glasilo slovenskega elektrogospodarstva / april 2003

DNEVI ENERGETIKOV V PORTOROÆUVRNITEV HEP V NEKV DIVA»I BO SODOBNO 400 kV STIKALI©»E

2 Dnevi energetikov v PortoroæuZanimanje za sreËanje energetskih menedæerjev, ki je letos biloorganizirano æe petiË, iz leta v leto naraπËa. Vzroke za to grezagotovo iskati tudi v dejstvu, da postaja energija v podjetjihvse dragocenejπa, saj marsikje pomeni tudi precejπen deleæstroπkov. Kot smo sliπali, bi dnevi energetikov z vkljuËitvijoobnovljivih virov in drugih energentov lahko prerasli v osrednjienergetski dogodek v dræavi.

14 Bistveni rezultati, ne pa πtudijaKdo in zakaj je naroËil πtudijo o koncentraciji kapitala in po-slovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu? Na Uradu zaenergetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo zatrju-jejo, da te πtudije niso niti naroËili niti zahtevali. Res pa je, daso na podlagi vladnega sklepa od uprav distribucijskih podjetijpriËakovali intenzivnejπi odziv v smeri optimalnega izvajanjaposlovnih funkcij.

16 »im prej priti do strategije in NEPSredi aprila je bil v Mariboru redni letni in volilni zbor Slo-venskega odbora Svetovnega energetskega sveta, na katerem sokot osrednjo toËko dnevnega reda obravnavali tudi nacionalnienergetski program. Sicer pa predsednik predsedstva te po-membne strokovne organizacije πe naprej ostaja mag. VekoslavKoroπec, med letoπnjimi dobitniki priznanj pa so Janko Kosmi-na, mag. Drago ©tefe in Inπtitut za ekoloπke raziskave Erico.

22 Vrnitev HEP v NEKPo skoraj petih letih je Hrvaπka 19. aprila zaËela znova pre-vzemati polovico elektriËne energije iz jedrske elektrarne Kr-πko.V zaËetku aprila pa je bila v Krπkem tudi prva skupπËinadruæbe, na kateri so imenovali nove Ëlane nadzornega sveta inËlane uprave. Elektrarno bo tudi naslednjih pet let vodil dose-danji direktor Stane Roæman, drugi Ëlan uprave pa je dr. Vla-dimir JelaviÊ, ki ga je predlagal HEP.

30 V DivaËi bo sodobno 400 kV stikaliπËeRTP DivaËa sodi med osrednja slovenska stiËiπËa energetskihpoti, saj skrbi za nemoteno napajanje primorskega bazena in jekljuËno stikaliπËe za povezave proti Italiji in Hrvaπki. Z lanizaËeto obnovo 400 kV dela stikaliπËa je Eles zaËel pomembenprojekt, ki bo, ko bo v celoti dokonËan, precej prispeval k veËjizanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo.

32 RTP Ernestinovo konec leta spet v omreæjuPo predvidevanjih naj bi hrvaπko RTP Ernestinovo znovavkljuËili v omreæje novembra. Z obnovitvijo in zagonom πe ne-katerih drugih prenosnih objektov pa naj bi bili izpolnjeni po-goji za ponovno sklenitev prve in druge cone interkonekcijskepovezave UCTE ter hkrati za obnovitev nekdanjih tranzitnihpoti, pomembnih tudi za slovenski elektroenergetski sistem.

30

222

izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o.

uredniπtvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja:Minka Skubic, Miro JakominAdrema:Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov:NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02e-mail: brane.janjic@eles.si

Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Nataπa Toni (TE-TOL),Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Kopπe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joπko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE),Barbara SvetiË (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov).

Poπtnina plaËana pri poπti 1102 Ljubljana

oblikovanje Peter Æebre

grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana

tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana

naπ stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod πt. 746. Po mnenju urada za informiranje πt. 23/92 πteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja.

NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.100 izvodov.

Prihodnja πtevilka Naπega stika izide 30. maja 2003. Prispevke zanjo lahko poπljete najpozneje do 20. maja 2003.

naslovnica foto Duπan Jeæ

ISSN 1408-9548 www.eles.si

Energetika je flin«Angleπki besedici flin« oziroma flout« sta se v zad-njem Ëasu tudi pri nas, Ëeprav bolj v najstniπkihkrogih, uveljavili kot sinonima za oznaËevanje ne-Ëesa, kar je priljubljeno in popularno ali v drugemprimeru zastarelo in preæiveto. Korenine tovrstne-ga izrazoslovja gre iskati predvsem v modnih inglasbenih krogih, kjer so se slogi in smernice æe odnekdaj zelo hitro spreminjali in prilagajali ne leletnim Ëasom, temveË tudi πirπim druæbenim ra-zmeram. In ker se v danaπnjem Ëasu spremembe zneverjetno hitrostjo dogajajo praktiËno na vseh po-droËjih naπega æivljenja, ne preseneËa, da sta seomenjena izraza z modnih pist in glasbenih odrovzaËela seliti tudi na druga podroËja Ëlovekovegaudejstvovanja. Tako je z izrazom, da je energetikav tem trenutku nedvomno flin«, svoje pozdravnebesede na aprilski slovesnosti ob podelitvi priznanjza energetsko najbolj uËinkovito podjetje in projektv Portoroæu opremil tudi minister za okolje in pro-stor mag. Janez KopaË in s tem slikovito opisal, dapostaja energetika, kot kljuËno podroËje gospodar-skega razvoja, v zadnjem Ëasu srediπËe zanimanjavse πirπega kroga ljudi. Pri tem naj bi kljuËni po-men, poleg velike vsote denarja, ki se pretaka v sve-tovnem energetskem sektorju, imelo tudi dejstvo,da se zaloge znanih oblik energetskih virov vse boljmanjπajo.To pa gledano v roku naslednjih dveh dotreh generacij poslediËno pomeni tudi popolnomadrugaËen slog æivljenja, ki ga bo nedvomno moralspremljati tudi bistveno spremenjen in bolj spoπ-tljiv odnos do okolja. In gledano v tej luËi, bi lahko dejali, da je bilaenergetika v vsem dosedanjem Ëloveπkem razvojupravzaprav vedno flin«, le da ji doslej nismo znalivedno prav prisluhniti. Kdo ve, mogoËe pa nas bovendarle sreËala pamet, in bomo, πe preden bo pre-pozno, spoznali, da slovenska in svetovna energeti-ka ter z njo povezana aktualna vpraπanja paË nisozgolj modna muha.

tema m

eseca

nevi energetikov 2003so potekali pod pokro-viteljstvom Agencije zauËinkovito rabo energi-

je pri MOPE, soorganizatorja pasta bila Center za energetskouËinkovitost pri Inπtitutu Joæef©tefan in Gospodarski vestnik -Izobraæevanje. Na sreËanju je so-delovalo 180 udeleæencev iz veËkot sto razliËnih podjetij, 14 do-maËih in tujih predavateljev, 5vodij sekcij in veËje πtevilo pred-stavnikov tiska in drugih medi-jev.Prvo sekcijo je vodil Franc Beravs(Nacionalna in evropska energet-ska zakonodaja), drugo mag. To-maæ Fatur (Elementi trajnostne-ga razvoja in njihov vpliv na in-dustrijo), tretjo mag. Boris Selan(Podpora in svetovanje porabni-kom - sodobni koncepti), ËetrtoBarbara Petelin VisoËnik (Sodo-bne tehnologije - pot k energetskiuËinkovitosti) in peto dr. PeterNovak (Energetski menedæment vpraksi).

Najbolj aktualne zadevev energetikiMag. Djordje Æebeljan, dræavnisekretar za energetiko, je pred-stavil prednostne naloge Ministr-

stva za okolje, prostor in energi-jo v letu 2003, ki so vezane na do-polnitve oziroma prilagajanje za-konodaje in razmerij na trgu zelektriËno energijo in plinom terproblematiko kapitala na sloven-skem energetskem trgu. GledeUredbe za doloËitev cen in za od-kup elektriËne energije od kvali-ficiranih proizvajalcev elektriËneenergije je povedal, da so na tempodroËju opredelili naËin obliko-vanja cen. Zadevo so skuπali ure-diti tako, da bi tudi investicije vkvalificirano proizvodnjo dobiledoloËeno spodbudo in zaneslji-vost. Glede Soglasja k Pravilnikuo spremembah in dopolnitvah

NEVI ENERGETIKOVV PORTOROÆUD

Skrb za uËinkovito rabo energije v podjetjih vprvi vrsti narekujejo ekonomski razlogi, saj je vsedanjih razmerah nujno stalno zniæevanje stro-πkov. Po drugi strani pa podjetja silijo v uËinko-vito ravnanje z energijo tudi zahtevni okoljskistandardi, ki jih morajo izpolnjevati na medna-rodnih trgih, kar od energetskih menedæerjevzahteva visoko usposobljenost, dobro obveπËenostin vpetost v poslovne procese. To je ena od klju-Ënih misli, ki je bila 15. aprila izreËena na 5. sreËanju energetskih menedæerjev Slovenije,to je na dnevih energetikov v Portoroæu.

D

2

Kot je pojasnil Havard Vaggen Malvik iz direkcije D,ki deluje v okviru generalne direkcije Transport inenergija Evropske komisije, so cilji Evropske unije napodroËju oskrbe in rabe energije jasno zastavljeni. EUnaj bi v prihodnosti ohranila zanesljivost oskrbe zenergijo, ki je povezana tudi z ohranjanjem ali zmanj-πanjem izvozne odvisnosti, ta pa se bo, Ëe se ne bodospremenili sedanji naËini proizvodnje in rabe energije,do leta 2030 poveËala na 70 odstotkov, pri nafti pa ce-lo na 95 odstotkov. Do leta 2010 naj bi EU podvojiladeleæ obnovljivih virov energije v domaËi proizvodnjina 12 odstotkov ter poveËala energetsko uËinkovitost za18 odstotkov glede na izhodiπËno leto 1995, obenem panaj bi v obdobju od 2008 do 2012 glede na leto 1990zmanjπala tudi emisije ogljikovega dioksida. Kar 94odstotkov vseh emisij ogljikovega dioksida v Evropiprispeva v zrak energetski sektor, πe posebej raba fosil-nih goriv, kot so nafta, premog in zemeljski plin, sko-raj tretjino vseh emisij pa prispeva transport, kjer se vprihodnjih letih priËakuje ravno najveËje poveËanjeemisij ogljikovega dioksida, in sicer kar za 90 odstot-kov v obdobju od leta 1990 do 2010. Z namenom, dabi zastavljene cilje tudi v resnici dosegli, je Evropskakomisija pripravila vrsto politiËnih, zakonodajnih infinanËnih inπtrumentov.

pravilnika o doloËitvi cen za upo-rabo elektroenergetskih omreæijin kriterijih za upraviËenost stro-πkov je povedal, da gre za regula-torni okvir, ki bo distribucijskimpodjetjem doloËal prihodek v na-slednjih treh letih. Med aktualni-mi zadevami na podroËju zako-nodaje je omenil tudi sklep vladeo uravnoteæenju odpiranja no-tranjega trga z elektriËno energi-jo za leto 2001, energetsko bilan-co RS za leto 2002, koncesijskopogodbo za izkoriπËanje energet-skega potenciala na spodnji Savi,uredbo o doloËitvi sploπnih pogo-jev za dobavo in odjem elektriËneenergije ter sploπne pogoje za do-bavo in odjem zemeljskega plinaiz prenosnega omreæja. V nada-ljevanju se je dotaknil podroËjatrga in na kratko pojasnil ra-zmerja med zmogljivostmi, uvo-zom, izvozom in tranzitom gledena omejitve. Zatem je na podro-Ëju kapitala posebej omenil rati-fikacijo sporazuma o NEK, ure-sniËevanje ciljev HSE in vpraπa-nje privatizacije v elektrodistri-buciji. V zadnjem delu (kako na-prej?) je med aktualnimi zadeva-mi omenil NEP, plinski trg, vpra-πanje privatizacije, pozicionira-nje NEK, spremembe direktivEU za elektriko in plin ter zane-sljivo in kakovostno oskrbo zenergijo.

Novi izzivi zahtevajonova znanjaKot rdeËa nit so na podroËjuuËinkovite rabe energije vidnaresna prizadevanja podjetij zauvajanje ukrepov racionalizaci-je, optimizacije in zmanjπevanjastroπkov. Iz obseænih referatovomenimo le nekatere pomem-bnejπe poudarke.Mag. Nives Nared iz Urada zaokolje je predstavila problemati-ko zmanjπevanja emisij toplogre-dnih plinov. Med drugim je pove-dala, da je vlada æe leta 2000 natem podroËju sprejela strategijo,do zaËrtanega cilja pa bomo pri-πli le s pomoËjo uËinkovitih ukre-pov; na eni strani so to ukrepiuËinkovite rabe energije, izrabaobnovljivih virov energije itd.,na drugi pa imamo na voljo eko-nomske instrumente, s katerimiposredno vplivamo na zmanjπa-nje emisij.Job Rosenhart iz Novema, nizo-zemske organizacije za energet-ska in okoljska vpraπanja, je po-

Za nami so peti dnevi energetikov v organizaciji vlad-ne Agencije za uËinkovito rabo energije (Aure) inGospodarskega vestnika. Priloænost za izmenjavomnenj, pridobitev novih spoznanj o dogajanjih s po-droËja energetike in varovanja okolja v Sloveniji inEvropski uniji ter prispevek k uresniËitvi poglavitne-ga smotra energetske uËinkovitosti in trajnostnega ra-zvoja, kako s Ëim manj energije narediti Ëim veË. Se-veda, Ëe vemo, kakπen je naπ cilj. Kako bomo spodbu-jali energetsko uËinkovitost, s Ëim in za kakπno ceno?Bo teæa energetske uËinkovitosti in varËevanja pri po-rabi ali oskrbi?V petih letih je bilo na teh vsebinsko dobro zasnova-nih dneh sliπanega in prebranega veliko spodbudne-ga, uresniËena vrsta akcij in projektov uËinkovite ra-be energije. Toda skupni rezultat je skrb zbujajoË zapoznavalce oskrbe z elektriËno energijo. Dosedanjanapoved porabe, na kateri gradi strategijo tudi vlad-na Aure, se je z dvoodstotne letne rasti povzpela la-ni na sedemodstotno, predvsem zaradi nove elektroli-ze v Talumu, in letos raste s πestodstotno stopnjo. Zapokrivanje take rasti bodo potrebni ustrezni noviobjekti, ob tem da so nekateri naπi termoenergetskibloki æe na koncu æivljenjske dobe. Pri tem pa ne biprimerjali MW iz prvih treh πoπtanjskih blokov zMW iz naËrtovanih spodnjesavskih hidroelektrarn.Tako kot ne bi prav resno jemali obetov Aure, da bo-mo do leta 2010 poveËali zmogljivosti v kogeneracij-skih elektrarnah s sedanjih 250 MW na 600 MW.Bolj resen je podatek iz energetsko uËinkovitega po-djetja Krke, pa πe od kod drugod, da je tovrstna proi-zvodnja, posebej Ëe je povezana s plinsko tehnologijo,predraga, da obstojeËe zmogljivosti malo obratujejoin da zato nekdanji naËrti o poveËanju tovrstnihzmogljivosti ostajajo zamrznjeni.Ne bi podcenjevali posameznih dobrih zgledov uËin-kovite rabe. Ti obstajajo in nekateri so veliko naredi-li pri tem, predvsem uspeπna, dobro organizirana po-djetja, v katerih je stroπek energije pomemben. TodaËe potegnemo Ërto pod porabo elektriËne energije, vi-dimo odstotek rasti, ki je znaËilen za nerazvite dræa-ve. Nad tem bi se morali odgovorni zamisliti in hitrosprejeti strategijo ukrepov. Eden od njih je zagotovosprejetje ustrezne cene za tarifne odjemalce. Pravpodcenjena kWh v tej kategoriji namreË zelo prispevak razsipni porabi.

Minka Skubic3br

ez va

rova

lke

UËinkovitejπaizraba porabe

dal primerjavo energetskih ka-zalcev podjetij (benchmarking).Med drugim je povedal, da je ni-zozemska vlada leta 1999 z indu-strijo sklenila sporazum o pri-merjavi energetskih kazalcev po-djetij, s katerimi so se energetskointenzivna podjetja s skupno let-no porabo energije, ki je veËja od 0,5 PJ, obvezala, da bodo vsvetovnem merilu najpozneje leta2012 dosegla vodilno vlogo na po-droËju energetske uËinkovitosti.V zameno za tako obvezo se jevlada odpovedala izvajanju vsa-krπnih drugih nacionalnih ukre-pov na podroËju urejanja varËe-vanja z energijo oziroma zmanj-πanja emisij ogljikovega dioksidaza podjetja, ki v sporazumu so-delujejo.Mag. Stane Merπe iz Centra zaenergetsko uËinkovitost je pou-daril, da nova pogodbena ra-zmerja, ki jih prinaπa v podjetjavzpostavljanje energetskih trgov,zahtevajo tako nova znanja inpristope kot tudi nove izzive inposlovne priloænosti, ki so pove-zane s tveganji. Vloga energetske-

ga menedæerja se v tem procesuπe poveËuje in zahteva usklajenodelovanje z drugimi odgovornimiv podjetju.Mag. Bogomil Kandus iz Centraza energetsko svetovanje Ene-kom je predstavil problematikociljnega spremljanja rabe energi-je. Za celovit nadzor nad poraboin stroπki energije v srednjih inveËjih podjetjih je nujna uvedbasistema ciljnega spremljanja rabeenergije. Ta sistem pomeni najvi-πjo in hkrati temeljno stopnjo priobvladovanju stroπkov za energi-jo podjetja. Uvajanje sistema jedolgotrajen proces, njegov uËi-nek pa je bistveno odvisen od ka-kovosti izvedbe. Prvi nujni ko-rak pred uvajanjem sistema cilj-nega spremljanja rabe energije jeenergetski pregled, smiselna pa jetudi izdelava energetskega nad-zornega sistema. Sicer pa je bilona predavanjih v okviru æe ome-njenih sekcij zaslediti πe celo vr-sto drugih zanimivih poudarkov.

Prve izkuπnjez odprtim trgom pozitivneV okviru dnevov energetikov jebila prvi veËer organizirana tudiokrogla miza z naslovom Odpira-nje trga z elektriËno energijo, kise je je udeleæila vrsta uglednihimen z energetskega podroËja.Kot je uvodoma povedal glavniurednik Gospodarskega vestnikaJoæe PetrovËiË, smo v Evropikljub drugaËnim obljubam πe vedno priËa precejπnji zaprtostienergetskega trga oziroma mono-polu velikih druæb, saj ima deni-mo francoski EdF πe vedno v svo-jih rokah 90 odstotkov domaËegatrga in belgijski Electrabel celo93 odstotkov, nemπka EoN inRWE vsak po 25 odstotkov in po-doben deleæ na britanskem otokutudi British Energy. Kljub urad-no enotnemu evropskemu trgu soπe vedno precejπnje razlike v ce-nah energije med posameznimidræavami, analize v ZDA pa tudikaæejo, da bodo AmeriËani za za-gotovitev nemotene oskrbe vkratkem potrebovali za 90 TWhdodatnih zmogljivosti. Skratka,dejanske razmere na energet-skem trgu se precej razlikujejood prvotnih priËakovanj, zato jezanimivo vpraπanje, kakπne soprve slovenske izkuπnje z libera-lizacijo trga z elektriËno energijo.Kot je povedal dræavni sekretarza energetiko mag. Djordje Æebe-

ljan, je vladna ocena odpiranjaslovenskega energetskega trgapozitivna, saj nam je uspelo zago-toviti nemoteno oskrbo ob za in-dustrijo sprejemljivih cenah. Se-veda pa bo treba uspeπno odgo-voriti tudi na izzive prihodnosti,saj preseæki elektriËne energije vEvropi poËasi kopnijo, treba pabo zagotoviti tudi sredstva za no-ve naloæbe. Po mnenju dræavne-ga sekretarja je zato kljuËnegapomena, kako bomo v prihodnjenaloæbeno politiko znali uskladitis cenovno politiko in kdo bo pre-vzel breme nujnih investicij v po-sodabljanje in dvigovanje zane-sljivosti in kakovosti dobaveelektriËne energije odjemalcem.Kot je v nadaljevanju dejal di-rektor Elesa mag. Vekoslav Koro-πec, je bilo povpraπevanje po moænostih uvoza in izvoza elek-triËne energije po odprtju trgaveliko, pri Ëemer je Elesu uspelougoditi veËini upraviËenih odje-malcev. Deleæ mednarodnega tr-govanja v Sloveniji je tako dose-gel 20 odstotkov celotne porabe,kar je precej veË od evropskegapovpreËja, kjer ta deleæ dosega leosem odstotkov. Seveda pa se jetreba ob tem zavedati, da obsta-jajo tudi doloËene tehniËne ome-jitve in vsem vendarle ni mogoËeustreËi. Eles je zato pripravilpravilnik o dodeljevanju Ëezmej-nih zmogljivosti in ta pravila bo vprihodnje πe dopolnjeval in prila-gajal stvarnim razmeram. Se paæe sedaj kaæe nadpovpreËno na-raπËanje porabe elektriËne ener-gije v Sloveniji, saj je bila lani tarast 7-odstotna, v prvih treh letoπ-njih mesecih pa 6-odstotna, karje precej veË od dolgoroËnih pri-Ëakovanj. Zato bo morala Slove-nija, Ëe bo æelela slediti temu pov-praπevanju, nujno zgraditi πe ne-kaj prenosnih daljnovodov, priËemer so kljuËnega pomena 400 kVpovezava BeriËevo-Krπko, ternaËrtovane 400 kV povezave zMadæarsko in Italijo. DirektorAgencije za uËinkovito rabo ener-gije Franc Beravs pa je poudaril,da bi morali na ukrepe uËinkovi-te rabe gledati predvsem v luËiekonomskih ukrepov, saj gre vprvi vrsti za zmanjπevanje stro-πkov. Pri tem pa je seveda trebaupoπtevati tako ukrepe uËinkovi-te rabe energije kot tudi moænostiizbora optimalnejπega dobavite-lja z opozorilom, da je treba ime-ti v mislih tudi zanesljivost doba-

4

Foto Tomaæ Sajevic

Mag. JanezKopaË:

flZanimanjeza energetiko

strmonaraπËa.«

ve. O moænostih za prihranke strgovanjem je v nadaljevanjuspregovoril direktor Borzena Go-razd Skubin, ki je poudaril, da jebilo od nastanka trga opaziti bi-stven napredek, poveËala pa se jetudi æivahnost dogajanj na sa-mem trgu, ki se v Sloveniji πe ra-zvija in naj bi v prihodnje tudiimel veËjo vlogo pri iskanju mo-ænosti prihrankov, predvsem zuvajanjem novih produktov, kibodo temeljili na urni ponudbi.Vsekakor pa bo to od podjetijoziroma odjemalcev zahtevalotudi dodatno znanje in obvlado-vanje pravil igre. Direktor stra-teπkega razvoja pri HSE JaroslavVrtaËnik pa je dejal, da je vladaHolding Slovenske elektrarneustanovila z jasnim namenom inæeljo zdruæiti vse slovenske proi-zvajalce elektriËne energije terjim tako omogoËiti laæji nastop naodprtem trgu.Treba je vedeti, daso evropska energetska podjetjana trg vstopila v drugaËnih okoli-πËinah, saj so bila vertikalno po-vezana æe prej in so se v prehod-nem obdobju zato tudi laæje no-tranje prestrukturirala. Zato jeza HSE πe toliko veËjega pomena,da mu na poti do uËinkovitegaenergetskega podjetja po vzorutistih v Evropi ob strani stoji tudi

vlada in mu zagotovi enake mo-ænosti za obstoj, saj gre tudi zavpraπanja strateπkega pomenaoziroma Ëim manj odvisne oskrbez energijo. Zanimive so bile tudimisli predstavnika novomeπkeKrke Marka Lamperta, ki jezbranim postregel z vrsto zgovor-nih πtevilk. Kot je dejal, v njego-vem podjetju budno spremljajodogajanja na trgu, poraba ener-gije pa pri njih pomeni slab od-stotek poslovnih odhodkov. Zazagotovitev nemotene oskrbe soubrali pot meπanih virov. Pri tempoleg lastne proizvodnje Ëetrtinopotrebne energije zagotavljajo zdvostransko pogodbo, slabih 39odstotkov z uvozom in preosta-nek s trgovanjem na energetskiBorzi, pri Ëemer znaπa skupnacena 10,1 tolarja za kWh. Kot soizraËunali, jim je takπno poËetje -v primerjavi, Ëe bi celotno energi-jo zagotovili z dvostransko po-godbo - prineslo skoraj enajstod-stotni prihranek, kar vsekakor nizanemarljivo. Manj optimistiËenpri oceni dosedanjih dogajanj natrgu pa je bil Peter Kozina izElektro Ljubljane, ki je dejal, dase s staliπËa upraviËenih odjemal-cev doslej niË ni bistveno spreme-nilo, vsaj sodeË po majhnem πte-vilu zamenjav dosedanjih doba-

viteljev. To dejstvo pa gre pripi-sati predvsem temu, da je kako-vost in zanesljivost dobave za ve-Ëino odjemalcev πe vedno bistve-nejπega pomena kot pa minimalniprihranki, ki jih lahko dosegajo zuvozom oziroma na trgu. Tako sstrani dobaviteljev po njegovioceni doslej ni bilo velikih pretre-sov, slednji pa imajo veËjo kon-kurenËno moænost bolj na podro-Ëju svetovanja in opravljanja do-datnih storitev. Bojan Horvat izElektro Maribora je k temu do-dal, da se bodo dolgoroËno seda-nja minimalna odstopanja v ce-novnih ponudbah πe izravnala,pri Ëemer bodo mogoËi prihrankibolj v zvezi s tem, koliko bodoodjemalci sposobni obvladovatisvojo porabo in izravnavati od-stopanja ter zagotavljati energijos trgovanjem na dnevnem trgu.

Obeta se vrsta novihukrepovV okviru slavnostne podelitve na-grad za energetsko uËinkovit pro-jekt in energetsko uËinkovito po-djetje je pozdravne besede izre-kel tudi minister za okolje, pro-stor in energijo mag. Janez Ko-paË, ki je poudaril, da postaja po-droËje zagotavljanja potrebneenergije osrednje vpraπanje Ëlo-

5

Foto Tomaæ Sajevic

Trg energije v Sloveniji se πele razvija.

veπtva, saj je energije v sedanjiobliki na voljo dovolj le πe za 40do 50 let. Tako bo treba v Ëasuene ali dveh generacij popolnomaspremeniti naËin æivljenja in poi-skati nove energente, pri Ëemerbodo imeli pomembno vlogoobnovljivi viri energije, pa tudinjena πe bolj uËinkovita raba.Dræava je preko Agencije zauËinkovito rabo energije æe vesËas navzoËa pri spodbujanjusmotrnejπe rabe, v zadnjih letihpa je ta prizadevanja z uvaja-njem uredb in ukrepov, ki izha-jajo iz Evropske unije, πe okrepi-la. Pri tem gre πe posebej pouda-riti obveznosti iz Kjotskega pro-tokola, v okviru katerih je vladanovembra lani spremenila taksona CO2, s Ëimer naj bi podjetjaspodbudila, da preko sistemaolajπav poveËajo vlaganja v uËin-kovito rabo energije, v kogenera-cijo in obnovljive vire. Pomem-ben prispevek podjetij pri zmanj-πevanju emisij toplogrednih pli-nov se priËakuje tudi od uvedbedirektive o celovitem prepreËeva-nju in nadzoru onesnaæevanja, kibo zajela okrog 135 podjetij inposegla v energetsko bolj potrat-ne panoge, ki bodo morale proi-zvodno tehnologijo prilagoditinovim energetskim zahtevam ozi-roma pridobiti tudi ustreznaokoljska dovoljenja. Zanimivanovost je tudi moænost trgovanjaz emisijskimi kvotami in uvedbazelenih certifikatov, obetajo pa seπe nekateri drugi ukrepi, poveza-ni s prevzetimi obveznostmi izKjotskega protokola. Vse to, paje poudaril mag. Janez KopaË, boterjalo dodatno znanje v podje-tjih, kar drugaËe reËeno pomeni,da se bo pomen energetskih me-nedæerjev πe poveËal, saj podje-tja brez obvladovanja tudi tehprocesov v hudem konkuren-Ënem okolju preprosto ne bodosposobna preæiveti.

Miro JakominBrane JanjiÊ

6

Revija Gospodarski vestnik in Agencija RS za uËinko-vito rabo energije sta letos æe sedmiË podelila priznanjeza energetsko uËinkovito podjetje in tretjiË priznanjeza energetsko uËinkovit projekt. Kot je povedal predsed-nik komisije dr. Peter Novak, gre za podelitev pri-znanj tistim, ki so z manj sposobni narediti veË. Pritem pa je æal opaziti, da gredo gibanja na dræavniravni ravno v nasprotni smeri, saj z isto koliËino ener-gije v Sloveniji πe vedno naredimo manj kot naπi ev-ropski konkurenti. Kljub temu pa dosedanje rezultatepri uËinkovitejπi rabi energije ne gre zanemarjati, sajje denimo, kot je povedal direktor agencije za uËinko-vito rabo energije Franc Beravs veËina podjetij, ki sodoslej tekmovala za omenjena priznanja, tudi na le-stvici najuspeπnejπih slovenskih podjetij. Tri med nji-mi, ki so æe prijela priznanja, pa celo med petimi naj-uspeπnejπimi, kar zgovorno priËa o koristnosti uËinko-vitega ravnanja z energijo v podjetjih.Sicer pa je na letoπnji razpis prispelo skupaj 25 prijav,in sicer za 13 podjetij in 12 projektov. Laskavi nazivenergetsko uËinkovito podjetje je za leto 2003 dobilopodjetje Livar iz IvanËne Gorice, priznanje energetskouËinkovit menedæer 2003 in denarno nagrado pa jeprejel Tomaæ Trobiπ iz istega podjetja. V Livarju so znenehnim vlaganjem v razvoj in izboljπave v proizvod-nem procesu, z uporabo zdravstveno neoporeËnih su-rovin in s prihranki pri rabi energije podjetju omogo-Ëili obstoj na trgu. Tako so samo v zadnjem letu pri-hranili za sedem milijonov tolarjev energije in v zrakspustili za 401,5 tone manj ogljikovega dioksida. Mednajpomembnejπimi organizacijskimi in investicijskimiukrepi Livarja pa so bili gradnja sistema za nadzornad koniËno porabo elektriËne energije, nakup novihzraËnih kompresorjev in izdelava novega zraËnega fil-tra. Energetsko uËinkovit projekt 2003 pa je nastal vInæenirskem biroju Januπ iz Celja za soproizvodnjoelektriËne, toplotne in hladilne energije v objektu En-grotuπ v Celju. Najpomembnejπi cilj projekta je bilizraba odpadne toplotne energije za proizvajanje hla-du in posredno ogrevanje preko toplotnega izmenjeval-nika. Tako so v Engrotuπu dosegli letne prihrankeenergije v viπini 81,5 milijona tolarjev, na leto pa iz-pustijo v zrak tudi za 1785 ton manj ogljikovega dio-ksida. Za delo v okviru tega projekta so priznanjeenergetski projektant 2003 in denarno nagrado dobiliπe Matjaæ Hedæet in Franc Januπ iz Inæenirskega birojaJanuπ ter Brane Cokan in Boπtjan ZupanËiË iz Engrotuπa.Darko Cafuta iz Tovarne papirja Medvode, Robert Ferkoiz Droge Portoroæ in Anton JanËiË iz Uniorja pa so pre-jeli posebno priznanje za prispevek k energetski uËin-kovitosti podjetja.

7proiz

vodn

ja in

oskr

baPORABA NEZADRÆNO NAVZGOR

HIDROELEKTRARNE PRECEJ POD NA»RTOM

OBETA SE VISOKA RAST PORABE

Povpraπevanje po elektriËni energiji v Slove-niji ne pojenjuje, saj smo tudi marca zaznaliprecejπnjo rast porabe. Tako je marËevskiodjem iz prenosnega omreæja dosegel milijar-do 42 milijonov kilovatnih ur, kar je bilo za6,1 odstotka veË kot v istem Ëasu lani. Pora-ba se je znova poveËala pri obeh spremljanihskupinah, in sicer je odjem neposrednih odje-malcev dosegel 235,4 milijona kilovatnih ur(12,2-odstotna rast), poraba petih distribu-cijskih podjetij pa je znaπala 806,6 milijonakilovatnih ur (4,4-odstotna rast). Sicer pa jebila najveËja dnevna poraba izmerjena v Ëe-trtek, 6. marca, in je znaπala 37.483 MWh,najveËja urna poraba pa v torek, 18. marca,ob 14. uri, ko je dosegla 1.805 MWh. Naj-manj elektrike pa smo porabili v nedeljo, 30.marca, ko je poraba znaπala le 28.264 MWh.

Podatki o rasti porabe v prvih treh letoπnjihmesecih niso niË kaj spodbudni, saj smo dokonca marca v Sloveniji porabili æe 3 mili-jarde 109,5 milijona kilovatnih ur elektriËneenergije, kar je bilo za 7,4 odstotka veË kot vistem obdobju lani in tudi za 3,5 odstotkanad prvotnimi ocenami. Med neposrednimiodjemalci, kjer sta po porabi v ospredju Ta-lum in ©tore, je bila v prvih treh mesecihizmerjena kar 22,3-odstotna rast, distribu-cijska podjetja pa so v primerjavi z istimlanskim obdobjem svoj odjem poveËala za 4odstotke. Na sreËo je bilo precej spodbudnihrezultatov tudi na proizvodni strani, saj smoiz domaËih virov do konca marca zagotovili3 milijarde 353,4 milijona kilovatnih urelektriËne energije (za 3,9 odstotka veË), natujem kupili 561,9 milijona kilovatnih ur(153-odstotna rast) in v druge sisteme izvo-zili 769,8 milijona kilovatnih ur (47-odstot-na rast).

Suπni prvi letoπnji meseci so terjali tudi svojdavek pri proizvodnji hidroelektrarn, saj jetem marca uspelo proizvesti le 153,7 milijo-na kilovatnih ur oziroma za 6,6 odstotkamanj kot v istem Ëasu lani. Dejansko doseæe-na proizvodnja hidroelektrarn je bila tudiza tretjino manjπa od prvotno priËakovane,vendar pa so energetske razmere znova reπe-vale jedrska elektrarna Krπko in druge ter-moelektrarne, ki so marca v omreæje skupajprispevale 954,4 milijona kilovatnih ur. Zapokritje vseh potreb smo morali poveËati tu-di uvoz elektriËne energije, tako da smo tretjiletoπnji mesec iz tujih omreæij zagotovili198,4 milijona kilovatnih ur (za 180 odstot-kov veË kot marca lani). Na drugi strani pasmo v tujino marca tudi izvozili 249,9 mili-jona kilovatnih ur, kar je pomenilo za tretji-no veË kot v istem Ëasu lani.

0

200

400

600

800

1000

SKUPAJDISTRIBUCIJANEPOSREDNI

marec 2003marec 2002

GWh

1200

0

100

200

300

400

500

marec 2002

GWh

marec 2003

DEM

600

SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB

0

300

600

900

1200

IZVOZUVOZPORABAPROIZVODNJA

marec 2003marec 2002

GWh

* upoπtevana je celotna proizvodnja NEK* TEB — topla rezerva v sistemu

iz en

ergets

kih ok

olij

VLADA

NOVI SKLEPIPOVEZANIZ NUKLEARKOVlada RS je na seji 18. aprila sprejela sklep, s ka-terim je Eles GEN-u naloæila, da od 11. marca le-tos do konca tega leta od vsake kWh elektriËneenergije iz NEK vplaËuje v Sklad za financiranjerazgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpad-kov prispevek v viπini 0.462 SIT/kWh. ObveznostplaËevanja Eles GEN-a je namreË nastopila zdnem uveljavitve pogodbe med slovensko in hrva-πko vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnihrazmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenimizkoriπËanjem in razgradnjo. Do takrat je bil za-vezanec za plaËevanje prispevka v sklad NEK.Zakon o spremembah zakona o razgradnji NEKpa doloËa, da je zavezanec za obraËun in vplaËiloprispevka v sklad od 1. januarja 2004 Eles GEN.Poleg tega meddræavna pogodba doloËa, da zdnem njene uveljavitve prenehajo obveznostiNEK do sklada. Zato s tem dnem ta stroπek (pris-pevek za razgradnjo) tudi ni veË stroπek NEK inse ustrezno zniæa stroπkovna cena proizvodnjeelektriËne energije v NEK za znesek prispevka. Stem se zniæa tudi nabavna cena elektriËne energijeza Eles GEN, in sicer za 0,462 SIT/kWh. Pri ena-ki prodajni ceni bo iz tako poveËane razlike mednabavno in prodajno ceno Eles GEN vplaËevalprispevek v sklad ne da bi na ta naËin ogrozil ciljodplaËevanja prevzetih obveznosti iz naslova kre-ditov do NLB. Zato je bil æe konec marca letossklenjen aneks h kupoprodajni pogodbi med NEKin Eles GEN, s katerim se je prodajna cena elek-triËne energije, dobavljene Eles GEN-u, zniæala zanavedeni znesek prispevka za razgradnjo. Vladaje sprejela omenjeni sklep, ker je obdobje od 11.marca 2003 do 1. januarja 2004 glede vplaËevanjaprispevka v sklad ostalo odprto. Sicer bi sklad os-tal v tem obdobju brez prihodkov. Eles GEN je nesamo zaradi uveljavitve meddræavne pogodbe,temveË tudi glede na dejansko stanje odjema elek-triËne energije, zavezanec vplaËila prispevka vsklad. Sicer pa je vlada sprejela tudi odgovor nazahtevek Hrvatske elektroprivrede (HEP) za reπe-vanje spora po mirni poti, ki se nanaπa na doseda-nje skupno izkoriπËanje NEK in na pogodbo medslovensko in hrvaπko vlado o ureditvi statusnih indrugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem vNEK, njenim izkoriπËanjem in razgradnjo, ki vËasu prejema zahtevka (ministrstvo ga je prejelo28. januarja letos) πe ni bila ratificirana s straniRepublike Slovenije. Vlada je v odgovoru HEPnavedla, da so z uveljavitvijo meddræavne pogod-be, ki je zaËela veljati 11. marca letos, izpolnjenivsi pogoji za uresniËitev doloËil priloge 3 k meddr-æavni pogodbi (naËela o ureditvi finanËnih odno-sov), predvsem druge toËke, po kateri NEK, Eles,HEP in Sklad za financiranje razgradnje NEK inodlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK odsto-pajo od medsebojnih terjatev. Vlada ocenjuje, daje bil z uveljavitvijo meddræavne pogodbe spor, ki

ga HEP navaja v zahtevku, reπen skladno z dolo-Ëili pogodbe k Energetski listini, zato je zahtevekHEP-a brezpredmeten.

MOPE

ELEKTRO LJUBLJANA

VPRIPRAVI AKCIJSKINA»RT PODJETJAV elektrogospodarskih podjetjih se je letos na vo-dilnih poloæajih zgodilo veË pomembnih spre-memb. Trenutno poteka postopek za zamenjavoËlana uprave delniπke druæbe Elektro Ljubljana.Oktobra se bo namreË v 60. letu starosti in po 40-ih letih dela upokojil Ludvig Sotoπek, Ëlan upravein nekdanji direktor te druæbe. Ob tej priloænostina kratko preletimo najpomembnejπe mejnike, kiso se zvrstili na njegovi πtudijski in poklicni poti.V zaËetku πestdesetih let se je v Elektru Ljubljanazaposlil kot elektrikar. Nato je konËal srednjoelektrotehniπko πolo in se leta 1963 zaposlil na de-lovnem mestu elektromonterja v Elektru Ljublja-na okolica. Zatem je konËal Viπjo tehniπko varno-stno πolo, leta 1978 diplomiral na VEK©-u in leta1979 postal direktor DE Elektro Ljubljana okoli-ca. Leta 1990 je bil imenovan za direktorja delni-πke druæbe Elektro Ljubljana, konec leta 2001 paza Ëlana uprave Elektra Ljubljana. Kot je sam po-vedal, je v teh letih imel sreËo, ker je sodeloval z

8 Foto Miro Jakomin

Ludvig Soto-πek, Ëlan upra-ve delniπkedruæbe ElektroLjubljana.

ljudmi, ki so se bili pripravljeni usposabljati inizobraæevati; to jim je vodstvo podjetja tudi de-jansko omogoËilo. Potrebe po izobraæevanju so bi-le ves Ëas aktualne, πe zlasti v razmerah, ko je po-djetje doæivelo in preæivelo veË kakor 20 reorgani-zacij. Najbolj zahtevna je zadnja reorganizacijana podlagi energetskega zakona in podzakonskihaktov, saj bistveno posega na ekonomsko, organi-zacijsko in tehniËno podroËje. Z vidika omenjenihzakonskih podlag pa v podjetju za zdaj πe niso bi-le izpeljane vse potrebne organizacijske spremem-be. Po loËitvi reguliranega dela dejavnosti od ne-reguliranega se pojavlja potreba po nadaljnji raci-onalizaciji in optimizaciji poslovanja. Predvsemgre za vpraπanje, kako povezati dela na loËenihpodroËjih tarifnih in upraviËenih odjemalcev. Tre-nutno pripravljajo akcijski naËrt za nadaljnjo ra-cionalizacijo poslovanja Elektra Ljubljana.

