G L A S I L O S O C I A L I S T I C N E Z V E Z DOLENJSKI LIST T , č N E i V E Z E D E L O V N E C A , J U D S T V A O K R S J A N O V O M E S T Q

Množičnost in kvaliteta Bogate izkušnje, k i smo j ih v kulturnem udejstvovanju pridobili s prirejanjem « v i j , je treba gojiti še naprej — Ne podcenjujmo domačih skupin, saj so prav te dosegle zelo lepe uspehe — Samo skozi množičnost i n povečanje

kvalitete bcmo uresničili kulturno preobrazbo Rev i j e m l a d i h pevcev so

zelo uspešna o b l i k a m n o ­žičnega k u l t u r n e g a u d e j -s tvovan ja . Pos t a l e so t r a d i ­ci ja, s k a t e r o je po t r ebno nada l j eva t i . G l a s b e n a vzgo­ja je v p r i p r a v a h za rev i j e d o b i l a najširše osnove i n Svobode bodo v t e snem so ­de l o van ju z v ods t v i šol i n g l a sben im i pedagogi s k r b e ­le za nada l jn j e sistematično delo. T u d i v l e tu 1962 bo ­do v vseh občinah podobne revi je, i n s icer v a p r i l u i n n i a i u .

Z e letos so v n e k a t e r i h občinah združili nastope P i o n i r s k i h i n m l a d i n s k i h zborov, i n s t r u m e n t a l n i h so­l is tov i n m l a d i h rec i ta to r -jev v enotno p r i r ed i t e v . N a zadnj i k on f e r enc i p redsed­n ikov občinskih sve tov

Naslednja seja 0L0 v Vidrpu-Krškem

N a petkov i sej i obeh zbo­rov O L O v Novem mestu so odborniki po t rd i l i predlog. d a bi se prihodnjič sestal : v Spodnjem Posav ju v V i d m u -Krškem. Na tej seji, k i so jo določili za prve dn; oktobra, bodo spreje l i družben; p lan okraja za 1962. leto.

Modni večeri na beograjskem sejmu Od 1. do 8 oktobra bo v

Prostor ih beograjskega raz-stav.šča mednarodna rev i ja h o d n i h oblačil. Ze četrt.č zapored bodo v okv i ru M e d ­narodnega modnega sejma Pr kazali nove modele nad *W domačih in tuj ih t eks t i l ­nih podjetij . Med d rug im i so s voje izdelke najav. l i Center * a sodobno oblačenje iz B e ­ograda, Center za prosto oblačenje in opremo iz L j u ­l j a n e , Zavod za uporabno jnnetnost Iz Beograda Ud. psemnajst tu j ih podjetij iz Italije, F r anc Je, Madžarske, zahodne Nemčije, Belg i je i n p ° l jske bo razstavi lo pretež­ko ženske modele.

V osmih letih 3-tisoč ljudi

S v o b o d je p r e v l a d o v a l o mnen je , naj bodoče rev i j e ne bodo samo p r i k a z zbo ­r o v s k i h zmog l j i v o s t i m l a ­d i h . C e hočemo, d a bodo t ake r e v i j e v r e s n i c i p r i k a z ce lotne g lasbene de javnos t i m l a d i n e i n p i on i r j e v , p r i ­k a z dosežkov g lasbene vzgoje i n v to vloženih n a ­p o r o v g l a s b e n i h s t r o k o v ­n j akov i n pedagogov, po tem more jo i m e t i same rev i j e širše osnove. Uresničevanje tega je povsem mogoče že p r i h o d n j e leto. Občinske rev i je bodo tako pre ras l e v g lasbene rev i j e , k j e r b o nastopa la m l a d i n a v pev­s k i h z b o r i h , v i n s t r u m e n ­t a l n i h s k u p i n a h i n go jenc i g l a sben ih šol.

V p r e t e k l i h l e t i h so S v o ­bode posvečale g lavno s k r b m a s o v n e m u vključe­v a n j u m l a d i n e v pevske zbore . U s p e h j e p resene t l j i ­vo lep, k e r so tud i v ods t va šol in zborovod je p o d p r l i to akc i j o . K l j u b p r v e n s t v e ­n e m u p o u d a r k u na množič­nost i pa je b i l o že le los ču-l i tete. O h r a n i t i množičnost lr. še izboljšati kakovos t p a j e smoter , kd se m o r a ures ­ničiti v p r i p r a v a h za rev i jo <- l e tu 1962

K e r v bodoče ok ra jne r e ­v i j e m l a d i n s k e g a pevskega petja ne bodo več i z b i rne rev i j e za c e l j sk i f es t i va l — ta bo odslej le v sako drugo leto — v l e tu 1962 tud i ne bo ok ra jne rev i j e m l a d i n ­s k i h p e v s k i h zborov . P a r pa bo neka j najbojših zbo­rov sode lova lo na o k r a j n i r e v i j i k u l t u r n e de javnos t i .

I z r edna razg ibanost na področju d r a m a t i k e , z abav -no-g lasbene de javnos t i , r e -c i t a t o r s t va i t d . je n a r e k o ­v a l a letos ce lo v rs to o k r a j ­n i h r e v i j . S t r o k o v n i o rgan i ok ra jnega sve ta Svobod , k i so p r i p r a v l j a l i i n v o d i l i te r ev i j e i n po tem de lo in smo t r e a n a l i z i r a l i , so ugo­t o v i l i , d a o k r a j n a rev i ja po­samezne de javnos t i ne mo ­re b i t i več r ea l en p r i k a z obširnega de la , k i se na po­s a m e z n e m področju odv i j a . M n o g o bo l j s p o d b u d n o za nada l j n j o k r e p i t e v posa -

j f t l tsoč otrokom i n odra-* '-m j e v osmih le t .h obstoja n " d ; i 0 pr i jetne počitnice, 0 < J n i o r in zdravstveno okre-v * n J e okrevališče okrajnega ^ h o r a ZB v B a k r u . K e r so j " Prostor i v s tavbi nema-°krat pretesni , so se v sen-

?* drevja na v r t u večkrat , ' i H šotori. Posebno otro-

— in teh je b i lo vedno največ — so v domu v B a k r u r a z e n zdravega razvedr i l a pr idob i l i tud i mnogo kor i s t ­m a znanja in izkušenj. P o d V u d s t v o m starejših so sami oprav l ja l i dom in se spozna-' z osnovnimi p rav i cami in

Ooižnostmi samouprav l janja , " k r « t i p a so si na k u h a r s k i h * * t a J i h , k i so j i h p r i r e j a l i j " S a k o leto, poleg vesel ih ur j * r ' d ob i l i tud i kor is tno zna -n ' e P rav zato je b i l dom Z B y B a k r u dom oddiha in

kr : i t j tud i vzgojna ustano-i * ' k i je otrokom borcev s*en pr i j e tn ih počitnic n u -• l a tudi mnogo koristnega

a r>ia in izkušeni.

V R E n E I j * - " P t . do 8. okt. 1981

"»lil v r e m « bo v sploi-V o k . ' r»Jalo dalje. Okrog k o d ; n . » 8 r Prlčaki'K'o Pre-

e Padavine. Dr. V. M.

mezne de javnos t i , n a p r i ­m e r m l a d i n s k i h gledališč, za možnost u v e l j a v l j a n j a večjega števila a n s a m b l o v in s t em t u d i za rast k v a l i ­tete, bodo v l e tu 1962 sek­to rske rev i j e , v močnejših občinah p a t u d i samosto jne občinske rev i j e . O t e m bodo r a z p r a v l j a l e t u d i občinske skupščine Svobod , k i bodo naložile občinskim sve tom, na j se m e d seboj pomen i j o , ka t e ra o b l i k a bo najboljša. O k r a j n i sve t pa b o po s v o ­j i h s t r o k o v n i h o r g a n i h — sosve t ih n u d i l o r g a n i z a c i j ­sko i t i tehnično pomoč. T u d i v finančnem pog l edu bodo sek to rske r ev i j e dos t i laže i z v ed l j i v e ko t pa večje število o k r a j n i h r e ­v i j .

Udeležba k u l t u r n i h s k u -a ' n novomeškega o k r a j a na letošnjih republiških r e ­v i j ah i n f e s t i v a l i h ter uspe­h i , k i so j i h te s k u p i n e do­segle, pa dokazu je jo , da mnogo h i t r e j e narašča k v a ­l i t e ta domačih s k u p i n , kot p a i z g in j a podcen jevan je l a s t n i h sposobnost i . Se v e ­

dno je laže d o b i t i v našem o k r a j u s r eds t va za gostova-za a m a t e r s k e us t va r i t v e , čeprav te ne zaostaja jo za t i s t i m i , k i j i h n u d i j o po ­vprečne p ro f e s i ona lne s k u ­p ine . Letošnje rev i j e so dost i p r i pomog l e , da se je odnos ob i skova l c e v močno s p r e m e n i l , saj so p r i z a d e ­v a n j a za k v a l i t e t o številni o b i s k o v a l c i r e v i j res top lo n a g r a d i l i .

D a b i p r i k a z a l a naši p u b ­lika najboljše s l ovenske a m a t e r s k e gledališke u s t v a ­r i t ve , bosta Z v e z a Svobod S l o v en i j e i n o k r a j n i svet p r i r e d i l a v l e tu 1962 v N o ­v e m m e s t u republiško r e ­v i jo d r a m s k e de javnos t i . T o b o o b e n e m t u d i p r i z n a ­nje n a p r e d k u domačih g le­daliških s k u p i n .

Najboljša p e v s k i z b o r i , gledališke s k u p i n e , i n s t r u ­m e n t a l n i i n v o k a l n i so l i s t i , a n s a m b l i z abavne glasbe, l u t k o v n a gledališča i n re -c i t a to r j i bodo sode l o va l i n a o k r a j n i r e v i j i k u l t . de jav ­nos t i m a j a 1962. V o k v i r u r ev i j e bo največ 7 p r i r e d i ­tev, k i bodo t u d i zaključen p r i k a z ce lotne k u l t . a k t i v ­nos t i Svobod , zato bo v k l j u -čena v r e v i j o t u d i razs tava . amate r ske l i k o v n e de jav­nos t i .

U bol proti luherKulozi Od 24. do 30. septembra je teden boja proti

tuberkulozi, ki ga vsako leto organizira jugoslovan­ski RK. Namen te široke in potrebne akcije je opozoriti ljudi na nevarnost tuberkuloze in posle­dice, ki jih zapusti ta zahrbtna in nevarna bolezen. Dejstvo je, da boluje za tuberkulozo vsak dvestoti Slovenec, da umre za to boleznijo na leto 400 Slo­vencev in da se te številke kljub napredku v zdravstvu ne dajo bistveno zmanjšati. Ce bi na to vprašanje gledali z drugega stališča, bi ugotovili, da zgubimo na leto ogromno delovne sile, zlasti še zato, ker ljudje zbolijo največ med 20. in 30. letom, torej takrat, ko so na vrhuncu moči.

Razčlenjevanje vzrokov te bolezni in statistični podatki povedo, da je tuberkuloza zakoreninjena tam, kjer so slabe in neurejene socialne in ekonom­ske razmere, pretežno pa med kmečkim prebival­stvom. Mnogi bolniki s teh področij se tudi silno branijo zdravljenja, če pa se že zdravijo, vse pre­malo upoštevajo zdravniške nasvete in ukrepe. Teh primerov je sicer vedno manj, nedvomno po za­slugi krajevnih organizacij RK, a še dosti preveč. V tednu boja proti tuberkulozi naj bi različne zdravstvene akcije še poostrili. Nikakor pri tem ne smejo sodelovati samo zdravniki, dispanzerji in bolnišnice, ker s tem akcija ne bi dosegla namena. Za reševanje zdravstvenih problemov so prav tako odgovorni upravni organi, organi družbenega in delavskega upravljanja ter družbene in politične organizacije, med katerimi mora vodilno mesto pre­vzeti RK. V tem času bo treba še posebej raziskati slabe življenjske pogoje delavcev v podjetjih in kmečkega prebivalstva ter tudi njihovo prehrano, saj sta to dva glavna vzroka za tuberkulozo.

Vsaka občina naj sestavi program boja, predvsen pa naj oživi delo občinskih odborov RK. Vse ukrep je treba dosledno izvajati, saj bomo le tako lah', govorili o načrtnem zatiranju tuberkuloze.

Plan: nad vse uspešno Nekaj besed o realizaciji letošnjega družbenega plana — Čeprav srno ugo­tavljali, da je »napet«, je šlo brez večjih težav — Ugodne posledice novega

gospodarskega sistema — Investicije so uresničene zelo dobro

V razgovoru s predstavniki okrajnega ljudskega odbora Novo mesto smo dobili jasno predstavo o rea­lizaciji družbenega plana v prvem polletju. Vedrih obrazov — plan je namreč uresničen — so nam našteli vrsto uspehov, pa tudi težav v prvem polletju in nekaj pomembnejših nalog, ki jih bomo morali še letos iz­vesti.

V vseh panogah gospo­da r s t va s m o družbeni b ru t o p r o i z v od i z p o l n i l i z 48,6 %, n a r o d n i dohodek pa s 47,6 odst . C e upoštevamo, d a je v našem gospodars tvu so­r a z m e r n o precej s e zonsk ih panog (gradbeništvo, lesna i n d u s t r i j a , o p e k a r n e In po­dobno) , s m o z doseženimi uspehi l a h k o nadvse zado ­

v o l j n i . V p r i m e r j a v i z ena­k i m r a zdob j em l e ta 1960 je letos družbeni b r u t o p r o i z ­v o d večji z a 36,5 odst.. na ­rodn i dohodek pa za 32,1 odst. K e r je b i l o v r e p u b l i ­škem p l a n u to povečanje le 19-odstotno, v z v e znem pa 16-odstotno. l a h k o s m a t r a ­m o našo r ea l i z ac i j o z a več kot zadovo l j i v o . P l a n torej le n i b i l t a k o »-napet-", kot

tkademski slikar Bogdan Borčič razstavlja 'e dni svoja olja v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, skupaj z mladima umetnikoma Aleksom Horvatom In Izidorjem Urbančičem

se n a m je zde l t akra t , ko smo ga sp r e j ema l i , doseženi uspeh pa je v n e m a j h n i me r i pos l ed i ca novega go­spodarskega s i s tema.

Čeprav nov i gospodarsk i s i s t em de lu je m a l o časa, so njegove ugodne pos ledice že v idne . Največje uspehe so pr i uresničevanju p l a n a do ­seg la p rav t i s ta podjet ja , k i so n o v i gospodarsk i s is tem že v začetku spre j e la resno. V takšnih k o l e k t i v i h so se tako j s p o p r i j e l i s težavami, k i so j i h tr le . i n v k o l e k t i ­v u i s k a l i rešitve. Na j ome­n i m o s a m o nekaj p r i m e r o v : K r e m e n je v I. po l l e t ju i z ­p o l n i l p l a n s 60 odst., v sa le ta dos le j pa le s 40 odst . ; B e l o k r a n j k a i z Črnomlja je p l a n že i z p o l n i l a ; Des t i l a ­c i j a M i r n a ga je i z p o l n i l a s 73,8 odst. Se in še b i l a h k o naštevali. V s e vec je ko l ek ­t i vov , k i so v p r v e m pol le t ­ju i z p o l n i l i i n presegl i p l a n ­ske naloge, in takšnih, k i se t rud i jo , d a b i i z p o l n i l i p l a n pred r o k o m .

Prece j teže pa je v ko l ek ­t i v i h , k j e r spre j emajo nov i gospodarsk i s i s tem in nje­gove uk r epe kot neke vrs te k a m p a n j o . N i s o se še i zko ­pa l i i z težav, o d p r a v i l i pa j ih bodo le. če bodo i ska l i v z roke zanje v k o l e k t i v u . P r o b l e m o b r a t n i h sredstev še m a r s i k j e n i rešen, nav ­z l i c t emu pa je p ro i z vodn ja v p r v e m po l l e t ju t ek la brez večjih zastojev. P o z d r a v i t i i n p o h v a l i t i m o r a m o s k u p n o reševanje vprašanja obra t ­n i h sredstev v o k v i r u ko ­m u n , k i je nadvse zdravo . U s p e h i , k i smo j i h doseg l i , so t o l i k o večji, če preg l eda­m o v rs to težav, s k a t e r i m i s m o se s p o p a d a l i .

P l a n i nves t i c i j je b i l po­s t a v l j en d o k a j optimistično.

Ceo rav je za m a r s i k a ' e r o naložbo m a n j k a l o sredstev, smo ga r e a l i z i r a l i s 44,8 %. Invest ic i je so torej osta le v s o ra zmer ju z r ea l i zac i j o pro i zvodn je . Razmer j e m e d gospodarsk im i i n negospo­d a r s k i m i i n v e s t i c i j am i pa je manj ugodno, saj smo v p r ­vem po l l e t ju uresničili 50.2 odst. gospodarsk ih i n le 23.7 odst. negospodarsk ih inve­s t i c i j .

T u d i proračun je v do to ­k u sredstev i n v i z d a t k i h uspešnejši ko t vsa l e ta d o ­sle j . D o h o d k i so b i l i v p r ­v em po l le t ju uresničeni s 44 odst., i z d a t k i pa s 40 odst . T o pomen i , d a so k o m u n e pričele letos d i n a m i k i p ro ­računa posvečati več paž­nje. V j esenskem ra zdob ju bo t reba zagotov i t i h i t r o i z ­ter javo proračunskih d o ­hodkov , saj b o m o le t a k o zago tov i l i n o r m a l n o pos lo ­van je vsem, k i so od teh dohodkov o d v i s n i .

N e bo odveč še e n k r a t podčrtati, d a so uspeh i , k i s m o j i h našteli, pos l ed i ca novega gospodarskega s i s t e ­ma . P r a v zato m o r a m o u t r ­j e v an ju tega s i s t ema po­svečati v bodoče k a r največ pozornost i . V s i k o l e k t i v i mo ra j o v r a zp rave o p r a v i l ­n i k i h o d e l i t v i čistega d o ­h o d k a i n o s ebn ih d o h o d k o v vključiti s l ehernega p r o i z ­va ja l ca . V n o v e m s i s t e m u se nihče več ne bo moge l i zgovar ja t i da m u je kdo kaj d : k t i r a l . V s i k o l e k t i v i s i sami kujejo bodočnost. K o ­m u n e in O L O bodo posre­dova l i le v p r i m e r i h , ko bo to res nu jno potrebno, s i ­cer pa j i h morajo k o l e k t i v i Dojmovati kot skuonos t p r o ­i zva ja lcev . S s k r b n i m i n p r e u d a r n i m gospodar je ­n j em, s h i t r i m obračanjem sredstev, s p ro i z vodn jo , k i je p r i l a go j ena po t r ebam t r ­žišča, b o m o b r e z večjih t e ­žav t u d i v bodoče i z p o l n j e ­

v a l i p l a n .

Na Bizeljskem Sredi bizeljskih vlnogra-

Bov in sadovnjakov prebija­lo tamkajšnji kmetovalci marsikateri dan. Letošnja le­tina je bogato obrodila. To ao potrjevali tudi njihov! nasmejani obrazi, ko se » praznimi vozovi vračali od

V »Zlata košuta« na sejmu oblačil

r in mode O d 30. septembra do 8. ok­

tobra bo v Beogradu medna­rodn i sejem oblačil i n mode. Vodstvo sejma se je odločilo zmanjšati število pr i znan j , da bi povečalo n j ihovo v r ed ­nost. Odslej bodo za nove i z ­delke jugos lovansk ih raz ­stav l javcev podel jeval ; p r i ­m a n j e »Zlato košuto« i n d i ­plome. P o eno košuto bodo lahko dob i l i najboljši i zde lk i na razstavi tekst i la , konfek­cije, trikotaže, per i la in tek­st i lne galanteri je ter na j ­boljše delo na razstav i ob la­čilnih kro jev i n na modni r e v i j i v o k v i r u sejma. Vsak Izdelek, nagrajen z »Zlato košuto,« bo mora l i zpolnje­vat i t r i pogoje: mora l bo funkc iona lno ustrezat i n a ­menu, b i t i ekonomičen za pro izvodnjo in hkra t i estet­sk i .

zadružnega skladišča, k a ­mor so p r ipe l j a l i svoje p r i ­de lke.

N a up rav i kmet i j ske z a ­druge B i ze l j sko so nam r a d i postregl i s podatk i . Do 31. avgusta so odkup i l i 242.780 k i l og ramov sadja; od tega samo jabo lk 90.277 k g (po 15 do 25 dinarjev) , mare l i c 67.530 kg (po 30 do 65 din), hrušk 40.875 kg (po 20 do 25 dinarjev) , s l i v 34.762 k g (po 20 do 30 din) in v inog radn i ­ških breskev 5.216 k g (po 18 do 30 dinarjev) .

Zadruga odkupuje t u d ; ži­vino. Letos je že odkupi la 64.740 kg govedi, (povprečno po 152 d inar jev k i logram) , 30.537 kg telet (po 236 d i n a r ­jev) In 35. 349 kg» prašičev po 232dinarjev. P roda jna ce­na pa je b i l a : za goveje me­so 159 d in , za telečje 254 d in in za prašičje 244 d in .

O d k u p i l i so tud i 164.750 jajc.

Zadruga je brez posestva dosegla v prvem pol let ju 10.197.000 d inar jev čistega do­hodka od 18.804.000 dinar jev , p l an i ran ih v tem letu.

