DAVČNO PRAVNI POLOŽAJ UPNIKOV V INSOLVENČNIH … · ZPDPL Zakon o davku na dohodek pravnih oseb...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

DAVČNO PRAVNI POLOŽAJ UPNIKOV V INSOLVENČNIH POSTOPKIH V SLOVENIJI

The tax and legal position of creditors in insolvency proceedings in Slovenia

Kandidat: Mihaela Libenšek

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Računovodstvo

Mentor/ica: doc. dr. Dušan Jovanovič

Jezikovno pregledal/a: Alenka Cizel

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, april 2016

POVZETEK

Zadnje desetletje je poslovno okolje zaznamovala svetovna gospodarska kriza. Velike spremembe v obsegu poslovanja, izgube trgov, plačilna nedisciplina in prezadolženost so stalnica, ki krojijo usodo družb. Tiste, ki svojega poslovanja ne prilagodijo okoliščinam, se znajdejo v insolvenčnih postopkih. Če ukrepajo pravočasno, je velika možnost, da z reorganizacijo rešijo svoj obstoj in nadaljujejo poslovanje. V kolikor tega niso sposobne, je dolgotrajna insolventnost zanje običajno usodna. Stečaji številnih družb zavirajo gospodarsko rast in razvoj ter povzročajo veliko brezposelnost. Naš namen v tem delu je predstaviti, kakšne posledice imajo insolvenčni postopki na terjatve upnikov v teh postopkih. V Sloveniji ureja to področje Zakon o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in v delu smo predstavili, kakšne pravne posledice ima na terjatve upnikov v različnih postopkih insolventnosti, ki so navedeni v tem zakonu. Prikazali smo, kaj mora storiti upnik, ko se njegov dolžnik znajde v insolvenčnem postopku ter kako je obravnavana njegova terjatev skozi postopek z računovodskega in davčnega vidika. Z analizo posameznih insolvenčnih postopkov v Sloveniji smo prikazali njihovo reševanje, naredili primerjavo s podatki drugih držav članic EU ter opozorili na nesorazmerje med številom prejetih in rešenih zadev. Kako vplivajo prijavljene terjatve v insolvenčni postopek na finančni položaj družbe, smo ponazorili s primerom iz prakse. Iz celotne obravnave v tem delu smo prišli do zaključka, da je mogoče z ustrezno harmonizacijo zakonodaje izboljšati položaj upnikov v teh postopkih.

Ključne besede: insolventnost, postopek, dolžnik, upnik, terjatve

ABSTRACT

The last decade has seen global economic crisis which effected business environment. Great changes in business volume, loss of markets, a lack of payment discipline and over-indebtedness became constants which shape the fate of companies. The companies which do not adjust their operations to current circumstances find themselves in insolvency proceedings. If companies react in time, it is highly possible that reorganization will save their existence and continue their business. Insofar as they are not able to do that, long-lasting insolvency is normally fatal for them. Bankruptcies of numerous companies slow down the economic growth and development and cause high unemployment. Our goal is to present the consequences that insolvency proceedings have on creditors’ claims in these proceedings. In Slovenia this area is regulated by the Financial Operations, Insolvency Proceedings and Compulsory Dissolution Act (ZFPPIPP) and in this work we presented the legal consequences it has on the creditors’ claims in different insolvency proceedings stated in this Act. We have demonstrated what the creditor has to do when his debtor commences the insolvency proceeding and how his claim is addressed through the proceeding from the accounting and tax points of view. By analysing individual insolvency proceedings in Slovenia, we demonstrated their way of handling the proceedings and compared them with data of other EU Member States. We also highlighted the imbalance between the

ii

number of received and resolved cases. With the help of a practical case we showed how claims submitted in the insolvency proceeding affect the company’s financial situation. We arrived at the conclusion that with appropriate harmonisation of legislation it is possible to improve the creditor’s situation in these proceedings.

Key Words: insolvency, procedure, debtor, creditor, claims

i

KAZALO

1 UVOD_________________________________________________________________________________ 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 2 1.3 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 4

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja ________________________________________________ 4

2 INSOLVENČNO PRAVO _____________________________________________________________ 6 2.1 Pojem insolventnosti ______________________________________________________________ 6 2.2 Finančno-poslovna načela __________________________________________________________ 6 2.3 Načela insolvenčnih postopkov _____________________________________________________ 7 2.4 Postopki insolventnosti ____________________________________________________________ 8 2.5 Organi insolvenčnih postopkov ______________________________________________________ 8

3 POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE ____________________________________________ 10 3.1 Splošne določbe _________________________________________________________________ 10 3.2 Položaj upnika v prisilni poravnavi __________________________________________________ 10

3.2.1 Prijava terjatev v postopek prisilne poravnave ____________________________________ 10 3.2.2 Pravne posledice potrjene prisilne poravnave na terjatve upnikov ____________________ 11

4 STEČAJNI POSTOPEK ____________________________________________________________ 12 4.1 Splošne določbe _________________________________________________________________ 12 4.2 Terjatve upnika v stečajnem postopku _______________________________________________ 12

4.2.1 Prijave terjatev v stečajni postopek _____________________________________________ 12 4.2.2 Pravne posledice začetka stečajnega postopka na terjatve upnikov ___________________ 13

5 POSTOPEK PRISILNE LIKVIDACIJE ____________________________________________ 14 5.1 Splošne določbe _________________________________________________________________ 14 5.2 Položaj upnika v postopku prisilne likvidacije _________________________________________ 14

6 IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE _________________________ 15 6.1 Splošne določbe _________________________________________________________________ 15 6.2 Položaj upnika pri izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ____________________________ 15

7 IZVAJANJE INSOLVENČNE ZAKONODAJE V SLOVENIJI ______________________ 16 7.1 Novele in dopolnitve insolvenčne zakonodaje ________________________________________ 16 7.2 Vpogled v sodno statistiko ________________________________________________________ 17

7.2.1 Insolvenčni postopki v obdobju 2010–2015 ______________________________________ 17 7.2.2 Število rešenih postopkov in njihov povprečni čas reševanja ________________________ 18 7.2.3 Nerešeni postopki ___________________________________________________________ 22

7.3 Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2015 _________________________________________ 23

8 DAVČNI VIDIK INSOLVENČNIH POSTOPKOV V SLOVENIJI _________________ 25 8.1 Davčni vidik prisilne poravnave ____________________________________________________ 25

8.1.1 Davčni vidik prisilne poravnave pri dolžniku ______________________________________ 25 8.1.2 Davčni vidik prisilne poravnave pri upniku _______________________________________ 26

8.2 Davčni vidik stečajnega postopka ___________________________________________________ 27 8.2.1 Davčni vidik stečajnega postopka pri dolžniku_____________________________________ 27 8.2.2 Davčni vidik stečajnega postopka pri upniku ______________________________________ 27 8.2.3 Primer iz prakse: Upnik in njegove terjatve v insolvenčnih postopkih __________________ 28

ii

9 INSOLVENČNA ZAKONODAJA NA HRVAŠKEM _________________________________ 34 9.1 Položaj upnika __________________________________________________________________ 34

10 INSOLVENČNA ZAKONODAJA V SRBIJI ______________________________________ 37 10.1 Zakon o stečaju _________________________________________________________________ 37 10.2 Položaj upnika __________________________________________________________________ 38 10.3 Primerjava davčne obravnave terjatev v insolvenčnih postopkih med izbranimi državami ____ 40

11 SKLEP ___________________________________________________________________________ 44

LITERATURA IN VIRI __________________________________________________________________ 47

KAZALO SLIK

SLIKA 1: POVPREČNI ČAS TRAJANJA INSOLVENČNIH POSTOPKOV V DRŽAVAH ČLANICAH EU ................... 17 SLIKA 2: ŠTEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV Z ZAČETIMI POSTOPKI ZARADI INSOLVENTNOSTI V LETIH 2010

DO 2015 ............................................................................................................................................ 22 SLIKA 3: STEČAJNI POSTOPKI – DEJAVNOST GRADBENIŠTVO ..................................................................... 29 SLIKA 4: STEČAJNI POSTOPKI – POHIŠTVENA INDUSTRIJA ......................................................................... 30 SLIKA 5: VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA DENARNI TOK PODJETJA ................................................. 33 SLIKA 6: VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA DENARNI TOK (HRVAŠKA) ............................................... 35 SLIKA 7: VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA DENARNI TOK (SRBIJA) .................................................... 40

KAZALO TABEL

TABELA 1: POVPREČNI ČAS REŠEVANJA POSTOPKOV V MESECIH .............................................................. 19 TABELA 2: PREJETI IN REŠENI POSTOPKI ..................................................................................................... 19 TABELA 3: ŠTEVILO INSOLVENČNIH POSTOPKOV ........................................................................................ 21 TABELA 4: ŠTEVILO INSOLVENČNIH POSTOPKOV ........................................................................................ 21 TABELA 5: NEREŠENI INSOLVENČNI POSTOPKI NA DAN 30. 9. 2015 .......................................................... 22 TABELA 6: DELEŽ NEREŠENIH INSOLVENČNIH POSTOPKOV ........................................................................ 23 TABELA 7: STEČAJNI POSTOPKI – DEJAVNOST GRABENIŠTVO .................................................................... 29 TABELA 8: STEČAJNI POSTOPKI – POHIŠTVENA INDUSTRIJA ...................................................................... 30 TABELA 9: SIMULACIJA IZRAČUNA INSOLVENČNIH POSTOPKOV PO ZAKONODAJI REPUBLIKE HRVAŠKE .. 35 TABELA 10: SIMULACIJA IZRAČUNA INSOLVENČNIH POSTOPKOV PO ZAKONODAJI REPUBLIKE SRBIJE ..... 39 TABELA 11: ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE PRI INSOLVENČNIH POSTOPKIH ............................................ 40 TABELA 12: UČINEK ZMANJŠANJA DAVČNE OBVEZNOSTI V OBDOBJU 2010 DO 2015 .............................. 41 TABELA 13: PRIKAZ DAVČNE OBRAVNAVE POPRAVKA VREDNOSTI TERJATEV OB PRIJAVI V INSOLVENČNI

POSTOPEK – ZMANJŠANJE DAVČNE OBVEZNOSTI ............................................................................ 41 TABELA 14: PRIKAZ DAVČNE OBRAVNAVE POPRAVKA VREDNOSTI TERJATEV OB ZAKLJUČENEM

INSOLVENČNEM POSTOPKU – ZMANJŠANJE DAVČNE OBVEZNOSTI ................................................ 42

iii

SEZNAM OKRAJŠAV

ZFPPIPP Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

ZDDPO-2 Zakon o davku na dohodek pravnih oseb ZDDV-1 Zakon od davku na dodano vrednost DDV davek na dodano vrednost ZDavP-2 Zakon o davčnem postopku Ur. l. RS Uradni list Republike Slovenije AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve FURS Finančna uprava Republike Slovenije SRS Slovenski računovodski standardi EU Evropska unija

ZS Zakon o stečaju ZFPPN Zakon o finančnem poslovanju in predstečajni poravnavi PDV davek na dodano vrednost (porez na dodanu vrednost) UPPR vnaprej pripravljen plan reorganiziranja ZPDPL Zakon o davku na dohodek pravnih oseb (Zakon o porezu na dobit pravnih lica) ZST-1 Zakon o sodnih taksah

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Posledice večletne gospodarske krize, plačilna nedisciplina, napačne presoje poslovodstev, nemalokrat tudi načrtno izčrpavanje družb, so v veliko primerih povzročile njihov propad, s tem povezano negativno rast gospodarstva in večanje števila brezposelnih. Tako kot se vsakodnevno spreminja poslovno okolje, tako mora tudi zakonodaja s svojimi ukrepi regulirati novonastale situacije s ciljem, da zagotovi stabilnost in razvoj gospodarstva. V diplomskem delu želimo predstaviti zakonodajo s področja insolventnosti v Sloveniji, s poudarkom na davčnopravnem položaju upnikov v teh postopkih ter preveriti, kako se v praksi uresničuje načelo hitrosti postopka.

Insolventnost je postala v sodobnem dinamičnem gospodarstvu nekaj običajnega. Po poročilu Evropske komisije (2014) vsako leto postane insolventnih okoli 200 000 podjetij v Evropski uniji, približno polovica pa se jih obdrži manj kot pet let, kar pomeni, da vsak dan propade približno 600 podjetij. Nacionalne zakonodaje v številnih državah Evropske unije problematiko insolventnosti rešujejo s prenehanjem obstoja družbe. Evropska komisija, ki je kot izvršilno telo odgovorna za pripravo in uporabo predlogov nove evropske zakonodaje, se zavzema, da bi te družbe bolj usmerili v prestrukturiranje in jim tako dali »drugo priložnost«. To zahteva skladnejši pristop na ravni celotne Evropske unije. Rezultati bi pozitivno vplivali tako na podjetništvo, zaposlovanje kot inovacije.

Zaposleni računovodje se s problematiko insolventnosti srečujemo vsakodnevno, zato je namen tega dela predstaviti davčnopravni vidik insolvenčne zakonodaje v Sloveniji, predvsem pa posledice teh postopkov na terjatve upnikov.

Izhodišče tega področja predstavlja Zakon o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

Posledice insolvenčnih postopkov so neposredno povezane z ustrezno davčno obravnavo terjatev upnikov do insolventnih dolžnikov in obveznostmi insolventnih dolžnikov na osnovi veljavnega Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) in Zakona o davku od dohodka pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2). Zaradi kompleksnosti tega področja je v uporabi kar nekaj Pojasnil Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) in primerov sodb upravnega sodišča.

V diplomskem delu bomo predstavili davčnopravni vidik insolvenčne zakonodaje v Sloveniji in naredili primerjavo z ureditvijo na Hrvaškem in v Srbiji. Najprej bomo opredelili pojem insolventnosti po ZFPPIPP ter v nadaljevanju prikazali pravne posledice postopka prisilne poravnave, stečaja ter postopka prisilne likvidacije in izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije na upnike v teh postopkih. Prikazali bomo tekoče aktivnosti v domačem poslovnem okolju na področju izvajanja insolvenčne zakonodaje. Ker je pri izvajanju podjetniške dejavnosti potrebno slediti tudi ostalim predpisom, bomo predstavili problematiko usklajenega izvajanja insolvenčnih postopkov ob

2

upoštevanju ZFPPIPP, Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS), ZDDPO-2, ZDDV-1 ter Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen diplomskega dela je opredeliti pravne in davčne posledice insolvenčne zakonodaje v Sloveniji. Dejstvo je, da je bil ZFPPIPP vse od sprejetja v letu 2007 do danes deležen številnih novel in dopolnitev. Gospodarska kriza je imela usodne posledice na stanje nemalo poslovnih subjektov, predvsem na področju gradbeništva. Zaradi nastalih razmer sta se insolvenčna in tudi davčna zakonodaja sproti dopolnjevali, da bi zagotovili boljše poslovno okolje. Osnovni namen dela bo analizirati položaj upnika v insolvenčnih postopkih, zato se bomo pri prikazu insolvenčnih postopkov omejili na splošne opredelitve in obravnavo položaja upnikov v teh postopkih.

Cilj diplomskega dela je dokazati, da so potrebne nove spremembe in dopolnitve insolvenčne, davčne in druge zakonodaje v Sloveniji za izboljšanje poslovnega okolja. Smiselno bi bilo, da bi zakonodajalec pri dopolnitvah upošteval predloge Evropske komisije in strokovne javnosti, predvsem predloge s strani podjetniškega okolja.

Spremembe in dopolnitve insolvenčne zakonodaje v letu 2013 so postavile normativne ureditve, ki podpirajo reorganizacijo družb s poenostavljenim postopkom prisilne poravnave in postopkom prestrukturiranja. Obstoj takih pravnih instrumentov zagotavlja tudi posredno spodbudo tem dolžnikom za pogajanja in sklepanje izvensodnih poravnav. Dolžniki, ki so že več kot dve leti v prisilni poravnavi, po novem lahko predlagajo novo prisilno poravnavo (221. v- in 221. z-člen ZFPPIPP). Namen novih pravil je preprečiti propadanje družb zaradi stečajev in postopkov prisilne likvidacije ter s tem zagotoviti ohranitev delovnih mest. Dopolnitve so bile narejene tudi z namenom zagotovitve učinkovitejšega poslovanja sodišč pri vodenju postopkov zaradi insolventnosti.

