku prve dni po s tv a r­jen ju sv e ta : “ V poln svojega obraza si bodeš služil k ru li.” Od tnkrnt pa do danes 5e nismo uživali (>oleg zraka in svit lobe nobene reči, ne da hi nas stalo mnogo dela in truda. K er se |M,ton. dela vse izdeluje na svetu, je tildi pravilno in naravno, da je vsa lastn ina tistih , ki proizvajajo. Ža­lostno je pač, da v vseh časih širom sveta eni trdo delajo, drugi (»a, ne da bi delali, vživajo sadove produk­cije. To je napačno, tako se ne sine narlaJjevati! Sm oter vsaki državi mora biti, da se zagotovi vsaeeron delaven vsa produkcija njegovega dela.

Menini, dn je nepravično, ako pro­sijo nekateri ljud je pravičnega bogu za |H>inoč. ko vendar sami pograbijo z zvijačo ves kruh dotičnim , ki so ga v potu svojega obraza pridelali.

Ta dežela je skupno s konstituci­jam i lastnina vseli ljud i brez razlike stanu, kakor so jo o b ljud ili.”

Dne 4. sept. ISTI je govoril P h il­lips na nekem shodu v \Yorcester-u, Mass. Na tem shodu je odobraval načela znanega socialnega ekonoma K arola Mnrksa in predlagal nasled­njo resolucijo:

“ Mi (»otrjtijemo temeljno načelo, dn je delo, s tvarite lj hogatstva, upra­vičeno do vsega prihodka svojega delovanja.

Mi potrdim o to, in priznamo, da smo p riprav ljen i pripoznat končni vspcli tako radikalnega načela, kakor je vpropastenje vsega dobičkonosne­ga zistenia. Mi nn|»ovcnio plačilne­mu /istem u vojno — /istem u, ki go­lju fa delavca in delodajalca, (»leg (m se delavca | m.liska v snženvtvo.”

Tu podamo nekaj notic o Spies.su,

N ad aljev an je n a 6. s tra n i.

napadla 'bogata (»ulična d rah a l inga kamennln, k er je govoril in pisal proti su ienstvu . Po odstran itv i stiž- nosti je Phillips (»svetil svojo agi- tatoričuo nn>č delavskemu razredu in je bil vnet zagovornik ženske enako­pravnosti.

Abraham L incoln! Nnjplcnieiiitcjsi človek med vsemi predsedniki Zdr. drž. “ Iz njega je odsevala dobro t­ljivost in miloba pravega človeka; on ni mogel bili sužnodržec; on tli mo­gel biti su žen j.”

Lincolnovo geslo se glasi: ‘‘ Akomi sužnje osvobodimo, |ioteni zava­rujemo svobodo svobodnih m ož.”

•Mm B ro u n -o v napad na zvezni arzena' ne je zvršil dne Iti. ok tobra ls,,*i. \ tem boju je bilo usinrtenibmnogi, njegovih prijateljev kakor tu ­di njegov lastn i sin.

Dne 2. dec. je korakalo naIMiljane poleg Cbarlestovvnu, Y a„ 'JtMHi vojakov s to |» v i in drugim mu- 1'ilnkn orodjem . Nrodi vojaškega četirikota so sta le vislice, na katerih je izdihnil . Jo h n Brown, plem eniti človek in sm rten sovražnik sužnosti. Pako kakor je živel, tako junašk i je tudi umrl na vislicah. Mej gledalci je hil tudi gledališki igralec John \ \ ilkes Booth. ki je kasneje zavratno tuno ril predsednika Alirnhama L in­colna.

H arriet Beecher Stovve je napisala znamenito k n jig i “ Stric Totnova koča” (1 'ncle Totn’s C ubin), ki je bil« sitžnodržrem bolj nevarna kakor pa meč generala ( iraniti.

John lire e le a f \Y hittier je bil u- ivdnik lista “ Pennsvlvania Kree- m nu". listu je neustrašeno zahte­vni odstran itev sužnosti. Neeega dne so prem ožnejši sloji nahujskali p ija ­no |»iiličiio «1 rulial, da je razdejala uredniško pisarno, hišo pn zažgala, .lolrn O reenlcaf \Y hittier je zapustil m nogi spisov in (tesni, v katerih je o|H*ral muke sužnjev, zajedno (ta kli­cal am eriško ljudstvo v tu »j za od­stranitev sužnosti.

• • •NVashingt.m, Jefferson , Paine,

Franklin, P a trick lleu rv , Sam A- Jants, Iiovejo.v, tiarrLsou, dobil Krovu. Lincoln, Spiess, Pursons in mnogo Ji užili mož in žensk je vse žrtvovalo ua a ltn rju svobode za am e­riško ljudstvo.

V staška vojna je končala z zm agi ameriške republike.

Devet d ese tle tij kasneje je bila od­stranjena sužnost zamorcev v am e­riški republiki.

VeKčanstvena izjava — prokla- inacijn človeških pravic z dne 4. ju ­lija 177ti ni niog!.. /ub ran iti, da je poulična d ni Im’ uniuriln 1/tvejova. da je |M)iilična dnilinl zapalila tiskarno \V hittiers-a; da so tla riiso n a na vrvi ulaeili | n i bostonskih u licah ; da so \Vemlell P h illipsa kam enali na bos­tonskih u licah ; <la so John Rrovvua. Spiessa, Parsonsa in tovariše postav­nim |Mitom obesili.

Problemi, ki dandanes zahtevajo rešitve, so m nogi resnejši kakor na­loga. katero mi /.vršili prediiamci t veliki am eriški revoluciji.

Druga iHiluvica 11>. sto letja je bila doba revolucije (preobrata) na indus- trielnem (» lji. Parna sila, e lek tri­ka in razni s tro ji ua polji produkcije, obrata in kom unikacije so revoltteio- ninili človeško družilo skozinskoz.

S ta ro k ip tn i )>lug, Inilja-jaderniea, |iošina kočija itd. — sploh vse, kar je bilo starokopitno se je moralo umakniti modernim 'tro jem , železni­cam. parnikom itd. N ekdanjega ro­kodelskega m ojstra , ki je bil delavec in delodajalce v eni osebi, je zginil, na njagovo mesto je pa prišel tvor- ničar z novodobno tvornim , ki vlada kakor kak k ra lj njemu podložne de­lavce.

Revolucionarno vprašanje n n sel Bi­kov je rešeno. Tudi vprašan je za­morske sužnosri je rešeno.

«n,'‘,jril* inietka ne bode spreobrnil svojega sklepa. On Hode do zadnje­ga |sdlijaI krivične sklc|>c angleške­ga (»rlam euta .

Dri (»svetovanju glede predlogo za višjo tzbornieo .je B. Franklin za­s i p a l načelo, da se ime vršiti volitev za višjo zbornico ua dem okratični I»dingi. Ob tej prilik i je rekel: “ Ali morda smemo dom išljati, da je |» m el (»seben privezek hogatstva, ali da je človek, ki ima l(MH) funtov šterlingov, tako pam eten kakor 20 d razih, <*d katerih vsak le *H.M» funtov šterlingov poseduje t

ln količilo sploh vprašani zakaj hi lastn ina sploh imela zastopstvof

Ne F ranklin , ne IIetiry , ne Adams niso mogli p reprečiti, da se je v /vezno konstitucijo sprejel odstavek, ki p ri|» z iia sužnost za zamorce ali Itm nopoltnc ljudi. Ta odstavek je bil d irek tno v protislovju z izjavo neodvisnost i. ( lo s |» d a rsk i in teresi sužnodrž.eev ko bili močnejši kakor vsi govori patrio tov — revolucionar- eev.

Sužnost in svoboda nista mogla (»rebivati pod eno streho . Drotisu- ženska agitacija je bila od dne do dne silncjsa. N ekateri reakeionaici v ve­liki am eriški republiki so izjavo ne­odvisnosti imenovali in obsojali kot delo demagogov. Svoboda govora in svoboda tisku sta bili le še ua pa­pirju . Načela Je ffe rso n a , F ranklina in P aina so sm atra li zn državi ne­varna in kdor jih je širil iti učil, tega so preganjali neusmiljeno.

Žrtev tiskovne svtdiode je bil E lija D arrish Lovcjov.

Kot 2,'iletni m ladenič je prišel v St. Iziuis, k jer je odprl šolo in leta lSd.t pričel izdajati verski list “ «'•»-

.s e r v e r ” . V svojem listu je odločim obsojal kti]včij<i z človeškim mesom— s sužnji.

Surova ljudska množica mu je veekrn p re tila z linčanjem , ker je sužnost zamorcev ostro !>ičal. Leta lS.lt) se je preselil v Altono, 111. Ti 1 k ra t so um (»od vodstvom Isigatib meščanov razdejali tiskarno. Ali Lovejoy >e ni dal ost rušiti, ampak je m irno nadaljeval pričeto delo.

Ko je dobil č e tr ti tiskarski s tro j, je hotela pijana -tulim zažgali |» s - lopje, v katerem ga je hranil. Luve- joy je hotel gasiti, a tn g» je neki ma h iridnež vat reli 1.

'»<( let kasneje so pa na g>mili v Alton i (»»stav ili Lovejovu s|K>menik za $ 10.000 . . .

\V m. Llovd (larrison je izdajal mul prot istižen .jski list “ L iheru lor” . Drva štev. je izšla 18111, zadnja |*a

let kasneje — ko je hila sužnost odstran jena, m eščanska vojna pa končana. Tudi G arrisonu so pretili večkrat z bičanjem.

Lei« 1831 je post a voda jn a zborni­ca države Georgia razpisala ua njego­vo glavo $ ‘>000 in sicer bi jih dobil, k<lor ag ita to rja Garrisoiia vjame in obsodi. Edino G arrisonnvo hudodel­stvo je bilo to, da je z besedo in p i­savo ag itira l za odstran itev zamorske sužnosti.

Dne 12. oktobra 183.'» je p ijana to l­pa na povelje bogat inčo v pograbila (Sam sona, ko je p ro ti sužnosti go­voril na nekem shodu v Bostonu, ga zvezal i in vlačila | n> ulicah. Tolpn hi ga hila gotovo um orila, da ni | m»- segel župan vmes iu ga rešil iz rok morilcev. V ječi je Garrisnn zapisal na sten o : Rogata in vplivna sodrga me je hotela un ičiti, ker sem storil grozno hudodelstvo, da sem učil, da so vsi ljudje enako rojeni, da je vsa­ko tlačenje v protislovju z božjo be­sedo.

\Vendel Dhilipps je slišni, kako je v baržun in svilo oblečena sodrga (»sovala flarriaona v Bostonu. Videl je knko se tiskovna svoboda in svo­boda govora tep ta z nogami in p r i­družil se je tudi on protisnienski ag itaciji. Tudi \Vendel Phillipsa je

in osigurati si nov« sredstva za var­nost lju dstva .”

