DELTA REKE NIGER V NIGERIJI

NAFTA, ONESNAŽEVANJE IN REVŠČINANAfTA JE oD LETA 1960 NIGERIJI IN muLTINAcIoNALKAm pRINEsLA 600 mILIJARD AmERIŠkIh dOlARJEV. ZA ŠTEVIlNE ObIČAJNE lJudI pA JE ‘ČRNO ZlATO’ VOdIlO pREdVSEm V osIRomAšENJE, KoNfLIKTE IN KRšITVE ČlOVEkOVIh pRAVIc.

www.amnesty.siRibič s kanujem v Goji.

Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

02 Nafta, oNesNaževaNje iN revščiNa i AmNEsTy INTERNATIoNAL sLoVENIJA

»Če želiš loviti ribe, moraš veslati okoli štiri ure, preden prideš do kraja, kjer je razlitje nafte manjše in lahko loviš... včasih ribe smrdijo po surovi nafti.«

Ribič iz Boda, dežele ljudstva Ogoni

Skupni imenovalci krize so onesnaževanje okolja, neukrepanje in slabo ravnanje naftnih podjetij, zanemarjanje dolžnosti nigerijske vlade in kršitve, ki jih izvajajo pripadniki varnostnih sil na eni in oboroženih skupin na drugi strani.

Delta reke Niger v Nigeriji je eno izmed desetih najpomembnejših svetovnih

mokrišč in obmorskih ekosistemov in dom okoli 31 milijonom ljudi. Območje delte je prekrižano s tisoči kilometrov naftovodov, vrtin in črpališč. Večina naftne infrastrukture je v bližini domov, kmetij in vodnih virov tam živečih skupnosti. Poglavitni akterji naftne industrije so nigerijska vlada, podružnice multinacionalnih podjetij, kot so Shell, Eni in Total, pa tudi nekatera nigerijska podjetja. Razvojna naftna družba Shella (The Shell Petroleum Development Company), ki je podružnica Royal Dutch Shell, je glavni izvajalec v državi. Ta podružnica sama deluje na 31.000 kvadratnih kilometrih.

Posledice naftnega razlitja na vodi. Do razlitja je prišlo sredi leta 2007 blizu skupnosti Goi, v državi Ogoniland, Nigerija. Fotografija posneta 28. januarja 2008. Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

Sestanek skupnosti v Ikot Ada Udo, država Akwa Ibom Sate, Nigerija, 29. januar 2008. Ljudje razpravljajo o rednih razlitjih nafte in negativnih vplivih naftnega onesnaženja na skupnost. Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

03Nafta, oNesNaževaNje iN revščiNa i AmNEsTy INTERNATIoNAL sLoVENIJA

Naftne družbe so odgovorne za čiščenje večine naftnega onesnaženja, toda sistem ne deluje učinkovito, prav tako ni zadostnega vladnega nadzora. Čiščenje je pogosto počasno in neustrezno, skupnosti pa skoraj nimajo možnosti za ukrepanje.

Teoretično lahko ljudje, katerih lastnina je oškodovana zaradi naftnih operacij, dobijo odškodnino. V praksi pa se skupnosti soočajo s številnimi težavami, saj nimajo ustreznega dostopa do pomembnih informacij in sodišč. Nesodni postopki, ki jih

NEZAdOVOlJIVI pOSTOpkI ČIŠČENJA IN ZAGOTAVlJANJA OdŠkOdNINinfrastrukturo se lahko zdi kot pot do vsaj nekaj naftnega denarja v obliki odškodnin ali pogodb za čiščenje. V nekaterih primerih so tudi skupnosti preprečevale dostop do mest, kjer je prišlo do razlitij nafte, ter zahtevale od naftnih družb plačilo za dostop do teh mest. To pa lahko upočasni čiščenje in skupnosti so še na slabšem. Takšen odziv nekaterih delov lokalne skupnosti je problematičen, po drugi strani pa je nujno, da tudi podjetja priznajo svoje slabe prakse.

izvajajo naftne družbe z minimalnim vladnim nadzorom, pa imajo resne pomanjkljivosti. V primeru naftnih razlitij je odškodnina predvidena le, če ne gre za sabotažo ali vandalizem. V številnih primerih se skupnosti in naftne družbe razhajajo glede vzroka razlitij. A glede na to, da ni neodvisnih možnosti za preverjanje dejstev, podjetja pa razpolagajo z večjim tehničnim znanjem, lahko skupnosti le redko učinkovito zastopajo svoje stališče.

