DIPLOMSKO DELO NASTJA LESKOVEC - u pr · Ključne besede: gibalna/športna aktivnost, gibalna...
Transcript of DIPLOMSKO DELO NASTJA LESKOVEC - u pr · Ključne besede: gibalna/športna aktivnost, gibalna...
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Razredni pouk
Diplomsko delo
POVEZANOST SOCIALNIH, EKONOMSKIH IN
DEMOGRAFSKIH DEJAVNIKOV NA
GIBALNO/ŠPORTNO AKTIVNOST OTROK
OD 1. DO 4. LETA STAROSTI
Nastja Leskovec
Koper 2015
Mentor:
izr. prof. dr. Boštjan Šimunič
Somentorica: dr. Tadeja Volmut
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Boštjanu Šimuniču za vso pomoč pri
pisanju diplomskega dela.
Posebna zahvala gre somentorici dr. Tadeji Volmut, ki mi je bila v veliko pomoč
med nastajanjem diplomskega dela. Ves čas me je usmerjala in vzpodbujala ter
motivirala, ko mi je bilo težko. Še enkrat hvala.
Hvala moji družini, ki me je podpirala vsa leta šolanja.
Hvala mamici, ki mi je vedno znala prisluhniti in mi svetovati.
Hvala sestri Nini za vso pomoč in oporo.
Nazadnje največji hvala fantu Petru, ki me je vedno vzpodbujal in verjel vame.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Nastja Leskovec, študentka univerzitetnega študijskega programa prve
stopnje Razredni pouk,
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih
dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od prvega do četrtega leta starosti
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
_______________________
V Kopru, dne ________________
IZVLEČEK
Malo je raziskav, ki preučujejo povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih
dejavnikov z gibalno/športno aktivnostjo predšolskih otrok, tiste, ki so, pa so podatke
večinoma pridobile s pomočjo anketnih vprašalnikov ali pa s pomočjo merilnikov
pospeška.
Ker v Sloveniji še ni študije, ki preučuje, ali obstaja povezava med socialnimi,
ekonomskimi in demografskimi dejavniki in časom gibalne neaktivnosti ter časom
srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok, smo se odločili, da to
izvedemo na vzorcu predšolskih otrok.
Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali obstajajo povezave med objektivno
izmerjeno gibalno/športno aktivnostjo otrok in med nekaterimi socialnimi, ekonomskimi
in demografskimi dejavniki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika.
Izvedli smo raziskavo, v kateri je sodelovalo 33 družin (38 otrok, 32 mater ter 22
očetov). Otroci in starši so nosili merilnik pospeška pet zaporednih dni, od srede do
nedelje, izjema je bilo le spanje in kopanje. Starši so izpolnili tudi priložen
standardiziran anketni vprašalnik o količini in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti
njihovih otrok med tednom in ob koncu tedna.
Ugotovili smo, da izobrazba matere in izobrazba očeta nista povezana s količino,
srednjo in visoko intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti otrok in gibalno
neaktivnostjo. Ugotovili smo statistično značilno razliko med srednjo in visoko
intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti otrok v povezavi z zaposlenostjo očeta.
Ugotovili smo, da prihaja do razlik pri otrocih, ki živijo v mestu, saj so količinsko bolj
gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo na podeželju in v primestnem okolju. Otroci, ki
živijo v mestu, več časa preživijo v srednji in visoki intenzivnosti gibalne/športne
aktivnosti in so tudi manj časa gibalno neaktivni kot otroci, ki živijo na podeželju in ob
primestju. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med velikostjo družine in gibalno
neaktivnostjo, in sicer družine s tremi otroki so bolj gibalno neaktivne, v primerjavi z
družinami z enim ali dvema otrokoma. Ugotovili smo, da so otroci, ki živijo v bloku v
primerjavi s tistimi, ki živijo v hiši, bolj srednje in visoko aktivni prav tako pa so manj
časa gibalno neaktivni.
V zaključku lahko priporočamo, da se izvedejo dodatne študije na to temo, saj smo
prvi v Sloveniji, ki smo izvedli takšno raziskavo na predšolskih otrocih.
Ključne besede: gibalna/športna aktivnost, gibalna neaktivnost, predšolski otroci,
starši, merilnik pospeška, anketni vprašalnik
ABSTRACT
The few present studies dealing with the correlation between social, economical
and demographic factors and physical activity (PA) in preschool-aged children obtained
data mainly by questionnaires or accelerometer data.
Since a study to examine the potential relationship between social, economical
and demographic factors, the time of physical inactivity and the time of moderate to
vigorous physical activity (MVPA) in children has not been carried out yet in Slovenia,
we decided to perform it on a sample of preschool-aged children.
The purpose of this thesis is to examine if there are correlations between the
objectively measured PA in children and certain social, economical and demographic
factors obtained from questionnaires.
A sample of 33 families participated in the research (38 children, 32 mothers and
22 fathers). Children and parents wore accelerometers for five consecutive days from
Wednesday to Sunday, with the exception of sleep time and bath time. Parents
completed the enclosed standardized questionnaires regarding the amount and
intensity of their children’s physical activity during weekdays and the weekend.
We found that there was no correlation between the parent’s level of education
and the amount of physical activity, MVPA and physical inactivity in children. We found
a statistically characteristic difference between moderate and vigorous PA in children
and the father’s employment. We found that there were differences regarding city
children, who were less physically inactive than those living in the country or in the city
suburbs. City children spent more time in MVPA and were less physically inactive than
children living in the country or city suburbs. We found that there were differences
between the size of the family and physical inactivity, because families with three
children were more physically inactive than families with one or two children. We found
that children living in apartment buildings were more involved in MVPA and were less
physically inactive than children living in detached houses.
In conclusion, we recommend further research on this subject, since we were first
to approach a similar study on preschool-aged children.
Key words: Physical activity, Physical inactivity, Preschool-aged children,
Parents, Accelerometer, Questionnaire
KAZALO VSEBINE
1 Uvod...........................................................................................................................1
2 Teoretični del ..............................................................................................................3
2.1 Pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj ................................3
2.2 Gibalna/športna aktivnost predšolskih otrok .........................................................5
2.3 Dejavniki gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok ..........................................7
2.4 Metode spremljanja in merjenja gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok .....12
3 Empirični del.............................................................................................................14
3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................................14
3.2 Raziskovalne hipoteze .......................................................................................14
3.3 Metodologija ......................................................................................................15
3.3.1 Vzorec merjencev ........................................................................................15
3.3.2 Merski instrumenti in vzorec spremenljivk....................................................16
3.3.3 Način zbiranja podatkov ..............................................................................17
3.3.4 Metode obdelave podatkov .........................................................................17
3.4 Rezultati in razprava ..........................................................................................17
3.4.1 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi z izobrazbo staršev ..................17
3.4.2 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi z delovno aktivnostjo staršev....19
3.4.3 Gibalna/športna aktivnost otrok in okolje bivanja .........................................21
3.4.4 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi s številom otrok v družini ..........24
3.4.5 Gibalna/športna aktivnost otrok in bivanjsko okolje ......................................26
4 Sklepne ugotovitve ...................................................................................................28
5 Literatura in viri .........................................................................................................29
6 Priloge ......................................................................................................................37
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Soglasje staršev za sodelovanje v raziskavi ................................................37
Priloga 2: Navodila o nošenju merilnikov pospeška .....................................................39
Priloga 3: Anketni vprašalnik .......................................................................................41
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Spearmanova korelacija med izobrazbo matere in očeta ter količino,
srednjo in visoko intenzivno gibalno/športno aktivnostjo in gibalno neaktivnostjo. 18
Preglednica 2: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na delovno aktivnost matere .....20
Preglednica 3: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na delavno aktivnost očeta .......20
Preglednica 4: Gibalna/športna aktivnost otrok in okolje bivanja .................................22
Preglednica 5: Gibalna/športna aktivnost otrok in število otrok v družini ......................25
Preglednica 6: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na bivanjsko okolje ...................26
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Redna gibalna/športna aktivnost je za otroke zelo pomembna. Predstavlja
pomembno razvojno spodbudo, koristna je za krepitev in varovanje zdravja. Pomaga
nam oblikovati takšne navade in vrednostne vzorce, ki nam zagotavljajo zdrav
življenjski slog skozi celo življenje (Planinšec, Pišot in Fošnarič, 2006). Velika večina
ljudi je dobro seznanjena z vsemi pozitivnimi učinki gibalne/športne aktivnosti na
zdravje otrok, a se kljub temu po številnih državah beleži upad gibalne/športne
aktivnosti (Biddle, Gorely, Marshall, Murdey in Cameron, 2003; Boreham in Riddoch,
2001).
Strokovnjaki (Cavill, Biddle in Sallis, 2001; Klasson – Heggebø in Anderssen,
2003; Strong idr., 2005) so že pred časom oblikovali okvirna priporočila gibalne/športne
aktivnosti, ki narekujejo, da naj bodo otroci in mladostniki med 5. in 18. letom starosti
deležni vsaj 60 minut dnevne srednje in visoke intenzivnosti gibalne aktivnosti. Zasledili
smo tudi priporočila za predšolske otroke, v starosti od 1 do 5 let (NASPE, 2006). Za
dojenčke do 12. meseca starosti ni priporočil, pomembno pa je, da starši
gibalno/športno aktivnost svojih otrok usmerjajo v raziskovanje gibanja in okolice. Pri
otrocih starih od 12 do 36 mesecev priporočajo 30-minutno vsakodnevno
gibalno/športno aktivnost v organizirani in vsaj 60-minutno vsakodnevno
gibalno/športno aktivnost v neorganizirani vadbi ter da ne sedijo več kot 60 minut
skupaj. Pri otrocih starih od 3 pa do 5 let pa priporočajo vsak dan 60 minut
gibalne/športne aktivnosti v organizirani vadbi ter 60 minut ali več v neorganizirani
vadbi. Prav tako pa ne smejo sedeti več kot 60 minut skupaj (NASPE, 2006).
Z gibalno/športno aktivnostjo otrok so povezani različni dejavniki. Med slednje
uvrščajo biološke in demografske, socialne, psihološke in okoljske (Heitzler, Martin,
Duke in Huhman, 2006; Sallis, Prochaska in Taylor, 2000). Poznavanje vseh skupin
dejavnikov je nujno, če želimo razumeti značilnosti gibalne/športne aktivnosti otrok.
Zavedati se moramo, da dejavniki gibalne/športne aktivnosti ne delujejo ločeno, ampak
se med seboj prepletajo in povezujejo.
Ker v Sloveniji še ni študije, ki preučuje, ali obstaja povezava med socialnimi,
ekonomskimi in demografskimi dejavniki in časom gibalne neaktivnosti ter časom
srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok, smo se odločili, da to
izvedemo na vzorcu predšolskih otrok. S pomočjo merilnika pospeška in z anketnim
vprašalnikom smo želeli ugotoviti povezavo med bivalnim okoljem, izobrazbo staršev,
njihovo delovno aktivnostjo in velikost družine na gibalno/športno aktivnost vrtčevskih
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
2
otrok. Tako smo si zastavili cilj, ugotoviti povezanost socialnih, ekonomskih in
demografskih dejavnikov in gibalne/športne aktivnosti otrok.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj
Pišot (2004) je izraz gibalna/športna aktivnost opredelil kot kakršnokoli gibanje,
med katerim porabimo več energije, kot bi je v mirovanju. Je pomemben dejavnik
otrokovega razvoja in zdravja, vsakodnevne otrokove gibalne/športne aktivnosti
omogočajo vzpostavitev biološkega ravnovesja v njegovem organizmu, s tem pa tudi
pravilno rast in razvoj (Johnston, Burns, Brauer in Richardson, 2002). Gibalna/športna
aktivnost torej vpliva na telesni razvoj in razvoj gibalnih sposobnosti, hkrati pa tudi na
posameznikov emocionalni, socialni in kognitivni razvoj (Ekelund idr., 2004). Planinšec
in Fošnarič (2004) sta ugotovila, da gibalno/športno aktivnejši otroci dosegajo višje
rezultate od manj aktivnih otrok v celotni telesni samopodobi, gibalni učinkovitosti in
nadzoru telesne mase. Tudi kognitivni razvoj je tesno povezan z gibalnim, čustvenim in
socialnim razvojem (Videmšek in Pišot, 2007). Obstaja tudi povezanost med
gibalno/športno aktivnostjo in intelektualnimi sposobnostmi ter šolskim učnim uspehom
(Zurc, 2001). Problemsko zahtevna gibalna aktivnost lahko celo neposredno vpliva na
spremembo kognitivnih sposobnosti pri otrocih (Shore, 1997).
Strokovnjaki so oblikovali okvirna priporočila za gibalno/športno aktivnost otrok in
mladostnikov. Slednja narekujejo, da naj bodo otroci in mladostniki vsaj 60 minut na
dan deležni srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti (Cavill, Biddle in
Sallis, 2001; Klasson – Heggebø in Anderssen, 2003; Strong idr., 2005). Priporočila za
otroke od prvega do petega leta starosti, skladno z njihovimi razvojnimi potrebami, pa
poudarjajo predvsem variabilnost gibalnih/športnih aktivnosti, ki morajo biti zabavne in
zanimive, tako da bodo na otroke vplivale motivacijsko (Dolenc idr., 2008). Upoštevati
je treba tudi naravo gibalne/športne aktivnosti, ki je pri mlajših otroci predvsem
intervalne narave in ne toliko kontinuirane (Baily, Olson, Pepper, Porszasz, Barstow in
Cooper 1995). Manj pa je priporočil, ki govorijo o sami količini in intenzivnosti
gibalne/športne aktivnosti otrok starih do pet let. Pri NASPE (National Association for
Sport and Physical Education) v ZDA so napisali priporočila za gibalno/športno
aktivnost otrok od prvega do petega leta. Razdelili so jih na tri starostna obdobja, in
sicer dojenčki do 12. meseca, malčki od 12. do 36. meseca ter otroci od tretjega do
petega leta. Za dojenčke do 12. meseca ni priporočil, pomembno pa je, da starši
gibalno/športno aktivnost svojih otrok usmerjajo v raziskovanje gibanja in okolice. Pri
malčkih priporočajo 30-minutno vsakodnevno gibalno/športno aktivnost v organizirani
vadbi, ter vsaj 60-minutno vsakodnevno gibalno/športno aktivnost v neorganizirani
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
4
vadbi, pomembno je, da ne sedijo več kot 60 minut skupaj. Pri predšolskih otrocih pa
priporočajo vsak dan 60 minut gibalne/športne aktivnosti v organizirani vadbi ter 60
minut ali več v neorganizirani vadbi. Prav tako pa ne smejo sedeti več kot 60 minut
skupaj (NASPE, 2006).
Če je gibalne/športne aktivnosti v otrokovem razvoju premalo, se je v nadaljnjem
otrokovem razvoju ne da v celoti nadomestiti, saj je z napredovanjem otrokove rasti in
zrelosti vpliv gibalnih/športnih aktivnosti na psihosomatični status čedalje manjši
(Humphrey, 1991; Petrović, 1995). Največji vpliv naj bi bil do tretjega leta starosti, od
tretjega do šestega leta naj bi bil še vedno velik, nato pa postopoma upada (Petrović,
1995). Zato je pomembno, da v tem obdobju otrokom zagotovimo čim več ter čim bolj
različne gibalne/športne aktivnosti, in sicer take preko katerih bodo usvojili osnovne
oblike gibanja in preko katerih bodo izboljšali razvoj svojih gibalnih in funkcionalnih
sposobnosti.
Velika večina ljudi je dobro seznanjena z vsemi pozitivnimi učinki gibalne/športne
aktivnosti za zdravje otrok, a se kljub temu po številnih državah beleži upad
gibalne/športne aktivnosti (Biddle idr., 2003; Boreham in Riddoch, 2001; Volmut, 2014)
Prav tako je opazen porast prekomerne telesne mase pri otrocih (Booth, Chey, Wake,
Norton, Hesketh in Dollman, 2003; Lobstein, James in Cole, 2003). Po podatkih
Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bil že vsak peti evropski otrok prekomerno
težek (IVZ, 2010). Pri nas se je delež čezmerno hranjenih ter debelih otrok in
mladostnikov v zadnjih tridesetih letih podvojil, pri fantih je bilo povečanje bolj izrazito,
delež dečkov s prekomerno telesno maso se je povečal s 13,3 % na 19,9 %, delež
debelih pa se je povečal z 2,7 % na 7,5 %. Starc (2014) v svoji študiji navaja, da se je
rast deleža prekomerno težkih in debelih otrok in mladostnikov med šestim in 19. letom
starosti pričela zaustavljati, in sicer pri fantih leta 2010, pri dekletih pa leta 2011.
