DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana · Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Stojanu Burniku in...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

Peter Janušić

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Specialna športna vzgoja

Gorništvo z dejavnostmi v naravi

KAJAK V CŠOD TOLMIN

DIPLOMSKO DELO

MENTOR

prof. dr. Stojan Burnik

SOMENTOR AVTOR DELA

doc. dr. Blaž Jereb Peter Janušić

RECENZENTKA

prof. dr. Maja Pori

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Stojanu Burniku in somentorju doc. dr. Blažu Jerebu za

pomoč pri izdelavi diplomskega dela ter vso podporo tekom študija.

Posebej se zahvaljujem mami Mileni za vso pomoč in podporo med študijem.

Zahvaljujem se tudi sošolkam in sošolcem za preživeta nepozabna leta med študijem.

Hvala.

Ključne besede: kajakaštvo, kajak, Tolmin, Soča, veslanje

KAJAK V CŠOD TOLMIN

Peter Janušić

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

Specialna športna vzgoja, Gorništvo z aktivnostmi v naravi

Število strani: 50; število slik: 40; število virov: 6.

IZVLEČEK

Tolmin z bližnjim akumulacijskim jezerom in brzicami Soče višje ob reki je raj za kajakaše.

CŠOD Soča leži v neposredni bližini sotočja rek Tolminke in Soče, kjer se začenja

akumulacijsko jezero na Soči.

Namen diplomskega dela je predstaviti CŠOD Soča v Tolminu kot primeren center za izvajanje

kajakaštva. Do zdaj v CŠOD Soča niso sami izvajali kajakaštva, čeprav imajo za to skoraj

idealne pogoje. V diplomskem delu osvetlimo probleme, s katerimi se soočajo v Tolminu, in

zanje poskušamo najti rešitve. Predstavimo možne načine sušenja, skladiščenja in vzdrževanja

kajakaške opreme. Poleg tega se dotaknemo celotne organizacije kajakaške šole. V diplomskem

delu je predstavljena kajak šola, ki nam daje smernice za pripravo programov kajakaštva za

namene šole v naravi, kot naj bi jo izvajali v CŠOD Soča. Preverimo tudi infrastrukturne

pomanjkljivosti in predlagamo primerne rešitve.

Ali bo program kajakaštva v CŠOD Soča zaživel, je odvisno od veliko dejavnikov. To

diplomsko delo podaja odgovore na nekatera vprašanja, vsekakor pa ne na vsa. Menimo, da so

prvi koraki pri programu kajakaštva v CŠOD Soča storjeni tudi s pomočjo tega diplomskega

dela.

Key words: kayaking, kayak, Tolmin, Soča, paddling

KAYAK IN CŠOD TOLMIN

Peter Janušić

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016

Special physical education, Mountaineering with activities in nature

Pages: 50; figures: 40; sources: 6.

ABSTRACT

Tolmin with its nearby accumulation lake and cascades of the Soča River higher up is a

kayaker's paradise. CŠOD Soča is located in the immediate vicinity of the confluence of the

Soča and Tolminka Rivers, where the accumulation lake begins.

The purpose of the thesis is to present CŠOD Soča in Tolmin as a suitable kayaking centre.

Until now CŠOD Soča did not offer kayaking services, although it boasts almost ideal

conditions. This thesis sheds light on the issues faced by the area of Tolmin and tries to find

adequate solutions. It presents the ways of drying, storing and maintaining kayaking equipment.

In addition, it touches on the entire kayaking school organisation and presents the kayaking

school to provide kayaking guidelines for the development of kayaking programs for school

trip days at CŠOD. It also assesses any infrastructure deficiencies and proposes appropriate

solutions.

However, whether the kayaking program will be carried out in CŠOD Soča depends on many

factors. This thesis provides answers to some of the questions, but certainly not all. We

nevertheless believe that it represents the first steps towards a kayaking program in CŠOD Soča.

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................................................... 8

1.1 Zgodovina kajaka ............................................................................................................. 8

1.2 Primeri že obstoječih programov kajak v CŠOD-jih po Sloveniji ................................... 9

1.3 Intervju s pedagoškim vodjo CŠOD Soča ...................................................................... 10

2 PREDMET IN PROBLEM ................................................................................................ 12

2.1 Možnosti izvedbe programa kajak v CŠOD Tolmin ...................................................... 12

3 NAMEN IN CILJI ............................................................................................................... 14

4 METODE DELA ................................................................................................................. 15

5 RAZPRAVA ........................................................................................................................ 16

5.1 Organizacija prevoza ...................................................................................................... 16

5.2 Sušenje, skladiščenje in vzdrževanje opreme ................................................................ 16

5.2.1 Oprema kajakaša ................................................................................................... 16

5.2.2 Skladišče opreme .................................................................................................. 18

5.2.3 Sušenje mokre obleke ........................................................................................... 18

5.2.4 Vzdrževanje obleke ............................................................................................... 20

5.3 Šola kajaka ..................................................................................................................... 21

5.3.1 Uvod v osnove kajaka ........................................................................................... 21

5.3.2 Priprava za odhod na vodo .................................................................................... 22

5.3.3 Vodna dinamika .................................................................................................... 23

5.4 Programi kajaka za CŠOD Soča ..................................................................................... 35

5.5 Igre s kajakom ................................................................................................................ 41

5.5.1 Primeri iger s kajakom .......................................................................................... 41

5.6 Izgradnja skladišča in nakup dodatne opreme ................................................................ 46

6 SKLEP .................................................................................................................................. 49

7 VIRI IN LITERATURA ..................................................................................................... 50

KAZALO SLIK

Slika 1. CŠOD Soča (osebni arhiv) .......................................................................................... 13

Slika 2. Volčanski most z raznimi ovirami in vodnimi tvorbami (osebni arhiv) ..................... 13

Slika 3. Jezero pri Mostu na Soči (osebni arhiv) ...................................................................... 13

Slika 4. Sotočje rek Tolminke in Soče (osebni arhiv) .............................................................. 13

Slika 5. Oprema kajakaša (osebni arhiv) .................................................................................. 17

Slika 6. Primer urejenega skladišča .......................................................................................... 18

Slika 7 in 8. Stojala za neoprenske obleke in čevlje (osebni arhiv) ......................................... 19

Slika 9 in 10. Stojala na kolesih (osebni arhiv) ........................................................................ 20

Slika 11. Vodni tok (osebni arhiv) ........................................................................................... 24

Slika 12. Jezik (osebni arhiv) ................................................................................................... 24

Slika 13. Protitok (osebni arhiv) ............................................................................................... 25

Slika 14. Meja med tokom in protitokom (osebni arhiv) ......................................................... 25

Slika 15. Vodni val (osebni arhiv) ............................................................................................ 26

Slika 16. Vodna blazina (osebni arhiv) .................................................................................... 26

Slika 17. Podirajoči se val (osebni arhiv) ................................................................................. 27

Slika 18. Slap (»Trunk Tree Gorge«, 2010) ............................................................................. 27

Slika 19. Zavesljaj v loku naprej (osebni arhiv) ....................................................................... 28

Slika 20. Zavesljaj vloku nazaj (osebni arhiv) ......................................................................... 28

Slika 21. Osnovni zavesljaj naprej (osebni arhiv) .................................................................... 28

Slika 22. Osnovni zavesljaj nazaj (osebni arhiv) ...................................................................... 29

Slika 23. Linijski premik kajaka (osebni arhiv) ....................................................................... 29

Slika 24. Privlačenje boka v loku (osebni arhiv) ...................................................................... 30

Slika 25. Privlačenje kljuna (osebni arhiv) ............................................................................... 30

Slika 26. Privlačenje repa (osebni arhiv) .................................................................................. 31

Slika 27. C – zavesljaj (osebni arhiv) ....................................................................................... 31

Slika 28. Opora na veslu (osebni arhiv) ................................................................................... 32

Slika 29. Vesa na veslu (osebni arhiv) ..................................................................................... 32

Slika 30. Eskimski zavesljaj (osebni arhiv) .............................................................................. 33

Slika 31. Veslanje s tokom (osebni arhiv) ................................................................................ 33

Slika 32. Vstopanje v tok (osebni arhiv) .................................................................................. 34

Slika 33. Vstopanje v protitok (osebni arhiv) ........................................................................... 34

Slika 34. Prečkanje toka (osebni arhiv) .................................................................................... 35

Slika 35. Prostor poleg kolesarnice (osebni arhiv) ................................................................... 46

Slika 36. Primer prikolice za prevoz kajakov (osebni arhiv) ................................................... 47

Slika 37. Primer skladiščenja kajakov (osebni arhiv) .............................................................. 47

Slika 38. Smiselno skladiščenje vesel (osebni arhiv) ............................................................... 48

Slika 39 in 40. Skladiščenje opreme z vidnimi oznakami velikosti (osebni arhiv) .................. 48

8

1 UVOD

Ob pregledu zgodovine opazimo, da se je skozi čas kajak veliko spreminjal in razvijal ter v

zadnjem času postal zelo priljubljen športni rekvizit. Kajak kot šport je del rednega programa

Fakultete za šport in prisoten tudi v programih šol v naravi ter nekaterih CŠOD po Sloveniji.

