KRANJ, petek, 22.3.1985

G L A . S GLASILO

SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA

LJUDSTVA ZA GORENJSKO

cestarska p o m l a d fy"av so naše ceste ponekod že podobne tolikokrat zakrpanim a(*m, da se ne ve več, iz kakšnega blaga so bile, se jim tudi to ^ad ne obeta nič boljšega *1ekaj let smo priča vse bujnejše-^omladanskemu cvetenju na na-l^stah. Vendar pa od lanske pomla-,° ktos nismo naredili prakt ično ni-? M a bi bila letošnja cestarska po­li: V s aj za spoznanje drugačna . Ce-,, 8 0 naše ceste ponekod že podobne T^rat zakrpanim hlačam, da se ne ffi iz k a k š n e g a blaga so bile, se Mi to pomlad ne obeta nič boljše-

Po vsaki z imi še" slabosti na naš ih ce­stah pokažejo zaradi globoke zmrzali , neustrezne podlage vozišč, hitrih od-jug, težkega prometa oziroma prekora­čenega osnega pritiska, starih asfaltov in zaradi neprimernega odvodnjava­nja. Ne glede na to pa je glavni vzrok drugje: že nekaj časa je od tedaj, ko smo na naš ih cestah opustili občasne obnove afaltnih vozišč. Tega zaradi po­manjkanja denarja ne delamo več.

pomlad na cestah se bo šele pokazala, čeprav so delavci Cestnega ^ e t j a Kranj vso zimo na Gorenjskem (ob primernem vremenu in tempe-pah) krpali udarne jame š tako imenovanim hladnim asfaltom — Foto:

ergetsko bilanco O izdelavi energetske bilance na Goren j skem govore že dolgo. Se-

^ e d a nimajo namena sestaviti svoje, saj je smise lna le na slovenski ra-^ - To je pregled energetskih potreb, k i naj b i pomagal p r i n a č r t o v a ­

nju porabe posameznih vrs t energije i n p r i n a č r t n e m usmerjanju z * n e g a na drugi v i r . Nujen pa je predvsem p r i p r i k l j u č e v a n j u na slo-J[ ehski pl inovod, posebej, ker je žel ja po zemel jskem p l i n u vse več , tre­z n i h m o ž n o s t i pa malo. , P rav p r i k l j u č e v a n j e nekater ih t r ž i š k i h tovarn na zemel jski p l i n je J^ iško obč ino spodbujalo k sestavi energetske bilance pa tudi vse več-j * zanimanje za o p u š č e n e vodne elektrarne. T r ž i š k a o b č i n a n i č a k a l a ? se Gorenjske i n je sama n a r o č i l a izdelavo energetske bilance, kar jo k veljalo 1,2 mi l i jona dinarjev.

L a h k o torej del imo oč i tke t r ž i šk i občin i , da se n i povezala z drugi­mi na Goren jskem; še bolj pa ostal im, k i od la ša jo i n tako ne vedo na­u č n o , s k a k š n i m i energetskimi v i r i razpolagajo i n k a k š n e potrebe po »^ergiji imajo. Š t u d i j a v pr imer jav i s t r ž i š k o ne b i b i l a draga, saj je JJfi iz Ljubl jane ponudi l , da jo izdela za 5,1 mi l i jona dinarjev. K e r se ?^de denarja niso mogl i dogovorit i , so rok za na roč i lo zamudi l i . Osta-

torej še drugi ponudnik, k i so ga omenjal i , E lek t ro Gorenjske. . M o r d a bo kdo dejal, da je energetska b i lanca le papir več . Toda ?.r6z dobrega poznavanja razmer je razvoj t e ž k o presojati i n n a č r t o v a -/*• Brez n a č r t o v a n j a pa je razvoj spontan i n tako se zdaj dogaja, da se jj0rabniki m n o ž i č n o usmerjajo z naftnih goriv na premog, ne da bi ve-

e U , da bo tudi s premogom t ežko , poleg tega pa je o z r a č j e zaradi take-kurjenja hudo o n e s n a ž e n o .

V energetsko bi lanco b i lahko vkl juči l i tudi stara r a z m i š l j a n j a o j^hifikaciji K r a n j a , k i dlje od tega še niso p r i š l a , v lak za p r ik l jučeva-j 1 te za zemel jsk i p l i n pa je t a k o r e k o č odpeljal. Možnos t i se bodo odprle *6> ko se bo slovensko plinovodno o m r e ž j e napajalo tudi iz drugih v i -° v . ne le s p l i n o m iz Sovjetske zveze.

Energe t ska b i lanca pa b i navsezadnje lahko odgovori la tudi na j^ašan j e , zakaj na Goren j skem s t ro šk i z energijo rastejo še enkrat r t r e j e kot celotni dohodek i n dohodek. Z a lansko leto n a m r e č ugo-

v ! jajo, da je celotni pr ihodek porasel za 60 odstotkov, dohodek za 56 j^stotkov, za energijo pa so porabi l i ka r 103 odstotka več sredstev kot

e t o poprej. M . Volčjak

Imamo, kot kaže, le še toliko denarja, da za silo zakrpamo udarne jame. Će pa se bo asfalt še naprej tako dražil za­radi podraži tev nafte (in ob tem ne bo­mo namenili nič več denarja za ceste), se nam lahko zgodi le dvoje: asfalta bo premalo celo za krpanje jam, gospo­darsko škodo na vozilih pa bomo ne­kajkrat povečali in pospešili .

Prava sl ika se bo na gorenjskih ce­stah šele pokazala. Že sedaj pa v Cest­nem podjetju Kranj ocenjujejo, da je kar 70 odstotkov magistralnih, regio­nalnih in lokalnih asfaltiranih cest na Gorenjskem mrežas to razpokanih, na starih asfaltih pa so udarne jame. Po planu Skupnosti za ceste Slovenije bo za spomladansko vzdrževanje za vse kategorizirane gorenjske ceste na vo­ljo 40 milijonov dinarjev, to je od 10 do 12 odstotkov vseh letošnjih sredstev za vzdrževanje. Po standardih bo za ma­gistralne ceste 120 tisoč dinarjev na k i ­lometer, za regionalne 50 do 60 tisoč in za lokalne 20 do 25 tisoč dinarjev. Ena tona vgrajene asfaltne mase stane okrog 10 tisoč dinarjev, z njo pa je moč zakrpati 10 do 12 kvadratnih metrov cestišča.

T a f inančna sl ika bo drugačna , ko bodo prihodnji mesec tudi vse gorenj­ske občinske skupnosti za ceste preje­le f inančne načr te . Vendar se bistveno ne bo spremenila in kaj posebnega si ne moremo obetati. Posebno še, če bi bi l i letošnja pomlad in odjuga deževni. V tem primeru bodo poškodbe še večje. Že zdaj pa lahko predvidevamo, da bo­do ceste v okolici Kranja zaradi grad­nje avtoceste oziroma težkega tovora najbolj prizadete.

Čeprav nas pestijo najrazl ičnejše te­žave, bomo morali prenehati z zatiska-njem oči pred tem, da je treba najti de­nar za obnavljanje asfaltnih vozišč. Le tako bomo prihranil i pri kasne j šem vzdrževanju, predvsem pa bo zaradi slabih cest nastalo manj škode. In kon­čno, le tako bomo še naprej imeli asfal­tirane ceste. . * .

A. Zalar * ^

Z r a k v L o k i n i č i s t

Škofja L o k a — Te dn i so v Škof j i L o k i dobi l i prve rezultate meri tev z raka , k i j i h je lan i opravi l h i d r o m e t e o r o l o š k i za­vod. Mer i tve so naroči l i zaradi vse pogos t e j š ih p r i tožb l judi , da je zrak v Škof j i L o k i vedno bolj o n e s n a ž e n . Podatk i so še nepo­polni , saj zajemajo le nekatere meri tve i n še ne dajejo prave sl ike, kako umazan zrak vdiha­vajo Ločan i .

Mer i tve žvep lovega dioksida , k i j i h opravljajo na š t i r ih me­st ih v Škof j i L o k i , so novembra i n decembra pokazale, da nikjer n i b i l a p r e s e ž e n a dovoljena koncentraci ja 0,30 mi l i g r ama na k u b i č n i meter zraka . Najv i ­š ja je b i l a v Podlubniku , nekol i ­ko n iž ja v F rankovem naselju i n s tarem delu mesta, n a j n i ž j a pa p r i Sv. Duhu . V z raku je tudi ve l iko d i m a i n p r a š n i h delcev. T e h so na Tra t i i n v mestu na­m e r i l i na jv i š jo dovoljeno količi­no 0,15 m i l i g r a m a na k u b i č n i meter.

V SREDIŠČU POZORNOST/

G o r e n j s k a n a z a d u j e Gorenjska gospodarsko nazaduje. To potrjujejo števil­

ke v zaključnih računih gorenjskega gospodarstva za leto 1984 in prvi podatki o letošnji proizvodnji in poslovanju, če številke beremo realno. Proizvodnja je predraga, na enoto proizvoda se porabi preveč energije, za obresti gre že šestino dohodka, zaostaja rast akumulacije, večajo se izgube, osebni dohodki rastejo prepočasi, da bi spodbujali boljše delo. Nezaposlenih skoraj ni, vendar postaja zapo­slovanje mladine problem, ker ne dobi dela, za katerega se je šolala.

Brez pomena je, da na različnih forumih premlevajo indekse rasti, ker so zaradi inflacije nerealni. Pa tudi brez inflacije indeksi ne morejo dati prave slike. Prav tako je brez pomena ugotavljanje, da so finančni rezultati sicer slabi, vendar še vedno nad republiškim poprečjem. Tudi celotna Slovenija in Jugoslavija zaostajata v gospodar­skem razvoju. Zato je ugotavljanje, da je Gorensjka ven­darle še za malenkost boljša, slaba tolažba.

Zato bi bilo treba narediti analizo dobrih in slabih č.elovnih organizacij. Določiti bi bilo treba merila, po ka­terih bi ocenjevali poslovanje. Vanje bi vgradili razvojne cilje in doseganje teh ciljev naj bi bilo merilo uspešnosti. Merila naj bi se poraba energije na enoto proizvoda, pora­ba in izkoristek delovnega časa, akumulativnost in rast dohodka na zaposlenega in drugi kazalci uspešnosti in se primerjali med enakimi in sorodnimi delovnimi organiza­cijami. Na podlagi takšnih primerjalnih podatkov bi bilo ocenjevanje rezultatov veliko realnejše kot primerjava in­deksov, ki v sebi skrivajo visoke podražitve, veliko porabo energije, slab izkoristek delovnega časa, več zaposlenih in še marsikaj drugega.

Reševanje zgubašev s solidarnostjo prav tako ne,gre več. Oceniti je treba programe, njihove možnosti za razvoj in dohodek. Dobre je treba podpreti, slabe pa opustiti. Najslabša rešitev je pomoč, ki le podaljšuje agonijo.

L. Bogataj

N a J e s e n i c a h evropsko prvenstvo v keg l janju n a ledu

Pridejo na jbol jš i v Evrop i J E S E N I C E — Ž e l e z a r s k o mesto je

pripravljeno na petintrideseto evrop­sko prvenstvo v kegljanju na ledu. Tako kot samo mesto je tudi dvora­na pod M e ž a k l j o slovesno pripravlje­na i n o k r a š e n a . Nastopi l i bodo vs i najbol j š i evropski kegl jač i na ledu.

M e d reprezentancami Avstr i je , Belgije, F inske , Franci je , Italije, L u -xemburga, Nizozemske, Š v e d s k e , Švice i n Z R N bodo nastopil i tudi Ju ­goslovani. V m o š t v e n e m delu tekmo­vanja bodo nastopile ekipe P iber z Bleda, Vat ros ta lna i n M u r k a z Jese­nic. M e d posameznik i v b l i žan ju i n zbijanju bodo n a š e barve b ran i l i F r a n c i K r a l j , R u d i Š a p e k , Ivan Že-leznikar , Boru t Berč ič , R u d i P lesn i -č a r i n Lado Sodja. Naš i keg l jač i so na svetovnih i n evropskih prven­stvih dosegli že lepe uspehe. Lado Sodja j e b i l leta 1983 evropski prvak, R u d i Sapek pa je b i l tretji na svetu. Z e n a k i m i mest i sta se i zkaza l i tudi moš tv i Vatrostalne in M u r k e .

Predsednik organizaci jskega od­bora J o ž e A j d i š e k je dejal: »Za to ev­ropsko prvenstvo smo s p r ip ravami

začel i že oktobra lani . Imel i smo osem sej odbora z vsemi de lovnimi telesi. P r e p r i č a n sem, da bo petintr i­deseto evropsko prvenstvo potekalo tako, kot je treba. Pokrovitel jstvo je prevzel komite S R Slovenije za tur i ­zem in gostinstvo. Prvenstvo bo dre-v i odprla predsednica komite ja M i l i ­ca Mit ič . U p a m , da se bodo tudi n a š i kegl jač i na ledu izkaza l i z lep imi uspehi . K d o bo evropski prvak, je t e ž k o reči , saj so v ospredju repre-zentanti Avs t r i j e in Z R N , dobri pa so tudi I ta l i jani i n Jugos lovani .«

Danes se bo ob 17.30 zače la pred Gimnaz i jo povorka vseh nastopajo­čih, ob 18. u r i bo slavnostna otvori­tev. J u t r i ob 8. u r i se začne jo boji pot" sameznikov i n ob 13. u r i bodo zače la tekmdvat i m o š t v a . M o š t v e n i del tek­movanja bo v nedejo od- 8. ure na­prej. Ob 13. u r i bo slovesna podelitev kolajn v m o š t v e n e m delu tekmova­nja.

D . H u m e r

Aprila šest tečajev

Škofja Loka — Delavska uni ­verza v Škof j i L o k i bo apr i la pr i ­p rav i la š e s t t eča jev s pod roč j a strokovnega i z o b r a ž e v a n j a . Z a pr ihodnj i mesec se je m o č pr i javi­t i v t eča je strojepisja, s k l a d i š č n e ­ga poslovanja, za voznike vi l ičar­jev, za e l e k t r o o b l o č n o varjenje, za varstvo p r i delu i n v teča j za strojnike centralnega ogrevanja. Pr i jave sprejemajo p r i De lavsk i un iverz i v Škof j i L o k i osebno a l i na telefon 61-885 do 15. ure.

V* K O M P A S JUGOSLAVIJA

Letos zima ne neha opletati z repom. Malo je popustila na prvi pomla­danski dan, ravno toliko, da so se temperature dvignile do deset sto­pinj in so gospodinjam zaigrala srca ob prvem regratu, že naslednji dan pa nam je spet ponujala sneg in mraz. Pa se bo že morala unesti, ni vrag, da nam bo narava lahko ponudila svoje zelene darove. Kdo bo pa še imel denar za radič po osemdeset jurjev...— Foto: F. Perdan

KOMPAS KRANJ tel. 28-472

28-473

G L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 22. MARCA

PO JUGOSLAVIJI

i

T r ž i š k i d e l e g a t i b o d o z b o r o v a l i

Sedem odstotkov večje pokojnine

Aprilske pokojnine bodo večje za 7 odstotkov. Kot je običajno pri uskladitvah, bodo upokojenci prejeli tudi razliko za prve tri mesece letošnjega leta, hkrati pa tudi razliko za vse leto 1984 v vi­šini 2 odstotka na mesec, kar predstavlja 24,23 odstotka decembrske pokojnine. To so sklenili delegati skupščine po­kojninskega in invalidskega za­varovanja Slovenije in dokončno potrdili uskladitev pokojnin z osebnimi dohodki in poračun ob­veznosti za leto 1984.

Nova najnižja pokojninska os­nova bo poslej 20.500 dinarjev. Ko so izbirali med dvema možno-stima za najvišjo pokojninsko os­novo, pa so se delegati ogreli za 86.602 in ne za 97.167 dinarjev. Sprejeti predlog predstavlja 3,1-kratni poprečni osebni doho­dek v letu 1984. Najnižja pokojni­na za polno pokojninsko dobo ne more biti nižja od 17.425 dinar­jev. Starostna pokojnina kmetov je povečana na 6.903 dinarjev mesečno.

Poletni čas od 31. marca Poletni čas bo letos začel velja­

ti 31. marca ob 2. uri — v noči od sobote na nedeljo bomo torej pre­maknili kazalce za eno uro na­prej. Na zimski čas pa se bomo vrnili 25. septembra ob 3. uri, ki bomo kazalce premaknili za uro nazaj. To je novembra predpisal zvezni izvršni svet z odlokom o dnevu in uri premika kazalcev na srednjeevropski čas v letu 1985.

Sporazum o obrestni politiki

Izvršilni odbor združenja bank Jugoslavije je sprejel predlog sa­moupravnega sporazuma o poli­tiki obrestnih mer. Pričel bo ve­ljati, ko ga bosta podpisali dve tretjini bank, pričakujejo pa, da bo to 1. maja. Od 1. aprila bodo varčevalci vezali denar na 3 me­sece z 58-odstotnimi obrestmi, na vloge, vezane nad leto dni, bodo obresti 63-odstotne in na vezane nad dve leti 66-odstotne. Obresti na dinarska sredstva na vpogled in na devizne hranilne vloge se ne bodo spreminjale.

TRŽIČ — V torek, 26. marca, ob 17. u r i se bodo na 29. seji zbrali delega­ti d ružbenopol i t i čnega zbora skupšč i ­ne občine Tržič, v sredo, 27. marca, prav tako ob 17. u r i pa delegacije in konference delegacij, k i delegirajo de­legate v zbor zd ruženega dela in na 27. seji delegacije za zbor krajevnih skupnosti skupšč ine občine Tržič.

Dnevni red je v glavnih točkah za vse zbore enak-

• Osnutek smernic za pripravo d ružbenega plana občine Tržič za ob­dobje 1986 do 1990;

• Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985;

• Predlog odloka o davkih občanov občine Tržič:

• Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občin­skem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve;

• Predlog dogovora o ustanovitvi sveta gorenjskih občin in predlog sta­tuta sveta gorenjskih občin;

• Predlog odloka o potrditvi zaklju­čnega p ro računa občine Tržič za leto 1984;

• Potrditev zakl jučnih računov sredstev za leto 1984:

— sredstva za finansiranje negospo­darskih investicij in krajevnih skupno­sti;

— posebni račun za zdravstveno varstvo živali;

— sredstva za solidarno odpravo po­sledic naravnih nesreč;

• Predlog odloka o p ro računu obči­ne Tržič za leto 1985;

• Odlok o spremembi načr ta orga­nizacije in razvoja teritorialne obram­be občine Tržič;

• Predlog odloka o poprečni grad­beni ceni stanovanj in poprečnih stro­ških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Tržič;

• Volitve in imenovanja: — izvolitev sodnikov sodišča združe­

nega dela v Kranju — imenovanje komisij za pregled

davčnega zakl jučnega r ačuna prispev­kov za starostno zavarovanje kmetov;

• Odgovor na delegatsko vprašan je ter predlogi in pobude delegatov.

Z a l a ž j e delo d r u š t e v

j

Trž i č — V torek, 19. marca, se je v T rž i ču sestal koordinaci j sk i odbor za d r u ž b e n e organizacije in d r u š t v a p r i O b č i n s k i konferenci soc ia l i s t i čne zveze Trž ič . N a j p o m e m b n e j š i točki dnevnega reda sta b i l i vk l j učevan j e d r u ž b e n i h organizacij in d r u š t e v v pr iprave na volitve in problemat ika d r u š t e v .

T rž i č i m a kar 90 r az l i čn ih d r u š t e v , k i vk l juču je jo b l izu 5000 občanov . Nekate ra so bolj, druga manj delo­vna, vendar j i h je med nj imi precej, k i so potrebna spodbud za bol j še delo.

Č lan i koordinaci jskega odbora so znova opozori l i na zahteve po spre­membah Z a k o n a o d r u š t v i h . A p r i l a bo n a m r e č min i lo leto od takrat, ko so na pobudo R e p u b l i š k e konference soc ia l i s t i čne zveze dal i pripombe in predloge za spremembo Zakona o d r u š t v i h , a doslej od nikogar niso do­b i l i odgovora. T r ž i č a n i so se tedaj zavzel i , da b i se s sp remembami za­kona delo d r u š t v o m ola jša lo poseb­no tam, kjer je delo povsem ljubitelj­sko, brez stalno zaposlenih l judi . Predlagal i so, da bi b i la pravno defi­

n i rana r az l ika med d r u ž b e n i m i orga­nizac i jami i n d r u š t v i , da bi se razči ­s t i l i dvomi o na jv i š j ih organih dru­š tev , s k u p š č i n e in konference ter ko­lekt ivnega č l a n s t v a . Član i koordina­ci jskega odbora za d r u ž b e n e organi­zacije in d r u š t v a iz T rž i ča bodo Re­p u b l i š k o konferenco soc ia l i s t i čne zveze ponovno spomni l i na svoje lanske pripombe i n predloge. Upajo, da bodo ti vendarle dal i odgovor i n tudi kaj uk ren i l i .

V s e m d r u ž b e n i m organizaci jam in d r u š t v o m v Trž i ču bo koordinaci j sk i odbor poslal pobude za evidentiranje delegatov za splošne* volitve in j i m tudi dal navodilo, k a m naj pošl je jo svoje predloge.

D . D .

ur So)

i P 0

!*V0d:

R a č u n a l n i š k i dnev i v S k o f i i L o k i y

R a č u n a l n i k , m o j p r i j a t e l j Škofja Loka — V sredo, 20. marca , so se v osnovni šoli Peter Kav ^ poc

čič v Škofji L o k i začel i r a č u n a l n i š k i dnevi , k i so j i h p r ip rav i l i DruštV "»terv l judske tehnike iz Škofje Loke , raz i skova lna in i z o b r a ž e v a l n a skup nost, De lavska un iverza Škofja L o k a , k ran j ska enota Zavoda za Š<>| stvo S R S in Zveza organizacij za t e h n i č n o kul turo pod pokrovitef s tvom škof je loške o b č i n s k e s k u p š č i n e . Škof je loške osnovnošolc s r e d n j e š o l c e i n njihove pedagoge naj b i r a č u n a l n i š k i dnevi seznanili p r a k t i č n o uporabo r a č u n a l n i k a in hkra t i spodbudil i šo le k uvajanju ** č u n a l n i k o v v učno-vzgojn i proces.

K o t je v uvodnem nagovoru dejal Lojze M a l o v r h , predstojnic kranjske enote Zavoda za šols tvo Slovenije, naj b i z uporabo računal 1

nikov v šoli u č e n c e usposobil i za n a č i n ž ivl jenja in za tehnologijo, n 8 * katero r a č u n a m o v pr ihodnj ih desetih letih. Osnova poindustrijsk* d r u ž b e je informacija , na tej osnovi delajo r a č u n a l n i k i in prihodnji r"; dovi bodo od informacije in r a č u n a l n i k a odvisni , kakor smo danes o* radia, televizije, telefona, avtomobila . . . Zato je prav, da s predstavi* vijo p r a k t i č n e uporabe r a č u n a l n i k o v z a č e n j a m o obdobje intenzivnega dela in poglabljanja v r a č u n a l n i š t v o , je menil tudi predsednik škofje!0" ške o b č i n s k e s k u p š č i n e M a t j a ž Cepin.

Poseben m i k je za u č e n c e škof je loških osnovnih in srednjih šol, k> so se v sredo in č e t r t e k udeleži l i r a č u n a l n i š k i h dni , pomeni l neposr? den stik z r a č u n a l n i k o m . Pod vodstvom i n š t r u k t o r j e v so se seznan i l i 1

zakoni tostmi r a č u n a l n i k a in na njem izvedl i kako lažjo nalogo. V škof j e l o š k i h delovnih organizaci jah, Alpe touru , L T H in Goren j sk i prediim 1

c i , so si ude l eženc i ogledali , kaj pomeni r a č u n a l n i k v proizvodnji in p0" VS aj[ (

slovanju. Posebno p o u č n e pa so bile odprte u č n e ure matematike, bic j> r e s t' logije, kemije i n f iz ike, v kater ih so poučeva l i s pomoč jo r a č u n a l n i k a Nič č u d n e g a n i , da je zanimanje pr ivabi lo tudi uč i te l je iz k o č e v s k i h i " r i b n i š k i h osnovnih šol.

D . Ž

D e l o v n e o r g a n i z a c i j e i n š p o r t z r o k o v r o k i K R A N J — K r a n j s k i š p o r t se ved­

no bolj p r ib l i žu je de lovn im organi ­zaci jam, k i dajaj«) vedno več za v r ­h u n s k i š p o r t . S š p o r t n i m i d r u š t v i podpisujejo samoupravne sporazu­me o denarn i p o m o č i . Tako sta sa­moupravna sporazuma podpisal i že

delovni organizaci j i Sava Commerce s k o š a r k a r i c a m i Save i n Iskra Del ta s s m u č a r s k i m i skaka lc i kranjskega Tr ig lava .

V prostor ih s k u p š č i n e o b č i n e K r a n j sta samoupravna sporazuma o medsebojnih obveznost ih podpisa­

la ot ^ars vfasi ski p !V& f>i te

»k »V

l i še D O Iskra E r o z atleti Trig| ^ i r

i n Gradbinec s t e n i š k i m klubom . ' h glav. Ikos bo denarno podpr l . vj» j ^tt poliste Tr ig lava , Goren jsk i tis* i o

*sen

Janj ftla i 2

?icirs tega

Ho

B e r n a r d T o n e j c

Spremeniti obnašanje Letos je po volitvah, ki so bile zaradi izbiranja med tremi kandidati zelo odmevne, delo predsednika radovljiške ob­činske skupščine prevzel Bernard Tonejc. Povprašali smo ga, kakšen je njegov pogled na reševanje današnjih težav in

f problemov in se posebej ustavili ob aktualnem vprašanju razvoja kmetijstva v radovljiški občini. Kot gozdar ga dobro pozna, pred izvolitvijo za predsednika občinske skupščine pa se je izkazal pri urejanju razmer v bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi.

žak. Tudi v službah, k i se financirajo iz občinskega proračuna , je še vedno veliko zahtev po več zaposlenih, celo po pisarniški opremi iz uvoza.«

• V radovljiški občini trenutno nimate večjih gospodarskih težav?

»Srečo imamo, da smo občina brez večjih gospodarskih težav, da izvozi-

• Dobro leto mandata vam je na voljo. Kaj boste v tem času lahko sto­r i l i ?

»Moj predhodnik je na področju delovanja skupšč inskega sistema na­redil veliko. Zase pa lahko rečem, da sem vkopan v že sprejete programe, ki j ih bom skušal obuditi. To je bi­stveni problem n a š e družbe, saj ima­mo lepa stališča, programe in resolu­cije, zatika pa se pri njihovem uresni­čevanju. Sem pr i s taš teorije o siste­mih, posebej kibernetskih. Opreti se m o r a š nanje, da izločiš osebna čustva in zas topaš širše, d ružbene interese. Tako imaš seveda tudi več možnost i , da r avnaš pravilno. Občina kot si­stem v kibernetskem smislu in kot si­stem vzpostavljanja širših teženj lah­ko svojo smer in rezultate spremeni le, če spremeni svoje notranje obna­šanje . Teoret ično torej ni veliko dela, le izrečeno in zapisano je treba ures­ničiti. Vei ika opora so trenutne politi­čne razmere. V mislih imam 13. in 16. sejo centralnega komiteja zveze komunistov.«

• Kako torej spremeniti obnaša ­nje na ravni vaše občine?

»Le z jasnim dogovorom in z razde­litvijo nalog bomo kaj dosegli. Občin­ska skupščina, izvršni svet in vsi or­gani ter naše družbenopol i t ične orga­nizacije morajo vedeti drug za druge­ga. Ni dovolj, da je vsem jasen cilj , poznati moramo naloge drug drugega in vedeti, kaj kdo dela. Le tako bo po­litično delo organizirano. Stik z ljud­mi v krajevnih skupnostih in delov-

nih organizacijah mora potekati pre­ko delegacij, opirati pa se moramo, tudi na sisteme višjega reda in v tem pogledu odločneje delovati. Delegat­ski sistem daje vse regularne možno­sti vplivanja, osnovna vez so seveda

delegacije. V naši občini z delova­njem delegatskega sistema v celoti nismo zadovoljni, saj v vseh delovnih organizacijah delegacije ne delajo dobro.«

# V delovnih organizacijah često pravijo, da vse odločitve prihajajo z vrha?

# »Navsezadnje je res tako, sploh pa, če ni nobene reakcije in pobud. K a k š n e naj bodo potem odločitve, k i prihajajo iz birokratskih sredin, če ne birokratske. Edini izhod je akcija, brez te ne bo okrepljene vloge druž­benopoli t ičnih organizacij. Govorov in resolucij je več kot dovolj, ljudje j ih nit i ne berejo več. V naših delov­nih organizacijah je jadikovanje, da vse odločitve prihajajo z vrha, stara, logična posledica tega. Preveč smo se navadili na sprejemanje direktiv in njihovo kritiziranje.

Če je akcija osnovno izhodišče, pa se moramo ekonomsko obnašat i vsi, stabilizacija ni le stvar delovnih orga­nizacij.«

# K o l i k o te zavesti je v občinskih upravnih organih?

»Od delovnih organizacij ne more­mo zahtevati zmanjšan ja administra­cije, če v občinski hiši ne bomo niče­sar storili . Spopad s tem je seveda te­

mo dvakrat več, kot uvozimo. Hkra t i pa še nismo izkoristi l i svojih narav­nih danosti. Mis l im , da imamo mož­nosti, da z izbol i šavamipovečamo do­hodek in osebne dohodke. Seveda pa brez sprememb notranjega obnaša­nja ne bo šlo.«

• Pravite, da je malo pripravlje­nosti za d rugačno obnašanje . Bodo na odloči lna mesta morali priti l ju­dje, k i bodo strokovno in moralno znali odločat i?

»Bližajo se nove volitve, dobra pri­ložnost so, da tudi v družbenopoli t i­čnih organizacijah naloge prevzame­jo ljudje, k i se bodo zavedali, da so j ih prevzeli. Marsikaj lahko naredi­mo, da bodo ljudje vedeli, da je nekaj treba storiti. Poglejte, v tovarnah že pišejo nove cenike, pred novo eksplo­zijo cen smo. Tako ne bo šlo več, ne moremo si več izmišljati novih dav­kov, saj je njihova posledica upada­nje življenjske ravni. Na vseh ravneh

je treba odločno v akcijo, ne pa čaka­ti na administrativne odločitve.«

• Uspeli ste pri reševanju težav v bohinjski gozdarsko kmetijski za­drugi. Kaj sodite o tem, da je treba razvoj kmetijstva graditi tudi na ta-koimenovanih dvoživkah?

»V Bohinju je 70 odstotkov takšn ih kmetij, na blejskem območju polovi­co, podobno tudi na radovlj iškem. Največ problemov je prav v Bohinjp. Tam je, denimo, polovica gozdov v la­sti čistih kmetov. Na dvoživke prav zaradi izkušenj v bohinjski zadrugi gledam drugače, grdo se mi zdi, da proti njim govore ljudje, k i so sami celo troživke. Če bo tam zamrlo kme­tijstvo, se bo podrla kulturna krajina. Prav zdaj smo v osnutkih dobili sve­ženj novih zakonov na področju kme­tijstva, torej je pravi čas za pobude. Kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in načr tovanje v okviru Triglavskega narodnega parka morajo biti v sre­dišču občinske pozornosti, saj so to dejavnosti, k i se povezujejo druga z drugo. Gozdarji in kmetijci bi se mo­rali zavedati, da imajo opravka s člo­vekom, ki je kmet in gozdar hkrati . Poli t ika obeh panog do njega mora biti torej usklajena, le tako bodo spodbude res spodbude in ne bodo podirale ena druge.«

• Recimo mu kar občinski kme­tijski sklad. Mnenja, kako je b i l de­nar porabljen, so deljena?

»Mislim, da sklad ima svojo vlogo. Ne vem, zakaj mnenja, da denar ni bil najbolje naložen, saj je šel vendar na kmetije za pospeševanje kmetij­stva. Inšpektor je pregledal, kako so bila sredstva porabljena in nepravil­nosti ni ugotovil. Mis l im, da je 0,8-od-stotni prispevek za kmetijski sklad dobra stvar, ker lahko usmerjamo in kontroliramo porabo sredstev. Hkra­ti pa je seveda treba vedeti, da je ce­na umetnih gnojil danes večja od po­zitivnega rezultata, ki j ih dajejo. Zato se bojim, da bi brez pomoči sklada kmetijska proizvodnja upadla, posle­dica bodo dražji pridelki. Reši tev je le v večji kmetijski proizvodnji, s tem da imamo v občini svoj'sklad, pa ima­mo hkrati tudi možnost, da bo naše kmetijstvo bolje in„učinkoviteje orga­nizirano.«

M . Volčjak

bo v p o m o č a lp skemu smučarsKJ ^ ^ r

k l u b u Tr ig lav . V s i se i skreno z** 10 ^ ljujejo de lovn im organizacija«" 1 v$e

so š p o r t u p r i skoč i l e na p o m o č . vi 0 (

V sredo, 27. marca , bb v pros* tJie

podp|<laje s k u p š č i n e o b č i n e K r a n j , nov samoupravni sporazum Uii u

l o v n i m i organizaci jami i n šport ' *»i0 t

Plava l c i Tr ig lava p r i čaku j e jo volil z delovno organizacijo Iskra K1 »»— net ika . Teks t i l indus bo podpis t e k a č i Tr ig lava , delovna organi ja P l a n i k a z n o g o m e t a š i i n hoK* Tr ig lava , Sava pa bo podpisa la* h ^

r a z u m s svojim ko lesa r sk im k l u 1 \ 4

n \ f Živi la K r a n j bodo podprle kraw alpiniste , Tr ig lav konfekcija pf bojkarje T r i g l obč in i K r a n j špor t , p r i č a k u j e j o de lovnih organizaci j

giav KonieKcija p*-lava. Seveda vsi j , k i gojijo vrh«JJ ^ ujejo podpise še dnj anizaci i .

J*lh

N o

Ust '«1 £«1

K

Glasilo ob mednarodnem let% mladih

K r a n j — »Povsod po sve^ mladi želijo več p rav ičnos t i , jo si svet, v ka te rem bi ime'1, enake m o ž n o s t i za živl jenje bi pregnali r evšč ino , k i je $ vel ik del č loveš tva , i n radi ^ ^ deli , da bi se v svetu nehala m a v o b o r o ž e v a n j u . M e n i m nobena inst i tuci ja i n nobena da ne bi smela prezret i porfl* k -lt]

nosti vsega tega, ka r m l a d i ' Vj t

ša jo povedati i n ka r si želi j 0 / ^ ob mednarodnem letu mladj i fte j a l generalni sekretar O Z N ™ M de Cuel lar . Njegove besed* % {

uporabi l i tudi mlad i , k i v c& p i ; O Z N kranjske o b č i n s k e k° t j . v

r e n č e Z S M S izdajajo svoje M silo. „ •jP

Izšlo je letos februarja, vs^. pa vrsto zapisov o mednarod* 1 i^r ganizaci j i , ka r b i mora l i o n M ^ deti šolar j i . Opisuje, kako d^1. jo k lub i O Z N po šo lah , k a k ^ n a č r t i o b č i n s k e g a centra k*, H] O Z N , kaj p r i č aku j e jo o m e n ^ ^ e

in podobno. Lis t , z a č a s n o & van O z e n o v č e k , vsebuje tudi jfo k v i z a za o snovnošo l ce i n sre^ H šolce . T e m a so mednarodni °^ , * s i . Z a z a č e t e k je l ist še drob^ skop po vsebin i , toda v rodnem letu mlad ih p r i č - -z a j e t n e j š e i n p e s t r e j š e števi' 1

1?K, 22. MARCA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN ( M M & M E n G L A S

4 milijonov dinarjev za hrano seniški občini pokriva domače kmetijstvo četrtino potreb po

Iti in 10 odstotkov potreb po govejem mesu — Naložbe za pri­čanje v drugih občinah

niče — Izv r šn i svet obč ine Je-_ redno spremlja z a l o ž e n o s t i n *rbo o b č a n o v s hrano. L a n i i n

F 1 ]a leta je sprejel več ukrepov boljšo preskrbo. N a m e n i l i so

M denarja za pridobivanje hra-^«rugih o b č i n a h , kjer imajo z a t o

pogoje. O sovlaganjih v proiz­išlo hrane i n blagovne rezerve so E ^ i seznani l i tudi na zadnji seji

i e ga sveta. Ugotovi l i so, da da-f občini d o m a č e kmeti jstvo po-fetrtino potreb po h ran i in pr i -

1° 10 odstotkov potreb po gove-

. p o m e m b n e j š i h sovlaganj za r^odnjo hrane v drugih o b č i n a h ^ m e n i t i , da je j e s e n i š k a o b č i n a ."81. leta nameni la pet mi l i jonov ?rJev za rekonstrukcijo p r a š i č j e ^ e v S t i čn i . Zdaj dobivajo s te ?s 7000 p r a š i č e v na leto, v pr i ­d i h dvajsetih le t ih pa se bo do-

^ Podvojila. Vendar mora sk lad V "tervencije v kmeti js tvu i n pora-

j I

bo hrane do septembra prihodnje le­to nakazat i fa rmi že 24,5 mi l i jona d i ­narjev.

