DIPLOMSKO DELO - CORE · Proučevali bomo gimnastične vaje, kakšne učinke in cilje imajo;...

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Katja Lipošek

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

GIMNASTIČNA ABECEDA V VRTCU

Mentor: Kandidatka:

Miran Muhič, predavatelj Katja Lipošek

Maribor, 2015

Lektorica:

Maja Motaln, dipl. sloven. (UN)

Prevajalka:

Urška Kapun Satler, univ. dipl. angl.

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju, predavatelju Miranu Muhiču, za strokovno

svetovanje, nasvete in usmerjanje pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi staršem in sestri, ki so mi stali ob strani vsa leta mojega

šolanja in me spodbujali ter verjeli vame.

Hvala tudi lektorici in prevajalki.

Hvala.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Katja Lipošek, roj. 2.8.1992, študentka Pedagoške fakultete Univerze v

Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je zaključno delo z naslovom

Gimnastična abeceda v vrtcu, pri mentorju Miranu Muhiču, avtorsko delo. V

zaključnem delu so uporabljeni viri in literatura konkretno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

______________________

(podpis študentke)

Maribor, 17. 9. 2015

Povzetek

Diplomska naloga Gimnastična abeceda v vrtcu je teoretično delo, v katerem smo

s pomočjo primarnih in sekundarnih virov z deskriptivno, s komparativno in z

zgodovinsko metodo raziskali možnosti izvajanja gimnastične abecede v vrtcu.

Namen diplomskega dela je pojasniti pojem gimnastična abeceda, opredeliti vlogo

gimnastične abecede v vrtcu, ugotoviti pomen gimnastične abecede za gibalni

razvoj predšolskih otrok, predstaviti možnosti izvajanja gimnastične abecede pri

gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu ter poiskati možnosti izvajanja gimnastične

abecede v medpodročnem povezovanju z ostalimi vsebinami Kurikuluma za vrtce.

Na podlagi zastavljenih hipotez smo ugotovili, da je gimnastična abeceda zbirka

gibalnih nalog z gimnastično vsebino; da gimnastično abecedo lahko izvajamo pri

gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu; da se gimnastična abeceda v vrtcu povezuje

z ostalimi področji Kurikuluma za vrtce; da gimnastično abecedo pri

gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu lahko izvajamo tudi v naravnem okolju; da se

gimnastična abeceda v vrtcu prepleta s področjem jezika, saj otroci opišejo vajo,

ki jo izvajajo; da se gimnastična abeceda v vrtcu prepleta s področjem umetnosti,

saj lahko otroci upodobijo človeško figuro v gibanju; da se gimnastična abeceda v

vrtcu prepleta s področjem matematike, saj se otroci ob ponovitvah vaj učijo šteti;

da se gimnastična abeceda v vrtcu prepleta s področjem družbe tako, da se otroci

enakovredno vključujejo v dejavnosti; da se gimnastična abeceda v vrtcu prepleta

s področjem narave, saj lahko otroci posamezne elemente gimnastične abecede

izvajajo v naravi ob uporabi naravnih rekvizitov in pripomočkov.

Ključne besede: gimnastika, gimnastična abeceda, gibanje, predšolski otrok

Abstract

The diploma thesis titled Alphabet Gymnastics in Kindergarten is a theoretical

work in which we explored the possibility of implementing alphabet gymnastics

in kindergarten using primary and secondary sources with a descriptive,

comparative and historical method. The purpose of the thesis is to explain the

concept of alphabet gymnastics, define the role of alphabet gymnastics in

kindergarten, determine the importance of alphabet gymnastics for the motoric

development of pre-schoolers, discuss options of implementation for alphabet

gymnastics during physical/sports activities in kindergarten and identify ways of

implementation for alphabet gymnastics in interprofessional integration with other

contents of kindergarten curriculum.

Based on the propounded hypotheses, we have found that alphabet gymnastics is a

collection of physical tasks with gymnastic contents; that alphabet gymnastics can

be exercised during physical/sports activities in the kindergarten; that alphabet

gymnastics integrates with other contents of the kindergarten curriculum; that

alphabet gymnastics can also be performed in a natural environment as a part of

physical/sports activities; that alphabet gymnastics intertwines with language as

the children describe the exercise they are performing; that alphabet gymnastics

intertwines with art when the children depict a human figure in movement; that

alphabet gymnastics intertwines with mathematics because the children learn to

count when repeating exercises; that alphabet gymnastics intertwines with the

theme of society because the children are equally involved in activities; that

alphabet gymnastics intertwines with nature because individual elements of the

alphabet can be performed in nature, using natural requisites and accessories.

Key words: gymnastics, alphabet gymnastics, movement, pre-schooler

Kazalo vsebine

1 Uvod ................................................................................................................ 1

2 Namen diplomskega dela ............................................................................... 3

3 Raziskovalne hipoteze .................................................................................... 3

4 Metodologija ................................................................................................... 4

4.1 Raziskovalne metode ....................................................................................... 4

4.2 Uporabljeni viri ............................................................................................... 5

5 Obravnava teme .............................................................................................. 6

5.1 Gibanje ............................................................................................................. 7

5.2 Gibalni razvoj otrok ........................................................................................ 8

5.2.1 Faze in stopnje gibalnega razvoja .............................................................................. 9

5.2.2 Gibalne sposobnosti otroka ..................................................................................... 10

5.2.2.1 Gibalne sposobnosti otroka do 3. leta starosti............................................... 11

5.2.2.2 Gibalne sposobnosti otroka od 3. do 6. leta starosti ...................................... 13

5.2.3 Pomen gibanja za otroke v predšolskem obdobju ................................................... 15

5.2.4 Vsebina gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu .......................................................... 17

5.2.5 Pomen gibalnih/športnih dejavnosti za predšolske otroke ....................................... 18

5.2.6 Organizacijske oblike predšolskih gibalnih/športnih dejavnosti ............................. 19

5.3 Naravne oblike gibanja ................................................................................. 27

5.4 Gimnastika ..................................................................................................... 30

5.4.1 Zgodovina gimnastike ............................................................................................. 31

5.4.2 Gimnastika kot temeljna športna panoga ................................................................. 32

5.4.3 Gimnastična zveza Slovenije ................................................................................... 33

5.5 Gimnastična abeceda ..................................................................................... 34

5.5.1 Gibalne sposobnosti in gimnastika .......................................................................... 35

5.5.2 Vsebina gimnastične abecede .................................................................................. 37

5.5.3 Gimnastični pripomočki in orodja ........................................................................... 40

5.5.4 Splošni in operativni cilji programa gimnastične abecede ...................................... 41

5.5.5 Opredelitev gimnastične abecede v Kurikulumu za vrtce ....................................... 42

5.5.5.1 Področje Gibanja ........................................................................................... 43

5.5.5.2 Povezanost področja Gibanja z drugimi področji ......................................... 48

5.5.6 Gimnastične vaje ..................................................................................................... 53

5.5.6.1 Namen in cilji gimnastičnih vaj ..................................................................... 54

5.5.7 Gimnastični poligon ................................................................................................ 56

5.5.8 Program gimnastične abecede za predšolske otroke ............................................... 59

5.5.9 Program športnogimnastičnega minimuma za predšolske otroke ........................... 60

5.5.10 Preval naprej in preval nazaj ............................................................................... 62

5.5.11 Primer gimnastične zaposlitve v vrtcu ................................................................ 63

6 Sklep .............................................................................................................. 66

Viri in literatura ................................................................................................... 68

Kazalo slik

Slika 1: Shematski prikaz delitve naravnih oblik gibanja ............................................. 30

Kazalo tabel

Tabela 1: Razvojne stopnje in faze ....................................................................... 10

1

1 Uvod

V današnjem času je vse bolj pomembno gibanje, potreba po gibanju se kaže že

pri samem zarodku, ki se giblje v maternici. To gibanje se nadaljuje v obdobju

novorojenčka in malčka ter skozi celotno življenje do pozne starosti. Zelo

pomembno je, da že najmlajšim ponudimo kvalitetno, pestro vadbo. Predšolsko

obdobje kot tudi začetek šolskega obdobja sta temelj gibalnega razvoja, saj je

otrokov organizem ravno takrat najbolj izpostavljen vplivom okolja (Miklič,

2008, str. 6).

Otroci uživajo v gibanju, tudi takrat, ko morajo sedeti pri miru, bodo migali s prsti

na nogah, udarjali z nogami po tleh in se gugali naprej in nazaj (Walker, 2003, str.

6).

Otroško telo neprestano raste in se razvija. Na razvoj in rast v veliki meri vpliva

ravno gibanje. Namreč z rastjo in prav tako z razvojem se otrokove sposobnosti

večajo in tako sta v nenehni odvisnosti od gibanja ter obratno (Videmšek in

Visinski, 2001, str. 19).

Miklič (2008, str. 7) meni, da je v vrtcih premalo poudarka na športni vzgoji

predšolskih otrok oz., da imajo nekatere vzgojiteljice in pomočnice premalo

športnega znanja, da bi ustrezno razvijale vse motorične sposobnosti otrok. Te so

pomembne za vsestranski razvoj otroka. Prav tako bi se morali starši zavedati

pomena vključevanja otrok v vodene in organizirane športne programe.

»Gimnastika je oblika telesnih vaj, katerih glavna značilnost je natančno

izpolnjevanje časovnih in prostorskih elementov gibanja« (Kristan, 1980, povz. po

Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač in Novak, 2002, str. 9).

Za gimnastiko lahko rečemo, da je šport za vse življenje. Prav njene vsebine

najlažje izvajamo v zgodnjem življenju (Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 14).

»Gimnastična abeceda ustvarja dobre temelje gibalnim programom, ki se nahajajo

v motoričnem spominu« (prav tam, str. 26).

2

Na gimnastiko z otrokom se je potrebno navaditi. Najprej delamo preproste vaje

kot uvod v dnevno gimnastiko. Ta igra s svojim telesom je prva izkušnja z našim

najmlajšim. Pomembna je za duševni in telesni razvoj (Vorderülbeke, 1969, str.

10–11).

»Raznolikost gibanja, ki je značilna za gimnastiko in obvladovanje svojega telesa

v gibanju, prispeva k širokemu vplivu gimnastike na razvoj gibalnih sposobnosti«

(Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 22).

Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 22, 23) navajajo, da s programom gimnastične

abecede vplivamo na razvoj skladnosti gibanja, gibljivosti, ravnotežja in moči.

Osnova je obvladati svoje telo, nadgradnja tega je usvojiti tehniko rokovanja s

pripomočki in tehniko vadbe na orodjih.

3

2 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je:

pojasniti pojem gimnastična abeceda;

opredeliti vlogo gimnastične abecede v vrtcu;

ugotoviti pomen gimnastične abecede za gibalni razvoj predšolskih otrok;

predstaviti možnosti izvajanja gimnastične abecede pri gibalno/športnih

dejavnostih v vrtcu;

poiskati možnosti izvajanja gimnastične abecede v medpodročnem

povezovanju z ostalimi vsebinami Kurikuluma za vrtce.

3 Raziskovalne hipoteze

Na osnovi namena diplomske naloge smo zastavili naslednje raziskovalne

hipoteze:

Hipoteza 1:

Gimnastična abeceda je zbirka gibalnih nalog z gimnastično vsebino.

Hipoteza 2:

Gimnastična abeceda ima pomembno vlogo v vrtcu, saj vpliva na razvoj gibalnih

sposobnosti.

Hipoteza 3:

Gimnastična abeceda ima pozitiven pomen za gibalni razvoj predšolskih otrok, saj

so osnovne gimnastične dejavnosti podlaga za kasnejše športne dejavnosti.

Hipoteza 4:

Gimnastično abecedo pri gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu lahko izvajamo tudi

v naravnem okolju.

4

Hipoteza 5:

Gimnastična abeceda v vrtcu se prepleta s področjem jezika, saj otroci opišejo

vajo, ki jo izvajajo.

Hipoteza 6:

Gimnastična abeceda v vrtcu se prepleta s področjem umetnosti, saj lahko otroci

upodobijo človeško figuro v gibanju.

Hipoteza 7:

Gimnastična abeceda v vrtcu se prepleta s področjem matematike, saj se otroci ob

ponovitvah vaj učijo šteti.

Hipoteza 8:

Gimnastična abeceda v vrtcu se prepleta s področjem družbe tako, da se otroci

enakovredno vključijo v dejavnost.

Hipoteza 9:

Gimnastična abeceda v vrtcu se prepleta s področjem narave, saj lahko otroci

posamezne elemente gimnastične abecede izvajajo v naravi ob uporabi naravnih

rekvizitov in pripomočkov.

4 Metodologija

Diplomska naloga Gimnastična abeceda v vrtcu je teoretično delo, v katerem

bomo s pomočjo primarnih in sekundarnih virov, z deskriptivno, s komparativno

in z zgodovinsko metodo raziskali možnosti izvajanja gimnastične abecede v

vrtcu.

4.1 Raziskovalne metode

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko

metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Z deskriptivno metodo

pedagoškega raziskovanja smo preučevali na nivoju opisovanja, odnosov, dejstev,

5

procesov, brez vzročnega razlaganja. S komparativno metodo pedagoškega

raziskovanja smo preučevali na nivoju primerjanja dejstev, odnosov, procesov, z

namenom odkrivati podrobnosti in razlike. Z zgodovinsko metodo pedagoškega

raziskovanja smo preučevali bližnje ter daljne preteklosti na nivoju opisovanja in

vzročnega razlaganja.

4.2 Uporabljeni viri

Za izdelavo diplomskega dela bomo poiskali, pregledali in uporabili primarne in

sekundarne vire.

6

5 Obravnava teme

V nadaljevanju diplomskega dela bomo predstavili naravne oblike gibanja,

gimnastično abecedo v vrtcu.

Gibalna dejavnost je ena izmed najpomembnejših področij v otrokovem razvoju.

Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi si otrok razvija funkcionalne sposobnosti in

prav tako tudi gibalne sposobnosti, poleg tega pa tudi socialne, spoznavne ter

čustvene sposobnosti. Z gibanjem otrok tako preizkuša, raziskuje, se uči in

pridobiva novo znanje (Zirnstein, 2008, str. 8).

V nadaljevanju bomo ugotavljali, kaj je gibanje, gibalni razvoj otroka. Preučili

bomo gibalne sposobnosti otrok, kakšen pomen ima gibanje za otroke v

predšolskem obdobju in pomen telesne/športne vzgoje za predšolske otroke.

V naslednjem večjem poglavju bomo preučevali naravne oblike gibanja,

predstavili njihovo delitev in jih opisali.

V nadaljevanju bomo predstavili gimnastiko, njeno zgodovino, katere so

tekmovalne športne panoge.

Sledi večje poglavje, kjer bomo preučevali gimnastično abecedo. Nekaj besed

bomo namenili gibalnim sposobnostim in gimnastiki, kakšna je vsebina

gimnastične abecede, katere gimnastične pripomočke in orodja poznamo.

Predstavili bomo tudi splošne in operativne cilje programa gimnastične abecede.

Ker menimo, da je potrebno predstaviti tudi našo Gimnastično zvezo Slovenije,

bomo temu namenili nekaj besed. Ugotavljali bomo tudi, katera področja

dejavnosti so opredeljena v kurikulumu. Posebej bomo preučili pomembnost

področja gibanja, kako se povezuje z gimnastiko, hkrati pa raziskali tudi druga

področja, ki jih povezujemo z gimnastiko in ugotavljali njihovo medpodročno

povezavo. Proučevali bomo gimnastične vaje, kakšne učinke in cilje imajo;

raziskali bomo tudi gimnastični poligon, ki se lahko izvede v vrtcu. Nato bomo

nekaj besed namenili raziskovanju programa gimnastike za predšolske otroke in

program športnogimnastičnega minimuma za predšolske otroke iz leta 1988.

7

Opisali bomo preval naprej in preval nazaj. Poglavje bomo zaključili s

predstavitvijo primera gimnastične zaposlitve v vrtcu.

5.1 Gibanje

Predšolsko obdobje je obdobje temeljnega gibalnega razvoja. Otrokove dejavnosti

v prvih letih življenja so podlaga za kasnejše športne dejavnosti, vendar pa hkrati

tudi vplivajo na razvoj in oblikovanje njegovih sposobnosti, zmožnosti,

značilnosti ter lastnosti (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007, str. 7).

Gibanje je bistvenega pomena za ljudi, saj moramo premikati naše telo, da ostane

zdravo (Wiertsema, 2002, str. 1).

Gibanje je staro toliko, kot je star človek. Bilo je edinstven način, s katerim so si

naši predniki popestrili življenje in tudi preživeli. Tekli so pred pobesnelimi

živalmi, hodili so, ko so se selili iz kraja v kraj, plezali po drevesih, ko so iskali

hrano, ter preskakovali potoke. Vse to so počeli iz enega samega razloga – da so

preživeli (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007, str. 9).