Ker sta od sprememb v letu 2013 minili dve leti, bomo v delu analizirali stanje na področju insolvenčnih postopkov nad pravnimi osebami pred in po spremembah zakonodaje. V praksi se namreč upniki še vedno srečujejo z dolgotrajnimi postopki, zato bomo najprej preverili, ali drži trditev, da so spremembe insolvenčne zakonodaje pospešile postopke ter v nadaljevanju, ali se zmanjšuje število nerešenih zadev.

Preverjali bomo naslednje hipoteze:

H1: Slovenija je s spremembami in dopolnitvami ZFPPIPP v letu 2013 sprejela ukrepe, s katerimi se je skrajšal čas reševanja insolvenčnih postopkov nad pravnimi osebami.

Za preverjanje hipoteze H1 se bomo omejili na obdobje med letoma 2010 in 2015. Podatek o povprečni dolžini trajanja insolvenčnih postopkov v Sloveniji v letih 2014 in 2015 bomo primerjali s trajanjem teh postopkov v Avstriji in Nemčiji ter povprečjem vseh držav članic EU.

Za leto 2015 bomo uporabili podatke iz Sodne statistike za prvih devet mesecev leta, ker podatki za celotno leto še niso javno objavljeni.

3

Če se je čas reševanja insolvenčnih postopkov z učinki sprememb in dopolnitev zakonodaje po letu 2013 skrajšal, predvidevamo, da se je s tem povečalo število rešenih zadev in skrajšal čas reševanja v posameznih insolvenčnih postopkih. Podatki iz poročila so podani kot povprečje vseh rešenih insolvenčnih postopkov (za pravne in fizične osebe). Na podlagi lastnih izračunov želimo po posameznih insolvenčnih postopkih dokazali, da so spremembe insolvenčne zakonodaje v letih 2014 in 2015 dosegle svoj namen, in sicer:

o skrajšale trajanje insolvenčnih postopkov nad pravnimi osebami,

o povečale število tistih insolvenčnih postopkov, ki ohranjajo nadaljnji obstoj

pravnih oseb,

o zmanjšale novo število stečajev in postopkov prisilne likvidacije pravnih oseb.

V praksi se upniki insolventnih dolžnikov srečujejo z dolgotrajnim reševanjem insolvenčnih postopkov, zato bomo v nadaljevanju dokazovali naslednjo trditev:

H1a: Problem insolvenčnih postopkov ni samo v dolžini trajanja reševanja teh postopkov, temveč tudi v številu nerešenih zadev.

Na podlagi števila prejetih in števila rešenih zadev po obdobjih od leta 2010 do 2015 bomo izračunali deleže nerešenih zadev po posameznih letih in preverjali, ali so kakšni odmiki po letu 2013, ko so bile uvedene spremembe in dopolnitve ZFPPIPP.

H2: Obstoječa davčna in računovodska zakonodaja povzroča neenako obravnavo terjatev upnikov v insolvenčnih primerih.

Pri tej hipotezi bomo na praktičnem primeru po veljavni zakonodaji dokazovali različne obravnave upnikovih terjatev v stečajnem postopku. V kolikor so upnikove terjatve sporne ali dvomljive, jih mora po določilih SRS v svojih poslovnih bilancah oslabiti, kar zmanjšuje vrednost njegovega premoženja (terjatve) in njegov tekoči poslovni izid. Prav tako se za terjatve, ki so priznane v stečajnem postopku po ZDDV-1, zmanjša davčna obveznost za plačilo davka na dodano vrednost. Na drugi strani pa predpisi po ZDDPO-2 v davčni bilanci omogočajo davčno priznavanje slabitev terjatev šele ob uspešno zaključenem stečajnem postopku.

Obstoječi predpisi pri upniku povzročajo nesorazmerje med poslovno in davčno bilanco in mu zaradi nepriznanih slabitev terjatev povzročajo dodatno finančno breme, ki poslabšuje njegovo tekočo likvidnost. Zaradi dolžnikovega neplačila ostane brez prilivov iz naslova poplačila terjatve, medtem ko pri plačilu davka od dohodka teh terjatev ne sme šteti v odbitno postavko pri izračunu davčne osnove.

V teoretičnem delu bomo preverjali hipotezo H2 z navedbo pravil iz obstoječe zakonodaje, pojasnil pristojnih uradov ter izrečenih upravnih sodb. V nadaljevanju bomo s praktičnim primerom slabitve terjatve na podlagi prijave v stečajni postopek prikazali vpliv na tekočo plačilno sposobnost upnika v insolvenčnem postopku v Sloveniji ter naredili primerjavo obravnave teh postopkov na Hrvaškem in v Srbiji.

4

S pomočjo spoznanj, do katerih bomo prišli pri preverjanju hipotez H1, H1a ter H2, bomo predvideli, ali je upravičena sprememba obstoječe davčne zakonodaje v smislu izboljšanja položaja upnika v insolvenčnem postopku.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da v ekonomskem in poslovnem okolju ne bo bistvenih sprememb. Zmanjšan obseg poslovanja, plačilna nedisciplina in prezadolženost poslovnih subjektov so stalnica v poslovnem okolju že nekaj let in ne pričakujemo večjih odmikov.

Glede na velik obseg obravnavane tematike se bomo pri predstavitvi insolvenčne zakonodaje po ZFPPIPP postavili v vlogo upnika v insolvenčnih postopkih. Pozornost bomo posvetili aktualnim problemom uporabe in upoštevanja zakonskih okvirov, predvsem ZDDPO-2 in ZDDV-1 pri poslovanju gospodarskih subjektov. Pri tem bomo upoštevali izdana Pojasnila Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in izsledke sodnih praks v Sloveniji. Izvzeli bomo insolvenčne postopke nad fizičnimi osebami.

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja

Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili deskriptivni pristop. U okviru tega se bomo z metodo deskripcije osredotočili na proučevanje veljavne zakonodaje in predpisov s področja obravnavane tematike. Za primerjavo teoretičnih izhodišč s primeri iz prakse bomo uporabili metodo sinteze. Z metodo kompilacije bomo povzeli stališča, pripombe in predloge Evropske komisije ter strokovne javnosti za podjetništvo v Sloveniji za izbrano tematiko.

H1 in H1a bomo dokazovali z dinamično raziskavo, s katero bomo analizirali izvajanje insolvenčne zakonodaje po posameznih postopkih v časovnem obdobju. S pomočjo matematičnih izračunov bomo dobili povprečne vrednosti in deleže ter ugotavljali spremembe med posameznimi leti.

Za izračune in analizo bomo uporabili podatke iz Sodne statistike, in sicer:

o število prejetih in število rešenih insolvenčnih zadev v posameznem letu (2010–

2015) na okrožnih sodiščih,

o število rešenih zadev na okrožnih sodiščih v posameznem letu (2010–2015) po

dolžini trajanja posameznega postopka, znotraj posameznih opredeljenih

časovnih razredov. Trajanje postopka se šteje od dneva, ko je prvostopenjsko

sodišče prejelo zadevo v reševanje, do dneva, ko je bila zadeva

prvostopenjskega sodišča označena kot končana,

o število rešenih zadev v odstotku glede na izbrane časovne razrede iz prejšnje

alineje,

o povprečni čas reševanja posameznega postopka v mesecih.

Na osnovi teh podatkov bomo s pomočjo aritmetične sredine izračunali dolžino trajanja posameznih postopkov (postopkov prisilne poravnave, stečajnih postopkov nad pravnimi osebami, postopkov prisilne likvidacije, postopkov poenostavljene prisilne

5

poravnave ter postopkov preventivnega prestrukturiranja) v obdobju med letoma 2010 in 2015. Na podlagi izračunov bomo izpostavili insolvenčni postopek, ki bo časovno najdaljši in poskušali ugotoviti dejavnike in vzroke za takšno stanje.

H2 bomo dokazovali v drugem delu, ki bo empiričen, saj bo temeljil na prikazu praktičnega primera prijave terjatev upnika v stečajni postopek in vplivu tega postopka na upnikovo finančno poslovanje. Skozi davčni vidik bomo analizirali prijavljene terjatve izbranega podjetja v insolvenčne postopke v Sloveniji in v nadaljevanju naredili primerjavo teh podatkov po veljavni zakonodaji na Hrvaškem in v Srbiji.

6

2 INSOLVENČNO PRAVO

2.1 Pojem insolventnosti

Pojem insolventnosti je opredeljen v drugem odstavku 14. členu ZFPPIPP, ki določa, da je dolžnik trajneje nelikviden, če:

o zamuja s plačili svojih obveznosti več kot dva meseca in če te presegajo 20

odstotkov zneska vseh obveznosti, objavljenih v zadnjem letnem poročilu,

o če na računih v zadnjih dveh mesecih nima zadosti sredstev za poplačilo

izvršnice ali plačilo sklepa o izvršbi,

o če pri ponudnikih plačilnih storitev nima odprtega vsaj enega bančnega računa

in sklepa o izvršbi ni poravnal po preteku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa.

V nadaljevanju druga točka v drugem odstavku 14. člena ZFPPIPP navaja, da je dolžnik s statusom gospodarske družbe, podjetnika ali zasebnika trajneje nelikviden, če je bil nad njim izveden postopek prisilne poravnave ali postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil zaključen s pravnomočno potrditvijo poravnave in za več kot dva meseca zamuja:

o s plačilom svojih obveznosti iz prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne

poravnave,

o s plačilom svojih obveznostih, nastalih pred začetkom postopkov zaradi

insolventnosti, ki jih ima do ločitvenih upnikov,

o z izvedbo drugih ukrepov iz načrta finančnega prestrukturiranja.

Da je postal dolžnik s statusom gospodarske družbe, podjetnika ali zasebnika dolgoročno plačilno nespodoben, se glede na tretji odstavek 14. člena ZFPPIPP domneva tudi:

o če njegove obveznosti presegajo vrednost njegovega premoženja, o če je dolžnik kapitalska družba, pa tudi takrat, če je izguba tekočega leta skupaj

s preteklimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in je ni mogoče pokriti iz drugih virov.

Kot navaja četrti odstavek 14. člena ZFPPIPP pa je dolžnik nesporno insolventen, in tu nasproten dokaz ni dovoljen, če za več kot dva meseca zamuja

o s plačilom plač zaposlenim do višine minimalne plače ter plačilom prispevkov in davkov iz teh plač.

2.2 Finančno-poslovna načela

V zvezi z načeli finančnega poslovanja ZFPPIPP napotuje gospodarske subjekte na uporabo standardov poslovne morale, vestnosti in poštenja. Z napotitvijo na uporabo

7

dobrih poslovnih običajev in poslovne prakse zakonodajalec omogoči oblikovanje novih pravnih pravil oziroma pravnih virov in s tem učinkovito ureditev gospodarskih pogodbenih razmerij, tako da pravila poslovne prakse gospodarskemu subjektu zagotavljajo učinkovito poslovanje, hkrati pa ohranjajo predvidljivost in urejenost ter s tem pravno varnost (Kranjc 1998, povzeto po Korže 2014, str. 178).

Gospodarski subjekti morajo poslovati v skladu s finančno-poslovnimi načeli:

o rentabilnosti,

o zanesljivosti,

o likvidnosti,

o kapitalske ustreznosti,

o trajne solventnosti in

o obvladovanja tveganj.

2.3 Načela insolvenčnih postopkov

Načela insolvenčnega prava po ZFPPIPP so vodilo pristojnim organom pri vodenju postopkov:

o Načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIP)

V skladu s tem načelom je treba v insolvenčnih postopkih vse upnike, ki so v enakem položaju obravnavati enako. S tem se jim zagotovi pravično poplačilo njihovih terjatev.

o Načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP)

V skladu s tem načelom je treba insolvenčne postopke voditi tako, da se za upnike zagotovijo pogoji, ki so najugodnejši glede višine in rokov plačila. Za insolvenčne postopke je torej značilno, da so v ospredju interesi dolžnikovih upnikov, ki morajo biti pred interesi družbenikov.

o Načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP)

Načelo hitrosti postopka sodiščem in drugim udeležencem v postopku nalaga, da mora postopek potekati hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja. Zakon določa, da morajo sodišča svoja procesna dejanja izvajati v rokih, določenih z zakonom ter nadzorovati, da tudi upravitelji svoje delo opravijo v času, ki je zakonsko določen. Zakon prav tako sodiščem in drugim državnim organom nalaga, da morajo zadeve, v katerih je udeležen stečajni dolžnik, prednostno obravnavati.

o Obveznost mediacije (48. a- in 48. b-člen ZFPPIPP)

Kadar sodišče, ki vodi insolvenčni postopek, oceni, da je to smiselno, napoti stranke v postopku in upravitelja na postopek mediacije. Ta mora biti končan v roku 30 dni. Za postopek mediacije se lahko stranke in upravitelj sporazumejo tudi pred vložitvijo tožbe.

8

2.4 Postopki insolventnosti

Po ZFPPIPP se postopki insolventnosti začnejo s predhodnim postopkom in v kolikor sodišče s sklepom potrdi pogoje za začetek postopka, se nadaljuje glavni postopek.

Upnik ima po 55. členu ZFPPIPP možnost prijaviti svojo udeležbo v predhodnem postopku, če verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika. V glavnem postopku upnik uveljavlja svojo terjatev do dolžnika.

2.5 Organi insolvenčnih postopkov

Stvarno in krajevno pristojno sodišče (51.–53. člen ZFPPIPP)

O postopku zaradi insolventnosti odloča okrožno sodišče, na katerem ima insolventni dolžnik svoj sedež oziroma stalno prebivališče. V postopkih sodi sodnik posameznik. Procesna dejanja, kot so obveščanje in objave, opravlja sodniški pomočnik. Zaradi sprejetih zavez o zmanjšanju sodnih zaostankov so z novelo zakonodaje v letu 2013 določene nove pristojnosti samostojnim sodniškim pomočnikom in strokovnim sodelavcem.

Upravitelj (97. in 98. člen ZFPPIPP)

Sodišče s sklepom o začetku postopka zaradi insolventnosti imenuje upravitelja. Svoje

naloge opravlja kot fizična oseba ali preko registrirane dejavnosti. Biti mora član

zbornice upraviteljev Slovenije.

V stečajnem postopku upravitelj zastopa insolventnega dolžnika in vodi njegove posle ter v skladu z zakonom varuje in uresničuje interese upnikov. Sodišču mora predložiti poročila in sezname preizkušenih terjatev.

Na nemškem kongresu stečajnih upraviteljev je bila izpostavljena potreba po ureditvi statusa poklica stečajnega upravitelja. V stečajni ureditvi se namreč najdejo samo določila za odstavitev, odpustitev, honorar in odgovornost stečajnega upravitelja v navezavi na posamičen stečajni postopek. Zvezno sodišče (Bundesgerichtshof) je kot možnost določilo, da se upošteva pravo na področju poklica, kateremu upravitelj pripada (Vallender, 2015).

Upniški odbor (76. do 96. a-člen ZFPPIPP)

Upniški odbor je organ upnikov. Svoje naloge opravlja v skladu z zakonom in v imenu vseh upnikov, ki so stranke v postopku.

Oblikuje se na zahtevo upnikov v postopku prisilne poravnave in v stečajnem postopku. Število članov, ki mora biti liho, določi sodišče. Število ne sme biti manjše od tri in ne večje od enajst. Za člana je praviloma lahko izvoljen vsak upnik, ki je v roku prijavil svojo terjatev. O izidu volitev odloči sodišče s sklepom.

9

Odbor lahko pregleda poslovne knjige in vse dokumente, ki jih je prevzel upravitelj v stečajnem postopku. O zahtevah odločajo na sejah, na katerih ima vsak član en glas. V kolikor to zahtevajo upniki, jih obvešča o stanju stečajne mase.

Za upnika je smiselno sodelovanje v upniškem odboru, saj mu je s tem omogočen tekoč vpogled v potek stečajnega postopka, omogočena mu je nadzorna funkcija nad delom stečajnega upravitelja (predlog za razrešitev) in predsednika stečajnega senata (ugovori zoper njegove odredbe), omogočeno pa mu je tudi usmerjanje najpomembnejših odločitev v stečajnem postopku (soglasja k načinu in ceni prodaje premoženja …) (Lipovec in Savnik, 1996, str. 104).

