DIPLOMSKO DELO - uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/1011/1/Diplomsko_delo.pdf · Zupan, B. (2012)....

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

BERNARDKA ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

OBRAVNAVANJE LJUDSKEGA

PRIPOVEDNEGA BESEDILA V

IZOBRAŽEVANJU

DIPLOMSKO DELO

MENTORICA:

DR. MILENA MILEVA BLAŽID

KANDIDATKA:

BERNARDKA ZUPAN

LJUBLJANA, JUNIJ 2012

ZAHVALA

Najprej iskrena hvala dr. Mileni Milevi Blažid za pomoč in usmerjanje pri pisanju

diplomskega dela.

Hvala mami in očetu, ki me vedno spodbujata pri mojih podvigih.

Hvala sestri in bratu, ki verjameta vame.

Hvala vsem drugim, ki so mi kakor koli pomagali pri izvajanju študijskih obveznosti.

In nazadnje hvala mojemu Gregorju.

To delo posvečam mojim.

Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.

i

POVZETEK

Diplomsko delo predstavlja obravnavanje ljudskih pripovedi v izobraževanju s

poudarkom na osnovni šoli. V prvem delu je predstavljen teoretičen pogled na ljudsko

slovstvo z vidika različnih avtorjev, pripovedovanje nekoč in danes z opisi nekaterih

ljudskih pripovedovalcev na Slovenskem ter zapisovanje ljudskih besedil. Glavna

predmeta preučevanja sta dva. Prvi je primerjava enot glede na vrsto in izvor ljudskih

besedil ter razredov v berilih in v učnem načrtu. Drugi pa je ugotavljanje ujemanja

ljudskega slovstva med potrjenimi berili za osnovno šolo ter predlaganim seznamom

književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino.

V empiričnem delu sem uporabila kvantitativen raziskovalen pristop z vsebinsko

analizo pisnih gradiv.

Iz analize gradiv je razvidno, da je vključenost ljudskih besedil v učnem načrtu za

slovenščino minimalna, le 6,6%, ter da število enot ljudskih besedil v višjih razredih

pada. Raziskava je pokazala, da je porazdeljenost ljudskega slovstva v različnih berilih

za isti razred neenakomerna, tako z vidika vrste besedil kot z vidika izvora. Poleg tega

ugotovitve kažejo na neusklajenost pojavljanja ljudskih besedil v berilih v primerjavi z

učnim načrtom.

KLJUČNE BESEDE: ljudsko slovstvo, pripovedovanje ljudskega slovstva, zapisovanje

ljudskega slovstva, učni načrt za slovenščino, berila za osnovno šolo.


ii

SUMMARY

This work discusses folk tales in the process of education with the focus on the primary

education. The first part represents the theoretical view on the folk story tradition

from the point of view of different authors. It also includes descriptions of ways of

telling folk tales in the past and in the present, together with presentations of some

folk tale-tellers in the Slovenia region and also how folk tales have been written.

Two main objects were being researched; the first one was a comparison between

units of folk tales in school readers and in school syllabus from the perspective of their

sort and source. The other object of the research was the establishment of folk tales in

the officially approved readers for the primary school and the suggested list of

literature in the school syllabus for Slovene language.

In the empirical part the quantitative investigative approach with analysis of the

content of written material was used. The analysis shows that integration of folk tales

into the school syllabus for Slovene language is rather small as it reaches merely 6,6%.

The situation gets even worse with each next grade of the primary school. The

research has shown that different readers for the same grade have an uneven

distribution of units of folk story material. These data concern not only the sort of

material, but also its source. The results have also shown the uneven presence of folk

story material in readers as compared to the school syllabus.

KEY WORDS: folk story tradition, folk tale telling, folk tale writing, school syllabus for

the Slovene language, primary school readers.


i

KAZALO

1 UVOD ...........................................................................................................................1

2 LJUDSKO SLOVSTVO .....................................................................................................3

2.1 DEFINICIJE LJUDSKEGA SLOVSTVA ..................................................................................................... 3

2.2 ŽANRSKE OPREDELITVE ..................................................................................................................... 5

2.2.1 KRATKE ENOTE LJUDSKEGA SLOVSTVA ....................................................................................... 5

2.2.2 PESNIŠTVO ................................................................................................................................... 6

2.2.3 PRIPOVEDNIŠTVO ........................................................................................................................ 7

2.3 KLASIFIKACIJA PROZNE LITERARNE ZVRSTI ....................................................................................... 7

2.3.1 PRAVLJICA .................................................................................................................................... 7

2.3.2 PRIPOVEDKA .............................................................................................................................. 11

2.4 STVARNOST V LJUDSKIH PRAVLJICAH IN PRIPOVEDKAH ................................................................ 13

2.5 RAZLIČNI TEORETIČNI POGLEDI NA LJUDSKO PRAVLJICO ............................................................... 14

2.5.1 MAX LÜTHI ................................................................................................................................ 14

2.5.2 BRUNO BETTELHEIM ................................................................................................................. 15

2.5.3 JACK ZIPES ................................................................................................................................. 18

2.5.4 ANJA ŠTEFAN O LJUDSKEM SLOVSTVU ...................................................................................... 20

3 PRIPOVEDOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA ............................................ 21

3.1 PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA NEKOČ ........................................................................... 21

3.2 KAKOVOSTNO PRIPOVEDOVANJE ................................................................................................... 23

3.3 SLOVENSKI LJUDSKI PRIPOVEDOVALCI ............................................................................................ 24

3.3.1 KATRA JOVŽKOVA (TRENTA) ...................................................................................................... 25

3.3.2 MICA ŠTANFELNOVA (REČICA) .................................................................................................. 25

3.3.3 ROZALIJA DI LENARDO (REZIJA) ................................................................................................. 26

3.3.4 MANICA KOMAN (LJUBLJANA) .................................................................................................. 26

3.3.5 LOJZE TRATAR (DOLENJSKA) ...................................................................................................... 27

3.3.6 PETER JAKELJ SMERINJEKOV (KRANJSKA GORA) ....................................................................... 27

3.3.7 BEPO MALNAR (ISTRA) .............................................................................................................. 28

3.3.8 TINA PIELICK VAJTOVA (REZIJA)................................................................................................. 28

3.3.9 VINCENC PEČNIK – BICELJ (KOROŠKA) ....................................................................................... 29

3.3.10 ANTON DREMELJ – RESNIK (DOLENJSKA) ............................................................................... 29

3.4 INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA ........................................................ 30

3.4.1 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRIPOVED ............................................................... 31


ii

3.4.2 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN TEKSTURA .............................................................. 31

3.4.3 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRILAGAJANJE OKOLJU.......................................... 31

3.5 LJUDSKA PRIPOVED V URBANEM OKOLJU ..................................................................................... 32

3.5.1 PRAVLJIČNI FESTIVAL ................................................................................................................ 33

3.5.2 PRAVLJIČNA REŠETANJA ........................................................................................................... 34

3.5.3 PRIPOVEDOVALSKI VARIETE ..................................................................................................... 35

3.6 PRIPOVEDOVANJE V PEDAGOŠKI KOMUNIKACIJI KOT METODA V UČNEM PROCESU ................. 35

3.7 MOTIVI ZA PRIPOVEDOVANJE OTROKOM ..................................................................................... 37

4 ZAPISOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA................................................... 39

4.1 ZGODOVINA ZAPISOVANJA LJUDSKEGA IZROČILA ......................................................................... 39

4.2 SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO IN SLOVENSKA KNJIŽEVNOST ................................................... 41

4.3 ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE LJUDSKIH BESEDIL ............................................................................... 42

4.3.1 ZBIRANJE GRADIVA ................................................................................................................... 42

4.3.2 POVEZOVANJE MED GOVORNO IN PISNO OBLIKO BESEDILA ................................................... 43

4.4 ZAPISOVALCI LJUDSKEGA IZROČILA NA SLOVENSKEM .................................................................. 45

4.4.1 MATIJA VALJAVEC ..................................................................................................................... 45

4.4.2 KRISTINA BRENK ....................................................................................................................... 46

4.4.3 MILKO MATIČETOV ................................................................................................................... 47

4.4.4 ANJA ŠTEFAN ............................................................................................................................ 48

5 METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA ................................................................... 50

5.1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................................................... 50

5.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................................................... 50

5.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE ..................................................................................... 50

5.4 RAZISKOVALNA METODA ............................................................................................................... 52

5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ................................................................................................. 52

6 LJUDSKO SLOVSTVO V IZOBRAŽEVANJU ...................................................................... 53

6.1 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V KURIKULUMU ZA VRTCE ............................................... 53

6.2 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V UČNEM NAČRTU ZA OSNOVNO ŠOLO .......................... 54

6.2.1 LJUDSKO SLOVSTVO V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO...................................................... 55

6.3 UČBENIKI ZA KNJIŽEVNOST OZ. BERILA .......................................................................................... 59

6.3.1 RAZLAGA POJMOV .................................................................................................................... 59

6.4 SEZNAM POTRJENIH BERIL ZA OSNOVNO ŠOLO ............................................................................ 60

6.5 PREGLED LJUDSKEGA SLOVSTVA V POTRJENIH BERILIHZA OSNOVNO ŠOLO ................................ 64

6.6 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH ................................................................... 81

6.6.1 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA GLEDE NA VRSTO IN IZVOR BESEDILA V BERILIH . 83

6.6.2 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA VRSTO BESEDILA IN RAZRED84


iii

6.6.3 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA IZVOR BESEDILA IN RAZRED 85

6.6.4 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V POSAMEZNIH BERILIH ZA ISTI RAZRED .............. 86

6.6.5 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA ZALOŽBO BERIL IN RAZRED . 92

6.7 UJEMANJE LJUDSKIH BESEDIL MED BERILI IN SEZNAMOM PREDLAGANIH BESEDIL ZA

KNJIŽEVNOST V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO ............................................................................ 93

7 SKLEPI HIPOTEZ ........................................................................................................ 105

8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 106

9 VIRI .......................................................................................................................... 108

10 LITERATURA ............................................................................................................. 111

11 ELEKTRONSKI VIRI .................................................................................................... 114

12 PRILOGE ................................................................................................................... 116

Priloga 1: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto besedila in razred. ... 116

Priloga 2: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na izvor besedila in razred. ... 116

KAZALO SLIK IN FOTOGRAFIJ

Slika 1: Manica Koman. .............................................................................................................................. 26

Slika 2: Film Kekec posnet po pripovedi Petra Jaklja Smerinjeka. .............................................................. 27

Slika 3: Tina Vajtova. .................................................................................................................................. 28

Slika 4: Anton Dremelj – Resnik. ................................................................................................................ 29

Slika 5: Matija Valjavec. ............................................................................................................................. 46

Slika 6: Kristina Brenk. ............................................................................................................................... 46

Slika 7: Milko Matičetov............................................................................................................................. 47

Slika 8: Anja Štefan. ................................................................................................................................... 48


1

1 UVOD

»Včasih je bilo vse drugače …« je znan stavek starejših in izkušenih ljudi, ki komaj

sledijo tempu današnjega časa. Po njihovem pripovedovanju sodeč imajo prav, saj

imam včasih občutek, da je naše življenje tek; tek za nečim, česar sploh ne poznamo. In

v tem teku se nam tako mudi, kot da hočemo jeti nekaj, kar bi lahko zamudili.

Sprašujem se, kam tako hitimo in čemu, ter ali ljudje poznamo svoje potrebe. Se

zavedamo, da ne potrebujemo vsega, kar nam ponuja potrošniški trg, ki nam je

zameglil razum? Ali se znamo ustaviti, pogledati okoli sebe in poiskati zadovoljstvo v

majhnih, drobnih stvareh? Ali lahko zvečer poklonimo svojim bližjim nekaj svojega časa

in si povemo kakšno ljudsko pravljico kot so si jo ljudje nekoč, v starih časih? Bojim se,

da ne, saj niti nimamo časa niti ne poznamo zgodb, ki bi si jih lahko pripovedovali,

čeprav so te preživele stoletja.

Moje diplomsko delo obravnava ljudsko pripovedno besedilo v izobraževanju od vrtca

do osnovne šole, pri tem je izvzeto srednje izobraževanje, ker bi le-to zahtevalo

svojstveno obravnavo.

In zakaj obravnava ljudskega besedila in ne avtorskega? Odgovor nam podaja

Štefanova (2011), ki pravi, da zato, ker se mnogokrat sprašujemo, kaj je v resnici

pametno in kaj neumno, kaj je sreča in kaj ne in koliko težav človek lahko prenese.

Razmišljamo o različnih poteh iskanja smisla. Vsa ta vprašanja niso otroško preprosta,

vendar jih ljudska pripoved podaja v dovolj preprosti obliki, da jim po svoje lahko sledi

tudi otrok in pridobi, kolikor v danem trenutku lahko. Mnoge ljudske pripovedi so

namreč pomensko mnogoplastne in nam zato – ob različnih priložnostih, v različnih

obdobjih našega življenja – razkrivajo svoje različne pomene.

Prvi, teoretičen del, je razdeljen na tri poglavja. V prvem sem se osredotočila na

klasifikacijo ljudskega slovstva in na različne teoretične poglede o ljudski pravljici.

Drugo poglavje je namenjeno pripovedovanju danes in nekoč, slovenskim ljudskim

pripovedovalcem med leti 1940-1960, pripovedovanju v pedagoški komunikaciji kot


2

metodi v učnem procesu ter interpretativnemu pripovedovanju. V zadnjem poglavju je

predstavljena zgodovina zapisovanja, zbiranje in zapisovanje slovenskega ljudskega

slovstva in nekaj zapisovalcev ljudskega izročila na Slovenskem od leta 1850 do danes.

Empiričen del je namenjen vprašanju, kakšne možnosti imamo kot učitelji, da

pripomoremo k prepoznavnosti ljudskih besedil, saj imajo dragoceno kulturno-

zgodovinsko vrednost, vplivajo tudi na krepitev narodne zavesti. V raziskavi je predmet

preučevanja Kurikulum za vrtce ter primerjava enot ljudskega slovstva, ki so na

predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino in v potrjenih

berilih.

Glavni cilji diplomskega dela so: ugotoviti, koliko enot ljudskega slovstva je uvrščenega

na predlagan seznam književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-

izobraževalnem obdobju, in sicer glede na vrsto in izvor besedila; narediti primerjavo

števila enot ljudskega slovstva v potrjenih beril glede na vrsto in izvor besedila ter

razred. Poleg tega želim raziskati, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi

besedil, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu.


3

2 LJUDSKO SLOVSTVO

Besedna umetnost uporablja za svoje izražanje jezikovna sredstva. Deli se na dve

področji:

˗ ljudsko slovstvo; umetnost narečij oz. umetnost govorjenega jezika in

˗ literatura; umetnost knjižnega jezika.

Ljudsko slovstvo in literatura sta dva razmeroma samostojna sistema, med katerima ni

neprepustne meje, saj gre enkrat za občutnejše, drugič za komaj zaznavno medsebojno

vplivanje, tako glede na snov, kot na način upovedovanja (Stanonik, 1999).

V našem okolju se za pojem ljudsko slovstvo uporablja različna terminologija.

Novakova (2011) pravi, da je bil najbolj uveljavljen termin ustno slovstvo, ampak je

pridevnik »ustno« nepotreben, saj že slovstvo pomeni tudi ustno. Kot drugi termin

navaja ljudsko slovstvo, za katerega se na podlagi analize drugih avtorjev odloči, da je

najprimernejši in ga uporablja skozi celotno delo. Pravi, da je tudi sama med

analiziranjem beril največkrat naletela na ta pojem. Kot zadnjega najsodobnejši termin

navaja slovstveno folkloro, ki pa ga zaradi nerabe v berilih ne uporabi v nadaljnjem

delu.

Glede na to, da moj empiričen del namenjen analiziranju potrjenih beril in učnega

načrta za slovenščino v osnovni šoli, sem se odločila, da v nadaljevanju uporabljam

termin ljudsko slovstvo, tudi tam, kjer strokovna literatura uporablja druge izraze.

2.1 DEFINICIJE LJUDSKEGA SLOVSTVA

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika(2000) je zapisano:

slóvstvo -a s (o ) književnost, literatura: priljubljena dela svetovnega slovstva; slovstvo

16. stoletja; zgodovina slovenskega slovstva / potopisno slovstvo / lepo slovstveno

leposlovje: strokovno slovstvo strokovna literatura


4

♦ lit. ljudsko slovstvo celota iz ljudskega ustnega izročila zapisanih del, ki so nastajala

zlasti med 16. in 18. stoletjem; rokopisno slovstvo celota z roko napisanih del, nastalih

zlasti v srednjem veku

Ljudsko slovstvo je umetnost govorjenega jezika, predvsem umetnost narečij. O njeni

preteklosti lahko izvemo le na podlagi tega, kar je prestregel pisan vir ali tisk. Iz davne

preteklosti je ohranjenih največ pesmi ali njihovih odlomkov kot obvezni del različnih

šeg letnega ali življenjskega kroga ter pobožnih obredov. Proste pripovedi v nevezani

besedi so veliko redkeje ohranjene. Izjemoma naletimo nanj v rokopisnih pridigah ali

tiskanih predlogih zanje. Najprvotnejši viri ter izvori snovi iz motivov, segajo daleč

nazaj, tja do antike (Stanonik, 1999).

Slovensko ljudsko slovstvo je edini literarni dokument slovenskega naroda do pojava

pisane umetne književnosti in ima nacionalno-kulturni pomen. Njegove značilnosti so

v:

˗ anonimnosti,

˗ ustnem izročilu,

˗ obstoju številnih različic,

˗ preprostosti oblike in vsebine,

˗ posameznih stilnih značilnosti (ponavljanje, pomanjševalnice, pretiravanje ipd.)

in

˗ preprostem jeziku s starinskimi oblikami in opaznimi narečnimi oblikami (Lah,

1993).

Za ljudsko slovstvo oz. predvsem za pravljice in pripovedke je značilno, da so stara

kulturna dobrina, ki se je hitro širila iz kraja nastanka, ljudje so si jih na tak način po

vsem svetu prilaščali. Vsak jih je prilagodil in spremenil po svoje, s tem pa so vnašali

vanje primesi svoje kulture in jim tako vtisnili svoj pečat, ki je bil popolnoma drugačen

od ostalih. To se kaže v motiviki in v magičnih elementih, ki vsem spremembam

navkljub ostajajo osnova pripovedi (Kropej, 1995).

Romantični pogled je bil, da je avtor ljudskih besedil kolektiv – ljudstvo, narod; zato je

bilo v romantiki ljudsko slovstvo najpopolnejši izraz narodovega duha, njegove

ustvarjalnosti. Kasneje so to tezo ovrgli, saj naj bi množica ljudi ne mogla sestaviti


5

zgradbeno in sporočilno dovolj trdne zgodbe. Avtor vsake ljudske pesmi ali pripovedke

je moral sprva biti en sam, vendar hitro pozabljen, ker se prvinski odnos do literature

ne zanima za okoliščine in za nastajanje zgodbe (npr. za avtorja), temveč za besedilo

samo. Ljudski elementi in ustvarjalni delež v ljudski pesmi ali pripovedki se izrazita

glede na to, ali se pesem prenaša ustno, s pomnenjem in ponavljanjem. Prenašalci iz

besedila sproti izločajo tisto, kar jim ne ustreza in dodajajo, kar jim po njihovem

mnenju manjka, spreminjajo in »popravljajo« obstoječe. Na ta način skozi čas in na

širšem področju, v katerem se ljudsko delo ustno »razprši«, nastane vrsto različic iste

pesmi ali pripovedi (Kos, 1996).

2.2 ŽANRSKE OPREDELITVE

Stanonikova (1999) je opredelila ljudsko slovstvo na tri skupine:

˗ kratke enote ljudskega slovstva,

˗ pesništvo in

˗ pripovedništvo.

2.2.1 KRATKE ENOTE LJUDSKEGA SLOVSTVA

Za to zvrst je značilna kratkost, ritmično podajanje, beseda ima prav pri različnih

oblikah tega žanra največjo težo in pomen, uporabljajo jih razpršeni posamezniki.

Zaradi najmanjšega in najkrajšega obsega in hkrati mejnega položaja te enote

uvrščamo na področje jezikoslovja kot ljudskega slovstva (Stanonik, 1999). Sem sodijo:

PREGOVORI; pregovori so veja ljudskega slovstva, a imajo čisto posebno vlogo,

saj jih vpletamo v vsakdanji govor. Z besedo pregovor označujemo ljudske

resnice, obzirne napotke, posmehljivke in primere. V njih so nakopičene

stoletne izkušnje, znanje, modrost, pa tudi stereotipi (Novak, 2011).

UGANKE; uganka je zgoščena v eno poved. V njej je misel podana tako

presenetljivo, zavito ali metaforično, da jo mora sprejemalec šele razrešiti.


6

Zaradi njenih lastnosti jo uvrščamo na rob poučne besedne umetnosti

(Stanonik, 1999).

OTROŠKI FOLKLORNI OBRAZCI; sem prištevamo nešteta besedila, ki živijo

predvsem med otroki. To so vabljivke, s katerimi starši vabijo otroke jest ali

spat; voščilca, za osebne in letne praznike; izštevanke, pri otroških igrah;

nagajivke, zmerljivke, zbadljivke in mnoga druga ritmizirana besedila, ki še

nimajo imena ali so neločljivi del njihove igre. V teh besedilih se družita resnični

svet narave in odraslih ter domišljijski in naivni otroški svet s svojo posebno

poetiko. Med oblikovnimi lastnostmi izstopata predvsem razgibana

onomatopoija ter veselje nad igro v besedi, ritmu in zgradbi (Stanonik, 1999).

2.2.2 PESNIŠTVO

Za ljudske pesmi ni najpomembnejše to, da je njen pravi avtor neznan, temveč to, da si

jo je ljudstvo na vsem ozemlju prilastilo, jo daljšo dobo pelo, po svoje spreminjalo in

tako prilagajalo svojemu okusu in slogu, pri tem gre za reproduktivno in produktivno

dejavnost. Za ljudske pesmi velja, da so preproste, vendar imajo notranje zakonitosti in

se podrejajo nenapisanim pravilom. Delijo se na:

LIRSKE PESMI; ljudska lirika je eden najstarejših načinov pesniškega izražanja

čustev. Izmed vseh vrst ljudskega slovstva so lirske pesmi med Slovenci najbolj

žive in znane. Izpovedne pesmi so precej krajše od pripovednih, vsebinsko bolj

raznolike in bolj povezane z vsakdanjim življenjem in tako spremljajo človeka od

rojstva do smrti (Novak, 2010).

EPSKE PESMI; za ljudske pesmi, ki jih uvrščamo v epiko, je značilno, da se

navezujejo na resnične zgodovinske dogodke. Junaki so idealizirani, življenje in

življenjsko okolje sta predstavljena realistično (Novak, 2010).

EPSKO-LIRSKO PESNIŠTVO; v tem področju se prepletata obe temeljni pesniški

vrsti. Sem sodijo balade in romance. Balade pripovedujejo o nenavadnem

dogodku, v katerem je človek žrtev skrivnostnih nadnaravnih sil. Romance so


7

vedrejše od balad. Opevani dogodek je napet, dramatičen in ima pomirljiv

zaključek (Novak, 2010).

2.2.3 PRIPOVEDNIŠTVO

Pripovedništvu je namenjeno naslednje poglavje (glej poglavje 2.3 v nadaljevanju).

2.3 KLASIFIKACIJA PROZNE LITERARNE ZVRSTI

K prozni literarni zvrsti spadajo: pripovedke in pravljice – slednje so lahko: ljudske,

avtorske ali sodobne, ter bajke, legende ipd., ki so razložene v nadaljevanju z vidika

različnih avtorjev.

2.3.1 PRAVLJICA

»Pravljice so sanje človeštva, vendar so v pravljicah združene tudi vse individualne

sanje. Njihov pogled je globalen, izraz je predznanstven, nedeljiv, zato pravljice delujejo

zdravilno.« (Cerar, 2006, str. 95).

Danes obstaja več teoretičnih definicij različnih avtorjev, ki natančno preučujejo in

razčlenjujejo pojem pravljica. Delijo jo na več načinov, in sicer glede na temo,

avtorstvo, strukturo ipd. Teorije so si med seboj podobne, vendar ne popolnoma

usklajene. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2000), je pravljica opredeljena kot:

1. lit. pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v

kateri navadno zmaga dobro; 2. ekspr. neresnična izjava, pripoved; 3. kar je zelo lepo,

čudovito; 4. pripoved, izročilo o kakem zgodovinskem dogodku, osebi, navadno z

izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami.

Raziskovalka ljudskega slovstva in pisateljica Alenka Goljevšček (1991) se sprašuje po

definiciji pravljice in pravi, da o tem ni soglasja. Pravljice so dinamične, prehajajo iz

zvrsti v zvrst, ni jasne ločnice med pravljico in pripovedko, legendo, bajko, mitološkimi

in čudežnimi zgodbami. Za pravljice je značilna čudežnost, gibčnost ter boj med dobrim

in zlim. Goljevšček (2006) kasneje piše o tem, da so pravljice nastale, ko je arhaična


8

plemenska družba razpadla in se je mit ločil od rituala. Mit je sveta in svetotvorna

zgodba, ki sodeluje v vzdrževanju in upravljanju kozmosa, pravljica pa je zgodba oz.

fikcija, ki služi zabavi in katere resničnost je le še pogojena, estetska. Struktura pravljice

je stalna in izredno odporna proti spremembam, ki jih prinaša čas, zato je po svojih

osnovnih potezah še vedno arhaična. Ta arhaičnost opredeli tri vrednostne stalnice

(selstvo, zajedavstvo in milenarizem), ki pravljico naredijo v pravem pomenu besede; v

njih se izraža arhaični pogled človeka na sebe in svet.

Pravljice imajo svoje posebnosti, med katerimi najbolj izstopa svobodnost. Pravljica

lahko jemlje od povsod, a sposojeno bo zmeraj prilagodila svojim zakonom. Ignorira

individualnost, prostor, čas in njegovo minevanje. Pravljični junaki se nenehno

srečujejo s čudežnim in demonskim, vendar ju jemljejo samoumevno, brez

presenečenja ali strahu. V pravljičnem svetu človek zmeraj zmaga nad demonskim.

Pravljični liki so površinski, enodimenzionalni, brez telesa, brez duše, družine in okolja,

brez odnosov do soljudi, do preteklosti in prihodnosti ipd., in prav zato so sposobni, da

se srečajo in povežejo z vsem. Vse, kar je notranjega, je projicirano na osvetljeno

površino in kar je nepomembnega, je potisnjeno v temo. Na koncu pravljice ne ostane

nič nedoločenega, skrivnostnega, negotovega (Goljevšček, 1991).

Slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in profesorica za slovensko književnost

Marija Stanonik (1999) dodaja, da so pravljice s svojimi zapleti in razpleti sad domišljije,

vendar odsevata iz njih tudi življenje in mišljenje davne preteklosti: matriarhat,

ljudožersto itd. V njej se domišljija najbolj sprosti, vse je dosegljivo in uresničljivo.

