Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v lu či ... · druga svetovna vojna. Vso to dogajanje...

Univerza Maribor

Filozofska fakulteta

Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v luči Marburger Zeitung

Avtor: Rajmund Lampreht Mentor: dr. Darko Friš

2

Kazalo

Uvod……………………………………………………………………………………….. 5 »Preventivni« vojaški ukrepi…………………………………………………………….. 8 Zaostrovanje razmer……………………………………………………………………... 9 Izdih……………………………………………………………………………………….. 14 Nacional socializem………………………………............................................................. 18 Nova imena?................................................................ 19 Vodstvo……………………………………………… 23 Obisk Führerja………………………………………. 25 Pomembni obiski v Mariboru……………………….. 27 Upravne enote……………………………………….. 30 Sodstvo……………………………………………… 33 Ostalo nacional socialistično dogajanje……………... 34 Osvobodilna fronta……………………………………………………………………….. 36 Deportacije………..………………………………............................................................. 38 Drugi omejevalni ukrepi…….………………………. 42 Oborožene enote………………………………………………………………………….. 44 Wehrmannschaft…………………………………….. 44 Policija………………………………………………. 45 SS……………………………………………………. 47 Ostalo………………………....................................... 48 Društva……………………………………………………………………………………. 50 Štajerska domovinska zveza........................................ 54 Ženske……………………………………………….. 69 Nemška mladina…………………………………….. 71 Podjetja in nacional socializem…..…………………. 76 Lovci………………………………………………… 78 Zdravstvo in Rdeči križ……....................................... 78 Rimokatoliška Cerkev…..………………………………………………………………... 82 Literatura, arhivi in muzeji…………………………………………………………… … 83 Preskrba…………………………………………………………………………………... 84 Tržnica………………………………………………. 87 Živila na karte……………………………………….. 89 Predelava olja, mleka in mesa………………………. 96 Karta za oblačila…………………………………….. 99 Kulturno dogajanje………………………………………………………………………. 101 Kino…………………………………………………. 101 Grad…………………………………………………. 102 Koncerti……………………....................................... 103 Gledališče…………………………………………… 104 Sklep…………………………………………………………………………. 110

Zahvala……………………………………………………………………….. 112

Zusammenfassung....………………………………………………………… 113

Viri …………………………………………………………………………... 115

3

Kazalo slik 1. Hitler v Mariboru………………………………………...…………………………… 26 2. Dr. Robert Ley………………….…………………………………………………….. 29 3. Dr. Wilhem Fick...……………………………………………………………………. 30 4. Josef Schifko……...………………………………………………………………….. 47 5. Steindl za govorniškim pultom……………………………………………………….. 63 6. Dvorana Götz………………...………………………………………………………. 64 7. Dvorana Götz…………………...……………………………………………………. 64 8. Krušno žito………………..….………………………………………………………. 86 9. Operni šef Dietl……………...……………………………………………………….. 105 10. Intendant Falzari……………………………………………………………………… 105 11. Višji režiser Matthias…………………………………………………………………. 105 12. Altistka Probst……………………………………………………………………….. 105 13. Operna pevka Dragan………………………………………………………………… 106 14. Stranske vloge Kichter……………………………………………………………….. 106 15. Lirska pevka Diehl………………………………..…………………………………. 106 16. Tenorist Renko……………………………………………………………………….. 106 17. Lirski bariton Schmidt……………………………………………………………….. 107 18. Operna subretka Reichell…………………………………………………………….. 107 19. Tenorist Friese………………………………………………………………………... 107 20. Koloraturna sopranka Mary………………………………………………………….. 107 21. Seriozen bas Toenges………………………………………………………………… 108

Kazalo dokumentov 1. Mariborer Zeitung, 6.4.1941, str. 1………………………..……...………..………… 13 2. Marburger Zeitung, 9.4.1941, str 1……….……………………..……………………. 17 3. Pridobitev državljanstva……………………………………………………………… 19 4. Govor dr. Uiberreithera, 15.4.1941 o priključitvi spodnje Štajerske k Rajhu.……….. 24 5. Naslovnica Marburger Zeitung, 26. in 27.4.1941…………………………...……….. 25 6. Govor dr. Uiberreithera ob poslovitvi Sturm Abteilung, 28.4.1941…………………. 27 7. Področni popis Štajerske domovinske zveze…………………………………………. 35 8. Vprašalnik Fotografskega kluba……………………………………………………… 52 9. Odločba o ukinitvi Fotografskega kluba……………………………….……..……… 53 10. Sestava Zveznega vodstva……………………………………………………………. 55 11. Sestava Zveznega vodstva, list II…………………………………………………….. 56 12. Organizacijska shema Zveznega vodstva…………………………………………….. 57 13. Sestava okrožja Maribor mesto………………………………………………………. 58 14. Sestava okrožja Maribor podeželje…………………………………….……..……… 59 15. Organizacijska shema Štajerske domovinske zveze………………………………….. 60 16. Področna karta Štajerske domovinske zveze…………………………………………. 61 17. Oglaševanje za Štajersko domovinsko zvezo.………………………………………... 62 18. Odlok dr. Uiberreitherja o Štajerski domovinski zvezi.……………………………… 63 19. Članska izkaznica Štajerske domovinske zveze……………………………………… 67 20. Potrdilo o članstvu v Nemško mladino……………………………….………..…….. 76 21. Najvišje dovoljene cene mladega krompirja………………………….………..…….. 88 22. Vrednost kart………………………………………………………….………..…….. 90

4

23. Vrednost kart…………………………………………………………….……..…….. 91 24. Možna mesta dviga živilskih kart julija………………………………………………. 92 25. Možna mesta dviga živilskih kart decembra…………………………………………. 93 26. Dovoljena količina otroške hrane na mlečni osnovi………………………………….. 94 27. 42 dovoljenih trgovine za prodajo mleka…………………………………………….. 97

Kazalo tabel 1. Imena katastrskih občin in naselij v okrožju Maribor mesto…………………………. 20 2. Imena ulic, ki so se spremenila……………………………………………………….. 22 3. Število deportiranih Mariborčanov po posameznih transportih v prvem valu……….. 40 4. Število deportiranih Mariborčanov po posameznih transportih v drugem valu..…….. 41 5. Število oddanih prošenj za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo, Wehrmannschaft

in Nemško mladino ..…………………………………………………………………

65 6. Delitev enot oz. oddelkov pri Nemški mladini in Nemška dekleta…………………... 72

5

Uvod Kraljevina Jugoslavija je nastala kot posledica prve svetovne vojne. Narodi, ki so živeli v Avstro-Ogrski monarhiji, so bili s položajem nezadovoljni. Vsi poskusi reform so bili neuspešni. Naj bodo reforme, katerih cilj je bilo doseči večjo enakopravnost med narodi ali doseči večjo centralizacijo. Prva svetovna vojna se je končala za zastarelo Avstro-Ogrsko porazno. To so izkoristili številni narodi in si ustvarili ali poiskali novo državo (Poljaki, Čehi, Slovaki, Slovenci, Hrvati itd.). Nove meje so odprle nove rane. Meje namreč praviloma niso potekale v skladu z etničnimi mejami. Tak primer je bila italijansko – jugoslovanska meja. Drugod meje enostavno niso mogle potekati po etnični meji, saj so posamezne etnije živele mešano. Slabo rešena mejna vprašanja in želje po restavraciji izgubljenih imperijev so rojevala nove spore in na koncu drugo svetovno vojno.1 Leto 1941 je bilo zelo nemirno. To velja še posebej za Evropo, kjer je od 1939 dalje divjala druga svetovna vojna. Vso to dogajanje ni prizaneslo Kraljevini Jugoslaviji. Kljub temu da se je močno trudila ostati nevtralna, ji močni vplivi sosed niso prizanesli. Na severu je bila močna Nemčija, na zahodu in jugu (iz Albanije)2 Italija, na severu Madžarska in na vzhodu Romunija ter Bolgarija. To so bile vse sile Osi. Iz antantne države Grčije so pritiskali Britanci. Tako sile Osi, kakor Britanci, so poskušali pridobiti Jugoslavijo na svojo stran ter tako okrepiti svoj tabor. Jugoslavija je obkoljena s silami Osi in glede na takratno vojaško situacijo, sile Osi so namreč zmagovale, se odločila pridružiti silam Osi. To je bil za tiste čase najbolj logičen in smiseln korak. Vendar se vsi niso strinjali s tem. Še posebej ne oficirji naklonjeni Veliki Britaniji. Ti so nato bili glavni organizatorji upora, ki je zrušil regenta Pavleta in na prestol postavil mladoletnega kralja Petra II.3 Notranje politično so tleli ustaši (hrvaški nacionalisti), Nemci4, avtonomisti itd.. K slednjim je spadala tudi Slovenska ljudska stranka. Vse te skupine so se morale soočati s srbskim unitarizmom, centralizmom in nacionalizmom. Cilj je bil ustvariti enoten narod – Jugoslovanski. Ta cilj so si zamislili izpeljati tako, da so najprej degradirali slovenski, hrvaški in srbski narod v plemena. Ostalih narodov živečih v Jugoslaviji sploh niso priznavali. Nato so poskusili poenotiti kulturo in vse druge bistvene prvine, ki so bile odraz vsakega naroda. Pri čemer so srbska kultura in srbski elementi predstavljali večino v tem procesu. Tako de facto ne bi nastal nov jugoslovanski narod, ampak bi vse ostale narode živeče v Jugoslaviji posrbili. To je seveda naletelo na močan odpor pri vseh ostalih narodih.5 Vse skupaj je še dodatno poslabšal slab gospodarski položaj. Ta ni bil v Jugoslaviji nikoli rožnat. Nastopi velika svetovna finančna kriza,6 ki je prizadela Jugoslavijo z nekaj letnim

1 Helga H. Harriman: Slovenia under Nazi occupation, 1941-1945, Studia Slovenica XI, Oklahoma State University, New York-Washington 1977, str. 10-16. 2 N. H. Gibbs: Rearmament Policy, Grand Strategy Volume I., Her Majesty´s Stationery Office, London 1976, str. 709. 3 Manfred Overesch: Das III. Reich 1939 – 1945, Eine Tageschronik der Politik, Wirtschaft und Kultur, Weltbild Verlag, Augsburg 1991, str 162 in 163, T. L. Jarman: The rise and fall of Nazi Germany, New American Library, New York 1956, str. 256, Martin L. van Creveld: Hitler´s Strategy 1940-1941, The Balkan Clue, Cambridge University Press, Bristol 1973, str. 139-166, Andrew L. Zapantis: Hitlers Balkan Campaign and the Invasion of the USSR, Columbia University Press, New York 1987, str. 57-63 in Tone Ferenc: Jugoslawien im Zweiten Weltkrieg, Geschichte und Verantwortung, Herausgebar Aurelius Freytag, Boris Marte und Thomas Stern, Wiener Universitätsverlag, Wien 1988, str. 399. 4 Hans-Ulrich Wehler: Nationalitätenpolitik in Jugoslawien, Die deutsche Minderheit 1918 – 1978, Vandenhoeck&Ruprecht in Göttingen, Göttingen 1980, str. 31. 5 Ahmet Đonlagić, Žarko Atanacković in Dušan Plenča: Yugoslavia in the Second World War, Međunarodna štampa – Interpress, Beograd 1967, str. 11-16. 6 Leta 1929. Stefan Zauner: The Growth of the Modern Nation-State: the Case of Germany 1815 – 1945, Clioh´s Workshop II., Empires and States in European Perspective VI., Edizioni Plus, Universita di Pisa, Pisa 2002, str. 156.

6

zamikom. Tako je Jugoslavija leta 1941 še vedno čutila to krizo in se ni bila sposobna izvleči. Temu je botrovalo več dejavnikov. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov je bil kralj, ki je bil vir korupcije in nepotizma. Namreč, nihče ni mogel v Jugoslaviji izpeljati večjega gospodarskega projekta brez podkupovanja ustrezne osebe. Drug pomemben dejavnik je bila zaostalost večjega dela Jugoslavije. Tako je Dravska banovina predstavljala, kljub svoji majhnosti, gospodarsko najmočnejšo upravno enoto. Gospodarsko je bil Maribor močan. Večina gospodarstva je bila v rokah Nemcev. Deloma lahko to pripišemo ureditvi še iz časa Avstroogrske. Nikakor ne moremo spregledati, da so bili ti Nemci zelo podjetni. Znali so zelo dobro izkoristiti in povezati tržišča v Nemčiji, Avstriji in Jugoslaviji. Velikokrat sicer lahko zasledimo očitke o povezovanju z nacisti, kar je le deloma res. Ti ljudje so namreč morali biti v dobrih odnosih z oblastjo, tako jugoslovansko, kakor z nemško.7 Maribor se je kot večina štajerskih mest, ki so ostala v Jugoslaviji, srečeval s problemom etnične opredelitve. Tu so živeli tako Slovenci, kakor Nemci. Ob tem je bil še močan pritisk poskusa ustvarjanja novega naroda – jugoslovanskega. Ne smemo prezreti še vedno močne deželne pripadnosti! Nemci so bili jasno opredeljeni, zato pri njih ni prihajalo do razhajanj, zaradi česar so posledično bili trn v peti jugoslovanskim težnjam po asimilaciji. Pri Slovencih so se zadeve še zapletle. Majhen del je sprejel jugoslovansko idejo in priznaval teorijo, da so Slovenci le pleme, ki skupaj s hrvaškim in srbskim plemenom tvori jugoslovanski narod. Sem lahko štejemo med drugim liberalce. Velik del Slovencev je takšno idejo zavračal! Kar je imelo posledico, da je bila Slovenska ljudska stranka, kot največja nasprotnica takšne ideje na slovenskem, tudi najbolj priljubljena ter močna stranka. Jugoslovanska armada je dočakala drugo svetovno vojno po tehnološki in organizacijski plati na ravni armad iz prve svetovne vojne. Večino orožja je bilo starejše izdelave in povsem neprimerno za bojevanje proti moderno opremljenemu sovražniku.8 Oficirski kader, po večini srbski, je ravnal z vojaki povsem neprimerno in ponižujoče. Vse skupaj se je še najbolje pokazalo v izredno nizki morali vojakov. Generali so preigravali štabne igrice v duhu prve svetovne vojne. Iz tega razloga je Jugoslavija vložila ogromno sredstev v izgradnjo Rupnikove obrambne linije. Linije, ki naj bi zadržala sovražnika in omogočila pozicijsko vojno v stilu prve svetovne vojne.9 Nemci v Jugoslaviji niso bili zadovoljni. Jugoslovanska oblast jih je odkrito prezirala in jim kratila pravice.10 Razloge lahko najdemo v 19. stoletju in v prvi svetovni vojni. Lahko jih najdemo tudi v želji po ustvarjanju države z enim narodom in enim kraljem. Posledično so si Nemci v Jugoslaviji želeli sprememb. Rešitev so videli v voditelju, ki je v Nemčiji vpeljal novi red – Hitlerju. Tudi mariborski Nemci so pogledovali proti severu. Ali so zaradi tega že bili nacisti? Vsekakor ne vsi. Slovenci na drugi strani so videli največjo nevarnost za svoj narodni obstoj z dveh smereh. Prvi pritisk je prihajal s strani oblasti – notranji pritisk. Drugi pritisk – zunanji, v zahtevah sosednjih držav po ozemlju, na katerem so živeli. Z zahoda so pritiskali Italijani pod Mussolinijem ter se sklicevali na rimski imperij. Madžari in Nemci so se sklicevali na stanje pred letom 1918. Tako so hote ali nehote morali zagovarjati obstoj Jugoslavije in kralja. Čeravno jim nikakor ni bila po godu notranje politična ureditev in ideja enega naroda ter

7 Mark C. Wheeler: Britain and the War for Yugoslavia, 1940-1943, Columbia University Press, New York 1980, str. 6-7. 8 Prav tam, str. 59. 9 Metod M. Milač: Resistance, Imprisonment, &Forced Labor – A Slovene Student in World War II., Peter Lang Publishing, New York 2002, str. 21-31. 10 V vidovdanski ustavi 1921 pravice manjšin niso bile opredeljene, ustava iz leta 1931 pa narodnih manjšin sploh ni omenjala. Mateja Ratej: Kraji na slovenskem Štajerskem in Maribor v letih 1918 – 1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2006, str. 448.

7

enega jezika. Zato so poskušali doseči reforme. Najbolj dejavna je bila Slovenska ljudska stranka.11 Iz vsega naštetega se moramo vprašati, ali je prihajalo tudi do nacionalnih spopadov in napadov. Tako kot drugod po Evropi je tudi v Jugoslaviji prihajalo do fizičnih obračunov, bodisi iz političnih ali nacionalnih razlogov. Glede na prej opisano, lahko hitro ugotovimo, da so bili v najslabšem položaju Nemci. Nemci so potegnili krajši konec v Jugoslaviji. Posebej se bom posvetil preskrbi prebivalstva. Rimljani so poznali rek: » Kruha in iger za sit ter srečen narod.« Pod Jugoslavijo številni narodi zagotovo niso bili srečni. Ali so bili vsaj siti? Glede na gospodarski položaj, vladala je namreč brezposelnost, lahko že slutimo odgovor. Rajh je na tem področju za tukajšnje ljudi postoril ogromno. Posledično se ne bo možno izogniti vprašanju, kakšen odnos je oblikovala nemška oblast do tukajšnjega prebivalstva ter kako so jo sprejeli. Glavni vir moje diplomske naloge, kot že sam naslov pove, je bil časnik Marburger Zeitung (dalje MZ). Na podlagi časnika bom poskušal ugotoviti, kaj je zaznamovalo življenje in dogajanje v Mariboru leta 1941. Ne mislim dajati prednost le političnim zadevam, ampak tudi povsem vsakdanjim, ki so prav tako bile pomembne za življenje ljudi. Vse skupaj bom dodatno dopolnil z arhivskim gradivom ter literaturo. MZ, kot vsak časnik, opisuje zadeve pogosto subjektivno. To je sicer slabo za zgodovinarja, ker mora ločiti zrnje od plevela. Zgodovinarji si pomagamo s primerjavo gradiva in nepristransko lastno presojo. Tako lahko spoznamo, kako so videli in čutili zadeve takrat. Glede na to, da je to nemški časnik, bo to priložnost, da se pokaže, kako so zadeve doživljali predvsem Nemci. Povsem jasnega pogleda seveda ne bo možno vedno videti, ker je vladala cenzura, ki je marsikatero novico preprečila ali omejila.

11 Helga H. Harriman: Slovenia under Nazi occupation, str. 16-18.

8

»Preventivni« vojaški ukrepi Vojna je bila v zraku, bi lahko rekli. Vedno bolj je postajalo jasno, da Jugoslavija ne bo mogla igrati na karto nevtralnosti. Zato se je oblast poskušala pripraviti na neizbežno situacijo. Vendar to ni dovolj koristilo. Delali so v bistvo lahko le »lepotne popravke«. Vse te priprave so dale misliti tudi ljudem. V mesecu januarju so se morali v vojaško evidenco vpisati vojaški obvezniki letnika 1923. Vpisovanje je potekalo na Slomškovem trgu 11.12 9. marca so se v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici 1 zbrali vojaški obvezniki od letnika 1891 do 1920. Preverjanje je trajalo od 7. do 17. ure. Obvezno so morali imeti s seboj vojaško knjižico. Ni se bilo potrebno javiti rezervnim oficirjem, oficirjem v mirovanju, duhovnikom, nesposobnim oz. »trenutno« nesposobnim za vojsko in tistim, ki so bili v drugih vojaških okrožjih.13 Vojaški obvezniki od letnika 1914 do 1921, ki so živeli v Mariboru, niso pa bili vpisani v mariborsko vojaško okrožje, so se lahko prepisali v mariborsko vojaško okrožje do 15. marca Potrebovali so rojstni list, potrdilo o državljanstvu in 10 DIN za stroške.14 10. in 14. marca so preizkusili alarmne sirene.15 Sirene so testiranje uspešno prestale.16 Takšna preizkušanja vsekakor ni blagodejno vplivala na prebivalstvo. Naslednja vojaška zadeva je bila »poskusna« zatemnitev17 mesta. V ta namen je bilo potrebno vsa okna, vrata, odprtine itd. dobro prekriti, da ni navzven uhajala svetloba. Najcenejše je bilo prelepiti okna s črnim papirjem, spustit rolete oz. žaluzije. Vse zunanje luči so morali ugasniti. To je veljalo za hiše, lokale in tovarne. Na motornih vozilih so morali žaromete prekriti s platnom, pločevino, lepenko itd.. To pokrivalo za žaromete je na spodnji polovici imelo 5 do 8 cm dolgo in 1 cm široko odprtino za svetlobni snop. To še ni bilo vse. Tudi to odprtino so morali prelepiti s sivo – modrim filtrom, ki je bil narejen iz prosojnega papirja, celofana itd.. Pozicijske luči so morali prelepiti s pokrivalom, ki je smelo imeti 3,5 cm dolgo in 0,5 cm široko odprtino. Smerokazov niso smeli uporabljati. Na zadnje zavorne luči so morali namestiti 10 cm dolgo cev iz pločevine ali lepenke, da ni svetloba ušla proti nebu. Kjer to ni bilo izvedljivo, so morali namestiti isto pokrivalo kot pri žarometih, vendar brez filtra. Kolesarji so prav tako morali namestiti pokrivalo na žaromet, ki je imelo 4 cm dolgo in 1 cm široko odprtino s filtrom. Med zatemnitvijo so smeli voziti z največjo hitrostjo 10 km/h. Če je vozilo stalo na mestu, so morali prižgati parkirne luči. Vprege, ki so imele luči, so morale biti prav tako zatemnjene. Odprtina je bila lahko dolga 5 do 8 cm in široka 1 cm s filtrom.18

12 Evidenzhaltung der Militärdienstpflichtigen, MZ, 7.1.1941, str. 5. 13 Militärkontrolversammlung, MZ, 6.3.1941, str. 5. 14 Die Jungen Militärdienstpflichtige der Geburtsjahrgänge 1914 bis 1921, MZ, 6.3.1941, str. 5. 15 Probealarm, MZ, 8. in 9.3.1941, str. 5. 16 Fliegeralarm, MZ, 11.3.1941, str. 5. 17 Vojaška taktika. Celotna dežela se zatemni s tem, da ne smejo nikjer goreti luči oz. kakšni svetleči predmeti. S tem se je otežilo orientacijo sovražnih bombnikov. 18 Der Luftschutz im Maribor, MZ, 22. in 23.3.1941, str. 5.

9

Zaostrovanje razmer Kdaj so se začele zaostrovati razmere? Težko vprašanje. Osebno sem to postavil na 27. marec 1941,19 ko Peter II20 prevzame oblast. S tem dokončno zapečati usodo Kraljevine Jugoslavije. Odnos Jugoslavije z drugimi sosedami ni bil nikoli povsem dober. Temu so botrovale predvsem ozemeljske zahteve. Kljub temu lahko rečem, da bi pred 27. marcem 1941 bile še možnosti za mirno rešitev. Vsaj, kar zadeva odnose s sosedami. Po tem datumu je obveljalo le še vprašanje, kdaj in na katerem odseku se bo začela vojna.21 Zagotovo se je treba zavedati, da je to kratek uvod in da razmere še zdaleč niso bile tako enostavne! Kar seveda ne pomeni, da že prej niso obstajali načrti. Tako sta Pokrajinski obmejni urad, ki ga je vodil Anton Dorfmeister in Inštitut za jugovzhodno nemštvo, že leta 1940 izdelala za vsak politični okraj na slovenskem Štajerskem obsežne elaborate s splošnimi geografskimi, zgodovinski podatki, z opisom gospodarskih, upravnih, političnih, prosvetnih, cerkvenih in prometnih razmer. Sestavila sta tudi sezname Nemcem »sovražnih« Mariborčanov. Med 130 ljudi na seznamu so prevladovali Maistrovi borci, člani Sokola, pripadniki bivše Narodne odbrane in komunisti.22 Tudi druge sosede Jugoslavije so imele želje po ozemlju Kraljevine. Pri tem je vsaka od njih svoje zahteve utemeljevala po svoje. Ene so se sklicevale na nacionalno sestavo ozemlja druge na daljno zgodovino. Seveda je potrebno stvari gledati precej širše, vendar to že ni več tema te naloge. 25. marca je Schwäbisch Deutscher Kulturbund23 (dalje SDKB) prejel iz centrale v Beogradu obvestilo, da se pripravlja državni udar. Vodstvo SDKB se je sestajalo v kavarni Rotovž ter razglasilo splošno pripravljenost in razdelilo med člane že pripravljene naloge. 26. marca so se začele tudi demonstracije v podporo novega kralja. Isto noč so protestniki napadli poslopja, ki so bila v lasti Nemcev. Razdejali so igrišče športnega društva Rapid,24 člani razpuščene Narodne odbrane so vdrli v prostore SDKB v Vetrinjski ulici in odnesli seznam članov SDKB, skupina mladincev je razbila šipe na poslopju protestantske župnije v Trubarjevi ulici. Razbitih je bilo tudi nekaj trgovin v Gosposki ulici, ki so bile v lasti

19 Zvonko Cajnko: Nacizem, Adolf Hitler in tretji rajh, LOCUTIO zavod za kulturno inciativo Maribor, Maribor 2005, str. 108 in Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie, Politik und Kriegführung 1940-1941, Bernard&Graefe Verlag für Wehrwesen, Frankfurt am Main 1965, str. 505. 20 Peter II. Karadjordjević (1923 – 1970), po očetovi smrti 1934 kralj Jugoslavije. Vendar zaradi mladoletnosti postane regent njegov stric knez Pavle in vlada do puča 27. marca 1941. Ob napadu Nemčije na Jugoslavijo je pobegnil. Na II. zasedanju AVNOJ mu prepovejo vrnitev. Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana 1976, str. 417. 21 Elisabeth Barker: British Policy in South-East Europe in the Second World War, The Macmillan Press ltd, Bristol 1976, str. 3-28. 22 Mateja Čoh: Maribor v času druge svetovne vojne, Studia Historica Slovenica 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2006, str.497 in Marjan Žnidarič: Do pekla in nazaj – nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941-1945, Muzej Narodne osvoboditve Maribor, 1997, str. 43. 23 Prevaja se kot Nemška kulturna zveza ali Švabsko nemška prosvetna zveza. SDKB je bil ustanovljen leta 1920 v Novem Sadu. Združeval je Nemce in glede na takratni čas se boril za pravice Nemcev v Kraljevini Jugoslaviji. Delovanje SDKB je izkoristila tudi nemška obveščevalna služba za pridobivanje ljudi in informacij. Prva krajevna skupina SDKB je bila v Mariboru ustanovljena 27. julija 1931. Kočevski Nemci v jugoslovanski državi, Pokrajinski muzej Kočevje, http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/nemski_jezikovni_otok/pdf/09.pdf, z dne 11.5.2009 in 27. julij 1931; v Mariboru je bila ustanovljena prva krajevna skupina nemške kulturne zveze Kulturbund, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sl/node/964, z dne 11.5.2009. 24 Društvo Rapid je bilo ustanovljeno leta 1918 v Mariboru in je pod svojo streho združilo vsa nemška športna društva (Merkur, Herta, SK Sturm in Rote elf, kasneje še Edelweiss). Leta 1940 je društvo v celoti pristopilo k Schwäbisch Deutscher Kulturbundu. Mariborska društva in društveno življenje pred drugo svetovno vojno, katalogi 21, Pokrajinski arhiv Maribor (dalje PAM), Maribor 2005, str. 16 in 17.

10

Nemcev.25 Taka dejanja nikakor niso prispevala k sožitju med Nemci, Slovenci in »Jugoslovani«. MZ o teh dogodkih ni smel poročati zaradi cenzure. 27. marca so izobesili zastave po mestu. V dvorani Sokola26 so se zbrali člani Sokola in drugih društev v počastitev kronanja. Poslali so depešo Petru II., v kateri so mu izrazili vdanost. Nato so vsi skupaj korakali po ulicah mesta do Glavnega trga ter nazaj do dvorane Sokola. Nosili so državne zastave, zastave društev in sliko kralja. Nekateri so bili tudi v uniformah. Nekateri trgovci so postavili sliko kralja v izložbo. Pod Piramido so zvečer spuščali rakete. Po 17. uri nobena trgovina ni bila odprta. Lokali so se zaprli prej kot običajno. Podobne vesti so prihajale tudi iz drugih mest.27 28. marca ob 17.30 je mariborski župan dr. Alojz Juvan28 sklical posebno sejo mestnega sveta, na kateri so analizirali nastali položaj.29 Prva uredba pod novim kraljem je bila, da so se vsi lokali morali zapret ob 20.00.30 30. marca so organizirali posebno mašo za novega kralja. Mašo je vodil škof dr. Ivan Jožef Tomažič31 v stolni cerkvi. Po poročanju MZ naj bi cerkev bila polna. Veliko je bilo tudi pomembnih ljudi. Zunaj je igrala glasba in vihrale so zastave.32 Kako resno je postajalo nam pove podatek, da so začeli nemški državljani odhajati iz Maribora. Ti so dobili neposreden ukaz iz Nemčije 30. marca.33 Med temi je bilo veliko trgovcev in obrtnikov. Svoje poslovalnice so na hitro zaprli. To so bili Juwelfirma (zlatarstvo) brata Iger, Kurzwarenhandlung (galanterija) Max Pucher, Ženski klobučni salon Stamber, trgovina glasbil Otto Perc, trgovina barv Kaloud, pleskarski in slikarski mojster Hozinger, špecerist Travisan34, tapetni mojster Fr. Wallner….35 Svoja vrata so zaprle tudi nekatere tovarne: tekstilna tovarna Ehrlich, tovarna svile Thoma in Zora ter tekstilna tovarna Atama.36

25 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 44. 26 Društvo Sokol je bilo v času Kraljevine projugoslovansko društvo, ki je zagovarjalo unitarizem. Njegov način delovanja nam jasno pokaže, da ga ne moremo šteti za slovensko društvo, ker to ni bilo v nobenem pogledu. Svoje prostore je Sokol imel v dvorani Union. Svoje prostore so tako kot vsa društva odstopili tudi drugim društvom in jim pomagali pri organizaciji. Vendar ne nemškim. Pod zaščito jugoslovanskih oblasti so njihovi člani tudi večkrat obračunavali s nasprotniki – Nemci. Sokolstvo, skrajšano Sokol, je bilo nacionalistično telovadno gibanje slovanskih narodov. Prvo sokolsko društvo je 1862 ustanovil M. Tyrš v Pragi, sprva pod imenom Praška telovadna enota. V Sloveniji je bilo prvo društvo ustanovljeno 1863 v Ljubljani pod imenom Južni sokol. Zaradi spopada z Nemci je bilo že 1867 prepovedano. Sprva enotno se je po vse večjem razkoraku med liberalno in katoliško stranjo razcepilo. Katoliška stran je ustanovila svojo telovadno društvo imenovano Orel. Z vedno večjim pritiskom Kraljevine je začelo upadati tudi članstvo v slovenskih deželah. Tako je imel Sokol leta 1921 17.300 članov, leta 1929 le še 12.500. Enciklopedija Slovenije, štev. 12 Slovenska n – Sz, str. 144 in 145. 27 König Peter II, MZ, 28.3.1941, str. 5 in Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 45. 28 Dr. Alojzij Juvan je bil dvakrat župan Maribora in sicer od 1927 do 1931 in 1935 do 1941. Dosedanji župani, Mestna občina Maribor, http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=3693, z dne 17.5.2009. 29 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 46. 30 Die Sperrstunde für alle Gastlokale ohne Unterschied des Betriebes, MZ, 28.3.1941, str. 5. 31 Tomažič Ivan Jožef (Miklavž pri Ormožu 1.8.1876 – Maribor, 26.2.1949), škof. Končal je bogoslovno učilišče v Mariboru in bil 1898 posvečen v duhovnika; iz teologije je doktoriral 1906 v Innsbrucku. Najprej je bil kaplan v Vidmu ob Ščavnici in Celju, nato v Mariboru; med drugimi škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike na bogoslovnem učilišču. Leta 1928 je postal pomožni škof, 1933 pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pod njegovim vodstvom je bilo sezidano novo bogoslovno semenišče in Visoka teološka šola. Med nemško okupacijo je v duhu svojega gesla »Non ego, sed Deus« (»Ne jaz, ampak Bog«) odločno protestiral zoper ukrepe proti duhovščini. Leta 1948 je prejel visoko papeško priznanje prisednik prestola Njegove svetosti. Enciklopedija Slovenije, štev. 13 Š – T, str. 278. 32 Festgottesdienst für den jungen Staatslenker, MZ, 31.3.1941, str. 5. 33 Čoh: Maribor v času druge svetovne vojne, str. 497. 34 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 53. 35 Ruhende Geschäftsläden und gewerbliche Unternehmungen, MZ, 3.4.1941, str. 5. 36 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 53.

11

31. marca so se po Mariboru razširili letaki, v katerih so neznanci spominjali na »izdajalsko« vlado Cvetković37-Maček38-Kulovec,39 napadali so tedanjo vlado, obtožili tedanjo vlado, da v njej sedijo agenti angleškega imperija, se zavzemali za navezo s Sovjetsko zvezo in končali z besedami »Živela komunistična stranka in njen centralni odbor Jugoslavije«. 40 Isti dan je ministrski predsednik Dušan Simović izdal odlok, po katerem so smeli potovati le tisti, ki so se vračali domov, ali pa so potovali iz poslovnih razlogov. Po odloku je bilo prepovedano zapuščanje stalnega naslova ali odselitev drugam.41 S tem so želeli preprečiti prebivalstvu izogibanje mobilizaciji v vojsko. 2. aprila je javila policija, da »do nadaljnjega ne bo nobenih tehničnih pregledov«.42 Zelo pomembne so bile priprave na morebitni napad. V ta namen je mestni magistrat izdal uredbo po kateri je morala imeti vsaka hiša ventil za plinovod. Ventil je moral biti lahko dostopen in se je moral zapreti v primeru nevarnosti požara ali zračnega napada. Napovedane so bile kontrole in kazni.43 3. aprila so prepovedali vsa letna srečanja društev, organizacij itd.44 Prav tako so bile ukinjene tudi vse predstave. Igralci so še naprej vadili in študirali igre.45 »Slabi časi« so prizadeli tudi Mariborer Zeitung, ki je moral omejiti obseg časnika, kot so poročali zaradi »tehničnih težav«.46 Stvari so začele hitro uhajati izpod nadzora. Uredništvo Mariborer Zeitung je tako dobilo pismo bralke. V pismu je bralka spraševala, ali je potrebno plačevati račune. Uredništvo ji je odgovorilo, da je to potrebno, drugače bi ji grozilo sodišče.47 Drug primer je mariborska glasbena šola Glasbena Matica,48 ki je morala sporočiti krajanom preko MZ, da je pouk potekal naprej nemoteno.49

37 Cvetkovič, srbski politik. Pod drugo njegovo vlado je bil leta 1939 sklenjen sporazum Cvetkovič – Maček, ki je prinesel Hrvatom enotno banovino ter veliko pravic pri samoupravljanju. Vendar je imel sporazum v praksi le malo učinka, saj že 1941 Jugoslavije ni bilo več. Slovenska kronika XX. stoletja 1900 – 1941, založba Nova revija, Ljubljana 1995, str. 442. 38 Vladko Maček, hrvaški politik. Od leta 1928 do 1941 je bil predsednik hrvaške kmečke stranke. 1941 je postal podpredsednik vlade. Od oktobra 1941 v priporu. Leta 1939 je s sporazumom Cvetković-Maček priboril banovino Hrvaško in široko avtonomijo. Klaus Schmider: Partisanenkrieg in Jugoslawien 1941 – 1944, Verlag E.S. Mittler&Sohn GmbH, Hamburg 2002, str. 24 in 624. 39 Franc Kulovec, slovenski politik, duhovnik in novinar. Rojen 1884. Po smrti Korošca 1940 je postal predsednik Slovenske ljudske stranke in se znašel v težkem položaju zaradi sporazuma Cvetković-Maček. Umrl 6. aprila 1941 med bombardiranjem Beograda. Bojan Godeša: Kulovčevo zavezništvo s HSS – sprememba v politični strategiji SLS po Koroščevi smrti, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2008, str. 397-407. 40 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 46. 41 Das Verlassen ständiger Wohnsitze verboten, MZ, 4.4.1941, str. 5. 42 Einstweilen keine Überprüfungen von Kraftfahrzeuge, MZ, 2.4.1941, str. 5. 43 Sicherung der Gasleitungen bei drohender gefahr, MZ, 2.4.1941, str. 5. 44 Keine Jahrestagung! , MZ, 3.4.1941, str. 5. 45 Einschränkung des Theaterbetriebes, MZ, 3.4.1941, str. 5. 46 An die geschätzen Bezieher und der »Mariborer Zeitung« , MZ, 3.4.1941, str. 5. 47 Auf eine Anfrage aus unseren Leserkreisen, MZ, 3.4.1941, str. 5. 48 Glasbena Matica, združenje poklicnih glasbenikov in ljubiteljev glasbe za negovanje predvsem slovenske glasbene umetnosti. Ker je po 1860 Filharmonična družba vse bolj služila nemškim političnim ciljem in ni podpirala slovenske glasbe, je bila 1872 ustanovljena v Ljubljani kot osrednja slovenska glasbena institucija Glasbena Matica. 1882 so odprli svojo glasbeno šolo. Leta 1891 so osnovali še zbor. V Mariboru je Glasbena Matica zaživela 1919 in je delovala do aprila 1941. Enciklopedija Slovenije, štev. 3 Eg – Hab, str. 224. 49 An der Musikschule der »Glasbena Matica« in Maribor, MZ, 3.4.1941, str. 5.

12

Celotno zadevo je hotel pomiriti Dravski ban Marko Natlačen,50 ki je v svojem govoru dejal »ni razlogov za nemir in strah«. Še posebej je poudaril, da je to veljalo za narodne manjšine, s katerimi so ravnali po njegovem mnenju »dobro«.51 Prve dni aprila je Jugoslavija pričela z mobilizacijo. Večina Nemcev se ni odzvala. Še zlasti to velja za tiste, ki so že bili organizirani v vojaške oddelke SDKB. 3. aprila je tudi komunistična partija začela pozivati svoje člane in simpatizerje k vključitvi v prostovoljne bataljone. Pozivu so se med drugimi odzvali tudi nekateri člani Sokola. Oskrba jugoslovanskih mobilizirancev je bila slaba. Bojna morala nizka. Za potrebe vojske so v Mariboru mobilizirali tudi osebne in tovorne avtomobile ter vozove in vprežno živino. Vse skupaj so poslali v Dravsko dolino ali pa proti Šentilju.52 4. in 5. aprila so se nad Mariborom pojavila nemška izvidniška letala,53 kar je sprožilo med prebivalstvom paniko. Izdana so bila navodila, kako ravnati v primeru alarma. To je posebej veljalo v primeru zračnega alarma, ki se je lahko zgodil, »če bi katero letalo zašlo«! Tako je navajal časnik. Pravila so bila sledeča: kdor je bil na cesti, se je moral čimprej zateči v najbližjo hišo, ni se smelo zadrževati pri oknih; v šolah so zaradi velikih oken morali na hodnike ali v klet, ni se smelo gledati letal, ampak se je bilo treba skriti in najbolj pomembno – upoštevati navodila.54 Časnik je opozarjal tudi na lažne govorice, ki so se širile po mestu. Ena takšnih je bila, da bodo oblasti v primeru napada evakuirale šolske otroke na neznane kraje. To je takoj sprožilo zahteve staršev po vrnitvi otrok iz šol.55 6. aprila se zgodi napad.56 Ker pa je bil časnik tiskan ponoči, je izšel brez najnovejše novice. Zadnja številka Mariborer Zeitung je izšla pod Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Deloval bo kot primerjava z MZ, ki začne izhajati pod Nemčijo.

50 Natlačen Marko (Manče, 24.4.1886 – Ljubljana, 13.10.1942), politik. Pravo je študiral na Dunaju in tu 1912 promoviral. Od 1919 je kot odvetnik delal v Ljubljani in hkrati politično deloval v taboru Slovenske ljudske stranke (SLS); bil je predsednik Orla in od 1926 podpredsednik SLS. Pod šestojanuarsko diktaturo je deloval v kulturnih organizacijah, 1933 bil konfiniran. Od septembra 1935 do aprila 1941 je bil ban Dravske banovine. Ob napadu na Jugoslavijo 1941 je ustanovil in vodil Narodni svet, ki si je ob neizogibnem propadu Jugoslavije prizadeval doseči čim boljši položaj Slovenije v okupacijskih razmerah. Po zasedbi in priključitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji je sodeloval z italijanskimi oblastmi; vstopil je tudi v konzulto (sosvet), posvetovalni organ visokega komisarja E. Graziolija, iz katerega pa je jeseni 1941 izstopil. Med okupacijo je vodil delo SLS v ilegali ter po pogajanjih z vodstvi drugih strank sodeloval pri izdelavi slovenskega narodnega programa, ki je predvidel obnovitev kraljevine Jugoslavije, vendar kot federativne države, v kateri bi bila velika Slovenija njen enakopravni del. Spomladi 1942 je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze in tudi pri nastanku oboroženih vaških straž oz. MVAC, saj je maja 1942 v tem smislu predložil italijanskim oblastem posebno spomenico. Kot nevarnega nasprotnika in hkrati neformalnega voditelja slovenskega protirevolucionarnega tabora ga je po nalogu vodstva Komunistične partije Slovenije (KPS) likvidirala Varnostno obveščevalna služba (VOS). Enciklopedija Slovenije, štev. 7 Marin – Nor, str. 344. 51 Kein Grund zur Beunruhigung, MZ, 4.4.1941, str. 5. 52 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 53. 53 Čoh: Maribor med drugo svetovno vojno, str.497 in Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 53. 54 Strengste einhaltung der erlassenen verhaltungsmassregeln unbedinkt erforderlich, MZ, 6.4.1941, str. 5. 55 Unverantwortliche Gerüchte über die Evakuierung der in dem Städtischen Kinderhorten untergebrachten Kinder, MZ, 6.4.1941, str. 5. 56 Christopher Ailsby: Die Geschichte der Waffen-SS in Wort und Bild 1923 – 1945, Tosa Verlag, Wien 2004, str. 95 in R.A.C. Parker: Struggle for Survival – The History of the Second World War, Oxford University Press, Oxford 1989, str. 56.