Crhová in Paseková (2013, str. 2888) navajata, da v Nemčiji ob izpolnjevanju določenih pogojev sodišče lahko imenuje predhodni upniški odbor (preliminary creditors’ committee) že pred razglasitvijo stečaja ali po razglasitvi, in ta ima tako vpliv na potek celotnega stečajnega postopka. Predhodni upniški odbor je pooblaščen za imenovanje stečajnega upravitelja.

10

3 POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE

3.1 Splošne določbe

Predlog prisilne poravnave je po 143. členu ZFPPIPP ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje ali odložitev rokov za plačilo svojih navadnih terjatev. Vsem upnikom je potrebno ponuditi enake deleže in roke plačila njihovih navadnih terjatev ter obresti po enaki obrestni meri.

Dolžnik, ki ima status gospodarske družbe, lahko po 144. členu ZFPPIPP upnikom po svoji izbiri ponudi:

o da pristanejo na zmanjšanje in odložitev zapadlosti svojih navadnih terjatev,

o da te terjatve prenesejo na dolžnika v obliki stvarnega vložka kot povečanje

osnovnega kapitala dolžnika.

Začetek postopka prisilne poravnave pa ne učinkuje na zavarovane in prednostne terjatve ter izločitvene pravice.

3.2 Položaj upnika v prisilni poravnavi

3.2.1 Prijava terjatev v postopek prisilne poravnave

Prijava navadnih terjatev do dolžnika, ki je v prisilni poravnavi, upniku ni potrebna, vendar v tem primeru nima pravice do glasovanja o prisilni poravnavi. Zato je priporočljivo, da jih upnik prijavi sodišču, ki vodi postopek, v roku enega meseca po objavi oklica o začetku postopka. Prijava je smiselna tudi zato, da se hkrati preveri usklajenost medsebojnih računovodskih evidenc.

Za prijavo je potrebno sestaviti dokument, na katerem upnik navede:

o sodišče, ki vodi postopek,

o svoje podatke,

o podatke o dolžniku, opravilno številko postopka ter datum izdaje sklepa,

o seznam terjatev,

o izračun pogodbenih ali zamudnih obresti od odprtih terjatev do dneva začetka

postopka prisilne poravnave.

Plačilo sodne takse z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je začela veljati s 1. 1. 2011, ni več potrebno.

Sodišče, ki vodi postopek, pozove upnike h glasovanju. Pravico glasovati ima vsak upnik (razen npr. če ima položaj povezane osebe), katerega terjatev je priznana ali verjetno izkazana.

Po določilih 205. člena ZFPPIPP je prisilna poravnava sprejeta, če za sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni zneski terjatev predstavljajo vsaj 6/10 vsote ponderiranih

11

zneskov vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev upnikov, ki so izkazane v postopku.

Za upnike ki ne glasujejo, se smatra, da so glasovali proti.

Ko sodišče prejme poročilo upravitelja o izidu glasovanja, mora izdati sklep o potrditvi prisilne poravnave v roku treh delovnih dni. S sklepom sodišče ugotovi njeno vsebino, tako da dolžniku naloži plačilo v usteznem deležu, plačilnih rokih in obrestni meri.

Vsak upnik, ki sodeluje v potrjeni prisilni poravnavi, ima od sodišča pravico zahtevati, da razveljavi potrditev v primeru, če lahko insolventni dolžnik poravna terjatve upnikov, v potrjeni prisilni poravnavi, in sicer v znesku vseh navadnih terjatev (219. člen ZFPPIPP).

Tožbo mora vložiti v šestih mesecih po poteku roka za plačilo terjatev, ki je določen v potrjeni prisilni poravnavi. Če pride do sprejetja prisilne poravnave na goljufiv način, lahko upnik vloži tožbo v roku dveh let po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.

3.2.2 Pravne posledice potrjene prisilne poravnave na terjatve upnikov

Po 161. do 164. členu ZFPPIPP za vse terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, velja, da se:

o nedenarne terjatve upnika po tržni vrednosti pretvorijo v denarne terjatve,

o denarne in nedenarne terjatve upnikov, katerih predmet so občasne dajatve,

spremenijo v enkratne denarne terjatve,

o pobotajo terjatve, če ob začetku postopka prisilne poravnave hkrati obstajajo

medsebojne terjatve in obveznosti.

Na podlagi 217. člena ZFPPIPP lahko sodišče tudi po pravnomočnosti sklepa o potrditvi

prisilne poravnave odloča o terjatvi, ki ni bila ugotovljena v postopku prisilne poravnave

ter z odločbo presodi, da je terjatev obstajala ob začetku postopka. Insolventnemu

dolžniku naloži plačilo celotne terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, ki so določeni v

potrjeni prisilni poravnavi.

Na prednostne in zavarovane terjatve ter izločitvene pravice začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje.

12

4 STEČAJNI POSTOPEK


Stečaj se uporabi kot skrajno sredstvo nad insolventnim dolžnikom, v kolikor nista mogoči sanacija in prisilna poravnava, ki bi ohranili njegov obstoj.

V stečajnem postopku je potrebno upoštevati načela univerzalnosti, sorazmernosti, unovčenja, koncentracije, omejevanja tveganj in omejevanja dolžnikovih pravic (Bratina, Jovanovič, Podgorelec in Primec 2010, str. 679).

4.2 Terjatve upnika v stečajnem postopku

4.2.1 Prijave terjatev v stečajni postopek

Upnik, ki ima odprte terjatve do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, mora svoje terjatve prijaviti sodišču, ki je pristojno za vodenje postopka. Prijave so možne v roku treh mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES. Če upnik terjatev ne prijavi v roku, le-te propadejo in niso nikoli poplačane.

Za prijavo je potrebno sestaviti dokument, na katerem upnik navede:

o sodišče, ki vodi postopek,

o svoje podatke,

o podatke o stečajnem dolžniku, opravilno številko postopka ter datum izdaje

sklepa,

o seznam terjatev,

o izračun zamudnih obresti od odprtih terjatev do datuma oklica stečajnega

postopka.

Plačilo sodne takse z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je začela veljati s 1. 1. 2011, ni več potrebno.

V primeru, da je bila nad dolžnikom najprej uvedena prisilna poravnava in se je ta nadaljevala v stečajni postopek, je prav tako potrebna prijava terjatev v stečajni postopek.

V kolikor je v interesu upnika, ima po 231. členu ZFPPIPP možnost, da poda predlog za začetek stečajnega postopka, če verjetno izkaže:

o svojo terjatev do dolžnika in

o okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom terjtve, ki presega dva meseca.

Ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka mora predlagatelj zagotoviti predujem. V 233. členu ZFPPIPP so navedene izjeme, ki so predujma oproščene. Sodišče mora v roku treh delovnih dni po prejemu dolžniku vročiti predlog upnika za

13

začetek stečajnega postopka in dolžnika pozvati, da v roku 15 dni vloži ugovor, če meni, da terjatev upnika ne obstaja ali da ni insolventen.

Dolžnik lahko sodišču predlaga, naj odločanje o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka odloži, če bo insolventnost odpravil s finančnim prestrukturiranjem. V tem primeru sodišče imenuje upravitelja, ki nadzoruje poslovanje dolžnika zaradi preverjanja razlogov za začetek postopka.

Sklep o začetku stečajnega postopka mora sodišče po 242. členu ZFPPIPP objaviti v istem dnevu kot je bilo izdano. Z oklicem so upniki obveščeni o začetku postopka in pozvani, da v treh mesecih po objavi prijavijo svoje terjatve ter izločitvene in ločitvene pravice.

4.2.2 Pravne posledice začetka stečajnega postopka na terjatve upnikov

Pravne posledice, ki so navedene v 252. do 256. členu ZFPPIPP, nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka in na terjatve upnikov učinkujejo na enak način kot v postopku prisilne poravnave.

Na ločitvene pravice in terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico praviloma začetek stečajnega postopka ne vpliva. Posebna pravila, ki veljajo za prijavo terjatev izločitvenih in ločitvenih pravic so navedena v ZFPPIPP v členih od 296 do 299.

Nekateri upniki skušajo zavarovati svoje terjatve in si tako zagotoviti prednost pri poplačilu ali kako drugače priti do poplačila pred drugimi upniki. Pri tem pa ne razmišljajo o tem, da so takšna pravna dejanja, storjena v določenem obdobju pred začetkom stečajnega postopka, ki so na škodo ostalih upnikov, izpodbojna (Kebrič, 1995, str. 5).

Razdelitvena masa je del stečajne mase, ki je unovčen in namenjen plačilu terjatev upnikov v postopku.

14

5 POSTOPEK PRISILNE LIKVIDACIJE


Postopke prisilne likvidacije ZFPPIPP obravnava 6. poglavje, v členih 420 do 423, in se uporabljajo v primerih, ko sodišče izvede postopke likvidacije pravne osebe. Sodišče začne postopek po uradni dolžnosti ali na predlog osebe, ki je po zakonu upravičena predlagati začetek postopka.

Če se v postopku ugotovi, da je pravna oseba, nad katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, insolventna, mora upravitelj v njenem imenu sodišču predlagati, da se začne stečajni postopek.

5.2 Položaj upnika v postopku prisilne likvidacije

Upniki niso stranke postopka. Prav tako se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor.

15

6 IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE


Izbris iz sodnega registra brez likvidacije ZFPPIPP obravnava 7. poglavje, v členih 424 do 444. Za ta postopek je pristojno sodišče, na področju katerega ima pravna oseba svoj sedež.

Pravna oseba se po določilih 427. člena ZFPPIPP izbriše iz sodnega registra brez likvidacije:

o če ne posluje, nima premoženja in obveznosti,

o če ne posluje na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register,

o če obstajajo drugi pogoji, ki so določeni v zakonu kot razlog za izbris.

Razlog iz prve točke je dosežen, če v dveh zaporednih poslovnih letih pravna oseba ne predloži svojega letnega poročila na AJPES. Razlog iz druge točke je dosežen, če na poslovnem naslovu ne sprejema uradnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana oziroma če lastnik objekta, kjer je poslovni naslov, ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Enako velja v primeru, če navedeni poslovni naslov ne obstaja.

6.2 Položaj upnika pri izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije

Upnik ni upravičen predlagati izbrisa dolžnika iz sodnega registra, lahko pa po 432. členu ZFPPIPP priglasi svojo udeležbo v postopku, če dokaže, da bi z izbrisom bil kršen njegov interes. Ugovor lahko vloži v dveh mesecih od objave sklepa o začetku postopka izbrisa.

Na pravice upnika izbris iz sodnega registra po 442. členu ZFPPIPP ne vpliva. Upnik ima na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, pravico zahtevati plačilo terjatve, ki jo ima do pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov. Od članov poslovodstva oziroma organa nadzora pravne osebe, ki je izbrisana, ima pravico zahtevati povrnitev škode.

16

7 IZVAJANJE INSOLVENČNE ZAKONODAJE V SLOVENIJI

7.1 Novele in dopolnitve insolvenčne zakonodaje

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je bil sprejet 17. 12. 2007.

V letu 2009 sta bili sprejeti noveli ZFPPIPP-A in ZFPPIPP-B, s katerima je bilo urejeno zakonsko pooblastilo glede pridobivanja osebnih in drugih podatkov v povezavi z varstvom osebnih podatkov. Dopolnjene so bile zakonske podlage za učinkovitejše vodenje postopkov. S tem se je zagotovil ustrezni nadzor nad dolžnikom pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, če je ta predlagal odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka.

V letih 2010 in 2011 sta bili sprejeti še noveli ZFPPIPP-C in ZFPPIPP-D, katerih namen je povečanje učinkovitosti postopkov z določitvijo enotne stvarne pristojnosti okrožnih sodišč za vse postopke, enotne krajevne pristojnosti Višjega sodišča v Ljubljani za vse postopke ter dodatne pristojnosti sodniških pomočnikov pri enostavnejših procesnih dejanjih. Za večjo profesionalizacijo in usposobljenost upraviteljev ter nadzora nad njimi se je uvedla Zbornica upraviteljev. Pomembnejša sprememba je bila ponovna vzpostavitev minimalnega poplačila upnikov v postopku prisilne poravnave v višini 50 % v obdobju največ štirih let.

Osrednji cilj novel ZFPPIPP-E in ZFPPIPP-F iz leta 2013 je bil poleg dodatnih okrepitev upravičenja upnikov in zagotovitve racionalizacije poslovanja sodišč pri vodenju postopkov zaradi insolventnosti zagotavljanje pogojev za učinkovitejše finančno prestrukturiranje poslovnih subjektov ter ohranjanje njihove dejavnosti in delovnih mest.

V aprilu 2016 (Ur. l. RS 27/2016) so objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP-G. Najpomembnejša novost je uvedba možnosti preventivnega prestrukturiranja za majhne gospodarske družbe, medtem ko je uvedba poenostavljene prisilne poravnave možna samo za mikro družbe s ciljem zavarovati položaj upnikov. Pomembne spremembe se nanašajo tudi na postopek osebnega stečaja, namen katerih je preprečitev zlorabe pravic s strani stečajnih dolžnikov.

Po mnenju Evropske komisije (2015, 2016) še vedno obstaja manevrski prostor za jasno povečanje učinkovitosti in izboljšanje kakovosti pravosodnega sistema. Odpravljanje sodnih zaostankov, zagotavljanje hitrega izvajanja sodne oblasti in izboljšanje kakovosti je še vedno prednostna naloga, med drugim tudi zaradi učinka na poslovno okolje in naložbeno ozračje.

Afme (2016) na podlagi opravljene analize obstoječe insolvenčne zakonodaje v EU predlaga implementacijo enotne metodologije teh postopkov v EU, ki naj temelji na metodi »delujočega podjetja«, uveljavitvi in izobraževanju strokovnjakov na področju prestrukturiranja in insolvenčnih primerov na nacionalni in mednarodni ravni, uvedbi standardov za administratorje in stečajne upravitelje v mednarodnih postopkih.

17

7.2 Vpogled v sodno statistiko

7.2.1 Insolvenčni postopki v obdobju 2010–2015

Evropska komisija je v svojem pregledu pravosodja v Evropski uniji za 2016 (The 2016 EU Justice Scoreboard, 2016) objavila nove podatke o povprečnem času reševanja insolvenčnih postopkov v državah članicah EU. Slovenija je v letu 2015 skrajšala trajanje teh postopkov v primerjavi z letom 2014 za 14 mesecev. V letu 2014 je bil povprečni čas reševanja postopkov 24 mesecev, v letu 2015 pa se je zmanjšal na 10 mesecev. Tako se je Slovenija z letom 2015 po hitrosti reševanja insolvenčnih postopkov uvrstila na drugo mesto med 28 državami članicami Evropske unije. Povprečno trajanje reševanja insolvenčnih postopkov med državami članicami se je v letu 2015 povečalo na slabih 24 mesecev, kar je 4 mesece več, kot je bilo v letu 2014, ko je povprečje med državami članicami znašalo 20 mesecev. Če primerjamo tekoče podatke v Sloveniji z letom 2014, ko je povprečni čas reševanja insolvenčnih postopkov trajal 24 mesecev, je s tem časom zaostajala za Nemčijo in Avstrijo, kjer je povprečni čas reševanja postopkov trajal 14 oziroma 13 mesecev. Če pogledamo statistiko za leto 2015, pa vidimo, da je Slovenija skrajšala povprečni čas za reševanje insolvenčnih postopkov s 24 na 10 mesecev, medtem ko sta ostali državi ostali na enaki časovni ravni reševanja postopkov, Nemčija 14 in Avstrija 13 mesecev, kot je razvidno iz slike 1.

Slika 1: Povprečni čas trajanja insolvenčnih postopkov v državah članicah EU

Vir: (European Commission, 2016)

V nadaljevanju bomo to objavo primerjali s podatki iz Sodne statistike od leta 2010 do 2015, ker želimo podatke podrobneje razčleniti po posameznih insolvenčnih postopkih in ugotoviti, ali kateri postopek izstopa glede na dolžino trajanja. Omejili se bomo samo na zbirne podatke okrožnih sodišč, zanemarili pa bomo podatke iz nadaljnje obravnave teh postopkov na Vrhovnem sodišču, ker nas zanimajo predvsem redni postopki. Po poročilih o trajanju postopkov za okrožna sodišča po vrstah zadev smo zbrali število rešenih zadev po posameznih letih, ki pripadajo izbranim časovnim razredom. Časovni razredi so opredeljeni:

18

o do 1 meseca,

o nad 1 do 3 mesece,

o nad 3 do 6 mesecev,

o nad 9 do 12 mesecev,

o nad 1 do 2 leti

o nad 2 do 3 leta in

o nad 3 leta.