»Človeško gibanje ni le edinstvena vrsta, ampak je tudi edinstvena za vsakega

posameznika v njej« (Davies, 2003, str. 3).

»Gibanje spremlja človeka od rojstva do smrti. Že v prvih gibalnih poskusih, ko

se otrok nauči plaziti in hoditi, je njegov spoznavni razvoj povezan z gibalnim«

(Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 7).

Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore,

doživlja ponos in veselje ob razvijajočih se spretnostih in sposobnostih ter gradi

zaupanje vase. Hkrati daje gibanje otroku občutek varnosti, ugodja, veselja. Z

gibanjem otrok raziskuje, dojema in spoznava svet okoli sebe. V gibalnih

dejavnostih je telo izhodiščna točka za presojo smeri, položaja, razmerja do

drugih; z gibanjem otrok razvija občutek za hitrost ter ritem in dojema čas in

prostor (Videmšek in Kovač, 2001 v: Kroflič idr., 2001, str. 57).

8

»V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro in široko paleto

gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim gibalnim vzorcem« (Videmšek in Pišot,

2007, str. 13).

5.2 Gibalni razvoj otrok

Gibalni razvoj je najbolj izrazita funkcija in oblika psihofizičnega razvoja, ki se

prične že v predporodni dobi in se stalno izpolnjuje. Še posebno je človekov

gibalni razvoj izrazit v prvih treh letih življenja (Horvat in Magajna, 1987, povz.

po Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 17).

»Že v prvih dveh letih otrok doseže stopnjo, ki je ni sposobno doseči nobeno

drugo bitje – začne se gibati v pokončnem položaju« (Videmšek in Visinski,

2001, str. 19).

Videmšek in Visinski (2001, str. 19) navajata, da od novorojenčka, ki je povsem

nemočno bitje, saj se ne more premikati iz mesta in prijeti z roko najbolj

preprostega predmeta, otrok doseže takšne gibalne zmožnosti, ko se lahko

samostojno premika po prostoru ter po svoji volji upravlja z različnimi predmeti.

Gibalni razvoj je odraz zorenja (na katerega vplivajo predvsem genetski, pa tudi

okoljski dejavniki), ki določa univerzalno sosledje pojavljanja posameznih

gibalnih sposobnosti v razvoju in posameznikovih izkušenj, ki vplivajo na hitrost

doseganja mejnikov v gibalnem razvoju (Kozar, 2003, povz. po Videmšek in

Pišot, 2007, str. 38).

Vsi otroci ne rastejo in se ne razvijajo enako, zato lahko opazimo razlike v

njihovem gibalnem razvoju. Te razlike so odvisne od zdravstvenega stanja otrok,

od razvoja inteligentnosti in tudi od vadbe. Otroško telo neprestano raste in se

razvija, v nasprotju z ustaljenim organizmom odraslega človeka. Na razvoj in rast

pa v veliki meri vpliva ravno gibanje. Z razvojem in rastjo se otrokove

sposobnosti večajo in tako sta razvoj ter rast v nenehni odvisnosti od gibanja in

narave (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 17).

9

5.2.1 Faze in stopnje gibalnega razvoja

Otrokov razvoj poteka večsmerno in hkrati na različnih področjih, kar pomeni, da

je gibalni razvoj povezan s kognitivnim, socialnim, telesnim ter čustvenim

razvojem. Za področje gibalnega razvoja veljajo podobne temeljne zakonitosti, ki

so značilne za razvoj nasploh, ob tem pa je še nekaj posebnosti (Videmšek in

Pišot, 2007, str. 39).

»Otrokov gibalni razvoj poteka po razmeroma ustaljenem redu, po cefalokavdalni

in proksimodistalni smeri« (Videmšek in Visinski, 2001, str. 19).

Cefalokavdalna smer pomeni postopen nadzor mišic od glave navzdol. Otrok

najprej nadzira gibanje glave, nato trupa in rok, šele potem pa nog. Najprej torej

dviga in obrača glavo, nato glavo in ramena, potem sedi, se plazi, stoji in hodi

(Videmšek in Visinski, 2001, str, 19).

Proksimodistalna smer pa govori o nadzoru mišic od centra telesa (od hrbtenice)

navzven. Otrok najprej obvlada gibe trupa, nato rok ter na koncu zapestja in

prstov (prav tam).

Gallahue in Ozum (2006, povz. po Videmšek in Pišot, 2007, str. 40) navajata, da

je razvoj povezan s kronološko starostjo, ni pa od nje odvisen. Gibalni razvoj

poteka skozi različna obdobja, ki jih imenujemo razvojne stopnje, v katerih

opazimo določeno vrsto značilnega vedenja, ki velja za večino otrok.

»Vsaka razvojna stopnja je na nek način rezultat predhodne in pogoj za

vzpostavitev naslednje, višje stopnje. Posamezne razvojne stopnje se večinoma

pojavljajo v enakih starostnih obdobjih in trajajo približno enako dolgo«

(Videmšek in Pišot, 2007, str. 40).

»Gibalni razvoj poteka v več stopnjah, znotraj katerih obstajajo različna obdobja«

(prav tam, str. 41).

10

Razvojne stopnje in faze si sledijo v naslednjem zaporedju:

Tabela 1: Razvojne stopnje in faze

Faze motoričnega

razvoja

Okvirno starostno

obdobje

Stopnje motoričnega

razvoja

REFLEKSNA

GIBALNA FAZA

- prenatalno

obdobje od 4.

meseca

- od 4. meseca do

1. leta

- stopnja vkodiranja

(zbiranja)

informacij

- stopnja

dekodiranja

(procesiranja)

informacij

RUDIMENTALNA

GIBALNA FAZA

- od rojstva do 1.

leta

- od 1. do 2. leta

- stopnja inhibicije

refleksov

- predkontrolna

stopnja

TEMELJNA GIBALNA

FAZA

- od 2. do 3. leta

- od 4. do 5. leta

- od 6. do 7. leta

- začetna stopnja

- osnovna stopnja

- zrela stopnja

SPECIALIZIRANA

GIBALNA FAZA

- od 7. do 10. leta

- od 11. do 13. leta

- od 14. leta naprej

- splošna stopnja

- specifična stopnja

- specializirana

stopnja

(Gallahue in Ozmun, 2006, povz. po Videmšek in Pišot, 2007, str. 41)

5.2.2 Gibalne sposobnosti otroka

Otrokov gibalni razvoj se torej začne najprej z gibi glave in poteka preko rok,

zgornjega dela trupa, do nog in stopal. Po štirih mesecih življenja ima glava že

tako čvrst položaj, da otrok lahko sedi v naročju. Segati začne po predmetih, ki se

nahajajo na dosegu njegovih rok. Prvo prijemanje je nerodno, počasno in

predstavlja bolj poskus, kako premet pred seboj prijeti. Otrok se že poskuša plaziti

v legi na trebuhu. Gibalni razvoj se nadaljuje prek glave in zatilja do mišic trupa.

Otrokov gibalni razvoj je zelo opazen, ko se začne obračati okoli svoje vzdolžne

osi s hrbta na trebuh ter nazaj na hrbet. Z razvojem hrbtnih mišic se že dvigne v

napol sedečo držo (Videmšek in Visinski, 2001, str. 19).

11

5.2.2.1 Gibalne sposobnosti otroka do 3. leta starosti

Do tretjega leta starosti uspe osvojiti vse naravne oblike gibanja, kot so hoja, tek,

skoki, poskoki, plazenje, lazenje, dviganje, nošenje, valjanje, potiskanje, vlečenje,

metanje, lovljenje, vese. Vsemu temu se kmalu pridružijo še druge kompleksnejše

gibalne naloge. Otroci omenjene starosti ta gibanja usvajajo negotovo, počasi in

površno (Videmšek in Visinski, 2001, str. 20).

Hoja in tek

Triletni otrok hodi že dokaj zanesljivo, vendar je hoja še vedno negotova,

neenakomerna in vijugasta. Da otrok pade, je najpogostejši vzrok premajhno

dvigovanje stopal. Otrok pogosto prekinja hojo s čepenjem, plazenjem, skakanjem

in sedenjem.

Tek triletnika je še vedno podoben hitri hoji, predvsem kratke razdalje (Videmšek,

Stančevič, Sušnik, 2006, str. 7).

Skoki in poskoki

»Skakanje se pri otrocih pojavi že zgodaj v njihovem razvoju, vendar so to le

različni poskoki na mestu in s sonožnim odrivom« (Pistotnik, Pinter in Dolenec,

2002, str. 82).

Otrok po drugem letu starosti poskuša skakati sonožno. Skače že v daljino,

globino in višino. Največ težav mu povzroča prav skok v višino (Videmšek,

Stančevič in Sušnik, 2006, str. 8).

Lazenje, plazenje

Prvi samostojni gibanji, s katerima se otrok premika v želeni smeri, sta ravno

plazenje in lazenje. Otrok pri starosti treh let se plazi po hrbtu in boku, trebuhu,

lazi po kolenih in rokah, po vseh štirih, na ta način premaguje različne ovire (prav

tam).

12

Plezanje

Plezanje se kot posebna vrsta gibanja pojavi že zelo zgodaj. Še preden otrok

shodi, želi splezati na višji predmet, na primer na posteljo, klop. Pri treh letih je

plezanje otroka še nezanesljivo, težave ima pri spustu (prav tam, str. 9).

Metanje, lovljenje, zadevanje

»Trileten otrok je pri dejavnostih z žogo še pogosto neuspešen. Metanje in

lovljenje mu še povzročata težave. Pri lovljenju mu žoga velikokrat pade na tla, še

posebno, če mu jo poda neizurjena oseba oziroma njegov vrstnik« (Videmšek,


Pri tej starosti je sposoben s kotaljenjem podati žogo z levo in desno roko, čeprav

je včasih pri tem še neroden (prav tam).

Dviganja, nošenje, vlečenje, potiskanje

Za otroka so dvigovanje, nošenje, vlečenje in potiskanje različnih predmetov

koristna gibanja zaradi krepilnega učinka. Pri izbiri teh dejavnosti moramo biti še

posebej previdni. Predmet, ki ga otrok nosi, ne sme biti pretežak (prav tam, str.

11).

Vese

Pred tretjim letom starosti otrok že preizkuša moč svojih rok, v vesi na nizki veji

ali različnih igralih (prav tam).

Drobni gibi (fina motorika)

V obdobju malčka odraža razvoj drobnih gibov vse večji nadzor, natančnost in

napredek v razvoju usklajevanja oko-roka. Otrok, star dve leti in več, zmore

zgraditi stolp iz osmih kock. Pri slačenju in oblačenju postane veliko bolj spreten,

tako se v drugem oz. tretjem letu začne samostojno oblačiti, pri čemer še vedno

oblačila velikokrat obleče narobe (prav tam, str. 12).

13

5.2.2.2 Gibalne sposobnosti otroka od 3. do 6. leta starosti

V predšolski dobi od 3. do 6. leta naredi gibalni razvoj otroka silovit napredek.

Otrokova motorika se spremeni tako hitro, da postaja gibanje ne le spretnejše,

ampak tudi bolj gospodarno in smotrno. Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi otrok

ne razvija le gibalnih ter funkcionalnih sposobnosti, ampak tudi čustvene,

spoznavne in socialne sposobnosti ter lastnosti (Videmšek in Visinski, 2001, str.

20).

Hoja in tek

Bolj enakomerna hoja postaja po četrtem letu, tek postaja bolj dinamičen in

podoben teku odraslih. Od petega leta naprej otrok teče bolj prožno, sproščeno,

usklajeno ter v določnem tempu in ritmu. Med tekom je sposoben izvajati dodatne

naloge in hitro spreminja smer teka (Videmšek, Stančevič, Sušnik, 2006, str. 7).

Skoki in poskoki

Po tretjem letu starosti pa otrok že skače enonožno, skoku v daljino ter globino pa

se pridruži še skok v višino, ki ga že poskuša izvajati v teku, vendar se pred oviro

pogosto ustavi in jo prestopi. Po petem letu starosti otrok brez težav skače

sonožno, enonožno, na mestu ali v gibanju, prehaja iz teka v skok, pred oviro se

več ne ustavlja, ampak gibanje poveže v celoto. Poskuša preskakovati kolebnico

(prav tam, str. 8).

Pistotnik, Pinter in Dolenec (2002, str. 82) navajajo, da je skok v višino

najzahtevnejši, saj mora vadeči inercijo horizontalnega zaleta spremeniti v

vertikalni odriv.

Lazenje in plazenje

Po četrtem letu starosti takšna gibanja za otroke ne predstavljajo večjih težav

(Videmšek, Stančevič in Sušnik, 2006, str. 8).

14

Plezanje

Po četrtem letu starosti ponavadi težave pri spustu izginejo. Otrokovo plezanje

postane bolj zanesljivo, pogumno, premaguje navpična plezala – različne

letvenike, zavirala, plezala (prav tam, str. 9).

Metanje, lovljenje, zadevanje

Pri izvajanju osnovnih dejavnosti z žogo štiriletni otrok precej napreduje. Pri

lovljenju je skoraj vedno uspešen, pogosto zadene različne cilje v razdalji do treh

metrov, prav tako tudi mnogo dlje meče različne predmete. Štiriletnik poskuša

potiskati žogo ob tla, ob tem je s pogledom v celoti usmerjen v žogo (prav tam,

str. 10).

»Po petem letu starosti je še uspešnejši, saj takrat že zmore uskladiti hojo in tek z

metanjem, lovljenjem, vodenjem, odbijanjem … Meti so daljši in natančnejši. Pri

igrah z žogo je otrok spretnejši, ujemanje žoge ni več naključno« (prav tam, str.

10).

Dvigovanje, nošenje, vlečenje, potiskanje

Te gibalne naloge zahtevajo večjo mero previdnosti, vendar to ni razlog, da se jim

izogibamo, ravno nasprotno izvajamo jih vedno, kadar imamo možnost, saj z

njimi krepimo otroka (prav tam, str. 11).

Pistotnik, Pinter in Dolenec (2002, str. 98) navajajo, da imajo dviganja in nošenja

zelo kompleksen krepilni učinek na telo vadečega, odvisno od položaja, v katerem

se gibanje izvaja, in lahko z njimi vplivamo na različne mišične skupine.

Vese

Po četrtem letu že koleba z držanjem v nadprijemu, koleba tudi v mešani vesi. Po

petem letu postaja spreten, saj poskuša tudi že s podprijemom (Videmšek,


15

Drobni gibi (fina motorika)

Otrok star tri leta in več si lahko že sam natoči pijačo v skodelico, začne

uporabljati vilice, otrok, star pet let in več, pa tudi nož za mazanje hrane na kruh.

Pri treh letih otrok ponavadi že zna odpreti gumbe, vendar jih še ne zna zapreti,

kakor tudi ne zna zapreti zadrge in vezati vezalk. Veliko bolj spreten pri oblačenju

in zapenjanju vidnih gumbov postaja otrok v četrtem in petem letu starosti, v

šestem letu pa zna tudi že zapreti zakrite gumbe, zadrgo in zavezati vezalke (prav

tam, str. 12).

5.2.3 Pomen gibanja za otroke v predšolskem obdobju

»Glede na pomen, ki ga ima gibanje v otrokovem razvoju, je nujno že v rani

mladosti ustvariti pozitiven odnos do gibalnih dejavnosti« (Videmšek, Berdajs in

Karpljuk, 2003, str. 7).

Potrebi po igri in gibanju sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je

pogojeno zaznavanje prostora, časa, okolice in samega sebe. Ko otrok začne

obvladovati svoje roke, noge in trup, začenja čutiti veselje, ugodje, varnost, dobro

počutje, pridobi si samozavest ter samozaupanje (Kurikulum za vrtce, 2009, str.

25).

Gibanje je primarna potreba otroka. Je eno najpomembnejših področij v

otrokovem razvoju. Če otrok to potrebo, poleg ostalih potreb, uspešno

zadovoljuje, je zadovoljen in vesel ter se razvija v celovito osebnost. Strokovnjaki

so tudi ugotovili, da vsega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje ne

more več v celoti nadoknaditi (Videmšek, Strah in Stančevič, 2001, str. 15 ).

Z gibanjem otrok zadovoljuje svoje primarne in sekundarne potrebe. Sekundarne

potrebe so spoznavne in socialne lastnosti, samospoštovanje, čustvene

sposobnosti, varnost, ugodje; primarne potrebe pa so gibalne oz. motorične ter

funkcionalne sposobnosti (Miklič, 2008, str. 11).

