Diplomsko delo NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJAki ji pripada; to je, da postane velesila sveta. Vendar so...

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za sociologijo

Diplomsko delo

NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA

EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA

Mentorica: Kandidat:

prof. dr. Jana Bezenšek Primož Lampret

Maribor, 2010

ZAHVALA

Za strokovno pomoč in vodenje pri nastajanju diplomskega dela se

zahvaljujem mentorici prof. dr. Jani Bezenšek in vsem ostalim, ki so

mi pomagali pri nastanku diplomskega dela.

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Koroška cesta 160

2000 Maribor

IZJAVA

Podpisani Primoţ Lampret, rojen 11. 4. 1982, študent Filozofske

fakultete Univerze v Mariboru, smer SOCIOLOGIJA –

GEOGRAFIJA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA

DRŢAVLJANSTVA pri mentorici prof. dr. JANI BEZENŠEK

avtorsko delo.

V diplomskem delu so literatura in viri korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Maribor, 1. 6. 2010

NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA

DRŢAVLJANSTVA

POVZETEK

Drţavljanstvo se je skozi zgodovino spreminjalo in se še spreminja. Evropsko

drţavljanstvo je nastalo kot posledica evropskih integracij s številnimi pogodbami

in pravnimi členi, ki vsebujejo predpise veljavne za vse članice integracij.

Evropsko drţavljanstvo je posledica širitve Evropske unije po ozemlju Evrope. Z

leta v leto obseg Evropske unije raste in z njim število evropskih drţavljanov.

Pojavi se vprašanje, ali se vsi drţavljani članic zavedajo, da so postali evropski

drţavljani, saj je po raziskavah pomen nacionalne identitete še vedno večji od

evropske identitete. Oblikovanje evropskega drţavljanstva je vseţivljenjski proces

in se dotika vseh starostnih skupin prebivalstva. Ogromno vlogo pri oblikovanju

evropskega drţavljanstva imajo vzgojno – izobraţevalne institucije, ki z

različnimi cilji in vsebinami pomagajo učencem pri tem, da se zavedajo

evropskega drţavljanstva. Ţal pa je oblikovanje evropskega drţavljanstva odvisno

predvsem od učiteljev in učencev, saj v učnih načrtih ni dovolj vsebin in ciljev, ki

bi se s tem neposredno ukvarjali. Tako so, ne samo učencem temveč vsem, v

oporo akcijski programi in društva, ki spodbujajo oblikovanje evropskih

drţavljanov z različnimi projekti in programi. Ne smemo pa pozabiti na

nenadomestljivost medijev, ki ob ustrezni uporabi pripomorejo do izbire

informacij iz vseh področij.

KLJUČNE BESEDE: vzgoja in izobraţevanje, Evropska unija, zakonodaja

Evropske unije, evropsko drţavljanstvo, evropska identiteta, učni načrti, društva

in programi

SOME ASPECTS OF CREATION THE EUROPEAN

CITIZENSHIP

ABSTRACT

Citizenship has changed through history and it is still exposed to changes. The

European citizenship came into existence as a result of European integration with

numerous contracts and legal articles, which include regulations valid for all

members of integration. The European citizenship is a result of spreading the

European Union in the territory of Europe. The number of EU Member States is

growing, as well as the number of European citizens. A question is raised, if all

citizens of EU Member States realize that they are actually European citizens.

According to surveys, the importance of national identity is still greater than

European identity. Forming the European citizenship is a lifelong process for all

age groups of population. Educational institutions are playing an important role in

forming the European citizenship. They help pupils with different goals and

contents, so that they are aware of European citizenship. Forming the European

citizenship is dependent on teachers and pupils, because the curriculum does not

contain enough contents and goals, which would treat this theme. That is why

action programs and associations support pupils and others by encouraging the

forming of European citizens with various projects and programs. We are not

allowed to forget the irreplaceable media, which with appropriate use contribute

to the selection of information from all sectors.

KEYWORDS: education, European Union, legislation of European Union,

European citizenship, European identity, curriculum, associations and programs

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................... 1

2 NAMEN ............................................................................................................. 1

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ................................................................................ 2

4 METODOLOGIJA ............................................................................................... 2

5 DRŽAVLJANSTVO IN IDENTITETA ..................................................................... 3

5.1 Državljanstvo ....................................................................................................... 3

5.2 Identiteta ............................................................................................................ 5

6 OD EVROPE DO EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA ............................................. 6

6.1 Nastanek Evropske unije ..................................................................................... 6

7 EVROPSKO DRŽAVLJANSTVO ......................................................................... 11

7.1 Pravni vidik evropskega državljanstva .............................................................. 13

7.2 Evropsko državljanstvo in evropska identiteta ................................................. 19

8 VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA DRŽAVLJANSTVA ................................... 22

8.1 Oblikovanje evropskega državljanstva v procesu izobraževanja ...................... 22

8.1.1 Oblikovanje evropskega državljanstva v osnovni šoli ............................... 24

8.1.2 Oblikovanje evropskega državljanstva v srednji šoli ................................. 37

8.1.3 Izobraževalni programi v Evropski uniji .................................................... 45

8.1.4 Vloga učiteljev in učencev ......................................................................... 47

8.2 Različni programi in društva, ki se ukvarjajo z evropskim državljanstvom ....... 48

8.2.1 Program Evropa za državljane ................................................................... 49

8.2.2 Program Mladi v akciji ............................................................................... 51

8.2.3 Vloga izobraževalno – informacijskega društva Evropska hiša Maribor ... 53

8.3 Primerjalni vidik ................................................................................................ 55

8.3.1 Izobraževanje o državljanstvu ................................................................... 56

9 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 58

10 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................... 60

11 INTERNETNI VIRI ............................................................................................ 61

KAZALO TABEL

Tabela 1: Države članice Evropske unije ........................................................................... 11

Tabela 2: Seznam pogodb, pomembnih za nastanek in trenutno delovanje Evropske unije.

.......................................................................................................................................... 13

Tabela 3: Podobnosti (in razlike) med oblikovanjem nacionalne identitete (primer

slovenske) in evropske identitete ...................................................................................... 20

Tabela 4: Operativni cilji predmeta družba in predlagane vsebine, ki se navezujejo na

evropsko državljanstvo ..................................................................................................... 26

Tabela 5: Operativni cilji predmeta geografija in predlagane vsebine, ki se navezujejo na


Tabela 6: Operativni cilji predmeta zgodovina in predlagane vsebine, ki se navezujejo na


Tabela 7: Operativni cilji predmeta državljanska vzgoja in etika in predlagane vsebine, ki

se navezujejo na evropsko državljanstvo .......................................................................... 34

Tabela 8: Operativni cilji predmeta sociologija in predlagane vsebine, ki se navezujejo na


Tabela 9: Operativni cilji predmeta geografija in predlagane vsebine, ki se navezujejo na


Tabela 10: Operativni cilji predmeta zgodovina in predlagane vsebine, ki se navezujejo na


Nekateri vidiki oblikovanja evropskega drţavljanstva

1

1 UVOD

Evropa je stara celina, kjer se mešajo različni narodi, kulture, ideologije… Bila je

prizorišče krvavih vojn in izvor večine znanja in kulture. Je celina, kjer se je

dogajalo dobro in slabo. Danes pa se različni narodi povezujejo v skupnost, ki naj

bi bila enotna. Ta skupnost se imenuje Evropska unija, katere geslo je »In

varietate concordia«, kar v prevodu pomeni »Zdruţeni v različnosti«. Cilji

povezovanja so različni. Eden poglavitnih je, da se mora Evropa vrniti na mesto,

ki ji pripada; to je, da postane velesila sveta. Vendar so se ob ideji evropske

integracije ţe pojavila nesoglasja, saj so bila še vedno prisotna rivalstva med

narodi.

K tej integraciji se je pridruţila tudi Slovenija, ki je 1. 5. 2004 postala

polnopravna članica Evropske unije. S tem, ko je Slovenija vstopila v Evropsko

unijo, smo njeni drţavljani pridobili evropsko drţavljanstvo. Evropsko

drţavljanstvo je pri nas in drugod po Evropi prineslo kar nekaj vprašanj. Med

najpogostejšimi sta vprašanji »Kaj je evropsko drţavljanstvo?« in »Kaj smo s tem

pridobili?«. Odgovori so različni.

Je pa res, da se je slika Evrope iz preteklosti močno spremenila. Ko danes

govorimo o Evropi, ljudje pomislijo na evro, proste mejne prehode, potovanja,

demokratične volitve v Evropski parlament in ostale stvari, ki so bile v preteklosti

nedoumljive.

2 NAMEN

Namen naloge je izpostaviti nekatere vidike oblikovanja evropskega drţavljanstva

(predvsem pri mladih). Kje, kdaj, kako, s kom… se oblikuje evropsko

drţavljanstvo? Na ta vprašanja bomo skušali odgovoriti tekom naloge. Pri

obravnavi teme sta pomembna pojma drţavljanstvo in identiteta, ki ju potem

razširimo na pojma evropsko drţavljanstvo in evropska identiteta. Namen naloge

je predstaviti idejo o nastanku Evrope in Evropske unije z nekaterimi pravnimi

podlagami, ki so pomembne za evropsko drţavljanstvo. Pojem evropskega

drţavljanstva je prisoten v izobraţevanju, zato je namen naloge izpostaviti ključne

učne vsebine in cilje, ki posredno in neposredno pomagajo pri oblikovanju


2

nacionalnega in evropskega drţavljanstva. Pri tem ne gre zanemariti vloge

učiteljev, učencev in raznih izobraţevalnih programov, ki so nastali kot posledica

nastanka Evropske unije. Veliko vlogo pri oblikovanju evropske identitete

prevzemajo tudi različna društva in programi, ki so povezani z Evropsko unijo.

Akcijski programi in društva spodbujajo oblikovanje evropskega drţavljanstva z

različnimi programi in projekti.

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Za potrebe empiričnega dela diplomske naloge smo si zastavili 4 izhodiščne

raziskovalne hipoteze tako, da smo v :

H 1: predvidevali, da se je drţavljanstvo skozi zgodovino spreminjalo

in se še spreminja;

H 2: domnevali, da je evropsko drţavljanstvo nastalo kot posledica

evropskih integracij;

H 3: menili, da je še vedno pomen nacionalne identitete večji od

evropske identitete;

H 4: predpostavljali, da je oblikovanje evropskega drţavljanstva v

vzgojno – izobraţevalnih institucijah odvisna predvsem od učiteljev

(profesorjev) in učencev (dijakov, študentov), saj v učnih načrtih ni

dovolj vsebin in ciljev, ki bi neposredno spodbujali oblikovanje

evropskega drţavljanstva.

4 METODOLOGIJA

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje metode:

deskriptivno metodo; s pomočjo katere so opisana razna dejstva, procesi in

odnosi, ki so vezani na izbrano temo;

komparativno metodo; proučevanja na nivoju dejstev, odnosov, procesov z

namenom odkrivanja podobnosti in razlik (primerjava učnih načrtov in

raziskav v različnih drţavah);

zgodovinsko metodo; na kratko bom preučil preteklost Evrope in nastanek

evropskih integracij;


3

metodo klasifikacije; klasifikacija pojmov identiteta, drţavljanstvo,

evropsko drţavljanstvo…

metodo analize; učnih načrtov.

5 DRŢAVLJANSTVO IN IDENTITETA

5.1 Drţavljanstvo

Med prebiranjem različne literature in virov je zaslediti več vidikov in konceptov1

definicij drţavljanstva. To so splošne, teritorialne, nacionalne, filozofske idr., ki

so predvsem pravnega, političnega in sociološkega izvora. Definicije in koncepti

drţavljanstva so se spreminjali skozi zgodovino, ki je zelo pestra, lasti z vidika

različnih pravnih in ekonomskih ureditev, ki so vplivale na razvoj drţavljanstva.

Splošna definicija se glasi:

»Drţavljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes

drţavi), na katerega je vezan sistem pravic in dolţnosti, ki morajo biti spoštovane

tako s strani drţave kot drţavljana, drugače lahko privede tudi do različnih

pravnih posledic. Drţavljanstvo v večji meri temelji na narodnosti, a obstajajo

primeri, da oseba določene narodnosti nima drţavljanstva zaradi zgodovinskih

razlogov. Danes se drţavljanstvo določene drţave lahko podeli na geografskem

principu (rojen na področju drţave), na narodnostnem principu (oseba večinske

narodnosti v drţavi se lahko rodi izven ozemlja drţave, a lahko pridobi

drţavljanstvo zaradi narodnostne pripadnosti) in na principu prošnje (drţavljan

tuje drţave lahko zaprosi za drţavljanstvo druge drţave in ga pridobi, če

izpolnjuje postavljene pogoje in kriterije).«2

Velja splošna ugotovitev, da na področju drţavljanstva ni enotno sprejete

definicije, saj je le-ta odvisna od stroke avtorja ter njegove pripadnosti različnim

šolam. Koncept drţavljanstva ima dolgo zgodovino, ki sega vse od grške mestne

1 Po navedbah avtorjev obstajajo različni koncepti državljanstva: antični koncepti državljanstva

(špartanski in atenski), stoično-filozofski, srednjeveški, Rousseaujev, revolucionarni, nacionalni, republikanski, liberalni, feministični, klasični, federalistični, alternativni, neorepublikanski, kozmopolitanski, multikulturni, postnacionalni, postmoderni… (Deželan, Fink-Hafner, Hafner-Fink, Uhan, 2007). 2 http://sl.wikipedia.org/wiki/, 4.3.2009

http://sl.wikipedia.org/wiki/Politika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mesto

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dr%C5%BEava

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavljanska_pravica&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavljanska_dol%C5%BEnost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pravo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Narodnost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina

http://sl.wikipedia.org/wiki/


4

drţave. Z vidika analize drţavljanstva ima v strokovni literaturi pomembno mesto

Platon, ki je za to področje pomemben zaradi treh razprav in sicer o Drţavi,

Zakonih in Drţavniku. Analiziral je špartanski sistem3 in prepoznal predvsem

stabilnost, red in disciplino, asketski ţivljenjski slog in dokončno predanost

drţavi. Po njegovem so drţavljani v idealni drţavi razdeljeni v tri razrede. Varuhe,

ki vladajo, vojake, ki se bojujejo in branijo drţavo, ter podjetnike, ki imajo

pasivno vlogo. Platon velik pomen pripisuje spoštovanju avtoritete, koncept

dobrega drţavljana pa pooseblja posameznik, ki spoštuje veljavni druţbeni red in

politični sistem, ţivi v duhu zakonov in ima visoko stopnjo samonadzora. Pot do

dobrega drţavljana naj bi vodila preko javnega izobraţevalnega sistema, s

poudarkom na drţavljanskih vrlinah, znanju in dejavnostih, ki utrjujejo skupnost

skozi vsa ţivljenjska obdobja (ples, igra, šport, festivali…).

Sodobni avtorji definicij in konceptov drţavljanstva imajo nekoliko drugačne

poglede, vendar je kljub vsemu mogoče govoriti o skupnih točkah. Van Gunsteren

(1998) opredeljuje drţavljanstvo v oţjem in širšem smislu. V oţjem smislu

pomeni status politične enakosti in participacije v širšem pa status in participacijo

v širšem druţbenem okolju. Drţavljanstvo opredeljuje tudi po formalni in

substativni plati, pri čemer gre pri prvi za pravni status posameznika, skupaj z

njegovimi pravicami in dolţnostmi, pri drugi pa za dejansko politično enakost

drţavljanov. Fleming (1997) drţavljanstvo definira podobno (po funkcionalni in

nefunkcionalni plati). S funkcionalne plati je drţavljanstvo pravno razmerje med

posameznikom in drţavo, po nefunkcionalni plati pa gre za občutek skupne

identitete in pripadnosti skupnosti.

Drţavljanstvo se lahko opredeli tudi kot razmerje med posameznikom in drţavo,

pri čemer omenjeno razmerje vzpostavlja odnos pravic in dolţnosti. Gre za

kompleksno razmerje med posameznikom in drţavo, ki je opredeljeno z

medsebojnimi pravicami in dolţnostmi, oţje pa kot pravno razmerje med obema.

Schmitter (1998) drţavljanstvo pojmuje kot nepojasnjen koncept in pravi, da je

procesen. Začne se s fazo pridobitve statusa, nadaljuje pa s fazo prakse in konča s

fazo legitimacije, ko se legitimnost kot rezultat celotnega procesa izrazi v

3 Špartanski sistem predstavlja teritorialni antični koncept državljanstva.


5

integraciji drţavljanov, ki delujejo v skladu z normami in pravili politične

ureditve in skupnosti.

Za eno izmed prelomnic teorije drţavljanstva je poskrbel angleški zgodovinar in

sociolog T. H. Marshall (1998). Njegova teza govori o tem, da je drţavljanstvo v

določenih pogledih postalo arhitekt legitimiranja druţbene – razredne neenakosti.

