DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V … kolonializma, ki je 44 let združeval Ruando in Kongo v...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI�NE ŠTUDIJE KOPER

�

�

�

Gašper Favai

DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V AFRIKI

Primerjalna študija na vzorcih Konga in Ruande (1885 – 1962)

DIPLOMSKO DELO

�

�

MENTOR: Doc. dr. Borut Klabjan

ŠTUDIJSKI PROGRAM: ZGODOVINA

Koper, 2009

��

�

��

�

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Podpisani GAŠPER FAVAI, z vpisno številko 92044011, vpisan/-a na študijski program

ZGODOVINA, rojen/-a 4. 8. 1981 v kraju LJUBLJANA, sem avtor/-ica diplomskega dela z

naslovom: DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V AFRIKI:

PRIMERJALNA ŠTUDIJA NA VZORCIH KONGA IN RUANDE (1885 – 1962).

S svojim podpisom zagotavljam, da je predloženo diplomsko delo izklju�no rezultat mojega

lastnega raziskovalnega dela. Prav tako se zavedam, da je predstavljanje tujih del kot mojih

lastnih kaznivo po zakonu.

V Kopru, dne 15. 9. 2009 Podpis avtorja/-ice:_________________

��

�

Destruktivni elementi kolonializma v Afriki: primerjalna študija na vzorcih Konga in Ruande

(1885 – 1962)

Tema diplomskega dela je rekonstrukcija destruktivnih elementov kolonializma na obmo�ju

Konga in Ruande. Gre za primerjalno analizo, s katero so prikazane temeljne razlike in

podobnosti kolonialnega delovanja v obravnavanih obmo�jih. Poseben poudarek je na analizi

belgijskega kolonializma, ki je 44 let združeval Ruando in Kongo v obliki belgijskega

kolonialnega imperija. Predstavljeni so tudi tisti elementi predkolonialne zgodovine, ki so

vplivali na razvoj kolonizacije, ter posledice kolonializma, ki vplivajo na postkolonialni razvoj

Konga in Ruande.

KLJU�NE BESEDE: genocid, Hutu, kolonializem, Kongo, Leopold II, neokolonializem,

postkolonializem, Ruanda, Tutsi.

Destructive elements of colonialism in Africa: comparative analysis on the samples of Congo

and Rwanda

The theme of diploma paper is a reconstruction of destructive elements of colonialism in the

areas of Kongo and Rwanda. It is based on comparative analysis, with which basic

differences and similarities of colonial activity in discussed areas are shown. Special

accentuation is on analysis of Belgian colonialism, which was uniting Rwanda and Congo in

form of Belgian colonial empire for 44 years. Also those elements of precolonial history,

which affected the development of colonialism, are presented, as are those, which affected

postcolonial development of Congo and Rwanda.

Key words: genocide, Hutu, colonialism, Congo, Leopold II, neocolonialism, postolonialism,

Rwanda, Tutsi.

��

�

KAZALO:

1. UVOD………………………………………………………………………….………….9

2. KONGOVSKA KOTLINA PRED LETOM 1885 ……………………….…...15

2. 1. EVROPSKA TRGOVINA S SUŽNJI V KONGU ( 15 – 19. STOLETJE) …......15

2. 2. ARABSKA TRGOVINA S SUŽNJI NA OBMO�JU KONGOVSKE KOTLINE

(19. STOLETJE) ………………………………........………………………………..21

3. PREDKOLONIALNA RUANDA IN TEORIJE O PLEMENSKIH

ODNOSIH MED TUTSIJI IN HUTUJI PRED PRIHODOM

KOLONIZATORJEV (DO KONCA 19. STOLETJA)…………...….….…26

4. DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V KONGU

(1885 – 1860)………………..……….................……………………………..………...32

4. 1. KONGO KOT ZASEBNA KOLONIJA LEOPOLDA II (1885 – 1908)……….... 32

4. 1. 1. Ustanovitev Svobodne Države Kongo……………………...…….…...32

4. 1. 2. Osnovni elementi kolonialne oblasti v Svobodni Državi Kongo ..……39

4. 1. 3. Krvavi kav�uk:………………………..……………………..………...45

4. 1. 4. Ocene posledic destruktivnih elementov kolonializma v Svobodni

Državi Kongo ………….........……….………...……………………...50

4. 1. 5. Konec Leopoldovega kolonialnega sistema in prenos oblasti na

belgijski parlament……..……………………………..........…………53

4. BELGIJSKI KONGO (1908 – 1960)……………….………………...……………58

4. 2. 1. Ekonomska eksploatacija…………………….……………………….59

4. 2. 2. Politi�na represija in kulturno zatiranje kongovskega prebivalstva….66

4. 2. 3. Dekolonizacija Konga………………………..……………………….69

��

�

5. DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V RUANDI

(OKOLI 1890 – 1962) ……......……….................………..........……………….....75

5. 1. RUANDA KOT DEL NEMŠKE VZHODNE AFRIKE (OKOLI 1890 – 1918)…..75

5. 1. 1. Priklju�itev Ruande k Nemškemu kolonialnemu imperiju………...…..75

5. 1. 2. Nemška kolonialna uprava in njen vpliv na zaostrovanje

medplemenskih sporov v Ruandi………………….……………...…...77

5. 1. 3. Druge oblike destruktivnega delovanja nemške kolonialne uprave v

Ruandi……………………………………………………….………...82

5. 1. 4. Konec nemške kolonialne oblasti v Ruandi…………………………...84

5. 2. BELGIJSKA KOLONIZACIJA RUANDE (1914 – 1962)................................…..85

5. 2. 1. Status obmo�ja Ruanda-Urundi v okviru belgijskega kolonialnega

imperija……………………………………..………………….…….85

5. 2. 2. Racionaliziranje medplemenskih razlik pod vplivom belgijske

kolonialne administracije……………………………………….…….87

5. 2. 3. Razkol med belgijsko kolonialno upravo in tutsijsko elito……...…….91

5. 2. 4. Družbena revolucija in osamosvojitev Ruande……………………….94

6. KOLONIALNA DEDIŠ�INA V KONGU IN RUANDI……...…..….……...97

6. 1. NEOKOLONIALIZEM V KONGU (OD LETA 1960 DO DANES)………..…..97

6. 1. 1. Vpletenost Belgije in ZDA v strmoglavljenju Lumumbe.…...…...…….97

6. 1. 2. Kleptokracijski režim Mobutuja Sese Seka………….……………..….99

6. 2. POSLEDICEDE DESTRUKTIVNIH ELEMENTOV KOLONIALIZMA V RUANDI

IN BURUNDIJU: POKOL IZOBRAŽENIH HUTUJEV V BURUNDIJU (1972)

IN RUANDSKI GENOCID(1994) …………...……..……………………….102

6. 3. KONGO IN RUANDA DANES……………..………………………………….109

7. ZAKLJU�EK……..………………………………………………………………….112

��

�

8. KRATICE……………...……………………………………………………………...117

9. ZAHVALA…………………………………...……………………………………….118

10. VIRI……..……………………………………..……………………………………...119

10.1. MONOGRAFSKI VIRI.......................................................................................119

10. 2. �ASOPISNI VIRI..............................................................................................120

10 .3. INTERNETNI VIRI……………………………………………………….…...122

10 .4. VIDEO VIRI………...………………………………………………………...123

11. LITERATURA��.........................................................................................................123

11. 1.MONOGRAFIJE………………………………………………………………123

11. 2. �LANKI………………………………………………………………….........125

12. GRAFI�NI ELEMENTI ………………………………………………………..127

12.1. SLIKOVNI VIRI ……..………………………………………………………...127

12.2. TABELE..……………………………………………….……………………...127

12. 3. GRAFI..……………………………………………………………………….127

��

�

Slika 1: Kronika �loveštva: Harenberg, B. (ur.).

Slika 1: Kolonialna razdelitev Afrike iz leta 1914.

�

�

Slika 2: Osrednja Afrika.

Slika 2: Satelitski posnetek: Google Earth, 10. 9. 2009.

�

�

1. UVOD

Ozemlje Demokrati�ne republike Kongo (v nadaljevanju DR Kongo) in Ruande vse

od osamosvojitve v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja spada med najbolj konfliktna

obmo�ja na svetu. Koruptivne vlade, medplemenske vojne, ki so rezultirale v genocide

najhujših razsežnosti, ter nenehen boj za oblast ter nadzor nad naravnimi resursi, bivše

belgijsko kolonialno obmo�je izpostavljajo kot idealen vzor�ni primer za stereotipsko

ozna�evanje vsega negativnega, zna�ilnega za Afriko. Ob spremljanju dogodkov, ki pretresajo

zdaj eno, zdaj drugo bivšo belgijsko kolonijo, se opazovalcu porajajo številna vprašanja. Od

kod pravzaprav izvirajo ti konflikti? Kaj se v resnici skriva za desetletnimi spopadi na

obmo�ju vzhodnega Konga? Bi bilo ruandski genocid leta 1994 mogo�e prepre�iti z

u�inkovitejšim posredovanjem mednarodnih mirovnih sil? Obstaja povezava med ruandskim

genocidom ter pokolom nad izobraženimi Hutuji leta 1972 v Burundiju?

Morda je potrebno za odgovore zastaviti vprašanje nekoliko širše: v kolikšni meri je

kolonializem odgovoren za razmere v Kongu in Ruandi? S tem vprašanjem so se

zgodovinarji za�eli ukvarjati zlasti na podlagi ruandskega genocida, vzrok katerega so bili

specifi�ni odnosi med dvema plemenoma (Hutujev in Tutsijev), ki segajo sicer že v

predkolonialno obdobje, a številni zgodovinarji menijo, da so se prav v kolonialnem obdobju

spori med plemenoma potencirali do te mere, da so desetletja kasneje rezultirali v genocid.

Podobne raziskave, ki bi vzroke za konflikte iskale v kolonializmu, so za primer Konga precej

redkejše, �eprav so se v zadnjem �asu ponovno pojavili poizkusi povezovanja sodobne

kongovske realnosti z njegovo kolonialno preteklostjo.

Namen diplomske naloge je raziskati, �e lahko vzroke za postkolonialne razmere v

Kongu in Ruandi iš�emo tudi v kolonialni zgodovini teh držav, hkrati pa bo precejšen

poudarek tudi na raziskovanju diferencialnosti konfliktov med Kongom in Ruando. Potrebno

je namre� razlikovati med razmerami v Kongu, ki so v precejšnji meri posledica boja za

naravne surovine (pa naj gre za les, zlato, diamante ali redke kovine), ter medetni�nimi spori,

ki so bili pomemben segment v novejši zgodovini Ruande (in tudi Burundija, ki si z Ruando

deli sorodno kolonialno preteklost in tudi plemensko sestavo prebivalstva). Za razumevanje

teh razlik pa ni dovolj, da se seznanimo le z elementi belgijskega kolonializma, temve� je

potrebno poznati tudi kolonialne predhodnike Belgijcev na obravnavanem obmo�ju. Belgijski

kolonializem je namre� specifi�en v smislu, da je vse svoje kolonije prevzel: ali od drugih

evropskih držav, kot se je to zgodilo na primeru Ruande, ali pa od belgijskega kralja Leopolda

��

�

II, ki je imel dobrih triindvajset let oblast nad Kongom v smislu zasebne kolonije, kar je

nasploh fenomen v sodobni zgodovini. V obeh primerih so predhodni kolonializmi zelo

mo�no vplivali na belgijski kolonialni aparat, ki v svojem represivnem delovanju tudi ni

osamljen med evropskimi kolonializmi v Afriki. Na to je v svojem delu Iztrebite vse divjake

(Utota varenda jävel), v katerem je na rasizmu temelje�e elemente belgijskega in še prej

Leopoldovega imperializma ena�il z drugimi velikimi evropskimi kolonializmi v Afriki,

opozoril Sven Lindquist. Kljub temu pa se ve�ina zgodovinarjev strinja, da je prav Leopoldov

kolonialni sistem v Kongu, naslednik katerega je belgijski kolonializem bil, izstopal po svoji

represivnosti, kar je imelo za posledico tako hud demografski padec kongovskega

prebivalstva, da danes zgodovinarji razumejo obdobje vlade Leopolda II v Kongu kot eno

najhujših �loveških katastrof moderne dobe1. Zato vpliva tega obdobja ne le na belgijsko

upravo, ki je Kongo prevzela leta 1909, temve� tudi na sodobno kongovsko realnost, ne

smemo zanemariti.

Na drugi strani je potrebno tudi poudariti, da niso bili Belgijci tisti, ki so za�eli rasno

razlikovati med Tutsiji in Hutuji v Ruandi ter Burundiju, temve� so to storili pred njimi že

Nemci (Semujanga, 2003, 140). Od tod tudi izvirajo nekateri zagovori belgijskega

kolonialnega sistema s strani belgijskih zgodovinarjev, ki pogosto rezultirajo v spore z

sodobnimi afriškimi zgodovinarji. Le-ti namre� v svojih delih vse ostreje in neposredno

napadajo bivši belgijski kolonialni sistem, kateremu pogosto pripisujejo posredno ali

neposredno vlogo tudi pri povzro�anju postkolonialnih konfliktov, ki pretresajo bivše

belgijsko kolonialno obmo�je2. �eprav tudi nekateri belgijski zgodovinarji3 priznavajo veliko

vlogo belgijskega kolonializma pri ustvarjanju socialnih in gospodarskih razmer v Kongu,

Ruandi in Burundiju, zgodovina teh treh držav prav zaradi aktualnih dogodkov še vedno

ostaja problemati�na tema, ki ostaja privla�na za številne med seboj mo�no nasprotujo�e si

interpretacije.

Morda je prav zaradi tega raziskovanje problematike belgijskega kolonializma ter

njegovih posledic za zgodovinarja še bolj zanimiva naloga, kot bi bila sicer. Poleg tega pa so

mu pri raziskovanju te tematike na voljo tudi široke možnosti raziskovanja, saj ima na

razpolago zelo pestro izbiro virov, s katerimi si lahko pomaga. Sodobne monografije so le vrh

sistemati�nega raz�lenjevanja vpliva kolonialnih prijemov na kolonizirano obmo�je. Le-to se

�� 1 O tem Nzongola-Ntalaja (2007, 22), Hochschild (1998, 3), Hamilton (2000, 121). 2 Takšen pristop sta na primer ubrala Nzongola-Ntalaja: The Congo (2005) – From Leopold to Kabila za primer Konga, ter Semujanga (2003): The origins of Rwandan genocide. 3 npr. Goyvaerts, Stengers, Viaene in drugi.

��

�

je namre� za�elo že v �asu prvih kolonialnih režimov (Leopoldovega v Kongu, nemškega v

Ruandi), nadaljevalo pa v birokratsko zelo raz�lenjenem belgijskem kolonialnem aparatu.

Tako so danes zgodovinarju na voljo številni dokumenti in monografije, v katerih so

kolonialne oblasti natan�no popisovale razli�ne aspekte obmo�ja, ki so ga obvladovale. Tu se

je seveda potrebno zavedati, da gre v teh primerih v ve�ji meri za dela, namenjena

propagandi, ki zgodovinarju ne morejo služiti kot verodostojni prikaz realnosti koloniziranega

prostora, lahko pa seveda prikažejo zelo pomemben vidik kolonialisti�nega vidika

obravnavanega obmo�ja. Kot povsem verodostojne tudi ne smemo razumeti številne zapise

popotnikov, misijonarjev in raziskovalcev, ki so s svojimi deli zlasti v primeru t.i. »Svobodne

države Kongo« (v nadaljevanju SDK - tako je svojo zasebno kolonijo poimenoval belgijski

kralj Leopold II) pretresali svetovno javnost s svojimi kritikami na ra�un Leopoldove vlade v

Kongu, kar je navsezadnje tudi pripeljalo do zloma le-te in predaje Konga Belgiji. Ti zapisi,

�eprav predstavljajo enega prvih kriti�nih razmišljanj o imperializmu, ve�inoma vsebujejo

precejšnjo mero subjektivizma, kljub temu pa zgodovinarju lahko služijo za protiutež uradne

kolonialne dokumentacije in številnih zapisov lobistov, katere so kolonizatorji uporabljali z

namenom legitimizacije svoje oblasti v kolonijah.

Poleg številnih monografij, dnevnikov in �asopisnih �lankov iz obdobja kolonializma

nam pomembne informacije lahko ponudijo tudi številni arhivski dokumenti. Ti poleg

imperialisti�nih teženj dokazujejo tudi rasisti�no držo kolonialnih oblasti, ki ni zbledela vse

do kolonialnega zloma in je v marsi�em botrovala neokolonialnim odnosom med

kolonizatorjem in njegovimi bivšimi kolonijami. O slednjem pri�ajo tudi sicer redki, a

vendarle obstoje�i video viri, ki so pogosto uporabljeni v dokumentarnih filmih. Nenazadnje

pa ne smemo zanemariti tudi internetnih virov, ki so zgodovinarju mnogo lažje dostopni in

mu v številnih ozirih omogo�ajo dopolnjevanje že obstoje�ega znanja.

V diplomski nalogi bo uporabljena primerjalna metoda preu�evanja destruktivnih

elementov kolonialnega sistema ter njegovih posledic v Kongu in Ruandi. Na ta na�in

nameravam osvetliti razli�ne posledice negativnih elementov kolonializma in ugotoviti tudi

vzro�nost teh razlik, ki v veliki meri izhajajo še iz predkolonialnega obdobja. Prav zaradi

iskanja vzro�nosti je uporabljena primerjalna metoda, saj zanjo, kot trdi Deborah Cohen,

iskanje vzrokov dolo�enega dejanja pomeni klju�ni element analize, na podlagi katerega

lahko razjasnjuje razli�ne posledice te vzro�nosti, kar je tudi njen osnovni namen (Cohen,

2001, 27). Primerjalna analiza pa je uporabljena tudi zato, ker presega nacionalne okvire in

želi homogenizirati diferencialnost dolo�enih zgodovinskih pojavov v okviru razli�nih

��

�

prostorskih ali �asovnih dimenzij. V zgodovinskem okviru je uporabna zlasti pri preu�evanju

socioloških in politi�nih podro�ij, kot so blaginja, delo, družbeni razred, in v zadnjem

obdobju, vojna (Cohen, 2001, 25).

Primerjalna analiza pri preu�evanju vplivov destruktivnih elementov kolonializma v

Afriki je pomembna za razumevanje globalnega fenomena poznega kolonializma iz konca

19. in prve polovice 20. stoletja in njegovega vpliva na sedanjo afriško realnost. �eprav o

afriški kolonialni zgodovini obstaja zelo širok opus znanstvenih del, pa so redki avtorji, ki so

za preu�evanje dosledno uporabljali primerjalne metode. Izpostaviti gre zlasti Johna Iliffeja,

�igar opus obsega številna dela zlasti iz kolonialne in postkolonialne zgodovine Afrike4.

Pomembno, a kontroverzno in ne izrazito znanstveno delo, pri katerem je bila uporabljena

primerjalna analiza za obdobje evropskega kolonializma v Afriki, je knjiga Svena Lindqvista

Iztrebite vse divjake (Ljubljana, 2009), kjer je predstavljen najbolj izrazit del negativnega

delovanja evropskih kolonizatorjev na afriško ozemlje.

Števil�nejša kot v preu�evanju kolonialne afriške zgodovine je primerjalna analiza, ki

jo zgodovinarji uporabljajo pri razlaganju sodobne afriške zgodovine, pri �emer se za

razlaganje sodobnih družbenih in politi�nih pojavov pogosto zatekajo tudi v kolonialno

zgodovino. Dober primer je knjiga Paula Nugenta Africa since independence: a comparative

history, v kateri avtor sodobno afriško zgodovino neposredno navezuje na njeno kolonialno

preteklost. Primerjalna analiza je pri preu�evanju moderne afriške zgodovine priro�na zlasti

zaradi številnih politi�no-socioloških pojavov, ki jih zgodovinarji lahko navezujejo na

podobne pojave znotraj afriškega kontinenta, pa tudi zunaj le-tega. Tu je potrebno zlasti

izpostaviti primer ruandskega genocida, ki je v zadnjih letih postal zelo popularno podro�je

zgodovinskih analiz. Vendar pa so, kot pravi Jasminka Dedi�, kljub vsemu primerjalne

zgodovinske analize za ruandski genocid vsaj na višji akademski stopnji še vedno razmeroma

redke (Dedi�, 2008, 39). Dedi�eva omenja primerjavo med ruandskim genocidom in bosansko

krizo Renéja Lemarchanda Comparing the Killing Fields: Rwanda, Cambodia and Bosnia 5.

Kljub primernosti za primerjavo pa so zelo redke primerjalne študije med (na primer)

ruandskim in armenskim genocidom ter ruandskim genocidom in holokavstom.

�� 4 Njegova najvidnejša dela, v katerih je uporabljal primerjalno metodo, so: Africa, the history of a continent (Cambridge, 1995) in The African poor:a history (Cambridge, 1987). V slednjem se je, kot je razvidno že iz naslova, ukvarjal zlasti z sociološko problematiko revš�ine v razli�nih obmo�jih Afrike. 5 Objavljeno v: Comparing Steven L. B. Jensen (ur.) (2003), Genocide: Cases, Comparisons and Contemporary Debates , Copenhagen: The Danish Center for Holocaust and Genocide Studies.

��

�

Le-te je sicer na nižji akademski stopnji najti tudi v Sloveniji. Ksenija Klovar je tako v

diplomskem delu primerjala ruandski in armenski genocid (Klovar, 2005), revolucionarno

delo pri nas pa predstavlja primerjalna študija Jasminke Dedi�, ki je v svoji doktorski

disertaciji primerjala konstrukcijo kolektivnih identitet in genocid v Ruandi ter na obmo�ju

nekdanje Jugoslavije (Dedi�, 2008). Sicer pa v slovenskem prostoru primanjkuje ne le

primerjalnih študij, ki bi se intenzivno ukvarjale z podro�jem osrednje Afrike, temve�

zgodovinskih analiz za to obmo�je nasploh.

�e je Ruanda zaradi genocida deležna vsaj dolo�ene pozornosti s strani primerjalnih

zgodovinarjev, je to v manjši meri mogo�e govoriti za podro�je Konga, kljub temu, da je bil

(in še vedno je) zaradi specifi�ne kolonialne politike Leopolda II in belgijske kolonialne

uprave, ki je Leopoldovo nasledila, predmet številnih zgodovinskih študij. A vendar se da

potegniti številne vzporednice med kolonializmom v Kongu in v ostalih podsaharskih

kolonijah. Še posebno pa je pomembno, da je iz teh vzporednic mogo�e razbrati tudi vzroke

za razli�ne posledice kolonialnega delovanja v Kongu in v drugih državah v osrednji Afriki.

Primerjava med destruktivnimi elementi kolonializma v Kongu in Ruandi je na mestu zlasti

zaradi istega kolonizatorja (ki je ozemlji sicer podedoval oziroma prevzel od drugih

kolonialnih režimov) in razli�nih posledic, ki jih je ta kolonializem imel na Kongo in Ruando.

Ker je primerjalna analiza destruktivnih elementov kolonializma v Kongu in Ruandi

zelo obširna naloga, se bom v diplomskem delu osredoto�il na tiste elemente kolonializma, ki

so destruktivno neposredno vplivali na obravnavano obmo�je, in na tiste, ki so posledi�no

najbolj vplivali na postkolonialno zgodovino Konga in Ruande. Diplomsko delo bo zaradi

potrebe po �im ve�ji preglednosti razdeljeno na tri dele, v sklopu katerih bom posami�no

obravnaval negativne razvojne elemente v primerjanih obmo�jih.

-Predkolonialno obdobje: v tem poglavju bom raziskal, ali je mogo�e vzroke za druga�en

razvoj kolonializma v Kongu in na t.i. obmo�ju Ruanda-Urundi (obmo�je, ki je leta 1892

pripadlo Nemškemu cesarstvu in je danes razdeljeno med neodvisni državi – Ruando in

Burundi) pripisati razli�nim geografskim razmeram, druga�ni družbeni razslojenosti in

ekonomski vrednosti primerjajo�ih obmo�ij. Že na prvi pogled je o�itna bistvena razlika v

površini in kongovska odprtost na Atlantski ocean, ki je omogo�ila razmeroma zgodnjo

evropsko prisotnost na tem obmo�ju. Po drugi strani je Ruanda pod evropski vpliv padla zelo

pozno, arabski pa se je niti ni dotaknil. To je omogo�ilo neoviran razvoj specifi�ne družbene

ureditve prevlade manjšinskega plemena nad ve�inskim, na katero so se naslonili tudi

kolonizatorji in ki predstavlja temelj problema, katerega posledice so konflikti, ki so se v

��

�

zadnjih desetletjih dvakrat razvili v genocide najhujših razsežnosti. Zato se poraja pomembno

vprašanje, ki še danes predstavlja jabolko spora med zgodovinarji: so konflikti med Tutsiji in

Hutuji rezultat kolonialne politike ali izvirajo že iz medplemenskih odnosov pred nastopom

kolonializma?

-Obdobje evropskega kolonializma v Ruandi in Kongu: Ta, glavni del diplomskega dela, bo

razdeljen na podpoglavja, saj je kolonialna zgodovina tako Ruande kot tudi Konga razdeljena

na dva dela. Ruando so sprva kolonizirali Nemci, po 1. svetovni vojni pa je prišla pod vpliv

belgijske kolonialne uprave. Nasprotno je bil Kongo med letoma 1885 in 1908 zasebna

kolonija belgijskega kralja Leopolda II, nato pa ga je prevzela Belgija. Namen tega poglavja

je ugotoviti sorodnosti kolonialnih sistemov v Ruandi in Kongu ter dolo�iti tiste destruktivne

elemente kolonializma, ki so najbolj negativno vplivali na obravnavani obmo�ji ter na njun

postkolonialni razvoj.

-Razlike v politi�nem razvoju Konga in Ruande po nastopu neodvisnosti: �eprav je celotno

bivše belgijsko kolonialno obmo�je med seboj še vedno mo�no povezano, v razvoju držav po

osamosvojitvi obstajajo o�itne razlike. V zadnjem poglavju bo diplomsko delo poizkušalo

skozi rekonstrukcijo najo�itnejših težav, ki pestijo obravnavano obmo�je, poiskati vzroke le-

teh v že prej raz�lenjenem kolonialnem obdobju.

Namen diplomske naloge torej ni le rekonstrukcija kolonialnega obdobja, temve�

predvsem raziskati, v kolikšni meri številne težave, s katerimi se ukvarjajo bivše belgijske

kolonije, izvirajo iz njihove kolonialne preteklosti. S tem avtor ne želi s prstom pokazati le na

Belgijo kot edinega krivca za nastale razmere na njenem bivšem kolonialnem prostoru.

Številni konflikti, ki še danes pretresajo DR Kongo in Ruando, pa tudi Burundi, so tudi

posledica globalizacije in ekonomsko vodene politike razvitega sveta, ki je Organizacijo

Združenih Narodov (OZN) mo�no omadeževala zlasti pri neuspešnem reševanju konflikta v

Ruandi, ki se je sprevrgel v enega najhujših genocidov moderne dobe. A tudi pri ruandskem

genocidu, pokolih v Burundiju in ve�desetletnih nestabilnih razmerah v Kongu neposrednega

vpliva Belgije ni mogo�e prezreti. Prav povezanost bivših belgijskih kolonij z Brusljem

opominja na kolonialno preteklost, ki jih je mo�no zaznamovala.

��

�

2. KONGOVSKA KOTLINA PRED LETOM 1885

2. 1. EVROPSKA TRGOVINA S SUŽNJI V KONGU ( 15 – 19. STOLETJE)

Ko raziskujemo moderno zgodovino Konga in Ruande, ne moremo mimo

predkolonialne zgodovine tega podro�ja, ki ga je mo�no krojila geografija. Kot bomo videli

kasneje, je bilo ozemlje današnje Ruande zaradi odro�nosti dolgo �asa skoraj povsem

izolirano in tam vse do 20. stoletja ni bilo �utiti nobenih zunanjih vplivov. Povsem druga�e je

bilo s Kongovsko6 kotlino, ki je bila zaradi odprtosti k morju, ugodne topografije in etni�ne

raznovrstnosti zelo ugodna za zgodnje stike z evropsko civilizacijo. Poleg tega gre za veliko

(ve� kot 3,5 milijona km²) in v ve�jem delu ravninsko ozemlje, za katero je že pred prihodom

Evropejcev dokazana prisotnost ne le vestigialnih plemenskih združb, temve� v nekaterih

primerih tudi protofevdalnih držav. Tu velja posebej izpostaviti Kraljestvo Kongo, ki je

predvidoma nastalo sredi 14. stoletja in je do prihoda Portugalcev leta 1482 zraslo v eno

najve�jih afriških držav, nedvomno pa v najpomembnejšo državno tvorbo v zgornjem toku

reke Kongo (Wolf, 1998, 314). Forbrath celo trdi, da gre v primeru kraljestva Kongo za

državo z najnaprednejšo civilizacijsko ravnjo na celotni zahodni obali Afrike (Forbrath, 1982,

83). Naprednost kongovske kulture je priznavala tudi kasnejša belgijska kolonialna oblast, ki

je poudarjala dolo�eno prisotnost volilnega sistema v kraljestvu, obdelovanja nekaterih vrst

kovin (med drugim železa in bakra) in prisotnost lon�astva (Office de l'information et des

relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 70). Lahko re�emo, da

je prav prisotnost višje družbene in tehnološke ravni (v primerjavi z ostalimi plemenskimi

združbami na obmo�ju Kongovske kotline) botrovalo zelo zgodnjim intenzivnim trgovskim

stikom med kraljestvom Kongo ter prvimi zgodnjimi evropskimi trgovci na tem obmo�ju,

Portugalci. Izoblikovana centralna oblast, ki si je zlasti v obdobju kongovskega kralja Afonsa

I (1506-1543) prizadevala za �im tesnejše ne le trgovske, temve� tudi kulturne stike z

»naprednejšo evropsko civilizacijo«, je bila namre� zelo ugoden trgovski partner

portugalskim trgovcem.

Najbolj zna�ilen aspekt portugalske prisotnosti na obalah Kongovskega zaliva je zelo

hitro postala trgovina s sužnji, ki je mo�no zaznamovala ne le obmo�je Konga, temve� širši

zahodnoafriški prostor. Potrebno je poudariti, da trgovina s sužnji vsaj na za�etku ni bila

�� 6 V slovenš�ini je v povezavi z terminom Kongo in njegovimi sklanjatvami ter zaimki precej nesoglasij. Tako lahko pri uporabi svojilnega zaimka uporabimo kar tri variacije besede Kongo: Kongov, Kongovski in Kongoški. Podobno je pri navajanju prebivalcev Konga, ki jih lahko poimenujemo Kongovci ali Kongožani. V izogib nesporazumom dosledno uporabljam eno razli�ico poimenovanja – Kongovski za svojilni zaimek ter Kongovec za poimenovanje prebivalca Konga.

��

�

osnovna trgovska dejavnost Portugalcev v stikih z Manikongom7 in njegovimi podaniki.

Njihov trgovski interes se je sprva precej bolj nanašal na zlato in obla�ila, v zameno pa so

doma�inom prodajali obleke, kovinske izdelke in zlasti strelno orožje. Šele ko se je pojavila

velika potreba po delovni sili na plantažah sladkornega trsa v Braziliji in še prej na otoku Sao

Tome, so te dobrine kot trgovsko blago zamenjali sužnji (Harris, 1998, 83).

Vzroke za to, da je trgovina s sužnji na obmo�ju Konga zelo hitro dosegla velike

razsežnosti, je potrebno v precejšnji meri pripisati tudi že predhodno obstoje�emu

sužnjelastniškemu redu. Res je sicer, da je obstajala bistvena razlika v razumevanju

sužnjelastniškega sistema, ki je bil v navadi v podsaharski Afriki, in tistim, ki so ga zlasti v

Amerikah uveljavile evropske kolonialne sile. A vendarle je, vsaj na za�etku, obstajala

pripravljenost centralnih oblasti v Kongu, da sodelujejo z Portugalci pri trgovanju s sužnji.

Vendar pa so portugalski trgovci s tem, ko so za�eli v želji po ve�jem dobi�ku nova�iti sužnje

na lastno pest8 ter za�eli trgovati tudi z lokalnimi veljaki, destabilizirali kraljestvo Kongo, saj

so lokalne elite imele možnost kupovanja orožja in so s tem predstavljale centralni oblasti

grožnjo (Hochscild, 1998, 14). Sicer se je Afonso, ko se je zavedel izigranosti v odnosih z

portugalskimi oblastmi in neenakopravnosti lastnega položaja9 v odnosu do portugalskega

kralja Joãa III vse bolj intenzivni trgovini s sužnji uprl in le-to z posebnim ediktom celo

prepovedal ter portugalskim trgovcem, ki bi se s tem poslom ukvarjali na lastno pest, zagrozil

z izgonom, a njegov položaj je bil že preve� oslabljen in edikt je moral po vsega štirih

mesecih preklicati (Forbrath, 1982, 126).

Manikongo Afonso I je bil nedvomno zelo pomembna in tragi�na osebnost svojega

�asa. V kongovski zgodovini se je ohranil nanj spomin kot na najve�jega manikonga, ki si je

kot zadnji prizadeval z evropskimi kolonizatorji vzpostaviti enakopraven odnos in v Kongu

želel ustvariti moderno družbo, ki bi slonela na krš�anstvu. O odmevnosti njegove osebnosti

pri�ajo tudi slavni zapisi katoliškega misijonarja Antonia Barossa, ki je še tristo let po

Afonsovi smrti ugotavljal, da »…prebivalec Konga pozna imena le treh kraljev: tistega, ki

�� 7 Manikongo je naziv, ki so ga uporabljali vladarji kraljestva Kongo. V dobesednem prevodu (iz portugalš�ine) termin »manikongo« pomeni »kralj Konga« (Britannica 2009-08). Manikongova oblast ni bila dedna, temve� je bil voljen s strani zbora poveljnikov klanov, ki so bili vklju�eni v kraljestvo Kongo. Zaradi takšnega sistema je kmalu po osnovanju trgovskih odnosov z Portugalci za�elo prihajati do destabilizacije kraljestva, saj kralj ni imel popolne oblasti, ki bi jo lahko prenesel na naslednika, temve� je bil lahko s strani zbora tudi odstavljen (Hochschild, 1998, 8,9). 8 To je bila sicer izjema v portugalski trgovini s sužnji. Sicer so se ve�inoma zadovoljili s tem, da so navezali stike z lokalnimi oblastmi in od njih odkupovali sužnje. 9 Portugalska je do kongovskega kralja dolgo �asa vodila navidezno politiko enakopravnih odnosov, ki je slednjemu zagotavljala monopol nad trgovanjem na ozemlju kraljestva Kongo. Kljub temu je že v prvih letih 16. stoletja za�elo prihajati do sistemati�nih kršenj tega sporazuma (Thornton, 1981, 191).

��

�

sedaj vlada, tistega, ki je vladal pred njim, ter Afonsa« (Forbrath, 1982, 112). A vendarle je

prav njegova naivna zavarovanost v krš�ansko pravi�nost Portugalcev, ki jih je navkljub

o�itnim zlorabam njegovega zaupanja razumel kot poosebljeno pravi�nost vse do svoje smrti,

botrovala bodo�i usodi ozemlja, ki mu je vladal. Prav �as njegove vlade predstavlja

prelomnico, ko se je trgovina s sužnji na ozemlju Konga razširila v velikih razsežnostih,

Portugalci so tedaj za�eli nadzorovati ozemlje, ki odslej nikoli ve� ni bilo povsem suvereno.

Sicer je potrebno poudariti, da je kraljestvo Kongo uradno obstajalo celo v zgodnjem 20.

stoletju, a je že za �asa Afonsa I izgubilo svojo neodvisnost in je bilo dolga stoletja povsem

pod nadzorom evropskih kolonizatorjev in iz vzhoda prodirajo�ih bantujskih plemen, ki so z

Evropejci sklenjevala trgovske dogovore, katerih osnova je bila trgovina s sužnji in slonovino.

Portugalci niso nikoli pokazali resnejših interesov po popolni kontroli ozemlja, zadovoljili so

se s tem, da so nadzorovali medplemenske odnose in ohranjali trgovino s sužnji na tem

obmo�ju vse do 19. stoletja.

Trgovina s sužnji predstavlja prvi evropski poseg v Kongovsko kotlino, ki pa je zaradi

ve�stoletne kontinuiranosti na tem obmo�ju pustila mo�an pe�at. A �eprav so v trgovanju z

belim blagom na obmo�ju Konga skozi celotno obdobje okoli 400 let, kolikor je trajala

atlantska trgovina s sužnji, prevladovali Portugalci, to ne pomeni njihov monopol. O le-tem

lahko deloma govorimo le za obdobje prvih stotih let (od konca 15. do konca 16. stoletja),

nato pa je njihova mo� tudi na tem obmo�ju v skladu z svetovnimi trendi za�ela upadati. To je

bilo zlasti o�itno ob intenzivnem prevzemanju njihovih interesnih obmo�ij s strani

Nizozemcev. �eprav o popolnem zlomu portugalske trgovske mo�i v Kongu nikoli ni prišlo,

pa so že za prva leta 17. stoletja izpri�ani napadi Francozov in Nizozemcev na Mpindo,

glavno portugalsko pristaniš�e v Kongu. Do za�asnega nizozemskega prevzema kontrole nad

Mpindo in s tem tudi nad trgovanjem s sužnji v Kongu je sicer prišlo leta 1648, a je menjava

oblasti trajala le sedemnajst let, nato pa je prišlo do sporazuma med Nizozemci in Portugalci,

po katerem so Portugalci ponovno prevzeli oblast nad Mpindo, Nizozemci pa so v zameno

pridobili pravice do lastnega sodelovanja pri trgovini s sužnji na obmo�ju Konga (Ki-Zerbo,

1977, 80). Niso pa ostali edini, ki so se naknadno vklju�ili v trgovino. V 18. stoletju so bili na

tem ozemlju aktivni tudi Francozi in Angleži, tako da lahko re�emo, da je trgovina s sužnji v

Kongu v svoji sklepni fazi postala internacionalna. Kongo se je izkazal kot »suženjska jama«,

kot se je izrazil nek portugalski trgovec sredi 18. stoletja. (Office de l'information et des

relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 80).

��

�

Trgovina s sužnji je imela na Kongovsko kotlino izrazito negativne posledice.

Vprašanje, kolikšno demografsko škodo je to obmo�je utrpelo zaradi štiristoletnega

evropskega izkoriš�anja, je še vedno neodgovorjeno in bo kot takšno verjetno tudi ostalo,

Kljub temu pa se s strani razli�nih avtorjev pojavljajo razli�na ugibanja, ki se opirajo na

pogosto zelo natan�no administrativno delo kolonizatorjev pri trgovanju s sužnji. Vendar pa

se ve�ina zgodovinarjev pri interpretaciji teh administrativnih dokumentov omejuje na krajša

�asovna obdobja, ki pa nakazujejo širšo podobo ve�stoletne obširne trgovine v Kongu. Tako

ena najve�jih sodobnih eminenc na podro�ju raziskovanja atlantske trgovine s sužnji, Hugh

Thomas, za �as vladanja manikonga Dioga I (1545-1561) postavlja okvirne številke izvoza

sužnjev preko Mpinde, a so te številke sila splošne in variirajo od 4000 do 10500 sužnjev na

leto (Thomas, 1998, 129). Podobne podatke navaja za obdobje od 1576 do 1591, ko naj bi

Portugalci iz Konga odpeljali med 40.000 in 50.000 sužnjev. Tu pa se kongovsko oskrbovalno

obmo�je že pojavlja skupaj z Angolo, ki je od konca 16. stoletja prav tako spadala pod

vplivno obmo�je Portugalske (Thomas, 1998, 134). Prav zaradi pogostega razumevanja

Konga in Angole kot enotnega oskrbovalnega trgovskega obmo�ja je za naslednja obdobja

težko dolo�iti natan�ne kongovske izgube prebivalstva zaradi trgovine s sužnji. Tako so na

primer kasnejše belgijske oblasti izra�unale, da naj bi bilo na višku �ezatlantske trgovine s

sužnji v enem samem letu (1778) �ez Atlantik prepeljano 104.000 sužnjev, od tega ena

tretjina iz Konga in Angole. Pri tem pa vprašanje, kolikšen delež odpade na Kongo, morda

niti ni docela relevantno, saj je v obeh primerih šlo za sorodno lovno obmo�je na ozemlju

plemena Lundov, ki so obvladovali veliko obmo�je v južnem in jugovzhodnem delu

Kongovske kotline (Wolf, 1998, 321). Tudi zato nekateri zgodovinarji razumejo Kongo in

Angolo kot enotno oskrbovalno obmo�je.

Navkljub nezanesljivosti podatkov pa so nekateri zgodovinarji vendarle postavili

okvirne podatke odpeljanih Kongovcev v štiristoletnem obdobju trajanja evropskega

trgovanja s sužnji. Z zanimivim podatkom nam postreže Forbrath, ki je ocenil izgube Konga

od evropskega prihoda leta 1482 do konca 17. stoletja na 2 milijona odpeljanih sužnjev, prav

tolikšno število sužnjev pa so po njegovem mnenju evropski trgovci s sužnji zasegli tudi v 18.

stoletju (Forbrath, 1982, 151). Skupaj torej število naraste na 4 milijone, pri �emer je treba

poudariti, da Forbrath v teh ocenah ni upošteval še intenzivnega trgovanja s sužnji v 19.

stoletju, ki se je zavleklo globoko v zadnjo tretjino stoletja10. �e upoštevamo Wolfove

�� 10 Belgijske kolonialne oblasti so ocenile, da je bilo še leta 1874 iz Konga �ez Atlantik (ve�inoma v Brazilijo) prepeljanih 2000 sužnjev na leto. Poleg tega naj bi Portugalci sužnje kupovali tudi od Msirija, ki je bil glavni�

��

�

podatke, po katerih naj bi Brazilija med leti 1811 in 1870 sprejela 1.145.000 novih

kongovskih sužnjev (Wolf, 1998, 289), potem lahko številko zaokrožimo vsaj na številko 5

milijonov. Ta številka je sicer precej višja od tiste, ki jo za Kongo in Angolo predlaga Thomas

(3.000.00011), a se nekako ujema z Ki-Zerbovimi viri, saj le-ta citira La Roncièrovo oceno, da

naj bi bilo do leta 1848, ne upoštevajo� 16. stoletja, od 13 milijonov v Afriki prodanih sužnjev

�etrtina Kongovcev (Ki-Zerbo, 1977, 213).

A prava demografska izguba Konga se ob teh številkah še ne razjasni. K njim namre�

niso vštete še številne žrtve, ki so umrle za posledicami zajetja ali potovanja v ne�loveških

okoliš�inah. Natan�ne ocene sicer verjetno ne bodo nikoli natan�no znane, domneva pa se, da

je za vsakega prepeljanega sužnja �ez Atlantski ocean, umrlo vsaj pet drugih (Ki-Zerbo, 1977,

214). �e se naslonimo na ta, sicer nezanesljiva dognanja, je torej Kongovska kotlina v

obdobju 400 let za posledicami atlantske trgovine s sužnji izgubila od 15 do 25 milijonov

prebivalcev. Posledice takšnega intenzivnega izkoriš�anja so se odražale v o�itni depopulaciji

obmo�ja, zlasti redki poseljenosti v notranjosti kotline. Depopulacijske posledice ne le Konga,

temve� celotne Afrike, bi bile sicer še precej ve�je, �e ne bi Evropejci tam intenzivno uvajali

gojenje koruze in manioka, kar je verjetno botrovalo delnemu zmanjšanju negativnih u�inkov

lova na sužnje na demografijo prebivalstva. Tako se je prebivalstvo zahodno-srednje Afrike,

kamor prištevamo tudi Kongo in Angolo, celo rahlo pove�alo, iz okoli 8 milijonov, na koliko

ocenjujejo populacijo tega obmo�ja leta 1500, na 10 milijonov, kot je ocenjena za leto 1800

(Wolf, 1998, 293). Kako hitro se je prebivalstvo v Kongu širilo po prepovedi ali vsaj

bistvenim zmanjšanjem trgovine s sužnji, postane o�itno ob podatku, da naj bi v Svobodni

državi Kongo na za�etku 20. stoletja živelo okoli 20 milijonov ljudi12 (Wack, 1905, 151).

Depopulacija Kongovske kotline pa ni bila edina posledica trgovanja s sužnji na tem

obmo�ju. Omenil sem že, da je prav portugalska aktivnost botrovala destabilizaciji kraljestva

Kongo, ki se vse od vladanja manikonga Afonza I nikoli ve� ni dvignilo na raven mo�i, kot jo

je imelo pred prihodom evropskih trgovcev z belim blagom. �eprav so Portugalci drugod

podpirali vladajo�o oblast, s katero so vzpostavljali ugodne trgovske odnose, Kongo v tem

oziru predstavlja izjemo. Tu so namre� Portugalci pogosto sami lovili sužnje ali pa podpirali

razli�ne lokalne odpadniške skupine, ki so kmalu za�ele predstavljati grožnjo centralni oblasti

v Mbanzi, glavnem mestu kraljevine Kongo. Mo� manikonga na ozemlju kraljestva Kongo ��

organizator orientalske trgovine s sužnji na ozemlju Konga sredi 19. stoletja (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959, 82). 11 Thomas, 1998, 806. 12 Wack sicer objavlja zelo razli�ne podatke. Njegovi viri namre� navajajo števila od 15 do 30 milijonov. Na podlagi tega je avtor zaklju�il, na je najbolj verjetno število okoli 20 milijonov prebivalcev (Wack, 1905, 151).

��

�

sicer ni povsem upadla, a vendar je bila vse bolj odvisna od interesov evropskih

kolonizatorjev, ki so obmo�je nadzorovali. Nekateri manikongi so se evropskemu vplivu sicer

zoperstavili, a vendar njihova vojaška mo�, oslabljena zaradi medplemenskih sporov znotraj

monarhije, nikoli ni ogrožala evropskega nadzora. Kot najboljši primer upora lahko

izpostavimo spopad med vojsko manikonga Antonia I in portugalskimi kolonialnimi enotami

leta 1665, ko so Portugalci po nekaj desetletjih izgube posredne oblasti nad Kongom nad

ozemljem ponovno želeli vzpostaviti nadzor, �emur se je uprl manikongo, ki je predhodno

sodeloval z Nizozemci. Spopad se je kon�al s hudim porazom manikongove vojske,

manikongu Antoniu I pa so Portugalci namenili posebno sramoto – obglavljenje13

(Hochschild, 1998, 15). Poraz Antonia I je prelomen v zgodovini kraljevine Kongo, ki je po

spopadu razpadla na ve� sto majhnih državic, katerih poglavarji so se nenehno spopadali za

titulo manikonga (Forbath, 1982, 142). Popolno podrejenost manikonga Portugalski po letu

1665 potrjuje tudi portugalsko zavzetje gojiš�a školjk. S tem dejanjem je namre� prišla

kongovska kraljeva zakladnica v roke portugalskega kralja (Wolf, 1998, 319).