Thomas P aine jak o plemenit zna­čaj in svetovalce W ashingtona in družili voditeljev revolucije pravi v svoji knjigi “ C ris is” :

“ Tiranijo, enako (»klit ni lahko prem agati; ali mi imamo zadoščenje v tem, tem resnejši je hoj, tem sijaj- nejša je zmaga. K a r lahko doseže­mo, sm atram o za m alenkostno.”

In res, am eriška neodvisnost je sta la mnogo, mnogo strašn ih žrtev. I,e m alokateri današn jih patriotov, ki dne 4. ju lija s tre lja kakor oltsedc- nec, vč, koliko žrtev je treba bilo za ameriško neodvisnost, (bi dne, ko so Thomas Je ffe rso n , John Adama, Ben. F ranklin , Kogers ( 'hn in tian in Robert R. L ivingston imenovani v komite, ki ima izdelati izjavo ne­odvisnosti in pa do predaje Corn- vvalJisa iu Y orktow na je na tisoče vrlih nnselnikov žrtvovalo svoje živ­ljenje in svoj imet ek za neodvisnost ameriškega Ijislstva.

Slovenski p ro le tarc i e ita jte nasled­n je vrstice parno, k a jti vrstice so poKimtek iz govorov mož. ki so Itili vsak trenotek pripravljeni darovati vse za svoltodo, mej katerim i so nekalt-ri zavzemali najv išja mesta v am eriški republiki.

V pismu, katerega je pisal Thomas Paine obe ju R avnala dne 21. avgusta 1782, (»ravi ta bojevnik za svobodo: Pravica, katero so danes vtemclji in ki danes postane pravom očna, je rav­no taka pravica, kakor če bi hila že tisoč let v v e ljav i.” O človeških pravicah (R igh ts o f Man) |»a z«»|>et l»iše: “ N ikdar ni bilo parlam enta ku- terikoli vrste, ali za časa knke člo­veške generacije, v katerikoli deželi na svetu, ki bi itnel pravico ali moč do konca sveta v ladati ali pa določiti kako se naj vlada.

— V’ vsaki časovni dobi ima p ra ­vico vsaka generacija vladati se po svoji pameti in volji, v vseh slučajih tako, kakor so se vladale generacije prejšnib d«*h. N ičim ernnst in domiš­ljavosti v ladati še preko groba je najsmešnejša in nujnezuojša tiraui- j a .”

(Mi vsem slovenskim proletarcem, ki so zmožni angleškega jezika pri­poročamo, naj č itn jo Paine-ova dela: “ ('omtnon sen se” (zdrava človeška (»amet), “ The C ris is” ( k riza), “ Age of Reason” (doba pam eti itd . Opazka uredništva “ 1’roleturea ” .)

Thomas Je ffe rso n je napisni zna­menit revolnekm aren dokum ent, ki je |» n m n (»d hnenorn “ Ameriška izjava neodvisnosti’’. Paina in Je f- fersoini tiaši m oderni, patriotieni. ameriški hinavci ne morejo, ker sta glede vere, socialnega vprašanja in |M»litke imela svoje posebne nazore.

Patrick H enrv je rekel v (»ustavo­dajn i zbornim V irg in ije glede dav­čnega -zakona ( S tam p a c t) : “ Cezar je našel svojega B ra ta . K arel L svo­jca Cromwella in J u r i j I I I . ” — ko je Henrv to ime izgovoril, so nm n je­govi nasprotniki zaklicali: “ Vele­izdaja! V ele izd a ja !” a li H enrv je končal z. b esedam i: “ in J u r i j I I I . se lahko uči iz Vašega zgleda. Ako je to veleizdaja. |» te m sto rite , kar Vas je volja .”

Samuel Adams je branil tem (si­tom ljudske koristi, da je v Bostonu v ognjevitih govorih p ri|» ročn l silo proti vladni au to rite ti.

Benjamin Franklin je vzel nebu grom. tiranom pa žezlo. Ko je F rank ­lin kot zastopnik am eriških kolonij obdržaval konferenc«* z nekim d m n . Baridav-ent v Londonu. je slednji rekel, tla imajo Angleži tako silo, da laliko popalijo vsa am eriška mesta. Na to je F ran k lin mirno in odhtčno odgovoril: “ Ako Angleže 1o delo ve­seli, potem na j le napravijo slavno­sten kres. N jegov imetek obstoji tako iz sam ih hiš. On ae prokleto m alo zmeni za »voj imetek in ra«li

Page 4: Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal, Spisal Perdinaad Potache. Talko uokako je drugem gl. zbo rovanju “4>. N. H. J." zagrmel

z.a revolueionarcc. Sram V as je , d& ste t ’idi V i s carjem skupno hrepe­neli po krvi mož, katerim je bil edini ideal srečna in svobodna R usija , radi lega ta jite Vaše sodelovanje pri teh strahopetn ih umorih.

Vi trd ite , da so možje, ki hočejo srečno in svobodno R usijo , sejali ii|ior, d a so s tem 7.nkrivili hudodel­stvo iu za to hudodelstvo prejeli svoje krvavo plačilo.

l>a, da, bojim se, <la bode še m arsi­katero hiidmlelst vo prejelo krvavo plačilo, da hode tekla še m orda člo­veška kri v | ...lokih. Iu to me nav­da ja v skrbjo . —

Vi, ki se im enujete V seslovane, ki s te pa izdali za svobodo vojskujo­če ruske brate, vidite povsod s tr a ­hove, k je r sto ji svetišče sVob-«de, ena­kosti in b ra tstva . Vi viditt s trah o ­ve iu se jih bojite. S a j so še bajo­neti. puške iu topovi tu k a j, s ka te ­rimi lahko krotim o slovanske naro ­de, a,ko zahtevajo preveč glasno svo­bodo. Res je , da je to Vaša edina ojtom , ki se pa že m aje in je gnila in trh la , ki Vam bode nekega lepega dne odpovedala svojo službo za vse­lej.

Na svetu je ena sam a moč in ta moč se imenuje ideja svobode, ena­kosti rn bra tstva . Veni, da se Vi nam sm ejete, ki ste vzelo Vs«do- vanstvo v zakup. <ln im ate le lahek ustile v za raztrgano ljudsko uiuso. A h* |(oglejte malo naokrog. Največji misleci \ Husij i —- (Sonki, Bakunin, Kro|M>ikin, Tolstoj itd — so prisegli na zastavo svoIkhIo, enakosti iu b ra t­stva. In ta ideja se širi |K»VNod v me­stih, trg ih , vaseh in v vseh slojih. l ’as, k<> puške lic bodo več jvošiljale sm rtonosne k roglje uie»l ljudsko nui- so ni več daleč.

I'oslušajm o kaj nam govore m rtve­ci. ki so v Rusiji izdihnili za svo- •»odo. Ali se ne glasi tako le t

N esite misel svoltode, enakosti in b ra ts tv a v sleherno gorsko vas, kjer bivajo Slovani, k jer biva človeški rod.

Ne m orite, ker kri um orjenih kli­če p<. uiuščevanji.

Vsako m inuto vi*.rab ite za ag ita ­cijo. dokler v»,'11111 človeštvu ne zasije s vi d m nit* svete žar.

lielnjitio t a k o kakor nas uče žrtve za sv.diodo v Rusiji in doživeli bo- deiim idejo vseslovansko v koniuui- -tieiii zadrugi •* pa k o t hlapci ka­kega lii.ina-iii* rilca.

— tiusjiod Konda je napisal v “ Glas Svobode” , v socialističnem li­stu josebne vrste slavospev umrlemu ljubljanskem u šen tpeterskem u k ip ­niku M alenšku. Z akaj? Mru. usek se je narodil v Semiču, to re j je rojak g. Konde. (». Konda jw da več za ro jai- tvo kakor za socialistične principe, radi lega je tudi umevno, da j« na­pisal slavospev župniku, k i je vse svoje žive dni ruval zoper socialiste in svobodomislice in pri volitvah s tra s tn o ag itira l za k le rikalu,o s tra n ­ko.

— U. K onda si je naročil k a r Iru- pico dopisov, oziroma izposodil si je im ena, ker se mu lupode, aku same­ga sebe v svojem lastnem glasilu k u ­je v deveta nebesa. No. pm zen klas vedno nosi glavo pokonci.

Mi le obžahijeni« dotičniike, da so do \u lili g. Kondi, da **» natisn il n jih imena | kh1 dopisi, ker so se samega blam irali s teni, k er trd ijo , da je cen traln i odbor zvršil jako korist o - nosoe sklepe. A li te Ijud j v resnici ne vedo, da je cen tra ln i odbor jdačan za svoje delo iz žepov fila.iov jedno- tc? Adi v resnici ne vedo, da sami člani z mesečnimi doneski plačujejo usmrtnimo in holnišno po ilporo? Ali res ne vedo, iLa je g. Kondta za n a - leivkoslno delo pri jed u o ti desetkrat prrdjJnčmn 1 Pa čonru bi sc jazill? B lagor vhogim na duhu velja tudi za fflnvopevee g. Konde.

Med prijatelji.

M artin K o n d a m " C io s p o d k o leg a v iz k o riš č e v a n ju s lo v e n ­s k e g a n a ro d a , Vi se iz b o rn o z a b a v a t i !”

Č ern i z a v e z n ik : “ N o . d a n e s je v p ra v 25 le t , o d k ar je M a rič k ap ri m eni v s to p ila \ s lu ž b o ."

M artin K o n d a r r : “ A ta k o ! ", , f e d a j p ra z n u je te s la v n o s t , k a k o r sem jaz p ra z n o v a l, ko sem

m is lil, da sem s sv o jim i s la b o g la s n im i to v a r iš i vb il so c ia lizem v a m e ­r išk ih s lo v e n sk ih so c ia lis tih .

uniform irance sužnje spustil na v je na (sidlagi pravice, ki bazira na t i r a ­niji. ki daje močnejšemu moč, da un i­či slabejšega.

A ko hi bili Vi v resnici Vsefelo- vatii. hi \ a ni se moralo srce krčiti, ko | h 1 ukazu sodišč, ki so sestav ­ljena i/. samih k rea tu r carja-m orilea, najboljše sinove ruskega naroda obe­šali. ali jih jra gnali v pregnanstvo, v Sibirijo. Tako ste pa držali k r i­žem roke in čuti ni bilo tudi enega glasu i/ Vaših vrst proti krvavim obsodbam. Molčali ste in molčite še danes!