Njegova delitev drţavljanstva na tri skupine, ki naj bi se kronološko razvile pa je

najbolj odmeven doprinos njegovega prispevka k teoriji drţavljanstva. Marshall

deli drţavljanstvo oziroma drţavljanske pravice v tri skupine. Prva je civilno

drţavljanstvo, ki izpostavlja predvsem posameznikove temeljne pravice in

svoboščine. Druga skupina je politično drţavljanstvo, ki se osredotoča na

posameznikovo udeleţbo v javnih zadevah in njegove pravice v tem smislu. Tretja

skupina pa je socialno drţavljanstvo, ki temelji na posameznikovih pravicah do

ţivljenja na dostojni ravni.4

5.2 Identiteta

Pogosto se pojem drţavljanstva povezuje s pojmom identitete, zlasti s pojmom

nacionalne identitete, ki je lahko sporen in pogosto zlorabljen termin. Izraz ima

več pomenov, ki izhajajo iz različnih teorij (predvsem psiholoških, socioloških in

antropoloških).

Delanty in Rumfort (2008) razlikujeta različne nivoje identitete. Identiteta se

pokaţe v razmerju z druţbeno akcijo in je procesna ali konstruirana. Identitete se

ustvarjajo v delovanju in izraţajo samorazumevanje ter samoprepoznavanje

udeleţenca v druţbenem delovanju. S spremembo le – tega se spreminja tudi

identiteta.

Identitete se lahko dojemajo kot zgodbe, ki jih ljudje pripovedujejo o sebi, da bi

njihov obstoj dobil nekakšno kontinuiteto. Pri oblikovanju identitete je zelo

pomemben jezik.

Identiteta zadeva razmerje sebe do drugega. Identiteta predstavlja subjekt, ki je

lahko posameznik ali skupina. V modernih druţbah druţbeni dejavniki ustvarjajo

kolektivne identitete.

4 Deželan, Hafner-Fink, Fink-Hafner, Uhan, 2007, str. 32 – 60


6

Kolektivne identitete se med seboj razlikujejo, vendar pa se redko med seboj

izključujejo. Lahko se namreč prekrivajo, tičijo druga v drugi, so transverzalne,

mešane ali pa soobstajajo.5

Identitete so lahko kolektivne in osebne. Pomembno pri tej delitvi je, da se ne

zdruţujejo, saj identitete posameznikov vsebujejo povsem različne strukture in

logike kot druţbene skupine. Pri kolektivni identiteti ne gre za to, da je le zbir

individualnih identitet. Za kolektivno identiteto mora obstajati druţbena skupina,

ki izraţa kulturno ali politično identiteto. Pri identiteti je torej potrebno upoštevati

širše druţbeno in zgodovinsko okolje.

Kar se tiče nacionalnih identitet, se vseskozi spreminjajo zaradi razlik v kulturi in

politiki. Nacionalna identiteta zgublja na pomenu, saj ne opravlja več nalog

druţbene integracije. Nacija se ne ujema s sfero drţave in ji ne zagotavlja

identitete in kulturne opravičenosti. Vse nacionalne identitete postajajo bolj

podobne druţbenim identitetam.6

6 OD EVROPE DO EVROPSKEGA DRŢAVLJANSTVA

6.1 Nastanek Evropske unije

Evropska zgodovina je tesno povezana z grško in rimsko zgodovino ter kasneje z

bizantinsko. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten rimski imperij, iz

katerega je nastalo več germanskih drţav, ki so v naslednjih stoletjih sprejele

krščansko vero. Najmočnejša je postala drţava Frankov pod vodstvom Karla

Velikega, ki pa je v 9. stoletju razpadla. Evropa se je naprej razvijala v obliki

številnih manjših in večjih drţav, čeprav je rimsko-nemško cesarstvo od 10. do

sredine 13. stoletja imelo vodilno vlogo. Germanska in romanska ljudstva so

postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi

slovanska ljudstva. V srednjem veku je katoliška cerkev s papeštvom povezala

zahodni svet. Ta povezanost med narodi in drţavami je ostala tudi po reformaciji.

Bilo je nemogoče, da bi politična sila pridobila popolno prevlado nad vso celino.

To ni uspelo niti špansko-habsburški drţavi, Ludviku XIV. in Napoleonu I. Tako

se je oblikoval sistem drţav, ki je bil zaokroţen z velesilami. Na zunaj se je

5 Delanty, Rumford, 2008, str. 66 – 88

6 Delanty, Rumford, 2008, str. 69 – 70


7

krščanska Evropa borila proti prevladi Islama. Na jugovzhodu so svojo premoč

izkazovali Turki, katerih prevlada je trajala vse do 19. stoletja. Z odkritji od 16.

stoletja dalje je prevlada Evropejcev prešla na druge kontinente. Pod vplivom

razsvetljenstva se je začel razvoj naravoslovnih znanosti, v ospredje pa je

prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po francoski revoluciji 1789. Okrepili

so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja iz obdobja imperijev.

Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do prve svetovne vojne, s katero se je

končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile ZDA, po oktobrski

revoluciji pa tudi Sovjetska Zveza in Japonska. V Evropi sta zavladala fašizem in

nacizem. Sledila je še druga svetovna vojna.7

Ob koncu druge svetovne vojne je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, kako

zagotoviti mir v Evropi. Leta 1945 je bila Evropa postavljena pred dejstvo, da več

ne vlada svetu. Po vsem kar se je zgodilo, je bila kvečjemu simbol za

kolonializem, nacionalizem in vojaški konflikt. Tako sta nastali novi velesili ZDA

in Sovjetska Zveza, ki pa sta le navidezno zagovarjali mir, razoroţitev in

nacionalno suverenost (zapleteni odnosi med ZDA in SZ so v zgodovini zapisani

kot hladna vojna). Velesili sta po vojni ţeleli urediti Evropo. ZDA so dobile

pomemben politični vpliv na Zahodno Evropo, Sovjetska Zveza pa v Srednji in

predvsem v Vzhodni Evropi, v kateri bi uveljavljala svoj socializem.

Homogenosti so bile spet samo navidezne, saj sta na evropskih tleh sobivala dva

ideološka kulturna koncepta.8

Zaradi vseh nasprotij in praznih obljub so se v Evropi začele pojavljati teţnje po

sodelovanju in povezovanju.

Leta 1947 so Belgija, Luksemburg in Nizozemska ustanovili carinsko in

ekonomsko unijo, leto zatem pa še uvedli skupno carinsko tarifo. S tem se je

počasi začel proces, ki je oblikoval Evropsko unijo. Leta 1948 so pogodbo o

sodelovanju podpisale drţave Beneluksa, Francija in Velika Britanija, na haaškem

kongresu pa je bila sprejeta resolucija, ki je opozarjala evropske narode o

dolţnosti ustanovitve skupne ekonomske in politične unije, katere cilj bi bil

zagotovitev varnosti in druţbenega razvoja.

7 http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropa, 5.3.2009

8 Toplak, 2003, str. 114 – 117

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropa


8

Winston Churchill je leta 1946 govoril o bodočih Zdruţenih drţavah Evrope. To

je bila v bistvu zveza med Francijo in Nemčijo, ki bi se jima lahko pridruţile vse

evropske drţave. Prvi korak k Churchillovi ideji naj bi bila ustanovitev Sveta

Evrope, do katere je prišlo 5. maja 1949. Ker pa se je Velika Britanija zavzemala

samo za območje proste trgovine, ta ideja ni postala integracijski instrument.

Leta 1951 je v Parizu nastala Evropska skupnost za premog in jeklo, ki so jo sprva

sestavljale Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Italija in Zahodna

Nemčija. Sodelovanje se je začelo na gospodarskem področju, poglavitni cilj

integracije pa je bil političen. Ţeleli so zagotoviti trajen mir med Francijo in

Nemčijo in s tem preprečiti njun morebitni vojaški spopad. Predlog o ustanovitvi

Evropske skupnosti za premog in jeklo je leta 1950 predstavil francoski zunanji

minister in eden glavnih pobudnikov nastanka Evropske integracije, Robert

Schuman. V Eseju za Evropo je povzel ključne elemente vizije zdruţene Evrope

in definiral evropsko integracijo:

»Ne bomo zlili drţave in ustanovili superdrţave, naše evropske drţave so

zgodovinska realnost; psihološko bi bilo nemogoče doseči, da bi izginile. Njihova

raznolikost je celo prednost in nočemo jih niti izenačevati niti postavljati na isto

raven. Toda potrebujemo unijo, kohezijo, koordinacijo… S političnega vidika bi

trajen, organski sporazum, ki bi ga sprejele drţave med seboj, moral omogočati

mir v razdeljeni Evropi. Sodelovanje in blagostanje, ki se ju nadejamo, sta

najboljši sredstvi za dobre sosedske odnose… Evropa ne sme biti vplivno

območje, namenjeno izkoriščanju in rezervirano za kakršnokoli dominacijo,

politično, vojaško ali ekonomsko. Če naj Evropa zares obstaja, ji mora vladati

načelo enakosti v pravicah in dolţnostih za vse sodelujoče drţave. Podrejanje

demokratičnemu zakonu večine, prostovoljno sprejetem v okviru vnaprej

določenih pogojev in okoliščin in omejenem na bistvena vprašanja v skupnem

interesu, bo gotovo manj poniţujoče kakor podrejanje odločitvam

najmočnejšega… Te ideje morajo popularizirati šole in tisk, kajti ne gre za

monopol nobene stranke. Ne moremo dovoljkrat ponoviti: enotnost Evrope ne

bodo vzpostavile samo ali zlasti evropske institucije; nastanek le-teh bo posledica


9

duhovnih usmeritev. Zato je prost pretok idej in ljudi med evropskimi drţavami

tako pomemben; drţave, ki ga zavračajo, se same izključujejo iz Evrope.«9

Pobudo o Evropski skupnosti za premog in jeklo je prispeval Robert Schuman,

zasnoval pa jo je francoski politik Jean Monnet, ki je ključni teoretik evropske

integracije.

Po Rimski pogodbi leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost

(EGS), leto zatem pa Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pot do

teh integracij pa ni potekala brez ovir, saj si Francija in Nemčija še vedno nista

zaupali, ker naj bi se Nemci pretesno povezali z ZDA. Tudi v tem primeru je

nastopil Jean Monnet, ki si je prizadeval za usklajevanje evropske in ameriške

politike.

Leta 1967 se je formirala Evropska skupnost, ki je zdruţevala EGS, Euratom in

Evropsko skupnost za premog in jeklo. Le-ta je nastala v tako imenovanem

luksemburškem kompromisu. Evropski skupnosti je uspelo sestaviti osnutke

skupne kmetijske politike.

Naslednji korak k zdruţevanju je naredila Nemčija pod vodstvom Willya Brandta,

ki je z novo politiko nakazal, da si bo Nemčija v nadaljevanju prizadevala za

vseevropsko sodelovanje, v katerem bi lahko prišlo do zdruţitve Zahodne in

Vzhodne Nemčije, saj je sproţil proces odpiranja proti vzhodu (Češkoslovaški,

Poljski in Sovjetski Zvezi).

Sledilo je obdobje, ko so v Evropsko skupnost pristopile nove članice. To so bile

Velika Britanija, Irska, Danska, Grčija, Španija in Portugalska. Z vstopom Grčije,

začetnice demokracije in evropske kulture, se je Evropska skupnost razširila na

zgodovinsko Evropo. Evropska skupnost je postajala vedno večja in zaokroţena.

Demokratičnost integracije, se je potrdila s prvimi neposrednimi volitvami v

parlament.10

Leta 1986 je bil sprejet Enotni evropski akt, ki je pričel veljati leto kasneje.

Drţave članice so se z njim zavezale k cilju, da vzpostavijo enoten trg, ki

9 Toplak, 2003, str. 117- 118

10 Toplak, 2003, str.119 – 120


10

predstavlja prostor brez notranjih meja, v katerem je zagotovljen prost pretok

blaga, oseb, kapitala in storitev.

Leta 1989-1992 so bila pomembna prelomnica v zgodovini Evrope. Padel je

socialistični reţim v Srednji in Vzhodni Evropi. Posledica tega je bil razpad 4

evropskih drţav. Razpadle so Jugoslavija, Češkoslovaška, Nemška demokratična

republika in Sovjetska zveza. Iz štirih je nastalo kar 21 drţav.

Naslednjo prelomnico predstavlja 7. februar 1992, ko je bila podpisana Pogodba o

Evropski uniji ali Maastrichtska pogodba, ki velja od novembra 1993. Spet sta

ključno vlogo odigrali Francija in Nemčija. Francoski predsednik Francois

Mitterand in nemški kancler Helmut Kohl sta bila pobudnika o Evropski uniji, ki

je zasnovana na treh stebrih: Evropski skupnosti, skupni zunanji in varnostni

politiki in skupni pravosodni in notranji politiki. Tako so s to pogodbo drţave

članice razvoj evropskega povezovanja razširile na različna področja. V Pogodbo

o Evropski uniji so drţave članice zapisale svojo zavezo k uvedbi enotne evropske

valute in časovni termin za svojo uvedbo. Maastrichtska pogodba ureja tudi

drţavljanstvo Evropske unije, ki dopolnjuje nacionalno drţavljanstvo.

V nadaljevanju evropske integracije je pomembna še Amsterdamska pogodba, ki

je bila podpisana leta 1997 in velja od 1999. V tej pogodbi se je uredilo carinsko

poslovanje in ukrepi za spodbujanje gospodarskega razvoja in socialne zaščite. Ta

pogodba pa ni ustrezno rešila vprašanj v smislu širitve Evropske unije. Zato je bila

leta 2001 podpisana Pogodba iz Nice, ki velja od februarja 2003, vključuje pa

predvsem reformo institucij Evropske unije.11

Leta 2007 je bila v Lizboni podpisana Lizbonska pogodba, ki je stopila v veljavo

1. 12. 2009.

Evropska unija je nastala s številnimi pogodbami med drţavami. Teţnja vseh je

povezanost, ki naj bi temeljila na enakosti in enakopravnosti med drţavami.

Danes Evropska unija šteje 27 članic, , ki so navedene v naslednji tabeli.

11

http://www.ius-software.si/eu/zgodovina.asp, Zgodovina in razvoj EU, 6.3.2009

http://www.ius-software.si/eu/zgodovina.asp


11

Tabela 1: Drţave članice Evropske unije12

DATUM ČLANICE ŠTEVILO

ČLANIC

25.3.1957 Ustanovne članice: Belgija, Francija, Zahodna

Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska 6

1.1.1973 Danska, Irska, Zdruţeno kraljestvo 9

1.1.1981 Grčija 10

1.1.1985 Grenlandija izstopi po podelitvi samouprave od

Danske 10

1.1.1986 Portugalska, Španija 12

3.10.1990 Nemška demokratična republika pristane kot del

zdruţene Nemčije v Evropski skupnosti 12

1.1.1995 Avstrija, Finska, Švedska 15

1.5.2004 Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madţarska,

Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija 25

1.1.2007 Bolgarija, Romunija 27

7 EVROPSKO DRŢAVLJANSTVO

»Analogno z opredelitvijo drţavljanstva na ravni nacionalne drţave, lahko

podamo opredelitev drţavljanstva Evropske unije. Zaradi specifične narave

skupnosti – sui generis, se je posledično razvil tudi specifičen tip koncepta

drţavljanstva EU, saj v tem primeru ne gre za drţavo, temveč za svojevrstno

skupnost, na katero so drţave članice prenesle nekatere suverene pravice.

Vpeljava koncepta drţavljanstva je imela namreč namen vzpostaviti drţavljanstvo

EU kot vir legitimnosti evropskih integracijskih procesov in temeljnega dejavnika

pri vzpostavljanju skupne evropske identitete (Evropska komisija, 2001).

Primerno in ekvivalentno opredelitev drţavljanstva na ravni EU gre iskati v

kontekstu vzpostavitve neposredne vezi med evropskimi institucijami – t.j. EU in

posameznikom. Koncept drţavljanstva EU lahko posledično opredelimo kot

nekakšno pogodbeno razmerje med posameznikom in nadnacionalno organizacijo

– Unijo. To razmerje je specifično, saj ne vsebuje konvencionalne vzajemnosti

12

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija#Dr.C5.BEave_.C4.8Dlanice, 6.3.2009

http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_unija#Dr.C5.BEave_.C4.8Dlanice


12

pravic in obveznosti med posameznikom in unijo (Debelak in Mesojedec

Pervinšek, 2003: 59), hkrati pa je poleg povezanosti z nacionalno organizacijo

posameznik močno umeščen tudi v prostor nacionalne drţave – drţave članice

(Kuhelj, 2003: 229).«13

Navedenih je zgolj nekaj vidikov razumevanja evropskega drţavljanstva, ki je v

preteklosti v politični znanosti in filozofskih razmišljanjih vzbujalo veliko

zanimanje.