16

V današnjem času se je človek gibalno polenil. Otroci večji del dneva preživijo v

zaprtih prostorih, za računalniki, televizijo. Pomanjkanje prostora je povsod

veliko, zunaj, kjer so parkirni prostori, visoke zgradbe, trgovinski centri zasedli

velik del zelenih površin. Vse preprečuje zadostno gibanje otroka in njegovo

bivanje na zraku, s tem pa se zmanjšuje odpornost otroškega organizma,

upočasnjuje se tempo motorike in telesnega razvoja (Videmšek, Tomazini in

Grojzdek, 2007, str. 9).

Videmšek, Berdajs in Karpljuk (2003, str. 14) navajajo, da otrokovo doživljanje in

sprejemanje sveta temelji na informacijah, ki izvirajo iz njegovega zaznavanja

okolja, telesa, izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi in gibalno

ustvarjalnostjo v različnih situacijah.

»Danes se vedno bolj zavedamo, da je predšolsko obdobje zelo pomembno

obdobje v človekovem življenju. Predstavlja odskočno desko za nadaljnje

življenje in človekov razvoj« (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007, str. 10).

Življenjski slog vsakega posameznika se začne oblikovati v ožjem družinskem

krogu, kasneje predvsem v okolju, v katerem otrok odrašča. Pri otrocih in

mladostnikih imajo najpomembnejšo vlogo vsekakor starši. Oni so tisti, ki otoka

učijo in vzgajajo (Videmšek in Pišot, 2007, str. 13).

»Predšolsko obdobje je obdobje vsakega posameznika, ki ga morajo starši čim

bolje izkoristiti. Otroku morajo nuditi čim več izkušenj, povezanih z gibanjem,

nato pa otroka usmeriti v razne aktivnosti, ki temeljijo na gibanju in tako posredno

vplivati na prave odločitve otroka« (prav tam, str. 13).

Športna gibalna aktivnost ima zelo pomembno vlogo pri razvoju predšolskega

otroka. Vodi in usmerja ga k igrivosti, izražanju čustev, svobodni ustvarjalnosti,

tekmovalnosti ter h kvalitetni izrabi prostega časa, kar je nujno in zelo pomembno

za kasnejši razvoj (Bohinc, 2002, str. 78).

»Otrok z različnimi dejavnostmi v zaprtem prostoru in na prostem razvija gibalne

in funkcionalne sposobnosti ter postopno spoznava in usvaja osnovne prvine

različnih športnih zvrsti« (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003, str. 14).

17

Veliko gibalnih dejavnosti od otrok zahtevajo, da se zavedajo drug drugega in

odraslih, da si delijo prostor ter stvari, da sodelujejo (prav tam).

Do drugega leta starosti pri otrocih prevladuje individualna igra z močno

izraženimi željami, da se vanjo vključijo odrasli kot dodatni partnerji. Med

drugim in tretjim letom pa prevladuje vzporedna igra, ko je v istem prostoru več

otrok, ki se igrajo vsak po svoje. Šele po tretjem letu starosti pripelje bivanje

otroka med sebi enakimi do medsebojnih iger, v katerih otrok nabira različne

življenjske izkušnje. Igra ima še vedno pomembno vlogo pri razvoju otroka v

harmonično, celostno in ustvarjalno osebnost. Z igro otroci razvijajo svoje gibalne

sposobnosti in duševne razsežnosti, zadovoljujejo potrebo po gibanju, hkrati pa je

igra pomembna tudi za socializacijo, saj otroke postopno navaja na življenje v

skupnosti (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007, str. 10).

5.2.4 Vsebina gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu

Športna vzgoja, kakor tudi prvo seznanjanje s športnimi aktivnostmi v

predšolskem obdobju, je bistveni sestavni del skupne predšolske vzgoje (Kosec in

Mramor, 1991, str. 5).

Videmšek in Pišot (2007, str. 3) navajata, da postaja gibalna aktivnost nesporno

ena od najpomembnejših razsežnosti, ki nam zagotavljajo kakovostno življenje.

Menita, da je redna gibalna aktivnost v otroštvu izjemno pomembna, hkrati pa

koristna za krepitev in varovanje zdravja. Otroke je potrebno pravočasno navajati

na aktiven in zdrav življenjski slog, saj je obdobje otroštva ključno pri

oblikovanju navad za vseživljenjsko gibalno aktivnost.

Kosec (1988, str. 23) navaja, da vsebino telesne vzgoje predstavljajo tiste

dejavnosti otrok, s katerimi uresničujemo cilje tega vzgojnega področja (vse vaje

in gibanja, za katere menimo, da ugodno vplivajo na otroka, na telo ter duševnost

otroka). Vsebina telesnovzgojnih dejavnosti je določena z vzgojnim programom,

v njem so navedene nekatere vaje in gibanja za posamezne vrste dejavnosti. Na

podlagi teh primerov lahko vzgojitelj uporablja in izbere še druge vaje ter gibanja,

18

ki so zapisana v literaturi. Gibanja in vaje, ki sestavljajo vsebino telesne vzgoje,

imenujemo tudi sredstva telesne vzgoje; to pa so:

- gimnastične vaje,

- vaje za razvijanje gibalnih spretnosti,

- osnovne igre,

- športne dejavnosti (športne zvrsti za predšolske otroke).

Kosec in Mramor (1991, str. 20) navajata, da vsebino športnovzgojnega področja

sestavljajo štiri skupine vaj, ki jih lahko povežemo s sredstvi telesne vzgoje, ki jih

navaja Kosec (1988, str. 23). Te štiri skupine vaj so:


- vaje za razvijanje osnovnih motoričnih spretnosti (osnove motorike),

- elementarne igre,

- športne zvrsti za predšolske otroke.

»Področje športne vzgoje je bistveni del skupnega procesa vzgoje v predšolskem

obdobju. Pomembno je, da vzgojitelji predšolskih otrok vedo, kaj naj posredujejo

in kako naj ravnajo z otroki, kadar le-ti telovadijo in se športno igrajo« (Kosec in

Mramor, 1991, str. 5).

Napredek v osnovnih gibalnih sposobnostih se kaže v boljši koordinaciji in

povezovanju gibov, kar je pogoj za osvajanje kompleksnejših (sestavljenih) oblik

gibanja in s tem osnov vseh športnih panog (Videmšek in Pišot, 2007, str. 61).

5.2.5 Pomen gibalnih/športnih dejavnosti za predšolske otroke

Predšolsko obdobje je obdobje temeljnega gibalnega razvoja. Strokovnjaki so

ugotovili, da vsega tistega, kar otroci zamudijo v zgodnjem otroštvu, kasneje žal

ne morejo več nadoknaditi. Zato je ena temeljnih nalog vrtca, da otrokom

vsakodnevno omogoči in jih spodbuja, da z različnimi dejavnostmi na prostem in

v prostoru spoznavajo in razvijajo gibalne ter druge sposobnosti in lastnosti

(Videmšek in Visinski, 2001, str. 15).

19

»Program gibalnih dejavnosti naj izhaja iz različnih potreb in zmožnosti otrok, da

lahko kar najbolj prispeva k razvoju otrok. Pravilno organizirana in strokovno

usmerjena športna vzgoja omogoča uresničevanje ravnotežja med raznimi vidiki

otrokovega telesnega in duševnega razvoja« (prav tam).

Kosec (1988, str. 5) navaja nekaj pomembnih argumentov za izvajanje

gibalnih/športnih dejavnosti v predšolskem obdobju:

- S telesno vzgojo zadovoljujemo otrokovo potrebo po gibanju. Otrokovi

naravni potrebi ustrežemo, če mu omogočimo gibanje. Gibanje uravnava

njegov razvoj in rast.

- S telesno vzgojo prispevamo k ohranjanju otrokovega zdravja in h krepitvi

zdravja, posebno z gibanjem na prostem (v naravi).

- S telesno vzgojo prispevamo k bolj radostnemu, veselemu in sproščenemu

življenju otroka, kar je zelo pomembno za njegov telesni in duševni

razvoj.

- S telesno vzgojo načrtno, smotrno in organizirano vplivamo na otrokov

gibalni razvoj.

- S telesno vzgojo prispevamo k intelektualni vzgoji predšolskega otroka.

- S telesno vzgojo prispevamo k oblikovanju otrokovega značaja.

- S telesno vzgojo podkrepljujemo estetsko vzgajanje otrok.

5.2.6 Organizacijske oblike predšolskih gibalnih/športnih dejavnosti

Kosec (1988, str. 43) navaja, da so organizacijske oblike predšolske telesne

vzgoje določene:

- z nalogami,

- s smotri,

20

- z vsebino,

- z medsebojnimi odnosi strokovnjaka in določenih posameznikov,

- z organizacijo vadbe.

Kosec in Mramor (1991, str. 77) prav tako navajata, da so vse vrste zaposlitev pri

športni vzgoji usmerjene, pomeni, da vzgojitelj predvidi smotre, metodo, orodje,

prostor, vsebino. Zaposlitev je lahko individualna (če vajo izvaja en otrok),

skupinska (če vzgojitelj zaposli več skupin hkrati z enakimi/različnimi vajami), ali

skupna (če vzgojitelj zaposli več skupin otrok hkrati).

Telesno vzgojo izvajamo v različnih organizacijskih oblikah (povz. po: Kosec in

Mramor, 1991, str. 77; Kosec, 1988, str. 43):

- vsakodnevno razgibavanje (ki je določeno z nalogami in s smotri);

- vadbena ura (ki je določena z nalogami, s smotri, z vsebino, z

medsebojnimi odnosi strokovnjaka ter določenih posameznikov, z

organizacijo vadbe);

- gibalna minuta (ki je določena z nalogami, s smotri);

- sprehod (ki je določen s smotri, z medsebojnimi odnosi strokovnjaka ter

določenih posameznikov, z organizacijo vadbe);

- izlet (ki je določen s smotri, z vsebino, z medsebojnimi odnosi

strokovnjaka ter določenih posameznikov, z organizacijo vadbe);

- orientacijski pohod (ki je določen z nalogami, s smotri, z vsebino, z



- aktivnosti po želji otrok (ki je določena z vsebino, z medsebojnimi odnosi

strokovnjaka ter določenih posameznikov);

21

- športno dopoldne (ki je določeno z nalogami, vsebino, s smotri, z



- tečaji (ki so določeni z nalogami, s smotri, z vsebino, z medsebojnimi

odnosi strokovnjaka ter določenih posameznikov, z organizacijo vadbe);

- letovanje (ki je določeno z nalogami, s smotri, z vsebino, z medsebojnimi

odnosi strokovnjaka ter določenih posameznikov, z organizacijo vadbe);

- javni nastop (ki je določen s smotri, z vsebino, organizacijo vadbe,

nalogami).

Videmšek in Visinski (2001, str. 73) navajata, da so oblike športnih dejavnosti v

vrtcu zelo raznolike, a je vsem skupna vsebina – gibanje otrok. Tudi ta dva avtorja

navajata naslednje oblike dejavnosti:

- jutranja gimnastika,

- gibalni odmor,

- vadbena ura,

- gibalna minuta,

- sprehod,

- izlet,

- orientacijski izlet,

- vadba na trim stezi,

- aktivnosti po želji otrok,

- športno dopoldne, športno popoldne,

- tečaji,

- letovanja in zimovanja,

- javni nastop.

22

V primerjavi s Kosec (1988, str. 43) sta Videmšek in Visinski (2001, str. 73)

navedla nove oblike športnih dejavnosti, kot so gibalni odmor, športno popoldne

in vadba na trim stezi.

Gibalni odmor otrokom omogočimo, ko opazimo, da so postali nemirni, nezbrani

in jim tako omogočimo gibalno dejavnost na prostem, v telovadnici, v

večnamenskem prostoru, v igralnici, na hodniku (Videmšek in Visinski, 2001, str.

74).

Na trim stezi si otroci ogledajo skice gibalnih nalog in skupaj z vodijo poskusijo

izvesti nekatere vaje (prav tam, str. 84).

Vsakodnevno razgibavanje

To zaposlitev imenujemo tudi jutranja telovadba, ker se pretežno vključuje v

vzgojno delo zjutraj, pred zajtrkom, lahko pa tudi dopoldne (kar velja za otroke

stare od 2. do 4. let). Je usmerjena, 10 minut trajajoča zaposlitev, ki naj na prijeten

način spodbudi otroka za delo. Njen namen je poživitev krvnega obtoka, krepitev

telesne drže in pospešitev dihanja (Kosec in Mramor, 1991, str. 77).

Cilji vsakodnevnega razgibavanja so naslednji: razvoj gibalnih sposobnosti,

spodbuda za delo, navajanje na redno jutranjo gibalno dejavnost, pospešitev

dihanja in krvnega obtoka. Čas trajanja do deset minut (Videmšek in Visinski,

2001, str. 74).

Vadbena ura

Je ustaljeno ime za usmerjeno zaposlitev na področju telesne vzgoje, glede na čas

trajanja. Pri predšolskih otrocih nikoli ne traja več kot eno uro. Vadbena ura je

temeljna organizacijska oblika telesne vzgoje, to je zaposlitev, pri kateri

uresničujemo pretežne cilje telesne in zdravstvene vzgoje ter cilje drugih vzgojnih

področij. Vadbene ure se delno razlikujejo med seboj po: uporabi pripomočkov,

vzgojni vsebini, trajanju, prostorskih možnostih (Kosec, 1988, str. 48–49).

23

»Vadbena ura je temeljna oblika športne vzgoje v vrtcu. Pripravita jo športni

pedagog ali vzgojitelj, nujna pa je pomoč pomočnika vzgojitelja, ki lahko precej

vpliva na učinkovitost vadbe« (Videmšek in Visinski, 2001, str. 75).

Vadbena ura je zgrajena iz pripravljalnega dela – uvodno ogrevanje (gimnastične

vaje), glavnega dela in sklepnega dela (prav tam, str. 76–78).

Gibalna minuta

Ta nekajminutna gibalna zaposlitev predšolskih otrok je namenjena tistim

otrokom, ki so dlje časa mirovali. Otrokom posredujemo živahno, njim

priljubljeno igro plazenja, tekanja po hodniku, razne gimnastične vaje. Namen

tega gibanja je poglobiti dihanje, razmigati mišice, pospešiti krvni obtok (Kosec,

1988, str. 48).

Gibalna minuta je nekajminutna gibalna sprostitev otrok. Organiziramo jo takrat,

ko opazimo, da so otroci postali nezbrani in nemirni. Ponavadi takrat prezračimo

prostor ter z otroki izvedemo nekaj gibalnih nalog, s katerimi jih telesno

razgibamo in psihično sprostimo (Videmšek in Visinski, 2001, str. 79).

Sprehod

Sprehod je usmerjena zaposlitev. Načrtovana je od 3 do 4-krat na teden in ima

redkokdaj samo športni namen. Ne gre samo za osnovno gibanje – hojo, ampak za

gibanje na prostem, ob različnih vremenskih razmerah. Sprehod je pomemben tudi

za prometno vzgojo, spoznavanje širšega okolja, spoznavanje narave (Kosec in

Mramor, 1991, str. 100).

»Bivanje na prostem pomeni tudi sproščeno igranje na domačem igrišču ali

dvorišču, v tem primeru je bolj v ospredju uresničevanje športnih smotrov«

(Kosec in Mramor, 1991, str. 100).

V okviru sprehoda lahko uresničujemo različne cilje z različnih področij:

spoznavanje narave, prometna vzgoja ter spoznavanje bližnje in daljne okolice itn.


24

Izlet

Tudi izlet je usmerjena dejavnost otrok vseh starosti. Izlet v naravo je močno

športno sredstvo, ta razvija aerobne sposobnosti otrok, vpliva na razvoj

motoričnih sposobnosti. Nekaj časa je namenjeno tudi hranjenju, petju, razgovoru.

Po poti si ogledujemo novo, tuje okolje, spoznavamo nova drevesa, poimenujemo

predmete na poti, uživamo ob pogledu na lepe gozdove, skrbimo za čisto naravo.

Priprava na izlet vključuje: izbiro poti, dolžino poti, čas trajanja izleta,

načrtovanje smotrov, varnost poti, prevoz in prevozne stroške, animacijo otrok ter

staršev (Kosec in Mramor, 1991, str. 106).

Videmšek in Visinski (2001, str. 81) navajata, da lahko izlet organiziramo tako, da

v celoti temelji na hoji ali pa v kombinaciji s prevozom. Po vsebini in obliki

ločimo različne vrste izletov: planinski izlet (enodnevni, večdnevni), izlet,

združen z ogledom kraja, okolice, izlet k jezeru, reki ali na morje, izlet, na

katerem nabiramo gozdne sadeže.