Zgodovino Konga od 16. do 19 stoletja je povsem zaznamovalo trgovanje s sužnji.

Pogosto je sicer slišati, da naj bi prav trgovina s sužnji povzro�ila nastanek številnih afriških

kraljestev, o katerih pred nastopom Evropejcev na afriškem prizoriš�u ni bilo mogo�e

govoriti. A v primeru Konga je trgovina s sužnji povzro�ila zaton že obstoje�ega kraljestva,

spodbudila pa vzpon obmejnih poglavarjev, ki so delovali kot trgovski partnerji evropskim

trgovcem s sužnji, saj so bogateli in širili svoja ozemlja na ra�un lova na sužnje, ki so jih nato

prodajali Evropejcem. Posledica je bila kulturna destrukcija Kongovske kotline ter

vzdrževanje anarhi�nega stanja, ki se je ohranjalo na tem obmo�ju vse do druge polovice 19.

stoletja. A še preden so se evropski trgovci povsem umaknili iz Kongovske kotline, so svoje

aktivnosti na to obmo�je razširili arabski trgovci s sužnji.

�� 13 To dejanje je imelo simbolni pomen, saj je bilo v popolnem nasprotju z krš�anskimi vrednotami. S tem dejanjem so Portugalci zanikali krš�anskost kongovskega kralja. Kongo je bil sicer prva podsaharska afriška država, ki je sprejela krš�anstvo (Forbath, 1982, 107).

��

�

2. 2. ARABSKA TRGOVINA S SUŽNJI NA OBMO�JU KONGOVSKE KOTLINE (19.

STOLETJE)

Ko je govora o arabski trgovini s sužnji na afriških tleh, je navadno mišljeno obdobje

19. stoletja, ko se je ta dejavnost na vzhodnih obalah Afrike zelo hitro razširila, a nenazadnje

pod pritiski evropskega abolicionizma kmalu tudi zamrla. Morda naziv »arabska« ni najbolj

primeren, saj so imele poleg Arabcev pri trgovanju s sužnji v vzhodni Afriki pomembno

vlogo tudi številne druge skupine, med drugim nekatere evropske države (zlasti Francija,

Anglija in Portugalska), ki so dolgo �asa aktivno sodelovale z arabskimi trgovci (Davidson,

2003, 258-259). Poleg tega pridevnik »arabski« ozna�uje etni�no skupino, prihajajo�o iz

Arabskega polotoka, ki pa je imela pri trgovanju s sužnji, vsaj v zadnjem stadiju le-tega,

kateri je za našo temo klju�nega pomena, predvsem vlogo kupca, medtem ko so se z lovom na

sužnje ukvarjala etni�no mešana ali pa zgolj islamizirana avtohtona afriška plemena, kot na

primer Svahilijci in Njamvezijci14. Prav zato se za trgovino s sužnji na vzhodnih obalah

Afrike uporabljajo še številni drugi nazivi, kot so »indijska trgovina s sužnji«, »orientalska

trgovina s sužnji« in zlasti »vzhodnoafriška trgovina s sužnji«.

Namen tega odlomka je osvetliti zgolj vzhodnoafriško trgovino s sužnji v 19. stoletju,

saj so islamizirane skupine šele v tem obdobju aktivneje posegle v prostor Kongovske kotline.

Pri tem nikakor ne želim zanemariti pomena ve�stoletne arabske prisotnosti v Afriki, saj so

Arabci svoje trgovske dejavnosti, v katere so dosledno vklapljali tudi trgovino s sužnji, v

Afriki razvijali že od 8. stoletja dalje (Office de l'information et des relations publiques pour

le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 83). A arabske aktivnosti so bile dolga stoletja

omejene na saharske predele ter na vzhodna obrežja Afrike, medtem, ko ve�jega vpliva na

obmo�je osrednje Afrike Arabci niso imeli. Tako za obmo�je Konga pred 19. stoletjem niso

izpri�ana nobena zanesljiva pri�evanja o prisotnosti muslimanskih lovcev na sužnje, pri

�emer ne gre izklju�evati možnosti posameznih in izoliranih posegov v Kongovsko kotlino.

To obmo�je je bilo dolga leta evropska interesna cona in šele evropski abolicionisti�ni val, ki

je v ve�ji meri botroval vsaj izraziti omejitvi, �e že ne popolni ukinitvi evropskega trgovanja s

sužnji v prvi polovici 19. stoletja, je omogo�il arabskim trgovcem, da so posegli tudi na to

obmo�je.

�� 14 Svahilijci in Njamvezijci sta plemeni, ki poseljujeta pretežno kenijsko in tanzanijsko višavje. Zlasti za Svahilijce je bilo že od za�etka arabske prisotnosti v vzhodni Afriki zna�ilno mešanje z arabskimi prišleki, zato se je izoblikoval poseben sloj, imenovan Svahili-Arabci, ki so zlasti v drugi polovici 19. stoletja prevladovali kot posredniki v arabski trgovini s sužnji in so pogosto delovali tudi kot lovci na sužnje. Na drugi strani za Njamvezijce mešanje z Arabci ni bilo zna�ilno, kljub temu pa so si izborili trden status posrednikov v trgovini s sužnji.

��

�

Osnovo za razcvet vzhodnoafriške trgovine s sužnji v 19. stoletju je mogo�e, tako kot

predhoden razvoj atlantske trgovine, poiskati v pove�anju intenzivnosti plantažnega

poljedelstva. Potrebno je sicer poudariti, da ve�ina sužnjev, ki so prispeli v arabski svet, ni

delala na plantažah, temve� kot najeti vojaki, delavci v pristaniš�ih, vesla�i in služabniki,

medtem ko so bile afriške ženske zelo zaželene v haremih (Harris, 1998, 85-86). A vendarle

se je zlato obdobje arabske trgovine s sužnji za�elo zaradi velikih potreb po poceni delovni

sili na Zanzibarju, ki je padel pod oblast omanskega sultana Saida ibn Sultana leta 180615.

Sprva so arabski prišleki zasužnjili doma�e, lokalno zanzibarsko prebivalstvo, a zaradi

donosnosti plantažnega gospodarstva, ki se je kmalu razširilo tudi ob vzhodni afriški obali, so

potrebe po sužnjih naraš�ale, poleg tega pa je interes za suženjsko delovno silo ponovno

narasel tudi v Arabiji, Indiji in celo na Kitajskem (Harris, 1998, 85). Temu lahko pripisujemo

mo�an porast vzhodnoafriške trgovine s sužnji, ki je svojo intenziteto proti koncu 19. stoletja

že znatno izgubila , a je vendarle pustila mo�an pe�at na afriških tleh. Število zasužnjenih

Afri�anov s strani muslimanskih trgovcev je zaradi pomanjkanja arhivskih dokumentacij še

težje dolo�iti, kot je to v primeru atlantske trgovine s sužnji, a ocene se vendarle gibljejo okoli

števila 2 milijona (Jeal, 2007, 14). �e ob temu številu ponovno, kot smo to naredili že pri

atlantski trgovini s sužnji, opozorimo na podatek, da je do kon�ne destinacije prispelo le okoli

20% sužnjev (The New York Times, 29. 12. 1907, 8), lahko kon�ne �loveške izgube Afrike,

ki jih je utrpela s strani muslimanske trgovine s sužnji v 19. stoletju, grobo ocenimo na okoli

10 milijonov.

Kolikšen odstotek tega števila odpade na Kongovsko kotlino, je nemogo�e trditi z

zanesljivostjo. Stanley je v sedemdesetih letih 19. stoletja v Nyangwe-ju, enem glavnih

središ� trgovine s sužnji na vzhodu Kongovske kotline, opazoval kolone sužnjev, ki so štele

od 2300 do 2800 ljudi (Jeal, 2007, 275). Belgijske kolonialne oblasti so kasneje ocenile, da je

povpre�na suženjska karavana štela okoli 2000 zasužnjenih Kongovcev, na višku mo�i pa so

muslimanski trgovci s sužnji iz Konga letno odpeljali do 70.000 ljudi (Office de l'information

et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 84). K temu je

potrebno prišteti tudi precejšnje število pobitih med samim lovom na sužnje. A ti podatki niso

zanesljivi, poleg tega pa je iz njih težko oceniti prave razsežnosti vzhodnoafriške trgovine s

sužnji na kongovskih tleh. Jasno je namre�, da takšna intenziteta lova na sužnje, kot jo

opisujejo belgijske oblasti, ni bila dolgotrajna in je trajala okoli petnajst do dvajset let,

medtem ko iz prve polovice 19. stoletja o muslimanskih skupinah lovcev na sužnje ni veliko

�� 15 Leta 1840 se je Zanzibar tudi formalno lo�il od omanskega sultanata (Ki-Zerbo, 1977, 312).

��

�

pri�evanj. Belgijska kolonialna uprava je sicer menila, da je bilo v tem obdobju že možno

najti kongovske ženske v arabskih haremih (Office de l'information et des relations publiques

pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 83). Vendar ta podatek, �e seveda drži, ne

dokazuje tudi fizi�ne prisotnosti muslimanskih trgovcev v dolini Konga. Podobno kot

Evropejci so se namre� tudi muslimanski lovci na sužnje dolgo �asa izogibali notranjosti

Afrike in le po�asi so prodirali proti osr�ju celine. Dolgo �asa so se tudi Njamvezijci in

Svahili-Arabci zlasti pri trgovini v notranjosti Afrike zadovoljevali s tem, da so sužnje

kupovali od lokalnih plemenskih poglavarjev. Jeal meni, da gre velik del krivde za veliko

intenziteto lova na sužnje na obmo�ju Velikih jezer in vzhodnega dela Kongovske kotline

prepisati prav pripravljenosti lokalnih elit za sodelovanje z muslimanskimi skupinami, saj so

preko tega tudi sami pove�evali svojo mo� na dolo�enem ozemlju (Jeal, 2007, 15). Prav v

(prostovoljnem) sodelovanju lokalnih plemenskih poglavarjev je mogo�e videti kontinuiteto

trgovanja s sužnji v Kongovski kotlini. Tudi evropski trgovci s sužnji so se namre� dolga

stoletja naslanjali na lokalne elite, s tem spodbujali destabilizacijo prostora, hkrati pa na

lahek, poceni in zlasti za trgovce nenevaren na�in prišli do sužnjev, ki so jih nato dražje

prodajali v Amerikah. Podoben trgovski odnos so na za�etku v svojih lovnih obmo�jih

uveljavljali tudi muslimanski trgovci s sužnji, a v drugi polovici 19. stoletja so vse pogosteje

tudi sami organizirali obsežne love. Posledi�no so dolo�eni lovci na sužnje prišli do velikega

bogastva in mo�i, tako da so nekateri velikaši, kot na primer Svahili-Arabec Tippu Tip in

Njamvezijec Msiri, na tem obmo�ju izoblikovali prave protodržave, kjer so ve� desetletij

ohranjali svojo oblast in dolgo �asa uspešno ovirali kolonialne na�rte evropskih

kolonizatorjev, zlasti belgijskega kralja Leopolda II .

Tippu Tipova vloga pri nadaljnjem razvoju Kongovske kotline nikakor ni

zanemarljiva. Njegov vpliv ne le na ozemlju, ki ga je dejansko obvladoval16, temve� na

celotno Kongovsko kotlino, je dosegel velike razsežnosti, k �emur so nedvomno mo�no

pripomogla pri�evanja evropskih raziskovalcev, ki so imeli o Svahilijcu dobro mnenje in so

ga videli kot pomemben politi�en element na tem obmo�ju. Livingstone ga je ve�krat sre�al

in z njim tudi lovil slone, Stanley pa je o njem pisal kot o »najbolj razumnem �loveku, kar jih

je kdaj sre�al med Arabci v Afriki« (Jeal, 2007, 189). Da njegovo prepri�anje ni bilo zaman,

se je izkazalo kasneje, ko je Tippu Tip s svojimi aktivnostmi na zahodu Konga celo ogrožal

nastanek Leopoldove Svobodne Države Kongo, saj naj bi le-ta slonela na konceptu

�� 16 Tippu Tip je med leti med leti 1877 in 1890 tudi formalno kot trgovski imperij nadzoroval ozemlje med jezerom Tanganjika in reko Lualaba. Sicer je na omenjenem obmo�ju kot trgovec s sužnji in slonovino deloval že vsaj od leta 1861(Jeal, 2007, 189).

��

�

preganjanja trgovine s sužnji na ozemlju Kongovske kotline (Jeal, 2007, 275). Leopold je

moral do Tippu Tipa zaradi prevelike vojaške in politi�ne mo�i le-tega pristopiti z

diplomatskimi sredstvi in mu preko posrednika Henryja Stanleya omogo�iti funkcijo

guvernerja ozemlja, nad katerim je imel kontrolo, znotraj novoustanovljene Svobodne Države

Kongo. Pogoj je bil, naj se Tippo Tip odpove trgovanju s sužnji in nastopi proti delovanju le-

tega na svojem ozemlju. Tippo Tip je ponudbo sprejel, jo opravljal do leta 1890, ko se je

preselil nazaj na Zanzibar, kjer je umrl petnajst let kasneje (Hochschild, 1998, 130-131)

Napa�no je razmišljanje, da je Tippu Tipovo sodelovanje z Evropejci osamljen primer

na obmo�ju Konga. Trgovske odnose so, zlasti z Portugalci, ki so se kot zadnji med Evropejci

v Afriki odpovedali trgovanju z belim blagom, dale� v 19. stoletje vzdrževale številne

njamvezijske in svahilijske skupine. Stiki so obstajali zlasti v Katangi, o njih pa so na podlagi

pri�evanj vse številnejših raziskovalcev pisali mnogi evropski in ameriški �asopisi (The New

York Times, 24. 9. 1876, 5). Nasploh abolicionizem kljub temu, da so formalno vse evropske

kolonialne sile na svojih ozemljih kmalu po letu 1885 ukinile suženjstvo ter trgovino s sužnji,

še dolgo ni prevladal nad gospodarskimi interesi tako Arabcev kot tudi Evropejcev. Ki-Zerbo

tako omenja, da je bilo prav obdobje med 1880 in 1890, se pravi v �asu osnovanja Svobodne

Države Kongo, obdobje »najve�jega ropanja«, ko so v zahodnem Kongu delovali veliki

suženjski zbirni centri (Ki-Zerbo, 1977, 314). New York Times je konec leta 1888 pisal o

tem, kako so se celo angleški plantažniki na Zanzibarju uprli novim zakonom o prepovedi

suženjstva na tem otoku17 (The New York Times, 28. 12. 1888, 1), leta 1907 pa o še vedno

obstoje�i trgovini s sužnji, zaradi katere naj bi bili v Afriki prizadeti zlasti dve pokrajini,

Sudan in Kongo (The New York Times, 29. 12. 1907, 8).

Dokon�nega konca arabske trgovine s sužnji torej �asovno ni mogo�e popolnoma

zamejiti. Tudi zato ne, ker so bili ukrepi novih kolonialnih oblasti po letu 1885 pogosto

nezadostni in še dolga leta niso mogli prepre�iti dobi�konosnega posla, ki je bil prisoten v

Afriki že tako dolgo, da je postal skoraj tradicija. Tudi Svobodna Država Kongo, Leopoldova

kolonija, ki je bila propagirana kot cona boja proti trgovini s sužnji, kot vidimo iz zgoraj

omenjenih poro�il New York Timesa, še dolgo ni bila sposobna popolnoma zatreti te

dejavnosti. Kljub temu pa je potrebno deloma pritrditi belgijskim kolonialnim oblastem, da so

prav ukrepi Leopolda II prekinili ve�stoletno trgovanje s sužnji v Kongovski kotlini, ki je

imelo za ta prostor velike negativne posledice (Office de l'information et des relations

�� 17 Suženjsko delo je bilo sicer na Zanzibarju ukinjeno že leta 1873, �emur pa so nasprotovala številna mesta ob vzhodni afriški obali. Po letu 1885 so angleške in nemške oblasti prepovedale trgovino s sužnji na vseh svojih ozemljih (Jeal, 2007, 160 & 473).

��

�

publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 85). Poraja se vprašanje, kaj bi se

zgodilo, �e se trgovina z belim blagom konec 19. stoletja ne bi ukinila. Zanimiv odgovor

podaja Jeal, ki idealen vzorec kontinuirane destabilizacije zaradi arabskega vpliva vidi Darfur,

kjer so vpadi islamiziranih vojaških skupin še vedno del vsakdana (Jeal, 2007, 473). A

vendarle tudi Kongovsko kotlino v zadnjem obdobju pretresajo številni vali nasilja, katerih

vzroke pa primarno ne moremo iskati v predhodni trgovini s sužnji, temve� v veliki meri v

kolonialnem odnosu, ki ga je temu ozemlju vsilil kolonizator po letu 1885.

��

�

3. PREDKOLONIALNA RUANDA IN TEORIJE O PLEMENSKIH

ODNOSIH MED TUTSIJI IN HUTUJI PRED PRIHODOM

KOLONIZATORJEV (DO KONCA 19. STOLETJA)

Pri kakršnikoli primerjavi Konga z Ruando se vsak, ki se poda ta takšno pot

raziskovanja, najprej zave zevajo�e razlike v velikosti ozemelj. �e smo za Kongovsko kotlino

ugotovili, da zavzema preko 3 milijone km² veliko ozemlje osrednje Afrike, se v primerjavi s

to velikostjo zdi Ruanda, ki dandanes meri le nekaj ve� kot 26000 km², prav neznatna. Že iz

tega vidika je potrebno pri preu�evanju kolonializma na teh dveh izrazito neenakih površinah

jemati v ozir logi�no posledico razli�ne plemenske raznovrstnosti, naravnih danosti in drugih

razlik, ki so nedvomno vplivale tudi na odnos kolonizatorja do dolo�enega ozemlja. Dolo�ene

razlike v kolonialnem sistemu v Kongu in Ruandi so torej lahko razvidne že iz obmo�ja

samega. Vsekakor je veliko vlogo v kolonizaciji Ruande odigralo tudi dejstvo, da je bila

Ruanda do konca 19. stoletja zunanjim, neafriškim vplivom povsem neznana. Kot odro�no,

težko dostopno ozemlje s stabilno, od 15. stoletja dalje vse bolj centralizirano upravo je bilo

še v Stanleyevem �asu popolna neznanka tako evropskim, kot tudi muslimanskim

raziskovalcem (Stevens Point Daily Journal, 27. 3. 1895, 14)18. Zato se je lahko Ruanda dolgo

�asa neovirano tako politi�no kot socialno razvijala in tik pred prihodom kolonialistov

dosegla najvišjo stopnjo samostojne rasti, katere specifi�ne socialne razmere so sprva nemške,

nato pa belgijske kolonialne oblasti hitro obrnile v lastno korist (Goyvaerts, 2000, 157).

Tako kot je za razumevanje kolonizatorjevega destruktivnega odnosa v Kongu

klju�no spoznanje z ve�stoletnim trgovanjem s sužnji, ki je v Kongu pustilo velike posledice,

je za razumevanje kolonialnih odnosov v Ruandi in še zlasti postkolonialnih razmer, ki so

evolvirale v genocid leta 1994, klju�no znanje o predkolonialnih odnosih med plemeni Hutu,

Tutsi in Twa, ki predstavljajo osnovno sestavo prebivalstva Ruande. Predkolonialni

medplemenski odnosi so predstavljali precejšnjo dilemo med zgodovinarji in (socialnimi)

antropologi že vse od prvih let nemškega kolonializma v Ruandi, po genocidu pa je

znanstveni diskurz o tej temi doživel nov vrhunec in nenazadnje tudi preobrat, ki je postavil

razumevanje celotne ruandske zgodovine na glavo ter za krivca medetni�nih konfliktov

nedvoumno postavil kolonizatorja.

�� 18 Arabski trgovci s sužnji so sicer v drugi polovici 19. stoletja ve�krat poizkušali prodreti v Ruando, a jih je takratni kralj kraljevine Ruande Rwaabugiri vsakokrat odbil (Stevens Point Daily Journal, 27.3.1895,14).

��

�

Ko se je leta 1994 v Ruandi dogajal genocid velikih razsežnosti, so se številni mediji

za�eli spraševati o vzrokih medplemenskega sovraštva, ki je preraslo v težnjo po eliminaciji

enega od plemen. Ve�ina novinarjev je že takrat posredno krivdo za nastale razmere

pripisovala belgijskim kolonialnim oblastem, ki naj bi na�rtno podpirale manjšinsko tutsijsko

elito in s tem ustvarile razmere, iz katerih je izšel genocid (npr. S.V v: Delo, 24. 5. 1994). Še

vedno pa je ve�ina zgodovinarjev sprejemala uradno kolonialno teorijo, po kateri naj bi kot

prvo ozemlje Ruande poselilo pigmejsko pleme Twa, za njimi poljedelski Hutuji, kot zadnji

pa naj bi se v Ruandi naselili Tutsiji, ki bi po tej teoriji prišli iz Etiopije (etiopidna teorija) in

zavladali nad predhodno prispelima plemenoma (Office de l'information et des relations

publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1960a, 62). Nekateri �asopisi so šli,

zlasti po politi�nem prevratu v poznih petdesetih letih 20. stoletja, celo tako dale�, da so

odnos med Tutsiji in ostalima plemenoma ozna�evali kot sužnjelastniški (The Coshocton

Tribune, 13. 9. 1959, 1). Ta ideja sicer v znanstvenih krogih ni nikoli prevladala, a dolgo �asa

je bila teza o izraziti podrejenosti Hutujev in Twajev v predkolonialni Ruandi sprejeta kot

dejstvo. Po genocidu pa postajajo vse števil�nejši zgodovinarji, ki to teorijo zavra�ajo in

vztrajno dokazujejo ne le veliko bolj enakopravne predkolonialne odnose v Ruandi, kot so bili

predstavljani do genocida, temve� zanikajo tudi etiopidno teorijo in pod vprašaj postavljajo ne

le razli�no etni�no, temve� celo plemensko identiteto plemen19.

Ker se bomo z kolonialnim vidikom predkolonialne Ruande podrobneje spoznali v

naslednjih poglavjih, bomo sedaj prikazali zlasti najnovejše teorije, ki, vsaj tako se zdi na prvi

pogled, v precejšnji meri slonijo na postgenocidnih poizkusih dokazovanja prisotnosti

medetni�ne sprave med plemenoma Hutu in Tutsi. Sedanja ruandska oblast si ne prizadeva le

za spravo, temve� tudi za krepitev ruandske nacionalne identitete, pri �emer plemensko

identiteto na�rtno potiska v ozadje. V duhu teh razmer torej lahko razumemo novejše

poizkuse prikazati predkolonialno Ruando kot etni�no enotno skupnost. Vsekakor je pri

zanikanju etni�ne diferencialnosti najprej potrebno definirati, kaj etni�nost sploh pomeni.

Zanimivo definicijo nam ponuja Goyvaerts, ki kot najbolj preprosto �loveško skupino

izpostavlja kategorijo (categorie). Kategorija postane skupnost (group), ko pridobi dolo�eno

zavedanje samopripadnosti. Da pa lahko skupnost postane etni�na skupnost (ethnic group),

mora pridobiti tudi (pogosto fiktivno) lastno zgodovinsko osnovo. Prav te pa, tako Goyvaerts,

v Ruandi pred prihodom kolonizatorjev ni mogo�e zaslediti, zato je nesmiselno govoriti o

�� !��"� #��$�� %��&$��"� '�� (�)*&�!"� ��

��&+��

��

�

ruandskih plemenih v predkolonialnem �asu kot o etni�nih skupnostih (Goyvearst, 2000,

157).

�e se danes zgodovinarji že strinjajo, da je etni�ne razlike v Ruandi, tako kot v etni�no

sorodnem Burundiju, ustvaril kolonizator, pa še vedno burne razprave povzro�ajo vse

pogostejša zanikanja ali vsaj dvomi o t.i. etiopidni in hamitski hipotezi, po katerih naj bi

Tutsiji prišli iz Etiopije ali Vzhodne Afrike na obmo�je Ruande okoli 15. stoletja ter si

podredili plemeni Hutujev in Twajev. Pri zanikanju te teorije je Mamdani še previden in

zagovarja šibko migracijsko teorijo, katera dopuš�a možnost tutsijskih migracij, pri katerih pa

naj ne bi prišlo do nasilne podreditve plemen v Ruandi, temve� do naravnih asimilacijskih

procesov, kar je dokazljivo že s samim dejstvom, da so bili Tutsiji tisti, ki so prevzeli kulturo

in jezik že obstoje�ih plemen v Ruandi in ne obratno (Mamdani, 2001, 58). V nasprotju z njim

Goyvaerts te migracijske hipoteze zanika in zagovarja tezo, po kateri naj bi bantujski Hutuji

in nilotski Tutsiji že v prvih stoletjih našega štetja osnovali nekakšno simbiotsko skupnost, ki

se je po�asi razvijala, v 16. stoletju dosegla stopnjo kraljestva ter v 19. stoletju dosegla višek

razvoja, kateremu so bili pri�a nemški prišleki (Goyvearst, 2000, 172). O�itne telesne razlike

med Hutuji in Tutsiji, ki jih nih�e ne more zanikati, takšnim teorijam predstavljajo precejšno

oviro, nekateri znanstveniki pa jih utemeljujejo s socialno selekcijo, saj naj poljedelski Hutuji

z svojo ve�inoma vegetarijansko prehrano imeli bistveno slabše prehranjevalne navade kot

Tutsiji, ki so z prehrano zaužili ve� proteinov in ogljikovih hidratov, zaradi �esar naj bi skozi

daljše obdobje pridobili bistveno višjo postavo (Mamdani, 2001, 44-45).

Vse teorije okoli razlik med (zlasti) dvema plemenoma, Hutuji in Tutsiji, se

pravzaprav vrtijo okoli temeljnega problema, v kolikšni meri je bila dominanca manjšinskih

Tutsijev nad ve�inskimi Hutuji20 vzpostavljena pred prihodom Nemcev leta 1895. Nemške in

predvsem belgijske kolonialne oblasti so dejstvo, da so svoj kolonialni aparat oprle na

tutsijsko elito, vseskozi opravi�evale z domnevno kontinuirano zgodovinsko tutsijsko

nadvlado nad plemenoma Hutu in Tutsi. Glavni vzrok tega naj bi bila tradicionalna tutsijska

živinorejska dejavnost ter hutujska navezanost na poljedelski na�in življenja. Tako naj bi si

Tutsiji� �� posedovanja živine pridobili primaren položaj v družbi. Za družbe

podsaharske Afrike je namre��zna�ilno, da se premoženje šteje po glavah goveda, ki ga ima

posameznik v lasti (Kamukama, 1997, 12).

�� 20 Tutsiji so v �asu prihoda kolonizatorjev sestavljali okoli 15%, Hutuji 84% in Twa-ji 1% prebivalstva (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1960, 22).

�

��

�

Na podlagi stereotipne razdelitve ruandske družbe na živinorejce (Tutsiji) in

poljedelce (Hutuji) lahko sklepamo, da je za predkolonialno Ruando bolj kot etni�na zna�ilna

ekonomska diferencialnost, ki ji le redko kdo oporeka, pa �eprav obstajajo dokazi, da so

Hutuji posedovali živino še pred domnevnim prihodom Tutsijev (Goyvaerts, 2000,183). To

tezo sicer lahko posplošimo, a vendar je potrebno upoštevati tudi novejša dognanja o obstoju

Hutujev z živino in Tutsijev z zemljo (Mamdani, 2002, 51). Tako se zgodovinar znajde pred

precejšno dilemo, za kakšno polarizacijo medplemenskih odnosov je v Ruandi sploh šlo? Zdi

se, da obstaja ve� indicev tako o polarizaciji, nanašajo�i se na plemensko pripadnost, kot tudi

ekonomski polarizaciji, a vendarle se zdi, da se v z vsakim novim dokazom, ki ga zgodovinar

pridobi, pojavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko o teh razlikah med plemeni sploh z

gotovostjo trdimo? A �e je mogo�e za zgodnejše obdobje pred razvojem kraljevin na obmo�ju

Ruande o takšni polarizaciji le ugibati, lahko za �asa kraljestva Ruande lo�evanja na podlagi

razli�nih kategorij govorimo z ve�jo gotovostjo, saj vsaka centralizacija ozemlja vselej

prinese dolo�eno mero polarizacije prebivalstva.

Zdi se, da se je v Ruandi od 15. stoletja dalje za�el oblikovati protofevdalni sistem, ki

ga lahko primerjamo s tistimi iz srednjeveške Evrope. Maloštevilna aristokracija na eni in

števil�no »tla�ansko« prebivalstvo na drugi strani. �eprav je, kot smo že omenili, obstajala

dolo�ena stopnja ekonomske specializacije na podlagi plemenske identifikacije, ta ni bila

ostro za�rtana, dokazano pa je bila tudi socialno prehajanje posameznikov na podlagi

medplemenskih porok (pri medplemenski poroki je žena prevzela plemensko identiteto moža)

ali spremembe ekonomskega stanja (Hutuji so lahko s pridobitvijo dolo�enega števila živine

spremenili identiteto in formalno postali Tutsiji, le-ti pa so lahko z izgubo živine ta položaj

izgubili). Ve�ina prebivalstva, ne glede na plemensko usmeritev, je bila tudi dolžna pla�evati

dajatve tutsijski aristokraciji, le-te pa so se ve�inoma pla�evale glede na ekonomsko

specializacijo posameznika in so predstavljale tretjino družinskega prihodka (Kamukama,

1997, 13). Pomembno je tudi poudariti, da so dajatve pobirali t.i. »poglavarji okrajev«, ki so

lahko izhajali iz kateregakoli plemena, odvisno od prevladujo�e ekonomske specializacije

okraja. Tako je bila omogo�ena tudi omejena stopnja nižje hutujske aristokracije, ki pa je bila

podrejena državni, ta pa je bila vsaj v centralni Ruandi vedno tutsijskega rodu. Da pa fevdalni

sistem, na vrhu katerega je bil mwami (kralj, ki je bil vedno iz plemena Tusijev21), ni bil zgolj

izkoriš�evalne narave, je razvidno iz tega, da so podaniki v zameno za dajatve dobili tako

zaš�ito pred lokalnim kot zunanjim izkoriš�anjem (Kamukama, 1997, 15). Z drugimi

�� 21 Tu je mišljena le centralna Ruanda z kraljestvom Nyanginya, ki je danes razumljena kot predhodnica kraljestva Ruande. Sicer so, zlasti na severu današnje Ruande, obstajale dolo�ene državne tvorbe, na �elu katerih je bil mwami hutujskega porekla (Goyvaerts v: Goyvaerts:2000, 167).

��

�

besedami, z zaš�ito svojih podanikov si je mwami zagotavljal pravico do pobiranja dajatev.

Tudi v tem smislu je bil ta sistem soroden srednjeveškim v Evropi.

Iz vsega naštetega je mogo�e priti do ugotovitev, da režim, ki je vladal v Ruandi od

15. do konca 19. stoletja, ni mogo�e ozna�iti za rasisti�no diskriminatoren, kljub temu, da so

obstajali dolo�eni položaji v državi, ki so bili Hutujem in Twa-jem nedostopni (mwami, višja

aristokracija, v ve�ji meri tudi vojska22). Najve�je neenakosti v predkolonialni Ruandi se ne

kažejo v smislu razlikovanja med Tutsiji, Hutuji in Twa-ji, temve� v fevdalnem smislu plemi�

– podložnik. Zato se kot najbolj primerna ponuja ugotovitev Mahmooda Mamdanija, da

razlike med Tutsiji in Hutuji kljub temu, da je na osnovi genetike evidentno, da imajo razli�ne

prednike, niso histori�ne, temve� predvsem politi�ne. Ko se je skozi razvoj ruandskega

kraljestva in centralizacijo države lo�nica med aristokracijo in ostalim prebivalstvom

pove�evala, se je, tako Mamdani, ustvaril ob�utek povezanosti med podložniki. Tutsiji

neankrat niso bili mišljeni kot pripadniki dolo�enega plemena, temve� kot vladajo�a kasta, ki

je obvladovala ozemlje in imela nadzor nad politi�nim in kulturnim življenjem v državi. Biti

Tutsi je postalo »biti na oblasti«, »biti blizu oblasti« ali »identificirati se z oblastjo«

(Mamdani, 2002, 75).

Socialne razmere, kot so jih našli Evropejci v Ruandi, so bile torej, glede na

sodobnejše raziskave, napa�no interpretirane, kar je nedvomno koristilo kolonialnim

oblastem. A vendarle kljub nekaterim sodobnejšim poizkusom popolnega zanikanja

diferencialnosti med ruandskimi plemeni le-te ne moremo do potankosti zanikati. Res je, da

so vsa tri plemena govorila isti jezik in ustvarila isto kulturo, a vendarle so se vizualno

lo�evala, le Tutsiji pa so imeli dostop do nekaterih najvišjih položajev v državi. Zato se pri

genocidu leta 1994 vsiljuje misel maš�evanja za dolgotrajno zatiranje elite, kot ga poznamo

tudi iz moderne zgodovine v Evropi. A razlog, da se je ta vzorec zatirajo�e elite posplošil na

celotno pleme Tutsijev, ne moremo iskati v predkolonialnem obdobju, temve� lahko krivdo za

to iš�emo zlasti v kolonialni upravi.

Med predkolonialno zgodovino Kongovske kotline ter Ruande le stežka lahko

potegnemo vzporednice. Na eni strani je šlo za prostor, odprt k morju, kar je botrovalo

zgodnejšemu trgovskemu pritisku Evrope in arabskega sveta na Kongovsko kotlino, ki je

rezultiral v ve�stoletno kaoti�nost razmer ter velik �loveški davek, ki ga je to obmo�je pla�alo

zaradi trgovanja s sužnji. Na drugi strani pa Ruanda zunanjega pritiska (�e imamo v mislih

�� 22 Srainhert prevlado tutsijskega elementa v vojski utemeljuje z uporabo živine v vojaške namene. Ta pa je bila v ve�ji meri v posesti Tutsijev (Kamukama, 1997, 13).

��

�

Evropejce in muslimane) vse do konca 19. stoletja ni �utila, zaradi �esar je lahko razvila in

ohranila stabilno državno strukturo, ki jo pogojno lahko ozna�imo kot fevdalno. �e lahko

torej osnovo destruktivnih elementov kolonializma v Kongu nedvomno najdemo v

ve�stoletnem zunanjem poseganju v ta prostor, tega za Ruando ne moremo trditi. Lahko pa jo

najdemo v specifi�ni družbeni situaciji vladanja elite manjšinskega plemena, ki predstavlja

osnovo za kasnejše zaostrovanje medplemenskih odnosov med kolonialnim obdobjem.

Takšne družbene razmere so bile v Ruandi omogo�ene zaradi majhne površine ozemeljsko

zaklju�enega ozemlja, ki je sicer zaradi velike nadmorske višine (ve�ina Ruande leži nad

1000 metri nadmorske višine) in posledi�no ugodne klime omogo�alo gosto naselitev, a tudi

znatno zmanjšano plemensko diverziteto. V Kongu, nasprotno, takšne plemenske situacije,

tudi �e so obstajale, niso mogle priti do izraza, saj je ve�ja obširnost površine kasnejšega

koloniziranega obmo�ja omogo�ala eksistenco mnogo ve�jega števila plemenskih združb, ki

pogosto med seboj niti niso imele stikov. Kot bomo videli v naslednjem poglavju, je takšne

razmere kolonizator uporabil v svojo korist, saj mu je omogo�ala neposredno kontrolo nad

obmo�jem.

��

�

4. DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V KONGU

(1885 – 1860)

4. 1. KONGO KOT ZASEBNA KOLONIJA LEOPOLDA II 1885 – 1908)

4. 1. 1. Ustanovitev Svobodne Države Kongo

Med afriškimi zgodovinarji je v navadi, da zgodovino Afrike razdelijo na dve obdobji:

pred letom 1885 in po njem. �eprav je, kot bomo videli v nadaljevanju, skoraj mitoizirana

pomembnost te letnice v mnogo�em preve� poudarjena in v�asih v nasprotju z realno osnovo,

vendarle predstavlja pomembno simbolno lo�nico v afriški zgodovini. Ozna�uje namre�

aktiven vstop Afrike v svetovno geopoliti�no sfero, saj je ve�ji del celine v okviru »ruvanja za

Afriko«, katerega vrhunec Berlinska konferenca v letih 1884-1885 tudi predstavlja, padel pod

neposredni vpliv evropskega kolonializma. S tem je Afrika kot eno zadnjih obmo�ij na svetu

postala prizoriš�e tekmovanja evropskih kolonialnih sil, v katerega so se vklju�ile tudi nove,

zunanjepoliti�no zelo ambiciozne države, kot na primer Italija, Nem�ija in Belgija, ki so se

želele uveljaviti na kolonialnem zemljevidu. Slednji sta odigrali pomembno vlogo v

koloniziranju centralnoafriškega prostora, posledice belgijskega in nemškega kolonializma pa

bivše kolonije �utijo še dandanes.

Kongo v konceptu »ruvanja za Afriko« nedvomno predstavlja svojevrstno posebnost,

ne toliko zaradi svoje izrazito represivne kolonialne politike (katera je bila tudi sicer med

kolonializmi v Afriki stalna praksa23), kot predvsem zaradi dejstva, da je bil štiriindvajset let

(1885 – 1909) zasebna kolonija belgijskega kralja Leopolda II. Ta pojav, sicer unikaten v

zgodovini afriškega kolonializma, je bil posledica specifi�nih geopoliti�nih razmer, novega

abolicionisti�nega duha evropske diplomacije ter diplomatske iznajdljivosti Leopolda II, ki je

te razmere uspel obrniti v svojo korist. Za našo temo je nastanek »Svobodne Države Kongo«

pomemben zlasti zaradi izrazitega kontrasta med predhodno promoviranimi na�rti Leopolda II

na ozemlju Konga ter realnim stanjem, ki postavlja kolonialni sistem v »Svobodni Državi

Kongo« na sam vrh najbolj represivnih in izkoriš�evalskih kolonializmov v Afriki (BBC

News 2009-04).

Dejstvo, da je Kongo postal zasebna last belgijskega kralja, gre v osnovi pojasnjevati s

posebno družbeno-politi�no klimo, ki je zavladala v Evropi in ZDA v drugi polovici 19.

stoletja. Skrivnost Leopoldovega uspeha lahko najdemo v dejstvu, da se je prilagodil

mednarodnemu trendu ostrega boja proti trgovini s sužnji, ki je zaznamoval zlasti britansko,

francosko in ameriško politiko. Ta humanitarna klima je bila sicer do neke mere hipokriti�na,

saj je ve�ina kolonialnih sil prenehala trgovati s sužnji šele konec 18. ali celo v 19. stoletju, v �� 23 Glej zlasti Lidqvist(2009): Iztrebite vse divjake.

��

�

ZDA pa je bilo suženjstvo ukinjeno po secesijski vojni (1861-1865). Potrebno je tudi

poudariti, da mednarodna gonja proti trgovini s sužnji ni bila usmerjena proti Španiji in

Portugalski, ki sta v sedemdesetih letih 19. stoletja še dovoljevale suženjstvo v svojih

kolonijah24. Glavna tar�a je nasprotno postala tako imenovana arabska trgovina s sužnji, pri

�emer ni mogo�e prezreti mo�nih kolonialnih ambicij, ki so jih evropske kolonialne velesile

imele prav na obmo�jih, ki so jih obvladovali islamizirani trgovci s sužnji (Hochschild, 1998,

28). Zato ni presenetljivo, da je ambiciozni Leopold II, ki je že kmalu po za�etku svojega

vladanja pokazal interes zlasti za obmo�ja v centralni Afriki, za�el intenzivno apelirati na boj

proti (arabski) trgovini s sužnji.

Metode, ki jih je Leopold II uporabil pri uresni�evanju svojih kolonialnih ambicij,

lahko na grobo razdelimo v tri kategorije, ki so se med seboj dosledno dopolnjevale in

nenazadnje tudi dosegle svoj cilj. Te kategorije so:

1) Ustanavljanje raziskovalnih, humanitarnih in gospodarskih družb, navezanih na

obmo�je osrednje Afrike.

2) Sponzoriranje raziskovalnih ekspedicij v notranjost Kongovske kotline.

3) Diplomatsko lobiranje in izigravanje kolonialnih sil.

1.

Za prvi o�iten pokazatelj Leopoldovih interesov v osrednji Afriki lahko brez dvoma

ozna�imo organizacijo Mednarodne geografske konference v Bruslju (Brussels International

Geographical Conference) septembra leta 1876. Na tem sre�anju, ki mu je Leopold II tudi

predsedoval, se je zbrala elita raziskovalcev, geografov in filantropov, prisostvovali pa so tudi

predsedniki geografskih društev iz petih evropskih držav: Velike Britanije, Nem�ije, Italije,

Rusije in Avsto-Ogrske (Rappoport, 1910, 156). Ker je šlo za izklju�no znanstveno in

humanitarno sre�anje, na katerem so se dogovorili o pospešenem raziskovanju do tedaj še

povsem neznanega obmo�ja osrednje Afrike in boju proti (vzhodnoafriški – arabski) trgovini

s sužnji, je Leopold II žel simpatije tako doma�e kot tuje javnosti, nikakor pa ga kolonialne

sile še niso razumele kot morebitnega pretendenta na mednarodnem kolonialnem prizoriš�u.

Leopold je humanitarne namene konference poudaril že v uvodnem govoru, ko je naznanil, da

je osnovni cilj konference »… odpreti civilizaciji edino obmo�je na svetu, kamor še ni

prodrla« (Jeal, 2007, 231)25.

�� 24 Portugalci so sicer formalno ukinili trgovino s sužnji leta 1830 in ukinili suženjstvo v svojih kolonijah leta 1858, a so Portugalske ladje dovažale sužnje v Brazilijo vse do leta 1888, ko je bilo suženjstvo ukinjeno tudi v tej državi (Rodriguez, 1999, str. 189-190). 25 »…open to civilization the only part of our globe where it has yet to penetrate. »(Jeal, 2007, 230).

��

�

Na konferenci je Leopold II dosegel pomemben cilj: ustanovitev Mednarodnega

Afriškega Združenja (International African Association – v nadaljevanju MAZ), ki je bilo

zadolženo za organizacijo raziskovalnih ekspedicij v osrednjo Afriko, ustanavljanje

znanstvenih ustanov in bolnišnic v osrednji Afriki (Office de l'information et des relations

publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 92). Kot je razvidno že iz imena

samega, se organizacija (Leopold II je postal njen predsednik) še ni osredoto�ila na

Kongovsko kotlino, je pa ohranila mednarodni zna�aj, pridobljen na konferenci, saj je bila

sestavljena iz lokalnih komitejev vseh držav pristopnic. Namen komitejev (sodelovanje in

širjenje informacij med �lanicami združenja) je sicer hitro propadel zaradi kolonialnih ambicij

udeleženk, tako da je leto zatem (1877) od celotnega afriškega združenja ostal le še belgijski

komite, ki ga je vodil Leopold II (Kalungi, 2004, 80).

MAZ je , kot se je kasneje izkazalo, postala podlaga za novo organizacijo, ki je

kasneje imela glavno vlogo pri upravljanju Svobodne Države Kongo: Mednarodno Združenje

za Kongo (International Association of the Congo – v nadaljevanju MZK). Glede nastanka

tega društva še vedno ostaja precejšnja zmeda zlasti zaradi imenske sorodnosti z

Mednarodnim Afriškim Združenjem. Zmedo še pove�uje dejstvo, da je Mednarodno

Združenje za Kongo nastalo iz belgijskega Komiteja za preu�evanje Zgornjega Konga

(Comité d' études du Haut-Congo), ki je bilo belgijski komite Mednarodnega Afriškega

Združenja. A Leopold II je vseskozi zatrjeval, da gre pri obeh združenjih za lo�eni

organizaciji: »Moramo biti pozorni, da bomo dali javnosti jasno vedeti, da sta Mednarodno

afriško združenje in Mednarodno združenje za Kongo dve razli�ni stvari. Ljudje namre�

organizacij ne lo�ujejo«26 (Hochschild, 1998, 65).

Osnovna razlika med MAZ in MZK je pravzaprav zelo o�itna in predstavlja bistven

odklon od predhodne Leopoldove filantropske drže h komercialni. �e je namre� MAZ še

delovala po znanstvenih in humanitarnih principih, so pri MZK že prišli v ospredje

gospodarski na�rti belgijskega kralja. Kot pravi eden prvih Leopoldovih biografov, Angelo S.

Rappoport, je bila namre� MZK v prvi vrsti že gospodarska organizacija, ki naj bi sprva

preu�evala ekonomske zmožnosti Kongovske kotline, njen kapital pa je presegel milijon

frankov (Rappoport, 1910, 166). V osnovi je MZK že bila mednarodna organizacija pod

popolnim nadzorom in oblastjo belgijskega kralja, ki je sicer deloval kot njen predsednik in

formalno nikoli ni postal vladar Konga. Preko organizacije je Leopold II pod krinko

�� 26 »Care must be taken not to let it obvious that the Association of the Congo and the African Association are two different things… People doesn�t grasp that.« (Hochschild, 1998, 65).

��

�

humanitarnosti neovirano uresni�eval svoje kolonialne ambicije in sam v za�etku njenega

delovanja tudi skrbel za ekonomsko stabilnost podjetja.

2.

Že na bruseljski gospodarski konferenci leta 1876 in ustanovitvi MAZ je Leopold

vseskozi poudarjal nujnost raziskovalnih ekspedicij na ozemlju osrednje Afrike. Zavedal se je

namre�, da kolonialne sile ne bodo imele posluha za mednarodno lobiranje, humanitarne

akcije in denarne investicije v Kongu. Za utemeljenost zahtev po koloniji je Leopold

potreboval dolo�ene na zgodovinski osnovi temelje�e argumente, ki pa jih za razliko od

kolonialnih sil, ki so že stoletja plule ob kongovski obali, ni imel. Zato je pred neposrednim

vstopom na kolonialno prizoriš�e potreboval dolo�eno predhodno delovanje organizacije

MAZ (in kasneje MZK) na obmo�ju Konga, ki bi dale njegovim zahtevam po koloniji

dolo�eno argumentacijo. Da je s tem namenom Leopold II v Kongo poslal tudi angleškega

raziskovalca Henryja Mortona Stanleya, še najbolj razkriva pismo belgijskega kralja svojemu

veleposlaniku v Londonu 17. 11. 1878:

«Verjamem, da bi moje pooblastilo Stanleyu po prevzemu katerega koli ozemlja v

Afriki v mojem imenu povzro�ilo nasprotovanje Angležev… Zato razmišljam o tem, da bi

Stanleya poslal na izklju�no raziskovalno misijo, ki ne bo ogrozila nikogar, hkrati pa bomo z

njo pridobili dolo�ene postojanke v tej regiji, ki bodo ustrezno opremljene. Z visokim

poveljstvom bomo le-te lahko nato naknadno razvijali, ko se bosta Evropa in Afrika privadili

na naše zahteve po Kongu.«27(Jeal, 2007, 231).