13

Dokument št. 1. Mariborer Zeitung, 6.4.1941, str. 1.

14

Izdih 6. aprila 1941 pride do napada na Kraljevino Jugoslavijo. Stari »novi« MZ poroča naprej.57 Prvi dan so Nemci zasedli Prekmurje, Radgono, Mursko Soboto in Radence, ki sploh niso bili varovani. Nad Mariborom so bili odbiti. Med Mariborom in Dravogradom so se jugoslovanske enote že prvi dan umaknile na južno stran Drave.58 Jugoslavija je namreč zgradila po vzoru Francije in Češke utrjeno obrambno linijo imenovano Rupnikova linija proti Nemčiji, Italiji in Madžarski. S to razliko, da ta obrambna linija ni potekala po celi mejni črti in se je naslanjala na naravne ovire. Tako se je v okolici Maribora obrambna linija naslanjala na reko Dravo. Zato so bili bunkerji v glavnem grajeni na južnem bregu reke Drave. Jugoslovanski vojaški poveljniki so imeli izdelan načrt, po katerem bi se jugoslovanska vojska umaknila in utrdila na tej obrambni liniji. Od tukaj naprej bi potem po vzoru in izkušnjah iz prve svetovne vojne zadrževali napade in nalete sovražne vojske. Ta zastarela miselnost jugoslovanskih poveljnikov ni upoštevala novih orožij ter nove vojaške taktike, ki so jo razvili Nemci in se je imenovala Blitzkrieg (nem. Bliskovita vojna). Nemška vojska je tako preko natančnih obveščevalnih podatkov ob hkratni uporabi letalstva, artilerije, pehote in predvsem tankovskih enot hitro in natančno napadla na posameznih odsekih, jih prebila ter ustvarila vrzel, skozi katero so nato enote prodirale v bok in hrbet branilcem, vse s ciljem obkoliti in uničiti sovražnika. SDKB je bil preko ilegalne radijske postaje v Scherbaumovi vili sredi mesta v stalni zvezi z nemškimi enotami. 7. aprila je Baron59 obiskal mariborskega podžupana Franja Žebota60 ter mu sporočil, da bo odgovarjal za vsako žrtev med mariborskimi Nemci. Hkrati je zahteval, da se moštva SDKB dodelijo mestni policiji. V to je Žebot tudi privolil. Člani SDKB so se zbrali pred policijo in iskali po mestu jugoslovanske vojake, ki se niso pravi čas umaknili ter jih začeli razoroževati. Zavzeli so tudi magistrat in izobesili zastavo Rajha ter razdelili razglas v nemškem in slovenskem jeziku. V razglasu so zahtevali ohranitev reda in miru. Županstvo je prevzel dr. Franz Brandstätter, policijo pa dr. Gerhard Pfrimer.61 7. aprila so Nemci zavzeli Čakovec in tako ogrozili bok dravske divizije.62 Zato se je 7. jugoslovanska armada začela umikati. Pri tem je porušila vse 3 mostove čez Dravo.63

57 Prvo stran časnika si lahko ogledamo pod dokument št. 2. 58 Miloš Mikeln: Pekel 1941, Cankarjeva založba, Ljubljana 1981, str. 76. 59 Hans Baron je bil evangeličanski pastor in osrednja osebnost te skupnosti v Mariboru. Bogdan Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2006, str. 489. 60 Žebot Franjo (Selnica ob Muri 10.8.1881 – Dachau, 13.4.1945), časnikar in politik. Po končani osnovni šoli v Šentilju v Slovenskih goricah se je vključil v narodnoobrambno gibanje. Politično je deloval v Slovenski-krščansko-socialni zvezi; na ustanovnem sestanku Slovenske kmečke zveze na Štajerskem 1907 je bil izvoljen v osrednji odbor, na ustanovnem shodu Zveze slovenskih mladeničev v Ljutomeru 1908 je bil izvoljen za predsednika. Leta 1910 se je preselil v Maribor, delal v uredništvu Straže ter s Korošcem urejal Slovenskega gospodarja. Leta 1911 je v Mariboru postal vodja tiskarne sv. Cirila in Metoda; tu je odigral pomembno vlogo v deklaracijskem gibanju, saj je bila tiskarna 1917 središče zbiranja podpisov za majniško deklaracijo. Leta 1918 je pred prevratom kot član vodstva Narodnega sveta za Štajersko organiziral narodne straže. Na parlamentarnih volitvah 1920 ni bil izvoljen, a je prišel v narodno skupščino kot namestnik Piška; 1923, 1925, 1927 je bil izvoljen na listi SLS in 1938 na listi JRZ. Med šestojanuarsko diktaturo se je umaknil iz politike; dopisoval je v Slovenca in vodil glavno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice za Štajersko. Od 1935 do okupacije je bil pod režimom JRZ podžupan Maribora; 1941 ga je nemška oblast odpeljala v Dachau, ga marca 1944 zaradi bolezni izpustila, a decembra 1944 v Ljubljani znova aretirala in vrnila v Dachau. Enciklopedija Slovenije, štev. 15 Wi – Ž, str. 293. 61 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 57. 62 Mikeln: Pekel 1941, str. 76. 63 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 499.

15

Torek 8. aprila ob 9 uri je Wehrmacht64 vkorakal v mesto. Časnik je poročal o toplem sprejemu vojakov s strani prebivalstva. Prebivalci so po poročanju MZ ponujali vojakom cigarete, vino, pivo in hrano. Mariborčane je po poročanju MZ zelo fascinirala gradnja pontonskega mostu čez reko Dravo.65 Kljub temu je uspelo jugoslovanski vojski razstreliti Glavni most, da bi upočasnili napredovanje Wehrmachta. S tem je ostal Maribor desni breg tudi brez vode in elektrike. Prvo zastavo tretjega Rajha s svastiko so izobesili na sedežu SDKB. Zaradi vkorakanja Nemcev v Maribor je jugoslovanska vojska začela obstreljevati mesto.66 Obstreljevali so predvsem Koroško cesto, evangeličansko faro in mariborsko tiskarno (kjer se je tiskal MZ). Jugoslovansko topništvo je utišal Wehrmacht.67 Obstreljevanje evangeličanske fare in tiskarne ni imelo nobenega vojaškega smisla, ampak je bilo izključno maščevanje za napad, poskus povzročitve materialne in kulturne škode na civilnih objektih ter povzročitve civilnih žrtev med prebivalstvom. MZ sicer poroča, da je bila žrtev obstreljevanja le ena oseba. Medtem Žnidarič navaja dve žrtvi: hišnika tiskarne MZ Gregorja Lesjaka in financarja Antona Gačnika.68 Hkrati je časnik tudi poročal o tem, kako so Slovenci zapuščali jugoslovansko vojsko. Niso se hoteli boriti proti »prijateljskemu« Wehrmachtu. Zato je po poročanju časnika pogosto prihajalo do spopadov slovenskih in jugoslovanskih enot! Veliko jugoslovanskih oficirjev je svoje enote tudi zapustilo v strahu.69 Po podatkih MZ se veliko Slovencev sploh ni odzvalo na mobilizacijo v jugoslovansko vojsko ali pa je iz nje ob prvi priložnosti dezertiralo.70 Iz jugoslovanske vojske niso dezertirali samo Slovenci, ampak tudi Nemci in Hrvati. Časnik je poročal o pobijanju slovenskih in nemških vojakov s strani jugoslovanske vojske. So pa po poročanju MZ slovenski kmetje pomagali bežati Slovencem in Nemcem iz jugoslovanske vojske. Skrivali so jih, jim dajali civilne obleke in hrano.71 Wehrmacht je preko radia pozival slovenske vojake, naj ne streljajo na nemške vojake »ker je to izdajstvo slovenskega naroda«.72 Takšni pozivi so bili nekaj običajnega med drugo svetovno vojno. Cilj je bilo zmanjšanje vojaštva v sovražnih enotah in zbijanje morale.73 Oboroženi del SDKB je opravljal policijsko službo vse do 24. aprila. 8. aprila popoldne je komandantu prvega nemškega bataljona pred kavarno Rotovž predal raport pastor Hans Baron in ob tej priložnosti poslal Hitlerju74 pozdravno in zahvalno brzojavko. Vojaške enote so nato zapustile Maribor in nadaljevale prodor proti jugu. Zasedbenemu štabu, ki ga je vodil Franz Steindl75, je ostalo okoli 3500 pripadnikov SA. Vodja teh enot je bil generalmajor Lorenz

64 Uradno ime nemške vojske od 1933 do 1945. Leksikon Cankarjeve založbe, str. 634. 65 Die deutschen Soldaten im Marburger Stadtbild, MZ, 10.4.1941, str. 5. 66 Die Machergreifung in Marburg, MZ, 9.4.1941, str. 1. 67 Marburg im Spiegel der jüngsten Ereignisse, MZ, 11.4.1941, str. 5. 68 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 60. 69 Serben schossen auf Slowenen, MZ, 10.4.1941, str. 5. 70 Marburg im Spiegel der jüngsten Ereignisse, MZ, 11.4.1941, str. 5. 71 Vielen Volksdeutschen gelang die Flucht aus dem Chaos, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 5. 72 Deutscher Appell an die Vernunft der Slowenen, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 1. 73 O toplem sprejemu s strani prebivalstva piše tudi Karner. Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, Leykam Verlag, Graz 1986, str. 128. 74 Hitler, Adolf, 1889 – 1945, nemški nacistični politik. Do 1912 živel na Dunaju kot priložnostni delavec in risar. V prvi svetovni vojni je na nemški strani sodeloval kot vojak. 1919 začel graditi stranko NSDAP ter 1923 neuspešno poizkusil zrušiti bavarsko deželno vlado in bil obsojen na 5 let ječe. Vendar je bil že 1924 izpuščen. V zaporu je napisal svojo programsko knjigo Mein Kampf. Do 1928 se je njegova stranka že tako okrepila, da je dobila prve poslance v zvezni parlament. 1930 je postala že druga najmočnejša stranka. 1933 je Hitler bil izvoljen za kanclerja. Takoj je prepovedal vse stranke razen NSDAP. V nadaljevanju je začel agresivno politiko do sosednjih držav, kar je na koncu pripeljalo do druge svetovne vojne. Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana 1976, str. 342 in 343. 75 Steindl Franz (Eisenerz, 5.3.1911 – Rechnitz, 30.3.1945), nadučitelj, višji častnik. Bil je osnovnošolski in telovadni učitelj za meščanske šole. Leta 1930 je postal član NSDAP in častnik udarnih oddelkov SA. Po

16

Ohrt. Vrhovno vodsto Gruppe Südmark (ki je bila zadolžena za slovensko Štajersko) je bilo zaupano SA generalu Arthurju Nibbeju.76 17. aprila ob devetih zvečer je bila podpisana brezpogojna kapitulacija Kraljevine Jugoslavije. Kapitulacija je začela veljati 18. aprila ob 12. uri.77 Kapitulacijo je podpisal general Danilo Kalafatović78. Slovenske, hrvaške in makedonske vojake so Nemci izpustili. Srbske so odpeljali v ujetništvo.79 Večina ministrov je s kraljem Petrom pobegnila v Grčijo in nato v London.80 Jovanović81 je že leta 1932 zapisal preroške besede na propagandnem lističu »Ko bodo razmere postale prevroče, bodo z avionom zbežali na varno, nas pa pustili sredi državljanske vojne in v spopadu s tujim sovražnikom, s prazno blagajno, dolgovi in obupom.«.82 Sam MZ doživi prvo spremembo takoj po napadu, ko začne ponovno izhajati kot Marburger Zeitung in ne kot Mariborer Zeitung83. Od 8. maja 1941 dalje lahko z zagotovostjo trdim, da so še samo naslovi v gotici. Pred tem je bil cel časnik napisan v gotici. Druga sprememba se zgodi s številko, ki izide 17. in 18. maja 1941. Cena časnika ni več v dinarjih ampak že v Rajh pfeningih – RPF. Cena časnika je bila po novem 10 RPF. Pred tem je bila cena časnika od 1,5 do 2 DIN. V italijanski okupacijski coni je septembra časnik stal 1,50 lir.84 Decembra pa le 0,80 lir.85 Tretja sprememba se zgodi 3. junija, ko začne izhajati kot jutranjik. Do konca dne je tako prišel tudi dejansko do vseh bralcev.86

priključitvi Avstrije k Nemčiji 1938 je postal organizacijski vodja v pokrajinskem vodstvu NSDAP za Štajersko v Gradcu in maja 1941 zvezni vodja Štajerskega Heimatbunda v Mariboru. Poleti 1943 je prevzel vodstvo Wehrmannschafta in marca 1944 poveljstvo Wehrmannschaft polka Untersteirmark, s katerim je sodeloval v mnogih akcijah in operacijah proti partizanom na Štajerskem in Dolenjskem; od jeseni 1944 je bil odgovoren tudi za utrjevalna dela na Spodnjem Štajerskem. Padel je v boju z Rdečo armado kot nadpolkovnik SA. Enciklopedija Slovenije, štev. 12 Slovenska n – Sz, str. 302. 76 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 60. 77 Mikeln: Pekel 1941, str. 85. 78 General Kalafatović je bil naslednik generala Simovića. Ker je Simović pobegnil skupaj z vlado v London, je njegovo mesto prevzel Kalafatović. Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie, Politik und Kriegführung 1940-1941, str. 466 in 706. 79 Janusz Piekalkiewicz: Druga svetovna vojna, DZS, Ljubljana 1996, str. 459. 80 Stevan K. Pavlowitch: Unconventional perceptions of Yugoslavia 1940-1945, Columbia University Press, New York 1985, str. 4-5 in 36-37. 81 Slobodan Jovanović, srbski politik, pravnik in zgodovinar. Tik pred napadom na Jugoslavijo je postal podpredsednik vlade in nato odšel v London skupaj s kraljem. Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie, Politik und Kriegführung 1940-1941, str. 706 in Encylopedia – Britannica Online Encylopedia, http://www.britannica.com/, z dne 30.6.2009. 82 Jože Pirjevec: Jugoslavija 1918 – 1992, založba Lipa, Koper 1995, str. 109. 83 Ime je moral časopis spremeniti na pritisk jugoslovanskih oblasti leta 1929. Razlog je bil jugoslovanski unitarizem ter zatiranje nemštva v Jugoslaviji. Enciklopedija Slovenije, štev. 6 Krek – Marij, str. 411. 84 MZ, 30.9.1941, str. 1. 85 MZ, 22.12.1941, str. 1. 86 Die Marburger Zeitung als Morgenblatt; MZ, 31.5. in 1.6.1941, str. 5.

17

Dokument št. 2. Marburger Zeitung, 9.4.1941, str. 1.

18

Nacional socializem Pogosta kratica za nacional socializem je NS. Takoj s prihodom Rajha je jugoslovansko propagando zamenjala nemška propaganda. Pozivali so prebivalstvo k prijavi prostih sob in ležišč za vojake ter prosta mesta v hlevih za konje vojske.87 Prijave so zbirali na Uradu za bivanje, sedež SDKB, Glavni trg 1, tretjo nadstropje.88 Nemška oblast je takoj pričela z razoroževanjem tudi civilnega prebivalstva, ki je ob begu jugoslovanske vojske lahko prišlo do orožja. Iz tega razloga je bila izdana odredba, ki je predvidela oddajo vsakršnega orožja, tudi lovskega, streliva in eksplozivnih naprav. Vse našteto so morali oddati na policijsko postajo, Slomškov trg.89 Rok za oddajo je potekel že v 24 urah!90 Časnik je začel razširjati konec »jugoslovanske mozaične države«. Za vse to so krivili srbske politike. Hkrati so poudarjali, da bo »Wehrmacht končal teror Srbov in prinesel pravico«.91 Nemško zastavo s svastiko je lahko dobil vsak, in sicer na občini v sobi št. 6.92 Časnik je pozival k odstranitvi vseh plakatov, ki so spominjali na Petra II in Sokole.93 Prav tako je MZ pozival Nemce, naj ponovno pišejo svoja nemška imena, imena trgovin itd. v nemškem jeziku.94 Naj tukaj navedem, da Žnidarič v svoji knjigi ta razglas v MZ razlaga »Že 10. aprila 1941 so mariborski Nemci v MZ objavili poziv trgovcem in obrtnikom, naj odstranijo slovenske in namestijo nemške napise«95. Moje vprašanje je, kje je avtor našel dodatno besedilo »naj odstranijo slovenske napise«? Gre za očitno potvarjanje dokumentov! 12. aprila je dr. Gerhard Pfrimer ukazal zamenjati vse slovenske napise z nemškimi, in sicer najpozneje do 14. aprila zjutraj, ko je bil napovedan prihod dr. Uiberreitherja96.97

87 Freie Quartiere anmelden, MZ, 9.4.1941, str. 6. 88 Freie Quartiere anmelden, MZ, 10.4.1941, str. 6. 89 Waffenbesitzer Achtung, MZ, 11.4.1941, str. 8. 90 Verordnung, MZ, 9.4.1941, str. 8. 91 Der Strumlauf der Gerechtigkeit, MZ, 10.4.1941, str. 1. 92 Hakenkreuzfahnen, MZ, 11.4.1941, str. 6. 93 Geschichte, die sich im Plakaten spiegelt, MZ, 16.4.1941, str. 5. 94 Volksgenossen, MZ, 10.4.1941, str. 5. 95 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 106. 96 Dr. Uiberreither Siegfried (Salzburg 29.3.1908 - ?), politični in upravni funkcionar. Študiral je na pravni fakulteti v Gradcu in bil 1933 promoviran. Od 1930 je delal kot nameščenec pri bolniški blagajni in bil od 1933 član SA, v kateri je dosegel najvišji čin. Ob anšlusu marca 1938 je bil v Gradcu policijski direktor; maja 1938 je postal pokrajinski vodja (gauleiter) NSDAP in 1940 še državni namestnik za Štajersko. Po nemški zasedbi Spodnje Štajerske ga je Hitler 14. aprila 1941 imenoval za vodjo civilne uprave za Spodnjo Štajersko, Himmler pa za svojega pooblaščenca za utrjevanje nemštva v tej pokrajini. Odgovoren je bil le Hitlerju in do konca vztrajal pri začrtani politiki. Leta 1943 je postal obrambni komisar; jeseni 1944 je vodil obrambna dela na južni in vzhodni meji Štajerske. Zavezniške oblasti so ga zaprle v Wolfsberg. Enciklopedija Slovenije, štev. 14 U – We, str. 19. Siegfrid Uiberreither je pred preiskavami umorov v Avstriji in Jugoslaviji ušel po vojni iz ameriškega taborišča vojnih ujetnikov in se leta 1947 zatekel v Buenus Aires. V Argentino je prišel pod lažnim imenom Armin Dardieux. Ime si je izposodil pri svojem podrejenem poveljniku iz Štajerske Arminu Dadieuju. Kot večini prebežnikov je tudi njemu pri prebegu pomagal Vatikan, Rdeči Križ in kameradi iz Organisation der ehemaligen SS angehorigen (Odessa). Prav tako mu je Odessa pomagala v novi domovini pri stanovanju in službi. Uki Goni: Resnična Odessa, založba Ciceron, Mengeš 2006, str. 307. 97 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 500.

19

Dokument št. 3. Pridobitev državljanstva. Der Weg zum deutschen Staatsangehörigen, MZ, 14.11.1941, str. 7.

Večina ljudi je dobila nemško državljanstvo na preklic. Državljanstvo na preklic se je lahko preklicalo v 10. letih. Po tej dobi je bilo v načrtu, da bi dobili stalno državljanstvo. Pod določenimi pogoji in s privolitvijo notranjega ministra ter Rajh vodja SS – Rajh komisarja za utrjevanje nemštva se je lahko pridobilo že prej. V primeru preklica se je preklic uradno objavil in je bilo s tem državljanstvo izgubljeno. Hkrati so državljanstvo izgubili še partner in otroci, v kolikor jim ni že prej uspelo pridobiti stalnega. Tisti, ki so izgubili državljanstvo ali pa ga sploh niso pridobili, so bili pod varstvom Rajha. Kakor hitro so stalno bivališče prestavili v tujino, so izgubili tudi varstvo Rajha.98 Nova imena? Dr. Uiberreither je nekaj dni po prihodu v Maribor naročil politi čnim komisarjem, da se naj uporabljajo za imena krajev le imena, ki jih je pripravil leta 1940 Inštitut za jugovzhodno nemštvo v Gradcu. Pri tem je komisarje opozoril, da imena krajev na seznamu izvirajo še iz časa Avstroogrske. 25. septembra je dr. Uibererreither izdal še odredbo o imenih političnih občin.99 Dokončno imensko podobo so kraji na Spodnjem Štajerskem dobili leta 1943. Takrat so spremenili tretjino staronemških imen v nova nemška imena krajev na Spodnjem Štajerskem. V okrožju Maribor mesto je dobila nova/stara imena 16 katastrskih občin oz. 53,3%.100

98 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 500. 99 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 106. 100 Prav tam.

20

1. Grajski marof Burgmeierhof 2. Grajska vrata Burgtor 3. Koroška vrata Kärtnertor 4. Maribor mesto Marburg-Altstadt 5. Studenci Brunndorf 6. Sv. Magdalena Magdalenen 7. Zgornje Radvanje

Betnava Oberrotwein Windenau

8. Spodnje Radvanje Nova vas

Unterrotwein Neudorf

9. Hrastje Aichen 10. Vrhov dol Bergental 11. Limbuš Lembach 12. Pekre Pickern 13. Kamnica Gams 14. Rošpoh Rossbach 15. Bresternica Tresternitz 16. Krčevina Burgwald 17. Pekel Freidegg 18. Košaki Freigraben 19. Počehova Leitersberg 20. Meljski hrib Mellingerberg 21. Pobrežje Drauweiler 22. Dogoše Lendorf 23. Tezno Thesen 24. Zrkovci Zwettendorf 25. Brezje Fraustauden 26. Pivola Hausambacher 27. Zgornje Hoče Oberkötsch 28. Rogoza Rogeis 29. Razvanje Rosswein 30. Spodnje Hoče Unterkötsch 31. Bohova Wochau

Tabela št. 1. Imena katastrskih občin in naselij v okrožju Maribor mesto. Žnidarič: Do pekla

in nazaj, str. 107. Preimenovali so tudi ulice. Upoštevali so imena ulic pred letom 1918. Tako so ostala Apothekergasse (danes Lekarniška ulica),101 Fleischergasse (danes Mesarski prehod,)102 Draugasse (danes Dravska ulica),103 Färbergasse (danes Barvarska ulica),104 Fischergasse (danes Ribiška ulica),105 Herrengasse (danes Gosposka ulica),106 Flösergasse (danes Splavarska ulica)107, Kärtnerstrasse (danes Koroška cesta)108, Minoritengasse (danes

101 Sašo Radovanovič: Mariborske ulice, založba Kapital, Maribor, 2005, str. 34. 102 Prav tam, str. 158. 103 Prav tam, str. 34. 104 Prav tam. 105 Prav tam. 106 Prav tam. 107 Prav tam.

21

Minoritski prehod),109 Webergasse (danes Tkalska ulica)110…. V času Kraljevine Jugoslavije so dotedanja imena ulic spremenili. Tako so povečini ponovno uporabljali prvotna imena ulic. Žnidarič navaja, da so imena ulic, ki so bila slovenska, le pisali po nemškem pravopisu. Kot primer navaja Aljaževo ulico, ki se je nato pisala Aliasch.111 Medtem MZ navaja, da so jo spremenili v Hotschewargasse112. So pa spremenili imena ulic, ki so se nanašale na Habsburžane. Tako je Kaiserstrasse dobila ime po Emilu Guglu,113 danes je to Krekova ulica.114 Elisabetherstrasse je postala Horst Wessel Strasse, Franz Josef Strasse pa Hindenburg Strasse. Isti sta ostali Kaiser Josef Strasse in Josef Strasse. Ulice so poimenovali tudi po žrtvah 27. januarja 1919. Tako je postala že prej omenjena Aljashgasse – Hotschewargasse, Blumengasse – Bubakgasse, Dalmatinergasse – Gornikgasse, Wolfgasse – Bratchitschgasse, Grenzgasse – Hnilitzkagasse, Fochgasse – Loserstrasse, Principova – Petakgasse, Pipuschgasse – Suppanzgasse. Tudi nemška vzgojitelja Fröbel in Hans Schemm sta dobila na desni strani Drave ulico in trg. Na novo so poimenovali tudi sledeče ulice:

Pred 1941 1941 Danes Adria Strasse Prinz Eugen Strasse Jadranska cesta115 Arbeitergasse Hans Sachs Gasse Delavska ulica116 Bezenšekgasse Gabelsbergergasse Bezenškova ulica117 Dominkušgasse Bienensteingasse118 Dominkuševa ulica119 Duschangasse Eduard Lind Gasse120 Dušanova ulica121 Eisenstrasse Bahngasse Ob železnici122

Ferdinandstrasse Beethovenstrasse Ulica heroja Tomšiča123 Ferkstrasse Emanuel Kant Strasse Ferkova ulica124 Gartengasse Albert Leo Schlagetergasse Prežihova ulica125 Hauptplatz Adolf Hitler Platz126 Glavni trg127 Hlebova Scheffelgasse Hlebova ulica128

Jelatschitch Gasse Otto Ernst Gasse Puncerjeva ulica129

108 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 34. 109 Prav tam. 110 Prav tam, str. 35. 111 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 108. 112 Čeravno Marburger Zeitung oktobra 1941 ob neki nesreči navaja Aljaschgasse. Schweres Verkehrsunglück, MZ, 11/12.10.1941, str. 6. 113 Poročnik, ki je bil ubit na (Kasernplatzu – Vojašniški trg). Časopis piše »ustreljen od srbske krogle«. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 114 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 108. 115 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 118. 116 Prav tam, str. 97. 117 Prav tam, str. 85. 118 Poimenovana po pisatelju, ki je nekaj časa deloval v Mariboru. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 119 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 99. 120 Slikar, naslikal oltarno sliko evangeličanske cerkve. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 121 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 101. 122 Prav tam, str. 173. 123 Prav tam, str. 258. 124 Prav tam, str. 103. 125 Prav tam, str. 195. 126 V kar je osebno privolil tudi Hitler sam. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 127 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 40. 128 Prav tam, str. 115.

22

Kasernplatz 43 Platz Vojašniški trg130 Kersnikgasse Norbert Jahn Gass131 Pivkova ulica132

Kostanjewetz Gasse Gelelrtgasse Kostanjevčeva ulica133 Kötschergasse Bartschgasse Hočka ulica134 Lenan Gasse južni del v Haufgasse Linhartova ulica135 Metelkogasse Blüchergasse Metelkova ulica136

Magdalenenplatz Friedrich L. Jahnplatz Trg revolucije137 Mariengasse Günther Prien Gasse138 Sodna ulica139 Marxgasse Wolfgang v. Eschenbachgasse Jedličkova ulica140

Masarykstrasse Franz Schuberthstrasse Masarykova cesta141 Mikloschitschgasse Ernst Goll Gasse142 Miklošičeva ulica143

Parmagasse Brahmsgasse Parmova ulica144 Pfarrhofgasse Ottokar Kernstock Gasse145 Orožnova ulica146

Schaffnergasse Gaussgasse Hitra cesta147 Volksgartenstrasse Taurisker Strasse Mladinska ulica148

Wilsongasse Luschingasse Wilsonova ulica149 Žolger Strasse Narvik Strasse Žolgarjeva ulica150

Tabela št. 2. Imena ulic, ki so se spremenila. Za prvi in drugi stolpec je vir Die neuen Gassen-

und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. Za tretji stolpec je vir Radovanovič: Mariborske ulice.

Ulične in hišne tablice so ostale istih oblik. Edina razlika je bila ta, da so bile pobarvane v belo-zeleno. Torej v barvo štajerske deželne zastave. Poleg so dodali še oznako mestnega okraja. Nove tablice so začeli nameščati konec septembra.151 Tablice so izdelali v tovarni

129 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 201. 130 Prav tam, str. 283. 131 Preminuli pisec Marburger Zeitunga. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 132 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 181. 133 Prav tam, str. 137. 134 Prav tam, str. 115. 135 Prav tam, str. 147. 136 Prav tam, str. 159. 137 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 245. 138 Mornariški heroj. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 139 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 222. 140 Prav tam, str. 121. 141 Prav tam, str. 155. 142 Spodnje štajerski pesnik. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 143 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 160. 144 Prav tam, str. 177. 145 Mariborski pesnik. Die neuen Gassen- und Strssen – namen der Stadt Marburg, MZ, 8.8.1941, str. 5. 146 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 41. 147 Prav tam, str. 114. 148 Prav tam, str. 45. 149 Prav tam, str. 287. 150 Prav tam, str. 293. 151 Marburg erhält neue Strassentafeln, MZ, 25.9.1941, str. 5.

23

Westen v Celju.152 18. septembra so lahko Ortsgruppenführerji dvignili za ceno 2,50 RM okrajne zemljevide.153 17. oktobra je časnik obvestil bralce o izidu novega mestnega zemljevida Maribora, na katerem so seveda bile ulice in ceste z »novimi/starimi« imeni. Zemljevid je stal 1 RM.154 Vodstvo 14. aprila je obiskal Maribor Štajerski gauleiter (okrožni vodja) dr. Uiberreither, ki je prevzel civilno upravo. Po poročanju časnika so ga množice sprejele z odprtimi rokami.155 Imel je tudi govor.156 V govoru je govoril o priključitvi spodnje Štajerske k domovini, o dogodkih izpred 22 let in omenjal zgodovinski pomen »osvoboditve«.157 Dr. Uiberreither je že pred svojim prihodom imenoval politične komisarje na sedeže bivših okrajnih načelstev. Župan Maribora je postal stotnik SA dr. Erwin Engelhardt iz Frohnleitna pri Gradcu.158 Politični komisar za mesto Maribor je postal nekdanji deželni svetnik za okrožje Gradec podeželje polkovnik SA Fritz Knaus, doma iz Leobna.159 Politični komisarji so imeli na svojem področju enake pristojnosti kot šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko in so bili za svoje delo odgovorni dr. Uiberreitherju.160 Sedež Urada šefa civilne uprave je bil do 15. novembra 1941 v prostorih realne gimnazije na današnjem Trgu generala Maistra. Nato se je urad preselil v Gradec. V delovnem štabu je bilo 54 ljudi. Organiziranost urada se je ujemala z organizacijo urada državnega namestnika v Gradcu. Določena področja so vodili namreč isti ljudje ali pa njihovi namestniki.161 Prvi delovni štab političnega komisarja za mesto Maribor je štel 24 ljudi. Vsi, razen enega, so bili iz današnje Avstrije oz. Gradca in člani NSDAP. Samo odvetnik Wilhelm Premoser je bil rojen v Poljčanah in je tam tudi preživel mladost. Povprečna izobrazba delovnega štaba je bila zelo visoka. Zanimivo je, da so mnogi med njimi obvladali tudi slovenski jezik, tako govorno, kakor pisno.162

152 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 111. 153 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Anschlagtafel - Kreiskarten. 154 Der neue Stadtplan von Marburg erschienen; MZ, 17.10.1941, str. 5. 155 Auf ewig Deutsch, MZ, 15.4.1941, str. 5. 156 Glej dokument št. 4. 157 Es spricht der Gauleiter, MZ, 15.4.1941, str. 5. 158 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 67. 159 Prav tam, str. 65. 160 Čoh: Maribor v času druge svetovne vojne, str. 501. 161 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 65. 162 Prav tam, str. 68.

24

Dokument št. 4. Govor dr. Uiberreithera, 15.4.1941 o priključitvi Spodnje Štajerske k Rajhu. Es spricht der Gauleiter, MZ, 15.4.1941, str. 5.

Okrog 10. aprila je Knaus sestavil mestno upravo, ki je začela delati 14. aprila. Na čelu je bil politični komisar. Podrejeni so mu bili 4 uradi in 5 oddelkov. Urad mestne uprave je vodil župan dr. Engelhardt ob pomoči dr. Gustava Stauderja in dr. Willibalda Webra. Glavnemu uradu je načeloval Alois Tomberger. Mestno zbornico je vodil Karl Wrannya. Obstajalo je še tajništvo, računovodstvo in oddelki I, II, III, IV ter V.163 21. aprila Steindl imenuje Klingberga za vodjo okrožja Maribor mesto.164 Sredi julija je politični komisar Mariborskega okrožja SA Sturmbannführer Töscher poklical na pogovor vse župane okrožij Maribora, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice, Radelj ob Dravi in Slovenj Gradca. Sestanek je potekal 21. julija. Töscher in vodja resorja za vprašanja skupnosti dr. Hasler sta v pogovorih opozorila župane na odgovornost, ki so jo nosili. Morali so biti za vzgled, poskrbeti še za takšno malenkost za ljudi in so bili vezni člen

163 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 69. 164 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Steirischer Heimatbund Bundesführung.

25

med državo in ljudmi. Burger jim je razložil Ureditev nemške skupnosti, ki takrat še ni bila v veljavi na Spodnjem Štajerskem. Stolz jim je razložil davčno ureditev. Posebej je opozoril na davek za pse (podeželske skupnosti 12 RM, mestne 16 RM) in davek na pijače (povečini je znašal 10%). Popoldne je sestanek nadaljeval Vodja gospodarskega urada dr. Ceeren. Govoril je predvsem o oskrbi ljudi s prejo in čevljarskimi izdelki. Sestanek je zaključil vodja prehrambenega urada Dunkl o prehrani in delitvi kart. Sledil je še razgovor o vseh vprašanjih in zaključek s Sieg Heilom.165 Obisk Führerja 20. aprila je imel Adolf Hitler – führer rojstni dan. V ta namen je 19. aprila prišel dekliški pevski zbor iz Gradca, ki je pel za führerjev rojstni dan.166 Iz Gradca je prišel tudi orkester gorskih lovcev, ki je igral koračnice že 19. aprila na trgu Sofije (danes Trg svobode).167 Po navedbah časnika je bil Maribor okrašen. Številne zastave so plapolale in v izložbah so imeli slike Adolfa Hitlerja (ni dolgo, kar so bile slike Petra II). Že zjutraj 20. aprila so korakali orkestri po mestu in budili ljudi. Ob 9. uri se je na trgu Sofije organizirala velika proslava.168 V prvi vrsti so stali policisti v železnih čeladah. Za njimi je bil orkester gorskih lovcev iz Gradca, nato pripadniki SA169, za njimi so bili pripadniki NSKK – nacional socialistični vozniki motornih vozil. Kot zadnji so stali pripadniki SDKB v uniformah mesta Maribor in v štajerskih uniformah. Nasproti jim je stala mladina in Hitlerjugend (dalje HJ)170 iz Gradca. Najprej je zapela mladina. Sledil je govor SA vodje brigade Steindla. Govoril je o preteklosti Hitlerja. Nato je prešel na zgodovino Maribora in osvoboditev mesta. Svoj govor je zaključil s trikratnim klicem Sieg Heil, ki mu ga je množica po poročanju MZ vrnila. Temu je sledilo petje himne in korakanje skozi mesto.171 25. aprila je Maribor obiskal sam Hitler:172

Dokument št. 5. Naslovnica Marburger Zeitung, 26. in 27.4.1941. Der Führer im Marburg!, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 1.

Hitler je prišel v Maribor iz Spielfelda (slov. Špilje).173 V Maribor je prispel okoli 9.30. Najprej se je peljal s spremstvom ob Dravi in si ogledal porušeni most. Nato se je po ulici

165 Bürgermeisterbesprechungen im Landkreis Marburg, MZ, 22.7.1941, str. 5. 166 Feierstunde am Geburtstag des Führers! , MZ, 18.4.1941, str. 5. 167 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 35. 168 Feierstunde am Geburtstag des Führers! , MZ, 18.4.1941, str. 5. 169 SA – Sturm Abteilung, jurišni odred. Paravojaška formacija Adolfa Hitlerja. Leksikon Cankarjeve založbe, str. 855. 170 Hitler Jugend – Hitlerjeva mladina, mladinska organizacija pri NSDAP. 171 Der Glückwunsh der Südsteiermark, MZ, 21.4.1941, str. 5. 172 Der Führer im Marburg!, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 1. 173 Atlas Slovenije, založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1992, str. .17.

26

Nagy (danes ulica Kneza Koclja)174 zapeljal do trga pred stolno cerkvijo. Pred stolno cerkvijo je zapustil avto in se s spremstvom peš podal do gradu. Spremljal ga je tudi dr. Uiberreither. Na gradu v dvorani so ga že pričakali vsi pomembnejši mariborski možje in člani SDKB. Nato se je Hitler vrnil proti Spielfeldu.175 O čem so govorili na gradu, tega MZ ne poroča. Na povabilo vodstva so v Maribor prišli tudi predstavniki kočevskih Nemcev, ki so ob tej priložnosti izvedeli za načrtovano preselitev Kočevarjev na Spodnjo Štajersko.176

Slika št. 1. Hitler v Mariboru, 25.4.1941. Der Führer im Marburg!, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 1.

28. aprila se je v Mariboru slovesno poslovilo na trgu Sofije 2000 SA mož Südmark, ki so pomagali zasesti deželo in pomagali pri vzpostavitvi nove civilne oblasti. Slovesnosti so se udeležili predsednik vlade177 dr. Müller Haccius, Steindl in druge visoke osebnosti. Najprej se je z govorom na može SA obrnil njihov Gruppenführer Nibbe. Ugotavljal je, da so možje SA opravili svojo nalogo in da so prinašalci nacional socializma. Za njim je na govorniški oder stopil dr. Uiberreither. V govoru se je spomnil besed, ki mu jih je izrekel Führer pred napadom na Jugoslavijo. Rekel mu je »macht mir dieses Land wieder deutsch«. Kar je tudi razvidno iz dokumenta št. 14. S tem se tudi takoj razjasni, da Hitler ni izrekel teh besed z balkona v Mariboru, kot se navaja v večini literature o obisku Hitlerja v Mariboru. Ta trditev

174 Radovanovič: Mariborske ulice, str.41. 175 Der Führer im Marburg!, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 1. 176 Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, str. 132. 177 Naziv ne smemo enačiti z današnjim nazivom! V nacionalsocializmu je predsednik vlade lahko pomenilo tudi vodja neke ustanove/urada. Kajti predsednik vlade v današnjem smislu je bil Adolf Hitler.

27

je danes že tako zasidrana v slovenski zavesti, da jo lahko imenujem že kar mit. Večina prebivalstva pozna to pravljico, saj jo kar naprej profesorji in učitelji razširjajo.178 Poudaril je tudi svoje osebno veselje nad tem, da so bili (možje SA) prisotni pri zasedbi oz. osvoboditvi dežele.179

Dokument št. 6. Govor dr. Uiberreithera ob poslovitvi Sturm Abteilung. Der dank des Führers an die SA, MZ, 29.4.1941, str. 5.

Pomembni obiski v Mariboru 19. maja je Maribor obiskal minister oz. Rajh vodja za zdravstvo dr. Conti180. Skupaj z dr. Uiberreitherjem si je ogledal mesto in bolnico. Pri tem je po navedbi časnika dr. Conti izpostavil potrebo po modernizaciji bolnice. Svojo pot je nato nadaljeval v Celje.181 6. junija je Maribor obiskal Bohle182 – vodja organizacije NSDAP v tujini. Ogledal si je mesto in se skupaj z dr. Uiberreitherjem udeležil interne zabave v kazinu. Svojo pot je nadaljeval v Celje.183

178 Najdemo jo tudi pogosto v literaturi, pri čemer, kjer je možno slediti citatom, na koncu pristanemo pri Tonetu Ferencu. Pri čemer Ferenc citira Marburger Zeitung! Glej: Tone Ferenc: Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalsierungspolitik in Slowenien 1941-1945, založba Obzorja, Maribor 1980, str. 51. 179 Der dank des Führers an die SA, MZ, 29.4.1941, str. 5. 180 Dr. Leonardo Conti (1900 – 1945), zdravnik in politik. 1931 je bil izvoljen v berlinsko zdravniško zbornico. 1932 je bil izvoljen tudi v deželni parlament Prusije. Po prevzemu oblasti leta 1933 je postal državni sekretar in član ministrovega sveta za zdravstvo dežele Prusije. Aktivno je sodeloval pri izločanju židovskih zdravnikov iz zdravniškega poklica. 1939 je postal po smrti predhodnika Rajh vodja za zdravstvo. Dr. des. phil. Judith Hahn: Erwin Villain und Leonardo Conti: Scharmützel unter NS-Kameraden, Deutsches Ärzteblatt, http://www.aerzteblatt.de/V4/archiv/artikel.asp?src=heft&id=57285, z dne 17.5.2009. 181 Reichsgesundheitsführer dr. Conti im Marburg, MZ, 20.5.1941, str. 5. 182 Ernst Wilhelm Bohle (1903 – 1960) je leta 1933 s 30 leti postal najmlajši Gauleiter v NSDAP. Od leta 1938 do 1941 je bil državni sekretar na Zunanjem ministrstvu. Od leta 1933 do 1945 je vodil NSDAP organizacijo v tujini. Preko katere je vršil propagando v tujini. Leta 1945 je bil v Nürnbergu obsoje in leta 1949 izpuščen. Hausmann, Frank-Rutger: Ernst – Wilhelm Bohle, Duncker & Humblot, Berlin 2009, str. 5 in 11. 183 Gauleiter Bohle im Marburg und Cilli, MZ, 6.6.1941, str. 5.

