Delovni zvezki ICK – Nacionalni razred Letnik 5, številka 2, julij 2009 Urednica: dr. Alja Brglez Uredniški odbor: dr. Neda Pagon, ddr. Igor Grdina, dr. Alja Brglez © ICK Ljubljana 2009 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 741.5(497.4):929 Rogelj B. CERGOL, Ana Karikatura v slovenskem časopisju v času socializma [Elektronski vir] : primer Bine Rogelj / Ana Cergol, Erika Gliha, Tina Stele. - Ljubljana : Inštitut za civilizacijo in kulturo - ICK, 2009. - (Zbirka Delovni zvezki ICK. Nacionalni razred) Način dostopa (URL): http://www.ick.si/ ISBN 978-961-6554-22-0 1. Gliha, Erika 2. Stele, Tina 247424000

Ana Cergol, Erika Gliha, Tina Stele

KARIKATURA V SLOVENSKEM ČASOPISJU V ČASU SOCIALIZMA – primer: Bine Rogelj

Mentorstvo: dr. Alja Brglez

Julij 2009

KARIKATURA V SLOVENSKEM ČASOPISJU V ČASU

Delovni zvezki ICK – Nacionalni razred so znanstveno-raziskovalna zbirka, v kateri sodelavci in sodelavke inštituta objavljajo relevantne študije s področja nacionalne misli v najširšem pomenu: od nacionalnih mitov preko nacionalnih programov do nacionalne države in naprej. Delovni zvezki nacionalnega razreda so pri Inštitutu za civilizacijo in kulturo začeli izhajati maja leta 2006 v Ljubljani. Vsak Delovni zvezek gre skozi proces znanstvenega recenziranja, vedno so opremljeni s potrebnim znanstveno-kritičnim aparatom, tiskajo se praviloma v nizkih nakladah, v celoti pa so dosegljivi tudi na spletnih straneh Inštituta za civilizacijo in kulturo (www.ick.si). 2008, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana. Varovanje avtorskih pravic vključuje vsako reproduciranje celote in posameznih delov ne glede na tehniko. Dovoljeno je povzemanje in citiranje ob polni navedbi vira. Slovnične in faktografske napake so v domeni avtorjev. ICK Working Papers – National Series is dedicated to publishing relevant studies from the field of national thought in its broadest meaning: from national myth to national programmes, national state and beyond, by Institute's researchers (both full time and those contributing to specific projects). Institute for civilization and culture started publishing Working Papers – National Series in may 2006 in Ljubljana. Every issue is fully reviewed and equipped with scientific apparatus. Circulation is usually quite low, and all volumes are freely accessible on Institute's web pages (www.ick.si). © 2008, Institute for Civilization and Culture, Ljubljana. All rights reserved. No part of this publication may be reproduced in any form or by any means, electronic, photocopying or otherwise, without permission in writing from Institute for Civilization and Culture. Any mistakes, both grammatical and in facts, are the sole responsibility of the authors. Naslov/address: Inštitut za civilizacijo in kulturo, Beethovnova 2, Slovenska 30, 1000 Ljubljana, Slovenija. tel: + 386 1 42 50 360, fax: + 386 1 42 50 360, e-pošta: info@ick.si, www.ick.si

KAZALO UVOD................................................................................................... 14

LIKOVNA ANALIZA ......................................................................... 15

ROGLJEVE KARIKATURE OD ZAČETKOV DO LETA 1960 ....... 18

ODSEV SOCIALIZMA V KARIKATURAH ALBINA ROGLJA –

BINETA MED LETI 1960 IN 1975 ..................................................... 23

ROGLJEV USTVARJALNI OPUS IN SLOVENSKA KARIKATURA

OD SREDE SEDEMDESETIH LET DO OSAMOSVOJITVE

SLOVENIJE ......................................................................................... 31

SKLEP .................................................................................................. 43

LITERATURA IN VIRI ....................................................................... 45

Povzetek Prispevek obravnava delo karikaturista Albina Roglja in s tem karikaturo v Pavlihi, najpomembnejšem slovenskem humorističnem list, v vsem času od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije, torej v času socializma. Predstavlja razvoj Rogljeve karikature, njeno umeščenost v kontekst humorja kot dovoljene kritike oblasti in spregovori o izjemni popularnosti Pavlihe, ki se je v času po koncu socializma bliskovito zmanjšala in je časopis naposled prenehal izhajati. Skozi Rogljev obsežni opus (razen karikatur v Pavlihi prispevek upošteva tudi tiste, ki jih je avtor objavljal v Nedeljskem dnevniku) nas seznani s splošnimi značilnostmi preobrazb slovenske karikature skozi različna obdobja socializma: od prvih popuščanj cenzure spremljamo pot do javnega in glasnega pritoževanja nad sprenevedanjem ob gospodarski krizi in do kritik dejstva, da je samoupravljanje v ostajalo zgolj na papirju, Slovenija pa znotraj Jugoslavije ni bila zadovoljna s svojim mestom in pomenom. Ključne besede: Socializem, karikatura, Albin Rogelj, Pavliha

Abstract The article follows the development of caricature in the period from the end of World War II until the proclamation of independence of Slovenia – ie. in the period of socialism - through the work of caricaturist Albin Rogelj. The caricature that is often linked to the current social political issues is presented through the prism of the greatest Slovenian socialist-humoristic newspaper Pavliha and Nedeljski dnevnik. The extensive opus of Albin Rogelj makes a relatively thorough presentation of the general characteristics of Slovenian caricature and its transformations in the period of socialism. Through the story of caricaturist Rogelj, who remained lifetime loyal to the newspaper Pavliha, the article tracks the route from the first failure of censorship through public and loud complaints about economic crisis and to the criticism of the fact that the self-management was just a word on the paper and the fact that Slovenia was not satisfied with its place and importance within Yugoslavia. Key words: socialism, caricature, Albin Rogelj, Pavliha

UVOD

»V (...) povojnih časih (…) so imeli humoristični časopisi v

socialističnih državah izjemno velike naklade, recimo moskovski Krokodil je imel šest milijonov naklade (…) Tudi pri nas je Pavliha takrat dosegel najvišjo naklado, 60.000, zato, ker je bil to edini tisk, ki mu je oblast malce gledala skozi prste – z namenom, da bi se zagotovil občutek demokratičnosti, svobode tiska … Čeprav se je to spreminjalo; potem je bilo iz leta v leto lažje … V glavnem smo pa po časopisih vedeli, kaj ja, kaj ne …«1

Z gornjim pričevanjem lahko postavimo izhodišče pričujočega

prispevka, namreč tezo, da humoristični časopis – v središču našega zanimanja pa karikatura – v socialistični dobi zaseda posebno mesto med medijskimi vsebinami in si zato zasluži natančnejšo obravnavo.

Slovenski različici socializma v humorističnem mediju oziroma

razmeram, ki so na Slovenskem v času od konca druge svetovne vojne do slovenske osamosvojitve v letu 1991 opredeljevale delo karikaturista, se bomo skušali približati z vsebinsko analizo karikatur Albina Roglja, avtorja navedka, ki smo ga postavili v uvod. Izbiro Roglja za predmet naše raziskave upravičujejo stališča mnogih avtorjev,2 ki Roglja postavljajo v vrh slovenskih karikaturistov, hkrati pa njegove objave v Pavlihi obsegajo celotno obravnavano obdobje in se po besedah Iva Antiča izrazito zaključijo »s politično spremembo na začetku devetdesetih«.3 Tedaj je humoristični list Pavliha prenehal izhajati, Bine Rogelj pa se je poslej ukvarjal bolj z mladinsko ilustracijo, stripom, slikarstvom.

1 Gl. Intervju – Intervju z Binetom Rogljem 2. 12. 2008 v Ljubljani. V nadaljevanju Intervju. 2 Ivančič, Monika, Karikatura na Slovenskem: 1945-2000: diplomsko delo, Ljubljana, 2003. 3Antič, Ivo, Od Hinka do Bineta, http://www.revijasrp.si/knrevsrp/ revsrp25/ivoan25/odhin25.htm, ogled 20. 4. 2009.