To pismo je eden redkih ohranjenih dokumentov, ki nazorno izpri�ujejo resni�ne

namene Leopolda II v Kongu, hkrati pa pojasnjuje tudi namembnost sponzoriranja številnih

raziskovalnih ekspedicij, ki so se pod pokroviteljstvom MAZ in kasneje MZK zvrstile v

osrednji Afriki. Napa�no je prepri�anje, da je bila Stanleyeva odprava edina, ki jo je Leopold

poslal v Kongo, saj se jih je med leti 1877 in 1884 zvrstilo še pet pod vodstvom E. F.

Cambierja, E. Popelina, G. Remaerkersa, E. P. J Stormsa, J. Beckerja in A. E. Duretteja

(Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi,

1959a, 92). Njihova naloga je bila podobna Stanleyevi, a te odprave so bile kratkotrajnejše in

niso imele takšnih pooblastil, kot jih je od Leopolda II dobil Stanley, ki je s svojo ve�letno

�� 27 »I belive (wrote Leopold) that if I commission Stanley to take possession in my name of any given place in Africa, the English would stop me ... I am therefore thinking in terms of entrusting Stanley with a purely exploratory mission which will offend no one and will provide us with some posts down in that region, staffed and equipped, and with a high command for them which we can develop when Europe and Africa have got used to our »pretensions« in the Congo.« (Jeal, 2007, 231).

��

�

aktivnostjo v Kongu odprl vrata ustanavljajo�i se koloniji in uspešno izpolnil vsa Leopoldova

pri�akovanja (Jeal, 2007, 281).

Stanleyeva povezanost z nastajanjem Leopoldove zasebne kolonije je še danes vir

številnih nesoglasij med zgodovinarji in Stanleyjevimi biografi, polemika pa pravzaprav traja

že vse od nastanka Svobodne Države Kongo. Vzrok za to ni le v spornosti naloge, katero je za

Leopolda II opravljal v Kongu, temve� se mnenja krešejo tudi glede raziskoval�eve osebnosti

in njegovega odnosa do Afrike ter njenih prebivalcev. Mnogi so namre� še danes prepri�ani,

da je bil Stanley krut rasist, ki je z na�inom vodenja odprav dal zgled kasnejšim kolonialnim

oblastem v Svobodni Državi Kongo (Carey, 2007, 39). Kot argument izpostavljajo številne

žrtve na njegovih odpravah, izpri�ana izživljanja nad nosa�i ter rasisti�ne opazke na ra�un

Afri�anov, katerih v njegovih dnevnikih menda ne manjka. Znana je Stanleyeva izjava, da

»divjaki spoštujejo samo silo.« (Ki-Zerbo, 1977, 401). Nekateri (literarni) zgodovinarji trdijo,

da se je takšna (negativna) podoba Stanleya sicer pojavila že s prvim opozicijskim pisanjem

proti Leopoldovemu sistemu v Kongu in to trditev argumentirajo z trditvijo, da je Joseph

Conrad v svojem znanem delu Srce Teme (Heart of darkness) izrazito negativni karakter

Kurtza izoblikoval na svojem videnju Stanleyeve osebnosti (Lindquist, 2009, 54).

Danes nekateri Stanleyevi biografi, izmed katerih gre v prvi vrsti izpostaviti Tima

Jeala, Stanleyev odnos z Leopoldom vidijo v povsem druga�ni lu�i in zagovarjajo tezo, da je

Leopold II Stanleya uporabil za »pripravljanje kolonialnega prizoriš�a« in nato, ko ga ni ve�

potreboval, pozabil na vse obljube, ki mu jih je predhodno dal. Kakorkoli že, domneva, da je

Stanley s svojimi metodami vplival na Leopolda in da je celo sam pristopil do belgijskega

kralja, je danes v znanstvenih krogih pove�ini zavrnjena. Znano je namre�, da sta

raziskovalca, ko se je vra�al iz svoje ekspedicije v Kongu, v Marseillu pri�akala Leopoldova

poslanca in mu predstavila kraljev na�rt, po katerem naj bi Stanley v Kongu raziskoval,

postavljal vojaške in trgovske baze, gradil ceste in poizkušati najti najenostavnejšo pot okoli

brzic in skozi Kristalne gore (Hochschild, 1998, 63). Stanley je sprva ponudbo zavrnil, saj je

želel za svoj projekt kolonizacije Konga navdušiti britansko vlado, ko pa ga je ta zavrnila, je

podpisal pogodbo z MZK (Jeal, 2007, 231). Ali je bilo podpisovanje pridružitvenih

sporazumov plemenskih poglavarjev, s �imer so le-ti svoje ozemlje združili pod okrilje MZK

za skupno obrambo proti zunanji nevarnosti (Jeal, 2007, 286), del Leopoldovih napotkov

Stanleyu še pred odhodom v Kongo ali pa so te aktivnosti raziskovalca plod ugotovitve, da je

na podoben na�in ozemlje v zgornjem Kongu Franciji že prisvajal italijanski raziskovalec

Pierre Savorgnan de Brazza, ni natan�no znano. Se pa iz zgoraj navedenega Leopoldovega

��

�

pisma belgijskemu veleposlaniku v Londonu da sklepati že na predhodnih na�rtih

priklju�evanja ozemlja organizaciji MZK.

Kontroverznost Stanleyeve odprave je nedvomno v najve�ji meri posledica

priklju�evanja ozemlja Leopoldovim organizacijam, pri �emer je potrebno poudariti, da v

svetovni javnosti ni vzbudila pretiranega razburjenja, saj so podobne metode uporabljali tudi

drugi raziskovalci v službah kolonialnih sil. Omeniti velja zlasti de Brazzo, ki je s svojim

delovanjem neposredno ogrožal Leopoldove na�rte (Hochschild, 1998, 70). A vendarle se

pojavlja vprašanje eti�nosti tega po�etja, saj je bilo zavajanje plemenskih poglavarjev, da gre

pri podpisovanju sporazumov zgolj za združevanje ozemelj v nekakšno unijo pod okriljem

MZK zaradi skupne obrambe proti zunanjim sovražnikom, že kmalu zelo o�itno. Stanley je v

Kongu uspel podpisati pogodbe z okoli 450 poglavarji, izmed katerih jih, tako Hochschild,

ve�ina niti ni vedela, kakšne dokumente podpisuje, Stanley pa je zaradi nevednosti

domorodcev ozemlja »kupoval« po smešnih cenah, v primeru zavrnitve pogodbe pa se ni

obotavljal uporabiti tudi silo (Hochschild, 1998, 71).

Stanleyeva odprava je bila velik uspeh. Poleg tega, da je za MZK teoreti�no pridobila

ogromno ozemlje, ki se še danes okvirno sklada z državnimi mejami DR Kongo, je v Kongu

vzpostavila osnovno infrastrukturo, klju�no za obratovanje kolonialnega sistema. Tu gre še

posebno izpostaviti ceste, ki so postale predhodnica znane železnice med mestoma Matadi in

Leopoldville (današnja Kinšasa). Tudi na�rti samega Leopoldvilla so bili plod Stanleyeve

odprave, ki je takrat še majhnemu oporiš�u, ki je nato postalo glavno mesto kolonije, dalo ime

po belgijskemu kralju.

3.

�e površni bralec poizkuša analizirati Leopoldove aktivnosti v Kongu pred letom

1882, ko se je Stanley vrnil iz Konga, bo verjetno presene�en nad u�inkovitostjo in

filantropsko navdahnjenostjo, s katero se je Leopold lotil svojega projekta. Na�rtno

propagirana humanitarna narava projekta je požela velike simpatije svetovne javnosti, a temu

ne moremo pripisati odlo�ilen faktor pri oblikovanju Konga kot zasebne kolonije belgijskega

kralja. V kolonialni diplomatski vojni za Kongo, v katero je s svojimi pretenzijami stopil

Leopold II, �lovekoljubni projekti niso igrali odlo�ilne vloge. �e danes pogledamo položaj, v

katerem se je Leopold znašel v letih pred berlinsko konferenco (1884-1885), se zdijo njegove

želje po koloniji iluzija. Kongo je namre� postal pomembna cona, na kateri je slonel prihodnji

zemljevid osrednje kolonialne Afrike. Zato se zdi kon�ni uspeh Leopolda II na prvi pogled še

��

�

toliko bolj presenetljiv. A le dokler se natan�neje ne seznanimo z diplomatskimi potezami, s

katerimi si je Leopold pridobil naklonjenost vseh svetovnih sil.

Predhodna trditev, da humanitarni na�rti, na katere je apeliral belgijski kralj, niso imeli

klju�ne vloge pri osnovanju Svobodne Države Kongo, se zdi ob argumentih vlade ZDA, ki je

22. 4. 1884 prva sprejela MZK kot legitimno oblastno strukturo v Kongu, prenaglo osnovana.

A vprašati se je potrebno, kateri aspekt Leopoldovih na�rtov, ki jih je preko lobista Henryja

Sheltona Sanforda ameriškemu predsedniku Chesterju Arthurju predstavil Leopold II, je

ameriško vlado prepri�al do te mere, da je Leopolda II podprla. Iz vidika kolonialnih odnosov

in razvijajo�ega se kapitala v ZDA se zdi trditev, da so odlo�itvi ameriškega kongresa v

najve�ji meri botrovali na�rti o vzpostavitvi svobodne trgovinske cone na obmo�ju Konga,

najbolj smiselna. Da ta teza ni zgolj plod novejših zgodovinskih raziskav, dokazujejo številni

�asnikarji, ki so leta 1885 ameriško podporo Leopoldu razumeli predvsem kot gospodarski

sporazum (glej npr. Evening Observer, 30. 1. 1885, 1).

Težje kot podporo ZDA Leopoldovemu projektu pa je razumeti interes najvplivnejše

kolonialne sile konec 19. stoletja - Velike Britanije, po priznanju MZK kot oblastni subjekt v

Kongu. Britanska vlada je namre� pokazala naklonjenost portugalskim pretenzijam po

Kongu28, kar so slednji utemeljevali z zgodovinsko dokazano prisotnostjo na obalah Konga

vse od konca 16. stoletja dalje (Nzongola-Ntalaja, 2007, 17). Da bi Leopold Britance prepri�al

z obljubami o svobodni trgovini na obmo�ju Kongu, se ne zdi verjetno, tudi zato, ker so imeli

takšen dogovor tudi z Portugalci. Zato gre vzrok iskati zlasti v diplomatski vojni s Francijo, ki

je Veliki Britaniji predstavljala veliko kolonialno konkurenco (Kalungi, 2004, 85).

Odlo�itev Britanske vlade, da podpre Leopoldove na�rte v Kongu, postane razumljiva

ob preu�evanju Leopoldovih diplomatskih manevrov, s katerimi je izigral celotno kolonialno

srenjo. Franciji, ki je ob posredovanju Angležev ostala brez klju�nega zaveznika v osrednji

Afriki – Portugalske, je Leopold ponudil ugodne trgovske pogoje, podobne tistim, kakršne sta

podpisali Portugalska in Velika Britanija. Klju�en pogajalski element, s katerim je Leopold

Francijo pridobil na svojo stran, pa je nedvomno �len pogodbe, po katerem bi Franciji v

primeru, �e pride do propada oblasti MZK v Kongu, to ozemlje avtomati�no pripadlo

(Nzongola-Ntalaja, 2007, 17). Francija je bila z pogodbo zadovoljna, saj ji prisotnost

Leopoldove družbe MZK v Kongu ni predstavljala grožnje, medtem ko bi ta v primeru

prisotnosti Portugalske in posledi�no Anglije v Kongu nedvomno obstajala.

�� 28 Portugalci so se sicer sprva nameravali povezati z Francozi, ki so imeli v Kongu tudi svoje interese (Forbrath, 1982, 355).

��

�

Sporazum z Francijo pa je imel za posledico dve ugodnosti, na katere je Leopold

ra�unal. Nem�ija si je namre� v �asu po pruskih vojnah prizadevala popraviti odnose z

Francijo, po drugi strani pa Bismarck tudi ni skrival nezadovoljstva zaradi angleško-

portugalskih dogovorov. Zato tudi ni imel pomislekov pri priznanju MZK. Poleg tega je

britanska vlada, ki je nasprotovala francoski prisotnosti v Kongu, odstopila od svojega

sporazuma z Portugalci in priznala Leopoldovo organizacijo kot legitimno oblast v Kongu. Ta

presenetljiv zasuk je bil logi�na posledica vseh Leopoldovih diplomatskih manevrov. Britanci

ne le, da so podprli Leopolda - v lu�i kolonialnih odnosov so si celo prizadevali za

�imprejšnjo stabilizacijo vlade v Kongu, saj bi le-ta v primeru propada pripadel Franciji

(Forbrath, 1982, 355-356).

Iz zgoraj naštetega je razvidno, da se kongovska problematika ni reševala na Berlinski

konferenci, kot je pogosto predstavljeno, temve� je Leopold II s svojo spretno politiko

pridobil soglasja vseh pomembnejših kolonialnih sil že pred samo konferenco, katera pa je

pomenila uradno zmagoslavje belgijskega kralja. Najve�ji del Kongovske kotline je namre�

padel pod pokroviteljstvo MZK, katere predsednik je bil Leopold, le severovzhodni del, kjer

je bil predhodno aktiven de Brazza, je pripadel Franciji, skrajni južni pa Portugalski, ki je

obmo�je pridružila svoji koloniji Angoli (Kalungi, 2004, 82).

Postopek vklju�evanja Konga pod Leopoldov nadzor predstavlja pomemben element v

zgodovini kolonializma, saj se v njem zrcalijo vsi bistveni elementi poznega kolonializma:

pojav novih kolonialnih sil, iskanje novih obmo�ij za gospodarsko eksploatacijo in

diplomatsko merjenje mo�i med evropskimi silami. Vse to je v svoj prid izkoristil Leopold II,

pri �emer gre opozoriti še na mo�an element diplomatske dvoli�nost. Leopold je vseskozi,

tudi celoten �as obstoja Svobodne Države Kongo, poudarjal humanitarno osnovo svoje

kolonije kljub dejstvu, da so iz Konga že kmalu za�ela pritekati pretresljiva pri�evanja o

dogajanju v Leopoldovi zasebni koloniji. Realno stanje v Kongu je postalo popolno nasprotje

od propagiranega.

4. 1. 2. Osnovni elementi kolonialne oblasti v Svobodni Državi Kongo

Danes je Svobodna Država Kongo pogosto predstavljena kot najbolj izrazit in

represiven prototip evropskega imperializma konca 19. in za�etka 20. stoletja, ki je imel

destruktivne posledice na okolje in družbo po celotni podsaharski Afriki. Tendence, iz katerih

je izhajala kolonialna oblast Leopolda II, lahko zasledimo v ve�ini so�asnih kolonializmov,

pri �emer pa gre vendarle izpostaviti destruktivne ekstreme tako iz socialnega kot tudi

��

�

ekološkega vidika, ki jih je utrpela Kongovska kotlina v najbolj intenzivnem obdobju

kolonialne eksploatacije, ko je bila v zasebni lasti belgijskega kralja.

Zakaj je postal Kongo prizoriš�e uni�ujo�ega kolonialnega sistema, kateremu je

pogosto dokazovana krivda hude depopulacije ozemlja, ki ga je upravljal? Deloma smo na to

vprašanje že odgovorili pri predstavitvi nastanka kolonije. Dejstvo, da je tako veliko ozemlje,

kot je Kongovska kotlina, postalo osebna last evropskega kapitalista (kar je Leopold II

nedvomno bil), se neposredno navezuje na posledi�no neobi�ajno mo�no stopnjo ekonomske

in družbene eksploatacije kolonije. Vzpostavitev kolonialnega aparata in infrastrukture, ki je

bila potrebna za izkoriš�anje ozemlja, je namre� zahtevala od kolonizatorja velika finan�na

sredstva, ki so bila odlo�no prevelik zalogaj za Leopolda II. Ta se je zato v prvih letih obstoja

Svobodne Države Kongo nenehno ukvarjal zlasti z velikimi finan�nimi težavami in iskanjem

finan�nih sredstev, nujno potrebnih za delovanje kolonialnega aparata. Že v letu 1886 tako

lahko v �asopisju zasledimo novice o obširnih posojilih, ki jih je Leopold (oziroma

novoustanovljena SDK), jemal pri prakti�no vseh pomembnejših evropskih bankah. Newark

Daily Advocate tako na primer piše o pogodbi med Leopoldom in dunajsko Landres Bank ,

po kateri je slednja posodila Leopoldu �5.000.000 z »namenom koloniziranja Države Kongo«

(Newark Daily Advocate, 12. 2. 1886, 1). V istem obdobju pa tudi Galveston Daily News piše

o podobni pogodbi, ki naj bi jo Leopold sklenil z Angleško Državno Banko (Galveston Daily

News, 13. 2. 1886, 8). Pri �lanku iz slednjega �asopisa je mogo�e opaziti tudi ostro kriti�no

noto do obravnavanega sporazuma, pri �emer se avtor �lanka sprašuje, s kakšnimi sredstvi bo

belgijski kralj lahko svoj dolg popla�al, in neposredno namiguje na bodo�e izkoriš�anje

kongovske domorodne delovne sile (Galveston Daily News, 13. 2. 1886, 8).

Kriti�ni novinarski aspekt na Leopoldov kolonialni sistem predstavlja pomemben

element v �asu obstoja SDK, ki je, kot bomo prikazali kasneje, pomembno pripomogel tudi k

propadu Leopoldove kolonije oziroma njene predaje Belgiji. Presenetljivo pa je, da se pojavi

že tako zgodaj. Za za�etek opozicijskega pisanja proti kolonialnemu sistemu v Kongu namre�

sicer veljajo redki objavljeni �lanki misijonarjev, ki so delovali v Kongu. Morda lahko tudi

nezaupljivosti do Leopoldovih projektov, izraženi preko medijev, pripisujemo razmeroma

hiter upad zanimanja do sodelovanja z belgijskim kraljem s strani zasebnih bank, zaradi �esar

je moral Leopold II najti nov, u�inkovitejši na�in zbiranja sredstev za svojo kolonijo.

Hochschild meni, da je bil celoten projekt bruseljske konference leta 1889, katere

osnovna tema naj bi bil boj proti suženjstvu, usmerjen v zgolj en cilj – zbiranje finan�nih

sredstev za Leopoldovo zasebno kolonijo. Svojo trditev potrjuje z osnovnim dosežkom

konference: ukinitvijo SDK kot svobodne trgovinske cone. Z drugimi besedami, Leopold II je

��

�

sodelujo�e države prepri�al, da zaradi neugodnega finan�nega položaja, v katerem se je znašla

njegova kolonija, obstaja resna nevarnost, da bo boj proti trgovcem s sužnji v Kongovski

kotlini neuspešen. Zato je pozval delegate, naj omogo�ijo SDK izklju�no pravico do prihodka

oz izvoza. Vse velesile so njegov poziv sprejele (izjema je bila le Nizozemska (Doyle, 2007,

19)), pri �emer je bila v Kongu dokon�no odpravljena svobodna trgovina (Hochschild, 1998,

93).

Zdi se, da je bil to klju�ni preobrat v razvoju SDK. Leopoldova kolonija naenkrat v

osnovi ni bila ve� filantropski eksperiment, temve� izrazito dobi�konosno naravnan projekt,

katerega osnovni cilj je bil �im intenzivnejša eksploatacija ozemlja in ustvarjanje profita

(Boyer, 2008, 752). Leopold je, kot meni zgodovinar Joseph Harris, uresni�il to, kar je

vseskozi verjel: da je osnovni namen kolonije delovati v skladu z gospodarskimi interesi

metropole (Harris, 1998, 216). Harris torej v celoti zanika vsakršen Leopoldov �lovekoljubni

interes pri kongovskem projektu. Ta pogled, sicer nasproten še vedno uveljavljenim teorijam

v belgijskem zgodovinopisju, izhaja že iz izsledkov Edmunda Morela, danes pa ima vse ve�

privržencev, zlasti med kongovskimi zgodovinarji. Nzongola-Ntalaja tako izpostavlja boj

proti trgovini s sužnji (ki naj bi bil temeljni razlog za nastanek SDK) kot zgolj izgovor za

vzpostavitev dobi�konosne kolonije in trdi, da kolonizatorjevi interesi nikakor niso bili

naklonjeni hitremu obra�unu s trgovci s sužnji. V nadaljevanju celo navaja trditev Augusta

Maurela, da je »Leopold II namenoma spodbujal lov na sužnje29« (Nzongola-Ntalaja, 2007,

21). Ta sicer zelo kontroverzna izjava stoji na relativno trdnih temeljih, ki so jih poudarjali

tudi prvi kritiki Leopoldovega režima v Kongu, zlasti Edmund Morel v svojem znanem delu

Rde�i kav�uk (Red rubber). Gre predvsem za javno izpri�ano dejstvo, da je Leopold II v prvih

letih obstoja SDK aktivno sodeloval z najbolj vplivnim muslimanskim trgovcem s sužnji,

Tippu Tipom, kateremu je leta 1887 ponudil tudi pozicijo guvernerja v eni od provinc v

Zgornjem Kongu v zameno za prekinitev trgovanja s sužnji, kar je slednji za nekaj let tudi

sprejel, a se je funkciji nato leta 1890 odpovedal30 (Hochschild, 1998, 131). Nzongola-Ntalaja

zanika, da naj bi Leopold II po Tippu Tipovem odhodu iz Konga svoj diplomatski pristop do

trgovcev s sužnji zamenjal za vojaško konfrontacijo iz humanitarnih razlogov, temve� naj bi

bil posredi predvsem boj za monopol nad trgovino s slonovino (Nzongola-Ntalaja, 2007,21).

�� 29 »… Leopold II directly encouraged slave raids.« (Nzongola-Ntalaja, 2007, 21). 30 Belgijske kolonialne oblasti so to sodelovanje kasneje sicer priznale, a hkrati Leopoldovo ravnanje opravi�evale kot takti�no potezo, s katero naj bi Leopold želel omiliti delovanje najvplivnejšega izmed arabskih trgovcev s sužnji, kateremu se v prvih letih belgijski kralj ni mogel postaviti po robu z vojaško silo. Kot upravi�enost te poteze kolonialne oblasti navajajo tudi dejstvo, da so takoj po umiku Tippu Tipa iz Konga na tem obmo�ju izbruhnili številni incidenti manj pomembnih trgovcev s sužnji, ki naj bi jih v skladu z dogovorom predhodno obvladoval Tippu Tip (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959, 100).

��

�

Za boj s trgovci s sužnji je imel Leopold II ve� razlogov, tudi �e odštejemo propagiran

humanitarni duh belgijskega kralja. Kot glavni razlog lahko brez dvoma izpostavimo

eliminacijo gospodarske konkurence in posledi�no popolno (ekonomsko) oblast na ozemlju

SDK, z bojem proti trgovcem s sužnji pa je Leopold II tudi utemeljeval svoje argumente po

ukinitvi svobodne trgovske cone na ozemlju SDK, s �imer je v koloniji vzpostavil popolni

monopol in s tem stabiliziral ekonomski položaj kolonije. Na tem monopolu je slonela celotna

gospodarska struktura kolonije, ki je bila usmerjena v popolno eksploatacijo ozemlja.

V dolo�enem smislu je bila kolonialna administracija v primerjavi z ostalimi

kolonializmi v Afriki unikatna, a vendarle jo je z njimi povezovala sorodna gospodarska

politika podeljevanja koncesij in izrazito kapitalisti�no upravljanje kolonije. Razdelitev

kolonije na 14 okrožij31 je sicer mo�no olajšala upravljanje ozemlja, ni pa pomenila

razslojevanja oblasti, saj je bila ta vseskozi centralizirana v Bruslju32. Centralizacija oblasti je

mo�no vplivala na razvoj kolonije, ki ni bila podvržena državi - metropoli, temve� zasebnim

interesom kapitalista, ki je v Kongu videl velik gospodarski potencial, zato je v Kongo z

podeljevanjem koncesij pritegnil mo�an evropski ter ameriški kapital. Sistem podeljevanja

koncesij sicer ne pomeni posebnosti v afriškem koloniziranem obmo�ju, intenzivna

globalizacija kapitala, ki je bila spri�o statusa zasebne kolonije v Kongu mnogo bolj

intenzivna kot v drugih kolonialnih sistemih, pa je ustvarila specifi�ne ekonomske razmere,

katere lahko razumemo kot predhodne elemente današnji gospodarski realnosti v

Demokrati�ni Republiki Kongo.

Gospodarskim družbam, ki so se vklju�ile v kongovski »razvojni projekt«33, je

Leopold II podeljeval pravico do koriš�enja surovin na dolo�enem obmo�ju. V zameno za

koncesije pa so morale gospodarske družbe dobi�ek deliti z SDK v obliki pla�evanja visokih

davkov, kar je bilo klju�nega pomena za porast intenzivnega izkoriš�anja prebivalstva. V

dolo�enih primerih so podjetja za opravljeno delo dobivala zemljiš�a, kar je ponekod

pomenilo nastanek »držav v državi«, ko so imele družbe precejšno mero avtonomije na

ozemljih, ki so jih upravljale. Najbolj zna�ilen je primer družbe Compaigne du Katanga, ki je

leta 1891 dobila koncesije nad tretjino teritorija province Katanga, kjer so bila najdena velika

�� 31 Maritime (ali Banana), Boma, Matadi, Cataracts, Stanley Pool, Lac Leopold II., Kwango Orientale, Equateur, Lualaba Kassai, Bangala, Ubangi, Uele, Aruwimi in provinca Orientale. 32 In ne v Bomi, novoustanovljeni prestolnici kolonije, kjer je služboval guverner-general – uradni vrhovni upravitelj kolonije. Le-ta je imel v primerjavi z upravitelji francoskimi, angleškimi ali nemškimi upravitelji znatno manj neposredne mo�i. Ve�ina avtorjev se strinja, da je bila Leopoldova oblast v Kongo prakti�no absolutna (Hochschild, 1998, 115 & Rappoport, 1910, 199). 33 Najpomembnejše med njimi so bile: A. B. I. R (Anglo-Belgian India Rubber Company), Anversoise, Kasai, Comercial Congolais, Grand Lacs, Comité Spècial du Katanga, Busira in Lomani (po: Morel, 1919, 128).

��

�

rudna bogastva, v prvi vrsti baker. V zameno za koncesijo je SDK dobila 10% delež od

prihodka družbe. Zaradi specifi�nih razmer (zaradi velikih rudnih bogastev so za Katango

velik interes pokazali tudi Britanci, ki so tja prodirali iz Severne Rodezije – današnje

Zambije) je nadzor nad Katango prevzela nova organizacija, Comité Spécial du Katanga

(CSK), ki je dobila mnogo višja pooblastila in je v praksi postala lastnik in upravitelj nad

celotno Katango34 (Nzongola-Ntalaja, 2007, 31). Specifi�no koncesijo je dobilo tudi podjetje

Campaigne du’ Congo Pur le Commerce et l’ Industrie (CCCI), ki je bilo zadolženo za

gradnjo železnice med mestoma Leopoldvile in Matadi. Za vsak kilometer zgrajene proge je

namre� dobilo 1500 hektarov (15 km²) zemlje, na kateri je nato (pove�ini s prisilnim delom

domorodcev) pridobivala slonovino ali kav�uk (Kalungi, 2000, 91).

Zemljiško razlaš�anje, ki ga je bilo deležno domorodno prebivalstvo v Kongu,

predstavlja skrajni primer enega klju�nih destruktivnih elementov vseh kolonializmov v

Afriki, v katerem lahko razpoznamo vzroke za negativni gospodarski trend, ki je zaznamoval

afriško zgodovino po obdobju osamosvajanja. Podeljevanje koncesij v obliki zemljiš�

razli�nim evropskim gospodarskim družbam je bilo povod za izkoriš�anje domorodnega

prebivalstva, žive�ega na teh obmo�jih, ki ne le da je bilo razlastninjeno, temve� posledi�no

vklju�eno tudi v kapitalisti�no proizvodno shemo novih zemljiških gospodarjev. Zametki

odvzema zemlje domorodnim ljudstvom v Kongu so vidni pri že opisani Stanleyevi odpravi

oz. sistemati�nemu podpisovanju pogodb s plemenskimi poglavarji v Kongu, preko katerih so

le-ti (pogosto nevede) predali svoje ozemlje MZK, ki jo lahko razumemo kot neposredno

predhodnico SDK (glej: Hochschild, 1998, 70-71). Iz tega sledi, da je SDK nastala na

temeljih teh sporazumov, ter da je ve�ina Konga bila razlastninjena, še preden je bila SDK

sploh osnovana. Leopold II je do velikih površin v Kongovski kotlini torej prišel po legalni

poti, prav tako kot iz pravnega vidika ni mogo�e oporekati podeljevanja koncesij v obliki

zemlje gospodarskim družbam. Kot precej bolj kontroverznega pa lahko problematiziramo

Leopoldov odlok iz leta 1891, po katerem je bila vsa nenaseljena zemlja razglašena za vladno

ozemlje (Boyer, 2008, 752). Ta zakon se sicer na prvi pogled ne zdi posebno problemati�en in

predstavlja le enega od elementov krepitve ozemeljske celovitosti države, imel pa je

neproporcionalno velik vpliv na nadaljnji gospodarski razvoj države. Z njim je namre�

administracija SDK (in s tem Leopold II) dobila neomejen dostop do resursov, ki so postali

glavni izvozni produkt SKD: naravnega kav�uka in slonovine.

�� 34 Od tod izvirajo avtonomne težnje province ki so izbruhnile zlasti ob osamosvojitvi Demokrati�ne Republike Kongo, ob�asno pa še vedno postanejo aktualne.

��

�

Leta 1891 je vlada SDK izdala še en odlok, po katerem so morali prebivalci Konga po

zakonu dolo�eno število ur na mesec brezpla�no delati v službi države. V praksi je to

pomenilo prisilno delo, ki ga ne smemo razumeti kot posebnost v SDK , saj je izpri�ano

malone pri ve�ini kolonialnih režimov v Afriki. A vendar Leopoldov sistem izstopa po

razsežnosti tovrstnega na�ina proizvodnje, ki se je uveljavila kot kontinuiran del kolonialnega

sistema ne le celotni �as obstoja SDK, temve� je tovrsten na�in produkcije, kot bomo videli

kasneje, prevzel tudi belgijski kolonialni sistem in ga zlasti intenzivno uporabljal v �asu 2.

svetovne vojne (gl. Wauters, 1942). O u�inkovitosti in legitimnosti uporabe prisilnega lahko

sklepamo zlasti po poro�ilih avtorjev, naklonjenih Leopoldovemu režimu, ki so prisilno delo

razumeli kot »prispevek domorodcev k spremembam, v zameno za zaš�ito, ki jim jo nudi

država35« (Wack, 1905, 294). Wack tudi dodaja, da je prisilno delo v SDK v primerjavi z

drugimi kolonializmi mo�no omiljeno, saj naj bi Kongovci brezpla�no delo za kolonijo

opravljali le 40 ur mese�no (Wack, 1905, 294). Prisilno delo je bilo sicer po uradnih navedbah

SKD najve�krat v uporabi kot sredstvo za odpla�evanje davkov, ki so bili sicer novost v

srednjeafriškem prostoru, saj jih drugi kolonialni sistemi še niso za�eli uporabljati. Tako je

lahko lokalno prebivalstvo davke pla�evalo v prisilnem delu, hrani, kav�uku, slonovini ali na

kakšen drug na�in, le redko pa v monetarni valuti (Kalungi, 2004, 87).

Oba ukrepa, sprejeta leta 1891 - lahko jima dodamo še odlok iz leta 1896, po katerem

je ozemlje, bogato z naravnim kav�ukovcem, avtomati�no pripadlo državi (Goyvaerts, 2000,

6) – sta izrazito poslabšala status domorodnega prebivalstva, ki v SDK, kljub njenemu imenu,

ni imelo nobenih politi�nih pravic, z izjemo manjšega števila plemenskih poglavarjev, ki so

lahko obdržali dolo�eno mero lokalne oblasti (Rappoport, 1910, 203). �eprav dolo�eni

belgijski zgodovinarji še danes poudarjajo Leopoldove zasluge pri civiliziranju ozemlja, so

podatki, ki jih povzemajo, zavajajo�i, saj naj bi dokazovali, da je leta 1908 osnovno šolo

obiskovalo 16.000 otrok, kar pa je tudi glede na standarde iz za�etka 20. stoletja zelo nizek

odstotek glede na vsaj desetmilijonsko populacijo Konga v tistem �asu (Goyvaerts, 2000, 5).

Kakorkoli že, takšno razmišljanje le preusmerja pozornost od realne situacije, saj je že iz

kolonialnega sistema, ki ga je Leopold II v Kongu ustvaril, razvidno, da so bili dobi�ki od

izkoriš�anja naravnih resursov namenjeni le kolonialnim oblastem ali gospodarskim družbam,

ki so z le-to sodelovale (Kalungi, 2004, 76). Res je, da je Leopold dal zgraditi v Kongu

železnice, ceste, rudnike in druge dosežke civilizacije, a vse to je bilo zgrajeno z enim

�� 35 »It is the native's contribution to the public charges incurred by the State in exchange for the protection given him.« (Wack, 1905, 294). �

��

�

namenom: �im bolj u�inkovitemu izkoriš�anju države (Harris, 1998, 216). Doma�e

prebivalstvo od teh gradbenih dosežkov ni imelo ve�jih koristi.

4. 1. 3. Krvavi kav�uk

Kolonialni sistem v Svobodni Državi Kongo se v svojih osnovnih zna�ilnostih

bistveno ne razlikuje od primerljivih v podsaharski Afriki. Uvajanje kapitalisti�nega

kolonializma s sodelovanjem administracije ter evropskih (in ameriških) gospodarskih družb,

razlaš�anje domorodnega prebivalstva ter prisotnost prisilnega dela so kolonialni elementi,

prisotni ne le v koloniji Leopolda II, temve� po širšem obmo�ju kolonizirane Afrike. Podobno

lahko trdimo tudi za popolno rasno segregacijo družbe, kulturno represijo ter skoraj popolno

eliminacijo domorodnega elementa iz politi�nega življenja v koloniji (gl: Lindqvist, 2009). Za

zgodnjo fazo kolonializma v Afriki (od berlinske konference do konca 1. svetovne vojne)

lahko brez pretiravanja podamo trditev, da je bil glavni motiv kolonizatorjev �im

intenzivnejša eksploatacija koloniziranega ozemlja. Leopoldov sistem je pri uresni�evanju

tega cilja šel v ekstrem, ko je v želji po �im ve�jem dobi�ku toleriral grobo zlorabo

domorodnega prebivalstva, ki je rezultirala v eno najve�jih demografskih katastrof 20.

stoletja.

Razsežnosti vpliva, ki ga je imel izum avtomobilske gume leta 1890 na Kongovsko

kotlino, se izražajo v dveh smernicah. Na eni strani v naglem gospodarskem razvoju

Leto Izvoz Uvoz Leto Izvoz Uvoz

1887 1,980,441 Ni podatkov 1896 12,389,600 15,227,776

1888 2,609,300 Ni podatkov 1897 15,146,976 22,181,462

1889 4,297,543 Ni podatkov 1898 22,163,482 23,084,447

1890 8,242,199 Ni podatkov 1899 36,061,959 22,325,847

1891 5,353,519 Ni podatkov 1900 47,377,401 24,724,109

1892 5,487,632 Ni podatkov 1901 50,488,394 23,102,064

1893 6,106,134 9,175,103 1902 50,069,515 18,080,909

1894 8,761,622 11,104,723 1903 54,597,835 20,896,331

1895 10,943,019 10,685,848

Vir: povzeto po: The Story of the Congo Free State, Wack, H. W, 281, 286.

Tabela 1: Uvoz in izvoz v Svobodni Državi Kongo v Letih 1887-1903, v belgijskih frankih.

��

�

Leopoldove kolonije, na drugi pa v pospešeni zlorabi domorodnega prebivalstva, ki je tako

naglo rast tudi omogo�ila. Vpliv izvažanja naravnega kav�uka na gospodarski položaj SDK

najlaže dokažemo s statisti�nimi podatki o ekonomskem napredku SDK, ki jih je v svojem

delu Zgodba o Svobodni Državi Kongo (The story of the Congo Free State) leta 1905 objavil

Ameri�an Henry Wellington Wack36.

Kljub odsotnosti podatkov koli�in uvoza za leta 1887-1892 lahko iz tabele razberemo

kontinuirano naraš�anje uvoza do leta 1897, ko se je uvoz stabiliziral oziroma za�el celo rahlo

padati. Na drugi strani vidimo naglo naraš�ajo� izvoz, ki pa je vse do leta 1898 zaostajal za

uvozom, kar pomeni, da Leopoldova kolonija vse do tega leta ni ustvarjala profita. Za�etek

izvažanja naravnega kav�uka iz Konga lahko datiramo v leto 1890, ko se je izvoz pove�al za

skoraj 100% v primerjavi z letom 1889. Druga prelomnica je leto 1899, ko je kolonija

ponovno zabeležila 62,7% letno rast izvoza. Da lahko vzrok za naglo rast izvoza najdemo

zlasti v izvažanju naravnega kav�uka, postane razumljivo ob izredno hitri rasti cen kav�uka,

ki je naraš�ala s povpraševanjem te surovine v avtomobilski industriji. Tako se je cena

naravnega kav�uka v slabih dvajsetih letih (1890-1908) dvignila za kar 300% (Iliffe, 2005,

204).

Na tem mestu se pojavlja vprašanje, zakaj je prisotnost ene naravne surovine

(naravnega kav�uka) tako preobrazila gospodarstvo SDK in mu dala nov zagon? Odgovor se

skriva v zelo ugodnem strateškem položaju Leopoldove kolonije. Kongovska kotlina je

namre� podro�je z izrazito veliko stopnjo prisotnosti naravnega kav�uka, kar je SDK konec

19. stoletja postavilo z naskokom na prvo mesto izvoznikov te snovi. Ob razvoju gumarske

industrije se je sicer za�el globalni proces razvoja kav�ukovih plantaž na vseh tropskih

obmo�jih sveta, a kav�ukovo drevo do tržne vrednosti potrebuje 15 let rasti, kar je omogo�ilo

približno tako dolgo obdobje prevlade SDK v proizvodnji kav�uka (Dolenc, 2008, 19).

Da bi razumeli veliko intenziteto pridobivanja kav�uka v SDK v obdobju 1890-1908,

ko je bila kolonija predana belgijskemu parlamentu, se je potrebno soo�iti zlasti z

radikalizacijo prisilnega dela, katere so se posluževali kolonialni uradniki z željo po �im

ve�jem dobi�ku, saj jih je Leopold II stimuliral z nagradami v obliki deleža pri dobi�ku. Za ta

namen je bila uporabljena t.i. »force publique«, vojska, sestavljena iz Kongovcev, ki so jih

�� 36 Wackovo delo predstavlja pomemben element obširnega svetovnega opusa, ki je bil v prvih letih 20. stoletja posve�en problematiki SDK, a ga ni mogo�e razumeti kot povsem verodostojen vir informacij, saj je avtor v Kongo prišel na povabilo Leopolda II prav z namenom propagande kolonialne administracije (in zlasti Leopolda II) v �asu, ko so vse bolj v ospredje za�ele prihajati kritike na ra�un kolonialnega režima v Kongu (Hochschild, 1998, 245).

��

�

lokalne oblasti nova�ile pri lokalnih poglavarjih. Zdi se, da je bila dejavnost te vojske

dvoplastna. Medtem ko jo uradni kolonialni viri omenjajo le v povezavi z varovanjem mej in

zlasti boju proti trgovcem s sužnji, že Morel in Doyle kritizirata njeno uporabo pri nadzoru

prisilnega dela, pri �emer pa za utemeljevanje svojih trditev v�asih uporabljata tudi rasisti�no

pogojena dejstva. Tako na primer Doyle citira znanega kritika kolonialnega sistema v SDK,

E. J. Glaveja, ki je kritiziral uporabo »force publique« zaradi nasilnega zna�aja �rncev, ki

»radi pobijajo �rnce, pa najsi bo žrtev moški, ženska ali otrok …37« (Doyle, 2007, 34) 38.

Takšno, na rasizmu osnovano razlaganje velike stopnje nadzorovanega nasilja, ki je

spremljalo prisilno delo, je danes seveda zanikano. Potrebno pa je poudariti, da je kljub temu

E. J. Glave kot edini vir intenzivnega nasilja v SDK izpostavil izrazito izkoriš�evalsko naravo

kolonialnega sistema, ki je tako administracijo kot posameznike gnal v skrajna dejanja v želji

po �im ve�jem zaslužku. Kolonialni sistem je primerjal celo s suženjstvom, proti kateremu naj

bi se sicer kolonialna uprava borila:

»Belgijci so suženjstvo, ki so ga našli, nadomestili s sistemom hlap�evstva, ki je vsaj toliko

sporen. �esa so dolo�eni Belgijci zmožni v svoji krutosti, so se Angleži bole�e zavedali. G.

Glave navaja primer stotnika Roma, ki je svojo cvetli�no gredico okrasil z glavami

enaindvajsetih domorodcev, ubitih v kazenski odpravi. Ta je belgijski pogled na

naju�inkovitejše metode za spodbujanje civilizacije v Kongu.« (Lindqvist, 2009, 37).

Pod hlap�evskim sistemom, ki ga omenja Glave, je razumljeno sistemati�no

izkoriš�anje domorodnega prebivalstva v okviru prisilnega dela. Le-to je bilo, zlasti od

za�etka intenzivnega izkoriš�anja divjega kav�uka v SDK, poostreno in zlorabljeno. O

posebnem sistemu zlorabe domorodcev v uradnih dokumentacijah ne bomo izvedeli ni�, saj je

Leopold II preko številnih lobistov skozi celotno obdobje obstoja SDK zanikal obstoj

sistemati�ne zlorabe domorodcev (npr: de Kavanagh Boulger, 1903: 4). Tako je ve�ina

zgodnejših informacij iz »kav�ukovega obdobja« v Kongu znanih po zaslugi popotnikov, kot

je bil Glave, še zlasti pa številnih misijonarjev, ki so svoja pri�evanja konec 19. stoletja za�eli

sprva objavljati v razli�nih svetovnih medijih, nato pa so kmalu postali pomemben vir

�� 37 »Black delights to kill black, whether the victim be man woman, or child, …« (Doyle, 2007, 34). 38 Tu je potrebno poudariti splošno rasisti�no razumevanje koloniziranih obmo�ij ne le s strani evropskih kolonizatorjev, temve� širše svetovne javnosti. Lindqvist v zvezi s to problematiko podaja kontroverzno mnenje, da je rasizem konec 19. in v za�etku 20. stoletja temeljil ne ve� na religioznih, temve� znanstvenih osnovah. Biološko superiornost kavkazijske rase naj bi namre� po takratnem mnenju dokazovala že evolucijska teorija (Lindqvist, 2009, 112-123).

��

�

informacij opozicije, ki sta jo nasproti Leopoldovemu režimu od leta 1903 vodila Edmund

Morel in Roger Casement39.

Iz tovrstnih pri�evanj, �eprav so pogosto mo�no emocionalno obarvana, lahko danes

zgodovinar v prvi vrsti razbere vzroke za demografski upad, ki je, kot bomo kasneje

podrobneje pojasnili, v obdobju Leopoldovega režima prizadel obmo�je Kongovske kotline.

Zlasti je o�itno sistemati�no zatiranje domorodnega prebivalstva, ki je bilo najve�krat

prisiljeno v nabiranje dolo�enih kvot kav�uka (ali pa kakšne druge surovine). Misijonarji

opisujejo organizirane dogodke, ko so evropski oficirji pošiljali v vasi pripadnike force

publique, ki so pustošili in ugrabljali ženske ter otroke, v�asih pa tudi plemenske poglavarje.

S tem so prisilili moške k nabiranju kvote kav�uka, ki je bila dolo�ena za vsako obmo�je

posebej. V primeru neizpolnitve norm je sledila kazen v obliki eksekucije žensk ter mu�enja z

posebnim bi�em iz usnja podvodnega konja , imenovanega chicotte40 (The Iowa State

Register, 21. 5. 1897, 4). Švedski misijonar Sjöblom je neposredne odgovornosti za te

dogodke obtožil »bele«41 oficirje, ki naj bi takšne metode uporabljali zaradi obljubljenega

deleža od prodaje nabranega kav�uka. S tem je vpletenosti neposredno obtožil tudi kolonialno

administracijo, ki naj bi takšne premije oficirjem tudi izpla�evala (Logansport Reporter, 9. 7.

1896, 4). Pravilnost teh tez potrjujejo odsekane roke, ki so opozarjale na poseben sistem

nadzorovanja vojakov force publique s strani njihovih nadrejenih. Ti so namre� zahtevali od

svojih vojakov odsekano desno roko vsake žrtve, ki je bila ustreljena zaradi bega ali

nezadostne kvote nabranega kav�uka. Ta metoda je bila uporabljena kot zagotovilo o

u�inkoviti uporabi streliva (Morel, 1919, 42).

Slike belih oficirjev, ki pozirajo ob vojakih, kateri v rokah držijo odsekane roke, so

postale dokaz o sistemati�ni uporabi takšnih represivnih sredstev, saj so bile uporabljene tudi

kot grozilno sredstvo. Da so bile te slike v koloniji javno objavljene, tudi dokazuje splošno

uporabo te metode, za katero je verjetno vedela kolonialna oblast na najvišjih nivojih, �eprav

je to Leopold II vseskozi vztrajno zanikal (glej npr. The New York Times, 27. 12. 1906). A

kako si druga�e kot sistemati�no zlorabljanje domorodnega prebivalstva razložiti na stotine

�� 39 Misijonarjem je bila sicer objava pri�evanj o dogajanju v Kongu zaradi tesne povezanosti misijonov z kolonialno upravo prepovedana. Švedskemu misijonarju E. V. Sjöblomu je bila za tovrstno dejavnost zagrožena kazen petih let zapora (Morel, 1905, 42). 40 Angleški popotnik E. J. Glave je ocenil, da je 100 udarcev z chicotte �lovek »…pogosto skoraj mrtev in ima dokon�no zlomljenega duha.« (Lindqvist, 2009, 31). 41 Globalna naravnanost Leopoldove kolonije na botrovala tudi pestri nacionalni sestavi kolonialnega uradniškega razreda ter vojaške elite. Tako je bilo med oficirji v Kongu poleg Belgijcev tudi veliko Italijanov, Švedov, Nemcev itd. (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959, 99).