K o smo zapuščali B i z e l j ­sko, smo spet srečali kmete z vozovi , naloženimi s sad­jem. Pe l j a l i so ga v kmet i j ­sko zadrugo, k j e r ga dobro plačujejo

Semič: novo obrtno podjetje Poročali smo i e , da bo v

Semiču u s t a n o v l j e n o b r t n i center . Črnomaljska O b L O j e že i z d a l po t r ebno odloč­bo, h k r a t i pa so že ure jene t u d i ostale f o rma lnos t i JJpamo , da bo podjet je za -

Pletilnica v Dobovi -46,2 odstotka

V P l e t i l n i c i v Dobov i so v p r v e m pol let ju dosegi k o l i ­činski p lan proizvodnje v o l ­n e n i h i n bombažnih izdekov a 46,2 odst. Podjetje je imelo težave zaradi bolezni zapo­s len ih , saj je v tem razdobju znašal izpad de lovn ih ur 7,4 odst. L e t n i p lan predv ideva 70 mi l i jonov dinarjev bruto pro i zvoda , dosegli pa so 32 mi l i j onov 662 tisoč dinar jev a l : 46,8 odst p lana. N a r o d n i dohodek so rea l i z i ra l i s 47,9 odst. Nadal je predv ideva ko ­ličinski letni p lan izdelavo 1,6 ton vo lnen ih i n 1,5 ton bombažnih izdelkov. V o l n e T

n i h izdelkov so Izdelal i 3.568 kg a l i 46,9 odst., bombažnih pa 637 kg a l i 42,5 odst.

Ko l ek t i v P l e t i ln i ce v Do ­bov i s i pr i zadeva k l j u b ve­l i k e m u Izpadu de lovn ih u r doseči l e tn i p ro i z vodn i p lnn

čelo ob ra t o va t i že sred i ok t ob ra . N a bivšem s e j m i ­šču, k j e r bo sedež pod je t ja , ure ja jo p ros to r ; kovaendca je p r i p r a v l j e n a , o k o l i c o pa bodo še očistili. P o načrtu bodo do decembra z apos l i l i o k r o g 15 l j u d i , po po t r eb i pa še več i n t ako zapos l i l i vsa j de l moške de lovne s i le iz Semiča.

•L judje z vese l j em priča­ku je jo , kda j bo podjet je z a ­čelo ob ra tova t i . Črnogleda ne napovedu j e j o nič dobre ­ga, češ da se podjet je usta­n a v l j a m a l c e v n e u g o d n e m času, drži pa. da bo m o r a l k o l e k t i v p r e k r m a r i t i ob i l o težav, p reden se bo posta­v i l na t rdne noge. T o bo dosegel najlepše s k a k o ­vost jo i zde l kov i n u s l u g V s a k o šušmarjenje bodo m o r a l i že v k a l i z a t r e l i . Že­l imo , d a b i za p r i h o d n j i k r a j e v n i p r a z n i k Semiča že l a h k o poročali o u s p e h i h tega pod je t ja .

• V primerjavi z ustreznim lanskim razdobjem M> j<- v pr­vih sedmih mesecih letos nas lzww povečal za 3,5 odstotka. Dosežena vrednost z.r.«is »5 tnl-lifnrd dinaripv

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Po parlamentarnih volitvah v Zvezni

republiki Nemčiji je prišlo v Bonnu do zanimivih dogodkov. Znano je, da je Adenauerjeva Krščanskodemokratska unija prvič izgubila absolutno večino v parlamentu. To pomeni, da so kr­ščanski demokrati izšli iz volitev oslab­ljeni, socialni demokrati in liberalci pa okrepljeni. Ali z drugimi besedami: Krščanskodemokratska unija ne more sama sestaviti vlado, kakor je bilo doslej, ampak mora pritegniti k sode­lovanju eno izmed dveh drugih naj­močnejših strank — bodisi socialne demokrate ali liberalce.

Eni in drugi bi radi prišli v vlado, saj bi to pomenilo konec popolnega monopola Adenauerjeve stranke na oblast. Toda voditelj liberalcev Mende je že jasno povedal, da liberalci ne bodo sodelovali v nobeni vladi, v ka­teri bi bil za kanclerja oziroma mini­strskega predsednika stari Adenauer. Mende sodi, da je Adenauer pri šest-inosemdesetih letih pač že prestar, da bi bil četrtič kancler.

Toda Adenauer se na vse kriplje bori, da bi. obdržal položaj zveznega kanclerja. Prav zdaj, ko stoji Bonn na razpotju in se bodo v kratkem začela pogajanja med Vzhodom in Zahodom o Berlinu, hoče ostati stari kancler pri krmilu. Ze s svojo prvo potezo je pokazal, da je pripravljen tudi na »žrtve«, da bi si utrdil položaj. Pova­bil je namreč k sebi socialnodemokrat-ske prvake OUenhauerja, VVehnerja in Brandta. Med razgovorom, ki je trajal dve uri, jih je seznanil »s perečimi mednarodnimi problemi in posebej s sadovi stikov, ki so jih uradni zahod-nonemški predstavniki imeli v zvezi z berlinskim in nemškim vprašanjem«.

Predvsem je nenavadno to, da kanc­

ler Adenauer ni hotel nikoli prej vabiti, izrazil mnenje, da bo Zahodna Nemčija na »posvet« socialnih demokratov, če­prav so to zahtevali. Njegovo najno­vejšo potezo zato tolmačijo ne samo kot posledico resnega položaja, ampak tudi kot manever kanclerja Adenauerja, da bi posredno zagrozil liberalcem. So­cialni demokrati so namreč povedali, aa jim je vseeno, kdo bo novi kancler, le da bi bili tudi oni poklicani v koali­cijsko vlado. Hkrati poudarjajo potre­bo po »koncentraciji nacionalne odgo­vornosti«.

Ta »koncentracija« pa naj bi bila potrebna zaradi najnovejšega razvoja

najlaže dosegla združitev obeh Nemci j , če se bo pogajala z Vzhodno Nemčijo. Seveda se bo morala prej sprijazniti z obstojem Nemške demokratične re­publike. Čeprav je bila ta Claveva izja­va izražena zelo previdno in nejasno, je kljub temu dvignila dosti prahu.

Toda ni ostalo pri tem. Ameriški predsednik Kennedv je v govoru pred Generalno skupščino OZN med drugim dejal, da je miroljubna ureditev ber­linske krize možna celo, »če bi ZSSR sklenila z Vzhodno Nemčijo ločeno mirovno pogodbo«.

zahodnonemšKa nervoza dogodkov oziroma namigov in govoric, da se je stališče ZDA do berlinskega vprašanja spremenilo na škodo Ade­nauer jevi politiki enotne Nemčije in nepriznavanja Nemške demokratične republike, ki jo uradni krogi v Bonnu dosledno imenujejo sovjetska cona.

Najprej so se pojavile vesti ameri­ške agencije Associated Press, ki je po­ročala, da je VVashington spremenil svoje stališče in se sprijaznil z real­nostjo, to je z obstojem dveh nemških držav. Kennedvjeva vlada je po isti agenciji storila prve korake za revizijo zahodne politike do nemškega vpra­šanja, da bi pripravila pogajanja z ZSSR.

Potem je prišla »vznemirljiva« izja­va Kennedvjevega odposlanca v Nem­čiji generala Clava, organizatorja zna­nega berlinskega mostu med blokado Berlina, ki je v razgovoru z novinarji

Vrnimo se k Associated Pressu. Ta agencija dalje poroča, da je general Clay tolmač nove linije ZDA do ber­linskega problema. Zahodni Nemčiji je bilo priporočeno, naj sprejme to linijo, kar bi potem olajšalo Zahodu priznati »v omejeni obliki« Vzhodno Nemčijo in začeti s Sovjetsko zvezo pogajanja o udeležbi vzhodnonemških oblastev pri nadzorstvu nad berlinskimi dohodi.

Nekateri zahodni časopisi pa so za­trobili preplah. Pišejo o kapitulaciji, novem Miinchenu, o ogrožanju »svo­bodnega sveta«! Gre pa šele za prvo napoved nekoliko realnejšega stališča na Zahodu, ki utegne omogočiti plodna pogajanja o Berlinu. Upati je le. da tisti krogi na Zahodu, ki so morda uvideli korist te realnejše linije ali politike, ne bodo popustili pred kri­čanjem reakcionarjev in se ne bodo ustrašili njihovega vpitja o »nevarnosti drugega Mtinchena«.

Proizvodnja premoga v mesecu avgustu

« 1 . » T , . . / »

f™r.!,Tiiri V avgustu so jugos lovan­

sk i p remogovn ik i presegl i p lanirano proizvodnjo za 0,1 odst., in to na račun l ign i ta ,

Moda z nakiti in uranu

N a beograjskem sejmu modnega oblačenja bo goto­vo zelo obiskan oddelek, v katerem bodo razstav i l i do­polni lne modne predmete Več domačih in tu j ih f i rm , med ka te r im i bodo v zbud i l i posebno pozornost švicarski urar j i in i ta l i j ansk i z latar j i , bo pr ikaza lo več vrst n a k i -tov, zapestnic in ročnih u r Predmete bodo tudi proda-jaM. U re znamke »Juvela« bodo naprodaj po 7 do 14 t i ­soč dinar jev , specialne ure z avtomatičnim navi janjem, s štoparico in ko ledar jem Pa po 20.000 dinar jev .

katerega so nakopa l i 2,6 Vo preko plana. Ce lokupna p r o ­izvodnja je znašala 2,105.000 ton premoga, in s icer : 105.000 ton črnega premoga, 829.000 ton r javega premoga i n 1,171.000 ton l i gn i ta . V p r i ­mer jav i s povprečno dnevno proizvodnjo, doseženo lan i v avgustu, se je letošnja po­večala za 4,8*/«.

Iz pr imer jave povprečne dnevne proizvodnje premo­ga, k i jo predv ideva družbe­ni p lan za leto 1961, je raz ­v idno, da dosežena pro i zvod­nja občutno zaostaja, poseb­no p r i črnem in r javem pre­mogu. Pro i zvodnja črnega premoga je b la v avgustu pod planom za 16 odst., p r i r javem pa za 9,8 odst. P r i ­mer java ce lokupne letošnje proizvodnje premoga, dose­žene v dobi januar—avgust , z družbenim planom za leto

1961, kaže, da zaostaja za

4,9 odst., k a r ne zagotavl ja, da bo do konca leta p l a n i ­rana količina premoga dose­žena.

N a zaostajanje pro zvodnje vp l i va v g lavnem tržišče, kajt i premogovnik i so v šino pro izvodnje p r i l a god i l i ob­segu povpraševanja. Vsa ko ­ličina pro izvedenih debel ih vrst premoga j « b i la proda­na, dočim so mora l ; premo­govn ik i povečati svoje depo-je drobnega premoga za 22 tisoč ton. Celotne zaloge pre­moga na depoj ih so znašale ob koncu meseca 476.700 ton, p r i čemer prednjači ve lenj ­ski premogovnik s 88 800 to­nami .

P remogovn ik i v novome­škem okra ju Senovo, K r m e l j in Kanižarica so dosegli v avgustu pro izvodn plan s 95,3 odst. V depoju imajo t i r u d n i k i 9.700 ton drobnega premoga. -pb-

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Danes bo Ljudska skupščina i.lts razprav­

ljala med drugim tudi o predlogih Resolucije 0 vlogi komun in stanovanjskih skupnostih pri varstvu otrok in Priporočila o izvajanju druž­bene pomoči v občini. Oba dokumenta bosta, ko bosta sprejeta, spodbudila k hitrejšemu aktualiziranju družbeno-političnega dela na tistih področjih, kjer se predvsem obravnava skrb za človeka — v komuni in stanovanjski skupnosti. Dokumenta bosta opozorila, da je treba povečati napore za izvajanje znane re­solucije o perspektivnem razvoju družbene potrošnje, ki je bila sprejeta že pred leti in ki danes ni nič manj aktualna. Dejansko ima­mo danes še več možnosti za njeno uspešno Izvajanje, le treba se je zavedati, da skrbi za človeka ni moč prepuščati administrativnemu aparatu, zgolj višjim teritorialnim enotam, temveč je to zadeva predvsem komune kot •asociacije neposrednih proizvajalcev in upravljavcev, ki ustvarja in seveda tudi deli večidel narodnega dohodka.

V miselnosti ljudi se pogosto srečujemo s pojavom, da pridno uresničujemo načrte glede perspektivnega razvoja osebne potrošnje, ne­malokrat celo v neskladju z naraščanjem produktivnosti. Tu smo potemtakem dobro ra­zumeli delitev po delu in jo tu pa tam celo 1 •; 11, - i (i I;. Težko pa ponekod ljudje razumejo, da se moramo z merili delitve no delu sreče-va ' i tudi v družbeni potrošnji. Treba je nam­reč vedeti, da je usmerjanje na večje osebne dohodke nujno vplivalo na zmanjšanje druž­benih skladov. Zategadelj se mora nujno ste­kati v družbeno potrošnjo tudi del osebnih dohodkov; pa tudi sicer, kadar finansiramo potrebe družbene potrošnje iz družbenih

skladov, je treba splošno potrošnjo vezati na proizvodnjo tistega področja, na rast produk­tivnosti. Nikakor ne bi smeli dopuščati, da bi za kritje potreb splošne družbene potrošnje pritiskali navzgor, na višje teritorialne enote, ker s tem hkrati pritiskamo na ponovno cen­tralizacijo sredstev. Ta, namreč centralizacija sredstev, čeprav samo za potrebe splošne druž­bene potrošnje, pa bi nujno vplivala tudi na

Občina - nosilec družbene pomoči državljanu

centralizacijo sredstev v gospodarstvu, ker je pač jasno, da je gospodarstvo osnovni vir sredstev za kritje potreb splošne družbene po­trošnje.

Teh nekaj principov mora stalno spremlja­ti razprave in vso dejavnost okoli družbene pomoči v občini, tako seveda tudi dejavnost na področju varstva otrok. Vedeti je treba, da se z razvojem industrializacije naglo spremi­nja struktura prebivalstva in se vse bolj vklju­čujejo ženske v družbeno proizvodnjo. To in pa dejstvo, da čedalje bolj pospešujemo urba­nizacijo odpira vedno nove pereče probleme varstva otrok zaposlenih staršev, posebno za­poslenih mater. Teh problemov nikakor ni mogoče zadovolUvo rešili, če bomo tudi v pr i ­hodnje usmerjali sk-b za otroke le v ustanav­ljanje višje organiziranih ustanov za varstvo otrok in ne bomo iskali še drugih, cenejših, najraznovrstnejših oblik. Državljani bodo prispevali k temu s tem, da bodo dvigali pro­

duktivnost dela in s tem ustvarjali tudi večjo materialno osnovo svoje komune, nadalje z iniciativo in neposrednim vlaganjem sredstev.

Družbena pomoč človeku v komuni pa je seveda širši pojem in se ne omejuje samo na varstvo otrok, čeprav je to njeno izredno važ­no področje. Družbena pomoč mora zaobseči delovnega človeka in njegovo družino. Pri tem pa nikakor ne smemo zanemariti preventiv­nega varstva. Pomoč se namreč ne sme ome­jiti zgolj na nekatere ukrepe oddajanja oseb v socialne zavode in dajanja denarne pomoči. Zdaj so dozoreli pogoji za organiziranje naj­raznovrstnejših oblik pomoči državljanom. Tako ne smemo zapostavljati drugih oblik, kot na primer zaposlovanja, nege v primeru bolezni, urejanja osebnih in stanovanjskih pr i ­lik, prehrane, razvedrila itd. Denarna pomoč je le ena Izmed oblik družbene pomoči. T a bo lahko izdatnejša le tedaj, če se bo vzporedno večala materialna osnova komune, če se bodo v dovoljni meri razvijale iniciative driavi.la-nov, medsebojna pomoč in solidarnost. Pri tem pa mora biti vsakomur jasno, da te skrbi nI mogoče prenašati navzgor. Osnovni nosilec družbene pomoči je in mora biti komuna, to je osnovna teritorialna družbena skupnost, kjer živijo in delajo državljani.

Skupščina bo danes bržčas sprejela tudi priporočilo, da bi ustanovili občinske sklade za finansiranje socialnega varstva s samostoj­nim družbenim unravljanjcm. V te sklade bi se stekala vsa sredstva, ki bi jih občini mobi­lizirala za naloge socialnega varstva, vključno tudi sredstva, ki jih je občina doslej v obliki denarne p o m o r i namenila socialnega varstva potrebnim državljanom.

• V Moskvi so sporočili, da bodo manevri štabov in če* oboroženih sil đriav, ki so čla­nice Varšavskega pakta, okto­bra in novembra na ozemlju držav članic.

• Harry Ju lian. 37-letni ame­riški vojak, ki Je edini preživel nesrečo v Hammarskjoldovem letalu, Je tudi umrl za posledi­cami opeklin in rsm. Pripomi­njajo, da bi mu rešili >. 11-nje. če bi prišla pomoč hitreje. J u ­lian Je bil predolgo Izpostavljen sončni pripeki.

• Pred Generalno skupščino Združenih narodov Je govoril ameriški predsednik Kennedv, k i Je med drugim obrazložil ameriški program za razoroži­tev, predlagal, naj bi Imenovali naslednika za pokojnim i i . u n -ntarskjfildoni, nastopil proti so­vjetskemu predlogu o treh se­kretarjih, za berlinsko krizo pa je dejal, da tudi sovjetska mi ­rovna pogodba z Vzhodno Nem­čijo ne bo ovirala miroljubne rešitve.

• Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je Izja­vil, da je britanska vlada pro-protcstlrala pri iraški vladi za­radi izjave, ki Jo je dal iraški premier K a s e t u o tem, da je bila Velika Britanija vmešana v upor kurdskih plemen.

• Vzhodnonemškn oblastva že nekaj dni preseljujejo ljudi, ki stanujejo v hišah na meji med vzhodnim in zahodnim sektorjem Berlina. Kakor Je znano, Je v zadnjih dneh prlbe-žalo nekaj ljudi skozi te hiše v zahodni del mesta.

• Predstavnik OZN v Kongu Je sporočil, da Je misija skleni­la nov dogovor s secesionistom Combejem o preselitvi begun­cev Iz plemena Baluha Iz zbir­nih taborišč v njihova naselja na severu Kalange.

• V Rimu se Je začela peta mednarodna konferenca za okroglo mizo o temi Vzhod-Za-hod. Na konferenci sodeluje­jo mnogi javni In politični de­lavci iz evropskih držav in ZDA . tudi Jugostavlla je za­stopana v dvema udeležence­ma.

• Kubansko revolucionarno sodišče Je obsodilo na trinajst Vet zapora britanskega držav­ljana Roberta Oeddesa pod ob­tožbo, da Je bil agent za zvezo med ameriško obveščev ! no službo C. I. A. In kubanskimi kontrarevoluclonarji.

VaS najboljSi obveščeva­lec |e DOLENJSKI LIST; odločite se tudi vi in s i naročite domači tedni '1

» (601) D O L E N J S K I L I S T Stran S

PLENUM ObK ZK NOVO MESTO

Iz vodstev na proizvajate Družbene organizacije v kolektivih naj zagotovijo široko razpravo o delitvi dohodka — Gale številke povedo premalo — S pravi lniki smo še vedno v zamudi — Ozek krog ljudi v vodstvu podjetja ne more in ne sme več

odločati sam

Ze j u l i j s k i p l e n u m občin­skega k o m i t e j a Z K v N o ­vem m e s t u je n a k a z a l v e l i ­ke na loge k o m u n i s t o v p r i u v e l j a v l j a n j u novega go­spodarskega s i s t ema . P l e ­n u m , k i je zaseda l 20. sep ­t e m b r a , p a j e o c e n i l d e l o v p r e t e k l i h t r e h mesec ih . Osnovne o r gan i zac i j e Z K v k o l e k t i v i h novomeške k o ­m u n e so se zato, k e r so p r e m a l o pozna l e vseb ino novega s i s t ema i n n jegove v e l i k e pos led ice , znašle v d r u g o r a z r e d n i v l o g i . K o ­m u n i s t i so k o t s u b j e k t i v n a s i l a p r e m a l o a k t i v n o pose ­ga l i v r a zvo j i n n i so dovo l j Pozo rno s l e d i l i doga j an j em v z v e z i z u v e l j a v l j a n j e m novega gospodarskega s i ­s tema. R a z p r a v e o n o v e m g o s p o d a r s k e m s i s t e m u so b i l e vse preveč učene i n

p r e m a l o k o n k r e t i z i r a n e n a s tan je v pod je t j ih . P r e m a l o so p o k a z a l e g l oboke druž­bene sp r emembe , k i bodo n u j n a pos l ed i ca gospodar ­s k i h u k r e p o v . P o l l e tn e r e a ­l i zac i j e p l a n a so b i l e t u d i letos k o l e k t i v o m p r i k a z a n e preveč t e h n o k r a t s k o , zgol j v številkah. P r e m a l o je b i l o g l o b l j i h ana l i z , k i b i opo­zo r i l e n a no t ran j e doga ja ­nje v k o l e k t i v u i n n a v r s t o s p r e m e m b v družbenih o d ­nos ih , k i j i h je sprožil n o v i s i s t em. D o p u s t i l i smo, da so p o s t a l i tolmač novega s i ­s t e m a v o d i l n i , s t r o k o v n i i n a d m i n i s t r a t i v n i uslužbenci, names to da b i to na logo o p r a v i l e politične o r g a n i z a ­c i j e : Z K i n s i n d i k a t . T o i m a l a h k o za pos l ed i co s a ­m o v o l j o i n c e n t r a l i z e m p r i r a z d e l j e v a n j u sredstev ,

oboje p a b i b i l a v e l i k a o v i ­r a p r i r a z v o ju družbenih odnosov .

I zde l a va p r a v i l n i k o v i n s i s t ema de l i t v e d o h o d k a v g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j a h se r a z v i j a prepočasi. T o j e posebno boleče v m a l i h po ­d j e t j i h . V s e preveč še v e d ­no iščemo nekakšne recep­te. R a z p r a v e o tej ze lo po­m e m b n i na l og i so p o n e k o d omejene n a ozek k r o g l j u ­d i . P r i d e l i t v i o s ebn ih d o ­h o d k o v smo ponekod priča v e l i k i h neso razmer i j m e d p r e j e m k i de lavcev i n v o d i l ­n i h uslužbencev.