Za pridobitev večje količine maščobnega tkiva obstajata dve kritični obdobji, in
sicer med petim in sedmim letom starosti, ne glede na spol ter v obdobju
mladostništva, predvsem pri dekletih (Dietz, 1994). Poleg upada gibalne/športne
aktivnosti in naraščanja telesne mase pri otrocih se pojavlja tudi problem zmanjšanja
gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter spretnosti (Volmut, 2014).
Pri nas so Šetina, Dolenc in Šimunič (2010) izvedli raziskavo, s katero se želeli
ovrednotiti morfološke značilnosti slovenskih otrok med petim in devetim letom starosti.
V raziskavo so vključili 872 predšolskih in mlajših otrok, starih od pet do devet let.
Meritve so izvedli leta 2007, nato pa so jih ponovili naslednje leto. Pri drugem merjenju
je bil vzorec nekoliko manjši (774 otrok). Z uporabo standardnega orodja so vsem
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
5
otrokom izmerili obseg trebuha, telesno višino in telesno maso ter tako izračunali
indeks telesne mase (ITM). Podatke o telesni maščobi so pridobili z merilnikom
bioimpedance celega telesa. Morfološke značilnosti otrok so preverjali z vidika spola in
starosti. Ugotovili so, da otroci pridobivajo na maščobni masi, to so potrdile tudi vse tri
spremenljivke (ITM, obseg trebuha in telesna maščoba). Med sedemletnimi dečki in
deklicami je bila raven debelosti pomnožena z 2 in 4,6. Na podlagi tega ugotavljajo, da
je najbolj kritično prav obdobje med sedmim in osmim letom starosti.
2.2 Gibalna/športna aktivnost predšolskih otrok
V Sloveniji je bilo opravljenih kar nekaj raziskav, ki proučujejo gibalno/športno
aktivnost predšolskih otrok. Večina od teh je podatke pridobila s pomočjo anketnih
vprašalnikov (Pišot, Jelovčan, Žerjal, Čermuta, Stankovič in Črtanec, 2003; Toškan,
1997; Zurc, Pišot in Žerjal, 2006), le ena pa je podatke o gibalni/športni aktivnosti
predšolskih in šolskih otrok dobila s pomočjo merilnika pospeška (Volmut, 2014).
Slednja je pokazala, da tudi naši otroci ne dosegajo priporočene gibalne/športne
aktivnosti (Volmut, 2014).
Avtorji, ki so v svojih raziskavah merili gibalno/športno aktivnost s pomočjo
merilnikov pospeška, so prav tako ugotovili, da se gibalna/športna aktivnost s starostjo
zmanjšuje (Klasson-Heggebø in Anderssen, 2003; Lopes, Vasques, Maia in Ferreira,
2007; Riddoch, Andersen, Wedderkopp, Harro, Klasson-Heggebø, Sardinha, Cooper,
2004; Trost, Pate, Sallis, Freedson, Taylor, Dowda, in Sirard 2002) ter da so dečki
aktivnejši v primerjavi z deklicami (Ekelund idr., 2004; Jackson, Reilly, Kelly,
Montgomery, Grant in Paton, 2003; Klasson-Heggebø in Anderssen, 2003; Lopes,
Vasques, Maia in Ferreira 2007; Riddoch, Andersen, Wedderkopp, Harro, Klasson-
Heggebø, Sardinha in Cooper 2004; Trost idr., 2002).
V Sloveniji so metodo merjenja gibalne/športne aktivnosti z merilniki pospeška prvi
uporabili Šetina, Pišot, Volmut in Šimunič (2010). Na vzorcu 112 slovenskih otrok,
starih od pet do osem let, so pridobili informacije o količini in intenzivnosti
gibalne/športne aktivnosti ter o razlikah med spoloma. Ugotovili so, da so tudi pri nas
dečki značilno gibalno/športno aktivnejši od deklic, kar se sklada z ugotovitvami tujih
raziskav (Jackson idr., 2003; Klasson-Heggebø in Anderssen, 2003; Trost idr., 2002).
Volmut (2014) je v svoji doktorski disertaciji analizirala gibalne/športne navade 97
pet- do osemletnih otrok. Ugotovila je, da dosegajo dečki od osem do 33 % višji čas
srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Minimalna priporočila za
srednjo in visoko gibalno/športno aktivnost dosega le med 21 % in 67 % otrok, odvisno
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
6
od spola in starosti. Zelo visok je dnevni čas gibalne/športne neaktivnosti, in sicer kar
med 583 in 615 minut, pri deklicah je še malo večji (Volmut, 2014).
Na območju koprskega Primorja so s pomočjo anketnih vprašalnikov preučevali
gibalno/športno aktivnost 70 predšolskih otrok, starih šest in sedem let. Ugotovljeno je
bilo, da otroci kažejo zanimanje za športna dogajanja, a jih več kot polovica ne obiskuje
organiziranih oblik gibalnih/športnih aktivnosti. Ugotovili so tudi pomembne razlike med
ponudbo organiziranih gibalnih/športnih aktivnosti in dejanskim ukvarjanjem otrok z
organiziranimi gibalnimi/športnimi aktivnostmi med otroki iz mesta (Koper) in otroki iz
predmestja (Ankaran). V mestnih šolah in vrtcih se je več otrok ukvarjalo z
organiziranimi gibalnimi/športnimi aktivnostmi kot v predmestju. Deklice so večinoma
obiskovale plesno šolo, dečki pa smučarsko šolo (Toškan, 1997).
Raziskava, (Pišot idr., 2003) izvedena na območju Kopra na 87 predšolskih
otrocih, je s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljala gibalno/športno aktivnost štiri-
do petletnih ter pet- do sedemletnih otrok skozi štiri mesece, od februarja do maja, in je
pokazala, da vsi otroci radi izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu, doma in na
prostem ne glede na njihovo starost.
Kropejeva in Videmškova (2003) sta s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki jih je
izpolnilo 460 staršev, katerih otroci so bili stari od štiri do šest let, ugotovili, da se
približno polovica otrok ne ukvarja z nobeno gibalno/športno aktivnostjo. Z
gibalno/športno aktivnostjo se ukvarja slaba polovica (43 %) otrok, z drugimi
aktivnostmi pa se ukvarja le 8 % otrok. Med tistimi, ki se ukvarjajo z gibalnimi/športnimi
aktivnostmi, se jih 41 % posveča trem ali več gibalnim/športnim aktivnostim hkrati, od
tega se jih 29 % ukvarja z dvema, 22 % pa z eno aktivnostjo.
Zurc, Pišot in Žerjal (2006) so na reprezentativnem vzorcu od pet do devet let
starih otrok ugotovili, da je dvakrat do trikrat na teden gibalno/športno aktivnih največ
merjencev (55,2 %), z 19,6 % jim sledijo gibalno/športno neaktivni in gibalno/športno
aktivni enkrat na teden (14,4 %). Vsakodnevno gibalno/športno aktivnih je bilo 9,8 %
merjencev, 1,0 % merjencev pa je bil aktiven od enkrat do trikrat na mesec. Do
rezultatov so prišli s pomočjo anketnih vprašalnikov.
Na predšolskih otrocih je bila pri nas opravljena tudi obsežnejša raziskava, s
pomočjo katere so želeli avtorji analizirati povezanost gibalne/športne dejavnosti
predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja.
Raziskava je izhajala iz širšega ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Otrok
med vplivi sodobnega življenjskega sloga – gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in
zdravstveni status slovenskih otrok«. Vzorec je zajemal 520 staršev in njihovih otrok, ki
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
7
obiskujejo enega izmed slovenskih vrtcev ter 37 ravnateljev teh vrtcev. Do ugotovitev
so prišli s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali starši otrok in ravnatelji
vrtcev. Med drugim so ugotovili, da je med tednom neorganizirano gibalno/športno
aktivnih 91,9 % otrok, in sicer v povprečju eno uro in pol na dan. Z organizirano
gibalno/športno aktivnostjo pa se med tednom ukvarja 56,6 % otrok, v povprečju dve
uri na teden. S podrobnejšo analizo so ugotovili, da je več kot polovica otrok (54,2 %)
gibalno/športno aktivna manj kot 400 minut na teden, oziroma 80 minut na dan. Med
tednom 115 minut na dan preživijo pred televizijo, med počitnicami in ob koncu tedna
pa 150 minut na dan (Zajec, Videmšek, Štihec, Pišot in Šimunič, 2010).
Količino in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti otrok so pred desetletjem
ugotavljali s samoocenjevalnimi metodami otrok ali staršev, v zadnjem času pa se v
svetu poudarja objektivna metoda merjenja gibalne/športne aktivnosti otrok s pomočjo
merilnika pospeška (Volmut, 2014). Pri nas je na področju objektivnega merjenja
gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok malo ali skoraj nič raziskanega. Tovrsten
način merjenja je zanesljivejši in podaja podatke o količini, intenzivnosti in trajanju
otrokovega gibanja, žal pa ne o obliki in vsebini gibalne/športne aktivnosti. Številne
študije navajajo, da otroci ne dosegajo priporočene gibalne/športne aktivnosti (Roberts,
Tynjälä in Komkov, 2004; Volmut, 2014).
2.3 Dejavniki gibalne/športne aktivnosti predšolskih otrok
Veliko število raziskav se je v okviru proučevanja gibalne/športne aktivnosti otrok
usmerilo na različne skupine dejavnikov. Med slednje uvrščamo biološke in
demografske, socialne, psihološke in okoljske dejavnike (Heitlzer idr., 2006; Sallis,
Prochaska in Taylor, 2000). Dolenc in Pišot (2010) sta v svojem prispevku med
biološke dejavnike uvrstili indeks telesne mase (ITM), med demografske pa spol,
starost in socialno-ekonomski status (SES). Podporo staršev in vrstnikov ter vedenjski
slog družine sta z eno besedo poimenovali socialni dejavniki. Med psihološke
dejavnike uvrščata motivacijo in stališča do gibalne/športne aktivnosti, oceno lastnih
telesnih značilnosti in gibalnih kompetenc, samospoštovanje in samoučinkovitost.
Nazadnje sta navedli še okoljske dejavnike, ki sta jih obravnavali na ravni fizičnega
okolja oziroma življenjskega prostora. Bolj natančno sta ga opredelili kot okolje, v
katerem živijo otroci (dom, soseska, šola), vidike urbane ureditve (prisotnost in
struktura pločnikov, igralnih površin, gostota in hitrost prometa), prizorišča
gibalne/športne aktivnosti (otroška igrišča, šolska igrišča), stopnja kriminala in varnost
ter vremenski pogoji (Kaczynski in Hendreson, 2007, v Dolenc in Pišot, 2010).
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
8
Poznavanje vseh skupin dejavnikov je nujno, če želimo razumeti značilnosti
gibalne/športne aktivnosti otrok. Zavedati se moramo, da dejavniki gibalne/športne
aktivnosti ne delujejo ločeno, ampak se med seboj prepletajo in povezujejo.
V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili socialne, ekonomske in demografske
dejavnike, ki so povezani z gibalno/športno aktivnostjo otrok.
Kot smo že omenili med socialne dejavnike gibalne/športne aktivnosti uvrščamo
podporo staršev in vrstnikov ter vedenjski slog družine. Najbolj ključen socialni dejavnik
gibalne/športne aktivnosti otrok je prav podpora staršev oz. skrbnikov.
Družina ima veliko vlogo pri razvoju vsakega posameznika. Odnos do gibanja se
najbolje in najhitreje oblikuje prav v njej. Če rast in razvoj otroka v družini potekata
normalno in je otrokov dan zapolnjen z gibalno/športno aktivnostjo, je velika verjetnost,
da bo otrok take izkušnje sprejel kot življenjski slog (Berčič, 2000; Pišot in Završnik,
2001). Zato je nujno že v zgodnjem otroštvu ustvariti pozitiven odnos do
gibalne/športne aktivnosti, k temu pa lahko največ pripomorejo prav starši (Videmšek,
Berdajs in Karpljuk, 2003).
Po pregledu literature (Zajec idr., 2010) lahko zaključimo, da je v Sloveniji zelo
malo raziskav, ki preučujejo povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih
dejavnikov z gibalno/športno aktivnostjo predšolskih otrok.
Izvedenih je bilo kar nekaj raziskav, ki so s pomočjo anketnih vprašalnikov,
preučevale otrokovo gibalno/športno aktivnost. Slednje so pokazale, da obstajajo
razlike med otroki v gibalni/športni aktivnosti največkrat glede na spol (Jelovčan, Pišot
in Žerjal, 2002; Makuc, 1998; Pišot in Zurc, 2003; 2004; Toškan, 1997; Zurc, 2001),
starost (Jelovčan, Pišot in Žerjal, 2002), krajevno področje bivanja (Dolenc idr., 2008;
Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič, Ambrožič, Sila, Doupona Topič in Bednarik,
2000; Planinšec, 1997; Planinšec, Pišot in Fošnarič, 2006; Pogorelčnik, 2006) in
socialno-ekonomski status družine (Kropej in Videmšek, 2002; Štemberger in Šimunič,
2010). Vpliv družine in kraj bivanja sta najintenzivnejša do šestega leta starosti
(Planinšec, 1997).
Kropej in Videmšek (2002) sta izvedli raziskavo, s katero sta želeli ugotoviti,
kakšne so možnosti za doseganje čim večje gibalne/športne aktivnosti predšolskih
otrok. Ugotovili sta, da obstajajo dejavniki, ki lahko povečujejo gibalno/športno
aktivnost otrok in na katere imajo starši neposreden vpliv. To so gibalna/športna
aktivnost staršev, aktivno preživljanje počitnic družine, navajanje otroka na družbo in
starševsko pozitivno mnenje o gibalni/športni aktivnosti. Delež otrok, ki se je v
povprečju ukvarjal samo z neko gibalno/športno aktivnostjo. je 38 %, 5 % je takih, ki so
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
9
se ukvarjali z gibalno/športno aktivnostjo in še z dodatno dejavnostjo, kar 54 % pa se
jih ne posveča nobeni aktivnosti.
Podatki iz leta 2000 (Doupona Topič in Petrovič, 2000) so pokazali, da se pri nas
več kot 50 % družin kot celote njenih članov z gibalno/športno aktivnostjo sploh ne
ukvarja. Videmšek, Stančevič in Strah (2001) so ugotovili, da so v družinah, v katerih
gojijo gibalno/športno aktivnost, pri otrocih opaznejše sposobnosti, kot so vztrajnost,
discipliniranost, natančnost, zaupanje vase, strpnost, potrpežljivost, zdrava
tekmovalnost in spoznanje, da se je za dosego kakršnegakoli cilja potrebno potruditi.
Raziskava, ki je bila izvedena v Ameriki (Kalish, 2000), je ugotovila pozitivne
učinke gibalno/športno aktivnih staršev na svoje otroke. Matere, ki so gibalno/športno
aktivne, imajo kar dvakrat aktivnejše otroke v primerjavi z neaktivnimi materami.
Pokazalo se je, da je vpliv očetov še večji. Očetje, ki so gibalno/športno aktivni, imajo
kar 3,5-krat bolj aktivne otroke kot neaktivni očetje. Daleč najbolj aktivni so otroci,
katerih starša sta oba gibalno/športno aktivna, celo do šestkrat bolj kot njihovi vrstniki,
katerih starši so neaktivni. Starši, ki so gibalno/športno aktivnejši, prosti čas s svojimi
otroki preživljajo dejavneje in jih pogosteje vključujejo v gibalne/športne aktivnosti, v
primerjavi z neaktivnimi starši. Vse to kaže na to, da ima gibalna/športna aktivnost
staršev velik vpliv na gibalno aktivnost njihovih otrok (Fogelholm, Nuutinen, Pasanen,
Myöhänen in Säätelä, 1999; Videmšek, Pogelšek, Štihec, Karpljuk in Zajec, 2006 ).
Zavedati se moramo, da je družina celica, ki potrebuje za svoj obstoj zagotovljene
zadovoljene osnovne potrebe. Če osnovne potrebe niso zadovoljene, potem nima
zagotovljenih osnovnih pogojev za druge potrebe, kot je npr. šport.
Tušak, Tušak in Tušak (2003) kot pomemben dejavnik za vključevanje otrok v
gibalne/športne aktivnosti izpostavlja izobrazbeno strukturo staršev. Izobrazba staršev
je dejavnik, ki vpliva na to, kakšno mnenje imajo starši o gibalni/športni aktivnosti ter
tudi na materialni položaj družine. Višja izobrazba namreč nakazuje tudi na boljše
gmotno stanje družine. Tako si lahko take družine tudi več privoščijo (razne
pripomočke, s katerimi otroke motivirajo, dodatno športno opremo ...). Otroci staršev, ki
imajo višjo stopnjo izobrazbe, so gibalno/športno aktivnejši (Doupona Topič in Sila,
2007; Videmšek, 2007; Videmšek, Štihec, Karpljuk, Vauhnik in Tušak, 2008). Najmanj
gibalno/športno aktivni so otroci, katerih starši imajo osnovnošolsko izobrazbo, sledijo
jim otroci staršev z visoko, višjo in univerzitetno izobrazbo, najbolj gibalno/športno
aktivni pa so otroci, katerih starši imajo srednejšolsko izobrazbo (Slamar, 2009).
