DIPLOMA zadnja verzijaJul01pop · 2017. 11. 27. · Slika 5.5: Potek klica med dvema internima...
Transcript of DIPLOMA zadnja verzijaJul01pop · 2017. 11. 27. · Slika 5.5: Potek klica med dvema internima...
-
LUKA MLAKER
KONFIGURIRANJE NARO ČNIŠKE CENTRALE IP 3CX
Diplomsko delo
Maribor, julij 2011
-
i
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
KONFIGURIRANJE NARO ČNIŠKE CENTRALE IP 3CX
Študent: Luka Mlaker
Študijski program: VS ŠP Elektrotehnika
Smer: Telekomunikacije
Mentorica: red. prof. dr. Tatjana Kapus
Somentor: doc. dr. Robert Meolic
Lektorica: Marjeta Mihalič
Maribor, julij 2011
-
ii
-
iii
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici za pomoč in vodenje
pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se
zahvaljujem somentorju.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi
omogočili študij, in dekletu Marjetki, ki me je
skozi študij spodbujala.
-
iv
KONFIGURIRANJE NARO ČNIŠKE CENTRALE IP 3CX
Klju čne besede: telekomunikacije, telefonija IP, naročniška centrala IP,
konfiguriranje, protokol za zagon seje
UDK: 621.395(043.2)
Povzetek
V diplomskem delu opisujemo konfiguriranje naročniške telefonske centrale 3CX kot
učinkovitega telekomunikacijskega sistema za manjše podjetje. Centrala je nastavljena
tako, da omogoča interne klice med zaposlenimi, kakor tudi povezavo s ponudnikom
telefonije IP, kar omogoča dohodne in odhodne klice, vezane na številke ponudnika. V
delu so najprej predstavljene funkcije, ki jih omogoča brezplačna različica 3CX-a. V
nadaljevanju so opisane nastavitve terminalov ter vmesnikov PSTN in ISDN, ki smo jih
uporabili, nato pa se osredotočimo na konfiguriranje same centrale. Na koncu
prikazujemo in opisujemo grafe, ki nam jih je izrisal program Wireshark za primere
klicev,-kateri-so-bili -izvedeni-preko-naše-naročniške-centrale.
-
v
CONFIGURING 3CX IP PRIVATE BRANCH EXCHANGE
Key words: telecommunications, IP telephony, IP private branch exchange,
configuration, session initiation protocol
UDK: 621.395(043.2)
Abstract In this diploma thesis we describe the configuring of 3CX public branch exchange as an
efficient telecommunications system for small business. The exchange is set up to allow
internal calls between employees as well as a connection to an IP telephony provider,
thus enabling incoming and outgoing calls related to the telephone numbers of the
provider. We first present the features offered by the free version of 3CX. Thereafter, we
describe the settings of terminals and PSTN and ISDN interfaces we used, and then
focus on the configuring of the exchange itself. At the end of the thesis we show and
describe the graphs drawn by the Wireshark program for examples of calls that were
made through our private branch exchange.
-
vi
VSEBINA
1 UVOD ...................................................................................................................... 1
2 TELEFONSKA CENTRALA 3CX ....................................................................... 3
2.1 KAJ JE 3CX ....................................................................................................... 3
2.2 PRIMERJAVA ASTERISKA IN 3CX ...................................................................... 4
2.3 SPLOŠNE FUNKCIJE NAROČNIŠKE CENTRALE 3CX ............................................. 5
2.4 RAZŠIRITVE ....................................................................................................... 6
2.5 PODPORA GOVORNIH KODEKOV ......................................................................... 6
2.6 SESTAVA PROGRAMSKE OPREME 3CX ............................................................... 7
2.6.1 Programski telefon 3CX ............................................................................... 7
2.6.2 Pomočnik 3CX .............................................................................................. 8
2.6.3 Odjemalec VoIP 3CX.................................................................................... 9
2.6.4 Prehod 3CX za Skype ................................................................................... 9
2.6.5 Hotelski modul .............................................................................................. 9
2.6.6 Poročevalec o klicih ..................................................................................... 9
2.7 PROTOKOL SIP IN OMREŽNI STREŽNIKI ............................................................ 11
2.7.1 Opis SIP-a in njegovih komponent ............................................................. 11
2.7.2 Sporočila SIP .............................................................................................. 12
2.7.3 Potek enostavnega klica SIP....................................................................... 13
3 NAMESTITEV PROGRAMSKE OPREME ..................................................... 15
3.1 KRITERIJI ZA POPOLN TELEFONSKI SISTEM Z UPORABO NAROČNIŠKE CENTRALE
IP 3CX. ....................................................................................................................... 15
3.1.1 Spojni vod SIP ............................................................................................ 15
3.2 MINIMALNE ZAHTEVE ZA NAMESTITEV CENTRALE 3CX NA RAČUNALNIKU .... 15
3.3 NAMESTITEV CENTRALE 3CX .......................................................................... 16
3.3.1 Izbira spletnega strežnika ........................................................................... 16
3.3.2 Čarovnik za uporabniške nastavitve 3CX-a ............................................... 17
4 KONFIGURIRANJE NARO ČNIŠKE CENTRALE ........................................ 18
4.1 OPIS NALOGE ................................................................................................... 18
-
vii
4.2 POTEK DELA .................................................................................................... 19
4.3 PRIJAVA V SISTEM 3CX ................................................................................... 20
4.4 DODAJANJE RAZŠIRITEV .................................................................................. 21
4.5 NASTAVITEV PROGRAMSKEGA TELEFONA 3CX ............................................... 22
4.6 NASTAVITEV TELEFONSKEGA APARATA IP KONZEPT ...................................... 22
4.7 DODAJANJE IN NASTAVITVE PONUDNIKA GOVORNIH STORITEV NA CENTRALI
3CX…. ........................................................................................................................ 25
4.8 NASTAVITEV PARAMETROV ZA DOHODNE KLICE ............................................. 27
4.9 NASTAVITEV PARAMETROV ZA ODHODNE KLICE ............................................. 28
4.10 POSREDOVANJE DOHODNIH KLICEV ................................................................. 29
4.11 DODAJANJE RAZŠIRITEV V SKUPINO ZVONJENJA .............................................. 31
4.12 NASTAVITVE DIGITALNE TAJNICE .................................................................... 32
4.13 SPLOŠNE NASTAVITVE NA CENTRALI 3CX ....................................................... 33
4.14 KONFIGURIRANJE VMESNIKA PSTN IN ISDN .................................................. 35
4.15 PRIKAZ IN UPORABA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA 3CX ................................... 37
5 PRIKAZ POTEKA KLICEV S PROGRAMOM WIRESHARK ........ ........... 40
5.1 NAMESTITEV PROGRAMA WIRESHARK ............................................................ 40
5.2 OSNOVNE NASTAVITVE ZA SNEMANJE PROMETA KLICEV ................................. 40
5.3 PRIKAZ IN OPIS GRAFOV KLICEV, POSNETIH S PROGRAMOM WIRESHARK ......... 43
5.3.1 Opis grafa internega klica v podjetju ......................................................... 43
5.3.2 Opis klica z interne številke podjetja na zunanjo številko preko strežnika
spojnega voda SIP .................................................................................................. 47
5.3.3 Opis klica z interne številke na skupino številk v podjetju ......................... 47
6 SKLEP ................................................................................................................... 49
PRILOGA ..................................................................................................................... 53
KRATEK ŽIVLJENJEPIS.................................................................................................. 53
-
viii
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Povezava naročniške centrale na omrežje ........................................................ 4
Slika 2.2: Programski telefon 3CX ................................................................................... 7
Slika 2.3: Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX............................................................ 8
Slika 2.4: Osnovno okno poročevalca klicev ................................................................. 10
Slika 2.7: Enostaven klic SIP ......................................................................................... 13
Slika 3.1: Zahteve za uspešno namestitev centrale 3CX ................................................ 16
Slika 4.1: Povezava naročniške centrale s terminali v omrežju podjetja........................ 18
Slika 4.2: Prijavno okno v 3CX ...................................................................................... 20
Slika 4.3: Osnovni meni naročniške centrale 3CX ......................................................... 21
Slika 4.4: Osnovne nastavitve pri razširitvah ................................................................. 22
Slika 4.5: Nastavitve programskega telefona 3CX ......................................................... 23
Slika 4.6: Konfiguracijsko okno telefonskega aparata IP ............................................... 24
Slika 4.7: Zaporedje govornih kodekov, ki se lahko uporabljajo za prenos govora ...... 25
Slika 4.8: Podmeni za dodajanje ponudnika VoIP ......................................................... 26
Slika 4.9: Izbira ponudnika Generic SIP Trunk ............................................................. 26
Slika 4.10: Nastavitve parametrov za spojni vod SIP .................................................... 27
Slika 4.11: Nastavitev parametrov dohodnih klicev ....................................................... 28
Slika 4.12: Nastavitev parametrov za odhodne klice ..................................................... 28
Slika 4.13: Nastavitve posredovanja klicev .................................................................... 30
Slika 4.14: Nastavitve delovnega časa podjetja.............................................................. 30
Slika 4.15: Izjema posredovanja klica izven delovnega časa ......................................... 31