Temeljno gibalo v pravljici je reševanje ugank ali izpolnjevanje nalog, ki v resničnem

življenju niso izvedljive. Čudežna sredstva, junaška doslednost in dobrota pa storijo, da

jih osrednje osebe rešujejo z malo truda, in prav posebna lastnost pravljic je, da je

dobrota res vedno poplačana, zlo pa ni vedno maščevalno. Pravljice deli v tri

podskupine.

˗ Čudežne pravljice; dogajanje poganjajo čarovniški pripomočki in nenavadne

moči, ki rešujejo junaka in ga vodijo k uspehu. V njih je zbrisana razlika med

mogočnim in nemogočim.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenci

http://sl.wikipedia.org/wiki/Literarni_zgodovinar

http://sl.wikipedia.org/wiki/Etnolog

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Redni_profesor&action=edit&redlink=1


9

˗ Realistične pravljice; pomembno vlogo ima junakova iznajdljivost, pridnost,

zvitost, v stiskah si zna človek pomagati tudi sam.

˗ Živalske pravljice; v njih se posredno odkrivajo človeške lastnosti, ki so spretno

prilagojene živalim in njihovim posebnostim. Junaki teh pravljic so jež, lisica,

volk, medved, zajec ipd. Prehod od pravljic k pripovedkam so basni. Basni so

krajše živalske zgodbice, ki se končujejo s poučno poanto. Teme so praktično-

moralne, vzete iz dejanskih življenjskih možnostih, nujnostih in zahtevah

(Stanonik, 1999). Kos (2001) dodaja, da so lahko basni tudi s človeškimi

osebami ali bogovi.

Tancer-Kajnihova (1993) razdeli pravljice v tri velike podskupine, in sicer: ljudska

pravljica, klasična umetna pravljica in moderna pravljica.

2.3.1.1 Ljudska pravljica

Ljudska pravljica je neposreden predhodnik klasične umetne pravljice. Iz nje črpa

motivno-tematske in morfološko-strukturne prvine. Zapisana ljudska pravljica izgublja

svoje prave lastnosti, v pripovedne vzorce pa se vnašajo novi, realistični drobci. Ljudsko

pravljico odlikuje svojstvena združitev spremenljivosti v okviru stalnosti in prav zaradi

tega žive ljudske pravljice delujejo bolj življenjsko, starejše pa iz istega razloga bolj

fantastično. Značilnosti ljudske pravljice so:

˗ enodimenzionalnost – resnično in fantastično delujeta vzporedno;

˗ zavezanost svoji notranji logiki;

˗ nedoločen prostor in čas dogajanja;

˗ dogodki in epizode so nanizani brez podrobnejših opisov;

˗ premagovanje težav z obveznim srečnim razpletom;

˗ neindividualizirani pravljični liki, ki so prikazani črno-belo (Kobe, 1999a).

Ruski folklorist Vladimir Propp (2005) je v Morfologiji pravljice ljudske pravljice

klasificiral glede na motiviko, ki se ponavlja v njej. Razdelil jih je v tri skupine:


10

- čudežne pravljice: v njih najdemo čarovniške pripomočke in nenavadne

moči, s pomočjo katerih junak premaguje ovire ter doseže cilj;

- realistične pravljice: tu ima najpomembnejšo vlogo junakova pridnost,

iznajdljivost in zvijačnost, s katerimi si pomaga iz stisk (pravljice o tatovih,

razbojnikih ipd.);

- živalske pravljice: dogajanje se odvija v živalskem okolju. Njihova glavna

značilnost je, da imajo njim prilagojene človeške karakteristike in

sposobnosti.

2.3.1.2 Klasična umetna pravljica

Po svoji zunanji in notranji strukturi je zelo podobna ljudski pravljici. Gre za starejši oz.

prvotni vzorec avtorske pravljice iz 19. stoletja; izraz umetna opozarja, da so dela

avtorska. V Evropi je svoj razcvet in vrh doživela v obdobju romantike. Najbolj jo je

zaznamoval danski romantik Hans Christian Andersen, ki je v svoje pisanje vključeval

tudi subjektivno doživljanje in ji s tem podaril subjektivno noto. Lastnosti klasičnih

umetnih pravljic so:

˗ da je to krajše prozno delo s stopnjevalnim dogajanjem, ki pa je

enodimenzionalno;

˗ da vsebuje moralno sporočilo, ki je zelo izpostavljeno;

˗ boj med dobrim in zlim;

˗ dogodki in liki so polarizirani;

˗ značilni so tudi čudeži, ki uravnavajo red sveta (Kobe, 1999a).

2.3.1.3 Sodobna umetna pravljica

Termin sodobna pravljica pojmuje kot zbirno poimenovanje za dva vzorca besedil s

specifičnimi iracionalnimi prvinami; to sta: kratka sodobna pravljica in fantastična

pripoved.


11

Kratka sodobna pravljica ima skromen obseg, v povprečju od 1,5 do 10 strani,

namenjena je otrokom v začetnem bralnem obdobju. Razvila je več različic glede na

glavni literarni lik:

˗ z otroškim glavnim literarnim likom;

˗ z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom;

˗ s poosebljeno rastlino kot glavnim likom;

˗ s poosebljeno živaljo kot glavnim likom;

˗ s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom;

˗ z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (Kobe,

1999a).

Pri fantastični pripovedi sta prostor in čas določena, opisana sta dva svetova,

realistični in fantastični, ki pa tvorita celoto. Gre za daljše besedilo, saj obsega tudi do

200 strani ali več (Kobe, 1999b).

2.3.2 PRIPOVEDKA

V slovenskem okolju se uporabljata za isto zvrst dva izraza, in sicer: pripovedka in

povedka. Vendar bom zaradi pogostejše uporabe termina pripovedka1 v nadaljevanju

uporabljala ta izraz, tudi v literaturi, kjer zasledim pojem povedka.

Pripovedke po Goljevščekovi (1991) govorijo o nenavadnih osebah in dogodkih,

verjamejo v resničnost povedanega, njihovo oblikovanje je individualizirano in

realistično: osebe imajo lastna imena, navajajo se čas in kraj, razne krajevne

posebnosti v navadah, običajih, hrani, obleki itn. Prikazujejo svet, v katerega vdirajo

skrivnostne in demonične sile, ki človeka presenečajo, ga navdajajo z grozo, mu pretijo

z uničenjem. V pripovedkah je človek tragičen in minljiv, demon pa večen in nadmočno

bitje. Dogajanje je doživeto globoko, a je duhovno neobvladano: prepada med

tostranskim in onostranskim se ne da premagati. Zato pripovedke dostikrat ostajajo

1 Novak (2011) navaja, da se izraz pripovedka pojavi skoraj 9-krat pogosteje kot izraz povedka (iskanje pogostosti

besed s pomočjo korpusa Fidaplus).


12

odprte in ne dajejo odgovorov na vprašanja, ki jih zastavljajo. Tudi formalno so odprte:

večkrat sploh ne gre za zaključeno zgodbo, ampak za poročilo o nenavadnem,

vznemirljivem, grozo vzbujajočem dogodku.

Pripovedka je neverjetna zgodba, postavljena v stvarno okolje, ki je verjetno. Gre za

tradicionalno zgodbo, večidel iz ljudskega slovstva, sestavljeno v prozi in tudi v verzih.

Motivi so iz napol realnega preteklega, zgodovinskega ali vsakdanjega sodobnega

sveta. Liki in dogodki so lahko deloma nestvarni, mitični ali pravljični, vendar morajo

biti povezani s konkretnim geografskim, socialnim in vsakdanjim okoljem ali celo

postavljeni v poseben zgodovinski čas. Po motiviki se delijo na: epske, mitične, junaške,

mitološke, živalske, religiozne, idilične. Ob ljudskih pripovedkah so mogoče tudi

umetne, ki se večidel naslanjajo na snov iz ljudskega izročila (Kos, 2001).

Stanonikova (1999) navaja, da je pripovedka bolj povezana s svojim okoljem, njeni

nosilci trdijo, da so dogodki resnični ali vsaj verjetni. Pripoveduje o znanih osebah,

krajih in zgodovinskih dejstvih. Struktura ni zahtevna. Je kratka, pogosto se konča s

tragično poanto oz. poučnim jedrom. Razdeli jih na šest skupin: bajke, legende ali

svetniške pripovedi, zgodovinske, razlagalne, socialne in šaljive pripovedi. Novakova

(2011) pa dodaja še junaško pripoved.

˗ Bajčne pripovedke; tematsko so najstarejše in pojasnjujejo nastanek sveta,

naravne nebesne ali zemeljske prikazni, hude naravne nesreče. V njih nastopajo

dobra in slaba mitična bitja; divi mož, rojenice, škrat, vile, vesne, žarkžene, ipd.

Mednje sodijo tudi pripovedi o ljudeh s posebno močjo in bajeslovnih bitjih:

desetniki, more, volkodlaki, ipd. (npr. Volkodlak) (Stanonik, 1999).

˗ Junaške pripovedke; v njih nastopa zgodovinska oseba z junaškimi lastnostmi

(npr. Peter Klepec) ali pa so zgodovinske le okoliščine, junaki pa so rezultat

ljudske domišljije, a povsem preprosti ljudje. Junaki v teh pripovedkah nimajo

čarobnih moči že po svoji naravi, kot jih imajo mitični junaki, ampak jih dobijo

šele naknadno po zaslugi neke preizkušnje. Mnogokrat junaku pomagajo

mogočni liki »zaščitniki« oz. skrbniki, ki junaku omogočijo, da izpelje

nadčloveške naloge (Novak, 2011).


13

˗ Legendne ali svetniške pripovedke; legende ali krščanske pripovedke

upovedujejo izmišljene dogodke iz Kristusovega življenja, iz življenja njegove

družine in svetnikov (Stanonik, 1999).

˗ Razlagalne pripovedke; skušajo pojasniti to ali ono lastnost v naravi: pri

človeku, njegovemu delu, pri živalih, rastlinah in neživi naravi. Razlagalne

pripovedke so nekakšna znanost in pedagogika v okviru ljudskega slovstva (npr:

Kako je nastalo Rabeljsko jezero) (Stanonik, 1999).

˗ Socialne pripovedke; tematizirajo družbeno življenje od najožjega v najširši

krog. Bodisi gre za nesrečno ljubezen, ponesrečen lov na polhe, pretirano

varčnost, obrekovanje, ravbarje ipd. (Stanonik, 1999).

˗ Šaljive pripovedke; so samostojen žanr, povezuje smešne in šaljive dogodke in

zabavljive zgodbice o prebivalcih posameznih krajev (Stanonik, 1999).

˗ Zgodovinske pripovedke; imajo z zgodovino skupnega toliko, kolikor ji ta daje

bolj ali manj določen časovni okvir (turške, francoske vojne) ali posoja resnične

osebnosti (Atila, Kralj Matjaž itn.). Po navadi se pripovedovalec in poslušalec ne

menita za zgodovinsko (ne)resničnost (Stanonik, 1999).

2.4 STVARNOST V LJUDSKIH PRAVLJICAH IN PRIPOVEDKAH

Etnologinja in raziskovalka ljudskega izročila Monika Kropej (1995) navaja, da vsak čas

in vsako okolje sprejema pravljice in pripovedke po svoje in vsaj do neke meje vnaša v

njihovo razlago svoje poglede na življenje. Pravljice in pripovedke nas popeljejo v

pestrost vsakdanjega življenja, obenem pa nam na svojevrsten način govorijo o

človekovi povezavi z naravo, z vidnim in nevidnim svetom, s človeku nerazložljivimi

silami, ki so jih nekoč ljudje čutili bolj prvinsko kot danes in so bolj kot danes

zaposlovale njihov miselni svet. Če upoštevamo vse, kar smo našteli, lahko rečemo, da

so pravljice in pripovedke nosilke pretekle in sedanje kulture.

Prepletenost starodavnih prvin z odsevi različnih zgodovinskih dogodkov je včasih v

pripovednih sklopih zaradi sorodne, če ne kar enake motivike težko določljiva. Zato je


14

razvozlavanje vprašanj, ki se nanašajo na nekatere pripovedne tradicije, silno

otežkočeno. Na splošno se raziskovalci strinjajo s tem, da v ljudskih pripovedih močno

odsevajo družbene razmere, bodisi tiste iz časa nastanka pravljice ali pripovedke bodisi

one iz časa zapisa. Ugotoviti, kateri elementi so resnični, in določiti, v katerem

razmerju sta v pravljici in povedki stvarnost in domišljija, kot dve prepletajoči se

vzporednici ljudskega pripovedništva, je zapletena naloga. Čudežnost je lahko na eni

strani domišljijsko stopnjevanje resničnih razmer, na drugi strani utegne biti odsev že

preživetih predstav o nadčutnem dogajanju, morda je alegorija, ki ponazarja prastaro

razlago stvarstva, morda odsev arhaičnega družbenega reda, lahko pa je tudi nekaj

popolnoma neresničnega. Najlažje je vpliv okolja videti tam, kjer se v pripoved ali

pravljico vnašajo nove sestavine s področja materialne kulture. Težje je pri družbeni in

duševni kulturi. Tu gre po navadi prav za tiste sestavine v pripovedi, ki so ključne in je

nanj vezana vsebina, razplet in sporočilnost zgodbe, so torej njena struktura in

tematska osnova. Velikokrat se spremeni sporočilo pripovedi, ki neredko dobi vzgojno-

moralistično noto, medtem, ko je vsebina pravljice zelo pogosto podana v alegorični

govorici, vsaj v grobem ostaja, tudi kadar ni več razumljiva v prvotnem pomenu

(Kropej, 1995).

2.5 RAZLIČNI TEORETIČNI POGLEDI NA LJUDSKO PRAVLJICO

Odkar se je znanost začela intenzivneje ukvarjati z ljudskim pripovedništvom, ga zbirati

in raziskovati, so se začele pojavljati različne interpretacije tega kulturnega izročila, v

katerem so prepoznavali pomemben vir narodovih posebnosti in različnih znanosti. V

nadaljevanju je predstavljenih nekaj teorij pomembnih avtoritet na tem področju.

2.5.1 MAX LÜTHI

Max Lüthi (1909-1991) je bil švicarski literarni teoretik, ki je pravljice preučeval z vidika

uporabe motivov. Poudarek njegove raziskave je na zapisani ljudski pravljici v

indoevropskem prostoru. Zaradi geografske obširnosti področja, s katerega je zajemal


15

gradivo, je njegova raziskava ena najpomembnejših. Njegov glavni cilj je bil ugotoviti,

kaj najbolj zaznamuje pravljice in kaj so njihove osnovne skupne značilnosti. Pri

proučevanju evropskih pravljic je odkril pet glavnih značilnosti, ki zaznamujejo

evropsko ljudsko pravljico.

˗ Enodimenzionalnost: dimenzije nadnaravnega in realnega sveta se v pravljici

prepletata, mej med njima ni. Pravljični svet je celovit in hkrati prepletajoč.

˗ Fizična in psihološka površinskost: obe značilnosti se kažeta v nivojih. Fizično

površinskost zasledimo v odnosu junaka do svojega rojstnega kraja, v njegovem

telesnem stanju ipd. Psihološko stanje pa je označeno v odnosu junaka do

drugih nastopajočih in do samega sebe.

˗ Abstraktnost: pravljica je v celoti zelo abstraktna in ne ustreza konceptu

realnega. Abstraktnost je vidna pri nalogah, ki jih junak izpolnjuje. V njej

najdemo ekstreme, značilno je prehajanje iz ene skrajnosti v drugo.

˗ Izolacija in univerzalna povezanost: abstraktnost je izražena tudi v izolaciji, ki

se kaže v odnosih med nastopajočimi. Pokazatelj te izoliranosti je omejevanje

vsega, kar je redko, dragoceno, ekstremno in v svoji pojavnosti izolirano.

˗ Sublimacija in vsevključenost: motivika v pravljicah ni izvorno pravljična, saj se

v njih prepletajo tako magični kot tudi vsakdanji motivi. Prevzame in

preoblikuje pa jih do te mere, da ustrezajo motiviki pravljice (Lüthi, 1986).

2.5.2 BRUNO BETTELHEIM

»V celotni »otroški književnosti« ne bi našli skorajda ničesar, kar bi lahko v omejenih in

številnih drugih pogledih tako obogatilo in zadovoljilo otroka in odraslega kakor ljudska

pravljica.« (Bettelheim, 2002, str. 9).

To trditev avstrijski psiholog Bettelheim (2002) zapiše na prvih straneh svojega

obsežnega dela Rabe čudežnega. Nadaljuje z razlago, da nam ljudske pravljice ne

morejo veliko povedati o modernem življenju, nam pa govorijo o notranjih problemih

ljudi in o srečnih rešitvah njihovih stisk v družbi. Iz njih lahko izvemo več kot iz katerih

koli drugih zgodb, ki jih lahko razume otrok.


16

Bettelheim (2002) navaja tudi, da so otrokom ljudske pravljice bližje kot druge zgodbe

za otroke, ker te, bolj kot katere koli druge, izhajajo iz otrokovega dejanskega

psihološkega in čustvenega stanja. O otrokovih notranjih pritiskih pripovedujejo na

način, ki ga otrok nezavedno razume, in ne da bi podcenjevale izredno resne notranje

boje, ki spremljajo odraščanje, tako lahko začasno ali trajno razrešijo problem, ki ga

muči.

O ljudski pravljici Bettelheim (2002) pravi, da so dobile končno obliko šele, ko so se

nehale neprestano spreminjati in so jih zapisali. Še preden so jih zapisali, so si jih dolga

stoletja vedno znova pripovedovali. Medtem so se krajšale ali razvlekle, nekatere pa so

se spojile z drugimi. Pripovedovalec jih je prikrojil temu, kar je po njegovem mnenju

najbolj zanimalo poslušalce, pa tudi svojim trenutnim namenom ali posebnim

problemom svojega časa. Te zgodbe utelešajo izkušnjo, ki jo je zbrala neka skupnost,

ker so ljudje želeli staro modrost ohraniti in zapustiti prihodnjim rodovom. Pravljice

vsebujejo globoke vpoglede, ki so ohranjali človeštvo v njegovi dolgi, spremenljivi

zgodovini: bile so dediščina, ki se otrokom v nobeni drugi obliki ne razkriva na tako

preprost, neposreden in dostopen način.

Bettelheim (2002) predstavi enajst spodaj naštetih in podrobneje predstavljenih

motivov v različnih ljudskih pravljicah.

a. Načelo ugodja proti načelu realnosti; pravljica nam prepušča odločitev, ali jo

želimo skozi fantazijsko sliko uporabiti v realnem življenju (npr. Trije prašički).

b. Fantazija o hudobni mačehi; ohranja podobo dobre matere, obenem pravljica

pomaga preživeti ob dejstvu, da se otroku njegova mati zdi zlobna. V pravljici je

mati vedno poosebitev dobrega, njeno nasprotje (mačeha, čarovnica …) pa ima

skrajno negativno osebnost. Ko otrok začuti potrebo, lahko razcepi želene

osebnosti v dve in si tako pomaga razumeti svet, dogajanje in vedenje ljudi

okoli sebe (npr. Čebelja kraljica).

c. Doseganje integracije; to pomeni združevanje narave onega, jaza in nadjaza ter

tako na nek način doseganje popolnosti.

d. Združevanje naše dvojne narave; že najzgodnejši misleci so govorili o dvojni

naravi – človeški in nečloveški. Človeški razum ni zmožen brzdati živalskih

nagonov, ko se ti enkrat prebudijo. Šele ko so živalske težnje in asocialna


17

nagnjenja odpravljena, se lahko razcvetijo človeške lastnosti (npr. Bratec in

sestrica).

e. Domišljija proti resničnosti; za to integracijo je potrebno poznavanje

neskladenjskih vidikov naše osebnosti; Bettelheim pravi, da imamo dva pola

ene osebnosti – ono in jaz, ki skupaj tvorita celoto (npr. Sinbad pomorščak in

Sinbad nosač).

f. Pravljice o dveh bratih: predstavljajo navidez nezdružljiva vidika človeške

osebnosti, ki se kasneje ločita in doživita različno usodo. Dva lika simbolizirata

nasprotna vidika naše narave, ki nas pripeljeta do tega, da ravnamo na

nasprotna načina (npr. Dve sestri).

g. Grajenje integracije: če želimo razumeti svoj pravi jaz, moramo prisluhniti svoji

duševnosti in spoznati njeno delovanje. Dobro življenje dosežemo, ko

povežemo neskladne težnje, ki so lastne naši naravi (npr. Trije jeziki).

h. Najmlajši otrok kot tepko: število tri se nanaša na tri duševne ravni: ono, jaz in

nadjaz. Najmlajšega otroka skoraj vedno najdemo pod številko tri. Bettelheim

pravi, da je bistrost naravni dar; je intelekt, ki ni odvisen od značaja. Modrost

pa je posledica notranje globine, pravih izkušenj, ki nas bogatijo (npr. Tri

peresa).

i. Vitez v bleščečem oklepu in dekle v stiski: pravljica otroku razjasni, kako naj

živi s svojimi konflikti. Pravi, da ga pravljica napelje k fantazijam, ki si jih sam ni

možen izmisliti in tako lažje reši težavo (npr. Ojdipski konflikt).

j. Doseganje neodvisnosti: otrok mora slej ko prej sam na pot zrelosti,

samostojno se mora soočati z raznimi preizkušnjami, a samostojnost je mogoča

le z lastnim delovanjem. Preko pravljic spozna, da je težko biti to, kar si, vendar

je v tem resnično zagotovilo neodvisnosti (npr. Gosja pastirica).

k. Cikel pravljic o živalskem ženinu:pravljice, kjer junaki ubijajo strašne sovražnike

in rešujejo device, utelešajo ojdipske fantazije moške veličine. Ti junaki

potlačijo vse občutke tesnobe, a včasih pridejo na plano spolne tesnobe, ki se

skrivajo za fantazijami o pogumu. Več pravljic, ne da bi sploh omenjale

potlačitev spolnosti, uči, da je za ljubezen potrebna radikalna sprememba

pogleda na spolnost. Tako se žival spremeni v prelestnega moškega. Vsem tem


18

zgodbam je skupno, da se spolni partner najprej doživlja kot žival. Analiza

pokaže, da je potlačitev spolnosti vezana na preteklost oz. na čas, ko je bila

potlačitev pogost pojav, saj so otroke učili, da bodo spolno zreli šele po poroki

(Bettelheim, 2002).

2.5.3 JACK ZIPES

Jack Zipes (1973-) je ameriški literarni teoretik, profesor, prevajalec in aktivist, ki je v

svojem delu The Oxford companion to fairytale izpostavil pomembne trditve o

preučevanju pravljic.

Zipes se je pravljic lotil z vidika raziskovanja ustreznosti. Preučuje problematiko

pojavljanja nasilja in njihovo socialno vlogo ter jezikovnih korenin pravljic. Pravi, da so

si pravljice po svetu podobne, z razlago obstoja bazičnih instinktov v človeku, ki so

gensko pogojeni. Odražajo se v odzivu na civilizacijske spremembe oz. procese, ne

glede na to, kje oseba živi (Križnič, 2011).

Zanimalo ga je, kako so se pravljice prenašale skozi stoletja, preko ustnega izročila.

Ugotovil je, da so pravljice po zapisih neznanih avtorjev povezane z ritualni,

zgodovinskimi anekdotami, religioznimi prepričanji, običaji, nenavadnimi dogodki in

čudežnimi preobrazbami. Pripovedovalci so jih skozi čas spreminjali z dodajanjem,

odvzemanjem vsebine, oblikovali so jih tako, da so ustrezale njihovim željam in

izkušnjam. Na tak način so se lažje poistovetili z junaki, ki so ustrezali njihovemu

statusu. Ustno pripovedovanje, čudežnost v pravljici in čustva, ki se ob tem prebudijo,

so služila utrjevanju splošnih pravil in norm. In ravno čudežna pravljica ima to

pomembno lastnost, da v spomin pripovedovalca in poslušalca prikliče pretekle odnose

(Križnič, 2011).

Zipes (2000) je oblikoval šest različnih pristopov k preučevanju ljudske pravljice. Ti

oblikujejo ideološke domneve o odnosih med jezikom, pripovednostjo, literaturo,

pomenom, družbo in literarno publiko, zrcalijo pa kritične, kulturne in zgodovinske

kontekste, v katerih so bili ustvarjeni.


19

1. Folkloristični pristop; nanaša se na finskega teoretika Anttija Aarneja,

ameriškega zbiratelja Stitha Thompsona in nemškega folklorista Hansa-Jörga

Utherja. Folkloristi menijo, da ljudske pravljice izvirajo iz ustnega izročila in da

je edina verzija posebnega tipa pravljice rekonstruirana iz njenih prej obstoječih

različic. Prej omenjeni teoretiki so postopoma uredili instrument za

mednarodno zgodovinsko-primerjalno raziskovanje proznega ljudskega

slovstva, The types od International Folktales – sistem ATU2.

2. Strukturalistični pristop: razvil ga je Vladimir Propp. Strukturaliste zanimajo

predvsem sestavni deli pravljice.

3. Literarni pristop: ta pristop je usmerjen k pomenu pravljice. Najbolj znan avtor

te teorije je Max Lüthi. Lüthi kombinira stilistično analizo teksta pravljic in

razvija interes za njihov pomen; ne ozira se na socialni in kulturni kontekst,

ampak se osredotoča na način pisanja, na tematiko na splošno in zgodovinski

razvoj.

4. Psihoanalitični pristop: s psihoanalitično teorijo sta se ukvarjala dva priznana

avtorja, in sicer Bruno Bettelheim in ženska predstavnica Marie Louise von

Franc (po Jungu). Čeprav se njune interpretacije razlikujejo, imajo dokaj

podoben pogled na jezik, pripovednost in splošen pomen pravljic. Pristop je

usmerjen k simbolizmu.

5. Zgodovinsko-sociološki in ideološki pristop; zgodovinski pristop delimo na dva

pomembnejša dela. Prvi pripisuje velik pomen socialnim in kulturnim učinkom

posameznih skupnosti, iz katerih izhajajo pravljice. Drugi pristop pa govori o

zgodovinski sorodnosti – besedilne različice pravljic odsevajo posebne kulturne

in zgodovinske kontekste, v katerih so bile ustvarjene. Znan predstavnik tega

pristopa je utemeljitelj te klasifikacije Jack Zipes.

2Sistem ATU je klasifikacija prozne literarne zvrsti. Aarne je oblikoval prvi katalog za prozno ljudsko slovstvo, ki je

izšel leta 1910. Za vsak pripovedni tip je predvidel določeno številko, kratek opis vsebine in bibliografske reference.

Okrog 800 pravljic je logično razvrstil in katalogiziral. Leta 1928 je na podlagi Aarnejevega kataloga z nekaj

izboljšavami izšel Thompsonov Index, v uporabi znan pod kratico AT, ki ga je z leti še izboljševal. Nato pa se je

revizije AT-tipskega kataloga lotil še Uther in oblikoval se je nov in obširnejši katalog mednarodnih pripovedovalnih

tipov s kratico ATU.


20

6. Feminističen pogled: predstavniki tega pristopa so kritični do vsebin tistih

pravljic, v katerih lahko najdemo »razdirajoče« elemente patriarhalnih vrednot.