Strniša in Planinšec (2014) sta prišla v svoji raziskavi, v katero je bilo vključenih 132
otrok iz mestnih in podeželskih šol v vzhodni Sloveniji, od tega 40 sedemletnikov, 50
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
10
osemletnikov ter 42 devetletnikov, 65 deklic in 67 dečkov, do drugačnih ugotovitev s
pomočjo anketnih vprašalnikov, in sicer, da je le izobrazba očetov statistično
pomembno povezana z gibalno/športno aktivnostjo otrok. Kot vzrok za take rezultate
sta navedla sam vzorec zajetih družin, saj se jih je malo opredelilo, da imajo finančne
težave, tako se tudi ni pokazala razlika. Kljub vsemu pa se je pokazalo, da so manj
gibalno/športno aktivni otroci, ki prihajajo iz družin s finančnimi težavami.
Leta 2012 je bilo v Sloveniji kar 13,5 % otrok pod pragom tveganja revščine, kar je
ena izmed višjih stopenj tveganja revščine otrok v zadnjih letih. Vzroke lahko v prvi vrsti
iščemo v družinskem okolju teh otrok, mednje uvrščamo brezposelnost in nizke plače
staršev. Pri nas je že nekaj let opazen negativen trend: brezposelnost se povečuje,
prav tako pa se povečuje stopnja tveganja revščine med zaposlenimi. Otrokom, ki živijo
v takih družinah, so po Konvenciji o otrokovih pravicah Organizacije združenih narodov
(2013) kršene določene pravice, saj življenje v materialnem pomanjkanju negativno
vpliva na različna področja življenja otrok. Pri nas je bilo na tem področju zelo ma lo
raziskav, ena večjih je »Revščina in socialna izključenost družin z otroki – Materialni in
nematerialni obraz revščine«, v katero je bilo vključenih 770 družin, prejemnic
otroškega dodatka (Črnak Meglič, Boškić, Nagode, Rakar in Boljka, 2009). Z uporabo
anketnega vprašalnika so opisali značilnosti družin, ki sodijo v različne dohodkovne
razrede prejemnic otroškega dodatka (struktura družin, izobrazbena struktura staršev,
zaposlitveni status članov družine, ...). Ugotovili so, da se mora kar 60 % revnih družin
omejevati skoraj pri vseh izdatkih (najpogosteje pri izdatkih za rekreacijo in šport), te
družine imajo manjša socialna omrežja, prav tako menijo, da živijo slabo (kot razlog pa
navajajo prenizke plače in brezposelnost). Zagotovo je staršem, ki so brezposelni še
toliko težje, če želijo svojega otroka vključiti v organizirane gibalne/športne aktivnosti,
saj jim za takšne stvari denar ne ostane ali pa ga za to niti ne namenjajo. Doupona
Topič in Kajtna (2011) navajata: »Kot se brez kruha ne da živeti, se tudi samo od kruha
ne more živeti.« (Doupona Topič in Kajtna, 2011, str. 92). Takšnih družin je vedno več,
starši, ki so v takšni situaciji pa porabijo večino časa za preživetje. Avtorice menijo, da
bi takšne družine potrebovale socialne mehanizme, ki bi družinam pomagali in njihovih
otrok ne bi potiskali na obrobje družbenega življenja. Kropejeva (2001) je proučevala
vpliv okolja na gibalno/športno aktivnost otrok od četrtega do šestega leta, ki hodijo v
vrtec. Tako kot raziskave, ki smo jih že navedli, je tudi ona ugotovila, da starši z višjo
stopnjo izobrazbe in višjimi dohodki v večji meri skrbijo za otrokovo gibalno/športno
aktivnost. Ugotovila je tudi, da se starejši roditelji, starši z več kot enim otrokom in
starši samohranilci v večji meri gibalno/športno ukvarjajo s svojimi otroki.
Štembergerjeva in Šimunič (2010) sta izvedla raziskavo, s katero sta želela ugotoviti
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
11
razlike v gibalni/športni aktivnosti otrok glede na stopnjo izobrazbe staršev in razlike v
gibalni/športni aktivnosti otrok glede na število otrok v družini. V raziskavi je sodelovalo
686 staršev otrok od prvega do četrtega razreda devetletne osnovne šole in vrtca.
Rezultate sta pridobila s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovila sta, da stopnja
izobrazbe pomembno vpliva na ukvarjanje z gibalno/ športno aktivnostjo, saj se otroci
višje izobraženih staršev več ukvarjajo z le-to, več se tudi ukvarjajo s tistimi športi, ki
zahtevajo dodatno materialno podporo. Velikost družine ni igrala pomembne vloge, saj
so rezultati pokazali, da velikost družine ne vpliva na gibalno/športno aktivnost otrok
(Štemberger in Šimunič, 2010). Raziskave, ki so bile izvedene v tujini, so prav tako
ugotovile, da so otroci višje izobraženih staršev gibalno/športno aktivnejši od otrok
staršev z nižjo stopnjo izobrazbe (Duncan, 1997; Kay, 2000; Kotan, Yaman in
Hergüner, 2009; Rowley, 1992, v Štemberger in Šimunič, 2010).
Med najpomembnejšimi spodbudami za aktivno življenje otrok je torej družinsko
okolje, vendar ima pomemben vpliv tudi bivalno okolje otrok (Škof, 2007). Razlike se
pojavljajo tudi glede na to, ali družina živi v mestu ali na vasi v bloku ali hiši (Kropej,
2001, v Tušak, Tušak in Tušak, 2003). Narejenih je bilo veliko raziskav, ki so pokazale,
da so otroci, ki živijo v mestu gibalno/športno aktivnejši v primerjavi s podeželskimi
(Dolenc idr., 2008; Joens Matre, Welk, Calabro, Russell, Nicklay in Hensley, 2008;
Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič idr., 2000; Planinšec, 1997; Planinšec, Pišot in
Fošnarič, 2006; Pogorelčnik, 2006). Ugotovili so, da podeželskim otrokom primanjkuje
površin, na katerih bi lahko bili gibalno/športno aktivni ter da se v primerjavi z mestnimi
šolami na podeželskih ne ponuja dovolj dodatnih športnih programov in vsebin. Pišot,
Turk Riga in Trebižan (2002) pa podajajo nekoliko drugačne rezultat, in sicer, da so
podeželski otroci pri vseh gibalnih nalogah dosegli boljše rezultate kot mestni otroci.
Tako menijo tudi Joens Matre idr., (2008), saj navajajo, da so mestni otroci manj
gibalno/športno aktivni kot podeželski in primestni otroci ter tudi manj gibalno učinkoviti.
Do zanimivih ugotovitev pa so prišli Tsimeas, Tsiokanos, Koutedakis, Tsigilis in Kellis
(2005), in sicer, da med mestnimi, primestnimi in podeželskimi otroki v gibalni
učinkovitosti ni razlik. Pravijo celo, da kraj bivanja ne vpliva na gibalno/športno
učinkovitost.
Kljub temu večina dosedanjih raziskav nakazuje, da okolje pomembno vpliva na
razlike v gibalni učinkovitosti med mestnimi, primestnimi in podeželskimi otroki. Vzroke
najdemo predvsem v dejstvih, da je v mestih večja ponudba različnih športnih
programov, večja izbira različnih športnih objektov ter tudi veliko različnih potreb
povezanih z gibalno/športno aktivnostjo, predvsem zaradi mestnega načina življenja.
Na podeželju pa so ljudje bolj gibalno aktivni zaradi različnih opravil, ki jih opravljajo
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
12
čez dan, zato je tudi njihova želja po dodatnih gibalnih/športnih aktivnostih manjša
(Planinšec in Matejek, 2010).
2.4 Metode spremljanja in merjenja gibalne/športne aktivnosti predšolskih
otrok
Z zavedanjem vseh znanih pozitivnih učinkov gibanja za otroke in mladostnike so
se povečale tudi potrebe po metodah, s katerimi bi čim bolj objektivno ugotavljali
pojavnosti gibalne/športne aktivnosti. Ustrezni merski pripomočki bi namreč veliko
pripomogli pri identifikaciji pomembnih trendov na področju gibalnega vedenja otrok in
mladostnikov ter pri ugotavljanju različnih intervencijskih gibalnih/športnih programov.
Zato so raziskovalci v zadnjem desetletju razvili vrsto metod za ugotavljanje,
spremljanje in analizo otrokove gibalne/športne aktivnosti. S pomočjo teh metod
pridobimo različne ocene o intenzivnosti, trajanju in količini gibalne/športne aktivnosti
(Volmut, Dolenc in Šimunič, 2010).
Metode merjenja in spremljanja gibalne/športne aktivnosti lahko glede na način,
kako podatke pridobimo, razvrstimo v dve skupini, in sicer objektivne in subjektivne ali
samoocenjevalne metode. Primernost izbire metod je odvisna od namena in ciljev
določene raziskave.
Med samoocenjevalne metode spremljanja gibalne/športne aktivnosti sodijo
vprašalniki, ankete, dnevniki, s katerimi merjenci (pri predšolskih otrocih so to njihovi
starši/skrbniki ali vzgojitelji) opišejo ali ocenijo svojo gibalno/športno aktivnost
(Lagerros in Lagiou, 2007; Sallis in Saelens, 2000). S temi metodami pridobimo
podatke o vrsti, načinu, pogostosti in trajanju gibalne/športne aktivnosti. Med objektivne
metode merjenja gibalne/športne aktivnosti uvrščamo direktno opazovanje
gibalne/športne aktivnosti, merjenje fiziološkega odziva merjencev (frekvenca srčnega
utripa, telesna temperatura, poraba kisika, razpad izotopov vodika in kisika v urinu) ter
metode merjenja mehanskega odziva merjenca (senzorji gibanja-merilnik pospeška in
merilnik korakov).
Še pred desetletjem so gibalno/športno aktivnost otrok ugotavljali s subjektivnimi
metodami, novejše raziskave pa temeljijo na objektivni metodi merjenja gibalne/športne
aktivnosti otrok s pomočjo merilnikov pospeška. Tak način merjenja je bolj zanesljiv,
poda nam informacije o količini, intenziteti in trajanju otrokovega gibanja (Volmut,
2014).
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
13
Merilnik pospeška lahko pritrdimo na različne dele telesa (največkrat na bok oz.
okoli pasu), ta način nošenja omogoča največjo zanesljivost podatkov, merjencev pa
med nošenjem ne ovira. Naprava beleži število tresljajev v predhodno določeni časovni
periodi (epoha) (Volmut, 2014).
Ker v Sloveniji še ni študije, ki preučuje, ali obstaja povezava med socialnimi,
ekonomskimi in demografskimi dejavniki in časom gibalne neaktivnosti ter časom
srednje in visoke gibalne/športne aktivnosti otrok, smo se odločili, da to preučimo na
vzorcu predšolskih otrok, med prvim in četrtim letom starosti.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
14
3 EMPIRIČNI DEL
V empiričnem delu bo predstavljen raziskovalni del diplomskega dela, v katerem
bomo ugotavljali povezavo med bivalnim okoljem, izobrazbo staršev, njihovo delovno
aktivnostjo in velikost družine na gibalno/športno aktivnost predšolskih otrok.
3.1 Problem, namen in cilji
Znano je, da obstajajo razlike med otroki v gibalni/športni aktivnosti največkrat
glede na spol (Jelovčan idr., 2002; Makuc, 1998; Pišot in Zurc, 2003; 2004; Toškan,
1997; Zurc, 2001), starost (Jelovčan idr., 2002), krajevno področje bivanja (Dolenc idr.,
2008; Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič idr., 2000; Planinšec, 1997; Planinšec idr.,
2006; Pogorelčnik, 2006) in socialno-ekonomski status družine (Kropej in Videmšek,
2002; Štemberger in Šimunič, 2010).
V Sloveniji še ni bilo raziskave, ki bi z merjenjem gibalne/športne aktivnosti z
merilniki pospeška pokazala, ali obstaja povezava med socialnimi, ekonomskimi in
demografskimi dejavniki in gibalno/športno aktivnostjo otrok med prvim in četrtim letom
starosti. Prav zato smo se odločili, da s pomočjo merilnika pospeška pridobimo
podatke o gibalni/športni aktivnosti otrok in s pomočjo anketnega vprašalnika pridobimo
podatke o socialno-ekonomskem statusu ter podrobneje preučimo ali obstaja povezava
med navedenimi dejavniki in časom gibalne neaktivnosti ter časom srednje in visoke
intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti, otrok od prvega do četrtega leta starosti.
V skladu z izhodišči raziskave smo si postavili naslednji cilj:
1: Ugotoviti povezanost med socialnimi, ekonomskimi in demografskimi dejavniki in
gibalno/športno aktivnostjo predšolskih otrok.
3.2 Raziskovalne hipoteze
Hipoteze, ki jih predvidevamo na podlagi dosedanjih raziskav in teoretičnih
izhodišč ter jih oblikujemo na podlagi zastavljenega cilja raziskave, so:
H1: Otroci, ki imajo višje izobražene starše, so gibalno/športno aktivnejši od
vrstnikov, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
15
H2: Otroci, katerih starši so brezposelni, so manj gibalno/športno aktivni kot otroci
staršev, ki so delovno aktivni.
H3: Otroci iz mestnega okolja so gibalno/športno aktivnejši v primerjavi s
podeželskimi otroki.
H4: Otroci, ki živijo v večjih družinah, so manj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki
živijo v manjših družinah.
H5: Otroci, ki živijo v bloku, so manj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo v hiši.
3.3 Metodologija
Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa P5-0381 –
Kineziologija za kakovost življenja, ki ga vodi Inštitut za kineziološke raziskave
Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Raziskovalni program je
financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
(ARRS).
3.3.1 Vzorec merjencev
Vzorec otrok in staršev vključenih v našo raziskavo je bil neslučajnostni in
obsega tri naključno izbrane enote enega od Obalnih vrtcev. Vključenih je bilo 42
družin, od tega 41 mater, 31 očetov ter 52 otrok (21 dečkov in 31 deklic), od prvega do
četrtega leta starosti. Povprečna starost otrok je 2,7 let (standardni odklon je 1,2 leti),
mater 33,5 let (standardni odklon je 4,5 let) in očetov 36,0 let (standardni odklon je 5,4
let).
Po predhodnem dogovoru z vodstvom vrtca smo se dogovorili o poteku
raziskave in jim podrobno predstavili namen in cilje le-te. Pred začetkom meritev smo
pridobili soglasje ravnateljice in staršev.
Starše, ki so oddali podpisano soglasje, smo obvestili kdaj in kje lahko
prevzamejo merilnike pospeška in anketne vprašalnike ter se dogovorili za način
vračanja le-teh. Otrokom in staršem smo podali ustrezne informacije o pravilnem
nošenju in delovanju merilnika pospeška.
Anketni vprašalnik je izpolnilo 33 (79 %) družin. V nadaljnjo analizo smo vključili 38
(73 %) otrok, in sicer vključeni so bili le tisti otroki, za katere smo pridobili veljavne
rezultate merilnika pospeška in anketnih vprašalnikov. S pomočjo anketnih
vprašalnikov smo izvedeli, da 14 otrok živi na podeželju (36,8 %), devet v primestju
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
16
(23,7 %) in 15 v mestu (39,5 %). V individualni hiši živi 24 otrok (63,2 %), v
večstanovanjski hiši živi šest otrok (15,8 %), v bloku pa živi osem otrok (21,1 %). V
družini, v kateri imajo samo enega otroka, živi 15 (39,5 %) otrok. V družini, v kateri sta
dva otroka, živi 21 (55,3 %) otrok. Dva otroka (5,3 %) pa živita v družini, v kateri so trije
otroci. Pridobili smo podatke o izobrazbeni strukturi: srednjo šolo je končalo 7 mater in
8 očetov, gimnazijo so končali 3 matere in 1 oče, višjo šolo je končal 1 oče, visoko šolo
je končalo 6 očetov in 2 materi, univerzo je končalo 20 mater in 6 očetov, magistrirali
so 6 očetov in 4 mame, doktorat imajo 2 materi in 4 očetje. Od tega 12 očetov na to
vprašanje ni odgovorilo. Pridobili smo tudi podatke o delovni aktivnosti mater in očetov
teh 38 otrok. Štiri matere (10,5 %) so brezposelne, 32 mater (84,2 %) je zaposlenih,
dve materi (5,3 %) pa na to vprašanje nista odgovorili. Pri očetih so trije (7,9 %)
brezposelni, 23 (60,5 %) pa jih je zaposlenih, od tega odgovorov nismo odbili od 12
očetov (31,6 %).