LIKOVNA ANALIZA

Albin Rogelj – Bine že od začetka riše karikature na brezčrten bel

list papirja v formatu A4 in neposredno s tušem.4 Njegova značilnost je debela črta, ki s pomanjšavo in pripravo na tisk ne izgubi svoje vidnosti. Z osnovnimi potezami uspe pričarati ustrezen izraz, razpoloženje karikirane osebe ali dogodka. Večinoma ne upodablja prostora, v katerem osebe nastopajo, ampak glavne igralce nariše neposredno na papir, s tehniko senčenja pa doseže večplastnost in oprijemljivost likov.

V začetnem obdobju se Albin Rogelj – Bine podpisuje z Ra. Črta njegovih karikatur še ni tako izrazito močna. Veliko poudarka pripisuje podrobnostim; večje površine v risbi (npr. oblačila), pobarva. Karikature že spremlja besedilo. Večinoma vsebujejo nekaj modre, zelene ali rdeče barve, s katerimi pa niso poslikane cele ploskve, temveč le deli risbe. (Primer: Natakar je narisan v modrem,5 drevo s cenami, ki krepko raste, je narisano v rdeči barvi.6) Liki imajo v začetnem obdobju nekoliko zašiljeno oblikovan nos.

V letu 1958 se Albin Rogelj – Bine začne podpisovati z 'bine'.7 Kadar karikature nariše po naročilu, jih ne podpiše.8 Z novo obliko podpisa se pojavi še ena novost – karikatura se zbistri, linije so zdaj maloštevilne in izpovedne, avtor opušča podrobnosti. Proti koncu šestdesetih let dvajsetega stoletja Rogljevi liki v karikaturah dobijo svoj značilni zaobljeni in nekoliko podolgovati nos.

V začetku šestdesetih let dvajsetega stoletja so njegove karikature pogosto objavljene na naslovni strani Pavlihe. Njihova vsebina je uprizorjena v prostoru (v sobi, pisarni ipd.) ali zunaj (na ulici, parkirišču, v naravi ipd.). Manjše karikature, kakršne so bile objavljene na notranjih straneh časopisa, so še vedno zelo preproste, dvodimenzionalne, in pri njih avtor s tehniko senčenja ustvari videz plastičnosti. V letu 1966 je stran posvečena karikaturam o soncu in

4 Intervju. 5 Rogelj, Bine, Pavliha, 8. 5. 1954, št. 18, naslovna stran. 6 Rogelj, Bine, Pavliha, 13. 6. 1954, št. 19, naslovna stran. 7 Rogelj, Bine, Pavliha, 14. 6. 1958, št. 23, zadnja stran. 8 Intervju.

uporabi senc,9 kar je novost. V drugi polovici šestdesetih let so liki narisani še bolj zgolj s črto in tudi vmesne ploskve niso pobarvane ali poudarjene. V tem času se zgodi preobrat v razmerju med karikaturo in spremnim besedilom: vse pogostejše postanejo le ključne besede oziroma slogani, ki podajajo bistvo karikature in s tem izpolnijo njen namen posredovati jasno in jedrnato sporočilo.

Vir: Pavliha, 14.6.1958, št. 23, zadnja stran.

Črno-bele karikature se začno v šestdesetih in začetku sedemdesetih

let dvajsetega stoletja kombinirati z rdečo barvo – takšne so naslovnice Pavlihe v obdobju med 1960 in 1966. V Pavlihi v tem obdobju prevladujejo stripi, pojavi se tudi veliko novih rubrik. V letu 1967 se pojavi barvni tisk. Sprva karikature vsebujejo osnovne barve (rdečo in modro), kasneje pa se barvni spekter razširi še na rumeno10, zeleno11 in barve, ki nastanejo z mešanjem. Ker so Rogljeve karikature tedaj že uveljavljene in se pojavljajo redno, tedensko, kljub svojemu novemu

9 Rogelj, Bine, Pavliha, 13. 7. 1966, št. 28, zadnja stran. 10 Karikature iz leta 1974. 11 Karikature iz leta 1975.

barvnemu videzu s stilom risbe uspešno ohranijo izrazito prepoznavnost.

V začetku sedemdesetih let se pojavijo barvne karikature tudi znotraj časopisa. Nos likov, ki je risan frontalno, ima že značilno obliko solze. V drugi polovici sedemdesetih (1976) je namesto v celoti barvnih naslovnic barvna le glava časopisa in spremno besedilo h karikaturi – oba sta enake barve.12 Z letom 1977 glava časopisa ostaja barvna, spremno besedilo h karikaturi ni več obarvano, sedaj je barvno uokvirjena cela karikatura. Na podoben način so oblikovane tudi zadnje strani, t. i. zadnje vesti, kjer je na zadnji strani več karikatur, ki se nanašajo na isto temo, obrobljenih z isto barvo. S koncem sedemdesetih se na naslovnicah časopisa začne izgubljati upodobitev situacije v prostoru. Rogelj ponovno preide nazaj na tehniko dvodimenzionalne upodobitve.

V osemdesetih letih Albin Rogelj – Bine objavlja svoje karikature tudi v Nedeljskem dnevniku. Tam so vse karikature črno-bele, izjema je le posebna priloga iz leta 1982, ko je bilo košarkarsko prvenstvo v Kolumbiji in je ob tej priložnosti izšla barvna priloga.13 Motivi so, prav tako kot v Pavlihi iz tega časa, le ključni predmeti s kratkimi spremljevalnimi slogani.

12 Pavliha, 12. 4. 1976, št. 15, naslovna stran. 13 Nedeljski dnevnik, 15. 8. 1982, št. 221, naslovna stran.

ROGLJEVE KARIKATURE OD ZAČETKOV DO LETA 1960

Rogljeva ustvarjalna pot se začne leta 1947, ko kot dijak Šole za

umetno obrt za šolski stenski časopis nariše prve prispevke s humorno poanto. Pri tem ga opazi profesor Marij Pregelj, ki Roglju svetuje, naj karikature pošlje slovenskemu zabavno-satiričnemu listu Pavlihi, ki je izhajal tedensko.14 Prve karikature tako sodijo v čas informbiroja in agrarne reforme, takoj zatem pa sledi več protisovjetskih, kot se je izrazil Rogelj v intervjuju.15 Študij nadaljuje na Akademiji za likovno umetnost (to je tudi čas, ko je Rogelj član smučarske reprezentance v skokih in veliko tekmuje ter potuje tudi v tujino), kjer leta 1955 diplomira pri Maksimu Sedeju, nato pa opravi še dve leti specialke za slikarstvo.16

Ko leta 1953 postane urednik Janez Kranjec, dobi Rogelj pri Pavlihi redno zaposlitev in nato tam ostane do upokojitve. Za Pavliho Rogelj pravi, da gre za časnik, kakršnim so socialistične oblasti rade pogledale skozi prste, saj da so skušale na tak način ustvariti videz demokratičnosti sistema in ljudem ponuditi možnost, da se sprostijo in razbremenijo skozi humor. Dodaja pa, da je bilo marsikaj tudi cenzurirano, in da so imeli avtorji tudi samocenzuro, saj so že vnaprej vedeli, kaj se sme in česa se ne sme, hudomušno norčevanje iz oblasti pa je imelo svoje meje.17

Risali so po lastnih idejah (Rogelj je svoje lastne, avtorske karikature tudi podpisal z "bine") in po naročilu (teh karikatur Rogelj ni podpisoval).18 Na tak način je uredniška politika lahko usmerjala karikaturista pri delu in mu na nek način kratila umetniško svobodo, hkrati pa je avtor tako velikokrat lahko prišel do potrebnih informacij ali zamisli za svoje delo.