Miro Jakomin

DISTRIBUCIJA

KAJ PARAZVOJ POVEZANIHDEJAVNOSTI?»eprav smo doslej glede namena, vsebine in rezul-tatov projekta o koncentraciji kapitala in poslov-nih funkcij v distribucijskem sistemu po novinar-ski plati opravili æe na ducate pogovorov na ra-znih ravneh, je πe veliko neznank. Kljub dobri vo-lji nam denimo od pristojnih πe ni uspelo izvedeti,kako je z vpraπanjem o razvoju povezanih dejav-nosti. Ta razvoj po ugotovitvah dr. Maksa Tajni-karja in drugih raziskovalcev z ljubljanske eko-nomske fakultete pomeni temeljno obliko rastienergetskih podjetij. Ugotavljajo, da æe grobaanaliza energetskih in πe zlasti elektroenergetskihpodjetij v Evropi kaæe, da na tem podroËju pote-kajo velike kapitalske povezave. Pri tem navajajotehtne razloge, ki narekujejo nujno povezavo spovezanimi dejavnostmi, Ëe hoËemo doseËi uËin-kovito vodenje elektrodistribucije. Hkrati uteme-ljujejo tudi potrebo po iskanju tujih strateπkihpartnerjev, ki razpolagajo s potrebnimi znanji natem podroËju. Kako o tem vpraπanju razmiπljajov vodstvih elektrodistribucijskih podjetij?

Miro Jakomin

ELEKTRO PRIMORSKA

O VETRU TUDIV PODIPLOMSKI NALOGITik pred oddajo prispevkov smo zvedeli, da jeKarlo Perπolja (zaposlen v Elektru Primorska) 22.aprila na Fakulteti za management v Kopruuspeπno zagovarjal podiplomsko nalogo z naslo-vom Pilotski projekt vetrnih elektrarn v Sloveniji.Avtor je pod mentorstvom dr. Boruta Likarja zmenedæerskega vidika obdelal problematiko izra-

be vetrne energije. Pri tem je upoπteval izkuπnje vnekaterih dræavah EU in domaËe strokovne anali-ze, uporabil pa je tudi lastni raziskovalni in anali-tiËni pristop. Sicer pa se Perπolja æe z dosedanjimteoretiËnim in praktiËnim prispevkom uvrπËa mednajboljπe poznavalce problematike uvajanja vetr-ne energije v Sloveniji. Med drugim je sodelovaltudi pri pripravi πtudije Analiza prostorskih po-tencialov na Primorskem za postavitev vetrnihelektrarn - privlaËnost in ranljivost prostora.

Miro Jakomin

ELEKTROTEHNI©KO DRU©TVO MARIBOR

VRADENCIH TUDILETOS ZELO POU»NO Na letoπnjem 24. posvetovanju o moËnostni elek-trotehniki in sodobnih elektriËnih inπtalacijah, kije potekalo 27. in 28. marca v hotelu Radin v Ra-dencih, je sodelovalo veË kakor 250 udeleæencev.Posvetovanje je bilo namenjeno elektrotehniπkimstrokovnjakom in predavateljem na strokovnihπolah. Kot je na zaËetku povedal ©tefan Lutar,predsednik Elektrotehniπkega druπtva Maribor, seto posvetovanje od leta 2001 naprej imenuje Ko-tnikovi dnevi, in sicer v spomin na pokojnegamag. Kotnika, dolgoletnega organizatorja teh po-svetovanj. Udeleæence je pozdravil tudi dr. MarkoJagodiË, predsednik Elektrotehniπke zveze Slove-nije, ki je Ëestital Elektrotehniπkemu druπtvu Ma-

9

Karlo Perπoljaiz ElektraPrimorska.

Foto Miro Jakomin

ribor za uspeπno organizacijo posvetovanja in na-to predstavil pomembnejπe teænje na podroËju te-lekomunikacij. Zatem so se zvrstili posamezni re-ferati, v okviru katerih so strokovnjaki predstavilizanimive teme o moËnostni elektrotehniki in so-dobnih elektriËnih inπtalacijah. Med drugim sopredstavili tudi veË tem glede modernih centrovvodenja (Bogomil Jelenc), interneta - telekomuni-kacijskega omreæja prihodnosti (mag. GerhardAngleitner) ter glede izvajanja koordinacije var-nosti in zdravja pri delu na zaËasnih in premiËnihgradbiπËih (mag. Boris RuæiË). V avli hotela pa sosi lahko udeleæenci v odmorih ogledali proizvodneprograme s podroËja elektriËnih inπtalacij, meril-nih inπtrumentov in opreme za elektroenergetskepostroje. Skratka, tudi na letoπnjih Kotnikovihdnevih je bilo precej priloænosti za seznanitev znovostmi na omenjenih podroËjih.

Miro Jakomin

ELEKTRO MARIBOR

LETA 1883V MARIBORU ZASVETILAPRVA ÆARNICAMariborski æupan Boris SoviË, direktor ElektraMaribor ©tefan Lutar in direktor Nigrada Zlati-bor KrajnËiË so 4. aprila na proËelju hiπe na Graj-skem trgu 7 v Mariboru odkrili spominsko ploπËo.

10

Foto Miro Jakomin

PredsednikElektrotehni-πkega druπtva

Maribor©tefan Lutar.

ZDRUÆENJE ZA ENERGETIKO

JUNIJANOVO MANDATNOOBDOBJE Aprila so bili na seji upravnega od-bora Zdruæenja za energetiko priGZS sprejeti sklepi o doloËitvi πtevi-la Ëlanov upravnega odbora v no-vem mandatu, doloËena je bila obli-ka dvodelne volilne liste, imenovanista bili kandidacijska in volilna ko-misija. Po besedah Nika Martinca,sekretarja energetskega zdruæenja,je bila pri doloËitvi πtevila Ëlanovupravnega odbora v novem mandatuupoπtevana zastopanost druæb - Ëla-nic zdruæenja iz posameznih ener-getskih dejavnosti. Upravni odborZdruæenja za energetiko v novemmandatu πteje devetnajst Ëlanov, se-demnajst Ëlanov je iz druæb energet-skih dejavnosti, en Ëlan je predstav-nik Zdruæenja podjetnikov Slovenije,sekretar zdruæenja pa je Ëlan pofunkciji. Poleg tega je Niko Marti-nec pojasnil, da junija letos poteËeπtiriletni mandat voljenim organomGospodarske zbornice Slovenije. Toso skupπËina, upravni odbor, predse-dnik in nadzorni odbor GZS terupravni odbori 27-tih zborniËnihzdruæenj (med njimi tudi Zdruæenjaza energetiko) in 13-tih obmoËnihzbornic. Temeljne doloËbe o volil-nem postopku doloËa zakon o GZS,podrobneje pa ga urejata statut inpravilnik o volitvah organov GZS.Volitve za upravne odbore panoænihzdruæenj in obmoËnih zbornic ternjihovih predstavnikov v skupπËiniGospodarske zbornice Slovenije bo-do 30. maja 2003.

Miro Jakomin

Na tem mestu je pred 120 leti, to je leta 1883, za-svetila prva elektriËna æarnica v Sloveniji. To pre-lomno leto pomeni zaËetek elektrifikacije Maribo-ra, Slovenije in tega dela Evrope, saj se je takratzaËelo tudi dokumentirano spremljanje uporabeelektriËne energije v praktiËne namene. Dogajanjev tistem Ëasu je tesno povezano z imenom gospo-darstvenika Karla Scherbauma, ki je izrabil mo-ænosti novih tehnologij in æe leta 1872 zgradil vstavbi ob Grajskem trgu nov parni mlin za mletjeæita ter postavil Wieghorstovo peË za peko kruha.Leta 1883 je uporabil moË tega parnega stroja innanj prikljuËil dinamo, ki je proizvajal elektriËnoenergijo za razsvetljavo s 36 æarnicami. Tako je vposlovnih in proizvodnih prostorih, pa tudi predvhodom v hiπo na Grajskem trgu, kjer je prebiva-la druæina Scherbaum, prviË v Mariboru, Sloveni-ji in v tem delu Evrope zasvetila elektriËna æarni-ca. O tem pomembnem dogodku je 4. marca 1883kratko poroËal Ëasopis Marburger Zeitung.

Miro Jakomin

SINDIKAT ELEKTRA MARIBOR

BO NASTALATUDI KONFERENCADISTRIBUCIJE?Kot je opozoril predsednik sindikata podjetjaElektro Maribor Jurij Tretjak, problematika pre-malo izplaËanih plaË iz obdobja 1991/92 πe ni v ce-loti urejena. Omenil je tista podjetja v elektrodi-stribuciji, kjer so delavci vloæili premalo izplaËaneplaËe v delnice in niso toæili podjetja. To so storilipo zagotovilu vodstev, da bodo lahko nekoË kotmali delniËarji s temi delnicami tudi trgovali. Nji-hov interes se kaæe prav zdaj, ko je govor o sode-lovanju s strateπkimi partnerji za odkup dela pre-moæenja distribucije v viπini 25 odstotkov. Polegtega je Tretjak opozoril, da πtudija o socialnih vi-dikih privatizacije druæb distribucije elektriËneenergije πe nima pravih sklepov, zato je treba tozadevo Ëim prej speljati do konca. Posebej je ome-nil tudi slabπanje poloæaja zaposlenih v distribuci-ji na podroËju plaËne politike. Glede na omenjenekritiËne momente je Tretjak æe na tretjem kongre-su SDE predlagal, da je treba v skladu s statutomSDE ustanoviti samostojno konferenco elektrodi-stribucije. Ker bo v prihodnje ta problematika πebolj na udaru, je to edini naËin, da bi lahko sindi-kalisti iz distribucije bolj dejavno, verodostojno inuËinkovito uresniËevali svoje interese. Poleg tegaje πe poudaril, da je treba doseËi tako spremembostatuta SDE, po kateri bodo predsednika posame-zne sindikalne konference volili samo Ëlani tistekonference, ne pa drugi, na primer rudarji, ki ni-majo pojma, kaj se dogaja v elektrodistribuciji. Onekaterih vidikih te problematike smo se predkratkim pogovarjali tudi z Jurijem Ævanom, no-vim predsednikom konference elektrogospodar-stva. Po njegovem prepriËanju organiziranje sa-mostojne sindikalne konference za podroËje elek-trodistribucije ne bi bilo smiselno. Kot je pouda-

11Foto Miro Jakomin

Jurij Tretjak,predsedniksindikata po-djetja ElektroMaribor.

TE ©O©TANJ

POLETI REMONTPETICEOba popolno poletna meseca bo stalpeti πoπtanjski blok s 335 MW. V πest-desetih dneh nameravajo sanirati ku-rilni sistem, zamenjati vse gorilnike ins tem zniæati emisije duπikovih oksidovna zakonsko dovoljene meje. Zamenja-li bodo tudi uparjalniπke in pregreval-niπke dele kotla, opravili prvi remontrazæveplevalne naprave, srednji re-mont na turbini in remont generatorjater stikaliπËa. Hkrati bodo zamenjalinadzorni raËunalnik bloka, ga prilago-dili kompletnemu vodenju elektrarnein ga napravili zdruæljivega s sistemomvodenja Holdinga Slovenskih elek-trarn. Podobno obseænih del je bil lanideleæen Ëetrti 275 MW blok, kjer jepotekal remont 75 dni.

Minka Skubic

ril, bi bilo vsako drobljenje æe obstojeËih organi-zacijskih oblik zgolj v πkodo Ëlanov SDE Sloveni-je, πe posebej Ëlanov iz distribucijskih podjetij.PrepriËan je, da ti lahko najbolj uËinkovito uve-ljavijo svoje interese in cilje prav v okviru konfe-rence elektrogospodarstva (o tej temi piπemo tudiv Ëlanku SDE proti razbitju distribucije).

Miro Jakomin

ZSSS

EDINA PRAVAPOT SOCIALNI DIALOGV sporoËilu za javnost so aprila predstavniki Zve-ze svobodnih sindikatov Slovenije zapisali, dapozdravljajo podpis pogodbe za Ëlanstvo Slovenijev EU v Atenah, saj se bo s tem Slovenija πe boljpribliæala EU. Izrazili so prepriËanje, da moranaπa dræava polnopravno Ëlanstvo izrabiti za novgospodarski zagon, s katerim bi v prihodnjih letihbistveno zmanjπali zaostanek Slovenije za najra-zvitejπimi dræavami EU, poveËali zaposlenost obhkratnem zmanjπanju brezposelnosti in pribliæalidelavske plaËe plaËam najbolje plaËanih delavcevv teh dræavah. Ob tem so opozorili, da ima vstopSlovenije v EU tudi temno stran, saj bo lahko vnekaterih podjetjih in gospodarskih panogah pri-πlo do πe veËjih teæav, odpuπËanja delavcev, po-skusov zniæevanja plaË pod krinko veËje konku-renËnosti in zmanjπevanja pravic delavcev. Izrazi-li so tudi prepriËanje, da je edina prava pot za re-πevanje teh teæav v socialnem dialogu med sindika-ti, delodajalci in vlado.

Miro Jakomin

ZSSS

USTANOVLJEN ODBORZA ENAKE MOÆNOSTIPri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)je bil marca ustanovljen odbor za enake moænosti(æensk in moπkih). LuËka Böhm je predsednica te-ga odbora, Ëlanice pa smo iz razliËnih sindikatov,in to predvsem Ëlanice iz komisij ali odborov zaæensko politiko pri panoænih sindikatih.Glavne naloge odbora v tem letu bodo:1. Spremljanje uresniËevanja doloËil Zakona o de-

lovnih razmerjih s posebnim poudarkom nauveljavljanju pravic iz tega zakona, ki obrav-nava zaπËito æensk.

2. Uveljavljanje pravic za zaposlene æenske obusklajevanju kolektivnih pogodb in podjetni-πkih pogodb z Zakonom o delovnih razmerjih omoæni zaπËiti æensk.

3. Vplivale naj bi na izboljπanje poloæaja æenskpredvsem z vidika zdravstvene zaπËite in veËje-ga varstva in zdravja pri delu tudi preko Uradaza enake moænosti Republike Slovenije, Zavodaza zdravstveno zavarovanje in Ministrstva zazdravje.

4. Okrepili naj bi sodelovanje z vsemi odbori inkomisijami za æenska vpraπanja pri sindikatihdejavnosti ZSSS, zato odbore pozivamo k ËimveËji dejavnosti v svojih okoljih

5. Odbor bo krepil tudi mednarodno sodelovanjez evropsko sindikalno organizacijo EMCEF, ka-tere Ëlan je ZSSS in v mednarodni organizacijiICFTU, kjer smo æe povezane v mreæo Odborovza enake moænosti za Srednjo in Vzhodno Evro-po. VkljuËile se bomo tudi v sodelovanje s tisti-mi sindikalnimi organizacijami, ki bodo obrav-navale poloæaj zaposlenih æensk ob polnoprav-nem Ëlanstvu Slovenije v EU.

6. Organizirali bomo izobraæevanja in posvetova-nja ter izmenjavo izkuπenj ob sreËanjih na ra-zliËnih ravneh za posamezne teme.

V okviru prizadevanj za uresniËitev programaZSSS je tudi odprava vseh oblik diskriminacije inzagotavljanje enakih moænosti pri delu in v æivlje-nju vsem, ki so iz kakrπnih koli razlogov (spol, in-validnost, starost, versko ali politiËno prepriËa-nje, socialno poreklo, in podobno) v slabπem alipodrejenem poloæaju.

Vera Fermevc-Ban

12 Foto Dunja Wedam

Merilni center MI7150 je instrument za merjenje, nadzor in zapi-sovanje elektriËnih veliËin v trifaznem elektroenergetskem si-stemu. Glavne znaËilnosti so merjenje TRMS vrednosti nape-tosti, toka, delovne, jalove in navidezne moËi, delovne in jaloveenergije, faznega kota, faktorja moËi, frekvence in popaËenja signalov (THD). Meri in zapisuje tudi povpreËne vrednosti v Ëa-sovnem intervalu, ter shranjuje maksimalne vrednosti.Z instrumentom lahko komuniciramo preko RS232, RS485 ali in-fra rdeËe komunikacije s hitrostjo 115kbit/s. Alarmni izhod panam poroËa, Ëe je priπlo do prekoraËitve nivoja za 16 razliËnihmerjenih veliËin.

elektriËne veliËine trifaznega sistema.Izmeri, shrani in obdela,

2 Mbyta spomina in alarmski izhod

Izmeri, shrani in obdela,

2 Mbyta spomina in alarmski izhod

OtoËe 5aSI-4244 PodnartSlovenijaTel.: + 386 4 53 59 100Fax: + 386 4 53 59205E-mail: iskra-inst@siol.netInternet: www.iskra-inst.si

Iskra Instrumenti, d.d.

energ

etska

polit

ika

ot je znano, je GIZ distribucije elektriËneenergije naroËilo izde-lavo projekta z naslo-

vom Koncentracija kapitala inposlovnih funkcij v elektrodistri-bucijskem sistemu RepublikeSlovenije, ki ga je pripravila sku-pina strokovnjakov iz ekonom-ske fakultete pod vodstvom dr.Maksa Tajnikarja. O staliπËihglede omenjene πtudije smo z vi-dika nekaterih elektrodistribu-cijskih podjetij pisali æe v prej-πnji πtevilki Naπega stika, tokratpa smo za mnenje zaprosili Uradza energetiko pri Ministrstvu zaokolje, prostor in energijo.

©tudija ni opraviËiloKot je v zvezi s tem povedal dr-æavni sekretar za energetiko mag.Djordje Æebeljan, distributerji tr-dijo, da so πtudijo o koncentraci-ji kapitala in poslovnih funkcijnaroËili na zahtevo Ministrstvaza okolje, prostor in energijo. Pritem je izrecno poudaril, da te πtu-dije ni naroËila niti vlada niti nji-hovo ministrstvo. Tega od distri-buterjev v resnici niso nikoli zah-tevali. Res pa je, da so na Uraduza energetiko zahtevali konkre-tne rezultate v druæbah elektro-distribucije. In ta πtudija ni opra-viËilo, da se v distribucijskih po-djetjih ni dovolj storilo v smislu

sklepov, ki jih je je vlada spreje-la leta 2001.≈Ponovno opozarjam, da nas nezanima πtudija zaradi πtudije,temveË nas zanimajo samo kon-kretni rezultati, to je uËinkovi-tost v druæbah, uËinkovita in dookolja prijazna oskrba z elektri-Ëno energijo na daljπi rok, pravi-len obseg investiranja in uËinko-vito sobivanje uprave in sindika-ta,« kritiËno ugotavlja mag. Æe-beljan.

IzhodiπËe so vladni sklepi Pri pojasnjevanju te problemati-ke je mag. Æebeljan posebej pou-daril, da je vlada Republike Slo-venije 14. maja 2001 v zvezi sproblematiko v elektrogospodar-stvu sprejela veË sklepov. Kot ve-Ëinski lastnik je naloæila podje-tjem elektrogospodarstva in pre-mogovniπtva, da ugotovijo upra-viËenost stroπkov poslovanja terzagotovijo najveËje moæne uËin-kovitosti dejavnosti. V ta namenmorajo omenjena podjetja v naj-krajπem moænem Ëasu, a najpo-zneje do konca poslovnega leta2001, uresniËiti cenitev osnov-nih sredstev celotnih podjetij inpo potrebi posameznih dejavno-sti podjetij, dezinvestiranje po-djetij (izloËitev poslovno nepotre-bnih sredstev), izloËitev doloËe-nih nepotrebnih storitev ali de-

javnosti, koncentracijo kapitalain poslovnih funkcij ter normira-nje stroπkov. Iz tega jasno izhaja,kaj je cilj in kaj le sredstvo za do-sego cilja na podroËju organizira-nosti distribucijskih podjetij.©tudija je lahko samo pripomo-Ëek, da bi se podjetja tudi dejan-sko lotila nujnih izboljπav, kar pase doslej po mnenju mag. Æebe-ljana πe ni uresniËilo v priËako-vani meri.Na vpraπanje, kakπen bi bil ponjegovem mnenju najprimernejπimodel organiziranosti distribuci-je, je mag. Æebeljan odgovoril, dabi bilo gotovo najbolj smotrnozdruæevanje (skupen nastop) di-stribucijskih podjetij vsaj na po-droËju izvajanja gospodarskih

ISTVENI REZULTATI,NE PA ©TUDIJA!B

Kakπno staliπËe je Ministrstvo za okolje, prostorin energijo zavzelo glede πtudije z naslovom Pro-jekt koncentracije kapitala in poslovnih funkcij velektrodistribucijskem sistemu Republike Sloveni-je? flTa πtudija je sicer pripravljena, vendar panas ne zanima πtudija kot taka, saj ni namenjenasama sebi. Nas zanimajo samo konkretni rezulta-ti v distribucijskih druæbah,« je pojasnil mag.Djordje Æebeljan, dræavni sekretar za energetikona Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.

K

14

Mag. Djordje Æebeljan: flNe zanima nasπtudija kot taka, saj ni namenjena sama sebi.Zanimajo nas samo konkretni rezultati v dis-tribucijskih druæbah, to je uËinkovitost v druæ-bah, uËinkovita in do okolja prijazna oskrbana daljπi rok, pravilen obseg investiranja inuËinkovito sobivanje uprave in sindikata.«

Foto Miro Jakomin

javnih sluæb. Pozitivne uËinkenaj bi dosegli predvsem pri naba-vi opreme, sanaciji omreæij in prisami izvedbi investicij. Z zdruæe-vanjem distribucijskih podjetij bidosegli veËjo ekonomijo obsega inveËjo pogajalsko moË.

Kaj se dogaja na podroËjupriprave NEP?Kot je pojasnil mag. Djordje Æe-beljan, se osnutek NEP trenutnonahaja v usklajevanju znotrajMinistrstva za okolje, prostor inenergijo. Predvsem gre za uskla-jevanje na podroËju razvoja vsehodjemalcev elektriËne energije in njihove porabe. Pri tem deluna ministrstvu ne odstopajo odtemeljnega koncepta in usmeri-tev. Glede elektroenergetike inzmanjπevanja emisij toplogred-nih plinov v prvem obdobju so seæe veliko dogovorili, odprta paostajajo nekatera vpraπanja gle-de stopnje gospodarske rasti inglede dimenzioniranja bremen napodroËju porabe elektriËne ener-gije za gospodinjstva. Ti zadevista pomembni, saj bo glede na re-zultate treba nastaviti mehani-zme za doseganje æelenih ciljev.Po napovedi mag. Æebeljana najbi osnutek NEP dokonËno uskla-dili pribliæno do konca maja. Pritem bodo morali z Ministrstvomza gospodarstvo poiskati tudi so-glasje glede predlaganega odstot-ka gospodarske rasti. Ker gre vtem primeru za izjemno obseæendokument, ki ga pripravljajo si-cer vsakih pet let s projekcijamiza deset oziroma dvajset let, je te-mu primerno prilagojena tudi Ëa-sovna dinamika. Ker si na Uraduza energetiko in Ministrstvu zaokolje, prostor in energijo nika-kor ne smejo dovoliti kampanj-skega dela, ta postopek napredu-je poËasneje, kot so predvidevalisprva. Res pa je, poudarja mag.Æebeljan, da bo NEP v tistem tre-nutku, ko bo tudi uradno objav-ljen, zaradi nenehnih spremembna podroËju energetskih trgov nadoloËenih podroËjih æe ≈zasta-ral«. Treba je izbrati kompromismed globalnimi usmeritvami intrenutnimi potrebami, ki bo glo-balno opredelil usmeritev sloven-ske energetike. Zato je tudi pre-dvideno redno preverjanje in ko-rigiranje naËrtovanih ukrepov,kar je vkljuËeno æe v sam NEP.

Miro Jakomin pod m

edijs

kim æa

rome

tom

PRI»AKOVANE VISOKE IZGUBE V DISTRIBUCIJIDistribucijska podjetja so za letos predlagala podraæi-tev elektrike vsaj za 12,8 odstotka, sicer bodo imeli sprodajo elektrike tarifnim odjemalcem kar za devetmilijard tolarjev izgube. Primanjkljaj iz tega naslovaje bil æe lani precejπen, saj je vseh pet slovenskih distri-bucijskih podjetij zaradi razkoraka med trænimi inprodajnimi cenami za gospodinjstva oziroma tarifneodjemalce ustvarilo 6,75 milijard izgube. Sicer pa najbi po ocenah elektrodistribucije gospodinjstva letos po-rabila za 2,3 odstotka veË elektriËne energije kot lani,ko je bila poraba v primerjavi z letom 2001 viπja celoza 4,3 odstotka.Delo, 26. marec

PRIZADEVANJA ZA OBRZDANJE INFLACIJEVlada naj bi po prvem Ëetrtletju pogledala, kako ji us-pevajo naËrti za zniæanje letoπnje inflacije, in se natoodloËila, katere cene iz njene pristojnosti naj bi pove-Ëali in za koliko. Razlogov za veselje pa verjetno ne boveliko, saj je letoπnji marec k letni stopnji inflacije do-dal visokih 0,7 odstotka, pa tudi drugaËe je letoπnjameseËna rast precej presegala dopustne meje, Ëe naj bileto 2003 v primerjavi z decembrom lani dejanskosklenili s 5,1-odstotno inflacijsko stopnjo. Cene æiv-ljenjskih potrebπËin so bile namreË marca æe za 2,2 od-stotka viπje kot decembra lani, kar pomeni, da bi selahko do konca leta skupaj zviπale le πe za 2,9 odstotkaali za 0,3 odstotka na mesec. Kljub vsemu pa je spod-budno vsaj to, da je inflacija po prvih treh mesecih le-tos vendarle najniæja po letu 1999, ko je na letni ravniznaπala 6,1 odstotka.Gospodarski vestnik, 7. april

NOVE OBDAV»ITVE ENERGENTOVV zaËetku leta 2004 bodo v EU zaËele veljati nove sto-pnje za obdavËitev energentov, in sicer naj bi minimal-no troπarino za nafto in njene derivate, ki velja æe odleta 1992, poveËali, na novo pa s troπarino obdavËili πepremog, plin in elektriko. Na ministrstvih za financeter okolje, prostor in energijo o vpraπanju, kako bo tovplivalo na razmere v Sloveniji πe ne razmiπljajo veli-ko, saj naj bi bila direktiva πe v fazi usklajevanja, samosnutek pa tudi æe upoπteva razliËne zneske troπarinein razliËne cene pogonskega goriva po posameznih dr-æavah Ëlanicah. Vsekakor pa naj bi tudi v Slovenijisledili temeljnemu smislu omenjene direktive, ki naj biz razliËnimi obdavËitvami in sistemom olajπav spodbu-jala do okolja prijaznejπe oblike energije.Delo, 15. april

DRÆAVNI DOLG ©E NAPREJ NARA©»ADolg republike Slovenije je lani v primerjavi z letomprej zrasel za 1,2 odstotne toËke BDP, na 28,1 odstot-ka. Ob koncu minulega leta je tako slovenski dolg zna-πal 1.423 milijarde tolarjev oziroma slabih 195 mili-jard veË kot predlani. Pri tem je notranji dolg pred-vsem zaradi izdajanja dræavnih vrednostnih papirjevzrasel za nekaj manj kot 203 milijarde, zunanji pa seje zmanjπal za 8 milijard. Lani se je poveËal tudi dolgz dræavnim jamstvom, in to s 6,3 na 7,7 odstotka BDPin dosegel 351 milijard tolarjev, kar je bilo za 21 od-stotkov oziroma 62 milijard veË kot leto prej.Finance, 18. april

Priredil Brane JanjiÊ

15

slove

nski

odbo

r WEC

ako kot doslej bo SNKWEC tudi v prihodnjezavzemal staliπËa do ak-tualnih vpraπanj s po-

droËja energetskega gospodar-stva in ravnanja z energijo, πe po-sebno do tistih, ki bodo povezanaz uresniËevanjem NEP. NjihoviËlani se bodo dejavno udeleæevaliπtevilnih domaËih posvetovanj insreËanj. Skrbeli bodo za publici-ranje lastnih gradiv, raziskoval-no in πtudijsko delo pri ravnanjuz energijo na razliËnih ravneh.Letnim priznanjem za doseækepodjetij in posameznikov pri rav-nanju z energijo pri nas se bodo vnaslednjih letih pridruæila πe pri-znanja za prispevke novinarjevpri razumevanju javnosti o rav-nanju z energijo v Sloveniji, Ev-ropi in svetu. Zelo razgibana inbogata je napoved mednarodne-ga sodelovanja SNK WEC tako vorganih WEC kot v njegovih de-lovnih skupinah dræav ËlanicSrednje in Vzhodne Evrope, kjerje Slovenija zelo dejavna. Pravtako je napovedana vrsta sreËanjdrugih energetskih zdruæenj, ka-terih se nameravajo udeleæiti tudiËlani WEC-a. Na zboru so spreje-li letoπnji finanËni naËrt in za na-slednja tri leta izvolili nove Ëlanev predsedstvo SNK WEC, njiho-ve namestnike, nadzorni odbor,Ëastno razsodiπËe, administrativ-

no komisijo, programski odbor inπtudijske komisije.V razpravi k programu dela je dr. Franc Æerdin dejal, da danesenergetski sektor ni veË tisto, karje bil pred tremi leti, da sta trg inbliænji vstop naπe dræave v EUnaredila svoje. Prestrukturira-nje energetike je bil razlog za nje-no razprπeno delovanje in prepu-stitev direktorjev lastnemu vede-nju, kaj naj delajo, in zato tudiveËji medijski pozornosti energe-tiki. Prav zato bi se energetskisektor tudi s pomoËjo SNK WECznal in moral opredeliti do do-godkov. Edino, kar je ta sektor v

minulih letih povezovalo, je bilNEP. Pri izdelovanju njegovihosnov je sodelovalo veliko stro-kovnjakov, izhodiπËa zanj pa jekomite izdelal pravoËasno. Sedajje v konËni izdelavi na Ministr-stvu za okolje, prostor in energi-jo. Dr. Ferdinand Gubina s Fa-kultete za elektrotehniko je opo-zoril na skrb zbujajoËe trenutnostanje v energetiki, ko porabanaraπËa sedem odstotkov na leto,Ëesar ni predvidel noben naËrt inkar je nenormalno za razvito dr-æavo. Tako hitra rast zahteva no-ve proizvodne zmogljivosti obtem, da jih bo v naslednjih letihkar nekaj πlo iz obratovanja. No-ve zmogljivosti pa zahtevajo po-sege v prostor, ki pa ima strogezaπËitne omejitve.Energetsko situacijo v svetu jeponazoril Natan Bernot, general-ni sekretar SNK WEC. Poudarilje, da je naloga vsakega nacional-nega programa, kako z manjenergije narediti Ëim veË, da te-melji trajnostni razvoj na znanjuin da temeljijo vse sodobne te-hnologije na energiji. Dejal je, dato ni filozofija, temveË realnost.V slovensko realnost je udeleæen-ce zbora SNK WEC prestavil Ivo

IM PREJ PRITI DOSTRATEGIJE IN NEPC

Sredi aprila je bil v Mariboru redni letni in vo-lilni zbor Slovenskega odbora Svetovnega ener-getskega sveta (SNK WEC). Na njem so bili izvo-ljeni Ëlani vseh organov odbora za naslednje tri-letno obdobje. Predsednik predsedstva SNKWEC πe naprej ostaja mag. Vekoslav Koroπec.Podeljena so bila letoπnja priznanja SNK WECtrem dobitnikom. V vsebinskem delu pa obrav-navano izvajanje nacionalnega energetskega pro-grama (NEP).

T

16

Foto Minka Skubic

Tradicionalna podelitev priznanj SNK WEC.

Novak z MOPE, sicer koordina-tor za NEP. Med drugim je dejal,da bo NEP, ki je v delu moral za-dovoljiti slovenske potrebe poenergetskih storitvah, zato teme-ljil na zanesljivosti oskrbe, kon-kurenËnosti in reπevanju vplivovna okolje. OmogoËil naj bi bla-ginjo z visoko kakovostnim teh-noloπkim razvojem. Narejen jena podlagi doslej razpoloæljivihdokumentov, izdelan na podlagisodobnih metod in standardov.Njegovo temeljno vodilo je, dadelajmo tako, da bodo imeli za-namci enake moænosti do dobrinkot mi. Narejen mora biti skla-dno s prostorskimi in drugimi ak-ti v dræavi. Vanj mora biti vklju-Ëena potreba po dvigu ravni izo-braæevanja glede ravnanja zenergijo, spodbujati mora πirπojavnost k razumevanju pomenaenergije, biti usklajen z energet-skimi in okoljskimi direktivamiEU in naravnan k dvigu uËinko-vite rabe energije. Dileme o nje-govem nastajanju se nanaπajo naupoπtevanje drugih sektorjevgospodarstva, energetsko inten-zivnih pri zagotavljanju zahtevKyotskega protokola, in upoπte-vanje trenutnih gospodarskih re-cesij pri dolgoroËnih projekcijah.≈NEP nastaja peto leto, kmalu sebo treba lotiti novega programa,vendar tudi Ëe smo brez NEP, jebilo v zadnjih πtirih letih nareje-nega veliko, zrasli so novi objek-ti, zgrajene so bile Ëistilne napra-ve, obnovljeni so bili stari objek-ti, poraba se je nenehno poveËe-vala, oskrba pa je bila kljub te-mu dobra«, je πe povedal Novak.Jaroslav VrtaËnik z HSE se je strinjal, da je bilo v minulih letih

kar nekaj narejenega, ni pa bilotistega, kar smo zapisali in jesprejel parlament z energetskimzakonom. Med drugim so bili ja-sno napovedani cilji ustanovitveHSE, med drugim manjπa odvi-snost od uvoza in konkurenËnostdomaËih proizvajalcev. Dræavapa ni niË naredila za razreπitevnasedlih investicij, da bi omogoËi-la Ëlanicam HSE konkurenËnost,ob tem pa je odprla trg. HSE za-govarja tudi vertikalno organiza-cijo podjetja z energetskimi stori-tvami, ki jih ponuja distribucija.Taki primeri so znani po Evropi.Mag. Vekoslav Koroπec se je do-taknil razvoja prenosnega in di-stribucijskega omreæja. Poudarilje prednosti, ki smo jih dobili zvkljuËitvijo v ETSO, in pa tudiobveznosti, ki iz teh mednaro-dnih povezav nastajajo. Predsta-vil je naËrte gradnje potrebnihvisokonapetostnih daljnovodovproti sosednjim dræavam, pri Ëe-mer je kljuËni problem njihovovkljuËevanje v prostor, ki je po-stal veËji problem kakor zagotav-ljanje sredstev za gradnjo objek-tov. Opozoril je, da nam noveproizvodne zmogljivosti niË nebodo pomagale pri oskrbi pora-bnikov, Ëe ne bomo zgradili pre-nosnih poti. Problemov rudar-stva in zagotavljanja strateπkezanesljivosti z domaËimi viri se jelotil dr. Franc Æerdin iz Rudnikalignita Velenje. Reπitev za RLVvidi v dolgoroËni pogodbi s HSE.Predvsem pa podpira nacionalneraziskave s podroËja premogov-niπtva, ki so podlaga za nadaljnjousodo rudarstva pri nas. Dr. Æer-din, ki je vodil vsebinsko toËkoSNK WEC, je bil ob koncu raz-prave kritiËen do staliπËa pred-stavnika ministrstva, Ëeπ da teËe-jo stvari naprej tudi brez NEP-a.Zagovarjal je staliπËe, da energet-ski sistem deluje pregledno napodlagi energetske politike in zato je temelj energetski program.

Ne vidi razloga, da tega doku-menta ni in da ga ne bi bilo. Dru-go vpraπanje je, zakaj ga æe ni.Energetika ga potrebuje, in to hi-tro. »im prej bi ga bilo treba da-ti v razpravo. Ne nazadnje takopredvideva tudi zakon. SNKWEC se bo angaæiral, da ga dobi-mo in da bo letos sprejet. »e jeNEP skregan s træno logiko, je tasegment paË treba izloËiti. ≈Dr-æavno strategijo pa potrebujemoin jo bomo zahtevali,« je povzeldr. Æerdin, pri tem ga je podprltudi predsednik SNK WEC mag.Vekoslav Koroπec.

Minka Skubic

17

Foto Minka Skubic

Staro na novopotrjenovodstvokomiteja privodenjuletnega zbora.

PREDSEDSTVO WECMag. Vekoslav Koroπec,predsednikMag. Drago Fabijan,podpredsednikJanez LotriË,podpredsednikNatan Bernot,sekretarIgor BavËar,Dr. Evgen DervariË,Aleksander Mervar,Mag. Janez Moæina,PetoviË Peter,Stane Roæman,Mag. Djordje Æebeljan,Ëlani

DOBITNIKI PRIZNANJPredsedstvo SNKWEC je na predlogadministrativne ko-misije sprejelo sklep,da priznanja Slo-venskega odboraWEC za leto 2003prejmejo Janko Ko-smina iz Istrabenzaza æivljenjsko delo,mag. Drago ©tefe izElektra Gorenjskeza podjetniπki instrokovni prispevekna podroËju distri-bucije, med podjetjipa Inπtitut za ekolo-πke raziskave Ericoiz Velenja. Vse do-bitnike bomo pose-bej predstavili v na-slednjih πtevilkahNaπega stika.

naπ g

ost

anko Kosmina se je zaposlilv Istrabenzu na njihovopovabilo, potem ko je nakoprski obËini odsluæil ob-

Ëinsko πtipendijo, ki jo je dobil zaπtudij na pravni fakulteti, in po-tem, ko je bil dve leti sekretar po-djetja Iplas. V zaËetku sedemde-setih let je po prvem, sedemle-tnem delovnem obdobju v Istra-benzu odπel z mesta sekretarjapodjetja za leto in pol v sluæbo naObalni svet. Sredi sedemdesetihlet ga je takratni direktor Istra-benza povabil, da pride nazaj inprevzame vodenje podjetja. Po-vabilo je sprejel in postal za dese-tletje njegov direktor. Nato ga jeponovno zvabila politika in srediosemdesetih let je dve mandatniobdobji predsedoval skupπËiniobËine Koper. Leta 1988 je po-novno priπlo povabilo delavskegasveta Istrabenza, da prevzamekrmilo podjetja. Povabilo jesprejel ob izpolnitvi dveh pogo-jev: tajnem glasovanju na seji onjegovem imenovanju in spreje-tju programa razvoja navtiËnegaturizma in gradnje marine v Ko-pru. Soglasna podpora kolektivamu je dala motiv, da se je vrnil naËelo podjetja za naslednjih πtiri-najst let.Ob njegovem prihodu v Istra-benz razvoj in perspektiva podje-tja nista bila roænata. Podjetje je

bilo ustanovljeno za oskrbo znaftnimi derivati v coni B. Ukini-tev cone B je njihove razvojnemoænosti precej omejila. Stro-kovna pravniπka podlaga, pozna-vanje podjetja, upravno admini-strativno znanje z obËine in do-bro zaznavanje potreb okolja somu æe v prvem obdobju vodenjapodjetja pomagali pri pridobiva-nju novih lokacij za bencinskeservise. Uspeπnemu razvoju po-djetja v sedemdesetih letih, kojim je uspelo s svojo dejavnostjoprodreti v Ljubljano, Medvode,Kranj, Krπko, Lesce, je slediloobdobje napaËnih predpostavk oπkodljivosti konkurence. Zakono energetskem gospodarstvu,ustanavljanje tozdov in pa neu-smiljena vladna politika so jihprisilili, da so se leta 1980 vklju-Ëili v sozd Petrol. Desetletje, ki jesledilo, je pomenilo za Istrabenzobdobje nazadovanja namestorasti. Sredi osemdesetih let so bi-li prisiljeni prepustiti Petrolu vsebencinske Ërpalke, veleprodajoin maloprodajo od Postojnenavzgor. S tem so izgubili 6o od-stotkov trga in desetletje svojegarazvoja. Njihova prodaja naftnihderivatov, ki je znaπala leta 1979405. 000 ton, je v enajstih letihpadala na 270. 000 ton. Leta1990, to je v drugem letu po za-dnji vrnitvi Janka Kosmine na

Ëelo podjetja, so izkoristili spre-membo zakona o podjetjih in uki-nitev sozdov in izstopili iz zdruæe-nja Petrol. Dejstvo, da so ostalibrez lastne akumulacije, jih jeprisililo v odloËitev o preobliko-vanju podjetja v delniπko druæ-bo. Slednjo so dokapitalizirali vsizaposleni z 0,3-odstotnim dele-æem, od tega so vodilni vplaËalipo eno delnico (sto nekdanjihnemπkih mark). Hkrati so usta-novili hËerinske druæbe v takratenoviti dejavnosti podjetja v sto-odstotni lasti delniπke druæbe.

SRCEM DO RAZCVETAISTRABENZAS

Uglednim priznanjem Gospodarske zborniceSlovenije, Zdruæenja slovenskih managerjev inrevije Manager, regijske gospodarske zbornice,Primorskih novic in Radia Koper, ki jih je dobilJanko Kosmina ob koncu 24-letnega vodenjaIstrabenza, se je letos pridruæilo πe priznanjeSlovenskega nacionalnega komiteja WEC zanjegovo æivljenjsko delo. O svoji 42-letni delov-ni dobi, od tega enaintrideset letih v Istrabenzu,ima kaj pokazati. Veliko koristnega, kar so opa-zili tudi drugi, in to ga radosti.

J

18

Foto Minak Skubic

Janko Kosmina, 24 let prvi moæ Istrabenza.

