Diplomsko delo SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO · Od kvalitete odnosa in u činkovitosti...
Transcript of Diplomsko delo SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO · Od kvalitete odnosa in u činkovitosti...
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO
Mentorica: Kandidatka:
Izr. prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec Svetlana Ulaga
Maribor, 2009
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Jurki Lepičnik Vodopivec, za strokovno pomoč in
nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi moji družini, mojemu možu Matjažu in
mojima otrokoma Sari ter Žanu, za pomoč in spodbude pri študiju. Posebna hvala vsem
staršem, ki so se odzvali moji prošnji in izpolnili anketni vprašalnik.
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisana Svetlana Ulaga, rojena 13.1.1976, študentka Pedagoške fakultete Univerze v
Mariboru, smer vzgojitelj predšolskih otrok, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom
Sodelovanje s starši v vrtcu Laško pri mentorici izr. prof. dr. Jurki Lepičnik Vodopivec
avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti
niso prepisani brez navedbe avtorjev.
_____________________________
( podpis študentke )
Maribor, 5.5.2009
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
POVZETEK
V diplomskem delu z naslovom SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO sem želela
raziskati zadovoljstvo staršev z delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu Laško.
Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu,
sem predstavila družino, vrtec, odnose med strokovnimi delavci in starši, komunikacijo s
starši in sodelovanje z njimi, kateremu sem se podrobneje posvetila. Opisala sem formalne in
neformalne oblike sodelovanja ter prednosti sodelovanja za vzgojitelje/učitelje, starše in
otroke.
Da bi bilo sodelovanje karseda učinkovito, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno
komunikacijo. Kakšen bo odnos, je odvisno od prizadevnosti in iskrenosti tako vzgojiteljev
kot staršev. Od kvalitete odnosa in učinkovitosti komunikacije pa je odvisno, ali bo
sodelovanje uspešno ali ne. Ker pa so predšolski otroci izjemno navezani na družino, je
praktično nemogoče, da družina (starši) in vrtec (vzgojitelji) ne bi sodelovala.
Drugi del diplomske naloge zajema empirični del naloge, kjer sem analizirala anketni
vprašalnik, ki sem ga razdelila staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. Ugotovila sem, da se
staršem zdi sodelovanje med njimi in vrtcem koristno, s sodelovanjem in odnosi so
zadovoljni, menijo, da sodelovanje koristi njihovim otrokom in da se ga radi udeležujejo.
KLJUČNE BESEDE:
• otrok,
• starši,
• vzgojitelj,
• družina,
• vrtec,
• sodelovanje,
• odnosi,
• komunikacija.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
SUMMARY
In my diploma work titled COOPERATION WITH PARENTS IN KINDERGARTEN
LAŠKO I wanted to research how parents are satisfied with work and cooperation of
kindergartens employees. The content of my diploma research project is divided into two
parts. In the first – theoretical part I presented family, kindergarten, relations between expert
workers and parents, communication and cooperation with parents. I researched in detail
communication and cooperation with parents. I described formal and informal forms of
cooperation and advantages of it for educator/ pedagogue/teacher, for parents and for
children.
To make this cooperation as efficient as possible, there has to be an appropriate
communication. How this cooperation will be, depends on strenuousness and honesty both
pedagogues and parents. The quality of relations and efficiency of communications make
cooperation successful. Preschool children are exceptionally attached to their family. It is not
possible that family (parents) and kindergarten (pedagogues) would not cooperate. The
second part of my task is empirical, where I analyzed a questionnaire, that the parents of
children in kindergarten Laško answered. I found out, that the parents see our cooperation as
beneficial. They are content with relations. They feel, that this cooperation is useful for their
children. They like to take part in our activities.
KEY WORDS:
• child,
• parents,
• pedagogue,
• family,
• kindergarten,
• cooperations,
• relations,
• comunication.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
2 DRUŽINA .......................................................................................................................... 3
2.1 Splošne značilnosti družine ......................................................................................... 3
2.1.1 Funkcionalne in disfunkcionalne družine ............................................................ 3
2.1.2 Zaprte, poljubne in odprte družine ....................................................................... 4
2.1.3 Družine, glede na obliko in velikost ..................................................................... 5
2.2 Zakaj je v družini največ varnosti? ................................................................................ 6
2.4 Vzgojni stili ..................................................................................................................... 9
2.5 Cilji vzgoje .................................................................................................................... 11
2.6 Družina in razvoj otrokove osebnosti ........................................................................ 12
2.7 Stabilnost in trdnost družine ...................................................................................... 13
3 VRTEC ............................................................................................................................. 15
3.1 Vključevanje družin v življenje vrtca ........................................................................ 16
3.2 Vprašanja in skrbi pri vključevanju otroka v vrtec .................................................... 18
4 ODNOS MED STROKOVNIMI DELAVCI IN STARŠI ............................................... 22
4.1 Sodelovanje kot odnos ............................................................................................... 22
4.2 Kako pomembna je samopodoba? ............................................................................. 22
4.2.1 Opredelitev samopodobe .................................................................................... 23
4.2.2 Pozitivna samopodoba – prvi pogoj za strokovno delo ...................................... 24
5 KOMUNICIRANJE S STARŠI ....................................................................................... 25
5.1 Medsebojni odnosi med starši in vzgojitelji .............................................................. 25
5.2 Komunikacija med starši in vzgojitelji ...................................................................... 26
5.3 Komunikacijski stili ................................................................................................... 28
5.4 Oblike komunikacije .................................................................................................. 29
5.5 Učinkovito posvetovanje z drugimi strokovnjaki ...................................................... 31
6 SODELOVANJE S STARŠI ........................................................................................... 32
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
6.2.1 Formalne oblike sodelovanja ............................................................................. 33
6.2 Neformalne oblike sodelovanja ................................................................................. 36
6.3.1 Metode sodelovanja s starši ................................................................................ 41
6.4 Prednosti sodelovanja ................................................................................................ 42
6.5 Sodelovanje med šolo in starši .................................................................................. 43
6.6 Sodelovanje s starši otrok z motnjami vedenja in osebnosti ..................................... 44
6.7 Šola za starše ............................................................................................................. 45
7 NAMEN RAZISKAVE .................................................................................................... 47
8 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV .......................................................... 48
8.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 48
8.2 Raziskovalne hipoteze ............................................................................................... 48
9 METODOLOGIJA ........................................................................................................... 50
9.1 Raziskovalna metoda ................................................................................................. 50
9.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 50
9.3 Postopki zbiranja podatkov ....................................................................................... 50
9.4 Postopki obdelave podatkov ...................................................................................... 51
10 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ............................................................................. 52
11 SKLEP IN UGOTOVITVE ............................................................................................. 69
11.1 Preverjanje hipotez ................................................................................................. 69
12 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 71
13 LITERATURA ................................................................................................................. 73
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
KAZALO SLIK
Slika 1: Dan z očkom – kitaristom ........................................................................................... 37
Slika 2: Izlet do bližnje dedkove kmetije – opazovanje in hranjenje ovac .............................. 38
Slika 3: Na pikniku ................................................................................................................... 39
Slika 4: Dedek nam predstavi poklic gasilca ........................................................................... 40
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
KAZALO TABEL
Tabela 1: Raznolikost in povezanost verbalne in neverbalne komunikacije (Možina in drugi,
1995, povzeto po Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 76) ............................................................. 30
Tabela 2: Kolikokrat letno starši sodelujejo z vrtcem? ........................................................... 66
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Število razdeljenih in vrnjenih vprašalnikov ............................................................... 51
Graf 2: Pripravljenost staršev na sodelovanje z vrtcem ........................................................... 52
Graf 3: Koristnost sodelovanja za otroka ................................................................................. 53
Graf 4: Koristnost formalnih oblik sodelovanja ....................................................................... 54
Graf 5: Koristnost neformalnih oblik sodelovanja ................................................................... 55
Graf 6: Učinkovitost vzgojnega procesa ob sodelovanju starši – vzgojitelj ............................ 56
Graf 7: Zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu ....................................................................... 57
Graf 8: Zadovoljstvo sodelovanja med starši in vzgojitelji ...................................................... 58
Graf 9: Pestrost in raznolikost organiziranih oblik sodelovanja .............................................. 59
Graf 10: Zadovoljstvo starša z odnosom med njim in vzgojiteljem......................................... 60
Graf 11: Kako je poskrbljeno za otroka v vrtcu po mnenju staršev? ....................................... 61
Graf 12: Zadovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih delavcev do njihovega otroka
.................................................................................................................................................. 62
Graf 13: Ali je ponudba sodelovanja v vrtcu dobra?................................................................ 63
Graf 14: Ponujenost raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca ................................... 64
Graf 15: Kdo največkrat sodeluje z vrtcem? ............................................................................ 65
Graf 16: Udeležba staršev na različnih izobraževanjih, ki jih zanje organizira vrtec .............. 67
Graf 17: Katere oblike sodelovanja starši največkrat obiščejo?............................................... 68
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 1
I. TEORETIČNI DEL
1 UVOD
V današnjem času vzgojitelje in učitelje močno obremenjuje spoznanje, da kljub
njihovi požrtvovalnosti in trudu ne morejo veliko narediti za otrokov intelektualni
napredek in njegovo blaginjo, če si ne pridobijo zavezništva otrokovih staršev.
Brez sodelovanja staršev vzgojitelji in učitelji težko bogatijo življenje otrok. Zato
je dobro sodelovanje med vrtcem/šolo in starši zelo pomemben dejavnik, ki vpliva
na vsestranski razvoj otroka, njegovo počutje v vrtcu in kasneje v šoli.
Vstop otroka v vrtec ni samo pomemben in prelomen trenutek za otroka ampak
tudi za starše. Sodelovanje s starši je torej nuja in obveza vsakega vrtca, odnosi
med vzgojiteljico in starši pa izrednega pomena, saj lahko le tesno sodelovanje
vodi k dopolnjevanju vzgoje doma in v vrtcu. Starši, ki so z otrokom od
njegovega rojstva, svojega otroka najbolje poznajo. Poznajo njegove potrebe,
težave, strahove in vse druge lastnosti, zato je zelo pomembno njihovo aktivno
sodelovanje z vrtcem in kasneje s šolo. Za tako obliko sodelovanja pa je potreben
enakopraven medsebojni odnos med starši in vzgojitelji, ki temelji na zaupanju,
spoštovanju, medsebojni pomoči in odgovornosti. Da pa lahko vzgojitelj s starši
oblikuje takšen odnos, da lahko doseže in obdrži najvišjo stopnjo strokovnosti in
kompetentnosti, mora skrbeti za svojo pozitivno samopodobo. Kajti le
vzgojitelj/učitelj s pozitivno samopodobo lahko začuti vso globino in smisel
svojega poklica ter v njem najde zadovoljstvo in le takšen vzgojitelj/učitelj si
prizadeva razvijati zdrave, srečne, kompetentne in samoaktualizirajoče otroke, ki
bodo nekoč postali funkcionalni odrasli ljudje.
Aktivno sodelovanje staršev in vrtca ima pozitiven učinek na starše, otroke in
vzgojitelje. Kot vzgojitelja v vrtcu pa me je zanimalo zadovoljstvo staršev z
delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu. Namen diplomskega dela je bil
ugotoviti, kako so starši zadovoljni s sodelovanjem, ali so pripravljeni sodelovati
z vrtcem, kako so zadovoljni z odnosom med njimi in strokovnimi delavci vrtca,
ter ugotoviti, ali starši menijo, da sodelovanje koristi njihovemu otroku.
V prvem delu diplomskega dela je predstavljena družina, njen pomen pri vzgoji in
razvoju otrokove osebnosti. Na kratko je predstavljen tudi vrtec, vključevanje
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 2
družin v življenje vrtca, vprašanja in skrbi, ki se pri tem porajajo, in odnos med
strokovnimi delavci in starši. Pri vzpostavitvi pozitivnega odnosa pa je seveda
pomembna komunikacija in ker do takega odnosa ne pride kar samo od sebe, je
potrebno veliko sodelovanja s strani staršev in vzgojiteljev.
V drugem delu diplomskega dela sledi raziskava, v kateri so sodelovali starši
otrok vključenih v vrtec Laško. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so starši
zadovoljni z delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu Laško.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 3
2 DRUŽINA
2.1 Splošne značilnosti družine
Družina je sistem z nekim notranjim dogajanjem, ki je ves čas v obojesmernem
stiku z vsem, kar se godi v njegovem okolju. Družina je skupnost in institucija, ki
ima vsaj dve vlogi. Prva vloga je biološko-reproduktivna, druga pa širša,
družbena. S svojo sorodstveno mrežo je družina sociokulturna institucija, v kateri
se na poseben način povezujejo individualna svoboda in socialna varnost.
(Nastran Ule, 1995)
Rener (1995) pojmuje družino kot človeško skupnost in institucijo (ki je sočasno
fizični, odnosni in simbolni prostor), v kateri posamezniki in posameznice iščejo
uravnotežene poti med individualnimi pravicami in socialno odgovornostjo. O
družini lahko govorimo v primeru, ko živita skupaj najmanj dve generaciji, ki sta
krvno (rojevanje) ali telesno (posvojitev) povezani. Družina je stara kot človeški
rod, pravi Ackerman (1966), nenehno se spreminja in oblikuje v skladu s pogoji
življenja. Družina kot sistem ni seštevek posameznikov, temveč interakcija med
njimi. Družinska interakcija zajema štiri sisteme:
- sistem med zakoncema (interakcija mož – žena),
- sistem starševstva (interakcija otrok – starši),
- sistem sorojencev (interakcija otrok – otrok) ter
- zunajdružinski sistem (nuklearna družina v interakciji z zunanjimi
sistemi in posamezniki). (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 4)
Kljub različnosti družinskih interakcij lahko družine razdelimo glede na njihovo
vsebino, zgradbo, povezanost… Poznamo funkcionalne in disfunkcionalne
družine; zaprte, poljubne in odprte družine; ter družine, glede na obliko in
velikost.
2.1.1 Funkcionalne in disfunkcionalne družine
Družine lahko razmejimo na funkcionalne in disfunkcionalne. Lahko bi rekli, da
ta razmejitev temelji na vsebini družine. Funkcionalne družine so tiste, ki ustrezno
opravljajo svoje naloge. Kljub temu da je definicija zelo široka, zajema vsa glavna
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 4
področja, ki naj bi jih družina izpolnjevala pri razvoju osebnosti vsakega od svojih
članov, pri njegovi socializaciji in pripravljanju za samostojno življenje (Tomori,
1994). Med ta področja uvrščamo: čustvene potrebe (izmenjava verbalnih in
telesnih stikov ter brezpogojna ljubezen), potrebo po samospoštovanju,
ekonomske potrebe (kako primerno porabiti dohodke in ustrezno ravnati z
denarjem), potrebe po vsakodnevni negi, potrebo po socializaciji, rekreaciji in
potrebo po izobraževanju.
Na drugi strani pa so družine, ki svoje naloge ne opravljajo, to so disfunkcionalne
družine. Funkcionalne in disfunkcionalne družine so si med seboj zelo različne,
saj lahko različne družine na različne načine (ne)zadovoljujejo potrebe svojih
članov. Bolj kot je družina in njeni člani podvržena stresu in neobvladljivim
situacijam, težje zadovoljuje potrebe svojih članov in pogosteje neuspešno
opravlja svoje naloge. Zato strokovnjaki poskušajo družini pomagati pri
premagovanju težav z nasveti, kako razporediti svoj čas (čas za igro, delo,
druženje …), da bodo zadovoljni vsi člani družine.
2.1.2 Zaprte, poljubne in odprte družine
Vsaka družina lahko vzpostavi notranje in zunanje meje. Z vzpostavitvijo
notranjih mej se formirajo podsistemi.
Turnbullova delita osnovno družino na štiri večje podsisteme:
- partnerski podsistem (mož in žena),
- starševski podsistem (mama in oče),
- podsistem sorojencev in
- podsistem razširjene družine.
Glede na postavljanje mej ločimo zaprte, poljubne in odprte družine.
»Zaprte družine so tiste, ki so v svoji zgodovini poskusov in zmot izdelale toga,
nespremenljiva pravila izražanja in zadovoljevanja potreb družine in
posameznika; ustreza jim toga, nespremenljiva struktura … Zaprta družina se je
izognila negativnosti, ki jo prinaša soočenje s spreminjajočimi se potrebami
članov in možna grožnja sprememb v njeni strukturi od zunaj, s togostjo, ki
zagotavlja varnost.« (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 146 – 147)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 5
»Poljubne – morda bi jim lahko rekli tudi anarhične – družine so družinske
skupine, ki so tako prilagodljive in fleksibilne, da ne morejo vzpostaviti identitete
in kontiunitete te identitete. Kaos onemogoča soočenje z lastnimi potrebami …
Notranje meje, hierarhične koalicije in podsistemi se nenehno spreminjajo …«.
(Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 149)
Za odprto družino pa je značilna fleksibilna struktura meja, podsistemov in
obstoječih hierarhij, ki omogoča spreminjanje družine kot sistema in oblikovanje
identitete njenih posameznikov. (Čačinovič Vogrinčič, 1998)
2.1.3 Družine, glede na obliko in velikost
Tu delimo družine glede na število njenih članov:
- število otrok,
- število in prisotnost staršev,
- število in prisotnost krušnih staršev,
- razširjenost razširjene družine (prisotnost druge ali tretje generacije);
- število članov, ki niso v krvnem sorodstvu ali sorodstvu preko poroke.
Družina je osnovna enota človeške družbe. Je skupnost ljudi, ki jih vežejo
sorodstvene vezi. Osnovne funkcije družine so tako biološko-reprodukcijske, kot
sociološko-kulturne. Družino tradicionalno sestavljata zakonska partnerja in eden
ali več otrok. V tem primeru govorimo o nuklearni družini. V današnjem času pa
se vse bolj uveljavljajo tudi družine temelječe na izvenzakonski skupnosti,
enostarševske in istospolne družine.
V različnih kulturah poznajo različne oblike in velikosti družin. Nekatere so
urejene strogo patriarhalno in obsegajo tudi več generacij. Število članov pa lahko
doseže tudi število 100 in več.
V razvitem svetu Evrope in Amerike pa so nekatere funkcije družine nadomestile
družbene institucije. Izrazit primer je skrb za najmlajše člane in ostarele. Družina
je tudi izgubila pomen kot ekonomska proizvodna enota. Tudi primarna
socializacija otrok je delno prenešena na vzgojno izobraževalne ustanove.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 6
Poznamo demokratične družine, kjer odločajo vsi, patriarhalno, kjer odloča oče in
matriarhalno, kjer odloča samo mati.
Tipologija družin (Rener, 2006):
- družine zakonskih parov z otroki ali brez njih,
- neporočeni (kohabitirajoči) pari z otroki ali brez njih,
- matere z otrokom/otroci, očetje z otrokom/otroci (pri čemer mora z enim od
staršev živeti vsaj en otrok).