Slika 4.16: Nastavitve skupine zvonjenja ....................................................................... 32
Slika 4.17: Meni za nastavitev digitalne tajnice ............................................................. 33
Slika 4.18: Osnovne nastavitve na centrali 3CX ............................................................ 34
-
ix
Slika 4.19: Nastavitve strežnika STUN .......................................................................... 35
Slika 4.20: Analogni vmesnik Vood 292........................................................................ 36
Slika 4.21: Nastavitve analognega vmesnika ................................................................. 36
Slika 4.22: Nastavitve za kanal A ................................................................................... 37
Slika 4.23: Konfiguracijski meni vmesnika ISDN ......................................................... 38
Slika 4.24: Okno za prijavo v uporabniški vmesnik 3CX .............................................. 38
Slika 4.25: Meni uporabniškega vmesnika 3CX ............................................................ 39
Slika 5.1: Osnovno okno programa Wireshark .............................................................. 40
Slika 5.2: Nastavitveno okno programa Wireshark ........................................................ 41
Slika 5.3: Meni statistik .................................................................................................. 42
Slika 5.4: Pregled klicev VoIP ....................................................................................... 42
Slika 5.5: Potek klica med dvema internima številkama v podjetju ............................... 43
Slika 5.6: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje klicani B centrali ....... 44
Slika 5.7: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala klicanemu B 44
Slika 5.8: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala kličočemu A 45
Slika 5.9: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje kličoči A centrali ....... 45
slika 5.10: Parametri SDP v sporočilu INVITE od klicatelja ......................................... 45
Slika 5.11: Potek klica z interne številke podjetja na zunanjo številko .......................... 46
Slika 5.12: Potek klica z interne številke na skupino številk v podjetju ........................ 48
-
x
UPORABLJENE KRATICE
BLF Busy Lamp Field, polje lučke zasedenosti
CD Compact Disc, zgoščenka
CRM Customer Relationship Management, upravljanje odnosov s strankami
DDI Direct Dialing In, neposredno izbiranje navznoter
DHCP Dynamic Host Configuration Protocol, protokol za dinamično
konfiguriranje računalnikov
FAX Facsimile, faksimile
GUI Graphical User Interface, grafični uporabniški vmesnik
ID IDentification, identifikator
IETF Internet Engineering Task Force, delovna skupina za internetsko
inženirstvo
IP Internet Protocol, medmrežni protokol
ISDN Integrated Services Digital Network, digitalno omrežje z integriranimi
storitvami
LAN Local Area Network, lokalno omrežje
MGCP Media Gateway Control Protocol, protokol za krmiljenje medijskih
prehodov
MWI Message Waiting Indicator, indikator čakajočega sporočila
NAT Network Address Translation, prevajanje omrežnih naslovov
PBX Private Branch Exchange, naročniška centrala
PIN Personal Identification Number, osebna identifikacijska številka
POS Point Of Sale, prodajno mesto
PSTN Public Switched Telephone Network, javno preklapljano telefonsko
omrežje
RTP Real-time Transport Protocol, protokol za prenos v realnem času
-
xi
SDP Session Description Protocol, protokol za opis seje
SIP Session Initiation Protocol, protokol za zagon seje
SMTP Simple Mail Transfer Protocol, preprosti protokol za prenos pošte
SQL Structured Query Language, strukturirani povpraševalni jezik
STUN Session Traversal Utilities for NAT, orodje za prehod sej preko NAT
TDM Time Division Multiplexing, časovno multipleksiranje
UAC User Agent Client, odjemalec uporabniškega agenta
UAS User Agent Server, strežnik uporabniškega agenta
VoIP Voice over Internet Protocol, govor preko medmrežnega protokola
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 1
1 UVOD
V zadnjem desetletju je prišlo do hitrih in velikih sprememb v načinu komuniciranja med
ljudmi in organizacijami. Mnoge od teh sprememb izhajajo iz naraščajoče uporabe
interneta in aplikacij na osnovi protokola IP (»Internet Protocol« – medmrežni protokol)
[9]. Internet in protokol IP ponujata mnoge nove rešitve.
Predvsem v podjetjih, kjer imajo več dislociranih poslovnih enot in intenzivnih
komunikacijskih tokov, se je izkazala klasična telefonija kot nezadostna in očitna je postala
potreba po enotni rešitvi komunikacij. Pravo rešitev prinaša uvajanje poslovne telefonije
IP, ki ponuja konvergenco različnih tipov omrežij v preprosto, močno in učinkovito
omrežno infrastrukturo ter omogoča upravljanje tako s podatki kot tudi z govorom. To je
tudi najpogostejši razlog za uvajanje telefonije IP v poslovna okolja.
Razvoj programskih naročniških central IP PBX (»Private Branch Exchange« – naročniška
centrala) se je začel leta 1999 s strani Marka Spencerja iz podjetja Digium, ki je razvil
odprtokodno programsko opremo za telefonsko naročniško centralo, imenovano Asterisk,
ki deluje v operacijskem sistemu Linux. Leta 2005 pa je bila razvita programska oprema
za naročniško centralo 3CX s strani Nicka Galee, ki deluje v operacijskih sistemih
Windows in je enostavnejša za uporabnika [8].
Cilj diplomske naloge je instalirati naročniško centralo IP 3CX in jo nastaviti tako, da bo
predstavljala učinkovit sistem za komunikacijo v majhnem podjetju, vključno z vmesniki
ISDN (»Integrated Services Digital Network« – digitalno omrežje z integriranimi
storitvami) in PSTN (»Public Switched Telephone Network« – javno preklapljano
telefonsko omrežje). Za preskušanje nastavitev bomo potrebovali tudi ustrezen programski
telefon in nekaj telefonskih aparatov IP. Predpostavljamo, da so telefoni povezani v
omrežje IP in zmorejo uporabljati signalizacijski protokol SIP (»Session Initiation
Protocol« – protokol za zagon seje).
Diplomsko delo je razdeljeno na šest poglavij. Uvod, ki predstavlja prvo poglavje, vsebuje
kratek opis poslovne telefonije IP in razvoj central IP PBX. V drugem poglavju
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 2
predstavimo telefonsko naročniško centralo 3CX. Naštejemo prednosti in slabosti v
primerjavi z Asteriskom in opišemo funkcije, ki jih omogoča naročniška centrala 3CX. V
tretjem poglavju na kratko opišemo namestitev programa 3CX in opišemo zahteve, ki jih
moramo izpolnjevati, da bo naš telefonski sistem deloval pravilno. Četrto poglavje opisuje
konfiguriranje naročniške centrale in posameznih terminalov. Nadaljujemo z namestitvijo
programa Wireshark, ki ga uporabimo za prikaz poteka posameznih klicev v petem
poglavju. V šestem poglavju navedemo, s katerimi težavami smo se srečevali pri
konfiguriranju naročniške centrale 3CX.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 3
2 TELEFONSKA CENTRALA 3CX
2.1 Kaj je 3CX
Telefonska centrala 3CX za operacijski sistem Windows je večkrat nagrajena, cenovno
ugodna, programsko zasnovana telefonska centrala IP, ki v celoti nadomesti ali nadgradi
naš klasičen poslovni telekomunikacijski sistem. Leta 2005 jo je razvil Nick Galea. Gre za
podjetnika, ki je kariero začel v uveljavljenih podjetjih, kot sta 2X in Acunnetix (za spletno
varnost) [8].
Napredna telefonska programska centrala IP je jedro sodobnih telekomunikacij tako za
podjetja, kot za posameznike. Poleg nižjih stroškov pogovorov ter enostavne vzpostavitve
infrastrukture programska centrala omogoča dodatne storitve, ki postajajajo nujne za
uspešno poslovanje podjetja. Poleg tega so stroški uvedbe zanemarljivo majhni glede na
ceno nakupa strojne telefonske centrale. Sistem je razširljiv in nadgradljiv ter omogoča
napredne storitve VoIP (»Voice over Internet Protocol« – govor preko medmrežnega
protokola) tako za posameznike, mala podjetja, ki želijo samo del storitev (ugodne klice v
tujino, preusmeritve, faksimile, manjši klicni center), kot za večja podjetja, z visokimi
zahtevami glede funkcionalnosti, kadar imajo poslovalnice in zaposlene razpršene po več
lokacijah [13].
Pri telefonskih sistemih VoIP glasovni promet poteka po istem ethernetnem kablu kot
podatkovni omrežni promet z računalnikov in klici se izvajajo s pošiljanjem podatkovnih
paketov. Telefonski sistem 3CX deluje na osnovi protokola SIP in podpira običajne
odjemalce SIP, omogoča klicanje preko ponudnikov VoIP in podpira tudi tradicionalne
analogne povezave PSTN in digitalne povezave ISDN [13].
Brezplačna izdaja 3CX ni prosta koda, ampak je komercialen izdelek. Uporaba brezplačne
različice ni časovno omejena, vendar ima omejene določene funkcije. Slika 2.1 prikazuje
primer, kako je naročniška centrala povezana s terminali preko enotnega omrežja v
podjetju [4].
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 4
Slika 2.1: Povezava naročniške centrale na omrežje
Obstajajo manjša podjetja, ki uporabljajo brezplačno različico 3CX za poslovno ali
domačo telefonijo. V našem primeru smo uporabili brezplačno različico, ki smo jo prenesli
z uradne spletne strani http://www.3cx.com/.
2.2 Primerjava Asteriska in 3CX
Asterisk je v prvi vrsti razvit za okolje Unix (tudi Linux). Podpira TDM (»Time Division
Multiplexing« – časovno multipleksiranje), kakor tudi VoIP s tremi protokoli (SIP, H.323,
MGCP (»Media Gateway Control Protocol« – protokol za krmiljenje medijskih prehodov))
[8].
Prednosti IP PBX Asterisk:
• ker Asterisk obstaja že več kot deset let, se je nabralo mnogo izkušenj z njegovo
uporabo,
• obstaja veliko izdelkov, ki so združljivi z Asteriskom,
• Asterisk lahko namestimo na operacijski sistem Linux,
• brezplačna različica Asteriska omogoča storitve, primerljive s komercialno izdajo
3CX.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 5
Prednosti 3CX:
• prilagojen je operacijskemu sistemu Windows,
• lažja povezava z obstoječimi omrežji Windows,
• lažje povezovanje z Microsoft Exchange,
• ima prijazen grafični vmesnik za konfiguriranje (GUI, »Graphical User Interface« –
grafični uporabniški vmesnik),
• podpira razcepitev SIP (omogoča, da ob klicu na eno razširitev zvoni na več
lokacijah).
2.3 Splošne funkcije naročniške centrale 3CX
Funkcije, ki jih ponuja tako brezplačna kot plačljiva različica [14]:
• poročanje o klicih,
• beleženje podatkov o klicih,
• slepa predaja klicev,
• nadzorovana predaja klicev,
• posredovanje klicev ob zasedenosti,
• posredovanje klicev, ko ni odgovora,
• usmerjanje klicev,
• prikaz identitete kličočega,
• konferenčni klic,
• digitalna tajnica (avtomatski odgovor),
• glasovna pošta,
• glasba na čakanju,
• skupine zvonjenja,
• centralni imenik,
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 6
• dodelitvene skupine.
