DOLENJSKI LIST...likah se bo izoblikovalo so delovanj med enotami JLA in ljudstvom. Našteli bomo...
Transcript of DOLENJSKI LIST...likah se bo izoblikovalo so delovanj med enotami JLA in ljudstvom. Našteli bomo...
Stev. 46 (608) L . X I I .
-NOVO MESTO, četrtek, 16. novembra 1961
L . : J DOLENJSKI LIST G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O
O B S P R E J E T E M P R O G R A M U P E R S P E K T I V N E G A R A Z V O J A NOVOMEŠKEGA O K R A J A V L E T I H 1961—1965
Naš okraj leta 1965
Črnomlja: 21 delegatov t u j i n e konference So -^•t tčne zveze v Novem l q * l u se bo iz Črnomlja \ e i i l o 21 delegatov. Izvol i 'o delavce, uslužbence,
' ^ va l c e l n žene.
*oksit pri Budini v
^ okolic 1 Rud ine v B e l i ^ćl 8 0 odk r i l i nahajan j boka: ta . S t r okovn j ak i \J°> Q a so tam precejšnje ^ e k i b i se j i h splačalo k^ 'Scat i . v pr ihodnje
shajališče boksita Se - s k ova l l .
58 milijard novih investicij
B r e z številik v t em k r a t k e m p r eg l edu seveda ne b o šlo. V s i j i h n ima jo r a d i , v endar včasih b re z p o m e r j a n j a ne gre. M e d t e m ko s m o v l e t i h 1057-1960 v l o žili v razvo j gospodars tva in splošne družbene de j a v nosti (šo'stvo, zdravs tvo , k u l t u r o itd.) v o k r a j u 24 m i l i j a r d i n 394 m i l i j o n o v d ina r j e v , n a m p o v e p r o g r a m ra z vo j a v l e t i h 1961
Čez 5 let bo dajala industrija že več kot 23 milijard din na
rodnega dohodka „V teh 5 l e t i h b o m o v l o
žili v n o v a i n d u s t r i j s k a podjet ja i n z a razvo j d o sedan j ih i n d u s t r i j s k i h o b r a tov v o k r a j u d o b r i h 25 m i l i j a r d d ina r j e v . Z a t o p a naim bo o k r e p l j e n a i n d u s t r i j a d a j a l a l e ta 1965 že 58 m i l i j a r d d i n družbenega b r u t o p r o i z v o d a o z i r o m a 25 i n p o l m i l i j a r d e v r ednos t i družbenega p r o i z v o d a i n 23 m i l i j a r d ter 630 m i l j o n o v d i n narodnega dohodka .
To pa so p o m e m b n e š'e-v i l k e . S e l e ' a 1956 n a m j e da j a l a i n d u s t r i j a v o k r a j u koma j 4 m i l i j a r d e i n 375 m i l i j o n o v narodnega d o hodka , l a n i p a 9 m i l i j a r d i n
(Nadaljevanje na 6. strani )
Skora j 300 mlad ih deklet, prav takšnih kot je tale na s l i k i , dela v belokranjski trikotažni indust r i j i B E T I v Me t l i k i . O d leta 1958, ko je proizvodnja stekla, pa do danes je mlad i kolekt iv naredi l res velik razvoj . To n i p le t i l ska delavnica, kot b i morda kdo m i s l i l ; to je tovarna s sodobn i m pro izvodnim procesom. Letos bodo ustvar i l i za 650 mil i jonov bruto proizvodov, prihodnje leto upajo doseči mi l i jardo , pozneje pa t r i mi l i jarde ! Tokrat vam pred« stavljamo samo mlado dekle za en im i zmed mnogih strojev v B E T I . V naslednji številki pa vam bomo o življenju, delu i n ve l ik ih uspehih mladega ko lekt iva pr ipovedoval i na cel i s trani našega l is ta . Prihodnjič: reportaža o B E T I !
PRAZNIK ARMADE iN LJUDSTVA
Do leta 1965 bomo zgradi l i v okra ju 3000 nov ih stano
vanjskih enot
o b n o v i l i p rogo Otovac— Bu ibn ja rc i , kda j si se prvič spe t p e l j a l z v l a k o m Iz B e l e k r a j i n e v L j u b l j a n o ? »Se le p r e d neka j l e t i . . . « porečeš — p a j e v endar l e m i n i l o od
Letošnja obletnica ustanovitve JLA, 22. december, bo prerasla v širok, zares vseljudski praznik — Ta in prihodnji mesec bo vrsta praznovanj v počastitev JLA in 20. obletnice začetka revolucije zajela vsa mesta in vasi, tik pred koncem leta pa bo izzvenela
v veličasten zaključek jubilejnega leta N i slučaj, d a smo p r a v
p r a z n i k J L A i z b r a l i za z a d n j i s p o m i n s k i d a t u m , v ok v i r u ka t e r ega se bodo letos še e n k r a t z v r s t i l e številne pros lave , posvečene 20-1 e t n i c i l j udske r evo luc i j e . Naša l j u d s k a armad,*' !<» z n - l a i z
revo luc i j e . P r v e temel je nove socialistične družbe so že 1. 1941 po l aga l i p a r t i z a n s k i b o r c i s puško v r o k i . T a k r a t j e pričela nas ta ja t i ed ins t vena l j u d s k a a r m a d a , k i j e i z v seh sovražnih o fenz iv i n zank , v b o j u s tehnično na jsodobne je op r em l j eno fašistično v o j sko v edno i n povsod izšla ko t z m a g o v a l k a . T o pa za to, k e r j e b i l a tesno pove zana z l j u d s t v o m . Naša a r m a d a je t u d i po osvobod i t v i os ta la neločljivo povezana z l j u d s t v o m . P a r t i z a n ska vojs 'ka je v štiriletnem bo ju p r e h o d i l a m a l o n e vso Jugos l a v i j o . V s a k ki-aj i n vsako nase l j e hrana s p o m i ne n a bo je i n dogodke, k i so letos n a p r o s l a v a h spet oživeli. P r a z n o v a n j a v j u -b : i e j n e m l e t u b o m o z a k l j u čili s p r o s l a v a m i v čast l j u d s k i a r m a d i , ed ins tvene m u s i m b o l u naše revo luc i j e , i n še e n k r a t p o t r d i l i t r d n o povezanost a r m a d e i n l j u d s t va .
P r o s l a v l j a n j e , k i se z a čenja že v t e m mesecu, naj bo čimbolj široko. I z og iba l i se b o m o c e n t r a l n i h p ros l av , v želji,, d a b i p r a z n i k J L A v s vo j s t v en i o b l i k i p r a z n o v a l o s l e h e r n o nasel je , s l e h e r n i k o l e k t i v i n s l e h e r n i državljan. V r a z n o t e r i h o b
l i k a h se b o i z o b l i k o v a l o sode lovan je m e d eno t am i J L A i n l j u d s t v o m .
Našteli b o m o s a m o neka j o b l i k takšnega sode lovan ja , k i j i h p r e d v i d e v a v n o v e m b r u i n d e c e m b r u ga rn i z on J L A iz Novega mes ta . R a z govor prvotoorcev z našega področja s starešinami i n v o j a k i g a rn i z ona o r a z v o j u N O B p r i nas so e n a i z m e d m n o g i h o b l i k . H k r a t i bodo p r vobo r c i o b i s k a l i šole i n
m l a d i n i p r i p o v e d o v a l i o b o j i h v l j u d s k i r e v o l u c i j i . V o j a k i i z enot v našem p o dročju bodo o b i s k a l i d e l o v ne k o l e k t i v e i n s i o g l e d a l i tehnološki proces v p r o i z v o d n j i t e r na to v razgovo r i h z d e l a v c i i n o r g a n i D S spozna l i d e l a v s k o s a m o u p r a v l j a n j e ; h k r a t i pa b o do v o j a k i p ro i z va j a l c e sezn a n i l i s s v o j i m živl jenjem i n d e l o m v J L A . P r i p a d n i k i g a r n i z o n a bodo na v s e h šolah n a svo j em območju p r i r e d i l i z a m l a d i n o p o l j u d n a p r e d a v a n j a o l j u d s k i i i r m a d i , šolski o t r o c i p a b o do p i s a l i na loge o n a s t a n k u , o najvažnejših s v o j -s t v l h i n značaju J L A , o o d -(Nadaljevanje na 8. strani )
Z načrti med članstvo SZDL N a seji občinskega odbora
S Z D L v Črnomlju so v petek razprav l j a l i o de lu organizacije v jesenski in z imsk i sezoni. V k ra j i h , k jer delo kra jevn ih odborov n i b i l o zadovolj vo. in tam, k jer dejavno;.!, organizaci je v splošnem n i Sla, bodo ustanov i l i sekcije h k lube . V občini je že 29 kra j evn ih org :n i zac i j So r a!jst.i.ne zveze i n 14 podružnic, vendar so sekcije le v Črnomlju, na V i n i c i i n morda Se kje, k l u b i pa v Semiču S t ransk i vasi i t d . Tud i člunov je precej manj , kot b i pričakovali, saj je le 58 odstotkov vo l ivcev včlanjenih v S Z D L . Čeprav bo na zadnj i konferenc i s k l e n i l i , da bodo še letos ime l i 70 odstotkov članov iz vrst vo l ivcev , glede tega vprašanja,
še n i bi lo ve l iko narejenega^ N a seji so pove r i l i čianfj| občinskega odbora S Z D L , k i bodo obiskal i vse kraje i n najkasneje do 25. decembra vsk lad i l i delo k ra j evn ih od borov Socialistične zveze z dejavnostjo občinskega od bora.
V R E M E od 17. do 27. novembra 1961
Sred i novembra dvo- a l i tr idnevno izboljšanje v r emena, nato močna ohladitev a snegom do nižin i n bur jo . Nekako od 20. do 26. n o vembra brez b i s t ven ih p a dav in i n hladno vreme. — Okrog 27. novembra p a d a v ine . U r . V . H .
Včeraj dopoldne sta oba zbora okrajnega l j u d skega odbora na skupn i seji v Vidmu-Krškem po temeljiti ra zprav i Ln s p r i pombami ter priporočili °dbornikov sprejela program perspekt ivnega razvoja novomeškega okra ja za razdobje 1961—1965. 2e Prejšnji teden je program, potem ko so ga obdela l i v s i pr is to jn i sveti OLO, temel j i to razčlenila tud i Sačasna skupna odborniška komis i j a ; n jen p red stavnik je na včerajšnji seji OLO poročal med d r u -8im tud i o pobudah, k i so j i h v zvezi s programom dali člani komisi je . Med t em ko bomo o seji podrobneje poročali v pr ihodn j i številki, ob jav l jamo iz pre jetega programa nekatere najvažnejše m i s l i i n številke. O p rogramu, k i daje pregled nadaljnjega vsestranskega razvoja našega okraja i n k i je p lod Po l e tnega dela organov k o m u n in OLO, de lovnih kolektivov ter političnih kot družbenih organizaci j , 'borno obširneje seveda še p isa l i . M e d dokument i , k i 8 0 j i h sprejel i l j udsk i odbo rn ik i obeh zborov OLO •zadnja leta, je nov i p rogram prav gotovo najpomembnejši, verjetno pa tud i najzanimivejši.
.Kakšno b o življenje v n o -^ t i & e m o k r a j u čez 4 l e -^ Zakaj čez štiri i n ne čez ! ? • P r v o l e to novega pe t -^ e g a p l a n a že teče i n C ' i ste poročila, d a so ne -<C**i k o l e k t i v i že p r e d te-
i z p o l n i l i s vo j e letošnje v T & e dolžnosti - na loge v 'sto 1961, p r v o leto no-
J * t l e t k e . t a k s n o bo življenje v
leta 1965? M o r d a je t j j kdo s k o m i g n i l z r a -^5?'. češ — odvečna s k r b . S bi m i s l i l i t ako daleč. [ V e n d a r . . . n i s m o šele
k r a t k i m sta l j p r e d r u -* C n a m i porušenih hiš v flu^m mes tu , S e v n i c i , o b ji ? ° uničeni t o v a r n i p a
te na V i d m u , p a v p r a z
n i h Brežicah, o b požganih b e l o k r a n j s k i h i n g o r j a n s k i h vaseh? M a r nj m i n i l o šele neka j let, k o smo z b i r a l i žeblje i n opeko z a obnovo porušenih šol v večini vseh našiih mest i n vas i ? K d a j , i ova ' * : * ^ '•n ' i^aorav
t i s t i h h u d i h , težkih časov, ko s m o se znašli v osvoboj e n i d o m o v i n i g o l i h rok , t o d a s r c p o l n i h , vese l ja i n l e p i h načrtov, ka j vse bomo n a r e d i l i , že k a r 16 p o m l a d i . . .
Šestnajst l e t . K a k o k r a t k a d o b a — dojenček j e k o maj od ras t e l v o t r oka , m i p a s m o v t e m b u r n e m p o l d r u g e m dese t l e t ju s p r e m e n i l i podobo B e l e k ra j i n e , Spodnega P o s a v j a i n osredn je Do l en j ske , da j e ne b i p r epozna l , k d o r je n i v i de l pre j . N a r e d i l i , i z d e l a l i , z g r a d i l i i n p o s t a v i l i smo tol i k o novega, d a smo p r a v zap rav že vs i k a r n e k a m pozab i l i , kako j e b i l o n e koč, šele p r e d 20, 15 le t i v teh naših k r a j i h . A ne s a m o t o : čedalje več potreb, želja i n zahtev i m a m o , v e dno več i n več b i r a d i še i m e l i — s k r a t k a : ne zaostaj a m o več. nočemo zaostaj a t i .
do 1965, d a bomo p o r a b i h z a i nves t i c i j e v gospodar stvo v s edan j i pe t l e tk ; k a r 46 m i l i j a r d i n 440 m i l i j o n o v d ina r j e v , z a splošne družbene de j avnos t i p a 11 m i l i j a r d i n -640 m i l i j onov . T o pomen i povečanje z a 190 odsto tkov . Širok j e t a n a črt, t oda denar , k i ga b o m o vložili p r e d v s e m v i n d u s t r i j o , kme t i j s t v o i n gozdars t vo ter v t u r i z e m (te panoge gospodars tva i m a j o t okra t prednost ! ) , n a m bo bogato ob res t ova l napore d e l o v n i h l jud j v o k r a j u .
** Na s l i k i : skup ina z »bestrzajulmi topovi« »e p r emika na nov poioaaj
m tsm ; _ A
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Za varnost pri delu v Brežicah
N a d 190 m i l i j o n o v d i n a r j e v i z gube n a r o d n e g a doh o d k a je b i l o v 9 m e s e c i h letošnjega l e ta s a m o v o b čini Brežice! T a i z r edno v i s o k a i z g u b a z a r a d i i z pada p r i d e l u v s l e d b o l e z n i i n nesreč p r i d e l u , n a r e k u j e n u j n e i n učinkovite u k r e pe . M e d uspešne u k r e p e s p a d a v s e k a k o r z a v a r o v a n j e d e l o v n i h mes t p r e d ne srečami i n p o k l i c n i m a obo l e n j i , u r e d i t e v s t a n d a r d a naših d e l o v n i h l j u d i , vse s t r a n s k a v zgo j a i n k o n t r o l a i z v a j a n j a p r edp i sov . Naš de l avec ko t o s n o v n i p r o i z va j a l e c i n u p r a v l j a v e c i m a vso p r a v i c o h i g i e n s k o - t e h -nične zaščite. N e samo p r a v i co , i m a t u d i v e l i k o dolžnost , da u p o r a b l j a p redp i se i n s r eds t va z a v a r s t v o p r i d e l u .
O d 12. do 18. t. m . i m a m o t eden v a r n o s t i p r i d e l u .
K m e t G u s t a v Av-be l j i z Žužemberka j e l e t os n a 8 a r i h p r i d e l a l k a r 4800 k g k r m n e pese . T o j e r e k o r d e n p r i d e l e k , k i p r e d s t a v l j a povprečj e 60.000 k g n a hekt a r . D a j e t a k m e t d o b e r k m e t i j s k i p ro i z va j a l e c , n a m poved o t u d i o s t a l i p r i d e l k i , s a j j e v z a d r u g o p r i n e s e l z e l j n a t o glavo , težko p r e k o 7 k g ! R e k o r d e n p r i d e l e k je dosege l t u d i p r i bu čah, pšenice s a n pas t o r e p a m u j e uspel o p r i d e l a t i n a hekt a r 3800 k g .
K o m i s i j a za va rnos t p r i d e l u p r i občinskem s i n d i k a l n e m sve tu v Brežicah se j e t eme l j i t o p r i p r a v i l a n a akc i j o . Poseben odbo r je u r e d i l r a zs tavo o H T V , k i je o d p r t a v D o m u J L A od 12. d o 18. n o v e m b r a vsak d a n o d 8. do 18. u re . R a z s t a v a j e bogata, d o b r o ure j ena i n p r i k a z u j e higiensko-tehnič-n o vairstvo, p r ome tno i n požarno v a r s t v o v zvez i s pro izvodni i m n rocesom i n
d e l o m . R a z s t a v o je o d p r l v nede l jo ob 8. u r i p r edsed n i k o d b o r a tov . Toplišek. T a r a z s t a v a j e p r v a take v rs te v Brežicah i n j e zanjo v e l i k o z a n i m a n j a m e d del o v n i m i k o l e k t i v i i n p r e b i v a l s t v o m .
Posebne k o m i s i j e so ob s o d e l o v a n j u inšpekcije za de lo p reg l eda l e p r o i z vodne i n uslužne o r gan i zac i j e v
•zvezi z zaščito de la . N a splošno se je s i t u a c i j a o d pre t ek l ega l e ta p o p r a v i l a , v e n d a r še ne zadovo l ju j e . B o l j e so ure j ene zaščitne nap rave , slabše je pa z vzgo jo de l avcev i n z i z d a j a n j e m u s t r e z n i h p r a v i l n i kov . G l e d e sestave p r a v i l n i k o v j e ^reba p o u d a r i t i , da to n i s o šablonizirani p r e d p i s i z a r a d i p r edp i sov , t e m več da m o r a t a k p r edp i s v sebova t i vse e lemente , p r i lago jene p o s a m e z n i m o r ga n i z a c i j a m i n da se m o r a s t a lno p r i l a go j e va t i n o v i m p o t r e b a m v k o l e k t i v i h .
Brežiška k o m i s i j a za v a r nost p r i d e lu i m a v p r o g r a m u t u d i v r s t o p r edavan j i n p r edva j an j e f i l m o v s področja v a r n o s t i p r i d e l u T a k o akc i j o je že i z vede l r u d n i k G l o b o k o , o r g a n i z i r a n a pa bo še v D o b o v i . C e r k l j a h , B r e g a n i , v Brežicah in v o k o l i c i .
P r a v b i b i l o , da to družbeno k o r i s t n o akc i j o pod pre jo vse organ i zac i j e . Dlžnost d e l o v n i h k j l e k t i -vov je, da s i v s i og ledajo razs tavo i n se polnoštevil-no udeleži o p r edavan j i n a k c i j za čim boljšo varnos t p r i d e lu . ; — e k
Tpet družbene obveznosti!
V črnomeljSki komuni l judje slabo izpolnjujejo družbene obveznosti saj do l gujejo občini Se okrog 45 mi l i jonov d inar jev davkov . Organizaci je in kra j evn i odbori naj spodbujajo kmetovalce, da bodo čimprej por a v n a l i dolgove, i n j i m raz ložijo, da je rudi tega težko uresničevati občinske načrte.
R e d k o k d a j se zgod i , d a b i m o r a l a k a k a v l a d a p r e k l i c e v a t i i z jave las t nega v e l e p o s l a n i k a o z i r o m a ga d e z a v u i r a t i , k a k o r se t e m u reče po d i p l omatsko . Se redke j e se to doga ja , če je v e l epos l an i k res i z b r a n a oseba i n n a tako občutljivem mes tu , ko t j e zahodnonemški v e l epos l an ik H a n s K r o l l v M o s k v i . T o d a p r a v to se je zgod i lo v z a d n j i h d n e h , k o se je prvič razširila vest o nekakšni n o v i sov jets k i p o b u d i o z i r o m a p r ed l ogu z a rešitev b e r l i n s k e g a vprašanja.
V e s t i o n o v i sov j e t sk i p o b u d i so prišle v svet po r a z g o v o r i h , k i j i h je i m e l zahodnonemški v e l epos l an ik K r o l l v M o s k v i s p r e m i e r o m H r u stov um. B i s t v o pobude na j b i b i l o v tem, d a b i se štiri ve l es i l e s p o r a z u me l e o n o v e m s ta tusu z a z a h o d n i B e r l i n i n o dos topu do njega, i n v t e m , d a b i b e r l i n s k o vprašanje rešev a l i ločeno od m i r o v n e pogodbe z Nemčijo. M e d t e m i s t i k i s t a prišla n a d a n d v a u g o d n a m o m e n t a : H r u -ščev je baje p o t r d i l n a m e n sov je tske v l ade , d a reši b e r l i n s k i spor s pogaj a n j i i n — k a k o r je b i l o že rečeno — sov j e t ska v l a d a j e p r i p r a v l j e n a z a četi poga jan ja o n o v e m b e r l i n s k e m s ta tusu , p r eden sk l ene m i r o v n o pogodbo z V z h o d n o Nemčijo.
V e l e p o s l a n i k K r o l l j e b i l t i s t i , k i je p r v i sporočil n o v i n a r j e m de l t i stega, o čemer se je pogovar j a l s Hruščcvom i n o m e n i l nove pred loge . V z a h o d n i h državah n iso d a l i nobene u radne i z jave , ke r , k a k o r vse kaže, n iso o z adev i v ede l i nič določenega. Z a h o d n i p r e d s t a v n i k i v M o s k v i so se eelo pritoževali, da j i h je K r o l l ob ves t i l o r a z g o v o r i h šele .jen d a n pozneje. T u d i v B o n n u so b i l i v i d e t i
presenečeni, d o k l e r n i A d e n a u e r j a s no poveda l , d a se zahodnonemška«po-l i t i k a ne bo p r a v nič s p r e m e n i l a . U r a d n i z a s t o p n i k i b o n n s k e v l a d e so za t r j e va l i , d a Z v e z n a r e p u b l i k a N e m čija n i d a l a nobene nove pobude z a reševanje b e r l i n s k e g a i n nemškega vprašanja i n d a j e K r o l l prekoračil svo ja poob l a s t i l a , če je Hruščevu p r e d l a g a l k a k e nove pobude v i m e n u bonnske v lade . T o je l a h k o s t o r i l s a m o v s vo j em i m e n u , n i k a k o r p a ne v i m e n u B o n n a .
P r a v k o to pišemo, se v e l epos l an ik vrača v B o n n , d a b i poročal A d e -n a u e r j u , z u n a n j e m u m i n i s t r u i n d r u g i m v i s o k i m b o n n s k i m f u n k c i o n a r j e m , k e r je »ravnal n a svojo roko« .
T o d a vprašamo se, če je t ako i z kušen d i p l o m a t , ko t je K r o l l , res r a v n a l n a svojo r oko . A l i n i to m o r d a u t r j evan je A d e n a u e r j e v e g a položaja t i k p r e d n j e g o v i m o b i s k o m v W a -s b i n g t o n u , k j e r bo A d e n a u e r i m e l razgovore s p r e d s e d n i k o m K e n n e d v -j e m .
Značilno je, d a je p r e m i e r H r u -ščev čestital A d e n a u e r j u ob n j egov i p o n o v n i , četrti i z v o l i t v i z a k o n c l e r j a i n d a je A d e n a u e r odgovo r i l . T o i n p a K r o l l o v o r a v n a n j e »na svojo ro ko « n a j b i pokaza l o Z a h o d u , d a je Z a h o d n a Nemčija dovo l j močna, d a r a v n a z n jo Sov j e t ska z veza ko t z ev ropsko ve l es i l o a l i vsa j ko t z e n a k o p r a v n i m članom z a h o d n i h ve l es i l .
V B o n n u zatr ju je jo , d a bo K r o l l od' p o k l i c a n i z M o s k v e i n razrešen svoj i h dolžnosti, če se bo i zkaza lo , , d* j e prekoračil svo je pr i s to jnos t i 1* f r a v n a l n a svojo pobudo . Vsekakor t u d i K r o l l n i p r e v i s oka cena, k i b i J° B o n n plačal z a u t rd i t e v svoje velja* ve v očeh z a h o d n i h zave zn ikov . Nw bo tako a l i drugače, zadeva še n i KOO" čana, k e r se p r a v z a p r a v n iso do konca i z r e k l i n i t i v M o s k v i n i t i v **" h o d n i h g l a v n i h m e s t i h .
V s k l a d u s ponovno obsodbo S t a '
l i n a i n k u l t a osebnos t i so tud i v
v z h o d n e m B e r l i n u i n po vsej Nemčiji začeli ods t ran j e va t i S t a l i n * ' ve s p o m e n i k e i n p r e i m e n o v a t i kra j 6
- i n u l i c e . T a k o so ponoči pod zaščito vzbo<r
nonemške po l i c i j e p o d r l i v e l i k Sta l ' ' n o v s p o m e n i k v središču B e r l i n a . P* s k l e p u m a g i s t r a t a v v z h o d n e m B«"" l i n u so t u d i de l S t a l i no v e aleje p**" i m e n o v a l i v A l e j o K a r l a M a r x a , d<*J g i d e l p a v F r a n k f u r t s k o alejo. ' sporočilu m a g i s t r a t a je rečeno, da & to s t o r i l i po proučevanju gradi* 1 ! X X I I . k ong r e sa K P Z S S R i n žara* »kršitev r e v o luc i ona rne zakon i tos t i obdob ju k u l t a osebnost i S t a l i n a i ' h u d i h pos led ic , k i so i z tega nastalo*
Sodeč po p r v i h r e a k c i j a h so sfcl*' mag i s t r a t a o o d s t r a n i t v i Stal inove? s p o m e n i k a p r e b i v a l c i vzhodne*!* B e r l i n a sp re j e l i z v e l i k i m zadovoU' s t v o m .
Na Senovem ni trgovine z zelenjavo?
N a Senovem imajo t r gov i no z zelenjavo, vendar je_ta-ko slabo-založena z ze lenjavo in sadjem, da n i vredna ' esa imena. K o sem jo nedavno obiskal , so Imel ! na zalogi samo k r o m p i r (po 22 dinarjev) In j abo lka (25 d i narjev). Pos lovodk in ja poslovalnice je povedala, da na Senovem v" letnem času zelenjava ne gre v prodajo. S a mo v prvem po ' l e t ju je zna -Sal ka lo sadja in zelenjave 85 500 dinar jev .
Zakaj senovške gospod'nje k l j u b prevozn im stroškom kupujejo zelenjavo na živilskem trgu v Krškem aH v tamkajšnji t rgov in i z ze lenjavo? Zato, ker je tam ceneje i n tud i Izbira je večja. C> b i b i la pos lova ln ica na Se
novem bolje založena, b i ro - trebno s trgovino z zelenjavo manje gospodinj v Krško na Senovem nekaj ukren i t i , odpadlo. Vsekakor bo po- D . K .
K R M E U K R M E U
Potrošniki p r e m o g a !
Kupujte najboljši in najcenejši slovenski lignit! Inižanje cen posameznih vrst od 150 do 370 din pri toni, razen tega znižani prevozni stroški!
Rudnik Krmelj
ZA PITANJE PRA s a m o
ker pospešuje <* e W 3 }
Proizvaja Droger iJ 8 ' Ljubljan«
KROLLOV PRIMER
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
TITO V SKOPJU: DA BI LAŽJE IN HITREJE
NAPREDOVALI
N a ve l ikem zoorovanju graditeljev avtomob i l ske ceste »Bratstvo i n enotnost« ter prebivalcev Skop ja i n predstavnikov l judstva iz vseh krajev Makedoni je je ime l predsednik republ ike Jos ip Uroz T i to zelo pomemben govor, v katerem se je dotakni l številnih aktua ln ih problemov iz notranjepolitičnega življenja. Govor i l je tudi o izredno pozi t ivnem odmevu na beograjsko konferenco neangažiranih držav, o prot i jugoslovanski propagandi reakc ionarnih krogov v ZDA , o re-vanšističnl po l i t i k i v /.ah. Nemčiji v luči Vrača-rićevega pr imera , o X X I I . kongresu K P Z S S R i n o kitajsko-albanski gonji pro t i jugoslovanski socialistični po l i t i k i . — Tokrat bomo povzeli najvažnejše m i s l i iz tistega dela Titovega govora, k i se nanaša na probleme notranjepolitičnega življenja.
V začetku je tovariš T i to govori l o op t imizmu, k i preveva našo mladino z vedr im pogledom v pr ihodnost . Naša mlad ina pomaga gradit i našo socialistično deželo, hkrat i pa gradi tudi samo sebe. V t em ko mlad ina v mnogih deželah ne v i d i nobene perspektive za svojo prihodnost, ker je perspektivo povsem zatr la vojna psihoza, naša m lad ina i n vsi jugoslovanski narod i delajo In grade, kot da bo traja l m i r vedno.
Potem, ko je poudar i l uspehe, dosežene v petnajst ih letih povojne graditve, k i so pripomog l i , da se naša država uvršča med razvite evropske države, je govor i l o nekater ih pojavih, k i j i h moramo odstranjevati , da b i lažje i n hi treje napredoval i . Tako p r i industr ia l i zac i j i naše dežele dost ikrat premalo pazimo, a l i bodo številna podjetja, k i j i h gradimo, tud i rentabi lna. Prema lo paz imo na to, da ne b i grad i l i podjeti j istega značaja ne glede na to, če je t r g i e nasičen. Grad i t i moramo tovarne, za katere imamo surov ine doma In bomo ime l i a l i že imamo za
njihove proizvode bolj aH manj zagotovljen t rg v naši deželi a l i izven nje.
Tovariš T i to je nadalje govor i l o preve l ik i razkropl jenost i majhnih podjeti j , kjer n i mogoče organiz irat i seri jske proizvodnje z v isoko produktivnost jo in so zato pro izvodi drag i . Imamo podjetja, k i bi rada proizvajala vse, namesto da b i v č i m v e č j i mer i kooper i ra la z d rug im i podjetji in tovarnami na zdrav i in enakopravni osnovi .
V nadaljevanju svojega govora je tovariš T i to obsodi l pojave, ko odpuščajo posamezne delavce zato, ker so kr i t i z i r a l i negativne pojave na zdravi osnovi, v prizadevanju, da se stvar i izboljšajo. Dejal je, da si je sistem samoupravl janja pr idobi l na svetu že doslej tak ugled, da b i b i la velikanska škoda, če b i ga o k r n i l i z navidez drobn i m i s tvarmi i n negat ivnimi pojavi .
Tovariš predsednik je nato govor i l o pojav ih nelojalne konkurence v naši zunanj i t rgov ini , s katero škodujejo našemu gospodarstvu, ker potiskajo cene navzdol . Očitno je preveč zunanjet rgov insk ih podjeti j , k i so zgolj posrednik i i n nimajo nobene zveze s proizvodnjo. Pro izvodna podjetja b i se mora la bol j zan imat i za izvoz. Če ne morejo neposredno, samostojno izvažati, p a se naj več n j ih dogovori za skupno prodajo svo j ih izdelkov na tu j ih t rg ih . Potem bodo proizvajalc i laže proučevali tuje tržišče l n po t em usmerja l i tud i svojo pro izvodnjo .