Toda tudi skupnosti prispevajo k težavam. Vandalizem nad naftno

Nafta, oNesNaževaNje iN revščiNa i AmNEsTy INTERNATIoNAL sLoVENIJA04

KRIVDA poDJETIJPodjetja ne morejo prezreti posledic svojega delovanja, tudi če jih vlada ne zavezuje k odgovornosti. Obstajajo mednarodni standardi za operacije naftne industrije, prav tako imajo podjetja lastne politike ravnanja, ki jih zavezujejo k dobrim praksam z vidika vpliva na okolje in družbo.

Velika večina primerov, ki jih je AI preiskala, je povezanih z Razvojno naftno družbo Shella (SPDC). Toda tudi ostala podjetja niso brez krivde, saj obstajajo dokazi tudi o njihovem slabem ravnanju. SPDC deluje v delti že nekaj desetletij in je bil vključen v dejanja, za katera se ve, da so škodovala okolju in ljudem. Čeprav SPDC deluje v sistemu delte in je naftna infrastruktura pogosto locirana blizu kmetijske zemlje in vodnih poti, so sprejeli malo ustreznih zaščitnih ukrepov (če sploh kakšnega) – naftovodov niso ustrezno vzdrževali, odpadne produkte so izpuščali v okolje, ne da bi ustrezno nadzirali vpliv tega na življenje in preživetje ljudi. Kljub pravnim zahtevam za hitro in ustrezno očiščenje zemlje in vode, se to pogosto ne zgodi.

»To vam povem – jaz bom morda mrtev, a moje ideje ne bodo umrle.«

Ken Saro-Wiwa

Nigerijski okoljevarstvenik in pisatelj Ken Saro-Wiwa je eden tistih pogumnih aktivistov za človekove pravice, ki je svoja prizadevanja plačal z življenjem. Nigerijska država ga je skupaj s še osmimi pripadniki ljudstva Ogoni usmrtila novembra 1995, po politično motiviranem pregonu in nepoštenem sojenju. Saro Wiwa je bil ustanovitelj in predsednik Gibanja za preživetje ljudstva Ogoni, ki je zahtevalo, da naftne družbe in vlada očistijo okolje ter plačajo ustrezne odškodnine in deleže dobička regijam, kjer se proizvaja nafta. Več o prizadevanjih gibanja in usodi Saro-Wiwe najdete na spletni strani, ki je obenem tudi poklon njegovemu delu: http://remembersarowiwa.com/ Svet se je njihovega boja znova intenzivneje spomnil junija letos, ko so se s poravnano končali sodni postopki, ki so jih leta 1996 sprožili odvetniki v ZDA v sodelovanju z nekaterimi

sorodniki usmrčenih in žrtvami nasilja v zvezni državi Ogoni. Namen je bil doseči odgovornost Shella za vpletenost v kršitve človekovih pravic v Ogoniju. S poravnavo je Shell privolil v plačilo 15,5 milijona ameriških dolarjev. Podjetje ni priznalo odgovornosti, ampak gre po njihovem za 'dobrodelno plačilo tožnikom in ozemljem, ki jih zastopajo, v priznanje tragičnega razvoja dogodkov v državi Ogoni, čeprav Shell ni imel nič z nasiljem, ki se je zgodilo'.

spomINJAJmo sE KENA sARo-WIWE

Ženske iz Orume (država Bayelsa) ob naftovodu zbirajo les za kuhanje,

Nigerija, 31. januar 2008. Naftna industrija je v delti Nigra številne

potisnila v globljo revščino. Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

RAZmERE pORAJAJO ZAČARAN kROG NASIlJAUničevanje virov za preživetje, pomanjkanje odgovornosti tako na strani vlade kot naftnih podjetij ter nesposobnost vlade, da bi investirala v razvoj tega območja, napajajo frustracije, ki se v vedno večji meri sprevračajo v konflikte (pogosto nasilne). Do konfliktov prihaja tako znotraj skupnosti kot med njimi, med skupnostmi in naftnimi družbami, med skupnostmi in vladnimi silami ter vedno bolj tudi med oboroženimi skupinami na eni strani in podjetji in vlado na drugi. Organizirane oborožene skupine so se pojavile v zadnjih letih. Te skupine, ki jih pogosto napaja lokalno nezadovoljstvo, vedno pogosteje zahtevajo večji nadzor nad viri na območjih, bogatih z nafto. V ta namen se poslužujejo vrste kriminalnih dejanj, med drugim sabotiranja naftne infrastrukture, kraje nafte in kršenja človekovih pravic, vključno z ugrabitvami in ubijanjem naftnih delavcev. Delta Nigra je najbolj nevarno območje na svetu za naftne delavce.