Rogljeva karikatura se navezuje na aktualno družbeno politično dogajanje in situacije, na pomembnejše osebnosti, na športne dogodke itn. Za karikaturo, morda še bolj kot za druge avtorski izraz, velja, da odseva tudi karikaturistovo drznost; Rogelj se kaže kot precej previden

14 Intervju. 15 Karikature z navedeno tematiko so bile objavljene v šolskem časopisu. 16 Intervju. 17 Prav tam. 18 Prav tam.

avtor in lahko bi rekli, da skrbno pazi na meje humorja oziroma morebitne osebne razžalitve, saj v svoji umetniški karieri ni imel niti ene zavrnitve.19

Cenzura pa je bila po drugi svetovni vojni vseeno precej huda, kar velja tudi za humor in karikaturo. Socialistična oblast je budno spremljala občutljivo področje tiska, v katero sodi politična karikatura, zlasti ko se je dotikala notranje-političnih tem in jugoslovanskih političnih osebnosti.20 Rogljeva karikatura se nanaša predvsem na različno dogajanje na Slovenskem, nekaj je zunanje političnih karikatur (dogodki, ki so zadevali Slovenijo in Jugoslavijo, pa vprašanje manjšin ipd.21).

Prikazi političnega življenja v socializmu se zreducirajo na konflikte med delavci in birokrati, ki postanejo tipizirani.22 Prav tako iz karikature izginejo politiki kot jasno prepoznavne osebnosti, pojavljajo se kvečjemu v vlogi anonimnega birokrata.23 Karikaturistom namreč ni bilo dovoljeno »deformirati političnih figur, poudarjati njihovih pomanjkljivosti in napak, ironizirati njihovega porekla, pripadnosti in telesnih značilnosti«.24 Tako politične karikature v začetnem Rogljevem opusu skorajda ne najdemo.

Rogelj leta 1952 v Pavlihi objavi karikaturo, ki se neposredno

nanaša na volitve in najbrž ni bila cenzurirana, ker odseva tudi socialistični odnos do cerkve:25 karikatura prikazuje, kaj vse so ljudje pripravljeni narediti, da bi prišli na oblast – če zmagajo, obljubljajo gradnjo novih cerkva.

S cerkveno tematiko26 se ukvarjata še najmanj dve karikaturi. Prva

ponazarja, da ljudje Ave Marijo raje poslušajo v gostilni kot v cerkvi, 19 Prav tam. 20 Puhar, Alenka, Slovenski avtoportret 1918-1991, Nova revija, Ljubljana, 1992. 21 Intervju. 22 Puhar, Alenka, nav. d., str. 83. 23 Puhar, Alenka, nav. d., str. 90. 24 Prav tam. 25 Pavliha, 6. 12. 1952, št. 29, str. 2. 26 Damjan Debevec je preučeval, kako se od leta 1945–1960 v Pavlihi kaže proticerkvena tematika: takoj po drugi svetovni vojni so bile pogoste karikature, ki so povezovale RKC z domobranstvom in okupatorji. V tem

druga pa kaže dečka, ki je udaril duhovnika in to pojasnjeval s tem, da je duhovnik prvi začel; po mnenju Damjana Debevca slovenska karikatura tiste dobe obtožuje duhovnike psihičnega in fizičnega nasilja nad otroki in pedofilije, npr. birmanje pa kaže kot ilegalno početje ter negativno izkušnjo za mladino.

Vir: Pavliha, 6.12.1952, št. 49, str. 2.

Na zunanje-politične dogodke kažejo karikature iz leta 1954, ki se

nanašajo na korejsko vojno in Dullesov27 obisk Italije, gospodarstvo pa

kontekstu je večkrat nastopil tudi bivši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman (npr. »Dva pastirja«). Debevec Damjan, Karikature v boju proti veri in cerkvi :1945-1960, Teološka fakulteta, Ljubljana, 2008 27 John Foster Dulles je bil zunanji minister ZDA od leta 1953 do 1959.

odseva v ilustracijah Ilirijinega bleščečega čevlja, sadja, ki je bilo uvoženo iz Nikaragve, dolenjskega sejma, problema carinjenja ... Na kritiko in samokritiko se nanašata dve karikaturi.

Karikatura »Ob Dullesovem obisku v Italiji« je tudi ena prvih

karikatur, kjer Rogelj uporabi barve. Vir: Pavliha, 8.5.1954, št. 18, str. 3. Iz leta 1955 so karikature, ki se nanašajo na podpis tržaškega

sporazuma, stavko železničarjev, na politiko štipendiranja in problematiko izvoza. Nekaj karikatur se nanaša tudi na športne dogodke (npr. nogometna tekma v Švici, pa Rogljev nastop na Olimpijadi). O novih tramvajskih predpisih (ukinitvi tramvaja) pripoveduje karikatura iz leta 1956, precej se jih nanaša na šolski sistem, uspeh ob koncu šolskega leta, popravne izpite, pa na kulturne dogodke, gledališče, film.

V letu 1958 so bile karikature v velikem delu namenjene športnim dogodkom – motociklizem, kolesarjenje, planinarjenje, balkanijada,

smučanje, nogomet, pa tudi višanju cen, gradnji hiš (vrstnih kot urbanistični novosti), sejmom (npr. avtomobilskemu), uvozu in izvozu.

Prvič se pojavi karikatura, ki prikazuje pohod ob žici (1959), nekaj karikatur se nanaša na kulturo, gledališče, leposlovje, največ pa spet na športne dogodke. V letu 1960 se pojavijo karikature v povezavi z modo, zunanje politike pa se dotakne karikatura, ki pravi, da je afriška zemlja za Afričane. Veliko karikatur ima spet s športno tematiko zaradi olimpijskih iger, ki so bile v tem letu. Prav v tem letu se Rogljeva karikatura preseli na naslovnico.

Za začetno Rogljevo ustvarjanje je značilna avtorjeva samocenzura,

izogiba se pretirani politični karikaturi in se raje posveča manj problematičnim temam, kot so različni športni dogodki in vsakdanji problemi posameznikov in predvsem slovenske družbe.

ODSEV SOCIALIZMA V KARIKATURAH ALBINA ROGLJA – BINETA MED LETI 1960 IN 1975

V šestdesetih in prvi polovici sedemdesetih let dvajsetega stoletja so

se zvrstile številne Rogljeve razstave.28 Leta 1969 je začel Pavliha prirejati mednarodni bienale karikature Brez besed.29 Sočasno je organiziral razstavo v Mestni galeriji in pripravil katalog. V letih 1973 in 1975 sta katalog nadomestili posebni številki Pavlihe. Bienale ni podeljeval nagrad, namesto tega je bilo organizirano srečanje avtorjev v Ljubljani.

Časopis Pavliha si je s prirejanjem mednarodnega bienala in zaradi takratne družbeno-politične klime30 uspel zagotoviti zelo veliko tedensko in letno naklado. Tako je v začetku šestdesetih let (med 1960 in 1962) naklada Pavlihe strmo naraščala, z začetnih 43.000 izvodov v letu 1960 je v letu 1962 s 65.000 izvodi dosegla vrhunec. Časopis Pavliha se je posvečal novim rubrikam in odkrivanju talentov. Albin Rogelj – Bine je v tem času oblikoval novo naslovno glavo Pavlihe. Za začetek sedemdesetih let dvajsetega stoletja je bilo še vedno značilno, da je bila stopnja cenzure zelo visoka.