Orientacijski pohod

Je občasna zaposlitev za otroke stare med 5. in 7. letom. Cilj te dejavnosti je, da

na poseben način zaposlimo otroke, tako, da iščejo pot in rešujejo na tej poti še

različne naloge. Orientacijski pohod izdatno vpliva na aerobne sposobnosti otrok,

poleg hitre hoje, otroci morajo skakati (skačejo), teči (na krajše razdalje), plezajo

na drevo, zadevajo ograje, prenašajo bremena (Kosec in Mramor, 1991, str. 111).

Cilj orientacijskega izleta/pohoda je, da otroci iščejo pot in rešujejo naloge z

različnih področij dejavnosti (umetnost, športna vzgoja, družba, jezik, narava,

matematika). Otroci tako na poučen, zabaven ter prijeten način v naravnem okolju

razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti ter usvajajo različna znanja o

orientaciji, naravi itn. (Videmšek in Visinski, 2001, str. 82).

Aktivnosti po želji otrok

Kosec (1988, str. 88) navaja, da so to aktivnosti, pri katerih otroci izražajo svoje

notranje nagibe, iznajdljivost, ustvarjalnost in željo po lastnem napredku. Trenutni

nagibi vodijo otroke v izbor aktivnosti, torej tisto, kar jih v danem trenutku najbolj

25

privlači. To je čas, ki ga otrok prebije kjerkoli v igri, aktivnost po želji otrok lahko

poteka v zaprtem prostoru (v telovadnici, na hodniku) ali pa zunaj na prostem.

Cilj aktivnosti po želji otrok je naslednji: zadovoljevanje trenutnega otrokovega

nagiba, ki ga vodi v izbrano aktivnost. Čas trajanja je poljuben (Videmšek in

Visinki, 2001, str. 84).

Športno dopoldne

»Športno dopoldne je usmerjena zaposlitev otrok, starih od 5 do 7 let, ki je

namenjena npr. najprej vadbi, nato tekmovanju za športno značko 1« (Kosec,

1988, str. 89).

Športno dopoldne je lahko namenjeno samo vadbi športnih zvrsti za športno

značko 1, ali vadbi in tekmovanju, ali pa samo tekmovanju (Kosec in Mramor,

1991, str. 114).

Zaposlitev ni vezana na otroke enega oddelka, ampak je mišljena za vse otroke, ki

so stari od 5 do 7 let, ene vzgojnovarstvene organizacije ali celo več organizacij

skupaj. Vsebina športnih dopoldnevom je lahko ena ali več športnih zvrsti (prav

tam).

Videmšek in Visinski (2001, str. 85) pa navajata, da poleg športnega dopoldneva

obstaja tudi športno popoldne. Športno popoldne je oblika dejavnosti, v katero se

vse bolj dejavno vključujejo starši, ki skupaj z otroki izvajajo različne

elementarne igre, tekmujejo v različnih spretnostih in otrokom pomagajo pri

usvajanju različnih športnih znanj.

Športno dopoldne/popoldne lahko organiziramo za več oddelkov hkrati iz ene

enote vrtca, za več oddelkov hkrati iz več vrtcev, tudi za otroke, ki niso vključeni

v vrtec. Cilj športnega dopoldneva/popoldneva pa je, da si otroci razvijajo gibalne

sposobnosti, usvajajo različna športna znanja, sprostitev in zabava (prav tam, str.

85).

26

Tečaji

Kosec in Mramor (1991, str. 115) navajata, da je tečaj vrsta športne dejavnosti, ki

je v predšolski vzgoji namenjena od pet do sedem let starim otrokom, za

spoznavanje, vadbo, tekmovanje ter urjenje v posamezni športni zvrsti. Značilnost

tečaja je, da se v krajšem ali daljšem časovnem obdobju zvrstijo metodične enote

ene športne zvrsti.

»Zelo dobro je, če tečaj vodi športni pedagog, ki ima poglobljena znanja z vidika

elementarne športne vzgoje« (Videmšek in Visinski, 2001, str. 86).

Letovanje

Je poseben način življenja otrok v naravi. Namenjeno je prebivanju otrok zunaj,

na svežem zraku (poleti celo spanje na pokritih terasah). Otroci lahko letujejo v

vseh letnih časih (mesec november in december pri nas nista ugodna). Dnevni red

na letovanju zagotovi približno enak režim življenja kot doma, razlika je samo v

tem, da se različne zaposlitve otrok prenesejo na zunanji prostor (Kosec in

Mramor, 1991, str. 126).

Poglavitni cilj letovanja/zimovanja je vračanje k naravi. Otroke je potrebno

seznaniti z vrednostjo in lepoto narave ter z naravovarstvenim ravnanjem


Javni nastop

Je prikaz dela športne vzgoje v veselje otrokom, ki na javnem nastopu pokažejo

svoj napredek v psihomotoriki. Namenjen je staršem, lahko tudi širši javnosti.

Nastopajo otroci vrtca ali otroci več vrtcev skupaj. Smiselnost take prireditve je,

da se pokažejo rezultati stalnega, načrtnega dela športne vzgoje. Vaje za nastop

morajo biti enostavne, otrokom znane iz predhodne vadbe; vadbo na igrišču lahko

popestri recitiranje, glasba, zgodbe, ki morajo smiselno sovpadati z dogajanjem na

igrišču (Kosec in Mramor, 1991, str. 126).

Videmšek in Visinski (2001, str. 88) navajata, da je cilj javnega nastopa prikaz

rezultatov načrtnega dela na športnem področju in da traja od 30 do 40 minut.

27

5.3 Naravne oblike gibanja

»Naravne oblike gibanja so najstarejša t. i. elementarna gibanja, ki jih je človek

razvil v svoji filogenezi in na podlagi katerih so se izoblikovala zahtevnejša,

sestavljena gibanja« (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str. 3).

Te naravne oblike gibanja predstavljajo gibalno abecedo človeka, zato moramo

otroku omogočiti, da se seznani z njimi in jih izvaja čim pogosteje. Zaradi

sodobnega načina življenja namreč otroci pogosto nimajo najosnovnejših pogojev,

da bi se v vsakdanjem življenju spoznali z različnimi oblikami gibanja, kar

pomeni, da veliko otrok nima zagotovljenih ustreznih temeljev za osnovno

gibalno izobrazbo. V vsakdanjem življenju imajo velik pomen naravne oblike

gibanja, saj je obvladanje le-teh eden izmed pogojev za racionalno in kakovostno

izvajanje vsakodnevnih opravil (prav tam, str. 3).

Naravne oblike gibanj, ki predstavljajo gibanja, katera so se razvila in bila

osvojena skozi človeško evolucijo ter so človeku pomagala, da se je izoblikoval v

najrazvitejšo živalsko vrsto, ki so zagospodovala nad drugimi živimi bitji na

Zemlji. Glede na to se naravne oblike gibanja v športni praksi danes uporabljajo

tudi kot didaktično sredstvo, s katerim se dopolnjuje gibalna izobrazba vadečih in

kot gibalno sredstvo za pripravo vadečega na večje zahteve v njegovem športnem

udejstvovanju (Pistotnik, 2011, str. 120).

Pistotnik, Pinter in Dolenec (2002, str. 10) navajajo, da so najosnovnejša gibanja,

ki so se pojavila v začetnih fazah človeškega razvoja, bila povezana z lovom,

nabiranjem hrane in z borbo s sovražniki. Za navedene aktivnosti je značilno, da

so sestavljena iz temeljnih gibalnih struktur, kot so tek, hoja, meti in plezanja itd.

Te osnovne gibalne strukture so se razvile skozi filogenezo človeške vrste in so se

izvajale v naravnem okolju in tako predstavljale prvobiten odnos človeka do

narave.

»Ravno zaradi tega smo bazična, za življenje pomembna gibanja poimenovali

naravne oblike gibanja« (prav tam, str. 10).

28

Z razvojem človeške vrste se je spreminjal način življenja, z njim pa tudi

aktivnosti, ki jih je moral človek obvladati za svoj obstoj. Na spreminjanje

aktivnosti, od katerih je bilo odvisno človekovo preživetje, je v vedno večji meri

vplivalo tudi spreminjanje okolja, ki ga je človek začel prilagajati svojim

potrebam. S prilagajanjem okolja se je namreč začel človekov odmik od narave

(odmik od naravnega načina življenja), kar glede na druga živa bitja predstavlja

posebnost človeka kot vrste.

Sodobni človek je zato, ob pomanjkanju gibanja, ki je izgubilo svoj pomen pri

ohranjanju vrste, izpostavljen degenerativnim procesom, kot posledici porušenega

ravnotežja v odnosu človek – narava (prav tam, str. 11).

Naravne oblike gibanja se delijo v glavnem v dve temeljni skupini. Ti dve skupini

naravnih oblik gibanja se pojavljata predvsem kot:

- pedipulacije oz. lokomocije, kamor uvrščamo vsa premikanja telesa v

prostoru; in kot

- manipulacije, v katerih je zajeto opravljanje osnovnih gibalnih operacij s

posameznimi telesnimi segmenti. Pri tem je v prvi vrsti mišljeno

opravljanje dela z rokami, lahko pa tudi z drugimi deli telesa, kot so: trup,

glava in noge.

Ostala gibanja, ki so se razvila za človekove potrebe preživetja, se lahko

poimenujejo osnovna sestavljena gibanja. V njih ne prevladuje nobeno od

naštetih gibanj, temveč so v njih pedipulacije in manipulacije tesno povezane in

tako tvorijo novo gibalno kvaliteto – novo gibanje (Pistotnik, 2011, str. 123).

Pri športni vadbi/vzgoji se kot osnova gibalnih aktivnosti pričnejo najprej

uporabljati osnovne lokomocije oz. pedipulacije, med katere se lahko uvrsti:

- hojo in tek,

- plazenje in lezenje,

- plezanje,

29

- skoke (daljina, višina, globina),

- padce (prav tam).

Manipulacije so nekakšna nadgradnja lokomocij, saj običajno predstavljajo bolj

natančne gibalne operacije, ki zahtevajo finejšo regulacijo gibanja, kot

pedipulacije. V glavnem so manipulacije omejene na upravljanje (rokovanje) z

različnimi predmeti ali opravljanje del s posameznimi telesnimi segmenti. V

športu se najpogosteje pojavljajo kot:

- udarci in blokade udarcev,

- prijemi,

- meti in lovljenje predmetov (prav tam, str. 123).

V vsakdanjem življenju in tudi v športu se pogosto pojavljajo tudi sestavljena

gibanja, ki zajemajo opravljanja različnih del med premikanjem v prostoru.

Pogostejše oblike osnovnih sestavljenih gibanj, ki se uvrščajo med naravne oblike

gibanj, in so tudi že v pradavnini imela pomen za preživetje človeka, so:

- dviganja in nošenja,

- potiskanja in vlečenja (prav tam).

30

Slika 1: Shematski prikaz delitve naravnih oblik gibanja (Pistotnik, Pinter in Dolenec, 2002, str.

13)

5.4 Gimnastika

»Gimnastika je šport za vse življenje. Njene vsebine najlažje usvajamo v

zgodnjem otroštvu« (Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 14).

Gimnastika je oblika telesnih vaj, katerih glavna značilnost je natančno

izpolnjevanje časovnih in prostorskih elementov gibanja (Kristan, 1980, str. 10).

Gimnastika je sistem izbranih vaj in metodičnih postopkov, katerim je v prvi vrsti

cilj skladen telesni razvoj človeka ter njegovih psihofizičnih sposobnosti. Širok

izbor teh vaj je omogočil tudi razvoj posebnih oblik gimnastike z dodatnimi

vsebinami ter cilji, ki so se razvile v samostojne športne zvrsti (Čuk idr., 1988, str.

7).

31

Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač in Novak (2002, str. 10) navajajo, da je imela

gimnastika pred nekaj leti dvojni pomen, in sicer:

- poimenovanje športnih panog, ki jih združuje Mednarodna gimnastična

zveza – Federation Internationale de Gimnastique (FIG, ustanovljena leta

1881): ženska in moška športna gimnastika, aerobika, gimnastika za vse,

ritmična gimnastika, akrobatika, skoki z male prožne ponjave, skoki z

dvojne male prožne ponjave ter skoki na veliki prožni ponjavi;

- sistem izbranih gimnastičnih vaj. Gimnastične vaje so vaje, sestavljene z

določenim ciljem, njihov glavni namen je z natančnim izpopolnjevanjem

prostorskih in časovnih elementov gibanja doseči določen učinek na telo.

Učinek je lahko usmerjen v razvoj posameznih gibalnih sposobnosti

(gibljivost, moč itd.) ali na natančno določeno dejavnost (npr. smučarska

gimnastika, terapevtska gimnastika ipd.).

Gimnastika je aktivnost, tako kot mnoge druge aktivnosti iz otroštva, vendar pa

vključuje učenje, razvijanje gibalnih in ravnotežnih sposobnosti, kot tudi telo in

prostorsko zavedanje. Gimnastika je dejavnost, ki vključuje gibanje na

nadzorovan način. Prav tako je prijetna estetska dejavnost, ki uporablja različne

dražljaje (skupinsko delo, glasba), ki spodbujajo razvoj telesa in duha pri

reševanju določenih nalog (Werner, Williams in Hall, 2011, str. 5).

5.4.1 Zgodovina gimnastike

Gimnastika je stalna spremljevalka človeka že od samega začetka njegovega

obstoja. Ljudje so se telesno razvijali ob vsakdanjih delih, igri, plesu in bojevanju

s sovražniki ter lovu. Organizirane telesne vzgoje ni bilo, a je življenjska nuja

človeka sama prisilila, da se je izuril v nekaterih telesnih vajah (Štraus, 2009, str.

5).

Čeprav srečamo gimnastično dejavnost že v starem veku (v Egiptu, na Kitajskem

in Perziji, kjer so se z njo ukvarjali zaradi vojaških namenov), ima sam pojem

svoje korenine v antični Grčiji. Cilj vadbe je bil skladno oblikovano telo, ki je

32

omogočalo najbolj skladne ter ekonomične gibe pri delu, zabavi in bojevanju

(Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač, Novak, 2002, str. 9).

»Grki so iz besede gymnos – nag (vadili so goli) izpeljali besedi gymnasion –

kraj, kjer se zbirajo vadeči, gymnasei – vadili; vso dejavnost so poimenovali

gymnastike – telovadba« (Verbinc, 1970; cit. po Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač,

Novak, 2002, str. 9).

»Med starodavnimi civilizacijami imajo Kitajci med vsemi ljudstvi najstarejšo

tradicijo na področju telesne kulture« (Šugman, 1991; povz. po Štraus, 2009, str.

5).

Kitajska gimnastika je bila v prvotnih rokah svečenikov, tako imenovanih ljudskih

zdravnikov, imela je značaj magične terapije. Leta 2699 pr. n. št. naj bi jo

utemeljil cesar po imenu Hoang Ti, izvajali so telesne vaje na tleh, vaje v

sedečem, ležečem, klečečem položaju pa so bile primerne za uravnavanje prebave,

premagovanje nespečnosti in zdravje notranjih organov. Gimnastiko najdemo tudi

v drugih starodavnih civilizacijah: v Egiptu, Antiki, Indiji in v Kretsko-Minojski

civilizaciji) (prav tam).

5.4.2 Gimnastika kot temeljna športna panoga

Gimnastika poleg atletike predstavlja najbolj temeljno športno panogo, ki je

izjemnega pomena za gibalni razvoj vsakega posameznika, saj omogoča zavesten

nadzor položaja in gibanja telesa. Glede na njeno vsebino in vrednotenje jo

uvrščamo med polistrukturne konvencionalne športne panoge (Čuk, 1996, povz.

po Klemenak, 2010, str. 10).

Ena najpomembnejših nalog gimnastičnega programa je razvijanje osnovnih

gibalnih sposobnosti, kot so koordinacija gibanja, moč, ravnotežje, gibljivost in

hitrost. Izbira različnih orodij, prvin in njihovih kombinacij daje večji ali manjši

poudarek eni ali drugi od zgoraj navedenih gibalnih sposobnosti (Zajc, 1992;

povz. po Klemenak, 2010, str. 10).

Vsebine gimnastike so zelo raznolike, pri vadbi lahko uporabljamo različna

orodja, najpogostejše oblike vadbe pri začetnih skupinah so lahko poligoni, kar

33

vse pripomore k pospešenemu razvoju koordinacije gibanja (Štihec in Kovač,

1988; povz. po Klemenak, 2010, str. 10).

Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač in Novak (2002, str. 10) v sklopu gimnastike

navajajo dve tekmovalni panogi:

- Ženska športna gimnastika – je športna panoga, kjer tekmovalke

tekmujejo v štirih disciplinah (na preskoku, dvovišinski bradlji, gredi in

parterju). Tekmovalke tekmujejo posamezno in ekipno ter v eni ali več

naštetih disciplinah.

- Moška športna gimnastika – je športna panoga, kjer tekmovalci

tekmujejo v šestih disciplinah (na parterju, konju z ročaji, krogih,

preskoku, bradlji in drogu). Tekmovalci tekmujejo posamezno in ekipno, v

eni ali več naštetih disciplinah.

Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač in Novak (2002, str. 11) navajajo tudi, da so

samostojne športne panoge, ki so nastale z razvojem gimnastike, telovadbe ter

športne gimnastike, ritmična gimnastika, skoki z male prožne ponjave, skoki z

dvojne male prožne ponjave, skoki na veliki prožni ponjavi, aerobika in

akrobatika. Osnova vseh panog (razen aerobike in ritmične gimnastike) so

akrobatski skoki, kjer tekmovalci izvajajo gibanja v različnih smereh in vrtenja

okoli različnih osi na posebnih orodjih. Pri akrobatiki gibanja dopolnjujejo

različni položaji.

5.4.3 Gimnastična zveza Slovenije

Gimnastična zveza Slovenije (GZS) je prostovoljna zveza društev, območnih

zvez, klubov in drugih zainteresiranih organizacij. Njihov namen je pri članicah z

različno aktivnostjo vzpodbujati gimnastično rekreacijo, kot športno dejavnost

odraslih vseh starosti, vzpodbujati kakovostno gimnastiko na takšen način, da

omogoča pripravo ter tekmovanja v vseh pojavnih oblikah in skrbeti za vrhunsko

gimnastiko v vseh pojavnih oblikah (Kolar in Piletič, 2005, str. 6).

34

Gimnastično zvezo Slovenije trenutno sestavlja 36 osnovnih organizacij, te se

udeležujejo tekmovanj iz tekmovalnih sistemov GZS in preko GZS tudi

tekmovalnih sistemov, ki so organizirani v sklopu mednarodnih športnih asociacij,

kot so FIG, FISU, MOK, ISF, UEG in druge. Gimnastična zveza Slovenije ima

ustrezen kader, ki prihaja iz vrst bivših tekmovalk in tekmovalcev, ljubiteljev

gimnastike (prav tam).

»Gimnastika je v letu 2005 dala dva svetovna prvaka in s tem se je Slovenija

uvrstila na prvo mesto po uspešnosti med vsemi državami na svetu« (Kolar in

Piletič, 2006, str. 7).

GZS si je kot cilj postavila napolniti telovadnice po vsej Sloveniji in obenem

vrniti v šport pomembnost družine ter spoštovanja do posameznika, kar je

odločilnega pomena na poti do vrhunskega rezultata (prav tam).

5.5 Gimnastična abeceda

Gimnastike ne začenjamo s prevali, stojami, preskoki … Začetek gimnastike je v

gimnastični abecedi, v nizu preprostih, varnih, raznolikih gibalnih nalog, pri

katerih se otroci s preprostimi oblikami gibanja, na igriv način učijo obvladati

svoje telo, postajajo spretnejši ter razvijajo sposobnosti, ki jim bodo omogočale

varnejše in lažje učenje gimnastičnih ter drugih športnih programov. Pomembna

je torej postopnost, korak za korakom, da bo vadba koristna, pestra in zabavna

(Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 13–14).

»Gimnastična abeceda je dobra podlaga za ukvarjanje s katerim koli športom«

(prav tam, str. 14).

»Gimnastična abeceda je zbirka preprostih gibalnih nalog z gimnastično vsebino.

O gimnastični vsebini govorimo, če izvajajmo gimnastične vaje, gibanja na

gimnastičnih orodjih, ob njih, čeznje ali z gimnastičnimi pripomočki, pa tudi, če je

namen gibanja priprava na učenje gimnastičnih prvin« (prav tam, str. 18).

35

Gimnastična vadba vzpostavlja zavestni nadzor nad delovanjem telesa v položajih

in v gibanju. Zavestni nadzor nad deli telesa je osnovni pogoj uspešnega gibanja.

Gimnastična abeceda ustvarja zelo dobre temelje gibalnim programom, ki se

nahajajo v motoričnem spominu (prav tam, str. 26).

5.5.1 Gibalne sposobnosti in gimnastika

Videmšek, Berdajs in Karpljuk (2003, str. 39) navajajo, da so gibalne sposobnosti

v osnovi odgovorne za izvedbo naših gibov. Določajo gibalno stanje človeka. Z

njihovo pomočjo lahko opravljamo točno določeno nalogo.

Gibalne sposobnosti so tako kot druge človekove sposobnosti po eni strani

prirojene, po drugi pa pridobljene. To pomeni, da je človeku že z rojstvom dana

stopnja, do katere se bodo sposobnosti lahko razvijale ob normalni rasti in

razvoju. Z rojstvom določeno temeljno stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti pa

se lahko preseže z ustrezno gibalno aktivnostjo oz. s tako imenovanim treningom

(Pistotnik, 2011, str. 18).

»Gibalne sposobnosti omogočajo človekovo gibanje. V osnovi lahko delimo

gibalne sposobnosti na moč, gibljivost, ravnotežje, skladnost gibanja

(koordinacijo), hitrost, natančnost in vzdržljivost« (Novak, Kovač in Čuk, 2008,

str. 22).

Obstajajo tudi drugačne delitve, na primer nekoliko bolj celostna delitev bi bila

na:

- ravnotežne spretnosti,

- gibalne spretnosti,

- ročne spretnosti.

36

Ne glede na način delitve gibalnih sposobnosti, je njihova ustrezna razvitost nujen

pogoj za izvajanje gibanja; posledično se z izvajanjem gibanja vzdržuje/povečuje

gibalna učinkovitost (Novak idr., 2008, str. 22).

Gibalne sposobnosti so temelj za izvajanje različnih gibalnih spretnosti, vendar ne

smemo pozabiti, da so pri tem pomembne tudi druge človekove značilnosti in

sposobnosti. Visoka raven gibalnih sposobnosti omogoča usvajanje in

uporabljanje vse zahtevnejših gibalnih spretnosti, prenizka raven gibalnih

sposobnosti pa pogosto zmanjšuje možnosti uspešnega učenja na gibalnem

področju (Videmšek in Pišot, 2007, str. 66).

Neprecenljiv je vpliv gimnastike na razvoj skladnosti ali koordinacije gibanja;

gimnastika je ena redkih športnih panog, kjer se gibanja izvajajo v vseh smereh

(nazaj, naprej, dol, gor, desno, levo, z vrtenjem okoli vseh osi telesa – čelne,

dolžinske in globinske …), na vseh orodjih mora vadeči premagovati silo teže

lastnega telesa, zato je to najbolj naraven način pridobivanja moči. Gimnastika

zahteva in najbolj razvija gibljivost med vsemi športnimi panogami (ne samo

ekstremno gibljivost), predvsem razvija tisto gibljivost, ki je najbolj pomembna za

vsakdanje življenje (gibljivost ramenskega obroča in trupa). Že preprosta vesa na

drogu, krogih odlično raztegne celo telo. Z atletskimi vsebinami najbolj razvijamo

vzdržljivost, kot aerobno sposobnost, s ponavljajočimi gimnastičnimi vsebinami

pa dobro razvijamo vzdržljivost v moči, ki pride prav tudi v drugih športih. Prav

tako tudi z atletskimi vsebinami bolje razvijamo hitrost, ta sposobnost je pri

gimnastiki bolj pomembna, le na preskoku, pa še tam samo zaradi natančne

izvedbe preskoka. Ročne spretnosti/upravljanje z drobnim orodjem izjemno dobro

razvijajo natančnost, saj je potrebno ta drobna orodja metati in loviti (Novak,

Kovač in Čuk, 2008, str. 22–23).


izpolnjevanje časovnih in prostorskih elementov gibanja« (Bolkovič, Čuk,

Kokole, Kovač in Novak, 2002, str. 9).

37

5.5.2 Vsebina gimnastične abecede

Ta je prikazana po naslednjih tematskih sklopih:

- splošno ogrevanje,


- premagovanje ovir s poligoni in štafetami,

- osnove akrobatike,

- skoki in preskoki,

- vaje v vesah in oporah,

- vaje ravnotežja na klopeh in gredeh,

- piramide,

- vaje s kolebnicami, z obroči, žogami ter s trakovi,

- skoki s prožne ponjave (Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 18–19).

»So vsebine, ki so koristne in večne. Z gimnastičnimi vajami naj ne bi nikoli

prenehali, tudi v starosti ne« (prav tam, str. 19).

Splošno ogrevanje

»Ogrevanje je priprava telesa na učinkovito delo« (prav tam, str. 60).

Ogrevanje je na videz usmerjeno le na lokomotorni aparat, predvsem na vezi,

sklepe ter mišice, ki se v tem delu pripravijo na zahteve v glavnem delu in

ogrejejo se (prav tam).

Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 60) navajajo, da želijo doseči celostno

preusmeritev dejavnosti z ene na drugo dejavnost, kar zagotavlja sprostitev, saj

vadeči pozabijo na druge dejavnosti in se tako osredotočijo na gibanje.

38

Gimnastične vaje

»Gimnastične vaje so smotrno sestavljene gibalne naloge, katerih glavni namen je,

z natančnim izpolnjevanjem časovnih in prostorskih elementov gibanja doseči

želeni lokalni vpliv na gibalni ustroj človeka« (Pistotnik, 2011, str. 135).

Premagovanje ovir s poligoni in štafetami

Premagovanje ovir je dejavnost, pri kateri vadeči na preprost ter varen način

premagujejo različna orodja in pripomočke. Mlajši vadeči pri premagovanju ovir

spoznavajo značilnosti gimnastičnih orodij (mere orodja, višina, oblika, trdota,

stabilnost, material). Orodje postane ovira, ki jo obidejo, preplezajo, preskočijo,

premagajo na drug preprost in varen način (Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 93).

Pri poligonu so orodja zaporedno postavljena in predstavljajo različne ovire,

vadeči jih premagujejo na določen ali poljuben način (prav tam, str. 97).

Pri štafetnih igrah so vadeči razdeljeni v več enakovrednih skupin, stojijo v

kolonah. Štafete so ponavadi sestavljene iz naravnih oblik gibanja, lahko pa so v

njih vključene tudi gimnastične vsebine (prav tam, str. 118).

»Naloga štafete je, da učenci vsake kolone čim hitreje drug za drugim premagajo

določeno razdaljo in se vrnejo v svojo kolono« (prav tam, str. 118).

Osnove akrobatike

»Vsebina akrobatike so akrobatske prvine, ki jih izvajamo posamič ali povezano v

serije« (prav tam, str. 130).

Pri akrobatiki vadeči pridobivajo zavestni nadzor nad položajem telesa in

njegovih delov. Zaradi raznolikosti gibanj, ki potekajo v vseh smereh ter okoli

vseh ravni in osi, so učinki akrobatike mnogoštevilni (prav tam, str. 131).

Skoki in preskoki

»Preskok je gimnastična disciplina, pri kateri preskakujemo orodje z zaletom, s

sonožnim odrivom in z oporo rok« (prav tam, str. 157).

39

Vaje v vesah in oporah

Gimnastični drogovi, bradlje, zvirala, plezala in krogi imajo izvor v nadomestilu

naravnih ovir (drevesa, ovijalke, skale, veje, debla) (prav tam, str. 170).

Z vadbo na različnih plezalih, drogovih, zviralih, bradljah razvijajo vadeči

različne vrste moči, ravnotežje in gibljivost, skladnost (prav tam, str. 172).

Vaje ravnotežja na klopeh in gredeh

»Klopi in gredi so orodja, namenjena razvijanju dinamičnega ravnotežja« (prav

tam, str. 179).

»Pri pomikanju po gredi je telo vedno (nezavedno) vzravnano. Za vzdrževanje

ravnotežja na gredi skrbijo iste mišične skupine, ki tudi sicer vzdržujejo

vzravnano držo telesa« (prav tam, str. 179).

Piramide

Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 196) navajajo, da so piramide postavitve manjših

ali večjih skupin otrok v nadstropjih, tako, da ima skupina obliko piramide.

Osnove ritmične gimnastike

Ritmična gimnastika je estetski šport. Gibanje telesa, kompozicija in glasba so

podrejeni pojmu lepega. V tekmovalni ritmični gimnastiki so naslednje discipline:

sestava z žogo, sestava z obročem, sestava brez pripomočkov, sestava s trakom,

sestava s kolebnico (prav tam, str. 203).

Skoki s prožne ponjave

»Skoki z male prožne ponjave so med vadečimi zelo priljubljena tekmovalna

disciplina« (Bricelj, Gorečan, Bolković in Čuk, 2007, str. 10).

Skoke z male prožne ponjave lahko razdelimo na skoke z vrtenjem okoli

dolžinske osi telesa, skoke z vrtenjem okoli čelne in dolžinske osi telesa, skoke

brez vrtenja, skoke z vrtenjem okoli čelne osi telesa (prav tam, str. 11).

40

5.5.3 Gimnastični pripomočki in orodja

»Gimnastična orodja so posebej izdelane in oblikovane naprave, na katerih ali s

katerimi tekmovalec v gimnastiki izvaja vaje« (Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač in

Novak, 2002, str. 19).

Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač in Novak (2002, str. 19) navajajo, da v

tekmovalnih športnih panogah poznajo pomožna in tekmovalna orodja. V ritmični

gimnastiki se uporabljajo tekmovalna drobna orodja in pomožna drobna orodja.

Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 30) v gimnastiki ločijo:

- tekmovalna orodja,

- pomožna orodja,

- drobna orodja in pripomočki.

O dimenzijah in vrsti tekmovalnih orodij odloča Mednarodna gimnastična zveza

(FIG – Federation International de Gimnastique). V šolski športni vzgoji, še

posebej pri urah gimnastične abecede, uporabljamo orodja in pripomočke, ki so

prirejeni za šolsko rabo ter prilagojeni razvojni stopnji otrok. Mere orodij so

različne, šolska orodja so manjša in lažja od tekmovalnih. Vsa orodja morajo biti

stabilna, nedrseča in testirana (Novak idr., 2008, str. 30).

»Pripomočki so določeni predmeti, s katerimi dodatno omogočimo kakovostnejšo

vadbo« (Bolkovič, Čuk, Kokole, Kovač in Novak, 2002, str. 20).

Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 30) navajajo, da med pomožna orodja spadajo:

žoge, kolebnice, obroči ter trakovi, ki so iz raznovrstnih materialov, različnih mer

in barv. Med obvezno opremo za izvedbo gimnastične abecede uvrščajo: klopi,

blazine različnih mer in trdot, skrinje, letvenike, večnamenske blazine, lestve,

nizke gredi, plezalne žrdi, plezalne vrvi, drogove, male ter velike koze, odrivne

deske, kolebnice, prožne ponjave, obroče, trakove, žoge (različne po velikosti,

materialu, teži, obliki), palice, elastiko, kije, stožce, vrvi (različnih dolžin in

debelin), meter, štoparico, stojala s podstavki. Navajajo še naslednja pomagala, ki

41

jih potrebujemo za izvedbo programa gimnastične abecede: magnezij in kredo,

piščalko, predvajalnik glasbe.

5.5.4 Splošni in operativni cilji programa gimnastične abecede

Splošni cilji

Gimnastika sledi splošnim ciljem šolske športne vzgoje, ki so naslednji:

- skrb za zdravje ter skladen telesni in duševni razvoj;

- spoznavanje ter učenje športnih znanj in spretnosti;

- oblikovanje vrednot, navad, stališč in ravnanj skozi prijetno doživljanje

športa (Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 40).

Operativni cilji

»Operativni cilji razčlenjujejo splošne cilje športne vzgoje« (prav tam).

Splošni cilj, »skrb za zdravje ter skladen telesni in duševni razvoj« lahko

razčlenimo na nadaljnje operativne cilje:

- pravilna drža in skladna telesna razvitost,

- razvoj gibalnih sposobnosti,

- razbremenitev in sprostitev.

Naslednji splošni cilj »spoznavanje ter učenje športnih znanj in spretnosti« lahko

razčlenimo na nadaljnje operativne cilje:

- sproščena in učinkovita uporaba naravnih oblik gibanja,

- ustvarjanje temeljev gibalnih vzorcev v motoričnem spominu,

- razumevanje ogrevanja ter priprave na glavni del vadbene ure,

- priprava na učenje gimnastičnih prvin,

42

- usvajanje preprostih gimnastičnih prvin,

- razumevanje smisla gibalnih nalog.