Izredno dobro je razvit tudi športni turizem, kjer razne agencije ponujajo šole kajaka. Vedeti

moramo, da so te šole kajaka povečini komercialno usmerjene in primarni namen le-teh ni

izobraževanje, temveč zaslužek. Ob tem se lahko tudi vprašamo o kvaliteti takšnih šol.

Izobraževanje na tem področju je premalo razvito. Dostopno bi moralo biti širši množici ljudi,

predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Seveda obstajajo kajakaški klubi in društva, ki

organizirajo tečaje tudi za najmlajše, vendar so le-ti ob večjih kajakaških centrih. Tako otroci,

ki ne živijo v neposredni bližini katerega od kajakaških centrov, nimajo možnosti izobraževanja

na tem področju. CŠOD Soča bi lahko bil eden izmed ponudnikov šole kajaka, ki bi temeljila

predvsem na kvaliteti izobraževanja in dostopnosti otrokom iz vse Slovenije preko šole v

naravi.

1.1 Zgodovina kajaka

Voda je za plutje služila ljudem že od nekdaj. Zgodovinski dokazi potrjujejo, da je človek plul

po jezerih že pred več kot 30000 leti, starost kolišč ocenjujejo na približno 15000 let, dokazi o

plovbi po morju pa segajo 5000 let v preteklost. Egipčani so bili prvi morjeplovci v

Sredozemlju, nasledili pa so jih Grki in Rimljani. Njihova plovba po zaprtih morjih se niti malo

ne more meriti z 2300 milj dolgo oceansko vodno potjo med Tahitijem in Havaji, ki so jo s

polinezijskimi kanuji vzdrževali domorodci. Kajaki in kanuji so se pojavili pred nekaj tisoč leti,

zgrajeni pa so bili iz različnih materialov. V krajih, bogatih z lesom, so bili izdelani preprosto

z dolbljenjem in grobo površinsko obdelavo debel. V krajih, kjer ni bilo drevja, so čolne gradili

iz trstičja in rogoze. Indijanski kanuji so imeli leseno konstrukcijo, prevlečeno z brezovim

lubjem in zalito s smolo. Eskimi so namesto lubja pri izdelavi svojih kajakov uporabljali

živalske kože. Z obema tipoma čolnov, bodisi kritih s kožami ali skorjo, se srečujemo v Severni

Ameriki in Kanadi, poznali pa so jih tudi na drugi strani Beringovega preliva na ozemlju Azije

in obalah Grenlandije (Lakovič, 2009).

9

Ime kanu je Evropi prinesel s svojih potovanj Krištof Kolumb. Povzel ga je po domorodcih, ki

so tako poimenovali svoja polovila (canoe). Pred 400 leti so ga angleški besedoslovci že uvrstili

v svoj besednjak. V začetku 19. stoletja so začeli v Angliji posamezniki izdelovati čolne po

vzoru eskimskih kajakov. Toda težki materiali in nestrokovna izdelava so tem čolnom odvzeli

vso hitrost, okretnost in stabilnost. K popularizaciji kajaka v Evropi je precej prispeval potopis

polarnega raziskovalca Fridtjofa Nansena, ki je prvi podrobno opisal konstrukcijo in izdelavo

eskimskih plovil. Lepšo pot je ubral razvoj kajaka na Švedskem, kjer so se skušali čim bolj

približati originalu. Leseno konstrukcijo so prevlekli z močnim lakiranim platnom. Pokrita

paluba je dovoljevala plovbo tudi v velikih valovih. Pokazalo se je, da je v takih pogojih celo

primernejši za plovbo po jezerih in morjih kot čolni z vpetimi vesli (Lakovič, 2009).

V Sloveniji najdemo prve kajake leta 1926, ko sta se pojavila z dvosedežnim kajakom dva

Kamničana, Lado Strgar in inženir Ciril Pogačnik. Iz istega leta je znano tudi poročilo o

potovanju treh Mariborčanov s kajaki po Dravi in Savi od Maribora do Beograda. Leta 1927 se

je zbrala v Ljubljani pod vodstvom inženirja Pogačnika skupina kajakašev, ki se je leta 1931

organizirala v KK Ljubljana. Leta 1933 KK Zagreb in KK Ljubljana »v imenu vseh kajakašev

Jugoslavije« in pod pokroviteljstvom bana dravske banovine razpišeta Prvenstvo divjih voda

Kraljevine Jugoslavije na reki Savi od železniške postaje Sava do Hrastnika. Od leta 1935 do

začetka druge svetovne vojne so slovenski kajakaši delovali v okviru Jugoslovanske kajakaške

zveze. Po vojni je bila aktivnost slovenskih kajakašev in kanuistov sprva organizirana v okviru

Ljudske tehnike, pozneje pa pod okriljem Brodarske zveze Slovenije. Slovenska kajakaška

zveza kot samostojna organizacija je bila ustanovljena leta 1988 (Vest, 2009).

1.2 Primeri že obstoječih kajakaških programov v CŠOD po Sloveniji

Ob pregledu vsebin ostalih CŠOD po Sloveniji smo ugotovili, da ima izmed vseh le devet

CŠOD v programu kanuizem in le en CŠOD tudi kajakaštvo. Domovi Bohinj, Ajda, Breženka,

Fara, Jurček, Rak, Štrk, Trilobit in Soča imajo program kanuja, le dom Breza v Radencih pa

ima poleg kanuja v programu tudi kajak. Seveda je program kajaka pogojen z naravnimi,

materialnimi, kadrovskimi in finančnimi pogoji. Kajakaštvo in kanuizem sta zelo atraktivna

športa in imata veliko skupnega, vendar ju ne moremo enačiti, saj je veliko pomembnih razlik

med njima. Predvsem je kajakaštvo individualen šport, kjer si v večini primerov sam s seboj in

naravo, medtem ko je kanuizem lahko tudi skupinski šport. Največji razliki med njima sta

10

različno veslo in položaj osebe v čolnu. Tako so tudi doživetja in nabrane izkušnje različne pri

teh dveh športih. Menimo, da je v Sloveniji treba v obdobju izobraževanja otrokom predstaviti

tako kanuizem kot kajakaštvo. Na ta način bodo spoznali pomembne razlike med njima in

uporabnost teh podobnih, vendar različnih športov v dani situaciji ter v kasnejšem življenjskem

obdobju.

1.3 Intervju s pedagoškim vodjo CŠOD Soča

Za pridobitev nekaterih informacij obstoječega stanja v CŠOD Soča smo pripravili nekaj

vprašanj za sedanjega pedagoškega vodjo. Njegove odgovore predstavljamo v nadaljevanju

(T. Kragelj, osebna komunikacija, junij 2016).

1. Kako se obnese program kanuja, ki ste ga pred kratkim uvedli?

»Program kanuizma je popestril našo športno ponudbo v sklopu programov šole v naravi in je

zagotovo dodana vrednost. Težave pri izvedbi se pojavljajo predvsem v slabem vremenu, ker

dostop do Mosta na Soči, kjer imamo opremo, v dežju s kolesi ni mogoč, za peš hojo pa je

predaleč oz. preveč časa izgubimo na poti, da bi lahko izvedli kanuizem v sklopu našega

urnika.«

2. Ali menite, da bi bilo smotrno poleg kanuja uvesti tudi program kajaka v CŠOD Soča?

»Vsak dodatni športni program bi z veseljem sprejeli, če le imamo kadrovske in tehnične

možnosti za varno izvedbo. Kajak ima z vidika pedagoškega dela s splošno populacijo v

primerjavi s kanuizmom nekatere prednosti, a tudi slabosti. V primeru plavanja plava samo en,

nimajo pa tisti s slabšim gibalnim znanjem nobene pomoči sovrstnikov.«

3. Ali je veliko povpraševanja po kajakaškem programu med šolami po Sloveniji?

»Šole se odločajo glede na seznam možnosti, ki jim ga mi predstavimo. Zdaj, ko imamo

program kanuizma, povpraševanja po kajaku skorajda ni.«

4. Ali so finance problem pri nakupu opreme ali obstajajo drugi večji problemi?

»Finančni vidik je vedno največji problem, sploh ob večjih nakupih oz. investicijah. V

preteklosti je bila zelo velika težava tudi v tem, da nismo imeli primernega prostora za lokacijo

naše opreme. Zadnji dve leti smo to uspešno rešili v sodelovanju s KK Soške elektrarne.«

11

5. Ali bi bil poleg nakupa opreme potreben dodaten vložek v infrastrukturo za potrebe

programa kajak?