»Družino definiramo kot skupino oseb, ki živi v skupnem gospodinjstvu in jo
sestavlja vsaj en otrok in vsaj ena odrasla oseba ter je med seboj povezana z
zakonsko zvezo ali s kohabitacijo in starševskim razmerjem.« (Rener 2006, str.
28)
2.2 Zakaj je v družini največ varnosti?
Družina je temelj vseh relacij, ki jih kot posamezniki vzpostavljamo v svojem
življenju. Z odnosi, ki jih vzpostavljamo v družini, dajemo otrokom popotnico za
življenje, pa naj bo popotnica dobra ali slaba.
Družina ima pomembno vlogo pri oblikovanju posameznikove identitete,
predvsem zato, ker zagotavlja vsakemu največjo varnost in sprejetost ter na
podlagi tega možnost iskanja lastne vrednosti. Šele takrat, ko se počutimo
popolnoma varne, se v naši notranjosti prične graditi zaupanje. Zaupanje v ljudi
okoli sebe pa nam odpira vse poti navzven.
»Raziskave so pokazale, da so tisti otroci, ki so živeli v čustveno toplih družinah,
z velikim zaupanjem odhajali v svet. Od doma so imeli dobro izkušnjo, zato so se
lahko brez strahu podali v iskanje svojih življenjskih izzivov. Nasprotno pa so
iskali otroci, ki so živeli v hladnih družinah, svoje mesto v svetu z veliko strahu in
nezaupanja.« (Zalokar Divjak, 2001, str.43)
Starši se premalo zavedajo, da je od njihovega odnosa do otroka odvisna
samostojnost njihovega otroka. Družina naj bi bila tisto mesto, kjer bi se morali
počutiti varno, to pa je mogoče le, če se čutimo ljubljene, če smo brezpogojno
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 7
sprejeti in je upoštevana naša enkratna in nenadomestljiva osebnost. Za
ustvarjanje odnosa pa je potrebno, da se vsak posameznik zaveda svoje naloge v
tem odnosu in da sledi skupnemu cilju, cilju sožitja v družini.
Kadar otrok čuti, da smo mu na voljo, da nas skrbi za njegovo dobro počutje, se
ustvari vez, ki ji pravimo ljubezen. Ljubezen pa potrebujemo tako otroci kot
odrasli za svoj obstoj, za svojo graditev samospoštovanja in osebnostne zrelosti.
» Ljubezen je gotovo ena največjih vrednot za vsakega posameznika in mogoče je
ravno zato tudi tako težko uresničljiva. Za vrednote namreč velja pravilo, da je za
uresničitev velikih vrednot potrebno tudi veliko truda.« (Zalokar Divjak, 2001, str.
44)
Ljubezen in izražanje čustev je v medsebojnih odnosih zelo pomembna. Treba je
otrokom in partnerju povedati da jih imaš rad, ne le takrat ko je vse v najlepšem
redu, ampak tudi takrat, ko se zgodijo kakšne neprijetnosti, in tudi takrat kadar
smo preprosto zadovoljni, da smo skupaj.
Osnovni otrokovi potrebi sta, potreba po varnosti in sprejetosti. Varnost pomeni,
da imamo v družini vedno mesto, ki čaka na nas, ne le v veselju, v žalosti, ampak
tudi ob trpljenju in v primeru smrti. Varnost pomeni tudi, da imamo v družini in
na tem svetu mesto, ki ga ne moremo izgubiti, pa naj se zgodi karkoli. »Če starši
uspejo prenesti takšno sporočilo na svoje otroke, bodo odraščali z velikim
zaupanjem in varnostjo.« (prav tam, str. 16).
V sodobnem času dobiva družina vse večjo veljavo, kajti le znotraj nje se lahko
oblikujejo medosebni odnosi, ki vključujejo ljubezen, pripadnost, varnost,
zaupanje, ki so nujno potrebni za dobro funkcioniranje vsakega od nas.
»Družina je mesto največje varnosti na svetu, mesto, kjer se najprej učimo živeti
drug z drugim in drug za drugega. To pa je velika dragocenost in velika
odgovornost, zato velja vanjo vlagati največ svoje energije in časa.« (Zalokar
Divjak, 2000, str. 18)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 8
2.3 Vloga družine in življenjske naloge družinskih članov
Družina otroku odpira možnost, da si pridobi celosten vpogled v življenje.
(Lepičnik Vodopivec, 1996)
Družina je vzgojni dejavnik, ki najpristneje zadovoljuje otrokove temeljne
socialne potrebe: varnost, socialno priznavanje, ljubezen, doživetje samostojnosti,
uveljavljanje.
V družini poteka proces identifikacije, ki pomaga socializirati otrokovo osebnost
in je izrazito prisoten v razmerju med otroki in starši. V družini sta pomembni dve
posebnosti: proces identifikacije in čustvo ljubezen. (Lepičnik Vodopivec, 1996)
Identifikacija je istovetenje in prevzemanje pravil vedenja, vzorcev obnašanja in
stališč; je najmočnejša v družini, kajti otrok se izoblikuje po ljudeh, s katerimi
živi, in prevzame njihov način vedenja.
»Družina je temeljni posrednik človekovega obstoja – v čisto biološkem,
naravnem svetu, v družbenem svetu in v svetu duha in kulture. Brez družine
človek ne bi mogel biološko obstati, brez družine ne bi mogla eksistirati nobena
družba, brez družine se ne bi mogla oblikovati osebnost posameznika v vseh treh
svojih razsežnostih: naravni, družbeni in duhovni.« (Musek, 1995, str. 19)
Otrok v družini spoznava:
- moralna ravnanja,
- prva spoznanja o delu,
- čustva,
- prvine govora in mišljenja,
- prve presoje družbe, šole in prijateljev,
- prve zahteve in ukrepe o medsebojnih odnosih,
- vzorec vrednostne lestvice staršev, s katerimi se identificira,
- prvine svetovnega nadzora,
- spoznanja o naravi in okolju ter vrednotenju okolja,
- temeljne navade in spretnosti, ki jih potrebuje za obvladovanje okolja.
Družina dobro funkcionira takrat, kadar se vsi njeni člani zavedajo svojih nalog.
Duševno stanje družine se prične rušiti, kadar je nekdo od članov družine psihično
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 9
ali fizično preobremenjen. Ko pride do takšnega stanja, so možnosti za ugodno
rešitev le takrat, ko člani družine zopet najdejo skupni cilj – skrb za odnos in
ohranitev družine.
Družinsko življenje nam narekuje, da morajo biti zadovoljene potrebe družine –
skupno bivanje, sporazumevanje, hranjenje in delo v družini, ker se šele iz teh
zadovoljenih potreb pridobiva občutek pripadnosti, zaupanja in odgovornosti do
družine.
Seveda pa ima vsak član družine svoj obseg interesov zunaj družine, ki jih mora
znati uskladiti z interesi in željami drugih članov družine. Dojeti mora, kakšna je
njegova naloga znotraj družine, v kakšnem obsegu jo bo izpolnjeval in koliko je
pripravljen žrtvovati za dobro lete.
Ko v družini nastane praznina, je pomembno, da odnos popravimo, ga
izpopolnimo in nadomestimo. Pomembno je, da imamo pred očmi skupen cilj –
trdnost družine in odnosov, ki nas vedno zbližajo in nas osebnostno obogatijo.
(Zalokar Divjak, 2001)
2.4 Vzgojni stili
»Kvaliteta medsebojnih odnosov med starši in otroki je odvisna tudi od vzgojnega
stila, ki prevladuje v družini.« (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 24)
Becker (1964, po Musek, 1995) je glavne dimenzije vzgojnega stila razporedil v
koordinatni sistem. Izredno pomembni sta dve dimenziji, in sicer, prva dimenzija
ločuje ljubezen (toplino, naklonjenost) od hladnosti (sovraštvo, odklanjanje),
druga dimenzija pa ločuje popoln nadzor od popolne svobode. Tretja dimenzija
ločuje med odmaknjenim odnosom do otroka in pretirano, nevrotično
zaskrbljenostjo in bojaznijo za otroka.
Musek (1995) ugotavlja, da nobeden od ekstremnih vidikov teh dimenzij ne
vpliva ugodno na razvoj odnosov in posameznikov v družini.
Ajduković (1990, po Lepičnik Vodopivec, 1996) navaja štiri možne kombinacije
dimenzij vzgojnega stila, ki se kažejo v različnih oblikah vedenja staršev in ki
imajo lahko različne posledice na otrocih:
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 10
topli in strogi starši – otrokom veliko pomeni mnenje odraslih, pravila so
pripravljeni internalizirati, starše upoštevajo;
topli in permisivni starši – otroci zaupajo sebi, so odprti, pogosto ignorirajo in
kršijo pravila, so prijazni, pa tudi razvajeni;
hladni in strogi starši – otroci so anksiozni in nedružabni, neprijazni, njihova
agresija se kaže tako do okolja kot tudi do sebe;
hladni in permisivni starši – razpoloženje otrok je običajno sovražno, otroci
zavračajo in kršijo pravila.
Iz tega lahko torej ugotovimo, da topla vzgoja povzroča bistveno manj problemov
in težav kot čustveno hladna vzgoja.
Iz vidika vodenja prepoznamo tri temeljne vzgojne stile:
Avtokratski stil
Pri tem stilu imajo starši vnaprej določeno pojmovanje o obnašanju svojih otrok;
vnaprej vedo, kaj je za njihove otroke najbolje, zato jim vsiljujejo svoja vedenja.
V interakciji starši – otrok ni »inputa – izvora«, ki izvira iz »povratne zveze –
feedbacka«. Starši potreb otrok ne upoštevajo, prizadevajo si biti na oblasti, imeti
moč in jo zadržati, pa četudi s silo. Rezultati takšnega odnosa pripeljejo do
neposlušnosti in frustracije otrok. Predpostavlja se, da tak odnos »proizvaja«
pretirano poslušne in nesamostojne osebnosti.
Laissez faire – svobodni stil
Pri tem stilu vzgoje se starši umaknejo in pustijo, da stvari tečejo same od sebe.
Tak pristop je možen v primeru, ko sta pri otroku že izoblikovana zavest in
občutek odgovornosti. Tak stil pozitivno deluje na iniciativnost in ustvarjalnost
otrok.
Demokratični stil
Starši spoštujejo individualne razlike med otroki, saj upoštevajo njihove potrebe.
Pri reševanju specifičnih situacij in problemov poskušajo na različne načine
prispevati k njihovemu reševanju. Takšni starši so tolerantnejši v razumevanju
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 11
nezrelih reakcij svojih otrok in jim omogočajo samostojnost pri odločanju in
reševanje konfliktnih situacij.
2.5 Cilji vzgoje
Cilj vzgoje je vzgojiti srečnega otroka, ki bo sposoben samostojnega življenja v
družbi.
»Vsako otrokovo obdobje zahteva zadovoljevanje različnih čustvenih, socialnih
in intelektualnih potreb.« (Zalokar Divjak, 2008, str. 29)
»Ko so otroci še majhni, morajo imeti občutek, da jim z našim ravnanjem
zagotavljamo varnost, hkrati pa ustvarjamo možnosti, da bodo lahko čim
aktivnejši.« (Zalokar Divjak, 2008, str. 29)
Vzgojo in razvoj otroka lahko razdelimo v štiri dele:
- kulturni (družinski vzorec in osebno okolje);
- psihološki (vedenje uravnoteženega in srečnega človeka);
- umski (notranja motivacija in stimulacija);
- razvojni (normalno razviti čuti in motorika).
Osnovne dobre navade, ki jih moramo razviti pri majhnih otrocih, so:
redoljubnost, spanje, zdrave prehranjevalne navade in higiena.
»Vzgoja v družini je naraven proces, ki se kaže v načinu življenja, medsebojnih
odnosih, klimi.« (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 35)
Otrok si v družini pridobiva izkušnje o življenju, o ljudeh, o medsebojnih odnosih.
Otrok se v družini socializira. Nenehna interakcija med otrokom in okoljem,
zagotavlja pogoje za razvoj njegove osebnosti, zato je zelo pomembno, da otrok
živi v spodbudnem okolju.
Z namenom, da bi vplivali na vedenje otroka, starši uporabljajo ustrezne vzgojne
postopke, ki so najpogosteje spontani in odvisni od stališč, izkušenj, osebnostne
strukture roditelja, okolja in tradicije. (Lepičnik Vodopivec, 1996)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 12
2.6 Družina in razvoj otrokove osebnosti
»Bistvo človekove osebnosti je sestavljeno iz vrednot, ki vladajo v družini, iz
katere vsak posameznik izhaja. Družina je sistem, ki živi po določenih notranjih
zakonitostih, po katerih posamezniki delujejo v odvisnosti drug do drugega.«
(Vojska Kušar, 1998, str. 263)
Po porodu je otrok izpostavljen številnim novim dražljajem. Sam sebi prepuščen
bi bil zapisan smrti, saj je telesno in psihično nebogljen. Nujno potrebuje nekoga,
ki bo poskrbel zanj. Osnovni pogoj za njegov zdrav psihološki razvoj je
materinska ljubezen. Povezava med materjo in otrokom je pomembna za
oblikovanje otrokove osebnosti.
Prva dva meseca življenja potrebuje otrok za utrjevanje svojih notranjih danosti
(ugodje ob sesanju, utrip materinega srca, vonj materine kože). V tretjem mesecu
pa začne otrok vzpostavljati kontakt z okoljem okoli sebe. Pridobiva si prva
spoznanja o sebi in o drugem, o materi zunaj sebe. V tem obdobju je zelo
pomembno, da ga mati neguje, ljubkuje, pestuje, ziba, kajti le tako bo otrok
pozneje navezoval stike s svetom.
Seveda je zelo pomemben tudi partnerski odnos z otrokovim očetom in širšo
družino, kajti ti odnosi se zrcalijo na otroku in se kot modeli globoko zasidrajo v
nadaljnje življenje. Otrok bo nekoč, ko si bo sam ustvarjal družino, spontano črpal
predstave iz lastnih izkušenj, ki jih je imel z materjo in preko nje z očetom.
Od tretjega meseca in nekako do šestega doživlja otrok mater po delih: prsi, roke,
oči, lasje, usta, glas. Šele z osmimi meseci postane mati zanj celota, ki mu pomeni
vse, varnost in ugodje. Ob starosti enega leta se otrok začne spuščati v zanj »širni«
svet. Mati mu ne zadostuje več le kot vir hrane, temveč mu postaja družica pri
igri in širjenju obzorja. Otrok si svojo osebnost gradi s tem, da od drugih pobira
vse, kar pri njih občuduje.
Šele pri treh letih, zatrjujejo psihologi, je otrok psihično sprejemljiv za širše
okolje in nova poznanstva. Na način trmoglavosti si utrjuje občutek odločnosti in
samostojnosti, hkrati pa je še zelo nebogljen in še kako potreben družinskega
zavetja.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 13
Pri petih letih pa otrok že potrebuje, želi in išče družbo vrstnikov (vrtec, bolnica).
V nadaljnjih treh letih, do vstopa v šolo, se otrokova osebnost gradi na podlagi
raziskovanja izkušenj doma in zunaj doma. Do vstopa v šolo je otrokova osebnost
v glavnem že izoblikovana. Sodelovanje staršev ter pedagogov bo uspešno, če je
bil otrok pred vstopom v vrtec ali šolo pravilno vzgojno voden.
V družinskih odnosih je odločilna ljubezen, je gonilo družine. Družina pa je
okrilje, v katerem naj bi se vsak član čutil sprejetega, zavarovanega in ljubljenega.
Pri vzgoji je prvi in najpomembnejši pogoj zgled staršev, njuna medsebojna
ljubezen, ki je izvir vseh družinskih vrednot. Pomanjkanje te ljubezni pa je gojišče
vsega hudega v osebnem, družinskem in družbenem življenju.
»Šolska neuspešnost, nasilja vseh vrst in oblik, kriminal, alkoholizem, droge in
samomorilnost so odraz razmer v naših družinah. Kjer odpove družina, tam se
začne katastrofa posameznika in družbe.« (Vojska Kušar, 1998, str. 269)
2.7 Stabilnost in trdnost družine
Čim intenzivnejša je naša vrednostna orientacija, tem bolj smo v svoji notranjosti
stabilnejši in trdnejši. Če imamo pred sabo jasno opredelitev, kaj želimo, kam je
vredno vlagati svoj čas, energijo ali trud, potem čutimo, da stojimo trdno na svojih
nogah in da nas razni zunanji vplivi ne morejo premamiti.
Ko pa takšne jasne orientacije ni, pa se počutimo negotovi in dojemljivejši za
različne zunanje pritiske od zunaj. V praksi se pogosto zgodi, da posamezniki
ravno zaradi teh zunanjih vplivov (izguba službe, bolezen) zapustijo družino.
Namesto da bi takšne okoliščine družinske člane med seboj še bolj povezale in jih
notranje naravnala na sprejem drugačnih ciljev, nikakor ne morejo sprejeti danega
položaja.
Ko v družini poteka vse gladko, ne pridejo do izraza naše sposobnosti sočutja,
vztrajnosti, bojevitosti in prenašanja trpljenja. Ravno te lastnosti pa so tiste, ki nas
naredijo drugačne, močne, dostojanstvene. Vedno, kadar je družina ogrožena,
morajo njeni člani poskušati reševati probleme, tudi če to pomeni veliko osebnih
odpovedi in spoprijemanja z raznimi neprijetnostmi, kajti le tako lahko družino
»obvarujemo« pred negativnimi zunanjimi okoliščinami. Seveda pa ne pomeni, da
so zunanje okoliščine vedno le negativne. Lahko so zelo dobre, pa vendar člani
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 14
družine nekako ne najdejo skupne poti in se odtujijo in razidejo. Pomembno je, da
vsak posameznik dojame, da lahko prav on veliko prispeva k stabilnosti družine in
boljšemu razpoloženju.
»Družina mora biti usmerjena predvsem v prihodnost, k skupnim ciljem in
nalogam, ker nas to dela optimistične ter nam daje moč za spopadanje z nalogami
vsakdanjosti in zavest, da nam uspeva skupno bivanje v sožitju.« (Zalokar Divjak,
2001, str. 56)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 15
3 VRTEC
Vrtec je vzgojno varstvena ustanova, ki skrbi za vzgojo in varstvo predšolskih
otrok. Ob vključitvi otroka v vrtec naj bi starši poznali svoje pravice in dolžnosti,
ki jih imajo, ob vstopu njihovega otroka v vrtec.