Podatke o številu rešenih primerov po posameznih insolvenčnih zadevah smo pomnožili z aritmetično sredino posameznega časovnega razreda in tako dobili povprečno število mesecev reševanja zadev, ki smo ga delili s številom primerov, da smo prišli do podatka o povprečnem številu mesecev reševanja posameznega insolvenčnega postopka v določenem letu.

Pri zadnjem časovnem razredu smo povprečno število let izračunali tako, da smo iz podatkov Sodne statistike o številu starejših nerešenih zadevah na okrožnih sodiščih po posameznih letih za obdobje 1990 do 2014 izračunali razliko (nerešenot – nerešenot-1). Dobljeni rezultat, ki predstavlja število rešenih primerov, smo pomnožili z ustreznim številom let. Zaradi primerljivosti smo podatke, prikazane v letih, pretvorili v mesece.

7.2.2 Število rešenih postopkov in njihov povprečni čas reševanja

Med cilji sprejetih sprememb in dopolnitev ZFPPIPP je povečanje učinkovitosti postopkov. Na podlagi zbranih podatkov smo preverjali, kako te spremembe učinkujejo na insolvenčne postopke nad pravnimi osebami.

Preverili bomo trditve, ki smo jih oblikovali na osnovi sprejetih hipotez H1 in H1a:

o Slovenija je s spremembami in dopolnitvami ZFPPIPP v letu 2013 sprejela ukrepe,

s katerimi se je skrajšal čas reševanja insolvenčnih postopkov nad pravnimi

osebami.

Po podatkih, ki jih je objavila Svetovna banka za leto 2015, reševanje postopkov zaradi insolventnosti v Sloveniji traja v povprečju deset mesecev. V tem izračunu so zajeti postopki nad pravnimi in fizičnimi osebami. Nas pa zanima, kakšen je povprečni čas reševanja postopkov pri pravnih osebah. Na podlagi zbranih podatkov iz Sodne statistike o številu rešenih zadev po izbranih časovnih razredih smo izračunali povprečni čas reševanja po posameznih postopkih. Za leto 2015 še ni podatkov v tej obliki, zato nismo računali sami, temveč smo vzeli podatek, ki je objavljen v Sodni statistiki 1–9 2015.

Izračun za obdobje od leta 2010 do septembra 2015 ne kaže bistvenih sprememb pri reševanju posameznih postopkov. Insolvenčni postopki pri pravnih osebah se v tem obdobju niso skrajšali. Povprečni čas reševanja insolvenčnih postopkov nad pravnimi osebami se v tem obdobju giblje med 8 in 9 meseci, kar je razvidno iz tabele 1. V objavljenem povprečju vseh insolvenčnih zadev za leto 2015, ki je 10 mesecev, so zajeti tudi postopki nad fizičnimi osebami in celotno leto 2015. Sklepamo, da je povprečni čas

19

reševanja vseh insolvenčnih zadev daljši zaradi insolvenčnih postopkov nad fizičnimi osebami.

Tabela 1: Povprečni čas reševanja postopkov v mesecih

2010 2011 2012 2013 2014 2015

Prisilna poravnava 7 7 8 8 8 7

Stečajni postopek nad pravno osebo

14 11 11 13 17 15

Prisilna likvidacija 7 6 7 6 5 7

Poenostavljena prisilna poravnava - - - - 5 4

Preventivno presktrukturiranje - - - - 6 8

Povprečno trajanje v mesecih 9 8 9 9 8 8

Vir podatkov: (RS, Ministrstvo za pravosodje, 2010–2015)

Pred sprejemanjem dopolnitev insolvenčne zakonodaje zakonodajalec vedno naredi primerjavo z ureditvijo v drugih pravnih sistemih EU in veljavnem pravu v EU. Če primerjamo podatke za Slovenijo v letu 2015 s podatki za Nemčijo in Avstrijo, vidimo, da povprečni čas reševanja insolvenčnih zadev v teh državah ostaja na enaki ravni kot v preteklih letih. V Nemčiji je povprečni čas reševanja teh postopkov 14 mesecev, v Avstriji pa 13 mesecev.

Ker Slovenija v letu 2015 izstopa po povprečnem času reševanja insolvenčnih postopkov glede na podatke iz preteklih let, nas v nadaljevanju zanima, kako se je po letih povečevalo število rešenih primerov v primerjavi s prejetimi primeri. Ker za leto 2015 razpolagamo samo s podatki od januarja do septembra, bomo ta podatek preračunali na povprečno letno raven.

Tabela 2: Prejeti in rešeni postopki

2010 2011 2012 2013 2014 2015

Rešeni postopki 507 843 881 979 1239 1596

Povečanje v % tn - tn-1 - 66,27 4,51 11,12 26,56 28,81

Prejeti postopki 811 1131 1069 1458 1675 1461

Povečanje v % tn - tn-1 - 39,46 - 5,48 36,39 14,88 - 12,78

Rešeno / prejeto v % 62,52 74,54 82,41 67,15 73,97 109,24


Letni prirast rešenih postopkov v insolvenčnih postopkih nad pravnimi osebami je po sprejetju novele ZFPPIPP-F v letu 2013 zadovoljiv, saj število rešenih primerov letno narašča po 26 in 29 odstotkov, zato sklepamo, da se nameni in cilji novele uresničujejo.

Če pogledamo gibanje števila prejetih zadev v insolvenčnih postopkih nad pravnimi osebami, je prav tako razbrati letno povečevanje. Čeprav smo za leto 2015 podatke za devet mesecev preračunali na letno raven, je nastalo odstopanje (zmanjšanje) teh postopkov v primerjavi z letom 2014. Iz javne objave podatkov o začetih postopkih nad insolventnimi pravnimi osebami za leto 2015 je ta podatek 1416 (AJPES, 2016, slika 2).

20

Iz tega predvidevamo, da bodo tudi podatki iz Sodne statistike za celotno leto 2015 potrdili naš izračun. V naslednjih izračunih bomo preverili, pri katerih postopkih se je v letu 2015 zmanjšalo število prejetih zadev.

o V dolžini trajanja insolvenčnih postopkov je očitno, da izstopajo postopki

osebnih stečajev fizičnih oseb.

Čeprav je namen našega dela analizirati insolvenčne postopke nad pravnimi osebami, je zaradi velikega vpliva postopkov insolventnosti nad fizičnimi osebami pomembno, da ugotovimo vzroke za takšno stanje.

Odgovor je treba iskati v specifičnosti postopkov osebnih stečajev fizičnih oseb, ki so dejansko sproženi z namenom doseči odpust obveznosti. Ti postopki po zakonu trajajo najmanj dve leti in največ pet let. Po podatkih Sodne statistike 1–9 2015 (Sodna statistika 2015, stran 303) je po stanju na dan 30. 9. 2015 število nerešenih zadev v postopkih osebnih stečajev 8795, v letu pred tem pa 6694 (Sodna statistika 2014, stran 92). Iz teh dejstev je upravičeno sklepati, da insolvenčni postopki nad fizičnimi osebami podaljšujejo dolžino trajanja vseh postopkov in višajo izračune povprečnega časa trajanja vseh insolvenčnih postopkov. Glede na število nerešenih zadev, ki se je iz leta 2014 do septembra 2015 povečalo za 2101, ki kar za dvakrat presega število rešenih osebnih stečajev v prvih devetih mesecih 2015, je utemeljeno pričakovati, da bo vpliv teh postopkov na skupno povprečje tudi naprej zelo velik.

o Pri insolvenčnih postopkih nad pravnimi osebami imajo po pričakovanju

najdaljši čas reševanja stečajni postopki.

Ti postopki so v povprečju enkrat daljši od postopkov prisilne poravnave, postopkov prisilne likvidacije ter postopkov preventivnega prestrukturiranja. Po izračunih, narejenih na podlagi izbranih časovnih razredov v letu 2014, je povprečni čas reševanja stečajnih postopkov 17 mesecev in je v primerjavi s preteklimi leti daljši. Če primerjamo število rešenih zadev v obravnavanem obdobju od leta 2010 do 2014, se je število v povprečju povečevalo za 26 % letno. Povečanje gre delno pripisati izvajanju projekta Lukenda iz leta 2005, katerega cilj je bil s povečanjem števila zaposlenih v pravosodju zmanjšati oziroma odpraviti sodne zaostanke do konca leta 2010. Ker cilj ni bil dosežen, se je projekt izvajal tudi naslednja leta. Drugi pozitivni učinek na hitrost reševanja teh postopkov je prinesla novela ZFPPIPP-C z uvedbo dodatnih pristojnosti sodniških pomočnikov pri enostavnejših procesnih dejanjih.

Po mnenju pravosodja so glavni razlog dolgotrajnosti stečajnih postopkov predvsem dolgotrajni pravdni postopki, sproženi zaradi ugotavljanja prerekanih terjatev in pravic ter izpodbijanja pravnih dejanj. Ker se te pravde večinoma rešujejo na gospodarskih oddelkih okrožnih sodišč, ki po obsegu pripada in zadev v reševanju sodijo med najbolj obremenjena sodišča v državni, so ti pravdni postopki dolgotrajni, kar posledično generira dolgotrajnost stečajnih postopkov. Upravičeno je pričakovati, da bi okrožna in višja sodišča z ustrezno spremembo organizacije dela ali kadrovskimi prerazporeditvami preko pospešenega reševanja pravdnih postopkov pozitivno vplivala tudi na hitrejše zaključevanje stečajnih postopkov (Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, 2014, stran 23).

21

o Povečalo se je število insolvenčnih postopkov, ki ohranjajo obstoj pravnih

oseb (postopek prisilne poravnave, postopek poenostavljene prisilne

poravnave, postopek preventivnega prestrukturiranja).

Postopek poenostavljene prisilne poravnave in postopek preventivnega prestrukturiranja sta nova instrumenta, ki se po podatkih o številu teh postopkov uspešno uveljavljata pri reševanju insolvenčnih pravnih oseb.

Tabela 3: Število insolvenčnih postopkov

2010 2011 2012 2013 2014 2015

Prisilna poravnava 49 47 55 48 41 33

% prisilne p. tn - tn-1 - - 4,08 17,02 - 12,73 - 14,58 - 19,51

Poenostavljena prisilna p. - - - 27 137 169

% poenost. prisilne p. tn - tn-1 - - - - 507,41 23,36

Preventivno prestrukturiranje - - - 1 9 5

% prevent. prestrukt. tn - tn-1 - - - - 900,00 - 44,44


Pričakovati je, da se bo število insolvenčnih postopkov, ki ohranjajo obstoj pravnih oseb, v prihodnje še povečevalo, saj so bile v aprilu 2016 objavljene spremembe in dopolnitve ZFPPIPP-G. S tem je dana možnost preventivnega prestrukturiranja za majhne gospodarske družbe, medtem ko je uvedba poenostavljene prisilne poravnave možna samo za mikro družbe s ciljem zavarovati položaj upnikov.

o Zmanjšalo se je novo število stečajev in postopkov prisilne likvidacije pravnih

oseb.

Namen novele ZFPPIPP je bil ustvariti pogoje za ponovno oživitev insolventnih družb in zmanjšati tiste postopke insolventnosti, ki zanje pomenijo konec obstoja. Iz števila prejetih postopkov stečajev nad pravnimi osebami in postopkov prisilnih likvidacij je nakazan trend, ki sledi temu namenu.

Tabela 4: Število insolvenčnih postopkov

2010 2011 2012 2013 2014 2015

Stečaj nad pravno osebo 742 1065 995 1369 1468 1264

% stečajni p. tn - tn-1 - 43,53 - 6,57 37,59 7,23 - 13,90

Prisilna likvidacija 20 19 19 13 20 20

% prisilna l. tn - tn-1 - - 5,00 - - 31,58 53,85 -


22

Slika 2: Število poslovnih subjektov z začetimi postopki zaradi insolventnosti v letih 2010 do 2015

Vir: (AJPES, 2016)

7.2.3 Nerešeni postopki

o Problem insolvenčnih postopkov ni v dolžini trajanja reševanja teh postopkov,

temveč v številu nerešenih zadev.

Slovenija je sprejela ukrepe za skrajšanje insolvenčnih postopkov, vendar problem

predstavlja število nerešenih primerov, kar dokazujemo v H1a. Problem ostaja v

starejših nerešenih zadevah, predvsem v stečajnih postopkih, ki ostajajo nerešeni tudi

desetletja. Po podatkih Sodne statistike je bilo v septembru 2015 nerešenih še 185

zadev starejših od pet let, kar je razvidno iz tabele 5.

Tabela 5: Nerešeni insolvenčni postopki na dan 30. 9. 2015

Leto prejema

Prisilna poravnava

Stečajni postopek

Prisilna likvidacija

Poenostav. prisilna p.

Preventivno prestrukt.

1990–1995 - 4 - - -

1996–2000 - 17 - - -

2001–2005 - 21 - - -

2006–2010 - 143 - - -

2011–2015 12 2007 6 50 4

Skupaj 12 2192 6 50 4


23

Razloge za tako stanje je v prvi vrsti potrebno iskati pri neodgovornem ozirama napačnem ravnanju poslovodstev in odgovornih oseb pri družbah, ki so se znašle v postopkih insolventnosti. Da bi uresničili svoje interese pred interesi upnikov in zaposlenih, so se izogibali tem postopkom, po navadi z zanikanjem njihovega resničnega stanja. Da bi se take zlorabe preprečile, se je zakonodaja sproti dopolnjevala z ukrepi, ki so izboljšali učinkovitost postopkov insolventnosti. Na podlagi podatkov o številu nerešenih zadev na začetku leta, števila prejetih in števila rešenih zadev smo izračunali delež nerešenih zadev ob koncu posameznega leta. Kar 64 % zadev v primerih insolvenčnih postopkov nad pravnimi osebami v obdobju od 2010 do 2015 ostaja nerešenih. Glede na vsakoletni prirast novih zadev tudi okrepljeno delovanje sodišč in spremembe zakonodaje v korist hitrejšega reševanja niso dovolj, da bi se ta delež nerešenih zadev zmanjševal.

Tabela 6: Delež nerešenih insolvenčnih postopkov

2009 2010 2011 2012 2013 2014

1–9/ 2015

Prejeti - 811 1131 1069 1458 1675 1096

Rešeni - 507 843 881 979 1239 1196

Nerešeni 669 973 1261 1449 1928 2364 2264

% nerešeni - 65,74 59,93 62,19 66,32 65,61 65,43


7.3 Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2015

Zahteve slovenske obrti in podjetništva so predlogi oziroma zahteve zainteresirane strokovne javnosti za zagotovitev boljšega poslovnega okolja. Vsebina njihovih predlogov in zahtev se nanaša tudi na področje insolventnosti. Namen njihovih zahtev je umestitev le-teh v nove dopolnitve obstoječe zakonodaje.

V oddelku III. Za učinkovitejšo izterjavo – za večjo plačilno disciplino obravnavajo tekočo problematiko zaradi insolventnosti in podajajo svoja mnenja in zahteve po naslednjih točkah:

Prisilna poravnava (točka 34)

Institut prisilne poravnave se po njihovem mnenju v mnogih primerih izrablja za oškodovanje manjših upnikov, ki so v podrejenem položaju v primerjavi z večjimi upniki. Pri svojih zahtevah se sklicujejo na spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov. Zaradi odpusta v prisilni poravnavi dogovorjenega deleža obveznosti menijo, da je prisilna poravnava bolj namenjena zaščiti dolžnikov. Njihov predlog je, da bi po izteku določenega, sprejemljivega časovnega obdobja moralo priti do 100-odstotnega poplačila upnikov. Zahtevajo tudi, da se sistemsko uredijo pravice malih upnikov v postopku prisilne poravnave.

24

Iz ZFPPIPP je bilo odpravljeno določilo o minimalnem poplačilu navadnih upnikov v prisilni poravnavi, s čimer se ne strinjajo in zahtevajo vzpostavitev stanja pred to spremembo.