��

�

opisanih primerov, ki poro�ajo o odsekanih dlaneh v posesti kolonialnih oficirjev, krvavo-

rde�ih rekah in izginotju celotnih vasi? O tem so se spraševali že kritiki Leopoldovega

kolonialnega sistema v Kongu, ki pa se še niso v celoti zavedali obširnih posledic, ki jih je

imela kolonialna politika na prebivalstvo v SDK.

Vir: The Childhood of Human Rights: The Kodak on the Congo, Sliwinski S, 2006, 350).

Slika 3: Pripadniki »force publique« z odsekanimi dlanmi v rokah

��

�

4. 1. 4. Ocene posledic destruktivnih elementov kolonializma v Svobodni Državi Kongo

Pri raziskovanju posledic destruktivnih elementov Leopoldovega kolonializma se je

potrebno v prvi vrsti posvetiti vplivu kolonialnega sistema na demografske razmere v SDK.

Zdi se, da za �asa obstoja Leopoldove kolonije kljub številnim kriti�nim publikacijam in

ve�letnemu razkrivanju številnih zlorab domorodcev v Kongu ni bila narejena nobena resna

študija, ki bi raziskala demografski upad prebivalstva42. Za prve konkretnejše ocene lahko

izvemo šele iz podatkov kasnejših belgijskih oblasti, ki so prevzele Kongo leta 1908.

Rezultati takratnih raziskav pa so zelo posplošeni in nezanesljivi, kar je spri�o izrazitega

pomanjkanja statisti�nih podatkov za gibanje prebivalstva v Leopoldovi dobi povsem

razumljivo. �e so namre� že obstajale dolo�ene študije, ki jih je izvedla kolonialna oblast, so

le-te zgorele leta 1908, ko je Leopold ukazal zažgati vse obremenilne dokaze v povezavi z

njegovo zasebno kolonijo (Tominc, 2008, 79).

Zato se zgodovinarji pri ocenjevanju demografskega upada v obdobju obstoja SDK

raje izražajo v odstotkih kot v številkah. Eno prvih znanih ocen je podal leta 1920 belgijski

oficir major Charles C. Liebrechts, ki je služil v Kongu že za �asa Leopolda II. Ocenil je, da

je v �asu obstoja Leopoldovega režima Kongo izgubil 50% prebivalstva (Hochschild, 1998,

233). Še bolj drasti�ne domneve je istega leta objavil belgijski jezuit, R. P. Van Wing, ki je

trdil, da se je število enega najštevil�nejših kongovskih plemen, plemena Bakongo, v

kolonialni dobi zmanjšalo za dve tretjini (Hochschild, 2005, 621). Danes se ve�ina

zgodovinarjev na �elu z Belgijcem Janom Vansino, eno najve�jih eminenc na podro�ju

zgodovine centrale Afrike, strinja z oceno Librechtsa, da je Kongo izgubil za �asa obstoja

Svobodne Države Kongo okoli polovico svojega prebivalstva. Edini, ki tem ocenam ostro

nasprotujejo, so nekateri belgijski zgodovinarji, ki odstotek žrtev ocenjujejo na okoli dvajset.

Do sedaj smo govorili le o odstotkih, saj so domneve o številu žrtev na primeru

Konga, kot že omenjeno, zaradi pomanjkanja statisti�nih podatkov ve�inoma nezanesljive.

Podatek, s katerim pa si vendarle lahko pomagamo, je prvi cenzus, ki so ga Belgijci izvedli v

Kongu leta 1924, ta pa je pokazal, da je takrat v Belgijskem Kongu živelo okoli 10.000.000

ljudi (Hochschild, 2005, 621). �e je ta podatek to�en in �e predpostavljamo ocene, da je bilo

žrtev Leopoldovega kolonialnega režima okoli 50 odstotkov, potem lahko predpostavljamo,

da je pred kolonialno dobo v Kongu živelo dvajset milijonov ljudi. Ta podatek se ujema z

�� 42 Hochschild trdi, da so kolonialne oblasti po prvi svetovni vojni izvedle demografske raziskave za obdobje kolonialnega sistema zaradi opažanj o bistveno znižanih gostotah prebivalstva na dolo�enih obmo�jih, kot so to predhodno ocenjevali uradniki v obdobju države SDK. Tako so se nove kolonialne oblasti zbale, da bo v Kongu za�elo primanjkovati delovne sile (Hochschild, 2005, 620).

��

�

domnevami o številu prebivalstva v SDK leta 1903, ki jih je objavil �asopis New York Times

(The New York Times, 21. 8. 1903, 8)43. Na podlagi teh podatkov lahko z preprostim

izra�unom predpostavimo, da je nenaravne smrti zaradi posledic delovanja uprave Svobodne

Države Kongo umrlo okoli deset milijonov ljudi. Nekateri, na primer Hannah Arendt in

kongovski zgodovinar Ndawel è Nziem, so to število še dvignili na enajst oziroma trinajst

milijonov (Hochschild, 2005, 621).

Zgornje številke nakazujejo na to, da gre v primeru Svobodne Države Kongo za eno

najve�jih �loveških katastrof moderne dobe. Zato se kot umestno pojavlja vprašanje, ali se

lahko v doti�nem primeru uporablja izraz genocid? Ve�ina zgodovinarjev se strinja, da ne,

saj nasilje, ki je povzro�ilo smrt okoli deset milijonov Kongovcev, ne sovpada z uradno

definicijo izraza genocid, ki ga je sprejela skupš�ina Združenih Narodov leta 194844

(Nzongola-Ntalaja, 2007,22). Ni šlo namre� za nameren poizkus iztrebitve dolo�ene skupine

prebivalstva. . A zakaj je prišlo do takšnega števila žrtev? Zaradi katerih vzrokov je v Kongu

umrlo tako veliko ljudi v obdobju slabih triindvajsetih letih? Eno najboljših razlag nam ponuja

Adam Hochschild, ki je raz�lenil ve� razli�nih vzrokov smrti, za katere je po njegovem

mnenju odgovorna kolonialna uprava v Svobodni Državi Kongo:

• Umor: Pogromi niso bili glavni vzrok smrti, vendar pa so zaradi številnih pri� najbolje

dokumentirani. Zlasti so pomembna številna poro�ila misijonarjev, saj so bili uradni

dokumenti o pogromih ve�inoma zažgani. Natan�nega števila žrtev, ki so umrle

nasilne smrti, katere odgovornost je mogo�e pripisati kolonialni upravi, verjetno ne

bomo nikoli izvedeli.

• Lakota in iz�rpanost sta terjali velik davek. Ker so bili moški ve�ino �asa prisiljeni

nabirati kav�uk, ženske pa so bile ugrabljene, ni bilo nikogar, ki bi prideloval hrano.

Poleg tega je veliko žensk in otrok, ki so bili pridržani kot talci, umrlo zaradi

podhranjenosti, saj niso dobivali hrane in vode. Veliko ljudi je pred prisilnim delom

�� 43 S to domnevo se strinja tudi Wack (glej stran 19). 44 V 2. �lenu konvencije o genocidu iz leta 1948 je zapisano, da je genocid:

• ubijanje pripadnikov dolo�ene skupine, • prizadejanje hude telesne ali duševne bole�ine pripadnikom takšnih skupin, • namerno spravljanje prizadetih skupin v takšne življenjske razmere, ki so usmerjene v celotno ali delno

telesno uni�enje , • nalaganje ukrepov, ki imajo namen prepre�evati rojstva med pripadniki takšne skupine, • prisilno odvzemanje otrok eni skupini in dajanje drugi, (Lešnjak-Turši�, 2004,18).

��

�

zbežalo v gozd, kjer pa so mnogi umrli od lakote in številna so pri�evanja popotnikov,

ki so odkrivali okostja nekdanjih ubežnikov še vrsto let po koncu režima.

• Bolezni so bile, tako kot predhodno v Amerikah, pogubne za domorodno prebivalstvo.

Arabski trgovci s sužnji in evropski kolonizatorji so v Kongo prinesli bolezni, na

katere Kongovci niso bili imuni in so v velikem številu umirali za njihovimi

posledicami. Številne ljudi so za potrebe kolonialnega sistema tudi selili po ozemlju,

kjer so se prav tako nalezli nalezljivih bolezni. Veliko žrtev sta terjali tudi spalna

bolezen in malarija, ki sta se z velikimi migracijami v obdobju kolonializma mo�no

razširili tudi na obmo�ja, kjer prej nista bili prisotni.

• Nazadnje je potrebno omeniti še omejevanje števila rojstev, ki tudi ni bilo

zanemarljivo. Ker je oblast ugrabljala ženske, moški pa so morali garati v gozdu, je

nataliteta mo�no padla. Leta 1910 je ženska rodila povpre�no le enega otroka, kar je

imelo negativne demografske posledice za prebivalstvo Konga tudi v bodo�e.

(po Hochschild, 1998, 225-232)

Potrebno se je seveda zavedati, da gre pri zgoraj navedenem za hipotezo dolo�enega

avtorja, ki pa ga citira veliko strokovnjakov za kolonialno obdobje v Kongu. Pri doti�ni

analizi gre namre� za zapleten poizkus rekonstrukcije vzrokov za nagel upad populacije, ki ni

mogel biti posledica naravnih vzrokov. Povezava elementov kolonialnega sistema z širjenjem

bolezni in zmanjšano umrljivostjo zahteva temeljitejše analize, a iz sorodnih primerov, kot je

zgodnja kolonizacija Karibov ter kolonizacija Tasmanije, se da sklepati na relevantnost

tovrstnih tez. Na primeru angleške kolonizacije Tasmanije, ki je �asovno relativno blizu

kolonializmom v Afriki, tako lahko vidimo najhujše posledice destruktivnega delovanja

kolonializmov v 19. stoletju. Zaradi na�rtovanih pokolov, sistemati�nega zatiranja

prebivalstva, izrinjanja domorodnega prebivalstva na nerodovitne predele otoka ter bolezni, ki

so jih s seboj prinesli angleški naseljenci, je Tasmanija leta 1876, zgolj 73 let po prihodu

Angležev, ostala brez domorodnega prebivalstva (Lindqvist, 2009, 121-122).

Zloraba domorodnega prebivalstva s strani kolonialne uprave predstavlja najbolj

destruktiven element eksploatacije koloniziranega ozemlja, ki je v najve�ji meri do izraza

prišel v SDK, �eprav so bile metode, podobne tistim v Leopoldovi koloniji, zaradi ekonomske

u�inkovitosti v bolj ali manj represivnih oblikah sprejete tudi v številnih drugih kolonialnih

sistemih v podsaharski Afriki. Med najbolj izrazite primere uporabe prisilnega nabiranja in

posledi�no zlorab domorodnega prebivalstva Hochschild umeš�a ozemlja Francoskega

Konga, Portugalsko Angolo ter Nemškega Kameruna, se pravi povsod tam, kjer se divji

��

�

kav�uk nahaja v relativno velikih koli�inah. Kot posebno destruktiven kolonialni sistem

izpostavlja Francoski Kongo, ki je imel sicer znatno nižji izvoz kav�uka, a zlorabe

prebivalstva so primerljive s tistimi v SDK – po razli�nih ocenah naj bi namre� za

posledicami »rubber booma« ozemlje Francoskega Konga izgubilo 50% svoje populacije

(Hochschild, 1998, 280).

Demografski upad na obmo�ju Konga v obdobju vlade Leopolda II je le eden od

destruktivnih elementov v kolonializmu, ki pa je, kot že omenjeno, zgolj posledica

na�rtovanih in splošno uporabljenih metod za �im u�inkovitejšo eksploatacijo ozemlja. Tu pa

ne smemo prezreti druge negativne elemente kolonializma, kot so kulturno zatiranje, ekološka

degeneracija ozemlja in rasizem, ki so imeli velik vpliv tudi na postkolonialni razvoj Konga.

O teh negativnih u�inkih bo govora v naslednjem poglavju, kjer bom poizkušal osvetliti

destruktivne elemente belgijskega kolonializma v Kongu, ki je nasledil Leopoldov kolonialni

sistem. Sedaj pa si na kratko poglejmo, kako je do prenosa oblasti na belgijski parlament

prišlo.

4. 1. 5. Konec Leopoldovega kolonialnega sistema in prenos oblasti na belgijski parlament

Konec Leopoldovega kolonializma v Kongu sam po sebi ni klju�nega pomena za

temo, ki jo poizkušamo v tem referatu raziskati, a vendar je specifi�nost tega procesa ter zlasti

njegov pomen za kasnejši belgijski kolonialni aparat tako pomemben, da mu je potrebno

posvetiti del pozornosti. Pravzaprav lahko re�emo, da je bil propad Leopoldovega zasebnega

kolonialnega imperija tako unikaten, kot je bilo tudi samo osnovanje kolonije ter nenazadnje

tudi dolo�eni elementi kolonialnega sistema. Težko je sicer z zanesljivostjo re�i, kaj je v prvi

vrsti pripomoglo k temu, da je Leopold svojo kolonijo prepustil Belgiji, lahko pa postavimo

trditev, da je imelo pri tem veliko vlogo opozicijsko raziskovalno novinarstvo, kar je

nedvomno rariteta v politi�ni zgodovini.

Iz vidika medijske izpostavljenosti lahko Leopoldov kolonializem primerjamo z

današnjo ameriško okupacijo Iraka. Šlo je namre� za ve�letni medijski boj dveh interesnih

skupin: opozicijske, ki je kolonialni sistem kritizirala in obsojala zlorabe domorodcev, in

»pro-Leopoldove«, ki je bila financirana s strani kolonialnega aparata in ki je obstoj

sistemati�nih zlorab zanikala. Zametke tega boja lahko zasledimo že v samem medijskem

lobiranju Leopolda II pri osnovanju kolonije, ko je intenzivno zadolževanje kolonialne

administracije zlasti v angleških in ameriških medijih povzro�ilo številne pomisleke (glej

��

�

stran 40). A v zgodnjem obdobju SDK medijske pozornosti v Kongu v prvi ni vzbujala

zloraba domorodcev, temve� poleg boja proti trgovini s sužnji45 predvsem finan�na

nesamozadostnost kolonije, zaradi katere se je bil Leopold II primoran vsaj do sredine

devetdesetih let 19. stoletja zadolževati pri razli�nih posojilodajalcih.

Poleg misijonarskih pri�evanj, ki smo jih že omenili in izmed katerih je potrebno v

prvi vrsti izpostaviti �lanke misijonarjev Ameriške Baptisti�ne Misijonarske Unije (A. B. M.

U), Ameri�ana Josepha Clarka in Šveda E. V. Sjöbloma, je prvo izrazitejšo opozicijo režimu

v SDK, ki temeljila na izkoriš�anju in mu�enju domorodnega prebivalstva, izrazil George

Washington Williams, Ameri�an afriškega rodu. Le-ta je Leopoldu II leta 1890 napisal javno

protestno pismo, v katerem je belgijskega kralja opozoril na zlo�ine proti �love�nosti (bil je

prvi, ki je ta izraz uporabil), katerim je bil pri�a pri svojem potovanju po SDK (Hochschild,

1998, 112-113). Danes vemo, da to pismo ni povzro�ilo ve�jega odziva, vsaj javnega ne.

Williams odgovora od Leopolda II ni prejel, kar pa se zdi še bolj presenetljivo, Williamsovo

pismo le na kratko omenjajo Casement, Morel in Doyle, ki so bili med glavnimi kritiki

Leopoldovega režima. Morel sicer objavlja del Williamsovega pisma, a mu ne posve�a ve�je

pozornosti (Morel, 1919, 44).� Podobno se je zgodilo tudi z pri�evanji E. J. Glaveja,

angleškega popotnika, ki je opisoval razmere v Kongu še pred pojavom t. i. »rubber booma«.

So pa verjetno prav poro�ila Glaveja in številnih misijonarjev spodbudila britansko vlado, da

je leta 1903 v SDK poslala svojega odposlanca, Rogerja Casementa, z namenom, da raziš�e

domnevne sistemati�ne zlorabe domorodcev v Leopoldovi koloniji (Tominc, 2008, 74).

Casementovo poro�ilo predstavlja prvo uradno kritiko razmer v SDK, vendar pa je britanska

vlada na njegovi podlagi ravnala neodlo�no ter poro�ilo objavila brez imen odgovornih za

zlo�ine, pa tudi sicer je v javnost prišla mo�no cenzurirana razli�ica poro�ila (Hartlow, 1999,

321-323).

�eprav se Casementov prispevek v zvezi z Kongom ve�inoma ocenjuje na podlagi

pravkar omenjenega poro�ila, pa je njegova vloga klju�nega pomena tudi pri kasnejši

organizaciji in zlasti financiranju Združenja za reformo Konga, društva, ki ga je leta 1904

ustanovil Edmund Morel in ki je s svojim agresivnim delovanjem proti režimu Leopolda II v

SDK veliko pripomoglo k propadu Leopoldovega privatnega imperija. Delovanje Združenja

za reformo Konga ne smemo razumeti kot protikolonialno, �eprav se je v prvi vrsti borilo

�� 45 Ve�ina medijev je v prvih letih SDK Leopoldu II priznavala velike zasluge pri omejevanju trgovanja s sužnji v Kongovski kotlini (npr. The New York Times, 13. 9. 1888, 4 & The New York Times 7. 7. 1893, 5).

��

�

proti specifi�nemu kolonialnemu režimu46, temve� kot humanitarno organizacijo, ki se je za

dosego svojih ciljev ve�inoma borila s sredstvi, katere je u�inkovito uporabljal tudi Leopold II

– medijskim lobiranjem. Takšno usmeritev delovanja lahko pripišemo u�inkoviti predhodni

Morelovi rabi medijev za boj proti Leopoldovemu kolonializmu, saj se je kot novinar s tem

problemom soo�il že nekaj let prej ter od leta 1903 izdajal tudi �asopis West African Mail,

kjer je sistemati�no objavljal pri�evanja popotnikov in misijonarjev, ki so delovali v Kongu.

Intenzivnost kriti�nega medijskega poro�anja o razmerah v Kongu postavlja

zgodovinarja pred vprašanje, v kolikšni meri lahko delovanju Združevanja za reformo Konga

objektivno pripiše zasluge pri padcu Leopoldovega kolonialnega režima. Nedvomno je

medijska izpostavljenost zlorab domorodcev problematiko SDK prenesla na globalno raven, z

vse ve�jo popularnostjo Združenja za reformo Konga pa je le-to pridobilo tudi slavne

podpornike, izmed katerih je potrebno izpostaviti zlasti pisatelje Marka Twaina, Arthurja

Conana Doyla in Josepha Conrada, ki so v gibanju intenzivno delovali in z svojimi kriti�nimi

besedili47 vplivali na ve�je zavedanje o dogajanju v Kongu tudi v kulturnih krogih. A morda

je bil medijski pritisk v prvi vrsti u�inkovit zlasti zaradi reakcije, ki jo je sprožil v svetovnem

politi�nem vrhu, saj so z razkritjem zlorab domorodnega prebivalstva kolonialne velesile

dobile argument, s katerim so pritisnile na Leopolda II. Da v prvi vrsti pri tem ni šlo za

humanitarne namene, nam potrjuje �lanek v New York Timesu 27. 9. 1903, ki sicer v prvi

vrsti omenja zaskrbljenost Francije, Velike Britanije in Nem�ije zaradi razmer v SDK, a

hkrati opozarja, da so v ozadju interesi po razdelitvi Leopoldovega ozemlja, ki od konference

proti trgovini s sužnji leta 1889 ni ve� predstavljalo svobodne trgovinske cone in je tako

belgijskemu kralju omogo�alo monopol nad trgovino na tem obmo�ju (The New York,

Times, 21. 9 .1903, 4).

Na podlagi vedno ve�jega mednarodnega pritiska na Leopolda II je lahko razumeti

posledi�no vse bolj intenzivno medijsko lobiranje, ki ga je belgijski kralj uporabil za zaš�ito

svojih interesov v Kongu, pri �emer je uporabljal taktiko popolnega zanikanja sistemati�nega

zatiranja domorodnega prebivalstva v njegovi koloniji. A uporaba medijev za potrjevanje

njegove zgodbe je u�inkovala le dolo�en �as, nato pa je zaradi pritiska belgijskega

parlamenta, ki je pod vplivom socialistov ostro nastopil proti kralju, v SDK poslal »neodvisno

�� 46 Morel kolonializmu sicer ni nasprotoval, temve� se je zavzemal za pravi�nejše kolonialne odnose (Nzongola-Ntalaja, 2007, 26). 47 Besedila, ki so jih ti pisatelji objavili na temo Leopoldovega kolonialnega sistema v Kongu: - Mark Twain: King Leopold's Soliloquy (1905) - Arthur Conan Doyle: Crime of the Congo (1909) - Joseph Conrad: Heart of Darkness (1902) – prevod v slovenš�ino ( »Srce teme«) leta 1997.

��

�

komisijo«, ki naj bi potrdila njegova zanikanja sistemati�nih zlorab kongovskega

prebivalstva.

Dejanske ugotovitve komisije, ki je v Kongu v letih 1904 – 1905 zbirala dokaze o

domnevnih zlorabah, so stvar razli�nih interpretacij. �e je v uradni razlagi kasnejših

belgijskih kolonialnih oblasti mogo�e prebrati, da je kljub dolo�enim osamljenim incidentom

delovanje oblasti v SDK mogo�e ocenjevati pozitivno (Office de l'information et des relations

publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 103), pa se ve�ina zgodovinarjev

danes strinja, da je bilo prav to poro�ilo klju�nega pomena za nadaljnji propad Leopoldove

zasebne kolonije, saj ne le, da je potrdilo nepravilnosti kolonialne uprave SDK, potrdilo je

tudi vsa pri�evanja misijonarjev, ki jih je v svojih glasilih zbiral in objavljal Edmund Morel

(Nzongola-Ntalaja, 2007, 25-26). Od tega trenutka dalje se zdi, da je Leopoldu II za�elo

primanjkovati manevrskega prostora, po katerem bi potek dogodkov še lahko obrnil v svojo

korist.

Anektiranje ozemlja SDK s strani Belgije ve�ina zgodovinarjev razume kot posledico

medijskih pritiskov, kriti�nega poro�ila preiskovalne komisije v Kongu ter posledi�no

mednarodnih diplomatskih pritiskov na Leopolda II. A potrebno je v ozir vzeti pogodbe, ki jih

je Leopold II podpisoval z belgijskim parlamentom, ki nakazujejo na premišljeno in dolgo

na�rtovano predajo ozemlja. Leopold II je namre� leta 1890 od belgijskega parlamenta prejel

25,000.000 frankov posojila ( okoli 125 milijonov današnjih dolarjev), v zameno pa se je

zavezal, da bo kolonijo predal Belgiji v obdobju desetih let48. Da je šlo v tem primeru za

diplomatsko manipulacijo, je postalo jasno ob izteku tega obdobja, ko je Leopold II zaprosil

za preložitev belgijske aneksije z obrazložitvijo, da SDK še ni produktivna (Office de

l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a,

106). Da so bile njegove trditve napa�ne, se lahko prepri�amo že iz zgoraj navedene tabele, ki

nam dokazuje, da je SDK za�ela ekonomsko profitabilno delovati že leta 1899. Ne glede na

vse Leopoldove dogovore z Belgijo pa je dejstvo, da predaja ozemlja Belgiji ni presenetila

nikogar niti ji ni nih�e ostro nasprotoval, kljub temu, da je imel Leopold II z Francijo sklenjen

sporazum, po katerem bi le-tej ob propadu njegovega projekta v Kongu pripadlo ozemlje

SDK.

�� 48 Tominc piše, da se je Leopold II v oporoki leta 1889 Belgiji po njegovi smrti prepustil kolonijo (Tominc, 2008, 76). To je sicer res, a leto kasneje je zaradi velikega posojila, ki ga je prejel od Belgije, premopredajo predvidel za leto 1901.

��

�

Svobodna Država Kongo je uradno prenehala obstajati 20. 8. 1908, dva meseca

kasneje pa se je preimenovala v Belgijski Kongo. V številnih ozirih jo je potrebno razumeti

kot unikat v prostoru kolonizirane Afrike, že zaradi same specifi�nosti njenega nastanka,

upravljanja in nenazadnje tudi propada. A vendarle jo z drugimi kolonializmi povezujejo

številni elementi, ki so imeli na prihodnost prostora Kongovske kotline izrazito destruktivne

posledice. Intenzivna eksploatacija ozemlja, izkoriš�anje domorodnega prebivalstva in vse

ve�je uveljavljanje mednarodnih gospodarskih korporacij so kolonialni elementi, ki niso

izumrli skupaj z kolonializmom, temve� so ga preživeli, preobrazili in na novo zacveteli v

obdobju neokolonializma, ki se danes v svoji najbolj negativni obliki kaže prav v Kongu.

A vendar nam Leopoldov kolonialisti�ni eksperiment, oziroma bolje re�eno reakcija

nanj, ponuja tudi upanje. Ne glede na dileme, v kolikšni meri je opozicija, ki je delovala pod

vodstvom Edmunda Morela49 in Rogerja Casementa, pripomogla k propadu SDK, ne moremo

mimo spoznanja, da je prav medijska izpostavljenost zlorab prebivalstva v Kongu zaslužna za

bistveno izboljšanje razmer že za �asa Leopoldove kolonije (1906 je Leopold II v koloniji

uvedel reforme, s katerimi se je zloraba prebivalstva bistveno zmanjšala), vplivala pa je tudi

na položaj lokalnega prebivalstva v ostali kolonizirani Afriki. Turner primerja Združenje za

reformo Konga z današnjimi humanitarnimi organizacijami, kot so Global Witness ali

Amnesty International, ki se proti zlorabi ljudi borijo s podobnimi sredstvi, svoje delovanje pa

so razširila še na prakti�no pomo� (Turner, 2007, 27). A vendarle obstaja dolo�ena razlika: �e

je Združenje za reformo Konga v Kongu dejansko doseglo dolo�eno izboljšanje razmer, se

zdi, da današnje humanitarne organizacije ostajajo proti gospodarskim interesom nemo�ne.

�� 49 Edmund Morel je bil zaradi svojih zaslug pri odkrivanju zlorab prebivalstva v Kongu leta 1924 nominiran za Nobelovo nagrado za mir, ki pa je ni dobil (Hochschild, 1998, 291).

��

�

4. 2. BELGIJSKI KONGO (1908 – 1960)

Obdobje, ko je ozemlje današnje DR Kongo spadalo pod okrilje belgijske kolonialne

administracije, v zgodovinopisju ni tako v ospredju kot predhodno obdobje obstoja Svobodne

Države Kongo. Vzrok za to je verjetno mogo�e pripisati veliki izpostavljenosti Leopoldove

kolonije, ki je bila že za �asa svojega obstoja zaradi skrajnih oblik socialne eksploatacije

predmet številnih razprav in dilem, kar se je odražalo v zgodovinopisju, ki glede tega še

vedno ni sprejelo enotnega mnenja (glej Vanthemsche, 2007, 89-111). Tako ostaja kasnejše,

sicer precej bolj dolgotrajno obdobje50 belgijskega kolonializma v Kongu, v ozadju, pri �emer

pa se pozablja zlasti odlo�ilen vpliv le-tega na postkolonialni razvoj Konga. A �eprav se vsi

zgodovinarji strinjajo, da je z zatonom Leopoldovega kolonializma v Kongu prišlo do

izrazitega zmanjšanja »leopoldskih« ekscesov, klju�nih zna�ilnosti, iz katerih so le-ti izhajali

(npr. prisilnega dela), belgijske kolonialne oblasti niso ukinile do konca 2. svetovne vojne

(Vanthemsche, 2007, 91). Nasprotno, koli�ina le-tega je v obdobju trajanja svetovnih vojn

naraš�ala.

�eprav ve�ina zgodovinarjev belgijski kolonializem v Kongu lo�uje od predhodnega

Leopoldovega kolonialnega sistema, tesno povezavo med kolonialnima sistemoma ni mogo�e

tajiti. Že dejstvo, da je bila Belgija legitimni naslednik Leopoldove kolonije, saj je Kongo

prevzela po predhodno podpisanem sporazumu z belgijskim kraljem (glej str. 56), predstavlja

temeljno vez med kolonialnima sistemoma. Belgijska administracija je svojo upravo naslonila

na institucije, ki so bile v Kongu predhodno že uveljavljene, pri �emer je potrebno opozoriti

zlasti na še bolj poudarjeno koherenco s katoliško cerkvijo. Nzongola-Ntalaja meni, da gre pri

belgijskem kolonializmu za vzor�ni primer birokratskega kolonializma, v okviru katerega se

je izoblikoval sistem »kolonialnega trojstva« - povezave med administracijo, cerkvijo in

gospodarskimi korporacijami (Nzongola-Ntalaja, 2007, 27). Zaradi tovrstnega sistema lahko

negativno delovanje belgijske kolonialne uprave delimo na tri dele: ekonomsko eksploatacijo,

politi�no represijo in kulturno zatiranje.

�� 50 Svobodna Država Kongo je obstajala med leti 1885 in 1908 (23 let), kolonija Belgijski Kongo pa med 1908 in 1959 (51 let). Skupna kolonialna preteklost DR Kongo torej obsega obdobje 74 let.

��

�

4. 2. 1. Ekonomska eksploatacija

Ekonomska eksploatacija je tipi�ni primer navezave belgijskega kolonializma na

predhodni kolonialni sistem Leopolda II. Lahko jo razumemo kot logi�no nadaljevanje že

uveljavljenih in zelo profitabilnih smernic ekonomskega razvoja kolonije, ki je ostala mo�an

vir gospodarskega razcveta svoje metropole. S�asoma je prišlo do prenosa eksploatacijskega

pritiska od slonovine in kav�uka, ki sta predstavljala osnovo izvoza Svobodne Države Kongo,

na druge surovine, izmed katerih je potrebno v prvi vrsti izpostaviti rudna bogastva. Pri

slednjih je izstopala Katanga, provinca na jugovzhodu države, kjer je belgijski geolog Jules

Cornet še v obdobju SDK odkril velika rudna bogastva. Katanga je bila, kot je bilo predhodno

že omenjeno, gospodarsko pomembna že v SDK, pomen province pa je strmo narasel po letu

1911, ko je CSK tam odprla prve rudnike bakra (Office de l'information et des relations

publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 108). Izmed drugih rudnin, ki so

predstavljale pomemben izvozni element, je potrebno izpostaviti še zlato, diamante in

železovo rudo, v zadnjem obdobju belgijskega kolonializma pa so postale pomembne tudi

nekatere strateške surovine, predvsem uran. Slednji je postal pomemben zlasti v �asu 2.

svetovne vojne z izumom atomske bombe. Uran, ki je prestavljal osnovni element atomskih

bomb, ki so jih ZDA odvrgle na Hirošimo in Nagasaki, namre� izvira iz Konga (Fleckner &

Avery, 2005, 2). Strateški pomembnosti Konga, ki jo je pridobil spri�o prisotnosti urana, pa

tudi kobalta in industrijskih diamantov, lahko tudi pripišemo intenzivno vmešavanje ameriške

politike v notranje zadeve Konga po osamosvojitvi, kar je navsezadnje tudi botrovalo

vzpostavitvi ameriškim interesom naklonjene Mobutujeve diktature, ki je državo obvladovala

32 let (Gleijeses, 1996, 223).

Tendence izkoriš�anja kongovskega ozemlja v obdobju belgijske kolonizacije, ki so

temeljile na podeljevanju koncesij gospodarskim korporacijam, v primerjavi s prejšnjim

Leopoldovim obdobjem niso doživele bistvenih sprememb. Kljub temu, da je kolonialna

administracija želela omejiti prisotnost tujih gospodarskih korporacij, so smernice

kapitalisti�nega izkoriš�anja postajale vse bolj globalizacijske, zato so še naprej omogo�ale

bogatenje tujega kapitala v Kongu (Nzongola-Ntalaja, 2007, 32). Vpliv mednarodnega

kapitala v Kongu je bil z na�rtnim globalizacijskim programom Leopolda II zelo velik že v

�asu SDK, prvi višek pa je imel po 1. svetovni vojni, ko je bilo v Belgijskem Kongu prisotnih

okoli dva tiso� gospodarskih korporacij (Office de l'information et des relations publiques

pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 111). Znaten negativni pomen je imela za

gospodarski razvoj v Kongu svetovna gospodarska kriza, ki je od konca dvajsetih let 20.

��

�

stoletja do 2. svetovne vojne ogrozila obstoj velikih rudarskih in kmetijskih korporacij. Tako

lahko re�emo, da je 2. svetovna vojna kljub temu, da je Belgijski Kongo v �asu le-te ostal

brez svoje metropole51, po zaslugi prisotnosti strateško pomembnih surovin postal pomemben

subjekt na gospodarskem zemljevidu. O tem, da je belgijska vlada v �asu 2. svetovne vojne

kljub izgnanstvu ohranjala tesne stike z kolonijo, pri�ajo direktive in projekti, s katerimi je

poizkušala pri zaveznikih vzbuditi zanimanje za Kongo. Kot enega izmed takšnih projektov je

mogo�e razumeti monografijo Arthurja Wautersa, bivšega belgijskega parlamentarca in v

�asu 2. svetovne vojne �lana belgijske vlade v izgnanstvu, ki je leta 1942 pod okriljem

Belgijskega urada za informiranje izdal štiriintrideset strani dolgo brošuro z naslovom The

Belgian Congo: Reservoir of the Allies. �eprav gre, kot je razvidno že iz naslova, v prvi vrsti

za poziv zaveznikom h koriš�enju naravnih zmogljivosti Belgijskega Konga, pa je v delu

zanimiva precejšna mera samokriti�nosti, �emur je bilo verjetno vzrok nezaupanje britanske

in ameriške vlade do belgijske kolonialne administracije, ki je trajal še iz obdobja rušitve

Leopoldovega kolonializma. Tako v brošuri najdemo izjave, ki sicer za uradna belgijska

poro�ila o Kongu niso obi�ajna:

»Medtem, mimogrede, je bilo ozemlje novoustanovljene države (Svobodne Države Kongo,

o.p. ) predmet najbolj rudimentarne, radikalne in nehumane oblike eksploatacije. Izvršene so

bile hude zlorabe, zlorabe, ki so grozile, da bodo ogrozile obilno naravno bogastvo na

ozemlju MZK.«52 (Wauters, 1942, 13).

Takšni samokriti�ni zapisi belgijske kolonialne administracije so sicer sila redki in

predstavljajo izjemo v siceršnjem omiljevanju ali celo zanikanju zlorab ozemlja in zlasti

prebivalstva v Kongu v obdobju vlade Leopolda II. Tovrstno pisanje lahko zato pripišemo

specifi�nim razmeram, ko je bila belgijska vlada za �asa 2. svetovne vojne pod zaš�ito

britanske vlade, ve�je funkcije v Evropi ni imela, je pa še vedno imela kontrolo nad

kolonialnimi posestvi v Kongu. Kljub temu, da so bile britanske korporacije v Belgijskem

Kongu prisotne že iz �asa SDK, pa je britanska vlada oklevala in na belgijske kolonialne

projekte še vedno gledala z nezaupanjem. Zato je opravi�evanje za grehe preteklega režima

lahko razumeti kot del dokon�ne sprave, ponujanje naravnih bogastev Konga pa kot del

belgijske pomo�i v boju proti Nem�iji in njenim zaveznikom.

�� 51 Z nemško aneksijo Belgije leta 1940 je Belgijski Kongo ostal odrezan od Belgije in je do konca vojne sodeloval kot samostojno ozemlje (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959, 114). 52 Meanwhile, , however, the territory of the newly founded state was subject to the most rudimentary, least rational and least humane forms of exploatation. Crying abuses were perpetrated, abuses which threatened to jeopardise even the abundant, natural wealth of the Association�s own territory (Wauters, 1942, 13).

��

�

Gospodarska pomo� Belgijskega Konga pri zmagi zaveznikov v 2. svetovni vojni je

danes malo znano dejstvo, ki pa je bilo v trenutku dogajanja mnogokrat izpri�ano in je imelo

posledice tudi za ekonomski razvoj Konga po vojni. Za razliko od 1. svetovne vojne je bila

pomo� Konga zaveznikom ve�plastna in je poleg neposredne vojaške pomo�i53 pomenila

predvsem pomo� v smislu razpoložljivosti številnih surovin, ki so bile potrebne za ohranjanje

vojaške mo�i na frontah. Tabela na strani 63, ki je, kot že prej omenjena propagandna brošura

o Belgijskem Kongu, plod belgijske administracije, prikazuje uporabnost naravnih resursov, s

katerimi je Belgijski Kongo zalagal zaveznike. Ker pa podatki datirajo v leto 1942, v njih še

ni omenjen uran, nakopan v rudnikih Shinkolobwe, ki je bil kasneje uporabljen za izdelavo

atomskih bomb, katere so bombniki ZDA odvrgli na Hirošimo in Nagasaki.

Poleg osnovnih strateških resursov, ki so bili v �asu 2. svetovne vojne na voljo

zaveznikom, na primer baker, zlato (denar), kositer, titan, diamanti in drugi, je potrebno

posebej opozoriti na izrazito pove�an izvoz kav�uka v �asu 2. svetovne vojne. Vzrok za to je

bila japonska zasedba kav�ukovih plantaž v današnji Indoneziji in Indokitajski, s �emer so

Britanci ostali brez glavnega vira kav�uka. Posledi�no je Belgijski Kongo ponovno (prvi� po

koncu Leopoldovega kolonialnega sistema) postal glavni izvoznik kav�uka. Izvoz kav�uka se

je v �asu 2. svetovne vojne sedemkratno pove�al in je leta 1945 že znašal 7980 ton v

primerjavi z 1127 tonami izvoza leta 1939 (Office de l'information et des relations publiques

pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959c, 26).

Druga svetovna vojna je bila v marsi�em prelomna to�ka za Belgijski Kongo. O

socialnih spremembah, ki so izhajale iz družbenih pretresov, ki jih je sprožila in ki so po

celem svetu pomenili za�etek dekolonizacije, bomo govorili malce kasneje, na tem mestu pa

je potrebno poudariti znatno pove�anje izvozne mo�i Belgijskega Konga, ki pa je v nekaterih

primerih imela izrazite negativne posledice na ekologijo Kongovske kotline. Kot primer

vzemimo populacijo slonov, ki je bila stoletja najve�ji vir slonovine v Afriki. Kot vemo, je

bila slonovina v stoletja trajajo�i trgovini s sužnji vseskozi glavni stranski trgovski produkt.

Razmere se niso spremenile niti z prihodom Belgijcev, saj je bila slonovina za kav�ukom

drugi najve�ji izvozni produkt kolonije. Žal natan�nih podatkov o populaciji slonov na

za�etku 20. stoletja nimamo, zato tudi težko ocenimo škodo, ki jo je imela trgovina s

slonovino na kongovsko populacijo slonov v tistem obdobju. Wack piše le o »brezmejnem

�� 53 Belgijski Kongo je v vojno stopil 18. maja 1940, le teden dni po kapitulaciji Belgije. Kongovske �ete pod vodstvom belgijskih oficirjev so v naslednjih dveh letih ve�krat porazile Italijanske enote. Najpomembnejša bitka se je odvijala julija leta 1941 pri Saio-ju, kjer so »belgijske« enote zajele veliko število italijanskih vojakov in s tem sprožile predajo vseh italijanskih vojaških enot južno od Modrega Nila (Ford, 1942, 15-17).

��

�

številu slonov« in doda, da se vlada zaveda nevarnosti prekomernega iztrebljanja slonovske

populacije in je zato omejila divji lov na te živali (Wack, 1905, 272). Intenziteta izvoza

slonovine v obdobju, ko je bil Kongo belgijska kolonija, je mo�no variirala, na�eloma pa

velja, da se je koli�ina izvožene slonovine po�asi zmanjševana in se je do leta 1920, ko je

dosegla 740738 ton, omejila na okoli 200.000 ton letno (Office de l'information et des

relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959c, 71). Zdi se, da je

intenzivnost lova na slone sovpadala tako s povpraševanjem po tej surovini (ki je po 2.

svetovni vojni za�elo upadati), kot tudi z števil�nostjo slonje populacije. Le-ta pa vendarle ni

utrpela tako izrazitega populacijskega padca, kot bi lahko sklepali in kar se je kasneje tudi

zgodilo, a zaradi druga�nih vzrokov (uni�evanje habitata). Poro�ilo World conservation

Union navaja podatek, da je leta 1950 v Kongu živelo okoli 100.000 slonov, kar je kar 80%

ve� kot danes, ko naj bi slonja populacija obsegala 20.000 osebkov (Blanc, 2003, 52).

Slonja populacija je bila eden tistih elementov v naravi, na katero je imel kolonializem

najbolj negativne posledice. Negativne u�inke pa je imela kolonialna eksploatacija tudi na

številne druge živalske in rastlinske vrste. A �e pogledamo na preobrazbo favne in flore v

�asu belgijskega kolonializma iz današnje perspektive, se zdi zanemarljiva v primerjavi s

posledicami, ki jih imajo danes na živalske in rastlinske vrste na�rtna preobrazba naravnega

okolja in ve� let trajajo�i konflikti, ki so v zadnjih letih povzro�ili destabilizacijo zlasti

vzhodnega Konga. �eprav vplivov na okolje v kolonialni dobi nikakor ne gre zanemariti, pa

je bil v Belgijskem Kongu za prihodnost bolj pomemben vpliv ekonomske eksploatacije na

kongovsko prebivalstvo.

�e primerjamo obdobje belgijskega kolonializma v Kongu z obdobjem, ko je ozemlje

Konga predstavljalo zasebno kolonijo Leopolda II, opazimo, da je imela ekonomska

eksploatacija znatno zmanjšan destruktiven vpliv na kongovsko družbo. �eprav nekateri

zgodovinarji, kot na primer Roger Anstey, trdijo, da do bistvenih sprememb v odnosu

kolonizatorja do domorodnega prebivalstva ni prišlo, saj je belgijski sistem kot tak izhajal iz

predhodnega Leopoldovega, je vendarle potrebna ugotovitev, da je po prenosu oblasti leta

1908 (oziroma še pred tem z Leopoldovimi reformami leta 1906) prišlo do bistvenega

izboljšanja razmer v Kongu, kar potrjujejo tudi demografski podatki, ki dokazujejo, da se je

��

�

Vir: Belgian Africa's total war Ford D., 1942, 28-29.

Slika 4: Pomen Kongovskih naravnih resursov za vojaške potrebe.

��

�

demografsko stanje v Kongu stabiliziralo54. A vendarle ne kažejo na to, da bi se število

prebivalstva po nastopu vlade belgijske kolonialne administracije bistveno pove�alo.

Nasprotno, �e gre verjeti statisti�nim podatkom belgijskih kolonialnih oblasti, je leta 1924 v

Belgijskem Kongu živelo okoli 10.000.000 ljudi (Hochschild, 2005, 621). Za leto 1959 lahko

v uradni statistiki kolonialnih oblasti zasledimo podatek, da je v Belgijskem Kongu živelo

okoli 13.000.000 ljudi (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge

et le Ruanda-Urundi, 1959b, 12). Vprašanje, od kod tako po�asno naraš�anje prebivalstva, je

še posebno pomembno ob spoznanju, da danes v DR Kongo živi okrog 66.000.000 ljudi (U.

S. Department of State 2009-06). Delno se da veliko razliko v rasti prebivalstva med

kolonialnim in postkolonialnim obdobjem pojasniti z vseafriškim pojavom t.i. populacijske

eksplozije v drugi polovici 20. stoletja, ki je posledica izrazitega (za�asnega) zmanjšanja

smrtnosti in pove�anja rodnosti. A vendarle ta razlaga ne pojasnjuje stagnacijo populacijske

rasti v Belgijskem Kongu med leti 1908 in 1959. �e ponovno povzamemo vzroke za

demografsko katastrofo v obdobju Leopoldovega kolonialnega sistema, se pojavi misel, da

nekateri vzroki za populacijski upad v �asu belgijske kolonialne oblasti niso bili odpravljeni.

Tega, da so belgijske kolonialne oblasti odstranile najbolj represivne eksploatacijske

mehanizme, kot so pobijanje in sekanje rok tistim, ki niso izpolnili kvot, ne moremo zanikati.

Belgijska kolonialna uprava pa je ohranila prisilno delo, ki je obsegalo to�no dolo�eno število

ur. Tako je moral vsak za delo sposoben moški opraviti 60 dni nepla�anega dela na leto na t. i.

»javnih projektih«, kot na primer gradnji cest, železnice, javnih objektov itd. �e primerjamo

�asovno kvantiteto prisilnega dela v Belgijskem Kongu z SDK, kjer je obsegalo 40 ur na

mesec, kar predstavlja pet osem-urnih delavnikov na mesec, ugotovimo, da gre približno za

isto koli�ino nepla�anega dela oziroma za dolo�eno pove�anje le-tega (Nzongola-Ntalaja,

2007, 29).

�eprav se na prvi pogled zdi, da kolonialna ekonomska eksploatacija nima odlo�ilnih

neposrednih negativnih posledic na prebivalstvo, �e niso prisotne ekstremne oblike zlorab

prebivalstva za dosego ekonomskega profita (kot je bil to primer v SDK), pa se u�inek

represivnih in nadzorovalnih ukrepov kolonialnih oblasti odraža v znižani rodnosti in

posledi�no celo red�enju prebivalstva (Ki-Zerbo, 1977, 452). Prisilno delo je namre� tudi

povzro�ilo, da je bil najbolj zdrav del moške populacije odveden na delo dale� od doma�ih

krajev, kar je povzro�ilo razdiranje družin in zmanjševanje natalitete. Razmere so bile tako

�� 54 Demografski podatki so, kot smo predhodno pri raziskovanju posledic Leopoldovega režima že ugotovili, eden od osnovnih podatkov, s katerimi lahko ugotovimo razsežnost negativnih posledic dolo�enega režima v državi. Pri raziskovanju kolonializmov v Kongu je zaradi izrazitega in konstantnega nihanja prebivalstva uporaba demografskih podatkov še posebno koristna.