Heater (2004) razvoj evropskega drţavljanstva deli v štiri faze:

prva faza označuje uveljavitev temeljnih človekovih pravic s strani Sveta

Evrope. To je spodbudilo uveljavitev pravnih pravic evropskih

drţavljanov in krepilo njihovo zavest;

v drugi fazi gre za pridobitev političnih pravic oziroma političnega

drţavljanstva;

v tretji fazi gre za pridobitev socialni pravic, ki so bile sprva sklop pravic,

ki je bil namenjen delavcem v kontekstu gospodarske skupnosti;

v četrti fazi se je z Maastrichtsko pogodbo leta 1992 institucionaliziralo

drţavljanstvo Evropske unije. Drţavljanstvo Evropske unije naj bi

pomagalo preseči prepad med skupnostjo in prebivalci drţav članic,

skupnost pribliţati njenim drţavljanom in tako vzpostaviti skupno

evropsko identiteto.14

Evropsko drţavljanstvo je posledica nastanka Evropske unije in hkrati rezultanta

dolgotrajnega procesa, ki se je začel z zametki skupnosti v Evropi. Koncept

evropskega drţavljanstva se je začel pojavljati v dokumentih gospodarske

skupnosti leta 1961. Pred tem se je ideja evropskega drţavljanstva začela razvijati

s praksami Sveta Evrope in drugih skupnosti. Zgodovina evropskega

drţavljanstva sovpada z nastankom Evrope in formiranjem evropskih integracij, ki

so nastale s številnimi pogodbami in sporazumi.

13

Deželan, Hafner-Fink, Fink-Hafner, Uhan, 2007, str. 77 14

Deželan, Hafner-Fink, Fink-Hafner, Uhan, 2007, str. 78 – 79


13

7.1 Pravni vidik evropskega drţavljanstva

Pravni vidik evropskega drţavljanstva je vezan predvsem na pogodbe, ki so bile

podpisane med članicami Evropske unije. Pogodbe so primarna zakonodaja

Evropske unije. Določajo temeljne elemente Unije in so predmet neposrednih

pogajanj med vladami drţav članic. Značilnost pogodb je tudi ta, da morajo biti

ratificirane15

s strani vseh drţav članic v skladu s postopki, ki so predvideni na

nacionalni ravni. V tabeli je seznam pogodb, ki so pomembne za nastanek in

delovanje Evropske unije.

Tabela 2: Seznam pogodb, pomembnih za nastanek in trenutno delovanje

Evropske unije.16

DATUM

IME POGODBE

ALI

INTEGRACIJE

KRAJ CILJI OZ. VSEBINE

23.7.1952 ESPJ Pariz

Oblikovanje skupnega trga za

premog in jeklo; pogodba je

potekla 23.7.2002, saj je bila

sklenjena za dobo 50 let.

25.3.1957 EGS Rim Zavzemanje za skupni trg.

25.3.1957 Euratom Rim Miroljubna uporaba jedrske

energije.

28.2.1986 Enotni evropski

akt Haag

Vzpostaviti evropski notranji trg:

prost pretok oseb, kapitala, blaga,

storitev.

7.2.1992 PEU Maastricht

Uresničitev monetarne unije;

oblikovanje gospodarske in

politične unije, preimenovanje

EGS v ES.

15

Ratifikacija je uradna potrditev besedila, o katerem so se že sporazumeli. Pogodbe morajo ratificirati države članice v skladu z vsebino svojih ustav. Četudi je bila pogodba podpisana v imenu države ali števila držav, ta ni pravno zavezujoča, dokler vse države, ki so jo podpisale, uradno ne izjavijo, da so jo ratificirale. Pogodbe ratificirajo bodisi z večinskim glasovanjem v nacionalnem parlamentu ali z referendumom. (http://sl.euabc.com/word/790, 16.3.2009) 16

http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/, 16.3.2009

http://sl.euabc.com/word/790

http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/


14

2.10.1997 Amsterdamska

pogodba Amsterdam

Sprememba PEU in PES;

uporaba postopka soodločanja;

prenos nekaterih področij iz PEU

v PES.

26.2.2001 Pogodba iz Nice Nica

Spreminja PEU in PES in

nekatere z njimi povezane akte;

sprememba postopkov odločanja:

Svet več ne odloča z absolutno

večino, sprememba ponderiranja

glasov v Svetu EU, nova

razdelitev sedeţev v Evropskem

parlamentu, okrepitev pooblastil

predsednika EU.

29.10.2004 Pogodba o Ustavi

za Evropo Rim

Obsega temeljne določbe, listina

EU o temeljnih pravicah; politika

in delovanje EU, splošne in

končne določbe.

13.12.2007 Lizbonska

pogodba Lizbona

Spreminja PEU in PES; ohranja

vse vsebine razen tistih, ki bi

nakazovali na ustavnost.

Izpostaviti je potrebno predvsem 2 pogodbi; to sta Pogodba o ustanovitvi

Evropske skupnosti (PES) in Pogodba o Evropski uniji (PEU), ki sta osnovi za

evropsko integracijo. Vse ostale pogodbe se navezujejo na PEU in PES, jih

nadgrajujejo, dopolnjujejo in spreminjajo.

V Maastrichtu je bila s podpisom Pogodbe o Evropski uniji sprejeta pravna

podlaga koncepta drţavljanstva Evropske unije. Tako se je formalno vzpostavila

neposredna vez med evropskimi institucijami in posameznikom. Drţavljani

Evropske unije so tako postali aktivni udeleţenci evropske integracije. Pogodba o


15

evropski skupnosti drţavljanstvo Evropske unije (evropsko drţavljanstvo)

formulira v naslednjih členih:17

8. člen

1. S to pogodbo se uvede drţavljanstvo Unije.

Drţavljani Unije so vsi, ki imajo drţavljanstvo ene od drţav članic.

2. Za drţavljane Unije veljajo pravice in dolţnosti po tej pogodbi.

8.a člen

1. Vsak drţavljan Unije se ima pravico prosto gibati in prebivati na ozemlju drţav

članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s to pogodbo in ukrepi, ki so

bili sprejeti za njeno uveljavitev.

2. Svet lahko sprejme določbe za olajšanje uresničevanja pravic iz odstavka 1; če

v tej pogodbi ni določeno drugače, Svet na predlog komisije in pri privolitvi

Evropskega parlamenta odloča soglasno.

8.b člen

1. Vsak drţavljan Unije, ki prebiva v drţavi članici, nima pa njenega

drţavljanstva, ima pravico, da v tej drţavi voli in je voljen na občinskih volitvah

pod enakimi pogoji kakor drţavljani te drţave. Ta pravica se uresničuje v skladu s

podrobno ureditvijo, ki jo Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z

Evropskim parlamentom sprejme soglasno do 31. decembra 1994; ta ureditev

lahko predvideva odstopanja, kadar so temeljna s teţavami, značilnimi za neko

drţavo članico.

2. Brez poseganja v 138. (3) člen in določbe, sprejete za njegovo izvajanje, ima

vsak drţavljan Unije, ki prebiva v neki drţavi članici, nima pa njenega

drţavljanstva, pravico, da v tej drţavi voli in je voljen na volitvah v Evropski

parlament pod enakimi pogoji kakor drţavljani te drţave. Ta pravica se

uresničuje v skladu s podrobno ureditvijo, ki jo Svet na predlog Komisije in po

posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme soglasno do 31. decembra 1993;

17

Pogodba o Evropski uniji, XIV/SL8, SL9, http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/maastricht.pdf, 10.3.2009

http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/maastricht.pdf

http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/maastricht.pdf


16

ta ureditev lahko predvideva odstopanja, kadar so temeljna s teţavami, značilnimi

za neko drţavo članico.

8.c člen

Vsak drţavljan Unije ima na ozemlju tretje drţave, v kateri drţava članica, katere

drţavljan je, nima predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih

organov katerekoli drţave članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za

drţavljane tiste drţave. Do 31. decembra 1993 drţave članice med seboj določijo

potrebna pravila in začnejo mednarodna pogajanja, nujna za zagotovitev te

zaščite.

8.d člen

Vsak drţavljan Unije ima pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament v

skladu z 138.d členom.

Vsak drţavljan Unije se ima pravico pritoţiti pri varuhu človekovih pravic,

imenovanem v skladu s 138.e členom.

8.c člen

Komisija poroča o uporabi določb tega dela evropskemu parlamentu, Svetu in

ekonomsko – socialnemu odboru do 31. Decembra 1993 in potem vsaka tri leta. V

tem poročilu mora biti upoštevan razvoj unije.

Na tej podlagi in brez poseganja v druge določbe te pogodbe lahko Svet na

predlog komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme soglasno

določbe za okrepitev ali razširitev pravic iz tega dela ter priporoči drţavam

članicam, naj jih sprejmejo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

Za razumevanje drţavljanstva je zelo pomembna tudi izjava številka 2, ki se

nahaja v sklepni listini Maastrichtske pogodbe in govori o posameznikovem

drţavljanstvu drţave članice. Izjava:

2. Izjava o drţavljanstvu drţave članice

Konferenca izjavlja, da se vsakokrat, ko pogodba o ustanovitvi Evropske

skupnosti omenja drţavljane drţav članic, vprašanje, ali posameznik ima


17

drţavljanstvo drţave članice, ureja zgolj s sklicevanjem na nacionalno pravo

zadevne drţave članice. Drţave članice lahko z izjavo, vloţeno pri predsedstvu, v

informacijo navedejo, koga je treba šteti kot njihovega drţavljana za namene

skupnosti, in kadar je to potrebno, lahko takšno izjavo spremenijo.18

Leta 1997 je Amsterdamska pogodba nekoliko spremenila Maastrichtsko, vseeno

pa ni zadovoljila pričakovanja nekaterih, saj je zgolj priredila in dopolnila

nekatere člene iz Maastrichtske pogodbe, ki se nanašajo na evropsko

drţavljanstvo.

Tako je bil dopolnjen 8.a člen iz Maastrichtske pogodbe s področja institucije

drţavljanstva Evropske unije. Po Amsterdamski pogodbi je to 18. člen, ki v

drugem odstavku 8.a člena iz prejšnje pogodbe dodaja:

2. … Svet določa v skladu s postopkom, določenim v 251. členu. Svet odloča

soglasno skozi ves postopek.19

Z Amsterdamsko pogodbo je bil dodan tudi pododstavek, ki odpravlja jezikovne

ovire v komunikaciji drţavljanov z institucijami Evropske unije:

21. člen (8.d člen po Maastrichtski pogodbi)

… Vsak drţavljan Unije lahko naslavlja in se obrne na katerokoli institucijo in

organ unije, omenjen v tem členu ali 7. členu, v enem od jezikov, omenjenih v 314.

členu, in prejme odgovor v istem jeziku.20

Verjetno največja pridobitev Amsterdamske pogodbe je 17. člen. Ta določa, da je

vsakdo, ki ima drţavljanstvo ene izmed drţav članic, tudi evropski drţavljan, saj

drţavljanstvo Evropske unije le dopolnjuje drţavljanstvo in ga ne nadomešča:

17. člen (8. člen po Maastrichtski pogodbi)

1. … Drţavljanstvo Unije se pridruţi nacionalnemu drţavljanstvu in ga ne

nadomešča.21

18

Pogodba o Evropski uniji, XIV/SL 126, 10.3.2009, http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/maastricht.pdf 19

Amsterdamska pogodba, XV/SL 146, SL 147, 11.3.2009, http://evropa.gov.si/pravni-red/pogodbe/amsterdam.pdf 20

Prav tam.


18

V zakonodaji Evropske unije je še več členov in določb, ki določajo evropsko

drţavljanstvo, ter pri tem upoštevajo civilne, politične in socialne pravice.

Evropski svet med drugim izdaja tudi direktive, ki natančneje definirajo nekatera

področja. Tako direktiva 2004/58/ES podrobneje definira pravice, do katerih so

upravičeni drţavljani Unije na podlagi svojega statusa, obenem pa ureja tudi

status njihovih druţinskih članov; cilj vsega pa je vzpostaviti čim večji občutek

pripadnosti Uniji ter povezanosti med institucijami ES in drţavljani. Drţave

članice so morale to direktivo prenesti v pravne nacionalne sisteme.22

Direktiva

ponuja nekatere rešitve s področja evropskega drţavljanstva:

Direktiva odpravlja sektorski pristop k ureditvi pravice do prostega gibanja;

zdruţuje pravila, ki so bila razpršena v različnih direktivah;

Osrednji institut, ki ga direktiva uvaja, je dovoljenje za stalno prebivališče; s tem

skuša direktiva vnesti boljše rešitve in pogoje za gibanje različnih skupin

posameznikov v Evropski uniji;

Direktiva vsebuje spremembe glede poenostavitve administrativnih formalnosti za

vstop v drţavo članico in prebivanje v njej (osebna izkaznica, potni list, vizum);

Direktiva razširja koncept druţinskega člana drţavljana EU (soprog, soproga,

otroci do 21 let ali odvisni člani in tudi odvisni sorodniki v ravni vrsti delavca ali

zakonca);

Pravica do prostega gibanja je lahko derogirana na podlagi javnega reda, javne

varnost ali javnega zdravja.23

Ob upoštevanju členov in direktiv se lahko izluščijo glavne značilnosti, ki

opredeljujejo evropskega drţavljana in ga na nek način definirajo. Tako dr. Rajko

Knez v publikaciji Evropsko drţavljanstvo (2007, str. 22) povzame: »Da

posameznik pridobi drţavljanstvo EU, mora biti drţavljan katere koli izmed drţav

članic Evropske unije. Drţavljanstvo Unije posameznikom zagotavlja enako

obravnavanje in preprečuje diskriminacijo med pripadniki drţav članic na

podlagi drţavljanstva ( … ). Tako ne zagotavlja standardnega nabora pravic, ki

21

Prav tam. 22

Goršek, Šterpin, Burja, 2007, str. 18 – 19 23

Goršek, Šterpin, Burja, 2007, str. 18 – 19


19

jih uţivajo drţavljani posameznih drţav članic iz primarnega odnosa drţavljan –

drţava, temveč nadgrajuje ta »katalog« in ponuja dodatne pravice, ki veljajo za

vse drţavljane unije, obenem pa (za zdaj še ne) ne nalaga obveznosti, kot jih

predvidevajo nacionalna drţavljanstva. Na eni strani drţavljanstvo unije

podeljuje vsakemu drţavljanu Unije temeljno in individualno pravico do prostega

gibanja in prebivanja na ozemlju drţav članic ob upoštevanju omejitev in

pogojev, določenih v PES, in ukrepov, sprejetih za njeno izvajanje. Na drugi

strani prosto gibanje oseb predstavlja eno od temeljnih svoboščin notranjega

trga, ki zajema področje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljena svoboda.

Drţavljanstvo unije mora tako predstavljati temeljni status drţavljanov drţav

članic, ko uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja.«24

7.2 Evropsko drţavljanstvo in evropska identiteta

V prvih treh desetletjih po podpisu pogodbe Evropske skupnosti so zagovorniki

evropskih integracij v promoviranju evropske zavesti in ustvarjanju evropske

identitete videli tudi pomemben politični cilj. V sedemdesetih letih sta bila na

dnevnem redu Evropskih skupnosti oblikovanje in razvoj nadnacionalne identitete

(gre za oblikovanje skupne evropske zavesti). V osemdesetih letih se je ideja

politične skupnosti nekoliko umikala ideji enotnega evropskega trga, vendar se

izoblikovanje evropske identitete ni zapostavljalo. V tem času so se pojavili tudi

prvi evrosimboli, ki so začeli dajati občutek pripadnosti Evropi. S pogodbo o

Evropski uniji in uvedbo evropskega drţavljanstva je bila doseţena tudi pravna

podlaga skupne pripadnosti. Enega najbolj konkretnih korakov v občutku

pripadnosti Evropi pa pomeni uvedba evra kot skupne valute.25

Obstajajo različne oblike identitet: osebne, kolektivne in druţbene. Pri evropski

identiteti gre predvsem za kolektivno identiteto. Poskusi, da bi ustvarili uradno

kolektivno identiteto Evropske unije, imajo zvečine funkcije legitimiranja.

Maastrichtska pogodba se sklicuje na krepitev evropske identitete in njene

samostojnosti. Tako je evropska identiteta dobila močnejše poudarke predvsem s

širjenjem simbolov evropejstva, z oblikovanjem evropske kulturne politike, z

evropsko denarno enoto, potnim listom ter znanstvenimi in izobraţevalnimi

politikami, katerih cilj je krepitev zavesti o Evropi. Stopnja evropske identitete bi

24

Goršek, Šterpin, Burja, 2007, str. 22 – 23 25

Evropsko drţavljanstvo: Evropski mladinski teden, 2007, str. 11


20

bila verjetno še višja, če bi v Evropi obstajal skupni jezik. Prav jezik je faktor,

zaradi katerega se postavlja vprašanje ali bo razširjena Evropska Unija zmoţna

izraziti kolektivno identiteto, ki bi jo bilo moč primerjati z nacionalno identiteto.

Veliko verjetneje je, da bo Evropska unija vplivala na osebne identitete, saj naj bi

bilo vse več ljudi, ki bi se poistovetili z Evropo. S tem pa se seveda kolektivna

identiteta ne bo krepila.26

Vprašanje nacionalne in evropske identitete je v veliki meri najprej vprašanje

opredelitve identitete, ki se lahko obravnava kot proces oziroma razvojna logika.

