IV.MEDNARODNI

CIKEL KONCERTOV

2012M A J – J U N I J

Sobota, 16. junij 2012, ob 20. uri Papirnica, kapela Jezusovih blagrov

foto

: alb

ert S

eitl

inge

r

foto

: alb

ert S

eitl

inge

rSpored

Giovanni G. Kapsperger (ca. 1580–1651)Toccata II arpeggiata za teorbo in basso continuo(iz: Libro I d'intavolatura di chitarone, Venezia 1604)

Giovanni Pittoni (1635–1677)Sonata V da chiesa za teorbo in orgle v a-molu:Grave / Allegro / Adagio / Allegro (iz: Intavolatura di tiorba, op. I, Bologna 1669)

Johann Joseph Fux (1660–1741)Ciaccona v D za orgle

Giovanni G. Kapsperger (ca. 1580–1651)Toccata I (iz: Libro IV di tiorba, Roma 1640)

Bernardo Pasquini (1637–1710)Sonata v d-molu: [Allegro] / Adagio / [Allegro](iz: Sonate a due bassi continui, 1704)

• • •

Alessandro Piccinini (1566–ca. 1638)Tenore detto il MercatelloCorrente detto Nasazzo fatta sopra il MercatelloToccata X(iz: Intavolatura di liuto, et di chitarrone, Bologna 1623)

Bernardo Pasquini (1637–1710)Sonata v e-molu: [Grave] / [Allegro] / [Giga](iz: Sonate a due bassi continui, 1704)

Johann Kaspar Kerll (1627–1693)Toccata V in Canzona V za orgle

Giovanni Pittoni (1635–1677)Sonata VI da camera za teorbo in orgle v G-duru:Grave / Sua Alemanda / Sua Corrente / Sua Sarabanda (iz: Intavolatura di tiorba, op. I, Bologna 1669)

Agostino Guerrieri (1630–1694)„La Tità“. Sonata a solo Alpa doppia, overo Teorba: Toccata / Arietta / Presto / Corrente(iz: Sonate op. 1, Venezia 1673)

Silva Manfrè se je rodila v Veroni v Italiji. Na konservatoriju v domačem mestu je študirala klavir, orgle in orgelsko kompozicijo, na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju pa orgle – koncertno smer pri Michaelu Radulescuju. Poleg tega je zaključila študij muzikologije na univerzah v Pavii in na Dunaju; v svoji disertaciji je obravnavala orgelska dela Arnolda Schönberga, Olivierja Messiaena in Paula Hindemitha.Izpopolnjevala se je na mednarodnih mojstrskih tečajih pri Gastonu Litaizu, Guyju Bovetu, Bernardu Brauchliju, Estebanu Elizondu, Haraldu Voglu, Lorenzu Ghielmiju in Paolu Crivellaru. Od 90-ih let dalje koncertira tako solistično kot v komornih zasedbah, med drugim na različnih festivalih v Italiji (Asiago Festival Internazionale, Festival di Musica Antica di Magnano, Interflumina v Asolu, Mozartov festival v Roveretu), Avstriji (Wiener Orgelkonzerte, Concerti Amorosi na Dunaju, skupni orgelski ciklus ORF in Jeunesse), v Švici (Festival Antegnati v Bellinzoni, Rassegna Organistica Valmaggese), Andori (Mednarodni orgelski festival) in na Češkem (Passion 99 v Pragi). Prav tako je snemala za Avstrijsko radiotelevizijo (ORF).V svojem umetniškem delovanju se Silva Manfrè posveča manj znani in redkeje izvajani literaturi renesanse, baroka in (dunajske) klasike, njena pozornost pa velja tudi novonastali glasbi, zlasti orgelski komorni glasbi (mdr. krstna izvedba

skladbe Landschaft mit Gesang (Pokrajina s petjem) Victorja Estapéja, skupaj s španskim flavtistom Enricom Ribalto, na Dunaju leta 2011). Med letoma 1992 in 1993 je bila naslovna organistka v vojaški cerkvi sv. Prosdocima in v glasbenem ansamblu Capella musicale v stolnici v Padovi, od leta 1998 pa je organistka v piaristični cerkvi sv. Tekle na Dunaju.