Po tistem, ko je zaradi predrzne karikature cenzura odnesla Janeza

Kranjca31, je uredniški stolček Pavlihe zasedel Jule Vrbič, o katerem

28 V prvi polovici šestdesetih let dvajsetega stoletja je predvsem sodeloval na razstavah v Ljubljani, Beogradu, Aachnu, Celovcu, Špitalu. Leta 1961 je bil organiziran prvi trienale likovnih umetnosti v Beogradu. V drugi polovici sedemdesetih let dvajsetega stoletja je v poleg že navedenih mestih razstavljal še v Rimu in Pragi. V začetku osemdesetih pa je Rogelj sodeloval na razstavah doma: Krško, Ljubljana, Celje. V: Lojze Gostiša, Albin Rogelj – Bine, slikar in karikaturist, str. 253-255V. 29 Prirejali so ga do leta 1975. 30 Razmere po vojni so se že umirile, ljudje so se navadili živeti naprej. Kritika politike seveda še ni bila dovoljena, sploh pa ne notranje. Tudi ostali mediji, kot na primer televizija in radio, še niso bili tako razviti. V: Intervju. 31 Janez Kranjc je poskrbel, da je časopis Pavliha začel redno izhajati. Takrat so objavili karikaturo, kjer so bile narisane osebe v kožuhih in spremno besedilo se je glasilo približno: ‘’pri nas pa tako kot v prakomunizmu’’ V: Intervju.

anekdota32 pravi, da je bil pokončen in drzen. Ker so Vrbiča v ozadju ščitila primerna partijska poznanstva, v preteklosti naj bi bojda celo sodeloval z Vido Tomšič, je bilo Pavlihovcem menda po njegovi zaslugi marsikaj prizanešeno. Vroče je postalo le, ko se je na naslovnici Pavlihe pojavila karikatura s plačo, ki ji ne uspe uloviti cen in se je Bine Rogelj spominja takole: »...in takrat se je pa Beograd oglasil, naš CK je tudi ... ukrepal. Poslali so celo organe za zaplembo preostalih izvodov časopisov, ki pa jih ni bilo veliko, mogoče par komadov in še tisti organ, ki je tisto odnesel, je rekel, no pa da ne boste zdaj zaradi tega nehali... V Sarajevu je pa izhajal Čičak – to so tiste bodice, ki se prilepijo – in oni so ponatisnili to karikaturo: jasno je, da so ga takoj zaplenili pa ustavili prodajo. In je glavni urednik telefoniral Vrbiču, mi smo se pa takrat prav zaradi Vrbičevih zvez že kar dobro izmazali, in rekel: 'Jule, kaj se dogaja?' Jule je potem pripovedoval, anekdotično, je rekel 'nič posebnega, malo so zaradi CK-ja ropotali, pa nekaj izvodov so nam vzeli', potem je pa sarajevski urednik potožil, češ 'blagor tebi, ko se CK s tabo ukvarja, pri nas se pa občinski komite ukvarja in so nas kar odrezali'. To je bila takrat kar odmevna afera'.«33

Vir: Pavliha, 11.3.1960, št. 10, str. 3.

32 Ko je bil odgovorni urednik Pavlihe Jule Vrbič, so na naslovnici objavili karikaturo, na kateri tečejo plače za standardom, ljudje naokoli pa vpijejo: »Tem-po! Tem-po!« Predsednik zveznih sindikatov Svetozar Vukmanović – Tempo je zato tožil Vrbiča pred sodiščem. Pa so Juleta vprašali: »Kaj boš naredil, če te bodo zaprli?« »Nič, za rešetkami bom skandiral: Po-tem, po-tem, po-tem!« se je zahahljal Vrbič. Povzeto po Bogdan Novak, Račje anekdote, str. XX. www.svarun.org/BogdanNovak/Racje_anekdote.doc. 33 Intervju.

Na zunanje-političnem področju se karikatura ustavi pri vprašanju

solidarnosti do Afrike34 in blokovski delitvi ter oborožitveni tekmi, pri kateri v skladu z jugoslovansko usmeritvijo tudi Pavliha ostaja nepristranski.35

V tem kontekstu prikazuje tudi dogajanje na Kitajskem,36 usmeri se

na ZDA, kjer v šestdesetih letih končani volilni boj pospremi s podobo Kennedyja, ki slalomira med državami.37

Vir: Pavliha 27.1.1971, št. 4, str. 3.

34 Pavliha, 8. 4. 1960, št. 14, naslovna stran. 35 Pavliha, 11. 3. 1960, št. 10, str. 3. 36 Pavliha, 9. 10. 1963, št. 41, str. 4 in Pavliha, 16. 10. 1963, št. 42, str. 3. 37 Pavliha, 27. 1. 1961, št. 4, str. 9.

Poleg svetovnih konfliktov Rogljeva karikatura pod drobnogled v tem času seveda vzame tudi težavne medsosedske odnose z Italijo, ki postanejo ponovno aktualni leta 1974, torej v času sprejemanja Osimskih sporazumov.38

Vir: Pavliha, 13.3.1974, št. 15, naslovna stran.

V konflikte med jugoslovanskimi narodi pa načeloma ne posega:

vse do približno leta 1985 ni najti karikatur, ki bi tako ali drugače kritizirale druge jugoslovanske narode, niti ni veliko karikatur, ki bi izkazovale ali poudarjale slovenska nacionalna čustva. Morebiti pa je vendarle moč zaslediti (skrite) izjeme. Zanimiva je karikatura »Jaz sem nerazvit«,39 ki morda cilja na neproduktivnost ostalih republik.

Bine Rogelj se torej še vedno izogiba konkretnim notranjepolitičnim

temam. S svojimi karikaturami pa tu in tam kljub vsemu cilja celo na oblastne organe, na primer, ko zvezni izvršni svet (ZIS) upodobi kot učenca s slabimi ocenami, ki ima po koncu šole zato pokvarjene počitnice. O težavah v zveznem izvršnem svetu govori tudi karikatura »Sizifovo delo«, iz leta 1971, kjer je namesto skale narisan kovanec za

38 Pavliha, 13. 3. 1974, št. 15, naslovna stran, in Intervju. 39 Pavliha, 28. 4. 1961, št. 17, naslovna stran.

en dinar, ki ga mož vali po hribu navzgor.40 To karikaturo so v letu 1975 ponovno ponatisnili.41

Vir: Pavliha, 5.5.1975, št.18, str. 58.

Še bolj sproščene so karikature, ki se ukvarjajo z razmerami v

gospodarstvu. Rogelj se denimo večkrat ozre k turizmu, ki ga karikira do te mere, da nariše travnik, v celoti zaparkiran z vozili izletnikov,42 ali pa upodablja, kako so si delavci vzeli lastno plažo.43 V začetku sedemdesetih je bilo v Sloveniji moč zaznati občuten porast turistov,44 razvijati se začne množični turizem.

V začetku osemdesetih let začnejo postajati čedalje glasnejše kritike o tem, da država ne skrbi za kmetijstvo. To je tudi čas, ko začne povsod po Jugoslaviji primanjkovati izdelkov za vsakodnevno uporabo, pojavijo se resni stanovanjski problemi ipd.

V Pavlihi se veliko posvečajo odnosu do reforme in njenih posledic

v začetku šestdesetih. Konec leta 1964 je namreč slovenska oblast

40 Pavliha, 9. 11. 1971, št. 43, str. 2. 41 Pavliha, 5. 5. 1975, št. 18, str. 58. 42 Pavliha, 22. 4. 1970, št. 16, str. 3. 43 Pavliha, 8. 9. 1961, št. 36, naslovna stran. 44 Pavliha, 26. 5. 1961, št. 21, naslovna stran – Sonce je tako kot lani, in Pavliha, 30. 6. 1961, št. 26, naslovna stran – Pet metrov jih bom jaz.

podprla težnje po večji demokratizaciji in začela uvajati reforme, ki naj bi šle v smeri tržnega gospodarstva. Takšna liberalizacija je bila slovenska posebnost in so jo spodbujali predvsem slovenski politiki. Bine Rogelj se je na tovrstne spremembe prvič odkrito odzval julija 1965 s karikaturo reforme v podobi debelušne deklice, ki je delavca nagovarjala s sledečimi stavki: »Torej se razumeva: sedaj veš, da bo osebni standard odvisen samo od proizvodnje, jaz pa sem si dobro zapomnila, da izjem ne bo več.«45 Še v isti številki Pavlihe pa je izrazil skrb nad tem, da bodo težo reforme ponovno nosili le preprosti ljudje.46

Vir: Pavliha, 28.7.1965, št. 30, naslovna stran.