28

10. julija je Maribor obiskal Organizacijski vodja v Rajhu dr. Ley.184 V Maribor je prispel okoli 12. ure iz Koroške, natančneje iz Celovca.185 Bil je na turneji po celotnem takratnem Rajhu. Skozi Koroška vrata se je peljal čez Adolf Hitler trg – Viktringhofgasse (danes Vetrinjska ulica)186 – Grajski trg. Na Grajskem trgu so ga pričakali Wehrmannschaften, Nemška mladina - Deutsche Jugend (dalje DJ)187 in po navedbah časnika navdušeni ljudje. V slavnostni dvorani na gradu ga je pričakal dr. Uiberreither in ga tudi uradno pozdravil. Prisoten je bil še Steindl in okrožni vodja dipl. ing. Doboczky. Dr. Ley je imel na gradu tudi govor: »Vsaka država, ki ni rešila svojega nacionalnega problema, je morala ob prelomu stoletja razpasti. Sedaj bo morala razpasti vsaka država, ki ni rešila svojega socialnega problema!«.188 Sledili so delovni pogovori. Gost si je nato še ogledal okolico. Iz Grajskega trga se je peljal po Viktringhofgasse – Adolf Hitler trg – most – Bergstrasse (danes Taborska ulica)189 – Franz Josef strasse (ulica Gorkega)190 – Magdalenen strasse – Perkostrasse (danes Stritarjeva ulica)191 – Tržaška cesta – smer Hoče. Okoli 20. ure zvečer je imel v dvorani Götz govor vodstvu SH in vodstvu okrožja Maribor. Poslušalci so po navedbah MZ govornika vzklikajoče sprejeli. Pevce je vodil Frisch.192 193 Petek ob 8. uri zjutraj je odpotoval v smer Gradca. Celoten Maribor so seveda okrasili z zastavami. V petek so postavili zastave tudi do stare meje Avstrija-Jugoslavija.194

184 Ley Robert (1890 – 1945), kemik. Od 1934 dalje je bil Rajh organizator, prav tako je vodil Delavsko fronto. Delavska fronta je bila precej podobna komunistični delavski organizaciji. 1945 je sedel v Nürnbergu na zatožno klop in naredil samomor. Der Brockhaus, multimedial 2002, Bibliographisches Institut & F.A. Brockhaus AG. 185 Dr. Ley in Klagenfurt, MZ, 10.7.1941, str. 5. 186 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 33. 187 Določeni avtorji zmotno navajajo Hitler Jugend. Na Spodnjem Štajerskem se ni nikoli gradila ta organizacija. 188 Dr. Ley in der Untersteirmark, MZ, 11.7.1941, str. 5. 189 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 41. 190 Prav tam, str. 34 in 45. 191 Prav tam, str. 41. 192 Prof. Hermann Frisch je bil eden najvidnejših kulturnih delavcev in Nemcev v Mariboru pred in med drugo svetovno vojno. Glej med drugimi Aufbau der Musikschulen in der Untersteirmark, MZ, 25.9.1941, str. 6. 193 Dr. Ley in der Untersteirmark, MZ, 11.7.1941, str. 5. 194 Reichsorganisationsleiter dr. Ley besucht Marburg, MZ, 9.7.1941, str. 5.

29

Slika št. 2. Dr. Robert Ley. Die Untersteirmark grüsst Dr. Ley, MZ, 10.7.1941, str. 5. 31. julija je v Maribor iz Gradca prispel generalmajor Ringl. Bolje poznan kot zmagovalec Krete. Ringl je iz vlaka izstopil pri podeželski hiši Nasko. Žal točnega naslova MZ ne navaja. Maribor je bil seveda ob tej priložnosti okrašen z zastavami in cvetjem. Postrojil se je tudi Narvik. Ringla je pozdravil namestnik zveznega vodja Braumüller. Ringl je ob tej priložnosti pohvalil skupino »Narvik« in ji podaril svojo sliko s posvetilom. V zahvalo je skupina Narvik zapela pesem Edelweiss. Ringl si je tudi vzel čas za pogovor z mladino.195 30. avgusta je Maribor obiskal notranji Rajh minister dr. Frick.196 Prišel je iz Koroške in se je najprej ustavil v Dravogradu. Pot je nadaljeval v Slovenj Gradec – Wöllan (Velenje) – Šoštanj – Bad Neuhaus (Dobrna) – Celje – Rogaško Slatino – Sotla Tal (dolina Stole) – Ptuj in Maribor.197 Ni treba poudarjati, da so bile ulice bogato okrašene. Pred gradom so stali v pozdrav Wehrmannschaft in DJ. V slavnostni dvorani na gradu so se zbrali vsi vidni predstavniki oblasti. V govoru se je dr. Uiberreither zahvalil gostu, da si je vzel tri dni za obisk Spodnje Štajerske. Dr. Frick se je vsem zbranim v govoru zahvalil za prisrčni sprejem. Poudaril je, da so kljub tuji nadvladi, ostali zvesti nemštvu in nikoli več ne bo Spodnja Štajerska odtrgana od Rajha. Nato je v govoru obrnil temo na Rajh. Poudaril je, da je Rajhu le v 8. letih uspelo postati velesila. Po govoru je za glasbo poskrbel manjši zbor moškega pevskega društva in kvartet SH. Dr. Frick se je zahvalil izvajalcem in dirigentu prof. Frischu. Nato so se dr. Fricku predstavili posamezni vodje. Z vsakim se je daljši čas pogovarjal in sprejel razmišljanja ljudi o zadevah na njihovem področju. Okoli poldneva je dr. Fick zapustil Maribor v smeri Gradca. Po poročanju časnika je moral večkrat vožnjo prekiniti, sprejeti rože in se rokovati z domačini.198

195 Der Sieger von Kreta in Marburg, MZ, 1.8.1941, str. 5. 196 Fick Wilhelm (1877 – 1946), pravnik in politik. Od leta 1924 je bil poslanec v parlamentu. Med leti 1933 in 1943 je bil notranji minister. Ena izmed glavnih oseb gradnje trdne NS oblasti in tvorcev rasnih zakonov. Od 1943 do 1945 je bil vodja protektorata Böhmen (del današnje Češke) in Moravske. Der Brockhaus, multimedial 2002. 197 Reichminister Dr. Frick im Unterland, MZ, 30/31.8.1941, str. 5. 198 Dank und Anerkennung des Reichsinnenministers, MZ, 1.9.1941, str. 5.

30

Slika št. 3. Dr. Wilhelm Fick. Dank und Anerkennung des Reichsinnenministers, MZ, 1.9.1941, str. 5.

24. in 25. septembra so Spodnjo Štajersko obiskali državni sekretar Willikens, pomočnik državnega sekretarja Reinthaler in zastopnik Rajh ministrstva za prehrano kmet Gustav Berens. 24. so se mudili v Mariboru na Sadjarsko vinogradniški šoli. Gauhauptmann prof. dr. Dadien jih je sprejel in jim razložil stanje. Gostje so prispeli iz Celja in nadaljevali pot v Gradec.199 Obiski visokih funkcionarjev v NS niso bili izjema. Namen obiskov je bil tako propagandne narave in s tem približati visoke uradnike navadnim ljudem, kakor nadzorne, saj so hkrati preverjali stanje na terenu. Upravne enote 1. julija so ukinili jugoslovanske okraje. Namesto njih so uvedli 5 okrožij. Okrožje Maribor mesto (imenovano tudi Gross Marburg) je obsegalo Maribor levi breg, Maribor desni breg, Koroška vrata, Grajska vrata, Grajski marof, Sveta Magdalena, Studenci, Kamnica, Bresternica, Košaki, Pekel, Pobrežje, Počehova, Meljski hrib, Krčevina, Razvanje, Pivola, Zgornje Hoče, Spodnje Hoče, Bohova, Rogoza, Limbuš, Pekre, Hrastje, Tezno, Zrkovci, Dogoše, Spodnje Radvanje, Zgornje Radvanje in južni deli katastrske občine Rošpoh. Deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so spadali v okrožje Maribor podeželje.200 Okrožje Maribor je bilo razdeljeno na nadaljnjih 8 okrajev: Maribor center, Studenci, Radvanje, Limbuš, Kamnica, Košaki, Pobrežje in Hoče. Žnidarič meni, da se ta ureditev ni uveljavila,

199 Vertreter des Reichsernährungsministeriums in der Untersteirmark, MZ, 29.9.1941, str. 5. 200 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 67.

31

temveč se je ves čas naslanjala na krajevne skupine SH.201 Politični komisar okrožja Maribor je postal Fritz Knaus. Imel je manjšo oblast kot prej v okraju. Ni imel več pristojnosti na področju pravosodja, pošte, železnice in financ.202 Mora nam biti povsem logično, da se je s takšno razširitvijo Maribora kot okrožja, razširila tudi pristojnosti mestne uprave. Najbolj se je povečal Glavni urad. V njem so imele zastopnike tudi bivše občine: Pobrežje, Studenci, Košaki, Hoče, Kamnica, Limbuš in Radvanje. Oddelki od I-V so postali uradi. Nekaj so jih ustanovili tudi na novo.203 Steindl si ni privoščil dolgih govorniških odmorov. Že 27. julija je sledil Führer apel SH Maribor mesto in Maribor podeželje (sestanek vseh oseb, ki so opravljale vodstvene funkcije). Prireditev je odprl Steindl z govorom. V svojem govoru je izpostavil »enkrat za vselej so minili časi, ko se je Nemčijo izkoriščalo. V Nemčiji je na prvem mestu kri in rasa. V samem nacionalsocializmu je delo dolžnost in čast. Židje ne bodo več določali stvari. Poljaki in Čehi pa ne bodo nikoli več imeli svoje države, ker so se hoteli polaščati nemške zemlje.«.204 13. avgusta ob 13. uri so se morali v Kleiner Kinosaal, Kassinogasse (danes Miklošičeva ulica),205 zbrati vsi Ortsgruppenführerji in Ortsgruppenstandesführerji k šolskemu apelu.206 Žal kaj več ne izvemo iz dokumentov. V številki 13/14. september poroča časnik o delovnem srečanju v Maribor mesto. Sklepamo lahko, da ta »v« ni dobro postavljen, da je v ospredju srečanje »Maribor mesto«. Prav tako ne poroča časnik, kdo je to organiziral in kdo je bil navzoč. Piše le, da so govorili o skrbi za sosede, vrtove in o sodelovanju.207 Veliki delovni apel je imelo vodstvo okrožja Maribor mesto 1. decembra. Srečanje je vodil Klingberg, ki je hkrati govoril tudi o delu okrožja.208 Za Maribor mesto poroča časnik le o bilanci zadnjega četrtletja 1941. Urad za vodenje I. je končal z organizacijo uradov in drugih uradnih organov. Urad za vodenje II. je na 26. velikih zborovanjih predstavil 13.000 ljudem cilj in smisel SH. Urad mati in otrok je poleg razgovorov z materami opravil še mesečno ok. 200 pregledov otrok. Oskrbeli so tudi ok. 1000 otrok preseljencev z mlekom. Organizacija Zimska pomoč je izdala »bone« v vrednosti več kot 100.000 RM za hrano, obleke in kurjavo. Urad za ženske je pomagal pri preskrbi preseljencev na železniški postaji. Dnevno je pomagalo 30 do 60 žensk. Urad za Izobraževanje je speljal 26 tečajev s 2425 udeleženci.209 Pri ostalih uradih in organizacijah sta bili poudarjena le dejavnost in splošni dosežki. Dejavnosti so opisane v drugih poglavjih. Dosežki so preveč splošno opisani, da bi jih lahko koristno navedel. Maribor podeželje je bilo razdeljeno na 32 okrajev, 145 celic in 850 blokov. Politični voditelji so morali opraviti osem dnevno šolanje. Do konca leta 1941 je to opravilo 105 funkcionarjev. Urad za vodenje II. je razdelil 6636 knjig in časnikov v propagandne namene. V 16. okrajih so postavili tudi 55 vitrin za propagandne namene. 25 govorcev je čez celo leto govorilo na 128 zborovanjih in njihov glas je dosegel 40.000 ljudi. SH je organiziral 237 kino predstav in imel 56.671 gledalcev. Urad za izobraževanje je na preko 253 tečajih učenja nemščine sprejel 10.787 tečajnikov. 183 tečajev je bilo aktivnih v zimskih mesecih. Kolikšna je bila udeležba na teh tečajih, časnik ne poroča. Poroča, da so morali dvigniti število tečajev zaradi velikega interes prebivalstva. Stalnih vrtcev je bilo 28, gradili so jih še 8. 4 vrtci so bili začasni v času žetve, še dodatnih 6 je bilo v načrtu. Urad mati in otrok se je boril proti pomanjkanju vitaminov in rahitisu pri otrocih. V ta namen so delili Vigantol, ki je deloval

201 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 67. 202 Prav tam, str. 68. 203 Prav tam, str. 69. 204 »Deutschland ist heute Europa« , MZ, 28.7.1941, str. 5. 205 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 160. 206 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Schulungsapell. 207 Arbeitsbesprechung in Marburg Stadt, MZ, 13/14.9.1941, str. 5. 208 Grosser Dienstappell der Kreis – führung Marburg – Stadt, MZ, 2.12.1941, str. 5. 209 Neue ansehnliche Erfolge der Aufbauarbeit, MZ, 29.1.1942, str. 5.

32

proti rahitisu. Skupno so pomagali 11.283 otrokom. Urad za vojaško vzgojo je vzpostavil 49 šturmov,210 glasbeni vod s tremi skupinami 2 motorizirana šturma in 2 posebna šturma. BDM so naredile 900 frontnih paketov za vojake.211 Voditelji območja Maribor podeželje so imeli srečanje 26. junija. Srečanje je odprla Anna Haag – Bacher.212 V začetku oktobra je sledilo drugo delovno srečanje. Srečanje je organizirala voditeljica Urada za ženske Haag-Bacher, ki ji je pohvalo izrekel tudi okrožni vodja. Nato je sledil nagovor.213 To je tudi vse, kar izvemo iz MZ. V Glasbeni dvorani je 10. decembra potekalo veliko delovno srečanje okrožnega vodstva. Navzoč je bil tudi Zvezni vodja Steindl. Nitzche iz Urada za prehrano je govoril o gospodarskih zadevah. Sledilo je poročanje okrajnih vodij. Na koncu je besedo prevzel še Steindl, ki je govoril, da delo v SH-ju poteka dobro in pozval udeležence, naj s takšnim delom nadaljujejo.214 14. decembra je Maribor podeželje imelo vodstveni apel. Govornik je bil Tutter, ki je govoril o propagandnih vprašanjih.215 Delovno srečanje okrajnega vodstva Maribor III. je potekalo 19. decembra. Govornika sta bila Maresch in okrajni vodja Kiffmann. Maresch je govoril na temo Funkcionar – nosilec nacionalsocialistične ideje. Kiffmann pa o pripravah na božično slavje.216 Vodstvo krajevne skupine IV. je imelo srečanje 16. septembra Srečanje je odprl vodja krajevne skupine Rochel. V nadaljevanju je Bauer vse povabil k sodelovanju.217 V kakšnem smislu si naj ta poziv razlagamo, ne izvemo iz MZ. Delovni apel je 8. oktobra imelo okrajno vodstvo Maribora IV.. Okrajni vodja je bil Plochl. Osrednji govornik je bil vodja delovnega področja propaganda pri SH Tutter, ki je govoril o pomenu blokovskega in celičnega vodenja.218 Delovno srečanje okrajnega vodstva Maribor IV. je bilo 8. decembra. Uvodni govor je imel Ortsgruppenführer Rochl. Nasledil ga je vodja Urada za vodenje Bauer, ki je govoril o boju proti boljševizmu, »smešnem« miru leta 1918, 23 letni okupaciji, smislu propagande in dolžnostih funkcionarjev.219 25. julija ob 20. uri je Steindl govoril o politični situaciji. Govoril je območnima skupnostima Maribor V. in VI. na dvorišču Magdalenske šole.220 Po poročanju časnika so se ljudje »drenjali«, da bi slišali njegov govor. Steindl je v svojem govoru napovedal, da bo že v kratkem visela zastava s kljukastim križem tako v Kremlju, kakor v Londonu. To se sicer ni nikoli zgodilo. Vendar nam pokaže zagrizenost in prepričanje v »končno zmago nacionalsocializma«. Že sam naslov članka nam pove vse »Wir kennen nur einen Ziel – Kampf für Deutschland!«.221 Sicer je bila to zelo razširjena fraza v času Rajha.222 8. oktobra so imeli delovni apel celični in blok vodje okrajne skupnosti Studenci. Vse je pozdravil okrajni vodja Studencev Schweder. Besedo je nato prevzel vodja Urada za upravljanje okrožja Maribor mesto Fasching. Z delom skupnosti je bil zelo zadovoljen, kar je kazala tudi njegova izjava »tako naprej«.223 19. decembra je potekalo delovno srečanje na Studencih v prostorih SH. Okrajni vodja Schweder je imel pozdravni govor in predstavitev poteka dela na Studencih. Drugi govornik je bil Persche, ki je govoril o propagandi.224

210 Vojaška enota, en šturm je štel od 70 do 120 mož. 211 Der Kreis Marburg-Land zieht die Jahresbilanz, MZ, 20.1.1942, str. 5. 212 Führerinnentagung des Kreises Marburg - Land, MZ, 28. in 29.6.1941, str. 5. 213 Dienstappel und Gemeinschaftsempfang in der Kreisführung Marburg-Land, MZ, 9.10.1941, str. 5. 214 Grosser Dienstappell der Kreisführung Marburg – Land, MZ, 12.12.1941, str. 5. 215 Schulungsappell des Bannes Marburg-Land, MZ, 15.12.1941, str. 5. 216 Dienstappelle im Kreis Marburg-Stadt, MZ, 22.12.1941, str. 5. 217 Appell der Ortsgruppenführung IV in Marburg, MZ, 18.9.1941, str. 5. 218 Dienstappell der Ortsgruppenführung Marburg IV. , MZ, 11/12.10.1941, str. 5. 219 Dienstappell der Ortsgruppenführung Marburg IV, MZ, 11.12.1941, str. 5. 220 Bundesführer Steindl spricht über die politische Lage, MZ, 23.7.1941, str. 5. 221 Prevod: Mi poznamo samo en cilj – boj za Nemčijo. 222 »Wir kennen nur eine Ziel – Kampf für Deutschland!« , MZ, 26/27.7.1941, str. 5. 223 Aus der Ortsgruppe Brunndorf, MZ, 11/12.10.1941, str. 6. 224 Grosser Dienstappell im Brunndorf, MZ, 23.12.1941, str. 5.

33

Vsak Ortsgruppenführer je moral za svoj okraj odpreti bančni račun. Vsi tega sredi septembra še niso storili in so bili zato opozorjeni.225 V vsakem okraju so morali proti koncu leta Ortsgruppenführerji popisati inventar. Okraji so dobili za svoje okrajne domove decembra odobreno novo pohištvo. Ker vsi okraji niso popisali in javili inventarja, so lahko dvignili pohištvo le tisti okraji, ki so ukaz tudi izpolnili.226 Politika korenčka in palice. Da ne bi pohištvo izginilo, je vodja Urada za upravljanje okrožja Maribor mesto Faschnig šel dejansko stanje nato preveriti tudi na teren.227 Izid nadzora ni znan. Jugoslovanski občinski načrt za leto 1941 je predvidel 24 milijonov DIN za mestno upravo in 32 milijonov DIN za komunalo. Ta načrt je nova oblast morala popraviti zaradi spremenjenih razmer. Na novo formirani uradi so zahtevali denar. Ker dohodkov ni bilo, je pomagal civilni upravitelj. Plače občinskih uradnikov in nameščencev so 15. junija dosegle 70.000 RM. Že 24. junija je politični komisar Maribora dobil nakazanih 300.000 RM. Ta vsota se je hitro večala. Do sredine oktobra je politični komisar izplačal 960.000 RM v obliki podpor in pomoči nekdanjim jugoslovanskim uradnikom ter nameščencem. Šele leta 1943 začne Maribor shajati z lastnimi prihodki.228 Seveda je bilo takih in drugačnih srečanjih mnogo več. Vseh seveda nisem navajal, naj bo nam to le za kratek pregled o delovanju in najpomembnejših dogodkih iz tega poglavja. Sodstvo Rajh na Spodnje Štajersko ni razširil svojega pravosodnega sistema. Dolgo je bil za pravne zadeve pristojen šef civilne uprave, ki je imel pooblaščence na sodiščih. Pooblaščenci so bili pristojni za nekatere civilno pravdne zadeve. Kazenske zadeve je obravnavala varnostna policija. Za politične zadeve je bil zadolžen Gestapo.229 Od 23. junija dalje je moral poroko odobriti sam dr. Uiberreither.230 Sam ukrep je imel namen preprečevanja, da bi se arijska rasa poročala z nižjimi rasami. V izdaji 10. oktobra časnik napove državno vodenje matične knjige in civilne poroke. Matičarji in župani so vpisovali v državno matično knjigo rojstva in smrti. Civilne poroke so po uredbi izdani 16. junija vodili župani.231 Vendar šele 18. oktobra poteka v pisarni župana prva civilna poroka. Poroko je vodil politični komisar Knaus. Prvi par je stopil pred matičarja ob 9, uri; to sta bila Eduard Johann Rechberger, železniški ključavničar in Katharina Maria Šešerko, šivilja za perilo. Čez pol ure je bil na vrsti drugi par Georg Joseph Hauger, avtoprevoznik in Olga Maria Aloisia Russ, referentka.232 Od tedaj naprej časnik redno poroča za vsak kraj, kdaj je bila izvedena prva civilna poroka in kdo se je poročil. V prostorih zveznega razsodišča je 20. septembra potekalo prvo posvetovanje zveznih in okrajnih sodnikov za razsojanje. Zastopnik gau sodišča Štajerske dr. Hawelka je zbranim podal smernice. Ločitveno sodišče je bil organ SH. Odločitve sodišča niso bile vezane na noben ukaz kakšnega vodje. Pri razsojanju so upoštevali le smernice nacionalsocializma. Naloga sodišč je bila zagotoviti nemoten razvoj nacionalsocializma. Moteče elemente opominjati, kaznovati ali odstraniti. V prvi vrsti bi naj že sam organ deloval na ljudi opozorilno.233

225 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Befehlsblatt 3 - Konteneröffnung. 226 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Möbeltransport. 227 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Besichtigung des Ortsgruppenheimes. 228 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 150. 229 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 503. 230 Die Eheschliesung in der Untersteirmark, MZ, 9.7.1941, str. 5. 231 Staatliche Matrikenführung und standesamtliche Trauungen, MZ, 10.10.1941, str. 5. 232 Die ersten Ziviltrauungen im Marburg, MZ, 20.10.1941, str. 5. 233 Schiedsgerichte in der Untersteirmark, MZ, 24.9.1941, str. 5.

34

Ostalo nacional socialistično dogajanje 30. aprila so šli po majsko drevo. Ob 17. uri so ga prevzeli na trgu Rapid s fanfarami HJ. Nato so korakali s trga Rapid – Pohorska ulica (danes Koresova ulica)234 – cesta Franca Jožefa (danes ulica Gorkega)235 – most – Glavni trg – Gosposka ulica – Grajska ulica – Grajski trg – končali so na trgu Sofije. Ob 17.30 so postavili majsko drevo ob petju mladine in moškega pevskega zbora.236 1. maja ob 7. uri je sledila buditev s korakajočim orkestrom in petjem mladine. Ob 9. uri je sledilo zborovanje na trgu Sofije. Popoldne ob 15. uri je bilo otroško praznovanje na trgu Rapid.237 Navzočih je bilo 320 HJ in Bund Deutsche Mädchen (BDM)238 iz Gradca ter 20 BDM voditeljic iz Judenburga. Vodje so imeli govore mladini.239 Sredi junija so postavili spomenik korporalu Wenzlu Karliku ob vzhodni steni stolne cerkve.240 Konec julija je Maribor dobil še eno medvojno zanimivost. V številnih mariborskih vrtovih so iz rož naredili zloglasni znak zmage v obliki črke V.241 Ta znak so si sprva omislili Angleži in je pomenil victory (ang. zmaga). Tako so se odporniki po vsej Evropi sporazumevali. Dvignili so kazalec in sredinec ter tako pokazali črko V. S to šifro so prepoznali prijatelje/zaveznike. Zlasti je to postalo popularno v Franciji.Celo zadevo je prekrižal propagandni minister dr. Joseph Goebbels. S preprosto kontra akcijo je razglasil znak V za zmagoslavni znak nacionalsocializma. Celo na Eifflov stolp je dal pritrditi velik znak v obliki črke V. S tem je spretno povzročil popolno zmedo. Odporniki niso več vedeli ali govorijo z zavezniki ali sovražniki. S tem je znak V hitro izgubil na pomenu. Čeravno je ostal še do danes in ga lahko vidimo predvsem v športu. Videli smo ga lahko tudi po hrvaški operaciji Nevihta v bosanski vojni. V strojnici mestnega vodovoda so v začetku avgusta ponovno namestili marmornatno tablo, na kateri je pisalo, da je za čas županovanja Alexandra Nagya 1900 – 02 bil izdelan mestni vodovod. V časniku so poudarili, da je tabla morala »izginiti« leta 1918. Skrili so jo na podstrešju in jo tako rešili pred uničenjem.242 25. junija je v dvorani Götz nagovoril ljudi dr. Uiberreither in jim razložil ozadje napada na Sovjetsko zvezo (dalje SZ). Pri čemer je poudaril dvojno igro SZ in Židov.243 Steindl je govoril predvsem o boljševizmu in domovinski fronti.244 Avgusta je postal mariborski industrijalec Drago Poljaga hrvaški honorarni konzul v Mariboru.245 Od 11. avgusta je delal v svojem lastnem uradnem lokalu Brandisgasse (danes Grajska ulica)246 5, uradne ure je imel med 10. in 12. uro.247 Konec avgusta je nacional politični referent poslal v vsak okraj časnike. Ortsgruppenführerji so s temi časniki izvajati propagando med ljudmi.248 S prihodom Rajha se je tudi v Mariboru začelo raziskovanje rodbinskih vezi. Če ne prej, ob včlanitvi v SH. Septembra so raziskovali rodbinske vezi rodbine Modritsch.249

234 Radovanovič: Mariborske ulice, str.45. 235 Prav tam, str. 34 in 45. 236 Die Untersteiermark im Zeichen des 1. Mai, MZ, 29.4.1941, str. 5. 237 Prav tam. 238 Dekliška organizacija podobna HJ ali DJ. Marc Hillel: V imenu rase, založba Borec, Ljubljana 1976, str. 34. 239 Kommt und last uns fröhlich sein!, MZ, 29.4.1941, str. 5. 240 Ein Marburger Soldatendenkmal wieder endgiltig freigelegt; MZ, 17.6.1941, str. 5. 241 Siegeszeichen V in Marburg, MZ, 28.7.1941, str. 5. 242 Dem Vergessen entrissen, MZ, 5.8.1941, str. 5. 243 »…da kam endlich das erlösende Wort« , MZ, 26.6.1941, str. 5. 244 Führerappell im Kreis Marburg Land, MZ, 27.6.1941, str. 5. 245 Aus dem kroatischen Konsulardienste, , MZ, 11.8.1941, str. 6. 246 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 40. 247 Das kroatische Konsulat, MZ, 11.8.1941, str. 6. 248 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 3, Der nationalpolitische Referent.

35

Oktobra so razglasili fanfare za nacionalni simbol in so se smele uporabljati le za posebne priložnosti.250 10. oktobra je bil izveden prvi popis prebivalstva pod novo oblastjo. Po tem popisu je živelo v okrožju Maribor 71.440 prebivalcev. Od tega 33.950 moških in 37.490 žensk.251 Podatki se ne ujemajo s rezultatom popisa, ki je bil najden v fondu Štajerske domovinske zveze. Naveden je rezultat 70.655 prebivalcev.252 MZ je poročal o tem popisu, da je do 10. oktobra hodila okoli komisija, ki je popisovala število ljudi v hišah. Kot razlog popisa so navedli, da je potekal za statistične potrebe. Komisiji so pomagali lastniki in lokalni vodje.253 Kdaj se je začel popis, časnik ne poroča. 20. oktobra je dr. Uiberreither izdal odredbo, s katero je določil, kako so morali pisati krstna in rodbinska imena.254 Žal kaj več ne izvemo iz MZ.

Dokument št. 7. Področni popis Štajerske domovinske zveze. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Gebietliche organisation des Steirischen Heimatbundes.

249 Sippenkunde auch in Marburg, MZ, 22.9.1941, str. 6. 250 Sondermeldung – Fanfaren sind nationale Symbole, MZ, 11/12.10.1941, str. 5. 251 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 71. 252 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Gebietliche organisation des Steirischen Heimatbundes. 253 Kundmachung, MZ, 26.9.1941, str. 8. 254 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 111.

36

Osvobodilna fronta Ortsgruppenführerji so morali natančno popisati vse ljudi, ki so jih sumili komunizma. Pri tem so dobili strogo opozorilo, da niso smeli ljudi uvrščati na seznam zaradi osebnih zamer. Zato so tudi osebno odgovarjali.255 Konec aprila je bil ustanovljen pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije (dalje KPS). Prvi sekretar pokrajinskega komiteja za severno Slovenijo je bil Slavko Šlander. Prvi sekretar okrožnega komiteja KPS Maribor je bil Verner Breznik. Okrožni komite se je delil na rajona Maribor levi in desni breg.256 Konec aprila je Miloš Zidanšek (vodja mariborskega okrožja KPS) odšel v Ljubljano in se vrnil v Maribor z navodili o ustanovitvi Protiimperialistične fronte na Štajerskem.257 Že v začetku maja so se v stanovanju Martina Koresa v Mariboru sestali člani KPS Zidanšek, Angel Besednjak in Edvard Karner ter krščanski socialisti Kores, Karel Reberšek, Vlado Vidav in Polde Ratajc. Zidanšek je poročal o ustanovitvi Protiimperialistične fronte. Vsi udeleženci so se strinjali, da se čimprej ustanovi pokrajinski odbor Osvobodilne fronte (dalje OF) za severno Slovenijo. Ustanovni sestanek za pokrajinski odbor je sicer potekal v Kojzici pri Rimskih Toplicah, za sedež določili Maribor.258 Konec maja je nastal krajevni odbor OF v koroškem predmestju.259 V začetku junija je nastal v stanovanju Mirka Logarja okrožni odbor OF Maribor. Sekretar je postal ing. Rado Iršič. 260 Kaj kmalu so prešli tudi na konkretne akcije. Mladinci so odstranjevali nemške table. 29. aprila so pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmajerjevem prehodu zažgali dva avtomobila. Oblast se je odzvala, zaprla je nekaj mladincev v nekdanjo meljsko vojašnico. Zaradi pomanjkanja dokazov jih je izpustila.261 Časnik o tem ne poroča. Med 6. in 7. julijem so se pojavili borbeni napisi OF med Mariborom in Rušami. 20. in 21. julija je bila izvedena trosilna akcija na Teznu, središču Maribora in v Rušah. Pri tem sta bila aretirana skojevca Maks Čepič in Janko Kustr. Oba so 23. avgusta poslali v Mauthausen. V noči s 17. na 18. julij je Dominik Kodrič zažgal na tezenskem kolodvoru 2 vagona z letalskimi deli. Šele po izdaji Alojza Zorka so ga prijeli in maja 1942 ustrelili na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru. 8. avgusta je Martin Greif zažgal gospodarsko poslopje na gradu Betnava. Požar je uničil senik, strojno lopo, ok. 10t sena in razno poljedelsko orodje. 12. avgusta sta Bruno Gobec in Alojz Zorko zanetila požar v skladišču lesa studenškega trgovca Ehrlicha. Požar so hitro odkrili. Zgorel je le 1m3 desk. Gobec je bil zaradi tega septembra ustreljen.262 OF je imela več lokacij za tajne sestanke. Na nekaterih lokacijah so imeli tudi tehniko, npr. za razmnoževanje propagandnega materiala. Ena takih lokacij je bila pri Čepičevih v Kolodvorski ulici.263 Sredi julija je odšla prva skupina pripadnikov OF iz Maribora na Pohorje. Tako je bila 29. julija ustanovljena Pohorska četa.264 Kaj kmalu je postal pozoren tudi Gestapo. Že poleti je začel vdirati v vrste OF. Preveč aktivistov se je pogosto zadrževalo na istih mestih. Bliskovito so sledile prve aretacije.

255 AS, fond 1625 Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, urad Maribor, t.e. 1, fasc. 224/1, Erfassung der Kommunistenführer und sonstigen untragbaren Elemente. 256 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 516. 257 Prav tam. 258 Prav tam, str. 517. 259 Del Maribora imenovan tudi Koroška vrata. 260 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 517. 261 Prav tam. 262 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 176 in 177. 263 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 518. 264 Prav tam.

37

Gestapo je na svojo stran pridobil sekretarja okrožnega komiteja KPS Maribor Alojza Zorka in med drugimi tudi Sonjo Oman. Gestapo je nato spretno počakal in šele po 22. oktobru začel z aretacijami. Aretaciji se je izognil pravočasno Zidanšek. S tem je bila OF v Mariboru popolnoma razbita in se je morala ponovno postaviti na noge.265 18. avgusta je MZ objavil odredbo dr. Uiberreitherja. Odredba se je glasila »zaradi pojavljanja oboroženih komunističnih band«266 se je odredilo sledeče ukrepe: 1. kdor se je udeležil oborožene vstaje, sodeloval ali kakor koli drugače pomagal pri vstaji, se ga je obsodilo na smrt. Kdor ni javil policiji podatkov, se ga je hudo kaznovalo. Takšen sklep je bil sprejet že 14. aprila. 2. kdor je imel v posesti nedovoljeno strelivo, strelno orožje, razstrelivo ali vojaška orodja, se ga je obsodilo na smrt. Sklep je bil sprejet 17. maja. Prav tako se je na smrt obsodilo zaradi sabotaže in požiga pridelka. Sklep bil sprejet 14. aprila. 3. kdor je zbežal ali je bil preseljen in se je nedovoljeno vrnil, ga je čakala stroga kazen. Graničarji so imeli ukaz streljati na vsakogar, ki je poskušal ilegalno prestopiti mejo. 4. vsi obratovodje so morali nemudoma javiti policiji vsak nedovoljen izostanek od dela.267 24. in 25. avgusta so na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru ustrelili 13 ljudi. Vsi so bili sodelavci OF.268 To je bilo prvo streljanje v Mariboru. Usmrčeni so bili obtoženi napada na orožniško postojanko v Ribnici na Pohorju 11. avgusta ter napada na orožnika in stražo podjetja v Zagorju ob Savi 9. avgusta. Trije usmrčeni so kasneje postali narodni heroji: Slava Klavora, Franc Vrunč in Slavko Šlander. Franc Vrunč je bil zapisan pod ilegalnim imenom Franz Weber.269 23. septembra so ponovno streljali obsojence v Mariboru. Pred strelski vod je moralo 10 ljudi. Bilo je povračilo za napada na Klopni vrh 17. septembra. Med desetimi ustreljenimi so bili Ilich (organizator zažiga avtomobilov aprila), Palčič (Ilichov sodelavec in vodja skojevcev v železniški delavnici) in Bruno Gobec (slaščičar, ki je nudil shajališče partizanskim kurirjem). Med ustreljenimi se je znašel tudi bivši orožnik Dušan Rasović. Pri njem so našli orožje.270 Konec septembra so razglasili celo Pohorje za zaprto cono. Nihče ni smel hoditi po Pohorju kot turist, nabiralec gob, gozdnih sadežev ali po drva.271 S tem so hoteli omejiti in otežiti delovanje partizanskih enot. Hkrati pa preprečiti incidente, v katere bi se zapletli neprevidni civilisti. Četrto streljanje v Mariboru je potekalo 21. oktobra. Ustreljenih je bilo 6 ljudi od tega dva Mariborčana Gulič in Balgavi. Bil je povračilni ukrep za usmrtitve Krapeša, bivšega oskrbnika planinske koče v Šmohorju nad Laškim in njegove sodelavke Breceljeve. Pri petem streljanju 30. oktobra so ustrelili 30 ljudi. Od tega je bilo 6 ljudi povezanih z mariborskim OF. To so bili Novak, inž. Hermanko, Šavorič, Svenšek (prvi komandir Pohorske čete), Hadžihalilović (organizator odpora med železničarji) in Špindler (pomagal pri vojaški organizaciji). Bil je povračilni ukrep napada Štajerskega bataljona na Čmakovo graščino Štrosnek pri Gomilskem. Šesta ustrelitev je bila 15. novembra. Ustrelili so 35 ljudi, kot povračilo za tri padle orožnike in enega Wehrmanna med 30. oktobrom in 15. novembrom. Med ustreljenimi je bilo 8 sodelavcev mariborskega OF. Zadnjo (sedmo) streljanje v Mariboru leta 1941 je bilo 27. decembra. Povračilni ukrep za uboj obratnega stražarja Bostardija in nočnega čuvaja Tuška ob napadu na rudniško zvarilnico v Hrastniku.272

265 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 518. 266 Anordnung, MZ, 18.8.1941, str. 8. 267 Prav tam. 268 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 195. 269 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 524. 270 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 196 in 197. 271 Sperrgebiet, MZ, 20/21.9.1941, str. 5. 272 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 203.

38

Deportacije

Takoj ob prihodu nemških enot se je uvedla nova policijska ura, ki je začela veljati ob 21.00. Po tej uri so lahko bili na cesti le še pripadniki policije, varnostnih organov in SDKB.273 Za deportacije so zadolžili komandanta varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem polkovnika SS Otto Lurkerja. Ta je v ta namen sestavil poseben preseljevalni štab (Umsiedlungsstab). Štab je imel 11 izpostav, sedež izpostave Maribor je bil v Aškerčevi ulici. Štab se je delil na tri referate. Prvi referat je bil zadolžen za rasni in politični pregled. Drugi referat je podal oceno ali bo oseba predvidena za izgon deportirana v Rajh ali na jug. V primeru izgona v Rajh je bila rasno primerna za ponemčenje. Tretji referat je skrbel za tehnično izvedbo. K temu je spadala tudi logistika – deportacije se je izvajajo z vlaki. Vlaki so takrat bili najhitrejši in cenovno najbolj ugodni. Mariborski štab je nastal v zadnjih dneh aprila. Štel je 17 članov; 6 članov je bilo Mariborčanov, 10 Avstrijcev, od tega 6 Gradčanov.274 Tretji referat je bil tudi zadolžen za vodenje in ustanavljanje zbirnih taborišč. Mariborsko in Rajhenburško (Brestanica danes) sta bila, če smem tako reči, stalna ali dokončna; medtem ko so bila zbirna taborišča Celje, Šmartno pri Slovenj Gradcu, grad Borl pri Ptuju itd., le začasna oz. prehodna. Iz teh taborišč so nato ljudi pripeljali v Maribor oz. Rajhenburg. Iz teh dveh pa potem v Rajh ali na jug.275 Kot lahko vidimo bi bila zmotna ocena, da so bili v meljski vojašnici zaprti le Mariborčani. Prav tako velja opozorilo, da zaprti niso bili le Slovenci. Že sama narodnostna ocena je precej sporna. Za večino ljudi ne vemo, kaj so bili oz. za kaj so se opredeljevali po narodnosti! Zbirno taborišče v Mariboru so uredili verjetno 17. aprila v južnem poslopju meljske vojašnice. V ostalem delu vojašnice je bilo zbirno taborišče za ujetnike jugoslovanske vojake. Oba dela je ločevala ograja iz bodeče žice. Komandant taborišča Auffangslager Landwehrkaserne Marburg je bil najprej 30-letni poročnik SS Rudolf Meyer iz Gradca. Meyer je prispel v Maribor 11. aprila. Mesec dni po prihodu ga je zamenjal 40-letni major SS Harald Löbius iz Gornje Šlezije, njega pa nadporočnik SS Max Koller. Na začetku so taborišče stražili pripadniki SA, SS in NSKK iz Gornje Štajerske, kasneje rezervna policijska četa Wien.276 V noči na 11. april je bila izvedena prva večja aretacija. 15. aprila277 je sledila še druga in je spravila za zapahe 300 ljudi.278 Po že vnaprej pripravljenih seznamih so aretirali okoli 300 ljudi. Odpeljali so jih v meljsko vojašnico, ki so jo spremenili v zbirno taborišče. Aretirani so bili povečini politični nasprotniki, ki so svojo politično usmerjenost izražali že pred vojno. Med aretiranimi so prevladovali funkcionarji jugoslovanskih političnih strank, člani Sokola, Maistrovi borci, člani Ciril-Metodove družbe,279 člani Narodne odbrane, učitelji in duhovniki. Nekaj 100 Mariborčanov se je aretaciji izognilo z begom, povečini v Ljubljano.280

273 Deutsche Zeit im Marburg, MZ, 10.4.1941, str. 6. 274 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 97. 275 Prav tam. 276 Prav tam. 277 Isto število navaja tudi Tamara Grisser-Pečar. Vendar piše, da je to bil šele prvi val, enako Kramer. Tamara Griesser-Pečar: Razdvojeni narod, str. 35. Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, str. 135. 278 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 96. 279 Podružnica je bila v Mariboru ustanovljena 1888. Vlasta Stavbar: Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1914-1918, Založba Obzorja, Maribor 1998, str. 105. 280 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 506.