Naslednji splošni cilj »oblikovanje vrednot, navad, stališč ter ravnanj skozi

prijetno doživljanje športa« lahko razčlenimo na nadaljnje operativne cilje:

- doživljanje radosti skozi igrive oblike učenja,

- sodelovanje v skupini,

- razvijanje samostojnosti in ustvarjalnosti,

- vzpodbujanje samozavesti ob obvladanju nalog (prav tam, str. 40–44).

5.5.5 Opredelitev gimnastične abecede v Kurikulumu za vrtce

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v predlogih,

rešitvah in analizah, ki so uokvirile sistem ter koncept predšolske vzgoje v vrtcih,

kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje

ter izobraževanja. Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo naših

(slovenskih) vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje

otroštvo ter iz njih izpeljanimi drugačnimi pristopi in rešitvami dopolnjuje,

nadgrajuje in spreminja dosedanje delo v vrtcih (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 7).

Kurikulum za vrtce (2009, str. 7) navaja, da so v njem predstavljeni cilji in iz njih

izpeljana načela, temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem

obdobju, globalni cilji ter iz njih izpeljani cilji na posameznih področjih,

predlagani primeri dejavnosti ter vsebin, na posameznih področjih pa ta področja

med seboj povežejo ter jih postavijo v kontekst dnevnega življenja otrok v vrtcih.

Načelo horizontalne povezanosti je eno od načel uresničevanja ciljev Kurikuluma

za vrtce:

- povezovanje dejavnosti različnih področji dejavnosti v vrtcu ter pri tem

različnih vidikov otrokovega učenja in razvoja, saj je za predšolskega

43

otroka posebej značilno, da so soodvisni in med seboj povezani tudi vidiki

njegovega razvoja;

- izbor tistih vsebin in metod ter načinov dela s predšolskimi otroki, ki

upoštevajo specifičnosti predšolskega otroka ter zato v največji meri

omogočajo povezavo različnih področij dejavnosti v vrtcu (Videmšek in

Visinski, 2001, str. 48).

»Kurikulum za področje gibanja mora biti prilagojen različnim potrebam,

interesom in sposobnostim otrok, tako da optimalno prispeva k njihovem razvoju

in zdravju« (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 25).

5.5.5.1 Področje Gibanja

»Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je

pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe« (Kurikulum za vrtce,

2009, str. 25).

Z gibanjem otroci zaznavajo in odkrivajo svoje telo, preizkušajo, kaj telo zmore,

doživljajo veselje ter ponos ob razvijajočih se spretnostih in sposobnostih ter

gradijo zaupanje vase (Kroflič idr., 2001, str. 57).

»Gibalni razvoj je v razvoju človekovih funkcij v ospredju predvsem v prvih letih

življenja. Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do zelo celostnih in s

skladnostjo zahtevnejših športnih dejavnosti, v interakciji med zorenjem, učenjem

in posameznikovo lastno voljno aktivnostjo« (prav tam, str. 57).

»Gibanje človeka pri dnevnih opravilih, profesionalnem delu in pri športu je

odvisno od njegovih gibalnih sposobnosti, pa tudi od njegovih značilnosti in

spretnosti (znanj)« (Pistotnik, 2011, str. 17).

Globalni cilji:

- zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju;

- omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti;

44

- pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti;

- razvijanje gibalnih sposobnosti;

- postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športov;

- spoznavanje pomena spoštovanja in sodelovanja (Kurikulum za vrtce,

2009, str. 26).

Cilji:

- razvijanje koordinacije oz. skladnosti gibanja (koordinacija gibanja celega

telesa, rok ter nog), ravnotežje;

- razvijanje moči, natančnosti, gibljivosti, vztrajnosti in hitrosti;

- sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (tek, skoki, hoja, poskoki,

plezanje, plazenje, valjanje itn.);

- usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje prostora (kje se telo

giblje), načina (kako se telo giblje), spoznavanje različnih odnosov in

položajev med deli lastnega telesa, med predmeti ter ljudmi, med ljudmi;

- usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo;

- spoznavanje različnih športnih pripomočkov ter orodij, njihovo

poimenovanje in uporaba;

- spoznavanje obutev in oblačil, ki so primerna za gibalne dejavnosti;

- spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju

gibalnih dejavnosti in ozaveščanje skrbi za lastno varnost ter varnost

drugih (prav tam, str. 26–27).

Primeri dejavnosti od 1. do 3. leta

Otrok:

- se vključuje v dejavnosti, kjer se igra oz. upravlja z različnimi predmeti, ki

omogočajo gibanje z dlanmi, rokami, nogami in s stopali;

45

- izvaja naravne oblike gibanja, kot so tek, hoja, lazenje, plazenje, meti,

skoki ter poskoki; v zaprtem prostoru, v naravi, po različnih površinah, v

različnih smereh, z različnimi rekviziti;

- vzpostavlja oz. vzdržuje ravnotežje na mestu in v gibanju (stoja na eni

nogi, vzpostavljanje ravnotežja na različnih orodjih s pomočjo) (prav tam,

str. 27).

Primeri dejavnosti od 3. do 6. leta

Otrok:

- se vključuje v dejavnosti, s katerimi razvijamo ravnotežje na mestu in v

gibanju (stoja na eni nogi, vzpostavljanje ravnotežja na različnih orodjih –

krožnik, ravnotežna deska);

- izvaja naravne oblike gibanja, kot so tek, lazenje, plazenje, plezanje, hoja,

visenje, poskoki, skoki, valjanje, meti, vlečenje, potiskanje; v zaprtem

prostoru, v naravi, po različnih površinah, skozi različna orodja, v

različnih smereh, z različnimi rekviziti);

- izvaja različne komplekse gimnastičnih vaj (z rekviziti ter brez, v paru ali

individualno);

- sodeluje v raznolikih elementarnih in drugih igrah (z rekviziti ali brez;

lovljenja, skupinski teki, igre ravnotežja, natančnosti) (prav tam, str. 28).

V Kurikulumu za vrtce (2009, str. 26) se pojavljajo vsebine gimnastične abecede

v globalnih ciljih gibanja, ki so:

- omogočanje otroku, da spozna svoje gibalne sposobnosti;

- razvijanje gibalnih sposobnosti;

- usvajanje osnovnih gibalnih konceptov;

- pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti;

46

- postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih

zvrsti.

Vsebine gimnastične abecede se kažejo tudi v splošnih ciljih gibanja:

- razvijanje natančnosti, moči, gibljivosti, hitrosti in vztrajnosti;

- razvijanje koordinacije gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, nog,

rok), ravnotežje;

- usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje prostora, načina,

spoznavanje različnih položajev ter odnosov med deli lastnega telesa, med

ljudmi, med predmeti in ljudmi;

- usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo;

- sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja.

Vloga odraslih

Kurikulum za vrtce (2009, str. 29) navaja, da večinoma otroci uživajo v gibanju in

se z veseljem vključujejo v vodene in spontane dejavnosti. Za izvajanje gibanja

odločilno prispeva prijetno in zaupno vzdušje, v katerem imajo otroci možnost

izbire, odkrivanja ter raziskovanja izvirnih rešitev nalog in sprejemanja napak,

neuspelih poskusov kot naravnega učenja. Pomočniki in vzgojitelji nudijo

otrokom ustrezne izzive ter jim omogočajo, da se dejavnosti udeležujejo

sproščeno, brez strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo. Prav ti pri izvajanju

različnih dejavnosti otroke usmerjajo, opogumljajo, preusmerjajo, spodbujajo,

popravljajo, svetujejo, demonstrirajo, pomagajo, se igrajo, z njimi sodelujejo.

»Otroke pozorno opazujejo in spremljajo njihov gibalni razvoj. Pomembno je, da

so dejavnosti načrtovane na osnovi temeljitega poznavanja in razumevanja

otrokovega razvoja in potreb« (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 29).

Konkretna vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja pri izvajanju

vsebin/aktivnosti gimnastične abecede je, da otrokom nudita ustrezne izzive in jim

47

omogočajo , da se dejavnosti udeležujejo sproščeno, da jih ni strah neuspeha. Pri

izvajanju dejavnosti otroke opogumljajo, usmerjajo, popravljajo, spodbujajo,

pomagajo, jim svetujejo, demonstrirajo, z njimi sodelujejo, se igrajo. Otroke

pozorno spremljajo in opazujejo njihov gibalni razvoj. Pohvalijo tudi otrokova

prizadevanja. Uporabljajo raznovrstne organizacijske metode (delo po postajah,

poligon, štafete) ter oblike dela in različne improvizirane ter standardizirane

rekvizite. Pri vseh dejavnostih in v vseh situacijah so odgovori za varnost otrok

(prav tam, str. 29–31).

Vloga vzgojitelja je tudi v didaktičnih napotkih, ki so:

- izbiranje nalog mora biti prilagojeno zmožnostim otrok;

- izbira vaje in naloge po načelu postopnosti (od lažjega k težjemu, znanega

k neznanemu);

- prikazovanje vaj – demonstracija je nujen sestavni del pouka;

- upoštevati moramo, da je začetek gimnastike v naravnih oblikah gibanja;

- upoštevamo, da nekatere prvine zahtevajo veliko število ponovitev;

- pri izvajanju vaj bodimo natančni;

- določene prvine zahtevajo temeljito ogrevanje (Novak, Kovač in Čuk,

2008, str. 48–49).

»Ne dopustimo, da zaradi našega neznanja učenci ne bi bili deležni vsestransko

koristnih učinkov gimnastičnih vsebin« (prav tam, str. 48).

»Prikazovanje je nujen sestavni del (metoda) poučevanja gimnastike« (prav tam,

str. 48).

48

5.5.5.2 Povezanost področja Gibanja z drugimi področji

»Dejavnosti na tem področju povezujejo z drugimi področji (jezik, narava,

družba, umetnost, matematika)« (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 30).

Kroflič idr. (2001, str. 57–58) navajajo, da si z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi

otrok razširja znanja z drugih področij. S pomočjo različnih športnih pripomočkov

in igral spoznava barve, površine, oblike, usvaja količinske izraze (več – manj,

veliko – malo), izraze za prostorska razmerja (zgoraj – spodaj, med – pred, v – na

– pod), časovna razmerja (prej – potem, počasi – hitro), pri merjenju razdalje se

seznanja z merskim enotami (meter, korak). Otrok se prav tako, s pomočjo

različnih dejavnosti, začne zavedati samega sebe, oblikuje lastno identiteto in

samospoštovanje. Ima možnost razumeti socialne dogovore in pravila (delitev

športnih pripomočkov in igral z drugimi).

Po različnih dejavnostih se z otroki pogovorimo o spremembah, ki jih zaznavajo

na svojem telesu (utrip srca, znojenje, zadihanost, žeja), zakaj prav te spremembe

nastanejo in kaj pomenijo z vidika zdravja. Otroke seznanjamo z osnovnimi načeli

osebne higiene in skrbimo, da jih otroci po vadbi dejavnosti izvajajo. S pogovori,

obiski razstav, muzejev, preko videoposnetkov, knjig otroke seznanjamo z

različnimi športnimi zvrstmi v domačem in tujem okolju (Kurikulum za vrtce,

2009, str. 30).

Gibanje – jezik

Na področju jezika se otrok ne uči le brati in pisati, namreč tudi poslušati in

govoriti. Pomemben del jezikovnih dejavnosti so enostavna besedila, ki so vezana

na vsakdanje življenje: navodila za izvajanje gibalne naloge, kratka, jasna

sporočila (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007, str. 29).

Cilja, ki sta navedena v Kurikulumu za vrtce, pod področjem jezik, in se hkrati

povezujeta z gibanjem, sta, da se otrok izraža z gibi telesa ter s kretnjami in otrok

si razvija sposobnost rabe jezika v povezavi z mišljenjem pri oblikovanju

predpojmovnih struktur (količina, število, prostor, čas) pri medsebojnih odnosih.

49

Kot primer dejavnosti, ki je naveden in se povezuje z gibanjem, je, da otrok

komunicira z odraslim in otroki s pomočjo očesnega stika ter gibov (Kurikulum za

vrtce, 2009, str. 32–33).

Po našem mnenju se pojavi možnost navezave gimnastične abecede z jezikom

tako, da vzgojitelj posreduje navodila slovnično pravilno, kako se izvede gib; ko

se otrok z vzgojiteljem pogovarja o vadbi, pove svoje misli, izrazi občutke.

Gibanje – umetnost

Umetnost omogoča otroku udejanjenje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo v

otrokovem igrivem spoznavanju in raziskovanju sveta, ki je zanj vir inspiracije,

vsebin in motivacije na vseh področjih (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 37).

Glasbena vzgoja, kot zelo pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje,

zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj. Z izvajanjem, s

poslušanjem in z ustvarjenjem glasbe vplivamo na otrokov čustveni, spoznavni,

socialni in gibalni razvoj. Čustveni procesi spodbujajo aktivnosti na gibalnem in

spoznavnem področju (Kroflič idr., 2001, str. 109).

»Likovne dejavnosti lahko smotrno prepletamo z ostalimi področji dejavnosti

predšolskega kurikula. Ob tem se zavedamo, da je likovna dejavnost enakovredno

in s svojimi cilji pogojeno področje« (prav tam, str. 138).

Glasbena vzgoja

»Glasba in gibanje sta za otroka nedeljiva celota. Otrok se začne gibalno odzivati

na glasbo že v prvem letu življenja. Glasba vpliva na skladno in ritmično izrazno

gibanje« (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007, str. 30).

Otroci poskušajo preko različnih vrst gibalno-plesnih zaposlitev (rajalnih,

didaktičnih in gibalnih iger) slušne vtise prenesti v gibanje. Z gibanjem lahko

otroci izražajo glasbene vsebine (vsebino pesmi) in posamezne značilnosti zvoka:

- dinamiko (ob glasni glasbi dvignejo roke, ob tihi stopijo na prste);

50

- višino (ko zaslišijo glasbo, zaigrano v nizki legi, ležejo na tla, pri glasbi,

zaigrani v visoki legi, pa dvignejo roke);

- hitrost (gibanje živali ob hitri in počasni glasbi);

- ritem (v ritmu glasbe korakajo, plešejo) (prav tam, str. 30–31).

Po našem mnenju se pojavi možnost navezave gimnastične abecede z glasbeno

vzgojo tako, da vzgojitelj pri ogrevanju na primer uporabi boben, ko nanj igra

tiho, otroci počasi tečejo po prostoru, ko zaigra glasno, pa otroci tečejo hitreje po

prostoru.

Likovne dejavnosti

»Področje gibanja nudi obilico zanimivih motivov za likovno izražanje.

Upodabljanje človeške figure v gibanju, otrok pri igri, športnikov ipd. predstavlja

starejšim predšolskim otrokom pri likovnem izražanju zanimiv motivni izziv«

(Kroflič idr., 2001, str. 140).

Zelo zanimiva so kovinska plezala, ki jih lahko otrok nariše. Najprej jih otrok

raziskuje, spoznava tako, da se na njih igra, nato pa jih poskuša narisati (prav tam,

str. 140).

Po našem mnenju se pojavi možnost navezave gimnastične abecede z likovnimi

dejavnostmi tako, da vzgojitelj otrokom pokaže različne športne pripomočke

(kolebnice, žoge, obroče…) in ti jih narišejo.

Gibanje – družba

Otroci skozi različne igre in dejavnosti:

- spoznavajo skupinske igre (ki temeljijo na pravilih), imajo možnost

razumevati pravila in socialne dogovore (delitev športnih pripomočkov z

drugimi, kdo je na vrsti) in sodelovati pri oblikovanju pravil za nove igre;

- imajo možnost razvijati sposobnosti in načine za vzpostavljanje

vzdrževanja ter uživanje v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki;

51

- seznanjajo se z varnim vedenjem v prometu, pri športu, pri igri (Videmšek,

Tomazini in Grojzdek, 2007, str. 33).

Globalni cilj s področja družbe, ki je naveden v Kurikulumu za vrtce in se

povezuje z gibanjem je, da se otrok seznanja z varnim in zdravim načinom

življenja. Cilja, ki se povezujeta z gibanjem sta tudi ta, da se otrok seznanja s

pravili v skupini in v vrtcu ter jih sooblikuje na osnovi razumevanja razlogov

zanje in s posledicami ob prekršitvi sprejetih pravil sprejemljivega vedenja,

utemeljenega v neomejevanju pravic drugih; otrok se seznanja z varnim vedenjem

ter se nauči živeti in ravnati varno v različnih okoljih: doma, v vrtcu, v prometu,

pri igri, športu, zabavah itn. (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 50–51).