Karikaturistov strah je bil upravičen. Reformni ukrepi so sicer za

slovensko gospodarstvo pomenili spodbudo, vendar se je, kakor pojasnjuje zgodovinar Peter Vodopivec, uveljavljanje razglašenih novosti na koncu izkazalo za neučinkovito. »Eden glavnih problemov je bil komunistični vrh, ki se ni bil pripravljen odpovedati poseganju v

45 Pavliha, 28. 7. 1965, št. 30, naslovna stran. 46 Pavliha, 28. 7. 1965, št. 30, str. 3.

gospodarstvo.«47 Namigovanje, da je k neučinkovitosti reforme vplivalo pomanjkanje ustreznih sprememb »od zgoraj«, bi lahko bilo skrito v karikaturi, ki riše reformo v podobi visečega stolpa, 'jugoslovanske Pise', h kateri je Rogelj dodal napis »če hočemo uspeti, moramo stabilizirati tudi vrh, ne samo temelje«.48

Vir: Pavliha, 2.12.1970, št.48, str.3.

Leta 1970 je še nekaj Rogljevih karikatur ciljalo na neuspeh

reformnih teženj, toda nobena izmed njih si ni upala neposredno prikazovati konkretnih dogodkov v zvezi z vzponom in, kasneje, propadom poskusov liberalizacije slovenskega gospodarstva in politike, ni, na primer, zaslediti namigovanj na slovito 'cestno afero'. V molk je ovita tudi t. i. akcija 25 poslancev (čeprav 18. 8. 1971 na zadnji strani Pavlihe vendarle zasledimo komajda opazno smešnico o tej temi), ki je po besedah zgodovinarja Boža Repeta »dregnila v najbolj občutljivo točko oblastnega monopola – kadrovsko politiko«.49 Akcija je vrh

47 http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Slovenska-zgodovina-1780-2004.pdf#search=%22vodopivec%22, str. 233, dostopno 28. 4. 2009. 48 Pavliha, 2. 12. 1970, št. 48, str. 3. 49 Repe, Božo, Slovenci v osemdesetih letih, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001, str. 292.

»konservativne« struje prepričala v končen obračun s slovensko 'liberalno' strujo, vzporedno s slovensko so obračun z liberalnimi pobudami v letu 1971 izpeljali tudi v ostalih republikah.50

50 Prav tam, str. 293.

ROGLJEV USTVARJALNI OPUS IN SLOVENSKA KARIKATURA OD SREDE SEDEMDESETIH LET DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE

V drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja je Bine Rogelj še vedno zaposlen pri Pavlihi, štiri leta pred upokojitvijo, po odstavitvi Bogdana Novaka, je celo Pavlihov odgovorni urednik. Med letoma 1979 in 1984 vsak teden riše tudi za Nedeljski dnevnik, na koncu osemdesetih let pa za Delo. Zakaj po tolikih letih zvestobe Pavlihi začne sodelovati s konkurenčnima časopisoma? V intervjuju razkrije, da je temu botrovalo napeto vzdušje med kolektivoma Pavlihe in Antene.51

V letih pred slovensko osamosvojitvijo Bine Rogelj nadaljuje s

sodelovanjem pri raznih razstavah in drugih dogodkih, leta 1986 se denimo udeleži festivala humorja, satire in karikature v Ribnici, kjer prejme prvo nagrado.52 Denarni del nagrade podari mestni šolski knjižnici.53 Leta 1988 je prav tako gost Ribniškega festivala in tedaj zasede tretjo mesto. V eni izmed dveh razstavljenih karikatur upodobi uvelo lipo, pod katero ležijo okostnjaki,54 s čimer preroško opozarja na možnost propada slovenskega naroda. Z izražanjem nacionalnih čustev posega po vsebinah, ki so bile še nekaj let pred tem v slovenski satiri

51 Intervju: »Dolgo časa nisem hotel nič izven uredništva delat, nakar so se tudi na Pavlihi začele debate o tem, koliko, kdo pa kaj, še posebej, ker je bilo tisto obdobje plačevanja po učinku … ena fiksna osnova, vsak teden pa smo na Pavlihi honorirali številko… in jasno smo spet preveč zaslužili karikaturisti in s tem v zvezi se je tudi začela debata med Anteno in Pavliho. Čeprav je Pavliha takrat, ko je imel denarja veliko, naklade visoke, ustanovil Antenino redakcijo zato, da bi bilo recimo peto kolo pri vožnji podjetja. Ker je bila Antena pobarvana s tematiko mladih, v tem smislu moda, pa običaji, pa zabave … je tudi sčasoma prišla na visoko in denarno uspešno naklado in pol so se začele debate, čeprav smo jih mi postavili na noge, da oni nas živijo in je bilo neprijetno … so bile zoprne debate, čeprav se sedaj srečujemo takratni sogovorniki pa smo še vedno prijatelji …« iz intervjuja. 52 Debeljak, Janez (ur. ), Bodeče vreteno, Skupščina občine Ribnica, Ribnica, 1986. 53 Intervju. 54 Pavliha, 20. 7. 1988, št. 29, str. 6.

povsem odsotne. Tudi drugi karikaturisti udeleženci festivala leta 1988 že kar pogumno izražajo svoj pogled na družbeno-politično dogajanje.55

V drugi polovici sedemdesetih let in pretežno v prvi polovici

osemdesetih let pa Rogljev ustvarjalni opus še vedno ostaja ujet v, sicer iz leta v leto manj strogo, (samo)cenzuro. Veliko je politično neobremenjenega, »čistega humorja«, ki se na izjemno domiseln način norčuje iz modnih muh56 in športa.

Vir: Pavliha, 17.5.1976, št.20, str. 17.

Bizarne dogodke iz sveta, ki jih tu pa tam začini s primerjavami iz

jugoslovanskega prostora, objavlja v rubriki »Zadnje vesti«. Nekaj je smešnic na račun značajskih lastnosti in nacionalnih značilnosti Slovencev, piker je na primer do alkoholizma,57 vse bolj aktualno pa postaja tudi ekološko vprašanje.58 Družbeno-kritične karikature se osredotočajo skorajda izključno na notranjepolitično tematiko. Vendar se mora Rogelj pri teh še vedno izogibati konkretnim osebam in dogodkom. Nadaljuje torej s tipiziranimi upodobitvami tiranskih, lenih,

55 Debeljak, Janez, Vre, vre, vre --- : [izbor prispevkov], Skupščina občine Ribnica, Ribnica, 1988. 56 Pavliha, 17. 5. 1976, št. 20, str. 17. 57 Nedeljski dnevnik, 18. 7. 1982, št. 194, str. 16. 58 Nedeljski dnevnik, 23. 8. 1981, št. 228, str. 16.

debelušnih direktorjev in birokratov59 ter izkoriščanih delavcev, ki klonejo pod njihovimi nesmiselnimi zahtevami.60 'Navadni' državljani se spopadajo z nezmožnostjo nakupa stanovanja,61 obremenjuje jih visoka cena šolskih potrebščin,62 številni davki,63 dolge čakalne dobe v javnem (zobo)zdravstvu64 in vse bolj pereča gospodarska kriza.