39

V drugi polovici maja je bilo v meljski vojašnici 1.415 zapornikov, vsi niso bili iz Maribora! Iz Maribora jih je bilo 492, od tega 41 žensk.281 Deportacije iz Maribora so se začele 7. junija. Tisti, ki so bili namenjeni za ponemčenje, so bili deportirani v Rajh, ostali v Srbijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Aretacije za deportacijo so se končale v Mariboru 26. junija.282 Aretirancem so ob prihodu v taborišče pobrali vse. Od žepnih nožev, ključev, vžigalic, poročnih prstanov, denarja, vrednostnih papirjev do hranilnih knjižic. Ni ohranjenih podatkov, koliko predmetov oz. vrednosti je urad pobral aretirancem. Ohranjen je le podatek za mesec junij in julij, ko so 670. aretirancem odvzeli 42.745 RM, 319.269 DIN in 262 hranilnih knjižic. Seveda bi lahko sedaj računali povprečje. Taka ocena bila precej nerealna, saj nimamo podatkov o številu otrok, ki verjetno niso imeli denarja in hranilnih knjižic. Prav tako nimamo podatkov, koliko je bilo parov oz. družin. Verjetno je posamezni družinski član imel denar in hranilno knjižico. Tako je velika razlika, če je bil aretiran le oče ali 7-članska družina. Drug pomemben podatek bi bil seveda poklic aretiranca oz. status družine.283 Aretacije so se praviloma izvajale v zgodnjih jutranjih urah. V začetku junija so določili, da aretiranec sme vzeti s seboj obleko, hrano za teden dni, odejo, prtljage do 50kg in 500 DIN oz. 25 RM gotovine. Vse drugo je moralo ostati v stanovanju. Na vrata stanovanja se je nalepil plakat »Zaplenjeno v korist državnega komisarja za utrjevanje nemštva«.284 Kot sem že navedel, je taborišče delovalo do konca julija. Točnega datuma ukinitve ne poznamo. Potem se je v vojašnico naselil 138. rezervni polk planinskih lovcev in ostal do konca vojne.285 28. aprila je uspel pobeg zaporniku delavcu 19-letnemu Svetozarju Kočevarju. Zapornik delavec pomeni zapornika, ki je opravljal tudi delo (prevoz hrane iz središča mesta v vojašnico ali kakšno drugo delo). V vojašnici je bila samo ena žrtev. To je bil mariborski trgovec in Maistrov borec Albin Novak, ki si je 18. aprila s skokom skozi okno iz prvega nadstropja sam vzel življenje.286 V drugi polovici maja je v vojašnici nastal med zaporniki pevski zbor. Vodil ga je Josip Šegula. Konec maja je tudi prvič javno nastopil na dvorišču vojašnice. Ob odhodu prvega transporta v Srbijo so pevci sklenili v znak protesta molčati.287 V analizi zaprtih Mariborčanov do sredine maja ugotavlja Žnidarič, da je bilo od 492 Mariborčanov 269 izobražencev. Med temi je bilo 86 uradnikov, 42 duhovnikov in redovnikov, 31 profesorjev, 20 učiteljev, 20 zdravnikov, 9 pravnikov, 19 študentov in dijakov itd.. Med zaprtimi je bilo 20 Čehov, 9 Hrvatov in nekaj pripadnikov drugih narodov. Povprečna starost zaprtih je bila med 30. in 40. letom.288 Družine aretirancev, ki so bili aretirani aprila in maja ter dobili oznako E (Ewakuiren oz. izgnati), so začeli voziti v taborišče šele od junija naprej. Za posamezne izselitvene akcije uporabljajo izraz »val«. Ne smemo enačiti vala s transportom. Predvideni so bili štirje vali. V Mariboru so izvedli le tri vale. V 1.valu so izselili zaprte izobražence, v 2.valu so izselili zaprte priseljence (to so bili ljudje, ki so se priselili na Štajersko289 po letu 1914) in v 4.valu so izselili tiste, ki jih je SH zavrnil, ali ne bi hoteli vstopiti v SH.290 Vendar je treba 4. val

281 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 96 in Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, str. 135. 282 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 507. 283 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 97. 284 Prav tam, str. 98. 285 Prav tam. 286 Prav tam. 287 Prav tam, str. 99. 288 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 99. 289 Žnidarič navaja Maribor. 290 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 99.

40

jemati z rezervo. Vseh niso preganjali, ki jih je SH zavrnil. Prav tako niso preganjali ljudi, ki niso hoteli vstopiti v SH. Deportacija 7. junija se je pričela dopoldne. S 16 tovornimi avtomobili so deportirance prepeljali v Slovensko Bistrico in od tam naprej z vlakom v Srbijo. Šele ko dva dni zatem usposobijo železniški predor pri Slovenski Bistrici, začnejo vlaki voziti iz Maribora. V prvem valu od 7. junija do 6. julija so iz Maribora odpeljali z 12 transporti 4.607 zaprtih oseb, od tega 1.913 Mariborčanov. Ocena je lahko višja, saj nimamo podatkov za 3. transport.291

Št. transporta Datum odhoda Št. Mariborčanov Št. mariborskih družin 1. 7.6 257 76 2. 10.6 111 26 3. 11.6 ? ? 4. 17.6 59 18 5. 20.6 95 11 6. 24.6 72 22 7. 27.6 38 11 8. 1.7 231 104 9. 2.7 478 121 10. 3.7 239 56 11. 4.7 298 75 12. 5.7 35 ?

Skupaj 1.913 520

Tabela št. 3. Število deportiranih Mariborčanov po posameznih transportih v prvem valu. Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 100.

Drugi val aretacij se je začel 9. julija in končal tri dni pozneje. V 4 akcijah so aretirali 1.145 oseb od predvidenih 1.636. Do razlike je prišlo, ker so nekateri bili že aretirani ali pa so zbežali v Ljubljano ali v NDH (Neodvisno državo Hrvaško). V praksi je aretacija izgledala tako, da je policija z močnimi enotami povsem zaprla ulico in preiskala stanovanja, v katerih bi se naj nahajali aretiranci. Od 14. do 18. julija so se nadaljevale aretacije. Tokrat je akcija zajela poleg Maribora tudi bližnjo okolico. V petih akcijah so aretirali 2.938 oseb. Ni mogoče izvedeti, koliko je bilo od tega Mariborčanov. V tej akciji je sodelovala tudi rezervna policijska četa Wien. Deseta akcija je potekala 21. julija in je razen Maribora doletela še nekaj okoliških krajev. Aretiranih je bilo 256 ljudi od tega 172 Mariborčanov. 25. in 26. julija sta potekali še zadnji dve akciji. Omejeni sta bili le na Maribor in prinesli 368 aretirancev. Skupno je bilo v dvanajstih akcijah aretiranih 4.707 oseb. V šestih akcijah, ki so zajele le Maribor, je bilo aretiranih 1.513 Mariborčanov. Pri ostali šesti ni mogoče razbrati, koliko je bilo aretiranih Mariborčanov. Aretacije so potekale brez pripetljajev. Kar pomeni, da ni bilo odpora, drugače bi to bilo zavedeno v poročilih. Z različnimi akcijami na različne datume so odkrili tudi tiste, ki so se prvič skrili in že mislili, da so na varnem.292 Po poročilu vodje III. referata (tehnična izvedba) preseljevalnega štaba nadporočnika SS dr. Siegfrida Seidla je bilo od 11.do 27. julija izgnanih v 14 transportih 6.055 ljudi. Pri čemer se po podatkih iz transportnih seznamov ugotavlja število 6.131 ljudi. Od tega bi naj bilo 2.462 Mariborčanov. Tu velja opozorilo, da so nekatere aretirance tudi izpustili.293

291 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 100. 292 Prav tam, str. 101. 293 Prav tam.

41

Št. transporta Datum odhoda Št. Mariborčanov Št. mariborskih družin 13. 11.7 378 101 14. 12.7 477 128 15. 13.7 83 19 16. 14.7 168 37 17. 15.7 138 37 18. 16.7 238 65 19. 17.7 426 125 20. 18.7 125 35 21. 19.7 16 5 22. 20.7 3 3 23. 21.7 121 33 24. 23.7 5 1 25. 24.7 70 20 26. 26.7 214 50

Skupaj 2.462 657

Tabela št. 4. Število deportiranih Mariborčanov po posameznih transportih v drugem valu. Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 101.

Od 6. avgusta do 27. septembra se je drugi val deportacij nadaljeval iz Rajhenburga. V sedmih transportih so deportirali 3.874 oseb. Od tega je bilo 17 mariborskih družin, ki so skupaj štele 59 oseb. To so bile po večini nepopolne družine ali osebe brez družin, ki so jih pripeljali iz Maribora.294 V prvem in drugem valu je bilo iz Spodnje Štajerske izgnanih 14.612 oseb. Od tega je bilo 4.434 Mariborčanov oz. 30,3%. Zakaj toliko Mariborčanov oz. zakaj tako visok delež? Maribor je bil precej velik in središče (kulturno, industrijsko itn.) pokrajine. K temu moramo še prišteti tiste, ki so »prostovoljno« zapustili Maribor oz. bolje rečeno zaradi nevarnosti. Žal imamo podatke le za predmestne predele (Košaki, Pobrežje, Radvanje, Studenci, Limbuš, Hoče in Kamnica), od koder sta odšli 102 osebi.295 Vzporedno s tem so tekle priprave na deportacijo v Rajh. Tja so nameravali poslati tiste, ki so bili pri rasnem pregledu spoznani za pripadnike arijske rase. V Mariboru so že pripravili vse za prvi transport s 604 osebami, ko je Himmler 18. avgusta ustavil vse deportacije v Rajh iz JV Evrope. V Mariboru so zato konec avgusta še enkrat poklicali in popisali vse, ki so jih nameravali poslati v Rajh. Te osebe so dobile tudi posebne osebne izkaznice. Na popis se je odzvalo le 1.360 oseb od 2.545. 981 jih ni prišlo. Pri 392 so ugotovili, da so odpotovali ali odšli. Pri 181 niso mogli ugotoviti, kdo je sploh prejel vabilo. Pri 304 niso mogli ugotoviti vzroka, zakaj se niso odzvali. Same deportacije niso ostale neopazne in prikrite. To je seveda povzročilo pri ljudeh strah in lahko tudi tukaj iščemo vzroke za pobege.296 V začetku septembra je Himmler ponovno dovolil deportacije v Rajh iz JV Evrope, a so morali z njimi počakati do decembra. Še takrat so morali zmanjšati obseg s 1.400 družin na 156, od tega iz Maribora 67. Od 7. decembra 1941 do 18. maja 1942 je odpeljalo iz Maribora v taborišče (to ni bilo koncentracijsko!) Schelklingen v Nemčijo sedem transportov s 194 osebami. Od tega je bilo 110 Mariborčanov.297

294 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 102. 295 Prav tam. 296 Prav tam, str. 103. 297 Prav tam, str. 104.

42

Dokončnega števila deportiranih ne moremo ugotoviti, saj nimamo vseh podatkov.V grobem seštevku okoli 6000 deportirancev (v Rajh ali na jug) in tistih, ki so se umaknili zaradi nevarnosti. To bi pomenilo, da je bilo iz Maribora v letu 1941 izgnanih 8,4% prebivalstva (če vzamemo popis 10. oktobra 1941). Same deportacije je izkoristil OF. Politični komisar za mesto Maribor Fritz Knaus je v svojem poročilu 1. septembra opozoril dr. Uiberreitherja na nevarnost s strani OF. V poročilu za september je navedel tudi konkretni primer. 16. septembra so namreč na Pobrežju in okolici bili raztreseni letaki, kjer je OF opozarjala na velike izgube Rajha na vzhodni fronti in pomanjkanje delovne sile v Rajhu. Ljudi so pozivali, naj ne dovolijo, da bi prešlo njihovo imetje v roke Rajha in se naj ne pustijo izgnati. Naj se raje priključijo partizanom.298 Rajh je vojne ujetnike, predvsem tiste z vzhodne in jugovzhodne Evrope, uporabljal kot delovno silo. Iz tega razloga so del vojnih ujetnikov deportirali v Rajh oz. njegove dele. Tako so 25. oktobra v prazna skladišča bivše carinarnice med Einspielerjevo in Trdinovo ulico pod Meljskim hribom nastanili 2300 sovjetskih vojnih ujetnikov. Dnevno jih je umrlo zaradi slabih pogojev 7 do 8. Do 15. aprila 1942 jih je tako ostalo le še 300.299 Drugi omejevalni ukrepi 29. maja je stopil s podpisom dr. Uiberreitherja v veljavo odlok o prepovedi uživanja alkohola med delovnim časom in prepoved prodaje alkohola v menzah.300 Vsi, ki so se na Štajersko priselili po 1. januarju 1914, so se morali aprila javiti v županovem uradu do 27. aprila. Polnoletni osebno, nepolnoletni v spremstvu staršev. S sabo so morali prinesti osebne dokumente, rojstni, krstni in poročni list ter potrdilo o državljanstvu.301 23. junija je Nemčija napadla SZ. Takoj je bil izdan odlok, po katerem so se morali državljani SZ, ki so bili stari nad 15 let javiti v roku 24 ur na policijski postaji. Enako je veljalo za ljudi brez državljanstva ter tiste, ki so imeli nekdanja državljanstva držav, ki jih je zasedla SZ (Litva, Latvija, Estonija, Finska…).302 V začetku septembra so se morale pri županu zglasiti vse osebe, ki so 30. januarja 1933 imele nemško državljanstvo, 13. marca 1938 avstrijsko, 1. avgusta 1938 češkoslovaško in 1. septembra 1939 poljsko državljanstvo.303 Na te datume so namreč prišli nacional socialisti na oblast oz. so zasedli omenjene države. Ob oz. po zasedbi so te države zapuščali tisti, ki so se bali aretacij – Judje in politični nasprotniki. Tako je tem ljudem ob zasedbi Jugoslavije ponovno grozila aretacija. Vsak, ki se je preselil ali odselil, je moral to javiti v 24. urah. Najemnika je moral prijaviti lastnik oz. upravitelj. Hotelirji, motelirji in gostinci so morali v 12. urah prijaviti gosta, ki je prespal. Prav tako so morali voditi knjigo gostov, ki so jo hranili 4 leta. Pred uničenjem jo je moral še žigosati pristojni urad. Za vse omenjene prijave je bil na voljo poseben obrazec.304 Od 15. oktobra so morali vsi, ki so dopolnili 14 let, imeti pri sebi osebni dokument. Kot osebni dokument je veljal potni list, delovna knjižica, vozniško dovoljenje, »osebna« izkaznica (Kennkarte), članska izkaznica SH in drugi dokumenti s sliko. Osebne dokumente so izdajali župani (Amtbürgermaister).305 Konec septembra so vsem dovolilnicam za prehod

298 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 104. 299 Prav tam, str. 205. 300 Ordnung im Betriebe; MZ, 29.5.1941, str. 5. 301 Meldezwang für Zugezogene, MZ, 23.4.1941, str. 6. 302 Meldepflicht für Staatsangehörige der UdSSR, MZ, 23.6.1941, str. 5. 303 Bekanntmachung, MZ, 6/7.9.1941, str. 8. 304 Das polizeiliche Meldewesen, MZ, 19/20.7.1941, str. 5. 305 Bekanntmachung, MZ, 17.9.1941, str. 8.

43

meje Rajh – Spodnja Štajerska podaljšali veljavnost do 31. oktobra.306 Nato so si morali pridobiti nove. Nova država, novi dokumenti. Zamenjali so med drugimi tudi vozniška dovoljenja. Za Maribor mesto je bila pristojna policijska direkcija Maribor, oddelek prometna dovoljenja za motorna vozila, Domplatz 18, I. nadstropje, soba 34. Novost je bila, da so vozniki motornih koles do 200ccm, potrebovali od 1. januarja 1942 vozniško dovoljenje 4. razreda.307

306 Bekanntmachung, MZ, 30.9.1941, str. 8. 307 Bekanntmachung, MZ, 20.11.1941, str. 8.

44

Oborožene enote

Wehrmannschaft Organizirali so se tudi enote Wehrmannschafta. To so bile neka vrste predpriprave na vojsko. Člani Wehrmannschafta so postali vsi sposobni moški od 18. do 45. leta starosti, ki so bili člani SH. Že jeseni se je starostna meja dvignila na 50 let. Avgusta in septembra so prvič sodelovali v akcijah proti partizanom. Organizirani so bili po teritorialnem načelu v okviru SH. V okrožjih so bile Standarte, te so se delile na Sturmbanne, ti na Sturme, Sturmi pa na Truppe. Najmanjša enota je bila Schar.308 29. junija so priredili tekmovanje različnih enot Wehrmannschafta. Enoto, ki je štela od 10 do 20 mož, je vodil vodja. Ocenjevalo se je metanje ročnih granat (vadbenih), tek na 100m, skok v daljavo, tek čez ovire, plavanje, vzgoja ter korakanje skozi mesto s petjem. Tekmovanje se je izvajalo med 7. in 12. uro na trgu Rapid. Ob 18. uri so razglasili zmagovalca na Sofijinem trgu.309 20. julija je potekalo šolanje funkcionarjev Wehrmannschafta za okrožje Maribor mesto.310 Standarte okrožja Maribor mesto je vodil podpolkovnik SA Simon Kohlbacher. Imenovan je bil 28. aprila. Vodje Standarte so nato določili meje med posameznimi Sturmbanni in Sturmi. Sturmi so bili hkrati osnovne vojaške izobraževalne enote in so zajemali moštvo enega kraja ali del kraja. Organizacija Wehrmannschafta je bila končana jeseni. Takrat je bilo na Spodnjem Štajerskem 10 Standart s 307 Sturmi, v katerih je bilo 84.700 mož. Standarta Maribor mesto je štela 10.200 mož. Standarta se je delila na 11 Sturmbannov, ti pa na 45 Sturmov.311 Od 29. septembra do 16. oktobra sta posebni naborni komisiji v Standarti Maribor mesto ugotavljali sposobnost za vključitev v Wehrmannschaft. Na 45. prijavnih mestih so bili pregledani vsi moški člani SH letnikov 1891 – 1923. Za Wehrmannschaft je bilo sposobnih 80,6% moških. V Mariboru je imela sedež tudi posebna motorizirana Standarta. Sestavljalo jo je 19 Sturmov, od tega jih je bilo na območju Maribora 6. V tej so bili povečini šoferji, ključavničarji in avtomehaniki; torej klasična nebojna enota.312 V Mariboru so se večkrat na teden zbirale Wehrmannschaften na tako imenovane apele. Vodje enot so najprej preverili prisotnost. Sledila je okrožnica višjega poveljstva in politična vzgoja. Nato so sledile vojaške vaje na vadbiščih posameznih Sturmbannov. Redno so vsak mesec imeli še posebno urjenje za vodje in njihove namestnike.313 Vsi smučarji, ki so bili člani Wehrmannschafta, so se morali 23. novembra ob 10. uri javiti v pisarni enote, Tauriskerstrasse 41. Začeli so z zimskim bojnim izobraževanjem.314 Vsi, ki so opravljali delo za Wehrmacht, so dobili v povračilo tako imenovane prevzemnice. Te so morali vnovčiti do 15. decembra.315

308 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 91. 309 Wehrmannschaftskämpfe im Marburg, MZ, 26.6.1941, str. 5. 310 Wehrmannschaftliche Schulung der Amtsträger des Kreises Marburg - Stadt, MZ, 22.7.1941, str. 5. 311 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 92. 312 Prav tam. 313 Prav tam, str. 93. 314 Skifahrer Achtung! , MZ, 19.11.1941, str. 6. 315 Bekantmachung, MZ, 4.11.1941, str. 8.

45

Policija Takoj za vojaškimi enotami so prišle tudi policijske enote. V Maribor je prišel 315. policijski bataljon, 8. junija pa iz Krškega še 72. rezervni policijski bataljon. V času poletnih aretacij sta bila v Mariboru še 1. četa 124. rezervnega policijskega bataljona in rezervna policijska četa Wien. Policijska četa Wien je bila nekaj časa dodeljena in podrejena 72. rezervnemu policijskemu bataljonu kot 4. četa. Varnostno policijo (gestapo), varnostno službo (SD) in kriminalno policijo je vodil pooblaščenec šefa varnostne policije in varnostne sile, ki se je kmalu preimenoval v komandanta, SS polkovnik Otto Lurker. Lurker je prej vodil odsek varnostne službe v Gradcu. Sedež je imel v Kunstkovi vili v Aškerčevi ulici 7. Pri ukrepih si je pomagal še z oddelki SA in zaščitne policije. Obstajala je tudi redarstvena policija (pod njo sta sodili orožništvo in zaščitna policija), ki je spadala pod skupino Alpenland v XVIII. 316 vojaškem okrožju v Salzburgu. Do jeseni jo je vodil polkovnik Helmut Mascus. Zamenjali so ga zaradi neuspehov v bojih s partizani. Vodja štaba redarstvene policije v Mariboru je do 15. julija bil orožniški polkovnik Flade. Nasledil ga je polkovnik zaščitne policije Pfeiffer. Njega je 2. decembra zamenjal Hugo Novotny iz Gradca.317 Sodni zapori in moška kaznilnica so bili pod skupno upravo in tako tesno povezani. 30. aprila so odpustili upravnika Nika Vrabla in 18 nameščencev. Vodja kaznilinice je postal bivši avstroogrski oficir Rudolf Sertić. 9. julija ga je nasledil svetnik dr. Otto Emmerich, ki je funkcijo opravljal do 1. januarja 1942.318 Mestno policijsko upravo je od 7. do 24. aprila vodil dr. Gerhard Pfrimer. Nato jo je prevzel Adolf Wallner po rodu iz Slovenskih goric. Sedež je bil na Slomškovem trgu 1 in 18. Pod njeno okrilje je takoj prešel Prijavni urad, Urad za najdbe, Urad za izdajanje potnih dovoljenj ter Urad za kontrolo cen.319 V prvih tednih je imela najvidnejšo vlogo pri vzdrževanju javnega reda in miru zaščitna policija. Njen štab je prišel iz Gradca že 14. aprila. Hkrati pa tudi 159 policistov in 51 pripadnikov NSKK (šoferjev) za Maribor, Celje in Ptuj. Zaščitna policija je od začetka v glavnem varovala važnejše objekte ter sodelovala z enotami NSKK pri prometni vzgoji in prometni kontroli. Varovanje objektov je kmalu prevzela pomožna policija in nato obratne straže. V okviru zaščitne policije je bil oddelek za nadzor nad odpiranjem in zapiranjem lokalov. Upoštevanje policijske ure in odredbe o zatemnitvi so nadzorovali policijski revirji.320 15. julija je dr. Siegfried Uiberreither ustanovil državno policijsko upravo pod vodstvom policijskega ravnatelja. Ravnatelj je postal dotedanji šef mariborske policije podpolkovnik SS dr. Adolf Wallner. Državna policijska uprava je bila pristojna samo za mesto Maribor. Obsegala je 5 oddelkov. Med pomembnejše oddelke je spadal Urad za kontrolo cen.321 Na čelu zaščitne policije je v Mariboru bil major Robert Bucholz. Glavna policijska dejavnost državne policijske uprave v Mariboru je potekala v treh policijskih revirjih. Policijski revirji so se nato delili v policijske postaje. 1. policijski revir je imel sedež na Glavnem trgu 7. Revir je najprej vodil stražmojster Niederl, nato policijski poročnik Barth, policijsko postajo je imel v Kamnici. 2. policijski revir je imel sedež v Maistrovi ulici 24, policijsko postajo v Košakih, vodil jo je policijski poročnik Forster. Po obsegu je bil največji 3. policijski revir, obsegal je celotno območje mesta Maribora na desnem bregu reke Drave. Sedež je bil najprej na Ruški cesti 45, nato v Gorkega ulici 45. Vodil ga je policijski poročnik

316 Vsega skupaj je bilo 23 okrožij. James Lucas: Handbuch der Wehrmacht 1939-1945, Tosa Verlag, Wien 2000, str. 6. 317 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 74. 318 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 502. 319 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 77. 320 Prav tam. 321 Prav tam, str. 78.

46

Matthias Zechner. Policijske postaje je imel v Radvanju, Hočah in na Teznem ter izpostavo na Pobrežju. Tako je imel Maribor skupno 5 policijskih postaj in 1 izpostavo. Septembra so imeli na voljo 126 mož. Za primerjavo, oktobra 1942 že 167.322 Praviloma se orožniške postaje niso ustanavljale v mestih. Tega se v primeru Maribora niso dosledno držali. Ustanovili so orožniške postaje in postaje zaščitne policije v predmestjih Košaki, Hoče, Tezno in Pobrežje. Zaščitna policija je le počasi prevzemala naloge orožnikov. Tako so nekatere orožniške postaje v Mariboru ukinili šele v drugi polovici oktobra 1942.323 15. oktobra so slovesno predali policijski direkciji na Domplatzu 18 centralno ogrevanje. Na slovesnosti so bili prisotni policijski direktor dr. Wallner, zastopnik državnega Urada za visoke gradnje gradbenega sveta dipl. ing. Meieritsch, obratovodja podjetja Otto Kiffmann, delavci in drugi uradniki policije.324 Konec novembra je potekalo ustanovitveno kameradsko srečanje na novo ustanovljenega policijskega okrožja Maribor. Okrožni gruppenwart dr. Franz Richter je imenoval za okrožnega gruppenwart namestnika stotnika Schreinerja, tajnika Marku in Fechnerja, blagajničarje Meista, Peuhsnerja in Wernerja, športne nadzornike Meista, Stiplovscheka in Mühlpacherja, šolska nadzornika Lassbacherja in Zöllnerja. Za predsednike posameznih panog so bili določeni Kohler, okrožni sekretar Wolfsberger in Stütz. Za mojstra varnostne policije pa Riedla in Saaderja. Sledil je govor SS Hauptsturmführerja dr. Richterja o glavnih nalogah. Zabave niso priredili zaradi resnosti položaja (mišljeno je bilo vojno stanje).325 V Zgornji dvorani hotela Orel je 11. decembra potekalo srečanje uradnikov in zaposlenih v kaznilnici ter preiskovalnem zaporu. Navzoči so bili generalni državni tožilec dr. Johannes Meissner iz Gradca, prvi državni tožilec dr. Peyer, komandanta SD in Sicherheitspolizei na Spodnjem Štajerskem je zastopal državni tožilec in Untersturmführer dr. Swoboda, Zveznega vodja pri SH je zastopal Standartenführer Plasch in pooblaščenec Civilnega upravitelja deželnega sodniškega sveta dr. Amlacher. Po pozdravu s pesmijo je govoril vodja Vladnega sveta Emmerich o smislu kameradstva. Dr. Meissner je ocenil, da je vladal dober kameradski duh med uslužbenci. Pohvalil je tudi direktorja kaznilinice Sertića, okrožnega sodnika Kudera in glavnega zaporniškega mojstra v kaznilnici Butolena.326

322 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 78. 323 Prav tam. 324 Betriebsfeier bei der Polizeidirektion im Marburg, MZ, 18/19.10.1941, str. 6. 325 Vom Kameradschaftsbund Deutscher Polizeibeamten, MZ, 26.11.1941, str. 6. 326 Gefolgschaftsappelle – auch ein Kapitel »Schönheit der Arbeit« , MZ, 18.12.1941, str. 5.

47

SS Rekrutacijo je začela tudi SS (Schützstaffel). Vanjo so bili vključeni le prostovoljci. Prijave so sprejemali vsak dan med 9. in 12. uro v Prešernovi ul. 2. Prostovoljci so morali biti visoki najmanj 168cm,327 za SS Leibstandarte Adolf Hitler 170cm328 in stari od 17 do 30 let.329 1. decembra ob 9. uri so se morali prostovoljci zglasiti na postaji žandarmarije. Zglasiti so se morali tudi tisti, ki so želeli vstopiti v SS Polizei Division ali Deutsche Polizei. S seboj so morali imeti le delovno in vojaško knjižico.330 Del strani je novembra časnik posebej namenil Mariborčanu Josefu Schifku, vojnemu poročevalcu pri SS diviziji. Kajti novembra so se posnetki, ki jih je naredil na fronti, prvič pojavili v Wochenschau. S tem so bili pokazani celotnemu Rajhu.331

Slika št. 4. Josef Schifko. Ein Marburger als Kriegsberichterstatter, MZ, 12.11.1941, str. 5. 327 Zavedati se je treba, da so se pogoji za vstop v SS spreminjali. Tako recimo Williamson navaja 17-22 let starosti in najmanj 172cm višine za vstop v SS. Gordon Williamson: Die Waffen-SS 1933-1945, Tosa Verlag, Wien 2005, str. 9. 328 Die Waffen SS im Marburg, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 5. 329 Waffen SS, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 4. 330 Annahme – Untersuchung für die Waffen -SS, MZ, 25.11.1941, str. 5. 331 Ein Marburger als Kriegsberichterstatter, MZ, 12.11.1941, str. 5.

48

Ostalo Takoj ob prihodu se je v Mariboru ustanovil letalski korpus Sturm 8/115. Sedež je imel v Aleksandrovi ul. 11 I, levo.332 Sredi julija so Urad za ljudsko blaginjo pri SH, Urad za ženske pri SH in Urad nemškega Rdečega križa na glavni železniški postaji uredili jedilnico in spalnico za potujoče vojake. Hrana in postelja sta bili za potujoče vojake povsem zastonj. To je bila običajna praksa v Rajhu in se je razumela kot zahvala vojakom, ker prelivajo kri za domovino.333 Konec oktobra je časnik poročal, da je bila okrepčevalnica dobro obiskana. Skrb sta prevzela predvsem Rdeči križ in urad za ženske.334 Pomagali niso le vojakom, ampak tudi potujočim. V mesecu novembru so pomagali 18.307 ljudem, ki so se selili in razdelili njihovim otrokom 1386 porcij mleka.335 14. in 15. avgusta so organizirali med 9. in 12. ter 14. in 18. uro pogovore in razgovore z vojnimi invalidi in svojci padlih.336 Ti razgovori so vlivali psihično pomoč. Pomagali so tudi žrtvam in prizadetim iz prve svetovne vojne. Le- te so v nasprotju z Jugoslavijo sprejeli kot svoje vojake. 23. novembra ob 9. uri so se v dvorani Götz zbrali udeleženci prve svetovne vojne in njihovi svojci. Srečanje je organiziralo vodstvo Wehrmannschafta pri SH.337 Po poročanju časnika se je prireditve udeležilo na tisoče ljudi. Dvorana je bila povsem polna. Številni so nosili tudi medalje. Koračnice je igrala glasbena kapela Wehrmannschafta. Vodja Wehrmannschafta pri SH Standarteführer Blasch je v govoru orisal dogodke med letom 1914 in 1918 ter posledice. Veterane je pozval k pridružitvi Wehrmannschaftu in deljenju svojih izkušenj z mlajšimi kameradi.338 V dvorani Götz je 20. novembra potekalo srečanje zaposlenih v obratih Wehrmachta. Za glasbo je poskrbel regimentni orkester. Zbrane je pozdravil Standorthauptmann (stotnik garnizije) Weninger. Starejšega stotnika garnizije je nadomeščal stotnik Zednizek, ki je govoril o dolžnostih. Govoril je tudi vodja Delovno političnega urada Hackel o domači fronti, dolžnostih vojaka delavca do kamerada v sivi uniformi in o usodnem boju.339 Domača fronta je bila boj proti notranjemu sovražniku. Med notranjega sovražnika so spadali izdajalci, Židje, komunisti itd.. Vsak delavec je hkrati vojak in je tako hkrati »pobraten« s pravim vojakom. Kamerad v sivi uniformi je pripadnik Wehrmachta. Usodni boj je boj nemškega naroda za obstanek v usodnem času. 11. novembra zvečer so člani gledališča obiskali poslovilno slovesnost vojakov. Operna diva Emmi Petko je pela Schubertove pesmi. Gerti Kammerzell je po poročanju časnika navdušila poslušalce že s prvo pesmijo Salzburger Nockerln ter s svojim dunajskim tempramentom. Otto Weltes je navdušil s Couplets, Gstanzln in Kleiner Anzeiger. Med pevci se je našel še Erich Tönges. Za spremljavo je poskrbel dirigent Leopold Mattauschetz na klavirju.340 Vojaško bolnico so pred božičem obiskale pod vodstvom učiteljice Olge Majer deklice 1. razreda Dekliške Volksschule II., Narvikstrasse (danes Žolgarjeva ulica)341. Deklice so zapele

332 Errichtung des NS Fliegerkorps im Marburg, MZ, 11.4.1941, str. 5. 333 Soldatenbetreung auf dem Marburger Hauptbahnhof, MZ, 17.7.1941, str. 5. 334 Volkswohlfahrtsarbeit im Kreis Marburg-Stadt, MZ, 24.10.1941, str. 5. 335 Vorbildliche Volkswohlfahrtsarbeit, MZ, 23.12.1941, str. 5. 336 Bekanntmachung, MZ, 12.8.1941, str. 8. 337 Versammlung der Weltkriegteilnehmer und deren Hinterbliebenen im Marburg, MZ, 15/16.11.1941, str. 5. 338 Keiner bleibt vergessen, MZ, 25.11.1941, str. 5. 339 Appell der zivilen Gefolgschaft der Wehrmachtsbetriebe im Marburg, MZ, 26.11.1941, str. 6. 340 Künstlerbesuch bei unseren Soldaten, MZ, 14.11.1941, str. 5. 341 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 42.

49

pesmico v vsaki sobi in dale bolnim vojakom lastnoročno narejene paketke.342 50 otrok je za božič obiskalo vojake.343 Kaj več časnik ne poroča. V začetku oktobra je časnik ostro obsodil širjenje govoric na temo, kdo je padel na fronti. Pri tem so bili zlasti prizadeti svojci. Po poročanju časnika se je nato pogosto zgodilo, da so bile govorice lažne.344 V začetku novembra je časnik nagovoril vse vojne ujetnike, da so navedli priimek, ime, osebno ujetniško številko, številko taborišča in želeni kraj izpustitve.345 To je pa tudi vse. Nič o tem, komu morajo nato zahtevane podatke oddati. 22. decembra je bila objavljena uredba o prepovedi prodaje vsakršnega blaga vojnim ujetnikom. Posebej se je to nanašalo na trgovce in obrtnike, ki so stranke iskali vsepovsod.346

342 Junge Gäste im Reservelazarett, MZ, 20/21.12.1941, str. 6. 343 Marburger Kinder als Weihnachtsgäste bei den Soldaten, MZ, 29.12.1941, str. 6. 344 Gerüchtmacher an der Arbeit, MZ, 4/5.10.1941, str. 6. 345 Aufruf! , MZ, 1/2.11.1941, str. 8. 346 Verlautbarung, MZ, 22.12.1941, str. 8.

50

Društva Aprila je s slovesnostjo bila vrnjena zastava mariborskega telovadnega društva, ki je bila v uporabi pred letom 1919.347 To je bil v propagandnem smislu velik dogodek, saj je simboliziralo povrnitev starega stanja. 22. aprila je bil vzpostavljen Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemštva. Komisar je postal Max Hruby. V aprilu in maju je bilo v Mariboru ukinjenih 451 društev in organizacij, preimenovali so 17 in na novo ustanovili 5 društev.348 Hruby je že dva dni pred uradnim imenovanjem izdal kratke smernice političnim komisarjem. Politični komisarji so morali imenovati pooblaščence ukinitvenega komisarja. Pooblaščenec je moral takoj prepisati register društev in organizacij ter ga poslati ukinitvenemu komisarju. Zaprli so tudi zemljiško knjigo in denarne ustanove za društva in organizacije. Takoj so tudi zaplenili premoženje društev in organizacij. Same stavbe so morale ostati prazne, saj so bile predvidene za urade SH. Politični komisar Fritz Knaus je 24. aprila imenoval dva pooblaščenca ukinitvenega komisarja. To sta bila višji sodni uradnik Mattäus Gröblacher iz Beljaka in Hugo Wallner iz Maribora. Oba sta začela delati 7. maja. Zaradi pomanjkanja gradiva ni mogoča točna rekonstrukcija poteka dela obeh pooblaščencev. Za boljšo kontrolo je Hruby nastavil še opolnomočence za začasno upravljanje premoženja nekaterih kategorij društev in organizacij. 18. junija sta tako postala dva Mariborčana opolnomočenca, za premoženje športnih in kulturnih društev Willibald Frankl ter za obrtniška združenja Florian Bender.349 Kot že rečeno so bila društva in organizacije razpuščene oz. paralizirane takoj. Odločbe so začele prihajati šele 15. oktobra. Vseh odločb je bilo 3.358, ki so bile različne. Kajti, kot že rečeno so nekatera društva bila preimenovana in so prav tako dobila odločbo. Zaplembe so uresničevali s pomočjo najbližje orožniške postaje. Pri tem so bili seveda zelo natančni. Prvo razpuščeno društvo v Mariboru je bila Zveza delavskih žena in deklet. Odločbo so prejeli 25. septembra pod zaporedno številko 2, čeprav je to društvo v praksi prenehalo delovati že 1935. Zadnje društvo v Mariboru je dobilo odločbo šele 1. decembra 1942 pod zaporedno številko 3.344 in to je bil SDKB. Premoženje SDKB se je preneslo v fond »oskrba ostarelih borcev za nemško narodnost«.350 Največ ukinjenih društev je bilo kulturnih 102, dobrodelna 69, strokovna 46, športna 39, verska 32, politična 27, obrtna 24, gasilska 14, mladinska 13, sokolska 12 itn.. Opuščenih bi naj bilo 202, likvidiranih 249, 17 spremenjenih in 5 društev na novoustanovljenih.351 Med preimenovanimi in na novo potrjenimi je bilo največ gospodarskih (sadjarska, vrtnarska, vinarska…) 10. Sodila so pod pristojnost deželne kmečke zveze Südmark v Gradcu. Sem so spadala tudi društva za rejo malih živali, društvo za oskrbo ostarelih delavcev tovarne Hutter (vodil Josef Hutter), športno društvo Rapid, kolesarski klub Edelweiss (dejavnost opravljali v okviru SH) itn.. Obnovili so tudi nekaj gasilskih društev. Na novo so ustanovili Športno združenje redarstvene policije v Mariboru, vodil ga je major varnostne policije Bucholz (društvo je bilo vključeno v nacionalsocialistično državno zvezo za telesno vzgojo), Železničarsko društvo v delavnicah državnih železnic, vodil ga je Franz Potnig (ustanovili 1. decembra 1942), Železničarsko društvo na glavnem kolodvoru, vodil ga je ing. Franz Sabathil (ustanovili prav tako 1. decembra 1942), Nemško planinsko društvo sekcija Maribor ter

347 Die Marburger Turnerfahne kehrt heim, MZ, 17.4.1941, str. 5. 348 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 508. 349 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 111. 350 Prav tam, str. 112. 351 Tamara Griesser-Pečar: Razdvojeni narod, str. 34, Dragan Potočnik: Maribor med leti 1918-1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2006, str. 417 in Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, str. 135.

51

društvo Mariborska centralna kuhinja (menza za družbeno prehrano), vodil ga je vodja Urada za ljudski dobro bit pri zveznem vodstvu SH v Mariboru dr. Georg Neumann.352 Kot že rečeno ni možna točna rekonstrukcija dela Ukinitvenega komisarja, ker manjkajo dokumenti. Tako v fondu Ukinitvenega komisarja manjkajo večinoma spisi krajevnih kmečkih zvez, železničarskih in učiteljiških društev. Nič se ni ohranilo o vinogradniških, hmeljarskih in selekcijskih društev za pasme goveda.353 Vsako društvo ali organizacija je najprej moralo izpolniti vprašalnik. Določena so v celoti izpolnila vprašalnik, pri drugih pa razen imena društva ni izpolnjenega ničesar drugega. Nato so sledile odločbe povečini o ukinitvi.

352 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 113. 353 Jure Maček: Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, PAM, Maribor 2004, str. 10.

52

Dokument št. 8. Vprašalnik Fotografskega kluba. PAM, fond Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, t.e. 37, spis 1591.

53

Dokument št. 9. Odločba o ukinitvi Fotografskega kluba. PAM, fond Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, t.e. 37, spis 1591.

54

Štajerska domovinska zveza Propaganda je SH razglašala za edino organizacijo, ki je zavezana führerju.354 Ali lahko SH štejemo za društvo? SH je bil najprej politično društvena organizacija, katere cilj je bil zajeti čim večje množice in jih združiti pod svoje okrilje. SH je ostal edina legalna politična stranka.355 Prav tako je ostal eno redkih delujočih društev, ki je ponujalo pod svojim okriljem številne »sekcije«. Delovanje SH je bilo tako široko in prepleteno, da težko uvrstimo to organizacijo v neke ozke okvire. Iz tega razloga menim, da moramo SH obravnavati specifično. Če hočemo SH obravnavati celovito, ga moramo predstaviti iz vseh zornih kotov. To pomeni, da ga moramo obravnavati na različnih področjih – političnem, upravnem, kulturnem, društvenem itd.. Cela organizacijska shema SH je bila precej prepletena, kar povzroča danes zaplete pri rekonstrukciji. Na eni strani imamo civilno upravo, na drugi strani politične strukture. Obe strukturi sta tesno sodelovali med seboj. V nadaljevanju bom predstavil nekaj dokumentov, kjer bom poskušal razjasniti celotno zmedo. Na Spodnjem Štajerskem se ni začela graditi NSDAP kot v Avstriji, ampak SH. Vodstvo SH se je imenovalo Zvezno vodstvo. Zveznemu vodstvu so bila podrejena okrajna vodstva. Zvezno vodstvo je imelo svoje urade, ki so dajali strokovne napotke okrajnim uradom. Okrajni uradi so bili podrejeni po strokovni plati višjim uradom, ki so bili v sestavi Zveznega vodstva. Politično so okrajni organi bili odgovorni Okrajnemu vodstvu. Ta dvojna odgovornost je včasih pripeljala tudi do sporov. V takih primerih so spor najprej poskušali rešiti z medsebojnim usklajevanjem. V kolikor se to ni izkazalo za uspešno, so se obrnili na Zveznega vodjo, ta je nato odločil kot razsodnik. Teh primerov je bilo zelo malo, saj so morali vsi skupaj delovati za skupni cilj – končno zmago Rajha. Tako so delovali homogeno in ni prihajalo do rivalstva. Spodaj si lahko najprej ogledamo seznam sodelavcev Zveznega vodstva. Temu sledi organizacijska struktura, kot lahko vidimo je Zveznemu vodstvu bilo podrejenih 19 uradov. Dva urada (Führungsamt I. in Führungsamt II.) sta se nato vsak delila še na tri dele.

354 Männer und Frauen der Untersteiermark! , MZ, 16.4.1941, str. 5. 355 Glej dokument št. 17.

55

Dokument št. 10. Sestava Zveznega vodstva. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Leiter der Aemter, Hauptarbeitsgebiete und Arbeitsgebiete der Bundesführung.

56

Dokument št. 11. Sestava Zveznega vodstva, list II. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Leiter der Aemter, Hauptarbeitsgebiete und Arbeitsgebiete der

Bundesführung.

57

Organizacijska shema Zveznega vodstva

Dokument št. 12. Organizacijska shema Zveznega vodstva. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Bundesführer.

Sestavo okrožja Maribor mesta si lahko ogledamo spodaj. Že na prvi pogled vidimo, da je bilo okrožno vodstvo glede na Zvezno vodstvo okrnjeno. Uradi okrožnega vodstva so odgovarjali okrožnemu vodji in uradom Zveznega vodstva.

58

Dokument št. 13. Sestava okrožja Maribor mesto. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Leiter der Aemter und Hauptarbeitsgebiete in den Kreisführung.