Ze pred let i smo govor i l i , da ne smemo b i t i več odvisni od vremena i n da moramo ustvar i t i takšne pogoje v kmet i j sk i pro izvodnj i , k i nam bodo ne glede na to, a l i bo a l i ne bo suše, zagotovi l i dovol j pr ide lkov za prehrano našega prebivalstva. K l j u b ve l i k im uspehom p r i zagotovitv i teh pogojev (uvajanje sodobnih modern ih sredstev) pa še ne moremo dobi t i toliko pr i delkov, ko l i ko r j i h potrebuje naša skupnost, ker še vedno premalo pr ide lamo na nesocialističnih, razdrobl jenih gospodarstvih. Zato bo treba povečati setvene površine na socialističnem sektor ju . To ne pomeni , da bomo s si lo j emal i te površine, marveč bomo da l i potrebna sredstva za povečanje proizvodnje na socialističnem sektor ju . K o bomo ime l i 500 do 100 tisoč hektarov setvenih površin, k i j i h bomo obdelal i na sodoben način, tedaj se nam ne bo zgodilo, da ne b i ime l i dovolj k r u h a ne glede na to, a l i bo sušno leto a l i ne. K m e t bo prej a l i slej spoznal , da je t reba tako delat i , ke r je samo na ve l ik ih površinah, obdelanih na sodoben način, mogoče p r i d e l a t i mnogo kmet i j sk ih pr ide lkov, l judem na vasi pa zagotoviti enake pogoje kot delavcu v tovarni . Treba je m i s l i t i na mlad ino , k i sedaj beži v tovarno i n bo ostala v kmet i j s tvu le, če J i bomo zagotovil i iste pogoje kot v Industr i j i . Zato pa je treba kmeti jstvo začeti obravnavati kot tovarno — s sodobnim načinom proizvodnje i n na ve l ik ih površinah.
Tovariš T i to je na koncu tega dela svojega govora opozor i l na to, da so pomanjkl j ivost i tud i na socialističnem sektor ju kmet i js tva . Te Je treba h i t ro odstranjevati , da b i pokazal i , da vemo, ka j hočemo i n ka j Je boljše. V kmet i j s tvu moramo ubrat i pot spodbudnega nagrajevanja kmet i j sk ih delavcev, da bodo ob k a r največji vnemi da l i
naši državi čimveč pr ide lkov .
• Z e o d 2. n o v e m b r a t ' * i g l a d o v n a s t a v k a več tisoč K žireev po f r a n c o s k i h l*2«j m e d n j i m i t u d i alžirskih v « " te l jev , na čelu z B e n Be lo "Vj Je neva rnos t , d a b i vsaj p,, n e k a t e r i h že zdaj nastop"^ s m r t . so f r a n c o s k a oblastva noči n a 13. n o v e m b e r n a s l L , odpe l j a l a s k u p i n o alžirskih d l t e l j e v v bolnišnico.
• V P a r i z u so se z b r a l i c l ^ p a r l a m e n t o v držav N A T O . j bt o b r a v n a v a l i odnose J L , V z h o d o m l n Z a h o d o m ln l i n s k o vprašanje. M e d d r l l t V Je s e k r e t a r N A T O S t l k k e r ' j a v i l , d a j e »berl inska p r i s i l i l a svet N A T O i n vo.'»" t
ob l a s t i , d a so da l e p r e d " k r e p i t v i vojaških s i l « .
• Položaj v Južnem v , e ' ! ' i * m u se čedalje b o l i zao-< r ' j (
Z ene s t r a n i se k r e p i fi1,,,,«' V l c t k o n g . k i p r i z a d e v a filtlt u d a r c e desničarskemu t c ,tr N g o D i n D l e m a , z d ruge '.„ti n i p a so Z D A začele P 0 1 ^ ! -v Južni V i e t n a m ve l i k e * $ čine orožja, b o m b n i k o v . ^ o p r e m e , da b i za jez i l e " k 0
rustično n e v a r n o s t - . 1
• V d o m o v i n o se ie A j J f J u g o s l o v a n s k i državljan jfup Vračarlč, k i so ga nemške o b l a s t i v M u , " V p r o t i z a k o n i t o n re t l rn l e -od p u s t i l e še l « po štirih ^Jct* p r i t i s k o m ogorčenja J f ( h oT m n e n j a po v s e h e v r o p s K " žavah. ^
M A t e n s k o sodišče Je l o nemškega vo jnega » { L , jf M a x a M e r t e n a n a o s e " 1 o 6 r r
če. Obtožen Je b i l . d a J« » d* k o v a l grške državljane, ^dfi so m e d nacisUčno oK u>jj« i" s o d e l o v a l i z o k u p a t o r j i - , tir t e n Je i m e n o v a l m e d n ) "„ii<'5 d l s edan jega grškega P f r - , f K a r a m a n l l s a . P r e d <snS'.)(i*1' M e r t e n a I zpus t i l i z o D rV,0<l".< ,; v l j o . d a OrčIJa z a u p a *"JJj nemškemu p r a v o s o d j u . » $i<r b i u v e d l o pos t opek P r o u
J e m u državljanu. f • F i n s k i z u n a n j i min j * * „fi
o b i s k a l M o s k v o l n »u"£, r a z g o v o r e s s o v j e t s k i ! " T» n J i m m i n i s t r o m G r o m i " 0 ' v j « r o b i s k Je b i l v z ve z i » n « * " s k l m p r e d l o g o m , d a % . u * " ! . In Z S S R s k u p n o prouči pe za z a v a r o v a n j e *v0'ZMr Ja v p r i m e r u n a p a d a *
Ste v. 46 (608) D O L E N J S K I L I S T Stran 3
P ...»ave za t eden v a r --losti , k i t r a j a od 12. do 18. n o v e m b r a , so
v novomeškem o k r a j a d o bro poteka le . N a zaseda njih okra jnega s i n d i k a l n e -t* p l e n u m a , n a o k r a j n i *°nierencj z a va rnos t p r i ^ l u i n n a skupščini o k r a j -"ega Z a v o d a za soc ia lno '»varovanje, v Društvu Varnostnih inženirjev l n tehnikov z a o k r a j N o v o *esto so a n a l i z i r a l i uspe -• " i dosežene od l ansko l e t n a t edna v a r n o s t i . T a s e d a n j a so d a l a p o m e m b -B * pobude i n pred loge z a jjftnkovito va rnos tno služ-b o - Z a s t o p n i k i , k i so b i l i " * nasedanj ih , so r a z u m e l i jjvojo v logo, k a r potr ju je jj'jstvo, d a so občinski s i n dikalni s v e t i — k o m i s i j e z a v arnost p r i d e l u ime l e šir-
** zasedanja, n a k a t e r i h so "Jdeloval i v s i z a in t e r e s i r an i ••»itelji v k o m u n i . N a v a jamo i e n e k a j b i s t v e n i h **atovitev i z teh zasedanj .
Izredna d i n a m i k a našega ••spodarskcga ra zvo j a , če-JaUe večje uve l j a v l j an j e " " h a n i z a c i j e v p r o i z v o d n i i n vse večja m o t o r i z a -' " la dajejo p r o b l e m u v a r a t i v edno večji p omen . , Teden va rnos t i j e spod budil večino gospoda r sk ih / •an i z a c i j , d a so nesreče z? Po n j i h nas ta lo ma t e -f'a'no i n m o r a l n o škodo j*? n eje ob ravnava l e . S k u -
so o d p r a v i t i v z r o k e n c -j **• U g o t o v i t i m o r a m o , d a o va rnos tna i n p r e v e n -J j a z d r a v s t v e n a služba v J ^ n j i h l e t i h doseg la po -/^•nbne uspehe t u d i v no -v°meškem o k r a j u , i . f oda tk i kažejo, d a s ta
l i L l e t a 1 9 5 9 P r i i a v l J e n i
nesreči p r i d e l u , l e ta i * 6 0 - 3073 i n v p r v i p o -gkl tega l e t a 1.509 ne -Jj*^- Čeprav se j e Število J a v n i h z a va r o vancev pod a l o z a 2.000 a l i 7 - 8 jj*?1-. število nesreč p r i v JJ n i naras l o , marveč je M
d v e h l e t i h pad l o z a 16 ^»totkov. p a r a d i nesreč p r i d e l u je JJ° i e t a 1959 povprečno j ! *a d a n 157 za de lo ne -i ? " ž n i h z a va r o vancev a l i J * odst., z a r a d i česar je Jj^adlo 49.060 d e l o v n i h V,;.1 • z a r a d i b o l e z n i p a j e j j? Povprečno 1.066 a H
* odst. z a v a r o v a n c e v z a M , ° nezmožnih l n i z gub l j e -
333.747 d e l o v n i h d n i . k M ' n e s r e c ' n obo l en j
v»f a l ; 4,50 odst. z a va ro -C<*v b o l n i h , z a r a d i čeli , , smo i z g u b i l i 382.807
V°V n>h d n i . d! ietu 1960 je b i l o z a r a t i n « s reč p r i d e l u v sak VjJ! 157 a l i 0,54 odst. z a -Ht|°v'ancev nezmožnih za l i l 0 je b i l o z a r a d i tega
j en ih 49.381 d n i ; z a -t>r ' »olcznl p a j e b i l o po v -J ^ j n ° v sak d a n 1046 aH t , . "dst. z a v a r o v a n c e v ne -C ^ i h za de lo l n Je b i l o Hl^Uenlh 328.448 d e l o v n i h "-I'- S k u p n o jo b i l o \y a l i 4.13 odst. l j u d i I«, . nezmožnih z a de-
l e Imelo z a pos le nik ' zgubo 377.829 de lov n i . »t , D r v l p o l o v i c i lctošnje-V * i* W l o z a r a d i ne -^ i ? 1 ' ' < ' * ' M m > ! n a n P ° v " >kl| v" »74 a l i 0.57 odst. 1
, z a va r o vancev ne -H"> Vn 7 A M o ( i z gub l j c -V m , 8 , 5 d e l o v n i h dni ) . JJl j ' »olezni p a je 962 Sfk . , °«lst. z a v a r o v a n c e v ?•> i 2 , n J« b » o lJ*ub l .|c -S o h 2 9 2 o l o v n i h d n i . ^ V » N . X 1 C 1 , 1 , 0 V S I , K D A N
%l er*>o l . l S f i a l i 1.73 l jud i ho lhJh l n za
p* " k o ž n i h 7- . r - . r * « -v » ih° ' l* '*«bUi 157.127 d c -
* n l .
N a v e d e n i p o d a t k i kažejo, d a je v letošnjem p r v e m po l l e t ju število nesreč v p r i m e r j a v i z l a n s k i m povprečjem pad lo z a 7 odst., če upoštevamo p r i t em porast števila z a v a r o v a n c e v ; m e d t e m ko je prišlo l a n i n a eno nesrečo 14 bo le z e n s k i h d n i , j i h je b i l o l e tos 18. T o p o m e n i , d a je b i l a resnost poškodb večj a i n d a so b i l e poškodbe težjega značaja. Z a n i m i v o , d a so b i l e težje poškodbe v. manjših gospodarsk ih or gan i z a c i j ah , k i ima j o ne ure jeno va rnos tno službo.
Z a n a r o d n o gospodarstvo pomen i j o nesreče p r i d e l u i n obo l en ja v e l i k o i z gubo. L e t a 1960 je b i l o s a m o z a n a d o m e s t i l a plače z a r a d i d e l o v n i h nesreč i z plačanih 24,690.000 d i n . z a -
O b t e d n u v a r n o s t i
r a d i obo len j p a 180,703.000 d i n ; v šestih mesec ih letošnjega l e ta z a poškodbe 16,906.000 d i n , z a druge bo l e zn i 85,652.000 d i n . P r i t em n iso upoštevani s t ro ški z d r a v l j e n j a i n stroški i n v a l i d n i h oseb, k a r pre sega l e tno n a d 90,000.000 d i n . I z guba n a n a r o d n e m d o h o d k u v l e tu 1960 je znašala z a r a d i nesreč 105,181 d i n , z a r a d i obo l en j p a 699.594.000, v šestih me sec ih letošnjega l e ta pa z a r a d i nesreč 76.700.000 i n z a r a d i obo len j 414.700.000 d i n . S k o d a z a r a d i nesreč p a je de jansko še večja, k a j t i z a r a d i n j i h nasta ja v r s t a d r u g i h i z gub ; us t a v i t ev de la , manjša p ro i z v odn j a , nižja p r o d u k t i v nost, m a t e r i a l n a škoda n a s t r o j i h i n še d ruge posredne i zgube, z a katere sp l oh n i poda tkov . Čeprav je p r vens t v en i c i l j s k r b i z a varnos t p r i d e l u v s o c i a l i stični družbi človek, njegovo zd rav j e i n bo l - s i de l o v n i pogo j i , p a t u d i m a t e r i a l n i h i zgub ne b i s m e l i z anemar j a t i . P r i k a z a n o 7-odstotno l e tno znižanje s k u p n i h d n i z a r a d i nesreč i n obo len j od l e ta 1959 d a l je p r eds t a v l j a z a naš o k r a j l e tno n a d 95.000.000 d i n , k i močno ov i r a j o izboljšanje življenjske r a v n i p r o i z v a ja l cev .
R U D I H K V A T I N
November - mesec boja proti t /
alkoholizmu Na žalost spada Jugosla-
inja med države, kjer se spije največ alkoholnih pijač. V Sloveniji pa prednjačimo s t em, da je pri nas videti največ pijanih ljudi. Pijančevanje je velik madež na slovenski kulturi; znižuje ne samo ugled, temveč ovira tudi hitrejšo rast duhovne, materialne in socialne kulture.
Alkoholizem uničuje telesno, duševno in socialno zdravje, zmanjšuje delovno zmogljivost, ruši družinsko srečo, ogroža telesno, duševno in moralno zdravje
Tud i tak ih prizorov — žal — v našem okraju ne manjka : pred odhodom v šolo dovoljujejo starši o t roku še po-žirek v ina; »za muč«, kakor rad i pravi jo nespametni roditel j i , pa ne vedo, da ubijajo z a lkoho lom otrokove možgane i n življenjsko odpornost
otrok; v industriji in prometu spravlja v nevarnost življenje in uničuje družbeno premoženje.
Sedem let se je v Sloveniji Rdeči križ sam bojeval proti alkoholizmu. ' Treba je poudariti, da to ni boj proti alkoholu in zmernemu pitju alkoholnih pijač, temveč boj proti pijančevanju. Rdeči križ Slovenije je imel v tem času določen uspeh, čeprav Se* nt p r o t i pijančevanju bojeval z direktnim napadom in~ čeprav se po bvetu opaža, da se uživanje alkoholnih pijač čedalje bolj širi in da trgovska mreža z vsemi sredstvi propagira take pijače. Rdeči križ je na Do. lenjskem uspel predvsem med šolsko mladino s šol
skimi mležnimi kuhinjami, s sadnimi sokovi in z vzgojo podmladka RK, med od. raslimi pa s sokovniki in kajpada z zdravstvenim prosvetljevanjem, ki je že nad 9 let zelo intenzivno zlasti na podeželju.
Zdaj pa Rdeči križ ni več osamljen. Centralni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva je odločil, naj bo mesec november po vsej Jugoslaviji posvečen boju proti alkoholizmu. G l a v n i i n okrajni odbori SZDL so v ta namen imenovali posebne odbore in prav tako so začeli delata ti odbori pri občinskih odborih SZDL, pri katerih je v sodelovanju z Rdečim križem in drugimi množičnimi organizacijami glavno te'.i'oče dela.
Okrajni odbor SZDL v Novem mestu je imenoval odbor za boj proti alkoholizmu in je na seji in na posvetovanju z množičnimi organizacijami in zastopniki občinskih odborov SZDL razpravljal pod predsedstvom tov. Viktorja Zupančiča o problemih pijančevanja. Med drugim so sprejeli tudi naslednje smernice:
1. Vso akcijo naj prevzamejo občinski odbori SZDL, ki naj tesno sodeluje predvsem z RdeCim križem in drugimi množičnimi organizacijami pa tudi z ustanovami, šolami in podjetji.
2. Priredijo naj se razstave, predavanja pa naj bodo po vseh šolah, ustanovah in podjetjih. Tudi na zborovanju SZDL in drugih organizacij, na roditeljskih sestankih, na zbor ih, volivcev itd. je potrebno govoriti o vsestranski škodljivosti pijančevanja in o sredstvih, ki to socialno bolezen zdravijo.
3. Pospešuje naj se pripravljanje sadnih sokov po šolah in doma s sokovniki, suši naj se sadje, obnavljajo naj se opuščene sadne sušilnice. Poudariti je treba važno vlogo dobro sušenega sadja za prehrano.
4. Mleko in mlečni izdelki so in ostanejo bistveni sestaimi del zdrave ^prehrane ne samo za mladino, ampak tudi za starejše, če hočejo ostati dolgo mladi in dočakati visoko starost. Mleko v prahu je pravo kravje mleko in po vrednosti ne zaostaja za tekoiim, svežim mlekom.
5. M l a d i n a Maj se uporabi za akcije proti pijančevanju! Mladina se prosvet-Ijuje in vzgaja v šoli pri pouku in pri podmladku RK, izven šole pa mladino vzgajata dom in okolje. Mladi ljudje potrebujejo pomoči, da bodo svoje presežne sile koristno izrabili, dajmo jim možnost za pravo razvedrilo in koristne igre.
Predvsem pa potrebujejo dobrih vzgledov, ki naj jih jim dajo v s i v z g o-j it el ji; starši, šolniki in javni delavci vseh smeri.
6. Zdravstveni domovi naj se zavzamejo za zdravljenje alkoholikov! Alkoholiki so bolniki, ki so največkrat zagrenjeni iz raznih vzrokov. Zato moramo Z njimi vselej obzirno ravnati.
7. Društvo šojerjev naj ima predavanje o alkoholizmu in dolžnostih državljanov.
8. Gostinska zbornica naj poskrbi, da bo po vseh gostiščih pestra izbira brezalkoholnih pijač! Ukrene naj, da bodo gostinci lahko izvajali vsa določila o točenju alkoholnih pijač!
9. V obratnih menzah in okrepčevalnicah naj se izločijo alkoholne pijače!
10. Omeji naj se izdelovanje umetnih vin, ki je sedaj pri nas 11-krat večje, kot je bilo pred 11. svetovno vojno. Naši vinogradniki naj proizvajajo več kvalitetnega {jrozdja, ki ga pri nas zelo manjka itd.
Boj proti al!:oholizmu pomeni prizadevanje za zdravo življenje, za socialistične odnose med l j u d m i , z a socialistično družbo z visoko socialistično kulturo. Za te visoke cilje je treba nekaj žrtvovati in se marsičemu odpovedati.
Ing. Ivo Zobec
Predavanja za JLA 7. n o v e m b r a so p r i p a d n i
k o m novomeškega g a r n i z o na p r e d a v a l i o r a z vo ju N O B in l j u d s k i r e v o l u c i j i n a Do l en j skem, o n a p a d u n a Bučko in o povo jn i s o c i a l i stični i z g radn j i M i r o T h o r -ževskv, T o n e Počrvina, M i l a n Sepetavc , M i l o r a d D i -mitrijevič, R i h a r d Romih^ A l o j z Sonc i n L j u b o Miloše-vič. V o j a k i so po p r e d a v a n j u vprašali m a r s i k a j , k a r j i h je z a n i m a l o , i n so b i l i z e lo z adovo l j n i , k e r so l a h k o s p o z n a l i z godov ino k r a jev, v k a t e r i h žive.
Podoben ra zgovo r za s t a rešine novomeškega g a r n i zona bo v k r a t k e m . P r e d a van je je b i l o eno i z m e d m n o g i h srečanj te v rs te , k i se bodo z v r s t i l a v p r i h o d n j i h d v e h mesec ih . G a r n i zon J L A se tovarišem, lai so p r e d a v a l i ko t p r v i , p o sebej z ahva l ju j e .
Tako v i n i ne pi jemo! Kozarec a l i dva sta lahko pri jetno poživilo i n okrepčilo, kdor pa se z n j im brezumno nal iva, ga n i vreden ne potreben!
P O T A D O E L E K T R I K E V S U H I K R A J I N I
Do lgo želena e l e k t r i k a b o v n o v e m b r u zasve t i l a t u d i v G r a d e n c u , v V e l i k e m i n M a l e m L i p j u . P r e b i v a l c i teh vas i so letos k l j u b težavam z v e l i k o p r i z a d e v -r o s t j o začeli d e l a t i . P o s e b no m a r l j i v j e b i l o d b o r n i k e l e k t r i i i k a c i j s k e g a o d b o r a J t k a G o l o b i z G r a d e n c a , k i tud i zda j nep res tano s k r b i , a a de l o po t eka v r e d u .
Z A P I S K I Z Z A D N J E S E J E OBČINSKEGA L J U D S K E G A O D B O R A V N O V E M M E S T U
Urejanje pokopališč, prometa in drugo Samo letos je bilo v novomeški občini na novo registriranih 238 motornih vozi l — Za združitev manjših gasi lskih društev govore predvsem razlogi za večjo učinkovitost ob požarih — Novo: MEDOBČINSKA ZAVAROVALNICA za komune Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje
D n e v n i red ločenih i n skupne seje obeh zborov občinskega l judskega odbora Novo mesto 8. novembra je ime l ka r 18 točk. Seja je t ra ja la od devet ih dopoldne do 4. ure popoldne brez prek in i t ve .
G l a v n a točka je bi lo poročilo sveta za notranje za deve, k i je zajelo probleme pokopališč, vprašanje C i g a nov, požarno varnost in var nost prometa. Izčrpno ln pregledno poročilo sveta za notranje zadeve Je sprožilo ž.vo razprtrvo, v kater i so sodeloval i odborn ik i obeh zborov. V poročilu nakazano prob lemat iko bomo v izvlečk i h ob jav i l i v p r ihodn j ih številkah našega 1 sta. Danes navajamo samo glavne zaključke.
Ustanov l j en Je samostojen zavod za upravo pokopališč v občini. Obenem Je b i l sprejet sklep, da se manjša pokopališča .združijo v eno.
V občini je 59 pokopališč, skoraj vsa v slabem .s tan ju . S t rokovna komis i ja bo pregledala vsa pokopališča i n p r ip rav i l a načrte za nj ihovo ureditev.
Zadeva Ciganov je b i l a že večkrat na seji l judskega odbora, o tem često razpravljajo tud i zbor i vo l ivcev . V prvo vroto pr izadevanj za ureditev tega vprašanja sodi težnja, da bi dosegli stalnost b ivanja c igansk ih družin na enem k ra ju z možnostjo za posl i tve dela zmožnih, ter obvezno šolanje otrok. C i gansk im družinam je treba omogočiti, da si postavijo stalne domove i n da se vključijo v normalno družbeno življenje.
V občini • h i t ro narašča promet z osebnimi v o z i l i . Samo letos je bi lo na novo r eg i s t r i ran ih že 238 motorn ih voz l i . Enako h i t ro naraščajo tudi -prometne nesreče, k a terih je b i lo letos že 130. Sk l ep i i n priporočila seje se
nanašajo na stopnjevanje naporov i n ukrepov za večjo prometno varnost na naših cestah.
N a območju občine je 38 prostovo l jn ih gas i l sk ih d r u štev. Zvečine so vsa slabo opreml jena i n ne morejo uspešno nastopit i v času požarov In d rug ih nesreč. Sprejet je b i l predlog, naj se manjša društva združijo v večja in da se pr i nabavi gasi lske opreme da prednost gas i l sk im eno.am v večjih k ra j i h .
Podpredsednik obč. L O je odbornike seznani l s potekom pr ip rav za gradnjo tovarne ravnega stek la v Novem mestu. Gradn ja tovarne je zagotovljena. Oba zbora sta spreje la sklep o ustanov i t v i medobčinske zavarovalnice , k i bo prevzela dolžnost dosedanje podružnice D O Z v Novem mestu. Sedež medobčinske zavarova ln ice bo v Novem mestu,
delovala Pa bo za področje občin Novo mesto, Trebnje, Me t l i ka , Črnomelj, Kočevje in R ibn i ca . Odbo rn ik i so t u -dii osvoj i l i p red logo reorganizac i j i k omuna ln ih služb in cestne službe v občini.
Več kot štiri leta se je v leke l razmej i tven i spor med nekate r imi l o vsk imi družinami, z last i med L D Novo mesto i n L D Do l en j ske Topl ice . T a spor je b i l
• že večkrat obravnavan na seji l judskega odbora. Slo je za nekaj sto hektarov povr šine med K r k o in robom h r i ba p r i Gorn j em po l ju . I zhajajoč s stališča dobrega lovskega gospodarjenja In za kon i t ih določil, da so meje med lovišči čimbolj naravne in vidne, je l judsk i odbor na tej seji sk l en i l naj se sporni del lovišča dodel i l o v sk i družini Novo mesto.
K o t na vsak i sej i je tudi na tej l judsk i odbor rešil vrsto u p r a v n i h i n premoženjskih zadev. Za rad i sorodnosti prob lemat ike , k i jo obravnavajo posamezni svet i , je b i lo nekaj svetov p r i obč. L O združenih. Po t r j en je b i l sk lep de lavsk ih svetov Splošnega čevljarstva —
Novo mesto i n podjetja P l a n ika iz kran ja , da se podjetje Splošno čevljarstvo priključi P l a n k i . V e t e r i na r ska postaja Žužemberk se priključi postaji Novo me sto. L j u d s k i odbor je izdal več poroštev i n Imenoval z a upravn ika gostinskega pod jetja 2užemberk Jožeta Z u pančiča.
Obširno razpravo na sej i je sprožil predlog, da so starši šoloobveznih otrok višjih razredov osnovne šole Se la -Hin je obvezni pošiljati te otroke v Prevo le l n Ambrus . Prešolanju otrok višjih razredov iz navedene šole so se nekater i starši odločno u p r l i . Raje v id i jo , da so otroci brez pouka, ko t da b i j i h pos la l i na te šole, k i imajo mnogo boljše pogoje za kva l i t e ten pouk kot šola v Se l ih , k i n ima n i t i p r o storov miti učnih moči. M e d tem, ko iz Lopate, k i i m a najdelj do navedenih šoi, otroci hodi jo v šolo, se temu upirajo predvsem na Se l i h in V ise jcu , čeprav je to v ve l iko škodo predvsem otrok samih in nj ihove bodočnosti. L judsk i odbor je spre je l sklep, da so starši pr i zadet ih otrok dolžni pošiljati otroke na šoli v P r e vo l ah l n A m b r u s u . Občinski l j udsk i odbor pa bo poskrbe l z a uredi tev bližnje po t i iz Se j do P revoU
Pravilniki, narejeni v naglici-mrtvorojena deca
0 Članico komis i je , k i je sodelovala p r i sestavi prav i l n i k a o de l i tv i osebnih dohodkov v črnomaljskem podjet ju »Belokranjki«, sem vprašal: »Po kakšnih m e r i l i h ste sestavl jal i pravilnike?« Pomolčala je, nato so jo spodbudi le tovarišlce i z uprave: »Povej, razloži!« »Veste, jaz sem samo ocenjevala delovna mesta. Z a številke ne vem. Tovariš računovodja bo več povedal!«
0 Računovodja p r i »Belokranjki« je začel: »Je že res, da je tovarišica pr iprav l ja la analizo delovnih mest, je pa neizkušena. K o t tehnik dela p r i podjetju šele nekaj mesecev . . . « »Zakaj ste j o izbrali?« sem ga p r e k i n i l . »Nimamo kadra i n tud i časa ne.« »Koliko članov je v k om i siji?« »Sedem, toda delat i m o r a m sam, oz i roma največ jaz.« »Kolikokrat se je komis i j a sestala?« »Ja, b i l o je nekajkrat . Takra t smo podrobneje pretehtal i tale m o j p rav i ln ik . Se d i rektor ja m o r a m vprašati, če se z n j i m s t r in ja , pa . . . « »So organizacije razpravl jale o pravilniku?« »Da, del za delom.« »Pa kolektiv?« »Oba p rav i l n i ka smo nab i l i na oglasno desko, tako da s i j i h pro izvaja lc i l ahko ob vsakem času ogledajo. Nj ihove pr ipombe upoštevamo.«
S p r a v i l n i k i o de l i t v i čistega dohodka i n osebnih dohodkov so prišli med vsemj, črnomaljskimi podj e t j i v »Belokranjki« na j d l j e . M e r i l a o čistem dohodk u so že uve l j av i l i , medtem k o bo o p r a v i l n i k u nagrajevan ja ra zp rav l j a l še de lavska svet.
Značilen je si&tem mer i l , po ka te r ih bodo v »Belokranjki« d e l i l i osebne prejemke. P r i ana l i z i de lovn ih mest so točkovali posamezn a de lovna mesta ne glede n a to, a l i je p r i s tro ju tehn ik , k v a l i f i c i r a n delavec a l i priučen delavec, k a r pomen i , da bo plačana res samo stor i lnost ne pa človek z določenim nas lovom. N a takem de lovnem mestu b i se dalo potemtakem za povprečno doseganje dnevne norme, za vestno razporejanje izdelkov v razrede, s pr izadevanjem, d a b i b i lo čimmanj odpadk o v i n po loml j en ih igel na šivalnih stro j ih , upoštevajoč še sk rb posameznika za nad povprečno kva l i t e to i zde l kov« i n da bo p l an »vsaj« stoodstotno r ea l i z i ran , doseči 100 točk. Povedano d r u gače b i to pomeni lo , da bo de l a vka ob svo j i povprečni s tor i lnost i pre je la 25 do 30 tisočakov mesečnih pre jemkov . P r i tem bo lahko sama izračunala, ko l i k o bo dobi la , saj v »Belokranjki« obračunavajo osebne pre jemke po enot i i zde lka . P r a v tako bo tud i izračunala razne "-odbitke«, bodis i zarad i slabe kva l i t e te a l i če bo po lomi la preveč ige l na stro ju, če bo za izdelek porab i l a preveč blaga, če bo preveč odpadk o v i t d . N a ta način naj b i predvsem prišlo do i zraza njeno ustvar ja lno delo h k r a t i z varčevanjem i n d rug im i važnimi činitelji, od ka te r ih j e neposredno odvisen uspeh podjetja.
M o r d a bo kdo vprašal: za ka j točkovanje? Gospodarsk i • is tem prepušča stvar no t r a n j i h odnosov v podjet ju de-
tavnim ko l ek t i v om samim. M o r d a v »Belokranjki« res niso mogl i i zbrat i kakšnih drug ih me r i l , toda točkovni
ga samouprav l jan ja le p r e več zanesl i na plodne raz prave o novem gospodarjen ju . Večkrat je b i lo tud i s l i šati, da je sestavljanje p r a v i l n i ko v samo formalnost ter se zaradi tega »nikamor ne mudi«; na d rug i s t ran i pa da je dobro počakati, da b i v i de l i , k a k o bodo p rav i l n i ke sestav i l i drugod.
# Ne odlašajmo več! Cas je h i t e l . Pričakovati je
bi lo, da bo o p r a v i l n i k i h razprav l j a l zbor p ro i z va ja l cev p r i O b L O , vendar se ta k l j ub opozor i lom, kakšno je stanje v podjet j ih, n i sestal. P rev lada lo je mišljenje, da b i mora la s n d i k a l n a o rgan i zaci ja stopit i na prste p ro b lemom in zdrami t i komis i je v podjet j ih, češ: koga še ča-
l j ud i , k i b i zna l i ocenit i svoje delo?