��

�

kriti�ne, da je morala kolonialna uprava leta 1926 omejiti izvoz zdrave moške populacije na

javne delovne projekte v druge okraje. Ta ukrep je imel takojšen pozitiven u�inek, saj je bil za

leto 1930 prvi� v zgodovini Belgijskega Konga izpri�an naravni prirastek (Boahen, 1987,

167).

Je pa potrebno pri zgodovini Belgijskega Konga omeniti eno obdobje, ki nam ponovno

dokazuje destruktivni vpliv prisilnega dela in represivnih kolonialnih elementov, povezanih z

njim, na kongovsko prebivalstvo. To je 2. svetovna vojna. �e lahko za 1. svetovno vojno

ugotovimo, da je imela na Kongo vpliv predvsem v smislu potrebe po zagotovitvi fizi�ne

vojaške sile, ki je imela pomembno vlogo pri aneksiji Ruande-Urunduja (o tem ve� v

naslednjem poglavju), je pomenila 2. svetovna vojna veliko breme za celotno kongovsko

populacijo, saj je Belgijski Kongo, kot smo že omenili, za zaveznike pomenil pomembno

bazo resursov, ki so jih potrebovali za uspešno nadaljevanje vojne. To je pomenilo potrebo po

izrazitem pove�anju produkcije, za Kongovce pa �asovno podvojitev prisilnega dela (namesto

60 dni na leto sedaj 120 dni na leto) ter vrnitev nekaterih najbolj destruktivnih

eksploatacijskih prijemov, kot so npr. norme za nabiranje divjega kav�uka. Ekonomske in

socialne posledice vojne so bile za prebivalstvo katastrofalne, saj je prišlo do splošnega

pojava lakote, varnostne sile pa so imele nalogo nadzorovanja in nova�enja prebivalstva, ki

ni imelo, da bi si poiskalo hrano (Nzongola-Ntalaja, 2007, 29). Zato ne presene�a podatek, da

je med 2. svetovno vojno ponovno prišlo do drasti�nega znižanja rodnosti. V demografski

statistiki, ki so jo objavile belgijske kolonialne oblasti leta 1959, tako lahko ugotovimo

izrazito negativno odstopanje za populacijo, staro 15 do 19 let, kar natan�no ustreza

medvojnim letom (glej Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge

et le Ruanda-Urundi, 1959b, 119).

Ekonomska eksploatacija je imela torej na kongovsko prebivalstvo zlasti direktne in

neposredne destruktivne posledice, ki so se izražale v stagnaciji demografske rasti, nizki

rodnosti ter ob�asno tudi pove�ani smrtnosti prebivalstva. Dejstva, da je izkoriš�anje naravnih

resursov Kongovske kotline imelo pozitivne ekonomske posledice tako za Belgijo, številne

mednarodne gospodarske korporacije in nenazadnje tudi za kongovsko prebivalstvo, ne

moremo zanikati, kljub temu pa ne moremo prezreti nekaterih kazalcev, ki prikazujejo

belgijsko kolonialno oblast ne le kot ekonomsko u�inkovito in socialno pravi�nejšo od

predhodnega sistema, temve� tudi kot izrazito avtoritarno z izrazito paternalisti�no kolonialno

usmeritvijo. Kolonialna oblast je namre�, �eprav je vodstvo kolonije trdilo druga�e, slonela na

��

�

politi�nem zatiranju domorodnega prebivalstva, ki so mu bile kratene pravice za enakopraven

družbeni razvoj.

4. 2. 2. Politi�na represija in kulturno zatiranje kongovskega prebivalstva

Belgijska kolonialna uprava je v Kongu izpopolnila že tako u�inkovit ekonomski

eksploatacijski sistem, ki ga je v koloniji uvedel Leopold II. Profitabilnost kolonije je imela

izrazite ugodne posledice za ekonomski razvoj mati�ne države – Belgije, omogo�ala pa je tudi

rast življenjske ravni domorodnega prebivalstva, za katerega so se življenjske razmere v

primerjavi z predhodnim kolonializmom ob�utno izboljšale. To pa ne velja za politi�no in

kulturno življenje v koloniji, ki je bilo povsem pod nadzorom kolonizatorja. Belgija je v

Belgijskem Kongu uvedla tipi�ni paternalisti�ni sistem, s katerim je kolonizator poskrbel za

minimalne potrebe koloniziranega prebivalstva, a mu hkrati odvzemal vse možnosti

politi�nega in kulturnega razvoja. Paternalizem se je vzpostavil tako na lokalni ravni

gospodarskih korporacij, ki so marsikje, kot že v �asu Leopolda II, dosegle dolo�eno mero

avtonomije in prevzele popoln nadzor nad delovno silo, kot tudi na državnem nivoju, kjer je

kolonialna uprava nadzorovala kulturno in politi�no življenje, v zameno pa vsaj teoreti�no

zagotavljala zadovoljivo življenjsko raven prebivalstva.

Odnos med kolonizatorjem in domorodci zelo dobro ponazorita dva citata:

»Vi ste moj o�e in moja mati.«55 (Slade, 1960, 3)

»Poglej, kako dobro skrbimo za našo živino!«56 (Slade, 1960, 4)

Prvi citat je pogosta fraza Kongovcev, ko so nagovarjali kolonialnega upravnika ali

misijonarja, drugi pa izjava paternalista v Katangi, ko je opisoval šole, bolnišnice in druge

delavcem namenjene objekte. Citata v najpreprostejši obliki ponazarjata belgijski

paternalizem, ki je v prvi vrsti temeljil na posebnem pokroviteljskem odnosu kolonizatorja do

domorodnega prebivalstva, kateremu se je sicer življenjski status popravil, onemogo�eno pa

mu je bilo kakršnokoli aktivno udejstvovanje v kolonialni politiki. Kot pravi Ki-Zerbo, so

Belgijci »za Afri�ane skrbeli kot za ljudi, pozabili pa so, da so tudi državljani« (Ki-Zerbo,

1977, 452). Slade paternalisti�ni odnos med kolonialistom in koloniziranim primerja z

odnosom med staršem in otrokom, ko je za slednjega sicer poskrbljeno, a je vseskozi pod

nadzorom (Slade, 1960, 11-12).

�� ,�� -#��"��"��.��

��-#��"��"��.��

��

�

Belgijski kolonializem je klasi�en primer paternalisti�nega odnosa, kar je razvidno

tudi iz dejstva, da je bil izmed vseh kolonializmov prav belgijski najbolj prisoten na ozemlju,

ki ga je nadzoroval. Tako belgijskega kolonializma ni bilo mo� �utiti le v mestnih središ�ih in

industrijskih obmo�jih, temve� je bil vpet v družbeno shemo tudi v najbolj odro�nih predelih

kolonije (Goyvaerts, 2000, 7). Namen tega je bilo �im bolj uspešno nadzorovanje

prebivalstva, ki je bilo zaradi pogostih uporov pogosto pod nadzorom »public force« -

kolonialne vojske. Ta je imela na obmo�jih, ki so bila znana kot problemati�na, funkcije v

obliki vojaške operacije (zadušitev uporov, ustrahovanje prebivalstva itd.) in vojaške

okupacije (stalna prisotnost, preko katere so prebivalstvo prisilili k oskrbovanju vojske, poleg

tega pa so vojaške enote nova�ile delovno silo). Nzongola-Ntalaja trdi, da je bila tudi v

obdobju belgijskega kolonializma fizi�na zloraba domorodnega prebivalstva pogost pojav, ki

je vklju�eval tudi uporabo chicotte, bi�a iz usnja podvodnega konja, ki se je uveljavil v

obdobju SDK (glej str. 48) (Nzongola-Ntalaya, 2007, 37).

Zaradi potrebe po vsesplošni prisotnosti kolonialnih organov je imel Belgijski Kongo

zelo raz�lenjeno upravno strukturo, pri �emer je najbolj o�iten izostanek kongovskega

elementa na upravnih položajih. Kolonija je bila razdeljena na province, ki so se delile na

okrožja (district), le-ta pa še na teritorije57. Vse vodilne upravne položaje so zasedali

Evropejci (ve�inoma Belgijci), ki pa so upravo na najnižji stopnji (poglavarstvu), ki je bilo

tudi v najbolj neposrednem stiku z prebivalstvom, prepustili lokalnim poglavarjem. Ohranitev

položaja plemenskega poglavarja je sicer izhajala še iz �asa Leopoldovega kolonializma,

primerna pa je bila zaradi u�inkovitosti pri približevanju kolonialne uprave lokalnemu

prebivalstvu. Po odloku leta 1910 so bili plemenski poglavarji spremenjeni v podložne

administratorje, katerih naloge so bile predvsem izvoz poljš�in, nova�enje delavcev, pobiranje

taks in podobno (Nzongola-Ntalaja, 2007, 35). Njihove zadolžitve torej ne moremo razumeti

kot odgovorne politi�ne funkcije (za katero niso bili izobraženi), temve� kot pripomo�ek pri

eksploataciji prebivalstva. Kot trdi Nzongola_Ntalaja, je belgijska administracija s tem, ko je

plemenske poglavarje zadolžila za družbeno nepriljubljena dela, okrepila ekonomsko in

socialno lo�nico med plemensko elito in ostalim prebivalstvom in ustvarila nasprotja znotraj

plemen, ki so bila pogosto podlaga za rušitve plemenskih struktur (Nzongola-Ntalaja, 2007,

35).

�� 57 Belgijski Kongo je bil po reformah leta 1930 razdeljen na 6 provinc, 24 okrožij in 135 teritorijev, znotraj katerih je bilo ve� »poglavarstev« (chefferies). Zgolj ta so bila upravljana s strani lokalnega prebivalstva. Belgijska uprava je sicer leta 1956 predlagala druga�no upravno razdelitev teritorija, a je za projekt zmanjkalo �asa in DR Kongo ima še danes podobno upravno teritorialno strukturo, kot so jo uvedli Belgijci leta 1930 (Brausch, 1961, 89).

��

�

Kot enega najbolj družbeno in politi�no destruktivnih elementov paternalisti�nih

odnosov znotraj belgijskega kolonializma v Kongu je potrebno izpostaviti družbeno

segregacijo, ki je temeljila na rasisti�nih osnovah. Rasizem je bil sicer v Belgijskem Kongu

prepovedan, a je bil kljub temu povsod prisoten (Ki-Zerbo, 1977, 452). Kazal se je predvsem

v segregaciji belega in temnopoltega prebivalstva, ki si je delilo isti prostor zlasti v ve�jih

mestnih središ�ih, kot na primer Leopoldvile in Stanleyvile. Belopolta populacija je bila sicer

v Kongu v primerjavi z drugimi podsaharskimi kolonijami (tu je izvzeta Južnoafriška

republika) relativno številna. Tik pred dekolonizacijo je namre� imela 118.003 �lane58, kar je

predstavljalo 0,8% celotnega prebivalstva Belgijskega Konga (Office de l'information et des

relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959b, 12).

Nzongola-Ntalaja meni, da je potrebno rasizem razumeti kot enega temeljnih stebrov

kolonialne politike (Nzongola-Ntalaja, 2007, 38). Predstavlja osnovo za paternalisti�ni odnos

kolonizatorja s koloniziranim, ekonomsko eksploatacijo koloniziranega ozemlja in kulturno

zatiranje domorodnega prebivalstva. Posebnost belgijskega rasizma je zlasti v tem, da je bil

vseskozi zanikan in uradno ni obstajal, a vendarle je bil v družbi mo�no prisoten, odziv nanj

pa je tudi botroval formiranju nacionalisti�nih frakcij, ki so postale temelj dekolonizacijskega

gibanja. Obširnost segregacije na podlagi rasisti�ne ideologije v Belgijskem Kongu Goyvaerts

primerja celo z apartheidom in svojo trditev utemeljuje z primerjavami med politi�nima

sistemoma. Tako kot v Južnoafriški Republiki je bilo lo�evanje glede na raso tudi v

Belgijskem Kongu prisotno tako v železniškem prometu (lo�eni vagoni), posebnih u�nih

programih, lo�evanju v hotelih in posebnih pravilih v trgovinah (Goyvaerts, 2000, 9).

Nzongola-Ntalaya k temu dodaja še lo�evanje na nogometnih stadionih, prepovedi to�enja

žganih pija� temnopoltemu prebivalstvu ter no�nemu nahajanju v belskih �etrtih. Kot eno

glavnih zna�ilnosti rasne segregacije pa izpostavlja (neuradno) prepoved medrasne spolnosti,

kar pa ni veljalo za bele moške (Nzongola-Ntalaja, 2007, 39). Primerjava Belgijskega

kolonialnega sistema z apartheidom je torej na mestu, s to opombo, da je bila v Južnoafriški

republiki rasna segregacija uzakonjena, v belgijski koloniji pa je bila dosledno izvajana brez

pravne podlage.

Podcenjevalni odnos belgijske kolonialne oblasti v Kongu do lokalnega prebivalstva

lahko opazimo tudi na izobraževalnem in kulturnem nivoju. Tu je potrebno ponovno

�� 58 Narodnostna sestava belopoltega prebivalstva je bila zelo mešana. Najve�, 75%, je bilo Belgijcev, veliko pa je bilo tudi Portugalcev, Italijanov in Grkov. V Belgijskem Kongu je živelo tudi deset Jugoslovanov, izmed teh dva slovenska misijonarja (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959a, 12-13 & Misijonarski koledar, 1935, 74).

��

�

izpostaviti pomembno vlogo misijonov, tako katoliških kot protestantskih, ki so imeli poleg

širjenja vere pomembno vlogo zlasti v izobraževanju. V �asu Leopoldovega kolonializma je

kolonialna uprava naložila misijonom skrb za izobraževanje prebivalstva, z nastopom

belgijske kolonialne oblasti leta 1908 pa je prišlo do ustanovitve nekaterih državnih

(osnovnih) šol. A njihovo število je bilo v primerjavi z verskimi osnovnimi šolami vseskozi

majhno. Leta 1920 je bilo tako v Belgijskem Kongu v državnih šolah 1861 u�encev, v

katoliških misijonskih šolah 100.000 in v protestantskih misijonskih šolah 85.000 šolarjev

(Ki-Zerbo, 1977, 452). Do leta 1959, ko je belgijska kolonialna administracija zadnji�

objavila statisti�ne podatke, se razmerje med državnimi in verskimi šolami ni bistveno

spremenilo, znatno pa se je pove�alo število izobraževanih (domorodnih) otrok, saj jih je bilo

šolanja v državnih ali misijonarskih šolah deležno preko milijon (Office de l'information et

des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959b, 147). Tu je potrebno

opozoriti na pomemben segment paternalisti�ne politike, ki je temnopoltemu prebivalstvu

onemogo�ala visokošolsko izobrazbo. Vzrok za to je bilo podcenjevanje temnopolte

inteligence, morda še bolj pa prepre�evanje osnovanja izobražene elite, ki bi lahko

destabilizirala kolonialni sistem. Prva univerza v Belgijskem Kongu je bila ustanovljena leta

1954, a je nudila le versko-katoliško visoko izobrazbo. Skupno se je leta 1959 univerzitetno

izobraževalo 290 temnopoltih študentov (Office de l'information et des relations publiques

pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959b, 147). Pri tem je potrebno opomniti, da

kongovskim študentom ni bilo omogo�eno študiranje v tujini, kar lahko ponovno pripišemo

cenzuri pretoka informacij (Slade, 1960, 6).

4. 2. 3. Dekolonizacija Konga

Na tem mestu moj namen ni natan�na rekonstrukcija dogodkov, ki so pripeljali do

osamosvojitve, temve� iz predhodno raz�lenjenih kolonialnih elementov pojasniti vzroke,

zakaj je prišlo do dekolonizacije Belgijskega Konga. S tem ne želim izpostaviti same

dekolonizacije negativni konotaciji, temve� opozoriti na specifi�no destruktivno delovanje

belgijske kolonialne administracije pri osamosvajanju DR Konga in nenazadnje tudi Ruande

ter Burundija dve leti kasneje, �emur pa se bomo posvetili v naslednjem poglavju.

Pojasnil sem že izrazito paternalisti�no politiko kolonialne administracije, ki sicer

sama po sebi ni imela tako o�itnih negativnih u�inkov na kongovsko družbo, kot je bilo to v

primeru predhodnega Leopoldovega kolonializma. Je pa takšna politika z vztrajnim in

��

�

na�rtnim zaviranjem kulturnega in politi�nega razvoja koloniziranega prebivalstva

onemogo�ala nastanek nacionalnega zavedanja ter višje splošne izobraženosti. Ta politika,

izhajajo�a iz rasisti�nega dojemanja kolonizirane družbe, ni imela zgolj neposrednih posledic

za kongovsko družbo, temve� je vplivala tudi na razvoj nastajajo�e države, ki je bila leta 1960

prepuš�ena politi�no neizkušenemu vodstvu (U. S. Department of State 2009-06). Kot smo že

omenili, je bila kolonialna politika v Belgijskem Kongu pred 2. svetovno vojno izrazito

nenaklonjena ustvarjanju dolo�ene doma�e (izobražene) elite, saj je bilo kongovsko

prebivalstvo razumljeno kot neinteligentno in evropeizaciji nedovzetno. Od tod tudi vzrok

zapostavljanja visokošolskega izobraževanja, ki je bilo v Kongu dostopno šele v petdesetih

letih. Celotno nezainteresiranost belgijske kolonialne administracije lahko razumemo kot

prepri�anost v u�inkovitost, primernost in zlasti trajnost kolonializma, kar potrjuje tudi Ki-

Zerbo navedbo trditev o prepri�anju Belgijcev, da do osamosvojitve Konga ne bo prišlo še

vsaj sto let (Ki-Zerbo, 1977, 453).

Prav zato je nepripravljenost belgijske kolonialne administracije na porast nacionalnih

�ustev v Kongu po 2. svetovni vojni razumljiva, pri �emer pa je potrebno opozoriti na veliko

vlogo belgijskega paternalizma pri osnovanju kongovske nacionalisti�ne opozicije proti

kolonialnemu sistemu. Kongovsko dekolonizacijo, katere osnutke lahko tako kot mnoge

podobne procese v koloniziranem svetu datiramo v 2. svetovno vojno, so zaznamovale

specifi�ne družbene razmere, ko je bilo med in po vojni v industrializirana obmo�ja naseljeno

ve�je število domorodnega prebivalstva, za katerega življenjske razmere je bilo sicer v

primerjavi z drugimi koloniziranimi obmo�ji v Afriki razmeroma dobro preskrbljeno, a je bilo

Vir: po: Belgian Congo Vol. 2, Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959b, 14.

��

�

brez vsakršnih politi�nih pravic59. Poleg tega je bila rasna segregacija v mestih še bolj

izpostavljena kot v ruralnih obmo�jih (Ki-Zerbo, 1977, 506-507). Da je nastanek

nacionalizma, ki ga je potrebno razumeti kot osnovo za nastop dekolonizacijskih gibanj v

Kongu, tesno povezan s porastom urbanega prebivalstva, je razvidno že iz samega dejstva, da

je do tega pojava prišlo šele po 2. svetovni vojni, v obdobju naglega preseljevanja v mesta in

posledi�no pove�anega delavskega razreda. Kot vidimo iz razpredelnice na strani 70, se je

migracija v urbana središ�a (ve�ja mesta ali rudarske cone) po vojni o�itno in naglo

pove�evala, tako da je leta 1955 v mestih živelo že preko 20% domorodnega prebivalstva


1959b, 14). V ve�jih mestih se je ta, vse ve�ja doma�a populacija, nenehno soo�ala s

secesijsko problematiko, saj je v urbanih središ�ih živela tudi ve�ina priseljenega evropskega

prebivalstva, ki je predstavljalo elito, katera se je povsem distancirala od temnopolte ve�ine.

Segregacija ni bila prisotna le v mestih, je pa bila tam najbolj o�itna in izpostavljena.

Belgijska kolonialna administracija je leta 1948 uvedla sistem podeljevanja »izkaznic

za socialno zaslužne« (carte du mérite civique), ki predstavljajo posledico izoblikovanja

doma�ega srednjega sloja, saj so bile razumljene kot potrdilo za tiste doma�ine, ki so se bili

pripravljeni evropeizirati (Nzongola-Ntalaja, 2007, 41). Tega potrdila ne smemo primerjati z

t.i. »identifikacijskimi kartami«, ki so jih Belgijci uvedli v Ruandi in Burundiju, saj ne

temeljijo na medrasni osnovi znotraj kongovskega prebivalstva, temve� bolj na družbeno-

ekonomski. �e je prosilec namre� želel zaprositi za izkaznico, je moral prestati test

evropeiziranosti, ki je potrdil njegovo stopnjo integriranosti v zahodni na�in življenja. S

pridobitvijo carte du mérite civique je prosilec postal polnopraven državljan, rasno enak

Evropejcem, kar je pomenilo, da je lahko koristil vse privilegije ki so bili sicer dostopni le

priseljenemu evropskemu prebivalstvu (Ki-Zerbo, 1977, 507).

Ta sistem, v osnovi izrazito rasisti�en, lahko razumemo kot poizkus izsiljenja nastanka

doma�e inteligence v razmerah, ko je bilo o�itno, da kolonialni sistem ne bo trajal ve�no.

Predvsem pa je bil to odziv kolonizatorja na vse ve�je zahteve po enakopravnosti doma�ega

kongovskega prebivalstva z priseljenim evropskim. Belgijska kolonialna administracija je z

carte du mérite civique ustvarila nov, bolj izobražen in politi�no ambiciozen sloj prebivalstva,

imenovan évolués (»civilizirani Afri�ani«), ki je postal glas kongovskega nacionalizma. Iz

tega sloja so izhajali vsi kasnejši politi�ni protagonisti, ki so imeli klju�ne vloge pri

�� 59 Brez politi�nih pravic ni bilo zgolj domorodno, temve� tudi priseljeno evropsko prebivalstvo. Belgijski Kongo je namre� (vse do leta 1957) deloval kot klasi�en kolonialni sistem, kjer je o vseh zadevah kolonije odlo�ala kolonialna metropola – v tem primeru Bruselj (Time, 19. 1. 1959).

��

�

osamosvajanju DR Konga izpod belgijske nadoblasti (v prvi vrsti Patrice Lumumba, Joseph

Kasa-Vubu, Mobutu Sese Seko in drugi).

Dekolonizacijo Konga ne smemo razumeti zgolj kot neposredno posledico

negativnega vpliva belgijskega kolonialnega aparata na kongovsko družbo, temve� kot

dogodek, ki je bil v veliki meri spodbujen zaradi splošnih nacionalisti�nih gibanj, ki so v

drugi polovici petdesetih let 20. stoletja obvladovala zlasti zahodnoafriški prostor. Ta gibanja

so imela v ve�jem delu Afrike podobne osnove, ki so temeljile na težnjah po odpravi

neenakosti in pravici do samoodlo�be, kmalu pa so rezultirala v neposreden boj za

neodvisnost afriških držav. Kolonialne sile so se zavedale neizogibnosti prenosa oblasti na

afriško populacijo, hkrati pa so za�ele pripravljati prostor novi politiki, ki je zaznamovala

Afriko vse do danes – neokolonializmu. V primeru belgijskega kolonializma lahko opazimo

podoben vzorec politi�nega delovanja v zadnjih letih vlade, s to razliko, da je do zavedanja o

neizbežnosti predaje oblasti kongovskemu ljudstvu prišlo relativno pozno. Še leta 1955, ko se

je Gana že pripravljala na neodvisnost od Velike Britanije, Belgija ni razmišljala o nevarnosti

nacionalisti�nega izbruha, �eprav se je zavedala tovrstnih vplivov iz zahodne Afrike, kot tudi

bojazni nad širjenjem rasnih spopadov iz JAR proti severu (Time, 16. 5. 1955). Dejansko je

dekolonizacijski val Belgijski Kongo zajel relativno pozno, a je s svojo intenziteto prisilil

Belgijo, da se je za�ela pripravljati na predajo Konga. Precejšnjo vlogo pri tem procesu je

imel belgijski kralj Baudouin, ki je leta 1955 na stadionu v Leopoldvillu še govoril o enotnosti

in prilagajanju kongovskega ljudstva, štiri leta kasneje, tik pred prvimi velikimi

demonstracijami v Leopoldvillu, ko je med demonstracijami politi�nega gibanja ABAKO

(Alliance des Bakongo) umrlo 49 ljudi, pa je kralj že govoril o nujnosti osamosvojitve

kongovskega ljudstva ter nujnosti, da mu Belgija pokaže pot do demokracije (Office de

l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1959d, 27 –

29).

Belgijska podpora nacionalisti�nim težnjam nastajajo�ih kongovskih politi�nih

strank60 v drugi polovici petdesetih let 20. stoletja se zdi na prvi pogled presenetljiva glede na

jasne dekolonizacijske namene, ki so jih le-te izkazovala v svojih politi�nih programih.

Vendar pa je potrebno belgijsko podporo razumeti v smislu želje po �im uspešnejši in �im

manj konfliktni preobrazbi Konga v neodvisno, vendar pa od Belgije odvisno državo. Leta

�� 60 V Belgijskem Kongu se je v nekaj letih pred osamosvojitvijo formiralo ve� kot 60 strank, izmed katerih so poleg ABAKa vidnejšo vlogo pri osamosvajanju imele še PSA (Parti Solidaire Africain) in MNC (Mouvement National Congolais). Voditelj slednje je bil kasnejši ministrski predsednik DR Konga Patrice Lumumba (Goyvaerts, 2000, 12).

��

�

1959, ko je imel kralj Baudouin znani govor o svetli prihodnosti Belgijskega Konga, je bila

sicer kongovskemu ljudstvu obljubljena pomo� pri osamosvajanju ter tudi voljeni kongovski

parlament in rasna enakost, a to�nega �asovnega na�rta o odcepitvi Konga od Belgije v

njegovem govoru vendarle še ni mogo�e zaslediti. Danes, ko je na voljo mnogo ve�

informacij o belgijski vlogi pri osamosvajanju Konga (katere so bile zaradi cenzure dolgo

�asa nedostopne), je zgodovinopisje do belgijske vloge pri osamosvajanju Konga zelo kriti�no

in belgijsko pomo� razume kot tipi�no kolonialno politiko Belgije prikrivanja resni�nih

namenov, pri �emer se je izogibala neposrednemu dialogu s predstavniki Konga (Goyvaerts,

2000, 10).

Kot trdi Goyvaerts, je takšno politiko Belgija uporabljala tudi kasneje pri dialogu z

Ruando in Burundijem, podobne metode pa je mogo�e zaznati tudi v odnosih z Zairom, ko

mu je vladal Mobutu. Resni�ni nameni so bili vedno skriti, propagirana pa humanitarnost in

na nek na�in »o�etovska« pomo� (bivše) kolonialne metropole, medtem ko

neokolonialisti�nih ambicij Belgija v dialogih nikoli ni razkrila. Danes lahko seveda iz

dogodkov, ki so sledili osamosvojitvi in katere bomo opisali v zadnjem poglavju, razberemo

glavni namen belgijske politike pri osamosvajanju Konga, in to je navezati državo nase in

kontrolirati njeno politiko v smeri neokolonialisti�nih teženj Belgije (Goyvaerts, 2000, 10).

Tem željam lahko tudi pripišemo preferiranje neokolonializmu naklonjenih politi�nih skupin

(Goyvaerts, 2000, 12).

Same parlamentarne volitve v Kongu, ki so potekale maja leta 1960, so na oblast

prinesle �loveka, katerega usoda je še danes povezana z zelo polemi�no vlogo Belgije pri

kongovskem osamosvajajo�em procesu: Patricea Lumumbo, voditelja nacionalisti�ne stranke

MNC (Mouvement National Congolais). MNC je bila edina prava nacionalisti�na stranka v

Kongu, ki je presegala plemenske okvire, in je kot takšna predstavljala belgijskim

neokolonialnim ambicijam resno grožnjo (Nzongola-Ntalaya, 2007: 84). Lumumba je bil

zaradi svojega obsojanja belgijske kolonialne politike predhodno dvakrat obsojen na zaporno

kazen (leta 1956 in konec leta 1959), kar pa ni zmanjšalo njegove priljubljenosti med

kongovskim prebivalstvom. Njegovo zagovarjanje centralisti�ne politike, s �imer je odstopal

od federalisti�nih idej Tschombeja (kongovskega voditelja, glavnega protagonista kasnejše

odcepitve Katange), so belgijske oblasti sicer podprle, a pri sami osamosvojitvi, do katere je

prišlo 30. junija, so nemudoma spremenile svojo politiko in iz kongovske ekonomije

nemudoma umaknile belgijske delnice, hkrati pa podprle secesijo Katange (Arnold, 2004, 22).

��

�

Za Kongo se je za�elo krizno obdobje, katerega epilog je bil umor Lumumbe ter nastavitev

Mobutuja na �elo države.

30.6.1960 se je uradno kon�alo 75 let trajajo�e obdobje kolonizacije Konga. Na prvi

pogled kratko obdobje, ki je dalo Kongu odlo�ilne smernice za njegov nadaljnji razvoj.

Prisotnost mo�nih mednarodnih gospodarskih lobijev in izrazito pomanjkanje politi�nih

izkušenj novega vodstva neodvisnega Konga sta dediš�ina belgijskega kolonializma, ki se je

Kongo še danes ne more otresti. Belgijski kolonializem je bil pogosto izpostavljen kot eden

najbolj socialno in gospodarsko naprednih, a danes zgodovinarji menijo, da je bil

paternalisti�ni odnos belgijskih kolonizatorjev zlasti sredstvo za dosego ekonomskega

napredka kolonialne metropole. Usodo Konga so v �asu belgijskega kolonializma

zaznamovali ekonomski interesi zunanjih pretendentov in kot bomo videli v zadnjem

poglavju, se DR Kongo tudi po osamosvojitvi ni mogel otresti zunanjih vplivov. Nasprotno, ti

so in še naprej nadzorujejo razmere v Kongu.

��

�

5. DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V RUANDI (OKOLI

1890 – 1962)

5. 1. RUANDA KOT DEL NEMŠKE VZHODNE AFRIKE (OKOLI 1890 – 1918)

5. 1. 1. Priklju�itev Ruande k Nemškemu kolonialnemu imperiju

Pri preu�evanju kolonialnega obdobja Konga in Ruande se zgodovinar znajde pred

dvema razli�nima prednostnima nalogama. �e se mora v primeru Konga osredoto�iti

predvsem na ekonomsko eksploatacijo obmo�ja in s tem povezanimi neposrednimi

destruktivnimi posledicami za prebivalstvo, se je pri kolonizaciji Ruande potrebno soo�iti

predvsem z razvojem medplemenskih odnosov, ki so klju�nega pomena za razumevanje

postkolonialne zgodovine Ruande. Pri tem ne želim zmanjševati pomena eksploatacije na tem

obmo�ju, ki pa vendarle ni dosegla takšnih razsežnosti kot v Kongu, poleg tega pa ni imela

tako izrazitega vpliva na postkolonialno obdobje, kot je to primer v DR Kongo.

Kot sem že omenil v prvem delu diplomskega dela pri raz�lenitvi destruktivnih

elementov na družbo primerjanih obmo�ij v predkolonialnem obdobju, lahko razli�ne oblike

kolonialnega sistema in posledice, ki jih je ta imel na ruandsko in kongovsko družbo, v veliki

meri pripišemo naravnim pogojem, velikosti ozemlja ter posledi�no plemenski raznovrstnosti.

V primerjavi z Kongom je v Ruandi prisotna specifi�na družbenopoliti�na situacija, kateri so

se kolonizatorji prilagodili in nezavedno ustvarili razmere, ki so kasneje evolvirale v genocid.

�eprav obstaja med kolonizacijo Ruande in Konga mnogo razlik, lahko vseeno

potegnemo nekaj skupnih to�k med kolonialno zgodovino teh teritorijev. V prvi vrsti

zgodovinar opazi podobnost v prisotnosti dveh slede�ih si kolonialnih sistemov, ki sta

obvladovala primerjani obmo�ji. Kongo je bil, kot smo videli, sprva zasebna kolonialna

posest belgijskega kralja Leopolda II, po letu 1908 pa je padel pod belgijsko kolonialno

upravo. Ruanda si je od konca 1. svetovne vojne z Kongom delila kolonizatorja (Belgijo),

pred tem pa je od leta 1890 kot del Nemške Vzhodne Afrike (v nadaljevanju NVA) spadala v

nemško kolonizirano obmo�je. A dejstvo, da je bila nemška oblast v Ruandi v svoji osnovi

druga�na od Leopoldovega kolonialnega sistema v Kongu, ne gre pripisati izklju�no

druga�nemu kolonialnemu pristopu, temve� tudi strateško-ekonomski pomembnosti

koloniziranega obmo�ja. �e je Kongo za Leopolda II (in kasneje Belgijo) zaradi bogatosti z

naravnimi resursi pomenil zlasti velik vir ekonomskega napredka, tega za Ruando v tako

izrazitem smislu ni mogo�e trditi. Natan�ni ekonomski statisti�ni podatki za obmo�je Ruande-

��

�

Urundi v obdobju nemške kolonizacije sicer niso objavljeni, a �e gre verjeti podatkom, ki jih

je od nemških kolonialnih oblasti leta 1917 povzel Albert Calvert, je bila širša regija

Viktorijskega jezera, v katero je spadala Ruanda-Urundi, razmeroma ekonomsko

neprofitabilna. V letu 1911 je bilo namre� uvoza za �250.000, izvoza pa za �265.000 (Calvert,

1917, 71). Potrebno je tudi poudariti, da je Ruanda61 predstavljala izrazito majhen del NVA,

saj je merila 26.000 km², celotno obmo�je NVA pa skoraj milijon km². Klju�en vzrok za

kolonizacijo Ruande torej ni bila ekonomska profitabilnost, temve� v najve�ji meri strateški

pomen regije. Ko je Karl Peters leta 1884 v današnji Tanzaniji na podoben na�in kot Stanley v

Kongu podpisoval pogodbe z lokalnimi plemenskimi poglavarji, je uspel za Društvo za

nemško kolonizacijo (Gesellschaft für Deutsche Kolonisation) pridobiti zgolj 155.000 km²

veliko ozemlje ob Tihem oceanu, medtem ko so bila ozemlja v osrednji Afriki še nezasedena.

Handerson meni, da je bil osnovni razlog, zakaj je kasneje prišlo do priklju�itve

osrednjeafriških ozemelj, bojazen širjenja Leopoldove SDK in angleškega prodiranja iz

Ugande (Handerson, 1993, 50). Tako Leopold II kot Britanci so imeli apetite po ozemljih, ki

si jih je priklju�ila Nem�ija. Leopold je namre� želel razširiti svoje ozemlje proti vzhodu, da

bi povezal Atlantski in Indijski ocean, Velika Britanija pa je imela velikopotezne na�rte

povezati sever in jug afriške celine. Obmo�je Ruanda-Urundi je tako stalo na pomembnem

ozemlju na tromeji med belgijskim, britanskim in nemškim koloniziranim obmo�jem.

Dokon�no je bilo vklju�en v Nemško Vzhodno Afriko leta 1890 na Bruseljski konferenci, pod

pogojem, da se Nem�ija odpove svojim interesom v Ugandi, ki je bila angleška kolonija

(Gimun 2009-06: Vertrag zwischen Deutschland und England über die Kolonienund

Helgoland vom 1. Juli 1890, Duncker & Humblot 1891, 151).

Zanimiva, a tudi pomembna primerjava se zgodovinarju ponuja, ko preu�uje za�etke

kolonizacije v Ruandi in Kongu. �e je v slednjem do prvih kolonialnih posegov prišlo še pred

uradnim prehodom ozemlja pod Leopoldovo kolonialno upravo, v Ruandi leta 1890, ko je bila

priklju�ena k NVA, ni bilo nobenega Evropejca. Ruanda torej ni bila priklju�ena na na�in,

katerega sta uporabljala Stanley in Peters: s podpisom pogodb, s katerimi so lokalni poglavarji

prenesli svoje ozemlje na kolonizatorja, ta pa jim je v zameno ponudil varnost. Ozemlje

Ruande in Urundija je bilo, ko sta kraljevini prišli pod okrilje nemškega kolonizatorja, Evropi

skoraj povsem neznano. Vedeti je potrebno, da praksa priklju�evanja ozemlja brez predhodne

prisotnosti kolonizatorja v obdobju »ruvanja za Afriko« tudi sicer ni bila neobi�ajna

�� 61 Ruanda je bila sicer vklju�ena v okraj Ruanda-Urundi, saj so kolonizatorji upoštevali sorodno družbeno politi�no strukturo na teh teritorijih. Kot enoten okraj sta ozemlji prišli tudi pod belgijsko kolonialno upravo in sta se odcepili šele v obdobju osamosvajanja.

��

�

diplomatska politika. Številna afriška plemena so na takšen na�in padla pod vpliv

kolonizatorjev, ne da bi za to sploh vedela.

Vse informacije, ki jih je Evropa imela o Ruandi pred letom 1890, so bili kratki zapisi

Spekeja in Stanleya (glej Wellsboro Agitator, 16. 10. 1877, 2), ki pa v samo kraljestvo nista

stopila, temve� sta o njem pridobila dolo�ene informacije le od plemen, ki so imela stike z

ruandskim kraljestvom. Sicer obstaja kar precejšnja zmeda, kdo je bil prvi Evropejec, za

katerega je dokazano, da je imel stike z ruandsko kraljevo oblastjo. Mediji so konec 19.

stoletja v povezavi z Ruando kot prvega omenjali dr. Oskarja Baumana, ki naj bi potoval po

Ruandi leta 1892, a zgolj po vzhodnem delu, prav tako pa naj ne bi imel stikov z ruandsko

kraljevo rodbino (Stevens Point Daily Journal, 27. 3. 1895, 14). Danes za prvega, ki je

prepotoval celotno kraljestvo in vzpostavil stike z kraljevimi oblastmi, tako velja nemški grof

von Götzen, katerega zapiski o Ruandskem kraljestvu datirajo v leto 1894 (Gourevitch, 1998,

54). Od tega trenutka dalje je mogo�e govoriti o kontinuirani nemški prisotnosti v Ruandi vse

do leta 1916, ko je to ozemlje anektirala vojska SDK pod vodstvom belgijskih oficirjev.

5. 1. 2. Nemška kolonialna uprava in njen vpliv na zaostrovanje medplemenskih sporov v

Ruandi

Moderna zgodovina Afrike nas pogosto u�i, da so bili temelji današnjih

medplemenskih konfliktov na tej celini položeni leta 1885, ko so si kolonizatorji razdelili

Afriko, ne da bi upoštevali etni�ne ali plemenske meje. S tem so bila mnoga plemena razbita

na ve� držav, druga, med seboj sovražna, pa je kolonizator združil pod okriljem enotne vlade

ter s tem ustvaril potencialno konfliktno situacijo, ki je marsikje izbruhnila v obdobju

dekolonizacije. A �eprav so medplemenski konflikti v Ruandi, pa tudi v Burundiju, klasi�en

primer odgovornosti kolonizatorja za zaostritev odnosov med sosednjimi plemeni, je bilo

vklju�evanje obmo�ja Ruanda-Urundi v NVA nasprotno opisanim kolonialnim delitvam.

Zaradi relativno majhnega obmo�ja (Ruanda okrog 26000 km² in Burundi okrog 28.000 km²),

na katerem je bila že uveljavljena centralisti�na protofevdalna oblast, do razkola monarhij ni

prišlo, tako da sta kraljestvi Ruanda in Urundi, zaradi podobnosti plemenske sestave sicer

združeni v enoten okraj, prešli pod okrilje nemškega kolonizatorja v razmeroma nedotaknjeni

ozemeljski obliki. Odpadel je le del ozemlja zahodno od jezera Kivu, ki bil že predhodno

vklju�en v SDK. Posledica tega so raztresene skupnosti Tutsijev in Hutujev na obmo�ju

kongovske province Južni Kivu, ki leži na skrajnem vzhodu DR Kongo.

��

�

Nemška kolonialna administracija pri razvoju medplemenskih napetosti med Tutsiji in

Hutuji v Ruandi torej ni imela vloge uni�evalca centralne oblati, nasprotno, za potrebo

lastnega upravljanja je okrepila že obstoje�o elito ter ustvarila družbeno strukturo poostrene

dominacije manjšinskega plemena nad ve�inskim. Še pomembneje pa je, da je med plemeni

kolonizator za�el razlikovati na podlagi rasnih diferenciacij. To teorijo, kot smo videli v

prvem delu diplomskega dela, današnje zgodovinopisje za predkolonialno družbeno ureditev

zavra�a. Vzrok za takšno razlikovanje temelji na opažanju prvih kolonizatorjev, ki so v

Ruandi naleteli na centralizirano kraljevino, v okviru katere je bila prisotna izrazita

ekonomska polarizacija ter dominantnost tutsijske elite. Predhodni prisotnosti centralizirane

uprave v Ruandi lahko pripišemo naslonitev nemške kolonialne uprave na že obstoje�

fevdalni sistem, kar je bil v kolonizirani Afriki razmeroma redek pojav62. Problemati�nost

posredne oblasti nemških kolonizatorjev sloni zlasti na njihovi predpoziciji o tutsijski rasni

superiornosti ter zanikanju realnih socialnih razmer v Ruandi. Kot smo že predhodno omenili,

kraljestvo Ruanda ni bilo popolnoma enotna centralizirana formacija. Poleg glavnega

kraljestva, ki je obvladovalo zlasti južni del Ruande in je bilo res pod popolnim nadzorom

tutsijke elite, so namre� na severu Ruande obstajale manjše protofevdalne tvorbe, ki so jim

vladali hutujski kralji (Sibomana, 2006, 98). Dr. Helmut Strizek je v intervjuju za spletno

stran www.german-foreign-policy.com izjavil, da je prav to zanikanje relevantnosti severnih

kraljestev botrovalo temu, da je nemška administracija pomagala Tutsijem v boju proti

hutujskim mwamijem. Kot primer navaja dogodek iz leta 1911, ko je tutsijsko centralno

kraljestvo z nemškim orožjem premagalo severna kraljestva, ki so se uprla njegovi nadoblasti.

Nemško orožje naj bi torej pomagalo uresni�iti politi�no dominantnost Tutsijskega kraljestva,

ki je svojo kontrolo razširilo nad celotno obmo�je Ruande še pred prihodom Belgijcev

(German Foreign Policy 2009-06).

Nemška pomo� tutsijski eliti je imela neposredne negativne posledice za ruandsko

populacijo, znotraj katere se je družbeni razkol zaostril, pri �emer je potrebno upoštevati zelo

kompleksno nemško kolonialno politiko v Ruandi (in Urundiju), ki je temeljila na sistemu

»dvojnega kolonializma«, kot zgodovinarji interpretirajo vladanje kolonizatorja preko tutsijke

elite. Ve�insko prebivalstvo je bilo namre� zaradi takšnega sistema podvrženo dodatnim

pritiskom, saj je bilo poleg nemškega kolonizatorja še vedno podložno tudi tutsijski eliti,

katera je izkoriš�ala varovanje in pooblastila, dana od Nemcev, za krepitev svojih fevdov in

�� 62 Okraj Ruanda-Urundi je bil edini v celotni NVA, kjer Nemci niso vladali neposredno temve� s pomo�jo lokalne elite. Vzrok za to je bil v predhodno obstoje�em stabilnem državnem sistemu, prisotnem v Ruandi in Urundiju, katerega Nemci sicer niso našli nikjer drugje v NVA, razen na Zanzibarju, kjer pa je direktni kolonialni oblasti botroval izrazito ugoden strateško-ekonomski položaj otoka (Handerson, 1993, 52).

��

�

hegemonije nad Hutuji (Gourevitch, 1998, 54). Dvojni kolonializem je torej koristil dvema

manjšinskima protagonistoma, medtem ko je zaostril življenjske razmere ve�inskemu

ruandskemu prebivalstvu.

Nemška naklonjenost tovrstnemu sistemu in zlasti na�rtna dolgoro�na krepitev tutsijke

mo�i v Ruandi je opazna zlasti iz šolskega sistema, ki so ga Nemci osnovali v Ruandi. Ta je

bil v osnovi namenjen izklju�no sinovom poglavarjev. Ker pa so se po takšnem sistemu lahko

šolali tudi sinovi hutujskih poglavarjev iz severa kolonije, so »beli o�etje«, kot so klicali

misijonarje, prvo šolo, ki je bila v Nyanzi na jugu kolonije, prestavili v Kabgayi z

argumentom, da je bilo v Nyanzi v šole rekrutiranih preve� Hutujev (Mamdani, 2002, 89).

Proti koncu nemškega kolonializma se je trend fokusiranja na izobraževanje Tutsijev še

stopnjeval, tako da je bila ve�ina šol, ki so bile zgrajene v letih 1911 – 1914, namenjenih

izklju�no otrokom tutsijskih poglavarjev. Kot se je izrazil misijonar Classe leta 1911, je bil

namen takšnega privilegiranja tutsijskih otrok v želji okrepiti elito »rojenih vladarjev« do te

mere, da »bodo bili sposobni razumeti in implementirati napredek63« (Mamdani, 2002, 89).

Izraz »rojeni vladarji«, ki se je nanašal na Tutsije, nam prikazuje kolonialno

razumevanje ruandske družbe in je postal klju�nega pomena za nadaljnji razvoj ne le Ruande,

temve� tudi Burundija, ki je imel sorodno socialno zgradbo. Odlo�ilni problem za prihodnost

Ruande, ki ga danes izpostavljajo zgodovinarji, pa ni bil zgolj dvojna kolonizacija ali

privilegiranje Tutsijev, saj sta ta dva pojava danes namre� razumljena predvsem kot posledica

rasisti�nega pogleda na ruandsko družbo, ki je omogo�il stopnjevanje napetosti med dvema

(plemenskima) skupinama. Rasizem, ki se je uveljavil v kolonizirani Ruandi, je bil specifi�en

v smislu poveli�evanja dolo�ene plemenske skupnosti nad ostalimi na podlagi rasnih ozna�b,

kot je to sicer obi�ajno v rasisti�nem poveli�evanju bele rase. Belci so Tutsije zaradi

dolo�enih telesnih zna�ilnosti, kot je telesna višina, svetlejša polt in ožji obraz videli kot

superiorno raso, ki naj bi ji po takratnem razumevanju evolucije pripadla vloga vladarja nad

preostalima plemenoma (Hutu in Twa), ki sta bila prisotna na prostoru Ruande. Najbolj znani

opisi, ki dokazujejo takšno dojemanje ruandske družbe, so delo nemškega vojvode Adolfa

Friderika Mecklenburga, ki je po Ruandi potoval v letih 1908-1909. Njegovo opisovanje je

primer zna�ilnega evropskega pogleda na ruandsko družbo, saj prevladuje ob�udovanje

Tutsijev, ki pogosto preide v o�itno pretiravanje. Fascinacija nad Tutsiji je botrovala tudi

�� 63 »… capable of understanding and implementing progress.« (Mamdani, 2002, 89).