Ali mislite, da je to vseslovanska ideja, ako odobravate krvave čine carja-m orilea, nko sc |Minižiio prod njim valjate na trebuhu in ga pro­sile. da bi tudi vse izven R usije ži­veče Slovane spravil pod svojo knu- to ? Ne, ne, to ni vseslovanska ideja, to je ideja vseslovanskega klečeplaz­iva, to je ideja mednarodnih obože­valcev, tiranov in samodržcev.

Vem, da se branite lega imena, d asi sle odobravali sm rtne obsodbe

um orjenih starisev pa zajedm. uhlju bil k r vav. prihodnjost. Iu čegava je ta krivica? Ali so to zakriv ili le nazadnjaški elementi v Husi j i , ali smo to zakrivili tudi drugi izven Ru­sije živeči Slovani?

O. Vi slovanski junak i izven Ru«i- je , .ki vedno govorite o vseslovanski vzajemnosti, ste pustili svoje b ra te v Rusiji, ki se bojujejo za sv. diod no Rusijo, na cedilu. Ko so kroglje iz puSk kozakov iu družili un ifo rm ira ­nih morilcev prodirale telesa naših sv.dH.de/eljnili bratov v R usiji, ko 90 zveri v uniform ah / nugajknm i udrihale | mi r*. kih ženah in deei, ali jih sekali s sab.jnm i, ste pošiljali morilcu na carskem tronu vdanostne izjave, želeč mu zmage na Daljnem V/.toku, da hi tem ložje zadavil lju d ­ski upor v Rusiji.

Ko so kroglje uničile živ ljenje 11- pornikov v m ornarniei v I.ihavi, v Sohnatopoljii, ko so krvniki v V arša­vi, V ,skvi in drugod dokončali svo­je .liarharško delo, ste veselja vriskali v svojih listih, da si vedno trd ite ,

.hi s tč Vseslovnni in se prištevate 1 inteligentnim krogom.

Kodarkoli je pa revolucija zmago­vala, >te se pa tresli za tisočk ra tne­ga inorilea na carskem prestolu. Seve dotični, ki so umirali na ulici za svoIm.iIo ruskega naroda niso bili dvorni ali mestni svetniki, ne vitezi ali knezi. Oblačili se niso v škrlnt in svil... a tudi niso nosili dragocene­ga lepot ičjn pri sebi. To so bili ve­činoma delavci, d ijaki iu k tuetje, | hj Vaših nazorih ljud je druge vrste.

Vi dandanes m olčite! Ali grobovi, v katerih (Hičivajo žrtve za svobodo glasno govore, da hode prišel čas. ko hode njih molčanje v grobovih glasnejše, silnejše iu močnejše, kakv.r glasovi, katere so carjevi krvniki zadavili.

Vi. ki govorite vedno o slovanski vzajemnosti, priznale, da ima car pravi« , 'kaznovati ruske revolucio- naive, pošiljati jih na vislice iu v si­birske rudnike, k je r | h .časi v n a j­več jih mukah um irajo.

Resnica je, .la s., se revolueionarci v Rusiji | m.služili hondi in orožja, da i.i svojim idejam pripomogli do zmage. Ali t<> niso zvrsili iz seblč- nosti. ampak v interesu vsega ru s­kega naroda, v zavedanju, da je p ra ­vica na lijih s tran i. Ali car je svoje

treba starčkom p rosjač iti m ilosti, nc delavskim hčeram prišla ja ti svojetelo!

Omersi.

R U SK I B O JEV N IK I ZA SVOBODO

Spisal Kovačev Jože.

Kjerkoli zmaguje reakcija m * nc vidi drugo k*> vislice, krvnike iu člo­veško, gorko kri. In kri se drži ru s­kega earja hatjuške, vseh velikih knezov in po-lušnili h lap ..-v. Teh ljudi se .e drži lt kri vojakov, ki so izdahnili na bojnih |n.ljaiiah Maiulžii rije. ali v korejski tuorslki ožini, am- pa>k obliti s., krvjo ruskih delavcev in muzik..v, katere so dali |m.m oriti p<> svojih vojnih sodiščih, ali | m. svo­jih krvnih psih — koznlkih v P elro- gralii, Moskvi, Odesi. Varšavi itd. Zmagovalci s., premagano, neoboro­ženo in slabo oboroženo ljudstvo mo­rili. B ratje so m orili brate v in te re ­su trhlega iu gnilega atitokrnlieue- ga zistemn.

Ruski autokrat je s svojimi sužnji v uniformi moril ruski narod, ki s tre ­mi iz. leme k luči, k svobodi. S to m oritvijo je pa prinesel gorje, bedo in siromaštvo milijonu ljudi, otrokom

‘PROLETAREC’L is t za in te re se d e la v s k e g a lju d s tv a .

Iz h a ja e n k ra t v m e se c u .Iz d a ja te l j:

Slovenska Socialistična zveza v Ameriki.

N aročnina za celo le to v A m eriki. . .50c Za A v s tr i jo .................................... 3 krone

N a s l o v : “ P R O L E T A R E C " ,

683 I.o o m is S t . , C h ic a g u , 111.

‘PROLETAREC’D evoted to the iu te r e s t s of the

G a bor ing c la s s e s .

1’ublished inontl.lv by the “ SloveniauS o c ia l is t Association of A m erica,”

a t b83 le -orni* S t . , Chicago, l i l .

S u b s c r l b l l o n r a t e s SOc a voar.Advartlaenianta on agieem«nt.

OB NOVEM LETU !

Zopet je minulo leto, leto truda, dela in trp ljen ja za delavce, za tiste ljudi, Iki vstvarjajo vse današnji* bu- gatstvo, a v/.lie temu ne jKisedujejo »lic, k e r so jih bogati postojiuč: oru- jvali postavinim |x>tom za sadove njih čela.

K jerkoli dela delavec ob koncu le­tu račune, povsodi piši* le ničle in zo­pet ničle. Vse, vse vzeli so mu kapi­ta lis ti, tisti ljudje, ki ne orjejo, ne sejejo, pa vendar le žanjejo.

i*a sa j ni čudo! S redstva, katera služijo kapitalistom , da se drže v se­dlu hi izmozga vajo produktivne s ta ­nove, so izborna in ravnat na. Vsi za­koni v današnji m eščanski človeški družbi so skovani v prid kapitali­stom , v nj.li proti naritvnopravnemii strem ljen ju jih pa jMHlpiru mogočno k aj *l a listič no časopisje, ki v podobi napačnih in zlaganih notic o nezgo­dah v kapitalističnih (h.d jel jih in zofističnih člankih <> narodnem go­spodam tu, politiki, verstvu itd., j Ki­daj« narodu gnjilo L11 črvivo duševno hrano. I )

Tako je pri vseh narodih in tudi v nas — Slovencih ni nič bolje. Vsi slovenski listi v Ameriki so zasnova­ni na Ikapitalistični podlagi, pri vseh teh časnikur.-kih jiodjetjili ni bilo niti pri ustanovitvi n a jti idealov. P ri ustanovitv i teli |>adjotji je odločeval le goli egoizem — um azani dobiček. Taki listi, torej ne m orejo biti delav­ski, ker so kapitalistični — protide- lavski.

Se le z ustanovitvijo mesečnika “ P ro le tn rea” , ki je v resnici lastni­na vseh slovenskih zavednih delav­cev. ki so organizirani v socialistič­nih am eriških klubih, se je storil ko­nci* tem žalostnim razm eram na slo­venskem časnik a nakem polj: v Ame­riki.

P rva številka tega novega oznanje­valca svobode, enakosti in b ratstva je odšla v svet mej tlačeni in zatirani slovenski narod /. dnem 1 . januarja 1!HK5.

Ze pisani letaki so jam čili, katere je razposlala slovenska socialistična zveza v Ameriki vsem svojim zaup­nikom. dn .je tn list uajle|MC. najtmlj- še in najprim ernejše novoletno da­rilo slovenskim delavcem, ki si mo­rajo v Ameriki s težkim dolom slu­žiti svoi vsakdanji k ruh.

Radi tega kličem ob novem letu novemu in edinemu slov. delavskemu glasilu v Ameriki: V spovaj! Bojuj se '/.a svobodo, za svetin je človeštva dktzpno z “ Rdečim p raporjem ” in “ Narzreiem ” v stari domovini, bojuj se skirpno s socialističnim i listi dru­žili narodov, oanamij slovenskemu na- n*du resnieo, čisto resnico o nnrod- nem gospodarstvu, p o litik i, veri itd., dolkler se ne porušijo fundam entalni s teb ri današnje ti^ lo kapita listične človeške <lniz.be. na n jih razvalinah pa sezida nova družba, v kateri bo dosti kruha za vse, v k a teri ne bode

Page 5: Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal, Spisal Perdinaad Potache. Talko uokako je drugem gl. zbo rovanju “4>. N. H. J." zagrmel

(J. K om la, kot lastnik soc. lis ta , če j '1 imel pošteno namene s s tv a rjo okoli S. N. 1*. J . iu “ Gl. S v .” bi nesmel n asp ro tova ti p ro ti svobodni m isli in soeijalistionim nastopom, p a bili mn- kari k je rk o li 1 Prepričan soeija list v takih s lu ča jih ni oseben. Da je g. K on­da že pred časom ruval p ro ti socializ­mu ;« n jega agitaciji jasno p riča n je­govo pismo, ki ga je pisal piscu teh visi lansko leto na potovanje, k je r je piMsil, na j m n spiše ag ita toričen čla­nek za S. N. P. J .

On je to re j že pred časom oči vidno računal na eventucluost v S. N. P. J., ki --•> mn jo d ik tirale, deloma njegove zasebne nam ere, deloma pa renkoijo- narei v <>dl»oru S. M. P. ,j.

O. K. tn.1 i vedno rud, da je on mno- žrtvoval t? i /a iednoto; mogoče

ila je res. da jo | k>-iIju 1 kam denar, ■'naj se ts tan o ii društvo, ki Ik> spa­dalo . S. N. p. .1.“ , da Im “ g m ajn a” večja: ali on je to s to r i s svojih na­gibov in ii.iuirrinv ! Pri zlm rovanju v i 'liicngi in t uli že pred tem , se je oeitno in : re /s ram no govorile, da se takim spada v odbor, ki so “ za v pro- s lM'l' ka j storili. Oči' idno to rej, po l.-cftni ne li: plačo delo! — Kje

tu idejaI g. Konda in eonzorti? Najbolj čudno pdeg \-e g a je , da g. Konda, ki lioep biti tako navdušen soeijalistieen volivec, se ni nikdar brigal za ustanovitev (lolit. soc. klu­bov ali d ruštev! Vse njegovo obna- -aiije je bilo skozinskoz, vedno hi­navsko in p rik rito ; k a r pa se je dalo / njegovih del izluščiti skrivom a je

imelo vse htisinoški z.nnčaj. Iz. pred- le/.eeeg-a se da izluščiti to re j, da no­v dobna (»droba S. N. P. J . v taki ob­li, i im služi v nobenem oziru narodu v k o ris t, temveč listini, ki so čutili -ppcijeliio (Mitrelm do ustanove. Iz- vsega skupaj pa razvidimo pose­bej. da Imd. urnost nin. Slovencev ne t ei v teli zadnjih iznajdbah, ozir. ne- inore in nesine biti v n jih ; nmpak, da -i Slovenci, poučeni o razm irah v Am eriki, pridružijo tis ti svetovni raz- rediio7ave.ini delavski s tran k i, ki i- ina v nov: dobi svojo odm erjeno pot, p .t soeij.ilističupgn g ibanja . K ajti le na te j poti smo si »vesti, da nismo rušili otiili svetih nagibov tu jim za­vednim delavcem, v boju za njih —>

i "d t«'d. kot naseljencem tudi sa­mim sidri, ki so v trnja zojter kapital pot robni.