N o t r a n j e m u s o r a z m e r j u m e d s k l a d i i n o s e b n i m i do ­h o d k i m o r a m o posve t i t i k a r največ pozornos t i . O s e b n i d o h o d k i sme jo r as t i s a m o n a račun po ras ta p r o i z v o d ­nos t i de la . O t eh p r o b l e m i h

mora j o r a z p r a v l j a t i v s i de­l a v c i , s k r a t k a ves k o l e k t i v . N e s m e m o več dopuščati, da b i še nap r e j r a z p r a v l j a ­l a i n odločala o t e m v o d ­s t v a pod je t i j a l i ozek k r o g l j u d i v k o l e k t i v u . Politične o rgan i zac i j e , k o t s ta Z K i n s i n d i k a t m o r a j o to zagoto­v i t i , k a r j e h k r a t i t u d i n j i ­h o v a najpomembnejša n a ­loga . B o g d a n B o r č i č : V O Z

Pohiteti s pravilniki

Mladinski zbor v Topuskem Vse od leta 1957, ko je

novomeški okraj prvič sode­lova l na V . z le tu »Bratstva «n enotnosti« -v Bihaču, so skupne pr i red i tve osmih ok­rajev Bosne, H r va t ske In Sloveni je že v navad i . S k o ­raj ne mine leto brez skupne Politične a l i športne m a n i ­festacije.

K e r letos n i b i lo z leta (Pred le t i so sk l en i l i , da bo !e vsako drugo leto), p raz ­nujemo pa 20. obletnico re -voluc. je, so predstavn ik ; os­mih okra jn ih komite jev m l a ­dine sk l en i l i , da bodo letos vseeno p r i p r a v i l i večjo ^ " P n o pr iredi tev . To bo ve-j ' k m lad insk i zbor »Bratstva »n enotnosti«, k i ga bodo 7. in 8. oktobra p r i r ed i l i v T o ­puskem pr i K a r l o v c u .

P r i r ed i t e l j i računajo, da se bo mladinskega zbora udele­žilo preko 10.000 mladincev in m lad ink iz okrajev S isak, Bihač, Pr i j edor , Ogu l in , Ka r l o vac , Novo mesto i td . K o t običajno bo S loven i ja zastopal le novomeški okraj , in s icer s športnimi ek ipami ter s f o lk lorno skupino !z Adlešičev in m lad insk im pevsk im zborom novomeške­ga učiteljišča.

Gotovo bo mars ikoga za ­nimalo , kakšen bo dvodnev­ni program omenjenega m l a ­dinskega zbora v Topuskem. Zbor se bo pričel v soboto, 7. oktobra, s Športnimi tekmo­van j i . M e d seboj se bodo po­mer i l e okrajne mlad inske reprezentance v namiznem tenisu, odbojki in šahu. V

Osmi zlet bratstva in enotnosti v Prijedoru N a sestanku stalnega se-

kretur.ata Zletov bratstva in enotnosti, k i je b i l v L j u b i j i , rudarskem mestu b l i zu P r i ­jedora, je b i lo sklenjeno, da bo v i l i . zlet bratstva i n enotnosti v P r i j e do ru 1962. leta. Tud i na tem bo naš okraj sodeloval . V p r i p r a v a h za udeležbo v P r i j edo ru bo Pr i okra jnem odboru S Z D L osnovan odbor, k i bo pove­zoval društva in organizac i ­je.

V i l i . zlet posvečen 20-let-nie; ve l ike borbe na K o z a r i . To predv ideva tud i p rogram Pr reditev. Razen pohoda na Kozaro bodo na sporedu v Klavnem tiste zv rs t i , k i so b ; l e na V I I . z letu v Novem »nestu. T u d i tokrat bo štafe-i

Podelitev priznanj K r v o d a j a l c i i z V i d m a -

K r i k c g a so 15. s e p t e m b r a Prejeli n a svečani se j i o b -C | n s k e g a o d b o r a R K s r e b r -Jje značke, k i j i m j i h je po­de l i l p o d p r e d s e d n i k o r ga ­n izac i j e L o j z e M l a k a r . Sta­je Drobni«-, Janez Drnov-

Martin Bizjak, Franc ?°zic. Lado Hartman, 1 ran,. Blatnik, Dane Za lo i -

Jul i j Gl ina, Ivan Fe-*°nja, Anica Zupančič, A n -*°n Rctel, Aloja Kostanj-»ek. Vlado Kravos. Peter

u D o v ž i n Milenko Roš so Pada l i k r i pet d o s e d e m -

, V i m e n u občinskega I j ud -o d b o r a se je k r v o d a ­

j a l c e m z a h v a l i l z a p l e m c n i -J9 Pomoč podp r eds edn ik K ;"-e) s t e r h a n , d r . H v a l a -A r | o. ' i jašev ičeva p a je go-y . o r <a o p o m e n u k r v o d a j a l ­c i a k c i j .

K r v o d a j a l c e m so p r i p r a -1 1 1 n a svečani se j i p r i j e t ­

i j * Presenečenje: p i on i r j i , ' P^lni'.nđkarji R K , so j i m Podar i l i šopke rož i n d e k l a -

K j J r a ' i z bo rno d e k l a m a c i j o J^voda j a l c em« . N a k o n c u w Je b i l a pogost i tev .

ta obšla vsa mesta okra jn ih središč, zlet pa bodo z a k l j u ­čili z masovn im nastopom v Pr i j edoru .

P r i p rave za VI I I . zlet naj bodo temelj ite. M l a d i n c i naj b i t ekmova l i za prvenstvo šole, občine in okraja . Okra jn i prvak pa bi tekmo­va l v medokra jnem tekmo­vanju na Z l e tu bratstva i n enotnosti.

D e — K a

ek ipah bodo smel i Igrati m lad inc i do 25. leta starost i .

V soboto zvečer bo še sve­čana akademi ja , po njej pa bsM>t/a in ognjemet. Ist i das> l»o še zan imivo tekmo­vanje med Bihačem in K a r ­lovcem v poznavanju zgodo­vine i n v i zva janju zabavn ih i n narodn ih melodi j .

V nedeljo bodo glavne pr i red i tve mladinskega zbo­ra . Z jutra j bodo vse okrajne delegacije položile vence na spomenik pad l im v T o p u ­skem, ob 10. u r i pa bo na stadionu ve l iko mlad insko zborovanje na katerem bo govor i l tudi predsednik C K L M J M i k a T r ipa lo . Po zbo­r u bodo na stadionu izvedl i še k u l t u r n i program, k jer bosta sodeloval i tudi obe skup in i i z našega okra ja : m lad insk i pevsk i zbor učite­ljišča iz Novega mesta in fo lk lorna skupina iz Adleši­čev.

Popoldne bodo na sporedu f inalne tekme v odbojki , n a ­miznem tenisu in šahu, na stadionu pa bodo i g ra l i no­gometno tekmo med repre­zentancama Bihaća in K a r ­lovca.

fm I

K o je p l e n u m Občinske­ga k o m i t e j a Z K v Brežicah r a z p r a v l j a l o u v e l j a v l j a n j u novega gospodarskega s i ­s tema, so ugo t o v i l i , da j e op rav l j eno že precejšnje delo. Ze lo pod robno so r a z ­členili p r e d v s e m s labost i i n ugo t o v i l i t ro j e :

P o samezne gospodarske o r gan i zac i j e so p r i p r a v i l e p r a v i l n i k e o d e l i t v i o s ebn ih dohodkov p reden so ugoto­v i l e čisti dohodek. Takšen postopek i m a l a h k o doka j s labe pos led ice , saj j e v no ­v e m gospodarskem s i s t emu osnova z a de l i t ev osebn ih dohodkov v p r o i z v odnos t i de l a v n o t r a n j i o r g a n i z a c i ­j i p r o i z vodn j e i n v o d k r i ­v a n j u s k r i t i h rezerv .

V večini k o l e k t i v o v se je r a z p r a v a o d e l i t v i d o h o d k a o m e j i l a na preozek k r o g l j u d i . P o s l e d i c a tega so vse pogostejša vprašanja de­l a v c e v »kolikšno plačo b o m p a zdaj dobi l « , k i so dokaz , da d e l a v c i novega s i s t ema ne r a zume j o . D e l a v e c m o r a s p o z n a v a t i načine k a k o bo zaslužil več s pr idnos t jo , s p r i zadevnos t j o i n večjo

p r oduk t i vnos t j o , to pa b o m o doseg l i le, če m u borno no ­v i g o spodarsk i s i s t em p r a ­v i l n o i n n a r a z u m l j i v n a ­čin r a z l a g a l i . C e b i že d o ­slej d e l a l i t ako i n r a z p r a v ­l j a l i o n o v e m s i s t emu v šir­šem k r o g u t e r ga politično tolmačili, ne b i b i l o takšnih vprašanj, k i so odraz zao­sta le mezdne m i se lnos t i .

Pod je t j a , k i so o n o v e m s i s t emu r a z p r a v l j a l a z v s e m k o l e k t i v o m , so se i z težav, v k a t e r i h so se znašli v s i

k o l e k t i v i , rešila h i t r e j e i n v. n o v e m s i s t em že zaživela. Pod je t ja , k j e r n i b i l o t ako se še v e d n o bo r e s težava­m i . N a p l e n u m u so sp r e j e l i sk l ep , d a mora j o vse osnov­ne o rgan i zac i j e Z K i z p o d ­jet i j še enk ra t pričeti z r a z ­p ravo o n o v e m s i s t emu d e ­l i t v e dohodka , k o m u n i s t i pa mora j o v k o l e k t i v i h p o ­j a sn j e va t i načela v o k v i r u k a t e r i h bodo gospodarske o rgan i zac i j e reševale svo jo naloge.

Pred praznikom Novega mesta Ze devetič bomo letos 29.

oktobra praznova l i občinski prazn ik Novega mesta — spomin na izredno pomem­ben dogodek v jeseni 1941, ko so se zbra l i part izani i z Novega mesta i n d rug ih k r a ­jev Dolenjske ter na B r e z o v i r ebr i us tanov i l i P r v o novo­meško part izansko četo.

Naše mesto bo ta dan do­čakalo v precej drugačni po­dobi kot pred le t i . Poseben odbor, k i so ga osnoval i p r i O b L O , ima že polne roke de­la s sestavo programa za praznične dn i . Posebno na lo-

Vpis v dopisno tehniško šolo Kot smo že poročali, bo v

letošnjem šolskem letu pri Dopisni Soli v Ljubljani p i i -čela delovati tehniška sred­nja šola s strojnim, elcklri-škim, lesnim in kemijskim oddelkom. V naštete oddelke Dopisne šole se lahko vpiše­jo vsi borci N O V , ki so opra­vili izpit za kvalificiranega delavca ustrezne stroke, na primer: kvalificirani strojni ključavničar se lahko vpiše v strojni oddelek te šole. Za vse delavce, ki izpita za kva­

lifikacijo še nimajo, prireja šola pripravljalni tečaj, da b| izpit laže opravili in pri­dobili pogoj za vpis. Tečaj bo trajal 6 mesecev.

Rok za prijavo v Dopisno teniško srednjo šolo in sa pripravljalne tečaje je 10. oktober 1961. Vse bivše boree NOB vabimo, naj pohite z vpisom in naj ne zamude iz­redne priložnosti. Podrobnej­še informacije bodo dobili! pri vseh občinskih odborih ZB iz NOV.

go imajo stanovanjske s k u p ­nost i , k; bodo poskrbele za olepšavo mesta, prebel i le h i ­še ter ured i le po t i i n cesti­šče. V to akc i jo naj b i prU tegnile čimveč l jud i i n zače­le čimprej delati.

Osnutek programa p r i r e d i ­tev obsega več točk, k i jih' bodo izvajal i od 22. do 29, oktobra. Organ i z i r an ih bo več športnih tekmovanj , r a z ­stav i n kulturniških nasto­pov. G l a v n i de l svečanosti bo na G lavnem trgu, k j e r bo 29. oktobra zborovanje obča­nov. T u bodo sprejeti tudi udeleženci pohoda po poteh novomeške part izanske če» te.

Z a občinski prazn ik bo od ­prta nova pošta v N o v e m mestu ter dograjeno in as ­fa l t i rano cestišče do kandij-skega mostu.

Občni zbor OSS Okrajni sindikalni svet

Novo mesto bo danes raz­pravljal na občnem zbora • delu in uspehih sindikalnih organizacij T preteklem dvo­letnem obdobju in sprejel vrsto pomembnih smernic ia sklepov za bodoče delo.

MITING KOZJANSKEGA ODREDA

9. i n 10. s ep t embra j e b i l v K o z j e m v e l i k p a r t i z a n s k i m i t i n g bivšega K o z j a n s k e ­ga od r eda . B o r c i i z V i d m a -Krškega, Senovega , C e l j a i n d r u g o d so prišli y sveča­no okrašeno K o z j e v p a t r u ­l j a h že v soboto. S n i d e n j e je b i l o prisrčno i n gan l j i v o . K r e s o v i so go r e l i i n neštete r a k e t e so osve t l j e va l e p a r ­t i z a n s k i k r a j , i z ust bivših bo rcev pa se je ponovno raz l ega la p esem: » L e n a ­pre j , od r ed Koz j ansk i . . . « . V nede l j o sta na p a r t i z a n ­s k e m m i t i n g u go vo r i l a b i v ­ši k o m a n d a n t K o z j a n s k e g a o d r e d a tov. M a r i j a n J e r i n i n p r e d s e d n i k občinskega l judskega odbo ra iz Šmarja p r i Jelšah.

B o r c i K o z j a n s k e g a od ­reda i n vs i p r e b i v a l c i K o z ­j anskega so dosto jno p r o ­s l a v i l i 20- le tn ico vstaje i n l j udske r evo luc i j e . D . K .

Vsak naj prispeva svoj delež V zadnji številki našega tednika smo pisali o pere­

čem stanju zdravstva v našem okraju, kakor je o njem razpravljal okrajni ljudski odbor na zadnji seji, ko se je tudi odločno zavzel za dograditev oziroma gradnjo novih bolniških oddelkov, za internim in pljučnim od­delkom v Kandiji. Dejstvo je, da bo gradnja veljala veliko sredstev, da pa bolnišnica teh investicij ne bo zmogla. Zato je bil ustanovljen poseben sklad. — Kot smo že poročali, bodo v ta sklad odvajala sredstva podjetja, ustanove in organizacije, pa tudi zasebniki, saj je vprašanje zdravstva skupen problem. Predvidena je tudi količina sredstev, ki naj bi jih dobili iz teh virov.

V zvez i s p r eu t e sn j en im i o d d e l k i novomeških bolniš­n i c s m o podrobno p i s a l i že v prejšnjih l e t i h , zato tega ne b i p o nav l j a l i . P o v e m o naj le . d a je o p r o b l e m i h začel resno r a z p r a v l j a t i u p r a v n i odbo r novomeških bolnišnic že 1958, k o so tud i f o r m i r a l i p r i p r a v l j a l n i o d ­bor z a novo g radn jo . K m a ­lu za t em je b i l i zde l an i n ­ves t i c i j sk i pro jekt , k i ga je p o t r d i l a r e v i z i j s ka k o m i s i j a

Vabilo na slavje v Gradacu § V nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri bo odkritje

spominske plošče na graščini v Gradacu v Beli krajini, kjer je bila med NOB ustanovljena prva šola varnostnih organov. K odkritju vabimo vse bivše borce in borke, ki so bili v letih 1944 in 1945 v obveščevalnem tečaju, tečaju VDV, radiotclegraf-slu-in ali strojepisnem tečaju omenjene šole. To ob­vestilo velja zlasti vsem onim tovarišem, ki so na teh tečajih bili, pa ne bodo prejeli posebnega vabila, ker ne vemo njihovih naslovov.

3 3>

#

p r i izvršnem sve tu L R S v L j u b l j a n i . P o l e m pro j ek tu b i d o b i l i o s em n o v i h o d d e l ­kov s 370 pos te l j ami , razen tega pa še v rs to pomožnih prostorov , d n e v n i h sob, večjih h o d n i k o v i n podob­no.

G r a d n j o nove k a n d i j s k e bolnišnice so r a z d e l i l i v t r i obdob ja . V p r v e m obdob ju (od 1961 d o 1964) bosta zgra jena kirurški odde le « s 138 pos te l j ami ter ped ia ­trični odde lek s 63. G r a d b e ­na in obrtniška de la . nape ­l j a va ins ta l ac i j , g r adn j a podzemnega zveznega hod ­n i k a (sedanjega bodo po­daljšali), zunan j a ured i tev , o p r e m a i n d r u g a d e l a bo­do v t em obdob ju v e l j a l a 700 m i l i j o n o v d ina r j e v . V d r u g e m obdob ju bodo z g ra ­d i l i otorinolaringološki, o f ­talmološki i n nevrološki o d ­de l ek s 94 pos te l j ami , v t r e t j em obdob ju p a se bo ­

sta t em p ros t o r om p r i k l j u ­čila še i n f e k c i j s k i i n d e r ­matološki odde l ek s 75 leži­šči. Z a d n j a s t opn ja g radn je bo za j e l a t u d i u r ed i t e v no ­v i h u p r a v n i h pros torov i n prosekture . P r a v t a k o je v načrtu.gradnja ginekološko-porodniškega o d d e l k a . V n a ­črtu je, d a se bosta po tem bolnišnica i n c e l o tna p o l i -klinična služba združili v en s t r o k o v n i i n u p r a v n i zd ravs t v en i center .

K o so določevali v r s t n i r ed graden j , so upoštevali p r e d v s e m poman jkan j e p ro ­s torov n a že obstoječih o d ­d e l k i h , n a ginekološko-po-rodniškem, kirurškem, o t ro ­škem i n i n t e r n e m . Z d o g r a ­d i t v i j o kirurškega in o t r o ­škega o d d e l k a bodo precej r a z b r e m e n i l i prostore v bivši ženski bolnišnici, p r edvs em pa se bo po odse­l i t v i otroškega o d d e l k a v novo zg radbo povečalo šte­v i l o postel j n a i n t e r n e m o d ­d e l k u .

Z g radn jo o d d e l k o v p r ve faze so pričeli že 14. a v g u ­s ta . D e l a je p revze l o g r a d ­beno podjet je P i o n i r iz N o ­vega mesta . S t a v b a i m a že temel je . D e l a tore j h i t r o napreduje jo . K o t s m o ome­n i l i , je z a to s topnjo d e l po ­t r e b n i h 700 m i l i j o n o v . Sred­stva za letos so zbrana, saj je bolnišnica od začetka

1959 do zadnjega julija le­tos pripravila sama 110 m i ­lijonov. Do 1964 bo bolniš­nica imela že 220 milijonov, kar bi bilo 31 odstotkov od celotnih stroškov prve stop­nje. O s t a l a s r eds t va — 130 m i l i j o n o v a l i 19 ods to tkov — na j b i v t e m času z b r a l a podjet ja , ustanove, o r g a n i ­zac i je i n z a s e b n i k i , k i na ] b i t u d i p o h i t e l i s p r i s p e v k i z a s k u p n i s k l a d , n a m e n j e n tej t ako po t r ebn i g r a d n j i K o t je znano , bo po l o v i c o stroškov z a g radn j o p r v i h o d d e l k o v (350 m i l i j onov ) p r i speva l republiški izvršni svet. K e r p a bo r e p u b l i k a d a l a ta s r eds t va le, če b odo ostale stroške k r i l a pod je t ja i n d r u g i k r a j e v n i v i r i , je nu jno , d a začne s k l a d č im­prej pos l ova t i , k a j t i škoda b i b i l o p o p r a v l j a t i i n d o h i ­tevat i zamujeno .

Nikar ne pozabimo, d * smo pričeli s pomembno in zelo humano akcijo, k i po­vezuje v skupnem cilju vse naše kolektive in vse ko­mune. To je pohod dobre vo l je , k i je začel v kolekti­vih i n gre preko komun i n okraja vse do republike. Združujemo sredstva za gradnjo bolnišnice, v kateri se bodo zdravili ljudje i s vsega našega področja, zato je prav, da prispevamo val i n vsak po svojih močeh!

125. »Odgovoril vam bom na vaše točke,« je dejal SUver. »Začel bom pri zadnji točki. Pri moji bergli, kaj res ne vidite, da je tale fant naš talec? Lahko se zgodi, da bo naše poslednje upanje. Res sem izpustil zdravnika iz koče, toda ker bo sicer prihajal vsak dan obiskovat vas, ki ste ranjeni in vas trese mrzlica. In morda ne veste, da pride v kratkem pomožna ladja? Potem bomo pa videli, kdo bo najbolj vesel, da imamo talca. Pogodil sem se z njimi zato, da dobimo zaloge, sicer bi vi vsi pocrkali od lakote.«

126. »Pa to so samo malenkosti,« je dejal Silver. »Glejte, zakaj sem se pravkar pogodil z njimi.« In vrgel je možem pod noge kos papirja, ki sem ga takoj spoznal. Bi l je zemljevid s tremi rdečimi križi, ki sem ga bil takrat našel zavitega v povo­ščeno platno na dnu kapitanove skrinje. Zakaj mu ga je izročil doktor, je bila zame uganka, ki si je nisem znal razložiti.: Roparji niso mogli verjeti in vsi so planili na zemljevid in si ga trgali drug dru­gemu iz rok. Obnašali so se tako, kot da že grebejo z rokami po samem zlatu.

127. »Kdo je torej med nami najboljši mož? Kij je našel zaklad, gromska strela? Zdaj si izberiCj novega kapitana, jaz sem vas do grla sit,« je reff tačil Silver. Mornarji pa so zakričali: »Živel, Silve*, Silver naj bo naš kapitan!« Tedaj mi je Silver molil zganjen papir — črno pismo, ki so mu ga pr4 izročili. Ena stran je bila počrnjena z ogljem, »j prazni strani pa je bila napisana ena sama besed* »Ostavlen.« — Roparji so hoteli napisati »odsta*, ljen«, pa so že pozabili tisto malo slovnice, če I sploh kdaj hodili v pošteno šolo.