Predstavnica je Maria Tatar (povzeto po Križnič, 2011).

2.5.4 ANJA ŠTEFAN O LJUDSKEM SLOVSTVU

Slovenska pisateljica, predvsem pa pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Anja

Štefan (2011) pravi, da ljudske pripovedi niso nekaj zastarelega – v svoji navidezni

odmaknjenosti so brezčasne, torej vedno znova aktualne. V svoji zgodbi ne olepšujejo

sveta in če gre v zgodbi premalo zares, potem ta zgodba otroku tudi zelo malo da.

Konflikti in celo krutosti, ki v ljudskih pravljicah marsikoga zmotijo, so del življenja. Ker

je življenje malo svetlo in malo temno, so to vase vsrkale tudi zgodbe, ki so krožile med

ljudmi.

O nastanku ljudske pripovedi Štefanova (2011) navaja, da niso plod domišljije enega

samega človeka. Prehajale so se skozi misli, usta in ušesa mnogih ljudi in verjame, da

imajo kot take večjo možnost, da prinašajo neko temeljno resnico. V svojem

večstoletnem obstajanju so se izkristalizirale ob različnih zelo temeljnih vprašanjih, ki

človeka spremljajo že od nekdaj. Na svojih življenjskih poteh vsi razmišljamo o

vprašanjih ljubezni in sovraštva, dobrote in hudobije, osamljenosti in sprejetosti,

radodarnosti in skoposti, poguma in strahopetnosti, premišljenosti in nepremišljenosti.

Štefanova (2011) pravi, da se sprašujemo, kaj je v resnici pametno in kaj neumno, kaj je

sreča in kaj ne in koliko težav človek lahko prenese. Opazujemo in premišljamo različne

poti iskanja smisla. Vse to so vprašanja, ki niso otroško preprosta, vendar jih ljudska

pripoved podaja v dovolj preprosti obliki, da jim po svoje lahko sledi tudi otrok in

pridobi, kolikor v danem trenutku lahko. Mnoge ljudske pripovedi so namreč

pomensko mnogoplastne in nam zato – ob različnih priložnostih, v različnih obdobjih

našega življenja – razkrivajo svoje različne pomene. In da se na prvi pogled zdi, kot da

so ljudske pripovedi iz odmaknjenega sveta, iz tistega daljnega nekoč in nekje, ki nima

pravega stika z nami. Vendar so krojene iz tako široke človeške izkušnje, da so gotovo

pomenljive tudi za nas.


21

3 PRIPOVEDOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA

SLOVSTVA

»Pripovedovanje je početje, ki človeka spremlja že tisočletja. Po izvoru pripada ustnim

kulturam, torej tistim, ki pisave še niso poznale in pri katerih so se vsa besedna sporočila

prenašala le s pripovedovanjem. Ko beseda še ni imela vidne podobe in je živela zgolj kot zvok,

je pripovedovanje v družbi gotovo igralo zelo drugačno vlogo, kot jo lahko igra danes. Danes je

samo eden izmed mnogih načinov posredovanja zgodbe, in to eden tistih, ki so na stranskem

tiru. Medijska agresivnost je dosegla, da ima v razvitem svetu vsakdo v vsakem trenutku na

voljo več zgodb, kot jih lahko sprejme in predela, in to zgodb, ki hkrati učinkujejo s sliko,

besedo in zvočno podlago. To je naravno govorjeni besedi gotovo močna konkurenca, po drugi

strani pa tudi velik izziv. Očarljivo je namreč v današnjem času zgolj s pripovedovanjem doseči

popolno pozornost poslušalcev, očarljivo je doživeti moč človeške besede, ki plava po prostoru

in mir, ki se ob tem naseli v prostoru in ljudeh.«

(http://www.mladinska.com/za_starse/svetovanje/branje/clanek_branje?aid=336, 2011)

3.1 PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA NEKOČ

O pripovednem načinu ljudskih pravljičarjev je pisal Milko Matičetov. Poudarjal je

pomen samostojnega in ustvarjalnega pristopa k pripovedovanju:

»Vsaka prava ljudska pripoved je sad bolj ali manj zavestnega umetniškega prizadevanja. Od

izročila je dano predvsem ogrodje, medtem ko meso, kri in dušo dobijo pripovedi vsakokrat

sproti od pripovedovalca. Če je ta res mojster svoje obrti, se bo vselej potrudil, da bo zgodbi

vdihnil nekaj samega sebe. Zgodbe, kakor jih posreduje izročilo, dopuščajo vsakomur, da se

razživi, uveljavi svoj pripovedovalski dar in izrazi svojo osebno stilistično noto.« (Matičetov,

1957, str. 122).

Tako kot se pripovedovalci med seboj razlikujejo po značaju, tako je za vsakega

značilen tudi njegov lasten slog pripovedovanja. Nekateri so umirjeni, drugi bolj živahni

in vesele narave. Nekateri imajo izrazito mimiko. Matičetov poroča:

»Včasih kar na lepem poskočijo in ponazorijo to ali ono junakovo dejanje, zatulijo, se vržejo na

tla, zgrabijo koga izmed poslušalcev in ga pretepejo, se z njim zavrtijo…kakor pač terja

http://www.mladinska.com/za_starse/svetovanje/branje/clanek_branje?aid=336


22

dogajanje v zgodbi. Tudi spreminjanje glasu, posnemanje živalskih in drugih naravnih glasov je

zelo priljubljeno.« (Matičetov, 1957, str. 122).

Zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče (2006) pravi, da je bilo v preteklosti

pripovedovanje in poslušanje pravljic predvsem družabni dogodek. Veliko ljudi se tega

spominja kot enega najlepših trenutkov življenja v skupnosti, prav tako petja in

skupnega dela. Za smeh so pripovedovali smešnice, za grozo pa zgodbe o strahu. S

pravljicami so otroke pripravljali na življenje in jih učili, kaj je prav in kaj ne. Skrb za

zdrav rod je bila vseprisotna. Od tega je bilo odvisno preživetje. Pripovedovanje zgodb

običajno ni bil napovedan dogodek, temveč se je največkrat zgodilo ob zimskih večerih,

ob krušni peči ali ognjišču, saj ni bilo elektrike. Občinstvo je bilo domače, sestavljeno iz

otrok in starejših. Ob toplem soju plamenov in v objemu mrzle noči se je porodila

prava priložnost za pripovedovanje, obujanje spominov, zgodb, pravljic ali kar čisto

pravih strahov. Pripovedovali so si iz hišnega, rodbinskega spomina, o zgodovini kraja,

skupnosti, pomembnih dogodkih. Bogato je bilo vedenje o krajih, drevesih, skalah,

rekah ipd. O živalih je krožilo veliko šaljivih zgodb, ki v prispodobi karajo človeške

lastnosti. Ko so varovali mrliča, so molili in prepevali, igrali so različne igre in tudi

pripovedovali. Zanimiva tema so bila bajeslovna bitja. Po starem je bil to vzporeden

svet, s katerim so sem ter tja vzpostavili stik; ni bil zgolj plod fantazije, kot skušajo

pravljice danes poenostavljeno interpretirati skrajševalci besedil.

Pripovedovanje ni govorjenje na pamet. Govorjenje na pamet je omogočila šele

pismenost, ljudske pripovedi pa so živele že davno prej. Pripovedovanja, kot ga

poznamo iz tradicije, so se ljudje učili tako, da so jih od nekoga slišali, potem pa so

tisto, kar jim je bilo všeč, ob drugi priložnosti povedali naprej. Zgodbe nikoli ni mogoče

dobesedno ponoviti, ob vsakem pripovedovanju jo pripovedovalec pove nekoliko

drugače. Zato pravimo, da so ljudske pripovedi živele skozi sprotno ubesedovanje,

živele so pač tako, kot jih je bil tisti, ki jih je želel posredovati naprej, sposoben

povedati (Štefan, 2009).

Zgoraj navedeno podkrepi tudi Bettelheim (2002), ki opozori na pomen pripovedovalca

v ljudski pripovedi. Pravi, da je ljudska pravljica nastala tako, da se je zgodba oblikovala

in spreminjala, ko so jo različni odrasli pripovedovali drugim odraslim in otrokom vseh

starosti. Vsak pripovedovalec je med pripovedovanjem iz zgodbe izpuščal nekatere


23

elemente in ji dodajal nove, da bi jo napravil bolj smiselno zase in za poslušalce, ki jih je

dobro poznal. Odrasli pripovedovalec se je, ko je pripovedoval otroku, odzival na tisto,

kar je slutil iz njegovih reakcij. Torej je dopuščal, da na njegovo nezavedno

razumevanje tega, kaj zgodba pripoveduje, vpliva otrokovo razumevanje.

Pripovedovalci so zgodbo vedno znova prilagajali vprašanjem, ki jih je zastavljal otrok,

veselju in strahu, ki ju je bodisi odkrito izražal bodisi pokazal s tem, da se je stiskal k

odraslemu. Če se dobesedno držimo natisnjene oblike pravljice, jo prikrajšamo za

precejšen del njene vrednosti. Pripovedovanje zgodbe bo tem bolj učinkovito, če bo

postalo medsebojni dogodek, ki ga oblikujejo njegovi udeleženci.

3.2 KAKOVOSTNO PRIPOVEDOVANJE

Prva lastnost dobrega pripovedovalca, po mnenju raziskovalke slovstvene folkloristike

Barbare Ivančič Kutin (2001), je dar govora, sposobnost jezikovnega izražanja. Pri tem

ne gre za navadno jezikovno posredovanje, ampak za pripovedovanje oz. za način,

kako se pripoveduje. Nadarjeni pripovedovalec, ki ga Ivančič Kutinova imenuje

umetnik, zna svojo pripoved oblikovati dovolj estetsko in prepričljivo, med procesom

pripovedovanja izžareva veliko izpovedno ustvarjalnost, s katero pritegne zanimanje

občinstva, da ga pozorno posluša od začetka do konca. To zahteva tako miselno, kot

fizično naprezanje. Spomin in zavestna želja po pomnjenju ter pripravljenost

vsepovsod, kjer bi se dalo ujeti pravo zgodbo,sta tipična elementa dobrega

pripovedovalca. Želje po »slišati zgodbo« in si jo zapomniti, se kaže tudi v spoznanju, ki

je za marsikaterega pripovedovalca grenko, namreč, da z leti počasi peša spomin. Na

vprašanje, od koga in kje dobijo pripovedovalci gradivo za svoj repertoar, odgovori

Matičetov, ki pravi, da so nosilci ljudskega slovstva kakor dolga, neprekinjena vrsta

ustvarjalnih posameznikov, ki ljudska izročila deloma sprejemajo, deloma zavračajo,

včasih jih hranijo nespremenjene, včasih pa jih ustvarjalno preoblikujejo, jim dodajajo

iz svojih ter svojega časa izkušenj in doživetij ali celo ustvarijo popolnoma znova, v

vsakem primeru pa svoje notranje bogastvo posredujejo okolici. Vse zgodbe pa niso za

vsakogar, vsak pripovedovalec ima svojo ciljno publiko, ki je raznovrstna: široka in

pestra ali resna.


24

Ivančič Kutinova (2001) skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj nadarjeni pripovedovalci

pripovedujejo. Pravi, da bi to vprašanje zahtevalo posebno raziskavo. Notranja nuja po

izražanju lastne kreativnosti je skupna vsem umetnikom. Tako se pripovedovalec

usmerja k občinstvu, od njega pridobiva povratno informacijo o ustreznosti; če je

pozitivno sprejet, je to zanj potrditev in dobi dodatno spodbudo. Zaradi svoje

sposobnosti pridobi v družbi poseben status, na podlagi katerega gradi tudi svojo

lastno podobo. Dobre pripovedovalce so imeli ljudje sicer radi in so jih z veseljem

poslušali, a so kljub temu nanje gledali nekoliko »postrani«, saj so se zaradi drugačnosti

marsikomu zdeli čudaški, še posebej v situacijah, ko niso ravnali v skladu s splošno

sprejetimi pravili, normami in prepričanji.

Štefanova (1999) dodaja, da je za pripovedovalce, ki so v svojem okolju znani in

uveljavljeni kot mojstri govorjene besede, značilno, da je pripovedovanje njihova

osebnostna nuja. Tako kot poslušalci iščejo dobre pripovedi, tako tudi pripovedovalci

iščejo publiko, ki jih je pripravljena sprejeti. Ni nujno, da dobri pripovedovalci znajo

veliko zgodb, čeprav imajo pogosto res obsežne repertoarje: njihovo kvaliteto odraža

predvsem njihov pripovedni stil. Takšen pripovedovalec zna kljub pravilom v dani

kulturni skupnosti, ki jih mora upoštevati, pripovedim na različne načine vtisniti opazen

pečat svoje osebne ustvarjalnosti.

3.3 SLOVENSKI LJUDSKI PRIPOVEDOVALCI

Ljudski pripovedovalec se je pogosto izražal s stalnimi besednimi zvezami, z že

ustaljenimi besednimi vzorci. Običajno je govoril le tisto, kar je razumel, večkrat je

ponavljal že povedano, zaradi česar se je govorjena vsebina razvijala počasneje in si jo

je poslušalec lažje predstavljal. Občinstvo pretiranih inovacij pri pripovedovanju ni

preneslo. Poslušalci so od pripovedovalca pričakovali, da bodo dialogi, karakterizacija

oseb, poteki dogodkov itd. tako ubesedeni, da bodo ustrezali njihovi estetiki. S

pričakovanji, izraženem zanimanjem ali nezanimanjem, odobravanjem ali

neodobravanjem je občinstvo bistveno usmerjala pripovedovalčevo besedno


25

ustvarjanje in spodbujala k pripovedovanju. Tako se je pripovedovalec izražal v skladu s

kulturnimi pravili skupnosti, v kateri je živel (Štefan, 1999).

Štefanova (1999) nadaljuje, da je bilo takšno mišljenje in izražanje logična posledica

dejstva, da je imela beseda pri ustnih kulturah le zvočno podobo in je izginjala hkrati s

trenutkom, v kateri je bila izgovorjena. Ohranjanje celotne pripovedi je bilo odvisno od

spomina njegovih prenašalcev in takšno prenašanje znanja na druge ljudi se je v ustnih

kulturah lahko dogajalo samo v obliki neposredne medčloveške komunikacije.

Matičetov je v časopisu Pionir v letih 1963-1964 pisal svojo rubriko, imenovano Pri

slovenskih pravljičarjih. V njej je opisoval slovenske ljudske pravljičarje, ki jih je spoznal

med svojim delom. Nekaj let kasneje pa je s podobnim naslovom Pri naših pravljičarjih

posnel njihovo pripovedovanje in nastali so krajši dokumentarni filmi z orisi teh

družabnih dogodkov, ki jih dandanes skorajda ni več.

3.3.1 KATRA JOVŽKOVA (TRENTA)

Ko je Matičetov spoznal Katro Jovžkovo (1865-1963), je bila stara že skoraj sto let. Vse

do pozne starosti je bila duševno čila, bistra in hudomušna. Rada je delala in v mlajših

letih tudi rada zapela. Pripovedovala je stvari, ki je o njih z vsem svojim bistvom

prepričala, da so se nekoč res zgodile. V svojem neizčrpnem repertoarju je imela skoraj

samo pripovedke, bajna izročila in legende. Pripovedovala je o vsem mogočem iz

nekdanjih dni: o starih navadah od rojstva do smrti in od spomladi do zime, o življenju,

prehrani, delu, žalosti in veselju. Znala je govoriti, da se je niso naveličali poslušati.

Tudi opisi iz vsakdanjosti so ji tekli gladko in slikovito (Matičetov 1963/64, št. 4).

3.3.2 MICA ŠTANFELNOVA (REČICA)

Mica Štanfelnova (1873-1951) se je rodila na Štajerskem, v vasi Rečica ob Savinji, v

kmečki družini Štampfl. Bila je najstarejša izmed šestih otrok. Ker je zbolela na očeh, ni

mogla dokončati šole. Znala je brati, pisati pa je pozabila. Poročena ni bila, tudi svojih

otrok ni imela. Vaški otroci so jo imeli nadvse radi, ker jim je pripovedovala pravljice,

ravno zato so ji bili ves čas za petami. Nekaj pripovedi je slišala od obiralcev hmelja,


26

druge pa v domači vasi. Njen repertoar ni bil obsežen, a znala je pripovedovati tako

doživeto, da je vedno znova pritegnila poslušalce. (Matičetov, 1963/64, št. 6).

3.3.3 ROZALIJA DI LENARDO (REZIJA)

Rozalija Di Lenardo (1873-1962) je bila rojena v najzahodnejši rezijanski vasi Bila.

Pripovedovala je vsakomur, ki je želel poslušati, pripovedovala pa ni samo svojih

resničnih zgodb, ampak tudi čudne, pretresljive zgodbe, ki jih je kot otrok slišala od

starih ljudi, zraven tega pa je znala tudi čudovito zapletati in razpletati pravljice. Všeč ji

je bilo, da so jo poslušali »profesorji« iz Ljubljane in Rima, obojim se je skušala

približati, saj je to in ono povedala po italijansko in tudi nekaj slovenskih besed in fraz

je znala, najbolj gladko pa ji je šla z jezika njena rodna rezijanska govorica (Matičetov,

1963/64, št. 8).

3.3.4 MANICA KOMAN (LJUBLJANA)

Manica Koman (1880-1961), znana kot ljudska

pisateljica in pravljičarka, se je rodila v Vižmarjih

pri Ljubljani. Po končani ljudski šoli v Št. Vidu pri

Ljubljani je po očetovi volji ostala doma na

posestvu. Dijaška družba in France Lampe so ji

vzbudili zanimanje za književnost in zbiranje

ljudskih pesmi. Njena prva dela so bile pesmi,

objavljene v Slovenski gospodinji, leta 1906.

Sodelovala je različnimi slovenskimi časopisi, npr.

Domovina, Slovenski dom, Slovenski narod ipd.

Njeno literarno delovanje jo je zbližalo z raznimi,

javno delujočimi ženami; Franja Tavčarjeva ji je

pomagala do službe pri Slovenskem narodu, leta

1916 pa je postala uradnica ljubljanskega

magistrata, kjer je delala do leta 1942. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so jo

Slika 1: Manica Koman.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Manica_Koman


27

internirali v taborišče na otoku Rab. Sosedje se Manice spominjajo kot »tete s

cekarjem« in pripovedovalko pravljic in otroških zgodbic (Kozak, 2012).

3.3.5 LOJZE TRATAR (DOLENJSKA)

Lojze Tratar (1884-1960) iz Gorenje vasi pri Mokronogu je rad pripovedoval. Njegova

žena Jerčka je o njem dejala: »Naš bi zmerom čvekal. Če nikogar ni, da bi ga poslušal,

dobi pa otroke okoli sebe.« Pripovedovalski dar mu je zapustil oče Fricov Janko, ki je bil

znan pravljičar. Lojze je pripovedoval doma v hiši, ob večerih ali pa čez dan na travniku

pred vasjo, kjer je pasel. Matičetovemu je povedal več kot štirideset pravljic, raznih

šaljivih in drugih zgodb (Matičetov, 1963/64, št. 1).

3.3.6 PETER JAKELJ SMERINJEKOV (KRANJSKA GORA)

Peter Jakelj (1886-1979), šesti otrok Jožefa

in Magdalene Jakelj, se je rodil leta 1886.

Bil je edini otrok, za katerega se je mati

odločila, da se bo šolal v gimnaziji v

Kranju. Želela je, da bi postal duhovnik,

vendar on tega ni želel in se je izučil za

mizarja. Poročil se je z Lenko Vandot,

rodila sta se jima dva otroka. Bil je izredno

ustvarjalen možakar, ustvarjal je iz lesa,

zelo rad je risal in slikal, igral je na

harmoniko, sodeloval v gledališki skupini,

predvsem med otroki pa je bil izredno priljubljen pravljičar. Pripovedoval jim je

pripovedi iz ljudskega izročila, pa tudi take, ki si jih je sam izmišljeval. Večina pripovedi

je prevzel od svoje matere; bile so vezane na lokalno kmečko življenje in bajčno

izročilo. Da so se njegove pripovedi ohranile še do danes, je poskrbel Matičetov, ki je

pripovedi ročno zapisal in jih nekaj posnel na magnetofonski trak. Njegove najbolj

znane pripovedi so o Kekcu, Bedancu, Pehti, Kosobrinu, ki jih je nekoliko predelane

Slika 2: Film Kekec posnet po pripovedi Petra

Jaklja Smerinjeka.

Vir fotografije: http://bronja.blog.siol.net/2011/06/29/kdo-

je-najvecji-kekec-v-dezeli-tej-%E2%80%93-ali-%C2%BBoda-

slovencem%C2%AB/, dne: 2. 5. 2012

http://bronja.blog.siol.net/2011/06/29/kdo-je-najvecji-kekec-v-dezeli-tej-%E2%80%93-ali-%C2%BBoda-slovencem%C2%AB/




28

prenesel v širšo javnost Josip Vandot. Sam Smerinjekov pa z Vandotovimi predelavami

ni bil zadovoljen (Štefan, 1999).

3.3.7 BEPO MALNAR (ISTRA)

Bepo Umer (1889-1950), splošno znan pod domačim imenom Malnar, rojen leta 1889,

je bil izkušen zidar. Pri hiši je že njegov oče imel gostilno, kjer so se med drugimi

ustavljali tudi potujoči loncevezci in brusači iz Rezije. Bepo se jih je dobro spominjal, še

bolj pa so se mu vtisnile v spomin zgodbe, ki so jih pripovedovali. Nekaj zgodb je dobil v

koprskih zaporih, druge pri vojakih, pripovedoval pa je tudi domače istrske zgodbe.

Vsega skupaj je uspel povedati šestintrideset pravljic, šaljivk, anekdot. Pripovedoval je

živahno in s poudarkom (Matičetov, 1963/64, št. 7).

3.3.8 TINA PIELICK VAJTOVA (REZIJA)

Tina Vajtova (1900-1984) je ena najbolj znanih

pripovedovalk v Reziji, natančneje na vzhodni strani

Solbice, v zaselku Ladina. Pri enaindvajsetih letih se je

omožila in rodilo se jima je osem otrok. Kmalu se je

preselila k hčerki v Poredun, kjer je gospodinjila in

varovala njene otroke, saj se ji je mož smrtno ponesrečil.

Domači kronist Toni Lisac je Tino imenoval fenomen, o

čemer se ni zmotil. Večeri pri Vajtovih na Ladini so bili po

tihem dogovoru posvečeni pripovedovanju in poslušanju,

po navadi je bil dan namenjen otrokom, večeri sosedom, radovednežem idr. Ravno

tako je bilo v Pordenunu, deloma še bolje, saj je bilo poslušalcev še več, kot doma na

Sobici, tu so se obveščali kar po telefonu, vse skupaj je bilo novost, dogodek. Tina pa je

žarela od zadovoljstva, saj je bila središče dogajanja in vse se je odvijalo zaradi nje in

njenega pripovedovanja. Njeno neprecenljivo duhovno premoženje je popisal in posnel

Matičetov, zbral je raznovrstna besedila: tradicionalna in avtobiografske pripovedi

(Matičetov in Štefan, 2011).

Slika 3: Tina Vajtova.

Vir: Matičetov, M. (1984). Tina Vajtova.

V M. Matičetov, Traditiones (str.187-

191). Ljubljana: Inštitut za slovensko

narodno narodopisje ZRC SAZU.


29

3.3.9 VINCENC PEČNIK – BICELJ (KOROŠKA)

Bicelj iz Podjune (1880-1963) je bilo domače ime Vincenca Pečnika. Rodil se je kot

četrti od sedemnajstih otrok v kmečki družini, ki je živela v gorski vasici v Lepeni pri

Koželju. Kmalu je moral od doma. Poročil se je k Bicljevim v Podjuno in od tod njegov

vzdevek. Ukvarjal se je s kmetijstvom. Rad je pripovedoval zgodbe, ki jih je slišal v

mladosti: o beli kači, lintvernu, o žalik ženah, pehtri babi, škopniku, tranta mori in

druge (Matičetov 1963/64, št. 9).

3.3.10 ANTON DREMELJ – RESNIK (DOLENJSKA)

Anton Dremelj - Resnik (1910-1959) se je rodil

v Petrušnji vasi pri Šentvidu pri Stični. Bil je

najstarejši izmed štirih otrok. Pri štirih letih je

v prvi svetovni vojni izgubil očeta, pri

osemnajstih pa še mater. Po služenju

vojaškega roka se je poročil z Ano Mahkovec,

imela sta sedem otrok. Njuna kmetija je bila

trdna, a ne med najmočnejšimi na vasi. Zelo

rad je telovadil, čeprav je bil majhne in

močne postave (Matičetov in Štefan, 2011).

Resnik je bil mojster govorjene besede, o tem

pričajo tako izjave njegovih sosedov kot

njegove pripovedi. Vzornik mu je bil njegov ded Anton Dremelj, ki je bil pripovedovalec

velikega epskega razmaha, od njega je prevzel večino svojega repertoarja. Žanrski

prerez njegovih pripovedi nam pokaže, da je ohranil več raznovrstnih pripovedi: bajčne

pripovedke, čudežne, legendne, pripovedke s socialno tematiko, realistične, šaljive,

živalske pravljice ipd. Pripovedi se je zapomnil zlahka, med pripovedovanjem je bil

zbran in z mislijo pri stvari. Prizadeval si je za kar najbolj zvesto ohranjanje izročila, če

primerjamo različice iste pripovedi, ugotovimo, da fabulativnega ogrodja praviloma ni

spreminjal, le nekaj postavitev dogajanj je postavil drugače. In kljub izraziti želji po

Vir fotografije: http:/ww.etno-muzej.si/sl/spletne-

zbirke/klasifikacije/pripov/wednistvo-pripovedniki, dne:

1.4.12

Slika 4: Anton Dremelj – Resnik.

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/pripovednistvo-pripovedniki

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/pripovednistvo-pripovedniki


30

ohranjanju sprejetega je našel načine, kako v izročilo vnesti lastno inovativnost

(Matičetov in Štefan, 2011) .

Matičetov je Antona Dremlja - Resnika odkril leta 1950. Do leta 1959 je zapisal in

posnel 63 njegovih pripovedi. Novejše izdaje slovenskih ljudskih pripovedi kažejo, da

takšnega pripovedovalca danes na terenu najbrž ni več. (SAZU, Anton Dremelj -

Resnik, 2012).

3.4 INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA

Štefanova (1999) pravi, da pripovedno izročilo živi v sožitju z okoljem ter načinom

mišljenja in življenja ljudi, med katerimi obstaja, zato je podvrženo postopnemu

spreminjanju. Ker pa se človeško mišljenje, način življenja in s tem tudi okolje skozi

zgodovino postopno spreminjajo, so te spremembe vplivale tudi na ljudsko

pripovedovanje, kar je omogočalo njihovo preživetje. Poleg sprememb, ki so se

dogajale v okolju, so se tudi ljudske pripovedi vedno znova spreminjale, tudi glede na

to, kdo jih je pripovedoval. Posredovalci ljudskega izročila so kot pripovedovalci

različno sposobni. Nekateri so zgolj pasivni prenašalci zgodb, ki so se izročila naučili s

poslušanjem, vendar ga sami ne pripovedujejo, le na izrecno zunanjo spodbudo iz

okolja. Njihova pripoved bo zanimiva kot dokument o razširjenosti določenega motiva,

ne pa prepričljiva, estetsko sprejemljiva pripoved. Drugi – mojstri pripovedovanja pa

lahko pripoved razširijo do velike epske širine in jo posredujejo na prepričljiv in za

publiko privlačen način. Med ustaljenostjo zgodbe vnašajo izvirnost, med ponovljivo

neponovljivo, med klišeje originalnost.