Pietro Prosser se je rodil leta 1965 v Cantùju v pokrajini Como in leta 1989 zaključil študij kitare na konservatoriju v mestu Riva del Garda. Lutnjo in teorbo je študiral pri Paulu Beierju na Civica Scuola di Musica v Milanu in pri Tizianu Bagnatiju na konservatoriju v Parmi ter nazadnje leta 2001 diplomiral pri Andrei Damianiju na Konservatoriju sv. Cecilije v Rimu.Kot specialist za prakso igranja generalbasa sodeluje z različnimi ansambli za renesančno in baročno glasbo (L´arte dell´arco, Ensemble Zefiro, Ensemble Astrée, Venice Baroque Orchestra, Academia Montis Regalis, Accademia Bizantina, I Solisti Veneti, Capella Savaria, Collegium 1704 (Praga), Piccolo Concerto (Dunaj)). Nastopa na mednarodnih festivalih v Avstriji (mdr. na Salzburških slavnostnih igrah, Mednarodnih baročnih dnevih v Melku, Mednarodnih Haydnovih dnevih v Eisenstadtu), Italiji (mdr. na festivalu Urbino Musica Antica in na Mozartovem festivalu v Roveretu), Nemčiji (na Festivalu lutnje Nemškega lutenjskega

društva), na Poljskem, Danskem, v Angliji, na Portugalskem, Češkem, Franciji, na Japonskem in v Južni Ameriki. Snemal je za glasbene založbe Chandos, Stradivarius, Brilliant, Bongiovanni, Sarx, Symphonia in Tactus ter za Italijansko (RAI) in Avstrijsko radiotelevizijo (ORF).Odkar je zaključil študij muzikologije na Šoli za glasbeno paleografijo in filologijo v Cremoni, v okviru Univerze Pavia, se posveča tudi proučevanju zgodovinskih virov na področju avstrijskih in čeških tabulatur za lutnjo in enega izmed njenih tipov, imenovanega calichon. Leta 2005 se je Pietro Prosser skupaj z najslavnejšimi poustvarjalci na arabsko lutnjo oud kot evropski predstavnik udeležil Mednarodnega lutnjarskega srečanja v Atenah.

SilvA MAnFrèorGle

(Avstrija/Italija)&

Pietro ProSSerteorBA

(Italija)

ORGLE &

Sobota, 16. junij 2012, ob 20. uri Papirnica, kapela Jezusovih blagrov

foto

: alb

ert S

eitl

inge

r

foto

: alb

ert S

eitl

inge

rSpored

Giovanni G. Kapsperger (ca. 1580–1651)Toccata II arpeggiata za teorbo in basso continuo(iz: Libro I d'intavolatura di chitarone, Venezia 1604)

Giovanni Pittoni (1635–1677)Sonata V da chiesa za teorbo in orgle v a-molu:Grave / Allegro / Adagio / Allegro (iz: Intavolatura di tiorba, op. I, Bologna 1669)

Johann Joseph Fux (1660–1741)Ciaccona v D za orgle

Giovanni G. Kapsperger (ca. 1580–1651)Toccata I (iz: Libro IV di tiorba, Roma 1640)

Bernardo Pasquini (1637–1710)Sonata v d-molu: [Allegro] / Adagio / [Allegro](iz: Sonate a due bassi continui, 1704)

• • •

Alessandro Piccinini (1566–ca. 1638)Tenore detto il MercatelloCorrente detto Nasazzo fatta sopra il MercatelloToccata X(iz: Intavolatura di liuto, et di chitarrone, Bologna 1623)

Bernardo Pasquini (1637–1710)Sonata v e-molu: [Grave] / [Allegro] / [Giga](iz: Sonate a due bassi continui, 1704)

Johann Kaspar Kerll (1627–1693)Toccata V in Canzona V za orgle

Giovanni Pittoni (1635–1677)Sonata VI da camera za teorbo in orgle v G-duru:Grave / Sua Alemanda / Sua Corrente / Sua Sarabanda (iz: Intavolatura di tiorba, op. I, Bologna 1669)

Agostino Guerrieri (1630–1694)„La Tità“. Sonata a solo Alpa doppia, overo Teorba: Toccata / Arietta / Presto / Corrente(iz: Sonate op. 1, Venezia 1673)

