i , E T O VIII. — ST . 10 K R A N J , 5. M A R C A 1855

GORENJSKE T a r i f n e g a p r a v i l n i k a n e s e s t a v i t i

r

z ozkimi, osebnimi merili S posvetovanja • tržiški Bombažni predilnici in tkalnici

h vsešm ODGOVARJAMO!

Posarje, kamen spotike

OCENA: SLABO

Časi se spreminjajo

Vzgo jn i pornenki

P O T PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA

i Ob i ska l sem Janeza Po ldo

i K R I K IZ N O C l

I z b o j e v a l e s o s i

e n a k o p r a v n o s t

T odi letos bomo praznovali 8. marec — praznik bor­benih žena. Dolga leta je

trajala borba žena za prizna­nje njihove enakopravnosti. Na-ia žena je pričela s tem bojem

£ ^s^LTl-TZ- n a \ * o T P S TLl^i ES&JSL S E S . T a m l n Š V * * * * bi bi lo, b i se prav l ahko zgo-vilnih štrajkih proti takratnim n i h p r a v i l n i k i h > G p l a č n e m « ^gg^Oi ^ S i k o T n no° m e r i ^ z a ^ š ^ ? ^ fe & * M k * » V K r a n j u izkoriščevalcem delavskega raz- s t e m u i t d . Vprašanja, k i so se c i l j , k i ga zasleduje nov plačni v i tU ni • Z J S f " ^ V e Č j o ( a l i manjšo) plačo «da, ki so zlasti zapostavljali nujno m o r a l a p o j a v i t i > g m o J^n. « a s l J j j g ^ J 1 ^ ! ^ k c > t v T r ž i č u - T ° P a W bi lo ne-feno. Pravi boj za enakoprav- obravnava l i načelno, prav tako vzemamo n e b n l l n h vsakomur odpr ta vrata , da s pravično. »ost pa je začel v ljudski revo- p a s m o ob jav l ja l i skušnje po- s l i ^ ^ j ? D i ° a č o * ^ Nepoznavanje nov ih elemen-inciji, kjer so naše žene postale sameznih de lovn ih ko lekt i vov , Nova plačna po l i t i ka je na- Največ razburjanja ie b i lo za- t O V t a r i f n i h P r a v i l n i k o v i n prave junakinje. Nič koliko je k i so s i svoje tar i fne p r a v i l - s ta la ko t p l od treznega pre-. rad i razponov med olačarm n e o b ^ e k t i v - razčlenjevanja pre ­ostalo dokumentov dobe k. pr i - mke ze sestavih a l i pa je n j i h uda rka i n je nujno potrebna, Ce želimo našo profzvodnTo b l e m ° V s t a P o r o č i l a negodo-povedujejo o brezmejni pozr- delo t ik pred zaključkom, če želimo zvišati proizvodnjo dv i gn i t i je n u j S d a DoTrbi ! 3 n j e V B P T ' t e m u P a ^ s & v * " tvovalnosti naših žena v boju, K l j u b temu pa je v naših p o d - ter bolje organiz i ra t i de lovni mo za boljšo o rsamzac i i o de- d a k u m o v a J o tud i ozko, osebno • njihovih žrtvah in o njihovih j e t j ih še vedno polno nejasno- proces. P r a v zarad i tega nI l a k i j i doslej riZmT^JSi S t a l i Š č e Posameznih uslužbencev junaštvih, s katerimi so dale s t i , ponekod tud i nerazumeva- mogoče p r i tem prav nič ba- ravno preveč po^omosfi Z a te T ° S O n a Pametovan ju zene zgodovini poseben pete«, nja, tako da de lovn i ko l ek t i v i rantati. Drži, da po vo jn i na ta o rgan i zaSo j e n u j n o t t a od V T r Ž * U U V i d e l i t u d i f u n k c L ^

Kot rdeča nit pa se delo na- ^ Z * ^ ^ 1 ^ ta P l a c š * " i s m o de l i l i . Se- govorne l jud i s t imu l i r a t i in te n a r j i P O d j * t j a ' prednih žena vleče tudi vsa po- n e n a ^ ° šefova« nove ' te i " ^ " 1 lf n 6 k a j " T g a * n ° V p l a * n i s i S t e m t u d i p r e d v 1 ' ~™ vojna leta. Pri obnovi, pri grad- " i fne n r a v i l n ^ • P J 6 \ S m ° b U l n a n j d e v a " D a n e s j e n a š a največja , f L v i h objektov naše indu- ^ » J e ™ i n ' p t l e ^ c a t e g f je sTem S f t n o ^ S L ^ S e v S I T V S * * « * đ e l a 1 0

- * J PH ustvarjanju& material bU h u d a k r i m e d č l a n i f ^ ^ ^ g , ^ To & ~ hTeT n a u k ­i h dobrin in ne nazadnje tudi t i va . m o r d a n o v a t a d f n a p o ] i t i k a p r o i z v o d n j e » U r a v n n 0 v s k

Po < (

kot važen činitelj - družbenem T a k p n m e r se je p n p e t i l t u - preseneti la. Danes sestavljajo banje n ima prav nič skupnega upravljanju. Povsod najdemo S a l n i d V r S S , . K • ? S ^ P r a v i l n i k e P 0 ^ 3 s a " * napredn imi s treml jenj i , le aaše žene, ki so si enakoprav- j f 1 ^ * J™£*F^3*\ £ i n l e ° đ n j i h j e ° d " m a n J P a s socialističnimi. Po

-ost končno le priborile. j . f g l eda l ^ n ^ ^ ^ ' b o l j s T b T p ^ t n ^ 5 ^ ^ ^ Z ° M ° ^ ^ p o d r u ž n i c e V „ I s k r i " Ob tej priliki pa ne smemo r f n e postavke preko n j i h pa boljši bodo. Ob tem de lu p a je plače naloga komis i je pa ie

prezreti dejstva, da je tudi pri m v ide la . Zarad i tega t u d i n i p rav tako treba enkrat dokone- da vsa ^ ^ 2 ^ aas še nekaj okostenelih in » a - zna la de lovnemu k o l e k t i v u po- no razčistiti odnos de lavca do S ? e T te{Tff5to3£ zadn jaških predsodkov, ki ženi ^ " J e ^ " a m « n a novega plač- d e l a . T e m u v p o m o č p a b o d o J n g n a

aočejo priznati tisUh pravic, ki " e ^ / 1 ^ ^ 3 ^ ^ ^ d a n ^ t a r i f n i P r a v i l n i k i . vprašanje, zakaj je potrebna ao si jih z dolgoletno borbo pri- ^ e d d e l a v c i h n i ^ o ^ ^ 3 ^ 6 h 7 ' " " r ' "t- d & l a V C a P r i P ° S e b n a k o m i s i i a ' k i n a O L O

borile Tudi žene same se še k a i „^ f ' m*° V 6 d e h z a ' d e l u P ° z l t l v n o vpliva, moramo vsklaja tar i fne p rav i ln ike . K o -« L dovoli uveliavile v našem z a r a d i t e f f a te w i , s t imu l i r a t i z d inar jem. Nujno pa mis i j a je potrebna zato, ker je Biso dovolj uve javile J^** **** b'l° l S r e d o 3 e ' d a P r i t e m Poudarimo, da nujno, da v sorodnih a l i ena-javnem življenju. Se vse pre popoldne v B P T posvetovanje prav nobenega d inar ja ne bomo k i h podjet j ih te p r a v i l n i k e „alo je žena v naših organib ^ - - - f u n k c i o n a r j e v ^ O L O i zda l i zastonj. L judje bodo lah- v sk l ad i . l a n i preve l ikT " a t družbenega upravljanja m v or Kranj, m| tovarne V uvodu je ko zaslužili več, vendar bodo lik med posameznimi enakimi lanih ljudske oblasti. Vse pre- predsednik O O S Z D L za G o - mora l i svoje sile k i j ih vlaga- de lovn imi mest i itd. Ce tega ne teč J« primerov, da so prišle

P R E D B O R B E N I M P R A Z N I K O M NAŠIH Z E N A

J

M a j h n a u d e l e ž b a n a s e j a h

d e l a v s k e g a s v e t a

Pretekli teden je bila v dvorani tovarne »Iskra« redna let­na konferenca sindikalne organizacije, kateri je prisostvoval« 188 delegatov. Konferenci so prisostvovali tudi Vinko Hafner, predsednik LOMO Kranj, Martin Košir, sekretar ZK kranjske komune, Jaka Kvas, član KO ZSS in drugi.

'**4e žene v te organe na ume-fen način in s takimi slabostmi *omo morali prej ali slej pre­nehati. Pričeti bomo morali že­le upoštevati prav v vseh ve­žah družbenega življenja in do­gajanja pr i nas. Vse to je od­raz premajhne politične delav-

D e l o ž e n a j e t i h o , a b o g a t o

Ž e n e b o d o m o r a l e b o l j poseči v d r u ž b e n o življenje

Ce na kra tko povzamemo ne- n j ih pro izvodov pa je porok za kaj m i s l i iz (poročil i n razpra- še večje trgovske uspehe, ve l ahko t rd imo, d a je s ind i - Letošnji družbeni p lan niso ka lna organizaci ja tov. »Iskra« dosti povečali, ke r je i zde lan na v pre tek lem le tu uspešno reše- osnovi lanskoletn ih zmogl j ivost i va la razna, gospodarska, k u l t u r - strojev. Z a l stroj i niso več v na i n druga vprašanja ter najboljšem stanju i n j i h je pre-proMeme razvoja delavskega cej že zaslužilo pokoj, samouprav l janja . De lavsk i svet se je skupaj z

P r a v gotovo ima tud i s i n d i - u p r a v n i m odborom t rud i l , da Ibi ka lna organizac i ja precejšen b i l i gospodarski uspehi čim več-del zaslug p r i p ro i zvodn ih uspe- j i } n d a b i prišlo delavsko l i ­h i h , k i so i z l e ta v leto večji. p r a v l j a n j e v podjet ju vendarle Lansko le tn i družbeni p l an so n a z e l e n o vejo. Toda, kot so t©-prekoračili za 9%. Vrednost v a r i š i ina razprav i poudar ja l i ,

.os« naed cenami in nejasnega J ~ ^ k š n ^ s k S d T t m f d a TeT.TteT t ^ ^ *° ^ đ^LX £ <" V

pojmovanja njene družbene vlo- i n vprašanji s e bav i j o i n k a k - h o v ^ e l t a n ^ e ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ 1 l^J^Z^3 " ^ ^ » ^ V f t S S - f " ° n j e 5 ^ sodelovanje v sti. Cas j i m malokdaj dopušča, delom. S T S — 4 ' T"*' t u d i ^ e l e žba n a sejah delav-

O tem naj bi spregovorile že- j a vnem življenju. O b r n i l i smo da b i se tud i v družbenem živ- Društvo žena je na pobudo »iskrinin n l uve l jav l janje s k e g a s v e t a > g e j e

-e ob svojem borbenem prazni- se na predstavnice Društva že- l j en ju uvel jav i le . Razen redne- svo j ih članic ustanovflo v čem te t n ^ T^l ** f™' P ^ e k l e m le tu udeleževalo por-ka, vsi tisti pa, k i jim se vedno na v K r a n j u , k i so nam pove- ga dela morajo skrbet i tud i za K r a n j u Gospodin jsk i Si7o z n a - S o že S i Do t e ' S P r e č n ° l e 6 0 ° ^ U™™-delajo krivico, pa naj bi o tem dale mnogo zan im i v ih s tvar i . gospodinjstvo, k e r mars ika te ra menom ,da b i razbremeni lo na- 3 k v a l l t e t a V letošnjem letu pa so Inajveč ta. 8. marec dobro premislili. Naše žene, k i so zaposlene, n ima dovolj sredstev, da b i se še delovne žene p r i n j ihovem pozornosti posvet i l i razpravam

hran i l a v restavrac i j i , to p a Še vsakdanjem domačem delu. 7 5 l | f 9 1 #3)|f A T ° n o v e m P l a čnem sistemu. O S S E J E O L O V R A D O V L J I C I to l iko manj , če so poročene i n B i r o je dobro zastav i l , vendar fc»8HOJ I d * U j nov ih načelih sistema nagraje-

imajo družino. Društvo je raz - je vprašanje, če s i vse žene l a h - s 1 januarjem letošnieira i»> v a n J a > k i ^ a b °n i o letos uve -prav l ja lo o teh p rob l emih i n * ko privoščijo njegovo pomoč, ta, je bil z zvezno Uredho « I j a v i l i ' j e k o l e k t i v u se marsikaj posebno anketo po največjih Ustanova, kot je Gospod in jsk i spremembah in dopolnitvah n- n e j a s n o - K a ž e - d a s ind ika lna k r a n j s k i h podjet j ih, k i je zajela b i ro , b i mora l a b i t i subvencio- redbe o prometnem davku (Vr o r S a n l z a c i J a in ostal i o rgani v oko l i 6000 l jud i , ugotovi lo, d a se mrana , k e r le na ta način bo list FLRJ , št 55/54 — Ur list p o d j e t j u v č a s i h le preveč po­le komaj po lov ica teh l jud i ^ h k o posredovanje pomoči n a - F L R J št. 4/55) odpravljen 10«/ P U S t e t 6 r S e t s A u > d o ^ a - d « h r a n i doma. Izredno v isok od- čim dedovnim ženam lahko prometni davek na čokolado V S a k S e b i k r o j i »socialistična stotek teh l jud i pa se h ran i uspešno. D a potrd imo svoje Vendar žal te letošni«. oiai£»v^" n a * e I a *> premalo ipa po jasnju-

4. marca. Danes d i rektor jev »Kamnoloma« v priložnostno, a l i pa s i sami k u - mnenje, naj povemo, d a naše namenjene v nrvi v r L n n ^ n f ' j e j o b i s t v o p rob lema, k i je za-«ta zasedala v d v o r a n i L j u d s k e - K a m n i gor i c i i n podjetja »Go- hajo. Društvo žena je prišlo do žene v pro izvodnj i , pa naj de- nikom v t r l o v i n i J i ? „ « « sn«van na čimvečji de l ovn i 0 odbora mestne občine v R a - renjc« v Radov l j i c i , so odbor- zaključka, da je t r eba te™ lajo podnevi a l i ponoči m a r - n H

t r g 0 v m i n i c u t , t L s tor i lnost i . <ovljici oba zbora Okra jnega m k i obeh zborov poslušali še l judem preskrbet i zadostno i n s ikdaj nimajo denarja, da b i si u " p r a v , t » b » morali že enkrat L a h k o t rd imo, d a so n a obč-Ijudskega odbora Radov l j i ca , poročilo Komis i j e z a gozdarstvo poceni prehrano. To pa zlasti Privoščile pomoč v gospodinj- , Q T . ° , m , š , - , e n j € ' d a J e *<>ko- nem zboru temelj i to obdela l i Razen s k l e p a n j a o imenovan ju Okra jnega l judskega odbora, o sedaj, ko soc ia ln ih problemov s tvu. Te pomoči so v p r v i v r - • . I u £ s u z n i Prehrambeni pro- tovarniške prob leme tako, da bo

— stanju žagarskih obratov v ne bomo reševali s t a r i fn im i st i deležne žene, k i j i m to do- " , £ e f o b r a - zdravju ime l movoizvol jeni odbor dostt okra ju ter poročilo o dodelje- p r a v i l n i k i . Društvo Žena je po- Puščajo finančna sredstva pa " ' i .°. k . o r * s t n a : ne bi dela, če bo hotel v s k l a d i t i vae van ju lesa za ind iv idua lne s ta - s la lo vsem podjetjem v K r a n j u celo tiste, k i niso v de lovnem ™ , l - t r ^ o v i n a pri tem nakazane probleme.

Naši javnosti je znana nesre- n °vanjske gradnje. poziv, da naj ponovno ustano- razmer ju. Ce bomo hote l i , da p r o i z v ° q u čezmerni zaslužek! j . P -

ća ki Je doletela prebivalstvo z a dodel jevanje lesa gradite- v l 1 ° delavske menze, k i naj b! **> b i ro res n u d i l pomoč tud i " Srbije Velika Morava je podrla I jem ind i v i dua ln ih s tanovanj - oskrbele delovne l jud i s pre- t is t im ženam, k i je zarad i m a -nasiDe in preplavila polja in s k i h his , je v sečnem p l anu za brano. P red log o ustanov i tv i ter ia lnega položaja ne morejo vasi Tako je veliko število lju- letošnje leto rezerv i rano v go- t e n menz so žene poslale tud i sprejet i , potem bomo mora l i di osta lo brez strehe in obleke, zdov ih splošno l judskega p r e - n a J t i nek izhod, da bodo uslu-fikoda ie ogromna in Jo bo le moženja v uprav i Okra jnega n - , . . g e t a k o Poceni , da se j i h bo

nraviti. S i r o m po naš: l judskega odbora, 3000 kub. m 11̂ 7111111 fim 1 TVOTiniD l a h k o Poslužila prav vsaka de-isa. D n 20. tehruaria le v l o - " u * l , , l l i " U l o V U U I I | o l ovna žena. Na ta način bomo

naše žene občutno razbremeni-

3 . 0 0 0 m 3 l e s a z a g r a d n j o

s t a n o v a n j s k i h h i š

Radovljica,

Seznam nagrad še vedno ni zaključen

(ežko popr»v . » . — - j - a k c J j a z a lesa. Do 20. februar ja je v lo -domovini je v V začetku leta smo v našem . l!«nlavljencem v Srbiji. * i l o P r i U p r a v i za gozdarstvo - ^ — • — l t i n t e d a j b o m o od n j ih tud i pomo* POP« R d c ž e g a križa Slo- Prošnje 50 prosi lcev z a dode l i - l i s tu že poročali, da je K o v i n - t o l i k o l a Ž Q p r i čakova l i sodelo-

. i noslal vsem okrajnim t e v lesa. Vendar vs i p ros i l c i s k o i n elektromehanično podje- vanja i n udejstvovanja v j a v tomestnim odborom K K poziv, 2 ™ » ^ ^ * * „ S ^ . ^ ^ tje »KEM« Iz Lesc, i zde la lo pro- nem življenju.

tot ip avtomata za regul i ranje Posebno sk rb bo društvo že­đa organizirajo čimprejšnje zbl- save, k i j i h predpisuje okra jn i ranje prispevkov z a pomoč po- Od lok o dode l i tv i lesa grad i te - — -plavljencem in na ta način sku- I jem ind i v i dua ln ih stanovanj- p l i n a — uporabnega skoraj ' v " a P o s v e t n ° t u d i širšemu izo-đafn omiliti nesrečo, ki j e x a - »kih hiš. v _ „ h . ., J braževanju de lovn ih Žena. Z Z\l bStsko republiko Srbijo. P 0 u d a r i t I moramo, da se les EZ eh 7 f ~" P r e d a v a n j i . k i bodo

Okrajni odbor R K v Kranju ne bo več oddajal gradi te l jem J , " avtomatov Že uspešno v o k v i r u društva, bodo preda­le m sodelovanjem OO SZDL že na pan ju , temveč ga bo odbra- d e I u l - e v Železarni n a Jesen i - v a t e l j i sk rbe l i za k u l t u r n i d v i g »ričel « nabiranjem prispevkov lo gozdno gospodarstvo i z red- c a h - ž f ? a - D r u š t v o je že navezalo %• pemoč poplavljencem v na- n i h sečišč, na osnovi spec i f i - Ze febru»H» n a i S ! l 6 t u d i Z o s t a l i m i organiza-Sn podjetjih, ustanovah, trgo- kac i j februarja pa je podjetje c i j ami , z last i z Društvom p r i -vlnah. kmečkih zadrugah itd. Po P o s k u p n i sej i sta b i l i de lo- p n p r a v

!l l ° v s e Potrebno za se- jatel jev mladine i n Svobodami ,

Vuej Sloveniji je zbiranje p r t - čenl sej i Okra jnega zbora te izdelavo 72 avtomatov — k J e r bodo žene našle široko iperkor naletelo na veliko ra- Zbo ra pro izva ja lcev Oba zbora r e g u l a t o r J e v , katere je naročila P ° d r ° č j e za svoje družbeno iz­ginevanje in prepričani s m o , sta posvet i la največjo oozor C i n k a r n a v Ce l ju . D a b i sk l e - ž i v l J a n J e . Seveda p a bo nujno

bodo tudi naša P o d i j a na nosft sk lepan ju o povečanju n l l i dokončno pogodbo, morajo P ° t r e b n o , da naše žene kot re-^ T J r r l ^ r 8 - w i r o m a znlia^ r^*** Predložiti C l i d ^ i a T O U ^ d r<>bnega w e « » • Srbiji in priskočil* » n i h nostavk v tn M f^ )u ,, t x * u .x j u * , domačega de la i n j i m na ta 5Sperki .> P o m d . n i k i h a n f D l h P r a v i l " z a j 0 f o t e h n i Č n ° d° k "mentaci jo, način damo p r i l i k e , da taUvt

ki bo te dn i izgotovl jena. tud i v j a vnem življenju.

Naše uredništvo še vedno nadaljuje z zbiranjem nagrad sa naše naročnike, ki bodo sodelovali v velikem nagradnem žreba­nju. Seveda je pogoj za udeležbo — kot smo že v prejšnjih številkah objavili — plačana naročnina za letošnje leto.

Končen seznam nagrad bomo objavili v eni izmed nasled­njih številk, zato bralce opozarjamo, da redno zasledujejo na­ša poročila o nagradah in o velikem nagradnem žrebnju. Za danes zaradi pomanjkanje prostora objavljamo smo tele nagra­de: trgovsko podjetje »Preskrba« v Tržiču je darovalo za naš« naročnike tri metre volnenega blaga za žensko obleko, tovar­na usnja »Runo« iz Tržiča usnje za usnjen moški površnik, so­boslikar in pleskar Alojz JakMč iz Stražišča pri Kranj«, Smarjetna gora 9 pa je obljub 1, da bo srečnemu izžrebano« prepleskal sobo.

Toliko o nagradah za danes. Cenjene naročnike opozarja­mo, da je n e p r e k l i c n o zadnji rok za vplačilo naročnin« 7. marec, ker drugače uprava našega lista nikakor ne bo zmo­gla pravočasno sestaviti imenika naročnikov z vplačano naro«-nino za žrebanje. Torej pohitite % vplačilom, same ie nekaj dni imate čas!

TEDEN D M PO SVETU P O M I L O S T I T E V

N a K i t a j s k e m so i z p u s t i l i k zaporov ameriškega štu­denta Pearsona i n učiteljico R i cke t , k i sta b i l a zapr ta t r i i n po l le ta zarad i vohunstva . O b a pomiloščena obsojenca r t a že p r i spe l a i z P e k i n g a • Hongkong , od koder bosta nada l j e va la pot domov.

Z M A G A K O N S E R V A T I V C E V N a j aponsk ih pa r l amenta r ­

n i h v o l i t vah je zmagala de­m o k r a t s k a s t ranka , k i je do­b i l a 185 mandatov , l i b e r a l c i 112, l e v i soc ia l i s t i 89, desni soc ia l i s t i 67, Kmečka s t r anka 4, K P 2 i td . J a p o n s k i p o l i ­tični k r og i so bolj presene­čeni nad uspehom social istov ko t pa nad zmago ene k o n ­se rva t i vne stranke nad d r u ­go. Novo v lado bodo sestav­l j a l i samo demokra t i .

M O S K V A P R O T E S T I R A M o s k o v s k i rad io je sporo­

čil, da je sovjetsko zunanje m in i s t r s t vo izročilo •britan­s k e m u ve l epos lan iku v M o ­s k v i posebno noto o nezdruž­l j i vos t i ra t i f ikac i j e pariških sporazumov z anglo - sovjet­s k i m paktom.

K O N F E R E N C A V A N K A R I P r e t e k l i ponedel jek je p r i "

eela s svo j im de lom konfe­r e n c a t r eh zunan j ih min is t rov Ba lkanskega sporazuma. M i ­n i s t r i za zunanje zadeve so n a konferenc i razložili p o l i ­tično akt ivnost svo j ih v l a d od b le jskega sporazuma dalje. P r a v tako so i z v o l i l i podko­mis i jo , k i bo sestav i la do­končno besedi lo statuta B a l ­kanske posvetovalne skupšči­ne.

O D H O D ANGLEŽEV IZ S U E Z A

Konec marca se bodo an­gleške čete umakn i l e z juž­nega de la Sueškega področja. E g i p t o v s k i m oblastem so že izročile več pristaniških i n p r e k o p n i h naprav . S področja o k o l i Sueza se bodo angleške čete v celot i u m a k n i l e konec meseca. .

S T R A S N E P O P L A V E Avs t r a l i j o so zajele ka ta ­

strofalne poplave. Večina mest v N o v e m Južnem W a -lesu so ostala brez toka , p l i ­n a i n vode. PričeLe so razsa­j a t i razne bo lezni . I z v i d n i k i , k i so z l e ta l i krožili nad p r i ­zade t imi k r a j i , poročajo, da so p r i z o r i nesreče precej po­dobn i p r i z o rom po eksp loz i j i atomske bombe. Število žrtev bo l ahko ugotov i t i šele čez nekaj tednov.