»Kajakaško opremo bi bilo smiselno imeti zraven kolesarnice oz. na razpolago bi morali imeti

obe lokaciji – zdajšnjo in to na Mostu na Soči. Torej bi bila potrebna izdelava dodatnega

prostora in seveda kombi s prikolico za prevoz.«

6. Ali bi bilo treba kader v CŠOD Soča dodatno izobraževati oz. pridobiti nov kader, če bi

začeli z izvajanjem kajakaškega programa?

»V tem trenutku imamo zaposleno bivšo vrhunsko kajakašico in še en športni pedagog ima

licenco za kanuizem na mirni vodi, tako da težav s kadrom nimamo. Za večji obseg programa

na vodi bi potrebovali še eno usposobljeno osebo.«

7. Ali je izvedljivo medpredmetno povezovanje programa kanu z ostalimi programi, ki jih

izvajate in ali bi bilo izvedljivo tudi s programom kajaka?

»Medpredmetno povezovanje poteka v določeni meri že zdaj, ker skupino na Mostu na Soči

velikokrat delimo na dva dela. Polovica je na vodi, druga polovica pa izvaja drugo dejavnost.

Za večjo prepletenost posameznih vsebin bi potrebovali investicijo v večje število opreme

(kolesa ipd.) in tudi dodatna izobraževanja zaposlenih. Tu bi prišle v poštev predvsem

naravoslovne vsebine ob vodi.«

8. V kolikšnem času je realno pričakovati program kajaka v CŠOD Soča?

»Že zdaj imamo na razpolago nekaj kajakaških čolnov, ki si jih lahko izposodimo od KK Soške

elektrarne. Kateri program bo na vodi izvedla naša učiteljica, je popolnoma njena avtonomna

odločitev, kaj se ji zdi v tistem trenutku najprimernejše. Na celotno kajakaško opremo, prostor

zanjo in prikolico za prevoz bo treba verjetno še nekaj let počakati.«

12

2 PREDMET IN PROBLEM

Predmet in problem diplomskega dela se sam pojavlja kot vprašanje, zakaj v CŠOD Soča ne

izvajajo kajakaškega programa. Področji, ki smo ju predstavili, je primernost CŠOD Soča za

izvajanje programa kajak in vsebina tega programa glede na možnosti, ki nam jih ponuja lega

CŠOD Soča.

2.1 Možnosti izvedbe kajakaškega programa v CŠOD Tolmin

Reka Soča je v njenem zgornjem delu raj za kajakaše. S svojo smaragdno barvo in odseki vseh

težavnosti privablja kajakaše in druge navdušence za vodne športe iz celega sveta. Od Kobarida

do Tolmina se njen tok umiri in počasi prehaja v območje akumulacijskega jezera, ki se razteza

od Tolmina do Mosta na Soči.

CŠOD Soča se nahaja izven glavnega mestnega jedra ob Šolskem centru v Tolminu. Sotočje

rek Soče in Tolminke je oddaljeno približno 500 metrov po ne preveč prometni cesti. Do jezera,

kjer tudi člani KK Soške elektrarne izvajajo del svojih treningov, vodi kolesarska pot v dolžini

približno 2 kilometra. Območji jezera in sotočja sta idealni mesti za učenje začetnikov. Ker je

tok reke že zelo počasen, se tudi temperatura reke Soče dvigne za kakšno stopinjo in ni več tako

neusmiljeno mrzla kot na višje ležečih in bolj deročih odsekih. Ker pa imamo zraven pritok

Tolminke, se je na tem predelu mogoče učiti tudi že vstopanja v tok in protitok ter prečenja

toka. Šola kajaka v CŠOD mora biti prilagojena predvsem otrokom, ki so po večini začetniki v

tem športu, zato ne moremo oporekati o primernosti lege CŠOD Soča za izvajanje kajakaškega

programa.

Ker se ponudba kajakaške šole ne more zaključiti pri začetnikih, je približno kilometer in pol

iz Tolmina primeren odsek za nadaljevalni tečaj šole kajaka, kjer imamo na voljo močnejši tok,

ovire v vodi in ob njih razne vodne tvorbe, kot so protitok, jezik ipd.

Lahko se odpeljemo še 3 kilometre naprej ob reki Soči in pridemo do območja reke z že

zahtevnimi brzicami, kjer se lahko učijo veščin kajakaštva tudi dobri kajakaši. Ob zelo dobri

skupini je možno organizirati tudi daljši spust s kajaki. Vedno imamo lahko zaključek učenja

ob sotočju rek Soče in Tolminke ter s tem zelo kratko pot nazaj do zavoda.

13

V nadaljevanju prikazujemo področja v okolici CŠOD Soča, kjer je reka Soča primerna za

učenje.

Slika 1. Volčanski most z raznimi

ovirami in vodnimi tvorbami

(osebni arhiv)

Slika 2. CŠOD Soča (osebni arhiv)

Slika 3. Sotočje rek Tolminke in Soče

(osebni arhiv)

Slika 4. Jezero pri Mostu na Soči

(osebni arhiv)

14

3 NAMEN IN CILJI

Cilji diplomskega dela so:

predstaviti CŠOD Soča kot primeren center za izvajanje kajakaštva;

pripraviti primeren program kajakaške šole za CŠOD Soča.

15

4 METODE DELA

Uporabljene so bile naslednje metode dela:

uporaba dostopne in razpoložljive literature;

uporaba internetnih strani;

metode neformalnega pogovora;

intervju;

lastne izkušnje.

16

5 RAZPRAVA

5.1 Organizacija prevoza

Pri organizaciji prevoza moramo biti predvsem pozorni na suho opremo (obleko) vadečih, saj

se je po končani vadbi treba čim prej preobleči v suha in topla oblačila. Organizirati je treba

tudi prevoz kajakov in vesel. Za transport kajakov potrebujemo primerno prikolico, s katero

lahko pripeljemo in odpeljemo kajake. Primerno bi bilo imeti kombi, s katerim bi lahko

skupino, ki ima vadbo, pripeljali in odpeljali. Ob lepem vremenu se da prevoz vadečih tudi

kombinirati z vožnjo s kolesi do mesta vadbe in nazaj. Tako bi vadeči prišli s kolesi na mesto

vadbe, po vadbi pa bi se odpeljali nazaj. V Tolminu je lega CŠOD takšna, da se je mogoče do

mesta vadbe tudi sprehoditi.

Za nadaljevalne tečaje, ki bi potekali višje na reki Soči, je najbolj primeren prevoz vadečih s

kombijem, saj je lahko začetek vadbe na drugem mestu kot zaključek, tako da prevoz vadečih

s kolesi ne pride v poštev. Prav tako ni primerna hoja do začetka vadbe, ker je to predaleč.

5.2 Sušenje, skladiščenje in vzdrževanje opreme

Skladiščenje v primernem prostoru je v današnjih časih nujno, saj opreme, kot so kajaki in

vesla, ter ostale kajakaške opreme ne moremo pustiti na prostem. To je draga oprema in ne

moremo si privoščiti, da ta oprema ni primerno zaščitena in skladiščena.

5.2.1 Oprema kajakaša

Opremo kajakaša sestavljajo (Jelenc, 2007):

čelada: mora biti primerne velikosti. Zaščititi mora prednji in zadnji del glave ter teme.