Z a rekonstrukci jo farme B l e d je o b č i n a 1982. leta nakazala 2 mi l i jona dinarjev. Zato pa tozd Kooperac i ja Radovl j ica v obč ino usmerja 1,125.000 l i t rov mleka in 36 ton k la ­vne ž iv ine na leto. N a podlagi samo­upravnega sporazuma o dolgoroč­nem poslovnem sodelovanju in zdru­ž e v a n j u dela z A B C Pomurka-Peru-tninarstvo i n transport imajo na leto zagotovljeno dobavo 100 ton p i š čanč -jega mesa za deset let. Z a to pa so mora l i nameni t i 3,3 mi l i jona dinar­jev.

J u n i j a l an i je b i l podpisan tudi sa­moupravni sporazum z delovno or­ganizacijo Ja ta Ljubl jana . Z n j im so v občin i za pr ihodnj ih deset let zago­tovi l i 34 ton perutninskega mesa i n 4 mil i jone jajc na leto. Vložiti so mo­ra l i mi l i jon dinarjev.

Po pogodbi z j e s e n i š k o K l a v n i c o je mora la doslej K m e t i j s k a zadruga Ljubl jana dobavljati 500 glav goveje ž iv ine na leto. Dobavo so lan i prese­gl i za 22 odstotkov. Zdaj pa priprav­ljajo sporazum, da bi lansko dobavo poveča l i še za 200 glav ž iv ine . S k l a d za intervencije v kmeti js tvu i n pora­bo hrane v občin i bi zato fa rmi Do-brunje pr ispeval 8 mil i jonov dinar­jev za nakup telet.

Pomembna pa je tudi povezava o b č i n s k e g a sk lada z D r o g i n i m toz-dom R i b a Izola. N a podlagi sklenje­nega samoupravnega sporazuma i n pr i spevka v v i š in i 692 t isoč dinarjev za nakup dveh r ib i šk ih ladij so s i v obč in i zagotovil i redno preskrbo z m o r s k i m i r ibami . M o r d a je le i zb i ra r ib p reskromna.

Š t e v i l k a omenjenih sovlaganj za pridobivanje hrane v drugih o b č i n a h i n za preskrbo j e s e n i š k i h o b č a n o v tako presega 44 mil i jonov dinarjev. Poleg tega pa so za bol jšo preskrbo namenjene tudi blagovne, rezerve oz i roma zaloge živil, k i gredo v pro-

. dajo ob iz rednih razmerah. A . Ž a l a r

P r i p r a v e n a v o l i t v e

Do 15. aprila bodo morale krajevne konference socialistične zveze in osnovne organizacije sindikata poslati prvo poročilo o poteku evidentiranja za volitve, ki bodo prihodnje leto — Že zdaj morajo upoštevati stališča o več kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih inte­resnih skupnosti

4 DELOVNEM MESTU

S t r a n k a i m a

V e d n o p r a v Pšenice — »Pri nas to pravilo

J^kakor velja,« pravi referentka v zajemni pisarni skupščine občine ^enice Danica Butinar. T u dela s JJpelavko Marijo Stare. Za opra-'janje tega dela je potrebna sred-

izobrazba in izkušnje pri komu­tiranju z ljudmi. Tudi znanje tu-

b & jezika ni obvezno, pride pa Prav. »Pravilo, da ima stranka ved--° Prav, je pr i nas treba spoštovati .

sakdo, k i pride k nam, p rak t ično sestopi prag občinske stavbe. Pot * občino je velikokrat odveč in za

^ r s i k o g a tudi neprijetna. Zato je £&sih pri n a š e m delu v skupščin-

P pisarni potrebna precejšnja me-, a razumevanja, da se stranka zne-c tesnobnega občutka, če ga že •ma.

Kakšno je vaše delo?« , „ v sprejemni pisarni skupščine

' i s l n i n e se začenja delo vseh občin-• upravnih organov. Razen po-*\< S e i n splošnih informacij o tem, kje ' 'J l o č e n a pisarna, h komu morajo

a nke, da bodo opravile zadevo ali javile na obvestilo oziroma vabi-

• opravljamo določeno službo za v ? e občinske organe. Sprejemamo i'°ge in izdajamo potne liste in dav-^ napovedi, sprejemamo vloge in ^jerno informacije v zvezi z obrtni-

iif to * n § r a d b e n i m i dovoljenji, izdaja­li ^ .Maloobmejne propustnice in do­ji °'ilnice za gibanje v obmejnem pa-

Danica Butinar, referentka v spre­jemni pisarni skupščine občine Je­senice

su, izdajamo najrazl ičnejše obrazce in potrdila . . . Prodajamo tudi tak­se.«

»Torej je za opravljanje tega dela potrebna izredno široka razgleda­nost in poznavanje številnih pred­pisov o delu upravnih organov?«

»Pri n a š e m delu se ne moreš ne­prizadeto obnašat i do vsega, kar se pripravlja oziroma dogaja v občin­skih upravnih organih. Vendar pa nas referenti sproti obveščajo o tem, kaj je v njihovih oddelkih novo in kako naj delamo. Zato delo ni težko, če se zavedaš njegove vloge in pomena. S sodelavko sva zado­

voljni in radi v tej službi. V pisarni delam devet let, Mar i ja pa pet. Na­jino delo je tudi zanimivo.«

»Se oglasi pri vas veliko ljudi?« »Pisarna je odprta vsak dan od 8.

do 14., ob ponedeljkih in sredah pa do 17. ure. Običajno je največ obi­ska takrat, ko so uradne ure občin­skih organov in ob sredah popold­ne. Sicer pa je število obiskov v pi­sarni odvisno od tega, kaj se v ob­činskih upravnih organih v določe­nem mesecu dela. Januarja so, na primer, davčne napovedi. Največ obiska pa je bilo ob izdaji maloob­mejnih propustnic. Tudi do 500 strank se je oglasilo na dan. Tre­nutno pa pomagava tudi pri zame­njavi osebnih izkaznic«

»Kakšne so težave pri delu?« »Če opravljaš delo z veseljem, po­

sebnih težav pravzaprav ni . Zgodi pa se, da si tudi sam slabe volje. Vendar tega ne smeš pokazati. Predvsem m o r a š biti pri delu vedno zbran in si ne moreš privoščiti, da bi neko stvar odložil na jutri . Težko je, kadar stranke ne znajo niti vpra­šati , kaj želijo. Tedaj moraš iz njih izvrtati, kaj pravzaprav hočejo. In marsikdaj je treba razumeti, da so ljudje razburjeni; ob davčnih akon­tacijah na primer. V takšn ih prime­rih sem seveda prva, na katero na­letijo na občini in zlijejo nanjo žolč.«

Danica Butinar, doma iz Rateč, ima 25 let službe in prav rada bo še naprej delala v pisarni. Njena sode­lavka, Mari ja Stare z Jesenic, pa ima že 29 let delovne dobe in si želi, da bi v tej službi dočakala pokojni­no.

A . Žalar

Radovl j ica — Prihodnje leto bo potekel delegatskim s k u p š č i n a m tre­tji mandat in l e tošn je leto bo zato v znamenju pr iprav na volitve. V o l i l n a komis i j a p r i obč in sk i konferenci S Z D L Radovl j ica je pred dnevi raz­poslala k ra jevn im konferencam S Z D L i n osnovnim organizaci jam s indika ta prve napotke, k i obsegajo potek pr iprav na voli tve i n seznam n a j o d g o v o r n e j š i h funkcij v obč in i , za katere naj evidentirajo kandida­te.

Evident i ranje bo potekalo do kon­ca novembra letos. P rvo poroči lo bo­do obč insk i konferenci S Z D L mora l i poslati do 15. apri la , drugo do 15. ok­tobra in tretje do 15. decembra, p r i č e m e r bodo vsakokra t p r ikaza l i sta­nje konec preteklega meseca.

V kra jevnih konferencah social i­s t i čne zveze in v organizaci jah zdru­ž e n e g a dela bodo najprej obnovi l i koordinaci jske odbore za kadrovska v p r a š a n j a in voli tve. V pr ipravah na voli tve imajo usklajevalno vlogo, za­to je njihovo akt ivno delo pomemb­no, sestavljajo j i h delegati d r u ž b e n o ­pol i t ičn ih organizacij i n samouprav­n i h organov.

Koord inac i j sk i odbori za volitve i n kadrovska v p r a š a n j a bodo nato oce­n i l i dosedanje delovanje delegacij za o b č i n s k o s k u p š č i n o in s k u p š č i n e sa­moupravnih interesnih skupnosti , še posebej delovanje sp lošn ih , z d r u ž e ­n ih i n posebnih delegacij. K j e r so iz­k u š n j e pokazale, da j i h je treba pre­obl ikovat i , bo zdaj p r i ložnos t , da to store. Pregledal i bodo tudi mandate v delegacijah in oceni l i , kako so de­legati delal i . Ocena bo s luži la more­b i tn im p o d a l j š a n j e m mandatov.

P r i evidentiranju naj u p o š t e v a m o , kdo je b i l evident i ran v pre tekl ih le­t ih . Vanj pa seveda vkl juči jo vse d r u ž b e n o p o l i t i č n e organizacije, sa­moupravne organe, delegacije, dru-

Vabilo K r a n j — Izv r šn i odbor D r u š t v a za

p o m o č d u š e v n o pr izadet im kranjske obč ine vabi č l a n e , s t a r š e , rejnike in sk rbn ike d u š e v n o pr izadet ih otrok, strokovne sodelavce, č a s t n e č l a n e d r u š t v a , č l a n e os ta l ih humani ta rn ih organizacij i n vse, k i bi želeli postati č l an i al i pomagati p r i delu, na reHno s k u p š č i n o , k i bo danes, 22. marca,ob 15. u r i v osnovni šoli He l ena Puha r na Z la tem polju.

V a b i izvršn i odbor D r u š t v a za po­m o č d u š e v n o pr izadet im.

š tva , o b č a n e , da bo dajanje pobud č im bolj š i roko . Sestava mora b i t i odraz živl jenja, pozabit i ne smejo na t r i nove generacije mladih , k i ob zadnjih vol i tvah š e niso b i l i polnole­tni . V kra jevnih skupnost ih pa naj med evidentirane vkl juči jo tudi po­slovne delavce iz organizacij z d r u ž e ­nega dela, k i t am ne morejo bi t i evi­dent i rani , s svoj im znanjem pa lah­ko ve l iko korist i jo v kra jevnih skup­nostih. V skladu z že sprejet imi stali­šči bodo za nosilce vod i ln ih funkcij v s k u p š č i n i obč ine i n s k u p š č i n a h sa­moupravnih interesnih skupnost i kand id i ra l i i n vo l i l i več kandidatov, na kar je seveda treba mis l i t i že p r i evidentiranju.

Poglavitno pa je seveda evidenti­rat i vse, k i so s svoj im delom doka­zal i , da to zas luži jo . Ne pa t is t ih , k i imajo že vrsto funkcij , a malo uspe­hov, posebej pa ne t is t ih, k i hoče jo funkcije zaradi kar iere .

V E l i m u so se o d l o č i l i Če se bodo še v SGP Slove­nija ceste Tehnika odločili za združitev, bo Elim postal njihova temeljna organiza­cija združenega dela

Jesenice — V kolek t ivu delo­vne organizacije E l i m na Jeseni­cah so se v torek, 19. marca, na referendumu odločal i o združ i tv i z delovno organizacijo S G P Slo­veni ja ceste Tehn ika . 90-članski kolekt iv E l i m a se je odločil za združ i t ev . Glasovalo je 94,6 od­stotka vseh zaposlenih. Z a to, da postanejo temeljna organizacija z d r u ž e n e g a dela S G P Sloveni ja ceste T e h n i k a , je bilo 77,4 odstot­k a zaposlenih.

D a b i p r i š lo do združ i tve , se morajo zdaj o tem na referendu­m u odločit i še zaposleni v D O Slo­veni ja ceste Tehn ika . V pr ipra­vah na ^d ruž i t ev je bilo r e č e n o , da b i Sloveni ja ceste T e h n i k a s p rogramom delovne organizacije E l i m lahko na trgu nastopala s ce lovi te jšo ponudbo. P rogram E l i ­ma bi n a m r e č tudi po združ i tv i obsegal cevno inš ta lac i jo , obliko­vanje p ločev ine in e l e k t r o i n š t a l a -cije.

A . Ž.

;iaj pravzaprav želijo Zasipu?

D -rej je bila zahteva za boljšo oziroma novo trgovino — Dokler so zemljo lah-, j*rosto prodajali, so se vsi strinjali, ko to ni bilo več mogoče, je bil zaradi for-

[\ j . osti razveljavljen odlok o prenehanju lastninskih in drugih pravic — Zdaj, te na podlagi sprejetega družbenega plana občine v Zasipu spet predvidena **°vanjska gradnja, ima vsak svoje poglede na osnutek zazidalnega načrta

i ^ . i 1 npu P p r i B l e d u — Danes je v Zasipu pri Ble-j jO v ,.aJ manj kot 800 prebivalcev in približno i ^ i ' v c e v . Prej je naselje spadalo v krajevno

^ l J j ° s t Bled, potem pa so se krajani odločili, '?Je n o v i J ° svojo krajevno skupnost, da bi hi-

|^ Jjfesničili nekatere skupne želje in potrebe. l * a J j im je uspelo in kar precej so naredili,

1 u skupnimi prostovoljnimi akcijami. ihjed nekdanja razmiš l janja o skupnih nalo-

ciljih sodi tudi zahteva po boljši oziroma »,1^rgovini. Še danes ta problem, k i so ga v 0 tjj Večkrat načenjal i , ni rešen. Trgovina Spe-<t tj6 Je še vedno tam takšna , kot je bila. Precej e W Z e minilo, kar so se odločili, da bo nova tr-,j) stala nasproti sedanji. Lokacija tudi pred 1 ' v t dvema letoma ni bila sporna. Tedaj je

\n r a J e v n i skupnosti prav zaradi trgovine i ž

1 1 zbor krajanov. Zahtevali so, naj Špeceri-bl Tau O D l J u b o i " zgradi trgovino, i !'°J)K>at ^ e k i l 0 slišati, da bi do gradnje morda i i^la] ° ' č e s e n e k* z a t a k n i l o pri predvidenem il H a n a c r t u oziroma zaradi razveljavitve 'i C^a T° P r e n e n a n J u lastninskih in drugih pra-

i v0rii s t a v n e m sodišču. Pobuda za razveljavi-W ^ f ° k a se je rodila prav v krajevni skupnosti.

: oziroma neregistriranega i *O l formalnosti [ i 1 V ^ k i e P a v P ° s t ° P k u J e b i l odlolTkot osnova

1 ' % l c l a l n i rmčrt razveljavljen leta 1983. Na ta-V V p ^ 1 z b ° r u krajanov so pojasnili, da bo treba (J \^ 3 počakat i , nato pa na novo začeti posto-n % .sprejem zazidalnega načr ta . Ko pa bo le-

• h^Jet, so se strinjali s predstavniki Špeceri-™ tTr Z a č e l i graditi novo trgovino.

novembra je bil sprejet družbeni plan • Po katerem je v Zasipu opredeljena sta­

novanjska gradnja. Na tej osnovi je Zavod za ur­banizem Bled dobil nalogo, da za Zasip pripravi zazidalni načrt . Osnutek tega načr ta pod oznako Z N Zasip cona SD 12-A je bil javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti v kulturnem domu v Zasipu 27. februarja letos in mesec dni so nanj mogoče pripombe. V sedanjem osnutku je pred­videnih 33 zasebnih visokopritl ičnih stanovanj­skih hiš, trgovina in vrtec. Po eni varianti naj bi bila nad trgovino mansardna stanovanja, po dru­gi pa ne. Prostor za vrtec, k i naj bi imel dva od­delka za skupaj 40 otrok, je v osnutku zazidalne­ga nač r t a rezerviran. Zgradili pa naj bi ga, ko bi se pokazale potrebe zauj. Vsekakor pa sta trgovi­na in vrtec načr tovana tako, da bosta ustrezala potrebam tega območja tudi leta 2000. Razen te­ga so individualni stanovanjski objekti ob glav­nih prometnicah načr tovani tako, da bi bilo moč v njih urediti razl ične storitvene obrti. Vsakdo ima svoje poglede in . . .

V torek, 19. marca, zvečer je bil v kulturnem domu v Zasipu zbor krajanov. Sklicala ga je kra­jevna konferenca socialistične zveze, povabila nanj predstavnike občine oziroma posameznih

N organov, Zavoda za urbanizem Bled in še neka­tere. Na dnevnem redu je bila obravnava zazi­dalnega načr ta , poročilo predsednika skupščine K S , potrditev statuta K S in razprava o smerni­cah za srednjeročni program. Kljub dobre tri ure trajajoči razpravi zbor ni bil uspešen . Sporazu­meti se namreč niso mogli niti o prvi točki dnev­nega reda — o zazidalnem načr tu . Razpravo, po­lemike, mnenja bi celo lahko sklenil i z vpraša­njem: Kaj danes pravzaprav želijo v Zasipu?

Med razpravljalci je bilo slišati t a k š n a mne­nja:

Franc Zupan je menil, da ima zazidalni nač r t svoj smisel pa tudi nesmisel. Iz kmetijskega sta­lišča je nedopustno, da se zemljišče pozida. Upravičenost pa se kaže zaradi zgoščenosti nase­lja. »Naj se zgradita dve hiši, ostalo pa naj osta­ne, kot je.«

Stanko Ambrožič je bil proti zazidalnemu na­čr tu zaradi izgubljenega zemljišča za kmetijstvo.

Andrej Burja je opozoril na obljube, da bosta z bratom namesto zemljišča, kjer naj bi bila tr­govina, dobila drugo za gradnjo. Zadeva pa se vleče že leta in zato izgubljata denar.

Ivanka Janša pa je prepr ičana , da bi bila po sprejetem zazidalnem načr tu in ureditvi zem­ljišč rešena tudi voda na zemlji, k i j i zdaj neneh­no jemlje pridelek . . .

Franc Oražem pa je izrazil prepr ičanje , da v krajevni skupnosti niso za zazidalni načrt . Vpra­šal je, če so morda zanj zainteresirani le na obči­ni.

Mnenja so se kresala. Precej je bilo pomisle­kov glede preskrbe s pitno vodo. Slišati je bilo mnenje, da bi s preureditvijo že v sedanjem ob­jektu lahko rešili problem trgovine, nekateri pa so se zavzemali za lokacijo zraven kulturnega doma. Nekaj kmetovalcev oziroma tistih, k i ima­jo status kmeta, je želelo vedeti, k a k š n a zemlji­šča bodo dobili in kje. Postopek za sprejem načr ta teče naprej

Posamezniki so skušal i odgovarjati na števil­na mnenja, poglede in vprašanja . Tako je Andrej Golčman, predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve rekel, da v po­stopku za sprejem družbenega plana glede pred­videnega zazidalnega načr ta oziroma stanovanj­ske gradnje iz Zasipa ni bilo pripomb. Pojasnil je tudi, da se bo komite povezal s kmetijsko zemlji­ško skupnostjo in povabil vse prizadete kmeto­valce, da dajo pripombe k ponujenim nadomest­nim kmetijskim zemljiščem.

Ivan Povšin je poudaril, da je sedanja razpra­va in sprejem zazidalnega načr ta najbrž zadnja možnost , da v Zasipu rešijo problem trgovine, k i pa je zdaj nenadoma postal nezanimiv. O spre­membi lokacije je menil inž. Rado Jemc iz Zavo­da za urbanizem Bled, da bi bila pobuda najbrž izvedljiva, da pa je stara šele mesec dni. Doslej so vedno govorili o lokaciji, ki je upoš tevana v zazidalnem načr tu .

Kljub različnim mnenjem, pomislekom, pre­rekanju, včasih celo očitkom in poskusom razli­čnega glasovanja je najbrž prav, da je prevladalo trezno mnenje, da postopek za sprejem zazidal­nega načr ta teče naprej. Do 27. marca je na os­nutek še moč, dajati pripombe. Predvidoma 8. maja naj bi razprava o osnutku in predlogu hkrati stekla že v občinski skupščini . Pred tem pa bo poskrbljeno, da se bodo kmetje s< nanili z nadomestnimi kmetijskimi zemljišči, krajani pa se bodo pred sejo skupščine še enkrat sestali na zboru.

Do takrat pa bi bilo najbrž prav, da bi bi l i v 'kra jevni skupnosti enotni. Nekateri očitajo, da

so se vsi strinjali s trgovino in pozidavo, dokler se je zemlja lahko prosto prodajala. K o pa to ni bilo več mogoče, je bi l zaradi formalnosti, pred­vsem pa na pobudo, k i je zrasla v kraju, odlok razveljavljen. Zato se je tudi problem trgovine zavlekel. Najbrž je res nevzdržno, da ima zdaj vsak svoje poglede na to. To daje slutiti, da je za njimi le osebna korist, trgovina pa je bila dolgo le preračunl j iva pretveza.

A . Žalar

Zbor krajanov v Zasipu se je v torek s števil­nimi mnenji, pripombami, vprašanji in na trenutke tudi očitki spremenil v pravo na­sprotje tistega, zaradi česar se je pravzaprav sestal

G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 22. MARCA

V n e d e l j o n a P o r e z e n

40 let mineva od s t rašn ih marčev-skih dni leta 1945, ko je sovražnik z zadnjo ofenzivo skuša l za vsako ceno zadržat i svoje položaje in utreti svojim če tam varno pot domov. Vedel je, da je konec neizogiben. 24. in 25. marca se je prav na Poreznu odigravala tragedija, k i je zahtevala preko 140 žrtev med borci X X X I . divizije in drugih enot. Spominski pohodi na Porezen, k i j ih vsako leto organizirajo družbenopolit i­čne organizacije Cerkna, Planinsko druš tvo Cerkno, odbor borcev brigade Srečko Kosovela, Gorenjskega vojne­ga področja in inženi rskega bataljona X X X I . 'divizije, so eden najlepših oži-vlianj tradicij n a š e borbe.

V nedeljo, 24. marca, se bodo pla­ninci že deset ič podali na zasneženi Porezen. Pr i spomeniku na vrhu Pore­zna bo ob 11. uri komemoracija v spo­min na vse padle na Poreznu, ob 15. ur i pa bo večje zborovanje pri spome­niku v Jesenici pod Poreznom, kjer je bilo 25. marca 1945 ustreljenih 96 bor­cev, zajetih na Poreznu.

Na Porezen bo v nedeljo vodilo več poti:

— iz Cerkna ali iz Poč po poti Koso­velove brigade;

— iz Železnikov preko Davče po poti enote Gorenjskega vojnega področja, mimo Ju reževe ali Vrhovčeve kmetije;

— iz Podbrda po poti Inžen i r skega bataljona X X X I . divizije;

— iz Jesenice po Dolgi poti in

— iz Petrovega brda. Vs i pohodniki naj se zaradi varnosti

drže le markiranih poti. Poskrbe naj za pravilno zimsko opremo, topla obla­čila in dobro obutev. Pohodniki bodo ta dan nezgodno zavarovani. Zdravstvena služba bo pri domu na Poreznu in pri lovski k o c i n a Šašnu .

Tist i , k i so na pohodu že bil i , naj ne pozabijo vzeti s seboj izkaznice poho­da. Pohodniki, k i bodo v nedeljo že de­setič na pohodu, bodo prejeli plaketo. Pr i vpisu na vrhu naj bodo disc ipl in i ­rani, da bo vpisovanje in delitev značk potekalo nemoteno.

Koča na Poreznu je zaprta, zato naj pohodniki hrano za ta dan vzamejo s seboj. Na voljo bo vroč čaj.

Organizatorji priporočajo, naj se osebna vozila in avtobusi usmerijo v. Cerltno in od tu peljejo do podnožja Brezna, v vas Poče, nato pa naj pohod­nik i krenejo po Kosovelovi poti na vrh. Avtobusi bodo lahko prazni odpeljali v Jesenico in tu počakali na pohodnike, ki se bodo po Dolgi poti vračali do Jese­nice in se tu udčležili tudi zborovanja. Iz Cerknega bo organiziran odhod ob 7. uri s spremstvom vodičev in osebja pr­ve pomoči.

Planinsko druš tvo Kranj organizira avtobusni prevoz na jubilejni z imski pohod na Porezen. Odhod avtobusov bo ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju . Cena prevoza je 300 dinarjev.

Ansambel Rž ima prihodnost Ansambel Rž je hitro dosegel slovenski narodnozabavni vrh — Dve zlati Orfejevi znački s ptujskega festivala. Kore-nova plaketa, vse nagrade na zamejskem festivalu v Stever-janu — Uspeh prve plošče in kasete — Gorenjcem se bodo predstavili na koncertu drevi ob 20. uri v dvorani kina Cen­ter v Kranju

Ansambe l Rž iz K r a n j a deluje že dobri dve leti . Sestavljajo ga šo­lani g lasbeniki , k i so se dinga leta k a l i l i v d o m a č i h zabavnih ansam­bl ih : ki tar is t Frenk Kejžar .harmonikar Tone Iskra, k lar ine t i s t Slavko Lenarčič, bas k i tar is t i n basist Sašo Vavpotič i n t r o b e n t a č Marjan Ogrin. V voka lnem tercetu so pevci: Romana Ogrin, Marta Stare-Holtzbauer in Darko Ogrin, k i je zamenjal Janeza Hvaleta.

Za ime ansambla smo se skupaj odločili,« je dejal vodja ansambla M a r j a n Ogr in . »Nismo hoteli kopirati, imeti v naslovu priimka ali celo sestavljenke, t e m v e č kratko, jedrnato ime Rž, ki pomeni nekaj 'slo­venskega' .«

Glasbo gojijo z vso resnostjo in zavzetostjo. T u d i nj ihova oblači la so izv i rna , zlato-rumena spominjajo na m l a t i č e klas ja . P r e v e č ansam­blov se obleče v narodne n o š e in potem razen oblači l posnema še dru­ge stvari , p r i Rži pa tega niso hoteli .

L a n i i n predlani so nastopil i na ptujskem festivalu in obakrat os­voj i l i z lat i Orfejevi z n a č k i . V o k a l n i tercet je leta 1983 prejel tudi Kore-novo plaketo, k i jo podeljujejo za na jbo l j šo vokalno izvedbo. N a festi­va lu so prejeli tudi nagrado o b č i n s t v a . L a n i so nastopil i tudi na zamej­s k e m festivalu narodno-zabavne glasbe v Š t e v e r j a n u , gostovali na od­dajah Koncer t iz n a š i h krajev in p r i Kase tn i produkci j i R T V Ljubl ja­na izdal i prvo ve l iko p loščo in kaseto z nas lovom Prva žetev. Dvakra ­tn i ponatis kasete i n razgrabljena prva izdaja p lošče dokazujeta, da so pos luša lc i Prvo že t ev lepo sprejeli .

»Naš repertoar obsega kakih 40 lastnih skladb v ritmu valčka in polke s svojevrstnim izrazom, znač i ln im za naš ansambel. Po njem nas poslušalc i tudi poznajo. Veliko skladb je uspešn ic , priljubljene so melodije Ob Zbiljskem jezeru, Danes na vasi, Zdravica ob vrnitvi, Pri­š la si kot pomladno sonce, Na Gorenjskem in predstavitvena polka Kranjski muzikantje. O nedavno posnetih skladbah glasbeni strokov­njaki menijo, da bodo postale uspešn ice . Skladbe p i š e m v e č i n o m a sam, zadnje čase jih pišeta tudi Slavko Lenarčič in Tone Iskra, besedi­la pa prispevata znana tekstopisca Ivan Sivec in Marjan Stare. Nekaj besedil je zloži l tudi nekdanji č lan ansambla Janez Hvale. Skladbe opevajo sodobno življenje, v njih je čutiti utrip n a š i h krajev in ljudi. S č a s o m je treba naprej, naš cilj je z lastnim izrazom doseč i kakovost v tej zvrsti glasbe,« je povedal vodja ansambla i n pr ida l , da za d a n a š n j e razmere igrajo tudi zabavno glasbo. »Kar igramo, mora biti dobro iz­delano in interpretirano. Problemov nimamo, saj instrumentalisti to glasbeno zvrst dobro obvladajo, pa tudi hči Romana se je poskusila že kot pevka zabavne glasbe. Prihodnje leto nameravamo tudi snemati zabavno glasbo za novo veliko ploščo in kaseto. Maja bomo snemali tudi TV oddajo, nato gremo na gostovanje po Madžarski , Nemčij i in Avstriji, kjer bomo prek Zveze kulturnih organizacij in RTV Ljubljana zastopali Slovenijo.«

Doslej so gostovali po Sloveni j i . Z a koncert izberejo 22 skladb, p rogram povezujejo s humorjem. Posebno mladi se na n j i hčv ih kon­cer t ih dobro počut i jo . Osrednji ekskluzivni koncert za gorenjsko po­s luša l s tvo ansambel Rž prireja drevi ob 20. uri v dvorani kina Center. To je prva predstavitev ansambla v d o m a č e m kraju. N a koncertu bodo razn i glasbeni s t rokovnjaki in preds tavniki nekater ih ansamblov slo­venske domače glasfee, posebni gostje in seveda kranjsko in gorenjsko obč ins tvo , k i mu je glasba ansambla Rž b l izu . A p r i l a bosta koncerta tudi v Že l ezn ik ih in Z i reh . i-* „ r> i

Drago Papler

V A S A P I S M A

KRIVICE BOLIJO V članku Krivice bolijo, ki je

bil v Gorenjskem glasu objavljen 1. marca, je opisan primer tovari­ša Vlada. Upokojil se je s polno pokojninsko dobo in po opisu sklepamo, da je nabrž opravljal delo, ki terja srednjo izobrazbo. Za 40 let takega dela ima. 16.000 dinarjev pokojnine. Njegov sode­lavec za enaka dela prejema

23.000 dinarjev pokojnine, ker se je upokojil pred tremi leti.

Novi upokojenci se zaradi ne­mogočih odmer pokojnin zani­majo, kolikšen del prejemajo v odnosu na osebni dohodek zapo­slenih na enakih delih v njihovih delovnih kolektivih. Po ugoto­vljenih podatkih prejemajo de­lavci olcoli 33.000 dinarjev za enaka dela, na katerih so delali upokojenci, ki jim je odmerjeno 6.000 dinarjev pokojnine. Skup­nost pokojninskega in invalid­skega zavarovanja (SPIZ) pa se­veda redno dobiva prispevke od dejansko povečanih osebnih do­hodkov.

Oglejmo si, kakšen odstotek od osebnega dohodka predstavljata pokojnini tovariša Vlada in nje­govega sodelavca:

a) tovariš Vlado prejema za okeli 33.000 din OD 48,48% po­kojnine

b) njegov sodelavec pa za 33.000 din OD 69,69 % pokojnine.

Torej tudi pokojnina pod b) ni naraščala »hitreje od osebnega dohodka«. Glede na osebni doho­dek tudi slednja ni visoka. Saj pokojnine zaostajajo dejansko tri leta za rastjo osebnih dohodkov zpposlenih. Prvič, ker je pokojni­na izračunana na leto pred upo­kojitvijo; drugič, ker se ne revalo­rizira tudi do enega leta; in tret­jič, ker ni bilo tekočega usklaje­vanja vse do leta 1984, ko so bile pokojnine usklajene 50-odstotno z rastjo osebnih dohodkov.

Vrnimo se k primeru tovariša Vlada. Če predpostavimo, da je njegovo zadnje leto dela leto 1983, se bo njegova pokojnina po predlogu o povečanju oziroma izenačitvi pokojnin povečala za 0,8 odstotka in bo po novem zna­šala 16.128 dinarjev. Če pa se je upokojil 1. julija 1984 ali kasneje, se bo povečala za 17,7 odstotka in bo znašala 18.832 dinarjev. Torej zopet predlog za nesprejemljive »izenačitve«.

Zaradi takih krivic so bili novi upokojenci prisiljeni sprožiti ustavni spor.

Vse te nerazumljive razlike pa niso nastale samo zaradi novega pokojninskega zakona, ki ne do­pušča »špekuliranja« in izbire, ampak predvsem zavoljo nepra­vilnega preračunavanja revalori­zacijskih količnikov za pretekla obdobja. Revalorizirati pomeni dvigniti neko vrednost na prvot­no vrednost. V tem primeru so to osebni dohodki. Če bi SPIZ reva­lorizacijske količnike za vsa leta dosledno preračunavala na vred­nost, kot so se dvigovali nominal­ni osebni dohodki, bi do razlik pri pokojninah glede na čaš upo­kojitve sploh ne prišlo. Tu je torej glavna napaka za vse nepravil­nosti, katerih posledica so never­jetno nizke pokojnine predvsem novih upokojencev. Skupščina SPIZ je o predlogu povečanja odločala 20. marca. Zato upoko­jenci od vseh pristojnih pričaku­jemo, da se zavzamejo za odpravo teh nepravilnosti, ki povzročajo nezadovoljstvo prizadetih. Samo tako bodo popravljene boleče kri­vice.

Čestitam uredništvu in tovari-šici Žlebirjevi za članek Krivice bolijo in se vam zahvaljujem za prizadevanje in pomoč pri posre­dovanju teh krivic javnosti. Pri vašem delu vhm želim veliko uspehov.

Š. B.

Č R T O M I R Z O R E Č

Obrezovanje sadnega drevja

Resje — V sadovnjaku Resje p r i Podv inu bodo pr ip rav i l i t radi­c ionalni p r ikaz obrezovanja i n ce­pljenja sadnega drevja. Danes ob 15. u r i bo namenjeno kmetom, v soboto, 23. marca, ob 9. u r i pa os ta l im sadjarjem. P r i k a z bosta p r ip rav i l a ugledna sadjarska s t rokovnjaka Franc Lomberger s Kmet i j skega zavoda iz M a r i b o r a i n T ine Bened ič ič , vodja sadov­njaka Resje. K e r je zanimanje za sadjarstvo vse večje , p r i č a k u j e j o vel ik obisk.

PO PREŠERNOVIH STOPINJA V KRANJl

O r

n

(11. zapis) K l j u b vsej šefovi l judomilost i i n

naklonjenosti , k i jo je b i l fant vsa le­ta d e l e ž e n , pa se Andre j Rudolf n i prav nič zavedal P r e š e r n o v e veliči­ne. Saj je b i l še narodnostno tako m l a č e n , da ni znal a l i pa n i hotel slo­vensko govorit i s pesn ikov imi sorod-n icami , k i so kdaj pa kdaj bivale p r i doktorju.

Andre j Rudolf bi lahko kot P r e š e r ­nov najožji sodelavec v K r a n j u mno­go stvari reš i l pred pogubo, če b i b i l le nekol iko z a v e d n e j š i . Saj je pisal po pesnikovem nareku prav do zad-nj ih ,dni , ko je bolnik že povsem one­mogel. M i z i c o je ime l t ik ob šefovi postelji i n po nareku je p isa l še zad­nje pravdne spise. Zadnj i doslej zna­ni P r e š e r n o v podpis najdemo na ak­tu, k i nosi da tum 19. januar ja 1849. (Doslej je veljal kot zadnji pesnikov podpis t ist i , k i je na spisu z dne 15. januar ja 1849).

Š e mnogo manj se je Rudol f zave­dal P r e š e r n o v e l i terarne veljave. Še­le 1. 1866 je to svojo lahkomiselnost obža lova l : »Kako sem b i l jaz ne­umen, da, ko je P r e š e r n ležal na smr tn i postelji, n isem pobral njego­v i h rokopisov, kar b i b i l lahko stori l ; potlej so pa po njegovej smrt i v vel i -kej r juhi zavezane nesli nekam knj i ­ge i n p i sma iz sobe.«

Po ods lužen i vo jašč in i , s luži l je ce­l i h osem let, se je Andre j Rudolf 1. 1858 poroči l . V zakonu so se m u ro­d i l i trije s inovi : A lo j z , F ranc i n V i ­l jem. S lužbova l je kot p o m o ž n i urad­nik p r i deže ln i v lad i v Ljubl ja/r i . Poz­neje je z d r u ž i n o odše l na Dunaj . S t ape j š a sinova, A lo j z in Franc, sta, se zaposl i la v dvorni tiskarrfl; p rv i kot korektor, drugi kot t iskar .

D a so otroci č e s t o k r a t boljši kot s t a r š i , se je to pot spet izkazalo . A lo j z Rudolf je objavi l v Herbstblu-ten na Dunaju 1. 1894 i n . l . 1897 dva c i k l a prevodov iz P r e š e r n o v i h Poe­zi j . Tako je vsaj s in nekako popravi l oče tov nemarn i odnos do P r e š e r n a — pesnika.

R a d b i posveti l š e več vrst ic tako tesnima sodelavcema odvetnika Pre­š e r n a , a je č a s odp lakn i l skoraj vse sledi . Gotovo pa še žive potomci obeh pisarjev, k i j i h pa žal , razen Šo-kl ičeve vnukin je Mar i j e , še n i sem odkr i l . S spominsk im drobcem b i utegnil i le osvetl i t i tok P r e š e r n o v e g a odvetnikovanja v K r a n j u .

K a r prav bo, če ob kramljanje o P r e š e r n o v i h k r an j sk ih pisar j ih do­d a m še besedo o tedanjem, v svetu s p l o š n o uporabnem pisa lu — o gos­j e m peresu.