Spodaj lahko vidimo sestavo okrožja Maribor podeželje. Uradi so bili prilagojeni vsakemu okraju glede na njegove potrebe. Zato se je potrebno izogibati posplošitvam. Maribor podeželje je imel glede na Maribor mesto Okrožnega inšpektorja, urada Volkbildung in Volksgesundheit, okrnjen Führungsamt I. in Führungsamt II. ter ni premogel urad Agarpolitisch.

59

Dokument št. 14. Sestava okrožja Maribor podeželje. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Leiter der Aemter und Hauptarbeitsgebiete in den Kreisführung.

Celotna organizacijska shema SH, od navadnega člana do Zveznega vodje, je prikazana v dokumentu spodaj. Ni smiselno naštevati vseh nazivov. Vsekakor si velja zapomniti te dokumente, ker nam marsikaj razjasnijo. V dopisih navadno ni težav, saj že iz samega besedila razberemo, kdo je komu podrejen ter nazive omenjenih oseb. Povsem se obrnejo zadeve pri pregledovanju člankov v MZ. Pogosto se namreč dogaja, da je v člankih omenjen vodja urada, ni pa omenjeno ali je mišljen Zvezni ali Okrajni urad. Lahko celo naletimo na članek, kjer pisec opisuje govor dveh vodij, pri čemer sta oba vodila urad z istim nazivom. Zmeda je tako popolna in je v takih primerih vedno potrebno poseči nazaj v dokumente za razjasnitev okoliščin. Spodaj prilagam še zemljevid razdelitve okrajev na Spodnjem Štajerskem. Zemljevid nam omogoča orientacijo, kje so potekale meje med posameznimi okraji.

60

Dokument št. 15. Organizacijska shema Štajerske domovinske zveze. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Die Organisation des Steirischen Heimatbundes.

61

Dokument št. 16. Področna karta Štajerske domovinske zveze. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Gebietskarte.

62

Dokument št. 17. Oglaševanje za Štajersko domovinsko zvez. Steirer des Unterlandes, MZ, 10. in 11.5.1941, str. 5.

Po odloku dr. Uiberreitherja se ni začela graditi na Spodnjem Štajerskem NSDAP356. Namesto tega naj bi se vsi, ki bi se želeli včlaniti v NSDAP, včlanili v SH. Po odloku dr. Uiberreitherja naj bi SH vodil Franz Steindl. Včlanitev je potekala od 17. do 25. maja 1941 (razvidno tudi iz dokumenta št. 16).357

356 NSDAP – Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei (nacional socialistična nemška delavska stranka). Vodja stranke Adolf Hitler. Leksikon Cankarjeve založbe, str. 670. 357 Steirer des Unterlandes, MZ, 10. in 11.5.1941, str. 5.

63

Dokument št. 18. Odlok dr. Uiberreitherja o Štajerski domovinski zvezi. Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung, MZ, 10. in 11.5.1941, str. 5.

11. maja ob 11. uri so se člani SDKB zbrali v dvorani Götz.358 SDKB so preimenovali v SH. Najprej je imel govor okrožni vodja Baron. Nato še dr. Uiberreither.359

Slika št. 5. Steindl za govorniškim pultom. Feierstunde der Untersteiermark, MZ, 12.5.1941, str. 5.

358 Feierstunde des Unterlandes, MZ, 9.5.1941, str. 5. 359 Die Feierstunde der Untersteiermark, MZ, 10. in 11.5.1941, str. 5.

64

Slika št. 6. Dvorana Götz. Feierstunde der Untersteiermark, MZ, 12.5.1941, str. 5.

Slika št. 7. Dvorana Götz. Feierstunde der Untersteiermark, MZ, 12.5.1941, str. 5.

17. maja začne časnik pozivati ljudi naj se včlanijo v SH. Včlanitev je potekala vsak dan med 9. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Potrebno je bilo izpolniti sprejemni list. Anketo so zainteresirani dvignili, rešili doma in nato izpolnjeno vrnili. Oba dokumenta sta se izstavila v nemščini ali slovenščini, kar je bilo odvisno od želje prositelja. V sprejemni list je bilo potrebno zapisati ime, priimek, datum rojstva in kraj rojstva. Ime in priimek je bilo potrebno napisat tako, kot je bilo zapisano v krstnem listu. Za preverjanje identitete je bil potreben osebni dokument. Član je postal le kdor je bil polnoleten (rojen pred 1. majem 1923). Mlajši, od 14. do 18. leta (1. maj 1923 – 1. maj 1927), so postali člani DJ.360 Tretji potrebni dokument je bilo potrdilo o prednikih. Ker je pridobitev potrdila o prednikih potekala dolgotrajno, so dovolili, da se ga je prineslo tudi po izteku roka, ki je bil 25. maj 1941.361 MZ je 24. in 25. maja 1941 objavil pomoč za izpolnjevanje sprejemnega lista v SH. Veroizpoved je morala biti navedena resnična. Tisti, ki so prevzeli priimek partnerja, so morali napisati še svoj dekliški priimek. Morali so navesti vse otroke, ne glede na starost ali kraj prebivanja. Natančno so

360 Meldung zum Steirischen Heimatbund, MZ, 17. in 18.5.1941, str. 5. 361 Ahnennnachweis für die Aufnahme, MZ, 22.5.1941, str. 5.

65

morali navesti kraj prebivanja in delovno mesto (npr. delavec je bilo premalo natančno). Potrebno je bilo navesti tudi jezik, ki so ga govorili doma (možnosti so bile: nemško, slovensko, vindiš in drugo). Nacionalnost so preverili preko vojaške knjižice. Navesti so morali tudi pripadnost kakšnemu društvu, četudi so izstopili pred 1. aprilom 1941. Članstvo v nemških organizacijah so morali dokazati z ustreznimi potrdili. Morali so navesti tudi podatke o kaznovanosti in višino kazni, zapisati tudi izvor staršev in starih staršev (če se ni vedelo točno, so morali napisati približno kraj).362 Pri potrdilu o prednikih so ločili med malim in velikim arijskim potrdilom. Malo arijsko dokazilo je dokazovalo poreklo prednikov do starih staršev. Potrebovali so ga vsi, ki so hoteli skleniti zakonsko zvezo, se zaposliti v javni službi itd.. Veliko arijsko potrdilo je dokazovalo poreklo prednikov do leta 1800. Potrebno je bilo za zasedbo vodilnih mest. Oba potrdila so sestavljali župniki, arhivarji in drugi uradniki. Potrdilo je potrdil še Rajh rodovniški urad (Reichsippenamt).363 Potrdila o prednikih so se prevedla v nemščino, četudi je bil prednik Slovenec oz. druge nacionalnosti. Poznali so še tako imenovano mrtvo točko. To je bila točka, ko ni bilo možno dlje raziskovati izvora prednikov. V takih primerih so morali uradi izdati potrdilo o mrtvi točki.364 V časniku z dne 31. maja – 1. junij je bil objavljen uradni rezultat oddanih prošenj za sprejem v SH. To je ponazorjeno v tabeli št. 3. SH Wehrmannschaft DJ Celje 101.759 24.831 9.635 Ljutomer 33.082 6.064 3.717 Maribor okolica 79.531 13.243 8.903 Maribor mesto 40.078 9.290 3.480 Ptuj 69.357 13.138 7.728 Skupaj 323.807 66.566 33.463

Tabela št. 5. Število oddanih prošenj za sprejem v Štajersko domovinsko zvezo, Wehrmannschaft in Nemško mladino. Treuebekenntnis der Untersteirmark, MZ,

31.5/1.6.1941, str. 5. 5. junija je začela delati komisija za sprejem članov v SH.365 Komisija je hkrati opravila rasni366 in politični pregled. Sprejete člane so razdelili na dokončne in začasne. Dokončni člani so dobili rdeče izkaznice, začasni zelene. Za Maribor so bile določene številke izkaznic od 500.001 do 600.000.367 Te izkaznice so bile edine osebne izkaznice, ki so bile uvedene v času Rajha na Spodnjem Štajerskem.368 Žnidarič navaja v svoji knjigi podatek, da je bilo v Maribor mesto 78,3% prebivalcev včlanjenih v SH. Ta podatek navaja po podatkih popisa, ki je bil 29. november 1942.369 Na Spodnjem Štajerskem se je za včlanitev v SH odločilo ok.

362 Wie fülle ich den Fragebogen aus? , MZ, 24. in 25.5.1941, str. 5. 363 Kurt Jakob: Bürgerlich, Stiftung Seeau, http://members.kabsi.at/seeau/Encyclopaedia/Copyright.htm, z dne 3.6.2008. 364 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 3, Richtlinien für das Erstellen des Abstammungsnachweises bis 1.1.1800. 365 Aufnahme in dem Steirischen Heimatbund, MZ, 5.6.1941, str. 5. 366 Rasna komisija je pregledala 421.777 ljudi na Spodnjem Štajerskem in 164.261 na Gorenjskem. Pri čemer Tone Ferenc zmotno navaja za Gorenjsko številko 63.334. Isabel Heinemann: Die Rasseexperten der SS, str. 141. T. Ferenc: Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalsierungspolitik in Slowenien 1941-1945, str. 247-261. 367 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 85. 368 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 504. 369 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 86.

66

70% prebivalstva, nista zajeti okrožji Trbovlje in Brežice. K temu procentu moramo še dodati ljudi, ki so bili zavrnjeni. Tako dobimo dokaj visok odstotek ljudi, ki so hoteli ali bili v organizaciji SH. Sredi julija so začele prihajati prve članske izakznice SH.370 20. in 21. avgusta so v okrožju Maribor mesto predali Blockführerom 30.000 začasnih članskih izkaznic za SH. Te izakznice so dobili tisti, ki so se včlanili v SH in niso bili člani SDKB. Mestna glasbena kapela je poskrbela za glasbo pod vodstvom prof. Hermanna Frischa. 20. avgusta je govoril vodja Urada za vodenje II. Treml. 21. avgusta je govoril vodja propagande Tutter. Oba sta v svojem govoru poudarjala vezi med ljudmi, Rajhom in führerjem.371 Pri delitvi izkaznic je prihajalo tudi do napak. Ortsgruppenführerji niso pošiljali nazaj izkaznic ljudi, ki so vmes umrli, se preselili ali iz kakšnega drugega razloga niso bili več v tistem okraju. Druga napaka je bila ta, da se Ortsgruppenführerji niso držali svojih krajevnih mej. Tako se je dogajalo, da so prišla po tri ali štiri naročila različnih Ortsgruppenführerjev za isto osebo.372 Konec septembra so ukinili veljavnost članskih izkaznic SDKB. Te niso več veljale kot članske izkaznice in tudi ne kot osebni dokument.373 Konec avgusta so vsem zamudnikom dali še eno možnost včlanitve v SH. Zamudniki so morali imeti tehten razlog, zakaj se niso prijavili oz. prišli pred komisijo v maju – recimo: vojno ujetništvo, odsotnost…. Nemškim državljanom in nekdanjim članom SDKB ni bilo potrebno pred komisijo, le oddati so morali vprašalnik.374 Problemi pri delitvi članskih izkaznic so bili, po navedbah časnika, nečitljivo izpolnjeni obrazci. To je predstavljalo težavo pri prepoznavanju naslovnika in s tem podaljšalo deljenje izkaznic.375

370 Die ersten Mitgliedskarten des Heimatbundes, MZ, 12/13.7.1941, str. 5. 371 Überreichung der provisorischen Mitgliedskarten im Kreise Marburg Stadt, MZ, 22.8.1941, str. 5. 372 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 3, Rundschreiben Nr. 10. 373 Bekanntmachung, MZ, 18.9.1941, str. 8. 374 Nachlese zur erfassungsaktion für den Steirischen Heimatbund, MZ, 28.8.1941, str. 5. 375 Warum bekam ich die Mitgliedskarte des Steirischen Heimatbundes noch nicht? , MZ, 23.9.1941, str. 5.

67

Dokument št. 19. Članska izkaznica Štajerske domovinske zveze. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 4, Mitgliedskarte.

Organizacijsko je bil SH podoben NSDAP. V okviru okrožij so ustanovili krajevne skupine, ki so se večinoma ujemale z občinami in so se delile v celice, te pa v bloke. Celica je štela od 800 do 1200 ljudi in največ 300 gospodinjstev. Okrožje naj bi štelo približno 100.000 ljudi.376 Ustanovljeno je bilo tudi posebno okrožje Maribor mesto. Zajemalo je Maribor z ožjo okolico. Dotedanji vodja SDKB okrožja Maribor Josef Klingberg je postal vodja okrožja. Do novembra 1944 je bil sedež v Sodni ulici, nato na Slomškovem trgu 20.377 Sedež zveznega vodstva SH je bil do novembra 1944 v prostorih deškega semenišča v Mladinski ulici 12. Vodja je bil polkovnik SA Steindl.378 Okrožje SH Maribor je bilo sprva razdeljeno na 16 krajevnih skupin. Krajevna skupina Studenci je obsegala občino Studenci ter železniške delavnice. Sedež je bil v kapucinskem samostanu v Šolski ulici 2 (danes Pri cerkvi). Vodil jo

376 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 80. 377 Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 504. 378 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 79.

68

je Adolf Schweder. Krajevna skupina Pekel je zajemala Pekel, Košake in Meljski hrib. Vodil jo je Rudolf Finkes. Sedež je imela v vili Mirim na Meljskem hribu 71. Sprva je na istem naslovu imela sedež tudi krajevna skupina Počehova. Vendar se je krajevna skupina Počehova še istega leta preselila v Tomšičev drevored. Počehova je obsegala Krčevino in Počehovo. Vodil jo je trgovec Franz Girstmayer. Krajevno skupino Kamnico je vodil poštni uradnik Norbert Rupprich. Sedež je bil v domu Šolskih sester v Kamnici. Obsegala je Kamnico, Bresternico in južni del katastrske občine Rošpoh. Krajevna skupina Hoče je imela sedež v Razvanju 37, vodil jo je Franc Kocjančič. Obsegala je Pivolo, Zgornje Hoče, Spodnje Hoče in Rogozo. Krajevna skupina Limbuš je bila pod vodstvom Roberta Messeretza in je obsegala Hrastje, Limbuš in Pekre. Krajevna skupina Radvanje je imela sedež v vili Fidler. Vodil jo je gostilničar Adolf Anderle in je obsegala Zgornje in Spodnje Radvanje. Krajevno skupino Pobrežje s sedežem v vili Rojko na Zrkovski cesti 18, vodil jo je Max Pungratschitsch. Obsegala je Pobrežje in mestno območje vzhodno od železniške proge na desnem bregu Drave. Krajevna skupina Zrkovci je obsegala Zrkovce in Dogoše. Vodil jo je Franz Kloitschnigg s sedežem v Dogošah 111. Krajevna skupina Tezno je imela sedež na Ptujski cesti 33 in je obsegala Tezno in vzhodni del Razvanja in Bohove. Vodil jo je Max Frisch. Mestno jedro je bilo razdeljeno na 6 krajevnih skupin. Maribor I s sedežem v Vetrinjski ulici 16, je obsegalo Maribor mesto in zahodni del Grajskega marofa. Vodil jo je trgovec Alfred Wesiak. Maribor II je imela sedež na Partizanski cesti 3 (seveda današnji!). Obsegala je vzhodni del Grajskega marofa in zahodni del Grajska vrata – do železnice. Do 1.6. jo je vodil Raimund Primus, nato pa mizarski mojster Karl Mlinaritsch. Maribor III je imel sedež v vili Jakoba Perhauca v Trdinovi ulici 3. Obsegal je vzhodni del (do železnice) Grajska vrata. Vodil jo je uradnik Karl Kiffmann. Krajevno skupino Maribor IV je vodil mizarski mojster Hans Rochl, s sedežem na Koroški cesti 40. Obsegala je Koroška vrata. Maribor V je vodil uradnik Max Pasetzk. Sedež je imela v jezuitskem samostanu na vogalu Magdalenskega parka. Razprostirala se je severno od Stritarjeve ulice (danes Pariške komune) in obsegala del katastrske občine sv. Magdalena. Bilo pa je brez območja vzhodno od železniške proge Maribor-Celje. Ta del je bil priključen Pobrežju. Maribor VI je segal južno od Stritarjeve ulice in obsegal drugi del sv. Magdalene. Vodil jo je tekstilni mojster Anton Dasko s sedežem v vili Konlenz v Beograjski ulici 19. Vseh 16 krajevnih skupin je bilo razdeljenih na 91379 celic s 628 bloki.380 5. julija je postal MZ uraden organ SH in s tem tudi uradno glasilo SH. S čimer je bil izveden le kozmetični popravek.381 Naklada MZ je znašala aprila 12.612 izvodov. Konec leta 1941 že 19.166.382 20. julija so pri SH odprli oddelek za športno dejavnost. V okviru tega so nato organizirali in vodili vse športne dejavnosti.383 Od začetka je za izdajo uniform za člane SH bil zadolžen Urad za gospodarstvo, kasneje so to prenesli na Urad za upravljanje.384 Sredi maja so se na zborovanju srečali člani SH iz okrožij Maribor, Tezno, Radvanje in Kamnica. Govorili so predvsem o preteklosti in »balkaniziranju«.385 20. julija je SH organiziral prvo jutranjo slavnost v okrožju Maribor mesto. Slavnost je potekala v Götz dvorani. Vse skupaj je vodil Frischenschlager, glasbeni del pa dr. Butscher. Slavje je potekalo pod geslom Vodenje in kameradstvo. Udeležencem je spregovoril

379 1 celica bi naj obsegala od 800 do 1200 ljudi. Če množimo 91 celic z minimum števila prebivalcev na celico, torej 800, dobimo rezultat 72.800 ljudi. Po popisu prebivalcev 10.10 je živelo v okrožju Maribor 71.440 prebivalcev! 380 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 82. 381 Die »Marburger Zeitung« amtliches Organ des Steirischen Heimatbundes, MZ, 5/6.7.1941, str. 5. 382 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 122. 383 Eröffnung des Sportbetriebes, MZ, 17.7.1941, str. 5. 384 AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 2, fasc. 3, Anordnung II/41. 385 Versammlung des Steirischen Heimatbundes im Kreis Marburg Stadt, MZ, 17. in 18.5.1941, str. 5.

69

Rossmann. Igrali so dela Schuberta, Beethovna, Frischenschlagerja in Frischa. Zaključili so z Niederländische Dankgebet.386 18. in 19. oktobra je potekal I. veliki387 apel vodij SH v dvorani Götz. V soboto 18. popoldne je apel odprl namestnik Bundesführerja Braunmüller, ki je ob tem sporočil, da je bilo navzočih 416 funkcionarjev. Besedo je prevzel referent pri Bundesführurju dr. Carstanjen, ki je govoril o nacional političnih nalogah na Spodnjem Štajerskem. Vodja Urada za ljudsko dobrobit dr. Neumann je govoril o zimski pomoči, ki se je pripravljala takrat na 25. in 26. oktober. Führungsamtleiter Siegfried Treml je govoril o jesenskem zbiranju pomoči v okviru SH. Ta je na 500 zbirališčih zajela ok. 90.000 ljudi. Potem so se zvečer zbrali v Veliki dvorani hotela Orel h kameradskemu večeru. Za glasbo je poskrbel Frisch. Apel se je nadaljeval v nedeljo dopoldne. Uvodoma je zaigral operni orkester Wagnerjevo pesem Rienzi. Nato je sledil 2-urni govor Steindla.388 Prvo srečanje vadbenih vodij pri SH je potekalo 29. oktobra. Srečanje je odprl vodja Urada poklicno izobraževanje pri Zveznem vodstvu Schreger z govorom o pomenu le-tega. Nato je besedo prevzel vodja Poklicnega izobraževanja Folger. Folger je govoril o dolžnostih, vzorništvu in kameradstvu. Po njegovem je bil vadbeni vodja aktivist med delavci in voditelj med strokovnjaki.389 Ženske V okviru SH je deloval urad za Ženske. Naloga urada je bila poskrbeti za večjo emancipacijo žensk v družbo, ženskam prisoditi vlogo v družbi in dvigniti raven izobraženosti žensk. Velikokrat lahko zasledimo v literaturi, da so NS degradirali ženske na raven strojev za rojevanje. Take trditve lahko izreka oz. piše le amater, ki ne pozna okoliščin pred prihodom NS na oblast. NS so se namreč aktivno trudili za večjo vključitev žensk v družbo in družbene probleme. Trdno so zagovarjali stališče, da je potrebno žensko ceniti. Leta 1941 je večina žensk upravljala gospodinjstvo. Zato so za zanje bili pomembni in zanimivi razni tečaji in predavanja prav na to temo. Marsikateri program, ki so ga izvajali že NS, se še danes izvaja, seveda moderniziran ali pod drugim imenom. 24. aprila so žensko društvo obiskali Hans Baron in tovarišice iz Gradca.390 26. maja so imele ženske prvo letno srečanje žensk SH. Srečanje je odprla voditeljica Schmiderer. Voditeljica šolanja Marga Vodopiutz je v svojem govoru poudarila »ne poznamo pravic moških in žensk. Poznamo samo eno pravico. Dolžnost živeti, delati in boriti se za narod«. Omenila je tudi razmere, kakršne so vladale prej v Jugoslaviji.391 Konec maja je časnik napovedal odprtje Socialne ustanove Mati in otrok. Ustanova je pomagala, kot že samo ime pove, materam in otrokom. Nudila je zastonj svetovanje in zdravstvo.392 Z deljenjem oblačil in drugih dobrin so pomagali prebivalstvu. Oktobra je obiskalo centre 3570 ljudi. Na Teznu je 35% prebivalstva obiskovalo center, na Studencih 28% in Radvanju 26%.393 Za druga področja niso poročali. Konec oktobra so imeli 6 dokončanih centrov, 21 začasnih in 8, ki so jih gradili. Opravili so 621 obiskov pri velikih družinah. 1591 materam so svetovali in organizirali tedenska šolanja.394 V novembru so centri za pomoč pomagali 116 materam, 44 stanovalkam in 2283 ljudem. Opravili so 374 obiskov na domu in obiskali 1262 mater na domu. V okrožju je delovalo 5 stalnih centrov, 2 pomožna

386 Morgenfeier des Kreises Marburg-Stadt, MZ, 22.7.1941, str. 5. 387 Grosser Führerappell des Steirischen Heimatbundes, MZ, 18/19.10.1941, str. 5. 388 Grosser Führerappell des Steirischen Heimatbundes, MZ, 20.10.1941, str. 5. 389 Der Übungsleiter, ein Vorbild unter Lernenden, MZ, 11.11.1941, str. 5. 390 Frauen sammeln sich zum Arbeit, MZ, 26. in 27.4.1941, str. 5. 391 Rege Frauenarbeit, MZ, 28.5.1941, str. 6. 392 Aufbau der Volkswohlfahrt; MZ, 26.5.1941. 393 Der Aufbau von Hilfsstellen im Kreis Marburg-Stadt, MZ, 4/5.10.1941, str. 5. 394 Volkswohlfahrtsarbeit im Kreis Marburg-Stadt, MZ, 24.10.1941, str. 5.

70

otroška vrtca, 3 otroški domovi in ene jasli.395 V okrožju Maribor podeželje je delovalo že 20 centrov za pomoč. Obiskali so 28 krajevnih skupin in pregledali 359 otrok. Opravili so tudi 87 obiskov dojenčkov na domu.396 27. novembra časnik zelo pomanjkljivo poroča o srečanju Urada mati in otrok Maribor podeželje. Anne Marie Putz je govorila o namenu in cilju urada. Scheidt pa o sami organizaciji.397 Kje in kdaj je točno potekalo srečanje, časnik ne poroča. V letu 1941 je Zimska pomoč razdelila preko Mati in otrok 409,5 milijonov RM za delo in ustanovitev Ljudske nege, 142,7 milijonov RM za socialno pomoč, 20 milijonov RM za zdravstvo, 19 milijonov za organizacijo Mati, 2,7 milijonov za HJ zdravstvo in 3,6 milijonov RM za ostale zadeve. Od 6. aprila do 20. junija so razdelile nemške oblasti 20.000 dnevnih paketov in 200.000 obrokov hrane. Zlom Jugoslavije je prinesel s sabo tudi begunce. Časnik poroča o političnih beguncih, katerim so razdelili 121.000 dnevnih paketov. Poleg tega so na železniški postaji Maribor in Dobovi oskrbovali 37.491 ljudi. Urad za ljudsko blaginjo je uredil 104 urade. 57 jih je bilo v začasni uporabi. Do sredine maja so pomagali 110.000 ljudem. Od tega 52.628 osebam pod 18. letom starosti. Oktobra le še 84.400 osebam. To so pojasnjevali z zboljšanjem socialnega in ekonomskega stanja ljudi. Urad mati in otrok je imel 108 uradov, 84 v začasni uporabi. Pomagali so okoli 48.000 ljudem ter 31.700 malim otrokom oz. dojenčkom.398 V začetku julija so pričeli s šolanjem območnih voditeljic za okrožje Maribor mesto.399 16. julija je Urad za ženske organiziral sestanek. Sestanek je bil v prvi vrsti namenjen učnemu taboru, ki so ga organizirale od 22. do 25. julija v Witscheinu (Svečini).400 Urad za ženske Maribor podeželje je imel svoje srečanje 25. julija Časnik ne navaja, kje je potekalo. Sprenger je govoril o potrebi žensk, da morajo pomagati soljudem. Scheidtova je govorila o delovanju Mati in otrok, Schöberljeva se je posvetila hišnemu gospodinjstvu, Nitzsche o povezanosti družbe. Tuter je izpostavil novo družbeno ureditev, ki jo je prinesel nacionalsocializem.401 Sredi avgusta je Ženski urad V in VI organiziral skupnostni večer. Udeležilo se ga je preko 600 žensk. Sprenger je govoril o ženskem delu in vedenju v času vojne. Na koncu so obravnavali še temo pogled na svet.402 Slednja je pripomogla k politični vzgoji. V glasbeni dvorani je Urad za ženske III. okraja organiziral 12. avgusta srečanje. Srečanja se je udeležilo 150 žensk. Govornik je bil Tutter. Drugi dan je prav tako potekalo srečanje žensk s 400 udeleženkami. Istočasno je potekalo srečanje žensk na Teznu z 200 udeleženkami.403 Okrožno vodstvo žensk za Maribor mesto je sredi avgusta imelo delovni posvet. Udeležilo se ga je 138 žensk. Razpravljale so o načrtih za drugo polovico avgusta in o ustanovitvi kuharskih tečajev ter šiviljske delavnice.404 Še v isti številki časnika lahko že beremo, kakšna je bila udeležba na kuharskem tečaju, ki je potekal od 30. julija do 9. avgusta na Pobrežju. Tečaja se je udeležilo 265 žensk.405 Od 11. do 18. avgusta je kuharski tečaj organizirala krajevna skupina IV. Tečaja se je po navedbah časnika udeležila večina žensk. Zelo je zanimanje nežnejšega spola pritegnila uporaba domačih zelišč po poročanju MZ.406 Konec novembra je Urad za ženske, krajevna skupina Tezno, pričel s 14. kuharskim tečajem. Udeležilo se ga je 130 žensk.

395 Vorbildliche Volkswohlfahrtsarbeit, MZ, 23.12.1941, str. 5. 396 Volkswohlfahrtarbeit im Kreis Marburg – Land, MZ, 24-26.12.1941, str. 5. 397 Tagung des Mütterdienstes im Kreis Marburg – Land, MZ, 27.11.1941, str. 5. 398 Was leistete der Steirische Heimatbund, MZ, 15.1.1942, str. 5. 399 Schulung der Ortsfrauenamtsleiterinnen im Kreis Marburg - Stadt, MZ, 9.7.1941, str. 5. 400 Marburger Frauen am Werk, MZ, 19/20.7.1941, str. 6. 401 Arbeitstagung des Amtes Frauen im Kreis Marburg - Land, MZ, 25.7.1941, str. 6. 402 Gemeinschaftsabend in den Marburger Ortsgruppen, MZ, 12.8.1941, str. 5. 403 Lebhafte Frauenarbeit, MZ, 16/17.8.1941, str. 5. 404 Arbeitsbesprechungen in der Kreisführung Marburg - Stadt, MZ, 16/17.8.1941, str. 5. 405 Lebhafte Frauenarbeit, MZ, 16/17.8.1941, str. 5. 406 Kochkurs in Marburg, MZ, 23/24.8.1941, str. 6.

71

Medtem je 17. novembra krajevna skupina VI. končala s 12. kuharskim tečajem.407 Žal MZ ne poroča o vseh kuharskih tečajih. Tako lahko sestavimo le približno sliko kuharskih tečajev. V začetku oktobra je Urad za ženske okraja Maribor IV. organiziral kameradski večer. Uvod je imela voditeljica okraja in je govorila o pomenu in cilju večera. Besedo je nato prevzel Pöschl. Pöschl se je osredotočil na temo Narod in običaji. Poseben interes so po navedbah časnika vzbudile narodne noše. Nato je sledilo petje.408 Decembra je Urad za ženske začel s programom Otroška skupina.409 Kaj več časnik ne poroča. V dvorani Götz je 11. decembra potekalo zborovanje mariborskih žensk. Zborovanje je vodila Schmidererjeva. Posebni govornik je bil Steindl, ki je govoril o tekočih zadevah in povabil zbrane k sodelovanju.410 Nemška mladina Mladinska organizacija v SH se je imenovala Nemška mladina – Deutsche Jugend (DJ). Bila je v resnici kopija HJ. Pogoj za vstop v DJ je bil enak kot pri SH. Vanjo so se lahko včlanili mladostniki med 14. in 18. letom starosti. Pod posebnimi pogoji tudi od 10. do 14. leta. Pri dekletih je članstvo trajalo tri leta dlje, kot pri fantih, do 21. leta starosti. Osnovna naloga organizacije je bila telesna, duševna in vojaška vzgoja v duhu nacionalsocializma. Junija je potekal prvi 14-dnevni predvojaški tečaj na Pohorju. Udeležilo se ga je 120 mladincev. Prva velika manifestacija DJ je bila 27. septembra.411 Vodja Mladinskega urada pri SH in hkrati vodja DJ Spodnje Štajerske je bil Stammführer Rudolf Schilcher. Voditeljica BDM pa Traute Lorinser. Vodje nižjih oddelkov so sprva imenovali izmed najbolj delovnih mladincev. 4. junija so v Betnavskem gradu odprli šolo za voditelje DJ. Šolo je vodil Oberstammführer Oskar Sturm. Sama organizacija se je tako kot vse organizacije Rajha delila od zgoraj navzdol. Pri fantih se je začelo z Bann, temu bi ustrezalo okrožje. Bann se je delil na 5 Stammov. Ti so se delili na 16 Gefolgschaften. Gefolgschaft se je delil na 2-3 Schare. Schar pa se je delil na Kammeradschaften. Pri dekletih so bila druga imena. Najvišje je bil Untergau, pri fantih bi to bil Bann. Temu so sledile Mädelringi, ki so se delili na Mädelgruppe. Mädelgruppe se je nato delilo v Mädelschare in ti v Mädelschafte. Potem imamo še enote, v katerih so bili otroci med 10. in 14. letom starosti. Pri fantih imamo od najvišjega proti najnižjemu Jungvolk Stamm>Fähnlein>Junggruppe>Jugendschafte. Pri deklicah so bili Jungmädelgruppe (včasih tudi Standorte)>Jungmädelschare>Jungmädelschafte. Za boljši prikaz in razumevanje.412

407 Kochkurs in der Ortsgruppe Thesen, MZ, 21.11.1941, str. 6. 408 Kammeradschaftsabend des Amtes Frauen in der Ortsgruppe Marburg VI. , MZ, 9.10.1941, str. 6. 409 Die Kindergruppe kommt auch in die Untersteirmark, MZ, 5.12.1941, str. 5. 410 Bundesführer Steindl sprach zu den Marburger Frauen, MZ, 13/14.12.1941, str. 5. 411 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 94. 412 Prav tam.

72

Dečki 14.-18.

Bann Stamm Gefolgschaft Schar Kammeradschaft

Deklice 14.-21.

Untergau Mädelring Mädelgruppe Mädelschar Mädelschaft

Dečki 10.-14.

Jungvolk Stamm

Fähnlein Junggruppe Jugendschaft

Deklice 10.-14.

Jungmädelgruppe Jungmädelschar Jungmädelschaft

Tabela št. 6. Delitev enot oz. oddelkov pri Nemški mladini in Nemška dekleta. Na levi strani

so višji oddelki, ki se potem proti desni delijo na nižje. Vodja Banna Maribor mesto je bil Stammführer Reinhold Bühl. Vodja deklet Untergau Maribor mesto pa Mädelringführerin Uli Moser. V prvi sprejemni akciji maja je bilo v Maribor mesto sprejetih v DJ 4.073 dečkov med 14. in 18. letom. Za primerjavo naj navedem, da je bilo 25. aprila 1942 v DJ 7.047 dečkov, BDM pa 4.085. Najpomembnejša je bila športna dejavnost pri DJ. Zato so pogosto organizirali tekmovanja v različnih športnih disciplinah med posameznimi Gefolgschaften. Najboljša so dobila tudi posebne častne zastave. V Mariboru je te zastave imelo 5 dekliških in 3 fantovske Gefolgschaften. Pomembni so bili tudi kulturni dnevi. Prvi kulturni dan je potekal 27. in 28. junija. Dobivali so se tudi večkrat na apelih, ki so bili zelo dobro obiskani.413 12. aprila so se zbrali na trgu Rapid ob 15. uri vsi vodje mladine. Prišli so oblečeni v opravo.414 24. aprila so se zbrali na trgu Rapid ob 16.00 vsi otroci med 10. in 14. letom v četicah.415 Mariborska mladina je imela svojo prvo zborovanje 11. maja. Zbralo se je preko 1000 mladih. Govoril jim je štabni vodja Bühl. Od pomembnih ljudi je bil prisoten območni vodja (Gebietsführer) Cink.416 10. junija ob 20. uri je na proslavi na Sofijinem trgu mariborska DJ dobila ime »četica Narvik«. V spomin na dogodke pri Narviku.417 Narvik je bilo prizorišče spopada med Nemci in Britanci za prevlado nad Norveško. Zmagali so Nemci in so tako kar nekaj let ogrožali konvoje ladij, ki so iz Velike Britanije vozile vojaško pomoč SZ. Od 25. junija do 1. julija je potekal pripravljalni tabor za letne borbene igre Štajerskega HJ, ki so bile v Gradcu. V mariborskem športnem taboru se je urilo 210 deklet. Imeli so dve kategoriji: gimnastiko in lahko atletiko. 28. junija je 150 deklet pojoče korakalo do mestnega parka, kjer so na trati trenirale gimnastiko. Preostalih 60 deklet je treniralo na Mariborskem otoku in stadionu Železnik plavanje, tek in skok v daljavo. Zvečer so si ogledale film Polen feldzug (nem. Bojni pohod proti Poljski) in imele večer na temo Naši pogumni vojaki v Rusiji.418 V začetku julija je prišlo 500 voditeljic in pripravnic za voditeljice iz okrožij Gradc, Brück, Leoben, Mürzzuschlag, Judenburg, Murau in Fürstenfeld. 11. julija so prispele v Maribor. Po kratkem postanku v Mariboru so se odpeljale v pripravljene tabore. V vsakem taboru je bilo v povprečju 7 deklet. Tabori so bili v Apačih, Ptuju, Radljah ob Dravi, Slovenskih Konjicah, Celju in Hrastniku. V mariborskem okrožju je bilo 20 deklet. Dekleta so prišla pomagat pri spravilu pridelka. Po poročanju časnika so jih ljudje toplo sprejeli.419 Dekleta so se vrnila 2. avgusta. Tako so pomagala kmetom 3 tedne. Zahvalna slovesnost je

413 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 95. 414 Dienstbefehle der Jugendführung, MZ, 12. in 13.4.1941, str. 5. 415 Aus der Jugendbewegung, MZ, 23.4.1941, str. 6. 416 Marburgs Jugend zum 1. Appel angetreten, MZ, 12.5.1941, str. 5. 417 »Fähnlein Narvik« der Marburger Deutscher Jugend, MZ, 10.6.1941, str. 5. 418 210 Mädel im Marburger Sportlager, MZ, 2.7.1941, str. 5. 419 Ernteeinsatz im Unterland, MZ, 28.7.1941, str. 5.

73

potekala v Mariboru. Govornik je bil Steindl. Opoldne so nato dekleta zapustila Maribor.420 Konec avgusta ali v začetku septembra, časnik namreč ne navaja točnega datuma, so se poslovili še HJ vodje. Ti so prav tako prišli pomagat pri spravilu pridelka, čeprav časnik sploh ne omeni njihovega prihoda. Vsega skupaj jih je bilo 250 in razdeljeni so bili v skupine od 8 do 10. Čez dan so pomagali kmetom, zvečer so se ukvarjali s tamkajšno mladino. Časnik navaja, da je to še posebej bilo pomembno, saj so učitelji bili na počitnicah. Poslovilno srečanje so imeli na mariborskem gradu. Vodja DJ Stammführer Schilcher je imel ob tej priložnosti govor. Zahvalil se je prostovoljcem in jih vabil k ohranitvi in izgraditvi stikov s tukajšnim prebivalstvom. Prostovoljci so odšli do železniške postaje in z vlakom odpotovali nazaj domov.421 Vsi mladi, letnika 1924 do 1927, ki so živeli v okrožju Maribor 1, so se morali javiti pri DJ Vetrinjska 15, čeprav so že bili člani DJ. Fantje so se morali javiti 24. julija med 19. in 21. uro. Dekleta pa naslednji dan 25. julija.422 Razlog časnik ne navaja. Konec julija so dekleta iz učne skupine (Ausbildungsgruppe) Maribor korakale pojoč po mestu do vadbišča. Tam so potem organizirali tek, skok v daljavo in metanje krogle. Najboljši rezultati so bili sledeči: tek na 60m 8,8s, skok v daljavo 4,05m in metanje krogle 33m. 120 deklet je prestalo preizkušnjo.423 Od 20. do 24. avgusta je 80 fantičev članov Jungvolk Maribor mesto preživelo 5 delovnih dni na Pohorju – »Haus am Bachern«. Izobraževali so se za Jungvolkführerje. Dan so začeli z jutranjim tekom okoli gradu in dvigom zastave. Nato so sledili reki, šolanje, petje, vaje za red, šport, streljanje in terenske vaje. Na koncu šolanja je bila zabava, na kateri je taborniški vodja pripovedoval o junaških dejanjih nemških vojakov.424 Kje natančno so bili, časnik ne poroča. Avgusta je potekal 14-dnevni tečaj za Jugendführerje na dvorcu Betnava. Prva dva dni so imeli le disciplino, čistočo in red. Nato je tečaj zajemal še: pogled na svet, duhovno vzgojo, petje, služenje, razgovor o poteku dela in praktično izvedbo. Na koncu so imeli še terenski tek s sedmimi nadzornimi točkami. Kot vrhunecše terensko igro/vajo z nočnim alarmom in z dvema srbskima bunkerjema, ki sta bila 500m vstran od dvorca. Obiskali so tudi mariborski otok. Na razpolago so imeli tudi Wochenschau425. Ob slovesu so uprizorili komični šov na izobraževalni proces.426 10. avgusta je potekal v Mariboru prvi Führertagung (zborovanje vodij) Banna in Untergaua Maribor podeželje. Navzočih je bilo preko 200 deklet in dečkov. Kot gostje so bili referentka za ženske, Mädelführerin pri SH, okrožni vodja in pooblaščenec za šolstvo Maribor podeželje. Najprej sta nove cilje predstavila Bannführer in Untergauführerin. Nato je okrožni vodja govoril o pomenu SH. Tutter je spregovoril o 1000- letnem boju Nemcev za svojo zemljo.427 Konec avgusta so imeli zborovanje športni in poklicni nadzorniki Banna Maribor podeželje. Vodja glavnega oddelka II. pri DJ je dal pregled dela. Dobili so tudi poziv za udeležbo 8- dnevnega tečaja za podelitev HJ odlikovanj s področja testiranja. Tečaj je bil namenjen podeliti priznanja tistim, ki sicer testirajo druge.428 27. in 28. septembra je potekalo srečanje vodij in mladinski športni dan v Mariboru. Zato je DJ preko časnika pozivala stanovalce k pomoči pri nastanitvi mladine.429 Pripravljeni so bili

420 Abschied der Erntedienstmädel, MZ, 4.8.1941, str. 5. 421 Abschluss des HJ – Erntedienstes im Unterlande, MZ, 2.9.1941, str. 5. 422 Meldepflicht! , MZ, 23.7.1941, str. 6. 423 Jungmädelprobe der Ausbildungsgruppe Marburg, MZ, 26/27.7.1941, str. 5. 424 Strahlender Herzens erfüllen sie ihre Pflicht, MZ, 27.8.1941, str. 6. 425 Informativna oddaja. 426 Bundesjugendführerschul Windenau, MZ, 11.8.1941, str. 6. 427 Führertagung des Bannes und Untergaues Marburg Land, MZ, 12.8.1941, str. 5. 428 Tagung der Sport und Fachwarte des Bannes Marburg Land, MZ, 21.8.1941, str. 5. 429 Führertagung und Jugendsporttag in Marburg, MZ, 17.9.1941, str. 5.

