t :a

VSEBINA:

Davorin Jenko, ivljenjepisni podatki.

Bibliografija skladb Davorina Jenka.

VIRI :

Dr. Franiek Kimovec: Govor o Davorinu Jenku.

Dr. Josip Mantuani: ivljenjepis Davorina Jenka prioben

knjigi: Josip Lapajne, Od Ilirije do Jugoslavije. Makso Pirnai: Spisi o Davorinu Jenku. Rakua: Slovensko pelje v preteklih dobah.

ARHIVI:

Glasbena Matica v Ljubljani. Narodno pozorite v Beogradu.

Panevako srpsko crkveno pevako drutvo v Panevem. Prvo beograjsko pevako drutvo. Muziko drutvo Stankovi v Beogradu. Muzika kraljeve garde.

Uredil: KAREL MAHKOTA

Izdal odbor za proslavo 100 letnice rojstva Davorina Jenka

v Dvorjah pri Cerkljah.

Komisionalna zaloba Glasbene Matice v Ljubljani.

Tisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.

1935

fW

]? jubljansko polje loi na severu od Gorenjske ravnine masiv prijazne marne gore. Z njenega vrha se nam

odpre proti severu veno lep pogled. Pred nami iroka rav-nina z rodovitnim poljem in temnimi gozdovi, vmes prijazne vasice v sveem zelenju sadnega drevja, na severu venec Kamnikih planin in njih predgorja, e bolj proti severo-zapadu obrobljajo ravnico ponosne Karavanke in mogono obzidje Julijskih Alp.

Na vznoju predgorja Grintoveve skupine lei pod Krvavcem slovea cerkljanska fara, ki je dala naemu narodu e mnogo znamenitih mo. V vasici Dvorje, hina t. 38, se je rodil dne 9. novembra 1835. leta Davorin Jenko , gden najplodovitejih skladateljev svoje dobe, oe mnogih uinkovitih zborov, predvsem slovenske himne Naprej zastava Slave" in kraljevske himne Boe pravde".

Ko so se oglasile rojenice pri Podjedu v Dvorjah in poloile v zibelko Martina, so bile razmere naega malega naroda vse prej ko ronate. Nad njim je leala tea absolutizma; naega kmeta je morila tlaka in desetina. Slovenski jezik ni bil v rabi ne v olah ne v uradih in meani so se izogibali hlapevskega*^ jezika. Malo je bilo kmekih hi, kjer so brali Krajnsko Cbelico". Le Pra-tika in Baragova Duna paa sta bili zvesti spremljevalki slovenskega kmeta, njegovi vodnici v delu in tovariici v zabavi, hkratu pa njegovi vadnici za branje.

In vendar si je znal na kmet olepati svoje ivljenje. Pri delu na polju in na preji je prepeval svoje narodne pesmi, v svojem vrtiku je gojila mladenka nageljne in romarin in prav te cvetice so slikali na svoje pohitvo,

na stole, skrinje in omare, na vrata in kon-nice panjev; prav to cvetje najdemo vito in vezeno na kouhih, peah in prtih. In kakor ga je bilo samo srce, je rad dajal stolom, mream v oknih, sploh okraskom pri pohitvu in obleki podobo srca.

V takih razmerah in okolju je preivljal svoja otroka leta Davorin Jenko. Njegov oe je bil trden gospodar, vinski trgovec in izredno delaven mo. Ko je Martinek doraal, je mo-ral najprej v cerkljansko olo, kjer je uitelje-val njegov prvi uitelj Karel Trek. O njem je Jenko prav rad govoril in opisoval tedanje olske razmere v Cerkljah e v poznih letih svo-jega ivljenja. e tu so spoznali izredno de-kovo nadarjenost in svetovali oetu, naj ga polje v mestne ole v blinji Kranj.

S tem v zvezi je znana dogodbica iz nje-govih otrokih let.

Lepo napreen je stal na dvoriu Podje-dove hie bagerl", ki so ga rabili le za po-sebne prilike, in akal, da odpelje mati Martinka v Kranj v olo. udno je bilo Martinu pri srcu, ko se je poslavljal od doma in ko sta se pe-ljala proti Kranju. Kako bo ivel med temi stisnjenimi hiami on, ki je vajen le irokih polj? Komaj je mati odla, jo je ubral Martin kot blisk skozi Primskovo in enur nazaj v Dvorje, kamor je priel prej kosmati. Doma pa se mu je vzbudila slaba vest in strah pred materjo ga je pognal visoko med veje sadnega drevesa. Prvi ga je opazil hlapec in seveda takoj povedal materi, ki je odlono ukazala, da se voz obrne in odpelje Martina nazaj v Kranj.

Kmalu so bile premagane prve teave in Jenko je olsko leto 1844/45 sreno prestal v vijem oddelku I. razreda. Nakljuje je hotelo, da sta se tedaj sela na klopeh Simon Jenko iz Podre pri Maviah in Davorin Jenko. Bila sta soolca le eno leto. Naslednje leto je Simon ostal v Kranju, Davorin pa je odel v II. razred v Ljubljano. Nekdanja soolca sta se sela ele kot visokoolca na Dunaju in takrat sta dala slovenskemu narodu himno Na-prej zastava Slave.

V Ljubljani je dovril ljudsko olo in nijo gimnazijo. Poleg tega se je ivo zanimal za glasbo, predvsem za petje. Glasbena uitelja sta mu bila Gapar Maek, takratni vodja Fil-harmonine drube v Ljubljani, in organist ljub-ljanske stolnice Gregor Rihar, oba znana

skladatelja, ki sta nam dala prve zbore, in zlasti Rihar, skoro vse takratno cerkveno petje. Vijo gimnazijo je Jenko obiskoval v Trstu, glasbene nauke pa pri skladateljih L. Ricciju in F. Sinicu.

Leta 1859 je el Jenko na Dunaj in se vpisal na pravno fakulteto. Kmalu se je seznanil z uplivnimi in odloilnimi glasbeniki ter mnogo svojega asa posvetil glasbi, predvsem prak-tini, pa tudi teoretini. Takrat so slovanski dijaki ustanovili Slovansko pevsko drutvo, kjer so se zbirali Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bolgari in Cehi. Jenka so si izbrali za pevovodjo, kar je bilo zelo vano za njegovo skladateljsko delovanje.