R E S E N I N C I D E N T V torek zvečer je močna

četa Izraelcev v d r l a n a ozem­l je Eg ip ta i n razs t re l i l a r e ­zervoar za vodo, iz katerega so oskrbova l i vojaško tabor i ­šče ob Gaz i j u . Bo j je t ra ja l t r i ure , ub i t je b i l eg iptovski častnik, 30 vo jakov pa je b i ­l o ran jen ih . Eg ip tovska dele­gac i ja v O Z N je zahteva la nu jno sk l i can je Varnostnega sveta , pozneje pa je to svojo zahtevo p r ek l i ca l a .

O D G O V A R J A M O ! Z a s a m o s t o j n o s t Naša javnost se še dobro spo- po prosim, preselite te ljudi rila res ne bodo premamila, da • JL U KI €JL K l 11

minja aretacije in obsodbe voj- drugam, da bo v hiši zopet mir! bi pozabili na »usluge« njenega nega zločinca Alojza Perneta Nadalje prosim, da ukrenete moža prebivalcem vasi pod Stor- v n a š i državi je danes že 540 n ih podjeti j v Jugos lav i j i , z t » spomladi preteklega leta. Tedaj potrebne korake za mojega mo- žičem tedaj, ko je naše ljudstvo i z vo zn ih podjeti j (vsekakor od- r a i i zanje naročila ter preprič*-smo zapisali, koliko in kakšne ža. Menda ni Iga pojedel, da ga krvavelo za svojo svobodo, njen ločno p reve l i ko število), k i n u - v a l i kupce , da p r eds tavn ik i pro-zločine je Perne napravil med še vedno niso spustili. Sin Ja - mož pa si je v tej krvi umival d i jo številne proizvode na tu j ih i z vodn ih podjet i j iz J u g o s l a v i j t vojno na Gorenjskem kot vodil- nez potrebuje očeta in rednika. roke! Lahko j i povemo, da bo tržiščih. K e r so naši i z d e l k i ved- sp loh ne bodo prišli na vele.se-ni funkcionar gorenjskega do- Ce pa to ne gre, potem prosim njen mož toliko časa čistil kri n<> bolj k va l i t e tn i , se na tu j i h j em. mobranstva. Prav tako smo na- za podporo iz dohodka njegove- s svojih rok, dokler z njih ne tržiščih t ud i čedalje bolj uve - D a b i se i zogn i la t ak im in po­pisali, da naši ljudje niso poza- ga premoženja na Povijah. Za - bo izginila prav najmanjša sled. l javl ja jo. dobn im pos topkom ter dejanski bili grozot, trpljenja in žalosti, plenitve premoženja namreč ne Posestvo vojnega zločinca in V lanskem letu pa so pričela gospodarski škodi, so pričela ne­ki j ih je ta zločinec povzročil, vzamem na znanje. Polovica te- izdajalca Perneta na Povijah št. i zvozna podjetja zarad i količin- ka te ra večja pro i zvodna podje-

Sredi februarja letos je na ga premoženja je tako moja, 1, je bilo po vojni, po zakonu skega zmanjšanja izvoza, z d i v - t ja na Go r en j skem ustanavljati občino v Goricah prispelo neko ker mi jo je mož v avgustu 1947. o prehodu premoženja sovražni- J° konkurenco . Zas topn ik i teh lastne oddelke za :zvoz i n uvoa. pismo iz Avstrije. Ko so ga od- leta prepisal. Prosim, da prič- kov države v last splošnega podjeti j so n. pr. sk l en i l i poged- M e d n j i m i je b i l a tudi Zelezar-prli, so videli, da ga pošilja nete pošiljati podporo za moje- ljudskega premoženja, zaplenje- be za izvoz železarskih p ro i z vo - na na Jesen icah , katere izvozno-žena obsojenega Perneta. Tako- ga sina in za mene. Z odličnim no. Ga. Perne pravi, da te za- d o v v večji količini, kot j i h uvozn i oddelek, je že v enem le pravi v pismu: Imam proš- spoštovanjem! Maria Perne 1. r. plembe ne vzame na znanje in n a š e železarne sp ioh pro izva ja- l e tu svojega obstoja pokazal njo, ki mi jo lahko uslišite, če Da, z odličnim spoštovanjem!, da je polovica posestva njena. J°- Dogajalo se je tud i , da i z - dobre uspehe, boste hoteli. Za uslugo pošljem ki pa nam od takih ljudi res ni Nihče j i ne brani, da te zaplem- v o z n i k i niso zaupa l i pro i zvod- Z osamosvoj i tv i jo večjih pod-vsakemu odborniku lepo krtačo potrebno! Tudi brez njega bo- be ne vzame na znanje, vendar m m podjet jem n ihan ja cen na jet i j v zunan j i t rgov in i , ne m i -ali čopič — po vaši želji, i— mo lahko živeli. naša oblast ne bo, niti nima zunanjem t rgu zato, da b i laže s l imo l i k v i d i r a t i i zvozn ih podjc-

Na posestvu mojega moža v V prvi vrsti odklanjamo krta- namena, da bi njeno mnenje i n z večjim uspehom prodaja l i , t i j . T a bodo vsekakor potrebna Povijah stanuje družina z več če in čopiče »made of Perne«. vzela na znanje. Posestvo je bi- P r ipe t i l o se je celo, da so se še tud i v pr ihodnje — sicer v otroki, ki drži z oblastjo in zato Ga. Pernetova bi lahko vedela, lo po zakonu zaplenjeno in za- nekater i zas topn ik i i z vozn ih pod- manjšem številu — toda s so-v hiši ni miru. To sem ponovnu da naši ljudski odborniki niso to našo ljudsko oblast prav nič J e * i j i zda ja l i na ve lese jmi i v l idno ekonomsko osnovo in u-zvedela od nekega človeka. Le - podkupljivi in da jih njena da- ne prizadene, če ji je mož pre

,0^! pisal polovico z a p l e n j e n e ­g a premoženja.

Sin potrebuje očeta in redni­ka. Da, vsak otrok ga potrebu­je! Toda obsojeni Perne se ni nikdar spraševal, kaj bo z otro­ki pobitih partizanov, kdo jim bo nadomeščal očeta, zlasti pa Občni zbor Okrajne gasilske zveze Kranj

B r a z i l i j i za zastopnike pro i zvod- strežno specia l izac i jo .

G l a s n a š i h b r a l c e v

S l i č i c a z j e s e n i š k e g a t r g a

u.

V soboto 26. f ebruar ja sta dinarjev. N i čudno, če je pro­se rednika, ker so po navadi s t a l i n a Jeseniškem t r gu le dve dajalec obžaloval, da n i pr ine-domobranci premoženje teh lju- s to jn ic i . N a p r v i je prodajalec se l več radiča n a trg . di požgali. Sovraštvo je bilo v s P r i m o r s k e g a proda ja l radič, Ka j čudno je, da sta na trgu Pernetu močnejše, kot pa hu- 1 1 3 d rug i Pa so uslužbenke pod- na Jesen icah komaj dve stoj-manost do otrok. Razen tega se i e t J a »Ribnik« nud i l e ščuke, niči i n da lahko kupiš po l k i l o -

na r ednem l e tnem občnem .zbo- mišljenje, seveda p a morajo d o b r o s p o m i n j a m o d a s o p r i j a . Med tem, ko je t ek la prodaja g rama radiča za drag denar le. r u . P o uvodn ih fo rma lnos t ih je b i t i v p r v i v r s t i sami v to pre- t e l j i o b s o j e n e g a zločinca kaj ra- n a r i h ^ s to jn ic i normalno , se je če s i dovol j »močan«

P r e t ek l o nedel jo popo ldne so za gas i lsko delo, je neuteme-se z b r a l i v S i n d i k a l n e m d o m u l jena. P o našem mnen ju bi v K r a n j u delegat i vseh gas i l - m o r a l i s propagando prepreči-s k i h društev k ran j skega okra ja t i i n zajet i tako nazadnjaško

Z. P.

6880 D I N N A O S E B O

D e i o R K v K a m n i k u V K a m n i k u je redko društvo,

k i b i imelo tako de laven odbor kot občinski odbor Rdečega k r i ­ža. V nedel jo je imelo društvo

poda l poročilo o oprav l j enem pričani! ^ ^ ^ M , d a i m a p e r n e n a o k o l i s t o j n i c e z radičem nagne-de lu gas i l sk ih organizaci j v L e nekaj meče slabo luč na ta Koroškem, v S t Vidu na Gl i - t lo precej gospodinj, k i so spo-k r a n j s k e m o k r a j u sekre tar o b č n i z 5 o r i n ^ c e r r a z p r a v l j a . n , f v p r e m o ž e n j e - X o r e j j e m in ja l e mimoidoče na čase, k o zveze tov. Me t od Rotar . V p o n j e delegata iz T rs t en ika , k i je skrb ge. Pernetove da bi njen s i brez u t r j en ih komolcev , komaj r o c i l u je v p r v i v r s t i nan i z a l z nedosto jnimi besedami, k i ne sin ostal brez sredstev, popol- uspel kaj k u p i t i . Prodajalčeva različne poman jk l j i vos t i v d e l u s o d i j o n i t i v g o s t i l n ( > i z a l i l n o m a o d v e g < I z k u p i 5 e k za tiste vreča se je h i t ro prazn i la , ena-drustev i n d a l številne pobude, o b c n i z b o r i n O G Z pod t i ka l ne- krtače in čopiče, ki jih je na- ko h i t r o p a je naraščala nejevo-da j i h bodo društva y t em i e - r e s n i č n e t rd i tve . Tako »sodelo- menila ljudskim odbornikom iz l j a , godrnjanje, zmerjanje .. . t u l ahko odprav i l a , b t em p a n i vanje« b i p rav l ahko odpadlo ! Goric, pa j i hvaležno poklanja- Nervoza i n negotovost sta po l a -receno d a gas i l ska društva n i - G b zaključku lahko povemo, mo! ga l i na j e z ik besede, k i j i h s i ­so ime l a uspeha v svo jem de- d a j e O G Z s B r e d - U p a m 0 ( d a s m o g e . Pernetovi cer ne uporab l jamo tako pogo- s ™ j le tn i občni zbor, na kate-l u . S a m i so z g r ad i l i nove sto l - s t v i dosegla v p re t ek l em le tu odgovorili, želimo le, da bi tudi sto i n m i s l i m , d a se je v tak- r e ™ ie p redsedn ik tov. d r . M i -pe, domove, vodne bazene i td . i e p u s p e h , delegati pa so na ona prebrala te vrstice prav ta- snem položaju ma loka te ra go- l a n K i r n Poročal o de lu v pre -P r i teh akc i j ah so sode lova l i z b o r u z a jamči l i , da bodo v tem ko vestno, kot smo mi njeno spod in ja men i l a za ceno k i , je t e k l e ™ I z Poročila posne-p r e b i v a l c i številnih vas i ter ve - j e t u ^ v e č d e l a l i p i s m o v g b U a n a » z a v i d l j i v i « v i š i n i . 9 e mamo, d a je odbor predvsem l i k o p r i sp e va l i h gradnjam. poizkušal naj t i mora lno i n so-

V p r e t ek l em l e tu je O k r a j n a c ia lno ogrožene osebe i n j im gas i l ska zveza K r a n j finančno FW1w £> m o L E o - m ^ - m S 1 U *m e i l*+4wm l O / f / f pomagat i , u k v a r j a l se je s sta-podpr l a društva, d a so s i na- M B&B&KMM K • K%M/ V %™Wmm 1 " « ! ' * novan j sk im vprašanjem i n a lko-bav i l a nujno potrebne cev i , t a - ho l i zmom, širil zdravs tveno p ro ko da j i h imajo društva po 100 L a n s k o leto je b i lo ro j en ih n a Konec leta šteje Tržič 10.419 učni uspeh na g imnaz i j i i n to sveto i n pomaga l z d r a v s t v e n i m metrov . Po t rebno pa b i b i lo , d a območju tržiške občine 227 no- preb iva lcev . V v o l i l n i imen ik pa k a r za 12%. ustanovam. b i j i h i m e l a vsaj 200 m. vorojenčkov, u m r l o pa je 90 je vp i san ih 6714 v o l i l n i h up ra - _ . . . . n r _ , l p H K a „ v zadn j ih 50 l e t ih se je število

Posebno vprašanje, k i so m u oseb. Sk l en j en ih je b i l o 97 po - vičencev. l i k o L T r X v a f c i na območiu P ^ e b i v a l f t v a ^ f 3 1 « z a 150«> de legat i posve t i l i pozornost, je r o k . N a področju mesta je 7 osn. o b Č ^ T r t i č p o r a b U i l e 3* k i se V c Z sodelovanje z D O Z ^ U g o t o v i l i Iz Tržiča se je l a n i i zse l i lo šol, 1 pomožna šola, L nižja ^ g J T v s f občani so ^ s t n o v a n a V^ " t a n o v a ^ f

i ' ha /i premalo podp i ra ga- 248 oseb, p r i s e l i l o p a 281 oseb. g imnaz i ja , va jenska šola g las- ^ s i z a a l u 4 m > b o d i s i p r e j e l i W \ f ^ ™ ™ n ^ m e

s i l ska društva z denar jem, saj bena šola, v r t ec i n dijaški dom. n f t l r - i n i n v 7 n P o k u 5 4 0 m i l i l o - T , t o v a m e »Trtan« p r i ­j e imov ina , |ki so j o gađilci I I J J t n l i c L S *«?n\ L a n i je b i l osnovan tud i Mest - f£%£L]LTar »omeni da fe d 6 ™V3*e** družinskega čJa-rešili p red uničenjem nep r ime r - U C l t e l J S K I tCCOJ n i muze j . N a osnovn ih šolah je ^ g g £ £ £ £ * n t £ ^ P " * S t o 1 * ' no večja, kot pa dotaci je D O Z Prejšnji teden je organiziral 933 učencev, na g imnaz i j i 422 2 S L T i ^ Sta?*£ 53 000 P % t? .v. gas i l sk im društvom. Svet za prosv. i n k u l t u r o O L O učencev, na pomožni šoli 15, na TnZL* , Z K a m , m k u / ° v p r e t e k l e m

Ob tej p r i l i k i ne moremo Radov l j i c a s sode lovanjem O k r . va j ensk i 178, na g lasbeni 129, m n a r 3 e v - I V ^ u 2 3 x I " ^ m i m o ugotovitve nekega de le- odbora L judske tehnike tečaj za skupaj torej na vseh šolah 1677 Tržičani so leta 1954 k u p i l i a l koho ln ih pijač, a l i 6.880 din na gata, k i je de ja l , da n i mogoče učitelje, na k a t e r - m naj b l o i - učencev. N a vseh šolah je z a - 3,621.000 k g r a zn ih živil v v r e d - osebo, medtem ko pr ide same vključiti v gas i lska društva sk i vzgo j i te l j i dob i l : osnovne pos l en ih 29 učiteljev, na g imna- nost i 292,549.000 d in , v gost i lnah za 284 d i n b re za lkoho ln ih pdja< mlad ine od 14. do 18. leta, (ker pojme o voden ju krožkov L j u d - z i j i 16 s ta ln ih i n 2 honorarna so po jed l i 8,772.000 d in , za oseb" n a osebo. Mnogo nesreč v me­je m l a d i n a preveč razva jena i n skc- tehnike na našli šolah. P r - predavate l ja , na vajeniški šoli ne potrebščine pa so občani i z - s tu gre na račun a l k o h o l i z m a , da bodo m o r a l i i s ka t i mlade v i teden so zb ran i učitelji po- 2 s t r okovna učitelja i n 20 ho - da l i 95,437.000 d i n . Zan im i v e so Ta jn ik društva je ugo tov i l , ds moči p r i p i o n i r j i h ttn p r i s t a - slušali p r eda j an ja o le ta iskom n o r a r n i h predavate l jev , n a glas- številke, k i povedo, k o l i k o so J e število 1591 članov za K a n r rejših m l a d i n c i h . S t a k i m i ugo- mode : ars t vu . V a d i l i so se t u i i ben i šoli 6 s t a ln ih i n 2 honorar - Tržičani pop i l i a l koho ln ih pijač: n i k premalo , čeprav je to nas­tavitvami res ne moremo sog la - praktično i n vsak jc mora l i z - n a učitelja ter v V r t c u i n D i - 173.870 litrov vina v v rednost i močnejše društvo v mestu. Od sat i , k e r n iso resnične in kaže- de la t i dva modela. D r u g i de l jaškem domu 6 s ta ln ih i n 2 ho- 28,462.000 din, 79.508 litrov piva 1457 šolskih otrok pa je v po-j o samo, d a imajo neka te r i tečaja pa je b i l posvečen radie- no ra rna uslužbenca. V V r t c u je v znesku 8,295.000 din in žga- m l a d k u o r gan i z i r an ih le 800. starejši gas i l c i še vedno nek amaterstvu, obenem pa sc se 66 otrok, v Dijaškem domu pa nja 38.251 litrov v vrednosti 16 . čuden odnos do mlad ine . P r a v navzoči usposobi l i tud i za p r ed - 27 učencev iz g imnazi je . Učni milijonov 301.000 din. Za alko-tako je v ženskih deset inah, k i vajanje nemih ozk ih f i lmov na uspehi so najboljši na Va j ensk i holne pijače so izdali občani so zelo šibke. T r d i t e v , d a je apara turah , k i j i h je Svet za šoli, medtem ko je na osnovnih torej 53 milijonov dinarjev (!), »med ljudmi« razširjeno mne - prosveto nabav i l pred nedavn im šolah uspešno izdelalo razred pokadili pa so za 20,684.000 di ­nje, d a ženske niso sposobne za večino šol v okra ju . 78°/o učencev. Zelo se je dv i gn i l narjev cigaret in tobaka.

Dopfonite • „Glas Gorenjske*

Namesto da b i prišlo po spre ­j e m u pariških sporazumov v nemškem Bundes tagu do o la j ­šanja, noben zahodni časnik ne sk r i j e določene skepse, ko ob­r a v n a v a potek »zgodovinske bit­ke« v nemškem par lamentu . Če­prav v s i pozdrav l ja jo zmago Adenaue r j e v ih pristašev, v is t i sap i z v e l i ko negotovostjo pišejo o usodi , k i čaka sporazume — posebno pa sporazum o Posar-ju — v drugem domu nemškega pa r l amen ta — Bundesra tu . T a bo začel razprav l ja t i o teh v p r a ­šanjih 18. marca .

Ne glede na to, da je b i l i z id b i tke v nerruškem par lamentu že vnapre j znan — saj se je vedelo, da bo za sporazume gla­sova la večina poslancev v ladne koa l i c i j e , čeprav se je prad za ­četkom debate govor i lo o ne­s log i v v rs tah v l a d i n i h strank — vendar n i mogoče skr i t i de j ­s tva , da je b i l a Adenauer j eva zmaga — P i r o v a zmaga. Ade -nauer j ev i pristaši so b i l i v pa r ­l a m e n t u sioer v večini, toda »glasovi z ulice«, k j e r so dan za dnem tisoči i n tisoči Nem­cev demons t r i r a l i prot i spora -zumom, za enotno Nemčijo, so večkrat po t i sn i l i v ladne poslan.-ee v obrambo. Zato je b i l a . raz ­prava tako dolga i n žolčna. •

Največje preg lav ice si je na­k o p a l Adenaue r s tem, d a je za •eno sporazuma o Posar ju , tve­ga l razko l v lastn ih v rs tah . Po­slan H iz vrst svobodnih demo­

k ra t o v so g lasova l i namreč pro­t i posarsk im sporazumom. M e d n j i m i so b i l i tud i t r i j e m i n i ­s t r i , k i so zarad i tega takoj ponud i l i , da izstopi jo iz v lade. P r a v tako je podal ostavko tud i

Ljudje in dogodki P O S A R J E , K A M E N S P O T I K E

na poti k ratifikaciji pariških sporazumov

K. Adenauer

podkanc le r B luchner . Za rad i teh odstopov — k i pa najbrž ne bodo osvojeni — se je za­čelo po svetu govor i t i že o ne­kakšni »vladni krizi«. Seveda vse skupaj n i tako hudo i n ob­stoj v lade n i sp rav l j en zaradi stališča teh štirih min i s t rov v resnejši položaj. Položaj bo mnogo resnejši v t r enu tku , ko bo kanc l e r potreboval v p a r l a ­

mentu dvotret j insko večino za izglasovanje zakona o vo jsk i , oz i roma za ustrezno spremembo ustave. Takra t pa bi zna l i b i t i g lasovi svobodnih demokratov odločilni. To je ena od s k r b i , k i jo je nakopalo Adcnaue r ju zadnje glasovanje v par lamen­tu.

Razen tega de la Adenauer ju sive lase tud i njegova lastna iz java, k i jo je da l v ognju par lamentar . razprav o Posar­ju , ko se je spozabi l celo tako daleč, da je i z j av i l , da m u je obl jubl jeno, »da se v l a d i Z D A i n V e l i k e Br i t an i j e po podpisu mi rovne pogodbe z Nemčijo ne bosta čutili več obvezani , pod­p i ra t i f rancoske zahteve glede Posarja«. Ka j to pomeni? To pomeni , da bo Nemčija — ko dobi svojo samostojnost i n svo­jo armado — odločno nastopi la , naj se j i v rne Posar je . To je p r i l i van j e bencina na ogenj nemško-francoskih razprt i j . T a ­ko so raztolmačili to kanc l e r -jevo iz javo tud i F rancoz i sami i n to p red ra t i f ikac i j o spora­zumov v f rancoskem senatu. Z a ­to n i nemogoče, da pariški spo­ra zumi i n posarsk i sporazum doživte isto usodo, ko t jo je

doživela E O S , ka j t i tud i ta je b i l a pokopana prav v f ranco­s k e m senatu.

Vse se je torej za takni lo p r i Posar ju . Posarje je postalo j a ­bolko spora na pot i k r a t i f i k a ­c i j i pariških sporazumov. Zato n i čudno, da sovjetsko časopis­je — ko koment i r a spre jem pa -

I OUenhauer

rišfkih sporazumov v nemškem par lamentu — računa, da spo­razumi k l jub temu ne bodo

sprejet i . Zato je tud i r a z u m l j i ­va skepsa zahodnega časopisja.

Toda, tud i če ra t i f i kac i j a spo­razumov uspe, i v nemškem zveznem zboru i v f rancoskem senatu, je že pad la nanje t e m ­na senca dvoma v n j ihovo i skre ­nost.

P a rec imo ob koncu še be­sedo, dve o Posar ju , o pok ra ­j i n i , k i se v zadnj ih dneh tako pogosto omenja. To je področ­je, k i leži med Franc i j o , N e m ­čijo i n Luksenburgom i n me r i približno 1180 k m 2 , i m a pa do­ma la 1 m i l i j o n preb iva lcev . In­dustr i j sko je to področje i z r e d ­no močno razvi to, posebno važ­na so ležišča premoga, Ce po ­gledamo samo Saarb rucken , — glavno mesto Posar ja , dobimo jasno s l iko indust r i j ske moči te pokra j ine . Laže b i b i l o namreč našteti, katere industr i j ske pa­noge v tem mestu n i , kot n a ­sprotno, saj imamo t u težko j ek l a r sko in kov ina rsko i n d u ­str i jo , nato indust r i j o s tek la , kemično imdusl'rijo, industr i j o loncev, m i l a , papir ja , cementa, žganja, cigaret, a lumin i j a , us ­nja i n konfekc i je .

P o k r a j i n a ima bogato zgodo­v ino. Do 19. stoletja je b i l a se­stavni de l Lotaningl je. Za časa nemške v ladav ine , je b i l a raz­del jena med Prus i j o i n B a v a r ­sko. Po p r v i svetovni vo jn i je b i l a z Versa jsko m i r o v n o po­godbo 1919. leta odstopljena za

15 let F r a n c i j i , kot nadomesti jo za razbite premogovnike v se­v e r n i F r a n c i j i (Noire in Pas des Cal la is ) . Nato je b i l a pod skrb­ništvom Društva narodov, 13. j anuar j a 1935. le ta pa je bil iz­veden plebisc i t , v katerem se jf preb iva ls tvo z v e l i k o večino od­ločilo za priključitev k Nem­čiji.

Po drug i svetovni vo jn i je bi lo Posarje organiz i rano kot posebna politična enota s svojo v lado pod f r ancosk im nadzor­s tvom. F ranc i j o zastopa v Po­sa r ju guverner . Z a Franc i j o pa je najvažnejše dejstvo, da jf Posar je vključeno v francoske gospodarsko področje. To je z la­s t i važno zato, k e r F r a n c i j i p r i ­man jku je premoga. Tako j p* d r u g i svetovni v o jn i ga je m o ' r a l a uvažati celo iz Z D A in te od 10 do 15 mi l i j onov ton letno V Posar ju pa n a k o p l J e J 0 na le to več kot 15 mi l i j onov too premoga.

