UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

D I P L O M S K O D E L O

ETI�NI VIDIKI POSLOVNIH DARIL

Ljubljana, junij 2002 JANJA GARVAS

1

IZJAVA Študentka Janja GARVAS izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom dr. Miroslava GLAS-a in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne 3.6.2002 Podpis: Janja Garvas

2

K AZAL O 1. UVOD------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 2. ETIKA IN POSLOVNA DARILA-------------------------------------------------------------------------------------------- 3 2.1 Etika--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 3 2.1.1. Opredelitev etike in poslovne etike------------------------------------------------------------------------------- 3 2.1.2 Etika in zakoni-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 4 2.1.3 Negativna mejna etika oz. »sivo obmo�je«------------------------------------------------------------------- 5 2.1.4 Korupcija----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 2.1.5 Prisotnost korupcije po posameznih podro�jih------------------------------------------------------------- 8 2.1.5.1 Politika----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 8 2.1.5.2 Sodna veja oblasti---------------------------------------------------------------------------------------------------- 8 2.1.5.3 Šolstvo in univerza--------------------------------------------------------------------------------------------------- 9 2.1.5.4 Zdravstvo------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 9 2.1.5.5 Policija----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 9 2.1.5.6 Podjetja---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 10 2.1.6 U�inki korupcije----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 10 2.1.7 Omejitve pri podkupovanju po svetu----------------------------------------------------------------------------- 11 2.1.7.1 Amerika---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 11 2.2. Poslovno komuniciranje in poslovna darila----------------------------------------------------------------------- 12 2.2.1 Poslovno komuniciranje---------------------------------------------------------------------------------------------------- 12 2.2.2 Poslovna darila------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 12 2.2.2.1 Zgodovina---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 12 2.2.2.2 Delitev daril------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 13 2.2.2.3 Razlike v obdarovanju doma�ih in tujih partnerjev----------------------------------------- 14 2.2.2.4 Razli�ni pogledi in mišljenja o obdarovanju---------------------------------------------------- 14 2.3 Dilema: Poslovno darilo in/ ali podkupnina----------------------------------------------------------------------- 15 2.3.1 Poslovno kosilo----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 17 2.3.2 Poslovna potovanja- ekskurzije-------------------------------------------------------------------------------------- 17 2.4 Zakonska ureditev podro�ja poslovnih daril---------------------------------------------------------------------- 18 2.4.1 Zakonska ureditev podro�ja poslovnih daril v svetu-------------------------------------------------- 18 2.4.2 Zakonska ureditev podro�ja poslovnih daril v Sloveniji------------------------------------------- 18 2.4.2.1 Zakon o varstvu konkurence--------------------------------------------------------------------------------- 19 2.4.2.2 Kazenski zakonik----------------------------------------------------------------------------------------------------- 20 2.4.2.3 Obdav�enje poslovnih daril---------------------------------------------------------------------------------- 20 3. EMPIRI�NA RAZISKAVA PRAKSE POSLOVNIH DARIL ---------------------------------------- 22 3.1 Problematika----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 22 3.1.1 Opis problema------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 22 3.1.2 Cilji raziskave------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 22 3.1.3 Hipoteze----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 22 3.2 Metodologija----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 23 3.2.1 Metoda anketiranja---------------------------------------------------------------------------------------------------------- 23 3.2.2 Testiranje vprašalnika----------------------------------------------------------------------------------------------------- 23 3.2.3 Vzor�ni okvir in na�in izbora enot v vzorec-------------------------------------------------------------- 23 3.2.4 Kraj in �as anketiranja---------------------------------------------------------------------------------------------------- 24 3.2.5 Analiza vprašalnika-------------------------------------------------------------------------------------------------------- 24 3.2.6 Uporabljene statisti�ne metode------------------------------------------------------------------------------------ 24 3.3 Rezultati ankete----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 25 3.3.1 Opis vzorca---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 25 3.3.2 Analiza hipotez--------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 26

3

3.4 Omejitve analize-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 39 4. SKLEP----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 39 5. LITERATURA -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 41 6. VIRI ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 42 PRILOGE SLOVAR�EK TUJIH IZRAZOV

4

1. UVOD »Na� i n podar j anj a j e ve� vr eden od dar i l a samega« (Pi er r e Cor nei l l e) Obdarovanje je že stara navada, v poslovnem in v privatnem življenju. Ljubljene osebe obdarujemo v privatnem življenju, poslovne partnerje ter zaposlene v podjetju pa v poslovnem. Obe vrsti obdarovanja imata veliko skupnih zna�ilnosti, (kot je izkazovanje spoštovanja, pozornosti) imata pa tudi razlike. Obdarovanje je eden izmed na�inov komuniciranja. Ko nekoga obdariš oz. od nekoga sprejmeš darilo, te to razveseli. Vsak rad vidi, da se mu izkaže pozornost. S tem, ko nekomu darilo daš, mu pokažeš, da ga spoštuješ, imaš rad oz. da si se spomnil na njega. V primeru, da darilo ni ustrezno (npr. je predrago, prepoceni, je v nasprotju s kulturo, ki jo sprejema obdarovanec, itd.), lahko obdarovani osebi povzro�iš nelagodje in zadrego. V takem položaju se lahko znajde vsakdo. Obdarovanje gledamo z dveh zornih kotov: kot dajalec poslovnega darila ali kot prejemnik poslovnega darila. V poslovnih odnosih prihaja do dilem, kdaj je neko darilo res le izraz dobrega poslovnega sodelovanja, kdaj pa pridobi neprimerno vsebino, ko postane dejansko podkupnina. Podkupovanje moramo od dajanja poslovnih daril razlikovati predvsem z dveh vidikov: Prvi vidik je, da sam �utiš potrebo po tem, da darilo vrneš (poslovni bonton), drugi pa, da je to od obdarovane osebe pri�akovano. Priznati moramo, da je slednja oblika ve�krat prisotna pri poslovnem komuniciranju, ko se med seboj obdarujeta dve podjetji. Privede lahko do skritega dogovora oz. podkupovanja, saj obdarjena oseba za protiuslugo sprejme kakšen posel, ki ga po merilih, ki so bila prvotno postavljena, ne bi. To spada med dejanja nelojalne konkurence, ko podjetje na nelojalen na�in omejuje pošteno poslovanje med podjetji. V našem primeru je torej dejanje nelojalne konkurence podkupovanje. Tako dejanje je sporno tako z eti�nega vidika kot s pravnega. Nadzor nad temi dejanji ni enostaven, saj je prav meja med podkupovanjem in obdarovanjem tista, ki jo je najtežje dolo�iti. Namen diplomskega dela je odkriti, raziskati, koliko se v Sloveniji zavedamo prisotnosti podkupovanja, kje, na katerem podro�ju oz. dejavnosti je po mnenju anketirancev najve� podkupovanja, kdaj postane darilo podkupnina in kako bi to mejo dolo�ili oz. se ji vsaj približali. Odkriti sem hotela tudi kako je na tem podro�ju urejena zakonodaja in kaj se dejansko dogaja v praksi. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoreti�nem delu pregledam obstoje�o literaturo, mnenja posameznih avtorjev, ki se razlikujejo o meji med podkupnino in izkazovanjem spoštovanja. Opišem tudi, kako je podro�je urejeno v slovenskih zakonih. Zanima me, kakšna je politika obdav�enja poslovnih daril in v katerem sektorju oz. podro�ju je podkupovanje najbolj prisotno. Odkriti poskušam pravo mejo med izkazovanjem spoštovanja kot delom kulture in bontona ter podkupnino, ki je sporna z eti�nega vidika. Predstavim, kako se razlikujejo obi�aji in zakonodaja na tem podro�ju v nekaterih državah po svetu. Zanimajo me mnenja, razli�ni pogledi na to, kdaj in ali sploh je darilo eti�no sporno.

5

V empiri�nem delu diplomske naloge predstavljam rezultate anketiranja 100 ljudi. V prvi skupini sem anketirala 50 študentov 4. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani, v drugi pa 50 direktorjev slovenskih podjetij oz. samostojnih podjetnikov. Poskušam ugotoviti, kakšna so stališ�a o podkupovanju pri študentih in direktorjih, ali so že bili deležni kakšne vrste podkupovanja, kje oz. na katerem podro�ju je po njihovem mnenju najve� podkupovanja itd. V dolo�enih postavkah ankete, kjer je to možno, poskušam narediti primerjavo med pogledi obeh skupin in ugotavljam, ali gre za zna�ilne razlike.

6

2. ETI K A I N POSL OVNA DARI L A

2.1 Etika

»Dobri smo preprosto, zli pa na veliko razli�nih na�inov.« (Neznani grški pesnik)

2.1.1. Opredelitev etike in poslovne etike Etika je pojem, ki ga je izredno težko definirati. Težko je re�i, kdaj se je etika za�ela pojavljati. Razlika je tudi v definiciji pri posameznih avtorjih in enotno sprejeta definicija ne obstaja. Jelovac (1997, str. 14) navaja, da je etika del filozofije, slednja beseda izhaja iz stare grš�ine. Mislec, ki je v 2500 let dolgi zgodovini eti�nih razprav prvi uporabil besedo filozofija je bil Pitagora s Samosa. Filozofija je sestavljena iz razli�nih filozofskih ved (ontologija, epistemologija, logika, aksiologija, estetika, semantika, zgodovina filozofije, ob�a metodologija), ena izmed njih je tudi etika. Jelovac poslovno etiko jemlje kot eno izmed ved znotraj etike. Etika se po njegovem mnenju primarno ukvarja s teoretskim pojasnjevanjem in kriti�nim ocenjevanjem fenomena morale. Temelji na raziskovanju izvora �loveške moralnosti, kriterijev moralnega vrednotenja in razumevanjem smotrov, namenov in ciljev. Etika je torej nauk o sprejemljivem na�inu skupnega življenja ljudi v njihovem nravnem bivališ�u. Možina, Tav�ar, Kneževi� (1998, str. 416) obravnavajo etiko in poslovno etiko razli�no. Etika je veda, ki obravnava na�ela o dobrem in zlem ter norme za odlo�anje in ravnanje po teh na�elih. Poslovna etika se nanaša na zunanje okolje. Zadeva razmerja podjetja s poslovnimi partnerji in konkurenti ter družbeno odgovornost managementa, ki zadeva odnose razmerja z drugimi posamezniki, skupinami in organizacijami v okolju. Izredno težavno je opredeliti, katera so tista dejanja, ki naj bi bila eti�no sprejemljiva. Temeljne eti�ne dolžnosti, ki jih navaja Možina (v Možina, Tav�ar, Kneževi�, 1998, str. 432), so: verodostojnost, popravljanje krivic, hvaležnost, pravi�nost, dobrodelnost, izpopolnjevanje in neškodljivost. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2000, str. 437) ima etika (-e ž (e)) tri opredelitve: 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila �loveškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika // s prilastkom na�ela o dobrem in zlem: krš�anska etika; marksisti�na, socialisti�na etika 2. s prilastkom moralna na�ela, norme ravnanja v dolo�enem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike 3. eti�nost: etika takega ravnanja

Zanimiva je tudi opredelitev, kam oz. v katero vedo etiko sploh prišteti oz. kako je etika nadalje razdeljena. Možina, Tav�ar, Kneževi� (1998, str. 416) pravijo, da je etika poslovnega komuniciranja del poslovne etike.

7

Dejstvo je, da je etika nujna in da je prisotna na vsakem podro�ju našega delovanja. Odvisna pa je v veliki meri od posameznikove zavesti in nagnjenja k eti�nemu ravnanju. »Etike ne morejo nadomestiti niti zakoni niti tržiš�e. Med izrecno dovoljenim in izrecno prepovedanim po zakonih je »sivo obmo�je«, kjer je možno samo eti�no presojanje; tržiš�e ni popolno, zato na njem ni »nevidne roke«, ki bi skrbela za moralnost dogajanj. �e ni zavestnega in prostovoljnega eti�nega presojanja ali �e so merila preve� ohlapna, tedaj raven moralnosti okolja propada, kar vodi v družbeni in gospodarski razkroj. Etika je koristna zavoljo koristi vsem udeležencem in nujna, da prepre�i krivice, ki bi jih povzro�alo delovanje organizacije.« (Možina, Kneževi�, Tav�ar, 1998, str. 441) Dejstvo je, da je javnost v razvitih državah bolj kriti�na do nemoralnega obnašanja podjetij in se na to tudi odzove. Pripravljena je nastopiti in sprožiti javno diskusijo o taki vrsti po�etja. Zaveda se, da v poslovanju ni vse dovoljeno in da obstaja neka meja, ki se jo morajo podjetja držati. Kot primer lahko navedem ZDA, ki imajo zakoodajo na tem podro�ju dobro urejeno, javnost pa je kriti�na in pripravljena pokazati prezir do te vrste ravnanj. Težko je re�i, kateri ukrepi bi lahko dvignili eti�no zavest prebivalcev. Na eti�no obnašanje po mojem mnenju lahko vplivaš z ustreznimi zakoni in ozaveš�anjem, vendar pa to ni vse. Obstajati mora ustrezen nadzor in organ na katerem lahko kršitve prebivalci prijavijo. Vzpodbuditi je potrebno zaupanje. Vendar pa lahko re�em, da tudi vsi ti ukrepi ne bi popolnoma odstranil i podkupovanja. Vzrok za to lahko poiš�emo v tem, da dejanska meja med obdarovanjem in podkupovanjem ni dolo�ljiva in se razlikuje od prebivalca do prebivalca.

2.1.2 Etika in zakoni

Zakoni - in iz njih izvedeni podzakonski akti (uredbe, odloki, pravilniki ipd.) - so zapisi obveznih in splošno veljavnih norm; na osnovi zakonov je torej mogo�e razsojati, kaj je prav in kaj ni. Kar je zlo, narobe in grdo, skratka nemoralno, ne more biti prav. Zato so zakoni prvo vodilo tudi za eti�ne vidike odlo�anja nasploh in v managementu posebej. Managerjem in drugim udeležencem v poslovnem življenju zakoni pri eti�nem odlo�anju in moralnem delovanju pomagajo, ne pa tudi zadoš�ajo vsaj iz treh razlogov. Pravni red temelji na kodifikaciji tistega, kar ni dovoljeno. Vse drugo je po zakonu dovoljeno, dopustno, vendar to še ne pomeni, da bi bilo v konkretnem primeru tudi lepo, prav in dobro skratka- moralno. Zakoni ne morejo predpisovati vsega, kar je dovoljeno: bili bi nujno nepopolni, predvsem pa bi dušili snovanje novega, napredek nasploh. Drugi razlog je, da je tisto, kar zakoni prepovedujejo (ali dovoljujejo), mogo�e tolma�iti po �rki in ne po smislu. Ker noben zakon ne more predvidevati vseh možnih primerov in okoliš�in, je lahko eti�no presojanje po �rki zakona vprašljiv. Tretji razlog je v tem, da ima ob številnejših in kompleksnejših zakonih država tem manj možnosti, da bi povsod nadzorovala in uveljavljala (tudi s prisilo) izvajanje zakonov.

8

Med tistim, kar zakoni izrecno prepovedujejo, in tistim, kar izrecno dovoljujejo, je prostrano sivo obmo�je, kjer se lahko dogaja marsikaj, kar sicer ni prepovedano, vendar ni moralno. Etika in poslovodna etika sta pomembno dopolnilo pravnega sistema in opora zanj. Brez njiju ostaja pravni sistem neu�inkovit. To velja seveda še posebej za etiko poslovnega komuniciranja, ki je vez med managerji in njhovimi poslovnimi partnerji, tekmeci in drugimi udeleženci (Možina, Tav�ar, Kneževi�, 1998, str. 423). 2.1.3 Negativna mejna etika oz. »sivo obmo�je«

Na »sivem obmo�ju« med dovoljenim in prepovedanim po zakonih ter na nepopolnem trgu temelji t.i. negativna mejna etika: �e udeleženec ugotovi, da bi mu nemoralno ravnanje (prikrita slabša kakovost, poslovna prevara ipd.) prineslo koristi, se ga oprime; ker gre le za manjši odmik od etike, ga v nepopolnem tržiš�u nih�e ne kaznuje. Posamezniku se torej nemoralno ravnanje kratkoro�no spla�a. Vsak nekaznovan odmik od ravni etike slednjo zniža. Ker zgledi vle�ejo, se družba nasploh in gospodarstvo ter vsako podjetje posebej vse hitreje pogrezajo v nemoralno, ki se pokaže kot manjša uspešnost, zatem pa kot neuspešnost in polom; primerov za to je tudi pri nas žal dovolj (Možina, Kneževi�, Tav�ar, 1998, str. 424). Slika 1: Sivo obmo�je med dovoljenim in prepovedanim

Izrecnoprepovedano

Izrecnoprepovedano

ZAKONIPREDPISI

" Sivo obmo�je"

?

Izrecnodovoljeno

MANAGERJI IN ZAKONI

Vir: Možina, Kneževi�, Tav�ar, 1998, str. 422.