Funkcije, ki jih omogoča samo plačljiva različica [14]:
• parkiranje klicev,
• snemanje klicev,
• klic na ime (»call by name«),
• MWI (»Message Waiting Indicator« – indikator čakajočega sporočila),
• osveževanje stanja BLF (»Busy Lamp Field« – polje lučke zasedenosti),
• konferenčna soba,
• medkomunikacijska funkcija,
• storitev osebnega klica.
2.4 Razširitve
Telefonski sistem ne bi imel smisla brez razširitev (tj. razširitvenih številk). Na podlagi
razširitve lahko povežemo katerokoli napravo, ki podpira protokol SIP, na telefonski
sistem 3CX. Preko razširitev lahko povežemo na centralo programske telefone, telefonske
aparate PSTN in ISDN … Pri dodajanju razširitev pri 3CX-u nismo omejeni, tako da jih
lahko dodamo, kolikor jih pač potrebujemo. Vsaka telefonska številka, ki je vezana na
centralo, je ena razširitev. Razširitve potrebujemo tudi za povezovanje naše centrale na
glasovno pošto in digitalno tajnico [8].
2.5 Podpora govornih kodekov
3CX podpira naslednje govorne kodeke [8]:
• G.711 (A-zakon in µ-zakon),
• G.722,
• G.726,
• G.728,
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 7
• G.723.1,
• G.729,
• LPC10,
• GSM,
• iLBC,
• DoD CELP.
2.6 Sestava programske opreme 3CX
Naročniška cenrala 3CX je sestavljena iz več storitev Windows, podatkovne baze SQL
(»Structured Query Language« – strukturirani povpraševalni jezik) za shranjevanje
konfiguracijskih podatkov in spletnega vmesnika za administracijo. Programski telefon
(soft phone) 3CX in odjemalec VoIP sta programa, ki nam omogočata uporabo računalnika
za komuniciranje s pomočjo slušalk in mikrofona [8].
2.6.1 Programski telefon 3CX
Telefon 3CX je brezplačen programski telefon VoIP, ki nam omogoča sprejemanje in
pričenjanje klicev kar na našem računalniku. Telefon 3CX temelji na protokolu SIP in ga
je razvilo podjetje 3CX, ki je pionir na področju tehnologije VoIP za okolje Microsoft
Windows.
Slika 2.2: Programski telefon 3CX
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 8
Namestitev programskega telefona VoIP 3CX je zelo enostavna in traja le nekaj minut.
Brezplačno ga lahko prenesemo s spletne strani http://www.3cx.com/VOIP/voip-
phone.html. Programski telefon 3CX prikazuje slika 2.2. Omogoča pregled prejetih,
odhodnih in neodgovorjenih klicev. Na voljo so vsi posnetki in seznami klicev. Vidimo
lahko količino in trajanje različnih vrst klicev. Programski telefon 3CX prav tako lahko
snema klice na trdi disk našega računalnika [8].
2.6.2 Pomočnik 3CX
Pomočnik 3CX je zelo uporaben program, ki dopolnjuje naročniško centralo 3CX. Pomaga
nam, da lahko učinkovito upravljamo s klici in razširitvenimi številkami kar z namizja
računalnika. Z nekaj kliki lahko z namizja prenašamo, parkiramo ali začnemo klice preko
telefona IP, ki podpira SIP, ali preko programskega telefona [3]. Omogoča sprožitev klicev
iz našega osebnega imenika ali imenika podjetja. Pomočnik 3CX prikaže povezave
aktivnih klicev (vključno z neodgovorjenimi klici). Klice lahko sprožimo tudi neposredno
iz Microsoft Outlooka ali katerega koli paketa CRM (»Customer Relationship
Management« – upravljanje odnosov s strankami). Pomočnik 3CX omogoča preprost
nadzor klicev, kadar so le-ti preusmerjeni na mobilno številko ali glasovno pošto,
preusmerja klice na telefonski predal, kadar je linija zasedena, ali pa neposredno preusmeri
klic na drugega uporabnika. Omogoča nam pregled informacij o prisotnosti naših kolegov
v podjetju, še preden se bo izvršil klic.
Slika 2.3: Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 9
Zaposleni, ki uporabljajo funkcijo klepeta, se lahko med seboj hitro obvestijo o klicu ali
sestanku. Nadzorniki v podjetju lahko preprosto pregledajo vse dohodne klice in statuse
klicev v čakalnih vrstah. Z enim samim klikom miške lahko povlečemo klic v čakalno
vrsto ali ga dodamo v konferenco. Pri brezplačni različici centrale 3CX nima pomočnik
3CX nobene uporabnosti. Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX prikazuje slika 2.3.
Dobra lastnost pomočnika 3CX je, da deluje z vsemi namiznimi telefoni, ki podpirajo SIP,
in programskimi telefoni [3].
2.6.3 Odjemalec VoIP 3CX
Odjemalec VoIP 3CX je manjša aplikacija Windows, ki omogoča, da prejemamo klice
preko našega programskega telefona na namizju računalnika ali z uporabo slušalk,
priključenih na računalnik. Preko odjemalca si lahko ogledamo, ali so drugi uporabniki na
voljo za sprejem klica.
2.6.4 Prehod 3CX za Skype
Prehod 3CX za Skype omogoča, da lahko Skype uporabljamo za klice v telefonskem
sistemu 3CX [8].
2.6.5 Hotelski modul
Hotelski modul je komercialna spletna aplikacija, ki omogoča funkcije, kot so:
• klici za bujenje,
• prijava in odjava gosta,
• izpisek klicev gostov,
• nastavitve obveščanja o razpoložljivosti sobe preko telefonskega klica … [8].
2.6.6 Poročevalec o klicih
Poročevalec o klicih 3CX omogoča tiskanje grafov in poročil s podrobnostmi o
posameznem klicu [8]. Osnovno okno poročevalca prikazuje slika 2.4. Lahko natisnemo
statistiko klicev za izbrano časovno obdobje, kot je prikazano na sliki 2.5. Poročevalec o
klicih omogoča tudi pregled podrobnega seznama vseh klicev, ki so se vršili v izbranem
časovnem obdobju. Izpiše se, s katere številke se je vršil klic, navede številko, ki je bila
klicana, status klica, kako dolgo je trajalo zvonjenje, kako dolgo je stranka govorila in pa
seveda datum in čas klica. Podrobni seznam klicev prikazuje slika 2.6.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 10
Slika 2.4: Osnovno okno poročevalca klicev
Slika 2.5: Statistika klicev za določeno časovno obdobje
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 11
Slika 2.6: Seznam klicev
2.7 Protokol SIP in omrežni strežniki
2.7.1 Opis SIP-a in njegovih komponent
Protokol SIP se uporablja za vzpostavitev, spreminjanje in končanje sej med dvema ali več
terminali. Razvila ga je organizacija IETF (»Internet Engineering Task Force« – delovna
skupina za internetsko tehniko) [10].
Glavna enota v protokolu SIP je uporabniški agent (»user agent«). Uporabniški agent je
končna naprava, ki jo uporablja uporabnik. Logično je sestavljena iz dveh podenot [10]:
• UAC (»user agent client« – odjemalec uporabniškega agenta),
• UAS (»user agent server« – strežnik uporabniškega agenta).
UAC je aplikacija, ki sproži zahtevo SIP. UAS pa je aplikacija, ki sprejema zahteve SIP in
pošilja odgovore SIP v imenu uporabnika (sprejme ali zavrne povabilo k seji). Vsak
uporabnik ima ponavadi oboje [10].
V sistemu SIP sta glavni dve vrsti omrežnih strežnikov:
• proksi strežnik in
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 12
• preusmeritveni strežnik.
Proksi strežnik lahko vzglavje sprejete zahteve SIP spremeni in jo poda naslednjemu
strežniku SIP.
Preusmeritveni strežnik pa sprejetih zahtev ne pošilja naprej drugim strežnikom. Namesto
tega odgovori z odzivom SIP, ki vsebuje naslov naslednjega strežnika, s katerim potem
odjemalec neposredno kontaktira [16].
2.7.2 Sporočila SIP
Protokol SIP definira dve vrsti sporočil: zahteve in odgovore. Zahteve se pošiljajo od
odjemalca do strežnika SIP.
Možne zahteve so [6]:
• »INVITE« za povabilo uporabnika h klicu,
• »BYE« za prekinitev zveze med končnima točkama,
• »ACK« za potrditev vzpostavitve zveze,
• »OPTIONS« za povpraševanje o zmožnostih naprave,
• »REGISTER« za informiranje registracijskega strežnika o lokaciji uporabnika SIP,
• »CANCEL« za preklic poslane zahteve.
Na vsako prejeto zahtevo mora strežnik poslati odgovor. Odgovori na zahteve so
razvrščeni v šest skupin:
1. 1xx – odgovori iz te skupine so začasni in kličoči strani sporočajo, da je zahteva prejeta,
vendar rezultat obdelave še ni znan. Najpogostejša odgovora sta 100 Trying, to je, ko
klicani začne obdelovati zahtevo, in pa 180 Ringing, kar pomeni, da je začel klicanemu
zvoniti telefon [5].
2. 2xx – to so pozitivni končni odgovori, katere prejme klicatelj, ki je poslal zahtevo.
Najpogostejši odgovor 200 OK se na primer pošlje, ko uporabnik prejme povabilo za
vzpostavitev seje INVITE in dvigne slušalko.
3. 3xx – ti odgovori se uporabljajo za preusmerjanje klicatelja. Odgovor o preusmeritvi
zagotavlja informacije o novi lokaciji uporabnika. Ko preusmeritveni strežnik prejme
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 13
zahtevo INVITE, klicatelju pošlje odgovor o preusmeritvi in navede drugo lokacijo, s
katero lahko klicatelj vzpostavi sejo. Odgovori 3xx so dokončni.