Po nedavnem sporazumu, ki sta ga v Baden -Badenu dosegla' kanc l e r Adenauer i n bivši I ran coski m i n . predsednik Mende* France , pa naj b i se Posarjf evropeizi-ralo (naj M t o r C J " ostalo f rancosko, n i t i P°jg nemško), h k r a t i pa naj W » pr ihodnost i dovo l i l o P r f ' ^ s t vu tega področja, da « * bodno, brez »uvožene ag' ^ izreče kam želi in kaj

Z g o d b e i z k r a n j s k i h m e s n i c i n t r g o v i n - P o t r o šn i k i , g l e j t e n a t e h t n i c o • K d o r h e č e p o c e n i

k u p i t i n o j p r e j o b i š č e č i m v e č t r g o v i n

Večkrat so se že v našem uredništvu oglasili nezadovoljni 17,5 dkg, čeprav j i h je plačal pr iokus (po nafti). Ko r i s tno b i »trošniki in tožili, da nekateri mesarji, pa tudi mnogi špece- 20 d k g ! ! ! D i J o d a b i t rgovska inšpekcija

riatl slabo tehtajo blago, ki ga prodajajo. Zahtevali so, da ob- K o ^ e P r i š e l d rug i nakupova - malo bolj ana l i z i r a l a ta slučaj, javimo to in ono kritiko, a ker so bili dokazi največkrat po- ItL^JS^ ti It ™esarici

s e " , z a n i m a P a n a i s e ^ i , kaj do-. „ . , , . . M a z o p e , t »zasekalo«. loča tako »astronomsko« v e l i ko

ijkljivi, pa tudi zato, ker stojimo na načelu, da se zaradi »Al i je lahko za 60 din?« ra z l i ko v cenah !

ZAKLJUČEK

enega primera ni treba takoj razburjati in ga posp,oševa«Z ŠttlHT<£JZ^£ n , M pritožbe romale v koš. Zadnje čase pa smo le prišli do spo- k u P w a l e c . V z e l je meso plačal »•anja, da se razmere nikakor ne bodo same od sebe izbolj- 6 0 d m ' . p r i k o n t r o l n e m tehtanju šale. Organizirali smo ekipo treh potrošnikov, ki je obiskala lo le 24 5 đ S t O V U ° ' ^ g & j e b i " N & J b ° n a š t e v a n J a dovolj — •ee kranjskih mesnic in trgovin. Nakupljeno blago smo potem T u d i v pos lova ln ic i . t 7 • % £ L ? m £ S ? r a z b u r j a n J a !

v -redništvu pred komisijo (neprizadetih ljudi iz javnosti, na- n . ^ prepreči ZZl^Z kupovalcev in članov uredništva) stehtali i„ « rezultatih šesta J < ? 2 6 d k g » - i i i . V 5 ° V P

vili zapisnik * T - .. l c ' U i i n i i reDa gledat i samo na

Ugotovitve so nas presenetile. Nočemo j .h napihovati, ne z tehtnice, g ledati na razmerje

Frančiški Sumi, da bi še nada-Potrošniki, i z zgornjega v i d i - s e k a , a i n Prodajala meso in

te, da n i treba gledat i samo na ^neupravičeno ustvarjala do-tpht;mVp aio^ot; ~~ i - bičke na račun potrošnikov! Po-

. — - »v-iiM^Lc, g i cuau na razmerje njimi kogar koli napadati, menimo pa, da so močno sredstvo kost i i n mesa, ampak da je tre- V C c a . P . a n a j " t u d i k o n t r o l o nad v boju sa dvig trgovske morale in da bodo dobro služile iz- b a z n a t i obenem tudi i zredno o s * a , i m i svojimi poslovalnicami, boljšanju poslovanja v naših prodajalnah. »zaseka«.

K A J PA SPECERIJE?

Morda bi bilo zelo koristno, če bi razne ženske organizacije in ustanove z enakimi akcijami

Najprej naj v skop ih bese- " " " J ~ ' „, . . . . . k©t je bila ta naša, ščitile in-dah opišemo p o t ekipe n a k u - Men imo , da je vsak komen- *UJeJ^!™*' p r/. p r < * a J « " terese gospodinj in kupcev. Se-

- odveč, poudar imo le to, da S J L J J , S p o z n a n j e v e č j a > k a r J e veda pa mora pri dvigu poslov-zs^iLS^L a a & * - - ~ * » p H s p e v a t i ^ r t .

R E Z U L T A T I mesa 10,5 dkg — kos t i 7 dkg — skop ih bese- razmerje 60 = 40.

jvr tar povalcev od mesnice do mes- —

niče, od špecerije do špecerije, J e Pos lovodkin ja Frančiška S u — v' t akem v r s t n e m redu, kot jo m i da la p r i 17,5 d k g teletine za ja šla omen jena ek ipa . Zaenkra t Pečenje 40«/, kos t i ! ! ! bomo naniza« le go la dejstva — in sicer količino zahtevanega G L E J T E N A T E H T N I C O ! in količino dobl jenega ( in po komisiji stehtanega) blaga. P r i - ega lahko pomniti pa moramo , da je k o - ^ azTjiv <za mesar jeve misija t eh ta la meso, s pap i r - ^ ^ J esaneve jem, dočim ga mesar j i tehtajo d č e o g o l j u f i . brez p a p i r j a ( in ga Sele p . t eh- ^ ^ ^ > j m so tanju zavi je jo) Tore j je b i l o p r a v i i 0 < < _ k a k o r P r a v i _ tehtanje k o m i s i j e se predobro. m o \ }

J K d K o r p r a v i

I V mesn i c i n a Z l a t em pol ju M o r d a bo kdo deja l , saj tu • (b loki ) so n a k u p o v a l c i k u - n e g r e z a mnogo - morda za

pili 20 d k g sa lame (v resn ic i dekagram, dva , t r i . . Seveda dobili 19 dkg), 50 d k g govejega odvisno je od tega, kdo i n ka -mesa (dobi l i 49 dkg) i n 20 d k g k o g i e < j a i teletine (dob i l i 19 dkg). Na red imo preproste račune:

2 V p o s l o v a l n i c i Mestne k l a v - Frančiška S u m i je da l a name-• niče št. 10, k j e r je pošlo- sto 20 d k g telet ine le 17,5 —

vodkinja Frančiška S u m i , so r a z l i k a 2,5 dkg . Ce razširimo z a h t e v a l i na jpre j 20 d k g gove- razmer je na k g je r a z l i k a že dine (dobi l i 19 dkg) , potem 20 12,5 dkg . D a ne bomo vze l i naj -dkg te le t ine (dobili 17,5 dkg) i n višje ugotovitve, v zemimo okro -

re7iiltntn-.r c ^ , , ^ V , " c «'«r-*ie prispevati jei rezultatov. Seveda ne povsod m l e ž trgovinska inšpekcija,

Ta sestavek objavljamo v glo­bokem prepričanju, da utira pot poštenemu socialističnemu po­slovanju, zato naj prizadeti L gledajo v njem osebnega na-

SCSEDU l € Pa^a-

Zmanjšane možnosti V s i državljani smo se lansko p lan i ran ja stopnje dobička, bo -

leto ob imob i l i z ac i j i čezmernih d i s i zarad i povečanja p roda jn ih dobičkov, katere so os tvar i l a cen (kar je najlažje), a l i p a de-naša podjet ja i n gospodarske jansko zarad i izrednega op ra -organizaci je , od začetka čudili, vičljivega trenutnega položaja na koncu pa enodušno obsojal i na tržišču, prekorači p l an i r ano i n obsod i l i lanskoletne težnje stopnjo dobička. Ce je t a p re -podjetij za dosezanjem do- koračitev, v zadnjem p r ime ru , bičkov, k i so neposredno ško- ekonomsko utemel jena, ne mo -dovale potrošniku s povzročeno remo pač dotičnemu podje t ju zmedo i n negotvostjo na našem to šteti v z lo . 2 a l p a so t a k i not ran jem tržišču. Zve zn i (go- p r i m e r i v n o r m a l n i h gospodar-apodarski organi so b i l i izato s k i h p r i l i k a h , zelo r edk i , p r imoran i uk r epa t i n a tak n a - V o k r a j n i h družbenih p l a n i h čin, spričo nastalega položaja. je predvideno, d a bo O k r a j n i

Ze t ak ra t smo se tud i v s i l j udsk i odbor odvze l podjet ju s t r in ja l i , d a je t r eba v p r ihod - polov ico tiste vsote dobička, k i nje take neuravnovešenosti o a - b i ga podjetje ostvar i lo nad p l a -prav i t i , oz i roma preprečiti pod- n i rano kvoto . N a p r v i pog led je t jem t a k a neodgovorna de ja - s icer ne izgleda, d a je to xes-nja i n postopke ter n a n e k n a - nično učinkovit ukrep . Toda če čin zavarovat i potrošnike. T a - poudar imo, d a so stopnje p l a n i -k ra t nam sicer še n i b i lo jasno, ran ih dobičkov v posameznih kako bomo to n a p r a v i l i ; v p r a - podjet j ih dodobra ana l i z i rane i n sanje je /bilo, Ikako bomo to prerešetane s s t ran i gospodar-n a p r a v i l i ; kako bomo oživeli s k i h organov t e r da nekatera našo željo oz. j i da l i ustrezno podjet ja n e bodo mog la tsvoje-->bliko i n j i tud i zagotovi l i ga p lan i ranega dobička v letoš-tčinkovto dejstvo. n j em l e tu n i t i ostvar i t i , spričo

Odgovorn i gospodarski organi v i s ok ih zadolžitev i z r e p u b i i -eranjskega i n tud i radovljiške- škega družbenega p lana , k i je Ta okra ja , so p r edv i d e l i v i n - sestavl jen n a osnovi lansko le tne t rument ih letošnjih, zaenkrat real izaci je , smo lahko p r e p r i -očenih okra jn ih družbenih p l a - čani, da bo predv iden i u k r e p

nov tud i tako gibalo, k i bo po resnično učinkovit. Ver j e tno je, oredv idevan j ih preprečilo že i n to se l ahko ka j rado pr ipe t i , nadal jnje take i n podobne go- da bo tu i n t a m tudi kakšna spodarske anomal i je . i z jema.

Vsako podjetje, o z i r oma vsa - Potrošniki pričakujejo od k a gospodarska organizaci ja , omenjenega ukrepa , k i je začel o l an i r a istočasno s količinsko reševati položaj našega potroš-tud i dejansko rea l i zac i jo ostvar- n i k a , vsaj de lno stabi l i zac i jo jene pro izvodnje ; v zvez i s tem našega tržišča. P r a v gotovo p a p l a n i r a tud i določeno vsoto do - s t em še niso izčrpane vse mož-bička. P r i p e t i se, d a neko pod- nosti uredi tve naše ekonomike,

i jetje, bod is i zarad i prenizkega I. A U S E C

e t i n š o l a

Ze zdavnaj so m i n u l i časi, ko pozornost Po l j ansk i do l i n i , letos k i e m se je zbra lo ve l iko število je kme tu zadostovala štiriletna pa smo organ i z i r a l i tečaje pred- poslušalcev in zato tudi uspeh osnovna šola. K m e t i j s k a znanost vsem v prede l ih tržiškega kota ne bo izostal . P r a v i l no b i D:lo, je tako obsežna, tako bogata i n kran jske ravn ine , k j e r do da b J kmet i jskega strokovnjaka dragocenih odk r i t i j , da b i k m e - sedaj še n i b i l o n i k a k i h kmet i j - p ok l i c a l i v s i najmočnejši polje-

f*^to?a t u P r i njegovem de lu prinašala s k i h predavanj . V e l i k o z an ima- de l sk i in živinorejski rajoni Cf/vf ve l ike ko r i s t i , če b i vse to ve- nje so pokaza l i v L o m u pod k i a m s k e ravnine i n Sorskega

S j j - ^ de l . Z a naše gospodarstvo so Storžičem, v Lešah, Križah i n pol ja . N a tem področju se nam-Sfcii škodljivi nazor i , da je k m e t i j - K o v o r j u . Ume tna gnoj i la , se- reč odloči, ko l iko tržnih viškov

stvo panoga, k i jo kdors ibod i mena, živinoreja i n pol jedel- bo ime la Gorenjska, pozna i n l ahko o njej govor i , stvo, so bi le g lavne teme raz- Z željo, da b i kmet i jske za-

mt « » <— —' •»' — - i n " j k t f ~ ' J V f ' . I Z N a p r e d n i kme t i bi m o r a l i znat i prave. N a teh tečajih ponavad i druge vod i l i l judje, k i so dobro nazadnje še za 60 din dobili glo 10 dKg di ference p r i kg , Iz- n g p r i v g e h a r t i k U h j s a j j e r e _ vsekakor več, kot k v a l i f i c i r a n tud i sk lene jo , kakšna gnoj i la podkovani v kmet i j s tvu , smo 24.5 dkfi govedine. 2^ k ^ o d * F ? i t c i m o d a l n a k u , P ° v a l e c v t r g o v i - delavec i n zato bo mora la dr - bodo naročili i n k o l i k o , a l i bo- o rgan i z i ra l i kmet i j sk i točaj za A v p o s l o va ln i c i št. 7, k jer je d

a nk o ' sooke^t fetl ^ u m . t e ~ n i »Koloniale« za 25 d k g težko ž a v a kaj k m a l u uvest i obvezno do pr i s top i l i v živinorejsko or- mlad ince v Poijčah. Prišlo je 3m o o s l o vod j a Stane Jezeršek, v f ^ L ° _ Setitt^LS^^iT- P ° m a r a n č o 5 0 d i n namesto 47,5 nadal jeva lno šolstvo. Sedaj re- ganizaci jo, k o l i k o vzorcev z em- 42 fantov i z raznih gorenjsk ih

«0 plačali 63 din za 26 dkg go- ^uži lahko na ta način na me d i n a r j e v - š u j e m o p o l o ž a j s kme t i j s k im i lje bodo pos la l i v anal izo, ka - vasi . V dveh mesecih in pol rts vedine namesto 20 dkg te let ine s e c 3 0 0 0 0 d l n Pog lav je zase so r o z i n i ! Ne t e c a ; i l p o zadrugah i n dvome- t e r i zadružniki bodo že letos n i mogoče zajet: vsega znanja. «n rfrtMU 1p 19 dkg. a • „ . „ * to l iko , k e r j i h skora j n i k i e r s e č m m tečajem za mlad ince na zasadi l i nove, večje sadovnjake, toda najvažnejše za praktično

Se en p r imer . P r i F . S u m i so p o § t e n o n e Jhta.^ ' » J J J « K m e t i j s k i šoli v Poljčah. oko različno ceno. t rgov in i »Zlato po­

se en p r ime r . P r i F . S u m i so Z J ^ ' " J

4 V p o s l o v a l n i c i št. 2 (pošlo- nakupova l c i za 60 d inar jev do- P o s t e n o n e tehtajo, pač p • vodja tov. Osterman) so na b i l i 24,5 d k g govedine to se * e r l m a i ° t a k o različno

zahtevanih 20 d k g dob i l i res 20 p r a v i 1,5 d k g premalo --^ p °8 l e J 'mo : v t rgov in i »Zl a l i p r i Pog le jmo:

lje« so po 600 din kg, p r i »Iz-

kdo se bo l o t i l gradnje s i losa, uporabo so le o r i ^ob i l i . Priča­k a n i smo posvet ih največjo gnojišča i td . K o r i s t i tečajev so kujemo pa od* teh tovarišev,

spoznal i skoro v vseh zadrugah, da bodo prevze l i strokovno vod -Zelo slab obisk je b i l v V e - stvo v k a k e m gospodarskem od-

lesovem, pa tud i K Z Cerkve, sehu svoje zadruge in paz i l i , da k i jc ena največjih zadrug, ne ee bc delo odvi ja lo po načelih

PhZ v iovavni obutve „Peko"

p. j .

dkg mesa (pravi jo , da menda k g najmanj 5 dkg . Ce vselej ta- i""-6? S ° zato, k e r se je ma lo p red n j i - ko prodaja, potem lahko zasluži J j " * ^ ?*°V * P n

c S t a r i P o š t i

mi nek potrošnik razbur ja l , k e r pos lovodk in ja S u m i (ki proda '. V * D e h k a t e s I « 520 i n v »Ko - » , r , J " u k i Je ena največjih zadrug, ne fe bc delo odvi ja lo so ga »mislili ogoljufati«). na teden 1000 k g govedine) na j - l o n i a I e < < 5 7 0 - T o r e J nihajo cene P r i p a d n i k i sanitetne i n kemič- b l s m e l a b i t i zadovol jna z 20 sodobnega k m e t l j i t v i

5 Za s p r e m e m b o so nakupo- m a n J « " d in na mesec. '^J^JSS^Jl " S S S i fft " ProtiIetalsko za' UdeIeŽenci- V Senčur^u in Vo" . v a l c i odšli še v mesnico Poudar i t i pa moramo, da tu l o S T V ^ S S S V S i ^ ? t ° - ? ^ 'č**?

Kmetijske zadruge N a k l o (v K o - 5e n i vštet dobiček, k i ga me- ^ r i « V k i e r so Z 51.mi„P, i , * V Z a C e t k U f e b r U a r J a ^ ,

obakra t d o b i l i z a dobra deka- T u d i če v zamemo »lažji« p r i - t o v i l i (seveda ne s t rokovno a n a i™;** 7, Lmmu j v o , P ° 1 0 Z 1 1

grama premalo. mer, dobimo zan imive rezulte- l i z i r a l l la so rStoTnS »Tz- n a W \ t 1 TV° u 5, n ° V ° U r e d b ° ° d e H t v i d ° " V s e m p r v 0 p o d j e t j e *e n o v o n a " „ • e* • x., te. N .p r . - v pos lova ln ic i S 7 bM< ,J,^Z T P , , J V Č z a s I u g V S 1 Predavate l j i , h ° dka gospodarskih organizaci j , s ta l i položaj zelo p r i zade l i n to-

' 7 ^\.^ZS^L^ (JezeršL) so n a t u p T a S f p r i K S j f e T ^ o g S t ^ a ' ^ ^ S ° tiS^t ^ 5 S ^ ™ b ° ^ ^ 7 a h t P u a n i h -in^rt , _ grosistična podjetja v dokaj te- uspešno poslovat i . De l o vn i k o -

žavnem položaju, k e r člen 72. l ek t i v »Preskrbe« je zato i z raz i l omenjene uredbe, prepoveduje ž e l J ° P ° Priključitvi, oz i roma promet med večjimi i n manjši- spo j i tv i s podjet jem »Živi la«, m i grosist i — se p rav i , prepo- medtem ko bo ko l ek t i v podjetja veduje verižno trgovino. »Živila« razprav l j a l o t em te

Zaka j so bolj pr i zadet i ravno d n i ' , Ze lo verjetno je, da bo »Pre-

a!a

- (jezerseK) O « je e k i p a k u p i l a 10 d k g s a - z a h t e v a n i h 30 dkg govedine i p n lame (dob i la s l ab ih 9 dkg), za 2o d k g t e l e t ine d o b i l i obakrat z a h t e v a n i h 25 d k g o rehov ih je- d k g p r e m a J o

dre ( k i j i h P ^ a j a ^ / a d ' h m Preprost račun: p r i k g te le-„e. a so neočiščeni) so dob i l J z a t o ] a h k o

24 d k g . Le ^ t e v a n ; hh f

2a ° n

dh

t g r ° na ta način »zasluži« najmanj z in je b i l o točno stentanin . ^ ^ t e d e n s k < }

T u d i v špeceriji »Zlato po- 100 k g teletine.)

O d p o l n o č i d o p o l n o č i . . .

Tako b i l ahko imenova l i dvo- velesejem (15., 16. in 17. marca), ~. .HH.UVVIUI uvu - veiesejem (10., i s . in 17 marca) " " " " J "v^ i »uauwj iavno , , , dnevn i iz let v Cr ikven i co , k i 8 a v začetku jun i j a na Grossg lok- m a n J š i grosisti? Spričo svo j ih z ^ J o v e r j e t n o je, da bo »P za 1. i n 2. maj z vso vnemo za k n e r J i rm, 0 v= ^„».uJl finančnih zmogl j ivost i l ahko s K r b a * neko l iko težje poslov

v nov ih pogoj ih. V enda r bi k a -7.1 j e b i l a teža plačanih za 1. i n 2. maj z vso vnemo za kner , žirovska g imnaz i j ska m l a - ^ ^ ^ ^ " ^ ^ c n z ^ a l a ^ V P°S°J l h - . v f . n d a r b*, k a " ' T i . , * 7h w>rin ter riža ena- naše de lovne ko l ek t i ve p r ip rav - d ina b i s i rada ogledala K o r o - namreč naročajo p r i pro i zva ja l z a l 0 f d a b l p o d ] e t j e vendar le

1, d o b l j e n i h r o z i n ^ a a » G O S P A t A L I J E L A H K O Z A l j a loški »Transturist«. Podjetje ško, z last i Celovec. V r b s k o j e - a h l e m a n J s e količine blaga. Za - s k u § a l o š e n a d a J j e p o s l o v a t i . Tej k a , r o z i n je ^ ^ ^ ^ g 0 D I N A R J E V ? « s i j e n a m r e č poleg prevažanja zero in Gosposvetsko polje, kme- tegadelj tudi niso deležni super- želji v p r i d govor i ne le večja V e Ć - m« t i l v svo jo škodo!) Mnogokra t se s t ak im vp ra - tovora i n potn ikov n a redn ih t i jske zadruge se že zanimajo za rabata k i ga daje prodajalec k c n k u r e n c a , k i kor i s t i potrošni-narje z m o t n ganjem obrnejo na vas mesar j i , p rogah (Kran j , L jub l j ana , Želez- iz lete i n ekskurz i j e tud i letos. P n nabav i večje količine blaga. k o m > temveč tud i p r e sk rba na -

8 V t r g o v i n i »Koloniale« so ^ »Zasekalo se m i je! « V i ! n i k i , Z i r i , loški kolodvor) zadalo Res je, naš de lovni človek za- V K r a n j u sta dve grosistični ših podeželskih t rgov in , k i j i h • plačali z a pomarančo, k i j e D r e p r i c a n i v mesarjevo Došte- hva levredno nalogo, da bo po- služi, da si ogleda lenote in r>—' ; k a r 50 d inar jev . . . .

(kg stane 190

N a š i n a p o r i m u n i s o m a r !

Nagovarjal je delavce naj delajo počasneje

. V t r g o v i n i

R A Z M E R . . E KOST I IN „ E S A l""^ru r a . v o j . Ponovno ^ " " " " " t « * , svoje domov ine : SSdSta^ fa^SSSL* P^JetJe 6 „e t L'et

r^red založiti z blagom A

Komisija, k i j e tehtaJa k u p ­ljeno meso, pa n i ugotav l ja la samo teže mesa, ampak je vs strogo natančnostjo določala tu ­di razmerje k o s t i in mesa. p r j odgovornih tovariših v uprav i Mestne k l a v n i c e smo se infor­mirali in i z v e d e l i , da je n e k a k ­šno pravilo, o z i r oma predpis , da »nora biti razmer je m e s a ' i n

kosti 75 : 25, maksimum 70 . 3 0

Kako k r a n j s k i mesar j i to p o ­vilo v p r a k s i Izvajajo naj po ­kažejo nas l edn j i p r i m e r i , v po-*tev j e m l j e m o samo telečje me-*o, k i — p ouda r j amo ! — S o g a

nakupovalci k u p i l i izrecno 2 a

bečenje. 1. V p o s l o v a l n i c i št 7 (Jezer-

i^k) je b i l o mesa 12 d k g _ k o

*ti 7<ikg. — Tore j razmerje 63-

2. p o a l o v a l n i c a »Zlato polje« V ,e*a 12 d k g — kost i 7 dkg >v3mmerle «3 : 37.

3. Poa l o va ln i ca »t. 10 (Sumi)

s o . . . Toda t i slučaji so na j ­boljše p r i l i k e , d a vas »upilijo«.

Pog le jmo: v pos lova ln ic i št. 10 je p r v i nakupova lec zahteva l 20 d k g te let ine. Proda(jalki se jo »zasekalo« i n r e k l a je, da ga je za 60 d i n .

»Ne, naj ga bo točno 20 dkg!« je odgovor i l nakupova lec .

P r oda j a l ka malce ogorčena odreže delček proč, vrže na tehtnico i n zavi je. Toda n a k u ­povalec j « dob i l to pot »amo

turistični razvo j . Ponovno smo že p i sa l i , da ima loški prede l idealne pogoje za razvoj letne­ga i n z imskega tu r i zma i n da bo L o k a sčasoma postala i z ra ­z i ta prehodna točka za zvezo s P r imorsko , pa tud i z Boh in j em. Vendar s k r b i loški »Transturist« tudi za pr i je ten oddih naših de ' l o vn ih l jud i , od m a r l j i v i h čla­nov kme t i j sk ih zadrug, k i j i m je l a n i p r i p r a v i l vrsto z a n i m i ­v i h i n p r i j e tn ih ekskurz i j — p a do prosve tn ih delavcev. T i zle­pa ne bodo pozabi l i p r i j e tn ih ur ic ob koncu lanskega šolske­ga leta, ko je okraj K r a n j oskr ­be l za vse svoje prosvetne de­lavce nadvse lepe ekskurz i j e . Portorož, Pohorje, Vršič, K u m -rovec, pa Kočevje i n Be l a K r a ­j i na . . . »Transturist« je vse te naloge, k i niso ravno lahke , nadvse zadovol j ivo rešil i n je nedvomno želja vseh prosvet­n ih delavcev, da bi take poučne ekskurz i j e o rgan iz i ra l i vsako leto!