Tudi pri poslovnih darilih lahko opazimo ljudi, ki bi jih s svojim obnašanajem, po�etjem lahko uvrstili v zgoraj omenjeno podro�je. Poslovna darila so predmet poslovnega komuniciranja, ki zakonsko še niso dovolj dobro opredeljena in zato obstajajo luknje, ki jih znajo spretneži

9

dodobra izkoristiti. Njihovo po�etje uvrstimo v sivo obmo�je, v obmo�je negativne mejne etike. To lahko prikažemo na primeru, ko podjetje svojim poslovnim partnerjem pla�a drago potovanje, skriva pa se za dejstvom, da je to le izobraževalna ekskurzija ali seminar. Tak primer je posebej vprašljiv v zdravstvu, kjer s seminarjem lahko vplivajo na zdravniške odlo�itve, saj dajejo prednost npr. dolo�enemu farmacevtskemu podjetju, predvsem tistemu, ki jih je peljalo na ta drag »seminar«. Podjetje s tem ne prekrši nobenega zakona, je pa tako dejanje eti�no vprašljivo, saj lahko hipoteti�no vpliva na zdravnika, da pacientu predpiše neko zdravilo te farmacevtske družbe, ki zanj mogo�e ni najboljše, oz. obstaja zdravilo, ki je boljše od tega. Dilema ne bi bila tako ob�utljiva, �e bi lahko zagotovo trdili, da na zdravnika tako dejanje ne bi moglo vplivati, vendar nam je �loveško teženje k ugodnostim znano in je zato od njega težko pri�akovati, da bi se temu izognil, sploh v primeru, ko z vidika zakona ni vprašljivo. Pri tem si sicer zdravnik lahko pomaga z raznimi kodeksi in sodili, ki obstajajo na njegovem podro�ju, vendar se popolno tej dilemi ne more izogniti.

2.1.4 Korupcija Korupcija ima svoje korenine že v daljni preteklosti. Pojavljala se je zagotovo že mnogo let pred tem, ko so jo prvi� definirali. O neki vrsti korupcije bi lahko govorili že v daljnem letu 1517. Ravno obdobje protestantizma je nastal po zaslugi Martina Lutra in Jean Kalvin-a, ki sta obsojala nekatere dejavnosti katoliške cerkve in sicer njeno razsipnost, vplivnost in podkupljivost. Posebej sta obsojala prodajanje odpustkov, ki naj bi ljudem skrajšal njihov �as v vicah oz. celo v peklu (nikman.k2.net/religije/krscanstvo.htm). Glede na zorni kot korupcijo definiramo na ve� na�inov: na politi�ni, pravni, ekonomski in sociološki.

Tabela 1: Definicije korupcije

Avtor Vir Definicija

OECD

The TI Source Book. Part A (1998)

Dajanje ali obljubljanje nagrad, daril in drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odlo�itve.

Svet Evrope

The TI Source Book. Part A (1998)

Podkupovanje in katerokoli vedenje v zvezi z osebami, ki jim je bila zaupana odgovornost v javnem ali privatnem sektorju, ki krši njihove dolžnosti, ki izhajajo iz njihovega statusa javnih uslužbencev, privatnih uslužbencev, neodvisnih agentov, in drugih odnosov te vrste, in je usmerjeno v pridobivanje kakršnihkoli neprimernih koristi zase in za druge.

Svetovna banka

The TI Source Book. Part A (1998)

Ponujanje, dajanje, sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi, ki bi vplivala na odlo�itve

10

javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naro�il.

Transpare= ncy International

The TI Source Book. Part A (1998)

Zloraba uradnega položaja, s katerim javni uslužbenci nepravi�no in nezakonito pridobivajo koristi.

SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtor j i

SSKJ, str. 437 (2000)

korupcija -e ž (u) dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost: razširila se je korupcija; to je bil �as splošne korupcije; korupcija v javnem življenju // nav. slabš. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi takega dajanja ali sprejemanja nagrad: korupcija dvora korupcionist -a m (i) nav. slabš. kdor je izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: boj proti korupcionistom; bil je korupcionist in izdajalec korupten -tna -o prid. (u) publ. (moralno) izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: koruptna meš�anska politika; posluževal se je najbolj koruptnih sredstev / koruptni uradniki podkupljivi.

K litgard, Abaroa, Parr is

Corrupt cities, str.4

Korupcije je vsesplošen problem, vendar se zdi po svetu lokalnim oblastem sprejemljiv v dolo�enih mejah. Poznamo pa ve� vrst definicij korupcije. Najve�krat korupcija pomeni zlorabo položaja. Položaj naj bi bil vreden zaupanja, ker le tu nekdo sprejema avtoriteto institucije pa naj si bo ta privatna, javna ali neprofitna. Korupcija pomeni zara�unati nezakonito ceno za storitev ali uporabo mo�i na položaju, pri doseganju nekega cilja. Postopki za dosego tega cilja pa so lahko zakoniti ali nezakoniti. Lahko je interna in vezana le na organizacijo ali pa eksterna. Korupcija ponavadi vodi v neuspešnost, nesposobnost, nepravi�nost, nezakonitost.

Korupcija se lahko razlikuje tudi po svoji škodljivosti. V lažji obliki je korupcija le del neeti�nega vedenja, ki sicer ni sprejemljivo, ni pa zakonsko prepovedano. Posledice te korupcije so manjše, kot v primerih ve�je korupcije, ki se dogajajo npr. na državni ravni. Dejstvo je, da ni ne eno ne drugo v ponos oz. v ravnanje, ki bi bilo za vzornega, poštenega in dobrohotnega državljana sprejemljivo.

11

Ve�krat se vprašamo, zakaj korupcija še obstaja. Zakaj formalna in neformalna preverjanja delovanja sistema ne delujejo. Kje je sistem pomanjkljiv? Korupcija na ve�ino ljudi vpliva negativno. Glede na pomen teh vprašanj je bilo korupciji posve�eno premalo pozornosti (Jain, 1998, str. 89). 2.1.5 Pr isotnost korupcije po posameznih podro�j ih Prisotnost korupcije po posameznih podro�jih je razli�na. Razliko je možno opaziti tudi po tem, koliko korupcije pripisujejo prebivalci posameznim podro�jim in kakšno je dejansko stanje. Dejansko stanje je težko oceniti, saj vse podkupnine niso odkrite oz. prijavljene.

2.1.5.1 Politika

V o�eh prebivalcev (Šturman, 1999, str. 41, slika 3) je korupcija v politiki mo�no razširjena. To lahko pripišemo po vsej verjetnosti njihovi naravi dela in stalni izpostavljenosti. Gre za veš�ino uveljavljanja lastnih interesov, velikokrat pa te interese uveljavljajo na koruptiven na�in, zlasti takrat, ko jih javnost ne bi podprla. Kaj takega si ravno v politiki ne bi smeli privoš�iti in sicer zato, ker so »izvoljenci« ljudstva. Ravnali naj bi v dobro in ne v škodo ljudstvu kot tudi državi v splošnem. Zagovarjajo naj interese državljanov, ki pa zagotovo niso naklonjeni vsesplošnemu podkupovanju.

2.1.5.2 Sodna veja oblasti

Sodna veja oblasti naj predstavlja steber tako v zakonskih kot eti�nih okvirih dopustnega ravnanja. Morala bi predstavljati vrh, kateremu je mo� zaupati in mu prepustiti pomembne odlo�itve kot so razsodbe. Že majhna kršitev bi lahko sprožila veliko nezaupanje ljudstva. Zato je ravnanje sodnikov dolo�eno tako v Ustavi kot v Kodeksu sodniške etike.

Neodvisnost sodnikov je zaš�itena v slovenski Ustavi (125. �len). Po Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01) je funkcija sodnika trajna in preneha z upokojitvijo, ki je obvezna pri 70 letu starosti. Zakon tudi dolo�a (39.�len), da sodnik ne sme sprejemati daril in drugih koristi v zvezi s sodnikovo službo njegov zakonec in drugi družinski �lani, sorodniki in druge osebe, ki živijo s sodnikom v skupnem gospodinjstvu. Ni pa pravil o razkritju finan�nega stanja sodnikov. Osnovna pravila, ki se nanašajo na neodvisnost, nepristranskost, nezdružljivost z drugimi funkcijami in nasprotje interesov prav tako dolo�a Kodeks sodniške etike, ki ga je sprejelo Slovensko sodniško društvo junija leta 2001.

V preteklih treh letih ni bilo v javnosti nobenega primera korupcije v sodni veji oblasti in mediji ocenjujejo, da so takšni primeri izredno redki. Korupcije v slovenski sodni praksi ni omenila niti Evropska komisija, poudarila je le problem zaostankov v sodnih postopkih. Dejansko je korupcijo izredno težko odkriti, v veliko primerih so to le plodovi slu�ajnega odkritja.

12

2.1.5.3 Šolstvo in univerza,

Integriteta slovenskega šolstva je na splošno visoka. Urejajo ga številni zakoni in dolo�be vklju�no z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00), Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, 67/93). Podatki o korupciji v javnem šolstvu so izjemno redki, �eprav se poro�a o osamljenih primerih (znan je primer obravnave dijaka srednje šole, ki ima zelo znanega in vplivnega o�eta).

2.1.5.4 Zdravstvo

Zakonske dolo�be, ki obravnavajo korupcijo na podro�ju javnega zdravstva, so zelo redke. Glede na obstoje�o pravno razlago kaznivega dejanja v zvezi sprejemanjem daril s strani zdravnikov, 247. �len KZ, na splošno obsoja sprejemanje daril v »gospodarskih transakcijah«. Poleg tega Zakon o zdravstvu (Uradni list RS, št.101/99, 70/00) prepoveduje dolo�ene vrste oglaševanja farmacevtskih družb. Cilj je prepre�iti bolj ali manj koruptivne »posebne stimulacije«, ki jih nudijo farmacevtske družbe zato, da zdravniki predpisujejo njihova zdravila. Ta dolo�ba je bila sprejeta kmalu po aferi leta 1999, ko je neka farmacevtska družba organizirala in financirala potovanje v Afriko za številne zdravnike in njihove soproge (Vro�i kenijski spomini, 1999).

Zdravstvena stroka ima eti�no razsodiš�e Zdravstvene zbornice Slovenije (Zdravstvena zbornica Slovenije, Uradni list RS, št. 64/96, 22/98, 113/00), ki presoja o kršitvah Kodeksa in drugih nepravilnostih v zdravstvu. Primere korupcije bi reševalo eti�no razsodiš�e šele po kon�ni sodbi rednega sodiš�a. Pravila sodiš�a dolo�ajo sprejem daril, kot najhujši prekršek, ki mora biti kaznovan vklju�no z možnim odvzemom zdravniške licence.

�eprav se marsikdo ne bi popolnoma strinjal in je bil pri�a druga�ni izkušnji, je v �lanku v Sobotni prilogi Dela (1999, str. 27) navedeno, da ve�ina zdravnikov ne sprejema podkupnin.

2.1.5.5 Policija,

Policijo ureja Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98) skupaj z drugimi zakoni in izvršilnimi predpisi.

Korupcija policistov se kaznuje na dveh ravneh. Prvi�, za vsakega policista za katerega se ugotovi, da je storil »ve�ji ali manjši prekršek pri opravljanju svojih dolžnosti in pristojnosti« se lahko proti njemu sproži disciplinski ukrep. Po Zpol se za hujšo kršitev smatrajo sprejemanje daril in drugih koristi, ki se neposredno navezujejo na zaposlitev, koristi, ki vplivajo na opravljanje policijskih dolžnosti in vsa ravnanja, ki so zna�ilna za naklepno kaznivo dejanje, ki ga mora preganjati državni tožilec ex afficio t.j. po svoji službeni dolžnosti (Zpol, 99. �len). Utemeljen sum o takšnih prekrških je lahko osnova za za�asno prekinitev delovnega razmerja in za odpoved delovnega razmerja, �e se ugotovi, da je policist odgovoren.

13

Drugi�, v skladu s slovenskim Kazenskim zakonikom mora vsa kazniva dejanja korupcije obravnavati ex afficio – t.j. državni tožilec jih mora preganjati. V letu 1999 je bilo vloženih proti policistom 72 formalnih ovadb, 3 so obravnavale podkupovanje in 30 korupcijo v zvezi s kaznivimi dejanji (zloraba uradnih podatkov, zloraba pooblastil in pravic (www.greco.coe.int). Poleg tega se lahko uvede disciplinski postopek proti policistu isto�asno s kazenskim postopkom. �e je policist obsojen zaradi kaznivega dejanja, se prekine njegovo delovno razmerje. Policist je tudi finan�no odgovoren za vso povzro�eno škodo, ki jo je povzro�il policij i ali drugim posameznikom zaradi storjenega kaznivega dejanja korupcije pri opravljanju dolžnosti, ali posredno v zvezi z njegovim delom. (Zpol, 100. �len, 1. odstavek)

Novembra leta 1992 je bil sprejet tudi Kodeks policijskega ravnanja. Pritožbe državljanov, ki se nanašajo na policijski postopek, obravnava poseben Urad za pritožbe in notranjo zaš�ito na Ministrstvu za notranje zadeve.

2.1.5.6 Podjetja

V podjetju je lahko prisotno ve� razli�nih vrst korupcije. Lahko se pojavlja v odnosu navzven, torej pri poslovanju s svojimi poslovnimi partnerji, javnih naro�ilih itd., možna pa je tudi v samem podjetju. Znotraj podjetja je primer korupcije lahko novo zaposlovanje, ko je le to posledica delovanja zvez in ne strokovnih kriterijev. Ponavadi so prisotne družinske ali prijateljske vezi. Nekatera podjetja zaradi tega postanejo nekakšen geto, ki je skoraj hermeti�no zaprt za tiste, ki nimajo takšnih zvez. To je eden izmed primerov možne korupcije v podjetju, ki ga vseeno ne moremo zanesljivo ozna�iti s to besedo. Tak na�in zaposlovanja v podjetju lahko predstavlja nekakšno spodbudo delavcem s strani samega podjetja in pove�evanje ob�utka pripadnosti. S tem vplivajo na boljšo klimo v podjetju in u�inkovitost pri delu.

2.1.6 U�inki korupcije Ti u�inki so v vsakem pogledu negativni in povzro�ajo okoriš�anje posameznika na ra�un drugega. U�inek na daljše obdobje je lahko re�em predvsem poslabšanje življenjskega standarda vseh, torej celotne družbe, npr. zaradi nakupa zastarele in nepotrebne opreme, zadolževanja, slabe infrastrukture. Na državni ravni se poznajo posledice korupcije kot vse ve�je vlaganje v sektorje, ki izvajajo nadzor in represivne ukrepe (policija, vojska). Na svetu obstajata predvsem dve opredelitvi prepre�evanja korupcije, zatiranje in �iš�enje. Zatiranje predstavljajo ukrepi za zmanjševanje korupcije še preden se le ta pojavi. �iš�enje pa je odstranjevanje posledic, ki jih korupcija s seboj prinese. Katero je boljše je odvisno od vsake posamezne države. Pomembno pri izbiri je predvsem to, na kakšni stopnji je razvitost že obstoje�e korupcije v državi, kakšna zakonodaja obstaja, koliko je v ljudeh prisotna želja po odstranitvi oz. zmanjšanju korupcije, itd. Klitgard (1998, str. 4) je mnenja, da razli�ne oblike niso enako škodljive. Korupcija, ki ne upošteva na�el sodnega sistema, lastninskih pravic in dav�ne zakonodaje, zavira in uni�uje

14

ekonomski in politi�ni razvoj države. Korupcija, ki dovoli onesnaževalcem umazati reke, zdravnikom pa odirati paciente s pretiranimi in neprimernimi pla�ili, je uni�ujo�a z okoljevarstvenega in socialnega vidika. V primerjavi s tem so pospeševalna pla�ila in manjše nepravilnosti pri financiranju kampanj dosti manj škodljive. Vol�i� (1996, str. 52) meni, da je ena glavnih posledic korupcije je zaustavljanje razvoja. Velikokrat se tisti, ki sprejemajo odlo�itve, zaradi nje odlo�ijo za napa�ne projekte. To se ve�inoma dogaja v nerazvitih, revnih državah, ki zaradi tega utrpijo veliko nepotrebne škode. Po nekaterih ocenah je vsaj 30 % vseh dolgov teh držav posledica podkupljenih odlo�itev, za katere je treba še dolgo let pla�evati obresti. Posebno zanimivo je mnenje Maura (1998, str. 11-14), ki pravi, da ima korupcija kljub številnim škodljivim posledicam tudi koristne. Posledica sprejema podkupnine je lahko uslužbenca boljše delo uslužbencev, poleg tega se skrajšajo tudi postopki birokracije. S to trditvijo se težko strinjam, saj menim, da je ta koristna posledica v primerjavi s škodljivimi tako majhna, da ni vredna omembe. Boljše delo in krajši postopki so le v majhni korelaciji s sprejemom podkupnine.

2.1.7 Omej itve pr i podkupovanju po svetu Ko se sprejme zakon o prepovedi podkupovanja, to velja za vse osebe, ki sodijo na obmo�je, ki ga ta zakon obsega. Tako morajo vse osebe enako dosledno upoštevati sprejete zakone. Problem se pojavi v primeru, ko neko podjetje sodeluje s tujino oz. poskuša pridobiti posel v tujini. Zakoni se po državah razlikujejo. Tako se sre�uje s subjekti razli�nih držav, ki spoštujejo razli�ne zakone. Prav tako imajo države razli�no mo�ne protikorupcijske ukrepe. V eni državi so lahko predpisi in kazni proti korupciji izredno mo�ni, v drugi državi jih skoraj ni. Tako imajo države med sabo še ve�ji razkorak za enakovredno konkuriranje pri svojem poslovanju. To velja predvsem za podjetja, ki sodelujejo s tujino, v notranjem prometu pa za vse veljajo enaka pravila, zakoni.

2.1.7.1 Amerika

V Ameriki je urejenost ravnanja pri poslovanju s tujino opisano v Foreign corrupt practices Act (FCPA). Zakon prepoveduje podkupovati tuje vladne uradnike za dosego ali obdržanje posla. FCPA prepoveduje pla�ati, ponujati, obljubljati denar ali karkoli vrednega. Predpisuje, da zakon ni kršen samo v primeru, ko je pla�ilo izvedeno neposredno, temve� tudi, ko je posredno, to je preko »tretje osebe«. Nezakonito je pla�ati tretji stranki, ko veš, da bo stranka del tega pla�ila namenila za podkupovanje tujega uradnika z namenom pospešiti ali obdržati posel.