Tako so bila ustanovljena podje-tja: Istragas z dejavnostjo trgo-vanja s plinom in propan buta-nom; Instalacije s skladiπËno de-javnostjo in pretovorom naftnihderivatov; Istrabez trgovina, Ko-per za trgovanje z naftnimi deri-vati v Sloveniji; Istrabenz trgovi-na, Umag za trgovanje z naftnimiderivati na Hrvaπki in MarinaKoper z navtiËnim turizmom.Vse to so naredili na podlagi spo-znanj, da z lastnim kapitalom nebodo mogli sproæiti kakπnega ve-likega razvojnega ciklusa. Zatoso se odloËili za ustanovitev hËe-rinskih podjetij s tujimi partner-ji, s katerimi bi lahko uresniËeva-li svoje razvojne programe. Ta-krat, ko je veËina podjetij pri nastarnala, da ni mogoËe dobiti knam tujcev za skupna vlaganja,zaradi nejasne kategorije druæ-bene lastnine, so z ustanovitvijodelniπke druæbe, ki je bila stood-stotni lastnik hËerinskih druæb,vzpostavili pregleden in tudi la-stniπko razumljiv sistem, ki so gatudi tujci lahko razumeli. Nasle-dnji korak je bila ocenitev njiho-vih hËerinskih druæb, v katere sopridobili tuje partnerje. Leta1991 so prodali 49-odstotni deleæIstragasa italijanski druæbi SI-AD, Bergamo, Ëez leto so dokapi-talizirali Istrabenz trgovino s 65milijoni mark s tem, da je avstrij-ski OMW, Dunaj pridobil 40-od-stotni deleæ in INA, Zagreb 10-odstotni deleæ druæbe. V pogaja-njih za vstop oziroma dokapitali-zacijo svojih dveh druæb so dose-gli πtirikratno ocenjeno vrednostkot podlago za dokapitalizacijoin tako pridobili sredstva, ki sojim v naslednjih letih omogoËalahiter razvoj druæb, vse do leta1997, ko so prviË zaËeli najematibanËne kredite za ta namen. Na-gel razvoj pa pomeni, da so leta2001, ko je Janko Kosmina za-dnje leto vodil druæbo, æe proda-li blizu 900.000 ton naftnih deri-vatov na vseh trgih, tudi na hrva-πkem in italijanskem, kjer soustanovili hËerinski podjetjiOMV Istrabenz Hrvaπka in OMVIstrabenz Italija, z bencinskimiËrpalkami in trgovino z naftnimiderivati. Pri ukvarjanju s tradi-cionalnimi dejavnostmi so ob de-litvi trga sredi osemdesetih letprevzeli tudi Petrolovo skladiπËena Serminu in ga organizirali kothËerinsko druæbo, v kateri so tu-di Petrolu prodali deleæ in tako

vzpostavili sodelovanju s konku-rentom.

Reπitevv finanËnih naloæbah»eprav je bila v minulem desetle-tju glavna dejavnost druæbe naf-tna in plinska dejavnost, so zara-di nenehnega poseganja dræave vnjihovo gospodarjenje z omeje-vanjem cen in administrativnimdoloËanjem maræe, spoznali, daimajo premalo razvojnega poten-ciala, Ëe vztrajajo le pri nafti inplinu. Zato so se zaËeli sredi de-vetdesetih let zavestno lotevati fi-nanËnih naloæb. Tako so bili pri-sotni v Zavarovalnici Adriatic,Tomosu, Banki Koper, Si.mobi-lu, s prepriËanjem, da so to do-bre naloæbe. To se je pozneje tu-di potrdilo. Svojo dejavnost sodiverzificirali v πtevilne hËerin-ske druæbe in finanËne naloæbe,kar jim je omogoËilo, da so ponjihovi prodaji - to namreË nisobile strateπke naloæbe - pridobilisredstva za hitrejπo πiritev obsto-jeËe osnovne dejavnosti in v dru-gem tisoËletju za vstop v turizemz nakupom dveh portoroπkih po-djetij. Slednje so storili z name-nom, da to postane tretja glavnadejavnost skupine Istrabenz.Hkrati s πiritvijo dejavnosti so vdruæbi izpeljali lastninjenje. Znjim so omogoËili, da so zaposle-ni pridobili do 25 odstotkov del-nic, podoben deleæ je πel v javnoprodajo, razlika pa je bila razde-ljena obema dræavnima sklado-ma. Ob tem so prepriËali avstrij-skega partnerja v hËerinski druæ-bi OMV Istrabenz, da odkupi deldelnic zaposlenih in s tem utrdipoloæaj kot strateπki partner terzavaruje svojo naloæbo v hËerin-ski druæbi. Namen te akcije jebil, da bi avstrijski partner pri-dobil 15 odstotkov delnic, v re-snici pa jih je z dodatnimi ukrepina trgu pridobil kar 25 odstot-kov, z jasnim dogovorom in pi-

snim zagotovilom, da ne bo pre-segel tega deleæa. Se pa JankoKosmina zaveda, da lahko z za-menjavo vodilnih ljudi zaËnoprevladovati drugaËni interesi,kar bi bilo v πkodo njihovi delni-πki druæbi kot eni najuspeπnejπihslovenskih druæb. Pogledi in inte-resi se kaj hitro lahko spremenijotudi s pojavljanjem na borzi, kodruæba lahko postane plen tujihmoËnejπih druæb. Tovrstni pre-vzemi in zdruæevanja v velikemultinacionalke so v tujini po-znani. Tudi pri nas je vpraπanje,kako se bo naπe naftno gospodar-stvo z vstopom v Evropsko unijoubranilo morebitnih prevzemov,meni Janko Kosmina. Dejstvo je,da je slovenski trg zasiËen s po-nudbo storitev iz te dejavnosti.Celo veË, Slovenija ima mreæo Ër-palk, ki je primerljiva s svetovnoravnijo in zato naπ trg za tujce nipreveË zanimiv, saj zanj ni pro-stora. Zato bodo æelje po prevze-mu tako Istrabenza kot njegovekonkurence lahko realne. Naπenaftno gospodarstvo je πe tembolj ranljivo, ker so druæbe te pa-noge le trgovci in preprodajalcinaftnih derivatov in je njihov po-slovni uspeh precej odvisen oddobre volje dræave, kaj jimodmeri skozi maræo. Kosminaocenjuje, da je mogoËe prav to,dejstvo, da jih dræava z viπinomaræe tiπËi k tlom, eden od razlo-gov, ki ne spodbuja tujih velikihdruæb, da bi bile bolj zainteresi-rane zanje. Vsem uspeπnim sve-tovnim naftnim druæbam dobiËekprinaπajo lastni naftni viri in ce-lotna veriga do Ërpalk. Dræavnamaræa, kakrπna je pri nas, pa nezagotavlja donosnosti na kapital,ki jo lastniki upraviËeno terjajo. Istrabenzove dosedanje izkuπnjes tujimi partnerji so se pokazaleza razliËne. Z italijanskim Sia-dom, ki je Ëlan tudi ameriπke mu-litnacionalke Praxair, dobro so-delujejo æe dvanajst let. Vso aku-

19

››Zaradi nenehnega poseganja dræave vnjihovo gospodarjenje in s tem pomanjkanjarazvojnega potenciala so se zaËeli sredidevetdesetih klet zavestno lotevati finanËnihnaloæb.‹‹

mulacijo skupne druæbe so v tehletih vlagali v πiritev podjetja inreπevali spore v medsebojnem in-teresu. Iz te zveze so bogatejπi zaznanje, spoznanja s podroËjauporabnosti tehniËnih plinov,kjer imajo πe neizrabljene ra-zvojne moænosti. Odnosi z av-strijskim OMW kot dolgoletnimpartnerjem so bili πe pred letomin pol dobri. Z odhodom staregadirektorja in prihodom novega seæe kaæejo interesi, ki niso veËusklajeni z duhom partnerstva,ki so ga oblikovali na zaËetku.Hrvaπka INA, ki ima v druæbi vtej dræavi desetodstotni deleæ,postaja vse bolj pasiven partner,ki ne posega v dogajanja v druæ-bi. PriËakujejo, da bo ta partnersvoj deleæ prej ali slej prodal. Tu-di v tej zvezi so postali odnosi vsemanj kooperativni z menjavo ge-neralnega direktorja Ine. Kotpravi Janko Kosmina, se s spre-membo ljudi na Ëelu partnerskihdruæb menjajo tudi ljudje, ki sopoleg formalnih podpisov bili tu-di s srcem za tem, kar je bilo ura-dno dogovorjeno. Ker niË ni ve-Ëno in se vse spreminja, je trebaneprestano na novo vzpostavljatiin gojiti odnose na tistih naËelih,ki so bili podlaga za vzpostavitevpartnerskih odnosov. Istrabenzje pod Kosminovim vodenjempristajal na spodnjo mejo deleæevv hËerinskih podjetjih zaradi ra-zvojnih potreb, obenem pa tudivstopal v te zveze v prepriËanju,da bodo interesi, ki so vodili vseudeleæence dogovorov, ostali ve-Ëno enaki. Danes Janko Kosminaspoznava, da so bili mogoËe ne-koliko naivni, v resnici pa smo

stopili v neko novo poslovno kul-turo, v kateri ni prostora za sen-timentalnost.Glede na to, da je Janko KosminaËlovek, ki gleda s srcem, meni, dabi se novim razmeram, ki so boljsurove in brezobzirne, teæko pri-lagodil, razumsko in strokovno biπlo, Ëloveπko teæe. Zadovoljen je,da je do teh sprememb priπlo obnjegovem odhodu v pokoj inhkrati koncu nekega razvojnegaobdobja skupine Istrabenz. ©ezlasti uspeπno je bilo zadnje dese-tletje pospeπenega in ambiciozne-ga razvoja delniπke druæbe, ko soz reorganizacijo v holdinπko ra-zvejan gospodarski organizem, ssklepanjem strateπkih partner-stev in razprπitvijo naloæbenegaportfelja priπli æeleni rezultati.Skupina Istrabenz je bila ob Ko-sminovem zadnjem celoletnemvodenju druæbe (leta 2001) na-vzoËa na πtirih naftnih trgih, kjerse borijo za mesto najkakovo-stnejπega ponudnika. V plinskidejavnosti je prav leta 2001 nji-hova druæba æe priπla na vodilnomesto v Sloveniji, kjer postajajovse pomembnejπi dejavnik na po-droËju turizma. To leto je bilo zaholdinπko druæbo izredno uspe-πno. Njihov Ëisti dobiËek je zna-πal 4.468 milijonov tolarjev, pre-cej veË, kakor leto prej, ko jeznaπal 525 milijonov tolarjev. Naveliko rast je vplivala zlasti pro-daja delnic druæbe Si.mobila inBanke Koper, s Ëimer so bili do-seæeni veliki kapitalski dobiËki. Vtem letu je bila donosnost na pov-preËno stanje kapitala kar 18,68odstotka. Skupina Istrabenz je vprvem letu novega tisoËletjaustvarila 6.832 milijonov prihod-kov in s tem za 175 odstotkovpresegla prihodke iz predhodne-ga leta in za 110 odstotkov naËrtza leto 2001. Vse odvisne druæbeskupine so ustvarile boljπe rezul-tate kot leto prej in boljπe, kot sojih predvidele z letnim naËrtom.

Odhodv pravem ËasuKo se je Janko Kosmina leta 1966zaposlil v Istrabenzu kot 105. de-lavec, so imeli v podjetju 14 ben-cinskih servisov in prodali 27 ti-soË ton naftnih derivatov, leta2001, ob njegovem zadnjem po-slovnem letu, je bilo v vseh 12hËerinskih druæbah Istrabenzazaposlenih 855 delavcev. Njihovedruæbe za trgovanje z naftnimi

derivati so prodale 876 tisoË tonnaftnih derivatov, πtevilo bencin-skih servisov pa je naraslo na185. »e bi nadaljeval vodenjedruæbe, bi bilo po njegovi ocenitreba razvoj drugaËe zastaviti,predvsem zaradi vseh sprememb,ki so med tem nastale. Nov izzivjim prinaπa odprtje trga z elektri-Ëno energijo. Zamisli in naËrti oustanavljanju novih druæb, ki bo-do dopolnile osnovno dejavnostholdinga in se ukvarjale s trgova-njem z elektriËno energijo in dru-gimi energenti ter nepremiËnin-skimi posli, so bile realne æe predpredajo poslov mlajπemu nasle-dniku, ki si ga je izbral sam letopred upokojitvijo. Poglavitno vo-dilo mu je bilo, da bo to Ëlovek, kibo znal koordinirati razliËne inte-rese znotraj 14 hËerinskih druæbskupine (danes jih je æe 17) in kibo znal urejati partnerske odnosez druæbeniki iz domovine in tuji-ne. Imel je na izbiro, da za nasle-dnika vzame koga izmed vodilnihiz hËerinskih druæb. Ti so uspe-πno opravljali svoje delo in s pre-mikom kogar koli bi povzroËil te-æave. Glede na to, da se je z Igor-jem BavËarjem, tedanjim mini-strom za evropske zadeve, poznalæe desetletje, se mu je zdel prime-ren naslednik, ki je izpolnjevalnjegove poglavitne kriterije.Kljub lanski upokojitvi ostaja te-sno povezan s skupino Istrabenz.Ostaja predsednik nadzornegasveta delniπke druæbe Istrabenz,predsednik nadzornega svetaIstrabenz plini, predsednik skup-

20

››Novimrazmeram, ki so bolj

surove inbrezobzirne, bi seteæko prilagodil,

razumsko instrokovno bi πlo,

Ëloveπko teæe.‹‹

››Tako kot prijadranju je imeltudi v druæbiIstrabenz vednopred sabo cilj inposkuπal pre-magovati teæave, ki so ga ovirale napoti do njega.‹‹

πËine Marine Koper in predsedniknadzornega sveta Banke Koper.

Posluhza potrebe okoljaNekoË majhno in danes veliko,uspeπno podjetje je bilo vseskozimoËno vpeto v Koper in celotnoregijo. Kot najpomembnejπe innajbolj ambiciozno podjetje v re-giji je vedno usklajevalo skupneinterese v prostoru, tako poslov-no razvojne projekte kot tudi od-zive na razliËne potrebe okolja.Velik je prispevek druæbe k iz-boljπanju razmer v πportu,zdravstvu in kulturi ob obali.Janko Kosmina se boji, da bo taposluh za teæave okolja, v kate-rem druæba deluje, utegnil v pri-hodnje izginjati. Njegova boja-zen, da nove razmere in novi lju-dje, ki niso izπli iz njihove vses-ploπne lokalne revπËine, ne bodoznali razumeti teæav okolja, je prisedanjem vodstvu odveË. ObËu-tek, da je v 42 letih dela naredilnekaj koristnega, kar so opazilitudi drugi, je zanj prijeten, takokot mu je bilo prijetno in v vese-lje vsako jutro odhajati na delo.V svojem delu je uæival, saj raddela in ima rad ljudi. K dobremupoznavanju Ëloveπkih lastnosti inuËinkovitemu vodenju mu je pri-pomoglo tudi 53-letno ukvarjanjez jadranjem. V tem πportu je bilvse, od jadralca, Ëlana jugoslo-vanske dræavne reprezentance,sodnika, funkcionarja, organiza-torja pa do vzgojitelja svojihdveh sinov, tudi jadralcev, inpredsednika Jadralne zveze Slo-venije ter Ëlana izvrπnega komite-ja Olimpijskega komiteja Slove-nije. Pravi, da je jadralni πportnaËin æivljenja. Vedno se boriπ zazmago, pri tem te spremlja borbaz naravo, in si nenehno prizade-vaπ, da jo premagaπ. Pomembnoje, da vedno veπ, kaj je konËnicilj: priti prvi in priti do obale.To je πport, ki postopoma obliku-je znaËaj Ëloveka. Tako kot prijadranju je imel Janko Kosminatudi v druæbi Istrabenz vednopred sabo cilj in poskuπal prema-gati teæave, ki so mu bile na potido cilja. To mu je skoraj vednouspelo. Pri jadranju pa je njego-va zgodba nedokonËana, nepre-stano se bliæa obzorju in to se muneprestano oddaljuje.

Minka SkubicFoto Duπan Jeæ 21

proiz

vodn

ja

kupπËina NEK, ki jo se-stavljata druæbenika ElesGen in HEP, je bila name-njena imenovanju orga-

nov druæbe. Dosedanji direktordruæbe Stane Roæman je dobilpodporo obeh strani, prav takodrugi Ëlan uprave dr. VladimirJelaviÊ, ki ga je predlagal HEP.Predlog dosedanjega direktorja

za predsednika uprave je bil ne-kaj Ëasa znan, medtem ko je hr-vaπka stran svojega Ëlana ohra-njala v tajnosti do zadnjega. Si-cer je 47-letni dr. Vladimir Jela-viË znano ime v hrvaπkih znan-stvenih krogih. Specializiran jeza zaπËito okolja. V NE Krπkoprihaja iz zagrebπkega inπtitutaza ekologijo in energijo. Dr. Je-

laviË, ki je kot absolvent nekajËasa delal v elektrarni, poznadosedanje kakovostno delo elek-trarne in njenega direktorja, se-znanjen je tudi s pomenom elek-trarne za obe elektrogospodar-stvi.Kot je dejal na tiskovni kon-ferenci po koncu skupπËinepredsednik uprave Stane Ro-æman, je imenovanje nove upra-ve odraz namere skupπËine pokonstruktivnem sodelovanju indelu v partnerskih odnosih vNEK.Kot predsednik uprave je zagoto-vil, da bodo ostali na prvem me-stu v elektrarni vsi vidiki njenegavarnega obratovanja in da boelektrarna ohranjala sedanjo vi-soko tehnoloπko raven obratova-nja. Hkrati pa upa, da bodo lah-ko izpolnili priËakovanja novihdruæbenikov, da bo objekt gospo-darsko uËinkovit in stroπkovnozanimiv v sistemih obeh elektro-gospodarstev. Prav tako se bodo

RNITEVHEP V NEKV

V zaËetku aprila je bila v NE Krπko prvaskupπËina druæbe, tako kot predvideva uve-ljavitev ratificiranega sporazuma o ureditvistatusnih in drugih pravnih razmerij, pove-zanih z NE Krπko. SkupπËina je imenovalaËlane nadzornega sveta in Ëlane uprave.Elektrarno bo tudi naslednjih pet let vodildosedanji direktor Stane Roæman. Dogovo-rili so se tudi, da bo Hrvaπka zaËela preje-mati elektriËno energijo iz NEK najpoznejeod 19. aprila.

S

22 Prva tiskovna konferenca po spodbudnem zaËetku uresniËevanja sporazuma.

Foto Minka Skubic

πe naprej zavzemali za sprejetjenjihovega objekta v πirπi javno-sti. Poleg uprave je skupπËinaimenovala tudi Ëlane nadzornegasveta in potrdila listo arbitrovposlovno tehniËne arbitraæe, nakateri je po πest predstavnikovvsake strani.Skladno z druæbeno pogodbo bouprava predlagala v sprejemnadzornemu svetu πtiri do πestizvrπnih direktorjev po parite-tnem naËelu. Nov nadzorni svet,ki se je prav tako sestal prvo so-boto aprila, vodi Ivo »oviÊ, di-rektor HEP-a, njegov podpred-sednik je mag. Vekoslav Koroπec,direktor Eles Gena. V njem so potrije Ëlani s hrvaπke in trije s slo-venske strani. Na najbolj aktual-no vpraπanje, ali namerava HEPostati v NEK, je direktor HEP-aIvo »oviË odgovoril, da bo hrva-πko elektrogospodarstvo dobilo izNEK 2,5 milijarde kWh na leto,kar je πestina njihove porabe.Objekt jim je potreben in so za-dovoljni, da jim je uspelo doseËisporazum. Seveda pa so svoj delv Krπkem pripravljeni prodati zadobro ceno. S finanËnim direk-torjem HEP-a sta neuradno kot≈dobro ceno« doloËila milijardodolarjev. Obe strani se zavedata,na tiskovni konferenci pa je topotrdil tudi direktor Roæman, daje cena kilovatne ure iz NEKkonkurenËna, da se giblje med 27in 28 evri za MW. V to ceno so

vπteti le obratovalni stroπki, stro-πke za dekomisijo bosta odvajaladruæbenika neodvisno vsak vsvoj sklad, prav tako bosta vsakzase odplaËevala kredite. Dogo-vor predvideva, da obe strani dokonca leta sprejmeta programrazgradnje in skladiπËenjaNSRAO, ki bo podlaga za viπinopotrebnih zbranih sredstev. Le-toπnji poslovni naËrt NEK bo re-vidiran, naravnan na proizvod-

njo 5 milijonov kWh, iz Ëesar boizhajala tudi proizvodnja cena zaoba partnerja. Poslovni naËrtbodo obravnavali na naslednjiseji nadzornega sveta, ki bo πtiri-najst dni po ustanovni seji.

Minka Skubic

23

Novo vod-stvo NEK-a,

dosedanjidirektor

Stane Roæ-man kot

predsednikuprave indr. Vladi-

mir JelaviÊkot Ëlanuprave.

Foto Minka Skubic

»LANI NADZORNEGASVETA NEK:Ivo »oviË,predsednikMag. Vekoslav Koroπec,podpredsednikDr. Miha Juhart,Mag. Darko BeliÊ,Branko Ogorevc,Dr. Enco Tireli,Ëlani

SLOVENIJAGLAVNIONESNAÆEVALCI -PROMETIN TERMOELEKTRARNEAgencija za okolje je ugotovila, da zrakv Sloveniji ni pretirano onesnaæen, sajraven emisij le redko presega mejne vre-dnosti, ki jih predpisuje evropska komi-sija za okolje, a vendarle obstajajo dolo-Ëena podroËja, na katerih bo treba ukre-pati. Raven onesnaæenosti zraka je pomeritvah najviπja v koroπki, zasavski, sa-vinjski in spodnjesavski regiji, saj je natem obmoËju tudi najveË termoenerget-skih objektov, sicer pa na sploπno zraknajbolj onesnaæuje promet.Emisije duπikovih oksidov so se zaËelepoveËevati πe zlasti po letu 1992. Hitrarast je sicer po dobrih dveh letih tudi za-Ëela upadati, saj je bila takrat uvedenaobvezna uporaba katalizatorja v vozilih,a kljub temu je koncentracija v zadnjemobdobju vendarle presegla mejno vre-dnost povsod po Sloveniji. Iz podobnihrazlogov se je v zadnjih nekaj letihzmanjπala tudi koncentracija ogljikovegamonoksida, toda v tem primeru je skorajpovsod vsaj 50 odstotkov pod mejno vre-dnostjo.NajveËje onesnaæevalke ozraËja z æveplo-vim dioksidom so toplarne in termoelek-trarne, saj so proizvedle kar 87 odstot-kov teh emisij. Po letu 1995 se je kon-centracija tega plina v zraku le zaËelanekoliko zmanjπevati, predvsem zaradiodæveplevalne naprave v Termoelektra-tni ©oπtanj in niæje vsebnosti ævepla v te-koËih gorivih, πe bolj pa je k temu pris-pevala tudi druga odæveplevalna napra-va, ki je leta 2000 zaËela delovati v πoπ-tanjski termoelektrarni.Podobno so se po letu 1995 zaËelezmanjπevati emisije svinca - v tem letu jenamreË zaËel veljati nov predpis o kako-vosti tekoËih goriv, πe dodatno pa je kniæanju pripomogla prepoved prodajeosvinËenega bencina leta 2001. Koncen-tracija te kovine je tako na vseh obmoË-jih krepko pod mejno vrednostjo, so ugo-tovili na agenciji za okolje.Kot je dejal Anton Planinπek, vodja sek-torja za kakovost zraka omenjene agen-cije, bo treba v prihodnosti zmanjπatipredvsem vire onesnaæevanja z ogljikovi-mi duπiki - v prvi vrsti bo treba nadzo-rovati, kako uËinkoviti so katalizatorji vvozilih, meπËane spodbujati k uporabijavnih prometnih sredstev, v energijskihobjektih pa premisliti o gradnji Ëistilnihnaprav za ogljikov dioksid. STA

proiz

vodn

jaREÆIVELI BODO

MO»NIP

Od aprila naprej vodi Termoelektrarno©oπtanj mag. Uroπ Rotnik, dosedanji na-mestnik direktorja elektrarne. JaroslavVrtaËnik, ki je bil osemnajst let direktortermoelektrarne, je odπel na Holding Slo-venske elektrarne za direktorja strateπke-ga razvoja.

24

Foto Minka Skubic

ag. Uroπ Rotnik me-ni, da je dobil v vo-denje objekt, ki je poevropskih merilih v

dobrem stanju, tako po razpolo-æljivosti blokov kot rezultatihobratovanja in seveda ob upo-πtevanju standardov ISO 9001 in14000, katerih cetifikate tudiimajo. Velika dva bloka sta eko-loπko sanirana æveplovega dio-ksida. Brez odæveplevalnih na-prav so prvi trije bloki s skupnomoËjo 135 MW, ki jih z optimira-njem skuπajo prikljuËiti na Ëetr-ti blok. V skupino Holdinga Slo-venske elektrarne s svojimi peti-mi bloki prispevajo okrog polo-vico proizvodnje. Elektrarna za-posluje vrsto izjemnih strokov-njakov. Nekaj jih je sicer preπlov holding, ob njegovi ustanovi-tvi. O slednjem Uroπ Rotnik pra-vi, da je za vse njegove Ëlaniceizjemno pomemben, æal pa se te-ga vse ne zavedajo dovolj. ≈Prinas v termoelektrarni je ostalpoudarek na zanesljivi proizvo-dnji elektriËne energije. HSE za-kupi naπo moË elektrarne in gle-de na predvideno prodajo dobi-mo prihodek. Tega je za vse po-trebe vedno premalo, zato mora-mo delati v elektrarni gospodar-no. Pozitivna pridobitev HSE je,da se nam ni treba pogajati skupci, ker je træenje preπlo naholding. Druge funkcije pa soostale v podjetju. Za dobro delo-vanje elektrarne je treba imetivse te funkcije dobro urejene,«

nadaljuje novi direktor TE©, kinapoveduje, da bo odprti trgopravil svoje. Preæivel bo tisti,ki bo moËan in bo gledal naprej. Sam zaupa v svoje sodelavce in vekipe, ki delajo v elektrarni. Kotmagister strojniπtva pravi, da jetehnika v elektrarni æe doslej do-bro delala, kot skorajπni magi-ster ekonomije pa meni, da sebodo morali v ekonomiko TE© πenekoliko poglobiti, da bodo pre-æiveli na trgu. Na vpraπanje ovplivih HSE na poslovanje elek-trarne, odgovarja, da se ta nepo-sredno ne vmeπava v njihovo de-lo, dokler delajo dobro. Njihovvpliv kot veËinskega lastnika jepreko Ëlana uprave HSE v nad-zornem svetu TE©-a.≈Z vso resnostjo pa raËunamo naHSE pri πtudijah in financiranjuv poveËanje zmogljivosti naπihblokov. V elektrarni imamo zna-nje, tako za obratovanje in vzdr-æevanje naprav kot vodenje in-vesticij, nimamo pa sredstev zanaloæbe,« je o nujnosti njihovenavezave na HSE povedal sogo-vornik. Dejal je πe, da æelijo ob-dræati tako obratovalno priprav-ljenost, kakrπno imajo zdaj. Tojim bo teæko uspelo, saj so blokivsako leto starejπi, poleg tega paso stari trije lani obratovali dva-krat veË kakor obiËajno, in to sedogaja tudi letos. V bliænji pri-hodnosti se bo zato treba odloËi-ti tudi o nadaljnji usodi prvihtreh blokov. Razmiπljajo tudi oplinu kot energentu v TE©-u. Ve-

lika dva bloka pa bo treba do le-ta 2015 skladno z zahtevami Ev-ropske unije ekoloπko saniratiduπikovih oksidov.Poleg o viziji razvoja elektrarnerazmiπlja Uroπ Rotnik tudi o vi-ziji odnosov v podjetju. Delavcisicer obËutijo pripadnost podje-tju, treba pa jim je pojasniti, kajnjihovo delo pomeni za elektrar-no. Predvsem pa je treba vzpo-

M

Mag. Uroπ Rotnik,najmlajπi med direktorjielektroenergetskihdruæb.

staviti medsebojno spoπtovanjedela obratovalcev in vzdræeval-cev. ©tevilo 560 trenutno zapo-slenih v elektrarni po πtevilu si-cer ni sporno in je blizu optimu-ma. Imajo pa v TE© visoko sta-rostno povpreËje v pogonu elek-trarne in zakonske omejitve, dana teh mestih ne morejo delatidelavci, starejπi od 55 let. To jimdodatno oteæuje oblikovanjeustreznih kadrovskih skupin zata dela. Prav zato, da bi zapolni-li vrzeli na najvitalnejπih delihelektrarne z enakim πtevilom za-poslenih, bi bilo smotrno podje-tje reorganizirati. Prvi letoπnjiizziv 35-letnemu direktorju bo æepoletni remont petega, najveËje-ga bloka TE©. Lani mu je kot pomoËniku direktorja uspeloskrajπati remont πtirice s 75 dnina 6o dni. Letos je za 325 MWblok naËrtovana 8-tedenska za-ustavitev. Kako dolga bo, boodvisno od preseneËenj, ki se bo-do pokazala pri odpiranju turbi-ne in kotla. Tovrstni remonti vnemπkih termoelektrarnah obi-Ëajno trajajo 12 tednov. UroπRotnik pravi, da bodo napeli vsesile, da jim bo tudi v krajπem Ëa-su uspelo opraviti vsa potrebnadela, ob seveda enakih stroπkih.Pri vpraπanju, Ëemu dajejo pre-dnost, zanesljivosti obratovanjaenot ali veËji proizvodnji za trg,se sogovornik malce zamisli inodvrne, da so vedno na mejiodloËitve med veËjim in manjπimzlom. ≈Priznati je treba, da nas

pri ekonomizaciji naπih napravËaka πe veliko dela, kar pa lahkonaredimo le sami Teπevi delavci,ki poznamo naπe naprave. Tudipri optimizaciji naprav je trg na-redil svoje. VËasih smo optimizi-rali bloke na MW, sedaj smo æena kW, bomo pa priπli do W,« jeπe povedal sogovornik in pouda-ril, da mu za zdaj πe ne zmanjku-je Ëasa za uresniËevanje ciljev, kisi jih zastavlja. Med lanskim re-montom je preæivel v elektrarnicele dneve. Tudi sicer prebije ve-liko Ëasa v termoelektrarni in jeskrb za hËeri, sedemletno Neæoin dveinpolletno Tino bolj na æe-ninih ramenih.MoË in energijo si nabira s smu-Ëanjem, kolesarjenjem, tenisom,plavanjem in srfanjem. Slednjemu je najbolj pri srcu in mu po-sveti teden poËitnic na leto v ra-zliËnih svetovnih morjih, tudimed πtirimetrskimi valovi Atlan-tika. Borba z naravo ga je utrdi-la, da je moËnejπi v æivljenju inpri delu, da obvladuje vse vrstevetrov.

Minka Skubic

25Foto Dunja Wedam

Mag. Uroπ Rotnik je priπel v TE ©oπtanj pred enaj-stimi leti kot elektrarniπki πtipendist z diplomo

strojne fakultete. Prve tri mesece pripravniπtva jeopravil v kombinezionu na sistemu ælindre in

transporta pepela. Delo je nadaljeval pri sistemihkomprimiranega zraka, razæveplevalni napravi,

hkrati je delal na sistemih priprave vode, pomoænihkotlovskih napravah in varjenju. Napredoval v ko-

tlovskega inæenirja, zatem vodjo sektorja tehnike,pomoËnika direktorja in nazadnje v njegovega na-mestnika v dvoËlanski upravi. Od aprila samostoj-

no vodi elektrarno. Direktor TE©-a je postal s 35leti, prav toliko jih je ob prevzemu te funkcije πteltudi njegov predhodnik. Magisterij na strojni fa-kulteti je opravil iz dobe trajanja parnih kotlov.

Za dokonËanje magisterija iz ekonomije mu manj-kajo πe πtirje izpiti.

distr

ibuc

ija

zvezi s to problemati-ko je direktor ElektraLjubljana Vincenc Jan-πa pojasnil, da so se le-

ta 1991 z razpadom skupne dræa-ve razmere na meji precej spre-menile. ElektriËna omreæja so

prej potekala, kot je narekovalsam teren, in kjer so stanovaliljudje. Daljnovode so gradili ra-cionalno, pri Ëemer je to nalogoprevzel tisti, ki je imel na nekemobmoËju veËje πtevilo svojih na-prav. Ob vzpostavitvi dræavne

meje pa jim je nova dræava zada-la nalogo, da odjemalce na slo-venski strani napajajo s sloven-sko elektriko, pa tudi elektroe-nergetske naprave morajo pote-kati po naπi strani.Ta projekt so zaËeli uresniËevatiæe leta 1993, ko so najprej uredi-li nizkonapetostno omreæje v vasiGrivac. Gradili so v skladu z di-namiko pridobivanja dokumen-tacije in pri tem upoπtevali tudipomembnost in velikost krajev.NajveË teæav jim je povzroËalopridobivanje soglasij in upravnedokumentacije. Zato pa ni biloteæav pri projektiranju, saj imajov podjetju Elektro Ljubljana us-posobljene projektante. Ti so us-peπno projektirali najnovejπe te-hnologije, kot so polizolirani vo-dniki oziroma zemeljski kabli tertransformatorske postaje, ki so

ELIK DOSEÆEKV KOLPSKI DOLINIV

Elektro Ljubljana je konec marca uspeπno kon-Ëalo 10-letni projekt reπevanja obmejne pro-blematike s prikljuËitvijo odjemalcev na slo-vensko omreæje (sklepna prireditev je bila vKostelu). Dela so potekala na skoraj 200- kilo-metrskem obmejnem pasu s Hrvaπko, to je odNovega Kota pri Loπkem potoku do Metlike.Podjetje je z uresniËitvijo projekta, v kateregaje bilo vloæenih 475 milijonov tolarjev, doka-zalo, da skrbi za enakomeren razvoj na svojemcelotnem obmoËju.

V

26

Teæave, ki jih je moralo re-πevati podjetje Elektro Ljub-ljana, so bile nemajhne, saj so v zgornji kolpski doli-ni in dolini »abranke sote-ske, redke vasi pa so takona levi kot desni strani bre-gov. Na obmoËju DE KoËev-je poteka dræavna meja odNovega Kota pri LoπkemPotoku mimo Podplanine,Osilnice, Kostelskega in Po-ljanske doline, na obmoËjuDE Novo mesto pa v BeliKrajini proti Vinici, Adleπi-Ëem in Metliki - vse do mejez obmoËjem podjetja Elek-tro Celje. Celotna meja natem obmoËju znaπa okrogdvesto kilometrov.

Vincenc Janπa, di-rektor Elektra Lju-bljana, je povedal,da je bilo v desetihletih zgrajenih ali

obnovljenih 38 kilo-metrov 20 kV dalj-

novodov, od tega po-lovica v zemeljski

izvedbi, 24 transfor-matorskih postaj in17 kilometrov niz-

konapetostnega om-reæja, poleg tega pa

so bili zazankaniπtirje pomembni

daljnovodi.Foto Miro Jakomin

deloma vkopane v zemljo. Takoso kar najmanj posegali v nara-vo, hkrati pa so krajanom omo-goËili boljπe razmere za æivljenjev kolpski dolini.S to investicijo so konËana æe sko-raj vsa dela. Zgraditi bodo mora-li πe transformatorsko postajo vvasi Gladloka na obmoËju DEKoËevje in transformatorske po-staje v Kaπtu na obmoËju DE No-vo mesto. »eprav je tudi v tem

primeru najveË teæav s pridobi-vanjem soglasij lastnikov in grad-benega dovoljenja, distributerjiupajo, da bodo omenjeni nalogireπili najpozneje prihodnje leto.

Miro Jakomin

27

Ob vzposta-vitvi dræavnemeje s Hrva-

πko je novadræava di-

stributerjemzadala nalo-go, da odje-

malce na slo-venski strani

napajajo sslovensko

elektriko, patudi elektroe-nergetske na-prave morajo

potekati ponaπi strani.

Foto Miro Jakomin

HRVA©KANA PAGU KMALU VETRNE ELEKTRARNEKonec aprila naj bi na hrvaπkem otoku PagzaËeli graditi prvi sistem vetrnih elektrarn,je na zaËetku tega meseca napovedal reπkidnevnik Novi list. Projekt, vreden 7,5 mili-jona evrov, bo financirala druæba AdriaWind Power, konËan pa bo - vsaj po napo-vedih omenjenega dnevnika - do konca le-ta. Poleg tega sistema naj bi na omenjenemotoku kmalu zatem zaËeli graditi πe dvapodobna, vsi trije skupaj pa naj bi proizva-jali pribliæno 17 MW elektriËne energije,prvi med njimi 4,5 MW. Po mnenju stro-kovnjakov je Pag zaradi ustrezne smeri inmoËi vetra zelo primeren za gradnjo tovr-stnih elektrarn, poleg tega pa so raziskavepokazale tudi, da naprave ne bodo bistvenovplivale na ptice in da bo hrup, ki ga bodoproizvajale, zanemarljiv. STA

GR»IJAGRKI IN TURKI BODO SODELOVALIPRI GRADNJI PLINOVODAGrπki dræavni distributer plina DEPA inturπko podjetje BOTAS sta na sreËanju vSolunu podpisala sporazum o sodelovanjupri gradnji plinovoda, ki bo potekal od Gr-Ëije do Avstrije. SreËanja so se udeleæili tu-di predstavniki dræav, ki jih bo plinovodpreËkal, in sicer dobavitelji plina iz Make-donije (Makpetrol), Srbije in »rne gore(NIS-Gas), Bosne in Hercegovine (BG-Gas)in Hrvaπke (Plin-Akro), Slovenije (Geo-plin), pa tudi predstavniki albanskega mi-nistrstva za industrijo in energetiko. Slo-venska in hrvaπka druæba sta v okviru sre-Ëanja podpisali pismo o nameri za sodelo-vanje v omenjenem projektu. STA

SLOVENIJALESNA BIOMASA KOTALTERNATIVA FOSILNIM GORIVOMLesna biomasa lahko v Sloveniji po izsled-kih nekaterih raziskav do 24-odstotno na-domesti kurilno olje in s tem prispeva 1,6odstotka k osemodstotnim zahtevam kjot-skega protokola po zmanjπanju emisij πko-dljivih plinov v zraku. Kljub temu da najbi v naslednjih petih letih pri nas zgradilipet sistemov daljinskega ogrevanja na lesnobiomaso v skupni vrednosti skoraj dvanaj-stih milijonov dolarjev, raba tega vira πe nidovolj razπirjena, Ëetudi obstajajo πtevilnaporoËila o dobrih izkuπnjah iz tujine. VAvstriji, denimo, proizvedejo kar enajst od-stotkov energije z biomaso. Do leta 2001 soustanovili veË kot πeststo obratov tovrstnegadaljinskega ogrevanja, najveË v Spodnji inZgornji Avstriji, Salzburgu in ©tajerski.Vasi z obrati imajo od 500 do 4000 prebi-valcev, omreæja z moËjo med 100 kW in 8MW pa so dolga od stotih metrov do dvaj-setih kilometrov. (www.energetika.net)

a seji so za podpredse-dnika konference elek-trogospodarstva ime-novali Iztoka JaksetiËa

iz SEL, za koordinatorje paBranka SevËnikarja (na podroËjuHSE), Albina Fabjana (na podro-Ëju termoelektrarn) in BojanaDrola (na podroËju drugih dejav-nosti). Ker se Ëlani omenjenekonference niso mogli uskladitiglede predloga o imenovanju ko-ordinatorja distribucije, je tofunkcijo zaËasno prevzel JurijÆvan, ki je æe doslej usklajevalproblematiko na tem podroËju.Omenjeni koordinatorji so hkra-ti postali tudi Ëlani izvrπnega od-bora konference elektrogospo-darstva.Kot je povedal Jurij Ævan, so naprvi konstitutivni seji na podlagiprograma dela Sindikata dejav-nosti energetike Slovenije obliko-vali tudi nekatere najbolj aktual-ne operativne naloge, in sicer dosklica naslednje seje konferenceelektrogospodarstva, ko bodopodrobneje opredelili prihodnjesindikalne dejavnosti. Posebej jeomenil potrebo po oæivitvi delo-vanja Ekonomsko socialnega od-bora energetike in aktualne nalo-ge pri izplaËilu regresa za letnidopust ter naloge na podroËju

kolektivnih pogodb in pogodb ozaposlitvi. Poleg tega se pojavljatudi potreba po imenovanju no-vega predstavnika SDE Slovenijev komisijo, ki se ukvarja z vode-njem postopka privatizacije velektrodistribuciji. V komisijo, kijo vodi Rajko Pirnat, profesor zljubljanske pravne fakultete, jebil v zaËetku marca imenovanValter Vodopivec, sedaj pa boverjetno to mesto glede na svojnovi poloæaj zasedel Jurij Ævan.Sicer pa so drugi Ëlani privatiza-cijske komisije πe Miha Juhart spravne fakultete, Maks Tajnikarz ekonomske fakultete, Anton

DE PROTI RAZBITJUDISTRIBUCIJE!S

Na tretjem kongresu SDE Slovenije je bil za pod-predsednika SDE in predsednika konference elek-trogospodarstva imenovan Jurij Ævan iz ElektraLjubljana. V zaËetku aprila je sklical prvo konsti-tutivno sejo, na kateri se je najprej zahvalil dose-danjemu predsedniku Valterju Vodopivcu za nje-govo dolgoletno delo. V nadaljevanju so oblikovalinovo sestavo izvrπnega odbora konference elektro-gospodarstva, zatem pa so pripravili πe programnajbolj potrebnih sindikalnih dejavnosti na podro-Ëju zagotavljanja socialne varnosti delavcev v ob-dobju do sklica naslednje seje.

N

28sindi

kat e

nerge

tike

Foto Miro Jakomin

Jurij Ævan, predsednik konference elektrogospodarstva.

ÆuniË s finanËnega ministrstvater Jasna Kalπek in Djordje Æe-beljan z Ministrstva za okolje,prostor in energijo.