PRAVICE STARŠEV:
- postopno uvajanje otrok v programe vrtca;
- sodelovati pri oblikovanju življenja in dela v vrtcu in oddelku (pri tem pa
morajo upoštevati predhodne dogovore in strokovno avtonomnost vrtca in
strokovnih delavcev);
- obveščenost o delu in življenju v vrtcu in oddelku;
- sprotna izmenjava informacij in poglobljen pogovor o otroku;
- zaščita osebnih podatkov in spoštovanje zasebnosti družine.
DOLŽNOSTI STARŠEV:
Vezane so na varnost ter dobro počutje otroka in na dobro sodelovanje z vrtcem in
strokovnimi delavci.
- Vsi otroci morajo biti pred sprejemom v vrtec zdravniško pregledani pri
osebnem zdravniku. Potrdilo o pregledu starši oddajo ob prihodu otroka v
vrtec svoji vzgojiteljici.
- Starši morajo ob prihodu otroka v vrtec vzgojiteljico opozoriti na
posebnosti otrokovega zdravstvenega statusa, če leta ni razviden iz
zdravnikove dokumentacije.
- Starši so dolžni posredovati strokovni delavki številko telefona, na
katerega so dosegljivi v primeru nepredvidenih dogodkov v zvezi z
otrokom.
- Starši so dolžni zagotoviti spremstvo polnoletne osebe otroku v vrtec in iz
vrtca.
- Starši so dolžni voditi v vrtec zdravega otroka, kajti bolan otrok spada v
domačo nego.
- Otroci morajo biti primerno obuti in oblečeni, tako da se bodo lahko
nemoteno igrali in udejstvovali v ponujenih dejavnostih v prostorih vrtca
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 16
in na prostem. V vrtec ne smejo prinesti predmetov, ki bi lahko ogrozili
zdravje in varnost otrok v vrtcu.
- Starši so dolžni upoštevati dogovorjeni red v vrtcu in njegovi neposredni
okolici.
- Starši morajo upoštevati poslovni čas vrtca.
- Redno morajo izpolnjevati finančne dolžnosti do vrtca.
- Sproti morajo sporočati spremembe podatkov o svoji dosegljivosti v času
bivanja otroka v vrtcu.
3.1 Vključevanje družin v življenje vrtca
Predšolski otroci so izjemno navezani na družino, zato je praktično nemogoče, da
družina in vrtec ne bi sodelovala. Zato so se že v preteklosti razvile številne oblike
povezav med vrtcem in družino. Proces sodelovanja in vključevanja družin v
življenje vrtca se je razvijal v tesni odvisnosti od položaja družine v družbi ter
konceptualne naravnanosti vrtca. Skozi zgodovino se je spreminjal pogled na
sodelovanje med otrokovo družino in vrtcem. Oblike sodelovanja z družinami so
se omejevale na bolj formalne načine sodelovanja. Na srečo pa je kar nekaj
vzgojiteljic po svoji človeški ali profesionalni intuiciji skušalo ohraniti in razvijati
manj formalne stike s starši, tako da je bilo že v osemdesetih, predvsem pa v
devetdesetih letih v praksi sodelovanja in vključevanja staršev v življenje vrtca že
lepo število različnih oblik sodelovanja.
Značilnosti vključevanja družin
»Vključevanje družin v življenje vrtca ima določene značilnosti, ki jih je potrebno
v tem procesu upoštevati. Bolj ko se zavedamo teh značilnosti, lažje in bolj
kakovostno bo ta proces potekal in lažje bodo vzgojiteljice in njihove pomočnice
ter strokovni delavci v vrtcu vrednotili te dejavnosti.« (Vonta, 1998, str. 110)
Proces vključevanja družin v življenje vrtca je:
1. dvosmeren proces,
kar pomeni, da sta njegova kakovost in obseg odvisna tako od družin kot
od vrtca. Tak proces zahteva izjemno prilagodljivost in pripravljenost na
spremembe od vzgojiteljev in od staršev.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 17
2. integrirana dejavnost,
sodelovanje in vključevanje staršev oziroma družin v življenje vrtca bo
tem bolj uspešno, čim bolj bo vpleteno v celoten kontekst življenja vrtca.
Tu sodelovanje pomeni nujni sestavni del vsakodnevnega življenja.
3. individualizirana dejavnost
Pomeni, da naj bi družine glede na svoje posebnosti, potrebe, možnosti,
interese …, imele možnost izbire različnih načinov sodelovanja z vrtcem.
To pa pomeni za vzgojitelje veliko mero spoštovanja in občutljivosti na
individualne razlike med družinami.
Poteka na različnih stopnjah v smeri vse večje participacije staršev.
Starši se v življenje vrtca vključujejo na zelo različnih nivojih. Epsteinova
tipologija vključevanja staršev prikazuje 5 stopenj participacije družin:
1. stopnja – starši priskrbijo različen material za oddelek, v katerem je njihov
otrok. Na tej stopnji gre za občasno dejavnost, velikokrat le za enkratno.
2. stopnja – gre za povabilo staršev v oddelek, k različnim dejavnostim, kjer
so starši vključeni s svojimi sposobnostmi, interesi, hobiji in talenti. Gre za
občasne dejavnosti.
3. stopnja – starši postanejo prostovoljni in bolj ali manj redni pomočniki
vzgojiteljice, seveda glede na njihove interese in možnosti.
4. stopnja – starši aktivno sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju
odločitev. Sveti staršev oblikujejo pomembna priporočila za vodstvo vrtca.
5. stopnja – tu so starši aktivno vključeni v proces zagovarjanja in
zagotavljanja odločitev in akcij v korist vrtca.
Za kvalitetno vključevanje staršev v življenje vrtca je pomembno, da vzgojiteljica
staršem v procesu participacije stoji ob strani. Bolj zainteresiranim staršem za
sodelovanje nudi podporo v njihovi neodvisnosti in ustvarjalnosti delovanja na
vseh ravneh, manj samozavestnim staršem pa nudi oporo in možnost, da rastejo v
svojih vlogah, da se učijo drug od drugega. (Vonta, 1998)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 18
3.2 Vprašanja in skrbi pri vključevanju otroka v vrtec
Ko otrok prvič vstopa v vrtec, se zanj marsikaj spremeni. Ob vstopu v vrtec se
srečuje z obilico novih občutkov, vtisov, dogodkov in doživetij. Večina otrok je
prvič za daljši čas ločena od staršev. V novem okolju se srečajo z novimi,
neznanimi osebami. Prilagoditi se morajo novemu ritmu življenja in zahtevam.
Navaditi se morajo bivanja v skupini vrstnikov, s katerimi si bodo delili igrače in
pozornost odraslih. Zaradi vsega tega je vključitev otroka v vrtec velika
sprememba v njegovem življenju. Kako bo spremembe prenesel, pa je seveda
odvisno od stopnje njegovega razvoja, od njegovih izkušenj in ravnanja
vzgojiteljic v oddelku. Zato je zelo pomembno, da sta obe strokovni delavki ali
delavca v oddelku usklajena, da sodelujeta, da imata sposobnost vživljanja v
otroka, sposobnost opazovanja, da timsko sodelujeta in skupno načrtujeta potek
dela v oddelku.
Za ločitev od staršev in prilagajanje na spremembe, ki jih doživlja ob
vključevanju v vrtec, otrok potroši veliko energije. Reakcije otrok se seveda
razlikujejo: nekateri odklanjajo novo okolje z jokom, se oklepajo staršev, ne upajo
proč od njih, starši morajo biti vedno v njihovem vidnem polju. So pa tudi otroci,
ki jih novo okolje pritegne, ga z zanimanjem opazujejo in začnejo raziskovati.
Prav vsak otrok pa potrebuje čas, da se privadi novemu okolju, da se prilagodi, si
pridobi zaupanje, sprejetost in varnost.
Tako kot otroci tudi starši, ki svojega otroka prvič vključujejo v vrtec, doživljajo
stiske. O življenju otrok v vrtcu nimajo nobenih izkušenj, so nezaupljivi, pojavi se
strah in veliko vprašanj. Ali bo moj otrok v vrtcu deležen dovolj pozornosti, ga
bodo imeli radi, ga bodo sprejeli, se bo privadil novemu okolju? Starši imajo
svoja pričakovanja in želijo čutiti, da so v vrtcu dobrodošli, da je njihov otrok
sprejet, da ga imajo radi, da prisluhnejo njegovim željam in mu pomagajo v
težavah.
Kako ravnajo v vrtcu, da otrok lažje premosti začetne težave prilagajanja?
- Ob vpisu otroka v vrtec starše seznanijo s publikacijo o vrtcu, ki vključuje
vse informacije v skladu z zakonom.
- Starši so skupaj z otrokom vabljeni na dneve odprtih vrat.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 19
- Ogledajo si prostore, igrače, dobijo prve informacije o poteku življenja v
vrtcu.
- Seznanijo jih s pravico postopnega uvajanja otroka v vrtec.
- Otroku omogočijo, da prvo srečanje z vrtcem doživijo skupaj s starši.
- Starše vzpodbujajo, da si vzamejo čas za svojega otroka, ga opazujejo v
skupini, da skušajo čim več povedati o navadah svojega otroka.
- Čas, ko ostane otrok v oddelku brez staršev, postopoma podaljšujejo.
- Za boljše počutje otrok s seboj prinese svojo najljubšo igračo, blazino,
stekleničko, dudo.
- Upoštevajo navade otroka pri spanju, hranjenju.
- Na dnevni red – dnevno rutino se otrok privaja postopoma.
Da pa bi v vrtcu pri načrtovanju lahko izhajali iz otroka, morajo otroka dovolj
dobro poznati. Poznati morajo razvojne zakonitosti otrokovega razvoja, ki so:
- Socialni odnosi otroka z vrstniki, vzgojiteljico, pomočnico in drugimi
odraslimi osebami (pozorni so na to, ali je otrok ob vključitvi v vrtec hitro
vzpostavil socialne kontakte z vrstniki, kako ga sprejemajo in on njih, se
jih boji, jih odklanja …, se je navezal predvsem na vzgojiteljici).
- Čustva in počutje otroka (opazujejo čustveno reagiranje, česa se veseli, kaj
ga jezi, česa se boji, kdaj joče, se smeje).
- Aktivnost in interesi pri samostojni igri in zaposlitvah (kako se vključuje v
igro, katere igrače in igre ima najraje, pri katerih igrah je najbolj vztrajen,
domiseln, nadarjen).
- Telesni in motorični razvoj (pozorni so na telesno razvitost, razvitost
grobe in fine motorike in hitrost reagiranja).
- Besedno razumevanje in izražanje (vrednotijo vsebinski vidik govora in
opazujejo zmožnosti neverbalnega izražanja).
- Samostojnost (fizično, miselno in socialno-čustveno).
- Hranjenje (opazujejo ali rad je ali hrano odklanja, koliko poje).
- Spanje (ali potrebuje spanje, navade pri spanju, motnje pri spanju).
- Osebnostne značilnosti in posebnosti (spremljajo tipične lastnosti značaja
in temperamenta).
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 20
Podatki, pridobljeni z opazovanjem otroka, poznavanje značilnosti otroka,
upoštevanje kritičnih obdobij v razvoju otroka in prepoznavanje odnosa do otroka
pomagajo pri pridobivanju zaupanja staršev in otrok in šele ko se otrok počuti
varnega v novem okolju in ko zaupa ljudem, je pripravljen sprejemati in
sodelovati. (Kolar, 2003)
3.3 Vrtec v odnosu do staršev oziroma družine
Sodelovanje s starši se začne že s prvim telefonskim klicem ali obiskom staršev v
vrtec, ko se šele zanimajo za osnovne informacije. Sledi seznanjanje s programom
vrtca prek publikacije in obisk staršev skupaj z otrokom v vrtcu. Takrat naj bi se
starši in otrok seznanili z vzgojiteljico in pomočnico v oddelku, kamor naj bi se
otrok vključil. Za starše, še bolj pa za otroka, je to prvo srečanje zelo pomembno.
Zato si morajo strokovni delavci vzeti dovolj časa za starše in otroka, hkrati pa
jim dati možnost, da prostor in dogajanje v njem začutijo čim bolj prijetno.
Če se starši odločijo, da bo njihov otrok vrtec obiskoval, sledi obdobje uvajanja.
To obdobje je za starše in otroka eno najpomembnejših obdobij, ločitev je lahko
boleča. Večina otrok in staršev jo lažje premosti, če imajo za to dovolj časa in
razumevanja pri strokovnih delavcih vrtca. Nekateri otroci in starši potrebujejo
več časa pri uvajanju, drugi manj. Nekateri otroci na začetku obiskovanja vrtca
jočejo. Takrat jim pogovori v pomirjajočem tonu, »crkljanje«, mahanjem staršem
skozi okno, pisanje sporočilc staršem lahko zelo pomagajo. Otroci tako začutijo,
da jim želimo pomagati, da smo tam zaradi njih in zanje. V času uvajanja in
kasneje otroci pogosto želijo prinašati od doma svoje najljubše igrače, knjige in
druge predmete. Seveda naj bi otroci imeli to možnost, če se ob tem počutijo
bolje, kajti bolje kot se v vrtcu počutijo otroci, bolje se počutijo tudi starši in tako
bodo bolj pripravljeni na sodelovanje z vrtcem. (Dolar Bahovec, Bregar Golobič,
2004)
3.4 Vzgoja je skupna naloga staršev in vzgojiteljev
Družina je osnovna socialna celica, v kateri otrok živi in ki s svojimi značilnostmi
vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Za otroka je družina prva šola za življenje.
Da se lahko otrok razvije v polnovredno, integrirano in avtonomno osebnost z
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 21
optimalno stopnjo samospoštovanja, mora družina izpolniti vzgojno, dinamično,
kulturno in socializirajočo nalogo. (Lepičnik Vodopivec, 1996)
1. Vzgojno nalogo družina uresničuje s skrbjo za razvoj otroka, ki pa seveda
mora biti prilagojena njegovi razvojni stopnji.
2. Dinamično nalogo opravlja z zagotavljanjem intenzivnih in dalj časa
trajajočih čustvenih odnosov med člani družine.
3. Kulturna naloga družine se kaže v posredovanju pojmovnega in besednega
zaklada otroku.
4. Socializirajoča naloga družine pomeni seznanjanje otroka z osnovnimi
socialnimi vlogami, vrednotami, normami, itd.
Vzgoja v družini je naraven proces, ki se kaže v notranji dinamiki in je povezana z
družinsko klimo. Starši so otrokovi prvi vzgojitelji, ki lahko nalogo dobro
opravijo le, če so sami dovolj emocionalno, moralno in socialno zreli in če
poznajo namen vzgajanja. Nenehna interakcija med družino in okoljem zagotavlja
pogoje za normalen osebnostni razvoj otroka. Prva možnost aktivnega vstopa v
širše okolje je vključitev otroka v vrtec. Vzgoja v vrtcu in vzgoja v družini se
prepletata in vzajemno vplivata na razvoj otroka. Zato je ustrezno sodelovanje
med vzgojitelji in starši nujno.
»Zlasti pri vzgoji predšolskega otroka je pomembna usklajena vzgojna usmeritev;
pogoj zanjo pa je vzajemno partnerstvo med starši in vzgojitelji. Četudi imajo
oboji precej skupnih vzgojnih stališč, je včasih potrebno tudi sprejemanje
kompromisov obeh strani. Dobro sodelovanje staršev in vzgojiteljev temelji na
vzajemnem spoštovanju in zaupanju.« (Janež, 1998, str. 320)
Potrebe, ki usmerjajo sodelovanje med vzgojitelji in starši, so različne. Staršem je
zelo pomembno, da čutijo, da je njihov otrok v vrtcu sprejet in da si je vzgojitelj
pripravljen vzeti čas zanje in jim prisluhniti o bojaznih in željah v zvezi z
njihovimi otroki. Vzgojiteljem pa veliko pomeni, da jih otroci in starši sprejemajo,
da jim zaupajo in jih cenijo.
Vrtec kot institucija ima pomembno vlogo v procesu socializacije otrok, hkrati pa
mora nuditi oporo staršem pri oblikovanju njihove starševske vloge in starševskih
nalog. (Janež, 1998)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 22
4 ODNOS MED STROKOVNIMI DELAVCI IN STARŠI
Sodelovanje s starši je nuja in obveza vsakega vrtca. Odnos med vzgojiteljico in
starši je izrednega pomena, saj lahko le tesno sodelovanje vodi k dopolnjevanju
vzgoje doma in v vrtcu.
4.1 Sodelovanje kot odnos
Glede na vrsto šole/vrtca, njuno orientacijo, zastavljene cilje in glede na
učence/otroke ter njihove starše lahko govorimo o :
- partnerskem odnosu,
- klientskem odnosu in
- paternalističnem odnosu.
Partnerski odnos je sodelujoč, dopolnjujoč odnos med obema enakopravnima
partnerjema, med učitelji/vzgojitelji in starši. Njihovo razmerje je
komplementarno.
Klientski odnos lahko razumemo kot nadomestni ali kompenzacijski odnos, v
katerem je ena stran lahko podrejena, druga pa dominantna. Ta odnos lahko
razumemo tudi kot korektivni odnos. V paternalistični odnos se lahko sprevržeta
oba odnosa, tako klientski kot partnerski. Po tem odnosu je treba učenca/otroka
strogo voditi in nadzorovati, ker učencu/otroku ni dovoljeno biti samoiniciativen,
kreativen, ker ne more biti to, kar pravzaprav je. Toda tak odnos nekateri starši
celo pričakujejo od učitelja/vzgojitelja, posebno takšni, ki doživljajo
paternalistični odnos doma. (Pšunder, 1994)
4.2 Kako pomembna je samopodoba?
»Povezava med posameznikovo samopodobo in zaupanjem vase, dosežki,
sprejemanjem odgovornosti in doseganjem ciljev je danes pomemben dejavnik
pedagoškega dela.« (Youngs, 2000, str. 11)
Samopodoba je ključnega pomena za kvaliteto našega trenutnega življenja in je
osnova za naše življenjske dosežke. Ena od najpomembnejših nalog vseh
pedagoških delavcev je skrb za lastno samopodobo. Da bi v poklicnem življenju
dosegli in obdržali najvišjo stopnjo strokovnosti in kompetentnosti, potrebujemo
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 23
nek izvir, ki nas polni z zaupanjem vase, inspiracijo, pozitivno energijo,
motivacijo, pogumom in osebnimi močmi. Tak izvir in pogoj za uspešno delo pa
je prav pozitivna samopodoba. In le vzgojitelj/učitelj s pozitivno samopodobo
lahko začuti vso globino in smisel svojega poklica ter v njem najde zadovoljstvo.
4.2.1 Opredelitev samopodobe
Samopodoba je odnos do samega sebe, je vrednost, ki jo pripišemo sami sebi.