��

�

zgodnji uvrstitvi plemena med t.i. hamitske rase64, kar je klju�en dokaz za rasno razlikovanje

med plemeni. Dober primer tovrstnih prepri�anj predstavlja �lanek New York Timesa o

potovanjih Mecklenberga iz leta 1909, ki opisuje fiziološke razlike med ruandskimi plemeni:

» Vojvoda je v okraju Ruanda, zahodno od jezera Viktorija-Nyanza (Viktorijino

jezero, op. a), odkril pleme velikanov. �udoviti primerki �loveštva, povpre�no veliki od sedem

in pol (228 cm) do osem �evljev (243 cm), z izoblikovanimi mišicami in sijajnim telesom, so

nedvoumno potomci Hamitske rase. Ti velikani, pravi vojvoda, zbujajo pozornost z izredno

fleksibilnostjo in fizi�no mo�jo, njihovo veliko telesno mo� in agilnost pa je mogo�e pripisati

obširnim špartanskim metodam telovadbe65.« (The New York Times, 21. 3. 1909: 32)66.

Iz �lanka je razvidno, da je Mecklenberg

opisoval zgolj tutsijsko elito, saj se je le-ta intenzivno

vojaško urila, pri �emer je opazovanje posplošil na

širšo tutsijsko populacijo, ki ni živela na dvoru in se je

ukvarjala pretežno z živinorejo. Ta posplošitev je bila

zna�ilna za opažanja prvih opazovalcev ruandske

družbe, njena posledica pa je umetna preobrazba

ruandskih plemen v razli�ne etni�ne skupnosti.

Kolonizatorji so priznali celotnemu plemenu Tutsi

ve�vrednostne pravice na rasni osnovi, saj so z

hamitsko hipotezo to pleme približali beli rasi in ga

etni�no lo�ili od ostalega prebivalstva, mu

potrdili ve�vrednostno vlogo v družbi ter mu dolo�ili status vladarjev. Etni�no razlikovanje

�� 64 Hamitsko hipotezo je na primeru srednjeafriških kraljestev postavil že John Speke, ki je trdil, da so pripadniki vladajo�e »kaste« pripadniki širše plemenske skupine Hima, ki je prišla iz obmo�ja današnje Etiopije, imela pa naj bi kavkazijske geneološke osnove (Takeuchi, 2000, 181). 65 Kasneje avtor �lanka opisuje še nenavadno fizi�no diferenciacijo plemena Twa, ki naj bi predtavljalo pravo nasprotje »Watutsijem«, saj je majhne in �okate postave. Mecklebnerg je po navedbah New York Timesa želel prepeljati primerke enega in drugega plemena v Evropo, a mu je na�rt spodletel (The New York Times, 21. 3. 1909: 32). 66 The great giant tribe was encountered by the Duke in the district of Ruanda, to the west of Victorija-Nyanza. Magnificent speciments of humanity, 7½ to 8 feet in hight, with sinewy muscles and grand physique, the are unmistakably descendants of an Humutic rase. These giants, says Duke, are remarcable for their extraordinary fexibility of body and their physical strenght. They pay the greatest attention to physical exercise, and their great powers and agility can be ascribed to their rigorous and spartanic metod of training (The New York Times, 21. 3. 1909: 32).

Vir: Mescollines 2009-07.

Slika 5: Kolonizatorji so bili presene�eni nad telesnimi proporci tutsijskih velikašev, zaradi katerih so jih rasno dvignili nad ostali plemeni v Ruandi. Fotografija je sicer iz kasnejšega obdobja in prikazuje ruandskega kralja Kigelija V ob osamosvojitvi DR Konga leta 1960.

��

�

med plemeni so v prvih letih nemške okupacije spodbujali misijonski redovi, ki so v

privilegiranju tutsijske elite videli primerno rešitev pokristjanjevanja preko višjih slojev, ki bi

potem predstavljali zgled za ve�insko prebivalstvo (Goyvaerts, 2000, 277). Leta 1916 je

katoliška cerkev tudi izdala dokument, ki je formalno razlikoval med tremi etni�nimi

skupinami v Ruandi, kar je mo�no vplivalo tudi na belgijsko kolonialno upravo po prvi

svetovni vojni (Mamdani, 2002, 88).

Lo�itev ruandskih plemen na etni�ni osnovi v obdobju nemškega kolonializma ve�ina

zgodovinarjev danes razume kot osnovo za medplemenske razprtije, ki so postale temelj

nasilja, ki je Ruando zajel po osamosvojitvi. A pri obsodbi nemškega kolonializma je

potrebno opozoriti na bistveno ve�jo vlogo v destrukciji medplemenskih odnosov, ki jo je v

Ruandi odigrala Belgija. Nemci v Ruandi niso imeli dovolj �asa, da bi svojo ideologijo

lo�evanja plemen tudi v praksi u�inkovito uporabljali. Edina institucija, ki je v �asu nemške

kolonizacije to storila, je bila katoliška cerkev, katero je potrebno razumeti kot nosilko

lo�evanja plemen na rasni osnovi, saj je te ideje po vojni prenesla tudi na belgijsko kolonialno

upravo. Obstajajo dokazi, da je zlasti zaradi privilegiranja Tutsijev v izobraževalnem procesu

prihajalo do nasprotij med misijonarji in kolonialnim guvernerjem, ki se je bal posledic

takšnega preferiranja manjšinskega plemena. André Sibomana navaja zanimivo izjavo

nemškega guvernerja iz leta 1914, ki pri�a, da je slednji razumel protislovja v ruandski družbi

ter se je zavedal nevarnosti, da jih lahko kolonialni sistem še zaostri:

»V tej državi je zaznati globoko trpkost Hutujev spri�o prevlade Tutsijev. Menim, da

ti�i v tem nevarnost za nas, ki je zagotovo ne moremo prepre�iti, �e ne bomo storili ni�esar

drugega, kot da bomo dali naše puške v ruke Tutsijev. […] Tudi ne predlagam, da bi prekinili

sistem guvernerstva in tutsijske dominance, temve� samo, da bi postopno pripeljali sistem do

oblik, ki bodo upoštevale naše interese, v nasprotju s trenutnim sistemom, ki nas dela

nepriljubljene in 97 odstotkom prebivalstva odreka vsakršno pravico v korist vladajo�ega

plemena« (Sibomana, 2006, 105).

Pri�ujo�i navedek dokazuje, da so se nekateri nemški kolonialni funkcionarji zavedali

težav, ki jih lahko povzro�a privilegiranje manjšinske elite. Do sprememb v kolonialnem

sistemu pa ni prišlo, saj je Nem�ija po 1. svetovni vojni izgubila vse svoje kolonije, pri �emer

je okrožje Ruanda-Urundi kot protektorat prešlo pod okrilje Belgije, ki je svojo kolonialno

upravo prav tako naslonila na tutsijsko elito, hkrati pa zarezala še ostrejše lo�nice med

ruandskimi plemeni.

��

�

5. 1. 3. Druge oblike destruktivnega delovanja nemške kolonialne uprave v Ruandi

Model »dvojne kolonizacije« in z njim povezano lo�evanje ruandskih plemen na

rasnih osnovah je tisti efekt nemške kolonizacije, ki je, predvsem zaradi kasnejšega genocida,

postal prioriteta zgodovinskega osredoto�anja. O drugih vplivih nemške kolonialne oblasti na

ruandsko družbo je zelo malo informacij, predvsem zaradi tega, ker je bila sama nemška

kontrola nad ruandskim ozemljem posredna, nemška prisotnost pa omejena na osnovno

delovanje kolonialne uprave ter misijonarje, o vplivu katerih na preobrazbo medplemenskih

odnosov pa smo že govorili. Natan�no število Evropejcev v Ruandi v obdobju nemške

kolonizacije ni znano, �eprav si lahko pomagamo z podatki nekaterih analitikov ter

zgodovinarjev, ki sicer ne operirajo z podatki za okraj Ruanda-Urundi, temve� za širša

obmo�ja znotraj NVA. Henderson navaja natan�no število belopoltega prebivalstva znotraj

celotne NVA: 4227 – od tega naj bi bilo 3113 Nemcev (Henderson, 1993, 148). Calvert je leta

1917 ocenjeval, da je v regiji Viktorijinega jezera, kamor je štel tudi okraj Ruanda-Urundi,

zgolj majhna prisotnost belopoltega prebivalstva – okoli 300 ljudi, ki pa so se naselili

predvsem v okrajih Muansa in Bukoba (Calvert, 1917, 27). Zanimive informacije, ki pri�ajo

o izrazito redki prisotnosti Nemcev v Ruandi, pa izvemo iz �asopisnih virov. Oelwein Daily

Report je tako leta 1907 v �lanku, v katerem je (anonimni) avtor pisal o nemškem

poseljevanju NVA, objavil novico, da »…naseljevanje v Ruando-Urundi še ni dovoljeno, saj

oblasti še niso vzpostavile rednih odnosov z domorodci. To sta edini regiji, primerni za

okupacijo belcev, ki še nista dostopni kolonistom«67 (Oelwein Daily Report, 30. 10. 1907, 3).

Podatek o nedostopnosti preseljevanja v okraja Ruanda-Urundi je zanimiv tudi zaradi dejstva,

da so se Nemci zavedali ugodnih klimatskih razmer na tem obmo�ju, ki je zaradi ve�je

nadmorske višine primernejše za poselitev. Kaže, da so Nemci razumeli specifi�en družbeni

položaj v okraju, poleg tega pa bi masovno naseljevanje v izrazito gosto poseljeno obmo�je

Ruande-Urundi neizogibno pomenilo številne konfrontacije z domorodnim prebivalstvom.

Izrazito gosta poseljenost Ruande je presenetila že prve Evropejce, ki so bili prisotni

na tem obmo�ju. Stanley je števil�nost populacije ocenjeval na okoli 5 milijonov (Wellsboro

Agitator, 16. 10. 1877, 2), kar je sicer verjetno pretirana ocena, nakazuje pa presene�enje

raziskovalca nad gostoto prebivalstva, ki mu je bila izpri�ana preko ocen plemen, ki so imela

z Ruando trgovske stike. Kasnejše ocene števila ruandskega prebivalstva mo�no variirajo ena

od druge. Tako je Fuchs leta 1907 število celotnega okrožja Ruanda-Urundi zaokrožil na 4

�� 67 … as orderly relation with the natives are not yet fully established. These are the only regionsadapted for white occupancythat are not yet accessible to colonists (Oelwein Daily Report, 30. 10. 1907, 3).

��

�

milijone, Czekanovski pa za Ruando 1,5 milijona, leta 1914 je Roehl trdil, da v Ruandi živi 3

milijone domorodcev (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge

et le Ruanda-Urundi, 1960a, 33). V vsakem primeru je šlo za eno najbolj gosto naseljenih

obmo�ij v Afriki, kar Ruanda ostaja še dandanes68. Turner navaja zanimiv podatek, da naj bi

Belgijci, ko so prevzeli nadzor nad Ruando-Urundi, zaradi domnevne prenaseljenosti Ruande

poizkušali z dolo�enimi migracijskimi programi, po katerih so preseljevali prebivalstvo iz

izrazito prenaseljenih podro�ij Ruande v manj naseljene predele Konga. �eprav ti programi

niso bili dolgotrajni, so preko njih preselili številne družine v vzhodni Kongo. O�itne

posledice tega po�etja so dobro vidne zlasti v medetni�nih spopadih, ki so v provinci Južni

Kivu še danes del kongovskega vsakdana (Turner, 2007, 29).

Calvert trdi, da so že Nemci nameravali izkoristiti gosto poseljenost Ruande ter

prisotnost avtohtonega dolgorogega goveda, saj so na podlagi tega ocenjevali ekonomsko

vrednost ozemlja (Calvert, 1917, 27). Da so imeli resni�ni namen intenzivneje pose�i v

Ruandski prostor in ga ekonomsko izkoriš�ati, je razvidno iz njihovih na�rtov o gradnji

posebnega, 481 km dolgega železniškega kraka od Tabore v osrednji Tanzaniji do Ruande, ki

pa bi peljal po zelo zahtevnem in razgibanem terenu, zato so bili ocenjeni stroški gradnje zelo

visoki - £2,357,50069 (Calvert, 1917, 39). Železniška povezava z ostalim ozemljem v NVA

nikoli ni bila realizirana, �emur lahko tudi pripišemo dolo�eno izoliranost okraja Ruanda-

Urundi, ki svoje trgovske vrednosti v obdobju nemškega kolonializma ni razvil. Calvert sicer

omenja nekaj potencialno ekonomsko profitabilnih surovin, med drugim kože, arašide,

bombaž in magnetno železovo rudo, ve�jih rudnih nahajališ� pa v Ruandi ni.

Zaradi izoliranosti okraja Ruanda-Urundi ter njene ekonomske neprofitabilnosti se zdi,

da je bilo to obmo�je odmaknjeno od represivnih eksploatacijskih elementov, katere so sicer

Nemci uporabljali na ostalem obmo�ju znotraj NVA. O le-teh sicer v primerjavi z isto�asnimi

zlorabami prebivalstva v Kongu ni bilo veliko napisanega, znani pa so številni upori plemen,

ki so bili nasilno zatrti, njihov epilog pa so bili pogromi nad civilnim prebivalstvom, ki jih v

dolo�enih primerih lahko primerjamo z so�asnimi razmerami v Svobodni Državi Kongo.

Najbolj znan je bil t .i. »upor maji maji« med leti 1905 in 1907, ko se je nemški kolonialni

oblasti uprlo ve� plemen v današnji Tanzaniji. Upor je bil nasilno zadušen, pri �emer naj bi �� 68 Jared Diamond v svojem znanem delu Propad civilizacij (2007) kot enega klju�nih vzrokov za genocid leta 1994 izpostavlja prav konstantno prenaseljenost Ruande, ki je botrovala konfliktu med režimom v Ruandi in Tutsijskimi begunci v Ugandi. Le-ti so se želeli konec 80h let 20. stoletja vrniti v Ruando, a jih je država zavrnila z utemeljitvijo, da je prenaseljena (Diamond, 2007, 329-347). 69 Za�etek gradnje železniškega odseka je bil predviden za leto 1914, gradnja pa naj bi trajala od 3 do 4 leta. Zaradi 1. svetovne vojne je bil projekt prekinjen in nikoli realiziran (Calvert, 1917, 39). Ruanda še danes nima vzpostavljenega železniškega prometa. Ves promet poteka po cestah ali preko letalskih linij.

��

�

umrlo ve� stotiso� ljudi, mnogi zaradi nasilne preselitve, pri �emer so umirali zaradi

podhranjenosti in bolezenskih epidemij (Iliffe, 1995, 196, 208).

Podobnih dogodkov iz Ruande v obdobju nemške kolonizacije ni zaslediti, v Urundiju

pa je bil zabeležen upor leta 1912, ki je bil posledica od samih za�etkov nemške kolonizacije

trajajo�ih nestabilnih odnosov med kolonizatorjem in koloniziranimi plemeni. Težava v

Urundiju je bila zlasti v sodelovanju kolonizatorja z dvema mwamijema (kraljema), pri �emer

je podpiral zdaj enega, zdaj drugega. Zato je upor leta 1912 deloma izpadel tudi kot

državljanska vojna. Belgijske kolonialne oblasti so kasneje zapisale, da je bila Ruanda za

razliko od Urundija relativno mirna predvsem zaradi jasne podpore Nemcev eni sami kraljevi

rodbini v kraljevini (Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et

le Ruanda-Urundi, 1960a, 71).

Dejstvo je, da so Nemci tudi v Ruandi izvrševali dolo�en kolonialni pritisk, a kot že

omenjeno so pri tem izkoriš�ali oblast tutsijske elite, ki je zaradi sodelovanja s kolonizatorjem

postajala vse bolj nepriljubljena. Nemška administracija v Ruandi ni bila tako izpostavljena

kot v ostalih predelih NVA, kjer je imela neposredno oblast, zato tudi uporov proti njeni

nadoblasti tam ni bilo.

5. 1. 4. Konec nemške kolonialne oblasti v Ruandi

Pomembno prelomnico v ruandski zgodovini predstavlja 1. svetovna vojna. Ne zgolj

zaradi tega, ker je se kolonialna oblast prenesla iz Nem�ije na Belgijo, temve� tudi zaradi

dejstva, da je bilo ozemlje Ruande neposredno vpleteno v spopade med vojno. Okrožje

Ruanda-Urundi je ležalo neposredno na meji med NVA in Belgijskim Kongom in je bilo pred

vojno mišljeno tudi kot potencialna odsko�na deska za nemški napad na Kongo. Nem�ija je

imela namre� ambiciozen na�rt povezati NVA s Kamerunom, pri �emer je na�rtovala napad

na Belgijski Kongo, ki je v prvih letih belgijske kolonialne oblasti kazal znake nestabilnosti.

Henderson trdi, da je Nem�ija še spomladi leta 1914 vodila pogovore s Francijo glede bodo�e

razdelitve Konga (Henderson, 1993, 95).

Nem�ija je še isto leto napadla Belgijski Kongo, a je bila poražena in potisnjena nazaj

na svoj teritorij (The Syracuse Herald, 17. 9. 1914, 7). O tem, ali so bili med nemškimi vojaki

tudi Ruandci, ni zanesljivih podatkov, je pa ta verjetnost relativno velika, saj je v vseh afriških

kolonialnih vojskah sodelovalo veliko Afri�anov, ki so se bojevali pod nadzorstvom

kolonialnih oficirjev. Nasilje Nemcev nad ruandskim prebivalstvom med 1. svetovno vojno pa

��

�

opisuje Cariston, ko citira pismo nemškega oficirja, ki se je umikal pred belgijsko vojsko iz

Ruande: »Naša cesta je posuta s trupli doma�inov, ki smo jih morali pobiti70.« (Cariston

Africanus, 1918, 127). Pri tem ni jasno, ali gre za ruandske vojake ali za civilno prebivalstvo,

ki je bilo ob umiku nemške vojske podvrženo njenemu nasilju. Vsekakor je Ruanda prihod

belgijskih vojakov leta 1916 pri�akala v kaoti�nem položaju, ki pa se je kmalu normaliziral,

saj je Belgija vzpostavila enako oblastno strukturo, kot so jo v koloniji uveljavili že Nemci.

5. 2. BELGIJSKA KOLONIZACIJA RUANDE (1918 – 1962)

5. 2. 1. Status obmo�ja Ruanda-Urundi v okviru belgijskega kolonialnega imperija

Politi�nega razvoja Ruande pred osamosvojitvijo ter kolonialnega statusa, ki ga je

imelo to obmo�je, ni mogo�e lo�iti od Urundija, katerega so zaradi podobne sestave

prebivalstva že Nemci razumeli kot nekakšno »sestrsko kraljevino«. Od tod tudi izhaja

povezanost obmo�ij v enoten okraj, imenovan Ruanda-Urundi. Skupna zgodovina dveh

kraljestev z sorodno plemensko strukturo in politi�no ureditvijo se ni prekinila s 1. svetovno

vojno, ko je razpadel nemški kolonialni imperij, temve� je nemški upravni sistem prevzela

tudi belgijska kolonialna uprava ter tako ohranila Ruando-Urundi kot enotno upravno

obmo�je. Potrebno pa je opozoriti, da teoreti�no okraj Ruanda-Urundi nikoli ni bil formalno

priklju�en Belgiji kot kolonija, temve� je v belgijskem kolonialnem prostoru dobil poseben

status protektorata.

Podro�je Ruande-Urundi je bilo po 1. svetovni vojni eno številnih, katerih usoda je

bila zaradi razpada nemškega kolonialnega imperija nejasna, a ker so jo že leta 1916 zavzele

belgijske kolonialne �ete, je bilo jasno, da bo nadzor nad njim dobila Belgija. Vprašanje je

bilo zgolj, v kakšni obliki. Dejanska procedura razdeljevanja nemških kolonij v Afriki po

vojni je bila zelo zapletena, saj so se potencialni kolonialni pretendenti za nemške kolonije

leta 1919 najprej dogovarjali v okviru Vrhovnega Zavezniškega Zbora (Suprime Council of

�� 70 »Our road is paved with the corpses of the natives we have been obliged to kill.« (Cariston Africanus, 1918, 127).

��

�

Allied Powers), nato je dogovore leta 1923 potrdilo Društvo Narodov, dogovor pa so morali

potrditi tudi nacionalni parlamenti. Belgijski je to storil leta 1924 in tako je Ruanda-Urundi

tudi formalno dobila status protektorata znotraj belgijskega kolonialnega imperija. To

obmo�je je bilo tudi edino v okviru nekdanjega nemškega kolonialnega imperija v Afriki, ki

je pripadlo Belgiji po 1. svetovni vojni. Ve�ina NVA je pripadla Veliki Britaniji, Jugozahodna

Afrika (današnja Namibija) je prešla pod Južnoafriško unijo, Kamerun in Togo pa sta si

razdelili Velika Britanija in Francija (Henderson, 1993, 132)

Belgijski mandat nad ozemljem Ruanda-Urundi je bil uradno mišljen kot nadzor

belgijske kolonialne uprave nad ozemljem, ki ji je bilo dodeljeno, a hkrati je morala uveljaviti

dolo�ene svoboš�ine, kot na primer svobodo vesti in svobodo veroizpovedi. V praksi se

protektorat Ruanda-Urundi ni bistveno razlikoval od obi�ajnih kolonialnih prijemov, ki jih je

Belgija uporabljala tudi v Belgijskem Kongu. Tesno povezavo med Ruando-Urundijem in

Belgijskim Kongom je Belgija še okrepila leta 1925, sta bili ozemlji združeni pod enotno

belgijsko kolonialno upravo. Nova ozemeljska entiteta je dobila uradni naziv La Congo belge

et le Ruanda-Urundi (Belgijski Kongo in Ruanda-Urundi) (Nzongola-Ntalaja, 2007, 36).

Edina upravna lo�nica, ki je ozemlji še lo�evala, je bil tako imenovani podguverner, ki je

upravljal okraj Ruanda-Urundi.

Od tega trenutka lahko opazimo naglo uvajanje kolonialnega upravljanja, ki je bilo že

ute�eno v Kongu, v Ruando-Urundi. A vendarle so nekatere razlike ostale. Belgijska

kolonialna oblast je bila sicer, kot v Kongu, mnogo bolj vpeta v življenjski vsakdan v koloniji,

a vendarle je, nasprotno od neposrednega vladanja v Kongu, ohranila posrednike v obliki

tutsijske elite, ki je bila spremenjena v neke vrste neuradno uradništvo. Tak sistem se je

ohranil tudi po ponovnem upravnem preoblikovanju Ruande-Urundija v zaš�iteno obmo�je

pod okriljem Združenih Narodov (leta 1946), v okviru katerega pa je vsa upravna pooblastila

ponovno dobila Belgija. Le-ta je ohranila vse do leta 1962, ko sta se Ruandi in Burundi tri

leta po DR Kongu dokon�no osamosvojila od kolonialne metropole, ki je, kljub številnim

upravnostatusnim spremembam, ohranjala svoj kolonialni sistem 43 let.

��

�

5. 2. 2: Racionaliziranje medplemenskih razlik pod vplivom belgijske kolonialne

administracije

�e primerjamo destruktivne elemente kolonializmov, ki so obvladovali ozemlje Konga

in Ruande, kmalu pridemo do ugotovitve, da so se razmere v Kongu po nastopu belgijske

kolonialne administracije izboljšale, saj je slednja ukinila najbolj represivne eksploatacijske

elemente kolonializma in dvignila nivo življenjske ravni prebivalstva, kljub temu, da je

ohranila oziroma celo pove�ala intenziteto izkoriš�anja naravnih resursov v koloniji. Za

Ruando lahko govorimo ravno o nasprotnem. �e je bil vpliv nemške kolonizacije zgolj

posreden in je, kot je kasneje ugotavljala belgijska kolonialna administracija, v najboljšem

primeru spominjal na okupacijo, saj ni niti uvedel individualnih taks niti omejil vladanja elite


1960a, 71-72), je bila belgijska kolonizacija naravnana izrazito eksploativno, pri �emer je

bistveno bolj neposredno posegla v upravljanje kolonije. A tudi zna�ilnost belgijske

kolonialne uprave je bilo vladanje preko tutsijske elite, kar je povzro�alo vse ve�je

medplemenske konfrontacije znotraj kolonije. Prav v obdobju belgijske kolonizacije lahko

poiš�emo glavne vzroke za katastrofo, ki je zajela Ruando leta 1994.

Ko želimo izpostaviti najbolj zna�ilen aspekt belgijske kolonizacije v Ruandi, se

moramo najprej zazreti v družbene spremembe, ki so se v obdobju dekolonizacije razvile kot

odziv na kolonialni režim. Ve�inoma so takšne družbene spremembe v osnovi težile k odpravi

rasnih neenakosti med maloštevilnim belopoltim prebivalstvom, ki je predstavljalo elito, ter

avtohtonim temnopoltim prebivalstvom, ki je skozi ve�desetletno kolonialno zatiranje razvilo

izrazito negativen odnos tako do kolonizacije same kot do kolonizatorja. Takšen primer

družbenih sprememb je dekolonizacija Konga, ki smo jo opisali v prejšnjem poglavju.

Celoten dekolonizacijski ciklus se je v Belgijskem Kongu za�el s prizadevanjem po odpravi

rasnih neenakosti v vseh aspektih kolonialnega sistema.

Ruanda (in tudi Burundi) se v tem oziru kaže kot pomembna posebnost, saj družbene

spremembe, ki so po 2. svetovni vojni vodile v dekolonizacijo, v prvi vrsti niso bile nastrojene

proti belgijski kolonialni administraciji, temve� zlasti proti manjšinskemu plemenu Tutsijev,

ki je v obdobju belgijskega kolonializma postalo med ve�inskim hutujskim prebivalstvom

izrazito nepriljubljeno. Razlogi, zakaj je do tega prišlo, so izredno kompleksni in kljub

številnim analizam še niso povsem razjasnjeni. Nedvomno kot glavni razlog za dokon�ni

družbeni razkol v Ruandi lahko okrivimo delovanje belgijske kolonialne uprave, ki je zaradi

�

�

lastnih potreb prebivalstvo rasno lo�ila in privilegirala Tutsije, ki so z dekretom leta 1933 tudi

uradno postali ve�vreden družbeni element v koloniji.

Eno najboljših razlag, na kakšen na�in je belgijska kolonialna administracija

povzro�ila družbeni razkol v Ruandi, nam podaja Mahmood Mamdani v svojem delu When

victims become killers (2001). V njem trdi, da je Belgija v Ruandi z upravno-

administrativnimi spremembami, ki jih je uvedla leta 1920 (torej takrat, ko uradno še ni imela

mandata nad teritorijem), odlo�ilno spremenila razmerja politi�nih mo�i v Ruandi. Reforma iz

leta 1920 je imela, tako Mamdani, tri osnovne cilje: a) zmanjšati politi�no mo� kralja

(mwamija) in jo preusmeriti na lokalne glavarje, b) odstraniti vsakršno odgovornost lokalne

elite drugim institucijam, pri �emer so bili glavarji odgovorni neposredno kolonialnim

oblastem, in c) rasno dolo�iti lokalno administracijo (Mamdani, 2001, 90). S tem, ko je

kolonialna administracija omejevala vpliv kralja, je porušila tradicionalno centralno oblast v

kraljestvu, hkrati pa je krepila glavarje, katere je zaposlila kot lokalno administracijo.

Mamdani meni, da je bil klju�ni problem, ki se je pokazal pri krepitvi lokalne elite, v tem, da

je bila celotna oblast teritorijev centralizirana v rokah ene osebe, zato je pri upravljanju

pogosto prihajalo do zlorab položaja (Mamdani, 2001, 91). Pri tem je seveda potrebno

poudariti, da so Belgijci na�rtno »tutsificirali« glavarsta, in sicer tako, da so s�asoma vse

hutujske glavarje odstavili in zamenjali z tutsijskimi, ki so bili tudi šolani v misijonskih šolah

ter bili pripravljeni sodelovati z administracijo71.

Položaj glavarjev, ki so v Ruandi delovali kot lokalna administracija, lahko

primerjamo s podobnim statusom plemenskih poglavarjev v Belgijskem Kongu, ki jih je

belgijska administracija prav tako uporabljala kot upravnike, zadolžene za nova�enje delovne

sile, pobiranje davkov in podobno (glej str. 67). Z drugimi besedami, bili so u�inkovito

orodje za eksploatacijski kolonialni mehanizem, ki ga je Belgija po vzoru Belgijskega Konga

uvedla v Ruandi in Urundiju. Zanimivo tezo postavlja Roméo Dellaire, poveljnik mirovnih

enot UNAMIR v Ruandi v letih 1993-1994, ki trdi, da je tutsijski nadzorovalni element pri

eksploataciji ekonomskih rastlin (zlasti �aja, kave in bombaža) belgijski kolonialni

administraciji omogo�al, da se je izognila neposrednim konfrontacijam z izkoriš�anim

prebivalstvom, poleg tega pa je bil tudi finan�no ugodnejši, saj je zmanjšal sicer potrebno

prisotnost kolonialnega aparata (Dallaire, 2005, 47). Kolonizator pa v Ruandi ni uvedel le

ekonomskih rastlin, temve� tudi nekatere trpežnejše pridelke, ki niso bili namenjeni

�� 71 Sibomana je na vprašanje, zakaj se hutujska elita tutsifikaciji ni uprla, odgovoril, da so bila severna kraljestva, ki so jih ve�inoma vodili hutujski glavarji, navajena konstantnega menjavanja oblasti, zato na takšne odlo�itve belgijskih oblasti niso reagirala (Sibomana, 2006, 106).

�

�

ekonomski eksploataciji, temve� omilitvi pogostih obdobij lakote, ki so bila za Ruando

izpri�ana že iz obdobja nemške kolonizacije72. Najbolj zna�ilna takšna rastlina je bil sladki

krompir, medtem ko so na nekaterih primernih lokacijah gojili tudi navadni krompir ter

maniok.

Najsi je šlo za pridelovanje ekonomskih rastlin ali obi�ajnih kmetijskih pridelkov, je

belgijska kolonialna uprava nasilje tako kot v Kongu integrirala v proces kolonialne

eksploatacije. Mamdani izpostavlja ve� prisilnih elementov, izmed katerih so bili najbolj

pogosti prisilno delo, tlaka in prisilna prodaja. Osnovni problem, ki se kaže pri prisilnih

elementih, je ta, da je bila odgovornost za njihovo izvajanje preložena na ple�a (tutsijskih)

glavarjev. Le-ti so bili zadolženi tako za nadzorovanje delavcev pri gradnji cestnega omrežja,

izvedbi urbanisti�nih na�rtov, kot tudi za nadzorstvo na plantažah in pobiranju taks ter

kupovanju pridelkov, ki so jih bili doma�ini prisiljeni prodati. Nasilne metode so bile pri

realizaciji naloženih nalog stalna praksa, ki je bila s strani kolonialne administracije zaželjena,

kar ponazarja pogosto uporabljen stavek, namenjen glavarjem: »Ti bi�aj Hutuja ali pa bomo

mi bi�ali tebe.«73 (Gourevitch, 1998, 57). Tisti glavarji, ki se niso želeli posluževati nasilnih

metod, so bili tudi pogosto zamenjani, na njihovo mesto pa so bili postavljeni kolonialni

upravi primernejši tutsijski veljaki.

Belgijska uprava je torej z postavitvijo tutsijke elite na mesto upravnih uradnikov

za�rtala ostre medplemenske lo�nice, ki so bile mnogo bolj opazne kot razprtije, ki so zaradi

sorodnega sistema v Kongu nastale med tamkajšnjo plemensko elito ter izkoriš�anim

prebivalstvom. V Ruandi je šlo namre� za primer rasne privilegiranosti Tutsijev, ki so bili

zaradi svojega plemenskega statusa postavljeni nad ostali plemeni, svojo funkcijo pa so

pogosto tudi izkoriš�ali, kar je še pove�alo nasprotovanje ve�inskih Hutujev. Kolonialna

uprava je dokon�no uveljavila lo�itev med plemeni s cenzusom leta 1933/34, ki je klasificiral

prebivalstvo na tri (rasne) skupine: hamitske Tutsije, bantujske Hutuje in pigmejske Twa-je.

Težava je nastala pri dolo�anju, kdo naj se klasificira v dolo�eno skupino, saj je med plemeni

pogosto prihajalo tudi do mešanih porok, tako da so bile vizualne lo�nice med plemeni v

mnogih primerih zabrisane. Kot pravi Mamdani, je bila prva identifikacija narejena po

sistemu »desetih krav«, po katerem se je za Tutsija lahko prišteval vsak moški, ki je imel ve�

kot 10 krav živine (Mamdani, 2001, 98). Na prvi pogled se zdi takšna identifikacija primerna,

saj naj bi avtomati�no izlo�ila Hutuje in Twa-je, katerih primarna okupacija je bilo

�� 72 Prvo izpri�ano obdobje lakote iz kolonialnih virov je izpri�ano za leto 1904 (Mamdani, 2001, 95). 73 »You whip Hutu or we will whip you.« (Gourevitch, 1998, 57).

��

�

poljedelstvo (Hutu) ali nabiralništvo (Twa). Težava je nastopila, ker je bilo po takšnem

sistemu izlo�eno tudi precejšnje število Tutsijev, ki niso spadali k eliti in niso posedovali

dovoljšnjega števila živine. Da identifikacija po sistemu »desetih krav« ni mogla zajeti

celotne tutsijske populacije, je razvidno že iz statisti�nih podatkov. Po uradnih podatkih naj bi

v Ruandi leta 1957 živelo okoli 2,5 milijona prebivalcev, od tega 16,59% ali 420.000 Tutsijev


1960a, 37, 47). Število goveda je bilo leta 1958 po drugi strani 592.000 (Office de

l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi, 1960b, 69).

Ob tem se je potrebno zavedati, da je precejšnje število goveda pripadalo kraljestvu in si ga ni

prisvajal noben posameznik. Ne glede na to, kako prera�unavamo, se izra�un po sistemu

»desetih krav« ne izide, iz �esar lahko zaklju�imo, da številni Tutsiji niso posedovali živine.

Kakšen sistem identifikacije bi bil torej bolj uspešen?

Sistem »desetih krav« prebivalstvo Ruande ne bi razvrš�al glede na rasno osnovo, temve�

glede na socialni položaj. A vendarle se zdi, da so kolonialne oblasti, verjetno tudi zaradi že

uveljavljene rasne teorije, takšen sistem opustile. Kot meni Mamdani, je nato pri klasifikaciji

�Vir: True man web design 2009-07.

Slika 6: Identifikacijska izkaznica. Pod sliko so pre�rtana vsa plemenska imena razen Tutsi, kar pomeni, da je oseba, kateri izkaznica pripada, identificirana kot pripadnica plemena Tutsi.

��

�

prebivalstva klju�no vlogo odigrala katoliška cerkev, katera je imela najboljši vpogled v

genealogijo prebivalstva, zato je kolonialna uprava prevzela podatke, ki so jih posredovali

misijonarji. Prav cerkev pa si je najbolj prizadevala za rasno diferenciranje prebivalstva, zato

lo�nice med Tutsiji, Hutuji in Twaji niso potekale po socialnem položaju, temve� glede na

rasno identiteto. (Mamdani, 2001, 98).

Ko govorimo o kolonialni klasifikaciji ruandskega prebivalstva, se moramo ustaviti pri uvedbi

tako imenovanih »identifikacijskih izkaznic«74. �eprav gre pri le-teh na prvi pogled za

soroden princip kot pri izkaznicah za socialno zaslužne (glej stran 71), saj je bil njihov namen

lo�evati domorodno elito od preostalega prebivalstva, obstaja klju�na razlika, saj gre pri

identifikacijskih izkaznicah za osebni dokument, s katerim so prebivalci Ruande izkazovali

svojo rasno pripadnost. Postale so torej pripomo�ek za identifikacijo posameznikov, ki se je

ohranil tudi po osamosvojitvi, le da je takrat dobil novo pomensko konotacijo. �e so Belgijci

na podlagi identifikacijskih izkaznic lo�evali (rasno) elito od ve�inskega prebivalstva, so v

obdobju zaostrovanja razmer v 90h letih 20. stoletja in še zlasti v �asu genocida leta 1994

pomenile osnovno informacijo, na podlagi katere so hutujske skrajne milice, ki so izvajale

genocid, identificirale svoje žrtve. Dokument, ki je v �asu kolonializma postal glasnik

kolonialisti�ne potrebe po rasnem razlikovanju ruandskega prebivalstva, je torej leta 1994

postal krvnik tistih, katerim je bil v osnovi namenjen kot sredstvo, s katerim so dokazovali

pravico do svojega privilegiranja.

5. 2. 3. Razkol med belgijsko kolonialno upravo in tutsijsko elito

Videli smo, da je Belgija kot kolonizator vzpostavila v koloniji Ruandi-Urundi

specifi�ne razmere, ki jih lahko najbolj enostavno razložimo kot nekakšno vmesno stopnjo

med posrednim vladanjem (kot je bil primer v �asu predhodne nemške kolonizacije) in

neposrednim vladanjem (Mamdani, 2001, 103). Ta sistem je bil na videz soroden tistemu, ki

je bil že predhodno uveljavljen v Belgijskem Kongu, s to razliko, da je bil kolonizator v

Ruandi bistveno manj izpostavljen kot izkoriš�evalski element, saj so imeli glavarji ve�jo

politi�no mo�, zaradi �esar so kmalu sami postali sinonim kolonialne eksploatacije. Glavna

razlika med sistemoma, ki ju je kolonizator uveljavil v Kongu in Ruandi, je izpostavljenost

�� 74 Indentity card. Številni avtorji navajajo razli�ne podatke o tem, kdaj naj bi Belgijci identifikacijske izkaznice uvedli. Gourevitch navaja letnico 1933/34, kar se sklada s cenzusom, preko katerega so Belgijci dokon�no definirali rasno razlikovanje v Ruandi (Gourevitch, 1998, 57), a nekateri, tudi Sibomana (Sibomana, 2006, 104) omenjajo letnico 1931 ali celo še bolj zgodnje.

��

�

manjšinskega plemena Tutsijev v Ruandi, ki je bilo izrazito privilegirano, nasprotno pa je bilo

mnogo števil�nejše pleme Hutujev politi�no in kulturno zatirano.

Za razumevanje specifi�ne dekolonizacijske situacije v Ruandi, ki se je od kongovske

razlikovala po tem, da v prvi vrsti ni bila nastrojena proti kolonizatorju, temve� proti

Tutsijem, si je potrebno pogledati zapleten in dolgotrajen proces dviga hutujske elite, ki je

sovpadel z politi�nim padcem Tutsijev, katerim je belgijska kolonialna oblast v petdesetih

letih 20. stoletja po�asi odvzemala privilegije. Zlasti aspekt kolonizatorjevega odvra�anja od

Tutsijev predstavlja klju�ni trenutek v ruandski zgodovini, ki je hitro rezultiral v

medplemenske spopade še pred nastankom ruandske neodvisnosti. Zakaj je od tega odmika

prišlo, obstajajo številne teorije, ki so si ve�inoma enotne v tem, da je bil odmik posledica

nasprotovanja Tutsijev po�asnemu odpravljanju njihove kulturne in politi�ne superiornosti v

koloniji. Prvi resnejši korak v tej smeri je bil narejen že leta 1923, ko je Belgija v Ruandi-

Urundiju prepovedala suženjsko oziroma nepla�ano delo, ki je bilo do tedaj ponekod v

Ruandi še vedno prisotno kot sredstvo popolne dominacije tutsijskih glavarjev nad nadziranim

hutujskim prebivalstvom. Leta 1927 je bilo tudi prisilno delo omejeno iz dveh dni/teden na en

dan/teden. Vsi ti ukrepi so zmanjševali tradicionalno navezanost hutujskega prebivalstva na

tutsijsko elito, kar Kamukama zaradi posledi�nih ve�jih možnosti individualnega zaslužka

Hutujev izpostavlja kot pomemben korak k preoblikovanju družbene atmosfere v Ruandi

(Kamukama, 1997, 26).

Tako kot po vsej Afriki lahko 2. svetovno vojno tudi v Ruandi izpostavimo kot �as

klju�nih družbenih sprememb, ki so neizogibno morale pripeljati do dekolonizacije. Ruanda je

poleg tega po vojni formalno dobila tudi drugo oblast, saj je leta 1946, še vedno skupaj z

Burundijem, postala zaš�iteno obmo�je pod okriljem Združenih Narodov. Prakti�no se

politi�ni položaj ni spremenil, saj so ZN upravljanje še vedno prepustili Belgiji, s to razliko,

da je bilo upravljanje Ruande pod stalnim nadzorom ZN. Kmalu po vojni je mogo�e opaziti

spremenjeno družbeno klimo, ki so jo deloma spodbudila druga dekolonizacijska gibanja75,

deloma pa tudi globalna družbena klima, naslanjajo�a se na socialno enakopravnost, v skladu

s katero lahko razumemo tudi delovanje belgijske kolonialne administracije v petdesetih letih

20. stoletja. Pod pritiskom ZN, ki so svoje kontrolne misije pošiljali v Ruando vsaka tri leta,

je Belgija uvedla številne spremembe, ki so na eni strani olajšale življenjske pogoje ve�ini

prebivalstva, a ogrozile položaj tutsijske elite. Tako je od leta 1949 postopoma odpravila

�� 75 Kamukama trdi, da je protikolonialnemu gibanju v Ruandi kot zgled služilo zlasti sorodno gibanje v Gani (Kamukama, 1993, 28).

��

�

osovraženo ubuleetwo (prisilno delo), omogo�ala pa je tudi dolo�eno izvedbo volitev na

lokalni ravni (Mamdani, 2001, 114-115). Tu je potrebno omeniti zlasti volitve glavarjev, ki so

bile prvi� razpisane leta 1952 in so izpostavile glavarja kot od ljudstva izvoljeno upravno

osebo, ki se je bila tako primorana precej bolj približati ljudstvu in delovati tudi v skladu z

javnim mnenjem.

Kot odziv na vse te ukrepe lahko razumemo reakcijo tutsijske elite, katera je za�ela v

petdesetih letih 20. stoletja odkrito nasprotovati spremembam, ki jih je uvajala kolonialna

oblast. Bolj kot nezadovoljstvo in upiranje tutsijske elite, ki je bila posledica omejevanja

njihove politi�ne dominancije, je zanimiv odziv belgijske kolonialne oblasti na te reakcije.

Le-ta se je namre� razmeroma hitro povsem odvrnila od tutsijske elite in za�ela podpirati

hutujske dekolonizacijske frakcije. Ve�ina zgodovinarjev se pri pojasnilu za to dejanje zateka

k tezi Catherine Watson in Renéja Lemarchanda, ki menita, da je belgijska reakcija na

tutsijske grožnje tudi posledica globalne gonje proti komunizmu. Lemarchand trdi, da je bila

belgijska oblast prepri�ana, da s tem, ko se odmika od Tutsijev in podpira novo Hutujsko

elito, deluje protikomunisti�no: »Belgijski kolonizator je reagiral z neomajnim prepri�anjem,

da osvobaja hutujske kmete tako izpod zatiranja monarhije kot tudi komunizma«76

(Kamukama, 1997, 25). To sicer ne pomeni, da je imela tutsijska elita tudi dejansko povezave

z Vzhodnim blokom. Kot trdi Kamukama, je potrebno tovrstno prepri�anje razumeti

predvsem v povezavi s splošnim kolonialnim zgodovinopisjem, ki je kakršno koli agitacijo

vedno ena�ilo z komunizmom (Kamukama, 1997, 27).

Nastanek hutujske elite, ki jo je so�asno z odmikanjem od tutsijske elite podprla

belgijska kolonialna oblast, je mogo�e povezati z uveljavljanjem politike ve�je socialne

enakopravnosti, ki je zajela Ruando po 2. svetovni vojni. Le-ta je omogo�ila bogatejšemu

sloju Hutujev, ki je pripadal zlasti predhodno odrinjeni hutujski eliti, boljše pogoje za

izobraževanje77, kjer so bili sicer od �asa nemške kolonizacije Ruande privilegirani Tutsiji78.

Zanimive so teorije, zakaj je pravzaprav prišlo do tega premika v izobraževanju. Nedvomno je

imela veliko vlogo pri tem katoliška cerkev (Mamdani, 2001, 112). Kot pravi Sibomana, je

�� 76 »Belgian special resident acted with the unshakable conviction that he was liberating the Hutu peasantry from the oppression of both feudalism and comunism« (Kamukama, 1997, 25). 77 Hutuji s srednješolsko izobrazbo so bili sicer še sredi petdesetih let 20. stoletja izrazito maloštevilni. Na glavni srednji šoli v Ruandi, Groupe Scolaire d�Astrida, se je med 1946 in 1954 izobrazilo le šestnajst Hutujev v primerjavi z 389 Tutsiji. Število Hutujev, ki so bili vklju�eni v srednješolsko izobrazbo, je za�elo naglo naraš�ati po letu 1956 (Mamdani 2001, 112). 78 So�asno s formalno uveljavitvijo hamitske teorije in rasne superiornosti Tutsijev je belgijska kolonialna uprava razširila osnovnošolsko izobraževanje na širši sloj Tutsijev in ne le na elito, kot je bilo to zna�ilno v �asu nemške kolonizacije.

��

�

težko razložiti vzroke za ve�je vklju�evanje Hutujev v izobraževalni proces, ki je bil sicer,

tako kot v Kongu, ve�inoma pod okriljem katoliške cerkve. Zanimiva teorija, ki jo je potrebno

upoštevati, povezuje željo po družbeni enakopravnosti v Ruandi z ve�jo prisotnostjo Flamcev,

kateri so transportirali konflikt, ki je potekal v Belgiji med Flamci in Valonci (Sibomana,

2006, 106-107). To teorijo zagovarja tudi Philip Gourevitch, ki meni, da so se Flamci

identificirali z zatiranimi Hutuji in podpirali njihove težnje po enakopravnosti in politi�nih

spremembah (Gourevitch, 1998, 58). Ta teorija je, �eprav jo povzema veliko zgodovinarjev,

težko dokazljiva, vendar pa ne gre tajiti dejstva, da zelo dobro pojasnjuje nenadno spremembo

v ruandskem izobraževalnem procesu, ki je imel posredno vlogo pri spremembi družbenih

odnosov v Ruandi po 2. svetovni vojni. Le-ti so hitro rezultirali v nastanek majhne skupine

hutujskih izobražencev, ki je prevzela vodilno vlogo v družbeni revoluciji leta 1959, posledica

katere je bila razglasitev Ruandske neodvisnosti leta 1962.