Letos p r i p rav l j a loški »Trans­tur is t* ekskurz i jo na duna jsk i

Konec januarja so imeli de­lavci lesno industrijskega pod­jetja iz Cešnjice občni zbor svoje sindikalne podružnice. Na tem zboru so med drugimi iz­volili za sindikalnega odborni­ka tudi Jakoba Demšarja, mi ­zarskega mojstra iz ročne de­lavnice.

V razpravi na občnem zboru so med drugimi pomembnimi vprašanji tudi temeljito obrav­navali nov plačni sistem, ki je jasno nakazal dvig življenjske­ga standarda le na osnovi po­večane delovne storilnosti. Med pripravami, za izdelavo tarifne­ga pravilnika in pravilnika o normah, smo lahko 'Ugotovili, da je večina tako članov sindikata in odbornikov, kakor tudi or­ganov delavskega samouprav­

ljanja, pravilno razumela svojo vlogo in tudi vložila mnogo tru­da v pravilno sestavo norm in posameznih tarifnih postavk.

Medtem ko so se skoraj vsi lotili konkretnega dela pri se­stavi novega tarifnega pravil­nika, Demšar tega ni storil. Na­sprotno! Začel je celo nagovar­jati posamezne delavce, naj zmanjšujejo delovno storilnost, češ, da jim bo to koristilo pri postavljanju norm. Stremel je namreč za čim nižjimi norma­mi. Zaradi teh njegovih zlona­mernih in delavskemu razredu, v sedanjem gospodarskem polo­žaju, tujih naklepov, so člani sindikata zahtevali množični se­stanek obrata mizarne, katerega je Demšar zastopal v izvršnem odboru sindikalne podružnice.

Na tem sestanku so prav vsi" delavci jasno in glasno pove­dali, kako jih je Demšar nago­varjal na nedelavnost. Zahte­vali so. da se ga razreši odbor-niške funkcije. Sklenili pa so tudi, da bodo razpisali v obratu ponovno volitve. Tudi uprava podjetja je Demšarja za njego­vo delovanje primerno kazno­vala.

Reagiranje sindikalne podruž­nice in vsega delovnega kolek­tiva lesno industrijskega podje­tja Cešnjica, je bilo popolnoma upravičeno; saj takim ljudem, kot je Demšar, v vrstah delav­cev, ki so pravilno razumeli, da je dvig življenjske ravni pogo­jen v prvi vrsti z dvigom de­lovne storilnosti, ni mesta.

-m p

O d p e t k a d o p e t k a

D v e p o m e m b n i

p o s v e t o v a n j i

Notranjepolitični dogodki , k i so se z v r s t i l i v p r e t ek l em tednu, so tako pestr i , da bodo gotovo z an ima l i vsa­kogar, še najbol j pa naše kme tova l ­ce. T a teden sta "bili namreč k a r dve izredno pomembn i zasedanj i o kme­

t i js tvu. 25. f ebruar ja je b i l v L j u b l j a n i občni zbor Zborn ice za kmet i j s tvo i n gozdarstvo, 27. f ebruar ja pa se je začelo v Ce l ju dvodnevno posvetovanje zadružnih de lavcev iz vse države.

O čem so razpra l j a l i i n kaj so s k l e n i l i n a teh sestankih? Obema zborovan j ima je b i l a skupna sk rb za poceni tev k m e ­t i j sk ih p r ide lkov , torej za d v i g življenjskega standarda delov­n i h l j ud i . To bo najlaže dosegl j ivo, če se bomo končno v e n ­dar l e zneb i l i prekupčevalcev. O n j i h smo govor i l i že zadnjič i n ugotov i l i , da samo draže pro izvode, da od n j i h pro i zva ja l ec n i m a nobene ko r i s t i , potrošnik pa samo škodo. Danes naj to t rd i tev podpremo z neka t e r im i poda tk i : p r i fižolu naraste cena od pro i zva ja l ca do potrošnika za približno 30 do 40 d inar j ev , p r i k r o m p i r j u do 10 dinar jev , p r i m l e k u pa od 10 do 12 d i n ! Zato je zelo pomemben sklep, k i so ga spre je l i zadružni de­l a v c i v Ce l j u , da naj odslej odkupu je po l jske p r i de lke le za ­druga. Ce bo odkup dobro o rgan i z i ran , se bodo l ahko občutno zmanjšale prodajne cene, ne da b i se znižale odkupne .

V L j u b l j a n i so nadal je govor i l i tud i o smot rnem gnojenju z u m e t n i m i gno j i l i . P r i tem so ugotov i l i nekaj poman jk l j i v os t i . D a se t emu ognemo, morda ne bo odveč, če obvest imo bralce, posebno kmetovalce , na kn j igo »Kako naj gnojim«, k i sta jo sp isa la ing. Repanšek i n ing . Perovšek i n k i bo izšla te dn i v založbi pol jedelskega odseka O Z Z K r a n j , t i ska l a p a jo je naša t i skarna .

N a posvetovanju v C e l j u p a so ugotov i l i tud i nekaj uspehov zdravništva v vsej državi. P o h v a l i l i so n. pr . zadružnike v S lo ­ven i j i , k i so vzorno o rgan i z i ra l i živinorejsko službo. 7 0 % p l e ­mensk ih b i kov je v S loven i j i last zadrug, v redovn ik pa je vpisane p reko 15.000 goveje živine.

T a teden se je izvedelo tud i , d a bo zasedanje obeh zborov Zvezne l judske skupščine 7. marca . N a dnevnem redu zasedanja je ekspoze predsedn ika r e ­pub l i ke o no t ran j i i n zunan j i p o l i t i k i Jugos lav i je , nadal je poročilo Zvezne­ga izvršnega sveta o de lu v le tu 1954 (to poročilo je b i l o t a te­den že dostavl jeno skupščini) i n r a zp rava o dveh zakonsk ih osnutk ih l n s icer o osnutku zakona o založniških podje t j ih i n ustanovah i n o osnutku zakona o up rav l j an ju šol.

E d e n važnih dogodkov je b i l o tud i posvetovanje geodetov i z vse države v N o v e m Sadu . Posve tova l i so se o dokončni u r e ­d i t v i katastra po komunah . To je važno z last i za p rav i l no ob­davčitev po ka tas t ru . Dosle j smo v našem davčnem s is temu s i ­cer že n a p r a v i l i ko rak napre j , n i pa še popo lnoma izde lan, zato bo treba dopo ln i t i katastre z o z i r o m na spremembe k u l t u r i n

Zgodba iz zakotne gorenjske vasi

S E S P R E M I N J A J O

Snov za zgodbo, k i j o v a m temi nekaj v z r o k a , da so se K o je tako razmšljal, so m u da bodo tud i os ta l i k o m u n i s t i bom povedal , s em našel v n e k i C i n c a r j i počutili naenkra t tako v m i s l i prišla t u d i pr ipovedo- k l o n i l i i n p u s t i l i svo j im žena« * h r i b o v s k i vas i c i nekje n a G o - osamljene i n zapuščene. van ja par t i zanov , kako so mno- i n v e r n i m sosedom, da bo-de, r en j skem i n da se bomo razu- Po nekaj leitih pa je le nekdo gi k a p l a n i sode lova l i z domo- s p r a v l i n j i h o t roke k b i r m i , j * m e l i , Imenujmo to vas C i n c a r - poskrbe l za spremembo. Neke - branoi , k i so m o r i l i nedolžne obupa l . J e - m u gospodu so se smilifle duše T|>udi vdane bogu i n požigali Jurijevčev zadnj i »odločni i n

Možje, fantje i n dek le ta iz te C incar jev , Ln ke r se je zba l , da hiše p a r t i z a n s k i h družin, tud i moški« k o r a k je b i l , da je n a vas i hodi jo vsak dan v do l ino b i ne prišle na sodni dan v t i - tiste, k i so b i l e polne sve t ih dan b i rme odšel od doma, ka j t i n a delo. Tova rna , k i je skoraj sto strašno podzemlje k j e r je podob. potem se je lahko opravičeval 2 u r i daleč, j i m daje k r u h . N j i h Polno nag ih i n kosmat ih v r a - V Jurjevčevih možganih pa so i n pojasnjeval , da n i vedel, kaj" življenje n i l ahko i n n a obra- g ° v , s e J e ves v sk rbeh podal brnele še druge m i s l i . M o t i l a je s t o r i l a žena. De ja l je tudt tih se j i m pozna 8 u r n o gara - k n j im . Najpre j je po i ska l t i - ga je služba v tovarn i , napredo - l ahko , da n i vede l , kakšne p o -nje i n težka pot, k i jo vsak dan ste, za katere je vedel , da so prehodi jo po r a z r i t i h ko lovoz ih se vdan i »srcu Jezusovemu«; l n s t r m i h stezah. V d o l i n i p r a - nazadnje p a se je u s t a v i l tud i v i jo , da se j i m tud i po ho j i po­zna, da so iz C incar j ev .

ž e v začetku naše povest i pa naj omenimo i n poudar imo za­sluge, k i so s i j i h p r i d o b i l i C i n ­car j i v l e t ih med okupacjo. T a ­k ra t so v s i pomaga l i pa r t i z a ­nom i n med n j i m i n i b i l o iz

p r i najbol j ve rnem, p r i V e n -ce l jnu. Z n j i m sta p remle l a vse i n se pomen i l a o vsem, šele nazadnje sta prišla tud i na ve­ro. K a p l a n u so »skoraj« solze za l i le oči, ko j e slišal, ko l i ko časa so m o r a l i b i t i brez gospo­da. K o je Venc l j a temel j i to i z -

daja lca. V našem osvobodi lnem p r a š a 1 ' k a i komun i s t i , n j i h d r u -bo ju so sode lova l i v s i — od na j ­boljšega do najslabšega. Pa r ­t i zanom so da ja l i hrano, streho, j i m nos i l i poročila i n se v n j i ­h o v i h v r s t a h b o r i l i . Skora j vse-

žine i n otroc i , sedaj počno ter če so deležni božje besede i n sve t ih zakramentov , je I z jav i l , da napoveduje brezbožnim C i n -car jem ne izprosn i boj i n V e n -

lej so rad i o d p r l i svoje domove c l J a J e P ° s t a v i l Z a P r

i n le redkokdaj se je zgodilo, v e § a maršala. Odločno je pr i - vanje, boljša plača i n čutil je, jedine so bi le po končani b i rmi .

Z a s e d a n j e

Z v e z n e s k u p š č i n e

da so potegn i l i z »rožnim v en - s t a v i l še, da tako kot je šlo d g D o s s ^ j i m napačnim po- k o l i k o pot ic se je napeklo i td . cem« za kake četrt ure , če so d o f 1 ( ; J — namreč da v vseh po- c e t j e m i z gub i l ves kred i t , k i s i P r i n jem, pa tud i p r i vseh oata-zaslišali t rkanje na okno. Celo ^ T ^ J I ™ 1 ~ _ n ^ . V05}3*}11 ga je p r i dob i l v dob i o k u p a c i - l i h c inca r sk ih komun i s t ih se je

" j e . t a dan s l av i l a v e l i k a zmaga i « P r i z n a t i je mora l , da je mev- b i l o je prazničneje i n r a z k o i - '

ža i n revež, k a r pa je seveda nejše kot t iste dn i , ko so ae še bolj uničilo njegov odpor i n možje v r n i l i od part izanov a l i podred i l se je končno vo l j i že- i z internaci je , ne i n borcev za »sveto cerkev«. Vence l j je t r i u m f i r a l ! N a l o g e .

za rad i uši, k i so j i m j i h par - n i t i e n e g a n a m e n j a , kapel ice t i zan i pus t i l i za pečjo, se niso a l i o l t arčka - ne sme i t i več. preveč razbur ja l i . — — —

K o pa je b i l a končana vo jna M i n i l i s o t e d n i i n m e s e c i i n

i n so m o r a l i N e m c i pobrat i v c i n c a r j i h n i b i lo kakšnih po-

S k o ^ a ž ^ s v ^ ^ a " ^ &^£?£*JZ » " V * V l ^ « ^ k i m u j ih je daFgo^od k a p g . carje seveda zapustili tudi par- d t ^ u d j e odhajali 2 ure n i j * * * e ' ^ J * ^ tizani. V dolino so odšli celo d a l e c n a d e h ) V o j n a j e b i l a 2 e

Nekega dne se je v odpr t in i kova l , saj so m u p r i tem z »l«t-ak t i v i s t i - i n C inca r j i so osta l i n o z a b l i e n a " ^ ' s o o m i n n a n i o " t e r n O V e g a J u r i J e v č e v e g a P ^ o p j a pimi« zg ledi pomagal i celo k o -

2 i._*. . pozabl jena i n spomin nanjo ter z n a š l a »Marija z B r e z i j .

novo razvrst i tev bon i te tn ih razredov zemljišč. —sb do p r v i h hiš. M o r d a je tud i v

D R U Ž I N S K I P O M E N K I v

Z e n e o s t a n o v a n j i h

sami s s vo j im i g rapami , gma j - f w n k a r « _ ,1 s u « « , - »j*mu*j« * » i - W J « . mun i s t i . Pobožno se je z a h v a -n a m i i n senožeti. A v t omob i l ska ^ i e t U S l D i j e t o Se n a Najvernejši so se muza l i i n l i l za vse to bogu pred o l tarč -cesta pelje daleč proč od te v a - S r t L ^ S £ i l £ * « l *o L£\ z m a § o s l a v n o ^ t o v i l i : »Enega kom. k i ga je i m e l doma m ta sice i n še z v o l o m koma i orideš ^ l , p r a z m k e ' k l so seda k o m U n i s t a s m o že u k r o t i l i . Po - je b i l celo lepši, kot s t r a n s k i « c e m se z v o l o m komaj prideš d o b l h d r u g pomen, so nekater i č a s i b o m o g e o l t a r c e r k v e v d o l i n i .

r ad i pozab i l i . Sko ro izzivajoče T a k o j e š l o v c i n c a r j i h — p r * so na te dn i p r i j e l i z a razna g e e n a p r e i z k u š n j a je prišla neka te r ih bolj nazaj kot n a p r e j , težaška dela , v o z i l i gnoj na n j i - n a d j u r i j e v c a , p a tud i nad Sa ko loradskega hrošča so se ve, d r va v do l ino ipd . S i l n o pa o s t a l e komunis te v C i n c a r j i h . b r a n i l i i ska t i po krompiriščih, so p a z i l i na razne sv . Neže, K o s e j e bližal čas b i rme se je ke r je to ukaza l odbor v d o l i n i ' F lor jane , Mar i j e . Uršule, A n t o - k a z a l o , da imajo skoraj sami Drugače pa je b i lo v t o v a r n i , ne ter Pe t re i n Pav l e . k o m u n i s t i otroke, k i b i prišli T a m so se c i n ca r sk ih k o m u r d -

In v C i n c a r j i h je delo k a - v poštev za to ceremoni jo. stov pošteno privoščili. P o k a z a -p l ana začelo počasi ka za t i sa- Jur i j e vec se n i več znašel, l i so j i m , da mednje res n e

Naše žene, predvsem gospo- Samo z ženami se je treba po- i n n jeni pomožni pros tor i . Z a d o v e . Jur i j e vec , star komunis t , P r i p r i j a t e l j ih je i s k a l še zad- spadajo več. dinje, k i stanujejo v večjih sta- men i t i , pa j i m bodo takoj na- naš čas i n naše razmere pre- k i j e dograd i l p r i z i d ek k hiši, nje pomoči. K o p a je ugotov i l , novan jsk ih zgradbah, se često- štele svoje želje. E n a od teh je, majhen prostor zanjo ne ustre - j e n a z u n a n j i s t ran i pus t i l k a r _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ k ra t pritožujejo, da se arh i tek- da b i se za sušenje per i l a , me- za, k e r se v njej ne zadržuje meter v isoko odprt ino, k i je i z -ti v svo j ih načrtih vse premalo t le, posode za odpadke i n po- samo gospodinja, ampak tud i g leda la kot nekakšen taberna- VzPOJlli pOtTlBTlki ozirajo na potrebe sodobnega dobne vsakdanje »okraske« n a - d rug i člani družine, predvsem k e , i j j \ j a vprašanja je Jur i j e v e c gospodinjstva. ših ba lkonov v nov ih stavbah 'otroci , k i j i h mora žena med pojasnjeval , da bo v njo posta-

Take k r i t i k e so potrebne i n našel tud i k a k primernejši pro- k u h i n j s k i m de lom nadzorovat i , se upravičeno pojavl jajo. Z a l , s t o r - Povezan naj b i b i l po Številne gospodinje tud i p r i -največkrat brezuspešno ke r ob - m ° žnos t i s kuh in j o . Stena iz r e - pominjajo, da zelo majhne so-romajo le nekaj sosednih s ta - *> e t k a u v k a k i d rug i o b l i k i , k i be, k i so značilne za nova sta­nova lk , ne utro pa s i pot i na omogoča dostop z raka , b i k r a - novanja p r v i h povo jn ih let, ne zbore vo l i vcev , k i so n a j p r i - s ^ a fasado, obenem pa z a k r i - nudi jo možnosti za udobno živ-

v a l a sušeče se per i lo i n r a z l i - l jenje. Družine z dvema a l i več čen gospodinjski p r i bo r . Ist i o t r ok i nujno rab i jo vsaj eno prostorček b l nam lahko služil večjo sobo, v ka t e r i prebi je jo za zračenje poste l jn ine, čišče- večino dnevnega časa. nje obleke i n obutve, s k r a t k a To je samo nekaj m i s l i i n za vsa dela, k i j i h iz h i g i en - želja, k i naj b i j i h a rh i t ek t i s k i h razlogov ne moremo oprav- upoštevali p r i načrtih za nove l j a t i v s tanovanjskem prostoru stanovanjske bloke. G r a d i t i mo-k a k o r tud i ne na ba lkon ih , k j e r ramo namreč stanovanja, k j e r je mesto za cvetje i n počitek, bodo vs i prostor i udobn i i n

V ma jhnem stanovanju ima h k r a t i izkoriščeni do najvišjih

rt

O d s t o p i s e d e ž

t r u d n e m u d e l a v c u

B i l o je n a pustn i torek, na že pred n a m i i n čuvali so p r o ­dan vesele parade maškar, h r u store za nas. K o smo prišli 8

šičanske »republike« i n div jega šihta, so nas sami pok l i c a l i . T a -nap i jan ja bogu Pus tu . Z v l a ­k o m sem se pe l ja l v L jub l jano .

Vese l i m l a d i l judje so zasedl i

ko n i k o l i nismo s ta l i . L e p o se j i h učili takrat v šoli!«

Vprašal sem se, a l i so nas re« sedeže poleg mene. Šolske tor- t e g a u č i l i v š o l i ? ' N e Q d e l a v be so j i h izdajale, da so d i j ak i c i h s e takra t v šoli s p l o h

stojnejše mesto za tako raz­prav l j an je . Zene so na teh zbo­rih preveč molčeče, še vedno s i lno važno vlogo tud i k u h i n j a možnosti, ne posegajo dovol j ak t i vno v naše družbeno življenje. Zave- T T'J ' L J. *J dat i b i se mora le , da je tako H llTO ITI DT6Z UllOiCL sodelovanje p ravzaprav n j ihova dolžnost. Zgoraj omenjeni p ro - . . „, . . . b l emi so v času naše stanovanj - Z a v s a k o gospodinjo je ne- šim napo rom opra le lepše. <?k* eradi tve Drav eotovo a k t u - dvomno najtežja s k r b pran je doslej . a ln i i n po svoji^ Pomembnost i pe r i l a . P r i t em seveda ne m i - E n dan pred pran jem per i l o Jur i j evec , mož k i se je vsa a in i i n po svo j i pomcinui ius i v po ldneva namoč mo v leta med vojno bo r i l za p a r t i -zaslužijo da glasno spregovor i - s i m o m a l i h kosov iz b a r v a n i h * s m Q d o d a l e z a n e i n k o m u n i z e m , k i je mo o n j i h . t k a n i n , temveč vse postel jno

v i l cvet l ice. Seveda m u tega n i -

M e d ženo i n možem je d i v ja la strašna b i tka . Z ena je strastno

k a t napada la i n iz n j en ih ust b i lo več slišati lepe besede.

b i l

j n d i j ak in j e jeseniške g imnaz i - n i k o l i g O V o r i l o . To, da smo od­stopal i de lavcem sedeže, n i b i l « zasluga šole, ampak je b i lo na ­še spoštovanje do utrujenega

je. N j i hovo razpoloženje je go vor i l o , da j i h šola n i preveč u t r u d i l a . Vesel je i m a m rad .

u doma Mnogokra t m i celo veselje m človeka^"ki Je' ga ra l vso noč ob pa je b i l p r a v i »sodni dan«. * m e h d r u « l h Požene lastne s k r - p e č e , h > l o v i ] 8 u r s kleščami raz -

D i - bel jeno pločevino a l i k o v a l že-T u d i m i smo b i l i včasih t ak i , l e z 0 > t i s t 0 i k a r j e v n a s vzbu­

ja ko smo se še voz i l i v K r a n j v j a l o z a v e s t n o ustrežljivost. i n

šolo. Tak ra t namreč n i b i lo z a t o > k e r s m o c u t m p o delav-gimnazi je na Jesen icah i n s ino- s k 0 ) k e r s m o i m e l l d e l a v c e ta­v i de lavcev smo se m o r a l i v o - k r a ' t z a b o r c e ) z a j U n a k e . k i bo-z i t i (otroci premožnejših so se- d o p reu9tvarili svet, da bo bolj-veda s tanova l i v K ran ju ) . Danes

* ma lo sode. Zvečer vse komade preganjan i n mučen, j a razmiš- j e dmgače7"Tudr"na" J Jesenicah niso^čilf" ' ^ V ^ ^ * * * * P r i nas je v navad i p r o j ek t i - per i lo , namizne pr te , be la sten n a r a h l o 0žamemo. Nato pogre- l j a l . Ce stor i tako, ko t se spo- •

ranje t ipov stanovanj , zgradb, ska preg r in ja l a , razne zavese j e m o k a k ; h 50 l i t r ov vode i n dob i za komunis ta , se bo zame-k i j i h potem zidajo v ser i jah , jpd . k o j e ta mlačna, denemo vanjo r i l ženi, gospodu k a p l a n u i n še

imamo popolno gimnazLjo, k i je p lod naše revoluci je .

Vagon se je vedno bolj p o l -

K o so se de lavc i o t em raz-govar ja l i , sem m i s l i l , da se b«

P r i tem pa niso upoštevane po- Z a n j e t e h p r e d m e t o v je 10 d k g nar ibanega m i l a . pest mnog im v C inca r j i h . Ce bo pa „ N a J a v o r n l k u TO vs top i l i m lad ina zavedla n j i h o v i h Deaed i n u t ru j en im odstopi la sedeže.

boste vaše belo per i l o z man j -

vanj a za samce, za družine z dvema, štirimi i n šestimi otroc i Preskusen recept, po i n za zakonske pare brez otrok.

Mode ren s istem večnadstrop­n i h s tanovan jsk ih zgradb, ka te ­rih fasade so obrnjene na u l i co a l i park , postav l ja pred g rad i ­telje kop ico n o v i h prob lemov.

ka t e r em mlačno raztopino pol i jemo pe- so j i h b i l i p o ln i k o t i njegove- b U o z a n j e v e i ^dežev . Molčali z a * > ° l e l o me je, k e r so

M o d a

r i l o , k i ga pust imo v njej čez ga doma. Toda zarad i teh se je S o " ~ i n g j g d a l i n a veselo" i n žl- n e k a t e r i m d i j akom ustnice po-noČ. Z jutra j isto vodo ponovno že nekako utolažil, saj je b i lo v a h n o m l a d m o , k i je lenobno " ^ U 1 ™ raztegni le, k a k o r da W pogrejemo, nam i l imo i n zmen- tud i p r i os ta l ih komun i s t i h v i, A— M ^ ^ U hotele zasmehovat i besed« uuru-camo zelo umazana mesta, na - C i n c a r j i h enako i n celo p r i ne-

<«L4S GORENJSKE I z d a j a :

Časopisno, založniško i n t i skarsko podjetje »GORENJSKI TISK« K r a n j , Koroška cesta 6.

D i r e k t o r l n o d g . u r e d n i k :

Slavko Beznik. U r e j u j e :

uredniški odbor. Te l . uredništva: št. 475, up ra ­ve št. 100 / Tek. rač. p r i N B K r a n j - oko l i ca št. 624-T-127 / Izhaja vsako soboto. L e t n a naročnina 400 d inar jev po l l e tna . . .200 d inar jev četrtletna . . . 100 d inar j ev Posamezna štev. stane 10 din

k a r per i lo samo še sp laknemo. ka t e r i h v do l i n i .