Samopodoba je proces, ki se razvija skozi čas, kajti nihče se nekega dne ne zbudi
s pozitivno ali negativno samopodobo. Svojo samopodobo si prislužimo, pri tem
pa sta potrebni samoučinkovitost in samospoštovanje. Temeljna stebra zdrave
samopodobe sta ravno občutek samoučinkovitosti in samospoštovanje. Kadar je
okrnjen eden od njiju, je okrnjena tudi samopodoba.
Kadar človeku primanjkuje temeljnega samozaupanja, zaupanja v svoje
sposobnosti, če nima osnovnega samospoštovanja, ne čuti, da je vreden ljubezni,
spoštovanja in sreče, če se boji lastnih želja in potreb, je njegova samopodoba
nizka.
Kadar pa človek poskrbi, da je aktiven, se odreče tekmovalnemu odnosu s samim
seboj, postane sam sebi najboljši prijatelj, se spoštuje in se postavi zase v vseh
okoliščinah, prevzame odgovornost za svoja dejanja in vedenje, potem govorimo
o pozitivni samopodobi.
Temeljna področja samopodobe:
- Fizična varnost: varnost pred fizičnimi poškodbami.
- Čustvena varnost: odsotnost zastraševanja in strahov.
- Identiteta: vprašanje: Kdo sem jaz?
- Pripadnost: občutek pripadnosti.
- Kompetentnost: občutek usposobljenosti.
- Poslanstvo: občutek, da ima življenje svoj smisel in pot.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 24
4.2.2 Pozitivna samopodoba – prvi pogoj za strokovno
delo
»Sama narava vzgoje in izobraževanja zahteva vzgojitelja in učitelja z visoko
samopodobo.« (Youngs, 2000, str. 14)
Če si prizadevamo razviti zdrave, srečne, kompetentne in samoaktualizirajoče se
otroke, ki bodo nekoč postali funkcionalni odrasli ljudje, potem potrebujemo
pravo formulo, ki bo dala najboljše rezultate in samopodoba je ključ do te
formule, skrb za svojo samopodobo in njeno negovanje pa sta njena pomembna
elementa. Ko skrbimo za svojo osebno rast in razvoj, kakovost, bogastvo in
vitalnost lastnih življenj, kakovostno bogatimo tudi življenje svojih
učencev/otrok. (Youngs, 2000)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 25
5 KOMUNICIRANJE S STARŠI
Učitelje/vzgojitelje močno obremenjuje spoznanje, da kljub največjim naporom in
požrtvovalnosti ne morejo veliko narediti za otrokov intelektualni napredek in
njegovo blaginjo, če si ne pridobijo zavezništva otrokovih staršev. Brez
sodelovanja staršev učitelji/vzgojitelji težko bogatijo življenje svojih
učencev/otrok. Zato je v vzgojnoizobraževalnem procesu zelo pomembno
prijateljsko sodelovanje med učitelji/vzgojitelji in starši. (Kottler, Kottler, 2001)
5.1 Medsebojni odnosi med starši in vzgojitelji
Medsebojni odnosi med starši in vzgojitelji so zlasti pomembni, ker: (Lepičnik
Vodopivec, 1996)
- je v predšolskem obdobju otrok mnogo bolj kot kdaj koli pozneje povezan
in soodvisen od svojih staršev;
- je v predšolskem obdobju zaradi tesne povezanosti med otrokom in starši
največ možnosti za vzgojiteljico, da posredno vpliva na stališča staršev in
tako spreminja tudi njih;
- morajo biti vzgojni stili obeh (staršev in vzgojiteljev) medsebojno
usklajeni, zato da ne povzročamo dodatnih konfliktov v otrokovem
razvoju;
- morajo starši poznati delo vzgojitelja, saj lahko vzgojitelji le pod tem
pogojem od njih pričakujejo participacijo;
- so le zadovoljujoči odnosi med vzgojitelji in starši pogoj za harmonično in
emocionalno stabilnost otrokove osebnosti (otrok bo ob takšnih odnosih
doživljal varnost, sprejetost, potrjevanje in bo zato lažje premagoval
težave);
- naj bi vrtec sprejeli kot institucijo, v kateri se nadaljuje otrokova
socializacija;
- se starši v vrtec ne vključujejo zaradi osebnih potreb po druženju z
drugimi odraslimi-starši, temveč zaradi potreb svojih otrok.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 26
Prvi pogoj za razvoj medsebojnih odnosov je zaupanje. Zaupanje med starši in
vzgojitelji se bo rodilo, če bo vzgojitelj sprejemal misli, čustva in reakcije staršev
ter jim nudil podporo in sodelovanje. To pa pomeni, da je za razvijanje zaupanja
nujno potrebna komunikacija med vzgojitelji in starši, ki pa omogoča ustvarjanje
odprtosti, zaupanja in vzajemnega spoštovanja med starši in vzgojitelji. (prav tam)
5.2 Komunikacija med starši in vzgojitelji
Komunikacija je proces, ki poteka med dvema osebama, ima svoje zakonitosti in
temelji na naslednjih fazah:
- pošiljateljeve namere, misli, čustva, ki jih želi poslati;
- pošiljateljevo prevajanje misli in čustev v sporočilo, ki je primerno za
poslušanje;
- pošiljanje sporočila po kanalu (z besedo, intonacijo, gesto …);
- prejemnik si razlaga pomen sporočila;
- razlagi sporočila sledi prejemnikov odziv.
Intihar, Kepec (2000) trdita, da strokovna literatura deli komunikacijo v dva
prepletajoča se procesa, in sicer v znotraj osebno (intrapersonalno) in medosebno
(interpersonalno). Znotraj osebna komunikacija (pogovor s samim seboj) je
sestavni del medosebne komunikacije in nanjo pomembno vpliva.
Poudarjata, da je namen komunikacije na nek način vplivati na drugo osebo.
Medosebna komunikacija je proces, v katerem vsi, ki v pogovoru sodelujejo,
sprejemajo, pošiljajo in si razlagajo sporočila, ki imajo določen pomen. Način
prenašanja sporočila (glas, beseda, gesta, mimika) imenujemo kanal.
Watzlawick (Lepičnik Vodopivec, 1996) je s svojimi sodelavci razvil teorijo
komunikacije in vanjo vključil vedenje, interakcijo, transakcijo in komunikacijo
kot sinonime ali posamezne vidike medsebojnih odnosov.
Prišli so do naslednjih ugotovitev:
- Vedenje vsakega posameznika pogojuje vedenje drugih okrog njega.
- Ni mogoče, da se ne bi vedli, in ker je vedenje komunikacija, pomeni, da
ni mogoče ne – komunicirati.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 27
- Vsaka komunikacija ima svoj vsebinski del (to so dejstva, informacije, ki
jih sporočamo nekomu) in odnosni del (informacija o informaciji, kako je
treba ta dejstva dojeti).
- Narava odnosov v komunikaciji je pogojena s tem, kako partnerji, ki so v
komunikaciji, postavljajo zaporedje dogodkov med komunikacijo z
njihovim mnenjem.
- Človeška komunikacija uporablja digitalne in analogne modalitete (pri
digitalni komunikaciji gre za prenašanje znanja z ene na drugo osebo, pri
analogni pa gre za odnos podobnosti s predmetom, ta komunikacija
prenaša vidik, ki zadeva odnos komunikacije).
- Tok medsebojnih odnosov je simetričen ali komplementaren ( o simetrični
interakciji govorimo, ko je vedenje obeh (vseh) udeležencev popolnoma
enako, komplementarna interakcija pa je takrat, ko vedenje prvega
dopolnjuje vedenje drugega.
Na podlagi teh ugotovitev je Watzlavick oblikoval naslednja pravila oziroma
zakone komunikacije:
- Ni mogoče ne komunicirati.
- Vsaka komunikacija ima svoj vsebinski in odnosni vidik.
- Narava odnosov v komunikaciji je pogojena z interpukcijo
komunikacijskih tokov, ki prihajajo od partnerjev.
- V komunikaciji je mogoča digitalna in analogna modaliteta.
- Tok medsebojnih odnosov je lahko simetričen ali komplementaren.
Vzgojitelji in starši morajo med seboj komunicirati in sodelovati, kajti
komunikacija med njimi je neizbežna.
»Nemogoče je, da v položaju, ko se roditelj in vzgojitelj med seboj vidita –
gledata (face to face), med seboj ne bi komunicirala.« (Lepičnik Vodopivec, 1996,
str. 111)
Brajša (1993) navaja, da je temeljna značilnost dobre komunikacije skladnost
(konguentnost) med besedno in nebesedno komunikacijo. Če nismo skladni v
besedah, dejanjih, govorici telesa, v odnosu do besed in v odnosu do sogovornika,
pride do neljubih motenj. To preprosto pomeni, da eno govorimo, drugo mislimo,
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 28
tretje čutimo, četrto delamo. Ob takem sogovorniku se počutimo nelagodno,
zmedeno, čustveno izigrani …
5.3 Komunikacijski stili
Z raziskovanjem komunikacije posameznikov v vsakdanjem življenju je Rogers
(1985), ki ga navaja Lepičnik Vodopivec (1996), ugotovil, da lahko naše
odzivanje razvrstimo v pet stilov.
Svetovalni in ocenjevalni stil se nagiba k dajanju nasvetov in sodb in je v
medosebni komunikaciji najpogostejši. S tem stilom prejemnik nakazuje
pošiljatelju, kaj naj naredi, sebe s tem postavlja v nadrejeno vlogo, s tem pa
povečuje ovire za razvoj partnerskega odnosa. Takega stila se vsaj na začetku
razvoja medsebojnih odnosov izogibamo.
Razlagalni stil. Pri tem stilu gre za analiziranje in interpretiranje problemov
drugih. Prejemnikov namen je razlagati, kaj problem pošiljatelja pomeni, kaj čuti
v zvezi s problemom. Prejemnikovo interpretiranje pošiljateljevih problemov
pogosto poveča obrambne mehanizme pošiljatelja.
Podporni stil. Odzivanje, s katerim prejemnik daje pošiljatelju podporo, ima
lahko različne učinke. Pošiljatelj jo lahko razume kot izraz simpatije ali kot izraz
pomanjkljivega zanimanja. Različno razumevanje podpore je odvisno od tega,
kdaj prejemnik izrazi podporo in s kakšnim glasom. Zelo koristno je, če prejemnik
ponuja pošiljatelju podporo pri izražanju čustev in misli.
Preizkuševalni stil vključuje vprašanja, ki jih prejemnik postavlja pošiljatelju z
namenom, da razgovor razvije v določeno smer, ali z namenom, da bi privedel
pošiljatelja do določenega spoznanja. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da
so odprta vprašanja koristnejša od zaprtih, da se pri postavljanju vprašanj
izogibamo vprašalnici zakaj, saj se vprašanja začnejo s kaj, kje, kdo, kako in kdaj.
Mnogokrat je tudi bolje, če prejemnik namesto vprašanja uporabi refleksivni
stavek, katerega prednost je v tem, da pošiljatelja ne sili v dajanje odgovorov.
Razumevajoči stil. Razumevajoči in refleksivni odgovori kažejo, da prejemnik
želi razumeti misli in čustva pošiljatelja, s čimer pokaže skrb, da bi pravilno
razumel pošiljateljevo sporočilo. Taki odgovori so posebno koristni:
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 29
a. ko prejemnik ni prepričan, ali je natančno razumel pošiljateljeve
misli in čustva;
b. ko prejemnik želi, da ga pošiljatelj sliši, kar je rekel, in mu želi
povedati, da ga skuša razumeti.
Glede na naštete stile lahko ugotovimo, da je pošiljatelj v podrejenem položaju,
razen v razumevajočem stilu, kjer sta tako pošiljatelj kot prejemnik v
enakopravnem položaju. Ta stil se uporablja pri aktivnem poslušanju. (Lepičnik
Vodopivec, 1996)
5.4 Oblike komunikacije
Temelj vseh socialnih interakcij je človekova sposobnost komuniciranja.
Komunikacija je prenos informacij od ene osebe k drugi, se pravi od vzgojitelja
do starša ali obratno.
S starši lahko komuniciramo besedno ali verbalno in neverbalno. Besedna ali
verbalna komunikacija je navadno govor, pogovor in dogovor, neverbalna
komunikacija pa verbalno komunikacijo dopolnjuje, ji daje svoj pomen, smisel,
učinkovitost in vpliv. Neverbalna sporočila lahko okrepijo, oslabijo ali celo
razveljavijo izgovorjeno besedo.
Verbalna in neverbalna komunikacija sta med seboj tesno povezani navaja (prav
tam) in dodaja, da so po mnenju Argyle (1986) med verbalno in neverbalno
komunikacijo štiri razlike in podobnosti:
- s pomočjo govora sporočamo značilnosti predmetov in oseb, z neverbalno
komunikacijo pa izražamo emocije, interpersonalna stališča in druge
vidike interpersonalnih odnosov;
- verbalna komunikacija je zavestna, neverbalna pa mnogokrat nezavedna,
nenamerna, bolj spontana;
- govor se razvije ob aktivnosti določenih delov živčnega sistema, medtem
ko je velik del neverbalne komunikacije odvisen od aktivnosti
subkortikalnih centrov, govor deluje na podlagi kombinacije glasov za
označevanje stvari, pojavov, odnosov, idej, pridobljen je izključno z
učenjem in tradicijo. Večinoma je zavesten in človeku omogoča veliko
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 30
svobodo uporabe. Neverbalni znaki pa so večinoma »slike« realnih
predmetov ali podedovane nekodirane reakcije.
Verbalna in neverbalna komunikacija tvorita celovito komunikacijo, med seboj se
dopolnjujeta, v primeru konflikta in pretvarjanja pa si nasprotujeta. (Lepičnik
Vodopivec, 1996).
O raznolikosti in povezanosti verbalne in neverbalne komunikacije govorijo tudi
drugi avtorji. (Možina in drugi, 1995)
Ra
cio
naln
ost
GOVORICA TELESA Obvladana, togi prehodi, malo oblik; monotono, nekoliko napeto vedenje; živahno odzivanje; ritmični in oglati gibi, obvladano premikanje; malo mimike; vztrajnost. GOVORICA BESED Trda, ostra, samovoljna, odsekana.
GOVORICA TELESA Raztreseni, nerodni prehodi, malo oblik; govori zgornji del obraza; gibi udov so pogosto mlahavi in neizoblikovani, nekje med taktom in ritmom, precej zatikanja. GOVORICA BESED Precej monoton zven, dolgovezno izražanje, podrejeni in vrinjeni stavki.
Em
oci
on
aln
ost
GOVORICA BESED Krepka in oblikovno raznolika; ob čustvih enolična motorika, impulzivna; obilo spodbujajočih kretenj; v vedrem razpoloženju obilje izraznih oblik; živahna, vedno drugačna mimika. GOVORICA BESED Zajetna, glasna, pogosto neobvladana, dominantna in spodbujajoča; močno spreminjanje glasnosti, globoki glasovi, globoki glasovi.
GOVORICA TELESA Precej trezna, mehka in zaobljena motorika, mnogooblična; bogate, ritmične oblike; v potrtem razpoloženju malo izraznih oblik, vendar živahna in zgovorna mimika. GOVORICA BESED Melodiozna, mehka in topla.
Zagnanost Zadržanost
Tabela 1: Raznolikost in povezanost verbalne in neverbalne komunikacije (Možina in drugi, 1995, povzeto po Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 76)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 31
5.5 Učinkovito posvetovanje z drugimi strokovnjaki
Ne glede na izobrazbo in usposobljenost, na počutje in izkušnje, ne glede na to,
kako dobro komuniciramo z ljudmi, ocenjujemo probleme, ki jih imajo naši
učenci/otroci, kako razumemo njihove težave in obvladujemo učinkovite
strategije pomoči, potrebujemo učitelji/vzgojitelji pri svojem pedagoškem delu
pomoč številnih drugih strokovnjakov. (Kottler in Kottler, 2001)
Učitelji/vzgojitelji niso le občasni svetovalci staršem in otrokom, temveč pogosto
tudi sami potrebujejo strokovno pomoč. Za to obstaja več razlogov:
- želja po pridobivanju strokovnega znanja zunaj pedagoškega delovnega
področja;
- potreba po novih svetovalnih spretnostih in želja po uspešnem reševanju
problemov, ki obremenjujejo otroke;
- želja po nepristranskem in objektivnem odnosu do svojih izkušenj;
- potreba po pomoči pri reševanju težav, ki jih imajo učenci/otroci, ob
spoznanju, da nam večno primanjkuje časa in energije;
- potreba po pridobivanju manjkajočega znanja.
Posvetujemo se lahko:
- s sodelavci; v vsaki šoli/vrtcu obstajajo sodelavci z bogatimi izkušnjami,
na katere se lahko obrnemo po pomoč, kadar imamo vprašanja v zvezi s
službo, ali pa preprosto želimo govoriti o neprijetnem dnevu.
- z ravnateljem; vodstveni delavci so lahko učitelju/vzgojitelju pravi izvir
navdiha, podpore, vodenja. Predstavljajo lahko mentorja, ki
učitelju/vzgojitelju stoji ob strani in mu skuša olajšati delo.
- s svetovalcem; kadar z določenim otrokom ne moremo vzpostaviti stika in
je situacija pretežka, da bi jo rešili, nam lahko svetovalci zagotovijo
potrebno podporo in vodenje.
- s psihologom; psiholog je usposobljen za ocenjevanje težav otrok in za
oblikovanje programov, ki uspešno podpirajo učence/otroke v stiski.
(Kottler in Kottler, 2001)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 32
6 SODELOVANJE S STARŠI
Sodelovanje med starši in vrtcem je pomemben vidik kakovosti predšolske
vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju
družinske in institucionalne vzgoje.
Pri odnosu med starši in vrtcem je zelo pomembna delitev odgovornosti in
različnih pristojnosti. Institucija naj bi staršem nudila storitve, ne pa posegala v
njihovo zasebnost. Vrtec mora spoštovati identiteto, kulturo, jezik, vrednote,
svetovni nazor, prepričanja, navade in običaje otrokovih staršev, starši pa morajo
upoštevati meje svojega soodločanja, ki ne smejo posegati v strokovnost
institucije. (Kurikulum za vrtce, 1999)
6.1 Elementi uspešnega sodelovanja
Elementov uspešnega sodelovanja je veliko in se med seboj prepletajo. Med
seboj so močno povezani, hkrati pa vsak zase in preko drugih elementov vplivajo
na sodelovanje s starši.
Med te elemente Turnbullova uvrščata:
- poznavanje sebe,
- poznavanje družine,
- spoštovanje kulturnih razlik in posebnosti,
- izhajanje iz družinskih močnih področij,
- podporo odločitvam, ki jih sprejme družina,
- pričakovanje napredka,
- pozitivno komunikacijo in
- gradnjo zaupanja in spoštovanja.