Slovansko pevsko drutvo je mnogo nasto-palo, prirejalo je Besede" po razlinih du-najskih dvoranah. Namen drutva je bil goji-tev mone slovanske zavesti in medsebojnega spoznavanja. Da bi drutvo im uspeneje zasledovalo svoj smoter, je potrebovalo monih narodnostnih budnic. Ta potreba je dala krepak pogon Jenkovemu skladateljskemu delovanju. V to dobo spadajo poleg drugih: Hej rojaki", Pobratimija" itd., dalje nekatere lirine pesmi, kakor: Strunam", Tiha luna" in druge. Ugias-bil je tudi nekatere srbske pesmi: Sto uti Srbine tuni", Sabljo, moja dimiijo", Bogovi silni", Plovi, plovi ladjo" itd. Vsi zbori so imeli velik uspeh, najbolj pa je uspela njegova budnica Naprej zastava Slave".

Postanek slovenske himne ima naslednjo zgodovino.

Jenko je delj asa gojil eljo uglasbiti svo-jemu narodu himno. Vendar ni nael primernega besedila. Sam je napravil osnutek in je svojo misel na Dunaju razodel Simonu Jenku, nakar jo je Simon pesniko oblikoval. Davorin jo je hotel takoj uglasbiti, vendar dolgo asa ni mogel najti primernega napeva.

Dne 16. meja 1860. leta pa mu je priel napev sem od sebe. Tega dne je sedel pri zajtrku v Baderievi kavarni in prebiral dunajsko Die Presse". V tem listu je nael lanek, ki se je bavil tudi s Slovenci. Zasmehoval je njih maloteulnost in se noreval iz jezika, e, da to sploh ni jezik, temve le nerazvito jec-ljanje". lanek je Davorina globoko ualil. Ves razburjen je el iz kavarne, ne vede, kam ga nosijo noge. Tako je na slepo priel v dunajski Prater. V ogorenosti se je spomnil Naprej zastava Slave" in vzporedno z bese-dilom se mu je na pesem razvijal napev, ki ga je bil toliko asa zaman iskal. Da bi ga

ne pozabil, je el v blinjo gostilno in si napisal napev. lani Slovanskega pevskega drutva so izvedeli, da je njih vodja uglasbil Naprej", vendar ga niso dobili v roke, dokler ni bila izdelana harmonizacija. Dne 22. oktobra 1860. leta pa so ga peli na svoji Besedi" z velikanskim uspehom. Raziril se je kot nobena slovanska budnica. Prevzele so jo celo pruske ete in so ob njenem vigajoem ritmu vkorakale 1866. leta na eko, prav tako so ruske ete zavzele ob njenih zvokih Plevno in druga bolgarska mesta.

Medtem je Jenko dovreval svoje pravne in glasbene tudije. Na Dunaju, enem najvejih evropsk;h glasbenih sredi, se mu je mono razirilo njegovo glasbeno ob-zorje in poslual je najveja dela svetovne literature v prvovrstni izvedbi. Lahko si torej mislimo, da je ob teh bogatih vzorih rpal dragocen pouk za svoje glasbeno delovanje.

Po svojih skladateljskih uspehih je opozoiil nase tudi dunajske glasbenike, predvsem je priel v stik z Joefom Hellmesbergerjem, ravnateljem dunajskega konservatorija. Pri njem je bil tudiral pred nekaj leti prvi srbski izobraeni skladatelj Kornelije Stankovi, ki je konal svoje tudije leta 1855. in se vrnil v domovino. Leta 1862. se je Stankovi ponovno mudil na Dunaju, kjer je nadziral tiskanje svojih skladb. Taas se je obrnila nanj srbska pravoslavna cer-kvena obina v Panevem s pronjo, naj ji preskrbi pevo-

vodjo. Vsi znanci so mu svetovali naega Jenka, katerega je priporoal tudi ravnatelj Hellmes-berger. To je sporoil Stankovi v Panevo, odkoder je dobil Jenko takoj poziv, naj nemu-doma nastopi slubo.

Tako je priel Jenko januarja meseca leta 1863. v Panevo. Delo, ki ga je tu akalo, je bilo zelo teavno. Srbi so imeli tedaj sicer velikanski zaklad cerkvenih in Iiturginih spevov ter narodne pesmi, njih umetna svetna glasba pa je bila skoro popolnoma nerazvita. Edini, ki je dotlej tudiral glasbo, je bil Kornelije Stankovi. Njegova dela so imela veliko vred-nost, vse ostalo pa je bilo le v Srbijo zane-seno francosko in nemko blago, ki se ni skladalo s srbskim duhom. Srea je bila za Jenka, da je e na Dunaju spoznal Srbe in se navzel njihovega duha. Razen tega je e na Dunaju komponiral srbske pesmi v narodnem duhu, ki so se le po harmonizaciji in obdelavi razlikovale od pristnih narodnih.

Iz navedenih razlogov mu je bilo delovanje v Panevu, e ne lahko, pa vsaj olajano. Vendar je bila njegova naloga vkljub temu zelo teavna, ker je moral polagati temelje srbski umetni, predvsem zborovski glasbi. A ' se to delo ni bilo brezplodno. Zbor se je zboljeval od nastopa do nastopa, uspehi pri obinstvu so bili veliki in tudi v skladbah je nudil vedno veja preseneenja. Njegov sloves se je raziril tudi preko Paneva. Hkrati je vebal zbore po raznih drugih mestih in prirejal z njimi pevske nastope.

Vendar mu bivanje v Panevu ni nudilo povsem pravega zadovoljstva. Delo, ki ga je opravljal, je pomenilo zanj vendar premalo na-predka v umetnikem ustvarjanju. Umetnike sile v njem so hotele vejega razmaha, ki ga pa v tesnem podroju niso mogle dosei. Zato si je vedno elel drugega kraja, kjer bi mogel v veji obliki zadostiti svojim umetnikim na-menom. Zelja se mu je kmalu izpolnila, saj je uivalo njegovo ime e velik sloves in ugled. Prvo beogradsko pevako drutvo" mu je po-nudilo mesto pevovodje. Jenko je ponudbo sprejel in prevzel zbor leta 1865. in ga vodil do leta 1870. V teh estih letih je izvebal zbor do velike umetnike viine, dal mu je trden umetniki temelj, na katerem je pozneje nadaljeval Jenkovo delo Stevan Mokranjac in dosegel z njim velike uspehe po Srbiji, Bolga-riji, Rusiji in Nemiji, kakor tudi Carigradu, Trstu in na Reki.