4. 4xx – to so negativni končni odgovori. 4xx odgovor pomeni, da je problem na strani
klicatelja. Zahteva se ni obdelala, ker vsebuje napačno sintakso ali pa je ni mogoče
obdelati na tem strežniku.
5. 5xx – odgovori s to številko pomenijo, da je problem na strani strežnika. Zahteva je
veljavna, vendar je strežnik ni obdelal. Praviloma bi v tem primeru morali kasneje ponoviti
zahtevo.
6. 6xx – odgovori iz te skupine pomenijo, da se zahteva ne more izvesti na nobenem
strežniku. Ta odgovor navadno pošlje strežnik, ki ima končno informacijo o določenem
uporabniku. Uporabniški agenti ponavadi pošljejo »603 Decline«, ko uporabnik ne želi
sodelovati v seji.
2.7.3 Potek enostavnega klica SIP
Slika 2.7 prikazuje primer, ko uporabnik A kliče uporabnika B brez posredovanja
kakršnega koli proksi ali preusmeritvenega strežnika. Uporabnik A pošlje uporabniku B
zahtevo za vzpostavitev komunikacijske seje INVITE, ki poleg naslovne informacije v
telesu sporočila vsebuje tudi informacijo o vrsti ter načinu vzpostavitve medijskega kanala
v obliki v skladu s protokolom SDP (»Session Description Protocol« – protokol za opis
seje). Uporabnik B pošlje začasni odgovor 100 Trying.
Slika 2.7: Enostaven klic SIP
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 14
Terminal uporabnika B prične zvoniti in uporabniku A se pošlje začasni odgovor »180
Ringing«. Po dvigu slušalke se pošlje potrditev zahteve OK, ki tudi vsebuje informacijo
SDP o medijskem kanalu. Nato se pošlje še potrditev med končnima točkama ACK.
Uporabnika sta tako dogovorjena za odprtje kanalov za prenos paketov RTP (»Real-time
Transport Protocol« – protokol za prenos v realnem času). Ti paketi vsebujejo otipke
govornih signalov. Pogovor se konča tako, da eden od uporabnikov, v našem primeru
uporabnik B, pošlje drugemu sporočilo BYE [16].
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 15
3 NAMESTITEV PROGRAMSKE OPREME
3.1 Kriteriji za popoln telefonski sistem z uporabo naročniške centrale IP 3CX
Če želimo ustvariti popoln telefonski sistem z uporabo naročniške centrale IP 3CX,
moramo slediti naslednjim kriterijem [8]:
• imeti moramo računalnik ali strežnik z nameščenim operacijskim sistemom
Windows,
• v lokalnem omrežju mora biti strežnik DHCP (»Dynamic Host Configuration
Protocol« – protokol za dinamično konfiguriranje računalnikov),
• nekaj telefonov IP in kakšen programski telefon,
• širokopasovni dostop do interneta in spojni vod SIP (»SIP trunk«).
3.1.1 Spojni vod SIP
Spojni vod SIP je logična povezava med naročniško centralo in strežnikom ponudnika
storitev telefonije IP, ki omogoča prenos govornega prometa IP med njima. Kadar se izvaja
klic z interne številke na zunanjo številko, naročniška centrala pošlje potrebne podatke, da
ponudnik spojnega voda SIP vzpostavi klic do klicane številke in deluje kot posrednik za ta
klic [2].
3.2 Minimalne zahteve za namestitev centrale 3CX na računalniku
• 1GB RAM-a,
• procesor Pentium IV ali več,
• zmožnost predvajanja zvoka.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 16
3.3 Namestitev centrale 3CX
Najprej smo obiskali spletno stran http://www.3cx.com/phone-system/download-phone-
system.html, kjer smo podali naše podatke vključno z veljavnim elektronskim naslovom.
Nanj so nam kasneje poslali demo ključ, ki omogoča, da lahko preizkusimo vse poslovne
funkcije telefonskega sistema 3CX, ki jih omogoča brezplačna različica. Pri brezplačni
različici je možno opravljati samo dva sočasna klica. Za namestitev je najbolje uporabiti
kakšen zmogljiv hišni računalnik, na katerem naj je samo 3CX. S tem se izognemo
nevšečnostim, kot je pomanjkanje prostora na disku in podobno.
Najprej prenesemo datoteko s končnico .exe in jo poženemo. Na zaslonu se prikažejo
zahteve, ki jih je treba izpolnjevati za uspešno namestitev telefonskega sistema 3CX, kot je
prikazano na sliki 3.1 [8].
Slika 3.1: Zahteve za uspešno namestitev centrale 3CX
3.3.1 Izbira spletnega strežnika
Pri namestitvi telefonskega sistema 3CX je prav tako treba izbrati spletni strežnik, ki ga
bomo uporabljali. Na razpolago je Microsoft IIS ali Microsoft Cassini. Pri naši namestitvi
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 17
smo se odločili za slednjega, čeprav ni tako dober kot IIS, vendar bo v našem primeru
zadostoval. Nameščen mora biti na istem računalniku, kot je naročniška centrala, kajti
preko njega dostopamo do grafičnega vmesnika 3CX.
Spletni strežnik je računalnik oziroma programje v strežniku za vzdrževanje spletnega
mesta na internetu. Ko kdo s spletnim brskalnikom obišče spletno mesto in zahteva
dokument, mu oddaljeni strežnik začne pošiljati spletni dokument [11].
3.3.2 Čarovnik za uporabniške nastavitve 3CX-a
Čarovnik nas samodejno vodi skozi uporabniške nastavitve, ki pa jih kasneje lahko tudi
spreminjamo, tako da na koncu dobimo učinkovit telefonski sistem. Začne se z nekaj
splošnimi in globalnimi nastavitvami, kasneje pa se doda nekaj nastavitev telefona, kot so
razširitve in nato nastavitve prehoda.
Osnovne nastavitve [8]:
• izbira jezika: izbrali smo jezik, ki nas je vodil skozi naše osnovne nastavitve,
• nastavitve: izbrali smo, da ustvarjamo nov telefonski sistem 3CX,
• številke razširitev: izbrali smo nekaj razširitev, ki jih kasneje potrebujemo za
dodajanje telefonskih številk na centralo,
• domena SIP: uporabili smo naslov strežnika IP 3CX, ki smo ga kasneje
ustrezno spremenili,
• strežnik za spletno pošto: izberemo SMTP (» Simple Mail Transfer Protocol«
– preprosti protokol za prenos pošte), ki bo pošiljal elektronsko pošto za ta
strežnik 3CX,
• prijava skrbnika: ustvarimo uporabniško ime in geslo, ki ju bomo uporabljali
za prijavo v naš telefonski sistem 3CX.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 18
4 KONFIGURIRANJE NARO ČNIŠKE CENTRALE
4.1 Opis naloge
Za navidezno podjetje je treba konfigurirati naročniško centralo, ki bo predstavljala
učinkovit sodoben telefonski sistem preko IP. Zamislili smo si, da bomo uporabili štiri
telefonske aparate IP, en programski telefon znamke 3CX, en vmesnik PSTN, ki bo
omogočal analogno linijo za FAX (»Facsimile« – faksimile) ali terminal POS (»Point Of
Sale« – prodajno mesto) in en vmesnik ISDN za primer, da bi v podjetju želeli uporabljati
obstoječi telefonski aparat ISDN. Slika 4.1 prikazuje, kako smo povezali posamezne
terminale na naročniško centralo 3CX preko omrežja podjetja.
Slika 4.1: Povezava naročniške centrale s terminali v omrežju podjetja
Telefonske številke v podjetju:
• direktor (059***300) – telefon IP,
• tajnica (059***301) – telefon IP,
• računovodstvo (059***302) – programski telefon,
• projektiva (059***303) – telefon IP,
• vodja projektive (059***304) – telefon IP,
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 19
• faksimile (059***305) – PSTN,
• skladišče (059***306) – ISDN.
Cilj naloge je konfigurirati centralo 3CX, tako da bo imel vsak zaposleni v podjetju svojo
telefonsko številko iz nabora od 059***300 do 059***306. Centralo bomo nastavili tako,
da bo vsak zaposleni lahko upravljal z dohodnimi in odhodnimi klici vseh slovenskih
operaterjev brez mednarodnih klicev. Direktor bo imel pregled nad celotnim dogajanjem v
telefonski centrali vključno s posameznimi posnetimi klici. Vedno bo lahko pregledoval,
koliko linij je v določenem trenutku zasedenih. Zaposleni v podjetju se bodo med seboj
lahko klicali z internimi številkami od 300 do 306. Centralo je treba nastaviti tako, da se
bodo dohodni klici, ki se bodo izvedli izven delovnega časa, preusmerili na glasovno pošto
ali mobilno številko. Če tajnica v podjetju po tridesetih sekundah ne sprejme dohodnega
klica, naj se le-ta preusmeri na digitalno tajnico s pozdravnim sporočilom in pojasnilom
»trenutno nihče ne more sprejeti klica in vas bomo v najkrajšem možnem času poklicali
nazaj«. Tvoriti je treba tudi skupino z imenom »vodstvo«, ki bo omogočala zvonjenje vseh
telefonov iz skupine, zveza pa naj se vzpostavi s prvim, ki bo odgovoril na klic. V
računovodstu želimo uporabljati programski telefonski aparat, ki bo nameščen na
računalniku v povezavi z mikrofonom in slušalkami. V skladišču se nahaja telefonski
aparat ISDN, ki ga želimo obdržati kljub prehodu na telefonijo IP. Želeli bi tudi, da se vsi
dohodni klici, prejeti na številko projektive 303, v primeru zasedenosti linije preusmerijo
na številko vodje projektive 304. Za komuniciranje z zunanjim telefonskim omrežjem
bomo uporabljali ponudnika VoIP T-2, katerega blok številk bomo tudi uporabljali.