Iz navedenih točk je razvidno, da brez prepotrebnega spoštovanja in zmernega
optimizma ne gre. Nujno je, da se zavedamo, da je za vsako sodelovanje potreben
čas. Nesmiselno je pričakovati, da bodo starši že od samega začetka zaupali našim
odločitvam. Da zgradimo zaupanje in spoštovanje, potrebujemo čas. Seveda, več
ko bomo imeli izkušenj s spoznavanjem sebe in družin, lažje in hitreje bomo
vzpostavili iskren in spoštljiv odnos s starši otrok, ki jih imamo v skupini.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 33
Predvsem je pomembno, da starši spoznajo, da smo na njihovi strani in hkrati na
strani otroka ter da so oni glavni akter v vzgoji lastnega otroka.
6.2 Oblike sodelovanja: formalne in neformalne
Danes, ko so raziskave v svetu in doma pokazale, da je sodelovanje staršev in
šole/vrtca izjemnega pomena, za skladen razvoj otroka, spodbujamo različne
načine sodelovanja s starši, ki se prek različnih vsebin in dejavnosti uresničujejo
skozi formalne in neformalne oblike. Nekaterim staršem so bolj všeč formalne,
drugim neformalne oblike sodelovanja.
6.2.1 Formalne oblike sodelovanja
Intihar in Kepec (2000) trdita, da med formalne oblike sodelovanja šole/vrtca s
starši sodijo predvsem tiste oblike sodelovanja, ki so predpisane in jih opredeljuje
zakonodaja. Naša zakonodaja govori predvsem o svetu staršev, o roditeljskih
sestankih in govorilnih oziroma pogovornih urah.
Med formalne oblike sodelovanja s starši sodijo:
- svet staršev,
- roditeljski sestanki,
- pogovorne ure,
- individualni razgovori ob prihodu ali odhodu otroka,
- pisna sporočila staršem,
- obvestila na oglasni deski za starše.
SVET STARŠEV
Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli
oblikuje svet staršev.
Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega
predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Prvi sklic
sveta staršev opravi ravnatelj.
Svet staršev:
• predlaga nadstandardne programe;
• daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah;
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 34
• daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca oziroma šole in o letnem
delovnem načrtu;
• daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja;
• razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojnoizobraževalni problematiki;
• obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojnoizobraževalnim delom;
• voli predstavnike v svet vrtca oziroma šole;
• opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
RODITELJSKI SESTANKI
Roditeljski sestanki so namenjeni skupinam staršev, določenega razreda oziroma
oddelka. So oblika sodelovanja s starši, ki so namenjena obravnavi skupnih
vprašanj. Običajno jih uporabljamo za posredovanje informacij, ki zanimajo prav
vse udeležence. Na prvem roditeljskem sestanku staršem posredujemo potrebne
informacije o življenju in delu v oddelku. Predstavimo organizacijo dela in svoje
načrte. Staršem pojasnimo pravila oziroma pričakovanja in zahteve, ki bodo
veljala v oddelku. Dogovorimo se glede sodelovanja, uskladimo svoje želje in
zahteve z željami in pričakovanji staršev. Na koncu sprejmemo stališča in sklepe,
ki so sprejemljivi za nas in za starše oziroma otroke, ki so nam zaupani.
Roditeljske sestanke pripravimo takole: (Prodanovič, 1981)
- Odločimo se za čas, najpogosteje je to prve dni v septembru (prvi
sestanek), drugi pa po navadi nekje v marcu ali aprilu.
- Določimo dnevni red, v katerem morata biti poudarjena cilj in vsebina
sestanka. Zelo pogosto vsebina sestanka vpliva na to, kdo od staršev bo
prišel nanj.
- Sestanek naj ne traja več kot eno uro. Zato v obvestilu napišemo od kdaj
do kdaj bo sestanek, da starši vedo, koliko časa si morajo vzeti zanj.
- Zagotoviti moramo zadostno število sedežev, da vsi udeleženci sedijo.
- Sestanka ne moremo zaključiti, ne da bi sprejeli dogovore, ki jih bomo
zapisali in o njih obvestili tudi tiste starše, ki se sestanka niso mogli
udeležiti.
- O roditeljskih sestankih vodimo posebno evidenco, ki nam pozneje koristi
pri ugotavljanju in ocenjevanju sodelovanja s starši.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 35
POGOVORNE URE (GOVORILNE URE)
Najbolj pogoste oblike sodelovanja s starši in vzgojitelji so govorilne oziroma
pogovorne ure. Za razliko od roditeljskih sestankov je v središču informativnega
in svetovalnega razgovora njihov otrok. Vedno je potrebno staršem njihovega
otroka predstaviti kot celovito, ne samo intelektualno bitje. Prav tako pa tudi
vzgojitelji pričakujejo in želijo, da jim starši dajo pomembne informacije o otroku
in jim predstavijo njegova interesna področja ter kakšno posebnost otroka, na
katero bi morali biti pozorni.
Pogovorne ure so po navadi enkrat mesečno, ob takšni uri, ki je dosegljiva
staršem. Dobro bi bilo, če bi imeli za govorilne oziroma pogovorne ure v vrtcih
poseben prostor, kjer staršev in vzgojiteljev ne bi nihče motil.
INDIVIDUALNI RAZGOVORI OB PRIHODU IN ODHODU OTROKA
Takšni pogovori po navadi potekajo vsak dan, vendar le o tistem, kar se je tisti
dan zgodilo in je pomembno, da starši ali vzgojitelji izvedo. Po navadi je to
pogovor o počutju otroka, o morebitni poškodbi v vrtcu ali doma, o morebitnem
dogodku, ki naj bi vplival na otrokovo stisko … takšen pogovor poteka v obeh
smereh, starši vzgojitelju ali vzgojitelj staršem.
PISNA SPOROČILA
Pisna sporočila so posredna individualna oblika komunikacije med šolo/vrtcem in
domom. Zapisana so v obliki uradnih dopisov, pa tudi v manj formalnih oblikah,
ki so staršem in otrokom blizu. Vsebina sporočil so razna vabila, obvestila,
uradna obvestila in pisma.
OBVESTILA NA OGLASNI DESKI ZA STARŠE
V vrtcu po navadi oglasno desko, kjer so različna obvestila, imenujemo »kotiček
za starše«. Na oglasni deski so navedene vse glavne aktivnosti, ki jih otroci
počnejo v vrtcu. Tako lahko starši spremljajo dogajanje in potek dela v vrtcu tudi
preko oglasne deske. Na oglasni deski so tudi vse informacije v zvezi z vrtcem;
pravice otrok in staršev, vabila na različna srečanja …
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 36
6.2 Neformalne oblike sodelovanja
Neformalne oblike sodelovanja so namenjene predvsem vzpostavljanju sproščenih
in iskrenih odnosov ter konkretnemu spoznavanju staršev z življenjem njihovih
otrok v vrtcu. Različne delavnice, praznovanja, razstave in vključevanje staršev v
vzgojne aktivnosti, ki jih izvajajo njihovi otroci s pomočjo vzgojiteljev, so v veliki
meri odvisni od ustvarjalnosti tistega, ki jih organizira. Tu se predstavlja
neskončna paleta različnih možnosti, ki so prepuščene vsakemu posamezniku,
njegovi ustvarjalnosti in angažiranosti.
Naj navedem nekaj možnih oblik takšnega sodelovanja:
- različne delavnice,
- izleti,
- pikniki,
- tekmovanja,
- predstavitev poklicev,
- projekti,
- skupne akcije,
- dan odprtih vrat.
DELAVNICE
Organiziramo lahko različne dejavnosti, kjer se naučimo novih spretnosti.
Dejavnosti lahko vodi vzgojitelj, zunanji sodelavec ali eden od staršev.
Primeri:
- Mamica, ki se ukvarja z lončarstvom, nas bo naučila izdelati glineno
posodo. Žgano bomo ročno pobarvali in uporabili za darilo.
- Očka zna igrati na kitaro, povabimo ga v skupino, kjer nam bo zaigral
nekaj pesmic in nas eno od njih tudi naučil zapeti ob spremljavi kitare.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 37
Slika 1: Dan z očkom – kitaristom
- Babica zna izdelovati krasne papirnate rože, nauči nas izdelati okrasni
šopek.
Idej za delavnice je toliko, kot je ljudi. Pomembno pa je, da sodelujejo vsi:
vzgojitelji, starši, otroci in da se pri tem zabavajo.
IZLETI
Na izlet se lahko odpravimo v bližnjo okolico peš ali pa z avtobusom na izbrani
kraj, katerega smo izbrali skupaj s starši. Ob tej priložnosti sicer ne sodelujejo vsi
starši, tovrstno sodelovanje pa močno prispeva k pestrosti življenja v vrtcu. Cilji
izletov so sprostitev, medsebojno spoznavanje in druženje izven vrtca.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 38
Slika 2: Izlet do bližnje dedkove kmetije – opazovanje in hranjenje ovac
PIKNIKI
Po navadi jih organiziramo skupaj s starši in sicer ob koncu šolskega leta. Pri
organizaciji piknikov je potrebno tesno sodelovanje s starši, saj je vsak za nekaj
zadolžen. Piknik je zelo zanimiva oblika sodelovanja, ker se ga lahko udeležijo
prav vsi člani družine, zajema pa cel kup zanimivih dejavnosti v naravi.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 39
Slika 3: Na pikniku
TEKMOVANJA
Po navadi jih izvršimo kar na piknikih, ko se starši pomerijo s svojimi otroki v
raznih športnih srečanjih in pokažejo svoja znanja v raznih dejavnostih.
PREDSTAVITEV POKLICEV
Sodelovanje s starši nam omogoči, da otrokom predstavimo zanimive poklice in
dejavnosti v živo. Starši, ki opravljajo zanimiv poklic, nam ga lahko predstavijo in
nas seznanijo z njegovimi zanimivostmi.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 40
Slika 4: Dedek nam predstavi poklic gasilca
PROJEKTI
Kadar se lotimo projektov, vključimo v njihovo izvedbo tudi starše. Morda nam
pomagajo pri nabavi materialov, pri raziskovanju, morda se ukvarjajo prav z
dejavnostjo, ki je predmet projekta. Projekt je odličen način, da spodbudimo starše
k sodelovanju.
SKUPNE AKCIJE
- čiščenje okolice
- zbiranje odpadnega materiala
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 41
6.3.1 Metode sodelovanja s starši
VERBALNE METODE
»Živa beseda je skorajda nepogrešljiva v vsakdanjem sporazumevanju, zato
uporabljamo številne verbalne metode tudi pri delu s starši. Cilji, vsebine in oblike
sodelovanja bodo vplivale na to, kako uporabljamo katero iz te skupine metod.«
(Prodanovič, 1981, str. 95)
Razlage
Razlage (predavanje, monolog) po navadi vzgojitelj uporablja na roditeljskih
sestankih, ko skuša staršem sporočiti določene vsebine, ki jih manj poznajo in jih
mora vzgojitelj nujno pojasniti. Pojasnilo naj bo kratko, sistematično, okrepljeno s
primeri, ki zagotavljajo, da bo snov staršem razumljiva. Govor mora biti
slovnično pravilen, zanimiv, razumljiv in vsebinsko bogat. Največja
pomanjkljivost te metode je, da so starši predvsem v vlogi poslušalca.
Pogovor
To metodo uporabljamo pri vseh oblikah dela, še posebej v osebnih stikih. Pri tej
metodi sodelujejo vsi udeleženci, ki to žele, med pogovorom pa se morajo starši
čutiti enakopravne z vzgojiteljem in med seboj.
METODA DELA Z BESEDILOM
Poleg žive, govorjene besede, ima pisana beseda pri samoizobraževanju staršev
pomembno vlogo. Ob tej metodi se starši začnejo zanimati za besedila, ki govorijo
o razvoju in vzgoji otrok predšolske starosti. Ko se vzgojitelj odloči za to metodo,
mora besedilo najprej sam dobro predelati, da ga staršem jasno prebere in jih
spodbudi, da bodo besedilo kasneje v celoti prebrali sami. Med ta besedila sodijo
vsa obvestila na oglasni deski: jedilniki, članki, pesmice, spisek literature za
starše…
METODA ILUSTRIRANJA
V metodo ilustracije vključimo predmete iz narave, fotografije, skice, izdelke
otrok … Uporabljamo jo takrat, ko staršem želimo prikazati ali pokazati tisto, kar
je temeljna vsebina naših obvestil. Grafikone in skice uporabljamo pretežno za to,
da staršem vizualno ponazorimo odnose, o katerih govorimo.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 42
METODA DEMONSTRIRANJA
Staršem lahko vzgojitelj demonstrira vedenje otrok v posameznih okoliščinah,
delo z otroki, odnos vzgojitelja do otrok, gibe otrok in podobno.
Pri uporabi te metode mora vzgojitelj paziti, da dovolj zgodaj obvesti starše in
otroke na demonstracijo usmerjenih dejavnosti ali na opravljanje določenih nalog.
Starši med demonstriranjem sedijo ob strani na sedežih, kot jih je razporedil
vzgojitelj, in opazujejo svoje otroke pri različnih dejavnostih. Starši lahko svoje
ugotovitve, mnenja, predloge kasneje povedo vzgojitelju. (Prodanovič, 1981)
6.4 Prednosti sodelovanja
Za učitelja/vzgojitelja:
- možnost, da spozna starše;
- boljše poznavanje družinske situacije;
- posebna pomoč drugih odraslih;
- razvijanje različnih pomoči;
- več časa za osredotočenje na individualne posebnosti;
- spoznavanje njihovih izkušenj pri delu z otroki.
Za otroka:
- več individualne pozornosti;
- stik z različnimi oblikami pomoči;
- več priložnosti za razvijanje komunikacijskih spretnosti;
- možnost za stik z večjim številom odraslih ljudi;
- o izkušnjah v šoli/vrtcu lahko razpravlja doma;
- dokaz, da starše zanima njegovo delo v šoli/vrtcu in da so mu pripravljeni
pomagati;
- spremeni odnos do učitelja/vzgojitelja.
Za starše:
- priložnost, da spoznajo učitelje/vzgojitelje;
- priložnost, da spoznajo delo v šoli/vrtcu;
- priložnost za razvoj samozavesti, zaupanja vase in samospoštovanja;
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 43
- spoznavajo možnosti, kako lahko doma pomagajo svojemu otroku;
- možnost za razvijanje že usvojenih spretnosti in za učenje novih. (Jelenc,
Novljan, 2001)
6.5 Sodelovanje med šolo in starši
Sodelovanje šole in staršev je prisotno že od začetka organiziranega
izobraževanja. Izkušnje so pokazale, da je sodelovanje šole in staršev pomembno
na vseh ravneh otrokovega razvoja. Sodelovanje med šolo in domom omogoča
lažje odkrivanje otrokovih lastnosti (talentov, afinitet do določenih aktivnosti,
vedenjskih vzorcev, težav in primanjkljajev na določenih področjih). Velikokrat
bi brez sodelovanja staršev bil vzgojno – izobraževalni proces skoraj nemogoč,
kar je značilno predvsem pri delu z osebami s posebnimi potrebami, kjer je
sodelovanje še toliko bolj pomembno.
Intihar, Kepec (2002) trdita, da šolsko – reformna gibanja v zadnjih 30-tih letih v
Evropi in Ameriki kažejo, da je bilo neskladje med šolo in starši preveliko.
Raziskave so pokazale, da prevelika distanca med šolo in domom negativno
vpliva na socializacijo in vzgojno-izobraževalno učinkovitost učencev, nasprotno
pa kakovostno sodelovanje med šolo in domom podpira učenčev celovit razvoj in
napredek.
Dobro sodelovanje med šolo in domom izredno pozitivno vpliva na učence, starše
in na učitelje. Kajti ob dobrem sodelovanju:
- otroci dosegajo višje akademske dosežke, če so starši vključeni v njihovo
formalno izobraževanje;
- motivacija otrok za šolo narašča;
- otroci postanejo bolj samozavestni, bolje obvladujejo svoje okolje;
- samopodoba staršev je bolj pozitivna, če s šolo dobro sodelujejo;
- otroci iz manjših, socialno ogroženih družin in okolij imajo največ koristi;
- dobro načrtovani in obsežni programi sodelovanja s starši imajo trajne
učinke.
Da bi starše pridobili v sodelovanje s šolo, je velikokrat dovolj že prijazno
povabilo in prijeten učitelj, ki spontano vpliva, da se starši brez zavor vključujejo
v delo šole. Zanimati se začnejo za vzgojno-izobraževalno v razredu, za
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 44
pedagoško delo učitelja in za šolo kot celoto. Starši se glede na nagnjenja in želje
združujejo v interesne skupine (npr. skupina, ki skrbi za šolski vrt, skupina, ki
skupaj z učenci obiskuje starejše občane v šolski okolici …). V teh skupinah se
med seboj spoznajo in zbližajo, bolje spoznajo delo šole in kar je najdragocenejše,
dobijo potrditev, da so pomembni in koristni sodelavci šole. (Intihar, Kepec,
2002)
6.6 Sodelovanje s starši otrok z motnjami vedenja in osebnosti
Ko se družini rodi otrok, je pred starše postavljena naloga usklajevanja nege in
skrbi za otroka ter zadovoljevanja svojih lastnih potreb. V najzgodnejšem obdobju
novorojenčka starši običajno dajo prednost skrbi za otroka pred svojimi lastnimi
potrebami, slednje pa potisnejo v ozadje. Ko se v družino rodi otrok z motnjo v
razvoju, so starši še toliko bolj okupirani z novonastalo situacijo in toliko bolj
pozabljajo na lastne potrebe in potrebe drugih družinskih članov. Družinsko
ravnovesje je popolnoma porušeno. Takšni družini je potrebno pomagati, da se
čim bolj učinkovito spoprime z nepričakovanimi težavami, da ustrezno poskrbi za
otrokove potrebe in potrebe vseh ostalih družinskih članov.
Kadar je v vrtec, šolo ali zavod vključen otrok s posebnimi potrebami oziroma
otrok z motnjo vedenja in osebnosti, je zanj potrebno pripraviti individualizirani
program vzgoje in izobraževanja.
Individualizirani program vzgoje in izobraževanja je potrebno izdelati najkasneje
v roku 30 dni po vključitvi otroka. Za pripravo in spremljanje izvajanja
individualiziranega programa imenuje ravnateljica vrtca, šole oziroma zavoda
strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda in
drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju individualiziranega
programa vzgoje in izobraževanja.
Pri pripravi individualiziranega programa sodelujejo tudi starši. Strokovna
skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na
napredek in razvoj otroka.