Mogoe bi o njegovih zaslugah vedeli ve in poznali vse potankosti, e bi Jenko ne bil tako skromen. Niti ni silil mnogo v ospredje, niti ni rad govoril o sebi, vendar njegovih zmonosti in sposobnosti niso prezrli na mero-dajnih mestih, ko je Beograd potreboval naj-boljih muzikov.

V Beogradu so tedaj ponovno ustanavljali narodno gledalie. Poizkus se jim prej^ e dvakrat ni obnesel (leta 1851. in 1860.). ele leta 1867. je knez Mihajlo v dogovoru z drav-nim svetom odredil, naj se postavi stavba za Narodno pozorite" in 8. oktobra leta 1870. je bilo gledalie otvorjeno. Pri izberi umetni-kega osebja je postalo takoj jasno, da si Narodnega pozorita" brez Jenka, pijonirja srbske umetne glasbe, sploh ni mogoe misliti.

Posebno se je zavzemal zanj dr. Jovan Risti, njegov stari znanec in spotovalec, ki je bil tedaj poleg Blaznovca soregent za mladoletnega kneza Milana.

Tako je postal leta 1871. Jenko kapelnik in skladatelj srbskega narodnega gledalia pod upravnikom Jovanom Dordeviem, s katerim je bil tudi v ojih odnoajih, saj je Dordevi spesnil srbsko kraljevsko himno, ki jo je lenko uglasbil.

Na novem mestu je akalo Jenka mnogo dela, ki mu doslej e ni sluil dramatska glasba. Novo gledalie naj bi bilo pravo na-rodno gledalie, kjer bi se uprizarjala dela, primerna srbskemu duhu in srbskemu ivlju. Seveda so se pri izberi repertoarja pojavile velike teave. Srbska literatura je tela le ne-koliko dram, veseloiger in podobnih del. Tem je Jenko uglasbil predigre, vloke in pesmi. Glasbenih odrskih del ni bilo, tuja dela pa srbskemu obinstvu esto niso prijala. Zato je moral Jenko taka dela predelavati in jih prila-godevati srbskemu obinstvu, n. pr. Massenejevo komino opero Don Cesar deBasan" in Meyer-beerjevo opero Robert le diable". Skupno je uglasbil, predelal oziroma uredil 54 gledalikih del. Veidel so bile to tuje pesnitve, prevedene na srbino, po znaaju pa so bile preteno vesele in zabavne stvarce. Te igre navajamo v dodatku v seznamu Jenkovih del. Veliko tevilo je ohranjenih v arhivu beograjskega narodnega gledalia, del njih pa je drugod.

Vendar na dramatinem polju ni ostal samo pri predelavah in manjih skladbah, temve je ustvaril tudi izvirno, celoveerno delo, opereto Vraanv ili Baba Hrka", katere slovesna krstnp

predstava je bila leta 1882. ob proglasitvi kneevine Srbije

za- kraljevino.

Njegovo gledaliko delovanje je trajalo celih 32 let. Posvetil mu je vse svoje moi, saj je vedno hotel nuditi le najbolje in biti na viku. Ker mu trake in dunajske tudije niso zadoale, je odel med to dobo v Prago in se poglobil zlasti v tudij instrumentacije. S tem je dose-gel, da njegova in po njem posredno srbska glasba ni zaostala v razvoju, temve se je sproti bogatila z vsemi pridobitvami zapadno-evropske glasbene umetnosti. Skrajni novotar pa Jenko ni bil nikdar.

Upokojen je bil jenko leta 1903. Popolnoma udoma-en si je postavil v Beogradu svoj dom v Dositejevi ulici. Vzlic temu pa ni pozabil svoje rodne zemlje. Leto za le-tom je zahajal v poitnikem asu v Cerklje in vsak dan delal izlete v blinjo okolico, predvsem v Velesovc. V Cerkljah je imel svoj poitniki dom, ki ga je pozneje prodal gostilniarju Jenku, a si do smrti izgovoril v tej hii stanovanje. Proti koncu svojega ivljenja se je stalno naselil v Ljubljani in stanoval v Kolodvorski ulici t. 11, kjer je preslrigla nit njegovega delovnega in plodo-nosnega ivljenja bela ena smrt dne 25. novembra leta 1914., ravno v onih dneh, ko so se bili najhuji boji v okolici Beograda, ki je bil cela desetletja torie nje-govega dela.

Jenkovo skladateljsko delovanje je bilo zelo plodovito. Predvsem se je udejstvoval v vokalni glasbi, pozneje tudi v instrumentalni.

Za svoje delo je el Davorin Jenko najrazlineja pri-znanja. Bil je odlikovan z visokimi dravnimi odlikovanji.

Ko se je v devetdesetih letih ustanavljala -Srbska kraljevska akademija", je bil na jenko med lani ustanovitelji in po ustanovitvi med prvimi potrjen za pravega lana. Bil je astni lan premnogih pevskih drutev v Srbiji, na Hrvat-skem in v Sloveniji. Glasbena Matica ljubljan-ska je postavila svojemu astnemu lanu leta 1931. spominsko ploo na hii v Cerkljah, ki je bila nekdaj njegova last. V Matinem parku v Vegovi ulici stoji njegovo poprsje, ki je bilo postavljeno na pobudo in s podporo sjenatorja Ivana Hribarja. Mestna obina ljub-ljanska bo postavila na pronjo Glasbene Ma-tice pri smrtni hii spominski steber. Narte za vse to je izvril univ. prof. arh. Joe Plenik.

Pomen Davorina Jenka moremo oznaiti tako : Bil je za svojo dobo najpomembneji slo-

venski skladatelj, izviren in samostojen. Skladbe njegove kaejo izrazito narodno uvstvovanje v zgledni evropski obliki.