5. 2. 4. Družbena revolucija in osamosvojitev Ruande

Nasilje, ki je izbruhnilo v Ruandi med leti 1959 in 1962, je zna�ilen primer

manipulativne kolonialne politike, ki je v zadnjih stadijih svojega obstoja delovala zlasti v

prid prihodnje navezanosti bivših kolonij, pri �emer je pogosto v koloniziranih teritorijih

zapustila kaoti�ne razmere, ki so pogosto izbruhnile v medplemenske spopade. Delovanje

Belgije v zadnjih letih nadzora nad Ruando lahko primerjamo z njenim delovanjem v Kongu,

saj je šlo v obeh primerih za nekontrolirano in prenagljeno osamosvojitev, kar je imelo za

posledico destabilizacijo osamosvojenega ozemlja tik po osamosvojitvi oziroma v Ruandi še

pred tem.

�e lahko družbene spremembe, ki so zajele Kongo v letih pred osamosvojitvijo

države, razumemo v prvi vrsti kot gibanje za enakopravnost, ki je imelo mo�an poudarek na

dekolonizaciji, se v Ruandi zdi, da je šlo v prvi vrsti za porajajo� medetni�ni konflikt, saj

družbena revolucija, ki se je za�ela leta 195779, v osnovi ni bila usmerjena v kon�anje

kolonializma, temve� zlasti monarhije, ki je bila temelj tutsijske dominacije (Hartley, 22. 4.

1994). Ta družbeni premik ponazarja težnje nove, hutujske elite, po popolni enakopravnosti

med plemeni, ukinitvi obstoje�ega fevdalnega reda ter vzpostavitvi osnovnih elementov

demokracije (predvsem volitev), evolviral pa je v nastanek plemenskih strank, ki so si

prizadevale uveljaviti ve�inski hutujski element kot edini legitimen za prihodnjo politi�no

�� 79 Kot njen za�etek zgodovinarji ozna�ujejo nastanek t.i. hutujskega manifesta (Sibomana, 2006, 106-108).

��

�

vodstvo države. Tu je potrebno izpostaviti zlasti stranko PARMEHUTU (Parti du Mouvement

de l’Emancipation Hutu80), ki je po osamosvojitvi tudi prevzela oblast.

Poleg vzpenjajo�e hutujske elite, ki je zahtevala ukinitev monarhije, je svoje gibanje,

ki se je zgledovalo po drugih dekolonizacijskih gibanjih po Afriki, ustvarila tudi tutsijska

elita. Kot pravi Sibomana, so njeni predstavniki v imenu »zatiranega �rnskega ljudstva«

izrivali Belgijce proti izhodu in se nadejali, da bodo dosegli dvojno zmago: doma bi prevzeli

popolno oblast v okviru okrepljene monarhije, zunaj pa bi dosegli priznanje nove zgodovinske

legitimnosti (Sibomana, 2006, 108). Rezultat takšnega delovanja je bila ustanovitev stranke

UNAR (Union National Rwandais81), ki sicer ni bila izklju�no protutsijsko usmerjena, a je

bila izrazito proti-belgijska in pro-monarhisti�na (Kamukama, 1993, 29). Glavna zahteva

stranke je bila, da ji belgijska kolonialna uprava preda vodenje države, preden hutujske

skrajne frakcije postanejo dovolj mo�ne, da tudi same posežejo v politi�no tekmo (Time, 23.

11. 1959). Odgovor Belgije je bila priprava na prve parlamentarne volitve, na katerih pa

stranka, ki je predstavljala interese manjšinskega dela prebivalstva, ni imela velikih možnosti

za uspeh.

Ideologija stranke UNAR je rezultat ve� let trajajo�ih napetosti med tutsijsko elito in

belgijsko kolonialno oblastjo in pravzaprav predstavlja antipol PARMEHUTUju, tako po

prevladujo�em plemenskem elementu, kot tudi po politi�ni filozofiji, zato ni presenetljivo, da

je kmalu po ustanovitvi strank (obe sta bili ustanovljeni leta 1959) prišlo do manjših

incidentov, ki pa so prerasli v intenzivno medplemensko obra�unavanje. Pri tem je potrebno

izpostaviti izrazito pasivno vlogo Belgije, ki je v prvih izbruhih nasilja sicer posredovala, a pri

tem, kot pravi Watsonova, še poostrila konflikt, za katerega v tistem obdobju že lahko

uporabimo termin »etni�ni«82. V prvem obdobju nasilja med letoma 1959 in 1960 so namre�

belgijske kolonialne oblasti aretirale 919 Tutsijev ter le 312 Hutujev, kar je slednje

spodbudilo k intenzivnejšemu obra�unavanju nad dolgoletnimi gospodarji (Watson, 1991, 4).

Napadi niso bili usmerjeni le na tutsijsko elito, temve� proti celotnemu tutsijskemu

prebivalstvu, kar je imelo za posledico ve� tiso� mrtvih83 in po nekaterih ocenah preko

�� 80 Stranka za pridobitev enakopravnega statusa Hutujev. 81 Nacionalna Ruandska Unija. 82 Težko je oceniti, od kdaj lahko o ruandskih plemenih govorimo kot o etnijah. Nedvomno pa so to klasifikacijo ustvarili kolonizatorji, ki so plemenom dali rasno identiteto, poleg tega pa so ustvarili zgodovina Ruande, ki je temeljila na rasni lo�ljivosti in zgodovinskem izvoru. 83 Natan�nih ocen žrtev socialne revolucije ni mogo�e dolo�iti. �eprav nekateri viri navajajo številke preko 20.000 (Assata Shakur Forums 2009-07), je verjetnejša ocena Arnolda, ki število umrlih ocenjuje na okoli 10.000 (Arnold, 2005, 283).

��

�

100.000 tutsijskih beguncev84, ki so pred nasiljem zbežali v sosednje države – Ugando,

Burundi, Tanzanijo in DR Kongo (Kamukama, 1997, 32).

Revolucionarno vrenje, ki je danes pogosto imenovano kot prvi ruandski genocid85, so

kolonialne oblasti sicer uspele zajeziti, a danes je jasno, da so ZN tako Ruando kot tudi

Burundi osvobodili kolonializma nepripravljene in sredi medetni�nih trenj, katere državi nista

mogli rešiti sami. V nasprotju s Kongom se zdi, da se evropske sile in ZDA niso pretirano

posve�ale politi�ni in družbeni situaciji v državi ter da je bila v interesu ZN kot tudi

kolonialne metropole Belgije predvsem �imprejšnja osamosvojitev teritorija. Vzrok verjetno

ti�i v gospodarsko nezanimivem obmo�ju brez možnosti intenzivne postkolonialne

eksploatacije – ravno nasprotno kot v Kongu, kjer se je, kot bomo videli, takoj po

osamosvojitvi za�el boj za naravne resurse, ki še danes obvladuje državo. Do osamosvojitve

Ruande in Burundija je nazadnje prišlo 1. 7. 1962, ko je po parlamentarnih volitvah, na

katerih je zmagala pro-hutujska stranka PARMEHUTU, prisegel njen voditelj Gregoire

Kayibanda. Ta je vzpostavil strog režim, ki ni trpel nobene opozicije, vzpostavil pa je nov

družbeni red, ki je bil ravno obraten od tistega, ki je obvladoval Ruando ve� stoletij: vsa

politi�na oblast je bila v rokah Hutujev, nasprotno pa so bili Tutsiji tisti, ki so bili podvrženi

represiji novih oblasti (Gourevitch, 1998, 65-66).

�� 84 Ve�ina danes v Ruandi žive�ih Tutsijev je potomcev beguncev, ki so se ob revolucionarnem vrenju med elti 1959 in 1962 zatekli v sosednje države, kjer so do 1994 živeli s statusom beguncev. Njihova nameravana vrnitev v poznih osemdesetih letih je tudi eden izmed vzrokov za državljansko vojno med leti 1991 in 1993, ki je leta 1994 evolvirala v genocid. 85 Termin glede na razsežnosti pokolov med leti 1959 in 1963 na prvi pogled izgleda pretiran, a vendarle so imeli spopadi temeljne genocidne zna�ilnosti, saj so bili usmerjeni proti to�no dolo�eni etni�ni skupini, ki je bila izgnana, pobita ali pa v prihodnji oblasti politi�no zatrta.

��

�

6. KOLONIALNA DEDIŠ�INA V KONGU IN RUANDI

6. 1. NEOKOLONIALIZEM V KONGU (OD LETA 1960 DO DANES)

6. 1. 1. Vpletenost Belgije in ZDA v strmoglavljenju Lumumbe

Politi�no dogajanje v DR Kongu takoj po odcepitvi zgodovinarji danes razumejo kot

najbolj o�iten primer na�rtne neokolonialisti�ne destabilizacije ozemlja, katere glavni namen

je bil obdržati nadzor nad geo-strateško najpomembnejšim ozemljem v Afriki (Arnold, 2005,

77). Vpletenost tako Belgije kot bivše kolonialne metropole, ki si je prizadevala ohraniti vpliv

nad z naravnimi resursi bogato državo, kot tudi ZDA, je danes predmet številnih polemik, ki

so dosegle takšne razsežnosti, da se je morala Belgija za svoja dejanja opravi�evati (New

Black Magazine 2009-07).

Nzongola-Ntalaja pravi, da je nasilna dekolonizacija Konga, ki je po petih letih nasilja

rezultirala v Mobutujev državni udar (24. 11. 1965), posledica nesposobnosti belgijskih

kolonialnih oblasti, da bi v obdobju priprav na dekolonizacijo v Kongu ustvarile pogoje za

vzpon konservativnih prozahodnih politi�nih struj, katere bi s trdo roko obvladovale

osvobojeni DR Kongo, hkrati pa delovale v prid ekonomskim in strateškim interesom

zahodnih sil (Nzongola-Ntalaja, 2007, 95). Namesto le-teh je na oblast prišel radikalni

nacionalist Patrice Lumumba, ki je že v svojem uvodnem govoru ob osamosvojitvi Konga 30.

6. 1960 nakazal odklon od bivše kolonialne metropole, katero je v prisotnosti belgijskega

kralja Baudouina obtožil nasilnega kolonializma, ki je služil le interesom Belgije in

mednarodnim gospodarskim koncernom, medtem ko je bilo kongovsko prebivalstvo

izpostavljeno nasilnim eksploatacijskim mehanizmom, ki so vklju�evali prisilno delo in rasno

segregacijo (Arnold, 2005, 23). Glede na dogodke, ki so sledili osamosvojitvi Konga, danes

veliko politi�nih analitikov ocenjuje, da je ta govor Lumumbe ne le usodno vplival na

prihodnje odnose med kongovsko vlado in Belgijo, temve� je pomenil tudi smrtno obsodbo za

kongovskega predsednika vlade (New Black Magazine 2009-07).

�eprav se ta trditev na prvi pogled zdi pretirana, postane ob pogledu na nadaljnje

dogajanje v Kongu razumljiva. Belgija je novo kongovsko vlado in še posebno njenega

voditelja videla kot grožnjo svojim interesom, zato lahko nadaljnja dejanja belgijske vlade

razumemo predvsem v kontekstu politi�ne (kasneje pa tudi fizi�ne) eliminacije Lumumbe.

Vdor belgijskih komandosov v Kongo, ki naj bi bil posledica upora kongovske vojske, skupaj

�

�

z podporo secesiji Katange86 predstavlja prvi (uspešni) poizkus destabilizacije kongovske

vlade, ki je rezultiral v prekinitev odnosov med državama, hkrati pa v osr�je konflikta vpletel

tudi Združene Narode, katere je Lumumba pozval k intervenciji zaradi nasilnega vdora

belgijske vojske v suvereno državo (Arnold, 2005, 23). Do pravega odziva le teh je prišlo šele

po Lumumbovi smrti, ko je misija ZN v Kongu postala najve�ja »mirovna« operacija te

organizacije v zgodovini, saj je na višku konflikta v Kongu delovalo 20.000 pripadnikov

mirovne misije ZN (Nzongola-Ntalaja, 2007, 94).

Lumumba je v Afriki postal simbol upora proti neokolonializmu. �eprav, kot pravi

Arnold, zaradi svojih karakternih lastnosti nikoli ne bi postal veliki voditelj, je njegova vizija

o nevtralnosti Konga ter gospodarski suverenosti države, predvsem pa njegova nasilna smrt

postala sinonim utopi�nih prizadevanj za gospodarsko in politi�no neodvisno Afriko. Njegov

umor 17. 1. 1961 danes ostaja simbol neokolonialisti�nega destruktivizma, saj je bil posledica

prizadevanj zahodnih sil po eliminaciji politi�nih sil, ki so nakazovale sodelovanje s

komunisti�no Sovjetsko Zvezo. Lumumba se je po sporu z generalnim sekretarjem ZN Dag

Hammarskjöldom, ki je mandat mirovnih sil ZN v Kongu razumel v smislu delovanja v prid

neokolonialnih interesov ter ameriške politike hladne vojne, namre� obrnil k Sovjetski Zvezi,

od katere je prejel dolo�eno koli�ino orožja (Nzongola-Ntalaja, 2007, 107). Belgija je leta

2001 uradno priznala neposredno vpletenost pri asasinaciji Lumumbe (BBC News 2009-04),

obstajajo pa tudi dokazi o vpletenosti politi�nega vrha ZDA (Independent 2009-09).

�eprav je kontroverzno delovanje ameriške politike v Kongu mogo�e povezati s

politi�no klimo hladne vojne, Arnold trdi, da so ZDA in Belgija imele svoje ekonomske

razloge, zakaj so eliminirale Lumumbo. Kongo se je, kot smo videli, v �asu 2. svetovne vojne

izkazal kot obmo�je z bogatimi nahajališ�i urana, leta 1958 pa je bilo iz takrat še Belgijskega

Konga izvoženo 50% svetovnega izkopa te radioaktivne surovine. Ve�ino tega so za potrebe

kopi�enja svojega jedrskega arzenala uporabile ZDA (Arnold, 2005, 26). Poleg tega je Kongo

istega leta izvozil še 75% svetovne produkcije kobalta in 70% industrijskih diamantov. Kongo

je bil torej razumljen kot klju�no geo-strateško ozemlje v Afriki, Lumumba pa je s svojo

nacionalisti�no politiko predstavljal grožnjo neokolonialisti�nim interesom zahodnih velesil.

Interes Belgije in ZDA v Kongu potrjujejo dogodki, ki so sledili eksekuciji Lumumbe.

Sama secesija Katange pod Tshombejevim vodstvom, ki so jo neokolonialisti�ne sile podprle,

je obstajala le toliko �asa, dokler je obstajala grožnja uveljavitve Lumumbove nacionalisti�ne

�� 86 Upor kongovske vojske je bil usmerjen proti belgijskim oficirjem in je povzro�il beg ve�ine evropskega prebivalstva iz Konga. Belgija je pod pretvezo zaš�ite svojega prebivalstva v Kongo poslala specialne enote 10. 6. 1960, dan kasneje pa je podprla odcepitev z naravnimi resursi bogate Katange od Konga.

�

�

politike v Kongu, ki je zagovarjala odmik od konservativne prozahodne usmeritve, katero so

želele uveljaviti ZDA in njene zaveznice. Ko so prozahodne sile eliminirale še zadnje

Lumumbove privržence in za�ele preferirati vzpon Mobutuja, ki je bil pripravljen sodelovati z

neokolonialisti�nimi silami, ni bilo ve� razloga, zakaj bi le-te podpirale odcepitev Katange. Z

rudnimi resursi bogata pokrajina je po posredovanju sil ZN ponovno postala sestavni del

Konga januarja leta 1963 (Nzongola-Ntalaja, 2007, 101). Podobno lahko ugotovimo za

odcepitev Južnega Kasaija, katerega secesija je prav tako trajala le dobro leto (avgust 1960-

december 1961), dokler ni odcepitve kon�ala lastna vojska upornika Kalonjija S podporo

takrat že prozahodne centralne kongovske oblasti, ki je kmalu nato Južni Kasai priklju�ila

nazaj h Kongu (Nzongola-Ntalaja, 2007, 106).

Sami interesi neokolonialisti�nih sil so bili na nazadnje uresni�eni leta 1965 z

državnim udarom Mobutuja Sese Seka. Nekdanji obrambni minister Konga, ki se je odvrnil

od Lumumbe in posredno sodeloval tudi pri njegovi eksekuciji, je kot prozahodno usmerjen

politik, ki je zagovarjal vladanje s trdo roko, predstavljal za neokolonialne sile idealno

politi�no figuro, ki bo delovala v skladu z njihovimi gospodarskimi interesi. Lahko ga

razumemo kot kreaturo ZDA v �asu Hladne vojne, saj je pristal na sodelovanje z ameriško

administracijo pri obra�unu s prokomunisti�no vlado Angole (Roberts, 2001). Njegov državni

udar, ki je kon�al kratko vladanje Tschombeja (1964-1965), je pomenil zmagoslavje

neokolonialisti�nih sil, Kongu pa prinesel 30 let diktature.

6. 1. 2. Kleptokracijski režim Mobutuja Sese Seka

Na prvi pogled je težko potegniti povezavo med Mobutujevim režimom, ki je

obvladoval Kongo (oziroma Zair, kot se je država imenovala od leta 1971 so 1997), in

belgijsko kolonialno upravo iz prve polovice 20. stoletja. Številni zgodovinarji pa Mobutuja

primerjajo z Leopoldom II, belgijskim kraljem, ki si je Kongo 23 let lastil kot privatno

kolonijo. Nzongola-Ntalaja tako cini�no imenuje Mobutuja kot pravega naslednika

Leopoldove dediš�ine, saj naj bi le-ta Kongo razumel kot svojo lastnino, zaradi �esar naj bi

vse naravno bogastvo pripadalo njemu osebno (Nzongola-Ntalaja, 2007, 157). Ko ga je nek

nemški novinar leta 1989 povprašal o resni�nosti govoric, da si prisvaja velike koli�ine

državnih sredstev, je odgovoril:

��

�

»Srce me boli, solze mi silijo v o�i, �e pomislim, kaj mi dolguje ta dežela. Res ne morete re�i,

da jo ropam. Zair mi dolguje re�i, ki jih sploh ni mogo�e prera�unati v denar. Mir, red,

spokojnost. Kdo je Zair napravil za državo, za nacijo? (Teleks, 9. 3. 1989, 14)

Mobutujeva politi�na filozofija spominja na kolonialno paternalisti�no politiko, saj je

družbene razmere v državi razumel v pokroviteljskem smislu preskrbe z »kruhom in igrami«.

Znan je njegov izrek: »Veseli so ljudje, ki pojejo in plešejo.«87 (Nzongola-Ntalaja, 2007, 167).

Tako kot Leopold II se je pogosto imenoval »o�e Kongovcev«, a narodne blaginje ni razumel

v smislu splošne gospodarske blaginje, niti ni skrbel za razvoj višjega šolstva, oviral je razvoj

intelekta, vse do devetdesetih let 20. stoletja je tudi zatiral vsakršen vzpon opozicije.

Med Mobutujevo diktaturo in kolonialnim režimom je mogo�e opaziti še eno

podobnost: tako kot kolonialna uprava je tudi Mobutu ostro nasprotoval uveljavitvi

demokracije v Kongu. Znan je njegov citat, da »zahodna demokracija za Afriko pomeni smrt«

(Telex, 9. 3. 1989, 14). Kot zgled neprimernosti takšne ureditve je pogosto omenjal prav

primer Konga, ki se je po poizkusu uveljavitve demokracije leta 1960 kon�al s pet let

trajajo�o vojno. Da njegovo razmišljanje ni bilo brez vsakršne osnove, se je ponovno izkazalo

po koncu njegovega režima, ko je Kongo ob ponovnem poizkusu uveljavitve demokracije

znova padel v državljansko vojno. A sklepati zaklju�ke, da demokracija za Afriko ni

primerna, je zaradi rasisti�nih konotacij takšnega razmišljanja nevarno po�etje. V primeru

Konga na poti demokracije stojijo prepreke, ki izvirajo prav iz kolonializma – neokolonialne

težnje po nadzoru naravnih bogastev v državi. V interesu mednarodnega izkoriš�anja

kongovskih resursov ni šibka in konstantno menjajo�a se kongovska vlada, za katero obstaja

verjetnost, da vsaka štiri leta menja politi�no filozofijo in zaveznike. Za neokolonialne sile je

prioriteta stabilna in trdna vlada, ki se bo uklonila mednarodni eksploataciji kongovskega

ozemlja, ali pa destibilizirano obmo�je brez mo�ne centralne oblasti, ki omogo�a

gospodarskim korporacijam neovirano delovanje na kongovskih tleh.

Mobutujev režim sicer ne smemo razumeti kot popolnoma prozahodno usmerjen,

�eprav je res, da je vseskozi ohranjal dobre odnose z ve�ino neokolonialnih protagonistov,

zlasti ZDA, Belgijo in Francijo. Zair je bil ve�ino obdobja Mobutujeve vlade glavni

prejemnik mednarodne humanitarne pomo�i, saj je za ZDA predstavljal glavni geo-strateški

položaj v Afriki. Kljub temu je Zair ostal ena najrevnejših držav na svetu, katere finan�ni

položaj se je s trajanjem Mobutujevega režima naglo slabšal. Le v osemdesetih letih 20.

�� 87 »Happy are the people who sing and dance.« (Nzongola-Ntalaja, 2007, 167).

��

�

stoletja naj bi državni BDP padel za 65% (Dnevnik, 19. 5. 1997). Vzrok temu je bila

predvsem izrazito koruptivna politika Mobutujevega režima, ki je postala sinonim za

kleptokracijo in nepotizem. Preko takšnega sistema je Mobutu ohranjal politi�no stabilnost

države, saj je s podkupovanjem ohranjal svoj položaj in zmanjševal možnost nastanka

opozicije. Mobutu je zaradi svoje »leopoldovske« politike tudi mo�no obogatel. Njegovo

zasebno bogastvo so številni analitiki ocenjevali v milijardah dolarjev, ki naj bi jih hranil

zlasti v švicarskih bankah. Mednarodni denarni sklad in ameriško ministrstvo za finance sta

tako ugotovila, da naj bi Mobutujevo zasebno premoženje obsegalo okoli 4 milijarde dolarjev

(Dnevnik, 19. 5. 1997).

Uspešnost Mobutujevega režima lahko povezujemo z uspešno diplomatsko politiko v

obdobju hladne vojne, ko je Zair zaradi ugodnega strateškega položaja in gospodarske

fleksibilnosti zairske vlade predstavljal ZDA in njenim zaveznikom enega pomembnejših

zaveznikov v Afriki. Ko se je svetovna politi�na klima za�ela konec osemdesetih let 20.

stoletja spreminjati, pa se je spremenil tudi odnos med Mobutujem in ZDA. Po koncu hladne

vojne ZDA niso ve� potrebovale trdnega zaveznika v obliki koruptivnega in diktatorskega

režima v Zairu, zato je bila nadaljnja humanitarna pomo� kmalu pogojena z demokratizacijo

državne uprave. Ali je Mobutuja k uvedbi zakona o ustanavljanju strank leta 1990 spodbudila

huda gospodarska kriza ali pritiski s strani ZN, ni natan�no jasno, je pa takšna odlo�itev

pomenila konec diktature v Zairu (Natek, 2000, 428). A režim se je ohranil vse do leta 1997,

ko ga je s podporo ruandske vojske strmoglavil Laurent Kabila. Etni�ni konflikt v Ruandi, ki

je leta 1994 evolviral v genocid, je posledi�no torej prinesel politi�no destabilizacijo tudi v

Zair.

��

�

6. 2. POSLEDICEDE DESTRUKTIVNIH ELEMENTOV KOLONIALIZMA V RUANDI IN

BURUNDIJU: POKOL IZOBRAŽENIH HUTUJEV V BURUNDIJU (1972) IN RUANDSKI

GENOCID (1994)

Ruanda in Burundi sta državi, ki ju povezuje sorodna plemenska sestava, isti

kolonizator ter podobno nasilna postkolonialna zgodovina, ki je posledica zaostrovanja

medplemenskih odnosov v obdobju kolonializma. �eprav zgodovina Burundija ni primarna

tema te diplomske naloge, pa je potrebno zaradi sorodnosti in povezanosti z kasnejšimi

dogodki v Ruandi razložiti tudi genocid, ki se je v tej državi zgodil leta 1972. Podobnost med

obema genocidoma je namre� tako velika, da lahko med njima potegnemo neposredne

vzporednice, v njuni skupni kolonialni preteklosti pa najdemo tudi skupne vzroke za

kontinuirane izbruhe medetni�nega nasilja.

Genocid je izredno kompleksen termin, �igar uporabe se mednarodna skupnost zelo

nerada poslužuje. Definicija genocida, ki smo jo v pod�rtni opombi povzeli na strani 51, je

zelo ohlapna in dopuš�a razli�ne možnosti interpretiranja. Danes zgodovinarji pogosto

lo�ujejo ve� podvrst genocida, pri �emer je absolutni genocid ozna�en kot dejanje, kjer

vodstvo države zagovarja tezo, da je potrebno uni�iti neko skupino prebivalstva. Od

prebivalcev države se pri�akuje, da pokole podpirajo ali pri njih celo sodelujejo (de Waal,

2004, 36). Po tej definiciji poznamo v moderni zgodovini tri absolutne genocide: armenski

genocid, holokavst in ruandski genocid. Obstaja pa še ve�je število nasilnih dogodkov, ki jih

sicer ne moremo prištevati kot absolutne genocide, vendar pa vsebujejo dolo�ene genocidne

elemente. Te genocide zgodovinarji imenujejo konvencijski genocidi88 , v to skupino pa

uvrš�ajo tudi t.i. pokol nad izobraženimi Hutuji v Burundiju leta 1972.

Genocid v Burundiju je znan kot prvi genocid, ki se je zgodil na obmo�ju regije

Velikih Jezer89, kljub temu pa je danes zaradi ruandskega genocida leta 1994 potisnjen v

ozadje javnega zanimanja. Med obema genocidoma lahko najdemo veliko vzporednic, ki

nakazujejo na enotno vzro�no preteklost dogajanj. Temeljna razlika med ruandskim in

burundijskim genocidom pa je izražena v ciljni populaciji genocida – �e so bili to v

ruandskem genocidu Tutsiji, je bila v Burundiju leta 1972 žrtev pokolov specifi�na skupina v

okviru ve�inske Hutujske populacije – izobraženi Hutuji. �� 88 Pod to oznako štejemo dogodke, pri katerih gre sicer prav tako za množi�no eliminacijo prebivalcev dolo�ene ciljne skupine, vendar je namen pokolov pomešan tudi z drugimi nameni, ki so za storilca enako ali še bolj pomembni od pogromov samih. Namen konvekcijskega genocida v prvi vrsti torej ni eliminacija celotne ciljne skupine, kar je zna�ilno za absolutni genocid (de Waal (ur.), 2004, 36-37). 89 Ta termin zajema ozemlje Ugande, Ruande, Burundija, vzhodni del DR Kongo in zahodne predele Kenije ter Tanzanije.

��

�

Burundijska postkolonialna zgodovina se od ruandske razlikuje predvsem po dejstvu,

da v Burundiju pred priznanjem neodvisnosti leta 1962 ni prišlo do t. i. socialne revolucije, v

okviru katere so v Ruandi na oblast prišli Hutuji, ki so opustili monarhijo in vzpostavili

(navidezno) demokrati�no oblast. Do takšnega družbeno-politi�nega preobrata v Burundiju ni

prišlo, zato se tudi ni izoblikovala demokratizacije države, saj je le-ta kljub parlamentarnim

volitvam leta 1965, na katerih so hutujski predstavniki dobili ve�ino, ostala monarhija, v

okviru katere so Tutsiji ohranili vodilno vlogo v državi (Lemarchand, 2005, 133). Razvoj

nadaljnjih dogodkov lahko razumemo kot posledico te sicer nelegitimne odlo�itve tutsijskega

kralja Leopolda Bihumuganija, saj so se v naslednjih letih upori ve�inskih Hutujev proti

centralni oblasti stopnjevali do te mere, da je 29. 4. 1972 prišlo v južnih burundijskih mestih

Rumonge in Nyanza-Lac do incidenta, v okviru katerega je bilo po razli�nih ocenah ubitih od

dva do pet tiso� Tutsijev. Vlada se je odzvala s sistemati�nimi pogromi nad izobraženimi

Hutuji, katere je videla kot glavno grožnjo vladajo�i tutsijski eliti, ki se je zavedala razvoja

dogodkov v Ruandi, kjer je v obdobju po osamosvojitvi prišlo do politi�nega in kulturnega

zatiranja tutsijske manjšine.

Ocene žrtev genocida so precej razli�ne, variirajo pa med 100.000 in 200.000, �eprav

je burundijska opozicija govorila tudi o 300.000 umrlih (Lemarchand, 2005, 134). Vsaj

tolikšno število Hutujev je tudi pobegnilo v sosednje države, kjer so našli zato�iš�a v

begunskih taboriš�ih. Nasploh pokoli v Burundiju mo�no spominjajo na dogajanje, ki se je

�ez 22 let ponovilo v sosednji Ruandi: prišlo je do hitrega obra�una z ciljno skupino

prebivalstva, v kateri je v obdobju nekaj mesecev življenje izgubilo veliko ljudi, prav tako je

bila vpletena širša populacija, kar potrjujejo pogromi na univerzi, kjer so u�itelji pobijali svoje

študente in obratno (Pahor, 14. 9. 1972), še ena pomembna vzporednica z ruandskim

genocidom pa se kaže v indifirentnosti Združenih Narodov, ki v Burundi niso poslali

mednarodne mirovne misije.

Genocid v Burundiju je klasi�en primer posledic kolonialnega delovanja, ki je v tej

državi ustvarilo specifi�ne družbene razmere, katere so temeljile na superiornosti

manjšinskega plemena, ki mu je bila omogo�ena posredna oblast. Ta oblast se je za razliko od

Ruande po osamosvojitvi obdržala in z represijo zatirala prevratne poizkuse s strani hutujske

elite. Pokole leta 1972 je potrebno razumeti predvsem v smislu zatiranja opozicije in

preventivnega zavarovanja svoje oblasti, saj niso bili usmerjeni proti celotni plemenski

skupnosti Hutujev, temve� proti njeni izobraženi eliti. Zato lahko burundijski genocid

interpretiramo kot konvekcijski genocid. V primerjavi z le-tem so bili pogromi leta 1994 v

��

�

Ruandi usmerjeni proti vsem pripadnikom etnoiziranega plemena Tutsijev, ne glede na spol,

starost ali izobrazbo. Zato je potrebno ruandski genocid razumeti kot absolutni genocid.

Danes med zgodovinarji prevladuje mnenje, da so bili pokoli nad izobražinimi Hutuji

v Burundiju pomemben dejavnik, ki je vzro�no vplival na genocid, ki se je dvaindvajset let

kasneje zgodil v Ruandi, saj so tam okrepili skrajne hutujske frakcije (de Waal (ur.), 2004,

58). Te so takoj po genocidu v Burundiju sprožile pogrome nad tutsijskim prebivalstvom v

Ruandi. Gourevitch je mnenja, da je bila v ozadju teh pogromov ruandska vojska, ki je želela

strmoglaviti predsednika Kayibando. Dokaze za to vidi v takojšnji ustavitvi nasilja, ko je

oblast leto kasneje (1973) prevzel Juvénal Habyarimana (Gourevitch, 1998, 69).

Na vladanje Habyarimane danes najve�krat gledamo skozi prizmo genocida leta 1994,

ki se je s smrtjo ruandskega predsednika 4. 4. 1994 tudi za�el. Vendar pa je njegova politi�na

osebnost precej bolj kompleksna, kot se zdi zgolj ob pogledu na zadnje obdobje njegovega

vladanja, v okviru katerega so se izoblikovale ekstremisti�ne hutujske frakcije, ki so v

obdobju genocida prevzele vodilno vlogo eksekutorjev. Na nek na�in je njegovo vladavino

mogo�e razumeti kot zna�ilen primer afriške diktature, saj je ohranil enostrankarski sistem90,

v okviru katerega je obvladoval celotno politi�no dogajanje v Ruandi dobrih dvajset let.

Pomembno je poudariti osnovne cilje njegove oblasti – poenotenje prebivalstva, ki je v

paradoksalnem nesorazmerju z dejanskim rezultatom delovanja njegove oblasti, ter

gospodarski napredek države, do katerega je, predvsem zaradi ugodnih globalnih cen glavnih

ruandskih izvoznih produktov – kave in �aja – tudi prišlo. Svetovna Banka je leta 1980

ruandski BDP/prebivalca ocenjevala kot najvišji v regiji, leta 1987 pa je Ruanda imela

najnižjo zadolženost, najnižjo inflacijo in najvišjo stopnjo gospodarskega razvoja v celotni

vzhodnoafriški regiji (Arnold, 2005, 697).

Na ruandski genocid je potrebno gledati skozi prizmo številnih dogodkov, ki so v

kratkem �asu destabilizirali državo, ter izbruha medetni�nih napetosti, katerih korenine lahko

najdemo v kolonialni preteklosti Ruande. Naglo gospodarsko nazadovanje države, ki je bilo

posledica drasti�nega padanja cen �aja in kave na mednarodnih trgih, je nedvomno mo�no

vplivalo na odlo�itev ruandske vlade, da zavrne poziv tutsijskih beguncev, ki so se želeli

�� (��*��*��+�� /(��- �&��/0�&*��$��0��$��

�0��1�(��&*��+�*��-#�*��"��"��.��

��

�

vrniti v Ruando (Arnold, 2005, 697). Prav vdor RPF (Rwandan Patriotic Front),

militaristi�nega gibanja, sestavljenega predvsem iz tutsijskih beguncev v Ugandi, predstavlja

neposredno povezavo med socialno revolucijo leta 1959 in ruandskim genocidom, saj kon�uje

obdobje trideset let trajajo�e diktature pod vodstvom hutujske elite. RPF je v Ruandi

zahtevala delitev oblasti in z vdorom na ruandsko ozemlje leta 1989 sprožila štiri leta

trajajo�o državljansko vojno, skozi katero so se uveljavile ekstremisti�ne hutujske frakcije

znotraj Habyarimanove MRND, za katere se predvideva, da so 4. 4. 1994 sestrelile

predsednikovo letalo in za�ele izvajati etni�no �iš�enje, v okviru katerega je v dobrih treh

mesecih umrlo okoli milijon Tutsijev in zmernih Hutujev, ki niso želeli sodelovati z

genocidno oblastjo.

V povezavi z ruandskim genocidom je za temo tega diplomskega dela pomembna

vloga nekaterih neokolonialnih sil, ki so imele na ruandsko politiko pred genocidom velik

vpliv, medtem ko je njihovo delovanje v �asu genocida mogo�e izpostaviti kot izrazito

kontroverzno. Potrebno je omeniti zlasti tri države: bivšo kolonialno metropolo – Belgijo,

ZDA in Francijo. Belgija je imela znotraj mirovne misije UNAMIR (United Nations Assistace

Mission for Rwanda) pred izbruhom genocida najve� vojakov, a jih je po umoru desetih

njenih pripadnikov, ki so varovali predsednico vlade Agathe Uwilingiyimana, tako kot

Francija med 10. in 15. aprilom 1994 umaknila iz Ruande, skupaj z vsemi svojimi državljani

(Sibomana, 2006, 78). Novinarski posnetki, ki so evakuacijo belopoltega prebivalstva iz

Vir: avtorjev osebni arhiv.

Slika 7: V ruandskem genocidu je umrlo okoli 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujev

��

�

Ruande dokumentirali, so belgijsko vlado mo�no obremenili, saj je poskrbela za svoje

državljane, medtem ko je Tutsije, ki so se zatekli pod varstvo mirovnih sil, pustila umreti pod

ma�etami hutujskih skrajnežev (video vir: Baker, 2003, 34 – 37 min.). Danes ta evakuacijski

manever postavlja pod vprašanje belgijsko odgovornost do njene bivše kolonije, zlasti zaradi

njene posredne odgovornosti za nastale razmere v obdobju kolonializma. Belgijsko opravi�ilo

za njeno delovanje v obdobju genocida, ki ga je Belgija uradno objavila leta 2000 (in kasneje

še leta 2002), gre razumeti predvsem kot politi�no dejanje sprave zaradi zamenjave oblasti v

Belgiji91, saj je nova vlada pod vodstvom Flamske Liberalne Stranke želela uveljaviti do

bivših kolonij spravljivejši odnos (Kartens, 2008, 190). Še vedno pa ostaja odprto vprašanje

odgovornosti Belgije za oblikovanje specifi�nih družbenih razmer tako v Ruandi kot tudi v

Burundiju. Ve�ina zgodovinarjev se strinja, da je prav delovanje belgijskega kolonializma

mogo�e neposredno povezati z genocidoma, vendar pa uradnega priznanja krivde iz �asa

kolonializma s strani Belgije ni pri�akovati.

Kompleksnost pasivnosti mednarodne skupnosti v odnosu do ruandskega genocida je

izrazito problemati�na in je v svetovnih medijih vse od konca genocida sprožala številne

pomisleke v povezavi z u�inkovitostjo Združenih Narodov kot naddržavno institucijo. Tu se

ne izpostavlja zgolj vloge Belgije kot bivše kolonialne metropole, temve� strateške interese

velikih (gospodarskih) velesil, ki v Ruandi niso pravo�asno posredovale. Vzroke za tovrstno

diplomatsko apatijo je težko razložiti, številni analitiki pa se strinjajo v spoznanju, da je

pasivnost Belgije in Francije mogo�e razložiti z dobrimi gospodarskimi in politi�nimi odnosi,

ki sta jih ti dve državi imeli z Hamyarimanovim režimom, kateri je leta 1994 evolviral v

genocid (Sibomana, 2006, 90). Odvra�anja ZDA od ruandske problematike po drugi strani s

predhodnimi odnosi z Ruando ni mogo�e povezati, saj pred genocidom ZDA v Ruandi niso

imele nobenih gospodarskih interesov. A vendarle je mogo�e prav gospodarsko nezanimivost

Ruande za ZDA povezati z ameriško (ne)aktivnostjo pri reševanju ruandskega konflikta, še

posebno, �e se ozremo na sodobnejša zunanjepoliti�na posredovanja ZDA v Iraku in

Afganistanu, kjer imajo velike gospodarske interese. ZDA so poleg tega priznale, da je pri

njihovi odlo�itvi, da aprila leta 1994 blokirajo razširitev misije UNAMIR, precejšno vlogo

igrala neuspešna mirovna misija v Somaliji med leti 1991 in 1993, kjer je v bojih s

somalijskimi uporniki umrlo 132 pripadnikov mirovnih enot, med njimi 18 ameriških

marincev (Arnold, 2005, 856). Ko to število primerjamo z žrtvami med ameriškimi vojaki v

�� 91 Na volitvah leta 1999 v Belgiji prvi� po 2. svetovni vojni v vlado ni bila vklju�ena Krš�anska Demokratska Stranka, ki je ves ta �as obvladovala belgijsko politiko in dolo�ala smernice belgijskih odnosov z bivšimi kolonijami (Kerstens, 2008, 190).

��

�

Iraku, se zdi ta argument nerazumljiv, zaradi �esar vloga ZDA v ruandskem genocidu ostaja

predmet ameriški politiki izrazito nenaklonjenih polemik.

Morda še bolj kontroverzna kot belgijska in ameriška je bila v obdobju ruandskega

genocida vloga Francije. Odnos te evropske velesile do Ruande v obdobju po osamosvojitvi

bivše belgijske kolonije lahko ozna�imo kot izrazito neokolonialisti�en, saj je Francija

Ruando gospodarsko mo�no navezala nase, hkrati pa je z njo vseskozi vzdrževala dobre

politi�ne odnose, ki so bili še zlasti intenzivni v obdobju vladanja Françoisa Mitterranda (od

leta 1981 dalje). Sibomana na vprašanje, zakaj je Francija podpirala Habyarimanov režim, ni

našel utemeljenega razloga, navedel pa je nekaj mogo�ih vzrokov: politiko manjšega zla,

željo, da bi ohranili ali razširili francoski teren v Afriki, rivalstvo med anglosaksonskimi in

frankofonskimi deželami, in druge (Sibomana, 2006, 55-56). �e te vzroke posplošimo, lahko

ugotovimo, da je šlo v najve�ji meri za strateške interese Francije v vzhodno-centralni Afriki,

zaradi �esar se je v obdobju vpada RPF v Ruando zavedala grožnje »anglosaksonskih«

Tutsijev92, ki bi se v primeru državnega prevrata od Francije odvrnili in poiskali zaveznike v

anglosaksonskem svetu, zlasti ZDA (kar se je po genocidu tudi zgodilo). Tudi temu lahko

pripišemo intenzivno vojaško pomo� Francije Ruandi v državljanski vojni, saj je

Habyarimanovemu režimu nudila pomo� tako v orožju kot vojaški sili. Arnold piše, da je

Francija skupaj z Belgijo in Zairom v Ruando leta 1990 poslala ve� sto padalcev-vojakov

(Arnold, 2005, 846). Uradno je bila ta pomo� predstavljena kot zaš�ita francoskega (in

belgijskega) prebivalstva, vendar pa je bilo o�itno, da francoski vojaki tudi aktivno sodelujejo

v boju z RPF (Kamukama, 1997, 48).

Zaradi vojaške podpore Francije Habyarimanovemu režimu pred genocidom številni

vojaško operacijo Turquoise, ki jo je Francija sprožila 23. 6. 1994, ko je RPF že vzpostavila

nadzor nad Ruando, razumejo kot vzpostavitev varne cone, preko katere so izvajalci genocida

pred povra�ilnimi ukrepi RPF lahko prebegnili v DR Kongo (takrat še Zair). Nzongola-

Ntalaja neposredno obtožuje Francijo prikrivanja resni�nega namena operacije, ki je bila

predstavljena kot humanitarna z namenom zaš�ititi civilno prebivalstvo pred nadaljnjimi

pogromi. Nasprotno Nzongola-Ntalaja trdi, da je Francija v prvi vrsti želela zakriti svoje

sodelovanje v genocidu in je celo pomagala pripadnikom interahamwes93 pri begu v Kongo

(Nzongola-Ntalaja, 2007, 224). Pri tovrstnih obtožbah Nzongola-Ntalaja ni sam, saj se mora

�� 92 Tutsiji, ki so bili v izgnanstvu v Ugandi, so v tej bivši angleški koloniji prevzeli anglosaksonsko identiteto in prevzeli tudi angleški jezik kot svoj drugi jezik za razliko od ve�inskega ruandskega prebivalstva, ki je ohranilo francoš�ino kot svoj drug jezik. 93 Ekstremisti�ne paravojaške enote podmladka MRND, ki so v �asu ruandskega genocida delovale kot glavni eksekutorji, danes pa s svojim delovanjem na vzhodu Konga še vedno predstavljajo varnostno grožnjo Ruandi (Sibomana, 2006, 68-69).

��

�

Francija vseskozi braniti obtožb sedanje ruandske vlade, ki jo vodi bivši poveljnik RPF Paul

Kagame. Ta Francijo obtožuje neposrednega sodelovanja v genocidu, zaradi �esar odnosi med

Ruando in Francijo vseskozi ostajajo zaostreni, med drugim je v Kigaliju že dlje �asa zaprta

francoska ambasada (Voanevs 2009-07).

Vloga neokolonialnih sil v �asu genocida v Ruandi, zlasti Francije, Belgije in ZDA, še

naprej ostaja zelo problemati�na. Vsekakor pa zgodovinarjem in politi�nim analitikom ponuja

dober dokaz dvoli�nega neokolonialnega delovanja v Afriki, pri katerem gospodarski in

strateški interesi narekujejo intenziteto vmešavanja svetovnih velesil v afriške konflikte. �e je

bil z naravnimi resursi bogati Kongo ob osamosvojitvi deležen mo�ne pozornosti Združenih

Narodov, ki so v Afriko poslali do tedaj najve�jo humanitarno misijo, je bila štiri desetletja

kasneje Ruanda prizoriš�e najbolj uni�ujo�ega genocida moderne zgodovine94, ne da bi se

svet zganil in pogrome kon�al ali vsaj omilil. Zgodba se sedaj ponavlja, ko se je ruandski

konflikt preselil v vzhodni Kongo, kjer je dobil nove razsežnosti. Združeni Narodi so na tem

obmo�ju ponovno prisotni v obliki misije MONUC (United Nations Organization Mission in

the Democratic Republic of the Congo), ki trenutno šteje 16.700 vojakov, torej je

najštevil�nejša na svetu (United Nations 2009-09). Vprašljiva pa je njena u�inkovitost, saj ni

uspela ustaviti ve� kot desetletje trajajo�ih spopadov, ki v Kongu trajajo že vse od odstavitve

Mobutuja leta 1996.

Današnje razmere v Kongu so za temo te diplomske naloge pomembne zato, ker

predstavljajo nadaljevanje ruandskega konflikta, ki se je prenesel v vzhodni Kongo in od tam

vplival na destabilizacijo celotne države. Ruandski genocid je mo�no vplival ne le na

prihodnji razvoj Ruande, temve� celotne regije, predvsem pa Konga, ki je postal

prebiževališ�e ve� milijonov hutujskih beguncev, kateri so v strahu za povra�ilnimi ukrepi

RPF našli zato�iš�a predvsem v vzhodnokongovskih provincah, kjer so nastala velika

begunska taboriš�a (Purvis, 8. 7. 1996, 29). To pa ni povzro�ilo le hude humanitarne krize,

temve� tudi ve�letno vojno stanje med Ruando in DR Kongom. V begunska taboriš�a so

namre� pribežale tudi številne enote milic interahamwe, ki so Ruandi predstavljale varnostno

grožnjo, zato je le-ta v naslednjih letih ve�krat vdrla v Kongo (Delo, 24. 4. 1995). Obmejni

konflikt pa se je razširil na celotni Kongo in leta 1996 povzro�il vojno, ki v Kongu traja še

danes.

�� 94 Intenzivnost genocida v Ruandi je bila petkrat hitrejša od nacisti�nega holokavsta (Arnold, 2005, 855).

��

�

6. 3. KONGO IN RUANDA DANES

Razmere, ki smo jim danes pri�a v Kongu, niso le rezultat ve� kot desetletje trajajo�e

vojne, temve� lahko vzroke za njih iš�emo že v prvih letih Leopoldovega kolonializma, ki je v

Kongu ustvaril zelo u�inkovit eksploacijski sistem, iz katerega je kolonialna metropola kovala

dobi�ek, kongovsko prebivalstvo pa je bilo izpostavljeno represivnemu izkoriš�anju.