Drobni nasveti in recepti

i n komodno sedela na k lopeh . Og las i l se je nekdo od de lav- * e m h delavcev, cev. De l a v c i niso več govor i l i . s>xa

»Včasih pa so b i l i šolarji d r u - H so v gneči. Sopa r l ca n e p T gačni.« ' zračenega vagona j i m je na cei»

P r i s l u h n i l sem. Zan ima lo me p r i t i s n i l a znojne kapl je-je, k e r b i rad zvedel , kakšni D i j a k i i n d i j ak in je pa so brez

B R E Z M E S N E JEDI Zelenjavne krokete p r i p r a v - smo b i l i m i i n v čem smo se brižno sedel i i n tega » P l o h n l s * Krompirjeve krokete l a h k o l jamo samo iz kuhane povr t - r a z l i kova l i od sedanj ih d i jakov , opaz i l i . I n zato sem s k l e n i l . d»

postrežemo k v sak i ze len javn i n ine , k i jo i zb i ramo po želji s prizadetostjo človeka, k i se opišem ta dogodek, p r i k u h i i n z n j i m i nadomest imo (zelje, ohrovt, šplnača, por). Z e - i e še medlo spomin ja svo j ih M o r d a te besede ne bodo pa-meso. P r i p r a v i m o j i h iz k u h a - lenjavo zmel jemo aH zrežemo g imnaz i j sk ih let, sem poslušal dle v prazno? M o r d a bodo ka) nega a l i pa t ud i iz surovega neko l i ko bolj na debelo ter jo razgovor. o tem spregovor i l i tud i profe^ k r o m p i r j a . začinimo tako kot k romp i r . D o - »Boij s o ' ceni l i de lavca. K o sor j i p r i u r i mora lne vzgoje.

K u h a n k r o m p i r o lup imo in ga damo l ahko tud i drobno zreza- s m o prišli s šihta, so n a m sami Saj so te ure včasih tako praz-I nar ibamo, zatem pa zmešamo z ne prekajene s lanine a l i mesa. v l judno odstopi l i sedeže.« ne i n nekater i pro fesor j i ne v r l e n i m ja jcem, drobno sesek l ja - To Je res, sem se spomni l , do, kaj b i d i j akom povedali f n i m peteršiljem, poprom, Ce- OCVRTI SIROVI CMOKI Očetje mnog ih med nami so M i s l i m , da b i b i lo tud i d o b " snom i n drobno zrezano ter na P o l kg dobro odtečenega pre- težko gara l i v tovarn i in v i d e l i če b l profesorj i kdaj svoje d£ mast i prepraženo čebulo. Z ve - tlačenega s i r a , 40 d k g moke, 3 smo j i h l n čutili z n j i m i , ko so Jake pe l ja l i skoz i vroče in ter l i k o žlico nato zajemamo k r o - rumenjake in malo so l i dobro p r iha j a l i u t ru j en i domov. Se ke obrate jeseniške železarne » kete i n j i h polagamo v vročo premešamo (moko presejemo bolj u t ru j en i pa so b i l i t i s t i javorniških v a l j a m . ^ J mast. Pečene se rv i ramo k o m a - prej s kavno žlico sode b i k a r - de lavc i , k i so se v o z i l i z v l a - To sem m o r a l n a p i s a t l * t |

Zima nas kar noče zapustiti i n a ] j so lat i . bone). Ce želimo, l ahko p r i d e - kom. Zato srno j i m , če je b i l da b i besede onega d e l a ^ ' naše nove kost ime še vedno kra,- N a e n a k način p r i p r a v imo nemo drobno zrezano limonino v l a k prenapolnjen, ' radevol je Izzvenele v dušljivi s 0 , p a

d a u kroke te iz surovega k r o m p i r j a , lupino. Ko je testo dve in po l odstopi l i sedeže. lezniškega voza, a m p a * ^

sijo topli ovratniki iz kežuho- k i g a p r a v t a k o nar ibamo, le uri počivalo, naprav imo cmoke »Se več«, je nada l j eva l drueji našle pot do s rc n « 5 " \ L . Tine. da i z t i snemo Se vodo iz njega, ln Jih na maati ocvremo. delavec. »Šolarji »o b U i v vlaku mlad ine .

Krstna predstava v Kamniku SKRB ZA DOBRO CTIVO

D . D o b r i č a n i n : Skupno stanovanje K a j j e i z d a l a

» M l a d i n s k a k n j i g a "

T o n č k a J e l e n č e v a

9 1o ti

L.

Letošnja gledališki sezona v najde že Penija, tudi študenta, med nje uradnik s stanovanj-"amniku beleži že precej gosto- Paznik gradbišča ded Bogo, ki skega urada in pove, da bodo anj Pred nedavnim pa so se je že dalj časa iskal stanova- morali hišo zaradi najnovejšega redstavih še igralci S K U D . T i - nje je sprevidel, da se mora urbanističnega načrta Podreti ^ h ^ v e d a n o p o s v e t i l U i napisana b i l a d o m a i z p a r t i z a n s k i h D r a ž .

n e Rožanc« iz Ljubljane z_ve- tudi on vseliti v nedograjeno Ker je^snovsodobna, pnbhka l o ž b a Mladinska knjiga, ki v »V spomin ITjOšJ^Mm g o š i n ž e L , J j e p r i 5 e l o n j e n o

sodelovanje v ljudski revoluci­ji. Dva njena brata in dve se-

Bratkova s t r i s o izkrvaveli, njih delo pa

Ena najaktivnejših

Nepričakovano je prišla ža­lostna vest, da je prenehalo bi -

srce požrtvovalne, skromne in tihe a delavne tovarišice

sloven- ka Teleskop, ki je, kot je po- Tončke Jelenčeve. Po rodu je

seloigro srbskega avtorji Dra- stanovanje, če noče, da mu ga tako uprizoritev rada spremlja gutina Dobričanina * Skupno sta- bodo zasedli drugi. Vseli se z Ln ne skopari s priznanjem, novanje«. Ta komedija, ki jn ju vso družino, a medtem se skozi Komedija spominja precej na prevedel in zrežiral tuv. J?nez okno vrineta še tetka Pola in Nušičeve veseloigre. Vse osebe Albert, je doživela tokrat svoj njena sestrična. Tako se je zbra- na odru so v akciji, dialogi so d o* r a^[ 0 "mladino slovenski krst. la k a r * e P a druščina. Pride do polni duhovitih domislic in alu

Kakor »Zlati oktober« Miie zapletenih nasprotstev, obreko- zij na našo povojno dobo.

raznih knjižnih kolekcijah red- — Slovencev in Hrvatov Ca no izdaja številne publikacije: brancev, ki jih pokriva gonar-slikanice zia naše naj mlaj te, ska prst.« knjige za pionirje, mladince in Brez dvoma

knjiga Teleskop — namenjena je Tončka nadaljevala tudi po Pred nedavnim je kot 21. zve- je predvsem doraščajoči mladi- osvoboditvi. Vsa ta leta je bila

Miheličeve, tako je tudi »Skup- vanj in vnamejo se žolčni pre- Sceno za uprizoritev je pri- z e k Knjižnice Sinji galeb izšla ni — ena izmed književnih del, no stanovanje; zgodoa u naše- piri. Prebrisani večni študent pravil tov. Milan Butina, član P r i t e J založbi Jurčičeva po- v katerem dobiva literarno po- l j u đ s k i odbornik LOMO Kranj, ga časa, ki zaradi zanimivo po- Pepi pa zaplet diplomatsko re- MG. vest Domen — zgodba (iz dobe dobo veliki čas, ki g a je naša K o t Predsednica odbora za so-dane sodobne tematike zelo pri- ši. Pomiri in pregovori sosta- skupni prizori, ki jih je v o k o l i l e t a 1 7 5 0 ) ° siromašnem, domovina preživljala pred 10 cialna vprašanja pri Svetu za tegne občinstvo. novalce, da med seboj sklenejo i g r i mnogo, so bili vedno raz- nezakonskem sinu preproste leti, in z njim vred velika de-

Kratka vsebina: Miša, absoi- sorodstvene vezi. Nastane veli- gibani, a enotni, kar je vseka- k m e č k e dekle, ki ga sovraži Janja, ki jih je ljudstvo sto-vent medicine, se vseli z dovo- ka družina, ki obeta slogo. k o r v e i i k a zasluga režiserja to- l a s t n i o č e ' k i t r p i z a r a d i l ju- rilo za svojo narodnostno in so­ljenjem stanovanjskega urada v Ko je pomiritev popolna in variša Albrehta. bežni do premožne gospodarje- cialno osvoboditev. Osrednja nedograjeno stanovanje, kjer zadovoljstvo na višku, pa stopi ve hčerke, ki ga vaščani pre- fabula pripovedovanja je po-

Misa, absolvent medicine (B. ganjajo, ker noče k vojakom. beg skupine internirancev iz Valentin) in Pepi, večni študent

G L E D A L I SMO KRIMINALKO IN BURKO ( D r a g 0 U , , ^ ) s t a g ^ 0 , \ / i I. Ar%tt a k t e r J a in posrednika med sta-r r i m S K O V e m V r t n a U l l C a ST . tO novalci. Posebno priznanje je

N

K r a n j u p a , , K a m i z z a d r e g "

Kaže, da je letošnja iz delavnost dramske družine dikalnem domu: nekaj rutini

taborišča, od priprav za ta beg pa do prvega stika z domovi­no in s partizani.

Risbe v knjigi so delo pokoj­nega Nikolaja Pirnata, ki je bil dolgo časa interniran v Gonar- pokojne tovarašice poslovili šte-

lotil te povesti s u ~ t e m skoraj največjem in vilni predstavniki ljudske obla­ki jo odlikuje spretna zgradba! najstrahotnejšem italijanskem s t i > množičnih in političnih močni dramatični prizori in do- t a b o n s c u . organizacij ter društev. Njih

Domen je druga večja po­vest mladega Jurčiča. Bilo mu je takrat 19 let in začel je ho­diti v sedmo gimnazijo. Opo­gumljen z uspehom svoje prve povesti, Jurija Kozjaka — se je

zdravstvo in socialno politiko je bila nadvse požrtvovalna, njeno delo v prid skupnosti je rodilo lepe sadove. Prav zara­di tega je vrzel, ki je nastala z njeno smrtjo toliko težja in nas izguba predane tovarišice tem bolj boli.

Ob zadnjem slovesu so se od žel Razboršek. M. Ivanuša (ded Bogo) je z uspehom kreiral tip samovoljneža, ki ga šele okoli-

redna »Polomu« in novi burki v Sin- C a ukroti. Manj občutka za me­ro je imela Kavčičeva (gospa

Svobode« Stražišče spodbudila ranih amaterjev kot ogrodje Nata), ki je bila mestoma pre- J""~"£ v udi njeni sosedi v Kranju in med mladimi igralci, ki so se afektirana. Ostali igralci so vsi b r a karakterizacija oseb. Za najmlajše pionirje pa je b e s e d e o b o d p r t e m „ r o b u

na Primskovem. Kmalu po »De- povečini kar dobro znašli. Lado v e č ali manj uspešno izpolnili Knjigo je opremil Uroš Va- 1 Z Š l a p r e d d n e v i p r i M J adinski p o v e d o d k • T air setem bratu« smo na Primsko- Stiglic je dramo pripravil svojo dolžnost, le tretje dejanje gaja, značilne ilustracije pa je k n j l g i š e b r o š u r i c a Kd<> je na- *™ ' ' , . ° p o K o j n o lončke vem gledali dramo »Vrtna ulica skrbno, odrske premike izvajal J e b U o v zaključni sceni precej izdelal Nikolaj Omerza pravil Vidku srajčico. Besedni K o t u e , e d n o zeno, ki

danes pa že vabijo smiselno in neprisiljeno ter na slabo izpeljano. v . . • del je znana povestica Frana J e o d s l a o d n a s tedaj, ko bi jo veseloigro v Za- sploh vnesel, predvsem v zuna- S. Šimenc 7 a n j m ; v J * Levstika (1831—1887), spremlja- *> teko " l o potrebovali.

Kranj nji režiji, precej elementov po- mladino (v dveh d e l i h T a r ^ l f j ° P a j ° š t e v i l n e i z v i r n e m°~ N a j j i b o l a h k * domača zem-je med tem pripravila za pred- klicnega gledališča, ki jih bodo , , . ,, '• š k e g a n s a te l ia Rohert* g r 3 f l j e R u i e P i š č a n e c - M* k i J« je tako ljubila! pustni čas burko »Kam iz za- mogli amaterji s pridom upo- Uspth godbe na pihala S o „ f Craa! puščfca dreg« in tako utrdila upanje, rahljati pri svojem nadaljnem 7 fnrmrnibn T * - * , / « T

da uprizoritev Cufarjevega »Po- delu. Z JMOmikO, Pisatelj R. L. Stevenson (1850 - . U.«-, TTr->

do 1894) je slovenski mladini že Toma«*ne*bo "ostala le osamljen Uprizoritev burke je dokaj Javorniška godba na pihala 5e dolgo dober znanec, saj je nje-

k u s zanesljiv prijem za pritegnitev že dalj časa znana kot ena naj- g o v najboljši mladinski roman tistega dela občinstva, ki do- delavnejših — zadnje čase pa otok zakladov zadnja leta dožl-

štev. 13«, novi lepaki na družni dom. »Svoboda

G r o f M o n t e C r i s t o

Med najpopularnejše »valčke« ni) le s težavo sledil in pove-1 Kalcor pravi že podnaslov ro- j a

primerna močno dvignila. Prejšnjo nede- mana, je to »zgodba iz vojske n e d v o m n o tudi pustolovski* ro- to za večino gledalcev verjetno

Kriminalna drama je na Za s e d a j g e n i zašlo v gledališke se je pod vodstvom dirigenta v e i že drugo slovensko izdajo. padu zelo P ^ ^ J n g l i j i kjer d v o r a n e - h k ^ a t i P a , z a r a d f s v ° J e A l e ^ Bizjaka tudi kvalitetno Kakor pravi že podnaslov ro- l a h k 9 z a b ^ v n e literature spada zal dogodke v celoto. Sicer pa

A ngi i j i , rwj m a ; ) n n e zahtevnosti zvrst, posebej v ima domovinsko pravico tudi

n L hrat detektivski : — ~°. .T! ~~~~ "~ 'T'Z ZU" ~l " T " ' T * , * " i e u ™"mi«« , ^ je man Alexandr; en »veliki« brat d^ m s o u t e g m h ogreti. Pisatelj cert v dvorani osnovne sole na j a i a okoli 30 let (od 1455-1485). M onte Cristo«, po katerem so pustolovščine in doživljaji, in

burke »Kam iz zadreg« je po Koroški Beli. Program, ki je T o je bila vojna za prestol in m m s k i s e g l i ž e teh j,e v filmu na pretek. roman. Pri nas smo menda pr vič gledali te vrste dramsko ustvaritev sedaj na Primsko­vem »Vrtna ulica« je nemška

šola za igralce, ki se na odru ljo je priredila samostojen kon- m e d dvema rožama«, ki je tra- m a n A l e x a n d r a Dum asa »Grof niti ne bo važno, važne so le

rodu Švicar. Duhovno pa je za- obsegal 8 del iz domače in tuje krono med dvema vejama an- najmanj desetkrat. Svojo naj-

Icakršne je v

sidran v avstrijskem alpskem glasbene literature, je bil skrb- g l e š k e kraljeve rodbine, ki je n o v e j š o filmsko v e r z i j o so Fran-svetu, iz katerega je napisanih no izbran, toda zdi se nam, da dobila v zgodovini ime »vojna C Q z i p o s n e l i v d v e h delih od

za-, ; m : „ 0 i n ih romanov, , — - ., . . , . , , . .. , , ° • cozi posneu v aven ceani

verzija kriminamin ^ ' mnogo burk po vzorcih Nestro- je obsegal nekaj pretežkih del. med dvema rožama« zato, ker . , , .

tridesetih letih se- y e y e k o m e d i o g r £ r i j e j l e ^ v e _ D i r i g e n t je zelo sigurno, ruti- s o nosili vorkovski pristaši za , f .5 1 h P^dstavlja vsak

HutlutuE UGUlCto Prod nedavnim so v Loki pr i -^tt^nSo^To^ ^L^¥°^ ^f a '^ a ^ anorz JobčutjenT"in' 'pravo ^1^^ p̂ a * vendarle

f jenfpo vrsti vsi v hiši. mori- ~ S f n ^ £rTl£ll S S d^egel M t l a d b a - j * « Roman Crna pušči- ^ d ^ g a dopolnjujeta in redili mladinci Veseli veče ,

1 C C ^ ^ i l pVivlačna snov za Nestroyevih bukastih komedij. m a »Mladi" D a l m a t i n e c « 7 £ ^ ~ ^ m

0 6 i ^ t n o oubliko velikega o b č i n s t v o J e z zadovoljstvom Savco«. Uverturi »Partizanka« in ^ r ^ e l L s k , in kmečki gle! s p r ^ e l ° * * * * * dal »Pesnik in kmet« pa sta bili ne-IZi Primskovega ^ n a j b r ž e « p - ^ e n o - znabiti malo pre- dvomno prezahtevni z a javorni-i f ^ H kam bi z njo V e Č s P r o š c e n o T>odobo Janez ške godbenike, saj sta trd oreh niso vedeli, kam bi z njo. F u g f n a j n y k g t e r . ^ ^ ^ ^ ^ a n s a i r t b l e g l e h .

Igralci so zadovoljili. Tudi tu leg starih tudi nekateri mladi nično popolnimi glasbili (ki jih je sestav podoben, kot pri igralci simpatično uveljavili. pa na Javorniku nimajo).

tvorita skupaj soliden barvni N a pustno nedeljo so z glasbe-r'sočnem"~TezTku~- se~*doeai'a spektakl. Samo ena napaka se " « "1 , plesnimi, telovadnimi in v sočnem eziku - se dogaja nonovila in sicer ista šal ivimi točkami zabavali mla-nekako ob koncu te nasledstve- J e spei ponovna m sicer isna

kot pri filmu »Alarm na jugu«: d i n o n a T r a t l > 2 1 • I L P a *o na pomanjkljiv scenarij in prema- stopiU tudi v Loki. V reklam­ne vojne.

Prevod je preskrbel J . Gra­dišnik. ja iz Loke in Trate. Samoini­

ciativnim mladincem čestitamo!

F R A N C E B R A T K O V I C

<Pof ^Prešernovega gfedafišča

nujnejše potrebe. Dodajmo še ali ne biti. Z razpustom gledali-tri do štiri leta, saj z Akade- šča (v LR Srbiji so bili taki mije ne prihajajo igralci, tem- primeri) tudi amaterska dejav več le strokovno usposobljeni nost več ne zaživi, kandidati za ta poklic. V tem Vsega tega ne pomislijo mno-razdobju nova poklicna gleda- g e pomembnejše amaterske dru-

stavliena z repertoarja, brž ko volj bogata, da bi za eno ali nsča. ne morejo pričakovati od ž i n e , ki si pišejo poročila, da (Nadaljevanje) pidel obisk pod 60°/o. Pri poldrugo predstavo tedensko t e strani nobene okrepitve. In j e n j ihova umetniška sila že

Zadnje čase se tu in tam J n a n j š e m o b i s k u j e pokazala žrtvovala vsako leto 10 milijo- prav je tako! Boljše je eno p r e r a s i a amatersko raven in sa-^ n i a Gledališče za Gorenj- izgubo V poklicnem nov (pri tem znesku bo gleda- močno, življenja zmožno gleda- n j a j 0 0 profesionalizaciji. Umet

0 J ! J J drugi strani smo videli, es u b v e n c i o n i r a n e m polpoklic- lišče samo životarilo) in še za lišče, kot dvoje jetičnih, ki jih n i š k i s v e t Mestnega gledališči

7» « - istočasno radov. okraj 4_

^ m b k o m u n ' visok kultu s e v neki u«wj." oričela ustanavljati poklicna z n a š a v Prešernovem gledališču gledališčih DrimanikiiiP ali „ BledaHšča še v ostalih komu- povprečje n a premiero 2570 obi- primanjkuje al, re- g o navezano le na lastni poten nah Gorenjske, poleg Jesenic skovalcev. Vzemimo tričetrtin-zlasti v škofji Loki in Tržiču. s k i obisk za polno dvorano, pa . Po petletnih izkušnjah poklic- dobimo za Kranj z bližnjo oko-nega dela bi moglo dati Prešer- l l c o 8 do 9 ponovitev ali dve in novo gledališče o tem problemu č e t r t dvorane tedensko. Na Je-dnvoli važnih podatkov. senicah j « obisk (po vpogledu u o J kakor sem ga dobil lansko se-

Poklicno gledališče je draga z o n ° ) nekaj manjši, dvorana utanova Vsaka nova uprizo- večja, zato jih sodim največ

Kranju nekaj več °a dve dvorani v tednu. V jev. Drugje še škofji Loki in Tržiču na več

lo jasno" podajanje nekaterih n e n a d f l u so sodelovala^ podjet-dogodkov, tako da bo tisti gle-

Samostojno je izšla pri tej daleč, ki slučajno ni bral ro . z a . O Ž b , tudi -njiaa I v a . , Brat- mana (6. je sploh fcaMen, * ga ^ S ^ "

štva, saj imamo mnogo orga­nizacij, ki bi tako marljivo mla­dino kaj rade sprejele.

L J U D S K A UNIVERZA V L O ­KI je v zadnjem času postala aktivnejša. Menda je organizi­rala tudi Prešernovo proslavo (iz maloštevilnih letakov to s i ­cer ni bilo razvidno), na kateri so nastopili vsi trije (moški, ženski in mešani) zbori pevske­ga društva »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Loparja. Dobro naštudirani in občuteno izvajani program, ki je obsegal tudi zahtevnejše skladbe (Očenaš hlapca Jerneja) je poslušalstvo iskreno in nav­dušeno sprejelo.

Zadnji dve predavanji loške Ljudske univerze: dr. Markovi-ča iz Zagreba o mentalni higi­eni in Borisa Ziherla o delav­skem razredu in kulturi, sta bili dobro obiskani. —e.

ritev stane v M m U J J f ^ . ^ m l o i t a e m u dru- k o t Povprečno tri ,č, kajti kljub sp i s t e K a d e h VeC, K a j n »VAJ— gačnemu mnenju se v Prešerno- Jsteg a dela ni računati, kar da vem gledališč ne zapravlja. Ta z a oba kraja poldrugo dvorano Številka se v bistvu ne spre- tedensko. Sešteto vse skupaj meni, najsi bo dramsko delo odgovarja normalni zmogljivo-odigrano dvakrat ali dvajset- J« e n e g a poklicnega gledališča, krat Devet desetin tega zneska k l naj bi bila šest predstav te-luspeva skupnost. densko.

Kulturnih vrednot ne more- Obisk gledaliških predstav v Ho ocenjevati v zveneči valuti, primerjavi z Zapadom nikakor lek gospodarski račun pa je ni nizek, vendar se bo moral še Vendarle potreben. Noben g 0 - dvigniti. Ce predvidevam v Spodarstvenik ne bo postavil prihodnjih desetih letih petde-d veh ali v&c enakih tovarn na set odstotni porast, sem najbr %močju, kjer je surovin in de- že optimist. Nikdar ne bodo vsi lavcev ter odjemalcev le za eno ljudje hodili v gledališče vsi Sajno, kjer bi ena sama tovar- n a koncerte, predavanja ' p l a -

obratovala s polno zmoglji- valne tekme, Izlete, pie.se itd krat ob, a l i V P Č P a 1 6 S p ° - T u d i Pn tem zvišanju obiska bo v dramatu

S b 4

v bodočnost gleda preveč rož Naj mi ne zamerijo mne-

da strokovna komisija pri ntualnih avdicijah ne bi na­

štela dosti igralcev, ki bi jih priporočila za nastavitev. In ori teh bi se verjetno marsikdo pre­mislil pred vstopom v poklic, kjer je uspeh negotov, delo zah­tevno in prejemki relativno skromni. (V Kranju se vabilu za nastavitev ni odzvalo pet amaterjev, šest jih je v prvih letih iz tega ali onega razloga odšlo \z teatra nazaj v svoj po­klic.) O dotoku od zunaj pa sem že govoril.