15

Stranka, ki pla�a ali pooblaš�a za pla�ilo mora imeti namen podkupovanja. Pla�ilo mora biti namenjeno prepri�ati prejemnika k zlorabi njegovega uradnega položaja, da uravna posel v napa�ni smeri in sicer v korist pla�nika. Da Ameri�an krši zakon ni nujno, da podkupnina uspe. Dovolj je že, da se dokaže, da je obstajal namen podkupovanja (http://www.usdoj.gov/criminal/fraud/fcpa/dojdocb.htm).

2.2 Poslovno komuniciranje in poslovna dar ila Poslovno komuniciranje je pomemben del vsakdanjika pri vsakem, ki se tako ali druga�e pojavlja v poslovnem svetu. Da je poslovno komuniciranje pomemben faktor v poslovnem življenju, nam pove že samo dejstvo, da lahko z uspešnim komuniciranjem pridobimo marsikateri posel, z neuspešnim komuniciranjem pa lahko vse porušimo, izgubimo in si zapremo pot k uspešni sklenitvi posla.

2.2.1 Poslovno komuniciranje

Osrede�ki (1992, str. 56) o poslovnem komuniciranju pravi, da je dvorezen me�. Lahko je koristno in uspešno po drugi strani pa lahko zaradi napa�ne izvedbe vse pokvari. Pomembna je usklajenost pošiljatelja in sprejemnika. Komunikacijo je potrebno vedno prilagoditi sogovorniku. Ne moreš uporabiti enak na�in komuniciranja za vsako stranko, saj sta odnos in tema razli�na. Pomembno je, da se zna oseba udeležena v komunikaciji, ustrezno izražati, da je razumljiva in da se izogiba odve�nemu govori�enju.

2.2.2 Poslovna dar ila

2.2.2.1 Zgodovina

Ljudje se že od nekdaj radi obdarujemo. Osvetlimo to z daljno preteklostjo. Ili� (2000, str. 9) je v svojem �lanku napisal, da so bili obi�aji povezani z obdarovanjem namenjeni medsebojnemu povezovanju. Posamezne družbene skupine so z dajanjem daril poskušale zmanjšati možnost spopadov ali ublažiti nasprotujo�e si interese. Barbarski knezi so že v daljni preteklosti zbirali dragocena darila, z njimi so izkazovali svojo mo� in navezovali podložnike nase. Barbarski velikaš ni bil le prejemnik daril, ki so ga obvezovali v odnosu do tujega, kulturno mo�nejšega partnerja. Svoj del darov je obenem moral velikodušno in pazljivo razdeliti med najtesnejše sodelavce, ki so mu bili podrejeni. Obdarovanje je obi�aj, ki je prisoten že veliko let, prisoten je bil verjetno že veliko prej, kot ga je kdorkoli sploh prvi� omenil v zapisanem pri�anju. Tak na�in izkaza spoštovanja lahko vidimo pri razli�nih narodnostih, kulturah, verah, vsaka pa ima svoj edinstven na�in s svojimi posebnostmi. Dejali bi lahko celo to, da obdarovanje predstavlja nekakšen stik med kulturami posameznih držav.

16

2.2.2.2 Delitev daril

Poslovna darila so sestavina poslovnega protokola in predvsem poslovnega bontona. So eden od na�inov, kako sooblikujemo in negujemo poslovne odnose. Poslovna darila si izmenjujemo ob poslovnih stikih, v izjemnih primerih - �e smo naše poslovne stike s partnerjem že pripeljali do primerne ravni - tudi ob pomembnih osebnih obletnicah. Izmenjujemo si jih ob pomembnih obletnicah podjetja ali ob kakih drugih dogodkih, ki so z njim povezani. Po izkušnjah naših posredovalcev in prodajalcev poslovnih daril je glavna sezona za posredovanje poslovnih daril od avgusta do za�etka decembra (Bogataj, 1994, str. 21). V tem obdobju tudi posamezna ve�ja podjetja izbirajo najustreznejša poslovna darila. V svetu so razmere nekoliko druga�ne, saj si poslovnih daril ne podarjajo ob koncu leta, ampak ob sklenitvi konkretnih poslov ob podpisih pogodb. Poslovna darila so torej del medsebojne poslovne komunikacije ali poslovnih stikov. Opravljajo lahko še eno pomembno nalogo: primerno izbrana darila postajajo vedno bolj del predstavljanja in trženja lastne kulture ter razsežnosti svojih blagovnih znamk. Zato lahko dobro izbrano poslovno darilo opravlja tudi vlogo informativnega in promotivnega sredstva za samo podjetje, ki ga z darilom zelo posredno predstavljamo ali predstavljamo vsaj kulturno okolje, v katerem podjetje deluje, ustvarja, trži, itd. Promocijska darila imajo namen predstaviti podjetje, pokazati na zna�ilnosti in prednosti posameznih blagovnih znamk. Pri tem moramo razlikovati množi�na in osebna promocijska darila (koledar, ki ga dobi na ban�nem okencu vsak var�evalec, ne more biti tudi darilo poslovnemu partnerju banke). Promocijska darila torej pomagajo promovirati podjetja, pomagajo pri spoznavanju posameznih izdelkov na trgu in tako prispevajo k splošnemu predstavljanju podjetja in izdelkov (blagovnih znamk) na trgu. Med najbolj ob�utljiva podro�ja obdarovanja sodijo protokolarna darila. Kot že sama beseda pove, so to darila, ki so del najrazli�nejših protokolov. Glede na udeležence protokolarnih ritualov in ceremonij poznamo državni, mestni, cerkveni, podjetniški, diplomatski in še kakšen protokol. Pri vsaki izmed navedenih kategorij lahko govorimo tudi o dolo�enih zvrsteh protokolarnih daril. Tako je del obveznega protokola recimo ob visokih obiskih pri papežu v Vatikanu tudi medsebojno obdarovanje, ki ima za razliko od državnih in drugih obdarovanj to lastnost, da ostajajo darila v vatikanski zakladnici in si jih obiskovalci lahko ogledajo- vsaj nekatera (Bogataj, 1994, str. 21). Skupno vsem trem oblikam daril je to, da predstavljajo obliko pozornosti in da med njimi ni ostrih meja. Dejstvo je, da je vsako protokolarno ali poslovno darilo tudi promocijsko. Osrede�ki (1992, str. 63) deli darila na dva dela:

1. Priložnostna: podarjamo jih po navadi na proslavah in ob obletnicah. Lepo je, �e po dolgoletnemu zaslužnemu delavcu podarimo umetniško sliko po njegovem okusu. Taka darila so izraz zahvale poslovnim partnerjem, ki so z dolgoletnim poslovnim sodelovanjem pripomogli k uspešnejšemu poslovanju.

17

2. Posebna: podarjamo jih ob posebnih priložnostih, na primer ob praznovanju obletnice podjetja ali kakega drugega pomembnega jubileja. Za take priložnosti lahko naro�imo posebne monografije podjetja. Pri izbiri in namembnosti darila sta vedno zelo pomembni izvirnost in domišljija, zato se taki predmeti uporabljajo tudi za razvijanje stikov z javnostjo oziroma za tržno ali institucionalno promocijo.

2.2.2.3 Razlike v obdarovanju doma�ih in tuj ih partnerjev

Darila za doma�e in tuje poslovne partnerje se mo�no razlikujejo. Skupna jim je reprezentativnost. Pri darilih za doma�e partnerje upoštevamo tudi vzgojno oz. izobraževalno, pri darilih za tuje partnerje pa promotivno sestavino. Darilo, ki je doma�emu partnerju nekaj posebnega, izrednega, je tujcu lahko le predmet na ravni splošne zanimivosti. Njegovo odzivanje na darilo je mla�no. Pri tem moramo seveda upoštevati skromno poznavanje naših posebnosti in kulture pri tujih partnerjih, pa tudi razne predsodke, zavore ali celo prepovedi, ki so lahko verskega ali še kakega drugega zna�aja. Nadalje kaže upoštevati tudi razli�no stopnjo razvitosti in kulturne ravni dežele, iz katere prihaja poslovni partner. Partner iz ene vzhodnih dežel ali dežel Balkanskega polotoka bo bolj vesel recimo telefona ali elektri�nega brivnika kot še tako vrhunske belokranjske vezenine. To velja seveda predvsem za obdarovanja v poslovnem protokolu, v drugih - zlasti državnem, mestnem, ob�inskem - so stvari mnogo bolj odprte oz. je odlo�ujo�a reprezentativnost in sporo�ilnost, lahko tudi simbolnost protokolarnega darila. Obstajajo pa tudi razlike med doma�imi in tujimi partnerji. Poslovno ali protokolarno darilo za tujega partnerja lahko ima tudi izrazito promocijsko poslanstvo (Bogataj, 1994, str. 87).

2.2.2.4 Razli�ni pogledi in mišljenja o obdarovanju

V antropologiji je recipro�nost menjava darov (gift exchange), ki so neodtujljivi objekti, ki jih menjajo med seboj ljudje, ki so v odnosu recipro�ne odvisnosti. Recipro�nost ustvarja med posamezniki in posameznicami odnos vzajemnosti in ni namenjena profitu. V nasprotju z recipro�no menjavo darov je menjava odtujljivih objektov, ki poteka med ljudmi, ki med seboj niso odvisni, temve� proizvajajo dobrine in storitve za neosebni trg, zato so te dobrine in storitve objekti, namenjeni menjavi (so komodificirani) (Zaviršek, 2000, str. 31). I li� (2000, str. 9) v �lanku meni, da je dajanje in sprejemanje darov prisilno vedenje, ki ga dolo�ajo globoko zakoreninjene norme. �eprav je ta opredelitev obdarovanja precej groba oz. z negativnim prizvokom, se z njo delno strinjam. Veliko ljudi sploh ne ve, s kakšnim razlogom neko osebo obdaruje. V veliki meri je to zgolj posledica navade, možen razlog pa je prepri�anje, da se izkazano spoštovanje mora vrniti. Poslovno darilo je poleg izkazovanja spoštovanja hkrati lahko tudi sredstvo za pospeševanje trženja, �eprav zanj zagotovo ne moremo re�i, da je tipi�ni tržni inštrument. V teoriji je pospeševanje trženja lo�eno od ostalih sestavin trženjskega spleta, dejstvo pa je, da se v praksi z njimi dopolnjuje in tvori ozadje, ki zagotavlja uspešno trženje. Akcije pospeševanja prodaje so

18

usmerjene na lastno organizacijo (npr. izobraževanje), odjemalce, potrošnike in javnost. Tako lahko sklenemo, da so tudi poslovna darila sredstva pospeševanja trženja. Mesner Andolškova v �lanku avtorice Slak (1994, str. 14) opozarja na eti�no plat daril, saj v poslovnih zvezah hitro ustvarjajo moralno dvomljive situacije. Meni, da s tem, ko posameznik z neeti�nim ravnanjem škoduje tekmecu, škoduje samemu sistemu svobodnega podjetništva. Meni tudi, da niti vrednost darila niti namen sam ne moreta biti lo�nica med darilom in podkupnino. Sklene z mislijo, da je s stališ�a poslovne etike obdarovanje na poslovnem podro�ju nesprejemljivo. Ne vem, �e bi lahko popolnoma postavila na njeno precej enostransko stran razlaganja obdarovanja. Menim, da je ravno namen obdaritve tisti, ki bi lahko lo�il darilo od podkupnine. Dejstvo pa je, da je namen težko dokazljiv in ga tudi ne moremo oblikovati v posameznem zakonu. Lahko le upamo, da se bo posameznik obnašal eti�no sprejemljivo in sam dojel, s kakšnim namenom naj obdaruje. Slak (1994, str. 14) v svojem �lanku meni, da je vrednost darila bolje zastaviti malo višje kot nižje. Z njim ne smemo niti malo vzbujati sum, da želimo koga podkupiti. Darila ne smemo izbirati brezglavo. Potrebno je izbrati primerno priložnost, darilo prilagoditi individualno podjetju, posamezniku in sicer njegovi kulturi, panogi v kateri deluje, itd. Prav tako meni, da so darila lahko bolj osebna ali pa splošna standardna, vendar ne cenena. Ko obdaruješ poslovnega partnerja iz tujine je dobro izbrati kaj pristnega doma�ega, a samo najboljše kakovosti. Pri izbiri darila naj bo vedno upoštevana domiselnost, humor pa le, ko imamo s poslovnim partnerjem vzpostavljeno pristno poslovno prijateljstvo. To je nek grob, splošen okvir napotkov, ki bi jih moral upoštevati vsakdo, ki se na tak ali druga�en na�in sre�uje z obdarovanjem. Pomembno je poudariti, da je to le osnova, iz katere izhajamo. Na�in obdaritve je potrebno prilagoditi vsaki stranki posamezno, saj lahko le tako re�emo, da smo ji izkazali spoštovanje.

Iz pogledov in mišljenj avtorjev o obdarovanju lahko razlo�no vidimo razlike. Že pri njih lahko

opazimo, da enotne meje med darilom in podkupnino ni možno enostavno dolo�iti.

2.3 Dilema: Poslovno dar ilo in/ ali podkupnina

Dejstvo je, da je dobre poslovne obi�aje v�asih težko razlikovati od nelojalne konkurence ali celo korupcije. Obstajajo razli�na mnenja. Razlika se pojavlja tako v zakonodaji razli�nih držav, kot po posameznih podro�jih. Za obdarovanje je poleg dobrega okusa potrebno imeti tudi pravo mero. V anketi Dela (3.3.2001, str. 2) so ugotovili, da je pri nas podkupovanje precej razširjeno. Tako je ocenilo kar 45,9% anketiranih (N=711). 20,1% jih je menilo, da gre le za posamezne primere,

19

le 0,4% pa je dejalo, da podkupovanja pri nas sploh ni. V raziskavi so ugotovili tudi to, da so Slovenci glede podkupovanja precej tolerantni, le 18% je menilo, da so netolerantni. Na vprašanje, kaj je za njih podkupovanje, je kar 81,4% anketiranih odgovorilo, da je to ponujanje denarja. Na drugem mestu je bilo ponujanje raznih ugodnosti (npr. razna ugodna posojila, brezpla�na potovanja,), na tretjem so bila darila v vrednosti nad 100 000 tolarjev (33,1%). Nekateri so menili, da so lahko podkupnina tudi drobna darila, kot npr. steklenica pija�e, parfum, ali celo kava. Tako je na vprašanje odgovorilo 17,4%.

Bogataj (1994, str. 97) je zapisal, da lahko poslovna darila brez velikih težav lo�imo od podkupnin. Tu nam pomaga najprej osebni bonton in ob�utek za spodobnost, sledijo predpisi kazenskega zakonika. Tudi pri nas so predpisane dolo�ene sankcije za neupravi�eno sprejemanje in dajanje poslovnih daril. Sprejemanje daril je lahko kaznivo, �e jih sprejemamo kot protiusluge za sklenitev nekega posla, še zlasti, �e gre pri tem za vnaprejšnje podkupovanje. Nekateri poskušajo po sklenitvi posla zahtevati darilo ali ga kar sprejmejo. Tudi ta na�in je kazniv. Bogataj (1994, str. 97) razlikuje dve vrsti pasivnega podkupovanja, nepravo in pravo. V prvem primeru nastopi podkupovanje, �e oseba, ki sklene dovoljen posel, zahteva dolo�eno darilo. V drugem primeru gre za zahtevanje darila po sklenjenem nedovoljenem poslu. Seveda ni kaznovan tisti, ki darilo da, vendar pa je darovalec lahko kaznovan, �e darilo obljubi kot protiuslugo za sklenitev nekega posla. Temu pravimo tudi vnaprejšnje aktivno podkupovanje.

Za�etek podkupovanja pomeni konec poslovnega darila kot znamenja pozornosti do poslovnega partnerja. V mnogih državah obstajajo predpisi, ki onemogo�ajo podarjanje �ezmernih daril oz. povedo, kaj kdo sme in �esa kdo ne sme obdržati. Taka pravila imajo javne institucije, pa tudi ve�ina podjetij.

Ne glede na gornje dejstvo seveda v sodobnem tržnem gospodarstvu ne smemo poslovnih daril pojmovati kot podkupnino, temve� izklju�no kot znamenje pozornosti. Poslovna darila sooblikujejo podjetniško istovetnost in tudi širše odsevajo naše kulturne posebnosti in ustvarjalnosti. Le vsebina poslovnega, promocijskega ali protokolarnega darila je lahko merilo, po katerem ga opredelimo kot komunikacijo ali podkupnino. Glede promocijskih daril je sploh treba upoštevati, da je sodobni marketing izdelal in še izdeluje sto in sto razli�nih oglasov za posamezne izdelke. V ceno izdelka je vra�unan tudi izdatek, namenjen promociji in promocijskim darilom. Ta so lahko namenjena širšemu krogu (kupcem) ali tudi posameznikom - poslovnim partnerjem (Bogataj, 1994, str. 97).

Pri izbiranju darila tako posameznikom kot pomembnim poslovnim partnerjem moramo biti pozorni na mnogo stvari. V praksi velja na�elo, naj se poslovnim partnerjem ne podarja vrednih daril, ki bi jim zaradi velike vrednosti nalagala posebne obveznosti, ker jih lahko spravimo v neprijeten položaj (naj tako darilo ne sprejme, naj ga sprejme, vendar tistega, kar od njega pri�akujejo, ne stori).

20

2.3.1 Poslovno kosilo

Osrede�ki (1992, str. 171) meni, da naj poslovni obed sprejmemo kot eno od navad dobre poslovne tradicije, kot navado, ki daje novim poslovnim partnerjem možnost da se spoznajo, starim pa, da nadaljujejo dobre poslovne stike med neformalnim izmenjavanjem mnenj. Poslovno kosilo je dober na�in za bližnje spoznavanje med poslovnimi partnerji, lahko pa na povabljenega vpliva tako, da se po�uti, da bo moral v zameno kaj narediti. Za tem se skrivata dve možnosti. Prva je, da se gost tako le po�uti, druga pa je, da gostitelj to od njega neprikrito zahteva. S takim dejanjem gostitelja se pojavi o�itna krivda in dolžnost sprejetja sankcij. Poleg tega nastane pomembna eti�nost vpletenih strank. Gostitelj jo s takim dejanjem že krši, na ramenih gosta pa je, da tako podkupovanje sprejme ali preprosto zavrne. V primeru, da je v ozadju še kaj drugega, s �imer gostitelj povabljenega drži v pesti, meji že na izsiljevanje.