4.2 Potek dela
Na začetku se bomo lotili osnovnih nastavitev na naročniški centrali 3CX. Naredili bomo
nekaj razširitev, ki jih bomo kasneje potrebovali za povezovanje z drugimi napravami s
pomočjo protokola SIP na naši centrali. Naložili in konfigurirali bomo programski telefon
3CX, konfigurirali bomo štiri telefonske aparate IP in jih povezali na našo naročniško
centralo. Glede na to, da so zahteve podjetja tudi, da bodo uporabljali FAX in obstoječi
telefonski aparat ISDN, bomo konfigurirali tudi analogni vmesnik PSTN in digitalni
vmesnik ISDN, ki bosta to omogočala. Sledilo bo konfiguriranje posameznih terminalov in
konfiguriranje same centrale, tako da bo omogočala dohodne in odhodne klice,
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 20
prevezovanje in posredovanje klicev v dani situaciji. Na koncu naloge bomo posneli
promet klicev VoIP s programom Wireshark in prikazali grafe SIP za nekaj različnih
primerov klicev.
4.3 Prijava v sistem 3CX
Najprej se z uporabniškim imenom in geslom prijavimo na našo naročniško centralo, ki jo
bomo konfigurirali, kot prikazuje slika 4.2.
Slika 4.2: Prijavno okno v 3CX
Po uspešni prijavi na našo naročniško centralo pridemo v osnovni meni z veliko podmeniji,
kjer lahko spreminjamo različne nastavitve. Na sliki 4.3 vidimo osnovni meni, ki se odpre
po uspešni prijavi. 3CX omogoča ogromno nastavitev, tako da vseh niti ne opisujemo
oziroma jih pri pisanju tega dela nismo potrebovali, ker smo uporabljali brezplačno
različico naročniške centrale 3CX. Glavni podmeniji, ki smo jih največ uporabljali pri
našem delu, so:
• razširitve,
• nastavitve dohodnih klicev,
• nastavitve odhodnih klicev,
• dodajanje ponudnika storitev,
• digitalna tajnica,
• nastavitve.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 21
Slika 4.3: Osnovni meni naročniške centrale 3CX
4.4 Dodajanje razširitev
Za uspešno delovanje naše centrale je treba najprej narediti nekaj razširitev, ki jih bomo
kasneje uporabljali za povezovanje in konfiguriranje posameznih terminalov s pomočjo
protokola SIP. Pri vsaki dodani napravi, kot je telefon IP, vmesnik PSTN/FAX, se vedno
sklicujemo na določeno razširitev na 3CX-u. V našem primeru smo potrebovali razširitve
od 300 do 306. V podmeniju izberemo zavihek Extensions in dodamo našo prvo razširitev,
kot prikazuje slika 4.4. Razširitev se samodejno oštevilči, vendar to lahko poljubno
spremenimo. Razširitvi določimo ime in priimek uporabnika, za katerega nastavljamo
razširitev, elektronski naslov uporabnika in morebitno mobilno številko, če hočemo
posredovanje klicev na le-to. Tvori se ID (»IDentification« – identifikator) in geslo
razširitve, ki ju potrebujemo pri nastavitvah posameznih terminalov. Pod zavihkom
Forwarding Rules lahko nastavimo, kam naj se preusmeri klic v primeru zasedenosti ali v
primeru, da ni odgovora. Tukaj tudi določimo, po kolikšnem času naj se klic preusmeri.
Klic lahko preusmerimo na glasovno pošto, lahko ga preusmerimo na drugo razširitev,
mobilno številko ali ga preusmerimo na Skype. Vse te nastavitve potem lahko posamezni
uporabnik spreminja preko vmesnika 3CX, kamor se prijavi z uporabniškim imenom in
geslom razširitve. Več o tem bomo govorili v poglavju 4.15.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 22
Slika 4.4: Osnovne nastavitve pri razširitvah
4.5 Nastavitev programskega telefona 3CX
Za prvi preizkus delovanja naših internih klicev smo najprej uporabili kar programski
telefon 3CX, ki smo ga predstavili v podpoglavju 2.6.1.
Najprej gremo pod nastavitve in dodamo nov uporabniški račun, kjer nastavimo številko
razširitve, ki smo jo nastavili na naši centrali, in iz centrale prepišemo geslo za to
razširitev. Na telefonu je treba nastaviti tudi naslov IP, ki ga uporablja naročniška centrala.
V našem primeru je bil to naslov IP našega prenosnega računalnika. Nastavitve našega
programskega telefona prikazuje slika 4.5. Javne naslove IP in druge parametre, ki se
nanašajo na spojni vod SIP, smo zatemnili zaradi varovanja naslovov IP podjetja, ki nam je
omogočilo preizkus delovanja naročniške centrale 3CX.
4.6 Nastavitev telefonskega aparata IP Konzept
Za nastavitev telefonskega aparata IP se moramo najprej povezati nanj preko naslova IP, ki
ga je pridobil, lahko pa mu tudi vnesemo statični naslov IP, če ga imamo.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 23
Slika 4.5: Nastavitve programskega telefona 3CX
V našem primeru smo v telefonu nastavili, da dobi naslov IP od strežnika DHCP. Za
nastavitve telefona potrebujemo uporabniško ime in geslo, ki ju dobimo ob nakupu
telefonskega aparata IP. Pri 3CX-u lahko uporabljamo vse telefonske aparate IP, ki
podpirajo protokol SIP. V našem primeru smo se odločili za telefonske aparate IP Konzept
KE 2100. Po uspešni prijavi na aparat se prikaže osnovno okno, kot prikazuje slika 4.6.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 24
Slika 4.6: Konfiguracijsko okno telefonskega aparata IP
V telefonu IP ni treba nastaviti drugih parametrov kot imena oziroma številke, ki se nam
bo kasneje prikazovala na zaslonu telefona, kot uporabniško številko lahko vpišemo kar
številko razširitve iz 3CX-a. Kot geslo za registracijo prepišemo kar tisto iz 3CX-a, ki ga
najdemo pri razširitvi, za katero nastavljamo telefon. Na koncu vpišemo še naslov IP
našega strežnika oziroma računalnika. Drugih nastavitev ni treba spreminjati. Na sliki 4.7
se vidi, da je možno govorne kodeke za telefon nastavljati tudi po prioriteti. To pomeni, da
bodo govorni kodeki v opisu SDP v zahtevi INVITE navedeni v enakem vrstnem redu, kot
so navedeni v telefonu. Telefon pošlje zahtevo INVITE centrali ali strežniku, ta pa se mora
odločiti za prvega, ki ga podpira. Centrala je v naših primerih, ko je pošiljala zahtevo
INVITE, vedno imela na prvem mestu govorni kodek G.711 po zakonu µ, na drugem
mestu pa kodek G.711 po zakonu A. V naših primerih so tako centrala kot telefoni IP
podpirali oba tipa govornih kodekov. Možnosti določitve prioritete govornih kodekov
nismo zasledili na sami centrali 3CX. Je pa možno na centrali spreminjati prioriteto
govornih kodekov pod zavihkom »VoIP provider«, kjer lahko nastavimo za vsako
telefonsko številko posebej vrstni red kodekov. V našem primeru to ni prišlo v poštev, ker
naš ponudnik uporablja kodek za govor G.711 po zakonu A.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 25
Iz slike 4.7 je tudi razvidno, da je možno za govorne kodeke nastaviti dolžino paketov
RTP.
Slika 4.7: Zaporedje govornih kodekov, ki se lahko uporabljajo za prenos govora
Privzeto je nastavljena dolžina paketov RTP, tj. interval paketiranja, na 20 ms za govorne
kodeke G.711. Po standardih za RTP je 20 ms privzeto za vse govorne kodeke z 20 ms
dolgimi okvirji in krajšimi, sicer je interval paketiranja enak intervalu uokvirjanja [1].
Interval paketiranja vpliva na prenos od konca do konca. Manjši interval pomeni več
paketov, to pa pomeni več glav in tako več balasta. Pri daljših paketih RTP pa so večje
zakasnitve in izgube paketov opaznejše. Dolžino paketov RTP na telefonu IP lahko
nastavljamo samo za govorne kodeke G.711, G.729 in G.723.
4.7 Dodajanje in nastavitve ponudnika govornih storitev na centrali 3CX
V podmeniju 3CX-a izberemo zavihek »ponudniki VoIP«, kot prikazuje slika 4.8.
Izberemo možnost Add Provider, kot prikazuje slika 4.9, kjer vpišemo ime ponudnika, v
našem primeru je to operater T-2, ki ponuja storitev telefonije IP. Pod izbiro pri ponudniku
označimo Generic SIP Trunk in kliknemo naprej.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 26
Slika 4.8: Podmeni za dodajanje ponudnika VoIP
Slika 4.9: Izbira ponudnika Generic SIP Trunk
V naslednjem koraku se odpre okno, kjer moramo vpisati parametre za spojni vod SIP, ki
nam jih dodeli ponudnik telefonije IP. Od njega prejmemo tudi blok številk, ki smo jih
naročili (v našem primeru so bile to številke od 059**9300 do 059**9309). Nastavitev
parametrov za spojni vod SIP prikazuje slika 4.10.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 27
Slika 4.10: Nastavitve parametrov za spojni vod SIP
Pri nastavitvah ponudnika je pomembno, da vpišemo tudi telefonsko številko, ki se bo
uporabljala za dohodne in odhodne klice. Za posamezno telefonsko številko lahko tudi
določimo, na katero številko oziroma razširitev se bo preusmeril klic za stanje, kot je
prosto ali zasedeno. V našem primeru smo nastavili, da se klic posreduje na številko, ki jo
je kličoči poklical. Centrala nam omogoča, da lahko klic preusmerimo na katero drugo
zunanjo številko, lahko ga preusmerimo na digitalno tajnico ali pa na glasovno pošto
razširitve. Lahko nastavimo tudi, da se številka preusmeri neposredno na mobilni telefon
zaposlenega, ali pa da ta zvoni istočasno kot telefon v pisarni.