74

za prenočitev in zajtrk tudi plačati, saj so pričakovali ok. 700 mladih.430 Prišla je mladina iz Celja, Ptuja, Ljutomera, Trbovelj itd..431 27. septembra so se ob 19.30 zbrali v dvorani Götz. Zbranim sta govorila Zvezni vodja in vodja DJ. Govornik Rudi Schilcher, vodja DJ, je govoril o prelomnici v delu DJ. Poudaril je »samo šola, DJ in starši imajo pravico do vzgoje otrok«. Steindl je v svojem govoru predstavil kalkulacijo. Po njegovem so potrebovali le 500 dečkov in deklet, ki so bili sposobni voditi DJ ter BDM in bi lahko imeli novi odred. Nato se je preusmeril na aktualne vojne zadeve »Anglija je poskusila z blokado, sedaj pa se je sama znašla v morski blokadi.« in dalje »vojna je šla čez meje Evrope, vojna za novi red v svetu«. Nato se je Steindl ponovno vrnil na Spodnjo Štajersko. Poudaril je, da »95% Spodnje Štajercev sledi Führerju, ostalih 5% pa pomaga. Kdor je včeraj nosil sokolsko zastavo, ne more biti danes nacionalsocialist. Kdor pa prizna svojo zmoto v slovensko ideologijo in se izkaže, pa lahko sodeluje v nacionalsocializmu.«. Prav tako je opozoril starše, da niso smeli ovirati delo DJ. Nato je sledila pesem Zwischenspieles Beethovna, ki jo je izvedla mestna glasbena kapela.432 Ob 20. uri se je nato zbrala še mladina v dvorani Götz, Magdalena in kino Pobrežje. Prireditev je potekala na več mestih. Zbranim so govorili višji vodje DJ. Naslednji dan so začeli že zelo zgodaj, ob 8.30. Na jutranji slovesnosti je govoril dr. Uiberreither. Ob 9. uri so se začela Wehr tekmovanja, ki so potekala od stadiona Rapid do Betnave. Ob 10.30 so bila na vrsti tekmovanja deklet. Tekmovanja so se nadaljevala popoldne ob 15. uri v atletiki in rokometu Gradc proti Spodnji Štajerski. Razglasitev rezultatov je bila ob 18. uri.433 Žal časnik rezultatov ni navedel. 110 mariborskih voditeljic je 21. septembra popoldne nastopilo na zmogljivostnem testu. Na stadiono Rapid je potekalo tekmovanje v teku, skoku v daljavo in metanju krogle. Ob tekmovalkah je telovadilo še 1000 deklet.434 Metanje krogle je imelo še dodatno kategorijo, mladinsko metanje krogle. Dekleta so morala pokazati tudi pesniško in zgodovinsko/politično znanje. Zapeti so morale dve pesmi gibanja in znati povedati nekaj o življenju Führerja. Priznanje oz. medaljo je lahko podelila le Untergausportwartinen435 ali Gruppensportwartinnen, ki je že sama takšno priznanje prejela.436 Svojo prvo prireditev Dekliško delo je DJ imel 9. oktobra. Na prireditev je prišel tudi okrožni vodja Klingberg. Za začetek so zapeli pesem Wenn die Stürme Leben weken. Nato je Untergausportwartinnen predstavila delovanje. Celo dvorano so po poročanju še posebej navdušili veseli plesi, štajerske in ljudske pesmi. Posebej pa gimnastične vaje z žogo, kolesom in palico. Zaključili so s pesmijo Der Mond ist aufgegangen.437 Voditeljica Untergaua Maribor mesto Ulla Moser je bila 21. novembra v Glasbeni dvorani slovesno razrešena svoje dolžnosti. Na tem položaju je bila od aprila. Razlog razrešitve je bila poroka. Moserjeva se je sodelavkam zahvalila za dobro delo in jim zaželela veliko uspeha. Nasledila jo je Mimi Marko. Prireditvi sta prisostovala tudi okrožni vodja Klingberg in voditeljica Urada za ženske Schmidererjeva.438 Zvezno mladinsko vodstvo, oddelek Telesna vzgoja, je 28. in 29. novembra organiziralo delovno srečanje. Govorili so o zimskih dejavnostih in o udeležbi na zimskih igrah štajerske HJ v Schladmingu. Med govorniki so se našli vodja DJ Oberstammführer Schilcher, vodja

430 An alle Mitglieder des Steirischen Heimatbundes im Kreise Marburg – Stadt! , MZ, 17.9.1941, str. 5. 431 Führertagung und Jugendsporttag in Marburg, MZ, 26.9.1941, str. 5. 432 Führertagung und Sporttagung der Deutschen Jugend in Marburg, MZ, 29.9.1941, str. 5. 433 Führertagung und Sporttag, MZ, 27/28.9.1941, str. 5. 434 110 Marburger Führerinen treten zum Leistungskampf an, MZ, 24.9.1941, str. 5. 435 Sportwarte lahko danes primerjamo kvečjemu z trenerjem. 436 Kampf um die Leistungsnadel, MZ, 26.9.1941, str. 5. 437 Die erste Mädelwerk – Veranstaltung der Deutschen Jugend in Marburg, MZ, 11/12.10.1941, str. 5. 438 Abschied der Führerin des Untergaues Marburg – Stadt, MZ, 25.11.1941, str. 5.

75

glavnega delovnega področja Propaganda Tutter in Peteln. Oberstammführer Sturm in Mädelgruppenführerin Schein sta govorila o smernicah v zimskih igrah.439 DJ je 16. decembra priredil spominski večer Ernst Goll v Grajski dvorani. Goll je bil pesnik iz Slovenj Gradca. Navzoča sta bila tudi okrožni vodja Klingberg in vodja Vodstvenega urada II.. Po pozdravu in glasbenem uvodu je govoril direktor Deželne knjižnice dr. Julius Franz Schütz, ki je svoj govor popestril še z izborom pesnitev. Spominski večer je bil podkrepljen še z glasbo štajerskih komponistov.440 20. decembra so BDM Banna Maribor mesto obiskale bolne v bolnici in skupaj z njimi praznovale božič. Ob tej priložnosti je imel govor tudi dr. Bouvier, ki je zbranim zatrdil, da so lahko srečni, ker lahko zopet praznujejo nemški božič.441 16. decembra je bil v časniku objavljen članek, katerega naslov in vsebina se ne ujemata. V naslovu piše Vodstveno srečanje Banna Maribor mesto. V vsebini pa piše, da je 14. decembra potekalo srečanje DJ Maribor podeželje. Navzočih je bilo 150 vodij in voditeljic. Otterstädt je govoril o preseljevanju Kočevarjev nazaj v Rajh. Vodja glavnega delovnega področja Propaganda pri Zveznem vodstvu Tutter o pomenu Führerkorps442 mladine v vojni in podal pregled politične situacije. Popoldne sta srečanje nadaljevala Bannführer Aumayer in Bannmädelführerin ter podala pregled opravljenega dela.443 Glede na vsebino članka lahko zatrdim, da je v naslovu prišlo do napake. Moralo bi pisati namesto Marburg-Stadt Marburg-Land. Kot lahko vidimo, so mladino aktivno zaposlili. Cilj je bila »pravilna« vzgoja in usmeritev, ki je bila v skladu z NS doktrino. Hkrati so mladino vključili v skoraj vsak projekt, od humanitarnih do propagandnih. Teh zborovanj, srečanj itd. je seveda bilo še veliko več, vseh nisem navajal. Ne smemo prezreti, da so pri organizaciji DJ pomagali tudi HJ iz avstrijske Štajerske!

439 Totalität der Jugenderziehung, MZ, 4.12.1941, str. 5. 440 Ernst Goll – Gedenkabend der Deutschen Jugend, MZ, 18.12.1941, str. 5. 441 Mädel des Bannes Marburg – Stadt bringen Weihnachtsfreude, MZ, 24-26.12.1941, str. 5. 442 Führerkorps je bila hiearhaična struktura vodstva. Temeljila je na principu vodje kateremu so sledili in zaupali kameradi. Glej tudi: Jost Dülffer: Nazi Germany 1933-1945: Faith and Annihilation, Arnold, London 1996, str. 92-95. 443 Führertagung des Bannes Marburg-Stadt, MZ, 16.12.1941, str. 5.

76

Dokument št. 20. Potrdilo o članstvu v Nemški mladini. AS, fond 1631 Štajerska domovinska zveza, t.e. 1, fasc. 1, Bestätigung.

Podjetja in nacional socializem Delovno srečanje so imela tudi mariborska gradbena podjetja.444 Na vseh teh srečanjih je oblast dajala navodila in nove smernice. Hkrati pa vzpodbujala in krepila vez med vodstvom in delavci. MZ sicer ne poroča veliko o delovnih srečanjih. Lahko prepričani, da je bilo takih srečanj še več. 5. avgusta je na gradbišču novega učiteljišča potekal II. delovni zbor podejtja Ubald Nassimbeni. Govorili so o nujnosti živilskih kart in o pomenu dela v vojni.445 III. delovni zbor je podjetje Nassimbeni imelo 2. septembra prav tako na gradbišču učiteljišča. Uvodni govor je imel obratovodja dipl. ing. Ubald Nassimbeni. Drugi govornik je bil pooblaščenec za podjetja Sepp Bauer. V svojem govoru je vse nagovoril k čim večjemu prispevku za izgradnjo Spodnje Štajerske.446 O prvem srečanju MZ ne poroča. Enako velja za nasljednje podjetje. Konec avgusta je delovni zbor imelo splošno gradbeno podjetje A.G. Tezno. II., zbor je bil v novi montažni hali. Govoril je obratovodja Michael Zeutrich o pravicah in dolžnostih ter potrebi po tesnem sodelovanju vodstva in delavcev za zmago v vojni.447 2. julija so po tovarnah imeli apele. Iz Delovno političnega urada pri SH je prišel Spangemacher in imel govore, v katerih je poudarjal tesno sodelovanje vodstva z delavci ter nacional socialistično delo.448 19. avgusta sta Urad za izobraževanje in Delovno politični urad

444 Betriebsappel der Marburger Bauunternehmung, MZ, 26.6.1941, str. 6. 445 Betriebsappell, MZ, 8.8.1941, str. 6. 446 Dritter Betriebsappell des Bauunternehmens Nassimbeni in Marburg, MZ, 5.9.1941, str. 6. 447 Betriebsappell der Allgemeinen Baugeselschaft A. G. Thesen, MZ, 30/31.8.1941, str. 6. 448 Betriebsappele in Marburger Betrieben, MZ, 2.7.1941, str. 6.

77

organizirala zbor za delovodje. Zbor je bil po poročanju časnika dobro obiskan. Najprej je govoril vodja Urada za izobraževanje, nato še Folger, vodja delovnega področja poklicna vzgoja. Folger je govoril predvsem o nujnosti gospodarske umestitve v Rajh. Naslednji govornik je bil ing. Henschen, Urad za poklicno vzgojo, delovno področje vodenje obrata (Betriebsführung), iz Berlina. Henschen je govoril o organskem oblikovanju podjetja. Izpostavil je dve stvari: popolna odgovornost navzgor in popolna avtoriteta navzdol ter izpostavil, da je človek duša tovarne in ne stroj.449 19. avgusta so imeli srečanje trgovci s kmetijskimi pridelki iz Spodnje Štajerske. Rudolf Schurinek, področni strokovni vodja Südmark, je pozdravil 228 poklicnih kameradov. Navzoči so bili šeTscheitschonig (vodja izpostave za žito pri gospodarski enoti Maribor), zastopnik Prehrambenega urada itd.. Dr. Berghold (zastopnik za žito pri gospodarski enoti) je govoril o prednosti nacionalsocialističnega gospodarstva nasproti drugim gospodarskim konceptom. Schurinek je poudaril pomen kmetijstva na Štajerskem in oskrbo Štajerske s kvalitetnim semenom, gnojili in krmili. Bauer (vodja Delovno političnega urada, oddelek trgovina), kot že njegov naziv pove, je govoril o pomenu trgovanja in sodelovanja. Kiendler (predstavnik združenja mlinarjev) je poudaril pomen mlinov ter predlagal določene izboljšave.450 25. avgusta je potekal poučni zbor za vse mizarske mojstre in njihovo spremstvo. Navzoči so bili tudi vodja Delovno političnega urada Nieder, pooblaščenec Delovno političnega urada v zveznem vodstvu Harwalik in okrožni Obrtni mojster Hitzel. Nieder je govoril o »svetosti« mizarskega poklica. Vse zbrane je pozval, naj se ne pustijo povleči v konkurenčne boje. Posebej naj bi bili pozorni na izobraževanje naslednikov. Harwalik je poudaril, da je mizarski poklic zelo star poklic. Dodal je, da skupaj s kmeti tvori trdnjavo nacije.451 V začetku oktobra je imela delovno srečanje popravljalnica železnic. Delovna hala je bila bogato okrašena, navzočih je bilo veliko delavcev in obratna kapela je igrala vesele koračnice – po poročanju časnika. Pozdravni govor je pripadel obratovodju Rachleju. Naslednji govornik Hacjel je govoril o Führerju in zmagoslavni452 Wehrmacht.453 Sredi decembra je potekalo srečanje v hali za osebne vagone železničarske delavnice. Uvod je imel obratovodja višjega rajha železničarskega sveta Rachle. Med gosti sta bila še Nieder, okrožni vodja Delovno političnega urada in namestnik okrožnega vodja SH Frankl. Dirigenta sta bila Max Schönherr in Franz Holnthahner, slednji je skrbel za veselo glasbo. Opernemu ansamblu je dirigiral Hans Haas iz graškega gledališča.454 Delovno politični urad, oddelek turizem, je 31. oktobra organiziral v dvorani Götz srečanje za gostince in hotelirje ter njihove zaposlene okrožja Maribor mesto. Za glasbo je poskrbela glasbena kapela železniške delavnice. V uvodu je vodja Faritsch predal raport vodji Delovno političnega urada za okrožje Maribor mesto Niederju. Prvi govornik je bil pooblaščenec Delovno političnega urada pri Zveznem vodstvu Pototschnig, ki je govoril o poklicnih zadevah navzočih. Drugi govornik je bil vodja glavnega oddelka Poklicna vzgoja pri Uradu za izobraževanje pri Zveznem vodstvu Maribor mesto in podeželje Schreger na temo poklicno izobraževanje. Tretji govornik je bil Nieder. Posvetil se je nacionalsocialističnemu življenju, delu in dolžnostim.455

449 Appell für Betriebsführer in Marburg, MZ, 21.8.1941, str. 6. 450 Tagungen der Nährstands kaufleute der Untersteirmark, MZ, 29.8.1941, str. 6. 451 Die Wichtigkeit des Handwerks, MZ, 27.8.1941, str. 5. 452 Takrat še zmagoslavni. 453 Die grosse Leistungsfront der Heimat, MZ, 7.10.1941, str. 5. 454 Gefolgschaftsappelle – auch ein Kapitel »Schönheit der Arbeit« , MZ, 18.12.1941, str. 5. 455 Das Gasthaus – ein Spiegelbild des Landes, MZ, 3.11.1941, str. 6.

78

Lovci Do 21. avgusta so morali zakupniki po uredbi dr. Kupnika (pooblaščenec za lovske zadeve pri civilnem upravitelju) javiti v dopisu imena svojih lovcev in lovskih čuvajev.456 Sredi avgusta so popisovali tudi lovske pse. Lastniki so morali javiti število in pasmo psov. Časnik je navajal, da je treba slabe pse zamenjati, da divjad ne bi trpela po nepotrebnem zaradi izkrvavitve.457 Do tega je kaj hitro prišlo, če pes ni imel nagona, kako pravilno ubiti divjad. Tega pa večina psov nima. Društvo lovskih psov Štajerske je 12. oktobra organiziralo testiranje lovskih psov vseh pasem. S posebnim avtobusom so se ob 8. uri odpeljali z Adolf Hitler Platza na podeželje oz. v revir. Zgodnja ura povsej verjetnosti ni bila prijetna, kajti prejšni dan so ob 20. uri v hotelu Orel v lovski dvorani imeli lovci »Zeleni večer«. Zvečer ob 19. uri so imeli v hotelu Orel nato razglasitev rezultatov testiranja psov.458 Od 1. septembra so morali vsi lovci voditi odstrelno listo B. Obrazec so lahko dobili pri Wilhelm Heinzu, Gosposka ulica. Kaj je bila odstrelna lista B, MZ ne poroča. Zaradi škode na pridelku so lahko zakupniki, upravljalci in samostojni lovski posestniki zvišali odstrel vran in srak, a so morali število javiti uradu pristojnemu za lovske zadeve.459 V začetku oktobra so prepovedali streljanja parkljaste divjadi tako s kroglo, kakor šibrovko na skupinskem lovu s psi. Skupinski lovi s psi so bili dovoljeni le v revirjih večjih od 1000ha.460 Lovci so morali oddati minimalno 50% divjačine (če je niso porabili zase, pa vso) podjetju Hans Löschnigg, Berggasse (danes Pobreška cesta, sicer pa poznana kot Na klancu)461 6. Odkupna cena je bila določena z zakonom. Direktna prodaja trgovcem, gostincem ali navadnim kupcem je bila prepovedana.462 Zdravstvo in Rdeči križ Zdravniki, medicinsko osebje in sodelavci Rdečega križa so se trudili za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Iz tega razloga so se pogosto povezovali in sodelovali. Zdravniki in šolano medicinsko osebje so poskrbeli za strokovno plat ter vodili izobraževanja pri Rdečem križu. Rdeči križ je na drugi strani združeval prostovoljce, organiziral krvodajalske akcije in skrbel za rešilni avto. S 1. julijem so zdravniško oskrbo prevzeli zdravniki. Do tedaj je zdravstvena oskrba bila v rokah Urada za socialno varstvo. Zdravnike so določili in niso prepustili svobodni odločitvi posameznikom. Splošni zdravniki za Maribor mesto so bili: Dr. Cajan Martin, Ferdinandstrasse 6/II, 8.-11. in 14.-16. ure; Dr. Daražio Alexander, Magdalenstrasse 21; Dr. Fras Johann, Kokoschinegg-Allee (danes Tomšičeva ulica)463 24; Dr. Galle Gerhard, Tegetthoffstrasse 11; Dr. Iwanschek Josef, Adolf-Hitler-Platz 24; Dr. Korenčan Andreas, Edmund Schmid-Gasse (danes Jurčičeva ulica)464 8; Dr. Koprivnik Johann, Badlgasse (danes Marčičeva ulica)465 6, 8.-10. in 15.-17. ure;

456 Anordnung des Beauftragten für Jagdangelegenheiten, MZ, 7.8.1941, str. 5. 457 Erfassung des Jagdhundematerials in der Untersteirmark, MZ, 13.8.1941, str. 6. 458 Feldjagdsuche des Jagdebrauchshundevereines für Steirmark, MZ, 8.10.1941, str. 6. 459 Anordnung, MZ, 11.9.1941, str. 8. 460 Anordnung, MZ, 4/5.10.1941, str. 8. 461 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 183. 462 Ablieferung von Wildbret, MZ, 16.10.1941, str. 6. 463 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 240. 464 Prav tam, str. 40. 465 Prav tam, str. 154.

79

Dr. Kraus Hermann, Domplatz (danes Slomškov trg)466 3; Dr. Matjašič Zdenko, Adolf-Hitler-Platz 4; Dr. Nowak Ludwig, Domgasse (danes Poštna ulica)467 1, 13.-15. ure; Dr. Pogrujc Stanislaus, Goethestrasse 18/I, 930-12. in 13.-15. ure; Dr. Sabadosch Kari, Tegetthoffstrasse 1, 9.30-10.30 in 13.30-15.30; Dr. Stopar Ludwig, Lembacherstrasse (danes Limbuška cesta)468 39 (Studenci); Dr. Turin Johann, Lenaugasse (danes Linhartova ulica)469 12, 9.30-12. in 17.-18. ure; Dr. Velker Hugo, Koroška cesta 10, 9.-12. in 14.-16. ure. Očesne bolezni: Dr. Gundrič Franz, Tegetthoffstrasse 40, 14.-16. ure; Dr. Thalmann Walter, Domgasse 1, le za nujne primere. Kirurg: Dr. Kerže Vladislav, Badgasse 4/I, 13.-15. ure; Dr. Maizen Josef, Tegetthoffstrasse 21/II. Ginekolog in porodničar: Dr. Santner Alois, porodnišnica; Dr. Skalicky Gottfried, Domgasse 1/II; Dr. Toplak Franz, Adolf-Hitler-Platz 18/II, 13.30-15.30 ure. Bolezni nosu, grla in ušes: Dr. Cundrič Franz, Tegetthoffstrasse 40, 14.-16. ure; Dr. Thalmann Walter, Domgasse 1, le za nujne primere. Spolne in kožne bolezni: Dr. Kreuziger Gottfried, Goethestrasse 2, 13.-15. ure; Dr. Zavadilik Josef, Sophienplatz 6. Notranje bolezni: Dr. Bedjanič Michael, Luthergasse (danes Trubarjeva ulica)470 1I; Dr. Greiner Herbert, Obere Herrengasse (danes Tyrešova ulica)471 19; Dr. Pichler Johann, Goethestrasse 2. Otroške bolezni: Dr. Pichler Rudolf, zdravstveni dom Bürgergasse 3. Bolezni dihal: Dr. Radšel Franz, Bismarckstrasse 15; Dr. Varl Valentin, Perkostrasse 17.

466 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 41. 467 Prav tam, str. 190. 468 Prav tam, str. 45. 469 Prav tam, str. 41. 470 Prav tam, str. 246. 471 Prav tam, str. 249.

80

Rentgen: Dr. Kovač Ludmilla, Kaiserstrasse (danes Krekova ulica)472 18, 9.-11. in 15.-17. ure, preiskava želodca 8.-9. ure ter rentgen 10.-11. ure; Dr. Radics Fritz, splošna bolnišnica.473 Že v sami Jugoslaviji smo bili priče organiziranih večerov, na katerih so ljudem razlagali in dajali napotke, kako živeti, kako zdraviti itd.. Ta dejavnost ni zamrla niti po prihodu Rajha. 9. julija se je prvič organiziral večer v okviru Rdečega križa. Primarij dr. Bouvier je govoril na temo Prehrana in razvoj malega otroka. Žal časnik ne poroča, kako je bilo obiskano.474 Konec oktobra je postal dr. Bouvier novi vodja kirurškega oddelka v Mariboru. Prej je bil 15 let vodja v Volstbergu.475 Primarij dr. Ernst Bouvier je bil zelo dejaven na humanitarnem področju. V okviru nemškega Rdečega križa je organiziral 20- urni tečaj prve pomoči (Hauptwache). Udeleženci so se morali prijaviti do 20. julija. Prijave so zbirali vsak dan med 17. in 18. uro v prostorih glavne postaje nemškega Rdečega križa, Koroška cesta 12. Tečaj je potekal popoldan.476 Meseca avgusta so medicinske sestre raziskovale zdravstveno stanje v Mariboru in okolici. Obiskale so preko 200 ljudi na domu. Najbolj pogosti bolezni sta bili rahitis in tuberkuloza. Primanjkovalo je zlasti postelj.477 V oktobru je potekal v kurilnici mariborskih železnic samarijanski tečaj za železničarje. Udeleženci so morali opraviti 20 dvojnih ur. Praktičen del je potekal na koroški postaji. Tam je bil vagon s ponesrečenci, ki so imeli označene poškodbe. 2 samarijanca in pomočnica so učili železničarje, ki so bili razdeljeni v dve skupini. Na koncu so imeli še slepi alarm, kjer je sodeloval sanitetni vagon. Tečaj je vodil dr. Bouvier. Navzoč je bil tudi Wachtführer Hans Tschertsche.478 Drugega samarijanskega tečaja se je udeležilo 17 pomočnikov in 26 pomočnic Rdečega križa. Predaval je dr. Bouvier, ki je tudi bil v izpitni komisiji. Poleg njega so v komisiji bili še Wachtführer pri mariborskem Rdečem križu Hans Tschertsche, upravni vodja Josef Giber, Frauenschaft Berchtold in voditeljica pripravljenosti žensk pri Rdečem križu Nelly Morocutti. Tečaj je potekal v prostorih Rdečega križa na Koroški cesti in je bil 20 krat po 2 uri. Od kdaj do kdaj je točno potekal izpit, časnik ne poroča.479 Poroča, da so 26. oktobra ob 9. uri v grajski dvorani slovesno prisegli novi pomočniki in nove pomočnice Rdečega križa, ki so naredili/e izpit.480 Isti dan, kot je potekala prisega, se je ob 8. uri zjutraj zbralo 17 pomočnikov in 38 pomočnic Rdečega križa v svojih prostorih. Od tam so odkorakali do gradu. Slavnost so odprle fanfare HJ. Dr. Bouvier je govoril o pomenu vojne in da se ne bi ponovilo leto 1918 in Versaill. Potem je sledila prisega na zastavo Rdečega križa. Slovesnosti se je udeležilo tudi 22 pomočnic iz Gradca.481 S 1. novembrom so uvedli dva dežurna zdravnika ob nedeljah in praznikih.482 Dežurstvo je trajalo od sobote popoldne do ponedeljka do 8. ure.483 6. novembra je Maribor obiskala voditeljica babic v Rajhu. Obisk je potekal na občini. Voditeljica Conti ji je predstavila zakone in delovanje babic. Predsednik vlade

472 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 33. 473 Bekanntmachung, MZ, 3.7.1941, str. 8. 474 Bereitschafsabend 9.7. Rotes Kreuz, MZ, 9.7.1941, str. 6. 475 Neuer Leiter der chirurgischen Abteilung des Marburger Krankenhaus, MZ, 31.10.1941, str. 6. 476 Deutsches Rotes Kreuz, Kreisführung Marburg, MZ, 12/13.7.1941, str. 6. 477 Im Kreise Marburg Land, MZ, 25.8.1941, str. 6. 478 Eisenbahner – Samaritenkurs des Deutschen Roten Kreuzes, MZ, 17.10.1941, str. 6. 479 Der zweite Samaritenkurs des Deutschen Roten Kreuzes in Marburg, MZ, 16.10.1941, str. 6. 480 Feirliche Vreidigung von Helfern und Helferinnen des D.R.K. , MZ, 24.10.1941, str. 6. 481 Im Dienst für das Deutsche Rote Kreuz, MZ, 29.10.1941, str. 6. 482 Einführung des ärztlichen Sonn- und Feiertagssienstes in Marburg, MZ, 1/2.11.1941, str. 6. 483 Ärztlicher Sonn- und Feiertagsdienst, MZ, 15/16.11.1941, str. 6.

81

(Regierungsdirektor) dr. Strenger se ji je zahvalil za obisk. Prisotne so bili še babice Spodnje Štajerske, zdravniški svetnik dr. Tollich, prof. dr. Koch in predstojnik univerzitetne klinike Gradec, primarij dr. Santner.484 Skupaj z državnim zavodom za zdravstveno varstvo so v oktobru opravili v okrožju Maribor mesto 11 svetovanj z mamicami. Pomoč na domu so v 9 primerih začasno ustavili. V 3 primerih pa opustili. 1645 ljudi je obiskalo pisarne za pomoč. Za otroške vrtce so vložili 1520kg sadja.485 Zdravstveni urad je skupaj s Centri za pomoč opravil v mesecu novembru 9 svetovanj z materami.486 V začetku decembra je dr. Bouvier napredoval v deželnega zdravnika za Spodnjo Štajersko. Njegovo mesto, okrožnega vodja Rdečega križa Maribor, je prevzel Oberfeldführer Fritz Knaus.487 Slavnostna predaja funkcije je potekala 6. decembra. Navzočih je bilo 37 sodelavcev in 56 sodelavk, ki so bili vsi aktivisti. Med vidnimi predstavniki so se našli še adjutant inšpektor Hödl, namestnik okrožnega vodja dr. Tollich ter Bereitschaftführer in Wachtführer Tschertsche, ki je imel tudi uvodni govor. Nato je govoril dr. Bouvier o preteklem delu, pohvalil delo aktivistov in jih nagovoril k dobremu delu pod novim vodstvom. Zatem je bil na vrsti novi vodja. Knaus je poudaril zbranim, da je prevzel dobro vodeno okrožje, in ker so bila ustanovitvena dela že končana, je bilo delo naprej lažje.488 Prav tako je na začetku decembra okrožje Rdečega križa Spodnja Štajerska obiskal generalni vodja Deželnega urada XVIII. nemškega Rdečega križa dr. Otto Berger iz Salzburga. Spremljal ga je še vodja Upravljanja pri Deželnem uradu Schatzl. Inšpekcijo sta izpeljala v okrožjih Maribor, Ptuj in Celje. Vsa tri okrožja so bila pohvaljena za svoje delo.489 13. decembra, v soboto, so v prostorih prostovoljnih gasilcev imeli srečanje Rdeči križ in gasilci. Navzoča sta bila dr. Bouvier in Knaus. Uvodni govor je imel Tschertsche, ki je govoril o temni preteklosti in srečni osvoboditvi Maribora. Besedo je prevzel Hodbot, ki je govoril o proslavi zimsko sončnega obrata in pomenu tega. Tschertsche je prejel tudi darilo, a razloga zanj ne izvemo. Nato je dr. Bouvier povabil vse k nadaljnemu pridnemu delo. Sledil je govor zastopnika gasilske postaje Slovenska Bistrica. Za njim je še govoril vodja Upravljanja okrožja Maribor, Giber.490

484 Die Leiterin der Hebammen Grossdeutschlands besucht Marburg, MZ, 11.11.1941, str. 5. 485 Volkswohlfahrtsarbeit im Kreis Marburg – Stadt, MZ, 20.11.1941, str. 5. 486 Vorbildliche Volkwohlfahrtsarbeit, MZ, 23.12.1941, str. 5. 487 Ernennung in Samariterdienst, MZ, 4.12.1941, str. 6. 488 Feierliche übergabe der Kreisstelle des DRK an den neuen Oberfeldführer, MZ, 9.12.1941, str. 5. 489 Inspektion der Kreisstelle des DRK in der Untersteirmark, MZ, 9.12.1941, str. 5. 490 Von der Kreisstelle Marburg des Deutschen Roten Kreuzes, MZ, 17.12.1941, str. 6.

82

Rimokatoliška Cerkev Dr. Uiberreither je dovolil pridigati v slovenskem jeziku. 10. aprila sta bila aretirana ravnatelj Cirilove tiskarne491 Franc Hrastelj in urednik mariborskih slovenskih časnikov Januš Golec. V naslednjih dneh so aretirali tudi duhovnike, redovnike in učitelje bogoslovja. Mariborski škof dr. Ivan Tomažič se je 19. aprila osebno zavzel za duhovnike. Dr. Uiberreither mu je odgovoril, da se duhovniki niso ukvarjali z dušnim pastirstvom, ampak »so kot hujskaški duhovniki pod vodstvom glavnega hujskača dr. Korošca delovali proti Nemcem«. Škof se je obrnil na dr. Uiberreitherja še 26. in 31. maja. Škof se je obrnil tudi na pastorja Barona. Vendar zaman. Duhovnike so izgnali. Tako so ostali škof, 8 duhovnikov in 3 frančiškani. Tomažič je v škofijski okrožnici decembra 1941 in januarja 1945 duhovnike pozval naj se vzdržijo nelegalnega in političnega delovanja. 16. aprila je poslal v imenu mariborske škofije tudi lojalnostno pismo Hitlerju.492 Po ugotovitvah dr. Žnidariča so bili v Mariboru nastanjeni redno le trije nemški duhovniki: Ruprecht Gschiel (sv. Magdalena), Raimund Hofer (Hoče) in Anton Mayerhofer (moška kaznilnica). Občasno so prihajali maševat duhovniki iz današnje Avstrije.493 Cerkveni referent pri šefu civilne uprave dr. Hillinger je izdal uredbo, po kateri so zaplenili cerkveno posest. Izvzeta je bila škofijska. Posest je v glavnem dobil SH. SH je v Betnavskem gradu organizirala pripravljalne tečaje za nemške učitelje. Kasneje še tečaje za mladinske voditelje.494 V prostore deškega semenišča se je vselilo zvezno vodstvo SH. Prostore zavoda Vesna v Aškerčevi ulici so uporabili v šolske namene. Določene prostore je uporabljala tudi vojska. Jezuitsko cerkev so spremenili v zabavišče za vojake. Alojzijvo cerkev na Glavnem trgu pa v skladišče.495 Dr. Uiberreither je ukazal porušiti pravoslavno cerkev, ki je stala na današnjem trgu generala Maistra. Rušenje se je začelo 23. aprila in končalo konec julija. Rušenje so opravili s interniranci iz meljske vojašnice in jugoslovanskimi vojnimi ujetniki, ki so bili povečini srbske narodnosti.496 12. aprila ob 18.30 je bila na veliko soboto maša. Velikonočna maša in maša na velikonočni ponedeljek sta bili ob 9. uri.497 Po odloku dr. Uiberreitherja so v začetku avgusta zvišali prispevke za religiozne skupnosti. Zavezanec je bil vsak, ki je dopolnil 21 let starosti.498 Za teden dni so preložili dan reformacije ter dan spokornosti in molitve.499 Razlog MZ ni navedel.

491 Cirilova tiskarna je bila ustanovljena leta 1891 in je bila last Katoliško tiskovnega društva. Namen društva je bilo širiti katoliške vrednote in spodbujati domoljubje. Vlasta Stavbar: Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1914-1918, str. 122. 492 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 512 in Tamara Griesser – Pečar: Slovenski duhovniki med vojno in revolucijo 1941 – 1945, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2008, str. 673-678. 493 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 127. 494 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 513. 495 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 126. 496 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 513. 497 Die Altkatholische Pfarrgemeinde im Marburg, MZ, 11.4.1941, str. 6. 498 Erhebung von Beiträgen durch Religiongesellschaften, MZ, 9/10.8.1941, str. 6. 499 Reformationsfest und Busstag verlegt, MZ, 25/26.10.1941, str. 6.

83

Literatura, arhivi in muzeji Nadzor nad literaturo je prevzel nacionalnopolitični referent Carstanjen. Študijska knjižnica (danes Univerzitetna knjižnica Maribor) je imela takrat okoli 40.000 knjig. Dotedanjega ravnatelja Janka Glaserja so odpustili in kasneje izgnali v Srbijo. Ravnateljica je postala ruska emigrantka Elizabeta Obolensk.500 Maja je prišel iz graške deželne knjižnice bibliotekar dr. Erich Drew. Njegova naloga je bila pregledati fond knjig in izločiti politi čno neprimerne knjige. Določene so tudi uničili. Največ knjig je prevzela graška deželna knjižnica. Za knjige se je posebej zavzel ravnatelj graške deželne knjižnice dr. Julius Schütz. Knjige so spravili v skladišče in jih v istih zabojih po koncu vojne vrnili v Maribor. Konec junija so knjižnico preimenovali v Mestno knjižnico.501 Oblast je nekatere knjižnice v Mariboru tudi ukinila. Med njimi so ukinili: Knjižnico delavske zbornice (ok. 18.000 knjig),502 Ljudsko knjižnico in Prosvetno knjižnico.503 Banovinski arhiv je prenehal obstajati kot samostojna ustanova in je bil priključen k Mestnemu muzeju. Za Spodnjo Štajersko je postal pristojen graški pokrajinski arhiv. Arhivsko gradivo so odpeljali v skladišča na današnjo avstrijsko Štajersko, nekaj ga je bilo tudi uničenega. Maja je Vodstveni urad II. zveznega vodstva SH ustanovil posebno arhivsko institucijo – Osrednji arhiv za zbiranje dokumentov sodobne zgodovine. Zbirali so »vse dokumente, ki se nanašajo na 32-letni504 boj za vrnitev Spodnje Štajerske v velikonemški rajh«.505 Iz Pokrajinskega muzeja je nastal Mestni muzej in je bil pristojen le za mesto Maribor. Ostalo ozemlje je spadalo pod graški Joaeneum. Tudi po zamenjavi oblasti je ostal ravnatelj Franjo Baš. 23. maja je bil tudi uradno imenovan za ravnatelja. Baš je na varno spravil kar nekaj predmetov, in sicer tako, da jih je dal v gradu zazidati. Sam muzej je bil za javnost zaprt do 31. januarja 1943.506 Banovinskega arhiva in Pokrajinskega muzeja sprememba oblasti ni prizadela tako kot Študijsko knjižnico. Glavna vzroka sta bila po Žnidaričevem mnenju dva. Različnost fondov in razlaganje fondov kot štajerski. V fondih so videli priče politične in upravne pripadnosti ter vključenosti v nemško kulturno in gospodarsko sfero, kar pa ni bilo v nasprotju z njihovo tezo o nemški Spodnji Štajerski.507

500 Proti koncu vojne se je umaknila na avstrijsko Koroško. Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 510. 501 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 510. 502 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 118. 503 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 509. 504 Tukaj gre povsej verjetno za tiskarsko napako in je mišljen 23-letni boj. 505 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 510. 506 Prav tam. 507 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 119.

84

Preskrba Zaradi pomanjkanja pšenice so v januarju morali začeti mešati k moki koruzno moko.508 V mesecu februarju je že sledila uvedba bonov za moko in kruh. Podatke je povzel Mariborer Zeitung po časniku Prevod. Boni so se začeli dvigovat 28. januarja (torek). Bone so lahko dvignili le lastniki hiš oz. njihovi namestniki zase in za podnajemnike. Dokazovati so se morali z dokumentom, ki je vseboval sliko in s potrdilom o plačilu davka za stavbo, za katero so želeli dvignit bone. Za vsak bon je bilo potrebno plačilo 25 par oz. 0,25 DIN, ki pa so jih lahko izterjali od podnajemnikov. Za pravočasen dvig bonov so bili odgovorni lastniki hiš oz. njihovi namestniki. Kot razlog za uvedbo bonov je bila navedena slaba letina 1940 ter s tem pomanjkanje moke. Po ocenah MZ bi pšenice zmanjkalo iz skladišč ob normalni prodaji še pred novo žetvijo. V Sloveniji je do bonov bilo leta 1941 upravičenih okoli 700.000 ljudi. Mesečno je prišlo na osebo tako 3 1/3 kg moke. Vendar je treba poudariti, da so se boni nanašali le na pšenično moko. Druge vrste moke so ostale kupcem prosto dostopne.509 Bone so lahko dvignit le do vključno petka, 31. januarja. Na Studencih so 2. februarja razdeljevali bone za kruh in moko. Bone so lahko dvignili med 8. in 19. uro v deški meščanski šoli. Bon je stal 75 par. Vpis v register 1 dinar. Zakaj je na Studencih stal bon več kot v Mariboru, o tem MZ ne poroča. Prav tako MZ za Maribor ne poroča o potrebi po vpisu v register. Identiteto so morali na Studencih dokazovati prav tako z dokumentom.510 Kriza je nastala na Pobrežju, kjer je primanjkovalo moke in to vsaj za 50% po ocenah MZ! Na osebo so lahko razdelili le 50 dag moke. Kdo je bil kriv za nastalo stanje, časnik ne navaja. Vendar dodaja, da zato niso odgovorni trgovci in tudi ne strokovni urad.511 Pomanjkanje sladkorja je prisililo oblasti, da so še s 1. aprilom dale na bone sladkor. Vsakdo je lahko z bonom za kruh ali moko kupil tako do 1kg sladkorja. Pri tem so na bon oz. odrezek dali žig o prodaji sladkorja ter tako preprečevali dvojne nakupe.512 Preskrba se je takoj pod Nemčijo uredila na novo. Zamenjal se je denar. Menjalno razmerje je bilo 1 DIN (dinar) = 5 Rpf (Reichspfening) oz. 1 RM (Reichsmark) = 20 DIN.513 Po 15. juniju so edino zakonito plačilno sredstvo bile RM. Zamenjava se je izvedla do konca junija.514 Vse trgovine in obrati so morali ostati odprti po odredbi mestnega magistrata.515 Zaradi že omenjenega pomanjkanja vode, do katere je prišlo zaradi porušenih mostov, je sledil ukrep o strogem varčevanju z njo. Za pranje perila in kopanje se je smelo uporabljati le vodo iz Drave.516 Zato je nova oblast na črpalke priklopila dodatne studence in tako dodatno omilila težavo z vodo. Po zgraditvi lesenega mostu so položili ponovno cevi. Da bi se izognili pomanjkanju vode, so ob ponovnem miniranju začeli z gradnjo treh novih črpalnih studencev pri Betnavi, Rogozi in Kamnici. Elektropodjetje je začelo s popravilom visoko napetostnega kabla že 10. aprila. Levi breg je že kmalu bil za silo preskrbljen z elektriko. Desni breg je ostal tudi brez plina, kar je posebej prizadelo bolnico. Zato so 20. aprila začasno v železniških delavnicah uredili plinarno. Konec aprila so čez leseni most položili plinovod in ga priključili. 517 Prebivalstvo je trpelo tudi pomanjkanje živil. Kruh je recimo sestavljala 6. aprila

508 Brot aus Maismehlmischungen, MZ, 8.1.1941, str. 5. 509 Die Mehl und Brotkarten ausgabe in der kommenden Woche, MZ, 25. in 26.1.1941, str. 5. 510 Die Mehl und Brotkarten verteilung in Studenci, MZ, 31.1.1941, str. 6. 511 Zu wenig Mehl für »Pobrežje«, MZ, 12.2.1941, str. 5. 512 Zuckerkarten im Maribor, MZ, 1.4.1941, str. 5. 513 Zucker wird billiger; MZ, 25.4.1941, str. 5. 514 Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995, Nova Revija, Ljubljana 1996, str. 16. 515 Kundmachung; MZ, 9.4.1941, str. 8. 516 Spart mit dem Wasser!, MZ, 9.4.1941, str. 5. 517 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 148.