2.3.2 Poslovna potovanja - ekskurzije

Velikokrat se kot oblika poslovnega darila pojavi brezpla�no potovanje ali strokovna ekskurzija, ki jo podjetja pripravijo svojim strankam ali partnerjem. To je lahko lepo in pou�no darilo, lahko pa zaradi visoke vrednosti predstavlja podkupnino. Tako se je pred leti pojavila velika dilema, ko je farmacevtska družba Krka popeljala zdravnike na safari v Kenijo. Tako potovanje je še bolj moralno vprašljivo, saj »vplivanje na zdravnike« posredno vpliva na zdravnikovo zdravljenje pacientov, kar je lahko moralno vprašljivo, saj so posredi �loveška življenja. To dejanje farmacevtske družbe je tako v javnosti kot zdravniški stroki povzro�ila razli�ne odmeve in mnenja. Pred dnevi je podobno odmevalo dejstvo, da se je s sponzorsko pomo�jo številna skupina zdravnikov udeležila zdravniškega kongresa v Avstraliji. Med pacientom in zdravnikom je tudi zdravstveni sklad, ki kategorizira katera zdravila je potrebno pla�ati (A lista). Nagli� (1999, str. 34) v svojem �lanku piše, da je uspeh trženja zdravil farmacevtskih družb, ki se izdajajo samo na recept v veliki meri odvisen od zdravnika, ki le te predpisuje. To je zato, ker se zdravil, ki se izdajajo na recept, nikjer na svetu ne sme javno reklamirati. Kljub temu, da se sliši pateti�no, je resni�no. Zdravnik ostane farmacevtskim družbam edina možnost reklamne predstavitve svojega izdelka. Nagli� meni še, da farmacevtska družba lahko »sponzorira« zdravnika, vendar le za to, da bo zdravnik še bolje služil pacientu in ne zato, da bi imel sam od tega kako ve�jo, »nespodobno« korist. Safari slovenskih zdravnikov v Keniji pomeni kršitev direktive (zakona) ministrskega sveta EU o oglaševanju zdravil za humano rabo (Uradni list RS, št. 92/28/CEE), ki v 1. odstavku 9. �lena dolo�a, da je osebam, ki smejo predpisovati ali izdajati zdravila (torej zdravnikom in lekarnarjem) prepovedano dajanje, ponujanje ali obljubljanje nagrad, denarja ali koristi v naravi, razen �e so zanemarljive vrednosti in povezane z opravljanjem medicinske oz. farmacevtske dejavnosti. Med aktivnostmi za promocijo zdravil mora biti ponujeno gostoljubje vselej na razumni ravni, je zatem zapisano v 2. odstavku omenjene direktive in ostati postranskega pomena glede na glavni smoter prireditev, poleg tega so taka sre�anja lahko namenjena le znanstvenim delavcem. Zdravniki in farmacevti ne smejo zahtevati ali sprejeti nobene od spodbud, ki jih prepoveduje 1. odstavek ali pa so v nasprotju z dolo�ili 2. odstavka. Dolo�ila 9.

21

�lena se nanašajo izklju�no na poklicna in strokovna sre�anja, pa še tedaj mora biti gostoljubnost na razumni ravni, postranskega pomena glede na glavni znanstveni namen manifestacije ter omejena na zdravstvene delavce, je zatem zapisano v 10. �lenu omenjene direktive.

2.4 Zakonska ureditev podro�ja poslovnih dar il

2.4.1 Zakonska ureditev podro�ja poslovnih dar il v svetu

Zakonska ureditev je lahko ustrezna in dobra podlaga za pravilno delovanje gospodarskega sistema. Zakon dolo�a osnove, ki so javne in na katere se lahko opre vsak posameznik. V veliko pomo� je tudi pri reševanju sporov. Zato si države prizadevajo ta podro�ja boljše in podrobneje raz�leniti in nato postaviti ustrezne zakone. Ku�i� (2000, str. 9) navaja, da je v Ameriki vrednost poslovnih daril omejena na približno deset dolarjev - kar v praksi pomeni mapico z gradivom in kemi�ni svin�nik. Novinarja, ki se diskretira s prejemanjem podkupnine in ga pri tem zalotijo, lahko odpustijo. Še ve� - v najslabšem primeru ne bo nikoli ve� delal za ugledno medijsko ustanovo, kar v tujini še vedno nekaj pomeni. Danska je ena izmed držav, ki ima bolje urejena in specificirana merila, kje obstaja meja med darilom in podkupnino. V osnutku, ki so ga izdelali leta 1995, so darila razdelili na dva dela: 1. vidna darila, kot normalna praksa pri poslovanju, ki jo podpira tudi podjetje, in 2. nevidna darila, kot podkupnina, katerih podjetje ne podpira Vidnost ali nevidnost se po njihovem mnenju nanaša na to, ali so dejanja v družbi, kjer podjetje deluje, vidna o�itna in legalna. Med vidna darila so uvrstili predvsem reklamne izdelke podjetja, darila, ki ne presegajo vrednost 200 dolarjev (vino, rože), ve�erje in le izjemoma izlete in po�itnice. Med nevidna darila so uvrstili predvsem pospeševalne honorarje, za nemoten potek dela; le-te jemljejo kot sprejemljive, �e so se zaposleni temu skušali izogniti, med nesprejemljiva pa štejejo darila nad 200 dolarji in darila v gotovini. (The TI Source Book. Part B: Applying the Framework: The Private Corporate Sector, 1996)

2.4.2 Zakonska ureditev podro�ja poslovnih dar il v Slovenij i

V Sloveniji to podro�je ureja predvsem Zakon o varstvu konkurence (ZVK) in Kazenski zakonik Republike Slovenije. Obdav�enje poslovnih daril je opisano v dveh zakonih: Zakon o dohodnini in Zakon o obdav�itvi osebnih prejemkov ob�anov. Posamezna podro�ja (sodstvo, policija itd.) so urejena z raznimi kodeksi, ki jih morajo zaposleni dosledno upoštevati. V Sloveniji je zaenkrat popolnoma prepovedano sprejemati poslovna darila le sodnikom in tožilcem. Neka cenovno dolo�ena maksimalna vrednost ne obstaja. V pripravi je zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije z nepridobitno dejavnostjo in nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. V njem bo dolo�ena neka približna vrednost darila, to je

22

od 10 000 SIT do 15 000SIT, ki se ne bo smela prese�i. Darilo se bo lahko podarilo le ob dolo�enih priložnostih kot je jubilej, praznik itd. (Kos, 2002). V Sloveniji obstaja Urad za prepre�evanje korupcije, ki uskljajuje strokovne dejavnosti pri pripravi zakonodaje s podro�ja prepre�evanja korupcije, pripravlja predloge in na�ine za uresni�evanje priporo�il mednarodne organizacije in institucij na podro�ju korupcije itd. (www.gov.si). O svojem delu poro�a Vladi RS in predlaga ukrepe za odpravo razmerij in stanj, ki omogo�ajo nastanek in razvoj korupcije. V primeru suma na korupcijo je pristojen organ za prijavo policija, ki nato sproži postopek preiskave.

2.4.2.1 Zakon o varstvu konkurence

Zakon pove veliko že v svojem prvem �lenu, ki pravi, da so prepovedana vsa dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim obi�ajem pri nastopanju na trgu ali pomenijo nedovoljeno špekulacijo. Da ta zakon velja za pravne in fizi�ne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost, je zapisano v naslednjem �lenu.

Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu, zlasti pa: nakup in prodaja blaga, proizvodnja, prevozne, turisti�ne, gradbene, blagovno prometne in kakršne koli druge storitve, pa tudi ban�ni, finan�ni, zavarovalni in podobni posli. Dolo�be tega zakona se uporabljajo tudi za posle javnih podjetij, �e njihovo ravnanje ni dolo�eno z zakonom ali aktom pristojnega državnega organa. Ta zakon se uporablja za podjetja in osebe, ki imajo svoj sedež oz. prebivališ�e zunaj Republike Slovenije, �e njihova dejanja u�inkujejo na ozemlju Republike Slovenije.

Neposredno pomemben je 13. �len 3. poglavja o nelojalni konkurenci, ki pravi, da je nelojalna konkurenca prepovedana. Definirana je kot dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi obi�aji in s katerim se povzro�i ali utegne povzro�iti škoda drugim udeležencem na trgu. V �lenu je naštetih 14 dejanj, ki spadajo pod nelojalno konkurenco. Poleg dejanj, ki so povezana z oglaševanjem, reklamiranjem, varstvu podatkov, prikrivanju napak blaga ali storitev, dejanja v zvezi s prekinitvijo poslovnega razmerja, razprodajami in zniževanji cen, neupravi�enih uporab imen firme, znamke, itd., sta omenjeni tudi dve dejanji, ki sta neposredno povezani s dajanjem in sprejemanjem daril ter nagrad. Dajanje ali obljubljanje daril, premoženjske ali druga�ne koristi drugemu podjetju, njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, je dajanje z namenom, da bi se darovalcu omogo�ila ugodnost v škodo kakšnega podjetja ali potrošnikov. Pridobivanje kupcev blaga z dajanjem ali obljubljanjem nagrad je dejanje nelojalne konkurence v primeru, ko gre za pridobivanje premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti ob�utneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero kupec pridobi možnost nagrade.

23

2.4.2.2 Kazenski zakonik

Kazenski zakonik ureja podro�ja podkupnine lo�eno po posameznih podro�jih. Pomembno je omeniti, da Kazenski zakonik predvideva kazni tako za tistega, ki podkupuje oz. ima za tako dejanje jasne namen, in za tiste, ki podkupnino sprejmejo. Pri volitvah je sprejem nagrade, darila ali premoženjske in nepremoženjske koristi kaznivo v primeru, �e to vpliva na glasovanje. Za tak prestopek je predvidena denarna kazen ali zapor do enega leta. Sprejeta nagrada, darilo ali druga premoženjska korist se vzamejo (168. �len). Kazniva dejanja v zvezi z obdarovanjem so razdeljena na dva dela: prvi se nanaša na sprejem darila, drugi pa na dajanje darila. Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti terja ali sprejme nesorazmerno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zato, da bi pri sklenitvi posla ali storitvi zanemaril koristi svoje organizacije ali ji povzro�il škodo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. Storilec, ki terja ali sprejme nesorazmerno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zase ali za koga drugega kot protiuslugo za sklenitev kakega posla ali da se opravi kakšna storitev, se kaznuje z zaporom do treh let. Storilec, ki po sklenitvi posla ali opravljeni storitvi terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje z zaporom do enega leta. Storilcu, ki je dal nagrado ali darilo na zahtevo, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je zvedel, da je bilo odkrito, se sme kazen odpustiti. Dana nagrada ali darilo se vzameta, v primeru iz prejšnjega odstavka pa se smeta vrniti tistemu, ki ju je dal. V Kazenskem zakoniku (267. �len) je opisano tudi, kakšne so sankcije v primeru, ko uradna oseba sprejme podkupnino oz. sankcije za osebe, ki uradni osebi dajo podkupnino.

2.4.2.3 Obdav�enje poslovnih daril

V �lanku z naslovom Obdav�enje daril v Sloveniji (2001, str. 17) menijo, da Slovenci v zadnjih letih poslovnim darilom posve�ajo veliko pozornost. Manj pa jim je znano, da so poslovna darila tudi pri nas obdav�ena, in sicer na »obeh straneh«, torej tisti, ki darilo podari in tisti, ki ga prejme. Nedvomno je v praksi bolj problemati�na obdav�itev druge strani, prejemnika poslovnega darila. Ko obdarujemo fizi�no osebo, ureja podro�je obdav�itve poslovnih daril 15. in 16. �len Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93)

Osebni prejemki, ki jih ne moremo uvrstiti niti med osebne prejemke iz delovnega razmerja niti med osebne prejemke na podlagi pogodb o delu, opravljenih storitev in drugih poslov, se uvrš�ajo med druge prejemke (npr. povra�ila stroškov prevoza in bivanja poslovnemu partnerju, darila poslovnim partnerjem, kupcem, otrokom zaposlenih, upokojencem). Zakoni, ki opredeljujejo obdav�enje poslovnih daril, so: Zakon o dohodnini (v primeru, �e je obdarovana fizi�na oseba), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih ob�anov (darila ob�anov), Zakon o davkih na dodano vrednost. Pri tem nastaja zmeda, ker ni natan�no dolo�eno, kdaj se kakšen zakon uporablja. Prihaja do tega, da naj bi bili dve vrsti prejemkov,

24

nagrade in darila, obdav�ena vsaka po svojem zakonu, vendar se dolo�be obeh prekrivajo. Posebna težava je v tem, da je meja med tema dvema vrstama težko dolo�ljiva. Na splošno lahko re�emo, da je nagrada obi�ajno pla�ilo za kak pomemben znanstveni ali umetniški dosežek itd. Darilo pa ni vezano na opravljeno delo, temve� na nek poseben dogodek, obletnico, jubilej posameznika ali podjetja (novoletno darilo, darilo za rojstni dan).(Hienk, 2000, str. 91)

Darila se v ra�unovodstvu štejejo kot boniteta, �e v mesecu v katerem so dobljena, posami�no presegajo 5% povpre�ne pla�e zaposlenim predpreteklega meseca v Sloveniji. To velja le za darila v pravem pomenu besede, torej za takšna, ki se dajejo zaposlenim ob posebnih priložnostih (ob osebnih ali državnih praznikih).

25

3. EM PI RI�NA RAZI SK AVA PRAK SE POSL OVNI H DARI L

3.1 Pr oblemat i ka

3.1.1 Opi s pr obl ema

Z raziskavo sem hotela ugotoviti, kakšno je stališ�e slovenskega prebivalstva do dajanja oziroma sprejemanja daril, na katerem najve� podkupovanja. Anketirane osebe sem razdelila na dve skupini, na študente 4. letnika Ekonomije – smer trženje in zaposlene. Zanimalo me je ali obstaja razlika med razmišljanjem oz. stališ�i glede podkupnin med osebami, ki so še nekako odmaknjene od realnega življenja, posla (študenti) in zaposlenimi, ki že imajo stik s poslovnimi darili, etiko, ki je pri tem prisotna in zakoni, ki jih morajo upoštevati. Zanimalo me je kje vidijo najve�ji problem podkupovanja, kolikšna naj bo vrednost darila, in po �em naj se darila za posamezne poslovne partnerje sploh razlikujejo. Zanimalo me je, kako vidijo urejeno našo zakonodajo na tem podro�ju in ali so že bili izpostavljeni podkupovanju. 3.1.2 Ci l j i r azi skave

V sami tržni raziskavi sem si postavila slede�e cilje:

��Ugotoviti, ali anketirani lo�ijo darilo od podkupnine

��Ugotoviti, koliko izmed anketiranih je že bilo v situaciji, ko so jih hoteli podkupiti

��Ugotoviti, na katerem podro�ju vidijo najve�jo prisotnost podkupovanja

��Ugotoviti, za kakšno priložnost je smotrno obdarovati poslovnega partnerja

��Ugotoviti, kakšno darilo najve�krat podarijo poslovnemu partnerju

��Ugotoviti, kdo v podjetju je zadolžen za izbiro darila

��Ugotoviti, kakšno je mnenje o potrebnem nadzoru pri podkupovanju v zdravstvu

��Ugotoviti, kakšna vrsta darila bi za njih pomenila podkupovanje 3.1.3 Hipoteze

��� Anketirani lo�ijo med darilom in podkupnino ��� Ve�ina anketiranih še ni bilo v situaciji podkupovanja, ve�krat so se s podkupovanjem sre�ali zaposleni ��� Najve� podkupovanja je v politiki ��� Najve�krat darilo v podjetju izbira direktor ��� Razlike v odgovorih med študenti in zaposlenimi o najvišji vrednosti darila ne obstajajo ��� Anketirani menijo, da je da je potrebno zakonodajo in prakso na podro�ju podkupovanja v

zdravstvu natan�no urediti, �� Ve�ina anketiranih meni, da je denar in darilo nad vrednostjo nad 100 000 SIT podkupnina

26

3.2 Metodologija

3.2.1 Metoda anketiranja Glede na namen, cilje in metodo pridobivanja podatkov sem se odlo�ila za opisovalno (deskriptivno) raziskavo. S pomo�jo zbiranja primarnih podatkov od študentov in zaposlenih na vodilnih mestih v podjetjih sem poskušala ugotoviti predvsem njihova stališ�a in izkušnje glede podkupovanja. Podatke sem zbirala s pomo�jo strukturiranega vprašalnika (vprašanja in odgovori so bili vnaprej dani), pri �emer cilj raziskave ni bil prikrit. Za vprašalnik sem se odlo�ila zaradi hitrosti pridobivanja podatkov ter zaradi ve�je vsestranskosti, saj sem na ta na�in lahko pridobila tudi podatke, ki jih s samim opazovanjem ne bi mogla. Naklju�no izbrane študente in zaposlene v podjetjih sem anketirala tako, da sem jim razdelila vprašalnike, na katere so odgovorili. Nekaj anket (40) sem poslala po pošti (vodilnim v slovenska podjetja), vendar je bila odzivnost majhna in sicer le 38% (15). Za osebni na�in anketiranja sem se odlo�ila predvsem zaradi želje po ve�ji odzivnosti anketiranih in zaradi možnosti pojasnjevanja dvoumnih vprašanj.