JI 1 smo legli k počitku. Zjutraj nas je zbudil d*5 _ izza ograje: »Koča, ohoj! Zdravnik je j»u Je res zdravnik. Mornarji so mu poma-

Silver je stal vrh griča in si tiščal /* Pazduho. Bi l je čisto vsakdanji Dolgi e5 naprej je klepetal: »Prav lepo dobro mfBod doktor! Zgodnji ste, gospod, kar je % ' V a » i bolniki vas že nestrpno čakajo in tjik ° v kratkem okrevali. Imamo pa tudi M za vas. Majhnega tujca imamo tu, he-J;*s» gosta, ki je ležal vso noč zraven

Rasistična politika južnoafri­škega režima se dobro zaveda posledic, k i jih utegne imeti strahovlada nad črnskim do­m a ' i m prebivalstvom. Zato re­žam oborožuje vse belce brez Izjeme In celo žene so dolžne nositi revolverje. Na sliki Je skupina belk v mestu I.ittlelon prt Pretorijl — na domačem •CreliSču med obveznim pou­kom v streljanju.

" T—

— <l

»Uresničen sen legendarnega Ikarusa« pravijo napravi, k i Jo Je z uspehom poskusil llarold r<rabam, izdelala pa ameriška Industrija. Za sedaj še niso •nanl podrobnejši podatki, niti n i naprava za letanje te v uporabi za stroko potrošnjo. Sporočili pa so te, da človek lahko leta s tem aparatom, pri ­trjenim na hrbtu in težkim 50 kilogramov, na razdaljo 400 m, visoko 10 m in s povprečno hi ­trostjo 30 k m na uro. Pravijo Se, da bodo sedanje pogoje Iz­boljšali, za zdaj pa Je uspeh se to, da Je tako letanje sploh mogoče ln da ni nevarno.

Tursk i kapitan A tla Hulaga • i Je te leta ln leta prizadeval skonstruirati obutev — nekakš­ne pomorske čevlje — s pomoč­jo katerih bi lahko pes prišel čez vodo. Zdaj mu le končno uspelo — slika kate, kako. Te dni je s svojimi novimi čevlji • eni uri prehodil morsko oži­no Bospor med Carigradom In ssdjiko obalo.

»Največji arheološki muzej na svetu« — Najrazkošnejše letovišče rimskega cesarstva — Odkritje Raimonda Buchera

K d o n i slišal z a P o m p e j e i n H e r k u l a n u m — m e s t i pod o b r o n k i V e z u v a , k i j u j e l e t a 76 z l a v o i n pepe­l o m z a s u l V e z u v ? Veličast­ne i z k o p a n i n e v P o m p e j i h p a zb l ed i j o p r e d n e d a v n i m o d k r i t j e m na jbo l j l u k s u z ­nega letovišča i n kopališča vsega rimskega cesars t va — B a i e , s edem k i l o m e t r o v se­ve ro zahodno od N e a p l j a Danes je B a i a (Baja ) le s k r o m n o ribiško nasel je , toda p r e d 20. s t o l e t j i . . K a p e t a n R a i m o n d B u c h e r . k i sedaj v o d i r a z i s k a v e tega ed ins t venega arheološkega mu ze j a pod vodo, t ako l e op isuje svoje p r v o srečanje z B a i o :

»Opazil s e m j o povsem -lučajno. k o s em le te l v l e ­

t a l u n a d m o r j e m p r i P o z -z u o l i u . N a m e n j e n s e m bdi p ro t i j u g u , t oda ta pog led m e je t a k o očaral, da sem pozab i l n a svoj n a m e n . Kroži l s e m n a d t e m m o r ­s k i m področjem i n i s k a l t ak kot svet lobe , k i b i b i l n a j ­primernejši, da v i d i m do d n a . J a s n o s e m v i d e l o b r i ­se m e s t a : u l i c e , hiše, p r i ­stanišča, skladišča, temel je h r a m o v . I n vse pod v a l o v i , mes to — a k v a r i j ! T o je t r a ­ja lo k a k i h dvajset m i n u t , po t em pa je sapa r a z b u r k a ­la mor j e i n vse je z g i n i ­l o . . . « T r e b a je b i l o čakati neka j tednov , da so l a h k o f o tog ra f i ra l i vse, k a r ie B u ­che r v i d e l . T o d a njega, po­tapljača, n i so z a n i m a l i po­sne tk i i z z r a k a . H o t e l sJ je

KAM IZ ZADREG V vlaku je sedela prav

lepa mladenka.. Vozila se je dalj časa in z, njo mlad študent, ki jo je nenehno opazoval, tako da ni bilo nobenega dvoma, da mu u -gaja. Bil pa je neroden in se je ves čas pripravljal, da bi ji izpovedal svoja nagnjenja. Toda beseda mu ni stekla. Nenadoma pa se oglasi mladenka:

'Moram vas opozoriti, da na prvi postaji izstopim, zato začnite, če mislite kaj povedati!«

SREČANJE

Skupaj sta študirala in stalno zbadala eden druge­ga. Prvi je šel v mornari­co in postal admiral. Dru­gi je šel v lemenat in postal škof. P o mnogih letih sta se slučajno srečala na lon­donskem kolodvoru: škof v halji in z velikim trebuhom in admiral, ki je kar sijal v svoji uniformi. ,

»Vid im, da ste šef posta­je,« je škof zbodel nekda-

Muki na razstavi sodobnega kiparstva.. .

— Nimate mogoče kakšne takšne, da bi znal z njo ravnati tudi otrok? Je namreč za mojega moža . .

njega sošolca. »Povejte ml, kdaj odpelje vlak v Ox-fordU

. 'Čez deset m i n u t , gospa,' je admiral vrnil škofu. To­da ker ste v drugem stanu, vam potovanja res ne pri­poročam ...«

D O M A Č E MORJE

»Si videla, kako je Milan krasno potemnel na mor­ju.'

tFigo na morju! Pripe­ljali so m u premog za zi­mo.'

KESANJE

Obsojen je bil na dolgo­letno ječo. Po obsodbi mu pravi sodnik: »Gotovo se jako kesate zaradi svoje preteklosti, kajne?'

»Da povem po pravici: veliko bolj se kesam zara­

di svoje prihodnosti.«

po top l j eno mesto og ledat i od b l i z u . P o m n o g i h n a p o ­r i h i n težavah tehničnega značaja j e šel n a og l ed pod vodo z m o t o s k a f o m .

»Potopi l s e m se i n se h i ­t r o znašel v fantastičnem sve tu , k i ga s p l o h n i mogo ­če op i sa t i . Počasi s e m p l u l n a d p o t o p l j e n i m m e s t o m : t l a k o v a n e u l i c e , antična obz id ja , ogra je p a t r i c i j s k i h v i l , p r e k r a s n i m o z a i k i , i n vse to deset do petnajst m e t r o v v g l o b i n i , k a m o r l e med lo p rod re d n e v n a s v e t -

" l oba . . . «

T a k a je danes antična Baaa, k i so jo opeva l e ode in p e sm i r i m s k i h p e s n i k o v i n s l a v i l e mondeno življenje in r a f i n i r a n o razkošje v i ­soke družbe r i m s k e g a ce­sars t va , zbirališče v seh a n ­tičnih »mi l i jonar jev« i n snobov , mesto b a j n i h v r ­tov i n v i l i n tudii mesto , v ka t e r em je d a l N e r o n u s m r t i t i svo jo ma t e r A g r i -p ino .

T o d a B a i a j e s t a l a na n e ­v a r n e m g i b l j i v e m področju V e z u v a . V e r j e t n o so se ob k a k e m i z b r u h u v u l k a n a p r e m a k n i l a t l a , se ponižala i n počasi po ton i l a v m o r j u , zato je t u d i vse tako o h r a ­n j eno v m o r s k i v od i . »Fan­tastični i n največji a r h e o ­loški muze j na svetu«, j e zap i sa l n e k i a rheo log , k i s i je og l eda l i z mo t o ska f a u l i ­ce potop l j enega mesta , v r ­t ove l n v i l e , n a k a t e r i h v i s e zdaj z oken šopi m o r s k i h a lg .

Diesel eincne lokomotive naih progah

N a jugos lovansk ih železnl'j đ ° A t * n in C a r l -ških progah obratuje dane' j 20 v e l i k i h Diese l električni 1 i 0 - n h lastnost i l okomot iv t ipa G 16, lzdele» ! e * o m o t i v so J u -ameriške tv rdke Genera l M c Q o , e I t z n l c e na ro -tors. Uporaba teh lokomotiv, s e "8 lokomot iv je zelo smotrna, saj je njUjL vlečna s i la dvakra t večja o*"^ ^ redno v zd r -p a r n l h lokomot iv . S t i r i n a j * ' ^ ., Popravl janje lokomot iv je uvedeno na V0"Knin ' h l o k o m o t i v

po lnoma »dizelizirani« pro^ieis n a J v « č j o i n S p l i t — K n i n , k i povezuj'g.J*° tovrstno re -osrednje območje naše dr", ' a r z a v L V ta ob-žave z J a d r a n s k i m mor j em^. " 1 v e s t i r a l l oko l i Ostale lokomot ive , k i dose- b

e d inarjev. D e -gajo brz ino 120 k m na u r ^ ° Priključen še pa uporabl ja jo na progi Ljub" L * l a dišče rezerv -ljana—Beograd—Niš, k i i1 D u n k e r j i za go-istočasno mednarodna srn«' -pb-

NAŠ P O M O ^ M E T

Filmske zvezde si izmišlja­jo vse mogoče reklamne tri­ke, da bi stopnjevale svojo večkrat zelo pomanjkljivo popularnost. Ena Izmed njih — Sheila Curlev — je Izbra­la kaj nenavaden prijem. Najbolje ga lahko ocenite na sliki — z ubogo želvo vred, ki je bila tako nesrečna, da si jo je izbrala igralka kot

objekt za svojo reklamo

Naše trgovsko ladjevje n 8 , ' z ; V j i a f t o (670.000 rašča Iz leta v leto. Pr^lt ; , . 3« na p rvem vojno je Imela Jugos lavJ ' l . r ? H * l t o U.300.000 ladjevja za 400 tisoč b r u " ^ 8 ^ « prepeljejo reg is t rsk ih ton, promet v P r ' ' p 0 n f 1 0 m i l i j onov staniščih pa je znašal 2 m1'«;* m °*ska podjetja l i j ona 200 tisoč ton l e t n " j e v (

I e * n o n a d 12 Danes ima naše pomorsK" * n i h d inar i ev . ladjevje nad 600 tisoč b ru f reg is t rsk ih ton In prevoz i Hj| leto 3 mi l i j one i n po l tonj blaga. Promet v pristanišči" je leta 1959 presegel 8 m ^ i r j . , jonov ton. V pomorskega " h Izbruhni la prometu je zaposleno okroj j 0 , r a v l j i n s k a vo j -11 tisoč l jud i , od tega 8 tiso*, t e r e t i l i oblastni na ladjah. đ otoku. K e r so

V našem pomorskem P ^ a j h ? , , , , 8 0 a lpske metu največji prevoz odpad'igifj J S 1 sovražniki n a premog (1,400.000 ton* g Q Mravel j , m e d rude (1 m i l i j on ton), cemeH'eij j^ekatere l an i

l m o t o k ; f d e l e g O Z ' 0 l c u . so obla-

Med številnimi najrazno-vrstnejšimi miss po svetu vsako leto na tradicionalni prireditvi v Trouvilleu v Franciji izvolijo najlepšo miss kopalnega kostuma. Letos je ta naslov pripadel marliniški plesalki Uljani Chambertin (na sliki v sre­dini), ki je tudi sicer zasen­čila svoji konkurentki na le­vi in desni.

*vljinska volna

Sok mladosti

Gornja slika ni prizor iz kakega filma na Luni, mar­več kaže ie danes pogosten prizor iz puščave Turkesta-na. Karavana na sliki pa je po naključju sestavljena Iz kitajskih učenjakov, ki v pesku Takla Makana v Vzhodnem Turkcstanu iščejo možnosti za eksploatacijo ke­mičnih proizvodov za potre­be kmetijstva,'

Nek i j aponsk i kemik je o d k r i l zelišče, katerega sok lahko pomlad i človekov o r ­ganizem in njegovo zuna -

Kraja avtomobilov V V e l i k i B r i t a n i j i je v ed ­

no več t a t v i n a v t omob i l o v . . L a n i je b i l o u k r a d e n i h 39 tisoč a v t o m o b i l o v a l i 107 na d a n . P o l i c i j a sod i , d a u k r a d e n e a v t o m o b i l e p r o ­da ja jo n a črni bo r z i .

Brez lasulj Zarad i ve l ike vročine se je

zgodilo na londonskem so­dišču nekaj nemogočega: na razprav i so se sodn ik i po ja ­v i l i brez t rad i c i ona ln ih l a ­sulj na g lav i . Predsednik so­dišča se nad tem n| zgražal, marveč j i m je celo predložil, naj s i slečejo tud i težke k u ­te. Sodn ik i so to odb i l i , češ da se ne spodobi sod i t i v s a ­m i h sra jcah.

njostt Sok vb r i z ga v k r i . K o 4 p se napne, z obraza izginej 1 * ' gubice i n po 48 urah se P^L- ;;• čuti človek za deset let m l 8 j f £# šega. Japončevo skr ivnost i odkup i l zd ravn ik F rank i e j B l i z u Los Ange lesa je zgr d i l sanator i j , k j e r za astr nomske vsote pomlajuje tične starce.

Hladnokrvni blagajnik

V R o c k f o r d u ( V e l i k a 8 tani ja ) je prišel n a t * kajšnjo b a n k o r a zbo jn i k p o m o l i l b l a g a j n i k u pod tP kos pap i r j a , na ka t e r em 2*»»k p i sa l o : »Daj m i ves d e H ? N o v 0 1 p , , a ' ' e y Bur­i n n e de la j s u m l j i v i h sladM° S m e h I J a , bov ! « B l a g a j n i k se je P*?* »tro,«!?' i : 8 a e>an s m e h n i l , v z e l svinčnik ' , I * I l l Ul a , ^ . k u n a ba­na d rugo s t r a n p a p i r j a e f a V a i „ k a k r š n e p i s a l : - P o p r a v i s i krav3<T«*tt »V U t l v

dečko, p r a v k a r t e fo tog 1 * * « » r i k 0 i i W e e k e n a

st i na S a r d i n i j i nabavi le več sodov, napo ln j en ih z a l p s k i m i mrav l j am i , In j i h poslale v ogrožene kra je . Bo jev i te alpske mrav l j e so se takoj znašle v n o v i v l og i In n a ­padle ne samo mrav l j e , a m ­pak tud i druge žuželke, k i so j i h našle n a »bojnem polju«. Oblas t i upajo, da bodo a lp ­ske bojevnice očistile n j ihov otok vseh škodljivcev.

Kidali so denar Nemška družba, k i pro i z ­

vaja žgane pijače, je p r i r e d i ­la razstavo svo j ih Izdelkov. N a p r a v i l a je tud i anketo ln zmagovalce ankete nagrad i la na s i l a Izviren način. T r i j e zmagovalc i so s l l ahko v t reh m inu tah z lopato o d k l -da l l to l iko drobiža, k o l i k o r so pač mog l i . Zmaga l je G i in the r D l e t r i ch iz Be r l i na , k i je v sto osemdesetih se­kundah odk ida l za deset m i ­l i jonov d inar jev pfenigov.

P r e b r i s a n o V Z D A krožijo čudna pis­

ma, v ka t e r i h neznanci od nas lovn ikov zahtevajo, naj pisma enake vsebine pošlje­jo šestim svo j im znancem in vsakemu priložijo ženske hlačke. Po l i c i j a je odkr i l a pobornike te čudne kores­pondence. I zm is l i l si jo je r e k l a m n i agenj, Industri je p e r i l a , ,

Žužemberk prvič osvobojen K o se j e k o l o n a že približala

pos t o j ank i , j i m j e s top i l n a ­sp ro t i D a k i s s v o j i m u d a r n i m ba t a l j onom. D a k i j a so I t a l i j a ­n i t a k r a t že d o b r o p o z n a l i . K j e r se j e p o j a v i l , so I t a l i j an i bežali, d a je b i l o k a j . T o pot n i b i l o r a v n o t ako , če b i t u d i v o j a k i r a d i v i d e l i , da b i o f i ­c i r j i u k a z a l i u m i k , k o so i z v e ­d e l i , d a se j i m j e p o s t a v i l po r o b u D a k i s s v o j i m ba ta l j o -

Odlomek i z rokopisa za knjigo

»VIHAR OB KRKI« Draga Suhija

n o m . N a m e s t o a m i a k a so kot obseden i r j o v e l i i n se h r a b r i l i m e d sabo. O f i c i r j i so vo j ake p r i g a n j a l i s pištolami nap r e j . L e - t i p a so s t r e l j a l i n a l e vo i n desno i n nap r e j t e r t ako p r e ­g a n j a l i s t r a h , k i so ga čuti l i ' t o po t bo l j k o t k d a j k o l i .

T eda j so o b c e s t i z a r opo ta l i m i t r a l j e z i . Preplašeni I t a l i j an i so o k a m e n e l i , p o t e m p a so jo u b r a l i naza j p o cest i , d a se je k a r k a d i l o z a n j i m i . Zda j n i več p o m a g a l o kričanje o f i c i r ­j e v s pištolami v r o k a h . V o j a k i so odpoveda l i poslušnost. D a -k i j e v i b o r c i so k o s i l i p o n j i h i n i t a l i j a n s k i v o j a k i so p a d a l i d r u g z a d r u g i m . C e l o t a n k i so se o b r n i l i , k o so os ta l i s a m i n a ces t i i n z ape l j a l i z a beže-čimi v o j a k i .

N e k a j d n i kasne j e srno do ­b i l i ves t i z Žužemberka, d a I t a l i j a n i n e u s m i l j e n o v d : r a j o v hiše i n r opa j o p r e d v s e m h r a n o . K j e p a n a j b i j o d o b i l i , če so že t o l i k o časa čisto o d r e ­z a n i o d sve ta . T o n a m j e d a l o m i s l i t i , d a neka j p r i p r a v l j a j o .

L a h k o bodo i z v e d l i s i l e n u d a ­rec i z vseh s t r a n i p r o t i b l o k i ­r a n i po s t o j ank i , a l i p a bodo i z pos to janke poskušali s s i l o v i ­t i m i z p a d o m i n se t ako po i z ­kušali p r e b i t i n a va rno .

T a k o smo pričakali 13. j u l i j . O b e t a l se j e l ep sončen i n to­pe l , čeprav n e prevroč d a n . N e b o j e b i l o čisto jasno, s in j e -modro . P o t r a t ah o b K r k i so bleste le rosne k a p l j i c e n a t r a v ­n a t i h b i l k a h i n po l i s t ju p r i ­t l i k a v e g a grmičevja. Še p r edno p a so sončni žarki ob j e l i vso d o l i n o o b K r k i , je po v s e m po­ložaju o k o l i Žužemberka z a ­vršalo.

K u r i r i z zagraške s m e r i je p r i j e z d i l n a k o n j u i n p r inese l vest. d a se o d Z a g r a d c a p o m i ­k a p r o t i Žužemberku v e l i k a laška vo j ska . T u d i i z d o b r n i -ške s m e r i so prišle is te vest i , m e d t e m k o se j e p r v i v o d mo je čete p r i Straži že s p o p r i ­j e l z I t a l i j an i , k i so p r i h a j a l i i z pos to janke Straže i n N o v e ­ga mes ta . B o r c i n a položaju so o b l j u b i l i , d a L a h o v ne bodo p u s t i l i s k o z i . T a k o so s k l e n i l i b o r c i t u d i o k o l i Žužemberka, d a se ne bodo p o d a l i še tolikš­n i s i l i . I n t a k o j e vse ka za l o , d a b o 13. j u l i j o k o l i Žužember­k a k r v a v d a n .

M e d t e m so se i t a l i j a n s k e k o l o n e vse bo l j bližale o b k o ­l j e n i p o s t o j ank i . B o r c i o b ce­s tah i n zasedah so o d b i j a l i p r v e napade . I t a l i j a n i so se u m a k n i l i i n v ospred je so zda j p r i h r u m e l i t a n k i i n o k l o p n i a v t o m o b i l i , k i so z vso s i l o v i ­tost jo obs t r e l j e v a l i s t opov i položaje p a r t i z a n o v . P o t e m so p r i h r u m e l i še a v i o n i , k l so k a r nap r e j s i p a l i n a z e m l j o b o m ­

be vseh d i m e n z i j . Naši b o r c i so se b i l i p r i s i l j e n i u m a k n i t i , ne d a b i se p r e n e h a l i b o r i t i .

2 e so m i s l i l i b o r c i n a po lo ­žaju, da bodo *nidi to pot z l a h ­ko to o p r a v i l i z I t a l i j a n i . T o d a prišle so nove ko l one , nov i t a n k i i n o k l o p n a v o z i l a ter le­ta la , k i so neusm i l j eno ob ­me tava l a položaje naših borcev B i l j e p r a v i p eke l . P o gozdu se je v l e k e l s i v k a s t o m o d r i k a s t i d i m , ko t d a b i b i l o vse v ogn ju . Težke eksp loz i j e l e t a l ­s k i h bomb , t o p o v s k i h g ranat i n težkih m i n so z a m o l k l o uda r j a l e d r u g a za d r u g o i n stresale m i r n o j u t r a n j e ozrač­je. O k o l i Žužemberka j e b i l o eno samo v e l i k o bojišče.

N a položaj moje čete je b i l p r i t i s k vse hujši. Zda j smo prvič p o m i s l i l i , če bomo uspe l i vzdržati i n preprečiti k o l o n a m dostop do pos to janke .

K o l o n e so b i l e premočne. V d r l e so v Žužemberk.