Za pritrditev se uporabljajo paščki, ki poskrbijo, da je čelada pod brado trdno pritrjena

na glavo;

17

plavalni jopič: mora biti primerne velikosti in opremljen s paščki, ki nam omogočijo, da

se jopič prilega trupu;

krovnica: se mora v pasu prilegati trupu in mora imeti zanko za odpiranje;

neoprenska obleka: služi za primerno termoregulacijo. V primeru vročega vremena je

tudi pogrešljiva;

anorak: nam služi kot zaščita pred vetrom, lahko tudi pred soncem;

čevlji: neoprenski copati ali športni sandali so najprimernejša obutev za uporabo pri

kajakaštvu;

veslo: obstajajo dolžine od 215 do 235 centimetrov. Za začetnike so primerna plastična

vesla z aluminijastim ročajem. Vesla za divjo vodo imajo na spodnjem robu kovinsko

ojačitev;

kajak: mora biti dovolj ploven, tudi ko je napolnjen z vodo. To navadno zagotovimo s

tem, da so v notranjosti baloni, napolnjeni z zrakom, ali pa je kajak podprt s peno, ki

zagotavlja primerno plovnost. Na kljunu in repu mora imeti zanki, da kajak lahko

primemo ob prevrnitvi. Tudi pri transportu prideta prav. Sedež in opore naj bodo

nastavljive.

Slika 5. Oprema kajakaša (osebni arhiv)

18

5.2.2 Skladišče opreme

Z dobro urejenim prostorom za skladiščenje kajakov, vesel in ostale opreme nam je marsikaj

prihranjeno. Paziti moramo, da sta iznos in vnos opreme preprosta, saj se ob slabo

organiziranem skladiščenju lahko izgublja nepotreben čas, ki bi ga lahko porabili za vadbo.

Pri postavljanju oz. gradnji skladišča moramo biti pozorni na lahko dostopnost z vozilom, ki

vleče prikolico, saj si bomo tudi na ta način prihranili veliko časa pri nalaganju in razlaganju

prikolice. Prostor za skladiščenje mora biti pokrit, vendar zračen. Ob primernem skladiščenju

bo tudi oprema zdržala več časa, kar še posebej velja za neoprensko obleko in anorak.

Slika 6. Primer urejenega skladišča

5.2.3 Sušenje mokre obleke

Sušenje mokre obleke je pomembno, saj je občutek pri oblačenju mokre obleke zelo neprijeten

in bi marsikoga odvrnil od kajakaških podvigov, še preden bi dobro spoznal ta šport.

Primeren prostor za sušenje mokre obleke mora biti zračen. Imeti mora odtok za odtekanje

vode, saj se v neoprenskih oblekah nabere veliko vode. Imeti mora stojala za obešanje oblek.

Smiselno je imeti več stojal, in sicer za neoprenske obleke, anorake in rešilne jopiče. Tako je

tudi lažje razvrščati obleko nazaj v skladišče.

19

Slika 7 in 8. Stojala za neoprenske obleke in čevlje (osebni arhiv)

Idealen prostor za sušenje oblek sta skladišče in sušilnica v enem, saj tako ne izgubljamo

prepotrebnega časa s prenašanjem obleke iz sušilnice v skladišče. Vsekakor mora imeti tak

prostor vse dobre lastnosti skladišča in sušilnice: lahko dostopnost, dovolj prostora za delitev

obleke, urejene odtoke za vodo in na stojalih označbe za velikost ter vrsto obleke. Seveda

imamo malokje možnost imeti takšne pogoje sušenja opreme.

Zelo uporabna so stojala na kolesih, saj jih lahko zapeljemo do mesta, kjer obleke peremo in

jih takoj obesimo na stojalo. Ko se voda iz njih odteče, jih peljemo nazaj v skladišče. V tem

primeru nimamo ležeče vode v skladišču. Še posebej je to priročno, če nimamo urejenega

odtoka vode.

Uporabna so tudi pri deljenju opreme. Če v skladišču ni veliko prostora, jih odpeljemo ven in

delimo opremo pred skladiščem, kjer je običajno več prostora. Tako pridemo do boljše

organizacije pri deljenju opreme, prihranjen čas pa lahko izkoristimo za vadbo.

20

Slika 9 in 10. Stojala na kolesih (osebni arhiv)

5.2.4 Vzdrževanje obleke

Neoprensko obleko hranimo obešeno na obešalniku. Če je neopren dolgo prepognjen, se na

mestih preloma deformira, kar se pozna kot gube. Seveda jo je po vsaki uporabi treba splakniti

v čisti vodi. Občasno je treba obleko oprati tudi z dodatkom detergenta ali mehčalca.

Neoprenske nogavice ali čevlje je priporočljivo občasno dezinficirati z mešanico vode in

asepsola, ki ga lahko kupimo v lekarni.

Prav tako je treba po uporabi s čisto vodo splakovati anorak in rešilni jopič ter krovnico. Čelada

ni tako občutljiv del opreme, vendar je treba tudi zanjo skrbeti, saj varuje najpomembnejši del

telesa. Vendar pa vseeno pride tudi do obrabe kajakaške opreme in pretrganja obleke ali

neoprenskih copat. Za takšne primere imamo v Sloveniji serviserje, ki nam te poškodbe

popravijo, če niso prevelike.

21

5.3 Šola kajaka

V Sloveniji je kajakaški šport zelo razvit in temu primerno je število publikacij, ki opisujejo

učenje kajaka. V nadaljevanju smo predstavili osnovne elemente šole kajaka. Zavedamo se, da

je obseg elementov prevelik za obravnavo na šoli kajaka v programu CŠOD, vendar nam daje

smernice, kako naj poteka šola kajaka v takšnem obsegu, kot ga je možno izvesti v šoli v naravi.

5.3.1 Uvod v osnove kajaka

OSNOVNI POLOŽAJ KAJAKAŠA

Osnovni položaj kajakaša zahteva optimalen položaj, ki omogoča izvedbo vseh tehnik v kajaku.

Sestavljen je iz sedečega položaja, ki ga kajakaš zavzame v samem kajaku, in iz položaja glave,

ramen, trupa in rok, v katerih drži veslo. Kajakaš v takem položaju zavzema stabilen, varen in

uravnotežen položaj. Sama izvedba vseh zavesljajev in kontrola čolna sta zelo odvisni od

namestitve v čolnu, zato kajakaš v čolnu ne sme biti utesnjen in se mora počutiti udobno (Kavs,

2004).

DELOVNO OBMOČJE VESLA

Ko govorimo o delovnem območju vesla, govorimo o prostoru, ki je na voljo za izvajanje vseh

osnovnih in sestavljenih zavesljajev. Opredeljujejo ga tri osi in njim pripadajoče ravnine. To so

vzdolžna os in njej pripadajoča prečna ravnina, navpična os in njej pripadajoča ravnina ter

prečna os in njej pripadajoča ravnina (Kavs, 2004).

FUNKCIJA VESLA

Veslo pri veslanju služi za premikanje kajaka v želeno smer, za vzdrževanje in popravljanje

smeri ter za oporo pri ohranjanju položaja ali vzpostavljanju le-tega po prevrnitvi. Pri

premikanju kajaka v želeno smer, vzdrževanju in popravljanju smeri izvajamo zavesljaje, pri

katerih je rezultat delovanja lastne sile na vodo gibanje kajaka naprej, nazaj in bočno ter vrtenje

čolna (Kavs, 2004).

22

5.3.2 Priprava za odhod na vodo

SPOZNAVANJE OPREME

Kajakaštvo je šport, ki se večinoma odvija na rekah. Le-te tudi v poletnih mesecih ne dosežejo

visokih temperatur. Zato je za ta šport potrebna določena osnovna oprema, med katero sodijo

čelada, rešilni jopič, krovnica in neoprenska obleka ali obleka iz posebnih materialov, ki

zadržujejo toploto. Za veslanje v slabem vremenu in hladnejših ter zimskih mesecih

potrebujemo še dodatno opremo (kajakaško spodnje perilo je narejeno iz materialov, ki

ohranjajo toploto) (Kavs, 2004).

Kako pravilno obleči opremo?

Najprej oblečemo spodnje perilo, preko katerega oblečemo neoprensko obleko ali katero koli

drugo obleko iz posebnih materialov. Za tem sledi obuvanje neoprenskih copat ali neoprenskih

nogavic, čez katere nato povlečemo spodnji del neoprenske obleke. Največkrat nam probleme

povzroča nameščanje krovnice. To je neobičajen del opreme, ki ga oblečemo čez glavo, tako

da daljši del krila z zanko za snemanje gleda naprej. Nato sledi še oblačenje anoraka, ki prekrije

ledveni del krovnice. Rešilni jopič navadno oblečemo čez glavo kot kratko majico in zapnemo

vse varnostne pasove. Ostane nam še čelada, poveznemo jo na glavo in pripravljeni smo za

začetek veslanja (Kavs, 2004).