V SDE se zavzemajoza holding Novoizvoljeni predsednik konfe-rence elektrogospodarstva JurijÆvan je povedal, da je v energet-skem sektorju v tem trenutku go-tovo najbolj izpostavljena elek-trodistribucija. Podani so bili ra-zni predlogi in pobude o organizi-ranosti elektrodistribucije, pri-pravljena je πtudija o koncentra-ciji kapitala in poslovnih funkcijv elektrodistribucijskem sistemu,izdelujejo πtudijo o socialnih vidi-kih privatizacije druæb elektrodi-stribucije, imenovana je bila pri-vatizacijska komisija, zaËele paso se tudi prve dejavnosti v po-stopku privatizacije.≈V sindikatu so nam dobro znanenegativne izkuπnje pri privatiza-ciji elektrogospodarstva na Ma-dæarskem in posledice, ki jih takproces prinaπa v energetskemsektorju. Zato bomo skuπali do-seËi, da ne bo priπlo do razbitjaelektrodistribucije, saj bi to zeloslabo vplivalo na ekonomsko po-slovanje podjetij in socialno var-nost zaposlenih. Sredi razliËnihinteresov, silnic in pobud o orga-niziranju elektrodistribucije sezavzemamo za organiziranost vobliki holdinga ali koncerna,« jepoudaril Ævan.Sindikalisti so prepriËani, da bibila taka organizacijska oblikanajbolj primerna za uËinkovitoekonomsko poslovanje in ohrani-tev socialne varnosti zaposlenih v sektorju elektrodistribucije.Ugotavljajo tudi, da bi se velikolaæje pogovarjali in dogovarjalisamo z enim strateπkim partner-jem, kot pa tedaj, Ëe bi bilo tehsogovornikov veË. V tem trenut-ku je treba storiti vse, da bi zdru-æili vse sile in tako πe bolj okrepi-li notranjo organizacijsko in stro-kovno vlogo SDE Slovenije. To jetudi ena od najbolj pomembnihprednostnih nalog v mandatnemobdobju od leta 2003 do 2006, kije bila 20. marca soglasno potrje-na na tretjem kongresu SDE vMariboru.

Miro Jakomin

29Foto Dunja Wedam

pren

os

azdelino transformator-ska postaja DivaËa sodimed veËje in pomemb-nejπe prenosne objekte

v Sloveniji, saj ne skrbi le za ne-moteno napajanje primorskegabazena, temveË je tudi kljuËnovozliπËe za daljnovodne povezavez Italijo in Hrvaπko. Ravno zara-di takπne njene vloge je tudi bi-stvenega pomena, da vse elektro-energetske naprave na tej lokaci-ji delujejo brezhibno, kar posle-diËno tudi pomeni, da ElesoviGJS Upravljanje prenosnega si-stema in Prenos elektriËne ener-gije vzdræevanju in obnovi RTPDivaËa namenjata πe posebno po-zornost. Kot nam je povedal vod-ja EP Primorska Marjan Kav-ËiË, naËrti za temeljito obnovo400 kV dela stikaliπËa v DivaËi iz-hajajo æe iz leta 2001, ko je padlaodloËitev, da je treba naprave, kiso bile zgrajene v letih 1978 do1981 zamenjati in posodobiti. Te-daj so zaËeli tudi z izdelavo idej-nega projekta in pridobivanjemdruge potrebne dokumentacije,sam projekt prenove pa je bil za-radi nezmoænosti izklopa obratu-joËih naprav in finanËnega bre-mena razdeljen v tri faze, pri Ëe-mer so prvo konËali konec lan-skega leta, druga se je zaËela le-tos, do konca leta 2004 pa naj bibil 400 kV del stikaliπËa v DivaËitudi v celoti prenovljen in pri-pravljen na nove zahtevne nalo-ge. Sam projekt temeljite preno-ve je bil, kot æe reËeno, znotrajGJS Prenos elektriËne energije æedalj Ëasa naËrtovan, konkretna

dela na terenu pa je pospeπila ne-napovedana okvara oziroma na-tanËneje zlom nosilnega izolator-ja na ozemljitvenem loËilniku po-moænih zbiralnic 25. septembraleta 2002, ki je znova opozorilana dotrajanost tamkajπnjih viso-konapetostnih naprav. Pristojniinπpektorji so Elesu zato naloæilitakojπnjo sanacijo tega dela sti-kaliπËa in po zaslugi ustreznihpriprav in nekaterih æe izpelja-nih postopkov, ki spremljajo vseinvesticijske projekte, so se dela

30. septembra lani lahko tudi æedejansko zaËela. Po besedah vo-dje projekta prenove visokona-petostnih naprav Aleπa BrenËiËa,so dela, povezana z zamenjavo400 kV zveznega in merilnega po-lja, potekala v precej neugodnemjesensko zimskem Ëasu, ko so jovremenske razmere pogostokratzagodle izvajalcem, a se je nakoncu vendarle vse sreËno iztekloin so dela uspeπno konËali æe 5.decembra. Tako je bilo v samodevetinπtiridesetih dneh oprav-ljeno ogromno dela, saj so bile vokviru omenjene prenove zve-znega in merilnega polja zame-njane vse visokonapetostne na-prave, kot so loËilniki in instru-mentni transformatorji, zame-njani so bili krmilno-signalni inmerilni kabli, opravljena so bilagradbena dela na betonskih pod-stavkih, opravljena antikorozij-

DIVA»I BO SODOBNO400 kV STIKALI©»EV

Eles je konec minulega leta zaËel prvo etapocelovite obnove 400 kV stikaliπËa v DivaËi, kinaj bi jo konËali prihodnje leto in je ocenjenana pol milijarde tolarjev. Prenovo je pospeπilzlom loËilnika pomoænih zbiralk, ki je opozo-ril na veliko dotrajanost naprav

R

30

Foto Brane JanjiÊ

Zlom nosilnega izolatorja je dela pospeπil.

ska zaπËita na vseh treh jeklenihportalih in pomoænih zbiralnic,urejena je bila kabelska kanali-zacija, sanirana relejna hiπica,prenovljene so bile naprave la-stne rabe, zamenjana ograja inurejena okolica in opravljeno πevrsta drugih manjπih spremlje-valnih del.

Zdruæitev dveh projektovV okviru temeljite prenove RTPDivaËa je Upravljalec prenosne-ga omreæja predvidel tudi zame-njavo sekundarne opreme, nujnazamenjava visokonapetostnih na-prav pa je bila hkrati priloænostza zdruæitev obeh projektov. Pritem je bil uporabljen tudi novkoncept opremljenosti zveznihpolj, ki je bil poskusno vgrajen æev RTP Maribor, vendar pa se op-tiËni transformatorji med testnimopazovanjem niso pokazali kotdovolj zanesljivi. Zato je, kotnam je povedal Franc Prepeluh,vodja projekta obnove sekundar-nih naprav iz Elesove sluæbe zarelejno zaπËito, padla odloËitev,da se tudi v zvezna polja poslejvgrajujejo klasiËni instrumentnitransformatorji, pri Ëemer je πlov primeru RTP DivaËa za prvitakπen primer. Bistvo omenjenerekonstrukcije sekundarnih na-prav v DivaËi je tako bilo, da jepoleg poveËanja same zanesljivo-sti obratovanja stikaliπËa zago-tovljena tudi moænost, da ome-njena zvezno in merilno poljeprevzameta funkcijo obhodnegaobratovanja ali povedano druga-Ëe, da lahko poslej z ustreznimistikalnimi manipulacijami vsi400 kV daljnovodi obratujejopreko tega polja, ki deluje kot re-zervno polje, kar je glede na to,da gre v DivaËi za pomembne inzelo obremenjene daljnovodnepovezave proti Italiji, πe posebejdragoceno. Obratovalne izkuπnjes tem novim konceptom naj biEles pozneje uporabil tudi v dru-gih kljuËnih stikaliπËih, æe zdajpa je mogoËe povedati, poudarjaFranc Prepeluh, da opisani kon-cept zveznega polja bistveno pris-peva k poveËanju zanesljivosti infleksibilnosti obratovanja pre-nosnega omreæja. Prav tako pabo takπnim rezervnim poljem vprihodnje precej olajπano tudiodpravljanje morebitnih okvar vdaljnovodnih poljih, saj se vsefunkcije zaπËite in vodenja pre-nesejo in napajajo iz zveznega

polja, tako da se lahko vse na-prave v okvarjenem polju brezteæav izklopijo. Takπna funkcijaje v sedanjih razmerah odprtegatrga z elektriËno energijo in vzahtevah po minimalnih izklopihposameznih daljnovodov πe pose-bej dobrodoπla in jo bo mogoËekoristno uporabiti æe ob predvi-denem nadaljevanju obnovitve-nih del.

Letos πe dvedaljnovodni poljiKot je dejal Aleπ BrenËiË, so v le-toπnjem naËrtu celotna prenova400 kV daljnovodnih polj BeriËe-vo in Redipuglia, pri Ëemer bodenimo izklop daljnovodnega po-lja BeriËevo v vsem Ëasu preno-ve, od 5. maja do 2. julija, trajalle πtiri dni, kar bi bilo brez ome-njene moænosti obhodnega obra-tovanja neizvedljivo. Sicer pa najbi dela, povezana z rekonstrukci-jo 400 kV dela stikaliπËa v DivaËi,v celoti konËali prihodnje leto, kobo na vrsto priπlo πe zadnje dalj-

novodno polje proti hrvaπki Meli-ni. Ocene kaæejo, da bo celotnanaloæba oziroma vse tri faze pre-nove Eles stala okrog 500 milijo-nov tolarjev, konkretne vsote zaposamezno fazo pa bi bilo trebabolj natanËno izluπËiti, saj se ne-katera dela, ki so skupnega po-mena za celoten projekt, med sa-bo prepletajo. Vsekakor pa æe se-daj velja, da je Elesovim delav-cem iz enote DivaËa pod vod-stvom Metoda ©onca, ki so in πebodo tudi v naslednjih fazah samiopravili elektromontaæna dela,uspelo pri tem projektu privarËe-vati precej sredstev.

Brane JanjiÊ

31

Foto Brane JanjiÊ

Tudi ob prenovi400 kV stikaliπËa vRTP DivaËa je bilotreba prej izpeljativrsto javnih razpi-sov za oddajo posa-meznih del. Projekt-no dokumentacijoje izdelal IBE, po-godbo za gradbenoobrtniπka dela jedobilo podjetjeMarc, za izdelavo,dobavo in montaæoomar in opreme zanaprave lastne rabeje poskrbel podjet-nik Viktor Bizant,dobava sponËnegamateriala je pripad-la podjetju Teh-mar, priprava pro-jekta in dobava se-kundarne opremepa podjetjema Koro-na in ABB.

400 kVstikaliπËev DivaËibo prihodnjeleto v celotiprenovljeno.

pren

os

azdelilna transforma-torska postaja 400/110kV Ernestinovo je bilavklopljena v obratova-

nje leta 1977, kot ena najpomem-bnejπih vozliπËnih toËk v takratnijugoslovanski 400 kV zanki, ime-novani Nikola Tesla. Ker je bilaizdelana z elektroenergetskiminapravami v najmodernejπi te-hnologiji, je bila pravi ponos zatakratni elektroenergetski si-stem. Toda leta 1991 je bila v voj-ni skupaj z mnoæico hrvaπke in-frastrukture popolnoma poruπe-na in opustoπena. To je pomeniloprekinitev tranzitne poti med Av-strijo in GrËijo, predvsem paprekinitev napajanja hrvaπkegaelektroenergetskega sistema izvzhodne smeri ter razdelitev in-terkonekcijske zveze UCTE nadve loËeni sinhroni coni. Vred-nost prvotno zgrajene RTP, ki jev prvem letu obratovanja zago-tavljala najveËjo obremenljivostv viπini 436 MW, je bila skupaj zzgrajenim 400 kV daljnovodomna obmoËju Slavonije in Baranjeokrog 30 milijonov dolarjev. Vseto pa je bilo jeseni 1991 uniËeno vπtevilnih letalskih bombardira-njih, raketiranju, mitraljiranjuali povedano natanËneje: uniËe-

nih je bilo kar 85 odstotkov vsehnaprav in objektov. Agresorji soveËji del opreme razmontirali inodnesli, med drugim tudi celotnokoliËino, veË kakor deset kilome-trov signalnih, merilnih, krmil-nih in celo instalacijski kablov vzgradbah RTP. V kotla obehenergetskih transformatorjev sona primer celo izrezali odprtini,skozi kateri so nato odnesli vesbakreni aktivni del transforma-torjev. Odstranitev ostankov tehopustoπenj je tako povzroËalanajveËje teæave pred zaËetkomobnovitvenih del v RTP. Zelo za-nimivo je tudi, kako so hrvaπkielektroprenosni delavci zaËasnonadomestili poruπeno 400 kV om-reæje. Na odseku, kjer je bil 400kV popolnoma poruπen, so izde-lali provizoriËne lesene drogove,nanje namestili izolatorske veriges samo devetimi Ëleni in takπendaljnovod πe danes deluje na 220 kV napetostnem nivoju. Vtakπnih razmerah so znani tudiprimeri, da je daljnovod delovalkljub temu, da je bilo v izolator-skih verigah od devetnajstih karsedemnajst Ëlenov prestavljenihoziroma razbitih, in sta ostala ce-la samo prvi in zadnji. Sicer pa soπtevilni 110 kV daljnovodi delo-

vali tudi s samo πtirimi Ëleni v izo-latorskih verigah.

Obnova se vendarleuspeπno bliæa h koncuV skladu z direktivami Evropskeunije je temelj liberalizacije trgaz elektriËno energijo prav stabi-len in zanesljiv elektroenerget-skih sistem, katerega si na Hrva-πkem brez obnovljene RTP400/110 kV Ernestinovo in novo-gradnje RTP 400/220/110 kVÆerjavinec ter pripadajoËih dalj-novodov ni mogoËe zamisliti. V tanamen so naπi juæni sosedje zaobnovo poruπenih postaj nameni-li okrog sto milijonov evrov, v karje vπteta tudi vgradnja okrog 700kilometrov optiËnih kablov, kotzaπËitnih vodnikov daljnovodov.Med naπtetimi objekti so minuloleto zaËeli intenzivno gradnjo no-ve RTP Ernestinovo. Najprej je bilo treba razminiratiplato RTP dimenzij 320 x 260mter 1.250000 m2 daljnovodnih po-vrπin. Sledila je odstranitevokrog 540 ton uniËenih jeklenihkonstrukcij. Od prvotnih 1300betonskih temeljev je bilo 800 ko-sov zamenjanih ter 500 prireje-nih za vgradnjo sidrnih vijakov.Vse preostale betonske temelje,kabelske kanale, zgradbe RTP jebilo treba v celoti obnoviti, kottudi poloæiti povsem novi ozem-ljilni sistem, ki je izveden z ba-kreno vrvjo preseka 120 mm2. Si-cer je bil na mednarodnem razpi-su za izvajalca del v RTP izbrankonzorcij KonËar, katerega glav-na podizvajalca sta podjetji Dale-kovod in KonËar iz Zagreba.

TP ERNESTINOVO KONECLETA SPET V OMREÆJUR

RTP Ernestinovo se veËina starejπih elektro-prenosnih delavcev spomni iz leta 1980, ko jezaradi neustrezne zaπËite terciarja transfor-matorja 400/110 kV, 300 MVA, slednji po-polnoma pogorel in iz leta 1984, ko je nasta-la precejπnja okvara po preboju v notranjostienakega transformatorja. O novem pomenute RTP pa so bili seznanjeni predstavnikivodstva Elesove GJS Prenos elektriËne energi-je, ko so si aprila na povabilo ljubljanskegaDalena oziroma zagrebπkega Dalekovodaogledali trenutne razmere v tej RTP.

R

32Nadaljevanjena strani 41

EVROPSKAUNIJA BO IMELA25 »LANICSlovenija bo Ëez pribliæno leto dni postalaËlanica Evropske unije. Predsednik dræave Ja-nez Drnovπek in predsednik vlade Anton Ropsta namreË skupaj s predstavniki πe devetihdræav pristopnic 16. aprila v Atenah podpisa-la pristopno pogodbo, ki je poveËala omenjenozvezo dræav na 25 Ëlanic.

Omenjena pristopna pogodba desetih novih Ëlanicje eden izmed najpomembnejπih sporazumov vzgodovini Evropske unije, ki je dolga skoraj πestdesetletij. Proces zdruæevanja se je namreË zaËelkmalu po drugi svetovni vojni z æeljo Ëim prejobnoviti poruπeno Evropo in zagotoviti trajni mirmed Francijo in NemËijo, πele pozneje pa se je ra-zvila æelja po zdruæeni Evropi. Zamisel je prvispravil na papir francoski minister za zunanje za-deve Robert Schuman v tako imenovani Evropskilistini iz leta 1950, v kateri je med drugim po za-misli sodelavca Jeana Monneta predlagal oblikova-nje skupnega trga na podroËju industrije premogain jekla.Aprila naslednje leto se je zamisel uresniËila, sajje πest dræav (NemËija, Italija, Belgija, Nizozem-ska, Luksemburg in Francija) podpisalo pogodboo ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in je-klo. Skupnost je bila uspeπna, zato so se dræaveodloËile za nadaljnje gospodarsko povezovanje,torej za razπiritev skupnega trga πe na druge pa-noge. Marca 1957 so tako Ëlanice podpisale rimskipogodbi, s katerima so ustanovile Evropsko gos-podarsko skupnosti (EGS) in Evropsko skupnostza jedrsko energijo (EURATOM). ©e posebej po-membna je bila prva, saj je bil njen glavni namenvzpostavitev velikega obmoËja s skupno gospodar-sko politiko in skupnim trgom. Leta 1965 so se vse tri skupnosti zdruæile v zvezo zimenom Evropske skupnosti ter dobile enotno Ko-misijo in enoten Svet, s Ëimer je postalo njihovodelovanje preglednejπe. Tri leta pozneje je bila zodstranitvijo πe zadnjih carinskih ovir in koliËin-skih omejitev ter uvedbo carinske stopnje pri tr-govanju s tretjimi dræavami vzpostavljena tudi ca-rinska unija kot prva stopnja pri oblikovanju skupnega trga.

Prve nove ËlaniceLeto 1972 je prvo leto πiritve Evropskih skupno-sti. Takrat je bila namreË podpisana pogodba oprikljuËitvi Danske, Velike Britanije, Irske inNorveπke. Slednja je na referendumu Ëlanstvo za-vrnila, zato so se leto po podpisu skupnosti pri-druæile tri dræave. Kot zanimivost: najveË teæav jeimela pri vstopanju Velika Britanija, saj se je zavstop pogajala æe od leta 1961, vendar je franco-ski predsednik Charles de Gaulle z vetom dvakratprepreËil njeno prikljuËitev.Naslednje prelomno leto pri πiritvi Skupnosti je

1981, ko je postala GrËija njena deseta Ëlanica,pet let pozneje pa sta se ji pridruæili πe ©panija inPortugalska, ki sta se sicer za vstop pogajali se-dem let.Leta 1986 so zvezo pretresale πtevilne spremembeoziroma novosti. Podpisan je bil namreË Enotnievropski akt, ki je prvi temeljito prenovil pogodbeo ustanovitvi. Razπiril je formalne pristojnostiSkupnosti in prilagodil njeno institucionalno se-stavo, njegov kljuËni cilj pa je bila vzpostavitevenotnega trga kot prostora, v katerem bo zagotov-ljeno prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapi-tala.©e pomembnejπa je bila pogodba o Evropski uniji,ki so jo leta 1992 v Maastrichtu podpisale Ëlanicein z njo preimenovale Evropske skupnosti v Ev-ropsko unijo. Maastrichtska pogodba je zaËela ve-ljati leta 1993, dotedanjemu predvsem gospodar-skemu sodelovanju pa je dodala politiËno dimenzi-jo, ki se odraæa v konceptu dræavljanstva Evrop-ske unije. Po njej je Unija sestavljena iz treh ste-brov - prvi je Evropska skupnost, nadgrajena zgospodarsko in denarno unijo, drugi skupna zu-nanja in varnostna politika, tretji pa pravosodjein notranje zadeve.©e ena prelomnica πiritve, ki je poveËala Unijo nasedanjih petnajst Ëlanic, je leto 1995, ko so se jipridruæile tri Ëlanice Efte: Avstrija, Finska in©vedska, ki so leto prej podpisale pogodbo skupajz Norveπko, vendar je ta prikljuËitev na referen-dumu vnoviË zavrnila.

©e nekaj prelomnicMaastrichtsko pogodbo je leta 1997 nadgradilaAmsterdamska pogodba, ki je zaËela veljati dve le-ti pozneje. Slednja sicer ohranja stebrsko ureditevprve, vendar spreminja vsebino stebrov, zlasti napodroËju pravosodja in notranjih zadev, sicer papoudarja predvsem spoπtovanje Ëlovekovih pravicin demokratiËnih naËel v dræavah Ëlanicah, bojproti brezposelnosti, svobodo gibanja, boj protiorganiziranemu kriminalu in ustanavlja visokegapredstavnika za skupno zunanjo in varnostno po-litiko. Istega leta je Evropska komisija v Strasbo-urgu pripravila πe sveæenj reform, tako imenova-no Agendo 2000, v kateri je opredelila razvoj Uni-je, njeno politiko za prihodnje tisoËletje, pred-vsem pa finanËni sveæenj za obdobje med letoma2000 in 2006, v katerega sodi tudi finanËni okvirtokratne πiritve.Za Ëlanice, ki bodo prihodnje leto vstopile v Ev-ropsko unijo, je najpomembnejπa predlani podpi-sana pogodba iz Nice, ki je zaËela veljati februar-ja letos. Prinesla je predvsem institucionalne spre-membe, nujne za delovanje Evropske unije s 25oziroma 27 Ëlanicami. Njen obstoj je bil kar nekajËasa na majavih tleh, saj se marsikatera Ëlanica nistrinjala z njeno vsebino, πtevilo nasprotnic pa seje pozneje zmanjπalo le na Irsko, ki jo je potrdilaπele v drugem poskusu.

VkljuËevanje SlovenijeSlovenija je zaprosila za sklenitev evropskega spo-razuma o pridruæitvi leta 1992. ©tiri leta poznejeje bil ta tudi podpisan, veljati pa je zaËel 1. febru-arja 1999, kar pomeni, da je dræava takrat tudipo

gled v

evro

po

33

formalno zaprosila za Ëlanstvo v Uniji. Junija1997 je Evropska komisija v dokumentu Agenda2000 prviË podala mnenje o dræavah kandidatkahza vstop - mnenje za Slovenijo je bilo ugodno. ©eistega leta je vlada RS sprejela strategijo za vklju-Ëevanje v Evropsko unijo, Evropski svet pa je nazasedanju v Luksemburgu na podlagi pozitivnegamnenja Komisije priægal zeleno luË za zaËetek pri-stopnih pogajanj s Slovenijo, »eπko, Estonijo, Ma-dæarsko, Poljsko in Ciprom - gre torej za takoimenovano luuksemburπko skupino kandidatk.Nadaljnjih πest dræav - Slovaπko, Litvo, Latvijo,Malto, Bolgarijo in Romunijo - je povabil k poga-janjem v Helsinkih leta 1999, torej govorimo vtem primeru o helsinπki skupini kandidatk.Pogajanja med Slovenijo in Evropsko unijo so setako zaËela 31. marca 1998. Vlada je kmalu zatemimenovala oæjo pogajalsko skupino, desetËlanskoekipo strokovnjakov, ki jo je vodil dr. Janez PotoË-nik. Pogajanja so potekala po 31 vsebinskih po-glavjih, ki so jih prav tako vodili posamezni pred-stavniki. Njihove naloge so bile pregledi usklaje-nosti nacionalne zakonodaje z evropsko in pripra-va pogajalskih izhodiπË za vsako podroËje. Poga-janja so bila zapletena, zlasti na posameznih po-droËjih, kjer je morala Slovenija zaprositi za pre-hodna obdobja (na primer okolje, regionalna poli-tika), a je kljub temu med prvimi konËala dogo-varjanja in dobila dovoljenje za vstop.Oktobra 2002 je Evropski svet v Bruslju tudi urad-no ocenil, da bodo leta 2004 za vstop pripravljeneSlovenija, Ciper, »eπka, Poljska, Estonija, Ma-dæarska, Malta, Latvija, Litva in Slovaπka, karpomeni, da sta iz skupine izpadli le Romunija inBolgarija. Omenjena deseterica se je πe najbolj trdno pogajala prav tik pred zdajci, na zasedanjuv Kopenhagnu konec lanskega leta, saj je poskuπa-la doseËi Ëim boljπe finanËne dogovore za πiritevoziroma za obdobje po vstopu. Takrat so se poga-janja uradno konËala, zato je Svet potrdil, da bopostala deseterica del Unije 1. maja 2004. Po temdogodku so se dræave zaËele intenzivno pripravlja-

ti na referendume doma - Slovenci so se o temodloËali 23. marca in skoraj soglasno (z veË kot 88odstotki glasov za) potrdili vstop v Evropsko uni-jo.

Atenska pristopna pogodbaKot æe reËeno, so prihodnje Ëlanice Evropske uni-je 16. aprila podpisale pristopno pogodbo, po ka-teri bo imela zveza 25 Ëlanic in 454 milijonov pre-bivalcev. Med dræavniki vseh dræav - tako seda-njih Ëlanic kot pristopnic - je v Atenah vladalo so-æitje, ozraËje je bilo slovesno, vsi so govorili o zgo-dovinskem trenutku, prelomnici v zgodovini Ev-ropske unije, a kljub temu je v ozadju ostalo ne-kaj vpraπanj.©e vedno namreË ni povsem jasno, kako bodo dr-æave predsedovale Uniji oziroma vodile Evropski

34

Foto arhiv

Podpis pristopne pogodbe v Atenah je bilvsekakor slovesen, saj so si dræave pri-stopnice dolga leta prizadevale za vstop,hkrati pa so se enako dolgo nanj pri-pravljale tudi Ëlanice same. »eprav je vzaËetku pogajanj malokdo res verjel, dase bo Evropska unija res odprla za tolikonovih dræav, se je to vendarle uresniËilo,a kljub temu ostane nekaj vpraπanj ne-jasnih. Dræavniki se niti v Atenah nisomogli zediniti glede koËljivih dilem prisestavljanju ustavne pogodbe, πe najveËrazlik med njimi je pri urejanju predse-dovanja. Kajpak se bodo razlike med petnajsterico in novimi Ëlanicami πe boljjasno pokazale po vstopu, saj sedanji Ev-ropski uniji zagotovo ne bo lahko vdruæbi dræav, ki so gospodarsko v mnogoslabπem poloæaju.

svet. Kar 16 dræav je namreË malih in vse si æelijoohraniti stari sistem πestmeseËne rotacije. S tem bise dræave v razπirjeni Evropi na njenem vrhu zna-πle na dvanajst let in pol, kar pa zagotovo ni povolji najveËjim Ëlanicam. Slednje tako menijo, datako pogosto menjavanje ne bo koristilo Uniji, za-to predlagajo predsedovanje za daljπi Ëas.©e bolj problematiËno je vpraπanje, kaj z dræava-mi, ki Ëakajo na vstop. Tega koraka se lahko na-dejata Romunija in Bolgarija, morda πe TurËija inHrvaπka, za nadaljnje πirjenje pa bo treba Unijoponovno prilagoditi in spremeniti njen naËin delo-vanja, odloËanja in financiranja. A kljub temu jeπe vpraπljivo, koliko dræav z razliËno tradicijo,zgodovino in gospodarskim razvojem lahko splohπe deluje v tako veliki skupnosti.Æe po tokratni πiritvi se bo Evropa razdelila, vsajv gospodarskem pogledu. Petnajsterica sedanjihËlanic je namreË bistveno bolj razvitih kot desete-rica pristopnic. Bruto domaËi proizvod (BDP) naprebivalca v prvi skupini znaπa 23.100 evrov, vdrugi pa 10.700 evrov. Najviπji BDP na prebival-ca med deseterico ima Ciper, saj znaπa nekaj veËkot 18 tisoË evrov, sledijo Slovenija s 17.500 evri,Malta s 16 tisoË evri, »eπka s 14.500 evri, Madæar-ska s skoraj 13 tisoË evri, Slovaπka z 11 tisoË, pri-bliæno 9.500 evrov BDP na prebivalca imata Esto-nija in Poljska, sedem tisoË pa Litva in Latvija.Ko se bosta Uniji pridruæili Romunija in Bolgari-ja, kjer znaπa BDP le 5.550 evrov na prebivalca,bo gospodarska podoba Evropske unije πe slabπa.

Simona Bandur

Povzeto po STA, Delu ter broπuri Slovenija in Evropska unija

SKRB ZA OKOLJEV POSEBNEMPROTOKOLUDræave podpisnice pogodbe o energetski listiniso se ob vkljuËitvi v to medvladno organizaci-jo zavezale, da si bodo prizadevale kolikor sele da zmanjπati vplive na okolje na podroËjudejavnosti, povezanih z energetiko. Prav zatoso ob sprejemanju pogodbe o energetski listinipodpisale poseben protokol o energetski uËin-kovitosti in drugih z okoljem povezanih te-mah.

Kot smo povedali æe v prejπnjih πtevilkah Naπegastika, sestavljajo konferenco energetske listine, kije predstavlja nekakπno vodilno telo te medvladneorganizacije, πtiri temeljne podskupine, ukvarjajopa se s podroËji trgovanja, prenosa, naloæb inuËinkovite rabe energije. Smernice pri trgovanjuin naloæbah smo æe predstavili, tokrat pa se bomoposvetili varstvu okolja in uËinkoviti rabi energijeter suverenosti nad energetskimi viri, ki jo pogod-ba priznava podpisnicam.

Kriza spodbudila dræave k premislekuEnergetska uËinkovitost je postala del energetskepolitike evropskih in svetovnih dræav πele po prvinaftni krizi v zaËetku sedemdesetih let. Takrat sonamreË dræave prviË zaËele razmiπljati o zagotav-ljanju energetskih zalog in uravnoteæenju ponud-be in povpraπevanja na tem podroËju. Danes - poπtevilnih pretresih na svetovnem elektroenerget-skem trgu - se je koncept energetske uËinkovitostiπe bistveno razπiril, saj ne govori le o zagotavlja-nju zadostne ponudbe za porabnike, temveËvkljuËuje med πtevilnimi drugimi tudi smernice tr-æne ekonomije in zahteve po varovanju okolja.Dræave pa so obenem razvile tudi πtevilna orodjain napotke, kako slediti tem smernicam in obenemzagotavljati viπji æivljenjski standard. V okviru konference o energetski listini sta dobilienergetska uËinkovitost in skrb za okolje pomemb-no vlogo æe takoj po sprejemu pogodbe o energet-ski listini - takrat je namreË dobila taka politikasvoja doloËila v 19. Ëlenu. A kljub temu so dræavepoleg pogodbe sprejele πe poseben protokol o ener-getski uËinkovitosti in z okoljem povezanimi tema-mi, ki je bil podpisan skupaj s pogodbo leta 1994 inzaËel veljati aprila 1998. Slednji od dræav podpis-nic zahteva, da oblikujejo jasno politiko energet-ske uËinkovitosti ter poskuπajo pri proizvodnjizmanjπati πkodljive vplive na okolje, posebno po-zornost pa namenja obdavËenju, cenovni politiki indrugim finanËnim bremenom, ki lahko najboljuËinkovito pripomorejo k izvajanju omenjenihzahtev. Protokol je namenjen predvsem tranzicij-skim dræavam, saj vsebuje πtevilne nasvete in na-potke, kako izboljπati porabo energije ter hkratiobvarovati okolje, zapisani pa so na podlagi smer-nic, ki jim na tem podroËju sledijo dræave ËlaniceOrganizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

35

EVROPSKA UNIJAPOSTOPEK PROTI FRANCIJI

Evropska komisija je v zaËetku aprila sproæila proti Fran-ciji uradni postopek zaradi prevelikega proraËunskega pri-

manjkljaja - po podatkih evropskega statistiËnega uradaEvrostat je ta namreË lani dosegel 3,1 odstotka bruto do-maËega proizvoda (BDP) in s tem presegel mejo treh od-

stotkov, ki jo kot najviπjo dovoljeno opredeljuje pakt o sta-bilnosti in rasti, temeljni mehanizem gospodarske in fi-

nanËne stabilnosti evroobmoËja. Komisija je ugotovila, dapreveliki primanjkljaj ni posledica nepredvidljivih dogod-kov ali gospodarske recesije, temveË v prvi vrsti ravnanja

francoske vlade. Slednja niti ne napoveduje zniæanja pri-manjkljaja, ampak celo predvideva, da bo letos πe veËji -

znaπal naj bi 3,4 odstotka BDP. Tudi zadolæevanje dræa-ve naj bi preseglo dovoljeno mejo 60 odstotkov BDP, je πeopozorila komisija. Njen naslednji korak je tako pripravaporoËila za ukrepanje proti Franciji zaradi krπitve pravil,ki ga morajo potrditi finanËni ministri Unije. »e Francija

ne bo sledila napotkom, ji utegne groziti visoka denarnakazen. Sicer pa je to tretja dræava evroobmoËja, proti ka-

teri je komisija do zdaj sproæila uradni postopek zaradiprevelikega primanjkljaja - prva je bila Portugalska in

druga NemËija. STA

Dræave poroËajo o svoji uËinkovitostiOmenjeni protokol je zakonsko obvezujoË inπtru-ment, ki postavlja dræavam in njihovim vladamposebne zahteve pri izvajanju elektroenergetskihprogramov, hkrati pa pomeni temelj za delovanjeposebne skupine za elektroenergetsko uËinkovitostin z okoljem povezanimi temami, ki deluje v okvi-ru konference energetske listine, vodi pa jo PeterHelmer Steen z Danske. Skupina se sreËuje dva-krat na leto, na sestankih pa se posveËa predvsemnaËrtovanju za izvajanje v protokolu in pogodbipredpisane politike. V tem pomenu je skupinarazdelila svoje delo na dva dela, in sicer naspremljanje, kako dræave podpisnice izvajajosprejete smernice s podroËja energetske uËinkovi-tosti ter kako se razvija dialog med dræavami ozi-roma kako poteka implementacija v protokolu za-pisanih zahtev v politike posameznih dræav. Prav zato morajo podpisnice o svojem delovanjuskupini tudi poroËati v rednih poroËilih in v po-sebnih poglobljenih poroËilih o energetski uËinko-vitosti. Za zadnje se dræave prostovoljno prijavi-jo, potekajo pa tako, da jih obiπËejo trije do πtirje

strokovnjaki iz drugih pogodbenic ter predstavni-ki sekretariata pogodbe o energetski listini, ki pre-verijo, kako dræava sledi programom in jim pripo-roËa, kako izboljπati delovanje na nacionalni rav-ni. O priporoËilih je razpravlja delovna skupina,pristojna za podroËje energetske uËinkovitosti.Po dveh do treh letih morajo dræave, kjer je pote-kal takπen pregled, poroËati o odpravljanju po-manjkljivosti in uspeπnosti izvajanja priporoËil.Do zdaj so takπen pregled dovolile Slovaπka, Li-tva, Poljska, Madæarska, Bolgarija, Estonija inRomunija - njihova poroËila si je mogoËe ogledatina spletni strani www. encharter.org.

Za okolje kljuËen 19. ËlenOkoljevarstveni vidiki pogodbe o energetski listiniso zapisani v 19. Ëlenu dokumenta. V prvi toËki jetako zapisano, da si bo ≈vsaka dræava pogodbeni-ca prizadevala na gospodarno uËinkovit naËin Ëimbolj zmanjπati πkodljive vplive na okolje znotrajali zunaj vseh dejavnosti v zvezi z energetskim ci-klusom na svojem obmoËju in pri tem tudi primer-no upoπtevala varnost«. Podpisnice pogodbe mo-

Navedeni 18. Ëlen pogodbe o energet-ski listini torej kljub temu, da so po-godbenice pristale na liberalizacijotrga z elektriËno energijo in pospeπe-vanje tekmovanja med podpisnicami,varuje dræave in njihovo suverenostnad energetskimi viri. Hkrati pa po-godba v nadaljevanju vendarle zaπËi-ti temeljni namen energetske listinein zahteva od dræav, da enakoprav-no obravnavajo vse morebitne ponu-dnike pri razpisih, tako domaËe kottudi tuje. Pri tem si morajo dræavein njihova podjetja prizadevati zauËinkovito rabo energije in njenih vi-rov, prav tako morajo biti pozornina vplive, ki jih imajo pri proizvod-nji na okolje. Zlasti v zadnjih dese-tletjih sta namreË postali ti dve temivse bolj aktualni v svetovni politiki -resda jih je sproæila predvsem politi-ka in æelja posameznih dræav ponadzoru nad tujimi energetskimi vi-ri, a vendarle so vsaj druge dræave,ki so v teh sporih nastopale bolj alimanj kot opazovalke, spoznale, da soti viri usahljivi, v nekaterih primerihlahko postanejo zaradi politiËnihsporov celo nedostopni, zato je trebazagotoviti dovolj zalog, hkrati pamorebitne uporabnike flnauËiti«, ka-ko gospodarno ravnati z viri.

36 Foto Duπan Jeæ

VPRI»AKOVANJUBOLJ©EPRIHODNOSTILeto 2002 ni bilo dobro leto za trga z elektriË-no energijo in zemeljskim plinom - ne v Evro-pi in ne drugod po svetu. To je bilo namreËleto, ko je bila liberalizacija veËkrat na preiz-kuπnji in prav zato so mnogi vkljuËeni v taproces nekoliko zgubili zaupanje vanj in nje-gov uspeh, zlasti po tem, ko so se mnoga po-djetja, namesto da bi πirila svoje trgovanje posvetu, celo vrnila domov. Strokovnjaki se zdajspraπujejo, kaj bo prineslo letoπnje leto, ki seje æe zaËelo slabo - z vojno, ki celo temelji naboju za prevlado nad enim izmed energetskihvirov.

Tudi lansko leto se je zaËelo z grenkim priokusom- ob koncu 2001 leta je namreË propadel ameriπkielektroenergetski velikan Enron in potegnil za sa-bo πe kakπen drug bankrot, obenem pa dodobraspremenil zaupanje v tovrstna podjetja - tako vZdruæenih dræavah Amerike kot tudi drugod posvetu. Glede na to, koliko ljudi je takrat zaradiæelje po zasluæku vodilnih in netransparentnegadelovanja podjetja ostalo ne le brez zaposlitve,temveË tudi brez socialne varnosti ob upokojitvi,je precej upadlo zaupanje v sama træna razmerjain preglednost trgovanja. To je kajpak potegniloza sabo nezaupanje bank, ki niso veË pripravljenedajati podjetjem velikih kreditov brez trdnih te-meljev in dokazov o dobrem poslovanju, obenempa je dogodek prebudil nadzorne inπtitucije, ki sopostale bolj pozorne na poslovanje drugih veËjihdomaËih podjetij, kot ugotavljajo analitiki naspletni strani www.platts.com.

Eksodus ZDAOpisani dogodek in njegove posledice so se kajpakdotaknile tudi Evrope, zlasti dræav, s katerimi jeEnron sodeloval oziroma imel v njih celo svoje po-druænice, toda kazalo je æe, da veËjih zapletov za-radi tega ne bo. Vse dokler se nekatera ameriπkapodjetja, kot so Dynergy, TXU, Aquilla, AEP, ElPaso, Williams, Mirant, Duke in Reliant, nisoodloËila, da bodo bodisi zapustila Evropo bodisizmanjπala tamkajπnje poslovanje. To pa je pustiloposledice tako na trgovanju z elektriËno energijoin zemeljskim plinom v Evropi kot tudi bistvenospremenilo zemljevid lastniπtva na tem ozemlju.VeËji ponudniki, med njimi E.on, RWE, EdF inCentrica, so okrepili predvsem svoje deleæe in so-delovanje na lokalnih in sosednjih trgih, πe naj-bolj pa so bile te teænje vidne v Veliki Britaniji.Tam so bili namreË apetiti sosednjih podjetij πeposebno veliki. E.on si je pridruæil britanski po-djetji Powergen in TXU, RWE je kupil proizvajal-ca elektriËne energije Innogy, poteguje pa se tudiza nakup 4 GW moËne termoelektrarne Drax.Centrica se bori za zmogljivosti zemeljskega plinav Yorkshiru ... Po drug strani pa je francoski EdF

37

rajo zato ukrepati tako, da prepreËijo ali kolikorje mogoËe zmanjπajo vplive na okolje, obenem patudi soglaπajo, da mora onesnaæevalec pravilomakriti stroπke πkode, ki jih povzroËi okolju - obupoπtevanju javnih koristi in naloæb samih. Stro-πki, ki jih mora namreË poplaËati, ne smejo ogro-ziti investicije ali negativno vplivati na mednarod-no trgovino.Pogodbenice morajo v skladu z 19. Ëlenom pogod-be o energetski listini pri oblikovanju energetskepolitike ves Ëas upoπtevati okoljevarstvene vidiketer si prizadevati za izboljπanje energetske uËinko-vitosti, kar pomeni, da morajo uvajati vire, kizmanjπujejo onesnaæevanje. V tem pogledu mora-jo oblikovati cene, pospeπevati zbiranje informacijin raziskav o okoljsko primerljivih in gospodarskouËinkovitih energetskih politikah, pospeπevati oza-veπËenost javnosti, spodbujati razmere za prenosdo okolja prijaznih tehnologij in uvajanje pravtakπnih naloæb.

Suverenost nad energetskimi viriOpisani 19. Ëlen pogodbe o energetski listini sodi vpoglavje o tako imenovanih drugih doloËbah. Pr-va med njimi je suverenost nad energetskimi viri,ki je vsaj posredno povezana z okoljevarstvenimizahtevami. Osemnajsti Ëlen pogodbe o energetskilistini namreË doloËa, da pogodbenice priznavajodræavno suverenost in suverene pravice nad ener-getskimi viri. Pogodba tako na noben naËin nesme vplivati na nacionalne predpise, ki urejajo la-stniπtvo energetskih virov, Ëetudi vpeljuje naËelatrænega gospodarstva in zahteve po liberalizacijielektroenergetskega trga. Vsaka dræava ima povkljuËitvi v konferenco na svojem ozemlju πe na-prej pravico doloËati zemljepisna obmoËja, ki jihda na voljo za izrabljanje, in vplivati na razvojsvojih energetskih virov ter njihovo optimalno sa-nacijo. Prav tako ima pravico doloËiti stopnjo, dokatere je mogoËe te vire uporabljati, postavljatidavke, licenËnine in druga denarna plaËila ter spredpisi urejati okoljevarstvene in varnostne vidi-ke tako raziskav, kot tudi razvoja in izrabljanjaenergetskih virov na svojem ozemlju.Pogodbenice so se v Ëetrtem odstavku 18. Ëlenazavezale πe, da bodo olajπale dostop do energet-skih virov z nepristranskim dajanjem pooblastil,dovoljenj, koncesij in pogodb za iskanje in razi-skovanje oziroma za izrabljanje ali Ërpanje ener-getskih virov na svojem ozemlju. Merila za takopodeljevanje dovoljenj morajo biti prej objavljenain sploπno dostopna, kar pomeni, da dræava nesme dajati prednosti domaËim oziroma celo dræav-nim podjetjem, kot je zapisano v 22. Ëlenu pogod-be. Prav tako ne sme nobena pogodbenica od po-djetja, ki je v njeni lasti, zahtevati, da opravljadejavnosti na naËin, ki ni v skladu z doloËili po-godbe.