Tako evropska kot nacionalna identiteta sta med seboj prepleteni in odsevata

nekatere pomembne premike v kulturi in identiteti. Pravzaprav se lahko ugotovi

kar nekaj podobnosti med oblikovanjem nacionalne in evropske identitete. Primer

tega je predstavljen v naslednji tabeli, ki prikazuje oblikovanje nacionalne

identitete (slovenske) v 19. stoletju ter evropske identitete v 20. in 21. stoletju:

Tabela 3: Podobnosti (in razlike) med oblikovanjem nacionalne identitete (primer

slovenske) in evropske identitete27

INDIKATOR NACIONALNA

IDENTITETA

EVROPSKA

IDENTITETA

ZGODOVINSKI MIT Karantanska slovenska

drţava; Podpis Rimskih pogodb;

JEZIK Skupen slovenski jezik, ki

presega dialekte; Jezikovna raznolikost;

KULT OČETOV

NARODA

Janez Bleiweis, Anton

Martin Slomšek, Janez

Evangelist Krek…;

Robert Schuman, Konrad

Adenauer, Alcide de

Gasperi…;

VREDNOSTNI

OKVIR

»vse za vero, dom

,cesarja«;

»univerzalne vrednote

nedotakljivosti in

neodtujljivosti človekovih

pravic, svobode,

demokracije, enakosti in

pravne drţave«;

26

Delanty, Rumford, 2008, str. 70 – 73 27

Evropsko državljanstvo: evropski mladinski teden, 2007, str. 10 – 11


21

SKUPNA

POLITIČNA IN

PRAVNA

ZGODOVINA

Slovenska Karantanija,

ustoličenje koroških

vojvod – slovenski

prispevek k ameriški

deklaraciji o neodvisnosti;

Rimsko pravo,

humanistično izročilo – če

se ne omenja celotnega

acquis communautaire, ki je

nastal v desetletjih od

podpisa Pariške pogodbe

leta 1951;

IDEOLOŠKI

DEJAVNIK

Katolištvo – »Pravi

Slovenec je katoličan!«;

»namerava Evropa,

ponovno zdruţena po

bridkih izkušnjah,

napredovati po pozi

civilizacije, napredka in

blaginje v dobro vseh svojih

prebivalcev, tudi

najšibkejših in najbolj

prikrajšanih, da ţeli ostati

celina, odprta za kulturo,

znanje in druţbeni

napredek, in da ţeli

poglobiti demokratičnost in

preglednost njenega

javnega ţivljenja ter si

prizadevati za mir, pravico

in solidarnost v svetu«;

SKUPNA

PRIHODNOST

Zedinjena Slovenija,

jugoslovanski okvir;

»so narodi Evrope, čeprav

ponosni na svojo

nacionalno identiteto in

zgodovino, odločeni preseči

starodavne delitve in v

vedno tesnejši povezanosti

oblikovati skupno usodo«;

SIMBOLI

Triglav, lipov list,

slovenska trobojnica,

Zastava, himna: Oda

radosti, geslo »Zdruţena v


22

himna: Naprej, zastava

slave;

raznolikosti«, skupna valuta

evro, dan Evrope: 9. maj,

skupni format potnega lista;

OBČUTEK

PRIPADNOSTI

SKUPNOSTI

Čitalnice, tabori, slovenski

narod, volitve v deţelne in

drţavni zbor;

Volitve v Evropski

parlament;

DRŢAVLJANSTVO

Strogo gledano stopi v

ospredje šele z

osamosvojitvijo Slovenije.

Evropsko drţavljanstvo.

V tabeli indikatorji kaţejo na to, kako sta se nacionalna identiteta in evropska

identiteta razvijali po podobni strukturi, katere začetek je zgodovinski mit, ki v

bistvu predstavlja prvo idejo o nastanku tako ene ali druge skupnosti.

8 VIDIKI OBLIKOVANJA EVROPSKEGA

DRŢAVLJANSTVA

8.1 Oblikovanje evropskega drţavljanstva v procesu

izobraţevanja

V najširšem pomenu je izobraţevanje eden od vidikov socializacije, saj vključuje

pridobitve znanja in učenje veščin za vse ţivljenje. Izobraţevanje je potrebno

razumeti kot vseţivljenjski proces, saj je vsak posameznik v kontinuiranem

učnem procesu. Koncept izobraţevanja ni vezan samo na izobraţevalne ustanove,

temveč vključuje in vsebuje širok izbor formalnih in neformalnih vzgojnih

okvirov. Vseţivljenjsko učenje zahteva poseben pristop k vzgoji in izobraţevanju,

ker se izvaja na različnih krajih. Zato sta za vzpostavitev učinkovitega programa

vseţivljenjskega učenja potrebni usklajenost in sodelovanje pristojnih institucij in

organizacij na vseh ravneh.

Proces izobraţevanja ima svojo zgodovino. Gledano z vidika evropske kulture je

bilo formalno izobraţevanje za mnoţice zagotovljeno šele s pojavom

industrializacije; pred tem je bilo izobraţevanje namenjeno le maloštevilni


23

privilegirani manjšini prebivalstva. Izobraţevanje se danes pojavlja v več

različnih oblikah in je odvisno od velikosti in kompleksnosti druţb.28

Vzgoja in izobraţevanje je razvit sistem, na vrhu katerega so po navadi univerze z

doktorskim študijem, začenja pa se s predšolsko vzgojo. V Sloveniji ta sistem

obsega zapleteno organizacijo in financiranje, vrsto učiteljev in drugih strokovnih

delavcev, urejeno pa je z zakoni in predpisi. Dejavnost vzgoje in izobraţevanja

vključuje vsako druţino kjer so otroci, ki hodijo v vrtec ali šolo. Tu pa so tudi

odrasli, ki se strokovno izpopolnjujejo ali usposabljajo za ţivljenje in delo. Cilji

vzgoje in izobraţevanja so opredeljeni z zakoni ter vzgojnimi in izobraţevalnimi

programi. Postavljeni so visoko in so primerljivi z drugimi izobraţevalnimi

sistemi v razvitih drţavah sveta in Evrope.

Ker je Slovenija članica Evropske unije, ima slednja pri sistemu izobraţevanja v

Sloveniji določen vpliv. Eden od temeljnih ciljev Evropske unije je prispevati k

razvoju kvalitetnega izobraţevanja v evropskem prostoru, in sicer s spodbujanjem

sodelovanja v izobraţevanju, poklicnem usposabljanju in v programih z mladino

med drţavami članicami in s podpiranjem ter dopolnjevanjem njihovih aktivnosti.

Unija ne določa politike izobraţevanja svojih drţav članic, temveč v celoti

spoštuje pristojnost drţav članic za učne vsebine in organizacijo izobraţevalnih

sistemov ter njihovo kulturno in jezikovno različnost. Na področju izobraţevanja

še ni prišlo do poenotenja zakonov in predpisov drţav članic, ker Evropska unija

še dopolnjuje programe nacionalnih dejavnosti, ki so nad nacionalnim okvirom.

Če se upošteva dejstvo, da izobraţevalne dejavnosti Evropske unije niso

usmerjene k dejanskemu poenotenju izobraţevalnih sistemov, se tudi v Sloveniji

izobraţevalni sistem in z njim pravice šolarjev in študentov zaradi članstva v uniji

niso spremenili.29

V nadaljevanju se je potrebno dotakniti nekaterih vprašanj in sicer »Kako se

zavedati evropskega drţavljanstva?« in »Koliko in kako se evropsko

drţavljanstvo oblikuje v procesu izobraţevanja?«. Proces izobraţevanja

sestavljajo učitelji, učenci in učne vsebine, ki skupaj tvorijo smiselno celoto. Iz

tega sledi, da je tudi oblikovanje evropskega drţavljanstva v procesu

28

Haralambos, Holborn, 1995, str. 733 29

www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/izobrazevanje_v_sloveniji/, 6. 4. 2009

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/izobrazevanje_v_sloveniji/


24

izobraţevanja odvisno od le – teh. V nadaljevanju bomo izpostavili predvsem

učne vsebine oziroma cilje premetov, ki so podani v učnih načrtih. S tem bomo

ugotovili, kateri so cilji in koliko ti cilji pripomorejo k temu, da se učenci (dijaki,

študenti) zavedajo evropskega drţavljanstva. Pri tem pa ne smemo zanemariti

vloge učiteljev in učencev, saj je prav od njih odvisno, koliko prirejajo in

sprejmejo te vsebine, ki so podane v učnih načrtih.

8.1.1 Oblikovanje evropskega drţavljanstva v osnovni šoli

Osnovnošolsko izobraţevanje v Sloveniji danes poteka po programu devetletke, ki

je razdeljen na tri triade. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na zadnji

dve triadi. Oblikovanje evropskega drţavljanstva v šoli je odvisno od več

dejavnikov. V ospredju so učni načrti, ki so vodilo za učitelje in učence. Pri

analizi bomo izpostavili štiri predmete, pri katerih se omenja evropsko

drţavljanstvo v največjem obsegu: druţba, drţavljanska vzgoja in etika,

zgodovina in geografija. Med temi predmeti so tudi najpogostejše korelacije pri

več vsebinah.

Zgradba učnih načrtov pri osnovnošolskih predmetih je dokaj podobna, saj

vsebujejo: opredelitev predmeta, splošne cilje predmeta, operativne cilje

predmeta, kataloge znanja, didaktična priporočila in temeljne standarde znanja.

In kakšno zvezo ima vse to z oblikovanjem evropskega drţavljanstva? Verjetno

zelo veliko, saj so splošni cilji teh predmetov vezani na ustvarjanje pogojev in

priloţnosti, da učenci (torej posamezniki) pridobijo znanja o svojem kulturnem,

druţbenem in naravnem okolju v času in prostoru. Vse to in mnogo več (v

nadaljevanju) pripomore k temu, da se učenci začnejo zavedati, da ţivijo v času in

prostoru, ko ni v ospredju več samo Slovenija in slovenska kultura, temveč je

potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ţivimo v večnacionalni integraciji, v kateri se

razvija oz. (ţe) obstaja multikulturnost.

Druţba

Druţba je predmet, ki se izvaja v četrtem in petem razredu devetletke; vsebuje

cilje in vsebine z različnih področij: geografije, sociologije, zgodovine, etnologije,

psihologije, ekonomije, politike, etike… Splošni cilji predmeta učencem

omogočajo:


25

ustvariti pogoje pridobivanja znanja o svojem kulturnem, druţbenem in

naravnem okolju;

doţivljanje, spoznavanje in vrednotenje razmerij med posameznikom,

druţbo in kulturnim ter naravnim okoljem;

oblikovanje stališč in vrednot;

raziskovanje in razlago pojavov, povezav in problemov druţbenega in

kulturnega okolja;

obvladovanje komunikacijskih, raziskovalnih in druţbenih ( prevzemanje

odgovornosti, sprejemanje in spoštovanje drugačnosti, spoštovanje

kulturne dediščine…) spretnosti.30

Našteti so le nekateri splošni cilji, zlasti tisti, ki se posredno nanašajo na

oblikovanje evropskega drţavljanstva. Učni načrt vsebuje tudi posebne cilje, ki so

razdeljeni na različne vidike: geografski, zgodovinski in sociološki vidik. Z

geografskega vidika je pomemben predvsem cilj, ki govori o učenčevi širitvi

prostorske orientacije od domačega kraja, domače pokrajine na Slovenijo, Evropo

in svet. Tako učenec dobi prostorsko predstavo o bivanju na našem planetu. Cilji

zgodovinskega vidika se nanašajo predvsem na krepitev nacionalne pripadnosti in

na upoštevanje različnosti slovenskega etničnega prostora. Cilji sociološkega

vidika pa se navezujejo na razumevanje druţbenega okolja (eden izmed ciljev je

tudi spoznavanje človekovih ter otrokovih temeljnih pravic in odgovornosti).31

Pri predmetu druţba učenci spoznavajo ţivljenjsko okolje z več vidikov. V tabeli

so predstavljene učne vsebine in cilji (operativni), ki posredno vsebujejo elemente

o evropskem drţavljanstvu.

30

Bogataj idr., 2006, str. 6 31

Bogataj idr., 2006, str. 7 – 8


26

Tabela 4: Operativni cilji predmeta druţba in predlagane vsebine, ki se

navezujejo na evropsko drţavljanstvo32

RAZRED PREDLAGANE VSEBINE OPERATIVNI CILJI

(UČENCI)

4.

OTROKOVE PRAVICE,

DOLŢNOSTI IN

ODGOVORNOSTI

Spoznavajo temeljne otrokove in

človekove pravice.

Primerjajo poloţaje ljudi in

otrok v različnih okoljih danes in

v preteklosti.

4. ODGOVORNOST DO SEBE IN

DRUGIH

Spoznavajo pomembnost

razvijanja sodelovanja za

ţivljenje v skupnosti.

Sprejemajo in spoštujejo

drugačnost in različnost ljudi.

Pridobivajo navade, ki nam

pomagajo ţiveti v skupnosti.

5.

PREBIVALSTVO, DRUŢBENA

VPRAŠANJA, RAZLIKE MED

LJUDMI V SKUPNOSTI

Spoznavajo selitve prebivalcev

(dnevne, začasne, stalne).

Spoznavajo razlike med ljudmi v

skupnosti.

Spoznavajo oblike sodelovanja

med ljudmi v skupnosti ter

razlike med neformalnim in

formalnim zdruţevanjem.

Ugotavljajo medsebojne

povezave ljudi, drţav, celin.

5.

POVEZANOST LJUDI,

NASELIJ, POKRAJIN V

PRETEKLOSTI IN DANES

Spoznavajo, kako smo ljudje,

drţave, celine med seboj

povezani.

Analizirajo povezanost ljudi,

drţav, celin ob konkretnem

32

Bogataj idr., 2006, str. 10 – 21


27

primeru ali ob aktualnem

dogodku.

5. SLOVENIJA: LEGA IN

ZANČILNOSTI

Znajo pokazati lego Slovenije na

zemljevidu Evrope, sveta,

globusu.

5.

TEMELJNA OBDOBJA

SLOVENSKEGA

ZGODOVINSKEGA RAZVOJA

Spoznavajo nekaj najbolj

temeljnih obdobij in dogajanj iz

slovenske preteklosti.

Čeprav evropsko drţavljanstvo v učnem načrtu ni konkretno omenjeno, lahko iz

vsebine zastavljenih ciljev predmeta razberemo, da vsebujejo vsebine, ki učencem

pomagajo oblikovati vrednote, spretnosti in stališča, ki jim bodo pomagala ţiveti

v socialnem, kulturnem in naravnem okolju.

Geografija

Predmet geografije je v programu osnovne šole prisoten od šestega do devetega

razreda in je eden od predmetov, ki so razširjeni iz premeta druţba. Predmet

geografije je zelo specifičen, saj je tako naravoslovni kot druţboslovni predmet;

zato vsebuje tudi veliko ciljev in vsebin, ki pomagajo učencem, da se zavedajo ne

samo nacionalnega temveč tudi evropskega drţavljanstva. Nekateri splošni cilji

predmeta, ki so navedeni v učnem načrtu, učencem omogočajo:

pridobivanje temeljnega znanja o druţbenogeografskih procesih in pojavih

na lokalni, regionalni in svetovni ravni;

spoznavanje vloge manjšin kot mostu med narodi na primeru Slovenije in

območij sosednjih drţav, kjer ţivi slovenska narodnost;

spoznavanje bogastva različnih ljudstev na Zemlji, vzgajanja v

spoštovanju, različnosti ter strpnosti do drugačnih po veri, rasi, jeziku in

navadah;

razvijanje sposobnosti orientacije …33

33

Kunaver idr., 2003, str. 7


28

Iz splošnih ciljev ni moč razbrati kompleksnost in pestrosti vsebin predmeta

geografije, zato bomo v tabeli izpostavili nekatere vsebine in operativne cilje, ki

učencem (neposredno in posredno) pribliţajo pojem evropskega drţavljanstva.

Tabela 5: Operativni cilji predmeta geografija in predlagane vsebine, ki se


RAZRED PREDLAGANE VSEBINE OPERATIVNI CILJI (UČENCI)

7.

GEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI EVROPE

IN AZIJE

Spoznajo Evropo kot matično celino

in pri tem vzporedno poglabljajo obče

geografske pojme.

7.

NARAVNA IN

POLITIČNA

POVEZANOST EVROPE

Opišejo pomen evropske zveze za

sodelovanje evropskih drţav (EU,

svoboden pretok ljudi, blaga, delovne

sile).

Na izbranih primerih opišejo

prednosti in slabosti razčlenjenosti

Evrope za ţivljenje ljudi.

7.

JUŢNA IN JV EVROPA

Ovrednotijo lego Juţne Evrope za

razvoj prometa.

Opišejo pestro narodnostno in versko

sestavo JV Evrope.

Sklepajo o posledicah političnih

nasprotij za ţivljenje ljudi in

uničevanje naravnega okolja.

7.

SREDNJA EVROPA

Imenujejo narode v Srednji Evropi in

povedo, katerim jezikovnim verskim

skupinam pripadajo.

7.

ZAHODNA EVROPA

Ocenijo gospodarsko razvitost drţav

Zahodne Evrope.

Imenujejo najgosteje poseljena

območja Zahodne Evrope in razloţijo

vzroke za zgostitev prebivalstva.

34

Kunaver idr., 2003, str. 8 – 63


29

7.

VZHODNA EVROPA

Opišejo politično, narodnostno

sestavo Vzhodne Evrope.

Analizirajo vzroke in posledice

različne razporeditve prebivalstva.

8.

GEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI AMERIKE,

AFRIKE, AVSTRALIJE IN

POLARNIH OBMOČIJ

Oblikujejo stališča in vrednote, kot so

spoštovanje drugih narodov in kultur,

strpnost do drugačnosti, mednarodno

sodelovanje.