Značilnost individualiziranega programa je, da je prilagojen vsakemu otroku
posebej in njegovim sposobnostim. Na osnovi stanja, ki ga ugotovijo pri otroku,
in njegovih pomanjkljivosti in potreb, je potrebno postaviti cilje, vsebine, metode,
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 45
oblike, dejavnosti, pogoje dela, sodelovanje in roke izvajanja (časovna
opredelitev). Člani tima, ki imajo vsak svojo vlogo in nalogo, delajo po
vsebinskih in metodično-didaktičnih navodilih. Izvajanje individualiziranega
programa, vlogo otroka in posameznih članov je treba nenehno spremljati po
kratkih korakih, analizirati in vrednotiti. Tako sistematično, postopno,
individualno reševanje učnih in vzgojnih težav daje otroku veliko možnost, da bo
ob skrbni pomoči strokovnjakov in staršev optimalno napredoval glede na svoje
zmožnosti.
6.7 Šola za starše
Zdrav in celovit razvoj otroka/mladostnika je odvisen od kakovosti življenja v
družini, na katero imajo velik vpliv starši. Vprašanje pa je, kako so starši sposobni
negovati, vzdrževati in utrjevati svojo družino, kako so pripravljeni na
najpomembnejšo nalogo, na vzgojo svojih otrok.
Pogosto slišimo, da so družine v krizi (brezposelnost, pomanjkanje pogovora,
alkoholizem, prezaposlenost, droge, slabi medosebni odnosi, problem vrednot,…),
vse to pa vodi do razpada družin. Mladostniki in mnogi otroci so žrtve nasilja
(fizičnega, spolnega, psihičnega …), raznovrstne oblike nasilja v družini,
odsotnost čustvene in socialne varnosti so negativni dejavniki, ki vplivajo na
otroke in mladostnike, da postajajo agresivni, čustveno in socialno potlačeni ter
globoko v sebi zelo nesrečni. V šoli/vrtcu je vse več takšnih otrok, ki pa niso
problem samo sami sebi, temveč celotnemu oddelku in učiteljem/vzgojiteljem.
Pogosto »razdirajo« socialno, čustveno in delovno klimo v razredu/skupini, zato
se je potrebno o teh težavah zamisliti in ukrepati, kajti pomoč potrebujejo starši,
družine, otroci, pa tudi učitelji/vzgojitelji.
»Šole za starše organizirajo in izvajajo osnovne šole, srednje šole, vrtci, zveze
prijateljev mladine, razna društva, cerkve. Starši se prostovoljno odločajo, v
katero šolo se bodo vključili.« (Intihar, Kepec, 2002, str. 60)
Rezultati analiz (Šinkovec, 1997) kažejo, da se staršem, ki obiskujejo šolo za
starše, izboljšujejo odnosi med njimi in otroki in da se poglobi sodelovanje med
njimi in učitelji/vzgojitelji. V šolah za starše ne gre samo za pridobivanje novega
znanja o mladostništvu in vzgojnih problemih tega obdobja, temveč si starši
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 46
pridobijo tudi širša znanja in veščine, kot so npr. socialne in komunikacijske
spretnosti. Delo v šolah poteka v obliki pedagoških delavnic, z uporabo
izkustvenih metod dela, kjer se starši pogovarjajo o problemih, odigravajo
psihodramo, igro vlog …
Razveseljivo in spodbudno je, da si šole za starše krepko utirajo pot v naše
osnovne in srednje šole, pa tudi v vrtce. (Intihar, Kepec, 2002)
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 47
II. EMPIRIČNI DEL
7 NAMEN RAZISKAVE
Brez sodelovanja staršev vzgojitelji težko bogatijo življenje otrok v vrtcu, zato je
sodelovanje med vrtcem in starši zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na počutje in
razvoj otroka. Koliko so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem pa je odvisno od
njihovega zadovoljstva z delom in odnosom zaposlenih v vrtcu. Namen raziskave
je bil ugotoviti, kako so starši zadovoljni z delom in sodelovanjem z zaposlenimi
v vrtcu Laško.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 48
8 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV
8.1 Raziskovalna vprašanja
- Ali ste pripravljeni sodelovati z vrtcem?
- Ali vaše sodelovanje z vrtcem koristi vašemu otroku?
- Ali menite, da so oblike sodelovanja, ki jih ponuja vrtec, koristne?
- Ali menite, da je vzgojni proces učinkovitejši ob sodelovanju vzgojitelj –
starši?
- Ali zaupate zaposlenim v vrtcu?
- Ali ste zadovoljni s sodelovanjem starši – vzgojitelj?
- Ali so oblike sodelovanja, ki jih organizira vrtec dovolj pestre in
raznolike?
- Ali ste zadovoljni z odnosi vzgojitelj – starši?
- Ali je za vašega otroka v vrtcu dobro poskrbljeno?
- Ali ste zadovoljni z delom in odnosom strokovnih delavcev do vašega
otroka?
- Ali je v vrtcu dovolj dobra ponudba sodelovanja?
- Ali vrtec kot obliko sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja
za starše?
- Kdo največkrat sodeluje z vrtcem?
- Kolikokrat na leto sodelujete z vrtcem?
- Ali se udeležujete različnih izobraževanj za starše?
- Pri katerih oblikah sodelovanj največkrat sodelujete?
8.2 Raziskovalne hipoteze
- Ali starši menijo, da sodelovanje z vrtcem koristi njihovemu otroku?
Predvidevali smo, da starši menijo, da sodelovanje z vrtcem koristi njihovemu
otroku.
- Ali so starši zadovoljni s sodelovanjem z vrtcem (vzgojitelji)?
Predvidevali smo, da so starši le delno zadovoljni s sodelovanjem in ne v celoti.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 49
- Ali so starši zadovoljni z odnosi med njimi in strokovnimi delavci?
Predvidevali smo, da starši so zadovoljni z odnosi med njimi in strokovnimi
delavci.
- Ali so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem?
Predvidevali smo, da so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem.
- Ali starši menijo, da je v vrtcih dovolj dobra ponudba sodelovanja s starši?
Predvidevali smo, da starši menijo, da bi lahko bila ponudba sodelovanja
pestrejša.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 50
9 METODOLOGIJA
Anketni vprašalnik za starše, nam je služil kot pomoč pri raziskovalnem delu.
Sestavljen je bil iz 13 trditev, kjer so se starši odločali med oceno 1 in 5, ter 4
vprašanj, kjer so se starši med tremi odgovori odločili le za enega.
9.1 Raziskovalna metoda
Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja.
9.2 Raziskovalni vzorec
V raziskavo so bili vključeni starši otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. Razdelili smo
100 anketnih vprašalnikov, izpolnjenih je 58, kar predstavlja 58%. Teh 58
vrnjenih anketnih vprašalnikov v diplomskem delu predstavlja 100%.
9.3 Postopki zbiranja podatkov
Anketne vprašalnike smo razdelili staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. V
garderobah vrtca so bile postavljene zaprte škatle z odprtino, v katero so starši
oddali svoje anketne vprašalnike. Časa za izpolnjevanje anketnega vprašalnika so
imeli teden dni. Po enem tednu smo dobili vrnjenih 58 anketnih vprašalnikov, kar
predstavlja 58%.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Graf 1: Število razdeljenih in vrnjenih vprašalnikov
9.4 Postopki obdelave podatkov
Pridobljene podatke s
rezultate anketnih vprašalnikov.
tabelarično.
ŠT
EV
ILO
A
NK
ET
NIH
VP
RA
ŠA
LN
IKO
V
ANKETNI VPRAŠALNIKI
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 51
Število razdeljenih in vrnjenih vprašalnikov
Postopki obdelave podatkov
jene podatke smo najprej prešteli in jih sortirali tako, da smo dobili
ultate anketnih vprašalnikov. Izračunali smo odstotne frekvence in jih prikazali
100
58
42
ANKETNI VPRAŠALNIKI
nevrnjeni anketni
vprašalniki
vrnjeni anketni vprašalniki
razdeljeni anketni
vprašalniki
o najprej prešteli in jih sortirali tako, da smo dobili
unali smo odstotne frekvence in jih prikazali
nevrnjeni anketni
vrnjeni anketni vprašalniki
razdeljeni anketni
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
10 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
ODGOVORI STARŠEV PRIKAZANI V
Z vrtcem sem pripravljen(a) sodelovati.
Graf 2: Pripravljenost staršev
Iz grafa 2 je razvidno
se popolnoma strinja s trditvijo
staršev se zelo strinja s t
Nihče od staršev se ni odlo
kar potrjuje moje predvidevanje, da so starši
Vsekakor pa si moramo najprej
otrok ustvariti pozitiven in spoštljiv odnos, kajti le
pripravljeni sodelovat
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 52
REZULTATI IN INTERPRETACIJA
ORI STARŠEV PRIKAZANI V GRAFIH IN TABELI
Z vrtcem sem pripravljen(a) sodelovati.
Pripravljenost staršev na sodelovanje z vrtcem
je razvidno, kako so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem. 74%
e popolnoma strinja s trditvijo »Z vrtcem sem pripravljen(a) sodelovati.«
e zelo strinja s trditvijo, 10% staršev pa se s trditvijo strinja.
e od staršev se ni odločil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s trditvijo
moje predvidevanje, da so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem.
Vsekakor pa si moramo najprej pridobiti zaupanje staršev in do njih ter njihovih
otrok ustvariti pozitiven in spoštljiv odnos, kajti le v tem primeru bodo starši
ti z vrtcem, kar pa nam je v našem vrtcu uspelo.
0
69
43
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
vljeni sodelovati z vrtcem. 74% staršev
»Z vrtcem sem pripravljen(a) sodelovati.«, 16%
aršev pa se s trditvijo strinja.
il za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s trditvijo,
pripravljeni sodelovati z vrtcem.
in do njih ter njihovih
v tem primeru bodo starši
i z vrtcem, kar pa nam je v našem vrtcu uspelo.
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Moje sodelovanje z vrtcem
Graf 3: Koristnost sodelovanja za otroka
81% odstotkov staršev
koristi otroku, kar je zelo lepo število. 10% staršev se zelo strinja in 9% staršev se
strinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom. Nih
staršev se ni odločil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.
osnovi teh odgovorov lahko trdim
pomembno.
Predvidevanje, da starši menijo, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi nj
otrokom, se je potrdilo, saj lahko le tesno sodelovanje vodi k dopolnjevanju
vzgoje doma in v vrtcu.
0
10
20
30
40
50
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 53
Moje sodelovanje z vrtcem koristi mojemu otroku.
oristnost sodelovanja za otroka
81% odstotkov staršev se popolnoma strinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem
koristi otroku, kar je zelo lepo število. 10% staršev se zelo strinja in 9% staršev se
rinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom. Nih
čil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.
osnovi teh odgovorov lahko trdimo, da je sodelovanje staršev z vrtcem zelo
a starši menijo, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi nj
otrokom, se je potrdilo, saj lahko le tesno sodelovanje vodi k dopolnjevanju
vzgoje doma in v vrtcu.
0
5 6
47
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
popolnoma strinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem
koristi otroku, kar je zelo lepo število. 10% staršev se zelo strinja in 9% staršev se
rinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom. Nihče od
il za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo. Na
staršev z vrtcem zelo
a starši menijo, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim
otrokom, se je potrdilo, saj lahko le tesno sodelovanje vodi k dopolnjevanju
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Formalne oblike sodelovanja (roditeljski sestanki, pogovorne ure
Graf 4: Koristnost formalnih oblik sodelovanja
Iz grafa 4 je razvidno
vrtcem. 78% staršev
sodelovanja, 15% staršev se zelo strinja in 7% staršev se strinja s trditvijo o
koristnosti formalnih oblik sodelovanja. Zopet se nih
nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.
Formalne oblike sodelovanja se zdijo ko
staršev ne meni, da formalne oblike sodelovanja z vrtcem niso koristne. Seveda so
formalne oblike sodelovanja zelo koristne, kajti pri takih oblikah sodelovanja
starši izvedo, kako se njihov otrok vklju
dejavnostih, skratka kako reagira na razli
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 54
Formalne oblike sodelovanja (roditeljski sestanki, pogovorne ure …) so koristne.
oristnost formalnih oblik sodelovanja
je razvidno, koliko se zdi staršem pomembno formalno sodelovanje z
se popolnoma strinja s trditvijo o koristnosti formalnih oblik
15% staršev se zelo strinja in 7% staršev se strinja s trditvijo o
koristnosti formalnih oblik sodelovanja. Zopet se nihče od staršev ni odlo
nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.
Formalne oblike sodelovanja se zdijo koristne vsem anketiranim staršem, n
staršev ne meni, da formalne oblike sodelovanja z vrtcem niso koristne. Seveda so
formalne oblike sodelovanja zelo koristne, kajti pri takih oblikah sodelovanja
kako se njihov otrok vključuje v skupino, kako sodeluje pri razli
, skratka kako reagira na različne situacije znotraj vrtca.
0
4
9
45
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
…) so koristne.
, koliko se zdi staršem pomembno formalno sodelovanje z
popolnoma strinja s trditvijo o koristnosti formalnih oblik
15% staršev se zelo strinja in 7% staršev se strinja s trditvijo o
e od staršev ni odločil za
nketiranim staršem, nihče od
staršev ne meni, da formalne oblike sodelovanja z vrtcem niso koristne. Seveda so
formalne oblike sodelovanja zelo koristne, kajti pri takih oblikah sodelovanja
no, kako sodeluje pri različnih
ne situacije znotraj vrtca.
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Neformalne oblike sodelovanja (razli
Graf 5: Koristnost neformalnih oblik sod
Graf 5 ponazarja, koliko staršev se je odlo
sodelovanja. 54% staršev
neformalnih oblik sodelovanja,
strinja s trditvijo o koristnosti neformalnih oblik sodelovanja. Nih
ni odločil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.
Vseeno pa se je manj staršev odlo
neformalnih oblik kot pri formalnih oblikah. Ve
so neformalne oblike sodelovanja koristne, kar je tudi res, saj se otrok bolje
počuti, če vidi, da starši z veseljem in užitkom sodelujejo na razli
akcijah, piknikih, kjer se vzpostavljajo sproš
so koristni tako za starše in otroke
0
5
10
15
20
25
30
35
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 55
Neformalne oblike sodelovanja (različna druženja) so koristne.
oristnost neformalnih oblik sodelovanja
koliko staršev se je odločilo za koristnost neformalnih oblik
54% staršev se popolnoma strinja s trditvijo o koristnosti
neformalnih oblik sodelovanja, 29% staršev se zelo strinja in 17% staršev se
jo o koristnosti neformalnih oblik sodelovanja. Nihč
il za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.
Vseeno pa se je manj staršev odločilo za popolno strinjanj
kot pri formalnih oblikah. Vendar pa se vsi starši strinjajo
so neformalne oblike sodelovanja koristne, kar je tudi res, saj se otrok bolje
da starši z veseljem in užitkom sodelujejo na različ
, kjer se vzpostavljajo sproščeni in iskreni medsebojni odnosi, ki
ristni tako za starše in otroke kot tudi vzgojitelje.
0
10
17
31
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
ilo za koristnost neformalnih oblik
popolnoma strinja s trditvijo o koristnosti
29% staršev se zelo strinja in 17% staršev se
jo o koristnosti neformalnih oblik sodelovanja. Nihče od staršev se
ilo za popolno strinjanje koristnosti
ndar pa se vsi starši strinjajo, da
so neformalne oblike sodelovanja koristne, kar je tudi res, saj se otrok bolje
da starši z veseljem in užitkom sodelujejo na različnih prireditvah,
iskreni medsebojni odnosi, ki
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Vzgojni proces je učinkovitejši ob sodelovanju starši
Graf 6: Učinkovitost vzgojnega procesa ob sodelovanju starš
83% staršev se popolnoma strinja, 12% staršev
strinja s tem, da je vzgojni proces u
Nihče od staršev se ni odlo
Glede na rezultate oziroma odgovore lahko trdimo, da starši menijo, da je vzgojni
proces učinkovitejši
sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in
institucionalne vzgoje. Za vs
pridobimo oziroma zgradimo zaupanje in spoštovanje drug do drugega, kajti le
tako lahko uspešno medsebojno sodelujemo in komuniciramo.
0
10
20
30
40
50
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 56
inkovitejši ob sodelovanju starši – vzgojitelj.
inkovitost vzgojnega procesa ob sodelovanju starši – vzgojit
popolnoma strinja, 12% staršev se zelo strinja in 5% staršev
strinja s tem, da je vzgojni proces učinkovitejši ob sodelovanju starš
e od staršev se ni odločil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.
Glede na rezultate oziroma odgovore lahko trdimo, da starši menijo, da je vzgojni
inkovitejši, kadar dobro sodelujejo z vzgojitelji, kajti ravno to
sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in
institucionalne vzgoje. Za vsako sodelovanje pa je seveda potreben
pridobimo oziroma zgradimo zaupanje in spoštovanje drug do drugega, kajti le
tako lahko uspešno medsebojno sodelujemo in komuniciramo.
03
7
48
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
vzgojitelj
zelo strinja in 5% staršev se
inkovitejši ob sodelovanju starši – vzgojitelj.
il za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.
Glede na rezultate oziroma odgovore lahko trdimo, da starši menijo, da je vzgojni
kadar dobro sodelujejo z vzgojitelji, kajti ravno to
sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in
ako sodelovanje pa je seveda potreben čas, da si
pridobimo oziroma zgradimo zaupanje in spoštovanje drug do drugega, kajti le
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Zaupam zaposlenim v vrtcu.
Graf 7: Zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu
Iz grafa 7 je razvidno zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu. Kar 50% staršev
popolnoma zaupa zaposlenim v vrtcu, 33% staršev zelo zaupa in 17% staršev
zaupa zaposlenim v vrtcu. Zelo spodbudno je, da se nih
nezaupanje in popolno nezaupanje zaposlenim v vrtcu.
Torej vsi anketirani starši zaupajo zaposlenim v vrtcu, kar je zelo pomembno, saj
je staršem najpomembnejše, da se njihov otrok v vrtcu po
slišan. Od vzgojiteljev
otroka, mu prisluhniti in po potrebi pomagati. Prav tako pa starši pri
vzgojitelji vzamejo č
njihovimi otroki, kajti dobro sode
vzajemnem spoštovanju in zaupanju.
0
5
10
15
20
25
30
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 57
Zaupam zaposlenim v vrtcu.
aupanje staršev do zaposlenih v vrtcu
je razvidno zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu. Kar 50% staršev
popolnoma zaupa zaposlenim v vrtcu, 33% staršev zelo zaupa in 17% staršev
zaupa zaposlenim v vrtcu. Zelo spodbudno je, da se nihče od star
nezaupanje in popolno nezaupanje zaposlenim v vrtcu.