V Srbiji je uvedel dovreno evropsko teh-niko in bil do Mokranjca najodlineji zastopnik evropske glasbe in njen pionir.

Znaaj njegovih glasbenih umotvorov je moan, odloen, brez nezdrave sentimentalnosti, a vedno topel in iskreno prisren. Dasi obse-gajo mnogo mogonih veliastnih mest, se mu vendar bolj posrei nena, mehka, boajoa uvstvenost.

Za svoje umotvore je rpal motive pred-vsem iz slovenske in srbske narodne pesmi. Mono pa je bil tudi pod vplivom ruske cer-kvene glasbe in tako je popolnoma naravno, da njegovi zbori tako sijajno ivo zvene. Prva posebnost njegovega ustvarjanja pa je, da je dosegel z majhnimi, na videz skromnimi sred-stvi velike uinke.

Ko si ob stoletnici Jenkovega rojstva po-dajajo roke v skupni hvalenosti vsi oni, ka-terim je nekdaj veljalo Jenkovo delo, ga prizna-vamo s tem, da ne vidimo v Jenku le skladatelja toliko in toliko del, temve bojega poslanca, ki mu je bilo naroeno, naj gradi oni nevidni most duhovne kulture, ki najmoneje spaja in vee brate in narode.

Manica Mahkota .

Bibliografija skladb Davorina Jenka S e s t a v i l S l a v k o K o e l j

Z * oznaene skladbe so v knjinici Glasbene Matice v Ljubljani

A. Tiskane skladbe.

* Slovenske pesmi za etverospev, samo-spev in glasovir, zloil Davorin Jenko, op. 1. Preuzvienemu in presvitlemu gospodu dr. J. J. Strossmajerju, utemeljitelju akademije jugo-slovenske. Lastnina skladateljeva. (Lit. Anst. v. A. Leykums W te, notni tisk O. O. Mechy-taristov u Beu), 4, 11 strani, (brez letnice), (1861) .

Vsebina: 1. Strunam (Preeren), samospev in klavir. 2. Slovenka (M. Vilhar), samospev in klavir. 3. Moja zviezda (V. M. pun), samospev in klavir. 4. Dve utvi (F. Levstik), samospev in klavir. 5. Tolaba, dvospev in klavir. 6. Stru-nam (Preeren), etverospev. 7. Naprej (Jenko), etverospev. 8. Na grobih (F. Cegnar), etve-rospev. 9. Moji sabljici (dr. L. Toman), etve-rospev. 10. Lipa (M. Vilhar), etverospev. 11. Pobratimija (S.Jenko), etverospev. 12. Ro-jakom (F. Cegnar), etverospev.

* Slovenkam. Slovenske narodne pesmi. Chants nat ionaux slovenes pour P iano par Davorin Jenko, op. 2.

Propriete du compositeur. Lit. de G. Wege-lein, Vienne, notni tisk A. Seemann, 4, 7 stra-ni, (brez letnice), (1862).

Vsebina: 1. Bom el na planince. 2. Sino je slanca pala. 3. Ko tiica sem pevala. 4. Kje so moje roice. 5. Mila, mila lunica (M. Vilhar).

*Fr. Preernove pesmi. Za petje in glasovir zloil Davorin Jenko, op. 3. (Vienne, chez Gustave Albrecht, Editeur, Spanglergasse Nr. 426). Preuzvienemu go-spodu Vil. Balabinu, ruskemu poslancu, 4n, 11 strani, (brez letnice), (1862).

Vsebina: 1. Kam? 2. Zdravljica. 3. K slovesu. 4. Strunam. 5. Mornar.

* Srbske, hrvatske i slovenske pesme za mok i zbor, zloil Davorin Jenko, op. 4. Lastnina skladateljeva. (Isti napis tudi v ci-rilici), (na tretji strani: Njegovoj Svetlosti Gospodaru Milanu Obrenoviu III, knezu Srbskom, posvetu ovu primio je knez bla-enog spomena na nekoliko dana pred svoju

smrt |v cirilici]), (noini tisk F. Johne, Prag), 4", 18 strani,

(brez letnice), (1868).

Vsebina: t.Slavenska himna (Molitev) (S.Jenko) (Ti, ki si nas...) 2. Onam, onamo (Nikola, kneza crnogorskog). 3. Moja ladja (P. Preradovi) (Plovi, plovi moja ladja . . .). 4. Nek duman vidi (V. Vasic) (to uti...). 5. Medju braom (N. pun) (Oj, krniaru . . . ) . H. Bogovi silni (Jaki) (Bogovi silni naih otaea . . .). 7. Prvo doba Srbije (Beri) (Bee jedno zlatno doba . ..).

*Srbske, hrvatske i slovenske pesmi, zloil Davorinjenko, op.5 Laslnina skladateljeva (tekst tudi v cirilici), (na tretji strani: Gospodu Dr. L. Tomanu, neutrudljivemu boritelju za narod i domovino), (notni tisk F. )ohne, Praga) 4, 11 strani, (brez letnice), (1879).

Vsebina: O Vidovu dnu (M. Popovi) (Sabljo moja dimiijo . . .). moki zbor in klavir. Domoutstvo (Noarjev) (Tiha luna jasno si je. . . ) , moki zbor. Uzor (Jelaie Ban) (Bogoposlana, pre neg mi znana . . .), glas in klavir.

' S amospev i z g lasovirom Davor ina Jenkota. Kam? Zdrav-ljica, k' slovesu, Strunam, Mornar.

Zaloila Ljubljanska italnica, tisk Blaznikov v Ljubljani (brez

letnice), 4, 10 strani.

*18 slovenskih pesnij , za mok i in mean zbor, za eden glas, dva glasa in glasovir. Zloil Davorin )enko. Lastnina skladatelja (tisk. jos. Eberle, Dunaj), 4, 32 strani, (brez letnice).

Vsebina: 1. Strunam (Fr. Preeren), glas in klavir. 2. Za slovo (Fr. Preeren), glas in klavir. 3. Mornar (Fr. Preeren), glas in klavir. 4. Kam (Fr. Preeren), glas in klavir. 5. Dve utvi (F. Levstik), glas in klavir. 6. Slabo svea je brnela (Simon Jenko), dvospev in klavir. 7. Na tujih tleh (Ant. Funtek), dvospev in klavir. 8. Zdia-viea (Fr. Preeren), glas, zbor in klavir. 9. Naprej (Simon Jenko), moki zbor. 10. Pobratimija (Simon Jenko), moki zbor.