Državne varnostne sile še prilivajo olja na ogenj, saj se pogosto tako na

proteste lokalne skupnosti (vključno z miroljubnimi) kot na napade na naftne naprave s strani oboroženih skupin odzovejo s prekomerno silo in resnimi kršitvami človekovih pravic (tudi z zunajsodnimi usmrtitvami, mučenjem ter uničevanjem domov in lastnine). Le redko pa za takšno ravnanje odgovarjajo.

VLADA NAREDI pREmALo Nigerija ima zakone in pravilnike, ki od podjetij zahtevajo upoštevanje mednarodno priznanih standardov 'dobrih praks na naftnih poljih' ter zakone in pravilnike za zaščito okolja, a njihovo izvrševanje je slabo. Vladne agencije, ki so zadolžene za njihovo izvrševanje, so neučinkovite, v nekaterih primerih pa tudi kompromitirane s konflikti interesov. Nigerijska vlada je dala naftnim družbam oblast nad zadevami, ki imajo neposreden vpliv na človekove pravice, ne da bi to ustrezno nadzirala, pogosto celo brez kakršnegakoli nadzora. Vlada bi morala nujno čim prej zagotoviti, da postane obvezno ob vsakem naftnem in plinskem projektu pripraviti oceno posledic na družbo in na človekove pravice. Prav tako mora vlada zagotoviti prizadetim skupnostim celovit dostop do informacij o vplivu naftnih operacij in celovito akcijo čiščenja celotnega naftnega onesnaževanja v polnem posvetovanju s prizadetimi skupnostmi.

Pranje perila, Nigerija, 2008. Reke in potoki v delti Nigra so zaradi naftnih operacij zelo onesnaženi. Kljub temu jih številni ljudje uporabljajo za gospodinjske namene, na primer za kopanje in pranje perila ter kot vir pitne vode.Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

05Nafta, oNesNaževaNje iN revščiNa i AmNEsTy INTERNATIoNAL sLoVENIJA

Plamen blizu skupnosti Iwhrekan, država Delta, Nigerija, 25. februar 2008. Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

06 Nafta, oNesNaževaNje iN revščiNa i AmNEsTy INTERNATIoNAL sLoVENIJA

Leta 1970 je na Shellovi vrtini Bomu v Ogoniju prišlo do eksplozije, zaradi česar je bila okoliška zemlja obsežno onesnažena. To zemljo je lokalna skupnost uporabljala za kmetijstvo in lov. Shell je oškodovanim družinam plačal odškodnino za izgubo pridelka in dreves. Odškodnine za škodo na zemlji niso dali, a so obljubili, da bodo zemljo, ki je niso mogli več obdelovati, obnovili. Skoraj 20 let kasneje zemlja še vedno ni bila izboljšana, zato so prebivalci leta 1989 vložili tožbo. Leta 1991 jim je višje sodišče v Boriju (država Rivers) prisodilo 210.000 ameriških dolarjev odškodnine. Presodilo je, da odškodnina, ki jo je ob nesreči plačal Shell, ni bila poštena niti ustrezna. Poleg plačila za poškodovane pridelke in drevesa so bili po mnenju sodišča namreč upravičeni tudi do odškodnine zaradi dolgoročne izgube dohodka, saj v dveh desetletjih po dogodku še vedno niso mogli uporabljati zemlje za kmetovanje. Žrtve bi lahko bile po mnenju sodišča upravičene do

odškodnine tudi zaradi šoka, strahu in splošnih nevšečnosti, ki so jih doživeli.

Shell se je na odločitev pritožil. Decembra 1994 je pritožno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo nižjega sodišča. Sodišče je ugotovilo, da plačana odškodnina po dogodku 'vsekakor ni predstavljala poštene in ustrezne odškodnine, saj je bila škoda … veliko večja od zgolj škode na pridelkih in drevesih, orna zemlja pa je bila močno onesnažena in veliko let neproduktivna'.