Stečajni postopki (točka 35)

Po mnenju slovenske obrti in podjetništva so postopki predolgi. Ti postopki bi morali biti rešeni hitro in na najbolj učinkovit način. V praksi se ti dolgotrajni postopki po njihovem mnenju prevečkrat končajo le s poplačilom stroškov samega stečajnega postopka, za upnike pa ne ostane nič.

Upravitelj insolvenčnih postopkov (točka 36)

Zahteva interesne skupine je tudi, da se z zakonom prepove, da bi bila za stečajnega upravitelja imenovana ista oseba, kot je bila imenovana za prisilnega upravitelja družbe, katere prisilna poravnava ni uspela. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da upravitelji svoje osebne interese postavljajo pred interesi in koristmi družbe in z oviranjem aktivnosti za uspešno potrditev prisilne poravnave dosežejo začetek stečaja, ker so v tem postopku bolje nagrajeni.

Izenačitev stečaja samostojnega podjetnika (s. p.) s stečajem gospodarske družbe

(točka 37)

V primeru, da vsi dolgovi iz dejavnosti s. p. v stečaju iz preteklega poslovanja niso poplačani iz stečajne mase oziroma niso odpisani v okviru stečajnega postopka, to po njihovem mnenju pomeni oviro za novo možnost poslovanja v prihodnje. Sedaj veljavni ZFPPIPP, ki je izenačil stečaj samostojnega podjetnika posameznika s stečajem potrošnika (osebnim stečajem), bi moral to določilo spremeniti in ločiti gospodarsko dejavnost od osebnega premoženja.

Pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (točka 38)

Za spremembe 442. člena in črtanje 496. člena ZFPPIPP menijo, da je škodljivo za upnike. Postopka izbrisa brez likvidacije se poslužujejo predvsem neodgovorni družbeniki, ki družbo zadolžijo. Z neoddajo bilanc v obdobju dveh let so prosti vseh bremen. Formalno pravno imajo upniki po 442. členu možnost preko spregleda pravne osebnosti terjati neposredno družbenike, vendar v praksi te aktivnosti ne dosegajo rezultatov. Z ukinitvijo osebne odgovornosti družbenikov izbrisane družbe je upnik ostal brez sleherne možnosti, da uveljavi svojo terjatev do družbe.

25

8 DAVČNI VIDIK INSOLVENČNIH POSTOPKOV V SLOVENIJI

8.1 Davčni vidik prisilne poravnave

8.1.1 Davčni vidik prisilne poravnave pri dolžniku

Obračun davka od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2 in ZDavP-2)

V prvem odstavku 367. člena ZDavP-2 je določeno, da mora davčni zavezanec, ki je v postopku prisilne poravnave, sestaviti davčni obračun davka od dohodka pravnih oseb na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, kar je dan pred izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Davčni obračun mora biti izdelan in predložen najpozneje do dneva predložitve načrta finančne reorganizacije, ki mora biti v skladu z ZFPPIPP vedno predložen skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave. Ker možnosti za naknadno predložitev načrta finančnega prestrukturiranja novi ZFPPIPP ne omogoča, je šteti, da mora davčni zavezanec predložiti obračun najkasneje v 20 dneh od izdaje sklepa o začetku postopka prisilne poravnave.

Insolventni dolžnik na osnovi Slovenskih računovodskih standardov (SRS) v svojih poslovnih knjigah opravi odpis obveznosti do dobaviteljev (upnikov) v delu, ki na podlagi Sklepa o potrditvi prisilne poravnave ne bo poplačan.

Računovodsko obravnavo učinkov potrjene prisilne poravnave pri dolžniku obravnava 41. člen ZFPPIPP, ki opredeljuje, da se v izkazu poslovnega izida dolžnika prihodki zaradi prenehanja obveznosti družbe ne pripoznajo na podlagi:

o prenehanja terjatev upnikov, ki so v postopku finančnega prestrukturiranja prenešene v osnovni kapital dolžnika. V tem primeru mora dolžnik pokriti preneseno izgubo in oblikovati kapitalske rezerve za morebitno razliko do celotnega zneska teh obveznosti. V tem primeru dolžnik v desetih letih po potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom roka, v katerem mora izpolniti vse obveznosti, ne sme opraviti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala.

o terjatev, ki so bile zmanjšane v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.

Obračun davka na dodano vrednost (ZDDV-1)

Ta zakon pri začetku prisilne poravnave ne zahteva predložitve posebnega (izrednega) obračuna DDV. Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave, mora predložiti obračun DDV davčnemu organu v 20 dneh po poteku davčnega obdobja.

Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne postopek prisilne poravnave, se davčno obdobje konča na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave (89. člen ZDDV-1).

V postopkih prisilne poravnave in v stečajnih postopkih velja, da si upniki lahko izstopni DDV popravijo v trenutku, ko so njihove terjatve prijavljene in priznane s strani insolvenčnega postopka. Na drugi strani pa je davčni organ zavzel stališče, da morajo

26

tudi insolventni dolžniki izvesti popravek odbitka vstopnega DDV za tisti del, ki jim je bil odpisan zaradi uspešno zaključene prisilne poravnave ali ob zaključku stečajnega postopka, saj odpis obveznosti predstavlja tako okoliščino, ki zahteva izvedbo popravka že odbitnega vstopnega DDV. Številni stečajni upravitelji so mnenja, da ob zaključku teh postopkov niso dolžni izvajati nobenih popravkov DDV. Svoje mnenje utemeljujejo z vsebino ZFPPIPP, po kateri ni sprejemljivo, da bi se po že zaključenem postopku naknadno izkazovale dodatne davčne obveznosti iz naslova transakcij, ki so že bile predmet insolvenčnega postopka (Kaltnekar, 2014).

O vsebinsko enaki zadevi je presojalo tudi Upravno sodišče, ki je v sodbi I U 2020/2009 zavzelo stališče, da je dolžnik dolžan napraviti popravek odbitka vstopnega DDV, ki mu ga ob končanju prisilne poravnave ne bo potrebno plačati. Očitno je, da ZFPPIPP in ZDDV-1 v tem delu nista usklajena, zato bi bilo potrebno to urediti.

8.1.2 Davčni vidik prisilne poravnave pri upniku

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Prvi del šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 določa, da je odpis terjatev priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti.

Obračun davka na dodano vrednost

Terjatve upnika v postopku prisilne poravnave obravnava 39. člen ZDDV-1, ki navaja:

o Odstavek 3: Davčni zavezanec lahko tudi popravi (manjša) znesek obračunanega

DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa o uspešno zaključenem postopku

prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Če davčni

zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga

ali storitev, v zvezi s katero je uveljavljal popravek davčne osnove, mora od

prejetega zneska obračunati DDV in ga vključiti v obračun DDV.

o Odstavek 4: Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni zavezanec popravi

(zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev,

ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave.

o Odstavek 5: Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za

opravljeno dobavo blaga ali storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek

davčne osnove, mora od prejetega zneska obračunati DDV in ga vključiti v

obračun DDV.

27

8.2 Davčni vidik stečajnega postopka

8.2.1 Davčni vidik stečajnega postopka pri dolžniku

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2 in ZDavP-2)

Davčne obračune stečajnega dolžnika – davčnega zavezanca po 368. členu ZDavP-2 sestavi in predloži upravitelj. Davčni zavezanec, nad katerim se začne stečajni postopek, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom stečajnega postopka in ga najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko se je začel stečajni postopek, predloži davčnemu organu.

Davčni zavezanec, ki preneha opravljati dejavnosti zaradi stečaja v prvem mesecu davčnega leta, predloži davčni obračun za preteklo leto in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti zaradi stečaja (297. člen ZDavP-2).


Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet stečajni postopek, je dolžan predložiti obračun DDV davčnemu organu najpozneje v 60 dneh po poteku davčnega obdobja (88. člen ZDDV-1).

Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne stečajni postopek, se davčno obdobje konča na dan pred začetkom stečajnega postopka (89. člen ZDDV-1).

Ob končanju stečajnega postopka mora davčni zavezanec predložiti obračun DDV na dan poteka davčnega obdobja.

8.2.2 Davčni vidik stečajnega postopka pri upniku

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

Tako kot pri prisilni poravnavi je tudi tu prvi del šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 jasen in ne dopušča izjem: odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanem stečajnem postopku v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti.


Terjatve upnika v stečajnem postopku obravnava 39. člen ZDDV-1:

o Odstavek 3: Davčni zavezanec lahko tudi popravi (manjša) znesek obračunanega

DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključenem stečajnem postopku

ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Če davčni zavezanec naknadno

prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitev, v zvezi s

katero je uveljavljal popravek davčne osnove, mora od prejetega zneska

obračunati DDV in ga vključiti v obračun DDV.

28

o Odstavek 4: Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni zavezanec popravi

(zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev,

ki jih je prijavil v stečajni postopek.

o Odstavek 5: Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za

opravljeno dobavo blaga ali storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek

davčne osnove, mora od prejetega zneska obračunati DDV in ga vključiti v

obračun DDV.

Določba iz četrtega odstavka je bila objavljena v Uradnem listu RS številka 78/2011 in pomeni, da lahko davčni zavezanec že na začetku stečajnega postopka popravi (zmanjša) obračunani in neplačani DDV od priznanih terjatev. Ta dopolnitev zakona je upnikom omogočila, da si zmanjšajo obveznost za plačilo davka v obračunu DDV, ki sledi uspešni potrditvi prijavljenih terjatev. To pozitivno vpliva na finančni položaj upnika predvsem zaradi dolgotrajnosti stečajnih postopkov in bi tako lahko trajalo več let, preden bi pridobil pravico do popravka plačanega DDV od terjatve, če te določbe ne bi bilo. Se pa ta določba, ki je bila sprejeta v letu 2011, uporablja le za priznane terjatve v stečajnih postopkih, za katere je bil sklep o začetku postopka izdan po 1. januarju 2011.

8.2.3 Primer iz prakse: Upnik in njegove terjatve v insolvenčnih postopkih

Glede na to, da je glavni namen mojega dela predstaviti posledice insolvenčnih postopkov na terjatve upnikov, bom s primerom iz prakse prikazala, kako ti postopki skozi pravni, računovodski in davčni vidik vplivajo na finančni položaj poslovanja pri upniku.

Predstavila bom primer podjetja, katerega dejavnost je proizvodnja stavbnega pohištva. Danes polovico kupcev njegovih proizvodov predstavlja pohištvena industrija, drugo polovico pa sektor gradbeništva. Pred krizo, ki je prizadela gospodarstvo, je podjetje zaradi potreb trga, predvsem obsežne gradbene dejavnosti v Slovenji, v veliki meri z lastno montažo poskrbelo za kvalitetno vgradnjo svojih proizvodov.

Zaradi rastočega trga je s pomočjo zunanjih virov financiranja povečalo svoje kapacitete, da je zadovoljilo potrebam vse večjega povpraševanja. Po letu 2010 se je podjetje kot podizvajalec za največje gradbene družbe v Sloveniji (SCT, Vegrad) in številna druga tudi samo srečalo s problemom zagotavljanja tekoče likvidnosti.

V nadaljevanju bom prikazala, kakšne so bile pravno davčne obravnave terjatev podjetja, prijavljenih v insolvenčne postopke v obdobju od leta 2010 do 2013 in kako je podjetje oblikovalo svojo poslovno politiko, da se tudi samo ni znašlo v insolvenčnem postopku.

Stečajni postopki – dejavnost gradbeništvo

Prvi prikaz se nanaša na kupce iz dejavnosti gradbeništva, za katere je podjetje kot podizvajalec izvajalo prodajo in montažo lastnih proizvodov.

29

Tabela 7: Stečajni postopki – dejavnost grabeništvo

Dolžnik Začetek stečaja

Prijavljena terjatev

(priznana)

Terjatev brez DDV =

davčna osnova

DDV %

DDPO %

Znesek DDPO

Vegrad d. d. 01.09.2010 41.200 41.200 - 20 8.240

SCT d. d. 25.01.2011 104.000 104.000 - 20 20.800

Gramiz d. d. 06.02.2012 26.500 26.500 - 18 4.770

Pangrad d. d. 29.06.2012 42.800 42.800 - 18 7.704

Skupaj

214.500 214.500 -

41.514

Vir podatkov: interni podatki podjetja

Slika 3: Stečajni postopki – dejavnost gradbeništvo


o Obravnava po ZDDV-1

Terjatve se nanašajo na opravljene gradbene storitve, katerih obravnava se je v letu 2010 spremenila. Za dejavnosti gradbeništva se s 1. 1. 2010 uporablja obrnjena davčna obveznost po 76. a-členu ZDDV-1. Tako prijava terjatev v stečajni postopek ni imela negativnih posledic na denarni tok podjetja.

o Obravnava po ZDDPO-2

Terjatve, prijavljene v stečajni postopek, je potrebno po določilu SRS 5 obravnavati kot sporne terjatve in za celotno vrednost teh terjatev opraviti prevrednotenje zaradi oslabitve. Prevrednotenje terjatev je v izkazu poslovnega izida poslovni odhodek iz prevrednotenja obratnih sredstev in zmanjšuje poslovni izid iz poslovanja ter s tem čisti poslovni izid podjetja. Bilance podjetja za javno objavo so bile tako »oslabljene«, saj se je vrednost premoženja v obliki terjatev, od katerih je podjetje pričakovalo poplačilo,

30

zmanjšala in prenesla v odhodke tega obdobja. Pri sestavljanju letne bilance za davčne potrebe pa ta slabitev terjatev ni zmanjšala davčne osnove za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Po šesti točki 21. člena ZDDPO-2 bo ta terjatev davčno priznana po pravnomočnem sklepu sodišča o zaključenem stečajnem postopku, in sicer v delu, v katerem terjatve ne bodo poplačane oziroma ne bodo poplačane v celoti. Zaradi nepriznanih slabitev terjatev je bila obveznost za plačilo davka od dohodka v letih 2010 do 2012 višja za 41.514 EUR (tabela 7).

Stečajni postopki – pohištvena industrija

Drugi del prikaza se nanaša na terjatve do kupcev iz pohištvene in industrije stavbnega pohištva, katerim je podjetje prodajalo lastne proizvode.

Tabela 8: Stečajni postopki – pohištvena industrija

Dolžnik Začetek stečaja

Prijavljena terjatev

(priznana)

Terjatev brez DDV = davčna

osnova

DDV %

Znesek DDV

DDPO %

Znesek DDPO

Svea Lesna d. d. 07.07.2011 2.200 1.833 20 367 20 367

Alukomen d. d. 26.09.2013 2.780 2.279 22 501 17 388

Svea d. d. 13.12.2013 8.200 6.721 22 1.479 17 1.143

Skupaj

13.180 10.833

2.347

1.898


Slika 4: Stečajni postopki – pohištvena industrija



Terjatve, prijavljene v stečaje, se nanašajo na prodajo lastnih proizvodov, zato je v izdanih računih obračunan in plačan DDV. Ker so stečaji začeti po 1. 1. 2011, ko je bil že v veljavi četrti odstavek 39. člena ZDDV-1 o popravku (zmanjšanju) zneska obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih prijavljenih terjatev, je podjetje v obračunih DDV poračunalo (zmanjšalo) DDV v skupni višini 2.347 EUR. Stečajni primeri

31

še vedno niso končani, tako da bo podjetje v skladu s petim odstavkom 39. člena ZDDV-1, v primeru poplačila iz stečajne mase, ustrezno popravilo (povečalo) DDV v obdobju prejema sredstev.


Pri obravnavi po tem zakonu veljajo enaka pravila, kot je že opisano. Podjetje si ne sme zmanjšati davčne osnove za plačilo davka od dohodka, vse dokler stečajni postopki niso končani. Zaradi davčnega nepriznavanja popravkov terjatev po ZDDPO-2 je bila skupna davčna obveznost višja za 1.898 EUR (tabela 8).

Prisilna poravnava – pohištvena industrija

Tretji del prikaza se nanaša prav tako na kupca iz pohištvene industrije Paron Lesna industrija d. o. o. Laško, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave dne 7. 6. 2011 pri Okrožnem sodišču v Celju. V postopku prisilne poravnave je bila prijavljena in priznana terjatev v višini 32.405 EUR. V decembru 2011 je bil sprejet sklep o poplačilu 50 % terjatev v štirih obrokih v časovnem razmiku 12, 24, 36 in 48 mesecev po pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Od tega je dolžnik poravnal samo prvi obrok, zato je upnik Sloles d. o. o. iz Šentjurja vložil predlog za stečaj, ki se je začel z dne 20. 11. 2015 pri Okrožnem sodišču v Celju.