K r a j e v n a skupnos t V o d o v o d n i stolp

D r e v i s v e č a n o s t

**> časi

Primer pisave in podpisov z gt peresom (del zapisnika o Prešel zapuščini)

kot vsaka nova dO i ^ t u £

%o v,

Jek leno pero, k a k r š n o nam danes, je p r i š lo v rabo še le v s preteklega stoletja, a si je le s utiralo pot stvar.

P i sa r j i a l i »šribarji« so bi l i $ n L s 1

bani v pisanju z gosj im peresom )^.* l r

so se le-tega k r čev i to d rža l i . <K l ^ . 1

pero je imelo tudi do ločene pr^ br JJ st i . Z n j im se je dalo oblikovati M ve$je

čitl j ivo, enakomerno zalito pisav" iftdba tudi s lovi t i k r e p k i poudarki pri ter r ih podpisih so se posreč i l i le s »em « merno pr i rezan im gosjim pere? j Šene V pisavi z gosj im peresom se j * jiitier podrobnosti o d r a ž a l znača j pis* J*kšn Tako , na pr imer , umirjenost, U f j * kc nost, ž ivčnost , smise l za estetiko- &be. č u t e k skromnost i a l i ve l ič ine , boC.J° \ nosti, starost, nemir , strah, obup In kaj še vse bi zna l i izvedeni gf i n kaj se vse Di znan lzveaem &> ^ -logi spoznati iz s tar ih pisav, k i F 6 obl ikovalo gosje pero! Š e kako \ K

flja. G

z a p r a z n i k K r a n j — V spomin na t r a g i č n i do­

godek med narodnoosvobodilno voj­no v Š o r l i j e v e m m l i n u na M a l i R u p i p r i K r a n j u i m a krajevna skupnost Vodovodni stolp vsako leto 21. marca kra jevni praznik . T u d i letos so pr i ­

p r a v i l i več š p o r t n i h i n drugih prire­ditev.

Osrednja proslava s t o v a r i š k i m s r e č a n j e m , na ka ter i bodo podel i l i tudi pr iznanja in plakete krajevne skupnosti , bo drevi , 22. marca, ob 18. u r i v D o m u J L A v K r a n j u . Razen tega pa so učenc i osnovne šole S imo­na J e n k a v p o č a s t i t e v p r azn ika pr i ­p rav i l i v šoli tudi l ikovno razstavo pod nas lovom Us tva r i l i so nov sve\. Razs tava bo odprta danes od 8. do 18. i n ju t r i , v soboto, od 8. do 12. ure. ' Ju t r i , (sobota) ob 8. u r i bo po kraj­

š e m ku l tu rnem programu izpred spomenika pad l im v Š o r l i j e v e m m l i ­nu na M a l i R u p i t radic ionaln i pohod po poteh kur i r jev i n borcev N O V na povelj ske s enože t i pod S t o r ž i č e m . N a keg l j i šču T r i g l a v a pa se bo prav tako ob 8. u r i zače lo tekmovanje v kegljanju.

A. Ž.

Danes konferenca TD Naklo

N a k l o — Danes, 22. marca, ob 18.30 bo v d r u ž b e n e m domu v Na­k l e m redna letna konferenca T u r i ­s t i č n e g a d r u š t v a Nak lo , k i deluje že 22. leto, i m a 327 odras l ih č l anov i n podmladek v osnovni šoli, l ansk i promet d r u š t v a pa je z n a š a l 4.498.840 dinarjev. N a konferenci bo­do ocenil i lansko delo in sprejeli de­lovni program za letos. Po konferen­ci bo d o m a č i n Tomo K r i ž n a r preda­va l o svoji poti po Sudanu.

gosje pero fl

m i v a bi utegnila bi t i resna gr^ š k a anal iza P r e š e r n o v e pisave kot la ik lahko za t rd im, da pesnij* lfjgj (

pisava k a ž e na umirjenega, urej* ga m o ž a . Celo njegov zadnji \&s ^ s l o ročni podpis (devetnajst dni P *rjevi smrtjo) je lepo obl ikovan in d" ftrn.ejt

čitljiv. 1 in Seveda pa je bilo treba gosje Pl* odj

skrbno izbrat i . Z a d e s n i č a r j e soP 'ahk, l i peresa iz desne gosje peruti, ^ vjev v iča r je pa iz leve. Potem je bilo 'Ur^ ba pero o m e h č a t i , da je posta j korno in voljno p isa lčevi rok i . ** napravi l i tako, da so peresa nartf' * 2s1 l i v kropu, p o m e š a n e m s fino rnij Pred Naslednj i postopek je bilo priref ^e, nje s posebnimi nožiči , siljenj* jOd ostrenje. Navadno so to zahtevi", l i n lo opravl ja l i i z k u š e n i strokov!« * Vr\ »pr i rezovalc i gosj ih pe res« , toreJ Vi ^ k a k i obr tn ik i (kot, na primer, & %\ j nji b rus i lc i nožev) . &ti s

Prav i lno pr ipravl jeno gosje P i ^ n i smelo delati brazgot in v papv Vje ^ povzroča t i m a d e ž e v , pack, n i se5 1 Ost i] lo za t ikat i a l i celo lomi t i med P njem. Torej so zato stare pisave ' ' lepe, enakomerne, saj je b i la lep' sava skoraj p rava od l ika n a š i h ? n i h prednikov. Lepopisje a l i kaW fija je bilo celo poseben predrt1' š o l a h še v prv i č e t r t i n i na šega leti a.

Z a l je d a n e « ta v r l i n a — lepa. j ena pisava — že skoraj povserfl m r l a .

A

Plesal 63 ur — Milan Kabil Kranja je postal svetovni prvC^ disco plesih, saj je na marato^ otvoritvi diskoteke SUPER ly Ljubljani plesal nepretrgoma ^ 63 ur. Pri tem je shujšal dobre». ri kilograme, po napornem pa je spal 48 ur. Njegove sopleS» ke so se menjavale, saj niso zlL žale več kot šest ur. — Foto: J-pan

:K, 22. MARCA 1985 KULTURA .5. STRAN ( M M £ © I E I I G L A S

orkov koncertni večer s Tonetom anšem v Radovljici jjjsnovni šoli A. T. Linharta v % ob 18. uri glasbeni večer z

em in njegovim kvartetom, ^jii ste kot odličen saksofonist 8'asbe, pa vas vseeno še premalo

7*1*0. K a k š n a je bi la vaša glasbe-Kdo J e vplival na vas, da ste se

Jttli ravno za to zvrst glasbe? ^ Sem obiskoval gimnazijo v K r a -^sem začel igrati pri godbi na piha-jT°minjam se tudi Jože ta Finka, ?telja glasbe, k i nas je s svojimi ^ m i seznanjal s tovrstno zvrstjo, JU času pa smo ustanovili še vel iki

%ster pod vodstvom Franca Puhar-amaterski ,big band' je zaživel in

*'oval kar pet let. To so bil i prvi za-v katerih smo se dotaknili tudi

rac ionalnega jazza. Pogojev za r i jazza pa takrat ni bilo, kot j ih tu-F*danes ni . Kasneje sem v manjš ih £*bah igral konvencionalno glasbo, j" Po Avstr i j i , Nemčiji in Švici. Na-

se odločil za študij k las ične in jazza v Grazu, kjer sem že

f Ovil svoj kvartet. Po študiju jazza ^tonu na Berklee College of Music

se vrni l v Ljubljano, kjer sem de-l^kvartetom. Napisal sem okrog 200 J I tako za naše potrebe kot za tu-fr>liko sem snemal, sodeloval na ?|nih jazz festivalih po Evropi in .p razen številnih koncertov, seve-J»ituacija doma se je izboljšala,

veliko dobrih domačih glasbe-s katerimi skupaj delamo. Izdal

v. Štiri plošče, zadnja z naslovom Aie izšla lansko leto. ?*aj ravno kvartet? ***Zne možnost i v kvartetu so veli­k e . M e n i osebno je ta klas ična

Radovljici bo v torek, 26. marca umetnikom jazz glasbe Tonetom

|^ba še vedno najbolj všeč, kljub i tem modernim smerem, v kate-

se preizkusil . To je nekaj pre­lil e 8 a > obenem pa se da tudi ek-^nentirat i , možnost i so precejšnje . limono zvrst jazza igrate?

koncertih igramo samo moje 'Obe. Moja glasba pa je, kot to oce-kjo v tujem tisku, post-coltrainov-Jazz glasba z mnogo eksperimenti-

™- Gre za neko zvrst modalnega ~* z nacionalnimi vplivi Indije, Ju-^merike, prav tako pa je v moji

U s t a v a v o z l a n k v ° s l o v č a h ^ s l o v č e — N a skednju ob F i n -^ e v i rojstni hiš i vozlanke (ma-«\eje) razstavljata He lena Š p e n -

N a t a š a , Gorjanc. Razs tava je i Odprta ob 8. marcu, ogiedate si J^ko do nedelje, 24. marca. F i n -^ e v a h i š a je odprta od 9.30 do j ? e , ob sobotah in nedeljah od

L do 16. ure, ob ponedel jkih je za-

^ s t a v l j e n i so okrasn i in uporab-U^edmeti — vel ike stenske obe-7?' torbice, pasovi, k lobuki , čip-

,rjd vrste izde lka je odvisna tudi iina v rv i , od n a j t a n j š e bomba-

^ v rv i ce do n a j d e b e l e j š e posebne j / Dovolj domiš l j i j e imata, da so JJ/!1 i zde lk i nevsakdanji , nišo po-{

1 s t i skan ih predlog, v vozlanke . ^ l e t l i lubje, pobarvane vrvice,

Plodove, pojavlja se nesimetr i -s t in podobno.

f<

glasbi prisotna balkanska, jugoslovan­ska in slovenska narodna kultura.

Kaj pa vaši vzorniki, razen Coltrai-na, ki ste ga že omenili?

Da, so, vendar poskušam najti svoj lasten izraz, kajti, ko se kvalitetno vzpenjaš , se oži krog tistih, k i so ti lah­ko vzorniki . Zaradi lastne kvalitete opaziš napake drugih, vse to pa te si l i v lastno graditev. Redkokdaj te k a k š n a stvar, citiram: »zares zgrabi, ko poslu­šaš koncert, ko opaziš stvari, k i j i h prej nisi.«

Kako ocenjujete obdobje, ko ste bili še član big banda, orkestra R T V ?

Moje desetletne izkušnje v big ban­du so bogate, tu se naučiš preciznega igranja, fraziranja, kajti na žalost je večina povprečnih jazz glasbenikov precej površna . Vendar pa se v tem or­kestru igra premalo jazza zaradi pro­gramske politike. Big band je sposo­ben igrati zelo kvalitetno glasbo, pre­več pa je tovrstne pot rošniške zvrsti.

Kaj po vašem mnenju pogojuje uspeh jazz glasbenika?

Glasbo je potrebno čutiti , osnovno pa je, brezhibno tehnično obvladati in­strument, nato sledi ustvarjalna plat, k i dopolnjuje tehnično.

Ko l iko pa smo mi , Slovenci sprejem­ljivi za jazz glasbo; k a k š n a je popular­nost te zvrsti pri nas?

V Kranju se že več let trudim, da bi zaživel jazz-klub, kot je to popolnoma vsakdanja stvar v Nemčiji. Pred leti smo v P re še rnovem gledališču zelo uspešno delovali, zdaj pa poskušamo nekaj podobnega v disco klubu Kobra v Kranju. Ugotavljam, da se je ob po­večanem zanimanju za resno glasbo povečalo zanimanje tudi za jazz, zlasti so množično obiskani koncerti tujih glasbenikov, za domači jazz pa še ved­no ni posebnega posluha.

K a k š n a je v tem trenutku jugoslo­vanska jazz scena?

Akademski pevski zbor &oris Kraigher iz Maribora v Kranju »"epričljivi dirigent Stane Jurgec

Manj kot enem tednu je b i l v K r a n j u po nastopu Akademskega r u s k e g a zbora Oba la iz K o p r a v k ran j sk i edini »koncer tn i« dvorani — ij tonazijski te lovadnici — že drugi , kval i te tn i zborovski večer . N a po-gjdo zbora so kot gostje pri jatel jske manifestacije kranjskega A P Z Spance P r e š e r e n tokrat nastopil i zborist i podobnega pevskega sestava r i s a n i pevski zbor) iz M a r i b o r a . A k a d e m s k i pevski zbor Bor i s K r a i g -

k i š t e j e 40 ž e n s k i h in 30 m o š k i h pevskih glasov, vodi že prek 20 let jjfigent S T A N E J U R G E C . S podobno i n kvali tetno pevsko bero, sesta-w**n, p r o g r a m s k i m i ambic i jami ter rezultat i dosedanjih koncer tn ih iz-i^zovanjT k o t J i n be lež i jo podobni ansambl i v K o p r u , K r a n j u in L j u r jani , se je na p r ak t ikab l ih kranjske telovadnice postavil tudi mar i -^ * s k i zbor. * V prvem delu petkovega koncerta smo v K r a n j u sl išal i »železni« ?*1 repertoarja v z m a n j š a n i zborovski zasedbi (a cappella): A D O R A -•JgOS (Anonimus) , E N E G O C A M P A G N A (Gallus) . A V E V E R U M p r d ) in M Y S O U L , T H E R E IS A C O U N T R Y (Parry) . V sklepu prvega ?^a pa so M a r i b o r č a n i že preseneti l i z dvema pravos lavnima l i turgi-IJirriu i n zborovsk ima tekstoma: Rahman inova V S E N O Č N I J E B D E -f* JE in Č a j k o v s k e g a L I T U R G I J A . K l j u b omembe vredni zaprtosti zbo-;^ v skega zvoka p rv ih š t i r ih tekstov in s celo nekaj zelo zapr t imi gla-^ y n i m i posegi zbora v »klasična« besedila zborovskega stavka, so M a -J^orčan i prav z R a h m a n i n o m in Č a j k o v s k i m odprl i vse d i n a m i č n e b i s t r e kar 70 -č l anskega vokalnega ansambla. . V drugem delu nastopa so M a r i b o r č a n i najprej posegli na d o m a č e

JJorovsko in skladatel jsko polje ter odpeli Cossettovi na K o r d u n u in u ^ a j me mamo, Ap ihovo B i l e č a n k o , M o k r a n j č e v o Sedmo rukovet, ^ P e t r o v i č a Svatske ša l j ivke ter S. Horva ta K o l o bola. V obehsk l ep -JJ* zbor ih (Cossetto, Funera l anthem in Joch, Geografska fuga) se je b o č n e m u zboru z Jurgecem pr id ruž i l še mar ibor sk i bobnar M A R T I N !*Ajr)E. Z a n i m i v i vokalno- ins t rumentalni del i sta tako po p rogramski ^°Pestritvi kompozici j kot po zan imivem sodobno obl ikovanem zbo-v° v skem s tavku uč inkova l i kot ponovna utrditev s p l o š n e ocene zboro-

in dirigentove kvalitete. F R A N C K R I Ž N A R

Pr i nas se uveljavlja nekaj mlajših, zelo dobrih jazz glasbenikov, k i vsi iz­hajajo iz g raške šole. Omenil bi an­sambel Q V A T E B R I G A , Lojzeta Kranj­čana, Petra Ugrina, Andreja Arnola, v Zagrebu pa Boška Petroviča, v Beogra­du pa je zelo, u spešen Stjepko Gut.

In v kakšn i zasedbi boste igrali v Radovljici?

To je domača zasedba: Renato K i k o igra klavir, Matevž Smerkolj kontra­bas in Dragan Gajič bobne. S to zased­bo smo že veliko igrali v Avstri j i in Nemčiji pa tudi doma.

Pa vaši nač r t i ? Trenutno odhajam na jazz festival v

Anglijo, mimogrede bom koncertiral tudi v Nemčiji in Holandiji , kjer bo iz­šla tudi moja zadnja plošča. Namera­vam pa igrati tudi doma, na različnih koncertih, v klubih. Na ta način posku­šam zadovoljiti ljubitelje jazz glasbe pri nas. v

Za zakl juček pogovora z umetnikom pa še kratko razmiš l janje : razveseljivo je, da imamo po mrtvi lu, k i je nastal po koncertih ba ročne glasbe v rado­vljiški Graščini in koncertih v okviru I D R I A R T na Bledu v lanski sezoni, možnos t slišati še k a k š e n vrhunski jazz koncert. To je v n a š e m prostoru redka pri ložnost a l i je sploh n i . Ljubi­teljem jazza pa se obeta zares zanimiv glasbeni večer. I v i c a G r ace l j

K i t a j s k a

s r e č a n j a Do konca marca razstavlja v gale­

r i j i G 13 v novi av l i nekdanje kranj­ske gimnazi je del svojega c i k l a K i ­ta jska s r e č a n j a č l an kranjskega fo-tokluba M a r k o Al janč ič .

Razstavl jeni izbor se kl jub druga­čni t emat ik i u v r š č a v avtorjeva foto­grafska prizadevanja. Č e p r a v je M a r k o Al janč ič na svoji poti po raz-sežni vzhodni deže l i naletel na iz­jemno pester mot ivn i svet, ga je ven­darle predvsem pr iv l ačeva l č lovek, t is t i č lovek, k i m u je mojster dolga leta posveča l poglavitno pozornost. Al jančičevi portreti , kot so Skodel ica kave, Mož s kokoš jo in drugi , so že postali sestavni del zakladnice slo­venske fotografije.

Č e p r a v se je M a r k o Al jančič na K i t a j s k e m os redo toč i l predvsem na ind iv idua ln i i n skup insk i portret, v vsej r a z s e ž n o s t i pred očmi gledalca zaživi podoba tega dela sveta, njego­vega razgibanega razvoja, njegove delovne zanesenosti, skromnost i i n gostoljubnosti.

Ul ice polne l judi , delavci na poti v s lužbo , starci z o t r o š k i m i vozički , mož je in ž e n e p r i delu, razgovoru in zabavi, predvsem pa otroci, stotine otrok v šoli, na cesti, p r i j ed i in počit­ku , prava d e ž e l a otrok se v 24 izbra­n i h posnetkih zv r šča pred gledal­cem. S p r o š č e n o s t i upodobljenih o t r o š k i h obrazov ni Al janč ičeva ka­mera prav n ič zastrla; nasprotno, mojster j i m je zna l izvabi t i vse regi­stre občut i j i n mladostne vihravost i .

C i k e l razstavl jenih Al janč ičev ih popotnih vtisov spada v okvi r zgled­ne reporterske fotografije, tiste, k i se nam nemalokra t za vedno vtisne v spomin in k i n a m utegne povedati več kot mars ika te ra pisana beseda. Dobi t i vsaj b e ž n i v i zua ln i vtis o de­želi, o kater i vsak dan s l i š imo tol iko novega, je namen te razstave.

Cene Avguš t i n

Malo zanimanja za glasbo — V mcdvoški glasbeni šoli Franc Šturni poučujejo štirje glasbeni učitelji. Učencem je razen pouka o glasbi na voljo igranje na kla­virju, flavti, blok flavti in harmo­niki. Kljub dobrim pogojem za vadbo v godbenem domu glasbe­no šolo obiskuje le 20 učencev, predvsem iz okolice. Tudi Kle­men Boštjančič (na sliki) prihaja iz Zgornjih Pirnič, harmoniko pa vadi že tretje leto. - fr

Tudi drobna risba — umetnina

A k a d . s l i k a r k a C i t a Potokar, rojena 28. novembra 1915 v Dragatu-šu v B e l i K r a j i n i , je najprej š t u d i r a l a filozofijo v Ljub l jan i . L e t a 1938 je odš la v Beograd š t u d i r a t s l ikars tvo na t a m k a j š n j o l ikovno akademi­jo. Druga svetovna vojna j i je p r e p r e č i l a d o k o n č a n j e š tud i j ev v Beo­gradu. V r n i l a se je v Ljubljano, kjer se je vkl juči la v delo za Osvobodi l ­no fronto, bi la v i ta l i janski internaci j i i n d o č a k a l a konec vojne v nem­š k e m koncentraci jskem tabor i šču . Po osvoboditvi jo nadaljevala š tud i j s l ikars tva na novoustanovljeni A k a d e m i j i za l ikovno umetnost v L j u ­bl jani . D ip lomi ra l a je pr i prof. G o j m i r u An tonu K o s u leta 1947.

K o t svobodna umetnica se ukvar ja s s l ikars tvom i n risbo, i lustra­c i jami , i lus t r i ra knjige in televizijske s l ikanice. Razstavl ja la je malo. Le ta 1975 je imela retrospektivno razstavo v Gorenjskem muzeju v K r a n j u .

O d leta 1950 do leta 1980 je opremi la z i lus t raci jami več kot 40 knj ig , da njenih s l ikanic in p o s a m i č n i h i lustracij v razn ih m l a d i n s k i h revi jah n i t i ne p r e š t e v a m o . Le ta 1962 je prejela L E V S T I K O V O N A ­G R A D O za i lustracije v knj igi B ranke Ju rca L i z i k e za vse.

V tem kra tkem poroč i lu ob razstavi akad. s l ikarke Cite Potokar v prostor ih osnovne šole v Pol janah je razumlj ivo, da je bilo iz opusa C i ­te Potokar za razstavo m o g o č e izbrat i le de lček iz njenega ilustrator-skega ustvarjanja. Č e p r a v je izbor del po š tevi lu skromen, vendar iz­p r i ču je bistvene karakter is t ike u m e t n i č i n e g a dela i n snovanja, k i je utemeljeno v zaznavanju tistega procesa, k i povezuje umetn ika s člo­vekom. Že ob s l i kah Cite Potokarjeve je mogoče ugotoviti svojsko ubrano pot, jasno v tem, da s l i k a r k a ne p o s k u š a obnavljati dogodka, predmeta in narave, ampak išče in ugotavlja s l ikarsko dejstvo le teh: zakaj »pisati n i prepisati i n s l ika t i n i p res l ika t i« . Isto velja tudi za nje­ne i lustracije, k i so polne č is t ih s t i l i z i r an ih l in i j , s ka te r imi gradi svoj svet samozavestno, v mejah log ičnega in spoznavnega. S tem se je iz­raznost njenih i lustracij i zenač i la z u m e t n i š k i m hotenjem, k i ga je za­sledovala v ol jnem s l ikars tvu, v katerem je dosegla o b č u t e k za drama­t i č n o s t z e k s p r e s i o n i s t i č n o noto, z nakazano kul isno gradnjo pr izor i ­šča , s poudar jenim i z k l j u č e v a n j e m sicer veljavne perspektive.

K o l i k o r več da l i kovn ik svojega i n svojskega ob dani l i te rarni predlogi, tol iko več jo vrednost i m a i lustraci ja . K o polnokrvno zaživi ob tekstu svoje l ikovno živl jenje , postane tudi samostojna l i kovna ume­tn ina . Osamosvoji tev i lustracije ob danem tekstu je C i t a Potokar na svoji ustvarjalni poti zasledovala in dosegla c i l j : vsaka razstavljena, tudi drobna r i sb ica na razstavi zaživi pred nami kot po lnokrvna ume­tn ina .

Andre j Pavlovec

Lojze Dežman v Colorju —- V sejni sobi tovarne Color v Medvodah te dni razstavlja ljubiteljski slikar Lojze Dežman s Kokrice pri Kranju. Avtor se je pri iskanju slikarske motivike naslonil na objekte naše kulturne dediščine, posebej stari kmečki vozovi, seniki in kozolci zbu­jajo zanimanje številnih obiskovalcev, -fr

r

K U L T U R N I K O L E D A R

J E S E N I C E - V gledal i šču Tone Čufa r na Jesenicah bo v nedeljo, 24. marca, ob 10. u r i , V a š a n a š a matineja. To bo zadnja matineja v le tošnj i sezoni. V sredo, 27. marca, ob 16. u r i bodo upr izor i l i delo P; P r e š e r n a K r s t pri Savic i i n A . Smoleta V a r h .

K R A N J S K A G O R A - V k ino dvorani v K r a n j s k i gori bo v sobo­to, 23. marca, bo 19.30, gostovalo g leda l i šče T. Cufar z Jesenic z reci­ta lom balad in romanc dr. F . Pre­š e r n a in s komedio A . Smoleta V a r h . «

B R E Z N I C A - V nedeljo, 24. marca, ob 14.30, bo v dvorani na Brezn ic i gostovalo g leda l i šče T. Ču­far z Jesenic z Vašo n a š o matinejo.

B L E D - V K a z i n i Pa rk hotela na Bledu bo v nedeljo, 24. marca, bo 17. u r i , gostovalo g leda l i šče T. Čufa r z Jesenic z Vašo n a š o ma­tinejo.

K R A N J — V P r e š e r n o v e m gleda­lišču v K r a n j u bodo drevi , ob 17. ur i , upr izor i l i delo E . Vosa Ple­šoči os l iček za osnovno šolo Brat­stvo in enotnost K r a n j . V ponede­ljek, 25. marca, ob 15.45 bodo upri­zor i l i delo G . Nevdesua M a č e k v žakl ju za O Š L . Seljak iz K r a n j a . V torek, 26. marca, ob 15. uri pa bodo upr izor i l i isto delo za Srednjo grad­beno šolo iz Kran j a .

V I S O K O - K U D Mat i j a Va l ja -vec iz Preddvora gostuje v soboto, 23. marca, ob 19.30, v dvorani na V i s o k e m s komedijo v treh deja­nj ih N . Mausa r i j a Naši l jubi otroci v režij i S i l v a Ovsenka .

S P O D N J I B R N I K - K U D M . Valjavec iz Preddvora gostuje v ne­deljo, 24. marca, ob 15. ur i , s kome­dijo v treh dejanjih delo N . Mausa­ri ja Naš i l jubi otroci.

B R E Z J E — G l e d a l i š k a skupina D P D Svoboda" Predoslje se bo z igro E"va se bo rodi la ju t r i , predsta­v i l v dvorani na Brezjah v soboto, 23. marca, ob 19.30.

C E R K L J E - G l e d a l i š k a skup ina ; D P D Svoboda iz Predoselj se bo predstavila v z a d r u ž n e m domu v Cerk l j ah v nedeljo, 24. marca, ob 17. ur i , z igro E v a se bo rodi la ju t r i .

Š K p F J A L O K A - V knj ižnic i Ivana T a v č a r j a v Škof j i L o k i bo v torek, 26. marca, ob 17. ur i , U r a pravljic. V sredo, 27. marca, ob 18. u r i pa bo Veče r z diapozi t ivi .

A D E R G A S - V soboto, 23. mar­ca, ob 19.30 bo d ramska skupina K P D S im; , i J enko iz Trboj go­stovala z delom Jos ipa Ogr inca V Ljubl jano jo dajmo v dvorani v Adergasu.

Š E N Č U R - Ju t r i , v soboto, 23. marca, ob 19.30 bo dramska skupi­na K U D Borec iz Velesovega upri- ! zor i la v dvorani v Š e n č u r j u ljube- ! ž e n s k o dramo v š t i r ih dejanjih F . K o z a k a V i d a Grantova.

G O R I C E - V nedeljo, 24. marca, ob 15. u r i bodo člani K U D Borec iz Velesovega upr izor i l i l jubezensko dramo v š t i r ih dejanjih F. K o z a k a V i d a Grantova v kul turnem domu v Gor icah .

B E S N I C A - K U D J o ž e Papler iz Besnice bo uprizori lo komedijo P. Aus t inova Komaj do srednjih vej, v soboto, 23. marca, ob 19.30, in v nedeljo, 24. marca, ob 15. u r i v do­m u d r u ž b e n i h organizacij v Sp, Besn ic i .

(smmmmmGLAS 6. STRAN

r o ž e pripravimo za pomlad

ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 22. MARCA J j -'i

(nadaljevanje iz prejšnje števil­ke)

Tiste sobne rastline, ki j ih mi­slimo aprila presaditi, bodo po­trebovale novo prst. Že sedaj jo pripravimo. Dokler te prsti ne uporabljamo, jo damo v prostor, k i ima temperaturo, kakor rast­line v sobi. Da se ne presuši , jo pokrijemo s 5 cm debelo plastjo šote. Soto pred tem navlažimo.

V drugi polovici marca, to je pred presajanjem, pr ičnemo do­dajati gnojila vsem tistim sob­nim rastlinam, k i so zdrave. Gnojimo enkrat tedensko. Gno­j i t i smemo samo tistim rastli­nam, k i so dobro ukoreninjene. Glede raztopine se ravnamo po navodilih pri posameznih gnoji­l ih . Pomembno je, da ima voda temperaturo kakor soba.

Odcvetele azaleje in kamelije ne smemo zanemariti, da bodo naslednje leto spet cvetele. Naj­važnejše je, da j ih postavimo na svetel, vendar hladen prostor, j i h redno zalivamo in tedensko dognojujemo. Glede zalivanja pa velja, da j im zalijemo samo takrat, kadar je prst na površini popolnoma suha. Če rastejo rastline preveč v mokrem, je to zanje lahko usodno.

P r i posodovkah, kakor so aga­ve, avkube, juke, trdoleske in oleander, p r ičnemo sredi marca redno zalivati in gnojiti. Pred za­livanjem zrahljamo gornjo plast, ne da bi pri tem poškodo­vali korenine. Zrahljano zemljo odstranimo in jo nadomestimo z novo, k i je bogata s hranilnimi snovmi. Gnojit i pr ičnemo v zad­njih dneh marca. Rastline v več­j ih čebricah gnojimo kar s su­him gnojilom. Potrosimo ga, preden damo novo plast prsti. Z gnojenjem seveda ne smemo pretiravati. Za kvadratni meter čebrične površine porabimo 10 gramov gnojila. Manjšim če-brjcam gnojimo z raztopino.

Posodovke, kakor so agave, avkube, juke, trdoleske in ole­ander, marca temeljito očistimo in pregledamo, če morda ni na njih škodljivcev in bolezni. Vse suhe veje in obolele liste pore-žemo, zberemo in sežgemo. Pr i trdoleski posebej pazimo na pe-pelasto plesen, saj ta rastlino pogosto napada. Proti tej bole­

zni na juspešne je škropimo z žveplenimi preparati ali z zmle­tim žveplenim prahom.

Vse rastline, k i so se pozimi preveč potegnile, npr. abutilon, mirte, tradeskancije in purpur­no rdeče setkresije ter druge po­dobne povešavke , konec marca obrežemo. Da bodo novi poganj­k i ostali kratki , postavimo te rastline na svetel prostor, za pr­v i dve pa naj bo tudi hladen. Obrezujemo že sedaj, da ne bo ob presajanju dvojne nadloge za rastlino.

Kdor želi gojiti ciklame, naj začne že sedaj pravilno ukrepa­ti . Po cvetenju ciklame zalivamo naprej. Sedaj je najbolje, da sto­jijo na svetlem in hladnem. Če prično listi rumeneti, je vzrok mokrota, zato z zalivanjem malo prenehamo. Vendar tega ne na­redimo nenadoma. Popolnoma prenehamo šele takrat, ko poru-mene vsi listi . Dokler so listi ze­leni, še vedno zalivamo.

Z močnejšo svetlobo pričenja­jo odganjati tudi kakteje, zato spet potrebujejo vodo. Spočetka j i m dajemo le malo vode. Redno pr ičnemo zalivati šele takrat, ko so rastline že dobro pognale in je oči tna potreba po vodi. Da bi novi poganjki kaktej dobili nor­malno obliko, naj stojijo na naj­svet le jšem prostoru ob oknu.

Mimosa je tako nenavadna in zanimiva rastlina, da nam ne bo žal, če jo sami vzgojimo iz seme­na. Za setev vzamemo majhne lonce (9 cm). Mešanica prsti je sestavljena iz peščene vresovke ali listavke. V vsak lonec položi­mo po 5 semen centimeter glo­boko. Setev postavimo na svetel prostor, temperatura naj bo okrog 18 stopinj C. K o seme vzkal i , naj ostanejo v vsakem loncu le po tri rastlinice.

Kdor želi imeti v stanovanju orhideje, stori najbolje, če se prej posvetuje z vrtnarjem, da dobi zares take, ki-bodo uspeva­le. Najboljše so odrasle rastline; mlade so glede oskrbe in vzgoje preveč zahtevne.

Vse orhideje hočejo z račne posode, substrat, k i se počasi razkraja, in mehko vodo (dežev­nico); ta mora imeti enako tem­peraturo kakor zrak v sobi. Za orhideje so na jp r imerne j še ži­čne košare ali zabojčki iz letev.

Lepi čeveljc uspeva tudi v glina­stih loncih, če ima dobro drena­žo. Substrat za sajenje je sesta­vljen večinoma iz praprotnih ko­renin, bukovega listja in močvir­skega mahu. Dobimo ga v vrtna­rijah, k i gojijo orhideje. Skoraj vse orhideje ne marajo apna. Iz­jema je le Paphipedilum insi-gne.

Če hočemo, da v sobi orhideje tudi cvetejo, moramo upoštevat i dobo mirovanja. Ponavadi je to pozimi. Za ugotavljanje, kdaj je doba mirovanja, nam rabijo po­ganjki. Ko se lepo razvijejo, pri­haja čas mirovanja, pri nekate­rih pa nastopi po cvetenju. Lepi čeveljci nimajo prave dobe po­čitka, kljub temu j ih pozimi manj zalivamo.

Pomlad je najboljši čas, da presajamo orhideje. Ne presaja­mo j ih vsako leto. Čakamo toli­ko časa, da doseže najmanjš i po­ganjek steno posode. Pravi čas za presajanje je takrat, ko se na koncih poganjkov pojavijo nove koreninice. Kdor še nima izku­šenj , stori bolje, če j ih odnese v primerno vrtnarijo. Tam najlaže presodijo, če je presajanje zares potrebno, in k a k š n a naj bo nova posoda.

Kavovec (Coffea arabica) je zelo odporna sobna rastlina za normalno ogrevane prostore. N jegova okrasna vrednost je predvsem v temno zelenih svet-likajočih se l ist ih. Pozneje so za :

nimivi tudi beli, dehteči cveti. Iz njih se razvijejo še užitni rdeči plodovi. Kavovec naj stoji na ze­lo svetlem prostoru pri tempera­turi 15 do 18 stopinj C. Mešanica prsti je sestavljena iz kompost-nice z nekaj šote in peska.

Iskati pot do ljubezni z razumom je prav ta­ko nesmiselno, kot iskati sonce s svetilko.

Dželal-ed-Din Humi

Primerjati je v ljube­zni isto, kot prenehati ljubiti.

J. Dvssord

snežna slepota Pomla­di je v planinah in na visokogorskih smuči­ščih velika nevarnost, da poškodujemo oči za­radi škodljivega delovanja ultravijoličnih in (deloma) tudi infra rdečih žarkov. Podobne težave nastanejo, če nezavarovani gledamo elektr ično varjenje ali drugi vir žarčenja, na primer umetno višinsko sonce.

Oči postanejo rdeče zaradi draženja vez­nic. Začetna bleščavost preide v s labšanje vi­da zaradi prizadetosti mrežnice . Pojavi se stekanje in krči vek. Svetloba oči močno dra­ži, imamo občutek ostrih tujkov v očeh. Oči ne moremo več odpreti. Človek je prakt ično slep. Včasih je potrebno več ur ali celo dni, da težave minejo.

Kaj storiti? Če se je že zgodila nezgoda, potem je treba nujno ukrepati: oči pokrijemo, če ne moremo takoj v temen prostor. Ugodno delujejo hladni obkladki s prekuhano vodo ali kamel ičn im čajem. Več dni se izogibamo soncu in nosimo temna očala. Če se težave ne pričnejo manjša t i v nekaj urah, je treba k zdravniku. Običajno lahko uspešno pomaga

domači zdravnik in ni potrebna specialistični! obravnava. r

Je možno prepreči t i snežno slepoto?

Seveda, celo zelo enostavno: zavedati s6 moramo, da se ultravijolični žarki od sneg* odbijajo in da le skrivanje oči pred soncem Bj

*°Por P°nov

Oči moramo zavarovati s takšnim1 i ^ a i temnimi očali, ki preprečijo dostop žarkoDj olt0m^t

dovolj.

tudi s strani. To navodilo velja za planince i? 'tfo'žj smučar je . Še posebej pa se mora zavarovati ^ a l

varilec. Večkra t večje spremembe opažanj Wiep pri osebi, k i je gledala varjenje s strani, ko' ? ot< pa pri varilcu samem.

Ce pridemo na sneg brez ustreznih očal ^ ^ lahko oči zavarujemo z lepenko, k i jo priveze mo na obraz kot masko,- izrežemo ozki špr* *einiad nji za oči. (•"O pj

Ob snežni slepoti se spomnimo tudi P0" Jjjelju

Pomen korenčka v prehrani dobre, močt \ Korenček vsebuje veliko vita­

minov in mineralnih snovi, zato ga priporočajo za shujševalne diete. V 100 g sveže snovi je 4 do 7 mg karotinoidov, 8 mg vitami­na C, 0,06 mg vitamina B l f

0,05 mg vitamina B 2 in 0,6 mg niacina, od mineralov pa vsebu­je največ kalija 341 mg, sledi na­trij 116 mg, kalcij 37 mg, fosfor 36 mg in 0,7 mg železa. V ko­renčku so še vitamin E, H , jabol­čna kislina, eterični olji piroli-din in daucin (15 mg/100 g), glu-tamin, glicin, l iz in in druge pro­ste aminokisline.