Torej vsi anketirani starši zaupajo zaposlenim v vrtcu, kar je zelo pomembno, saj
je staršem najpomembnejše, da se njihov otrok v vrtcu počuti sprejet, varen in
slišan. Od vzgojiteljev se pričakuje, da so si pripravljeni vzeti č
otroka, mu prisluhniti in po potrebi pomagati. Prav tako pa starši pri
vzgojitelji vzamejo čas zanje, jim prisluhnejo o bojaznih in željah v zvezi z
njihovimi otroki, kajti dobro sodelovanje staršev in vzgojiteljev temelji na
vzajemnem spoštovanju in zaupanju.
0
10
19
29
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
je razvidno zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu. Kar 50% staršev
popolnoma zaupa zaposlenim v vrtcu, 33% staršev zelo zaupa in 17% staršev
e od staršev ni odločil za
Torej vsi anketirani starši zaupajo zaposlenim v vrtcu, kar je zelo pomembno, saj
čuti sprejet, varen in
akuje, da so si pripravljeni vzeti čas za vsakega
otroka, mu prisluhniti in po potrebi pomagati. Prav tako pa starši pričakujejo, da si
as zanje, jim prisluhnejo o bojaznih in željah v zvezi z
lovanje staršev in vzgojiteljev temelji na
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Zadovoljen sem s sodelovanjem starš
Graf 8: Zadovoljstvo sodelovanja med starši in vzgojitelji
Iz grafa 8 lahko razberemo zadovoljstv
vzgojitelji. 52% staršev je popolnoma zadovoljnih s sodelovanjem med njimi in
vzgojitelji, 27% staršev je zelo zadovoljnih in 21% staršev je zadovoljnih s
sodelovanjem med njimi in vzgojitelji. Nih
popolnoma nezadovoljen s sodelovanjem med njim in vzgojiteljem.
Starši so otrokovi prvi vzgojitelji in vplivajo na otrokov osebnostni razvoj. Ko
otrok prestopi vrata vrtca, pa so poleg staršev
otrokovi vzgojitelji tudi
prepletata in vzajemno vplivata na razvoj otroka, zato je ustrezno sodelovanje
med vzgojitelji in starši nujno
sodelovanjem med njimi in vzgoj
potrjuje.
0
5
10
15
20
25
30
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 58
sem s sodelovanjem starši – vzgojitelj.
adovoljstvo sodelovanja med starši in vzgojitelji
lahko razberemo zadovoljstvo staršev o sodelovanju med njimi in
vzgojitelji. 52% staršev je popolnoma zadovoljnih s sodelovanjem med njimi in
vzgojitelji, 27% staršev je zelo zadovoljnih in 21% staršev je zadovoljnih s
sodelovanjem med njimi in vzgojitelji. Nihče od staršev ni nezad
popolnoma nezadovoljen s sodelovanjem med njim in vzgojiteljem.
Starši so otrokovi prvi vzgojitelji in vplivajo na otrokov osebnostni razvoj. Ko
otrok prestopi vrata vrtca, pa so poleg staršev (otrokovih prvih vzgojiteljev),
ji tudi vzgojitelji v vrtcu. Vzgoja v vrtcu in vzgoja v družini se
prepletata in vzajemno vplivata na razvoj otroka, zato je ustrezno sodelovanje
med vzgojitelji in starši nujno. Nujno potrebno je, da so starši zadovoljni s
sodelovanjem med njimi in vzgojitelji, kar se v našem primeru, glede na rezultate,
0
12
16
30
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
o staršev o sodelovanju med njimi in
vzgojitelji. 52% staršev je popolnoma zadovoljnih s sodelovanjem med njimi in
vzgojitelji, 27% staršev je zelo zadovoljnih in 21% staršev je zadovoljnih s
e od staršev ni nezadovoljen ali
popolnoma nezadovoljen s sodelovanjem med njim in vzgojiteljem.
Starši so otrokovi prvi vzgojitelji in vplivajo na otrokov osebnostni razvoj. Ko
(otrokovih prvih vzgojiteljev),
Vzgoja v vrtcu in vzgoja v družini se
prepletata in vzajemno vplivata na razvoj otroka, zato je ustrezno sodelovanje
. Nujno potrebno je, da so starši zadovoljni s
itelji, kar se v našem primeru, glede na rezultate,
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Oblike sodelovanja, ki jih organizira vrtec, so dovolj pestre in raznolike.
Graf 9: Pestrost in raznolikost organiziranih oblik sodelovanja
Iz grafa 9 je razvidno
jih organizira vrtec
trditvijo ne strinja, 33% anketiranih staršev se s trditvijo strinja, 41% anketiranih
staršev se s trditvijo ze
popolnoma strinja.
Glede na rezultate anketnega vprašalnika se potrjuje predvidevanje, da starši
menijo, da bi lahko bila ponudba sodelovanja pestrejša. Koliko lahko vzgojitelji
pripomorejo k pestrejši
posameznika, od njegove
koliko ljubezni opravlja svoj poklic.
0
5
10
15
20
25
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 59
Oblike sodelovanja, ki jih organizira vrtec, so dovolj pestre in raznolike.
estrost in raznolikost organiziranih oblik sodelovanja
Iz grafa 9 je razvidno, ali se starši strinjajo s trditvijo, da so oblike sodelovanja, ki
dovolj pestre in raznolike. 4% anketiranih staršev se s to
trditvijo ne strinja, 33% anketiranih staršev se s trditvijo strinja, 41% anketiranih
staršev se s trditvijo zelo strinja in 22% anketiranih staršev se s trditvijo
Glede na rezultate anketnega vprašalnika se potrjuje predvidevanje, da starši
menijo, da bi lahko bila ponudba sodelovanja pestrejša. Koliko lahko vzgojitelji
pripomorejo k pestrejši ponudbi sodelovanja, je seveda odvisno od vsakega
posameznika, od njegove ustvarjalnosti in angažiranosti ter seveda od tega
koliko ljubezni opravlja svoj poklic.
2
19
24
13
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Oblike sodelovanja, ki jih organizira vrtec, so dovolj pestre in raznolike.
li se starši strinjajo s trditvijo, da so oblike sodelovanja, ki
4% anketiranih staršev se s to
trditvijo ne strinja, 33% anketiranih staršev se s trditvijo strinja, 41% anketiranih
lo strinja in 22% anketiranih staršev se s trditvijo
Glede na rezultate anketnega vprašalnika se potrjuje predvidevanje, da starši
menijo, da bi lahko bila ponudba sodelovanja pestrejša. Koliko lahko vzgojitelji
je seveda odvisno od vsakega
ter seveda od tega, s
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Zadovoljen sem z odnosi vzgojitelj
Graf 10: Zadovoljstvo starša z odnosom med njim in vzgojiteljem
Iz grafa 10 je razvidno zadovoljstvo staršev z odnosom med njimi in vzgojitelji.
47% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljno z odnosi med njimi in
vzgojitelji, 34% anketiranih staršev je zelo zadov
je zadovoljnih z odnosi med njimi in vzgojitelji. Nih
nezadovoljen ali popolnoma nezadovoljen z odnosi med njimi in vzgojitelji
njihovih otrok, kar je seveda zelo pohvalno.
Predvidevanje, da so
pridobljenimi rezultati
zelo pomembno, da otroci in starši za
da si vzgojitelj zanje vzame
uvajalnem obdobju, da si za otroka
krizno obdobje uvajanja v vrtec. S pomo
skupino in se iz dneva v dan bolje po
seveda bolje počutili
vrtcem.
0
5
10
15
20
25
30
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 60
sem z odnosi vzgojitelj – starši.
adovoljstvo starša z odnosom med njim in vzgojiteljem
Iz grafa 10 je razvidno zadovoljstvo staršev z odnosom med njimi in vzgojitelji.
47% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljno z odnosi med njimi in
vzgojitelji, 34% anketiranih staršev je zelo zadovoljnih in 11% anketiranih staršev
je zadovoljnih z odnosi med njimi in vzgojitelji. Nihče od anketiranih staršev ni
nezadovoljen ali popolnoma nezadovoljen z odnosi med njimi in vzgojitelji
njihovih otrok, kar je seveda zelo pohvalno.
redvidevanje, da so starši zadovoljni z odnosi med njimi in vzgojitelji, se s
rezultati potrjuje. To je seveda zelo spodbudno in pohvalno, saj je
zelo pomembno, da otroci in starši začutijo, da so pomembni, da imajo ob
da si vzgojitelj zanje vzame čas in jim prisluhne. Pomembno je, še posebej v
obju, da si za otroka vzgojitelj vzame čas in mu pomaga prebroditi
krizno obdobje uvajanja v vrtec. S pomočjo vzgojitelja se bo otrok lažje vklju
skupino in se iz dneva v dan bolje počutil in če se bo bolje počutil otrok, se bo
i tudi starši in le takšni starši bodo pripravljen
0
11
20
27
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Iz grafa 10 je razvidno zadovoljstvo staršev z odnosom med njimi in vzgojitelji.
47% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljno z odnosi med njimi in
oljnih in 11% anketiranih staršev
e od anketiranih staršev ni
nezadovoljen ali popolnoma nezadovoljen z odnosi med njimi in vzgojitelji
i med njimi in vzgojitelji, se s
potrjuje. To je seveda zelo spodbudno in pohvalno, saj je
utijo, da so pomembni, da imajo občutek,
jim prisluhne. Pomembno je, še posebej v
in mu pomaga prebroditi
jo vzgojitelja se bo otrok lažje vključil v
čutil otrok, se bodo
pripravljeni sodelovati z
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Za mojega otroka je v vrtcu dobro poskrbljeno.
Graf 11: Kako je poskrbljeno za otroka v vrtcu po mnenju
46% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo
poskrbljeno za njihove otroke, 40% anketiranih staršev se s trditvijo zelo strinja in
14% anketiranih staršev se s trditvijo strinja. Nih
nestrinjanje ali popolno nestrinjanje s to trditvijo.
Anketirani straši torej menijo, da je za njihove otroke v našem vrtcu dobro
poskrbljeno, kar potrjujejo tudi ugotovitve, da starši zaupajo zaposlenim v vrtcu,
da so zadovoljni z njihovim odnosom in sodelovanjem z njimi.
0
5
10
15
20
25
30
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 61
Za mojega otroka je v vrtcu dobro poskrbljeno.
ako je poskrbljeno za otroka v vrtcu po mnenju staršev?
46% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo, da je v vrtcu dobro
poskrbljeno za njihove otroke, 40% anketiranih staršev se s trditvijo zelo strinja in
14% anketiranih staršev se s trditvijo strinja. Nihče od staršev se ni odlo
nestrinjanje ali popolno nestrinjanje s to trditvijo.
traši torej menijo, da je za njihove otroke v našem vrtcu dobro
poskrbljeno, kar potrjujejo tudi ugotovitve, da starši zaupajo zaposlenim v vrtcu,
da so zadovoljni z njihovim odnosom in sodelovanjem z njimi.
0
8
23
27
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
?
da je v vrtcu dobro
poskrbljeno za njihove otroke, 40% anketiranih staršev se s trditvijo zelo strinja in
e od staršev se ni odločil za
traši torej menijo, da je za njihove otroke v našem vrtcu dobro
poskrbljeno, kar potrjujejo tudi ugotovitve, da starši zaupajo zaposlenim v vrtcu,
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Zadovoljen sem z delom in odnosom strokov
Graf 12: Zadovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih delavcev do njihovega otroka
Iz grafa 12 je razvidno zadovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih
delavcev do njihovega otroka. 45% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljnih
z delom in odnosom strokovnih delavcev do njihovega otroka, 40% anketiranih
staršev je zelo zadovoljni
strokovnih delavcev do njihovega otroka. Nih
nezadovoljen ali popolnoma nezadovoljen z delom in odnosom strokovnih
delavcev do njihovega otroka.
Predvidevanje, da so starši zad
do njihovih otrok, se je potrdilo. Seveda je zelo pomembno, da se vzgojitelji
trudimo, da otrokom, ki so nam zaupani, z našim ravnanjem zagotavljamo
občutek varnosti, hkrati pa ustvarjamo možnosti, da bodo la
0
5
10
15
20
25
30
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 62
sem z delom in odnosom strokovnih delavcev do mojega otroka.
adovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih delavcev do
Iz grafa 12 je razvidno zadovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih
delavcev do njihovega otroka. 45% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljnih
z delom in odnosom strokovnih delavcev do njihovega otroka, 40% anketiranih
staršev je zelo zadovoljnih in 15% staršev je zadovoljnih z delom in odnosom
strokovnih delavcev do njihovega otroka. Nihče od anketiranih staršev ni
nezadovoljen ali popolnoma nezadovoljen z delom in odnosom strokovnih
delavcev do njihovega otroka.
da so starši zadovoljni z delom in odnosom strokovnih delavcev
do njihovih otrok, se je potrdilo. Seveda je zelo pomembno, da se vzgojitelji
trudimo, da otrokom, ki so nam zaupani, z našim ravnanjem zagotavljamo
utek varnosti, hkrati pa ustvarjamo možnosti, da bodo lahko čim aktivnejši.
0
9
23
26
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
nih delavcev do mojega otroka.
adovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih delavcev do
Iz grafa 12 je razvidno zadovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih
delavcev do njihovega otroka. 45% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljnih
z delom in odnosom strokovnih delavcev do njihovega otroka, 40% anketiranih
h in 15% staršev je zadovoljnih z delom in odnosom
e od anketiranih staršev ni
nezadovoljen ali popolnoma nezadovoljen z delom in odnosom strokovnih
strokovnih delavcev
do njihovih otrok, se je potrdilo. Seveda je zelo pomembno, da se vzgojitelji
trudimo, da otrokom, ki so nam zaupani, z našim ravnanjem zagotavljamo
hko čim aktivnejši.
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
V vrtcu je dovolj dobra ponudba sodelovanja.
Graf 13: Ali je ponudba sodelovanja v vrtcu dobra
33% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo
dobra ponudba sodelovanja, 40% a
anketiranih staršev se strinja s trditvijo in 3% anketiranih staršev se ne strinja s
trditvijo, da je v vrtcu dovolj dobra ponudba sodelovanja. Nih
staršev pa se ni odločil za popolno nestrinjanje s
Rezultati kažejo, da starši niso popolnoma zadovoljni s ponudbo sodelovanja z
vrtcem. V prihodnosti bo potrebno vložiti ve
ponudili kakovostne in prijetne oblike sodelovanja z vrtcem.
0
5
10
15
20
25
0
šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 63
V vrtcu je dovolj dobra ponudba sodelovanja.
li je ponudba sodelovanja v vrtcu dobra?
33% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo, da je v vrtcu dovolj
dobra ponudba sodelovanja, 40% anketiranih staršev se zelo strinja, 24%
anketiranih staršev se strinja s trditvijo in 3% anketiranih staršev se ne strinja s
da je v vrtcu dovolj dobra ponudba sodelovanja. Nihče od anketiranih
staršev pa se ni odločil za popolno nestrinjanje s to trditvijo.
Rezultati kažejo, da starši niso popolnoma zadovoljni s ponudbo sodelovanja z
vrtcem. V prihodnosti bo potrebno vložiti več truda v to, da bomo staršem lahko
ponudili kakovostne in prijetne oblike sodelovanja z vrtcem.
2
14
23
19
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
da je v vrtcu dovolj
nketiranih staršev se zelo strinja, 24%
anketiranih staršev se strinja s trditvijo in 3% anketiranih staršev se ne strinja s
da je v vrtcu dovolj dobra ponudba sodelovanja. Nihče od anketiranih
Rezultati kažejo, da starši niso popolnoma zadovoljni s ponudbo sodelovanja z
truda v to, da bomo staršem lahko
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Vrtec kot obliko sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja za starše.
Graf 14: Ponujenost raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca
Iz grafa 14 je razvidno
izobraževanj za starše
zadovoljnih s ponudbo raznovrstnih izobraževanj za starše, 26% anketiranih
staršev je zelo zadovoljnih, 47% anketiranih staršev je z
anketiranih staršev ni zadovoljnih in 3% anketiranih staršev sploh ni zadovoljnih s
ponudbo raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca.
Glede na rezultate in nezadovoljstvo staršev s
bilo dobro, če bi vodstvo vrtca v prihodnosti posvetilo malo ve
področju. Mogoče bi bilo dobro starše povprašati
in jih poskusiti organizirati.
0
5
10
15
20
25
30
2šte
vilo
od
go
vo
rov
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 64
sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja za starše.
onujenost raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca
Iz grafa 14 je razvidno, ali so starši zadovoljni s ponudbo raznovrstnih
izobraževanj za starše s strani vrtca. 7% anketiranih staršev je popolnoma
zadovoljnih s ponudbo raznovrstnih izobraževanj za starše, 26% anketiranih
staršev je zelo zadovoljnih, 47% anketiranih staršev je zadovoljnih, 17%
anketiranih staršev ni zadovoljnih in 3% anketiranih staršev sploh ni zadovoljnih s
ponudbo raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca.
Glede na rezultate in nezadovoljstvo staršev s ponudbo izobraževanj za starše
bi vodstvo vrtca v prihodnosti posvetilo malo več pozornosti temu
če bi bilo dobro starše povprašati, kakšna izobraževanja si želijo
in jih poskusiti organizirati.
10
27
15
4
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
se strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja za starše.
onujenost raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca
ali so starši zadovoljni s ponudbo raznovrstnih
s strani vrtca. 7% anketiranih staršev je popolnoma
zadovoljnih s ponudbo raznovrstnih izobraževanj za starše, 26% anketiranih
adovoljnih, 17%
anketiranih staršev ni zadovoljnih in 3% anketiranih staršev sploh ni zadovoljnih s
ponudbo izobraževanj za starše bi
č pozornosti temu
kakšna izobraževanja si želijo,
sploh se ne strinjam
se ne strinjam
zelo se strinjam
popolnoma se strinjam
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Kdo največkrat sodeluje z vrtcem?
Graf 15: Kdo največkrat sodeluje z vrtcem
36 anketiranih staršev je odgovorilo, da najve
anketirana starša sta odgovorila, da najve
anketiranih staršev je odgovorilo, da najve
Rezultati kažejo, da najve
najmanjkrat oče. Predvidevali smo
se ni potrdilo. Glede na to, da ima družina
kajti le znotraj nje se lahko oblikujejo medosebni odnosi, ki vklju
varnost, pripadnost, zaupanje, ki so nujno potrebni za dobro funkcioniranje
vsakega od nas, bi bilo krasno,
starša.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 65
krat sodeluje z vrtcem?
čkrat sodeluje z vrtcem?