Spoznajo potrebo po prizadevanju za

uresničevanje svetovnega miru in

ohranjanje naravne in kulturne

dediščine.

8.

AMERIKA

Opišejo pomen odkritja Amerike in

ugotovi, kakšen pomen ima to za

Evropo.

9.

SLOVENIJA, NAŠA

DOMOVINA

Spoznajo geografske značilnosti

Slovenije kot svoje domovine in

drţave ter jih primerjajo z izbranimi

drţavami Evrope.

Spoznavajo naravne moţnosti za

gospodarski razvoj Slovenije in njene

moţnosti za uveljavitev v mednarodni

skupnosti.

Spoznavajo pomen gospodarskih

panog za zadovoljevanje potreb

druţbe; njihovo razvitost primerjajo s

sosednjimi drţavami.

Spoznajo značilnosti prebivalstva

Slovenije in se seznanijo s poloţajem

italijanske in madţarske manjšine pri

nas ter slovenske v Italiji, Avstriji ter

na Madţarskem.


30

Pri predmetu geografija v osnovni šoli se predvsem v sedmem razredu pojavijo

cilji in vsebine, ki učencem pribliţajo pojem Evrope. Iz zastavljenih ciljev

predmeta, ponazorjenih v tabeli št. 5, vidimo, da v sedmem razredu učenci

spoznajo Evropo kot matično celino in se seznanijo z druţbenimi razmerami v

Evropi v odvisnosti od naravnih pogojev in dogajanj v preteklosti. Pri vsebinah o

naravni in politični povezanosti Evrope spoznajo pomen evropske integracije ( to

je Evropska unija) za sodelovanje evropskih drţav. S tem se konkretno obravnava

evropsko drţavljanstvo. Ostale vsebine (navedene v tabeli) pa posredno

spodbujajo k temu, da učenci pridobijo znanja in veščine, ki jim bodo v

nadaljevanju in pri ostalih predmetih bolje pomagala razumeti nastanek in obstoj

evropske integracije. S tem bi si krepili evropsko identiteto.

Zgodovina

Zgodovina se v osnovni šoli kot samostojen predmet poučuje od šestega do

devetega razreda. Predmet učence seznanja z najpomembnejšimi dogodki, pojavi

in procesi človeške zgodovine. Zgodovinsko dogajanje v različnih dobah in

bogate zgodovinske izkušnje prejšnjih generacij uvajajo učence v temeljno

razumevanje ţivljenja, dela, miselnosti in ustvarjanja v preteklosti, obenem pa

pomenijo orientacijo za ţivljenje v sedanjosti in prihodnosti. »S spoznavanjem

zgodovinskih dogodkov, ţivljenja ljudi, njihovih raznovrstnih dejavnosti

zgodovina učence ne le seznanja z izkušnjami prejšnjih rodov, ampak hkrati

prispeva in mora prispevati k razvijanju učenčevega občutka pripadnosti

skupnosti in osebnega razvoja.«35

Zgodovina je torej predmet, pri katerem bi učenci lahko spoznali začetke evropske

integracije in s tem nastanek pojma evropskega drţavljanstva (evropske

identitete). Splošni cilji, ki se na to navezujejo, učencem omogočajo:

spoznavanje najpomembnejših dogodkov iz obče in nacionalne zgodovine;

razvijanje zavesti o narodni identiteti in drţavni pripadnosti;

spoznavanje, spoštovanje in razumevaje različnih kultur, ver, ras in

skupnosti;

35

Repe idr., 2003, str. 5


31

pridobivanje vedenja o kulturni dediščini v splošnem in nacionalnem

okviru in dojemljivost za evropske kulturne in civilizacijske ţivljenjske

vrednote;

razvijanje dojemljivosti za vrednote, pomembne za avtonomno skupinsko

delo in za ţivljenje v pluralni ter demokratični druţbi (strpnost, odprtost,

miroljubnost, strpno poslušanje tujega in argumentiranje svojega mnenja,

medsebojno sodelovanje, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in

dostojanstva).36

Tabela 6: Operativni cilji predmeta zgodovina in predlagane vsebine, ki se


RAZRED PREDLAGANE VSEBINE OPERATIVNI CILJI (UČENCI)

6. NAČIN ŢIVLJENJA Spoznajo pomen pravil za ţivljenje v

skupnosti.

7. EVROPSKI SREDNJI VEK

Spoznajo gospodarske, druţbene in

kulturne spremembe v evropskem in

nacionalnem prostoru med 11. in 15.

stoletjem.

8.

EVROPA IN SVET NA

PREHODU V 19.

STOLETJE

Spoznajo izbrane člene Deklaracije o

človekovih pravicah ter izpišejo

glavne ideje.

8. LETO 1848 V EVROPI IN

PRI NAS

Ocenijo pomen revolucije 1848 v

Evropi in pri nas.

Pojasnijo zahteve narodnega

programa Zedinjena Slovenija.

8. EVROPA PO LETU 1848

Spoznajo imena novih drţav, ki so

takrat nastale v Evropi.

Spoznajo pomen zdruţitve Nemčije in

Italije.

8. SVET IN SLOVENCI NA

PREHODU V 20.

Preučijo zgodovinski zemljevid

Evropska ekspanzija in naštejejo

36

Repe idr., 2003, str. 7 37

Repe idr., 2003, str. 17 – 33


32

STOLETJE največje kolonialne drţave konec 19.

Stoletja.

9.

SVET MED

SVETOVNIMA

VOJNAMA

Spoznajo vlogo Društva narodov.

9.

SLOVENCI MED

SVETOVNIMA

VOJNAMA

Poznajo posledice mirovnih pogodb

za slovensko etnično ozemlje.

9. DRUGA SVETOVNA

VOJNA

Spoznajo pomen Atlantske listine pri

povezovanju drţav protifašistične

koalicije.

9. SVET PO DRUGI

SVETOVNI VOJNI

Poznajo vlogo OZN, NATO.

Spoznajo bistvene vzroke za spor

med prejšnjimi zavezniki v vojni in za

delitev Evrope na Vzhodno in

Zahodno.

Navedejo glavne vzroke in cilje

gospodarskega ter političnega

povezovanja na Zahodu in na Vzhodu

(EGS, EFTA, EU).

Seznanijo se s posledicami zloma

socializma v Vzhodni Evropi.

9. SLOVENCI PO DRUGI

SVETOVNI VOJNI

Poznajo glavne vzroke za razpad

Jugoslavije.

Opišejo osamosvojitev Slovenije in

prizadevanja za mednarodno

povezovanje.

S pomočjo izbranih vsebin in operativnih ciljev pri predmetu zgodovina, učenci

usvojijo nekaj znanja o evropski integraciji, ki jim ponuja evropsko drţavljanstvo.

Od šestega do devetega razreda spoznavajo pojme, ki so posredno povezani z

oblikovanjem evropske identitete (še vedno je v ospredju nacionalna identiteta). V

devetem razredu nekoliko natančneje spoznajo začetke nastanka in širitev


33

evropske integracije. Pred tem pa spoznavajo dogodke, ki so privedli do tega,

čemur danes pravimo Evropska unija.

Drţavljanska vzgoja in etika

Predmet drţavljanska vzgoja in etika (DIE) je druţboslovni predmet, ki se ga

učenci učijo v sedmem in osmem razredu devetletke. Zraven obveznega je še

izbirni del, kjer so dane širše moţnosti, da so učitelji skupaj z učenci bolj

ustvarjalni pri izboru tem. Predmet s vsemi svojimi elementi pomaga učencem, da

razvijejo sposobnosti mišljenja, veščine, motivacije in interes za druţbena

vprašanja, vrednostne usmeritve in identitete. Pri predmetu DIE so v ospredju

odprtost, strpnost, moralnost in vrednote, ki omogočajo razvoj demokratične in

humane skupnosti. Pri predmetu je eden izmed ciljev oblikovanje osebnosti

oziroma identitete posameznika, evropska identiteta pa je pogojena prav s tem.

Zanima nas, koliko ciljev (splošnih, operativnih) in vsebin je pri predmetu DIE

namenjenih za oblikovanje evropske identitete.

Splošni cilji predmeta so vezani na:

usvajanje znanja o druţbi, v kateri mladostnik razvija samostojne

odgovore na druţbena in etnična vprašanja;

razvijanje osebnosti v etničnem smislu, ki je pogoj za samostojno,

svobodno in odgovorno druţbeno delovanje (samoopazovanje, vraščanje v

narodno in gospodarsko skupnost, vzpostavljanje medosebnih in druţbenih

odnosov, razvijanje demokratične kulture);

oblikovanje kompleksnih drţavljanskih ter moralnih presoj (občutek

odgovornosti, vrednotne usmeritve, odnos do (individualne, nacionalne,

verske, kulturne, civilizacijske) identitete, prepoznavanje neupravičenih

dejanj…).38

38

Justin idr., 2002, str. 5 – 6


34

Tabela 7: Operativni cilji predmeta drţavljanska vzgoja in etika in predlagane

vsebine, ki se navezujejo na evropsko drţavljanstvo39

RAZRED PREDLAGANE

VSEBINE OPERATIVNI CILJI (UČENCI)

7.

ŢIVLJENJE V

SKUPNOSTI: NAROD,

DRŢAVA

Spoznavajo delovanje skupnosti in

naštejejo oblike, načine in področja

sodelovanja med ljudmi.

Spoznavajo in razlikujejo pojem

lastnega naroda, drţave ter

drţavljanstva (narod, drţava,

drţavljanstvo, narodna zavest,

nacionalna kultura in identiteta,

medkulturnost).

Spoznavajo različne moţnosti in

oblike urejanja skupnih zadev v okviru

drţave med narodi, kulturami in

drţavami (mednarodne povezave);

Razumevajo pomen strpnosti med

narodi.

7. DRUŢINA Spoznavajo odvisnost druţine od

druţbene skupnosti, drţave.

7. VZORNIKI IN

AVTORITETE

Razlikujejo med dogovornimi pravili

in pravili, ki izvirajo iz temeljnih

vrednot.

7.

SPORAZUMEVANJE IN

SPOROČANJE V

SKUPNOSTI

Spoznajo vlogo jezika v razvoju

nacionalne in drţavljanske skupnosti;

Spoznavajo, da je sporazumevanje

najpomembnejše sredstvo za

razreševanje konfliktov (mednarodno

sporazumevanje).

7. MEDIJI (OBČILA) IN Spoznavajo vpliv medijev na

39

Justin idr., 2002, str. 8 – 32


35

INFORMACIJE

oblikovanje javnega mnenja na

različnih ravneh, od lokalne skupnosti

do mednarodne ravni.

8.

GENERACIJE IN

KULTURE –

MEDSEBOJNO

RAZUMEVANJE

Spoznajo pomen kulture in

medkulturnega dialoga (univerzalna

kultura, kulturni pluralizem,

nacionalna kultura, prevladovanje

kulture prvega sveta nad kulturami

drugega in tretjega sveta).

8. UREJANJE

Spoznavajo demokracijo kot način

urejanja skupnih zadev in določanja

pogojev ţivljenja.

Se uvajajo v praktično uporabo načel

druţbenega soţitja: pravičnost,

enakost, svoboda, humanost,

solidarnost, strpnost. Razvijajo

občutek soodgovornosti za urejanje

skupnih zadev.

Spoznavajo ključne značilnosti

delovanja pravne drţave, zlasti

pomembnosti nadzora nad nosilci

oblasti; pomen civilne druţbe

(temeljne pravice in dolţnosti,

sodstvo, demokracija, varuh

človekovih pravic…).

8. DRUŢBA PRIHODNOSTI

Se zavedajo, da lahko ljudje s

sodelovanjem v demokratičnem

odločanju vplivajo na smer razvoja.

Usvajajo temeljne postopke v zvezi z

odločanjem o prihodnjem razvoju.

IZBIRNI

DEL

ODDALJENE KULTURE,

ODNOSI MED

KULTURAMI,

Spoznavajo osnovne pojme in

značilnosti izbranih tem, predvsem na

podlagi aktualnih dogodkov.


36

ZDRUŢENA EVROPA,

TERORIZEM IN MIR V

SVETU

Pri predmetu drţavljanska vzgoja in etika učenci usvojijo veliko elementov

znanja, ki jim pomagajo pri oblikovanju osebne, nacionalne in posledično tudi

evropske identitete.

Drţavljanska kultura

Potrebno je omeniti enoletni izbirni predmet, ki se pojavlja v devetem razredu

osnovne šole. To je drţavljanska kultura in se navezuje na obvezni predmet

drţavljanska vzgoja in etika. Predmet temelji na spoznavanju in razumevanju

nacionalne in kulturne tradicije, hkrati pa učence seznanja z drugimi kulturami in

druţbenimi ureditvami. Predmet učencem omogoča spoznavanje

najpomembnejših drţavnih in mednarodnih druţbenih institucij. Med splošnimi

cilji predmeta, zlasti med tistimi, ki so pomembni za našo obravnavo teme, je

treba omeniti predvsem:

razvijanje odnosa do individualne, nacionalne in kulturne identitete sebe in

drugih;

spoznavanje najpomembnejših mednarodnih organizacij (Svet Evrope,

OZN, UNESCO…) ter spoznavanje temeljnih dokumentov in listin o

človekovih in otrokovih pravicah;

razvijanje demokratične kulture;

prepoznavanje različnih oblik neenakosti, nepravičnosti in diskriminacije,

pristranskosti, stereotipov in predsodkov ter kršitev pravic…

Predmet drţavljanska kultura je sestavljen iz naslednjih tem oziroma vsebin:

DEMOKRACIJA, POLITIČNA UREDITEV IN INSTITUCIJE, ČLOVEKOVE

IN OTROKOVE PRAVICE, ENAKOST IN RAZLIČNOST.40

40

Justin idr., 2005, str. 6


37

8.1.2 Oblikovanje evropskega drţavljanstva v srednji šoli

Srednješolsko izobraţevanje v Republiki Sloveniji se deli na splošno ter na

poklicno in srednje strokovno izobraţevanje. Urejeno je z različnimi zakoni

(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja, Zakon o

gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraţevanju, Zakon o maturi,

Zakon o posebnih pravicah italijanske in madţarske narodne skupnosti na

področju vzgoje in izobraţevanja, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi

potrebami), ki določajo vsebine in način upravljanja.41

V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na gimnazijske učne načrte za

predmete sociologija, geografija in zgodovina. V njih bomo skušali poiskati tiste

učne cilje in vsebine, ki dijakom omogočajo laţje razumevanje evropskega

drţavljanstva.

Sociologija

»Namen predmeta sociologije je, da dijakinje in dijake opremi s tistimi znanji in

spretnostmi, ki so pomembni in potrebni za razumevanje lastnega osebnega

ţivljenja kot tudi za razumevanje širših druţbenih pojavov in procesov, ki

presegajo izkušnjo posameznice in posameznika./ … / Sociologija tako usposablja

dijake za samostojno uporabo ključnih socioloških idej in ustreznih metod pri

analizi druţbenih pojavov in lastnega ţivljenja in omogoča tvorno vključevanje v

druţbo. Posebej omogoča spoznavanje in analizo slovenske druţbe, vendar pa

usmerja analitično pozornost dijakov in dijakinj tudi na temeljne značilnosti

drugih sodobnih druţb in kultur.«42

Splošni cilji oziroma kompetence predmeta sociologija dijakom omogočajo, da

razvijajo različne sposobnosti, ki jim pomagajo razumeti druţbena vprašanja,

procese in pojave.

41

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/srednjesolsko_izobrazevanje/, 9.4.2009 42

Popit idr., 2008, str. 5

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/srednjesolsko_izobrazevanje/


38

Tabela 8: Operativni cilji predmeta sociologija in predlagane vsebine, ki se


RAVEN PREDLAGANE

VSEBINE OPERATIVNI CILJI (DIJAKI)

OSNOVNA

POSAMEZNIK

DRUŢBA

SOCIOLOGIJA

Razumejo, da je druţba dinamična

kategorija, da so se druţbene in

kulturne okoliščine ţivljenja

posameznikov spreminjale

(postmoderne in moderne druţbe).

OSNOVNA IDENTITETA IN

KULTURA

Razumejo socializacijo kot proces, v

katerem se učijo ţivljenja v skupnosti,

v katerem oblikujejo in spreminjajo

socialne identitete, druţbene vloge in

lastno identiteto in s tem producirajo

druţbo.

Razumejo zaznavanje lastne kulture

kot samoumevne, razumejo dileme in

teţave pri obravnavi drugih kultur in

subkultur – kulturni relativizem in

etnocentrizem.

OSNOVNA

DRUŢBENE

RAZLIČNOSTI IN

NEENAKOSTI

Razumejo pomen etnične identitete in

presodijo njen pomen za

posameznika, njegov status in druţbo

ter različne odnose med etnijami.

OSNOVNA ODLOČANJE V

SKUPNOSTI

Razumejo načine oblikovanja in

delovanja modernih drţav.

Pojasnijo dileme moderne

demokracije.

Razumejo procese odločanja v

modernih organizacijah, ovrednotijo

vpliv na ţivljenje ljudi.

43

Popit idr., 2008, str. 7 – 17


39

Razumejo spreminjanje pomena

nacionalne drţave in načine odločanja

v mednarodnih skupnostih (Evropska

unija).