<>•1 vseli narodnih ali religijoznih prepirov v Ameriki nosijo edini do­biček kap ita lis ti v svoj žep ; k a jti po­leg teh in «yiakih prepitrov, združeni z osebam i, ki se hočejo jmleg okori­s titi. sc zanemarja naš lx>j proti ka­pitalu !

Zalo je naša edina lmdočnost v so- eijalizm u in njegovi Inuloči upravi. Vse drogo so le lepodoneee fraze, ki se jih poslužujejo razni farizeji im hm rbugarji jv*d raznim i k r in k a m i.. .

1 Jakob Pol a u sek]V minolem mesecu je utnrl sodrug

Jak o b Polanšek, |>o k ra tk i in močni bolezni. Rnjinki je bil doma iz Češ­njice pri Kamniku. Bil je vnet socia­li-!, činu slovenskega socialističnega k luba v Chicagi.

l-h' kaški slovenski socialisti so krasen venec pdo/.ili kot zadnji po­zdrav na njegovo k rsto . Na pokopa­lišču je govoril nagrobtni govor so- d ru g P . Petsehe, ki je pogrebce glo­boko ganil.

Lahka mn . .n ljieal

Slovenski socialistični klub je izdal knjižico “ N aša hogntstva” . K njižica stane le .r> centov. Vsakdo si jo lahko naroči pri sodr. Antonu P re ­šernu, fi7S W. 17th S t.. (Chicago, Tlls.

tein oziru pri amer. Slovencih?Slov. N arod. Podp. Jed . je bila u-

stani.vljcna na sv obodom selju i j»od- lagi, toda svobodomisidjnost sc jc ta ­koj pri ro jstvu zadavila. Besedo so le za vado oblekli v cunje svobodniiselj- nosli, liki nevesto — te r jo takoj, (»> dosegu namenov mož., ki so v ideli v S. N. 1‘. ,1. -voje | m trebe — postuvili v kot. Danes sto ji v kotu iu čaka od­rešenja 1

(1. Kondu hoče jo eni s tra n i biti svobodom iselni, soeijalist; takoj po drugi pa hoče biti nekak d ik ta to r v senci raznih pooblastil in pravil na­pilim soeijalistom . Seveda se razna pravila k* izkoriščajo v njegove na­mere. S. N. P. J ., oziroma izvrševalni odbor linče imeti tisto maskirano Inijio, ki so ji dali ob času ustnovitve ime “ naredim — svobodom iseljna” edino le /a se. K aj je to re j svobodo­m iselnost v tem olisegu ? — Iron ija! Ko hi bila “ Slov. N ar. Podp. J e d .” ustanov 1 jen a brez te pirpe, bi bili se­danji možje okoii nje Ingljc izhajali in se zvijali te r skrivali za razne toč­ke pravil, ro jak i pa bi tudi znali, kak­šen zavod je . ozir. ho to. Tz tega ima slediti, da bi se nn take limanice ne- vsedali. To postopanje pa, ki za da­nes izvršuje oillmr S. N. P . J ., je na­ravnost s leparsko !

Ilc razumejo n iti eno ne drugo. Koliko naj ima ta beseda jiomeua ali pr.vluč- uo«U v državi kol je Amerika ve vsak- Listi, ki pozna oddaleč ustavo le de­žele.

K jer je pri|>oznuna enakopravnost, avtonom ija, sploh svoboden razvoj v vsakem ozira za vse narode in vere enako, k je r se ne draži čutov, ozir. neizzivljo narod, tradicij iu običa­jev , tam je beseda narodnost — če se­jo (hiv da rja v bojnem tonu (iu če se jo ne, je sploh nesni.sel); oči vidno žaljiva za ustavo, v k teri so naseljen­ci našli zavetje. V drugem slučaju zo­pet, ako bi hoteli sprav iti liesedo v resnici v kak |x>men, bi se kot S lo­venci res m orali družiti s k lerika lc i; k a jti udi oni so Slovenc.. Komu naj bi služil v prvi vreti tak namen T M ar da smo veliki j«) števila? dn smo velika nezavedna m asa? Izj ruski na­ivni se danes sodi po številu in zato je v kulturnem oziru duševno le m aj­hen; poleg nekaj ruskih revolneijo- nnreov se pozna malo mož, ki so s to ­rili. kaj zn prosveto svojega naroda.

Kaj na j hi bil zopet namen, ozir. ':oi naj bi ((omenilo liesedilo “ n a ro ­d e n ' v praktičnem življenju slov. am. delavcev »• sto |d jeni, “ ILIior.ilni” obliki? M ar na j bi rekli, da so “ n a ­ro d n jak i” v “ liberaln i” obliki na-

Tolažba ob nevihti.

“ L t i p a A n č k a nikar se ne boj, saj si v e n d a r v posveen i hiši. Po jd i v tv o jo sobico in moli k sv e tem u F lo r i ja n u — jaz ti bodem pa jo ina^al 1”

P redni, oni pa nazadnjaški? K aj ta- e ega bi uumogli t rd i t i ; kujti s k leri­kalnega sta lišča, so klerikalci storili mnogo več za s to j “ napredeik ” ka­kor tisti, ki bi se boleli s svojega s ta ­lišča imenovati nupredue. Sto p re tve­zo, o slov. narodn jaštvu v Am eriki se je le vedno lu rb a lo ljudi, da so ne- k te ri res prišli z ouega tabora v tega, a prišli niso o nič bolje razm ire, kot so bile pri k lerikalcih. Knzldtu Inuubu- ga se je razločevala le v tem, da so p n i izkoriščali narod iz klerikabiega stališču, drugi pa z nuroduo-libcrul- nega. \ dokaz temu naj nam služi Sausei - K ondu iu zadnje razniirc okoli S. N. 1*. J . Kes je sicer, da so ljudje danes, v tej družbi p roduk t razni r, ki jih ima veleindustrija in trg m * t\u « svojem šjKikulat im en i za

, sebtiein krogu; ki zatehinujejo etično s tran živi jun ja s svojim pohlepnim pritiskom ; a p ravzato je potrebno, da se ljudje, ki hočejo biti na krm ilu javnega živ ljen ja , lega zavedajo! K ajti le tedaj, siko poznajo, ozir. no­čejo (»iznnti to življenje in da hočejo hiti v resnici za blagor vseh, je mogo­če. /, njih trdno voljo vse zanjke iu druge nastaivi-, ki jih nudijo današnje razmire v |»>li1o|»u<*-t — zadušiti. Ta­ki ljudje m orajo hiti idejaln i!

Kako pa st- j<- gmltlo do danes v

delavstva. Ti ljud je govore kakor p a ­pige : narodnost, klerikalizem , zna­nost, socijologijo, geologijo iu druge podobne izme iu ijo te r ujo hočejo sprav iti v eno samo soglasje, v en ton. Dopovedati hočejo ljudem , da je ne­umnost, če se ljud je pričkajo za pro- (»ličauijc m nazore. Za tem sledi, da je lieuimno m n«-m iselno, ako se go- \o ri, da hi se k lerikalci pa soc ja lis ti m nuohratuo nesmeli poljubne d ru ­žiti, j»a bil i oficielon zuučaj. Da, če­mu neki n e f — Di zakaj bi človek kaj tac ega sploh iiopriporučul, če jebusin<‘.-*.nmn ? Business zahteva to d ik taeijo — iu kaj n jih m ar! Na tak nuč.,11 se trud ijo , da bi zmedli pojme v glavah posameznikov. Iu le obžalo­vanja vredno je , da se danes tak ih uilačni-žev ne nnuijka, ki jim sedejo mi Limanice. Zato živimo Slovenci jmleg druzih narodov v neskončnem nepoznaiiju živi jensk ih |x>treb iu njih predpogojev v vsakem oziru našega družabnega življenju in napredka v novi doni« vini. — Oglejmo si to živ- Ijenje od bliže.

Danes se govori pri nekaterih ro ja ­kih kaj rado o “ n a ro d n ja š tv u " , ki ga pa. če je |H>trcluio stojn- v lihernl- s tvo ; da si jtojem .> prvi, tako tud i o drugi besedi, p d e g kšeftne potrebe

Kje je bodočnost ame­riških Slovencev?

Piše Frank Petrič.

iskušuju nas uči, da sc vse raovija, vse prevstivurju iu spopulnjuiju. V' hip­nem pogledu, iz enega konca na dru­gega, se nuni zdi, da smo videli veli­kanski prepad , ko smo s ta li ob stran i kom^mk; :<o nevidnega procesa.

Med tu razvoj in drugo spada tudi naše izseljovauje in naša bodočnost v Am eriki, ki im a v svojem delokrogu razvoju avoj-r zgodovino.

Slovenski narod, nuzivam jmi njego­vi lite ra tu ri slovenski, jc prulelareki nunod — d n inarsk i; obsega v svoji celoti — l>olcg K ranjskega, ki je sre­dišče slov. inteligence — nekaj meja- skib rojakov v skupnem z izseljenci vred, okoli lbjj miljouu. K e r jia v do­movini zii industrije , ki bi dtvla za- •sliužka »tanovmikom, ker ni p rida po­ljedelstva in ununega gosjiodaretva, kakor ne družili primočkov, k i zagu- teh , ali vsaj približna večina 40,100 teli, ali vsaj približna večina 40il00 prim orana zapustiti dom ovina. Veči­na izseljencev se najioti v Ameriko; k u jti tam jih je že mnogo, ki so šli nikut 7.aslužika.