Simona Bandur

Uradni list RS (17. julij 1997)in spletni strani http://www.encharter.com

nehal kupovati deleæe v drugih podjetjih, saj si æe-li najprej zagotoviti nadaljnjo proizvodnjo in pre-nosne zmogljivosti v Veliki Britaniji, πe zlasti vokviru Aquila Hole House, podjetju za skladiπËe-nje plina.

Konectekmovanja?Prav zaradi te prikrite monopolizacije je trpelotudi tekmovanje na elektroenergetskem trgu Ev-ropske unije. Do lanskega poletja se je koliËinaizmenjane energije zmanjπala v povpreËju za 30do 40 odstotkov v celotni petnajsterici, samo nanemπkem elektroenergetskem trgu pa v najslabπihprimerih celo za polovico. To sicer do nedavnegani bilo niË nenavadnega, saj so nadzorovala trgo-vanje na domaËih trgih predvsem domaËa distri-bucijska podjetja, z odprtjem tako trga z elektriË-no energijo kot tudi z zemeljskim plinom pa se jeprodaja prek meja vsaj v zaËetku zaËela razvijati(ali pa je vsaj tako kazalo na podlagi prvih dogo-vorov), a se je pozneje vendarle pokazalo, da ima-jo domaËa podjetja πe vedno veliko moË in da nisopripravljena kar tako izpustiti æe pridobljenegatrænega poloæaja. Obenem pa so tudi tuja podje-tja, zlasti tista, ki so naËrtovala hude prodore naozemlja drugih dræav, zaËela nekoliko oklevati inse raje podala v zagotavljanje in krepitev poloæa-ja, ki so ga æe imela. Morda je izjema prav trg v Veliki Britaniji, ki jebil tako dolgo pod nadzorom domaËih podjetij, dase je πele lani vnel pravi boj za to ozemlje, sicer paso dræave, ki so prej spustile na svoje ozemlje dru-ge ponudnike, to obdobje æe preπle, denimo, Nem-Ëija, ki je med prvimi odprla svoje elektroenerget-ske meje. V Veliki Britaniji je bilo vsaj v primerja-vi s predlanskim letom lani trgovanje πe dokajburno, nekoliko umirilo se je med drugimi dræava-mi, a k temu je treba dodati, da vendarle govori-mo v tem primeru o evropskem trgu, povsem dru-gaËna pa je slika menjave z drugimi svetovnimidræavami, predvsem z ZDA, kot æe omenjeno.

Naloæbe flna Ëakanju«Umik πtevilnih ameriπkih podjetij iz Evrope je po-tegnil za sabo vrsto vpraπanj, med drugim tudi,katero bo tisto podjetje, ki bo zmagovalo ali pavsaj vodilo liberalizacijo v prihodnosti. Za to so sinamreË prizadevala predvsem velika podjetja, de-nimo, Enron, Dynergy in TXU, ki so kajpak imelatudi æeljo po πirjenju in prodaji na tuje trge. Ko sose ta podjetja malo umaknila, so tem teænjam sle-dili tudi nekateri evropski energetski giganti, sajso ugotovili, da je najbolje zagotoviti ugodno po-slovanje, morda celo razπiriti poslovanje na doma-Ëih tleh oziroma v okviru Evropske unije. Drugo vpraπanje, ki se poraja ob navedenem, jezagotavljanje nadaljnjih investicij v elektrogospo-darstvo - razmere na trgih so namreË izredno ne-gotove, poleg tega pa tudi banke niso pripravljenetvegati s posojili za projekte, ki na prvi pogled neobetajo zasluæka oziroma povrnitve sredstev. Pritem so v slabem poloæaju πe zlasti nova podjetjaali novi naËrti za gradnjo elektroenergetskih zmo-gljivosti. Tako so od πtevilnih naËrtovanih novihelektrarn zaËele delovati v zadnjih dveh letih le

redke, med njimi na primer kogeneracijska na-prava Viridian’s Huntstown na Irskem. Drugiprojekti so se ustavili zaradi finanËnih teæav po-djetij - to se je zgodilo, denimo, z nekaterimi En-ronovimi projekti v ©paniji - ali pa zaradi zaple-tov pri pridobivanju dovoljenj na ozemljih drugihdræav. V slednjo skupino sodijo πtevilni poskusitujih podjetij, da bi se prebili na italijanski trg intam postavili svoje zmogljivosti. Zakonodaja v tejdræavi se sicer prilagaja zahtevam liberalizacije inderegulacije, toda kljub temu so se skozi birokra-cijo uspela do zdaj prebiti le nekatera veËja po-djetja, kot so Edison, Enipower in Energia.Prav zaradi opisanih primerov je Intergenovaelektrarna v Rotterdamu osamljeni primer novo-gradnje v severozahodni Evropi od leta 1996 na-prej, ko je celo zaËela veljati energetska direktiva.

Moænosti za zagotavljanje zalogOpisane razmere bodo zagotovo vplivale tudi nazagotavljanje elektroenergetskih zalog v prihodno-

38

»lanice Evropske unije pa tudi drugesvetovne dræave so se torej po deregula-ciji trga z elektriËno energijo in plinomznaπle pred πtevilnimi izzivi in tudi ne-gotovostmi, razvoj tega procesa pa smolahko vsaj do zdaj spremljali v treh veË-jih korakih. Sprva se je med podjetjivnel velik boj za vsakega ponudnika, πeposebej v dræavah, ki dokaj hitro odpr-le svoje meje. Kmalu se je tako tekmo-vanje sprevrglo v nove teænje po mono-polizaciji, saj so si veËja podjetja zaËelaprikljuËevati manjπa, da bi tako prido-bila træne deleæe v drugih dræavah, vzadnjem obdobju liberalizacije pa smobili priËa vrnitvi podjetij na domaËe indruge ustaljene trge. Pokazalo se jenamreË, da je preboj na tuje vse prejkot preprost, velikokrat sicer zaradi te-æav s pridobivanjem dovoljenj in dru-gih birokratskih ovir, poleg tega pa jepostalo tako tekmovanje πe bolj teæav-no, ko banke zaradi recesije in pretre-sov na gospodarskem podroËju niso bileveË pripravljene brez trdnih zagotovilpodjetjem dajati velikih posojil za grad-njo novih zmogljivosti. Investicije velektrogospodarstvo, ki so zaradi vseveËjega povpraπevanja in zaradi zasta-relih naprav marsikje nujne, so tako πebolj oddaljene. ©e pred dobrim letomdni smo namreË opozarjali, da si po-djetja zaradi hude konkurence ne upa-jo vlagati v velike projekte, po zadnjihdogodkih lani pa je to zaradi distanci-ranosti bank πe teæje.

sti. Velika Britanija in NemËija, denimo, imatavsaj za zdaj dovolj energetskih zmogljivosti, a kajse bo zgodilo, ko bodo te naprave zastarele, ko botreba zapreti jedrske elektrarne in ko bo porabaπe bolj narasla? K temu je treba pristaviti πe drugedejavnike, ki lahko vplivajo na proizvodnjo - de-cembra se je zaradi vremenskih razmer, premajh-ne koliËine zalog, pa tudi zaradi slabega napred-ka pri naËrtovanju in gradnji novih zmogljivostiskorajda znaπla v temi vsa Skandinavija, v najveË-jih teæavah je bila predvsem Norveπka. OËitno se dræave πe ne zavedajo dovolj, kako po-membno je zagotavljanje zalog za morebitna ob-dobja pomanjkanja energije. Toda reπitev iz te za-gate je vse prej kot preprosta - banke, kot smo æeomenili, niso pripravljene dajati posojil, saj se bo-jijo neuspelih projektov ali celo propadov, kot jebil Enronov. Po drugi strani pa si podjetja le steæ-ka privoπËijo veËje investicije brez takπne pomoËi.Tako ni niË nenavadnega, da so se nekatera podje-tja raje odpovedala πiritvam v tujino, zlasti nadruge kontinente ter se raje osredotoËila na æeustaljene trge. Kajpak pa to ni v skladu z vodili oliberalizaciji elektroenergetskega trga, ki predvi-deva prav moænosti izbire med πtevilnimi ponud-niki.

Simona Bandur

Povzeto po www.platts.com

SLEDIMOPOSLOVNIODLI»NOSTIV vsaki veËji organizaciji, ki zdruæuje veËenot, po moænosti celo bolj ali manj samostoj-nih podjetij, obstaja tveganje, da bodo posam-ezni deli delovali neodvisno, namesto vzajem-no. Toda kljub vsemu vodi celotno organiza-cijo skupni cilj - dobri poslovni rezultati, kipa so velikokrat posledica predvsem skupnegadelovanja in sodelovanja. To je tudi temeljposlovne odliËnosti, ki je zlasti v zadnjih letihpri nas tako opevana. A kako jo doseËi v takπni konkurenci, zlasti v okviru velikihorganizacij?

Koncept poslovne odliËnosti je namenjen pred-vsem spodbujanju izmenjave, in sicer ne zgolj med podobnimi podjetji, temveË tudi med zelo ra-zliËnimi enotami. Za vsem tem se skriva prepriËa-nje, da so kljuËna naËela poslovanja v bistvu skup-na, ne glede na to, za kakπno obliko poslovnegadelovanja gre, poudarjata Cris Collison in GeoffParcell v svojem priroËniku za upravljanje zna-nja. Omenjeno naËelo z lahkoto prenesemo tudi velektrogospodarstvo, ki je sicer sestavljeno iz ra-zliËnih enot in sektorjev, toda vsi imajo v konËnifazi enak cilj - nemoteno oskrbo z energijo, kar jepomembno πe zlasti v trænem gospodarstvu, ki jeustvarilo povsem drugaËna razmerja na trgu. Res-da so postala podjetja (vËasih tudi posamezne eno-te kakπne organizacije) med sabo konkurenËna,toda najbolj uËinkovito delujejo, Ëe med sabo so-delujejo in izmenjujejo pridobljena znanja.

Najprej je treba poiskati vrzeliPodjetja morajo poskrbeti, da bo pretok informa-cij med zaposlenimi in posameznimi enotami tersektorji Ëim bolj nemoten, kar smo ugotovili æe vpreteklih πtevilkah Naπega stika. Toda kaj je to,kar zaposlene najbolj zanima? Omenjena avtorjanavajata nekaj glavnih podroËij, ki jih morajo za-posleni zelo poznati: upravljanje kadrov, varnostpri delu in varstvo okolja, sposobnost minimira-nja Ëasa, uËinkovit projektni menedæment, zago-tavljanje optimalne proizvodnje in natanËnoupravljanje stroπkov. Pri tem mora vodstvo po-djetja poskrbeti, da zaposleni izrabljajo tako æepridobljena znanja kot tudi tista, ki jih pridobiva-jo sproti. Gre torej za holistiËni model, ki zajemauËenje pred delovnim procesom, med njim in ponjem ter potrjevanje in obnavljanje zajetega zna-nja, kot ga avtorja imenujeta. Te prakse pa vklju-Ëujejo krepitev delovne morale in motivacije - de-lovne ekipe je torej treba ustrezno spodbujati innagrajevati, le tako delovanje pa vodi k poslovniodliËnosti. Slednja namreË ni zgolj posledica oza-veπËenosti in lojalnosti zaposlenih, temveË gre zacikel, ki na koncu vodi k omenjenemu cilju. Organizacije si morajo tako po mnenju Collisonain Parcella najprej postaviti vpraπanje, kaj je tre-

39

EVROPSKA UNIJAENERGIJA NAJBOLJ DVIGNILA

INDUSTRIJSKE CENECene industrijske proizvodnje so se februarja v pri-

merjavi z mesecem prej v dræavah evroobmoËja pove-Ëale za dva odstotka, v celotni Evropski uniji pa za

1,9 odstotka, je sporoËil evropski statistiËni urad Ev-rostat. NajveË so k takπni rasti prispevale podraæitves podroËja energije - Ëe teh ne bi bilo, bi namreË poocenah Evrostata industrijske cene narasle zgolj zadesetinko odstotka. Na letni ravni so se poveËale za

2,7 odstotka v evroobmoËju in za 2,5 odstotka v vsejUniji, brez podraæitve energije pa bi se v obeh dvi-

gnile za 1,2 odstotka, kot πe navaja omenjeni sta-tistiËni urad. Sicer pa so se industrijske cene zniæalele v Luksemburgu, a πe to le za 0,1 odstotka. Najbolj

so narasle na Finskem - za 1,2 odstotka, sledijo paNizozemska, Portugalska in ©panija, kjer so bile vi-

πje za 0,6 odstotka. STA

ba izboljπati ter na tak naËin odkriti vrzeli prisvojem delovanju. Tak cikel se torej zaËenja primerjenju in ukrepih, ki vsebujejo orodja za oce-njevanje, primerjanje vrednosti in vkljuËujejo zu-nanje izzive podjetja. Na tej podlagi oblikuje po-djetje naËrte, torej mora najprej prepoznati po-manjkljivosti, poiskati prakse, ki jih bodo prema-gale in razviti naËrte za ukrepanje. Najlaæje bodote vrzeli poiskale s primerjavo krivulj ocen in ci-ljev, menita avtorja. Sledi doloËanje ciljev invkljuËevanje pogodbe, zadnja faza postopka pavkljuËuje poslovne rezultate - izvajanje ukrepov,porazdelitev odgovornosti in izmenjava znanja.Krog je torej sklenjen in vodi k ocenjevanju terponovno k primerjanju in iskanju vrzeli.

Prakse poslovne odliËnostiPri prej opisanem procesu morajo podjetja sleditinaËelom poslovne odliËnosti - avtorja jih naπtevataπest:1. raba pravih ljudi in procesov, 2. nobene πkode za ljudi ali okolje, 3. prepreËevanje nenaËrtovanih izpadov

proizvodnje,4. uËinkovite prednosti in izvajanje,5. optimiranje proizvodnje in6. minimiranje stroπkov.V okviru prvega naËela mora vodstvo podjetjauËinkovito voditi zaposlene in z njimi komunicira-ti, upravljati mora vire in pospeπevati organizacij-sko uËinkovitost, zaposlene mora ustrezno motivi-rati in krepiti njihovo moralo ter pospeπevatiizmenjavo znanja. Drugo naËelo vsebuje pred-vsem skrb za zdravje ljudi, varnost pri delu invarstvo okolja, tretje pa delovanje na naËin, dabodo izgube Ëim manjπe - vodje in zaposleni mora-jo tako zagotavljati zanesljivost, Ëe pa do izgubeæe pride, se je treba z njo ustrezno spopasti. »etr-ta zapoved vkljuËuje skrbno naËrtovanje in izpe-ljavo nalog, peta zagotavljanje zadovoljstva odje-malcev in izrabo sodobne proizvodne tehnologije.Zadnje naËelo pa napeljuje k takπnemu upravlja-nju, da bodo stroπki na vseh podroËjih kolikor sele da nizki, tako pri obratovanju, proizvodnji, po-rabi materialov kot tudi pri storitvah zunanjih so-delavcev.

Kdor koli?Toda opisana orodja in dobre prakse so odvisnepredvsem od skupnega jezika v podjetju, saj le taomogoËa izmenjavo med proizvodnimi enotami inhkrati spodbuja vodilne delavce, da poskuπajo so-delavce vedno znova motivirati za sodelovanje zvpraπanji, kot je denimo: ≈S kom ste se pogovori-

li, da bi izboljπali naπe poslovanje?« Podobno soizredno pomembna vpraπanja o tem, kdo zna naj-bolje obdræati odjemalce, komu najbolj leæi e-tr-govanje, kdo obvlada sistem zagotavljanja kako-vosti, kdo bi lahko izboljπal analize konkuren-ce ... Resda vsakdo ne obvlada vsega, temveË jeodgovoren predvsem za posamezna podroËja, todadobre rezultate je treba prenesti tudi v πirπi kon-tekst, to pa je mogoËe le z nadaljnjim uËenjem inizmenjavo znanja. Collison in Parcell tako menita,da dobi podjetje nov zagon takrat, ko lahko nazgoraj navedena vpraπanja odgovori z ≈kdor ko-li«. Toda taka zahteva je brækone nekoliko utopiË-na, æe samo pribliæanje temu cilju je namreË veËkot dovolj, saj lahko v nasprotnem primeru zna-nje tako razprπimo, da zaposleni izgubijo poglob-ljeno poznavanje svojega podroËja.

Simona Bandur

Povzeto po knjigi Chrisa Collisona in Geoffa ParcellaUËimo se leteti (priroËnik za upravljanje znanja)

40

Temeljna merila odliËnosti so: ra-ba pravih ljudi in procesov, nobe-ne πkode za ljudi ali okolje, pre-preËevanje nenaËrtovanih izpadovproizvodnje, uËinkovite prednostiin izvajanje, optimiranje proizvod-nje in zmanjπevanje stroπkov.

EVROPSKA UNIJAGOSPODARSKI REZULTATIZADNJEGA »ETRTLETJAV zadnjem Ëetrtletju lanskega leta je bruto domaËi proi-zvod v evroobmoËju zrasel za desetinko odstotka, v celot-ni petnajsterici pa za 0,2 odstotka, je objavil evropskistatistiËni urad Evrostat. V tem obdobju je ostal izvoz vprvi skupini dræav nespremenjen, v drugi je upadel zapol odstotka, po drugi strani pa je narasel uvoz za odsto-tek v evroobmoËju ter za 0,8 odstotka v petnajsterici.Bruto dodana vrednost se je na obeh obmoËjih poveËalaza 0,2 odstotka, med panogami najbolj v storitvenem sek-torju. Na podroËjih trgovine, transporta in telekomuni-kacij je v evroobmoËju narasla za 0,5 odstotka, v Unijipa za 0,6 odstotka. Rast finanËnih in poslovnih storitevje bila v dvanajsterici 0,2-odstotna, v celotni Evropskiuniji pa 0,3-odstotna. Sicer pa je v zadnjih πtirih mesecihlanskega leta nekoliko narasla potroπnja, in sicer za 0,4odstotka v evroobmoËju in za 0,6 odstotka v petnajsterici.Vlaganja so se v prvem poveËala za 0,2, v drugi pa za 0,5odstotka. Evrostat je te rezultate primerjal πe z Japonskoin Zdruæenimi dræavami Amerike, glavnima trgovinski-ma partnericama Evropske unije. V prvih je BDP zraselza 0,4 odstotka, v drugi pa za 0,5 odstotka. Potemtakemje znaπala letna rast BDP v ZDA 2,9 odstotka, na Japon-skem 2,8 odstotka, v Uniji pa odstotek. STA

POLJSKA©TIRIDESET MILIJARD EVROV ZA OKOLJE Poljska bo za prilagoditev evropskim okoljevarstvenimstandardom potrebovala 40 milijard evrov, kar je pri-bliæno toliko, kolikor znaπa njen letni proraËun. Poljskiminister za okolje Czeslaw Sleziak je zato opozoril, dadræava tega bremena ne bo zmogla brez pomoËi iz Brus-lja. Med letoma 2004 in 2006 tako priËakuje iz evrop-skih skladov do 2,5 milijarde evrov, ki bodo namenjenipredvsem izboljπanju okoljske infrastrukture. Sicer pa seje Poljska zavezala, da bo prilagodila svoje okoljevarstve-ne standarde do leta 2015 - najveË teæav bo imela pred-vsem z vzpostavljanjem prilagojenega sistema odvoza inuniËevanja smeti, veliko pa bo morala storiti tudi na po-droËju zagotavljanja kakovosti povrπinskih vod. STA

Vse jeklene konstrukcije so pritr-jene na betonske temelje s sidrni-mi vijaki, vsa primarna opremaje od podizvajalca KonËar, obestikaliπËi 400 in 110 kV staopremljeni s cevnimi zbiralkami,vsa sekundarna oprema pa jeproizvajalcev ABB in KonËar.Letos bo med trinajstimi moænimi400 kV polji opremljenih petdaljnovodnih, dve transforma-torski in tri zvezna oziroma me-rilna polja. Med πtiriindvajsetimi110 kV polji pa deset daljno-vodnih, dve transformatorski,eno zvezno oziroma merilno ter eno kompenzacijsko polje. Polegdveh energetskih transformator-

jev 400/110 kV moËi 300 MVA bovgrajena tudi 100 MVar duπilkaza zniæanje napetosti pri malihobremenitvah in dva dizel agre-gata moËi 2 x 240 kVA. Po vgrad-nji teh primarnih naprav in se-kundarne opreme za zaπËito,nadzor, meritve, vodenje in tele-komunikacije, bo RTP v prvi fa-zi vodena lokalno s stalno stikal-niπko sluæbo, po nekaj letih pa bouvedeno daljinsko vodenje izcentra daljinskega upravljanja izOsijeka. Za obnovo pripadajoËih400 in 110 kV daljnovodov je bilna mednarodnem razpisu izbranizvajalec Dalekovod Zagreb, ki jeæe dokonËal 90 odstotkov vsehdel in kot zanimivost pri temopravil na okrog 200, sicer pocin-kanih stebrih, tudi dodatno AKZzaπËito z debeloslojnim prema-

zom v zeleni, okolju prijazni barvi.DrugaËe pa so ponovni vklopRTP Ernestinovo v normalnoobratovalno stanje po desetlet-nem mrtvilu in dokonËna zgradi-tev RTP Æerjavinec ter njuna po-vezava z RTP Tumbri predvideniza letoπnji november. To bo po-menilo ponovno sklenitev prve indruge cone interkonekcijske po-vezave UCTE, bistveno izboljπa-nje napajalnih razmer za naπe so-sede, hkrati pa tudi obnovitevnekdanjih tranzitnih poti, po-membnih tudi za slovenski elek-troenergetski sistem.

SreËko Lesjak

41

Nadaljevanjes strani 32

Foto SreËko Lesjak

V vojniporuπena RTP

Ernestinovo se poËasivendarle

postavlja spetna noge.

pren

os

ojav neelastiËnih reztez-kov vodnikov je v za-dnjih letih zelo izrazit vcelotnem elektroener-

getskem sistemu Slovenije. Pritem gre za mehansko popuπËanjemateriala, tako imenovano ≈teËe-nje« oziroma ≈creeping« ali podomaËe ≈lezenje« materiala. Tapojav se na daljnovodih kaæe vpoveËanju povesov, zmanjπanjuvarnostnih viπin in oddaljenostivodnikov ali delov pod napeto-stjo od zemlje in objektov, ki so vneposredni bliæini daljnovodov.Glede na veliko obËutljivost po-veËanja povesov ob sorazmernomajhnih raztezkih zaradi leze-nja, je ta pojav πe posebej izrazitpri starejπih daljnovodih. Znanoje tudi, da se deformacija materi-ala pri dolgoletni mehanskihobremenitvi s Ëasom ne ustavlja,saj se raztezanje vodnikov vesËas njihove æivljenjske dobe na-daljuje. Zato tega pojava na vod-nikih ni mogoËe prepreËiti, mogo-Ëe ga je samo omiliti ali s stalnimivzdræevalnimi posegi kompenzi-rati. V praksi so uporabljenepredvsem metode s prednategomvodnikov (eliminiranje geome-trijskega raztezka) in metode, kiupoπtevajo korekcijske tempera-ture v smislu kompenziranja me-talurπkega raztezka. Medtem kosta omenjeni metodi obiËajno

uporabljeni pri novogradnjahdaljnovodov, pa je na starejπih,æe veË desetletij obremenjenihvodnikih, najpogostejπa metoda sprenapenjanjem vodnikov. Polegstalne mehanske obremenitve,

kateri so vodniki izpostavljeni vrazliËnih vremenskih razmerah,pa na strukturo materiala in nje-govo staranje prav gotovo vpliva-jo predvsem tokovne obremeni-tve v normalnih razmerah obra-tovanja, πe posebej pa v Ëasuizrednih dogodkov in zelo visokihvrednostih tokov kratkih stikov.Vsem naπtetim negativnim vpli-vom je æe domala 35 let nepresta-no izpostavljeno obratovanjepred leti najbolj obremenjenegameddræavnega daljnovoda 220 kVObersialch-Podlog. V Avstriji jeta daljnovod zgrajen od RTP Obersielach do dræavne meje zvodniki Al/Fe preseka 450/40mm2, na slovenskem ozemlju vsedo RTP Podlog pa z vodnikiAl/Fe 490/65 mm2. Predvsemmed intenzivnim tranzitom elek-

REGRETI DALJNOVODLEZE V AVSTRIJOP

Ta trditev za 220 kV daljnovod Obersielach-Podlog lahko dræi, morda pa tudi ne, kar bo pravgotovo kakπen nadebudneæ dokazal v doktorski di-sertaciji in smer lezenja obrnil. Vsekakor pa je ne-izpodbitno, da vodniki tega meddræavnega daljno-voda lezejo, prav tako pa tudi vodniki drugih dalj-novodov, o Ëemer je æe veËkrat pisal in predavalverjetno vodilni strokovnjak na tem podroËju, Ele-sov najmlajπi upokojenec dr. Franc Jakl.

P

42

Foto SreËko Lesjak

Videz vodnika po opravljenih pretrænih preizkusih.

triËne energije iz Avstrije v GrËi-jo je bil ta daljnovod domala ve-nomer obremenjen na meji teh-niËnih zmogljivosti, tako da so bi-le deformacije vodnikov ugotov-ljene æe pred desetletjem. Po veËletnem ugotavljanju ne-nehnega poveËevanja povesovvodnikov na tem daljnovodu sopodloπki vzdræevalci prvotno sa-nirali nekaj najbolj kritiËnih raz-petin z delnim prenapenjanjemvodnikov in s kultiviranjem zem-ljiπË, pri predhodnem obËutnemodstranjevanju zemljine, pred-vsem na poboËjih in izpostavlje-nih previsih. Nato so bile oprav-ljene geodetske meritve povesovoziroma varnostnih viπin na naj-bolj izpostavljenih lokacijah. Vzadnjih letih so v okviru intenziv-nih sanacijskih del na daljnovo-du zamenjali dotrajane porcelan-ske izolatorske verige s stekleni-mi in popravili dele jeklenih kon-strukcij ter jih protikorozijskozaπËitili. Poseben poudarek pa jeveljal zamenjavam pregretih raz-bremenilnih nadaljevalnih in ni-hajnih sponk. Da se pregrevajo,so ugotovili æe med rednimi obho-di daljnovoda, natanËneje pa stermografskim merjenjem s tal.Pri tem so ugotovili, da je pregre-vanje vplivalo tudi na vodnike,katerih dodatno lezenje je v veËrazpetinah, πe posebej v vroËihpoletnih dneh, nevarno ogroæaloobratovanje daljnovoda in njego-vo neposredno okolico. Zato sodenimo v razpetini med stojnimamestoma 103 in 104 demontiralivodnik Al/Fe 490/65 mm2 v dolæi-ni 53 metrov ter vstavili nov vod-nik, toda skrajπan za 95 centi-metrov. To je pomenilo poveËa-nje varnostne oddaljenosti za 1,5metra v najbolj neugodni toËkipovesa. V tej toËki je izvedenokriæanje z 20 kV daljnovodom ta-ko, da je bila tovrstna sanacija πetoliko bolj potrebna. Takπne te-renske ugotovitve in meritve nee-lastiËnih raztezkov vodnikov paso podkrepili πe laboratorijskougotovljeni raztezki, pridobljeniz raziskavami na vzorcu æe ome-njene koliËine 53 metrov demon-tiranega vodnika in vodnika isteserije, ki je bil v ElektroprenosuPodlog uskladiπËen kot rezervnakoliËina. Seveda ni bilo nakljuËje, da je bilza te raziskave izbran laboratorijDalekovoda Zagreb, za nadzor-nika pa dr. Jakl.

Mehanska preizkuπanja omenje-nih vzorcev vodnikov so se zaËelaleta 2002, konËala pa aprila le-tos. V tem Ëasu so bila opravljenapodrobna mehanska preizkuπa-nja kompletnih vrvi in posame-znih aluminijskih ter jeklenih æicna nateg, na torzijo (ovijanje),kontrolne preiskave dejavnikakoraka jeklenega jedra in alumi-nijskega opleta, ter raziskave po-cinkanja vseh posameznih æic je-klenega jedra. Opravljene so biletudi meritve specifiËne elektriËneupornosti oziroma prevodnostivseh aluminijskih æic.Z upoπtevanjem vseh pripadajo-Ëih standardov je bilo pri nave-denih preizkuπanjih ugotovljeno,da je vodnik zaradi πtevilnih æenaπtetih mehanskih in termiËnihvplivov, toliko izrabljen, da sËa-soma obËutno izgublja svoje pr-votne lastnosti. Tako je bilo ugo-tovljeno zmanjπanje mehanskepretræne sile aluminijskega ople-ta in jeklenega jedra, zniæanjesrednje stopnje vrednosti torzijein zmanjπanje prereza vodnika.Pri tem je zanimivo, da je bilostanje pocinkanih povrπin zelougodno, prav tako pa tudi rezul-tati meritev elektriËnih lastnosti.Bistveni problem, ki so ga naka-zala omenjena preizkuπanja, paje, da prihaja pri viπjih obrato-valnih temperaturah, zaradi ve-Ëjega razteznega temperaturnegakoeficienta aluminija v razmerjuz jeklom (razmerje 2:1) do obËut-nejπih raztezkov aluminijskegaopleta. Tako nastaja v vodnikuohlapnejπi oprijem obeh kovin inzato pojav v uvodu omenjenega≈teËenja« oziroma ≈lezenja« vod-nika. Vsa ta dejstva in rezultatiraziskav bodo prav gotovo zelouporabni pri nadaljnjih odloËi-tvah o obnovah na tem daljnovo-du. O slednjem upamo, da ven-darle πe ne bo tako kmalu odtekelk naπim severnim sosedom ali hkomu drugemu.

SreËko Lesjak

43

ZDRUÆENE DRÆAVE AMERIKEKATERA VOZILA SODO OKOLJAPRIJAZNEJ©A?V laboratoriju za energijo in okolje teh-noloπkega inπtituta v Massachusettsu so nedavno naredili raziskavo, ki jepokazala, da avtomobili na vodik gle-de na izkoristek energije in izpust to-plogrednih plinov vsaj πe v naslednjihdvajsetih letih ne bodo do okolja boljprijazni kot hibridna elektriËno-dizel-ska vozila. Znanstveniki namreË ugo-tavljajo, da potrebuje pretvorba oglji-kovodikov v vodik veliko veË energije,slednjo pa je mogoËe pridobiti le s kon-vencionalnimi viri energije, ki onesna-æujejo okolje. Kljub temu omenjenaπtudija ne priporoËa upoËasnitve ra-zvoja avtomobilov na vodikove celice,saj so vendarle edina pomembna in dookolja prijaznejπa alternativa za po-gon vozil. Prav zato so se Evropskaunija in Zdruæene dræave Amerike ne-davno dogovorile, da bodo sodelovalepri razvoju tovrstnih avtomobilov. Sa-mo ZDA bodo za to plaËale 1,2 mili-jarde dolarjev, Unija pa namenja vokviru svojega πestega okvirnega razpi-sa za raziskovalne projekte na podroË-ju prevoza z obnovljivimi viri energije610 milijonov evrov. (www.energeti-ka.net)

ITALIJAVE»JA PORABA -VE»JI UVOZPoraba elektriËne energije v Italiji jemarca narasla na 27,1 TWh, kar je za4,4 odstotka veË kot isti mesec lani, jesporoËil tamkajπnji upravljavec omreæ-ja GRTN. Nekaj je k taki rasti pripo-moglo slabo vreme in πe nekateri drugidejavniki, a tudi Ëe tega ne bi upoπte-vali, bi se poraba vendarle poveËala za3,9 odstotka, πe ugotavljajo v GRTN.V tem mesecu so domaËa elektroener-getska podjetja proizvedla 23,2 TWhelektriËne energije, kar je sicer za 4,2odstotka veË kot marca 2002, a ven-darle premalo glede na potrebe prebi-valstva - z domaËo energijo so namreËpokrili pribliæno 82 odstotkov povpra-πevanja. Deleæ uvoza se je v primerjaviz marcem 2002 marca letos poveËal za5,4 odstotka na 18 odstotkov potreb poelektriËni energiji v Italiji. Sicer pa somed domaËimi proizvajalci v omenje-nem obdobju najbolj okrepile proizvod-njo hidroelektrarne, in sicer za kardvajset odstotkov, po drugi strani pa seje proizvodnja termoelektrarn zviπalale za poldrugi odstotek.

proiz

vodn

ja

o besedah predsednikaNika Galeπe je poglavi-tna naloga odbora zaHE na spodnji Savi v

tem, da vztraja pri gradnji celo-tne verige spodnjesavskih HE,kar je doloËeno v zakonu o pogo-jih koncesije za izkoriπËanjeenergetskega potenciala spodnjeSave in v lani podpisani koncesij-ski pogodbi za izkoriπËanje ener-getskega potenciala spodnje Sa-ve. Posavci se dobro zavedajo,da samo zgraditev celotne verigespodnjesavskih HE zagotavljareπevanje poplavne, ekoloπke indruge problematike Posavja. Za-to so tudi pristali na gradnjo tehelektrarn v njihovem prostoru.Za redno spremljanje gradnjeposamezne HE pa so obËine Po-savja ustanovile posebne komisi-je. V Posavju, kjer so si veliko iz-kuπenj pridobili æe pri gradnjiHE Vrhovo, ne æelijo niËesar pre-pustiti nakljuËju.

Bo gradnjaHE padla v vodo?Kot pojasnjuje Galeπa, druæba zagradnjo infrastrukture Posavjaπe vedno ni zaËela delovati, Ëe-prav bi se to po dogovoru moralozgoditi æe v zaËetku leta. Posavciresno dvomijo, da bo v prihodnjegradnja hidroelektrarn na spo-dnji Savi normalno potekala, πe

zlasti, Ëe pomislijo, koliko Ëasa jepotekala gradnja HE Vrhovo. Pobesedah Galeπe je najbolj vpra-πljivo financiranje projekta, sajdræava in koncesionar za gradnjoHE na spodnji Savi nista preveËzainteresirana, vsekakor manjkakor Posavci, ki priËakujejo ve-

like gospodarske, zaposlitvene indruge koristi od uresniËevanjatega projekta. S tega vidika se vPosavju bojijo, da bi se ob zasto-jih in podraæitvah ta gradnja ute-gnila nekega dne ustaviti in bi za-deva enostavno ≈padla v vodo«.Zato so odbor za HE na spodnjiSavi in komisije za spremljanjegradnje posamezne hidroelek-trarne iz verige HE na spodnjiSavi v zadnjem Ëasu πe bolj de-javni in vztrajajo, da je trebapredstavnikom Posavja omogoËi-ti sodelovanje pri vseh kljuËnihdejavnostih za gradnjo verige HEna spodnji Savi, ne nazadnje tudipri kadrovanju strokovnjakov.

Vse teËepo terminskem planu!Za pojasnilo o tej problematikismo zaprosili tudi Ladislava TomπiËa, tehniËnega direktorjain Ëlana poslovodstva HSE. Kotje pojasnil, je bila druæba HSE-IIP ustanovljena lani, njen di-rektor pa je bil Fabijan. Druæbav resnici do tega leta ni delovala,ker niso bile opredeljene finan-Ëne obveznosti dræave. Letos paje bil izbran direktor Vojko Soto-πek iz Posavja, ki je æe prevzeldel odgovornosti (druæba ima se-deæ v Sevnici). Ker je za gradnjoinfrastrukture potrebno manjËasa, je jasno, da se za to delo πene mudi. Vse potrebne funkcijezato izvaja HSE, pri tem pa ter-minski plan πe vedno dræi. Polegtega je TomπiË omenil, da je bilaopravljena javna konferenca zalokacijski naËrt v Sevnici in dadela za dopolnitev lokacijskeganaËrta potekajo po naËrtu. Pote-ka tudi pridobivanje gradbenegadovoljenja, ki je prav tako v skla-du z naËrtom. Prva prostorskakonferenca za lokacijski naËrt zaHE Blanco je predvidena konecaprila, za HE Krπko pa maja.

Miro Jakomin

JPred kratkim so v Posavju ustanovili odbor za hi-droelektrarne na spodnji Savi, v katerem so pred-stavniki posavskih obËin, obmoËne gospodarskezbornice in regijsko pospeπevalnega centra Posavja.Ob tem so Posavci izrazili dvom o normalnem po-teku gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. ©eveË: bojijo se, da bi lahko nekega dne priπlo celo dozaustavitve gradnje. Predstavnik Holdinga Sloven-ske elektrarne je zavrnil njihove pomisleke in pou-daril, da terminski plan πe vedno dræi.

P

44

E DVOM POSAVCEVRES UPRAVI»EN?

Ladislav TomπiË,tehniËni direktorin Ëlan poslovodstva HSE.

Foto Miro Jakomin

45

ZA NAMI USPE©EN MESEC

PREVLADUJO»I DELEÆ PASOVNE ENERGIJE

LETOS POVE»ANA CENOVNA DINAMIKA

trgov

anje

z elek

triËn

o ene

rgijo

SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeXZA MAREC 2003

DELEÆ TRGOVANJA S POSAMEZNIMI PRODUKTINA DNEVNEM TRGU

PRIMERJAVA GIBANJA INDEKSA SLOeXV PRVIH TREH MESECIV V LETU 2002 IN 2003

»e opazujemo gibanje indeksa SLOeX v prvihtreh letoπnjih mesecih, lahko v primerjavi z gi-banjem v istem obdobju lani opazimo velikoveËjo dinamiËnost. Lani v tem obdobju je bildnevni trg πe dokaj nerazvit, saj se je trgova-nje na dnevnem trgu zaËelo πele 1. januarja2002 in tako velikih nihanj vrednosti SLOeXtakrat ni bilo. V nasprotju s tem pa letoπnjakrivulja indeksa SLOeX kaæe izrazito teden-sko dinamiko. Cena na trgu z elektriËno ener-gijo je tako moËno odvisna od dneva v tednu,saj je energija z dobavo konec tedna precej ce-nejπa od energije med delavniki, kar se nakrivulji SLOeX odraæa kot moËan upad inde-ksa za konec tedna. Taka razmerja cen in ve-lika dnevna nihanja cen so sicer popolnomanormalna na vseh razvitih trgih, tako da do-maËi trg z elektriËno energijo tudi v tem po-gledu potrjuje, da se je æe razvil in dozorel.

Marca se je povpraπevanje na dnevnem trgu zelektriËno energijo skoraj popolnoma osredo-toËilo samo na pasovno energijo, saj so udele-æenci trga veËinoma trgovali le s tem produk-tom. Na drugem mestu po deleæu sklenjenihposlov je produkt trapezne energije, katere de-leæ na dnevnem trgu je dosegel komaj 1,58 od-stotka. Deleæ prometa s produkti urne energi-je je bil 0,72-odstoten, s produktom noËneenergije pa je bilo marca na dnevnem trguustvarjenih le 0,57 odstotka prometa. Tako seje marca samo v enem trgovalnem dnevu pri-merilo, da so bili posli sklenjeni z vsemi πtiri-mi standardiziranimi produkti. Na drugistrani pa so bili kar πestkrat posli na dnevnemtrgu sklenjeni samo s produktom pasovneenergije. VeËje deleæe trgovanja z drugimistandardiziranimi produkti je mogoËe priËa-kovati le, Ëe bi bila cena odstopanj (C+ in C-)za vsak posamezni urni blok razliËna.