OSNOVNA IZZIVI SODOBNEGA

SVETA

Razumejo globalizacijo kot

protisloven proces in ovrednotijo

različne poglede nanjo (Evropska

integracija in globalizacija).

Razumejo dejavnike, ki vplivajo na

povezovanje sveta: od gospodarskih

dejavnikov do mednarodnih

organizacij (Evropska unija), ter

ovrednotijo njihov vpliv in pomen.

MATURA MNOŢIČNI MEDIJI IN

KOMUNIKACIJE

Razumejo pomen mnoţičnih medijev

in komunikacijskih tehnologij za

oblikovanje odnosa do sveta in

samega sebe.

Ovrednotijo vpliv globalizacije na

mnoţične medije.

MATURA

DELO, MODERNE

DRUŢBENE

ORGANIZACIJE IN

PROSTI ČAS

Razumejo pomen in spreminjanje

organizacij v sodobnih druţbah ter

njihov vpliv na druţbo in ţivljenje

posameznic in posameznikov

(mednarodne druţbe).

Vsebine in cilji v tabeli kaţejo na to, da dijaki pri predmetu sociologija dokaj

dobro spoznajo pojem evropske integracije, saj zraven tega, da spoznajo pojme in

dejavnike vezane na evropsko drţavljanstvo, jih morajo tudi ovrednotiti in

analizirati. V tem primeru sociologija usposablja dijake, da samostojno

razmišljajo predvsem o pomenu in spreminjanju druţbe, o organizacijah

(predvsem nastanek novih organizacij; v našem primeru Evropske unije) in se

zavedajo, da so del vsega tega.


40

Geografija

Predmet geografija je zelo kompleksen in povezuje mnoga znanja. Osnovni

namen pouka geografije je usmerjanje dijakov v spoznavanje in obvladovanje

ţivljenjskih okoliščin, ki se nanašajo na človekov naravni in druţbeni prostor.

Splošni cilji predmeta so vezani na: spoznavno področje, razumevanje prostora,

znanje in razumevanje geografskih struktur, uporabo znanja in veščin, vzgojne

cilje; med drugim vključujejo tudi osebnostno – socialne in drţavljanske

zmoţnosti, pri katerih dijaki razvijajo:

zavedanje in razumevanje narodne kulturne identitete v sovplivanju z

evropsko in svetovno identiteto;

zavedanje o smislu pripadnosti lokalni skupnosti, drţavi, Evropski uniji,

Evropi ali svetu;

zmoţnosti za izkoriščanje prednosti, ki jih omogoča Evropska unija;

dojemanje človekovih pravic in enakosti kot osnove za solidarnost in

odgovornost v sodobnem svetu.44

Iz splošnih ciljev predmeta so izpeljani operativni cilji in vsebine, ki so

predstavljeni v naslednji tabeli.

Tabela 9: Operativni cilji predmeta geografija in predlagane vsebine, ki se


TEMA PREDLAGANE


GEOGRAFIJA

SVETA

SEVERNA

AMERIKA

Ovrednotijo politični in gospodarski

pomen ZDA v svetu.

EVROPA SPLOŠNO O

EVROPI

Imenujejo vse evropske drţave in

njihova glavna mesta.

Poznajo pomen skupne kmetijske

politike v Evropski uniji.

Razloţijo cilje povezovanja

evropskih drţav v različne skupnosti

44

Lipovšek idr., 2008, str. 8 – 15 45

Lipovšek idr., 2008, str. 17 – 43


41

na drţavni in regionalni ravni.

Spoznajo nastanek, razvoj, širitev in

delovanje Evropske unije.

Opišejo probleme novonastalih

multikulturnih okolij.

Na podlagi podatkov prepoznajo in

razloţijo razlike med drţavami EU.

EVROPA ZAHODNA

EVROPA

Opišejo glavne značilnosti razvoja

Zahodne Evrope ter ga primerjajo z

razvojem v drugih delih Evrope in

sveta.

Definirajo pojem Beneluks.

EVROPA JUGOVZHODNA

EVROPA

Analizirajo probleme soţitja med

narodi pred letom 1991 in po tem.

SLOVENIJA

LEGA SLOVENIJE

IN NJEN POMEN ZA

NARAVNO IN

DRUŢBENO

OKOLJE

Vrednotijo pomen

naravnogeografskega in

druţbenogeografskega poloţaja

Slovenije v Evropi in EU.

Poznajo bistvene faze nastajanja

samostojne slovenske drţave.

SLOVENIJA PREBIVALSTVO

Opišejo značilnosti razvoja

prebivalstva v Sloveniji in ga

primerjajo z izbranimi evropskimi

drţavami.

Izdelajo poročilo o poloţaju

slovenskih manjšin in opredelijo

poloţaj Slovencev v zamejstvu glede

na njihove narodnostne pravice.

SLOVENIJA KMETIJSTVO IN

PODEŢELJE

Primerjaj najpomembnejše

značilnosti kmetijstva v Sloveniji z

drţavami EU.

SLOVENIJA PROMET Vrednotijo prometno lego Slovenije v

Evropski uniji.


42

DODATNE

IZBIRNE

VSEBINE

EVROPA -

SPLOŠNO

Spoznajo delovanje ustanov

Evropske unije.

Predlagajo reševanje narodnostnih

vprašanj v Evropi.

Ocenijo kmetijsko politiko Evropske

unije

Učni načrt geografije za gimnazijo predvideva, da dijaki natančneje spoznajo

nastanek, razvoj, širitev in delovanje Evropske unije ter delovanje ustanov

Evropske unije. V ospredju je predvsem primerjava in analiza druţbeno in

naravnogeografskih dejavnikov med drţavami Evropske unije in obravnavanih

drţav (zlasti Slovenije) z drţavami Evrope.

Zgodovina

Zgodovina je v gimnaziji obvezni učni predmet, pri katerem je poudarjena

lokalna, nacionalna, regionalna in evropska zgodovina. V splošnih ciljih predmeta

so omenjene različne kompetence, ki so pomembne za vseţivljenjsko učenje. Med

temi so za razumevanje evropskega drţavljanstva pomembne socialne in

drţavljanske kompetence ter kulturna zavest in izraţanje, ki dijakom omogočajo:

usvajanje znanja o večkulturni evropski druţbi;

umeščanje nacionalne v evropsko kulturno identiteto;

spodbujanje medkulturnega dialoga in strpnosti;

razvijanje pripravljenosti za premagovanje predsodkov in stereotipov;

razvijanje in spodbujanje pozitivnega odnosa do demokracije, spoštovanja

človekovih pravic, enakosti in odgovornega in kritičnega drţavljanstva;

poznavanje temeljnih mednarodnih dokumentov, v katerih so zapisane

pravice človeka in drţavljana;

poznavanje evropske integracije in strukture Evropske unije;

oblikovanje zavesti o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini;

spodbujanje pozitivnega odnosa do lokalne, nacionalne in evropske

kulturne dediščine.46

46



43

To so tisti splošni cilji zgodovine, ki se navezujejo na Evropsko unijo in evropsko

drţavljanstvo.

Tabela 10: Operativni cilji predmeta zgodovina in predlagane vsebine, ki se


OBDOBJE PREDLAGANE


SREDNJI

VEK

ETNIČNE, DRUŢBENE

IN GOSPODARSKE

SPREMEMBE

Pojasnijo etnične, gospodarske in

druţbene spremembe, ki jih povzroči

srednjeveška kolonizacija.

Primerjajo prednosti ter slabosti

velikih geografskih odkritij za Evropo

in ostali svet.

19.

STOLETJE

VZPON

MEŠČANSTVA IN

UVELJAVITEV

PARLAMENTARIZMA

Analizirajo doseţke francoske

revolucije s stališča razsvetljenskih

zahtev po enakosti.

Razvijajo pozitiven odnos do pomena

spoštovanja človekovih pravic,

enakosti in demokracije.

19.

STOLETJE

SLOVENSKO

NACIONALNO

OBLIKOVANJE

Raziščejo posamezne etape

nacionalnega oblikovanja

(jugoslovanska ideja).

Razvijajo pozitiven odnos do

oblikovanja narodne identitete in

razvoja drţavnosti.

20., 21.

STOLETJE

RAZVOJ

DEMOKRACIJE

Primerjajo različne oblike

demokratičnih ureditev v zgodovini

človeštva.

Analizirajo vzroke za pojav

totalitarnih sistemov in njihove

posledice za demokratično ureditev v

Evropi in po svetu.

47



44

Raziščejo posledice razširitve

demokracije po padcu berlinskega

zidu v Evropi.

20., 21.

STOLETJE

SODELOVANJE IN

KONFLIKTI V 21.

STOLETJU

Raziščejo različne oblike političnega,

gospodarskega in kulturnega

povezovanja sveta po drugi svetovni

vojni (svetovno povezovanje – OZN).

Primerjajo različna obdobja evropske

integracije in njihovo uspešnost (EGS

in začetki evropske integracije,

Evropska unija in njena širitev…).

20., 21.

STOLETJE

RAZVOJ

SLOVENSKEGA

NARODA V 20.

STOLETJU

Analizirajo in primerjajo poloţaj

slovenskega naroda v različnih

obdobjih dvajsetega stoletja.

Preiščejo in primerjajo reševanje

mejnih vprašanj v različnih obdobjih.

Raziščejo okoliščine in dejavnike, ki

so vodili do rojstva; samostojne

drţave in vključevanja v evropsko

integracijo (mednarodno priznanje in

povezovanje Slovenije.

Primerjajo poloţaj zamejcev,

zdomcev in izseljencev ter primerjajo

poloţaj manjšin v republiki Sloveniji.

20., 21.

STOLETJE

CIVILNODRUŢBENA

GIBANJA IN

ČLOVEKOVE

PRAVICE

Raziščejo značilnosti prvih

organiziranih gibanj za človekove

pravice.

Ocenijo pomen deklaracije o

človekovih pravicah.

Ocenijo delovanje posameznih

civilnodruţbenih gibanj v novejši

zgodovini.


45

20., 21.

STOLETJE

SPREMINJAJOČI SE

NAČINI ŢIVLJENJA

NA SLOVENSKEM PO

DRUGI SVETOVNI

VOJNI

Raziščejo razpetost Slovencev med

JV, Vzhodno in Zahodno Evropo.

Razloţijo, kako se je spremenilo

ţivljenje v obdobju samostojne

Slovenije in po vstopu v Evropsko

unijo.

Dijaki s pomočjo izbranih vsebin in operativnih ciljev spoznajo dogodke, ki so

sproţili idejo in nastanek Evropske unije. Kot je razvidno iz tabele, ima zgodovina

pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in narodne identitete,

poudarjena pa je tudi evropska identiteta.

8.1.3 Izobraţevalni programi v Evropski uniji

Glavni program na področju splošnega izobraţevanja v Evropski uniji je program

Vseţivljenjsko učenje, ki je bil sprejet na podlagi Sklepa Evropskega parlamenta

in Sveta. (Uradni list Evropske unije, 15. 11. 2006)

Program je namenjen daljšemu obdobju (2007 – 2013) in sluţi kot povezovalec

programov splošnega izobraţevanja. Izobraţevalni programi med drugim tudi

pomagajo predvsem mladim pri pridobivanju znanja in spretnosti za prihodnje

zaposlovanje in aktivno evropsko drţavljanstvo. Program Vseţivljenjsko učenje

vsebuje več podprogramov: Comenius, Erasmus, Erasmus Mundus, Leonardo da

Vinci in Grundtvig.48

Comenius je izobraţevalni program za vrtce in osnovne šole in spodbuja

mednarodno sodelovanje šol in drugih izobraţevalnih institucij ter spodbuja

učenje jezikov in razvoj mednarodne zavesti. Ključni cilji programa so vezani na

izboljšanje kakovosti šolstva in krepitev evropske razseţnosti v šoli (izboljšanje

kakovosti in povečanje obsega mobilnosti učencev in učiteljev, spodbujanje

učenja tujih jezikov, povečevanje evropske razseţnosti pri učiteljih…); tako

obstajajta dva ključna cilja programa:

razvijanje znanja in razumevanja raznolikosti evropskih kultur in jezikov

ter njene vrednosti med mladimi in izobraţevalnim osebjem;

48

http://evropa.gov.si/aktualne-teme/2008-09-09/izobrazevalni-programi/, 15.4.2009

http://evropa.gov.si/aktualne-teme/2008-09-09/izobrazevalni-programi/


46

pomagati mladim pri pridobivanju izkušenj za ţivljenje, ki so potrebne za

njihov osebni razvoj, zaposlovanje in aktivno evropsko drţavljanstvo.49

Erasmus je izobraţevalni program za študente in študentske izmenjave, ki podpira

uresničevanje evropskega visokošolskega prostora in se zavzema za inovativne

procese. Program podpira veliko aktivnosti:

mobilnost študentov za študij ali usposabljanje v drţavah članicah

Evropske unije;

mobilnost učiteljskega osebja v tujini;

intenzivne programe Erasmus, kot so projekti poletnih in zimskih šol;

večstranske projekte;

projekte, ki razvijajo študijske programe;

projekte sodelovanja med visokošolskimi institucijami in podjetji;

projekte modernizacije visokošolskih institucij in virtualnih kampusov.50

Erasmus Mundus je program, s pomočjo katerega Evropska unija podpira

sodelovanje s tretjimi drţavami (z drţavami nečlanicami) na področju visokega

šolstva. Cilj programa je izboljšati kvaliteto evropskega visokošolskega

izobraţevanja in promovirati medkulturno razumevanje preko sodelovanja s

tretjimi drţavami. Program omogoča tudi štipendiranje študija in dolgoročnih ter

kratkoročnih projektov.51

Program Leonardo da Vinci je izobraţevalni program Evropske unije za razvoj

poklicnega in strokovnega izobraţevanja in usposabljanja. Program podpira

razvojne projekte, ki prispevajo h kvaliteti in privlačnosti poklicnega

izobraţevanja ter usposabljanja. Program podpira tudi prenos in razvoj inovacij

ter razvoj evropske dimenzije v izobraţevanju in usposabljanju. Cilji programa v

obdobju 2007 – 2013 so vezani na izboljšanje kakovosti in povečanje obsega

mobilnosti in več oblik podpore mladim za izboljšanje izobraţevanja in

usposabljanja.52

49

http://www.cmepius.si/vzu/comenius.aspx, 15.4.2009 50

http://www.cmepius.si/vzu/erasmus.aspx, 15.4. 2009 51

http://www.cmepius.si/drugo/erasmus_mundus.aspx, 15.4.2009 52

http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx, 15.4.2009

http://www.cmepius.si/vzu/comenius.aspx

http://www.cmepius.si/vzu/erasmus.aspx

http://www.cmepius.si/drugo/erasmus_mundus.aspx

http://www.cmepius.si/vzu/leonardo.aspx


47

Grundtvig je program izobraţevanja v EU, ki je namenjen odraslim. Gre za

splošno izobraţevanje odraslih, v katerega je potrebno vključiti čim več odraslega

prebivalstva v različne formalne in neformalne oblike izobraţevanja. Predvsem z

višjo mobilnostjo starejših, bi program pripomogel starejšemu prebivalstvu, da

osveţijo in nadgradijo svoja znanja (s tem bi se tudi laţje zaposlili). Program

obsega štiri akcije:

Grundtvig partnerstva – vključujejo projekte manjšega obsega, pri katerih

sodelujejo ustanove najmanj treh članic EU;

Grundtvig mobilnost – obsega stalna strokovna izpopolnjevanja oseb, ki

skrbijo za izobraţevanje;

multilateralni projekti – namenjeni so razvoju in inovacijam izobraţevanja

odraslih;

Grundtvig mreţe – namenjene razvoju izobraţevanja odraslih na

posameznem področju skozi izmenjavo izkušenj.53

Navedene programe dopolnjujejo različni programi (prečni program in program

Jean Monnet). Prečni program je povezovalni program, ki zajema razvoj politik,

učenje jezikov in informacijsko komunikacijsko tehnologijo v izobraţevanju. Jean

Monnet pa je projekt Evropske unije za spodbujanje dejavnosti na področju

evropske integracije (podpiranje poučevanja evropskih študij kot predmeta na

univerzah ter finančno podpiranje določenih ustanov).54

8.1.4 Vloga učiteljev in učencev

Oblikovanje evropskega drţavljanstva v šoli je odvisno od učiteljev in učencev, ki

jih povezujejo učne vsebine. Pri pregledu učnih načrtov je bilo moč zaslediti

veliko vsebin o evropski integraciji, vendar je treba pri tem upoštevati dejstvo, da

je učitelj še vedno tisti, ki prenaša vsebine na učence. Kako učitelji učencem

pribliţajo vsebine, da se učenci zavedajo evropskega drţavljanstva? Vsekakor igra

vlogo več dejavnikov, ki so vezani na učitelje in učence. Pri učiteljih bi lahko

izpostavili usposobljenost, vrsto izobrazbe, zaupanje v svoje sposobnosti, gradivo

(ki ga ima na voljo), učni načrt (ki je vodilo), njegove poglede na drţavljanstvo in

predvsem, kako se loti oziroma predstavi določeno temo. Za vzpostavitev ugodne

53

http://www.cmepius.si/vzu/grundtvig.aspx, 15.4.2009 54

http://evropa.gov.si/aktualne-teme/2008-09-09/izobrazevalni-programi/, 15.4.1009

http://www.cmepius.si/vzu/grundtvig.aspx

http://evropa.gov.si/aktualne-teme/2008-09-09/izobrazevalni-programi/


48

razredne klime pa morajo sodelovati tudi učenci, pri katerih je potrebno

spodbujati zanimanje za drţavljansko angaţiranje, politične aktivnosti in poglede

na drţavljanstvo (pri tem imata veliko vlogo motivacija in učenčevo zaupanje v

učitelja).

