CIKLI ODDAJ IN PROGRAMSKI POUDARKI · neposredni prenos iz Metropolitanske opere ob 17.00 . Stran 2...

Stran 1 od 55

CIKLI ODDAJ IN PROGRAMSKI POUDARKI

Ob sobotah, ob 20.00, razen, če ni drugače označeno, na 3. programu –

programu Ars

SOBOTNI OPERNI VEČERI

3. januarja Giuseppe Verdi: Simon Boccanegra (Benetke)

10. januarja Giuseppe Verdi: Rigoletto (Dunaj)

17. januarja Franz Lehár: Vesela vdova

neposredni prenos iz Metropolitanske opere ob 19.00

24. januarja Richard Wagner: Tristan in Izolda (London)

31. januarja Gioacchino Rossini: Potovanje v Reims (Bad Wildbad)

7. februarja Giuseppe Verdi: Macbeth (New York)

14. februarja Enrique Granados: Goyescas;

Giacomo Puccini: Sestra Angelika (Torino)

21. februarja Giuseppe Verdi: Trubadur (Neapelj)

28. februarja Vincenzo Bellini: Puritanci,

neposredni prenos z Dunaja ob 20.05

7. marca Giuseppe Verdi: Ples v maskah (London)

14. marca Gioacchino Rossini: Gospa z jezera


21. marca Jacques Fromental Halévy: Židinja (Dunaj)

28. marca Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor;


Stran 2 od 55

NEPOSREDNI PRENOSI KONCERTOV PRVEGA

FILHARMONIČNEGA FESTIVALA BAROČNE GLASBE

Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

Petek, 9. januarja, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars

INFIDA

Orkester Slovenske filharmonije, solistka Barbara Kozelj, mezzosopran, dirigent

Matej Šarc

Spored:

Večer arij iz oper Alcina in Ariodante Georga Friedricha Händla


Posnetek koncerta na 3. programu – programu Ars v petek, 23. januarja ob

20.00

POROČENA

Ansambel Slovenske filharmonije, solistka Sally Sanford, sopran

Spored:

Johann Sebastian Bach: Suita št. 2 v h-molu, BWV 1067

Zbežite zdaj, vse temne sence, BWV 202 – poročna

kantata

O, prelepi dan, zaželeni trenutek, BWV 2010

poročna kantata

Brandenburški koncert št. 5 v D-duru, BWV 1050


LA BIZARRE

Orkester Slovenske filharmonije, solist Janez Podlesek, violina, dirigent in

oboist Matej Šarc

Stran 3 od 55

Spored:

G. Ph. Telemann: Uvertura v D-duru k Slavnostnemu oratoriju ob 100-letnici

hamburške admiralitete, TWV 24:1

Koncert za violino v A-duru Žabe, TWV 51: A4

Uvertura Alster; TWV 55:F11

Suita La Bizarre v G-duru, TWV 55:G2

Koncert za oboo v D-duru; TWV 51:D5

Uvertura, združena s tragikomično suito v D-duru, TWV

55:D22

Ob nedeljah, ob 14.05 na 3. programu – programu Ars

CIKEL HUMORESK

Januarja Andrej Arko

Februarja Britanski kulinarični humor: Julian Barnes in Mark Forsyth

Marca Razsvetljenske humoreske: Denis Diderot in Voltaire

Ob petkih, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars

ob 23.00 na 1. programu

NA VALOVIH HUMORJA

Cikel Literarnih nokturnov

2. januarja Joel Stickley Kako dobro pisati slabo (2)

9. januarja Monika Jerič Formiranje literarnih motivov

16. januarja Sead Fatahagić Trenutek

23. januarja Woody Allen Izbor iz Allenovih zapiskov

30. januarja Tom Holt Paradoks v Sirakuzah

6. februarja Uroš Marolt V tem gozdu ni nobenih medvedov

13. februarja Irena Douskova Ponosni Smoker

Stran 4 od 55

20. februarja Lu Xun Račja komedija

27. februarja Revaz Inanišvili V iskanju smešnega

6. marca Jaroslav Hašek Dobri vojak Švejk

13. marca Djordje Gajić Tri humoreske

20. marca Honoré de Balzac Obup iz ljubezni

CIKEL ODDAJ OB 100. OBLETNICI ZAČETKA PRVE SVETOVNE

VOJNE

10. januarja Izbrana proza – Sebastian Faulks Ptičje petje

28. februarja Izbrana proza – Pat Barker Okrevanje

6. marca Literarni nokturno – Jaroslav Hašek Dobri vojak Švejk

15. marca Spomini, pisma in potopisi – Jakob Prešeren Vojak 1915 –

1918

Vsak ponedeljek v februarju, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars


ČAS, MINEVANJE

CIKEL LITERARNIH NOKTURNOV:

V interpretaciji študentov AGRFT UL

2. februarja Književnost Orienta

9. februarja J. L. Borges et al. Klepsidra

16. februarja L. Martinov et al. Sled

23. februarja R. M. Rilke et al. Knjiga ur

Vse nedelje v marcu, ob 14.05 na 3. programu – programu Ars

Stran 5 od 55

RAZSVETLJENSKE HUMORESKE

Cikel humoresk

1. in 8. marca Denis Diderot Spletka

15. in 22. marca Voltaire Jeannot in Colin

29. marca Voltaire Platonove sanje, Enooki nosač

Od petka, 13. marca, do torka, 17. marca, ob 19.30 na 3. programu – programu

Ars

NEPOSREDNI PRENOSI 30. SLOVENSKIH GLASBENIH DNEVOV

Petek, 13. marca, ob 19.30

Cankarjev dom, Gallusova dvorana

Simfonični orkester RTV Slovenija in Ensemble Modern, Dirigent: Johannes

Kalitzke

Spored:

V. Žuraj: Runaround za trobilni kvartet in Ensemble (krstna izvedba)

A. Schönberg: Pet orkestrskih skladb op.16; Originalna verzija za veliki orkester

(1909)

A. Schönberg: Pet orkestrskih skladb op.16; avtorjeva priredba za komorni

orkester (1920)

V. Žuraj: Changeover – za instrumentalne skupine in simfonični orkester (2011)

Sobota, 14. marca, ob 19.30

Posnetek koncerta na 3. programu – programu Ars v nedeljo, 22. marca ob

20.00

Slovenska filharmonija, dvorana Marjana Kozine

Slovenski komorni zbor, dirigentka: Martina Batič

Spored:

Stran 6 od 55

Duhovna vokalna glasba slovenskih skladateljev od prve zapisane slovenske

pesmi do danes

I. Florjanc, A. Bohorič, I. Gallus, J. K. Dolar, J. F. Zupan, G. Rihar, H. Sattner,

F. Kimovec,

S. Premrl, A. Mav, J. Klemenčič, S. Osterc, P. Ramovš, U. Krek, M. Strmčnik,

A. Misson,

A. Čopi, D. Močnik

Nedelja, 15. marca, ob 11.00


Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Spored:

J. K. Dolar: Baletti à 5

F. J. Benedikt Dusik: Simfonija grande

L. M. Škerjanc: Simfonija št. 4

Ponedeljek, 16. marca, ob 19.30

Studio 14, RTV

Trobilni kvintet Sibrass

Jure Gradišnik, trobenta

Franc Kosem, trobenta

Mihajlo Bulajić, rog

Mihael Šuler, pozavna

Johannes Ogris, tuba

Spored (vse prve izvedbe):

Neville Hall: The sound a gemmed light

Božidar Kos: novo delo

Uroš Rojko: Brass

Jani Golob: novo delo

Stran 7 od 55

Andrej Misson: novo delo

Torek, 17. marca, ob 19.30


Orkester Slovenska filharmonije, dirigent: Lovrenc Blaž Arnič

Spored:

A. Kumar: Pomladni concertino

T. Svete: L'amour sul mar

M. Mihevc: Planeti

J. Golob: Zlatorog

D. Švara: Istrski plesi

P. Merku: Sijaj, sijaj sončece

Od 16. do 22. marca

TEDEN FRANKOFONIJE

Od 16. do 22. marca se bomo pridružili Francoskemu inštitutu v Slovenji in

dogodkom ob Tednu frankofonije. Ta bo v okviru našega literarnega programa

skoraj v celoti frankofono obarvan: za oddajo Literarni nokturno smo izbrali

avtorje, kot so Antonin Artaud, Philippe Claudel, Jean-Joseph Rabéarivelo,

Honoré de Balzac, Yves Bonnefoy in Jean de La Fontaine. Literarni večer bo v

znamenju 110. obletnice smrti Julesa Verna, oddajo Literarni portret bomo

posvetili Madame de Staël, s Simone de Beauvoir se bomo v Spominih, pismih

in potopisih spominjali njenih najlepših let, oddaja Humoreska tega tedna pa bo

ves marec v znamenju razsvetljenskega humorja. In še: v Izbrani prozi bomo

lahko poslušali odlomek iz dela letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za

književnost Patricka Modianója.

Stran 8 od 55

ODDAJE, RAZPOREJENE PO DATUMIH PREDVAJANJA

Četrtek, 1. januarja ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA

Jerzy Janicki

Plastična jelka ni prava jelka

Poljski pisatelj preprosto in neposredno kaže odtujenost, ki zavlada med ljudmi, ne da bi sami

to s čim posebnim zakrivili. Dva preprosta delavca se iz podeželjskega kraja odpravita v

Varšavo prodajat novoletna drevesca in pri tem doživita vsak svojo dogodivščino. Igra še

posebej poživljajo pevski vložki, ki povezujejo posamične prizore – in zato upamo, da vam bo

popestrila praznično razpoloženje. V prevodu Jaša Zlobca nastopata v glavnih vlogah Danilo

Benedičič in Bert Sotlar. Tonski mojster Jure Culiberg, avtor izvirne glasbe Aleš Kersnik,

režiser pa Aleš Jan.

Sobota, 3. januarja, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars

IZBRANA PROZA

Patric Modianó

Pedigré

Pripovedni opus Patricka Modianója, Nobelovega nagrajenca za književnost v letu 2014,

obsega približno trideset besedil, v katerih pisatelj, rojen leta 1945, raziskuje bližnjo

preteklost in svoj položaj v njej. Med njimi ima pripoved Rodovnik (Un pedigree, 2005)

posebno mesto, saj z dokumentarno natančnostjo – in s sámoironično oznako »Pes sem, ki se

prenareja, da ima rodovnik« – poroča o pisateljevem življenju. Za oddajo smo izbrali začetni

odlomek, v katerem so se v zagatnem obdobju okupiranega Pariza spoznali avtorjevi starši.

Prevedel ga je Aleš Berger.

Sobota, 3. januarja ob 22.40 na 1. programu

KRATKA RADIJSKA IGRA

Stran 9 od 55

Aleš Berger

Tekalka

Humorna radijska igrica prevajalca, pisatelja in dramatika je na prvi pogled kaj vsakdanja.

Kdo še ni imel občudovalnih ali pomilovalnih misli ob pogledu na neumorne tekalce in

tekalke, džogerje, ki podnevi in ponoči, sredi prometa ali v samotnem gozdu, skrbe za svoje

zdravo telo? Avtorju se je ob pogledu nanje utrnila konstruktivna, humana in humorna misel.

Nastopata Ana Hribar in Janez Starina. Dramaturg Goran Schmidt, tonski mojster Matjaž

Miklič, režiser pa Jože Valentič.

Nedelja, 4. januarja ob 8.05 na 1. programu

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE – PREMIERA

Franček Rudolf

Nova generacija

Igra se odvija v pravljično-podmorskem svetu morskih psov, meduz in modrih rib – modrih

namreč v pomenu pametnih, izkušenih. Glavni lik je radoveden morski psiček, ki začenja

spoznavati življenje, njegovo neizmernost in tudi neobvladljivost. Igra seveda kljub

nastopajočim živalim govori o nas, ljudeh, in zato ni samo pravljična, ampak tudi povsem

stvarna. V malega morskega psa se je vživel Klemen Janežič, v njegova mater pa Nina Valič;

kot meduze boste slišali Ljerko Belak, Darjo Reichman in Sašo Mihelčič, kot galeba Uroša

Mačka, kot ciplja pa Iztoka Jereba. Dramaturg Goran Schmidt, tonski mojster Nejc Zupančič,

režiser pa Jože Valentič.

Nedelja, 4. januarja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

LITERARNI PORTRET

Ilias Venezis

Številka 31328

Grški pisatelj Ilias Mellos, bolj znan s psevdonimom Ilias Venezis, se je rodil leta 1904 na

obali Egejskega morja, v Ajvaliku v Turčiji, mestu z večinsko grško populacijo. Njegovo

Stran 10 od 55

usodo so močno zaznamovale vojne 20. stoletja. Poleg romanov je napisal več zbirk pripovedi

in nekaj potopisov. Njegova dela so bila takoj po drugi svetovni vojni prevedena v številne

tuje jezike. V oddajo smo uvrstili odlomek iz romana Številka 31328, ki sodi v zvrst

taboriščne literature. Gre za dokument, v katerem Venezis opisuje svoja doživetja med

internacijo. Naslov je internacijska številka, ki je v taborišču zamenjala njegovo osebno

identiteto. Poleg Številke 31328 sodita med Venezisove najpomembnejše romane še

Spokojnost in Eolska zemlja. Za Spokojnost, ki je bila izdana leta 1939, je prejel državno

nagrado za prozo, Eolska zemlja pa je izšla leta 1943 in bila v dveh tednih razprodana. Vse tri

romane združuje izkušnja maloazijske katastrofe. Avtorica oddaje in prevajalka je Lara Unuk,

redaktor Marjan Kovačevič Beltram.