Se t i s t ih neka j p r eos ta l ih u r d o p o l d n e v a j e m i n i l o brez posebnost i . I t a l i j an i so b i l i v Žužemberku, m i p a smo u r e ­d i l i svo je položaje i n se p r i ­p r a v i l i n a p o n o v e n bo j . O k r o g po ldne s m o o p a z i l i spet vo jake n a cestah o k o l i posto janke . T a k o j s m o u d a r i h p o n j i h . T i p a so se po s t a r i n a v a d i r a z -bežali, k a j t i z a b o j . j i m po v s e m v i d e z u n i b i l o več ta d a n . P o t e m so se s k o n c e n t r i -r a l i i n u d a r i l i i z pos to janke n a vse s t r a n i . T a k o j n a m j e b i l o jasno , d a zapuščajo Žužem­berk . K o l o n e so d r u g a z a d r u ­go h i t e l e v s m e r i , o d k o d e r so prišle z ju t ra j . P r i u m i k u so j i m p o m a g a l a z l a s t i številna l e t a l a i n t a n k i , m i p a s m o b i l i

p r o t i n j i m z našim l a h k i m orožjem brez moči. T o pot so se k o l o n e i z m i k a l e ces tam. Z a ­to n i b i l o čudno, d a so naši b o r c i čakali v zased i ob cest i p r o t i Straži, ko l one p a so šle po v r h u grebena gričevja n a d K r k o i n se p r i L i p o v c u spu ­s t i l e v d o l i n o p r o t i So tesk i i n Straži.

Se p r e d m r a k o m j e b i l o o k o l i Žužemberka vse m i r n o . Naši b o r c i so v k o r a k a l i v i z ­p ra zn j eno pos to j anko i n ž iv ­l jenje v t r gu se j e h i t r o n o r ­m a l i z i r a l o .

Se is tega večera smo o r g a n i ­z i r a l i v Žužemberku m i t i n g , n a ka t e r ega s m o p o v a b i l i v se tržane. G o v o r i l i s m o j i m o naši b o r b i , o d e l u be le garde i n okupa to r j e ve vo jske , p r epeva l i smo p a r t i z a n s k e p e s m i i n v a ­b i l i m l a d i n o , d a se n a m p r i ­ključi. P r i t e m n i s m o p o z a b i l i p oka za t i l j u d e m n a t is te , k i so ho te l i I z ko r i s t i t i t r enu t ek osvo ­bod i t v e Žužemberka n a svo j račun. L j u d s t v o j i h j e obso­ja l o , k e r so h o t e l i p r oda j a t i s k r i t o b lago , a l k o h o l n e pijače, tobak i n drugo , česar l j u d j e v Žužemberku že več mesecev n iso b i l i deležni.

Rimsko grobišče pri Vinkovcih

P r i kopan ju j a rka ob nov i ce­sti v M i r k o v c i h b l i zu V i n k o v c e v so pred dnev i o d k r i l i r imske grobove, v ka t e r i h sovražen člo­veških okostij našli dele g l i n a ­st ih predmetov l n r imske b a ­krene kovance . Našli so tud i t e ­mel j večje r imske zgradbe. A r ­heologi bodo v jeseni , ko bodo posprav l j en i po l j sk i p r i d e l k i , začeli z načrtnim i zkopavanjem.

»Kje?-« » N e v e m ! « j e z a m r m r a l A n g e l . » M i ­

s l i m , d a m i bo k d o o d bande nehote p o k a z a l pot do ,Nev idnega gospodar ja ' , čeprav n e ve, k d o je to . Cu j t e , V a l r e a d , v i p r a v z a p r a v f i nans i r a t e to eksped ic i j o . Čakajte, ne po t r ebu j em denar j a , temveč h i t r o i n močno voz i l o . Na jbo l j močan a v t o m o b i l , k a r j i h more te na j t i i n k u ­p i t i . Obe ta j o se namreč z a n i m i v e p r i ­gode . . . «

Noč j e b i l a s v e t l a in m i l a . A n g e l j e m i r n o v o z i l po newyorškdh u l i c a h v o d ­ličnem a v t o m o b i l u , k i ga je b i l V a l r e a d k u p i l že popo ldne , in premišljal. G a n g -s ter j i , d e m o r a l i z i r a n i spričo z a d n j i h po ­razov , bodo gotovo sedaj n a p a d l i še huje . In p r v a žrtev bo spet Ras e n -b e r g . . .

A n g e l je z a v i l na S e l t on Squa r e . P r e d Rosenbergovo v i l o j e s t a l a e l e gan tna l i m u z i n a . N e k i človek se je s p r eha j a l po pločniku. A n g e l je p a r k i r a l v o z i l o t r ideset me t r o v za l i m u z i n o . Teda j je s t op i l i z hiše m a j h e n , zava l j en človek. Moški, k i se je sp r eha j a l , j e s t o p i l k n j emu .

P o s l i k a h v časopisih je A n g e l v m o ­škem, ki je s t o p i l iz hiše s s i v i m pake­t o m , s p o z n a l Rosenberga . Človek na pločniku je p a b i l gotovo de t ek t i v , ki ga je pos l a l a po l i c i j a , d a straži p r ed R o ­senbergovo hišo.

. M i s t e r B r o o k j e prišel, m i s t e r Rosen -berg pa odha ja ' , si je r eke l A n g e l .

,Naj čuvam A n i t t o a l i na j g r e m za n j i m ? Z a n j i m , ta paket gotovo k o m u n e s e . . . '

H i t r o je d o h i t e l Rosenbergovo l i m u ­z ino , po t em pa v o z i l s t a lno neka j me ­t r o v za njo, k a k o r d a s ta o b a a v t o m o b i l a z v e zana z n e v i d n o v r v j o .

Prišla s ta i z mes ta i n cesta je z a v i l a naravnos t čez pol je , k i se je s ve t i l o v mesečini. A n g e l je po t iho popeva l . Z d a j c i pa so p r e d R o s e n b e r g o v i m av to ­m o b i l o m z desne s t r a n i p o b l i s n i l i t r i j e snop i bele luči. Rosenbe rg je u s t a v i l tik ob j a r k u . A n g e l j e opaz i l , kako je i z l i m u z i n e od l e t e l paket i n pade l v j a r ek ob cest i . P o t e m je Rosenberg nag lo o b r n i l i n z vso nag l i co odpe l j a l nazaj v noč.

A n g e l je po t iho s t op i l i z a v t o m o b i l a , se o d t i h o t a p i l v j a r ek in n a p o t i l k mes tu , k a m o r je pade l paket . Zag l eda l ga j e m e d g r m o v j e m , k j e r je b i l j asno o b s i j a n z mesečino. A n g e l je p u s t i l pake t i n se v t e m i p r i s l o n i l k d revesu . Počasi je segel v žep in napel revolver.

K m a l u se je i z g r m a s t e gn i l a r o k a v r o k a v i c i l n poseg la po pake tu .

»Ce b i b i l j a z v vaši koži, b i t i s to s t v a r c o p u s t i l abso lu tno n a miru,-« se je m i r n o og l a s i l A n g e l .

Čakal j e v odgovor r e v o l v e r s k i s t r e l a l i p a beg, names to tega p a se je r a z ­m a k n i l o g rmov j e i n zag l eda l je F o r t v j a , k i je o d presenečenja k r a t k o m a l o o t r p n i l .

»O , p r i j a t e l j Fortv,-« se j e n a s m e h n i l A n g e l , se s k l o n i l i n nag lo p o b r a l paket . F o r t v j u še n a m i s e l n i prišlo, d a b i m u to preprečil. Z a m r m r a l je l e :

,Saj j e zmešan . . . ' »Oprosti, F o r t v , d a te m o r a m t ako

h i t r o zapust i ta ; u p a m , d a se b o v a spet k m a l u srečala.«

Z d a j c i j e n a desn i s t r a n i zaslišal k o ­r a k e i n v i d e l , k a k o se j e v F o r t v j e v i h očeh u k r e s a l o upanje .

»N i č ne bo, F o r t v , * se j e po t iho z a ­sme ja l A n g e l i n spet s t o p i l k d r e v esu .

»Si našel paket , For tv? « je vprašal nekdo s ceste.

F o r t v se n i u p a l odgovo r i t i , za to pa se je o g l a s i l A n g e l : t

»Ne , C e z a r . . . J a z i m a m pake t i n — * Fo r t v j a , p r ed r evo l ve r j em«

Mesec je z a h i p spet pos i ja l i z z a ob­l a k a i n A n g e l j e o p a z i l človeka, k i se je t i h o t a p i l m e d dreves i . Z d a j c i m u j e i z r e vo l v e r j a švignil p l a m e n , zadone l je pok i n k r o g l a se j e z a b i l a v deb lo n a d A n g e l o v o g lavo .

A n g e l j e m i r n o p o m e r i l l n sprožil. Človek j e k r i k n i l , z a k l e l , izpusta] i z r oke r e v o l v e r i n p l a n i l n a A n g e l a .

»Napre j , Fortv ! « je z a v p i l . A n g e l j e počakal, d a je b i l gangster

d v a k o r a k a p r e d n j i m , dn spet sprožil, toda b r e z u s p e h a : nabo j je obtičal v bobenčku. O d v r g e l je paket i n skušal s p r a v i t i r e v o l v e r v r ed , v t e m p a j e gangster že b u t n i l v an j s t a k o s i l o , d a j e p r i l e t e l ob deb lo i n m i s l i l , da so m u vsa r e b r a po l om l j ena . S p o p a d l a sta se n a življenje i n smr t . ,Samo d a se ne b i F o r t v ojunačil i n pi- i tekel pajdašu n a pomoč . . . " je p o m i s l i l A n g e l . G a n g s t e r je b u t a l z n jegovo g lavo ob t l a i n A n ­gel je n e n a d o m a o b m i r o v a l .

»Ta bo l ep čas miren! « je zmagos l av ­no r eke l gangster . » K j e s i , For tv? «

T o d a A n g e l se je b i l l e po t a j i l . P o ­časi j e v r o k i obračal r e v o l v e r t o l i k o časa, da ga je p r i j e l za cev. P o t e m p a m u j e r o k a švignila i n težko k o p i t o b r o w n i n g a j e p a d l o po n a s p r o t n i k o v i g l a v i . G a n g s t e r se je z g r u d i l . V t e m so neke r o k e z g rab i l e zada j A n g e l a z a v r a t , A h a , F o r t v j e prišel n a pomoč," si Je r e k e l A n g e l . S p u s t i l j e r e v o l v e r ,

z g r a b i l F o r t v j a z a roke i n s i ga v r g e l čez g lavo . F o r t v j e p r i l e t e l ob d r e vo i n obležal k o t čok. A n g e l j e p o b r a l pake t l n r e v o l v e r i n se usede l v a v t o m o b i l .

O S E M N A J S T O P O G L A V J E M i s t e r Rosenbe rg j e sede l z a svo jo

m i z o i n o t r p l o s t r m e l predse. N a v z l i c človekoljubni i n t e r v e n c i j i tega čudnega modernega v i t e za , k i m u p rav i j o A n ­gel, j e vede l , d a bo n jegova hčerka na v a r n e m le. če bo gangs te r j em redno plačeval d a v e k k i ga zahteva jo . Z a k a j mora pošten državljan, k i redno plaču­je d a v e k l n z r a v en še bogato p o d p i r a človekoljubna društva, plačevati še b a n d i r a z b o j n i k o v ? T a k o se j e vprašal i n t u d i t ako j vede l odgovor : če-bi d m e l i n ep r i s t r anske sodn ike , n e p o d k u p l j i v e po l ica je , poštene p o l i t i k e . . . Drhte ] je od pr i ta j enega besa, n e n a d o m a pa je začutil, da ga n e k d o g leda . O b r n i l se je i n oneme l .

N e k i človek je sede l n a o k n u i n spregovor i ] p o s m e h l j i v o :

»Dober večer ! « Rosenbe rg je z g u b i l ves pogum. P o ­

m i s l i l j e n a A n i t t o ; k i sp i v s vo j i so ­b i c i , i n se spet s p r e m e n i l v p l ahega newyorškega meščana, k i r e d n o plačuje obroke v b laga jno bande .Nev idnega gospodar ja ' .

»Sa1 s e m plačal!« j e k r i k n i l z d r h t e ­čim g l a s o m

»Niste , « j e odgovo r i l A n g e l , č lovek n a o k n u , i n s t o p i l v sobo. V z e l j e i z žepov šope b a n k o v c e v i n j i h položil n a mizo .

» To l e je vaš denar , m i s t e r R o s e n ­berg,« j e reke] nasme jano . »Sto tisoč do la r j ev . Zase s e m obdržal s k r o m n o prov iz i i l o 20 odsto tkov , osemdeset tisoč v a m pa vračam.«

Rosenberg j e preplašeno g l eda l k u p e denar j a .

»K j e , k j e ste ga dobi l i? « » Izgubil i ste ga, j a z s e m p a prišel

za v a m i i n p o b r a l pake t . M o r a t e b i t i g rozno bogat i , d a mečete d e n a r sko z o k n o a v t o m o b i l a . . . «

Rosenbe r g j e p r e b l e d e l : »Našli ste ta d e n a r t a m . . . k j e r s e m

ga j a z odvrge l? « A n g e l j e p o k i m a l . »Bedak ! « j e k r i k n i l Rosenberg . » P od ­

p i s a l i ste s m r t n o obsodbo m o j i hčerki. K e r n i so našli denar ja , j o bodo u g r a ­b i l i . . . «

»Mis l i te?« j e prostodušno v p r a t a l A n g e l .

»Zakaj ste se vmešali v t e s t v a r i ? In k d o p r a v z a p r a v ste?«

»Jaz s em v a m sinoči p r i p e l j a l d o ­m o v hčerko. 4 1 ..,,1—

I. D E L A V S K E ŠPORTNE I G R E N O V E G A M E S T A

Vodijo Krha, Pionir, IMV in ONZ P r o f e s o r d r . N I K O Ž U P A N I č

I. delavske športne igre no­vomeške občine prehajajo v zaključno obdobje. V pretek­lem tednu je bilo končano Se tekmovanje v namiznem teni­su, v atletiki ln v vlečenju vr ­vi , tako da lahko postrežemo z Imeni tre hnovih zmagoval­cev letošnjih delavskih iger.

V namiznem tenisu je v f i ­nalu igralo pet najboljših ekip po sistemu vsaka z vsako. V odločilnem srečanju za prvo mesto je ekipa K R K E , k i sta jo sestavljala Sonc in Berger, s težavo ln s precejšnjo mero sreče premagala ekipo IMV I. (Turk, Sladic) s 3:2. Turk je obe srečanji odločil v svojo ko­rist z 2:0, toda Sladic je obe partiji Izgubil. Odločilno sreča­nje dvojic je po zelo drama­tičnem poteku odločila v svoj prici dvojica Krke (Berger ln Sonc) z 2:1 (16:21, 23:21, 24:22). V srečanju za 3. mesto je Kr ­ka II premagala IMV n s 3:0.

Ostali važnejši rezultati: IMV I:Krka II 3:0; IMV I :KGP 3:0 w. o.; K rka I :Krka II 3:1; Krka I:IMV II 3:0; IMV I I :KGP 3:1; Krka II :KGP 3:0.

Končni vrstni red : 1. K rka 1 4 zmage (12:3); 2. IMV I 3 zma­ge (11:3); 3. K rka II 2 zmagi (7:6); 4. IMV II 1 zmaga (3:10); S. K G P brez zmage (1:12).

V A T L E T I K I : IMV IN PIONIR Preteklo soboto so v okviru

itjer tekmovali tudi v atletiki, utiuramo priznati, da je bila uuoie^ba res velika, saj je sa-u.o v teku na luu m za moške nastopilo nič manj kot 38 (!) leKmovalcev. Največ upanja za prvo mesto v ekipnem tekmo­vanju (v vsaki disciplini sta vsak kolektiv zastopala po dva tekmovalca ali tekmovalki) je imela ekipa Oddelka notranjih zaaev (ONZ), toda prijavila m štafete 4 x 100 metrov ln tako ,c prvenstvo apiuvalo po vodi. Zmagovalci so postali atleti Iz IMV, ki v svojih vrstah nima­lo vrhunskih tekmovalcev, ima-io pa najbolj izenačeno ekipo. Pri ženskah j « prvo mesto usvojila Piomrjeva ekipa, ki je imela svoje predstavnice v v*eli disciplinah.

Na tekmovanju je bilo dose­ženo nekaj prav dobrih rezul­tatov. Izkazali so se: Istenič v teku na 100 ln 1000 m, Potrt v skoku v višino in metu krogle, pri ženskah pa Goršinova v te­ku na 60 m i n v skoku v vlšl no

Boljši rezultati: Moški: 100 m : Istenič (2TP)

11,9; Košele (IMV) 12,2; Raljan (Elektro) 12.j; 1000 m: Istenič (ZTP) 2:48,8, Raljan (Elektro) ta) 175 cm; Turk (IMV) 135 cm; skok v daljino: Spilar (Prosve-

ta) 601 cm; Istertč (ZTP) 546 cm; Srovln (IMV) 540 c m ; met kro­gle: Potrč (ONZ) 11,73 m ; For -tun (ONZ) 10,72 m; Resnik (No­voteks) 10,60 m ; ženske: C0 m : Goršin (Zeleznlna) 9,0; Buko­vec (Zeleznina) 9,3; štafete 4 X 100 m : K G P 68,1; Novoteks 68,6; Pionir 71,6; skok v višino: Gor­šin (2eleznina) 120 cm; Skvarč (Pionir) 120 cm; skok v dalji­no: Jarc (KGP) 352 cm; Kapš (Elektro) 345 etri; Furlan (KGP) 342 c m ; ' m e t krogle: Bartolj (Pionir) 7,61 m; Vezjak (Pi­onir) 7,30 m; Jarc (KGP) 7,30 m.

Kontn i vrstni red ekip : Moški: 1. IMV 5.02C točk, 2.

Novoteks 4.551 točk, S. ONZ 4.554 totke, 4. Pionir 4.256 totk, 5. K G P 2.956 totk, t. 2 T P 2.823 totk, sledijo še IEV Šentjernej (2.714), Remont-Mima peč (2.432), 2:59.0; skok v višino: Potrč (ONZ) 180 cm; Jovan (Prosve-Zeleznina (2.125) itd. Skupno je nastopilo 13 moških ekip.

2enske: 1. PIONIR 2.669 totk, 2. K G P 2.156 totk, 3. Zeleznlna 1.550 totk, 4. Novoteks 1.332 totk, 5. Elektro 1.250 totk itd. V VLEČENJU VRVI : O N Z

V okviru atletskega tekmo­vanja so priredili tudi tekmo­vanje v vlečenju vrvi. Prijavi­lo se je 6 ekip, k i so se pome­rile vsaka z vsako. Najboljša je bila ekipa ONZ, k i je vse svoje nasprotnike premagala z 2:0, drugi pa je bil Novoteks s štirimi zmagami. Tekmova­nje, k i so ga priredili na sta­dionu, je bilo zelo zanimivo in je pritegnilo veliko gledal­cev.

Končni vrstni red ekip: 1. ONZ 5 zmag (10:0), 2. Novoteks I 4 zmage (8:3), 3. K G P 3 zma­ge (6:4), 4. Novoteks II 2 zmagi (4:7), 5. Pionir II 1 zmaga (4:8), 6. Pionir I brez zmage (0:10).

fra A T L E T S K O P R V E N S T V O

N O V E G A M E S T A V okviru I. delavskih šport­

nih igur so preteklo soboto pri­redili tudi atletsko prvenstvo Novega mesta za posamezni­ke, v odsotnosti Padovana ln Masnlka je na 100 m prvenstvo osvojil Pavlina z 11,8, v skoku v daljino pa je postal zmago­valec Zurc z rezultatom 609 cm. V odsotnosti nekaterih starejših tekmovalk so prven­stvo osvojile tudi nekatere pi ­onirke, ln sicer Novakova na 60 m, Jožefova v skoku v da­ljino in Setinova v skoku v višino.

Nekateri boljši rezultati: Moški: 100 m: Pavlina 11.8;

Mavrin 11.9; Istenič 11,9; 1000 m : Istenič 2:48,8, Ostanek 2:58,3, Ra­ljan 2:59.0; višina: Potrč 180 cm, Jovan 175 cm: daljina: Zurc ROi

Nepotreben poraz v Krškem Krški rokometaši so v ne­

deljo na domačem Igrišču pre­pustili zmago gostom iz Celja. Rezultat 12:11 (4:3) za Celje Je realen. Približno 200 gledalcev je razočarano zapustilo igri­šče.

Začetek je pripadal doma­činom, ki so prevzeli pobudo in povedll z dvema zadetko­ma. Gostje so rezultat zmanj­šali iz sedmerca. Vrstili so se siloviti napadi obeh moštev.

Obrtno komunalna

zbornica za okraj

Novo mesto

razpisuje

prosto delovno mesto

EKONOMISTA Zaželena je večletna

praksa . Nagrajevanje po učinku.

P ismene ponudbe pošlji­te na gorn j i naslov do 10. ok tobra 1961. '

Igralci Partizana iz Krškega so v 25 minutah igre pokazali vso rutino in tehniko ter so bili boljši. Imeli pa so smolo. Nevarni streli Iskre, Zibreta In Agreža so bili večkrat usmrjeni v vratnico, pa tudi celjski vratar je bil odličen.

V nadaljevanju so gostje bolje zaigrali, izkoristili na­pake nasprotnika ln si pribo­rili znatno prednost. Domačini so si sicer prizadevali popra­viti rezultat, vendar niso mo­gli nadoknaditi zamujenega. Pri rezultatu 11:12 za Celje je sodnik odžvižgal konec tekme.

Krčanl bi lahko zmagali, ko bi Imeli več izkušenj. Igrati bi morali bolj na krila. Zmaga se lahko le s kolektivno Igro, ne pa z individualnimi napadi. Se ena napaka, k i jo igralci mo­rajo odpraviti: kadar j im gre slabo, ne bi smeli izgubiti po­guma. Ravno zaradi tega so Krčanl doživeli v nedeljo po­raz.