# Čemu kasneje krpati? Bo jazn i so upravičene, k a r
označuje tud i iz java člana ko l ek t i va nekega podjetja na posvetovanju o p r a v i l n i k i h : »Ce bo kdo od vod i ln ih p r e več zaslužil, se bo že našel kdo, da m u bo preprečil pot do neupravičenega zasluž-kars tva . Ce pa bo delavec zaslužil le 10.000 dinar jev , najbrž ne bo n ikogar , k i bd se zanj potegni l . »Cez noč« nare jen i p r a v i l n i k i pa b i p r e v e l k e razpone v osebnih dohodk ih kaj lahko dovol jev a l 7 . Zaka j b i kasneje k r p a l i , če l ahko že zdaj preprečimo, da b i se tu i n tam delale lukn j e ! Z a to je treba tehtn i h premis lekov , študija i n anal iz .
Cas, do katerega so se črnomal j ska podjetja obvezala izde lat i mer i l a , je kratek . Koma j mesec dn i nas še loči od zadnjega r oka . Zato še enk ra t : ne previdnost, da bo
Kako s i kolektivi v črnomaljski komuni pripravljajo pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka — Najdlje je prišel kolektiv »BEL0KRJLNJKE« — Nekaterim se še vedno nič ne mudi, drugje spet pa delijo sredstva še kar »na slepo«, po občutku... Dobro, vsestransko utemeljeno delo naj vnaprej prepreči »krpanje« pravilnikov, k i morajo postati eno glavnih gibal za doseganje novih uspehov v proizvodnji in poslovanju vseh delovnih kolektivov!
sistem je p r i n j i h le nekol iko drugačen, k a k o r smo ga navajeni p r i d rug ih podjetj i h . Važno je le, kakšna mer i l a so i z b ra l i za točke, o z i roma kaj točka pomeni . Več o tem sistemu ne b i govor i l i , saj p r a v i l n i k navsezadnje še n i potr jen ta torej n i dal še nikakršnih sadov, razen če upoštevamo, da se o njem govori v ko l ek t i vu in izven podjetja samo »previdno«.
• Zakaj previdno? M e d črnomaljskimi pod
jet j i je namreč zav lada la bojazen, da b i b i lo mars ika j narobe, če b i določeno podjetje prvo prišlo na dan s svo j imi m e r i l i . To odlašanje se vleče že od t is t ih dn i , ko so o p r a v i l n i k i h i n novem gospodarskem s istemu raz prav l j a l i pred de l ovn imi k o l ek t i v i . Se danes je mogoče si sati izjave nekater ih p o l i tičnih delavcev, kako dobro m dosledno je b i lo v posamezn ih podjet j ih pr ikazano novo gospodarjenje ter da so se vsi zanesl i na te uspehe in prav zarad i tega odlagal i p rav i l n i ke . Das i ravno so politične organizaci je v podje t j ih kasneje neprestano opozarjale, kako k ra t ek rok j e še, ko bodo mora l a nova mer i l a pričeti ve l ja t i , so se vodstva podjeti j z računovodsk imi i n tehničnimi k a d r i , pa tud i organi de lavske-
Upravn i odbor Be lokranjske železolivarne in strojne
tovarne B E L T — ČRNOMELJ
razpisuje naslednja delovna mesta:
- vodje računovodskega sektorja Dovršena ekonomska fakulteta i n najmanj 3 leta prakse v računovodstvu oz. srednja s t rokovna izobrazba z najmanj 10 let prakse v računovodstvu, od tega najmanj S let na vodi lnem delovnem mestu
- inženirja metalurga večletna praksa v l i va rn i sivega l iva
- delovodje livarne metalurški tehnik z najmanj 8 let prakse a l i v isokokva l i f i c i ran l i var z 10-letno prakso, od tega najmanj 5 let n a srednje vod i ln ih delovnih mest ih v l i v a rn i sive l i t ine
Osebni dohodek po dogovoru; takoj vselj lva družinska stanovanja na razpolago oz. za neporočene opreml jena garsonjera. Selitvene stroške plača gospodarska organizaci ja. R o k za priglasitev na ta razpis je 15 d n i o d zadnje objave v dnevnem časopisju. — Be lokran jska i c l ezo l i varna i n s tro jna tovarna B E L T — Črnomelj.
kajo? N a pobudo občinskega sveta s ind ikata se je res p r i čelo g ibat i , vendar je izostal zdaj ta, zdaj oni član k o m i sije, čeprav so b i l i t i največ iz vrst osnovnih organizaci j Z K v podjet j ih. Sele pred k r a t k i m je posebna komis i j a obšla vsa podjetja, da b i ugotovi la, do kod so prišla.
K o m i s i j a je preg ledala mnoge osnutke p rav i ln ikov , med ka t e r im i je b i lo največ tak ih , k i so vseboval i le dele m e r i l o de l i t v i dohodkov. V več podjet j ih n i t i osnutka niso ime l i . Tako so p r i » K o vinarju« začeli o p r a v i l n i k i h razprav l j a t i šele pred k ra t k i m . Podjetje je prišlo do tega potem, ko so ob p o l let ju na slepo razdet i l i več sredstev, kot so j i h us t va r i l i i n je pred k r a t k i m obračun pokazal , da imajo okrog 3 mi l i jone d inar jev dobička, ter da je zato res »čas, da pohi t imo s pravilniki.«
Manjša podjetja so prišla na dan s čistimi računi ne-l i ko pozneje. V obrtniških odde lk ih se je »delalo noč in dan«. P r a v i l n i k e so sestav i l i in tud i de lavsk i svet j i h je po t rd i l . N a nekaj pa b i vel jalo tu opozor i t i : a l i je l a h ko tuj s t rokovnjak določil ob jekt ivna mer.Is? P r i m e rov, da so v t ak ih podjet j ih sestavl ja l i p r a v i l n i k e l judje z okra ja i n občine, n i malo . T i so »rihtali« p r a v ln ike t a ko, kot so m i s l i l i , da je prav, ln nedvomno pozabl ja l i , da so v tem podjet ju razmere le precej drugačne kot d r u god. A l i v podjetju res n i
Pctujoči kino v metliški cbčini
Zope t j e začel d e l o v a t i potujoči k i n o , k i o b i s k u j e vse večje k ra j e v občini. S f r a n c o s k i m f i l m o m » P r e c e p - j e o b i s k a l l e S u h o r l n R a d o v i c o , nas l edn j i f i l im je b i l » N a gmrt obso j en i j e p o begni l-" . V d n e v i h p r e d občinskim p r a z n i k o m b o p r e d va j a l j u gos l o vansk i f i l m »Akc i j o « . O b i s k p r i začetn i h p r eds t a vah je b i l slabši ko t običajno.
0 ALKOHOL je smrtni sovražnik varnosti i n reda na cestah!
s p r a v i l n i k i kaj narobe, če bodo začeli ve l jat i , p rev idn i in dosledni b i mora l i b i t i p r i me r i l i h , k i j i h podjetja do ločajo na osnovi l as tn ih ana l i z .
Z A B E L E Ž E N O
Sadje naprodaj, toda gn i lo . . .
»Naši sadovnjaki niso urejeni. Po petletnem programu gospodarskega razvoja borno imeli toliko in toliko sadnih dreves, ki bodo tako in tako obrodila. Za domačega potrošnika, domače sadje:"
Tako so poudarjali na zadnji seji občinskega odbora SZDL v Črnomlju. Potem se je oglasil predstavnik Belsada, češ: » K a j nam koristijo na
črti, ko pa ne moremo do sadja. Naš obrat potrebuje toliko in toliko industrijskega sadja, pa ga na domačem terenu ne dobimo. Kmetijska zadruga je blokirala vso občino, tako da se brez
njene vednosti ni smelo odkupovati.« Predstavnik kmetijske zadruge pa se je zagovarjal: » C « je zadruga pooblaščena za odkup, se nima nihče drug vtikati v to stvar, zlasti pa ne »razni sindikati iz Kočevjo«. Če nismo sadja mi odkupili ...-« — Predstavnik Belsada je še povedal, da so morali po sadje n Metliko, kjer jim ga je pri-pravUa tamkajšnja kmetijska zadruga. V M e t l i k i so odkupili 400 ton sadja, medtem ko so od KZ Črnomelj d o b i l i le 12 ton. — Tedaj je razprava o tem vprašanju dosegla višek. Kmetijsko zadrugo v Črnomlju so ostro kritizirali, zakaj brani d i r e k t e n o d k u p sad ja , saj je sama brez skladišč. Pri tem ji gre gotovo za visoko mario, skratka za čisti zaslužek. Dogodilo se je celo, da je nasilno preprečevala odkup sadja od zasebnih pridelovalcev ki so ga ti nameravali prodati izven občine ali pa tudi potrošnikom v občini. N e d v o m n o je pri tem najbolj prizadet Belsad; na-mes'o da bi sadje predelali, gnije po vrtovih i n sadovnjakih, saj »ga je b i l o letos toliko, da ga kmetje ne morejo porabiti zase«.
Na drugi sfrani spet ugotavljamo, da ni sadja v mestih, za široko potrošnjo. Torej dvojna škoda na vseh koncih in krajih! Zakaj je zadruga pri tem tako kratkovidna? Ali je res prav govoriti, da "naj vse propade, če ne bomo mogli zaslužili«? Prav ie, da dobiček ostane v komuni, toda zaradi nepravilnega gospodarjenja ene gospodarske orpanitacije ne bi smeli trpeti škode potrošniki, ki do sadja ne rtridejo, niti ne pridelovalci, ki jim sadje gnije! Primer dovolj jasno govo'i o nerdravem pojavu, ki mu lahko rečemo tudi »'ot> za komercialnim uspehom« na račun potrošnikov.
m m Ztt.siiii! Mi odgovarja V v a s e m l i s t u je b i l 2. 11. 1961
o b j a v l j e n članek b r e z p o d p i s a a v t o r j a p o d n a s l o v o m » K j e so m e j e i n mora la « .
Članek je p o l n netočnosti l n p i s a n v t o n u , k i j e za k o l e k t i v Z d r a v s t v e n e g a d o m a , k a k o r t u d i za posamezne člane k o l e k t i v a t a k o žaljiv, d a s e t u d i k o l e k t i v Z d r a v s t v e n e g a d o m a sprašuje » K i e so me j e tn m o r a l a - .
S m a t r a m o , d a j e v s e b i n a člank a neresnična. K j e je le a v t o r d o b i l po t r ebne p o d a t k e , sa j se do I z vo r « točnih I n f o r m a c i j , t. j . d o Z d r a v s t v e n e g a d o m a , do s e d a l Se nI p o t r u d i l nihče r a z e n številnih k o m i s i j , k i so se zadn j e m e s e c e z v r s t i l e p r i nas . Z a n i m i v o je , d a so se vse te k o m i s i j e p o h v a l n o IzTazlle o p o s l o v a n j u i n g o s p o d a r j e n j u v naši u s t a n o v i , k a r Je r a z v i d n o i z z a p i s n i k o v .
Z d r a v s t v e n i d o m Je b i l u s t a novljen 1. 8. 1955 z združitvijo prej samostojnih ambulant (zotone. splošne, A T dispanzerja ln reševalne postaje). BIH s m o praktično brez s r eds t e v ln brez o p r n m e v s t a v b i , k i 4 e b l -iq t«-*.,* - - n/O • ** • Razen tega smo razpolagali z m l n l m . a u u i n ga kadra
Leta 1960 smo od Zavoda za socialno zavarovanfe dobili 3,015.900 din za gradr.lo otroškega dispanzerja. Naj se p i sec članka ne boji, da bodo ta sredstva- uporabljena v druge namene, pač pa bomo morali krepko dodati lz lastnih sredstev, kar Je vsem članom ko lektiva popolnoma jasno. M i mogrede naj omenimo, da se Je kolektiv zaradi tega odpovedal lanskoletnim nagradam v višini 800.000 dinarjev.
Ka r zadeva »moledovanle za stanovanje« naj pojasnimo naslednje: v prvi vrsti moramo ugotoviti, da nihče nikogar ni postavljal pred vrata, kar tudi ne bi bilo od najvišjega predstavnika občine pričakovati, saj bi to bilo v naši socialistični družbi »milo rečeno« neumestno.
1959. leta Je imela naša ustanova v občinskem družbenem planu odobrenih 6,000.000 din kredita za gradnjo stanovanjskega Moka. Na predlog občine pa smo ta kredit odstopili splošni bolnici v Brežicah in si s pismeno pogodbo zagotovili v bloku dve stanovanji. Dobili smo eno stanovanje, z drugim pa Je ln *e vedno razpolaga občina. Načrte, k i smo Jih dali izdelati ln j ih plačali, pa nam Je ObLO prodal brez naše vedr.o-
. tU - proti odškodnini. Huzor-no Je mislili, da bi ustanova, kot Je naša, do sedaj mogla
g r a d i t i s t a n o v a n j s k e s t a vbe , sa j s o b i l a v s a izločena s r e d s t v a d o 31. 3. 1961 n a m e n s k a . O d tedaj da l j e pa t u d i n i s m o m o g l i zibrati p o t r e b n i h s r eds t e v za g r adn j o . V s a s r e d s t v a , k i s m o J i h Ime l i na r a zpo l a go , i m a m o na s k l a d u n a m e n j e n a otroškemu d i s p a n z e r j u .
Z a r a d i n e r a z u m e v a n j a n a m e r o d a j n i h m e s t i h i n n e i z p o l n i t v e pogodbe s m o p r ! z a d n j i d e l i t v i s t a n o v a n j o s t a l i p r i k r a j šani i n n a m je z a r a d i tega s t o m a t o l o g službo o d p o v e d a l . K o l e k t i v se zaveda , d a Je v bodoče dolžnost u s t a n o v e p r i s k r bet i s t a n o v a n j a s v o j i m uslužb e n c e m . S e v e d a se ne s m e ln ne m o r e pričakovati, d a bo to i z v e d l j i v o v najbližji bodočnos t i .
S e p o j a s n i l o k dežurni služb i : 1. 8. 1961 s m o u v e d l i s t a l n o dežurno službo v u s t a n o v i , k i vse do sedaj z a d o v o l j i v o d e l u je . Ses t ra o z i r o m a bolničarka Je stalno (tudi ponoči) v zdravstvenem domu, tako da nikomur ni potrebno iskati zdravn i k a na domu. Vsi , k i dežurajo, s t a n u j e j o okoli 500 m s t r a n , d v a p a c e l o v istem b l o k u . S e s t r a nudi prvo pomoč, kliče zdravnika po potrebi v v s a k e m času v ambulanto ln ga telefoničr.o obvešča o obiskih. Tako je Jalov vsak Izgovor, da ni moč najti dežurnega.
Od 1. 4. 1961 dalje je v veljavi novi način finanslranja ln gospodarjenja v zdravstvenih zavodih lr. uveden novi način na grajevanja zdravstvenih delavcev. V tem času smo tudi začeli sklepaU pogodbe z zavodom za socialno zavarovanje o pavšalnem plačevanju zdravstvenih uslug, kjer skladi niso bili upoštevani. Na kritiko razmerja dcJltv« dohodka 90:10 naj navedemo, da pravilnik določa delitev dohodka »0:20. ker pa nam do sedaj še niso znar.l vsi pokazatelji<mnogo naših zavarovancev, za katere nimamo podatkov, star.uje Izven območja naše komune ln dobivamo zanje račune od drugih zdravstvenih domov, kar občutno znvanišuje navšaJ; cene zobnim storitvam 15 Se vedno iste kot leta 1958, čeravno se Je material v tem času podražil za l50*/0, so se naši samoupravni organi odločili za omenjeno ln kritizirano delitev s tem. da se po možnosti že do konca tega leta, če bodo urelene cene zobnim storitvam, formira razmerje 80:20.
Prav v dneh, ko s « na n a * kolektiv zgrinjajo žolčnl napadi glede slabega gospodarjenja, smo lz lastnih sredstev nabavil i nov reševalni avtomobil, k i stane 3.1M.0M din.
N a izdelavi pravilnikov j «
petčlanska k o m i s i j a d e l a l a P0'* r.e t r i mesece . K e r nI b i l o ° * r a zpo l ago n o b e n i h , t u d i ne k v l r n i h n a v o d i l , se Je o p i r ^ n a izkušnje n e k a t e r i h dručjj us tanov , k i so b i l e v t em <*e£ že p r e d n a m i . N a s e s t a n k u , *r so ga člani k o m i s i j e imeli * p r e d s t a v n i k i o s t a l i h zdravstv«** n i h d o m o v S p o d n j e g a PosaVJ* nd nihče d o b i l n o b e n i h navod"; k a k o r to t r d i p i s e c članka, te* več Je b i l o to le posvetovanj* ; T a k o so p r a v i l n i k i v s e h zdrtj, s t v e n l h d o m o v v S p o d . Posa™jj g lede o s e b n i h p r e j e m k o v v £j a l i m a n j izenačeni. Kakšna £ b i l a s i t u a c i j a s k a d r i v « *J u s t a n o v i , če bi b i l i na P r l I " J . p r i n a s o s e b n i p r e j e m k i OJ*L r.o nižji k o t v o s t a l i h ena*^ v r e d n i h u s t a n o v a h , ko J« zdaj kritična? Prav gotovo »JJ preveč rožnata! S i c e r P 8 JJ, številke, n a v e d e n e v čla"*^ neresnične.
Pripominjamo, d a je bila J o ša ustanova v brežiški kofjrjj p r v a , k i se Je lotila l ^ j j j i l p r a v i l n i k o v , ne zaradi boj p r e d zaključnim računom, kor to domneva pisec članjJJ, saj je naša knjigovodska d en ca u r e j e n a , tako da J * , ^ v s a k e m času viden uspeh nega zdravstvenega doma ^ kor tudi posameznih &ocZrp s k i h enot. Večina zdravstva d o m o v v Spod. Posavju J * * »j la te pravilnike že lzdeJ«« 1*^ potrjene. Verjamemo, d» (I te polemike ne bi bilo, cZ/p naša ustanova zadnja v k ° n
sprejela pravilnik. •-aJ*" Glede medsebojnega ""v^t**
navanja zdravstvenih sto" $ med Zdravstvenim domo" J . Splošno bolnico v Brezica" >pl pomlnjamo, da noben D O r T p " ' bil p r i Iskanju zd-avnis*~ jjtfl-moti po krivdi ustanove « v" dovan. Logično Je, da ^ V « ' stvenl d o m ni dolžan P « 1 ^ ji" storitev drugi ustanovi, "T f/r lahko enakovredno o p r a v k u m a . C e pa Je potrebno PjjđV bolnika drugam, uvidi to *** t ]jil nik, k i po svoji vesti to *VL, * to določa in se ta P" 1 ; . , 1* primeru potrebe nikonw» lrrati. Torej 1« p o v s « " A* umestna ln za zdravstven «jr lavce žaljiva trditev, da J£j ke gledajo skozi dinar, Jy j>£ naši zdravstveni delavci * ^ Stetokrat dokazali. <tej?nrfl>>\ pravljeni pomagati ^„ait ob vsakem času. pogost" najtežjih pogojih. „ »J
Hvaležni ln dovzetni » ^ bomo za vsako dobron« ^ kritiko, ki naj temelji r * p | « J ničnih podatkih in naj ~\đr*r
na v s m i s l u izboljšanja Btvene službe. ^
Kolektiv W a * , k * f doma, U r « * « *
Stev. 4G (808) D O L E N J S K I L I S T S t r a n S
P R O G R A M P E T L E T N E G A R A Z V O J A OBČINE ČRNOMELJ P R E D SOCIALISTIČNO Z V E Z O
ZDAJ PRED ZBORE VOLIVCEV!
» . . . Danes se je začel promet na novem odseku avtomobilske ceste »Bratstva i n enotnosti«, k i je kako r prejšnji odseki, delo rok naše mladine. O d vsega s rca čestitam graditeljem tega objekta, predvsem pa m l a d i n i ter tehnič-n " n in d rug im strokovnjakom, k i so tudi vneto dela l i , da "o v tako k ra tkem času i zpo ln i l i tako vel iko nalogo, kako r i« bi la ta , da so zgradi l i k a k i h 140 k m nove asfaltirane ^ t e , k i povezuje naše republ ike . Naša mlad ina je tud i •* letošnjem letu, kako r vedno doslej , i zpo ln i la pričakovanja narodov naše dežele i n obljube, k i j i h je dala, da o° pravočasno izpolni la nalogo, k i j i je b i la postavljena. "*ša mlad ina je delala letos ne samo na tem objektu, jnarveo n a v rs t i drug ih , da b i tud i na torišču graditve Oala naši skupnost i svoj mlados tn i pr ispevek. T u d i v p r i hodnje bo naša mlad ina s svo j im de lom prispevala svoj »eltki delež v graditv i naše dežele; prepričan sem, da bo v pr ihodnje, kakor doslej, častno izpolnjevala svoje » » l o g e . . . «
S temi besedami je v ponedeljek dopoldne predsednik ^ P u b l i k e tovariš T i to pozdrav i l graditelje avtomobi lske !**te v Skop ju , kjer se je zbralo okoU 200.000 l jud i . — ? j a s l i k i : odsek avtomobi lske ceste b l i zu Trebnja p r i Jjovem mestu, sad požrtvovalne mladine naših narodov.
a r b i s i danes v našem okra ju sp loh še lahko predstav-1*U razvoj gospodarstva, tu r i zma , k o m u n i n prometa „ r e i te mogočne glavne žile — srčike jugoslovanskih ^ P u b l i k ?
Največji porast bo dosegla indust r i j a , k i j o bodo še razv i j a l i . Nadal je je p r edv i deno ve l iko povečanje bruto produkta hi narodnega do-
' hodka v kmet i j s tvu, k i pre življa okrog 66 odstotkov občanov. T u d i gradbeništvo se bo krep i lo , saj je določena cela vrs ta različnih g ra denj, k i j i h bo treba končati do 1965.
V kmet i j s tvu bodo k r e p i l i pro izvodne okoliše, p r idob i l i okrog 400 ha nov ih površin z mel iorac i jami , še naprej izt reb l ja l i ste l jnike i n krčili gozdove. Obnav l j a l i bodo vinograde, sadovnjake i n k r e p i l i socialistični gospodarsk i sektor.
Razprava je načela tud i t ista vprašanja, o ka te r ih p lan n i dokončno spregovor i l a l i pa j i h sploh ne upošteva. G r e predvsem za negospodarske dejavnosti . T u b i se lahko ustav i l i p r i vp ra šanju nov ih stanovanj . P l a n sicer pove, da bo v tem petletnem obdobju zgrajenih nov ih 250 stanovanj, bo pa to na porast števila zaposlen i h 440 odst.) in glede na to,
Priprave za konferenco žena v Sevnici
I n i c i a t i v n i odbor za p r i p r a v o kon fe rence žena v S e v n i c i j e že določil d n e v n i r ed konference , k i bo r a z p r a v l j a l a o vključevan j u žena v organe d e l a v skega s a m o u p r a v l j a n j a i n družbenega u p r a v l j a n j a i n o v a r s t v u družine. N a k o n f e renc i bodo o b r a v n a v a l i p r e d v s e m naštete p rob l eme žena i z sevniškega i n k r -me l j skega okoliša, k e r j i h j e t a m največ. B r e z d v o m a t u d i v o s t a l i h k r a j i h občine žene ne žive brez težav, v e n d a r se je i n i c i a t i v n i o d b o r odločil t eme l j i t o obdel a t i na jp re j samo de l p o d ročja, k e r želi, d a b i b i l a kon f e r enca d e l o v n a i n ne splošno d e k l a r a t i v n a , ko t je b i l a s p o m l a d a n s k a . D v e k o m i s i j i že p r i p r a v l j a t a g r a d i v o . I n i c i a t i v n i odbo r je spre je l pred log , na j b i v S e v n i c i u r e d i l i »Solo z a ž iv l jenje« , k i b i n u d i l a m l a d i n i pomoč i n ko r i s tne n a svete. K o n f e r e n c a žena ao 13. d ecembra .
da je že zdaj vloženih okrog 80 prošenj za dodel itev s ta novanj , le premalo. Računati moramo, da bo dotok v i n dustr i j ska središča v k o m u n i vedno večj . Zaposl i lo se bo ve l iko žena; to pomeni, da j i h bo treba razbremeni t i . Otroški v r t c i , serv is i p r i s tanovanjsk ih skupnost ih in podobno b i to znatno o m i l i l i . Samo v Črnomlju in Semiču je to vprašane tako pereče, da ga ne kaže odložiti • za prihodnje petletno obdobje.
S tem v zvezi bo treba mis l i t i na obrate družbene prehrane, o kate r ih je bi lo
zadeva pomoč O b L O , naj b i določili tak vrs tn i red g ra denj, da b i najprej ure jeva l i najbolj pereča vprašanja. V tem gospodarskem obdobju bodo potemtakem dokončno e l ek t r i f i c i ran i v s i kra j i v korruini, v mnog ih večjih središčih pa bodo napel ja l i vodovod.
Ve l j a še omenit i , ka j Je razprava povedala o šolstvu, zdravstvu, k u l t u r i in pod. 2e v p lanu je določeno, da bo do konca leta 1965 v D r a -gatušu zgrajena nova šola, v Črnomlju pa bodo dogra-diJi osnovni šoli šest učilnic . To vsekakor ne bo za -
N a seji občinskega odbora Socialistične zveze v Črnomlju, k i je b i la prejšnji petek, 10. novembra, i n so se je udeležili razen delegatov tud i predstavnik i O b L O ter drug i gostje, so uvodoma razpravl ja l i o petletnem družbenem načrtu za črnomal jsko komuno. Osnutek tega plana predvideva, da se bo bruto produkt v pr imer jav i s pretek l im gospodarskim letom do • 1965 povečal za 137 odstotkov — v okra ju le za 106,3 odstotka — in narodni dohodek za 182 odstotkov, kar je tud i vel iko več kot v okra ju. V tem obdobju bo razmerje med gospodarskimi i n negospodarskimi investici jami 60:40 (v okra ju 79,9 : 20,1); to pomeni , da bo komuna znatno bolj skrbe la za izgradnjo na negospodarskih področjih (stanovanja, šole, ustanove, ceste i n podobno). N a ta način, b i marsikje dosegli republiško povprečje, drugje pa ne b i b i l i ve l iko pod n j im . P lan je torej napet, kar so po t rd i l i tudi v razpravi .
s icer že več razprav, napra v i lo se pa n i ve l iko . Toda če hočemo ustvar i t i boljše pogoje za delovne l jud i oz ro ma razbremeni t i družino, je treba skoraj ured i t i tudi te s tvar i .
Razprava je obširno razčlenila predvsem tiste dele p lana, k i načelno govore o prob lemih . Večkrat je bi lo slišati pr ipombe o domači obrt i , k i tud i v B e l i kra j n i že i zumi ra . V mestu i n na podeželju, predvsem v večj i h središčih, so potrebni obrat i družbene obrt i In ponekod tudi servisne de lavn i ce. Obnov i t i bo treba prometno mrežo, pr i čemer naj h i važnejša cestišča as fa l t i r a l i ln t l akova l i , na drug i s t rani pa še nadalje obdržali že skoraj klasičen način vzdrževanja potov, s samopr i spevk i preb iva ls tva . K a r
dostovalo, saj je dotok v središča s šolami vedno večji ter bodo v Črnomlju k m a l u potreboval i še šest učilnic. Zakaj ne b i že zdaj m i s l i l i na to i n se odrek l i kakšni drug i gradnj i , so se spraševa l i črnomaljski prosvetni de lavc i . — Podobno je tud i v zdravstvu, k jer manjka zdravn ikov , ambulant , l eka rn i td . V Semiču se n. pr . že vrsto let »tolčejo« za spo
dobno ambulanto ln zobozdravn ika , pa tud i l ekarna bi b i l a potrebna. V Starem trgu bo zobno ambulanto po magal u red i t i ok ra jn i zavod za socialno zavarovanje i z L jubl jane , dedno pa tud i O b L O Kočevje, k e r se bodo tam z d r a v i l i tud i l judje iz kočevske komune. V Črnoml ju b i bi lo treba preured i t i zdravstven i dom i n zgrad i t i lekarno . . .
Težko je v k ra tkem poročilu obdeiati vsa vprašanja, o ka te r in je tek la razprava na seji občinskega odbora S Z D L v Črnomlju. L a h k o pa i z razprave izluščimo osnovno m ise l : s pet le tn im progra mom gospodarskega razvo j a črnomaljske komune bo treba čimprej i t i pred zbore vo l ivcev . Sele k o bodo t i spregovor i l i o njem i n p r e t res l i vsa vprašanja, bo p l a n rets z re l i n ga najbrž ohj podpor i vseh občanov ne bo težko uresničiti. T u pa je nova naloga Socialistične zveze, da k razprav i p r i t e g ne kar največ vseh državljanov.
IV Z.
• V desetih letih se je uvoz na enega prebivadca pr i nas povečal od 14.1 dolarja na 26.5 dolarja, medtem ko je b i l iz-voi v istem obdobju kar za
. 16.2 dolarja večji kot 1950 leta (zdaj 25.9 dolarja na prebival oa).
• V prvih devetih mesecih letošnjega leta je Jugoslavija izvozila za 120 mili jard dinarjev blaga, kar je za 1.3 m i l i jarde več kot lani v istem času. Uvozil i pa smo za 192.8 m i lijard ddnarjev blaga, kar je za 10 milijard več kot lani.
• V zadnjih osmih letih se Je število zaposlenih v družbenem gospodarstvu povedalo za milijon. Gospodarske orga-nizacije so vsako leto zaposlile povprečno 132.000 novih delavcev In uslužbencev.
• V sedmih mesecih letošnjega leta se je število varčevalcev s hranilno knjižico povedalo od 3.160.000 na 3,313.000. V tem času so varčevaJcl vložili 19.5 mili jard dinarjev.
V 15 letih se je v JLA strokovno usposobilo z a opravljanje pokl ica 561 tisoč 956 vojakov: 97 t i soč vojakov za minerje in kompresoriste, 145 tisoč za voznike motornih voz i l , 107 tisoč z a radiotelegrafiste in telefoniste, 42 tisoč za mehanike, 20 tisoč z a bolničarje, 70.500 za kuharje i n peke, 7026 za strojnike, 11.500 za zidarje, kovače in kol ar je ter 61.330 za prometnike, električar je,
strojnike, kurjače in razne druge poklice
Družbeno upravljanje v zdravstvu
se čedalje bolj utrjuje o NEKATERIH PROBLEMIH IN USPEHIH ZDRAVSTVENE SLUŽBE V KO-*wNAH SPODNJEGA POSAVJA
,2 n o v i m z a k o n o m o o r g a zme! j i z d rav s t v ene službe '^držav l janom omogočana ™°sta i z b i r a z d r a v s t v e n i h J ^ a v c e v ln z d r a v s t v e n i h r^odov . I z dos edan j i h i z -f^onj j e r a z v i d n o , d a se
P r a v i c l j u d j e s Spod-J * Sa P o s a v j a močno pot u j e j o . B o l n i k i so se ve -JuL^ma že odločili z a z d r a v -J J 1 5 * . ki mu zaupa jo . P r i ^°boc«ni izbiri z d r a v n i k a J? Postali državljani vse
*ointeresirani z « u r e -h i ^ i e z d r a v s t v e n e službe, j j ^ t i s t e m p a je n a s t a l
Pri n e k a t e r i h b o l j Iz-Jjffcruh z d r a v n i k i h n e p r i -C * n o večji naval i bo lro i -f j 7 ' kot pri d r u g i h . Z a b o l -j ^ * Je neugodno , k e r mo-
JJJM, p r* takem z d r a v n i k u | J *asa čakati na s p r e -h7 V Tudi glede ob i skov H *>m kličejo n e k a t e r a - k°«niki z d r a v n i k a i z
Hienejšega zdravstve
nega d o m a , čeravno s a m i po ravna j o vse doda tne s t r o ške. N a s t a j a p a vprašanje, če j e s t r okovnos t t akega z d r a v s t v e n e g a d e l a v c a s p r i čo v e l i k e o b r e m e n i t v e z a dovo l j i v a . R e s p a je , d a v e l i k o b o l n i k o v Iz V i d m a - K r -škega Išče z d r a v s t v e n e p o moči v z d r a v s t v e n e m d o m u n a S e n o v e m . T o se dogaja p r e d v s e m z a r a d i neure j e n i h z d r a v s t v e n i h r a z m e r v V i d m u - K i - s k e m , saj tu o r d i n i r a t a le d v a z d r a v n i k a , k i p a vsega n e zrnoreta. Z a r a d i tega b o t r e b a v bl ižn j i bodočnosti rešiti v p r a šanje zd ravs t v ene službe v Vidmu-Krškem.