Ponedeljek, 5. januarja 2015 ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA

Harold Pinter

Nekakšna Aljaska

Igra angleškega dramatika, tudi dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, je na Slovenskem

dobro poznan po gledaliških dramah Vrnitev, Zabava za rojstni dan in Hišnik, pogostokrat pa

je gost v programih Radia Slovenija, saj je napisal več odličnih radijskih iger: Večerna šola,

Pritlikavci, Pokrajina, Družinski glasovi, Soba in Postaja Viktorija. Junakinja Pinterjeve igre

je žrtev nenavadne nalezljive bolezni, ki se je v zimi leta 1916 razširila po Evropi in so jo

zdravniki poimenovali spalna bolezen. Bolniki so potonili v nekakšno komo oziroma spanec,

zavedajoč se sicer vsega, kar se je godilo okrog njih, toda bili so negibni in nemi. In šele čez

petdeset let, ko so iznašli zdravilo, so ti bolniki, podobno kakor junakinja Pinterjeve igre,

vnovič oživeli. Pinter se nam v tej navidez hermetični, v resnici pa pretresljivi igri spet kaže

kot mojster psihološko pretanjenega dialoga. Igro je prevedel Dušan Tomše, nastopili pa bodo

Anica Kumer, Sandi Krošl in Nadja Strajnar. Dramaturg Pavel Lužan, režiser pa Jože

Valentič.

Torek, 6. januarja, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars


LITERARNI NOKTURNO

Stran 11 od 55

Luko Paljetak

Trije kralji

Epifanija, razglašenje Gospodovo, ali teofanija, praznik treh modrih z Vzhoda, tako je

poimenovan 6. januar – vemo, zakaj. Pesem Trije kralji govori prav o tem, kako so kralji

Gašper, Miha in Boltežar prišli pogledat novorojenega Jezusa v jaslih in se mu poklonit.

»Trije kralji jezdijo iz sončnih dežela/ dva trezna, tretji pa še kar pijan za dva/ od zvezde, ki z

neba jim sveti …« Pesem Trije kralji je napisal hrvaški akademik Luko Paljetak, pesnik,

dramatik, prevajalec in pisatelj. V oddaji jo bomo slišali skupaj s še nekaterimi drugimi,

objavljenimi v knjigi Sacra; prevedel jih je pesnik Ciril Zlobec. Urednica je Tadeja Krečič

Scholten.

Foto:

Sveti trije kralji; Vir: commons.wikipedia.org

Torek, 6. januarja ob 21.05 na 1. programu

RADIJSKA IGRA

Goran Gluvić

Ugrabitev

Komedija sodi v znanstveno-fantastično zvrst, je pa avtor stari motiv kaznovanega

prešuštnika prestavil v čas vesoljskih poletov. Številčno zasedbo je vodil Igor Likar.

Sreda, 7. januarja ob 13.05 na 3. programu – programu Ars


Mark Twain, Mateja Tegelj

Američan v Evropi

Ameriški humorist je samokritično prikazal svoje rojake kot blebetave in neizobražene

vsiljivce, ki samozavestno in nezavedajoč se svoje preproščine križarijo po kulturni Evropi. V

prevodu Uroša Kalčiča nastopata v glavnih vlogah Aljaž Jovanović in Matija Rozman. Tonski

mojster Miro Marinšek, dramaturg Goran Schmidt, režiser pa Klemen Markovčič.

Stran 12 od 55

Sreda, 7. januarja, ob 22.00, na 3. programu – programu Ars

GLASNI NOVI SVET

Scelsi po Scelsiju

V začetku januarja bo minilo natanko 100 let od rojstva edinstvenega skladatelja Giacinta

Scelsija, ki je v glasno 20. stoletje zarezal s posebno zvensko občutljivostjo. Njegovo glasbo

so začeli odkrivati razmeroma pozno, še danes pa njegove vizije dobivajo nove in nove

odmeve iz najrazličnejših polj sodobne glasbe. K njemu se ozirajo mladi skladatelji, izkušeni

improvizatorji in zvočni umetniki, del tega odmeva, del Scelsija po Scelsiju bo v oddaji

Glasni novi svet predstavil Luka Zagoričnik.

Foto:

Giacinto Scelsi; Vir: www.mobile.ztopics.com

Ob četrtkih, 8. 1., 12. 2. in 26. 3, ob 21.05 na 1. programu

VEČERI UMETNIŠKE BESEDE

Lučka Počkaj

Branko Šturbej

Andrej Nahtigal

Na prvem programu radia Slovenija nadaljujemo niz Večerov umetniške besede. Enkrat v

vsakem prihodnjem mesecu bomo slišali oddaje, v katerih bodo nastopili dramska igralka

Lučka Počkaj in njena kolega Branko Šturbej in Andrej Nahtigal. Izbrali so umetniška

besedila, ki so jim blizu, in jih interpretirali; povedali bodo, kaj, zakaj in kako berejo. Tako se

pred poslušalcem – poleg zvočne podobe – zarisuje obris sorodnosti nastopajočega s

književniki, ki naseljujejo njegova bralska življenja. Večere umetniške besede režira Aleš Jan,

urednica oddaj je Tadeja Krečič Scholten.


RADIJSKA IGRA

Aleksandar Obrenović

Stran 13 od 55

Maščevanje Črne maske

Komedijska kriminalka z obilico ironije kaže človekovo nemoč in nerodnosti pri reševanju

vsakdanjih tegob. V prevodu Jaša Zlobca in s številčno zasedbo, med njimi z Marjeto

Gregorač in Danilom Benedičičem, je igro režiral Jože Valentič.



Aleksander Ščipenko, Simon Dobravec

Ljubimca iz Verone

Grotesken skeč ruskega avtorja o ljubezenskem odnosu, ki si ga ljubimca slikata na različne

domišljijske načine, je režiral Jože Valentič, dramaturg Pavel Lužan, nastopata pa Simon

Dobravec in Violeta Tomič.


RADIJSKA IGRA ZA OTROKE

Ludvik Aškenazy

Milena

Pravljica češkega pisatelja govori o dveh prepirljivih sosedih, ki se pravdata za prazen nič.

Ker sta zelo trmasta pravdača, pride njuna zadeva nazadnje celo pred kralja. Prevod Boruta

Trekmana je režiral Jože Valentič, v glavnih vlogah pa nastopajo Branko Miklavc, Niko

Goršič in Pavle Rakovec.


RADIJSKA IGRA

Milan Kleč, Pavel Lužan

Mrtva in živa

Stran 14 od 55

Od del avtorja, ki je že prejel nagrado Prešernovega sklada za knjigo izbrane proze, je

prirejevalec izbral istoimensko gledališko igro o mrtvi nevesti in o živem dekletu, ki je

pokojnico nadomestila v življenju ženinove družine. Priprave na poroko se spremenijo v

opravila pogrebnega obreda in v nenavadne rituale, polne črnega humorja. Nastopajo Iva

Zupančič, Radko Polič, Gojmir Lešnjak, Petra Govc, Ljerka Belak, Slavko Cerjak in Danilo

Benedičič. Tonski mojster Miro Marinšek, izvirna glasba Mira Omerzel Terlep, Matija

Terlep in Trotamora Slovenica. Dramaturg Pavel Lužan, režiser pa Igor Likar.


RADIJSKA IGRA

Vladislav Terlecki

Urad za najdene predmete

Igra poljskega pisatelja v elegorični obliki prikazuje moralne dileme sodobnega sveta. Kljub

povsem realističnemu začetku se dejanje spretno zasuče v globlji smiselni red. V prevodu

Djurdje Flere jo je režirala Rosanda Sajko; dramaturg Borut Trekman, v glavnih vlogah pa

nastopajo Štefka Drolc, Danilo Benedičič, Lojze Rozman, Vida Juvan in Janez Albreht.



Andrej Blatnik

Mislim. Da.

V zelo kratki igrici pisatelja, prevajalca, esejista in urednika psihološko poglobljeno odseva

sodobni čas s tesnobami in samospraševanji urbanega človeka. V današnji miniaturi, kratkem

dialogu, se moški sprašuje o odgovornosti ali neodgovornosti za tujo vojno. Nastopata

Kristijan Ostanek in Blaž Šef v režiji Klemna Markovčiča.

Sreda, 14. januarja, ob 20.00, na 3. programu – programu Ars

ARSOV ART ATELJE in GLASNI NOVI SVET

Po festivalu Musikprotokoll 2014

Stran 15 od 55

V avstrijskem Gradcu se je tudi lani oktobra odvil festival sodobne glasbe Musikprotokoll.

Festival so v zadnjih dveh letih pestile finančne težave, pod vprašajem je bil celo njegov

obstoj, a vendar je tudi tokrat Musikprotokoll uspel s svojim enkratnim spojem sodobnih

glasb, prepletom novih del za Godalni kvartet Arditti, Simfonični orkester ORF in ansambel

Klankforum Wien, z nastopi eksperimentalnih zasedb in prvim skupnim nastopom dveh triov,

dunajskih Radian in avstralskih improvizatorjev The Necks. Glasbeni urednik Primož Trdan

bo tokrat v združenih večernih oddajah Arsov art atelje in Glasni novi svet pripravil triurno

zvočno predstavitev festivala s posnetki izvedb, intervjuji, komentarji in terenskimi posnetki.

Foto:

Festival Musikprotokoll; Vir: www.steirischerherbst.at

Četrtek, 15. januarja, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars


LITERARNI NOKTURNO

Inger Christensen

To

Danska pesnica Inger Christensen je leta 1969 objavila pesniško zbirko To (Det) in najprej

postala precej vplivna in znana doma, pozneje, ko so zbirko prevedli v druge jezike, pa še

drugod po Evropi. Ko danes iz časovne razdalje presojamo evropsko poezijo druge polovice

20. stoletja, lahko ugotovimo, da je To ena najpomembnejših pesniških zbirk; pesnica je zanjo

prejela številne nagrade, predvsem pa je ta zbirka aktualna, vplivna in zanimiva še zdaj – to

navsezadnje dokazujejo tudi danski politiki, ki v političnih govorih navajajo verze iz nje.

Pesnica v zbirki s trdno zgradbo (sestavljena je iz treh delov, Prologosa, Logosa in Epilogosa)

tenkočutno ubeseduje socialno kritiko in pesniško dojemanje stvari, razumevanje sveta ter nas

samih. Inger Christensen je pisala tudi eseje, igre in dela za otroke. Letos bi prav na ta dan

dopolnila 80 let. Ob tem jubileju se bomo spomnili te velike pesnice, ki je umrla leta 2009, in

objavili nekaj pesmi iz omenjene pesniške zbirke, ki jo je v celoti prevedla v slovenščino Sara

Grbović. Oddajo je uredil Gregor Podlogar.


RADIJSKA IGRA

http://www.steirischerherbst.at/

Stran 16 od 55

Draga Potočnjak, Igor Serdarević

Ne danes, ubij me jutri

Begunstvo v igri je stanje, ko ni človek ne tu ne tam in ko prostor in čas prehoda pomenita

tudi življenje na robu eksistence, čeprav polno čisto posebne poetike, žalosti in spominov.

Dramaturginja Vilma Štritof, junaka igre Cundravega igra Gregor Čušin, režiser dela pa je

Gregor Tozon.


Evroradijski rojstni dan umetnosti 2015

Radiofonski večer evroradijske skupine Ars acustica

17. januar – ima že vrsto let prav posebno mesto za tiste umetnike, ki sledijo na prvi pogled

nekoliko nenavadni zamisli Roberta Filliouja, člana umetniškega gibanja fluxus. Filliou je

namreč 17. januarja leta 1963 izjavil, da se je umetnost rodila pred natanko milijon leti in s

tem spodbudil praznovanje rojstnega dne umetnosti. »Zaprite šole in tovarne!« je razglašal

Filliou. »Naj se vsi ljudje najedo torte in naj ustvarjajo! Prihodnjič naj bo praznik dvodneven,

naslednje leto še dan daljši, vse dokler ne bo vsak dan dan praznovanje umetnosti, in takrat

bomo lahko vsi nadaljevali s svojim življenjem.« Filliou je umrl leta 1987, nekaj let pozneje pa

je skupina umetnikov začela slediti njegovi nenavadni gesti. Po vseh takrat razpoložljivih

omrežjih so začeli širiti idejo o vsakoletnem praznovanju v čast umetnosti in udejanjati

njegovo zamisel mreže »večnega praznika«. Fillioujevo zamisel je v zadnjem času prevzela

tudi Evroradijska skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska

postaja pripravi svoje 20-minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo umetnosti. Evroradio

prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih – Haydn in Liszt –, končno

podobo pa vsak radijski program oblikuje z mešanjem zvočnih sledi z dveh kanalov.