Pri satiričnem pretresu gospodarskega stanja jugoslovanske oblasti

namreč karikaturistom puščajo najbolj proste roke. Na to nas v intervjuju opozori tudi Rogelj sam.65 Skozi njegove karikature lahko tako v letu 1976 opazujemo reakcijo na sprejetje zakona o združenem delu. Zakon je pomenil konec dotedanje reformne usmeritve v tržno ekonomijo in je bil torej epilog obračuna z liberalistično strujo v ZKJ ter je naposled uvajal poseben gospodarski sistem. Bistvo tega je bilo, da podjetja, ki so se poslej imenovala TOZD, temeljne organizacije združenega dela, in so se združevala v SOZD, sestavljene organizacije združenega dela, med seboj niso tekmovala, pač pa se dogovarjala,66 zato so nekateri bolj kritični ekonomisti tak sistem posmehljivo poimenovali dogovorna ekonomija.67 Rogelj se nanj sprva odzove s prijaznim optimizmom, npr. z debelušnim direktorjem, ki mu zakon pokvari praznike.68 V naslednji karikaturi pa je že nekoliko bolj kritičen, saj npr. prikaže, da bosta morala tako mladi delavec kot zakon o združenem delu naprej skupaj na prakso, šele nato bosta lahko zares delala.69

59 Nedeljski dnevnik 9. 5. 1982, št. 124, str. 16. 60 Pavliha, 5. 12. 1977, št. 53, str. 1; isti, 28. 4. 1979, št. 17, str. 1; isti, 26. 6. 1985, št. 26, str. 1. 61 Pavliha, 14. 11. 1984, št. 46, str. 11. 62 Pavliha, 6. 9. 1976, št. 37, str. 1; Nedeljski dnevnik, 20. 9. 1981, št. 256, str. 16. 63 Pavliha, 27. 2. 1978, št. 8, str. 1. 64 Pavliha, št. 54, leto 34, 12. 12. 1977. 65 Intervju. 66 Nećak, Dušan, Repe, Božo, Oris sodobne obče in slovenske zgodovine: učbenik za študente 4. letnika, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 2003., str. 303 67 Prav tam. 68 Pavliha, 22. 11. 1976, št. 48, str. 1 69 Pavliha, 22. 11. 1976, št. 48, str. 6

Vir: Pavliha, 22.11.1976, št. 48, str. 6.

Iz leta v leto se vrstijo kritike na račun samoupravljanja,70 ki pa se

ne lotevajo vzpostavljati alternative obstoječemu gospodarskemu sistemu, temveč le opozarjajo na njegovo nedosledno izvajanje.

V letu 1978 si Bine Rogelj ponovno privošči kritizirati sprejetje

zakonodaje: odzove se na uvedbo novega vrednotenja dela (in plačila). Pomen prenese na točko kot likovni element in iz točk sestavi karikaturo.71 »Delavec, prepoznamo ga po atributu, je sestavljen iz manj točk, medtem ko je šef ‘debelejši’«72 ob njegovi karikaturi73 ugotavlja umetnostna zgodovinarka Monika Ivančič.

70 Nedeljski dnevnik, 5. 9. 1982 (št. 249), str. 16, Nedeljski dnevnik, 25. 5. 1980, št. 142, str. 18, Nedeljski dnevnik, 24. 10. 1984, št. 43, str. 1. 71 Ivančič, Monika, nav. d., str. 43. 72 Prav tam. 73 Pavliha, 27. 2. 1978, št. 8, str. 20.

Stalnico Rogljevih karikatur v tem obdobju predstavljajo tudi opozorila na ravnanje državnih funkcionarjev, na njihove številne in nenehno spreminjajoče se 'dobro pretehtane ukrepe',74 prazno govoričenje75 in nevarno sprenevedanje.76 Kljub bodicam, ki prihajajo s strani karikaturistov in drugih ozaveščenih ljudi, se namreč jugoslovanska oblast vztrajno trudi slabo gospodarsko stanje prikrivati, kar ji, kakor pojasnjuje zgodovinar Božo Repe, v sedemdesetih letih z najemanjem tujih kreditov tudi relativno dobro uspeva.77 Seveda s tem početjem še bolj tone v pogubo, kar odslikava Rogljeva karikatura, v kateri se utapljajoči človek iz morja, kamor ga vleče utež kreditov, rešuje z novimi krediti.78

Vir: Pavliha, 22.10.1983, št.43, str. 3.

74 Nedeljski dnevnik, 19. 12. 1982, št. 344, str. 16. 75 Nedeljski dnevnik, 25. 7. 1982, št. 201, str. 16. 76 Pavliha, 11. 7. 1982, št. 187, str. 18. 77 Repe, Božo, nav. d., str. 10-11. 78 Pavliha, 22. 10. 1983, št. 43, str. 3.

Konec sedemdesetih se Jugoslavija znajde v hudi energetski krizi, na katero Rogelj hudomušno kaže npr. z vrnitvijo odpisanih drv79 in novim virom toplote – gigantsko nogavico.80 Na začetku osemdesetih let se vse bolj pogosto pritožuje tudi nad pomanjkanjem kave,81 mesnih izdelkov82 in nekaterih drugih osnovnih življenjskih artiklov. Pogumno se loti tudi slabega finančnega stanja v državi. Na različne načine izraža skrbi o inflaciji,83 devalvaciji84 in visokih cenah.85

Kakor pojasnjuje zgodovinar Božo Repe skuša država del finančnih

težav – pomanjkanje deviz – reševati z restrikcijo pri uvozu t. i. luksuznega blaga (južnega sadja, kave, uvoženih alkoholnih pijač, tujih revij, kozmetike). »Domišljija beograjskih birokratov ni poznala meja [...] in ker so državljani po omenjene artikle pridno hodili v tujino, jih 'švercali' čez mejo in zanje zapravljali devize, ki jih je obupno primanjkovalo, so uvedli t. i. depozit (plačilo takse) za prehod čez mejo.«86 Roglja seveda zmoti tudi ta ukrep, tako denimo nariše zavese, ki predstavljajo depozit in zastirajo 'okno v svet'.87

Kljub načelom enakosti se premožni državljani ob prečkanju meje

seveda ne srečujejo s tovrstnimi težavami. Zanje ni 'pregrad in ne mej''88 ob risbi voznika mercedesa zapiše Bine.

Splošno gledano postane humoristični časopis Pavliha v začetku

osemdesetih let dvajsetega stoletja izjemno pogumen. »O napakah in krivcih smo pisali naravnost, največkrat že kar z imeni in priimki, kar je bilo za tedanje razmere nekaj nezaslišanega.«89 v Pavlihovi frači zapiše

79 Nedeljski dnevnik, 14. 10. 1979, št. 281, str. 18. 80 Nedeljski dnevnik, 25. 10. 1979, št. 295, str. 18. 81 Nedeljski dnevnik, 24. 1. 1982, št. 22, str 18; Nedeljski dnevnik, 1. 2. 1981, št. 30, str. 30. 82 Nedeljski dnevnik, 21. 11. 1982, št. 310, str. 18. 83 Nedeljski dnevnik, 21. 3. 1982, št. 78, str. 16; Nedeljski dnevnik, 26. 9. 1982, št. 263, str. 16. 84 Pavliha, 10. 9. 1984, št. 41, str. 8. 85 Nedeljski dnevnik, 18. 1. 1981, št. 16, str. 18. 86 Repe, Božo, nav. d., str. 11. 87 Pavliha, 18. 6. 1983, št. 25, str. 3. 88 Pavliha, 6. 6. 1984, št. 23, str. 1. 89 Novak, Bogdan, Pavlihova frača, Magnolija, Ljubljana 1991, str. 35.