Naprei zastavaSlave ! (VITH SlAVAS BAX.\EH,FCT\\N'.\"KDS .M

tfceilot>eti.hitt ah'omi[ Jfctrffc,

orPatriotic Chant of tlieSlovenes. tiif&ud(^ laxt8nic f coptf titki

r^cuinccs c Carniola, Carmthi a, Styr ia, ajillstria, .,

ml^t^bitftr ta-ti.ffinipt.

The Music by tKe Slovenian oomposer DAVORIN YEWK0:

Tke Woris by tfie Slovenian poet Sl(W*YHtM.

tU-asraaafi tgiMofa: notorte; mm interUTiearEnglisaTOSiMi

by AMDREJ JuRTL/rand AlfdeO L.HfiR3Y. LONDON:

IMS.

11. Raja (Stritar), moki zbor. 12. Rojakom (Fr. Cegnar), moki zbor. 13. Tiha luna, mean zbor, 14. Lipa (M. Vilhar), mean zbor. 15. Va-bilo (S.Jenko), moki zbor. 16. Molitev (S.Jenko), moki zbor. 17. Mi vstajamo (A. Akerc), moki zbor. 18. Strunam, moki zbor.

*Naprej zastava Slave, slovenska narodna h imna kot popotnica prirejena za klavir.

V Ljubljani, samozaloba (litografirano, brez letnice), 4", 3 strani.

*Naprei zastava Slave! (with S lava 's banner, forwards!) , the Slovenian Nati-onal March,

or Patriotic Chant of the Slovenes, the South-Slavonic people of the provinces of Carni-ola, Carinthia, Styria, and Istria, etc. in the Austrian Empire. The Music by the Slove-nian composer Davorin Yenko: The Words by the Slovenian poet Simon Yenko. Re-arranged as a solo for the Pianoforte; vvith interlinear English version by Andrej Jurtela and Alfred L. Hardy, London, 1885 (litogra-fija), 4, 5 strani. 11

*8 srpskih pesama za jedan glas s prat-njom glasovira. Sloio Davorin Jenko. Trokom Srp. kralj. Akademije (v cirilici), (tisk Engelmann & Miihlberg, Leipzig), 4, 33 strani, (brez letnice).

Vsebina: 1. Ciganska (M. abanin) (ergo, moja . . . ) . 2. Domovino zemljo krasna (Lju-binko). 3. More mi je ljubav tvoja. 4. Ukor (Branko Radievi) (Gde si duo, gde si rano...). 5. Mlada Jelka (M. Ban). 6. Tvoje oi (Dr. De-anovi) (to je zora belom danu .. .) . 7. Laku no (M. abanin) (Za tobom srce udi . . .) . 8. Kozak (Brzak) (Ponosnom nebu . . .) .

* 12 srpskih pesama za muk i hor, sloio Davorin Jenko. Trokom Srp. kralj. Akademije (v cirilici), (tisk Engelmann & Miihlberg, Leip-zig), 8, 53 strani, (brez letnice).

Vsebina: 1. Srpska zvezda (J. Sundei) (Nad Srbijom zvezda sjala . . .). 2. Zorina himna (Radi vojevi-Vasic) (Boe bratinstva .. .) . 3. Haj (Aberdar) (Rekao nam je Bog Bogova . . .). 4. Na krni dome (Ljubinko). 5. Himna pev. drutva Gusle", Mostar (anti) (Pojmo, pe-sme!). 6. Dvori Davorovi (I. Ilij) (Oj u gori, beli dvori ...). 7. Himna pev.drutva Davorje" (P. J. Petrovi) (Haj nek bruji . . . . ) . 8. ('ara

1) Skladbi ..Naprej zastava Slave" in ..Boe pravde" sta izli v toliko razlinih izdajah, da ni mogoe napra-viti tonega bibliografskega seznama. Veliko drugih njegovih skladb (srbskih) je e ponaroilelili in so tiskane v razlinih zbirkah pod naslovom narodne pesmi brez navedbe avtorja.

Duana mar (abanin) (Na zatitnik Gospod Bog . . .). 9. Ustaj rajo (Sunderi) (Ustaj rajo, listaj l istom...). 10. Himna pev. drutva ..Za-stava", Nevesinje (anti). 11. Krv za rod (Lju-binko). 12. Ljubimo, brau, otabino . . .

* Srpska narodna h imna za mok i zbor, meovit i zbor i glasovir sloio Davorin Jenko. Svojina kompozitora (v cirilici), (tisk Jos. Eberle, Wien), 4, 6 strani, (brez letnice).

' P e sme iz komada ,, D j ido" , za glasovir slo-io Davorin Jenko.

Izdanje kralj. srp. dvorske knjiare Marka M. Markovia, Beograd (v cirilici), (tisk Engel-mann & Miihlberg v Leipzigu), 4", 10 strani, (brez letnice).

Vsebina: 1. Osu se nebo zvezdama . . . 2. Uro-dile ute kruke . . . 3. Mili ide stranicom . .. 4. Urodile jagodale . . . 5. Moj djerdane . . . 6. Sin cirii zvee . . . 7. Oj ljubo, ljubo . . . 8. Ko ti kupi snna jelek . . .

* Uvertira Milan, za glasovir sloio Davorin Jenko (v cirilici). Ouverture - Milan, pour piano par Davorin Jenko.

Izdala Qrp. Kralj. Akademija, (tisk Jos. Eberle, Wier.\ 4", 9 strani, (brez letnice).

* Srpska Kraljevska Akademija. Uvertira Ale-ksandar, za glasovir sloio Davorin Jenko (v cirilici).

Akademie Royale Serbe. Ouverture Alexandre, pour piano par Davorin Jenko. Svojina kom-pozitora, (tisk J. Eberle, Wien), (na tretji stra-ni: Njeg. Velianstvu kralju Aleksandru), 4", 13 strani, (brez letnice).