P o v s e m drugačno s tan j e z d r a v s t v e n e službe je n a S e n o v e m . T u j e n o v z d r a v s t v e n i d o m , k i j e t u d i k a d r o v s k o d o b r o zaseden. Upravičeno j e n a S e n o v e m z d r a v s t v e n i c en t e r z a občin o Vldcm-Krško.
V Brežicah z d r a v s t v e n a služba še n i na jbo l j e u r e j e n a . V e l i k o pac i en tov se z a t eka v bolnišnico, k e r ne v e z a s tanovan j e dežurneg a z d r a v n i k a . P o s l e d i c a tega je , d a nasta ja jo m e d z d r a v s t v e n i m d o m o m l n bolnišnico z a r a d i plačila računov nesog las ja . S s k o rajšnjo d o g r a d i t v i j o eno-n a d s l r o p n e g a t r a k t a bo p o s t a l a brežiška bolnišnica p o m e m b e n z d r a v s t v e n i z a v o d v S p o d j e m Poeav ju .
# S prosto izbiro zdravnika raste bolnikovo zaupanje
M n e n j a n e k a t e r i h z d r a v s t v e n i h de l avcev Iz S p o d n j e ga P o s a v j a o p r o s t i i z b i r i z d r a v n i k a i n o s k l e n i t v i pogodb s s o c i a l n i m z a v a r o v a n j e m p a so sledeče:
• D r . JURIJ PESJAK iz Sevnice:
»Prosto i z b i r o z d r a v n i k a i n zd ravs t v enega z a voda po zd ra v l j a j o ne s a m o v s i b o l n i k i , temveč t u d i m i — z d r a v n i k i . V e m o namreč, d a j e za uspešno z d r a v l j e n j e v e l i k o k r a t e d e n p r v i h pogo jev zaupan j e b o l n i k a v z d r a v n i k a , ka t e r ega s i je s a m i z b r a l . P r e j tega n i b i l o i n j e b i l b o l n i k večkrat p r i s i l j e n i s k a t i pomoč p r i z d r a v n i k u , k i m u n i t o l i k o z a u p a l . Z a t o m e n i m , d a a m o n a d o b r i po t i k i z b o l j šanju odnosov i n z a u p a n j a m e d b o l n i k i i n z d r a v n i k i .
N e k a j novega j e v z a k o n u pogodba , k i nag jo s k l e ne z d r a v s t v e n i z a v o d z z a v o d o m za soc i a lno z a v a r o van j e . S pogodbo se u r e ju j e način i n višina plačila z d r a v s t v e n i h s to r i t ev . K a k šen način plačevanja b o določen v pogodb i (pavšal a l i plačilo z a posamezne s tor i t ve ) , j e o d v i s n o o d o b e h s t r a n k , k i s k l e p a t a pogodbo . Odločitev z a p a v šal a l i p r o t i pavšalu n i p repros ta , k e r n i m a m o no b e n i h izkušenj.«
• GUSTAV ROŠTOHAR, dentist iz Vidma-Krškega:
»Pravica proste i z b i r e z d r a v n i k a a l i z o b o z d r a v n i k a j e z l a s t i za b o l n i k a v e l i k a p r i dob i t e v . P r o s t a i z b i r a p a bo v k r a j i h , k j e r je samo en z d r a v n i k o z i r o m a z obo zd ravn ik , otežkočena. P r a v je , da se b o l n i k s a m odloči za z d r a v n i k a , k i ga bo z d r a v i l , saj j e t ako zd ra v l j en j e uspešnejše. Z e samo zaupan j e j e po l o v i c o u s p e h a !
N o v i z akon o o r g a n i z a c i j i z d ravs t v ene službe je t u d i z a zd ravs t v ene zavode ugo den , saj up rav l j a j o i n r a z po laga jo s s r e d s t v i i n s k l a d i . Družbeno u p r a v l j a n je v z d r a v s t v e n i h d o m o v i h se je s t em še bo l j u t r d i l o . G l e d e pavšalnega p l a čevanja a m b u l a n t e i n p o l i -klinične službe m e n i m , da b i m o r a l o t e m mnogo bo l j r a z p r a v l j a t i z a vod z a so c i a l n o z a v a r o v a n j e s p r e d s t a v n i k i z d r a v s t v e n i h us t a nov . B r e z d v o m a i g r a k o m u n a t u v e l i k o v l ogo i n j e nada dolžnost, da se n e nehno p o g l a b l j a m o v z d r a v s tveno p r o b l e m a t i k o i n
s k u p n o sode lu j emo p r i r e ševanj u v s e h p r ob l emov , c
D R . JOŽE PEČEK iz Brežic: »Za b o l n i k a j « z e l o p o
m e m b n a p r o s t a i z b i r a z d r a v n i k a . Doga j a l o se j e , d a b o l n i k n i z adovo l j en z z d r a v n i k o m , p a t u d i z d r a v n i k je p r i t e m i m e l n e p r i j e ten občutek. Z a v e s t z d r a v n i k a , d a sd ga j e b o l n i k i z b r a l p ros tovo l jno , b o d o b r a s p o d b u d a z a k a k o vos tno zd rav l j en j e . K e r j e zd ra v s t v eno osebje plačano p o učinku, s i p r i z a d e v a o p r a v i t i v se s t o r i t v e V z d r a v s t v e n i h d o m o v i h , kar . j e le v zadovo l j s t vo b o l n i kov .
P r i m e r n o pavšalno plačevan j e soc i a lnega z a v o d a j e k o r i s t n o z a b o l n i k e k o t z a zd ravs t v ene delavce.«
N o v i z a k o n o o r g a n i z a c i j i z d r a v s t v e n e službe n e o m o goča s a m o pros te i z b i r a z d r a v s t v e n i h de lavcev , t e m več jamči z a razširitev k a kovos tne zdravstven« službe n a s p l o h . Z n o v i m z a k o n o m j e državljanom d a n a še ena p r a v i c a , k i j e pre j n iso i m e l i .
Drago Kastelic
N i CESTI NISI SAM: zasenči luči!
N A M E S T O K O N C A Vsakdo med nami je dobi l bogat delež zaklada
in ga je porab i l modro a l i nespametno. Kap i tan Smolett je šel v poko j i n ne voz i nič več po mor ju . Graya je kar na lepem zamikalo , da b i se še bolj i zobraz i l , i n vpisa l se je na pomorsko šolo. Ben Gunn je svo j 1 delež zaprav i l v dvajsetih dneh i n sedaj je nekje v službi kot vratar i n razen tega je malo čudaški. M r . Trelawney se je v r n i l domov na posestvo i n tud i zdravnik znova obiskuje svoje bo ln ike .
O S i lver ju n ismo slišali n i ko l i več. N a Otoku zakladov smo pust i l i srebro v pal icah i n , ka r se mene tiče, lahko ostane tam, dokler hoče, četudi do
konca sveta. Ne z vo lmi ne z v r v m i me ne spravite več nazaj na t is t i preklet i otok. Samo še v sanjah se tu i n tam znajdem na tistem groznem otoku, kjer se n a m je smr t režala v obraz, i n se moramo zahval i t i le ve l ik i sreči i n našemu pogumu, da smo se v rn i l i domov.
Zdaj nič več ne slišim tiste mornarske pesmi , k i so jo prej pe l i F l in tov i ropar j i :
»Petnajst mož na zaboju mrtvega moža — * J u h u h u ! i n po lna steklenica ruma!«
In ne pozabite: sedaj, ko vam pripovedujem naše dogodivščine, pišemo na koledar ju leto 1717.
NAŠ OKRAJ L E T A 1965
KFflMLJflNJE OB PROGRAMU ffcriSPEKTIVNEGA RAZVOJU
NOVOMEŠKEGA OKRAJU V LETIH 1961-1965
(Nadaljevanje s 1. strani )
832 m i l i j o n o v . 2e le ta 1965 bodo t e številke sko ra j t r i k r a t večje !
K a m b o šel d e n a r za i n d u s t r i j o ?
V B r e s t a n i c i bodo d o k o n čali d r u g ; d e l r e k o n s t r u k -cilje t e r m o e l e k t r a r n e ; z g r a d i l i , b o d o 4 d a l j n o v o d e (70 k i l o m e t r o v ) : B r e s t a n i c a — K o t o V i d e m , R o t o V i d e m — Brežice. B r e s t a n i c a — S e v n i ca . N o v o mesto—Črnomelj. S t ek l e bodo p r i p r a v e za g radn j o d a l j o n o v o d a N o v o m e s t o — L j u b l j a n a (110 K V ) . Z r a s l e bodo nove t rans fo r m a t o r s k e i n r a z d e l i l n e po staje (B r es tan i ca , Črnom e l j , N o v o mesto , Brežice, Sevn ica ) , p o s t a v i l i bodo 51 v m e s n i h t ra foposta j , u r e d i l i l o k a l n a električna omrežja (Otočec, Šmarješke i n D o len j ske T o p l i c e G j r j a n c i itd.) i t d .
Novo, novo, n o v o . . . Rudn i ik v Kanižarici bo v
tej pe t l e tk i uresničil p r v i dej svo je r e k o n s t r u k c i j e . Senovo . K r m e l j i n Kaniža-r i c a bodo u r e d i l i j a m s k e ob jekte , začela pa se bodo t u d ; r a z i s k o v a l n a d e l a z geološkim proučevanjem za log v Kanižarici i n K r -m e l j u .
V Noveim mes tu bo zras l a n o v a t o v a r n a ravnega s t ek l a . K R E M E N i n G l o b o k o bosta i z r edno povečala p r i d o b i v a n j e kremenčevih peskov .
I M V v N o v e m mest 14 bo začela i zde l ova t i do 1C a v tomob i l o v na d a n . V M i r n i bodo po uresničenem p r o g r a m u začeli da j a t i l e tno n a t rg 20.000 šivaln h sro-jev. B E L T v Črnomlju- bo dokončal svoje r e k o n s r u k -Ci-Je in posta l p o m e m b n a s t r o jna t o va rna ter l i v a r n a
O b r a t t o va rne I S K R A bo takra t že k r e p k o p r o i z v a j a l v B n i l i n u p r i N o v e m m e s ' u . V Semiču, Šentjernoju. Žužemberku i n M o k r o n o g u bodo p r e u r e d i l i sedanje Iskr ir je ob ra t e ter j i h pove čali, v Brežicah i n T r e b n j e m p a bosta z r a s l a d v a n o v a I S K R I N A ob ra t a .
T o v a r n a z d r a v i l K R K A
— s e d a n j i F a r m a s c v t s k o -kemični k o m b i n a t L S S — že p r i p r a v l j a povečano p r o i z vodn jo n o v i h z d r a v i l i n kemičnih p ro i z vodov .
O p e k a r n e v Brežicah, Kanižarici, K r m e l j u i n Z a logu bodo poveča'e p r o i z v odn j o ; z g r a d i l i bomo novo t ova rno kremenčev h z i d a kov i n pornega betona ter o b r a t za s in t e r opeko v B r e s t a n i c i .
N O V O L E S bo nada l j e va " i z g radn jo pod je t ja v S t r a ži, T o v a r n a pohištva v B r e žicah se bo povečala, J U -G O T A N I N pa bo u r e d i l nov i ob ra t za l eson i tne p lo šče. T u d i sevnišša K O P I T A R N A bo dot l e j zpe l j a ' a svo jo r e k o n s t r u k c i j o .
K o m b i n a t p a p i r j a i n celu lo ze v Vidimu-Kršikem b povečal p r o i z v o d n j o pap i r j a za sto ods to tkov z n o v i i -p a p i r n i m s t ro j em.
T e k s t i ' n a i n d u s t r i j a se bo še bo l j r a z m a h n i l a : to ve l j a za metliško B E T I za N O V O T E K S , p l e t i l n i c o V D obov i in za črnomaljsko B e l o k r a n j s k o .
N o v o podobo bo dob i ' o podjet je » B O R - v D o l e n j s k i h T o p l i c a h , p r a v t a k o pa t u d ; k o l e k t i v ; t o v a r n » Im-perial « v V i d m u - K r t f k e m - D a n e * v M i r n i i n d r u g i , k i ima jo p r p rav l j ene načr te za razširitev i n m o d e r n i zac i jo p ro i z vodn j e .
3.000 novih stanovanj
Stanovanj .sko k r i z o obču t i jo vsa na .a mes a i n tud i manjša nase l ju . P r o g r a m p r e d v i d e v a , da b o m o do 1965 z g r a d i l i 3000 s t a n o v a n j s k i h enot. Z a vsa me sta i n sedeže občin bodo zde l an urbanistični d o k u
men t i , p r a v t a k o z a i n d u s t r i j s ka nase l ja i n turistične kraje . V o d o v o d i n k a n a l i z a c i j a i m a t a v p r o g r a m u precejšen delež; p r a v tako asanac i j e na podežel j u ; izboljšanje j a v n e r a z sve t l j ave , m o d e r n i z a c i j a cestišč v večjih nase l j i h , u r ed i t e v tržnic, kopališč, g a s i l s k i h domov , j a v n e s n a ge i t d . S f a n o v a n j s k e s k u p n o s t i bodo r a z v i l e s e r v i sne
službe. D o b i l i b o m o več n o v i h d v o r a n z a svečane cbrede državljanov. Posebne s k r b i bodo deležni tud i načrti z a u r e d i t e v p a r k o v , d revo redov , ze len ic , mest n i h v r t n a r i j , pokopališč i n podobno.
Nove in povečane osnovne šole
Do k o n c a 1965 naj b i n a novo z g r a d i l i , d o g r a d i l i a l i povečali z večjimi N & t i r i -' v a m ; osnovne šole v tehle k r a j i h :
Brežice, D r a g a k i i V Podze me l j , S m i h e l p r i N o v e m mestu. V a v t a vas Žužem
b e r k Šentjernej, N o v o m e sto. Šentjanž. T r e b n j e ;
Črnomelj. M e t l i k a . D o l . Top l i c e . M i r n a peč, Škoc-j a n , S m a r j e t a , S e v n i c a , M i r n a . V i d e m ; V i n i c a i n B r e s t a n i c a .
A s a n a c i j o z i r o m a a d a p i a -ci j naj b i b i l e deležne šola v M e t l i k i g i m n a z i j a v N o v e m mes tu , na G r m u bodo dogradi l l i več učilnic S r e d nje k m e t i j s k e šole. v N o v e m mestu pa b i začeli g r a d i t i tud i novo s tavbo za E S S . V Krškem naj b i d o g r a d i l i de l a v n i c e S T S , v s em šolam pa b i i zdatne je p o m a g a l i z učili i n opremo .
480 hotelskih ležišč V teh l e t i h p r e d v i d e v a
p r o g r a m g radn j o o z i r o m a r ekons r u k c i j e 9 h o t e l s k i h ob ra ' o v s 480 ležišči. V 2
Z M A G O S L A V J E K A J : O B TOPILNIŠKI P E C I (Črnomelj, 1961) — L i v a rn i v B K I . T U in v podjetju M C postajata čedalje pomembnejša objekta v kov insk i indust r i j i okra ja
m o t e l i h b ; p r i d o b i l i 64 l e žišč, r a z en tega p a b i še posebej p o s k r b e l i za z i d a v o oz i r . r e k o n s t r u k c i j e 11 p r e nočišč z n a d a l j n j i m i 254 ležišči. Z a t u r i z e m v o k r a j u : p o m e m b n a p r i d o b i t e v !
V ses tavu hote lov i n k o t samosto jne ob j ek t e na j b i z g r a d i l i 11 r es tav rac i j z 2410 sedeži; o b n o v i l i b i 30 gos t i l n z 950 sedeži, u r e d i l i 3 bifeje s 60 sedeži i n 2 k a v a r n i s 100 sedeži, en b a r s 60 sedeži. V p r o g r a m u je tudi g r a d n j a 3 ob jek tov z a pr eh rano zapos l en ih s 560 sedeži.
Z a t u r i z e m b o m o u r e d i l i 4 os redn je ob j ek t e z a t a bor jen je i n 5 kopaliških b a zenov.
Domovi za kulturo V t e m času bodo z g r a d i l i
nov k u l t u r n i d o m v Brežicah , sitekle p a bodo t u d i p r i p r a v e z a začetek novo g radn je z a osredn j i k u l t u r ni d o m o k r a j a v N o v e m mes tu . U r e j e n e bodo občinske i n druge knjižnice, p o večana bo S t u d i j s k a knjižn i c a v N o v e m mes tu , m u zej i v N o v e m mes tu , m u zej i v Brežicah. N o v e m m e stu i n M e t l i k i p a bodo d o b i l i nove . p r epo t r ebne o b jekte . V p r o g r a m u je o b nova i n r e s t a v r i r a n j e o b jek tov N O B na Rogu , u r e j an j e p a r t i z a n s k ; h grobišč, s p o m e n i k o v N O B i n drugo . V večjih središčih i n i n d u s t r i j s k i h n a s e l j i h bodo u r e d i l i k l u b e , d o b i l i p a b o m o tud i neka j n o v i h k i n o d v o r a n i n k i n o apa ra tu r . S e m sodi jo tud i načrti za D o l e n j s k o ga l e r i j o v N o v e m mestu i n ga le r i j o n a p r o s tem v K o s t a n j e v i c i , s k r b ZBt po t rebe Z a v o d a za s p o meniško va r s t v o D o l e n j s k e in d rugo .
Skrb za ljudsko zdravje
O s r e d n j a z d r a v s t v e n n us tanova v o k r a j u : splošna bolnišnica v N o v e m mestu b o d o l e t a 1965 že i m e l a nov kirurški i n pediatrični odde l ek . Novomeščanj se l a h k o te d n i prepričajo, k a k o uspešno h i t i j o s t e m i d e l i P i o n i r j e v l g r a d b i n c i ! H k r a t i bo avtomatično r e šeno vprašanje g i n e k o l o škega o d d e l k a l n m a t e r i n -
PARTIZANI V ANEKDOTAH B Ribe i n voda
Med revolucijo je tovariš Moša Pijade posebno pazil na vedenje in postopke borcev. Tako je nekoč vsem brigadam dal ostro navodilo, kako se morajo vesti, kadar gredo skozi vasi:
"Varovati morate partizansko čast. Ljudstvo je voda, a partizani so ribe. Riba brez vode ne more živeti!«
• Tudi boj V Tre t j em batal jonu Prve l i
ske brigade je b i l desetar M i l a n Sarič, k i n i mogel t rpet i uši. K o m a j so se kje ustav i l i , j i h je že začel ob i ra t i i z srajce.
Nekoč so odred napadl i Nemci . T reba se je b i lo umakn i t i . U m i k a l a se je tud i Šariceva četa, on pa se je poglobi l v svoje delo i n se n i zmeni l za u m i k .
»Milan, u m a k n i se! N e vidiš, da nas N e m c i tolčejo od vseh plati!« m u je zavpi la neka to-varišica.
»Kaj se sekiraš? Na j tolčejo, saj jaz tud i tolčem,« je hladnokrvno odgovor i l Sarič i n na nohtu st iska l uši.
# Mehkosrčneži V Mihajlovičevem listu
-Ravnogorac« je pisalo, kako se četniki borijo za ljudstvo in kako so mehkega srca. Ko sta to prebirala dva stara Srba, sta potrdila:
»Res je, kar piše. Prejšnjo sredo so Svabi iz naše vasi odgnali vse krave. Takoj naslednji dan so prišli četniki in pobrali teleta, da ne bi otroci ostali brez mater...«
• Dopisnik L e t a 1943 je izšla naredba,
s katero je bil pisatelj Branko Čopič imenovan za vojnega dopisnika II. bosanskega korpusa. Med obedom je Branko •potrto gledal in sploh ni prijel za žlico.
»Kaj ti je, Branko?« so ga vprašali tovariši. »Mar nisiee-sel, da si postavljen za vojnega dopisnika«?
»Ja, to je že lepo, biti dopisnik,« je zategnil Branko, »le tisto vojni me moti!«
9 Hajrova kamuflaža Hajro Kapetanovič je bil
1943 komisar Sedme krajiške brigade. Nekega jutra so priletela sovražna letala in začela obstreljevati položaj, na katerem je bil Hajro. Stekel je na pokopališče, razširil roke in mirno stal. •
»Zakaj si pa razširil roke, tovariš komisar?« se je začudil borec, skrit blizu njega.
»Zato, da bodo tisti v letalu mislili, da sem nagrobni križ,« je odgovoril Hajro.
# Huda skrb Okrog radijskega sprejemni
ka se je zbrala skupina borcev. Poslušali so vesti z bojišč. Med drugim je bilo tudi poročilo o uspehih zavezniških letal nad Nemčijo — bombardiranju nemške vojne industrije. Po poročilih so borci začeli komentirati dogodke. Vsak je kaj pripomnil, le mitraljezec, znan kot velik šaljivec, je vztrajno molčal. Nazadnje ga je komisar vprašal:
»No, Mirko, zakaj si pa danes tako tiho?«
»Veš, tovariš komisar, skrbi me, kako se bomo oskrbovali z municijo, če nam porušijo vse vojaške tovarne v — Nemčiji!«
0 Ni vajenec, temveč mojster
Ko so partizani oktobra 1943 prv:č osvobodili Bileče, je star kmet iz najbližje okolice vrišel k skupini borcev, med ka'.eri-mi je bil tudi komandant Vlado Šegrt (šegrt pomeni v srbohrvaščini vajenec).
'Pomozi bog, junaki!« »Zdravo, starina! Kakšna
sreča te je prinesla?« ga je vprašal eden od prvoborcev,
»E, sinko mili, rad bi videl Vlada Šegrta, če je tukaj.'
Komandant mu je segel v roke in vprašal, kakšno pomoč potrebuje.
'Nobene pomoči, tovariš komandant. Toda že tri leta kar naprej poslušam: Vlado Šegrt je pobil Nemce tukaj pa ondu-kaj, Vlado Šegrt je pobil Italijane na tem mestu pa na onem mestu. Vlado Šegrt je premlatil in pregnal ustaše pa četnike . . . No, pa sem si rekel: grem k partizanom pa jih zaprosim, naj te posleij ne imenujejo več Vlado- Segr t , temweč Vlado Mojster.«
Vsak četrtek: D0LEKJSKI LIST v vsaVo naSo družino! Kaj se vsak teden zgodi
pri vas, vam pove DOLENJSKI LIST
Iz zakladnice strokovnjakov
Gotovo je že mars ikdo ug iba l , .o l iko peres ima odrasla raca , toda ugan i l n i najbrž nihče. P o vsem točno pa je na to v p r a šanje odgovori l dansk i s t rokovnjak za perje (najbrž je tud i ed in i na svetu) He r lu f Hansen . K o je perje odrasle race preštel, je ugotovi l , da ima ta žival nič več i n nič manj kot 1,491.609 peres.
Hansen je perje prešteval v do lg ih z imsk ih nočeh v svojem »pernatem muzeju« v nekdan j i kovačiji. S štetjem perja n a j različnejših ptičev i n domače perutnine se ukva r j a že 15 l e t V muze ju pa ima ure jen ih i n preštetih že nad 10 mi l i j onov kosov raznega per ja.
V 7 dneh zgrajena hiša Nekatera mesta v Nemčiji so
se odločila za gradnjo šolskih pavi l jonov novega t ipa i n neka tovarna v Gopingenu že izdeluje montažne dele zanje. Te šole so majhne, imajo štiri učilnice za 150 učencev, prostorno kon fe renčno sobo i n potrebne p r i t i -k l ine . N a že pr iprav l j ene temelje postavi jo šolo v sedmih dneh. Posebni k a m i o n i za težke t rans porte pr ipe l je jo 17 montažnih delov, k i j i h nato žerjavi postav i jo na 3 m široke i n 10 m dolge temelje. Električna napel java, vodovodne cev i i n kana l i zac i j a — vse to je v stene vgrajeno že v tovarn i . T a k a šola stane 1 p r i bližno to l iko ko t z idana, je pa sestavl jena tako, da se z l ahka razstav i i n postavi d rugam.
PRI FIZIKI »No, povejte mi,« pravi p r o
fesor, »zakaj običajnega oken. skega stekla ne moremo uporabiti za naočnike?«
»Zato, ker je štirioglato in preveliko.«
Položil j e r e v o l v e r n a m i z o p r e d A n ge la i n z a b r u n d a l :
» T o b i b i l a z a m e strašansko n e r o d na z adeva . -
A n g e l j e pog l eda l r e vo l v e r i n r e k e l m i r n o :
»Brayan, n i lepo, d a se tako i g ra te z menoj . «
»Res b i b i l o ne rodno zame , - j e spet z a m r m r a l B r a v a n zamišljeno. »Zlasti zato, k e r j e M a r d e n v i d e l , d a s em vas odpe l j a l v svo je s tanovanje . L e k a k o b i se opravičil, k o b i m e obtožili, d a 6em vas nalašč spus t i l ? . . . M o r a l b i v a s o d pe l j a t i n a po l i c i j o . T o tri se M a r d e n s l a d k o s m e j a l , če b i m i uš l i . . . V e n d a r nihče ne b i z vede l za vaš beg do o p o l dne . V neka j u r a h p a l a h k o v e l i k o n a redi te . V s a p o l i c i j a b i v e l i k o ra je p r i j e l a .Nev idnega gospodar ja ' k a k o r A l B r o o k a . I n m i s l i m , d a sedaj n i p o l i t i k a , k i b i .Nev idnega gospodar ja ' l a h k o r e sa 1 električnega s to la . D a , d a , če b i m i A n g e l ušel, opo l dne^pa se v r n i l z .Nev i d n i m gospodar jem' , b i se m i M a r d e n sp l oh ne moge l s m e j a t i . . . «
A n g e l j e zakašljal, k e r j e čutil, d a ga neka j s t i s k a v g r l u . K o m a j j e spre govo r i l :
» C e b i se t o z g o d i l o . . . če n a p r i m e r j u t r i p r i m e t e . N e v i d n e g a gospodar ja ' , k a k o boste d o k a z a l i , d a j e o n ? Sa j ga nihče n i v ide l . «
» N e bo j te se. K a d a r s m o prepričani, d a im/amo k r i v c a v r o k a h , m u že i z s i l i m o priznanje,-« j e o d g o v o r i l B r a v a n .
A n g e l Je čutil, k a k o se m u vrača moč. Sege l j e po r e v o l v e r j u i n še zmera j m i s l i l , d a se inšpektor le šali. K o bo ho te l p r i j e t i r e vo l v e r , g a b o B r a y a n po t egn i l k s e b i . . . T o d a B r a v a n je z a p i r a l i n o d p i r a l p reda le . A n g e l a še pog l eda l n i .
A n g e l j e v z e l r e vo l v e r i n ga v t a k n i l v žep.
»Ne smete m i ga izgubiti,-« j e r eke l B r a v a n . »Je odlične vrs te , m a j h e n , toda zaneslj iv.«
»Hva la vam, « j e r e k e l A n g e l . »Se danes v a m g a b o m v r n i l , osebno. P r i šel b o m z . N e v i d n i m g o s p o d a r j e m ' . . . a l i pa sam.«
S E D E M I N D V A J S E T O P O G L A V J E V a n i c i j e A n g e l u s a m o d p r l v r a t a
svo j e gost i lne . »Ange l , l e naprej ! « ga j e vese lo p o
z d r a v i l . »Večer ja l i najbrž ne boste ob tako pozn i u r i , t o d a koza rec pijače se v a m b o p a l e p r i l e g e l . V s i gost i s o že odšli, t ako s v a s a m a «
S e d l a eta k m i z i i n V a n i c i j e natočil
d v a ko za r ca . Z u n a j se je že d a n i l o . A n ge la je o d u t ru j enos t i p r e m a g o v a l s p a nec. Z d a j c i j e n a h o d n i k u z ape l t e l e fon .
A n g e l je z drhtečo r o k o sne l slušalko n a s t en i .
» H a l o . . . A n g e l ? . . . T u k a j Sony.« A n g e l u j e srce začelo h i t r e j e u t r i p a t i ,
ko j e n a d r u g e m k o n c u žice sp r e govo r i l melodičen glas, k i ga ne b o n i k o l i več pozab i l .
»Da, j az sem,« j e odgovo r i l . »N isem ©a še m o g l a najti,« j e n a d a
l j e v a l a S o n y . »Posfcušala b o m z n o v a . M o r d a bo spre j e l ka t e r ega m o j i h p o z i v o v i n m e p o v a b i l n a pogovor . K j e boste?«
»Tukaj , p r i Vanici ju.« »Dobro b i b i l o , d a se m a l o odpočije
te,« j e n e n a d o m a s p r e g o v o r i l a s t o p l i m , prisrčnim g lasom.
»Dobro, počival b o m . O p o l d v a n a j s t i h b o m p r i te l e fonu. H v a l a v a m , Sor.y!«
» Lahko noč! « je z a p e l n j e n g las. A n g e l j e s t o p i l , k V a n i c i j u : »Potrebujem poste l jo i n budilnik.« •»Postelja j e zgora j , z a b u d i l n i k b o m
p a j az . K d a j n a j zbudim?« » O po l d v a n a j s t i h . C e b o k d o pre j te
l e f o n i r a l a l i m e i s k a l , m e pokličite takoj . «
»Brez skrbi ! « X X X
Sonce j e s i j a l o v sobo, k o ga j e V a n i c i z b u d i l .
»K l i če j o v a s n a telefon.« A n g e l je pog l eda l n a u r o : ena js t i n
četrt. S t e k e l j e po s t o p n i c a h v gost i lno . »Vesela sem, d a ste se vsa j m a l o o d
počil i ,« j e zaslišal S o n y n g las v slušalki i n s r ce m u j e b u r n o z a t r i pa l o .
» Lahko pr ide te p r e d C e n t r a l n o b a n k o ? Točno ob en i? «
» K j e je to? « / »Pe ta avenija.« »Dobro. T a m b o m neka j m i n u t p r e d
eno.« P o t e m j e z a p r o s i l V a n i c i j a z a te le
f o n s k i i m e n i k , p o i s k a l v n j e m številko, k i j o j e našel zap i sano v denar»yci P e t r a M v m e j a , i n p r e b r a l v i m e n i k u z r a v e n številke nas l o v : »Joe V i l e t , T a m a n y B u i l d i n g , 17. nadstropje«.