3.2.2 Testiranje vprašalnika Na osnovi hipotez sem naredila osnutek vprašanj, ki bi sestavljala mojo anketo. Z izborom razli�nih vrst vprašanj sem nato dokon�no sestavila anketo. Da bi ugotovila zmožnost vprašalnika, da zadosti ciljem raziskave, da bi odkrila problemati�na vprašanja, da bi preverila ustreznost dolžine vprašalnika ter da bi odkrila še druge probleme izvedbe ankete, sem izvedla testiranje vprašalnika. Anketo sem najprej testirala na petih študentih in petih zaposlenih, ki so vprašalnik ocenili predvsem s tehni�nega vidika ter obenem dodali predloge in ideje za izboljšanje. Za razumljivost in jasnost z vsebinskega vidika sem testirala vprašalnik še na desetih naklju�no izbranih osebah. Upoštevala sem konstruktivne pripombe ter tako sestavila anketo, s katero sem kasneje pridobila primarne podatke (vprašalnik je v prilogi). 3.2.3 Vzor�ni okvir in na�in izbora enot v vzorec

Glede na namen raziskave sem se odlo�ila anketirati 50 študentov zadnjega letnika Ekonomske fakultete, smer trženje, in 50 zaposlenih na vodilnih mestih v posameznih slovenskih podjetjih. Za raziskavo na teh dveh populacijah ljudi sem se odlo�ila predvsem zato, ker sem hotela ugotoviti, ali se mnenja glede podkupovanja razlikujejo med njima. Študenti so osebe, ki še nimajo stika z realnim poslovnim svetom, bodo pa v prihodnje vodilni delavci. Zaposlenimi na vodilnih mestih se na drugi strani dnevno sre�ujejo s problemi realnega poslovnega sveta. Vzor�ni okvir moje raziskave predstavljajo vsi anketirani zgoraj omenjenih skupin. Opozoriti moram na geografsko omejitev, ki je posledica izbora podjetij (ljubljansko in dolenjsko okrožje)

27

in študentov (vsi z ljubljanske Ekonomske fakultete). Anketo sem izvedla pred vhodom v veliko predavalnico Ekonomske fakultete in v pisarnah slovenskih podjetij. Izbrala sem priložnostni vzorec, kar pomeni, da sem anketirala naklju�no izbrane študente Ekonomske fakultete, smer trženje, in ve� ali manj naklju�no izbrana slovenska podjetja (morala sem upoštevati razpoložljivost vodilnega osebja). Glede na to, da sem preu�evala razlike med pojmovanjem podkupovanja med študenti in vodilnimi zaposlenimi, sem v vzorec vklju�ila 50 anketiranih študentov in 50 anketiranih zaposlenih.

3.2.4 Kraj in �as anketiranja

Anketirala sem v mesecu januarju 2002, torej po koncu evforije obdarovanja, ki jih s seboj prinesejo novoletni prazniki. Na Ekonomski fakulteti je anketiranje potekalo 15.1.2002 v popoldanskem �asu (od 15. do 20. ure), v slovenskih podjetjih je trajalo 3 tedne, in sicer od 7.1.2002 do 25.1.2002. Anketiranje je potekalo predvsem v dopoldanskem �asu, ker je delovni �as teh podjetih predvsem enoizmenski dopoldan. V ve�ino podjetij sem se najavila in tako upoštevala prosti �as teh direktorjev. Nekaj direktorjev je na anketo odgovorilo tudi po e-mailu. 3.2.5 Analiza vprašalnika Vprašalnik je bil sestavljen iz 18 vprašanj. Študentje so odgovarjali le na trinajst vprašanj. Vsa vprašanja so bila zaprtega tipa, to pomeni, da so bili možni odgovori že podani, anketiranec se je moral le odlo�iti za enega izmed njih. Namen takega tipa vprašanj je bil, da anketiranec temeljito premisli, za kaj se bo odlo�il, izognila pa sem se tudi možnosti, da bi bilo ve� vprašanj napa�no razloženih, saj so odgovori anketiranim bili neke vrste smerokaz. Dala sem tudi poudarek na zaporedje vprašanj. S prvimi vprašanji sem poskušala vzbuditi zanimanje, bolj osebna vprašanja sem postavila na konec vprašalnika, da ne bi pri vprašanem vzbudila odpor. Vprašanja so se vrstila v logi�nem zaporedju problematike. 3.2.6 Uporabljene statisti�ne metode Pri analizi ene spremenljivke (univariantna analiza) sem uporabila: frekven�ne porazdelitve in srednje vrednosti (modus, mediana ter aritmeti�na sredina). Pri analizi dveh spremenljivk (bivariantna analiza) sem uporabila: koeficient korelacije: ko skušamo opredeliti stopnjo povezanosti med pojavoma uporabimo Pearsonov korelacijski koeficient, kot mero za linearno povezanost. Statisti�no preverjanje domnev je prevladujo� na�in sklepanja pri malih vzorcih. V analizi sem uporabila naslednje preizkuse domnev:

χ2 – preizkus: Pri tem preizkusu merimo variabilnost pojavov. Preizkusi o varianci so zanimivi,

�e na podlagi vzor�nih podatkov sklepamo o enovitosti (homogenosti) ali raznolikosti (heterogenosti) pojavov. Uporaben je za nominalne spremenljivke, kadar želimo primerjati

28

množico opazovanih varianc za spremenljivko v opazovani populaciji s teoreti�nimi (z vsebinskega vidika predpostavljenimi) variancami.

t - preizkus: H0 : µ1=µ2 H1 : µ1�µ2

Uporabljamo ga za preizkušanje domnev o razliki med aritmeti�nima sredinama za neodvisna vzorca. V ni�elni domnevi predpostavljamo, da sta aritmeti�ni sredini za opazovano spremenljivko enaki. �e s preizkusom izra�unamo, da je vrednost t v kriti�nem obmo�ju, ni�elno domnevo zavrnemo in sprejmemo sklep, da sta aritmeti�ni sredini razli�ni.

F - preiskus: H0 : µ1=µ2=µ3 H1 : vse µj niso enake Uporabljamo ga za preizkušanje domnev o enakosti ve� aritmeti�nih sredin za neodvisne vzorce (anova). Iz vsebinskih razlogov je v�asih mogo�e, da zberemo podatke iz ve� kot dveh populacij in v ni�elni domnevi predpostavljamo, da so aritmeti�ne sredine v teh populacijah za opazovano spremenljivko enake. Alternativno domnevo opredelimo tako, da le-ta upošteva, da vse aritmeti�ne sredine niso enake. Razlika (navadno razlika med vzor�no oceno in vrednostjo parametra v ni�elni domnevi) je lahko zna�ilna ali ni zna�ilna. Razlika je zna�ilna, �e je vzor�na ocena v obmo�ju sprejema. V tem primeru lahko pri dovolj nizkem tveganju (v našem primeru 5 %) zavrnemo ni�elno domnevo in sprejmemo alternativno domnevo. To pomeni, da je pojav statisti�no zna�ilen pri dovoljeni stopnji tveganja.

3.3 Rezultati ankete 3.3.1 Opis vzorca V vzorec sem skušala zajeti �im bolj reprezentativne enote za mojo tržno raziskavo, zato sem glede na namen raziskave izbrala 50% anketirancev med študenti Ekonomske fakultete, smer trženje ter 50% med zaposlenimi na vodilnih položajih v podjetjih (v nadaljevanju zaposleni). Zaradi možnega vpliva razli�nih zna�ilnosti vzor�nih enot glede percepcije posameznih dejavnikov sem analizirala vzorec tudi po demografski spremenljivki (po spolu) in skušala ugotoviti njihove zna�ilnosti.

Tabela 2: Struktura vzorca po spolu

Moški % Ženske % Skupaj Študentje 23 46 27 54 50

Zaposleni 25 50 25 50 50

Skupaj 48 48 52 52 100 Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002

29

Slika 2: Struktura po spolu.

23

27

25

25

0

10

20

30

40

50

ŠTEVILO

ŠTUDENTJE ZAPOSLENI

STAŽ

STRUKTURA PO SPOLU

ŽENSKE

MOŠKI

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Vidim, da je struktura po spolu približno enakomerna. Žensk je za 4% ve� kot moških. S tem bom lahko rezultate posplošila tako na moške kot na ženske.

3.3.2 Analiza hipotez

1. Anketirani lo�ij o med darilom in podkupnino

Hipotezo sem preverjala s šestim vprašanjem, kjer so anketirani lahko odgovorili z da ali ne. Vmesne možnosti ni bilo podane, saj menim, da so tako anketirani pred odgovorom na vprašanje bolje premislili in odgovorili s tistim odgovorom, s katerim se najbolje poistovetijo. Tabela 3: Frekvenca odgovorov na vprašanje: Ali lo�ite darilo od podkupnine?

Študentje % Zaposleni % Skupaj % Da 45 45 46 46 91 91

Ne 5 5 4 4 9 9

Skupaj 100 100 100 100 100 100

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

30

Slika 3: Odgovor na vprašanje »Ali lo�ite darilo od podkupnine?« v %

ALI LO�ITE DARILO OD PODKUPNINE?

ne9%

da91%

Vir: rezultati anketne obdelave, 2002.

Velika ve�ina anketiranih (91%) meni, da lo�i darilo od podkupnine. To je seveda subjektivno mnenje posameznika, ki še ne pomeni, da bi to dejansko lo�il v svoji praksi, še manj govori o tem, ali se to�no zaveda konvencionalnih meja. Vsekakor pa nakazuje, da se anketiranci zavedajo dejstev, da bi lahko darilo postalo podkupnina, �e preseže dolo�ene okvire.

H1A: Zaposleni bolj lo�ij o darilo od podkupnine kot študentje

Slika 4: Razlike med zaposlenimi in študenti pri odgovoru na vprašanje »Ali lo�ite darilo od podkupnine?«

45

5

46

4

424344454647484950

Fx

študenti zaposleni

staž

ALI LO�ITE DARILO OD PODKUPNINE?

ne

da

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Razlika med študenti in zaposlenimi je zanemarljivo majhna (le 1%). Iz rezultatov lahko sklepamo, da je študent prav tako sposoben lo�iti darilo od podkupnine, razlika je le, da se

31

zaposleni s tem dejansko sre�ujejo v praksi, študentom pa to predstavlja neke vrste predstava o stanju v podjetju.

2.Ve�ina anketiranih še ni bila v situacij i podkupovanja. Ve�krat so se s podkupovanjem sre�ali zaposleni Pri desetem vprašanju sem anketirance vprašala, ali so že bili v situaciji, za katero bi lahko trdili, da so jih hoteli podkupiti. Na razpolago so imeli tri možne odgovore: da, enkrat; da, ve�krat in ne, nikoli.

Tabela 4: Rezultati na vprašanje: ali ste že bili v situaciji, za katero bi lahko trdili, da so vas hoteli podkupiti.

Skupaj % Študentje % Zaposleni % Da, enkrat 14 14 4 4 10 10

Da, ve�krat 23 23 6 6 17 17

Ne, nikoli 63 63 40 40 23 23 Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Slika 5: Odgovori na vprašanje »Ali ste že bili v situaciji, ko so vas hoteli podkupiti? «

ALI STE ŽE BILI V SITUACIJI, KO SO VAS HOTELI PODKUPITI?

ne, nikoli63%

da, enkrat14%

da, ve�krat23%

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Dejstvo, da je bila kar tretjina anketiranih po svoji oceni že v položaju, ko so jih hoteli podkupiti, je vredna pozornosti! To velja, zlasti za zaposlene na vodilnih mestih, ki so bili že v ve� kot polovici primerov pred skušnjavo podkupovanja. O�itno je ta situacija dokaj pogosta. V primerjavi s študenti lahko sklepamo, da je dejansko ve� možnosti postati žrtev morebitnega podkupovanja, ko enkrat nastopiš v službo. Takrat se dnevno sre�uješ z ljudmi, katerim je

32

skupna želja po obstoju ali pove�evanju dobi�ka in ugodnosti. Pri tem se poslužujejo raznih neeti�nih in nelegalnih prijemov kot je tudi podkupovanje v obliki daril.

Slika 6: Razlika v odgovorih med študenti in zaposlenimi na vprašanje »Ali ste se že znašli v situaciji, ko so vas hoteli podkupiti? «

46

40

10

17

23

0

10

20

30

40

50

Fx

študenti zaposleni

staž

RAZLIKA MED ODGOVORI MED ŠTUDENTI IN ZAPOSLENIMI

ne, nikoli

da, ve�krat

da, enkrat

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

3. Najve� podkupovanja je v politiki

Vprašanje številka štiri je bilo namenjeno, da od anketiranih izvem katero podro�je je po njihovem mnenju tisto v katerem je podkupovanja najve�. Za vsakega izmed njih so imeli na razpolago, da ga ocenijo z oceno od 1-5 (1- ni podkupovanja, 5- veliko podkupovanja).

Tabela 5: Profil podro�ij glede na povpre�ne ocene naštetih trditev o na�inu prodaje pri 4. vprašanju (1- ni podkupovanja, 5- veliko podkupovanja)

Ocena- Skupaj Ocena-Zaposleni Ocena-Študenti Gospodarstvo 3,95 4,04 3,86

Šport 3,03 3,12 2,94

Zdravstvo 3,52 3,66 3,38

Politika 4,26 4,14 4,38

Šolstvo 2,89 2,88 2,90

Uprava 3,4 3,22 3,67

Policija 3,43 3,14 3,72

Cerkev 3,04 3,22 2,86 Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

33

Slika 7: Mnenja anketirancev o podkupovanju po posameznih podro�jih

MNENJA ANKETIRANCEV O PODKUPOVANJU PO POSAMEZNIH PODRO�JIH- SKUPAJ

2,89

3,03

3,04

3,40

3,43

3,52

3,95

4,26

0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

šolstvo

šport

cerkev

uprava

policija

zdravstvo

gospodarstvo

politikap

od

ro�

je

srednja vrednost

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Vidimo, da so po pri�akovanjih, anketiranci pripisali najve� podkupovanja politiki, sledi gospodarstvo, nato zdravstvo itd. Podkupovanja naj bi bilo najmanj v šolstvu, vendar je še vedno prisotno tudi tam. Zakaj anketirani pripisujejo najve� korupcije politiki, gospodarstvu in zdravstvu lahko obrazložimo z naravo dela, ki ga opravljajo in njihovo dnevno izpostavljenostjo. Prav tako je mogo�e, da na mnenje anketirancev vplivajo sumi korupcije, ki so se v zadnjih letih na teh podro�jih pojavljali. V naslednjem grafu lahko vidimo, kako se stališ�a o podkupovanju po posameznih podro�jih razlikujejo med zaposlenimi in tistimi, ki še študirajo. Vsi menijo, da je najve� podkupovanja v politiki. Po mnenju zaposlenih je najmanj podkupovanja v šolstvu, po mnenju študentov pa v cerkvi.

34

Slika 8: Razli�na mnenja študentov in zaposlenih o podro�jih kje je najve� podkupovanja

PRIMERJAVA ODGOVOROV MED ŠTUDENTI IN ZAPOSLENIMI

2,88

3,12

3,22

4,04

3,72

2,86

4,14

3,66

3,22

3,14

4,38

3,86

3,38

3,67

2,94

2,9šolstvo

šport

policija

cerkev

uprava

zdravstvo

gospodarstvo

politika

PO

DR

O�

JE

SREDNJA VREDNOST

študenti

zaposleni

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Na podlagi analize rezultatov v programu SPSS (glej prilogo), sem ugotavljala ali so razlike med odgovori študentov in zaposlenih glede podkupovanja po podro�jih statisti�no zna�ilne ali ne.

H3A: Razlike med študenti in zaposlenimi v povpre�ni oceni o podkupovanju v upravi.

H0: µ zaposleni = µ študenti H1: µ zaposleni ≠ µ študenti

Na podlagi vzor�nih podatkov zavrnemo ni�elno domnevo pri stopnji zna�ilnosti α = 0,05 in

sprejmemo sklep, da obstajajo razlike v povpre�ni oceni o podkupovanju v upravi med zaposlenimi in študenti.

H 3B: Razlike med študenti in zaposlenimi v povpre�ni oceni o podkupovanju v policij i.

H0: µ zaposleni = µ študenti H1: µ zaposleni ≠ µ študenti

Na podlagi vzor�nih podatkov zavrnemo ni�elno domnevo pri stopnji zna�ilnosti α = 0,05 in

sprejmemo sklep, da obstajajo razlike v povpre�ni oceni o podkupovanju v policiji med zaposlenimi in študenti.

H 3C: Razlike med študenti in zaposlenimi v povpre�ni oceni o podkupovanju v

gospodarstvu, športu, zdravstvu, politiki, šolstvu, cerkvi.

H0: µ zaposleni = µ študenti H1: µ zaposleni ≠ µ študenti

35

Na podlagi vzor�nih podatkov ne moremo zavrniti ni�elne domneve in sprejeti alternativne, da obstajajo razlike v povpre�ni oceni o podkupovanju v gospodarstvu, športu, zdravstvu, politiki, šolstvu, cerkvi med zaposlenimi in študenti. Ne moremo torej trditi, da je ocena o podkupovanju v gospodarstvu, športu, zdravstvu, politiki, šolstvu, cerkvi odvisna od statusa opazovane skupine.

H4D: Razlike po spolu v povpre�ni oceni o podkupovanju v gospodarstvu, športu,

zdravstvu, politiki, šolstvu, upravi, policij i in cerkvi.

H0: µ moški = µ ženske H1: µ moški ≠ µ ženske

Na podlagi vzor�nih podatkov ne moremo zavrniti ni�elne domneve in sprejeti alternativne, da obstajajo razlike v povpre�ni oceni o podkupovanju v gospodarstvu, športu, zdravstvu, politiki, šolstvu, upravi, policiji in cerkvi po spolu. Ne moremo torej trditi, da je ocena o podkupovanju v gospodarstvu, športu, zdravstvu, politiki, šolstvu,upravi, policiji in cerkvi odvisna od spola opazovane skupine.