Ta, deloma nezavedna m asa, vzgo­jen a v klertkaknem duhu in oglojona od dnž. purasitov te r duhovnikov, je pravzaprav v nadlego tu jim , novim slojem, ki imajo svoje razm ire u r je-.e v soglasju njih — deloma izršenik 111 iieizvršcnili načrtov uapram splošnim m aterijehiim potrebam , v kolikor to dopuščajo razni p ritisid v sedanjem privatnem sistem u; ;k a jti krajevne razm ere, novim naseljencem niso p r­va skrb, um (Nik, da so zasluži denar. S to ignoranco naseljencev pa s* I»odirajo iu rušijo nam ero notraujin delavskih organizacij, oko naseljenci o tacih niso že jired odpolovanjcm podučeni. Za ta poduk, se je d- sedaj bore malo morilo od s tra n i tistih , ki so VKtvarili slov. lite ra tu ro iu uve- kovečili slov. narod na ]>odlagi “ d u ­ševne” hrane, uadejoč se bajda, da s slovensko lite ra tu ro sumo izginejo otienem tudi slabe gospodarske raz- inire. Zato p rihajajo v Am eriko lju ­dje, ki bi j ih človek sodil (če bi jih po obleki), da 60 naobraženi, kajti ti imajo “ sv o je ” nazore o socijalnem življenju, k a r končno n i nič čudnega, eni pa so toliko na bolje-m, da nazo­rov sploh nim ajo. V A m eriko pridejo navdušeni domovnici, nozivani “ na­ro d n jak i” , ki h. jim človik ničesar nezamoril, ko bi te besede neizgovar- ja li js> nemarnem ; zopet pridejo tanu- tični zagovorniki rini. k a t. cerkve in druge (Midobue k a rik a tu re , ki se jih <m1 bližje s p . ma za meščanske f ili­stre in korifeje. W nk teh, hoče svoje započeto “ d e lo ” v s ta ri domovini, nadaljevati tudi v A m eriki; eni so celo tako predrzni, da sc hočejo poka­zati praktične, češ, da nmejo tudi oni p raktično stran Zjcd. držav ter si v svoji dom išljiji |»-lot ijo raznih pod­je tij v obliki kukoga 1l . 11St.va meneč, da so zadostili svojemu (»oklicu, ki so E-a prinesli iz s tare domovine. Na (mkI- lagi zaBrljttČkov teli k o rife j. se je ro­dilo vse, k ar imamo danes Slovenci v A-misriki. I’ristn<-ga nimamo nikjer n ič ; ker se večina naseljencev že v domovini ni brigala zn tem eljne v7.r0- ke, zakaj so morali iti v tujino in s kakšnih namenov so šli v tujino. Oni niso šli v tujino kot delavci, zavedni delavci, temveč kot “ n a ro d n ja k i” , f i­lis tri, s reče lo v « ;; 7-opet drugi so se čutili kot (»oklicani fa k to r oznanje­valcev klerikalizm a. Vsneomu oil teh, j« lnio prvo več kot delavako njira- šamje in njega p o litik i. In k er jim je bilo }»rvo več, so ču tili (w>trel>o, dn n jih »dejale zn dom ovinstvn, filjfdr- Ktvo bi cerkev goje tildi v novem k ra ­ju , poleg pa izdajajo — v veselje n- mer. k.ipitnHstov in te rese vesoljnega

Page 6: Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal, Spisal Perdinaad Potache. Talko uokako je drugem gl. zbo rovanju “4>. N. H. J." zagrmel

Bariči $f>, A. PoraMle $5, AAttto Dre­som $10, 13. Petrič $2, J . Mere $2,

Za v e rin i k $2, J . Ženko $10, Min- neaipolis, Mimi., sta darovala sodru- gu V. Brinisrhniirit K ratoirvil $1, F.Petrič |>a $1.50; V m i en Illinois, je daroval sodrug Simon lvaueie $5. Sndrirp K ira r /. (»traribertand, Wyo„ie poklal $5.

Vsem cenjenim naročnikom in ao- drugom na m a n je l

D enar /.a naročnino, tiskovni sklad in iiizcrate naj se j»»»ši,lja sodr. Anto­nu P rešern u , 078 VV. 17th Sit., Chi­cago. Illinois.

Vsi spisi in rokopisi naj se pa po­šiljajo na uredništvo *1 Pnoletiaiva’ ' tis:t l^ionris St., ('hicapo, III.A ndrej Ponivne. John Bartel.

p redse .1 n ik. zapisnikar.

Slovenci v C hi capi pozor!nedeljo, d-ne 31. d er. t. 1., bode

zboi>»vnl slovenski socialistični klub <d) 2 uri n eioliidne v 4' Narodni dvo- ram ” , 587 So. Centre A ve.

Vse sodtnigc se opozarja, naj tudi svoje n rrjn telje povahrjn na ta vele- vnžni shod.

Anton Prešern, tajn ik .

S T R A N K A R S K E V E 8 T I .

V (Sleiieaie, Ohio, se je ustano­vil nov socialističen klub. V klub se je vpisalo tudi 5 soilrugVnj. Pnshsed- nikoin j«* izvoljen Nace Zlentbergar, la jn ikoni pa A. K ravanj« .

\ pos^KMlaiski odbor “ Prole­ta r c a ” , ka te reg a izginja slovenska socialist ičtia /.veza v Ameritki, so hili izvoljen, nasledn ji sodmigi: Pred­a ln ik o m A« id re j Pom ene, tajnikom iu Magajni Ikoni A nton Prešern, za- pistiikarjetn pa Ivan Kartel. V ured­niški mlinu- 'o i/jv oljeni s« »drugi:Jože Z avertn ik , F rank Petrič in V. ilniliscliinidl -K ra to k v il; eks|Mstilo- rjem a sta izvoljena sod-ruga Fervli- nand Peče im DoiiMiik Petrič . So- •Im g Jože Ženko je izvoljen nabiral­cem oglasov. \ ’ nadzorovalnem odbo- r«i ' l a |vi sodm gn Ivan Petrič in I- iiiii Bartel.

Slovenski socialistični klub v Chicagi je izvolil mesto sodruga J . Za a četnika sodruga Dominika P e tri­ča zapisn ikarjem , .1. Zaveti n ika |«a ki re-.;»inlciičn m tajnikom .

Za tiskovni -klad “ P ro le ta rca” 'o darovali v Chieagi: F. Pelsehe$•_»*.. I Anžiček $5, J . Bizjak $5. J.

Martin Kondare držeč zastavo specielnega socializm a v roki in sedeč na tronu

samozavestne oslogije:

P ač p rava spaka!

Moderni voz Elije v nebesa!

• MIT 'H

N aš spec ie ln i pri ja te lj č rn o po l.a rvan i M artin K ondare je iaumil no.- le ta lc i s t ro j , s kater im se hoče p r ip e l ja t i v sedm a farška nebes«. Ali s irom ak n a d u h u se vozi sedaj le za posk u Š n jo o k o lo s to lpa n o r ­ce v in tepcev ! r

— D elavci p o d p ira j te svoje ed i­no oU eJioi r tobro delavsko Časo­pisje je na jbo ljše o ro ž je nap ram n en a s i tn e m u m olohu — kap ita l i­zm u.

m č t m m t m t a M a a M M a

eeeereeeeetem«— S o d ru g S im o n K aučič je po­

slal b o oo ko t bozič.rc darilo " P r o l f t a . c u . '

* « * * * * * * * » « • * # * * # * « # * # * « # «

pravu naključno njih lastnina, delili z drugimi lennhi-iiriiijoiiarii ali se pa t »ustili za u*čji del svojeg-a sadu <»- krnMi od teli |*ost opačev 1 f Da, Če­rn u t!

Že la 'lučaj dokazuje jušno kot beli dan, da miši shirenski delavci nujno |x>t rebovali svojega lastnega •Mašila, v katerem lahko javim h ra ­nilni) svoje interese. Končno še ome­nim. naj •• P n d e tn re e ” hrani Hali

‘svobodom. selma |io»!>|siriia deuštva. aiko so v resnici 'Vols>»lon iseltia in naj se izogiblje kolikor u ogoče «»- sel.mih ]H»leniik.

Mi pa že d an e ' izjavljamo, ako hode “ Pro le tarec” izvajal ta težav­ni jHisel. da ga hodimo |M>«ipiriili z vsemi »vnjimi n»ičtui. da se Itode i/. mesečnika kmalu .sprem«*u.l v tednik. To|’e na delo.

N aee Zleinbergar. pivdsednik.

Gospod Konda, ne b lam ira jte se!

V božičnem pi-nni z dne 15. dec. 1 !•(••’) Inlite. da bodem v “ l‘r«do-tar- e n " /.op. t mučil bralce, z olihrahlje- nuni t razami. Dolin.!

ti. Konda, zakaj -te pa vendar v dotični Štev. te moje fraze v Članku ‘ K ako si pridobivajo k a p i ta l is t i '' premoženje |w*iial i-nili f Prvi del t e ­ga članka >em vendar napisal ja/, kol odgovor prijatelju .1. M. v-lisi neke »Msite o pridobivanju premoženja v današnji družbi. K er sem namero o ­pustil ta članek objaviti , sem ga pu­stil v Vašem uredništvu, meneč, da Uulc-tc tudi Vi imeli toliko tak ta , da se m* ImnIcu* poln-t li tuje lastnine iti jo proglasili za svojo.

<». Konda, ali st«* v resnici že p r i ­šli toliko ni/dol, da hi s«* kmalu t u ­di Vam reklo: <M Vas je /.Is-žala ' r a ­ni. K a k p>om ?!

J« »že Za v e rt nitk.

IZJAVA!ti . Konda po ('liicugi pri.|tov«-duje

vsakemu, kdor ga h«**«* |»*duš:iii. d« m* slovenski 'ocialLsiu-ni kitili v Clii- eagi ukradel iijeum knjižic. . oziroma rokopis. *' N’ašu h o g a ls tv a” .

To j«* ue-raiinia |«o«Ua laž. “ Naša K »ga I s t v a ’ ’ je napisal znameniti r u ­ski socialist Kn*|s>t'kin. v slovt-iiski jezik j*i je pa plevel dr. K. Sl. P r i ­občil je rokopis ‘ * Rdeči p ra p o r” , glasilo jugoslovanskih soc-a l l ' to v v Avstriji, kasneje pa “ tilas Sv<d*>- <le” , s«*daj je |»a to knjižico založil slovenski 'o e ia l is t ični klub v ( j i i -oagi.

ti. Konda -i* jezi. ker slov. sociali­st ični klub ni .aročil njemu lonjiživc v tiseh. da bi zop«*t lahko ‘‘ zaslužil” nekaj tolarčkov.

( i os | n sl Konda grozi s tožbo. On naj k a r toži. Ito vsaj z.a m o blamažo I »gatejši,

Amtou Pr« šern. ta jn ik slov. sop. kluba.

K N JIŽEV N O ST.