Bogdan Novak, urednik, zaslužen za te spremembe. Novak leta 1980 prevzame uredništvo Pavlihe z željo, da bi postal novi Jule Vrbič.90 Tako že oktobra 1980 oblast razburi s prispevkom »Brr, kakšen mraz«, v katerem ostro obsodi dejstvo, da so kljub uvedbi varčevanja z ogrevanjem v CK ZKS predčasno zakurili.91 Drzni članek v intervjuju omenja tudi Bine Rogelj in ga umesti med objave, zaradi katerih so se Pavlihovci najostreje spopadli z jezo partije.92 Novak nadaljuje z izzivanjem političnih instanc tudi po partijskih opominih na zgoraj omenjeni prispevek in uvaja nove, provokativne rubrike, npr. »Pretipkali smo za vas« ali »Rekli so bobu bob«. V slednji Borut Pečar po štiridesetletnem zatišju slovenski publiki vrne politično karikaturo!93 Bine nam v pogovoru potrdi, da so za časa urednikovanja Novaka res začeli objavljati karikature politikov, vendar brez kakšnih osebnih očitanj … že to je bilo veliko, da so, sicer v dobrohotnem vzdušju, risali Mačka94 in ostalo politično garnituro.95 Kljub temu Novak v Pavlihovi frači opozori na nekatere čisto osebne bodice. V tem kontekstu nastajajo tudi t. i. Antičasopisi, parodije na nekatere znane slovenske revije in časopise (Delo, Stop, Jano, Nedeljski dnevnik in Kaj). Jak (Parodija na Kaj), izdan 28. 2. 1984, Novaka dokončno stane uredništva, saj povsem neposredno cilja na Jaka Koprivca oziroma

90 Prav tam. 91 Prav tam. 92 Intervju. 93 Puhar, Alenka, nav. d.. 94 Revija Srp nam glede Rogljevega upodabljanja Mačka razkrije zanimivo anekdoto: »V tistih časih je Pavliha gnal velik hrup okoli gradnje razkošne Mačkove vile, za katero se je trdilo, da so jo zgradili v Snežniški ulici iz sredstev samoprispevka za Cankarjev dom. Maček je bil edini od politikov, ki ni nikoli zaradi tega pritiskal na Pavliho. Pač pa je mirno naročil svoji tajnici, ko je bila vila dograjena, naj obvesti uredništvo Pavlihe, da želi prejemati poslej ta časopis na svoj novi naslov v Snežniški 3. Karikaturist Bine Rogelj si ni mogel kaj, pa je objavil v Pavlihi fotografijo mačka, ki je skočil na ptičjo kletko in skušal priti vanjo. Maček visi na kremplju in ni čisto jasno, ali bo zlezel v kletko, ali padel dol. Spodaj je Bine pripisal: »Jaz se bom vselil, pa naj stane, kolikor hoče!« http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp77/bogno77/ novin77.htm 95 Intervju.

problematizira njegovo pozicijo trojnega funkcionarja.96 Še pred tem ognja na žerjavico prilije 40. številka Pavlihe (30. 9. 1983), zlasti tam objavljena fotokarikatura »Frače v spretnih rokah«,97 ki se nekoliko šali iz jugoslovanske vojske, kar je bilo tedaj nekaj povsem nezaslišanega.

Vir: Pavliha, 18.6.1983, št. 25, str. 3.

Novakova uredniška politika se na nekaterih mestih ne sklada tudi z

vizijami nekaterih starejših članov Pavlihove ekipe. Zaplete se že pri samih oblikovnih značilnostih: v Pavlihovi frači najdemo opazko, da

96 Jak Koprivc, 1939–2009. Med letoma 1968 in 1971 je urejal notranjepolitično rubriko Dela, od leta 1971 odgovorni urednik osrednjega slovenskega časnika Delo, leta 1973 je bil republiški sekretar za informiranje, nato dve leti glavni in odgovorni urednik agencije Tanjug v Beogradu. Na zahtevo slovenskega političnega vodstva je kot glavni urednik ponovno prevzel vodenje Dela (1978–1983), predsednik skupščine Dela je bil med letoma 1983 in 1987. Od leta 1982 do 1984 je vodil slovensko društvo novinarjev. Bil je aktiven v politiki, član ZK od leta 1957, član predsedstva CK ZKS med letoma 1982 in 1986 ter hkrati predsednik sekcije za informiranje in javno mnenje v zvezni konferenci SZDL v Beogradu. 97 Novak, Bogdan, nav. d., str. 35.

novi, neizkušeni sodelavci, ki jih je Novak povabil k časopisu, motijo karikaturista Maksa Toboljeviča in Bineta Roglja. Rogelj namreč zahteva »visoko kakovost risbe«,98 vendar se, kakor nadaljuje Pavlihova frača, kasneje omehča in da mladini tudi kak nasvet. Resnejša so vsebinska nesoglasja. Miloš Mikeln, direktor in glavni urednik Pavlihe, od Novaka zahteva več »čistega humorja«, manj pa politične satire. Podobno previdna sta ponovno tudi Toboljevič in Rogelj.99 Novak njuno držo razume kot posledico generacijske razlike. Starejši satiriki so bili po njegovem mnenju namreč »vajeni ubogati oblast«.100

Kljub nesoglasjem in pritiskom s strani političnih avtoritet Pavliha v času uredništva Bogdana Novaka cveti. Nova, bolj provokativna usmeritev dvigne naklado. Eksplicitno kratenje svobode tiska, h kateremu pripeljejo Pavlihovi pogumni poskusi, pritegne pozornost ne le jugoslovanskih, marveč tudi tujih časnikov. Novak mora leta 1984 zapustiti Pavliho, za odgovornega urednika pa določijo Bineta Roglja.101

Kmalu zatem se okoliščine bistveno spremenijo: slovenska politična

klima postaja vse bolj in bolj odprta za kritiko. Tako se, po mnenju Alenke Puhar, sredi osemdesetih let tudi humoristi »bolj direktno lotevajo … karikiranja posameznih politikov in njihovih nazorov, besed in dejanj. Prej anonimni 'birokrati', 'direktorji' in 'šefi' dobivajo razpoznavne poteze obraza in telesa.«102 V takšne tokove se vključi tudi Bine Rogelj, na čigar karikaturah leta 1987 prepoznamo Fikreta Abdića,103 vpletenega v afero Agrokomerc, v letih 1988-1989 pa seveda Slobodana Miloševića, zlasti njegovo pozivanje k mitingaštvu.104

Rogelj v intervjuju pove, da je Pavlihove karikature na temo spora s

Srbi v tistem obdobju ponatisnil srbski humoristični časopis Jež. Tedaj je z drugimi sodelavci Pavlihe ugibal, ali so v Ježu hoteli s tem

98 Prav tam, str. 26. 99 Prav tam, str. 35. 100 Prav tam, str. 128. 101 Prav tam, str. 35. 102 Puhar, Alenka, nav. d., str. 109. 103 Pavliha, 16. 9. 1987, št. 37, str. 7. 104 Pavliha, 5. 4. 1989, št. 14.

Slovence spraviti v slabo luč, ali pa je bil to, nasprotno, izgovor, in so v resnici hoteli s slovenskimi karikaturami srbskemu občinstvu pokazati politično sliko, kakršne sami niso smeli risati. Odgovor mu je do danes ostal neznan, Roglju pa so v spominu ostala krasna srečanja s Srbi v času jugoslovanskih bienalov.105

Vir: Pavliha, 5.4.1989, str. 14.

Konec osemdesetih let Bine karikira dolgo obdobje nedotakljivo

JLA106. Skupaj s tabujem jugoslovanske vojske razpadajo tudi nekatere druge svete ikone, med njimi jugoslovanski simboli in prazniki. Tako se leta 1987 Rogelj na svoj način pridruži oblikovalcem, novinarjem in umetnikom, ki karikirajo štafeto mladosti ob t. i. plakatni aferi: v eni izmed karikatur Rogelj štafeto poveže s podobo izkoriščanega Slovenca.107

105 Intervju. 106 Pavliha, 14. 9. 1988, št. 37, str. 7; Pavliha, 19. 8. 1987, št. 33, str. 1; in Pavliha, 5. 10. 1988, št. 40, zadnja stran. 107 Pavliha, 21. 1. 1987, št. 3, str. 1.

Nacionalna čustva vse bolj prihajajo na dan in tudi Pavliha začne uporabljati lipov list, simbol slovenstva, ki ga v tistih časih ponovno oživi kampanja z naslovom Slovenija moja dežela.108 Izrazno moč likovnih elementov omenjene kampanje Rogelj večkrat izkoristi.109

Vir: Pavliha, 4.6.1986, št. 22, str. 7.