Torej ljudskega pripovedovanje ne moremo razumeti kot dobesednega odslikavanja

nečesa že znanega od enega rodu na drugega. Tradicija ni nekaj statičnega, ampak

proces, ki hkrati odraža ohranjanje in preoblikovanje. V tem procesu je nujno potrebna

inovacija, vendar po navadi ni drzna, saj kmečka populacija drzne inovacije običajno

zavrne in tako ne preživi (Štefan, 1999).


31

3.4.1 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRIPOVED

Pripovedovalec zgradbo ljudske pripovedi prevzame iz izročila in s tega stališča je zgolj

njen prenašalec. Obenem pa je vsako novo poustvarjanje ljudske pripovedi originalno

in neponovljivo. Ljudski pripovedovalec dobesednega obnavljanja pripovedi ne pozna,

zato vsako novo pripovedovanje nujno prinaša novo različico izbrane zgodbe. Vsako

novo oblikovanje pripovedi pa od pripovedovalca zahteva določen ustvarjalni napor.

Sposobnejši kot je ustvarjalec, boljšo pripoved lahko ustvari iz prevzetega zgradbenega

ogrodja; s tega stališča pripovedovalec ni več zgolj prenašalec izročila, ampak tudi

ustvarjalna sila, ki izročilo preoblikuje (Štefan, 1999).

3.4.2 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN TEKSTURA

V zgornjem odstavku smo povedali, da je na ravni besedila nemogoče, da bi se

pripovedovalec naučil zgodbo na pamet in jo dobesedno ponovil. Neponovljivost pa je

toliko bolj očitna na ravni teksture, saj zmore človek preplesti neskončne kombinacije

izraznih možnosti, kot so: kretnje, obrazne mimike, barva glasu, toni, višina ipd. Zato je

neponovljivo sploh vsako pripovedovalčevo izvajanje pripovedi, saj ne more ponoviti

ne sebe, ne predhodnika ali vzornika. Lahko se ga oprimejo najopaznejše značilnosti

vzornikovega izvajanja, vendar ne more popolnoma posneti vzornikovega načina

pripovedovanja, saj ima drugačne miselne in govorne sposobnosti, njegovemu telesu je

lastna drugačna govorica, razvijale so ga drugačne poslušalske in pripovedovalske

izkušnje (Štefan, 1999).

In kaj pomeni tekstura? Pod besedo tekstura Štefanova (1999) prišteva naslednje

komponente: živo pripovedovalčevo besedo, mimiko, gibe rok in celega telesa in izraz

nekega notranjega pripovedovalčevega psihičnega stanja. Vse je med seboj spontano

in se dopolnjuje v harmonično celoto.

3.4.3 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRILAGAJANJE OKOLJU

Pripovedovalec se med pripovedovanjem ne more posvetiti le ubesedovanju pripovedi

in tudi pri njenem interpretiranju ne more uresničevati le svojih želja. Njegovo


32

posredovanje pripovedi je odvisno od okolice oz. poslušalcev; tako je izpostavljen

nenehnim izzivom, ki so lahko bolj ali manj očitni, vendar nepredvidljivi. Zato je vsako

pripovedovanje prilagajanje konkretnemu enkratnemu kontekstu in tudi to prilagajanje

je pokazatelj pripovedovalčeve inovativnosti. V trenutku mora poiskati odgovor na

nepričakovano vprašanje, znajti se mora ob predrzni opazki, ustreči nepotrpežljivi

radovednosti ipd. Pripovedovalec in občinstvo sta neposredno povezana v neprestano

medsebojno valovanje. Vmešavanje občinstva je za pripovedovalca lahko motnja ali

spodbuda, ki pripovedi poveča dinamičnost in epsko širino (Štefan, 1999).

3.4.3.1 Zunanji vplivi kot izziv

Po navadi se je pripovedovanje dogajalo v pripovedovalcu dobro znanem okolju in

pred znanimi ljudmi, vendar ti ljudje pripovedovalcu niso vedno dajali opore za

popolno koncentracijo. Pripovedovalčeva koncentracija je pred publiko skoraj nujno

izpostavljena bolj ali manj vsiljivim motnjam, enkrat zaradi nezainteresiranosti publike,

drugič zaradi njenega velikega navdušenja ali neučakanosti, včasih zaradi prihoda

novega poslušalca ali vmesnih vprašanj ipd. (Štefan, 1999).

3.4.3.2 Zunanji vplivi kot spodbuda

Občinstvo lahko s svojim aktivnim poseganjem v pripovedovanje osmisli njegovo

početje in ga s svojim odmevom zelo plodno spodbuja. Vprašanja občinstva in

pripovedovalčevi odgovori se lahko pod ugodno klimo razvijejo celo v daljši razgovor in

se tako podaljša pripoved (Štefan, 1999).

3.5 LJUDSKA PRIPOVED V URBANEM OKOLJU

Ljudskih pripovedovalcev skorajda ni več, s čimer se strinja tudi Ivančič Kutin (2010), ki

pravi, da ima zaradi spremenjenega načina življenja v zadnjih desetletjih le malokdo

možnost poslušati prave ljudske pripovedi v svojem domačem okolju. Zato so se v

zadnjih letih razmahnile kulturne in turistične prireditve, kateri sestavni ali osrednji del


33

je pripovedovanje. Pripovedovalci želijo na nov način najti pot do poslušalcev v

javnem, širnem prostoru. Na Slovenskem trenutno delujeta dve profesionalni

pripovedovalki, Anja Štefan (tudi zapisovalka ljudskega izročila) in Ljoba Jenče. Obe

gostujeta na prireditvah, organizirata izobraževanja ipd. Zadnje čase pa je na tem

področju vedno bolj aktivna Špela Frlic.

Otroci se že dolgo srečujejo z zgodbami iz ljudskega izročila na urah pravljic v šolah in

knjižnicah, obenem pa so v porastu prireditve, kjer lahko odrasli in otroci v živo

spremljajo pripovedovanje ljudskih pripovedi, ki omogočajo občinstvu, da se srečajo z

ljudskimi žanri in včasih v živo spoznajo še druge socialne zvrsti jezika, narečne in

pokrajinske govore. V Ljubljani so nekatere prireditve že ustaljene in nosijo velik

pomen z vidika ohranjanja ljudskega izročila. Ciljno občinstvo in prizorišča so različna:

od otrok do odraslih ter različne socialne in interesne skupine. Pripovedovalski dogodki

na svojevrsten način dopolnjujejo kulturno podobo mesta. Dobro sprejete predstave za

odrasle potrjujejo, da pripovedovanje in poslušanje pravljic ni le stvar za otroke,

temveč v njem uživajo tudi odrasli (Ivančič Kutin, 2010).

3.5.1 PRAVLJIČNI FESTIVAL

Pravljični festival ima najdaljšo tradicijo, saj deluje že od leta 1998. Osnovali sta ga Anja

Štefan in Olga Butinar Čeh. Sprva se je imenoval Pravljični maraton, na katerem so

različni pripovedovalci čez ves dan pripovedovali skupinam otrok. Po šestih letih se je

prireditev preimenovala v sedanji naslov z dvodnevnim programom. Program je vključil

starejše otroke, mladince in odraslo občinstvo. V vseh naslednjih letih se je festival

razširjal ne samo s številnim festivalskih dni, ampak tudi z vpeljevanjem izobraževalnih

vsebin: s forumom slovenskih knjižničarjev, z gostovanjem uglednih pripovedovalcev iz

tujine, s strokovnimi predavanji, povezanimi s pripovedovanjem ipd. Leta 2007 se je

zaradi bogatega programa razširil iz Cankarjevega doma na druga prizorišča: v

Slovenski etnografski muzej, v Kavarno Union in Kinodvor. Pri oblikovanju, vodstvu in

koordinaciji sta se pridružili Alenka Veler in Irena Matko Lukan. Festival je v svojem

razvoju izoblikoval bolj ali manj stalne vsebine.


34

˗ Program za otroke: ta program je namenjen različnim starostnim skupinam

otrok, označujejo ga različni nastopajoči.

˗ Pripovedovalski festivali za odrasle:

Za 2 groša fantazije: pripovedovalski večer z ekipo Radia Študent, pripovedujejo

predvsem ljudske pripovedi slovenskega, pa tudi ljudskega izročila.

S pravljico okrog sveta: na tem dogodku nastopajo ljudje, ki so se v Slovenijo

preselili od drugje, nihče od njih ni profesionalen pripovedovalec in tudi

govorjenje slovenščine ni brezhibno.

Pobrano na kup: sklop, v katerem se s pripovedovanjem predstavijo povabljeni

gostje, ki so vajeni javnega nastopanja.

Odprta pripovedovalska tribuna: ta sklop ponuja občinstvu, da se s svojo

pripovedjo predstavi, kdor še hoče (Ivančič Kutin, 2010).

Letošnji festival Pravljice danes je že 15. po vrsti in osnovni vodili festivala ostajata vsa

leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo,

predstavljene pripovedi pa izvirajo iz različnih ljudskih izročil. Festival tako poslušalcem

omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo

pot v današnji čas (Pravljice danes, 2012).

3.5.2 PRAVLJIČNA REŠETANJA

Začetek Pravljičnega rešetanja segajo v leto 2003, ko so na Radiu Študent, sprva so v

kratkih radijskih oddajah z branjem, predstavljali najrazličnejše zgodbe iz ljudskega

izročila, nato pa so branje zamenjali s pripovedovanjem pred občinstvom, z glasbeno

spremljavo. Odtlej se vsaj dvakrat na leto predstavijo občinstvu na Metelkovi, so reden

gost Pripovedovalskega festivala ter gostujejo na številnih drugih prireditvah po

Sloveniji. Njihova posebnost je, da vsak pripovedovalec razvije sebi lasten slog

pripovedovanja, odvisen od njegovega doživljanja zgodbe in načina komuniciranja s

publiko (Ivančič Kutin, 2010).


35

3.5.3 PRIPOVEDOVALSKI VARIETE

V zadnjih letih se odvija Pripovedovalski variete v Kavarni Union. To je cikel

pripovedovalskih večerov, ki vabijo pripovedovalce, ki so dovolj zanimivi in vešči, da

lahko z zgodbami zapolnijo ves večer. S tem dajejo možnost pripovedovanja vsakomur

in hkrati odkrivajo skrite pripovedovalce (Ivančič Kutin, 2010).

3.6 PRIPOVEDOVANJE V PEDAGOŠKI KOMUNIKACIJI KOT METODA V

UČNEM PROCESU

Do sedaj smo obravnavali pripovedovanje kot družabni (javni) dogodek,

pripovedovanje pa je lahko tudi ena izmed didaktičnih metod dela v učnem procesu.

Podbevšek (2006) navaja Novakovida, ki pravi, da bi dober učitelj moral biti dober

recitator oz. umetnik-razlagalec in mojster besede, vendar se zaveda, da so takšni

učitelji, zaradi subjektivnih ali objektivnih razlogov, redkost.

Podbevšek (2006) v svojem delu Govorna interpretacija literarnih besedil primerja

šolsko in umetniško govorno interpretacijo literarnega besedila, kamor sodi

interpretativno govorjenje oz. pripovedovanje proze na pamet3. Pravi, da sta obe

govorni interpretaciji v marsičem podobni, v marsičem pa se razlikujeta. Obe sta javni

in sta zato predmet kritike, obe potrebujeta pripravo. Prva poteka v šolskih okoliščinah,

kot del pouka književnosti in jo izvaja učitelj, ki želi vzbuditi v učencih estetsko

doživljanje in tako razvijati njihovo bralno sposobnost in bralno kulturo. Druga govorna

interpretacija poteka v odrskih okoliščinah, z namenom, da bi občinstvu predstavil

svoja besedila na čim bolj enkraten način in pri poslušalcih sprožil čustveno doživljanje.

Po šolski interpretaciji poslušalci dobijo zunaj besedilne informacije, po umetniški

interpretaciji takšnih podatkov poslušalstvo ne dobi. Za šolsko interpretacijo ni

bistveno iskanje novega razumevanja besedila in novih načinov govornega oblikovanja,

tako kot pri umetniški, ki si prizadeva biti čim bolj inovativna, nova, drugačna,

presenetljiva, včasih želi celo šokirati. Pri šolski interpretaciji je stalno občinstvo,

3 Pri tem ne opredeli ali gre za dobesedno naučeno pripovedovanje na pamet ali obnavljanje besedila z lastnimi

besedami.


36

umetniška pa ima vsakič drugo, naključno publiko. Obe vrsti interpretacij oživljata

zapisano literarno besedilo z govornimi sredstvi. Ne glede na to, da sta obe

interpretaciji različni po zunanjih okoliščinah, imata skupne notranje okoliščine: obe se

ukvarjata z literarnimi besedili, obe želita vplivati na poslušalca in spodbujati njegovo

estetsko doživljanje in obe uporabljata kot izrazilo govor. Interpretativno govorjenje

proze na pamet je primerno za kratka besedila, in sicer zlasti pri razrednem pouku, z

načelom: čim manjši so otroci, tem več naj bo pripovedovanja.

Strokovnjakinja didaktike mladinske književnosti Metka Kordigel (1994) postavi

vprašanje: ali brati ali pripovedovati pri pouku. Njen odgovor je, da ima vsaka metoda

svoje prednosti in slabosti in da je treba v razredu početi oboje. Pravi, da

pripovedovanje izredno močno spodbuja otrokovo domišljijsko aktivnost, ker je

doživetje na ravni zgodbe močnejše in intenzivnejše. Ko pripovedovalec gleda

poslušalce v oči, takoj ve, ali imajo otroci z razumevanjem težave, tako lahko takoj

ustrezno pojasni, odstrani motnjo, nesporazum ipd. Vendar učitelj ne more znati vseh

besedil na pamet, to pa pomeni, da lahko otrokom posreduje le zgodbo, morda še

sistem avtorjevih etičnih sodb, nikakor pa ne more prenesti estetske komponente

literarnega dela.

Kobe, Šircelj in Gerlovič (1972) nam posredujejo nekaj napotkov, kako pripovedovati v

razredu. Svetujejo, naj pripovedovalec najprej poskrbi za primeren prostor, brez

motečih dejavnikov, otroke naj posede v krog in sede mednje. Pred vsako novo zgodbo

lahko naveže stik s krajšim uvodnim pogovorom v zvezi z dano problematiko, ki jo

zgodba obravnava, bodisi o okolju, v katerem se pravljica dogaja ipd. Priporočajo, naj

pripoveduje le tiste pravljice, ki so mu blizu in je prepričan, da jih bo lahko povedal

tako, kot si želi. Le te bomo namreč lahko posredovali na ustrezen način, ker bomo

pripovedovali iskreno in doživeto. Za dobro pripovedovanje je pomembno, da se tako

vživimo v zgodbo, da nam je vse dogajanje v duhu pred očmi in ga opisujemo, kot bi ga

zares videli. Pripovedovanje naj bo mirno, a glas ne sme biti ne monoton ne

zdolgočasen in tudi ne recitatorski. Prehitro pripovedovanje lahko poslušalca zmede ali

povzroči nejasne predstave o poteku dogajanja. Od pripovedi je odvisno, kdaj bomo

glas zvišali, kdaj znižali. A na splošno je bolje pripovedovati poltiho kot zelo glasno.

Vsaka oseba v pripovedi naj ima prepoznavno barvo glasu. Z glasom lahko označimo


37

tudi značaje, a ne smemo pretiravati. Najbolje je, če govorimo v čim naravnejšem

pripovednem jeziku. Zgodba naj bo preprosta, jasna in razumljiva, brez nepotrebnih

podrobnosti. Lahko uporabimo tudi sedanji čas in premi govor. Kadar pripovedujemo

otrokom, moramo znati z njimi najprej vzpostaviti stik. Lahko se z njimi pogovarjamo,

igramo, pojemo. Razložiti jim moramo neznane besede, nove pojme. Med

pripovedovanjem je pomemben očesni stik z njimi, kajti dober pripovedovalec je tisti,

ki zna biti v stiku z otroki veder, neposreden in spontan, ki ima bogato domišljijo ter

smisel za humor.

3.7 MOTIVI ZA PRIPOVEDOVANJE OTROKOM

Poznavalka mladinske književnosti Marjana Kobe (1972) pravi, da je živo

pripovedovanje »iz oči v oči« najbolj tesen in učinkovit stik z otroškim poslušalcem.

Izraz pripovedovalca, v katerega so uprti poslušalci, ne more nadomestiti še tako

dovršeno branje, kakor tudi ne glas s plošče in iz radia ali govoreča slika s televizijskega

zaslona. Pripovedovalec lahko vsak trenutek spremlja reakcije otrok in se jim prilagodi.

Ni obremenjen s knjigo in odstavki, pripoveduje spontano in neprisiljeno, njegova

notranja svoboda in nenavezanost na knjigo mu omogočata razvijati primerno vzdušje,

medsebojno naklonjenost in zaupanje, s tem pa ustvari občutek varnosti.

Štefanova (2009) pravi, da pripovedujemo tako zaradi lepote dogodka samega kot

zaradi čisto praktičnih dobrih učinkov. S pripovedovanjem namreč krepimo otrokovo

sposobnost poslušanja in koncentracije nasploh, širimo njegov domišljijski svet in s tem

ustvarjamo temelje za večjo samostojnost in ustvarjalnost v mišljenju. Krepimo

sposobnost dojemanja jezikovnega sporočila, otrokov besedni zaklad in njegovo

sposobnost jezikovnega izražanja. S skrbno izbranimi pripovedmi v otroku

vzpostavljamo preizkušen sistem moralnih vrednot in mu ostrimo sposobnost lastnega

presojanja okoliščin, vplivamo na oblikovanje njegovega elementarnega estetskega

okusa in še kaj.

Po Bettelheimu (2002) je namen pripovedovanja skupna izkušnja doživljanja pravljice.

Nadaljuje z razlago, da branje ni enakovredno poslušanju zgodbe, kajti če otrok bere


38

sam, si lahko misli, da je neki neznanec – ki je napisal zgodbo ali sestavil knjigo –

obravnava, da otrok prevara ali pokonča velikana. Če pa mu zgodbo povejo starši

(učitelj, vzgojitelj), je otrok prepričan, da odobravajo domišljijsko maščevanje za

občutek ogroženosti, ki izvira iz prevlade odraslih. Pravi tudi, da moramo pravljico

pripovedovati in ne brati. Tako otrok popolnoma razvije svoje tolažilne potenciale ter

svoje simbolične in predvsem medčloveške pomene. Če jo beremo, jo moramo brati s

čustveno vživetostjo v zgodbo in v otroka, s soobčutenjem tistega, kar mu zgodba

morda pomeni. Povedana zgodba dopušča več prilagodljivosti.

Izkušnje Štefanove (2009) pri delu z otroki različnih starosti, z mladostniki in odraslimi

so pokazale, da pripovedovanje primerno izbranih in poslušanje kvalitetnih zgodb še

vedno lahko popolnoma pritegne poslušalce vseh starosti. Vprašanje je le, kako smo ga

ob vedno večji zakrnelosti upovedovanja sposobni uresničiti in ali se ga sploh lotimo. In

nadaljuje, da je res očarljivo poslušati samo človeški glas in zgodbo v najbolj preprosti

obliki. Tako je razbremenjena vsega, kar jo na eni strani mogoče naredi bolj slikovito,

na drugi pa jo svetlobni, zvočni efekti, scenografija lahko obremenijo.


39

4 ZAPISOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA

Stanonikova (1999) navaja, da je zapisovanje prekodiranje iz enega koda v drugega, in

sicer iz naravnega, kontaktnega tipa komunikacije v tehničnega. Pri tem pa zgodba

nikoli ne ostane brez poškodb. Popoln zapis bi moral vsebovati intonacijo, geste,

dikcijo, mimiko oz. teksturo in ozračje pripovedovanja oz. kontekst. Ta pojasnila, sicer

natančna in vsestranska, morajo biti čim bolj neopazna, čim manj vsiljiva.

Poleg ubesedenega sporočila sestavljajo ljudsko slovstvo tudi spremljajoče nebesedilne

sestavine, ki naj bi bile enakovredne drugim. Stanonikova (1999) skupek vseh treh

sestavin poimenuje folklorni dogodek. Ta vključuje tekst, teksturo4 in kontekst5.

Tekst je verzija pripovedke, recitacija pregovora, prepevanje ljudske pesmi in je lahko

neodvisen od teksture; za razliko od slednje je v celoti prevedljiv. Je jezik, ki v primeru,

ko z njim upravlja neka zasedenost duha, zajame del sveta in ga konkretizira v določeni

obliki. Ta je glede na način aktualizacije poimenovan kot pravljica, pripovedka, legenda,

spomin, šala, pregovor, primera (Novak, 2011).

Besedila zaradi zapisa, ki jih zajame analiza, ne morejo uresničevati zahtev sodobne

znanstvene folkloristike. Novakova (2011) pravi, da zapis ljudske pravljice jemlje

izvirniku oživitev, v kateri pripovedovalec prispeva svoj glas in sposobnost vživljanja v

dogodke, svoja čustva, mimiko in kretnje. Kljub temu je zapis muzejsko zanimiv, vendar

ni živ.

4.1 ZGODOVINA ZAPISOVANJA LJUDSKEGA IZROČILA

Eden prvih, ki je poleg ljudskih pesmi zbiral tudi pripovedno izročilo, je bil Matevž

Ravnikar – Poženčan (1802-1864), gorenjski župnik, ki ga je k zbiranju spodbujal Franc

4 Tekstura je jezik: fonemi, morfemi in ima lingvistične lastnosti: rima, aliteracija, naglas, stik, ton, onomatopoija …

Stanonikova (1999) jo označi kot ravnino izvajanja in ima dramske razsežnosti.

5 Kontekst je specifična socialna situacija, v kateri je pripoved posredovana (Stanonik, 1999).


40

Metelko. Objavljal je v Danici Ilirski, Novicah in Slovenskem glasniku, nekaj gradiva pa

še vedno ostaja v rokopisu (Kropej, 2008).

Naslednji zapisovalec je bil Gregor Krek (1840-1905), ki je pri obravnavi posameznih

žanrov ljudskega slovstva največ pozornosti namenjal pravljicam. Krek povzema po J.

Grimmu in pravi, da so pravljice kot koščki razbitega dragega kamna ohranjeni ostanki

starega mita. Da so se pravljice ohranile toliko časa, pojasnjuje s tem, da vsaka

pripoved ohranja spomin na neko božanstvo, za njihovo izkrivljanje pa so pretile kazni

(Stanonik, 1999).

Največ objavljenega ljudskega slovstva je bilo v obdobju slovenskega realizma. V tem

obdobju je deloval naš prvi fonetično natančen zapisovalec Matija Valjavec (1831-

1897). Znanstvene metode zapisovanja ga je naučil Fran Miklošič. Valjavec je zbral

bogato ljudsko izročilo o rojenicah in sojenicah, o volčjem pastirju, o zvezdah ter

številne pravljice in pripovedke (Kropej, 2008).

V času realizma je zapisoval tudi Gašper Kržišnik (1848-1904). Ohranjenih je več kot

200 njegovih enot različnih žanrov. Ostal je zvest vsebini in jeziku, saj je pravljice

zapisoval v narečju, zato si je pridobil posebno mesto, predvsem z zbiranjem slovenskih

ljudskih pripovedi (Stanonik, 1999).

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so v ospredje stopili naslednji zapisovalci: Maks

Pleteršnik (1840-1923), Karel Šterkelj (1859-1912), Matija Murko (1861-1952) in Ivan

Prijatelj (1875-1937). V tem času se kaže, da zbiranje ljudskega izročila nima več takšne

cene kot v preteklem. Zbiranje gradiva je zamenjala refleksija o njem in ljudsko

slovstvo je postalo gradivo za ljudsko psihologijo. V prvi polovici 20. stoletja je bilo

objav ljudskih pripovedi v publicistiki vedno manj, začele pa so izhajati zbirke

pokrajinskih pripovedi, npr. iz Posočja, Prekmurja, Koroške ipd. (Stanonik, 1999).

Prvo pregledno zbirko slovenskih bajk in pripovedk z naslovom Bajke in pripovedke

slovenskega ljudstva je objavil Jakob Kelemina (1882-1957), v knjigi so objavljene tudi

spremna beseda in strokovne opombe (Kropej, 2008).

Po vojni se je z ustanovitvijo Inštituta za slovensko narodno narodopisje, prej

imenovanega Komisija za slovensko narodopisje, leta 1947, na pobudo Ivana

Grafenauerja, začelo organizirano znanstveno raziskovanje ljudskega slovstva. Nastajal


41

je pomemben arhiv, ki so ga dopolnjevali Ivan Grafenauer, Niko Kuret, Vilko Novak,

France Kotnik in Milko Matičetov. V sedemdesetih letih so se raziskovalci začeli počasi

odmikati od zgodovinsko-geografskih pristopov. Tem tokom je sledil Matičetov (1919-),

zanj je značilno, da ostaja v strogih realističnih okvirih in pozornost posveča

performativnosti, okolju, pripovedovalcu samemu in njegovem pripovednim stilom

(Kropej, 2008).

4.2 SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO IN SLOVENSKA KNJIŽEVNOST

Stanonikova (1999) navaja, da v obdobju reformacije, ki je v slovensko kulturo uvedla

tiskano besedo, dobi ljudsko slovstvo nepremagljivo konkurenco. Tako sta nastala dva

vzporedna sistema, in sicer literatura ter ljudsko slovstvo, ki delujeta drug na drugega,

kakor voda in kopno. Tako ljudskega slovstva ne moremo jemati kot zibelko literature,

ampak kot njeno vzporednico, iz katere črpa tematiko in motive.