JnpisloviMiska socialist ičnn stranlkn v -tari domovini je izdala za leto lSHHi žepni koledar. (Vliti kole­darju je le 7n vinarjev, ali 15 am e­riških ervinv. K je r živi v naselbini več sodntgov skupaj, naj «*d<*n sislrug za več skupaj naroči koledar. S tem 'i* i»rihrniii čas. d en a r iu d«*h>. Kole­d a r se lahko naroči pri uprav ništvu • ‘ Rdečega p ra p o r ja ” v bjirbljnni.

Vsem jugoslov iMiskim delavcem v Ameriki prii|H>i*očnmo socialistične 'iste. ki izhajaijo v stari »lomov in i. N a ­slovi se glase; “ Bdeči p r a p o r” . Ijjlibl iaini: •‘ Naši Zapiski” . L jub lja ­n a : “ Narjvrej” . Id r i ja , iu “ SlolsKlna rieč” . Zatrrel). Nana-nina je tako mn- Ir-nk« *dnn. »In si vsa»ki zav«len *i“!r.- vec naroči 1 nI;"kn vsaj en list.

N adaljevan je s 6. s tran i.

kateri* je napisal k»»t urednik " C h i­cagu Aivh«*iter Zeitung” . »la s|Miziiujo m išljenje lega blagega človeka »l»> tlačenih slojev, ki .je moral |«» neilolž- iii*!n mi vislicah umreti.

“ Naši ileiitirni a iis to k m li Ml VI*» čimmin hmliMlcIei, ki so le vs|«-d ve­likega /ločina, katerega so /.vršili, oilleguili se p ra v ični kazni. Kakor moritev v vojni prinese slavo, tako v d e la n im a prinese čast m dosto­janstvo . Dostojanstvo niste : veli­kostjo ropa .”

Meti vsemi sužitodržei je edino ka­pitalist tako nesram en, »la pri|tovc- dnje svojim siržnjem, »la so s\o . hodni.”

• 9 •IM u v c i! Podali simi Vam ma! ob

ris. kako so delovali neustrašeni mož­je pred nami v veliki am eriški repu­bliki za svobodo.

Besnica je. »la simo v jm«I i t ičiit-m oziru izgubili m arsikatere snž.enske okove, a r» sniea je uidi. »la živimo š«* dandanes v popolni gos|Midat*ski suž.nosti.

Ako liočett*. »la bodemo svolmdui v gospodarskem in političnem oziru. |K»t«*m se pridružite socialističnim četam , vstopite v socialistično »oga nizncijo.

\ ' veliki am eriški republiki lahko gledate z lastnim i očmi kak<> kapi­talistične stranke teptajo z. nogami am eriško izjavo neoilv isuosti. Dbe kapitalistični stranki — dem okrat­ska in republika liska sta »Udavccm sovražni. "/.»Iružit«* se t»m*j okoli prii|M»ni so-ialistov!

G lencoe , Ohio .

!•. deeendara 1!K)5.M«slnaro«lui socialistični klub v

Oleneoe, Ohio. pri katerem u so >U»- venski soe.a»listi v pretežni večini, orlobrava sklep slov. socialističnega kluba v (tliicagi, vsletl katerega je zagle«lal beli dna list, ki se sme v resnici imenovati lastnina vseh de­lavcev in ki bode brez vsakih |s»- stra m !:ih nggihnv stal na braniku za pravice delavcev, sploh vseli zal Ul­il ib in izs savm ili slojev mi jili b o ­dril za p n u šeu je današnje gnjil«* gu- spodars-ke družbe.

V naši uasilh io i smo sami delavci, ki si moramo v p itn svojega obraaa te-žlko služiti svoj krnili v |ireiia>g<»ko­pih. In »lasi ikis je tukaj le |H*š.’*iea Sloveueev-trpinov. -mo v zli«* temu v k ra tk i dobi ustanovili krepko socia­listično organizaei.jo, kateri so <«• pri- »leužili tiuri »lelavei družili narmlov.

Mi dobivanm razno slovenske a- m eiitke časnike. In če te časnike. |s»sel ao pa slovenski am eriški dnev­nik »lamo na kritično r«*š«*to, tedaj moramo resnici na ljubo povedati, da je bi( v Ameriki sk ra jn i čas, da sinu slovenski delavci pričeli z izda­jo svojega lastnega glasila. Ta dnev­nik, ki se po krivici imenuje glasilo sl oven skrb am eriških delavcev — lnstnik lil-ta je vemlar g. K. Snkser — piše odipr:o. ak«> hi prem«»gorji iiopiistili 15 centov pri to»ni premoga, Irila j Im bil končan hoj. ki hode med lastniki premogokupov iu premoga rji izbrhlin I prihodnjo «*|>omlad. T ii list je t«»rej direkt»uo vstopil za interese kapita listov , mesto za koristij delav­cev. Mi ne vemo, čemu hi vem lar de- laivei veiVno inipuščali pri svojih pla­čah. Ako bi premognrji ne hodili v jam«* sp rav lja t fimii diam ant — pre- nw»g na svitlo, ne hi bili lastniki pre- mogokopnv m ilijonarji in magari če bi vsaki dan na kolenih t*ii)sili Imi- "■a, naj se pr«*mog spremen, v denar. Ako se logično poleg naravnih -il e­d in i pretm igarji pravi pnalneentl premoga, če mn naj bi ne hili tudi prem ognrji edini pravi lastniki pre- mogoikojsiv T < 'emu naj hi premognrji gad svnjegn dela, ki je |>o naravnem

Page 7: Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal, Spisal Perdinaad Potache. Talko uokako je drugem gl. zbo rovanju “4>. N. H. J." zagrmel

pra.vo za pletenji- nogavic in časnik. Tilk*> je »lopienln i eliennsl veno proti .-••liiniii ee.-ni iee. K ar zagledajo nje oči jezu ita .

1’n le r Milil-. majlieu, okrogloličennebeški ukini!, - .'M ilim \ edini sm eh­ljajočim olmizoiu, lii se lahko p rište­val k tisti vtvdi ku tarjev , ki s svojo dobrosrčnostjo iu rahločutnostjo, lii- tr» 'o idolu- človeka zu.se, ki naglo iz­brišejo vsako m-za opatije, dušim m io vpruv |Mtd to krinko t iee naj večji lii- titivei iu lleetneivi. la- njegovi osorni,»ivi oeesi-i, ki *o na-Midno tako dobro In Um "b-dali \ »vet. »o večkrat iz­bili Irezm niu opazovalen (vrane na­mene zaupnika ei-sariee.

Ko »la >e srečala. »ta hitro |»,gle dala okoli seiie. ako ju niln-e m- vidi, |»»teni siji pa hinavsko zavila oči pro­ti nebu.

••Ali je residea, p a te r M a u s ,” pri­čela je nudilvonriea.

•* I >i». resiiiea je, " iv lica Kllelis,” je /d ihn il jezu it, ki je imel tmli ins- llik v ruki.

“ 1’iin larji !” v ik ti i Iu je grofica.*• Hi ezvere i!” je sekundiral pater. "S vobodo m isleci! " je javkala gro-

riea. i zil a jo jo list." I n kako brezbožen je naslov,"

je pričela grofieu znova.••('lovek brez prislsodkov,’' je od­

govoril jezuit iu razgrnil list." B re z predsodkov, p a te r M ana!”

j<- tožila sta ra dama.* * I >n. brez. predsodkov," je jeeljal

sjHiM-iIllik et-siii iee. " l-jllbn grofica, kaj In de z našo s ie to i ero, z nsloin preši et i-ijii siva Jezusov ena, kaj z vla­darji ”

" K ; i i z njihovimi iniddioriiiki in naddvornieuiiii.” ji- žalostim hitela grofica.

*‘Ce zgnil-jo predsodki, je k la verno dejal jezuit in liiuuisko za i »jul svoje oči. ' ■ I*il to še ni vse — ”

"L ju b i Ihijt. " j,- pristavila grofica n nesla stekleiiieieo s pa rtu motu k

llostl.••/..i lem i-lovekom brez predsodkov

s t o j e m se skrivajo prostozidarji,” je siknil jezu 11 grotiei \ uho.

Niiddvoiniieii je zaječala in hotela je zgruditi jezuitu v naročje ; ta si­

ji je umaknil in je pričel s (»ivdar- kom: "M i »mo jim -ledih v A vstrijo, ilo tu k a j in uu LHinaji — — bodite pogumni "

" • la z inn iraai.”" S n i" razkrili piostozidan-ko lo

/o ." je končal jezuit." T u k a j prosto — zt — d a r j i ! "

jeeljal a je grofica." I i kako mislite, dražestna grofi-

r;i se iiuzivlje ta loža J "•* | lovolite mi. da »e \si-de«i." pro­

sila je grofica. iu ko m- je zaman ozi­rala po - ti.Iu. 'e je \sedla na veliko košato, ki je stala na In-diiiku.

l-o/ll -e imenuje " p r i treh topo­v ih !” *) je siknil jezuit.

" A ! ” čudila »e je grofica. " u r i treh to p o lih !”

" T i tr ije lojiosi. grofica F uchs.” ji- uadaljesal pater Mhiv-. " t o je 1 >p- uištvo pekla, ki hoče napravili p re­dor. luknjo -s na- -veti sistem, s d r ­žavo |»i božji milosti.

" N e . | o se ne bode zgodilo.’ ponavljala grofica. ki si- je uck-Jikt. o tresla i«nega strabii. " š e nam p- cesarica naklonjena, še živi red prc- r-ustiiili očetov jezuitov

“ Ce pa umrje, če izg in e !”1 - Jezus M alija, ali je t o ...............• ! "

zavpila je prestrašeno grofica in s i l itoki.

" fieil ne bode |M’ei1lino l,” ji g o l o . 'i l jezu it, " č e pa preminemo. ;»dem premine sera. cisrkci. potem int-im»ii* tudi tron! Pivetiv/idarji in jezuit je. dve mogočni i družbi -e ra z r r .»tiritti mej vsemi sloji in nni-odi. 1’ro-tozi- darji so vojska nu-prcdka in Iti'’ ', k' nam jem lje postojanko za po. njan- kn. S rdn j se ne ere za naš vpliv, im- nak >a našo eksistenco.”

• j Tako »e je v resniei imenovala prva loža na D uoaji.

lili) m s im triasom klieal: "Č lovek brez p re d -o iU k o s te d n ik za politiko, lite­raturo in limet n isi. V-akn številka dva g losa! Noviee! Kdo hoče e i t lil i lesnim II jezu il lil in to rtu ri! Se dobi zn dva vrroša ! "

“ Nos l i s t . " je -pn-goi nril neki debeli ineša-aii, opiraj’h- svojo brado na s »rehrotii koiauo paIi....

" K a j je neki s tem listu.*” mini­rala je lirika dama. knji je -rosi pnj- •mIon zakrival obraz; " k a j dobrega tako ne pusti cenzura na s s i l lo ."