Vse etične dileme smo razrešili znotraj raziskovalne skupine Inštituta za
kineziološke raziskave UP ZRS. Vsi osebni podatki so ostali anonimni. Celoten proces
zbiranja podatkov je bil izveden v skladu z zahtevami Zakona o varovanju osebnih
podatkov (Uradni list RS, št. 59/1999).
3.3.2 Merski instrumenti in vzorec spremenljivk
Anketni vprašalnik – povzeli smo standardizirana vprašalnika Global Physical
Activity Questionnaire (GPAQ) in Preschool-aged Children's Physical Activity
Questionnaire (PREPAQ), ki smo ju priredili in izvedli specifično za potrebe naše
raziskave. Iz dokaj visoke 79 % vrnitve lahko sklepamo, da so starši razumeli in
veljavno odgovorili na zastavljena vprašanja ter da zajeti vzorec ne predstavlja
značilnega odklona od populacije vseh kontaktiranih staršev.
Merilnik pospeška – količino in intenzivnost gibanja otrok smo merili z
elektronskimi merilnimi napravami – merilniki pospeška (enoosni merilnik pospeška
Actihraph GT1M). Merjenci so merilnik pospeška nosili na desnem boku pritrjenega z
elastičnim trakom. Nosili so ga pet zaporednih dni, in sicer od srede do vključno
nedelje, izjema je bilo spanje, kopanje in tuširanje ter plavanje. Za veljavno merjenje
smo upoštevali vse dnevne postopke, kjer so otroci nosili merilnik pospeška vsaj 80 %
dnevnega časa. Za veljavno merjenje smo določili, da je moral otrok nositi merilnik
pospeška vsaj tri dni, od tega en dan med koncem tedna.
Staršem smo demonstrirali pravilno nošenje merilnika pospeška, razdelili pa smo
jim tudi navodila o nošenju oziroma rokovanju z merilniki pospeška.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
17
3.3.3 Način zbiranja podatkov
Izvedli smo prečno neeksperimentalno raziskovanje. V aprilu, maju in juniju 2015
smo z ravnateljico izbranega obalnega vrtca izvedli dogovor in pridobili njeno soglasje,
da smo v izbranem trenutku pozvali starše k izpolnjevanju anketnega vprašalnika in
nošenju merilnika pospeška. Predhodno smo staršem posredovali soglasje za
sodelovanje, v katerem smo natančno opredelili namen in cilj raziskave. Staršem, ki so
v sodelovanje privolili, smo posredovali merilnike pospeška in anketne vprašalnike z
natančnimi navodili za njihovo rokovanje oziroma izpolnjevanje in vračanje.
3.3.4 Metode obdelave podatkov
Podatki so bili obdelani s statističnim paketom SSPS 20.0 za Windows. Vsi podatki
so prikazani s povprečnimi vrednostmi in standardnim odklonom. S Spearmanovim
korelacijskim koeficientom smo preverili povezavo med gibalno/športno aktivnostjo
otrok in izobrazbo staršev (H1). Za ugotavljanje razlik med gibalno/športno aktivnostjo
otrok in delovno aktivnostjo staršev (H2) in gibalno/športno aktivnostjo otrok in bivalnim
okoljem (H3) ter gibalno/športno aktivnostjo otrok in bivanjskim okoljem (blok, hiša)
(H5) smo uporabili Studentov t-test. Za ugotavljanje razlik med gibalno/športno
aktivnostjo otrok in velikostjo družine (H4) smo uporabili 1-faktorsko ANOVO. Vse
odločitve smo sprejemali pri napaki tveganja prvega reda 0,05.
3.4 Rezultati in razprava
3.4.1 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi z izobrazbo staršev
H1: Otroci, ki imajo višje izobražene starše, so gibalno/športno aktivnejši od vrstnikov,
katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe.
Veliko študij, narejenih v Sloveniji (Doupona Topič in Sila, 2007; Slamar, 2009;
Strniša in Planinšec, 2014; Štemberger in Šimunič, 2010; Tušak idr., 2003; Videmšek,
2007; Videmšek idr., 2008) navaja, da je gibalna/športna aktivnost otrok povezana z
izobrazbo staršev. Vse do sedaj objavljene študije so pridobile podatke o gibalni/športni
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
18
aktivnosti otrok s pomočjo anketnih vprašalnikov, na katere so odgovarjali starši
oziroma skrbniki otrok. Prav zato smo se odločili, da preučimo, ali izobrazba staršev
vpliva na gibalno/športno aktivnost predšolskih otrok, ki so nosili merilnik pospeška pet
zaporednih dni.
Rezultate smo prikazali v preglednici 1. Nismo ugotovili povezave med količino
gibalne/športne aktivnosti otrok in izobrazbo matere ter očeta. Prav tako nismo
ugotovili povezave med časom srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne
aktivnosti otrok in izobrazbo mame ter izobrazbo očeta, podobno tudi ne pri času
gibalne neaktivnosti.
Preglednica 1: Spearmanova korelacija med izobrazbo matere in očeta ter količino,
srednjo in visoko intenzivno gibalno/športno aktivnostjo in gibalno neaktivnostjo.
Izobrazba matere Izobrazba očeta
Spearmanov ρ P-vrednost Spearmanov ρ P-vrednost
Količina G/ŠA -0,10 0,55 0,08 0,68
SV G/ŠA -0,08 0,62 0,09 0,68
GN 0,13 0,43 -0,08 0,698
Opombe. G/ŠA – gibalna/športna aktivnost; SV – srednja in visoka gibalna/športna
intenzivnost; GN – gibalna neaktivnost
Kot smo že omenili, je bilo pri nas izvedenih kar nekaj študij, ki so preučevale
povezanost gibalne/športne aktivnosti otrok in izobrazbo staršev. Rezultati teh študij se
med seboj razlikujejo. Velika večina teh študij je ugotovila, da so bolj gibalno/športno
aktivni otroci, katerih starši imajo višjo stopnjo izobrazbe (Doupona Topič in Sila, 2007;
Kropej, 2001; Štemberger in Šimunič, 2010; Videmšek, 2007; Videmšek idr., 2008).
Avtorji menijo, da so prišli do takšnih rezultatov zato, ker je izobrazba staršev dejavnik,
ki vpliva na to, kakšno mnenje imajo starši o gibalni/športni aktivnosti ter na materialni
položaj družine. Višja izobrazba staršev je povezana tudi z materialnim položajem
družine, take družine imajo namreč boljše gmotno stanje, kar pomeni, da si lahko
privoščijo več, tu mislimo predvsem na različne pripomočke, s katerimi otroke dodatno
motivirajo. Slamar (2009) je prišel do zanimivih ugotovitev, in sicer, da so najbolj
gibalno/športno aktivni otroci staršev s srednješolsko izobrazbo, najmanj
gibalno/športno aktivni so otroci, katerih starši imajo osnovnošolsko izobrazbo, sledijo
jim otroci staršev z visoko, višjo in univerzitetno izobrazbo. Do drugačnih ugotovitev sta
prišla tudi Strniša in Planinšec (2014). Ugotovila sta, da je le izobrazba očetov
povezana z gibalno/športno aktivnostjo otrok. Vzroke za takšne rezultate sta iskala v
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
19
samem vzorcu zajetih družin, saj se jih je malo opredelilo, da imajo finančne težave,
zaradi tega tudi ni prišlo do pomembnih razlik.
V nasprotju z vsemi navedenimi raziskavami smo v naši raziskavi prišli do
drugačnih ugotovitev. Rezultati naše raziskave namreč niso pokazali povezanosti med
količino gibalne/športne aktivnosti otrok in izobrazbo matere ter očeta. Vzroke temu
lahko iščemo v geografski omejenosti vzorca, saj smo se omejili le na tri enote iz
Obalnega vrtca. V vzorcu je bilo tudi nekaj družin tujcev, ki niso povsem razumeli
vprašanj v anketnem vprašalniku in so jih posledično pomanjkljivo rešili ali pa jih niso.
Menimo, da se naši rezultati razlikujejo od ugotovitev drugih študij tudi zato, ker smo
med redkimi, ki smo povezanost ugotavljali s pomočjo merilnikov pospeška na otrocih
starih od enega do štirih let. Pri tej starosti pa v večini starši svojih otrok še ne
vključujejo v različne organizirane gibalne/športne aktivnosti, hkrati pa tudi sami vrtci tej
starostni skupini otrok še ne ponujajo pestrega izbora organiziranih gibalnih/športnih
aktivnosti.
Hipotezo 1 smo zavrgli, saj smo ugotovili, da ni povezanosti med količino
gibalne/športne aktivnosti otrok in izobrazbo matere (r = −0,10; p = 0,55) ter izobrazbo
očeta (r = 0,08;p = 0,68).
3.4.2 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi z delovno aktivnostjo
staršev
H2: Otroci, katerih starši so brezposelni, so manj gibalno/športno aktivni kot otroci
staršev, ki so delovno aktivni.
V Sloveniji je zelo malo raziskav (Črnak Meglič idr., 2009), ki so se ukvarjale z
razlikami med gibalno/športno aktivnostjo otrok in delovno aktivnostjo staršev. Prav
zato smo se odločili, da bomo v zaključnem delu namenili pozornost proučevanju razlik
med količino, srednjo in visoko intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti, gibalno
neaktivnostjo otrok in delovno aktivnostjo staršev.
Rezultate smo prikazali v Preglednicah 2 in 3. Z izračunom Studentovega t-testa
smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika časa srednje in visoke
intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok glede na zaposlenost očeta (p = 0,02).
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
20
Obstaja tudi trend razlike v količini gibalne/športne aktivnosti (p = 0,07) in v času
gibalne neaktivnosti (p = 0,15) otrok in zaposlenostjo očeta, a jih statistično nismo
mogli potrditi. Razlik med opazovanimi spremenljivkami gibalne/športne aktivnosti
otroka in delovne aktivnosti matere nismo ugotovili.
Preglednica 2: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na delovno aktivnost matere
Zaposlitev
matere N
Srednja
vrednost
Standardni
odklon (SD)
P-
vrednost
Količina G/ŠA
zaposlena 32 634 144
0,65
brezposelna 4 739 411
SV G/ŠA
zaposlena 31 87,3 28,4
0,99
brezposelna 4 87,5 40,0
GN
zaposlena 32 370,6 35,9
0,47 brezposelna 4 396,0 61,1
Opombe. G/ŠA – gibalna/športna aktivnost; SV – srednja in visoka gibalna/športna
intenzivnost; GN – gibalna neaktivnost
Preglednica 3: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na delavno aktivnost očeta
Zaposlitev očeta N Srednja
vrednost
Standardni
odklon (SD)
P-
vrednost
Količina G/ŠA
zaposlen 23 603 125
0,07
brezposeln 3 756 189
SV G/ŠA
zaposlen 23 80,5 24,1
0,02
brezposeln 2 125,3 8,1
GN
zaposlen 23 377,1 37,4
0,15 brezposeln 3 344,5 18,6
Opombe. G/ŠA – gibalna/športna aktivnost; SV – srednja in visoka gibalna/športna
intenzivnost; GN – gibalna neaktivnost
V Sloveniji se brezposelnost že nekaj let povečuje, povečuje se tudi stopnja
tveganja za revščino med zaposlenimi. To pomeni, da kar nekaj otrok živi v zelo slabih
razmerah. Črnak s sodelavci (2009) je izvedel raziskavo z naslovom »Revščina in
socialna izključenost družin z otroki Materialni in nematerialni obraz revščine«. Vanjo je
bilo vključenih 770 družin, prejemnic otroškega dodatka. S pomočjo anketnih
vprašalnikov so prišli do značilnosti teh družin na področju strukture teh družin,
izobrazbene strukture staršev, med drugim so preverjali tudi zaposlitveni status članov
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
21
teh družin. Kar 60 % družin se mora omejevati pri vseh izdatkih, najpogosteje prav pri
izdatkih za rekreacijo in šport, tako lahko predvidevamo, da so te otroci manj
gibalno/športno aktivni kot tisti, ki prihajajo iz družin, ki nimajo finančnih težav.
Brezposelnim staršem je namreč še težje svojega otroka vključiti v organizirane
gibalne/športne aktivnosti, saj jim za takšne stvari denarja ne ostaja oziroma ga v to niti
ne vlagajo. Tudi Doupona Topič in Kajtna (2011) ugotavljata, da je družin, ki imajo
finančne težave, kar nekaj, ter da večino denarja namenijo za zadovoljevanje osnovnih
potreb, za ostale potrebe (kamor sodita tudi rekreacija in šport) pa družinam denarja ne
ostane.
Ferreira, van den Horst, Wendel-Vos, Kremers, van Lenthe in Brug (2006) prav
tako niso odkrili povezanosti med otrokovo gibalno/športno aktivnostjo in izobrazbo
staršev ter očetovim poklicem, odkrili pa so pozitivno povezanost med gibalno/športno
aktivnostjo otrok in prihodki družine ter stopnjo izobrazbe matere.
Rezultate naše raziskave zelo težko primerjamo z rezultati zgoraj opisanih
raziskav (Črnak idr., 2009; Doupona Topič in Kajtna, 2011; Ferreira idr., 2006; ), saj so
v njih podatke o gibalni/športni aktivnosti otrok pridobili s pomočjo anketnega
vprašalnika, v naši raziskavi pa smo uporabili merilnik pospeška. Dodatne razloge
lahko iščemo tudi v sami velikosti našega vzorca (predvsem nizkemu številu
brezposelnih staršev proti zaposlenim), poleg tega je bil naš vzorec geografsko omejen
na Obalno regijo.
Hipotezo 2 smo zavrgli, saj smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika le
med srednjo in visoko intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti otrok in zaposlenostjo
očeta (p = 0,02). Medtem ko med ostalimi spremenljivkami gibalne/športne aktivnosti
ter delovno aktivnostjo matere ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Smo pa
zaznali trend statistično neznačilnih razlik med količino gibalne/športne aktivnosti (p =
0,07) in gibalno neaktivnostjo (p = 0,15) ter delovno aktivnostjo očeta.
3.4.3 Gibalna/športna aktivnost otrok in okolje bivanja
H3: Otroci iz mestnega okolja so gibalno/športno aktivnejši v primerjavi s podeželskimi
otroki.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
22
V Sloveniji obstaja kar nekaj študiji (Dolenc idr., 2008; Matejek in Planinšec, 2008;
Petrovič idr., 2000; Pišot idr., 2002; Planinšec, 1997; Planinšec idr., 2006; Pogorelčnik,
2006; Strniša in Planinšec, 2014), ki so proučevale razlike med gibalno/športno
aktivnostjo otrok in okoljem, v katerem živijo, vendar le nekaj je takih, ki proučujejo
razlike med gibalno/športno aktivnostjo predšolskih otrok in okoljem bivanja (Dolenc
idr., 2008). V naši študiji smo želeli prvi v Sloveniji, na vzorcu otrok med prvim in
četrtim letom starosti, proučiti razlike med količino, srednjo in visoko intenzivnostjo
gibalne/športne aktivnosti ter gibalno neaktivnostjo glede na okolje bivanja. Podatke o
količini in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti smo dobili s pomočjo merilnikov
pospeška, medtem ko smo podatke o okolju bivanja pridobili s pomočjo anketnega
vprašalnika.
V Preglednici 4 smo prikazali rezultate, iz katerih lahko razberemo, da obstaja
razlika med količino gibalne/športne aktivnosti (p = 0,003), srednjo in visoko
intenzivnostjo (p = 0,002) ter gibalno neaktivnostjo (p = 0,001) glede na okolje, v
katerem bivajo otroci. Razlike se pojavljajo pri otrocih, ki živijo v mestu, saj so
količinsko bolj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo na podeželju in v primestnem
okolju. Prav tako otroci, ki živijo v mestu, več časa preživijo v srednji in visoki
intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti kot otroci, ki živijo na podeželju in ob primestju.
Bivalno okolje vpliva tudi na gibalno neaktivnost otrok, ugotovili smo, da mestni otroci
preživijo manj časa v gibalni neaktivnosti kot tisti, ki živijo na podeželju in ob primestju.