V prvotnem primeru pred sodiščem sta obe strani pripeljali svoji strokovni priči, ki sta pričali glede tega, ali je bila zemlja izboljšana. Sodišče je imenovalo dva neodvisna strokovnjaka, pri čemer je vsaka od nasprotnih strani izbrala svojega. Njuno skupno poročilo je potrdilo pričanje strokovne priče tožnika, torej skupnosti. Sodišče je bilo celo kritično do priče Shella, saj je bila to ista oseba, ki jo je podjetje zadolžilo

za izboljšanje zemlje (kar pa je skupnost trdila, da se ni zgodilo, kar je bilo podlaga za tožbo).

Sodnik je v zvezi s tem dejal: »To je tako, kot bi istega strokovnjaka poslal pogledati zemljo in potrditi, da je res opravil delo, ki mu je bilo naloženo pred leti. Če smem vprašati, kakšno poročilo tožena stranka pričakuje od te priče obrambe? Obtožena stranka je na sodišču, ker zemlja ni bila izboljšana, očitno profesorjevo poročilo ne bo, da zemlja ni bila izboljšana in da pridelki ne rastejo na ozemlju, ki naj bi bilo izboljšano.«

Primer Shell proti Farah nazorno kaže, s kakšnimi težavami se soočajo posamezniki in skupnosti v delti Nigra pri zagotavljanju poštenih in ustreznih odškodnin. V tem primeru se je situacija za vrsto oškodovanih družin razrešila šele na sodišču in to okoli četrt stoletja po incidentu.

TEŽkA pOT dO OdŠkOdNINE

Otroci na križišču v skupnosti Akala-Olu, država Rivers,

Nigerija, 31. januar 2008. Plameni blizu skupnosti

nenehno gorijo. Za ljudi, ki živijo v soseščini, se nikoli ne

znoči. Imajo trajno luč. Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

07Nafta, oNesNaževaNje iN revščiNa i AmNEsTy INTERNATIoNAL sLoVENIJA

kAkO JE ŽIVETI V Z NAFTO bOGATEm dElu NIGERIJE?Preživetje več kot 60 odstotkov ljudi v delti reke Niger je odvisno od naravnega okolja (kmetijstvo, ribištvo, nabiranje gozdnih plodov). Reke in potoki se pogosto uporabljajo za umivanje in ostale gospodinjske namene, v številnih delih pa so celo poglavitni ali edini vir pitne vode. Zato so še posebej uničujoča pogosta razlitja nafte, odlaganje odpadkov in gorenje plinov. Letno se zgodi na stotine razlitij. Nacionalna agencija za odkrivanje razlitij nafte in odzivanje nanje je kot onesnažene označila okoli 2000 mest. Resnična številka je morda precej višja. Veliko škode sta povzročila tudi polaganje naftovodov in izgradnja ostale infrastrukture.

Kaj to pomeni v praksi? Ljudje morajo piti, kuhati in se umivati z onesnaženo vodo. Naftno onesnaženje pobija ribe in uničuje njihove možnosti razmnoževanja, kar povzroča tako takojšno kot dolgoročno škodo. Če sploh najdejo ribe, so te okužene z nafto in drugimi strupi. Kmetijska

zemlja je uničena. Po razlitjih je zrak usmrajen z nafto, s plini in z drugimi onesnaževalci. Ljudje trpijo zaradi težav z dihanjem, kožnih ran in drugih zdravstvenih težav, a njihove skrbi se ne jemljejo resno in nimajo skoraj nič informacij o vplivu onesnaževanja. Prizadetih je na stotisoče ljudi, zlasti najrevnejši in tisti, ki se zanašajo na tradicionalno preživljanje z ribarjenjem in s kmetovanjem.

Skupnosti pogosto nimajo dostopa niti do osnovnih informacij o vplivu naftne industrije na njihovo življenje. Nigerijska vlada doslej še ni izpeljala učinkovitega monitoringa ali študije vpliva naftne industrije na zdravje, ribištvo ali kmetijstvo. Kljub naftnemu bogastvu na številnih območjih delte reke Niger država ne zagotavlja niti osnovnih storitev, kot so voda in sanitarije. Razvojne pobude se pogosto izjalovijo zaradi korupcije in slabega načrtovanja ter puščajo za sabo napol končane in nedelujoče projekte.