Sobota, 17. januarja, ob 19.00 na 3 programu – programu Ars

SOBOTNI OPERNI VEČER

Franz Lehár

Vesela vdova

Stran 17 od 55

Neposredni prenos iz Metropolitanske opere v New Yorku

Čeprav je Franz Lehár uglasbil Veselo vdovo, ki velja za najpomembnejšo dunajsko opereto

dvajsetega stoletja, si je močno želel ustvariti tragično opero. Pri tem mu je svetoval celo

Giacomo Puccini. Ob prvem srečanju je Lehár Pucciniju omenil svoje operne ambicije,

vendar mu je italijanski skladatelj svetoval, naj dela tisto, kar najbolje obvlada. Lehárjev

talent se je najbolje izrazil z opereto, z njenimi očarljivimi valčki, romantičnimi ljubezenskimi

pesmimi in z duhovitimi dueti. V glavnih vlogah nastopajo: Renée Fleming kot Hana, Nathan Gunn

kot Danilo, Thomas Allen kot baron Zeta in Kelli O'Hara kot Valencienne. Zbor in orkester

Metropolitanske opere bo vodil sir Andrew Davis. Urednik prenosa Dejan Juravić.



Pavel Lužan

Moj prijatelj Sivi volk

Igra, nastala po motivih ruske ljudske pravljice, pripoveduje o treh bratih – carjevičih, ki ju

oče car jih pošlje po svetu iskat žar-ptico. V režiji Jožeta Valentiča nastopajo Dare Ulaga,

Marko Simčič, Srečo Špik, Branko Šturbej, Dare Valič in Milena Janežič.


RADIJSKA IGRA

Manfried Bieler

Poslednji penny

Pretanjena radiofonska stvaritev se po asociativni logiki spreminja v en sam notranji monolog

Človeka, čeprav je ta človek razstavljen na nekatere temeljne prvine svojega bivanja, ki se

izražajo z dramskimi osebami. Delo je prevedel Janez Gradišnik, dramaturg Borut Trekman,

režiserka Rosanda Sajko, zasedba pa Janez Albreht, Jurij Souček, Dare Valič, Majda Potokar

in Milena Zupančič.

Stran 18 od 55



LITERARNI NOKTURNO

Hilde Domin

Pesmi

Hilde Domin se je rodila leta 1909 v Kölnu judovskim staršem, ki so se pisali Löwenstein. Že

zelo zgodaj je zaslutila, kako nevaren je porajajoči se nacizem in z dovoljenjem staršev sta

skupaj z Erwinom Walterjem Palmom leta 1932 odšla na študij v Italijo. Pozneje se je z njim

tudi poročila. Čez sedem let, ko tudi tam ni bilo več milosti za Jude, sta pobegnila v Anglijo,

nato pa leta 1940 emigrirala v Dominikansko republiko, kjer sta ostala 12 let. Na začetku

petdesetih let sta večkrat obiskala Nemčijo, to je bil tudi čas, ko je Hilde Domin v hudi osebni

stiski začela pisati pesmi. Dokončno sta se z možem, ki jo je vse življenje tiraniziral in ki

zaradi svoje ambicioznosti ni prenesel, da je začela ustvarjati tudi ona, vrnila leta 1961. Svojo

prvo pesniško zbirko z naslovom Samo vrtnica kot opora je izdala pri petdesetih in takrat na

pobudo urednika tudi spremenila priimek – postala je Hilde Domin. Njene pesmi so »jasne in

precizne, preproste in popolne«, je ob prvencu zapisal eden najpomembnejših nemških

literarnih teoretikov Walter Jens. Pesmi za Literarni nokturno je prevedla Lučka Jenčič.

Oddajo je uredila Tesa Drev.

Torek, 20. januarja, ob 19.30, na 3. programu – programu Ars

S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV

Flavtistka Eva-Nina Kozmus in godalni kvartet

Na 3. koncertu cikla Carpe artem v Kazinski dvorani v Mariboru je nastopila flavtistka Eva-

Nina Kozmus, ki je leta 2010 na Dunaju postala prva in doslej edina slovenska zmagovalka

tekmovanja Mladi evrovizijski glasbenik, v tem letu pa končuje magistrski študij flavte na

visokem državnem konservatoriju za glasbo in ples v Lyonu. Z godalci simfoničnega orkestra

SNG Maribor je izvedla Kvarteta za flavto, violino, violo in violončelo v D-duru, K. 285, in v

C-duru, K. 285b, avstrijskega klasicista Wolfganga Amadeusa Mozarta, Variacije za flavto in

godalni kvartet ameriške skladateljice s konca 19. in prve polovice 20. stoletja Amy Beach ter

Stran 19 od 55

Tri skice za flavto in godalni kvartet sodobnega slovenskega skladatelja Iva Petrića. V oddaji,

ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko.

Foto:

Eva-Nina Kozmus; Vir: www.eva-ninakozmus.com


LITERARNI VEČER

Valeria Luiselli

Priklenjena breztežnost

Valeria Luiselli je avtorica treh knjig v španščini in avtobiografije Pretoria, ki bo izšla zdaj;

napisana je v južnoafriški angleščini. Rojena je bila leta 1983 v Ciudadu de Méxicu, v

katerem je na univerzi UNAM doštudirala filozofijo. Živela je na vseh koncih sveta: v

Južnoafriški republiki, Kostariki, Indiji, ZDA, Španiji; trenutno biva v Ciudadu de México in

New Yorku, v katerem dokončuje doktorski študij primerjalne književnosti. Redno objavlja v

literarnih revijah in pomembnih časopisih, do zdaj pa je napisala tri knjige: zbirko literarnih

esejev Ponarejeni papirji in dva romana, Breztežni ter Zgodba o mojih zobeh. Njeno literarno

delo, o katerem boste več lahko izvedeli iz oddaje, ki jo je pripravila Veronika Rot, bi lahko

strnili v vprašanje: Koliko življenj in smrti lahko doživi človek?


RADIJSKA IGRA

Jerzy Janicki, Stanislav Stamfl

Številko sporoči centrala

Poljska avtorja obravnava posledice vojne, torej snov, ki je značilna za povojno poljsko

literaturo. Delo je prevedla Erna Musar, tonski mojster Dušan Mauser, režiser Hinko Košak.

Igra je bila posneta leta 1959 in zato bo zanimiva tudi zasedba – Maks Bajc, Saša Miklavc,

Tone Homar in Stane Sever.


Stran 20 od 55


Anton Pavlovič Čehov, Simon Dobravec

Konjski priimek

Ob melanholičnih, tragikomičnih in poetično simboličnih junakih in zgodbah je Čehov spisal

tudi nekaj humornih zgodb. Ena takšnih v prevodu prirejevalca govori o zapletu, ki ga

povzroči »kratka pamet« ali bolje »slab spomin« za imena ljudi, brez katerih človekovo

življenje ne mine brez bolečin in ne brez zobobola. Režija Elza Rituper, v glavnih vlogah pa

Marko Simčič, Majda Grbac, Jernej Kuntner in Boris Juh.

Sreda, 21. januarja, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars

IZBRANA PROZA

Guadalupe Nettel

Pekinška kača

Pisanje Guadalupe Nettel odlikujeta izbrušen jezikovni slog in do podrobnosti premišljena

zgodba. Pripoved dramatično stopnjuje in presenetljivo sklene – včasih pomirljivo, kdaj ne.

Avtoričin jezik je natančen, očiščen balasta in neposreden. Srž vsake posamezne zgodbe je

metafora iz dejanskega življenja. Življenje pa je polno anomalij, ljudje smo nepopolni, polni

pomanjkljivosti, različnih obsedenosti, večjih in manjših norosti in čudaškosti. Te skrivamo

za masko, ki si je včasih niti v največji intimnosti in niti sami pred seboj ne upamo sneti. A za

Guadalupe Nettel se naš jaz skriva prav v potezah, ki nas delajo drugačne, posebne. V zgodbi,

ki ji boste lahko prisluhnili v prevodu Veronike Rot, skrite plati človeške osebnosti in

čustvovanja metaforično predstavlja kača.


RADIJSKA IGRA

Ruganda

Pogodba s smrtjo

Stran 21 od 55

Ugandski avtor v svojih delih združuje sodobno afriško družbo in mitološko izročilo afriških

ljudstev. Igra govori o mladi ženski, ki se po več letih v velemestu vrača domov. Režiser

Dušan Mausar, dramaturg Pavel Lužan, nastopajo pa Jožica Avbelj, Aleš Valič, Stanislava

Bonisegna in Boris Kralj.

Petek, 23. januarja , ob 19.00 na 3. programu – programu Ars


LITERARNI NOKTURNO

Woody Allen

Izbor iz Allenovih zapiskov

Woody Allen je znan predvsem kot scenarist in režiser številnih filmskih komedij, ki pogosto

prikazujejo nevrotične osebe, obsedene z ljubeznijo in smrtjo. V šestdesetih letih pa je napisal

tudi kopico humorističnih zgodbic. Objavljal jih je v reviji New Yorker in jih pozneje zbral v

treh knjigah: Zdaj sva si bot, Brez perja in Stranski učinki. Za oddajo iz cikla Na valovih

humorja smo izbrali kratko zgodbico z naslovom Izbor iz Allenovih zapiskov. Prevedel jo je

Janko Mrevlje Lozar. Urednik oddaje je Matej Juh.

Foto:

Woody Allen; Vir: funstuffcafe. com



Maksima Kuročkina

Biser smeha

Ruski pisatelj s humorjem govori o človekovi duhovni iznajdljivosti, s katero si je možno

ustvariti izvirne in samosvoje poglede celo na tako znano temo, kakršna je Shakespearova

tragedija Romeo in Julija. V prevodu Simona Dobravca, dramaturgiji Pavla Lužana in režiji

Jožeta Valentiča nastopajo Minca Jeraj, Romana Šalehar in Simon Dobravec.


Stran 22 od 55


Marjan Marinc

Ne bom!

Cela vrsta zgodb se včasih naplete iz takšnega »ne bom!«, je zapisala dramaturginja igre

Djurdja Flere. Igro moramo torej poslušati. Slišali bomo Janeza Hočevarja, Naceta Simončiča,

Berta Sotlarja, Branka Stariča, Maksa Furijana in Dušana Škedla – igralce, ki jih sicer redko

slišite. Režiral pa je kar avtor sam.

Nedelja, 25. januarja, ob 18.05 na 3. programu – programu Ars

SPOMINI, PISMA IN POTOPISI

Peter Bohinjec

Valentin Vodnik

Leta 1889 je v Knjižnici družbe sv. Cirila in Metoda izšla drobna knjižica z naslovom

»Valentin Vodnik«. Napisal jo je Peter Bohinjec, slovenski pisatelj in organizator katoliških

prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic. Pisal je v vse slovenske časopise. V

svojem času je bil med vodilnimi prozaisti Doma in sveta. Besedilo »Valentin Vodnik« je

napisal in objavil ob postavitvi Vodnikovega spomenika v Ljubljani. Zanimivi in izčrpni

biografski pripovedi daje jezikovna patina izpred več kot sto dvajsetih let posebno

privlačnost. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Foto:

Valentin Vodnik; Vir: sl.wikipedia.org


LITERARNI VEČER

Mia Couto

Mesečna dežela

Mozambiški pisatelj Mia Couto je eden izmed tržno najuspešnejših luzofonih pisateljev,

ustvarjalcev v portugalščini, za svoj opus pa je dobil že številne ugledne nagrade. Za njegova

Stran 23 od 55

prozna dela so značilne slogovna inovacija, poetičnost, metaforika in dikcija, ki se približuje

pesmi. Zaradi mešanja realnega in nadnaravnega oziroma spiritualnega je pogosto označen za

magičnega realista. Poetiki Mia Couta se bomo v oddaji približali z odlomki iz romana

Mesečna dežela, ki je bil uvrščen med dvanajst najboljših afriških romanov 20. stoletja. V

njem se Couto dotakne tematike državljanske vojne, ki je dolga leta pustošila po njegovi

domovini. Oddajo je pripravila Maja Žvokelj, urednik je Matej Juh.

Foto:

Mia Couto; Vir: www.wook.pt


RADIJSKA IGRA

Ranko Marinković, Frane Adum

Prah

V kakšne zadrege lahko zaide človek, ki ni prebolel svoje nekdanje ljubezni, bodo oživeli

Jurij Souček, Angela Hlebce, Ivanka Mežan, Mila Kačič in Polde Bibič v režiji pionirja

slovenske radijske igre Mirča Kraglja. Posnetek je iz leta 1967.