V podkrepitev navajam še mnenje znanega slovenskega p i ­satelja in kritika Filipa Kala­na, ki kot profesor na igralski akademiji in svoj čas član ko­misije za pokrajinska gledališča pri republiškem Svetu za kul­turo in prosveto gledališko pro­blematiko pač dobro pozna. V »Naših razgledih« (okt. 1952) analizira stanje slovenskih po­klicnih gledališč in piše med drugim: »Po izkušnjah minulih sedmih let sklepamo, da si v prihodnjih sedmih letih lahko

žiserjev ali igralcev, največ" cial — tako v umetniškem vod- o r g a n i z i r a m o i n izobrazimo šte-krat obojih. Kakšno je stanje stvu, kot izvajalcih, —• ki zah

tev

!\1 Gorkega »Na dnu« je bila ena najboljših predstav v Prešernovem gledališču

vilčno res da minimalen, stro-. d v e a i i več pa ie s po- rudi pri tem zvišanju obiska oo v uiamaiurgiji, je znano vsa- tevam poklicnega gledališča nI k o v n o p a visokovreden persona^

,vost.l°. .. ....»inckn Pnrfnhnn 4« Tmo-oj A~.U,— o^uaniTi'. kpmu. ki vsai bežno roreeleduie dorasel. V takem gledališču pla- ^ s e danja poklicna gledališča 1 JA* ali četrtinsko. Podobno še zmeraj eno, dobro organizl- kemu, ki vsaj bežno pregleduje dorasel. V takem gledališču pl Ovicno k u l t u r n i m i ustanovami, rano gledališče zmoglo ves po- kritična'poročila o^delu sloven- čanih diletantov nujno pride do n a Slovenskem, vendar vseka

^iKdar ne bo imela vsaka ko- sel. ( P o . ., >huna svoje univerze, akademi- vsega nrehufni • n ° r m a h Je skih gledališč. Dramaturg j e Ži- zaostrit. 3« znanosti, filharmonije in - zveze kom ? ? Gorenjske vec teatra in Lessingi se ne ro- r Z r IT°V

2 ° M i n s l v o m - kor ] R ~T"~~ b 0 čisto preprostih računih - dnlišče d O V ° l j z a e n o Sle- de vsak čas. r ° ^ z b o r m kvaliteta predstav se „ ° ^ l e s t e i « Pogojem, da za W poklicnega teatra ne. Te ^ P o d P ° g o J e m . d a bi ži- Vse velike vrzeli naj i z P o I n i f S ^ V %fUcn*m gledališču ^ e n ° ne ustanavljamo

l& enoto v tem računu ne N a M L P j V e n e m m e s t " ) Akademija za i g ra l ske " iLSn^t d ™g.h vidikov, občinstvo, ki V ^ n o v i h poklicnih gledališč J ^ l j e m predstave, v amate"! pripravHo? S k U P n ° S t 7 m e r a D o t o k o d ^ S j'Zel zdi L ^ 6 ? ? " ""atersko dejav- »>i bile morda družbeno

(Nadaljevanje prihodnjič)

V E R

TUJI FILMI IZKORIŠČAJO NASE N A R A V N E L E P O T E

Poročali smo že, d a je med beograjskim podjetjem »A-vala film« in italijanskim producentom Dido de La -urentisom podpisan dogovor o skupnem filmanju Tolsto­jevega romana »Vojna ln mir«, v katerem bodo vsi zunanji posnetki posneti v naših — na naravnih lepo­tah tako bogatih krajih. T u ­di ameriški producent O. Selznick ima namen isti film posneti pri nas.

Pred dnevi pa je izjavil še hollywoodski producent M i -chael Todd, da je z jugoslo­vansko vlado sklenil spora­zum o sodelovanju Jugoslo­vanske vojske pri snemanju njegovega filma »Vojna in mir«. Torej bodo kar trije producenti hkrati snemali pri nas eno in isto delo in izkoriščali naše naravne le­pote. Ce bo šlo tako naprej, kmalu ne bo kolikor toliko slikovitega koščka naše zem­lje, ki ga ne bi tujci upora­bili v svoji filmski indu­striji.

O b i s k a l s e m J a n e z a P o l d o S sodišča N E U S P E L A T A T V I N A N E V A R E N V L O M I L E C P O D

o k r a j n i m sodiščem, k i m u je za neuspel i podv i g pr isod i lo dva

»VESTNA« USLUŽBENKA

Samo zato sem se odpel ja l v Mo js t rano , povej, kje s i se t i naučil s t i - so tekme. T u d i če skačejo l e M a r i j a n Pajser , delavec v Ze - KLJUČEM da b i zastav i l našemu, še vedno najboljšemu ] a ? « s e m 6 a vprašal k a r se da na 30 m e t r s k i skaka ln i c i , se l ezarn i Jesenice je vze l l a n i v Organ i škofjeloške L M s o skaka l cu , nekaj vprašanj o n jegov ih letošnjih nepričakovano, zbere mnogo l j u d i , k i dajejo septembru i zp red meh. d e l a v - s k o r a j ^ d v e h le t ih prišli n a usoehih na t ^ m n v a n i i h „ • r i ^ n r T , . r l , . Ma l ce j e p o m i s l i l , se parkra t skaka l c em pr i znan je . P r i nas p a niče Železarne t r i medeninaste z e l o p r e b r i s a n e m u z l i k o v -uspehih na t ekmovan j ih v inozemstvu i n p o t e m p a j / o ž i v e l j e n a žalost drugače. L j u d i smo ležaje, težke 95 kg, vredne 38 c u i n v l o m i l c u , k i j e v S k o f j l doma, pa se je moj tako lepo zamišljeni i n z a č e l p r i p o v e d o v a t i . Nič več razvad i l i , da se j i m mnogokdaj tisoč 665 d i n t e r j i h s k r i l v L o k i p a tudi v bližnji i n d a l j -»intervju« i z r od i l v čisto navaden razgovor, mu nisem mogel b l i zu s svo j i - zd i nepomembno vse, k a r se go- t rav i poleg ograje z namenom, n j j oko l i c i , zagrešil po d o s l e j M e d potjo me je nekdo opozor i l : »Pazi. J a - m i vprašanji. V k u h i n j i je p r i - d i na s k a k a l n i c a h z manj kot da j i h ob ugodni priložnosti od - ugotovl jenih podatk ih 6 v l o m -nez je muhast i n n i vedno Dri v o l i i H , h i č a r a J vzdušje skaka ln ice , p a r - 80 me t r sk im i dolžinami. N a j r a - nese domov i n proda podjet ju n i h i n 7 priložnostnih t a t v i n .

, _ , - k r a t ie vs ta l i n pokaza l , kako Je b i g leda l i samo tekme na »Odpad«. P r i njegovem poslu G r e z a 5 6 l e t s t a r e g a s e z o n s k e -oogovarjai.« K e r sem taksno mnenje že več- s e d r ž i k a d a r s e s p u s l i p o z a l e . mamutsk i skaka ln i c i . M l a d i n i pa so ga za lo t i l i o rgan i nad - g a tesarja brez stalnega b i v a -krat slišal, sem v uspeh svojega ob iska po- tišču, n a miz i , na p r v i itretj ini b i mora l i tud i n a ma jhn ih ska - zorne službe v Železarni. P r e d J i š c a An tona Mikuša, d o m a i »

H,,o™it i * . . ! . . . . . l e t a . . . ka ln i cah zap loskat i in j i m dati dnev i se je feagovarjnl .pred Raki tne p r i Bo rovn i c i . N j e g o v d v o m i l , ko sem k o r a k a l po sneženi brozgi p ro t i n o v e m u Jane - , nr i znan ie « zovemu domu. A izkaza lo se je , da je b i l moj dvom nepotre- , f S t a l a s o m e 1 1 1 1 1 0 8 1 p o s k u " T ,

ben, k e r Janez že ve, do koga je »muhast«. K o sva se m e n i l a S a l i U C l t l > < < j e P r ipovedova l »to- Imel sem t rden namen, |da bi se je v svoje pr ipovedovanje tako zaverova l da ie p o z a b i l n a d a t a k o ' k a k o r s k a i e m ' sem s e s i o g l e d a l s e dragoceno zb i rko m e s e c a z a P ° r a

svoj skoraj vedno šaljivi ton razgovora ' naučil sam. Razn i t rener j i so Janezov ih trofej, b i l pa sem že me poskušali naučiti, k a k o (se tako pozen, da tega tnisem več

»Dobro s i se odreza l v i no - čakal, da sem (bil l ahko n a s tar - je t r eba odgnati n a mostu, pa utegni l , zemstvu. Prepričal s i nas, da s i t u - Z d a j pa sem po treh , štirih m i n i i n m i n i tako šlo. Cisto »Včasih rata, včasih pa f r a -še vedno »stari« Janez. K a k o z a , P o r e d n i h t ekmovan j i h do k o n - preprosto opazovanje pr i rode te ta«, je pojasnjeval Janez sk r i v -pa t i ' S i zadovol jen s s v o i i m C a z d e l a n i n k a k o 0 1 rekel? — l a b k o nauči več kot kdo rko l i , nost svo j ih uspehov, ko sem b i l osebi k i je b i l a z a rad i " k r i m i - v red — pozneje pa so m u p r i -

, . J t u d l S l t v s e e a skupa j . T i s ta s l a Poglej!« je pokaza l s počepom že med v ra t i . Namesto mene p a nala že večkrat predkaznovana, šle prav tud i konjske o p r e m e ^ m l c a j s o d l s ° nJem?«. po s k a k a n j u n i več tako ne- i n zamahom rok, »takole so me je temu ugovar ja l predsednik ne da bi gotovino, kot je b i l a i n ostal i mate r i a l , k i ga je v i -

eem začel. utešena, kot je b i l a pred leti.« učili odganjati se. N i s em se mo- domačega društva za telesno to n j ena dolžnost.' sama odda- del kot priložnostni tesar p o »Mislim, da sem za svoja le ta K o J e g°vori l zadnje s tavke gel p r i vad i t i . K o skoči maček vzgojo, k i je medtem prišel: j a i a . T u d i 28. 8. 1954 je pos la la kmečkih domačijah. K a b e l j e

dosegel p r imeren uspeh « je o d - s e o z r l v d o n n o Vra t . Najbrž na miško nič Ine k r i l i s posa- »Beži, beži, Janez. K o l i k o k r a t n a pošto znesek 17.000 d i n a r - razseka l na kose in ga p r o d a -v r n i l i n takoj nato p r i s t a v i l d a g a j e P r e š i n i l a s k r b z * čredo mezn im i ud i svojega telesa i n si pa pade l v zadnj ih let ih? j e v . Denar pa n i b i l oddan na J 3 * dalje »na drobno«, s k u p n o i*> hr,ii 7 * T - W Wvt m , - n „ i , w o njegov ih gamsov, jaz p a sem s i se nič ne zaganja. Pač pa se Kvečjemu t r ik ra t . K d o r zna, t e - p o š t i v Ratečah in je b i lo z a - Pa ga je nabra l ka r 200 m . Z a ­

rad i tega podjetje oškodovano, n i m i v o je, d a so ga l j u d j e Okra jno sodišče jo je zaradi pre - i m e l i za poštenjaka, čeprav j e majhnega čuta odgovornosti do rad pogledal v kozarec. P r f službe in do družbenega p r e - svo jem poslu m u ne m o r e m o moženja obsodilo na en mesec odrekat i , da n i b i l d o m i s e l n : zapora in povračilo zneska 17 l e t o s , v j anuar ju , je n e k e m u tisoč d inar j ev D o m u v P l a n i c i , kmetu proda l 3 kub. m k a m n a

s K a m n i t n i k a v L o k i . češ d a ima tam svoj k a m n o l o m ; p r : B a b n i k u v Goren j i vas i , k j e r

»delovni sektor« je b i l zelo o b ­širen: od Gorenje vasi, p a d o Rateč. Zabnice in Zg. Luše v

Selški do l in i . ' Sp r va se j e M a r i j a Durič, blagajničarka »specializiral« na električne k a ­

ble, k i j i h je b i lo do n e d a v n e g a težko dobi t i — te je včasih o d ­nesel ka r s prenosnimi l u e m :

v podjet ju »Dom v Planici« je pošiljala v drug i po l ov i c i Ista 1954 dnevne iztržke h a pošto po

je bolj zd rav kot m i n u l a leta, d a p a k l jub t e m u n i več tako t rden k a k o r b i mora l b i t i . B r a l ­cem naj povem, da je v sa zad­nja leta s k a k a l z rano n a že­lodcu, k i se m u j e zdaj k sreči zace l i l a i n d a s i je p r i g rad-

v svo jo beležnico zap isa l : »Še njegovo telo sproži kot s t runa , m u po navad i ga (bomo v i d e l i na skakalnicah.« k » plane v skok. Vidiš, tud i

»Kaj pa oprema? S i v i d e l ka j skaka lec mora b i t i prožen kot novega p r i inozemsk ih s k a k a l - s t runa . Tako le sem se jaz učil, cih«, teem izasukal na j in pogo- vidiš!« P r a v tako je podkrep i l vor. svoje jadranje , odskok i n še

»Nekateri Nemc i so ime l i pod m n o g e elemente načina svojega n j i svojega doma preseka l k i t o s m u č m i p r i t r j e n o g ladko p l a - s k a k a n J a . Jaz sem se v njegovo

stično maso. iS takšnimi smuč­m i se doseže večja hitrost , k a r je seveda pomembno za dolžino

k i !je ponud i l

en par nekemu F i n c u . K o sem

rata.« F. Z V A N

n a nogi, ka r je Inekaj časa ob čutno hromi l o njegovo prožnost — najvažnejšo lastnost s k a k a l ­ca. »Tudi de la n i m a m več t o l i - ^ o k o v . " Za^topnVk"podjet ja" ko kot (prejšnja leta«, je nada - t a k e s m u č i i z d e l u j e

Jjeval m se p r i tem pomembno

pr ipovedovanje tako vživel, da sem pozab i l p o ln i t i svojo belež-

Na Jesenicah so tekmovali sankači

Približno 140 sankačev se je

Z K J J E Z A l . I I . Za rad i slabe vzgoje, k i jo je

nico i n sem ga tako zvesto po- v nedeljo udeležilo mednarod- b i l od leta 1942 do 1945 deležen i u n i i a začel svojo z m ' slušal, kot da ae bom že ju t r i n ih sankaških tekem n a Jese- v nemški vo j sk i , k i ga je z a k a v t s k d e i a v n 6 s t je celo r jo-povzpel na skaka ln i co . n icah, k i so bi le pr ire jene v njegove od l ike dvakra t od l i ko - C ; - P r

III. z leta Goren j sk ih va la , je Rudo l f Klukovič iz K u - a

o z r l po svo jem pr i j e tnem do- slišal tisto ponujanje sem mu. »Veš, zadnja le ta sem ,po- r a j o b 2 a l ( > v a l > d a n i s e m F i n e c _

K o je pr i jazna Janezova žena o k v i r u ±xx. — " ^ » J - " — ' > •>- - - - . ~ "

2£ prižgala luč, med živahnim p r i - smučarjev. Razen domačih tek- r i ln i ce J D Z na Jesenicah v p i - dega psa, da je inec P 0 7 6 1 1 0 ™ ^ 1 1 1 s e Je že s tem-

sve t i l vse svoje m i s l i gradnj i M a W nitrei<T'«*m "L*** ' n i lo , sem komaj še enkrat uspel l u u l " " " ' J " ' °" — f "V," ~"° T" *- , . . . w i a i ° ni tre je sem stop i l mamo . O T _ , • m l a d i n c i h i n p r i članih naJDoij- nato p a skušal svoje žalitve svoje prste tud i p n v i r a m

zelo h u -ponoči i m e l

1 p r i - Mnucdrjev. xw . e i i uoi. idu« " " "** I v , ™ - T D r o s t dostop do gospoda r skega s f t e m movalcev so se t ekem udeležili janost i večkrat žalil Z K J i n prost oosiop ao b j> utZl tud i A v s t r i j c i , k i so b i l i p r i druge napredne organizaci je , poslopja. Sumi jo tudi d a i m *

tegale »gnezda« i n nisem uteg- i n p o n e k a j k o r a k i h me je že »H m i s l i t i na skakanje.« l j a ž e z a p u s t i l a S i c e r p a p r i

« 0 , potem pa lahko upamo, opremi n i posebnih novosti.« d a nas boš še nekaj l e t p r e d - »In et i l? Je p r i tem kaj no-r t a v l j a l na domačih i n tu j ih vega?« s k a k a l nicah?

k jer so z m a n j -s svojo radovednostjo. »Kai n» n « r « w . w v ir s i - ° d Jeseničanov je b i l p n opravičiti z živčnostjo, k a r pa Krevsovo zago, »Kaj pa naraščaj? K a k o so- m l a d i n c i h n a j b o i j š i K l emene m u sodn ik i niso ver j e l i t e r so k a l i tr i je c r k u l a r j i . V l o m i l e c .

Dan i , k i je b i l t re t j i , p r i H a - ga za žaljivke, k i j i h je i z re - k i je zelo zak rkn j en in. p r i g n a ­n i h pa je b i l Srečko Ja l en peti . k e l dne 5. tdec. 1954 v gost i ln i va le pod tezo dokazov, se b o

»Ves, skakanje je za življenje M i h e l a K l i n a r j e v a je b i l a p rva Ocepek n a ttrušici, obsodi l i na za svoje nepošteno početje 2 a -

diš? Bomo v p r i h o d n j i h l e t ih dob i l i kaj nov ih »asov«?

T u d i p r i s k o k i h n isem v ide l p r e c e \ nevaren Šport, i n zahte- m e d članicami pred Mar i co Pše- 10 d n i zapora, da se bo pozdra- govar ja l pred Okrožnim s o d i -•>Nekaj let . . .« se je nasmeh- kaj posebno novega. Z d i se |mV V a V e Č t e l e s n i h i n duševnih spo

Bdi. »Skakal bom še letos i n prav da so b i l i s k a k a l c i n a splošno f 0 0 0 0 5 1 1 1 - k o t nekater i ostal i gotovo bom poskus i l še p r ihod - slabše p r ip rav l j en i kot prejšnja š p o r t i - P ° mojem mnenju b i nje leto. D o k l e r bo šlo. D o leta. K o sem prišel, sem men i l m o r a l i i s k a t i t a i en t e po zakot-kda j , pa ne morem k a r takole da s i bom med n j i m i p r i b o r i l n ' h v a s e h ' k J e r J i h J e P r a v go­reči. Izkušenj i m a m dovol j i n slabše mesto, kot sem si ga t 0 d ° , ^ l i k o - P r i n a s - v naši v a ­

bo nam

aščaj.

s i h me napo rna potovanja od vam. Dokazov za svoje domne- t^J?' ŽS, ^ skaka ln i ce do , skaka ln ice niso ve pa nimam.« ^ . c e P " n J l h ° v ' h skok ih p r e -prav nič u t r u d i l a i n komaj sem »Janez, čisto po p rav i c i m i ffiiSK

v i l n a živcih. ščem v L jub l j an i .

Gorenjski pionir O p a s j i i n m a č j i

šport * šport * šport P r e d hišo sta se srečala mač- mišjim rodom. L o v i l a i n m o m a pes pomagal u l o v i t i tatu, m a

k i n nes i i h J e s t a k o i h t ° ' d a j i h j e P a J C P ° m o r i l a t o l l k ° m i S I ' k o t zjutraj na desetine ležalo vse še n i k o l i poprej . Zato je o b a »Kako, prijatelj?« je mačka križem po t leh. lepo pogosti l . Pes in mačka p a

Tis t i dan je b i l za mačko in sta tedaj sk l en i l a , da n i k d a r

t vo s o več k o t d e s e t o ! pomnoži l i LOŠKI SMUČARJI SO T E K M O V A L I

^Sleherno noč sem budna, da preganjam miši i n j i h l o v im . Nekoč me je to vesel i lo i n zanimalo , zdaj pa se m i zd i tako delo vsak dan

Odbor T V D P a r t i z a n v K a m - gradnjo nove te lovadnice, katero Smučarski k l u b Ločan je pre -n i k u je letos z v e l i ko večjim za uspešno delo p r i t o l i kem t e k l ° n e d e l j o i z vede l svoj smu- Je potožila mačka zadovo l js tvom stop i l na občnem članstvu nujno potrebujejo. L e - ca rsk i dan. Letošnja »muhasta« zboru pred svoje člane kot lan i . tošnje leto bo treba posvečati z ima je preprečila, da udeležba P re t ek l o z imo je le 30 telovad- še večjo pozornost vadi te l jske- z last i na dopo ldansk ih t ek ih n i cev ob iska lo te lovadnico. C e - m u kadru , katerega v r ze l so z b U a t a k a kot druea leta Ponol r ™ , — p r a v so b i l i tako maloštevilni, vesel jem izpopolni le starejše čla- T l " \ • P opo l - b o l j dolgočasno.« •o se k l j u b temu požrtvovalno niče i n j i m gre tud i v e l i ko p r i - ] 6 b l l ° ° a S t & n U t e k m o v a -p r i p r a v l j a l i na pros lavo 50-let- znanje za uspešno delo n j e v s l a l o m u z a P">mrje in niče ustanovi tve i n za to ve l i ko P o v s e h poročilih i n živahnem m l a d i n c e t e r v ve les la lomu za pr i r ed i t e v p r i p r a v i l i tud i s ta- r a z p r a v i j a n j u , z last i za pr ihod- č l a n e . Doseženi rezu l ta t i so b i l i d i on . Uspeh n i izostal . Ok rog n o s t s o č l a ^ ponovno i z vo l i l i k l J u b Južnemu snegu in po- i jub i lT da " b o l o v i l miši, mačka 2000 nastopajočih je s svojo p r i - dosedanji odbor s predsedn ikom m a n j k l j i v e m u t ren ingu zadovo- p a s e je odločila za čuvanje h l -red i tv i j o navdušilo nad 300 gle- K l avč i čem na čelu. i j i v i . da lcev. Tako j za tem so se vr ­ste Pa r t i z ana pomnožile i n do danes je število te lovadcev n a ­raslo na 386 članov.

Tako je b i lo lansko leto res p r a v a pre lomnica de la k a m n i - O B V E S T I L O : štva: Dovje, Mo j s t rana ; 4. sek-škega Par t i zana . Zato j.e b i l t u - V s e m pros tovo l jn im gas i l sk im tor : K r a n j s k a gora — društva: d i zadnj i občni zbor najuspeš- društvom okra ja K r a n j i n Je - K r a n j s k a gora, P l an i ca , Podko -nejši. P redsedn ik društva in senice sporočamo, da bo usta- ren, Gozd M a r t u j j k ; 5. sektor : osta l i so i z ra z i l i v e l i ko željo, da novn i občni zbor Okra jne ga- Zabrezn ica — društva: Zabrez-b i v najkrajšem času pričeli r. s i lske zveze za Goren jsko dne niča, Smokič.

13. marca 1955 ob 8. u r i v zgor- II. Ob. G Z Radov l j i ca : b r i ga -nj i dvoran i S ind ika lnega doma da Radov l j i ca : v K r a n j u . 1. sektor : Begunje — d r u -

Udeležba j e za izvo l jene de l e - štva: Begunje, Podgora, H lebce ; Radov l j i ca — d r u -

pri jazno nagovor i la tovariša. »Slabo, draga moja«, je odvr- ^ ' " ^ y e l i k p razn ik . Gospodar več ne bosta zapust i la s lužbe,

n i l pes. »Preseda m i že vse n o . i nadvse vesel, k e r m u je >:a katero sta se rod i la , p reb i t i zunaj hiše in jo čuvati pred ta tov i . Najra je bi si po­i s k a l drugo službo.«

»Tudi meni se ne godi bolje«,

G O R E N J S K I G A S I L E C

K o sta se pes i n mačka tako pr i ja te l jsko zaupa la d rug d r u ­gemu, sta se dogovor i la , da bo­sta zamenja la službo. Pes je ob-

P i o n i r s k i l e k s i k o n sp laz i la na vr t , pes p a je na ­stopi l svojo službo znotraj hiše. Z ve l iko vnemo je prisluškoval, kje se bo po jav i la k a k a miška. K o je i zvoha l prvo, je h i t ro da in prozorno železo . . . . . . ,. . .. 18. K d o pozna največ doma- n i l i in odluščili umazanost

skočil za njo. a k l jub svoj i u r - ' „ _ nosti je b i l prepočasen i n pre- ' ., _ _ _ _ neroden. Miška se m u je i z - Odgovor i : n « n e

+ P o ] a f J° ^ N I ° " T H muzn i l a mimogrede. V nasled- . 10. Najpre j se moramo vp ra - vodo temveč ga P*™

j em h i p u je zaslišal skrbet za Sati : A l i je res. da obleka gre- z r okami in celo drgnejo s « e t

Vprašanja: B o j i m se, da ne. P a saj se 16. Z a k a j pi jemo vodo? tud i nihče tako ne umiva . K a -17. A l i je tudi neprozorna vo- dar se umivamo, drgnemo r o k o

ob roko. In zakaj? D a b i z d r g -i l i i n odluščili un Tako je tudi s per i l om. P e -

nj kami . P r a t i per i lo pomeni d rgn i t i ir.

ŠAHOVSKO P R V E N S T V O G O R E N J S K E KONČANO

V ponedel jek popoldne je b i l gate obvezna in s icer v paradn i 2. sektor n a Jesen icah zaključen t u r n i r za un i f o rmi V . šahovsko prvenstvo Goren j ­ske.

Po uspehu na propagandnem t u r n i r j u v L jub l j an i i n osvoj i ­t v i prvega mesta na prvenstvu K r a n j a , si je Edo RobLek p r i ­b o r i l še naslov šahovskega p r ­v a k a Goren jske za leto 1955. N a t u r n i r j u je ostal neporažen in postal p r vak z deset imi točka­mi . Neporažen je ostal samo še Cude rman , k i je z 9 točkami dosegel drugo mesto. Z a na j ­večje presenečenje prvens tva pa sta poskrbe la Jeseničana J a n in mlad i Simčič, k i sta na tem t u r n i r j u i zpo ln i l a normo za I. kategori jo .