85

že okoli 80% koruzna moka. V prvih dneh je to reševal Wehrmacht s poljskimi kuhinjami. Nato so začela prihajat živila iz Rajha. Poseben problem je nastal zaradi sistematičnega uničevanja infrastrukture (razstrelitev mostov, cest in železniških tirov) s strani jugoslovanske vojske, da bi ovirala korakanje Wehrmachta. V prvih 10. dneh je prispelo 41.000 kg živil. V 6 tednih so razdelili 212.000 kg živil. Od tega 15.000 kg sladkorja, 92.000 kg krompirja, 20.000 kg masti, čez 15.000 kg ječmena, čez 20.000 kg fižola, 1300 kg soli, 205 kg masla, čez 10.000 kg mesa in ribjih konzerv, čez 1000 kg konzerv s sadjem itd.. Preračunano je bila to vrednost 2,5 milijonov DIN. V tem času so razdelili tudi 40.000 dnevnih obrokov hrane. 518 Kljub temu je ostala preskrba Maribora z živili težavna. Od prebivalstva so zahtevali še naprej varčevanje z vodo, elektriko, plinom in odpadki. Odpadke so morali zirati ločeno. To je še posebej veljalo za kovine.519 Časnik je tudi svetoval, kako ravnati z živili. Zelo zanimiv članek je bil na temo, kako ohraniti živila. Posebej težko jih je bilo ohraniti hladna poleti in to brez hladilnika. Prva metoda je bila, da so očistili pečico in jo obložili s papirjem.520 Nato so vanjo dali živila. Zaradi prepiha (topel zrak potuje od kurišča po dimniku navzgor) je ostala pečica hladna in s tem tudi živila. Maslo so svetovali takoj po nakupu postaviti v mrzlo vodo. Drug način je bil, da so škatlo z maslom povili v mokro brisačo. Voda je izhlapevala in s tem hladila maslo. Pri mleku so svetovali postopek, ki je še danes v uporabi. Takoj po nakupu se je mleko prekuhalo in nato čim prej ohladilo ter postavilo na najbolj hladno mesto. Pri zelenjavi so svetovali čimprejšno porabo. Kadar to ni bilo možno, so svetovali dati zelenjavo v lončeno posodo s pokrovom. Problem razkuhanega krompirja od zunaj in trdega od znotraj, so svetovali prebosti z iglo. Sir, ki je postal trd, se nikakor ni smel zavreči. Svetovali so, da se ga je za nekaj časa postavilo v posneto mleko.521 Na to temo je prav tako bila objavljena zelo zanimiva karikatura z naslovom Kdor s krušnim žitom krmi – ta pomaga sovražniku.522 Moški je predstavljal Nemca, prašiča pa angleški premier Churchill.523

518 Volkswohlfahrt sorgt für Notleidende, MZ, 29.5.1941, str. 5. 519 Gemeinnutz geht vor Eigennutz, MZ, 23.4.1941, str. 5. 520 Papir je dober toplotni izolator. 521 Einfache Kühlmethoden, MZ, 3.7.1941, str. 7. 522 Wer Brotgetreide verfüttert – hilft dem Feind, MZ, 28.11.1941, str. 7. 523 Glej sliko št. 8.

86

Slika št. 8. Krušno žito. Wer Brotgetreide verfüttert – hilft dem Feind, MZ, 28.11.1941, str. 7.

V začetku junija je dr. Uiberreither odpravil državni monopol na tobak, vžigalnike s kamenčki in sol. Ukinil je državni potrošniški davek na sladkor, kavo, likerje, rum, konjak, električno razsvetljavo, plin za razsvetljavo, kvas, cement in apno. Ukinil je tudi banatski potrošniški davek na riž, kavo, dodatke za kavo, kakav, čokolado, živila, ki so vsebovala kakav, na čaj, limone, pomaranče, vanilijo, žafran, cimet, muškat, poper, majaron, kumino, vinski kis, kolofonijo, kalcijev karbid, sodo, papir in steklo.524 Posledica tega so bile seveda pocenitve, ki so dvignile naklonjenost prebivalstva. Od 30. junija dalje je bilo prepovedano prodajati milo, milni prah in druga pralna sredstva v prosti prodaji.525 Konec aprila so znižali ceno sladkorja. Cena sladkorja v prahu se je znižala za 16 Rpf in je po novem znašala 17 DIN oz. 85 Rpf. Kristalnemu sladkorju se je cena znižala za 12 Rpf in je po novem stal 16 DIN oz. 80 Rpf.526 Konec aprila se je MZ podražil na 2 DIN/izvod. Mesečno je stal tako 42 DIN, če ga je bralec osebno dvignil, pa 40 DIN.527 Konec maja so se cene časnika preračunale že v novo valuto. Tako je časnik stal 0,10 RM/izvod, mesečno 2,10 RM, če ga je bralec sam dvignil, pa 2 RM.528 Do 20. decembra so imeli vsi porabniki premoga tega čas naročiti pri dobaviteljih.529 Še pred tem so se morali porabniki vnesti v listo Kupcev pri dobaviteljih. Potrošniki so bili razdeljeni v 5 skupin. V skupino I. so spadala gospodinjstvo z eno pečjo. Skupina II. gospodinjstva s centralnimi pečmi. Skupina III. ustanove in uradi. Skupina IV. kmetijski obrati. Skupina V. podjetja in tovarne, izjema so bila podjetja, ki niso bila prijavljena pri Industrijski in Obrtni zbornici v Gradcu. Obrazec za prijavo so dobili v vsaki trafiki za 2 Rpf. Obrazec je bil v dveh izvodih in so nato morali potrošniki do 10. novembra oba izvoda oddati pri izbranem dobavitelju. V kolikor dobavitelja niso našli, so morali obrazec poslati na Urad 524 Abgeschafte Monopole und Verbrauchssteuern; MZ, 4.6.1941, str. 5. 525 Der Verbrauch von Seife und Waschmitteln, MZ, 9.7.1941, str. 5. 526 Zucker wird billiger, MZ, 25.4.1941, str. 6. 527 An die Bezieher der Marburger Zeitung; MZ, 30.4.1941, str. 5. 528 Naslovna stran MZ; MZ, 31.5. in 1.6.1941. 529 Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteirmark, MZ, 16.12.1941, str. 8.

87

za gospodarstvo, oddelek Premog, Ottokar-Kernstockgasse11 in jim je urad določil dobavitelja. Dobavitelji so nato morali Uradu za gospodarstvo do 15. novembra poslati en izvod obrazca in predvideno prodajo premoga. Potrošniki iz skupine I. so lahko izbrali le enega dobavitelja. Skupine od II. do V. so si lahko izbrali več dobaviteljev. Vendar je moralo biti naročilo pri enem trgovcu minimalno 40 t premoga.530 Tržnica Pozivali so ljudi k pridelovanju zelenjave – »naj ne bo koščka zemlje, ki ne bi bil obdelan«. Časnik je poleg tega navajal, da je zelenjava tudi zdrava.531 Konec julija je časnik poročal, da je bila mariborska tržnica bogato založena. Velika je bila izbira zelenjave. 38 kmetov je prodajalo mladi krompir.532 Tudi najvišje dovoljene cene krompirja so določili. Vse je razvidno iz dokumenta št. 22. Cene so veljale za 100 kg krompirja. Če je potrošnik sam šel iskat kropmir k pridelovalcu ali ekspeditorju, se je priznalo 50 Rpf popusta. Pri trgovcu na debelo je dobil 20 RPf popusta. Trgovci na debelo so smeli k cenam dodat le dejanske stroške embalaže, beri vreč. V kolikor je potrošnik vrnil vreče, so morali razliko vrniti. Velikim porabnikom (gostilnam, Wehrmachtu itd.) se je pri nakupu nad 50 kg priznalo 1 RM popusta. Pridelovalci, ki so krompir prodajali na javnem mestu oz. na tržnici, so morali zaračunati potrošniško ceno. V primeru, da krompir ni zapustil Spodnje Štajerske, so smeli ekspeditorji zaračunati vprežnino le, če je to bilo gospodarsko upravičeno. Sicer so morali trgovci na debelo dodatno znižati ceno krompirja za 50 Rpf. S tem se je tudi potrošniška cena znižala za 50 Rpf.533

530 Bekanntmachung, MZ, 31.10.1941, str. 8. 531 Gemüsebau als Verpflichtung; MZ, 28.4.1941, str. 5. 532 Reich beschickter Gemüsemarkt, MZ, 31.7.1941, str. 6. 533 Höchstpreise für untersteirische Speisefrühkartoffel, MZ, 4.7.1941, str. 7.

88

Dokument št. 21. Najvišje dovoljene cene mladega krompirja. Höchstpreise für untersteirische Speisefrühkartoffel, MZ, 4.7.1941, str. 7.

Konec avgusta je časnik poročal, da je ponudba mladega krompirja večja kot je povpraševanje, in da je tudi sicer tržnica zelo dobro založena.534 Sredi oktobra (16.) je časnik svaril pred prevelikim nakupom krompirja in ustvarjanjem zalog v neprimernih prostorih.535 V začetku avgusta se je na novo uredilo področje trgovanja s sadjem in zelenjavo. Sadje, zelenjava, krompir itd., so se smeli kupovati in prodajati le na tržnici in v trgovinah z živili. Mali nakupi,536 kot so to imenovali, so se smeli še naprej opravljati direktno pri pridelovalcih. Trgovci niso smeli kupovati pečkatega sadja, samoraslih jagod, koščičastega sadja in gob. Prav tako niso smeli začeti prodajati pred 10. uro zjutraj. S tem so deloma zaščitili pridelovalce, ki so sami prodajali.537 V začetku avgusta je časnik poročal, da so že zrele jagode, maline in borovnice. Časnik ne omenja, da so bile zrele verjetno tudi robide. Časnik je pozival naj jih ljudje gredo nabirat »saj se ne sme nič vstran vreči« in imajo tudi zdravilen učinek.538 Teden dni kasneje je dr. Uiberreither določil način trgovanja z vrtninami, gobami, jagodami, malinami, borovnicami in robidami.539 Hkrati je določil tudi cene in mešanice za žito, poljščine (Getreideerzeugnisse) in testenine.540

534 Reich beschickter Gemüsemarkt in Marburg, MZ, 22.8.1941, str. 6. 535 Kein überstürzter Kartoffeleinkauf! , MZ, 16.10.1941, str. 6. 536 Beri nakupi za lastne potrebe. 537 Neue Marktregelung in Marburg, MZ, 2/3.8.1941, str. 5. 538 Wir starten auf Wildbeeren! , MZ, 2/3.8.1941, str. 5. 539 Der Absatz von Gartenbauerzeugnissen, Beerenfrüchten und Pilzen, MZ, 9/10.8.1941, str. 6. 540 Anordnung über die Preise für Getreide, Getreideerzeugnisse und Teigwaren, MZ, 9/10.8.1941, str. 8.

89

Septembra je časnik napovedal ostrejše ukrepe proti okoliškim kmetom, ki so na tržnici še vedno prodajali določeno zelenjavo v šopih in ne po teži. Takšno prodajo so preganjali, ker je škodila kupcem, saj kupec ni mogel presoditi oz. primerjati cene.541 12. oktobra je izostala večja pošiljka živil. Zato je bila ponudba v trgovinah okrnjena. O razlogu časnik ne poroča.542 Trgovine so ponovno zaživele 24. novembra z novo pošiljko.543 Po odredbi so konec oktobra zaplenili vsa jabolka. Pridelovalci jabolk so se morali javiti na Okrožno oddajno mesto za vrtnarstvo na Spodnjem Štajerskem, Meljska cesta 12. Izvzeti so bili le pridelovalci za lastne potrebe, ki so pridelali do 200 kg jabolk.544 Vodstvo v Rajhu je bilo obsedeno z mislijo po čim bolj ekonomski izrabi živil ter čim večji pridelavi le-teh. To si lahko razložimo z izkušnjo iz prve svetovne vojne, ko je prebivalstvo trpelo lakoto zaradi popolne pomorske blokade s strani Antantnih sil. Z vstopom Velike Britanije v vojno leta 1939 se je istočasno začela ponovno pomorska blokada Rajha. Vodstvo Rajha se je temu primerno odzvalo. Najprej z uvozom iz vzhodne Evrope, ko se je vojna preselila tudi na to območje, je sledil načrt B – čim večja pridelava in izraba živil. Živila na karte Še naprej so ostali v veljavi boni za živila, ki so jih imenovali karte za živila. S tem so po navedbah časnika po vsem Rajhu zagotovili enako porazdelitev hrane. Tako so onemogočili nakup prevelikih količin in pojav črnoborzijanstva. Karte so bile za kruh oz. moko, maščobo (olje, margarina, maslo, svinjsko mast itd.), sladkor ter meso in mesne izdelke. Od 10. leta starosti je vsak dobil mesečno 9 kg kruha oz. 6,75 kg moke, 1,6 kg mesa oz. mesnih izdelkov, 5 kart brez navedbe teže za nakup izdelkov, ki so v prosti prodaji (npr. testenin), 0,9 kg svinjskega sala, jedilnega olja ali masti oz. 0,75 kg margarine ali masla in 0,3 kg svinjskega sala, jedilnega olja ali masti, 0,9 kg sladkorja, 4 karte brez navedbe teže za nakup živil, ki so jih kasneje določili in so bile takrat še v prosti prodaji. Otroci do 6. leta so dobili mesečno 4,4 kg kruha oz. 3,4 kg moke, 1 kg mesa oz. mesnih izdelkov, 5 kart za izdelke v prosti prodaji brez navedbe teže, 0,5 kg svinjskega sala, jedilnega olja ali masti oz. 0,625 kg masla ali margarine ter 0,9 kg sladkorja. Otroci od 6. do 10. leta so dobili mesečno 6,8 kg kruha oz. 5,1 kg moke, ostalo je bilo enako kot pri tistih, ki so bili starejši od 10 let.545 V Mariboru so ljudje živila za karte lahko dvignili na 7 mestih, na Studencih na 4, na Pobrežju na 7, v Počehovi 2, v Kamnici 3, v Limbušu 2, v Radvanju 1 in v Hočah najprej na 4 in kasneje na 2 mestih.

541 Straffere Regelung des Marburger Gemüsemarktes, MZ, 10.9.1941, str. 5. 542 Ende der grossen Lebensmittelmärkte in Marburg , MZ, 13.10.1941, str. 6. 543 Wiederbelebung des Marburger Lebensmittelmarktes, MZ, 24.11.1941, str. 6. 544 Anordnung, MZ, 25/26.10.1941, str. 8. 545 Gerechte Verteilung; MZ, 31.5. in 1.6.1941, str. 5.

90

Dokument št. 22. Vrednost kart. Gerechte Verteilung; MZ, 31.5. in 1.6.1941, str. 5.

91

Dokument št. 23. Vrednost kart. Gerechte Verteilung; MZ, 31.5. in 1.6.1941, str. 5.

92

Dokument št. 24. Možna mesta dviga živilskih kart julija. Verlautbarung, MZ, 19/20.7.1941, str. 8.

93

Dokument št. 25. Možna mesta dviga živilskih kart decembra. Verlautbarung, MZ, 19/20.7.1941, str. 8.

94

V začetku avgusta je časnik svaril pred predčasno prodajo živil na karte, ker je bilo to kaznivo.546 Prav tako niso smeli prodajati sveže pečenega kruha zaradi »zdravstvenih in ekonomskih razlogov«. Prodajati so ga smeli šele 24 ur po peki.547 Sredi avgusta so izdali nove karte. Prva novost je bila pri sladkorju. Po novem se je lahko celotna količina sladkorja dvignila naenkrat in ni bilo treba več hodit ponj glede na rok kart. Druga novost je bila barva kart. Karte so bile v roza in modri barvi. Roza so imeli normalni porabniki, modro pridelovalci za lastne potrebe.548 V 28. periodi so se lahko jajca dobila le še na karto. Tako je vsak dobil na odrezek za meso 1 in 2 po 2 jajci. Lastniki kokoši so bili iz tega izvzeti.549 Ravno nasprotno, lastniki kokoši so morali od 22. septembra do 1. januarja 1942 oddati po 1 jajce na kurnik in po eno jajce na vsakega izleglega piščanca.550 Z 29. periodo so uvedli mesno in krušno karto za težke delavce ter maščobno karto za samooskrbnike in normalne porabnike. Hrano za otroke na mlečni osnovi so lahko kupili le v lekarnah in drogerijah, v kolikor je bila na voljo. Predložiti so morali prevzemno potrdilo, ki ga je izdal Urad za prehrano, oddelek B ob predložitvi rojstnega lista otroka. Prevzemno potrdilo je veljalo 4 tedne in v tem času je bilo dovoljeno kupiti le omejeno količino. Tako so lahko npr. kupili 3 pločevinke Alote mleka ali 18 pločevink rdečega Pelargona itd..551

Dokument št. 26. Dovoljena količina otroške hrane na mlečni osnovi. Anordnung, MZ, 6.10.1941, str. 8.

Tudi v bolnici so veljale karte. Zato so morali imeti v primeru hospitalizacije s sabo tudi te. Dovoljevali so le, da je družinski član naslednji dan prinesel karte, kaj več pa tudi ne. V primeru smrti družinskega člana so se morale karte oddati. Porabo za lastne namene so razumeli kot kaznivo dejanje.552 Izgubo živilskih kart so nadomestili le v izjemnih primerih in so morali dokazovat nekrivdo za izgubo.553 Pooblaščenec za prehrano in kmetijstvo je konec novembra preko časnika sporočil »da ne bo ugodil nobeni prošnji za dodatna živila ob praznikih za organiziranje božičnih slavij, obratne izlete ali kameradske prireditve«.554 Konec novembra je časnik opozoril ljudi, da se

546 Vorzeitiger Lebensmittelverkauf unstatthaft, MZ, 8.8.1941, str. 6. 547 Frisches Brot darf nicht verkauft werden, MZ, 9/10.8.1941, str. 6. 548 Die neue Lebensmittelkartenperiode, MZ, 15.8.1941, str. 5. 549 Neuregelung des Bezuges von Eiern, MZ, 20/21.9.1941, str. 5. 550 Anordnung, MZ, 6.10.1941, str. 8. 551 Prav tam. 552 Geht sorgsam mit Lebensmittelkarten um! , MZ, 4.11.1941, str. 6. 553 Bekanntmachung, MZ, 27.11.1941, str. 8. 554 Bekanntmachung, MZ, 24.11.1941, str. 8.

95

ni smelo k prodajalcu prinesti le odrezek živilske karte, ampak celo karto,555 kajti na celi karti so bili zapisani osebni podatki upravičenca.556 Decembra so uvedli jajčno karto. Za porabnike to ni predstavljalo velike spremembe, saj so jajca bila na karte že z 28. periodo. Prej so jih jemali na mesno karto, z 28. periodo pa na samostojno karto. Mali trgovci na levem bregu Maribora so morali svoje zaloge jajc javiti Eierkennzeichnungsstelle Probst und Schigert, Burggasse (danes Slovenska ulica)557 20. Na desnem bregu pa Karlu Fokterju, Ptujska cesta 116.558 Sama oddaja jajc v Mariboru mesto ni potekala gladko. Zato so preko časnika še enkrat opozorili rejce in zapisali seznam oddajnih mest. Jajca so se lahko oddala na sledečih mestih: Mestno jedro: Lehmann Anton, Tegetthoffstrasse Probst&Schigert, Burggasse 20 Gerluschnigg N., Urbanigasse (danes Vrbanska cesta)559 14 Linzner Anton, Mellingerstrasse (danes Meljska cesta)560 31 Meglitsch Franz, Reiserstrasse (danes Cankarjeva ulica)561 20 Studenci: Klobasa Anna, Stormgasse (danes Erjavčeva ulica)562 5 Kolaritsch Franz, Lembacherstrasse Radvanje: Krempl Josef, Rotwein 68 Jerman Franziska, Ober-Rotwein Pschunder Alois, Unter-Rotwein 15 Nova vas: Kreisling Christiane, Nelkengasse (danes Cvetlična ulica)563 1 Tezno: Fokter Karl, Urad za registracijo jajc Pobrežje: Sagadin Albin, Fraustaudnerstrasse (danes Cesta XIV. Divizije)564 29565 Nedelje 14. decembra so se ljudje razveselili, bila je namreč prosto nakupovalna. Kar je pomenilo, da so ljudje lahko kupili kolikor so hoteli in mogli pred prazniki. Trgovine so morale biti odprte minimalno 4 ure in zaprte najkasneje do 18. ure.566 Kot lahko vidimo, so pri vsaki periodi nekaj spremenili. Zato je nemogoče govoriti o nekih natančnih številkah živil, ki jih je dobil potrošnik. Govorimo lahko le o približnih številkah.

555 Verlautbarung, MZ, 29/30.11.1941, str. 8. 556 Bekanntmachung, MZ, 8.12.1941, str. 8. 557 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 41. 558 Bekanntmachung, MZ, 11.12.1941, str. 8. 559 Radovanovič: Mariborske ulice, str. 41. 560 Prav tam, str. 34. 561 Prav tam, str. 40. 562 Prav tam, str. 42. 563 Prav tam. 564 Prav tam, str. 46. 565 Bekanntmachung, MZ, 4.12.1941, str. 8. 566 Verkaufsfreier Sonntag am 14. Dezember, MZ, 27.11.1941, str. 6.

96

Včasih so tudi uporabili en odrezek za dvig dveh različnih tipov živil. Vsega skupaj je bilo od aprila dalje 31 period. Ena perioda je trajala približno en teden. Predelava olja, mleka in mesa Vsak pridelovalec semen za olje, ki za svoje potrebe ni pridelal dovolj olja, je bil upravičen do prejema 12 kg jedilnega olja na glavo za obdobje 52 tednov. Oljna semena so smeli predelovati za plačilo le Krainz Thomas (Fram), Weselak Johann (Fram), Privetz Paul (Sele pri Polskavi), Hochmüller Gert (Maribor) in Graschnitz Franz (Bresternica).567 V začetku julija se uveljavi uredba, po kateri so morali mlekarji obvezno prodajati maslo Skupnosti mlekarjev, Tegetthoffstrasse 51. Menjava ali prodaja kje drugje je bila od takrat naprej kazniva.568 Za potrebe Maribora so obnovili in razširili ter ustanovili Molkerei Marburg reg.Gen.m.b.H., Tegetthoffstrasse 51.569 Hkrati so tudi zelo dvignili odkupno ceno mleka. Kaj kmalu so se pokazali rezultati. Aprila so imeli na zalogi le od 200 do 300 l mleka na dan. Konec junija že 3000, septembra pa 5000 l na dan.570 Od 2. novembra dalje mleko ni bilo več v prosti prodaji. Direktna prodaja je s tem postala kazniva.571 Porabniki so se morali do 29. oktobra vpisati pri trgovcih v knjigo kupcev. Pri tem so morali oddati listek K1 od karte za mast. Tako so preprečili dvojne prijave. Trgovci so 30. oktobra oddali mlekarni seznam, kasnejših prijav niso sprejemali. Liter mleka je od 2. novembra dalje stal 24 Rpf + 2 Rpf za dostavo na dom.572 V dokumentu št. 29 si lahko ogledamo dovoljene trgovine za prodajo mleka.

567 Anordnung, MZ, 12.12.1941, str. 8. 568 Bekantmachung, MZ, 1.7.1941, str. 8. 569 Bekanntmachung, MZ, 10.11.1941, str. 8. 570 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 146. 571 Bekanntmachung, MZ, 10.11.1941, str. 8. 572 Milchmarktregelung ab 2. November 1941 auch in Marburg, MZ, 25/26.10.1941, str. 6.

97

Dokument št. 27. 42 dovoljenih trgovin za prodajo mleka. Anordnung, MZ, 25/26.10.1941, str. 8.

Po uredbi objavljeni 30. oktobra v časniku so morali otroci do 18. meseca dobiti ¾l mleka na dan. Vse vzgojiteljice/vzgojitelji so morali pridobiti ustrezna potrdila za dvig mleka. Potrebovali so rojstni ali krstni list otroka ter odrezek K1. Vzgojiteljice/vzgojitelji iz Maribor center so dobili potrdilo na Uradu za prehrano, oddelek B, Ottokar – Kernstockgasse 2 II.. Ostali pri okrajnih službah. Dokument je veljal le prehodno do uvedbe Liste kupcev.573 Zaradi krčenja v proizvodnji mleka Genossenchafts – Molkerai od 14. decembra ni dajala več mleka; razen tistim, ki so imeli otroka do 6. leta starosti, doječim materam, ženskam na porodniški in bolnikom, ki jim je zdravnik predpisal mleko. Gostilne in kavarne so dobile mleko v omejeni količini.574 19. aprila je bil objavljen odlok, po katerem na torek in petek niso smeli prodajati in predelovati mesa ter rib. Izjema je bila le perutnina. Razlog »da se bo lahko razdelilo meso

573 Anordnung, MZ, 31.10.1941, str. 8. 574 Bekanntmachung, MZ, 13/14.12.1941, str. 8.

98

enakomerno«.575 Dejansko je Maribor pestilo pomanjkanje mesa. V času vojne je jugoslovanska oblast zaplenila veliko živine za potrebe vojske. Kasneje se je ta primanjkljaj živine odražal, kot težava pri preskrbi Maribora z mesom. Druga težava je bila zadrževanje živine doma. Kmetje so namreč računali na uskladitev odkupne cene živine z Rajhom. Že junija so morali začeti iz Rajha uvažati meso in svinjsko mast.576 Tako so v mestni klavnici od 7. aprila do 11. oktobra zaklali 1.852 govedi, 5.108 telet, 1.264 svinj in 367 konjev, kar je bilo po Žnidaričevem mnenju precej manj kot v prejšnjih letih. Preskrbo s perutnino in jajci so reševali z dobavo iz ljutomerskega in ptujskega območja. Dodatno so omilili pomanjkanje mesa z uvozom rib iz Hrvaške.577 V začetku julija se uveljavi uredba, po kateri so mesarji smeli klati le v mestni klavnici.578 Sama uredba je verjetno imela namen preprečevanje klanja na črno. Samo delovanje mestne klavnice je bilo sledeče. Žival je ocenila komisija sestavljena iz proizvajalca, kupca in mesarja. Komisija je nato tudi določila ceno. Svinje in ovce so klali vsak torek, govedo in teleta pa vsako sredo. Živino so morali pripeljati en dan prej do 20. ure zvečer. Zakaj en dan prej? Časnik tega ne navaja. Danes je splošno znano, da se mora žival pripeljati en dan prej do mesta klanja, da se umiri. Sicer je zaradi adrenalina meso neuporabno oz. slabše kvalitete. Provizija preprodajalcev je smela biti le 1%. Kupec je moral blago poravnati takoj. S tem so preprečevali zadolževanje. Mesarji in drugi prodajalci mesa v Mariboru so morali meso obvezno kupovati na mariborski tržnici.579 Živina se je tehtala po živi teži, torej živa žival. Poznamo še klavno težo. Ta se tehta brez kože, kosti, drobovine, glave in drugega odpada, zgolj meso. Danes pri kmetu navadno plačate po živi teži, v mesnici pa po klavni teži. Prodajalci in mesarji so smeli doma klati le živino, ki so jo pred tem imeli doma v reji minimalno 3 mesece! Mariborska predelovalnica mesa je morala vsak teden uradnikom javiti naročila, ki so jih dobili, okoliške predelovalnice pa vsakih 14 dni. Načeloma se je smelo prodajati le meso s kostjo, dodati kost k mesu ali zraven priračunati procente. Pri svinjskem mesu je bilo potrebno prišteti 20%, govedini 25% in teletini 30%. Izjema je bilo koštrunovo meso, to se je smelo prodajati izključno s kostjo.580 Oktobra je bila objavljena uredba, ki je preprodajalcem prepovedovala odkup klavne živine direktno od kmetov.581 Po odloku se je smelo konjsko meso in izdelke iz konjskega mesa po 20. oktobru prodajati le še na mesne karte. Vsak uporabnik je lahko dobil dvojno težo, kot je bila zapisana na karti. Če je na karti pisalo 1kg, je lahko kupil 2kg konjskega mesa ali izdelka iz konjskega mesa. Konjsko meso so prodajali brez kosti. Konjska drobovina je bila še naprej v prosti prodaji.582 Po odloku so morali mesarji izjemoma odpreti svoje mesarije 28. novembra popoldne.583 Razlog MZ ni navajal. Konec oktobra so uvedli obrazec za prodajo živine za zakol. Obrazec je veljal za govedino in prašiče. Obrazec so dobili na Uradu za prehrano, bil je bil v treh izvodih. Enega je obdržal prodajalec, enega kupec in enega je dobil nazaj Urad za prehrano.584 V začetku novembra je bila v časniku objavljena uredba o prijavi izvoza živine preko adminastrivnih meja Urada za prehrano. Preselitev živali so morali prijaviti najmanj 8 dni prej, ne glede nato, ali se je živino gonilo ali prepeljalo (z vozilom ali vlakom). Na oddelek živinoreja so morali javiti ime prodajalca/pošiljatelja, termin izvoza, način transporta (gonitev, vlak ali vozilo), število in

575 Verordnung, MZ, 19.4.1941, str. 8. 576 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 513. 577 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 146. 578 Verlautbarung, MZ, 4.7.1941, str. 8. 579 Mittelmarkt für Schlachttrieb in Marburg, MZ, 9.7.1941, str. 5. 580 Die Vieh- und Fleischbewirtschaftung im Unterlande, MZ, 10.7.1941, str. 6. 581 Betrifft Ankauf vom Schlachtvieh , MZ, 11/12.10.1941, str. 6. 582 Anordnung, MZ, 21.10.1941, str. 8. 583 Anordnung, MZ, 27.11.1941, str. 8. 584 Anordnung, MZ, 1/2.11.1941, str. 8.

99

vrsto živali, izvor, morebitno pretovarjenje, cilj in kupca. Po opravljenem izvozu so morali izvoz še dokazati s transportno spremnico ali s tovornim listom pri transportu z železnico.585 Za 6. avgust napovedan sejem klavne živine je bil odpovedan. Tako bi naj bil naslednji šele 13. avgusta. O razlogih odpovedi časnik sprva ne poroča.586 Že čez teden dni je sledila prepoved organiziranja svinjskih sejmov zaradi nalezljive bolezni prašičje ohromelosti.587 19. avgusta je bil živalski sejem, kjer so razstavljali konje in vprežne vozove.588 Konje so razstavljali med 9. in 12. uro ter od 14. ure dalje.589 Konec novembra je veljala veterinarska prepoved prirejanja živalskega sejma.590 V tem članku sicer ne izvemo o razlogu, nam pa o razlogih, svinjski paralizi, poroča drug članek v isti številki časnika.591 Medtem je sejem klavne živine 3. decembra odpadel zaradi tehničnih težav po poročanju MZ.592 Poleg svinjske paralize je Maribor in okolico v začetku decembra prizadela slinavka ter parkljevka. Oblast je dala navodila, kako ravnati. Kmetje niso smeli hoditi na mesta, kjer je bilo veliko ljudi, puščati ljudi na kmetije, v hleve ali na senike (prespati). Prepovedano je bilo kupovanje živali ali hrane neznanega izvora oz. iz okuženih območij. Živali so morale biti zaprte in pod nadzorom. To je veljalo tudi za pse in mačke. Redno so morali posipavati apno pred hlevi – razkužilo. Ob izbruhu bolezni so morali okužbo takoj javiti oblastem, sicer niso bili upravičeni do državne odškodnine.593 Vsi tega niso upoštevali, zato je bilo od sredine decembra strogo prepovedano uporabljati parkljaste živali kot vprežno živino in z njo voziti po Mariboru.594 Karta za oblačila 1. oktobra so uvedli karto za oblačila (Reichskleiderkarte), zato septembra niso več izdajali bonov za oblačila iz prediva za tiste, ki so imeli obvezno karto za oblačila.595 Dovolilnice so izdajali le še vsak torek in petek med 10. in 11. uro za primere rojstva, poroke in druge nujne razloge. V primeru smrti je bilo možno vlogo oddati vsak dan.596 Od 11. oktobra dalje trgovci niso smeli prodajati klobukov iz blaga in svile. Razen izjemoma v primerih pogreba. Razlog so bile priprave na uvedbo karte za oblačila.597 Izdali so karte po kategorijah – 5 različnih. Za moške, ženske, dekleta (3.-15. leta), fante (3.-15. leta) in otroke (2 in 3 let starosti). Vsaka karta je imela 120 točk. Druga karta je veljala do 31. avgusta 1942. Tretja celo do 31. decembra 1942. Vendar ljudje niso mogli porabiti vseh točk naenkrat. Zato so poskrbeli s postopno veljavnostjo. Prvih 20 točk se je sprostilo 15. oktobra, a le za ženske, dekleta in otroke. Moškim in fantom se je prvih 20 točk sprostilo šele 15. novembra. Potem se je približno na vsake 3 mesece sproščalo po 20 točk. Točke oštevilčene od 1 do 20 niso imele natisnjenega datume. Te so sproščali z odloki. Tako so lahko delali korekcije. V nujnih primerih so izdali posamezniku tudi dovolilnico za nakup oblačila. Kot nujni primer se je razumelo, da je porabnik imel le še en kos oblačila (v nekaterih primerih 2 kosa). V takšnih primerih je porabnik moral oddati tudi manj točk.

585 Anordnung, MZ, 1/2.11.1941, str. 8. 586 Abgesagter Marburger Schlachtviehmarkt, MZ, 2/3.8.1941, str. 6. 587 Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteirmark, MZ, 13.8.1941, str. 7. 588 Vormusterung der Pferde und Bespannfahrzeuge im Marburg, MZ, 11.8.1941, str. 6. 589 Bekanntmachung, MZ, 11.8.1941, str. 8. 590 Veterinärpolizeiliche Anordnung, MZ, 29/30.11.1941, str. 8. 591 Kundmachung, MZ, 29/30.11.1941, str. 8. 592 Anordnung, MZ, 1.12.1941, str. 8. 593 Abwehr der Maul- und Klauenseuche, MZ, 5.12.1941, str. 6. 594 Kundmachung, MZ, 16.12.1941, str. 8. 595 Verlautbarung, MZ, 1.9.1941, str. 8. 596 Verlautbarung, MZ, 3.10.1941, str. 8. 597 Verlautbarung , MZ, 11/12.10.1941, str. 8.

100

Recimo za moški zimski plašč, namesto 90, je moral oddati le 30 točk. Tudi tako so hoteli doseči približno pravično razdelitev oblačil. Poleg točk so bili tudi posebni odrezki. Ti odrezki so bili že vnaprej rezervirani za nakup določenih oblačil. Tako je bilo še 5 šivalnih odrezkov za nakup nogavic (k vsakemu odrezku so morali dodati po eno točko). Odrezki od A do G so bili rezervirani za posebne primere.598 Kape s ščitom so ostale še naprej v prosti prodaji. 3 točke so morali potrošniki oddati za klobuk, kape, turbane, nogavice in kapuce. 6 točk so bile rute, šali in štirikotne rute iz volne (iz drugih materialov so bile 4 točke).599 Ljudi so spodbujali k oddaji starih oblačil. Tako so za vsak star moški plašč dobili po 30 točk, za ženski plašč 25 točk. Same točke so se potem porazdelile na 6 obdobij. Hišno, namizno in kuhinjsko perilo so dobili le na potrdilo in je bilo iz umetne svile ter viskoze. Za vsako osebo so predvideli 2 rjuhi, 2 prevleki za odejo, 2 prevleki za vzglavnik, inlet, odejo, odejo za spanje/prešito odejo v kompletu z žimnico, 4 žepne robčke, 3 prtičke, 2 bela in 2 barvna namizna prtička, za vsako okno zavese, zastore in bele zavese. Za mlado poročence je obstajal poseben seznam.600 Sredi novembra so naredili izjemo za otroke. Otroci so lahko dobili zimski plašč, kljub temu da so imeli na voljo le 20 točk. Zimski plašč za dečke je stal 50, deklice 37 točk. Predpogoj je bila pridobitev dovolilnice. Dovolilnico so izdali ob predložitvi starega neuporabnega zimskega plašča, ki ga je do tedaj otrok imel. Plašča niso bilo potrebno oddati kot pri odraslih.601 Le toliko,da so preverili. Da bi zaščitili karto za oblačila pred ponarejevalci, so pri III. karti za oblačila uvedli vodni znak RK (Reichskleiderkarte) v različnih velikostih. Poleg imena in kraja bivanja so dodali še rojstni datum. Novost je bila tudi ta, da so se točke začele od 120 proti 1, tako so jih naredili veliko bolj pregledno.602 III. karta je bila veljavna do 31. decembra 1942. Zato je tudi časnik opozarjal ljudi k dobremu razmisleku, kaj potrebujejo. Dodatnih točk namreč ni bilo možno dobiti. Sam dr. Uiberreither je še pred izdajo III. karte odobril dodatnih 20 točk.603 Samo karto za oblačila so upravičenci dobili na dom. Vsak se je moral legitimirati in podpisat prejem. Karto je lahko prevzel partner oz. skrbnik mladoletne osebe. Kdor je z dovolilnico že prej kupil obleko/oblačila, se mu je ustrezno število točk pred izročitvijo odstranilo.604 Predzadnji dan leta 1941 je bil v časniku objavljen novi predpis glede nakupa žalnih oblek. Od 15. leta starosti so lahko kupili žalne obleke v prosti prodaji. Vendar le 1 krat letno. Morali so dobiti soglasje od Urada za karte. Urad jim je izdal dovoljenje ob predložitvi dokazila o smrti družinskega člana, najkasneje 4 tedne po smrti in je veljalo 3 mesece.605 Za vsa vrhnja oblačila iz usnja so morali pridobiti prav tako dovolilnico, dovolili so jo le redkim poklicnim skupinam (testnim voznikom, testnim pilotom…). Kratke usnjene hlače, imenovane kurze Wichs – alpsko oblačilo, so izdajali le nekateri podeželski gospodarski uradi. V prosti prodaji so bili pasovi, kape, rokavice, torbice, kovčki itd. in izdelki iz ribjega usnja606. Aktovke niso bile v prosti prodaji.607 598 Vor der Ausgabe der Reichskleiderkarte in der Untersteirmark, MZ, 17.10.1941, str. 5. 599 Unsere Kopfbedeckungen und die Reichskleiderkarte, MZ, 3.11.1941, str. 5. 600 »Punkte« oder Bezugschein, MZ, 5.11.1941, str. 5. 601 Der Kinderwintermantel in der Reichskleiderkarte, MZ, 17.11.1941, str. 6. 602 Wasserzeichen und Geburtsdatum auf der dritten Kleiderkarte, MZ, 1.12.1941, str. 5. 603 Die Reichskleiderkarte in der Untersteirmark, MZ, 3.12.1941, str. 6. 604 Verlautbarung, MZ, 1.12.1941, str. 8. 605 Neue Vorschriften für den Kauf von Trauerkleidung, MZ, 30.12.1941, str. 6. 606 Med drugo svetovno vojno se ga je uporabljalo kot nadomestek za ostala usnja. Iz ribjega usnja so delali torbice, čevlje, gonilne jermene, notranje podplate itd.. V bremenskem pristanišču je bila velika tovarna za predelavo ribjega usnja, ki pa je bila uničena ob zavezniških letalskih napadih. Fischleder! Ein neues Material?, www. Handarbeitsfrau.de, http://www.handarbeitsfrau.de/php/detailview_artikel.php?id=400, z dne 21.7.2008. 607 Die Bezugscheinfrage bei Lederwaren, MZ, 3.12.1941, str. 6.

101

Kulturno dogajanje Kulturno dogajanje je bilo velikokrat v sklopu propagande in obratno. Kar je pomenilo, da kulturni dogodki niso imeli namena le zabave, sprostitve in smeha, ampak so imeli pogosto tudi politični pomen. Omenim naj poziv SH, »da mora vsakdo po svojih močeh prispevati k kulturnemu življenju. To je še posebej pomembno, ker je tukaj 23 let delovala tuja kultura!«608 Konec julija je civilni upravitelj izdal odredbo, po kateri je moral vsakdo, ki je želel delati na kulturnem področju ali prirediti kulturni dogodek zato zaprositi civilnega upravitelja. Vsi, ki pa so že delali na kulturnem področju, so morali to pisno javiti do 31. julija na naslov Civilni upravitelj, oddelek ljudsko tolmačenje (Volksaufklärung) in propaganda, Grajska cesta 12. Navesti so morali ime, priimek, stalno bivališče in zaposlitveno mesto. Naknadno so morali še izpolniti anketo in imeti dokazilo o arijskem izvoru.609 Kdo vse se je moral javiti civilnemu upravitelju? Sem so spadali: učitelji glasbe, komponisti, orkestralni glasbeniki, solisti (ki so nastopali sami), dirigenti kora ali kapele, zabavni glasbeniki (igrali po lokalih), cerkveni glasbeniki, organizatorji koncertov, trgovci z glasbili, glasbeni založniki, pisatelji (tudi tisti, ki so občasno pisali članke za časnik), trgovci s knjigami, knjižni založniki, knjižničarji, zastopniki knjigarn, zaposleni knjigarn, literarna društva, arhitekti, kiparji, slikarji, grafiki, obrtniki umetniki, prodajalci umetnini (tudi tisti, ki so prodajali spominke ali umetniške razglednice), antikvariji, umetniški založniki, odrski člani (pevci, igralci…), prodajalci gledaliških vstopnic, umetniški plesalci, lutkovni igralci, baletni plesalci, plesne šole, lastniki kabaretov, lastniki gostiln (z umetniškimi programi), cirkuški delavci, lastniki kinov, časopisni založniki, uredniki, stenografi, dostavljalna podjetja (ki so dostavljala časopise), trgovci s časopisom, prodajalci knjig in časopisov na železniških postajah in bralni klubi. Javiti se ni bilo potrebno lastnikom zabavnih stojnic, streliščnih stojnic in vrtiljakov.610 Kino V Mariboru je delovalo 5 kinematografov: Grajski kino, kino Esplanade, kino Union, kino Pobrežje in Studenci. Vseh pet je bilo po 6. aprilu zaplenjenih s strani nove oblasti.611 Poleg teh je bilo še nekaj občasnih kinematografov in gostilniških. Tudi ti so prišli pod strogo kontrolo oblasti. 12. aprila ob 18.45 je bila prva kino predstava. Od 13. aprila dalje so potekale redne predstave. Kino je omejevala edino policijska ura, ki je začela veljati ob 21.00.612 Vsak kino je bil tudi kot »informativni kanal«, saj so morali predvajat Wochenschau613.614 Vsako nedeljo v juliju so v grajskem kinu med 10. in 11. uro vrteli posebne oddaje Wochenschau. Vrteli so predvsem posnetke bojev na vzhodni fronti. Časnik je poročal, da je vladalo med prebivalstvom veliko zanimanje, kar je dokazovalo dejstvo, da so bile vse predstave razprodane.615 Od 31. avgusta dalje so bile vsako nedeljo dopoldan posebne predstave kulturnih filmov. Med tednom so kot prvo predstavo vrteli Wochenschau, nato pa film s »pomembno kulturno in izobraževalno vsebino«.616 11. decembra so v grajskem kinu

608 Kulturelle Freizeitgestaltung – eine Aufgabe für alle! , MZ, 3.9.1941, str. 6. 609 Verordnung, MZ, 19/20.7.1941, str. 8. 610 Prav tam. 611 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 154. 612 Wieder Kinovorstellungen im Marburg; MZ, 11.4.1941, str. 6. 613 Informativna oddaja – danes poročila. 614 Kinobesucher Achtung; MZ, 23.4.1941, str. 6. 615 Grosses Interesse für die Wochenschauen, MZ, 24.7.1941, str. 6. 616 Sondervorstellungen von Kulturfilmen jetzt auch in Marburg, MZ, 28.8.1941, str. 6.