" Kesuiea o lo i\m i.*” |»’iiavljul je neki snlii i-i 11 o oblečeni advokatski pi­sar. " T ii sta dva g roša ."

" K d o piše li-i .*" sprašal je neki gospod v "a Ioni ra nem jopiču. od ka­terega je part um razprostiral tak" »rožen smrad, da bi uajtiti/aiji kmalu padli v oiuotieo.

" S k a la »e p iše ." j,- na kratko od­govoril prodajalci-.

" 1‘ogiitUCii je. |Migiimcn,*’ je v lile« Zliklieil zo | h -1 luki dijak, " t o je les nieii. Tako še nihče ni pisal na l)u- naji.”

" J e z u i t i dobro pere ." je | > i' i p- > 111111 - la /opel neka delavka, " k a k o razkri­la njih z v i ju re , da človeku kar srce veselja poskakuje. |,e |» 'g le jte! ' ’

l ‘< kazala je li-t svoji sosedi, ki ji - urno si—la p” nji-iu.

Skala je šel mirno mimo, držeč ro­ke na hrbtu, tnpj tem mu je pa kli<-

li Vam izdajati Vaš list. v kuti-retn I »vdaj eitauHi čisto resnice." |

” 1‘azil bodem, kolikor je v moji i nuM-i, je smehljaje odgovoril S k a la ; i " l i s t pa v/emite le s salsi, ljuba go- i s pa K r tm k o in ." ■,

" C i t a l a ga bodem v svoji tu l i i . " " S e d i t e iu — ” ," C i t a j l e pazljivo — " i' * I >a, pazlji v o, ’ '‘ ‘ Umitim." i" 1’otem mi pti | ” v "JIe Vašo sodli,, e

O listu. seve odkritosrčno ." končal je l Skala.

" • la z naj k iitiz irum e" V i lili bodete |Milcduli bolj e is |o -

n -Milen, kakor doktorji iu p isa r i .” je prifMMiniil Skala. " J a z pišem za ni- o sloje, torej je tudi umevno, ako v-i t -tuji izrečejo svojo »vodko o m e n i ," <•

• • l ’l>trudiln se Kolcni. da vstrežem | \ asi žel j i ." n- Krtuilkovu siiiuiožlji v« jecljala. ;•

" l . e povejte lin resnieo brezobzir­no v obraz, na odkritosrčno ," je (»v- z. navijal še eivkral Skala. n

" D a . odkritosrčno.” n" S e d a j grem v itiisln, da /.vem.

kako -*- o iiioieui (Midjetju govori.” b ( ivM|miliuja je odšla v stransko s,, \

bo. žel e e u p i mnogo vspelia. vSkala je za nekaj trenutkov olistal

»redi sobe; na kratko j r premo)ril n la-ssiogovo sliko, ki n visela nnil n - vivo pisalno mizo. svoje majhno šfe- k

Marija Terezija in prostozidarji.

SpiKal Sachar-Maaoeh. za Sluveuee p ri rodil Josip Logačan.

Bilo je v zimi leta 1765. Sneg je na­letaval v drobnih snežirikah. Veter je (»odil »uožiuiike | nizmhii p a s a u t o m v obraz iu jih tujuitaiu zb iral v manjše iu večje ku|vee.

\ neki tilu hiši ua K en ituerarie i. v tre tjem nadstrop ju j e s«s t e l pri b r­ljavi lojevi svei-i mlad mož. in držal v roki k«»s lidkauegu <papirja. Bred njim je sta la nj«*go\a gos(»KHnja, 'en-dka jak o kr<-|4vi-g.i života, zado­voljnih iu vuKelib lie.

‘‘ V en d ar.” vsikliknil je mladi mož. ‘‘ to je eilj mojega dolgoletnega stretn- ljeu ja iu moja naj v itju želja v žiivlje- tUu.” In izro<-il je tiskani |wkj>ii- svoji gosjaidinji. ki ga je nekako sj»>štlji- vo, obrm ajoe si svoje p rste ob belem pj-eil^msiuku. vzela v roke.

“ f lo v e k brez priNlsoilkov, ” je de ja la napolglivsiio,‘‘ res. i-uvluo iuie, do liro ime, ako prav razumem gosp-d gurdijsk i raeunovoilja.’’

" S a j memla veste, da sem tu slu/ bo prod dvema meseei-ma Ostav i l ." je prijazno odgovoril mlaili m ož.”

‘‘T orej gos|>od pl. Skala — ”

Slovensk i delavci v Am eriki vp režen i v voz zaveznikov M artina K o n d a re in S ak ise r i .

' t a n g a proibijaleu na Stelanovem trgu donel v vši-sa ; ‘*I"lovi«k brezp m b o d k o v ." dva gro-a številka!

Drugo poglavje."Človek brez predsodkov! Človek

brez predsodkov ! Dva groša števil­k a ! "

Ta klie je drugo ju t i ...... Imeval pov-eiii Duniiji. S l i - . m ga je b i l o piv sod. da Še e e l o pred dvorom, vpr.iv pid okni 'l in i je Terezije.

Na hoihiiku, nn kotieu katerega io stražil gardist v visokih škorn jih , be­lili llbli-all. rdeeein jopiču, okl ašenilli / črno žam etastem ! uašivi. - tr ik o t­nikom na glavi in helebardo v roei, -ta »e srečali »Im - osebi, ki sta imeli velik vpliv v privatnem kabinetu ee- snriee: (iro liea Km-bs. uiddvorniea Marije Terezi je iu pa i a te r Maie-. elan j i /.nilske družbe i-i -povislnik eesa riee.

Ilrofiea Fuelis, stara ib ma / finim nekoliko rdečkastim ohrn/ein. na ka­terem bili videti -ledov i prejšue lep d e , ookda.i najgiilaotn i-a in na.i- '■ii/.oosajenejša dama na dvoru K ar­la VI.. a seda i moraličin: 'tr iih " e h dvom ih Jam in »obarie. ljubljenka vseli len -ija lk . angeli varuh jezuitov, ie bila oblečena v živo. te ko svilnato krilo. ka tero je držala kviško, ilji -o je i ide|o mod-o in ele-

antno -podnje krilo. Na - lavi je ime­la veliko belo avbo z rdečimi trolkovi. v rokah pa pahljačo, parfum , pri­

v i l o knjig m »i nasmejal. \ ti lesni s o b i je /ugledal beli dan list. ki je namenjen ljudstvu v piditk. tistemu ljudstvu, ki n o s i težke siiženiski- ve lige. da bi :;;i preje zdrobilo to l jud­stvo tiranijo iu sii/eii.p-kc okove v prazen nič. da bi tem preje spoznalo svoje dozdevne prijatelje v p -pitni mi goli.

Nehote »o mu prišle besedo llutt<- na na ustn ice:

• • Jaz. -eni se u p a l ! ”Skala je bil mož v najboljši dobi,

visoke rasti, širokih ph«e, duhovitega obraz.i. pigtniinili oči. iz katerih je švigal ogenj uibideiiiške nuH-i. Neki no tran ji , tajinslveni glas mu je go­voril. da lahko poskusi doseči, k ar se drugim ni posrečilo, da je njegova sveta dolžnost, da v»tooi z v--i svojo duševno silo /a ljudsko - voIuhIo .

Nikogar ni imel nn svatu, Vi bi ga ščitil iu vuroinl. Zanašati -e mora li­na svojo lastno np>č. le m samege sebe.

Mirno je oblekel s v o j rjavi |»ivrš- nik. fKikn! -<• z običajnim tritkolnim klobukom in vzemsi |ialieo z veliko glavieo na koncu v roke. od«el je počasi no vijugastih »lormjirah na ulico.

Na voglu K ertnariec je srečal pro daja lca -vojega lista, okoli katerega -e je nabrali) gničn radovednežev. S ta r i imož. s čigar sivimi lasmi se je ig ra l veder, ie v k ra tk ih presledkih z

‘‘ S e m. —” \ i hiM-etc vla vas uazivjjeni samo

gos|KMl Skala, ako \'.i> raziiiueiu. \ i hočete v teot listu, ki je /ngledui beli dan na Dmiaji. pobijati predsodke .*”

“ Tako •e. go»pa Krtnrkova.” ‘ ‘ Ker z/l v e v Avstriji v-i sloji v

predsodkih, iiajnižji kakor najvišji, la ide ta list nisivn tildi za v-e sloje. To ilokaanje. da je iu-»ž poštenjak, ki ureju je in izdaja .’’

‘••laz uoam. gospa K rtnikovu ” “ To je nH>ž, ki je pigunien, kot

piše resnieo v časti, ko vse drvi za službam i, ko -e v se v »led -uilobe, ki razjeda vse sloje. z. l« p , donečimi frazam i na ustnico!) k lan ja drug dm - zem.:.*’

Skala je prikima!.‘‘ In ta mož ste v i ! ”‘‘ H vala lepa,” odgovoril je Skala. ‘*Da. da, takega moža smo p>tre-

b o v a li.” nadaljevala je K rtnikovu. ali ee smem tako učenemu 'josi«,du sv e to v a ti: oprezni m orale hiti go-»iM>d pl. tk a la — ’’

‘‘Nič pi.‘‘ No. naj pa bode gospod Skala,

ker tako zah tevate; gospod Skala, je /u i t je so še jako močni na dvoru, o mrežili so tionoinoma našo ee-nrico M arijo Terezijo in jo m-idohili za-e. Ti I.rndje imajo povsod svoje roke. še tam. ko Je r »e najm anj nričaknie. Jak o bi me užalostiJo. ako bi vas do­letela kaka a*rgmda. če bi prenoveda-

Page 8: Doli s socialisti-žive- - Marxists Internet Archive · Doli s socialisti-žive- la korupcijal, Spisal Perdinaad Potache. Talko uokako je drugem gl. zbo rovanju “4>. N. H. J." zagrmel

Jože Sabatha d v o k a t in p r a v n i z a s t o p n i k v k a ­

z e n s k i h i n c i v i l n i h z a d e v a h .

. P iSite s lovensk i!

* 3 '7 , 3 24 U n ity B u ild in g

■ 7‘J D ea rb o rn S t . , C h icago , l i l .■

Kes 5155 P ra ir ie Ave.

1’h o n e D rexe l 7271.

I . , ■

FERD. FETSCHEJ A V N I NOTAR

izd e lu je v se v to s tro k o sp ad a jo č e ; l is t ine in p rev zem a tud i z a s t o p - ’ s tv o pred sodiščem . — Z as to p n ik “ M e t ro p o l i ta n ” ln “ P ru d e n t ia l ’ \

zav a ro v a ln e d ružbe.

»<« »v. J i s i s t . . C h i c n s « ;

SLOVKNCI l'0ZOK! SLOVENCI POZOR!