Onesnaževanje in škoda okolju, ki jo povzroča naftna industrija, sta številne ljudi potisnila globlje v revščino. Žal to pomeni, da jih vlada in multinacionalke lažje prezrejo in izkoriščajo. Vladne zaščite skoraj ni in le redki ljudje imajo dovolj sredstev, da izzovejo multinacionalna naftna podjetja, kadar gre kaj narobe.

Otroci se igrajo blizu razlitja nafte v Ikarami, država Bayelsa, marec 2008. Razlitje se je po navedbah zgodilo leta 2006. Shell zatrjuje, da je bilo očiščeno. Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

Bencinska postaja v Kegbare-Dereju, Nigerija, 2. februar 2008. Foto: Kadir van Lohuizen/NOOR

08 Nafta, oNesNaževaNje iN revščiNa i AmNEsTy INTERNATIoNAL sLoVENIJA

VEČ preberite v poročilu Amnesty International: Nigerija: Nafta, onesnaženje in revščina v delti Nigra (kot PDF objavljeno tu: http://www.amnesty.si/delta-nigra). Poročilo je nastalo v okviru kampanje AI Zahtevamo dostojanstvo. Preberite tudi odziv podjetja Shell na poročilo in protiargumente AI (http://www.amnesty.si/delta-nigra-shell).

ApEL IZVRšNEmu DIREKToRJu sHELLAProsimo vas, da izrežete apel za izvršnega direktorja podjetja Shell, ga podpišete in pošljete na tu objavljen naslov. Če bi želeli narediti še več, nas kontaktirajte na amnesty@amnesty.si ali preko 01 426 93 77.

Mr. Peter VoserChief Executive, Royal Dutch ShellP.O. Box 162, 2501 AN The Hague, The Netherlands

Dear Mr. Voser,

I am very concerned about the devastating impact that pollution and environmental damage, associated with the operations of Shell, is having on the human rights of people in the Niger Delta, Nigeria. Shell has failed to take effective measures to address the social impacts of its activities in the Niger Delta. Oil pollution has damaged crucial sources of livelihood for communities, including farming and fisheries. Communities are rarely provided with information on the impacts of oil company operations on their environment and human rights. As the new Chief Executive of Royal Dutch Shell this is your chance to come clean and start your mandate fresh. We urge you to: (1) undertake a comprehensive clean-up of all oil pollution in consultation with affected communities and report on this publicly and regularly and (2) to disclose all information on the impact of oil operations on the environment and human rights, including Environmental Impact Assessments and any studies Shell may have done on the impact of its operations on the communities and the environment in the Niger Delta.

Yours sincerely,

sigNature date

#

NAmEsTo poDpIsA ToKRAT foTo-pETIcIJA! V slovenski Amnesty pripravljamo celoletno akcijo zbiranja 'obrazov', ki zahtevajo prenehanje kršitev človekovih pravic ljudem, ki živijo na območju delte reke Niger. Naftna industrija namreč uničuje njihove vire preživetja.

Gre za foto-peticijo – namesto podpisov bomo zbirali fotografije ljudi. Posamezniki se bodo fotografirali pred veliko zastavo s fotografijo iz delte reke Niger, v rokah pa bodo držali sporočilo nigerijski vladi in Shellu, največjemu podjetju, ki na tem območju črpa nafto. Zbrane fotografije bomo nigerijski vladi in Shellu poslali v obliki albuma.

Celoletno akcijo bomo začeli 17. oktobra 2009, na mednarodni dan boja proti revščini.

Vabljeni, da se foto-peticiji pridružite tudi vi! Fotografirate se lahko sami, še bolje pa je, da se povežete s prijatelji (v šoli, na faksu, v vaši družbi…) in se skupaj fotografirate. Če boste organizirali takšno 'skupinsko' akcijo, nas kontaktirajte, pa vam bomo poslali zastavo s fotografijo. Pišite nam tudi za dodatne informacije o načrtovani akciji na amnesty@amnesty.si

Informacijski paketek z navodili za izvajanje akcije bo na voljo na spletni strani: www.amnesty.si/zahtevamo-dostojanstvo