Korenček vsebuje 87—93% vode, 1 % beljakovin, 0,2 do 0,3 % maščob, 4 do 12 % sladkorja, 1,7 % celuloze, 1 % pepela in 0,15% skupnih kisl in. Kemična sestava je močno odvisna od sor­te in od vremenskih dejavnikov v času dozorevanja korenčka. Če je pred spravilom sončno in toplo vreme, vsebuje korenček več suhe snovi in karotinov kot v deževni jeseni. Tudi čas rasti močno vpliva na kemično sesta­vo korenov. Pr i setvi v juniju se količina suhe snovi fh karotinov bistveno zmanjša v primerjavi s koreni, vzgojenimi po setvi v aprilu ali maju.

Korenček je zelo učinkovit za zdravljenje gnilobnih procesov v črevesju, zato ga priporočajo zlasti za dojenčke in otroke, k i

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

imajo želodčno-črevesni katar. Nastrgan korenček, k i ga skuha­mo v kašo, pospešuje apetit, otroci se lepo razvijajo, poveča pa se j im tudi odpornost proti nalezljivim boleznim. Če pa otroci uživajo preveč korenčka , se po nosu, očeh in licih pojavi rumenkasta barva, k i izgine ta­koj, ko korenček prenehamo da­jati .

P r i shujševalnih kurah nekaj dni uživamo samo korenček, lahko pripravimo tudi liste v špi-nači . Jed pospešuje prebavo in preprečuje napenjanje. P r i pre­obilici želodčne kisline in hudi zgagi priporočajo korenčkov sok, ker vsrka odvečno kislino. Korenček odpravlja vodenične otekline, čisti k r i in pospešuje izločanje seča. P r i sladkornih bolnikih redno uživanje korenč-kovega soka vpliva na izločanje sladkorja, pri revmat ičn ih in ledvičnih obolenjih pa se pri rednem pitju korenčkovega so­ka zdravstveno stanje precej iz­boljša.

P r i prehladih, gripi, bronhiti­su in vnetju grla se zdravimo s korenčkovim sirupom, k i ga pri­pravimo iz p režganega sladkor­ja in korenčkovega soka.

dr. Mihaela Černe , dipl. ing. agr. Kmeti jski inš t i tu t Slovenije

škodb oči ob gledanju sončnega mrka. V tetffcio,' p

primeru gre za okvaro očesne mrežnice . Sol}' čni žarki n a m r e č ob dal jšem gledanju mre? ^.foi nico 'zažgo'. Zato smemo gledati v sonce 1* BJI skozi temno obarvano steklo. Dobro je tud1 \ ^ sajasto steklo, k i ga pripravimo kar doma. ^ r ^ ,

Tone KOŠIR >gax

N t a Jo

». 2n

enolončnice^ i K"

fižT»

Čolet Potrebujemo 1 kg

1/2 kg suhe svinine, 1/2 kg i dine, 10 dkg masti ali olja, 5<> moke, 2 čebuli, 5 strokov če* H^ 1 ^ poper, papriko, sol. J^O

Namočen fižol pristavirtj0 % e v

narezanim mesom, sesekjj* M čebulo in česnom. Med mašfr 1^ 1 5 Po zamešamo moko in denerfl0, jed, da se razpusti. Ponraifl 0

papriciramo. Solimo po okf

Kuhamo počasi, da se vse ztf1' ča. Jed mora biti gosta. Češka enolončnica

Potrebujemo 1 kg srca, vode ali juhe, j u šno zelen]8, \j sol, 1 1/2 kg krompirja, 3/4' fja korenja, 3 čebule, baziliko, 6 * *|>le suhe slanine, 2 skodelici kisi« mleka, malo vina. . ^Pat

Srce na pol skuhamo z ^ i k zelenjavo, nato ga narežemo ^es; rezine. V posodo zložimo me* je: srce z jušno zelanjavo ^ na kocke narezan krompir, renje, čebulo, dišave in sol. ? jemo z juho, v kateri smo kUP h « srce, in kuhamo do mehk« «*

M« Dodamo še na kocke zrezan°J sebej precvrto slanino. Pre j nesemo jed na mizo, j i prim* mo kislo mleko in vino. Jed j e

datna in okusna. \W0

Vesela pomlad Zvončki cingljajo, ko drevje brsti, trobentica trobi, ko snega več ni.

Smučke smo spravili, ker snega več ni in zvončke nabiramo, ker vse zeleni.

Živali vesele prišle so na dan, hrano si iščejo za celi dan.

V hribe zdaj hodim z veseljem in rad, gledam cvetice in lepo pomlad.

Marko Potočnik in Pr imož Pintar, 4. a r. OŠ Petra Kavč iča škofja Loka

V S l o v e n i j i je l e p o

Letošnje zimske počitnice sem preživel v domovini. Tam imamo svojo hišo. Bl izu živita tudi dedek in babica. Vsak dan sem ju obiskal in se pogovarjal z njima. V tej vasi — imenuje se Dokležovje — stanuje tudi moj prijatelj Erwin . S s tarš i živi v Nemčiji, v počitnicah pa se sre­bava doma. Hodila sva tudi v šo­lo v Bakovcih. Tam sva sprem­ljala pouk in poslušala učitelje. Z učenci te šole smo šli v gleda-išče, kjer smo si ogledali lepo gro.

Počitnice so prehitro mineva-e, saj je bilo tudi dosti snega za mučanje . V r n i l i smo se v Nem-ijo, a spomini se mi vračajo v lomovino, v Slovenijo.

Edi Petričič, slov. dopolnilni pouk v Reutlingenu, Z R N

50 l e t P l a n i c e K a k o r točko , k i se hitro ve­

ča , v i d i m skakalca , k i drs i po za le t i šču . Š e odr iv i n njegovo telo zaplava v m r z l i ju t ranj i zrak. K o t iztegnjena pušč i ca se n a m r i š e na modrem nebu. K o se p r ib l i ža doskoč i š ču , po­čas i iztegne noge i n varno do­skoč i . N a semaforju se že po­k a ž e j o do l ž ina njegovega sko­k a i n ocene sodnikov. Zasanja­no se zazre n e k a m v daljavo in p r e m i š l j u j e , kaj vse je vložil v ta skok, v to negibno plavanje po z raku . M n o ž i c a pa vzvalovi i n sl iši jo se v z k l i k i občudova ­nja, v č a s i h pa tudi r a z o č a r a ­nje.

T a k o se v P l a n i c i , v tej t ih i do l in i pod Poncami , dogaja le­to za letom. Najbol j š i skaka lc i sveta prihajajo sem pokazat svoje znanje ter sadove napor­nega t reninga i n odrekanja. T e m u pr imerno pa j i h P lan ica , biser s lovenskih lepot, tudi sprejme.

V z i m s k i h mesecih, ko dobi d r u g a č n o , še l epšo podobo, or­ganizatorjem n i ža l t ruda in napornega dela, opravljenega na skaka ln icah ve l ikankah . V s i z vel iko notranjo vnemo in energijo, z o b č u d o v a n j a vred­n i m zanosom opravljajo še zadnja dela na skaka ln i cah in d rug ih objektih, da bi lahko sprejeli skakalce v svojem n a j l e p š e m sijaju.

Množ i ce obiskovalcev pa do­kazujejo, da njihov t rud ni za­man, saj P lan ica , z ibe lka slo­venskega skaka lnega špo r t a , s lovi po vsem svetu. Pros t rana z a s n e ž e n a ravn ina , k i se ble­šči v soncu, okrog i n okrog ob­dana s h r ib i , m o g o č n e skakal ­nice i n vs i s k o k i v č loveku zbujajo ve l iko o b č u d o v a n j e . In mar s ikomu se tam porodi mi ­sel, da je P lan ic i narava poda­rila- vse to, ka r je p r i skopar i l a na krasu .

Blišč njene lepote so v svet zanesl i obiskovalc i , l jubitel j i belega š p o r t a , k i j i m n i žal ne č a s a ne denarja za prekrasen dan, p r e ž i v e t v pr i je tni dol in i pod Poncami .

Irena M e k u č , 7. b r. , OŠ Ma t i j a Val javca Preddvor

N A G R A D N A U G A N K A

Na fotografiji v prejšnji nagradni uganki je bila n e m š k a popevkarica Ne-na. Vs i vaši odgovori, k i j ih spet ni bilo malo, so bi­l i pravilni. Nekoliko se je zataknilo le pri naslovu pesmi, po kateri smo spraševal i . M i s l i l i smo na 99 balonov, vendar ste ne­kateri zapisali tudi naslo­ve njenih novejših uspeš­nic. No, napaka je verjet­no naša , ker smo bil i mor­da z vprašan jem nekoliko premalo konkretni. Zato smo pri žrebu upoštevali

vse odgovore. Izžrebana je bila Dina Kemperle z Jesenic, Tomšičeva 70/b. Zdaj pa k naslednji uganki. Planica je že za nami, vendar lepi poleti 44 pogumnih fantov na osmem svetovnem prvenstvu v smuča r sk ih poletih ne bodo tako hitro pozabljeni. Ob 50. oble­tnici se je Planica res izkazala. Tudi z novim svetovnim in dr­žavnih rekordom. Odgovorite, koliko znaša novi svetovni rekord in kdo ga je po­stavil. Odl ičnega letalca predstavljamo tudi na fotografiji. Dopisnice z odgovori pošljite do 15. aprila na naslov: Č P Glas, 64000 Kran j , Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžreban­ca spet čakajo Aerove akvarelne barvice.

Cerklje na Gorenjskem, moj domač i kraj — Narisal Tadej Žvikort, 2. a r. osnovne šo le Davorina Jenka v Cerkljah

R a d i m a m m a m o

Osmega marca se še posebej spomnimo naš ih mamic, babic, tet, vseh žena. Razveselimo j ih s skromnim darilom ali vsaj z ro­žico, k i naj bi pokazala, da j ih imamo radi.

A l i imam svojo mamo rad? O tem nikoli ne razmišl jam. Vem, da je moja mama dobra, skrbna, da naredi zame veliko stvari. Po­maga mi pri učenju, večkrat me krega, če jc ne ubogam ali jo ka­ko drugače razjezim. Takrat je mama žalostna, noče se pogo­varjati z menoj. Takrat tudi jaz postanem žalosten, postane mi žal, da sem jo razjezil. Najbrž je to zato, ker jo imam rad. Hudo mi je, če je kdaj bolna. Pomi­slim, kako bi bilo, če je ne bi imel več.

Ne morem opisati, kako in za­kaj jo imam rad. Vsak otrok ima svojo mamo najbrž po svoje rad.

UrOš AhaciČ, 5. b r. OŠ heroja Grajzerja Tržič

M o j a p u n č k a K o so bile m a š k a r e , se je mo­

ja sestra oblekla v ciganko in si sposodila mojo punčko. Poče-čkala jo je po obrazu, da potem tista barva s punčke ni šla, če­prav sem jo umivala. Sestra mi je rekla, naj ne bom žalostna, ker mi bo kupila novo punčko.

Tako mi je nekega dne prine­sla zavitek. K o sem ga odprla, je bila v njem punčka . Ime j i je A v a kuharica, ker je b i l poleg nje še čajnik, dve skodelici, dva krožnika, vi l ic i , žlici in noža. La ­se ima črne in lepo skodrane. Ima belo obleko in bel predpas­nik, bele čeveljčke in nogavičke. Gleda v levo stran, stoji pa ka­kor k a k š n a dama. Od sosede sem dobila še eno oblekico bele in zelene barve. Prav lepo j i pri­stoji. *

S punčko se velikokrat igram. Predpasnik je že malo strgan, d rugače pa se je lepo ohranila. Meni se zdi lepa. P r i mojih igra­čah je glavna.

A l e n k a Kalamar , 4. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Ix)ka

M a m i c a s e j e s m e j a l a

Mamica se je smejala, ko sem se zaletel v hruško. — Marko Ferjan

Pekl i smo čevapčiče. Vse se nam je prismodilo. Jedli smo kar zažgane čevapčiče. M a m i se je smejala. — Irma Rozman

Šli smo se drsat na Čukovo ja­mo. Oči se je hvalil , kako dobro drsa. K o pa smo stopili na led, je takoj padel. Komaj se je pobral, je spet padel. Mamica se je zelo smejala. — Igor Sajevic

Z mamico sva šli krmit piš­čančke . Mami se je začela sme­jati . Vpraša la sem jo, zakaj se smeje. Pokazala je na piščan­čka, k i je bil ves pokakan. Obe sva se smejali. — Nuša Kuhar

Mamic i sem rekel: Ko bom zrasel, ti bom ustrelil lisico za kučmo. Mamica se je smejala in rekla: Potem me bo še dolgo ze­blo. — Pr imož Rozman

Mamica je jedla kruh in klo­baso. K njej je skočil p iščanček in j i kavsnil klobaso. Mamica se je smejala. — Janez Pod jed

V soboto sva z mamico pekli piškote . Mami je gledala televi­zijo, jaz pa sem pazila na piško­te. Tudi mene je zanimala televi­zija. Pustila sem piškote in šla gledat oddajo. Na piškote se je spomnila mama, ko so bili že za­žgani . Jedli sva kar zažgane pi­škote. M a m i se je smejala. — Marjana K a r u n

Učenci 2. in 3. r. OŠ Olsevek

S p r e h o d p o g o z d u

Dež je ponehal in sonce j e ' mežljivo pokukalo izza obla^ Vse je dišalo po pomladi. V zlP njem popoldnevu je k meni™ šla prijateljica. Odločili sv* za sprehod. Pot naju je kar; ma vodila v gozd. V s i listavC že brsteli. Obronki gozda so reli kot zlato. Trobentice so razcvetele pod grmovjem m*. Jase so bile bele kot neye*j Vse so bile pokrite z ve t rn i^ V daljavi se je oglašala kuka^ s svojim ku ku. Tudi s l a^ drozgi in ščinkavci so se ogl** vsevprek.

Nenadoma sva še ustavi' 1

prisluhnili . Iz grmovja, pol*1

trnja, se je žalostno in zat^ oglašalo vee, vee. Gledali sv* gledali in ugledali rjavo ^ posuto z belimi pikicami. SB pogledat in v grmovju sva p mlado srnico. Rešili sva jo movja in jo pustili pod niz^ grmovjem. Ko sva se čez (

uro vrni l i , je srnica stala•, istem mestu kot sva jo p^g »Kaj naj storiva?« sva se spf; vali . Stekli sva domov vv{f kaj naj storiva. »Ko sta se r dotaknili, jo bo mama srna^ pustila. Prinesita jo domov.' seli sva šli po srnico, k i je s sredi poti kot okamenela. ™ sli sva jo domov in jo kri* 1 1

mlekom iz s tekleničke. Lep 0

skrbeli zanjo. Vso mlado s° in sadike paprike na vrtu ) \ na pospravila v želodček. P 0 ^ je dobila lepo rjavo barvo ij1^ zno poleti je zapustila l e ž i ^ koči za hišo in odskakljala^ bodo.

Tadeja Marko , 6. b r. OŠ Davorina Jenka Cerk»r

N a R u p i P r i novinarskem krožku

šli na Rupo. Po poti smo * veliko zanimivega. Steze sp

Tek 1- !

* !

3. !

TE

Vse

Vf

Od Po

Pi

blatne. Sneg se topi, za njrtf

§rihaja pomlad. Prišli smO orlijevega mlina. Stali siflj

mostu in metali kamenje v ^ Hodi l i smo po travniku in li naravo. Travnik dobiva ze^ oblačilo. Iz zemlje pa poga^jj spomladanske cvetice. smo se vrni l i umazani in u O T

ni od hoje.

Gorazd Kavčič, 2.af-OŠ Simona Jenka, D E Center

1 22. MARCA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, BANKA SPOROČA, KRIŽANKA 7. STRAN @ ® [ ^ S I » I E J I G L A S

TELEVIZIJSKI SPORED fJOTA, 23. marca

' v r o č i l a - Otroška matine-Ponovitve oddaj: 8.05 J. Ri-

1 (5j^ana, mala opica - Nana i J*«« - 8.20 N. Grafenauer: i p o t i v a - 8.35 Gradimo j ^ Ziv žav - 8.55 Ciciban

L in 2. del - 9.20 Pe-g^P - 9.50 Miti in legende -2°Potamski miti: Ep o Gil-

L del - 10.05 Periskop Čudeži narave: Nena-

I bilja iz živalskega sveta i ^--Kragujevac: Odhod šta-Jr Radosti,"prenos Beograd -E/j ^ i č e v a n j a o 1

™°> ponovitev 4. dela dok

Edvardu •lju: Srečanje s prihod-

F H Haf-v odmoru

^Jl*-12.50 Ljudje in zemlja -J? Poročila - 15.50 Deček s [ij^mi, avstralski mladin­i h " 17.00 Šagac: Rokomet ^•»etaloplastika i^5 r ^ a r prenos,

i^gandna oddaja - 18.35 Boj ^|3stanek: Čedna roparja, E**ka dok. serija - 20.00

litot J °Plin, ameriški film -StoL?^8 1 0 tedna " 2 2 0 0 V i " J*^ba - 22.45 Poročila jjtoiki II. TV mreže i Jest - 13.45 Balada Ma-L U l t ' tunizijskočeškoslovaški

i W 1 5 1 5 Bordeaux: EBU, mladih talentov - 16.10

J*1* gaj, romunski mladin-«lm - 17.40 Nepokorjeno

.. L del TV nadaljevanke -oflfH N a r odna glasba - 19.30

jj^vnik - 20.00 Mini show -iS 9?kumenti našega časa -

f . Poročila - 21.20 Športna * - 21.45 Zgodbe i/za vrt-fraje, 1. del vzhodnonem-nadaljevanke - 22.35 Poe-

program 1C.' ' v šoli - 11.00 Kraguje-

lf ^ ° d l l<»d štafete mladosti, »< h r » " 1 3 ' 4 5 Sedem I V dni -I isk W o z a i k - 16.15 Narodna

f? a - 16.45 Poročila - 16.50 *oledar - 17.000 Rokomet -

0*K£ loPlastika : FH Hafnarf-Hiar. prenos - 18.25 Turisti-

,j panoptikum - 19.30 TV i k ' 2 0 0 0 B r a t Sherlocka

•V v T S a - angleški film - 21.45 HJd a nevnik - 22.00 Za konec

NEDELJA, 24. marca 8.30 Poročila - Otroška matine­ja: 8.35 Živ žav - Risanke, Smrkci - 9.25 Grizli Adams, po­novitev ameriške nanizanke -9.55 R. Castellani: Življenje Verdija, ponovitev 8. dela itali­janske nadaljevanke - 11.10 Pesmi in plesi iz Filipinov, od­daja TV Skopje - 11.35 625 - od­daja za stik z gledalci - 11.55 Propagandna oddaja - 12.00 Pod lipo, prenos s Starega trga pri Slovenjgradcu - 13.30 Poro­čila - 14.20 Mostovi - 14.50 S. Sremac: Pop Čira in pop Spira, zadnji 3. del nadaljevanke TV Beograd in TV Novi Sad - 16.15 Poročila - 16.20 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper - 17.15 Čas morilcev, francoski film (ČB) - 20.00 Ge­niji ali genijalci: Maščevanje, 5. del TV nadaljevanke - 21.00 Beseda da besedo - Pogovor s Helmutom Recknaglom -.21.30 Športni pregled - 22.00 Poročila

Oddajniki II. TV mreže 8.50 Test - 9.05 Oddaje za J L A in Peklenski otok, jug. film -14.30 Test - 14.45 J . Haydn: Stvarjenje sveta, oratorij -16.00 Split: PJ v vaterpolu -POŠK Brodomerkur : Partizan, prenos - 17.00 PJ v rokometu (Ž) Budućnost Titex : Radnički, prenos, v odmoru.. . - 18.25

Dediščina za prihodnost, odda­ja iz kulture - 19.10 Prometni krog - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moja Domovina, dokumentar­na serija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 TV kinoteka: Plavi angel, nemški film

TV Zagreb I. program 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska od­daja - 13.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja - 13.30 Govorimo o zdravju - 14.00 Na svoj način, glasbena oddaja -14.15 Proti vetru, 5. del avstral­ske nadaljevanke - 15.05 Ne­deljsko popoldne - 17.20 Živali

'so svobodne, ameriški film -18.55 Smrkci - risanka - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Ljubezen­ske zgodbe, TV nadaljevanka -21.00 ZOI in beli svet, reporta­ža - 21.30 Športni pregled -22.00 TV dnevnik

PONEDELJEK, 25. marca 8.45 TV v šoli - 17.25 Poročila -Spored za otroke: 17.30 Maček Muri in muca Maca, musical -18.10 Kostja, portret ilustrator­ja Kostja Gatnika - 18.25 Po­dravski obzornik - 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade - 20.05 H. Arnow: Rezbarka, 3. zadnji del ameriške nadaljevanke - 21.00 Aktualno - 22.05 TV dnevnik II

Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor (sa­mo za LJ 2) - 19.00 Indirekt, od­daja o športu - 19.30 TV dnev­nik - 19.55 Lačnim otrokom Etiopije, prenos prireditve -21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Dinastija, 39. del ameriška na­daljevanke - 22.10 Hit meseca (do 22.55) T V Zagreb I. program 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Kolesar v prometu, Za uči­telje, »Kažuni« v južni Istri -17.30 Poročila - 17.35 TV kole­dar - 17.45 Zgodbe iz davnine, otroška oddaja - 18.00 Nepo­membno in pomembno, otro­ška serija - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Pavlovič: Vzemi, pa boš dobil, drama - 21.15 Meri-diani, zunanjepolitična oddaja - 21.45 Izbrani trenutek - 21.50 TV dnevnik - 22.10 Ev avtor, en film TOREK, 28. marca 8.55 TV v šoli - 16.05 Šolska TV: Vojna proti združenim okupa­torjem in kvislingom - 17.25 Poročila - 17.30 Trio kitar, 3. oddaja - Spored za otroke: 18.05 Miti in legende: Mezopo-tamski miti: EP o Gilgamešu, 2. del, nanizanka TV Beograd -18.20 Propagandna oddaja -18.25 Dolenjski obzornik - Spo­red za mlade: 18.40 1555 Igorje-vih dni, dokumentarni film -20.05 W. Shakespeare: Hamlet, predstava Mestnega gledališča

RADIJSKI SPORED SOBOTA, 23. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - OPZ OŠ »J. B. Tito« — Domžale, vodi Metka Pihler - 10.25 Lahka glasba -11.05 Svetovna reportaža -11.30 Srečanja republik in po­krajin - 12.10-14.00 Naši poslu­šalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama -15.10-15.25 Popoldanski moza­ik - 16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepoliti­čni magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene

mladine Slovenije - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Li ­terarni nokturno - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba -

NEDELJA, 24. marca Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 10.05 Nedeljska mati­neja - 11.00-13.00 Naši poslu­šalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humo­reska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska repor-

•d

RAZPIS M s d š o l s k e g a tekmovanja za najboljše likovno, literarno in fotografsko delo.

J ^ E L E Ž B A j e ^ o v a n j a se lahko udeleži jo:

" s kupina : p redšo l sk i otroci v okviru programa v vzgojno-varstvenih organi-2 zacijah

" l u p i n a : učenc i osnovnih šol v okviru š o l s k e g a programa ali posameznih o krožkov

• skupina: dijaki srednjih šol v okviru š o l s k e g a programa ali posameznih v krožkov T E M A Tem •

ma je tudi letos prosta; ude leženc i tekmovanja si jo torej izberejo sami. V °)ih literarnih, likovnih in fotografskih prispevkih naj bi avtorji razmišljali pred-

5 e m o sebi in o vsem, kar jih obdaja. V R S T A IZDELKOV ^'kovna dela: ^ Poljuben material in tehnika (slika, grafika, plastika, keramika, tapiserija, le-V Pljenka, mozaik)

Pn' likovnih delih naj format ne presega velikosti 80 x 80 cm. Merama dela: £ Proza (poljuben spis, basen, humoreska, čr t ica, potopis)

Pesmi (pr i ložnos tne , lirske, pripovedne) L kratki dramski prizori R o t ogra f ska dela:

fotografija ^ diapozitiv

* T . IZDELKOV p^delek, k rožek ali razred lahko pošl je največ tri literarne prispevke, število

slanih likovnih in fotografskih del ni omejeno.

^ODATKI O UDELEŽENCU £ jme, kraj in naslov šo l e ali vzgojno-varstvene organizacije, jj. 'rne in priimek avtorja, leto rojstva in razred ^ 'me in priimek vzgojitelja, učitelja ali mentorja

° d d e l e k , k rožek ali razred, v okviru katerega je bilo delo izdelano

NAGRADE ^kovna dela:

g r a j e n a bodo po tri najboljša v vsaki starostni skupini

L i t *rarna dela: g r a j e n i h bo š > s t najboljših del v drugi starostni skupini in tri dela v tretji sta­k n i skupini

P o t o g r a f s k a dela: grajena bodo po tri najboljša dela v drugi in tretji starostni skupini

°deljenih bo torej 24 enakovrednih nagrad, ki jih prejme šola , krožek ali ra-®d, v okviru katerega je avtor sodeloval na m e d š o l s k e m tekmovanju. Vred-st posamezne nagrade je 2.000 din.

i

I

IN N A S L O V J ' spevke pošljite na naslov: Ljubljanska b

a n J . Ces ta J L A 1, najkasneje do 6. maja 1 banka, Temeljna banka Gorenjske,

985.

gmg ljubljanska banka w Temeljna banka Gotenjske

taža - 16.20 Pogovor s poslušal­ci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radij­ska igra - 19.45 Glasbene raz­glednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program -glasba

PONEDELJEK, 25. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihal­ne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz na­ših krajev - Iz naših sporedov -13.50 Ponedeljkov Križemkraž

14.05 V gosteh pri zborih ju­goslovanskih radijskih postaj -14.30-15.25 Popoldanski moza­ik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča -20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Češka filharmonija in dirigent Karel Ančerl - 22.50 Literarni noktur­no - 23.05 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba -TOREK, 26. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glas­benih šol - 9.05 Glasbena mati­neja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Da­nes smo izbrali - 12.30 Kmetij­ski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz na­ših krajev - Iz naših sporedov -13.45 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vr­tiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotoč­ja (prenos iz studia radia Mari­bor) - 18.45 Glasbena medigra -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glas­benih revijah in tekmovanjih -21.05 Radijska igra - 22.30 Slo­venski pevci zabavne glasbe -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Vodomet melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba

SREDA, 27. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 10.05 Rezervira­no za . . . - 10.40 Lokalne radij­ske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate - 11.35 S pe­smijo po Jugoslaviji - 12.10 Ve­liki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob iz­virih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz na­ših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od me­lodije do melodije - 14.05 Raz­mišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski moza­ik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + EP -18.00 Uglasbene pesmi Otona Župančiča - 18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -20.35 Med suitami Johanna Se-bastiana Bacha - 21.05 Modest Musorgski - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in anglešči­ni - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor -

Ljubljana - 22.45 Integralia, od­daja iz kulture - 23.45 Poročila

Oddajniki II. TV mreže 15.25 Visoko: Nogomet - kvali­fikacije za EP (mladinci) Jugo­slavija : Luksemburg, prenos, v odmoru . . . - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 27. marec, doku­mentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Vče­raj, danes, jutri - 21.05 Čas podvigov, dokumentarna odda­ja - 21.50 Moslavina, izobraže­valna oddaja (do 22.20) - Opom­ba: Košarka - prva tekma II. kola končnice

TV Zagreb I. program 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Glamoč, Ne pozabi: Mari­jan Krajačič - 17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja TV Novi Sad - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 27. marec, doku­mentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dialogi, notra­njepolitična oddaja - 20.45 Žre­banje lota - 20.55 Festove pre­miere: Vozi naprej, ameriški film - 2.35 TV dnevnik

SREDA, 27. marca 9.00 Test - 9.15 TV v šoli -16.00-23.30 Teletekst RTV Lju­bljana - 16.15 Poročila - Spored za mlade: 16.20 Lovska zgodba, 2. del nadaljevanke - 16.55 Jaka Judnič: Užaljeni Tolovaj - 17.10 Obalno-kraški obzornik - 17.25 Zenica: Nogomet - kvalifikacije za SP, Jugoslavija : Luksem­burg, prenos, v odmoru propa­gandna oddaja in risanka 20.05 Svet na zaslonu - 20.50 Majhne skrivnosti velikih ku harskih mojstrov - 21.00 Film tedna: Smrt v Benetkah, itali janski film - 23.15 TV dnevnik II

Oddajniki II. TV mreže 15.50 Test - 16.05 TV dnevnik 16.25 Sokoli, otroška serija 16.55 Družinski magazin - 17.25

Zenica: Nogomet, Jugoslavija : Luksemburg, prenos, v odmoru premor - 19.30 TV dnevnik -20.00 Glasbena dogajanja -20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Življenje in ne film, dokumen­tarna serija - 21.50 6. zagrebški sejem jazza - 22.40 Povodi in sledi, oddaja iz kulture

TV Zagreb I. program 8.30 TV koledar - 8.45 Sokoli, otroška serija - 9.15 TV v šoli -10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 16.00 Videostrani -16.10 Poročila - 16.15 TV kole­dar - 16.25 Sokoli - 16.45 Dru­žinski magazin - 17.25 Zenica: Nogomet, Jugoslavija : Luk­semburg, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko in po­govor na temo: O družini ob ju­goslovanskem filmu Ali se spo­minjaš, Dolly Bell - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 28. marca 8.45 Test - 9.00 TV v šoli -15.55-22.35 Teletekst RTV Lju­bljana - 16.10 Šolska TV: Vojna proti združenim okupatorjem in kvislingom - 17.35 Poročila Spored za otroke: 17.35 J . Ribi­čič: Nana, mala opica: Novo ži­vljenje - 17.50 Portret Načeta Simončiča - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Dolenjski obzor­nik - 18.40 Čas, ki živi: Prva vlada DFJ (Demokratične Fe­derativne Jugoslavije), oddaja TV Zagreb - 20.05 Tednik -21.15 A. Mnouchkine: Moliere, 3. del francoske nadaljevanke -22.20 Tv dnevnik II

Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Jelenček, otroška serija -18.15 Znanstveni magazin -18.45 Mali, veliki svet, doku-mentarno-zabavna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večni klic, 2. del sovjetske nadalje­vanke - 21.10 Poročila - 21.15 Gibljive slike - 31. festival do­kumentarnega in kratkome-tražnega filma - 22.15 Opre ro­ma - pamet v roke, ko bo v dru go ustvarjal svet, dokumentar ni film

TV Zagreb I. program 8.15 TV koledar - 8.30 Jelenček, otroška serija - 9.00 TV v šoli -10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 16.25 Videostrani -16.35 TV v šoli: Kako nastane gledališka* predstava, Veliko pristanišče, Na brazdah življe­nja - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Jelenček, otro­ška serija - 18.15 Znanstvt ni mozaik - 18.45 Mali veliki svet, dokumentarno-zabavna oddija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mo­nitor - politični magazin - 21.05 Kvizkoteka - 22.15 TV dnevnik PETEK, 29. marca 8.45 TV v šoli - 17.15-00.20 Tele­tekst RTV Ljubljana - 17.30 Po­ročila - Spored za otroke: 17.35 Obisk v mestu Živ žav - 17.50 Grizli Adams, ameriška nani­zanka - 18.25 Obzornik lju­bljanskega območja - 18.40 Mladostnik: del družbe, 3. del izobraževalne serije - 20.05 Pri­čevanja o Edvardu Kardelju: Žetev, 6. del dokumentarne se­rije - 20.45 Ne prezrite - 21.00 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka - 21.50 TV dnevnik II - 22.05 Ubijanje se­stre George. ameriški film Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Mama, ata in jaz, otroška oddaja - 18.15 Ljudje pripove­dujejo, izobraževalna oddaja -18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz koncertnih dvoran - 21.50 No­čni kino: »Kriminalka«, franco­ski film TV Zagreb I. program 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Angleščina, TV berilo -17.30 Poročila - 17.35 TV kole­dar - 17,45 Mama, ata in jaz, otroška serija - 18.15 Ljudje pripovedujejo - 18.45 Zabavno­glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gansterska kronika - 13. zadnji del ameri­ške nadaljevanke - 20.55 Jazz koncert orkestra RTV Ljublja­na s solisti - 21.55 TV dnevnik -22.10 Kulturni magazin

N A G R A D N A K R I Ž A N K A

Rešitev nagradne križanke z dne 15. marca: prelom, Rivera, omenek, terasa, Ist, TL , CK, NA, Reunion, los, Orsk, Imam, Trimo, Dar Es Salam, Angola, ČO, Do, Avar, DA, svoboda, Erato, ivar, Čikola, Ars, enakonočje, kan, Kanaan.

Prejeli smo 163 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din)prejme Slavko Pajntar, Tržič, Ročevnica 51, 2. nagrado (150 din) prejme Sašo Porenta, Škofja Loka, Sv. Duh 62, 3. nagrado (100 din) prejme Milka Bebar, Sp. Bitnje 15, Žab-nica. Nagrade bomo poslali po pošti.

Rešitev nagradne križanke pošljite do 27. marca do 9. ure na naslov: CP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.

G L A S 8. STRAN petek, 22. marca 1985 REPORTAŽA

Prešernov zbor in Lipar odlično zapisana v orovsl Nepokvarjenost, želja po prepevanju, druženju in uspehu, predvsem pa navezanost na pesem, ki se je ohranila do današnjih dni ter Petrov lep pristop do vsakega pevca je botrovalo velikim uspehom pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, pravi glasbenik Janez Foršek iz Kranja. Podrobno je opisal delovanje zbora, osvetlil njegov pomen in umetniško poslanstvo.

• Zakaj ste se lotili pisa­nja?

A k a d e m i j a za glasbo v L j u ­b l jan i želi zbrat i vse podatke o pevsk ih zbor ih , k i so delovali takoj po osvoboditvi i n k ro j i l i pevsko s p l o š n o kul turo š i r še ­ga o b m o č j a . T a k š e n zbor je b i l m o š k i pevski zbor France Pre­š e r e n iz K r a n j a , k i ga je od njegove ustanovitve maja 1945 do jubi le jnega koncerta leta 1975 vodi l Peter L ipar , zbor pa je deloval p r i k ran j sk i glasbe­n i šoli . Doslej so obstajale le k ron ike , k i j i h h ran i k ran j ska enota zgodovinskega arhiva . Največj i problem je b i l , p r i t i v st ik s pevci, k i še žive i n so sploh hoteli odgovarjati. Naj­več podatkov sem dobil pr i H a l k i K l e m e n č i č e v i , ustanovi­tel j ici ž e n s k e g a zbcra , k i je deloval v okv i ru P r e š e r n o v e g a zbora, p r i pevk i F a n i Ge r l i c a iz Kran j a , p r i J o ž e t u Draksler -j u v Bri tofu, ve l iko gradiva je h ran i l a vdova Janeza G r a š i č a . O b i s k a l sem glasbenike, k i so s Pe t rom L i p a r j em akt ivno so­deloval i , predvsem Egona K u -neja, S l avka Mihe lč i ča in Ra­dovana Gobca.

• Pisanja ste se lotili ver­jetno tudi zaradi vašega odno­sa do tega zbora?

"Velikokrat sem ga s l išal , vedno, še kot otrok, sem ime l do njega spošt l j iv odnos. Tud i zato, ker je v zboru pel moj svak, baritonist Franc Lesko-v š e k , k i je kasneje postal operni pevec. V zboru je pel te­žje so l i s t i čne parte. Z glasbo se ukvar jam od rane mladosti , prav svak me je navajal na pe­tje in me s k u š a l speljati na

pevsko pot. V e n d a r sem b i l bolj pianist kot pevec, petje pa sem občudova l . N a koncu pa sem postal zborovodja, L i p a r m i je b i l vedno v p o m o č . K a ­dar sem ime l t e ž a v e , m i je vedno svetoval, vedno je to od srca povedal.

# K a j je L i p a r pomen i l za K r a n j ?

L i p a r je ne samo za K r a n j predstavljal avantgardo glas­benega ustvarjanja i n pou­stvarjanja in P r e š e r n o v zbor je b i l pojem v jugoslovanskem mer i lu . Spomni t i se velja, da je b i l ustanovljen le š t i r i n a j s t dni po osvoboditvi, n a t a n č n e j e 20. maja 1945,in je na z a č e t k u ime l 44 pevcev. V g lavnem so b i l i to verz i ran i pevci , k i so pe­l i v predvojnih ku l tu rn ih dru­š tv ih . Že čez leto dn i je imel s ind ika ln i m o š k i pevski zbor France P r e š e r e n , kakor se je s p o č e t k a imenoval , koncert, k a k r š n e g a bi s i še danes želel mars ika te r i m o š k i pevski zbor. Pe l i so R o ž m a r i n F rana G e r b i č a , Serenado E m i l a A d a ­m i č a in Vabi lo Davor ina Jen­k a . Š e danes so to pesmi, k i predstavljajo most od ljubi­teljskega k že skoraj profesio­na lnemu petju.

• Od z a č e t k a so tprej ne­goval i profesionalnost?

Nj ihova zagnanost ni pozna­la meja. Pevci so m i povedali, da je imel L i p a r ve l iko potr­pljenja z mlad imi , nov imi pev­c i . N a r o č a l j i h je uro a l i več pred vajo zbora. Vaje so imel i š t i r i k r a t na teden, k\\fub temu da so se v majhni sobici glas­bene šole kar duš i l i . V zboru je bilo ve l iko od l i čn ih pevcev, ne­

kater i , kot Janez Bole i n F ranc L e s k o v š e k , so postali znani g lasbeniki .