Po našem mnenju se pojavi možnost navezave gimnastične abecede z družbo tako,

da otroci pravilno in pravično razdelijo športne pripomočke, ki jih potrebujejo pri

sami vadbi (splošnem ogrevanju, gimnastičnih vajah s pripomočki) ter da

upoštevajo navodila vzgojitelja.

Gibanje – narava

»Z izvajanjem dejavnosti na prostem se otrok seznanja z lepoto in vrednostjo

narave in naravovarstvenim ravnanjem (ne poškoduje rastja, ne trga cvetlic, s sabo

nosi vrečke za odpadke itn.)« (Kroflič idr., 2001, str. 58).

Videmšek, Tomazini in Grojzdek (2007, str. 35) navajajo, da otrok odkriva

različna gibanja glede na hitrost in trajanje ter razvija predstavo o tem, kdaj se je

kaj zgodilo, o zaporedju dogodkov, spoznava tudi merjenje časa. Spoznava, kaj

gibanje povzroči, kaj ga vzdržuje in spoznava gibanje teles v vodi, po zraku in na

kopnem.

Cilja, ki sta navedena v Kurikulumu za vrtce, pod področjem narava in se hkrati

povezujeta z gibanjem, sta, da otrok spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in

njihovo funkcijo in spoznava ter dojema telesne podobnosti in razlike med ljudmi

ter enakovrednost vseh; otrok spoznava, da mu uživanje različne zdrave hrane,

52

telesne vaje ter počitek pomagajo ohraniti zdravje (Kurikulum za vrtce, 2009, str.

57).

Kot primer dejavnosti, ki je naveden in se povezuje z gibanjem je, da se otrok

giblje (pleza, skače, teče, se plazi itn.) ter da otrok premika predmete s

kotaljenjem, potiskanjem, z vleko (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 59).

Po našem mnenju se pojavi možnost navezave gimnastične abecede z naravo tako,

da otroci ob gimnastičnih vajah preučujejo svoje telo (kaj telo zmore in česa ne) in

njegovo delovanje, pomaga pri urejanju prostora (postavitev poligona).

Gibanje – matematika

Otrok pridobiva matematična znanja in izkušnje ob vsakodnevnih spontanih

dejavnostih (razdeli športne pripomočke po pravilu eden z enim) ter pri posebej

načrtovanih dejavnostih, s katerimi vzgojiteljica ustvari pogoje za doseganje ciljev

na področju matematike. Skozi različne dejavnosti in igre lahko otrok spoznava

spodaj opisane primere dejavnosti:

- po pravilu eden z enim razdeli športna pomagala/pripomočke;

- prostor in orientacija: postavlja se v različne položaje in opazuje okolje, ko

visi z glavo navzdol na plezalih, ali z visokega tobogana; uči se pojmov

desno, levo ter preproste orientacije v prostoru;

- razvrščanje, urejanje: razporeja razne predmete glede na različne lastnosti

(po obliki, velikosti, barvi), shranjuje športne pripomočke v zaboje, škatle,

vreče;

- merjenje: meri s priročnimi sredstvi (skoki, koraki) (Videmšek, Tomazini

in Grojzdek, 2007, str. 35–36).

Cilja, ki sta navedena v Kurikulumu za vrtce, pod področjem matematika in se

hkrati povezujeta z gibanjem, sta, otrok spoznava prostor, njegove meje,

notranjost, zunanjost in otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmeta (na, v,

pod, pred, spredaj, za, zadaj, spodaj, zgoraj, desno, levo) in se nauči orientacije v

prostoru (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 65).

53

Po našem mnenju se pojavi možnost navezave gimnastične abecede z matematiko

tako, da otrok šteje športne pripomočke, šteje ponovitve vaj, na primer šteje,

koliko skokov mora narediti, da pride do naslednje postaje poligona, spoznava, da

lahko en problem reši na več možnih načinov (na primer način gibanja čez

poligon).

5.5.6 Gimnastične vaje

»Gimnastične vaje so sistem izbranih vaj, ki jih izbiramo in izvajamo skladno z

izbranim ciljem« (Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 69).

V gimnastičnem izrazoslovju so gimnastične vaje sistem izbranih vaj, ki jih

izbiramo ter izvajamo z določenim ciljem (sporočanje, ogrevanje, rehabilitacija,

razvijanje gibalnih sposobnosti) in imajo ob ustrezni izvedbi ter količini vpliv na

razvoj različnih sistemov človeka (prav tam, str. 69).

»Na mednarodnem posvetovanju o terminologiji pa so prejeli tole tolmačenje:


izpolnjevanje časovnih in prostorskih elementov gibanja« (Kristan, 1980, str. 9).

Z gimnastičnimi vajami vadeči dosegajo določen sistematičen vpliv na telo – na

določene sklepe, ovojnice, mišice; oblikujejo posamezne gibe in gibanja na sploh;

oblikujejo aparat za gibanje; z njimi vplivamo pri otrocih tudi na rast in razvoj

(Kosec in Mramor, 1991, str. 20).

Gimnastične vaje vplivajo na:

- pravilno držo telesa v mirovanju in gibanju,

- gibljivost sklepov,

- čut za ravnotežje,

- gibljivost hrbtenice,

- koordinacijo gibanja, skladno gibanje rok in nog,

54

- oblikovanje mišičnih skupin hrbtnega, ramenskega ter kolčnega obroča in

stopala,

- prožnost, gibčnost in hitrost, pridobivanje gibalnih izkušenj, ki so vezane

na gibanje posameznih delov telesa (Kosec, 1988, str. 23).

»Vaje so enostavne, da jih otroci lahko izvajajo pravilno, zlasti to velja za izbiro

vaj, ki jih posredujemo dve in triletnim otrokom« (Kosec in Mramor, 1991, str.

20).

Otroke vzgojitelj navduši nad izvedbo giba, napoved giba, nato ga izvede, otroci

ga posnemajo. Vzgojitelj natančno opiše gib, otroci ga nato samostojno izvajajo.

Vzgojitelj napove gib, otroci vadijo, kakor vsak ve in zna. Vzgojitelj jih pri

izvajanju s pripovedovanjem spodbuja, vodi, popravlja, dodaja še nove gibe (prav

tam, str. 20–21).

Kristan (1980, str. 15) navaja, da je ena najpomembnejših značilnosti

gimnastičnih vaj, da z njimi lahko lokaliziramo učinek vadbe natančno na določen

sklep ali določeno mišično skupino, kar ni mogoče doseči z nobeno drugo športno

zvrstjo.

5.5.6.1 Namen in cilji gimnastičnih vaj

»Osnovi namen gimnastičnih vaj je: lokalno ogrevanje, razgibavanje, razvijanje

gibalnih sposobnosti, oblikovanje telesa in pravilne drže ter priprava na glavni del

učne ure« (Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 69).

»Učinki gimnastičnih vaj so večstranski« (prav tam, str. 69).

Ogrevanje

Učinek gimnastičnih vaj je splošno in lokalno ogrevanje. Ogrevanje tkiv,

predvsem sklepov, mišic, poveča učinke lokomotornega sistema in utrjuje zdravje.

Ogrevanje je pomembno, saj se tako zaščitimo pred poškodbami. Neogrete mišice

in sklepi so bolj nagnjene k poškodbam (prav tam, str. 69).

55

Razvijanje gibljivosti

Z gimnastičnimi vajami telo raztegnemo in razgibamo, pretegnemo določene

mišice in sklepe. Naslednja stopnja je razvijanje gibljivosti, kar pomeni izpeljavo

gimnastičnih vaj v določenem zaporedju, tako da dele telesa obdelujemo od zgoraj

navzdol: gibljivost ramenskega obroča; gibljivost hrbtenice v smereh naprej, v

stran, nazaj ter z zasukom; gibljivost kolčnega sklepa v smeri naprej, nazaj in v

stran (prav tam, str. 70).

Razvijanje moči

Skupaj z otroki razvijamo moč večjih mišičnih skupin, kot so: moč rok in

ramenskega obroča, moč mišic trupa, moč mišic nog (prav tam, str. 70).

Razvijanje skladnosti (koordinacije gibanja)

»V prvem triletju so gimnastične vaje pomembno sredstvo za razvoj skladnosti

gibanja. Z njimi se učimo obvladati svoje telo in njegove dele ter pridobivamo

gibalne izkušnje. Učimo se tudi natančnosti v izvedbi, saj le tako vaje dosežejo

svoj učinek« (prav tam, str. 70).

Razvijanje ravnotežja

Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 70) navajajo, da je pri mlajših otrocih zbirka vaj,

s katerimi razvijajo ravnotežje, mnogo širša kot kasneje. Ne le pri razovkah,

vendar že pri izpadih, pri vzponu na prste ali stoji na eni nogi imajo mlajši otroci

težave z ravnotežjem.

Oblikovanje telesa in drže

Iz zdravstvenih razlogov je obvezno, da krepimo tiste mišice, ki omogočajo

zdravo držo. To so zgornji del iztegovalk hrbta in trebušne mišice. Pomembno je,

da ustrezno raztegujemo tudi sprednje prsne mišice in mišice, ki odgovarjajo za

stegnjenost trupa (prav tam, str. 70).

Priprava na glavni del vadbenega procesa

56

»Gimnastične vaje se skoraj vedno povezujejo z glavnim delom vadbene ure in

izbrano učno enoto. Večinoma sklopu gimnastičnih vaj dodamo vajo ali nekaj vaj,

ki vsebinsko uvajajo v snov, ki jo bomo obravnavali, ali vsaj pripravijo mišice na

delo« (prav tam, str. 70–71).

Sprostilne gimnastične vaje

Pistotnik (2011, str. 144) navaja, da lahko v zaključnem delu vadbe uporabimo

sklop gimnastičnih vaj za psiho-fizično sprostitev po večjih mišičnih naporih, ki

vsebujejo sprostilne ali pa tudi statične raztezne gimnastične vaje. Ta sklop je

namenjen psihični in mišični sprostitvi vadečih po napornejši vadbi v glavnem

delu vadbe. Z gimnastičnimi vajami, zajetimi v sklop, se skuša raztezati in

sproščati mišice, ki so bile izpostavljene mnogim napenjanjem, da bi se iz njih

čim hitreje odstranili razgradni produkti, ki mišico zastrupljajo, ter bi mišica tako

ohranila svojo funkcionalno sposobnost na višji ravni.

»Sproščanje prispeva k zmanjšanju mišične napetosti, zaradi prekinitve toka

živčnih dražljajev pa se zavre tudi pojavljanje utrujenosti in s tem omogoči večja

ekonomičnost gibanja« (prav tam, str. 144).

Vaje za sprostitev ponavadi izberemo za tisti del gibanja, ki smo mu namenili

zahtevnejše vaje za moč (Kristan, 1980, str. 86).

5.5.7 Gimnastični poligon

Na poligonu zaporedno postavljena orodja predstavljajo različne ovire. Otroci jih

premagujejo na poljuben ali določen način; pri tem se pomikajo po stezi od naloge

do naloge. Orodja so postavljena na različne načine (v pravokotniku, krogu, po

sredini telovadnice).

V praksi izraz uporabljamo kot organizacijski pojem, ali pa vsebinski, če v naloge

vključujemo pretežno vsebine enega športa (npr. atletski ali gimnastični poligon)

ali dejavnosti (vojaški poligon) (Novak idr., 2008, str. 97).

57

»Pri gimnastičnem poligonu za ovire uporabljamo gimnastična orodja, ali pa so

naloge pretežno povezane z gimnastično vsebino. Premagovanje orodij kot ovir je

zelo pogosta vsebina poligonov« (prav tam, str. 97).

Novak, idr. (2008, str. 97) navajajo, da velikokrat gimnastična orodja

kombiniramo z univerzalnimi pripomočki ter orodji (stožci, obroči, ovire,

elastična vrv), tako razširimo učinke vadbe. V praksi običajno združujemo

naravne oblike gibanja z vsebinami gimnastične abecede, večkrat tudi z vsebinami

igre z žogo. Poligon je zelo pogosta gimnastična vadbena oblika, primerna je za

vse starostne stopnje. Zagotavlja zanimivo ter veselo vadbo, ki motivira otroke in

omogoča tudi manj sposobnim otrokom, da dosežejo uspeh. Pri sestavi poligona

moramo upoštevati starost otrok, njihovo znanje in sposobnosti.

Novak, Kovač in Čuk (2008, str. 106–107) navajajo primer gimnastičnega

poligona:

Cilji:

- razvijanje hitrosti s tekom med ovirami in moči rok ter ramenskega obroča

z zajčjimi skoki, poskoki in hojo v opori spredaj;

- utrjevanje kotaljenja z iztegnjenim in napetim telesom;

- razvijanje odrivne moči s skokom na oviro in seskokom; krepitev

stopalnih mišic s hojo po vrvi;

- širjenje gibalnih izkušenj ter razvijanje skladnosti gibanja in ravnotežja z

zajčjimi poskoki, prestopanje stožcev, kotaljenje po blazinah, tekom med

ovirami, hojo po klopi, lazenje skozi obroč.

Naloge:

1. postaja – Zajčji poskoki

Orodje: dve blazini, ki se stiskata s krajšo stranico. Postavljeni sta vzdolž stene.

Naloga: zajčji skoki.

2. postaja – Prestopanje stožcev

58

Orodje: pet stožcev v razmikih po en meter.

Naloga: hoja s prestopanjem stožcev.

3. postaja – Kotaljenje v leži

Orodje: dve blazini, ki se stiskata s krajšo stranico. Postavljeni sta vzdolž stene.

Naloga: kotaljenje v leži, vzročenje.

4. postaja – Hoja po vseh štirih naprej

Orodje: dve vzporedni črti v razmiku petih metrov.

Naloga: hoja »po vseh štirih«, tj. v opori spredaj od črte do črte.

5. postaja – Tek med ovirami

Orodje: pet težkih žog vzdolž steze v razmikih po dva metra.

Naloga: »slalomski« tek okoli žog.

6. postaja – Hoja po klopi

Orodje: klop vzdolž steze.

Naloga: hoja po klopi.

7. postaja – Preskakovanje palic

Orodje: pet vzporednih palic, pravokotno na stezo, v razmiku en meter.

Naloga: sonožno skoki prek palic.

8. postaja – Prehod skozi obroč

Orodje: obroč na stojalu ali okvir skrinje.

Naloga: lazenje skozi obroč ali okvir.

9. postaja – Skok na skrinjo in seskok

Orodje: pokrov skrinje počez na stezo, blazina za pokrovom.

Naloga: skok na pokrov skrinje, seskok na blazino.

10. postaja – Hoja po vrvi

Orodje: debela vrv vzdolž steze.

59

Naloga: hoja po vrvi

5.5.8 Program gimnastične abecede za predšolske otroke

Ta program je program, ki želi v prvi vrsti navdušiti otroke in njihove starše za

športno gimnastiko. Program je namenjen predšolskim otrokom, ki so vključeni v

program male šole, njihovim staršem in vzgojiteljem (Čuk idr., 1988, str. 21).

Cilji programa gimnastika za predšolske otroke

S programom gimnastika za predšolske otroke želimo uresničiti sledeče cilje:

- obogatiti vsebine telesnokulturnih dejavnosti za predšolske otroke (ta cilj

je ponudba koristnega in ustreznega programa za športno vzgojo

predšolskih otrok);

- motivirati otroke in starše za športno gimnastiko (za redno ukvarjanje tudi

z gibalnimi aktivnostmi športne gimnastike);

- osvojiti športnogimnastični minimum (ta program zahteva minimalno

stopnjo razvitosti sposobnosti ravnotežja, koordinacije, gibljivosti, moči in

hitrosti. Te prvine so: tek po klopi, vzmik v oporo spredaj, preval naprej,

naskok v oporo klečno);

- spoznati otroke s čim več vidikov (vzgojitelji morajo poznati otroke, s

katerimi delajo. Otroke morajo poznati po psihosomatskih statusih, kot so:

morfoloških, psihičnih, socialnih, zdravstvenih, motoričnih);

- različnost stopenj zahtevnosti programa;

- spremljati razvoj nekaterih značilnosti, sposobnosti in lastnosti otroka;

- usmerjati v nadaljnje splošne in posebne programe ob vstopu v osnovno

šolo (ob zaključku predšolske dobe ter ob začetku šolanja svetujemo in

otroke usmerjamo v ustrezne programe glede na njihove značilnosti,

lastnosti, sposobnosti in možnosti okolja, v katerem živijo (gimnastična

šola, športni oddelek));

60

- vrednotiti in izboljševati program gimnastike za predšolske otroke;

- izobraževati kadre za vodenje programa (prav tam, str. 21–22).