A n g e l je zav r t e l te le fon i n p o k l i c a l šoferja J e r r y j a , n a ka te rega j e b i l n a l e t e l po tragični s m r t i G r k a Z a r i f i s a . '
»Ste v i , J e r r y ? T u k a j A n g e \ P o t r e b u j e m vas.«
" »Tako j p r i d e m . K a m ? « » P r ed V a n i c i j e v o krčmo.« T a k o , t u d i to j e ure j eno . J e r r y j e v
t a k a i m u j e n u j n o po t reben , sa j n e m o
re peš h o d i t i po mes tu , k o i m a v s a k po l i ca j i n agent v žepu n jegovo f o to g ra f i j o i n o p i s . . .
C e z neka j m i n u t j e A n g e l s t o p i l n a u l i c o i n p r e v i d n o pog l eda l n a o k r o g . J e r r y j e v t a k s i j e s t a l o b pločniku, m o tor j e b r n e l .
» L e h i t r o v avto, « m u j e r e k e l s i m p a tični šofer, »da v a s k d o ne v i d i . Sa j s t e pos ta l i s l a v n i k o t f i l m s k a zvezda.«
»Pe l j i te me p r e d T a m a n y B u i l d i n g . J a z b o m šel v poslopje , v i p a počakajte, t oda m o t o r na j teče.«
C e z deset m i n u t s ta se u s t a v i l a p r e d nebotičnikom.
»Petinšestdeset nadstropij,« i e r e k e l šofer. » V ka te rega greste?«
» V sedemnajs to . C e se čez četrt u r e n e v r n e m , p r i d i t e gor v V i l e t o v o p i s a r no. C e b o m živ, m e n a v s a k način s p r a v i t e ven.«
»Brez skrbi,« s i j e šofer vese lo p o m e l r o k e .
A n g e l se j e odpe j j a l z l i f t o m i n n a v r a t i h v h o d n i k u sedemna js t ega n a d -s top ja p r e b r a l : »Joe V i l e t , p r i v a t n a p i s a r n a . S t r a n k e o d 10. d o 11. u r e «
Se bo l je , vsa j n e b o nihče m o t i l , s i j e r e k e l A n g e l i n v s t o p i l .
»Rad b i v i d e l gospoda V i le ta ! « j e r e k e l l j u b k i t a j n i c i .
»Nemogoče, i m a s t r a n k o . S p l o h so p a spre j em i l e d o enajstih.«
» A l i n i sam?« »Ne , p r i n j e m j e m i s t e r Wi lcrof f t . « »K rasno ! « j e r e k e l Anged. »Bom p a
k a r o b a n a e n k r a t intervjuval. « T a j n i c a j e p r i t i s n i l a g u m b : »Mister V i l e t — n e k i angleški časni
k a r b i vas r a d intervjuval.« »Hudič g a v z e m i . . . N o , p a na j p r i
de , « j e A n g e l zaslišal i z zvočnika. 'Ange l j e o d p r l v r a t a i n m i r n o p o
z d r a v i l : »Dober d a n , gospoda!« J o e V i l e t , vsemogočni šef TarnariV
H a l l a , i n C h a r l e s W i l c r o f f t , v r h o v n i s o d n i k N e w Y o r k a , e ta še o s u p l o z a s t r -m e l a v A n g e l a , k i j e s t a l n a p r a g u z r e v o l v e r j e m v r o k i .
»Oprostite, d a m o t i m pos l o vn i pogo vo r , t oda govo r i t i m o r a m z vama. «
V i l e t s i j e n e k o l i k o opomoge l o d p r v e g a presenečenja i n s t r a h u i n v p r a šal m r k o :
» K a j . . . ka j b i r a d i - o d naju?« » R a d b i i z v a j u n a r e d i l poštenjaka.
N a žalost j e to p r i obeh mogoče le , k o bos ta z m r z n i l a z a t a sve t ! « j e A n g e l r e k e l n eusm i l j eno . »Morda p a j e za v a j u še e n i z h o d . . «
Močne n zven T
so bi le v maju 1945 samo vojaško' Jj*So j ih j e takrat ušlo v skrivališča. Zarad i naglo utrujene roke P1* "akor podgane i z kanalov spet pr iha jat i na svetlo. Pritajeno na* |? "ekdanjih gestapovcev, sodnikov-rabl jev i n drug ih mori leev, k i J* ^ - " ^ i j i že k m a l u po končani vo jn i spet sedl i na v isoka i n najvišja " J ( ( t ' e a , c republ ike Nemčije, je te d n i pokazalo, da še zmerom deluje- ' državljana tovariša Vračariča iz Zagreba n i b i l a nikakršna ^ > kot so zadevo hote l i p r ikaza t i nekater i zahodni govornik i . Ves J* ^ * je zdrzn i l spričo dejstva, da je Zahodna Nemčija resnično sprtj** t j-^šcino n e samo v svoj ih načrtih o maščevanju i n mi l i t a r i zmu, ^ 0 e n i aparatu i n zakonodaj i ! Ves napredni svet pa je tud i obsodij , "»nje zahodnonemških oblast i p r o t i jugoslovanskemu državljanu L 3 8
Ničesar ne smemo pozabiti!I i^ljklfa E i chmanna ne in vseh njegovih mor i l sk ih pajdašev, W a " j fcT?v „ groze. B i l i so desna r oka H immle r j a , enega i zmed glavnu) ^"rje šest i n po l mi l i j ona evropsk ih Zidov. N i k o l i ne smemo tega ' fcJi? 8 0 0 prepričal tud i dokument grozote, k i ga je napisa l ogrski °*u:
A L . i f c DNEVNIK M I I C C l i W TABORIŠČNEGA m l a t i l * ZDRAVNIKA
Začeli ga bomo objavl jati v T0^ u čez 14 dn i . »' ' Kri •
Najbo l j nevarno je p r e l u t / j l l l^ V u| e> nasil je i n zločini, k i^so j i h počenjali N e m c i nad našimi 1J U "S ! j , V a r y o : ničesar ne smemo pozabi t i ! O tem nam bo govor i l tud i do*"J 1 , Sorja, k i so ga mora l i prestajati m i l i j on i svobodol jubnih l jud i " ^ ^ "^ncentraci jskih taboriščih.
Cez dva tedna v Dolenjske" 1 C H \ V I T Z (Aušvic) — D N E V N I K TABORIŠČNEGA Z D R A V N I K A .
MLADI BRALCI P" A \ '
Prihodnji w d e > ^ J k a n l c e po mladinski P° v j j L " A TH0MPS0NA:
St&OLKODLAK Ilustracije: » ^ 4 s ^ Nova s l ikanica j g , ^ S ^ k e savane i n prer i je , k jer s* neustrašeni w »,f\ ' « se s svo j imi zvest imi sprem-
& v X P* b o ^ P o < i ! s < M n i n i i v a * K O d b a V M b 0
,«vdušlla. » w " p r « r A ^ * n l c e tud i vaše soSolce i n so-šolke, znance
skega d o m a v N o v e m mes f -— Bolnišnica v Brežicah b° takra t že d e l a l a v razširi«" n i h p r o s t o r i h , širok pa ^ p r o g r a m novograden j * adap tac i j ob j ek tov za an£ bulantno-poliklinično s l i f " j bo v Brežicah, Črnomlja Krškem. N o v e m mes tu , S6" n o v e m , S e v n i c i , T r ebn j e I , ,
i n d r u g o d . , Z o b n a p o l i k l i n i k a v
v e m mes tu bo u r e d i l a n<>ve
prostore z a svo jo p r eP^ t r ebno de javnos t . V T o p l i c a h b o z rase l revto* ' tološkj center , d o g rad i l i P* bodo t u d i po t r ebne cbj&*£ v Šmarjeških i n CatešW» T o p l i c a h . V Črnomlju b ^ do z g r a d i l i prostore za n£j vo l e k a r n o , d o m a o n e r I r ! j i S l i h na L o k ! in v Impo l c j pa bodo a d a p t i r a l i .
Seveda še nismo J našteli vsega!
Pros t o r gre h k r a j « - . * « ! pa še daleč n i smo P< ) V t t«', vseh z a n i m i v o s t i in r"1*-. tov, k : j i h vsebuje p r o g r a m . Široka in P ^ . i de javnost je prot i kir<5j£, s t v o m naši ga okra ja . u
sežne s L, inves t i c i j e z a , L J zda r s t vo i n g r a d b e n i * ^ ' posebno pog lav je pa t ^ j j | v k r a t k e m n a m e n i l i \ y \ p rome tu , k i zav z ema ^ v
l j e pomebnejše mes to v' \ ši s k u p n o s t i . I n c ^ ] | Z g r a d i l i i n m o d e r n i * ' r
b o m o 183 k m cest. od ^ g a . . . — p a p u s t i m o to-jji enega i z m e d p r i h o d n ^ člankov o p r o g r a m u P*;-^ ' nega r a z v o j a našega o*^g
j a . Preveč je vsega z a
s a m o številko. M a n j k u ^ pros t o ra , d a b i povedal
j o L n a č r t l h
1 C ? 0 v i n i , o b r t i , ^ a r s t v u , l o v l » »Cfnarnih z a -
i l " l »e m o r a m o
j k C * l i k a v n a -t / * u m e d p r e
b i v a l c e m v našem o k r a j u i n republiškim povprečjem v S l o v en i j j 40,2 odstotka ' ; l e ta 1965 b o znašala samo še 26,4 odst. T o doseči i n d v i g n i t i življenjsko r a v e n p r eb i v a l c e v našega o k r a j a za 199 ods to tkov v pičlih 5 l e t i h p a j e na l oga p r o g r a m a , k j so g a včeraj s p r e j e l j v Vidmu-Knškem o d b o r n i k i o k r a j n e g a l j u d s k e ga odbo ra . T g .
S V ' 6 e i | 1 S ' ' i n i k o c * m domovom v okra ju naj V^tn ^ Pridružil večji p l an insk i d om na S .'hi ? °ddiha i n rekreaci je de lovnih kolekt ivov
j V ^ t i J ^ s t i r a l i b i ga lahko z združenimi sred-1 ^ v" fii o r B a n i z a c i j . N iso namreč lepote skr i te
iv^^ih' n a ^ o r e n J s k e m ' n a Pohor ju a l i ob I * ^ : *udl doma j i h imamo ve l iko, le ne i " S t j . " ' J • • • N a s l i k i : d o m senovških i n
A\ n i ^ k i h planincev na Bohor ju
Krška vas borcem za svobodo
Pri odkritju lepega spomenika borcem NOB in žrtvam fašizma je ob 20. obletnici začetka revolucije govoril tudi general majoi
Lojze Žokalj-Žiži
ženjstva j e l i p a v Krški v a s i izmučena u s a h n i l a , os ta lo p a j e k l e n o seme, k i ga j e s e j a l a r e v o l u c i j a : n a s v o j i z e m l j i s i s a m i gospo-r a d i m o , s a m i g r a d i m o nov družbeni r e d i n že uživam o sadove tega v e l i k e ga bo ja , v k a t e r e m s e j e e n k r a t za vse le j odločila n a ša u s o d a : i z n a r o d a h l a p cev smo pos ta l i n a r o d gospodar jev .
Množica 2000 l j u d i je n a vdušeno p o z d r a v l j a l a gov o r n i k o v e besede, d a s m o p r a v zato, k e r v v o j n i t o l i k o p r e s t a l i , t u d i danes b o r c i z a m i r , e n a k o p r a v n o sode lovan je m e d n a r o d i i n u s t v a r j a l n o sožitje n a sve tu .
S l e d i l j e pester s p o r e d ; p r e d s t a v n i k i ob las t i i n d r u štev so položili v ence , s o d e l o v a l i s o r e c i t a t o r j i , p e v s k i z b o r i i n m l a d i n s k a godba i z Brežic. P o s l a v j u j e Z v e z a bo rcev pogos t i l a svo j ce žrtev fašizma, k a t e r i m v čast j e p o s t a v l j e n n o v i s p o m e n i k v Krški v a s i .
P o vsej d o m o v i n i se l e tos s p o m i n j a m o začetka n a še r e vo luc i j e . O d k r i v a m o s p o m e n i k e p a d l i m b o r c e m za svobodo , častimo s p o m i n žrtev fašizma. M l a d i r o d 6poznava zločine o k u p a t o r jev . P r o t i u b i j a l c e m i n p r e g a n j a l c e m i ^ i h r odo l j ubov i n bo rcev z a p r a v i c o ter n e odv i snos t se d v i g a g las l j u d s t v a , k i izraža svo jo n e skončno hvaležnost v s e m b o r c e m naše r evo luc i j e . S p o m e n i k i , k i j i h o d k r i v a mo , opom in j a j o bodoče r o dove : ne po zab i t e ! N e po z a b i m o n i k d a r zločinov o k u p a t o r j a i n n j e g o v i h d o mačih sode l avcev !
V t a k e m s l a v n o s t n e m vzdušju j e p r o s l a v l j a l a t u d i brežiška k o m u n a svo j občinski p r a z n i k . E n a n a j lepših i n najpomembnejših p r o s l a v j e b i l a v Krški v a s i v nedel jo , 29. o k t o b r a , k o se j e t a m z b r a l o n a d 2000 l j u d i — n e k d a n j i h bo rcev i n a k t i v i s t o v , de lavcev , k m e t o v , žena i n m l a d i n e . M e d gost i so b i l i t u d i r o j a k genera l Lo j z e Z o k a l j — Žiži, p r v o b o r c i S t e r b a n , B a j e i n številni p r eds t a v n i k i o b l a s t i , političnih t e r družbenih o r g a n i z a c i j . V o k v i r u p r o s l a v e ob 20- let-n i c l r e v o l u c i j e i n občins k e m p r a z n i k u j e Z v e z a bo rcev Catež-Krška vas i z ročila j a v n o s t i p l o d do lgo t r a j n e g a d e l a : veličasten s p o m e n i k b o r c e m z a s v o bodo, k i s t o j i n a mes tu z n a m e n i t e vaške l i p e v Krški v i s i . S p o m e n i k so i z d e l a l i p o načrtih i n s sode l o va n j e m domačina abs. a r h . tovariša A j s t r a . V e l i k a p o moč p r e b i v a l c e v , posebno članov Z B , p r i g r a d n j i j e
doka za l a , d a s m o zares hvaležni žrtvam s l a v n i h borcev z a svobodo .
M e d d r u g i m j e n a te j p o m e m b n i svečanosti govoril t u d i tov. L o j z e Z o k a l j -Z iž i ; z b e s edami , k i so segle množici v srce , se j e s p o m n i l ze l ene l i p e s r e d i v a s i , s i m b o l a svobode S l o vencev . P o d vaško l i p o so nekda j m o d r o v a l i vašcani; k o j e te k r a j e p r e p l a v i l okupa t o r , j e za t r epe ta l a , na to p a j e začel v s e l j u d s k i u p o r p o d v o d s t v o m K o m u nistične p a r t i j e p r e b u j a t i l j uds t vo k v s t a j i O b v r n i t v i bo rcev i z v o jne i n i n t e r -n i r a n c e v i z nemškega s u -
S slavja ob odkr i t ju spomenika pad l im borcem in intern irancem za svobodo domovii>e
v Krški vasi p r i Brežicah 29. oktobra 1961 (Foto: Baškovič, Brežice)
Tudi mojega ata so odpeljali
SLAVA BREŽIŠKI ČETI! N a dan občiuskega prazn ika , 28. oktobra, je b i l a
p r i železniški čuvajnici v B r e z i n i p r i Brežicah prisrčna slovesnost. N a čuvajnici so o d k r i l i spominsko ploščo — n a m i n zanamcem dokaz, da je b i l a v tej s k r o m n i s tavbi v jeseni 1941 ustanovl jena brežiška četa pod vodstvom komand i r j a tovariša Dušana K v e d r a i n komisar ja tovariša Rud i j a .lan-hube. — Zbra lo se je nekaj nad tisoč l j ud i ; p r v i je govor i l o pomenu novega spominskega obeležja v okv i ru proslav 20. obletnice začetka revoluci je sekretar občinskega komite ja Z K S tov. Janez Vo l -čanšek. O p r v i h dneh vstaje, o organizaci j i upora pro t i Nemcem, ustanovi tv i čete i n n jen ih borbah za svobodo je nato spregovor i l narodn i hero j tov. Jože Borštnar. M e d d rug im je poudar i l , d a n i t i nadčloveški napor i borcev n i t i izdajstvo, k i je zakr iv i l o smr t m lad ih part izanov na Gor janah, n i moglo uničiti t rdne vere preganjanih i n za t i ran ih Slovencev, k i so veroval i v zmago. K l j u b žrtvam so vrste borcev vedno bol j naraščale. Brežiška četa ozir oma njeni preosta l i bo rc i so v vrs tah kozjanskega odreda nadal jeval i v jeseni 1941 začeto pot do končne osvoboditve domovine.
S L A V A P A D L I M J U N A K O M I N B O R C E M ZA S V O B O D O !
P i on i r j i osnovne šole iz Knežje vasi p r i Dobrniču so n a m prejšnji teden pos la l i več spisov, i zmed kater ih smo i zb ra l i nalogo učenca Tončka Bar le ta . P i on i r j i n a m pišejo med drug im takole: » . . . Take naloge pišemo p r i s lovenski u r i . P red p ra zn ikom republ ike obujamo spomine na težke čase v drug i svetovni vo jn i . Ne želimo s i n i k o l i več tako mračnih dn i , zato cenimo m i r i n svobodo!«
Bilo je leta.1942, ko je ve. lika italijanska ofenziva prodirala skozi naše vasi. V našo vas so se pripodili fašisti 31. avgusta 1942 in n a r e d i l i v e l i k o gorja. Ubili so organizatorja Osvobodilne fronte Alojzija Sirka in zažgali hišo. Potem so p o b r a l i vse zavedne fante. Teh je bilo sedem. Odpeljali so jih v internacijo. Med njimi je bil tudi moj ata. Peljali s o j i h do Knež j e uast, kjer so čakali ujetniki tudi iz drugih vasi.
Stlačili so jih na tri kamione in jih odpeljali na Veliko Loko. Tam so jih stlačili v klet. Drugi dan so jih odpeljali z vlakom v Ljubljano. Peljali so se v zapečatenih živinskih vagonih.
Notri so trpeli veliko lakoto in žejo. Tako so prišli Reke. T a m so morali *•* ladje in od/peljali so jih if otok Rab. Razvrstili so jW v šotore, kjer je bila lakr ta še hujša. Napadale 1 0
jih uši, mraz in nalezljiv* bolezni. Malo se jih je vrni' lo.
Vsak, kdor je prestal W* lifco gorja, si ne želi vet vojne. Ljubiti znamo svO' bodo in mir.
Tone Barle, V . razred osn.šole Knežja V#
V SEVNICI: širok program proslav z a 20. obletnico J U
Odbor za praznovanje £0. obletnice J L A v občini Sevnica, k i ga je imenoval občinski od bor SZDL , se Je že sestal i n
Klubi so središča kulturnega in zabavnega življenja vojakov. Vsako leto organizirajo 36 tisoč prireditev, v letu 1960 je bilo 430 revij kulturno-prosvetnega dela v JLA; v njih je sodelovalo 147 tisoč vojakov, njihove prireditve pa s i je
ogledalo 331 tisoč prebivalcev
vabili nanj tudi predstavni*' J L A . 10. decembra bodo k o l * ' Uvi Kopitarne, Mizarske pj£ duktivne zadruge, koofekcu »Lisca- , K Z Sevnica in rudo" ka Krmel j povabili na oSieT. tovarn ln prijateljsko s reča « ' skupine vojakov iz J L A . dne popoldne se bodo dela*" lz kolektivov ln njihovi g«**! v Sevnici pomerili v SabU, Krmelju pa v kegljanju. - * i srečanja bodo pripraviU a * 0 ' ZB , k i jih v podjetjih p r * * * * ustanavljajo.
t. decembra bo predavanje ** člane Z B O P i n ostale držav«* ne. Najbolj pa se na praBX>*jL nje J L A pripravlja mladina-., * M bul šolarji dobro priprav«' ni na pisanje nalog o živU«*"" ln delu J L A In o njeni zg<*£, vini , bodo že 18. novembra r vseh Šolah v občini orgaOJJJ, rani razgovori: osemletke obiskan predstavniki manjše Sole pa člani ZBOP- * J 4
tu jo « kino bo obiskal vse »JV ln vasi s filmi o J L A . Med dino je že zdaj veliko ***£Zi? nje za obisk garnizona v crM IJah, kamor bodo SU nače*"JJ, pionirskih odredov in P o stavni k i aktivov L M S . nI1*^]r-ski komite bo v Sevnici W t melju pripravil prireditve ^ naslovom: ».Spoznavaj * v Armado - , k i bodo P"****-** ' obl iki tekmovanja n K » ((t dlnci ln vojaki lz J L A . v f prircdltvah bodo druiabn 1 ^ čeri, mladina p « bo 'Js*1
cembra obiskala vse ' jtfi padlih.
PRAZNIK ARMADE IN LJUDSTVA (Nadaljevanje s 1. strani )
n o s i h v J L A i n o n j e n i h r.aj važnejših n a l o g a h . P o l e g naštetega b o šolska m l a d i n a p i s a l a o r a z v o j u p a r t i z a n s k e g a g i b a n j a n a našem področju i n o m n o -gočem, k a r s p o m i n j a n a l j u d s k o r e v o l u c i j o i n J L A . y s o d e l o v a n j u z m l a d i n s k o o r g a n i z a c i j o i n e n o t a m i J L A b o d o p r i r e j e n a t e k m o v a n j a p o d n a s l o v o m » A l i poznaš s vo j o armado?« N a n j i h b o d o m l a d i n c i i n v o j a k i t e k m o v a l i m e d sebo j .
V o k v i r u p r i p r a v na p r a z n i k se b o v n i z u p r o s l a v močno razživelo t u d i športn a s ode l o van j e m e d e n o t a m i J L A i n športnimi o r g a n i z a c i j a m i p r e b i v a l s t v a . Možnosti z a k u l t u i n o - p r o -s v e t n o sode l o van j e so s k o ra j neomejene . P o g l e j m o s a m o n a k r a t k o , ka j p r i p r a v l j a p r e b i v a l c e m n o v o meški g a r n i z o n ! E k i p e g a r n i z o n a b o d o p r e b i v a l c e m Straže, D o l e n j s k i h T o p l i c , Žužemberka, Šentjerneja, M i r n e , T r e b n j e g a , S m a r j e -t e i n N o v e g a m e s t a p r i r e d i -d i l e p r o g rame , n a k a t e r i h bodo p r i k a z a l i tuđi k r a t k o metražne f i l m e o živl jenju b i d e l u v JLA. V D o m u J L A v N o v e m m e s t u bos ta z a p r e b i v a l s t v o v n o v e m b r u d v e gledališki p r e d s t a v i t e r l i t e r a r n i večer. K i n o J L A
bo p r i r e d i l več brezplačnih p r eds t a v i n takšnih z z n i žano vs t opn ino , n a k a t e r i h bodo p r e d v a j a l i naše f i l m e . G a r n i z o n b o p r i r e d i l več razs tav , m e d d r u g i m r a z s t avo oborožitve i n vojaške o p r e m e v Bršlinu t e r r a z s tavo fo togra f i j i n d rugega g r a d i v a i z živl jenja l n de l a J L A . D o l e n j s k i m u z e j p r i p r a v l j a posebno r a z s t a v o v počastitev d n e v a J L A i n l j u d s k e r e vo luc i j e . K o m a n d a n t novomeškega ga r n i z o n a b o s p r e j e l p i o n i r j e i n j i m r a z d e l i l nag rade z a najboljše na l oge o J L A . K o m a n d a n t g a r n i z o n a i n p r e d s e d n i k O b L O N o v o mes to bos ta sp r e j e l a s t a r še p a d l i h b o r c e v i n s tare bo r ce z novomeškega p o dročja. P r e g l e d u eno t J L A v Bršlinu 22. d e c e m b r a b o do p r i s o s t v o v a l i p o v a b l j e n i p r e d s t a v n i k i . N a svečan način b o o p r a v l j e n t u d i p r e g l ed eno t predvojaške vzgoje , g o j encem p a bodo h k r a t i r a zde l j ene n a g r a d e . N a p r o s l a v a h b o d o r a z d e l j e n a o d l t k o v a n j a članom
Z B i n n a p r e d o v a n j a r e z e r v n i m o f i c i r j e m i n p o d o f i -c i r j e m .
T o j e s a m o d r o b e n de l t e ga, k a r vsebu je p r o g r a m g a r n i z o n a J L A . P o l e g tega bodo p r e b i v a l c i mes t i n v a s i p r i r e d i l i v r s t o srečanj p r i p a d n i k o v J L A v s v o j i h k r a j i h , p r i r e d i l i b o d o v r s t o kudturnoHprosvetn i ih p r i r e d i t ev , s k a t e r i m i b o d o o b i skala enote J L A a l i p a j i h bodo n a te p r i r e d i t v e p o v a b i l i v svo j k r a j . S p o m i n s k i h svečanosti n a g r o b i ščih p a d l i h , p r i s p o m e n i k i h i n obeležjih i z N O B se b o do n a povab i l o p r e b i v a l c e v udeležili t u d i p r e d s t a v n i k i J L A . N a družabnih veče rih, k i j i h bodo i z m e n o m a p r i r e j a l e enete J L A i n p r e b i v a l c i , se bodo u t r j e v a l e p r i j a t e l j s k e v e z i . M l a d i n a bo v s o d e l o v a n j u z J L A n a predvečer 22. d e c e m b r a k u rila k r esove .
O b l i k z a p r a z n o v a n j e j e torej dovo l j . S e e n k r a t na j p o u d a r i m o , d a s i m o r a m o v s i p r i z a d e v a t i , na j b i se p r a z n o v a n j e razširilo n a
V J U je vsako leto 41 tisoč kino predstav z a vojake - V domovih JLA je vsako leto 3 tisoč raznovrstnih predavanj - V letu 1960 Jo JLA pripravi la i n uredila 198 razstav, U s i j ih je
ogledalo 93 tisoč Obiskovalcev
ves n o v e m b e r i n de c embe r i n d a b i b i l o o b l i k o v n o k a r na j bo l j bogato. Občinski o d b o r i S Z D L že p r i p r a v l j a j o o k v i r n e p r o g r a m e , v e n d a r p a na j bodo uresniče-v a l a i p r o s l a v nižje o r g a n i zac i je . O r g a n i z a t o r j i p r o s l a v se b o d o p o v e z a l i s p o dročnimi g a r n i z o n i J L A . V e l i k o n a l o g bodo p r e v z e l e o r gan i z a c i j e Z B . P r e d v s e m a k t i v i Z B v k o l e k t i v i h , k i p r i nas še n i s o dovo l j zaživ e l i , l a h k o na jde jo p r i t e m dovo l j o b l i k de l a . V a b i j o na j enote J L A n a og l ed svojiiih p r o i z v o d n i h n a p r a v i n da jo p o b u d o za medse bo jne ob i ske . Združenje r e z e r v n i h o f i c i r j e v j e o r g a n i zac i j a , k i s e j e v našem družbenem živl jenju dos le j p r e m a l o v i d n o u d e j s t v o v a -l a . V p r i r e j a n j u r a z g o v o rov i n r a z n i h o b l i k p r o s l a v l j a n j a p a b o l a h k o p r e v z e l a dobršen de l n a l o g .
V našem l i s t u b o m o . s p r o t i poročali o v s e h p r o s l a v a h l n p r i r e d i t v a h , k i J i h b o d o p r e b i v a l s t v o d« enote J L A p r i r e d i l i v žaljive e n k r a t m a n i f e s t i r a t i t esno p o v e z a nost l j u d s t v a i n a r m a d e . Prepričani smo , d a bos ta n o v e m b e r i n d e c embe r zve n e l a v veličastno m a n i i e -»tacijo i n se s p r e m e n i l a v dosto jen zaključek p r o s l a v l j a n j a Jub i l e j n ega l e t a 1961.
sprejel obSlren program praznovanja. Vse prireditve ln proslave, k i se bodo zvraule v novembru in decembru v počasU-tev J L A in ljudske revolucije, so zasnovane tako na Široko, da bodo zajele vsa naselja in vse občane ln da se bo dan J L A izpremenil v skupni praznik ljudstva ln Armade.
21. decembra bodo svečane akademije s svojstvenim programom v Sevnici, Krmelju, Tržišču, Šentjanžu, na Studencu, Lok i , v Bučki in na Biancl. Pripravile j ih bodo K O Z B , prosvetna društva In sekcije prt krajevnih organizacijah SZDL . Občinski odbor Z B in krajevni organizaciji v partizanskih vaseh Mailtovec ln Za -bukovje bodo na večer pred krajevnimi proslavami priredili partizansko srečanje ln po-
Proslava na Stojanskem vrhu vrha, Poštene vasi, Vlnje«/ na, Vrhovske vasi, Brv i , "-^o ln Kraške vasi se z a h v a l i " ^ . ObLO BTežlce in podjetju » ,v tro Krško za vso pomoč. J j j f tako Izrekajo zahvalo » ?51r vovalno delo tovarišema JjEj, Unu PeScu l n Alojzu D o r " ^ Prepričani smo, da bo '•**«<>' močju naštetih vasi odslej go bolj zaživelo delo na j * ^ Učnem ln gospodarskem rjr ročju. Težko pridobljena * f trika Jim bo omogočila, » V 1
bodo posluževali e l e k l " ^ strojev, ob radljBklh «*r,id t ' nlltlh pa bodo poslušali P°,*K« ne. kulturne ln gospo"* ^y sporede.
• Leta 1950 j « bila ?*f*. vija v svetovni trgovini ""„^d mestu, zdaj pa zavzema ^ 111 državami na svet« ! j«, vzhodnih evropskih drža 1" mesto. u
• V svetovnem W^J§£ udeležba Jugoslavije P°/l od o.is odstotka v 1 » » f* odstotka v letu 1M0, " J ^ č * se Je v Istem obdobju P" od 0.40 na 0.63 od»tot*a.
V počastitev občinskega praznika brežiške komune smo Imeli tudi na Stojanskem vrhu proslavo. Ob tej priložnosti je bila odkrita spominska plošča padlim borcem, razen tega p « smo doblU eleletriko ln vodovod.
Proslavo Je otvorll predsednik elektrlfUcaclJskega odbora Mart in Pešec, za nJim pa Je govoru predsednik ObLO Bre žice o pomenu SO-letnice revolucije, o gospodarskem dvigu brežiške občine ln o požrtvovalnosti prebivalcev, k i so nu dili pomoč prt napeljavi elektrike l n vodovoda. V svojem govoru Je tov. predsednik poudaril, da so tudi vaSčanl lz vasi Kamence ln Čednega v času N O B mnogo pomagali part i zanom, zaradi tehničnih ovir pa elektrike Se niso dobili. Upamo pa, da bo tudi v teh dveh vaseh kmalu zagorela luč. Za t o n Je predsednLk Mirko K a m -bic odkril spominsko ploščo ter Jo Izročil v varstvo vasčanom Stojanskega vrha. Sledil je pester kulturni spored, k i ga Je Izvajala Šolska mladina li Bu -Seče vasi ln Cerkell .