4.8 Nastavitev parametrov za dohodne klice
Naslednji korak je, da nastavimo parametre za dohodne klice posamezne telefonske
številke v spojnem vodu SIP, kar prikazuje slika 4.11. Za vsako številko, ki jo dodamo v
spojni vod SIP, je treba nastaviti parametre za dohodne klice. Prav tako je treba za vsako
številko izbrati ponudnika telefonije IP, ki smo ga tvorili v podpoglavju 4.7. Najprej
vpišemo ime DDI-ja, ki je v našem primeru »dohodni klici«. Številke DDI (»Direct Dial
In« – neposredno izbiranje navznoter) pa nam dodeli operater telefonije IP. Pri našem
primeru je to blok številk od 0593**300 do 0593**309. Za vsako številko DDI je treba
nastaviti parametre, kot prikazuje slika 4.11.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 28
Slika 4.11: Nastavitev parametrov dohodnih klicev
4.9 Nastavitev parametrov za odhodne klice
Najprej moramo vpisati ime parametra oziroma ime pravila za odhodne klice, kar je v
našem primeru Rule for T-2, kot je prikazano na sliki 4.12.
Slika 4.12: Nastavitev parametrov za odhodne klice
Izbrati moramo predpono odhodnega klica, kar je v našem primeru 00. Lahko bi izbrali
tudi 0. Če imamo nastavljeno 00, moramo pri vsakem odhodnem klicu uporabiti eno ničlo
za klicanje ven in nato številko omrežne skupine (primer: 00590025**). Nastaviti moramo
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 29
tudi, s katerih razširitev se bodo lahko izvajali odhodni klici, kar je v našem primeru samo
razširitev 300. Lahko bi nastavili več številk, vendar jih je potem treba ločiti z vejico ali
podpičjem. To pomeni, da če bi imeli pod Calls from extensions na primer še številko
razširitve 301, bi lahko tudi preko nje izvajali odhodne klice. Določiti moramo tudi, koliko
števk lahko vsebuje številka, ki jo bomo klicali. Pod Calls to Numbers with a length of
smo nastavili deset, kar je v našem primeru zadostovalo, saj smo klice opravljali le v
slovenska omrežja.
Nastavitve v poglavjih 4.7, 4.8 in 4.9 so osnova, da delujejo dohodni in odhodni klici med
omrežjem in našo naročniško centralo 3CX preko ponudnika telefonije IP. V naslednjih
podpoglavjih bomo prikazali, kaj vse lahko naša naročniška centrala dela z dohodnimi in
odhodnimi klici.
4.10 Posredovanje dohodnih klicev
Naša naročniška centrala omogoča, da se lahko vsak dohodni klic v podjetju preveže na
drugo številko, tako kot nastavimo za posamezno razširitev. Lahko tudi na primer
naredimo prioritetno preusmeritev, tako da najprej preusmerimo klic na eno številko, po
določenem času, na primer dvajsetih sekundah, pa se klic lahko preusmeri še na mobilno
številko ali pa v predal glasovne pošte. Možnosti pri 3CX-u je ogromno, tako da lahko
vsak uporabnik prilagodi posredovanje klicev svojim potrebam preko uporabniškega
vmesnika. Slika 4.13 prikazuje nastavitve preusmeritev za eno telefonsko številko, za vse
druge pa je postopek popolnoma enak. Pod zavihkom Other lahko nastavimo stanje
posamezne razširitve (dosegljiv, zaseden, izven delovnega časa …), kar pa si lahko
uporabnik nastavlja tudi naknadno preko uporabniškega vmesnika. V našem primeru smo
naredili preusmeritev klica za razširitev 300 – direktor, tako da se dohodni klic po desetih
sekundah, v primeru da ni odgovora, preusmeri na mobilno številko. V primeru
zasedenosti se bo klic preusmeril na razširitev 301 – tajništvo. Na centrali lahko tudi
nastavimo preusmeritve klicev izven delovnega časa, kot prikazuje slika 4.14. V tem
primeru moramo za vsak dan posebej vpisati delovni čas, do kdaj posamezni uporabnik
dela, po tem času pa lahko vse dohodne klice preusmerimo na glasovno pošto, kjer tajnica
sporoči, da se je klic izvršil izven delovnega časa, ali pa nastavimo, da se klic preusmeri na
mobilno številko zaposlenega.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 30
Slika 4.13: Nastavitve posredovanja klicev
Slika 4.14: Nastavitve delovnega časa podjetja
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 31
V zavihku Exceptions lahko nastavimo izjemo, za katero se bo klic preusmeril izven
delovnega časa na digitalno tajnico, kot prikazuje slika 4.15. Za naš prikaz preusmeritev je
dovolj brezplačna izdaja 3CX, če želimo več dodatnih funkcij, pa potrebujemo
komercialno izdajo, ki omogoča še več nastavitev.
Slika 4.15: Izjema posredovanja klica izven delovnega časa
4.11 Dodajanje razširitev v skupino zvonjenja
Naročniška centrala omogoča, da lahko tvorimo skupino, za katero določimo, da ob
dohodnem klicu zvoni več telefonov v njej. Določimo ji svojo navidezno številko
razširitve, na primer 801, ki jo uporabljamo za nastavitve. Kasneje moramo v to navidezno
razširitev dodati zunanjo številko preko spojnega voda SIP, če želimo, da bodo delovali
zunanji dohodni klici v to skupino. Tudi pri tvorjenju skupine lahko določimo, da se klic
izvaja po prioriteti od vrha seznama navzdol, kot smo nastavili v našem primeru na sliki
4.16. Glede na naše nastavitve bo klic v skupini najprej prejel direktor, če pa po desetih
sekundah ne dvigne slušalke, bo začel zvoniti telefon tajnici, ki je v isti skupini. Lahko pa
na centrali nastavimo, da bo zvonilo več telefonov, ki so vezani na posamezno razširitev,
istočasno, klic pa se bo vzpostavil s prvim, ki bo dvignil slušalko.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 32
Slika 4.16: Nastavitve skupine zvonjenja
4.12 Nastavitve digitalne tajnice
Za nastavitve digitalne tajnice moramo klikniti na zavihek Digital Receptionist, kot
prikazuje slika 4.17. Za navidezno razširitev smo izbrali številko 800, na katero se
sklicujemo pri nastavitvah posredovanja klicev na digitalno tajnico. Razširitvi smo dali ime
Digitalna tajnica, tako da kasneje točno vemo, za katero razširitev gre. Pod Prompt
pripnemo zvočno datoteko, ki smo jo poprej posneli s programom Audacity. Zvočna
datoteka mora imeti končnico .wav. Pod Menu options nastavimo, kam se posreduje klic
ob pritisku na določeno številko na telefonu. V našem primeru se bo klic v primeru, da bo
klicatelj izbral številko ena, preusmeril k direktorju, če bo izbral številko dva, se bo klic
preusmeril v računovodstvo itd. Tako lahko naredimo na primer devet različnih primerov
in naredimo ustrezni zvočni posnetek, ki nas usmerja po meniju.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 33
Slika 4.17: Meni za nastavitev digitalne tajnice
Na koncu določimo, da se na primer klic po šestdesetih sekundah konča ali pa, da se
zvočni posnetek ponovno predvaja. Digitalna tajnica tako opravi delo namesto receptorja,
ki bi ga morali imeti v podjetju, da bi sprejemal in usmerjal klice.
4.13 Splošne nastavitve na centrali 3CX
Pod zavihkom Settings, kot prikazuje slika 4.18, izvajamo nastavitve za:
• pregledovalec požarnega zidu,
• telefonski imenik podjetja,
• omrežje,
• splošne nastavitve,
• napredne nastavitve,
• sistemske pozive,
• črno listo.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 34
Slika 4.18: Osnovne nastavitve na centrali 3CX
Pri konfiguriranju naše centrale smo morali biti pozorni predvsem na nastavitve omrežja.
Vrata SIP morajo biti nastavljena, kot prikazuje slika 4.18, in sicer morajo biti nastavljena
na 5060, da bo naš telefonski sistem lahko prejemal klice. Vrata SIP 5060 se pogosto
uporabljajo za nešifrirano prometno signalizacijo. Pod zavihkom STUN (»Session
Traversal Utilities for NAT« – orodje za prehod sej preko NAT) server moramo paziti, da
imamo kljukico pri Turn off stun server. Strežnik STUN omogoča, da odjemalci NAT
(»Network Address Translation« – prevajanje omrežnih naslovov), to je naprave z
zasebnim naslovom IP, lahko vzpostavljajo klice do ponudnikov VoIP izven svojega
omrežja. Omogoča, da odjemalci odkrijejo prisotnost prevajalnika naslovov omrežja in
dobijo preslikavo v javni naslov IP in številko vrat na strani javnega omrežja [12]. Pozorni
moramo biti, da imamo pravilno nastavljen javni naslov IP in da se ujema z omrežno
kartico vmesnika, kot prikazuje slika 4.19.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 35
Slika 4.19: Nastavitve strežnika STUN
Prav tako moramo biti pozorni, da je naslov IP pod zavihkom 3CX Tunnel enak naslovu IP
našega strežnika, na katerem je nameščena naročniška centrala. Tunel port je že
avtomatsko nastavljen na 5090, tako da to lahko pustimo tako, kot je. Tudi pod zavihkom
Public IP mora biti nastavljen naslov IP strežnika, na katerem je nameščena naša centrala
in bo poslan v oddaljene telefone 3CX in pomočnika 3CX z upravljavsko opremo.
4.14 Konfiguriranje vmesnika PSTN in ISDN
Da bi v podjetju lahko prejemali faksimilna sporočila preko telefonije IP, moramo
konfigurirati ustrezni vmesnik PSTN/FAX, ki nam omogoča dva izhoda za analogno linijo,
kamor lahko priključimo terminal FAX, terminal POS ali alarm. V našem primeru smo se
odločili za vmesnik Vood 292, kot je na sliki 4.20, ki ima dva analogna izhoda in osem
izhodov LAN (»Local Area Network« – lokalno omrežje). Za konfiguriranje analognega
vmesnika se moramo povezati z uporabniškim imenom in geslom preko vmesnika GUI na
samo napravo, kjer vnesemo nastavitve SIP in določimo, kateri analogni izhod bo aktiven.