Za učitelje velja dejstvo, da so odgovorni za poučevanje prihodnjih generacij

Evropejcev. Zato se je razvila Evropska mreţa o politikah izobraţevanja učiteljev

(ENTEP), ki si prizadeva za dvig kakovosti izobraţevanja in usposabljanja

učiteljev v EU, njihovo mobilnost in predvsem evropsko dimenzijo. Učitelji torej

ne poučujejo samo drţavljanov v svoji drţavi članici, temveč tudi evropske

drţavljane. Poudarjajo nacionalno identiteto kot podlago za nadnacionalno zavest

o evropski druţbi. Evropski učitelj mora upoštevati:

evropsko identiteto – istočasno poudarjanje nacionalne in evropske

identitete (raznolikost znotraj enotnosti);

evropsko znanje – poznavanje evropske zgodovine in njen vpliv na

sodobno evropsko druţbo;

evropsko večkulturnost – pozitiven odnos do svoje kulture in odprtost za

druge kulture;

znanje evropskih jezikov – znanje več kot enega evropskega jezika;

evropsko drţavljanstvo – izkazovanje solidarnosti z drugimi evropskimi

drţavami; ustvarjanje samostojnih, odgovornih in dejavnih drţavljanov

Evropske unije;

poleg vsega mora učitelj upoštevati evropsko strokovnost in merila

kakovosti, saj ima izobrazbo, da lahko poučuje v kateri koli evropski

drţavi.55

8.2 Različni programi in društva, ki se ukvarjajo z evropskim

drţavljanstvom

Društva in programi, ki se ukvarjajo z evropskim drţavljanstvom, delujejo v

javnem interesu. Z vidika evropskega drţavljanstva so pomemben dejavnik

oblikovanja evropske identitete. Z nastankom in delovanjem Evropske unije se je

55

http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/european-teacher-si.pdf, Kaj je evropski učitelj?, Michael Schratz, 15.4.2009

http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/european-teacher-si.pdf

http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/european-teacher-si.pdf


49

pojavilo veliko društev in programov, ki so naklonjeni evropski integraciji ter

navzoči pri njenem razvoju.

8.2.1 Program Evropa za drţavljane

Program Evropa za drţavljane (2007 – 2013) je izdala Evropska komisija v okviru

izobraţevanja in kulture. Pred tem je Svet Evrope izpostavil program skupnosti,

da bi promoviral aktivno evropsko drţavljanstvo in Evropo za drţavljane. V ta

namen je izšel tudi poseben vodnik po programu, ki je namenjen za predstavitev

vsebine programa. Vodnik je sestavljen iz treh delov, v katerih so predstavljeni

splošni in posebni cilji, informacije o izvajanju programa ter informacije o akcijah

in ukrepih, ki jih program zajema. Splošna načela, ki jih program zajema so:

omogočiti drţavljanom, da sodelujejo pri izgradnji Evrope ter tako

razvijajo evropsko drţavljanstvo;

razviti občutek evropske identitete, ki se opira na skupne vrednote,

zgodovino in kulturo;

povečati razumevanje med evropskimi drţavljani in prispevati k

multikulturnemu dialogu;

zbrati ljudi iz lokalnih skupnosti iz vse Evrope, da delijo in izmenjajo

izkušnje, ideje in vrednote, da se učijo iz zgodovine in tako gradijo

prihodnost.56

Program daje prednost predvsem tistim temam, ki so pomembne za razvoj

aktivnega evropskega drţavljana. Teme, kot so:

prihodnost Evropske unije in njene temeljne vrednote;

aktivno evropsko drţavljanstvo: udeleţba in demokracija v Evropi;

medkulturni dialog;

blaginja ljudi v Evropi: zaposlovanje, socialna kohezija in trajnostni

razvoj;

vpliv politik Evropske unije v druţbah.

Navedene teme imajo v tem programu prednost, saj so pomembne za celoten čas

trajanja programa in imajo zato trajen značaj. Pri programu naj bi upoštevali

nekatere značilnosti in kazalce oblikovanja skupne identitete:

56

http://ec.europa.eu/citizeship/index.en.htm, 16.4.2009

http://ec.europa.eu/citizeship/index.en.htm


50

evropske vrednote;

učenje za aktivno evropsko drţavljanstvo;

prostovoljno delo kot izraz aktivnega evropskega drţavljanstva;

nadnacionalnost in lokalna razseţnost (aktivno evropsko drţavljanstvo je

mogoče doţiveti samo v okolju, ki presega nacionalni vidik);

kulturna in jezikovna raznolikost;

medsebojno bogatenje (skozi razne akcije);

enak dostop do programa (načelo nediskriminacije);

uravnoteţena zastopanost spolov;

medgeneracijska solidarnost.

Ob upoštevanju vseh teh in še mnogih drugih parametrov, bi morali novonastali

projekti in akcije biti uspešni pri oblikovanju evropskega drţavljanstva.

Program Evropa za drţavljane ima svojo določeno strukturo oziroma konkretnejšo

obliko, na podlagi katere predlaga za dosego ciljev štiri akcije:

Aktivni drţavljani za Evropo (cilji: okrepiti dejavnosti, ki vključujejo ali

spodbujajo neposredne izmenjave med evropskimi drţavljani s pomočjo

sodelovanja v obliki pobratenja mest; podpora različnim nadnacionalnim

in medsektorskim projektom);

Aktivna civilna druţba v Evropi (cilji: okrepiti institucionalno zmogljivost

raziskovalnih organizacij evropske javne politike; prispevati k oblikovanju

civilne druţbe na evropski ravni; podpora projektom, za katere dajo

pobudo organizacije civilne druţbe.

Skupaj za Evropo (cilji: poglobiti pojem aktivno evropsko drţavljanstvo;

spodbujati, da se Evropa pribliţuje svojim drţavljanom preko odmevnih

dogodkov, študij in informacijskih orodij ter orodij za razširjanje

informacij);

Aktivno evropsko spominjanje (cilji: ohranjanje krajev in arhivov, ki so

povezani z deportacijami; ohranjanje spomina na ţrtve nacizma,

stalinizma…).57

57

http://ec.europa.eu/citizeship/index.en.htm, 16.4.2009



51

Program Evropa za drţavljane izvaja Evropska komisija skupaj z Izvajalsko

agencijo za izobraţevanje, avdiovizualno področje in kulturo ter z drţavami

članicami in sodelujočimi drţavami. V programu lahko sodelujejo vsi

zainteresirani, ki spodbujajo aktivno evropsko drţavljanstvo.58

8.2.2 Program Mladi v akciji

Program Mladi v akciji je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega

sodelovanja na področju mladine. Program omogoča finančno podporo projektom

neformalnega učenja in mobilnosti mladih, namenjen pa je mladim med 15 in 28

letom. Skrbi za povečanje zavzetosti in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje

druţbe, vključno z Evropsko unijo. Program omogoča mladim, da z lastnimi

prizadevanji krepijo ključne kompetence za vseţivljenjsko učenje z namenom, da

se laţje zaposlijo in vključijo v druţbo. Splošni cilji programa Mladi v akciji so:

spodbujanje aktivnega drţavljanstva mladih, še posebej njihovega

evropskega drţavljanstva;

razvijanje solidarnosti in spodbujanje strpnosti med mladimi;

spodbujanje medsebojnega razumevanja med mladimi različnih drţav;

prispevanje k razvoju kakovosti sistemov v podporo dejavnosti mladih

in pristojnosti organizacij civilne druţbe na področju mladine;

spodbujanje evropskega sodelovanja glede mladinske politike ob

upoštevanju lokalnih in regionalnih ravni.59

Program obsega pet akcij, ki potekajo od leta 2007 do leta 2013. Te akcije so

Mladi za Evropo, Evropska prostovoljna sluţba, Mladi v svetu, Podporni sistemi

na področju mladine in Evropsko sodelovanje na mladinskem področju.60

V programu Mladi v akciji sodelujejo tudi mnoge slovenske organizacije, ki v

svoje dejavnosti vključujejo vprašanja o evropskem drţavljanstvu. Te organizacije

so Društvo študentov invalidov, Mladinski svet Slovenije, Mladinski center

podlaga, Mladi evropski federalisti in CNVOS (Center za informiranje,

sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij). Tako je ob Evropskem mladinskem

58

http://ec.europa.eu/citizeship/index.en.htm, 16.4.2009 59

www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=44311, 28.3.2009 60

http://www.evrokultura.org/programi_transnacionalni.php, 16.4.2009


http://www.zurnal24.si/cms/novice/slovenija/index.html?id=44311

http://www.evrokultura.org/programi_transnacionalni.php


52

tednu s pomočjo seminarja, ki je potekal v Ljubljani (3. – 10. junij 2007) izšla

publikacija o evropskem drţavljanstvu.

V številnih prispevkih je moč zaslediti različna vprašanja, ki se pojavljajo na

obravnavano temo. Izpostaviti je potrebno vprašanja, kot so:

»Kaj sploh je evropsko drţavljanstvo (in evropska identiteta)?«

»Kaj vpliva na zavedanje evropskega drţavljanstva med mladimi?«

»Kako bi lahko pojme o Evropi, Evropski uniji, evropski identiteti in

evropskem drţavljanstvu umestili v mladinsko delo?«

»Katere ugodnosti posamezniku prinaša evropsko drţavljanstvo?«

»Ali obstaja skupna identiteta drţavljanov Evropske unije oziroma ali le –

ta ogroţa nacionalne identitete?«

»Katere pravice izhajajo iz evropskega drţavljanstva?«

»Zakaj je treba mlade spodbuditi, da bodo aktivni evropski drţavljani?«61

To pa so tista vprašanja, ki so ključna za izgradnjo evropskega drţavljanstva. Če

bodo mladi znali poiskati odgovore na ta vprašanja bodisi v projektih ali na

individualni ravni, bodo postali zgledni aktivni evropski drţavljani.

Na vprašanje »Zakaj lahko z gotovostjo trdiš, da si evropski drţavljan?«, so mladi

udeleţenci seminarjev in projektov odgovarjali različno:

»Evropski drţavljan si ti, ste vi, so vsi in sem tudi jaz. EU pa je naša

mati.«

»Tega ne morem trditi, vendar izkoriščam vse ugodnosti, ki ga evropsko

drţavljanstvo prinaša.«

»Ker ţivim v Evropi, sem in imam moţnost biti obveščena o dogajanju v

evropskih institucijah ter o evropskih vprašanjih, ki so predstavljena v

medijih. Oblikujem in prenašam zavest o evropski identiteti, zato lahko z

gotovostjo trdim, da sem evropska drţavljanka.«

»Preprosto zato, ker sem drţavljan ene od članic EU.«

»To mi zagotavlja potni list, vendar bi teţko rekla, da se počutim kot

evropska drţavljanka. Ne potujem namreč zunaj Evrope, kjer bi

občutek te pripadnosti postal močnejši. Za zdaj je evropsko

61

Goršek, K., Šterpin, E., Burja, A., 2007, str. 49 - 50


53

drţavljanstvo precej imaginaren pojem, vezan predvsem na

geografijo.«

»Preko svojih aktivnosti se trudim sooblikovati druţbo tako na lokalni

in drţavni kot na evropski in svetovni ravni. Sem drţavljan Slovenije,

Evrope in sveta, kar pomeni, da sem tudi evropski drţavljan.«

»Ne počutim se kot evropska drţavljanka v pomenu, kot je bil

predstavljen na seminarju. Počutim pa se kot Evropejka in kot

svetovna drţavljanka.«62

Glede na odgovore je očitno, da mladi evropsko drţavljanstvo sprejemajo

različno, kar je posledica njihovih izkušenj in znanja na tem področju. Razliko pa

daje tudi angaţma posameznikov, saj gre predvsem za subjektivno razumevanje

pojma evropskega drţavljanstva. Mnoge akcije mladim le pomagajo, da laţje

razumejo evropsko drţavljanstvo in s tem tudi pozitivne ter negativne posledice,

ki jim ga prinaša evropsko drţavljanstvo, ki je nad nacionalnim. Seveda pa je

potrebno pri tem upoštevati dejstvo, da evropsko drţavljanstvo ne nadomešča

nacionalnega, temveč ga zgolj dopolnjuje.

8.2.3 Vloga izobraţevalno – informacijskega društva Evropska hiša

Maribor

Evropska hiša Maribor je bila ustanovljena leta 1991 in je polnopravna članica

mednarodne mreţe evropskih hiš EUNET.63

Sedeţ društva se nahaja v Gospejni

ulici 10 v Mariboru. Ker je društvo prostovoljnega značaja, je lahko član vsak

drţavljan Republike Slovenije, ki spremlja cilje in naloge Društva ter deluje v

njem pod enakimi pogoji.

Je primer društva, ki podpira evropske integracijske procese na podlagi

uresničitve idej zdruţene Evrope in je obenem mednarodno mesto za različna

srečanja namenjena izmenjavi norm, kriterijev in idej Evrope. Društvo se zavzema

za to, da se evropska zdruţitev doţivlja v vsakdanu in neposrednem okolju

drţavljank in drţavljanov; le – ti naj bi spoznali norme in kriterije zdruţene

Evrope.

62

Goršek, K., Šterpin, E., Burja, A., 2007, str. 48 63

Več o EUNET na http://www.european-net.org/, 17.4.2009

http://www.european-net.org/


54

Društvo se ukvarja s projekti in aktivnostmi, ki spodbujajo oblikovanje

evropskega drţavljanstva. Pomembnejši ţe zaključeni projekti so:

Evropska vas 2007/08;

Projekt Evropska vas 2004/05;

Natečaj Evropa v šoli 2005/06 – Sodelovanje v Evropi različnosti;

Projekt Evropska vas 2005/06;

Natečaj Evropa v šoli 2004/05 – Sem drţavljanka – drţavljan v

spreminjajoči se Evropi;

Natečaj Evropa v šoli 2003/04 – Evropa skozi kulturo in šport; Razstava o

Evropski uniji »Nova prihodnost«;

Natečaj Evropa v šoli 2002/03 – Različni in enaki ţivimo skupaj v Evropi

in na planetu Zemlja;

Natečaj Evropa v šoli 2001/02 – Naša zgodovina – naša evropska

prihodnost;

Natečaj Evropa v šoli 2000/01 – Lepše okolje – lepša Evropa;

Natečaj Evropa v šoli 1999/2000 – Zdruţeni Evropi naproti: izzivi zame,

drţavljana 21. stoletja.64

Trenutno potekata projekta Natečaj Evropa v šoli 2008/09 in Evropska vas

2008/09.65

Cilj in namen programov (projektov) Društva je spodbujanje mladih (v osnovni in

srednji šoli) za medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje

drugih narodov in drţav v EU. S tem se hkrati zavedajo lastne kulturne identitete.

Načini in oblike dela so vezani na tematiko projektov ter predstavljajo:

»Interdisciplinaren in inovativen pristop v šolah pri spoznavanju drţav

Evropske unije in oblikovanju materialov in programa za predstavitev

drţav;

Aktivno sodelovanje otrok pri raziskovanju tematike, oblikovanju

predstavitvenih materialov in programa;

Raziskovanje, razgovore, intervjuje, delavnice, predstavitve, oblikovanje

predstavitvenih materialov…;

64

http://www.evropskahisa-maribor.si/content/section/5/29/, 17.4.2009 65

http://www.evropskahisa-maribor.si/content/section/5/29/, 17.4.2009

http://www.evropskahisa-maribor.si/content/section/5/29/

http://www.evropskahisa-maribor.si/content/section/5/29/


55

Sodelovanje z lokalno in širšo javnostjo (s starši, študenti, novinarji,

partnerskimi šolami v tujini, veleposlaništvi, občani…).«66

V Sloveniji se nahajajo še dve Evropski hiši in sicer v Ljubljani in Novi Gorici,

kjer prav tako izvajajo programe in projekte vezane na tematiko evropskih

integracijskih procesov.

8.3 Primerjalni vidik

Evropsko Unijo sestavlja več drţav, v katerih se med evropskimi drţavljani

pojavljajo različna mnenja o članstvu v uniji in o temah, ki so vezane na evropsko

integracijo. Po javnih raziskavah se soglasje o članstvu v Evropski uniji počasi

stabilizira. Glede na postavljena vprašanja so odgovori zelo različni.67

Je članstvo naše drţave v EU po vašem mnenju dobra stvar?

Rezultati za odgovor DA (drţave z najvišjo in najniţjo vrednostjo v %, Slovenija

in EU 27): Nizozemska: 80%, Luksemburg: 71%, Irska: 67%, Romunija: 66%,

Slovenija: 59%, EU 27: 53%, Avstrija: 39%, Velika Britanija: 32%, Madţarska:

31%, Latvija: 27%.