102

vrteli II. učni film z naslovom Pisalni stroj. V nagovoru je o pomenu poklicne vzgoje govoril vodja poklicne vzgoje Schreger.617 Žal MZ ne poroča, kdaj so vrteli I. učni film. Kakor v Rajhu, so tudi v Mariboru imeli slovesno otvoritev kinematografske sezone 41/42. Slovesnost je potekala 12. oktobra v vseh kino dvoranah (Maribor, Celje in Ptuj). Vrteli so Reitet für Deutschland, Über alles in der Welt, Bismarck in Friedrich Schiller.618 Najprej so preko radia poslušali govor dr. Goebbelsa (minister za propagando), ki je slovesno odprl kinematografsko sezono v Berlinu.619 Od 17. do 23. oktobra so v kino dvoranah vrteli policijski poučni film z naslovom Kako se obnašati v prometu. V nedeljo so imeli še posebno predstavo. Hkrati je po Mariboru vozil avto opremljen z zvočniki, ki je opozarjal udeležence v prometu na nepravilnosti, če so jih storili.620 Sredi decembra je časnik opozoril obiskovalce kina, da se v kino dvoranah ni smelo kaditi!621 Grad 20. julija ob 10.30 so imeli kandidati za oficirje pri Wehrmachtu na gradu glasbeno zabavo. Igrali so dela Telemanna, Händla, Haydna in Vivaldija. Recitirali so tudi poezijo.622 Od 20. avgusta do 3. septembra623 od 10. do 12. in 16. do 18. ure so si ljudje lahko ogledali razstavo spodnještajerskih slikarjev na gradu.624 31. avgusta ob 10.45 je bilo vodeno predavanje po razstavi. Predaval je Helfried Patz iz Celja.625 Razstavljenih je bilo 64 slik.626 Kasneje so predstavo podaljšali do 7. septembra.627 Od mariborskih slikarjev so bila razstavljena dela Pipa, Petelna, Karla Jiraka, Fredya Koschitza, Johannesa Heppergerja in Roberta Gattingerja.628 Od 23. do 30. novembra je potekala na gradu razstava knjig. Razstavo je organiziral Civilni upravitelj, oddelek Aufklärung und Propaganda. Prikazane so bile nemške knjige, dela Spodnje Štajercev, zemljevidi, listine in pomen nacionalsocializma pri knjigah.629 Ob odprtju razstave so bili navzoči vsi vidni predstavniki oblasti Steindl, Treml (vodja Volksaufklärung und Propaganda), ki je imel uvodni govor. Posebej je poudaril »Spodnja Štajerska bo vedno nemška«. Za izvedbo razstave je bil posebej zaslužen akademski slikar Pipo Peteln.630 Vstop je bil prost. Sama razstava je bila po navedbah časnika dobro obiskana.631 24. so razstavo obiskali propagandisti iz Zveznega vodstva.632 Hkrati s tečajem ročnih spretnih del je potekal tečaj za otroke. Ti so seveda izdelovali tisto, česar se otroci najbolj veselijo konec decembra – igrače. Njihova razstava je potekala 13. in 14. decembra na gradu v okviru I. Werkausstellung der DJ Schaffen für das Winterhilfswerk (nem. I. razstava del, ki jih je DJ naredil za Zimsko pomoč).633 Uvod je bila igra

617 Nicht tippen, sondern Maschinenschreiben, MZ, 18.12.1941, str. 6. 618 Jugendfilmstunde nun auch in der Untersteirmark, MZ, 9.10.1941, str. 6. 619 Jugendfilmstunde in der Untersteirmark, MZ, 13.10.1941, str. 6. 620 Die Sünden der Verkehrsteilnehmer, MZ, 13.10.1941, str. 6. 621 Im Lichtspieltheater darf nicht geraucht werden, MZ, 18.12.1941, str. 6. 622 Morgenfeier in der Marburger Burg, MZ, 16.7.1941, str. 5. 623 Die Ausstelung untersteirischer Maler bis Mittwoch geöffnet, MZ, 2.9.1941, str. 6. 624 Ausstelung untersteirischer Maler in Marburg, MZ, 20.8.1941, str. 6. 625 Führung durch die Ausstelung der untersteirischen Maler in Marburg, MZ, 30/31.8.1941, str. 6. 626 Führungsvortrag in der Marburger Burg, MZ, 6/7.9.1941, str. 6. 627 Die Kunstausstelung untersteirischer Maler in Marburg verlängert, MZ, 3.9.1941, str. 6. 628 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 122. 629 Das Deutsche Buch, MZ, 22/23.11.1941, str. 6. 630 Untersteir und das deutsche Buch, MZ, 24.11.1941, str. 6. 631 Guter Besuch der Marburger Buchausstellung, MZ, 25.11.1941, str. 6. 632 Arbeitstagung des Führungsamtes II. der Bundesführung, MZ, 25.11.1941, str. 6. 633 Heimatbund – Ausstellungen in Marburg, MZ, 13/14.12.1941, str. 6.

103

Rumpelstilzchen (zloben škrat iz Grimmove pravljice) zaigrali so jo Jungmädel Ausildungsgruppe Marburg. Na ogled so bile lutke, vojaki, lutkovne sobe, zibelke in otroške igre.634 Koncerti Eden izmed pomembnejših kulturnih središč je v Mariboru bila tudi dvorana Götz. V njej so se izvajale tako politične, kakor kulturne prireditve. Dvorana je bila v lasti SH,635 ki pa jo je odstopil v uporabo tudi drugim skupinam in uradom. Glasbeno društvo Maribor je 30. julija ob 20. uri priredilo v dvorani Götz glasbeni večer. Sodelovalo je moško pevsko društvo, pevsko društvo Liedertafel in mestni orkester. Vrhunec predstave je bil Nikolo Paganinis z 2. sonato zaigrano na violino ob spremljavi Tarasa Poljanetza.636 Karte so prodajali po 20 Rpf in jih je bilo moč dobiti od 28. julija na Uradu za izobraževanje, Tegetthoffstrasse.637 Konec avgusta so organizirali koncert v dvorani Götz. Koncert je vodil Frisch. Igral je operni orkester, peli so solisti moškega pevskega zbora (Herta Spittau, Josef Tscharre, Werner Bernhard, dr. Josef Iwanschek in Toni Oschlag). Dvorana naj bi bila po poročanju časnika polna do zadnjega kotička.638 Kot gostje so bili navzoči docenti in študenti visoke šole za glasbeno vzgojo iz Gradca.639 Gostje iz Gradca niso prišli le na koncert, ampak so opravljali »pomembno ljudsko politično« nalogo. 10 docentov in 80 študentov je med 26. avgustom in 4. septembrom v 26 krajih Spodnje Štajerske opravljalo nacionalsocialistično delo. Skozi petje s prebivalstvom so le temu približevali knjižno nemščino.640 5.oktobra je Urad za izobraževanje organiziral koncert 1000 Takte Wien. Sodelovali so: priljubljena šramelska plesna skupina Die Nachtfalter, plesna skupina Braunmüller, pevec Rolf Kutscher in Dita Dunna. Solo in duo scene so bile pod geslom Ljubezen na Dunaju.641 9. oktobra so Untergausportwartinnen priredile prireditev z gimnastiko in dekliškimi plesi. Prireditev je potekala v dvorani SH.642 V dvorani Götz je potekal 24. oktobra simfonični koncert Ein Abend bei Schubert. Izvedla ga je gledališka kapela.643 24. novembra je bil koncert z naslovom Hausmusik.644 Karte so dobili na Uradu za izobraževanje po ceni 50 do 80 Rpf. Igrali so Frisch (klavir), dr. Gerhard Galle (violina), Jettmar (violina), dr. Elfe (klavir), dr. Klasinc (klavir), Pelikan (violinčelo) Tscharre (petje) in Wamlek, ki je govoril na temo Mozart als Mensch und Deutscher (Mozart, kot človek in Nemec).645 2. decembra je Maribor gostil v dvorani Götz pevko Gerdo Lammers iz Berlina. Glasbeni večer je organiziral Urad za izobraževanje.646 Na povabilo Urada za izobraževanje je 12. decembra prišel v Maribor violonist Siegfried Borries iz Berlina. Spremljal ga je Wolfgang Borries, ki je igral na klavir. Igrala sta dela Mozarta, Bacha, Corellija, Paganinija, Schumanna, Straussa idr..647 26. decembra je v dvorani Götz potekala prireditev Katzensprung

634 Selbstgebastelte Spielzeug – Festlich gedeckte Tische, MZ, 15.12.1941, str. 6. 635 Pred 6. aprilom 1941 je bila dvorana v lasti Sokola. 636 Das erste Volkskonzert in Marburg, MZ, 5.8.1941, str. 6. 637 Volkskonzert der Musik gemeinschaft Marburg, MZ, 26/27.7.1941, str. 6. 638 Časopis sicer ne omenja izrecno, vendar ima verjetno v mislih dvorano SH. 639 »Singend wollen wir maschieren…«, MZ, 29.8.1941, str. 6. 640 Grazer Musikhochschule in volkspolitischen Einsatz, MZ, 29.8.1941, str. 6. 641 »1000 Takte Wien« , MZ, 30.9.1941, str. 5. 642 Singen und Klingen in Marburg, MZ, 9.10.1941, str. 5. 643 Vor dem ersten Symphoniekonzert der Kappele des Marburger Stadttheater, MZ, 21.10.1941, str. 5. 644 Hausmusik auch in Untersteir, MZ, 19.11.1941, str. 6. 645 »Tag der deutschen Hausmusik« in Marburg, MZ, 22/23.11.1941, str. 5. 646 Liederabend der Berliner Konzertsängerin Gerda Lammers, MZ, 26.11.1941, str. 6. 647 Einzieger Violinaabend Siegfried Borries in Marburg, MZ, 10.12.1941, str. 6.

104

ins Glück (majhen korak do sreče). Prireditev je izvedla Steirische Volksbűhne pod vodstvom Frankla.648 10. avgusta je v mestnem parku igral Gaumusikzug XXXVI. 649 13. avgusta je Urad za izobraževanje skupaj z Gaumusikzug XXXVI RAD650 organiziral koncert na prostem na Studencih. Koncert je vodil Finzel. Udeležilo se ga je okoli 4000 ljudi. Prisotni so bili Klingberg (okrožni vodja), dipl. ing. Frankl (Urad za vodenje I), Fischbach (vodja Urada za izobraževanje), Schneder (okrajni vodja – Ortsgruppenführer) in Treo (župan Studencev).651 20. avgusta je Gaumusikzug igral na Pobrežju. Koncerta se je udeležilo po navedbah časnika preko 1000 poslušalcev. Drugi dan so igrali na Teznu in pritegnili okoli 1600 poslušalcev.652 Sredi septembra je moško pevsko društvo preko časnika pozivalo vse (moške, ženske in dekleta), ki so bili pevsko nadarjeni na poskusno petje. Prijave je zbiral Urad za izobraževanje. Pogoj za sodelovanje je bilo članstvo v SH. Prva avdicija je potekala 16. septembra v društvenem lokalu ob 2030.653 Gledališče Upravo gledališča je takoj po zamenjavi oblasti začasno prevzela Berta Siege. Siege je pred vojno vodila dramsko sekcijo SDKB v Mariboru. Intendant gledališča postane Robert Falzari, direktor pa Walter Nowak.654 Nekaj igralcev in pevcev so aretirali, nekaj jih je pobegnilo v Ljubljano. Tako bi naj bilo junija že 16 mariborskih igralcev v Ljubljani. Ostali so Pavel Rasberger, Slava in Danilo Gorinšek (kasneje deportirana v Srbijo), Danica Savinova, Vida Kovič, Mileva Zakrajšek, Anton Harastovič, Edo Grom, Milan Venišnik (kasneje odšel v partizane) in Stanislav Ledinek.655 Skoraj v celoti je ostal ženski zbor. Moški zbor so razpustili in ustanovili novega. Pri tem je treba poudariti, da je v njem bilo tudi nekaj slovenskih pevcev. Tudi gledališče je sledilo trendu preimenovanja – postalo je Mestno gledališče. Ponovno so ga odprli 14. maja. Otovoritvena predstava je bila 25. septembra po navedbah dr. Žnidariča in dr. Mateje Čoh.656 To pa je v neskladju s tem, o čemer poroča časnik. Časnik namreč poroča, da je bila otvoritvena predstava 15. septembra.657 Sezono 1941/42 so že začeli s svojim dramskim, opernim in operetnim ansamblom, v katerem je bilo pet glasbenih vodij, pet režiserjev, 14 pevcev, 9 pevk, 9 plesalk, 45 godbenikov in 36 zboristov.658

648 »Katzensprung ins Glück« , MZ, 22.12.1941, str. 5. 649 Gastspiel Parkkonzert, MZ, 14.8.1941, str. 6. 650 RAD – Reichsarbeitdienst. Bunte Klänge für Arbeitskameraden, MZ, 5.9.1941, str. 6. 651 Grosses Platzkonzert in Brunndorf, MZ, 14.8.1941, str. 6. 652 Reichsarbeitdienst Gaumusikzug XXXVI in den Ortsgruppen Pobersch und Thesen, MZ, 27.8.1941, str. 6. 653 Aufruf des Männergesangvereines, MZ, 12.9.1941, str. 6. 654 121 Vorsstellungen – 46.610 Besucher, MZ, 10/11.1.1942, str. 5. 655 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 121. 656 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 511 in Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 122. 657 121 Vorsstellungen – 46.610 Besucher, MZ, 10/11.1.1942, str. 5. 658 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 122.

105

Slika št. 9. Operni šef Dietl. Slika št. 10. Intendant Falzari. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen

Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

Slika št. 11. Višji režiser Matthias. Slika št. 12. Altistka Probst. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen

Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

106

Slika št. 13. Operna pevka Dragan. Slika št. 14. Stranske vloge Kichter. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

Slika št. 15. Lirska pevka Diehl. Slika št. 16. Tenorist Renko. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

107

Slika št. 17. Lirski bariton Schmidt. Slika št. 18. Operna subretka Reichell. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

Slika št. 19. Tenorist Friese. Slika št. 20. Koloraturna sopranka Mary. Vorhang auf zur deutschen Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5. Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

108

Slika št. 21. Seriozen bas Toenges. Vorhang auf zur deutschen Kunst! MZ, 13/14.9.1941, str. 5.

Ob Mestnem gledališču so nekaj časa delovali še amaterska gledališka skupina na Studencih in dve lutkovni gledališči.659 To sta bila Lutkovno gledališče Berte Siege in Kasperltheater v Košakih.660 Da bi vsakemu članu SH omogočili ogled gledališča, so lahko člani SH kupili gledališki abonma, ki se je imenoval Theaterring. Abonma je stal 50 Rpf in je omogočal ogled 10 predstav (oper, operet in govornih iger) od septembra 1941 do julija 1942. Abonmaje je prodajal Urad za izobraževanje.661 2. julija je bila v gledališču prva nemška oratorijska predstava Der Feldherr. Predstavo je vodil direktor graške visoke šole za glasbo Felix Oberborbek,662 kot gosta sta bila kora iz Gradca in Leobna. Solistično so pomagali iz Gradca in Dunaja. Bolnega solista Lenza Fehenberga je nadomeščal Hans Depser.663 Septembra je svoja vrata odprlo mariborsko gledališče. Prva predstava je bila opera Fidelio (Beethoven). Režiral jo je Robert Falzari.664 Od odprtja gledališča 15. septembra do konca leta 1941 je bilo 121 predstav. Izvedli so 36 oper, 64 operet in 2 simfonična koncerta. 12 predstav je izvedel Steirisches Landtheater. Gledališče je obiskalo 46.610 obiskovalcev. Povprečna zasedenost gledališča je bila 80%.665 Drugo prizorišče gledališča so bili tudi Studenci. 13. in 14. oktobra so Studence obiskali Frankl Bühne iz Gradca. Igrali so Annerl von Aussee.666 Nekaj čez mesec dni (17. novembra) so jo na povabilo Urada za izobraževanje igrali v dvorani Götz. Skupino je vodil Willibald Frankl. Poleg že omenjenega dela so igrali še dela, ki so govorila o kmetih.667 2. novembra je v dvorani SH na Studencih na Jahngasse Frankl Bühne razveselila gledalce z dvema predstavama. Igrali so Woran ich meine Freunde hab.668 30. novembra je Frankl Bühne

659 Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, str. 511. 660 Žnidarič: Do pekla in nazaj, str. 122. 661 Theater für jedermann! , MZ, 3.9.1941, str. 5. 662 Erste deutsche Oratorien Aufführung im Marburg; MZ, 27.6.1941, str. 5. 663 Stadttheater Marburg, MZ, 2.7.1941, str. 5. 664 Marburgs Stadttheater öffnet die Pforten, MZ, 13/14.9.1941, str. 5. 665 121 Vorsstellungen – 46.610 Besucher, MZ, 10/11.1.1942, str. 5. 666 Das »Annerl von Aussee« in Brundorf, MZ, 11/12.10.1941, str. 5. 667 Gastspiel der Steirischen Volksbühne Graz in Marburg, MZ, 12.11.1941, str. 5. 668 Wieder zwei Theateraufführungen in Brundorf, MZ, 1/2.11.1941, str. 5.

109

ponovno obiskala Studence in gledalce počastila s kmečko komedijo Rätsel um Rosl. To je bilo delo pisca Pohla.669 Lutkovni igralci Radestock so se v začetku decembra ustavili v Mariboru. 4. decembra so igrali na Pobrežju, 6. in 7. v Mariboru, 8. na Studencih in 9. spet v Mariboru.670 6. decembra so igrali v kino dvorani na Domplatzu. Popoldne so za otroke igrali Rumpelstilzchen, zvečer pa za odrasle Die Teufelsschmiede.671

669 Die Frankl-Bühne wieder in Brunndorf, MZ, 29/30.11.1941, str. 5. 670 Die Radestocker Puppenspiele in Marburg, MZ, 29/30.11.1941, str. 5. 671 Puppenspiele Radestock in Marburg, MZ, 3.12.1941, str. 5.

110

Sklep Nemci so v Jugoslaviji doživljali s strani države ogromen pritisk, ki se je včasih sprevrgel tudi v fizično nasilje. Razloge lahko iščemo v 19. stoletju. Vendar je tak odnos Jugoslavije potisnil Nemce v položaj sovraštva in v željo po spremembi položaja. Edina rešitev, ki je bila, je bila priključitev k matici. Rešitev je ponujal Hitler po vzoru anšlusa (priključitve) ali zavzetja. Zato nas ne sme čuditi visoka podpora Hitlerju med jugoslovanskimi Nemci! Ostale so jim namreč le štiri možnosti: radikalizacija, asimilacija, izselitev ali trpljenje. Jugoslavija se je trudila ostati na vse pretege nevtralna. Ves čas se je nanjo izvajal iz vseh strani pritisk. Določene države so želele njeno vključitev v vojno kot zaveznice, spet druge so želele njeno ozemlje. Jugoslavija je na koncu morala popustiti in se odločiti za tisto stran, ki je tisti hip veljala za najmanj tvegano. To so bile sile Osi. Hkrati s tem je hotela odvzeti povod za napad nanjo, kajti večina držav sil Osi si je želela ozemlje Jugoslavije. Notranje politično odločitev vlade niso vsi sprejeli z naklonjenostjo. Nasprotniki so sprožili upor, ki je odnesel vlado in regenta. Na prestol so postavili mladoletnega kralja. Takšen tok dogodkov je pokazal, kako nestabilna in nezanesljiva je bila Jugoslavija. Takšna odločitev je razjezila predvsem Hitlerja, ki je upal na zavezništvo z Jugoslavijo.672 Medtem so si druge sosede manile roke, saj so končno dobile tako dolgo pričakovani povod za kosanje Jugoslavije. V Mariboru je po strmoglavljenju vlade in regenta nastalo napeto ter zadušljivo ozračje. MZ se je trudil po navodilih oblasti ljudi pomirjati, a je bilo to vse zaman. Vsi so le še čakali na napad. 6. aprila se nato zgodi napad na Jugoslavijo. Jugoslovanska armada se izkaže za nevredno svojega imena in hkrati privrejo na plano vsi zanemarjeni problemi. Oficirski kader, po večini srbske narodnosti, je nameščal vojake vojaško zgrešeno, sam pa v največji naglici pobegnil. Tako so ostali vojaki, med katerimi je bila morala izredno nizka, brez vodstva, brez oskrbe in brez informacij. To je le še pospešilo razpad obrambnega sistema. Cel obrambni sistem je temeljil na Rupnikovi liniji – nizu obrambnih bunkerjev. Ob meji z Avstrijo oz. takrat Rajhom se je pokazalo, da vojaštvo povečini sploh ni zasedlo bunkerjev. V Maribor je Wehrmacht vkorakal šele 8. aprila, že prej so Maribor »osvobodili« pripadniki Schwäbisch Deutscher Kulturbunda. Še pred svojim umikom je jugoslovanska vojska porušila vse mostove čez Dravo. Ta odločitev v vojaškem smislu ni prinesla nobene koristi. Wehrmacht je s pontonskimi mostovi že kmalu bil na drugi strani reke Drave. Je pa rušenje mostov zelo prizadelo civilno prebivalstvo, saj so po Glavnem mostu bile speljane cevi za vodovod in plinovod ter električni kabli. Drugi zločin jugoslovanske armade je bilo obstreljevanje civilnih objektov v Mariboru. Vojna se je hitro končala s porazom Jugoslavije. Že med samim vojaškim pohodom si je nemška oblast pridobila naklonjenost prebivalstva s tem, ko je sestradanemu prebivalstvu delila hrano ter tople obroke s pomočjo poljskih kuhinj. Spodnja Štajerska oz. jugoslovanski del Štajerske in s tem Maribor je prišel pod nemško upravo. Civilni upravitelj je postal štajerski Gauleiter dr. Uiberreither. Veliko študij so Nemci opravili že pred vojno in tako imeli izdelane smernice ter načrte. Rajh je prav tako, kot Jugoslavija, poznal živila na karte/bone. S to razliko, da so ljudje dobili dejansko količino živil zapisano na karti. Uvedli so tudi karto za oblačila in težke delavce. Nemška oblast je določene jugoslovanske davke ukinila oz. jih znižala. Strogo so začeli nadzirati vsakršen poskus špekulacij s cenami živil in drugih dobrin. Na kulturnem področju so začeli intenzivno propagirati nemško kulturo. Razne kulturne prireditve, koncerti, proslave itd. so pritegnile ogromno ljudi. Posebej je bila priljubljena Wochenschau, katere cilj je bil predvsem propagandne narave.

672 Hans-Ulrich Wehler: Nationalitätenpolitik in Jugoslawien, str. 40.

111

Na Spodnjem Štajerskem niso začeli graditi NSDAP, ampak SH. SH je bil po organiziranosti kopija NSDAP. Bilo je celo predvideno, da bi kasneje iz SH nastal NSDAP. Član SH ni mogel postati vsakdo. V SH niso sprejemali rasno in politično neprimernih oseb. Rasno in politično neprimerne osebe je po večini doletel izgon oz. deportacija. Prebivalstvo na Spodnjem Štajerskem so Nemci vzeli za svoje. Mešanje prebivalstva z nemškimi od 13. stoletja dalje je dalo pozitivno rasno oceno. Edina ovira je bil jezik. Prebivalstvo je govorilo po večini različne dialekte. Te dialekte so Nemci in Slovenci sprejeli za svoje. Iz tega razloga so vpeljali izključno nemško šolstvo in nemške jezikovne tečaje. Odziv prebivalstva za članstvo v SH je bil izredno visok. Več kot 70% prebivalstva se je včlanilo v SH. Upoštevati moramo še vse tiste, ki so se hoteli včlaniti in so bili zavrnjeni. Kje tičijo razlogi? Začnemo lahko kar pri razočaranju nad Jugoslavijo. Nemčija uredi preskrbo prebivalstva, ljudje imajo ponovno delo itd.. To je niz projektov, ki prinesejo plus točke in navdušenje za Nemčijo. Nedefinirana nacionalnost je že naslednji faktor. V Avstro-Ogrski so jim vbijali v glavo, da so Avstrijci, v Jugoslaviji, da so Jugoslovani. Prebivalstvo se je globoko v sebi še vedno najprej opredeljevalo za Štajerce! Povsem na koncu je tu še pragmatizem. Pod geslom: »pod vladarjem, katerim se lepše živi, k tistemu moje srce služiti želi«. Najpomembnejše je bilo, da so imeli delo in site otroke. Članstvo v SH je prineslo prebivalstvu nemško državljanstvo na preklic. Državljanstvo na preklic so preklicali v primeru dokazanega upora ali hujšega kršenja predpisov. Državljanstvo so izgubili tudi partner ter otroci. V načrtu je bilo, da bi se čez leta prelevilo v stalno državljanstvo. Eden največjih mitov iz tega obdobja je zagotovo govor Adolfa Hitlerja Mariborčanom. Mit govori o tem, kako je Hitler v govoru dejal množici »mach mir dieses Land wieder Deutsch – naredite mi to deželo zopet nemško«. V resnici je te besede izrekel dr. Uiberreither nekaj dni po Hitlerjevem obisku. V govoru je dr. Uiberreither omenil, da mu jih je izrekel Hitler v Gradcu. Pa mu jih je res? Ker ni to tema te diplomske, ostaja to vprašanje odprto. Ta mit je še danes tako globoko zakoreninjen, da ga lahko srečamo na vsakem koraku. V teku raziskave so se pojavile tudi številne napake zgodovinarjev. Ena izmed takih je datum odprtja gledališča. Dejansko se je mariborsko gledališče odprlo celih 10 dni prej. Druga napaka, če jo sploh lahko imenujemo napaka? Morda bi bilo kar bolje reči potvarjenje dokumentov, je članek v MZ. V članku se je pozivalo Nemce k pisanju svojih imen in imen trgovin v svojem nemškem jeziku. Tega namreč v Jugoslaviji niso smeli. Zgodovinar Žnidarič je namerno dodal še stavek »in odstranite vse slovenske«.

112

Zahvala Posebej bi se rad zahvalil svojemu mentorju dr. Darko Frišu za izredno dobro svetovanje pri izdelavi diplomske naloge. Njegovi napotki in nasveti so bistveno lajšali in pospešili izdelavo naloge. Zahvala tudi dr. Antonu Ožingerju, ki mi je pomagal in dal kar nekaj nasvetov, kje iskati imena krajev. Posebej težavni so manjši kraji. Dr. Ožinger je zelo strokovno podkovan in dober poznavalec literature na tem področju. Zahvalil bi se tudi svojemu očetu, ki me je spodbujal in podpiral pri študiju in izdelavi diplomske naloge. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Selnica ob Dravi, 9. september 2009

Rajmund Lampreht

113

Zusammenfassung Das Jahr 1941. Ein Jahr in dem aus einem europäischem Krieg ein Weltkrieg wurde. Das Königreich Jugoslawien befand sich im Jahr 1941 in einer Wirtschaftlichen wie auch Politischen Kriese. Der Staat wurde durch die Nachbarländer immer mehr unter Druck gesetzt. Das Königreich war umzingelt von Achsenmächten; Deutschland, Ungarn, Bulgarien, Rumänien und Italien (mit Albanien). Die Briten die nicht zu den Achsenmächten zählten drückten politisch immer mehr aus dem Süden – aus Griechenland. So war das Königreich in einer verzweifelten Lage. Dabei kamen die Innenpolitischen Verhältnise zwischen den Nationen im Königreich.noch besonders zum Ausdruck. Auf der einer Seite standen die Zentralisten (Serben) auf der anderen Seite aber die Autonomisten (Kroaten und Slowenen). Aus diesen Gründen kann man sagen, das dass Königreich politisch gesehen in einer Sackgasse war. Auf dem Wirtschaftlichen Gebiet war es nicht besser. Es gab weder genug Arbeit noch gab es genügend Rohstoffe. Die Versorgung der Menschen musste mit Essensmarken gewehrleistet werden. Denoch gab es Hunger und Not, doch trotzdem versuchte das Königreich mit Zensur ein schöneres Bild zu schaffen aber trotz aller Mühe gelang es ihnen nicht. Nach dem Beitritt Jugoslawiens zum Dreierpackt (der Dreierpackt wurde zwischen Deutschland, Italien und Jugoslawien geschlossen) haben die Offiziere die sich damit nicht abgefunden haben die Regierung gestürzt und den Minderjährigen Tronnachfolger für Volljährig erklärt. Dammit zeigte sich das Königreich als unzuverlässig. In folge dessen brach der Krieg zwischen Jugoslawien und den Achsenmächten aus. In den Tagen vor dem Kriegsausbruch wusste man schon was folgen würde. Es lag etwas ausergewöhnliches in der Luft. Das kann man noch Heute aus der Marburger Zeitung aus dieser Zeit erkennen. Die Regierung versuchte die Menschen zu Beruhigen – es sollte alles so sein wie es sein sollte. Die Regierung gab an, nur einige Militairübungen durchzuführen. Aber niemand glaubte es. Am 6. April geschah es. Der Angriff war sehr genau und die gut organizierte Wehrmacht schlug schnell die Jugoslawische Armee in die Flucht. Dabei kamm auf der Jugoslawischen Seite die niedrige Moral der Soldaten sehr gut zum Ausdruck. Deutsche, Slowenische und Kroatische Soldaten wollten überhaupt nicht für das Königreich Kämpfen. Maribor - Marburg wie auch die Untersteirmark kammen so unter Deutschland. Als Gauleiter (Gau – in der Zeit des zweiten Weltkrieges haben die Nationalsotialisten den Staat in Gauen aufgeteilt. Dadurch kam es auch zur Ernennung von Gauleitern die diese bestimmten Teile führten) wurde dr. Uiberreither ernannt. Die neue Regierung machte sich schnell ans Werk. Die Wehrmacht musste in den ersten Tagen nach der Machtübernahme die Not der Menschen lindern. Als erstes musste man das Problem mit der Versorgung mit Nahrungsmitteln lösen. Auch in Deutschland gab es Essensnot. Dort löste man teilweise das Problem mit Essensmarken die man dan auch in Jugoslawien einführte. Der unterschied zwischen beiden war darin, dass mann für die Deutschen Essensmarken mehr Lebensmittel bekamm als für die Jugoslawischen. Auch nach der Machtübernahme Deutschlands gab es keine Rede und Pressefreiheit, noch immer wurde alles Zensuriert und wenn nötig unterdrückt – verboten. Die vor und auch nach der Deutschen Machtübernahme hier lebenden deutschen konnten nach diesem wichtigen Ereigniss frei ihre Meinung über den ehemaligen Staat äusern. Auch vor dem zweiten Weltkrieg lebten in Jugoslawien unter anderem auch Deutsche. Sofort nach der Machtübernahme erschienen in den Zeitung auch zahlreiche Artikel über den ehemaligen Statt. Aus den damals erschienenen Artikeln konnte man keine guten Taten oder keine positiven Eigenschaften des früheren Staats und Systems erkennen. Man konnte jedoch sehr klar die Freude über den Zerfall des ehemaligen Staats der schon vor dem zweiten Weltkrieg und auch nach der Machtübernahme in Jugoslawien lebenden Deutsche erkennen.

114

Mit der Übernahme Deutschlands kam es sofort zum Propaganda wechsel. Die Jugoslawische Propaganda wurde mit der Deutschen eingetauscht. Das Jugoslawische Königreich hatte ein einziges Ziel; die Vereinheitlichung aller in Jugoslawien lebenden Nationalitäten in eine einzige neue – Jugoslawische. Auch die Deutschen hatten nach der Machtübernahme ein ähnliches Ziel. Ihr Ziel war etwas weitreichender als das Jugoslawische. Sie wollten aus den Menschen nicht nur Deutsche Staatsbürger machen, sondern wollten auch das Sie sich voll und ganz Deutsch fühlten. Deshalb war es ihr Ziel die Menschen auch zur deutschen Mentalitäts übernehmen zu gewinnen. So wurden Sie zu vollkommene Deutsche. Aus diesem Grund sind aus Deutschland Speziele Rassenkommisionen eingetroffen. Sie haben eine Rassenselektion durchgeführt. Wurde man mit der Note gut bewertet und hatte keine Abneigungen gegen die damalige Deutsche Regierung und gegen die Deutsche Mentalität bekam man die Deutsche Stattsbürgerschaft. Sofern sich die Menschen mit diesen Tatsachen und Eigenschaften nicht identifizieren konnten wurden Sie mit Eisenbahnwagons deportiert. Die Menschen in der Untersteirmark bekamen in den meisten Fällen die Note Gut und konnten so bleiben. Um Sprachunverständlichkeiten zu meiden wurden in fast allen Orten Deutsche Sprachkurse organiziert. In der Untersteirmark wurde nicht die NSDAP (Nationalsotialistische Deutsche Arbeits Partei) gegründet sondern der Steirische Heimatbund. Der Steirische Heimatbund war eine Kopie der NSDAP. Viele der Menschen sind zum Steirischen Heimatbund beigetretten. Auch im Bereich der Kultur konnte man den Nationalsotialismus spühren. Im September öffnete das Stadtstheater seine Pforten. Von nun ab konnten sich die Marburger und die Menschen aus der Umgebung Marburgs zahlreiche Bühnenauftritte ansehen. Mann kann das Kino damals mit dem Fehrnsehen Heute vergleichen. So konnte man sich im Kino die Wochenschau ansehen. Diese kann man mit unseren heutigen Nachrichten vergleichen. Es wurden aber auch zahlreiche Filme vorgeführt. Ein beliebtes Thema war auch der Krieg.

115

Viri Mariborer Zeitung, Mariborska tiskarna, Maribor, izdaje od 1.1. do 6.4.1941. Marburger Zeitung, Marburger Verlags und Druckerei Geselchaft, Marburg, izdaje od 9.4.1941 do 1.3.1942. Fond 1625 Pooblaščenec državnega komisarja za utrjevanje nemštva, urad Maribor, Arhiv Slovenije, tehnična enota. 1, fascikel 224/1. Fond 1631 Štajerska domovinska zveza, Arhiv Slovenije, tehnična enota 1 - 2, fascikel 1 - 5. Fond Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, Pokrajinski arhiv Maribor, tehnična enota 37, spis 1591.

Literatura Uki Goni: Resnična Odessa, založba Ciceron, Mengeš, 2006. Sašo Radovanovič: Mariborske ulice, založba Kapital, Maribor, 2005. Marjan Žnidarič: Do pekla in nazaj – nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941-1945, Muzej Narodne osvoboditve Maribor, 1997. Mateja Čoh:Maribor v času druge svetovne vojne, Studia Historica Slovenica 2-3, Maribor 2006, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Miloš Mikeln: Pekel 1941, Cankarjeva založba, Ljubljana 1981. Janusz Piekalkiewicz: Druga svetovna vojna, DZS, Ljubljana 1996. Slovenska kronika XX. stoletja 1941-1995, Nova Revija, Ljubljana 1996. Slovenska kronika XX. stoletja 1900 – 1941, Nova revija, Ljubljana 1995. Jože Pirjevec: Jugoslavija 1918 – 1992, založba Lipa, Koper 1995. Tamara Griesser-Pečar: Razdvojeni narod, Slovenija 1941 – 1945, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Bogdan Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2006. Vlasta Stavbar: Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1914-1918, Založba Obzorja, Maribor 1998.

116

Jure Maček: Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2004. Hausmann, Frank-Rutger: Ernst – Wilhelm Bohle, Duncker & Humblot, Berlin 2009. Zvonko Cajnko: Nacizem, Adolf Hitler in tretji rajh, LOCUTIO zavod za kulturno inciativo Maribor, Maribor 2005. Mateja Ratej: Kraji na slovenskem Štajerskem in Maribor v letih 1918 – 1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2006. Hans-Ulrich Wehler: Nationalitätenpolitik in Jugoslawien, Die deutsche Minderheit 1918 – 1978, Vandenhoeck&Ruprecht in Göttingen, Göttingen 1980. James Lucas: Handbuch der Wehrmacht 1939-1945, Tosa Verlag, Wien 2000. Gordon Williamson: Die Waffen-SS 1933-1945, Tosa Verlag, Wien 2005. Christopher Ailsby: Die Geschichte der Waffen-SS in Wort und Bild 1923 – 1945, Tosa Verlag, Wien 2004. Isabel Heinemann: Die Rasseexperten der SS, Südostforschung im Schatten des Dritten Reiches, Südost-Institut München, R. Oldenbourg Verlag, München 2004. Tone Ferenc: Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalsierungspolitik in Slowenien 1941-1945, založba Obzorja, Maribor 1980. Dr. Helmut Carstanjen: Die Untersteirmark, eine politische Aufgabe an der Südostgrenze des Grossdeutschen Reiches, Steirischer Heimatbund. Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie, Politik und Kriegführung 1940-1941, Bernard&Graefe Verlag für Wehrwesen, Frankfurt am Main 1965. Manfred Overesch: Das III. Reich 1939 – 1945, Eine Tageschronik der Politik, Wirtschaft und Kultur, Weltbild Verlag, Augsburg 1991. Tone Ferenc: Jugoslawien im Zweiten Weltkrieg, Geschichte und Verantwortung, Herausgebar Aurelius Freytag, Boris Marte und Thomas Stern, Wiener Universitätsverlag, Wien 1988. Dragan Potočnik: Maribor med leti 1918-1941, Studia Historica Slovenica, letnik 6, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2006. Klaus Schmider: Partisanenkrieg in Jugoslawien 1941 – 1944, Verlag E.S. Mittler&Sohn GmbH, Hamburg 2002. Stefan Karner: Die Steirmark im Dritten Reich 1938 – 1945, Leykam Verlag, Graz 1986.

117

Tomaž Teropšič: Vojni ujetniki in ranjenci na Spodnjem Štajerskem v drugi svetovni vojni, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2008. Deutsche Okupation und Mobilmachung in Slowenien im 2. Weltkrieg (Kurzfassung), Zveza mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941/1945, Celje 2003. Dr. Danilo Türk: Mobilizacija Slovencev in mednarodno pravo, Deutsche Okupation und Mobilmachung in Slowenien im 2. Weltkrieg (Kurzfassung), Zveza mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941/1945, Celje 2003. Tamara Griesser – Pečar: Slovenski duhovniki med vojno in revolucijo 1941 – 1945, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2008. Stefan Zauner: The Growth of the Modern Nation-State: the Case of Germany 1815 – 1945, Clioh´s Workshop II., Empires and States in European Perspective VI., Edizioni Plus, Universita di Pisa, Pisa 2002. Marc Hillel: V imenu rase, založba Borec, Ljubljana 1976. Bojan Godeša: Kulovčevo zavezništvo s HSS – sprememba v politični strategiji SLS po Koroščevi smrti, Studia Historica Slovenica, letnik 8, št. 2-3, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Maribor 2008. T. L. Jarman: The rise and fall of Nazi Germany, New American Library, New York 1956. Elisabeth Barker: British Policy in South-East Europe in the Second World War, The Macmillan Press ltd, Bristol 1976. Stevan K. Pavlowitch: Unconventional perceptions of Yugoslavia 1940-1945, Columbia University Press, New York 1985. Martin L. van Creveld: Hitler´s Strategy 1940-1941, The Balkan Clue, Cambridge University Press, Bristol 1973. Ahmet Đonlagić, Žarko Atanacković in Dušan Plenča: Yugoslavia in the Second World War, Međunarodna štampa – Interpress, Beograd 1967. Mark C. Wheeler: Britain and the War for Yugoslavia, 1940-1943, Columbia University Press, New York 1980. Helga H. Harriman: Slovenia under Nazi occupation, 1941-1945, Studia Slovenica XI, Oklahoma State University, New York-Washington 1977. N. H. Gibbs: Rearmament Policy, Grand Strategy Volume I., Her Majesty´s Stationery Office, London 1976. R.A.C. Parker: Struggle for Survival – The History of the Second World War, Oxford University Press, Oxford 1989.

118

Jost Dülffer: Nazi Germany 1933-1945: Faith and Annihilation, Arnold, London 1996. Metod M. Milač: Resistance, Imprisonment, &Forced Labor – A Slovene Student in World War II., Peter Lang Publishing, New York 2002. Andrew L. Zapantis: Hitlers Balkan Campaign and the Invasion of the USSR, Columbia University Press, New York 1987.

Internetni viri Kurt Jakob: Bürgerlich, Stiftung Seeau, http://members.kabsi.at/seeau/Encyclopaedia/Copyright.htm, z dne 3.6.2008 Fischleder! Ein neues Material?, www. Handarbeitsfrau.de, http://www.handarbeitsfrau.de/php/detailview_artikel.php?id=400, z dne 21.7.2008 27. julij 1931; v Mariboru je bila ustanovljena prva krajevna skupina nemške kulturne zveze Kulturbund, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru, http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/sl/node/964, z dne 11.5.2009. Kočevski Nemci v jugoslovanski državi, Pokrajinski muzej Kočevje, http://www.pmk-kocevje.si/media/pdf/nemski_jezikovni_otok/pdf/09.pdf, z dne 11.5.2009. Dosedanji župani, Mestna občina Maribor, http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=3693, z dne 17.5.2009. Dr. des. phil. Judith Hahn: Erwin Villain und Leonardo Conti: Scharmützel unter NS-Kameraden, Deutsches Ärzteblatt, http://www.aerzteblatt.de/V4/archiv/artikel.asp?src=heft&id=57285, z dne 17.5.2009. Prešernova ulica, Vodnik po mestu, http://maribor.uni-mb.si/vodnik/1250/index.htm, z dne 17.5.2009.

Pomožna literatura Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, 1976. ASP 32 – pregledovalnik podatkovnih zbirk, v1.40, 1993 – 2002 Amebis, nemško – slovenski slovar. Atlas Slovenije, založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 1992. Pavle Blaznik: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, založba Obzorja, Maribor 1989. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987 – 2001.

119

Der Brockhaus, multimedial 2002, Bibliographisches Institut & F.A. Brockhaus AG. Encylopedia – Britannica Online Encylopedia, http://www.britannica.com/, z dne 30.6.2009.

Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v lu či ... · druga svetovna vojna. Vso to dogajanje...

Documents

Transcript of Dogodki, ki so zaznamovali Maribor leta 1941 v lu či ... · druga svetovna vojna. Vso to dogajanje...