Promet na borzi z elektriËno energijo je mar-ca znaπal 43.600 MWh, kar v primerjavi s fe-bruarjem, ko je bilo na borzi z elektriËnoenergijo skupaj 41.798 MWh prometa, pome-ni 4,3-odstotno rast prometa. Kljub nekolikoslabπim rezultatom konec marca je bil mar-Ëevski izkupiËek na borzi z elektriËno energijovendarle v tem letu do zdaj najveËji. PovpreË-no je bilo marca na dnevnem trgu z elektriË-no energijo vsak dan prodanih 1.406 MWhelektriËne energije. Ob veËjem prometu pa sose enotni teËaji na borzi z elektriËno energijomoËno zniæali, prav tako pa so bile niæje tudivrednosti indeksa SLOeX. PovpreËna vrednostindeksa SLOeX je tako marca znaπala 6.771indeksnih toËk, kar je v primerjavi s februar-sko povpreËno vrednostjo SLOeX kar 24 od-stotkov manj.

trgov

anje

trgovanjem se na Holdin-gu Slovenske elektrarneukvarja v okviru sluæbe zatræenje oddelek za doma-

Ëi trg, s sedeæem v Velenju, kiopravlja tudi vlogo dnevnega tr-govca na Borzenu. Slednji bo vjeseni pokril potrebe dnev-nega organiziranega trga, ki bozaæivel v Ljubljani. Tuje trge papokriva oddelek v Novi Gorici. Vvsakem oddelku delajo po πtirjedelavci. Njihova povpreËna sta-rost je 34 let. Po izobrazbi jih jepolovica inæenirjev in polovicaekonomistov. V Velenju so to nek-danji delavci TE©-a in RLV-ja, vNovi Gorici delavci SENG-a.≈Naπe delo sestavlja letna proda-ja, kamor sodi sklepanje dolgoro-Ënih pogodb o prodaji proizvede-ne elektriËne energije naπihdruæb in trgovanje z elektriËnoenergijo doma in v tujini. Glavnikupci na domaËem trgu so naπadistribucijska podjetja. Prav ta-ko dobavljamo elektriËno energi-jo vsem velikim odjemalcem na110 kV, ki so tudi vkljuËeni v na-πo bilanËno skupino in jim pokri-vamo vsa odstopanja porabe gle-de na njihovo trenutno obratova-nje naprav in porabo elektriËneenergije. Prav tako so naπi par-tnerji nekateri trgovci z elektri-Ëno energijo in upraviËeni odje-malci,« je o strukturi kupcev po-

vedal Drago Skorenπek. Dejal jeπe, da so bili pri nastopu na trguoziroma pri oskrbi velikih odje-malcev z elektriËno energijo zelodejavni. V praksi pa se je poka-zalo, da ti upraviËeni odjemalci,kljub ugodnejπim pogojem, teækozamenjajo dolgoletne dobavite-lje. Tudi zato HSE letos oskrbujezanemarljiv del upraviËenihodjemalcev.Poleg letne prodaje je pomembnodelo sluæbe za trgovanje naËrto-vanje, prodaja in nakup elektri-Ëne energije za HSE glede na pro-izvodne zmoænosti njihovih elek-trarn. Tako vsak dan sklepajokratkoroËne pogodbe tako na slo-venskem kot na tujih trgih, pro-dajajo na domaËem trgu preseæ-ke preko Borzena in sklepajo bi-lateralne pogodbe s posameznimikupci. V tujini pa del elektriËneenergije prodajo preko borze vLeipzigu, del pa tudi s sklepa-njem bilateralnih pogodb.≈KoliËine, ki jih tako prodajamo,so odvisne od trenutne hidrologi-je in moænosti dodatne proizvo-dnje v TE ©oπtanj ter ocen giba-nja cen na domaËih in tujih tr-gih,« pojasni Skorenπek in obtem doda, da bosta uveljavitevsporazuma o NE Krπko in HEP-ov prevzem polovice elektriËneenergije iz NEK spremenila vlogoHSE iz prodajalca elektriËne

energije v kupca manjkajoËeenergije. V ta namen so v Skoren-πkovi sluæbi pripravili veË razliËicpotrebnega dodatnega nakupa.Izbor bo odvisen od hidrologije,ki jo lahko letos priËakujemo.Del elektriËne energije iz NEKbodo nadomestili z dodatno pro-izvodnjo v TE©, preostalo elek-triËno energijo pa bodo uvozili naavstrijsko-slovenski meji - Ëe bo-do to dopuπËale daljnovode zmo-gljivosti - po potrebi pa tudi nahrvaπko-slovenski meji. Po zago-tovilu sogovornika so se v HSEdobro pripravili na situacijo, kinas Ëaka po 19. aprilu, ko bo Hr-vaπka zaËela prevzemati polovicoproizvodnje iz NE Krπko. Pri za-gotavljanju te elektrike jim je bi-lo v veliko pomoË dosedanje do-bro sodelovanje z najveËjimidruæbami v Evropi, ki se ukvar-jajo s trgovanjem z elektriËnoenergijo. Te druæbe jih jemljejoresno kot enakopravnega par-tnerja, tako da bodo tudi sedajlahko dobivali elektriko po kon-kurenËnih cenah, ki bodo vlada-le na trgu. ≈Pomembno je, kak-πno ime si ustvariπ na trgu. Vsakanajmanjπa napaka ti dobro imelahko okrni. Neformalno je na tr-gu znano, kdo ima kakπno ceno.»e nujno potrebujeπ elektriko, seustvarjeno dobro ime povrne. Nadolgi rok je treba poslovati ko-rektno in pregledno. Kratkoro-Ëni dobiËki niso pomembni,« ugo-tavlja Skorenπek.

Do znanjaz izkuπnjamiGlede na to, da je podroËje trgo-vanja novo, nas je zanimalo, kjeso si holdingovi trgovci pridobiliznanje s tega podroËja, glede nato, da so bili na zaËetku vsi brezizkuπenj. Drago Skorenπek pra-vi, da se je sam v zaËetku oprl naprouËevanje trga v Zahodni Ev-ropi. Jeseni 2001 je bil prvi bro-ker pri prodaji elektriËne energi-

OBRO POSLOVANJEUSTVARJA ZAUPANJED

Holding Slovenske elektrarne je organizi-ran v tri sektorje. Sektor proizvodnje, træe-nja in finanËni sektor. V okviru sektorja tr-æenja delujejo sluæbe za trgovanje, træneanalize in obraËun. Vodja sluæbe za trgova-nje je Drago Skorenπek. Z njim smo se po-govarjali o zanimivostih in pasteh trgova-nja z elektriËno energijo.

S

46

je na slovenski borzi, ko je bilo πetrgovanje na klasiËnem parketu vElesu. HSE je leta 2001 polegElesa prvi opravil izvoz elektri-Ëne energije. Pri tem poslu so seveliko nauËili o carinskih in dav-Ënih obveznostih. Ogromno sojim pomagali poznejπi stiki s tuji-mi velikimi trgovci z elektriËnoenergijo. Tudi obiski kongresov otrgovanju niso bili zaman, kot tu-di ne udeleæba na doloËenih de-lavnicah o trgovanju doma in vtujini.Za obseæno delo v zaËetku delo-vanja trga z elektriËno energijoso bili celotni dnevi premalo.Skoraj vsak dan so se dobivali vLjubljani. Do danes se je tozmanjπalo na dva do trikrat nateden. ≈NajveËji obseg dela jeproti koncu leta, ko se sklepajodolgoroËne pogodbe tako z doma-Ëimi kot tujimi partnerji. Sicerpa je tudi vsak dan posebej natr-pan, poleg trgovanja je tu πe opti-mizacija, v zadnjem Ëasu se jezgodila nuklearka. Vse naπe delo

je timsko, vsi zaposleni imajo vi-soko delovno zavest in so za dose-go skupnih ciljev velikokrat pri-pravljeni delati tudi po izteku de-lovnega Ëasa,« pohvali svoje so-delavce sogovornik.

Trgovanjeje stresno deloDragu Skorenπku, strojnemu in-æenirju, elektroenergetski sistemni neznan. V TE ©oπtanj je delal13 let v tehniËnem sektorju napodroËju kotlov. V devetdesetihletih je dejavno sodeloval pri na-Ërtovanju in izvedbi Ëistilnih na-prav obeh velikih blokov. Pri πti-rici je vodil nadzor med gradnjo,pri petici med projektiranjem.Najprej je bil samostojni inæenirin potem glavni. Z odpiranjem tr-ga so v elektrarni ustanovili sek-tor træenja pod vodstvom BorisaMezgeca, kjer je bil svetovalec. Vtem sektorju so najprej pripravi-li prodajo za TE© in pozneje zavseh pet proizvodnih podjetij, kiso zdaj v HSE. Z oblikovanjem

sektorja za træenje v HSE je pre-πel v HSE. Poleg tehnike ga je za-nimalo πe marsikaj. Bil je Ëlan Ëa-sopisnega sveta naπega glasila,Ëlan sveta delavcev TE©, delovalv republiπkem sindikatu, uËil navelenjski gimnaziji in centru sre-dnjih πol matematiko in fiziko,bil dejaven pri organizacija πpor-ta v ©oπtanju. Skratka, zanimaga πirina sveta in ne samo njegovatehniËna plat. Prav zato lahkoprimerja delo v tehniki in trgova-nje. ≈Na tehniËnem podroËju jetreba hitro reπevati okvare, sicerpa je delo dokaj umirjeno, naËr-tovano na daljπi rok. Delo pri tr-govanju z elektriko je bistvenobolj stresno, saj je treba vËasih vtrenutku spremeniti odloËitve, seodloËiti, koliko in po kakπni ceniprodati elektriËno energijo. Navoljo je treba biti vsak dan 24 urza primer, Ëe pride do izpada ka-terega izmed agregatov, da kupi-mo manjkajoËo energijo. Ob na-glem poveËanju vode pa je trebatako pridobljeno energijo proda-ti v realnem Ëasu,« nadaljuje po-govor sogovornik. Poleg omenje-nega morajo biti stalno na teko-Ëem z delovanjem objektovdruæb HSE, vremenskimi razme-rami, gibanji cen na evropskihtrgih in tudi vplivi na drugih tr-gih z energenti, vse to lahko vpli-va na trenutne cene na trgu. Damorajo biti nenehno na preæi, do-kazuje skokovito gibanje cenelektriËne energije v Evropi. Ta-ko je træna cena za MWh ob no-vem letu znaπala 0,06 evrov, 7.januarja pa dosegla celo 1719 ev-rov.In kako so na razliËne potrebe tr-ga in proizvodne zmoænosti prila-gojene naπe elektrarne? Skoren-πek pravi, da so naπli pravi odnosmed πe tehniËno sprejemljivoproizvodnjo in prodajo elektri-Ëne energije. Poskuπajo prodatitisto energijo, ki je cenovno ugo-dnejπa - predvsem koniËno in tra-pezno energijo. Ker pa HSEupravljalcu omreæja ponuja tudisistemske storitve, to je sekun-darno in terciarno regulacijo, soobjekti, predvsem πoπtanjski blo-ki, bistveno bolj obremenjeni sspreminjanjem moËi v kratkemËasu. S tehniËnega vidika to ninajbolj optimalna reπitev, saj sona primer podobni objekti v tuji-ni grajeni za obratovanje v pasu.

Minka Skubic47Drago Skorenπek, inæenir med trgovci.

Foto Minka Skubic

trgov

anje

ovpraπevanje po elektri-ki naj bi raslo hitrejekakor povpraπevanje pokaterem koli drugem vi-

ru energije za konËno porabo, sajnaj bi se poveËevalo kar za okrog2,4 odstotka na leto. Zanimivo je,da naj bi se poraba najbolj pove-Ëevala v gospodinjstvih in komer-cialnem sektorju, v industrijskihpodjetjih pa nekoliko manj(okrog 2,2 odstotka na leto). Ta-ko naj bi se v naslednjih treh de-setletjih deleæ porabe elektriËneenergije v celotni porabi z 18 zvi-πal na 22 odstotkov. Rast porabeelektriËne energije naj bi bila veË-ja v dræavah v razvoju, kjer bopovpraπevanje raslo veË kot πtiriodstotke na leto in naj bi se do le-ta 2030 celo potrojilo. Deleæ tehdræav v svetovni porabi elektriË-ne energije naj bi narasel s 27 od-stotkov leta 2000 na 43 odstotkovleta 2030. Poraba elektriËneenergije, namenjene porabi v in-dustrijskem sektorju, naj bi sepoveËevala nekoliko poËasneje,in sicer za pribliæno 2,2 odstotkana leto, njen deleæ v celotni pora-bi pa naj bi se poslediËno tako ne-koliko zmanjπal.

Spremembe v strukturivirov za proizvodnjo elek-triËne energijeOglejmo si πe nekatere napovediglede deleæa virov proizvodnjeelektriËne energije za obdobje doleta 2030, ki kaæejo na nekaterezanimive spremembe v strukturiteh virov. Premog naj bi ostal do-minanten vir za proizvodnjoelektriËne energije tudi leta 2030,pri Ëemer naj bi ta deleæ do leta

2020 rahlo upadal, nato pa se po-novno poveËal. Uporaba premo-ga ima trenutno 40-odstotni de-leæ, proizvedena elektrika iz pre-moga pa naj bi se s 5,989 TWh le-ta 2000 poveËala na 11,590 TWhleta 2030. PriËakuje se torej po-trojitev proizvodnje, ki temeljina premogu, najveËje poveËanjepa naj bi bilo v Indiji in na Kitaj-skem. V dræavah OECD bo taproizvodnja naraπËala precej po-Ëasneje, njen deleæ v celotni pro-izvodnji pa naj bi s trenutnih 39padel na okrog 31 odstotkov leta2030. MoËno naj bi se tudi pove-Ëala (okrog 4,5 odstotka na leto)tudi poraba zemeljskega plina, insicer naj bi se deleæ proizvodnjeelektrike iz plina poveËal s seda-njih 17 na 31 odstotkov leta 2030,kar naj bi, po podatkih IEA, se-stavljalo okrog 9.923 TWh. Zelovelik deleæ novih proizvodnih vi-rov bodo imele nove plinske elek-trarne, kogeneracije, in sicer za-radi njihove prednosti z vidikaekonomike proizvodnje in obre-menjevanja okolja. PoveËanjeproizvodnje, ki temelji na narav-nem plinu, naj bi se nekolikozmanjπalo po letu 2010, saj ceneplina naraπËajo precej hitreje ka-kor cene premoga.Æe tako relativno majhen deleænafte kot vira proizvodnje elek-trike, ki je leta 2000 znaπal okrog8 odstotkov, naj bi v prihodnje πenaprej upadal in leta 2030 dose-gal le πe okrog 4-odstotni deleæ.Proizvedena elektriËna energijav jedrskih elektrarnah je leta2000 dosegla 2,586 TWh, kar se-stavlja okrog 17 odstotkov celot-ne proizvedene elektriËne ener-

gije. V naslednjih desetih letihpriËakujemo poveËanje proizvod-nje, nato pa naj bi se, zaradi za-prtja veËjega πtevila æe obstojeËihter majhnega πtevila na novozgrajenih jedrskih elektrarn, tadeleæ zmanjπal. Kljub vsemu lah-ko priËakujemo, da bo pro-izvodnja nuklearne elektrike leta2030 nekoliko veËja, kakor je da-nes - dosegla naj bi 2,697 TWh.Deleæ nuklearne energije v celo-tni proizvodnji naj bi z danaπnjih17 odstotkov padel na okrog 9odstotkov.Proizvodnja elektrike iz vodnihvirov bo globalno gledano najhi-treje naraπËala v deæelah v razvo-ju, kjer obstajajo πe πtevilni nei-zrabljeni potenciali, medtem konaj bi bila rast proizvodnje v dr-æavah OECD omejena na okrog0,6 odstotka na leto. Razlogi zatako majhno rast so v dejstvu, daje veËina moænosti za proizvod-njo elektriËne energije iz vodnihvirov v teh dræavah æe izrablje-na, hkrati pa je zaradi okoljevar-stvenih razlogov vedno teæje gra-diti hidroelektrarne veËjih zmo-gljivosti. Tako naj bi ta deleæ pa-del s 17 odstotkov leta 2000 naokrog 14 odstotkov leta 2030. Da-nes proizvodnja iz drugih obnov-ljivih virov (zunaj hidro) sestav-lja sicer majhen deleæ, vendar taraste hitreje kakor kateri kolidrugi vir, in sicer za okrog 6 od-stotkov na leto. Proizvodnja izobnovljivih virov energije naj bise v obdobju 2000-2030 poveËalaza skoraj πestkrat, kar bo sestav-ljalo okrog 4,4-odstotni deleæ sve-tovne elektrike. Med obnovljivi-mi viri sta najpomembnejπa bio-masa in veter, ki bosta sestavljalakar 80 odstotkov tega poveËanja.Na æalost bo veËina te rasti v dr-æavah OECD, ki najbolj promo-virajo ta pomembni vir.Do leta 2030 naj bi zgradili okrog5.000 GW novih proizvodnihzmogljivosti. Velika poveËanja so

SPo podatkih International Energy Agency (IEA)naj bi se svetovna poraba elektriËne energije v na-slednjih 30-ih letih podvojila. Slovenija pa se je,po nekaj letih iz preteænega izvoznika elektriËneenergije, ponovno prelevila v preteænega uvoznika.

P

48

VETOVNI TRGI ELEKTRI»NEENERGIJE DO LETA 2030

priËakovana v dræavah v tranzi-ciji in dræavah v razvoju, pa tudiv razvitih dræavah, med katerelahko πtejemo tudi Slovenijo. Vrazvitih dræavah bo do leta 2030tako zgrajenih okrog 2.000 GWnovih proizvodnih zmogljivosti,ki bodo nadomestile zastarele terpokrile poveËano porabo. Ob podatkih o novih zmogljivostipa se je dobro tudi zavedati, dabo, brez velikega prizadevanja zaboj proti revπËini, leta 2030 kar1,4 milijarde ljudi (18 odstotkovsvetovne populacije) πe vednobrez neposrednega dostopa doelektrike.

Razmere v Sloveniji»e si razvoj proizvodnje in pora-be elektriËne energije v Slovenijiogledamo v kratkem obdobju odleta 2002 do danes, lahko vidimo,da je priπlo do korenitih spre-memb. Leta 2002 je bila rast po-rabe elektriËne energije kar 7-od-stotna, medtem ko je bila dolgo-roËno naËrtovana le 2- do 3-od-stotna rast. Slovenski porabnikiso leta 2002 iz prenosnega omreæ-ja prevzeli okrog 11.574 GWh.Neposredni odjemalci so leta2002 porabili za 22,6 odstotkaveË elektriËne energije, k takimrezultatom je najveË prispevalana novo odprta proizvodna halav Talumu. Talum je tako, kotnajveËji slovenski porabnik, πepoveËal svoj deleæ, ki ga ima v ce-lotni porabi. Distribucijska po-djetja so leta 2002 skupno pre-vzela okrog 9.240 GWh in s temza 3,3 odstotka presegla poraboleta 2001. Lani so dobre proizvod-ne rezultate dosegle tudi sloven-ske elektrarne, ki so proizvedleza pribliæno en odstotek veË elek-triËne energije kot leta 2001. Ktemu poveËanju so najveË prispe-vale termoelektrarne, medtem koso hidroelektrarne, zaradi neu-godnih hidroloπkih razmer, proi-zvedle za 13 odstotkov manj elek-triËne energije.Bistvena sprememba, ki bo za-znamovala slovenski elektroener-getski trg v prihodnje, je dobava50 odstotkov elektriËne energije,proizvedene v NEK, na Hrvaπko.Z vidika cene elektriËne energije,NEK sodi med proizvodne vire zugodno ceno. Del izpada pro-izvodnje bo HSE pokril iz lastnihvirov (ki so precej draæji kakorelektriËna energija iz NEK-a),preostalo pa bo treba uvoziti.

To pomeni, da smo se iz nekajlet-nega preteænega izvoznika elek-triËne energije ponovno preleviliv preteænega uvoznika elektriËneenergije. PriËakujemo lahko, dase bo uvoz v prihodnje πe poveËe-val, saj poraba elektrike v Slove-niji nenehno naraπËa. Kaj to po-meni za porabnike oziroma kup-ce elektriËne energije? PriËakuje-mo lahko poveËane potrebe pouvozu elektriËne energije iz tuji-ne. »e bodo tehniËne in admini-strativno doloËene moænosti ozi-roma omejitve v naslednjem ob-dobju dovoljevale veËji uvoz, boto pomenilo ugoden vpliv na pov-preËno ceno za kupljeno kWh.Seveda se je treba vpraπati, kdobo upraviËen do cenejπe elektriË-ne energije iz uvoza, saj je znano,da ima to pravico leta 2003 lemanjπe πtevilo najveËjih porabni-kov. Tudi za prihodnja leta lahkopriËakujemo, da bo HSE nado-mestil del energije iz NEK, ki sebo dobavljala na Hrvaπko, iz la-stnih virov, del pa bo verjetnotreba pokriti iz uvoza. Pomem-ben vpliv na cene in potrebe pouvozu elektriËne energije bo v pri-hodnje imela tudi moænost pro-daje domaËe elektrike v Italijo.Iz ekonomske teorije je znano, daod doloËene toËke naprej mejnistroπek za proizvodnjo elektriËneenergije, z rastjo proizvodnje,naraπËa. Tako πtevilna podjetja vprihodnje lahko priËakujejo tudiviπje cene elektriËne energije, sajje elektrika, proizvedena v Slove-niji, precej draæja od elektriËneenergije, ki je je sicer dovolj nanaπi severni meji.Viri podatkov o razvoju sloven-skega elektroenergetskega siste-ma za prihodnjih 30 let so zeloskopi, nacionalni energetski pro-gram pa je (πe vedno) v pripravi.»e poskuπamo projicirati dolgo-roËnejπi razvoj na podroËjustrukture virov za proizvodnjoelektriËne energije, lahko ugoto-vimo, do bo gradnja verige hidro-elektrarn na spodnji Savi pove-Ëala deleæ energije, proizvedeneiz hidro virov. Tudi v Slovenijilahko v naslednjih tridesetih le-tih, zaradi omenjenih prednosti,priËakujemo poveËano zanima-nje za gradnjo novih plinskihelektrarn, medtem ko gradnjanovih jedrskih zmogljivosti, po-leg NEK, ni verjetna. Tako kot vdræavah OECD, ima tudi v Slove-niji vse pomembnejπo vlogo proi-

zvodnja iz obnovljivih virov, ki jos svojimi ukrepi do neke merepodpira tudi dræava.

Obnovljivi viri energijev SlovenijiDolgoroËno gledano bodo v Slo-veniji obnovljivi viri energije naj-pomembnejπi primarni energet-ski vir. Zato so na podroËju vsehOVE predvideni ustrezni ukrepi,ki naj bi poveËali njihov deleæ venergetski bilanci, in sicer s 6 od-stotkov na 12 odstotkov do leta2010. Po ocenah Agencije za prestruk-turiranje energije (ApE) naj bibila, za doseganje poveËanjazmogljivosti malih HE, glavnaovira zapleten, netransparentenin dolgotrajen postopek za prido-bitev koncesije in gradbenega do-voljenja. Da bi zagotovili veËjoizrabo lesne biomase in dejanskovgradili nove povrπine solarnihsistemov (ocenjeno je bilo, da bijih lahko vgradili najmanj 20.000m2 na leto), bi bilo treba zagoto-viti trajnejπi domaËi vir finan-Ënih sredstev. Zaradi viπje inve-sticijske vrednosti je cena toplo-te, proizvedene z uporabo toplot-nih Ërpalk, obiËajno viπja odkonvencialnih naËinov proizvod-nje. Tudi tu so zaæelene in potre-bne finanËne spodbude. V Slove-niji æe potekajo meritve vetrnegapotenciala za energetske namene,saj se predvideva postavitev pr-vih elektrarn na veter, prav takopa je postavljen tudi cilj na po-droËju izrabe odpadkov v ener-getske namene, in sicer postavi-tev prvih zmogljivosti za izraboteh odpadkov. Ugotavljamo lah-ko torej, da bodo dodatne proi-zvodne zmogljivosti na spodnjiSavi, v prihodnje zelo potrebnein da bo imela proizvodnja elek-triËne energije iz obnovljivih vi-rov vse pomembnejπo vlogo. Vse-kakor pa lahko konËni porabnikielektriËne energije z racionalnorabo energije πe veliko privarËu-jejo. Zaradi omejenih moænostiza gradnjo novih proizvodnihzmogljivost oziroma Ëezmejnihprenosnih zmogljivosti ravno ra-cionalna raba energije pomenieno od najboljπih poti za zniæeva-nje stroπkov za porabljeno elek-triËno energijo.

Mag. Klemen Podjed

49

trgov

anje

obuda za vzpostavitevregionalnega trga je na-stala v okviru Pakta sta-bilnosti glede na podlagi

dogovorov vkljuËenih dræav (So-lunska deklaracija 1999 in Aten-ski memorandum 2000). V pobu-do za ustanovitev regionalnegatrga z elektriËno energijo jugovz-hodne Evrope so vkljuËene: Hr-vaπka, Bosna in Hercegovina, Sr-bija in »rna gora, Kosovo, Make-donija, Albanija, Romunija, Bol-garija in GrËija, proπnjo zavkljuËitev pa je dala tudi TurËija.Pokrovitelja pobude za vzposta-vitev tega regionalnega trga staPakt stabilnosti in evropska ko-misija. Kot dræave opazovalke, kinimajo nobenih obveznosti gledeuresniËevanja pobude, so bile po-vabljene tudi Slovenija, Madæar-ska, Avstrija, Italija in Moldavi-ja; slednji dve razmiπljata o pol-nem Ëlanstvu.Pobuda je bila potrjena s podpi-som Atenskega memoranduma,ki so ga naπtete dræave podpisalena ministrskem sreËanju 15. no-vembra 2002. Memorandum jekot opazovalka podpisala tudiSlovenija. Proces odpiranja tr-gov z elektriËno energijo v dræa-vah podpisnicah sporazuma bopotekal v skladu s smernicamiEvropske unije (direktiva 96/92EC), in sicer z namenom poveza-

ve celotnega podroËja v regional-ni trg. Tako bi bile te dræave tudibolje pripravljene na poznejπovkljuËitev v trg EU. Vzpostavlja-nje oziroma oblikovanje regio-nalnega trga poteka v okviru mi-nistrskih sestankov, dejavnostistrokovne skupine, ki pripravljapredloge za ministrske sestanke,in treh delovnih skupin regula-tornega foruma jugovzhodne Ev-rope (South East Europe Electri-city Regulatory Forum - SEE-ERF). Delovne skupine, ki vsakana svojem podroËju pripravljajoali prouËujejo usmeritve, so:- Skupina regulatorjev v jugo-

vzhodni Evropi, ki deluje kotpodskupina sveta regulatorjevEU (CEER). Sestanek skupineje bil marca letos v Rimu. Priimplementaciji modela trga sezastavlja vpraπanje, ali je naj-prej potreben razvoj nacional-nih trgov in nato sledi vzposta-vitev regionalega trga ali pa jemogoËa neposredna uporabastandardnega modela trga vvseh dræavah pobude in hkra-tna vzpostavitev regionalnegatrga. V delovnem dokumentudelovne skupine so zapisali, damorajo politiËno odloËitev spre-jeti dræave podpisnice oziromabo dogovorjena na naslednjemsestanku ministrov.

- Skupina za podporo pri usta-

navljanju trga je druga delovnaskupina, sestavljajo pa jo pred-stavniki organizatorja trga ozi-roma borze (Ëe jo v dræavi ima-jo), sistemskega operaterja inregulatorja. Prva delavnicaskupine je bila marca 2003 vSofiji. Ta delovna skupina delu-je s pomoËjo projekta SEETEC(Southeastern Europe electricalsystem technical support pro-ject), ki ga uresniËuje Kanad-ska agencija za mednarodni razvoj (Canadian InternationalDevelopment Agency - CIDA).

- Skupina sistemskih operaterjevjugovzhodne Evrope je delovnaskupina, ki deluje kot podsku-pina ETSO (European Tran-smission System Operators).

Mednarodno pomoË dræavam,neposrednim udeleæenkam pro-cesa odpiranja trga z elektriËnoenergijo, ponujajo Svetovna ban-ka, nemπka banËna skupinaKfW, Kanadska agencija za med-narodni razvoj in ameriπka agen-cija USAID-SECI.

Tomaæ Lah

EGIONALNI TRGZ ELEKTRIKO V JV EVROPIR

Pobudo za vzpostavitev regionalnega trga z elektriË-no energijo v dræavah jugovzhodne Evrope skrbnospremljamo tudi v Sloveniji, saj gre za regijo nepo-sredno ob naπih mejah in bi lahko ob delovanju re-gionalnega trga pomenila nove priloænosti. Hkrativ Agenciji za energijo zaznavamo tudi veliko zani-manje za dosedanje slovenske izkuπnje v procesuodpiranja trga z elektriËno energijo, predvsem vdræavah, kjer novo energetsko zakonodajo πelesprejemajo.

P

50

RUSIJAPRVO POLJEVETRNIC V RUSIJI?Podjetje REpower Systems iz Ham-burga je podpisalo pismo o nameri zagradnjo polja vetrnih elektrarn z moË-jo 30 MW v Kaliningradu. Naloæbanaj bi stala pribliæno 20 milijonovevrov, to pa je prvi veËji naËrt za ure-ditev elektrarn na veter v Rusiji. Po-lje bo predvidoma vsebovalo 20 tur-bin z moËjo po 1,5 MW, omenjenopodjetje pa upa, da bo lahko zaËelonaËrte uresniËevati najpozneje leta2005. Novo pridobitev naj bi v svojeomreæje vkljuËilo lokalno elektroener-getsko podjetje.

a ne bo pomote in razo-Ëaranja! Nadaljevanjezgodbe bo resnejπe, ka-kor je bilo videti na pr-

vi pogled. Kratko in jedrnato:Istrabenz v zadnjem Ëasu πirisvojo dejavnost tudi na podroËjetrgovanja z elektriËno energijo incelostnih energetskih storitev,vkljuËno z obnovljivimi viri ener-

gije. V zaËetku marca so ustano-vili druæbo Istrabenz Energetskisistemi, in sicer tako, da je Istra-benz dokapitaliziral podjetjeStrela-G, ki je v lasti nekdanjegadræavnega sekretarja za energeti-ko dr. Roberta Goloba. Ta je po-vedal, da je druæba zaËela delo-vati z zaËetnim kapitalom 20 mi-lijonov tolarjev, lastniπko ra-

zmerje pa je 90 proti 10 v pridIstrabenza. Trenutno je v tejdruæbi poleg direktorja Golobaπe πest visoko usposobljenih stro-kovnjakov, ki se ukvarjajo zuËinkovito rabo energije inobnovljivimi viri energije. Upo-rabnikom naj bi na enem mestuzagotovili vse storitve - od zamisliglede energetskih prihrankov,projektive, izvedbe in financira-nja ukrepov uËinkovite rabe, pavse do poznejπega vzdræevanja.

Formula je dokajenostavnaEden od kljuËnih ciljev novedruæbe je sistematiËno investira-nje v ukrepe uËinkovite rabeenergije (predvsem v javnem sek-torju) po naËelu pogodbenega fi-nanciranja. Vlagatelj z naloæboposkrbi za zmanjπanje stroπkovporabe energije, uporabnik pa ses pogodbo zaveæe, da bo doloËenodstotek prihranka pri energijidoloËeno obdobje nakazoval naraËun vlagatelja. Po tej formulinaj bi bilo tveganje vloæenega za-sebnega kapitala plaËano z dose-æenimi prihranki energije. Odzivzainteresiranih uporabnikov jetrenutno precej velik; potencialnitrgi ne obstajajo samo v Sloveni-ji, temveË tudi v sosednjih dræa-vah. KljuËni problem druæbeIstrabenz Energetski sistemi papo besedah dr. Goloba ni v tem,kako hitro pridobivati nove upo-rabnike, ampak v tem, kako medpravcato poplavo raznih projek-tov izbrati tiste, ki so dejanskodovolj zdravi in vsebujejo tudiprimerno jamstvo za njihovo ure-sniËitev v praksi. Najbræ pazgodba s tem πe ni konËana. Ne-kateri poznavalci namigujejo, Ëejim je verjeti, da to ni edini go-lobËek, ki bo vzletel iz Golobove-ga Ëarobnega klobuka.

Miro Jakomin

51inve

stira

nje

O TVEGANJE POPLA»ANOS PRIHRANKI?B

Zanimivo, da se med tistimi, ki so se vËasih jezi-li, da v Naπem stiku preveË piπemo o dr. RobertuGolobu, zdaj najdejo tudi taki, ki v vsakdanji si-vini pogreπajo njegov lik. Trenutno moæ veselopredava na ljubljanski elektrotehniπki fakulteti,veliko roma po tujini, mimogrede pa se je zavih-tel tudi na novega konja v podobi druæbe Istra-benz Energetski sistemi v Novi Gorici. Tam se jeobdal s prikupno tajnico in πtabom strokovnja-kov, æeljnih, da se nemudoma poæenejo v boj zadosego energetskih prihrankov.

D

V zaËetku je bilo podjetjeStrela-G, potem pa je z do-kapitalizacijo nastala druæ-ba Istrabenz Energetski si-stemi. Bo dr. Robert Golobpotem, ko se bo kapitalskookrepil, ustanovil druæbo

Grom-S ali kaj podobnega?Po mnenju nekaterih utegne

πe krepko meπati πtrene naenergetskem prizoriπËu. »ebo za strelo in gromom res

kaj deæja, bo zanesljivo po-kazala πele prihodnost.

Foto Miro Jakomin

distr

ibuc

ija

biËajen predplaËilni si-stem je sestavljen iz trehdelov (Slika 1). Prvi delsestavljajo predplaËilni

πtevci, ki so vgrajeni v uporabni-kovih domovih. Drugi del so pro-dajna mesta, ki so postavljena vprostorih distribucije ali na dru-gih dostopnih mestih. Za komuni-kacijo med prodajnimi mesti inπtevci, kot na primer vnos denar-nih zneskov v πtevec, se upora-bljajo razliËni predplaËilni medi-ji (pametna kartica, numeriËnakoda). Medij lahko prenaπa tudidruge informacije v πtevec in vnekaterih primerih tudi iz πtevcanazaj na prodajno mesto. Tretjidel predplaËilnega sistema je

glavni streænik s podatkovno ba-zo, ki omogoËa celotno upravlja-nje s πtevci in zagotavlja admini-stracijsko, finanËno in tehniËnokontrolo. (Slika 1)Kljub viπji zaËetni ceni pomenijopredplaËilni πtevci v svoji æiv-ljenjski dobi za distribucijo niæjestroπke, ker ni stroπkov z odbira-njem πtevcev in poπiljanjem raËu-nov, stranka vnaprej plaËa ener-gijo, ne prihaja do sporov zaradiprevisokih raËunov in ni stroπkovodklopa in ponovne prikljuËitveπtevca. PredplaËilni πtevci so na-menjeni razliËnim kategorijamuporabnikov, tako revnemu slojuprebivalstva, kjer se pogosto zgo-di, da porabijo veË energije, kot

so je zmoæni plaËati, lastnikomnajemniπkih stanovanj, v turisti-Ënih naseljih, kampih in mari-nah, kot vsem drugim uporabni-kom, ki æelijo tekoËi pregled innadzor nad porabo elektriËneenergije in trenutnimi cenami.NajveË predplaËilnih πtevcev je vgrajenih v Veliki Britaniji(okrog 3,5 milijona) in Juænoafri-πki republiki (okrog 2 milijona).V svojem programu elektronskihmerilnih naprav za merjenjeenergije ponuja podjetje Iskrae-meco tudi predplaËilne πtevce insistemski programski paketSPMW (System for Prepaymentmeters for Windows), ki je name-njen za upravljanje podatkov innakupe elektriËne energije.

VrstepredplaËilnihπtevcev©tevec s tipkovnico, kjer se kotmedij za prenos informacij upo-rablja 20-mestna numeriËna ko-da, ki jo uporabnik dobi pri na-kupu elektriËne energije na pro-dajnem mestu in jo vnese po tip-kovnici v πtevec. Glede na infor-macijo, ki je vsebovana, se nume-riËne kode delijo na nakupne,ukazne in testne kode. Tako prispremembi tarifnih cen ni potre-ben poseg serviserja na πtevcu,ampak se pri nakupu uporabni-ku izdajo dodatne ukazne kode.©tevec na zahtevo generira statu-sno kodo, ki vsebuje temeljne po-datke o delovanju πtevca in jolahko uporabnik na primer po te-lefonu posreduje distribuciji.©tevec s pametno kartico, pri ka-terem ima uporabnik svojo pa-metno kartico za nakupe in zaparametriranje πtevca. Pri vsakivstavitvi kartice v πtevec se pre-nesejo na kartico trenutne vre-dnosti vseh energijskih in kredi-tnih registrov, varnostni dogodkiin drugi pomembni podatki, kivplivajo na delovanje πtevca. Ta-

REDPLA»ILNO MERJENJEELEKTRI»NE ENERGIJEP

Prvi koncepti predplaËilnih πtevcev so se pojavi-li æe pred drugo svetovno vojno v Angliji, zuvedbo predplaËilnih πtevcev za merjenje plinana kovance. VeËjo spremembo in razmah so do-æiveli v 80-ih letih s predstavitvijo elektronske-ga ali numeriËnega prenosa kredita in drugihinformacij v πtevec.

O

52 Slika 1

ko dobi distributer preko pame-tne kartice moænost dvosmernekomunikacije s πtevcem.Prednost πtevca s tipkovnico jecenejπa izvedba in enostavno de-lovanje. ©tevec nima nobenih od-prtin, kar mu zagotavlja veËjovarnost pred zunanjimi vplivi.Izdaja nakupnih kod je mogoËatudi po telefonu, ali internetu. Podrugi strani omogoËa πtevec s pa-metno kartico s povratnimi po-datki natanËen nadzor nad delo-vanjem πtevca in porabo energijeposameznih uporabnikov. Oba tipa πtevcev je mogoËe po æiËni ali RF-komunikaciji povezati s posebnim hiπnim terminalom,preko katerega lahko uporab-nik, na njemu laæje dostopnemkraju, vnaπa nakupe in upravljaπtevec.

Lastnosti predplaËilnihπtevcevPredplaËilni πtevci omogoËajoveËtarifno merjenje delovneenergije. Poleg porabe elektriËne

energije πtevci v Ëasovnih pre-sledkih obraËunavajo tudi rednein stare stroπke in jih odπtevajood razpoloæljivega zneska. Vse-bujejo 100A odklopnike, ki gledena stanje razpoloæljivega zneskapriklapljajo oziroma odklapljajouporabnika od elektriËnega om-reæja. Tarife se krmilijo z notra-njo uro ali pa se krmilijo od zu-naj. ©tevci lahko preko relejskihizhodov glede na tarifni programkrmilijo tudi druge naprave alibremena. Za prijaznejπo upora-bo predplaËilnih πtevcev so navoljo tudi razliËne funkcije, kotso:

zanesljivost in zaπËita proti zlora-bami. Podatki, ki se prenaπajomed nakupnim mestom in πtev-cem, so πifrirani. ©tevec zaznavsak poskus nedovoljenega odpi-ranja njegovega pokrova tudi te-daj, ko ni prikljuËen na napaja-nje.Poleg tega πtevec zazna tudi dru-ge varnostne dogodke, kot so na-pake v delovanju πtevca, vnos ne-pravilne nakupne kode ali vstavi-tev napaËne pametne kartice,pretok energije v nasprotni sme-ri, nepravilno delovanje odklo-pnika, posredovanje nadzornegavezja, prekinitev napajanja,

sistema so:- avtentikacija in avtorizacija

uporabnikov in streænikov(SPM User manager.NET)

- hranjenje podatkov in transak-cij (Bazni streænik)

- hranjenje kljuËev in algoritmov(SPM Encryption.NET)

- nakup elektriËne energije (SPMPOS - klasiËne blagajne z ose-bnim raËunalnikom, prostosto-jeËa prodajna mesta, blagajnena internetu)

- vnos, popravljanje ter pregledpodatkov (SPM Database, SPMReport)

- izdaja in uniËenje pametnih

- kredit v sili: uporabnik ga lahkoaktivira, ko ima na razpolago leπe majhen znesek ali pa ko imaæe dolg;

- odlog odklopa: v doloËenem Ëa-sovnem obdobju, na primer po-noËi, se odloæi odklop elektri-Ënega omreæja, Ëeprav se je raz-poloæljivi znesek æe izËrpal;

- rezervni znesek: uporabnik silahko doloËeno koliËino razpo-loæljivega zneska prenese v re-zervo, ki jo lahko pozneje popotrebi izkoristi samo imetnikkartice.

Nove generacije πtevcev omogo-Ëajo tudi merjenje in prikaz moËiin uporabo πtevca kot omejevalcaelektriËne moËi, kjer se lahko na-stavi razliËna raven moËi odklo-pa v pozitivnem ali negativnemstanju razpoloæljivega zneska.Uporabnik lahko v tem primeruπe vedno uporablja na primerelektriËno razsvetljavo, Ëeprav jeizËrpal razpoloæljivi znesek. Bi-stvene lastnosti predplaËilnihπtevcev morajo biti robustnost,

izrabljenost baterije in programi-ranje πtevca.

Sistemza predplaËilneπtevce (SPMW)SPMW podpira poleg nakupaelektriËne energije tudi servisira-nje predplaËilnih πtevcev. Za svo-je delovanje potrebuje operacij-ski sistem MS Windows in MSSQL 7.0 bazo podatkov. Pri ve-Ëjih postavitvah se zahteva, da soraËunalniki med sabo povezani vmreæo. S staliπËa varnosti se pri-poroËa uporaba Virtual PrivateNetwork oziroma intraneta. Mo-goËa je tudi uporaba na ravni in-terneta. Seveda je lahko vse sku-paj udejanjeno tudi na enem ose-bnem raËunalniku. Velikost siste-ma je predvsem odvisna od πtevi-la vgrajenih πtevcev in od zahtevkupca glede vrste in πtevila naku-pnih mest za elektriËno energijo.PredplaËilni sistem SPMW je se-stavljen iz posameznih modulov(Slika 2 na naslednji strani).Glavne funkcije predplaËilnega

53

kartic (SPM Database)- odbiranje in konfiguriranje

predplaËilnih πtevcev (SPMService)

VarnostpredplaËilnegasistemaPredplaËilni sistem mora na naj-niæji ravni podpirati varnostnereπitve, kot jih pozna predplaËil-ni πtevec, na viπji ravni pa je tre-ba zagotavljati varnost, kakrπnase zahteva za finanËne transakci-je. S predplaËilnim sistemomSPMW sledimo najnovejπim te-ænjam na podroËju varnosti, insicer je varnost zagotovljena natreh ravneh: - prva je uporaba varnih kanalov

za komunikacijo med posame-znimi raËunalniki v predplaËil-nem sistemu SPMW (SSL pro-tokol, uporaba certifikatov)

- druga je uporaba πifriranja po-datkov, ki se prenaπajo med po-sameznimi raËunalniki (WS Se-curity)

- tretja raven je vezana na varo-vanje podatkov, ki se izmenju-jejo med πtevci in sistemom(DES-algoritem)

Sklepnamisel

PredplaËilni naËin merjenja elek-triËne energije pomeni novost ta-ko na strani distribucije kot priuporabnikih predplaËilnega mer-jenja. Za distribucijo to pomeni,da ni veË stroπkov z odbiranjemπtevcev, poπiljanjem raËunov inizterjavo dolgov. Uporabnik nadrugi strani ima moænost tekoËe-ga spremljanja porabe elektriËneenergije in s tem nadzor nad stro-πki tako, da ga ne morejo veË pre-senetiti visoki raËuni. Funkcije,kot so kredit v sili, odlog odklopain rezervni znesek, uporabnikuomogoËijo manj stresni prehod izklasiËnega naËina merjenja napredplaËilni naËin. Iskraemecoponuja celovito reπitev, ki zajematako enostavne in poceni pred-plaËilne πtevce, pri katerih seprenaπajo informacije z numeri-Ënimi kodami, kot zahtevnejπe,zmogljivejπe πtevce s pametnokartico.