V času realizma so začeli razločevati med znanostjo in umetnostjo. Med tema dvema

zvrstema se je dolgo časa obotavljal Matija Valjavec, ki je objavljal tako nepredelano

ljudsko snov in jo obenem upesnjeval. V obdobju 19. stoletja nastane odpor do

ljudskega slovstva s polemiko o praznoverju. Slovenska moderna odkrije v ljudskem

slovstvu veliko simbolno vrednost in bogate estetske odtenke, ki se ponovno odtujijo v

času ekspresionizma. V obdobju nove stvarnosti nastajajo pravljice za odrasle, kjer se

rešujejo vprašanja o umetnosti, filozofska vprašanja o biti ter družbena in razredna

vprašanja. Ob njih se porajajo žanrska vprašanja o razmerju med povestjo in pravljico

in še posebej med pravljico in legendo. V želji po ohranjanju narodne samozavesti

doživi ljudsko slovstvo med drugo svetovno vojno vnovični razcvet. V socialnem

realizmu, po drugi svetovni vojni, je bilo vse ljudsko, kaj šele mitično, ožigosano kot

starokopitno, tako da je bila zaradi tega prepovedana cela vrsta do tedaj živih šeg, zato

seveda tudi literatura ni prenesla njunih sestavin. Tedanji avtorji so to snov ohranili v

predalu, npr. Kosmač delo Kamen in njiva, prav tako so ostale v ozadju knjige o Kekcu

Josipa Vandota kot literarizacija ljudskih pripovedi Petra Jaklja – Smerinjeka iz Kranjske

Gore. V tem času je s suverenimi parafrazami ljudskih motivov prebila led Svetlana

Makarovič. V obdobju, ko so obstajale številne tabu teme, je ljudsko slovstvo s svojo


42

zmožnostjo za simboliziranje postala vabljivo torišče preizkušanja ne le avtorskih

poetik, ampak tudi posredovanje avtorskih vprašanj (Stanonik, 1999).

V današnjem času ljudsko slovstvo doživlja v slovenski literaturi pravo renesanso,

postmoderna je s svojim navezovanjem na nekdanje vzorce strukturalno analogna v

modelu ljudskega slovstva, ki ohranja svojo moč predvsem s številnimi različicami oz.

variantami (Stanonik, 1999).

4.3 ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE LJUDSKIH BESEDIL

4.3.1 ZBIRANJE GRADIVA

Med raziskovanjem o poteku zbiranja ljudskega slovstva sem ugotovila, da je to

zahtevno in dolgotrajno delo. Zasledila sem dva načina zbiranja in dokumentiranja

gradiva:

˗ pri dokumentaciji je prisoten profesionalni raziskovalec oz. zapisovalec - delo

na terenu in

˗ pri dokumentiranju ni prisotnega raziskovalca oz. zapisovalca.

V prvem primeru raziskovalec zbira in dokumentira prozno ljudsko slovstvo na terenu,

to se metodološko razlikuje od običajnih intervjujev, saj je raziskovalec hkrati del

občinstva, ta pa vpliva na potek pripovedovanja in na umetniško oblikovanje besedila.

Ivančič Kutin (2003) pravi, da ločijo tri različne raziskovalne položaje pri zbiranju

proznega ljudskega slovstva na terenu, glede na izhodiščni situacijski kontekst. To so:

˗ dogovorjen sestanek s pripovedovalcem, z različnimi načini dokumentiranja

(diktafon, videokamera): to je najpogostejši način, v katerem pripovedovalec

dokumentira ljudske pripovedi, zaradi možnosti priprave je najbolj predvidljiv in

obvladljiv. Za to vrsto sta značilni dve fazi: prva, pripravljalna faza, v kateri

raziskovalec prvič obišče pripovedovalca, z njim naveže prve stike, mu razloži,

kaj išče in čemu. In druga, aktivna faza, ko nastane folklorni dogodek in

raziskovalcu uspe posneti zgodbe. Pri tem načinu smo še posebej pozorni na


43

uporabo tehničnih pripomočkov za dokumentiranje, saj ti vplivajo na

pripovedovalca in druge udeležence.

˗ Namerna (načrtovana) navzočnost v okolju, kjer obstaja verjetnost

folklornega dogodka: v nekaterih elementih je ta način soroden prejšnjemu, le

da pripovedovalec ni vnaprej seznanjen z raziskovalno namero. Raziskovalec se

zavestno in z namenom, da bo pridobil gradivo, vključi v dejavnost ali dogajanje

v skupini ljudi (npr. v gostilni, v lovski koči ipd.).

˗ Naključna navzočnost raziskovalca pri folklornem dogodku: sem prištevamo

naključno srečanje, kjer nihče od udeležencev ne pričakuje folklornega

dogodka, zato ga raziskovalec ne more dokumentirati. In srečanje, ko

pripovedovalec sam poišče zbiratelja. V tem primeru sta oba pripravljena na

pripovedovanje.

V drugem primeru vlogo zapisovalca oz. dokumentiranja ne prevzame profesionalen

raziskovalec, ampak sam pripovedovalec ali druga oseba.

Stanonikova (2003) v spremni besedi v delu Slovenske povedke iz 20. stoletja opiše

načine pridobivanja gradiva s pomočjo javnega poziva za omenjeno zbirko. Pravi, da se

je največkrat posluževala medijskih povabil v časopisih, ki so pozivale množico, naj

zapišejo in pošljejo zgodbe, pripovedke, pravljice itn. Vendar niso bile tako dobro

sprejete, kot je pričakovala. Nekajkrat pa je za pomoč prosila osnovne šole, kjer so

učenci, večinoma v okviru krožkov, zbirali ljudsko slovstvo.

4.3.2 POVEZOVANJE MED GOVORNO IN PISNO OBLIKO BESEDILA

Zapisi ljudskih besedil so odvisni predvsem od zapisovalcev samih. Stanovnikova (2003)

navaja, da je za zapisovanje zaželena splošna literarna in jezikoslovna, še posebej pa

narečjeslovna izobrazba. Vendar tudi strokovnjak tega ne izpelje idealno, kaj šele ljudje

najrazličnejših profilov izobrazbe. V mestnem okolju so zgodbe zapisane praviloma v

knjižnem jeziku, marsikdaj že približane njegovi pogovorni različici, medtem ko na

podeželju poskušajo zapisovati v narečjih, vendar za to operacijo ni enotnih kriterijev,

ker jih ob tolikšnem številu narečij in govorov, kot jih premore slovenščina, preprosto

ni mogoče imeti in tudi ni mogoče pričakovati, da bi jih naključni zapisovalci obvladali.


44

Matičetov in Štefanova (2010) pravita, da je objavljanje narečnih besedil vedno izziv in

trd jezikovni oreh. Vselej je možnih več poti in zdi se kot da optimalne ni. Potrebno se

je odločiti, katere narečne lastnosti ohraniti in katerih ne, da bo besedilo doseglo svoj

namen. Njuna želja je, da pripovedi oz. zapise lahko bere tudi nestrokovnjak in da bi se

hkrati ohranile tipične narečne lastnosti.

Pripovedni viri izkazujejo veliko večjo narečno pestrost kot pesniška besedila. Tu se je

treba, čeprav na škodo sočnosti besedil, odločiti za poknjiženje na glasoslovni ravni –

kolikor tega ne stori že sam zbiralec. Razlog za poknjiženje je preprost, in sicer

razumljivost in dostopnost besedil širšemu krogu bralcev. Preskakovanje iz enega

narečja v drugo bi bilo lahko za marsikoga prezahtevno (Smole, 1999).

Smoletova (1999) nadaljuje, da pri zapisovanju ljudskih besedil ohranja večino

značilnosti besedila, kot umetnosti govorjenega besedila: ponavljanja, zareke,

spremenjen vrstni red. Poknjižuje le na glasoslovni ravnini, da približa besedilo

sodobnemu bralcu. Pušča narečne besede in besedne zveze, nekatere oblikoslovne,

besedotvorne in skladenjske posebnosti, vse razloži pod besedili, da dajejo vsaj slutiti,

da je v svojem bistvu to res umetnost narečij. Stopnja poknjiženja je različna: odvisna

od tega, kako blizu ali daleč knjižnemu jeziku je narečje oz. od tega, koliko je

posamezna besedila poknjiževal že zbiratelj sam.

Tudi Stanovnikova (2003) pravi, da redakcijski posegi skušajo bralcu olajšati dostop do

besedila. V opombah se pojasnjujejo nekatere besede ali besedne zveze. Vedno pa je

dobro upoštevati nasvet, da se ta besedila berejo na glas, saj tako globlje začutimo

stavčno melodijo in zvočno barvo posameznega narečja. Po mnenju Stanovnikove je

najbolj korenit poseg, ko je celotno besedilo prestavljeno v knjižni jezik. To se zgodi

takrat, kadar so od knjižne slovenščine jezikovno že močno oddaljene. Stanonikova

omeni tudi literarjenje, vmesni prostor med ljudskim slovstvom in literaturo. To

pomeni, da pri zapisih ni mogoče spregledati avtorskega oblikovanja. Prepozna se v

lepotnih besednih zvezah, liričnih opisih narave in gostobesednosti zaradi osebnih

opredelitev do pripovedovane snovi.

Stanonikova (1990) pravi, da vsako zapisovanje ljudskega gradiva deluje na to gradivo

in ga na poseben način spreminja že s tem, ko ga prenaša iz izvirnega prvotnega


45

konteksta. Pri zapisovanju in redakciji ljudskih pripovedi se zavzema za tri bistvena

načela.

1. Na omenjeno fazo in postopek dela je treba gledati kot na prekodiranje;

prenašanje iz govorjenega v pisan medij, ki je po svoji naravi najbližje

prevajanju, čeprav ni identično z njim:

˗ navzočnost zapisovalca ob samem folklornem dogodku in

njegovo (ne)zavestno soustvarjanje že s tem, da ga

spodbuja;

˗ skladno in uravnoteženo upoštevanje »pragmatičnih« in

»referenčnih informacij«;

˗ način zapisovanja, ki ostaja znotraj enega jezika, čeprav

gre za dva različna sistema.

2. Na zapisovalca je treba gledati bolj dinamično in ga tudi teoretično

upoštevati v ljudsko-slovstvenem dogajanju (pri kontekstu, teksturi in

prenašanju teksta).

3. Glede na zgodovinske okoliščine, osebne značilnosti zapisovalcev, je

treba sprejeti dejstvo različnih načinov zapisovanja. Zmotno je

prepričanje, da zmorejo zapisovati le strokovnjaki. Dovolj je primerov,

ko so ti podlegli »spreminjanju« in »popravljanju« besedil (Stanonik,

1990).

4.4 ZAPISOVALCI LJUDSKEGA IZROČILA NA SLOVENSKEM

4.4.1 MATIJA VALJAVEC

Matija Valjavec (1831-1897), pesnik, folklorist in jezikoslovec, je bil rojen na Srednji Beli

pri Preddvoru. Osnovno šole je začel obiskovati leta 1838 v Kranju in nato gimnazijo v

Ljubljani. Od jeseni 1851 je študiral na Dunaju slavistiko in klasično jezikoslovje. Ker

mu je grozilo, da v Sloveniji ne bo dobil službe, je s prijateljem sprejel povabilo

gimnazije iz Varaždina, kjer je bil imenovan za pravega učitelja. Nato je bil premeščen


46

Slika 5: Matija Valjavec.

na gimnazijo v Zagreb, kjer je učil do upokojitve. Leta 1864 se je oženil s Hrvatico Berto

Ott in z njo imel osem sinov in eno hčer.

Recitiranje in pripovedovanje babice ga je spodbudilo

k pisanju pesmi in zbiranju ljudskega slovstva,

predvsem svetniških legend. Valjavec je najprej začel

z objavo slovenskih pripovedk, ki jih je sicer delno

predelal, vendar je jedro ostalo pristno ljudsko. Po

prihodu v Varaždin je docela opustil zanimanje za

gorenjsko izročilo in sam ter s pomočjo učencev iz

Prlekije in Prekmurja zbiral vzhodno štajerske in

prekmurske pripovedke in pravljice, ki jih je objavljal

skupaj s kajkavskimi. Največja njegova zasluga so

zapisi kajkavskega ljudskega izročila. Valjavec je prvi

videl v ljudskih pripovedi izraz ljudske ustvarjalnosti in

ni iskal »izvirnih, domačih« motivov, marveč se je zavedal, da prav samosvoje

oblikovanje splošno razširjenih motivov odkriva vrednost povedk

(http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4152/VIEW/, 2012).

4.4.2 KRISTINA BRENK

Kristina Brenk (1911-2009), znana kot prevajalka, mladinska

pisateljica, pesnica, dramatičarka in urednica, je svoje

otroštvo preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede

osnovne šole. Šolanje je nadaljevala v Mariboru in končala

meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in

pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija

je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je

za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938

odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi.

Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila

zaradi levičarstva brez redne zaposlitve in se je preživljala z

Vir:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Matija_Valjavec,

dne: 2. 5. 2012

Slika 6: Kristina Brenk.

Vir:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kristina

_Brenk

http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4152/VIEW/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Matija_Valjavec


47

inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri

narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega

Voranca, ki je bil med vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala

do konca italijanske okupacije. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in

urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Objavljala je prozo v Cicibanu in

Pionirju. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, med leti 1949-

1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Cicibanova knjižica,

Čebelica, Lutkovni oder, Mladi oder, Najdihojca, Velike slikanice, Zlata ptica, Zvezdica.

Svoje prvo avtorsko delo z naslovom Golobje, sidro in vodnjak je objavila leta 1960.

Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica

pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice),

Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov) (http://www.arzenal.si/sbl/99,

2012).

4.4.3 MILKO MATIČETOV

Milko Matičetov (1919-) se je rodil v Koprivi na

Krasu. Maturiral je na klasični gimnaziji v

Gorici leta 1938, študiral klasično in moderno

filologijo na univerzi v Padovi. Leta 1955 je

doktoriral pri SAZU s folklorno študijo Sežgani

in prerojeni človek. Leta 1945 se je zaposlil kot

kustos pripravnik v Etnografskem muzeju v

Ljubljani. V Inštitutu za slovensko narodopisje

je delal od 1952 do upokojitve 1985. Osnoval

je arhiv ljudskih pripovedi. Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu

raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti pripovedništva.

Najintenzivneje je raziskoval v obrobnih slovenskih pokrajinah (Posočje, Ter, Rezija,

slovenska Istra in Kras, Zgornja Savska dolina in Koroška, Prekmurje in Porabje).

Njegove najbolj znane objave so: Sežgani in prerojeni človek, Rožice iz Rezije, Zverinice

iz Rezije ipd. (http://isn.zrc-sazu.si/?q=node/25#Maticetov, 2012).

Vir fotografije: http://isn.zrc-

sazu.si/Files/Image/AVL/MILKO-1.jpg, dne 1. 4. 2012

Slika 7: Milko Matičetov.

http://www.arzenal.si/sbl/99

http://isn.zrc-sazu.si/?q=node/25#Maticetov

http://isn.zrc-sazu.si/Files/Image/AVL/MILKO-1.jpg

http://isn.zrc-sazu.si/Files/Image/AVL/MILKO-1.jpg


48

4.4.4 ANJA ŠTEFAN

Anja Štefan (1969-) se je rodila v Šempetru pri Novi

Gorici. Že v drugem razredu osnovne šole je v koledar, ki

se je ohranil do danes, napisala svoje prve pesmi.

Študirala je slovenščino in angleščino, vendar ji je bila

slovenščina bližja. Pravi, da je ves čas uživala v igranju z

besedami, v svobodi izražanja, ki ji ga ponuja materni

jezik, v bistrih zgodbah in pesmih, ki so se jo dotaknile.

Na koncu študija se je ponovno vrnila k ljudskim

pripovedim. Z njimi se je začela ukvarjati z odrasle strani

in iz njih diplomirala, kar jo je očitno zelo pritegnilo, saj je

kasneje na to temo tudi magistrirala. Danes pisateljica,

pesnica in pravljičarka piše pesmi in pravljice za otroke ter pripoveduje in raziskuje

ljudske pripovedi. Njena besedila odlikuje razpoznavno besedno valovanje, ki se preliva

v preprosto in lepo stopnjevano dogajanje (Kristan, 2010).

Njena dela sodijo v tri skupine: avtorska dela6, priredbe in zbirke ljudskega slovstva7

ter znanstvene objave.8 (Kristan, 2010).

6(1998). Čmrlj in piščalka. Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). Melje, melje mlinček, sedem pravljic za lahko noč.

Ljubljana: Mladinska knjiga; (2000). Lešniki, lešniki. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2005). Bobek in barčica. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2005). Iščemo hišico. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2005). Kotiček na koncu sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2006). Sto ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2007). Štiri črne mravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2008). Lonček na pike. Ljubljana: Mladinska knjiga.

7(1995). Čez griček v gozdiček (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). O Pustu in zakletem gradu:

slovenska ljudska pravljica (urednica in avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). Zlato kralja Matjaža: slovenska ljudska pravljica (pisateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2000). O pastirčku in debeli uši: slovenska ljudska pravljica (avtorica dodatnega besedila in urednica). Ljubljana: Slovenska knjiga; (2000). Zvezdice: berilo za 2. razred devetletne osnovne šole (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2000). Zvezdice zlate 1: berilo za prvi razred (osemletne) osnovne šole (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2001). Lonček, kuhaj: najlepše slovanske ljudske pripovedi (avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2002). Čudežni mlinček: ljudske pripovedi s celega sveta (urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2004). Zajec in lisica: slovenske basni (urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2004). Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo: 24 pesmi, pravljic in ugank za božično-novoletni čas (urednica in avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2007). Maček in vrag (prevajalka). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2008). Trije prašički: angleška ljudska pravljica (prevajalka).

Ljubljana: Mladinska knjiga; (2009). Čudežni vrt: zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman (avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga. (2010). Antonton (prevajalka). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2011). Hudičeva volna: slovenska ljudska pravljica (pisateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2011). Za devetimi gorami: slovenske ljudske pravljice (avtorica dodatnega besedila in urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Vir: Delo.si, dne 20.3. 2011, foto: Aleš Černivec

Slika 8: Anja Štefan.


49

Poleg tega, da je mladinska pisateljica in pesnica, je tudi profesionalna pripovedovalka.

Je glavna snovalka pripovedovalskega festivala Pravljice danes in urednica zbirk

ljudskih pravljic. Je redna sodelavka pri otroških mesečnikih Ciciban in Cicido, objavljala

pa je tudi v revijah Galeb in Prilogi za starše (Kristan, 2010).

Da je Anja Štefan res odlična umetnica, dokazujejo nagrade, ki jih je prijela za svoje

delo. Skupaj z ilustratorko Marjanco Jemec Božič sta prejeli dve Levstikovi nagradi za

izvirno leposlovno delo,ki jo podeljuje založba Mladinska knjiga – prvič leta 2001 za

zbirko Melje, melje mlinček in drugič leta 2007 za slikanico Kotiček na koncu sveta.

Leta 2007 je prejela nagrado Izvirna slovenska slikanica za delo Sto ugank. Za isto

nagrado je bila leta 2006 nominirana za delo Bobek in barčica in prav tako leta 2008 za

delo Štiri črne mravljice (Kristan, 2010).

8(2010). Anton Dremelj - Resnik: Zbirka Slovenski pravljičarji (avtorica spremne študije in zasnovalka knjige).

Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (1999) Folklorno pripovedovanje kot prepletanje izročila in osebne ustvarjalnosti: magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta

Dela Anje Štefan so do leta 2009 povzeta po Revija za elementarno izobraževanje (2010), po letu 2009 pa so izpisane s spletne strani Cobiss (Cobiss, 2012).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Dremelj_-_Resnik

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Folklorno_pripovedovanje_kot_prepletanje_izro%C4%8Dila_in_osebne_ustvarjalnosti_%28magistrska_naloga%29&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Folklorno_pripovedovanje_kot_prepletanje_izro%C4%8Dila_in_osebne_ustvarjalnosti_%28magistrska_naloga%29&action=edit&redlink=1


50

5 METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA

5.1 OPREDELITEV PROBLEMA

V diplomskem delu sem se osredotočila na ljudsko slovstvo, ki je na predlaganem

seznamu književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino. Raziskati želim, v katerem

vzgojno-izobraževalnem obdobju je več poudarka na ljudskih besedilih, katera ljudska

besedila prevladujejo, glede na vrsto in izvor besedila. Obenem želim narediti

primerjavo števila enot ljudskega slovstva v potrjenih berilih za OŠ glede na vrsto in

izvor besedila ter razred. Ugotovili bomo, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z

ljudskimi besedili, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu.

5.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Ugotoviti, koliko enot ljudskega slovstva je uvrščenega na predlagan seznam

književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem

obdobju, glede na vrsto in izvor besedila.

Narediti primerjavo števila enot ljudskega slovstva v potrjenih beril za OŠ

glede na vrsto in izvor besedila ter razred.

Ugotoviti, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedil, ki so na

predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu.

5.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE

V nadaljevanju prikazujem opredelitev problema v obliki raziskovalnih vprašanj in

hipotez.


51

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

R1: Koliko enot ljudskega slovstva je na predlaganem seznamu književnih besedil v

prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju glede na vsa predlagana

besedila (avtorska in ljudska)?

R2: Katero ljudsko slovstvo glede na besedilne vrste (proza, poezija, dramatika in

kratke enote) in kraj izvora (slovensko, svetovno) prevladujejo na predlaganem

seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem

obdobju?

R3: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na vrsto in izvor

besedila?

R4: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na vrsto

besedila in razred?

R5: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na izvor besedila

in razred?

R6: Ali različna berila za isti razred vključujejo enako število enot ljudskega slovstva

(glede na vrsto in izvor)?

R7: Ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedili, ki so na predlaganem

seznamu književnih besedil v učnem načrtu?

HIPOTEZE

H1: Predpostavljam, da je na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem,

drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju več avtorskih besedil, in sicer 70%

avtorskih in 30% ljudskih.

H2: Predpostavljam, da na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem

in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju prevladujejo slovenska prozna besedila.

H3: Predpostavljam, da v berilih za OŠ prevladujejo slovenska prozna besedila.

H4: Predpostavljam, dav vseh berilih, ki so namenjena za isti razred, prevladujejo

ljudska prozna besedila.


52

H5: Predpostavljam, dav vseh berilih, ki so namenjena za isti razred, prevladujejo

slovenska ljudska besedila.

H6: Predpostavljam, da različna berila za isti razred ne vključujejo enakega števila enot

ljudskega slovstva.

H7: Predpostavljam, da se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedili, ki so

na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu.

5.4 RAZISKOVALNA METODA

Pri raziskavi bom uporabila kvantitativni raziskovalni pristop.

Opis analiziranega gradiva: uporabila bom predlagane sezname književnih

besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju iz

učnega načrta za slovenščino ter vsa potrjena berila za osnovne šole.

Obdelava podatkov: vsebinska analiza pisnih gradiv (učni načrt za

slovenščino in berila za osnovno šolo).

5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Za predstavitev podatkov sem uporabila tabele in grafe, v katerih so prikazana

preučevana besedila, tako numerično kot atributivno. V nekaterih primerih sem

dobljene rezultate predstavila v odstotkih.


53

6 LJUDSKO SLOVSTVO V IZOBRAŽEVANJU

Vzgojno-izobraževalni proces je zavestna, načrtna, sistematična dejavnost učiteljev in

učencev, usmerjena k doseganju ciljev, zato ga je treba načrtovati. Kar pomeni, da

opravimo didaktično-metodično členitev tega procesa in zagotovimo vse, kar je

potrebno, da bo potekal sistematično in organizirano (Ivanuš Grmek, 1999).

6.1 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V KURIKULUMU ZA VRTCE

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki temelji na predlogih in rešitvah, ki so

uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih. Ob rabi strokovne literature

omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu. Namenjen je

vsem, ki delajo z otroki: vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem,

svetovalnim delavcem. Dokument je bil sprejet na 26. seji Strokovnega sveta za

splošno izobraževanje leta 1999 (Kurikulum za vrtce, 1999).

Kurikulum je razdeljen na šest področij, in sicer: gibanje, jezik, umetnost, družba,

narava in matematika. Za našo raziskavo je zanimivo jezikovno področje, ki vključuje

književno vzgojo v vrtcu.

V priročnik h kurikulu Otrok v vrtcu je Saksida (2001) med drugimi zapisal naslednji cilj,

ki se neposredno navezuje na ljudsko izročilo:

otrok pozitivno vrednoti slovensko izročilo in kulturo.

Saksida (2001) opozori na nujnost izbora po vsebini in zahtevnosti raznolikih ljudskih

besedil. Vendar pravi, naj si kriterije izbora na podlagi lastnih izkušenj ter skupine

otrok, ki jo ima, oblikuje vsaka vzgojiteljica sama. V priročniku sta navedeni naslednji

ontološki zbirki ljudskega besedila, ki sta ustrezni za branje v vrtcu:

Babica pripoveduje (1979) - zbirka slovenskih ljudskih pripovedi (ur. K. Brenk) in

Mamka Bršljanka (1979) - zbirka tujih ljudskih pripovedi (ur. K. Brenk).


54

6.2 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V UČNEM NAČRTU ZA

OSNOVNO ŠOLO

Nacionalni učni načrt je šolskoupravni dokument, ki skupaj s predmetnikom določa

vzgojno-izobraževalni profil šole, splošne učne cilje, predpisuje učne predmete, njihove

cilje, obseg in globino vsebine ter predvidi sistematično razvrstitev učnih vsebin (Ivanuš

Grmek, 1999)

Temeljni elementi učnega načrta, ki predstavljajo didaktično strukturo, so (Novak,

2012):

˗ cilji (splošni in operativni),

˗ vsebine,

˗ didaktična priporočila (metode in oblike dela).

Učni cilji in vsebine: določi cilje in vsebine določenega predmeta na določeni

stopnji, njihovo razporeditev in globino. Odnos med učnimi cilji in vsebinami je

soodvisen, vendar so bistvenega pomena jasno izraženi cilji.

Cilji: soodločajo o izboru vsebin, predvsem pa je taksonomija ciljev pomembna pri

razvrščanju vprašanj in nalog v učbenikih in drugih učnih načrtih. Njihova

strukturiranost kaže, katero znanje naj učitelj oz. pisec učbenika razvija pri učencih

(Novak, 2011). V učnem načrtu za slovenščino 2011 so navedeni splošni in

operativni cilji za področje jezika in književnosti.

Učna vsebina: je pomemben element znotraj učnega načrta, še bolj pa znotraj

učbenika. Pove nam, kaj poučevati, da bi dosegli zastavljene cilje in da bi učenci

pridobili določeno znanje. Pomembni kriteriji za izbor učne snovi so: učni cilji, ki jih

učne vsebine udejanjajo; znanstvena in strokovna veljavnost; psihološka in

didaktična primernost uporabniku (Novak, 2011).


55

Didaktična priporočila: nam priporočajo metode za udejanjenja ciljev in

pridobivanje znanja. Pri tem imamo v mislih vlogo učenca in učitelja ter interakcijo

med njima ter didaktična načela, metode in oblike dela (Novak, 2011).

Analizirani učni načrt za slovenščino je bil potrjen s strani Strokovnega sveta RS za

vzgojo in izobraževanje 14. aprila 2011, v veljavo pa je stopil s šolskim letom

2011/2012 (MRSS, 2012).

6.2.1 LJUDSKO SLOVSTVO V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO

V učni načrt za slovenščino je vključen predlagan seznam književnih besedil9, v

katerem so besedila razvrščena po besedilnih vrstah: poezija, proza in dramatika, ter

razredih, tako so predstavljeni tudi v nadaljevanju.

9 Za besedni sklop predlagan seznam književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino bom v nadaljevanju uporabila

skrajšano poimenovanje, in sicer predlagan seznam.