Hrvatski tamburaski zbor ‘Zrinski’priredi v nedeljo dne 14. januarja

O B 2 U R I P O P O L U D N E

Z T a m b u r a š h i f t o n c e r tV " N A R O D N I D V O R A N I”

5S7 So. C en tre A v e ., C h icag o , 111.VSTOPNINA 2 5c ZA OSEBO.

S lo v en c i Akn je Nam za už itek tnilodoneČe ju g o s lo v an sk e g las i te , uileližite se k o n c e r ta d*» z a d n je g a moža!

S lo v . d e lavc i v C h icag i na p iano!DEMONSTRATIVNI SHOD

pro ti av s t r i j sk im biričem , ki po ru sk em nač inu p re g an ja jo nase bra te na Č eškem , k er za h te v a jo sp lo šn o , enako in d irek tno vo li lno pravo. S h o d se bode v rš i l ob 2. uri popol.

D n o 7 . J a n i u i r j a ‘O (-3v češki šoli 400 W . 18 ulica

l>obri g o v o rn ik i v raznih jez ik ih .D e la v sk o izob raževa lno d r u i t v o ‘ T i r d i n a n d L a S a l l e ” ,

sk l ica te l j .

® S LOV E Ni’EM IN HRVATOMp r ip o ro č am svojo

kjer točim izb o rn o p ivo “ M a g n e t” , (ina n a m iz n a im p o rt iran a in d o m ača v in a , izv rs tno žgan je i td . Pri meni so le fine, ur.i jske sm o d k e na p ro d a j! —

JOŽE POLAČEK.6 8 3 LOOM IS ST R .. CH ICA G O . ILL.

Tobey, unijski krojačizdeluje n o v o m o d n e o b lek e iz na jf ine jšega in n a j tr - pežnejšega blaga po najn ižji ceni. P la č i la se s p re je ­majo po dogovoru tud i na o b roke . — R ojak i , ka ter i žive izven Cliicagc, lahko d o p o š l je jo le n a tančno m ero in ob lek a se jim izgo tov i, k ak o r če bi bili pri meri v Chicagi. — — P i š i t e s l o v e n s k i !

685 W, 22nd St„__________Chicago. 111.

R O JA K I P O Z O R !Točiva izvrstno vino, pivo in žganje. N a pro-

claj so le najizvrstnejše linijske smodke. G-orak in mrzel prigrizek prost.

Postrežba točna in solidna.

B R A T A K O S I Č E Kna 590 So. Centre Ave., Chicago, 111.

“ Dozdevalo so mi je ,” jo viknil spovednik.

“ Lazijo preoblečeni, vsak s;un za­s e ,” nadaijevalu jo m lada grofica, “ da se kasneje snidejo na nekem ta j ­nem kraju izvan m esta. Seve, niso zaro tn ik i.”

Pater je |x>kimal.“ K a j druzega kakor zaro tn ik i j e ,”

vprašala je naddvorniea.“ PiiHjto/.idarska loža,” odgovorila

je Ita lijanka . “ Novi list, ‘Človek brez predsodkov’,katerega izdnjn neki S ka­la. je pa nje glasilo. Seve ja z selu ve­lik:* grešniea, ali p riznati hočem vse. •laz sem zaljubljena — ”

“ Ljubo dete, lo ni g re li,” pod uče- wd .i" je .jezuit. “ Ivdo je pa tako sre ­čen. dii je Vam ukradel s iv e ? ”

“ lim f Kotli len ,” šepetnla je gro­fica Miniti -an t« in p ristav ila g las­neje. “ radi ljubosum nosti seui um sledila zadnjo noč. In tu seiu prišla na sled, da je šel na zborovanje pro- stozulnrjev. Sledila sem mu p<> hod­nikih v varstvu teme, k a r zaslišim c-> voriti grofa /. neko tujo možko osebo. Izmenjala sta znam enja. Potem sem *'-uln zopet, drugo osebo, kateto ne p izn a tu : “ Bral z idar vodi me.”

“ Ali ste mu s le d ili? ” jo prašni zvedavo jezu it.

“ Ne, nisem se d rz n ila .” rekla je Ita lijanka. Ali g rof. me ljubi, jmiz- vein vse. ložo pa izničim V aru!”

“ .laz pa še danes poprosim eesari- eo,” je zmagovito p ristav ila Fueliso- vn. da /.vrši kut soproga. m ati in vla- dariea Sinjo dolžnost.”

“ Tiho! Kaj vendar m islite .” jo siknil jezu it. ‘Naš sistem ne Imzira na človeških čednostih, pač pa njiho­vih slabostih.

Ita lija tika s,, j,- nasm ehnila. “ Razumom razum em , vjemimo naj-

prvo S k a lo .” je šepetala tiho.Jezuit j.. je dobrohotno pogledal “ O. vi me razu m ete !”“ Ja z S kalo .” se je sm ehljala gro-

midaljeval jezuit.“ Ja z S kalo .” sp jp zmehljnla gro-

fie.a M ontesanto.“ Ja z pa d io n te ilam e,” jp p ris ta ­

vila Fnohsova. <• Vsp prididdm. loeno — ”

Sedaj je zn.jiel zvone,- v sohah ec- sarioe.

“ Fesariea je pokonei.” razidimo se.” je rekel jezu it in .hIŠpI n ad ih korakov.

P r id e Šc.

I pravu št vo “ N arod nog L is ta ” nam je d o p rd a l« ko ledar za leto Iftilti. K oledar je oprem ljen s slikami in pline-e! je pc.-niice. povesti, črto. prirodoznanstvene spise itd. K<lor »e zmožen hrvatakegn .jezika, si j a lahko naroči pri upravni«!vu “ Nnrodnog L is ta” . 10S Orecmvich St. Fena je 2 Te.

P O Z IIK !DSLO V E N C I ! PO Z O R !

S A . X _ . O N

z modernim kegljiščemS veže pivo v sodčk ih in bu te l j­

kah in d ru g e r a z n o v rs tn e pijače ter u n i j s k e sm o d k e . P o tn ik i dobe čedno p re n o č išče za n izko ceno.

P o s t r e ž b a t o č n a ln I z b o r n a . Vsem S lovencem in drugim S lo ­

vanom se to p lo p r ipo roča

Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.

Ženske OBLEKEr a z n o v rs tn o b lag o , nogavice ,ro k av ice itd. p ro ti odplačiluna o b ro k e ali tak o j .

0 1 j r j s s t e i 11.6 0 0 w . 20th STREET

N addvorniea je strm e poslušala je ­zuitu ; besede so j i obtičale v grlu.

“ Da, za nušo eksistenco ,” je po­navlja l ca te r M aus.

“ in vi v rc sn in to verjam ete, p a te r .Maus,” je koneu<> vzdihnila grofica, da so p rostoz idarji vprizorili v naši (K>božii)i, zvesti iu udani A v­s tr i j i to vznem irjenje in ščuvanje.

“ O o lovo l”“ Se jo M arija T erezija n aša ,” na­

daljevala je g ru liv a z zavednim g la ­som iu je je zu ita rahlo piftrkaln po ram i.

“ Da, ali tudi ona ne štedi z. libera l­nim duliom,” šepetal je oprezno je ­z u it: “ ona če h iti v ljudstvu p rilju b ­ljena, jako novam a želja. O, kje bi b ila žu A vstrija , da ni nas tu k a j.”

“ No, saj še ni nič zgubljenega,*” je menila grofica, mej tem ko jc p r i­tisn ila roko je z u ita na svoje srce in

, ga ljuluko pogledala. “ Samo, da se razum em o.' ’

■ “ I>n, moja l ju b a .” je pm av lja l j e ­zuit in jo poljubil na čelo. *

“ Se je moč v naših rokah, je o d ­vrn ila grofica, “ jni bodemo uničili p rostozidarje .”

“ Tovla prcvh lno ,” je siknil je z u it in galantno p rije l jiobožno grofico t**d pazduho, “ mi imamo dokaze.”

“ D okaze?”“ Dokaze?”“ Da. dokaze,” je šepnil iu počasi

odkorakal z grofic« jezuit.“ Maus, mene je strah . jaz. so 1»> -

j im .” je odgovarjala grofica.“ J a z tu d i.’ ” je prijvomnil s tih im

glasom jezuit.\ tem trenu tku sta vstopila v p re d ­

sobo cesarice.“ Mi imamo dokaze.” nadaljeval je

.iessult m previdno zaprl vrata , “ d a so gonjiodje z dvora — ”

“ Maus. m ene je strah in g ro za .” ponavljala je tiho grofica.

“ Mi imamo dokaze,” odgovoril je jezu it, “ da so princi — ”

“ K aj p r in c i? ”“ Da. princi po k rv i.”“ (lovori sc. da prostozidarji lahko

g r d o skozi zid. jo s strahom je c lja la s ta ra v jezu ita zaljubljena dama.

“ Da, vprav tako kakor skozi z ra k .” je odgovoril p a te r.

Sedaj je nekaj zaropotalo. P a te r in . g rofica sta zakriča la in povsem živo­

tu tresoča se, s ta se naslonila na zid.V,-sel melodičen -smeli ju jc zopet

km alu oživil.Ko sta vstopila, je pred kam inom ,

v katerem je plapolal močan ogenj, s ta la šjmnska stena* za njo je p risluž- kovala m lada lepa žena, ki jc podi-la steno in n a k ra t stopila pred za lju b ­ljeni parček.

“ Jaz sem .” je izrekla sm ehljaje mlada dama in kazala dvoje vrst snež- uobclih zob.

“ Vi ste g ro fica M ontesanto ,” jc ponovila g ro fica Fuchs. “ Z akaj ste nas tako u s tra š i l i? ”

“ Sm ešno.” nadaljevala je lepa gro­fica ; “ m islila sem, uu so naši nn- eprotniki in prisluškovala sein. da l>i zvedela za n jih načrte. No, bili so |>a naši najboljši p rija te lji, pa saj je vse­eno.”

“ P rislu škovali in ostrašili slo na­ju . jo odgovorila grofica F u ch s; jaz sem mislila, d a je kak prostozidar — ”

“ Zakaj ne deset tisoč!” sm eja la se jc lopa dam a.

“ Ah, vi s<* lahko norču jete ,” odgo­vorila jc Fuchsova.

M lada I ta li ja n k a sc jo pričela zno­va sm ejati na ves glas. kalror kak razposajen o trok .

N addvom iea sc jc jezno obrn ila v s tran .

“ Ne. n e ! ” zaklicala je m lada gro­fica. “ jaz se ne l>odem več sm ejnln. Vresniei ne! P riš la sem neki ta jn o sti nn sled .”

“ V i? ” vpraša la jc Fuchsova po- smohovalno.

“ Da. j a z .” odgovorila jc grofica M ontesanto. “ Gospodje z dvora la­zijo po noči — ”

/