Andrej Jugovic,Matjaæ Logar

54

Slika 2

ITALIJAPODVOJITEV PRODAJEV TUJINOItalijansko podjetje Eni namerava doleta 2006 podvojiti svojo prodajo ze-meljskega plina v Evropo, s Ëimer bohkrati razreπilo lokalne protimono-polne zahteve in ugodilo smernicamEvropske unije po deregulaciji trga.©e lani je namreË podjetje oskrbovalotri Ëetrtine domaËih porabnikov, doleta 2005 pa mora ta deleæ zmanjπatina petdeset odstotkov. Kot je povedalLuciano Sgubini, eden izmed direk-torjev v podjetju, nameravajo ta de-leæ do leta 2006 v resnici zniæati na40 odstotkov, kar pomeni, da bododomaËim porabnikom prodajali naleto 52 milijard kubiËnih metrov ze-meljskega plina. Prav zato pa bodopoveËali prodajo v tujino, in sicer odleta 2005 naprej na pribliæno 44 mi-lijard kubiËnih metrov plina na leto.Lani je prodalo podjetje prek mejadræave manj kot polovico od omenje-ne koliËine - pribliæno dvajset kubi-Ënih metrov zemeljskega plina, s po-stavitvijo novega cilja pa je poveËalosvoje do sedaj zastavljene cilje za 16odstotkov.

Iskraemeco d.d., Savska loka 4, 4000 KranjTel.: 04 206 40 00, telefaks: 04 206 43 76,http://www.iskraemeco.si,E-poπta: info@iskraemeco.si

Sistemske reπitve

za prosti trgenergije

Sistemske reπitve

za prosti trgenergije

strok

ovna

posve

tovan

ja veliki Elesovi konferen-Ëni dvorani na Hajdri-hovi 2 v Ljubljani so sekonec marca na 13. re-

dnem sestanku zbrali Ëlani πtu-dijskega komiteja za nadzemnevode Sloko Cigre, ki v svojih vr-stah zdruæuje slovenske strokov-njake s podroËja obseæne proble-matike, povezane z zagotavlja-njem nemotenega delovanja viso-konapetostnega elektroenerget-skega sistema. Kot je znano, seSlovenski komite mednarodnekonference za velike elektroener-getske sisteme uspeπno vkljuËujev delo matiËne Cigre, ki je na lan-skem zasedanju avgusta v Parizutudi uradno potrdila novo orga-niziranost, prilagojeno novim iz-zivom elektroenergetskega sek-torja. ©tudijski komite za nadze-mne vode po tej shemi sodi v sku-pino B2 in pod svojim okriljemzdruæuje tudi problematiko di-stribucijskih omreæij, πtevilnimdosedanjim delovnim skupinampa sta se v zadnjih letih pridruæi-li πe skupina z okoljevarstvenotematiko in za spremljanje mete-oroloπkih vplivov na obratovanjedaljnovodov. Kot je uvodoma po-udaril predsednik πtudijske sku-pine B2 dr. Franc Jakl, Ëlani teskupine v skladu z dosedanjoprakso v vmesnem Ëasu med dve-ma rednima sestankoma niso

imeli drugih formalnih sreËanj,kar pa ne pomeni, da v tem Ëasuniso dejavno sodelovali s Ëlanidrugih πtudijskih komitejev in seudeleæevali tudi mednarodnihkonferenc in drugih strokovnihsreËanj. Ravno nasprotno, tudiminulo leto je bilo v znamenju vr-ste dejavnosti, pri Ëemer gre πeposebej poudariti sodelovanje pripripravi predpisov s podroËjagradnje nadzemnih vodov, ki jepo veËletnih prizadevanjih in po-budah zdaj vendarle v sklepni fa-zi. Poleg tega pa je lani stekla tu-di akcija za sprejem vrste medna-rodnih standardov v slovenskozakonodajo. Nekateri Ëlani πtu-dijske skupine B2 so dejavno so-delovali tudi v strokovnih me-dnarodnih πtudijskih skupinah,med katerimi gre πe posebej pou-dariti πtudijsko skupino za vo-dnike in okoljevarstveno proble-matiko (dr. Franc Jakl), za teme-ljenje (dr. Branko Zadnik) inatmosferske zaledenitve (JanezJakπe in Janez Kern).

Tudi v Parizu vrstazanimivih temKot smo lahko sliπali, je bilo zaËlane πtudijskega komiteja zanadzemne vode zelo zanimivo tu-di lansko zasedanje matiËne Ci-gre v Parizu, kjer so se med pre-ferenËnimi temami znaπla vpra-

πanja s podroËja razpoloæljivostipreobremenjenih vodov v prime-ru izjemnih neurij, pri Ëemer sobila πe posebej obravnavana ra-zmerja med zaËetnimi stroπki instroπki izpada, problematika ozi-roma ocena komponent in njiho-ve razpoloæljivosti v razmerahdereguliranega trga ter nove teh-nike in orodja za vrednotenjevpliva nadzemnih vodov in njiho-vih komponent. Glavni poudarkiiz πiroke razprave, ki jo je spro-æilo devetnajst referatov s tegapodroËja, so bili, da postaja veli-ka razpoloæljivost nadzemnih vo-dov v reformiranih elektroener-getskih podjetjih vse pomemb-nejπi dejavnik pri poslovanjuelektroenergetskih sistemov. Pritem lastniki, prenosna podjetjain vzdræevalci iπËejo nove reπitve,kako Ëim bolj uËinkovito organi-zirati vzdræevanje vodov in πe posebej skrajπati Ëas izpadov v izjemnih razmerah. V zvezi s temje bilo reËeno, da lahko pravo-Ëasno odkrivanje kritiËnih toËkna trasi oziroma ustrezen moni-toring uspeπno izboljπa razpoloæ-ljivost daljnovodov, precej palahko k ekonomiËnejπemu obra-tovanju prispevajo tudi novi ma-teriali. Tako je bila z rezultati vrazvitih dræavah potrjena upra-viËenost vgradnje termiËnega mo-nitoringa nadzemnih vodov, sajspremljanje dogajanj v vodnikihv realnem Ëasu omogoËa v iz-rednih razmerah poveËevanjeobremenitev tudi do tretjine ozi-roma poslediËno manjπo potrebopo novih naloæbah. Prikazana jebila tudi nova izvedba termiËne-ga monitoringa z uporabo opti-Ënih vlaken v faznem vodniku, kizagotavlja zelo veliko natanËnostizmerjene temperature znotrajvodnika z odstopanji do najveË 2stopinje Celzija.Predstavljeni pa so bili tudi novivodniki, ki v prevodnem deluuporabljajo jedro iz posebnih je-

LOVENSKA STROKA VSEBOLJ V MEDNARODNI SENCIS

Dejavno sodelovanje v mednarodnih πtudij-skih skupinah je lahko nadvse koristno, sajzagotavlja prenos tujih izkuπenj in znanja vdomaËe okolje. ©tudijski komite za nadzemnevode Sloko Cigre, ki ga vodi dr. Franc Jakl,sodi med dejavnejπe, vpraπanje pa je, kdo bozapolnil praznino, ko se bo njegova generaci-ja umaknila s strokovnega prizoriπËa.

V

56

klenih zlitin z zniæanim raztezno-stnim koeficientom, in lahko po-veËajo prenosne zmogljivosti zadeset do petnajst odstotkov brezspreminjanja mehanike stebrov.Sorodna problematika bo po na-povedih tudi v ospredju 40. zase-danja mednarodne Cigre, ki boprihodnje leto, ko naj bi strokov-njaki z vsega sveta znova sprego-vorili o upravljanju daljnovodovv dereguliranem in konkuren-Ënem okolju in veËnamenski rabinosilnih stebrov, o vpraπanjih,povezanih s tem, kdaj in kakograditi, kako izbrati najugodnej-πi Ëas za vzdræevalna in obnovi-tvena dela ter kako v teh proce-sih ocenjevati ekonomske dejav-nike. Seveda pa ne bo manjkalatudi predstavitev novih tehnolo-gij in posameznih komponent, kilahko bistveno prispevajo k veËjizanesljivosti obratovanja inzmanjπanju stroπkov.

Koristna izmenjavaizkuπenjSicer pa so Ëlani omenjenih med-narodnih delovnih skupin vsi povrsti pozdravili takπen naËinstrokovnega sodelovanja, saj greza zelo koristno izmenjavo poklic-nih izkuπenj, pri Ëemer je mogo-Ëe vrsto tehniËnih reπitev korist-no uporabiti tudi na domaËihtleh. Je pa v zadnjih letih vse bolj

opazen razkorak med razvitimidræavami, kjer so raziskavam spodroËja elektrogospodarstvapripravljeni nameniti veË denar-ja in postavljajo celo raziskoval-ne laboratorije v naravi, in Slo-venijo, kjer podpora tovrstnemudelu æal iz leta v leto pada in vsebolj temelji na zagnanem delu po-sameznih zanesenjakov. Takosmo lahko tudi tokrat sliπali opo-zorila, da se pri nas v sploπnemiskanju moænosti za oklestitevstroπkov, podjetja pogostokratrada zatekajo ravno k ukinjanjukotizacij in potovanj na strokov-no usposabljanje v tujino, pritem pa pozabljajo, da so tovrstnistroπki zgolj navidezno veliki, sajse s prenosom dobrih reπitev innovih tehnologij pozneje povrne-jo v mnogokratniku. Pri temostaja odprto tudi vpraπanjestrokovnega usposabljanja in izo-braæevanja mladih raziskoval-cev, ki drugih moænosti za stik ssodobnimi strokovnimi temamiglede na skromno opremljenostdomaËih raziskovalnih ustanovpravzaprav nimajo.

Brane JanjiÊ

57

V okviru πtudijskega komiteja B2 sobile za letoπnjo πesto konferencoSloko Cigre, ki bo konec maja v

Portoroæu, izoblikovane naslednjepreferenËne teme: problematika vod-

nikov in sponËnega materiala, me-teorologija, dodatne zimske obteæbein vetrovne obremenitve, oblikova-nje in vkljuËevanje daljnovodov v

okolje, izolacija, diagnostika invzdræevanje daljnovodov ter dose-

danje izkuπnje vzdræevalcev z optiË-nimi kabli. Do srede marca je biloiz navedenih podroËij skupno pri-

javljenih sedem referatov.

Foto Duπan Jeæ

strok

ovna

posve

tovan

ja Ëasu nastajanja noveslovenske dræave so sezaËele trgati vezi s stan-dardizacijo stare dræa-

ve. Ob tem so se pretrgali tudi sti-ki s panoæno standardizacijoGSE, ki je æivela pod okriljem ju-goslovanskega elektrogospodar-stva. Pretok informacij je poËasiplahnel. V zadnjih trenutkih po-polnega zamrtja pa je birokratskiaparat celo pokazal nenavadnoæivahnost svojega delovanja ter stem verjetno æelel pokazati spo-sobnost opravljanja tovrstne de-javnosti, Ëeprav je vse kazalo napriËakovani razpad celotnega si-

stema. Strokovnjaki oziroma ti-sti, ki nam je bilo sledenje stan-dardizacijskim dokumentom nu-ja zaradi naπega dela, smo sprvauporabili kanale v tujini, poznejepa priËeli z dopisi pozivati inspodbujati novo nastale organe vdræavi po ustanoviti dræavnestandardizacije.Takrat je podjetje Iskra slovelopo izredno dobro organiziranistandardizacijski dejavnosti. Toje pomenilo, da so bili pri njih navoljo vsi, tudi ≈eksotiËni« stan-dardi ter notranji tovarniπkistandardizacijski dokumenti.Nastala dræava je uporabila te

strokovnjake, delujoËe v stari to-baËni, za neke vrste zametek do-gajanja na tem podroËju.Nuja po spremljanju standardi-zacije je naraπËala. Prostori naKotnikovi, kjer je bila postavlje-na dræavna standardizacija vsklopu drugih dejavnosti, so po-stajali vse æivahnejπi ter kmalupretesni. Tu je bilo mogoËe sreËa-ti tudi Iskrine ljudi, kot je bil Vi-ler, kateremu so dodelili v pomoËE. Serπena. Po elektrogospodar-stvu se je razvedelo za ta moæa, kibi naj postala steber slovenskeelektrotehniπke standardizacijein katerih naloga je bila napisatistandarde ter vse pravilnike testroke. V zanosu veËina strokov-njakov ni loËila med upravnimiin standardizacijskimi dokumen-ti, za mnoge pa je bilo nerazum-ljivo dejstvo, da standardi nisoveË obvezni za uporabo. Kakorkoli æe, nekateri smo bili zelo ra-zoËarani, saj smo ugotovili, da tamoæa nista nosila birokratskih≈rokavnikov« in ustvarjala ≈ob-ljubljenih« dokumentov.Nastajale so pobude po novih te-hniËnih odborih in kaj kmalusmo zaËeli delati tudi na podroË-ju elektromagnetne zdruæljivo-

BRAVNAVA MOTENJPO VODNIKU V SISTO

TehniËni odbor za elektromagnetno zdru-æljivost pri Slovenskem inπtitutu za stan-dardizacijo deluje æe od zaËetka slovenskestandardizacije. Sprejel je nekaj pomem-bnih dokumentov, ki se navezujejo tudi naelektroenergetski sistem. Med njimi je stan-dard SIST 50160, ki je moËno posegel napodroËje obratovanja, delovanja ter naËrto-vanja sistemov.

V

58

Na 17. zasedanju tehniËnega komitejaelektromagnetna zdru-æljivost so sodelovalitudi Ëlani tehniËnegakomiteja, ki obravna-va nazivne napetosti,toke in frekvence, terpredsednik tehniËnegakomiteja za raËunal-niπko informatiko.Gostitelj zasedanja jebilo podjetje Dewetroniz Trbovelj.

Foto Franc ÆlahtiË

sti. Sprva nismo vedeli, ali smozdruæljivi ali kompatibilni, pasmo poiskali pomoË v jezikovnizapuπËini prof. Mlakarja. Sesta-jali smo se obËasno in zaËeli πtetinaπa zasedanja. Za sekretarja sonam dodelili E. Serπena in delosmo zastavili tako, da smo se se-stajali vsaj dvakrat na leto.Obnovili smo pregled standardi-zacijskih dokumentov in razπiriliobzorje nad svetovnim in evrop-skim standardizacijskim dogaja-njem ter zaËeli prenaπati stan-darde v slovenski prostor. Teæavni manjkalo: dokumenti so bilinedostopni, aæurnosti nekaterihnismo mogli doloËiti, pokazala seje nuja po prevajanju. Uspelonam je aæurirati dokumente in lo-tili smo se prevajanja naslovov.Ugotovili smo, da brez temelja, topa je terminoloπki standard, nebo πlo. PriËelo se je zbiranje raz-poloæljivih terminoloπkih materi-alov, ki je vodilo do terminolo-πkega standarda.Svoje delo v tem komiteju zdru-æujejo predstavniki veË strok. Bi-li smo si edini, da je treba naπedelo in obravnavano stroko pred-staviti vsem zainteresiranim, zatosmo se sestajali v vseh podjetjih,kjer so se æeleli seznaniti z naπimdelom in spoznati to podroËjeznanj. S tem naËinom dela smopridobili za Urad za standardiza-cijo sredstva, ki so bila namenje-na izdajanju prevedenih stan-dardov. Kmalu smo za naπe delopotrebovali veË sveæih informacijter staliπË drugih organizacij, kise ukvarjajo s standardizacijamipo svetu. Naπega sestanka se jeudeleæil predstavnik nemπkegaSiemensa, jugoslovanske stan-

dardizacije ter standardizacijeBosne in Hercegovine. Predstav-nik hrvaπke standardizacije jepostal naπ redni gost. Prav sode-lovanje s hrvaπko standardizaci-jo je postalo tako intenzivno, dasmo pripravili material za sku-pno izdajo terminoloπkega slo-varja.Po ustanovitvi oziroma preobli-kovanju Urada za standardizaci-jo v Slovenski inπtitut za standar-dizacijo smo delo prilagodili no-vemu statutu, sekretarsko mestopa je prevzel V. Grilanc. Aprila smo uradno zasedali æe se-demnajstiË. Tokrat je naπe zase-danje gostilo mlado podjetje De-wetron iz Trbovelj. Ob tej prilo-ænosti sta nas pozdravila njihovdirektor A. Oroæen ter direktorRegionalnega centra za razvoj T.Garantini. Slednji je slikovitoopisal razmere na podroËju pre-strukturiranja gospodarstva v tejregiji. Naπe tokratno zasedanje smousmerili predvsem na podroËjeelektromagnetnih motenj po om-reæju, saj smo bili v zadnjem Ëa-su priËa sprejemanju dokumen-tov, ki obravnavajo prav to snov.Na naπe zasedanje smo povabiliodbor, ki se ukvarja z nazivnimitoki, napetostmi ter frekvencami,ter predstavnika odbora za raËu-nalniπko informatiko. Obravna-vana snov je zanimiva za vse tritehniËne odbore, saj je nastalapri IEC iniciativa, da se delo te-hniËnih komitejev razπiri πe napodroËje kakovosti energije terzahtev, ki jih postavlja liberalizi-rani trg z elektriËno energijo. Zato snov je Cenelec æe pripravil te-hniËni komite, ki bo obravnaval

prav to podroËje. Kot enegaizmed izhodiπËnih dokumentovza ta komite so postavili standardEN 50160, ki je v okviru sloven-ske standardizacije doæivel æedrugo izdajo v slovenskem jezi-ku. Eden izmed sklepov naπega zase-danja, ki smo ga povzeli po dolgiin izjemno zanimivi strokovnirazpravi, je bil, da se jeseni obakomiteja ponovno sreËata terspremljata dogajanje na tem po-droËju. PriËakovati je namreË,da bo po tem, ko je bil pri IECsprejet standard, ki specificiramerilnike kakovosti napetosti -tega smo sprejeli tudi v nabor slo-venske standardizacije kot SISTIEC 61000-4-30 -, zaæivela tudievropska standardizacija, ki boopredeljevala merjenje kakovostina liberaliziranem trgu elektri-Ëne energije ter obravnavalauporabo teh kriterijev v praksi.Na zasedanju se je æe tudi poka-zala pripravljenost za prevod intudi za donatorstvo za prevod te-ga dokumenta.Zasedanje se je konËalo z demon-stracijo merilnikov kakovosti na-petosti, ki so tudi proizvod ekipeiz Trbovelj ter drugih njihovih iz-delkov, ki jih ustvarjajo za sve-tovni trg oziroma v katere jevtkano bogato znanje iz Trbo-velj.

Dr. Franc ÆlahtiË

59Foto Dunja Wedam

izobr

aæev

anje

rvi tematski seminar natemo nacionalnih poklic-nih kvalifikacij projekta≈okvir nacionalnih po-

klicnih kvalifikacij« (konËal sebo leta 2004) se je zaËel z izvedboseminarja 3. in 4. aprila v Lju-bljani. Namen dvodnevnega obi-ska predstavnikov iz ministrstev,πolstva in drugih dræavnih insti-tucij dræav, kot so Albanija, Bo-sna in Hercegovina, Hrvaπka,Makedonija, »rna gora in Srbija,je bil spoznati pomen sistema na-cionalnih poklicnih kvalifikacij,njihov naËin izvajanja, opredeli-tev stopnje razvoja sistema v po-samezni dræavi in opredelitevmoæne poti razvoja sistema. Prvidan so se udeleæenci seznanili zrazliËnimi opredelitvami poklic-ne kvalifikacije, zakaj se razvija-jo in kakπni so cilji predstavitvetujih praks razvoja razliËnih si-stemov poklicnih kvalifikacij. Vpraksi se z definicijo ≈kvalifikaci-ja« oznaËujejo predvsem izobra-æevalni doseæki po programih ni-æjega in srednjega poklicnega izo-braæevanja. V Sloveniji po zako-nu o nacionalnih kvalifikacijahgovorimo, da je poklicna kvalifi-kacija ≈delovna poklicna oziro-ma strokovna usposobljenost, kije potrebna za opravljanje pokli-ca ali posameznih sklopov nalog vokviru poklica na doloËeni rav-

ni zahtevnosti«. Po opredelitvikljuËnih pojmov je sledilo delo poskupinah. Namenjeno je biloiskanju skupnih problemov, kijih sreËujejo dræave pri uvajanjusistema poklicnih kvalifikacij.Predstavniki slovenskih izobra-æevalnih institucij so predstaviliproces razvoja in kljuËne novo-sti, ki jih Slovenija uvaja na tempodroËju. Poleg slovenskega mo-dela so se seznanili tudi s siste-mom kvalifikacij na Madæar-skem. Naslednji dan so na pred-log predstavnikov Evropske izo-braæevalne fondacije kot referen-Ëno ustanovo, ki intenzivno sode-luje pri razvoju sistema nacional-nih poklicnih kvalifikacij, obi-skali Elektro-Slovenija oziro-ma v njenem okviru Izobraæe-valni center elektrogospodar-stva Slovenije (v nadaljevanju:ICES). Goste je v imenu direk-torja Elesa najprej pozdravilmag. Mirjan Trampuæ. Predstavilje vlogo in delovanje Elesa ter po-men, ki ga podjetje pripisuje izo-braæevanju. Poudaril je, da vokviru podjetja deluje izobraæe-valni center, ki za vsa elektroe-nergetska podjetja razvija kljuË-ne poklicne kvalifikacije. Podjet-ja se pojavljajo kot sopobudnikipri razvoju kar 14 razliËnih po-klicnih kvalifikacij. Pod vod-stvom in s koordinacijo ICES-a

so tri poklicne kvalifikacije æe bi-le obravnavane in so tik predobjavo s strani Ministrstva za de-lo, druæino in socialne zadeve. Iz-kuπnje, ki jih je izobraæevalnicenter ob tem pridobil, so zani-mive tudi za druge domaËe in mednarodne ustanove.

©tevilne prednostipoklicnih kvalifikacijUvodna predstavitev, podala joje Andreja Nardin Repenπek, je bila naravnana v iskanje odgovo-rov, zakaj elektrogospodarskapodjetja podpirajo in se vkljuËu-jejo v razvoj sistema poklicnihkvalifikacij. NavzoËim je pred-stavila nekaj kljuËnih dejstev.Razvoj sistema poklicnih kvalifi-kacij omogoËa hiter prenos zna-nja na zaposlene. Pri tem je zlastipomembno, da je z uvajanjempoklicnih kvalifikacij mogoËapridobitev znanja in spretnostiza opravljanje natanËno doloËe-nega dela. Obenem se pri tem bi-stveno skrajπa Ëas pridobivanjapoklicne kvalifikacije v primerja-vi s formalnim πolskim sistemom.Za podjetje in posameznika po-meni manjπe stroπke izobraæeva-nja, veËjo transparentnost zna-nja in spretnosti, pri tem pahkrati olajπuje tudi zaposlovanjein mobilnost delovne sile. MatejStrahovnik je v nadaljevanjupredstavil praktiËno izvajanjenovosti od razvoja novih poklic-nih kvalifikacij, certifikatnega sistema in modularizacije izobra-æevalnih programov. To so kljuË-ne novosti sistema nacionalnihpoklicnih kvalifikacij (NPQ), kijih v okviru svojih programovICES v praksi æe uvaja, na neka-terih podroËjih pa tudi æe uËin-kovito izvaja. Eno takπnih pro-gramskih podroËij predstav-lja usposabljanje po programuUpravljalci elektroenergetskihnaprav, kjer nove oblike dela inorganiziranosti zlagoma æe raz-

CES GOSTIL PREDSTAVNIKEDRÆAV JV EVROPEI

V Sloveniji poteka pod okriljem Evropskeizobraæevalne fondacije (ETF) in Nacional-nega observatorija Slovenije vrsta usposab-ljanj na temo nacionalnih poklicnih kvali-fikacij. Na ta naËin Evropska unija skozirazliËne projekte podpira uvajanje novihpraks v dræave, ki se pribliæujejo in vkljuËu-jejo v Evropsko unijo.

P

60

krivajo svoje dolgoroËne pozitiv-ne uËinke. PraktiËno izvajanjevseh novosti, ki jih sreËamo v si-stemu poklicnih kvalifikacij, na-Ërtno prispeva k razvoju izobra-æevanja, ki je pisano po meri ta-ko podjetjem, ki potrebujejo Ëimbolj usposobljene sodelavce v Ëimkrajπem Ëasu, s Ëim manj odsot-nosti z delovnega mesta in kate-rih usposobljenost lahko tudi for-malno izkaæejo. Hkrati pa tudizaposlenim oziroma iskalcem za-poslitve, ki si æelijo biti Ëim boljusposobljeni, za to porabiti Ëimmanj svojega dragocenega Ëasa inpridobiti verodostojno dokazilo,da tudi dejansko obvladajo tisto,za kar so se usposabljali. Tako jeprogram Upravljalci elektro-energetskih naprav naravnan ta-ko, da omogoËa vstopanje v kate-ri koli fazi in tudi izstopanje izprocesa usposabljanja v kateri-koli fazi. Usposabljanje se pritem za kandidata konËa takrat,ko ta opravi vse s programompredpisane obveznosti. Kot je

sklenil svoje razmiπljanje MatejStrahovnik, je priËakovati, da boz nadaljnjim razvojem poklicnihkvalifikacij v okviru navedenegaprograma zato naËrtno doseæenatista proænost, ki bo omogoËilapolno individualizacijo izvajanjain s tem vsakemu v programvkljuËenemu posamezniku ponu-dila njemu lasten in laæji naËinpridobitve potrdila za usposob-ljenost, ki jo bo izkazoval.

Navduπenjenad predstavitvijoOb koncu delovnega obiska se jerazvila æivahna razprava in vide-ti je bilo, da je nazorna predsta-vitev mehanizmov uvajanja inizvajanja sistema nacionalnih po-klicnih kvalifikacij v slovenskemelektrogospodarskem prostorumarsikomu dodobra odprla oËi,kaj tovrstni sistem v praksi splohlahko pomeni. Vrsta razpravljal-cev je sodila, da je bil navedeniobisk najpomembnejπi od vsega,kar so v zadnjih mesecih o tem vi-deli in prebrali. Glede na pred-stavljeno jih je pri tem najboljzanimalo zlasti, kako kot ustano-va, ki izvaja tudi redne πolskeprograme, v ICES-u usklajujemopriznavanje potrdil s programidonedavnega usposabljanja in iz-popolnjevanja, ki se razvijajo inprenavljajo v poklicne kvalifika-cije. Pri tem smo jih opozorili, dav sistemu potrjevanja znanj inspretnosti na ravni ICES-ovihizobraæevalnih programov sicerobstaja priznavanje πolskih obve-znosti, je pa to priznavanje (us-posobljenost na podlagi doseæeneviπjeπolske elektroenergetske izo-brazbe) preteæno notranjega zna-Ëaja, ki tudi na primeru aktualnopredstavljenega primera progra-ma Upravljalci elektroenerget-skih naprav trenutno poteka predvsem enosmerno. Slovenskanacionalna πolska zakonodajanamreË ta hip v praksi πe nimarazvitih mehanizmov obojestran-skega priznavanja usposobljeno-sti. Zlasti sodelavcem EuropeanTraining Foundation (ETF), kina razliËne naËine sodelujejo vprenovah dræavnih πolskih siste-mov (tudi slovenskega), je bilanadvse dobrodoπla informacija,da pa v okviru ICES-ovih viπje-πolskih programov kot takπnomoænost v praksi vendarle æeupoπtevamo certifikat ECDL zapotrjevanje usposobljenosti ob-

vladovanja dela z raËunalnikom,ki pa ob mednarodni πele prido-biva nacionalno veljavo. Pravil-nost navedene strateπke usmerit-ve so z zadovoljstvom podprli πte-vilni razpravljalci in zlasti iz ustPetra Grootingsa, sicer koordina-torja tokratnega ETF-ovega te-matskega sreËanja v Ljubljani, jebilo na koncu sliπati navduπenje,ki je bilo vse kaj drugega kotzgolj vljudnostno, o Ëemer priËa-jo tudi v teh dneh pisno prispeleosebne zahvale in pozivi na sode-lovanje v prihodnje. S tem namje bilo priznano, na kar smo sicertudi sami opozarjali druge navzo-Ëe: da ICES v razvoju marsikjeprehiteva razmiπljanje na nacio-nalni ravni, ki se temu prilagaja zzamikom. Vendar pa s svojimzgledom po drugi strani prispevak temu, da se ta proces odvija hi-treje, kot bi se sicer. Poznejπadvourna razprava v ljubljan-skem M hotelu, ki je sledila obisku v Elesu, je pokazala, da ICES v elektrogospodarstvuupraviËuje svoje poslanstvo, daso nas opazili tudi drugi in da sov Evropski uniji nadvse potrebnipristopi, kakrπen je naπ. TakoVincent McBride, Anastasia Fetsikot Evelyn Viertel in Peter Groo-tings ter preostali udeleæenci izdræav JV Evrope so nam zatrdili,da naπ model medpodjetniπkegaizobraæevanja in sodelovanja zelektrogospodarskimi in drugimipodjetji v tej panogi predstavljaodliËen in posnemanja vredenprimer zanje in tudi za druge.Pred nami je sicer πe dolga potorganizacijskega prestrukturira-nja izobraæevanja, skladno z ak-tualno nacionalno in evropskoenergetsko in izobraæevalno za-konodajo, vendar hkrati pot, kije v danih, vse bolj globalizirajo-Ëih se razmerah edina pravilna insmiselna. Pri vseh pohvalah, skaterimi prav nihËe ni skoparilna naπ raËun, je tokrat ostalo od-prto edino iluzorno vpraπanjepravzaprav samo tisto, zakaj na-cionalni pomen naπega delovanjav elektroenergetskih okvirih veli-kokrat najprej opazijo πele tujci.

Andreja Nardin Repenπek,Matej Strahovnik

61

ETF- Evropska izobraæe-valna fondacija je agencija

Evropske unije za promo-cijo nove prakse v razvoju

Ëloveπkih virov za druæbe vtranziciji.

Nacionalni observatorij jeenota, ki deluje v okviru

Centra za poklicno izobra-æevanje, ki jo sofinanciraETF. Njihova naloga je,da zbira, analizira, oce-njuje in razπirja kvalita-

tivne informacije in kvan-titativne podatke o sistemu

poklicnega izobraæevanjain usposabljanja tako namednarodni kot tudi na

narodni ravni.

strok

ovna

posve

tovan

ja oncept kompetenc pri-teguje pozornost stro-kovnjakov in mene-dæerjev v vse veË slo-

venskih organizacijah. Medtemko je postalo jasno, da ne gre leza modno muho teoretikov in sve-tovalnih organizacij, se velikoljudi spraπuje o pravem pomenukompetenc. V nekaterih organi-zacijah pa so se æe lotili oprede-ljevanja in razvoja kompetenc alipa jih æe uporabljajo v praksiupravljanja Ëloveπkih virov. In-tuitivno se nam zdi pojem kompe-tenc πe kar domaË. Ko reËemo,da je nekdo kompetenten, veËinaod nas pomisli na osebo, ki dobroobvladuje neko posebno podro-Ëje. Naπe misli se v zvezi s kompe-tencami obiËajno vrtijo okoli:- neËesa, kar posamezniku omo-

goËa, da je na delu uspeπen- neËesa, kar posamezniku omo-

goËa obvladovanje teæav v raz-liËnih situacijah

- neËesa, kar posamezniku omo-goËa uËinkovit prenos znanja vprakso

- neËesa, kar izkuπenega delavcaloËuje od zaËetnika, itd.

»eprav se nam v teh zvezah zdipojem kompetenc precej jasen, πevedno ostaja odprto vpraπanje,kaj je tisto ≈nekaj«, ki nam sicerveliko pove o uËinkih/posledicahdelovanja kompetentnega posa-

meznika, ne pa o vzrokih, ki todelovanje povzroËajo. Kompe-tenËni model je star æe pribliænotrideset let. Njegov zaËetnik jeameriπki psiholog D. McClelland,ki je leta 1973 objavil znamenitiËlanek Testing for Competencerather than for Intelligence. Velikpospeπek uporabi kompetenc vmenedæerski praksi pa je dalaknjiga The Competent Manager,avtorja R. Boyatzisa, ki kompe-tence opredeljuje ≈kot notranjoznaËilnost posameznika, ki jevzroËno povezana z nadpovpreË-no storilnostjo na delovnem me-stu, njeni konstitutivni deli pa so:motivacija, sposobnosti, samopo-doba, znanje in veπËine ter soci-alne vloge posameznika«.

Kompetencein organizacijskovedenjePovezava med kompetencami inorganizacijskim vedenjem jeodloËilnega pomena. Veliko zani-manje za kompetence je nastalopo tistem, ko veliki menedæerskikoncepti (TQM, uËeËa organiza-cija, reinæeniring poslovnih pro-cesov ...) niso dali priËakovanihrezultatov, ker so bili presploπniin niso posegali v spreminjanjeorganizacijskega vedenja posa-meznikov. Opazovanje in prouËe-vanje konkretnega organizacij-

skega vedenja pa je pomembnotudi z metodoloπkega vidika. Po-udariti moramo namreË pomemb-no dejstvo, da kompetence nisodostopne naπemu neposrednemuopazovanju. Neposredno lahkoopazujemo le organizacijsko ve-denje oziroma posameznikovedelovne rezultate kot posledicole-tega. Zato je prouËevanje or-ganizacijskega vedenja tudi za-Ëetna toËka prouËevanja kom-petenc. Za laæje razumevanje me-hanizma indukcije kompetenc izorganizacijskega vedenja si oglej-mo naslednji primer. VeËkratlahko opazimo, da delavci obvstopu v podjetje πe niso popol-noma usposobljeni za delo, a sesËasoma dovolj dobro usposobi-jo, bodisi zaradi zunanjih okoli-πËin (npr. organizacija izobraæe-vanja) bodisi zaradi notranjihznaËilnosti posameznika (na pri-mer slog in sposobnost uËenja,motivacija, interesi ...). Prav ta-ko lahko v vsakdanji praksi zlah-ka zasledimo primere, ko oprav-ljanje enakih ali podobnih nalograzliËnih posameznikov vodi krazliËnim delovnim rezultatom.Sklepamo torej lahko:- za opravljanje doloËenih delov-

nih funkcij in nalog morajo ime-ti posamezniki ustrezna znanja,sposobnosti, motivacijo in iz-kuπnje

- razliËen obseg in kombinacijaznanj, sposobnosti, motivacijein izkuπenj vodijo k raznim stop-njam storilnosti posameznika

- na podlagi opazovanja/prouËe-vanja konkretnega organizacij-skega vedenja in doseæenih re-zultatov je mogoËe sklepati, ko-liko ima posameznik doloËenegaznanja, sposobnosti, motivacijein izkuπenj

- posameznike je mogoËe ocenje-vati/diferencirati na podlagi iz-kazanega organizacijskega ve-denja in doseæenih rezultatov

- podjetje bi zato moralo pokaza-ti zanimanje za razumevanjenaπtetih znaËilnosti zaposlenih(tj. kompetenc), ki vodijo vnadpovpreËno delovno uspeπ-nost.

OdliËno predstavitev modela vo-denja z uporabo kompetenc jeimela Helene Dumas iz francoske-ga Renaulta. Cilj projekta do leta2010 je zagotoviti, da bo Renaultdosegel kompetence, potrebne zauresniËitev svojih naËrtov za ob-dobje desetih let.

VAJANJEKOMPETENCU

V Portoroæu je 19. in 20. marca potekal petistrokovni posvet z naslovom Dobri zgledi vle-Ëejo. Glede na pretekle posvete je bil tokratninekoliko drugaËen. DrugaËnost je bila pred-vsem v aktualnosti tem, ki so bile predstav-ljene, saj so skoraj vse govorile o novosti vslovenski praksi - uvajanju kompetenc.

K

62

»eprav je opredelitev kompetencskoraj toliko, kolikor je avtorjev,ki jih prouËujejo, pa so si skorajvsi edini v tem, da so kompetencetiste lastnosti, na podlagi katerihmenedæer razvije ustrezne vzorceorganizacijskega vedenja, ki muomogoËajo uspeπno in uËinkovitoopravljanje dela. Zato je logiËno,da zaËetno toËko uvajanja kom-petenËnega modela pomenijoprouËevanje, analiza in primer-java organizacijskega vedenja us-peπnih in manj uspeπnih mene-dæerjev, ki delujejo v konkret-nem delovnem okolju. Pravilnaidentifikacija kompetenc pomeninajkritiËnejπi in tudi najteæji deluvajanja kompetenËnega mode-la. Postopek identifikacije kom-petenc, ki nam sluæi kot podlagaza izdelavo kompetenËnih orga-nizacijskih profilov, mora bitiobvezno narejen ≈po meri« po-djetja, kar pa ni mogoËe brezustrezne metodologije. To od od-govornih v podjetju, πe posebejpa od kadrovskih delavcev, zah-teva naporno pridobivanje doda-tnih kompetenc, to je metodoloπ-kih in statistiËnih znanj.Æal je æe Karl Popper ugotovil, da ljudje na nove izzive obiËajnoreagiramo s starimi zamislimi. Napodlagi izkuπenj podjetij z daljπotradicijo uporabe kompetenclahko upraviËeno sklepamo, da

bo verjetno tudi v slovenskih po-djetjih najveËjo oviro uvajanjukompetenc pomenila stara misel-nost in (pre)dolgo vztrajanje nataylorizmu, tudi tam, kjer za toni velike potrebe.Za domaËa podjetja, ki so se æeali se bodo odloËila za prenovosvojih kadrovskih sistemov napodlagi kompetenc, nekaj upo-rabnih napotkov, ki jih je dalaanaliza uvajanja kompetenc v ne-katera znana evropska podjetja:- æe na zaËetku procesa uvajanja

kompetenc se prepriËajte, ali jevsem, ki so v proces zajeti, ja-sna vsebina pojma kompetenc.

- zaËnite opredeljevati konËni ciljprojekta: dobro morate vedeti,kam vas bo pripeljala nova pot.Uprava naj pojasni, kaj od no-vega prijema priËakuje, kako inna katerih podroËjih kadrovskefunkcije ga namerava uporabi-ti (npr. pri selekciji, ocenjeva-nju, usposbaljanju, razvoju ka-riere ...)

- za izvedbo projekta si od upra-ve pridobite vso potrebno pod-poro (organizacijsko, finanËnoin moralno)

- ne bodite preveË nestrpni: uva-janje kompetenc zahteva svoj≈fizioloπki« Ëas

- pri uvajanju kompetenËnegamodela ne bodite preveË drob-njakarsko natanËni, ker si sicer

v podjetju ne boste pridobili za-veznikov

- ne predajajte se iluzijam, davam lahko vse reπijo zunanjisvetovalci. Toda takrat, ko senanje obrnete za pomoË, se sku-πajte od njih kar najveË nauËiti.

Zelena luË se kompetencam de-jansko priæge takrat, ko v podje-tju pride do resniËne in globokespremembe pogleda na vlogo Ëlo-veπkih virov. V nasprotnem pri-meru lahko kompetence pomeni-jo samo novo modno muho.

Tadeja Arbi(Vir: gradivo Dobri zgledi vleËejo 2003)

VELIKA BRITANIJACENTRICA PRODAJA SVOJDEL PODJETJA ROUGHNajveËji oskrbovalec s plinom v Veliki Brita-niji - Centrica - je privolil v prodajo svojegadeleæa v podjetju Rough, ki skrbi za skladiπ-Ëenje plina. Slednje je v celoti v lasti Cen-trice, zato je prodajo veËjega dela ukazalabritanska komisija, ki varuje konkurenco nadomaËem trgu. Predstavniki Centrice so sestrinjali, da bo prodali 55 odstotkov svojegadeleæa v podjetju, vendar le v primeru skle-nitve dolgoroËne pogodbe, ki bi kupca zave-zala k nakupu na britanskem trgu. S temæelijo, kot so pojasnili, prepreËiti padec cenplina na domaËem trgu in ohraniti dobroposlovanje Rougha.

63

distr

ibuc

ija

ot nam je povedal Æar-ko Kodermac, predsed-nik ©portnega druπtvaElektro Primorska in

vodja oddelka sploπnega sektorjaGorica (lokacija v Novi Gorici),druπtvo deluje na sedeæu delniπkedruæbe, podruænice pa so v NoviGorici, Tolminu, Kopru in Seæa-ni. V teh krajih so na podlagisklenjenih pogodb na razpolagoπportni objekti (telovadnice, ba-zeni, kegljiπËa). V πportnemdruπtvu je trenutno okrog 220Ëlanov, ki navduπeno hodijo, te-Ëejo, plavajo, kolesarijo, kegljajoali se kako drugaËe rekreirajo.Sodelujejo tudi na raznih tekmah

in drugih prireditvah, kot so pla-ninski pohodi, maratoni, izleti inpodobno. Redno se udeleæujejotudi letnih in zimskih πportnihiger elektrodistribucije, ki jihvsako leto v doloËenem kraju pri-pravi eno od petih distribucijskihpodjetij.