Na podlagi potrditve prijavljenih terjatev v postopek prisilne poravnave si je podjetje v letu 2011 poračunalo (zmanjšalo) DDV v višini 2.700 EUR, kar predstavlja 50 % obračunanega DDV od celotne terjatve, ki ne bo poplačana na podlagi pravnomočnega sklepa v postopku prisilne poravnave.

Nad dolžnikom je bil v letu 2015 uveden stečajni postopek, v katerega je podjetje prijavilo preostalo terjatev v višini 28.355 EUR. Popravka DDV podjetje še ni opravilo, ker sodišče še ni objavilo seznama potrjenih terjatev.


Po šestem odstavku 21. člena ZDDPO-2 ki določa, da je odpis terjatev priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti, je podjetje zmanjšalo davčno obveznost za plačilo davka od dohodka pravnih oseb za 2.700 EUR.

Ukrepi poslovodstva

S tem primerom iz prakse smo prikazali vpliv insolvenčnih postopkov na finančni položaj upnika, predvsem vpliv na tekočo likvidnost. V primeru, da podjetje ne bi ustrezno ukrepalo, bi se tudi samo znašlo v insolvenčnem postopku, ker ne bi bilo sposobno poravnavati svojih zapadlih poslovnih in finančnih obveznosti. Podjetje je opustilo storitve montaže za gradbena podjetja in poslovanje prilagodilo nastalim

32

razmeram s tem, da je postopoma povečevalo prodajo proizvodov na trgih Evropske unije (Nemčija, Avstrija, Velika Britanija), kjer je finančna disciplina boljša. S prodajo na druge trge EU se izboljšuje tudi tekoča likvidnost, saj je prodaja blaga v EU po 46. členu ZDDV-1 oproščena obračuna in plačila DDV. Vseskozi se podjetje drži pravila o zaustavitvi nadaljnjih dobav v primeru neplačil s strani kupcev, ki so glede na pretekle izkušnje razdeljeni v bonitetne razrede in imajo postavljene individualne limite, ki jih ne smejo presegati.

Poslovodstvo upošteva finančno-poslovna načela, saj poleg zagotavljanja likvidnosti vseskozi kot dober gospodar skrbi tudi za ustrezno obvladovanje tveganj. S takim delovanjem je preživelo krizo in ohranilo število zaposlenih. Na izboljšanje položaja, predvsem na izboljšanje tekoče likvidnosti, s katero se srečuje večina poslovnih subjektov, lahko vpliva tudi zakonodaja s prilagajanjem predpisov v korist izboljšanja stanja.

Ugotovitve in preverjanje hipoteze H2

Na osnovi obravnavanega primera bom izpostavila pozitivne ukrepe s strani zakonodajalca v insolvenčnih postopkih na tekočo likvidnost obravnavanega podjetja.

Leto 2010:

o Za dejavnost gradbeništva se pri izdanih računih med DDV zavezanci uporablja

obrnjena davčna obveznost po 76. a-členu ZDDV-1 (na podlagi Direktive Sveta

2006/112/ES: 199. člen).

Leto 2011:

o Z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je začela veljati s 1. 1. 2011, ni več

potrebno plačilo sodne takse pri prijavi v insolvenčni postopek.

o Novi, četrti odstavek 39. člena ZDDV-1, na podlagi katerega lahko davčni

zavezanec že na začetku stečajnega postopka popravi (zmanjša) obračunani in

neplačani DDV od priznanih terjatev. Ta dopolnitev zakona je upnikom

omogočila, da si zmanjšajo obveznost za plačilo davka v obračunu DDV, ki sledi

uspešni potrditvi prijavljenih terjatev. Ta določba se uporablja za priznane

terjatve v stečajnih postopkih, za katere je bil sklep o začetku postopka izdan po

1. januarju 2011.

Negativni vpliv obstoječe zakonodaje na tekočo likvidnost podjetja ostaja v ZDDPO-2:

o prvi del šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 nedvoumno opredeljuje, da je

odpis terjatev priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa o

končanem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o

potrditvi prisilne poravnave v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane

oziroma niso bile poplačane v celoti. Začetek insolvenčnega postopka je

33

praviloma le podlaga za popravek vrednosti terjatve, medtem ko se terjatev

lahko odpiše šele po zaključenem postopku.

Zaradi preohlapnih določil v starem ZDDPO-1 za odpise terjatev in njihovo davčno priznavanje se je v praksi velikokrat dogajalo, da se je z davčno priznanimi odpisi terjatev prilagajala davčna osnova za plačilo davka od dohodka pravnih oseb. Da bi zakonodajalec odpravil to pomanjkljivost, je s sprejetjem ZDDPO-2 v 21. členu izrecno opredelil pogoje za davčno priznavanje odpisov terjatev. Tudi primeri iz sodne prakse sledijo razlagam Ministrstva za finance in ne dopuščajo izjem. Kljub temu določilu predlagam, da bi zakonodajalec razmislil o spremembi šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2 in upnikom v insolvenčnih postopkih dovolil davčno priznani popravek terjatev že na začetku ob uspešni prijavi v postopek. Razloge za to vidim v:

o dolgotrajnosti in številčnosti insolvenčnih postopkov,

o uskladitvi oziroma enaki davčni obravnavi terjatev v insolvenčnih postopkih po

SRS, ZDDPO-2 in ZDDV-1, ki to pravico že dopušča,

o zagotavljanju boljšega poslovnega okolja s povečanjem likvidnih sredstev za

tekoče poslovanje in investicij ter s tem ohranjanjem števila zaposlenih.

Skupna višina plačanega davka od dohodka pravnih oseb zaradi davčno nepriznanih oslabitev iz prijav terjatev v stečajne postopke za obdobje od 2010 do 2013 znaša 46.111 EUR. Od navedenih stečajnih postopkov je v letu 2015 zaključen le postopek nad dolžnikom Pangrad d. d., ki se je končal brez razdelitve upnikom. Podjetje je zato imelo pravico do zmanjšanja davčne osnove za plačilo davka od dohodka za leto 2015 v višini 42.800 EUR, kar je pomenilo manjše plačilo davka od dohodka pravnih oseb za 7.276 EUR. Iz naslova potrjene prisilne poravnave pri dolžniku Paron d. o. o. je v letu 2011 izvedlo davčno priznan odpis 50 % terjatev in si zmanjšalo plačilo davčne obveznosti davka od dohodkov pravnih oseb za 2.700 EUR. Iz naslova skupnega zmanjšanja vstopnega DDV od terjatev v insolvenčnih postopkih je bila davčna obveznost manjša za 5.047 EUR (slika 5).

Slika 5: Vpliv insolvenčnih postopkov na denarni tok podjetja


34

9 INSOLVENČNA ZAKONODAJA NA HRVAŠKEM

Na Hrvaškem je v septembru 2015 stopil v veljavo novi Stečajni zakon (v nadaljevanju ZS), ki je v celoti nadomestil dotlej veljavni zakon, ter v veliki meri spremenil in nadomestil Zakon o finančnem poslovanju in predstečajni poravnavi (v nadaljevanju ZFPPN). Cilj je zagotavljanje poenotenih nacionalnih insolvenčnih okvirov, ki omogočajo zgodnje prestrukturiranje družb v finančnih težavah.

o Institut predstečajne poravnave in stečajni postopek (ZS)

Razlog za začetek stečajnega postopka je plačilna nesposobnost dolžnika. Z uveljavitvijo novega zakona ta nastane, ko ima dolžnik blokirane račune nad 60 dni ali neizplačane plače za 3 mesece.

Predstečajna poravnava omogoča zgodnje preprečevanje insolventnosti družb s finančnim prestrukturiranjem in upnikom zagotovi boljše pogoje za poplačilo terjatev, kot bi jih imeli v primeru stečaja. Za vsa procesna dejanja je pristojno sodišče. Postopek je podoben postopku prisilne poravnave v Sloveniji. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v 30 dneh po objavi sklepa in s tem pridobijo glasovalno pravico. Postopek mora biti končan v 120 dneh, z možnostjo dodatnega povečanja za 90 dni. V kolikor predlog prestrukturiranja ni sprejet in obstajajo razlogi za odprtje stečaja, mora finančna agencija vložiti predlog za odprtje stečaja.

Cilj nove zakonodaje je pospešiti insolvenčne postopke in uvesti osebne odgovornosti članov nadzornih svetov ter lastnikov družb za nepravočasno sprožitev teh postopkov (Pro Kolekt, 2015).

9.1 Položaj upnika

Po podatkih Svetovne banke je povprečno trajanje insolvenčnih postopkov na Hrvaškem sedemintrideset mesecev (3,1 leta).

Upniki v insolvenčnih postopkih imajo na podlagi davčne zakonodaje omogočena določena znižanja davčne osnove za plačilo davka.

o Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (Zakon o porezu na dobit)

Vrednostno usklajevanje terjatev je priznano pod pogojem, da je evidentirano v poslovnih knjigah kot prihodek in da je upnik s pravili skrbnega gospodarja naredil vse za izterjavo. To pomeni, da je terjatev prijavil v stečajni postopek nad dolžnikom ali je dosegel poravnavo z dolžnikom v postopku sanacije ali stečaja (tretji odstavek 9. člena Zakona o porezu na dobit).

o Zakon o davku na dodano vrednost (Zakon o porezu na dodanu vrijednost)

V poglavju VIII Zakona je v sedmi točki 33. člena določeno, da si upnik lahko popravi davčno osnovo za zmanjšanje davka na dodano vrednost (v nadaljevanju PDV) samo v primeru, če od insolventnega dolžnika pridobi pisno izjavo, da si je popravil (zmanjšal)

35

vstopni PDV. V praksi to določilo ni v uporabi, saj si insolventni dolžniki ne želijo s to izjavo povečevati svoje osnove za plačilo PDV. Podpis izjave je v praksi izvedljiv v primeru, če insolventni dolžnik pri obračunavanju PDV upošteva načelo plačane realizacije ali če ni PDV zavezanec. V teh primerih dolžnik ni zmanjševal svoje davčne osnove za PDV in mu podpis te izjave ne povzroča dodatnih finančnih obveznosti.

Obravnavani primer iz prakse v Sloveniji bomo preračunali na podlagi veljavne davčne zakonodaje na Hrvaškem in ugotovili nastale razlike. Za izračun bomo uporabili enake vrednosti prijavljenih terjatev v insolvenčne postopke. Pri izračunu finančnih obveznosti bomo uporabili davčne stopnje, ki veljajo oziroma so veljale na Hrvaškem; za davek od dohodka 20 % in za PDV 25 % oziroma do marca 2012 stopnjo 23 %.

Tabela 9: Simulacija izračuna insolvenčnih postopkov po zakonodaji Republike Hrvaške

Dolžnik Začetek stečaja / prisilne

Terjatev brez PDV = davčna

osnova

PDV %

Znesek PDV

DDPO %

Znesek DDPO

Vegrad d. d. 01.09.2010 41.200 23 9.476 20 8.240

SCT d. d. 25.01.2011 104.000 23 23.920 20 20.800

Gramiz d. d. 06.02.2012 26.500 23 6.095 20 5.300

Pangrad d. d. 29.06.2012 42.800 23 9.844 20 8.560

Svea Lesna d. d. 07.07.2011 1.833 23 422 20 367

Alukomen d. d. 26.09.2013 2.279 25 570 20 456

Svea d.d. 13.12.2013 6.721 25 1.680 20 1.344

Paron d. o. o. 07.06.2011 13.502 23 3.105 20 2.700

Skupaj

238.835

55.112

47.767

Slika 6: Vpliv insolvenčnih postopkov na denarni tok (Hrvaška)

Z obravnavo insolvenčnih postopkov po davčni zakonodaji na Hrvaškem bi si podjetje na podlagi Zakona o davku na dohodek pravnih oseb z vrednostnim usklajevanjem (zmanjšanjem) prijavljenih terjatev v insolvenčne postopke znižalo davčno obveznost za 47.767 EUR v celotnem obravnavanem obdobju.

36

Po Zakonu o DDV na Hrvaškem podjetje ne bi imelo možnosti popraviti (zmanjšati) davčne osnove za DDV. Za gradbene storitve smo upoštevali začetek uporabe obrnjene davčne obveznost, ki je na Hrvaškem stopila v veljajo v mesecu juliju 2013. V Sloveniji se to določilo uporablja že od leta 2010. Če bi podjetje imelo možnost zmanjšanja obveznosti za PDV, bi bila davčna obveznost nižja za 55.112 EUR oziroma, če bi bila obrnjena davčna obveznost v veljavi že v letu 2010, bi bilo skupno zmanjšanje obveznosti 5.777 EUR za obravnavano obdobje (tabela 9).

37

10 INSOLVENČNA ZAKONODAJA V SRBIJI

10.1 Zakon o stečaju

V Srbiji je insolvenčno pravo opredeljeno v Zakonu o stečaju. Ta predvideva dve vrsti postopkov

o stečajni postopek ali o finančno prestrukturiranje oziroma reorganizacijo družbe.

Reorganizacija pomeni poplačilo upnikov v skladu s sprejetim načrtom reorganizacije, ki na novo opredeli odnose med dolžnikom in upniki, predlaga spremembo pravne oblike dolžniške družbe ali predvidi drugo spremembo. Običajno to pomeni, da se dolžniku odpiše del terjatev, preostanek pa je poplačan v roku štirih ali več let (Pro Kolekt, 2016).

Stečajni postopek

Pred začetkom rednega postopka je omogočen predhodni stečajni postopek, ki lahko traja največ 30 dni od dneva predloga za stečajni postopek (67. člen Zakona o stečaju).

Stečajni postopek pomeni likvidacijo družbe in poplačilo upnikov s prodajo celotnega premoženja stečajnega dolžnika ali prodajo dolžnika kot pravne osebe. Odločitev sodišča o začetku stečajnega postopka je objavljen v Uradnem listu. Upniki imajo 120 dni časa, da prijavijo svoje terjatve. Prijavi je potrebo priložiti vso dokumentacijo, ki dokazuje obstoj terjatev (računi, pogodbe, dokazila o dostavi itd.). Če je upnik v postopku iz drugih držav, mora zagotoviti prevedbo v srbščino s strani sodnega tolmača. Če stečajni upravitelj terjatve prereka, mora upnik vložiti tožbo v 15 dneh od objave prerekane terjatve. Stečajni postopki v praksi običajno trajajo do pet let, upniki pa so poplačani le deloma in v manjših obrokih med postopkom.

Reorganizacija

Reorganizacija je v zakonu definirana v poglavju XI Reorganizacija. Insolventni dolžnik predloži stečajnemu sodniku načrt prestrukturiranja v 90 dneh od dneva uvedbe stečajnega postopka (162. člen Zakona o stečaju).

Srbsko pravo pozna tudi poseben postopek preventivnega prestrukturiranja, ko dolžnik predloži že sprejeti predlog skupaj s predlogom za uvedbo stečajnega postopka. Večinski upniki vsakega razreda se morajo v primeru preventivnega prestrukturiranja predhodno strinjati s dolžnikovim predlogom. Ta mora med drugim vsebovati podpisane izjave večinskih upnikov vsakega razreda. Čeprav upnikom terjatev ni treba posebej prijaviti, ker so že izjavili, da se strinjajo z dolžnikovim predlogom, morajo na posebni obravnavi še vedno glasovati.

V letu 2014 so bile sprejete dopolnitve, ki so večinoma stopile v veljavo v letu 2015. Cilj sprejetih dopolnitev je zagotavljanje večje transparentnosti stečajnih postopkov, ureditev statusa in profesionalizacija stečajnih upraviteljev, povečanje položaja in

38

aktivne vloge upnikov v stečajnih postopkih, izboljšanje učinkovitosti v vodenju stečajnih postopkov in skrajšanje trajanja teh postopkov ter izboljšanje določb, ki urejajo reorganizacijo (Gazivoda, 2014).