RADIJSKA IGRA

Slobodan Turlakov

Norec

Srbski avtor v humorni parodiji na naše življenjske razmere, ki jih zlahka vidimo kot

sprevrnjeno sliko vsega, kar deklariramo kot človeka vredno življenje. Zaradi tega se junaku

Turklakovove komedije posveti domiselna rešitev – sprevrnjeno življenje normalnega

državljana je mogoče spremeniti v znosno tako, da svoje življenje postaviš na glavo in sebe

razglasiš za norca. V prevodu Bogdana Gjuda je igro s številno zasedbo primorskih igralcev

režiral Jože Valentič.


Stran 24 od 55


Eugene Ionesco

Avtomobilski salon

Nadrealistična groteska govori o popredmetenju človeka in ta pojav v sodobnih družbah

naslika s humorno parodijo – in kaj bi bilo bolj primernega kot avtomobil, ta totem sodobne

jare gospode. Prevod Ivana Okorna je režiral Gregor Tozon, igrajo pa Zvone Hribar, Jožica

Avbelj in Ivo Ban.


RADIJSKA IGRA

Zlatko Verzelak

Obvezno letovanje

Komedija o srečniku, ki je nagrajen z letovanjem v hotelu, se zaplete s toliko neprijetnostmi,

da se je človek spremenil v žrtev totalitarnega sistema, ki ga v prispodobi predstavlja hotel in

njegovo osebje. V vlogi dopustniškega para nastopata Janez Hočevar in Maja Boh.

Dramaturginja Vilma Štritof, režiser pa Aleš Jan.



Milan Kleč

Lažno predstavljanje

Kritičarka Barbara Skubic je o tej erotični kratki igri zapisala: »Predvsem je ustvarjalcem

uspelo združiti erotiko in humor, kar je v današnjem svetu, kjer je spolnost pogosto povezana

z nasiljem, še posebej spodbudno.« Pripomnimo lahko, da je to gotovo tudi zasluga igralcev

Nataše Barbare Gračner in Jerneja Šugmana ter režiserja Zvoneta Šedlbauerja. Priča bomo

nenavadnemu obisku: mlado dekle obišče na domu moškega, ki ga je oklicala za svojega

očeta iz zelo nenavadnega razloga – da bi pojasnila svojemu fantu, zakaj mu ne dovoli iti do

konca. Hm ... Dramaturg Goran Schmidt.

Stran 25 od 55

Vsako nedeljo v februarju ob 14.05 na 3. programu – programu Ars

HUMORESKA TEGA TEDNA – CIKEL

Britanski kulinarični humor

Julian Barnes: Pedantnež in žlica

Mark Forsyth: Za mizo z Britancem

Čeprav je angleška hrana bolj medlega okusa, cikel februarskih humoresk, povezanih s

kulinariko, ne bo brez soli. Žlico in vilice bosta prekrižala pisatelj in etimolog. Prvi dve

humoreski nosita naslov Pedantnež in žlica, prinašata pa odlomke iz najnovejše knjige

znanega britanskega pisatelja Juliana Barnesa, v kateri opisuje svoje začetniške kuharske

izkušnje. V drugi polovici meseca vam bomo postregli z zgodovinskim in etimološkim

pregledom prehranjevalnih navad Otočanov, zapisanim v popopranem slogu duhovitega

mladega etimologa in blogerja Marka Forsytha; naslovili smo ga Za mizo z Britancem.

Humoreske je prevedla Mateja Perpar. Urednik oddaj je Matej Juh.

Foto:

Julian Barnes; Vir: prodavinci.com

Foto:

Mark Forsyth; Vir: www.timeslive.co.za

Nedelja, 1. februarja, ob 20.00, na 3. programu – programu Ars

GLASBENI PORTRET

Georg Christoph Wagenseil – ob 300. obletnici rojstva

Avstrijski skladatelj, izvajalec na glasbilih s tipkami in glasbeni pedagog Georg Christoph

Wagenseil je bil eden osrednjih glasbenih ustvarjalcev v 18. stoletju v srednji Evropi. Rodil se

je 29. januarja 1715 na Dunaju, kompozicijo ga je poučeval skladatelj in vodja dunajske

dvorne kapele Johann Joseph Fux, igranja na glasbila s tipkami pa se je učil pri organistu

Adamu Wegerju. Wagenseil je bil dvorni skladatelj na Dunaju od leta 1739 do smrti leta

1777. Medtem ko so njegova zgodnja dela še v poznobaročnem slogu, je zrelejša dela napisal

v galantnem in občutenjskem slogu preklasičnega obdobja, nekatera tudi z značilnostmi

zgodnjega klasicizma. Ustvaril je raznovrsten opus operne in zborovske duhovne glasbe,

Stran 26 od 55

kantate, simfonije, koncerte, komorno glasbo in skladbe za glasbila s tipkami. Oddajo je

pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Foto:

Georg Christoph Wagenseil: Vir: www.classical-music-online.net

Vsak ponedeljek v februarju ob 19.00 na 3. programu – programu Ars


LITERARNI NOKTURNO – CIKEL

V interpretaciji študentov AGRFT UL

Čas, minevanje

Študenti dramske igre in umetniške besede Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze

v Ljubljani bodo v februarskem ciklu pesmi na temo časa oziroma minevanja interpretirali poezijo vse

od starega Orienta pa do danes. Pesmi so izbrali Staša Grahek, Tesa Drev, Maja Žel Nolda in Matej

Juh, snemanje pa je potekalo v studiih našega igranega programa pod mentorstvom režiserjev prof.

Aleša Jana in asist. Klemna Markovčiča. Oddaje so oblikovali študenti radijske in gledališke režije:

Žiga Divjak, Tin Grabnar in Juš A. Zidar. Kot interpreti pa so nastopili študenti dramske igre: Sara

Gorše, Eva Jesenovec, Klara Kastelec, Miranda Trnjanin, Matic Lukšič, Žan Perko, Gregor Prah, Filip

Samobor in Tines Špik. Ton in montaža: Nejc Zupančič. Glasbena oprema: Tina Ogrin.

Ponedeljek, 2. februarja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA

Metod Pevec

Dve osebi, sedem vaj

Metod Pevec je svojo radoživo ljubezensko radijsko igro postavil med dva mlajša para in ju

poslal na plesni tečaj tanga. Tango je ples strasti in ob menjavi partnerjev med plesnimi

vajami se zgodi tudi zapeljevanje. V obeh parih se vzbudi zanimanje za partnerje drugega

para. Ko na zabavi prepovedani odnosi dosežejo mejo, se para odločita, da se ne bosta več

srečevala, saj bi to ogrozilo oba partnerska odnosa. Igro je s posluhom za ritem, glasbo,

nenehno flirtanje in dvoumnost dialoga zrežiral Gregor Tozon. Nastopili bodo Uroš Fürst,

Stran 27 od 55

Saša Mihelčič, Polona Juh, Marko Mandić in Igor Samobor. Za glasbo je poskrbela Darja

Hlavka Godina. Sodelovala sta tonski mojster Matjaž Miklič in dramaturginja Vilma Štritof.

Foto:

Metod Pevec; Foto: Blaž Samec/Delo

Torek, 3. februarja, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars

LITERARNI VEČER

Ayn Rand

Živeti zase

Ayn Rand (1905–1982) se je rodila in šolala v Rusiji, leta 1926 pa je emigrirala v Združene

države Amerike. Bolj kot pisateljica je znana kot filozofinja, utemeljiteljica objektivizma.

Svojo filozofsko naravnanost je poleg strokovnih knjig prenašala tudi v romane Mi

živi (1936), Izvir (1943) in Atlas je skomignil (1957). Njene teze se ne ujemajo z običajnim

prepričanjem o tem, da mora človek delati za splošno dobro ali pomagati sočloveku tudi z

žrtvovanjem. Nasprotno, včasih so prav šokantno samoljubne. Barbara Branden jo v

biografiji Strast Ayn Rand celostno predstavlja z besedami: »Njeno življenje je imelo epske

razsežnosti. V 77 letih življenja je hodila po robu zmagoslavja in porazov, zanosa in tragedije,

strastne ljubezni in nepopustljivega sovraštva, predanega napora in brezupne pasivnosti.«

Avtorica literarnega večera Katarina Mahnič se bo Randove bolj kot filozofinje dotaknila kot

pisateljice – če je kaj takega sploh mogoče, saj so bili njena filozofija, življenje in pisanje

močno prepleteni in povezani. Redaktor Vlado Motnikar.

Torek, 3. februarja, ob 21.05 na 1. programu

RADIJSKA IGRA

Tone Partljič

Iz pedagoških razlogov

Partljič v komedijah zmeraj zajema snov iz okolja, ki ga dobro pozna, ki mu je blizu in v

katerem z ostrim, tudi satiričnim očesom, opaža vsakovrstna pretiravanja, ki so tako hvaležno

tkivo komedije. »Mojster za smeh« je ljubezensko radijsko igro postavil na podeželje. Oče

ima skrivno razmerje s profesorico matematike, ki v zadnjem razredu gimnazije poučuje

Stran 28 od 55

njegovo hčerko. Hčerka razmerje odkrije, vendar tega mami ne izda in si sama zada nalogo

razrešiti zadevo. V glavnih vlogah bodo nastopili Mojca Partljič, Peter Ternovšek, Barbara

Krajnc, Tina Vrbnjak, Majda Grbac, Matej Puc, Andrej Nahtigal, Jurij Drevenšek in Alenka

Tetičkovič. Tonski mosjter Miro Marinšek, dramaturginja Vilma Štritof. Igro je po

tridesetletnem radijskem premoru zrežiral uveljavljeni televizijski režiser Slavko Hren.

Sreda, 4. februarja, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars


LITERARNI NOKTURNO

Doris Mühringer

Pesmi

Doris Mühringer sodi v izjemno nadarjeno generacijo mladih literatov in literatk, ki jih je v

petdesetih letih prejšnjega stoletja na Dunaju zbral okrog sebe književnik Hans Weigel. V

Gradcu, kjer je bila rojena leta 1920, je v premožni družini preživljala idilično otroštvo, toda

ko je oče bankrotiral, so se preselili na Dunaj, kjer se devetletna Doris ni mogla zares vživeti.

Po vojni se je preselila v Salzburg in se le s težavo prebijala skozi življenje. Delala je kot

tajnica pri različnih podjetjih, prevajala iz angleščine, lektorirala za različne založbe. Ko je na

enem od branj po naključju srečala Weigla, jo je ta pregovoril, da se je vrnila na Dunaj. Njen

opus ni obsežen, v letih od 1957 do 1984 je objavila štiri pesniške zbirke, a v vsa dela

odražajo močno pesniško osebnost. Prejela je vse pomembnejše literarne nagrade in priznanja.

Pesmi za Literarni nokturno je prevedla Lučka Jenčič. Oddajo je uredila Tesa Drev.

Četrtek, 5. februarja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA

Andrej Rozman

George Dundin

Čeprav si je avtor duhovite burke sposodil njen naslov pri Molièru, pa se njena zapletena

zgodba, ki zajema iz povojnega časa, ne ukvarja s Francozi, temveč s Slovenci in njihovimi

nravmi. Rozmanov pogled na slovensko zavest je nadvse domiseln in satiričen. Nastopili

bodo Grega Čušin, Janez Hočevar, Marjana Klanjšek, Borut Veselko, Polona Juh, Marijana

Stran 29 od 55

Brecelj, Niko Goršič, Nina Ivanič, Zvone Hribar, Aljoša Rebolj, Ivo Godnič in Tanja Žagar.

Glasbo je spisal Jani Golob. Režija je delo Aleša Jana.

Foto:

Gregor Čušin; Foto: Jože Suhadolnik/MGL

Petek, 6. februarja, ob 20.00, na 3. programu – programu Ars

PETKOV KONCERTNI VEČER

Orkester Camerata Salzburg in sir Roger Norrington

Na prvem koncertu orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor je

gostoval priznani orkester Camerata Salzburg, ki deluje že več kot 60 let, v njem pa igrajo

glasbeniki iz več kot dvajsetih držav. Ta mednarodni orkester je nastopil pod vodstvom

priznanega dirigenta, sira Rogerja Norringtona, ki je eden najpomembnejših pionirjev v

raziskovanju zgodovinske izvajalske prakse. Njihov spored je obsegal dela iz obdobja

klasicizma, romantike in 20. stoletja. Izvedli so Simfonijo št. 22 v Es-duru, Hob. I/22, z

naslovom Filozof, Josepha Haydna, Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93, Ludwiga van Beethovna,

Serenado za godala v e-molu, op. 20, Edwarda Elgarja in Preprosto simfonijo, op. 4,

Benjamina Brittna. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi

pogovor z dirigentom Rogerjem Norringtonom,.