Slovenija se med članicami Evropske unije s tem odgovorom uvršča nekje v

sredino, saj 59 % drţavljanov ocenjuje, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji

koristno.

Ima v celoti gledano članstvo naše drţave v Evropski uniji prednosti, ali temu ni

tako?

Rezultati za odgovor PREDNOSTI: Irska: 79%, Estonija: 78%, Slovaška: 77%,

Danska: 76%, Slovenija: 71%, EU 27: 56%, Bolgarija: 43%, Italija: 41%, Velika

Britanija: 39%, Madţarska: 39%.

Tri četrtine in več vprašanih na Irskem, Estoniji, Slovaški, Danski in Nizozemski

ima o tem pozitivno mnenje. Tudi Slovenija (71%) ima zelo pozitivno mnenje o

prednostih zaradi članstva v Evropski uniji.

66

http://www.evropskahisa-maribor.si/content/view/48/29/, 17.4.2009 67

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb70/eb70_first_de.pdf, EUROBAROMETER 70, 15.6.2009

http://www.evropskahisa-maribor.si/content/view/48/29/

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb70/eb70_first_de.pdf


56

Glede na to, da so pred kratkim bile volitve v Evropski parlament, je zanimivo

mnenje Evropejcev o tem, če zaupajo v Evropski parlament.

Ali zaupate v Evropski parlament?

Rezultati, ki potrjujejo ZAUPANJE:68

Slovaška: 70%, Belgija: 65%, Luksemburg:

64%, Malta: 64%, Slovenija: 62%, EU 27: 51%, Avstrija: 41% ,Latvija: 41%,

Velika Britanija: 27%.

Rezultati so glede na aktualne dogodke (nizka volilna udeleţba) kar visoki. Tudi

Slovenija je visoko nad evropskim povprečjem.

Na vprašanje »Kaj za vas osebno pomeni Evropska Unija?«,

Največ jih je odgovorilo, da to pomeni (EU 27): svobodno potovanje, študij in

delo: 49%, evro: 35%, svobodo: 26%, kulturno različnost: 27%, več soodločanja

v svetu: 22%, demokracijo: 21%, več kriminala: 15%, brezposelnost: 11%, izguba

kulturne identitete: 11%, socialno varnost: 9%.

Podobni odgovori so tudi v Sloveniji, za katero lahko rečemo, da so glede na

druge članice Evropske unije slovenski drţavljani dobro ozaveščeni o Evropski

uniji, saj 90% Slovencev pozna Evropskim parlament, komisijo, centralno banko

ter sodišče Evropske unije.69

8.3.1 Izobraţevanje o drţavljanstvu

V vsaki drţavi članici Evropske unije se izvaja izobraţevanje o drţavljanstvu

(bodisi nacionalnem ali evropskem) glede na njeno zgodovino in trenutno stanje.

Znanja, ki so povezana z drţavljanstvom, učenci pridobivajo na vseh stopnjah

izobraţevanja pri različnih predmetih (poglavje o oblikovanju evropskega

drţavljanstva v šoli). Kot je bilo navedeno, je v Sloveniji mnogo učnih vsebin, ki

spodbujajo oblikovanje tako nacionalnega kot evropskega drţavljanstva.

Če primerjamo različne drţave, se pri izobraţevanju o drţavljanstvu pojavljajo

različne prednosti in slabosti. Za primer bomo izpostavili baltski drţavi Latvijo in

Estonijo.

68

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb69/eb69_en.htm, EUROBAROMETER 69, 15.6.2009 69

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb69/eb69_en.htm, EUROBAROMETER 69, 15.6.2009

http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb69/eb69_en.htm



57

Izobraţevanje o drţavljanstvu je v Latviji naletelo na nekaj problemov, saj to

predstavlja relativno novo področje v latvijskem izobraţevalnem sistemu. Med

drugim ugotovitve raziskav kaţejo, da so si znanja, sposobnosti in odnos dijakov

do te teme nasprotujoča.

Mladim ljudem primanjkuje znanje in razumevanje tem o demokratičnem

drţavljanstvu (njihovih načel) in o političnih procesih v Latviji.

Teţko je vključiti mlade drţavljane v volitve in druge tradicionalne aktivnosti o

socialni druţbi.

Mladim primanjkuje sposobnosti, da bi preko medijev analizirali novice ali pa na

njih sploh ne polagajo pozornosti.

Po raziskavah je po ocenah dijakov dober drţavljan tisti, ki:

se ne vključuje v politične stranke (65%);

se ne vključuje v politične razprave (52%);

se ne vključuje v druţbene aktivnosti (26%);

ne podpira človekovih pravic (20%);

naj ne bi poznal zgodovine svoje drţave (27%).

77% anketirancev je odgovorilo, da je dober drţavljan tisti, ki trdo dela, skrbi za

svojo druţino ter ţivi mirno in »tiho« ţivljenje.

Raziskava, ki je potekala v Latviji, vključuje še naslednje ugotovitve:

po ponovni razglasitvi neodvisnosti (1990) je moč opaziti demokratizacijo

druţbe, razvoj civilne druţbe in izgradnjo progresivnega izobraţevalnega

sistema;

sociološke raziskave kaţejo na razdrobljenost druţbe in pomanjkanje

moralnih vrednot v srednji šoli;

standardi izobraţevanja o drţavljanstvu splošnih izobraţevalnih institucij,

ki so se oblikovale v Latviji, vsebujejo znanja, sposobnosti in razvoj

odnosov;

izobraţevanje o drţavljanstvu je v Latviji novo področje; njegov razvoj je

v veliki meri odvisen od izobrazbe učitelja; od učitelja je odvisno


58

oblikovanje demokratičnega šolskega okolja, (popolnosti) vsebin in

metodologije drţavljanske vzgoje, pouka ter izven šolskih dejavnosti.70

Podoben primer je tudi Estonija, kjer si prizadevajo, da bi skušali pri drţavljanski

vzgoji tako mlade kot starejše čim bolj pripraviti na demokratično druţbo (da bi v

njej bili aktivni). Glede glavnih socialnih akterjev in struktur v šoli avtor meni, da

je ţe tradicionalno, da so učni načrti ter učbeniki drţavljanske vzgoje vezani na

politične in demokratične ustanove in se izogibajo socialnim akterjem in

polemikam. To je tipično tako za Estonijo kot za večino ostalih drţav članic

Evropske unije.71

9 ZAKLJUČEK

Oblikovanje evropskega drţavljanstva in oblikovanje evropske identitete je

postalo pomembno za članice Evropske unije. Ko smo postali člani Evropske

unije smo sprejeli novo drţavljanstvo, ki nam daje več odprtih moţnosti na

različnih področjih. Z vidika posameznika so mnenja o novem drţavljanstvu zelo

različna. Predvsem pri mladih, ki oblikujejo svojo identiteto, je ta pojem oziroma

novo stanje prineslo mnogo razmišljanj. Seveda morajo biti vsi najprej seznanjeni,

kaj sploh je evropsko drţavljanstvo, da lahko potem govorimo o njegovih

prednostih in slabostih. Pri odraščanju mladostnika je pomembno kje, kdaj in

kako oblikuje svojo identiteto. To so sprva druţina, vrtci, mediji, vrstniki…,

potem pa nastopi izobraţevalni sistem, v katerega otroci vstopajo. V teku naloge

smo se dotaknili izobraţevalnega sistema in ugotovili, da le – ta vsebuje predmete

(s svojimi cilji in vsebinami), ki učence, dijake in študente spodbujajo k

oblikovanju evropskega drţavljanstva.

Drţavljanstvo se je skozi zgodovino spreminjalo, se še spreminja in se bo

spreminjalo v prihodnosti. Če samo izvzamemo slovenski narod, je preteklo kar

nekaj časa, da smo dobili slovensko drţavljanstvo. Vsaka drţava ima svojo

zgodovino, v kateri je opisana tudi drţavljanska pripadnost. Slovenci smo imeli

pred tem jugoslovansko drţavljanstvo, Slovaki in Čehi češkoslovaško…, sedaj pa

imamo skupno evropsko drţavljanstvo, tako kot preostale članice Evropske unije.

Po vseh nemirih, ki so se dogajali v Evropi (pa) je prišlo do preloma ob ideji in

70

Jurgena, Mikainis, 2005, str. 415 – 420 71

Haav, 2005, str. 421 – 426


59

nastanku prvih evropskih integracij. Če ne bi bilo ideje o povezovanju evropskih

drţav, ne bi bilo enotnega skupnega evropskega drţavljanstva, ki ga s pravno

podlago potrjuje in opisuje Maastrichtska pogodba.

Kljub ozaveščanju o evropskem drţavljanstvu je še vedno z nekaterimi izjemami

pomen nacionalne identitete večji od pomena evropske identitete. Po

javnomnenjskih raziskavah (EUROBAROMETER) se še vedno več Slovencev

počuti Slovence kot Evropejce. Tudi v učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo je

več tem in vsebin, ki so vezane na oblikovanje nacionalnega kot evropskega

drţavljanstva. Podobno je tudi v ostalih drţavah, ki so se osamosvojile nekoliko

kasneje (v 90 – ih).

Oblikovanje evropskega drţavljanstva v vzgojno – izobraţevalnih institucijah je

odvisno od učiteljev (profesorjev) in učencev (dijakov, študentov), saj v učnih

načrtih ni dovolj vsebin in ciljev, ki bi neposredno spodbujali oblikovanje

evropskega drţavljanstva. Veliko več je posrednih ciljev, ki preko nacionalne

identitete napeljujejo k evropski. Tako bi morali učitelji s svojo usposobljenostjo,

gradivom, predstavitvijo tem, zaupanjem v svoje sposobnosti, izobrazbo, s

svojimi pogledi na drţavljanstvo,… učence motivirati za zanimanje o

drţavljanskem angaţiranju in političnih aktivnostih. Tako bi pri učencih ustvarili

njihove lastne poglede tako na nacionalno kot evropsko drţavljanstvo. Učitelji

imajo pomembno vlogo pri oblikovanju evropskega drţavljanstva, saj lahko poleg

tem, ki so v učnem načrtu, natančneje opišejo in ovrednotijo pojem evropskega

drţavljana.

Oblikovanje evropskega drţavljanstva je tako kot učenje vseţivljenjski proces, v

katerega se vključujejo tudi starejši. V ta namen obstajajo akcijski programi in

društva, ki spodbujajo oblikovanje evropskega drţavljanstva z različnimi

programi in projekti pri vseh generacijah. Cilji teh programov in akcij so zelo

podobni in jasno usmerjeni, ker omogočajo drţavljanom, da delujejo in sodelujejo

pri izgradnji Evrope ter tako razvijajo evropsko drţavljanstvo. Pomembno je, da

razvijamo občutek evropske identitete, ki se opira na skupne vrednote, zgodovino

in kulturo. Namen programov je spodbujanje drţavljanov za medkulturno

razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in drţav.


60

10 VIRI IN LITERATURA

Balibar, E. (2007). Mi, drţavljani Evrope? Meje, drţava, ljudstvo. Ljubljana:

Zaloţba Sophia.

Bezenšek,J.;Barle,A. (2006): Poglavja iz sociologije vzgoje in izobraţevanja,

Fakulteta za management, Koper.

Bogataj, J., Budnar, M., Janša Zorn, M., Rener, T., Umek, M., Zabukovec, M.,

Kos, D. (2006). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja: druţba

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.

Čebular, A., Kezunovič - Krašek, M., Repnik, T., Sankovič, N. in Štokojnik, T.

(2005). Kaj prinaša evropska ustava? Ljubljana: Slovenija Doma v Evropi.

Dealnty, G. in Rumford, C. (2008). Nov razmislek o Evropi: druţbena teorija in

pomeni evropeizacije. Ljubljana: Zaloţba Sophia.

Deţelan, T., Fink – Hafner, D., Hafner – Fink, M. in Ulan, S. (2007),

Drţavljanstvo brez meja? Ljubljana: FDV.

Goršek, K., Šterpin, E., Burja, A. (2007). Evropsko drţavljanstvo: evropski

mladinski teden. Ljubljana: Movit NA Mladina.

Haav, K. (2005). Teaching citizenship and democracy: a new system of concepts

for Estonia and the EU. V A. Roos. (Ur.), Teaching Citizenship (str. 421 – 426).

London: a CiCe publication.

Izobraţevanje za demokratično drţavljanstvo. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport Republike Slovenije.

Jurgena, I., Mikainis, Z. (2005). Citizenship education in the secondary school:

Latvian expirience and problems. V A. Roos. (Ur.), Teaching Citizenship (str. 415

– 420). London: a CiCe publication.

Justin, J., Barle Lakota, A., Bezenšek, J., Jogan, M., Potočnik, V., Nečimer, V.

idr. (2002). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja: drţavljanska

vzgoja in etika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za

šolstvo.


61

Kunaver, J., Bevc Malajner, V., Cunder, K., Černe, A., Otič, M., Osterman, N.,

Senegačnik, J. (2003). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja:

geografija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za

šolstvo.

Kunaver, V., Gabrič, A., Brodnik, V., Razpotnik, J., Valič, A., Radosavljevič, B.

idr. (2008). Učni načrt, Zgodovina: gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport: Zavod RS za šolstvo.

Lipovšek, I., Cunder, K., Dragoš, A., Kolenc Kolnik, K., Lilek, D., Oršič, D. idr.

(2008). Učni načrt, Geografija: gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport: Zavod RS za šolstvo.

Popit, T., Andolšek, S., Makarovič, M., Poljanšek, M., Virk Rode, J. (2008). Učni

načrt, Sociologija: gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS

za šolstvo.

Purta – Torney, J., Lehman, R., Oswald, H. in Schulz, W. (2003). Drţavljanstvo

in izobraţevanje v osemindvajsetih drţavah. Ljubljana: Obrazi edukacije.

Repe, B., Kastelic, A., Berzelak, S., Kern, A., N., Livk, M., Nečak, D. idr. (2003).

Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja: zgodovina. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.

Ross, A. (2005). Teaching Citizenship. London: a CiCe publication.

Toplak, C. (2003). Zdruţene drţave Evrope: zgodovina evropske ideje. Ljubljana:

FDV.

Zgaga, P. (2004). Bolonjski proces: oblikovanje skupnega evropskega

visokošolskega prostora. Ljubljana: Obrazi edukacije.

11 INTERNETNI VIRI


http://eescopinions.eesc.europa.eu/eescopiniondocument.aspx?language=sl&docn

r=1247&year=2005


http://eescopinions.eesc.europa.eu/eescopiniondocument.aspx?language=sl&docnr=1247&year=2005

http://eescopinions.eesc.europa.eu/eescopiniondocument.aspx?language=sl&docnr=1247&year=2005


62

http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2006/ce321/ce32120061229sl000103

31.pdf


http://www.seeeducoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/european

-teacher-si.pdf

http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/215.pdf

http://www.anthropos.si/anthropos_2004_2007/2007/3_4/14_divjak.pdf

http://evropa.gov.si/novice/18105/

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=8304

http://www.mss.si/index.php?id=49&pid=2&nid=229

http://eacea.ec.europa.eu/citizenship/ngos/call4605/documents/short_sl.pdf

http://www.eurodesk.si/fileadmin/user_upload/novice/Datoteke_EEN_ED_2005_

11_11.html#eyce

http://www.zrss.si/default_zalozba.asp?link=narocanje&t=2&a=0&b=0&vg=0&p

ubID=435


http://ec.europa.eu/youreurope/nav/sl/citizens/citizenship/citizenship/index_sl.htm

l

http://www.eu2008.si/si/About_the_EU/FAQ/About_the_EU/index.html

http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2006/ce321/ce32120061229sl00010331.pdf

http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2006/ce321/ce32120061229sl00010331.pdf


http://www.seeeducoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/european-teacher-si.pdf

http://www.seeeducoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/european-teacher-si.pdf

http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/215.pdf

http://www.anthropos.si/anthropos_2004_2007/2007/3_4/14_divjak.pdf

http://evropa.gov.si/novice/18105/

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=8304

http://www.mss.si/index.php?id=49&pid=2&nid=229

http://eacea.ec.europa.eu/citizenship/ngos/call4605/documents/short_sl.pdf

http://www.eurodesk.si/fileadmin/user_upload/novice/Datoteke_EEN_ED_2005_11_11.html#eyce

http://www.eurodesk.si/fileadmin/user_upload/novice/Datoteke_EEN_ED_2005_11_11.html#eyce

http://www.zrss.si/default_zalozba.asp?link=narocanje&t=2&a=0&b=0&vg=0&pubID=435

http://www.zrss.si/default_zalozba.asp?link=narocanje&t=2&a=0&b=0&vg=0&pubID=435


http://ec.europa.eu/youreurope/nav/sl/citizens/citizenship/citizenship/index_sl.html

http://ec.europa.eu/youreurope/nav/sl/citizens/citizenship/citizenship/index_sl.html

http://www.eu2008.si/si/About_the_EU/FAQ/About_the_EU/index.html

Diplomsko delo NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJAki ji pripada; to je, da postane velesila sveta. Vendar so...

Documents

Transcript of Diplomsko delo NEKATERI VIDIKI OBLIKOVANJAki ji pripada; to je, da postane velesila sveta. Vendar so...