Preglednica 4: Gibalna/športna aktivnost otrok in okolje bivanja
Okolje bivanja N Srednja
vrednost
Standardni
odklon (SD)
P-
vrednost
Količina G/ŠA
podeželje+primes
tno 23 558 151
0,003
mestno 15 742 198
SV G/ŠA
podeželje+primes
tno 23 72,9 27,3
0,002
mestno 14 104,0 25,9
GN
podeželje+primes
tno 23 396,2 39,8
<0,001
mestno 15 348,8 25,7
Opombe. G/ŠA – gibalna/športna aktivnost; SV – srednja in visoka gibalna/športna
intenzivnost; GN – gibalna neaktivnost
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
23
Veliko število raziskav podaja ugotovitve, da so otroci, ki živijo v mestu,
gibalno/športno aktivnejši kot tisti, ki živijo na podeželju (Dolenc idr., 2008; Joens Matre
idr., 2008; Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič idr., 2000; Planinšec, 1997; Planinšec
in Matejek, 2010; Planinšec idr., 2006; Pogorelčnik, 2006). Menijo, da imajo otroci, ki
živijo v mestu, boljše pogoje kot tisti na podeželju, omenjajo predvsem ponudbo
športnih programov mestnih vrtcev in šol, ki je po njihovem mnenju veliko večja kot
ponudba na vasi. Prav tako so ugotovili, da podeželskim otrokom primanjkuje površin,
na katerih bi lahko bili gibalno/športno aktivni. Planinšec in Matejek (2010) sta prav
tako navedla nekaj razlogov, zakaj so otroci, ki živijo v mestih, gibalno/športno
aktivnejši kot tisti, ki živijo na podeželju. Ugotovila sta, da je v mestih veliko večja
ponudba različnih športnih programov, večja izbira različnih športnih objektov ter tudi
veliko različnih potreb, ki jih imajo prebivalci, ki so povezane z gibalno/športno
aktivnostjo, predvsem zaradi mestnega načina življenja. Na podeželju je način življenja
drugačen, ljudje so bolj gibalno aktivni čez cel dan, saj opravljajo različna opravila in
tako je njihova želja po dodatnih gibalnih/športnih aktivnostih manjša.
Nekaj raziskav (Joens Matre idr., 2008 Pišot idr., 2002; Tsimeas idr., 2005) pa
podaja drugačne ugotovitve. Pišot s sodelavci (2002) ugotavlja, da dosegajo otroci, ki
živijo na podeželju, pri vseh gibalnih nalogah boljše rezultate kot tisti, ki živijo v mestu.
Z njimi se strinja tudi Joens Matre s sodelavci (2008), ugotovili so namreč, da so
mestni otroci manj gibalno/športno aktivni kot podeželski in primestni otroci, hkrati pa
tudi manj gibalno učinkoviti. Do zanimivih ugotovitev na tem področju pa so prišli
Tsimeas s sodelavci (2005), saj so rezultati njihove raziskave pokazali, da med
mestnimi, primestnimi in podeželskimi otroki ni razlik v gibalni/športni učinkovitosti.
Menijo tudi, da kraj bivanja ne vpliva na gibalno/športno učinkovitost.
Kot smo že omenili, večina študij, ki smo jih navedli (Dolenc idr., 2008; Joens
Matre idr., 2008; Matejek in Planinšec, 2008; Petrovič idr., 2000; Planinšec, 1997;
Planinšec in Matejek, 2010; Planinšec idr., 2006; Pogorelčnik, 2006) je do rezultatov
prišla ali s pomočjo anketnih vprašalnikov ali pa s pomočjo merilnikov pospeška. Mi pa
smo gibalno/športno aktivnost otrok izmerili z merilniki pospeška, podatke o bivalnem
okolju pa smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Zaradi tega težko primerjamo
naše podatke z drugimi raziskavami. V hipotezi smo bivalno okolje omejili na podeželje
in mesto, v anketnem vprašalniku pa smo anketirancem dali na voljo podeželje,
primestje in mesto. Ko smo obdelovali podatke, smo pod podeželje šteli vse tiste, ki so
odgovorili, da živijo na podeželju ali ob primestju, saj je na obali zelo težko ločiti med
podeželjem in primestjem.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
24
Rezultati naše raziskave so pokazali pomembne razlike med gibalno/športno
aktivnostjo otrok glede na okolje bivanja. Kljub temu, da je več otrok prihajalo iz
podeželja in primestja kot iz mesta, so bili otroci iz mesta bolj gibalno/športno aktivni.
Menimo, da prihaja do takšnih razlik predvsem zaradi tega, ker imajo otroci, ki živijo v
mestu, lažji dostop do vseh športnih objektov in površin, na katerih so lahko
gibalno/športno aktivni. Medtem ko otroci, ki prihajajo iz primestja in podeželja, nimajo
tako dobrih pogojev, večji problem je predvsem okolje, ki otrokom ne ponuja toliko
površin, na katerih bi se lahko svobodno gibali, brez kakršnihkoli nevarnosti.
Hipotezo 3 smo potrdili, saj smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika
med količino gibalne/športne aktivnosti (p = 0,003), srednjo in visoko intenzivnostjo (p =
0,002) ter gibalno neaktivnostjo (p = 0,001) glede na okolje, v katerem bivajo otroci.
3.4.4 Gibalna/športna aktivnost otrok v povezavi s številom otrok v družini
H4: Otroci, ki živijo v večjih družinah, so manj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo v
manjših družinah.
Med pregledom literature (Kropej, 2001; Štemberger in Šimunič, 2010) smo
ugotovili, da je bilo v Sloveniji izvedenih malo raziskav, ki so preučevale povezanost
gibalne/športne aktivnosti z velikostjo družine. Prav vse raziskave so podatke o
gibalni/športni aktivnosti otrok pridobile s pomočjo anketnih vprašalnikov.
V Preglednici 5 smo prikazali razlike med gibalno/športno aktivnostjo otrok glede
na število otrok v družini. S pomočjo 1-faktorske ANOVE, smo ugotovili, da obstajajo
razlike med gibalno neaktivnostjo (p = 0,03) v odnosu z velikostjo družine, in sicer so
družine s tremi otroki bolj gibalno neaktivne v primerjavi z družinami z enim ali dvema
otrokoma. Statistično pomembnih razlik nismo ugotovili pri ostalih spremenljivkah
gibalne/športne aktivnosti (količina gibalne/športne aktivnosti in visoka ter srednja
intenzivnost) in velikostjo družine.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
25
Preglednica 5: Gibalna/športna aktivnost otrok in število otrok v družini
Družina N Srednja vrednost Standardni odklon
(SD)
1 otrok
količina G/ŠA 15 654 216
SV G/ŠA 14 83,6 28,9
GN 15 368,9 27,0
2 otroka
količina G/ŠA 21 640 164
SV G/ŠA 21 89,8 29,8
GN 21 376,6 46,2
3 otroci
količina G/ŠA 2 351 5
SV G/ŠA 2 38,4 2,8
GN 2 450,2 0,6
Opombe. G/ŠA – gibalna/športna aktivnost; SV – srednja in visoka gibalna/športna
intenzivnost; GN – gibalna neaktivnost
Kropejeva (2001) je s pomočjo anketnega vprašalnika izvedla raziskavo na
predšolskih otrocih, v starosti od četrtega do šestega leta, s katero je proučevala vpliv
okolja na gibalno/športno aktivnost. Ugotovila je, da se starejši roditelji, starši z več kot
enim otrokom in starši samohranilci v večji meri gibalno/športno ukvarjajo s svojimi
otroki. Do drugačnih rezultatov pa sta prišla Štembergerjeva in Šimunič (2010), saj v
njunem vzorcu velikost družine ni imela pomembnejšega vpliva na gibalno aktivnost
otrok. Avtorja navajata, da sta do takšnih rezultatov prišla predvsem zaradi tega, ker je
imelo kar 80,1 % družin enega ali dva otroka, tako da bistvenih razlik med manjšimi in
večjimi družinami ni moglo biti. Kot razlog za take rezultate iščeta tudi v številski
neizenačenosti obeh podvzorcev.
Naše ugotovitve se z raziskavo Štembergerjeve in Šimuniča (2010) ne ujemajo,
saj smo mi ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike v gibalni aktivnosti
otrok glede na velikost družine. Družine s tremi otroki so namreč bolj gibalno neaktivne,
kot tiste z enim ali dvema otrokoma. Tudi mi lahko vzroke za takšne rezultate iščemo v
samem vzorcu. Samo dve družini, ki sta bili vključeni v raziskavo, sta imeli tri otroke,
vse ostale družine pa so imele enega oziroma dva otroka. Torej so v našem vzorcu
prevladovale manjše družine.
Z našim vzorcem, ki je imel zgolj dve družini s tremi otroki, ne moremo podati
odgovora na zastavljeno hipotezo 4. Imamo pa namig, da morebiti otroci iz družin s
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
26
številčnejšimi otroki dosegajo daljše čase gibalne neaktivnosti, a to zahteva nadaljnje
raziskovanje.
3.4.5 Gibalna/športna aktivnost otrok in bivanjsko okolje
H5: Otroci, ki živijo v bloku, so manj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki živijo v hiši.
Raziskav (Kropej 2001; Škof 2007), ki preučujejo razlike med gibalno/športno
aktivnostijo otrok glede na bivanjsko okolje (hiša, blok) pri nas skorajda ni. Prav zato
smo se odločili, da v zaključnem delu preučimo, ali obstajajo te razlike.
V Preglednici 6 smo prikazali razlike med gibalno/športno aktivnostjo glede na
bivanjsko okolje. S pomočjo Studentovega t-testa smo ugotovili, da obstajajo razlike v
času srednje in visoke intenzivnosti ter bivanjskim okoljem (p = 0,001) in razlike v času
gibalne neaktivnosti in bivanjskim okoljem (p = 0,002). V količini gibalne/športne
aktivnosti glede na bivanjsko okolje obstaja trend, ki vodi k statistično pomembnim
razlikam (p = 0,051). Otroci, ki živijo v bloku, so bolj srednje in visoko gibalno/športno
aktivni kot tisti, ki živijo v hiši. Razlike se pojavljajo tudi pri gibalni neaktivnosti otrok, in
sicer, otroci, ki živijo v hiši, so bolj gibalno neaktivni kot tisti, ki živijo v bloku.
Preglednica 6: Gibalna/športna aktivnost otrok glede na bivanjsko okolje
Vrsta
prebivališča N
Srednja
vrednost
Standardni
odklon (SD)
P-
vrednost
Količina G/ŠA
individualna hiša 24 604 186
0,051
blok 8 747 115
SV G/ŠA
individualna hiša 23 76,6 23,7
0,001
blok 8 111,5 21,8
GN
individualna hiša 24 384,7 36,0
0,002 blok 8 339,9 19,4
Opombe. G/ŠA – gibalna/športna aktivnost; SV – srednja in visoka gibalna/športna
intenzivnost; GN – gibalna neaktivnost
Avtorji sicer ne posvečajo veliko pozornosti temu, ali se pojavljajo razlike med
gibalno/športno aktivnostjo otrok in načinom bivanja otrok. Kljub vsemu pa poudarjajo,
da je med pomembnejšimi spodbudami za aktivno življenje otrok in mladostnikov tudi
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
27
samo bivalno okolje otrok (Škof, 2007). Kropejeva (2001) pa meni, da se pojavljajo
razlike, glede na to, ali družina živi v mestu ali na vasi v bloku ali v hiši.
Klub temu, da skorajda ni raziskav, ki bi preučevale razlike med gibalno/športno
aktivnostjo otrok in bivanjskim okoljem, smo se odločili, da to raziščemo. Ugotovili smo,
da obstajajo statistično pomembne razlike v času srednje in visoke gibalne/športne
aktivnosti. Otroci, ki živijo v bloku, dosegajo višjo gibalno/športno aktivnost in manjšo
gibalno neaktivnost v primerjavi s tistimi, ki živijo v hiši. Rezultati raziskave so nas
presenetili, saj smo predvidevali, da bodo bolj gibalno/športno aktivni otroci, ki živijo v
hiši. Rezultate lahko nekako povežemo z našimi ugotovitvami (H3), da so otroci, ki
živijo v mestu, bolj gibalno/športno aktivni. Predvidevamo, da ravno te otroci, ki živijo v
mestu, prav tako v večini živijo v bloku, saj je v središčih mesta malo individualnih hiš.
Naše razmišljanje smo potrdili, saj smo s pomočjo odgovorov v anketnih vprašalnikih
ugotovili, da je 8 staršev odgovorilo, da skupaj z otroki živijo v bloku. Od tega je kar 7
otrok, ki prihajajo iz mesta, in živijo v bloku. Le en otrok živi na podeželju/primestju in
biva v bloku.
Hipotezo 5 smo ovrgli, saj smo ugotovili, da obstajajo razlike med srednjo in visoko
gibalno/športno aktivnostjo (p = 0,001) ter gibalno neaktivnostjo (p = 0,002) in načinom
bivanja otrok. Otroci, ki živijo v bloku, so v primerjavi s tistimi, ki živijo v hiši, bolj
srednje in visoko intenzivni, prav tako pa so manj časa gibalno neaktivni.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
28
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
V zaključnem delu smo preučevali, ali obstaja povezava med socialnimi,
ekonomskimi in demografskimi dejavniki in časom gibalne neaktivnosti ter časom
srednje in visoke gibalne/športne aktivnosti otrok, in se odločili, da to preučimo na
vzorcu predšolskih otrok, med prvim in četrtim letom starosti. Glavne rezultate
diplomske naloge lahko strnemo v naslednje sklepne ugotovitve:
· Niti izobrazba matere niti izobrazba očeta nista povezani s količino
gibalne/športne aktivnosti otrok.
· Obstaja razlika med srednjo in visoko intenzivnostjo gibalne/športne
aktivnosti otrok glede na zaposlenost očeta. Med ostalimi spremenljivkami
gibalne/športne aktivnosti (skupna količina gibalne/športne aktivnosti,
srednja in visoka intenzivnost in gibalna neaktivnost) ter delovno
aktivnostjo oziroma neaktivnostjo matere nismo zaznali pomembnih razlik.
Ugotavljamo trend statistično neznačilnih razlik med količino
gibalne/športne aktivnosti (p = 0,07) in gibalno neaktivnostjo (p = 0,15)
glede na delovno aktivnost očeta.
· Otroci, ki živijo v mestu, so količinsko bolj gibalno/športno aktivni kot tisti, ki
živijo na podeželju in v primestnem okolju. Prav tako so otroci, ki živijo v
mestu, več časa srednje in visoko gibalno/športno aktivni kot otroci, ki živijo
na podeželju in ob primestju. Bivalno okolje pa vpliva tudi na gibalno
neaktivnost otrok. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike
tudi pri gibalni neaktivnosti, saj so otroci, ki živijo v mestu, manj časa
gibalno neaktivni kot tisti, ki živijo na podeželju in ob primestju.
· Razlike se pojavljajo tudi v gibalni neaktivnosti v odvisnosti od velikosti
družine, in sicer družine s tremi otroki so bolj gibalno neaktivne, vendar je
potrebno temu posvetiti nadaljnje raziskovanje, saj sta bili v raziskavo zajeti
le dve družini s tremi otroki.
· V količini gibalne/športne aktivnosti otrok glede na bivanjsko okolje sicer ni
razlik, a je jasen trend k temu (p = 0,051). Otroci, ki živijo v bloku, se več
časa zadržujejo v srednje in visoko intenzivni gibalni/športni aktivnosti kot
tisti, ki živijo v hiši. Razlike se pojavljajo tudi pri gibalni neaktivnosti otrok, in
sicer otroci, ki živijo v hiši, so bolj gibalno neaktivni kot tisti, ki živijo v bloku.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
29
5 LITERATURA IN VIRI
Baily, R. C., Olson, J., Pepper, S. L., Porszasz J., Barstow, T., J. in Cooper, D. M.
(1995). The level and tempo of children's pyhisical activities: an observational
study. Medicine and Science in Sport and Exercise, 27(7), 1033−1041.
Berčič, H. (2000). Vse se začne v družini. V J. Turk, B. Sila, S. Pinter in A. Ihan (ur.),
Lepota gibanja tudi za zdravje (str. 15). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja
Slovenije.
Biddle, J. H., Gorely, T., Marshall, S. J., Murdey, I. in Cameron, N. (2004). Physical
activity and sedentary behaviours in youth: issues and controversies. Journal of
The Royal Society for the Promotion of Health, 124(1), 29–33.
Booth, M. L., Chey, T., Wake, M., Norton, K., Hesketh, K., Dollman, J. in Robertson, I.
(2003). Change in the prevalence of overweight and obesity among young
Australians, 1969–1997. American Journal of Clinical Nutrition, 77, 29–36.
Boreham, C. in Riddoch, C. (2001). The physical activity, fitness and health of children.
Journal of Sports Sciences, 12, 915–29.