56

1. VZG.-IZOBR. OBDOBJE10

2. VZG.-IZOBR. OBDOBJE 3. VZG.-IZOBR. OBDOBJE

1 2 3 4 5 6 7 8 9

POEZIJA ˗ Pojte, pojte drobne ptice (zbirka)

˗ Stara pesem, ˗ Jurček orje, ˗ Katarina Barbara

˗ Zajec in pes

˗ Kaj sem prislužil

˗ Pleši, pleši črni kos

˗ Desetnica ˗ Gor čez izaro

˗ Galjot, ˗ Oblaki so

rdeči

11

PROZA ˗ Janček-ježek, ˗ Mojca

Pokrajculja, ˗ O povodnem

možu, ˗ Hvaležni medved ˗ Babica

pripoveduje

˗ Zakaj teče pes za zajcem?

˗ Miška je šla k čevljarju

˗ Dvanajst ujcev,

˗ Tri botre lisičice

˗ Slovenske narodne pravljice (zbirka)

˗ Volkodlak, ˗ Ajda in

Slovenci, ˗ Kralj

Matjaž, ˗ Peter

Klepec

˗ Vedomec

15 SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO

˗ Mamka Bršljanka (zbirka)

˗ Mamka Bršljanka (zbirka)

˗ Tisoč in ena noč (zbirka)

- Stvarjenje sveta

11

- Kalevala - Pesem nosačev žita

6

ŠT. ENOT 10 3 3 1 2 2 6 4 1 32

Tabela 1: Ljudsko slovstvo v učnem načrtu za slovenščino po vzgojo-izobraževalnih obdobjih.

10

V prvo izobraževalno obdobje sodita tudi zbirki Malčkipalčki in Primi pesmico za rep. Obe antologiji sta po večini avtorski, z minimalno vključenostjo ljudskih oz. narodnih besedil, zato jih

nisem uvrstila k ljudskem slovstvu.

11 Op.p. Avtorji učnega načrta ob besedilu Stvarjenje sveta niso navedli, da izhaja iz Biblije. Ravno tako so brez literarno-teoretične osnove tudi: Kalevala, Pesem nosačev žita in antologija

Pojte, pojte drobne ptice.

VirTabele 1: Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011.


57

V tabeli 2 je predstavljeno število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil s

seznama književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino.

1. vzg-izob. obdobje

2. vzg-izob. obdobje

3. vzg-izob. obdobje Skupaj

Razred 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Št. enot LS12 10 3 3 1 2 2 6 4 1 32

Št. enot LS+AD13 42 46 61 50 56 56 53 56 63 483

% 23,8% 6,5% 4,9% 2,0% 3,6% 3,6% 11,3% 7,1% 1,6% 6,6%

Tabela 2: Število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil v učnem načrtu za slovenščino.

Pri knjižnih zbirkah Pojte, pojte drobne ptice, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka,

Tisoč in ena noč in Slovenske narodne pravljice v učnem načrtu ni natančno

opredeljeno, koliko enot naj bi obravnavali, zato sem zaradi lažje predstavitve

podatkov za eno zbirko določila eno enoto.

Graf 1: Število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil v učnem načrtu za slovenščino.

Graf 1 nam prikazuje razmerje med ljudskim slovstvom in avtorskimi besedili, ki so na

predlaganem seznamu. Iz tabele 2 je razvidno, da je ljudsko besedilo minimalno

12

Kratica LS pomeni ljudsko slovstvo.

13 Kratica AB pomeni avtorsko besedilo.

10 3 3 1 2 2 6 4 1

42

46

61

50

56 56 53

56

63

0

10

20

30

40

50

60

70

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Št e

no

t lju

dsk

ega

slo

vstv

a

Razredi

Št. enot LS

Št. enot LS+AB

Linearna (Št. enot LS)

Linearna (Št. enot LS+AB)


58

zastopano, v učnem načrtu je vključenih le 6,6% ljudskega slovstva. Kaže se tudi

neenakomerna porazdeljenost predlaganih enot ljudskega slovstva po razredih in

linearna črta upadanja števila enot. Razvidno je, da je največ predlaganih besedil v

prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, natančneje v prvem razredu, in sicer kar

deset. Po številu enot sledi sedmi razred, s šestimi enotami ljudskih besedil, nato osmi

razred s štirimi enotami, v drugem in tretjem razredu so po tri enote, v petem in

šestem razredu dve ljudski besedili in v četrtem ter devetem razredu eno ljudsko

besedilo.

V grafu 2 so razčlenjena besedila ljudskega slovstva glede na izvor (slovensko ali

svetovno) in vrsto besedila (poezija ali proza), ki so na predlaganem seznamu.

Graf 2: Število enot ljudskega slovstva v učnem načrtu glede na izvor in vrsto besedila.

Vidimo lahko, da prevladujejo slovenska ljudska besedila, in sicer prozno ljudsko

slovstvo, ki vključuje kar petnajst enot, in slovenska ljudska poezija, ki vključuje enajst

enot. Svetovno ljudsko slovstvo je slabo zastopano v učnem načrtu za slovenščino, in

sicer dve svetovni ljudski pesmi in štiri prozna dela. Po številu enot izstopata prvi in

sedmi razred, v drugih razredih se število ljudskih besedil giblje od ene do štirih enot.

4

0 1

0 1

0 0 0 1

0 1

0 1

0

2 1

0 1

11

15

2

4 5

1 2

0

2

0 1

0 0 1

0 1

4

1 1 0 0 0

0

2

4

6

8

10

12

14

16

slo

svet

slo

svet

slo

svet

slo

svet

slo

svet

slo

svet

slo

svet

slo

svet

slo

svet

Slo

. po

ezija

Slo

. pro

za

Svet

. po

ezija

Svet

. pro

za

1 2 3 4 5 6 7 8 9

1. vzg-izob. obdobje 2. vzg-izob. obdobje 3. vzg-izob. obdobje Skupaj

Št. e

no

t lju

dsk

ega

slo

vstv

a

Razredi in vzgojno-izobraževalna obdobja

poezija

proza


59

6.3 UČBENIKI ZA KNJIŽEVNOST OZ. BERILA

6.3.1 RAZLAGA POJMOV

Uresničevanje učnih ciljev in določil v učnem načrtu v veliki meri temelji na

uporabnosti didaktičnih pripomočkov, v našem primeru učbenikov za književnost. Za

učne knjige za pouk književnosti se danes uporabljata dva izraza: berilo in učbenik.

Temeljno definicijo učbenika in berila nam ponuja Slovar slovenskega knjižnega jezika:

učbenik: knjiga s predpisano snovjo za učenje: izdati, napisati učbenik; matematični

učbenik; osnovnošolski, univerzitetni učbenik;

berílo: učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk.

Slovarske definicije kažejo, da je beseda učbenik pomensko širši pojem od besede

berilo, saj pomeni katero koli učno knjigo in je zato izraz berilo v podpomenskem

odnosu, torej samo vrsta učbenika.

6.3.1.1 Učbenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje učbenik kot knjigo, s predpisano snovjo

za učenje, kar je najsplošnejša definicija. V didaktiki pa je definiran kot osnovnošolska

knjiga, ki sledi učnemu načrtu in v kateri so strokovno znanstvene vsebine usklajene s

cilji, stopnjo razvoja in načinom motivacije učencev ter šolskim programom. Učbenik

naj bi bil povezava med učnim načrtom in neposrednim poukom. Učbenik za

književnost vsebuje z učnim načrtom usklajeno učno snov za pouk književnosti, je vir

književnega znanja in dejavnega učenja, sredstvo za pridobivanje knjižne kulture in

duhovnega razvoja, motivacijsko sredstvo za razvoj književnih sposobnosti ter

ustvarjanje čustveno angažiranega odnosa do izobraževanja kot stalne in trajne

človekove dejavnosti (Novak, povzeto po Božič in Žbogar, 2011).


60

6.3.1.2 Berilo

Pravilnik o učbenikih opredeljuje berilo kot zbirko besedil, izbranih v skladu s cilji

učnega načrta in opremljenih z ustreznim didaktičnimi napotki (Novak, povzeto po

Krakar Vogel, 2011).

Berilo je zbirka besedil slovenske in svetovne književnosti in zajema odlomke iz daljših

proznih besedil. Berilo je učbenik, pri sestavi pa ga opredeljujejo naslednji elementi:

˗ v berilu so celovita daljša in krajša besedila;

˗ odlomki iz daljših besedil so izbrani po dveh merilih: biti morajo kolikor toliko

zaključeni, ob tem pa naj otroka spodbujajo za nadaljevanje branja in s tem na

branje celovitega besedila; berilo je bogato likovno opremljeno;

˗ znano : neznano – ponuditi nekaj znanih in neznanih avtorjev;

˗ klasično : sodobno – bistvena je sporočilna raznolikost – ponuditi množico

predstavno in razpoloženjsko enakih besedil;

˗ zvrsti – upoštevanje so vse literarne zvrsti – pripovedništvo, pesništvo in

dramatika (Novak, povzeto po Saksida, Mihajlovska idr. v Mateja Jankovič Čurič,

2011).

V nadaljevanju bom namesto termina učbenik za književnost uporabljala termin berilo,

ker le-ta natančneje opredeljuje vsebino strokovnega področja.

6.4 SEZNAM POTRJENIH BERIL ZA OSNOVNO ŠOLO

Na učbeniškem trgu je mogoče izbirati med berili različnih založb. Pomembno pa je, da

so izbrana gradiva potrjena s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno

izobraževanje. Potrjujejo jih na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju

vzgoje in izobraževanja in Pravilnika o potrjevanju učbenikov. Postopek potrjevanja

učnih gradiv izvaja Komisija za učbenike (Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport,


61

2012). Tabela 3 prikazuje seznam potrjenih beril za osnovno šolo14 z avtorji, založbo in

letnico izdaje.

NASLOV AVTORJI ZALOŽBA LETNICA

1. razred 9-letke

1. Jaz pa berem 1 Metka Kordigel, Igor Saksida

Rokus Klett 2001, 2003, 2004, 2008, 2009

2. Ko pravljice oživijo Marija Grginič Izolit 2003

2. Moje prvo berilo Barbara Hanuš, Jelena Sitar

DZS 2005, 2006

4. Kdo bo šel z nami v gozdiček 1

Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber

Mladinska knjiga 2009, 2012

5. Lili in Bine Metka Kordigel, Igor Saksida

Rokus Klett 2011

2. razred 9-letke in 1. razred 8-letke

1. Pozdravljene, besede

Barbara Hanuš DZS 2000, 2001, 2004, 2005

2. Jaz pa berem2 Metka Kordigel Rokus Klett 2000, 2003, 2008, 2009

3. Zvezdice Tilka Jamnik, Slavica Remškar, Anja Štefan

Mladinska knjiga 2000, 2004, 2005, 2006, 2009

4. Na mavrico po pravljico

Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida

Izolit 2000, 2005, 2007, 2008


Jožica Gruden Ciber, Tilka Jamnik, Vida Medved

Mladinska knjiga 2010


1. Moje branje - svet in sanje

Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida

Izolit 2000, 2001, 2005-2009, 2011

14

V nadaljevanju raziskave se bom opirala samo na potrjena berila za osnovno šolo in ji poimenovala z enotnim

terminom berila.


62

2. Kako raste svet Barbara Hanuš DZS 2000, 2004, 2005, 2010

3. Jaz pa berem 3 Metka Kordigel Rokus Klett 2001, 2004, 2005, 2008, 2009

4. S slikanico se igram in učim

Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden

Mladinska knjiga 2002, 2005-2007


Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber

Mladinska knjiga 2011


1. Pozdravljen, svet Barbara Hanuš DZS 1998-2001, 2003, 2004

2. Berilo za razvedrilo

Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida

Izolit 2002, 2008

3. Svet iz besed Jakob J. Kenda, Milena Mileva Blažid, Jože Lango, Jožica Frigelj, Irena Hodnik

Rokus Klett 2007, 2010

4. Novi svet iz besed Milena Mileva Blažid Rokus Klett 2010

5. Razširi roke Berta Golob Mladinska knjiga 2010


1. Besede za vsevede Barbara Hanuš DZS 1999-2001, 2003, 2004, 2007, 2008, 2011

2. Koraki nad oblaki Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida

Izolit 2003, 2008

3. Na krilih besed Berta Golob, Metka Kordigel, Igor Saksida

Mladinska knjiga 2006-2008, 2010, 2011

4. Svet iz besed 5 Milena Mileva Blažid Rokus Klett 2007, 2008, 2010


1. Kdo se skriva v ogledalu

Berta Golob, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Igor Saksida

Mladinska knjiga 1997-2008


63

2. Branje za sanje Majda Cirman, Gregor Kocijan, Stanko Šimenc

DZS 2001, 2004-2006, 2008, 2009

3. Svet iz besed 6 Milena Mileva Blažid, Neža Cigut, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Šeliškar, Peter Svetina

Rokus 2002-2008

4. Sledi do davnih dni Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida

Izolit 2004, 2008


1. Sreča se mi v pesmi smeje

Miha Mohor, Vida Medved Udovič, Igor Saksida, Berta Golob

Mladinska knjiga 1997-2004, 2006-2010

2. Ta knjiga je zate Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc

DZS 2001-2004, 2007-2010

3. Svet iz besed 7 Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič

Rokus Klett 2003-2008, 2010, 2011

5. Novi svet iz besed 7

Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar, Marica Žveglič

Rokus Klett 2010


1. Dober dan, življenje

Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih

Mladinska knjiga 1999-2006, 2009, 2010

2. Spletaj niti domišljije

Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc

DZS 2000, 2004, 2007, 2010

3. Svet iz besed 8 Milena Mileva Blažid, Marica Žveglič, Jakob J. Kenda, Peter Svetina

Rokus 2003-2007, 2009



64

1. Skrivno življenje besed

Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih

Mladinska knjiga 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2008, 2009, 2010

2. Z roko v roki Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc

DZS 2002, 2005

3. Svet iz besed 9 Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič

Rokus 2004, 2005, 2007, 2008, 2009

Tabela 3: Seznam potrjenih beril za osnovno šolo.

6.5 PREGLED LJUDSKEGA SLOVSTVA V POTRJENIH BERILIHZA OSNOVNO

ŠOLO

Za jasnejšo predstavo sem podatke o številu enot ljudskega slovstva15 v potrjenih

berilih za osnovno šolo predstavila v dveh delih. V prvem delu so podatki prikazani s

pomočjo tabele 4. Berila si sledijo glede na razred, kateremu je namenjeno.

Tabela vključuje naslov berila, avtorje, založbo, pri kateri je berilo izšlo in besedila

ljudskega slovstva, ki so razčlenjena na:

vrsto besedila: poezija, proza, dramatika in kratke enote16 ter

izvor besedila: slovenska in svetovna.

V drugem delu sem število enot ljudskega slovstva v berilih prikazala s pomočjo tabel in

grafov glede na različne spremenljivke: izvor, vrsto besedila in založbo, pri kateri so

berila izšla.

15

V nadaljevanju raziskave bom osredotočena samo na ljudska besedila, zato bom pridevnik ljudski (-e, -a) ponekod

izpuščala.

16 H kratkim enotam prištevamo pregovore, uganke in otroške folklorne obrazce: vabljivke, izštevanke, zbadljivke,

nagajivke ipd.


65

1. RAZRED

JAZ PA BEREM 1 Berilo za 1. razred osnovne šole

Avtorja: Metka Kordigel, Igor Saksida

Ljubljana: Rokus Klett, 2008

SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO

POEZIJA Slovenske ljudske: Igrajmo se

Ringa – ringa raja

Jurček orje

Katarina Barbara

PROZA Slovenske ljudske: Nemška ljudska: Mojca Pokrajculja – koroška

(odlomek) Mamka Bršljanka (odlomek)

Janček ježek - prekmurska (odlomek) Afriška ljudska: Bogata in uboga sestra – rezijanska

(odlomek) Kaj je najboljše (odlomek)

O povodnem možu – prekmurska (odlomek)

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

KO PRAVLJICE OŽIVIJO Berilo za 1. razred osnovne šole

Avtorica: Marija Grginič

Trzin: Izolit, 2003


POEZIJA Slovenske ljudske: Majhna sem bila Naša Špela Mamica poslušajte Katarina Barbara Muca je mijavkala Jurček orje

Igrajmo se

PROZA Slovenske ljudske: Ruske ljudske: Mojca Pokrajculja (Koroška) O veliki repi

Hvaležni medved (Koroška) Babica Zima

Bela kača s kronico Medved išče pestunjo

Miš zgrizla pogodbo Zajček in repa

Polž zmagal v teku z lisico

Letonska ljudska:

Medved in miška


66

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

MOJE PRVO BERILO Berilo za 1. razred osnovne šole

Avtorici: Barbara Hanuš, Jelena Sitar

Ljubljana: DZS, 2005


POEZIJA Slovenski ljudski: Miška kaško kuhala

Petelinček pelje žito

PROZA

DRAMATIKA Slovenska ljudska: Mojca Pokrajculja (priredila Ela

Peroci)

KRATKE ENOTE Ameriški ljudski (zapisan kot bans):

Avto

Gosenica

KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 1

Berilo za 1. razred osnovne šole

Avtorji: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber

Ljubljana: MK, 2009


POEZIJA Slovenske ljudske: Moldavska ljudska: Bela, bela lilija (rajalna igra) Zajček sivi, nagajivi

Polžek (rajalna igra) Cincabinca (rajalna igra) Ruska ljudska: Črke razigranke Imeli smo kozlička

Murn poje

Slovaška ljudska:

Miška je kaško kuhala

Nemška ljudska:

Vse moje bele račke

Severnoameriška indijanska uspavanka:

Sonce za goro zaspi

PROZA Slovenske ljudske:

O povodnem možu (odlomek)

Janček ježek (odlomek)

Hvaležni medved


67

DRAMATIKA Slovenska ljudska (zgodba, slikopis):

Mojca Pokrajculja (odlomek)

KRATKE ENOTE Slovenska ljudska: Cibcibiribciblonika (izštevanka)

LILI IN BINE Berilo za 1. razred osnovne šole

Avtorja: Metka Kordigel, Igor Saksida



POEZIJA Slovenske ljudske: En ten tenera

Barčica po morju plava

Ringa ringa raja

Jurček orje

Katarina Barbara

PROZA Slovenske ljudske: Nemška ljudska: Mojca Pokrajculja – koroška

(odlomek) Mamka Bršljanka (odlomek)

Janček ježek - prekmurska (odlomek) Afriška ljudska: Bogata in uboga sestra – rezijanska

(odlomek) Kaj je najboljše (odlomek)

O povodnem možu – prekmurska (odlomek)

Kako je Pavliha kukca prodal (odlomek)

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE Slovenski ljudski izštevanki: An ban

Pika Nogavička

Slovenska ljudska – radijska igra: Volku ostrigli brke

2. RAZRED

POZDRAVLJENE, BESEDE Berilo za 2. razred osnovne šole

Avtorica: Barbara Hanuš



POEZIJA Slovenska ljudska: V svet krojači so odšli

PROZA Slovenska ljudska: Nemška ljudska:


68

Bela kača s kronico Trije metulji

DRAMATIKA Slovenska ljudska: Vrabec in burja

KRATKE ENOTE Slovenske ljudske: Reci lipa, ti si pipa

Križ kraž

Muca mačka, bela raca

Krica kraca, bela raca

Ta z drevesa hruške stresa


Avtorica: Metka Kordigel



POEZIJA Slovenske ljudske: Kaj sem prislužil

Katarina Barbara

Majhna sem bila

Izidor

PROZA

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE Slovenske ljudske: Izštevanke

ZVEZDICE

Berilo za 2. razred 9-letne osnovne šole

Avtorjice: Tilka Jamnik, Slavica Remškar, Anja Štefan

Ljubljana: MK, 2000


POEZIJA Slovenske ljudske: Japonska ljudska: Pritožba Zvezdica rumena

Čebelica Bolgarska ljudska: Sonce kliče Zajčkova svatba

Črno žabo smo ulovili Beloruska ljudska:

Prepelica (odlomek)

PROZA Slovenski ljudski: Ruska ljudska: Zlata orehova vejica O veliki repi

Bogata in uboga sestra

Angleška ljudska:

Razbojniška pravljica

Latvijska ljudska:

Zaklad


69

DRAMATIKA Ruski ljudski: Kako so živali prihajale k babici zimi

po toplo obleko

Kričavi petelinček

KRATKE ENOTE Slovenski ljudski: Ruska ljudska: Miška kaško kuhala (prstna igra) Kdo bo izpulil repo (slikopis)

Najkrajša pravljica (slikopis) Nemški, španski, finski pregovori:

Pregovori

NA MAVRICO PO PRAVLJICO Berilo za 2. razred 9-letne in 1. razred 8-letne osnovne šole

Avtorji: Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida

Trzin: Založba Izolit, 2000


POEZIJA

PROZA Slovenske ljudske: Češka ljudska: Deklica veka Lonček, kuhaj! (odlomek)

Bela kača s kronico (odlomek) Afriška ljudska: Pastirček (odlomek) Zajčkov strah

Albanska ljudska:

Kdo se je ustrašil (odlomek)

Etiopska ljudska:

Ali opice nosijo klobuke? (odlomek)

Ruska pravljica:

Maša in medved (odlomek)

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 2 Berilo za 2. razred 9-letne in 1. razred 8-letne osnovne šole

Avtorjice: Jožica Gruden Ciber, Tilka Jamnik, Vida Medved Udovič

Ljubljana: MK, 2012


POEZIJA Slovenska ljudska: Zajec in pes

PROZA Slovenske ljudske: Afriška ljudska: Mačeha in pastorka Kaj je najboljše

Zakaj teče pes za zajcem Miška je prišla k čevljarju

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE Slovenska ljudska: Ukrajinska ljudska: Kako je Pavliha kukca prodal (strip);

priredil: Matjaž Schmidt Rokavička (slikopis); priredila: Anja

Štefan


70

3. RAZRED

MOJE BRANJE - SVET IN SANJE


Avtorji: Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida

Trzin: Založba Izolit, 2000


POEZIJA

PROZA Slovenski ljudski: Litvanska ljudska: Miška je šla k čevljarju Podaljšan dan

Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice

Japonska pravljica:

Ošao

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

KAKO RASTE SVET Berilo za 3. razred osnovne šole




POEZIJA Slovenski ljudski: Kaj sem prislužil

Prvo leto služim

PROZA Slovenski ljudski: Bolgarska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek) Čarovnikove ptice

Kmetovanje Indijanska ljudska:

Zgodba o toplem vremenu

DRAMATIKA Slovenska ljudska: Ukrajinska ljudska: Kako je gospod grof podaljšal dan

(priredila Barbara Hanuš) Kričavi petelinček (priredila: Draga

Ahačič)

KRATKE ENOTE


Avtorica: Metka Kordigel



POEZIJA

PROZA Slovenska ljudska: Angleška ljudska: Zlata ptica (odlomek) Punčka v travi (odlomek)

DRAMATIKA


71

KRATKE ENOTE

S SLIKANICO SE IGRAM IN UČIM Berilo za 3. razred 9-letne in 2. razred 8-letne osnovne šole

Avtorjice: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden

Ljubljana: MK, 2002


POEZIJA

PROZA Slovenske ljudske: Korejska ljudska: Kralj Matjaž Bistroumni deček

Sonce in mavrica Bela kača s kronico

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE Slovenske ljudske: Izštevanki

KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 3 Berilo za 3. razred 9-letne in 2. razred 8-letne osnovne šole

Avtorjice: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber

Ljubljana: MK, 2011


POEZIJA Slovenska ljudska: Kaj sem prislužil

PROZA Slovenske ljudske: Korejska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek) Bistroumni deček (priredila Anja

Štefan)

Kralj Matjaž Sonce in mavrica

Bela kača s kronico

Rezijanska ljudska:

Dvanajst ujcev (odlomek)

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE Dve slovenski izštevanki

4. RAZRED

POZDRAVLJEN, SVET Berilo za 4. razred 9-letne in 3. razred 8-letne osnovne šole




POEZIJA Slovenski ljudski: Pesmica za kepanje


72

Pustna

PROZA Slovenske ljudske: Bogata in uboga sestra

Mamica Dravica (Koroška)

Če človek če preveč imet

DRAMATIKA Slovenska ljudska: Štirje godci (priredila: Simona

Ješelnik)

Furlanska ljudska: Srajca zadovoljnega človeka

(priredila Simona Ješelnik)

KRATKE ENOTE Slovenske ljudske: Prstne igre in izštevanke

BERILO ZA RAZVEDRILO Berilo za 4. razred 9-letne in 3. razred 8-letne osnovne šole

Avtorji: Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida

Trzin: Izolit, 2002


POEZIJA Slovenske ljudske: Andilibandilitenere

En ten tenera

Ini, ani, ho

Pastirček in divji mož

PROZA Slovenske ljudske: Angleška ljudska: O treh grahkih Zgodba o Tomažku Palčku (odlomek)

S kačo se je oženil Zlata ptica (odlomek zgodbe + konec)

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE Slovenski ljudski: Tone iz Celja

Enkrat je bil en grof

SVET IZ BESED 4 Berilo za 4. razred osnovne šole

Avtorji: Jakob J. Kenda, Milena Mileva Blažid, Jožko Langa, Jožica Frigelj, Irena Hodnik



POEZIJA Slovenska ljudska: Prišla je miška iz mišnice

PROZA Slovenska ljudska: Če človek če preveč imet

DRAMATIKA


73

KRATKE ENOTE

NOVI SVET IZ BESED 4 Berilo za 4. razred osnovne šole

Avtor: Milena Mileva Blažid, Gaja Kos, Drago Meglič, Neža Ritlop, Marijanca Ajša Vižintin



POEZIJA Slovenska ljudska: Zajec in lisica

PROZA Slovenski ljudski: Lisica pomaga najti čudežno zdravilo

Od barke, ki je po suhem plavala

DRAMATIKA KRATKE ENOTE

RAZŠIRI ROKE 4 Berilo za 4. razred osnovne šole

Avtorica: Berta Golob

Založba: MK, 2010


POEZIJA Slovenska ljudska:

Polžek in junaki

PROZA Slovenski ljudski:

Podganek

Zdravilno jabolko

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

5. RAZRED

BESEDE ZA VSEVEDE Berilo za 5. razred osnovne šole




POEZIJA Slovenski ljudski: Pleši, pleši črni kos

Sonček čez hribček gre

PROZA Slovenske ljudske: Karelska ljudska: Ajdi Kako so kmetje potovali v mesto

Kako je nastalo Blejsko jezero Eskimska ljudska: Kako je Suhor dobil svoje ime Miška z velikimi očmi

Kako je Črnomelj dobil svoje ime Korejska ljudska:

Dva potočka Velikanova mezda


74

Lisica in jazbec Senegalska ljudska:

Trije lenuhi Za dediščino – spanje

Pravljica o soli (Prekmurska) Kitajska ljudska: Pravljica o cesarju, ki je rad poslušal

pravljice

Italijanska ljudska:

Volk in tri deklice

DRAMATIKA Armenska ljudska:

Mojster in naročnik (priredba: S. Remskar)

KRATKE ENOTE

KORAKI NAD OBLAKI

Berilo za 5. razred 9-letne in 4. razred 8-letne osnovne šole


Trzin: Izolit, 2003

SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO

POEZIJA Slovenski ljudski: Pleši, pleši črni kos

Narobe svet

PROZA Slovenske ljudske: Pastirček in čarovnikova hči

Škratovem fantu razbijejo skledico (Dolenjska)

Lovec Rusel in škrati (Štajerska)

Vražji graben in Škratkovica (Koroška)

Čatež (Beneška)

O védomcih (Gorenjska)

Komu se hrib smeje (Primorska)

O oblakih (Primorska)

Boter petelin in njegova zgodba

Rezijanska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek)

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

NA KRILIH BESED

Berilo za 5. razred 9-letne

Avtorji: Berta Golob, Metka Kordigel, Igor Saksida

Ljubljana: MK, 2008


POEZIJA Slovenska ljudska: Pleši, pleši črni kos


75

PROZA


SVET IZ BESED 5


Avtor: Milena Mileva Blažid , Neža Cigüt, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina




Gusarska

PROZA Tatarska ljudska:

Kako je šaljivec pripovedoval vladarju izmišljotine

Avstralska ljudska: Kljunaš Gaja-dari

Eskimska ljudska: Šamanski boben

Indijanska ljudska: To ti je sreča!