Silva Manfrè se je rodila v Veroni v Italiji. Na konservatoriju v domačem mestu je študirala klavir, orgle in orgelsko kompozicijo, na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju pa orgle – koncertno smer pri Michaelu Radulescuju. Poleg tega je zaključila študij muzikologije na univerzah v Pavii in na Dunaju; v svoji disertaciji je obravnavala orgelska dela Arnolda Schönberga, Olivierja Messiaena in Paula Hindemitha.Izpopolnjevala se je na mednarodnih mojstrskih tečajih pri Gastonu Litaizu, Guyju Bovetu, Bernardu Brauchliju, Estebanu Elizondu, Haraldu Voglu, Lorenzu Ghielmiju in Paolu Crivellaru. Od 90-ih let dalje koncertira tako solistično kot v komornih zasedbah, med drugim na različnih festivalih v Italiji (Asiago Festival Internazionale, Festival di Musica Antica di Magnano, Interflumina v Asolu, Mozartov festival v Roveretu), Avstriji (Wiener Orgelkonzerte, Concerti Amorosi na Dunaju, skupni orgelski ciklus ORF in Jeunesse), v Švici (Festival Antegnati v Bellinzoni, Rassegna Organistica Valmaggese), Andori (Mednarodni orgelski festival) in na Češkem (Passion 99 v Pragi). Prav tako je snemala za Avstrijsko radiotelevizijo (ORF).V svojem umetniškem delovanju se Silva Manfrè posveča manj znani in redkeje izvajani literaturi renesanse, baroka in (dunajske) klasike, njena pozornost pa velja tudi novonastali glasbi, zlasti orgelski komorni glasbi (mdr. krstna izvedba

skladbe Landschaft mit Gesang (Pokrajina s petjem) Victorja Estapéja, skupaj s španskim flavtistom Enricom Ribalto, na Dunaju leta 2011). Med letoma 1992 in 1993 je bila naslovna organistka v vojaški cerkvi sv. Prosdocima in v glasbenem ansamblu Capella musicale v stolnici v Padovi, od leta 1998 pa je organistka v piaristični cerkvi sv. Tekle na Dunaju.

Pietro Prosser se je rodil leta 1965 v Cantùju v pokrajini Como in leta 1989 zaključil študij kitare na konservatoriju v mestu Riva del Garda. Lutnjo in teorbo je študiral pri Paulu Beierju na Civica Scuola di Musica v Milanu in pri Tizianu Bagnatiju na konservatoriju v Parmi ter nazadnje leta 2001 diplomiral pri Andrei Damianiju na Konservatoriju sv. Cecilije v Rimu.Kot specialist za prakso igranja generalbasa sodeluje z različnimi ansambli za renesančno in baročno glasbo (L´arte dell´arco, Ensemble Zefiro, Ensemble Astrée, Venice Baroque Orchestra, Academia Montis Regalis, Accademia Bizantina, I Solisti Veneti, Capella Savaria, Collegium 1704 (Praga), Piccolo Concerto (Dunaj)). Nastopa na mednarodnih festivalih v Avstriji (mdr. na Salzburških slavnostnih igrah, Mednarodnih baročnih dnevih v Melku, Mednarodnih Haydnovih dnevih v Eisenstadtu), Italiji (mdr. na festivalu Urbino Musica Antica in na Mozartovem festivalu v Roveretu), Nemčiji (na Festivalu lutnje Nemškega lutenjskega

društva), na Poljskem, Danskem, v Angliji, na Portugalskem, Češkem, Franciji, na Japonskem in v Južni Ameriki. Snemal je za glasbene založbe Chandos, Stradivarius, Brilliant, Bongiovanni, Sarx, Symphonia in Tactus ter za Italijansko (RAI) in Avstrijsko radiotelevizijo (ORF).Odkar je zaključil študij muzikologije na Šoli za glasbeno paleografijo in filologijo v Cremoni, v okviru Univerze Pavia, se posveča tudi proučevanju zgodovinskih virov na področju avstrijskih in čeških tabulatur za lutnjo in enega izmed njenih tipov, imenovanega calichon. Leta 2005 se je Pietro Prosser skupaj z najslavnejšimi poustvarjalci na arabsko lutnjo oud kot evropski predstavnik udeležil Mednarodnega lutnjarskega srečanja v Atenah.

SilvA MAnFrèorGle

(Avstrija/Italija)&

Pietro ProSSerteorBA

(Italija)

ORGLE &