Cavill, N., Biddle, S. in Sallis, J. F. (2001). Health enhancing physical activity for young
people: Statement of the United Kingdom expert consensus conference. Pediatric
Exercise Science, 13(1), 12−25.
Črnak Meglič, A., Boškič, R., Nagode, M., Rakar, T. in Boljka, U. (2009). Revščina in
socialna izključenost med družinami z otroki - materialni in nematerialni obraz
revščine, zaključno poročilo. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve.
Dietz, W. H. (1994). Critical periods in childhood for the development of obesity. The
American Journal of Clinical Nutrition, 59(5), 955−959.
Doupona Topič, M. in Petrović, K. (2000). Šport in družba, sociološki vidiki. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Doupona Topič, M. in Sila, B. (2007). Oblike in načini športne aktivnosti v povezavi s
socialno stratifikacijo. Šport, 55(3), 12−16.
Doupona Topič, M. in Kajtna, T. (2011). Družina in šport. V V. Smole (ur.), Družina v
slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj/47. seminar slovenskega
jezika, literature in kulture (str. 91–98). Ljubljana: znanstvena založba FF.
Dolenc, P. in Pišot, S. (2010). Dejavniki gibalne/športne aktivnosti otrok in
mladostnikov. V B. Šimunič, T. Volmut in R. Pišot (ur)., Otroci potrebujemo
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
30
gibanje. Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga−gibalne sposobnosti,
telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok (str. 15−24). Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za
kineziološke raziskave. Univerzitetna založba Annales.
Dolenc, P., Kupec, L., Matejek, Č., Pišot, R., Planinšec, J., Šetina, T., Šimunič, B.,
Štemberger, V., Videmšek, M., Volmut, T. in Žnidaršič, M. (2008). Otrok med vplivi
sodobnega življenjskega sloga : gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in
zdravstveni status slovenskih otrok: končno poročilo. Koper: Univerza na
Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave.
Ekelund, U., Sardinha, L. B., Anderssen, S. A., Harro, M., Franks, P. W., Brage, S.,
Vooper, A. R., Bo Andressen, L., Riddoch, C. in Froberg, K. (2004). Associations
between objectively assessed physical activity and indicators of body fatness in 9-
10-year-old European children: a populations-based study from 4 distinct regions
in Europe (the European youth heart study). The American Journal of Clinical
Nutrition, 80, 584−590.
Ferreira, I., van den Horst, K., Wendel-Vos, W., Kremers, S., van Lenthe, F. J. in Brug,
J.(2006). Environmental correlates of physical activity in youth: A review and
update. Obesity Reviews, 8, 129–154.
Fogelholm, M., Nuutinen, O., Pasanen, M., Myöhänen, E., Säätelä, T. (1999). Parent-
child relationship of physical activity patterns and obesity. International Journal of
Obesity, 23(12), 1262–1268.
Heitzler, C. D., Martin, S. L., Duke, J. in Huhman, M. (2006). Correlates of physical
activity in a national sample of children aged 9−13 years. Preventive Medicine, 42,
254−260.
Humphrey, J. H. (1991). An Overview of Childhood Fitness. Springfield, Ilinois: Charles
C. Thomas Publisher.
IVZ (2010). Vsak peti otrok s prekomerno telesno težo – debelost vse resnejši
javnoznanstveni problem. Pridobljeno 15. 7. 2015, s http://www.nijz.si/.
Jackson, D., Reilly, J., Kelly, J., Montgomery, C., Grant, S. in Paton, J. (2003).
Objectively measured physical activity in a representative sample of 3-to 4-year-
old children. Obesity research, 11(3), 420−425.
Jelovčan, G., Pišot, R. in Žerjal, I. (2002). Ukvarjanje s prostočasno gibalno/športno
aktivnostjo otrok v zgodnjem šolskem obdobju. V R. Pišot, V. Štemberger, F.
Krpač in T. Filipič (ur.), Otrok v gibanju: Zbornik prispevkov 2. mednarodnega
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
31
znanstvenega posveta [A child in motion: Proceedings of the 2nd International
Symposium] (str. 580−585). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Joens Matre, R. R., Welk, G. J., Calabro, M. A., Russell, D. W., Nicklay, E. in Hensley,
L. D. (2008). Rural-urban differences in physical activity, physical fitness, and
overweight prevalence of children. The Journal of Rural Health, 24(1), 49–54.
Johnston, L. M., Burns, Y. R., Brauer, S. G. in Richardson, C. A. (2002). Differences in
postural control and movement performance during goal directed reaching in
children with developmental coordination disorder. Human Movement Science,
21(5–6), 583–602.
Kalish, S. (2000). Fitness za djecu – praktični savjeti za roditelje. Zagreb: Gopal, d.o.o.
Klasson-Heggebø, L. in Anderssen, S. A. (2003). Gender and age differences in
relation to the recommendation of physical activity among Norvegian children and
youth. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 13(5), 293−298.
Kropej, V. L. (2001). Vpliv okolja na športno aktivnost predšolskih otrok (The influence
of environment on the sports activity of preschool children). Diplomsko delo.
Ljubljana: Fakulteta za šport.
Kropej, V. L. in Videmšek, M. (2002). Parents and sport activity of their preschool
children. Kinesiologia Slovenica, 8(1), 19−24.
Kropej, V. L. in Videmšek, M. (2003). Športno udejstvovanje štirih- do šestletnih otrok v
ljubljanskem okrožju. Šport 51(1), 60−62.
Lagerros, Y. T. in Lagiou, P. (2007). Assessment of physical activity energy
expenditure in epedemiological research of cronic diseases. European Journual of
Epidemiology, 22(6), 353−362.
Lobstein, T. J., James, W. P. in Cole, T. J. (2003). Increasing levels of excess weight
among children in England. International journal of obesity and related metabolic
disorders, 27, 1136−8.
Lopes, V. P., Vasques, C. M., Maia, J. A. in Ferreira, J. C. (2007). Habitual physical
activity levels in childhood and adolescence assessed with accelerometry. The
Journal of Sports Medicine and Physical Fitness, 47(2), 217−222.
Makuc, B. (1998). Športnorekreativna dejavnost učenc in učencev četrtih razredov
koprskih osnovnih šol. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška
fakulteta.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
32
Matejek, Č. in Planinšec, J. (2008). Gibalna učinkovitost mestnih, primestnih in
podeželskih otrok. Revija za elementarno izobraževanje, 1(3/4), 5–12.
National Association of Sport and Physical Education (NASPE). (2006). Active start –
physical activity guedelines for children birth to five years. Nutrition and physical
fitnes. Pridobljeno, 14. 6. 2015, s
http://journal.naeyc.org/btj/200605/NASPEGuidelinesBTJ.pdf.
Petrović, K. (1995). The Humanisation of the Young in Sport. Humanizacija dela z
mladimi. V V. Pavlovič (ur.), Proceedings of the 2. International Symposium Sport
of Young. Zbornik referatov 2. mednarodnega simpozija Šport mladih (str. 1−8).
Ljubljana: Fakulteta za šport.
Petrovič, K., Ambrožič, F., Sila, B., Doupona Topič, M. in Bednarik, J. (2000).
Športnorekreativna dejavnost v Sloveniji 1999. Ljubljana: Fakulteta za šport,
Inštitut za kineziologijo.
Pišot, R. (2004). Vloga in pomen gibalne/športne dejavnosti v šolskem obdobju. Zdrava
šola, 1, 24−27.
Pišot, R. in Završnik, J. (2001). Gibalno/športna aktivnost v otroštvu - osnova za
oblikovanje zdravega življenjskega sloga. V H. Berčič (ur.), Zbornik Slovenskega
kongresa športne rekreacije: prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in
predstavitev 2. slovenskega kongresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo
(str. 21−24). Ljubljana: Športna unija Slovenije.
Pišot, R. in Zurc, J. (2003). Influence of aut-of school sports/motor activity on school
success (Vpliv izvenšolske gibalne/športne aktivnosti otrok na učni uspeh).
Kinesiologia Slovenica, 9(1), 42–54.
Pišot, R., in Zurc, J. (2004). Gibalna/športna aktivnost pri učencih in učenkah drugega
vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Pedagoška obzorja, 19(1), 28–37.
Pišot, R., Jelovčan, G., Žerjal, I., Čermuta, U., Stankovič, D. in Črtanec, A. (2003).
Predstavitev raziskovalnega projekta »Krepimo zdravje z gibanjem na prostem«.
Vzgojiteljica, 5(4), 22−25.
Pišot, R., Turk Riga, N. in Trebižan, B. (2002). Primerjava gibalnih sposobnosti in
vključevanje v športne aktivnosti mestnih in vaških učencev. V R. Pišot, V.
Štemberger, F. Krpač in T. Filipič (ur.), Otrok v gibanju [A child in motion]: zbornik
prispevkov [Proceedings] (str. 342−346). Univerza v Ljubljani: Pedagoška
fakulteta.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
33
Planinšec, J. in Fošnarič, S. (2004). Telesna samopodoba mlajših otrok v povezavi z
gibalno dejavnostjo in spolom. V R. Pišot, V. Štemberger, J. Zurc in A. Obid (ur.),
Otrok v gibanju zbornik prispevkov: 3. mednarodni simpozij, Krajnska Gora (str. 6).
Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
Planinšec, J. in Matejek, Č. (2010). Povezanost kakovosti življenja in športne
dejavnosti mladih = Relations of quality of life and sport activity of youngsters. V M.
Duh (ur.), Okolje kot edukacijska vrednota: znanstvena monografija (str. 123–129).
Maribor: Pedagoška fakulteta.
Planinšec, J., Pišot, R. in Fošnarič, S. (2006). Gibalna aktivnost mlajših šolarjev v
severovzhodni Sloveniji. Pedagoška obzorja, 21(3/4), 3–14.
Planinšec, J. (1997). Razlike v motorični učinkovitosti predšolskih otrok z vidika kraja
bivanja. V J. Bezenšek (ur.), V čas Konjic vtkane sanje (str. 59−63). Slovenske
Konjice: Javni Vzgojno-varstveni zavod Vrtec Slovenske Konjice.
Pogorelčnik, T. (2006). Vpliv športnih in drugih dejavnosti na motorične sposobnosti
mestnih in vaških otrok. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška
fakulteta.
Riddoch, C. J., Andersen, L. B., Wedderkopp, N., Harro, M., Klasson-Heggebø, L.,
Sardinha, L. B., Cooper, A. R. (2004) Physical activity levels and patterns of 9-
and 15- year-old European children. Medicine and Science in Sports and Exercise,
36(1), 86−92.
Roberts, C., Tynjälä, J. in Komkov, A. (2004). Physical activity. V C. Currie, C. Roberts,
A. Morgan, R. Smith, W. Settertobulte, O. Samdal, V. Barnekow Rasmussen (ur.),
Young People’s Health in Context: Health Behaviour in School-aged Children
(HBSC) Study: International Report from the 2001/2002 Survey (90–97). Danska:
Copenhagen, World Health Organization, Regional Office for Europe.
Sallis, J. F. in Saelens, B. E. (2000). Assessment of physical activity by self-report:
status limitations and future directions. Research Quarterly for Exercise and Sport,
71(2), 1−14.
Sallis, J. F., Prochaska, J. J. in Taylor, W. C. (2000). A review of correlates of physical
activity of children and adolescents. Medicine and Science in Sports and Exercise,
32, 963−975.
Shore, R. (1997). Rethinking the brain: New Insights into Early Development. New
York: Families and Work Institute.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
34
Slamar, S. (2009). Vloga staršev pri gibalno-športni aktivnosti otrok mariborskih vrtcev.
Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta.
Starc, G. (2014). Zdrav življenjski slog 360° za dobro otrok. V N. Scagnetti (ur.), Skupaj
za boljše zdravje otrok in mladostnikov – ohranjanje in zagotavljanje enakih
možnosti (str. 12–19). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Strniša, K., Planinšec, J. (2014). Gibalna dejavnost otrok z vidika socialno-ekonomskih
razsežnosti. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru in Univerza na Primorskem
Pedagoška fakulteta: Revija za elementarno izobraževanje 1, 99−107.
Strong, W. B., Malina, R. M., Blimke, C. J., Daniels, S. R., Dishman, R. K., Gutin, B.,
Hergenroeder, A. C., Must, A., Nixon, P. A., Pivarnik, J. M., Rowland, T., Trost, S.
in Trudeau, F. (2005). Evidence based physical activity for school-age youth.
Journal of Pediatrics, 146(6), 732−737.
Šetina, T., Pišot, R., Volmut, T. in Šimunič, B. (2010). Objektivno izmerjena količina
gibalno/športne aktivnosti predšolskih in mlajših šolskih otrok. Didactica slovenica:
pedagoška obzorja, 25, 77−88.
Šetina, T., Dolenc, P., in Šimunič, B. (2010). Morfološke značilnosti in raven debelosti
slovenskih otrok med 5. in 9. letom starosti. V B. Šimunič, T. Volmut in R. Pišot
(ur)., Otroci potrebujemo gibanje. Otrok med vplivi sodobnega življenjskega
sloga−gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih
otrok (str. 55−61). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno
središče, Inštitut za kineziološke raziskave. Univerzitetna založba Annales.
Škof, B. (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov. Pedagoško-psihološki in biološki
vidiki kondicijske vadbe mladih. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Štemberger, V. in Šimunič, B. (2010). Športna aktivnost otrok v povezavi s stopnjo
izobrazbe staršev in z velikostjo družine. V B. Šimunič, T. Volmut in R. Pišot (ur).,
Otroci potrebujemo gibanje. Otrok med vplivi sodobnega življenjskega
sloga−gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih
otrok (str. 15−24). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno
središče, Inštitut za kineziološke raziskave. Univerzitetna založba Annales.
Tsimeas, P. D., Tsiokanos, A. L., Koutedakis, Y., Tsigilis, N. in Kellis, S. (2005). Does
living in urban or rural settings affects aspects of physical fitness in children? An
allometric approach. British Journal of Sports Medicine, 39(9), 671–674.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
35
Toškan, K. (1997). Športnorekreativna dejavnost šest- in sedemletnih otrok dveh
obalnih osnovnih šol in dveh vrtcev. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Trost, S. G., Pate, R.R., Sallis, J. F., Freedson, P. S., Taylor, W. C., Dowda, M. in
Sirard, J. (2002). Age and gender differences in objective measured physical
activity in youth. Medicine and Science in Sports and Exercise, 34(2), 350−355.
Tušak, M., Tušak, M. in Tušak, M. (2003). Vloga družine in staršev v športu. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Videmšek, M., Pogelšek, V., Štihec, J., Karpljuk, D. in Zajec, J. (2006). Determination
of diferences in runs between boys and girls aged 5.5. Acta Univ. Palacki.
Olomuc., Gymnica, 36(3), 65−73.
Videmšek, M. (2007). Pasivni starši, zbudite se! Polet, 6(4), 54–55.
Videmšek, M., Stančevič, B. in Strah, D. (2001). Igrajmo se skupaj: program športnih
dejavnosti za otroke in starše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Fakulteta za
šport.
Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D., Vauhnik, J. in Tušak, M. (2008). Analysis of
preschool physical education. Ljubljana: Faculty of sport, Institute of kinesiology.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Vojnovič, M., Otavnik, A., Pleško, A. (ur.) (2009). Konvencija o otrokovih pravicah
UNICEF Slovenija. Ljubljana: Collegium Graphicum d. o. o. Pridobljeno 15. 7.
2015, s https://unicef.blob.core.windows.net/uploaded/documents/KOP.pdf.
Volmut, T. (2014). Z merilnikom pospeška izmerjena gibalno/športna aktivnost mlajših
otrok in analiza izbranih intervencij. Doktorsko delo. Koper: Univerza na
Primorskem.
Volmut, T., Dolenc, P. in Šimunič, B. (2010). Metode spremljanja in merjenja
gibalne/športne aktivnosti otrok. V B. Šimunič, T. Volmut in R. Pišot (ur.), Otroci
potrebujemo gibanje. Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga−gibalne
sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok (str. 25−32).
Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za
kineziološke raziskave. Univerzitetna založba Annales.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
36
Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (ur.) (2010). Otrok v gibanju
doma in v vrtcu. Povezanost gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok in
njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Koper: založba
Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za
kineziološke raziskave.
Zurc, J. (2001). Relacije med izvenšolskim ukvarjanjem s športom in učnim uspehom
učencev in učenk osnovnih šol v gorenjski regiji. Diplomsko delo. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Oddelek za razredni pouk.