NOŠENJE KAJAKA

Če smo blizu vode, je najbolj primeren način nošnje kajaka z eno roko oz. kot da bi nosili

kovček. V eni roki nosimo kajak, v drugi roki pa nosimo veslo. Seveda ta način ni primeren za

šibkejše. Ko moramo nositi kajak na večje razdalje, izberemo nošenje kajaka na ramenu. To je

najbolj razširjen način nošenja kajaka, pri katerem si kajak ob pomoči rok naložimo na ramo,

veslo pa držimo v drugi roki. Za otroke in šibkejše ženske obstajata dva lažja načina nošenja

kajaka. Prvi način je nošenje enega kajaka v paru tako, da eden drži za ročaj na kljunu, drugi

pa za ročaj na repu kajaka. Veslo lahko naložimo v čoln. Pri drugem načinu nošenja kajaka v

paru lahko nesemo dva čolna hkrati tako, da postavimo kajaka vzporedno na tla in vesli

naložimo v kajaka (Kavs, 2004).

23

VSTOPANJE V KAJAK

Vstopanje v kajak je videti zelo preprosto, vendar pa marsikomu povzroča težave. Za pravilno

vstopanje v kajak velja upoštevati naslednja načela (Kavs, 2004):

poiščemo primerno vstopno mesto;

kajak položimo na vodo s kljunom, usmerjenim proti toku;

veslo postavimo ob kajak na kopno;

z eno roko primemo za zadnji del prirobnice in v kajak vstopimo z eno nogo;

z obema rokama simetrično primemo za stranska robova prirobnice in se usedemo na

zadnji del čolna za prirobnico;

vstopimo še z drugo nogo in se usedemo v sedež kajaka ter nastavimo vse potrebne

opore;

sledi namestitev krovnice z začetkom na zadnjem delu prirobnice simetrično od bokov;

s telesom se nagnemo naprej in krovnico poveznemo čez prvi del prirobnice; pri tem

pazimo, da zanka krovnice ostane zunaj čolna;

krovnico namestimo čez prirobnice in preverimo, ali je lepo nameščena.

5.3.3 Vodna dinamika

Kot pri vseh drugih športih, ki se odvijajo v naravi, je tudi pri kajakaštvu zelo pomembno

upoštevanje zunanjih dejavnikov, med katerimi je najpomembnejše upoštevanje vodnih tvorb

in zakonitosti gibanja vode v rečni strugi. Čeprav naredimo prve zavesljaje na stoječi ali mirni

vodi, je treba za razumevanje veslanja po divji vodi poznati osnovne zakone gibanja vode in

nastajanja vodnih tvorb (Kavs, 2004).

VODNE TVORBE

Vodni tok

Gibanje vode v rečnih strugah je posledica prelivanja vode zaradi gravitacijske sile zemlje.

Zaradi tega nastane kot osnovna vodna tvorba vodni tok, ki je vedno usmerjen po naklonu

navzdol. Velikost sile vodnega toka je odvisna od hitrosti vodnega toka in njegove mase.

24

Slika 11. Vodni tok (osebni arhiv)

Jezik

Jezik nastane takrat, ko je zaradi ovir v rečni strugi zmanjšan presek struge in se voda pretaka

v obliki črke »v«. Hitrost vodnega toka se v jezikih poveča, kar povzroči tudi močnejša

protitoka na obeh straneh jezika.

Slika 12. Jezik (osebni arhiv)

Protitok

Ko tok naleti na oviro, jo obide, za oviro pa nastane protitok, ki to praznino zapolni. Za vsako

oviro v rečni strugi, ki je dovolj blizu gladine ali nad njo, nastane protitok, kjer njegove sile

delujejo v nasprotni smeri toka. Velikost sile protitoka je odvisna od hitrosti vodnega toka in

velikosti mase toka.

25

Slika 13. Protitok (osebni arhiv)

Meja med tokom in protitokom

Med tokom in protitokom se ustvarja meja, kjer se voda vrtinči zaradi nasprotno usmerjenih sil.

Ta je najbolj definirana takoj za oviro, z oddaljevanjem od nje pa slabi.

Slika 14. Meja med tokom in protitokom (osebni arhiv)

Vodni val

Vodni val nastane kot posledica neravnega dna v rečni strugi. Njegova velikost je odvisna od

hitrosti in mase vodnega toka ter velikosti ovir pod vodno gladino. Zaradi ovir pod vodno

gladino sile vodnega toka delujejo v vertikalni in navpični smeri ter tako ustvarjajo valove. Val

delimo na klančino, dolino, obraz, vrh in zadnjo klančino.

26

Slika 15. Vodni val (osebni arhiv)

Vodna blazina

Del vodnega toka, ki naleti na oviro v rečni strugi, se odbije v nasprotno smer, pred oviro pa

tvori vodno blazino.

Slika 16. Vodna blazina (osebni arhiv)

Podirajoči se val (rola)

Podirajoči se val nastane takrat, ko se voda preliva preko ovire pod vodno gladino pod dovolj

strmim kotom, da prihaja do nasprotnega vrtinčenja vodnega toka v vertikalni ravnini. Obstaja

veliko vrst podirajočih se valov, nevarnejši pa so tisti, kjer se voda preko ovire preliva pod zelo

strmim kotom in s tem ustvarja močno vrtinčenje.

27

Slika 17. Podirajoči se val (osebni arhiv)

Slap

Slap nastane zaradi prelivanja vode preko ovire, ki ji sledi zelo oster ali celo navpičen padec

nivoja rečne struge. Slapovi so glede na konfiguracijo terena rečne struge zelo različni.

Slika 18. Slap (»Trunk Tree Gorge«, 2010)

OSNOVNI ZAVESLJAJI

Zavesljaj v loku naprej

To je zavesljaj, ki s konkavno stranjo lista oriše široko krožnico od kljuna do polovice zadnjega

delovnega območja in s tem kljun premakne v nasprotno stran od izvedenega zavesljaja (Kavs,

2004).

28

Slika 19. Zavesljaj v loku naprej (osebni arhiv)

Zavesljaj v loku nazaj

To je zavesljaj, ki s konveksno stranjo lista oriše široko krožnico od polovice zadnjega

delovnega območja do kljuna in s tem rep čolna zavrti v nasprotno stran od izvedenega

zavesljaja (Kavs, 2004).

Slika 20. Zavesljaj v loku nazaj (osebni arhiv)

Osnovni zavesljaj naprej

To je zavesljaj, ki s konkavno stranjo lista vesla potuje vzporedno z bokom čolna od kljuna do

višine bokov in s tem premakne kajak v smeri naprej (Kavs, 2004).

Slika 21. Osnovni zavesljaj naprej (osebni arhiv)

29

Osnovni zavesljaj nazaj

To je zavesljaj, ki s konveksnim delom lista vesla potuje vzporedno z bokom čolna od polovice

zadnjega v sprednji del delovnega območja in s tem premakne kajak v smeri nazaj (Kavs, 2004).

Slika 22. Osnovni zavesljaj nazaj (osebni arhiv)

ZAVESLJAJI ZA BOČNO PREMIKANJE KAJAKA

Linijski premik kajaka

To je zavesljaj, ki s konkavno stranjo lista vesla v liniji pravokotno na čoln premakne kajak

bočno glede na njegovo vzdolžno os na stran izvedbe zavesljaja (Kavs, 2004).

Slika 23. Linijski premik kajaka (osebni arhiv)

Privlačenje boka v loku

To je zavesljaj, ki s povezovanjem krožnih zavesljajev s konkavno stranjo lista vesla premakne

kajak bočno glede na njegovo vzdolžno os na stran izvedbe zavesljaja (Kavs, 2004).

30

Slika 24. Privlačenje boka v loku (osebni arhiv)

Privlačenje kljuna

To je zavesljaj, ki v sprednjem delovnem območju s konkavno stranjo lista vesla oriše del

krožnice od višine bokov do kljuna in s tem kljun čolna približa veslu (Kavs, 2004).

Slika 25. Privlačenje kljuna (osebni arhiv)

Privlačenje repa

To je zavesljaj, ki v zadnjem delovnem območju s konkavno stranjo lista vesla oriše del

krožnice od višine bokov do repa in s tem rep čolna približa veslu (Kavs, 2004).

31

Slika 26. Privlačenje repa (osebni arhiv)

C-zavesljaj

To je zavesljaj, ki s konkavno stranjo lista vesla v sprednjem delu delovnega območja oriše

črko »c« v smeri naprej in s tem obrne čoln v smer vboda vesla s čim manjšo izgubo hitrosti

(Kavs, 2004).