'Srpska kraljevska Akademija. Uvertira D j ido , za glasovir sloio Davorin Jenko (v cirilici). Akademie Royale Serbe. Ouverture Djido pour piano par Davorin Jenko. Svojina kompozi-tora, (tisk J. Eberle, Wien), 4", 9 strani, (brez letnice).

* Uvertira Kosovo, za glasovir sloio Davo-rin Jenko (v cirilici). Ouverture Kosovo pour piano par Davorin Jenko. Trokom srp. kralj, akademije. (Tisk Engelmann & Miihlberg, Leipzig), 4, 11 strani, (brez letnice).

* V Novih Akord ih , (dr. Go jmi r Krek), L jubl jana:

Na tujih tleh (Funtek Anton), dvospev in klavir, I. 1., 1901/2, stran 47.

Bogu in rodu (Jovan Jovanovi - Zmaj), meani zbor, 1. 10., 1911, siran 41.

* V Mali Pesmaric i" , Zvezna t iskarna, Ljubl jana: Sto uti Srbine tuni (V. Vasic), moki zbor, t. 1. Srbska narodna h imna (J. Djordjevi), moki zbor, t. 1.

*V Pevcu", Ljubl jana (Matija Tome):

Pravde Bog, priredba za meani zbor, 1. 1, 1921, stran 19. Pravde Bog, priredba za moki zbor, 1. 1, 1921, stran 18.

* V Nagrobnicah" (Fran Marolt) (1906, 1926), Ljub-ljana :

Blagor mu (Fr. Cegnar), moki zbor, stran 1.

* V Liri" (H. Druzovi) (1911, 1912), L jubl jana: Na grobih (F. Cegnar) (Blagor mu . . .), moki zbor,

I. zvezek, stran 169. Strunam (Preeren), moki zbor, II. zvezek, stran 1 50.

* V Cerkvenem Glasben iku" (St. Premrl ) ,L jub l jana: Pravde Bog (]. Djordjevi), mean zbor, 1. 44, 1921.

dodatek.

* V Slovenski pesmaric i" (Jakob Al ja) Drube sv. Mohor ja v Celovcu (1896), I. zvezek:

Tiha luna, moki zbor, stran 78. Lipa (M. Vilhar), moki zbor, stran 86. Naprej (S. Jenko), moki zbor, stran 92. Rojakom (F. Cegnar), moki zbor, stran 96. Molitev (S.Jenko), moki zbor, stran 105. Na grobih (F.Cegnar), moki zbor, stran 116.

* V Dr. erin-Hubadovi: Pesmarici G lasbene Matice

(1897, 1922): Napre j ! (dr. erin: Pesmarica, stran 3), (Hubad: Pesma-

rica, stran 171).

Sto uti Srbine tuni (dr. erin: Pesmari-ca, stran 81), (Hubad: Pesmarica, stran 223).

Strunam (dr. Cerin: Pesmarica, stran 173), (Hubad : Pesmarica, stran 264).

Boe pravde (Hubad: Pesmarica, stran 90). Na grobih (Blagor mu . . .) (Hubad: Pesma-

rica, stran 91).

Vabi lo (Ljubica, pojd z menoj. . . ) (Hubad: Pesmarica, stran 94).

Na moru (Dunte vetri . . . ) (Hubad: Pesma-rica, stran 102).

*V Bisernici" zbirka popievaka, Zagreb (1874):

Bogovi silni (Jaki), etverospev, stran 24. O n a m , onarao (Nikola, knez rnogorski),

etverospev, stran 15.

Pobrat imi ja (Simon Jenko), etverospev, stran 54.

Nek duman vidi (V. Vasic), etverospev, stran 9.

icam (Iv. Trnski) (Zujte ice . . .), etvero-spev, stran 37.

Moja ladja (P. Preradovi), etverospev, stran 29.

V Edit ion populaire, J. Frajt, Beograd:

Veselo momci , zbor iz Seoska Lola", petje in klavir, t. 34.

Kod njene sam evo kue, iz Seoska Lo-la", petje in klavir, t. 35.

Kad se etam ovom stazom, iz Seoska Lola", petje in klavir, t. 36.

Seoska sam Lola, iz Seoska Lola", petje in klavir, t. 37.

Ukor (Gde si duo, gde si rano), petje in klavir, t. 61.

9 pesama iz pozorinog komada Djido", petje in klavir, t. 73.

Nek uzdie, iz Seoska Lola", petje in klavir, t. 83.

Sto si tako alostan, iz Seoska Lola", petje in klavir, t. 91.

Gde si majko moja mi la" , iz Seoska Lo-la", petje in klavir, t. 92.

Mlada Jelka, balada, petje in klavir, t. 111. Zujte strune, petje in klavir, t. 112. Lepa je zora diko, dvospev in klavir, t. 464.

Uvertura Potera", salonski orkester, (Edition

Gusle"), t. 1.

V Edit ion populaire, K. M. Bojkovi , Beo-grad:

Mlada Jelka, balada, petje in klavir. Za tobom srce udi, dvospev in klavir. 9 pesama iz pozorinog komada Djido", petje

in klavir.

Gde si ma jko moja mi la , iz Seoska Lola", pelje in klavir.

Sto si tako alostan, i/. Seoska Lola", petje in klavir.

Nek uzdie . . ., iz Seoska Lola", petje in

klavir.

* V zbirki Bo idara D. Lukia: Part i ture nacionalnopatr iotskih i verskih pesa-ma, (muk i horov i ) , (Beograd 1928) I. kn j iga :

Boe pravde (stran 1), Naprej zastava Slave (stran 2), Bogovi silni na ih otaca (stran 7), Haj, rekao nam je Bog Bogova (stran 9), Na krni dome (stran 10), Himna pev. drutva Gusle" (stran 11), Cara Duana mar (stran 13), Zor ina h imna (str. 14), Dvor i Davorovi (stran 23), Himna Da-vor in" (stran 25), Hajd, junaci (stran 35), Sto uti, Srbine tuni (stran 38), Sabl jo moja (stran 109), I. ko lo srp. narodn ih pe-sama (stran 202), Dodj i mi, dodj i (stran 217), Goro , le goro zelena (iz Potere") (stran 321), Tiha no i (stran 347), Strunam (stran 348), Spavam li (stran 349), Nek blista u ai (stran 352), Medju braom (stran 354), Li-turgi ja Sv. Jovana Z la toustog : a) Jelici vo Hrista (stran 415), b) Al l i lu ja (stran 415), c) Is pola eti despota (stran 416), d) Ie heruvimi (stran 416), e) I rmos : Dosto jno jest (stran 417), f) Blagosloven grjadij (stran 418), g) Vid jehom svjet istinij (stran 419), h) Amin . Da ispolnjatsja (stran 419), /V Budi imja Gospodn je (stran 420).