Prebivalci vasi Stojanskega
Stev.46 (608) Stran t
Lepo dar i lo v letošnjem jubi le jnem letu Je •nj iga Toneta Srliškar-** »UUDJE Z RDEČIM CVETOM«. Izdala Dolenjska založba. Knj igo »obite v vseh knjigarnah.
M l a d i r od r a d šahira; uspehi i n zgledi jugoslovanskih šahistov, posebno pa i e novega svetovnega mladinskega šahovskega p rvaka Parme vlečejo. N a s l i k i : šahisti v Bre
žicah meri jo moči
Mladina je dobila prostore in televizor
O b p r i l i k i p r a z n o v a n j a šole V o j s k e državne v a r n o st i j e m l a d i n s k i a k t i v i z G r a d c a d o b i l o d državnega s ek r e t a r i a t a z a no t r an j e z a deve t e l e v i z i j sk i s p r e j e m n i k z željo, d a b i še nada l j e os ta la zvesta t r a d i c i j a m borbene B e l e k ra j i n e . V o d s tvo a k t i v a se je d a r o v a l c em najlepše z a h v a l i l o i n j i m p o k l o n i l o s l i k o g r adu . T e l e v i z o r so n a m e s t i l i v en i i zmed bivših g r a j s k i h j e d i l n ic , k i so jo ze lo l epo p r e u r e d i l i v k l u b s k e prostore . V n j i h bodo i m e l i t u d i knjižnico, p ros to r n a n a m i z n i t en is i n manjše p r i red i tve . J A D
Vozniki , kolesarji, pešci: bodite na cestah vljudni!
B O G D A N B O R C I C : Planšarija nad Boh in j em
Koncert društva operno-simfo-ničnih glasbenikov Slovenije
v Novem mestu V soboto, 11. novembra,
smo Novomeščani doživeli i z reden umetniški večer. Društvo operno-s imfon čnih g lasbenikov Sloveni je je pr i r ed i l o v počastitev 20-letnice l judske vstaje ce lovečerni koncert opern ih i n simfoničnih d e l . Sestdeset-članski orkester z d i r i g e n tom prof. Ažmanom i n s o l i s t i V i l m o Bukovčevo, L a dom Korošcem, M i r o m B r a j -n ikom, A l i j e m Dreme l j em ln M i k o Gunzekom so z de l i \V. A . Mozar ta , Cajkovskega,
Novomeška knjižnica vendarle v novih
prostorih! V petek zvečer je b i l l e tn i
občni zbor Svobode »Dušan Jereb« v Novem mestu, o katerem bomo zarad i poman jkan ja prostora poračali p r i h . teden. M e d d r u g i m so člani društva na zboru ostro obsodi l i nemogoče pogoje, v ka t e r i h posluje novomeška mestna knjižnica vsa povojna - leta, i zb ra l i pa so tud i delegacijo, k i je na O b L O že v soboto z jutraj interven i r a l a za nujno rešitev te ku l tu rne inst i tuci je .
Ob zaključku današnje številke smo zvede l i , da bo mestna knjižnica dob i la svoj l oka l v dosedanji (stari) pošti, kamor nameravajo prese l i t i baje tud i m l a d i n s k i k lub , čeprav menijo, da potrebuje knjižnica za svoje uspešno poslovanje oba sprednja prostora stare pošte. T u b i kazalo namreč ured i t i tud i nujno potrebno čitalnico l n p ion i rsko knjižnico, saj obojega pogrešajo že dolgo vrsto let !
J .Organ i za to r j a »Okrajne r e v i j e k u l t u r n e ^ J a v n o s t i 1962« D P D S v o b o d a Videm-Krško - . o k r a j n i sve t S v o b o d i n P D N o v o mes to s t a ^ " ' l a , d a b o r e v i j a o d 19. d o 28. a p r i l a 1962. Din rev'ti bodo s o d e l o v a l i : 3 i g ra l ske s k u -p^?e> 4 a n s a m b l i z a b a v n e g lasbe, 2 m l a d i n s k a Imi. a z b o r a i n 2 p e v s k a z b o r a o d r a s l i h , 1 v K ° v n o gledališče t e r najboljši r e c i t a t a r i i i n v j k ^ m e n t a l n i t e r v o k a l n i s o l i s t i . V d n e h r e -
VO o d p r t a t u d i r a z s t a v a a m a t e r s k i h l i -«04 , , n u s t va r j a l c e v . N a letošnjih r e v i j a h so H j j p^ale s k u p i n e , k i so b i l e v občinah oce -
ko t najboljše i n j e t a k o na v s a k i r e v i j i { ' h s k P ' I a t l s t a i 1 c u P | n a > z občine, k i je v o b -^ b l i * 1 m e T i ' u doseg l a p r v o mesto . Način *p r i i ' ^ P t o t k i bodo sode l o va l e n a r e v i j i ^ i a 1962, p a b o p o v s e m drugačen. O k r a j n i g l ^ . V a b i v s e Svobode , p r o s v e t n a društva, h i ^ - ^ j e i o l e , k u l t u r n e s k u p i n e i n posamez -J 4 V j j 8 na j kasne j e d o 5. m a r c a 1962 p r i -H , * 2 8 sode lovan je . P o g o j i s o sledeči: i g r a l -* * r a t i ^ U : p i n ? o d r a s l i h i n m l a d i n s k e mora j o Da rJL* ° Jugos l ovanskega a v t o r j a , n a rev i j o V e j e j o Pripuščene t is te , k i b o d o doseg le n a j -* l a * b l °^ 7 5 m o ž n i h . A n s a m b l i z abavne kcrtvti. r^orajo p r i p r a v i t i v s a k na jman j pet D r i t ^ ' ^ 1 . od tega obve zno eno, k j j o določi • ^ i i l r « i e v a B r i j a . A n s a m b l i , k i bodo d o -»topi ip »O možnih točk največ* točk, bodo n a -*e obv<T a r e v , U - P r a v t a k o b o z a pevske zbo -6 4 h * * 0 p e s ( ' r n določil p r i r e d i t e l j , po l eg t e
"•»a v s a k z b o r naštudirati Se n a j m a n j
4 pesmi . V tej k a t e g o r i j i se l a h k o p r i j a v i j o t u d i p e v s k i o k t e t i . P r a v i c o nas topa n a r e v i j i b odo i m e l i t i s t i z b o r i , k i b o d o doseg l i največ točk o d 90 možnih. V s a k r e c i t a t o r a l i r e c i t a -t o r s k a s k u p i n a , k i 6 « p r i j a v i z a oceno, m o r a naštudirati n a j m a n j 3 d e l a , o d k a t e r i h eno določi p r i r e d i t e l j . P r a v i c o nas topa na r e v i j i .
V APRILU 1962: OKRAJNA REVIJA KULTURNE DEJAVNOSTI V VTOMU-KRŠKEM
dobe t i s t i , k i bodo o d 45 možnih točk doseg l i največ. T u d i i n s t r u m e n t a l n i i n v o k a l n i s o l i s t i , k i se p r i j a v i j o , b o d o m o r a l i z a oceno i z v a j a t i n a j m a n j 3 s k l a d b e a l i zape t i e n a k o število p e s m i . Dosežejo l a h k o 50 točk i n najboljši bodo prišli v Videm-Krško. Z a oceno se l a h k o p r i j a v i j o v s a l u t k o v n a gledališča (ročne l u t k e i n mar ione te ) , n a r e v i j i p a b o m o v i d e l i t i s to , k i b o d o s e g l a največ o d 75 točk, po l i k o r znaša ocena z a to z v r s t .
P r edseds t vo o k r a j n e g a sveta , k i se j e o d ločilo, d a b o r e v i j a v V idmu-Krškem zato , k e r Je D P D S v o b o d a že letos o b p r i l i k i d r a m s k e r e v i j e p o k a z a l a v e l i k e o r g a n i z a c i j s k e s p o
sobnos t i , m e d p r e b i v a l s t v o m k r a j a i n oko l i c e p a j e z a t a k e p r i r e d i t v e ze lo v e l i k o z a n i m a n j a , j e že i m e n o v a l o k o m i s i j e z a ocen jevan je . K o m i s i j e bodo tričlanske, n a j m a n j p a d v o članske. P r i j a v l j e n e s k u p i n e i n posamezn ik e bodo k o m i s i j e ocen j eva l e od 15. f e b rua r j a d o 15. m a r c a 1962 n a p r i r e d i t v a h i n n a s t o p i h v n j i h o v e m domačem k r a j u a l i n a gos tovan ju . T o j e o dv i s no o d tega, k a t e r o p reds tavo o z i r o m a nas top bodo s k u p i n e p r i j a v i l e . V s a k k a n d i d a t m o r a vložiti p r i j a v o vsa j 14 d n i p r e d nas topom, v i z j e m n i h p r i m e r i h pa 5 d n i popre j . K a n d i d a t i , k i bodo i z b r a n i z a o k r a j n o r ev i j o , bodo o t e m obveščeni d o 4. a p r i l a 1962. V s a p o j a s n i l a o p r i j a v a h , d e l i h , k i j i h obvezno i zva ja jo , i n k r i t e r i j i h z a ocen j evan j e dobe i n te resent i o d 15. d e c e m b r a l e tos n a občinskih s v e t i h S P D a l i v p i s a r n i o k r a j n e g a s v e t a S P D v N o v e m m e s t u . P r i j a v e naj s k u p i n e i n posa m e z n i k i pošljejo n a o k r a j n i svet .
D e l a z a r a z s t a vo m o r a j o k a n d i d a t i p r ed l o žiti na jpozne j e d o 10. f e b r u a r j a 1962 občins k i m s v e t o m S P D , k j e r j i h b o po t em i z b r a l a o k r a j n a k o m i s i j a .
T a r e v i j a b o p r i k a z res najboljših dosežkov a m a t e r i z m a v našem o k r a j u , k i j e v m i n u l i h l e t i h šel v širino t a k o po številu sodelujočih k o t p o številu d e j a v n o s t i , p r i t e m p a k v a l i t e t n o r a s e l , se ponekod približal umetniškemu n i v o j u i n p o p o l n o m a upravičil s v o j obs to j . T e m e l j i t e p r i p r a v e i n s t rog i k r i t e r i j i p r i i z b i r i s o porok , d a b o o s n o v n i n a m e n dosežen.
Verd i j a , Dvo f aka , Ross in i ja , Smetane i n Gotovca p r i p r a v i l i novomeški g l asben i p u b l i k i umetniški užitek, kakršnega smo si že dolgo želeli. P r o g ram je b i l resnično i zbran tako, da so b i l i z n j im zadovo l jn i prav v s i po slušalci: od ras l i n a večernem koncer tu in m l a d i n a n a popoldanskem. Ze p r v i z vo k i so us t va r i l i prisrčen k o n takt s poslušalci, k i se j e stopnjeval do zadnj ih a k o r dov. U m e t n i k i Iz L jub l j ane so s svo j im Izvajanjem osvo j i l i poslušalce. T o d o k a zuje, da je vsak d a l vse, d a izpo ln i svoje poslanstvo tud i na podeželju, k j e r imamo l e redko p r i l i ko , poslušati živo izvajanje naših v r h u n s k i h umetniških ansamblov.
Novomeški de l ovn i l judje smo umetn ikom iz L jub l j ane zelo hvaležni za n j ihovo i z vajanje. Želimo s i več t a k i h gostovanj. Zahva l a gre tud i organizator jem koncerta , saj je b i lo pr iprav l j eno vse, d a so se ume tn ik i počutili v Novem mestu kako r doma. Navdušenje i n dolgi ap l av z i v dvorani , prisrčno i n p r i jate l jsko slovo po konce r tu kažejo, da b i b i l o potrebno podobna gostovanja večkrat organiz ra t i .
Ernes t Jazbec
Prijetna izprememba na Bučki
P r o s v e t n o društvo »Jožk o Sašek« n a Bučki je po daljšem m r t v i l u zopet ož ive lo . D r a m s k a s e k c i j a d r u štva se j e p re t ek l o nede l j o p r e d s t a v i l a občinstvu s k o med i j o »Poroči l s e b o m 8 svo jo ženo«. — G l e d a l c i — b i l o j i h j e s o r a z m e r n o v e -1'ko — so u p r i z o r i t e v t o p l o sp re j e l i . Društvo b o s k o med i j o gos tova lo t u d i v s o s e d n j i h k r a j i h .
Jože Pungeršič
Brežiško knjigarno bodo preuredili
Knj igama ln papirnica v Bre žicah bo še letos dobila sodobno urejene prostore. Ko bo izr prazni l frizer sosednji lokali bo imela knj igama dva ločena prodajna prostora: v dosedanjem prostoru bo papirnica, v novem pa oddelek za prodajo knjig, revij, časopisov l n publ i kacij, s preureditvenlml de l i bodo začeli še ta mesec. V obeh lokal ih bodo preuredili pročelje, Izložbena okna ter glavni hišni vhod. Obe prodajalni bosta opremljeni z najsodobnejšim i prodajnimi pult i l n pol icami, razsvetljava bo sodobna, za osebje pa bodo uredili umiva l nico, garderobo ln sanitarije. Med preurejanjem bo trgovina poslovala v zasilr.o urejenem prostoru na dvorišču stavbe. Ker ObLO še nI uspel najti f r i zerju novih prostorov, bodo v njegovem lokalu zaenkrat preuredili samo pročelje (vhod l n Izložbeno okno). Vsa dela t a nova oprema bo skupaj veljalo 4 milijone ln pol, ta znesek p a bo Investirala Državna ta lo lba Slovenije.
k
S SKUPŠČINE S V O B O D I N P R O S V E T N I H DRUŠTEV OBČINE T R E B N J E
Kulturno delo naj zadovolji potrebe
celotnega razvoja komune N a j p r e j : vese lo p resene
čenje! P o t e m : jamščina z a poživitev k u l t u r n o - p r o s v e t -nega d e l a v občini T r e b n j e !
N e m a r a s ta t i d ve ugotov i t v i t i s to najlepše, k a r j e doživel v sak de legat v n e deljo, 11. n o v e m b r a , v T r e b njem n a skupščini občinskega sve ta S v o b o d i n P D . Presenečenje r e s : od 45 i z vo l j en ih de legatov j e b i l o navzočih — 44! Poročilo j e drnato, t eh tno bogato, s s t v a r n i m i u g o t o v i t v a m i i n napotk i , r a z p r a v a o poročilu premišljena, v ses t ranska , kar jamči z a nove uspehe v k u l t u r n e m življenju t r e banjske k o m u n e i n p o m e n i " k r a t i močno pobudo .
Pog l ed n a z a j :
» . . . Tud i naš občiski svet Ucupaj z nekaterimi društvi si Je prizadeval, kako b i svoje de-'<> prenovili, kako bi razširili dejavnost ln z uvajanjem pri vlačnejših oblik izdatneje pr i pomogli k bogatejšemu kulturnemu delovanju i n razvedri-}u . . . « je v svojem obširnem JJ. kot smo te rekli, tehtnem Poročilu povedal predsednik JoCinskega sveta tov. Videčnik, Katerega misli bomo navajali Se »asneje. Predsednik je pouda-Ps kako je razen amaterske »uiturne dejavnosti potrebna ovobodam in PD v naši sociall-JUCnt družbi tudi Izobraževalna ^Javnost. Povezava društev z •^dskimi univerzami nI torej **mo možna, temveč tudi nuj-•>a.
"V naši občini Imamo osem Posvetnih društev ln eno Svo-JM«. Dramskih sekcij Imamo r s e m (7 pri PD. 1 pri Svobodi ~* Mirni), pevska društva pa ?»nio t r i : seveda so pa v vseh ? { J l h krajih pionirski i n m l a -? * n s k l zbori. D r a m s k e s ekc i j e
•JS uprizorile eno a l i d v e d e l i I?" 1 0- pevski zbori en a H dva Jjoncerta. Dramsko ln pevsko ""ejstvovanje Je še zmeraj slavno torišče dejavnosti - d ru -tev. Zelo malo aH premalo so
"fuštva doslej razvijala šedru -£ e oblike, druge s e k c i l e : lutn j o , recltaeijsko. likovno, Jonsko itd. Zato enostranost v rr'u ln posledica tega: nezani-
Stvih* 1 J U d l " d e ' ° V đ r U "
Vemo , da je v t r e b a n j s k i * č 'm\ t e m i z r a z i t o k m e t i j -j * e r n področju, p r i k u l t u r -J^-Prosvetnem d e l u n e m a l o ° t v arnih težav. T u d i tov. V I -Q e f n i k je opozo r i l n a n j e :
. "Nekatera društva sploh n l -kjflo lastnih prostorov, ne dodajo nobene pomoči od k o
mune ali gospodarskih organizacij; res pa je. da so bila premalo vztrajna prj iskanju lastnih materialnih virov. Mimo tega so oblike notranjega dela v društvih že zastarele, premalo mikavne za člane, zlasti mlajše. Novo vsebino, nove, živahnejše oblike Seveda ne smemo pozabiti, da naša še zmeraj bolj ali manj izrazito kmečka naselja terjajo svojstvene prijeme in metode dela, posluh za potrebe kraja l n za socializacijo naše v a s i . . . «
D a znajo k u l t u r n o - p r o s v e t n i d e l a v c i t r eban j ske občine dobro p r i s l u h n i t i , je poveda lo ne le poročalo tov. p r e d s e d n i k a , temveč t u d i de legatov, k i so se og l a s i l i k besedi , saj n i s o s a m o anali z i r a l i ' s t a n j e , temveč t u d i pove.dali , ka j j e t reba u k r e n i t i i n ka j so že u k r e n i l i . Ima jo n e m a j h n o zas lugo, d a je skupščina i m e l a z v en i n tehtno vseb ino . G o v o r i l i s o : Z u p a n e (k lub i ) , G r u m (pevs k a k u l t u r a ) , B r e z o v a r ( d ra ma t i ka ) , S i l v e s t e r (problema i n vključevanje m lad ine ) , Režun ( l judska un i ve r za ) , B u k o v e c ( f i lm) Preteršek (knjižnice). P o i s k a t i nove o b l i k e t e r novo vseb ino de l a res n i l a h k o , saj j i m prosve t a r j i šele u t i r a j o pot . T u d i p r edsedn ikovo poročilo j e govor i l o o t em i n ne ve l j a le z a področje t r e b a n j s k e občine:
»Mnogo naših ljudi še ne zna gledati filmov, še vse preveč so cenjene .ljudske' igre, družabno življenje je marsikdaj omejeno na zgolj plesno-zabavne prireditve. Upoštevati moramo tudi to. da iz naših vasi odhaja veliko delovne sile v bližnja in daljna Industrijska središča, so pa ti delavci še vedno navezani tudi na zemljo doma. predstavljalo oolproletariat, ki Ima ma
lo smisla tako za kulturno-pro-svetno kot za družbeno politično življenje. Dobro razvito klubsko življenje bi marsikoga od teh pritegnilo v društvo in delo. Začetke klubov, te nove, mikavne ln sodobne oblike društvenega življenja. Imamo že v Sentrupertu, na Trebelnem, v Mokronogu, na Mirni , kjer se ljudje radi zbirajo ob televizorjih. Le v Trebnjem, središču občine, še nimajo na televizorja ne ustreznega p ro s to r a . . . S prostori je sploh težava. Lastne dvorane imajo le društva v Mokronogu, na Trebelnem in v Dobrnlču. DrugI gostujejo pri Partizanu. V dvorani v Sent-lovrencu je K Z donedavna imela skladišče, v dvorani na Čatežu sploh nI mogoča nobena prireditev. Vendar društva v vseh teh krajih delajo, če že ne v dveh, vsaj v eni sekc i j i . . . «
Jasno , d a t a m , k j e r i m a j o društva t a k o s l abe pogoje, širše de j a vnos t i res ne m o rejo r a z v i t i i n b i b i l o n e smi s e lno i n krivično, če b i j i m očitali, d a voz i j o še v s t a r i h k o l e s n i c a h , d a ne uva ja jo n o v i h o b l i k i n no ve, res so/iobne vseb ine . P o m a n j k a n j u m a t e r i a l n i h sredstev za to de lo ma l one v vseh d o l e n j s k i h k o m u n a h se m a r s i k j e pridružuje še p r eoh l apen odnos i n prepič-la m o r a l n a i n politična p o d po ra d r u g i h množičnih o r gan i zac i j , d a s i je l j u d s k o -prosve tno de lo p r a v t a k o s t v a r vse družbe i n m o r a to t u d i ps ta t i t a m , k j e r še n i . L j u d s k o - prosve tno d e l o namreč nj p o m e m b n o zgol j z a našo k u l t u r n o rast , t e m več t u d i z a splošno p r e v zgo j o naših l j u d i , v e n d a r se ga m a r s i k r a t p r e m a l o zaveda m o , k o ocen ju j emo de lo S v o b o d i n p ro s v e tn ih d r u štev d a področju k o m u n e , še
m a n j se pa tega zavedamo, k o v finančnih načrtih d r u štvom »režemo kruh« (režem o ga ze lo mačehovsko).
I n pog l ed nap r e j ? S m e r n i ce i n obet i z a p r i h o d n j e ?
Tud i glede tega Je skupščina v Trebnjem lepo uspela. Poročilo predsednika in besede delegatov — v vsem je bUo veliko smernic ln uresničljivih načrtov za delo sveta v prihodnjem razdobju, veliko volje i n tudi optimizma (brez nJega kulturno-prosvetno delo ne gre). Predsednik je zaključil poročilo:
H-Pri svojem delu gotovo ne bomo osamljeni. Kulturni razvoj lahko zagotovi le aktivnost vseh sil v komuni. Da bi vse te sile vključili. Je potrebno usmeriti kulturno delo tako, da bo ustrezalo potrebam celotnega razvoja komune.«
V deba t i s t a sode l o va l a t u d i član P r edseds t va zveze S v o b o d i n P D S l o v e n i j e J a n e z G a r t n a r i n z a s t o pn ik ok ra jnega predseds tva S v o b o d i n P D Jože Bogovič. P r e d zaključkom s ta tov . Videčnik i n G a r t n a r pode l i l a d i p l o m e občinskega sve ta i n P r edseds t va zveze S v o b o d i n P D S loven i j e . K a k o r j e b i l v s l a v n o s t n e m z n a m e n j u zaključek, t ako j e i m e l s l a vnos tno obeležje t u d i začetek skupščine: p i o n i r k i D r a g i c a Zupančič i n J e l k a S t r a j n a r 6ta r e c i t i r a l i Zupančiča i n B o r a , o b s p r e m l j a v i d v e h h a r m o n i k s ta z ape l a neka j p e s m i Z o r a C e l a r i n M a r t i n R o z m a n
Važno: k a k o r d r u g o d , so t u d i n a skupščini v T r e b n j e m z b r a n i de l ega t i d r u štev sp r e j e l i s k l e p , naj se p r i občinskem l j u d s k e m o d b o r u osnu je s k l a d z a k u l t u r o . E d i n a rešitev, d a b o m o vsaj k o l i k o r t o l i k o u r e d i l i več k o t pereče m a t e r i a l n e zadeve S v o b o d i n P D ! S.
Mladi tekmovalci v ospredju D v a n a j s t na j bo l j šib. I g ra lcev
l n I g r a l k n a m i z n e g a t en i sa v novomeški občir.i (z I z jemo J . P ička) s e j e p r e t e k l o sobo to i n n e d e l j o m e r i l o z a p r e h o d n i po k a l občinske zveze za t e l e sno k u l t u r o i n z a n a s l o v a b s o l u t n e g a občinskega p r v a k a , n e g l ede n a k a t e g o r i j o , v k a t e r i običajno n a s t o p a . T a k o je n a istem turnirju ( I gra l i s o po t u r -
Rokomet v Brežicah V o k v i r u p r o s l a v občinskega
p r a z n i k a Je b i l v Brežicah v e l i k r o k o m e t n i t u r n i r , k a t e r e g a s e j e udeležilo 12 p i o n i r s k i h e k i p . P o r e s n i h i n l e p i h b o r b a h s t a s e u v r s t i l i v f i n a l e deški v r s t e o b e h brežiških šol t e r p i o . m r k e i z brežiške p r v e šole i n C e r k e l j . N a zaključnem t e k m o v a n j u z a p o k a l e z m a g o v a l c e v So p o i n i r j i III. šole o d p r a v i l i I. šolo z r e z u l t a t o m 15:12 (9:7) In p i o n i r k e I. šole C e r k l j e o b K r k i s 5:0. P r i d e k l i c a h s e j e p o s e b n o I z k a z a l a V l a d k a B r e -žančič, p r t p i o n i r j i h p a Žagar l n K u k a v i c a . I g r e i n udeležba e k i p d o k a z u j e j o , d a je r o k o m e t v Brežicah d o b r o r a z v i t ta d a m l a d i n a v e l i k o o b e t a v t e l e sn i v z g o j i i n športu.
i l i r s k e m s i s t e m u v s a k z v s a k i m ) i g r a l o šest članov, t r i j e m l a d i n c i , d v a p i o n i r j a i n e n a m l a d i n k a .
T u r n i r j e b i l ze lo n a p o r e n i n r u d i presenečenj n i m a n j k a l o . N a j b o l j so p r e s e n e t i l i m l a d i t e k m o v a l c i , saj s o o s v o j i l i p r v a štiri mes t a . Najboljši član (Pav l e U h l ) j e b i l šele pe t i . Kakšna Je b i l a izenačenost t e k m o v a l c e v , p a pove p o d a t e k , d a j e b i l e d e n najboljših i g r a l cev J a n e z R u s i j a šele o s m i , to d a l e z eno z m a g o m a n j k o t t r e t j e p l a s i r a n i M i r o B e r g e r .
Naj lepše s t a i g r a l a m l a d i n e c Jože T u r k ta p i o n i r M a r i j a n S o m r a k , k i s t a preprič l j ivo z a s e d l a p r v i d v e m e s t i . T u r k j e ed i r . l neporažen i g r a l e c n a t u r n i r j u ta Je zaslužil p o k a i O b Z T K . L e b r a t o m a B e r g e r j e -m a ta P l a v c u Je u s p e l o , d a so m u odščipnili p o e n n i z . P r e s e n e t i l a s ta t u d i t r e t j e i n čet r t o p l a s i r a n a M i r o B e r g e r ta I rena M i k e c ( ed ina ženska n a t u r n i r j u ) , k i s t a zabeležila n e k a j p r e s e n e t l j i v i h z m a g .
P r v i h o s e m i g r a l c e v j e z e l o Izenačenih, talko d a m o r d a n e b i b i l o n a p a k , če b i n a bližnji t u r n i r najboljših i g r a l c e v v o k r a j u (v s obo t o i n n e d e l j o v t e l o v a d n i c i o s n o v n e šole) s p r e
j e l i v s e h o s e m n a m e s t o šest i n b i t ako o k r a j n i t u r n i r dese to r i c e povečal i n a t u r n i r d v a n a j -s t o r i c e . O d k a r i m a j o i g r a l c i v N o v e m m e s t u t r i k r a t n a t eden n a r a z p o l a g o t e l o v a d n i c o , se j e k v a l i t e t a občutno izboljšala.
Rezultati občinskega turnirja dvanajst urice:
L Jože Turk 11 zmag (22:3), 2. Marijan Somrak 10 zmag (20: 6), 3. Miro Berger 7 zmag (17: 10), 4. Irena Mikec 7 zmag (14: 9), S. Pavle Uh l 7 zmag (15:11), 6. Rok Gunde t zmag (14:10), 7. Slavko Plaveč 6 zmag (14:12), 8. Janez Rustja 6 zmag (13:14), s l ed i j o še: J . Goleš ta F. M i kec (po 2 zmag i ) t e r R. Berger i n M . Picek, k i s t a z m a g a l a p o e n k r a t . fm Rokometaši krme l j ske S V O B O D E na domačem igrišču
NAMIZNI TENIS Nam iz no teniška s e z ona j e že
v p o l n e m r a z m a h u . V bližnji p r i h o d n o s t i b o v N o v e m mes tu , v o k r a j n e m i n v republiškem m e r i l u c e l a v r s t a t e k m o v a n j v n a m i z n e m t e n i s u .
P r e t e k l o nede l j o so n a Jese n i c a h p r i r e d i l i republiški m l a -d ins ik i t u r n i r , n a ka t e r e ga je republiška z v e za p o v a b i l a po 14 najboljših m l a d i n c e v i n m l a d i n k i z N o v e g a m e s t a , m e d n j i m i t u d i I r eno M i k e c i n M a j d o T u r k . T u r n i r j a s e je udoležila le Mikčeva ta v k o n k u r e n c i dese t ih i g r a l k o s v o j i l a d r u g o mesto.
Končni v r s t n i r e d : M l a d i n k e : 1. T a t j a n a Z r i m e c (Odred) 9 z m a g (18 :2), 2. I r e n a M i k e c ( P a r t i z a n — N o v o mesto) > z m a g (17:2), 3. B r e d a K o k a l j ( I l i r i ja ) 7 z m a g (14 :5), 4. om-ladič (Odred) 6 z m a g , 5. V i r a n t (Odred) 5 z m a g i t d .
Zmaga novomeških dvigalcev uteži
Tekmovanja v namiznem tenisu in odbojki v Metl iki
P r e t e k l o s o b o t o s o n o v o m e ški d v i g a l e ! uteži p r v i k r a t n a s t o p i l i v t e k m o v a n j u z a e k i p n o p r v e n s t v o S l o v e n i j e v d v i g a n j u uteži. V p r v e m k o l u so se v t e l o v a d n i c i novomeške g i m n a z i j e p o m e r i l i z n e p o p o l n o e k i p o kočevskega P a r t i z a n a . Kočevski d v l g a l d so n a m e s t o s s e d m i m i prišli n a t e k m o v a n j e l e s p e t i m i t e k m o v a l c i .
T e k m o v a n j a v n a m i z n e m te n i s u ta o d b o j k i , k i ga Je o r g a n i z i r a l a občinska z v e za z a t e l e sno k u l t u r o v počastitev občinskega p r a z n i k a , s ta s e udeležil i l e d v e e k i p i i z G r a d ca i n M e t l i k e .
Gradčani so v n a m i z n e m ten i s u i z g u b i l i z r e z u l t a t o m 5:1; e d i n o z m a g o za e k i p o l z G r a d ca Je dosege l T o n e Klobučar. N a j b o l j b o r b e n a i g r a j e b i l a m e d I v a n o m Gašperičem l n S k a b a r j e m i z G r a d c a , v k a t e r i j e po t r e h s e t i h z m a g a l M e t l i -e a n .
R e z u l t a t i : Prevalšek : Jakša 2:0, Gašperič T . : Klobučar 0:2, Gašperič S . : Pavl in ič 2:0. G a šperič I. : S k a b a r 2:1, H r n j a k c F i l a k 2:0, Prevalšek : K l o b u čar 2:0.
Z m a g o v a l n o moštvo j e p r e j e l o z l a t o p l a k e t o , d r u g a e k i p a p a d i p l o m o .
* P o končanem d v o b o j u v n a
m i z n e m t e n i s u j e b i l o t e k m o v a n j e v o d b o j k i . O d b o j k a r j l l z
M e t l i k e so z m a g a l i 3:0 (15:13, 15:11, 15:12). Z e i z s a m i h r e z u l t a t ov Je r a z v i d n o , d a s o se Gradčani ži lavo u p i r a l i , večk r a t so ce l o v o d i l i . Metliška e k i p a j e p r e j e l a p r e h o d n o z a s tav i co i n p r i z n a n j e , a e k i p a i z G r a d c a p r i z n a n j e z a sode l o va n j e n a t e k m o v a n j u .