4. Najve�krat darilo v podjetju izbira direktor,

Izmed zaposlenih smo tiste, ki so na trinajsto vprašanje odgovorili, da v podjetju obdarujejo svoje poslovne partnerje vprašali, katera oseba v podjetju najve�krat izbira darila. Ve� kot polovica se je opredelila, da je to direktor. Njemu je sledil eden izmed predstavnikov managementa. Tak odgovor je lahko presenetljiv z vidika, da je direktor oseba, ki ponavadi razpolaga z malo �asa oz. je njegov �as omejen. V tem, da darila izbira direktor lahko vidimo dve strani, pozitivno in negativno. Pozitivno vidim v primeru, da se izbiri darila lahko temeljito posveti, svoje poslovne partnerje ponavadi dobro pozna, saj z njimi sodeluje. Prav tako je z njimi ve�krat v stiku, kot npr. tajnica. Po drugi strani pa lahko gledamo, da verjetno zaradi pomanjkanja �asa ne more veliko �asa posvetiti izbiri. Vendar te trditve ne moremo posplošiti in vzeti kot neko dejansko stanje, lahko predstavlja le eno izmed vej razmišljanja.

36

Slika 9: Kdo v podjetju kupuje darila?

KDO V PODJETJU KUPUJE DARILA

tajnik-ca19%

komercialist5%

predstavnik managementa

21%

direktor55%

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

5. Razlike v odgovorih med študenti in zaposlenimi o najvišj i vrednosti

daril ne obstajajo

V tretjem vprašanju sem spraševala, kakšna je tista najvišja vrednost darila, ki je še sprejemljiva. Odgovori so bili združeni v 7 zaprtih razredov, zadnji je bil odprt.

Tabela 6: Kakšna je najvišja vrednost darila, ki je še sprejemljiva in ni podkupovanje

Vrednost daril v tolarj ih zaposleni študenti skupaj

Do 1000 2 1 3

1 001 do 2 000 2 2 4

2 001 do 4 000 3 8 11

4 001 do 8 000 6 19 25

8 001 do 16 000 19 11 30

16 001 do 32 000 11 4 15

32 001 do 64 000 6 3 9

Nad 64 000 1 2 3

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

37

Slika 10: Koliko bi bili najve� pripravljeni odšteti (v SIT) za poslovno darilo?

Koliko bi bili najve� pripravljeni odšteti (v SIT) za poslovno darilo

05

101520253035

do 1

000

1

001

do 2

000

2 00

1 do

4 0

004

001

do 8

000

8

001

do 1

6...

16 0

01 d

o ..

32 0

01 d

o ..

nad

64 0

00

SIT/ darilo

fx

zaposleni

študenti

skupaj

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Slika 10 pokaže, da se je najve� zaposlenih odlo�ilo za razred od 8000 SIT do 16000 SIT na darilo. Študentje so s svojimi odgovori modus postavili v razred od 4001 do 8000 SIT na darilo. Zakaj je do takega rezultata prišlo, lahko pripišemo temu, da se zaposleni s tem že sre�ujejo v svoji poslovni praksi. Vedo, da lahko s cenenim in neustreznim darilom neu�inkovito poslovno komunicirajo in da si naredijo ve� škode kot koristi.

H5A: Razlike med študenti in zaposlenimi v odgovorih o najvišj i vrednosti darila, ki

je še sprejemlj iva.

Na podlagi vzor�nih podatkov ne moremo zavrniti ni�elne domneve in sprejeti alternativne, da obstajajo razlike v odgovorih o najvišji vrednosti darila, ki je še sprejemljiva med zaposlenimi in študenti. Ne moremo torej trditi, da so odgovori o najvišji sprejemljivi vrednosti darila odvisni od statusa opazovane skupine.

38

6. Anketirani menijo, da je da je potrebno zakonodajo in prakso podro�j u podkupovanja v zdravstvu natan�no urediti,

Tabela 7: Odgovori na vprašanje o ureditvi zakonodaje o darilih v zdravstvu

Zaposleni Študenti Skupaj Zakonodaja naj bo zelo natan�no urejena

32 33 65

Srednje urejena 13 12 25

Ni potrebe, da je strožje urejena kot v ostalih dejavnostih

5 5 10

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Slika 11: Kako urejena naj bo zakonodaja na podro�ju zdravstva.

ZAKONODAJA

SREDNJE UREJENA

25%

NI POTREBE PO STROŽJI

UREJENOSTI10%

NAJ BO NATAN�NO UREJENA

65%

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Ve�ina (kar 65% ) anketiranih se strinja, da naj bo zakonodaja na podro�ju zdravstva natan�no urejena. To pomeni, da naj bo tudi obdarovanje zdravnikov natan�no predpisano, kje so tiste vrednosti darila, ki ga zdravnik od pacienta lahko sprejme oz. �e ga sploh lahko. Zakoni naj dajo jasne usmeritve.

Tabela 8: Stvarna urejenost daril v zdravstvu.

Zaposleni Študenti Skupaj Mo�no nadzorovana 22 22 44

Srednje nadzorovana 20 22 42

Slabo nadzorovana 8 6 14

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

39

Slika 12: Kako urejena naj bo praksa na podro�ju zdravstva.

PRAKSA

SREDNJE42%

SLABO14%

MO�NO NADZOROVANA

44%

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Pri urejanju prakse anketiranci niso tako prepri�ljivo podali odgovorov, da je potrebno prakso mo�no nadzorovati. Skoraj enako število se jih je odlo�ilo, da naj bo praksa mo�no oz. srednje nadzorovana. Odgovori se razlikujejo le v 2%. Vidimo pa lahko, da je izredno malo anketirancev odgovorilo, da želi slab nadzor nad izvajanjem prakse v zdravstvu. To pomeni, da dejansko anketiranci želijo, da je praksa nadzorovana, vendar pa niso odlo�eni kako mo�no naj bo.

7.Ve�ina anketiranih meni, da je denar in darilo nad vrednostjo 100 000 SIT

podkupnina

Tabela 9: Katero darilo predstavlja podkupnino?

Vrsta darila Da Ne V�asih

1. Denar 48 1 1

2. Darilo z vrednostjo nad 100 000 SIT 44 1 5

3. Draga umetniška slika 33 9 8

4. Brezpla�no potovanje 32 5 13

5. Koledar ali rokovnik z znakom podjetja 3 40 7

6. K ravate 3 42 5

7. Mala darila z znakom podjetja (obeski za klj u�e, …) 3 45 2

8. Kemi�ni svin�nik ali nalivno pero z znakom podjetja

3 46 1

9. Vstopnica na kakšno prireditev 2 38 10

10. Steklenica dobrega vina 2 45 3

11. Steklenica dražje pija�e (whisky, …) 2 45 3

12. Šali, rutice z znakom podjetja 2 47 1

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

40

Slika 13: Katero darilo predstavlja podkupnino

48

1

1

44

15

33

9

8

32

5

13

3

40

7

3

42

5

3

45

2

3

46

1

2

38

10

2

45

3

2

45

3

2

47

1

05

101520253035404550

št. a

nke

tira

nih

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

vrsta darila

KAJ OD NAŠTETIH DARIL BI IMELI ZA PODKUPNINO?

v�asih

ne

da

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002. Ve�ina anketiranih je menila, da darila v obliki denarja, brezpla�nega potovanja, darila nad vrednostjo 100 000 SIT ter v obliki drage umetniške slike predstavljajo podkupnino. Darilo v obliki denarja predstavlja dejanje podkupnine kar 96% anketiranim, 88% se je tako odlo�ila za darilo nad vrednostjo nad 100 000 SIT, 66% drago umetniško sliko in 64% za brezpla�no potovanje. Za ostala darila je bil odstotek izredno majhen in sicer pod 6%. Iz tega lahko sklepamo, da so anketirani bolj naklonjeni izvirnim darilom z manjšo cenovno vrednostjo. Da je temu res tako lahko vidimo tudi iz vprašanja številka 8, kjer sem spraševala, katere so tiste lastnosti, ki jih pri darilu anketirani najbolj cenijo.

Tabela 10: Povpre�ne ocene naštetih trditev o lastnostih, ki jih pri darilu anketirani najbolj cenijo ( 1-sploh mi ni pomembno, 5- zelo mi je pomembno

Lastnosti zaposleni študentje skupaj

Domiselnost 3,88 4,28 4,08

Priložnost za katero smo ga dobili 3,76 3,78 3,77

I zgled 3,84 3,42 3,63

Uporabnost 3,62 3,62 3,62

Embalaža 3,10 2,96 3,03

Cenovna vrednost darila 2,76 2,26 2,51

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

41

Slika 14: Katere lastnosti pri darilu najbolj cenite

KATERE LASTNOSTI PRI DARILU NAJBOLJ CENIMO?

3,10

2,76

3,623,843,763,88

2,262,96

3,623,42

3,784,28

3,03

3,623,633,774,08

2,51

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

DOMISELN

OST

IZGLE

D

UPORABNOST

CENOVNA VREDNOST

lastnosti darila

po

vpre�n

a o

cen

a

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

ZAPOSLENI

ŠTUDENTI

SKUPAJ

Vir: Rezultati anketne obdelave, 2002.

Zaposleni menijo, da je najpomembnejša lastnost pri darilu domiselnost, nato izgled, najmanj je po njihovem mnenju pomembna cenovna vrednost. Študenti prav tako na prvo mesto postavljajo domiselnost na drugo priložnost ob kateri smo ga dobili in kot najmanj pomembna lastnost je za njih prav tako cenovna vrednost. 7H A : Razlike med študenti in zaposlenimi v povpre�ni oceni o pomembnosti cenovne

vrednosti darila.

H0: µ zaposleni = µ študenti H1: µ zaposleni ≠ µ študenti

Na podlagi vzor�nih podatkov zavrnemo ni�elno domnevo pri stopnji zna�ilnosti α = 0,05 in

sprejmemo sklep, da obstajajo razlike v povpre�ni oceni o pomembnosti cenovne vrednosti

darila med zaposlenimi in študenti.

Pri ostalih lastnostih darila (izgled, embalaža, priložnost itd.) na podlagi vzor�nih podatkov ne

moremo zavrniti ni�elne domneve in sprejeti alternativne, da obstajajo razlike v povpre�ni oceni

o pomembnosti posameznih lastnosti med zaposlenimi in študenti.. Ne moremo torej trditi, da je

pomembna lastnost odvisna od statusa opazovane skupine.

42

Eno izmed vprašanj v moji raziskavi je bilo tudi kdaj oz. ob kakšni priložnosti je primerno podariti darilo. Anketiranci so vsako priložnost ocenili z oceno od 1 ( ni primerno podariti) do 5 (je zelo primerno podariti). Rezultati so prikazani v prilogi. Povpre�na ocena je bila najvišja, da je to za novo leto, najbolj neprimerno priložnost za obdarovanje pa je po njihovem mnenju sklenitev obi�ajnega rutinskega posla. Iz analize rezultatov v SPSS sem ugotovila, da je edina razlika v povpre�ni oceni statisti�no zna�ilna pri primernosti obdarovanja ob javnem priznanju.

Tam lahko na podlagi vzor�nih podatkov zavrnemo ni�elno domnevi pri stopnji zna�ilnosti α =

0,05 in sprejmemo sklep, da obstajajo razlike v povpre�ni oceni o primerni priložnosti za obdarovanje ob javnem priznanju med zaposlenimi in študenti.

3.4 Omej itve analize

Pri interpretaciji rezultatov analize je potrebno upoštevati naslednje omejitve, ki izvirajo iz analize in na�ina anketiranja: ��relativno majhen vzorec (100 anketiranih); stopnja predvidljivega tveganja pri sklepih je pet

odstotna; s pove�evanjem vzorca stopnjo tveganja zmanjšujemo ��anketirali sem le študente ene smeri na Ekonomski fakulteti, zato ne vemo, kaj bi na tako

vprašanje odgovorili študenti ostalih smeri. ��vprašanja so bila zastavljena diskretno, tako da menim, da ni velikega deleža prirejenih

odgovorov ��v našem primeru se je lahko pojavil vpliv anketarja, saj sem nekaterim zaposlenim anketo

poslala po e-mailu in niso bili deležni enake pomo�i kot tisti, katere sem anketirala osebno. ��Anketirani niso bili regionalno in geografsko dovolj raz�lenjeni, vendar menim, da se pogled

na darila in podkupnine po regijah ne razlikuje tako mo�no, da bi dejansko vplivalo na rezultate ankete.

4. SK L EP

Obdarovanje je obi�aj, ki ima dolgo zgodovino in bogato tradicijo. Ljudem lahko z majhno pozornostjo pri�araš veselje, ob�utek pripadnosti itd. Med pisanjem diplomskega dela sem odkrila, da je obdarovanje precej neenostaven del kulture naših življenj. Ko se odlo�amo nekoga obdariti, je treba pretehtati precej stvari, iz �esar lahko sklepamo, da je pojav precej kompleksen. Nepremišljena izbira darila oz. priložnosti za obdarovanje ima lahko za posledico ravno nasproten u�inek od želenega. Darilo lahko tako predstavlja prisr�no gesto poslovnega in privatnega bontona, a hkrati je lahko darilo tudi neuspešno orodje za dosego dolo�enega cilja. Nekateri se za dosego ciljev poslužujejo tudi podkupovanja. V diplomski nalogi sem ugotovila, da enotne definicije podkupnine ni. K enotni definiciji podkupovanja najve� pripomorejo velike svetovne organizacije. Pot do poenotene definicije in zmanjšanja korupcije je nasploh dolga in

43

strma. Za zmanjšanje korupcije bi bilo treba spremeniti mišljenja in navade ljudi, kar se ne da narediti �ez no�, tak proces je dolgotrajen, vanj je potrebno vložiti veliko truda. Korupcija se pojavlja na vseh podro�jih delovanja, v sodstvu, politiki, šolstvu... Kot sem ugotovila, je razširjenost po posameznih državah razli�na, in sicer, glede na razvitost posamezne države in urejenost zakonodaje. Na korupcijo zelo vpliva tudi etika prebivalcev države, kraja ali podro�ja. Odvisna je med drugim od okolja. Da bi ustvarili družbo, ki bi želela korupcijo oz. v našem primeru obdarovanje s prikritimi nameni zmanjšati po obsegu, bi bilo potrebno osebke te družbe ustrezno ozavestiti o moralnih vrednotah in eti�nih standardih. Pri ljudeh bi bilo najpomembneje vzbuditi zavest, da nemoralno obnašanje sami ustrezno sankcionirajo in se zavedajo, da v njihovem okolju, katerega del so, korupcija obstaja, ter da jo je potrebno zmanjšati. Vendar je na tem mestu potrebno poudariti, da se verjetno korupcije ne da popolnoma zatreti. �eprav se ve�ina verjetno strinja, da se zlorabljanje obdarovanja ne bi smelo dogajati, vseeno to ne spremeni dejstva, da je vse ve� sumov na korupcijo v obliki darila. Marsi�esa ne moremo dokazati; raziskava je pokazala, da ve�ina anketiranih mnenja, da je podkupovanja najve� v politiki. �eprav je dejanskih primerov malo, ko so pristojni organi korupcijo dokazali, se ljudje zavedajo, da je korupcije ve�, da je med nami stalno prisotna in da se je ne da popolnoma zatreti. Tega ne moremo prepre�iti, je pa veliko že to, da se najprej sami pri�nemo obnašati tako, da upoštevamo standarde moralnega obnašanja. Pri tem si ne moremo pomagati z neko natan�no opredeljeno mejo med darilom in podkupnino, ker žal le-ta ne obstaja. Iz rezultatov izvedene ankete se vidi, da ve�ina ljudi prepozna podkupnino od darila. Ljudje torej razmišljajo, kaj korupcija sploh je in do katere meje sega. Problem je v tem, da se ljudje kljub zavedanju skritih namenov podkupnine odlo�ijo, da bodo podkupnino oz. darilo sprejeli. Da bi se lahko uspešno bojevali proti korupciji, je potrebno najprej spoznati vzroke njenega nastanka in se z njimi nato spoprijeti. Najbolje bi bilo, �e bi poskušali v darilu videti sredstvo za osre�evanje ljudi ter za ohranjanje tradicije, ki je prisotna že toliko let. Pri izbiri darila moramo upoštevati veliko dejavnikov in zato naj bo prva stvar, ki jo pri izbiri darila naredimo, temeljit premislek, koga obdarujemo, kateri kulturi obdarovanec pripada, kaj mu veliko pomeni. Tako se izognemu marsikateri neprijetnosti, sploh pa sumu, da je naše darilo lahko podkupnina.

44

5. L I TERATURA

1. Arko Gregor: Poslovna darila kot sestavina poslovnih odnosov. Diplomska naloga poslovne

šole, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1997. 19 str. 2. Bakšiš postaja predrag. Delo, Ljubljana, 18.7.1998, str. 38. 3. Bogataj Janez: Kultura poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril. Ljubljana: Ethno,

1994. 111 str. 4. Brajša Pavao: Managerska komunikologija. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1994. 319 str. 5. Glinšek Nataša: Poslovna, promocijska in protokolarna darila. Diplomsko delo visoke

poslovne šole. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2000. 35 str. 6. Godula Roža: The Gift and Culture. Krakow: Universitas Iagellonica, 1993. 183 str. 7. Hienk Romana: Ponovno o obdav�itvi osebnih in drugih prejemkov. Zbornik XXVII.