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE Slovenski pregovori

6. RAZRED

KDO SE SKRIVA V OGLEDALU? Berilo za 6. razred 9-letne in 5. razred 8-letne osnovne šole

Avtorica: Berta Golob

Ljubljana: MK, 2005


POEZIJA

PROZA Slovenska ljudska: Francoska ljudska: Železni prstan Pravljica o treh lovcih

Neznana ljudska:

Trap

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

BRANJE ZA SANJE Berilo za 6. razred osnovne šole

Avtorji: Majda Cirman, Gregor Kocijan, Stanko Šimenc



76



Desetnica

PROZA Arabska ljudska: Tisoč in ena noč - Sanje

DRAMATIKA KRATKE ENOTE Ljudski pregovori


Avtor: Milena Mileva Blažid, Jakob J. Kenda, Neža Cigüt, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina



POEZIJA Slovenska ljudska: Lisica

PROZA Orientalska ljudska: Tisoč in ena noč: Neustrašna lunica

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

SLEDI DO DAVNIH DNI Berilo za 6. razred 9-letne in 5. razred 8-letne osnovne šole


Domžale: Izolit, 2004


POEZIJA Slovenska ljudska: Zarika in Sončnica

PROZA Indijanska ljudska: O miški, ki je pela

Valižanska ljudska:

Pergin in morska deklica

Židovska ljudska: Teliček

Argentinska ljudska: Jaguar in kirkinčo

Črnska ljudska: Dekle in ženin

Južnokitajska ljudska: Žabji cesar (odlomek)

Arabska ljudska: Aladin in njegova čudežna svetilka

(odlomek)

Grška ljudska:


77

Deklica z morja (odlomek)

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

7. RAZRED

SREČA SE MI V PESMI SMEJE


Avtorji: Miha Mohor, Vida M. Udovič, Igor Saksida, Berta Golob

Ljubljana: Izolit, 2012


POEZIJA Slovenski ljudski: Gor čez izaro

Pegam in Lambergar

PROZA Slovenska ljudska: Ajda in Slovenci

Kralj Matjaž

Volkodlak


TA KNJIGA JE ZATE Berilo za 7. razred 9-letne in 6. razred 8-letne osnovne šole

Avtor: Majda Cirman,Gregor Kocijan, Majda Potrata, Andrej Kustec, Stanko Šimenc, Mojca Lampe Kajtna, Marko Zorovid, Vesna Velkovrh-Bukilica, Simon Kajtna



POEZIJA Slovenski ljudski: Gor čez izaro

Pegam in Lambergar

PROZA Slovenska ljudska: Kralj Matjaž

Ajda in Slovenci

Peter Klepec

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE


Avtorji: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič



POEZIJA Slovenski ljudski:

http://www.emka.si/avtorji/gregor-kocijan/2184

http://www.emka.si/avtorji/-majda-potrata/730712

http://www.emka.si/avtorji/-andrej-kustec/730713

http://www.emka.si/avtorji/stanko-simenc/6363

http://www.emka.si/avtorji/mojca-lampe-kajtna/57820

http://www.emka.si/avtorji/marko-zorovic/4619

http://www.emka.si/avtorji/vesna-velkovrh-bukilica/24264

http://www.emka.si/avtorji/simon-kajtna/68134


78

Graščakov vrtnar

Pegam in Lambergar

PROZA Slovenske ljudske: Sveto pismo: Vesoljni potop* Vesoljni potop in Kurent

Ajda ni Slovenci

Volkodlak

Kralj Matjaž

Kako je Peter Klepec nagnal Turke


NOVI SVET IZ BESED 7 Berilo za 7. razred osnovne šole

Avtor: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar, Marica Žveglič



POEZIJA Slovenske ljudske: Mlada Vida

Pegam in Lambergar

Alenčica, Gregčeva sestrica

Graščakov vrtnar

PROZA Slovenske ljudske: Volkodlak v Ribnici

Ajda in Slovenci

Kralj Matjaž


DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

8. RAZRED

DOBER DAN, ŽIVLJENJE Berilo za 7. razred 8-letne osnovne šole

Avtor: Mojca Honzak,Miha Mohor, Vida Medved Udovič, Nataša Pirih Svetina

Ljubljana: MK, 1999


POEZIJA Slovenska ljudska: Galjot

PROZA

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

SPLETAJ NITI DOMIŠLJIJE

http://www.emka.si/avtorji/miha-mohor/4910

http://www.emka.si/avtorji/6463-vida-medved-udovic/7304

http://www.emka.si/avtorji/24297-natasa-pirih-svetina/24315


79

Berilo za 8. razred 9-letne osnovne šole

Avtor: Majda Cirman



POEZIJA Slovenske ljudske: Oblaki so rdeči

Galjot

Kalevala

PROZA Slovenska ljudska: Vedomci

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE


Avtor: Milena Mileva Blažid, Marica Žveglič, Jakob J. Kenda, Peter Svetina



POEZIJA Nemška ljudska: Pesem o Neibelungih (odlomek)

PROZA Slovenske ljudske: Kresnice

Spavaj nama, Katica

Vedomci

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

9. RAZRED

SKRIVNO ŽIVLJENJE BESED Berilo za 9. razred osnovne šole

Avtor: Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih

Ljubljana: MK, 1999


POEZIJA

PROZA

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

Z ROKO V ROKI


Avtorji: Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc



80


POEZIJA

PROZA

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE


Avtor: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič



POEZIJA

PROZA

DRAMATIKA

KRATKE ENOTE

Tabela 4: Pregled ljudskega slovstva v potrjenih berilih za osnovno šolo.


81

6.6 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH

Razredi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj

Založba Naslovi beril slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo Svet slo svet št. %

Rokus Klett

Jaz pa berem 1, 2, 3 poezija 4 0 4 0 0 0 8 3,2%

proza 4 2 0 0 1 1 8 3,2%

dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0,0%

drugo 0 0 1 0 0 0 1 0,4% Lili in Bine poezija 5 0 5 2,0%

proza 5 2 7 2,8%

dramatika 0 0 0 0,0%

drugo 3 0 3 1,2% Novi svet iz besed poezija 1 0 4 0 5 2,0%

proza 2 0 4 0 6 2,4%

dramatika 0 0 0 0 0 0,0%

drugo 0 0 0 0 0 0,0% Svet iz besed poezija 1 0 1 0 1 0 2 0 0 1 0 0 6 2,4%

proza 0 1 0 4 0 1 5 1 3 0 0 0 15 6,0%

dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%

drugo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%

Izolit Ko pravljice oživijo; Na mavrico po pravljico, Moje branje - svet in

sanje, Berilo za razvedrilo, Koraki nad oblaki, Sledi do davnih

dni

poezija 8 0 0 0 0 0 4 0 2 0 1 0 15 6,0%

proza 5 5 3 5 2 2 3 1 10 0 0 8 44 17,5%

dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%

drugo 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0,8%

MK Kdo bo šel z nami v gozdiček 1, 2, 3

poezija 5 5 1 0 1 0 12 4,8%

proza 3 0 3 1 5 1 13 5,2%

dramatika 1 0 0 0 0 0 1 0,4%

drugo 1 0 1 1 2 0 5 2,0%


82

Zvezdice poezija 4 3 7 2,8%

proza 2 3 5 2,0%


drugo 2 2 4 1,6% S slikanico se igram in

učim poezija 0 0 0 0,0%

proza 3 1 4 1,6%


drugo 1 0 1 0,4% Na krilih besed, Kdo se skriva v ogledalu, Sreča se mi v pesmi smeje, Dober dan, življenje, Skrivno življenje besed

poezija 1 0 0 0 2 0 1 0 0 0 4 1,6%

proza 0 0 1 2 3 0 0 0 0 0 6 2,4%

dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%

drugo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0% Razširi roke poezija 1 0 1 0,4%

proza 3 0 3 1,2%


drugo 0 0 0 0,0% DZS Moje prvo berilo,

Pozdravljene besede ; Kako raste svet; Pozdravljen svet;

Besede za vsevede

poezija 2 0 1 0 2 0 2 0 2 0 9 3,6%

proza 0 0 1 1 2 2 3 0 8 6 23 9,1%

dramatika 1 0 1 0 1 1 2 0 0 1 7 2,8%

drugo 0 2 5 0 0 0 1 0 0 0 8 3,2% Branje za sanje, Ta

knjiga je zate, Spletaj niti domišljije, Z roko

v roki

poezija 1 0 2 0 3 0 0 0 6 2,4%

proza 0 1 3 0 1 0 0 0 5 2,0%

dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%

drugo 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0,4%

Skupaj 47 16 29 18 20 8 25 2 24 11 5 12 25 1 8 1 0 0 252 % 18,7% 6,3% 11,5% 7,1% 7,9% 3,2% 9,9% 0,8% 9,5% 4,4% 2,0% 4,8% 9,9% 0,4% 3,2% 0,4% 0,0% 0,0% 100,0%

Tabela 5: Število enot ljudskega slovstva v berilih za osnovno šolo glede na zvrst in izvor besedila.


83

6.6.1 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA GLEDE NA VRSTO IN IZVOR

BESEDILA V BERILIH

Graf 3 prikazuje, kolikšen je delež slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in

kratkih enot ljudskega slovstva v berilih.

Graf 3: Grafični prikaz ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto in izvor besedila.

Iz grafa 3 je razvidno, da je v berilih prevladujejo slovenska ljudska prozna besedila,

najbolj očitna razlika v izvoru besedila se opazi pri poeziji, saj je slovenskih besedil kar

69, svetovnih samo 9, skupaj pa 78. Največ je proznih besedil - 139, in sicer 88

slovenske in 51 svetovne proze. Dramatika je slabo zastopana besedilna vrsta v berilih,

kajti vseh besedil skupaj je le 10, od tega 6 slovenskih in 4 svetovna. Kratkih enot je 25,

od tega 20 slovenskih in 5 svetovnih.

69

88

6 20 9

51

4 5

78

139

10 25

0

20

40

60

80

100

120

140

160

Poezija Proza Dramatika Kratke enote

Šte

vilo

en

ot

ljud

skga

slo

vstv

a

Vrsta in izvor besedil

Slovenska b. Svetovna b. Skupaj


84

6.6.2 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA VRSTO

BESEDILA IN RAZRED

V grafu 4 so predstavljeni podatki o besedilni vrsti ljudskega slovstva v posameznem

razredu osnovne šole.

Graf4: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto besedila in razred.

Iz grafa 4 in tabele (glej Prilogo 1) je razvidno, da je število enot ljudskega slovstva v

obratnem sorazmerju z razredi, in sicer nižji ko je razred, več je enot ljudskega slovstva

in obratno, višji ko je razred, manj je enot ljudskega slovstva. Zanimiv je podatek, da

berila vključujejo prozna besedila od 1. do 8. razreda, ravno tako poezijo, dramatika

ljudskih del pa je izvzeta od 6. do 9. razreda. Berila za 5., 7., 8. in 9. razred ne

vključujejo kratkih besedil (pregovori, izštevanke …). V berilih za 9. razred ne zasledimo

nobenega ljudskega besedila. V vseh berilih skupaj za posamezen razred prevladujejo

prozna besedila, razen v osmem razredu.

Vse linearne črte prikazujejo padec vseh enot besednih vrst ljudskega slovstva (poezija,

proza, dramatika, kratka besedila) glede na višji razred, največji padec se vidi pri prozi,

nato pri poeziji, sledijo kratka besedila, pri dramatiki pa je od 1. do 5. razreda dokaj

29

13

3

9

6

3

10

5 0

26

19 20

13

28

13

16

4 0 2 3 2 2 1 0 0 0 0

6

12

3 3 0 1 0 0 0

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva

Vrsta besedil in razred

Poezija Proza Dramatika Kratke enote

Linearna (Poezija) Linearna (Proza) Linearna (Dramatika) Linearna (Kratke enote)


85

enakomerna porazdelitev besedil, na kar nakazuje tudi linearna črta, berila od 6. do 9.

razreda pa jih ne vključujejo.

6.6.3 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA IZVOR

BESEDILA IN RAZRED

V grafu 5 so predstavljeni podatki o zastopanosti besedil ljudskega slovstva glede na

izvor besedila in razred.

Graf 5: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na izvor besedila in razred.

Graf 5 prikazuje število enot slovenskega in svetovnega ljudskega slovstva v berilih od

1. do 9. razreda. Razvidno je, da v vseh razredih, razen v šestem, z veliko prednostjo

prevladujejo slovenska besedila.

47

29

20

25 24

5

25

8

0

16 18

8

2

11 12

1 1 0

63

47

28 27

35

17

26

9

0

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva

Izvor besedil in razred

Slovenska b. Svetovna b. Skupaj

Linearna (Slovenska b.) Linearna (Svetovna b.)


86

6.6.4 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V POSAMEZNIH BERILIH ZA ISTI

RAZRED

V sledečih grafih je prikazano razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije,

dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v osnovnošolskih berilih za posamezen

razred.

1. RAZRED

Graf 6: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega

slovstva v berilih za prvi razred.

Iz grafa 6 je razvidno, da vsa berila vključujejo slovensko in svetovno ljudsko slovstvo,

vendar le berilo Kdo bo šel z nami v gozdiček 1 vključuje vse besedilne vrste. Med

vsemi berili prevladujeta slovenska prozna in poetična besedila. Dramatika in kratke

enote so slabo zastopane.

4

0

5

0

8

0

5 5

2 0

4

2

5

2

5

5

3

0

0

0

0

0

0

0

0

0

1

0

1

0

0

0

3

0

0

0

1

0

0

2

0

2

4

6

8

10

12

14

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Jaz pa berem Lili in Bine Ko pravljice oživijo

Kdo bo šel z nami v

gozdiček 1

Moje prvo berilo

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva

Naslovi beril in izvor besedila

Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija


87

2. RAZRED


slovstva v berilih za drugi razred.

Iz grafa 7 je razvidna pestra zastopanost ljudskega slovstva v berilih za drugi razred z

vidika zvrsti besedila. Najbolje je zastopana ljudska proza, nato poezija, sledijo kratke

enote17, dramatika je v manjšini. Prevladujejo slovenska besedila, ki jih je 29 in 18

svetovnih ljudskih enot.

17

Pri kratkih enotah je številka vseh enot skupaj velika, vendar se po obsegu ne morejo primerjati s prozo ali daljšo

poezijo.

4

0 0 0

4 3

1 0

1 0

0

0

3

5

2 3

3

1

1

1

0

0

0

0

0

2

0

0

1

0

1

0

0

0

2

2

1

1

5

0

0

2

4

6

8

10

12

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Jaz pa berem 2

Na mavrico po pravljico

Zvezdice Kdo bo šel z nami v

gozdiček 2

Pozdravlje

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva

Naslovi beril in izvor besedil

Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija


88

3. RAZRED


slovstva v berilih za tretji razred.

Iz grafa 8 je razvidno, da v berilih za tretji razred prevladujejo slovenska in svetovna

ljudska prozna besedila. Poezija se pojavlja le v dveh berilih, ravno tako kratke enote.

Dramatika je zastopana le v enem berilu.

4. RAZRED


slovstva v berilih za četrti razred.

0 0 0 0 0 0 1

0

2

0 1 1

2 2 3

1

5

1

2

2 0 0

0 0

0

0

0

0

1

1

0 0

0 0

1

0

2

0

0

0

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.

Jaz pa berem 3

Moje branje - svet in sanje

S slikanico se igram in učim


gozdiček 3

Kako raste svet

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

slo

vstv

a


Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija

1 0

1 0

4

0 1

0

2

0

2

0

0 1

3

1

3

0

3

0

0

0 0

0

0

0

0

2

0

0

0

0 0

2

0

0

0

1

0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

10

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Slo. b. Svet. b.

Novi svet iz besed

Svet iz besed 4

Berilo za razvedrilo

Razširi roke Pozdravljen svet

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva


Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija


89

V berilih za četrti razred so prozna in pesniška besedila enakomerno zastopana.

Razlikujejo se v izvoru, graf 9 prikazuje večje število slovenskih besedil. Ljudske kratke

enote se pojavijo v enem berilu, ravno tako dramatika.

5. RAZRED


slovstva v berilih za peti razred.

Iz grafa 10 razberemo, da v berilih za peti razred prevladujejo slovenska prozna

besedila, tudi svetovna prozna besedila so glede na prejšnja berila dobro zastopana. V

vseh berilih je vključena slovenska poezija in nobene svetovne. Dramsko besedilo je le

eno, kratkih enot ni.

2

0 1

0 1

0

2

0

10

0

0

4

0

0

8

6

0

0

0

0

0

0

0

1

0

2

4

6

8

10

12

14

Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.

Koraki nad oblaki Svet iz besed 5 Na krilih besed Besede za vsevede

Šte

vila

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva


Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija


90

6. RAZRED


slovstva v berilih za šesti razred.

Graf 11 prikazuje vključenost slovenskih in svetovnih besedil v vsa berila za šesti

razred. Glede na druga berila izstopa berilo Sledi do davnih dni, ki ima devet enot,

medtem ko imajo ostala vključene le dve ali tri enote. Dramatike in kratkih enot skoraj

ni zaslediti.

7. RAZRED


slovstva v berilih za sedmi razred.

1 0

1 0 0 0

1 0

0

8

0 1 1

2 0 1

0

0

0 0 0

0 1

0

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9


Sledi do davnih dni

Svet iz besed 6 Kdo se skriva v ogledalu

Branje za sanje

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva


Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija

4

0 0

2 2

0

2

0

4

0

5 1

3

0

3

0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9


Novi svet iz besed 7

Svet iz besed 7 Sreča se mi v pesmi smeje

Ta knjiga je zate

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva


Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija


91

Iz grafa 12 lahko razberemo, da so v berilih za sedmi razred vključene predvsem

slovenska besedila – proza in poezija. Izjema je berilo Svet iz besed 7, ki vključuje tudi

dve svetovni pesmi in eno prozo. Dramatike in kratkih enot ni.

8. RAZRED


slovstva v berilih za osmi razred.

Graf 13 prikazuje slabo zastopanost ljudskega slovstva v berilih za osmi razred. Po

večini so slovenska besedila, le eno je svetovno. Prozna in poetična besedila so si

skoraj v enakovrednem položaju. Kratkih enot in dramatike ni.

9. RAZRED


slovstva v berilih za deveti razred.

0

1 1

0

3

0

3

0 0

0

1

0 0 0,5

1 1,5

2 2,5

3 3,5

4 4,5

Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.

Svet iz besed 8 Dober dan, življenje Spletaj niti domišljije

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga

slo

vstv

a

Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija

0 0,2 0,4 0,6 0,8

1

Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.

Svet iz besed 8 Skrivno življenej besed

Z roko v roki


Kratke e.

Dramatika

Proza

Poezija


92

Iz grafa 14 lahko razberemo, da v berilih za deveti razred ni vključenih besedil

ljudskega slovstva.

6.6.5 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA ZALOŽBO

BERIL IN RAZRED

V tabeli 6 so prikazani podatki o številu enot ljudskega slovstva v berilih za posamezno

založbo in razred.

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Skupaj %

Rokus Klett 25 5 2 5 5 2 16 4 0 64 26,2%

Izolit 12 8 4 10 12 9

55 22,5%

MK 15 25 14 2 1 3 5 1 0 66 27,0%

DZS 5 9 8 8 17 3 5 4 0 59 24,2%

Skupaj 57 47 28 25 35 17 26 9 0 244 % 23,4% 19,3% 11,5% 10,2% 14,3% 7,0% 10,7% 3,7% 0,0% 100,0

%

Tabela 6: Število enot ljudskega slovstva v berilih glede na založbo beril in razred.

Graf15: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na založbo beril in razred.

25

5 2

5 5 2

16

4 0

18

8

4

10

12

9

15

25

14

4 1 3 5

1 0 5

9 8 8

17

3 5

4 0

-5

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Šte

vilo

en

ot

ljud

ske

ga s

lovs

tva

Založba in razredi

Rokus Klett Izolit MK

DZS Linearna (Rokus Klett) Linearna (Izolit)

Linearna (MK) Linearna (DZS) Linearna (DZS)


93

Tabela 6 in graf 15 prikazujeta število enot ljudskega slovstva glede na založbo beril za

OŠ in razrede. Pri berilih, ki so izšla pri založbah Rokus Klett, Mladinska knjiga in

Državna založba, opazimo drastičen padec števila enot v višjih razredih. Največji padec

je opazen pri založbi Mladinska knjiga, nato pri Rokus Klett, sledi Državna založba

Slovenije. Pri založbi Izolit so podatki nekoliko drugačni, saj nam linearna črta prikazuje

porast števila v višjih razredih, vendar omenjena založba nima beril za tretje triletje oz.

za sedmi, osmi in deveti razred OŠ.

6.7 UJEMANJE LJUDSKIH BESEDIL MED BERILI IN SEZNAMOM

PREDLAGANIH BESEDIL ZA KNJIŽEVNOST V UČNEM NAČRTU ZA

SLOVENŠČINO

V tabeli 7 so zapisana ljudska besedila, ki so v posameznih berilih in besedila, ki so na

predlaganem seznamu.

Raz

red

Naslov beril Ljudsko slovstvo v berilih za

OŠ Predlagano LS v učnem

načrtu

Št. ujema

nj

1. Jaz pa berem

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 8 Igrajmo se Pojte, pojte drobne ptice

Ringa – ringa raja Stara pesem

Jurček orje Jurček orje

Katarina Barbara Katarina Barbara

Mojca Pokrajculja Janček-ježek

Janček ježek Mojca Pokrajculja

Bogata in uboga sestra O povodnem možu

O povodnem možu Hvaležni medved

Nemška ljudska: Babica pripoveduje

Mamka Bršljanka Svetovne ljudske:

Afriška ljudska: Mamka Bršljanka

Kaj je najboljše

Ko pravljice oživijo

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 12 Majhna sem bila Pojte, pojte drobne ptice

Naša Špela tenko joka Stara pesem

Mamca poslušajte Jurček orje

Katarina Barbara Katarina Barbara

Muca je mijavkala Janček-ježek

Jurček orje Mojca Pokrajculja

Igrajmo se O povodnem možu


94

Mojca Pokrajculja Hvaležni medved

Hvaležni medved Babica pripoveduje

Bela kača s kronico Svetovne ljudske:

Miš zgrizla pogodbo Mamka Bršljanka

Polž zmagal v teku z lisico

Ruska ljudska:

O veliki repi

Babica Zima

Medved išče pestunjo

Zajček in repa

Letonska ljudska:

Medved in miška

Moje prvo berilo

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Miška kaško kuhala Pojte, pojte drobne ptice

Petelinček pelje žito Stara pesem

Mojca Pokrajculja Jurček orje

Ameriška ljudska: Katarina Barbara

Avto Janček-ježek

Gosenica Mojca Pokrajculja

O povodnem možu

Hvaležni medved

Babica pripoveduje

Svetovne ljudske:

Mamka Bršljanka


gozdiček 1

Slovensko slovstvo:

4 Bela, bela lilija Slovensko slovstvo: Polžek Pojte, pojte drobne ptice

Cincabinca Stara pesem

Črke razigranke Jurček orje

Murn poje Katarina Barbara

O povodnem možu Janček-ježek

Janček ježek Mojca Pokrajculja

Hvaležni medved O povodnem možu

Mojca Pokrajculja Hvaležni medved

Cibcibiribciblonika Babica pripoveduje

Moldavska ljudska: Svetovne ljudske:

Zajček sivi, nagajivi Mamka Bršljanka

Ruska ljudska:

Imeli smo kozlička

Slovaška ljudska:

Miška je kaško kuhala

Nemška ljudska:

Vse moje bele račke

Severnoameriška indijanska uspavanka pravljica:

Sonce za goro zaspi


95

Lili in Bine Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 11

En ten tenera Pojte, pojte drobne ptice

Barčica po morju plava Stara pesem

Ringa ringa raja Jurček orje

Jurček orje Katarina Barbara

Katarina Barbara Janček-ježek

Mojca Pokrajculja Mojca Pokrajculja

Janček ježek O povodnem možu

Bogata in uboga sestra Hvaležni medved

O povodnem možu Babica pripoveduje

Kako je Pavliha kukca prodal Svetovne ljudske:

An ban Mamka Bršljanka

Pika Nogavička

Volku ostrigli brke

Nemška ljudska:

Mamka Bršljanka

Afriška ljudska:

Kaj je najboljše

2 Pozdravljene besede

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 V svet krojači so odšli Zajec in pes

Bela kača s kronico Zakaj teče pes za zajcem?

Vrabec in burja Miška je šla k čevljarju

Reci lipa, ti si pipa

Križ kraž

Muca mačka, bela raca

Krica kraca, bela raca

Ta z drevesa hruške stresa

Nemška ljudska:

Trije metulji

Jaz pa berem 2

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Kaj sem prislužil Zajec in pes

Katarina Barbara Zakaj teče pes za zajcem?

Majhna sem bila Miška je šla k čevljarju

Izidor ovčice pasel

Izštevanke

Zvezdice Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0

Pritožba Zajec in pes

Čebelica Zakaj teče pes za zajcem?

Sonce kliče Miška je šla k čevljarju

Črno žabo smo ulovili

Zlata orehova vejica


Miška kaško kuhala

Najkrajša pravljica


96

Japonska ljudska:

Zvezdica rumena

Bolgarska ljudska:

Zajčkova svatba

Beloruska ljudska:

Prepelica

Angleška ljudska:

Razbojniška pravljica

Latvijska ljudska:

Zaklad

Ruska ljudska:

Kako so živali prihajale k babici

zimi po toplo obleko


Kdo bo izpulil repo

O veliki repi

Nemški, španski, finski: pregovori:

Pregovori


Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Deklica veka Zajec in pes

Bela kača s kronico Zakaj teče pes za zajcem?

Pastirček Miška je šla k čevljarju

Češka ljudska:

Lonček, kuhaj!

Afriška ljudska:

Zajčkov strah

Albanska ljudska:

Kdo se je ustrašil

Etiopska ljudska:

Ali opice nosijo klobuke?

Ruska pravljica:

Maša in medved


gozdiček 2

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Zajec in pes Zajec in pes Mačeha in pastorka Zakaj teče pes za zajcem?