Zurc, J., Pišot, R. in Žerjal I. (2006). Prostočasna gibalna/športna aktivnost otrok in
njihovih staršev. V R. Pišot in B. Šimunič (ur.), Vloga biomehanskih lastnosti
skeletnih mišic v gibalnem razvoju otrok (str. 8−20). Koper: Založba Annales,
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za
kineziološke raziskave.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
37
6 PRILOGE
Priloga 1: Soglasje staršev za sodelovanje v raziskavi
SPOŠTOVANI STARŠI!
V okviru raziskave »Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4. letom ter
njihovih staršev«, nameravamo s pomočjo elektronske naprave objektivno
izmeriti količino in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti vašega otroka in vas.
Nekatere podatke o gibalni/športni aktivnosti bomo dobili s pomočjo anketnega
vprašalnika, ki ga izpolnijo starši/skrbniki otrok, vključenih v raziskavo. Elektronske
naprave so varne za nošenje in ne sevajo. Pripravo in izvedbo meritev bodo
koordinirale študentke Univerze na Primorskem - Doris Puketa, Nastja Debenjak,
Nastja Leskovec in Andreja Ajdovec.
Vsi pridobljeni podatki bodo obdelani in hranjeni skladno z zakonom o varovanju
osebnih podatkov. Za morebitna dodatna vprašanja se lahko obrnete neposredno
na koordinatorke raziskave. Za vsakršna vprašanja nas lahko pokličete na: Doris,
tel - 041/555-254; Nastja, tel – 031/264-469 in Andreja, tel – 041/894-883.
Za Sodelovanje se Vam vnaprej najlepše zahvaljujemo.
………………………………………………………………………………………………………………………………………
………...
SOGLASJE STARŠEV
S svojim podpisom dovoljujem, da otrok (ime, priimek in datum rojstva otroka)
__________________________________ sodeluje pri nošenju elektronske
naprave v okviru raziskave »Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4. letom in
njihovih staršev«, ki ju izvajajo študentke Univerze na Primorskem. Vsi podatki
bodo anonimni in uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.
Datum: _____________ Podpis staršev: ____________________
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
38
SOGLASJE MATERE
S svojim podpisom dovoljujem (ime, priimek in datum rojstva mame)
__________________________________ sodelovanje pri nošenju elektronske
naprave in izpolnjevanju anketnega vprašalnika v okviru raziskave
»Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4. letom in njihovih staršev«, ki jo
izvajajo študentke Univerze na Primorskem. Vsi podatki bodo anonimni in
uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.
Datum: _____________ Podpis staršev: ____________________
………………………………………………………………………………………………………………………………………
……….
SOGLASJE OČETA
S svojim podpisom dovoljujem (ime, priimek in datum rojstva očeta)
__________________________________ sodelovanje pri nošenju elektronske
naprave in izpolnjevanju anketnega vprašalnika v okviru raziskave
»Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4. letom in njihovih staršev«, ki jo
izvajajo študentke Univerze na Primorskem. Vsi podatki bodo anonimni in
uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.
Datum: _____________ Podpis staršev: ____________________
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
39
Priloga 2: Navodila o nošenju merilnikov pospeška
Spoštovani starši!
V okviru raziskovalnega projekta z naslovom »Gibalna/športna aktivnost otrok med 1. in 4.
letom starosti ter njihovih staršev«, želimo opraviti meritev količine in intenzivnosti
gibalne/športne aktivnosti vas in vaših otrok. S podpisom soglasja boste elektronsko napravo
nosili vi in vaš otrok (ali pa samo eden od staršev oz. po želji samo otrok, in sicer 5-dni, od
srede do vključno nedelje). Prosimo vas tudi, če lahko izpolnite anketni vprašalnik, ki je vezan
na gibalno športno aktivnost otrok in vas.
Navodila za nošenje naprave:
· Otrok in starša naj napravo nosijo pritrjeno za pasom, na desnem kolku, kot
prikazujeta spodnji sliki. Naprava naj bo pritrjena v višini popka.
· Naprava se nosi čez cel dan, od trenutka, ko otrok in starši vstanejo do trenutka, ko
gredo spat. Med spanjem in tuširanjem/kopanjem se je ne nosi.
· Naprava naj se nosi na golo kožo. V primeru, da otroka ali starša to moti, jo lahko nosi
tudi nad enim slojem obleke.
· Elastičen pas, s katerim je naprava pritrjena, naj bo dovolj napet, da naprava ne
poskakuje in odskakuje od telesa.
· Nošenje naprave traja od srede (prinesemo jo v vrtec, kjer jo vam in vašemu otroku
namestimo okoli pasu), pa vključno nedelje. Meritev bo končana v ponedeljek v
dopoldanskem času (starši napravo pustijo vzgojiteljicam).
· Ker je naprava zelo draga, vas naprošamo, da z njo ravnate skrbno.
Leskovec, Nastja (2015): Povezanost socialnih, ekonomskih in demografskih dejavnikov na gibalno/športno aktivnost otrok od 1. do 4. leta starosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
40
· Tovrstni test je za nas zelo dragocen, saj nam omogoča objektivno spremljanje
otrokove in vaše gibalne/športne aktivnosti, ki bo podana kot to prikazuje spodnja
slika:
Za vsakršna vprašanja nas lahko pokličete na telefonske številke: Doris, tel. - 041/555-254;
Nastja, tel. – 031/264-469 in Andreja, tel. – 041/894-883.
Zahvaljujemo se vam za zaupanje in sodelovanje.
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
41
Prilo
ga 3
: An
ketn
i vp
raša
lnik
ŠIF
RA O
TRO
KA:
»G
ibaln
a/
šp
ort
na a
kti
vn
ost
otr
ok m
ed
1.
in 4
. le
tom
ter
nji
hovih
sta
ršev«
Sp
ošto
van
i sta
rši!
Zahvaljuje
mo s
e vam
za iz
kazan in
tere
s za sodelo
vanje
v ra
zis
kavi
z
naslo
vom
»G
ibaln
a/šp
ort
na akt
ivnos
t otr
ok
med
1.
in 4.
leto
m te
r
njihovi
h
starš
ev«
. Z
razi
skavo
že
limo
ugoto
viti,
kakš
na
je
vaša
in
otr
oko
va
gib
aln
a/šp
ort
na
akt
ivnos
t.
Pri
tem
nas
zanim
ajo
nekate
ri
dem
ogra
fski
in
oko
ljsk
i deja
vnik
i,
ki
vpliv
ajo
na
gib
aln
o/š
port
no
akt
ivnost
vaš
e d
ruži
ne.
Tovrs
tni
podatk
i so za nas iz
redno dra
goceni, saj
bodo pom
em
bno
prispevali h
kom
ple
ksnosti in k
akovosti r
azis
kave,
zato
vas p
rosim
o,
da
spod
nji v
pra
šaln
ik n
atančn
o i
zpoln
ite i
n g
a v
rnete
vzgojite
ljic
i va
šega
otr
oka,
in s
icer
na d
an,
ko v
rnete
napra
vic
o.
Kot
izvaja
lci
razis
kave se zavezuje
mo,
da bom
o pridobljene podatk
e
obdela
li i
n h
ranili
v s
kla
du z
Zakonom
o v
aro
vanju
osebnih
podatk
ov.
Vpra
šaln
ik je a
non
imen.
Za
vaše
sodelo
vanje
in isk
rene
odgovo
re s
e v
am
najle
pše
zahvaljuje
mo.
Odgovorn
i vodja
pro
jekta
in
pre
dsto
jnik
In
štituta
za k
inez
iolo
ške r
azis
kave,
UP Z
RS
izr.
pro
f. d
r. B
oštj
an Š
imunič
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
42
VP
RA
ŠA
LN
IK »
Gib
aln
a/šp
ort
na a
kti
vn
ost
otr
ok m
ed
1. in
4.
leto
m t
er
nji
ho
vih
sta
ršev«
PO
ME
MB
NO
NA
VO
DILO
: Vpra
šaln
ik izp
oln
juje
jo s
tarš
i, k
i nosi
jo t
udi m
eriln
ik p
osp
ešk
a.
Odgovarj
ajo
tudi za
svoje
otr
oke,
ki nosi
jo m
eriln
ik p
osp
ešk
a.
DE
FIN
IC
IJE
: Iz
raz
gib
aln
a/š
port
na a
ktivnost
je s
plo
šni iz
raz,
ki vključu
je k
akrš
nokoli
gib
anje
, ki se
odra
ža v
večj
i energ
ets
ki pora
bi
(poviš
an s
rčni utr
ip)
kot
je t
o z
nači
lno
za m
irovanje
. Vključu
je v
se n
ači
ne in o
blik
e g
ibaln
e (
vključn
o z
gib
anje
m m
ed d
elo
m,
transport
om
, dom
a,
rekre
acijo o
z. v
pro
stem
času
) in
šport
ne a
ktivnost
i.
Vsa
ko g
ibaln
o/š
port
no a
ktivnost
lahko o
pra
vljam
o z
raz
lično inte
nzi
vnost
jo.
Kot
prim
er
vam
navaja
mo g
ibaln
e n
alo
ge,
ki jih u
vrš
čam
o v
raz
lične inte
nzi
vnost
i:
- N
eaktivnost
: se
denje
, le
žanje
;
- N
izka inte
nzi
vnost
: poča
sna h
oja
;
- Sre
dnja
inte
nziv
nost:
hitra
hoja
, la
hkote
n t
ek;
- Vis
oka inte
nzi
vnost
: ža
bji p
osk
oki, p
oskoki s k
ole
bnic
o,
hiter
tek.
DE
MO
GR
AFS
KI P
OD
AT
KI –
Izp
oln
ite
za o
ba s
tarš
a,
kje
r je
razd
elj
en
o
M
AT
I
OČ
E
Do
delj
en
a k
od
a (
izp
oln
em
o m
e)
Do
po
lnje
na
sta
ro
st
v le
tih
Najv
išja
sto
pn
ja f
orm
aln
e i
zo
bra
zb
e?
a)
osn
ovnošo
lska izo
bra
zba
b)
sred
nje
šols
ka izo
bra
zba (
poklic
na a
li st
rokovna)
c)
sred
nje
šols
ka izobra
zba –
gim
nazija
d)
viš
ješo
lska izo
bra
zba
a)
osn
ovnošo
lska izo
bra
zba
b)
sre
dnje
šols
ka izo
bra
zba (
poklic
na a
li st
rokovna)
c)
sred
nje
šols
ka izo
bra
zba –
gim
nazija
d)
viš
ješo
lska izo
bra
zba
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
43
e)
vis
okošo
lska izo
bra
zba
f) univ
erz
itetn
a izobra
zba
g)
magis
teri
j
h)
dokto
rat
e)
vis
okošo
lska izobra
zba
f)
univ
erz
itetn
a izobra
zba
g)
magis
teri
j
h)
dokto
rat
Kakšn
a j
e v
aša
sed
an
ja d
elo
vn
a a
kti
vn
ost?
Ali
ste
…
a)
poln
o z
aposle
na (
8 u
r)
b)
zaposl
ena z
a s
kra
jšan d
elo
vni ča
s (m
ed 4
in 8
ur)
c)
zaposle
na z
a m
anj kot
4 u
re n
a d
an
d)
bre
zposeln
a
e)
sam
ozaposle
na (
sam
osto
jen p
odje
tnik
, obrt
nik
)
f)
km
etica
g)
upokoje
nka
h)
gospodin
ja
i)
študentk
a
j)
bre
z o
dgovora
a)
poln
o z
aposle
n (
8 u
r)
b)
zaposl
en z
a s
kra
jšan d
elo
vni ča
s (m
ed 4
in 8
ur)
c)
zaposle
n z
a m
anj kot
4 u
re n
a d
an
d)
bre
zposeln
e)
sam
ozaposle
n (
sam
osto
jen p
odje
tnik
, obrt
nik
)
f)
km
et
g)
upokoje
nec
h)
gospodin
jec
i)
študent
j)
bre
z o
dgovora
Otr
ok
živ
i v:
a)
dvo-s
tarš
evsk
i dru
žini (z
obem
a b
iolo
škim
a s
tarš
em
a)
b)
eno-s
tarš
evsk
i dru
žini (l
e z
enim
sta
ršem
) c)
reorg
aniz
irani dru
žini (v
saj eden o
d s
tarš
ev je s
oci
aln
i, n
e p
a t
udi bio
lošk
i st
arš
)
d)
razš
irje
ni dru
žini (p
ole
g e
nega a
li obeh s
tarš
ev ž
ivi otr
ok t
udi z
dru
gim
i so
rodnik
i: s
tarim
i st
arš
i, t
eta
mi,
str
ici)
Ko
likšn
o j
e š
tevilo
otr
ok
v d
ružin
i, k
i so
mla
jši o
d 1
8
let?
_________
Ko
likšn
a j
e s
taro
st
otr
ok v
dru
žin
i, k
i so
mla
jši
od
18
le
t?
_________le
t, _
_________le
t, _
________le
t; _
______le
t
Kakšn
o j
e o
ko
lje
biv
an
ja o
tro
ka
?
a)
podeže
lje/v
ašk
o o
kolje
b)
prim
estn
o o
kolje
c)
mestn
o o
kolje
Kje
dru
žin
a p
reb
iva?
a) v
indiv
idualn
i hiš
i (s
em
sodi tu
di vrs
tna h
iša)
b) v
večs
tanovanjs
ki hiš
i
c) v
blo
ku
d)
dru
go _
_____________
Kaj
najb
olj
e o
pis
uje
vaš v
rt (
izb
eri
en
od
go
vo
r)?
a)
splo
h n
i vrt
a
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
44
b)
ni la
stn
ega v
rta
c)
vrt
majh
ne v
elikosti
d)
vrt
sre
dnje
velikosti
e)
vrt
velike v
elikosti (
> 1
000 m
2)
Ali i
mate
na d
om
u d
osto
p d
o …
(la
hko
ve
č o
dg
ovo
ro
v)?
a)
igra
l (t
obogan,
tram
polin
, le
stvin
e,
gugaln
ica,
…)
b)
bazena
c) p
ovrš
ine z
a v
ožn
jo s
kole
som
/tri
ciklo
m
Ko
liko
arti
klo
v iz s
ezn
am
a i
ma
te n
a d
om
u (
pri
vsakem
nap
iši šte
vil
o)?
_____ t
ele
viz
ija
_____ D
VD
pre
dvaja
lnik
_____ igra
lna k
onzoal (W
ii,
X-B
ox,
Nin
tendo,
..)
_____ r
ačunaln
ik
Ali i
mate
na d
om
u n
asle
dn
je p
riklj
učk
e?
a)
Dodatn
e p
lačl
jive t
ele
viz
ijsk
e k
anale
za o
troke
b)
Inte
rnet
Ali j
e v
vaši
oko
lici
pro
sto
r/u
sta
no
va
, k
jer
se v
aš
otr
ok l
ah
ko
ig
ra a
li j
e g
ibaln
o a
kti
ven
(la
hko
ve
č o
dg
ovo
ro
v)?
a)
pla
ža
b)
javni park
c)
igra
lnic
a
e)
bazen
f) t
elo
vadnic
a,
kje
r iz
vaja
jo g
ibaln
e p
rogra
me z
a o
troke
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
45
g)
klu
bi, k
jer
izvaja
jo g
ibaln
e p
rogra
me z
a o
troke
Ko
liko
časa ž
e ž
ivit
e v
te
j so
seski?
________ let
in _
_______ m
esecev
PO
DA
TK
I O
GIB
ALN
I/Š
PO
RT
NI
AK
TIV
NO
ST
I S
TA
RŠ
EV
– I
zp
oln
ijo
sta
rši,
ki n
osij
o m
eri
lnik
po
sp
eška
O
ČE
M
AT
I
Datu
m r
ojs
tva
:
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Ko
liko
krat
ste
se g
iba
li v
iso
ko
in
ten
ziv
no
nep
rek
inje
no
vsaj
10
min
ut?
OPO
MBA:
Šte
jte le d
neve,
ko s
te s
e v
isoko inte
nziv
no g
ibali n
epre
kin
jeno v
saj 10 m
inut.
Prim
eir v
isoko
inte
nzi
vnega g
ibanja
: posk
oki
, hiter
tek,
… a
ktivnost
, kje
r bi se
utr
udili
, če
bi jo
dolg
o izv
aja
li
in s
e m
ed n
jenim
izv
aja
nje
m n
e m
ore
te v
eč
pogovarj
ati.
_______________-k
rat
_______________-k
rat
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e v
po
vp
rečj
u t
raja
lo t
o v
iso
ko
in
ten
ziv
no
gib
an
je?
PO
MO
Č:
Najp
rej se
štejt
e inte
rvale
znotr
aj dneva,
pote
m s
ešt
ejt
e m
ed d
nevi in
na k
oncu
delit
e z
vaši
m
pre
jšnjim
odgovoro
m.