Končno stanje: Roblek 10, C u ­derman 9, S i c h e r l (vsi iz K r a -

L I K V I D A C l J A O K R A J N E G A S I L S K E Z V E Z E

K R A N J Dne 27. februar ja 1955 je b i l

na V I . rednem le tnem zboru

štva: Radov l j i ca , Lesce — »Ve­riga«, Mošnje, Brezje , L jubno ; 3. sektor : K r o p a — društva: K r o p a , Otoče, K a m n a gorica.

svo j im hrb tom. O b r n i l se je 'n .ie.' skočil za drugo živalco. T u d i Saj pravzaprav kožuh ne gre tokrat n i ime l sreče. V nasprot- ie človeka, ravno narobe, - s u v a t a z njega ^ d z a n « f nem ko tu so medtem že pr i l e - človek greje kožuh. To tudi Prav tako kakor drgnemo z n»-zle iz luken j nove predrznice in drugače b i t i ne more. Kožuh ni d>rko po pap i r ju m b "šeroc obl izovale tečno s lan ino . P o - Peč! A l i se sedaj m o r d a čudite, n a ^ ] s ^ K a d a r ^ j e umazanost gnal se je za n j i m i , a zopet če prav imo , da je jčlovek peč? 2

brez uspeha.

odi ni prav nič Seveda, on je peč! To vemo, da težko, da jo odnese je hrana, k i jo uživamo, k u r i - 1 2 - N * vprašanje, katera knj ; -

To se je ponavl ja lo dolgo v v o k i v n a s g o r i o g n j a ne 8 a Je b i la v am do zdaj naj bo..' III. Ob. G Z B l e d : br igada noč. Ubog i pes je b i l že ves v i d i . m o i n za to eorenie vemu všeč. sem pre je l odgovore

B l e d : 1. sektor B l e d

upehan, a še vedno n i uje l no- s a m o p o toplot i , k i jo čutimo v društva: bene miši. Opolnoči m u je b i lo telesu

Okra jne gasi lske zveze K r a n j B l e d R i b n Q S e l o ; 2 s e k t o r zadosti brezplodnega tekanja sprejet sklep, da se O G Z K r a n j s tav i v l i k v i dac i j o ter da vse nadal jnje posle do 31. marca 1955 ko se ustanovi O k r a j n a ga­s i l ska zveza za Gorenjsko , vod i l i k v i dac i j ska komis i ja .

Poz ivamo vse dolžnike (Go­renja vas in K o k r a - članarina), da poravnajo svoje obveznost i do 10. t. m.

To toploto moramo čuvati.

vsebino i z teh kn j i g — kater ih sem b i l zelo vesel. Opaz i l p;i sem, da je večini p ionir jev naj­bolj všeč zgodba o M a r t i n u K r ­panu.

Najboljšo vsebino pa m i je

M l i n o — društva: M l i n o , Bo - s e m i n tja. P r e k l e l je miši in D a ne b i gre l i ul ice si g rad i -h in j ska Be l a , K u p l j e n k ; 3. sek- mačjo službo ter jezno odkora - m o d o m o v e z d e b e l j m i tetena-tor: Gor je - društva: Gor je , k a l pred hišo. Prišel je ravno m i vstav l jamo poz im i še d r u -Rečica, Zasip. Podnom. o pravem času. Nek lopov je g a o k n a j n o b i j a m o d v € r i s p o ^ a l prav o tej zgodbi M:>rjan

IV. : Ob G Z Boh in j ska B i s t r i - p r a vka r lezel skoz i okno v h i - p o l s t j o - Z a t o se tudi oblačimo. Og r in iz Cerke l j k i je tudi n« ca — br igada Boh in j ska B i s t r i - šo. Uboga mačka, k i je b i la na N a m e s t o d a b i s s vo j im tele- ta tri vprašanja najboljše od-ca: straži, je ob njegovem p r ihodu ^ g r e l i z r a k v s o b i a l i n a g o v o r i l Z a n a g r a d o bo dobi!

1. sektor : Boh in j ska B i s t r i c a prestrašena splezala na drevo u H c i g r e j e m o ob leko , k i varuje lepo in poučno k n j i g " Kar i? — društva: Boh in j ska B i s t r i c a , [ » tiho obsedela na njem. Pes i n h r a n i n ašo toploto oko l i nas. C a p k a ' Vrtičkarjevo le*° Zaga »Tomaža Godca«. Nemški Je b i l bolj junaški. K o je v ide l , N a š a ob leka seveda tudi odda- P rav gotovo pa vas vso za rovt, Nomenj , Gradišče; 2. sek- k a J se dogaja, je glasno za la ja l , j a toploto ven, a mnogo manj n ima kakšno jo stanje po prv< tor : S ta ra Fužina — društva: skočil za tatom i n ga zgrab i l za k a k o r naše telo. M i torej s i l i - t re t j in i našeg;, tekmovanja. Se

Jesenice: S ta ra Fužina, Studor, Sav i ca ; nogo. ^ mo svojo obleko, da .zmrzne vedno vodi V i r n i k Peter, k i ;< nja) in J a n (Jesenice) 8V2, S i m - br i gada Jesenice : 3. sektor : Cešnjica — društva V hiši so svojega čuvaja takoj namesto nas. dobi l za svoje odgovore se -čič (J) 8, Bavdek i n Pogačnik 1. sektor : Jesenice I. — d r u - Cešnjica, Sredn ja vas. zaslišali. Tat je zaman skušal 11. Zakaj voda u m i v a uma- točk. pred S t u l a r Cilko (oba Kran j ) 7V»; ing. Sesek in štva: Jesenice mesto. Hrušica. Tako bo ime la dosedanja O G Z pobegnit i . Pes ga je krepko d r - zanost? Menda jo k a r tako od- O g r i n M a r j a n o m 13. V o z e ^ , ^ Korošec (oba z Jesenic) 67*. P l a n i n a pod Go l i co . Plavžki Radov l j i ca 4 brigade s 14. sek- žal, dok le r se n i približal go- naša s seboj, kakor nosi reka kom 11. Concc l j Mlih^orn,

R A Z D E L I T E V DRUŠTEV P O B R I G A D A H I N S E K T O R J I H I. Občinska G Z

9 jI

I M i s j a k (K) 5, Suhel j i n S t r u m b l rovt ; 2. sektor : Jesenice II. — tor j i i n 47 društvi. spodar in ga pr i j e l . Mačka pa v njo vrženo tresko? Markič Tonetom !>, K r e k

(

(oba z Jesenic) 4, Kavčič (K) društva: Železničar. »Zelezar- Razporedi tev enot za bivšo je vsa jezna in razočarana nad Ne. poglejte. Pomol i te uma- c i tom in A r o K r a p ' f e m

37J ter prof. Eržen (Radovl j ica) na«, Koroška Be la , B l e j ska Do- O G Z K r a n j bomo ob jav i l i p r i - svojo čuvajsko službo stekla v zane roke pod p ipo ! Bodo one točkami i td 27» točke. b rava ; 3. sektor : Dovje — d r u - hodnjic". nišo in ohlad i la svoj bes nad od tega že čiste.'

o b j a v e - o g l a s i =

G L E D A L I Š Č E bro, predvsem q nr-i/^v; _ ' F 1 . e u v w m s P r idob ivan jem R A 7 r i . „

Prešernovo gledališče K r a n j Proda i n mivke v strugi reke v »a^oj las Četrtek, 10. m a r c a ob 16. u r i - S a v e ' k a k o r t u d njenem g lav- Z 2 ' i n 3- členom

Red C in i z v en - Claude - A " T P r i t o k u K o k r e . " r ^ ? D e ° uporab i ,zemlfc# v

Puget : »Dnevi naše sreče«. . °Pozarjamo vse prizadete, da J « ; . " e namene (Uradni l is t Sobota, 12. m a r c a ob 20. u r i - J e , Z a l z k o r i š č a n j e prodišč po- l o ^ o 4 4 ~ 1 4 3 / 5 3 > t e r odloka

Gostovanje v C e r k l j a h - Sa- ™T*1* Predhodna odobritev t t>o ^ k » r j a L o k a U r a d n i l ist royan, Sar t re : »Glejte, A m e r i - V ^ n °g<>sPodarske sekcije za , . . S t e v ; u

13-225/54 stavl ja ka!« (za m lad ino neprimerno) .

gornjo Savo v L jub l j an i . K d o r XI f T ^tne občine Nedelja, 13. m a r c a ob 16. u r i : ^o nadalje samovol jno i z k o r i - J a L o k a n a vpogled

Izven in za podeželje — C l a u - r 6 c n a Prodišča, bo pr i jav - zazidalni načrt de - Andre P u g e t : »Dnevi naše J e n kaznovanja i n od- zemljišč, p redv iden ih z a grad sroče«. V v l og i M a r i a n n e gostu- JZ™?* Z a ,skodo' k i nastane na n J o ind i v i dua ln ih s t a n o v a n j i h je Iva Zupančičeva, članica M G ^ h v s l e d neprav i lnega od- h i * v coni južno od S t a r e T 5

p r o d a j a l n p o vsej državi

LOMO Kranj

M A L I O G L A S I o n v c . _ . . , „ OBVESTILO

Poceni prodam ko te l za žga- p., njekuho, izruvač za k romp i r , k , , v e s č a r n o vse smučarske obračalnik, dvovprežne sani K

U e. , n a Področju okrajev (smuke), gumivo z nosi lnost i 31 , ™ n j " \ R a d ° v l j i c a , da bomo dopoldne v p isarn i » r J K 0

elektromotor 2,5 K S 900 obra- J J , ug<> dnimi pogoji odstopil i R e k c i j e L O M O s r a a o e n e i n

tov - Mušnč. Podgorje ,18. £ ^nL^šl^**' ^ _ S t T ° k o v n e . P r i pombe pro t i o-Vsa obvest i la dobe interesen

in Zdravstvenega doma v Škof jI L o k i i n Suh i .

Zaz ida ln i načrt je možno po­gledati vsak dan

od 1. III. do 31. III. 1 9 5 5

med 7. in S. uro

snutku načrta se sprejemajo do 15. IV. 1955.

LOMO Škofja Loka

R a d i o L j u b l j a n a

Kamnik. Stanovanjne in dobro hrano fc. p r j y p

blizu železnice d a m moškemu a i l J

ali zakoncema brez otrok (lah­ko tudi upokojenec) , za pomoč na kmetiji v p r o s t em času. Po ­nudbe na up ravo l i s ta . Poročila poslušajte vsak dan p iha la l jubl janske garniz i je Ob

Nagrado (10.000 din) dam t i - o h 6 . 0 5 , 7., 19. in 20. ur.i. O d - 13.00 L judsko-prosve tn i obzor-stemu, kdo r m i p reskrb i eno d a j 0 »Želeli ste — poslušajte« nik. 15.30 Tečaj francoskega je-ali dvosobno s tanovanje v oko- o b nedeljah ob 13.30 i n vsak z i ka — 25 lekc i ja 16 10 U t r i n lici Kranja. Več po dogovoru, de lavn ik ob 16.30 u r i . »Gospo- k i iz l i terature — M i k a VValtari-Ponudbe na nas .ov : NadJizar, d in j sk i nasvet i vsak dan ob 7.30 Egipčan Sinume. 20.15 »Četrtkov Cirče 12, K r a n j . u r i . »Kmetijski nasvet i i n »Kme- večer«.

Gumo za gumivoz v dobrem t i j ska univerza« vsak de lavnik stanju ugodno prodam. Ogled D b 12. u r i . »Pregled tiska« pa P e t e k - H- marca: 11.15 C i c i -pri Jelenu, K r a n j . vsak dan ob 6.30 u r i banom — dober dan ! 15.15 Igra

Preklicu jem b l ok št. 25028, t r io D o r k a Skoberneta. — 16.10 izdan v K o m i s i j s k i t rgov in i v _ N e d e , j a - 6- m a r c a : ° b 8 0 0 0 ° U t r i n k i iz l i terature - Isak Kranju 12 I 1955. J ° i n s p o r t n i k i h - 9 0 0 ° t r ° - Samokov l i j a : D r i n a . 18.45 15 m i -

Prodam skora j novo omaro iz ®™ predstava — Jos ip Ribičič: nut z Avgus tom Stankom. i«vo^ i m i t a r i i a oreho- P a l č k i . 10.00 Družinski pogovo- _ .

mehkega lesa. im i t a c i j a oreno H ^ q q g p J l u * a l c i Sobota, 12. marca: 6.35 P red 30 »Po naši l ep i deželi« — m i k r o f o n o m so Štirje fantje i n

Zvone Kržišnik: Šaleška do l ina . V a s k l t n o - 1 4 - 0 0 I z U r a d n i h l i -17.00 Prežihov Voranc- L jube- S t o v - l o - 3 0 T e č a - i esperantskoga

Se po ln ih 6 mesecev (bo mo- strokovnost i nedvomno med na drobno in naročniški odde-ralo m i n i t i , da bo tovarna čev- najmlajše delovne ko lekt i ve , lek, k i je namenjen predvsem ljev »Planika« s l av i l a dve letni - rinsp^i kupcem na debelo. T u bo tud i

s ta lna razstava modelov vseh . . . IN PRAV T A K O čevljev, k i j i h izdeluje tovar-

NIZKE CENE — VABIJO na. V tem oddelku, s i bodo l ah -POTROSNIKA ko vs i mimoidoči popolnoma

Dejstvo k i je lahko podjetju neobvezno ogledali tud i domače še prav posebno v ponos, so i n inozemske čevljaske revi je

z razme- r a z m e r o m a n izke cene n j iho - i n časpise; tud i kn j i ga p r ipomb m vzor- .

. u m u i a v « v - n^ijiroajse delovne ki l jev »Planika« s l a v i l a dve le tn i - dosegel v e l i k napredek, co svojega obstoja, ka j t i dnev­n ik »tovarne so začeli p isat i šele avgusta meseca leta 1953.

Skromno so začeli, brez h r u ­pa. Težave so bi le precejšnje. V začetku so i zde la l i le 500 pa ­rov čevljev dnevno roma m a j h n i m številom vzor­cev. Teh je b i lo takrat le 10 do 15.

In ka j lahko povedo o sebi danes, po enem l e tu i n pol t rn - v ' r a š a U . odgovor je s i la da i n naporov? Puščica na g ra - s t »Planika« ne stremi f jkomi, k i označuje porast pro- ^ dohl^i, ona s i j i h pravza izvodnje. kaze ze številko 1150! n i t i n e ž e l i

To se p r a v i , da tovarna izdela m e n d e l o v n e g a ko l ek t i va je:

w * „ l^UUlU v i obutv i . Saj je skoraj vsak bo v tem oddelku. Vanjo bodo model čevlja, cenejši od konku- lahko obiskovalc i zapisal i svoje renče za skoraj 500 dinar jev . Zakaj take raz l ike v cenah, bo-

zen na odru k ron ika .

21.00 K u l t u r n a , j e z i k a ~ 2 2 ' I e k c i j a . 16.10 Ut r in ­k i iz l i t e ra ture : P e sm i Janeza Menar ta . 18.00 Je z i kovn i pogo-

Ponedeljek, 7. marca: Ob 11.15 vor i . 20.00 P i san sobotni večer Šolska ura za višjo stopnjo —

trg

ve ko ren ine — tud i na obroke. Naslov v u p r a v i l is ta .

Zamenjam ali prodam mer-jaščka težkega 60 k g zarad i so­rodstva. Grašič, S t r a h i n 60.

Preklicujem b l ok št. 24894 z dne 28. decembra 1954. izdan v Komisijski t r g o v in i , K r a n j .

Zamenjam opreml jeno sobo v a ) ' T e t a " a ^ V m M p ^ i c a t t i Kranju za prazno a h opreml je- j n t ka lkami n n n tvt e u i c a m i

tiar. Visoče 1, preklicujem vse, f f ! T . 1 5 - 3 ° S o l s k a u r a z a nižjo R R A V T I T w„ i ... - i , stopnjo: M a m i n ve l ik i ci,n ir m ivkanj l kar sem žaljivega govor i l o J u - T T t ^ „ , • • ,.' v e i l K I s m . lb.10 etin F r a n c u iz Palovč št. 3 i n se „ 2 f ^ }* ] , l t e r a t u r e ~ I z s l ° " R o j s t v a : Roza l i ja Volčič. g o -mu zahva l ju j em, k e r je odsto- ™"-ke 7 : ^ k e lJrike- 20.00 Z u - fPod in ja iz K r a n j a , rod i la de-pil od tožbe. nanje-političm feljton. K l ico ; F r a n č i : š k a D v o r š a k g Q .

V kino dvorani »Storžič« v Torek, 8. marca: 11.15 C i c i b a - ^ P ^ d i n j a . . i z i g ran ja , rod i la deč-Kranju sta b i l i najdeni dve de- nom — dober d a n ! — E. K a s t - ' M a r i . - ' a K a v č i č , tov. de lavka namici z osebn imi l eg i t imac i ja - ner: Deček na potovanju. 12 00 ' Z - K ^ a n J a > . r od i la dek l i co ; M a ­mi n a ime Kamenšek J u l i j i n 20 minut z Vese l im i godci 1530 J ž e , J> uslužbenka i z K r a -Erzar Jože. D o b i se p r i hišniku Tečaj angleškega j e z ika — 121 r o d i , a d e c k a . Sindikalnega d o n v K : . lekc i ja . 16.10 U t r i n k i i z l i tera- P o r o č i H so se: S l avko Jurič

t u r e : Iz življenja i n dela Zofke Z ' d a r i n An ton i j a Gaser O B J A V I Kvedrove . 18.00 K u l t u r n i p re - r x > T n o i n i ^ -Ha Osnovni šoli v Kranju bo ^ l e d - 1 8 3 0 Športni tednik. 20.00 Umrli so: Bo ja Kra jne ro i

•Pisovanje otrok, k i so b i l i ro - T e d p n s k i notranje-politični pre - 3 1 - 7- 1954 v L j u b l j a n i , ' s h i tov jeni le ta 1948 i n prijavljanje g l e d - delavca, u m r l 26. febr • He lena •»rok, ki so b i l i ro jen i 1. 1949 Sreda, 9. marca: 6 35 p 0 w R U ^ ' g o s p o d i n J a , roj . 22. 8. 188y *e v nedeljo, 6. marca 1955 od s k i fantje pojo in i e rn in 11 1̂ u B r e s n i k u - umr la dne 25 f e

* d o 17. ure. So lska ura za nižjo stopnjo 45 0K a r I a P f a f f ' " Poko j en

Gre za zagotov i tev potrebnih Slovenske narodne pesmi ' n n c r ° J ' 1 0 ' 1 9 0 2 v S r n a r j u -učilnic i n za izvršitev sk lepov »Za veselo popoldne« Ob 14'nn ' U m r I a d n e 1 9 - Š m a r j a zadnjih 25borov vo l i vcev , zato Gledališče in f i lm i 1515 Ha prosimo vse, k i doslej tega niso moniko igra Mar i j an Ko?mw N A JESENICAH opravili, da pr ide jo prav goto- 15.30 So lska u ra 7 a » < » " D . vo. n io lfj m m - , 1 ° P ~ R o j e m h J e bi lo od 14 do 21

V z adn j em času se opaža, da 2 0 0 0 C l a u d e Debussy: Pel leas tov Hp S ° i j a K o v a č

posamezni z a sebn ik i , kako r t u - l n Me l isande , opera. ff„tM ! V e cx m Jožefa Brenc t

d i podjet ja i n ustanove samo- Četrtek 10 m a r *< n ik n T T i " 0 8 1 V i k t o r K u ž

v o l j n T i n brez predhodnega do- m a t ! n s ^ inWSSSSJ? ^ vak TolTT S A n t ° n i j a N ° " vol jenja izkoriščajo javno do- ne pesmi. 1 2 ^ ^ ^ ^ . " S ?

S l i vn ik , otroška negovalka; F r I T i n ^ v Gregoree, tov. delavec in A n a -M V m i l t F J a S t a u s ' d e l a v k a .

Umrli so: J a d r a n k a Koncu t Kino »Storžič«, Kranj: od 4. Kino »Krvave«. Cerklie- S in ? K S t a r a 1 l e t o ^ pol , umr-

Oo C marca d ansk i f i lm »Spet 6. marca jugoslov f i lm »SkMn , - n a J e s e n i c a h v bo ln i c i ; A n -*va tu« - v K l avn i v log i Pat obzorja«. Predstave ob sobotah l?T+ ««»Podinja. stara in P a t a s h o n Preds tave ob de- ob 19.30 u r i . ob nedeljah ob i 6 h 1 • U m r l & n a J e ^ n i c a h v lavnikih ob 15. in 19. u n , v ne- in 19.30 ur i 1 6 ' b o I m c i ; A n a Be rna rd gospodi m — - n.ia, stara 69 let, u m r l a na Je-

ZA SODELOVANJE S POTROŠNIKI

Ce k j e , potem je sodelovanje pro i zva ja lca s potrošniki ne le zaželeno temveč nujno notreb-no ravno v čevljarski i ndus t r i ­j i . Čeprav se de lavc i i n celot­no tehnično vodstvo podjetja

G l a v n i na-delovnega ko l ek t i va je :

ze 1150 parov čevljev dnevno! p ( > 3 r e d o v a t i potrošniku (posred­nik je lastna prodajna mreža), kar najbolj ceneno, kakovost­no in moderno obutev. To je ko l ek t i vu , po sodbah številnih potrošnikov, nedvomno tudi Recepcija — kjer si bodo obi-uspelo skovalci lahko neobvezno ogle­

dali čevljarske revije in časo-NEVSECNOST, KI JE BILA p i s e t e r s t a I n o r a z s t a v o gevljev

K M A L U ODPRAVLJENA tovarne »Planika« Običajno pregleda surovine,

t rud i , da b i izdelalo take čev- p r e d n o gredo v pro i zvodnj i pro- mnenje o kakovost i , cenah i n lje, k i bodo potrošniku všeč, c e s ustrezna strokovna komi - trpežnosti čevljev »Planika« — tega brez njega ne morejo sto- s i j a Toda žal se je p r i izde- h k r a t i pa bodo lahko tud i p r e d -r i t i . Zato morajo vedeti za po- l a v i nekega modela moškega laga l i tovarn i proizvodnjo dolo-trošnikove želje, njegov okus. c e v l j a p r ipe t i l a nel juba napa- čenega modela čevljev. Ta kn>i-S k r a t k a : vedeti morajo, kako k a Guma , k i je b i l a namenje- ga bo nekakšna vez med tovar-m u bije »puls«! n a z a podplate, je b i l a dana v no i n potrošniki.

Ravno potreba po sodelovanju p r o i z v o d n j o slučajno brez pre- Toda n i k a r ne mis l i te , da n a -s potrošniki je ter jala, da je to- g ] e d a . Lastnost i i n posebnosti meravajo opust i t i svojo t rgov i -va rna začela, že k m a l u po svoj i t e gume, k i je b i l a uvožena, n i - no na Sejmišču. N i k a k o r ! Le -ta

so b i le predhodno ugotovljene, bo sedaj neko l iko razbremenje-Zato je b i l a t u d i kakovost teh na. Vendar bo tud i ona imela čevljev na manjši stopnji kot svoje posebnosti ! vs i ostal i i zde lk i tovarne. Po- Katere? trošniki so upravičeno negodo- Vsak čevelj — izdelek, je va l i . Tovarna je upoštevala vse podvržen strogemu pregledu po-reklamaci je kupcev i n j i m je sebne tovarniške komisi je. K r i -celo za nj ihove pr ipombe hva - tičnim očem ne uide tud i naj-ležna, obenem pa zagotavlja, manjša napaka, k i jo povprečni da se podobni p r i m e r i ne bodo potrošnik pravzaprav sploh ne

opazi. Dost i je t u d i najmanjši napačni vbod šila a l i s t ro jn ih igel i n čevelj ne dobi več oce­ne: odlično! Postane tako ime -

Pogled na prodajni oddelek nove prodajalne na Prešernovi cesti

/eč dogajali .

»vaši Čevlji so izvrstni!«

l a v n i k i h ob tJeljo ob 10

A l a r m na * jugu«. Preds tav i ob marca amer. f i l m »C lovekd i v - toTSa < i T j e ^ ' c a h T b o l d e l a v n i k i h ob 17. i n 21. u n . v jega zapada«. _ Predstave ob niči; Janez Miklavčič osebni

o b n, 19. in 21. u r i . Pet k, h - sobotah ob 18.30 u r l , upokojenec, star 53 let," u i n t n n a 13. m a r c a premiera ob nedel jah ob 16. , n 18. u r l . Jesenicah, Prešernova 13

jn 15. u r i . Od 4. do K i n o Naklo: 6. marca amer. senicah, Jav . pot 3 : " Magdalena . marca f r ancosk i b a r v n i f i lm f i lm »Veliki valček«. 11. i n 12. Kreuzer , gospodinja stara 73

. 4,,crn« Predstav i oh marca amer. f i lm »<"Mrv.^ .*„ . . , 6 H . J l *>wa

je de ja l nek kupec iz Belg i je , ustanovi tv i razpredat i svojo k i Je sk l en i l pogodbo za doba-mrežo, mrežo las tn ih prodaja ln V ° ^ k?hi:me c e v J j e v "

»Dober glas gre v deveto vas slab pa še dlje«, p r a v i star pre­govor. Za »Planiko« gotovo ve-

Iz sk r omn ih začetkov — v l e tu 1953 so odpr l i samo dve proda­j a ln i — se je polagoma razv i - f j a l e p r v i d e i tega pregovora, j a la nova prodajna mreža, Iki je Tovarna »Planika« je, če že danes sposobna konkur i r a t i vsa- n e p r v a v državi pa vsaj med komur. Prejšnji teden pa so p r v i m i i k i so začele tud i i zva-Planikovci« dosegli zav idan ja ž a t i s ^ Q j e p r o i z v o d e . To je še

vreden uspeh. Dosedanj im 22 d o k a z več< d a s o n j i h čevlji prodaja lnam, k i so skoraj v vseh večjih mest ih v državi, so dodal i še eno v K r a n j u , na Pre ­šernovi cesti.