Slika 27. C-zavesljaj (osebni arhiv)

ZAVESLJAJI ZA OHRANJANJE RAVNOTEŽJA

Opora na veslu

To je zavesljaj, ki omogoča vzpostavitev ravnotežja ali preprečitev prevrnitve. Izvaja se s

konveksno stranjo lista in oriše široko krožnico z začetkom na polovici zadnjega delovnega

območja in s koncem na polovici sprednjega delovnega območja (Kavs, 2004).

32

Slika 28. Opora na veslu (osebni arhiv)

Vesa na veslu

To je zavesljaj, ki omogoča vzpostavitev ravnotežja ali preprečitev prevrnitve in se izvaja s

konkavno stranjo vesla lista ter oriše široko krožnico med sredino sprednjega in sredino

zadnjega delovnega območja (Kavs, 2004).

Slika 29. Vesa na veslu (osebni arhiv)

33

Eskimski zavesljaj

To je zavesljaj, ki se izvaja s konkavno stranjo lista vesla in oriše del krožnice z začetkom v

sprednjem delovnem območju ter koncem na polovici zadnjega delovnega območja s funkcijo

vzpostavljanja sistema kajakaš-kajak v ravnotežni položaj (Kavs, 2004).

Slika 30. Eskimski zavesljaj (osebni arhiv)

OSNOVNE TEHNIKE ZAVESLJAJEV NA DIVJI VODI

Veslanje s tokom

Veslanje s tokom je element, ki nam omogoča veslanje po reki navzdol (Kavs, 2004).

Slika 31. Veslanje s tokom (osebni arhiv)

34

Vstopanje v tok

Vstopanje v tok je element, ki nam omogoča prehod iz protitoka v tok (Kavs, 2004).

Slika 32. Vstopanje v tok (osebni arhiv)

Vstopanje v protitok

Vstopanje v protitok je element, ki nam omogoča prehod iz toka v protitok (Kavs, 2004).

Slika 33. Vstopanje v protitok (osebni arhiv)

35

Prečkanje toka

Prečkanje toka je element, ki omogoča prehod toka iz protitoka na eni v protitok na drugi strani

toka (Kavs, 2004).

Slika 34. Prečkanje toka (osebni arhiv)

5.4 Programi kajaka za CŠOD Soča

A. Tedenski program: 5 dni, 2–3 ure na dan, skupaj 10–15 ur

1. dan:

Spoznavanje opreme, osnove kajakaštva, prilagajanje na opremo in vodo.

Sedenje v kajaku, zapuščanje kajaka, vaje za prilagajanje na vodo in opremo ter osnovni

zavesljaji.

Vaje:

zavesljaj v loku naprej;

zavesljaj v loku nazaj;

osnovni zavesljaj naprej;

osnovni zavesljaj nazaj.

Razne igre za pridobivanje samozavesti na vodi.

2. dan:

Ponavljanje in utrjevanje osnovnih zavesljajev

Učenje novih zavesljajev:

− bočno premikanje kajaka;

− privlačenje kljuna;

36

− privlačenje repa.

Razne igre in vaje za utrjevanje naučenih spretnosti.

3. dan:

Ponavljanje in utrjevanje osnovnih zavesljajev.

Spoznavanje tekoče vode: vstop tok, vstop protitok, prečenje toka.

Razne vaje in igre za utrjevanje naučenih spretnosti.

Kratek izlet.

4. dan:

Ponavljanje in utrjevanje naučenih spretnosti:

osnovni zavesljaji;

vstopanje v tok in protitok;

prečenje toka.

Izlet in razne igre za utrjevanje naučenih spretnosti.

5. dan:

Skupino vadečih razdelimo v dve skupini po znanju:

1. skupina: izlet po primerno zahtevni vodi na podlagi subjektivne odločitve učitelja

glede na nivo osvojenega znanja.

2. skupina: izlet po mirni vodi (jezero).

Med izletom izvajamo razne igre za utrjevanje naučenih spretnosti.

B. Tedenski program v kombinaciji s kanuizmom: trikrat 2–3 ure kajakaštvo + dvakrat

2–3 ure kanuizem

Kajakaštvo v kombinaciji s kanuizmom je kombinacija programa, kjer bodo vadeči spoznali

razlike med tema športoma.

1. dan: kajakaštvo



zavesljaji:

37





Igre za vadbo raznih zavesljajev in pridobivanje samozavesti na vodi.

2. dan: kajakaštvo



− privlačenje kljuna;

− privlačenje repa;

− bočno premikanje kajaka.

3. dan: kajakaštvo

Ponavljanje in utrjevanje naučenih spretnosti.

Kratek izlet z raznimi igrami na vodi.

4. dan: kanuizem

Spoznavanje opreme za kanuizem, prilagajanje na opremo in drugačen položaj v čolnu.

Osnovni zavesljaji z enolistnim veslom:

zavesljaj naprej;

zavesljaj nazaj;

zavesljaj za privlačenje kljuna;

zavesjaj za privlačenje repa;

krmarjenje.

Kanuji, ki so na razpolago v CŠOD Soča, so večji, torej za več oseb, zato se je pri kanuizmu

treba naučiti tudi sodelovanja med vadečimi in sinhronega veslanja.

5. dan: kanuizem

Ponavljanje in utrjevanje naučenih zavesjajev in spretnosti.

Utrjevanje zavesljajev s poudarkom na medsebojnem sodelovanju in sinhronem veslanju.

Predvsem je pomembno pri zavijanju s kanujem, ko mora ena stran kanuja veslati naprej in

druga nazaj.

38

Pri tem programu je poudarek na spoznavanju razlik med kajakaštvom in kanuizmom. Dve

vadbeni enoti kanuizma lahko kombiniramo med vadbenimi enotami kajakaštva ali jih

izvedemo na koncu. V vsakem primeru je v zadnji vadbeni enoti zaželen izlet, in sicer bodisi

s kajaki bodisi s kanuji.

C. Program v kombinaciji z drugimi aktivnostmi (medpredmetno povezovanje)

Kajakaštvo se izvede dvakrat po 2–3 ure. Drugi predmeti se po dogovoru izvedejo v preostalem

času.

1. dan

Spoznavanje opreme in osnov kajakaštva, prilagajanje na opremo in vodo.


zavesljaji:





Igre za vadbo raznih zavesljajev in pridobivanje samozavesti na vodi.

2. dan:

Ponavljanje in utrjevanje naučenih spretnosti.

Izlet po mirni vodi z raznimi igrami za utrjevanje naučenih spretnosti.

V tej kombinaciji programa ne bo mogoče obravnavati tekoče vode.

Vsebine medpredmetnega povezovanja

Možnosti medpredmetnega sodelovanja je veliko. Ker je kajakaštvo že samo po sebi povezano

z naravo in predvsem vodo, je najprimernejše medpredmetno povezovanje na to tematiko.

Predvsem bi se osredotočili na teme:

življenje v vodi in ob vodi;

pomen varovanja narave;

posledice izkoriščanja rek za pridobivanje električne energije;

pomen športov v naravi za razvoj turizma;

39

pomen pravilnega oblačenja in preoblačenja pri ohranjanju telesne temperature pri vodnih

športih v naravi.

D. Intenziven program kajaka: dvakrat na dan po 2 uri, 5 dni, skupaj 20 ur

CŠOD Soča v Tolminu bi lahko postal tudi ponudnik kajakaše šole za zunanje interesente. Zato

smo pripravili intenziven program kajakaštva, kjer se vadeči dobro spoznajo tako z mirno kot

tekočo vodo.

1. dan:

Prva vadbena enota:



zavesljaji.

Vaje:






Druga vadbena enota:



2. dan:

Prva vadbena enota:


bočno premikanje kajaka;

privlačenje kljuna;

privlačenje repa.

Vaje in razne igre za utrjevanje naučenih spretnosti in pridobivanje samozavesti na vodi.


40

Ponavljanje in utrjevanje naučenih zavesljajev skozi vaje in igre.

3. dan:

Prva vadbena enota:

Ponavljanje in utrjevanje naučenih zavesljajev. Spoznavanje tekoče vode (tok in protitok)

in vodnih tvorb.

Razne vaje in igre za utrjevanje naučenih spretnosti.


Obravnavamo naslednje vsebine:

veslanje s tokom;

prečenje toka.

4. dan:

Prva vadbena enota:

Ponavljanje in utrjevanje veslanja s tokom in prečenja toka.

Učenje vstopa v tok in vstopa v protitok.

Vaje in igre za ponavljanje in utrjevanje obravnavanih vsebin.