5.5.9 Program športnogimnastičnega minimuma za predšolske otroke

Ta program izhaja iz ciljev in programa predšolske telesne vzgoje (za starostno

skupino od 5 do 7 let). Gimnastično vsebino natančno opiše z vidika tehnike,

metodike, najpogostejših napak in potrebnosti varovanja. Vsebine športne

gimnastike so primerne za male šolarje z več vidikov:

- program je primeren za obdobje hladnih zimskih dni, saj moramo biti v

zaprtem prostoru;

- najbolj značilna gibanja športne gimnastike so otrokom ljuba;

- ta gibanja dokazano razvijajo osnovno motoriko (prav tam, str. 29).

Cilji programa športnogimnastičnega minimuma

Čuk idr. (1988, str. 29) navajajo naslednje cilje:

- motiVvirati otroke in njihove starše za redno vadbo s sredstvi športne

gimnastike;

- opazovati motorični in morfološki razvoj;

- ponuditi dodelani program športne gimnastike (ki je primeren za otroke od

5 do 7 leta);

- v skladu z ostalimi vsebinami telesne vzgoje predšolskega otroka želimo

tudi sistematično razvijati njihova znanja, navade in sposobnosti;

- kasneje usmeriti otroke v splošni ali dodatni program.

Organizacijske oblike dela športnogimnastičnega minimuma

Te vsebine športnogimnastičnega minimuma lahko izvajamo v dveh različnih

organizacijskih oblikah, glede na materialne in kadrovske pogoje. Če imamo na

voljo telovadnico ali svojo igralnico (ki je namenjena telesni vzgoji), potem lahko

61

program izvedemo v rednih zaposlitvah telesne vzgoje ali športnega dopoldneva,

v petih do dvajsetih enotah. Primeren čas za izvedbo celotnega programa je skozi

vse leto, izvajamo ga lahko na prostem (v primeru lepega vremena od pomladi do

jeseni), kot v zaprtih prostorih (v primeru slabega vremena) (prav tam, str. 29).

Vsebine programa športnogimnastičnega minimuma

Vsebine tega programa so gimnastična ter osnovna motorika in gimnastične

prvine. Gimnastične prvine so:

- tek na klopi (cela dolžina),

- naskok v oporo klečno na skrinjo vzdolž,

- preval naprej,

- vzmik na drogu s pomočjo strmine.

Znanje lahko preverimo tako v eni kot drugi organizacijski obliki. Znanje lahko

preverimo in izvedemo v obliki tekmovanja (prav tam, str. 30).

Minimalni pogoji dela

Za izvedbo, ki mora biti uspešna, je potrebno zagotoviti naslednje materialne

pogoje:

- dva letvenika,

- šestdelni zviralnik (ali ženska ali moška bradlja),

- telovadnico (dimenzij 10 x 10 m, v dopoldanskem času),

- štiri blazine,

- osem obročev s podstavki,

- dva penasti mehki blazini,

- štiri klopi,

- švedsko skrinjo,

62

- štiri težke žoge (2 kg) (prav tam).

Hip skok in poskok (kaj lahko in česa ne smete pri mehki gimnastiki?)

Knjiga Hop skok in poskok opisuje vrsto mehko-gimnastičnih iger in načinov,

kako pomagati otroku, ki postaja z vsakim dnem močnejši ter večji, ohraniti

gibljivost in prožnost. Koristi mehke gimnastike niso le telesne, otrok, ki zna

lahkotno ter gracilno gibati, je sproščen ter samozavesten (Walker, 2003, str. 6–7).

Mehko gimnastiko lahko v zgodnjem otroštvu izvajamo samo takrat, kadar sta

vzgojitelj/starš in otrok za to razpoložena, saj otrok začuti našo napetost in

nejevoljo. Ko vaje izvajamo, naj bo to izvajanje zabavno, govorimo, pojemo in

otroka celotno angažiramo. Pripravimo nedrsečo, mehko podlago, na kateri bomo

vadili. Okrog namestimo blazine, da ublažimo močne padce. Začnemo počasi, ko

otroka uvajamo v mehko gimnastiko, začnemo z eno ali dvema vajama in jih

postopoma dodajmo. Moramo biti pozorni na lastno kondicijo, da si ne

poškodujemo hrbta ali kolen. Končajmo preden se otrok začne dolgočasiti.

Mehke gimnastike ne smemo vaditi, če se otrok ne počuti dobro (če ima kakšno

oteklino ali prasko, ga kaj boli), ne smemo izvajati nobenih vaj gibljivosti, če je

otrok mlahav. Ne smemo delati nobenih vaj, če jih otrok noče, če ni pripravljen,

navdušen. Otroka ne smemo skušati spraviti v kateri koli položaj na silo, z vajami

bomo odkrili otrokova toga mesta, ki jih z redno in nežno vadbo lahko sprostimo.

Ne smemo izvajati preveč vaj naenkrat, razen ko hoče otrok še in se zabava (prav

tam, str. 12–13).

5.5.10 Preval naprej in preval nazaj

Preval naprej

»Zaradi svoje sestavljenosti je preval naprej učinkovita celostna vaja za razvoj

skladnosti gibanja. Preval naprej uvrščamo med osnovne akrobatske prvine«

(Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 140).

Tehnika:

63

Iz opore čepno roke na tleh, pred nogami, v širini ramen glavo močno predkloni.

Sledi odriv z nogami in krčenje rok, tako da se otrok dotakne tal najprej z

zatiljem, nato se povalja po hrbtu ter takoj začne krčiti noge in vleči pete podse.

Veže v čep in takoj vzravna.

Najpogostejše napake, ki se pojavijo, so: začetek prevala na temenu in po odrivu

noge ostanejo stegnjene in jih otrok ne more potegniti podse.

Varujemo s strani: z eno roko, ki je na zatilju otroka, potiskamo glavo v predklon,

z drugo, ki je na stegnu, dvignemo boke in pomagamo pri obračanju naprej (Čuk

idr., 1988, str. 75).

Preval nazaj

Preval nazaj je tako kot preval naprej vaja moči in ravnotežja, vaja skladnosti

gibanja, je pomembna gibalna izkušnja, je tudi predvaja za učenje težjih

akrobatskih prvin (Novak, Kovač in Čuk, 2008, str. 142).

Tehnika:

Čep, vzročiti pokrčeno, dlani nad rameni obrnjene nazaj gor. Sledi povaljka na

hrbtu, opora z dlanmi na tla, zamah z nogami nazaj in navzgor, istočasno pa izteg

rok. Tako otrok dviga težišče telesa, to mu omogoči prehod v oporo in nato v

stojo čepno.

Najpogostejše napake, ki se pojavijo, so: prehitro in napačno usmerjen zamah z

nogami, napačno postavljanje rok/dlani, premajhno iztegovanje v rokah.

Varujemo in pomagamo v fazi zamaha z nogami nazaj ter navzgor, varujemo s

strani, tako da otroka primemo z vrha za boke in mu jih pomagamo dvigniti in

potisniti v želeni smeri (Čuk idr., 1988, str. 75).

5.5.11 Primer gimnastične zaposlitve v vrtcu

Uvodno pripravljalni in glavni del naj skupaj trajata petdeset minut. V tej vadbeni

uri sta oba dela združena, saj se logično nadaljujeta. Otroke razdelimo v štiri

skupine (kolone).

Uvodni del

Štafetni teki:

- tek okoli obroča in nazaj 2-krat,

64

- poskoki okoli obroča 2-krat,

- po štirih naprej okoli obroča 2-krat,

- po štirih nazaj okoli obroča 2-krat.

Dodamo klopi pred vsako skupino:

- tek po klopi, okoli obroča in nazaj 2-krat,

- tek, vlečenje po klopi, okoli obroča in nazaj 2-krat,

- po štirih naprej po klopi, okoli obroča in nazaj 2-krat,

- po štirih nazaj po klopi, okoli obroča in nazaj 2-krat (prav tam, str. 38).

Gimnastične vaje

Sledi kompleks gimnastičnih vaj na in ob klopi, ki traja približno pet minut.

Gimnastične vaje na in ob klopi:

- otrok sedi na klopi in kroži z glavo,

- otrok sedi na klopi, ploskne nad glavo,

- otrok sedi na klopi, eno roko vzroči, drugo priroč,

- otrok sedi na klopi in dela odklone v levo in desno z dotiki tal,

- otrok sedi na klopi in dela zasuke v levo ter desno z obema dlanema dotik

klopi za nogo,

- otrok ob klopi dela predklon,

- otrok ob klopi leži na hrbtu in dviguje trup,

- otrok stoji ob klopi in stopa ter sestopa s klopi (prav tam, str. 74).

Glavni del

Sledi glavni del. Za dve in dve klopi položimo blazino, skrinjo višine 60–90 cm

(podstavek, en člen in pokrov), za skrinjo blazine.

65

- Tek po klopi, skok na blazino, odriv na naskok v oporo klečno, skok v

globino in nazaj v vrsto (naloga 1),

- naloga 1 se ponovi in tek okoli obroča,

- naloga 1 se ponovi in plazenje skozi obroč,

- naloga 1 se ponovi in plazenje skozi obroč in tek do stene.

V podaljšku dodamo vsaki vrsti še en obroč in medicinko:

- naloga 1 in prenos medicinke iz obroča v obroč,

- naloga 1, prevlek skozi obroč in prenos medicinke,

- naloga 1, kotaljenje medicinke iz obroča v obroč (prav tam, str. 40).

Zaključni del

V zaključnem delu je predvidena igra Dan in noč (prav tam, str. 34).

66

6 Sklep

V diplomskem delu smo predstavili gimnastično abecedo v vrtcu. Ugotovili smo,

da so naravne oblike gibanja pomembne za predšolske otroke, saj se z njimi

gibanje pravzaprav začne. Otroci se najprej plazijo, lazijo, nato se postavijo v

pokončni položaj – hojo. Ko usvojijo hojo začno teči, padati. Nato plezajo,

skačejo, se mečejo, lovijo … Ugotovili smo, da je otrokovo temeljno obdobje

gibalnega razvoja predšolsko obdobje. Strokovnjaki ugotavljajo, da tistega, kar

otrok zamudi v otroštvu, kasneje ne more več nadoknaditi (Videmšek in Visinski,

2001, str. 15). Potreba po gibanju je otrokova temeljna potreba.

Ugotovili smo, da lahko gimnastične vsebine izvajamo že v vrtcu. Gimnastične

vadbe za predšolske otroke so sestavljene iz naravnih oblik gibanja, gimnastičnih

vaj, gibalnih nalog na različnih gimnastičnih orodjih, osnovnih elementov

gimnastike (preval naprej, preval nazaj, stoja na lopaticah …). Prav tako se lahko

gibanje/gimnastika povezuje z drugimi področji iz kurikuluma. Predstavili smo

gimnastične vaje, njene učinke in cilje, različne programe gimnastike. Predstavili

smo tudi osnovni element gimnastike, kot sta preval naprej in preval nazaj. Na

koncu smo predstavili še primer gimnastične zaposlitve v vrtcu.

Na podlagi virov Kristan, 1980, Werner, Williams in Hall, 2011 in Novak, Kovač

in Čuk, 2008, hipotezo 1 (Gimnastična abeceda je zbirka gibalnih nalog z

gimnastično vsebino) potrdimo.

Na podlagi virov Novak idr., 2008, Miklič, 2008 in Čuk idr., 1988 hipotezo 2

(Gimnastično abecedo lahko izvajamo pri gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu)

potrdimo.

Na osnovi virov Kurikulum za vrtce, 2009, Kroflič idr, 2001 in Videmšek,

Tomazini in Grojzdek, 2007, hipotezo 3 (Gimnastična abeceda v vrtcu se

povezuje z ostalimi področji Kurikuluma za vrtce) potrdimo.

67

Na podlagi virov Kurikulum za vrtce, 2009, hipotezo 4 (Gimnastično abecedo

pri gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu lahko izvajamo tudi v naravnem okolju)

potrdimo.

Na podlagi virov Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007, hipotezo 5

(Gimnastična abeceda v vrtcu se prepleta s področjem jezika, saj otroci opišejo

vajo, ki jo izvajajo) potrdimo.

Na podlagi virov Kroflič idr., 2001, hipotezo 6 (Gimnastična abeceda v vrtcu se

prepleta s področjem umetnosti, saj lahko otroci upodobijo človeško figuro v

gibanju) potrdimo.

Na podlagi virov Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007, hipotezo 7

(Gimnastična abeceda v vrtcu se prepleta s področjem matematike, saj se otroci

ob ponovitvah vaj učijo šteti) potrdimo.

Na podlagi virov Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007 in Kurikulum za vrtce,

2009, hipotezo 8 (Gimnastična abeceda v vrtcu se prepleta s področjem družbe

tako, saj se otroci enakovredno vključujejo v dejavnosti) potrdimo.

Na podlagi virov Kurikulum za vrtce, 2009, hipotezo 9 (Gimnastična abeceda v

vrtcu se prepleta s področjem narave, saj lahko otroci posamezne elemente

gimnastične abecede izvajajo v naravi ob uporabi naravnih rekvizitov in

pripomočkov) potrdimo.

Diplomsko delo lahko zaključimo z dejstvom, da se v vrtcih izvaja premalo

gimnastičnih vsebin. Prav tako je o gimnastiki za predšolske otroke malo

napisanega. Menimo, da je potrebno napisano načrtno prenesti tudi v prakso.

68

Viri in literatura

Bohinc, F. (2002). Vloga in pomen športne aktivnosti v predšolskem obdobju. V.

R. Pišot, V. Štemberger, F. Kršač, T. Filipčič (Ur.), Otrok v gibanju

(str. 78–80). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Bolkovič, T., Čuk, I., Kokole, J., Kovač, M., in Novak, D. (2002). Izrazoslovje v

gimnastiki (osnovni položaji in gibanja) 1. del. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Bricelj, A., Gorečan, S., Bolković, T. in Čuk, I. (2007). Skoki z male prožne

ponjave. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

Čuk, I., Bolkovič, T., Dolenc, S., Kosec, M., Novak, D. in Mihelčič, V. (1988).

Gimnastika za predšolske otroke. Ljubljana: Gimnastična zveza Slovenije.

Davies, M. (2003). Movement and dance in early childhood. London: PCP.

Klemenak, J. (2010). Gimnastika na prostem. Diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Kolar, E. in Piletič, S. (2005). Gimnastika za trenerje in pedagoge 1. Ljubljana:

Gimnastična zveza Slovenije.

Kolar, E. in Piletič, S. (2006). Gimnastika za trenerje in pedagoge 2. Ljubljana:

Gimnastična zveza Slovenije.

Kosec, M. (1988). Telesna vzgoja predšolskih otrok. Ljubljana: Zavod SRS za

šolstvo.

Kosec, M. in Mramor, M. (1991). Športna vzgoja za predšolske otroke. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

Kristan, S. (1980). Gimnastične vaje. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

69

Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida,

I., … Japelj Pavešič, B. (2001). Otrok v vrtcu – priročnik h Kurikulu za

vrtce. Maribor: Obzorja.

Kurikulum za vrtce. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod

republike Slovenije za šolstvo.

Miklič, B. (2008). Analiza programov ABC športa in možnosti njihovega razvoja.

Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Novak, D., Kovač, M. in Čuk, I. (2008). Gimnastična abeceda. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe.

Ljubljana: Fakulteta za šport.

Pistotnik, B., Pinter, S., Dolenec, M. (2002). Gibalna abeceda. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Štraus, D. (2009). Moška športna gimnastika. Diplomsko delo. Maribor: Univerza

v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana:


Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., Stančevič, B. in Sušnik, N. (2006). 1, 2, 3 igraj se tudi ti!

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Videmšek, M., Strah, N. in Stančevič, B. (2001). Igrajmo se skupaj. Ljubljana:


Videmšek, M., Tomazini, P. in Grojzdek, M. (2007). Gibalne igre z

improviziranimi pripomočki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za

šport.

70

Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok.

Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Vorderülbeke, H. in Vorderülbeke, M. (1969). Gimnastika + igre za decu.

Beograd: Igro »Sportska knjiga«.

Walker, P. (2003). Hop skok in poskok: vaje, dejavnosti in igre za spodbujanje

otrokovega gibanja, dobre drže in ravnotežja. Radovljica: Didakta.

Werner, P., Williams, L. in Hall, T. (2011). Teaching Children Gymnastics. USA:

Human Kinetics.

Wiertsema, H. (2002). 101 movement games for children. USA: Sara Long.

Zirnstein, N. (2008). Možnosti povezovanja športnih in glasbenih vsebin v vrtcu.

Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

DIPLOMSKO DELO - CORE · Proučevali bomo gimnastične vaje, kakšne učinke in cilje imajo;...

Documents

Transcript of DIPLOMSKO DELO - CORE · Proučevali bomo gimnastične vaje, kakšne učinke in cilje imajo;...