Zakaj teče pes za zajcem Miška je šla k čevljarju

Miška je prišla k čevljarju

Kako je Pavliha kukca prodal

Afriška ljudska:

Kaj je najboljše

Ukrajinska ljudska:

Rokavička

3. Moje branje - svet in

sanje

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Miška je šla k čevljarju Kaj sem prislužil Rusica pregnala grdinico iz lisičje

hišice Dvanajst ujcev


97

Litavska ljudska: Tri botre lisičice

Podaljšan dan

Japonska pravljica:

Ošao

Kako raste svet

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Kaj sem prislužil Kaj sem prislužil

Prvo leto služim Dvanajst ujcev

Tri botre lisičice Tri botre lisičice

Kmetovanje

Kako je gospod grof podaljšal dan

Bolgarska ljudska:

Čarovnikove ptice

Indijanska ljudska:

Zgodba o toplem vremenu

Ukrajinska ljudska:


Jaz pa berem 3

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Zlata ptica Kaj sem prislužil

Angleška ljudska: Dvanajst ujcev

Punčka v travi Tri botre lisičice

S slikanico se igram in

učim

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Kralj Matjaž Kaj sem prislužil Sonce in mavrica Dvanajst ujcev

Bela kača s kronico Tri botre lisičice

Slovensko slovstvo:

Izštevanki

Korejska ljudska:

Bistroumni deček

Kdo gre z

nami v gozdiček 3

Slovensko slovstvo: Kaj sem prislužil Tri botre lisičice Kralj Matjaž Sonce in mavrica Bela kača s kronico Dvanajst ujcev Korejska ljudska: Bistroumni deček

Slovensko slovstvo: Kaj sem prislužil Dvanajst ujcev Tri botre lisičice

3

4. Pozdravljen, svet

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pesmica za kepanje Slovenske narodne

pravljice

Pustna


98


Mamica Dravica

18

Če človek če preveč imet

Štirje godci Izštevanke

Furlanska ljudska:

Srajca zadovoljnega človeka


Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Andilibandilitenere Slovenske narodne

pravljice

En ten tenera

Ini, ani, ho

Pastirček in divji mož

O treh grahih

S kačo se je oženil

Zlata ptica

Tone iz Celja

Enkrat je bil en grof

Svet iz besed 4

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Slovenske narodne

pravljice

0 Prišla je miška iz mišnice Če človek če preveč imet


Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Zajec in lisica Slovenske narodne

pravljice

Lisica pomaga najti čudežno zdravilo

Od barke, ki je po suhem plavala

Razširi roke Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2

Polžek in junaki Slovenske narodne

pravljice

Podganek

Zdravilno jabolko

5. Besede za vsevede

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pleši, pleši črni kos Pleši, pleši črni kos

Sonček čez hribček gre Svetovne ljudske:

Ajdi Mamka Bršljanka

Kako je nastalo Blejsko jezero

Kako je Suhor dobil svoje ime

Kako je Črnomelj dobil svoje ime

Dva potočka

Lisica in jazbec

Trije lenuhi

Pravljica o soli

Karelska ljudska:

18

V zbirki Slovenske narodne pravljice je ista zgodba z naslovom Pravljica o Dravi.


99

Kako so kmetje potovali v mesto

Eskimska ljudska:

Miška z velikimi očmi

Korejska ljudska:

Velikanova mezda

Senegalska ljudska:

Za dediščino – spanje

Kitajska ljudska:

Pravljica o cesarju, ki je rad

poslušal pravljice

Italijanska ljudska:

Volk in tri deklice

Armenska ljudska:

Mojster in naročnik

Koraki nad oblaki


Narobe svet Svetovne ljudske:

Pastirček in čarovnikova hči Mamka Bršljanka

Škratovem fantu razbijejo skledico

(Dolenjska)

Lovec Rusel in škrati

Vražji graben in Škratkovica

Čatež

O védomcih

Komu se hrib smeje

O oblakih

Boter petelin in njegova zgodba

Rezijanska ljudska:

Tri botre lisičice

Na krilih besed


Svetovne ljudske:

Mamka Bršljanka

Svet iz besed 5

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Gusarska Pleši, pleši črni kos

Slovenski pregovori Svetovne ljudske:

Tatarska ljudska: Mamka Bršljanka

Kako je šaljivec pripovedoval

vladarju izmišljotine

Avstralska ljudska:

Kljunaš Gaja-dari

Eskimska ljudska:

Šamanski boben

Indijanska ljudska:

To ti je sreča!

6. Kdo se Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0


100

skriva v ogledalu?

Železni prstan Desetnica Francoska ljudska: Svetovne ljudske: Pravljica o treh lovcih Tisoč in ena noč Neznana ljudska:

Trap

Branje za sanje

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Desetnica Desetnica

Ljudski pregovori Svetovne ljudske:

Arabska ljudska: Tisoč in ena noč

Tisoč in ena noč - Sanje

Svet iz besed 6

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Lisica Desetnica

Orientalska ljudska: Svetovne ljudske:

Tisoč in ena noč: Neustrašna lunica

Tisoč in ena noč

Sledi do davnih dni

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Zarika in Sončnica Desetnica

Indijanska ljudska: Svetovne ljudske:

O miški, ki je pela Tisoč in ena noč

Valižanska ljudska:

Pergin in morska deklica

Židovska ljudska:

Teliček

Argentinska ljudska:

Jaguar in kirkinčo

Črnska ljudska:

Dekle in ženin

Južnokitajska ljudska:

Žabji cesar

Arabska ljudska:

Aladin in njegova čudežna svetilka

Grška ljudska:

Deklica z morja

7. Sreča se mi v pesmi smeje

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 4 Gor čez izaro Gor čez izaro Pegam in Lambergar Volkodlak Ajda in Slovenci Ajda in Slovenci Kralj Matjaž Kralj Matjaž

Volkodlak Peter Klepec

Svetovna ljudska:

Stvarjenje sveta

Ta knjiga je

Slovensko slovstvo:

Slovensko slovstvo: 4


101

zate

Gor čez izaro Gor čez izaro

Pegam in Lambergar Volkodlak

Kralj Matjaž Ajda in Slovenci

Ajda in Slovenci Kralj Matjaž

Peter Klepec Peter Klepec

Svetovna ljudska:

Stvarjenje sveta

Svet iz besed 7

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Graščakov vrtnar Gor čez izaro


Vesoljni potop in Kurent Ajda in Slovenci

Ajda in Slovenci Kralj Matjaž

Volkodlak Peter Klepec

Kralj Matjaž Svetovna ljudska:

Kako je Peter Klepec nagnal Turke Stvarjenje sveta

Svetovno slovstvo:

Vesoljni potop


Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Mlada Vida Gor čez izaro


Alenčica, Gregčeva sestrica Ajda in Slovenci

Graščakov vrtnar Kralj Matjaž

Volkodlak v Ribnici Peter Klepec

Ajda in Slovenci Svetovna ljudska:

Kralj Matjaž Stvarjenje sveta


8 Dober dan, življenje

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Galjot Galjot

Oblaki so rdeči

Vedomec

Svetovna ljudska:

Kalevala

Spletaj niti domišljije

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 4 Oblaki so rdeči Galjot

Galjot Oblaki so rdeči

Kalevala Vedomec

Vedomci Svetovna ljudska:

Kalevala

Svet iz besed 8

Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Kresnice Galjot

Spavaj nama, Katica Oblaki so rdeči

Vedomci Vedomec


102

Nemška ljudska: Svetovna ljudska:

Pesem o Neibelungih Kalevala

9 Skrivno življenje

besed

Svetovna ljudska: 0

Pesem nosačev žita

Z roko v roki

Svetovna ljudska: 0

Pesem nosačev žita

Svet iz besed 9

Svetovna ljudska: 0 Pesem nosačev žita

Tabela 7: Prikaz ujemanja ljudskih besedil med berili in seznamom predlaganih besedil


103

Graf 16: Grafičen prikaz ujemanja med besedili ljudskega slovstva v berilih in besedili, ki so na

predlaganem književnem seznamu.

Iz grafa 16 je razvidno neenakomerno ujemanje ljudskih besedil, ki so v berilih in na

predlaganem književnem seznamu. Najopaznejša sta drugi in deveti razred, ki nimata

8

12

1

4

11

0

0

0

0

3

0

2

0

0

3

1

3

0

0

2

1

1

1

0

0

2

1

1

4

4

3

2

1

4

1

0

0

0

0 5 10 15

Jaz pa berem 1

Ko pravljice oživijo

Moje prvo berilo

Kdo bo šel z nami v gozdiček 1

Lili in Bine

Pozdravljene, besede

Jaz pa berem2

Zvezdice



Moje branje - svet in sanje

Kako raste svet

Jaz pa berem 3

S slikanico se igram in učim


Pozdravljen, svet


Svet iz besed

Novi svet iz besed

Razširi roke

Besede za vsevede

Koraki nad oblaki

Na krilih besed

Svet iz besed 5

Kdo se skriva v ogledalu

Branje za sanje

Svet iz besed 6

Sledi do davnih dni

Sreča se mi v pesmi smeje

Ta knjiga je zate

Svet iz besed 7


Dober dan, življenje

Spletaj niti domišljije

Svet iz besed 8

Skrivno življenje besed

Z roko v roki

Svet iz besed 9

1

2

3

4

5

6

7

8

9

Število enot

Raz

red

i in

nas

lovi

be

ril


104

skoraj nobene povezanosti s predlaganim seznamom. Pri natančnejšemu preučevanju

vidimo, da v drugem razredu le berilo Kdo naj gre z nami v gozdiček 2 pokriva vsa

besedila iz učnega načrta, ostala berila nimajo nobenega besedila s predlaganega

seznama v učnem načrtu. V devetem razredu je na predlaganem seznamu Pesem

nosačev žita, ki pa ga ne zasledimo v nobenem berilu za dani razred.

Ujemanje ljudskih besedil s predlaganimi besedili iz učnega načrta za slovenščino in

berili je neenakomerno in težko opredeljivo, kajti učni načrt ne opredeljuje natančno,

katera besedila naj bi obravnavali. Med besedili so tako navedeni posamezni naslovi

zgodb in celotne zbirke, kot so Pojte, pojte drobne ptice, Babica pripoveduje, Mamka

Bršljanka, Tisoč in ena noč in Slovenske narodne pravljice, pri katerih je izbira enot

prepuščena avtonomiji učiteljice.


105

7 SKLEPI HIPOTEZ

Ob povzetku analiz prejšnjega poglavja 5 lahko podamo naslednje ugotovitve.

Na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem

vzgojno-izobraževalnem obdobju je več avtorskih besedil, in sicer 93,4%

avtorskih in le 6,6% ljudskih.

Na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem

vzgojno-izobraževalnem obdobju prevladujejo slovenska prozna besedila.

V vseh potrjenih berilih skupaj za osnovno šolo je več slovenskih proznih

besedil.

V vseh berilih skupaj, ki so namenjena za posamezen razred, od prvega do

sedmega razreda in za deveti razred, prevladujejo ljudska prozna besedila, do

obrata pride v osmem razredu, kjer imamo od devetih besedil štiri prozna in pet

pesmi. Izvzeta so berila za deveti razred, ki nimajo vključenega nobenega

besedila ljudskega slovstva.

V vseh berilih skupaj, ki so namenjena za posamezen razred, od prvega do

petega in v sedmem ter osmem prevladujejo slovenska ljudska besedila, berila

za šesti razred pa vključujejo več svetovnih kot slovenskih enot ljudskega

slovstva. Izvzeta so berila za deveti razred, ki nimajo vključenega nobenega

besedila ljudskega slovstva.

Različna berila, ki so namenjena za isti razred, vključujejo različno število enot

ljudskega slovstva.

Pojavljanje ljudskih besedil v berilih in na predlaganem seznamu književnih

besedil je neusklajeno in težko opredeljivo, kajti učni načrt ne opredeljuje

natančno, katera besedila naj bi obravnavali. Poleg tega so na seznamu

predlaganih besedil navedeni posamezni naslovi zgodb in celotne zbirke, pri

katerih je izbira enot prepuščena avtonomiji učiteljice.


106

8 ZAKLJUČEK

Ljudsko izročilo je nekaj, kar je ohranilo naš rod slovenski, kljub tlačanstvu in

podrejanju drugim kulturam. V teh časih bi se tega morali bolj zavedati in negovati vse,

kar je ljudsko. Pri tem imamo pomembno vlogo učitelji, ki lahko s strokovno

avtonomijo oz. s svobodno izbiro književnih besedil pripomoremo k ohranjanju ljudske

dediščine, krepitvi narodne zavesti in razvijanju moralnih ter etičnih vrednot.

Diplomsko delo osvetljuje različne teoretične poglede na ljudsko slovstvo, nanašajoč se

predvsem na prozna besedila. Pripovedništvo je svoj razcvet doživelo v preteklosti, k

čimer so pripomogli ljudski pripovedovalci, kot npr.: Katra Jovžkova, Mica Štefanelova,

Rozalija Di Lenardo, Manica Koman, Lojze Tratar, Peter Jakelj-Smerinjekov, Bepo

Malnar, Tina Vajtova, Vincec Pečnik, Anton Dremelj-Resnik in ostali. Veliko

pripovedovalcev je »našel« Milko Matičetov, ki celo življenje raziskuje ljudske

pripovedi.

Pripovedovanje zahteva napor in dober pripovedovalec ne more biti vsak, saj mora

imeti: dar govora, spomin, zavestno željo po pomnenju, svojo ciljno publiko in notranjo

nujo po pripovedovanju.

V zadnjem času pa se je zaradi spremenjenega načina življenja pripovedovanje

preselilo iz intimnega v javno življenje. Razmahnile so se kulturne in turistične

prireditve, kjer je osrednji del javno pripovedovanje. Pripovedovalci želijo na nov,

sodobnejši način najti pot do poslušalcev v širšem družbenem prostoru.

Pripovedovanje je lahko tudi ena izmed metod v učnem procesu, saj neposreden stik z

očmi daje otrokom občutek varnosti in sama beseda brez motečih dejavnikov spodbudi

njihovo domišljijo, ker je doživetje na ravni aktivnosti zgodbe močnejše in

intenzivnejše.

Da je danes ohranjenega veliko število ljudskih enot, imajo največ zaslug zapisovalci:

Matija Valjavec, Kristina Brenk, Milko Matičetov, Anja Štefan in drugi. Z njihovo

pomočjo so pripovedi iz preteklosti ostale žive.


107

V raziskovalnem delu je analiza učnega načrta pokazala minimalno vključenost ljudskih

enot. Število besedil v berilih z zviševanjem razredov drastično pada in so

neenakomerno porazdeljena, tako z vidika vrste besedil kot tudi izvora. Pojavljanje

ljudskih besedil v berilih in na predlaganem seznamu književnih besedil je neusklajeno

in težko opredeljivo, kajti učni načrt ne opredeljuje natančno, katera besedila naj bi

obravnavali.

Ljudska pripoved je preživela stoletja in še vedno živi, na svoj preprost način razlaga

zapletene stvari, zato nam je blizu in lahko razumljiva. Zaradi trenutnih nespodbudnih

družbenih razmer je znova aktualna, kajti njena pozitivnost in katarzičen zaključek nam

vlivata upanje v pravičnost. Bettelheim (2002) pravi, da nobena druga pripoved ne

more tako obogatiti otroka in odraslega kakor ljudska pravljica.

Diplomsko delo je namenjeno spodbujanju kritičnega razmišljanja o številu in pomenu

ljudskih besedil, ki jih (ne)vključujemo v učni načrt, berila in posredno v pouk

književnosti.


108

9 VIRI

Berilo za razvedrilo. Berilo za 4. razred devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit, 2002.

Besede za vsevede. Berilo za pouk književnosti v 5. razredu devetletne in 4. razredu

osemletne osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2003.

Branje za sanje. Berilo za 6. razred devetletne in 5. razred osemletne osnovne šole.

Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2008.

Dober dan, življenje! Berilo za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga,

2003.

Jaz pa berem 1. Berilo za 1. razred snovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2008.

Jaz pa berem 2. Berilo za 2. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2008.

Jaz pa berem 3. Berilo za 3. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus, 2004.

Kako raste svet. Berilo za 3. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna založba

Slovenije, 2005.

Kdo bo z nami šel v gozdiček? Berilo za 1. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska

knjiga, 2009.

Kdo bo z nami šel v gozdiček? Berilo za 2. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska

knjiga, 2010.

Kdo bo z nami šel v gozdiček? Berilo za 3. tretji razred osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga, 2011.

Kdo se skriva v ogledalu? Berilo za 6. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga,

2005.

Ko pravljice oživijo. Berilo za 1. razred devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit, 2004.

Koraki nad oblaki. Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit, 2003.

Lili in Bine 1. Berilo v 1. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2011.


109

Moje branje - svet in sanje. Berilo za 3. razred osnovne šole. Mengeš: Izolit, 2009.

Moje prvo berilo. Učbenik za pouk književnosti v 1. razredu devetletne osnovne šole.


Na krilih besed. Berilo za 5. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Na mavrico po pravljico. Berilo za 2. razred devetletne šole. Ljubljana: Založba Izolit,

2000.

Novi svet iz besed 4. Berilo za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010.

Novi svet iz besed 7. Berilo za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010.

Pozdravljen, svet. Berilo za pouk književnosti v 4. razredu devetletne osnovne šole.


Pozdravljene, besede. Berilo za 2. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna

založba Slovenije, 2004.

Razširi roke. Berilo za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010.

Skrivno življenje besed. Berilo za 9. deveti razred osnovne šole. Ljubljana, Mladinska

knjiga, 2003.

Sledi do davnih dni. Berilo za 6. razred devetletne osnovne šole. Domžale: Izolit, 2004.

Spletaj niti domišljije. Berilo za 8. razred osnovne šole. Ljubljana, Državna založba

Slovenije, 2000.

Sreča se mi v pesmi smeje. Berilo 7. za razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga,

2010.

S slikanico se igram in učim. Berilo za 3. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska

knjiga, 2002.

Svet iz besed 4. Berilo za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010.

Svet iz besed 5. Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett,

2007.



110



Svet iz besed 9. Berilo za 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett,

2007.

Ta knjiga je zate. Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna

založba Slovenije, 2001.

Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja – slovenščina. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopen na spletni strani:

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/preno

vljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (2. 5. 2012).

Z roko v roki. Berilo za 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna založba

Slovenije, 2002.

Zvezdice. Berilo za 2. razred devetletne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf


111

10 LITERATURA

Bettelheim, B. (2002). Rabe čudežnega: o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia

Humanitatis.

Cerar, M. (2006). Pravljica v vzgojno-izobraževalnem procesu. V L. Jenče (ur.), Sedi k

meni, povem ti eno pravljico (str. 91-101). Maribor: Mariborska knjižnica.

Goljavšček, A. (1991). Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ivančič Kutin, B. (2001). Dober pripovedovalec z zornega kota poslušalca in

raziskovalca. V A. Baš, T. Cevc idr. (ur.), Traditiones (str. 183-192). Ljubljana:

Inštitut za slovensko narodno narodopisje ZRC SAZU.

Ivančič Kutin, B. (2003). Raziskovalni položaji pri terenskem zbiranju prozne folklore. V

M. Godina-Golija (ur.), Traditiones (str. 117-124). Ljubljana: Inštitut za slovensko

narodno narodopisje ZRC SAZU.

Ivančič Kutin, B. (2010). Folklorna pripoved v urbanem okolju, v javnem prostoru.

Pripovedovalski dogodki v slovenski prestolnici. V I. Novak Popov (ur.), Vloga

središča: konvergenca religij in kultur (str. 200-209). Ljubljana: Zveza društev

slavističnega društva Slovenije.

Jenče, L. (2006). O ljudskem pravljičarju ob oživljanju umetnosti pripovedovanja. V L.

Jenče (ur.), Sedi k meni, povem ti eno pravljico (str. 209-229). Maribor: Mariborska

knjižnica.

Kmecl, M. (1995). Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešovid, Založba. d. o. o.

Kobe, M. (1999a). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, 47, str. 5-11.

Kobe, M. (1999b). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, 48, str. 5-12.

Kos, J. (2001). Literarna teorija. Ljubljana: DZS, d. d.

Kropej, M. (1995). Pravljica in stvarnost. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center

SAZU.


112

Lah, A. (1993). Pregled književnosti. Ljubljana: Rokus.

Lüthi, M. (1986). The European Folktale. Fromand Nature. Bloomington: Indiana

Universty Press.

Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Bepo Malnar. Pionir, 7, str. 202-

203.

Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Bicelj iz Podjune. Pionir, 9, str.

266-267.

Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Katra Jovžkova iz Trente. Pionir, 4,

str. 108-109.

Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Lojze Tratar. Pionir, 1, str. 8-9.

Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Mica Štanfelnova z Rečice. Pionir,

6, str. 170-171.

Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Rozalija iz Bile v Reziji. Pionir, 8,

str. 234-235.

Matičetov, M. (1957). Ljudska proza. V L. Legiša (ur.), Zgodovina slovenskega slovstva

(str. 122). Ljubljana: Slovenska matica.

Matičetov, M. in Štefan, A. (2011). Anton Dremelj-Resnik. Ljubljana: Založba ZRC.

Novak, P. (2011). Zastopanost ljudskega slovstva v učnih načrtih in berilih na predmetni

stopnji osemletne in devetletne osnovne šole. Doktorska disertacija, Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Podbevšek, K. (2006). Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški

praksi. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.

Propp, V. (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia Humanitatis.

Saksida, I. (2001). Književna vzgoja v vrtcu. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu.

Priročnik h kurikulu. (str. 91-106). Maribor: Založba Obzorja.

Smole, V. (1999). O jezikovni redakciji in zapisu izbranih besedil. V M. Stanonik (ur.),

Slovenska slovstvena folklora (str. 56-57). Ljubljana: DZS, d.d.


113

Stanonik, M. (1999). Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: DZS, d. d.

Stanonik, M. (2003). Slovenske povedke iz 20. stoletja. Celje: Mohorjeva družba.

Stanonik, M. (1990). Slovstvena folklora v domačem okolju. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

Šircelj, M., Kobe, M. in Gerlovič, A. (1972). Ura pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Štefan, A. (1999). Folklorno pripovedovanje kot prepletanje izročila in osebne

ustvarjalnosti. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska

fakulteta.

Štefan, A. (2006). Pripovedovanje v družinskem krogu. V L. Knaflič (ur.), Branje za

znanje in branje za zabavo (str. 43-48). Ljubljana: Andragoški center.

Tancer-Kajnih, D. (1993). Pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in knjiga, 36, str. 5-11.

Zalokar Divjak, Z. (2002). Brez pravljice ni otroštva. Krško: Gora, s .p.


114

11 ELEKTRONSKI VIRI

Anja Štefan. (2012). Dostopno na spletni strani: http://www.cobiss.si/ (29. 5. 2012).

Anton Dremelj-Resnik (2012). Dostopno na spletni strani: http://isn2.zrc-

sazu.si/sl/publikacije/anton-dremelj-resnik#v (1. 4. 2012).

Brenk Kristina. (2012). Dostopno na spletni strani: http://www.arzenal.si/sbl/99 (16. 4.

2012).

Ivanuš Grmek, I. (1999). Načrtovanje podrobnih učnih načrtov. Sodobna pedagogika,

50 (5), (str. 8-23). Dostopno na spletni strani:http://www.sodobna-

pedagogika.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1095&Itemid=24

(27. 5. 2012).

Kozak, F. (2012). Manica Koman. Dostopno na spletni strani:

http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1164/VIEW/ (25. 5. 2012).

Kristan, M. (2010). Prozna dela Anje Štefan. Revija za elementarno izobraževanje, (str.

181-189). Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor. Dostopno na spletni strani:

http://www.pfmb.uni-

mb.si/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/Zalozba/REI_Celotna/Re

vija_za_elementarno_izobrazevanje_2010_3_2-3.pdf(15. 5. 2012).

Kurikulum za vrtce. (1999). Dostopno na spletni strani:

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci

_kur.pdf (2. 6. 2012).

Maličev, P. (20. 3. 2011). Kot pripovedovalka sem bolj zares z ljudmi. Delo: Sobotna

priloga. Dostopno na spletni strani: http://www.delo.si (24. 1. 2012).

Milko Matičetov. (2012). Dostopno na spletni strani: http://isn.zrc-

sazu.si/?q=node/25#Maticetov (1. 4. 2012).

http://isn2.zrc-sazu.si/sl/publikacije/anton-dremelj-resnik#v

http://isn2.zrc-sazu.si/sl/publikacije/anton-dremelj-resnik#v

http://www.arzenal.si/sbl/99%20(16

http://www.sodobna-pedagogika.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1095&Itemid=24

http://www.sodobna-pedagogika.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1095&Itemid=24

http://www.pfmb.uni-mb.si/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/Zalozba/REI_Celotna/Revija_za_elementarno_izobrazevanje_2010_3_2-3.pdf



http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf%20(2

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf%20(2

http://www.delo.si/




115

Pravljice danes. (2012). Dostopno na spletni strani: http://www.pravljicedanes.si (4. 3.

2012).

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2012). Dostopno na spletni strani: http://bos.zrc-

sazu.si/sskj.html (13. 4. 2012).

Strokovni svet RS za izobraževanje. (2012). Dostopno na spletni strani:

http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_in_mednarodno

_sodelovanje/strokovni_sveti/strokovni_svet_rs_za_splosno_izobrazevanje/ (2.

6. 2012).

Štefan, A. (2011). Pripovedovanje danes. Dostopno na spletni strani:

<http://www.mladinska.com/za_starse/svetovanje/branje/clanek_branje?aid=336

>(27. 12. 2011).

Valjavec Matija. (2012). Dostopno na spletni strani:

http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4152/VIEW/ (2. 5. 2012).

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. (2012). Dostopno na spletni strani:

http://www.zrss.si/ (28. 5. 2012).

http://www.pravljicedanes.si/

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html



http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4152/VIEW/


116

12 PRILOGE

Priloga 1: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto besedila in razred.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj %

Poezija 29 13 3 9 6 3 10 5 0 78 31,0%

Proza 26 19 20 13 28 13 16 4 0 139 55,2%

Dramatika 2 3 2 2 1 0 0 0 0 10 4,0%

Kratke enote 6 12 3 3 0 1 0 0 0 25 9,9%

Skupaj 63 47 28 27 35 17 26 9 0 252

% 25,0% 18,7% 11,1% 10,7% 13,9% 6,7% 10,3% 3,6% 0,0% 100,0%

Priloga 2: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na izvor besedila in razred.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj %

Slovenska b. 47 29 20 25 24 5 25 8 0 183 72,6%

Svetovna b. 16 18 8 2 11 12 1 1 0 69 27,4%

Skupaj 63 47 28 27 35 17 26 9 0 252

% 25,0% 18,7% 11,1% 10,7% 13,9% 6,7% 10,3% 3,6% 0,0% 100,0%

DIPLOMSKO DELO - uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/1011/1/Diplomsko_delo.pdf · Zupan, B. (2012)....

Documents

Transcript of DIPLOMSKO DELO - uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/1011/1/Diplomsko_delo.pdf · Zupan, B. (2012)....