K A K O V O S T — NAJPO­MEMBNEJŠA ODLIKA ČEVLJEV »PLANIKA«

res kakovostn i i n zato tudi zelo Prvi kupec, ki je stopil v novo pr i l jub l j en i med kupc i . prodajalno »Planike« n a Pre-

Lansko leto so začeli izvažati šernovi c, je dobil par čevljev v Belg i jo i n F insko , za letos pa zastonj so dob i l i še nadal jnja mikavna

novani čevelj B-kva l i t e te , kot to prav i jo s t rokovn jak i .

Take čevlje bodo lahko do­b i l i potrošniki v t rgov in i na

23. TRGOVINA! V K r a n j u , v »rojstnem me-

Čevlji kranjske ^»Planike«, so stu« tovarne obutve »Planika« X".1 £ ' " V * » " J 5 ' 1 v t rgov in i na b i l i povsod z zadovol js tvom je dob i la dosedanja trgov ina Sejmišču po močno znižanih sprejeti . To n i prav nič čudne- na Sejmišču svojo družico na c e n a h čeprav dotične napake ga, saj tovarna izdeluje de- Prešernovi cesti. n e vp l iva jo bistveno na lastno-lovne čevlje vseh v rs t i n razen Vodstvo prodajnega oddelka s 1 č e v l e v

tega še čevlje za vsako drugo tovarne, se je odločilo za novo Delovni kolektiv je prepričan, priložnost. Samo p r a v i l n a ko- prodajalno v K r a n j u zato ke r da bodo potrošniki s čevlji z merc ia lna i n razvojna po l i t i ka samo ena trgov ina n i zmogla oznako »Planika«, še v prihod-vodstva tovarne, s i je lahko t u - vsega prometa. V tovarn i so nje tako zadovoljni kot doslej, d i p r i bo r i l a v očeh potrošnikov namreč prepričani, da bosta Tako delavci kot vodstvo pod-ve l ik ugled. Vendar to ne bi dve t r gov in i lažje op rav i l i svo- jetja pa se bodo potrudili, da " i lo dovol j , če ne b i Ibili čevlji je delo. b i našemu delovnemu človeku tud i res kakovostno izde lani . V V nov i t rgov in i na Prešernovi nudili še boljšo in cenejšo obu­tem oz i ru je ves de lovni ko - cesti, k i je skromno, vendar tev in ga tako kar se da zado-l ek t i v »Planike«, k i sodi po moderno i n zelo okusno ureje- voljili!

hedeljo Od 7. do f ranc . b a r v n e g a f i l m a — »Grof Monte Cristo« II. de l , v g lavn i v I og i ; J e a n M a r i a s . L i a A m a n -^a, J a c q u e s Caste lot in Polco ^ulli. p r e d s t a v e dnevno ob 15., 17., 19. i n 21. u r i . P roda ja vstop bje d n e v n o od 14. ure dalje.

Kino »Svoboda«, Stražišče: 5. ^ 8. m a r c a ob 18. in 20. ur i 'raneaski b a r v n i f i lm »Alarm

jugu«. 6 m a r c a ob Ig. U n -^ n s k i f i l m »Spet sva tu«; v

Slavni v l o g i Pa t in Patashon.

tovarna tiskanega blaga v Kranju sprejme

v e r z i r a n o g a n a b a v I j a č a

z odgovarjajočo strokovno izobrazbo in daljšo prakso v že-lezninarski stroki. Prednost imajo osebe s poznavanjem tekstilnih utenzilij. — Pismene ponudbe pošljite na pod­

jetje do 10. 3. 1955.

r Sprejmemo: g T R G O V S K E POMOČNIKE, ZELEZNINARJE 1 ADMINISTRATIVNO MOC Z DOVRŠENO SRED­

NJO SOLO

Ob z a * * ' J u f k u &°l*ke(A leta bomo sprejeli

3 V A J E N C E — P O G O J I : dovršena nepopolna srednja šola in veselje ilo teinične - /elezninarske stroke.

„ M E R K U R " veleželeznina KRANJ

M M . I Josip b « Ti,„ « „ e I e a „ J e razstavne prostor, , „ v a r a e oPptve »P , . „ l k . . „ Kranja na lanskoletnem Gorenjskem sejmu. Kranja

^ a IV I . M I V O Š T I

S P E T N O V L E T A L S K I R E K O R D

Najnovejše reakt i vno letalo ameriškega mornariškega le ta ls tva Demon F 3 X I , je p r ed nekaj dnev i doseglo nov sve tovn i re­k o r d v h i t ros t i poleta v višino. V 71 s e k u n ­d a h se je letalo povzpelo n a višino 3.047 metrov , k a r je za dve sekund i boljše od | starega rekorda . — Le ta lo se je dv iga lo navpično s hitrost jo 157 k i l omet rov n a uro .

P O D M O R N I C A Z A D V E O S E B I

V A m e r i k i so p red k r a t k i m p r e i zkus i l i \ novo, doslej najmanjšo podmornico , n a ka ­t e r i je prostora za dve osebi. K a k o r j a v ­l jajo, se ta podmorn ica g ibl je n a nožni po­gon, prav tako k a k o r dvoko lo , i n doseže na uro l ahko h i t rost sedmih m i l j . Podmorn i ca je namenjena za znanstvena raz iskovanja .

„Izginite iz moje hiše, v i , beračja za ­lega! V s i s k u p a j ! V a r a l e so me zgodbe iz k n j i g ! Toda samo enkra t so me ogol jufale — i n n i k d a r več ! "

In, ko se je o b r n i l p ro t i VVi l l i amu, je za r ju l : „Da, rešili ste mojo ženo, rešili ste

L J U D J E P O S T A J A J O V E D N O M A N J K O S M A T I

V nekaj stolet j ih bo skoraj vsak človek plešast. To teori jo so pred k r a t k i m p o t r d i l i ) n a kongresu Ameriškega medic inskega d r u ­štva. V času evoluci je so opaz i l i , da je človeško telo vedno manj kosmato. Če bo

• šlo še tako napre j , potem niso potrebna J nobena z d r a v i l a p r o t i plešavosti, k e r bo

pleša postala vsakdanja , p r i r odna od l i ka ' vseh l jud i .

) K A B E L V A T L A N T S K E M O C E A N U B O D O O B N O V I L I

P r e d k r a t k i m je iz L o n d o n a odp lu la na svoje p rvo potovanje lad ja »Rekorder«, k i i m a najmoderneje urejene naprave za pola­ganje podmorsk ih kab lov tud i v največje globine. Najpre j bodo obnov i l i približno 100 mi l j k a b l a v A t l a n t s k e m oceanu, po tem pa bo lad ja odp lu la v S ingapur , k j e r bo pre ­g ledala kabe l med K o l o m b o m i n otokom V a n -kauer v P a c i f i k u . T u je kabe l do lg 3.466 m i l j i n na neka te r ih mest ih tudi do t r i i n pol mi l j e pod morsko površino.

S T E K L E N A L E T A L A — L E T A L A P R I H O D N O S T I

A r n o l d H u l l je p r ed k r a t k i m i z j av i l , da v A n g l i j i delajo eksper imente z r a z n i m i plastičnimi masami , ojačanimi s s tek lom, iz ka t e r ih bodo g r ad i l i le ta la . P r v i rezu l ta t i so pokaza l i , da bodo ta le ta la znatno cenej­ša od le ta l iz a lumin i j a , zdržala pa bodo p rav to l iko kot sedanja. H u l l men i , da bo p r vo potniško letalo te vrste zgrajeno v najkrajšem času i n da bo doseglo l ahko hitrost tud i do 2000 k i l omet rov n a uro . P r e ­pel ja lo bo 20 potn ikov v dveh i n po l u rah od Londona do New Y o r k a .

Gledališki igra lec J . H . Hacke t je zelo ugajal p redsedn iku L i n c o l n u v v log i F a l -staffa. Nava jen je b i l v sakemu človeku izreči svoje pr i znan je i n pohvalo , tako je t u d i omenjenemu i g ra l cu pos la l nekaj v r ­stic, v ka t e r ih je i z r a z i l svoje veselje nad njegovo mojstrsko upodobi tv i jo Fa ls ta f fa . V odgovor je Hacke t pos la l p r edsedn iku neko knj igo, k i jo je ver jetno sam spisa l , i n doda l nekaj besed zahvale . Dal je piše pisec »Spominov":

„Jaz sem b i l na ta dogodek že pozab i l . Nekega večera sem m o r a l zelo pozno p r i t i v Be l o hišo. V predsob i ves začuden za ­g ledam i g ra l ca Hacke ta . Poveda l s em predsedn iku, kdo še čaka i n on je potrto de ja l : „Ne m a r a m ga v idet i , nočem ga v i d e t i ! " Nato čez čas: „Sami veste, da sem cen i l Hacke ta kot igra lca , ka r sem

m u t u d i p ismei io sporočil. Pos la l m i je neko knj igo , i n m i s l i l sem, da je s t v a r urejena. Mo js te r svojega pok l i ca je i n z d i se m i , da je na p r a v e m mestu. Toda , k e r sva s i tako le ma lo dop isova la — k a k o r si dopisujeta d v a po l jubna človeka — hoče — veste kaj hoče?" N i s e m si moge l m i ­s l i t i i n predsedn ik L i n c o l n m i je p o j a s n i l : „Postati hoče — k o n z u l v Londonu , t i m o j l j u b i bog ! "

H k o n c u b i želel dodat i , da je z g o d b a z W i l l i a m o m Fe rgusonom resnična, čeprav sem podrobnost i n e k o l i k o spremeni l .

Mogoče tega pog lav ja ne bo nihče b r a l , k i n i b i l še j u n a k podobn ih zgodb o v e l i ­kodušnosti. R a d p a b i vede l , kdo od n j i h še r ad govor i o t em i n se z vesel jem spo ­m in j a posledic, k i so iz tega nasta 'e.

P r e v o d : M . F u r l a n

Cirkus na Jesenicah j i življenje, toda nas lednj i , k i b i kaj t a ­kega s to r i l , naj na mestu pog ine ! "

N i s em duhovn ik , zato bom postav i l tekst svoje pr id i ge na konec, namesto na začetek. Pov ze l ga bom iz „Spominov na predsedn ika L i n c o l n a " , k j e r piše:

Ze davno pred pustom so krožile po Jesen i ­cah v znemi r l j i v e novice, da je zbo le l kap i t an barke, k i so jo vsako leto p r i p e l j a l i n a ogled podjetni i n s humor j em obdar jen i Hrušičani.

»Hrušičani so p roda l i morje i n mornarico«, so se m e n i l i povsod.

L jud j e so pa vede l i , da bodo Hrušičani p r e ­senet i l i s čim nov im , če se j i m je morje res posušilo. Zato n i b i lo n i t i preveč razbur jenja , ko je prišla vest, da pr iprav l j a jo na Hrušici

Za kratek čas

— T a k o ! Nes i vse .lepo domov i n n i k a r se ne oz i ra j za dek l e t i !

A dam S n e l i je b i l človek, k i j e le potoval i n ze lo rad razkošno živel. N a svo j ih po ­

tovan j ih je prenočeval v najdražjih hote l ih . Pet a l i šest dn i v t ednu je samo posedal po na j -razkošnejših b a r i h i n t a m (plesal z najlepšimi dek le t i . S k r a t k a , živel je tako , kot živi m a l o ­kdo.

L e v sobotah je šel zgodaj spat, k e r je b i l a nedel ja njegov de l avn ik . Tak ra t je točno ob sedmih zjutraj s top i l i z svoje sobe i n sk rbno preg leda l hodn ik hote la , k i je b i l eno nad­stropje višje. P redmet njegove pozornost i so b i ­le sobe, k j e r so p r e d v r a t i ležali nede l jsk i časopisi.

Po takem preg ledu se je v r n i l v sobo i n si p r i p r a v i l pr t l jago za odhod. O b o s m i h j e b i l zopet na 'zgornjem hodn iku . Zap i sa l s i je šte­v i l k e sob, ka t e r ih s tanova lc i so že pobra l i ča­sopise. Nato je odšel v predsobo in te le fonira l v sobe, katere s i je zabeležil.

»Dobro jutro«, je deja l . »Tu je hote lsk i k lepar . Poprav l j amo vodovodne pipe, zato bo­mo čez dvajset m inut z ap r l i vodo. Ce se ho ­čete u m i t i , p ros im pohitite.«

A d a m se j e v r n i l p red sobo, v ka t e ro je najprej t e le fon i ra l i n za t renutek obstal . P o ­slušal je, k a k o v k o p a l n i c i šumi voda, nato pa prev idno Istopil v sobo i n pobra l vse, k a r je b i lo vrednega. Seveda t u d i denarn ice n i p o ­zab i l . To je ponov i l še v k a k i h t r eh , štirih so­bah, se po tem h i t r o v r n i l v svojo sobo, pobra l p r ip rav l j eno pr t l j ago , po ra vna l p r i v r a t a r j u račun in odšel.

* Nekoč se j e A d a m Sne l i nas tan i l v v e l i k em

hote lu v San F ranc i s cu . Z a svoje de lo s i je

i zb ra l četrto nadstropje. K o t ho te l sk i k l epa r je te le fon i ra l v pet sob. P r e d v r a t i p r ve sobe je p r i s l u h n i l čofotanju po vod i . Vs top i l je. D e n a r ­n ica i n ura , k i sta ležali na m i z i , sta h i t r o n a ­šli pot V njegov žep. »Sedaj je n a v r s t i d ruga soba«, s i je m i s l i l , »številka 892«.

mm

»Roke gor , ljubček!« A d a m je okamene l . M e d v ra t i kopa ln ice sta

sta la d va človeka, eden je ime l v r okah re ­vo lver . »Dovolite, d a se predstavim«, se je z a -smehl j i vo og las i l mož z revo lver jem. »Sem ho­te l sk i de tekt iv i n ta«, .pokazal je na soseda, »je stanovalec v tej sobi. N a vašo nesrečo je — ho te l sk i klepar.«

nič manj kot c i rkus . B i l o je še nekaj u g i b a n j : »Bo, ne bo . . . K j e p a je mogoče s p r a v i t i s k u ­paj kaj takega! Z a nos nas vlečejo, d a bomo z i j a l i p razno cesto . . .«

N a pus tn i dan pa je b i lo že navsezgodaj slovesno oznanjeno: Ob po l dveh pr ide n a Je­senice c i rkus . Grozne zver ine naj b i b i l e b o j d a v n jem, saj so otroc i v i d e l i , da so g n a J i na Hrušico edinega da lmat inskega osliča, k i ga premorejo Jesenice i n največjega b e r n a r d i n c a , k a r j i h je moč dob i t i p r i mesarsk ih družinah

Na tanko ob napovedani u r i se je u s t a v i l p red bodočo železniško postajo ves p r o m e t . L judje so zajez i l i cesto, na kater i se je us t a ­v i l največji c i rkus jeseniške komune. P e t ko ­njenikov — o r i g ina ln ih kavbojev s pona r e j e ­n i m i r evo l ve r j i (resnici n a l jubo — e d e n je b i l ženskega spola), je p rod i ra l o skoz i gnečo. N a k a m i o n u je ošemljena hrušičanska »p l eh « m u z i k a z ogromno potrošnjo sape p r o i z v a j a l a melodi je. P r v i cirkuški voz je b i l k oma j k a j višji od glav l j u d s k i h množic, k i so se z g r i ­njale okrog njega. O r i g i n a l n i cirkuški n a p i s i so opozar ja l i na zan imivos t i , k i j i h k r i j e v sebi n a letečih krožnikih z M a r s a uvoženo pod­jetje. Skoz i okno sta k u k a l a dva m e d v e d a in dekle , k i naj b i predstav l ja lo najbližjo žival v s is temu človekove živalske žlahte.

»Oglejte si te grozne zverine!« je p i s a l o na njegovem čelu, spodaj p a je b ing l j a la k . l e tks z d v ema razkačenima golobčkoma. T r i j e murf" kan t i so pod k l e tko ve-? cas pomi r j e va l i ž ^ - ^ k i je besnela za n jegov im hrb tom. T u j e bilo nekaj putk (cviterjev) v m in i a tu r i , o v ca s si lno naježeno obleko i n mesarjev Kas to r ; n a p i s z boka pa je oznanja l , da so na vozu t u d i bo lhe . A l i so b i l e a l i ne, n i moč natanko dogna t i . Ce so b i le , so b i le v s ekakor spretno p r i k r i t e zve­d a v i m očem.

Pog led na cirkuške zver ine je dO k r a j a razga l i l t iste zlobne govorice, k i so p r i h a j a l e pred pustom, češ, d a so na Hrušici že t eden dn i zapr t i v s i ps i i n da je v t r gov inah z m a n j ­ka lo zelene i n rumene barve, s k a t e r i m a naj b i j i h bojda spre tn i p l eskar j i p r i p r a v i l i za vs top v c i rkus . L e pes cirkuškega d i rektor ja , k i je nos i l tako lep rdeč frak, da b i m u ga še na nov ina rskem plesu zav ida l i , je spremeni l svojo naravno barvo. D i r ek t o r je sk rbno paz i l nanj . da bi ne raztrga l kakšnega zvedavca i n je sp loh vzorno skrbe l , da bi na sam pustn i p r a z n i k ne prišlo do nesreče. F . 2 .

1 . A . A r b e l e s ; 10 mor ju b i me prav tako naš!a kot tukaj.«

Najstrahotnejše v njegovem obnašanju je bi lo to, da se je očividno m o r a l bo r i t i z nekakšno pošastno predstavo kot s kako realno s i lo i n opozor i l sem gospo B i a n k o , naj skuša pomirjujoče v p l i v a t i na moža.

»Vpliv?« je de ja la i n solze so zatrepetale ubog i ženi v očeh, »niti to l iko v p l i v a n i m a m , d a b i m i dovo l i l pok l i ca t i zdravnika!«

D a b i s t o r i l gospe B i a n c i uslugo, sem naslednje ju t ro posla l k inženirju svojega pr i ja te l ja , doktor ja E . Toda s tavbenik je pobesnel i n dok to r jo je mora l brž o d k u r i t i . Ja z p a sem mora l tedaj ravno odpotovati , ka j t i zarad i važne l ist ine sem namera -

Poveda l sem v a m že, d a me n i b i lo doma . k o so pr ines l i s l i ko . Možak, k i jo je p r inese l , jo je obes i l semkaj , ne da b i kaj več spraševal i n jaz je zdaj ne m o r e m več odst ran i t i . Poskušal sem potegnit i čez s l iko zaveso. Toda« r— njegov glas je od razbur jenja postal čisto hri ipav — »ona zavese ne mara . Ce jo zvečer zastrem je opolnoči spet odgrnjena. K a r naprej me gleda, venomer, s temi strašnimi očmi. Neznosno je to! I n veste zakaj m e tako gleda? Povedat i v a m hočem.« Pe l j a l me je proč od s l ike in m i zašepetal tako t iho, da sem ga komaj r a zume l :

»Prisegla m i je maščevanje i n držala bo besedo. Nekaj s t rahov i tega namerava i n zdi se m l , d a v e m , ka j hoče.« Ne ­nadoma je p r e k i n i l i n m i zastav i l vprašanje, za katerega sem takrat m i s l i l , d a n i v nobeni zvez i z n j egov imi m i s l i m i :

»Al i ste mojo ženo natančno pogledali?« P redno sem utegni l odgovor i t i je že nada l j eva l : »Neumnost! Neumno je, k a r se včasih domišljujem!« Po tem p a je spet začel tam, k j e r je prej n e h a l :

»Uničiti me hoče, ke r sem o d k r i l podzemel jsk i hodn ik , k e r sem odred i l , naj i zkopl je jo predor k cesti i n omogočil s tem n j e n i m zas ledovalcem, da so p r o d r l i do grobnice.«

Mo j e ugovarjanje je inženir z a v r n i l s kre tn jo r oke : ,»Le veruj te m i , doktor , tako je ! Vse sem natančno p o m i s l i l i n če b i v i v i d e l i to, k a r sem v i d e l jaz, b i m i d a l i prav.«

Sele kasneje m i je postalo razuml j i vo , kaj je A . takrat s t emn im i namigavan j i p rav zaprav m i s l i l . Besede tega razgo­vora so se m i v t i sn i l e za vedno v spomin , obraz s tavben ika pa, k i se je šepeta je nagn i l čisto do mojega, b o m v i d e l pred seboj dok l e r bom živ. Iz vsega njegovega vedenja sem spoznal , da je zelo bo lan, toda vse moje pr igovar jan je naj zapust i me­sto i n naj gre za nekaj tednov k mor ju , je b i lo zastonj.

»Vzdržati moram,« je de ja l , »ne d a se j i ubežati! P r i

l jub l j enem iz le tnem k r a j u m imo gosti lne i n slučajno pog l eda l čez ograjo na v r t , sem zagledal p r i m i z i inženirja. P r i z n a t i moram, da sem p r i svo jem de lu pozabi l na njegovo zgodbo i n postalo m i je težko p r i s rcu , d a sem svoje pr i j a te l j ske dolžnosti tako zelo zanemar i l . Tako j sem vstop i l na gostilniški v r t i n ga pozdrav i l . V i d e l sem, da je mnogo p i l , ka r je b i l o p r i tako t reznem možu nekaj zelo nenavadnega in skora j gotovo v zvez i z njegovo mračno dogodivščino.

»Oho, dok to r arhivar,« m i je z ak l i c a l nasprot i , »veseli me , res me zelo vese l i dn v imenu znanost i vas pozdravljam!«

Inženir je zelo v e l i ko govor i l i n tako glasno, da je začel zbujat i pozornost gostov po vsem v r tu . Med t em ko sem j a z s p i l četrtinko v ina , je on pop i l ka r t r i i n šele ko sd je z m r a ­čilo, se m i je posrečilo sp rav i t i ga pro t i domu. S l a sva ob r ek i in ko sva zag ledala pred seboj luči mesta, je začel inženir govor i t i o tem, okrog česar so se, kot sem opaz i l , neprestano pletle njegove m i s l i : »Zdaj pa končno le vem, kaj hoče.«

»Nikar vendar ne govorite o njej,« sem se raz jez i l , »kot da bi ime l i op ravka z resnično osebo.« Inženir me je pogledal i n n i razume l mojega ugovora, popolnoma je b i l predan svo j im razg lab l janjem. '

»In veste, kaj se pred mo j im i očmi dogaja? Strašno! Po l a ­s t i l a se je moje žene!«

»Kaj pa naj bo spet to?« »Polastila se je moje žene i n preobrazba se vrši pred mo­

j i m i očmi! P r i očeh se je začelo. Nek tuj , oprezujoč pogled se je po jav i l v n j i h , z n j i m me opazuje, moje odhajanje in p r i ­hajanje, vsako mojo kre tn jo . ! Ce sem kaj reke l , je t lelo v teh strašnih očeh roganje. Po t em pa se je spremen i la tudi postava. M o j a žena je b i l a manjša in močnejša, ženska pa , k i z d a j

seda ob men i i n sp i , a l i se vsaj dela kot da b i s p a l a - , J. pod zapr t imi v ekami me opazuje, je 'vitkejša in večja. Obk.ro a me, zapreda me ! U m o r i l a m i je mojo ženo i n vze la v s ^°^° posest njeno telo, da b l m i lahko b i la čisto b l i zu in tistega dne, ko bo popolnoma podobna s l i k i na steni , se me bo vsega polast i la . Jaz pa sem odločen, da jo prehitim.« rvozni

Z grozo sem spoznal, kako zelo je že napredova l n e ™ . Q

nemir p r i tem možu; b i l je tak, da b l lahko že £ o V J

v a l p re i ska t i a rh i v g radu Or lando . Tra ja lo je nekaj dn i , predno sem našel l i s t ino , p r i i skan ju pa sem o d k r i l še več d rug ih , tako da se je moje b ivanje podaljšalo še za nekaj d n i . P r i p o v r a t k u sem se pe l ja l z železnico le nekaj postaj, potem pa sem izs top i l i n jo peš m a h n i l p r o t i mestu. K o sem šel v p r i -

duševnih motnjah. Sk ra jn i Čas je b i l energično poseči v ^ 1 ko sem naslednjega dne s svo j im pr i ja te l j em doktorj ^ ug iba l , kaj naj s tor imo, da bl pomaga l i ubogi ženi. J . Q b o k o

k meni gospa B ianca . B i l a je zelo prepadena, bleda, ~ z d e l a

v d r t i m i n e m i r n i m i očmi B i l a Je tako suha, d a se m i