Foto:

sir Roger Norrington; Vir: www.nd-mb.si

Nedelja, 8. februarja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

LITERARNI PORTRET

Mirana Likar Bajželj

Mirana Likar Bajželj je zdaj že prepoznavno ime sodobnega slovenskega literarnega

prizorišča. Nanj je stopila razmeroma pozno, zato pa s toliko bolj izdelanim in prepričljivim

avtorskim pisanjem. Najprej so jo prepoznale žirije na različnih natečajih, leta 2009 pa je

objavila svojo prvo zbirko kratkih zgodb z naslovom Sobotne zgodbe; knjiga je bila uvrščena

med finaliste za nagrado fabula in nominirana za prvenec leta. Čez tri leta je objavila še

knjigo Sedem besed. Zgodba iz te zbirke, Nadin prt, je bila leta 2013 uvrščena v antologijo

Stran 30 od 55

najboljše evropske proze, Best European Fiction. Literarni portret bo prinesel odlomke iz že

objavljenih besedil Mirane Likar Bajželj in še iz kakšnega novega, v oddaji pa bo nastopila

avtorica sama. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Foto:

Mirana Likar Bajželj; Foto: Matic Bajželj


RADIJSKA IGRA – PRMIERNO PREDVAJANJE NA TRETJEM

Marie NDiaye

Hilda

Radijska igra, ki izpostavlja temo novodobnega suženjstva, pripoveduje zgodbo o meščanski

gospodarici, ki postane obsedena s svojo hišno pomočnico. Skozi dolge govore gospe

Lemarchandove, igra jo Nataša Barbara Gračner, ne veje samo zgodba o agoniji, o mučenju, o

izkoriščanju in nemoči, veje tudi zgodba o najbolj temnih straneh neoliberalizma in je tudi

kritika socialnega brezčutja finančnih in političnih elit. Hilda, ki služi pri gospe, se v drami ne

pojavi. Vzeta ji je beseda - tako kot številnim žrtvam trgovine z ljudmi ali brezpravnim in

oropanim delavcem, ki se ne morejo in ne znajo braniti. Priča smo srhljivi zgodbi, ki nas

opominja, da smo lahko vsi gospa Lemarchand ali Hilda. Radijsko igro Hilda je režiral Alen

Jelen. Nastopila bosta še Gregor Gruden in Vesna Pernarčič. Glasbo je oblikovala Darja

Hlavka Godina, za ton in montažo je poskrbel Matjaž Miklič.


RADIJSKA IGRA

Peter Kolšek

Valentinovo

V zgodbi o treh kolegicah jezikoslovkah, ki se sredi februarja odpravijo na sproščujoč vikend

v sindikalne toplice, se avtor, dolgoletni novinar za kulturo Peter Kolšak, loteva različnih

pojmovanj in uživanj ljubezni, pa tudi hrepenenj po iluzornih predstavah. Nastopile bodo

Vesna Jevnikar, Nataša Barbara Gračner in Silva Čušin. Ton in montaža Sonja Strenar,

glasbena oprema Dragan Bulič, dramaturgija Pavel Lužan. Režiser je Boštjan Vrhovec.

Stran 31 od 55

Foto:

Peter Kolšek; Foto: Jure Eržen/Ludliteratura



Viliam Klimaček

Made in Slovakia

Da naslov ni »Narejeno na Slovaškem«, ampak je v angleščini, je že prvi znak satirične osti,

ki jo Klimaček zabada v posocialistično obubožanje duha. Obljubljena svoboda, ki naj bi

nadomestila tako imenovani represivni socializem, se je tudi na Slovaškem kmalu izkazala kot

iluzija. Nastopili bodo Polde Bibič, Robert Vrtovšek in Maja Šumej. Izvirna glasba je delo

Bojana Jurjevčiča. Tonski mojster Matjaž Miklič, dramaturg pa Goran Schmidt. Pod režijo se

podpisuje Igor Likar.

Foto:

Polde Bibič; Foto: Igor Modic/Delo


RADIJSKA IGRA

Marguerite Duras, Diana Koloini

Suzana Andler

Drama, ki jo je za radio priredila in prevedla Diana Koloini, se zajeda v bistvo skupnega

življenja moškega in ženske. Durasova ne pristaja na utečeno pojmovanje ljubezenskega

trikotnika, v njem ne priznava zmagovalcev in poražencev, saj ljubezni ne pojmuje tako

absolutno. Dramo je režirala Mateja Koležnik. Tonski mojster Miro Marinšek, dramaturginja

Vilma Štritof. V glavni vlogi nastopa Silva Čušin.

Foto:

Diana Koloini; Foto: Nada Žgank/Sigledal

Petek, 13. februarja, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars


Stran 32 od 55

LITERARNI NOKTURNO – CIKEL

Na valovih humorja

Irena Douskova

Ponosni Smoker

Češka pisateljica Irena Douskova, rojena leta 1964, je sprva objavljala poezijo, nato pa

presedlala na prozni zapis. Njen roman Ponosni Smoker, ki izhaja iz evropskega izročila

družbenega romana, nas prestavi na sredino sedemdesetih let na Češkoslovaško. V njem

pisateljica z zornega kota otroške junakinje, devetletne debeluške Helenke, prikazuje

obsežnejše družbeno dogajanje, socializem, zamračen z rusko nadoblastjo. A kljub malodušju,

ki prežema vse pore bivanja v rudarskem mestecu, se v romanu nizajo humorni dialogi in

groteskni preobrati, ob katerih se spomnimo na Jaroslava Haška in njegovega legendarnega

Dobrega vojaka Švejka, obenem pa v njem lahko vidimo dopolnilo Čudovitim pasjim časom

znanega Michala Viewegha. Ker ima knjiga podnaslov Kako se je vse dobro končalo, se po

dramatičnih peripetijah in izgubah nazadnje vsaj začasno razreši marsikatera zagata. Kdo je

skrivnostni Smoker, pa s Helenko vred izvemo prav na koncu knjige. Odlomek iz knjige je

izbrala Tesa Drev.


Neposredni prenos 4. koncerta za Oranžni abonma Orkestra

Slovenske Filharmonije

Spored:

M. Lazar: novo delo

A. Glazunov: Koncert za altovski saksofon in godalni orkester v Es-duru, op. 109

J. Massenet: El Cid – plesi iz opere

R. Strauss: Don Juan, op. 20

Orkester Slovenske filharmonije, solist Miha Rogina, saksofon, dirigent Pedro Halffter.

Urednica prenosa je Anuša Volovšek.


Stran 33 od 55

RADIJSKA IGRA

Mario LlosaVargas

Mikavne oči, odvratne slike

V Mikavnih očeh nobelovec LLosa Vargas pripoveduje zgodbo o tragični prepletenosti usod

mlade slikarke, njenega profesorja in njenega zaročenca. Slišati bo moč Jurija Součka, Igorja

Samoborja in Natašo Tič Ralijan. Ton in montaža sta delo Jureta Culiberga, glasbena oprema

Larisa Vrhunc, dramaturgija Pavel Lužan in režija Irena Glonar.

Foto:

Mario Vargas Llosa; Vir: wikipedia.org


Neposredni prenos 5. koncerta abonmajskega cikla Kromatika

Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Spored:

M. Bonin (novo delo)

P. I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35

J. Sibelius: Simfonija št. 1 v e-molu, op. 39

Simfonični orkester RTV Slovenija, solistka: Lana Trotovšek, violina,

dirigent: George Pehlivanian

Matej Bonin trenutno študira pri znanem skladatelju Beatu Furrerju v Gradcu, pogosto

sodeluje v novih glasbeno-odrskih predstavah, ustvaril je že vrsto komornih del in

ansambelskih skladb – omenimo, da je njegovo delo Kaleidoscope z dirigentom Petrom

Eötvösem izvedel znameniti Ensemble Modern, ki marca prihaja tudi k nam. Tokrat bomo

lahko v najnovejšem delu slišali simfonične zvočne vizije mladega skladatelja. Dirigentsko

delo bo prevzel naš stari znanec George Pehlivanian. Poleg Boninove novitete bo z mlado in

že v svetu uveljavljeno slovensko violinistko Lano Trotovšek predstavil Koncert za violino in

orkester v D-duru P. I. Čajkovskega in v drugem delu koncerta še Sibeliusovo Simfonijo št. 1

v e-molu. Urednik prenosa je Primož Trdan.

Stran 34 od 55


LITERARNI VEČER

François Rabelais

Gargantua in Pantagruel

Francoski pisatelj François Rabelais, rojen leta 1483, je veliko ime francoskega humanizma in

renesanse. Bil je menih in duhovnik, predvsem pa zdravnik, ki je zaradi svojih spisov večkrat

prišel navzkriž s cerkvenimi in posvetnimi oblastmi, a ga to ni odvrnilo od humorja in ironije,

s katerima je prežel svoj kar 30 let nastajajoči roman v 5 knjigah Gargantua in Pantagruel.

Junaka romana sta domišljijska velikana iz starih ljudskih pravljic, postavljena v realen čas in

prostor, kar ima močen učinek parodije in satire. Delo je jezikovna mojstrovina, polna

metafor in jezikovnih iger, ki v radijski interpretaciji zaživi s posebno močjo. Za oddajo smo

v prevodu Branka Madžareviča izbrali nekaj poglavij. Urednik oddaje je Marjan Kovačevič

Beltram.

Foto:

François Rabelais; Vir: en.wikipedia.org


RADIJSKA IGRA

Alex Haridij

Učiteljica klavirja

Na festivalu otroških in mladinskih radijskih iger leta 2010 v Bratislavi je bila ta pretresljiva

radijska igra, ki govori o fantku, ki se prvič v življenju sooči s kompleksnostjo življenja,

nagrajena. Za naš radio pa so jo, pod režijskim vodstvom Klemena Markovčiča, zasnovali

igralci Gašper Rojc, Jernej Šugman, Jožica Avbelj, Rok Vihar, Kristijan Ostanek,

dramaturginja Vilma Štritof in tonski mojster Matjaž Miklič. Glasbeno podobo sta oblikovala

Darja Hlavka Godina in pianist Žiga Stanič.

Foto:

Jožica Avbelj; Vir: MGL

Stran 35 od 55



Janja Vidmar

Brez

Igra govori o mladeniču, ki je zašel na kriminalna pota, vendar pa se mu ob zavzeti skrbi šole

in domačih vendarle kažejo tudi svetlejše perspektive. Na mednarodnem festivalu Ex aequo v

Bratislavi je leta 2012 glasbeni opremljevalec in montažer Mitja Vrhovnik Smrekar prejel

prvo nagrado za posebne dosežke. Nastopili bodo Jure Henigman , Maša Derganc Veselko,

Bernarda Oman, Janez Starina, Blaž Šef, Milena Zupančič in Iva Zupančič. Tonska mojster

Miro Marinšek. Igro Janje Vidmar je režirala Mateja Koležnik.

Foto:

Mateja Koležnik; Foto: Aleš Černivec/Delo


RADIJSKA IGRA

Drago Jančar

Halštat

Jančarjevo igro smo posneli v Rudniku svinca in cinka Mežica pod režijskim vodstvom Igorja

Likarja in s prvovrstno igralsko ekipo Radkom Poličem, Mileno Zupančič, Brankom

Šturbejem, Polono Juh in Vesno Jevnikar. Halštat žanrsko deluje dvoumno: kot grozljiva

komedija in kot sarkastična drama. Ta Jančarjev oblikovni prijem, poln duhovite avtorjeve

samoironije in distance, učinkovito prikazuje večno aktualno tematiko: metamorfoze človeške

zgodovine, ki je s svojimi vojnimi in revolucionarnimi grozodejstvi predvsem zgodovina

tragičnega uničevanja, po drugi strani pa je s svojimi nenehnimi skrivanji ter zapovedmi

molčečnosti o človeških žrtvah predvsem absurdno ponavljanje zla v obliki farse. Ton in

montaža Miro Marinšek. Digitalna tonska montaža Sašo Romih, dramaturgija Pavel Lužan in

glasbena oprema Darja Hlavka Godina.

Foto:

Drago Jančar; Vir: wikipedia.org

Stran 36 od 55


Neposredni prenos 5. koncerta za Modri abonma Orkestra

Slovenske filharmonije

Spored:

W. A. Mozart: La Clemenza di Tito – uvertura, K. 621

W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 18 v B-duru, K. 456

A. Ljadov: Kikimora, op. 63

I. Stravinski: Simfonija v treh stavkih

Orkester Slovenske filharmonije, dirigent in solist Ignjat Solženicin, klavir.

Urednica prenosa je Vesna Istenič.

Sobota, 21. februarja, ob 22.40 na 1. programu


Franz Xaver Kröetz, Jaša Jamnik

Moška zadeva

Gre za nenavadno radijsko priredbo poznane gledališke igre nemškega dramatika Franza

Xavera Kröetza. Igro, ki prikazuje prizore iz življenja delavskega zakonskega para, je za radio

priredil in jo tudi zrežiral Jaša Jamnik. Igrala sta Maja Vidmar in Borut Veselko.