• K a t e r i so b i l i prv i večji uspehi zbora?

Ob stoletnici P r e š e r n o v e smrt i se je zbor pre imenoval v m o š k i pevski zbor France Pre­š e r e n , nakar so s ledi la prva d a l j š a potovanja po Jugoslavi­j i . V petdesetih let ih je b i l zbor že znan po Sloveni j i , tudi po Jugoslavi j i . L e p i v t is i so pr iha­j a l i iz Makedoni je , kjer so ime l i koncerte v Š t ipu , Zletovu i n T i tovem Velesu . P r i š l a je p rva m a n j š a k r i za , nekater i pevci so odšl i . Vendar je zbor leta 1951 med 1.064 ljubitelj­s k i m i skup inami dosegel prvo mesto, nov polet pa m u je dal koncert 25. apr i la 1951 v Slo­vensk i f i lharmoni j i .

# Vendar je P r e š e r n o v zbor svoj ustvarjalni v r h d o ž i ­ve l kasneje.

Š e večji polet je zbor doživel leta 1960 ob 900-letnici mesta K r a n j in leto kasneje ob 20-le-tn ic i vstaje slovenskega naro­da, ko so peli G o b č e v o R d e č o kantato. N a r e p u b l i š k i revi j i v M a r i b o r u je zbor nastopil že v t reh zasedbah, kot ž e n s k i , me­š a n i in m o š k i zbor. Le ta 1962 je zbor pel v Z e m u n u in No­vem Sadu, prejel je slovensko P r e š e r n o v o nagrado. Vseskoz i pa je vel iko snemal za radio, tudi po devetkrat na leto. Zbor je b i l p a č avantgarden, pel je novosti , k i so j i h p isa l i L ipar , B u č a r , S imoni t i , delno tudi, ka r je napisal Blaž Arn i č . Na­stopi po Evrop i so se začel i le­ta 1964. Najprej v I tal i j i i n Nemči j i , od koder so pr ihaja l i

GORENJSKA KORENINA

Vedrina in optimizem sta ostala Prvo leto članstva v Društvu inva­lidov me je na pomlad obiskala delegacija društva z darilom in cvetjem, misleč, da me, težkega invalida brez roke in noge, dobe v postelji. Kako so se začudili, ko sem jih pozdravil s strešnega sle­mena, kjer sem sosedu pomagal pri delu na ostrešju,

Duplje — Tole anekdoto rad pove Peter Jošt, k i je v obratni n e s r e č i pred 29 leti izgu­bi l desno roko i n nogo. S protezo se sicer malce okorno p remika , vendar m u na p rv i pogled n i h č e ne bi pr ip isa l , da je stoodstotni inva l id prve kategorije s t e žko telesno okva­ro. D a t a k š e n inva l id sodi v posteljo, so pred leti m i s l i l i tudi tova r i š i v d r u š t v u , k i so ga le prvo leto obiska l i z misl i jo , da m u p r e ž e n e j o m o r e č o samoto. Pr ihodnje leto so že vedeli , da ga lahko dobijo na sosedovi strehi, kjer vneto t e š e o s t r e š j e , na z idarskem odru a l i pa ga sploh n i doma, ker gre s kolesom rjo opravkih . P r i č u j o č e g a zapisa ob lepem vre­menu ne bi bilo, saj bi Petra zvabilo v sadov­njak k obrezovanju jablane. Tako pa je ste­k e l razgovor z m o ž e m , k i je resda brez roke i n noge, toda vedr ina in op t imizem iz mlado­sti sta m u ostala.

»26 let mi je bilo, ko sem v nesreč i izgu­bil roko in nogo,« se spominja. »Sosed mi je rešil življenje. Že pet mesecev po nesreči sem shodil, naslednji mesec pa sem se peljal s kolesom. N o ž n a proteza mi je malo na­gajala, vendar sem se hitro spet nauči l kole­sariti. Danes mi je kolo, ki sem ga kupil kmalu po nesreč i , zvesto pomagalo. Z njim opravim vse bl ižnje poti.«

Pet ra J o š t a razen na strehi, v j ab lan i a l i na kolesu lahko dobimo vsepovsod. Pred z i ­mo je b i l med m o ž a k i , k i so kopal i j a rke za kanal izaci jo v Dupl jah . Doma je nekaj zem­lje, k i jo obdeluje brat, vendar i m a Peter ve­selje s kmeti jo i n rad mars ikaj postori . Otro­k o m pomaga zidat i . Poznajo ga kot akt iv is ta v kra jevni skupnost i , zlasti p r i R d e č e m k r i ž u .

Zaradi transfuzije, ki sem jo bil d e l e ž e n ob nesreč i pred 29 leti, se čut im do lžnega darovati kri,« p ravi . »Zato tudi delam pri R d e č e m križu že 18 let.«

Največ veselja pa Pe t ru J o š t u nudi nje-v gov poklic , tesarstvo. Č e p r a v je kazalo, da

zaradi n e s r e č e v mladost i ne bo n ikdar več popri jel za oblic, i m a še danes v kotu g a r a ž e tesarsko delavnico i n rad pomaga vsako­mur, k i potrebuje tesarja. P red leti so m u zaradi tega še groz i l i , da mu bodo vzel i po­kojnino. P a je Peter J o š t v p r a š a l svojega zdravnika , kako je s tem. »Ti kar delaj,« mu je dejal. Bomo imel i vsaj mi manj dela s te­boj.« Res je. Peter J o š t je zadovoljen, zdrav, veder, p r e š e r e n , toda le>če dela. K a k o r hitro ga vreme ujame med š t i r i stene, začu t i bole­č ine .

Š e ena zasluga gre Petru J o š t u : vzgojil je čudovi to d r u ž i n o . V s a leta, k i j i h je zaradi inval idnost i prebi l doma, se je ve l iko posve­čal otrokom. Š t i r i ima : Francko , Bojana, Me tko in Petra. Danes se Pet ru in žen i bo­gato obrestujejo ure, k i sta j i h prebi la z otro­k i . P r i d n i so, radi delajo, v šoli so se pridno učili . Danes so vs i že pri k ruhu . V s i se ukvarjajo tudi s š p o r t o m . Bojan je profesor telesne vzgoje. M e t k a in Peter sta ak t ivna š p o r t n i k a , M e t k a v s m u č a r s k i h tekih, naj­mla j š i Peter v k l a s i čn i kombinaci j i . Oče j i ­m a je izdelal l ične lesene okvire , v katere sta obesila kolajne, mize se šibi jo pod poka­l i . Peter je res lahko ponosen na svojo druž i ­no.

Ob tem je Peter J o š t lahko pozabil na bo­leč ine , na invalidnost , na t e ž a v e in skrb i . Za­dovoljstvo mu v č a s i h zagreni odnos nekul­tu rn ih l judi . N a avtobusih s r eču j e mlade lju­di , k i ne oziraje se na ji jegovo inval idnost b r e z b r i ž n o sedijo na svojih prostorih, med­tem ko on stoji poleg. Temu, da se včas ih otroci ve l i k ih oči ozirajo za n j im al i m u k a k a v a š k a klepetulja n a v r ž e , k a k š e n r evež da je, se je že davno pr ivad i l .

K a j od ž ivl jenja še p r i čaku je? »Da bi še naprej dobro hodil. Da bi si

otroci ustvarili s rečne družine . Da ne bi bilo bolečin.« Sk romne žel je , k a k r š n o je bilo vse ž ivl jenje Petra J o š t a . Upajmo, da se bodo u resn ič i l e !

D. Z. Žlebir

dobri odmevi. Dobro so se odrezal i na koncer tu v Beogra­du ob 50-letnici smr t i Stevana Mokran jca , kjer so peli njego­vega A k a t i s t a i n Lipar jevo Zeml ja govori . Le t a 1965 so i m e l i nekaj zelo uspel ih kon­certov v Holand i j i . Leto kasne­je so v i ta l i janskem Seghizzi ju dosegli prvo mesto. Zbor je ime l vedno do lgo ročno usmeri­tev, pevci so koncerte zahteva­l i kot mot iv .za dobro delo. Le­ta 1967 so imel i koncerte v A n ­gl i j i , Ho land i j i i n na Č e š k e m .

Po oceni k r i t i ke je zbor leta 1970 programsko dosegel v r h svojega ustvarjanja. Nastopal je v t reh zasedbah, v sporedu je ime l skladbe od Ga l lu sa do zadnj ih novosti, kot so bile pe­s m i Gabr i j e l č i ča , Ukmar j a , Srebotnjaka. Ocena v idn ih glasbenikov, kot so Gobec, G a -br i je lč ič in še nekater i drugi , je b i l a enotna: »Lipar je v vsem povojnem obdobju nosil t e ž k o breme za napredek slo­venske zborovske ustvarjalno­sti i n kul ture . K o t . u č e n e c S l a v k a Osterca n i zapadel ce­nen im in izhojenim glasbenim pr i jemom, pač pa je nepresta-

Zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Petrt

no teži l k i skanju novih kom­pozic i j sk ih pri jemov, č e p r a v mnogokrat za ceno svoje oseb­ne popularnosti . Nesporno je

dejstvo, da je njego^ delo z zborom Fr< ren v r az l i čn ih sesW vi lo dir igenta in s

O PETRU LIPARJUSO REKLI: EGON K U N E J : »Pe te r je b i l kot dir igent zelo natan­

čen . Njegovi mah i niso b i l i ve l ik i , p a č pa n a t a n č n i in tako delo se je o d r a ž a l o tudi na petju zbora. Preciznost in estet­sko d o v r š e n e kretnje sta b i l i njegova odl ika . V Cel ju je ime l lep uspeh, saj je P r e š e r n o v zbor iz K r a n j a takrat ve­l ja l za enega na jbo l j š ih zborov, morda na jbo l j š ega v okv i ­ru Svobod.

Glede interpretacije se je dokaj zvesto d rža l parti tu­re. Včas ih so pr i izvedbi nastal i m a n j š i problemi in je ved­no rad p r i s luhn i l pobudam, kako b i k a k š n o mesto izpel jal bolj pevno in t e k o č e . Tak ra t smo peli Par t izanovo slovo na besedilo Mate ja B o r a K o bom od doma šel . Nekaj m i tu n i všeč , sem m u dejal. K m a l u sva n a š l a pravo reš i t ev . Sp loh se m i zdi ta pesem ena najbolj dož ive t ih Pet rovih skladb.

Glede izb i ra programa smo imel i p rva povojna leta p r ib l i žno vs i enake probleme. Razen A d a m i č a i n Tomca smo pel i p a č tisto, ka r so napisal i L ipa r , S imoni t i , B u č a r i n Mihelč ič . Z g i m n a z i j s k i m zborom smo radi prepevali Lipar jevo N a Posavju. Danes se njegova dela čes to izvaja­jo, ne več i n ne manj kot dela drugih skladateljev, vendar žal , premalo.

N a š e zadnje, res veselo s r e č a n j e , je bilo ob njegovi 60-letnici, saj smo vs i is t i l e tn ik i in smo praznoval i v Ce­l ju, L jubl jan i i n Kran ju .«

Ml*?

195

b0 "Por

S L A V K O 1945 na p e d a g o š Gogala . O d leta na kater ih je teki* Izdelali smo si pri" kvali tetno rast zT benopo l i t i čn ih 3. pristop k novi hodna pripravljen 1!* 1

ž a b n o s t , k i pa naj^* osnova.

Osredo toč i l s*1

sko pol i t iko. L ipa t i l , vsaj v muzikal p isa l v najnovej^ vk l jučeva l tudi t so imele p r e v e č t& ren j i h je zato la 1

š tev i lčnos t i zbora nosti . O vsem te za ž e n s k i , m o š k i

.^Rarja med na jzas luž -na jv idne j še glasbene

Slovenije i n Jugoslavi-

Se s r eča l a 20. maja a je vodil dr. Stanko

. ^ naš ih .kongresih' , [^Ovski problemat ik i . " Pot za nemoteno in

r a pris tojnih d ruž-forvjogramska pol i t ika ,

°° r azloži tev in pred­oru naj vlada dru-"fialnost, 5. f i n a n č n a

Uparjevo program-šne pesmi se bo lo­

ki Os t rčev u č e n e c je ; ^ i k i . V program je

6 iše literature, k i ni -Zbor France P r e š e -

JJ v°ljivi ravni , zaradi I ^.Pestrosti in p las t ič -

njegove priredbe

3 >

rfl*Jo

Spomin jam se doval na enem naši" ta vodi l godbo v M* pred godbo in na p ] J

jo ulico.«

x tiru ga je pripove-t ? e k o č namesto oče-> a J korakov p r e v e č

0 r a k a l i vsak v svo-

G o r e n j s k a i n d u i j a j e ] Na Gorenjskem je lani 71.500 zaposlenih v gospodarstvu

ustvarilo 404 milijarde dinarjev celotnega prihodka. To je 65 od­stotkov več kot leta 1983 in 11 odstotkov celotnega prihodka slovenskega gospodarstva, ki je porastel za 64 odstotkov. Tudi izdatki za delo in poslovanje so na Gorenjskem rasli hitreje. Znašal i so 318 milijard dinarjev in so bili za 68 odstotkov višji kot predlani, kar pomeni, da so rasli za 3 odstotke hitreje od re­publ i škega povprečja. To se je poznalo pri dohodku, ki je bil v primerjavi s predlani večji za 56 odstotkov in je znaša l 85 mili­jard dinarjev, njegov de lež v slovenskem dohodku pa je padel na 10,5 odstotkov. Dohodek na zaposlenega, ki je v Sloveniji po­rastel v povprečju za 62 odstotkov in je znašal 1,22 milijona di­narjev, je bil na Gorenjskem večji le za 55 odstotkov in je dose­gel 1,21 milijona dinarjev. Z izvozom je Gorenjsko gospodarstvo ustvarilo 48 milijonov dinarjev ali 11,8 odstotka slovenskega iz­voza. Ustvarilo pa je tudi petino slovenskih izgub.

Po f i n a n č n i h rezul ta t ih je gorenjsko gospodarstvo še vedno nad r e p u b l i š k i m po­p r e č j e m , vendar je d i n a m i k a rast i s l a b š a kot v Sloveni j i , je v torek na posvetu gorenjske­ga po l i t i čnega ak t iva komenti­ra l podatke iz z a k l j u č n i h raču­nov gospodarstva za lani di­rektor kranjske p o d r u ž n i c e S D K Franc Podjed. Goren jska izgubl ja prednost, kar prav go­tovo ni dobro, ker tudi celotna Sloveni ja zaostaja v razvoju. Proizvodnja na Goren j skem je draga, zato se zn ižu je ekono­m i č n o s t , vse manj denarja je na voljo za obnovo i n razš i r i ­tev zmoglj ivost i , inf laci ja poži­ra denar za obratna sredstva, vse več dohodka gre za obresti in druge izdatke in povečuje jo se izgube. *

Drage surovine in energija večajo izdatke

P r i h o d k i od izvoza so v Slo­veni j i n a r a š č a l i hitreje kot pr i ­hodki z d o m a č e g a trga. Zato se je de lež izvoza v celotnem pr ihodku poveča l za 2 odstot­k a in z n a š a 11,8 odstotka. N a Goren j skem je de lež izvoza v celotnem pr ihodku nekol iko nazadoval, č e p r a v je še vedno večj i kot v Sloveni j i i n z n a š a 12,5 odstotka. S 15 odstotkov

je v K r a n j u zdrsn i l na 13 od­stotkov celotnega pr ihodka . Najniž j i de lež izvoza v celot­nem pr ihodku je na Jesenicah, kjer z n a š a 6,9 odstotka in naj­večj i v Škofji L o k i , kjer je 15,3-odstoten. M e d industr i j ­s k i m i panogami so de l eže iz­voza v celotnem pr ihodku naj­bolj z m a n j š a l i v č rn i metalur­gij i , lesni in obutveni industr i­j i . Pod p o p r e č j e m industrije, kjer je de lež izvoza v celotnem pr ihodku 18,3 odstotka, so v kov insk i , strojni , teks t i ln i i n p a p i r n o g r a f i č n i indust r i j i . V tu r i zmu so z izvozom dosegli 24,6 odstotka celotnega pr i ­hodka. K o m a j omembe vre­den pa je de lež izvoza v kme­tijstvu, g r a d b e n i š t v u , t rgovini i n obrt i .

V nasprotju z izvozom pa so na Goren j skem izda tk i ras l i hitreje od celotnega pr ihodka , medtem ko je b i l a v Sloveni j i

' rast usklajena. K temu je naj­več prispevalo h i t r e j š e nara­š č a n j e cen surovin i n materia­lov za proizvodnjo od izdelkov ter visok porast s t r o š k o v za energijo, k i so b i l i ka r dvakrat večj i kot predlani . Z a energijo je šlo ka r 14 mi l i j a rd dinarjev. K več j im izda tkom so da l i svoj de l ež tudi s t r o š k i neproizvod­n i h storitev, ka r vel ja zlasti za kranjsko obč ino . Zato je eko­n o m i č n o s t poslovanja v po­

p reč ju nazadovala ka, medtem ko je ostala enaka.

Za obresti 14 rt V vseh o b č n a h so '

k i od obresti več ko' i n so znaša l i 7 m i l i r jev. Vendar pa so tudi izdatk i za obr e

zanje pa je še enkra* obresti od kreditov sko gospodarstvo 14 mi l i j a rd dinarjev, s t ih velja opozoriti nesmisla: obresti fi* na vpogled so * (7,5 odstotka), z s k i m obrestovanje pihuje dohodek. Za šlo lani že 16,4 o< hodka. V t rgovini n zanje odštel i 42,9 O' hodka, v elektrop industr i j i 34,2 odsto sk i 25,7 odstotka, v lurgi j i 20,9 odstotka stvu 16,4 odstotka f

Podobno razmerji ča jn ih raz l ikah , č a j n e raz l ike so le ^ ' ^ v n i r n i , ča le , v k ran j sk i ob- f a . l l e , kjer

t ? c l t i V r

celo m a n j š e kot p& ^-.Polovico m a n j š e od po­zi1 i . **• To k a ž e , da je gorenj-je posledica obvez 1

deviz bankam. H i ^ s Podarstvo bolj realno povečeva le n e g a t i ^ razmere na tem po-raz l ike i n so skoraj r

za raz l iko od r so negativne za

Iz poslovn«^ lkJ elovne organizacije obveznosti za n e f <>Cro in druga združe­vanja. Pri tem & l^^nosti posameznih delovnih organ«*' denarja za poslovni sklad. . j \*

V Železarni^ W ° s t a l o 108 milijonov dinarjev, za nerjj ^ bilijonov in za vla­ganja v energe^ l i ^ i e v . V Plamenu je za poslovni skU4 ' ^ . 0 0 0 S din). Za ne­razvite naj bi vK 1 j* v

m ™ druga združe ­vanja 18,9 mM}0: jn» v Poslovni sklad na­menila 3 m i l i « Hj^a obveznost 3,9 mi­lijona in za itd** * *>in.

REPORTAŽA petek. 22. marca 1985 9. STRAN ( ^ J M l S M E n G L A S

na v morovskipreteklosti

ja pod vodstvom Petr»

dejstvo, da je njego delo z zborom Fra

.V Li u t i u * ii«*- • *»ajvianejse giasDent ren v r az l i čn ih šesta] «Slovenije in Jugoslavi vi lo dir igenta in '

]0 ki« rib Jo t

.bo "Po: fon" Prog n f °brj en« *bo

S L A V K O 1945 na p e d a g o š Gogala . O d leta ' na kater ih je te Izdelali smo si pri kvali tetno rast z' benopo l i t i čn ih 3. pristop k novi hodna pr ipravi j ž a b n o s t , k i pa naj osnova.

Osredotoč i l s sko pol i t iko. L ipa t i l , vsaj v muzika^ pisa l v najnovejš '* vk l jučeva l tudi taK I so imele p r e v e č te* ren j i h je zato lai* š tev i lčnos t i zbora! nosti . O vsem ten" za ž e n s k i , m o š k i i"

lftarja med na jzas luž -^aj vidne j še glasbene

• To je b i l torej v rh , potem se je zače l a ž a l o s t n e j š a prete­klost P r e š e r n o v e g a zbora .

K r i z a , k i je pr ivedla do raz­pada zbora, se je zače l a že leta 1972. Zbor je še nastopal, še so potovali , toda t a k š n e kvalitete

n i bilo več . Pevec čut i , kdaj i m a pred seboj izbrano publi­ko, kdaj samo ploskanje ob­č ins tva . Koncer tov pred izbra­no publ iko pa n i bilo več. Le ta 1972 so peli v Mostar ju , ven­dar je b i l koncert manifesta­cij sko obarvan. Turne ja v Ita­lijo pa je tako pevsko kot orga­nizaci jsko zarezala tako globo­ke vrze l i i n nesoglasja med pevci, da so posledice ostale trajne. Rezultat notranje ne­sloge je b i l tako pe reč , da je mora l L i p a r komemorac i j sk i koncert ob dnevu mr tv ih izve­sti s sposojenimi pevci. T a k r i ­za n i b i la več vzgon, kot je b i la p r e j š n j a . Izkor is t i l pa jo je tu­d i novoustanovljeni zbor Iskra, k i je P r e š e r n o v e m u zbo­r u povzroči l tako rano, da se n i mogel več pobrati . V zapis­n i k u 7. decembra 1972 L i p a r pravi , da b i P r e š e r n o v zbor združi l i z zborom Iskra in Sav­s k i m oktetom, toda delati ie

pr ipravl jen pod do ločen imi po­goji, predvsem pa pod zagoto­v i lom, da m u pevci ne bodo obrn i l i hrbta. L i p a r je b i l torej r a z o č a r a n .

# K d a j je zbor d o k o n č n o u t i hn i l ?

Zadn j i č se je zbor pobral le­ta 1974 in pod L ipa r jev im vod­stvom odše l na da l j še potova­nje po Itali j i . Pevcem je dalo. tol iko spodbude, da so pr ipra­v i l i jub i le jn i koncert ob 30-le-tn ic i ustanovitve zbora, kon­cert so ime l i 7. maja 1975 v P r e š e r n o v e m g leda l i šču v K r a n j u . Lipar je nato zbolel, ju l i j a je kot dir igent vskoči l Radovan Gobec. Leto kasneje je z 22 pevkami p o s k u š a l š e Alo jz Ajdič in odšli so v M a r i ­bor, kjer so osvojil i bronasto plaketo. Toda to je bilo tudi vse.

• P r e š e r n o v zbor i m a na ­s lednika .

Danes P r e š e r n o v o ime nosi popolnoma nov zbor, bivši A k a d e m s k i pevski zbor K r a n j . Lepo" dopolnjuje in nadaljuje tradicijo in uspehe, k i pa j i h je v mnogo težj ih oko l i š č inah do­segel prvotni P r e š e r n o v zbor.

M . Volč jak

se s r e č a l a 20. maja je vodi l dr. S tanko

^ a naš ih .kongresih' , "Ovski problemat ik i . Pot za nemoteno i n

r a pr is tojnih d ruž-ramska pol i t ika ,

azloži tev i n pred-ru naj vlada dru-

alnost, 5. f i n a n č n a

j^jparjevo program-šne pesmi se bo lo-

,i : Os t rčev u č e n e c je !J**}jki. V program je

eJše literature, k i n i -2bor France P r e š e -

v °lj ivi ravni , zaradi , Pestrosti i n p las t ič -

^° njegove priredbe

Spomin jam se l " 4 Ju ga je pripove­doval na enem naš#£j~ e«oč namesto oče-

• a J korakov p r e v e č 0 r a k a l i vsak v svo­

ta vodi l godbo v pred godbo in na p' jo ulico.«

R A D O V A N G O B E C : »Zboru France P r e š e r e n sem d i r ig i r a l dvakrat . Septembra 1962 na T rgu revolucije v L jub l j an i in d r u g i č zaradi Liparjeve obolelosti 1. ju l i j a 1975 na proslavi 25-letnice samoupravljanja v tovarni Tek-st i l indus v K r a n j u . Dobro se spominjam izvedbe R d e č e kantate, k i sem jo komponi ra l po na roč i lu zbora na bese­dilo j e s e n i š k e g a pisatelja M i h e K l i n a r j a . K r s t n a izvedba je b i l a 4. ju l i ja 1961 na Pol jani nad Jesenicami . Peter L i ­par je za to p r i l ožnos t zbra l 500 pevcev z vse Gorenjske, zbore skorepetiral i n tudi d i r ig i ra l na slavnostni pr i redi­tvi . S K l i n a r j e m sva sedela v prv i vrs t i . Po k o n č a n i kanta-t i b i mora l i pri letet i avioni in s posebnimi p a d a l č k i metati bonbone med m n o ž i c o . K e r so pr i le te l i prezgodaj in odvr­gl i bonbone, se je t i sočg lava m n o ž i c a zapodila za n j imi in tako sva ostala s K l i n a r j e m edina p o s l u š a l c a ter seveda Peter, k i se je znoj i l z dir igentsko palico. R d e č o kantato so potem izvajal i še nekajkrat , vedno z v e l i k i m uspehom.

Ob p o s l u š a n j u zbora France P r e š e r e n sem ime l vedno zelo dober obču t ek . Š tud i r a l i so zelo lahko in hitro, saj je b i l a v e č i n a pevcev notalna. Zbor je imel izdatne i n č is te glasove v vseh zasedbah. Reagi ra l i so na vsak gib in d i r i -gentovo željo, saj je b i l L i p a r znan po tem, da ni ve l iko mahal . Tud i kot ljudje so b i l i č lan i zbora pri jetni in topli i n v č a s i h zelo d r u ž a b n i . Zbor je už iva l vel ik ugled tako v s lovenskem kot v jugoslovanskem mer i lu .

n d i i p r e č j u nazadovala z' ka , medtem ko je v

ostala enaka.

Za obresti 14 rt V vseh o b č n a h so

k i od obresti več ko1

i n so znaša l i 7 m i l i f jev. Vendar pa so & tudi izdatki za obr e

zanje pa je še enkra* obresti od kreditov 1 sko gospodarstvo 14 mi l i j a rd dinarjev s t ih velja opozoriti nesmisla: obresti n*, na vpogled so z4 (7,5 odstotka), z 4 s k i m obrestovanje#, pihuje dohodek. Za šlo lani že 16,4 o hodka. V t rgovini n zanje odšte l i 42,9 o hodka, v elektrop industr i j i 34,2 odsto s k i 25,7 odstotka, v lurgi j i 20,9 odstotkai stvu 16,4 odstotka f

j e p r e d r a g a n i in gumarsk i industr i j i ter v industr i j i gradbenega mate­r ia la . Najv iš je osebne do­hodke so ime l i delavci , k i so delal i v t u r i s t i čn i propagandi (42.000 din), gozdarji (35.000 din), v elektrogospo­darstvu (33.000 din) in papir-no-graf ični industr i j i (34.000 dinarjev). N a j s l a b š e pa so zasluži l i delavci v elektro-predelovalni industr i j i (26.000 dinarjev), gradbeni­š tvu (24.000 dinarjev), P T T (26.000 din), gostinstvu (26.000 din), obr tn ih stori tvah (22.000 din) i td. Man j denarja kot pretekla leta so v gospo-

Podobno razmerji ča jn ih r az l ikah . P°^ č a j n e raz l ike so le ča le , v k ran j sk i ob celo m a n j š e kot pr* je posledica obvez^ deviz bankam. H i povečeva l e negativ raz l ike in so skoraj

'C^jvnirm, za razl iko od j lJe, kjer so negativne za r^LPolovico m a n j š e od po-^ • To k a ž e , da je gorenj-^spodarstvo bolj realno

razmere na tem po-

4 \

Iz poslovne obveznosti za n*1

vanja. Pri tem ft

delovnih organ» f

sklad. V Ž e l e z a r n ^

dinarjev, za ne«*' ganja v energen' za poslovni ski*". razvite naj bi pl* vanja 18,9 milij 0' menila 3 milijoni lijona in za inf'

M e » o v n e organizacije i n druga z d r u ž e ­

no ^ n o s t i posameznih denarja za poslovni

°stalo 108 milijonov dj" bilijonov in za vla-fcwV*ev- v Plamenu je 4|W.000 S din). Za ne-

> n za druga združe -% V l * 0 s l o v n i sklad na-II). n a obveznost 3,9 *ni-

n * d i n .

Vel ik del dohodka, razen obresti , gre tudi za delovne skupnost i .

Manj za osebne dohodke

Razporejeni osebni dohodki skupaj s sk ladi skupne porabe so v globalu nekol iko prekora­čili resolucij s k i okvi r , č e p r a v je njihov de lež v dohodku pa­del s 45,6 na 43,6 odstotka. Po­p r e č n i osebni dohodek je zna­ša l 27.949 dinarjev in je b i l za 1,3 odstotka višj i kot v Slove­n i j i . Vendar so se v Sloveni j i poveča l i za 52, na Goren j skem pa za 51 odstotkov. V vseh ob­č i n a h so osebni dohodki na­r a š č a l i p o č a s n e j e kot dohodek na delavca. Hi t re je kot doho­dek na delavca pa so poveče­va l i p l ače v elektropredeloval-

Z a skupno porabo — to je za d r u ž b e n e dejavnosti — so na Gorenjskem da l i p red lan i 16,4, l an i pa le 15,5 d r u ž b e n e g a proizvoda. Še bolj pa se je z m a n j š a l d e l e ž za s p l o š n o porabo ( o b č i n s k e p r o r a č u n e ^ . Le ta 1983 je š lo zanje 4,1, l an i pa le 2,8 odstotka d r u ž b e n e g a proizvoda.

T u d i v pr imer javi s S l o ­venijo smo Gorenjc i p r i re­zanju k r u h a d r u ž b e n i m dejavnostim zelo v a r č n i . N a Gorenjskem dela 10,6 odstotka vseh s lovenskih delavcev, k i so zas luž i l i ce­lo neko l iko bolje kot d r u ­god, vendar so za d r u ž b e n e dejavnosti da l i m a n j š i de­lež . Z a zdravstvo so da l i na Goren jskem 9 odstotkov celotne slovenske vsote, za o t r o š k o varstvo 6,4 odstot­ka , za i z o b r a ž e v a n j e 11,5 odstotka, za ku l tu ro 4,5 od­stotka, za raziskovanje 5,4 odstotka, za telesno k u l t u ­ro 11,8 odstotka, za zapo­slovanje 9,9 odstotka i n za socialno skrbstvo 8,3 od­stotka. Skupno za vse de­javnost i pa 7,6 odstotka slovenske skupne porabe.

NAGRAJENEC OBČINE ŠKOFJA LOKA

P a v l e

Š e g u l a Č e d e l a š , k a r i m a š

r a d , s e b r e m e v s l a d ­

k o s t s p r e m e n i

Pavle Š e g u l a je K r a n j č a n . Pod Š k r l o v c e m m u je tekla z ibe lka . Je d ip lomi ran i n ž e ­n i r e lektrotehnike, nekaj manj kot desetletje je že v pokoju. Dve desetletji živi v Skofji L o k i . Letos je ob ob­č i n s k e m p r a z n i k u za svoje d r u ž b e n o p o l i t i č n o delo dobi l malo plaketo o b č i n e Škofja L o k a .

Njegovo d r u ž b e n o p o l i t i ­č n o udejstvovanje se je z a č e ­lo takoj po vojni . B i l je med soustanovitelj i Zveze radioa­materjev Slovenije. P r i tem so m u ve l iko kor is t i le i z k u š ­nje iz part izanov, kjer je b i l radiotelegrafist. Dvajset let je b i l organizator i n ins t ruk­tor.

»Ta organizaci ja m i je p r i srcu, ker je tako t iha i n neo­pazna. Nič h rupa n i oko l i nje, neredi pa ve l iko . Zato m i je ža l , da n i m a m več č a ­sa.«

Druga njegove v e l i k a l j u ­bezen so h r i b i . V gore hodi odkar pomni . N i k d a r n i b i l a lpinis t , le hr ibolazec. V e n ­dar je goram nameni l i n še namenja ve l iko č a s a i n l j u ­bezni .

Le ta 1960 je zače l delati v komis i j i Gorske r e š e v a l n e s l u ž b e . Dve leti kasneje, ko je b i l na Vrš i ču zbor gorsk ih r e š e v a l n i h s l u ž b I K A R , so p r i n a š i gorski r e š e v a l n i s l užb i us tanovi l i komisi jo za plazove.

»Plazovi so postali moja specialnost. M o j kon j i ček . Uvedel pa sem se tako, da sem poiska l vso l i teraturo, i n ve l iko sem tudi prevajal. Najprej sem prevedel p r i ro ­č n i k za vodnike l a v i n s k i h psov. P r a v i l a G R S pravijo, da so č l an i l ahko a lp in is t i . K e r to n i sem, sem se vkl juči l na t e o r e t i č n e m področ ju , kjer je ma lo drugih . Po tem sem prevedel knjigo inž . G o y l a P l a z o v i , sedaj pa p i ­š e m svojo Sneg, led, p lazovi . Nap i sa l sem tudi knjigo Ne­

varnost i v gorah, sodeloval p r i kn j ig i Živl jenje v naravi i n u red i l zbornik G o r s k a re­š e v a l n a s l u ž b . S svojim pisa­njem ž e l i m l judi opozori t i , naj ne hodijo v hribe p r e v e č brezskrbno i n na nevarnosti , k i j i m pretijo v gorah. T r u ­d i m se, da p i š e m razumlj ivo , ker ne p i š e m zase, brez tujk, ke r i m a m o dovolj l ep ih do­m a č i h besed, i n poljudno. V knj ig i Nevarnost i v gorah sem opisa l vrsto svoji i z k u ­š e n j . Tisto, ka r sam dož iv i š , n a j l a ž e o p i š e š . Sicer v č a s i h s l i š im, da z opozarjanjem na nevarnost i le p l a š i m o l judi , vendar n i tako. M i le opozar­jamo, od loča pa vsak sam.«

Pavle Š e g u l a je dvanajst let vod i l tudi komis i jo za od ­pravo v tuja gorstva.

»To delo sem zelo rad opravl ja l i n zelo sem b i l ve­sel , če so uspel i . Dobro je b i ­lo, da n i sem alpinis t i n n i ­sem s i l i l z raven .«

Vrs to let je de la l tudi p r i organizaci j i s p l o š n e g a l jud­skega odpora.

»Ljudje n i č kaj radi ne so­delujejo. Venda r m e n i m , da ' o s ve š č a n j e l jud i z obrambo i n s a m o z a š č i t o l a h ­ko reš i ve l iko ž iv l jenj . Po d u š i sem o d l o č e n pacifist, vendar m e n i m , da se gibanje S L O lahko zelo dobro obre­stuje.«

Objavi l je tudi ve l iko č l a n ­kov, zlast i v P l a n i n s k e m ves tn iku i n Radicamater ju . Z b r a l je ve l iko podatkov iz svetovne l i terature.

»Povsod, k a m o r sem pisa l , kateregakol i avtorja sem pros i l , če l ahko uporab im podatke iz njegove knjige a l i č l a n k a , m i je odgovor i l , d a l ahko nared im, ka r h o č e m . Nek a m e r i š k i avtor m i je od­pisal , naj prevedem knjigo, naj uporab im vse, ka r je nje­govega, le en i zvod naj m u poš l j em za spomin . Č lovek dobi ka r veselje do živl jenja , ko v i d i , da ljudje po svetu n i ­so tako skomerc i a l i z i r an i , kot rad i t rd imo. V s a k je ve­sel, da tisto, ka r n a p i š e , p r i ­de med l jud i . S tem i m a š ob­č u t e k , da si na red i l nekaj koris tnega. To ž l a h t n i ž iv l je­nje.«

T a k š n o delo n i breme, tak­š n o delo se v sladkost spre­men i . Zato pa je manj u č i n ­k a od sedenja na sestankih.

»Od 1959. leta p i š e m dnev­n i k . Van j n a p i š e m vse, ka r d o l o č e n dan de lam. K o sem l is ta l po njem, se m i je i nako stori lo, ko sem v ide l , k o l i k o č a s a sem presedel na sestan­k i h . Vendar je vse, ka r l a h k o p o k a ž e m , le tisto, ka r sem nared i l za radioamaterstvo i n planinstvo. O d sestanku-vanja pa n i prav nobenega haska . Lasje m i gredo po­konc i , če le p o m i s l i m , k o l i k o č a s a č lovek zapravi za »javni b lagor« i n če b i b i l a u č i n k o ­vitost le nekaj odstotna, b i nas mora lo raznest i o<r -bla gostanja i n visokega s tan-

• da rda .« L . Bogataj

darstvu nameni l i tudi za sta­novanjsko gradnjo. •

Petina slovenskih izgub je na Gorenjskem

Gorenjsko gospodarstvo je imelo lani 2,6 mil i jarde dinar­jev izgube. To je petina slo­vensk ih izgub, od tega je nepo­k r i t i h 1,74 mi l i jarde dinarjev. Največj i zguba.ši so Iskra Tele-mat ika , k i je zak l juč i l a lansko leto z 1,499 mi l i j a rdami dinar­jev izgube, I skra R e t e č e s 367 mi l i jon i dinarjev, Že lezar ­na Jesenice z 284 mi l i jon i , ho­tel Vogel z 48 mi l i jon i , Je lovica Škofja L o k a in Remont Žiri s po 24 mi l i joni dinarjev izgube. M e d m a n j š i m i z g u b a š i je pro­b l e m a t i č n a K r e d a iz Radovne, k i gre v s t e č a j . V s t e č a j n e m postopku je tudi Remont iz Ži-rov. Te lemat ika , kjer so glavni vz rok i za izgubo pomanjkanje lastnega denarja za poslova­nje, devizno neravnovesje, sla­bo i zko r i š čan j e zmoglj ivosti , p reve l ika rež i ja , slaba organi­zacija proizvodnje in poslova­nja i m a še celotno izgubo ne­pokri to, I skra R e t e č e , kjer so v z r o k i enaki , pa 218 mil i jonov dinarjev.