V nedeljo bo Igral R K Par-tlzan-Krško v Ljubljani s K r i ­mom. D. K.

cm, Spilar 601 cm; met krogle: Potrč 11,73 m, Košmrlj 11,21 m; štafeta 4 X 100 m : Partizan 48,1; IMV 52,2; IEV 52,8.

Ženske: 60 m : Novak 8,8, Gor ­šin 9,0; višina: Setina 130 cm, Pezelj 120; daljina: Jožef 415 cm, Novak 398 cm.

B A L I N A N J E : P R V A K ONZ II Borbe balinarskih ekip na

delavskih športnih igrah so po­tekale na dveh igriščih v Brš-linu. Igre so bile zanimive, saj je prišlo do več presenečenj. V predtekmovanju je najprej izpadla ekipa Pionir I, k i je nepričakovano izgubila s ka­snejšim zmagovalcem ONZ II (13:11). Prav tako je izpadla ekipa ZTP , k i je izgubila z Novoteksom 13:6. ONZ I je premagala Elektro 13:7, Pošta pa Zalog (13:1).

Za 5.-8. mesto je bila glavna borba med Pionirjem in Želez­nico. Zmagal je Pionir (13:7).

Zanimive so bile borbe v f i ­nalni skupini za 1.—4. mesto. ONZ II je premagala Pošto s tesnim rezultatom 13:12. Z istim rezultatom je ONZ I pre­magal Novoteks. ONZ I je na­to premagal Poštarja (13:3), ONZ II pa Novoteks (13:9). Za tretje mesto je bila odločilna tekma med Novoteksom in Poštarjem. Poštar je vodil že 7:0, nato pa popustil ter izgu­bil s 13:7. Za prvo mesto je bila odločilna Igra med obema ekipama ONZ, k i še nista bili poraženi. Povedla je I. ekipa z 8:4, nato pa je druga ekipa najprej izenačila in zmagala z rezultatom 13:8. Tako je II. ekipa ONZ zasluženo osvojila prvo mesto med sindikalnimi aktivi Novega mesta, čeprav prej nanjo ni nihče računal.

Končni vrstni red: 1. ONZ n , 2. ONZ I, 3. Novoteks, 4. Po­štar, 5. Pionir, 6. ZTP , 7. Elek­

tro, 8. Opekarna, Zalog, 9. P i ­onir n , 10. K G P , 11. Zeleznlna ln 12. IEV Šentjernej. ŽENSKO K E G L J A N J E

Od prijavljenih peUh ekip sta na delavskih športnih igrah nastopili le dve ekipi. Zmaga­la je ekipa Pionirja, k i je po­drla 168 kegljev. Druga je b i ­la ekipa Novoteksa (135 keg­ljev). Tekmovalke so igrale eno borbeno igro s šesUmi tekmo­valkami, (en)

Dolenjski list spet vodi TT-jevo tekmovanje v napo­

vedovanju rezultatov športne napovedi -Bra lc i in poslušalci napovedujejo 1,0,2« je vse bolj zanimivo zaradi preobratov, k i j ih letos ne manjka. Se prejš­nji mesec je zanesljivo vodil Dolenjski list, potem pa ga je spet zamenjal Celjski tednik ln pretekli tedetn vodil celo z dve­ma točkama naskoka.

S ponovnim uspehom Janeza Turka , nogometaša IMV, k i de v 39. kolu športne napovedi pravilno napovedal 7 rezultatov (to ni bilo lahko, ker je bilo presenečenj več kot preveč) pa se je Dolenjski list nepričako­vano spet povzpel na prvo me­sto s točko prednosti pred Celj­skim tednikom. Oba prvoplasi-rana sta pridobila že precejšen naskok pred ostalimi, tako da se bo v bodoče odvijala borba za prvo mesto le mod njima.

V 39. kolu sta se najbolj od­rezala napovedovalca našega lista in Ljubljanskega dnevnika (7 točk), sledi T T (6), R T V in Glas (po 5), medtem ko je imel Celjski todnik tokrat le štiri pravilne napovedi.

Generalni vrstni red: 1. Do­lenjski Ust 216 totk, 2. Celjski tednik 215, 3. Glas 204, 4. Ve ­ter 201, 5. RTV 199, 6. T T 195 totk itd. fm

Doktorja Nika Zupaniča ni več.

11. septembra je po dalj­ši bolezni umrl v ljub­ljanski bolnišnici in dva dni kasneje s o ga v poz­nem jesenskem mraku po­kopali na ljubljanskem pokopališču.

Med tem žalnim slove­som od pokojnega Nika Zupaniča in med njego­vim rojstvom v belokranj­skih Gribljah pa je bilo razpetih skoraj petinosem-deset let. In od tega jih je bilo čez šesitdeset posve­čenih znanstvenemu, po­litičnemu, organizatorske-mu, uredniškemu in pu­blicističnemu delu. Bilo je to življenje široko razgle-

Tretjič ob Sotli Preteklo nedeljo so se v Pod-

tetrtku ob Sotll zbrali ribiči skoraj lz vse Slovenije. Na tradicionalnem ribiškem tek­movanju, k i ga je organizirala ribiška družina »Sotla« lz Pod­četrtka, so sodelovala še: RD Celje, RD Maribor, RD Kranj, RD Ptuj, RD Šempeter in RD Novo mesto. Od 100 prijavlje­nih je bilo 30 mladincev ln p i ­onirjev. Tekmovanje so Izvedli po mednarodnih predpisih za lov rib (CIPS).

Značilno je bilo, da so prvo uro tekmovanja ribe izredno dobro prijemale. Eden najbolj­ših slovenskih tekmovalcev član RD Celje Justin Vanovšek je že v prvih sekundah Izvle­kel podust. Med mladinci sta se najbolj Izkazala Avgust Maček lz Celja ln Marijan B ra -t lka lz Novega mesta. Dobre

rezultate so dosegli tudi drugI. Opazili smo, da mnogi tekmo­valci nimajo primernega p r i ­bora, ker ga v naših trgovinah skoraj nI mogoče dobiti. T e k ­movanje je bUo dobro organi­zirano.

Rezultati: moštva: 1. RD Ce­lje 3475 točk (Vanovšek, Z a ­bav, Jazbec), 2. R D Maribor 2107 (Pihler, Kocjan, Krambtr -ger), 3. RD Kranj 12*0 (Z. S i -munac, B. Slmunac, Vel lko-vrh); posamezniki: l . Justin, Vanovšek, Celje, 2465 točk, 2. Drago Kocjan, Maribor, 1047, 3. Cir i l 2erjav, Ptuj, 1020; mla ­dinci : l . Avgust Maček, Celje, 510 točk, 2. Marijan Bračika, Novo mesto, 350, 3. Mirko Kroj s, Ptuj, 315, 4. Marijan Goršek, Šempeter, 220 točk Itd.

S. Jakovi Jevlt

danega človeka, enega zad­njih poiihistorjev našega stoletja, ki je t svojim predirnim duhom neutrud­no posegel v zgodovino, geografijo, predzgodovin-sko arheologijo, etnologijo, antropologijo in ie v dru­ge vede.

Iz Gribelj ob Kolpi, kjer »e je rodil 1. decembra 1876, je Zupanič odšel študirat na novomeško gimnazijo, od tam na du­najsko univerzo in nato v antropološke inštitute v Munchen i n Ziirich. 2tt>-Ijenjska pot ga je vodila v Beograd, Rim in London

- tu je bil med prvo sve-

Talentiran atletski naraščaj Večkrat smo že zapisali, da

imamo v nastim okraju in po­sebno v Novem mestu vrsto mladih talentov, k i se utegne­jo razviti v vrhunske tekmoval­ce, soveda če bodo ob dobrem strokovnem vodstvu pokazali tudi dovolj lastne prizadevno­sti. To mnenje Je potrdUo tudi Izbirno tekmovanje za pionir­sko prvenstvo L RS v atletiki, k i bo v nedeljo, 1. oktobra, v Celju.

Mod mladimi tekmovalci ln tekmovalkami novomeške os­novne šole smo zapazili vrsto zelo nadarjenih, k i že sedaj -brez pravega treninga — dose­gajo prav dobre rozultate. Med pionirkami sta doslej največ pokarali: tekačici Rablčeva In Novakova, Bohtetova na sred-

Sredstva - težava za šah

njih progah ter Setinova ln Jo ­žefova v skoku v visino oziro­ma daljino.

Od fantov precej obetajo Pavlin, Kump ln Vidmar v sprintu ter Miklavtif. ln Kot ii. na srednjih progah. V skoku v višino je posebno presenetil komaj dvanajstletni Janez Peti­ca, k l .<• preskočil lastno viši­no (145 cm!). Mod skakalci je bU najboljši Picek, k i je uspe­šen tudi v metu krogle ln Ima zato v Celju precej upanja na dobro uvrstitev v troboju.

Boljši rezultati Izbirnega tek­movanja:

Pionirke: 60 m: Rabič 8,6, Novak 8,8, Do-

bovšek 9,0; 250 m: Bohte 40,5, Križman 40,7,

Belavič 45,1; skok v visino: Setina 1J0 cm,

Prezelj 120 cm; skok v daljino: Jožef 415 cm,

Novak 398 cm, l ic 374 cm;

met krogle: Stangelj 9,15 m, Kožar 9,10 m;

Pionirj i : 60 m : Pavlin 7,5, Kump 7,4

Vidmar 7,9, Jarc 8,2; 300 m Kovlč 44,8, Mlklavčlč 44,9,

Cerne 46,0; skok v višino: Ploek 150 cm,

Penca, Novšak, Florjančlč 145 om;

skok v di.iijino: Pavlin 540 cm, Kump 511 cm;

met krogle: Pic<4c 12.85 m ; met kopja: Počrvlna 38.44 m ;

Na pionirsko aUetsko prven­stvo L R S v Celju bo po sklepu vodstva T V D Partizan — Novo mesto potovalo 23 najboljših pionirjev in pionirk, k i so se izkazali na dosedanjih tekmo­vanjih ln na izbirnem tekmo­vanju preteklo soboto. Pričaku­jemo, da se bodo v Celju dobro odrezali. fm

V petek je bila seja odbora SD Novo mesto, na kateri so obravnavali stanje v društvu ln koledar bližnjih tekmovanj. Največ je bilo govora o finanč­nem stanju šahovskega dru ­štva, ki bo zelo težko izvedlo predvidena tekmovanja. Do se­daj je društvo za leto 1961 do-

K o m i s i j a za spre jem in odpuščanje delavcev p r i

M L E K A R N I , NOVO MESTO razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta:

- finančnega knjigovodje - obratnega knjigovodje - saldokontista

Pogoj za vsa delovna mesta je dokončana srednja ekonomska šola a l i ustrezna p raksa na teh de lovnih mest ih. Nastop službe takoj al i po dogovoru. Prošnje lahko oddaste p ismeno a l i osebno v uprav i M lekarne .

bilo le 5000 din dotacije, kar ne zadostuje niti za tekoče potre­be, toliko manj pa za tekmo­vanje. Ker je društvo brez f i ­nančnih sredstev, se nt moglo udeležiti moštvenega šahovske­ga festivala, k i se prav te dni Igra na Bledu. Iz istih razlogov bo verjetno odpadlo še r.ekaj predvidenih tekmovanj, čeprav tega ne bi smeli dopustiti, kajti novomeško šahovsko društvo je eno najboljših v Sloveniji, ša­hovsko mrtvilo pa bi povzro­čilo, da bi kvaliteta novomeške­ga šaha naglo padla. Na seji Je bil sprejet sklep, da se pristoj­nim organom prikaže obupno finančno stanje v druS-tvu ln ukrene vse potrebno za iz­boljšanje. Slavko Sitar

Bela Krajina : Garnizon JLA, Črnomelj 6:2 (3:2)

V počastitev praznika črno­maljskega garnizona Je bila 8. septembra odigrana prijatelj­ska nogometna tekma med do­mačo Belo krajino In črnomalj­skim garnizonom. V prvem pol­času je bil garnizon enakovre­den nasprotnik, v drugim pol­času pa je Bela krajina urodila svoje vrste In ga povsem nad­igrala. - Za Črnomelj »o bili uspešni: Svajgcr (2). Znbuko-vec (t), Hedlč (1), Zunic I (1 ln avtogol). - K .

Začetek nogometne sezone Letošnja okrajna nogomet­

na liga Je razdeljena v dva de­la: belokranjsko-dolenjsko sku­pino. Do tega je upravni od­bor prišel na podlagi velikih finančnih stroškov, ki so Jih nogometaši porabili za večja potovanja po okraju (s Seno­vega v Črnomelj 30.000 dinar­jev). Prvaka podzveze bomo dobili tako, da bosta prvopla-slranl moštvi obeh skupin Igrali dve tekmi (na koncu spomladanske ln Jesenske se­zone). Prvak podzveze bo za­stopal okraj na višjem tekmo­vanju.

V prvi skupini bodo Igrali Bela krajina, Partizan, Borec in moštvo IMV. Drugo skupino pa sestavljajo Senovo, Krško, Brežice ln Sevnica. V Krškem so ustanovili tudi pripravljalni odbor za formiranje nogomet­nega centra vldemsko-krške, sevnlške in brežiške občine, k i pa bo podrejena nogometni pndzvezi v Novem mestu.

Nogomet bodo poživili Se razni turnirji. Za novomeški občinski praznik namerava Elan pripraviti tekmovanje za pokal nogometne podzveze. Turnirje pripravljajo tudi d ru ­gI klubi. Novost bo turnir za pionirje ln mladince, k i ga bo­

do tokrat prvič izvedli v našem okraju.

Precejšnjo skrb bodo posve­tili malemu nogometu. Uvedle ga bodo zlasti sindikalne po­družnice in šole. Tudi v ma­lem nogometu bodo prirejali turnirje.

Lahko upamo, da bo Jesen­ska se/.ona poživila nogomet­no dejavnost v okraju ln da bomo gledali več dobrih te­kem. O tem pa se bomo lahko prepričali že v nedeljo, ko bo­do nn ..porodu prva srečanja v okrajni ligi.

II

Brzopotezna prvenstvo Novega mesta

Brzopotezno prvenstvo Nove­ga mesta za mesec september bo odigrano v petek, dne 29. t. m., v prostorih Mladinskega kluba v Novem mestu (Zdrav­stveni dom - III). Vs i aktivni šahisti Šahovskega druS-tv* No­vo mesto naj se brzoturnlrja udeleže, ker bo služIl tudi kot priprava za okrajno brzopotez­no prvenstvo ln merilo za se­stav ekip Novega mesta.

Slavko Sitar

tovno vojno član Jugoslo­vanskega odbora — pa v Švico, Ameriko in Pariz, kjer je med mirovnimi po­gajanji po prvi svetovni vojni predsedoval etno-graf sk o-geografski pod- \ sekciji za določitev sever-, ne in severovzhodne me-je Jugoslavije in nam ta' ko skupno z Mihajlom Pu-ptnom, rešil Bled.

Po prvi svetovni vojni je delal v beograjskem Etno­grafskem muzeju, postal ravnatelj novo ustanovlje­nega Etnografskega inšti­tuta v Ljubljani in leta 1923 prvi direktor ljub­ljanskega Etnografskega muzeja. Vmes je bil ne- j kaj časa tudi minister V i Pašičevi vladi, sicer pa se je vedno bolj poglabljal t>;

znanstveno delo in leta 1926 ustanovil znanstveno glasilo »Etnolog« . V E(no-grafskem muzeju je ostal do leta 1940, ko je bil ime­novan za rednega profe-! so r j a etnologije na ljub-' l janski"'univerzi in tu pre­daval do svoje upokojitve leta 1957. Med zadnjo sve-tovno vojno je odšel na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer ga je 1944 SNOS imenoval za dopis­nega člana Znanstvenega inštituta v Črnomlju.

Preširoko bi bilo tu na - j števati vsa glavna Zupa-ničeva znanstvena dela, saj je samo s področja etnologije izdal blizu sto spisov. Naj omenimo le, da je bil za svoje zasluge imenovan za častnega i * dopisnega člana številnih znanstvenih ustanov trt društev doma in v tujini-

Kot je bil pokojni Zu­panič svetovljansko raz­gledan, pa je bil s prepro­stimi ljudmi iskreno do-' mač. Ce je le utegnil, )e

prišel med svoje Belo-kranjce, s katerimi je zgo­vorno moževal o Prai>

vsem, kar zanima našeg* človeka. Zato ga ne bodo pogrešali samo stanovski tovariši, pogrešali ga bodo zlasiti njegovi rojaki d> Kolpi, v katerih spomin* pa bo živel dalje, kot bo živel v svojih delih, ki s° prešla v narodno zaklad­nico in postala last na>' vseh. -ar

Beta Krajina : Borec 5:" V nedeljo, 24. septembra. »*.

je pričelo okrajno prvenst^ nogometne podzveze. V CrnortJ' lju sta se sročall moštvi domač*1

Bele krajine in Borca lz Nove* ga mesta.

P rv i del igre ;e bil mrtev ** nezanimiv, kajti moštvi ' " J i Igrali brez volje. Gledalci, *[ jih je bUo prtfto 100, niso bj}[ zadovoljni. V drugem delu Igj so postali domači posebno g " * l m in so ves čas imeli žogo. l*v segli so pet golov. Stlrl je segel Zunič, enega pa Svajg«*; Tc4cma Je potekala v prlja , e ' j| skem vzdušju ln sodnik nI l " 1 * težkega dela.

Omeniti je treba, da Je okr*£ na liga zaradi denarnlji teta" raidioljena na dve skupini : nji vomeško ln zasavsko. Glođe i)J to Je pričakovati, da bo»j* kvaliteta nogometa ln zanin»*, nje za ta šport padla. Prav «\ bilo, ko bi merodajnl foruf* razmišljali o tem, sad gre tu ** aktlvlzacljo mladine ln r a z v t " drilo delovnih ljudi. J . V-

Kljub porazu zadovolj i*" igra

Pretekle dni Je ženska rJ£ kometa ekipa črnomaljskem Partizana odigrala kar d V , tekmi: prvo so Igralke Izgubi' proti Braniku v Mariboru s drugo pa proti Dravi v P t u ' s 5:10.

Kl jub porazoma so c r n ? , ' maljčanke Igrale Izredno bro, zlasti v Mariboru. DeJs«":-Je, da so bile Mariborčanke svojem Igrišču favorit, sa) ' že Igrale v zvezni llgl. Po UJJL vah kakih 1000 gledalcev >' funkcionarjev pa so se Jim ^V, nomaljčanke enakovredno PJT stavile po robu. — Iz P u i f l . boljšega rezultata nI bilo pr'*ja kovati, B a J Je bila Drava l»n*J, republiški prvak, zn to n , e ? , -p a se poteguje tudi letos. radi preutrujenosti C r n o n i " ' čank je bil rezultat le neko"* previsok.

Prihodnjo tekmo bodo '(''''j le nn domačem Igrišču P' kranjski Mladosti.

Vinko Smrek*«

39 (601) D O L E N J S K I L I S T Stran 7

Novice iz Vidra?-Krškega Sprejem učitedjstva. O b

začetku šolskega l e t a je b i l Pr i re jen prisrčen s p r e j e m za učitelj s tvo, k i gTe prvič v službo n a šole. P r e d s e d ­n ik občine S t ane Numčič je m l a d i m p r o s v e t n i m de­lavcem zaželel m n o g o uspe ­hov i n p o u d a r i l n j i h o v o vlogo p r i v zgo j i m l a d i n e .

Nova oddelka v vajenski ^>1«. V a j e n s k o šolo o b i s k u ­je 208 va j encev . P o nepo­po ln ih p o d a t k i h j e v t e m šolskem l e t u v p i s a n i h 52 Vajencev b re z dokončane osemletne šole. Z a n j e bodo o rganz i ra l i s e m i n a r j e v

d v e h i z m e n a h po 3 mesece 2 8 P r i d o b i t e v dopo ln i l n ega

znan j a . D o sedaj so se v v a j e n s k i šola v z ga j a l i k a d r i za k o v i n a r s k o , l esno in t e k ­s t i l no s t roko , potrebe pa n a r e k u j e j o us tanov i t e v p l e ­s k a r s k e g a i n s o b o s l i k a r s k e -ga o d d e l k a . V šoli poučuje­jo l e h o n o r a r n i p r e d a v a t e ­l j i , i n s i c e r 6 s t r o k o v n j a k o v za teoretični pouk in 5 za splošne predmete .

V dijaškem domu dovolj prostora, l jetos s t anu j e v dijaškem d o m u 70 d i j a k o v , m e d n j i m i je samo 18 n o ­v i h .

Otroški vrtec odprt od 5.30 ure? Otroški v r t e c na V i d m u je sedaj o d p r t od 7. do 14. ure . v e n d a r b i b i l o

Matko Mattan petdesetletnih

2. septembra letos je pro-*noval upravnik dijaškega f>ma v Vidmu-Krškem "latko Matjan petdesetlet­no rojstva. Daleč naokoli ' e 27ian kot odličen pro­metni delavec, vesten tn Ijedan zaupani mladini.

Izhaja iz delavske druži-" e iz J e sen i c . Že v rani ^ladosti j e spozna l težko yvljenje delavcev-kovmar.

posebno še, ko je odšel ? ce za kruhom v Ameriko ' n tam umrl. Z velikimi te­bami ga je mati. skromna jvilja, podpirala, da je štu-j!Tal na gimnaziji in učite-gwcii. MaUiriral je 1933 V Mariboru, nakar je po eno­jnem čakanju nastopil % ž b o v Zabukovju nad jun ico . L e t a 1938 je služ-°°ual v Savinjski dolini. v*upator ga je 1941 pre-W n < t l kot zavednega Sloven-

n a Hrvaško, od koder je d l « l v Ljubljano.

po osvoboditvi je siužbo-r ° l v več krajih v oko'ici J^kega in t) Savinjski do-

leta 1957 pa je prišel v Videm-Krško.