Nedelja, 22. februarja, ob 8.05 na 1. programu


Jana Kolarič, Tatjana Kokalj

Koga se strah boji

Strah se potika po gozdu in straši živali, v tem pa neizmerno uživa. Ko živali ugotovijo, da jih

napada samo takrat, ko so same ali pa takrat, ko vidi, da se ga zares bojijo, stopijo skupaj. V

slogi je moč, ki premaga še takšnega slabiča in napihnjenca, kakršen je gozdni strah. V igrici

je veliko pesmic, saj tudi pesem lahko prežene strah. Peli in igrali bodo Vesna Pernarčič, Uroš

Smolej, Iva Krajnc, Lara Jankovič in Gašper Jarni. Za ton je skrbel Mirko Marinšek. Glasbo

Stran 37 od 55

je skladal Črt Sojar Voglar. Za dramaturgijo brez strahu je poskrbela Vilma Štritof. Za ves

strah, ki je votel, okrog pa ga nič ni, je kriv režiser Alen Jelen.

Nedelja, 22. februarja, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars

GLASBENI PORTRET

Wilhelm Friedrich Ernst Bach

Wilhelm Friedrich Ernst Bach je bil edini vnuk Johanna Sebastiana Bacha, ki je postal

poklicen skladatelj. Bil je tri leta mlajši sodobnik Wolfganga Amadeusa Mozarta, ustvarjal je

v zadnji tretjini 18. in v prvi polovici 19. stoletja. W. F. E. Bach je bil sin Johanna Christopha

Friedricha Bacha, tretjega sina skladatelja J. S. Bacha. Bil je deležen temeljite glasbene

izobrazbe, za katero sta poleg očeta in kantorja mestne cerkve v Bückeburgu Ch. F. Geyerja

poskrbela njegova strica, zelo uspešna skladatelja Carl Philipp Emanuel in Johann Christian.

Wilhelm Friedrich Ernst je postal glasbeni vodja kapele v Mindnu, nato pa dolgoletni glasbeni

vodja dvorne kapele kralja Friedricha Wilhelma II. Pruskega v Berlinu. Ustvaril je

raznovrsten glasbeni opus, v katerem so klavirska dela za klasični pianoforte in pozne

klavirske skladbe v zgodnjeromantičnem slogu, komorne skladbe, koncerti in druga dela za

orkester, vokalno-instrumentalne skladbe, večglasne pesmi in samospevi. Oddajo je pripravila

in uredila Tjaša Krajnc.

Foto:

Wilhelm Friedrich Ernst; Vir: www. classical-music-online.net


RADIJSKA IGRA

Marjan Tomšič in Petra Tanko

Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd

V dokumentarnem okolju v vaseh slovenske Istre posneta igra je posebno slušno doživetje, ki

pripoveduje o šavrinkah, kmečkih Istrankah, ki so v prejšnjem stoletju nosile v Trst domače

pridelke. Po romanu Šavrinke pisatelja Marjana Tomšiča jo igro za radio priredila Petra

Tanko, režijsko pa je je oblikoval Igor Likar. Nastopili Ljerka Belak, Nataša Tič Ralijan,

Damjana Černe, Janez Škof, Neda Bric, Štefanija Drolc, Mojca Fatur, Gojmir Lešnjak in

http://classical-music-online.net/en/production/29452

Stran 38 od 55

Bogdana Herman. Dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster Miro Marinšek, glasbena

opremljevalka Cvetka Bevc, svetovalka za jezik in običaje pa Lori Konestabo Pergar.


RADIJSKA IGRA

Cvetka Bevc

Zapoj še enkrat, Lojzka

Zgodba o namišljeni ljubiteljici oper prikazuje zabavno prevaro, ki jo pomaga izpeljati

neotesana pamet v podeželskem mestu tako, da iz tujke naredi operno zvezdo, ki so jo

pripravljeni častiti kot popularno krajevno znamenitost. Nastopajo Ljerka Belak, Bojan

Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Borut Veselko in Milena Vehovar. Glasbena oprema je

delo avtorice Cvetke Bevc. Dramaturg Pavel Lužan. Pod režijo se podpisuje Peter Zobec.

Foto:

Peter Zobec; Foto: Jože Suhadolnik/Delo



LITERARNI NOKTURNO

Elizabeth Spencer

Glas pri zadnjih vratih

Elizabeth Spencer je ameriška pisateljica, ki se je rodila leta 1921 na ameriškem jugu. Še

vedno je dejavna in prav letos je objavila svojo osmo zbirko kratkih zgodb. Naslovila jo je

Starting Over ali Novi začetki. Je avtorica številnih romanov in kratkih zgodb, napisala pa je

tudi spomine (Landscapes of the Heart ali v provodu Pokrajine srca, 1998) in dramo For

Lease or Sale (V najem ali naprodaj,1989).

Literarni nokturno bo predstavil njen roman The Voice at the Back Door ali v prevodu Glas

pri zadnjih vratih iz leta 1956. Roman, ki ga je Spencerjeva napisala v Italiji, v kateri je bivala

zaradi Guggenheimove štipendije, pripoveduje o rasni napetosti na jugu ZDA. Spenserjeva

ponuja bralcu pestro paleto polnokrvnih literarnih likov, hkrati pa odpira vprašanja, ki so

aktualna še danes. Odlomek je prevedla Lea Flis.

Stran 39 od 55

Foto:

Elizabeth Spencer; Vir: nclhof.org

Četrtek, 26. februarja, ob 21.05 na 1. programu

LITERARNI VEČER

Gioconda Belli

Erotika v poeziji in romanih Gioconde Belli

Gioconda Belli se je rodila leta 1948 v Managvi (Nikaragva) in spada med najpomembnejše

latinskoameriške pisateljice. Že pri 20 letih se je pridružila sandinistični revoluciji in najprej

opravljala tajna kurirska dela, nato pa je po Evropi in Latinski Ameriki zbirala denar za orožje

gverilcev ter hkrati iskala politično podporo za njihov boj proti diktaturi Anastasia Somoze.

Zaradi svojega delovanja proti diktaturi se je morala umakniti v politično emigracijo. Živela

je v Kostariki in Mehiki, po zmagi revolucije pa je opravljala pomembne funkcije v

sandinistični vladi, med drugim je skrbela za stike z javnostjo. V sedemdesetih letih je z

objavljanjem svoje erotične literature v Nikaragvi povzročila pravi šok. Prvi roman Naseljena

ženska je napisala šele leta 1986, ko je zapustila politične funkcije. Za svojo literaturo je

dobila več pomembnih nagrad. Za roman Država žensk je leta 2010 v konkurenci 615

rokopisov kot prva ženska dobila prestižno nagrado za najboljši hispanoameriški roman »La

Otra Orilla«, vredno 100 tisoč dolarjev, leta 2013 pa jo je za njeno literarno delovanje

odlikovalo tudi francosko ministrstvo za kulturo. Njen zadnji roman Močna lunina toplota je

izšel konec leta 2014 in je že velika uspešnica. Njena dela so prevedena v 14 svetovnih

jezikov. Literarni večer pripravlja Marko Jenšterle.


RADIJSKA IGRA

Tone Peršak

Kamen

V igri Peršak kritično obravnava nekatere malomeščanske norme in konvencije, ki

preprečujejo posamezniku samouresničitev. Osrednja oseba je mladi profesor Mare, ki se mu

sredi mesta pripeti majhna nerodnost, to pa sproži pravi plaz nevšečnosti, ki pomembno

Stran 40 od 55

posežejo v njegovo življenjsko usodo. Igra je bila posneta leta 1985. V glavnih vlogah

nastopajo Ivo Ban, Slavko Cerjak in Milena Zupančič. Ton in montaža igre Jure Culiberg,

skladatelj in izvajalec songov Jani Kovačič, dramaturg pa Borut Trekman. Igro je režirala

Irena Glonar.

Foto:

Tone Peršak; Foto: Blaž Samec/Delo

Sobota, 28. februarja, ob 20.05 na 3. programu – programu Ars


Vincenzo Bellini

Puritanci

Neposredni prenos z Dunaja

Puritanci so zelo priljubljena in zelo zahtevna opera Vincenza Bellinija iz zgodnjih let 19.

stoletja. Z njo je Bellini sklenil svoj gledališki opus. Snov za svoja dela je iskal v

zgodovinskih dogodkih in literaturi velikanov pesniške in dramske besede. Tudi v operi

»Puritanci« ga je zanimala zgodovinska snov iz angleške preteklosti.

V glavnih vlogah nastopajo: Olga Peretjatko kot Elvira, John Tessier kot lord Arthur, Carlos

Alvarez kot Richard in Jongmin Park kot Walton. Zbor in orkester Dunajske državne opere

bo vodil Marco Armiliato. Urednik prenosa je Dejan Juravić.

Sobota, 28. februarja, ob 22.40 na 1. programu


Kristijan Muck

Poročnik in kurat

V zaledju soške fronte poteka kratek, a intenziven dialog med starejšim kuratom in mlajšim

poročnikom. Odpira in zgošča številna teološka in eksistencialna vprašanja o Bogu, veri,

odgovornosti, krivdi in odpuščanju. Nastopila bosta Rok Vihar in Marko Okorn. Glasbena

oblikovalka Darja Hlavka Godina. Tonska mojstrica Sonja Strenar in dramaturginja Vilma

Štritof. Režiser Zvone Šedlbauer.

Foto:

Stran 41 od 55

Kristijan Muck; Vir: zdus.si

Nedelja, 1. marca, ob 08.05 na 1. programu


Frane Puntar

Bobnanje od znotraj

Frane Puntar velja za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja radijskih iger, zlasti tistih,

namenjenih otrokom. Bil je inovator v pisanju za radio, saj je besedilno strukturo ves čas

nadgrajeval z zvočno sliko in tako ustvarjal prave radiofonske scenarije. Poslušalce je na tak

način izzval, da so igri sledili na drugačen način in da so ji dejansko prisluhnili. Tokratna

zgodba pripoveduje o Bambrbamu, ki se je naselil v boben in lahko bobna od znotraj, kadar se

mu zahoče. Igralska zasedba: Zlatko Šugman, Jože Zupan, Duša Počkaj, Saša Miklavc, Jana

Osojnik, Franček Drofenik in Brane Ivanc. Izvirno glasbo je napisal dr. Urban Koder, za ton

je poskrbela Metka Rojc, dramaturginja Djurdja Flere, igro je zrežirala Rosanda Sajko.

Vse nedelje v marcu, ob 14.05 na 3. programu – programu Ars

HUMORESKA TEGA TEDNA – CIKEL

Razsvetljenske humoreske

Denis Diderot

Spletka

Voltaire

Jeannot in Colin

Platonove sanje, Enooki nosač

Pet nedelj zapored vas vabimo k poslušanju dramatiziranih radijskih priredb zgodbe Spletka

Denisa Diderota in Voltairovih zgodb Jeannot in Colin, Platonove sanje ter Enooki nosač. V

oddajah se lahko prepričate o tem, da sta velika filozofa in misleca razsvetljenstva premogla

veliko čuta za humor, ki je izhajal predvsem iz opazovanja okolice in človeške nravi oziroma

človeške šibkosti. Cikel oddaj pripravlja Tesa Drev.

Nedelja, 1. marca, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pisatelj

Stran 42 od 55

LITERARNI PORTRET

Carmen Martín Gaite

Carmen Martín Gaite, rojena leta 1925 v Salamanci, je ena izmed osrednjih avtoric, ki so

izjemno zaznamovale špansko literaturo v obdobju po španski državljanski vojni. Posvečala

se je pisanju kratkih zgodb, romanov, esejev, literarnih kritik in pesmi, obsežen je tudi njen

prevajalski opus. V svojih delih se je osredotočala predvsem na ženske like, ob tem pa veliko

pozornost namenila psihološki analizi oseb, medsebojnim odnosom ter odnosom med

posameznikom in družbo.

Slovenskemu občinstvu je postala znana z romanom Spremenljiva oblačnost, v Literarnem

portretu pa bomo slišali odlomke iz njenega romana Drobci notranjosti, ki jih je prevedla Lia

Scagnetti.

Foto:

Carmen Martin Gaite; Vir: commons.wikimedia.org

Torek, 3. marca ob 21.00 na 3. programu – programu Ars

LITERARNI VEČER

Evgen Car

Matrni jezik, kinč predragi, žijvi žijvi vu sakšon časi

Leta 2015 bo minilo natanko 300 let od izida prve tiskane knjige v starem prekmurskem

knjižnem jeziku. Ob tej priložnosti je dramski igralec Evgen Car pripravil pregleden literarni

večer prekmurske poezije v narečju in jo začinil s spremno besedo, prav tako v prekmurščini.

V oddaji bo seveda nastopil tudi sam Evgen Car. Urednik oddaje je Matej Juh.