Zastarela oprema Gorenjsko gospodarstvo, ra­

zen na Jesenicah, lan i r i inve­st iralo več kot v pre tek l ih le­t ih . V več in i indus t r i j sk ih pa­nog, iz jema so lesna, teks t i lna in ž iv i l ska industr i ja , so inve­s t i ra l i celo manj , kot je z n a š a ­l a m i n i m a l n a amort izaci ja . Posledica premajhnega inve­st i ranja je v e l i k a odpisanost opreme, k i je ka r 85-odstotna. To je še za 10 odstotkov s l a b š e

kot v Sloveni j i . Najbolj zasta­rele stroje imajo v teks t i ln i in ­dustr i j i , kjer je oprema odpi­sana kar 96,9-odstotno, kovin­s k i 93,4-odstotno, gradbeni 91,6-odstotno, č rn i metalurgi j i 88,5-odstotno, Jesni 86-odstot-no itd.

Ne glede na š e vedno pre­majhna invest ic i j ska vlaganja pa je b i la lani invest ic i j ska de­javnost na Goren j skem že ži­v a h n e j š a . P r i j av l jen ih je bilo 312 novih investicij s p r e r a č u ­nov 24,7 mi l i jarde dinarjev, ka r je 35 odstotkov z a č e t i h in ­vesticij v S loveni j i . Največj i lan i zače t i invest ic i j i na Go­renjskem sta e lekt ro jeklarna na Jesenicah (15 mi l i j a rd din) i n I skra 2000 (3,5 mi l i jarde di ­narjev). P rav gotovo se bo za­radi zače t ih investicij stopnja invest i ranja popravi la in upati je, da tudi u č i n k i .

Spodbudno je, da je na Go­renjskem čut i t i izredno zani­manje ža nakup opreme prek I F C kreditov, k i zahtevajo te­melji to invest ici jsko pripravo. Seveda je obseg investicij od­visen od ustvarjene akumula­cije i n amortizaci je . Gorenj* sko gospodarstvo je l an i ustva- , r i lo 27,3 mi l i ja rde dinarjev sredstev za reprodukcijo ozi­roma 55 odstotkov več kot leta 1983. (V Sloveni j i so sredstva za reprodukcijo porasla za 65 odstotkov.) S tem je ohrani­lo večjo reprodukci jsko spo­sobnost (11,8 odstotka) kot je v Sloveni j i (10,5-odstotna). Upad la je v Škof j i L o k i i n v Trž iču , popravi la pa se je na Jesenicah. N a d p o p r e č n o viso­

k a (nad 20 odstotkov) je v ke­mičn i , teks t i ln i i n papirnogra-fični industr i j i , n a d p o p r e č n a (nad 15 odstotkov) je tudi v ko­v i n s k i , lesni, obutveni i n gu­m a r s k i industr i j i , n i z k a v elektrogospodarstvu, elektro-predelovalni in drugi indu­str i j i .

Invest ici jska sposobnost je odvisna tudi od dolgov, k i j i h je treba p l ača t i z ustvar jenimi sredstvi. N a Goren j skem bo šlo zanje 18,6 odstotka tega denarja, v Sloveni j i pa 26 od­stotkov. Z a d o l ž e n o s t je na jveč­j a v gumarsk i , kjer bo treba dati za odplač i lo dolgov kar 70,9 odstotka denarja, v živil­sk i 37, e lektropredelovalni 27, kov insk i 22, kmet i j s tvu 36, prometu 28 i n gostinstvu 18.

Nadalje invest ic i jsko dejav­nost omejujejo obvezna zdru­ževan j a . Gorenjsko gospodar­stvo je nameni lo v poslovni sk lad 11 mi l i j a rd dinarjev. O d tega je obveznost za nerazvite 2 mi l i j a rd i dinarjev, za infra­strukturo morajo združ i t i 830 mil i jonov dinarjev i n za b a n č n e sklade 800 mil i jonov dinarjev. To pomeni , da gre v ta namen tretj ina sredstev po­s lovnih skladov.

Podatk i o pokr ivanju zalog s t ra jn imi obra tn imi sredstvi kaže jo , da i m a gorenjsko go­spodarstvo nekaj več denarja kot vel ja pop reč j e v Sloveni j i , vendar je še vedno slabo. Se vedno potrebuje p r e v e č kredi ­tov. S sredstvi poslovnega sk lada gorenjsko gospodar­stvo pokr iva dve tretj ini zalog, slovensko pa le petino.

Letos se pogoji gospodarjenja ne izbol jšuje jo . Rezu l t a t i pr­v i h dveh mesecev niso spodbudni . Pro izvodnja je sicer za m a ­lenkost več ja kot l a n i , i zvozn i rezul ta t i pa so s l abš i .

L . Bogataj

G L A S 10. STRAN KINO, NOVO V KINU ŠPORT IN REKREACIJA T O R E K , 1 9 . M A R C A t f o

P o z o r n o s t n e l e k o č a m ,

a m p a k t u d i č l a n s t v u Škofjeloški planinci so na občnem zboru ugodno ocenili lansko delo — Večja skrb za delo mladih je glavna značilnost v usmerit­vah bodoče aktivnosti — Za prizadevnost so več članov nagradili s priznanji

Predsednik PD Škofja Loka pode­ljuje značko pionirju-planincu; mar­ljivi podmladek torej obeta društvu nadaljnji razvoj — Foro: S. Saje

ŠKOFJA L O K A — S predstavitvijo diapozitivov iz gora, kjer so lani pleza­l i škofjeloški alpinisti , se je začel le toš­nji občni zbor Planinskega druš tva Škofja Loka. Ta uvod je 110 č lanom in gostom iz sosednjih druš tev ter P la ­ninske zveze Slovenije, k i so se minul i ponedeljek zbrali v dvorani škofjelo­ške obč inske skupšč ine , s imbol ično označi l š i r ino delovanja druš tva .

Kl jub temu, da so se nekaj let nazaj razmere za delo v planinstvu poslabša­le zaradi zaostrenih gospodarskih to­kov, lanski uspehi d ruš tva niso bi l i majhni, je v svojem poročilu ocenil predsednik d ruš tva Jože Stanonik. K dobrim rezultatom pripomore pred­vsem ljubiteljstvo pri raznih delih. Po­ložaj je narekoval, da so svoje sile usmerjali v gospodarsko problematiko in manj na druga področja. Omenil je tudi škodljiv vpliv na delo v mentor­skih vrstah zaradi še vedno nedokon­čanega sodnega postopka ob primeru Breithorn, kar naj bi skuša la pospeši t i PZS.

Lan i se je druš tvo povečalo za šes t članov; v njem je 1468 planince". Vel i ­ko j i h je sodelovalo v izletniški dejav­nosti. Na 53 izletih v sredogorje je bilo prek 1300 udeležencev, 660 j ih je sode­lovalo na visokogorskih turah, mnogo pa se j i h je udeležilo množičnih planin­skih pohodov. Gore so marljivo obisko­vali tudi pionirji v planinskih krožkih v osnovnih šolah Cvetko Golar in Peter Kavčič, kar je potrdila podelitev značk pionir-planinec več učencem. Člani al­pinis t ičnega odseka, v njem je 17 alpi­nistov in 11 pripravnikov, so skupno opravili prek 700 vzponov, od tega 65 pozimi. Letos imajo v alpinist ični šoli 13 mladih tečajnikov.

Gorski reševalci so skrbeli za var­nost na več planinskih pohodih ter na smučiščih Stari v rh in Sor iška planina. Nakupi l i so tudi nekaj t ehn ične opre­me, k i jo bodo odslej hranil i v novem

domu družbene samozašči te na Trati . Veliko pa so storili pr i izobraževanju kadrov; na zboru je načelnik postaje iz­ročil značke trem novim reševalcem.

Zelo dejaven je bi l odbor, k i že 13. le­to skrbi za obisk Loške planinske poti. Doslej je omogočil natis blizu 13500 dnevnikov poti, prodal pa j ih je prek 10 tisoč. Od 1621 podeljenih značk za pre­hojeno pot j i h je 94 poslal lani. K u p i l je tudi več omaric za žige ter kontrolne točke opremil z vpisnimi knjigami in pečat i .

Posebnost loškega planinskega dru­štva je K l u b Lubnikarjev, k i že celo de­setletje razš i r ja rekreativni duh: spod­bujajo obiskovanje Lubnika . Lan i je že 216 članov izpolnilo letno normo 15 vzponov. Svojstven pečat pa druš tvu daje kvartet Spev, k i delo drugih sekcij dopolnjuje s š i r jenjem kulturnega po­slanstva med planinci.

Še mnogo načrtovanih nalog

Člani d ruš tva so lani največ naredili pr i upravljanju svojih postojank. P r i dostavi hrane, pripravi drv in več po­pravil ih v Domu škofjeloškega odreda na Blegošu so opravili 924 udarn i šk ih ur, pri obnovi notranjosti Doma Boris Ziherl na Lubniku pa 834 ur, s č imer so prihranil i d ruš tvu približno 360 tisoč dinarjev. Vel iko dela j ih čaka tudi le­tos, saj načrtujejo popravi lo^poti iz Su­še na Lubnik in več obnovitvenih del na tamkajšn j i postojanki, na Blegošu pa bo največ opravka s pripravami za izgradnjo strojnice in popravilom poti iz Murave.

Društvo bo še naprej skrbelo, kot so zapisali v usmeritve prihodnje srednje­ročne dejavnosti, za razvoj na doseda­njih področjih delovanja. Ob tem bo več pozornosti kot doslej namenjalo pridobivanju članstva ter organizira­nju raznih oblik dela med šolarji in de­lavci. Še posebej si bo prizadevalo za tesnejšo povezanost z mladinsko orga­nizacijo, ker se po končani osnovni šoli stik z mladimi planinci na jvečkra t pre­kine.

Občni zbor so skleni l i s kratko sve­čanost jo. Podpredsednik PZS Franc Ekar je zas lužn im škofjeloškim pla­nincem izročil osem bronastih, pet srebrnih i n en zlati častni znak PZS . Predsednik Stanonik, k i bo še naprej opravljal to dolžnost , pa je zbranim sporočil vest o dodelitvi znakov P Z J trem č lanom. Obenem je predal spo­minsko darilo petim nekdanjim čla­nom upravnega odbora, k i so sodelo­val i pr i izgradnji lubn iške koče.

S. Saje

ŠPORT OB KONCU TEDNA

T E K M O V A N J E J E S E N I Š K I H IN­V A L I D O V — Komis i ja za rekreativno špor tno dejavnost pri Društvu invali­dov Jesenice organizira v počast i tev mednarodnega dneva invalidov tekmo­vanje v kegljanju na asfaltu in strelja­nju z zračno puško. Kegljaško tekmo­vanje bo jutri , 23. marca, ob 8. uri na kegljišču Podmežakla , strelsko tekmo­vanje pa se bo začelo v nedeljo, 24. marca, ob 8. uri na strel išču Strelske druž ine Javorn ik -Koroška Bela. Udele­žba je neomejena. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini: do in nad 50 let. Prijave bodo sprejemali pred začetkom tekmovanj. — J . Rabič

V N E D E L J O 10. T R N O V S K I S M U ­ČARSKI M A R A T O N — Organizacijski komite 10. Trnovskega smuča r skega maratona se je odločil, da bo prireditev v nedeljo, 24. marca, na Č r n e m vrhu nad Idrijo. Start bo ob 9. ur i pred hote­lom Bor. T a maraton je b i l že dvakrat preložen, sedaj pa so razmere ugodne, saj je zapadlo okrog pol metra novega snega. Prireditev je organizirana v po­čast i tev 40. obletnice osvoboditve. Za tek se bo mogoče prijaviti še na dan prireditve, že sedaj pa je prijavljenih okrog 900 tekačev. N a sporedu bo veli­k i maraton na 42 kilometrov, mali ma­raton na 21 kilometrov, tek S L O na 12 kilometrov za vojake, pripadnike teri­torialne obrambe in milice ter pionir­sk i tek na 8 kilometrov za fante in de­kleta, rojena 1970 in mlajše. — S. K o -

TRŽIŠKO M L A D I N S K O P R V E N ­S T V O V V E L E S L A L O M U - Komisi ja za šport in rekreacijo pri občinski kon­ferenci Z S M S Tržič prireja jutri , 23. marca, ob 11. uri na Zelenici mladin­sko občinsko prvenstvo v veleslalomu. Danes do 14. ure sprejemajo prijave v pisarni O K Z S M S na Trgu svobode 18 (telefon 50-457), jutri do 10. ure pa se bo mogoče prijaviti tudi v restavracijo Kompas na Ljubelju. Kategorije bodo naslednje: od 14 do 18 let, od 18 do 27 let-in nad 27 let. — J . K i k e l

ZAČETEK R O K O M E T N I H T E K ­M O V A N J — Jutri in v nedeljo se zače­njajo v Sloveniji rokometna tekmova­nja. V ženski rokometni ligi bo jutri ob 17. uri v športni dvorani Poden v Škof j i Lok i zanimivo srečanje rokometaš ic Alplesa iz Železnikov in Burje. Če Alples zmaga, potem mu je blizu pono­vna uvrstitev v II. zvezno rokometno l i ­go. V moški ligi pa zastopa gorenjski rokomet ekipa Termopol Sovodenj (bivša Jelovica). Loški rokometaš i se bodo jutri ob 19. ur i srečali z moš tvom Minerve v športni dvorani na Podnu. — J . K u h a r

T E K M O V A N J E SANKAČEV-VETE-R A N O V — Sankašk i klub Jesenice or­ganizira v nedeljo, 24. marca, ob 10. ur i v Savskih jamah II. prvenstvo vetera­nov, funkcionarjev in sankašk ih sodni­kov. Prijave bodo sprejemali pol ure pred startom.

O d l o č i t e v n a z a d n j e m

t u r n i r j u

Kranj — Namiznoten išk i klub Gu­mar iz Stražišča je pripravil v tamkajš ­njem domu Partizana tretji namiznote­niški turnir gorenjske lige. Pred zad­njim turnirjem, k i bo 23. marca v Škof-j i Lok i , so v vodstvu Jesenice, Gumar in L T H z 10 točkami pred Kondorjem 7, Murovo 6, Savo 4, Triglavom in K r i ­zami s po dvema točkama, zadnje pa so Lesce z eno točko.

t J . Starman

NOVO V KINU Bogovi so padli na glavo je botsvanski film. Družina Bušmanov

živi mirno v puščavi Kalahari kljub neprijetni okolici. Bogovi so bili vedno dobri z njimi in so jim dajali vedno le koristne stvari, do tistega dne, ko so jim poslali prazno steklenico coca-cole, ki je izzvala razdor v srečni in složni skupini.

To je bil eden boljših filmov na Festu 84, pravi hit. Avtor se spra­šuje, kaj je pravzaprav naša civilizacija, kdo je bolj civiliziran: oni, ki so obvladali tehnologijo in sebi skomplicirali življenje, ali oni, ki so ostali na nižji stopnji razvoja, a žive pravo življenje. Izreden, osvežu­joč film, kritiki so ga poimenovali »mali biser«. Lani je ta film v pari­ške kinematografe privabil milijon in pol gledalcev.

Film V žrelu življenja je domač film. grenko-sladka, predvsem pa sentimentalna komedija o dveh ženskah. Dunja je režiserka, ki dela TV-nadaljevanko Štefica Cvek v

žrelu življenja, Stefica pa je njena glavna junakinja, mlada uslužbenka, lačna življenja in ljubezni. V filmu se paralelno odvijata zgodbi, ki si kljub različnosti družbenih sredin postajata vedno bolj podobni. Do tedaj, ko se v njunem življenju pojavijo moški z obljubami vseh vrst. Film je režiral Zagrebčan Rajko Grlic (Naj stane kar hoče, Bravo, maestro, Enkrat se ljubi). Občinstvo v Puli je film V žrelu življenja izbralo kot najbolj gledljiv' in ga nagradio s Studijevim jelenom.

V nedeljo si bodo v matineji otroci spet lahko ogledali priljubljeno risanko Heidi.

D O M A P R I V A S D V A K R A T N A T E D E N G O R E N J S K I G L A S

T r i m l i g a

v m a l e m n o g o m e t u

V n e d e l j o f i n a l n i b o j i

K R A N J - Z T K O Kranj , komisija za rekreacijo, je bila organizator tr im lige v malem nogometu. Za občinskega pr­vaka se je potegovalo št i r i indvajset moštev, k i so že odigrale vsa srečanja v predtekmovanju. Finalni del za uvr­stitev od prvega do devetega mesta bo v nedeljo v dvorani na Planini .

V borbi od prvega do tretjega mesta bodo iz skupin A , B, in C tekme; Cyt i : Sava, Korotan : Sava, Korotan : Cyt i . V skupini od čet r tega do šes tega mesta se bodo srečali: Partizan z V P 1098, Gu­mar 85 z V P 1098 in Gumar 85 s Parti­zanom. Za uvrstitev od sedmega do de­vetega mesta pa bodo igrali: Zarica : Kokr i ca II, Plahutnik : Kokr i ca II, Pla-hutnik : Zarica.

-dh

S m u č a n j e z a

p r v o m a j s k e p r a z n i k e

K R A N J — Poči tniška zveza Kranj in njena mladinska poči tniška organiza­cija Vodnik bosta za prvomajske praz­nike organizairala osemdnevno smuča­nje na Jahorini . Cena praznovanja in smučan ja je le 13.300 dinarjev. V ceno je všteto: s m u č a r s k a karta, prevoz v Sarajevo, nočitve ter vse ostalo.

Prijave sprejema M T P Vodnik Kranj , Tavčar jeva 5, telefon 22-639, do 12. aprila.

-dh

P i o n i r s k o

a t l e t s k o

p r v e n s t v o Kranj — Na zimskem atletskem pr­

venstvu osnovnih šol kranjske občine je nastopilo prek sto pionirjev in pio­nirk, k i so se, razdeljeni v tri starostne skupine, pomerili v štirih disciplinah. V teku na 30 metrov so bil i najhi trejši : Aleša Andolšek, Rok Glavina, Borut Kern (vsi OŠ Simon Jenko), Tina To-mažič, Lil i jana Fojkar in Jure Cigler (vsi OŠ Bratstvo-enotnost), v teku na 200 metrov pa: Brigita Hafnar (OŠ L u -cijan Seljak), Katja Kropovšek, Manu-el Pungartnik (obe OŠ Bratstvo-enot­nost), V i l i Zupan J O Š Simon Jenko) in Nace Demša r (OS Mati ja Valjavec). V skoku v višino so bi l i najboljši: A lenka Potočnik, Tadeja Kern , Damjan Klev i -ša r (vsi OŠ Simon Jenko), Robert Po­sedi (OŠ France Prešeren) , Jure Gan­tar in Urša Cigler (oba OS Bratstvo-enotnost) ter v suvanju medicinke: Anica Čarman , Beti Ojs t ršek (OŠ Mat i ­ja Valjavec), Tina Hafner, M a r i Jag ič (OŠ France Prešeren) , Jure Povšnar in Boštjan Kovačič.

G r a d i l i b o d o g a r d e r o b o

Godešič — Člani špor tnega druš tva Kondor z Godešiča bodo začeli konec marca graditi novo garderobo na nogo­metnem igrišču. Vel iko dela bodo opra­v i l i sami. Denarno j ih bodo podprli Z T K O Škofja Loka, Termika, E G P in Gorenjska predilnica, pomoč pa priča­kujejo še od nekaterih delovnih orga­nizacij, na katere so naslovili prošnje.

J . Starman

Alpsko smučanje

G i r a r d e l l i p r e d P e t r o v i č e m 4

Or

• CR] - c

* VZ1 za za za za

P A R K CITV - Na tem ameriš* °db visokogorskem smučišču je b i l ' P l a s t a zadnji slalom moških za svetovni ski pokal. Fante in dekleta čaka l e

finalni del tekmovanja in zaklju& bo letošnje tekmovanje za svetovni ^ogoii kal v A m e r i k i .

Na progi, k i je bila odlično pri! vijena in težka, si je zmago ponO1

pr ismučal Luxemburžan Marc Gi| delli in s tem že osvojil kristalni gW v skupni razvrstitvi, saj je prvi v si* mu in veleslalomu. V s i tisti, k i še I najo na preostali medalji v slalom^ so morali na tem smučišču odstopi*1

pa so j i m nagajali kolci . Jugoslo^ smo dosegli imeniten uspeh. Za Gi* dellijem je b i l na izrednem drvi mestu n a š Rok Petrovič, k i je tako * tošnjih nastopih svetovnega pokaU vojil svoje najboljše mesto. Tako Križaj so morali s proge še Stenmi Zurbriggen in ostali favoriti tega si« ma.

Rezultati - L Girardell i (Lu* burg) 1:47,24, 2. Petrovič (Jugoslav 1:49^8, 3. Frommelt (Liechtensf 1

1:50,40, 4. Edal ini (Italija) 1:50,83, Bouvet (Francija) 1:51,05.

K,

rogoj

I PR - za '°goj

Jelo Kand <heh Ubin v rok

2. F

F i l m s k o

g l e d a l i š č e Prihodnji teden prihaja v gorenj*

kinematografe v okviru filmskega v dališča amer i ška srhljivka JoN Badhama Vojne igre. V ponedelj* 1. p 25. marca, ob 17. in 19. ur i bo na spo' du v k inu Tržič, v torek, 26. marca. 18. in 20. uri v k inu Kamnik , v sr& 27. marca, ob 17. in 19. uri v k inu Jesenice in v četr tek, 28. marca, 18. in 20. uri v k inu Center v Kranja

John Badham je še razmeroma mil -f i lmski režiser . Znan je postal Ijl Pog 1977, ko je s filmom Vročica sobotjj noči odkril tudi igralca Johna TravcM F i l m Vojne igre je njegov predzaoj ^ fi lm. Odkriva in opozarja nas na K varnosti . igračkanja z vojno', igra#J , . nja, kak r šno je v filmu Davidovo, ' mu z domačim računa ln ikom U C V *^~" vzpostaviti kontakt s PentagonoV'S^, obrambnim sistemom. i

Takole pravi režiser: »Vedno W sem nezaupljiv do birokracije, kal njeni funkcionarji kot zastopa splošnih intresov postajajo vedno b" neučinkovit i in podkupljivi. Leni 1

oholi so, nesramni z ljudmi, k i bi j " morali streči . Navajeni, da lastne odi vornosti p renaša jo na druge, zadfjj čase svoje dolžnosti prepuščajo ra* na ln i šk im sistemom. Medčloveški ^ ^ nosi izginjajo v prid kibernetike! Hk^ *vc ti pa več vladnih teles b i rokra t ičn« Ob tipa danes razpolaga z dovolj nukle^ nega orožja, da razstrelijo planet 7$ ljo, in to nekajkrat. Vendar spet trfl1

sto nadaljujejo oboroževalno teki". Možnost nakl jučnih raziskav atomsK* raket je postala zadnja leta najresnej' problem.«

KINO KRANJ CENTER - 22. marca; jap. erot.

film ZAPELJEVANJE POLETI obl6. in 18. uri, ob 20. uri nastopa ansambel RŽ, 23. marca: jap. erot. film ZAPELJEVANJE POLETI ob 16., 18. in 20. uri, predpremiera amer. srhljivke VOJNE IGRE ob 22. uri, 24. marca: Šved. risani film HEIDI ob 10. uri, amer. barv. film CONAN ob 15. uri, jap. erot film ZAPEUEVANJE POLETI ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. kome­dije BOGOVI SO PADU NA GLAVO ob 21. uri, 25., 26., in 27. marca: franc. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 16., 18. in 20. uri, 28. marca: franc. komedija BO­GOVI SO PADU NA GLAVO ob 16. uri, amer. srhljivka VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri

KRANJ STORŽlC — 22. marca: amer. west. film JACK LONDON ZLATOKOP ob 16. uri, amer. film MOŠKI, ŽENSKA IN OTROK ob 18. in 20. uri, 23. marca: ital. pust. film MORILCI NA MOTORJIH ob 16. in 18. uri, franc. angl. ljub. drama TES-SA — ČISTA ŽENSKA ob 20. uri, 24. mar­ca: hongk. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 14. in 18. uri, amer. ivest. film JACK LONDON ZLATOKOP ob 16. uri, premiera jugosl. komedije V ŽRELU ŽI­VLJENJA ob 20. uri, 25. in 26. marca: ju­gosl. komedija V ŽRELU ŽIVLJENJA ob 16., 18. in 20. uri, 27. marca: hongk. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri, 28. marca: amer. pust. film CONAN ub 16. 18. in 20. uri

TRŽIČ — 22. marca: ital. pust. film MO­RILCI NA MOTORJIH ob 17. in 19. uri, premiera nem. erot. filma DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 21. uri, 23. marca: amer. glasb, film ANNIE ob 16. uri, amer. komed. ZAFRKANTJE ob 18. in 20. uri, franc. ko­medija BOGOVI SO PADU NA GLAVO ob 22. uri, 24. marca: šved. risali film HEIDI ob 15. uri, amer. komedija ZAFRKANTJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. fant. filma KRILATA KAČA ob 21. uri, 25. marca: amer. barv. film VOJNE IGRE ob 17. in 19. uri, 26. marca: jugosl. komedija MALI ROP VL/IKA ob 17. in 19. uri, 28. marca: hongk. akcij, film ŽENSKA VIHAR ob 17. in 19. uri.

KAMNIK DOM - 22. marca: amer. ko­medija ZAFRKANTJE ob 18. in 20. uri, 23. marca: amer. akcij, film VEUKI BELI ŠEF ob 16. uri, premiera amer. pust. kome­dija LASSITER ob 18. in 20. uri, premiera amer. fant. filma KRILATA KAČA ob 22. uri, 24. marca: amer. pust. komedija LAS­SITER ob 15. in 17. uri, premiera nem. erot. filma DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 19. uri, 25. marca: amer. akcij, film VEUKI BELI ŠEF ob 18. in 20. uri, 26. marca: amer. srh­ljivka VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri, 28. marca: amer. fant. film KRILATA KAČA ob 18. in 20. uri

DUPLICA — 23. marca: franc. krim. film CENA NEVARNOSTI ob 20. uri, 24. marca: ital. bar. film BLAŽEN MED PROSTITUT­KAMI ob 17. in 19. uri, 27. marca: jugosl. komedija MALI ROP VLAKA ob 20. uri, 28. marca: amer. pust. komedija LASSITER ob 20. uri

JESENICE RADIO — 22. marca: jugosl. komedija MAU ROP VLAKA ob 17. in 19. uri, premiera amer. fant. filma KRULL ob 22. uri, 23. marca: franc. krim. Hlm NO­ČNA PATROLA ob 17. in 19. uri, 24. marca: amer. fant. film KRULL ob 17. in 19. uri, 25. marca: hongk. akcij, film ŽENSKA VI­HAR ob 17. in 19. uri, 26. marca: ital. pust. film MORILCI NA MOTORJIH ob 17. in 19. uri, 27. marca: amer. srhljivka VOJNE IGRE ob 17. in 19. uri

JESENICE PLAVŽ - 22. marca: amer. pust. film CONAN ob 18. in 20. uri, 23. marca: jugosl. komedija MALI ROP VLAKA ob 18. in 20. uri, 24. marca: amer. risani film TOM IN JERRY-NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 16. uri, hongk. akcij, film ŽENSKA VIHAR ob 18. in 20. uri, 25. In 26. marca: amer. fant. film KRULL ob 18. in 20.uri, 28. marca: amer. kanad. film JACK LONDON ZLATOKOP ob 18. in 20. uri

KRANJSKA GORA - 22. marca: amer. risani film TOM IN JERRY NAJVEČJA SO­VRAŽNIKA ob 17. uri, 23. marca: amer. ko­medija OSAMLJENI OČKA ob 20. uri, 26. marca: amer. pust. komedija LASSITER ob 19. iiri

DOVJE — 24. marca: amer. komedija OSAMLJENI OČKA ob 19. uri

l .

ob

RADOVLJICA - 22. mana: avstral barv. film GALI POLJE ob 20. uri, 23. mar­ca: hongk. barv. film ŽELEZNI ČLOVEK ob 18. uri, nem. barv. film RESNIČNE ZGODBE 13. del ob 20. uri, 24. marca: av­stral. vojni film GAUPOUE ob 16. in 20-uri, nem. barv. film RESNIČNE ZGODBI 13. del ob 18. uri, 25. in 27. marca: hongk barv. film ŽELEZNI ČLOVEK ob 20. uri 26. marca: nem. barv. film RESNIČNE ZGODBE 13. del ob 20. uri, 28. marc*: špan. barv. film MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO ob 20. uri

BLED — 22. marca: nem. barv. fiW SEKS IGRE V INTERNATU ob 20. uri 23. marca: jugosl barv. film KAJ SE ZGO­DI, KO SE LJUBEZEN RODI ob 18. in 20-uri, 24. marca: hongk. barv. film ŽELEZNI ČLOVEK ob 16. uri, nem. barv. film SEKS IGRE V INTERNATU ob 18. uri, hongk barv. film VEUČASTNI PAR ob 20. uri, 25-in 26. marca: avstral. barv. film GAUPO­UE ob 20. uri, 27. marca: nem. barv. fili*1

RESNIČNE ZGODBE 13. del ob 20. uri, 28-marca: avstral. barv. film GAUPOUE ob 20. uri

BOHINJ — 23. marca: hongk. barv. fil*1

VEUČASTNI PAR ob 20. uri, 24. marca: ju­gosl. barv. film KAJ SE ZGODI, KO SE UUBEZEN RODI ob 18. in 20. uri, 28. mar ca: avstral. barv. film GAUPOUE ob 20. uri

ŠKOFJA LOKA SORA - 22. marc* amer. grozljivka OTOK SMRTI ob 18. **» 20. uri, 23. in 24. marca: amer. komedij* HOT DOG ob 18. in 20. uri, 26. marc* amer. fant. film E. T. — VESOUČEK ob 18. in 20. uri, 27. marca: amer. komedij* OSAMUENI OČKA ob 18. in 20. uru 28. marca: amer. film OTOK SMRTI ob 20-uri

ŽELEZNIKI OBZORJE - 22. marc* amer. komedija HOT DOG ob 18. »n 20. uri, 23. marca: jugosl. komedija NE­VERJETNI ČUDEŽ ob 20. uri, 24. marc* amer. grozljivka LADJA SMRTI ob 18. fl? 20. uri, 27. marca: amer. fant. film E. T. " VESOUČEK ob 18. in 20. uri

POLJANE — 22. marca: jugos*. film NE­VERJETNI ČUDEŽ ob 19. uri, 23. g 24. marca: amer. fant. film E. T. — VE­SOUČEK ob 17. in 19. uri, 26. marcu-amer. film OTOK SMRTI ob 19. uri

. A

K, 2 2 . M A R C A 1 9 8 5 O G L A S I , O B V E S T I L A 11. S T R A N ® Q ) S I S 3 M © I S n G L A S

Z C P C E S T N O P O D J E T J E K R A N J Jezerska 20

^dbor za delovna razmerja T O Z D Vzdrževanje in varstvo cest objavlja Prosta dela in naloge:

1 C R K O P L E S K A R S K A D E L A - — dva delavca p°goji: — K V pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih de­

l ih , s tarejš i od 18 let, t r imesečno poskusno delo.

*• VZDRŽEVANJE C E S T E - B O L J Z A H T E V N A D E L A *~ za enoti Kranj L , II. — 5 delavcev *~ za enoto Radovljica — 1 delavec ** za enoto Škofja Loka — 3 delavci T za enoto Jesenice — 1 delavec °goji: — K V cestar, s tarejš i od 18 let, 2 leti delovnih izkušenj ,

— t r imesečno poskusno delo.

3- P R E G L E D IN VZDRŽEVANJE CEST T za enoto Škofja Loka — 1 delavec ^°goji: — K V cestar — preglednik, vozniški izpit B kategorije,

— 2 leti delovnih izkušenj , s tarejši od 18 let, t r imesečno poskusno delo.

P e lo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ^andidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 ^ e h po objavi na naslov: Z C P Cestno podjetje Kranj , Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidat i bodo o izbir i obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa.

V A R T E K S RO T r g o v a č k a m r e ž a V A R A Ž D I N prodajalna Jesenice

°b jav l j a na s l edn ja p ros ta d e l o v n a mes t a i n na loge

h P O S L O V O D J E P R O D A J A L N E fc — 1 delovno mesto ^ g o j i : — š o l a z a p roda ja lce i n pos lovodska š o l a ,

— 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j .

2« P R O D A J A L C E — 3 delovna mesta

° g o j : — K V prodaja lec i n 1 leto d e l o v n i h i z k u š e n j .

^*lo bo z d r u ž e n o za n e d o l o č e n č a s . Kandidati naj p r o š n j e z doka­z o m o strokovnosti poš l j e jo na naslov: Varteks V a r a ž d i n , M . T i -

^^4, s l u ž b a za razvoj kadrova, V a r a ž d i n , najkasneje v 8 dneh po o b i av i oglasa.

S U K N O S U K N O Z A P U Ž E

Pod 2: -

^ p m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a D e l o v n a s k u p n o s t s k u p n i h s l u ž b o b J a v l j a p r o s t a de l a

l - V O D J E K O N T R O L E K V A L I T E T E

^ m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a p r i T O Z D T e k s t i l n a t o v a r n a Z a p u ž e ° ° j a v l j a p ros t a d e l a i n naloge:

J V O D J E O B R A T A O P L E M E N I T I L N I C E S K L A D I Š Č N I K A B A R V IN K E M I K A L I J

J- S K L A D I Š Č N I K A S U R O V I N J- K E Z K A L C A - S T R O J N E G A O B D E L O V A L C A K O V I N J- B A R V A R J A

V Z D R Ž E V A L C A T K A L S K I H S T R O J E V J- L A B O R A N T A K E M I J S K E G A L A B O R A T O R I J A "

, J V O Z N I K A T O V O R N J A K A A W - VEČ N K D E L A V K Z A T K A L N I C O IN P R E D I L N I C O

f ? * e g s p l o š n i h pogojev, d o l o č e n i h z Z a k o n o m o d e l o v n i h r azmer ­j i mora jo k a n d i d a t i i zpo ln j eva t i š e posebne pogoje:

1. — v i š j e š o l s k a i z o b r a z b a t eks t i lne t ehnolog i je , — 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j , — a k t i v n o znanje tu jega j e z i k a ,

sposobnos t v o d e n j a i n o r g a n i z i r a n j a . v i š j e š o l s k a i z o b r a z b a t eks t i lne t ehnolog i je — k e m i j s k a smer , 2 l e t i d e l o v n i h i z k u š e n j , s r e d n j e š o l s k a i z o b r a z b a : t e k s t i l n o - k e m i j s k i t e h n i k , 5 let d e l o v n i h i z k u š e n j , znanje tujega j e z i k a , o r g a n i z a c i j s k e sposobnos t i . m o š k i , d o k o n č a n a š o l a za proda ja lce o z i r o m a nedokon­č a n a š o l a t eks t i l ne s m e r i , n a t a n č e n , ves ten , m o š k i , d o k o n č a n a š o l a z a proda ja lce a l i n e d o k o n č a n a s r edn ja š o l a — t eks t i l ne s m e r i , o p r a v l j e n t e č a j za s k l a ­d i š č n i k a . d o k o n č a n a š o l a k o v i n a r s k e s m e r i — r e z k a l e c m o š k i , n e d o k o n č a n a o s n o v n a š o l a . m o š k i , d o k o n č a n a š o l a k o v i n a r s k e s m e r i , d o k o n č a n a s r edn ja š o l a t e k s t i l n o - k e m i j s k e s m e r i oz i ro­m a k e m i j s k a t e h n i č n a šo la , 2 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j n a p o d o b n i h d e l i h , n a t a n č n o s t , vestnost . op rav l j en š o f e r s k i i zp i t C ka tegor i je ,

— 6 mesecev d e l o v n i h i z k u š e n j , ves tnost .

k a n d i d a t i bodo s k l e n i l i d e l o v n o r azmer j e z a n e d o l o č e n č a s s j?° 'nim d e l o v n i m č a s o m i n s 3 - m e s e č n i m p o s k u s n i m d e l o m . V l o g e ' P r e j e m a v r o k u 8 d n i po ob jav i s p l o š n o - k a d r o v s k i s ek to r S u k n o ^ a P u ž e , Z a p u ž e 10 A , Begun je . O r e z u l t a t i h i z b i r e bodo p r i j av l j en i •V^ndidati o b v e š č e n i v 1J d n e h po o p r a v l j e n i i z b i r i .

Pod 3.

Pod 4

Pod 5. Pod 6. Pod 7. Pod 8.