D. Rokopisne skladbe.

Scenina glasba (predigre, vstavki, spevi in pesmi) k dramam, veseloigram in gledal ikim igram:

1. Cetiri mi l i juna rubal ja (drama v 3 dej.) (partitura). 2. Potera (zgod. slika v 8 slikah) (partitura, orkestr. glasovi). 3. Jovanka Orle-anska (drama), predigra, (partitura). 4. Jurmus i Fat ima (zgodovinska slika v 4 dej.) (parti-tura). 5. Saurica i ubara (ork. glasovi). 6. Za krunu (drama v 5 dejanjih) (partitura).

7. Izbiraice (komedija) (partilura). 8. Markova sablja (alegorija v 2 dej.) (partitura). 9. Devojaka kletva (slika iz nar. ivota) (partitura, ork. glasovi, soli, zbor). 10. Blagor cara Radovana (romantina igra v 4 dej.) (ork. glasovi, soli, zbor). 11. S lobodarke (drama v 5 dej.) (partitura, zbor. glasovi). 12. Lukrecija Borgia (drama) (paititura, ork. glasovi, zbor, odrska glasba). 13. Seoba Serbalja (tragedija v 5 dej.) (part tura). 14. Duan Silni (drama v 5 dej.) (partitura). 15. Razbojn ik i (drama) (par-titura, zbor. glasovi). 16. Porunik Rajf (komedija v 5 dej.) (partitura, ork. glasovi, soli). 17. Krona osvefe (drama v 5 dej.) (ork. glasovi in zbor). 18. Skolski nadzornik (ala v 1 dej.) (partitura, ork. glasovi). 19. Dve sirotici (drama v 6 dej.) (parlitura, ork. glasovi). 20. Tera opozi-ciju (komedija v 1 dej.) (partitura, ork. glasovi). 21. Triko i kakole (komedija v 5 dej.) (ork. glasovi). 22. Zadubina (zgod. slika v 5 dej.) (partitura, ork. glasovi, soli, zbor). * 23. Priblisav in Boana (drama v 5 dej.) (partitura, ork. glasovi, zbor, soli). * 24. Vraara ili Baba Hrka (arobna opereta v 3 dej.) (partitura, ork. glasovi, zbor, soli). (V bi-blioteki Gl. M. prepis partiture in glasovi za ciganski zbor in originalna partitura pevskega kvarteta.) 25. Seoska Lola (slike iz vakega ivljenja v 3 dej.) (partitura, ork. glasovi). 26. Kuna kapica dr. Fausta (ork. glasovi). 27. Dram-ske ludori je (glasba za igro) (partitura, ork. glasovi, soli). 28. Vojn iki begunec (glasba za igro) (ork. glasovi in zbor). 29. C iganin (glasba za igro) (ork. glasovi in zbor).

30. C ia Tomina kol iba (glasba za igro) (ork. glasovi). 31. Boj na Kosovu (iz njega pesem Dok je nama") (ork. glasovi). 32. Palananske novine (glasba za igro) (ork. glasovi).

po dr. Mantuani-jevem seznamu

skladb v Od Ilirije do

Jugoslavije" (Josip Lapajne)

33. Divj i lovac 34. Drda 35. Dve nevesti 36. Davo u srcu 37. D j ido 38. Knez Dobroslav 39. Moje mezime 40. Mraraorna srca 41. Pobjeda 42. Radnika pobuna 43. Rob 44. Srpske cveti 45. Tri svetla dana 46. Vanda, kral j ica leka 47. Vidosava 48. enski raj 49. Krv za rod 50. Mi lo u Latinima (parti-

turo hrani Panevako crkve-no pevako drutvo)

(Skladbe od 1 33 hrani arhiv Narodnega pozorita v Beogradu.)

Skladbe tujih avtorjev, ki j ih je Davor in Jenko predelal , ker niso ugajale v izvirni ob l i k i :

Massenet: Don Cesar de Bazan (komina opera). Mozart : Figarova svatba (komina opera). Meyerbeer: Robert davo (komina opera). Donizett i : Mari ja , hi pukovni je

(Hi regimenta) (komina opera). (Notni mate-rijal za te predelave je shranjen v arhivu Nar. pozorita v Beogradu.)

Uverture za orkester:

* Kosovo (1872) (Nar. poz. Beograd, ork. gla-sovi). "Srpkinja (Nar. poz. Beograd, partilura, ork. glasovi). Aleksandar (Nar. poz. Beograd, ork. glasovi). Mi lan. Slavnostna uvertura 11902). D j ido (Nar. poz. Beograd). * Potera (Nar. poz. Beograd, partitura, ork. glasovi).

Razl ine skladbe za orkester:

1. Maloruske pesmi, potpuri za orkester (partilura, ork. glasovi). 2. Srbske narodne pesmi, potpuri za orkester (partitura, ork. gla-sovi). 3. Lepa je zora", pesem za dva glasa in orkester (partilura). 4. Sutra rano poran i t u" (za komad Deborah), (partitura). 5. Mla-da Jelka (balada), za orkester, (partitura).

6. H imne za veliki orkester (bolgarska, rnogorska, ruska, angleka, eka, himna Udru-enja glumaca), (partitura, ork. glasovi). 7. M i r no spavaj, pesem za orkester, (partitura). 8. l is ta j rajo, pesem za orkester (ork. glasovi). *9. Ne pitaj me, da l'te vol im" , glas, moki zbor in orkester (1891), (partilura). * 10. Poputn ica Beogr. Strelj. Drutvu (partitura). (Skladbe 18 hrani Nar. pozorite, Beograd.)