V eni izmed karikatur k lipovemu listu pristavi napis 'Plačati

prosim!',110 s čimer želi najverjetneje izraziti stališče, da je bila Slovenija, kakor se je tedaj že bolj ali manj na glas govorilo, znotraj federacije molzna krava.111 Ponovno se nekaterih slovenskih značilnosti loti v karikaturi z naslovom Dobri Slovenec,112 na kateri upodobi moško glavo z ogromnim ušesom. O sporočilnosti te upodobitve Monika Ivančič zapiše: »Uho je čutilo za sluh – pomen, ki ga začutimo, je, da je poslušnost najpomembnejša značilnost pridnega Slovenca ... Navdušuje Rogljeva sposobnost z minimalnimi potezami pričarati ustrezen izraz, razpoloženje, čustveno stanje na obraz. V tem primeru

108 Puhar, Alenka, nav. d., str. 109. 109 Pavliha, 4. 6. 1986, št. 22, str. 7, Pavliha, št. 27, str. 19. 110 Pavliha, 14. 1. 1987, št. 2, str. 1 111 Podobna namigovanja tudi Pavliha, 31. 8. 1988, št. 35, str. 7. 112 Pavliha, 20. 7. 1988, št. 29, str. 7.

ne ravno bistroumen izraz človeka, ki ne misli s svojo glavo, ampak zgolj poslušno uboga«.113

V svet satire se konec osemdesetih tako vrnejo množičnejše

upodobitve Slovenije in Slovencev ter njihovih lastnosti oziroma značilnosti. Če se s pomočjo Alenke Puhar sprehodimo po drugem periodičnem tisku, zlasti po straneh Mladine, ugotovimo, da se takšni prikazi sčasoma tudi vse bolj erotizirajo, saj avtorica pravi, da v začetku Slovenijo personificira majhna, izkoriščana deklica, kasneje pa se to nebogljeno dekletce, žrtev posilstva, preobrazi v emancipirano žensko (npr. v podobi Mladinine Pornoslavije), ki je z mazohistično močjo pripravljena vrniti udarec114 – in se, bi lahko dodali, osamosvojiti.

113 Ivančič, Monika, nav. d., str. 40. 114 Puhar, Alenka, nav. d..

SKLEP

Rogljev obsežni opus lahko opazovalca razmeroma celovito seznani

s splošnimi značilnostmi preobrazb slovenske karikature v obdobju socializma. Od povojne ustvarjalne inhibicije, enostranskega, šablonskega risanja razrednih sovražnikov in osredotočenosti na zunanjepolitične oziroma nevtralne teme, do vedno bolj množičnih poskusov kritike konkretnih ravnanj jugoslovanske oblastne strukture. Od prvih popuščanj cenzure, do katerih naj bi v šestdesetih letih, t. j. obdobju urednikovanja Juleta Vrbiča, prišlo tudi zaradi 'ustreznih partijskih poznanstev', skozi zgodbo karikaturista Roglja, vse življenje zvestega časopisu Pavliha, spremljamo pot do javnega in glasnega pritoževanja nad sprenevedanjem v zvezi z gospodarsko krizo in do kritik dejstva, da je samoupravljanje ostajalo zgolj na papirju, Slovenija pa znotraj Jugoslavije ni bila zadovoljna s svojim mestom in pomenom.

Kljub trendom večanja svobode tiska pa, po besedah Bineta Roglja, puščic v sam politični vrh (dolgo) ni bilo mogoče streljati. Poslednje tabuje – npr. poimensko karikiranje politikov in izražanje nacionalnih čustev – so v začetku osemdesetih let prebili šele mlajši ustvarjalci, ki niso nosili bremena spominov na povojne politične pritiske. Kasneje se jim je pridružil tudi Bine Rogelj in konec osemdesetih let so tako njegove karikature zveste priče turbulentnega časa slovenskega osamosvajanja.

Leta 1991 Pavliha preneha izhajati. Tako Slovenija izgubi edini humoristični časopis in v dobi demokracije se morata humor in politična satira preseliti na strani številnih drugih revij. Takšna razdrobljenost kljub množičnosti sodobnih smešnic, ki v številnih primerih stopajo po tanki črti med kakovostnimi političnimi bodicami in škandaloznim rumenim tiskom, pa za seboj večkrat prinaša tudi likovno nedovršenost slike in, razen redkih primerov (Tomaž Lavrič, Franco Juri) ne dosega likovnih standardov, ki jih je v sodelovanju s Pavliho dolga leta postavljal Bine Rogelj, eden najpomembnejših karikaturistov slovenskega socializma in demokracije.

LITERATURA IN VIRI

Literatura: Ivančič, M., Karikatura na Slovenskem: 1945-2000: diplomsko delo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2003. Debeljak, J. (ur.), Bodeče vreteno, Skupščina občine Ribnica, Ribnica, 1986. Debeljak, J., Vre, vre, vre --- : [izbor prispevkov], Skupščina občine Ribnica, Ribnica, 1988. 1. mednarodni bienale karikature Brez besed; Mestna galerija Ljubljana, Jugoslavija, junij 1969. 2. mednarodni bienale karikature Brez besed; Mestna galerija Ljubljana, Jugoslavija, junij 1971. Gostiša, L., Albin Rogelj – Bine – slikar in karikaturist. MKT PRINT, Ljubljana, 2005. Novak, B., Pavlihova frača, Magnolija, Ljubljana, 1991. Nećak, D., Repe, B., Oris sodobne obče in slovenske zgodovine: učbenik za študente 4. letnika, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana, 2003. Repe, B., Slovenci v osemdesetih letih, Zveza zgodovinskih društev, 2001, Ljubljana, str. 10-11. Puhar, A., Slovenski avtoportret 1918-1991, Nova revija, Ljubljana, 1992. Rogelj, A., Bine Rogelj - slike, risbe, karikature, galerija Tivoli, Ljubljana, 1993. Elektronski viri: www.svarun.org/BogdanNovak/Racje_anekdote.doc, ogled 25. 4. 2009 http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp25/ivoan25/odhin25.htm, ogled 20. 4. 2009. http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Slovenska-zgodovina-1780-2004.pdf#search=%22vodopivec%22, ogled 28.4.2009 http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp77/bogno77/novin77.htm, ogled 25. 4. 2009 Časopisni viri: Časopis Pavliha 1945–1991. Časopis Nedeljski dnevnik 1979–1984.

Intervju: Intervju z Albinom Rogljem 2. 12. 2008, v Ljubljani

KAZALO DELOVNIH ZVEZKOV ICK – NACIONALNI RAZRED 1. Princl, Jan: Nacionalni interes. Delovni zvezki ICK - Nacionalni razred, letnik 2, št. 2, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana 2006, 70 str. 2. Brglez, Alja, Seljak, Matej: Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani. Delovni zvezki ICK - Nacionalni razred, letnik 3, št. 3, Ljubljana 2007, 96 str. 3. Seljak, Matej: Ruske emigrantske izobraževalne organizacije in organizacije ruskih znanstvenikov v Sloveniji 1920 - 1945. Delovni zvezki ICK - Nacionalni razred, letnik 3, št. 4, Ljubljana 2007, 60 str. 4. Vrečko, Lea, Habjan, Hana, Zupanc, Lea: Podobe in vloge žensk v ženskem revijalnem tisku v času socializma in na prehodu v demokracijo. Pregled naše žene in Jane. Delovni zvezki ICK - Nacionalni razred, letnik 5, št. 1, Ljubljana 2009, 60 str. 5. Cergol, Ana, Gliha, Erika, Stele, Tina: Karikatura v slovenskem časopisju v času socializma – primer: Bine Rogelj. Delovni zvezki ICK – Nacionalni razred, letnik 5, št. 2, Ljubljana 2009, 43 str.

Avtorice Ana Cergol, Erika Gliha, Tina Stele Mentorstvo Dr. Alja Brglez

KARIKATURA V SLOVENSKEM ČASOPISJU V ČASU SOCIALIZMA – primer: Bine Rogelj

Zbirka Delovni zvezki ICK – Nacionalni razred Založnik INŠTITUT ZA CIVILIZACIJO IN KULTURO – ICK Prelom ICK