Pod 9. _

PETROL

P E T R O L D O T R G O V I N A , T O Z D Trgovina Kranj Staneta Žagarja 30, Kranj

K o m i s i j a za d e l o v n a r a z m e r j a ob jav l ja p ros ta de l a i n naloge:

1. P R O D A J A L C A I za bencinski servis Radovljica I

Pogoj i : — K V delavec z enole tno p rakso . De lovno r azmer j e s k l e n e m o z a n e d o l o č e n č a s s p o l n i m d e l o v n i m č a s o m .

P o s e b n i pogoj je u s p e š n o oprav l jeno e n o m e s e č n o poskusno delo. P i s n e p r i j ave s p r e j e m a m o n a gorn j i nas lov 8 d n i po ob jav i .

,2. Š T U D E N T J E - D I J A K I V a b i m o vas k sode lovan ju p r i op rav l j an ju p o m o ž n i h de l na benc in­s k i h s e r v i s i h v č a s u t u r i s t i č n e sezone ( juni j , j u l i j , avgust) . Pogoj i : — š t u d e n t a l i d i j ak ( č l a n s t v o v m l a d i n s k e m servisu) ,

— delo z a dobo d v e h mesecev.

Vse informacije za pridobitev č l a n s t v a dobijo na Mladinskem ser­visu Kranj , tel. 26-398. Prijave poš l j i t e na naslov Petrol T O Z D Trgovina Kranj , Staneta Žagarja 30, do 30. aprila 1985.

tnuEjuu3

TRANŠPED T O Z D Mednarodna špedicija Ljubljana Titova 25 a, Ljubljana

objavlja v delovni enoti J E S E N I C E prosta dela in naloge

K O M E R C I A L I S T A Pogoji: — višja ali 4-letna srednja šola ekonomske smeri,

— 4 leta delovnih izkušenj pri komercialnih poslih, — znanje nemškega jezika.

C A R I N S K E G A R E F E R E N T A Pogoji: — 4-letna srednja" šola ekonomske, splošne ali t ehnične smeri,

— 3 leta delovnih izkušenj v mednarodni špediciji, — znanje n e m š k e g a jezika.

Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno de­lo traja tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja — Titova 25 a, Ljubljana, 8 dni po objavi.

O izbir i bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi.

J U G O B A N K A T B Ljubljana, Titova 32

K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a de lovne s k u p n o s t i v a b i k sodelova­n ju v e k s p o z i t u r o K r a n j , J L A 14

S O D E L A V C A Z A O D O B R A V A N J E S T A N O V A N J S K I H , P O T R O Š N I Š K I H K R E D I T O V IN K R E D I T O V PO V E Z A N I H D I N A R S K I H H R A N I L N I H V L O G A H (za d o l o č e n č a s — 6 mesecev)

Pogo j i : — k o n č a n a v i š j e š o l s k a i z o b r a z b a e k o n o m s k e a l i p ravne s m e r i ,

— 2 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j n a p o d r o č j u b a n č n e g a poslova­nja .

K a n d i d a t i , k i so brez d e l o v n i h i z k u š e n j a l i n i m a j o u s t r e z n i h delov­n i h i z k u š e n j , bodo s k l e n i l i de lovno razmer je ko t p r i p r a v n i k i .

P i s n e p r i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j evan ju pogojev p o š l j i t e v 8 d n e h po ob j av i n a nas lov J u g o b a n k a T B L j u b l j a n a , T i t o v a 32, L j u b l j a n a , O d d e l e k k a d r o v s k i h zadev. O izidu izbire bomo kandidate obvestili pisno v 15 dneh po spreje­mu sklepa.

t f c h

C o o C C C C

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

K KANJ - Č E B E L I C A Š k o f j a L o k a , M e s t n i t r g 3 4 . &

Ta teden vam po ugodnih conah priporočamo

OTROŠKE KAVBOJKE Z NARAMNICAMI ALI BREZ od 1445 do 2775 din } OTROŠKE MAJICE S KRATKIMI ROKAVI od 400 do 550 din. O

O ^ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O

/ : \

O B R E Z O V A N J E

I N C E P L J E N J E

Kmetijsko posestvo Poljče in Sadjarsko d ruš tvo Slovenije organizirata tradicionalni prikaz obrezovanja in cepljenja sadnega drevja, ki bo v sadovnjaku Resje pri Podvinu:

V PETEK, 22. marca, ob 15. uri za kmete in V SOBOTO, 23. marca, ob 9. uri za ostale

Pri prikazu bosta sodelovala France Lombergar, dipl. ing. agr. iz Kmetijskega zavoda Maribor in Tine Benedič ič , dipl. ing. agr. iz KŽK Gorenjske, TOK Radovljica.

VABLJENI!

L T H D O T H N Š K O F J A L O K A , n. sol. o. T O Z D H L A D I L S T V O

objav l j a p ros ta de l a i n naloge K V S T R U G A R II za n e d o l o č e n č a s

K V K L J U Č A V N I Č A R za n e d o l o č e n č a s

Pogo j i : — p o k l i c n a š o l a k o v i n s k e

s t roke ( s t r u g a r - k l j u č a v n i -č a r ) a l i S K R p r idob iva ­nja, p r ede l ava i n obdeja-v a k o v i n ,

— 2 l e t i d e l o v n i h i z k u š e n j .

Ponudbe sprejema kadrov­sko socialna s l u ž b a L T H 8 dni po objavi. Kandidati bodo o rezultatu o b v e š č e n i v roku 15 dni po sklepu ka­drovske komisije.

( l i t ) IKOS Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22

razp isu je p ros ta de l a i n naloge

KOVAČA Pogoj i :

— k v a l i f i c i r a n k o v a č a l i k v a l i f i c i r a n s t ro jn i k l j u ­č a v n i č a r z že l jo p r i u č i t v e n a d e l o v n i h na logah ko­v a č a .

Prijave sprejema kadrovski oddelek D O Ikos, Kranj, Savska cesta 22, v 15 dneh po objavi razpisa.

D O M O S K R B O V A N C E V A L B I N A D R O L C A P R E D D V O R

Sve t D o m a razpisu je p ros ta de l a i n naloge

— V O D E N J E R A Č U N O ­V O D S T V A S P O S E B N I ­MI P O O B L A S T I L I IN O D G O V O R N O S T M I za 4 leta

Pogo j i : — e k o n o m i s t i n 3 l e ta delov­

n i h i z k u š e n j v f i n a n č n e m pos lovan ju .

2. S T R E Ž E N J E O S K R B O V A N C E V IN Č I Š Č E N J E — 3 delavke

Pogo j i : — o s n o v n a šo l a , h i g i e n s k i

m i n i m u m , s m i s e l za delo s s t a r i m i l j u d m i , poskus­no de lo t r i mesece.

Kandidati naj poš l j e jo prija­ve z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate ob­vestili v 15 dneh po izbiri.

O B V E S T I L O

S G P Gradbinec obvešča , da bo zaradi adaptacije h i š e na M a i ­s t rovem trgu št. 13 delno zapr­to ces t i šče , i n sicer od danes, 22. marca, do konca oktobra.

D E Ž U R N I V E T E R I N A R J I

od 22. do 29. 3. 1985 za o b č i n i Kranj in Trž ič Od 7. do 23. ure Ž i v i n o r e j -sko-veterinarski zavod Go­renjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na telefon 23-518

za o b č i n o Škofja Loka V O D O P I V E C D A V O R I N , dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 O B L A K M A R K O , dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518

za o b č i n i Radovljica in Jese­nice P A V L I C F R A N C , dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639

G L A S 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 22. MARCA iJSL2

IZBRALI S O

V vseh prodajalnah ALMIRE iz Radovljice že prodajajo maloserijsko nagrajeno kolekcijo. Izdelana je po letošnji modni zapovedi v svetlih pastelnih barvah. Komplet je sestavljen iz platnenega krila bele, roza, zelene ali svetlo modre barve ter puloverja v istih barvnih odtenkih.

li S M E R K U R KRANJ

V MERKURJEVI prodajalni VERIGA v LESCAH smo opazili veliko izbiro snežnih verig za osebne avtomobile, traktorje, to­vornjake in viličarje. Na zalogi imajo tudi živinske ter pašne ve­rige in verige za gozdarstvo. Dobro so založeni tudi z izdelki za pnevmatsko opremo strojev skupaj s priključnim materialom.

m e t a l k a 3 Q l e t

Ugodna prodaja keramičnih ploščic KERUB - VS kvalitete, velikosti 20 x 20 cm

p r o d a j a l n a

k a m n i h

Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure

9 ploščice so primerne za oblaganje fasad, balkonov, teras

• odporne so proti temperaturi • cena za 1 kv. meter

849,15 din ^

I ZA MBS BOM P O N O V N O S O V P R O D A J I

Š T E D I L N I K I C O R O N A ,

I Z D E L A N I I Z N E R J A V E Č E

P L O Č E V I N E

Posebno ugoden nakup v tovarniški prodajalni

v Škofji Loki Reteče 4, tel. (064) 61-861

6. T E D E N M E D N A R O D N E G A S O D E L O V A N J A

A L P E - A D R I A

2 4 . M E D N A R O D N I S E J E M

A L P E - A D R I A 8 5

fckstiln Oglaša fcsledn

KOV goji:

i KI J! _^ P°goji:

S O D E L O V A N J E A L P E A D R I A

P R E D S T A V I T E V D R Ž A V , P O K R A J I N

P O B R A T E N I H IN P R I J A T E L J S K I H M E S T

L J U B L J A N E

R A Z S T A V A Č L O V E K IN P R O S T I Č A S

N A R E D I S A M

T U R I Z E M , Š P O R T , R E K R E A C I J A

N A V T I K A , K A M P I N G , K A R A V A N I N G

S L I K A - Z V O K

P R E H R A N A Z A D O M

K O Z M E T I K A

D E M O N S T R A C I J E , D E G U S T A C I J E , N A S V E T I

1 RAZ E OPU

ndi< tv e v k

O D 2 5 . D O 3 0 . M A R C A 1 9 8 5

G O S P O D A R S K O R A Z S T A V I Š Č E L J U B L J A N A

O D P R T O V S A K D A N O D 9 . 3 0 D O 1 8 . 3 0

ii

UtJB

fosk Skc l* del ton0\ r & zpi 'n od

VODI «NFO l eg si niuje > vi v P< ^olej

Ti ** 0:

Čl d Si

govc

lejo »rij *api Uw\ °zn, 0 i2

N O V O V M U R K I N E M E L G U

M U R K A E L G 0 v L e s c a h v a m n u d i p r o -

s t o s t o j e č i k a m i n K e r a m i k e i z K r a p i n e .

Lep in praktičen kamin, katerega name­stitev je enostavna, po zunanjosti in funkcionalnosti prav nič ne zaostaja za starim, dobrim, vgradnim kaminom še iz časov naših babic. Mura Elgo v Lescah vam nudi nakup pro-stostoječega kamina Keramike iz Krapi­ne tudi na kredit brez pologa.

Pridite in videli boste, da bo vaša odločitev za nakup v Murki Elgo v Lescah pravilna.

Ljubljana DNEVI KULINARSKE OTOKA PAGA od 21. do 30. marca 1985

• paška jagnjetina • paški sir 'rŠžmJ^w^*xT"^S^L

• dnevno sveže ribe, školjke in raki {•pRBi^'fi^*' >~*^^W ZABAVALA VAŠ BO PAŠKA KLAPA!

Razstava paških čipk, akvarelov in izdelkov iz bakra.

V S L E H E R N O G O R E N J S K O

H I Š O G O R E N J S K I G L A S

p KINOKRMNJ

BOGOVI SO PADLI NA GLAVO že v naših kinematografih

i 1 22. MARCA 1985 OBVESTILA, OGLASI 1 3 . S T R A N ( ^ I M ^ S S o J M E E G L A S

3 T E K S T I L I N D U S I M I J J X

kkstilna industrija T E K S T I L I N D U S K R A N J j^zglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe ^slednja prosta dela oziroma naloge v vzdrževalno energetski službi:

1 K O V I N O S T R U G A R S K A D E L A II - V E S I °goji: — oblikovalec kovin (strugar) in 1 leto delovnih izkušenj na kovi-

nostrugarskih delih, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasil­

n imi aparati, — poskusno delo dva meseca.

* KLJUČAVNIČARSKA DELA II - VES II •°goji: — strojni mehanik (ključavničar) in 1 leto delovnih izkušenj na

kl jučavničarskih delih, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasil­

nimi aparati, • — poskusno delo dva meseca.

3 RAZKLADANJE PREMOGA IN DRUGEGA MATERIALA - VES I *• OPRAVLJANJE TEŽAŠKIH DEL - VES I °goji pod 3. in 4. — dokončana osnovna šola,

— moški z odsluženim vojaškim rokom, — fizično močna oseba, — poskusno delo dva meseca.

J^ndidati, k i izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne priglasi V e v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni po objavi.

/O ljubljanska banka ^UBLJANSKA BANKA, TBG KRANJ

T0 sklepu 9. izredne seje delavskega sveta delovne skupnosti Ljubljanske °&nke, Temeljne banke Gorenjske Kranj z dne 21. 3. 1985 razpisna komisi­ja delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj P°novno .opisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili ^ odgovornostmi za

U>denje in organiz i ranje d e l v sektor ju organizaci je in '^formacijskih sistemov ? p opravljanje razpisanih del in nalog je lahko imenovan kandidat, k i po-

e g splošnih, z zakonom in d ružben im dogovorom določenih pogojev, izpol­njuje še naslednje pogoje:

visoka izobrazba ekonomske, r ačuna ln i ške ali organizacijske smeri pet let ustreznih delovnih izkušenj .

^oleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: .strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, osebnostne kvalitete, k i izražajo celovitost strokovnih, družbenopolit i­čnih in moralnoet ičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnost i dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov.

i z p i s a n a dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in od­p o r n o s t m i in j ih razpisujemo vsaka štiri leta. j^ndidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnju­jejo razpisne pogoje. f^jave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v

a Prti ovojnici na naslov: Hubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj , Cesta J L A 1, z

2Hako »za razpisno komisijo«. izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po k o n č a n e m zbiranju prijav.

n i i x a t a i E K a k o v o s t z g a r a n c i j o

T r g o v s k a i n g o s t i n s k a D O Ž I V I L A K R A N J , n . s o l . o . Ces t a n a O k r o g l o 3, - T O Z D V E L E P R O D A J A K R A N J , n . s o l . o . K r a n j , N a k l o , Ces ta n a O k r o g l o 3

ob jav l j a po s k l e p u k o m i s i j e za de lovna r a z m e r j a nas ledn ja p ros t a de l a i n naloge

P R O D A J A B L A G A N A D R O B N O ( v e č de l avcev z a p roda ja lno D i s k o n t B l e d )

Pogo j i : — IV . s topnja S I — s m e r prodaja lec , dve le t i delov­n i h i z k u š e n j , p o s k u s n o delo 60 d n i .

D e l o v n o r azmer j e se s k l e n e z a n e d o l o č e n . č a s s p o l n i m delov­n i m č a s o m . P i s n e p r i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j evan ju pogo­jev s p r e j e m a k a d r o v s k a s l u ž b a D O Ž iv i l a K r a n j , M a i s t r o v t rg 11, 8 d n i po ob jav i . V s i p r i j a v l j e n i k a n d i d a t i bodo p i sno o b v e š č e n i o i z i d u i z b i r ­n i h pos topkov v r o k u 30 d n i po o p r a v l j e n i i z b i r i .

Irfch L T H D O T H N Š K O F J A L O K A n . s o l . o.

k o m i s i j a O E D S , S k u p n i h

K a d r o v s k a P R O D A J A , s l u ž b ob jav l j a p ros t a de la i n n a loge

V S I R E F E R E N T P R O D A J N I I z a n e d o l o č e n č a s s p o s k u s ­n i m d e l o m t r eh mesecev.

Pogo j i : — v i s o k a i z o b r a z b a t ehn i ­

č n e a l i e k o n o m s k e s m e r i , -~ v o z n i š k i i zp i t B katego­

r i je , — poznavan je k o m e r c i a l n e ­

ga pos lovan ja i n a k t i v n o znan je s rboh rva t skega j e z i k a ,

— poznavan je k l i m a i n h l a ­d i l n e t e h n i k e ,

— 2 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j ,

P i s n e p o n u d b e z d o k a z i l i s p r e j ema k a d r o v s k o s o c i a l ­n a s l u ž b a L T H 8 d n i od d n e ­v a objave. K a n d i d a t i bodo o r e z u l t a t u o b v e š č e n i v r o k u 15 d n i po s k l e p u k a d r o v s k e k o m i s i j e .

ALPETOUR

A L P E T O U R Š K O F J A L O K A I n t e r n a b a n k a , T i t ov t rg 4 b

K o m i s i j a z a de lovna razmer ­j a v a b i k sode lovanju

E K O N O M S K E T E H N I K E z a de lo v I n t e r n i b a n k i — p l a č i l n e m p r o m e t u .

n a

P i s n e v loge naj k a n d i d a t i p o š l j e j o v 8 d n e h po ob jav i o z i r o m a naj se osebno zgla-si jo v k a d r o v s k i s l u ž b i v Skof j i L o k i , T i t o v t rg 4 b.

O s n o v n a š o l a L U C I J A N S E L J A K K R A N J

K o m i s i j a z a de lovna r azmer ­j a ob jav l j a p ros t a de la i n na­loge

S N A Ž I L K E n a c e n t r a l n i šo l i z a d o l o č e n č a s .

Nas top de la t ako j . P r i j a v e p o š l j i t e v 8 d n e h po ob jav i .

Q O B V E S T I L O G o z d n o gospodars tvo K r a n j — T e m e l j n i o r g a n i z a c i j i ko­operan tov P r e d d v o r i n T r ž i č o b v e š č a t a vse l a s t n i k e goz­dov n a p o d r o č j u o b č i n K r a n j i n T r ž i č , k i do sedaj š e n i so p o s p r a v i l i l e sa i z gozdov, k i j i h j e p o š k o d o v a l ka tas t ro­f a ln i veter v d n e h od 9. do 11. februar ja 1984 i n kasne j ­ši snego lom,

d a mora jo posprav i lo lesa z a k l j u č i t i , do 31. m a r c a 1985

P o t em d a t u m u bo gozdar­s k a s l u ž b a G G K r a n j i z v r š i l a v s a po t r ebna d e l a v s k l a d u z ž e i z d a n i m i o d l o č b a m i goz­d a r s k e i n š p e k c i j e n a s t r o š k e l a s t n i k o v gozdov, v e n d a r b rez d o d a t n i h i n d i v i d u a l n i h obves t i l . G o z d n o - v a r s t v e n i u k r e p i i n o h r a n i t e v kva l i t e t e lesa zah­tevajo t a k o j š n j e s i s t emat i ­č n o posp rav i lo p o š k o d o v a n e ­ga drev ja . O b v e š č a m o , da so u r adne ure v p i s a r n a h p o d r o č n i h g o z d n i h rev i r jev v sak pone del jek od 7. do 12. ure .

T I K O T r ž i š k o podjetje i n d u s t r i j s k o k o v i n s k e o p r e m e , p. o. T r ž i č , K o r o š k a 17

N a pod lag i s k l e p a K o m i s i j e z a d e l o v n a r a z m e r j a ob jav l ja pros ta de l a i n na loge v

A D M I N I S T R A T O R J A V K O M E R C I A L I Pogo j i : — dve le tna a d m i n i s t r a t i v n a š o l a ,

— 1 leto d e l o v n i h i z k u š e n j .

Nas top de l a t ako j . D e l o se z d r u ž u j e za d o l o č e n č a s — z a na­d o m e š č a n j e de l avke n a p o r o d n i š k e m dopus tu . P i s n e v loge z d o k a z i l i o i zpo ln j evan ju pogojev naj k a n d i d a t i p o š l j e j o n a nas lov: T I K O T r ž i č , K o r o š k a 17. O b j a v a v e l j a do zasedbe de lovnega mes ta . O i z b i r i bodo k a n d i d a t i o b v e š č e n i v 15 d n e h po k o n č a n i i z b i r i .

K M E T I J S K O ŽIVILSKI K O M B I N A T G O R E N J S K E K R A N J

Delavski svet T O Z D Kmetijstvo Kranj , n .sol .o . Kranj , Begunjska 5, v skladu z 46. č lenom Statuta T O Z D Kmetijstvo Kran j , razpisuje javno draž­bo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:

O B R A T C E R K L J E 1. kombajn za krompir — dvoredni 2. cisterna 3000 litrov za gnojevko 3. cisterna 5000 litrov, plastificirana 4. kabina za traktor Deutz 5. klinasta brana 6. sejalnica za koruzo OLT, š t i r i redna 7. motor 6 ci l indrski 8. betonski stebri za kozolec (3 kom) O B R A T S O R S K O P O L J E S 1. traktor I M T 585 K R 30-11 2. enoredni kombajn, Mex-3 . 3. pobiralno-razkladalna pr ikol ica ' O B R A T V R T N A R I J A 1. kombi I M V - furgon 2200 D, K R 118-827

v voznem stanju 2. kozolec dvojni — 8 stebrov, za 1 steber 3. lesena šupa za vozove 4. kombi Zastava 412 M K K R 863-55

izkl icna cena 150.000.00 din 70.000,00 din 40.000,00 din 40.000,00 din 10.000,00 din 30.000,00 din

120.000,00 din 1.000,00 din

350.000,00 din 70.000,00 din

160.000,00 din

250.000.00 din 1.000,00 din

50.000,00 din 85.200,00 din

Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo v torek, 26. marca 1985, po naslednjem razporedu: \ — za prodajo osnovnih sredstev v obratu Cerklje ob 8. uri , v obratu Vrtna­

rija bo ob 10. uri in v obratu Sorsko polje ob 12. uri . Osnovna sredstva se prodajajo v slanju, v k a k r š n e m so (videno — kuplje­no). Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pr ičetkom javne dražbe . Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Ogled osnovnih sredstev je možen pol ure pred izvedbo javne dražbe na kraju samem. Podrobnejše informacije dobite na sedežu temeljne organi­zacije v Kranju, Begunjska 5, telefon: 21-252.

V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS

HTP BLED Qogttaće~

V PENSI0NU MLIN0 NA BLEDU od 15. do 24. marca

poleg priznanih specialitet kuhinje

tudi jedi iz P R A Š N I K O V na razne n a č i n e . Informacije po tel. (064) 77-321

J

I n d u s t r i j s k i k o m b i n a t P L A N I K A K R A N J

i K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a D S S S ob jav l j a p ros ta de la i n naloge:

1. U R E J A N J E D E L P R E V E N T I V N E G A V Z D R Ž E V A N J A 2. O P R A V L J A N J E O B R A T N O M E H A N S K I H D E L - s r ed ­

nje z a h t e v n o

Z a u s p e š n o oprav l j an je de l se zah teva : pod 1. — 4-letna s r edn ja s t r o k o v n a i z o b r a z b a e l ek t ro s m e r i ,

— 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j , — poznavan je strojev, n a p r a v i n in s t a l ac i j , — izna jd l j ivos t , — sposobnos t h i t r ega u k r e p a n j a , — u s p e š n o oprav l jeno t r i m e s e č n o pc-skusno delo.

pod 2. — 3-letna s r edn ja s t r o k o v n a i z o b r a z b a s t ro jne s m e r i , — 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j , — poznavan je s t rojev i n naprav , — sposobnos t h i t r ega u k r e p a n j a , — u s p e š n o oprav l jeno t r i m e s e č n o poskusno delo.

P i s n e p o n u d b e sp r e j ema k a d r o v s k i odde l ek Indus t r i j skega k o m ­b i n a t a P l a n i k a K r a n j v 15 d n e h po ob jav i . O i z b o r u bodo k a n d i d a t i o b v e š č e n i v 30 d n e h po po t eku r o k a z a oddajo p r i j av .

h l ev i t ® L j u b e č n a Cel je

tlak z a h l eve • t e , r t o n : 0 6 3 ^

> S M č H F © I M G L A S 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 22. MARCA 1JRTEK

MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM

Prodam od 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, tel. 70-379

783 Ugodno prodam dva dobro ohra­

njena R A Z T E G L J I V A KAVČA in F O T E L J A . Telefon 25-708 2758

K R Z N E N PLAŠČ s i l , št. 42-44, in Z L A T O za zobe prodam. Kranj , Šor-lijeva 27, stanovanje 14 2835

Prodam SMUČI R C 05, 170 cm, z V E Z M I marker in D R S A L K E adi-das, št. 44. Telefon 44-625 2836

Z A M R Z O V A L N O O M A R O gore­nje prodam. Telefon 064/50-719 2837

P R A L N I S T R O J candy prodam. Telefon 064/50-719 2838

C E N T R I F U G O za perilo prodam. Telefon 064/50-719 2839

L O Š Č I L B J C za parket, inozemski, prodam. Telefon 064/50-719 2840

Prodam črno-bel i T E L E V I Z O R lo-we opta. Slavko Novak, Planina 17, Kranj 2841

Prodam globok OTROŠKI V O Z I ­Č E K in K O S za dojenčka, 4 G O B E ­L I N E in dolgo krzneno B U N D O št. 36. Ogled vsak dan. Adamovič, Tuga Vidmarja 4, Kranj , Planina II. 2842

Novo konzolno G R A D B E N O DVI­G A L O , bitumen 400 kg, opečne D I M ­N E T U L J A V E 29 x 24 x 18 prodam. Šifrer, Kranj , Šolska 5, tel. 22-797

2843 Vel iko skoraj nove, uvožene, kval i ­

tetne ženske in moške G A R D E R O ­B E z več ČEVLJI št. 35-44 zelo ugodno prodam. Ogled vsak dan, ves dan. Pristov. Vrba 18, Žirovnica 2844

Prodam biološko čist K R O M P I R , .kifelc'. Rudolf Dolžan, Breg 109, Ži­rovnica 2845

Prodam nemšk i P L U G — eno-brazdni OBRAČALNIK in K R A V O v devetem mesecu tretje brejosti. T u -paliče 19, Preddvor 2846

Prodam 7 dni starega, sivega B I K ­C A za-nadaljnjo rejo. Britof 34 2847

Prodam R O T A C I J S K O K O S I L N I ­C O S I P 65. Franc Rozman, Kr ižnar -jeva pot 2, Stražišče 2848

Prodam dve OVCI . Luže 32, Šen­čur 2849

Prodam lesen, š t i r iokenski K O Z O ­L E C . Hrastje 166, Kranj 2850

Prodam K U N C E , modre dunajča-ne, in S E N O . Telefon 75-250 2851

Prodam B C S K O S I L N I C O 127 (petrol-bencin) in S I L O K O M B A J N X M Z - 2 potinger, vse v dobrem sta­nju; ter lipove P L O H E . Miha Naglic, C. na Brdo 22, Kokr ica , Kranj 2852

Prodam novo previte E L E K T R O ­M O T O R J E , 6 K M , 3 K M , 1400 obr./min., in 3 K M , 2800 obr./min. Zg. Brn ik 127 pri G u -stelnu 2853

L O W E O P T A , barvni T E L E V I ­ZOR, ekran 51 cm, iz konsignacije, nerabljen, prodam za 145.000 din. In­formacije po tel. 70 —179 po 17. uri

2854 Prodam A K L A R I N E T za

9.000 din. Osojnik, Šenčur , Gasilska 3 2855

Prodam K U H I N J S K E E L E M E N ­T E s pomivalno M I Z O . Ivan Sporiš , Križe 7 (blok) 2856

Prodam S E N O v balah. Sv. Duh 41, Škofja Loka 2857

Prodam PRAŠIČA za zakol in po 30 kg težke PRAŠIČKE. Sv. Duh 41, Škofja Loka 2858

Prodam dve P O S T E L J I z jogiji. Britof 1, Kranj 2859

Prodam semenski K R O M P I R de-sire. Zg. Bitnje 23 2860

Ugodno prodam K O R U Z O v zrnju. Srednja vas 41, Šenču r 2861

Prodam 300 kosov T E R N I T PLOŠČ. Slavko Lotrič, Zg. Besnica 37 2862

Poceni prodam T E P I H 2 x 3 m za v dnevno sobo.J^Jaslov v oglasnem od­delku. 2863

Prodam P R A L N I S T R O J gorenje Kranj , Planina II., Tuga Vidmarja 6, stanovanje 26 2864

Prodam malo rabljene SMUČI im­puls SL-200 z okovjem M A R K E R in P A N C A R J E alpina št. 42, cena 15.000 din. Telefon 27-884 2865

Prodam K U L T I V A T O R z ježem. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje 2866

Prodam nov dvobrazdni P L U G št. 10 za traktor I M T 542 in T E L I C O simentalko; 6 mesecev brejo K R A V O in nov kombiniran plinski ŠTEDIL­N I K , še v kartonu. Šenčur , Mlakar­jeva ul . 43 2867

Prodam S I P O R E K S 50x 60x7,5, 180 kosov. Telefon 43-012 2868

Prodam domačo G R A H O R O . Ana Dobnikar, Lahovče 37 2869

Prodam dobro ohranjen K U H I N J ­S K I K O T z MIZO. Telefon 47-087

2870 Prodam rabljen P R A L N I S T R O J ,

znamke zoppas. Informacije po tel. 064/23-976 od 16. ure dalje 2871

Prodam T R O S I L E C za umetna gnojila in ŠKROPILNICO metalna R A U , 440-litrsko. Voglje 88, tel. 49-149 2872

Malo rabljene O B L E K E za veliko postavo, 54/56, prodam. Kranj , tel. 21-345 2873

Prodam K R A V O simentalko, k i bo čez en mesec teletila. Ogled popol­dan, Dovje 112, Mojstrana 2874

Prodam PRAŠIČKE za rejo tn PRAŠIČA za zakol. Anton Zupan, Radovljica, C. Svobode 10 2875

Prodam breje Z A J K L J E francoski srebrec. Krakovo 7, Naklo 2876

Prodam nekai S E N A . Sr. Dobrava 9, Kropa 2877

Prodam ali zamenjam 14 dni staro TELIČKO simentalko za B I K C A , primerno za nadaljnjo rejo. Posavec 124, Podnart, tel. 70-280 ^ 2878

Prodam rabljeno POHIŠTVO, elektr ični ŠTEDILNIK in nemško PEČ kuppersbusch. Telefon 24-978 popoldan 2879

Prodam okrog 350 kg težkega BI­K A simentalcu ali zamenjam za K O ­S I L N I C O B C S , po dogovoru. Telefon 40-657 * 2880

Prodam rezan smrekov G R A D B E ­NI L E S (različnih dimenzij). Gabud, Moša Pijade 15, Kranj 2881

Zložljiv italijanski ŠPORTNI V O ­ZIČEK P E G , rjav žamet , prodam za 6.000 din. Triler, Zupančičeva 8, Kranj , tel. 23-670 2882

Prodam 6 tednov stare P U J S K E , Angela Zavrl, Verje 46, Medvode

2883 Prodam dobro ohranjeno O M A R O

za dnevno sobo. Telefon 21-131 po 15. uri 2884

Ugodno prodam dobro ohranjen P I A N I N O . Vrhovnik, Deteljica 1, Tr­žič 2885

Prodam 300-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO creina. Srakovlje 2, pri Kokr i c i , tel. 22-812 2886

Prodam dolgo belo POROČNO O B L E K O , št. 38, cena 7.000 din. K o -čbvski, Janeza Puharja 7, Kranj 2887

Prodam A K V A R I J z ribami. Jože Dvoršak, Savska 2, Lesce 2888

Prodam T R O S E D in dva F O T E ­L J A . Ogled v soboto dopoldan. Lo­trič, Cankarjeva 32, Radovljica 2889

Prodam novo žensko KOfcO R O G . Telefon 23-419 2890

Prodam brejo K O B I L O , staro 5 let. Doslovce 12, Žirovnica 2891

Prodam 4 PRAŠIČKE, težke po 30 kg. Luže 6, Šenčur pri Kranju

2892 Prodam 2 kW termoakumulacijsko

PEČ. Vesna Hudohmet, Juleta Ga -brovška 19, Kranj 2893

Prodam dobro domačo S E N O . Te­lefon 061/627-101 2894

ROČNO PREŠO (knaker), do 800 kg, prodam. Graš ič , Mavčiče 44/A 2895

Prodam 10 dni stare B I K C E . Kern , Letence 7, Golnik 2896

Prodam A Z P A N J E na 10 satov. U l . P i v l e Medetove 6, Naklo 2897

Poceni prodam O M A R O za dne­vno sobo, tri F O T E I J E , KAVČ, M I ­ZICO in ŠIVALNI S T R O J scepel 30. Škofic, Gorica l / A pri Radovljici

2898 Prodam ohranjeno, rabljeno

S P A L N I C O . Alojz Pristavec, Spodnji otok 17, Radovljica 2899

Prodam skoraj novo kotno S E D E ­ŽNO G A R N I T U R O . Milena Rumež, Juleta Gabrovška 21, Kranj . Ogled vsak dan od 15. do 18. ure 2900

Prodam dvobrazdni in trobrazdni P L U G , znamke IMT ferguson. Voklo 45, Šenčur , tel. 49-126 2901

Prodam nov trobrazdni plug. Brejc Peter, Vadiče 4 2902

Prodam snežne V E R I G E za trak­tor 20.5x25 ali za 30 col; semenski K R O M P I R igor, P E S O in R E P O . Cerklje 281, tel. 42-362 2903

Prodam T R A K T O R deutz 4006 s kabino, čelni N A K L A D A L E C R I K O , T R O S I L E C vikon in snežne verige 11-28. Janez Zavrl, Medno 9, Ljublja­na—Šentvid 2904

Prodam T E L I C E , T E L I Č K E ' in K R A V E simentalke po izbir i ; karo­serijo za Z A S T A V O 750 celo ali po delih in ŠANK, manjše izvedbe ter dva rabljena kavča in fotelja. Puša-vec Anton, Hudo 3, Tržič tel. 57-183

2905 Prodam tri tedne starega B I K C A

simentalca. Šenčur , Štefetova 1 2906 Prodam rabljeno P O M I V A L N O

M I Z O s kotnim elementom Adri ja . Francka Hafner, Suha 2, Škofja Lo­ka, tel. 60-466 2907

Prodam RAČUNALNIK Z X 81-16 k Ram in K A N U elan. Telefon 22-889 2908

Prodam L A T E za kozolce in ŠPI -R O V C E . Telefon 47-513 od 18. ure dalje 2909

Zamenjam jalovo K R A V O za bre­jo. Fric Lavtižar, Podbreg 25, Kranj ­ska gora 2910

t \

Prhljaj in izpadanje las preprečuje

DR0GESAN L0TI0N za nego las.