Radulović (2014, str. 127) zakonodajalcu očita, da na tekst zakona niso bile predstavljene pomembne kritike, zato se postavlja vprašanje o primernosti celovitih sprememb Zakona o stečaju. Pred sprejetjem bi bilo potrebno izračunati kazalce kakovosti izvajanja stečajnih postopkov v Srbiji, predvsem stroške in trajanje postopkov. Največjo omejitev vidi v gospodarskem okolju. Težko je pričakovati, da bodo postopki hitri, če ni zanimanja kupcev, stopnje poravnave pa so višje le v primeru prodaje z velikimi popusti. Sodišča so dokaj uspešna pri reševanju velikega števila postopkov, a so še vedno težave glede kapacitet in s tem organizacije dela. To pa vodi do zaključka, da so ključni problemi, ki preprečujejo bolj pogoste in bolj učinkovite stečajne postopke, ne tisti, povezani z besedilom zakona, temveč tisti, ki so zunaj stečajnega okvira.

o Reševanje postopkov insolventnosti v letu 2015

Po poročilu WM Equity Partners (2016), povzetih iz podatkov Agencije za licenciranje stečajnih upraviteljev, je bilo na dan 15. 1. 2016 v Republiki Srbiji aktivnih 2062 stečajnih postopkov (družbe in fizične osebe). V letu 2015 je bilo začetih 404, zaključenih pa 290 stečajnih postopkov. Povprečni čas trajanja stečajnih postopkov je 26 mesecev, pri čemer pa je čas trajanja teh postopkov nad družbami s pomembnimi vrednostmi sredstev in obveznostmi znatno daljši.

V letu 2015 je bilo prijavljenih 131 postopkov stečaja z vnaprej pripravljenim planom reorganizacije (UPPR) in od tega rešeno okoli 55 % (rešeno, zavrnjeno, umaknjeno s strani predlagateljev).

10.2 Položaj upnika

V postopku stečaja je potrebno spoštovati načelo zaščite stečajnih upnikov (3. člen Zakona o stečaju). Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v stečaj. Terjatve se potrdijo ali prerekajo na posebni obravnavi, ki mora biti razpisana v roku 30 dni po poteku roka za prijavo terjatev in ne kasneje kot 60 dni po izteku roka za prijavo terjatev. Poleg rednih zakon loči še zavarovane in zastavne pravice (49. člen Zakona o stečaju).

Terjatve upnikov so razdeljene v več plačilnih razredov (54. člen Zakona o stečaju). Upniki, ki imajo poslovne terjatve, običajno spadajo v tretji plačilni razred. Velja pravilo, da se najprej poravnajo terjatve upnikov višjih in šele nato nižjih plačilnih razredov.

Upniki v insolvenčnih postopkih imajo na podlagi davčne zakonodaje omogočena določena znižanja davčne osnove za plačilo davka.

o Obravnava po Zakonu o dohodku pravnih oseb (Zakonu o porezu na dobit pravnih lica) (v nadaljevanju ZPDPL)

Terjatve upnikov v insolvenčnih postopkih ureja ZPDPL, ki v 16. členu opredeljuje, da so davčno priznani odpisi posamičnih terjatev, če upnik dokaže, da jih je prijavil v likvidacijski ali stečajni postopek nad dolžnikom.

39

V letu 2016 je stopil v veljavo Zakon o dopolnitvah ZPDPL (Službeni glasnik Republike Srbije št. 112/2015), s katerim se priznavajo odpisi terjatev, ki so vključene v finančno prestrukturiranje v skladu z zakonom, ki ureja finančno prestrukturiranje oziroma reorganizacijo družb.

o Obravnava po Zakonu o davku na dodano vrednost (Zakonu o porezu na dodatu vrednost)

Na podlagi 21. člena lahko upnik v insolvenčnem postopku naredi popravek (zmanjšanje) plačanega PDV po pravnomočnosti sklepa o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi overjene kopije poročila o sodni poravnavi. V primeru, da kasneje prejme plačilo oziroma delno plačilo iz tega naslova, ustrezno popravi (poveča) davčno obveznost za plačilo PDV.

Obravnavani primer iz prakse v Sloveniji smo preračunali na podlagi veljavne davčne zakonodaje v Srbiji in ugotovili nastale razlike. Za preračun smo uporabili enake vrednosti prijavljenih terjatev v insolvenčne postopke. Za izračun finančnih obveznosti smo uporabili davčne stopnje, ki veljajo oziroma so veljale v Srbiji; za davek od dohodka 15 % in za DDV 20 % oziroma do oktobra 2012 stopnjo 18 %.

Tabela 10: Simulacija izračuna insolvenčnih postopkov po zakonodaji Republike Srbije

Dolžnik Začetek stečaja / prisilne

Terjatev brez PDV = davčna

osnova

PDV %

Znesek PDV

DDPO %

Znesek DDPO

Vegrad d. d. 01.09.2010 41.200 18 7.416 15 6.180

SCT d. d. 25.01.2011 104.000 18 18.720 15 15.600

Gramiz d. d. 06.02.2012 26.500 18 4.770 15 3.975

Pangrad d. d. 29.06.2012 42.800 18 7.704 15 6.420

Svea Lesna d. d. 07.07.2011 1.833 18 330 15 275

Alukomen d. d. 26.09.2013 2.279 20 456 15 342

Svea d.d. 13.12.2013 6.721 20 1.344 15 1.008

Paron d. o. o. 07.06.2011 13.502 18 2.430 15 2.025

Skupaj

238.835

43.170

35.825

40

Slika 7: Vpliv insolvenčnih postopkov na denarni tok (Srbija)

Z obravnavo insolvenčnih postopkov po davčni zakonodaji v Srbiji bi si podjetje na podlagi Zakona o davku na dohodek pravnih oseb s popravkom (zmanjšanjem) prijavljenih terjatev v insolvenčne postopke znižalo davčno obveznost za 35.825 EUR v celotnem obravnavanem obdobju (tabela 10).

Po Zakonu o DDV v Srbiji bi si podjetje lahko popravilo (zmanjšalo) obveznosti za plačilo DDV na podlagi zaključenega insolvenčnega postopka. Tako bi imelo podjetje v letu 2015 po zaključenem stečajnem postopku nad dolžnikom možnost popraviti (zmanjšati) davčno obveznost za 7.704 EUR. Če bi imelo pravico do zmanjšanja davčne obveznosti že ob prijavi terjatve v insolvenčni postopek, bi si lahko dodatno zmanjšalo obveznost za 35.466 EUR.

10.3 Primerjava davčne obravnave terjatev v insolvenčnih postopkih med izbranimi državami

Na podlagi pravil nacionalnih davčnih predpisov in narejenih izračunov davčne obravnave upnikovih terjatev v insolvenčnih postopkih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji smo spoznali, da med njimi obstaja razlika v času priznavanja zmanjšanja davčne osnove za plačilo obveznosti, kot je prikazano v tabeli 11.

Tabela 11: Zmanjšanje davčne osnove pri insolvenčnih postopkih

Davek na dohodek pravnih oseb Davek na dodano vrednost

Terjatve Ob prijavi Po zaključku Ob prijavi Po zaključku

Slovenija - X X -

Hrvaška X - / /

Srbija X - - X

41

o Zakon o dohodku pravnih oseb

Davčna obravnava popravkov terjatev je ugodnejša na Hrvaškem in v Srbiji, saj so popravki terjatev davčno priznani že ob prijavi v stečajni postopek. V Sloveniji pridobi davčni zavezanec za plačilo davka od dohodka pravnih oseb to pravico po zaključenem insolvenčnem postopku.

o Zakon o davku na dodano vrednost

Davčna obravnava po tem zakonu je za upnika najugodnejša v Sloveniji, kjer ima pravico popraviti (zmanjšati) obveznost za plačilo DDV ob uspešni prijavi v insolvenčni postopek. V Srbiji je ta možnost dana ob zaključenem postopku, medtem ko je hrvaška zakonodaja za upnika najmanj ugodna. Davčno obveznost si upnik lahko zmanjša le v primeru, če mu dolžnik s pisno izjavo potrdi, da si bo on povečal davčno obveznost za ta popravek, v kolikor si je predhodno poračunal vstopni DDV iz naslova te terjatve.

Tabela 12: Učinek zmanjšanja davčne obveznosti v obdobju 2010 do 2015

Davek na dohodek

pravnih oseb Davek na dodano

vrednost

Slovenija 9.976 5.047

Hrvaška 47.767 -

Srbija 35.825 7.704

V tabeli 12 je prikazan skupni učinek zmanjšanja davčne obveznosti na osnovi izračuna enakega primera za vsako državo. Finančno breme je v obravnavanem primeru najvišje v Sloveniji, najugodnejše pa na Hrvaškem. Izračun je težko primerljiv zaradi vpliva obrnjene davčne obveznosti za gradbene storitve v Sloveniji in na Hrvaškem.

Da bi izničili vpliv posebnih obravnav v sistemu DDV, smo skupni popravek terjatev v obdobju od 2010 od 2015 v višini 238.835 EUR davčno obravnavali po posameznih državah po splošni davčni stopnji za DDV in predpisani davčni stopnji davka od dohodka pravnih oseb. Najprej smo predpostavljali, da so vsi insolvenčni postopki še v postopku reševanja (tabela 13) in potem izračunali še učinek, če bi bili vsi postopki zaključeni (tabela 14). Na dobljene rezultate v tem primeru vpliva le različna davčna stopnja po posameznih državah.

Tabela 13: Prikaz davčne obravnave popravka vrednosti terjatev ob prijavi v insolvenčni postopek – zmanjšanje davčne obveznosti

Stopnja

Davek na dohodek pravnih oseb

Stopnja Davek na dodano

vrednost

Slovenija 17 % - 22 % 52.544

Hrvaška 20 % 47.767 25 % -

Srbija 15 % 35.825 20 % -

Opomba: Skupni popravek davčne osnove: 238.835 EUR

42

Tabela 14: Prikaz davčne obravnave popravka vrednosti terjatev ob zaključenem insolvenčnem postopku – zmanjšanje davčne obveznosti

Stopnja

Davek na dohodek

pravnih oseb Stopnja

Davek na dodano

vrednost Skupaj davki

Slovenija 17 % 40.602 22 % 52.544 93.146

Hrvaška 20 % 47.767 25 % 0 47.767

Srbija 15 % 35.825 20 % 47.767 83.592

Opomba: Skupni popravek davčne osnove: 238.835 EUR

V primeru terjatev, ki bi vsebovale splošno davčno stopnjo, je zakonodaja na Hrvaškem najstrožja, saj se drži pravila, da davčno breme pri odpisu terjatev v insolvenčnih postopkih ne more iti v breme proračunskih prihodkov.

Namen spremembe zakonodaje s področja DDV v Sloveniji v letu 2011 je bil izboljšati finančno stanje upnikov, ki so se zaradi dolgotrajnosti insolvenčnih postopkov tudi sami znašli v težavah. Z možnostjo zmanjšanja davčne obveznosti iz naslova DDV v prijavljenih terjatvah v insolvenčne postopke so upniki izboljšali svojo tekočo likvidnost.

Od nadaljnjih ukrepov zakonodajalca za izboljšanje poslovnega okolja in rasti gospodarstva bo odvisna davčna obravnava terjatev v insolvenčnih postopkih.

Ugotovitve in preverjanje hipoteze H2 na obravnavanih primerih v izbranih državah

Menim, da bi morala zakonodaja pri dohodku od pravnih oseb slediti dobri praksi na Hrvaškem in v Srbiji. Razlog za tako odločitev vidim v samih SRS, ki s pravili skrbnega spremljanja sredstev napotujejo na slabitev spornih in dvomljivih terjatev. Navadne terjatve upnikov, ki so prijavljene v insolvenčne postopke, ostanejo v praksi v veliko primerih neizplačane ali pa so deleži plačil s strani insolventnih dolžnikov zelo majhni. Drug problem pa je dolžina trajanja teh postopkov, ki se pri nekaterih primerih šteje v desetletjih.

Z zmanjšanjem davčne osnove za plačilo davka od dohodka pravnih oseb bi upniki prišli do dvojnega pozitivnega učinka. V letu prijave terjatve v insolvenčni postopek bi si z davčno priznanim odpisom zmanjšali davčno osnovo za plačilo davka, sorazmerno s tem zmanjšanjem bi bila manjša tudi njihova obveznost za plačilo akontacije davka od dohodka pravnih oseb v naslednjem letu. Ker ima upnik malo možnosti za plačilo s strani dolžnika v insolvenčnem postopku, bi taka sprememba vsekakor izboljšala njegovo tekočo likvidnost.

Na drugi strani pa tudi znižanje plačila DDV pri upnikih od priznanih terjatev v insolvenčnih postopkih zanje pomeni izboljšanje finančnega položaja.

Na tem mestu velja omeniti Sodbo Upravnega sodišča številka 2020/2009, ko je sodišče sledilo ugotovitvam davčnega nadzora, ki je bil opravljen pri dolžniku v prisilni poravnavi. Dolžniku, ki je bil na podlagi potrjene prisilne poravnave svojim upnikom dolžan plačati 20 % vrednosti terjatev, je davčni organ sorazmerno zmanjšal tudi pravico do odbitka DDV v višini 20 % od celotnega DDV v terjatvah. Takšna obravnava

43

DDV v postopkih zaradi insolventnosti s strani davčnega nadzora gre v smeri zakonodaje na Hrvaškem, le da tu prenaša davčno breme na insolventnega dolžnika. V kolikor bo takšna obravnava postala praksa, se bodo spremenila pravila davčne obravnave terjatev v insolvenčnih postopkih.

Davčne posledice so zelo kompleksne. Upoštevati je potrebno korporacijski, bilančni in davčni vidik. Za davčne posledice, ki se bodo pojavile v prihodnosti, je potrebno zagotoviti ustrezno podatkovno podlago, na kateri bo mogoče pravilno določiti davčno osnovo (Drekonja, 2009).

V primeru, da bo prišlo do novih tolmačenj in morebitnih sprememb določil ZDDV-1 v smislu manj ugodne obravnave za udeležence v postopkih zaradi insolventnosti, bo še toliko bolj upravičena sprememba ZDDPO-2 v smeri davčnega priznavanja slabitev terjatev, prijavljenih v insolvenčne postopke.

44

11 SKLEP

Slovenija je na področju reševanja insolventnosti z zakonodajo sledila pravu EU in s sprejetjem ZFPPIPP določila pravne norme za dolžnike, ki se znajdejo v insolvenčnih postopkih. S številnimi spremembami zakonodajalec skuša odpraviti pomanjkljivosti ter z novelami in dopolnitvami postavlja pravila za nove rešitve pri reševanju insolventnosti. Glavni namen in cilj sprememb ter dopolnitev je spodbujanje prestrukturiranja družb, ki so sposobne preživeti in racionaliziranje insolvenčnih postopkov, da bodo hitri in učinkoviti.

Pri nastajanju tega dela smo spoznali, da je zakonodaja na tem področju kompleksna, saj vsebuje procesna dejanja, ki ne morejo biti rešena od danes na jutri. Na učinkovitost in hitrost teh postopkov vplivajo vsi deležniki: insolventni dolžnik, njegovi upniki, sodišče in upravitelji teh postopkov. Vsak od teh s svojimi aktivnostmi lahko pripomore k učinkovitosti postopka ali nasprotno zavira postopek in s tem podaljšuje njegovo trajanje ter povzroča dodatne stroške.

V praksi se pojavljajo očitki, da vsak od teh udeležencev favorizira svoje interese ter da pristojna sodišča in upravitelji insolvenčnih postopkov svojega dela ne opravljajo dobro.

Na podlagi spoznanj, do katerih smo prišli, vidimo rešitev problemov, ki se pojavljajo v insolvenčnih postopkih v prizadevanju vseh udeležencev, da svoje naloge opravijo strokovno in odgovorno s ciljem, da se postopki izvedejo hitro in učinkovito.

Insolventni dolžnik je prvi, ki vpliva na učinkovitost postopka. Insolvenčni postopki se v praksi začnejo prepozno zaradi nepravočasnega ukrepanja poslovodstev. V veliko primerih pa so upniki tisti, ki morajo sprožiti insolvenčne postopke nad svojimi dolžniki. Zavlačevanje ukrepov za reševanje insolventnosti družb je tako prvi dejavnik, ki vpliva na učinkovitost postopkov.

Interes upnikov v insolvenčnih postopkih je plačilo njihovih terjatev v čim večjem deležu in najkrajšem možnem času, kar pa se v praksi zaradi potrebnih procesnih dejanj v teh postopkih ne dosega. Tudi upnik mora pri svojem poslovanju upoštevati finančno poslovna načela in kot dober gospodar pozorno spremljati poslovanje svojih kupcev, predvsem z vidika tekočega poravnavanja njihovih obveznosti. S pravočasnimi ukrepi lahko tudi sam pripomore, da se zaradi postopkov insolventnosti pri dolžnikih tudi sam ne znajde v insolvenčnih postopkih.