Ljubljana, 2000. 91 str. 8. I li� Milan: Veliki medaljon vodji, manjši podložniku. Delo, Ljubljana, 5.9.2000, str. 9. 9. Jain Arvind K.: Economics of Corruption. Boston: Kluwer Academic Publishers, 1998. 183

str. 10. Jelovac Dejan: Poslovna etika. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, 1997. 105 str. 11. Klitgaard R.: Corrupt Cities: A practical guide to cure and prevention. Oakland (Calif.): ICS

Press, Washington (DC), World Bank Institute, cop, 2000. 162 str. 12. Kneževi� Ana Nuša: Spoznajmo jih… Švedi. Ljubljana: Biro M, 1992. 84 str. 13. Kotler Philip: Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1998. 832 str. 14. Ku�i� Lenart: Darila, novinarji, podkupnine. Delo, Ljubljana, 3.7.00, str. 9. 15. Mauro Paolo: Corruption; Causes, Consequences, and Agenda for Further Research. Finance

and Development, Washington, 35, 1998, str. 11-14. 16. Možina, Tav�ar, Kneževi�: Poslovno komuniciranje. Maribor: Založba Obzorja, 1998, 511

str. 17. Nagli� Miha: Na tak safari se ne gre!. Delo, Ljubljana, 30.4.1999, str. 34. 18. Obdav�itev daril v Sloveniji. Delo, Ljubljana, 24.4.2001, str. 17. 19. Osrede�ki Eduard: Nova kultura poslovnega komuniciranja, poslovni bonton. Lesce: Oziris

1994. 298 str. 20. Osrede�ki Eduard: Poslovni bonton. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1992. 195 str. 21. Repovž Grega: Pri javnih naro�ilih in v zdravstvu najve� korupcije. Delo, Ljubljana,

20.3.2001, str. 2 22. Slak Sabrina: Drobna pozornost ali korupcija. Ljubljanan, Republika, 16.10.1994, str. 14. 23. Šturman Martina: Korupcija in mednarodna prizadevanja za njeno omejevanje. Diplomsko

delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1999. 51 str. 24. Taškar Jana: Korupciji še ne vidimo kot težave. Delo, Ljubljana, 3.3.2001, str. 1-2. 25. Taškar Jana: Slovenija že zbolela zaradi virusa korupcije. Delo, Ljubljana, 3.3.2001, str. 2 26. Ve�ina ne jemlje modrih kuvert. Sobotna priloga Dela, Ljubljana, 7.8.1999, str. 27. 27. Vesel Primož: Priložnost za podkupovanje in izsiljevanje. Panorama, Ljubljana, 2.10.1997,

str. 14. 28. Vidic Ivan: Lovke se stegujejo z zahoda. Ve�er, Maribor, 20.5.2000, str. 37.

45

29. Vro�i kenijski spomini. Dnevnik, Ljubljana, 19. 3. 1999, str. 5. 30. Vukeli� Majda: Korupcija v športu, medicini,…. Delo, Ljubljana, 14.10.2000, str. 2 31. Zaviršek Darja: Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: *cf, 2000. 350 str.

6. VI RI 1. Corruption and Economic Development.

[URL: http://www.worldbank.org/html/extdr/coruruptn/cor02.htm], 5.12.1998.

2. Council of Europe. Group of States against corruption.

[URL: http://greco.coe.int], 6.3.2002.

3. Direktiva zakona ministrskega sveta EU o oglaševanju zdravil za humano rabo (št.

92/28/CEE, 1.odstavek 9. �lena).

4. Dossier korupcija.

[URL: http://www.geocities.com/korupcija1/], 6.3.2002.

5. FCPA.

[URL: http://www.usdoj.gov/criminal/fraud/fcpa/dojdocb.htm ], 30.5.2002.

6. Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 63/94, 13.10.1994).

7. Pogovor z g. Kos Dragom, Urad za prepre�evanje korupcije, 30.5.2002.

8. Ra�unovodsko, knjigovodsko in dav�no svetovanje.

[URL: http://www.cvetka.si], 6.3.2002.

9. Razvoj krš�anstva.

[URL: http://nikman.k2.net/religije/krscanstvo.htm], 30.5.2002.

10. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS, 2000. 1714 str.

11. The TI Source Book. Part B: Applying the Framework: The Private Corporate Sector,

[URL:http://www.transparency.de/documents/source-book/b/Chapter_13/index.html],

21.9.1996.

12. The TI Source Book. Part A: Analytical Framework: Setting the Stage for a National

Integrity System.

[URL:http://www.transparency.de/documents/sourcebook/a/Chapter_1/index.html],

21.9.1996.

13. Urad za prepre�evanje korupcije.

[URL: http://www.gov.si/vrs/slo/ministrstva/urad-za-preprecevanje-korupcije.html],

25.05.2002.

14. Zakon o davkih na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98).

46

15. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93).

16. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Uradni list RS, št.

19/96, 23/96, 22/00).

17. Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96).

18. Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98).

19. Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01).

20. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih ob�anov (Uradni list RS, št. 7/93).

21. Zakon o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93).

22. Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) .

23. Zakon o zdravstvu (Uradni list RS, št. 101/99, 70/00).

24. Zdravstvena zbornica Slovenije (Uradni list RS, št. 64/ 96, 22/98, 113/00).

47

PRI L OGE

Vprašalnik �

�� ���� �� ��� � �� � �� ���� �� �� ��� �� ��� � ����� �

Moje ime je Janja Garvas in sem študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani (oddelek za trženje). Prosim vas za sodelovanje v kratki anketi, ki mi bo pomagala napisati zanimivo, s podatki podkrepljeno in strokovno kakovostno diplomsko delo. Podatki bodo anonimni in uporabljeni izklju�no za potrebe raziskave.

1. Menite, da je primerno svojim poslovnim partnerjem izkazovati spoštovanje v obliki poslovnega darila? a.)da, vsem b.) da, vendar le partnerjem, s katerimi redno sodelujemo c.) ne

2. Ali se morajo darila za razli�ne poslovne partnerje razlikovati med sabo?

Ocenite od 1 (sploh naj se ne bi razlikovala) do 5 (naj se mo�no razlikujejo): Se ne razlikujejo----mo�no razlikujejo a.) po vrednosti (partnerji, s katerimi sklepamo posle ve�jih vrednosti)

1 2 3 4 5

b.) v primeru, ko sodelujemo s partnerji razli�nih kultur 1 2 3 4 5 c.) glede na to kako dobro se s poslovnimi partnerji poznamo oz. kako dobra osebna poznanstva imamo z njimi

1

2

3

4

5

d) glede na to, da z nekaterimi partnerji sodelujemo dalj �asa kot z drugimi

1

2

3

4

5

e) po razli�nem spolu partnerjev 1 2 3 4 5 f) na kakšen drug na�in (napišite na �rto ter ocenite)

_______________________________________

1

2

3

4

5

3. Koliko bi bili najve� pripravljeni odšteti (v SIT) za poslovno darilo?

(Torej za poslovnega partnerja, ki vam pomeni najve�) a.) do 1000 SIT/darilo e.) od 8 001 do 16 000 SIT/darilo b.) od 1 001 do 2 000 SIT/darilo f.) od 16 001 do 32 000 SIT/darilo c.) od 2 001 do 4 000 SIT/darilo g.) od 32 001 do 64 000 SIT/darilo d.) od 4 001 do 8 000 SIT/darilo h.) nad 64 000 SIT/darilo

4. Spodaj so naštete nekatere dejavnosti v kater ih lahko pr ide do podkupovanja. Na lestvici od 1 (ni podkupovanja) do 5 (veliko podkupovanja) ocenite, koliko je po vašem mnenju podkupovanja v posamezni dejavnosti? Ni podkupovanja----------

veliko - gospodarstvo 1 2 3 4 5 - šport 1 2 3 4 5 - zdravstvo 1 2 3 4 5 - politika 1 2 3 4 5 - šolstvo 1 2 3 4 5 - uprava pri izdaji dovoljenj 1 2 3 4 5 - policija 1 2 3 4 5 - cerkvi 1 2 3 4 5 - kakšna druga dejavnost ___________________________ (napišite jo le, �e slu�ajno zgoraj ni omenjena)

1 2 3 4 5

48

5. Ali menite, da so v Sloveniji na podro�ju poslovnih daril meje in omejitve glede najvišje dovoljene vrednosti daril (zakonodaja oz. napisana družbena pravila) dobro in ustrezno urejene? a.) da, zakonodaja na tem podro�ju je dobro urejena, b) ne, zakonodaja ima veliko pomanjkljivosti, c) ne vem

6. Ali menite, da lo�ite darilo od podkupnine? a.)da b.)ne

7. Kako urejena naj bi bila zakonodaja in v kolikšni meri nadzorovana praksa glede poslovnih daril v zdravstvu, glede na to, da so tukaj v obziru �loveška življenja? Obkroži v vsakem stolpcu po en odgovor ! ! ! ! (kot poslovno darilo je npr. mišljeno, ko farmacevtska družba pošlje zdravnike na »ekskurzijo«) ZAKONODAJA PRAKSA a.) zakonodaja naj bo zelo natan�no urejena a.) mo�no nadzorovana b.) srednje urejena b.) srednje nadzorovana c) ni potrebe, da bi bilo strožje urejena kot v ostalih

dejavnostih c.) slabo nadzorovana

8. Koliko pr i dar ilu cenite spodnje lastnosti?

Ocenite na lestvici od 1 (sploh mi ni pomembno) do 5 (zelo mi je pomembno)! Ni pomembno-- zelo pomembno - izgled 1 2 3 4 5 - cenovna vrednost darila 1 2 3 4 5 - embalaža 1 2 3 4 5 - za kakšen priložnost smo ga dobili 1 2 3 4 5 - uporabnost 1 2 3 4 5 - kako domiselno je 1 2 3 4 5 - kakšna druga lastnost ___________________________ (napišite jo ter ocenite, �e je slu�ajno zgoraj ni omenjene)

1 2 3 4 5

9. Se strinjate z izjavo, da je poslovno darilo lahko podkupnina?

a.) da, v vsakem primeru, b.) da, vendar le v dolo�enih primerih (npr. ko je darilo previsoke vrednosti ali ko je dano še pred sklenitvijo posla itd.) c) ne, darilo ne more biti podkupnina

10. Ali ste že bili v situaciji, za katero bi lahko trdili, da so vas hoteli podkupiti? a) da, enkrat b) da, ve�krat c) ne, nikoli

11. Ali bi sprejeli darilo z visoko vrednostjo, ob sklenitvi neke zelo donosne pogodbe s poslovnim partnerjem? a) da b) ne c) ne vem, odvisno od okoliš�in

49

12. Na lestvici od 1(ni primerno podariti darila) do 5 (je zelo primerno podariti poslovno darilo), ocenite kak primerno je ob spodaj omenjenih dogodkih partnerju podariti poslovno darilo? Ni pr imerno-------zelo

pr imerno - za novo leto 1 2 3 4 5 - ob sklenitvi ve�jega posla 1 2 3 4 5 - za osebni praznik poslovnega partnerja (npr. rojstni dan) 1 2 3 4 5 - ob javnem priznanju, nagradi poslovnega partnerja 1 2 3 4 5 - ob sklenitvi obi�ajnega rutinskega medsebojnega posla 1 2 3 4 5 - ob kakšni druga priložnosti ___________________________ (napišite jo ter ocenite, �e je slu�ajno zgoraj ni omenjene)

1 2 3 4 5

Na vprašanja št. 13 ,14, 15, 16 in 17 odgovarjajo samo tisti, ki so zaposleni!!!

13. Ali svojim poslovnim partnerjem podarjate poslovna darila? a.) da vsem, b.) da, vendar samo nekaterim, za nas najpomembnejšim c.) ne nobenemu

14. Za kakšne priložnosti jih obdarujete? (Obkrožite za vsako našteto možnost)

- za novo leto a.)da b.)ne c.) v�asih - ob sklenitvi ve�jega posla a.)da b.)ne c.) v�asih - za osebni praznik poslovnega partnerja (npr. rojstni dan)

a.)da b.)ne c.) v�asih

- ob javnem priznanju, nagradi poslovnega partnerja a.)da b.)ne c.) v�asih - ob sklenitvi obi�ajnega rutinskega medsebojnega posla

a.)da b.)ne c.) v�asih

- ob obisku v podjetju a.)da b.)ne c.) v�asih - ob kakšni druga priložnosti_____________________ (napišite jo ter ocenite, �e je slu�ajno zgoraj ni omenjene)

a.)da b.)ne c.) v�asih

15. Kdo v podjetju najpogosteje izbira darila? (obkroži najve� en odgovor)

a.) direktor oz. samostojni podjetnik b.) predstavnik manegementa c.) komercialist d.) tajnik-ca e.) nekdo drug (napiši kdo) ____________________ f.) nih�e, ker jih ne delimo

50

16. V tabeli ozna�ite koga obdarite s posamezno vrsto daril? V vsaki vrstici odgovorite. �e jih s takim darilom ne obdarujete, potem ozna�ite nobenega.

Vse partnerje

Le nekatere

Nobenega

- kemi�ni svin�nik ali nalivno pero z znakom podjetja - koledar z znakom podjetja - rokovnik z znakom podjetja - druga mala darila z znakom podjetja (obeski za klju�e,…) - kravate, šale, rutice z znakom podjetja - kakšno obla�ilo z znakom podjetja (vetrovka, velur,…) - steklenica dobrega vina - steklenica dražje pija�e (whisky,…) - z brezpla�nim opravilom storitve partnerju - z vstopnico za dolo�eno kino ali gledališko predstavo - z vstopnico na športno prireditev - z umetniškim delom (sliko, vazo) - s �im drugim_________________________

17. Katero od spodaj naštetih daril bi vi imeli za podkupnino, �e bi vam jo kdo podaril?

- denar a.)da b.)ne c.) v�asih - brezpla�no potovanje a.)da b.)ne c.) v�asih - darilo z vrednostjo nad 100 000 SIT a.)da b.)ne c.) v�asih - draga umetniška slika a.)da b.)ne c.) v�asih - kravate a.)da b.)ne c.) v�asih - kravate, šale, rutice z znakom podjetja a.)da b.)ne c.) v�asih - steklenica dobrega vina a.)da b.)ne c.) v�asih - steklenica dražje pija�e (whisky,…) a.)da b.)ne c.) v�asih - z vstopnico na kakšno prireditev a.)da b.)ne c.) v�asih - koledar ali rokovnik z znakom podjetja a.)da b.)ne c.) v�asih - kemi�ni svin�nik ali nalivno pero z znakom podjetja a.)da b.)ne c.) v�asih - druga mala darila z znakom podjetja (obeski za klju�e,…) a.)da b.)ne c.) v�asih

18. Spol a.) M b) Ž

ZA SODELOVANJE V ANKETI SE VAM NAJLEPŠE ZAHVALJUJEM

51

Analiza vprašalnika 1. vprašanje

Da, vsem Da, najpomembnejšem Ne Skupaj 21 73 6 Zaposleni 11 35 4 Študentje 10 38 2

21

73

6

11

35

4

10

38

2

0

20

40

60

80

100

fx

SKUPAJ (FX) ZAPOSLENI ŠTUDENTJE

staž

MENITE, DA JE PRIMERNO OBDAROVATI POSLOVNE PARTNERJE?

NE

DA, NAJPOMEMBNEJŠEM

DA, VSEM

2. vprašanje Zaposleni Študenti Skupaj

Vrednosti 3,04 2,68 2,86

Razli�na kultura 3,42 3,18 3,3

Osebna poznanstva 2,86 3,08 2,97

�as sodelovanja 3,02 3,28 3,15

Spol 2,76 2,02 2,39

3,043,42

2,86 3,02 2,762,683,18 3,08 3,28

2,022,863,3 2,97 3,15

2,39

00,5

11,5

22,5

33,5

44,5

5

VR

ED

NO

ST

I

RA

ZLI�

NA

KU

LTU

RA

OS

EB

NA

PO

ZN

AN

ST

VA

�A

SS

OD

ELO

VA

NJA

SP

OL

ZAPOSLENI

ŠTUDENTJE

SKUPAJ

52

5. vprašanje Zaposleni Študenti Skupaj

Da, zakonodaja dobra 11 3 14

Ne, zakonodaja ima veliko pomanjkljivosti 18 10 28

Ne vem 21 37 58

11

18

21

310

37

0

10

20

30

40

50

ZAPOSLENI ŠTUDENTJE

MENITE, DA JE ZAKONODAJA NA TEM PODRO�JU DOBRO UREJENA

NE VEM

NE, ZAKONODAJA IMAVELIKO POMANJKLJIVOSTI

DA, ZAKONODAJA DOBRA

9. vprašanje Zaposleni Študentje Skupaj

Da, v vsakem primeru 4 3 7

Da, le v dolo�enih 38 44 82

Ne 8 3 11

ŠTUDENTI

6%

88%

6%

DA, V VSAKEM PRIMERU

DA, LE V DOLO�ENIH

NE

53

ZAPOSLENI

8%

76%

16%

DA, V VSAKEM PRIMERU

DA, LE V DOLO�ENIH

NE

SKUPAJ

7%

82%

11%

DA, V VSAKEM PRIMERU

DA, LE V DOLO�ENIH

NE

11. vprašanje Zaposleni Študenti Skupaj

Da 7 10 17

Ne 20 11 31

Ne vem, odvisno od okoliš�in 23 29 52

0

10

20

30

40

50

60

zaposleni študentje skupaj

ALI BI SPREJELI DARILO Z VISOKO VREDNOSTJO OB SKLENITVI NEKE ZELO DONOSNE POGODBE

da

ne

ne vem, odvisno od okoliš�in

54

12. vprašanje

Zaposleni Študentje Skupaj

Novo leto 4,32 4,26 4,29

Ve�ji posel 2,4 2,82 2,61

Osebni praznik 2,72 2,74 2,73

Priznanju 2,54 3 2,77

Rutinski posel 1,64 1,5 1,57

00,5

11,5

22,5

33,5

44,5

po

vpre�n

a o

cen

a

NOVOLETO

OSEBNIPRAZNIK

RUTINSKIPOSEL

praznik

KDAJ JE NAJPRIMERNEJE PODARITI POSLOVNO DARILO?