Nastavitve analognega vmesnika prikazuje slika 4.21. Grafični vmesnik GUI za
konfiguriranje analognega vmesnika dobimo skupaj z njim ob nakupu.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 36
Slika 4.20: Analogni vmesnik Vood 292
Slika 4.21: Nastavitve analognega vmesnika
Najprej vnesemo nastavitve za samo registracijo analognega vmesnika v našem omrežju.
Vnesti moramo naslov IP in označiti, kateri analogni izhod bo konfiguriran. V našem
primeru smo se odločili za kanal A. Če bi želeli uporabljati tudi kanal B, bi morali enake
nastavitve vnesti tudi zanj. Tako bi potem imeli aktivna dva analogna izhoda in vsak bi bil
vezan na svojo telefonsko številko oziroma razširitev. Na vmesniku moramo nastaviti tudi,
katera številka je vezana na posamezni kanal, kot prikazuje slika 4.22. V našem primeru
smo vezali na kanal A razširitev 305, za uporabniško ime smo vnesli številko razširitve, za
geslo pa smo vnesli tisto iz 3CX-a, ki se nahaja pod razširitvijo 305.
Konfiguriranje vmesnika ISDN je zelo podobno konfiguriranju analognega vmesnika, le da
se tukaj povežemo na terminal z naslovom IP, ki ga vmesnik pridobi. Uporabniško ime in
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 37
geslo dobimo zraven, ko kupimo vmesnik, kakor tudi CD (»Compact Disc« – zgoščenka) z
navodili za nastavitve. Tudi pri vmesniku ISDN moramo vpisati strežnik SIP in določiti,
katera številka bo vezana na vmesnik. Prikazno okno konfiguracijskega menija in
nastavitev v našem primeru prikazuje slika 4.23. Vse nastavitve, ki smo jih vnesli, moramo
shraniti in vmesnik ponovno pognati, da si naloži nove nastavitve. Na naši naročniški
centrali se potem lahko prepričamo, da smo vse uspešno nastavili, tako da kliknemo na
zavihek Extension Status, kjer se mora prikazati, da je vmesnik registriran na našo centralo
in imeti mora status idle, kar lahko vidimo na sliki 4.3.
Slika 4.22: Nastavitve za kanal A
4.15 Prikaz in uporaba uporabniškega vmesnika 3CX
Naročniška centrala 3CX ima tudi uporabniški vmesnik, ki omogoča vsakemu
zaposlenemu v podjetju, da se lahko prijavi s svojo številko razširitve in kodo PIN
(»Personal Identification Number« – osebna identifikacijska številka), ki jo prejme od
administratorja in na ta način spreminja svoje nastavitve in pregleduje klice ter glasovno
pošto, ne more pa spreminjati nastavitev same centrale. Slika 4.24 prikazuje okno za
prijavo v uporabniški vmesnik.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 38
Slika 4.23: Konfiguracijski meni vmesnika ISDN
Slika 4.24: Okno za prijavo v uporabniški vmesnik 3CX
Po uspešni prijavi se odpre uporabniški vmesnik, kot prikazuje slika 4.25 in sedaj lahko
pregledamo vse naše klice, ki so vezani na našo razširitev. Vsak uporabnik lahko za svojo
številko določi stanje, kdaj bo dosegljiv oziroma kdaj bo stranka poklicala izven delovnega
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 39
časa in se bo posledično klic preusmeril na glasovno pošto. S pomočjo vmesnika lahko tudi
poslušamo in brišemo glasovno pošto. Na ta način omogočamo vsem zaposlenim, da lahko
za svojo številko spreminjajo nastavitve in imajo celoten pregled nad izvajanjem klicev za
svojo razširitev.
Slika 4.25: Meni uporabniškega vmesnika 3CX
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 40
5 PRIKAZ POTEKA KLICEV S PROGRAMOM WIRESHARK
5.1 Namestitev programa Wireshark
Za prikaz poteka klicev smo uporabili brezplačni program Wireshark, ki smo ga prenesli
na naš računalnik s spletnega naslova http://www.wireshark.org/. Wireshark smo namestili
na računalnik, na katerem smo imeli nameščeno naročniško centralo 3CX.
Po uspešni namestitvi program poženemo in najprej se prikaže osnovno okno, kot
prikazuje slika 5.1.
Slika 5.1: Osnovno okno programa Wireshark
5.2 Osnovne nastavitve za snemanje prometa klicev
V programu Wireshark moramo nastaviti, iz katere omrežne naprave naj snema promet.
Izberemo meni Capture in v podmeniju izberemo možnost Options, nakar se odpre
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 41
nastavitveno okno, kot prikazuje slika 5.2. Pod Interface najprej izberemo omrežno
napravo, preko katere bomo snemali promet klicev [15]. V našem primeru smo izbrali
omrežno kartico našega prenosnega računalnika. Naslednji korak, ko smo izbrali, kje naj
snema promet, je samo še, da kliknemo na gumb Start in program bo začel snemati ves
promet, ki teče skozi našo omrežno kartico.
Sedaj opravimo preko naše centrale klic, na primer pokličemo s številke 302 na številko
300, kjer nam po določenem času, ko ni odgovora, preveže klic na mobilno številko.
Slika 5.2: Nastavitveno okno programa Wireshark
Pri našem delu nas je zanimal predvsem potek posameznih klicev, zato smo v programu
izbrali zavihek Statistics in v podmeniju VoIP calls, kot prikazuje slika 5.3. Odpre se novo
okno, kjer se nahajajo vsi klici VoIP, ki so šli skozi našo centralo, kar se lepo vidi na sliki
5.4. Vidimo lahko tudi, koliko paketov je bilo poslanih, kateri protokol je bil uporabljen in
pa čas, kako dolgo je trajala seja. Sedaj kliknemo na sejo, za katero si želimo podrobneje
ogledati graf, ki nam ga program Wireshark izriše. Grafe podrobneje prikazujemo in
opisujemo v podpoglavju 5.3. Podatke kot so javni naslovi IP in podatki za nastavitev
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 42
spojnega voda SIP smo tudi pri opisu grafov zatemnili, zaradi varovanja podatkov
operaterja, ki nam je omogočil spojni vod SIP.
Slika 5.3: Meni statistik
Slika 5.4: Pregled klicev VoIP
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 43
5.3 Prikaz in opis grafov klicev, posnetih s programom Wireshark
5.3.1 Opis grafa internega klica v podjetju
Slika 5.5 prikazuje potek klica med kličočim A (interna številka 300) in klicanim B
(interna številka 301) preko naročniške centrale 3CX, ki deluje kot proksi strežnik.
Slika 5.5: Potek klica med dvema internima številkama v podjetju
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 44
Kli čoči A najprej sestavi zahtevo s povabilom INVITE. Ne pozna naslova klicanega B,
pozna pa naslov IP naročniške centrale. Kličoči A najprej pošlje zahtevo INVITE njej.
Telo zahteve INVITE vsebuje parametre SDP (kodeke, naslov IP, vrata UDP), ki jih
klicani potrebuje, da pošlje RTP tok kličočemu. Kakor prikazuje graf na sliki 5.5, centrala
3CX po prejetem povabilu INVITE pošlje telefonu odgovor 407 »Proxy Authentication
Required«. S tem centrala hoče preveriti pristnost kličočega A. Ta odgovor vsebuje t.i.
izziv [7]. Ko ga telefon prejme, najprej pošlje ACK. Nato je predvideno, da izračuna
primeren odziv in ponovno pošlje zahtevo INVITE, ki tokrat vključuje izračunani odziv.
Centrala potem preveri odziv. Če je odziv pravilen, se klic lahko nadaljuje. Centrala se
odzove s »100 Trying« in očitno je bilo preverjanje pristnosti uspešno. V naslednjem
koraku centrala klicanemu B posreduje zahtevo INVITE s parametri SDP, ki jih B
potrebuje, da bo lahko pošiljal pakete RTP. Klicani B se takoj odzove s »100 Trying« in
»180 Ringing«, s čimer sporoča centrali, da mu je začel zvoniti telefon. Centrala je to s
»180 Ringing« sporočila kličočemu A. Klicani B pošlje centrali še odgovor o uspešnosti
vzpostavitve klica »200 OK«, ki v telesu vsebuje opis SDP z izbranim kodekom za
govorno komunikacijo s centralo. To je kodek G.711 po zakonu µ. Nato klicani pošilja
pakete RTP, ki vsebujejo njegov govor, do centrale. Zvočni posnetek teh paketov RTP
prikazuje slika 5.6.
Slika 5.6: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje klicani B centrali
Tukaj smo pričakovali, da bo centrala te pakete RTP, ki vsebujejo govor klicanega B,
poslala takoj do kličočega A, vendar je program Wireshark v naslednjem koraku izrisal
pošiljanje paketov RTP, ki vsebujejo govor kličočega A, do klicanega B, kakor prikazuje
slika 5.5. Zvočni posnetek paketov RTP klicatelja A prikazuje slika 5.7.
Slika 5.7: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala klicanemu B
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 45
V Wiresharku smo preverili tudi zaporedje paketov UDP in prišli do enake ugotovitve, da
so se paketi RTP pošiljali, kot je prikazano na grafu na sliki 5.5. Zdaj pa centrala prične
pošiljati pakete RTP z govorom klicanega B do kličočega A. Zvočni posnetek prikazuje
slika 5.8. Klicanemu B pa pošlje ACK. V naslednjem koraku pošlje centrala kličočemu A
odgovor o uspešnosti vzpostavitve klica »200 OK«.
Slika 5.8: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala kličočemu A
Kli čoči A pošlje centrali ACK in takoj za tem pakete RTP, ki vsebujejo govor kličočega A
na sliki 5.9, namenjen klicanemu B.