36 anketiranih staršev je odgovorilo, da največkrat z vrtcem sodeluje mati, dva
anketirana starša sta odgovorila, da največkrat z vrtcem sodeluje o
anketiranih staršev je odgovorilo, da največkrat sodelujeta oba.
ezultati kažejo, da največkrat z vrtcem sodeluje mati, zatem oba starša in
e. Predvidevali smo, da naj bi z vrtcem sodelovala oba starša, kar
se ni potrdilo. Glede na to, da ima družina v sodobnem času vse ve
se lahko oblikujejo medosebni odnosi, ki vključ
varnost, pripadnost, zaupanje, ki so nujno potrebni za dobro funkcioniranje
vsakega od nas, bi bilo krasno, če bi z vrtcem in kasneje s šolo sodelovala oba
z vrtcem sodeluje mati, dva
krat z vrtcem sodeluje oče in 20
krat z vrtcem sodeluje mati, zatem oba starša in
, da naj bi z vrtcem sodelovala oba starša, kar
asu vse večjo veljavo,
se lahko oblikujejo medosebni odnosi, ki vključujejo ljubezen,
varnost, pripadnost, zaupanje, ki so nujno potrebni za dobro funkcioniranje
e bi z vrtcem in kasneje s šolo sodelovala oba
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 66
Kolikokrat na leto sodelujete z vrtcem?
Tabela 2: Kolikokrat letno starši sodelujejo z vrtcem?
MOŽNI ODGOVORI ŠTEVILO
ANKETIRANCEV
REZULTATI V
ODSTOTKIH (%)
1-2 krat letno 17 29%
3-krat ali večkrat 41 71%
Nikoli 0 0%
SKUPAJ 58 100%
Iz tabele 2 je razvidno, da vsi anketirani starši sodelujejo z vrtcem, in sicer 41
anketiranih staršev (kar predstavlja 71%) z vrtcem sodeluje najmanj trikrat letno
ali celo večkrat. 17 anketiranih staršev (kar predstavlja 29% anketiranih staršev) z
vrtcem sodeluje enkrat ali dvakrat letno. Nihče od anketiranih staršev se ni
odločil za nesodelovanje z vrtcem.
Večina anketiranih staršev z vrtcem sodeluje trikrat letno ali celo večkrat. Torej se
takšni starši udeležujejo vseh oblik sodelovanja in ne samo formalnih, kar je zelo
spodbudno tako za vzgojitelje kot za starše in njihove otroke, kajti na večje število
sodelovanj bodo starši prišli s svojimi otroki, boljše odnose bodo vzpostavili z
vzgojitelji, drugimi starši in otroki. Temu pa sledi, da bo njihov otrok raje
obiskoval vrtec, lažje se bo družil z vrstniki, počutil se bo pomembnega, starši pa
si na tak način krepijo svojo samozavest in zaupanje do vzgojiteljev.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Vrtec kot obliko sodelovanja s
se jih udeležujete?
Graf 16: Udeležba staršev na razli
Iz grafa 16 je razvidno
zanje organizira vrtec. 11 anketiranih staršev (19%) se takšnih izobraževanj
udeležuje redno, 38 anketiranih staršev (66%) se takšnih izobraževanj udeležuje
včasih, 9 anketiranih staršev (15%) pa s
Zakaj se nekateri starši ne udeležujejo teh izobraževanj
zato, ker je v današnjem
vzamemo ali pa ne moremo vzeti
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 67
Vrtec kot obliko sodelovanja s starši ponuja različna izobraževanja za starše. Ali
staršev na različnih izobraževanjih, ki jih zanje organizira vrtec
Iz grafa 16 je razvidno, koliko se starši udeležujejo različnih sodelovanj, ki jih
zanje organizira vrtec. 11 anketiranih staršev (19%) se takšnih izobraževanj
udeležuje redno, 38 anketiranih staršev (66%) se takšnih izobraževanj udeležuje
asih, 9 anketiranih staršev (15%) pa se takšnih izobraževanj nikoli ne udeleži.
Zakaj se nekateri starši ne udeležujejo teh izobraževanj, ostaja vprašanje. Mogo
zato, ker je v današnjem času tako pomemben čas, ker vsi hitimo po svoje in si ne
vzamemo ali pa ne moremo vzeti časa za navidezno nepomembne stvari.
na izobraževanja za starše. Ali
nih izobraževanjih, ki jih zanje organizira vrtec
nih sodelovanj, ki jih
zanje organizira vrtec. 11 anketiranih staršev (19%) se takšnih izobraževanj
udeležuje redno, 38 anketiranih staršev (66%) se takšnih izobraževanj udeležuje
e takšnih izobraževanj nikoli ne udeleži.
ostaja vprašanje. Mogoče
as, ker vsi hitimo po svoje in si ne
nepomembne stvari.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Pri katerih oblikah sodelovanja najve
Graf 17: Katere oblike sodelovanja starši najve
Iz grafa 17 je razvidno
anketiranih staršev (29%) najve
6 anketiranih staršev (11%) pri neformalnih oblikah in 35 anketiranih staršev
(60%) največkrat sodeluje pri obeh oblikah sodelovanja.
Seveda sta pomembni obe obliki sodelo
za formalne stvari, ki jih morajo starši vedet
druženja, ki naj bi bila karseda prijetna za vse udeležence.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 68
Pri katerih oblikah sodelovanja največkrat sodelujete?
atere oblike sodelovanja starši največkrat obiščejo?
Iz grafa 17 je razvidno, katere oblike sodelovanja starši največkrat obiš
anketiranih staršev (29%) največkrat sodeluje pri formalnih oblikah sodelovanja,
6 anketiranih staršev (11%) pri neformalnih oblikah in 35 anketiranih staršev
krat sodeluje pri obeh oblikah sodelovanja.
Seveda sta pomembni obe obliki sodelovanja. Pri eni obliki sodelovanja gre bolj
za formalne stvari, ki jih morajo starši vedeti, pri drugi obliki pa gre za razli
druženja, ki naj bi bila karseda prijetna za vse udeležence.
čkrat obiščejo. 17
krat sodeluje pri formalnih oblikah sodelovanja,
6 anketiranih staršev (11%) pri neformalnih oblikah in 35 anketiranih staršev
vanja. Pri eni obliki sodelovanja gre bolj
, pri drugi obliki pa gre za različna
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 69
11 SKLEP IN UGOTOVITVE
11.1 Preverjanje hipotez
HIPOTEZA 1
Starši menijo, da sodelovanje koristi njihovemu otroku.
Hipoteza 1 se je potrdila, saj vsi starši menijo, da sodelovanje z vrtcem koristi
njihovemu otroku. 81% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo, da
njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom, 10% anketiranih staršev
se zelo strinja s trditvijo in 9% anketiranih staršev se s trditvijo strinja.
HIPOTEZA 2
Starši so le delno zadovoljni s sodelovanjem z vrtcem (vzgojitelji) in ne v celoti.
Hipoteze 2 ne moremo potrditi, ker so vsi starši zadovoljni s sodelovanjem med
njimi in vzgojitelji. 52% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljnih s
sodelovanjem med njimi in vrtcem ter vzgojitelji, 27% anketiranih staršev je zelo
zadovoljnih in 21% anketiranih staršev je zadovoljnih s sodelovanjem med njimi
in vzgojitelji (vrtcem).
HIPOTEZA 3
Starši so zadovoljni z odnosi med njimi in strokovnimi delavci.
Hipoteza 3 se je potrdila, saj so vsi anketirani starši zadovoljni z odnosi med njimi
in strokovnimi delavci. 27% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljnih z
odnosi med njimi in strokovnimi delavci, 20% anketiranih staršev je zelo
zadovoljnih in 11% anketiranih staršev je zadovoljnih z odnosi med njimi in
strokovnimi delavci.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 70
HIPOTEZA 4
Starši so pripravljeni sodelovati z vrtcem.
Hipoteza 4 se je potrdila, saj so vsi anketirani starši pripravljeni sodelovati z
vrtcem. Kar 74% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo »Z vrtcem
sem pripravljen sodelovati.«, 16% anketiranih staršev se zelo strinja s trditvijo in
10% anketiranih staršev se strinja s to trditvijo.
HIPOTEZA 5
Ponudba sodelovanja bi lahko bila pestrejša.
Hipoteza 5 se je potrdila, kajti 3% anketiranih staršev se ne strinja s trditvijo, da je
ponudba sodelovanja v vrtcu dovolj dobra. Vsi ostali starši se s trditvijo strinjajo,
nekateri malo bolj in nekateri malo manj. 33% anketiranih staršev se s trditvijo
popolnoma strinja, 40% anketiranih staršev se s trditvijo zelo strinja in 24%
anketiranih staršev se s trditvijo strinja.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 71
12 ZAKLJUČEK
Delo vzgojiteljev v vrtcu ni le delo z otrokom temveč tudi z otrokovo družino. Da
bi bilo to učinkovito, je potrebno vzpostaviti primeren odnos, ki nam bo
zagotavljal učinkovitost sodelovanja. Družina pomeni za otroka mesto, kjer se
počuti varnega, sprejetega in ljubljenega. Osnovni otrokovi potrebi sta potreba po
varnosti in sprejetosti.
Družina otroku odpira vse možnosti, da si pridobi celosten vpogled v življenje.
Starši so otrokovi prvi vzgojitelji, kasneje pa to postanejo skupaj s straši tudi
vzgojitelji v vrtcu. Vrtec je vzgojno varstvena ustanova, ki skrbi za vzgojo in
varstvo predšolskih otrok. Skupni cilj vzgoje staršev in vzgojiteljev pa je vzgojiti
srečnega otroka, ki bo sposoben samostojnega življenja v družbi. Vzgoja v družini
in vrtcu se prepletata in vzajemno vplivata na otrokov razvoj, zato je pomembna
usklajena vzgojna usmeritev, skupna stališča in cilji. Da bi lahko dosegli skupne
cilje, pa je potrebno medsebojno sodelovanje, ki je odvisno od medsebojnih
odnosov in medsebojnega komuniciranja. Prvi pogoj za razvoj medsebojnih
odnosov je zaupanje, ki se bo rodilo, če bo vzgojitelj sprejemal misli, čustva in
reakcije staršev ter jim nudil podporo in sodelovanje. To pa pomeni, da je za
razvoj zaupanja nujno potrebna komunikacija med vzgojitelji in starši. Ko si
bomo pridobili zaupanje staršev, bodo starši radi sodelovali z vrtcem.
Sodelovanje staršev in vrtca je izjemnega pomena. Za skladen razvoj otroka
spodbujamo različne načine sodelovanja s starši, ki se prek različnih vsebin in
dejavnosti uresničujejo skozi formalne in neformalne oblike. Nekaterim staršem
so bolj všeč formalne oblike, drugim neformalne oblike sodelovanja. Formalne
oblike sodelovanja so lahko v obliki govorilnih ur, roditeljskih sestankov;
neformalne oblike sodelovanja pa v obliki različnih druženj. V vrtcu Laško
dajemo velik pomen neformalnim oblikam, ki jih organiziramo kar nekajkrat na
leto. Vsako srečanje mora sestavljati vabilo z osnovnimi podatki o vsebini,
namenu, kraju, času ter povzetek srečanja, ki je dostopen vsem sodelujočim.
S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se starši največkrat udeležujejo obeh oblik
sodelovanja, kar predstavlja 60% anketiranih staršev. 71% anketiranih staršev pa z
vrtcem sodeluje trikrat ali večkrat letno. Največkrat z vrtcem sodelujejo matere
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 72
62%, oba starša 35% in očetje 3%. Vsi starši pa so z vrtcem pripravljeni
sodelovati. Menijo, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom, da
je vzgojni proces učinkovitejši ob sodelovanju starši – vzgojitelj ter v celoti
zaupajo zaposlenim v vrtcu. Zadovoljni so tudi z odnosi in delom zaposlenih v
vrtcu do njih in njihovih otrok. Majhno nezadovoljstvo (4%) so pokazali s
pestrostjo in raznolikostjo ponudb sodelovanja in s ponudbo raznovrstnih
izobraževanj za starše (20%), ki se jih redno udeležuje 19% anketiranih staršev,
včasih 66% anketiranih staršev, 15% anketiranih staršev pa se takšnih
izobraževanj nikoli ne udeležuje.
Glede na rezultate dobljene z anketnim vprašalnikom ocenjujemo, da se v vrtcu
Laško trudijo medsebojno sodelovati tako vzgojitelji kot starši, in prav je tako,
kajti le medsebojno sodelovanje bo rodilo želene sadove pri vzgoji otrok.
Ocenjujemo, da morajo tako starši kot vzgojitelji imeti možnosti, kjer lahko
vzpostavijo dober stik, medsebojno komunicirajo in pridobivajo na zaupanju.
Veliko staršev potrebuje več časa in raznih neformalnih srečanj, kjer se lahko
odprejo in sproščeno komunicirajo. Naloga vzgojiteljev pa je, da začutimo
primeren trenutek, ko se lahko staršem približamo in vzpostavimo dober stik, ki
vodi do dobrega sodelovanja.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 73
13 LITERATURA
- Bahovec Dolar, E. in Golobič Bregar, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS.
- Bezenšek, J. (2003). 2. strokovno srečanje Predšolski otrok danes. Slovenske Konjice: Vrtec.
- Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine. Znanstveno in publicistično središče. Ljubljana.
- Intihar, D. in Kepec, M. (2002). Partnerstvo med šolo in domom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Janež, N. (1998). Vzgoja je skupna naloga staršev in vzgojiteljev. V A. Žerovnik (Ur.), Državljanski forum. Družina – šola (str. 319 – 321). Ljubljana: Založba družina, Pedagoški inštitut.
- Jelenc, D. in Novljan, E. (2001). Učitelj svetuje staršem 1 – Matematika. Radovljica: Didakta.
- Kolar, Z. (2003). Vprašanja in skrbi pri vključevanju otroka v vrtec. V J. Bezenšek (Ur.), 2. strokovno srečanje Predšolski otrok danes (str. 139 – 141). Slovenske Konjice: Vrtec.
- Kottler, J. in Kottler, E. (2001). Svetovalne spretnosti za vzgojitelje in učitelje. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
- Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana: Urad za šolstvo.
- Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: DERMI tisk.
- Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.
- Nastran Ule, M. (1995). Vsakdanji svet družine. Družine: Različne, enakopravne. Ljubljana: VITRUM.
- Nolte, L. in Harris, R. (2000). Otroci so podoba svojih staršev. Tržič: Učila.
- Prodanovič, L. (1981). Vzgojitelj in starši. Ljubljana: UNIVERSUM.
- Pšunder, M. (1994). Knjižica za učitelje in starše. Maribor: Založba Obzorja Maribor.
- Rener, T., Sedmak, M., Švab, A. in Urek, M. (2006). Družine in družinsko življenje v Sloveniji. Koper: Založba Annales.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Stran 74
- Rener, T. (1995). Družine: Različne, enakopravne. Ljubljana: VITRUM.
- Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: Ewo.
- Valentinčič, J. (1981). Sodelovanje s starši. Priročnik za učitelje in vzgojitelje. Ljubljana: UNIVERSUM.
- Vojska Kušar, A. (1998). Družina in razvoj otrokove osebnosti. V A. Žerovnik (Ur.), Državljanski forum. Družina – šola (str. 263 – 269). Ljubljana: Založba družina, Pedagoški inštitut.
- Vonta, T. (1998). Vključevanje družin v življenje vrtca. V A. Žerovnik (Ur.), Državljanski forum. Družina – šola (str. 110 - 122). Ljubljana: Založba družina, Pedagoški inštitut.
- Zalokar Divjak, Z. (2001). Jaz in ti. Medosebni odnosi v sodobnem času. Krško: Gora s. p.
- Zalokar Divjak, Z. (2008). Otroci, mladostniki, starši. Krško: Gora s. p.
- Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora s. p.
- Žerovnik, A. (1998). Državljanski forum. Družina-šola. Ljubljana: Založba Družina, Pedagoški inštitut.
- Youngs, B. (2000). Spodbujanje vzgojiteljeve in učiteljeve samopodobe. Ljubljana: EDUCY.
- www.ruse.si/sodelovanje.php:
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
PRILOGE
• Anketni vprašalnik za starše
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani starši!
Moje ime je Svetlana ULAGA in sem absolventka na Pedagoški fakulteti v
Mariboru, smer predšolska vzgoja. Da uspešno zaključim fakulteto, moram
napisati diplomsko delo, zato se obračam na Vas, starše.
Vljudno Vas prosim, da izpolnite anketni vprašalnik, ki mi bo v veliko pomoč pri
izdelavi diplomskega dela, katerega naslov je Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Anketa je anonimna.
Rezultate ankete bom uporabila izključno za izdelavo diplomskega dela.
Prosim Vas, da mi vprašalnik vrnete v enem tednu, v škatle, ki bodo v garderobah
vrtca.
Za sodelovanje se Vam že v naprej zahvaljujem.
SVETLANA ULAGA
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
1. DEL
V stolpcu so napisane trditve. Prosim, da jih ocenite.
Vsako trditev ocenite z oceno od 1 do 5. Ocena 1 pomeni, da se s trditvijo sploh
ne strinjate, ocena 5 pomeni, da se s trditvijo popolnoma strinjate. Za vsako
trditev s križcem označite oceno, ki najbolj ustreza Vašemu mnenju.
TRDITVE
1 sploh se
ne strinjam
2 se ne
strinjam
3 se
strinjam
4 zelo se
strinjam
5 popolnoma se
strinjam
Z vrtcem sem pripravljen(a) sodelovati.
Moje sodelovanje z vrtcem, koristi mojemu otroku.
Formalne oblike sodelovanja (roditeljski sestanki, pogovorne ure …) so koristne.
Neformalne oblike sodelovanja (različna druženja) so koristne.
Vzgojni proces je učinkovitejši ob sodelovanju starši – vzgojitelj.
Zaupam zaposlenim v vrtcu.
Zadovoljen sem s sodelovanjem starši – vzgojitelj.
Oblike sodelovanja, ki jih organizira vrtec, so dovolj pestre in raznolike.
Zadovoljen sem z odnosi vzgojitelj – starši.
Za mojega otroka je v vrtcu dobro poskrbljeno.
Zadovoljen sem z delom in odnosom strokovnih delavcev do mojega otroka.
V vrtcu je dovolj dobra ponudba sodelovanja.
Vrtec kot obliko sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja za starše.
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
2. DEL
Na zastavljena vprašanja odgovorite tako, da pri vsakem vprašanju obkrožite
odgovor, ki se vam zdi najbolj primeren.
1. Kdo največkrat sodeluje z vrtcem? a) mati b) oče c) oba
2. Kolikokrat na leto sodelujete z vrtcem? a) 1-2 krat letno b) 3-krat ali večkrat c) nikoli
3. Vrtec, kot obliko sodelovanja s starši, ponuja različna izobraževanja za starše. Ali se jih udeležujete?
a) redno b) včasih c) nikoli
4. Pri katerih oblikah sodelovanja največkrat sodelujete? a) formalnih b) neformalnih c) obeh
Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.
Lektorica:
Mojca Povše, prof. slov. jezika
Prevajalka:
Saša Silovšek, prof. ang. in nem. jezika