ZAPOSLENI

ŠTUDENTJE

SKUPAJ

14. vprašanje

Da Ne V�asih

1.Novo leto 33 11 6

2.Obisk v podjetju 12 23 15

3.Ve�ji posel 9 31 10

4.Osebni praznik 7 26 17

5.Javno priznanje 6 35 9

6.Obi�ajen rutinski posel 0 46 4

0

10

20

30

40

50

fx

1 2 3 4 5 6

priložnost

ZA KAKŠNO PRILOŽNOST OBDARUJETE POSLOVNE PARTNERJE

da

ne

v�asih

55

16. vprašanje Vse partnerje Le nekatere Nobenega

1. Koledar 21 13 16

2. Kemi�ni svin�nik 20 12 18

3. Mala darila 17 13 20

4. Rokovnik 8 23 19

5. Steklenica dobrega vina 7 28 15

6. Whisky 3 21 26

7. Kravate, šal 3 18 29

8. Obla�ilo z znakom podjetja 1 19 30

9. Brezpla�no opravilo 1 11 38

10. Umetniško delo 0 12 38

11. Vstopnica za kino 0 4 46

12. Vstopnica za športno prireditev 0 4 46

0

10

20

30

40

50

fx

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

priložnost

ZA KAKŠNE PRILOŽNOSTI OBDARUJETE POSLOVNE PARTNERJE?

vse partnerje

le nekatere

nobenega

56

Analiza rezultatov v SPSS Pr imer java rezultatov o najvišj i vrednosti dar ila, pomembnih lastnostih in pr imernih pr iložnostih za obdarovanje po spolu ����������� ���������������������������� �!�"!#$�!%�! ���&����'�����%������������ ���������������������������� �!�"!#$�!%�! ���&����'�����%��(�������)'������*��+,�-.���&����)�����/�����&��'�0����1����2�$13��"� #�"�������4!�!1�*#$��1���*�#!4��"��$������� �%������ %*�����*#!1�$2�*#$1�!�5�#%*�������&�'��'����+%67.�%�

����((((��������������������

)#��*���!�$��$��)#��*���!�$��$��)#��*���!�$��$��)#��*���!�$��$��

89 8:6,;< ,:7,=7 :-,97

7- 8:7,6- ,:8<7- :->8;89 =:8<6- ,:,89= :,;7<

7- =:<;6- ,:>67< :,7,6

89 -:;-7> ,:,;>, :,;<87- -:8>=9 ,:>==6 :,8=889 -:6,;< ,:-=89 :,<9-7- =:,=8; ,:>-67 :,8-989 =:<>9= ,:><,, :,78;7- =:9-;6 ,:>;,= :,8<-89 =:7->9 ,:,-6< :,;=,7- =:<,,7 :66;9 :,=9-

89 8:,;;< ,:>69> :,7977- 8:>>>> ,:>98< :,7>889 8:,;;< ,:>,<; :,8;67- 8:8>=9 :9--< :,,8,89 -:<>9= ,:=->- :,6>;7- -:7,6- ,:>=9= :,88>89 -:6<6- ,:,<79 :,;6<7- -:7>>> ,:,6;8 :,;7689 -:;879 :67;= :,=9>

7- -:998; ,:,,8, :,78789 ,:79== :967- :,-6-7- ,:77<< :<-7= :,>>;

�*����?2$@���2!

��?2$@���2!

��?2$@���2!��?2$@���2!��?2$@���2!��?2$@���2!��?2$

@���2!��?2$@���2!��?2$@���2!��?2$@���2!��?2$@���2!

��?2$@���2!

�!A� $?$�!�1���2!�1!*��� ���"!#$��

�����4������!������$"!#$�!�+$13��".

�����4������!������$"!#$�!�+���� �! #�"�����"!#$�!.�����4������!������$"!#$�!�+��4!�!B!.

�����4������!������$"!#$�!�+1!�2!2?��*#$��B���������3!�����4������!������$"!#$�!�+�*�#!4����.

�����4������!������$"!#$�!�+2!2�"��$������5�.C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+1!��� ������.C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4��2���$� $C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+1!����4�$�*#!1�$2.C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4�5! ���C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4��2���$� $

� ��!���"%

�� $!�$����"%��##�#

��!�

��������

57

�"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*��������

:>-7 :9<7 ,:=-6 69 :,9< :=6<8 :-66> (:,676 :66><

,:=-9 6;:6> :,9< :=6<8 :-66= (:,6;; :66,8

:=<6 :7=6 (,:= 69 :,66 (:-6>, :--88 (:<=78 :,77=

(,:= 6;:8= :->> (:-6>, :--86 (:<=;8 :,7;=

:;-; :8=, ,:>>9 69 :=,; :--,- :-,68 (:-,8= :;7;;

,:>>= 68:8, :=,9 :--,- :-->8 (:-,;7 :;799

-:8 :,-- (:6;, 69 :==6 (:-,<6 :--;< (:;;<6 :-=->

(:678 6,:9= :=8- (:-,<6 :--98 (:;<,7 :-=7;

:=8= :776 (:77; 69 :79> (:,,9; :-,=8 (:78-> :=>89

(:77; 6<:-, :79> (:,,9; :-,=8 (:78-- :=>7>

:9,- :=<> (:96< 69 :=<- (:,6>< :-,-< (:;,-9 :-=,8

(:96- 68:>; :=<7 (:,6>< :-,=9 (:;,7, :-==<

:>>6 :6-; :<;= 69 :88< :,;;< :-,98 (:-;;< :;>>,

:<;= 6<:,; :88< :,;;< :-,97 (:-;<> :;>>=

-:> :,77 (,:= 69 :->, (:-=<- :,988 (:;>=, :,-99

(,:= 6>:8< :->7 (:-=<- :,9;> (:;>;; :,=-=

-:< :,>; :<66 69 :8-; :,96, :-=;; (:-9>8 :;79;

:<6- 96:-> :8=, :,96, :-=99 (:-978 :;;=;

:=8> :7;, -:>,9 69 :>8; :8<6- :-=<7 :>><9 :67>7

-:>,6 6<:;, :>8; :8<6- :-=<= :>>9- :67>-

:-78 :;,7 (,:, 69 :-77 (:-=99 :->97 (:;7-8 :,<86

(,:- 6<:7> :-7- (:-=99 :-><- (:;866 :,<-8

:89- :896 :,79 69 :9<7 =:�(>- :,;-8 (:-6;; :=8<6

:,7< 6>:7< :9<; =:�(>- :,;=< (:-66; :=7>6

�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"

�!A� $?$�!�1���2!�1!*��� ���"!#$��

�����4������!������$"!#$�!�+$13��".

�����4������!������$"!#$�!�+���� �! #�"�����"!#$�!.

�����4������!������$"!#$�!�+��4!�!B!.

�����4������!������$"!#$�!�+1!�2!2?��*#$��B���������3!"�4$�$.

�����4������!������$"!#$�!�+�*�#!4����.

�����4������!������$"!#$�!�+2!2�"��$������5�.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+1!��� ������.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4��2���$� $ �E5�3!�*���!.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+1!����4�$�*#!1�$2.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4�5! ���*#$1�!�5�.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4��2���$� $#��$��2�3!�*���!.

�$3%

�� ��� ������F�#�D�!�$��

�F�!#$!����

� "F

�$3%+-(�!$��".

��!��$FF�#����

��"%�##�#�$FF�#���� ��G�# �**�#

67H���F$"�������# !���F

�I��$FF�#����

�(�����F�#��D�!�$����F���!��

58

Pr imer java rezultatov o najvišj i vrednosti dar ila, pomembnih lastnostih in pr imernih pr iložnostih za obdarovanje med študenti in zaposlenimi ����((((��������������������

)#��*���!�$��$��)#��*���!�$��$��)#��*���!�$��$��)#��*���!�$��$��

7> 7:>>>> ,:7,,6 :-,=97> 8:8->> ,:888, :->8-7> =:98>> :677= :,=7,

7> =:8->> ,:-8;6 :,<;=

7> -:<;>> ,:->89 :,<>87> -:-;>> :6-,; :,=>=7> =:,>>> ,:,-68 :,76<7> -:6;>> ,:,8-, :,;,77> =:<;>> ,:>698 :,77=7> =:<9>> ,:>=76 :,8;77> =:;->> ,:,79; :,;=67> =:;->> :6;;; :,=;<7> =:99>> ,:->;, :,<>;7> 8:-9>> :6-;< :,=,,7> 8:=->> :6=77 :,=-=7> 8:-;>> :6-,; :,=>=7> -:8>>> ,:-878 :,<;,7> -:9->> ,:>9-, :,7=>7> -:<->> ,:-<98 :,9>97> -:<8>> ,:,=67 :,;,,7> -:78>> ,:>7=6 :,86>7> =:>>>> :696< :,8>>7> ,:;8>> :9<7, :,-=97> ,:7>>> :<=78 :,>8>

J!*���$� ��$��!���J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$

J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$J!*�����$K��"���$

�!A� $?$�!�1���2!�1!*��� ���"!#$��

�����4������!������$"!#$�!�+$13��".

�����4������!������$"!#$�!�+���� �! #�"�����"!#$�!.�����4������!������$"!#$�!�+��4!�!B!.

�����4������!������$"!#$�!�+1!�2!2?��*#$��B���������3!�����4������!������$"!#$�!�+�*�#!4����.

�����4������!������$"!#$�!�+2!2�"��$������5�.C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+1!��� ������.C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4��2���$� $C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+1!����4�$�*#!1�$2.C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4�5! ���C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4��2���$� $

� ��!���"%

�� $!�$����"%��##�#

��!�

����

59

�"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*��������

:,>, :<7, ,:6;- 69 :>7= :79>> :-67<(<:�(>= ,:,;;<

,:6;- 6<:<68 :>7= :79>> :-67<(<:�(>= ,:,;;9

;:7<9 :>,- ,:96, 69 :>;- :8->> :---,(-:�(>- :9;>9

,:96, 6,:<97 :>;- :8->> :---,(-:�(>- :9;,-

=:8<- :>;7 -:==, 69 :>-- :7>>> :-,87<:8�(>- :6-7<

-:==, 6,:<-> :>-- :7>>> :-,87<:8�(>- :6-;,

:>=> :9;8 :;,; 69 :7=6 :,8>> :--<- (:=,>9 :76>9

:;,; 6<:699 :7=6 :,8>> :--<- (:=,>9 :76>9

:>9, :<<; (:>68 69 :6-;(-:>>>>�(>- :-,=7 (:88=< :8>=<

(:>68 6<:;;7 :6-;(-:>>>>�(>- :-,=7 (:88=< :8>=<

:9-- :=;< :>>> 69 ,:>>> :>>>> :-,=8 (:8-=7 :8-=7

:>>> 68:689 ,:>>> :>>>> :-,=8 (:8-=; :8-=;

,:896 :--7 (,:9;> 69 :>;; (:8>>> :-,7, (:9-;6-:<�(>-

(,:9;> 6,:6>- :>;; (:8>>> :-,7, (:9-<--:<�(>-

:>>; :6=9 :=-= 69 :<8<;:>>>�(>- :,97< (:=>97 :8-97

:=-= 6<:6<9 :<8<;:>>>�(>- :,97< (:=>97 :8-97

=:87, :>;; (,:9>> 69 :><7 (:8->> :-=== (:99=>8:=�(>-

(,:9>> 6;:,-< :><7 (:8->> :-=== (:99=,8:=�(>-

,:;8, :->= (:>9= 69 :6=8(-:>>>>�(>- :-8-- (:7>>; :8;>;

(:>9= 6;:<=, :6=8(-:>>>>�(>- :-8-- (:7>>< :8;><

,:=89 :-86 (-:-7> 69 :>-< (:8;>> :->87 (:9;7<(7:�(>-

(-:-7> 6<:;,; :>-< (:8;>> :->87 (:9;79(7:�(>-

,:->, :-<; :9;; 69 :=96 :,8>> :,;,; (:,9>9 :8;>9

:9;; 67:,9> :=96 :,8>> :,;,; (:,9>6 :8;>6

�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"

�D�!�� !#$!��������!�����"

�!A� $?$�!�1���2!�1!*��� ���"!#$��

�����4������!������$"!#$�!�+$13��".

�����4������!������$"!#$�!�+���� �! #�"�����"!#$�!.

�����4������!������$"!#$�!�+��4!�!B!.

�����4������!������$"!#$�!�+1!�2!2?��*#$��B���������3!"�4$�$.

�����4������!������$"!#$�!�+�*�#!4����.

�����4������!������$"!#$�!�+2!2�"��$������5�.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+1!��� ������.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4��2���$� $ �E5�3!�*���!.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+1!����4�$�*#!1�$2.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4�5! ���*#$1�!�5�.

C"!5�5��*#$��#��"!�$�*���� ���"!#$��+�4��2���$� $#��$��2�3!�*���!.

�$3%

�� ��� �������F�#�D�!�$����F�!#$!����

� "F�$3%

+-(�!$��".��!�

�$FF�#������"%��##�#�$FF�#���� ��G�# �**�#

67H����F$"�������# !���F��I�

�$FF�#����

�(�����F�#��D�!�$����F���!��

��������

60

Razlike v povpre�ni oceni med študenti in zaposlenimi o podkupovanju po posameznih podro�j ih

�"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*��������

:9;; 69 :=96 :,9>> :-><6

:9;; 99:96< :=96 :,9>> :-><6

:97< 69 :=68 :,9>> :-,>,

:97< 67:--= :=68 :,9>> :-,>,

,:=- 69 :,6, :-9>> :-,-6

,:=- 6<:7;- :,6, :-9>> :-,-6

(,:= 69 :,6- (:-8>> :,9-<

(,:= 67:,,< :,6- (:-8>> :,9-<

(:,> 69 :6-> (-:>>>�(>- :,669

(:,> 6=:<;7 :6-> (-:>>>�(>- :,669

(-:- 6< :>=, (:87=7 :-><7

(-:- 6;:-,, :>=, (:87=7 :-><;

(-:9 69 :>>; (:79>> :->9,

(-:9 6>:<<- :>>; (:79>> :->9,

,:=> 69 :,67 :=;>> :-<;>

,:=> 6=:,78 :,67 :=;>> :-<;>

�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"

��"2�*� !�5�� 3��*�"!#�� �

��"2�*� !�5�� �*�#��

��"2�*� !�5�� 1"#! �� �

��"2�*� !�5�� *��$�$2$

��"2�*� !�5�� ?���� �

��"2�*� !�5�� �*#! $

��"2�*� !�5���!*��$�$5$

��"2�*� !�5�� ��#2 $

� "F�$3%

+-(�!$��".��!�

�$FF�#������"%��##�#�$FF�#����

�(�����F�#��D�!�$����F���!��

H0 = µ zaposleni = µ študenti

H1 = µ zaposleni ≠ µ študenti

61

Razlike v povpre�ni oceni o podkupovanju po posameznih podro�j ih po spolu

�"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*���������"�*��"�����!�*��������

,:=-< :-7- (:;6- 69 :86, (:,88- :->98 (:77<9 :-;6=

(:;9; 96:89; :867 (:,88- :-,>= (:7;-, :-<=<

9:-68 :>>7 (:98; 69 :8>> (:,<<6 :-,>- (:767, :-=6=

(:9=; 97:--6 :8>; (:,<<6 :-,-6 (:;>,- :-878

:-=; :;-9 :=9, 69 :<>8 9:,<=�(>- :-,8< (:=888 :7><6

:=9> 6;:9>, :<>7 9:,<=�(>- :-,7> (:=87> :7>97

:>>= :677 (:<79 69 :87> (:,=68 :,9=6 (:7>88 :--7;

(:<77 67:=,- :87- (:,=68 :,98; (:7>76 :--<>

:>=7 :97- (:<89 69 :87< (:,86> :,668 (:788< :-8;;

(:<89 6<:<,6 :87; (:,86> :,66- (:788= :-8;-

:>>< :6== (:6=7 6< :=7- (:,69> :-,,6 (:;,97 :---8

(:6== 67:=89 :=7= (:,69> :-,-- (:;,6- :--=-

:6,8 :=8, (,:>7> 69 :-6; (:--;> :-,7- (:;7-6 :->,>

(,:>7= 6<:66> :-67 (:--;> :-,87 (:;7,< :,669

:=6> :7=8 :<== 69 :8;; :->=7 :-<<9 (:=8<9 :<786

:<=7 6<:696 :8;8 :->=7 :-<;9 (:=879 :<7-9

�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"�D�!�� !#$!����!�����"�D�!�� !#$!��������!�����"

��"2�*� !�5�� 3��*�"!#�� �

��"2�*� !�5�� �*�#��

��"2�*� !�5�� 1"#! �� �

��"2�*� !�5�� *��$�$2$

��"2�*� !�5�� ?���� �

��"2�*� !�5�� �*#! $

��"2�*� !�5���!*��$�$5$

��"2�*� !�5�� ��#2 $

�$3%

�� ��� �������F�#�D�!�$����F�!#$!����

� "F�$3%

+-(�!$��".��!�

�$FF�#������"%��##�#�$FF�#���� ��G�# �**�#

67H����F$"�������# !���F��I�

�$FF�#����

�(�����F�#��D�!�$����F���!��

62

SL OVAR�EK TUJI H I ZRAZOV Bribery podkupovanje, podkupljivost. Corruption korupcija, pokvarjenost, popa�enost, podkupovanje,

ponaredek. Fraud prevara, sleparstvo,goljufija. Graft podkupovanje, podkupnina, izsiljevanje, sprejeti

podkupnino. Grease pospešiti posel, podmazati, podkupiti. Kickback prisvojitev dela delav�evega zaslužka Misuse zloraba Intention namen