Slika 5.9: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje kličoči A centrali
Predvidevali smo, da se bodo paketi RTP, ki jih bo poslal klicani B centrali, takoj poslali
do kličočega A in šele nato paketi RTP od kličočega do klicanega B. V našem primeru pa
je centrala poslala pakete RTP kličočega A do klicanega B, še preden jih je sama dobila od
njega. Zasledili smo, da se lahko pojavi ACK za paketi RTP, kar bi še bilo logično.
slika 5.10: Parametri SDP v sporočilu INVITE od klicatelja
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 46
Ni pa mogoče, da se paketi RTP pošiljajo tako, kot jih je izrisal Wireshark. Iz slike 5.5 je
razvidno, da je prvi končal klic klicani B, ki je poslal centrali BYE, ona pa je zahtevo
potrdila z »200 OK«. Nato pa je posredovala BYE še kličočemu A, ki je prav tako potrdil
zahtevo z »200 OK«.
S programom Wireshark si lahko tudi podrobno ogledamo telesa sporočil SIP po protokolu
SDP, ki vsebujejo podroben opis parametrov za klic, kar prikazuje slika 5.10. Iz opisa SDP
je razvidno, da so govorni kodeki navedeni v enakem vrstnem redu, kot smo jih nastavili
na telefonu. Na prvem mestu je ponujen kodek G.711 po zakonu A. Ker centrala ta kodek
podpira, se je odločila za njegovo uporabo.
Slika 5.11: Potek klica z interne številke podjetja na zunanjo številko
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 47
5.3.2 Opis klica z interne številke podjetja na zunanjo številko preko strežnika spojnega
voda SIP
Opis grafa na sliki 5.11 je skoraj popolnoma enak kot pri grafu, ki smo ga opisovali v
podpoglavju 5.3.1, zato ga podrobneje ne opisujemo. Razlika je edino ta, da tukaj poteka
komunikacija med kličočim A, ki kliče iz podjetja na zunanjo številko preko naročniške
centrale 3CX in strežnika spojnega voda SIP, ki omogoča vzpostavitev klica z zunanjo
številko ponudnika storitev VoIP. Na sliki 5.11 se vidi, da so se tukaj najprej poslali paketi
RTP od klicanega B in šele nato pride potrditev zahteve INVITE, kar je spet presenetljivo.
Pričakovali bi, da se začnejo prenašati paketi RTP v obeh smereh po zahtevi ACK od
kličočega, vendar so se paketi RTP pošiljali že veliko prej. Tudi pri tem primeru klica
Wireshark izriše pakete RTP drugače, kot smo predvidevali in bi bilo pravilno.
5.3.3 Opis klica z interne številke na skupino številk v podjetju
Graf na sliki 5.12 prikazuje klic z interne številke podjetja 303 na skupino številk, ki so
vezane na navidezno razširitev 801, kar pomeni, da 3CX omogoča razcepitev SIP. Oba
telefona v skupini sta zvonila istočasno, klic pa se je vzpostavil s prvim, ki je odgovoril na
klic, to je v primeru na sliki 5.12 interna številka podjetja 300. Začetek komunikacije med
kličočim A in naročniško centralo je enak, kot smo opisovali že v podpoglavjih 5.3.1 in
5.3.2. Iz grafa na sliki 5.12 je razvidno, da centrala posreduje zahtevo INVITE, ki jo je
prejela od kličočega, do klicanih v skupini (klicanega B in klicanega C). Oba odgovorita
centrali s »100 Trying« in »180 Ringing«. Centrala posreduje odgovor »180 Ringing«
kličočemu A in s tem sporoča, da klicanima zvoni telefon. Pri 52,964 sekunde pošlje
klicani B centrali potrditev zahteve »200 OK« in s tem sporoča, da je pripravljen na
prevzem klica. Kot smo že opisovali pri prejšnjih primerih, se tudi tukaj začnejo pošiljati
paketi RTP med kličočim, centralo in klicanim B mnogo prej, kot smo predvidevali in bi
bilo smiselno. Iz grafa na sliki 5.12 vidimo, da pošlje centrala pakete RTP z govorom
kličočega A klicanemu B, ki je odgovoril na klic, še preden jih je sama prejela od
kličočega A. Kot je razvidno iz grafa, pošlje centrala po uspešni vzpostavitvi seje do
klicanega B CANCEL za preklic zahteve INVITE klicanemu C. Šele sedaj pošlje centrala
kličočemu A potrditev »200 OK« za vzpostavitev seje do klicanega B. Klicani C se odzove
na preklic zahteve z »200 OK« in javi negativni končni odgovor »487 Request
Terminated«. Centrala nato pošlje klicanemu C ACK. Pri 53,263 sekunde pošlje ACK
centrali tudi kličoči A in pošlje pakete RTP, namenjene klicanemu B. Klic prvi konča
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 48
klicani B, ki pri 59,586 sekunde pošlje centrali zahtevo BYE. Centrala odgovori z »200
OK« in posreduje zahtevo BYE kličočemu A, ki odgovori centrali z »200 OK«.
Slika 5.12: Potek klica z interne številke na skupino številk v podjetju
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 49
6 SKLEP
Cilj diplomskega dela je bil konfigurirati naročniško centralo 3CX, tako da bo
predstavljala učinkovit telekomunikacijski sistem, ki ga je možno uporabiti v manjšem
podjetju, kjer uporabljajo do okoli deset telefonskih številk.
Najprej smo na naš prenosni računalnik naložili program 3CX in poiskali ustrezno
literaturo. Za preskušanje smo uporabili nekaj telefonov IP, ki smo si jih izposodili pri
ponudniku telefonije IP. Ugotovili smo, da je za podjetje mnogo cenejša rešitev, če si
naložijo na svoje računalnike programske telefone, ki so v povezavi s slušalkami in
mikrofonom po funkcijah primerljivi z dragimi telefoni IP, kateri lahko za manjše podjetje
pomenijo že kar velik strošek, priznati pa moramo, da so navadni telefoni udobnejši. Pri
našem delu smo uporabili programski telefonski aparat znamke 3CX, lahko pa bi uporabili
tudi katerega drugega.
Ugotovili smo, da 3CX omogoča veliko več, kot smo v diplomskem delu zajeli, vendar bi
za to potrebovali komercialno različico 3CX-a. Problem pri brezplačni različici je tudi ta,
da lahko hkrati opravljamo največ dva klica.
Pri praktičnem delu naloge je bila težava, da smo imeli naložen 3CX kar na našem
prenosnem računalniku, kar se je izkazalo za nepraktično. Če bi imeli možnost, bi bilo
bolje, da bi za 3CX uporabili kakšen strežnik z nameščenim operacijskim sistemom
Windows, do katerega bi lahko dostopali z oddaljenega računalnika.
Za prikaz izvajanja klicev VoIP smo uporabili program Wireshark, ki nazorno izriše potek
posameznega klica.
Nastavitve naše centrale smo imeli možnost tudi praktično preizkusiti z uporabo vseh
terminalov, ki smo jih v opisu naloge navedli. Nastavitve so delovale tako, kot smo
pričakovali, vendar smo na koncu ugotovili, da bi se dalo še marsikaj dodati, če bi
uporabljali komercialno izdajo programa 3CX.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 50
Naročniška centrala 3CX se je izkazala kot zelo učinkovita in do uporabnika zelo prijazna,
vendar se podjetja zaenkrat množično še ne odločajo za njeno uporabo, čeprav je veliko
cenejša od starih strojnih central in jih po naprednih funkcijah prekaša.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 51
LITERATURA
[1] S. Casner, H. Schulzrinne, RTP Profile for Audio and Video Conferences with Minimal
Control, RFC 3551,
http://www.ietf.org/rfc/rfc3551.txt, dostopano 18. 6. 2011
[2].J. Cook, A web, technology, programming and SEO blog by Justin Cook,
http://www.justin-cook.com/wp/2007/02/23/what-is-sip-trunking/,.dostopano 25. 5. 2011
[3] 3CX Assistant, domača stran 3CX-a,
http://www.3cx.com/3CXAssistant/, dostopano 24. 5. 2011
[4] 3CX Phone System,
http://www.net-point.com/3CXPhoneSystemsforWindows.aspx, dostopano 10. 3. 2011
[5] D. Gajić, SIP protokol, seminarska naloga, Fakulteta informacijskih tehnologij,
Beograd, marec 2009
[6] D. Goleš, Zvok preko internetnega protokola kot prihodnost telefonije, specialistično
delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2006
[7].http://linuxnet.ch/groups/linuxnet/wiki/1727d/VoIP_SIP_Authentication.html,
dostopano 10.6.2011
[8] M. M. Landis, R. A. LIoyd, The 3CX IP PBX Tutorial, 1. izdaja, februar 2010
[9] LTFE, ITKT slovar,
http://slovar.ltfe.org/?q=sql&type=all, dostopano 24. 4. 2011
[10] R. Meolic, Gradivo za vaje,
http://lms.uni-mb.si/~meolic/tko-e/gradivo-voip.pdf, dostopano 20. 4. 2011
[11] Spletni strežnik, Wikipedija, prosta enciklopedija,
http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_strežnik/, dostopano 26. 5. 2011
[12] STUN server, domača stran 3CX-a,
http://www.3cx.com/PBX/stun-server.html, dostopano 24. 5. 2011
[13] Telefonska centrala 3CX,
http://www.narvis.si/Files/Datoteke/Pdf/Telefonska%20centrala%203CX.pdf, dostopano 4.
4. 2011
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 52
[14] Telefonski sistem, domača stran 3CX-a,
http://www.3cx.com/phone-system/edition-comparison.html, dostopano 25. 5..2011
[15] Domača stran Wiresharka,
http://www.wireshark.org/, dostopano 15. 3. 2011
[16] M. Zupančič, Uvedba VOIP telefonije v poslovnem okolju, diplomsko delo, Univerza
v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, 2006
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 53
PRILOGA
Kratek življenjepis
Naslov: Luka Mlaker
Ulica v Zadrže 25
3240 Šmarje pri Jelšah
Email: [email protected]
Rojen: 28. 06. 1982 v Celju
Šolanje: 1989–1997
1997–2000
2000–2002
2002–2011
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah
Srednja elektro računalniška šola Maribor (IV. stopnja)
Srednja elektro računalniška šola Maribor (V. stopnja)
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, visokošolski študijski program Elektrotehnika, smer Telekomunikacije
Zaposlitev: 2008– T-2 d.o.o.
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 54
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 55
-
Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 56