Ponavljanje in utrjevanje vsebin:

veslanje s tokom;

prečenje toka;

vstop v tok in protitok.

5. dan:

Zadnji dan je dobrodošlo, da se izvede izlet. Glede na nivo znanja se učitelj odloči za odsek

vode, po kateri bo potekal izlet. Če imamo veliko skupino vadečih, jo razdelimo v dve

manjši skupini. Tako lahko prilagodimo težavnost vode vsaki skupini posebej.

Združimo prvo in drugo vadbeno enoto in izvedemo daljši izlet. Med izletom se igramo

razne igre in izvajamo vaje za utrjevanje naučenih znanj. Izlet mora biti prikaz, kakšen šport

kajak sploh je. Zato med izletom ne sme biti poudarek samo na ponavljanju in utrjevanju

znanj.

41

Izlet je tudi prikaz organizacije izvedbe izleta, predvsem prevoza in transporta suhe obleke

od starta do cilja izleta. Prav tako je treba poskrbeti in prikazati organizacijo malice med

izletom.

E. Možne so tudi druge kombinacije programov, glede na želje vadečih oz. njihovih

predstojnih (učiteljev)

5.5 Igre s kajakom

S kajaki se lahko igramo veliko različnih iger, so pa lahko to precej naporne igre. Zato je treba

veliko pozornosti nameniti varnosti vadečih. Nujna je popolna kajakaška oprema, razen pri

igrah brez vesla in igrah, kjer krovnice nimamo nameščene na kajak ali je nimamo oblečene.

Nujno je treba pred začetkom igre jasno določiti pravila igre. Da igre potekajo po pravilih, je

potrebna velika pozornost učitelja med samo igro. Piščalka je nujen rekvizit za prekinitev igre.

Igre lahko potekajo z vesli ali brez njih, vsekakor pa je vadeče treba poučiti o nevarnostih udarca

z vesli in kako se jim izogniti. Prav tako je nujno treba poučiti vadeče o možnostih trka s kajaki

in kako se le-tem izogibati.

5.5.1 Primeri iger s kajakom

Ker želimo šolo kajaka narediti zanimivejšo in pestrejšo, je najbolje med vadbo uporabljati igre.

Igre se med seboj razlikujejo po težavnosti, namembnosti in načinu izvajanja. Potrebnih je kar

nekaj izkušenj učitelja, da izbere pravo igro v pravem trenutku. Pripravili smo nekaj primerov

iger, ki bodo v pomoč pri izvajanju šole kajaka.

42

IGRE NA MIRNI VODI

IGRE BREZ VESEL

Lovljenje žoge

Rekvizit, ki ga potrebujemo, je žoga, ki ne vpija vode in ni prevelika.

Vadeče postavimo v primerno velik krog. Žogo si podajamo. Pred metom je treba poklicati ime

tistega, ki mu bomo žogo podali. Lahko dodamo več žog, npr. 2 ali 3, kar je odvisno od števila

vadečih, z namenom otežitve igre (Ruse in Collins, 2005).

Kajak odbojka

Žoga naj bo podobna odbojkarski, le da ne vpija vode. Vadeče postavimo v krog. Z odboji žoge

kot pri odbojki poskušamo obdržati žogo čim dlje v zraku. Igro lahko izvajamo tudi z baloni

(Ruse in Collins, 2005).

Kajak rokomet

Preden se igra začne, je treba določiti gol. To je lahko hulahop obroč, obešen na bližnjo vejo,

ali večja zračnica, ki prosto plava na vodi. Lahko je to tudi učiteljev kajak.

Vadeče razdelimo v dve skupini. Ekipa dobi točko, ko zadene gol. Da se izognemo izločanju

posameznikov iz igre, je pametno dodati še pravilo, da se mora vsak od ekipe dotakniti žoge,

preden ekipa da gol. V primeru tega pravila dodamo še omejitev držanja žoge na 3 sekunde, da

je igra zanimivejša in aktivnejša. Učitelj je tudi sodnik (Ruse in Collins, 2005).

LOVLJENJA

Osnovno lovljenje

Določiti je treba nekoga, da začne lovljenje. Uloviti mora bežečega tako, da se z rokami dotakne

njegovega kajaka. Ta potem lovi naprej. Igro lahko igramo z vesli ali brez (Ruse in Collins,

2005).

43

Ekipno lovljenje

Pravila so enaka kot pri osnovnem lovljenju, le da se ujeti pridruži lovcu in lovita skupaj. Tako

nadaljujemo, dokler ne dobimo zmagovalca. Igro lahko igramo z vesli ali brez (Ruse in Collins,

2005).

Zamrzniti ujetega

Izberemo 2 do 3 vadeče, ki lovijo. Kogar ujamejo tako, da se z rokami dotaknejo njegovega

kajaka, zamrzne tako, da dvigne veslo nad glavo (v primeru igre brez vesel dvigne roke nad

glavo). V tem položaju ostane, dokler ga kdo od ostalih bežečih ne odmrzne prav tako z dotikom

z roko zamrznjenega kajaka. Takrat lahko igro nadaljuje z bežanjem. Ko so vsi zamrznjeni, se

igra konča (Ruse in Collins, 2005).

SKUPINSKE IGRE

Disko kralj in kraljica

Na začetku vadbe našim vadečim razgibamo boke, tako da zibamo svoje kajake levo in desno.

To lahko nadgradimo s premikanjem trupa naprej in nazaj. Igra je dobra za ogrevanje in za

pridobivanje občutka kontrole nagiba čolna z boki. Izpeljanka je lahko tudi ob glasbi ali petju

učitelja (Ruse in Collins, 2005).

Poslušaj vodjo

Pri tej igri vadeči potrebujejo trakove čez oči, tako da ne vidijo nič. Vodja lahko igro vodi iz

kopnega ali kajaka. Vadeči so pripravljeni v kajakih in čakajo navodila. Število vadečih naj ne

bo večje od šest. Pazimo na primerno varnostno razdaljo med vadečimi. Vodja nato daje

navodila. Nekaj primerov navodil:

Veslajte naprej v ravni liniji.

Veslajte nazaj v ravni liniji.

Kajak zavrtite za 360° okoli navpične osi.

Veslajte naprej samo na levi strani.

Veslajte nazaj samo z rokami (veslo odložite na kajak).

Pri tej igri je pomembno, da se vodja pripravi in ima na voljo veliko navodil, s katerimi vodi

igro (Ruse in Collins, 2005).

44

Sinhrono veslanje

Pri tej igri imamo veliko možnosti, od veslanja en za drugim v popolnoma ravni liniji ali

veslanja v lepem krogu do bolj kompleksnih veslanj, npr. poizkušamo veslati v osmici, kjer je

treba paziti na trke in udarce z vesli. Možnosti je res veliko in so odvisne tudi od domišljije

učitelja (Ruse in Collins, 2005).

Kajakaški most

Skupino moramo razdeliti na trojke. Dva iz vsake trojke se postavita vzporedno in z vesli

ustvarita prepreko, pod katero mora tretji zapluti s kajakom. Če je ovira prenizka, da gre spodaj

samo kajak, mora vadeči vstati iz kajaka, splezati čez oviro in sesti nazaj v kajak. Vloge potem

menjamo, tako da pridejo vsi na vrsto za prehod pod mostom (Ruse in Collins, 2005).

Pozdrav kapitanu

To je ena izmed iger, ki jo uporabimo na koncu vadbe na topel dan, ko vidimo, da bi se vsi radi

osvežili. Kapitan (učitelj) vadeče postavi tako, da imajo dovolj prostora med seboj in da niso

preblizu brežine. Kapitana pozdravimo tako, da vstanemo v kajaku in stoje salutiramo. Lahko

smo prepričani, da bo nekdo padel v vodo. Temu padcu sledita verižna reakcija padcev in lep

zaključek vadbe s plavanjem (Ruse in Collins, 2005).

TEKMOVALNE IGRE

Met vesla

Označimo start in cilj. Poravnamo tekmovalce za štartno črto. Na štartni znak tekmovalci vržejo

svoje veslo, kolikor daleč morejo, in z rokami odveslajo do njega. Ko pridejo do njega, ga zopet

vržejo. Tako nadaljujejo, dokler ne pridejo v cilj. Paziti je treba, da je dovolj razmika med

tekmovalci (Ruse in Collins, 2005).

Štafetne igre

S kajaki se seveda lahko igramo tudi štafetne igre. So zelo priljubljene igre zlasti pri otrocih,

pa tudi odrasli postanejo otroci, ko se gredo štafetne igre.