Glas in klavir:

1. Ceznue, dvospev in klavir. 2. Za gorom, dvospev in klavir. 3. Vse mine, dvospev in klavir. (Skladbe so v arhivu Panevskega srb. pev. drutva.)

Mok i zbori :

a) p o s v e t n i :

1. Mornar i . 2. Jadransko more. 3. Mo ja rua (hrani Panevako pev. crkv. drutvo). * 4. Pr imi Boe mol i tvu . . . * 5. Ruske narodne pesmi (Len zelenoj . . . ) . * 6. Ruske narodne pesmi (Vozlje rjeki...). *7. Cubar bi l je d u o . . . *8. Paraskeva dvore mela . . .

* 9. Ci ja li je taraba ? (t. 2 iz Srbske nar. pesmi II."). *10. Bol je nae nego vae.

* 11. Pehar vina . . . * 12. Aj sela m o m a . . . (t. 1 iz Smea srb. nar. pesmi II.). "13. Ukra-j inske narodne pesmi (U, Kiivi . . . . ) . *14 ,Otre su nae sablje . . . *15. A j d na vojnu . . . * 16. Uspavanka (Zaspi, lepi moj detiu . . .). * 17. Maloruske narodne pesmi (Oj, vijdu ja ...). * 18. Hajd, j u n a c i . . .

* 19. Spava li, zlato mo je ! * 20. Ustaj ra jo . . . ! * 21, U kolu (Kolo vodim, kolo ide . . .). * 22. Mo j dom (Tam, kjer beli so sneniki . . .), iz Zbirke slovenskih narodnih pesmi". * 23. Bosanska davori ja (Ko nas vreda, ko nas tjeti...). *24. Napred (Napred, sloboda srpska . ..). * 25. Prag je ovo mi log srpstva . . . (narodna pesem). * 26. Pozdrav knezu (Dobro nam doo . . .). * 27. Jeam ela . . . (nar. pesem). * 28. Siva magio . . . (narodna pesem). * 29. O j , blag je veer to . . . * 30. Slovenske narodne pesmi (Bom el na planince Al' me bo kaj rada imela Sijaj, sijaj solnece Gozdi je e zelen Saj sem pravil mnogokrat Mila, mila lunica). *31. Mi l jeno, mi l jeno, cvee are-no (iz Kolo srp. narod, pesama). 32. Malo-ruske narodne pesmi (Korol godu . . .). 33. Skrivnost. 34. Mirno spavaj . . . .

D"J.J. STROSSMAJER U ' niuoinljiiiljl, M >

SLOVENSKE PESMI ''TospcN'' *moVf>

GUsOv i r

CB0JMH3 K3Un03HTep0B

k r . d v o r n i k a p e l n f k v p o k . i n s l o v e n s k i s k l a d a t e l j

dne 25. novembra po daljem bolehanju v Bo. lelu starosti pivminul

Pogreb rajnika se vrti v soboto, dne 28. novembra L I. ob 3. populdur

la hite lalnsti. Kolodvorska ulica it. II , na pokopalie k Sv. Kri*u

Slava njegovemu spominu!

V Uahljial, J nt 25. nontntn 1914.

35. Vse mine (Kje so moje roice . . .). * 36. Davor je (Oj braa mila ...). 37. Pevaka h imna posveena Panevakom srpskom crkvenom pev. drutvu {hrani islo drutvo). 38. Hajd na noge . . . (Pan.pev.drutvo). (t. 31, 32, 33, 34, 35 so v arhivu Prvega beograd-skega pevskega drutva).

b) c e r k v e n i :

* 1. Liturgija (po K. Stankoviu). * 2. Bog Gospod i javisja . . . * 3. Blagosloven jesi Hriste . . . (c-dur), (na Duhove). * 4. Blagoslovl ju Gospoda . . . * 5. Bla-gosloven jesi Hriste . . . (d-dur). * 6. Pravoslavi ja nastavnie . . . * 7. Heruvimska pjesn. * 8. Vozne-slsja jesi (na Spasov dan). 9. Skazi mi Gospod i . . . 10. Ope lo .

(t. 7, 8, 9, 10 so v arhivu Prvega beogradskega pev-skega drutva.)

Meani zbor i :

a) p o s v e t n i :

* 1. Zakaj me ne l jubi ve . . . * 2. elje. * 3. Tak' si lepa . . . * 4. O b polnoi . . . * 5. Roa. 6. Bro-darica (iz Priblisav i Boana). * 7. Otab in i (iz Krv za rod"). * 8. Na moru (Dunte vijetri . . .).

b) c e r k v e n i :

* 1. Jelici vo Hrista . . .

Priredbe Jenkovih sk ladb:

* i . Naprej zastava Slave za enoglasni zbor in veliki orkester priredil Mirko Poli. * 2. C iganski zbor iz Vraare", za meani zbor in klavir priredil L. M. kerjanc. * 3. Uvertura Srbkinja", za godalni orkester priredil L. M. kerjanc. *4. C iganski zbor iz Vraare, priredil za tamburaki zbor Adami Emil (Tambura, II. let. 1927, t. 4).

n piti

1*111

"Miti IE

chki Gustave Albrecht EditeMC. SpiHtlrrta.. V no

alujoi ostali.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA

00000433921

S l i k e

Stran 1 Davorin Jenko.

Stran 3 Pogled s marne gore proti severu.

Pogled na Cerklje pri Kranju.

Prostor, kjer je stala Jenkova rojstna

hia.

Stran 5 Rojstna hia v Dvorjah.

Stara ljudska ola v Cerkljah.

Kranj.

Stran 7 Ljubljana.

Gaper Maek.

Gregor Rihar.

Stran 9 Panevo.

Davorin Jenko.

Naprej zastava Slave, izla v Londonu

leta 1885.

Stran 11 Beograd.

Predvojno Narodno pozorite v Beo-

gradu.

Davorin Jenko.

Stran 13 Rokopis Davorina Jenka.

Davorin Jenkova osnovna ola v

Cerkljah.

Jenkova spominska ploa v Cerkljah.

Stran 15 Hia smrti v Ljubljani.

Jenkov spomenik pred Glasbeno Ma-

tico v Ljubljani.

Naslovne strani treh Jenkovih del,

ki so izla v njegovi zalobi.