. Ko t vroren upravnik di-KSkega doma z 80 osfcrbo-

" i c i . dijaki tehniške

Jutri predavanje v Dol. Toplicah

Odbor osnovne organizac i -i e Socialistične zveze v Do l . 0°PHcah vab i na predavanje . b e o g r a j s k i konferenci , k i

Jutr i zvečer, v petek, ob. j u r i v Prosvetnem domu. . t e d a v a l bo Tone Gošnlik,

l , a v n l u redn ik Dolenjskega "sta.

srednje šole, je uvedel v svojem zavodu odlično d i ­jaško s a m o u p r a v o . Dom je lep, prijeten ter ves v cve­tju. Mladini je res drugi dom. Kot predmetni učitelj poučuje tov. Matjan na os­novni in tehniški' s r edn j i šoli, razen tega pa aktivno sodeluje pri DPD Svobodi, kjer opravlja dolžnosti predsednika, igra in reiira. Je tudi predsednik občin­skega in član okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Vso dobo učitelje-vanja se je uspešno uve­ljavljal v odrski umetnosti in zrežiral mnogo del.

Za svoje plodno udej-stvovanje je bil odlikovan z Redom dela II. stopnje in s srebrno značko Zveze Svobod, letos pa je prejel Trdinovo nagrado. Prijate­lji mu iskreno želimo še mnogo zdramh in uspešnih let.

. • O. M.

po t r ebno p r e m a k n i t i zače­t ek n a 5.30, k e r g redo z j u ­t ra j ma t e r e n a de lo v t o ­va rno . N u j n o je n a b a v i t i ležalnike.

Razprava o p r a v i l n i k u o dohodkih. N a p l e n u m u o b ­činskega s i n d i k a l n e g a sve ­ta 13. s ep t embra so r a z ­p r a v l j a l i o d ecen t ra l i z a c i j i u p r a v l j a n j a v pod j e t j ih i n o s es tav l j an ju p r a v i l n i k o v o d e l i t v i čistega d o h o d k a i n osebn ih dohodkov . Z a n o ­vega p r e d s e d n i k a občinske­ga s i n d i k a l n e g a s ve ta j e b i l i z vo l j en dosedanj i s ek re ta r občinskega l j udskega o d b o ­r a S Z D L tov. L o j z e S r i b a r .

1 'Manov i tev va r s tvene ustanove . N a n e d a v n i se j i p r e d s t a v n i k o v D P M i n s t a ­rešinskih sve tov so med d r u g i m spre je l i de l ovn i p r o g r a m . T a določa, da je po t rebno i zves t i p i on i r sko s a m o u p r a v l j a n j e i n p r i ­p r a v i t i od redne kon fe rence , n a k a t e r i h naj p i o n i r j i s a ­m i sestav i jo načrt de la . N a sej i je b i l o nada l j e s k l e n j e ­no, da bo D P M sode lova lo s s t a n o v a n i s k o skupnos t j o p r i u s t a n o v i t v i va rs t vene us tanove na V i d m u . U s t a n o ­vo bo ob i skova l o 60 o t rok , ka bodo i m e l i ce lodnevno oskrbo . Nada l j e bo društvo z d e l a v s k o un i v e r zo p r i p r a ­v i l o p r edavan j e za starše. P r e d l a g a n o j e b i l o naj b i v p r o s t o r ih otroškega v r t ca v Krškem u s t a n o v i l i p i o ­n i r s k o knjižnico in čitalni­co. T u d i p r i g r a d n ' i o t ro ­škega igrišča v Krškem in na V i d m u bo društvo po­magalo .

Obnovitev dvorane -Par­tizana«. S edan j a d v o r a n a ne us t reza več s vo j emu n a ­m e n u i n po t r ebam. Za to je zbo r v o l i v c e v v Krškem 19. s ep t embra ok l en i l , da se

UMRL JE TONE SIM0NIČ S a m o en d a n pred 48. le­

t om življenja, je 8. s ep tem­b r a zvečer, na poti d omov tragično p r e m i n u l Tone S i -monič. d o m a iz Svržakov p r i M e t l i k i .

T o n e Simonič se j e r od i l 9. sept. 1913. le ta v Svrža-k i h . P r e d vo jno je b i l d o m a K o t m l a d fant je z a r a d ' težkih r a z m e r odšel na se­zonsko de lo v Nemčijo, k je i je u v i d e l , ka j počenjajo nemški fašisti. Za t o je že 1943 pred k a p i t u l a c i j o I ta­l i je prišel d o m o v in se ta­koj priključil narodnoosvo­b o d i l n e m u g iban ju . Sprv ; ,

womeška kronika s k cm trgu Je bilo dobiti vse poz-nopolelne pridelke. Proda­jali so paprike po 80 din kg. solato po BO In 100 din kg, šop­ke r o l po 60 din. buče po 20 din kg. rdečo redkev v Šopkih po 30 din, slive po 40 din kg. grozdje po 140 din kg. breskve po 70 din kg. kumare za vlaga­nje po 110 din. fižol po »Odin, kislo repo po 80 din kg, jabol­ka po 30 din kg. krompir po 2S din kg tn kostanj po M din kilogram. Čeprav Je na deželi Jabolk in sliv toliko, dR ne ve­do kam z njimi, kmetovalci vztrajno drže visoko ceno na živilskem trgu. doma pa prodn-tajo jabolka po 10 aH 15 din in slive po 8-10 din. .Tale tokrat ni bilo.

• Gibanic prebivalstva: rodi­li sta: Ivanka Jorele z Ragov-ske 7 — dečVa ln Marila Speh Iz Puglleve 4 — dečka. Porodi l so se: Anton Umek, df4avec tn Malega Cerovca. In Marija M l -heUc. delavka Iz SVal'ckega 1: Valentin Humnr. uslužbenec t/. Paderšlceve 30. In Danijela Turk . farmacevtski tehnik Iz Cegcinicc: Vttrfrtr K u m i r , de­lavec Iz Padcrsl^cve 30. in Eei -dlla Tom.isino. otroška nfigoval-ka Iz Smlhelfti Vcknvlav Nova-kovič. uslužbenec iz Jerebove 18. tn Ana Malcžic, do'nvka z Glavnega tTgn.

Smrti ta teden v mestu ni bUo.

lil! V torek so začeli preure-latij?1 modernizirati bife v D l -n o ! ^ 1 ulici. Lokal bo popol-KosiJT preurejen, dobil bo novo Iti J 'J 'Sko sobo, modernizirali fllU^ečan bodo kuhinjo, ure-na^^nltari je In shrambe ter V)uI**Uli novo opremo. Preno-^ M K Z ? , u u a o * 0 " • rnilljlnov, }t<>n °ena dela pa je provzel iNliHL' l z Straže. Med obnav-S l « **> l o k a l odprt, le k u -V i ' ne bo obratovala. Tako S r i l ' * 5 konca leta. ko bo vse

dobili še ono sodobno • W bo nudilo gostom

1 * 0 ^ ' " * jedila ln pijače. j * ' razdobje suhega ln

»•ko V T t m e n a 1* povzročilo t«(i| . Vodno stanje Krke : za-2J j , "**« ima zdaj reka okoli J° &r,i Celzija, m« l tem ko I** l« 1 k ° P « l c i namerili nal -!% I »mplnl. Kl jub lemu da ^»t^.T* na pragu Jeseni, se 1e v V l i , * T l kopalec šele zdnj CStn1 ' « skok v Krko. Na N t J U v n kopališču , e l lud'e »e ^fan. kopnelo. Cez. noč se s? 1« « ' " "čno ohladi, podnevi

•LVvi n r n v a vročina. Muha-L * A « . , < > a " 'epa Jesen? £TV, ;">l«r»n|e mestnih ulic iT J l n r < y l u i « . Jenkova ulica S. "o » A ° »rciena, Dllancevo tJJobei 1 o "nI prekopavati. gSJa ^ " e a praznika 29. ok-B'au ^ K i o z asfalt lrankm

Ponedeljkovem zlvU-

K o l borec in k o m a n d a m ie bij h rabe r i n neustrašen. M e d soborc i je b i l p r i l j u b ­l j en i n so i m e l i zaupan je van j . Sode l o va l je v težkih bo rbah za Z d e n s k o vas p r i Netretiču. Prekrižju in d r u ­god.

N a z a d n j i pot i so ga s p r e m l j a l i številni s o rodn i ­k i , p r i j a t e l j i i n z n a n c i . Ob p r e r anem grobu se je po­s l o v i l o d njega tov. Jože Mihelčič, k i je o r i s a l njego­vo življenjsko pot i n l i k pogumnega borca i n o f i c i r ­ja pa r t i z anske vo jske .

S l a v a n jegovemu s p o m i ­n u ! J . D.

Cene prašičev nestalne

25. septembra je b i l kot običajno živinski sejem na novomeškem sejmišču. To ­kra t je b i lo naprodaj 986 praš čev v starost: od 6 ted­nov do 7 mesecev. P rodan ih je b i lo 934. Cena je b i l a to pot neko l iko nižja od zad­njega ponedel jka, ker je b i lo manj kupcev. G iba l a se je za najmanjše praš ;če od 3.000 — 5.000 d in , za večje pa od 5.000 do 17.000 d i n .

d v o r a n a o b n o v i . V o l i v c i so p r e d l a g a l i , na j se d v o r a n a podaljša i n razširi. P o l e g nove dvo rane s 500 sedeži b i bili k l u b s k i p ros to r i , knjižnica i n čitalnica. Z ob­novo naj bi pričeli p r i h o d ­n jo p o m l a d .

Cene na trgu in v trgovi­ni z zelenjavo. P r e t e k l o soboto je b i l t r g dobro z a ­ložen z ze len javo , t r g o v ina pa n e k o l i k o slabše. C e n e p r i d e l k o v pa so se g iba le t ako l e : na t r g u paradižnik 40, v t r g o v i n i 40, k u m a r e 40 (30i. k u m a r e za v l a g a ­nje 100 do 150 (ni j i h b i l o j . p a p r i k a 60 (je n iso ime l i ) p a p r i k a za v lagan je 70 (70). fižol 60 do 70 (100), stročji fižol 60 (niso ime l i ) , k r o m ­p i r 20 (15 do 20), korenje 60 (50\ k o r u z a 45 (—), proso 50 do 60 (—). oves 50 (—), so la ta 70 (60), s l i v e 20 do 30 (251. b r e skve 30 (25), h r u . ške 40 do 50 (40), j a b o l k a 30 do 35 (—1. grozd je 100 (140). m a s l o 900 (880). m l e ­ko 40 (42). p a r petelinčkov 750 in piščančkov 500 (—), kokoši k g 600 (—), gosi k g 800 (—).

Pogled na del stavbe, ki bo povezal kirurški oddelek novo­meške bolnišnice s stavbo nekdanje izolirnice. V novem delu bo dobila prostore ambulanta kirurškega oddelka, ki je bila doslej močno utesnjena, onkološka postaja, ki je doslej gostovala v kleti, v prvem nadstropju pa bodo uredili 20 ležišč za bolnike. Investicija bo veljala 30 mili­jonov, 1 ležišče pa 500 tisoč, kar je zelo malo, ker sicer stane 1 ležišče v bolnišnici 3 milijone do 3 milijone in pol

dinarjev

V Semiču je novo

je b i l borec v z h o d n o do­len jskega odreda , po tem je v 15. b r i g ad i , k i je b i l a us tanov l j ena v M e t l i k i , po­stal k o m a n d i r čete. pozneje pa za rad i s v o j i h . junaštev

• P r i p r a v e n a k r a j e v n i p r a z n i k — letos ga bodo p r a z n o v a l i posebno s loves­no — so Semič močno r a z -g ibaie . O s r e d n j a slovesnost bo o d k r i t j e s p o m e n i k a 170 p a d l i m in žrtvam. K u l t u n j pr<igram j e ka j za j e t en : p r i p r a v l j a j o l i t e r a r n i večer s l o v e n s k i h književnikov (na­stopi l bo domačin, pesn ik Lo j ze K r a k a r ) , b e l o k r a n j ­sko ohcet . p a r t i z a n s k o d r a ­mo v i z v edb i režiserja J o ­žeta G a l e t a iz L jub l j ane , gostovanje m l a d i n s k e g a ak ­t i v a iz I rce vas i in B r o d a z d r a m o »Ugasla luč-, več k ino preds tav ( f i lm domač -Akc i ja « ) , nas top I n v a l i d ­skega pevskega zbo ra iz L j u b l j a n e — torej pravo , p ravca to s lovesnost !

• P r e d s t a v n i k i k r a j e vne o rgan i zac i j e Z B so pred k r a t k i m o b i s k a l i b e l o k r a n j ­s k a l j u d s k a pos lanca d r . .'ožeta V i l f a n a in N i k a S i -/ h a . P r o s i l i so j u za pomoč pr; u r e d i t v i cest, potujoče zobne a m b u l a n t e i n podob­no. Kaže, d a prošnja n i b i ­la z a m a n , saj je posebna k o m i s i j a kritično s tan je se-miških potov že p reg l eda­la. P o p r a v i l a čaka tud i pot

pešce i z Štefana p r o l i S i t n i c u , k i b i jo s s v o j i m i

ces tar j i m o r a l u r ed i t i ob ­činski l j u d s k i odbor .

• N a boljše p rometne zveze Semiča z oko l i co i n d r u g i m i področji bo v s e k a ­kor t reba m i s l i t i . Zda j p r i ­haja v ta k r a j samo en av ­tobus, k i v o z i na prog i C r . nomel j - Žužemberk - L j u b ­l j ana . Po t r eben b i b i l še en avtobus, k i b i pe l j a l skoz i S l r c k l j e v e c , Crmošnjice,

Do l en j ske T o p l i c e i n v N o ­vo mesto. Upoštevati je t re ­ba, d a je v Semiču 400 l j u ­d i zapos l en ih , r a zen tega p a živi v t em k r a j u i n o k o l i c i več kot 4000 p r eb i va l c e v . Vse te s t va r i b i b i l o t r eba u r ed i t i , če pre j ne, vsaj d o kra j evnega p r a z n i k a . S e m i -č?ni naj b i z a ta d a n oči­s t i l i o ko l i c o i n u r e d i l i z u ­nanjost hiš.

Socmitm S rmševe mame Množica domačinov, čla­

nov ZB iz zdravilišča in predstavnikov organizacij ter ObLO iz Novega mesta je v ponedeljek popoldne spremila na zadnji pot i Strniševo mamo iz Dol. To­plic. Umrla je v 78. letu starosti.

Pokojnici življenje ni t i l o posuto z rožami. V mladosti je šla za kruhom daleč po svetu, pa tudi kas­neje doma je poznala samo delo in skrb. 1941. je posla­la sinove v boj za svobodo. Sin Drago ji je padel l. 1942 kot komisar šolskega tabo­rišča, sin Jože se je vrnil iz vojne, a so ga prestane

Z RK v Beli Krajini K r a j e v n a o rgan i zac i j a

K K na M a l e m S l a t n i k u je dostojno p r o s l a v i l a 20- let-n i co l j u d s k e revo luc i j e . L a ­n i so n j e n i člani o b i s k a l i p a r t i z a n s k i R o g i n B a z o 20, letos pa smo s i 3. s ep t em­b r a og l eda l i B e l o k r a j i n o . P o d v o d s t v o m p r e d s e d n i k a občinskega o d b o r a R K v Črnomlju A l o j z a Cerniča smo s i og l eda l i z n a m e n i t o ­st i tega k r a j a , sedeže o b ­l a s t n i h i n političnih o rga ­nov v N O B , s p o m i n s k e plošče in veličastni spome­n i k p a d l i m b o r c e m in žr­t v a m fašističnega n a s i l j a na Gričku. P r e d v s e m smo v i ­de l i v e l i k napredek , k i ga je ta k r a j dosegel v z a d ­n j i h l e t i h . P r a v l epo so nas sp re j e l i t u d i v t o v a r n i B e l -sad .

S p o d o b n i m i a k c i j a m i b o m o še n a d a l j e v a l i , k a j t i članom organ i zac i j e v l o ga

• Eno največjih del na Slo­venskem bo rekonstrukcija Je­seniške železarne. Načrte so že sprejeli. V prvem obdobju pre­ureditve bodo vložili čez 26 m i ­lijard dinarjev, za vsa dela pa bodo potrebovali 41 milijard 151 milijonov dinarjev. Večji del nove opreme bodo nabavili v Angli j i . <_

R K v vo jn i i n m i r u , pa t u ­d i p r o b l e m a t i k a N O B i n povo jna i z g r a d n j a ne sme b i t i n epoznana . — T o v a r i ­šu Cerniču pa h v a l a za po­moč!

M . A.

Na Bučki nismo zadovoljni

V prejšnji številki Do len j ­skega l ista je b i la objavl jena vest, da je uvedena avtobus­na proga Sevn ica—Studenec-Bučka. K e r vest ne pove vsega, b i rad i doda l i to le: avtobus na tej progi voz i sa ­mo t r ik ra t na teden, v pone­deljek, v sredo in v soboto. N a Bučko prispe ob 8.30 in se takoj nato vrne pro t i Sev­n i c i . Vsakdo, k i ima opravke v Sevn ic i , se resda lahko odpelje tja, vendar mora n a ­to dva dni čakati, preden ga avtobus spet odpelje nazaj domov. P roga je torej k o ­r istna samo za tiste, k i po-tujerjo v Sevnico na v lak , za ostale prebiva lce Bučke in okolice p a je skoraj brez vrednost i . P r e b i v a l c i Bučke ?n okoliških kra jev zato n i ­smo zadovo l jn i i n še vedno zahtevamo uvedbo redne av­tobusne proge Novo mesto— Bučka—Sevnica in nazaj , k i b i nas povezala z ostal im svetom. I. P.

težave strle, sin Tone pa je znan prvoborec in agilen aktivist Zveze borcev. Spo­mladi 1943 so fašisti zažga­li Strnišev dom, a tudi ta udarec ni stri zavedne par­tizanske matere. Srečna je dočakala osvoboditev in tudi po vojn, zvesto nada­ljevala svoje delo v vrstah OF. SZDL, ZB in ZVVI.

Pred domom v Dol. To­plicah se je od zavedne že­ne in matere poslovila Rez­ka Virant, na pokopališčti pa ji je v imenu družbenih organizacij spregovoril Jo­že Pelko. Na zadnji poti jo je spremljala godba na pi­hala iz Novega mesta in moški pevski zbor Svobode Dušan Jereb, počastili pa so jo tudi skorai vsi prebi­valci Toplic in številni znanci in prijatelji.

-k

Tudi .v Semiču spomenik padlim

V času, ko se v Semiču p r i p r a v l j a j o na s lovesno odkr i t j e s p o m e n i k a , so v a -ščani iz Semiča i n d r u g i h k r a j e v že razširili pot i n o p r a v i l i v rs to p r o s t o v o l j n i h de l za spomen ik . S k u p a j so p r e k o p a l i več ko t 600 k u -b i k o v zeml je . P r i d e lu so se i z k a z a l i : Strekljevčani s 26 pros tovo l j c i i n d v e m a p a r o m a k o n j ; vaščani Os j -n i k a , M a l i n , Crešnjevca i n C e r o v c a s 15 l j u d m i ; iz G r a d n i k a , Praproč in s So_ djega v r h a je prišlo 25 p r o ­stovo l jcev , i z K o t a 80, Rož­nega do la 15; k o l e k t i v I E V je pos la l 30 l j u d i i t d . P r o ­s t o v o l j n i h de l se udeležu­je jo tud i Semičani i n so do 20. s ep t embra našteli že n a d 200 prostovo l j cev , 20 pa rov kon j i n en t r ak t o r . S k u p a j so o p r a v i l i 2300 de­l o v n i h u r . P ros t o r , k j e r bo s p o m e n i k s t a l še v edno ure ja jo .

K r a j e v n a o r gan i zac i j a Z B že zdaj v a b i ro jake i n p r i j a t e l j e B e l e k r a j i n e n a v e l i k o s lovesnost .

V TEM TEDNU VAS ZANIMA jTeden&i Koledar

Četrtek, 18. sept. - Venceslav Petek, 29. septembra - Mihael Sobota, 30. septembra - Jelka Nedelja, 1. oktobra - Velja Ponedeljek, 2. oktobra - Miran Torek, 3. oktobra - Vitomlr Sreda, 4. oktobra - Frančišek

• Povprečje storilnosti v obratu vezanih plošč v S t r a ­ži se izboljšuje. V začetku septembra so dosegli 111 od­stotkov, najboljši oddelek »strojnica, čuvaji, obrato-vodstvo« pa se je celo p r i ­bližal 120 odstotkom.

• 188 delavcev je zaposle­nih v obratih proizvodne obrti v novomeški komuni. Ob povečani sk rb i za to pa­nogo in z ured i tv i j o prosto­rov pa bi l ahko zapos l i l ; še nad 800 delavcev. Povpraše­vanje po obrtniških i zde lk ih je še vedno ve l iko. "*

• O pravilnikih za delitev čistega in osebnih dohodkov bo danes razprav l j a l OSS na občnem zboru. V našem okra ju je 141 podjet i j , k i morajo izdelati oba p r a v i l n i ­ka i n 88 k i morajo izdelat, le p rav i l n i k o de l i t v i osebn h dohodkov- Konec avgusta je b i lo še vedno 162 podjetij a l i 71 odst. vseh, k i s pr prava -mj še niso pričela.

Servisno službo za vozi­la znamke P U C H , PRETIŠ in pozneje tud ; Z A S T A V A bo ured i la K o m u n a l n a upra ­va Novo mesto v bivšem F ichtenauovem hlevu. Serv is bo oprav l ja l tudi uslužnost-ne prevoze z o s e b n m l in to­v o r n i m i voz i l i . Pos lovat i bo j.ačel v začetku novembra .