T e k m o v a n j e Je p o t e k a l o v športnem d u h u . G l e d a l c e v p r i obeh t e k m a h ?e b i l o r a z m e r o m a m a l o .
Tek »26. NOVEMBRA«
i n kegljaški turnir O d b o r z a športna t e k m o v a
n j a v počastitev občinskega p r a z n i k a b o v nede l j o , 19. n o v e m b r a , o r g a n i z i r a l t e k »26. novembe r « i n kegl jaški t u r n i r v M e t l i k i . V k r o s u b o d o n a s t o p i l i p i o n i r j i , m l a d l . i c i i n člani t e r bo v n ede l j o d o p o l d n e , kegl1<>3ki t u r n i r p a bo popo ldne . T e k m o v a l e b o d o e k i p e i z M e t l i k e l n kegl jačl JZ G r a d c a .
z a t o se j e p o odločitv i s o d n i k a i z L j u b l j a n e t u d i domača e k i p a zmanjšala. K l j u b t e m u p a j e b i l a z m a g a domačih nepričakov a n o v i s o k a : 816,5:6(18,5 kg !
Novomeška e k i p a , v k a t e r i so n a s t o p a l i POTRČ, K O S M R L J , L U Z A R , I N T U i A R ta Z R I M -S E K , Je b i l a občutno boljša. V s i s o v t r i a t l o n u (v t r e h n a činih d v i g a n j a : tezno , s po t e g o m ta s s u n k o m ) d v i g n i l i več ko t 200 k g , največ p a j e v s r e d nje težki k a t e g o r i j i d v i g n i l P o trč, ta s i c e r 26« kg. P o h v a l i t i m o r a m o t u d i v s e os ta l e , p o s e b
n o pa se j e i z k a z a l s e d a n j i v o d n i k s e k c i j e — M i h a L u z a r , k i j e v s r e d n j i k a t e g o r i j i s s u n k o m d v i g n i l 100 k g , m e d t e m k o j e Potrč v s r edn j e težki k a t e g o r i j i s s u n k o m d v i g n i l l e p e t k i l o g r a m o v več. Z e r e z u l t a t p o ve , d a so kočevski d v i g a l e ! p r e cej z aos t a j a l i z a domačini, sa j j e 208 k g r a z l i k e p r i p e t i h t e k m o v a l c i h p r e c e j . S k u p n o so Novomeščani d v i g n i l i 1193,5 k g .
R e z u l t a t i najboljših p o s a m e z n i k o v :
S r e d n j e težka k a t e g o r i j a : P o trč (Nin) 266 k g (80,5 k g , 80,5 k g ,
105 k g ) ; lahko težka kategorija: Košmrlj (Nml 255 kg (80 kg, 80 k g , 95 k g ) ; srednja kategori ja: Luzar (Nm) 235 kg (65 kg. 70 kg, 100 kg ) , Intihar (Nm) 220 kilogramov (65 k g , 65 k g , 90 k i l o g r amov ) ; lahka kategorija: Zrimšck (Nm) 217,5 (60 k g , 67,5 k g , 90 kg ) .
S to zmago so se novomeški d v i g a l c i uteži u v r s t i l i m e d f i na l i s t e e k i p n e g a p r v e n s t v a S lo ven i j e , k i s e bodo v nede l j o v V e l e n j u p o m e r i l i za nas l ov e k i p n e g a p r v a k a S l o v e n i j e .
fm
Šahovske vesti iz Metlike
Navdušen dvigale« uteži je tud i novomeški mlad inec Ga-
šperšič
Uspešen lov za »Celjani« P r e d t r e m i t e d n i s m o že m i -
s l i l i , d a n i več u p a n j a , d a b i D o l e n j s k i l i s t d o h i t e l C e l j s k i t e d n i k v T T - j e v e m t e k m o v a n j u »Bra lc i ta poslušalci n a p o v e d u jejo 1, 0, 2«. K l j u b t e m u p a n i s m o v r g l i puške v k o r u z o . P r a v s m o i m e l i . L o v z a C e l j a n i se Je uspešno končal, t o p a j e p r e d v s e m z a s l u g a naših n a p o v e d o v a l c e v v 45 . i n 46. k o l u . Pre jšn j i teden s m o z a o s t a j a l i za C e l j a n i le z a točko, t o k r a t pa s m o p o z a s l u g i B o r i s a K l e -menca C e l j a n e p o v s e m d o h i t e l i . Sedaj se b o s p e t začela b o r b a za p r v o m e s t o .
V n e d e l j s k e m k o l u naš p r e d -
BRE2ICE : CELJE 16:29 (9:14)
T a k o se Je končalo p r v e n s t v e n o srečanje v p r e d z a d n j e m t e k m o v a n j u republ iške r o k o m e t n e l i g e v Brežicah. Domače moštvo z a r a d i n o t r a n j i h s p r e m e m b n i b i l o k o s r a z i g r a n i m g o s t o m . C e l j a n i s o d i k t i r a l i h i tro ta o s t r o i g r o t e r z natančn i m s t r e l j a n j e m onemogoči l i s i c e r d o b r e g a domačega v r a t a r j a , k i Je i m e l v n e d e l j o i z r e d n o s l a b d a n . S t r e l c i z a Brež ice : Topl išek (1), V i d m a r (6), M o -l an (1), M U o v a n o v i f i (3), S t o j a -nov lč (3) m S u l c (2).
T e k m o Je z e l o s l a b o v o d i l s o d n i k K r e n i z L J u b l j a n e .
-efc
Medobčinski zavod za prosvetno i n peda
goško službo Po zakonu o prosvetni in
pedagoški službi je tudi novomeška občina ustanovila prosvetno-pedagoški zavod, še preden je ta začel delovati, so sklicali posvetovanje predstavnikov sosednjih občin. Dogovorili so se o osnovanju medobčinskega pedagoškopro-svetnega zavoda s sedežem V Novem mestu, zastopane pa so črnomaljska, metliška, trebanjska in novomeška komuna. Zavod ima svoj pravilnik in finančni načrt sredstev.
s t a v n i k s i c e r n i b U najboljši, 1 t oda d o s e g e l j e l e p r e z u l t a t (7 zade tkov ) l n 2.-S. m e s t o s T T . K e r pa s o b i l i C e l j a n i z a točko slabši. J e sedaj n a čelu r a z p r e d e l n i c e »mr t v i t ek « .
Vrstni red je sedaj tak: Do lenjski Ust l n Celjski tednik po 265 točk. Večer 252, Glas 246, R T V 2*1, T T » 7 , Ljubljanski
Un «nik 231, Delo 224, Polet 223 ln Slov. Jadran 213 zadetkov.
N a ? l i s t b o v n o v e m k o l u , k i b o n a s p o r e d u v nede l j o , 19. n o v e m b r a z a s t o p a l bivši n o gometaš Jože Z U R C iz Novega mesta. N j e g o v a n a p o v e d : 2, i , i - L L 1 - 0, 1, 1 - s, 1, 2, _ 1. 1. 1.
Občinska z v e z a z a te l esno k u l t u r o j e p r e d z a d n j o n e d e l j o o r g a n i z i r a l a šahovsko t e k m o van j e v počastitev občinskega p r a z n i k a — 26. n o v e m b r a . P r i članih so t e k m o v a l e štiri e k i p e iz M e t l i k e .
Rezultati: M e t l i k a : B e t i 2:2, P r o s v e t a : N o v o t e k s 2:2, M e t l i k a : N o v o t e k s 1,5:2,5, P r o s v e t a : B e t i 2,5:1,5, P r o s v e t a : M e t l i k a 1:3, N o v o t e k s : B e t i 1:3. -
šah v dijaškem domu TSS
V di jaškem d o m u T S S v V i d -mu-Krškem s m o i m e l i šahovski t u r n i r , k i se g a j e udeleži lo 14 t e k m o v a l c e v , z m a g a l j e P a v l e J e r m a n , k i Je p r e m a g a l v s e n a s p r o t n i k e , n a s l e d n j a m e s t a p a s o z a s e d l i : 2. Jože R o z m a n 11 točk, 3. J a n e z Ra jgJ 8,5 I td . T o v . u p r a v n i k Je o b zaključku t u r n i r j a najboljše i g r a l c e n a g r a d i l .
V d o m u Je prece j šahistov ta b o m o u s t a n o v i l i šahovsko s e k c i j o . R a z e n t ega g o j i m o o d b o j k o , n o g o m e t , r o k o m e t , n a m i z n i t en i s ta a U e t i k o . V a d i m o v p r o s t e m času. Športne p r i p o močke i m a m o l n r a d i t e k m u j e m o . Slavko Bastič
V r s t n i r e d j e n a s l e d n j i : i . Družbene o r g a n i z a c i j e 6,5 t o čke, 2. B e t i 6,5, 3. P r o s v e t a 5,5, 4. N o v o t e k s 5.5 točke.
Najboljši i g r a l c i s o b i l i : R o m a n Keržan, T i n e Gršič, E g o n p e t r i c ta M i r o S u j i c a .
V z p o r e d n o s t e k m o v a n j e m članov j e p o t e k a l p i o n i r s k i t u r n i r , n a k a t e r e m j e s o d e l o v a l o 12 t e k m o v a l c e v l z M e t l i k e , Šut i o r j a ta P o d z e m l j a . P r v o m e s t o j e o s v o J U Z d r a V k o Pav lov ič i z M e t l i k e (9,5 točke) ta t a k o p o s t a l občinski p i o n i r s k i šahovski p r v a k z a le to 1951; d r u g o i n t r e t je mes t o s i d e l i t a D r a g o P r e -dov ie i z S u h o r j a ta J u r i j V r a -ničar i z M e t l i k e (9 točk) .
V e k i p n i u v r s t t t v i p a je p i o
n i r s k a šahovska s e k c i j a osnovne šole i z M e t l i k e p r v a (34,5 točke) , S u b o r d r u g i (30 točk); P o d z e m e l j t r e t j i (10,5 točke).
V s e m nastopajočim e k i p a m j e tov . I v o L i k a v e c v i m e n u občinske zveze p o d e l i l d i p l ome , a p r v i članski i n p i n o l r s k i e k i p i še p r e h o d n o s r e b r n o p l ake to, k i se bo p o d e l j e v a l a ob v s a k e m občinskem p r a z n i k u .
S i n d i k a l n a podružnica Novo* t e k s a j e že p r e d k r a t k i m organ i z i r a l a šahovski t u r n i r , n a k a " terera s ode lu j e v e l i k o šahistov. T u r n i r še vedno t ra j a i n je P°* svečen p r a z n o v a n j u občinskega p r a z n i k a .
Starešine JLA se aktivno vključujejo v družbeno življenje in razvoj izven vojašnic - 10.600 stare' šin sodeluje v odborih družbenih organizacij, 1* tisoč v organih družbenega upravljanja. Pripadn ik i JLA so v letu 1960 priredili 12 tisoč predavanj prebivalcem, v hišnih svetih sodeluje 6995 stare' šin, v šolskih odborih 1372, v stanovanjski* skupnostih 826 in v svetih l judskih odborov 609
starešin
V s a k d o , k i se b a v i z v zgo jo o t r ok , ve , d a j e po l eg d o m a i n šole še več d r u g i h činite-l j ev , k i v p l i v a j o n a duševni r a z vo j o t r o k a . Z a m l a d e g a človeka j e ze lo važno t u d i oko l j e , v k a t e r e m živi, druščina v k a t e r o z aha j a , cesta , k i ga v z ga j a , ne na zadn j e p a t u d i f i l m i , k i j i h g l eda . P r a v o odgovo rnos t i d o p r a v e f i l m s k e vzgo je šoloobvezne m l a d i n e p a b i želela n a p i s a t i n eka j več.
V N o v e m m e s t u j e b i l o p r a v gotovo že n a m n o g i h m e s t i h g o v o r a o f i l m s k i v z g o j i o t rok . V e d n o z n o v a p a s o i z v r s t staršev p r i h a j a l e z ah t e ve : »Prepove j te v šoli o t r o k u vse f i l m s k e predstave!« »Šola n a j v o d i k o n t r o l o n a d o b i s k o m f i lma ! « »Ured i te ma t i n e j e z a m l a d i no!-« »Prosvetni dedavc i na j določijo, ka te re f i l m e na j o t roc i g ledajo ! «
K d o i m a p r a v ? N a to b i r a d i o d g o v o r i l i i n d a l i p o j a s n i l o v s e m t i s t i m staršem, k i so t u d i l e t os v t e d n u o t r o k a n a r o d i t e l j s k i h s e s t an k i h izražali e n a k e želje.
O t e m , d a v p l i v a f i l m a n a o t r o k a ne m o r e m o izključiti i z v r s t e v z g o j n i h činiteljev, b i s i m o r a l i b i t i n a j a s n e m . Z a t o b i b i l a splošna p r e p o v e d g l e d a n j a f i l m o v zločin n a d o t r o k i . P r a v t a k o škodimo o t r o k u , če m u d o v o l j u j e mo , d a g l e d a v s e f i l m e , ne d a b i b i l deležen o b n j i h p r i m e r n e raz lage . K a k o t e m u odpo-moči, d a b i b i l o p r a v ?
Iz p r e t e k l i h let v emo , d a je šola že večk r a t skušala v p l i v a t i n a k i n o pod je t ja g lede i zb i r e f i l m o v , k i na j b i j i h g l e d a l a šoloobvezn a m l a d i n a , d a p a n i prišlo d o vidnejšega uspeha .
T u d i v n o v e m šolskem le tu se je u p n a v i -te l j s tvo o s n o v n e šole »Ka t j e Rupena« že v s e p t e m b r u o b r n i l o n a u p r a v i obeh novomeških k i n o pod je t i j s prošnjo, na j uvede ta ned e l j s k e m a t i n e j e t ak ra t , k a d a r b i b i l n a r ed n e m p r o g r a m u m l a d i n i p r i m e r e n a l i p r i p o ročlj iv f i l m . M e n i l i smo , d a te p reds tave ne b i povzročale o r g a n i z a c i j s k i h i n finančnih o v i r , h k r a t i pa smo želeli, d a b i b i l o n a p r o g r a m u več m l a d i n s k i h f i l m o v .
N o v o u s t a n o v l j e n a o s n o v n a šola i m a 1452
Film in šoloobvezna
mladina učencev. K o n t r o l a n a d i z v a j a n j e m s k l e p a 1. učiteljske kon fe rence , k i p r epovedu j e o b i s k večernih k i n o preds tav , p a j e težavna, če starši o t r o k u s a m e m u n e mor e j o p r e p o v e d a t i tega a l i m u ce lo da j o d e n a r z a k i n o . T i p r i m e r i so s i ce r r e d k i , pogosto p a so b i l e v p r e t ek los t i k r i v e p r epov ed i p o s a m e z n i h , m l a d i n i n e p r i m e r n i h f i l m o v ob 18 . u r i . Splošna p re poved se j e v p r e t ek l o s t i i z k a z a l a za neučink o v i t o zato, k e r s a m a pod j e t j a n i s o d o v o l j s t rogo i z v a j a l a k o n t r o l e ob v s t o p u v d v o r a n o . N a k u p a v s t o p n i c za m l a d i n i n e p r i m e r e n f i l m n i mogoče k o n t r o l i r a t i , možno pa Je z a v r n i t i udeležence do 18. l e t a o b v s t o p u v d v o rano , z a k a r b i m o r a l i odgova r j a t i uslužbenci k i n o pod je t i j , n e p a , k o t se pogosto sliši, •prosvetar j i ' , k i naj b i kršilce šolskih p r e d p i sov ods t r an j e va l i i z d vo rane . Če b o prišlo d o uresničenja naših predJogov, s m o p r i p r a v l j e ni u v e s t i na m l a d i n s k i h p r e d s t a v a h dežurno službo, k a k o r j e n a posebn ih šolskih p r eds ta v a h že v n a v a d i .
S o l a se j e o b r n i l a t u d i n a občinski sve t za k u l t u r o i n prosve to , d a podpre našo prošnjo za uv edbo m a t i n e i i n m l a d i n s k i h k i n o p r e d s tav , k e r b i s t em omogočili, d a postane jo o b i s k o v a l c i k i n a tud i podeželski o t r o c i , k a t e r i m j e o b i s k f i l m n v p o p o l d a n s k i h u r a h s i c e r nemogoč.
S o d i m o , d a je vprašanje f i l m s k e vzgo je o t r ok splošna dolžnost, za to m e n i m o , d a b i
b i l o umes tno v p r i h o d n o s t i p r e i t i na ustano* v i t e v samos to jnega m l a d i n s k e g a k i n a , k j * n a j b i p r e d v a j a n e m u f i l m u p o po t reb i s l e d i ' 8
s t r o k o v n a r a z l a ga . Z a v e d a m o se, d a n i n u t n i h možnosti, ne g lede p ros to ra ne g l e " n a b a v e d r u g e apa ra tu re , pričakujemo pa j j 8* z u m e v a n j e u p r a v k i n o pod je t i j J L A in d a b i v bodoče p r e d v a j a l i več m l a d i n s k i h " j " m o v z v z go jno p r o b l e m a t i k o . T a k o b i tud i p° tej s t r a n i uresničevali i zobrazbeno-vzgoJ* 1
c i l j e , k i j i h m o r a doseči r e f o r m i r a n a šola-
U p r a v a k i n a J L A j e d e l n o že ust reg la n a f
želji i n priložnostno p r i r e j a v spo ra zumu šolo p r i m e r n e f i l m e m e d t ednom ob 18. i n to po znižani c en i , z a k a r so j i o t roc i hvaležni. K i n o K r k a pa n a v l o go do sedaj n i odgovo r i l . .
Če bo v k r a t k e m ustreženo tud i prošnji ^ nede l j ske ma t ine j e , b o m o n a r e d i l i res n a p r e j . M l a d i n s k a o r g a n i z a c i j a n a šoli P 8 . - - , v f i l m s k e m krožku n u d i l a l j u b i t e l j e m ske u m e t n o s t i po t r ebno i zpopo ln jevan je . ^ lo n a t em področju p a je ze lo zahtevno , bo t r e b a seči p o u s p o s o b l j e n i h l j u d e h V* i z v e n o k r a j a , d a b i se l jud j e , k i so vo l j n i l o v a t i n a področju f i l m s k e vzgoje, m o g 1 ' ' Z I j e p o l n i t i t u d i o b k o n k r e t n i h p r i m e r i h , k a 1 0 0
t r e b a ra zgovo re v o d i t i . < J 9
Iz vsega navedenega l a h k o razberem« 1 ' 0
s p repoved jo o b i s k a f i l m o v ne b i b i l o r e * vprašanje f i l m s k e vzgoje. Nasp ro tno , de ' b i b i l i splošne gra je , k e r b i rušili P r i z a j a g< r * n j a družbeno-političnih o r gan i z a c i j , P<*L je gov -in f i l m s k i h de l a v cev . D o k a z a n o je. a ^ f i l m s k a k u l t u r a pos ta la d e l splošne ^ n j i f ? 0 ' saj je f i l m t r e n u t n o moeho i z p o d r i n i l k . J
s t i t i g lasbo in ce lo šport. Z a t o je v r e d n o i * k o
r a v n o f i l m in o b n j e m <>dkrlvati d r u g j « dročja naše k u l t u r e i n ume tnos t i , č e P „je tako , se zaveda jmo , d a je nu jno vseh , k i so o d g o v o r n i za naš m l a d i t - 0 " ' j j n i ' s a m o šolo i n d o m . L e sode lovan je ^ f f L a te l jev , k i se z a v z e m a j o za širjenje sp j . g | ji& f i l m s k e k u M u r e , bo p r i n e s l o u s p e l " - , e r e l > v s i t ako želimo. M a j d a •»
Štev. 46 (608) D O L E N J S K I L I S T ' S t r a n 1 1
Vrtnarija v Čateških Toplicah • Vrtnarija v Čatežu.
Kakor srno že poročali, Bradi k m e t i j s k a z a d r u g a Brežice v Čatežu sodobn i vr tnarsk i o b r a t z r a s t l i n j a -
Poplove in tema v Loki
Zaradi dežja v prejšnjem tednu je zeml ja k a r na dveh JJiestah zasula cesto L o k a — •kdeče. V L o k o je d r l a voda s h r i b a i n p r ep l a v i l a kg- Do poplave prav gotovo "e b i prišlo, če h i b i l a k a n a lizacija ure jena. Vprašanje J e res pereče, saj se celo tujci
zgražajo nad tem. Razen tega je L o k a že de-
! e t dn i v temi . V b rk nam ^vetijo sodobne luči iz R a -
e ' i tu pa SB komuna lna u Prava nič ne zmeni , da b i '»čela kaj poprav l ja t i . P o -"^či j e k a r nevarno hodi t i P o cestah, zato se l ahko v t&mi vsak čas pr ipe t i nesreča- Sk .
k i n a og revan j e s t op l o v o do i z Čateških t op l i c . I z v a j a l e c d e l P I O N I R i z N o v e ga mes ta se j e r esno J o t i ! n e l a h k e g a d e l a i n bodo p r i čeli te d n i m o n t i r a t i p r v o h a l o r a s t l i n j a k a v i z m e r i 2000 k v . m . C e b o g radbe n a sezona l epa , bodo o b j e k t i n a u p o r a b o v p r v i p o l o v i c i p r i h o d n j e g a l e t a , t ako d a borno d o b i l i n a s l edn jo z i m o že p r v e p r i d e l k e n a t r g .
• Avtobusno postajališče. K o m u n a l n a u p r a v a O b L O Brežice j e pričela z g r a d b e n i m i d e l i p r i u r e d i t v i a v t obusnega postajališča v Brežicah. N o v o postajališče bo ob C e s t i b r a t o v M i l a v -
cev r/ri Etimnazi j i i n gost i l
no P r i pošti. P r o s t o r m e d p r o s v e t n i m d o m o m i n g i m naz i j o b o d o p r e u r e d i l i k o t p a r k i r n i p ros to r za m o t o r n a vo z i l a . V z p o r e d n o s t e m i d e l i bodo t u d i k a n a l i z i r a l i g l a v n o u l i c o . P a r k i r n i p r o s to r je n u j n o po t reben , saj so Brežice k o t p r o m e t n i cente r ze lo f r e k v e n t i r a n e z motorr i&mi v o z i l i , k i j i h j e t r eba p r i m e r n o p a r k i r a t i . P r a v b i b i l o , da b i o b tej p r i l i k i u r e d i l i t u d i s h r a m b o za ko l e sa .
• Svetlobni napisi. P r e d d n e v i so v Brežicah prvič z ago r e l i n e o n s k i s v e t l o b n i n a p i s i . D o sedaj j e b i l t a k nap i s l e p r i b e n c i n s k i črp a l k i P e t r o l p r i s t a d i o n u . N a T r g u svobode ie d o b i l a
Prošnja sprevodnikom
Otroci iz razn ih vasi v oko-ktf Kronovega, Otočca in **šnice se vozimo vsak dan v novomeške šole z avtobusom podjetja »Gorjanci«, k i -v °* i iz Sevnice v Novo mesto. . Do 30. septembra nobeden l l med nas n i izostal zarad i * v tobusa, tega dne pa so za-? c n j a l i sprevodnike l n novi j * tretjič n i vze l na avto-T?8 našega součenca iz Leš-?'<*, čeprav i m a mesečno ***to. Imetnike mesečnih vod n i c bi mora l i sprevodnik i
* * M s seboj, žal pa se ne zada j o svoj ih dolžnosti. Orne-teni učenec je zato zamud i l ' 4 ure pouka. Pros imo, da
*o ne b i več dogajalo!-Učenci — vozači osnovne šole v Novem mestu
ČESTITAMO! Konec oktobra je na Agro
nomski fakultet i v Zagrebu " 'P lomira l M i h a Fon iz Loke [!ri Z idanem mostu. Mlade-^ u inženirju — agronomu ^•načini iz Loke in okol ice j?«reno čestitamo i n m u Se-'"Jo mnogo uspeha v pokl i -
tak nap is p r o d a j a l n a L j u d s k e potrošnje M O D A i n V nepos r edn i bližini m e s n i c a K Z Brežice. N o v i nap i s i so v s e k a k o r p r i dob i t e v za m e sto, v e n d a r b i m o r a l a p o d je t ja v so noč osve t l j e va t i izložbe n a l o k a l i h . M e n i m o , da z a to ne b i b i l i p r e v e l i k i stroški, t r e b a j e le m a l o dobre vo l j e .
• Nova stanovanja. G r a d beno podjet je P I O N I R i z N o v e g a mes ta j e prejšnji mesec izročilo i n v e s t i t o r j u O b L O Brežice n o v i 24 -s ta -novan j sk j b l o k v K e t t e j e v i u l i c i . Težko je balo r a z d e l i t i s t a n o v a n j a spričo k o p i ce vloženih prošenj. T e d n i so se srečni s t a n o v a l c i v se l i l i v n o v a k o m f o r t n a s t a n o v a n j a . S t o p r e s e l i t v i j o se j e sprožilo p r a v o p r e s e l j evan je , l e škoda da n i p r i šla n a v rs to i z p r a z n i t e v I I . n a d s t r o p j a v g r a d u , k e r t i p ros ton i n u j n o apade jo v s k l o p Posavskega m u z e j a . 4n4^4lH^ ^Minl M^mk^
Strokovna komis i ja razpravl ja v Čateških Topl icah < uredi tv i zdraviliško-turističnih i n v r tnarsk ih objektov
(Foto: M ison )
Semičani se oglašajo • O b r t n i s e r v i s Semič
bo v k r a t k e m p r e j e l pot r ebne stro je z a svo jo k o vaško d e l a v n i c o . Na jp r e j bodo zace l i d e l a t i o rod je (mot.ke, k r a m p e , olankače itd), z a k a r ima j o že na ro či! za "3 mesece v n a p r e j .
• Peš pot od Štefana n a posta jo Semič zahteva n u j no ured i t ev . Z a starejše l j u d i in i n v a l i d e j e namreč t a pot že sedaj z e l o n e v a r na , poz im i pa bo sp l oh ne mogoča. N u j n o b i bilo. t r e ba u r ed i t i vsa j 3 luči in pa v k l a n c u s t opn i ce z ograjo . K r n ' P v n a o r gan i zac i j a Z B
V letu 1960 so vojaški klubi priredili v enotah JLA 130 razstav, ogledalo s i j ih je 150 tisoč prebivalcev, vojaški k lubi so organizirali 781 skupinskih obiskov raznih razstav in 1231 obi
skov muzejev
Obračun mladine v Loki P r e d dnev i je b i l a v L o k i
m lad inska konferenca, k i so j i pr i sos tvova l i tud i zastopn i k i občinskega mladinskega komite ja iz Sevnice l n p red s tavn ik i okrajnega komite ja L M S lz Novega mesta. P o poročilu predsednice m l a dinskega ak t i va Stravsove so r a zp rav l j a l i o k o m u n a l n i h vprašanjih, predvsem t i s t ih , k i j i h je pomagala r e ševati mlad ina . M l a d i n c i so s prostovo l jn im delom ure j e va l i cesto na L l s co i n g ra d i l i vodovod na Ce l o v n l ku .
Kon fe renca je spregovor i l a tud i o p rob l emih prosvete na vas i . V ta namen so p r i poročili, naj b i se čimveč mlad incev vp isa lo v »Solo za življenje«.
P o vo l i t vah novega k o m i teja, k i je i zbra l tud i de lovn i program za pr ihodnje l e to, je b i l a konferenca z a k l j u čena. M l a d i n i i z Loke želimo, da b| uspešno nada l j e va la z de lom. P r ed le t i je b i l ta ak t i v eden najboljših v S l oven i j i In je dob i l tud i prehodno zastavico. P r a v b i b i lo , ko b i ta uspeh ponov i l i .
cem v Radečah. "Značilna sta dva p r ime ra te človekoljubne akci je . V družini Kolarič so b i l i k a r štirje k r voda j a l c i : oče, mat i , hčerka in teta. V obratu Kmet i j ske zadruge Sevnica na L o k i pa so i z med 12 uslužbencev darova l i k r i k a r tr i je . Hva l e vredno je, da najdejo tud i l judje na
podeželju razumevanje za to človekoljubno akc i j o !
D O B R A L E T I N A P r i posestnici RunovčevI
poleg šole je letos obrod i la živinska pesa tako dobro, d a so pobra l i z n j ive več pes, težkih od 5—8 kg . T u d i svo jevrsten r eko rd ! S. S.
Šentruperški pionirji o odredovi konferenci
K R V O D A J A L S K A A K C I J A V L O K I
T u d i letos je k rvoda ja l ska akc i ja v L o k i lepo uspela. Prostovol jne oddaje k r v i se je udeležilo 25 oseb. M n o g i pa so d a l i k r i že pred mese-
Šentruperški pionirji smo konec oktobra imeli o d r e d ilo konferenco, na katero smo p o v a b i l i starše, pred. stavnike organizacij in vse tovariše učitelje. Konferenca je bila v prosvetnem domu, vodili pa smo jo sami.
Na oder je prišla učenka 5. b razreda Danica Javor-nik, otvorila konferenco in predlagala v delovno predsedstvo Andreja Jurco, ki smo ga i z v o l i l i za načelnika, Bojčka Brezovarja, ki je konferenco r o d i l , za tajnika Dušana PavSiča, za zapisnikarico pa Slavko Brcar. Razen njih je bilo v
Preprečujmo nesreče z redom in delovno discipl ino!
delovnem predsedstvu že sedem članov. Kot častna člana sta bila izvoljena to-varišica Rozika Kolenc, predstavnica ZK, in tov. učitelj Štefan Kamin.
Člani delovnega predsedstva so dajali podatke o delu organizacije v lanskem letu, potem pa smo naredili načrt za prihodnje leto. Predstavniki kroikov so povedali načrte za delo kroikov. Poslali smo tudi pismo maršalu Titu. Na koncu je bil kulturni program, načelniki pa «o naredili značke. Jugoslovanskih pionirskih iger.
Bilo je lepo, najbolj zato, ker se nismo nič zmotili.
BRANKO PODOBNIK, učenec osn. iole Sent-
rupert
v Semiču i n K o t u že r a z mišlja, k a k o b i to pot čimpre j u r e d i U .
H Letošnje m a r t i n o v a -n j e v Semiču n i b i l o preveč vese lo , saj i m a j o v i n o g r a d n i k i o d Semiča prot i K o t u p r a z n e sode. V S t a r i g o r i , G r a d n i k u i n O s o j n i k u j e p a b i l a letošnja t r ga tev m a l o boljša, v e n d a r l e l j u d j e z a sk rb l j eno sprašujejo, k a k o b o p r i h o d n j a le ta , saj sc, v i n o g r a d i p opo lnoma i z črpani. S edan j i nasad i so b i l i namreč ure j en i s pomočjo poso j i l a r a j n k e A v s t r i j e v l e t i h 1890 do 1900. Z a t o n i s o p r i zade t i s amo p r i j a t e l j i zd rave kap l j i c e , pač pa je še bo l j oškodov a n o gospodarstvo k r a j a , saj p r e d s t a v l j a v i n o v S e miču že od nekda j p o m e m ben v i r d o h o d k o v . D o b r o b i b i l o , d a pove jo o t em v p r a šanju s vo j e m n e n j e k m e -t i j c i i z z ad ruge i n občine.