Ko imamo določeno progo in skupine, imamo izredno veliko možnosti. Če nimamo štafetnega

rekvizita (npr. žoge ali palice), predajo določimo z dotikom z roko naslednjega kajaka. Pri

45

štafetnih igrah najlaže vadimo in utrjujemo obravnavane zavesljaje tako, da določimo način

veslanja. Nekaj primerov veslanja pri štafetnih igrah:

veslamo naprej;

veslamo nazaj;

veslamo z vmesnimi obrati za 360°;

veslamo, kot da imamo enolistno veslo;

veslamo samo na desni ali levi strani čolna.

IGRE NA TEKOČI VODI

Te igre so primerne za že malo boljše kajakaše, ki že poznajo dinamiko tekoče vode. To so že

bolj resne igre, saj smo že na tekoči vodi z ovirami v njej.

Posnemaj vodjo

Pri tej igri je skupina velika do pet vadečih. Če imamo večjo skupino, jo razdelimo v več

manjših skupin. Določimo vodjo skupine, ki vesla na začetku kolone. Ostali sledijo njemu in

posnemajo njegove zavesljaje. Paziti je treba na varnostno razdaljo, da ne pride do trkov ali

udarcev z vesli.

V koloni za vodjo veslamo po rečnem toku in vstopamo v protitokove, prečimo tokove ter

vstopamo v tokove. Veslamo lahko samo na desni ali levi strani ali na kanuistični način.

Težavnost vode, po kateri veslamo, je subjektivna odločitev učitelja na podlagi znanja vadečih.

Veslanje miže

Z izločitvijo vida, tako da zapremo oči, z ostalimi čuti bolje zaznavamo, kako se nam obnaša

čoln ob prehodu v tok ali protitok. To so dobre igre za spoznavanje dinamike vode in

pridobivanje samozavesti na vodi.

Ko priveslamo do primernega protitoka, ki ne sme biti premočan, lahko vadimo vstopanje v tok

ali protitok z zaprtimi očmi. Po nekajkratnem vstopu v tok in protitok z odprtimi očmi vadeči

poskusijo izvesti vstopanje še z zaprtimi očmi. Učitelj pozorno opazuje vsakega vadečega, da

ga opozori v primeru hujše napake. Učitelj v prvih poskusih miže tudi opozarja vadečega, kdaj

naj nagne čoln.

46

Veslanje nazaj

V primernem protitoku lahko vadimo vstopanje v tok ali protitok z vožnjo nazaj. Ko smo

vstopanje v tok in protitiok preizkusili z vstopom naprej, isto storimo z vstopom nazaj. To so

precej otežene okoliščine in učitelj mora biti pazljiv na morebitne napake vadečih.

Veslanje nazaj miže

Prav tako, kot smo vstop v tok in protitok vadili z zaprtimi očmi, lahko poskusimo vstop v tok

in protitok z vožnjo nazaj in zaprtimi očmi. Kot pri veslanju naprej z zaprtimi očmi mora tudi

v tem primeru učitelj pozorno spremljati vadečega, saj gre za vajo z zelo oteženimi

okoliščinami.

5.6 Izgradnja skladišča in nakup dodatne opreme

CŠOD Soča ima zelo primerno lego za izvajanje programa kajakaštva, vendar ima tudi nekaj

pomanjkljivosti. Predvsem nima urejenega skladišča za dodatno opremo, ki bi jo potrebovali

za izvajanje programa kajakaštva. Ob pregledu možnosti, kje bi lahko zgradili takšno skladišče,

smo ugotovili, da bi bilo najbolje razširiti kolesarnico. Kolesarnica bi lahko že zdaj bila

skladišče za kajakaško opremo, saj je zračna, da se jo zakleniti in ima lahek dostop z

avtomobilom in prikolico za prevoz kajakov. Poleg kolesarnice je dovolj prostora za postavitev

skladišča za kajakaško opremo oz. ob drugačni organizaciji za novo kolesarnico.

Slika 35. Prostor poleg kolesarnice (osebni arhiv)

47

V primeru postavitve novega skladišča bi bil potreben tudi nakup kombija in prikolice za prevoz

kajakov.

Slika 36. Primer prikolice za prevoz kajakov (osebni arhiv)

Poleg same izgradnje skladišča bi bila potrebna tudi njegova ureditev. V notranjosti morajo biti

smiselno postavljena stojala za opremo in kajake. Stojala morajo biti opremljena z oznakami

velikosti, kar pripomore k lažjemu razdeljevanju opreme.

Slika 37. Primer skladiščenja kajakov (osebni arhiv)

48

Slika 38. Smiselno skladiščenje vesel (osebni arhiv)

Slika 39 in 40. Skladiščenje opreme z vidnimi oznakami velikosti (osebni arhiv)

Ne glede na to, da bi zgradili novo skladišče, bi bilo smiselno ohraniti skladišče ob jezeru na

Mostu na Soči, saj bi lahko tam skladiščili nekaj opreme. Predvsem bi prišlo prav ob izvajanju

kajakaške šole za začetnike, saj bi tam v dneh poteka šole skladiščili kajake in vesla. Te opreme

ni treba vsakodnevno sušiti, s tem pa se izognemo nepotrebnemu prevažanju kajakov in vesel.

49

6 SKLEP

V diplomskem delu smo skušali predstaviti možnost uvedbe kajakaštva v CŠOD Soča in

pripraviti primeren program kajakaške šole. Ne glede na lego CŠOD Soča, ki jo lahko označimo

za zelo primerno, je na poti uvedbe kajakaštva kar nekaj preprek. Možne rešitve smo predstavili

v diplomskem delu. To so predvsem organizacija kajakaške šole in skladiščenje ter vzdrževanje

opreme, potrebne za izvajanje kajakaštva.

Najprej smo pregledali obstoječe programe kajakaštva po CŠOD v Sloveniji in ugotovili, da le

v CŠOD Radenci izvajajo program kajakaštva. Osredotočili smo se na CŠOD Soča in s

pedagoškim vodjo osvetlili probleme uvedbe kajakaštva v CŠOD Soča.

Predstavili smo lego CŠOD Soča v Tolminu in območja reke Soče, kjer bi lahko izvajali

program kajakaštva. Predstavljen je način skladiščenja, sušenja in vzdrževanja kajakov ter

kajakaške opreme.

Smernice programov kajakaštva smo postavili s kratko predstavitvijo osnovnih kajakaških

elementov. Možne programe kajaške šole, ki bi jo lahko izvajali v SŠOD Soča, smo pripravili

za različne vadbene skupine – od začetnikov do izkušenejših kajakašev ter skupin, ki bi rade

kajakaštvo samo spoznale.

S tem diplomskim delom smo prišli do ugotovitve, da je kajakaštvo za CŠOD Soča primeren

program. Potrebni so le določene dograditve infrastrukture in nakup opreme ter prevoznega

sredstva. Kader je dovolj izobražen za izvajanje šole kajaka. Najverjetneje bi za večji obseg

programa kajakaštva potrebovali še kakšnega učitelja kajaka.

Sklenemo lahko, da bi CŠOD Soča v Tolminu lahko postal slovenski šolski center kajakaštva,

kjer bi slovenski otroci preko šole v naravi spoznavali ta izredno lep šport na najlepši reki daleč

naokrog. Vložek v opremo in izgradnjo skladišča bi bil neznaten glede na to, kaj bi s tem

slovenski otroci pridobili.

50

7 VIRI IN LITERATURA

Jelenc, A. (2007). Veslajmo modro: priročnik za učitelje kjaka in kanuja. Ljubljana: Kajakaška

zveza Slovenije.

Kavs, D. (2004). Tehnika in metodika osnovnih zavesljajev v kajaku na divjih vodah

(Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

Lakovič, M. (2009). Kajakaštvo; po sledeh Inuitov. Gea. Pridobljeno iz http://www.gea-

on.net/clanek.asp?ID=1357

Ruse, D. in Collins, L. (2005). Canoe and kayak games; 250 best paddle sport games. Plas y

Bernin: Rivers Publishing UK.

Trunk Tree Gorge. (8.2.2010). Tja in spet nazaj. Pridobljeno iz https://maticko.word

press.com/2010/02/08/trunk-tree-gorge/

Vest, A. (2009). Razvoj kajakaštva in kajakaške organizacije v svetu. V Učitelj kajaka in

kanuja; strokovni delavec 2 (str. 1–28). Ljubljana: Kajakaška zveza Slovenije.

DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana · Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Stojanu Burniku in...

Documents

Transcript of DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana · Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Stojanu Burniku in...