• Cesta skozi Brestanico bo asfa l t i rana če bo vreme ugodno do 1. oktobra. A s f a l ­t irajo jo Iz sredstev občin­skega l judskega odbora, s pomočjo samopr ispevkov d r ­žavljanov, s prostovo l jn im de 'om p a pomaga tudi m l a ­d ina . V Bres tan ic i torei k m a l u ne bo več prahu.

Nesrečna vožnje pri Vrhpeči

21. septembra zvečer se je Iz Trebnjega proti Novemu mestu peljal z motornim kolesom Martin RtfeJ, elektromonter tovarne zdravil -Krka« . Ko se Je spu*čal proti Vrhpcčl. ga Je lz nepojasnjenih vzrokov za­neslo. Padel Je ln 17 m drsel po peščeni cesti. Slednjič Je zadel ob kanton ter obležal krvav In nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico. Na vozilu Je manjša škoda.

Prodam del hiše v Novem me­stu, dve stanovanji, eno bo vseljivo. Vane Murn, Novo mesto-Kandija.

Prodam komodo in štedilnik TOBI. Berovič, Glavni trg 11, Novo mesto.

Prodam novo 140-litrsko ročno vinsko stiskalnico. Martin Petrič, Gabrovec 19, Krka pri Stični.

Prodam orehovo spalnico. K r i ­stanova 12-II-levo.

Prodam dva soda ln kad. Na­slov v upravi lista (1022-61).

Ugodno prodam takoj vseljivo hišo v Srednji vasi pri Se­miču. Naslov v upravi Usta (1021-61).

Obrtno podjetje sprejme ta­koj v službo pisarniško moč: po možnosti s prakso - sam­ska oseba. Ponudbe pod -Za ­nesljiva- (1033-61).

Oddam dve opremljeni sobi. Fototehntka - Novo mesto.

Iščem gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini, lahko tudi za dopoldanske ure. Go­lob. Smihelska 28. Novo me­sto.

Na relaciji Mokronog—Novo mesto stin v nedeljo, 24. IX 1961, od 10. do 12. ure Izgubil rezervno avtomobilsko kolo. Kdor o njem kaj ve, naj pro­ti nagradi javi novomeški po­staji Ljudske milice.

Oddam dve prazni sobi. Naslov v upravi lista (1031-61).

Prodam avto i'opol i o o 500 C. generalno popravljen. Cena 420.000 din. Naslov v upravi lista (1038-61).

P R E K L I C I Preklicujem zdravstveno Iz­

kaznico št. 478122. Peter Bav-dek, Straža 3.

Prekllctuem zdravstveno iz­kaznico št. 304898. Jože Boblč. Dolenji Suhadol 3. Brusnice.

Preklicujem zdravstveno iz­kaznico št. 301153. Maks Henig-man. Paderšlčeva 4. Novo me­sto.

B R E Z I C E : 29. sept. francoski film -Nepričakovana ljubezen-. 30. sept. angleški film -Urežl njeno Ime s ponosom«. 1. okt. sovjetski film -Varl j iva sreča-. 4. okt. argentinski film -Zelena magija«.

ČRNOMELJ: 29. sept. ln 1. okt. Ameriški' barvni film - N i imena na naboju«.

K O S T A N J E V I C A : 1. oktobra, ameriški barvni film »Sonce zopet sije«. 4. oktobra poljski film •-Likvidacija«.

M E T L I K A : 30. sept. ameriški barvni film »Obračun pri O. K. Corralu. 4. okt. ameriški film -Fantovski večer«.

Vsem, ki so našega dragega moža ln očeta

MARTINA II s i l ! \ S Trške gore

spremili na zadnji poti. prav lepa hvala Zahvaljujemo se dr Smrečnlku, dr. Zakraiškovi, dr. Trobišu in osebju pljučne­ga oddelka novomeške bolniš­nice, ki so pokojniku lajšali zadnje ure.

Vsem. ki so z nami sočustvo­vali, se prisrčno zahvaljujemo-

Žalujoča družina Jeslh

Trška gora 24. IX. 1961.

M V A AVTOBUSNA PROGA Avtobusni promet Celje opozarja prebivalce celjskega

In novomeškega okraja na ugodno avtobusno zvezo na relaciji Celje—Zidani most—Sevnica—Kostanjevica—Šent­jernej—NOTO mesto in obratno, ki obratuje ob delavnikih po naslednjem voznem redu:

Ura, km Avtobusna Ura, min. postaja min.

5.3(1 — odh. C l i l J K prih. 17.15 5.40 • Tremarje 17.05 3.1» U Laško 16.54 5.59 IS Rimske Toplice 16.46

t» H ZIDANI MOST J 6^

6.20 28 Radeče • 16.23 6.24 SO Ilotemei i M k 16.21 6.28 33 H Vrhovo S i 16.17 6.38 41 X- Kostanj S 16.07 6.45 44 & Sevnica 16.00 6.51 48 Log :£ 15.54 6.S3 50 :$! Impolca •& 15.52 7.00 52 BUnca 15.45 7.03 5G S : Gornje IMavsko S : 15.42 7J5 62 S:"- Krško 15.30 7.19 65 Leskovec H 15.26 7.21 69 Velika vas 15.21 7.30 74 Pristava j:£ 15.15 7.:?:. 79 ygf Malo Mraševo 15.10 7.40 83 • Kostanjevica 15.05 7.50 90 Šentjernej 14.55 8.15 108 prih. NOVO MESTO odh. 14.30

Opomba : N a postajo, k jer v voznem redu n i označen čas pr ihoda , pr iha ja avtobus vedno 1 minuto pred ozna­čenim časom odhoda.

NOVO M , »K rka « : 29. IX. In 2. X. jugoslovanski film »Spopad na vzporednicah«. Od 3. do 5. X. Indijski barvni tlim -Mat i Indije«. SEMIČ: 1. oktobra ameriški

barvni film »Valentine-«. SEVN ICA : 30. sept. in 1. okt.

ameriški film »Doživljaji kape­tana vajta«.

T R E B N J E : 30. sept. in 1. okt. ameriški barvni film »Osva­jač« . Predstava v soboto ob 19. url ln v nedeljo ob 14., 16. in 18.30. 4. okt. ftrancoski film -Oče ln jaz«. Predstava v sre­do ob 19. url.

VIDEM—KRŠKO: 30. sept. ln 1. okt. ameriški barvni film -Nekateri so pritekli«. 4. in 5. oktobra italijanski film »Mladi možje«.

ŽUŽEMBERK: 1. okt. ltali-lanskl film »Očetie in otroci«, man s Kala, ln Silvestra Sedlar

nega - deklico, Marija Bohinc iz Kostanja — dve duklicl, Ljud­mila Harapln lz Globokega — dečka, Marija Levak iz Slogon-skega - dečka, Marija Zorko iz Trebeža - deklico, Vida Marti­ni iz Brezovice — deklico, Ljud­mila Feremčak lz Dol. Skopic -deklico, Vera Fr ldr ih iz Stipa -deklico, Terezija Radej iz K la -dja — dečka, Terezija Lajkovič lz Slinovc — deklico, Mari. a Cizel iz Kladja — deklico, Ma­rija Radič & Sp. Dul - deklico.

P O L A G A N J E IN V A R J E N J E POLIVINILA, podolita, Ilnole-Ja in teragume solidno opravi Stane Barle lz Mrzle luže 9, p. Velika Loka. Pred pripravo tal zaželen posvet z navedbo po­datkov o vrsti materiala.

Mopedist v aviobus XI. septembra v zgodnjih j u ­

tranjih urah je po cesti II. re­da proti Novemu mestu drvel mopedist Franc Gorlšek lz Za -puž pri Šentjerneju. Pri Otoč­cu je prehiteval kolesarko, ne­kaj trenutkov za tem pa je iz Novega mesta pripeljal avto­bus. Mopedist nI imel več časa, da bi se izognil nesreči. Zaletel se je v sprednji konec avto­busa ln obležal. Na mopedu je za 50 tisočakov škode, popra­vilo avtobusa pa bo veljalo 25 tisoč dinarjev.

Gasilci spet na delu Pretekli teden so kar trikrat

zatulile sirene na gasilskih av­tomobilih. V Trepči vasi pri Dvoru je 12. septembra iz ne­znanih vzrokov pogorelo gospo­darsko poslopje Franca Pr im-ca. Dva dni kasneje je pogorela zidanica Terezije Eržen lz Male Poljane pri Skocjanu, v nede­ljo, 17. septembra, pa še go­spodarsko poslopje Angele K u -plenik z Golusr.tka pri Trški gori. Škodo na vseh treh pogo­riščih so ocenili na 850.0.KI din.

R a z p i s

NOVO M E S T O Od 18. do 25. septembra Je

bilo rojenih 16 dečkov in 25 de­klic.

Poročili so se: Slavoljub Zlat-kovič. podoficir J L A iz Loke pri Črnomlju, in Mileva Minlč. delavka lz Slvea.

Umrla sta: Martin Jesih, ino­zemski upokojenec s Trške go­re, star 61 let, ln Ivana C im-perman. upokojenka s Polzele, stara 84 let.

SEMIČ Avgusta so bili rojeni on de­

ček in tri deklice. Poročila sta se: Janez Dajč-

man s Kala ln Silvestra Sedlar lz Novega mesta. Umrl Je Ja ­nez Jakofčlč lz Stranske vasi. star 83 let.

KRONI

Preteki! teden so se ponesre­čili in iskali pomoči v novome-5kl bolnišnici: Štefan Suterš-nlk, delavec iz Murske Sobote ki je padel s kolesa ln si po. škodoval stlavo Jožico Rezek, hčerko posestnika z Radovice je pičila kača v stopalo. Stipo Cavlovlč, delavec lz Kočevja le na poti iz službe padel s ko­lesa in si poškodoval koleno Olga Arkar, hči kmetovalca lz Tri*>če vasi. je pri Igranju pad­la In si poškodovala nogo. An ­ton Novak, posestnik z Rožne­ga vrha. le pndel z voza ter si poškodoval glavo ln nogo. Jože Lenart, ključavničar l z . Sn ide ­nje vasi. se je z motorjem za­leti* v vprežnl voz In se poško­doval. M-»ti,ln Kamnan, posest­nik lz Metlike, si Je pri pro­metni nesreči oškodoval ko­leno.

HRKZISKA KRONIKA NESREČ

Pretekli teden so se pontt.re-člll In Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Stanko Brinovec, mizar lz Curnovca, si Je na stroju poškodoval roko. Tere­zijo Kruševlč, gospodinjo lz Leduča, Je povozil kolesar. Miha Komočar, kmetovalec lz Borita, si je pri padcu z voza poškodoval roko In nogo. Ivana Bužaka, delavca iz Razdrtega. Je brcnila krava v nogo. Ivana Dobre, gospodinja lz Samobo­ra, je padla na poti ln si zlo­mila nogo. Alojz Rtadanovič, delavec iz Jerei.lavc, si Je pri padcu s kolesa poškodoval ro­ko In glavo. Vladlmirjn Ga­šperja, delavca lz Letovčana, Je nekdo v pretepu udaril po gla­vi. Ivano Soln, delavko s Se­novega, Je nekdo napadel, ln Jo poškodoval po glavi. Stjepan Vranartčlč, sin kmetovalke Iz Pologov, so |e po nesreči ustre­

lil v roko. Josip Bere, kmetova­lec iz Banjske gorice, je padel pod voz ln si zlomil nogo. Aleksander Staroveški, upoko­jenec, tz Stare vasi, se je pri kuhanju žganja opekel po roki ln nogi. Janeza Sepetavca, kmetovalca iz Gregovc. je brc­ni) konj in ga poškodoval. Igor Zorko, logar tz Sentlenarta, si je pri padcu z motorjem zlo­mil nogo.

Pretekli teden so v ' novome­ški porodnišnici rodile: Dragi­ca Zeležnjak lz Svržakov -dva dečka. Marija Rozman lz Vel. Nerajca - deklico. Vera Grguraš iz Črnomlja - dečka, Marija Smuk iz Crmošnjic — deklico. Slava Rime Iz Bošta-nja - dečka. Kristina Markelj Iz Kostanjevice - dečka. Tonč­ka Tekavčič tz Zvlrč - deklico, Neža Rodlč iz Dol. Straže - de­klico. Mi lka Zupan iz Šentjan­ža — deklico. Marija Satošek iz Črnomlja - dečka. Draga Ba-dovlnc iz Srednje vasi - dekli ­co. Barbara Levai Iz Kanižari-ce - deklico, Nevenka TLsolj lz Metlike - dečka. Ivanka Kunič iz Loke - dečka, Martina Režun Iz Trebnjega - deklico. Ljud­mila Zoro lz Statenberga - de­klico. Jožefa Cvclbar iz Skoc-jana - dečka, Mira Prijatelj iz Dol. Boštnjna - deklico. Ango­la Kastellc iz Mihovca - dečka. Darinka Mavser tz Nemške va­si - deklico. Jožefa Sašok z Broda - deklico. Anica Kerin Iz Sllnovca - dečka, Anica Kren Iz Rumanje vasi - dečka Vida Bratkovič lz Orehovioe -dečka. Amali .a Penca lz Mo­krega polja - deklico, Ivanka Kolbezen Iz Tribuš - dečka. I.eopoIdtna Somrak lz Mirne peči - dečka. Frančiška Saje lz !>re/i| - dečka, ln Julija Skuf-ca iz. Starega I.oga - dečka.

IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE

Prtilekll teden so v brežiški porodnišnice rodile: Milica Ste-vanovlč Iz Brežic - dečka, Zdenka Zukšek iz Stolovnika -dečka. Ana Hriboršek iz Ro»-

Podjetje D A N A , destilacija alkoholnih pijač na Mirni, raz­pisuje štipendijo za vpis na fa­kulteto - živilsko predelovalna smer. Pogoji za vpis so bili objavljeni v D E L U 30. VII. ln 8. VIII. 1961. Prijavo za vpis pošljite čimprej upravi pod­jetja.

Gasilci so bil i na mestu 19. septembra je v popoldan­

skih urah začelo goreU gospo­darsko posjopje Stanka Bun-deršk« lz Podboršta pri Krme-lju. Kl jub pravočasni pomoči gasilcev je 400.000 dinarjev ško­de.

Na Senovem «00 otrok brez igrišča. Potre­

ba po gradnji otroškega igrišča je očitna, saj je na Senovem okoli 600 otrok, ki nimajo ki»m zahajati. Primeren prostor za igrišče bi bil pri kopalnem ba­zenu.

Otroški vrtec zopet odprt. Ze naslednji mesec bo po dveb letih zopet odprt otroški vrtec v prostorih gasilskega doma. Potrebno je le preurediti pro­stor in popraviti opremo. Vrtec bo obiskovalo okoli 30 otrok.

Nov 12-stanovanjski blok. — Gradbeno podjetje »Sava- i * Vidma-Krškega gradi poleg tra-

^ fike 12- stanovanjski blok. In­vestitor je rudnik Z dogradit­vijo bo omiljena stanovanjska stiska. Drago Kastelic

• Od prihodnjega tedna • dalje vsak č e t r t e k • 12 strani

DOLENJSKEGA LISTA!

Nesreča s konjsko vprego

24. septembra opoldne so se po ces.l III. reda med Koprlv-nikom ln Clstlm bregom pri Kostanjevici na kmečkem vozu peljali: Franc Kralj , Pepca Kralj, petletni deček ln Marija, Kovačič lz Dobrave pri Šent­jerneju. Počasna vožnja se je kmalu sprcnicnil.i v nevaren galop. Čeprav Je F. Kralj spia-šer.ega konja, kolikor se Je da­lo, zadrževal, se žival nI umi­rila. Voz se je na sredi ceste prevrnil in pokopal pod seboj preplašene potnike. Marija Ko­vačič si je pri tem zlomila obe roki in so Jo prepeljali v bol­nišnico, ostali pa so bili le la­že poškodovani

SPORED RADIO LJUBLJANA

Sevniški upokojenci v Kumrovcu

6. a vgus ta je podružnica Društva tpoko jencev i z S e v n i c e p r i r e d i l a izViet. k i se ga je udeležilo 170 čla­nov. V p r i p r a v a h sta p o maga l a Dredsednik podruž n;ce E d i Čolnar in podpred ­sedn ik Jože Jenčič. Za pre­voz je vsak član podružnice plačal 100 d ina r j e v , za pre­h r a n o pa ie Doskrbe lo d r u ­štvo.

Iz let je b i l p r i r e j en tako d a so si sevniški upoko j en ­c i o g l eda l i T i t o v o r o i s tno hišo v K u m r o v c u . nazaj grede pa no se u s t a v i l i na B i z e l j s k e m . k je r so se okrepčali V Dob rov i so si og l eda l i s p o m e n i k p a d l i m bo r c em Tovariša Jenčič m Čolnar s ta l a m o b u d i l a spo-m i r na pad l e tovariše.

Sevnišk.m podje t jem, k i so d a l a brezplačno svo ja v o z i l a z a iz le t , prisrčna h v a l a ! Ka r i A U 6

S O B O T A , 3«. S E P T E M B R A : 5.00-8.00 Dobro j u t r o ! (Pisan

glasbeni sporeu) - 5.23—5.45 Ne­kaj domačih - 8.05 Poštarčelc v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 Plesni zvoki - 8.55 Radij­ska šola za nižjo stopnjo - 9.23 Koncert za violino ln orkester — 10.15 Zabavne melodije na te­kočem traku - 12.00 Dana Roč-nikova poje slovenske narodne - 12.15 Kmetijski nasveti - 12.23 Igra pihalni orkester L M -12.1 j Pevka Marjana Derža, — 13.30 Glasbeni deson - 14.00 Za oddih tn razvedrilo - 14.25 Na­ši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo - 15.40 Z mojih bre­gov - 16.00 Humoreska tega ted­na - 16.20 Veliki zabavni orke­stri - 16.40 Mešani zbor France Prešeren lz Kranja - 17.00 Lo ­kalni dnevnik - 17.15 Holand-ska pihalna godba - 17.30 Po kinu se dobimo - 18 00 Slavni pevci vam pojo - 18.45 Okno v svet - 20 00 Domače vlže za so­botni večer - 20 20 Radijska komedija - 21.00 Melodije za prlieten konec tedna - 22.15 Oddaja za naše Izseljence -23.05 Plesna glasba

N E D E L J A , 1. O K T O B R A : 6.00-6.30 Nede-lj.ski Jutranji

pozdrav - 6.40 Veseli zvoki -7.15 Srrjska kola - 7.33 M i l o d l e za nedeljsko ,utro - 8.00 Mla­dinska radijska Igra - 8.40 Iz albuma skladb za otroke - 8.55 Holywoodskl prome-nadnl orke­ster - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden - 10.00 Se pomnite tovariš! . . . 10 30 Domače vlže — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Pleirunlta višnja - 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln po­

zdravljajo - 13.30 Za našo vas

- 13.50 Koncert pri vas doma -11.15 Naši poslušalci česUtaJo ln pozdravljajo - 15.30 Operne melodij« — 18.00 Igramo za vas - 17.00 Športno popoldne -20.00 Vaša popevka za -Opatijo 1901« - 21.00 Športna poročila -21.10 Življenja voliklh rnmnntl-kov.

Nevaren požar sredi vasi 13. s ep t embra dopo ldne je

na V i n i c i p r i S m a r j e h iz-b r u h n i l nevaren požar, k i b i mogol uničMi vso vas. G o r e l a so gospodarska po­s l op j a poses tn ikov V i k t o r j a G o d c a , in Jožeta Z i b e r i a P l a m e n je h i t r o -a je l vsa pos lop ja p r i z ade t ih posest­n ikov .

G a s i l c i iz S m a i j e i e , Z b u f in S k o c i j a n a ter deset ina iz Orešja so b i l i ze lo h i t r o na mestu . Dobro , d a je b i lo v r eme i z r edno m i r n o , s ice f b< k l j u b t r u d u gas i lcev zgo­rela vsa vas. Z a gašenje je b i l o p r ema lo vode. - N a pomoč je prišlo tud i novo­meško gas i l sko društvo p r ipe l j a l o s seboj a v o c i -sterno. V o d o ie dovažulo llj precej odda l j enega potoka Končno j i m Je le uspelo f gen j ome j i t i i n obvarova t , sosednja gospodarska po­s l op ja in s tanovan j ske i t i ' it Ogen j je povzročil z * rr-bližno 3 in pol m i l i j o n * d i n a r i e v škode.

DOLENJSKI UST L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J O k r a j n i odbor So-calisttčne zveze de lovnega h u d s t v a v N o v e m me­stu - I Z D A J A T E L J S K I S V E T - M i l a n Baškovič Tone G o s n i k Inž D a v o r i n Gros . 'nž Jože Legan . F r a n c M o l a n p r o l E m a M u s e r M a k s Pogučar M i r a n Strmo prof Tone T r d a n . Janez Vitkovič l n

V i k t o r Zupančič U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R Tone Gošnik ( g lavn i i n odgovo rn i u redn ik ) . Miloš Jakopec.

Drago K a s ' e l i c . Jože P r i m e in I van Z o r a n I Z H A J A vsak četrtek ~ Posamezna številka 2<i d i n a r j e v — L e t n a naročnine 900 d inar j e v pol le tna 450 d inar j e v , četrtetna 225 d i n a r j e v : plač Ij ivn je v n a p r e i - Z a Inoz.emstvo 1000 d inar j ev — Tekoči račun p n podružnici Na rodne banke v N o v e m mestu OOfi-11-3-24 - N A S L O V U R E D N I S T V A I N U P R A V E - Novo mesto O 'nv r v »re S (vhod iz Dilančeve ul ice ) - Pos tn i p r eda l Novo mesto 33 - T E L E F O N številka t?7 - Rokop i s o v In fotograf i j ne vračamo - T I S K A : Casop i snr

podjet je - D E L O « v L j u b l j a n i .