• Strekljevčani še n i so pre j e l i n i k a k e g a obves t i l a o u r e d i t v i p r o m e t n i h zvez z o s t a l i m sve tom. P r a v i j o , dt, so m e d N O B v e l i k o p r i s p e v a l i , saj je b i l o p r i n j i h že l e ta 1942 p r v o osvoboj eno o z em l j e te r so d a j a l i v so m o r a l n o i n m a t e r i a l n o podporo N O B , ne d a b i vprašali, če b o to »rentab i l n o " a l i ne. T u d i p r i po s t a v i t v i s p o m e n i k a se je štrekljevski konec ze lo d o b r o od r e za l , sa j j e sprožil p l a z d e l o v n e a k c i j e . M e n i jo, d a b i a v t obusno zvezo l a h k o d o b i l i , če pa tega ne , pa vsaj javen odgovor , z a ka j to n i mogoče. Končno pa t u d i n i z a p r e z r e t i d e j
s t va , d a n a štrekljevski k o nec g r a v i t i r a 1500 p r e b i v a l cev, o d k a t e r i h j i h t u d i p r e ce j hod i v službo n a Vrtačo i n d r u g a m .
• K o n e c n o v e m b r a bo v Semiču p r edavan j e o a f r i ških deželah, s p r e m l j a n o z b a r v n i m i s l i k a m i . P r e d a v a l bo tov. M i r a n O g r i n , n o v i n a r L j u b l j a n s k e g a d n e v n i k a , k i je več mesecev potov a l po t eh deželah i n se šele p r e d k r a t k i m v r n i l o d t a m . Isto p r edavan j e b o ver j e tno t u d i v M e t l i k i .
Na sejmišču po starem
IS. novembra Je bilo na novomeškem sejmišču kljub slabemu vremenu v jutranjih urah zelo živahno. Od 1087 naprodaj pripeljanih prašičev so jih 967 prodali. Med kupol Je bilo precej Hrvatov, ki ao ie sa ceno precej glasno pogajali, vendar se ta ni spremenila od zadnjega ponedeljka. Prašiče so prodajali po 3.800 do 16.000 din.
Kratke iz Sevnice # Večerna politična šola
v Sevnici, k i i m a odde lek t u d i v K r m e l j u , se j e p r i čela 14. nov embra . V p i s a n i h j e 55 slušateljev. Šolski odbor j e že i m e l več sej i n sp re j e l p r a v i l n i k e i n p r o
g rame t e r p o t r d i l p r e d a v a tel je . S k r b n e p r i p r a v e n a letošnje šolsko leto obetajo, d a se b o šola le tos bo l j p r i bližala p o t r e b a m politične i n družbeno-ekonomske vzgo je k a d r o v .
• K u p o v a n j e osnovnih sredstev: že p r e t ek l o le to j e b i l o govo ra o škodljivosti p r e l i v a n j a družbenih s r e d stev v roke zasebn ikov , k o so se r a z v i l e ogorčene r a z p r a v e o k o l i o d k u p a gos t in skega l o k a l a v Šmarju. K l j u b nasprotujočemu s k l e p u O b K Z K j e b i l o d k u p op rav l j en , nato p a smo s k l e n i l i , d a s p o d o b n i m p r e n e h a m o za vse le j . P r e d ne d a v n i m p a j e k o n f e k c i j a "•Lisca« o d k u p i l a zasebno
s t a n o v a n j s k o s tavbo . C e bo m o n a d a l j e v a l i t ako , b o g radn j a b l o k o v p r a v go tovo n a p r e d o v a l a počasi, saj n e b o inves t i t o r j e v ! Otroški v r t e c v n o v e m nase l ju p a čaka, z n j i m p a še m n o g o za družbo p r epo t r ebnoh o b j ek tov , k i b i j i h l a h k o g r a d i l i z n o v i m i b l o k i .
• Svet svobod in PD se še ni sestal in konstituiral, čeprav je b i l a skupščina že 15. ok t ob ra . M o r d a so n o v o vods tvo u s p a v a l i uspeh i v l a n s k e m l e tu? Pos l ed i ce so doka j žalostne. D e l o sve tov j e z a m r l o , sezona se je že pričela, l j ud j e p a z a m a n čaka j o n a p r i r ed i t v e , k i j i h b re z k r e p k e g a de l a ne bo.
Novomeška kronika ^ Občinska delavska unlver-tu- organizira danes predava-CC inž. Tultja Budava »Od fc," <io Ohrida- . Predavanje Jjij/* 18. ur i v dvorani doma llim hi bo spremljano z barv-
1 diapozitivi. Vabljeni I » j * Otroški vrtec v Kandljl ^ " j r a v a v primeru zadostne-D^J^evtia prijav organizirati t j f * " 1 « skupino za soloobvez-v^fcroke k i bi Imeli v vrtcu <££\ V o ln učne ure v dopol-Vr««ojn 6asu (po ielj i tudi k j } Za otroke, k i Imajo tj^ff'^nnski pouk, je to velika t u 2 * h e v . Uprava vrtca te t i o ^ " W prijave, k i bodo S5.
''Jnbi-a ajijlJuCene. Ini P'opSovalno društvo Je te i K r L * r t » l o delavce, k i ob-(»JJrcJo drevje na Glavnem Ul T; «U bi ga tako obvarovali H P w a v i l l za zimo. Spomla-V) r ^ o z deli nadaljevali z*»-brt,' b Uo prav, a a bi njihova " ^ r T ® " ! « upoštevali tudi
»j, m njihovi starti. Ote^JJJUdlnskl klub s« bo v H C ™ ™ preselil lz Jenkove leij v a taro po* to. Prognam "^nt«*? Potem bistveno »pre-N J S J " m obširnejši. T u bodo !?W .2! PoaluAall predavanja, , t n J > 0 * < > v a r n « večere, gleda-!«0jn*. i n Imeli dvakrat na ^ k i , . ! ? 1 * 8 " * vaje. Nedvomno
v novih prostorih bolj "lom , • Predvsem po bodo v
- ' « mladinske prireditve. Ht j , * - decembra bo okrajno JTO»X*n)e pod naslovom
revoluciji«. Zdaj BO nj, ,"<*ma občinska tekmova-h^uVavTT" 0 v Novem mestu ^ n i i i «J?M najboljše lz poaa-^ |nov»Jr > e i n- N » okrajnem
a n J U bodo izbrali ekipo.
ki bo na-stopiLa na republiškem tekmovanju.
• V počastitev dneva JT-A pripravlja Mladinski klub večer zabavne glasbe. Novomeškemu občinstvu se bodo tokrat predstavili nekateri zmani pevci zagrebške in ljubljanske RTV . Računajo, da bo ta pri reditev med ZJ. ln 29. decembrom.
• Prejšnji petek so v mladinskem klubu vrteli vrsto f i l mov, posvečenih mesecu borbe proti alkoholizmu ln mesecu varnosti na cestah. Gledalci so v filmih videli, zakaj pride do nesreč, kaj mora vedeti kolesar o Javnem prometu pa tu di , kaj lahko povzroči pešec, če nepravilno prečka cesttSče. r i l me si Je ogledalo nad 55 mladinoev,
• Ponedeljkov živilski trg IS. novembra Je bil menda zaradi slabega vremena precej slabo zaloten. Naprodaj Je bila solata po tO din ohrovt po 50 din. zelena po 80 din, pesa po 40 din. zelje po 39 din. kumare po 70 din, korenje po (0 din, krompir po po 13 din, kislo zelje ln repa po 80 din. Jiobol-ka po 40 din. Razen tega Je bilo dobltt pletenine, lončene Izdelke in okrasne predmete.
• Gibanje prebivalstva: Rodili sta: Francka Sega lz Kan -dijRke t dečkm. Frančiška Ban-delj Nad mlini Si, deklico. -Poročili so se: Stanislav Vesel, tesar lz Skrjanč ln Marija Kovač, uslužbenka lz Kettejevega drevoreda 46; Janez Rožič, mehanik ln Marija Novak, delavka, oba lz Novega trga 8. -Umr l Je IVah Komelj upokojenec, Nad mlini 20, atar 8J let.
V T E M T E D N U V A S Z A N I M A NESREČE
0 Po lajnovejših podatk i h je v rašem okra ju 21.576 r a d i j s k i h spre jemnikov (na v s a k i h 7 preb iva lcev o k r a j a en aparat) i n 186 t e l e v i z i j s k i h spre jemnikov . Stal inih naročnikov n a D E L O j e 2787, D E L A V S K O E N O T N O S T pre j ema 1196 l jud i , K M E Č K I G L A S 3913 l j ud i , na KMEČKO K N J I G O pa je naročenih 4114 preb iva lcev , n a kn j i ge PREŠERNOVE DRUŽBE pa 4029 p r e b i v a l cev. D O L E N J S K I L I S T dob i v a v ok ra ju 14.241 p r e b i v a l cev, razen tega pa pošljemo vsak teden še 371 izvodov domačega t edn ika bra lcem n a Kočevskem, 1386 izv . n a ročnikov v r a zn ih k r a j i h S loven i j e i n F L R J , 374 i zv . v L jub l j ano i n 375 i zv . v inozemstvo ; t renutna n a k l a da našega časnika se gibl je med 16.800 in 17.000 i zvod i .
9| Z montažo nove A T C (avtomatske telefonske centrale) za 600 številk so začeli v novem pos lop ju P T T podje t ja v N o v e m mestu v ponedel jek. T o bo g lavna telefonska cent ra la za Do l en j sko, nanjo pa bosta p r i k l j u čeni voze ln i cent ra l i v Črnomlju i n Vidmu-Krškem. — Medobčinski sk l ad za f i -nans i ran je javnega avtomatskega omrežja v Spod. P o -sav ju je b i l medtem že us ta nov l j en . — V N o v e m mestu polagajo te d n i de l novega koaks ia lnega kab la . Vse to so razvese l j i v i obeti za skoraj šen v e l i k napredek telefoni je v našem okra ju .
0 Prireditve v okviru občinskega praznika Metlike potekajo že od 1. novembra da l je . Letošnjemu praznova n j u bodo mnogo bol j kot n i z uspe l ih k u l t u r n i h , športnih i n gospodarsk ih p r i r ed i t e v d a l i poseben značaj v e l i k i gospodarski uspehi , k i j i h je metliška k o m u n a v svo jem dosedanjem ra z vo ju dosegla. V lastn i i n d u s t r i j i je že dob i l a dokaj t rdno osnovo, i z katere bo l ahko vedno bol j r a z v i j a l a svoje gospodarstvo. V tej pe t l e tk i se bo b ru to p ro i z vod v občini sko raj po t ro j i l i n dosegel p r i ze lo m a j h n i h naložbah 7 m i l i j a r d d i n .
Več mizarskih pomočnikov
Izurjenih za izdelavo fur
niranega pohištva
sprejme
M I Z A R S T V O IJUBLJANA-MOSTE
Vide Pregarčeve 8
Stanovanje zagotovljeno.
JJeAen^\Violedar3, Četrtek, 16. nov.: JeUca Petek, 17. nov.: L juba Sobota, 18. nov.: Mi lko Nedelja, 19. nov.: L iza Ponedeljek, 20. nov.: Srečko
Torek, 21. nov.: Marija Sreda, 22. nov.: Ci lka
Za ozdravljenje se javno in toplo zahvaljujem celotnemu kolektivu kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, posebej pa še njegovmu prlmariju dr. Otonu Bajcu. — Peter Frumen, Mirna gora.
Vsem, k i so darovali vence in spremili našo drago mamo, staro mamo, ženo in hčerko
A N O K A S T B E V C - C E S A R E K na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: hčerki Olga i n Vera z družinama, mati ter mož T o ne..
Upravi ln delovnemu kolektivu rudnika Kanižartca se najlepše zahvaljujemo za venec, k i so ga položili na dan mrtvih na grob tragično preminulega
L O J Z E T A S M A L C A v Gor. Sušicah. Iskrena hvala.
Družina Smalčeva.
Ob izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in tasta
I V A N A K O J I E L J A se iz srca zahvaljujemo za vsa ustna i n pismena sožalja. Po sebna zahvala vsem prijateljem in znancem, k i so se od njega poslovili v Novem mestu in v Ljubljani. Lepo se zahvaljujemo za številne lepe vence i n šopke. Iskrena hvala zdravnikom, hišnim sostanovalcem, predstavnikom oblasti, množičnih organizacij, ustanov i n ko lektivov ln vsem, k i ste ga spremili v njegov poslednji dom.
Žalujoče družine: Komelj, Praprotnlk ln Cirič,
Novo mesto, Ljubljana, dne 10 .novembra 1961.
Ob Izgubi dragega moža in očeta
A N T O N A R I F L J A lz Vel. Bučne vasi
se Iskreno zahvaljujemo vsem, k i so nam Izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in kolektivu apre-ture Novoteksa. Vsem najlepša hvala.
Žalujoči: žena, hčerke z družinami ln ostalo sorodstvo.
Č E S T I T K I Našemu priljubljenemu šefu
dr. F E L I K S U K O S C U čestitamo k desetletnemu uspešnemu vodstvu oddelka in mu želimo zadovoljstva ln še veliko uspehov. — Kolektiv Internega od delka novomeške bolnišnice.
P R E K L I C I Prekllcujem izgubljeno zdrav
stveno izkaznico št. 308394. -Jože Bregar, Dobrava U , pošta Skocjan.
Prekllcujem izgubljeno zdravstveno Izkaznico št. 310304. — A n a Kukman , Dol. Kamenje 6,
• p. Otočec.
Razpis Okrožnega sodišča v Novem mestu
Razpisna komisija pri Okrož-lem sodišču v Novem mestu razpisuje ..'
1. 2 delovni mesti pisarniških uslužbencev al i
2. dve delovni mesti strojepisk. Pogoji pod: l i dovršena sred
nja šola a l i njej enaka ustrezna izobrazba ter obvladanje strojepisja;
pod 2. dovršena osemletka ter popolno obvladanje strojepisja.
Kandidati, k i se bodo prijavili, pa doslej nimajo strojepisnega izpita, bodo moral i opraviti za sprejem v službo preizkusni Izpit. Plača po Za konu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din, s
flVT0-MOT0 DRUŠTVO, NOVO MESTO obvešča Interesente, da bo v novembru
In decembru 1981
tečaj z a voznike amaterje Prijave lahko oddaste v društveni pisarni na
rtagovski cesti vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure, vključno do 22. novembra 1961. — Hkrati obveščamo, da se lahko prijavijo k teoretičnemu pouku predmeta »Cestnoprometni predpisi« vsi, ki želijo biti izprašani v znanju lz cestnoprometnih predpisov za dovoljeno vožnjo z mopedom.
UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA
Vljudno prosimo vse člane AMD, da poravnajo Manarino za leto 1961 ln prevzamejo nove članske izkaznice v društveni pisarni na Ragovski cesti.
priloženim življenjepisom ter spričevalom o strokovni izobrazbi vložite najkasneje do dne 1. decembra 1961.
Razpis Kmetijskega posestva Polj če
Kmetijsko posestvo Poljče, pošta Begunje na Gorenjskem, sprejme takoj v službo ŽIVINOREJCE, T R A K T O R I S T E .
Ponudbe pošljite na naslov posestva najkasneje do 23. novembra 1961.
Franca Pir ca, sodarja iz Za -dovinka, je nekdo napadel ter mu prizadejal poškodbe po glav i . Franca Deržiča, kmetovalca iz Cundrovca, je povozil neki avtomobilist ter m u prizadejal smrtne poškodbe.
1<* mm H
SEMIČ Oktobra je bil rojen en de
ček. Porok n i bilo. Umrla sta: Matija Jerčinovič
iz Kašče i n Marija Pečavar s Hriba prt Rožnem dolu.
B R E Z I C E Oktobra n i bilo rojstev izven
bolnišnice. Porok n i bilo. U m r l Je Anton Blažek, upo
kojenec iz Sentlenarta, star 82 let,
N O V O M E S T O Od 6. do 13. novembra je b i
lo rojenih 12 dečkov in 14 deklic.
Poročili so se: Peter Za je natakar iz Radovlja, i n Pavla Travižan, delavka iz Smihela; Anton Celic, miner, i n Marija Kosec, delavka, oba iz Koro ške vasi; Anton Stmic, mizarsk i mojster iz Stopič, in Martina Novak, delavka l z Irce vasi; Jože Poglavec, čevljarski pomočnik iz Dol . Straže, ln Ma rija Vidmar, delavka lz Gor. Simaže; Mihael Brulc , poljedelec, ln Jožefa Seničar, delavka , oba iz Smolenje vasi ; J a nez Plaveč, šofer, i n Ivana Udovč, delavka, oba lz Žabje vasi ; Edvard Mervar, brusač iz Dol. Straže, i n Ivanka Novak, delavka iz Gaberja; Franc Slej-kovec, ključavničar z Malega Slatnika ,lr.' Amali ja Blažič, po-ijedelka iz Smolenje vasi; Ivan Bukovec, tapetnlk lz Vel . Pod-ljubna, ln Jožefa Cesar, delavka lz Bršlina; Mihael Žagar, trgovakl poslovodja, ln Jožefa Kožar, trgovska pomočnica, oba iz Pirana; Janez Mikolič, šofer s Potoka, in Vida Mikec, delavka lz Irce vasi.
Umr l i so: Ivan Knez, upokojenec lz Žužemberka, star 68 let; Marija Urh, socialna pod-piranka lz Črnega potoka, stara 47 let, l n Ana Jerman, gospodinja lz Irce vasi, stara 76 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Zofija Medle lz Šentjerneja - deklico, Rezka Skul) iz Dola - dečka, Mlmlca Jurečič lz Ostroga — deklico, Ciri la Bence iz Dol. Boš tanja — dečka, Francka V la -slč lz Salke vasi - deklico, Ma rija Steklasa z Rakovnika — dečka, Ivana Blatnik lz Bodga-nje vasi — dečka, Marija Hr i bar iz Kamnja — dečka, A m a lija Legan lz Gor. Kota - dečka, Neža Grgovlč lz Oor. Stare vasi - deklico, Helena Ho čevar z Malega Slatnika — dečka, Jožefa Miklič lz Cegelnice - dečka, Jožefa Tratar iz T r -stenika - dečka, Ana BartolJ iz Dol. Lakovnie — deklico, Ivana Smalc z Gor. Podboršta — dečka, Marija Stefanlč lz Kočevja - deklico, Marija Penca lz Gor. Mokrega polja — dečka, Antonija Blatnik s Potovrha -dečka, Alojzija Mrkšlč lz Cešče vasi — deklico, Lilijana Zoretlč iz Dol. Vrhpolja - dečka, Stanislava Kovic z Volčjih njiv -deklico, Vera Mlakar lz Račjega sela — deklico. Angela Mir -tič lz Dol. Ajdovca — deklico, Jožefa Premru iz Dol. Prekope — deklico, Marija Banovec lz Doblič - deklico. .
Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški
porodnišnici rodile: Nada Slak lz Artlč - dečka, Mira Žitnik iz Slogonskega - deklico, E m i lija Držanlč iz Čateža - dečka, Tonka Stojkovtč iz Brežic — deklico, Katica Komar lz Za greba — dečka, Marija Jalovec z Malega C lmlka — dečka, Ivanka i .mi' • i lz Globokega - dečka, Jožica Krošl iz Čateža - dečka, Marija PriverSek lz Mosteca — deklico, Popca Crljenčlč lz Harmice — deklico, Kristina Zn i -derič lz Orešja - dečka, Marija Skrlec lz Brezja — dečka.
KRONI
Mihaelu Dolmoviču, upokojencu iz Sajevca, Je šel voz čez nogo. Ignaca Jarma, kmeta iz Dol . Praproč, Je konj branil v trebuh. Ivana Urajnika, deko-raterja lz Ljubljane, so v Šentjanžu napadli i n miu poškodovali roko. Emica Kastelic, hčerk a traktorista lz Srebmič, je padla v vroči lug ter se opekla. Jože Gorenc, posestnik z M i r ne, Je padel z lestve i n s i poškodoval roko in nogo.
Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesre
čili i n iskali pomoči v brežiški bolnišnici - Ivan Godier, vnuk posestnika iz Vidma-Krškega, je padel s terase in s i zlomil nogo. Franjo Bogovič, sin kmetovalca iz Prosinca, je padel na dvorišču in si zlomil nogo.
P R O D A M skoraj nov planino. Informacije v Papirnici v No vem mestu.
K U P I M a l i vzamem v najem hišico (tudi leseno) v novomeškem okraju. Ponudbe poslati v upravo lista pod »Upo kojenec« (1157-61).
ISCEM stanovanje i n vso oskrbo na deželi (najraje v ' p r e delu Hmeljnik—Otočec—Šentjernej). Ponudbe v upravo lista pod »Dober plačnik* (1157-61).
I SCEM gospodinjsko pomočnico k dvočlanski družini. — Inž. Junc, Vidam-Krsko, Nova Resa 21.
ISCEM gospodinjsko pomočnico a l i žensko za varstvo otroka. Inž. Saruga, Novo mesto, Je rebova 20-m.
SOBO s souporabo sanitarij v centru jmesta oddam proti plačilu vnaprej. Ponudbe na upravo lista (1162-61).
T E H N I K želi spoznaU dekle, nekoliko izobraženo, od 23 do 27 let, do 156 cm visoko. Za želen je samo resen odgovor z zajamčeno tajnostjo na naslov: Kovaze, p. Ljubljana-Stentvid, poštno ležeče.
S P O R E D R A D I O L J U B L J A N A
Pretekli teden so se ponesrečili i n Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jernej nohte, delavec s Travnega dola, Je padel ln s i poškodovad koleno.
Na željo mnogih naših bralcev i n naročnikov in za radi vedno večjega števila radijskih sprejemnikov v okraju, bomo poslej objavljali iz rednega programa RADIO -TELEVTZ IJE L J U B L J A N A vsak četrtek glavne ozlr. najzanimivejše oddaje.
V S A K D A N : poročila ob 5.0S, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00, 23.00 ln 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00
ČETRTEK, 16. nov.: 8.55 Ra dijska šola za višjo stopnjo: Spartak - 12.15 Kmetijski na
sveti: O gospodarskih vprašanjih pitanja govedi — 15.30 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer: Lojze Krakar : Cvet pelina.
P E T E K , 17. nov.: 10.15 Dekle in njen godec — 12.15 Radijska kmečka univerza: Koreninski rak sadnih dreves - 14.05 Ra dijska šola za nižjo stopnjo — 16.00 Parada pihal - 20.00 Ve sela godala - 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled - 20.45 Štiri sto let klavirske glasbe — 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih - 22.15 Po svetu jazza.
S O B O T A , 18. nov.: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji - 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo — 10.15 S s imfonično glasbo po Jugoslaviji. — H.30 Poje tenorist Mario i .-niza - 12.15 Kmetijski nasveti: Mednarodni čebelarski teden — 13.45 Dunajski valčki - 14.10 Dvofakove melodije — 16.00 Gremo v kino — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu — 18.10 Odlomki lz Sncguročke — 18.45 Naši popotnik i na tujem — 20.20 Radijska komedija: Dovolite, Ime ml Je Cox — 21.00 Izbrali smo vam za prijeten konec tedna.
N E D E L J A , 19. nov.: 8.00 Mla dinska radijska Igra: Dfrgodovi-scina Neznalčka ln njegovih tovarišev - 9.05 Pisani zvoki za dopoldne — 10.00 Se pomnite, tovar iš i . . . Frar.c Kocevar-Hlnko vttlfan: V vojaško šolo je bilo daleč - II. del - 11.30 Mitja Kreft : Industrijska psihologija — reportaža — 15.30 Valček, nekaj mazurk in polo-neza Friderika Chopina — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Naši operni pevci vam poj o — 17.15 Radijska Igra: Matej Bor : Težka ura — 20.00 Izberite melodijo tedna I - 22.13 Oddaja za Izseljence.
P O N E D E L J E K , 20. nov.: 8.05 Matineja v narodnem tonu — 8.53 Za mlade radovedneže — 9.23 Zvoki za vas - 11.00 Petnajst minut v Makedoniji — 11.35 Slavni pevci v manj znanih operah - 11.15 Radijska kmečka univerza: Razvoj sadjarstva doma ln po svetu — 14.00 Izbor Beethovnove glasbe — 16.00 Ura za ljubitelje operna glasbe - 18.45 Radijska univerza: Presajanje tkiva - 20.40 Kulturna tribuna — 20.55 S festivala v Salzburgu — 23.00 Popevke ln plesni zvoki.
T O R E K , U . nov. t 8.55 Radij ska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Zlata Ognjanovlć v p r i ljubljenih operah - 10.13 Izberite melodijo tedna - ll,15 Utr
j u j t e s vo j o angleščino! (28. l e k cija) — 12.15 Kmetijski n a s v e t i : Oskrbovanje starejših s adov njakov — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Lepe melodije— 14.35 Zvočni v r tiljak — 15.30 V torek na s v i d e nje — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu - 18.45 S knjižnega trga - 20.30 Radijska igra — Mirni Malenšek: Slepe miši — 21.40 Pevka Lilijana Petrovič in orkester Wuly Berking - 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja.
SREDA, 22. nov.: 8.05 Z o r kestrom R T V Ljubljana v deželi Tisoč in ene noči — 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb — 9.25 Melodije v modrem •- 10.40 V ritmu z orkestrom Max Gre -ger in kvintetom Jožeta K a m -plča - 11.30 Radi j ih poslušate - 12.05 Poslušajmo kmečko godbo 1 — 12.15 Radijska kmečka univerza: Kombiniran mrvl lnlk ln freza - 12.25 Igramo za vas — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Domači samospevi in plesi lz prejšnjih dob — 15.20 Koncert po željah poslušalcev — 16.00 Šoferjem na poti — 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Spoznavajmo svet i n domovino l — 21.00 Za bavne melodije za vse - 22.15 Po svetu jazza.
ČETRTEK, 23. nov.: 8.05 Spored vedrih opernih napevov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.23 Po vašem okusu — 10.15 Orkestra Helmuth Zacha-rtas ln Ray Cor.nlff — 11.15 Ru sk i tečaj za začetnike - 11.30 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 12.13 Kmetijski nasvet i : Ročno orodje gozdnega delavca — 12.25 Zvočna mavrica - 13.50 Vedri zvoki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Turistična oddaja - 18.00 Aktualnosti doma ln v svetu - 18.10 Iz življenja ln sanj - 18.45 Kulturna kronika - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ir. napevov — 21.00 Literarni večer - 22.13 Arije iz opere Manon.
Al i se je Franc Deržič sam ponesrečil?
V soboto, 11. novembra, zjutraj so našli na oesti II. reda v ' Brezini pri Brežicah nezavestnega 35-letnega Franca Deržiča iz Cundrovca pr i Brežicah. Težko poškodovan je ležal v obcestnem jarku, poleg njega pa je bilo polomljeno kolo. Ponesrečenca so prepeljali v brežW ško bolnišnico, kjer je ob 8.20 umrl.
Nesreča se je pripetila v bližini železniškega prelaza, ko je za Deržičem pripeljal neki tovornjak. Kako je prišlo dO nesreče, še niso ugotovili, izključujejo pa možnost, da M ponesrečenca povozil vlak. — Vzroke nesreče še raziskujejo-
Anton Kebe ni voz i l previdno
4. novembra je z avtomobilske ceste pri Trebnjem s precejšnjo hitrostjo zavil osebni avtomobil, k i ga Je vozil Anton Kebe iz Cerknice. Na priklju" čku n i bil dovolj pazljiv. Zaletel se je v avtomobil s šoferjem Vinkom Mikckom iz Senovega. P r i nesreči so bili tr i i* potniki poškodovani, na vozilU1
pa je bilo 500.000 din škode.
Neuspešna vožnja Marka Grošlja
2. novembra se je voznik tovornjaka Marko Grošelj iz Zagreba v vasi Bukošek zaletel v vprežnl voz, k i ga je vozil Franc Zevnik iz Jereslavcev. Nesreča se je pripetila zato, ker je šofer pr i srečanju zavfl na levo polovico cestišča, razen tega pa je kot nevešč motornemu vozilu, ves čas voz« neprevidno po sredini ceste. Škodo so ocenili na 300.000 din-
Mopedist Anton Vrtačnik v nezavesti
5. novembra je vozil mopedist Anton Vrtačnlk iz Podgorja P " Zabukovju v nepregledneJO ovinku preveč po desni strani-Zaletel se je v kanton in obležal nezavesten s poškodovan 0
glavo.
B R E Z I C E : 18. ir. 19. nov. jugoslovanski film -Dr . Kolar«. U j iov. češki film -stvaritev sveta«.
ČRNOMELJ: 17. in 19. noV. francoski barvni film -Blago z obale Durance«, 21. W 22. nov. francoski film »Velike želje«.
DOL. T O P L I C E : 18. in 19. noy-italijanski film »Lepe, a *»" romašne«.
K O S T A N J E V I C A : 19. nov. ameriški barvni film »s lab daC v Black Rooku«.
M E T L I K A : 18. in 19. nov. ameriški barvni film »Vojna 1 0
mir« i . del, 22. nov. ameriški barvni film »Vojna & mir« - II. del.
N O V O M E S T O - » K R K A « : od 17. do 20. nov. jugoslovans* 1
barvni film »Karollna Reška«" od 21. do 23. nov. Program r» sanih filmov.
SEMIČ: 19. nov. ameriški barv ni film »Prekinjena melo*" ja« . „
T R E B N J E : 18. In 19. nov. J 1 « , slovanski film »X-25 Ja™ y Predstava v soboto ob 1"»^ nedeljo ob 14, 16 ln 18.30-nov. nemški film »NedoKO«^ čana povest«. Predstav* sredo ob 19. uri . tf
V I D E M - K R S K O : 18. ln 19-italljansko-francoskt barv film »SU bomo v Snn R 6 *""* ! 22. in 23. nov. Jugoslovan*"-film »X-25 javlja«.
ŽUŽEMBERK: 19. nov. Italiji" skl flm -Potepuhi«.
DOLENJSKI LIST L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J ; O k r a j n i odbor S Z D L v N o v e m mestu - I Z D A J A T E L J S K I S V E T : M i l a n Baškovič, T o n e Gošnik, inž. D a v o r i n G r o s , inž. Jože L e g a n , F r a n c M o l a n , prof-E m a M u s e r , M a k s Pogačar, M i r a n Simič, prof-T o n e T r d a n . J a n e z Vitkovič i n V i k t o r Zupančič
U R E J U J E UREDNIŠK I O D B O R : T o n e Gošnik ( g lavn i i n odgovo rn i u r edn ik ) , Miloš Jakopec ,
D rago K a s t e l i c i n I van Z o r a n I Z H A J A vsak četrtek - P o s a m e z n a številka 2° d i n a r j e v — L e t n a naročnina 900 d ina r j e v , po ' " le tno 450 d i n a r j e v ; plačljiva Je v n a p r e j . Z a 1"°" z ems t vo 1800 d i n a r j e v — Tekoči račun p r i podr-N a r o d n e b a n k e v N o v e m m e s t u 606-11-3-24 " N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v « mesto , G l a v n i t r g S ( vhod i z Dilančeve ul ice ) -~ Poštni p r e d a l : N o v o mesto 33 - T E L E F O N št. 127 - R o k o p i s o v i n fo togra f i j ne vračamo T I S K A : Časopisno podjet je » D E L O « v L j u b i l 0 " '
L 5