_______________ m
inut
_______________ m
inut
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
46
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Ko
liko
krat
ste
se g
iba
li s
red
nje
in
ten
ziv
no
nep
rek
inje
no
vsaj
10
min
ut?
OPO
MBA:
Šte
jte le d
neve,
ko s
te s
e s
rednje
inte
nziv
no g
ibali n
epre
kin
jeno v
saj 10 m
inut.
Prim
eri s
rednje
inte
nzi
vnega g
ibanja
: poča
sen t
ek,
hitra
hoja
, …
akt
ivnost
, kj
er
se p
ričn
ete
potiti,
ste
zadih
ani, a
jo lahko
izv
aja
te n
epre
kinje
no v
eč
ur.
_______________-k
rat
_______________-k
rat
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e v
po
vp
rečj
u t
raja
lo t
o s
red
nje
in
ten
ziv
no
gib
an
je?
PO
MO
Č:
Najp
rej se
štejt
e inte
rvale
znotr
aj dneva,
pote
m s
ešt
ejt
e m
ed d
nevi in
na k
oncu
delit
e z
vaši
m
pre
jšnjim
odgovoro
m.
_______________ m
inut
_______________ m
inut
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Ko
liko
krat
ste
ho
dil
i n
ep
rekin
jen
o v
saj
10
min
ut?
OPO
MBA:
Šte
jte le d
neve,
ko s
te h
odili nepre
kin
jeno v
saj 10 m
inut.
_______________-k
rat
_______________-k
rat
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e v
po
vp
rečj
u t
raja
la h
oja
?
PO
MO
Č:
Najp
rej se
štejt
e inte
rvale
znotr
aj dneva,
pote
m s
ešt
ejt
e m
ed d
nevi in
na k
oncu
delit
e z
vaši
m
pre
jšnjim
odgovoro
m.
_______________ m
inut
_______________ m
inut
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o s
te p
reživ
eli s
ed
e?
_______________ m
inut
_______________ m
inut
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
47
OPO
MBA:
Sešt
ejt
e s
edenje
pre
d T
V (
tudi le
žanje
pre
d T
V),
rač
unaln
ikom
, v s
lužb
i, v
avto
mobilu
, gost
ilni,…
.
PO
DA
TK
I O
GIB
ALN
I/Š
PO
RT
NI
AK
TIV
NO
ST
I O
TR
OK
– I
zp
oln
ijo
sta
rši
za t
iste
otr
oke,
ki n
osij
o m
eri
lnik
po
sp
eška
O
TR
OK
1
OT
RO
K 2
Ko
da
otr
ok
a (
izp
oln
em
o m
e)
Datu
m r
ojs
tva
:
Sp
ol
a)
deče
k
b)
deklic
a a)
deče
k
b)
deklic
a
Vp
rašaln
ik izp
oln
juje
…
a)
oče
b)
mati
a)
oče
b)
mati
Vp
rašan
ja,
ki
se n
an
ašajo
na v
ašo
oko
lico
Ali i
ma o
tro
k v
svo
ji s
ob
i te
leviz
ijo
?
a)
da
b)
ne
a)
da
b)
ne
Ko
liko
se s
trin
jate
s s
po
dn
jim
i tr
dit
vam
i (o
bkro
ži)
?
Varn
o je,
ko s
e o
trok igra
zunaj, p
od m
ojim
nadzoro
m
a) d
rži;
b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo n
e drž
i
a) d
rži;
b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo
ne
drž
i
So u
reje
ne p
ešp
oti s
kora
j v c
elo
tni okolic
i
a) d
rži;
b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo n
e drž
i a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo
ne
drž
i
So v
elik
e o
vire,
ki pre
pre
čuje
jo o
troku h
ojo
v o
kolic
i (n
pr.
avto
cest
a,
reka,…
) a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo n
e drž
i a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo
ne
drž
i
Cest
e v
okolic
i so
pre
več
pro
metn
e z
a v
arn
o g
ibanje
otr
oka
a) d
rži;
b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo n
e drž
i a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo
ne
drž
i
Pro
metn
a s
ignaliz
aci
ja je u
reje
na z
a v
arn
o p
rečk
anje
cest
a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo n
e drž
i a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo
ne
drž
i
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
48
Krim
inal je
pre
velik z
a v
are
n s
pre
hod z
otr
okom
a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo n
e drž
i a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo
ne
drž
i
V lokaln
e t
rgovin
e lahko p
rost
o d
ost
opam
z o
trokom
peš
a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo n
e drž
i a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo
ne
drž
i
Obst
aja
jo n
evarn
ost
i (p
si,
nevarn
i posa
mezn
iki)
v p
ark
ih/i
grišč
ih,
ki m
i onem
ogoča
jo,
da o
troka o
dpeljem
varn
o t
ja
a) d
rži;
b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo n
e drž
i a)
drž
i; b)
del
no d
rži;
c)
ne
drž
i; d)z
elo
ne
drž
i
Vp
rašan
ja,
ki
se n
an
ašajo
na o
tro
ko
v t
ran
sp
ort
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Kolik
o m
inut
v p
ovpre
čju p
reži
vi otr
ok v
avtu
med d
ela
vnik
om?
__________ m
inut
__________ m
inut
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Kolik
o m
inut
v p
ovpre
čju p
reži
vi otr
ok v
avtu
ob s
obota
h?
__________ m
inut
__________ m
inut
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Kolik
o m
inut
v p
ovpre
čju p
reži
vi otr
ok v
avtu
ob n
edeljah?
__________ m
inut
__________ m
inut
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
Kolik
o d
ni je
otr
ok h
odil
(v v
rtec
in d
om
ov,
na o
bis
k,
v t
rgovin
o,
…)?
__________-k
rat
__________-k
rat
Vp
rašan
ja,
ki
se n
an
ašajo
na v
ašeg
a o
tro
ka
V z
ad
nji
h 7
dn
evih
…
V k
ate
ro v
ars
tvo je b
il vključe
n v
aš
otr
ok?
a)
nobeno;
_____dni;
______ur/
dan
b)
obča
sno;
_____dni;
______ur/
dan
c)
nona/v
aru
ška;
_____dni;
______ur/
dan
a)
nobeno;
_____dni;
_____ur/
dan
b)
obča
sno;
_
____dni;
_____ur/
dan
c)
nona/v
aru
ška;
_
____dni;
_____ur/
dan
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
49
d)
privatn
o;
_____dni;
______ur/
dan
e)
vrt
ec;
_
____dni;
______ur/
dan
d)
privatn
o;
_____dni;
_____ur/
dan
e)
vrt
ec;
_____dni;
____ur/
dan
Ali i
ma o
tro
k z
dravstven
o s
tan
je,
ki g
a j
e z
ad
nji
h 7
dn
i o
meje
valo
pri
gib
aln
i a
kti
vn
osti
? K
ate
ro
?
a)
da,
__________________
b)
ne
a)
da,
__________________
b)
ne
Kako
sp
od
nje
trd
itve o
pis
uje
jo v
ašeg
a o
tro
ka (
ob
kro
ži)
?
Moj oto
k je g
ibaln
o a
ktiven
a) n
ikoli;
b)
redko
; c)
obča
sno;
d)
pogost
o;
e)
vedno
a) n
ikoli;
b)
redko
; c)
obča
sno;
d)
pogosto
; e)
vedno
Moje
ga o
troka m
ora
m m
otivirati z
a igra
nje
a)
nik
oli;
b)
redko
; c)
obča
sno;
d)
pogosto
;
e)
vedno i
a) n
ikoli;
b)
redko
; c)
obča
sno;
d)
pogosto
; e)
vedno i
Moj otr
ok p
otr
ebuje
dru
žbo (
pri
jate
lje),
da s
e igra
a)
nik
oli;
b)
redko
; c)
obča
sno;
d)
pogost
o;
e)
vedno
a) n
ikoli;
b)
redko
; c)
obča
sno;
d)
pogosto
; e)
vedno
Kako
bi
pri
me
rjali
gib
aln
o a
kti
vn
ost
vašeg
a o
tro
ka
gle
de n
a s
vo
je v
rstn
ike
?
a)
zelo
neaktiven;
b)
manj aktiven;
c)
enako;
d)
bolj a
ktiven;
f) v
eliko b
olj a
ktiven
a)
zelo
neaktiven;
b)
manj aktiven;
c)
enako;
d)
bolj a
ktiven;
f) v
eliko b
olj a
ktiven
Ali s
e o
tro
k p
reh
ran
juje
pred
tele
viz
orje
m?
a)
ne a
li z
elo
redko;
b)
1x d
nevno;
c)
2x d
nevno;
a)
ne a
li z
elo
redko;
b)
1x d
nevno;
c)
2x d
nevno;
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
50
d)
3x d
nevno
d)
3x d
nevno
Ali s
e o
tro
k u
dele
žu
je o
rgan
izir
an
e v
ad
be
? N
ap
iši
še k
ate
ro,
np
r. a
tle
tik
a,
no
go
met,
…
a)
Ne
b)
da,
________________;
_____
min
ut/
teden
,
________________;
_____
min
ut/
teden
,
_______________;
_____
min
ut/
teden
,
_______________;
_____
min
ut/
teden
a)
Ne
b)
da,
________________;
_____
min
ut/
teden
,
________________;
_____
min
ut/
teden
……
..,
_______________;
_____
min
ut/
teden
……
..,
_______________;
_____
min
ut/
teden
Ob
kro
žit
e,
če j
e v
rem
e d
ovo
lje
va
lo a
kti
vn
osti
otr
oka
zu
naj.
Če d
a,
na
piš
ite
še k
oli
ko
min
ut
je o
tro
k p
reživ
el
tisti
dan
zu
naj.
Sre
da:
a)
da;
__________m
inut;
b)n
e
Četr
tek:
a)
da;
__________m
inut;
b)n
e
Pete
k:
a
) da;
__________m
inut;
b)n
e
Sobota
: a
) da;
__________m
inut;
b)n
e
Nedelja:
a)
da;
__________m
inut;
b)n
e
Sre
da:
a)
da;
__________m
inut;
b)n
e
Četr
tek:
a)
da;
__________m
inut;
b)n
e
Pete
k:
a
) da;
__________m
inut;
b)n
e
Sobota
: a
) da;
__________m
inut;
b)n
e
Nedelja:
a)
da;
__________m
inut;
b)n
e
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
51
Od
zad
nje
sre
de d
o p
etk
a…
Ko
liko
kra
t se
je
vaš o
tro
k g
iba
l vis
oko
in
ten
ziv
no
ne
prekin
jen
o v
saj
10
min
ut?
OPO
MBA:
Šte
jte le d
neve,
ko s
e je v
isoko inte
nziv
no g
ibal nepre
kin
jeno v
saj 10
min
ut.
Prim
eri v
isoko
inte
nzi
vnega g
ibanja
: posk
oki
, hiter
tek,
… a
ktivnost
, kje
r bi se
utr
udil,
če b
i jo
dolg
o izv
aja
l in
se m
ed n
jenim
izvaja
nje
m n
e m
ore
več
pogovarj
ati.
_______________-k
rat
_______________-k
rat
Od
zad
nje
sre
de d
o p
etk
a…
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e v
po
vp
rečj
u t
raja
lo t
o v
iso
ko
in
ten
ziv
no
gib
an
je?
PO
MO
Č:N
ajp
rej se
štejt
e inte
rvale
znotr
aj dneva,
pote
m s
ešt
ejt
e m
ed d
nevi in
na
koncu d
elit
e z
vaši
m p
rejš
njim
odgovoro
m.
_______________ m
inut
_______________ m
inut
Od
zad
nje
so
bo
te d
o n
ed
elj
e…
Ko
liko
kra
t se
je
vaš o
tro
k g
iba
l vis
oko
in
ten
ziv
no
ne
pre
kin
jen
o v
saj
10
min
ut?
OPO
MBA:
Šte
jte le d
neve,
ko s
e je v
isoko inte
nziv
no g
ibal nepre
kin
jeno v
saj 10
min
ut.
Prim
eri v
isoko
inte
nzi
vnega g
ibanja
: posk
oki
, hiter
tek,
… a
ktivnost
, kje
r bi se
_______________-k
rat
_______________-k
rat
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
52
utr
udil,
če b
i jo
dolg
o izv
aja
l, in s
e m
ed n
jenim
izv
aja
nje
m n
e m
ore
več
pogovarj
ati.
Od
zad
nje
so
bo
te d
o n
ed
elj
e…
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e v
po
vp
rečj
u t
raja
lo t
o v
iso
ko
in
ten
ziv
no
gib
an
je?
PO
MO
Č:N
ajp
rej se
štejt
e inte
rvale
znotr
aj dneva,
pote
m s
ešt
ejt
e m
ed d
nevi in
na
koncu
delit
e z
vaši
m p
rejš
njim
odgovoro
m.
_______________ m
inut
_______________ m
inut
Od
zad
nje
sre
de d
o p
etk
a …
Ko
liko
kra
t se
je
vaš o
tro
k g
iba
l sre
dn
je i
nte
nziv
no
nep
rekin
jen
o v
sa
j 1
0
min
ut?
OPO
MBA:
Šte
jte le d
neve,
ko s
e je s
rednje
inte
nziv
no g
ibal nepre
kin
jeno v
saj 10
min
ut.
Prim
eri s
rednje
inte
nzi
vnega g
ibanja
: poča
sen t
ek,
hitra
hoja
, …
akt
ivnost
, kj
er
se
pričn
e p
otiti,
post
ane z
adih
an,
a j
o lahko
izv
aja
nepre
kinje
no v
eč
ur.
_______________-k
rat
_______________-k
rat
Od
zad
nje
sre
de d
o p
etk
a …
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e v
po
vp
rečj
u t
raja
lo t
o s
red
nje
in
ten
ziv
no
gib
an
je?
PO
MO
Č:
Najp
rej se
štejt
e inte
rvale
znotr
aj dneva,
pote
m s
ešt
ejt
e m
ed d
nevi in
na
koncu
delit
e z
vaši
m p
rejš
njim
odgovoro
m.
_______________ m
inut
_______________ m
inut
Od
zad
nje
so
bo
te d
o n
ed
elj
e …
Ko
liko
kra
t se
je
vaš o
tro
k g
iba
l sre
dn
je i
nte
nziv
no
nep
rekin
jen
o v
sa
j 1
0
min
ut?
_______________-k
rat
_______________-k
rat
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
53
OPO
MBA:
Šte
jte le d
neve,
ko s
e je s
rednje
inte
nziv
no g
ibal nepre
kin
jeno v
saj 10
min
ut.
Prim
eri s
rednje
inte
nzi
vnega g
ibanja
: poča
sen t
ek,
hitra
hoja
, …
akt
ivnost
, kj
er
se
pričn
e p
otiti,
post
ane z
adih
an,
a j
o lahko
izv
aja
nepre
kinje
no v
eč
ur.
Od
zad
nje
so
bo
te d
o n
ed
elj
e …
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e v
po
vp
rečj
u t
raja
lo t
o s
red
nje
in
ten
ziv
no
gib
an
je?
PO
MO
Č:
Najp
rej se
štejt
e inte
rvale
znotr
aj dneva,
pote
m s
ešt
ejt
e m
ed d
nevi in
na
koncu
delit
e z
vaši
m p
rejš
njim
odgovoro
m.
_______________ m
inut
_______________ m
inut
Od
zad
nje
sre
de d
o p
etk
a …
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e p
reživ
el se
de?
OPO
MBA:
Sešt
ejt
e s
edenje
pre
d T
V (
tudi le
žanje
pre
d T
V),
rač
unaln
ikom
, v
avto
mobilu
, …
_______________ m
inut
_______________ m
inut
Od
zad
nje
so
bo
te d
o n
ed
elj
e …
Ko
liko
min
ut
dn
evn
o j
e p
reživ
el se
de?
OPO
MBA:
Sešt
ejt
e s
edenje
pre
d T
V (
tudi le
žanje
pre
d T
V),
rač
unaln
ikom
, v
avto
mobilu
, …
_______________ m
inut
_______________ m
inut
Kd
aj
je o
tro
k z
asp
al
in k
daj
se j
e z
bu
dil
?
Sre
da
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Leskovec,
Nastja (
2015):
Pove
zanost
soci
aln
ih,
eko
nom
skih
in d
em
ogra
fski
h d
eja
vnik
ov
na
gib
aln
o/š
port
no
aktivnost
otr
ok o
d 1
. do 4
. le
ta s
taro
sti.
Dip
lom
sko d
elo
. K
oper:
UP
P
EF
.
54
Četr
tek
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Pete
k
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Sobota
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Nedelja
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
Zbudil:_
________ u
ri;
Z
aspal:
________ u
ri
ZA
HV
ALJU
JEM
O S
E V
AM
ZA
SO
DELO
VA
NJE!