Foto:

Evgen Car; Vir: ars.rtvslo.si

Četrtek, 5. marca, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA

Gordana Kunaver, Rosanda Sajko

Bela krajina

Stran 43 od 55

Pesnica in pisateljica Gordana Kunaver je poiskala ljudi iz Semiča in okolice, ki so ji

pripovedovali o življenju po ekološki katastrofi v osemdesetih, o svojih občutkih in o svojem

strahu pred prihodnostjo. Kratke izjave nekaterih tamkajšnjih prebivalcev je nanizala okoli

osrednje izpovedi mlade žene, matere dveh otrok, bivše delavke v semiški Iskri in kasnejše

invalidske upokojenke Anice Krašna, ki je bila gotovo ena najbolj prizadetih žrtev v tej

nesreči. To dokumentarno gradivo je Kunaverjeva prepletla s svojimi premišljanji in jih

strnila v notranji monolog Aničinega moža, fiktivne osebe v tej igri, ki pa s svojimi

čustvenimi reakcijami opozarja na splošne in individualne razsežnosti vseh takih katastrof. Ta

dokumentarna igra utrjuje v nas zavest o nedopustnosti takih dogodkov. V dokumentarnih

posnetkih sta poleg Anice Krašna nastopili še njena tašča in hčerka Petra, vlogo Aničinega

moža pa je interpretiral Dare Valič. Tonski mojster Miro Marinšek, za dramaturgijo in režijo

je poskrbela Rosanda Sajko.

Sobota, 7. marca, ob 22.40 na 1. programu


Alma Maksimiljana Karlin, Irena Glonar

Lantana

Istoimensko kratko zgodbo je avtorica napisala po vrnitvi z osemletnega potovanja po

Kitajski, Novi Gvineji, Javi, Kambodži in Indiji, na katerega se je podala kot mlada učiteljica

osmih jezikov, objavila pa jo je v knjigi leta 1930 v Celovcu. Dramaturg Pavel Lužan, tonski

mojster Jure Culiberg, v režiji prirediteljice nastopajo Saša Mihelčič, Ivo Ban in Branko

Šturbej.



Ifigenija Simonovič

Mama zna

Zgodba ni zapletena. Nekega jutra je mama slabe volje. Njena otroka Urška in Jaka pa

napravita tako, da mama lahko slabo voljo prežene. Vendar zgodba še zdaleč ni nezanimiva.

Mama je namreč pisateljica in pomagati pisateljici do dobre zgodbe je že prava umetnost.

Stran 44 od 55

Nastopali so: Tanja Žagar, Martin Petrovčič, Jožica Avbelj in Janez Albreht. Glasbena

opremljevalka Cvetka Bevc, tonska mojstrica Metka Rojc, ki podpisuje tudi režijo, dramaturg

pa Ervin Fritz.


SPOMINI, PISMA IN POTOPISI

Meret Oppenheim

Spomini in sanje

Najbolj znana umetniška stvaritev Meret Oppenheim, leta 1913 v Nemčiji rojene in do svoje

smrti leta 1985 v Švici živeče umetnice iz kroga nadrealistov, je izzivalni Zajtrk v krznu,

skulptura skodelice, krožnika in čajne žlice, oblečenih v krzno. Meret Oppenheim pa se ni

omejevala na področje likovne umetnosti, temveč je globine in višave življenja, kot ga je

dojemala, raziskovala tudi s pesmimi in dnevniškimi vnosi spominov in sanj. V oddaji

Spomini, pisma in potopisi boste lahko slišali izbor spominov in sanj, ki so navdihovali

življenje in ustvarjanje te izjemne umetnice. Izbrala in prevedla jih je Tesa Drev.

Ponedeljek, 9. marca, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars


Andrej Rozman

Neznani predmet

V tej radijski igri se pisec poigrava z božjimi zadevami in jih oblikuje v žanrski kolaž. Zgodba

najprej teče naprej, od ključnega trenutka dalje pa spet po isti poti nazaj. Zanimiv pristop

bogatijo še duhovite domislice, ki jih ima pisec te igre v svojih dramskih besedilih in

gledaliških predstavah zmeraj na pretek. Režiser Gregor Tozon, nastopajo pa Boris Ostan,

Aljoša Rebolj, Mirjam Korbar, Jernej Kuntner, Andrej Nahtigal, Grega Čušin, Pavle

Ravnohrib in drugi. Tonska mojstrica Metka Rojc, avtor izvirne glasbe Lado Jakša,

dramaturginja Vilma Štritof.

Sreda, 11. marca, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars

Stran 45 od 55


Marko Elsner Grošelj

Postmoderna sfinga

V metafikcijski grozljivki dramski junak zamenja stvarnost s svojo domišljijsko ali fiktivno

resničnostjo, svojo ženo pa nadomesti z lutko iz izložbe, ki zanj postane nič manj kot

svetovno znana literarna junakinja Lulu, usodna ženska iz drame Lulu Franka Wedekinda.

Z njo hoče junak začeti novo življenje, vendar pa se njegova izmišljija izteče na podoben

način, kakor je sam opravil s svojo ženo in s stvarnim svetom. In kot nam kaže Elsner Grošelj

v svoji igri, je očitno, da tudi postmoderna sfinga zastavlja človeku ravno tako usodna

vprašanja o svetu, kakor so to počele njene klasične grške prednice. Igrala sta Pavle

Ravnohrib in Judita Hahn – Kreft. Radijsko izvedba: dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster

Staš Janež, glasbeni oblikovalec Marko Stopar in režiser Gregor Tozon.

Četrtek, 12. marca, ob 21.00 na 1. programu

LITERARNI VEČER

Marjan Strojan

Pesmi iz iger

V nocojšnjem literarnem večeru se bosta združila duha dveh obdobij. Prvo obdobje zastopa

William Shakespeare s pesmimi, vloženimi v gledališke igre (na primer Hamlet, Othello ...),

drugo pa pesnik in prevajalec Marjan Strojan, ki so mu bile te pesmi navdih pri pisanju

poezije. Izvirne pesmi so po večini uglasbene, namenjene glasbeni izvedbi v gledaliških

predstavah v Globu, Strojanove pesmi pa so izraz, kot pravi, njegovega lastnega

doživljajskega in čustvenega sveta ter življenjskih izkušenj. Pri nekaterih je izhajal iz vsebine,

pri drugih iz forme, včasih je za izhodišče vzel prvi verz, drugič motiv, tretjič refren, četrtič je

večji del Shakespearove pesmi z variacijami postavil v nov kontekst. Redaktor Vlado Motnikar.

Foto:

Marjan Strojan; Vir: ars rtvslo.si

Četrtek, 12. marca, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars

RADIJSKA IGRA

Stran 46 od 55

Goran Gluvić

Dezider in Šostakovič

Groteskna komedija govori o poletni avanturi gospoda Deziderja, ki je poslal ženo in otroka

na morje, ker se je odločil preživeti dopust doma ob glasbi. Toda potem na vrata mirnega

doma potrkajo nepričakovani dogodki in osebe in ljubitelju dobre glasbe dodobra zapletejo

ure zasluženega počitka. Nastopajo: Jernej Kuntner, Sandi Pavlin, Marko Simčič, Majda

Kohek, Grega Čušin, Majda Grbac in Romana Šalehar. Tonski mojster Miro Marinšek,

glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, dramaturg Pavel Lužan in režiserka Elza Rituper.

Petek, 13. marca, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars

Neposredni prenos 6. koncerta abonmajskega cikla Kromatika

Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Spored:

V. Žuraj: Übürall za sopran in ansambel

A. Schonberg: Pet skladb za orkester op. 16 (verzija za komorni ansambel)

A. Schonberg: Pet skladb za orkester op. 16 (verzija za simfonični orkester, 1949)

V. Žuraj: Changeover za ansambel in simfonični orkester

Simfonični orkester RTV Slovenija, Ensemble Modern, solistka: Helene Fauchere, sopran,

dirigent: Johannes Kalitzke

Šesti abonmajski koncert povzema naslov »Moderno«. Simfoničnemu orkestru se bo pridružil

vodilni svetovni ansambel za sodobno glasbo, Ensemble Modern iz Frankfurta, ki so ga leta

1980 ustanovili študentje Mlade nemške filharmonije z namenom, da bi spodbudili nastanek

novih del in jih kakovostno izvajali. Oba ansambla bo vodil nemški dirigent in skladatelj

Johannes Kalitzke, ki je študiral v Kölnu in se pozneje izpopolnjeval v Parizu pri Vinku

Globokarju. Kot dirigent in skladatelj je vselej dobrodošel gost na festivalih sodobne glasbe,

pa tudi v velikih opernih hišah. S sopranistko Hélène Fauchère bo izvedel skladbo Vita

Žuraja, slovenskega skladatelja, ki je bil lani štipendist slovite Ville Massimo v Rimu.

Žurajevi skladbi Changeover (2011) in Übürall (2013) sta nastali za koncerta ob odprtju

Stran 47 od 55

novega nemškega bienalnega festivala moderne glasbe ''cresc...'', ki ga je leta 2011 ustanovil

Ensemble Modern. Osnova obeh skladb je ansambel, postavljen v skupinah okoli občinstva.

Medtem ko v skladbi Changeover ansambelske skupine igrajo ob pointilistični spremljavi

velikega simfoničnega orkestra, so v skladbi Übürall ansambelske skupine aktivna zvočna

kulisa za sopranistko v vlogi Madame Ubu ter za četrttonske instrumente na odru. Vito Žuraj

je leta 2012 za skladbo Changeover dobil 1. nagrado na 57. skladateljskem tekmovanju mesta

Stuttgart, ki velja za najstarejšo nemško nagrado za sodobno glasbo. Zanimivo pa bo tudi

poslušati Pet skladb za orkester Arnolda Schönberga v dveh različicah, za komorni ansambel

in simfonični orkester. Urednik prenosa je Primož Trdan.



Rudi Šeligo

Lokostrelstvo na oborah

Domiselna groteska o zamisli za politično kampanjo, ki bi stranki prinesla volilne točke in

denar od turizma, se dogaja v neokrnjenem vaškem okolju in tako postane absurd še bolj

očiten. Radijska izvedba: dramaturg Pavel Lužan, tonski mojster Staš Janež, glasbeni

oblikovalec Marko Stopar in režiser Jože Valentič. Igrajo: Brane Završan, Mojca Partljič in

Ivan Rupnik.

Sobota, 14. marca, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars


Gioacchino Rossini

Gospa z jezera


To opero v zadnjem času spet pogosteje uprizarjajo. Povod za oživitev tega muzikalno

tehtnega dela je bila gotovo uprizoritev opere na Rossinijevem festivalu v Pesaru leta 1983.

Takrat so jo v odlični pevski zasedbi tudi posneli. Nekateri menijo, da je Gospa z jezera

Rossinijeva najbolj romantična opera. Liki so zelo natančno izdelani, prav nič šablonski, in

muzikalno spretno oblikovani. Zgodbo Walterja Scotta Gospa z jezera je Rossiniju predlagal

Stran 48 od 55

eden njegovih francoskih varovancev. Nastopili bodo: ta hip eden najboljših rossinijevskih

tenoristov, Perujec Juan Diego Flórez kot Hubert, ameriška mezzosopranistka Joyce Di

Donato kot Ellen in Italijanska Daniela Barcellona kot Malcolm. Zbor in orkester

Metropolitanske opere bo vodil Michele Mariotti. Urednik prenosa Dejan Juravić.


LITERARNI PORTRET

Jana Bodnárová

Skoraj nevidna

V Literarnem portretu predstavljamo slovaško pisateljico, pesnico in umetnico Jano

Bodnarovo (roj. 1950), ki je bila gostja lanskega ptujskega festivala Dnevi poezije in vina.

Življenjski poti in poetiki Bodnárove se bomo približali z odlomki iz njene poetične

avtobiografije Skoraj nevidna, v kateri so v fragmentarni pisavi in brez kronološkega reda

izrisani bolj ali manj naključni spomini iz njenega življenja. Delo, ki ne želi biti zvesti popis,

je bilo v njeni domovini izdano leta 2008 in leto zatem uvrščeno med finaliste za

najuglednejšo slovaško literarno nagrado anasoft litera. Oddajo pripravlja Maja Žvokelj.

Torek, 17. marca, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars

S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV

Violinistka Lana Trotovšek in klavirski kvartet

Na 4. koncertu cikla Carpe artem je nastopila medarodno uveljavljena slovenska violinistka

Lana Trotovšek, ki je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo študirala v Salzburgu pri

Ruggieru Ricciju, nato pa na glasbenem kolidžu Trinity in Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu.

Kot solistka uspešno nastopa s priznanimi orkestri in v komornih zasedbah. Z violinistom

Miladinom Batalovićem, violistom Leventejem Gidrojem, violončelistom Nikolajem Sajkom

in pianistom Miho Haasom je izvedla Klavirski kvintet v g-molu, op. 49, španskega skladatelja

zadnjih desetletij 19. in začetka 20. stoletja Enriqueja Granadosa, Klavirski kvintet v g-molu,

op. 57, ruskega ustvarjalca 20. stoletja Dmitrija Šostakoviča ter Passacaglio za klavirski

kvartet in The Seventh Avenue Blues sodobnega slovenskega skladatelja Janija Goloba. V

oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violinistko.