Uspeπnost zagotavljatimsko deloGlede na æe omenjene cilje druπ-tva si Ëlani prizadevajo, da bi natej poti πe naprej vztrajali in po-stali πe boljπi prijatelji in sodelav-ci. Po besedah Kodermaca z vod-stvom delniπke druæbe sodelujejovzorno in uspeπno, dobro pa je

tudi sodelovanje podruænic druπ-tva s poslovnimi enotami. Za us-peπno delovanje ©portnega druπ-tva Elektro Primorska so bolj alimanj zasluæni vsi Ëlani, πe pose-bej pa je treba omeniti velik pris-pevek Ëlanov izvrπilnega odboradruπtva, med katerimi sta zelodejavna tudi Magda Kogoj in Joæ-ko Bezeljak. V πportnem druπtvusi æelijo, da bi se v prihodnje vposamezne oblike rekreacijevkljuËevalo πe veËje πtevilo zapo-slenih. Delavci si lahko na ta na-Ëin zagotovijo boljπe zdravje inosebno poËutje, hkrati pa lahkoπe veË prispevajo k ustvarjalne-mu ozraËju v Elektru Primorska.Sicer pa smo se v pogovoru z Æar-kom Kodermacom prepriËali, daje vnet privræenec tradicionalnihπportnih iger distributerjev. Pre-priËan je, da πportni duh v elek-trodistribuciji ne bo zamrl, ven-dar le pod pogojem, da bo na tempodroËju delovalo vsaj nekajnavduπencev, ki so pripravljeninekaj storiti tudi zastonj in zunajdelovnega Ëasa.

Miro Jakomin

Æarko Kodermac, vo-dja oddelka sploπnegasektorja Gorica (loka-cija v Novi Gorici) inpredsednik ©portnegadruπtva Elektro Pri-morska, je Bric od gla-ve do pete. Zelo je po-nosen na deæelo opoj-nih trenutkov, Ëeπenjin vina.

PORT OHRANJAPRIJATELJSKO OZRA»JES

V πportnem druπtvu Elektro Primorska si æe dolgaleta prizadevajo za krepitev prijateljskih vezi terza razvijanje drugih humanih, delovnih in πpor-tnih vrednot. Tako kot v vseh dosedanjih letih setudi letos v posameznih sekcijah (planinska, smu-Ëarska, kegljaπka, nogometna, teniπka) odvijajo æi-vahne πportne in rekreativne dejavnosti. Ob tem v©portnem druπtvu Elektro Primorska negujejo pri-jateljske stike tudi s πportnimi druπtvi iz drugihelektrodistribucijskih podjetij.

K

64 Foto Miro Jakomin

ARNO SVETLIN(1911-2002)

Poslovil se je Arno Svetlin.Vse svoje poklicno æivljenjeje posvetil poglobljenemustrokovnemu delu pri snova-nju, graditvi in obratovanjuproizvodnih virov elektriËneenergije. V svoji dolgi karierije bil vedno v æariπËu najin-tenzivnejπih in najbolj vid-nih procesov. Veliki termoe-

nergetski objekti so ga pritegnili s svojo magiËnosilo novega, naprednega, zanimivega in pomem-bnega. Strokovnih nalog se je loteval z veliko od-govornostjo, zanj ni bilo manj pomembnih vpra-πanj, na vsako je bilo treba najti odgovor. Bil jetemeljit in vztrajen. Pred leti, ko je bil πe dejaven,je kroæila anekdota o tem, kako se je pripravljalna izpit iz parnih kotlov. Njegov sostanovalec, kiga je naπel sklonjenega nad knjigo in med velikimakupoma knjig o parnih kotlih, ga je vpraπal: ≈Ar-no, misliπ vse to preπtudirati?« Arno se je dvignil,ga z vso resnostjo pogledal in odgovoril: ≈Seveda,seveda bom vse preπtudiral.« Tak je ostal Arnovse æivljenje. Trudil se je odgovoriti na vsakovpraπanje, vsaki stvari ≈priti do dna«. Vso svojodelovno dobo je preæivel med velikimi elektriËnimistroji in napravami. ZaËel je æe med drugo vojno vZagrebu pri Siemensu v preskuπevalnici elektriË-nih strojev. V zaËetku svoje poklicne poti je kotmlad inæenir imel izjemno priliko spoznati delova-nje in zmogljivosti elektriËnega stroja v æivo. Lah-ko si predstavljamo, kako se je temeljito teoretiË-no znanje Vidmarjeve πole izpopolnilo s prakti-Ënimi izkuπnjami in se zlilo v sposobnost videnja,kako stroj diha ob delovnih bremenih, ki so munaloæena. Sledila je odgovorna naloga upraviteljaElektrarne Brestanica, kjer je ostal tri leta in sezapisal v spomin okolju. Ganljivo je bilo slovo pri-jateljev iz Kulturnega druπtva iz Brestanice ob Ar-novem grobu mrzlega decembrskega dne na lju-bljanskih Æalah. Naslednji dve leti je pri General-ni direkciji elektrogospodarstva v Ljubljani skrbelza generalne revizije hidro in termoelektrarn.Preteæno administrativno delo ni ustrezalo njegovinaravi, kar se je velikokrat pokazalo tudi pozne-je. Rad se je vraËal ≈na fronto« v sredino dogaja-nja. Iz Ljubljane ga vodi pot v TermoelektrarnoTrbovlje, kjer pet let opravlja delo tehniËnega di-rektorja. Za njim je æe deset let delovnih izkuπenj,ob katerih se je kalil, in vsa ostrina tedanjih ra-zmer ni vplivala na njegovo pregovorno mirnost intoleranco, nasprotno, oblikovala ga je v osebnost,s katero je bilo prijetno sodelovati tudi pri zaple-tenih problemih in v teæavnih razmerah. Glavnidel svoje bogate kariere inæenirja graditelja je Ar-no Svetlin preæivel v Termoelektrarni ©oπtanj. Tjapride leta 1955 in sodeluje pri graditvi in vzgojikadrov za prvo in drugo fazo tega tedaj najpo-membnejπega slovenskega termoenergetskegaobjekta s skupno moËjo 135MW, ki se konËa leta1960. Kot vodja obratovanja elektrarne ostane v©oπtanju πe naslednji dve leti. V tedanji dræavi, ki

je gojila dobre odnose z dræavami v razvoju inizvajala programe tehniËne pomoËi, je bilo ArnuSvetlinu ponujeno sodelovanje pri graditvi inobratovanju parnih, plinskih in diesel agregatovpri Tripolitanski elektrogospodarski organizaciji vLibiji. Izkuπenemu inæenirju, svetovljanu s teko-Ëim znanjem veË tujih jezikov, ta naloga paË ni bi-la preteæka. V tujini ostane od 1966 do 1968, ko sevrne v Termoelektrarno ©oπtanj kot vodja investi-cij pri graditvi bloka IV (275MW).Njegov prihod na Elektroinπtitut Milan Vidmar(EIMV) leta 1975 je sledil novi nalogi inπtituta, kimu je bil tedaj poverjen strokovni pregled Nukle-arne elektrarne Krπko (NEK). Zato je Inπtitut se-stavljal skupino raznih profilov strokovnjakov znamenom Ëim πirπega obvladovanja celotne pro-blematike. Zavedali smo se, da se sooËamo z zanas novo tehnologijo, z drugim naËinom obvlado-vanja celotne problematike graditve objekta, obneurejeni tehniπki in varstveni regulativi ter meπa-nem (Hrvaπka, Slovenija) lastniπtvu objekta. Tudiprogram dejavnosti Inπtituta ni bil tedaj v celotidoloËen, sploh pa ne tudi kompetence ter organi-zacijska povezanost v dokaj zapleteni shemi vsehsodelujoËih. Arno Svetlin je prinesel v novo okoljena Inπtitutu sposobnost za reπevanje postavljenihnalog, podprto z izkuπnjami in temeljitim pozna-vanjem tehnologije proizvodnje elektriËne energijev termoenergetskih objektih. Novo tehnologijo indrugaËen organizacijski pristop pri delu na temobjektu je hitro in uËinkovito obvladal z njemu la-stno eleganco nezaigrane skromnosti. Vsakodnev-na avtobusna voænja v Krπko z ranim odhodom izLjubljane in obvezno partijo taroka na voænji obvrnitvi v Ljubljano je bila zanj nekaj popolnomasamoumevnega. Vsakodnevna pot v NEK, celo-dnevno naporno delo v Ëasu letnih remontov invrnitev v Ljubljano mu tudi pozneje (ko je bil æegloboko v sedemdesetih) niso pomenili prevelikegabremena. Arno si je s tem priboril mesto med na-πimi vzorniki.Ne glede na njegov bolj v naravoslovje usmerjenintelektualni profil, je Arno kazal tudi velikospoπtovanje in obËudovanje humanizma in πe po-sebej umetnosti. Kot sogovornik v razpravah je bilprijeten in je znal in zmogel pozorno posluπati inse iskrivo, vendar vselej zelo strpno in uglajenoodzivati. Njegova bogata profesionalna kariera seje preprosto zgodila, ne da bi on sam v svoji skro-mnosti pretirano hlepel po uspehu. Arno je ostalzvest Elektroinπtitutu Milan Vidmar vse do svojesmrti. V tem Ëasu je prispeval k izjemnim rezulta-tom rasti slovenske termoenergetike in k izjemnimrezultatom osvajanja jedrske energetike. Zlastismo dolæni omeniti njegov izjemen obËutek za deloz mlajπimi sodelavci. Vedno je rad nesebiËno po-sredoval svoje znanje in izkuπnje mladim. Dolænismo mu zahvalo za njegovo prizadevno delo inpripadnost Inπtitutu. Leta 1982 smo mu podeliliVidmarjevo plaketo kot najviπje priznanje za æiv-ljenjsko delo na podroËju termoenergetike in jedr-ske energetike. Pogreπali ga bomo in πe dolgo obu-jali spomine na naπe skupno æivljenje in delo.

Prof. dr. Maks Babuder

65v spo

min

stolet

je ele

ktrike

d leta 1959, ko je bila naLaborah zgrajena prvarazdelilna transforma-torska postaja, pa do

danes, ko se je mnogo stvari skoziËas spreminjalo in razvijalo nabolje, lahko s ponosom reËemo,da smo veseli, da konËujemo gra-dnjo kovinsko oklopljenega in splinom izoliranega 110 kV stikali-πËa. Uporabljena je ekoloπko neo-poreËna najmodernejπa tehnolo-gija SF6, ki pomeni majhne vzdr-æevalne stroπke, velik prihranekprostora, popolno varnost preddotikom in predvsem veliko obra-tovalno zmogljivost, ki je ne samoza Labore, ampak πirπe za vesKranj izrednega pomena.

1959: Labore prva RTP35/10 kV na GorenskemIme podjetja ≈Elektro-Kranj« jebilo prviË uporabljeno pred 50leti. Leta 1953 je zaËela poslovatikrovna organizacija Elektroe-nergetski sistem Slovenije, vokviru katerega je poslovalo 12proizvodnih in 14 distribucijskihpodjetij. Podjetje Elektro-Kranj,ki je z elektriËnim omreæjem ob-segalo osrednji del Gorenjske, jenastalo na obmoËju, ki je bilo dodruge svetovne vojne energetskodejavno. ©tevilne elektrarne naSavi in Kokri so zlahka krile ta-kratno malo πiroko potroπnjo.Industrija pa je krila potrebe poelektriËni energiji veËidel iz svo-jih virov. Takoj po vojni je pre-skrba z elektriËno energijo posta-la vse bolj kritiËna. Zgrajenih jebilo nekaj novih, 20 kilovoltnih

daljnovodov s prikljuËkom narazdelilno transformatorsko po-stajo »rnuËe. Vse to pa ni mogloizboljπati energetske situacije. VobmoËju podjetja v petdesetih le-tih skoraj ni bilo razpoloæljivihvirov energije, ki bi v doloËenemËasu omogoËili zgraditev vodnihali termo elektrarn. Z intenzivno,15-letno povojno elektrifikacijose je poraba elektriËne energijezelo poveËala, tako da 20 kV pre-nosni daljnovodi niso bili veË kossvoji nalogi. Zato se je podjetjeodloËilo, da zgradi v bliæini Kra-nja napajalne toËke, do katerihje bila energija dovajana po 35-kilovoltnih daljnovodih. Prva ta-ka toËka je bila leta 1959 zgraje-na RTP Kranj I - Labore 35/10kV s prikljuËnim daljnovodom izHE Medvode.V redki odkriti zapraπeni fotodo-kumentaciji je pred 44 leti kro-nist zapisal:≈Od idejnega projekta do priËet-ka izgradnje RTP Kranj I. - La-bore, je Ëas polagoma tekel do-kler ni konËno nastopila pomladza priËetek gradnje, kot za po-djetje Elektro - Kranj. Stikalnecelice in portalni jambori so pri-hajali po dobavitelju ≈Hidro-montaæa« Maribor. Vzporedno zgradnjo RTP Kranj I. - Labore jepotekala gradnja 35 kV DV HEMedvode - Labore (EnergoinvestSarajevo). 35 kV daljnovod jemontirala gradbeno montaænaskupina Elektra Gorica in sicermontaæno. Kljub teæavam pri na-bavi materiala je bil uspeh iz dne-va v dan vidnejπi, kajti treba je

bilo hiteti z montaæo kabelskihglav, razklopnih in stikalnih ce-lic, kajti kritiËno dobavo elektri-Ëne energije industriji in πirokipotroπnji bo omilil transformatorRK 4 MVA 20/10 kV do nabaveEBG 8 MVA. Preko kabelskihprikljuËkov in prostih vodov sebo pretakala elektriËna energijav tovarno Savo, Inteks, Zvezdo,πiroko potroπnjo onkraj Save inustvarila zadovoljstvo naπimodjemalcem. Pred zakljuËkomgradbenih in montaænih del takozbiralnic so si Ëlani delavskegasveta in upravnega odbora podje-tja ogledali doseæene vidne uspe-he izgradnje in ugotovili, da nji-hov trud ni bil zaman. Eno izmedkriæanj ceste Ljubljana - Kranj jebilo pred gostilno Bohinjc v Me-dvodah. Z montaæo trafa EBG 8MVA v maju 1960 in prehodomRTP Kranj I. na 35/10 kV smozagotovili naπi industriji in πirokipotroπnji kvalitetno in nemotenodobavo elektriËne energije. Slav-nostni otvoritvi RTP Kranj I. -Labore, dne 26. novembra 1959so prisostvovali predstavnikioblasti in ELES-a, ko je ob 11.uri predsednik ObËinskega ljud-skega odbora Kranja tov. PuharAci vkljuËil stikalo - preko kate-rega je stekla elektriËna energijak zaæeljenemu cilju.«Z zgraditvijo nove RTP Laboreje bilo opravljeno tudi prenapa-janje transformatorskih postaj vobmoËju Kranja. ≈Doslej so senapajale po 35 KV daljnovodu izHE Save, ki je dotrajan in imatudi neprimeren potek, ker pote-ka tik ob cesti Kranj-Smlednik.Za napajanje iz Labor bomozgradili nov 10 kV daljnovod pre-ko Save do Inteksa, ki bo nato za-vil vzporedno s Savo do Zvezde,od tod naprej pa med prvi dve hi-πi v »irËah. Napajal bo industrij-ske transformatorske postaje In-teks, Planika, Zvezda in postajeπiroke potroπnje Planina, »irËe

TP LABORE - POSKUSNIOBJEKT NOVIH TEHNOLOGIJR

Razdelilno transformatorsko postajo Laboreje zaznamovala elektroenergetika skozi Ëas,saj je bila veË kot πtirideset let prvi poskusniobjekt, v katerem se je uvajala in preizkuπalanova tehnologija tistega Ëasa.

O

66

in Hrastje (SmreËje), poleg tegapa bodo πe priklopljene trafo po-staje na Kranjskem polju, ki sebodo πe gradile,« je v vlogi za po-sek drevja ob 10 kV daljnovoduRTP Labore-»irËe 24. novembra1959 opisal razmere direktor po-djetja Elektro-Kranj Igor Mer-viË.RTP 35/10 kV Labore je bila pr-va razdelilna transformatorskapostaja s transformacijo 35 na 10kilovoltov na Gorenjskem.

1973: Labore prva RTP110/10 kV na GorenjskemNapoved odjema elektriËne ener-gije je bila, da bi RTP 35/10 kVLabore s svojima dvema trans-formatorjema po 8 MVA lahkopokrivala vse potrebe po elektri-Ëni energiji v svoji bliænji okolici

za vrsto let, πe posebej, ker je bi-la na severnem delu Kranja zgra-jena RTP 35/10 kV Zlato polje.Normalno poveËanje potreb poelektriËni energiji in πe posebnonapovedana poveËanja obstoje-Ëih (Iskra, Sava) in novih obra-tov v neposredni okolici postajepa so æe po desetih letih kazali,da bo konica obteæbe na Laborahpresegla razpoloæljive zmogljivo-sti. Moænost je bila v poveËanjuzmogljivosti na 3 x 8 MVA, ki bisicer za nekaj let reπila poloæaj,vendar bi takoj zahtevala gra-dnjo dodatnega 35 kV daljnovo-da Medvode-Labore, ker bi bilapreseæena termiËna zmogljivostobstojeËega daljnovoda. Taka za-Ëasna reπitev bi glede na skupnozmogljivost dveh daljnovodovnarekovala πe razπiritev postajena 4 x 8 MVA, pri Ëemer bi HEMedvode kot napajalna toËka neponujala prave rezerve. Kljubzgraditvi 35 kV objektov se je naobmoËjih s prav posebno visokogostoto naseljenosti in moËno in-dustrijo æe konec πestdesetih letpokazala potreba po uvajanju πeviπje prenosne napetosti. S πtudi-jami je bilo ugotovljeno, da jenajprimernejπi napetostni nivo110 kV z neposredno transforma-cijo 110/20 kV in 110/10 kV. Tanapetost se je zaËela vpeljevati vcelotni Sloveniji, na Gorenjskempa je bil spet prvi tak objekt raz-delilna transformatorska postajaLabore 110/10 kV. EkonomiËnostobratovanja je kazala na to, da jeza konico preko 15 MW bila æeupraviËena gradnja transforma-cije 110/10 kV z enotami po 20MVA. Leta 1969 je bil v okviruskupnih nabav pri Zdruæenempodjetju naroËen transformator,stikala in katodni odvodniki za110 kV z rokom dobave junija1972. Temu je sledila izdelavaidejnega in glavnega naËrta, pri-dobitev predpisanih dovoljenj,priprava in zagotovitev finanËne-ga kritja investicije in sklepanjepogodb za oddajo posameznihdel. Za povezavo nove postaje zdaljnovodom 2 x 110 kV KleËe-Naklo je bil zgrajen 1,6 kilometradolg dvojni daljnovod 110 kV odLabor do Bitenj s sedmimi jekle-nimi stebri, hkrati pa je bil za na-daljnjo povezavo zgrajen πe dvoj-ni daljnovod Labore-Primskovo,kjer je kranjski obroË leta 1979dopolnila πe tretja kranjska RTPPrimskovo. V okviru pripravljal-

nih del, ki so se zaËela novembra1971, je bil prestavljen daljnovod35 kV Medvode-Labore z obmo-Ëja 110 kV stikaliπËa. Zaradi zi-me so se gradbena dela nadalje-vala marca 1972. ZaËetek elek-tromontaænih del je bil junija1972. Rok za dokonËanje del seje premaknil zaradi zapozneledobave opreme domaËe proizvo-dnje (Minel, Energoinvest). No-vozgrajena postaja je obsegala:dve dovodni polji 110 kV, trans-formatorsko polje 110 kV, meril-no polje 110 kV, dva sistema zbi-ralnic 110 kV, transformator Mi-nel 20 MVA, 110/10 kV, transfor-matorska celica 10 kV s pripada-joËimi komandnimi, signalnimi inzaπËitnimi napravami. Januarja1973 je bila konËana prva etapagradnje RTP 110/10 kV Labore,ki je obsegala: 110 kV daljnovodiz KleË, 110 kV daljnovod iz Na-kla, 110 kV merilno polje, trans-formatorsko polje, ureditev pla-toja z ozemljitvijo, ograjo, pri-kljuËke na cesto, gradbeni del sti-kaliπËa, prestavitev obstojeËega35 kV daljnovoda, ureditev 10kV kabelske povezave z obstoje-Ëim stikaliπËem in 10 kV celico.Notranji tehniËni pregled je bilopravljen 23. januarja 1973, danpozneje se je s priklopom na na-petost priËelo poskusno obrato-vanje, 28. januarja 1973 pa jetransformator 110/10 kV, 20MVA prevzel obteæbo namestotransformatorjev 35/10 kV, 2 x 8MVA. V duhu imena Labore sobile velike teæave pri gradbenihposegih, saj je sestava zemljiπËana Laborah taka, da niti z upora-bo razstreliva niti s kompresor-jem dela niso bistveno napredo-vala. Ker ne bi bila po postavitvinaprav mogoËa nikakrπna raz-streljevanja v njihovi bliæini, jebilo treba gradbena dela razπiritiπe na tisti del 2. faze, katerega bibrez razstreljevanj ne mogliopraviti. Tako je bil zgrajen æetemelj za drugi transformator.Njegova montaæa je dala 40 MVAskupne zmogljivosti, za preskrbokoncentrirane kranjske industri-je ob bregovih Save (Tiskanina,Iskra, Inteks, Standard, Sava)pa je bilo v nadaljevanju zgraje-no 10 kV stikaliπËe s celicami inkabelskimi izvodi za tehniËno karnajbolj kakovostno obratovanjein odvajanje razpoloæljive energi-je veleodjemalcem.Drago Papler (Nadaljevanje prihodnjiË)

67

RTP 35/10 kV Laborev izgradnji leta 1959.

Otvoritev RTP 35/10 kVLabore dne 26. novembra 1959.

popo

tovan

ja

aslednje tri dni smopreæiveli v mestu. Mar-tin, Tjaπa in Tadej sosvoje v hribih opravili

in so se odpravili πe na jug deæe-le, kjer so si nameravali ogledatituristiËne zanimivosti. »etverico,ki smo ostali, pa je najteæje πe Ëa-kalo: Alpamayo in Ranrapalca.V mestu smo obiskovali turistiËneagencije in zbirali podatke o ra-zmerah. Sandra in Mojca sta si-cer steno æe videli in sta bili malobolj mirni, midva z Nejcem pasva bila kar malo zmedena, saj sobile informacije, ki sva jih dobi-vala, zelo razliËne. Najprej svaizvedela, da v Ferrarijevo smer,ki sva jo naËrtovala preplezati, nimogoËe vstopiti, ker se je odlomil

del ledu in snega. Pozneje so na-ju potolaæili, da je vstop moæenbolj desno in da ne bo problema.V mestu sva sreËala tudi primor-ska alpinista, ki sta si zadala isticilj. Odπla sta dan pred nama inzaæelela sva jima veliko sreËe. Mi-dva sva si v agenciji izposodila triledne kline - sablje in se dogovo-rila za prevoz naslednji dan nav-sezgodaj. Vstala sva æe ob πtirihin Ëakala na prevoz, ki je sevedazamujal. No, pa Perujcev, ki vsereπujejo s svojo prijaznostjo innasmehom, sva se æe navadila,tako da nama tudi enourna za-muda ni pobrala volje. Kombisva si delila s πpanskimi trejkerjiin izkazali so se za dobre in prije-tne sogovornike. Pot nas je vodi-

la proti Yungaju in Carazu. Tamso si najini sopotniki zaæeleli zaj-trk, midva pa sva bila æe kar ma-lo nervozna, kajti hotela sva Ëimprej priti v Casapampo, na izho-diπËe za najin dostop pod goro.Po enournem premoru je naπkombi zavil na makadamsko ce-sto, ki se je vzpenjala po takoprepadnem terenu, da me je bilokar strah pomisliti, kaj bi se zgo-dilo, Ëe bi πofer malo skrenil.KonËno smo se sredi dopoldnevaiztovorili na jasi na koncu vasi.Poiskala sva ≈arierota« z dvemaosloma, na hrbte katerih se jepreselila najina najteæja oprema.

Sanje se uresniËujejoPot naju je najprej vodila strmov hrib, po eni uri pa se je poloæi-la in pred nama se je razprostrlapreËudovita dolina. Pot, ki jevseskozi tekla ob Ëudoviti gorskireËici, se je poËasi vzpenjala. Vsenaokoli pa so se dvigovali visokiandski vrhovi. PoËitek sva si pri-voπËila po πtirih urah, po izraËu-nu nekje na sredini etape, obprelepem jezeru azurne barve. Vnadaljevanju se je ta idiliËni pri-stop pod goro malo pokvaril, sajse je iz rahlih sapic, ki so nam obhudi vroËini prav ugajale, razvi-jal Ëedalje hujπi veter, ki se je nakoncu spremenil v pravi vihar.Zadnjo uro se je pot zaËela spetstrmo dvigovati in po opisih iz vo-dnikov sva vedela, da sva blizubaznega tabora ≈campo more-na«. Malo pred bazo sva sreËaladva hrvaπka alpinista, ki sta sespuπËala v dolino. Povpraπalasva ju o razmerah na gori in po-vedala sta, da so dobre, le da jebil zanju vstop v smer prezahte-ven in sta morala obrniti. Hitrosmo se poslovili in odπli vsak vsvojo smer. Njun neuspeh me jesicer malo kljuval, vendar semtemne misli kmalu odgnal. Ko seje sonce æe spuπËalo za okoliπkevrhove, sva prispela v bazo. Tudinajina oprema je prispela kmaluza nama. IzplaËala sva arierota,in sicer za tri dni, kajti opravilismo turo, ki si jo nekateri razde-lijo na dva dni, plaËati pa mu jetreba πe dan za vrnitev. Kljub te-mu da sva mu dala 45 dolarjev, sekar ni hotel posloviti in je hotel πenekaj za hrano in prenoËiπËe.Ker nisva imela volje, da bi se znjim prepirala, sva mu dala ne-kaj hrane, za katero sva raËuna-la, da jo ne bova potrebovala, in

OBJEMUPERUJSKIH GORAV

Ob lepotah mogoËnih gora ni mogoËe ostatiravnoduπen, Ëeprav jih veËina πe vedno rajeobËuduje iz varnega zavetja preko spominovin fotografij drugih. Skupina plezalcev izZasavja, ki smo jo doslej æe dobro spoznali,sodi v skupino tistih drugih, zato si poglej-mo, kako se je njihova pot konËala.

N

68 Pristop pod goro po Ëudoviti dolini. Foto Gorazd Pozvek

potem je bil konËno zadovoljen.©otor sva postavila na idiliËni ja-si ob potoku. Hitro sva se vselilain kljub utrujenosti nato pripra-vila πe vso potrebno opremo zana goro in si skuhala veËerjo inËaj.Jutro je hladno in kar teæko zle-zeva iz toplih spalnih vreË. Ko sele spraviva na plano, vse nadalj-nje priprave za odhod na goropotekajo hitro in po æe uteËenemvrstnem redu: zajtrk, podiranjeπotora, pakiranje nahrbtnikov ...Za bliænji balvan skrijeva odve-Ëno opremo. Na ramena si davanahrbtnika, katerih teæa je taka,kakrπne oba πe nisva nosila. »a-ka naju vzpon preko tisoË viπin-skih metrov po zelo zahtevnem instrmem terenu. Po dobrih dvehurah doseæeva ledenik, kjer semorava preobuti v zimsko opre-mo in zaplezati v strmino. Ko seravno dobro ogrejeva, zasliπimnad sabo: ≈Zdravo, kako gre?«Zagledava Primorca, s katerimasva se sreËala v Huarazu. Odgo-vorim jima, da kar gre, le da sonahrbtniki zelo teæki. Pozanima-va se, kako je na gori, vendar æeiz njunih izrazov na licih vidim,da nekaj ni bilo v redu. Po vsehsvojih izkuπnjah iz visokih hri-bov prepoznam tisti izraz, ki gaimajo alpinisti, ki sem jim jevzpon posreËil. Æe iz oËi jim sijeradost, veselje in zadovoljstvo.Vnjunih oËeh ni niËesar od tega.Povesta, da sta z vzponom po-skusila zgodaj zjutraj, vendar jebilo vreme slabo, predvsem pa je

pihal zelo mrzel veter, tako da stase morala vzponu odpovedati.Kljub slabim novicam, si ne pu-stiva vzeti upanja. Poslovimo sein zaæelita nama veliko sreËe. Po-æeneva se naprej v strmino inkmalu dohitiva skupino Nemcev,ki so se podajali na goro z doma-Ëimi vodniki. Tudi oni se πibijopod teækimi nahrbtniki, kljub te-mu da so jim vse potrebne πotorein del opreme odnesli v tabor 1nosaËi. Zadnji del vzpona, ki jedaleË najbolj strm, nekje med 50in 60 stopinjami, in ga prepleza-va brez varovanja, nama pobereveliko moËi, predvsem psihiËnih.Vsaka napaka je lahko usodna. Zzadnjimi moËmi se povzpneva nasedlo in kar obsediva. Pred sabogledava jugozahodno steno gore,ki sva jo obËudovala na neπtetihfotografijah iz reklam in alpini-stiËnih revij. Kar teæko verja-mem, da je vse to res in da bovaimela priloænost povzpeti se na toËudovito goro. Nejc, ki nekaj Ëa-sa kar ne more odvrniti pogleda,se nenadoma obrne in pravi:≈Veπ, da imam danes rojstni danin da nikoli nisem πe tako teækonosil nahrbtnika in tako trpel, patudi kaj tako Ëudovitega nisemdobil za darilo, kot je tale po-gled.« Samo prikimam in mu Ëe-stitam. Tako za rojstni dan, kotza vzpon, ki ga je tako zelo utru-dil. ©estnajst let ima. Pohajkova-nje po gorah in plezanje z njim mije v velik uæitek, hkrati tudi veli-ka skrb, strah in odgovornost.Po kratkem poËitku stopiva do

prvih πotorov na sedlu. Pozdra-vijo naju prijazni ameriπki alpi-nisti in nama ponudijo Ëaj. Zelosva jim hvaleæna. Urediva si me-sto za πotor, ki ga nato hitro po-staviva in utrdiva za primer sla-bega vremena in hudega vetra.Vreme se zaËne kvariti in Alpa-mayo se ovija v meglo. NiË ni s fo-tografiranjem v zahajajoËem son-cu. Ob kuhanju edinega toplegaobroka tisti dan se πe malo pogo-varjava s sosedi. Povedo, da æedva dni Ëakajo na ugodne razme-re za vzpon in da tudi naslednjidan πe ne bodo poskusili. Bojijose predvsem padajoËega ledu,ker bo na goro plezalo veË plezal-cev. Midva teh pomislekov nima-va, le odloËiva se, da bova vstalatako zgodaj, da bova v smeri pr-va. Razmere na gori so zahtevne,tako da se dokonËno odloËiva zaFerrarijevo smer, ki je najlaæja,Ëeprav sva doma malo razmiπlja-la tudi o tem, da bi preplezala πekaj teæjega. Ker je veter vse mo-Ënejπi, naju mraz preæene v zave-tje πotora. Nejc je zaskrbljen za-radi vremena, vendar ga potola-æim, da je takπno kratko poslab-πanje vremena v veËernih urahnekaj obiËajnega in da bo ob na-jinem odhodu æe vse dobro.

Gorazd Pozvek

(Nadaljevanje prihodnjiË)

69

Tabor 1 podgoro najinih

sanj.Foto Gorazd Pozvek

najpr

ej je

zdra

vje

na izmed najpogostejπihoblik zdravljenja hudihbolezni je intenzivna ne-ga - enota, ki jo imajo

domala vse bolniπnice, opremlje-na pa je z vso potrebno opremoza spremljanje æivljenjsko po-membnih funkcij in za ohranja-nje stabilnega zdravstvenega sta-nja obolelih. Prav skrbno sprem-ljanje pacientov omogoËa namreËtakojπnje odkrivanje in tudizdravljenje kakrπnega koli po-slabπanja zdravstvenega stanja.Bolniki na intenzivni negi dobi-vajo obiËajno tekoËine intraven-sko z infuzijo, prav tako pa lahkodobijo na ta naËin tudi hrano inzdravila, mnogo med njimi jihpotrebuje celo umetno ventilacijooziroma dihanje. Podobna obli-ka kot intenzivna nega je neona-talna nega, ki ohranja pri æivlje-nju prezgodaj rojene otroke.

Kaj je dializa?»lovek, ki mu odpovejo ledvice,v nekaj dneh umre, Ëe iz njegove-ga telesa ne odstranimo odpadnihsnovi, ki so se nabrale v krvi, topa je mogoËe doseËi z dializnimpostopkom. Sodobna medicinapozna dve taki metodi - hemodia-lizo in peritonealno dializo. Priprvi odstranjuje dializni stroj od-padne snovi s filtriranjem bolni-kove krvi skozi polprepustnomembrano. Postopek traja nekajur in ga je obiËajno treba ponovi-ti nekajkrat na teden. Druga vr-sta dialize pa uporablja za filtri-

ranje notranjo prevleko bolniko-ve trebuπne votline. Odpadnesnovi gredo v tem primeru v dia-lizno raztopino, ki prehaja v tre-buπno votlino in iz nje skozi cev-ko. »e je odpoved ledvic le zaËa-sna, potrebuje bolnik dializo lenekaj dni, Ëe je trajna, pa vse-skozi. Toda v takem primeru jenajboljπe zdravilo presaditev le-dvic.

LitotripsijaVse bolj pogost postopek prizdravljenju oziroma drobljenjukamnov v telesu je tako imenova-na litotripsija. To je nekirurπkipostopek, ki z ultrazvoËnimi va-lovi spremeni kamne v prah. Bol-nik leæi na posebni mizi ali v vo-dni kopeli, zdravnik pa najprej zultrazvokom (ali rentgenom) ugo-tovi, kje je kamen in nato usmerivalove nanj - postopek ponavljatako dolgo, dokler se ne zdrobi, tidelci pa zapustijo telo z urinom(Ëe gre za ledviËne kamne) ali zblatom, Ëe je imel bolnik æolËnekamne. Postopek se uporabljapredvsem pri zdravljenju ledvi-Ënih kamnov, preizkuπajo pa gatudi za drobljenje æolËnih ka-mnov in, kot kaæe, bo nadomestiloperacijo.Podobno kot litotripsija potekazdravljenje tumorjev oziroma ra-kastih obolenj z radioterapijo.Rentgenske æarke oziroma radij-ske igle uporabljamo za zdravlje-nje omenjenih bolezni æe od za-Ëetka tega stoletja, toda zlasti v

zadnjih desetletjih se skupaj znjimi uporabljajo πe druge oblikeali viri sevanja, denimo, nevtron-ski æarki ali radioaktivne razliËi-ce, kot sta jod ali itrij. Toda ome-njeni postopek le redko zadoπËaza zdravljenje tumorjev - po na-vadi ga je treba dopolniti z opera-tivnimi posegi, kemoterapijo alicelo obema.

Ne operacijski mizi ...Kljub mnogim nekirurπkim pose-gom je operacija πe vedno glavnaoblika zdravljenja, obiËajno pavkljuËujejo posegi odstranitevobolelega tkiva, organa, vsadke,presadke ali podobno. Poleg obi-Ëajnih postopkov poznamo tudilasersko kirurgijo, s katero ki-rurgi z uporabo laserskih æarkovodstranjujejo nekatere koænemadeæe, odpravljajo raztrganinena mreænici ali celo ustavljajo kr-vavitve. Zelo znana je πe endo-skopska kirurgija, ki je sicer na-menjena predvsem ugotavljanjudiagnoze, velikokrat pa se upora-blja tudi za opravljanje doloËe-nih posegov, denimo, odpravlja-nje tujkov. Slednje bi lahko sicerodstranili z operacijo, po odkri-tju endoskopije pa je postopekzdruæen. Primeri takπnih pose-gov so artroskopija, pri kateri ki-rurgi odstranijo poπkodovanisklepni hrustanec, bronhoskopi-ja (odstranitev tujkov iz bronhi-jev), cistoskopija (odstranjevanjekamnov iz seËnega mehurja), fe-toskopija (popravljanje hib naseËilih plodu), gastroskopija(zdravljenje krvaveËih ulkusov),kolonoskopija (odstranjevanjeËrevesnih polipov) in laparosko-pija oziroma sterilizacija æensk.

Simona Bandur

Povzeto po knjigiDruæinska zdravstvena enciklopedija

ELIKOKRAT ZDRAVILANISO DOVOLJV

Zdravljenje z zdravili, o katerem smo govorili vprejπnji πtevilki Naπega stika, je kajpak temeljninaËin spopadanja z razliËnimi obolenji. Polegtega poznamo πe druge metode, ki jih zdravnikiuporabijo pri hujπih boleznih, veËino pa je trebaopravljati v bolniπnicah. Najbolj znani med nji-mi so kirurπki posegi, intenzivna nega, dializa,litotripsija in radioterapija.

E

70

uπnemu marcu, ki se je tu-di letos pokazal kot idealnimesec za zimske vzpone,sledita pomladna april in

maj. Aprila so znaËilni vdori po-larnega mrzlega zraka in nesta-novitno vreme s padavinami, tu-di s plohami in nevihtami. V viso-kih gorah πe vedno sneæi, niæje pase menjavata deæ in sneg. ObiËaj-no je sneæna odeja na 2500 me-trih najdebelejπa sredi aprila.Maja sneæi le πe v visokogorju, ni-æje redko. Sneæna odeja se pospe-πeno tali in izgineva, po grapahpa se zaËno Ëez dan proæiti plazo-vi juænega nesprijetega snega.Vseeno pa je zjutraj (na severnihstraneh visokih gora pa tudi po-zneje) πe lahko pomrznjeno, dru-gaËe pa je hoja zaradi gnilegasnega naporna. Razmere za hojo

torej niso najbolj ugodne, Ëe pase æe odpravimo, moramo poËa-kati, da se sneæna odeja Ëim boljutrdi.Zadnji zimski dvatisoËak, na ka-terega se bomo podali, je ©pik(2472 m). Ta elegantni martuljπkivrh velja za prestiæni zimski cilj.Pot bo dolga in naporna, saj jeviπinska razlika, ki jo bomo pre-magali, zelo velika (1622 m). Na-πe izhodiπËe bo Velika Piπnica, dokoder pridemo iz Kranjske Gore.Najlaæji pristop v snegu je tisti, kiv kopnem velja za enega najmanjprijetnih v Julijcih. To je dolgi,gladki in spolzki KaËji graben.Ko pa ga zalije sneg, izgubi vsesvoje slabe lastnosti in postane zahojo prav prijeten. Po njem in obnjem se bomo vzpenjali vse doprostranih sneæiπË, po katerih sebomo vzpeli pod skalnati vrπnidel. Z vrha nas bo razveselil pro-stran razgled na martuljπke oj-strice, gore nad VrπiËem, zahodnikrak karavanπkega grebena inVisoke Ture v ozadju. Komur sene bo dalo tako visoko, pa naj sepoda na najbolj obiskani kuceljtega okoliπa - Mavrinc. »epravskoraj tisoË metrov niæji, se pravtako ponaπa z izrednim razgle-dom! IzhodiπËe za ©pik je parki-

riπËe pod hotelom Erika pri vsto-pu v dolino Velike Piπnice. Kre-nemo po πiroki poti po dolini. Po20 minutah nas markacije usme-rijo levo v gozd. Kmalu stopimona prostrana sneæiπËa, ki nas pri-peljejo do grape. To je iztek zna-menitega KaËjega grabna. Takojna zaËetku nas Ëaka zahtevnejπidel, ki je obiËajno pomrznjen inleden. Nad tem delom vstopimo vprijetnejπi in manj strmi del.Brez posebnih teæav se vzpenja-mo po desni strani grape skozi re-dek gozd spet do kratkega zah-tevnejπega dela (Ëe je veliko sne-ga, ga niti ne opazimo). Viπje naspot usmeri v levo, kjer se nam od-pre pogled proti vrπnim pobo-Ëjem pod ©pikom. Do tja lahkopridemo kar po grapi, ki ni preti-rano zahtevna, lahko pa jo ube-remo desno navzgor pod skokeLipnice (odvisno, kje je gaz). Podnjimi v levo preËimo plazovitasneæiπËa pod sveæim podorom,dokler se na desni ne odpre strmopoboËje, ki vodi proti vrhu (bli-ænjica skozi kratek, a strm æleb).Po njem se vzpnemo do kotanjemed ©pikom in Lipnico (2418 m).Zavijemo levo navzgor v strmæleb. »ez skalnat del priplezamona greben, po njem pa doseæemovrh na levi. Sestopimo po isti po-ti. Tura je zelo zahtevna. V Ka-Ëjem grabnu je zahtevno na dvehdelih, pod vrπnim delom je zah-tevno strmo izpostavljeno in pla-zovito poboËje, najzahtevnejπi paje skalnati vrπni del. Vzpon pote-ka po zahodni strani, zato je lah-ko popoldan vroËe. RaËunajmona 8-10 ur hoje. V pomoË nambodo vodniki: Tine MiheliË, Julij-ske Alpe, Tine MiheliË, JulijskeAlpe, Severni pristopi, AndrejStritar, 111 izletov po slovenskihgorah in zemljevidi: KranjskaGora, 1:30.000, Kranjska Gora,1:25.000, Julijske Alpe, vzhodnidel, 1:50.000.In za konec πe Mavrinc (staro imeje ©pica v sedelcu). Kakih 200metrov pod KoËo na Gozdu poi-πËemo ob cesti odcep markiranepoti na VrπiË (smerna tabla). Na-mesto po njej sledimo desnemukolovozu in viπje stezici, ki nasskozi nerazgleden gozd v oklju-kah pripelje na sedelce, od tampa kratko desno na razgledenvrh. »asi: gor in dol okrog dveuri.

Vladimir Habjan71pla

nina

rjenj

ePIK

IN MAVRINCS

S tem mesecem konËujemonaπe popotovanje po zimskihvrhovih, ki smo ga zaËelilansko zimo. Maja se bomo -namesto na sneg - odpraviliraje kam v sonËne kraje,zimske vzpone pa bomo po-novno nadaljevali konec leta.

S

Foto Vladimir Habjan

nagra

dna k

riæan

ka

72

Pred nami so prvomajski prazniki, zato bo tudi veË Ëasa za razvedrilo. Da vam boreπevanje tokratne kriæanke πe v veËje veselje, smo znova pripravili tri lepe nagrade, kijih bomo podelili najsreËnejπim izærebancem.Vaπe reπitve s pripisom nagradna kriæan-ka v uredniπtvu priËakujemo do 20. maja 2003.

Usodani odvisnaod sreËe,ampakod izbire.