Pristojnosti sodišč in njihove naloge so natančno urejene v samem zakonu. Vsa procesna dejanja so časovno omejena in sodišča morajo pri vodenju postopkov to upoštevati. Največji problem predstavlja število nerešenih zadev, saj se postopki zaradi insolventnosti, zaradi prerekanj v postopkih, dopolnijo še s pravdnimi postopki, ki so zaradi preobremenjenosti pristojnih sodišč dolgotrajni. Upravičeno je pričakovati, da bi okrožna in višja sodišča z ustrezno spremembo organizacije dela ali kadrovskimi prerazporeditvami preko pospešenega reševanja pravdnih postopkov pozitivno vplivala tudi na hitrejše zaključevanje stečajnih postopkov.

45

Naloga upraviteljev v insolvenčnih postopkih je varovati interese upnikov. Očitki upnikov so, da se postopki namerno zavlačujejo in tako zmanjšujejo razdelitveno maso za poplačilo. S tem stališčem se upravitelji ne strinjajo, saj menijo, da so lahko še tako hitri in učinkoviti, pa ne morejo zaključiti postopka, če ne morejo prodati premoženja, saj je kriza prinesla tudi zmanjšanje kupne moči kupcev. Drug problem pa vidijo v nezaključenih sodnih postopkih, na katere se v stečajih čaka (Zaman, 2014).

Vsaka družba ima veliko možnosti, da se sreča s problemi insolventnega dolžnika, zato je bil naš namen v delu predstaviti vpliv insolvenčnih postopkov na terjatve upnikov. Pri preverjanju H2 smo dokazali, da obstoječa davčna in računovodska zakonodaja povzroča neenako obravnavo terjatev upnikov v insolvenčnih primerih. Izpostavili smo negativni vpliv davčne zakonodaje na tekočo likvidnost upnika, kar smo prikazali tudi na primeru iz prakse in predlagali, da zakonodajalec z ustreznimi dopolnitvami ZDDPO-2 omogoči boljše poslovno okolje. S tem bi tudi omilil negativne posledice vseh procesnih dejanj v teh postopkih, ki zaradi kompleksnosti zakonodaje zahtevajo svoj čas reševanja. Za primerjavo smo prikazali, kako je obravnavan položaj upnikov v teh postopkih na Hrvaškem in v Srbiji. V obeh državah so popravki terjatev davčno priznani in zmanjšujejo davčno osnovo za plačilo davka od dohodka pravnih oseb. Slabše so upniki obravnavani z vidika DDV na Hrvaškem.

Pri pisanju tega dela so nas zanimali insolvenčni postopki nad pravnimi osebami in naš namen je bil ugotoviti, kako učinkoviti so ti postopki. Zato smo za preverjanje H1 in H1a analizirali posamezne postopke insolventnosti skozi količinsko in časovno komponento in preverjali, ali je zakonodajalec z dopolnitvami ZFPPIPP odpravil pomanjkljivosti in implementiral nova določila s skladu s priporočili Evropske komisije in opravljenimi analizami obstoječega stanja.

Za preverjanje hipoteze smo analizirali podatke o insolvenčnih postopkih za obdobje od leta 2010 do 2015. Sklepali smo, da se je skrajšal povprečni čas reševanja postopkov zaradi insolventnosti pri pravnih osebah. Postopki v tem obdobju so po naših izračunih v povprečju trajali 8 oziroma 9 mesecev, tako da se čas reševanja ni zmanjševal, je pa zadovoljiv glede na evropsko povprečje 24 mesecev za leto 2015. Letni prirast rešenih primerov po letu 2013 je zadovoljiv, saj število rešenih primerov narašča po 26 % v letu 2014 in 29 % v letu 2015.

Po številu postopkov in dolžini trajanja izstopajo osebni stečaji fizičnih oseb, ki po zakonu trajajo od dveh do pet let. Zaradi velikega števila novih postopkov narašča število nerešenih zadev, zato je utemeljeno pričakovati, da bo vpliv teh postopkov na skupno povprečje tudi naprej zelo velik. Pri insolvenčnih postopkih nad pravnimi osebami imajo najdaljši čas reševanja stečajni postopki. Po letu 2013 se čas reševanja ni skrajšal, povečevalo pa se je število rešenih primerov za 27 % na letnem nivoju.

Preverjali smo, ali se je z dopolnitvami ZFPPIPP v letu 2013 zmanjšalo število stečajev v dobrobit povečanja števila insolvenčnih postopkov, ki ohranjajo obstoj pravnih oseb. Število stečajnih postopkov, prisilnih likvidacij ter prisilnih poravnav v letu 2015 ni naraščalo. Število poenostavljenih prisilnih poravnav narašča, medtem ko je bilo pri preventivnem prestrukturiranju v letu 2015 manj novih postopkov glede na leto 2014.

46

V letu 2016 je upravičeno pričakovati povečanje tudi pri teh postopkih zaradi sprejetih dopolnitev po ZFPPIPP-G, ki uvaja možnost preventivnega prestrukturiranja tudi za majhne gospodarske družbe, medtem ko bo poenostavljena prisilna poravnava možna samo za mikro družbe.

Za potrditev hipoteze H1a, s katero trdimo, da problem insolvenčnih postopkov ni v dolžini trajanja, temveč v številu nerešenih zadev, smo povzeli podatke o starejših nerešenih zadevah, predvsem stečajnih postopkih, in ugotovili, da je v septembru 2015 skupno število nerešenih postopkov 2264, od tega jih je 185 (8 %) starejših od pet let. Število je preveliko v primerjavi z letnim številom rešenih zadev, ki po letu 2013 v povprečju znaša 1217, saj število nerešenih primerov presega rešene za skoraj 2-krat.

Na podlagi opravljene analize lahko delno potrdimo H1 in H1a, da so spremembe in dopolnitve ZFPPIPP skrajšale čas insolvenčnih postopkov pravnih oseb. Čas reševanja postopkov se tudi na račun procesnih zahtev ne skrajšuje, vendar se število rešenih zadev po letu 2013 povečuje hitreje kot število prejetih. Pozornost bi bilo potrebno dati številu nerešenih insolvenčnih postopkov in z ustrezno reorganizacijo dela sodišč in upraviteljev v insolvenčnih postopkih te postopoma odpraviti.

47

LITERATURA IN VIRI

1. Afme/Finance for Europe. (februar 2016). Potential economic gains from reforming insolvency law in Europe. Prevzeto 06. april 2016 iz Afme/Finance for Europe Association for Financial Makets in Europe: https://www.frontier-economics.com/es/documents/2016/02/afme-report_potential-economic-gains-reforming-insolvency-law-europe.pdf

2. AJPES. (2016). eObjave v postopkih zaradi insolventnosti. Prevzeto 15. april 2016 iz Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: http://www.ajpes.si/Uradne_objave/eObjave_v_postopkih_zaradi_insolventnosti/Arhiv

3. Bratina, B., Jovanovič, D., Podgorelec, P., & Primec, A. (2010). Osnove gospodarskega pogodbenega in statusnega prava. Maribor: De Vesta.

4. Crhová, Z., & Paseková, M. (11. julij 2013). A comparative Analysis of Insolvency Proceedings in France, Germany and Slovak Republik. Prevzeto 06. april 2016 iz Crhova, Zuzana; Pasekova, Marie (International Journal of Social, Ecucational, Economic, Business and Industrial Engineering Vol:7, No 11,2013: http://waset.org/publications/17345/a-comparative-analysis-of-insolvency-proceedings-in-france-germany-and-slovak-republic

5. Drekonja, D. (oktober 2009). Zaključno delo za strokovni naziv preizkušeni davčnik: Davčni vidik posebnih bilanc. Prevzeto 15. marec 2016 iz Drekonja, Danijela: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=3&ved=0ahUKEwjQ0aKB5ZjMAhWERhQKHevyDLEQFggpMAI&url=http%3A%2F%2Fwww.revidicom.si%2Findex.php%2Fclanki%2Fcategory%2F3-danijela-drekonja%3Fdownload%3D35%3Adavcni-vidik-posebnih-bilanc-dd&usg=AFQjCN

6. European Commission. (2015). The 2015 EU Justice Scoreboard. Prevzeto 07. april 2016 iz European Commission: http://ec.europa.eu/justice/effective-justice/files/justice_scoreboard_2015_en.pdf

7. European Commission. (2016). The 2016 EU Justice Scoreboard. Prevzeto 12. april 2016 iz European Commission: http://ec.europa.eu/justice/effective-justice/files/justice_scoreboard_2016_en.pdf

8. Evropska komisija. (12. marec 2014). Insolventnost: Komisija predlaga nov pristop k reševanju podjetij in zagotavljanju druge priložnosti podjetnikom. Prevzeto 15. februar 2016 iz Evropska komisija: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-254_sl.htm

48

9. Evropska komisija. (18. marec 2015). Delovni dokument služb komisije, Poročilo o državi - Slovenija 2015. Prevzeto 26. marec 2016 iz Evropska komisija: http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2015/cr2015_slovenia_sl.pdf

10. Evropska komisija. (02. marec 2016). Delovni dokument služb komisije, Poročilo o državi - Slovenija 2016. Prevzeto 26. marec 2016 iz Evropska komisija: http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2016/cr2016_slovenia_sl.pdf

11. Gazivoda, J. (12. avgust 2014). Biznis & Finansije. Prevzeto 15. april 2016 iz Šta donose izmene i dopune Zakona o stečaju?: http://bif.rs/2014/08/sta-donose-izmene-i-dopune-zakona-o-stecaju/

12. Kaltnekar, T. (20. februar 2014). Popravek DDV v stečajnem postopku. Prevzeto 15. februar 2016 iz Kaltnekar, Tanja, vodja davčnega oddelka, Simič & partnerji d.o.o. Ljubljana: http://www.tax-fin-lex.si/Dokument/Podrobnosti?rootEntityId=b0b18bf5-d063-49a0-935f-a290bc8b611a

13. Kebrič, M. (1995). Prisilna poravnava, stečaj, likvidacija. Ruše: Aga.

14. Korže, B. (2014). Pravo družb in poslovno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

15. Kranjc, V. (1998). Poslovni običaji in gospodarske pogodbe. Ljublajana: Gospodarski vestnik, 1998.

16. Lipovec, B., & Savnik, M. (1996). Stečaj!... kaj pa upnik? Kranj: Anothers.

17. OZS. (maj 2015). Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2015. Prevzeto 15. februar 2016 iz Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: http://www.ozs.si/Portals/0/Media/Dokumenti/ZA%20CLANE/Zahteve%2020052015.pdf

18. Paragraf Les. (2014). Zakon o stečaju (Sl.glasnik RS, br.104/2009, 99/2011 - dr.zakon, 71/2012 - odluka US i 83/2014). Prevzeto 30. marec 2016 iz Paragraf lex: http://www.paragraf.rs/propisi_download/zakon_o_stecaju.pdf

19. Pro Kolekt. (10. september 2015). Nova stečajna zakonodaja na Hrvaškem. Prevzeto 24. april 2016 iz Pro Kolekt: http://www.prokolekt.si/novice/nova-stecajna-zakonodaja-na-hrvaskem

20. Pro Kolekt. (2016). Srbija. Prevzeto 15. april 2016 iz Pro Kolekt: http://www.prokolekt.si/srbija

21. Radulović, B. (marec 2014). Stečaj u Srbiji – činjenice, zablude i nenameravane posledice. Prevzeto 21. april 2016 iz Pravni fakultet, Univerzitet u Beogradu: http://www.bradulovic.com/wp-content/uploads/2014/03/Radulovic_Stecaj_u_Srbiji.pdf

49

22. RS Vlada Republike Slovenije. (2013). Vladni predlog v DZ - ZFPPIP-F. Prevzeto 15. april 2016 iz Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2013/Vlada_predlaga/vladni_predlog_v_DZ_-_ZFPPIP-F.pdf

23. RS, Ministrstvo za pravosodje. (2011). 2010 Sodna statistika. Prevzeto 05. april 2016 iz Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje: http://www2.mp.gov.si/sostat/pdf/ss2010.pdf

24. RS, Ministrstvo za pravosodje. (2012). 2011 Sodna statistika. Prevzeto 05. april 2016 iz Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje: http://www2.mp.gov.si/sostat/pdf/ss2011.pdf

25. RS, Ministrstvo za pravosodje. (2013). Sodna statistika 2012. Prevzeto 15. februar 2016 iz Republika Slovenije, Ministrstvo za pravosodje: http://www2.mp.gov.si/sostat/pdf/ss2012.pdf

26. RS, Ministrstvo za pravosodje. (2014). Sodna statistika 2013. Prevzeto 15. februar 2016 iz Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/Sodna_statistika/140707_bilten_2013.pdf

27. RS, Ministrstvo za pravosodje. (2014). Sodna statistika 2014. Prevzeto 15. februar 2016 iz Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/Sodna_statistika/150710_BILTEN_SODNA_STATISTIKA_2014.pdf

28. RS, Ministrstvo za pravosodje. (november 2015). Sodna statistika 1-9 2015. Prevzeto 20. marec 2016 iz Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/Sodna_statistika/151118_BILTEN_SODNA_STATISTIKA_1-9_2015.pdf

29. SZ. (01. september 2015). Stečajni zakon. Narodne novine, 71/15.

30. Upravno sodišče RS. (14. september 2010). Sodba I U 2020/2009 - DDV - odbitek vstopnega DDV - popravek odbitka vstopnega DDV. Prevzeto 15. februar 2016 iz Upravno sodišče Republike Slovenije: http://www.tax-fin-lex.si/Dokument/Podrobnosti?rootEntityId=07775F29CD864F7C84D373DA6E05143F

31. Vallender, H. (06. november 2015). Insolvenzrecht gestern, heute und morgen - eine richterliche Betrachtungsweise. Prevzeto 07. april 2016 iz Prof.Dr. Vallender, Heinz: http://www.vid.de/images/stories/veranstaltungen/deutscher_insolvenzverwalterkongress_2015/prof.%20dr.%20heinz%20vallender_kongress_2015.pdf

50

32. Vrhovno sodišče RS. (maj 2015). Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2014. Prevzeto 05. april 2016 iz Vrhovno sodišče Republike Slovenije: http://www.sodisce.si/VSRS-Letno_porocilo-2014.pdf

33. WM Equity Partners d.o.o. (19. januar 2016). Stečajna statistika za 2015. godinu. Prevzeto 21. april 2016 iz WM Equity Partners d.o.o. Beograd: http://wmep.rs/Download/Izvestaj%20o%20stecaju%20decembar%202015.pdf

34. Zaman, M. (16. junij 2014). Ne delam si utvar, da bo upravitelj kdaj cenjen poklic. (U. Červek, Izpraševalec) Delo.

35. ZDavP-2-UPB4. (2011). Zakon o davčnem postopku. Uradni list, 13/2011.

36. ZDDPO-2. (2006). Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Uradni list RS, 117/2006.

37. ZDDV1-1E. (2011). Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list RS, 78/2011.

38. ZDPV. (2014). Zakon o porezu na dodanu vrijednost. Narodne novine, 73/13, 148/13,143/14.

39. ZFPPIPP-UPB8. (2014). Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Uradni list RS, 13/2014.

40. ZGD-1. (2015). Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. Uradni list RS, 55/2015.

41. ZPD. (11. december 2014). Zakon o porezu na dobit. Narodne novine, 177/04, 90/05, 57/06, 146/08, 80/10, 22/12, 148/13, 143/14.

42. ZPDP. (2015). Zakon o porezu na dobit pravnih lica. Službeni glasnik RS, 91/2015, 112/2015.

43. ZPDV. (2015). Zakon o porezu na dodatu vrednost. Službeni glasnik RS.

44. ZS. (2014). Zakon o stečaju. Službeni glasnik RS, 71/2012, 83/2014.

DAVČNO PRAVNI POLOŽAJ UPNIKOV V INSOLVENČNIH … · ZPDPL Zakon o davku na dohodek pravnih oseb...

Documents

Transcript of DAVČNO PRAVNI POLOŽAJ UPNIKOV V INSOLVENČNIH … · ZPDPL Zakon o davku na dohodek pravnih oseb...