Stran 49 od 55

Foto:

Lana Trotovšek; Vir: www.lanatrotovsek.info



Slawomir Mrožek, Emil Smasek

Otroci

Znano kratko zgodbo znanega poljskega dramatika in satirika Slawomira Mrožka je za radio

priredil dramaturg in urednik Emil Smasek. Posneta je bila leta 1961 in smeši oblastnika, ki

vidi grožnjo že v nedolžni otroški igri. Lahko boste prisluhnili nekaterim slovitim, a že

pokojnim slovenskim igralcem: Stanetu Severju, Pavlu Koviču, Franetu Milčinskemu, Maksu

Furijanu, Jožetu Zupanu, Mini Jeraj in Marjanu Marincu, ki je igro tudi zrežiral. Ob njih je

zaigral še Jurij Souček, kot otroci pa so nastopili: Boris Trošt, Joco Jurišič in Matjaž Seljak.

Ton Ivica Dolinar.


RADIJSKA IGRA ZA OTROKE – PREMIERA

Sanja Jurca Avci

Sam

Sanja Jurca Avci je v slovenskem kulturnem prostoru uveljavljena kot scenografka. Tokrat se

prvič pojavlja kot avtorica radijske igre za otroke. Mali Samo se s staršema izgubi v gozdu, ko

že pade mrak. Z mamico utrujena sedeta pod drevo in ko Samo zaspi v njenem naročju, doživi

gozd v čisto drugačni luči – fantazijsko, kjer oživijo tudi gozdni prebivalci. Fantkovo sanjsko

pustolovščino, v kateri je zaznati gozdne sence, skrivnostne zvoke in živahen gozdni utrip, je

režiral Jože Valentič, dramaturginja Vilma Štritof, tonski mojster Nejc Zupančič, za glasbena

oblikovalka Darja Hlavka Godina. V vlogi Sama Lovro Žunić, v vlogi staršev Mojca Funkl in

Gregor Gruden, gozdni prebivalci pa: Martina Maurič Lazar, Maja Šugman, Vesna Jevnikar,

Uroš Smolej, Vesna Pernarčič, Uroš Maček, Tines Špik, Jur Kunaver in Blaž Dolenc.


Stran 50 od 55


LITERARNI NOKTURNO

Alja Adam

Angelski laski

Alja Adam, rojena leta 1976 v Ljubljani, je na Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne

književnosti in iz sociologije kulture, na tej fakulteti je leta 2007 doktorirala iz študij spolov

in literarne teorije. Poleg knjige, v kateri problematizira koncept ljubezni skozi zgodovino in v

sodobnem času, je med drugim objavila že dve samostojni pesniški zbirki – leta 2003 je pri

založbi Aleph objavila zbirko z naslovom Zaobljenost, leta 2008 je pri isti založbi izdala

knjigo poezije Zakaj bi omenjala Ahila. Na Radiu Slovenija se tokrat predstavlja s ciklom

pesmi Angelski laski.


RADIJSKA IGRA

Peter Zobec

Skrivnostno izginotje Vitomila Z.

Avtor in režiser Peter Zobec je dramatiziral in zrežiral svoj spomin na ljubljansko boemo

zgodnjih šestdesetih let. V njem ima glavno vlogo slovenski pisatelj, pesnik, dramatik,

scenarist, partizan, zapornik in boem Vitomil Zupan. V igrani del so vtkani tudi spomini še

živečih Zupanovih prijateljev. Dogodek, ki je predmet dramskega zapleta, se je odvijal v času,

ko je Vitomil Zupan po svojih zaporniških letih spet prišel »v milost« pri političnih

oblastnikih in bil poslan na mednarodno pisateljsko srečanje v Italijo. Prejel je tudi denar za

potne stroške, vendar ga je še pred odhodom zapravil. Zvesti prijatelji, ki so bili pri tem

udeleženi, so zaskrbljeni na legendarnem vrtu hotela Turist takoj zbrali potrebno vsoto in jo

hoteli izročiti Zupanu. Pisatelj pa je v tistem trenutku skrivnostno izginil… Tu se začne

radijska igra. V njej nastopajo: Boris Cavazza v vlogi Vitomila Zupana, ob njem pa še: Matjaž

Tribušon, Jure Ivanušič, Andrej Nahtigal, Ljerka Belak, Mojca Ribič, Matija Barl,

napovedovalka Nataša Dolenc in drugi. Spomine obujajo: Danijel Roškar, Peter Zobec,

Matija Barl, Mojmir Sepe in Katja Šoltes. Tonski mojster Jure Culiberg, glasbeni

Stran 51 od 55

opremljevalec Marko Stopar, solo kitara Andraž Polič, skladatelj izvirne glasbe Mojmir Sepe,

na besedilo Vitomila Zupana poje Vita Mavrič, dramaturg Goran Schmidt.

Torek, 24. marca, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars

LITERARNI VEČER

Tadeusz Różewicz

Priča smrti poezije

Tadeusz Różewicz, eden najbolj znanih, cenjenih in prevajanih poljskih pesnikov 20. stoletja,

sicer pa tudi pisatelj, dramatik in scenarist, se je rodil leta 1921 v Radomskem, umrl pa aprila

2014 v Vroclavu. Med drugo svetovno vojno se je kot partizan udeležil poljskega

narodnoosvobodilnega boja. Za njegov pesniški debi velja pesniška zbirka Nemir iz leta 1947.

Vojna ga je močno zaznamovala in njegova poezija je poskus odgovora na vprašanje, kako po

grozotah, ki jih je videl, sploh še pisati pesmi. V njej je veliko etičnega posluha, pa tudi

humorja. V svojem dolgoletnem ustvarjanju je pesnik prehodil pot od avantgarde do

postmodernizma, njegove pesmi pa se sestavljajo v svojevrstno pesniško avtobiografijo, ki

individualnemu in epizodnemu podeljuje splošno, trajno vrednost in pomen. Med njegove

zadnje pesniške zbirke sodijo Vedno fragment – Recycling (1998), Mati odhaja (1999),

Profesorjev nožek (2001), Siva cona (2002), Izhod (2004), Učenje hoje (2007) in Kupi mačka

v žaklju (2008). Zaslovel je tudi kot dramatik, med drugim s Kartoteko (1960). Prejel je

številne pomembne literarne nagrade, med zadnjimi so evropska nagrada za literaturo (2008),

silesius (2008) in griffin poetry prize (2012). Avtorica oddaje in prevajalka je Jana Unuk,

urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram.

Foto:

Tadeusz Różewicz; Vir: culture.pl

Sreda, 25. marca, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars


Dragotin Kette, Elza Rituper

Hoja, di hoja, ljubica moja

Pesnik slovenske moderne Dragotin Kette je napisal pesem Pijanec, po kateri je zvočni

Stran 52 od 55

scenarij napisala režiserka Elza Rituper. Njeno zamisel sta realizirala igralec Jurij Souček,

interpret Kettejeve pesmi, in igralka Jerca Mrzel, ki je igrala na kitaro in pela znano koroško

narodno pesem. Igro je tonsko oblikoval mojster Miro Marinšek.

Petek, 27. marca, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars

Neposredni prenos 6. koncerta za Modri abonma Orkestra

Slovenske Filharmonije

Spored:

E. Grieg: Peer Gynt – suita št. 1

K. Saariaho: Krilo sanj – concert za flavto in orkester

C. Nielsen: Simfonija št. 5, op. 50

Orkester Slovenske filharmonije, solist Aleš Kacjan, flavta, dirigent Ari Rasilainen.

Urednica prenosa je Vesna Istenič.

Sobota, 28. marca, ob 17.00 na 3. programu – programu Ars


Gaetano Donizetti

Lucia di Lammermoor


Gaetano Donizetti, skromen in preprost človek, je bil kar presenečen zaradi velikanskega

uspeha, ki ga je doživela prva uprizoritev njegove opere v gledališču San Carlo. Pa vendar je

bil izjemen uspeh zagotovljen že vnaprej. Donizetti je bil takrat na vrhuncu svojega

ustvarjanja; v operi sta nastopila dva najslavnejša pevca takratne dobe. Roman sira Walterja

Scotta Nevesta Lammermoorska, na katerem operna zgodba temelji, je po vsej Evropi užival

veliko občudovanje in je veljal za Scottovo najboljše delo. V naslovni vlogi bo nastopila

Albina Šagimuratova, kot Enrico se bo predstavil Fabio Capitanucci, Edgardo pa bo Joseph

Calleja. Zbor in orkester Metropolitanske opere bo vodil Maurizio Benini. Urednik prenosa je

Dejan Juravić.

Stran 53 od 55



Ivan Cankar, Klemen Markovčič

Prepir v krčmi

Klemen Markovčič je priredil za radio istoimensko novelo Ivana Cankarja, gotovo eno izmed

njegovih njegovih najbolj realističnih. Dogodek je namreč postavil v gostilno, v kateri se

srečajo moški različnih poklicev. Vsak hoče očrniti drugega, vendar se kmalu razkrije njihova

dvoličnost. V satiri, ki je prava učna ura slovenskega folklornega licemerstva, nastopajo:

Gregor Baković, Gorazd Logar, Jožef Ropoša, Andrej Nahtigal in Pavle Ravnohrib. Glasbena

oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, dramaturginja

Vilma Štritof, režiser pa Klemen Markovčič.



Miroslav Košuta

Fižolček

Zgodba o fižolčku tokrat ne govori o rastlini ali o zrnu, čeprav nosi takšno ime. V pravljični

igri z drobnimi junaki je najmanjši med najmanjšimi glavni junak vojaček Fižolček. V glavnih

vlogah: Jože Mraz kot Fižolček, ob njem pa Janez Hočevar, Franček Drofenik, Tone Homar,

France Presetnik, Franjo Kumer in Jože Zupan. Glasba Borut Lesjak, ton Mladen Fortič,

dramaturgija Djurdja Flere, igrico pa je zrežirala Rosanda Sajko.


LITERARNI PORTRET

Max Frisch

Človek v holocenu

V proznem delu Človek v holocenu Slovencem dobro znani švicarski avtor Max Frisch s

presenetljivim strukturiranjem zgodbe in natančnim izborom asociacij izriše zgodbo o starosti,

Stran 54 od 55

o želji po ohranjanju samostojnosti in orientiranosti v svetu. S pripovedjo tretjeosebnega

pripovedovalca Maxu Frischu uspe ustvariti svojevrsten dialog med nevtralnim opazovalcem

dogajanja in intenzivnim dogajanjem v notranjem svetu glavnega junaka. Prav ta dialog, ki

pred bralcem slišno oživi življenje ostarelega gospoda Geiserja – ta je zaradi vremenskih

razmer še bolj omejen na »kvadraturo svojega stanovanja in duše« v odročnem švicarskem

kantonu –, je bil pobuda za dramatizirano obliko, ki jo je za oddajo pripravila Ana

Krauthaker. Literarni portret sicer predstavlja skrajšano obliko Človeka v holocenu in želi

bralce predvsem spodbuditi k branju tega tankočutnega dela, ki je izšlo v prevodu Renate

Zamida. Urednik oddaje je Matej Juh.

Foto:

Max Frisch; Vir: ro.wikipedia.org


RADIJSKA IGRA

Tone Perčič

Misija

Besedilo je na javnem natečaju za radijsko igro leta 1992 prejelo prvo nagrado, igra pa je

sodelovala tudi na mednarodnem festivalu radijskih iger Prix Italia. Misija se odlikuje kot

prodorna vizija prihodnjega sveta. Kriza postindustrijske civilizacije z neustrezno

razporeditvijo političnega vpliva in moči spodbuja posameznika k akciji, ki pa sredi do kraja

skorumpirane in spervertirane družbe deluje smešno in naivno. Zato se junakovo mesijanstvo

iz prvotnega idealizma na koncu sprevrže v razočaranje in gnev. Nastopajo: Pavle Ravnohrib,

Aleš Valič, Tone Gogala, Boris Cavazza, Borut Veselko, Violeta Tomič in Stannia

Boninsegna. Tonska mojstrica Metka Rojc, glasbena oprema Peter Čare, dramaturginja Vilma

Štritof, režiser pa Aleš Jan.

Stran 55 od 55

RTV Slovenija

Radio Slovenija

3. program – program Ars

Tavčarjeva ulica 17

SI – 1550 Ljubljana

Programska knjižica 3. programa Radia Slovenija – programa Ars

januar – marec 2015

Letnik: XIX

Številka: 1

Odgovorni urednik 3. programa: mag. Matej Venier

Uredniški odbor: Ingrid Kovač Brus

Gregor Pirš

Gabrijela Gruden

Urednik: Klemen Markovčič

Področni redaktorji: Marjan Kovačevič Beltram (Kultura)

Tjaša Krajnc (Glasba)

Klemen Markovčič (Igra)

Boštjan Debevec (Verstva)

Lektura: radijski lektorji

Prelom in filmi: Studio DTS

Tisk: Tiskarna Januš d. o. o.

Naklada: 2000 izvodov

Ljubljana, december 2014

[email protected]

ISSN 2350-6172

*

CIKLI ODDAJ IN PROGRAMSKI POUDARKI · neposredni prenos iz Metropolitanske opere ob 17.00 . Stran 2...

Documents

Transcript of CIKLI ODDAJ IN PROGRAMSKI POUDARKI · neposredni prenos iz Metropolitanske opere ob 17.00 . Stran 2...