Kakorkoli že danes gledamo na Kongo, vidimo podobne družbenopoliti�ne smernice, iz

katerih izhaja DR Kongo kot država, katerih naravna bogastva izrabljajo tako mednarodne

gospodarske korporacije kot tudi sosednje države. Le-te od leta 1996 ob�asno vdirajo v

Kongo v želji po nadzorovanju velike države, katere nadaljnja politi�na usoda ni odvisna od

notranjepoliti�nih procesov, temve� v najve�ji meri od interesov sosednjih držav ter svetovnih

politi�nih velesil.

Na prvi pogled se zdi današnji odnos med Ruando in Kongo izrazito protisloven in

politi�no nerazumljiv, saj gre v najve�ji meri za politi�no podrejeni položaj Konga, katerega

politi�ni razvoj vse od leta 1996 nadzorujeta njegovi mnogo manjši vzhodni sosedi (poleg

Ruande tudi Uganda). V prvi vrsti se torej pojavlja vprašanje, kako je mogo�e, da dve majhni

državi nadzorujeta velikega soseda, katerega populacija danes presega 66 milijonov (World

Atlas 2009-09). Vzrokov je ve�, vsi pa imajo skupno to�ko v ve� desetletij trajajo�i

nestabilnosti Konga, katerega politi�na elita je postala simbol koruptivnosti in klientalizma,

njen obstoj pa so omogo�ale finan�ne pomo�i velikih gospodarskih sil, zlasti ZDA. Ko so le-

te po koncu Hladne vojne ustavila podporo Mobutujevemu režimu, je ta bankrotiral, vojaška

organizacija, ki je ves �as Mobutujeve vladavine ohranjala ozemeljsko celovitost države, pa je

razpadla (Kene, 2008, 45).

Mobutujev padec leta 1996 številni analitiki razumejo kot posledico ruandskega vdora

na ozemlje vzhodnega Konga z namenom obra�una z bivšimi pripadniki interahamwes, ki so

s konstantnimi vdori na ruandsko ozemlje vse od konca genocida avgusta 1994 ogrožali

Ruando, hkrati pa uživali podporo Mobutuja, katerega dobri odnosi z predgenocidnim

Habyarimanovim režimom so bili znano dejstvo. Med drugim je Zair leta 1990, ko je RPF

vdrla v Ruando, Habyarimani poslal pomo� v obliki 1000 padalcev (Arnold, 2005, 846).

Zaradi Mobutujeve podpore hutujskim skrajnežem je ruandski vdor v begunska taboriš�a

kmalu postal meddržavni spor, posledica katerega je bila ruandska in ugandska vojaška in

logisti�na podpora kongovskim upornikom pod vodstvom Laurenta Kabile, ki je po sedmih

mesecih bojev zavzel Kinšaso in prevzel oblast. Nzongola-Ntalaja trdi, da je bila Kabilova

vojska v resnici izrazito šibka in sama ni bila sposobna bojev z Mobutujevo armado, zato so

bili vsi ve�ji vojaški uspehi upornikov v resnici uspehi ruandske vojske, v kateri so prednja�ili

��

�

kongovski Tutsiji, ki so jih v vzhodnem Kongu ogrožale iz Ruande prebežane hutujske milice

(Nzongola-Ntalaja, 2007, 226).

Od trenutka, ko je Laurent Kabila prevzel v Kongu oblast, se zdi, da nadaljnjo

politi�no usodo države narekujejo njene sosede, v prvi vrsti Ruanda in Uganda. Prvi o�iten

dokaz za to trditev je druga kongovska vojna (1998-2003) in atentat na Kabilo leta 2001.

Kabila, ki sta ga Ruanda in Uganda podpirali v vojni z Mobutujem, je v �asu svoje kratke

vlade nakazal diktatorske politi�ne smernice, podobnim tistim iz �asa Mobutuja, pri �emer se

je želel odvrniti od svojih prejšnjih zaveznikov zaradi bojazni po prevelikem vplivu ruandske

vojske na razmere v kongovskem glavnem mestu Kinšasi (kolonialni Leopoldville) (Kene,

2008, 28). Sledila je državljanska vojna, ki jo sicer le pogojno lahko razumemo pod tem

imenom, saj je bilo v njej poleg Konga udeleženih osem afriških držav, zato jo zgodovinarji

pogosto imenujejo kar »afriška svetovna vojna« (Prebili�, 2006, 28-30). Vojna, ki je po

razli�nih ocenah terjala skoraj 4 milijone življenj95, se je uradno kon�ala leta 2003, ko je po

atentatu na Laurenta Kabilo predsedniški položaj v državi zasedel njegov sin Joseph, ki je

oblikoval prehodno vlado in omogo�il izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitev leta

2006. Te volitve so bile sicer v medijih predstavljene kot prve verodostojne demokrati�ne

volitve v Kongu po osamosvojitvi, a kmalu so se pokazale številne nepravilnosti, ki pa niso

zavrle demokrati�nega procesa.

Nzongola-Ntalaja obe kongovski vojni razume kot vojni za naravne resurse, pri �emer

trdi, da so imele vse države, ki so se vpletle v vojni96, svoje strateške ali gospodarske interese

za sodelovanje. Tako naj bi Ruanda in Uganda delovali v želji po nadzoru konkovske politike

in kontroli z naravnimi resursi bogatih obmo�ij Severnega in Južnega Kivuja, medtem ko so

druge države stopile na stran Kabile zaradi bojazni pred prevelikim vplivom Ruande in

Ugande nad kongovskimi rudniki zlata, diamantov in redkih kovin (Nzongola-Ntalaja, 2007,

239). Pojavlja se vprašanje, zakaj velike svetovne sile agresije Ugande in Ruande niso

obsodile, kar bi po mednarodnem pravu morale storiti že leta 1996, ko je ruandska vojska v

begunskih taboriš�ih v vzhodnem Kongu izvajala »genocidu podobna dejanja« (Nzongola-

Ntalaja, 2007, 226). Nzongola-Ntalaja meni, da gre pri oklevanju mednarodne skupnosti zlasti

za vpliv ZDA, katere razumejo Ruando in Ugando kot pomembni strateški partnerki, saj

predstavljata varnostno linijo pred potencialnimi islamskimi teroristi, ki bi utegnili vdirati iz

Sudana. Ker sta tako Mobutu kot kasneje tudi Laurent Kabila ohranjala prijateljske vezi z

�� 95 Turner ocenjuje, da je v obdobju od leta 1998 do leta 2004 umrlo okoli 3,8 milijona ljudi, ve�ina zaradi bolezni in podhranjenosti (Turner, 2007, 3). Te številke, ki še naraš�ajo, postavljajo kongovski konflikt na sam vrh najhujših �loveških katastrof moderne dobe. 96 Zimbabve, Angola, Libija, �ad, Namibija, Sudan, Ruanda in Uganda.

��

�

ZDA sovražnimi državami, kot so Kuba, Libija in Sudan (slednji dve sta tudi sodelovali na

strani Kabile v drugi kongovski vojski), so ZDA podprle alternativo koalicije Kagame

(Ruanda) – Museveni (Uganda), ki podporo edine preostale svetovne velesile izkoriš�ata za

agresivno politiko proti DR Kongo (Nzongola-Ntalaja, 2007, 233).

�eprav je kongovska problematika izrazito kompleksna in vklju�uje interese tako

kongovskih kot tudi številnih zunanjih faktorjev (pri �emer ne gre zanemarjati pomembne

vloge multinacionalk, ki izkoriš�ajo nestabilne razmere za hiter zaslužek), ruandski vpliv na

politiko v Kongu ostaja eno klju�nih vprašanj stabilizacije razmer v Kongu. Ruanda vse od

leta 1996 ostaja pomemben faktor v nadzorovanju razmer v Kongu, zlasti zaradi interesa po

izkoriš�anju bogatih nahajališ� redkih kovin v provincah Severni in Južni Kivu, ki ležita tik

ob meji z Ruando. Turner trdi, da Ruanda vse od leta 1998 iz Konga tihotapi številne resurse,

kot so zlato in diamanti (Turner, 2007, 40). Še bolj problemati�na je ilegalna trgovina z

kobaltom in koltanom97, brez katerih si tehnologije 21. stoletja ni mogo�e predstavljati. Da je

Ruanda vpletena v ilegalno trgovino z koltanom, je za spletno stran www.democracynow.org

potrdil Maurice Carney, ki je ruandsko vojsko obtožil sodelovanja z razli�nimi »gospodarji

vojne« (Warlord-i), uporniškimi voditelji, ki nadzorujejo bogata rudna najdiš�a in vzdržujejo

mo�ne trgovske vezi s številnimi mednarodnimi gospodarskimi koncerni. Ruanda v tej

trgovini po Carneyevih besedah igra tudi trgovskega posrednika. Ker so ZN prepovedali

neposredno trgovanje z uporniškimi skupinami v Kongu, namre� gospodarski koncerni

uporabljajo Ruando kot trgovskega posrednika, ki omogo�a konstanten dotok koltana in

kobalta v Evropo in ZDA (Democracy Now 2009-07).

Odnos med Ruando in Kongom lahko torej na nek na�in ozna�imo kot

neokolonialisti�en: Tega Ruandi omogo�ajo dobri odnosi z ZDA, ki kljub pozivom

kongovskega predsednika Josepha Kabile niso želele obsoditi delovanja Ruande na vzhodu

Konga in njenega vpliva v Kinšasi. Ruanda se tako danes kaže kot eden izmed gospodarskih

protagonistov, ki izkoriš�ajo nemirne razmere v Kongu, posledi�no pa ji je zaradi tega

omogo�en lastni gospodarski vzpon. Na drugi strani Kongo ostaja država s šibko centralno

oblastjo, ki ne more zatreti ilegalne trgovine z rudnimi bogastvi, ki poteka na njenih vzhodnih

mejah. Ve�stoletna dediš�ina izkoriš�anja Kongovske kotline, ki sega še v �as prvih stikov

Portugalcev z manikongom v 15. stoletju, je danes dobila nove eksploatacijske protagoniste –

Kongove afriške sosede.

�� 97 Po razli�nih ocenah v DR Kongu leži od 64-80% vseh svetovnih nahajališ� koltana (Democracy Now 2009-07).

��

�

7. ZAKLJU�EK

Dogodki, ki smo jim danes pri�a v Afriki: lakote, diktatorske vlade, begunski

problemi, državljanske vojne in genocidi, kli�ejo k vprašanju, od kod izvira takšna

družbenopoliti�na nestabilnost kontinenta. Številni analitiki so se zatekali k najrazli�nejšim

tezam, izmed katerih niso bile redke tudi takšne z izrazito poudarjeno rasisti�no konotacijo

(glej npr. Guardian 2009-08). Tovrstne ideje težko povezujemo z globalno uveljavljenim

mnenjem Evropejcev v obdobju obstoja afriškega kolonializma, ki se je naslanjalo na

dolo�ene evolucijske interpretacije, po katerih je dolžnost temnopoltega �loveka, da se

podredi višji rasi (glej Lindqvist, 2009, 126-144). Danes gre pri rasisti�nih teorijah o

nestabilnosti afriške celine predvsem za nerazumevanje afriške družbenopoliti�ne realnosti ter

za nepoznavanje zgodovine Afrike. Tako kot za sleherni zgodovinski pojav se je potrebno

tudi za razumevanje afriških razmer podati v njeno preteklost, da bi na podlagi vzro�nosti

lažje interpretirali dogodke, ki se na prvi pogled zdijo izraz anarhi�nega izbruha nasilja ali pa

posledica neustreznega politi�nega razvoja držav.

Od kod pravzaprav izvira po�asen družbenopoliti�ni razvoj Afrike, ki je konec 19.

stoletja skoraj v celoti in brez izrazitejšega odpora padla pod evropski kolonialni vpliv?

Odli�en odgovor zagovornikom rasisti�nih idej o inteligentni inferiornosti negroidne rase v

svojem delu Puške, bacili in jeklo (Guns, germs and steel) podaja Jared Diamond, ki po�asni

razvoj Afrike pripisuje zlasti specifi�nim podnebnim in geografskim razmeram, katere so

ve�ji del zgodovine mo�no ovirale hiter pretok informacij, znanja in tehnoloških inovacij98.

Tako naj bi glavna afriška geografska os S-J, kjer glavne ovire predstavljata Sahara ter

ekvatorialni tropski gozd, izolirala velik del afriške celine od osnovnega podro�ja napredka –

»rodovitnega polmeseca« (obmo�je na Bližnjem Vzhodu, kjer so nastale prve visoke

civilizacije), od koder se je znanje širilo proti zahodu in vzhodu. Vse do 15. stoletja, ko so

obale Afrike za�eli raziskovati portugalski pomorš�aki (glej Diamond, 2008, 362-386).

Ko se podrobneje spoznamo z zgodovino Afrike od prihoda Evropejcev, hitro

ugotovimo glavni zaviralni element družbenopoliti�nega razvoja afriške družbe. Pritisk

tehnološko superiornih Evropejcev je obvladoval ve�ino afriškega ozemlja vse do

osamosvojitvenega vala v šestdesetih letih 20. stoletja, »zahodni svet« pa ima mo�an in

�� 98 Diamond sicer navaja še številne druge omejitve podsaharske Afrike, kot je npr. pomanjkanje žitaric, udoma�ljivih živali itd. (Diamond, 2005, 2008, 372).

��

�

pogosto destruktiven vpliv na bivše kolonizirano obmo�je tudi v sedanjosti, kar je dobro

razvidno iz ruandskega genocida ter državljanskih vojn v Kongu.

Trditev, da današnje nestabilne razmere v Afriki izhajajo iz �asa kolonializma, se

morda zdi na prvi pogled problemati�na, saj nalaga celotno odgovornost na ple�a bivših

kolonialnih držav. A ko se zgodovinar podrobneje seznani z kolonialno preteklostjo afriških

držav, preko delovanja kolonialnih aparatov spoznava tudi temelje postkolonialnega razvoja,

ki nikjer v Afriki ni potekal neodvisno, temve� je imel mo�ne navezave na bivše materialne

metropole. Kolonializem je Afriki pustil globok pe�at v obliki izrazitega ekonomskega in

socialnega eksploatizma, na številnih obmo�jih pa tudi destruktivnega delovanja na družbena

ravnovesja, zaradi katerih je v obdobju po množi�nem osamosvajanju afriških držav prihajalo

do številnih državljanskih vojn. Ta dva elementa kolonialnega destruktivizma sta v tem

diplomskem delu predstavljena kot temeljna vzroka destrukcije koloniziranega prostora v in

po kolonialnem obdobju. Osredoto�enje na Ruando in Kongo se zaradi specifi�nih razmer,

kot je isti kolonizator, razli�ni vpliv na kolonizirano ozemlje ter izrazita geografska

diferencialnost obravnavanih obmo�ij kaže kot primerno za spoznanje z razli�nimi

posledicami kolonizacije, ki pa je na obe državi delovala izrazito negativno. Ve� deset let

trajajo�e državljanske vojne, koruptivne diktature in genocidi so zaznamovali postkolonialno

zgodovino teh dveh držav, vzroke za nemirne razmere pa zgodovinarji iš�ejo tako v

kolonialnem obdobju kot tudi v neokolonialnem odnosu, ki ga državi ohranjata z bivšimi

kolonialnimi metropolami.

Zgodovina Ruande in Konga je zgodovina ekonomske eksploatacije, zlorabe

domorodnega prebivalstva in preobrazbe tradicionalne družbe v koloniziran družbeni element,

na katerega je kolonizator gledal predvsem z vidika ekonomske u�inkovitosti. Kongo in

Ruanda sta klasi�en primer dveh tipov destrukcije koloniziranega obmo�ja: na eni strani je

Kongo, ki je postal simbol intenzivne kolonialne eksploatacije in grobih zlorab prebivalstva,

na drugi pa Ruanda, kjer negativne u�inke kolonizacije v prvi vrsti merimo zlasti po tem,

kako so le-ti vplivali za postkolonialno ruandsko družbo. Posredna oblast, naslonjena na že

predhodno superiorno elito manjšinskih Tutsijev, v trenutku koloniziranja Ruande ni bila

videti kot element razkola ruandske družbe, a se je z preoblikovanjem plemen v etnije zgodilo

prav to.

�e sem v diplomskem delu za vsako od primerjanih koloniziranih obmo�ij izpostavil

najbolj izstopajo� destruktivni element kolonializma, to ne pomeni, da je kolonizator v

Ruandi in Kongu uveljavil popolnoma druga�no upravljanje ozemlja. Kolonialno upravo v

��

�

Ruandi lahko razumemo predvsem kot prilagajanje že obstoje�ega sistema, ki ga je belgijska

kolonialna administracija predhodno uveljavila v Kongu. Podobno lahko re�emo tudi za

Belgijski Kongo: novo upravljanje kolonije, �eprav na prvi pogled precej razli�no in izrazito

manj represivno do domorodnega prebivalstva kot Leopoldov kolonialni sistem, je svoje

osnovne tendence izpeljalo na osnovah predhodno obstoje�ega režima. Lahko gremo tudi še

dlje in dolo�ene smernice, ki jih je Leopold II izpeljal v Kongu, najdemo že v

predkolonialnem �asu, ko je bil Kongo eno glavnih izkoriš�evalnih obmo�ij trgovcev s sužnji

in slonovino. Se da potegniti primerjavo med slikami sužnjev, ki na svojih ramenih tovorijo

velike koli�ine slonove kosti, in fotografijami prisilnih delavcev, ki opravljajo težaška dela,

ob njih pa stojijo belgijski oficirji s chirotto v rokah? Zgodovina v Kongu ni pogosto

spreminjala razmer, v katerih je živelo kongovsko prebivalstvo. Ve�inoma so se menjavali le

tisti, ki so ga izkoriš�ali. Tudi za Ruando lahko najdemo osnovo za sistem, ki se je izoblikoval

v obdobju belgijske kolonizacije, že v predhodno obstoje�ih razmerah. Belgijski kolonializem

v Ruandi je mogo�e razumeti kot že iz Konga uveljavljen sistem, ki pa je bil prilagojen

razmeram, katere je predhodno ustvarila nemška kolonialna uprava, ta pa je tendence svojega

delovanja �rpala na opazovanju družbe, ki je v Ruandi obstajala pred prihodom kolonializma.

Prav zaradi konstantno navezujo�ih se elementov zunanjih (ve�inoma evropskih)

vplivov je za razumevanje kolonialne zgodovine tako Ruande kot Konga klju�no poznavanje

predkolonialne zgodovine tega ozemlja. Tam lahko najdemo vzroke za nekatere sicer na prvi

pogled nerazumljive elemente kolonialnega sistema, ki so izkoristili že dane pogoje in jih

obrnili v svojo korist. Upoštevati pa je potrebno tudi naravne danosti koloniziranih obmo�ij,

ki so botrovali usmeritvi kolonialnega aparata. Ta je na primer v Kongu, ki je za kolonialno

metropolo zaradi bogastva z razli�nimi naravnimi resursi predstavljal zlato jamo, deloval bolj

represivno in predvsem bolj neposredno kot v Ruandi, ki se po naravnih danostih ne more

primerjati z Kongom. Tam je sistem eksploatacije ozemlja potekal posredno, saj je kolonialna

administracija kot nižjo upravno strukturo zaposlila tutsijsko elito. Tudi v Kongu je sicer

uprava kot nižje uradnike zaposlovala plemensko elito, a njena pooblastila niso bila

primerljiva s tistimi, ki so jih imeli tutsijski glavarji.

Trditev, da lahko tendence kolonialnega upravljanja poiš�emo že v predhodno

obstoje�ih razmerah na koloniziranih obmo�jih, lahko prenesemo tudi v postkolonialno

zgodovino Konga in Ruande. Vplivi kolonializma so v teh državah mo�no prisotni tudi po

osamosvojitvi, njihova posledica pa je eno najbolj konfliktnih obmo�jih na svetu. Bogatost

Konga z naravnimi resursi še vedno primarno vpliva na politi�no destabilizacijo obmo�ja,

��

�

medtem ko so etni�ni konflikti, ki jih je s svojim ravnanjem sprožila kolonialna uprava v

Ruandi, evolvirali v genocid leta 1994, v katerem je življenje v dobrih treh mesecih izgubilo

okoli milijon ljudi.

Kolonialne vplive na postkolonialni Kongo in Ruando ne moremo in ne smemo jemati

kot specifi�en primer obmo�ja, ki je bil del kolonialne zgodovine združen pod belgijsko

kolonialno upravo. Destruktivne kolonialne elemente, ki sem jih osvetlil v pri�ujo�em

diplomskem delu, je mogo�e v ve�jem ali manjšem obsegu zaslediti po celotni podsaharski

Afriki. Lahko pa kolonializem v Kongu in Ruandi razumemo kot dober vzor�ni primer

evropskega kolonializma, saj je zajemal vse bistvene elemente tega sistema, ki je bil

prakticiran tudi v drugih kolonijah. V tem diplomskem delu so bili izpostavljeni zlasti tisti

elementi, ki so na kolonizirano družbo delovali negativno. Kolonializem, ki je obvladoval

obravnavani obmo�ji, izstopa prav po ekstremnosti destruktivnega delovanja, pa najsi je

negativno deloval neposredno (kot je bilo to najbolj o�itno v primeru Svobodne Države

Kongo) ali posredno v smislu preobrazbe družbenih razmer, kar je imelo v Ruandi in

Burundiju za posledico izbruh dveh genocidov.

Poznavanje kolonialnega delovanja na obmo�ju Ruande in Konga ni pomembno le iz

vidika zgodovinskih analiz, temve� je klju�nega pomena za razumevanje sodobne realnosti

celotne podsaharske Afrike, ki je bila v zadnjih petdesetih letih eno najbolj nemirnih obmo�ij

na svetu. Kolonialna zgodovina Ruande in Konga nam ponuja odgovore na številna vprašanja,

ki si jih postavljamo tudi za številne druge afriške države. �eprav je namre� belgijski

kolonializem (in znotraj le-tega zlasti Leopoldov kolonialni sistem) izpostavljen kot tisti, ki je

imel najve�ji negativni vpliv na kolonizirano družbo, je vendarle deloval v smernicah, ki so

jih v ve�ji meri za�rtali drugi kolonializmi. Zato lahko potegnemo vzporednico med

zlorabami lokalnega prebivalstva v SKD in podobnimi razmerami, ki so vladale v

Francoskem Kongu (Hochschild, 1998, 280-181), nemško in belgijsko delovanje v Ruandi in

Burundiju pa lahko navežemo na številne sorodne primere znotraj ve�ine kolonializmov. Še

ve�je sorodnosti pa lahko najdemo v postkolonialnem razvoju obravnavanega obmo�ja ter

ve�jega dela podsaharske Afrike. Neokolonialisti�ne odnose, ki so se v najbolj ekstremni

obliki vzpostavili prav v Kongu, lahko opazimo v ve�ini bivših kolonij, ki so še vedno mo�no

navezane na bivše kolonialne metropole.

A vendarle obmo�je bivših belgijskih kolonij (DR Kongo, Ruanda in Burundi) tudi

znotraj Afrike ostaja izpostavljeno kot eno najbolj nemirnih obmo�ij. Za to ne moremo kriviti

izklju�no kolonizatorja. Ta je, kot drugod, deloval z namenom �im intenzivnejše eksploatacije

ozemlja, zaradi �esar se je posluževal tako represivnih prijemov kot izkoriš�anja že obstoje�ih

��

�

oblastnih struktur. Takšni prijemi so imeli na kolonizirano obmo�je razli�ne, ve�inoma

destruktivne posledice, pri �emer vendarle ne smemo pozabiti na dolo�ene pridobitve, ki jih je

kolonizacija prinesla kolonijam. Zlasti kolonializem po 1. svetovni vojni je za�el tako v

Kongu kot v Ruandi uvajati enakopravnejše razmere znotraj lokalne družbe (kar je sicer v

Ruandi zaradi specifi�nega ustroja družbe povzro�ilo socialni prevrat), omogo�il je dolo�eno

stopnjo izobraževanja ter socialnega varstva. A negativni vidiki kolonizacije, v povezavi s

specifi�nimi družbenimi in geografskimi razmerami, so kolonizirano obmo�je mnogo bolj

zaznamovali, zlasti zato, ker so mo�no vplivali na postkolonialni razvoj obmo�ja in postavili

temelje katastrofam, ki so po osamosvojitvi zajele Kongo in Ruando.

Današnje razmere v Kongu in Ruandi predstavljajo odsev tema�ne zgodovine teh

držav. Intenzivni eksploatizem v Kongu, ki izžema državo in njene prebivalce, je le posledica

ve�stoletnih pritiskov tujih (ve�inoma evropskih in arabskih) držav, ki so v Kongo videle

»zlato jamo«. Najsi je šlo za sužnje, slonovino, kav�uk, železo, uran, redke kovine ali zlato,

vse je bilo mogo�e najti v Kongu. Njegova naravna bogastva ostajajo vzrok njegovih težav. V

zadnjem obdobju so v Kongu nekakšno »neokolonialno« politiko za�ele izvajati celo sosednje

afriške države, izmed katerih je potrebno še zlasti izpostaviti Ruando, ki deluje kot mo�an

politi�ni in vojaški element na tem obmo�ju. A tudi Ruanda, �eprav se trenutno kaže kot

relativno stabilna država, ki je iz genocida (navidezno) izšla kot nacionalno enotna, ima svoje

težave, ki so odsev njene (pred)kolonialne zgodovine. Država je ponovno v oblasti tutsijske

elite (katera je kon�ala genocid in po vojni prevzela nadzor nad državo) in �eprav si vlada

predsednika Kagameja prizadeva ustvariti narodno enotnost z zanikanjem obstoja

plemenskega dualizma (oz. trializma, �e prištejemo še maloštevilno pigmejsko pleme Twa),

tendence medplemenskega sovraštva med Hutuji in Tutsiji, ki se je izoblikovalo v obdobju

kolonializma, še vedno obstajajo. Nekateri ruandski voditelji in njihovi tuji zavezniki namre�

še vedno sprejemajo genocidno ideologijo (ideologija o nujnosti izbrisa neke etni�ne

skupnosti, o.p.), poleg tega pa v vzhodnem Kongu še vedno obstajajo skupine izvajalcev

genocida iz leta 1994 (de Waal (ur.), 2000, 71).

Zgodovina Kongo in Ruando zasleduje tudi v prihodnost. In le vprašamo se lahko,

kdaj (�e sploh) se je bo to obmo�je dokon�no osvobodilo. Odgovor na to vprašanje je zelo

nehvaležna naloga, ob pogledu na razmere, ki trenutno vladajo predvsem v vzhodnem Kongu,

pa žal ne more biti optimisti�en. Zdi se, da je to obmo�je še naprej ujeto v kletko svoje

zgodovine - zgodovine, ki so jo diktirale kolonialne sile, ki so svoje delovanje preobrazile v

neokolonializem.

��

�

8. KRATICE

A. B. I. R: Anglo-Belgian India Rubber Company

A.M. B. U. - Ameriška Baptisti�na Misijonarska Unija

ABAKO - Alliance des Bakongo

CCCI - Campaigne du’ Congo Pur le Commerce et l’ Industrie

CKS - Comité Spécial du Katanga

MAZ – Mednarodno Afriško Združenje (»International African Association«)

MNC - Mouvement National Congolais

MONUC - United Nations Organization Mission in the Democratic Republic of the Congo

MRND - Mouvement Républicain national por la démocratie et le développement

MZK – Mednarodno Združenje za Kongo (»International Association of the Congo«)

NVA – Nemška Vzhodna Afrika

PARMEHUTU - Parti du Mouvement de l'Emancipation Hutu

PSA - Parti Solidaire Africain

RPF - Rwandan Patriotic Front

SDK – Svobodna Država Kongo (»Congo Free State«)

UNAMIR - United Nations Assistace Mission for Rwanda

UNAR - Union National Rwandais

ZN – Združeni Narodi

��

�

9. ZAHVALA:

V prvi vrsti se zahvaljujem svojemu mentorju dr. Borutu Klabjanu za usmerjanje pri pisanju

diplomskega dela. Posebna zahvala gre tudi dr. Gorazdu Bajcu, ki me je v zgodnejšem

obdobju mojega študija navdušil za tematiko, ki sem jo obravnaval v sklopu diplomskega

dela. Za pomo� pri pridobivanju literature sem zelo hvaležen dr. Vlasti Jaluši� iz Mirovnega

inštituta v Ljubljani ter mojim prijateljicam iz Ruande Jackline Murungi in Vastine

Mutangampundu. Najve�ja zahvala pa gre mojim staršem, ki so me podpirali skozi celotno

obdobje mojega študija in pri tem pokazali neizmerno potrpežljivost. Diplomsko delo

posve�am dobrim prijateljem iz Ruande in Ugande, ki se kljub težkemu življenju vsako jutro

zbudijo z nasmehom na ustih!

��

�

10. VIRI

10.1. MONOGRAFSKI VIRI

• Brausch, G. (1961): Belgian administration in the Congo. London, Oxford University

Press.

• Blanc, J. J. (ur.) (2003): African elephant status report 2002. Cambridge University

Press, Cambridge str. 52.

• Calvert, A. (1917): The German African Empire. London, Laurie.

• Cariston Africanus, M. C. (1918): The Prussian Lash in Africa: The Story of German

Rule in Africa. London, Hodder and Stoughton.

• De Kavanagh Boulger, D. C. (1903): The Congo State is Not a Slave State. London, S.

Low, Marston and company.

• Doyle, A. C. (2007): The crime of the Congo. New York; Ægypan press.

• Ford, W. (1942): Belgian Africa's total war. London, Evans Brothers Limited.

• Morel, E. (1919): Red Rubber: the story of the rubber slave trade which flourished on

the Congo for twenty years, 1890-1910. Manchester, National Labour Press.

• Office de l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-

Urundi (1959a): Belgian Congo Vol. 1. Bruselj, Office de l'information et des

relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi.


Urundi (1959b): Belgian Congo Vol. 2. Bruselj, Office de l'information et des



Urundi (1959c): Commercial information relative to the principal products of the

Belgian Congo and Ruanda-Urundi. Bruselj, Office de l'information et des relations

publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi.


Urundi, 1959): The political future of the Belgian Congo, the royal message and the

government's declaration of January 13, 1959. Bruselj, Office de l'information et des



Urundi (1960a): Ruanda-Urundi: Geography and History. Bruselj, Office de

l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi.

��

�


Urundi (1960b): Ruanda-Urundi economy 1. Bruselj, Office de l'information et des


• Rappoport, A. S: (1910): Leopold, the second king of the Belgians. London,

Hutchinson, str. 216-230�

• Wack, H. V. (1905): The story of the Congo Free State, social, political, and economic

aspects of the Belgian system of government in Central Africa. New York in London,

G. P. Putnam's sons.

• Wauters, A. (1942): The Belgian Congo, reservoir of the allies. London, Belgian

office of information.

10. 2. �ASOPISNI VIRI

• (jt.) (1997): Diktatorjeve nepremi�nine. Dnevnik, 19. 5. 1997.

• [neznani avtor] (1876): Explorations in Africa. New York, The New York Times, 24.

9. 1876, 5.

• [neznani avtor] (1877): Stanley’s explorations. Wellsboro, Wellsboro agitator, 16. 10.

1877, 2.

• [neznani avtor] (1885): The Congo Conference. Dunkirk, Evening Observer, 30. 1.

1885, 1.

• [neznani avtor] (1886): [brez naslova], Galveston, Galveston Daily News, 13. 2. 1886,

8.

• [neznani avtor] (1886): �5,000,000 Loan. Newark Daily Advocate, Newark, 12. 2.

1886, 1.

• [neznani avtor] (1888): Slave trade of Zanzibar. New York, The New York Times, 28.

12. 1888, 1.

• [neznani avtor] (1888): The African Slave Trade. New York, The New York Times,

13. 9. 1888, 4.

• [neznani avtor] (1893): Slave Traders Routed. New York, The New York Times, 7. 7.

1893, str. 5.

• [neznani avtor] (1895): Has crossed Africa. A german ligutenant makes new

discoveries. Stevens point, Stevens Point Daily Journal, 27.3.1895, 14.

��

�

• [neznani avtor] (1896): A disgrace to civilization, Logansport Reporter, Logansport, 9.

7. 1896, 4.

• [neznani avtor] (1897): Delporable situation in Upper Congo. Des Moines, The Iowa

State Register, 21. 5. 1897, 4.

• [neznani avtor] (1903): Slavery in the Congo Free State. New York, The New York

Times, 8.

• [neznani avtor] (1906): The Congo Free State. New York, The New York Times, 27.

12. 1906, 6.

• [neznani avtor] (1907): Horrors of the slave trade still exist in the Heart of Africa. The

New York Times, New York, 29. 12. 1907, 8.

• [neznani avtor] (1909): On big game hunt in Africa’s giant and pigmy land. New

York, The New York Times, 21. 3. 1909, 32.

• [neznani avtor] (1912): Burn Indians At The Stake. Piqua, Piqua Leader-Dispath, 8. 7.

1912, 1.

• [neznani avtor] (1935): Dva naša v Kongu. Domžale, Misijonsko središ�e v Grobljah,

Letnik XVI., 74.

• [neznani avtor] (1942): The Congo is fighting. Oakland, Oakland Tribune, 25. 7. 1942,

18.

• [neznani avtor] (1955): Boom in the jungle. Washington, Time, 16. 5. 1955.

• [neznani avtor] (1959): »If Blood Must Run«. Washington, Time, 19. 1. 1959.

• [neznani avtor] (1914): Germans in Africa. Syracuse, The Syracuse Herald, 17. 9.

1914, 7.

• [neznani avtor] (1907): East Africa Farming. Oelwein, Oelwein Daily Report, 30. 10.

1907, 2.

• [neznani avtor] (1959): Revolt of the serfs. Washington, Time, 23. 11. 1959.

• [neznani avtor] (1989): Demokracija je smrt Afrike. Ljubljana, Teleks, 9. 3. 1989, 14.

• Pahor, B. (1972): Kri po zelenih gri�ih. Ljubljana, Delo, 14. 9. 1972.

• Purvis, A. (1996): A contagion of genocide. Washington, Time, 8. 7. 1996, 29.

• Roberts. J (2001): Bled dry by 100 years of kleptocracy. London, 21. 1. 2001.

• S. V (1994): Ruandska polja smrti. Ljubljana, Delo, 24.5.1994

• UPI (1959): Tribes Waging War in Rwanda. Coshocton, The Coshocton Tribune,

13.9.1959, 1.

��

�

10. 3. INTERNETNI VIRI

• BBC News (2009-04): Belgium link in Lumumba death.

http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/1660615.stm

• New Black Magazine (2009-07): Patrice Lumumba: A Brief History.

http://thenewblackmagazine.com/view.aspx?index=599

• Assata Shakur Forums (2009-07): The 1959 Rwanda revolution should have been

revolution not quickly forgoten: � http://www.assatashakur.org/forum/afrikan-world-

news/18066-1959-rwanda-revolution-should-have-been-revolution-not-quickly-

forgotten.html.

• Democracy Now (2009-07): Congolese Citizens Caught in Crossfire of Battle for

Region’s Lucrative Resources:

http://www.democracynow.org/2008/11/13/congelese_citizens_caught_in_the_crossfir

e

• Britannica (2009-08): Afonso I:

http://www.britannica.com/EBchecked/topic/7868/Afonso-I (19. 8. 2009)

• German Foreign Policy (2009-06): Interview with Dr. Helmut Strizek.

http://www.german-foreign-policy.com/en/fulltext/56005�

• Gimun (2009-06): A brief history of Rwanda.

http://www.gimun.org/en/2009/committees/hsc/rwanda#_ftn1

• Guardian (2009-08): Low IQs are Africa's curse, says lecturer.

http://www.guardian.co.uk/uk/2006/nov/05/highereducation.research

• Independent (2009-09): Eisenhower ordered Congo killing.

http://www.independent.co.uk/news/world/africa/eisenhower-ordered-congo-killing-

711217.html

• U. S. Department of State (2009-06): Background Note: Democratic Republic of the

Congo��http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/2823.htm

• United Nations (2009-09): MONUC.

http://www.un.org/Depts/dpko/missions/monuc/facts.html�

��

�

• Voanevs (2009-07): Rwanda Severs All Ties With France.

http://www.voanews.com/english/archive/2006-11/2006-11-27-

voa5.cfm?moddate=2006-11-27.

• Wehaitians (2009-07): Belgium confronts its heart of darkness.

http://www.wehaitians.com/belgium%20confronts%20its%20heart%20of%20darknes

s.html

• World Atlas (2009-09): Democratic Republic of Congo.

http://www.worldatlas.com/webimage/countrys/africa/cd.htm

10. 4. VIDEO VIRI

• Baker, Greg (2003) Ghosts of Rwanda (dokumentarni film – ), ZDA, PBS

productions.

11. LITERATURA

11.1. MONOGRAFIJE

• Arnold, G. (2005): Africa, a modern history. London, Atlantic books. 15-16, 21-25,

77-93, 885-901.

• Boahen, A. A. (ed.). (1987): General History of Africa, Africa under Colonial

Domination 1880-1935. Paris, UNESCO/Heinemann/University of California, 167.

• Davidson, B. (2003): Africa in History. London, Touchstone Books, 258-259.

• de Waal, A. (ur.) (2004): Kdo se bojuje? Komu je Mar?. Ljubljana, Gnostica d.o.o.

• Dallaire. R. (2005): Shake hands with the devil. New York, Carrol & Graf Publishers.

• Dedi�, J. (2008): Konstrukcija kolektivnih identitet in genocid v nekdanji Jugoslaviji

in Ruandi: primerjalna analiza (doktorska dizertacija). Ljubljana, Fakulteta za

družbene vede.

• Diamond, J. (2007): Propad civilizacij, kako družbe izberejo pot do uspeha ali

propada. Trži�, U�ila International, 329-347.

• Diamond, J. (2008): Puške, bacili in jeklo. Trži�, U�ila International, 362-386.

��

�

• Forbrath, P. (1982): Rijeka Kongo. Rijeka, GRO kultura

• Gourevitch, P. (1998): We wish to inform you that tomorow we will be killed with our

families. Stories from Rwanda, New York, Picador.

• Harris, J. (1998): Africans and their history. New York, Penguin Group, 80-93 & 146-

148

• Hartlow, B & Carter, M. (ur.) (1999): Imperialism & Orientalism, A Documentary

Sourcebook. Oxford, Blackwell Publishers, 320-330.

• Henderson, W. O. (1993): The German colonial empire. Portland, Frank Cass, 50-61,

81, 117-148.

• Hochschild, A. (1998): King Leopold’s ghost. New York, Mariner Books.

• Iliffe, J (1995): Africans: The history of the continent. Cambridge, Press Syndicate of

the University of Cambridge, 203-205.

• Jeal, T (2007): Stanley. The imposible life of Africa’s greatest explorer. London,

Faber and faber.

• Kamukama, D. (1997): Rwanda Conflict. Its Roots and Regional Implications.

Kampala, Fountain Publishers Ltd.

• Kene, S. (2008): Gospodarji vojne v demokrati�ni republiki Kongo (diplomsko delo)

.Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.

• Ki-Zerbo J. (1977): Zgodovina �rne Afrike. Ljubljana, Založba Borec, 176-179, 203-

216, 305-307, 448-453.

• Klovar, K. (2005): Armenski in ruandski genocid : (genocid 20. stoletja) : diplomsko

delo. Ljubljana, Filozofska faklteta.

• Lešnjak-Turši�, M. (2004): Državljanska vojna in genocid, študija primera:

državljanska vojna v Ruandi 1994-1997. Diplomsko delo, Ljubljana, Fakulteta za

družbene vede/Oddelek za politologijo, 18.

• Lindqvist, S. (2009): Iztrebite vse divjake. Ljubljana, Sanje.

• Mamdani, M. (2002): When victims become killers. Colonialism, Nativism, and the

Genocide in Rwanda. Kampala, Fountain Publishers Ltd.

• Meredith, M (2006): The State of Africa, a history of fifty years of independence.

Berkshire, Cox & Wyman.

• Natek, K. & Natek, M. (2000): Države sveta 2000. Ljubljana, Mladinska knjiga, 463-

464.

��

�

• Nzongola-Ntalaja, G. (2007): The Congo from Leopold to Kabila. A people’s history.

London, Zed books.

• Rodriguez, J. P. (1999): Chronology of World Slavery. Santa Barbara, ABC-Clio,

189-191.

• Semujanga, J. (2003): Origins of Rwandan genocide. New York, Humanity Books.

• Sibomana, A. (2006): Upanje za Ruando. Ljubljana, Modrijan.

• Slade, R. (1960): The Belgian Congo, Some recent changes. Oxford, Oxford

University Press.

• Thomas, H. (1998): The slave trade. The history of the atlantic slave trade 1440-1870.

London, Papermac.

• Turner, T (2007): The Congo wars, Conflict, Myth & Reality. New York, Zed Books.

• Wolf, E. (1998): Evropa in ljudstva brez zgodovina 1. Ljubljana, SH Zavod za

založniško dejavnost, 280-329

11.2. �LANKI

• Carey, J. (2007): A good man in Africa. London, Sunday Times, 18. 3. 2007, 39-42.

• Cohen, D. (2001): Comparative history: Buyer beware. V: Berghoff, H.(gl. ur.):

Bulletin of German Historical Institute 29. Washington, German Historical Institute,

23-33.

• Dolenc, S. (2008): Krvavi kav�uk iz srca teme. Ljubljana, Dnevnik, 19.1.2008, 19.

• Flekner, M. & Avery, J. (2005): Congo Uranium and the Tragedy of Hiroshima.

Hirošima, 55th Pugwash Conference.

• Gleijeses, P. (1996): Flee! The White Giants are Coming! The United States, the

Mercenaries, and the Congo, 1964–1965. V: Hahn, P. L. (gl. ur.): The United States

and the third world since 1945. Columbus, Ohio State University Press, 71-94.

• Goyvaerts, D. (2000): Conflict and ethnicity in pre-colonial Rwanda. V: Goyvaerts, D:

Conflict and ethnicity in Central Africa. Tokyo, Institute for the Study of Languages

and Cultures of Asia and Africa, 155-176.

• Goyvaerts, D. (2000): The Hutu-Tutsi divide in Burundi V: Goyvaerts, D: Conflict

and ethnicity in Central Africa. Tokyo, Institute for the Study of Languages and

Cultures of Asia and Africa, 269-286.

��

�

• Hartley, A. (1994): Stoletna zgodba o ve�vrednosti Tutsijev. Ljubljana, Republika, 22.

4. 1994.

• Hochschild, A. (2005): King Leopold II and the Congo. V: Shelton, D: Encyclopedia

of genocide and crimes against humanity. ZDA, MacMillan reference, 617-622.

• Kalungi, L. J. (2004): The Congo free state/region. V: Kalungi, L. J.: A regional

Survey of African history 1855-1914, Kalungi educational group, Kampala, 75-96.

• Kerstens, P. (2008): »Deliver us from the sun«: Belgian Apologies to Rwanda and the

Congo. V: Gibney, M. (gl. ur.): The Age of Apology. Philadelphia, University of

Pennsylvania Press, 187-202.

• Lemarcand (2005): Burundi. V: Shelton, D: Encyclopedia of genocide and crimes

against humanity. ZDA, MacMillan reference, 133-136.

• Pay, E. & Goyvaerts, D. (2000): Belgium, The Congo, Zaire and Congo: a short

history of a very shaky relationship. V: Goyvaerts, D: Conflict and ethnicity in Central

Africa. Tokyo, Institute for the Study of Languages and Cultures of Asia and Africa,

1-37.

• Prebili� V (2006): Kongo - Velika dežela velikih težav (2. del.), V: Pišlar, M (gl. ur.):

Slovenska vojska. Ljubljana, 16. 6. 2006, 28-30.

• Takeuchi, S (2000): A note on group formation in pre-colonial Rwanda. V: Goyvaerts,

D: Conflict and ethnicity in Central Africa. Tokyo, Institute for the Study of

Languages and Cultures of Asia and Africa, 177-208.

• Thornton, J. (1981): Early Congo-Portuguese relations: a new interpretation. V:

History of Africa, New Brunswich, African Studies Association Press, Vol. 8, 183-

204.

• Tominc, G. (2008): Leopold II, �lovekoljub ali tiran?. Ljubljana, revija Radar, marec

2008, 60-79.

• Vanthemsche, Guy (2006): The Historiography of Belgian Colonialism in the Congo.

V: C. Lévai, Europe and the World in European Historiography. Pisa, 2006.

• Viaene, V. (2008): King Leopold’s Imperialism and the Origins of the Belgian

Colonial Party, 1860-1905. V: Boyer, J. W. (ur.) (2008): The Journal of Modern

History. Chicago, Chicago University Press, 741-791.

• Wagner, P. (1971): Scientists on the spot. San Mateo, San Mateo Times, 18. 5. 1971,

22.

��

�

• Watson, C. (1991): Exile from Rwanda: Background to an Invasion. Issue paper US.

Committee for Refugees, Washington, Comitee for Refugees, Februar 1991.

12. GRAFI�NI ELEMENTI

12. 1. SLIKOVNI VIRI

• Slika 1 (str. 7): Harenberg, B. (ur.) (1997): Kronika �loveštva. Ljubljana, Mladinska

knjiga, 791.

• Slika 2 (str. 8): Google Earth, 3°22´15.74´´J, 25°19´45.16´´V (10. 9. 2009).

• Slika 3 (str. 49): Sliwinski, S. (2006): The Childhood of Human Rights: The Kodak on

the Congo. V: Silwinski, S.: Journal of Visual Culture. London, SAGE Publications,

2006:5, 350.

• Slika 4 (str. 63): Ford, W. (1942): Belgian Africa's total war. London, Evans Brothers

Limited, 28-29.

• Slika 5 (str. 80): Mescollines (2009-07):

www.mescollines.info/imagesRwa/KigeliV.jpg

• Slika 6 (str. 90): Tru Man Web Design (2009-07):

www.trumanwebdesign.com/~catalina/tutsiID.jpg

• Slika 7 (str. 105): Avtorjev zasebni arhiv.

12. 2. TABELE:

• Tabela 1 (str. 45): povzeto po: Wack, H. V. (1905): The story of the Congo Free State,

social, political, and economic aspects of the Belgian system of government in Central

Africa. New York in London, G. P. Putnam's sons., 281, 286.

12. 3. GRAFI:

• Graf 1(str. 70): povzeto po: Office de l'information et des relations publiques pour le

Congo belge et le Ruanda-Urundi (1959): Belgian Congo Vol. 2. Bruselj, Office de

l'information et des relations publiques pour le Congo belge et le Ruanda-Urundi,

14.

DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V … kolonializma, ki je 44 let združeval Ruando in Kongo v...

Documents

Transcript of DESTRUKTIVNI ELEMENTI KOLONIALIZMA V … kolonializma, ki je 44 let združeval Ruando in Kongo v...