Drogesan, Kranj, Pre­šernova ulica 19

V J

Prodam nabožne S L I K E Adolfa Schmitza »Zadnja večerja« — K r i ­stus z Janezom«, velikosti 93 x 72 cm in Gašper inova olja Pred nevihto, Devin, velikosti 72 x 55 cm; Ljublja­na z Rožnika, velikosti 65x45 cm in »Gondoljer*, 32 x 24 cm; prodam tudi 5,8 kg Z A K I J E V I N E (jute), v 6 ko­sih, 1,6x1,9 m. Jože Rugale, Kranj , Župančičeva 2 2911

Prodam jedilni in semenski K R O M P I R igor. Zg. Brn ik 44, Cer­klje 2912

Prodam 300 kg zgodnjega semen­skega K R O M P I R J A satema. Lahov­če 14. Cerklje 2913

Prodam PRAŠIČKE, stare 8 ted­nov. Češnjevek 11, Cerklje 2914

Prodam K R A V O v devetem mese­cu brejosti ali zamenjam za B I K A . Zalog 42, Cerklje 2915

Prodam globok OTROŠKI V O Z I ­ČEK (rdeč žamet) . Debeljak, Binkelj 43, Škofja Loka 3080

Prodam V O Z zapravljivček in 9 tednov staro TELIČKO. Telefon 064/68-358 3081

Prodam 2000 kg semenskega K R O M P I R J A igor, malo R E P E , P E ­S E in drobnega krompirja. Reteče 72, Škofja Loka 3082

Prodam dolgo belo obhajilno O B L E K O . Magda Krmelj , Sv. Duh 23, Škofja Loka 3083

T R A K T O R cornick D 326, 24 K M , prodam. Alič, Pevno 9, Škofja Loka

3084 Prodam otroški dekliški PLAŠČ in

žametno obhajilno O B L E K O za fan­ta. Srečo Debenc, Reteče 82, Škofja Loka 3085

Prodam fantovsko birmansko O B L E K O i n ' s m u č a r s k e ČEVLJE št. 40-42 . Jelovčan, Šuš ta r 64, tel. 44-638 3085

Prodam 4 tedne starega B I K C A in TELIČKO. Šutna , Ostri vrh 7, Želez­niki 3086

Prodam o t r o š k o POSTELJICO z jogijem. Partizanska 27, Škofja Lo ­ka, tel. 60-357 ' 3087

Prodam S L A M O R E Z N I C O , PEČ super ser in 100 m P P R K A B L A 2,5. Janez Krek, Barbara 15, Škofja Loka

3088 Prodam dva B I K C A simentalca za

nadaljnjo rejo. Binkelj 7, Škofja L o ­ka 3089

Prodam K O R U Z O , PŠENICO in S E N O v balah. Jože Jenko, Virmaše 32, Škofja Loka 3090

Prodam konzolno D V I G A L O . Te­lefon 064/69-628 3091

Prodam P R O J E K T O R in K A M E ­RO super 8 za 8.000 din. Korče, Go-sposvetska 15, Kranj 3092

Ugodno prodam bakreno nahrbtno ŠKROPILNICO. Fi l ip Oštir, Gorice 17, Golnik 3093

KANARČKE, odlične pevce, pro­dam. Š imunac , Kranj , Zupančičeva 30 3094

Prodam S E N O in krmilno PESO. Praprotna polica 19, tel. 42-508 3095

Prodam semenski K R O M P I R igor in zgodnji rezi. Srednja vas 45, Šen- • čur 3096

Prodam dva PRAŠIČA, težka po 40 kg, in 25 m elekt r ičnega K A B L A ter M O P E D . Galjot, Velesovo 15, Cerklje

3097 Prodam globok OTROŠKI V O Z I ­

ČEK in kompletni vratni P O D B O J , š i r ina 15 cm. Mlakar, C. na Klanec 63,Kranj 3098

Prodam obžagan in eno leto posu­šen L E S za podstrešje . Shranjen je bil pod streho. Telefon 064/21-500

3099 Prodam nakladalno P R I K O L I C O ,

F R E Z O in K O B I L O z žrebetom. Piv­ka 3, Naklo 3100

Stereo A V T O R A D I O universum, ZVOČNIKI 2 x 5 0 W , še zapakiran, prodam. Hrastje 81 3101

Prodam K R O M P I R igor za seme. Zgoša 47/A, Begunje 3102

Prodam rabljeno termoakumula­cijsko PEČ A E G , 3 k W . Perko, Kranj , Škofjeloška c. 42 3103

Prodam 8 tednov starega B I K C A simentalca za nadaljnjo rejo. Preba-čevo 2, Kranj 3104

Prodam modro fantovsko O B L E ­K O , pliš, št. 16. Telefon 22-072 -Kranj Bertoncljeva 45 3105

Prodam prenosno 1500-litrsko pla­stično C I S T E R N O . Šenčur , Delavska 13 3106

Prodam M R V O . Potoče 9, tel. 45-263 3107

Ugodno prodam nov prenosni R A -D I O K A S E T O F O N z deljivimi zvo­čniki ; ter W A L K M A N z radiom. Te­lefon 28-436 dopoldan in zvečer 3108

Prodam 4 tone S E N A . Telefon 067/81-731 3109

Prodam O V N A za pleme ali za za­kol. Okroglo 3, Naklo 3110

Novejšo . S P A L N I C O poceni pro­dam. Informacije po tel. 24-617 3111

Prodam semenski K R O M P I R de-sire. Praprotna polica 10, tel. 064/42-420 3112

Prodam novo M O T O R N O ŽAGO stihi 0.56. Tiringer, Šmar je tna gora 2, Kranj 3113

Prodam K O R U Z O . Pipanova 38, Šenčur 3114

Prodam belo dolgo O B L E K O Z A O B H A J I L O . Telefon 25-487 3115

Prodam več mladih K R A V ali bre­j ih T E L I C . Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 3116

ČrnobeU T E I J E V I Z O R še v dobrem stanju prodam. Ugodna priložnost! Telefon 28-818 od 18. do 19. ure 3117

Prodam TELIČKO simentalko. /.g. Brn ik 61 3118

Prodam 1500 kg S E N A . Velesovo 10, tel. 42-492 3119

Prodam dobro ohranjen ŠTEDIL­N I K (2 plin, 2 elektrika) in P O M I ­V A L N I P U L T . Čimžar, Orehovlje 15, Kranj 3120

Ugodno prodam OTROŠKO S O B O in »TEPIH«. Petrovič, Juleta Gabrov­ška 32, Kranj 3121

Zelo ugodno prodam HI-FI G R A ­M O F O N elac. Telefon 27-358 3122

Prodam malo rabljen K O M P R E ­SOR, 60 1. Eržen, Zabukovje 2, Zg. Besnica 3123

Prodam rabljen K A V Č in dva F O ­T E L J A . Andrej Eržen, Jezerska 10, Kranj 3124

Prodam PRAŠIČA za zakol. Tele­fon 25-437 3125

Prodam elektro G R A D B E N O O M A R I C O . Telefon 60-584 popoldan

3126 Prodam D I R K A L N O K O L O mara­

ton s tabularji. Edo Snedec, Sr, Bela 43, Preddvor 3127

Prodam otroško P O S T E I J I C O z jogijem. Telefon 21-634 ! 3128

Prodam polovico K R A V E za skr i ­njo. Telefon 064/60-734 zvečer 3129

Prodam K R A V O simentalko, ki bo konec marca drugič teletila. Log 10, Kranjska gora 3130

Prodam mlado K R A V O pred prvo telitvijo. Smokuč 5, Žirovnica 3131

Poceni prodam F L I P E R J E (mar-jance), po 1 S M kos (še delujejo). Uroš Hafner, Huje 23 /A, Kranj , tel. 22-333 3132

Prodam K R A V I prvesnici. Valja­vec, Zvirče 19, Tivič 3133

Prodam pol leta starega B I K C A s i ­mentalca. Zmrzl ikar , Hrastje 46 3134

Litoželezno K A D , U M I V A L N I K , dve enoročni B A T E R I J I , 20 m' K E ­RAMIČNIH PLOŠČIC, 10 m' talne P L U T E in 20 m rabljenega ITISO-N A poceni prodam; K A M E R O in P R O J E K T O R super 8 in opremo za temnico ter moško špor tno K O L O prodam. Telefon 23-508 3135

Prodam po 200 m P P R K A B L A , d i ­menzije 2x1,5 in 2x2,5. Žanova 36, Kranj 3136

Prodam tri ione kvalitetnega S E ­N A . Podgoršek, Trboje 46 3137

Prodam mladega K O N J A in S E N O v balah. Žirovnica 59/A 3138

Prodam O V C E in J A G N J E T A ter K U P I M kosilnico - R E F O R M . Kers­nik, Leše 1, Tržič 3139

Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje na drva. Blejska 12, Tržič, tel. 50-270

3140 Belo dolgo POROČNO O B L E K O ,

italijansko, kot novo, št. 40, ugodno prodam. Telefon 064/69-756 3141

Prodam novo K A B I N O za traktor deutz 40-06. Posavec 124, tel. 70-280

3142 Prodam 500 kg semenskega

K R O M P I R J A igor. Zglasite se po 15. uri . Kejžar, Begunje 5 3143

KUPIM Kupim petdeset kvadratnih me­

trov opaznih desk. Telefon 061/50-547 (popoldnej. 2907

K u p i m otroški avtosedež rbmer peggy. Telefon 27-276 (Demšar ) 2951

Kup im otroški ŠPORTNI V O Z I ­ČEK »marela«. Telefon 26-528 2916

K u p i m H L O D O V I N O : oreh, češ­njo, h ruško . Tršan , H r a š e 14, Smled­nik 2917

K u p i m S A D I L E C za koruzo, tip »Panonija« Mursla Sobota. Telefon 064/65-005 — Janez Bogataj, Murave 12, Poljane nad Škofjo Loko 2918

K u p i m samonakladalno P R I K O ­LICO. Višelnica 15, Zg. Gorje 2919

K u p i m B E T O N S K I MEŠALEC. Bajt, Bavdkova 5, Kranj 2920

K u p i m rabljen OTROŠKI ŠPOR­TNI VOZIČEK. Telefon 70-260 2921

K u p i m otroški AVTOSEDEŽ znamke chicco. Telefon 21-540 2922

K u p i m T E H T N I C O do 200. kg, z u težmi . Tone Arnež, Repnje 42, Vo­dice nad Ljubljano 2923

K u p i m A V T O D V I G A L O (za dvig celega avtomobila). Gorjup, Dolenja vas 21, Selca 3062

K u p i m rabljeno manjšo M O T O R ­NO K O S I L N I C O za travo. Partizan­ska 27, Škofja Loka, tel. 60-357 3063

K u p i m 12-kubično nakladalno P R I K O L I C O za hribovit teren. Raz­tresen, Lučine 32, Gorenja vas 3064

Kup im suh smrekov, borov ali hrastov R E Z A N L E S , od 2,5 do 8 cm. Pungeršek , Pot na Još ta 7, Kranj

3064 K u p i m 30 do 50 m VLEČNE »ZAJ-

LE«, premera 8 mm in prodam T O -M O S moped na tri brzine. Telefon 74-368 3065

K u p i m suhe smrekove D E S K E 2,5 in macesnove D E S K E 40 — 80 mm. Zg. Bitnje 73, Zabnica 3066

K u p i m dobro ohranjeno K O S I L ­NICO za uporabo v hribovitem kra­ju. Zinka Vindiš, Našičeva 2, Tržič, tel. 50-691 3067

VOZILA Prodam Z A S T A V O 101, letnik

1978. Pot v Bitnje 10, Kranj 2924 Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1973

(IR motor), cena 6 S M . Ogled vsak dan po 16. uri. P i r ih , Sebenje 4, Tržič

2925 C I T R O E N G S 1.2. break, letnik

1979, 66.000 km. garaž i ran , registri­ran do januarja 1986, prodam. U l . Gorenjskega odreda 14, Kranj 2926

O P E L R E C O R D 2000 SJ , star 4 le­ta, v odl ičnem stanju, zelo ugodno prodam. Drago Lazar, Kranj , Tuga Vidmarja 6 2927

Prodam nove G U M E 650 — 16. Golniška 14, Kokr ica 2928

Prodam A P N 6. Predoslje 129, Kranj > 2929

Ugodno prodam Z A S T A V O 101, le­tnik 1974, U l . X X X I . divizije 40, Kranj 2930

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1975. Telefon 60-683 2931

Prodam dobro ohranjen 126-P. Ogled od 16. do 18. ure. Tomažin , Podlubnik 159, Škofja Loka 2932

Prodam G O L F A , letnik 1978, 55.000 km, odlično ohranjen. Vešter 31, Škofja Loka, tel. 62-857 v petek popoldan in soboto 2933

Prodam dobro ohranjeno Z A S T A ­V O 750 SE, letnik 1981. Telefon 064/60-824 2934

P E U G E O T 204 karavan, obno­vljen, prodam za dele (celega). Tele­fon 28-427 2935

Prodam K A S O N za T A M 75 T 3 B (2001), komplet z loki in cerado. In­formacije po tel. 21-779 od 6. do 14. ure 2936

Prodam malo rabljen T O M O S A V -T O M A T I C 3 M , Franc Čeh, Gorenj­skega odreda 6, Kranj 2937

Ugodno prodam M E R C E D E S 220 D, letnik 1974 in ČOLN sport Beo­grad ter M O T O R tomos 4. Blagoje-vič. Podbrezje 12/A 2938

Prodam 15 SLC, ' l e tn ik 1981, regi­striran za celo leto in C I R K U L A R makita, star pol leta. Božo Dajič, Golnik 46 2939

Prodam Z A S T A V O 101, j e t n i k 1977, cena 7,5 S M , potrebno manjše­ga popravila. Žarko Mejič, Tončka Dežmana 10, Kranj 2940

Ugodno prodam SPAČKA letnik 1976. Šušterš ič , Pipanova 80, Šenčur

2941 Ugodno prodam registriran T O ­

M O S 14 T L S in žensko K O L O na 5 prestav, staro eno leto. Kovačičeva 4/B, Primskovo 2942

Prodam eno leto star T O M O S av-tomatic. Homan, Ljubljanska 19/B, Kranj ' ' 2943

Prodam novo rusko G U M O , pred­nje in zadnje steklo za L A D O 1200; motor in menjalnik za F I A T 124. M i -lenko Bezarevič, U l . 1. avgusta 5, Z l a t o polje 2944

Prodam Z A S T A V O 101 special 1300, letnik 1981, ter SPAČKA, po­trebno manjše popravilo »podna«. Lesičnik, Planina 52; tel. 22-132 2945

Za V A U X H A L C H E V E T T E pro­dam nov ispušni lonec in več rezerv­nih delov. Telefon 21-511 2946

Prodam avto P-126, letnik 1978. Tomažičeva 6/A, Kranj , tel. 064/26-423 2947

Prodam avto Z A S T A V A 126-P, le­tnik 1979. Moste 45/B, Komenda

2948 Z A S T A V O 750, letnik 1978, pro­

dam. Luže 61, Šenču r 2949 Z I M S K O G U M O s plat iščem

6,40x700x 13. prodam. Kranj , tel. 21-345 2950

Prodam R E N A U L T 4 G T L J U , 8.000 km. star eno leto in pol, bele barve, spodaj zašči ten, z novimi z im­skimi gumami in naslonjali, popol­noma ohranjen in nepoškodovan. Telefon 064/60-079 . 2951

Prodam osebni avto A M I 8, letnik 1975. Telefon 24-478 popoldan 2952

Ugodno prodam dobro ohranjeno J A W O 350, letnik 1983. Luže 6, Šen­čur 2953

Prodam Z A S T A V O 101 z dodatno opremo, letnik 1980 ali zamenjam za n o v e j š i letnik. Je t i š Hamzaj. Sorlije-

• va 21, Kran j ' 2954

Prodam zelo dobro ohranjen O P E L K A D E T . Prebačevo 58.

Prodam avto L A D A 1200. Franc Grašič , Strahinj 68. tel. 47-190 2955

Prodam C I T R O E N G S X 1.2, letnik 1978. Hrastje 81 2956

Ugodno prodam T O V O R N O P R I ­K O L I C O za osebni vto. Brezar, G o l ­n iška 55, Kokr ica , Kranj 2957

Prodam G O L F , letnik 1982 in 4,5 kW termoakumulacijsko PEČ. C. talcev 14, Kranj 2958

Ugodno prodam F I A T 125 P, letnik 1977, prevoženih pribl ižno 76.000 km, registriran do 13. 2. 1986, cena 15 S M . Ogled v soboto popoldan. Rajko Černilec, Kebetova 22, Kranj 2959

Prodam karambolirano L A D O 1200, celo ali po delih. Britof 259 2960

Prodam dobro ohranjeno Z A S T A ­VO 750 lux, letnik 1978. Senično 20, Križe 2961

K U P I M vozno Š K O D O Š 100 ali Š 110, od letnika 1973 dalje. Janez Godnov, Potarje 5, Tržič 2962

Prodam dobro ohranjen VW 1200 J (hrošč), letnik 1975. Telefon 75-341

2963 Z A S T A V O 101 confort, letnik 1981,

prodam za 30 S M . Telefon 064/74-343 2964

Ugodno prodam P O N Y E X P R E S S . Vreček, Rožna ul. 11, Šenčur 2965

Ugodno prodam G O L F J G L diesel, letnik 1983. Ogled v petek po 15. uri in v soboto. Ivan Novak, Ribno 113, Bled 2966

Prodam M O T O R in M E N J A L N I K za Z-750 po ugt n ceni. Jože Petek, Kamnje 2, Bohinjoka Bistrica 2967

G O L F diesel, star dve leti, garaži­ran, prodam. Telefon 74-175 2968

T A M 110 T 10, letnik 1976, 200.000 km, prodam. Telefon 061/611-166

2969 Prodam Z A S T A V O 750, letnik

1977. Vrhovnik, Deteljica 1, Tržič 2970

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1980 za 17 S M . Telefon 80-144 od 15. ure dalje 2971

A U D I 60 L , letnik 1971', dobro vzdrževan, garaž i ran , prodam. Tele­fon'064/24-131 vsak dan po 15. uri

2972 Prodam M O T O R avtomatic. Pa-

njan, Kranjska c, 8, Šenčur , popol­dan 2973

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1976. Telefon 70-274 2974

Po delih prodam FIAT 126-P, Be­gunjska c. 33, Bistr ica pri Tržiču.

2975 Prodam Z A S T A V O 101, prva regi­

stracija marca 1979. Bobovek 10, Kranj 2976

L A D O 1200 prodam po delih. Tele­fon 45-291 2977

Prodam P O N Y E X P R E S S avtoma­tic in dve »avtoceradi« za Z-101. V i n ­ko Perko, Proletarska 20, Tržič 2978

Zelo ugodno prodam Z A S T A V O 750, letnik 1971. Vinko Habjan, Vošče 9, Radovljica 2979

Z A S T A V O 101, letnik 1974 regi­strirano za eno leto, prodam. Telefon 47-456 2980

Prodam 126-P. Burgar, Zalog 44, Cerklje 2981

Prodam G U M E 165x13 in nekaj delov za W A R T B U R G A . Lazarevič, Virje 15, Tržič 2982

Prodam SPAČKA, letnik 1976 in A M I 8, po delih. Struževo 33, tel. 28-639 2983

Prodam M Z 150. Retljeva 12, Kranj , Čirče 2984

Ugodno prodam Z A S T A V O 750, registrirano do decembra; poleg tega nudim tudi dele za Z-750 in Z-1300. Mi lan Mulej , S tudenčice 1, Lesce

2985 Prodam A L F A R O M E O 1300, v ze­

lo dobrem stanju ali zamenjam za manjš i avto. Z-750. Telefon 49-040

2986 Prodam C I T R O E N DS, letnik 1977,

registiran do januarja 1986. Telefon 25-530 2987

Prodam dobro ohranjen in špor tno prenovljen E L E K T R O N I C 90. Dra­gan, Ljubno 17, Podnart 2988

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1974, vozno, neregistrirano. Čadež, C. revolucije 1/B, Jesenice 2989

Prodam M O T O R 220 diesel. Tele­fon 061/611-168 2990

Prodam R-4. Jenko, Gorenja vas - Reteče 40, Škofja loka 2991

Prodam K O M B I IMV, letnik 1981, prevoženih 48.000 km. Telefon 43-124

2992 Po delih prodam Z A S T A V O 101

ter Z A S T A V O 750. Likozarjeva 15, Kranj 2993

Prodam M O T O R avtomatik A 3 M L , prevoženih 2.300 km, letnik de­cember 1983, cena po dogovoru. Slavko Krabonja, Tržič, Pot na Zal i rovt 17, pri šoli, tel. 50-779 2994

Prodam K O M B I Z A S T A V A 535 K , letnik 1979, K O M B I F O R D B U S , ka-ramboliran, letnik 1973 in motor za mercedes 190 diesel. Janez Torkar, Sp. Gorje 215 2995

Ugodno prodam Z A S T A V O 101, le­tnik 1973. Franc Eržen, Kamna gori­ca 3, tel. 79-495 2996

Prodam Z A S T A V O 750 z novo ka­roserijo in M E R C E D E S 180 D. Igor Remškar , Bohinjska Češnjica 65

2997 Prodam neregistriran R E N A U L T

12. Telefon 064/28-239 2998 Prodam zelo dobro ohranjen V O L ­

V O 144 S, letnik 1973, originalna bar­va, registiran do marca 1986, cena po dogovoru. Tone Grame, Preše rnova 10/A, Brežice 2999

Prodam VW 1300, letnik 1965, po delih ter Z I M S K I G U M I za VW; in dekl iški bež K O S T I M za 12 let za birmo. Divjak, C. na Brdo 51, K o k r i ­ca 3068

Prodam avto 126-P, letnik 1978. Zoran Slak, Zg. Bitnje 168 pri gasil­skemu domu v jami 3069

Ugodno prodam 126-P, nevozen, letnik 1977 lahko po delih, maska, blatnika, pragi sp novi. Kranj , P r im­skovo, Jezerska c. 54/A 3070

Prodam MINI 1000, letnik 1971, za 12 S M . Telefon 24-628 3071

Prodam registriranega, garaž i ra-nega A U S T I N A 1300, celega ali za dele, za 3 S M . Ogled popoldan. Gas i l ­ska 30, Semur 3072

W A R T B U R G 6 limuzina, letnik 1983, izredno ohranjen, prodam za

G O L F , letnik 1981, ohran]« nov barvni T E L E V I Z O R proda* lefon 62-708

Prodam malo karamboj ŠKODO 100 L , letnik 1976, km. Petr ič , Pšen ična polica 2ftj kije

Prodam osebni avto MAZDAj Bitenc C i r i l , Zvirče 8, Tržič

Prodam nov AKUMULATOR osebni avto mercedes. Infor po tel. 064/22-828 — Kranj

L A D O 1600, letnik 1978, prodam. Telefon 28-517 po 18.'

Prodam 125-P, letnik 1976-kuš, Milje 16, Šenčur , tel. 43-l2*|

Prodam Ford eseort 1100 ali ' njam za 1979 letnik — Kadeta-1 Boštar , Nazorjeva 10 Kranj (za^ t ičnikom.)

Prodam Ford taunusa, 1,6 L ' 1976, telefon 82-339.

STANOVANJA, Dve SOBI , vsaka 20 kv. uM

etaži hiše , v središču Jesenid dam. Možna preureditev v en"J novanje. Telefon 063/34-259

Iščem G A R S O N J E R O ali ei no S T A N O V A N J E . Plačilo po voru. Kličite vsak dan od 16J 18.30 po tel. 21-648 - Anka G l Kranj

Mlad par išče S O B O ali S T A N O V A N J E v Kranju ali okolici . Šifra: Triglav

V Kranju ali bližnji okolici mem G A R S O N J E R O ali ene S T A N O V A N J E . Plačilo po dog« Šifra: Us lužbenka

Mlad par brez otrok išče ST' V A N J E v okolici Kranja. Možu*] moč na kmetiji ali doma. Ilija rov, Medetova 1, Kranj

V opremljeno S O B O sprej' moške stanovalce. Stritar, C. n ' , nec 31, Kranj

Mlad par išče S T A N O V A N J A službi tudi pomaga pri delu. Mi ' , Bunič, Voklo 4, Šenčur

Prodam trisobno S T A N O V Al1

Šorlijevem naselju. Resne poi"J pod šifro: Gotovina

Menjam trisobno STANOV/ brez centralne za manjše , dvos z dvema ali enim kabinetom s

tralno. Naslov v oglasnem oddel

do 21 občim

Trisobno superkomfortno Sfi V A N J E , 75 kv. m, v Kranju, njam, s soglasjem za manjše fortno, od 35 do 45 kv. m. Šifr8 govor

Enosobno superkomfortno N O V A N J E , 46 kv. m, v Kranj«* menjam za podobno manjše fortno, 30 do 35 kv. m. Šifra: 9 zum

Zamenjam enosobno STANU N J E v Šorli jevem naselju, s te1

nom in centralno, za dvosobr

enim kabinetom. Telefon 24-270 Moškemu oddam centralno

vano S O B O . Telefon 26-958 Mati s šoloobveznim otrokom

S T A N O V A N J E v okolici Tržič« Kranja. Helena Hrvatin, Roče^ 53, Tržič J .

Dekle vzame v najem GAjJJt N J E R O ali S O B O s kopalnico v = ji Loki ali okolici . Šifra: Nujno

Mlad zakonski par z otrokonVi l ' ^ . S O B O s kuhinjo in kopalnico v ' )kje

j i Lok i ali bližnji okolici . Šifra: najemnik . ^ u i

Hrano, S T A N O V A N J E in vsej lo nudim mlajši upokojenki v m no za kuhanje zdravemu upojji I cu. Ponudbe pod šifro:Hišica P r ' j *\

Sprejmem žensko na NJE . Stojanka Radončič, Kranj.,!K*r to polje 2/B

Nujno kupim manjše dvoS1

S T A N O V A N J E , lahko s t a r e j« Kranju. Telefon 79-657

G A R S O N J E R O ali manjše -N O V A N J E najame zakonski pa«* lefon 23-811 popoldan (

V Kranju zamenjam staro • N O V A N J E , 62 m' z vrtom, drvar1

in kletjo, brez centralnega ogf nja, za manjše s centralnim og njem. Ogled od 16. do 20. ure. . Mazreku, Koroška 25/A, Kranj

POSESTI T R G O V S K I L O K A L (100 W-

trgovina in skladišče, dva pripa" ta kletna prostora, 32 kv. m S. niščem in samostojnimi sanita mi, v središču Jesenic, prodam-stor je primeren za poslovni obrtni lokal. Vel iko dostopno dv če. Telefon 063/34-259

Z I D A N A SKLADIŠČA v pflg stavbe, v središču Jesenic, 50 * skupne površine, dostopno dvorišče, prodam. Telefon 063/3*

VEČ GARAŽ v središču J e 5

prodam. Telefon 063/34-259 ' SKLADIŠČE, 60 kv. m upor*

površine in pripadajočo pokri to, veliko dostopno dvorišče, v sr«? Jesenic, prodam. Primerno tu«" preureditev v stanovanje. Te 063/34-259

V bližini Škofje loke kupi" 1

Z I D L J I V O P A R C E L O ali sta HIŠO. Šifra: Plačilo v gotovim

Prodam G O Z D N O P A R C E L arov) v bližini Praprptne polic* slov v oglasnem oddelku.

V najem oddam ali P? KMEČKO HIŠO. Zraven je tud' stor za obrt. Šifra: Pr i Kranju

N a j b o l j š e m u ponudn-^ oddamo P O S L O V N I ? ^ S T O R (trgovina na K o ci) ,108 kv. m., s telefon 0 ' in p a r k i r n i m p r o s t o r ° j Prednost i m a dejavn 0 ' d r u ž b e n e g a pomena. : Ponudbe sprejema 15.% po objavi Gas i l sko d r u S V j K o k r i c a , s pr ip isom ' n u d b a « .

ranj oda: J^no prodam starejšo HIŠO.

•°»|je 61, Kranj 3019 Tibolili?*Je i n vzamem manjšo N J I V O v

6 9 J 1 1 Kokrice. Dolžan, Mlaka 62, 20, 7* 3020

^am (po dogovoru z doplači­l i travnato P A R C E L O , 700 m', Ljrstenikom, za manjšo Z A Z I D -

\T0l JJ P A R C E L O za počitniško hiši-fortf paljeno do 10 km od Kranja.

F°n 064/24-697 po 15. uri 3021 4 ^am B R U N A R I C O , 10 km iz

18. uf f 1 ^ ^ - Šifra: Sončna lega 3022 goricah pri Goln iku prodam

76 f ?°LlVO P A R C E L O najboljšemu if^niku. Telefon 061/611-112 v so-

3023 a | ' ' ' ^dnar tu na Gorenjskem pro-

*f t In« ^ z vrtom. Informacije po (zaJ ^ a - e n med 19. in 21. uro ali

r 9 r t 53 3024 M VIDLJIVO P A R C E L O na Jezer-

? Prodam. Ana Bizjak, Kranj , C. gkega odreda 8/A, tel.

3025 rAJf-394 — ' L,b koiji Lok i prodam 8000 m ' ob-1 ( v t , a'ne Z E M L J E , cena 550 din/m' , nic, jj be pošljite v oglasni oddelek

o S^ro: Njiva in travnik 3026 ! Nem vzamem večji T R A V N I K

e i H J*njšo K M E T I J O v okolici K r a -po <* iiV^ča ali Škofje Ix)ke za več let. 16-31 f''o po dogovoru. Telefon 21-378

eno

Gi» do 20. ure 3027 °očini Kranj najamem P O S L O -

mC,fHOSTOR za mirno obrt. Tele-bH '"81/357-409 po 20. uri 3028 li bi

K, 22. MARCA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA

3 &POSLITVE nos<> V Z . 6 I fltoslim dva Z I D A R J A . Stanova-

STAl fr 4 e l « v Ljubljani. OD od 4 do i3 Corič, Frankovo 45, Škofja V L 3029

/,r

t

eJmem D E L O na dom. Telefon /*5 3030

E P A R J A brez delavnice M

r e z orodja iščem za sodelovanje, rjon 27-411 "zvečer 3031 <em P R O D A J A L C A - K O za pro-

določenega art ikla na trgu v AN¥ , Telefon 061/341-340 dopol-)on" S41' 061/346-186 popoldan ali pod

3 jj4ten zaslužek 3032 >V I K^Jmeni'dclavko, ki bi imela ve-oso' F "KERAMIČNO S T R O K O . Re-

^.Pisrnene ponudbe pod šifro: i e l r tvV l V o s t 3 0 3 3

^ ' n o m Š IVILJSKO D E L O na ' tAI^I K - P i P a n o v a 6 8 - Šenču r 3034

z«! J, [2ERKA dobi službo. Lenart m' Staneta Žagarja 40, Kranj 3035

- D E L A V K O v P L E T I L J -brez poklica. Informa-258 od 15. do 19. ure

3036

SfSoh l n delavca za priuči tev. Pohi-3^ n ° mizarstvo Lado L I P A R , De-

jijO' K ' C A — Lahovče 31, stanovanje tel* V 9 u l - 39, Šenčur , tel. 41-098 3037

0b" ( tVh 6 ^ 1 1 0 delovno razmerje sprejem 76 3 O ah dekle, k i ima veselje do

oi 3 a . Hrastje 94, Kranj 3038 3 ^ T A K A R I C A ali N A T A K A R do-

,rn' ir ,? 2 ^ 0 v gostinskem lokalu v bliž­ja Golici Kranja. Telefon 21-852 •e"2 Kv 3 0 3 9

\ y ali p r iučena N A T A K A R I C A ^ t

stalno zaposlitev. Delovni čas §jm "a dan, nedelje proste. OD 3 3 ^lefon 21-378 od 19. do 20. ure

v S>KJ*0J_ zaposlim PREŠIVALKO ali P ki ima veselje za šivanje na ši-3 t T ! stroju v usnjeni galanteriji.

" Demšar, Log 29, Škofja Loka 3041

k ° $ C P ° s l i m K V A V T O M E H A N I K A . tii oL?n Bogataj, Godešič 83, Škofjj

3 a 3042

PgiERKA e UŽa taneta Z Fra:' $*>slim Dr

3 JL> 'ahko b j Si p °tel. .47-2

A ?

itHlREDITVE

i

'.M

^ E D S T A V I T V E N I :g{NCERT A N S A M B L A

n z « Z A G O R E N J S K O

J!NO C E N T E R K R A N J JJtek, 22. marca,ob 20.

*> povezovalec progra-BORIS K O P I T A R .

>/ e tlprodaja pri blagajni J ^ a Center. h i j e n i !

14 /JjSNI K L U B K R A N J vas vabi V ' - A D I N S K I P L E S V Delavski

• Po v Kranj vsak P E T E K in S O B O -A n 2 o - u r i - 201)8 r>S«n>bel S I B I L A vabi vsako SO-l U v o b 20. uri na P L E S v hotel » l^STURIST ter vsako N E D E L J O

« k l T ^ r i n a P R I M S K O V O 3049 14J teti? S A V A K R A N J - I N S T R U -i W r ! A L N A S E K C I J A prireja v SO-

J ISoA 2 , 1 m a r c a 1 9 8 5 - o b 1 9 - " f ' ' jfl u P L E S v dvorani K S Stražišče

On , 3050 * ^ 2 S M S ŠENČUR vabi vse ljubi-5ylp, o b r e G L A S B E na M L A D I N -

L E S , k i bo v petek, 22. marca <>o 18. uri v D O M U K O K R Š K E

«JVt.^v Šenčur ju . Igra ansambel fo^NA S M E R . V A B L J E N I ! 3051 V ^ S N I TEČAII V K R A N J U v De-h ^ domu, vhod 6, prireja P L E -

OVFf- * £ K r a n 3 - ZAČETKI TEČA-, f ZAČETNI tečaji - 24.3. ob

gladina in starejši (nedelja); ^ ?>.Jo ° b 1 9 - u r i za mladino; 26. 3. ob ^.3 2a s tare jše; N A D A L J E V A L N I ? ) ^ ; ' t ^ b 19.30 (nedelja); 18.3. ob 19. , W O Z P O P ° L N J E V A L N I 25.3. ob

^ % > L . DISCO H U S T L E in J k f g ' R O L L .24.3. ob 18. uri (ne-

t • P i s e n o u r o P r e ^ pr iče tkom Vfiie v D E 1 A V S K E M D O M U !

3052

^VESTILA ! f e l ] ^ T E : lesene, p las t ične in Z A -|Bj?* vseh vrst, P O P R A V I L A ro-A P

2 a l u z i j , naroč i te Š P I L E R J E -T^S o r a d n i k ° v a 9, Radovljica, tel. A f i f l ? 1 2 1 2

K T R O I N S T A L A C I J E napelju-; f t ra ,T f u n 6 ° - 5 8 4 1537 \ ? v l j a m P R E V O Z E in S E L I T V E

J °nom. Telefon 26-124 2675

Izdelovanje VALOVITE STREŠNE OPEKE in BETONSKIH KVADROV. Tel.: po 19. uri 49-164.

V O D O V O D N O I N S T A L A C I J O na novi hiši ^er predelave kopalnic in tudi druga dela vam solidno in hitro izgotovi obrtnik. Telefon 28-427 3043

I Z D E L U J E M betonske stebre za kozolec. Dežman, Strahinj 15, Naklo

3044 ŽAGAL bom hrastove hlode. Inte­

resenti naj se javijo glede dimenzij na naslov: Kordež, Jamnik 15, Kropa

3045

O b i š č i t e novo DISCO-T E K O SAS v posebni so­bi nad gostilno G a š t e j , 100 m od trgovine na La-borah v smeri proti Stra-ž i šču . Odprto vsak petek in soboto ob 20. uri.

OVČARSKA S K U P N O S T Begunje obvešča lastnike ovc, naj do 2. 4. 1985 sporočijo število ovc za pašo na Be-gunjščici. Kasnejš ih prijav ne bomo upoštevali . Prijave pošljite na na­slov: Janez Zupan, Begunje 111; Tine Jane, Begunje 78 3046

T E L E F O N S K E A P A R A T E in na­prave popravljam, montiram, vklju­čim še en aparat in podobno. Opreš-nikova 88, Kranj , tel. 25-867 3047

R O L E T E in ŽALUZIJE po konku­renčnih cenah lahko naroči te po tel. 44-570 - Logar, Zabnica 73 3048

K Ž K G O R E N J S K E T O Z D K O M E R C I A L N I S E R V I S

Obvesti lo R E J C E M M A ­L I H ŽIVALI in O S T A L I M K U P C E M ! V n a š e m sk l ad i š ču pred že­l ezn i ško postajo v K r a n j u v a m nudimo po konkuren­čn ih cenah: K R M I L A za perutnino, bobivit, koruzo, r ž e n o k rmi lno moko, jajca, olje. S k l a d i š č e je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, v sobotah od 7. do 12. ure. In­formacije po tel.: 21-652.

IZGUBLJENO 3. marca sem med 19. in 20. uro na

ulici Nikola Tesle ali Velka Vlahovi-ča izgubila K U N O Z L A T I C O . Pošte­nega najditelja prosim, da mi jo pro­ti nagradi vrne. Marija Pravst, Vel j-ka Vlahovića 4, Kranj , tel. 28-179 do­poldan 3053

POZNANSTVA Rad bi spoznal eno od deklet, ki

sta me dohiteli na stopnicah 15. mar ca 1985 okoli 11. ure, ko sem prižigal cigareto. Dekle v modrem plašču, ki si me skrivoma opazovala, ko sum šh skupaj do vrha Jelenovega klanca! Prosim, če si še sama, se oglasi pod šifro: Rad bi te spoznal 3054

V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS

OSTALO Iščem S K U P I N O Z I D A R J E V za iz­

delavo fasade ter grobega in finega ometa. Telefon 061/841-394 2693.

Upokojenec z Zlatega polja išče GOSPODINJO za par ur dnevno. Za uslugo dobi kosilo in dobro plačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 3055

Iščem VARSTVO za 16-mesečnega otroka na območju Planine. Bojan Vrtačnik, Kranj , Veljka VlahoviCa .">

3056 I G R A M na ohcetih in zabavah. L a ­

stno ozvočenje. Telefon 25-971 — i nt. 29 dopoldan 3057

HIŠO vam »PREGIPSAM« in opravim vsa S L I K O P L E S K A R Š K A D E L A . V račun vzamem manjši avto na Bledu ali okolici do 20 km. Siti a: Kvaliteta 3058

DELFIN V A S VABI N A

RIBJE

S P E C I A L I T E T E

ROLETARSTVO NOGRA-ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij . Na zalogi imemo žaluzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah.

Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur , telefon 061-50-720.

ZlTO L J U B L J A N A TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, n. sub. o. Lesce, R o ž n a dolina 8

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in na­loge:

VODJE VZDRŽEVANJA

Pogoji: — strojni i nžen i r , 3 leta de lovnih i zkušen j na ena­k i h a l i podobnih del ih a l i

— strojni tehnik, 5 let delovnih i zkušen j na ena­k i h a l i podobnih del ih.

Z a objavljena dela in naloge se zahteva t r i m e s e č n o posku­sno delo. Delovno razmerje se sklene za nedo ločen č a s s po ln im delovnim č a s o m .

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Žito Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka, Lesce, Rožna dolina 8, Lesce.

O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po k o n č a n e m zbiranju prijav.

Z A H V A L A Ob boleč i izgubi dragega m o ž a , oče ta , brata in strica

F R A N C A A Ž M A N A se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so nam po­magali v t e ž k i h trenutkih. Posebna hvala tov. Trevnu za poslovilni govor ob odprtem grobu, gospodu ž u p n i k u za obred in pevcem za petje ž a l o s t i n k . Hvala za cvetje

in spremstvo na njegovi zadnji poti.

VSI N J E G O V I O v s i š e , 15. marca* 1985

Z A H V A L A

V 70. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta

ANA OSTERMAN - roj. U KOZAR p. d. Udamovčeva mama z Luž 34

Prva zahvala velja sosedom, prijateljem in znancem, k i so jo obiskovali v času njene težke bolezni. Hvala sosedom in bo­trom, ki so prvi nudili pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem za izrečeno sožalje in izkazano sočutje. Iz srca se zahvaljuje­mo delovnim organizacijam IBI Kranj , I sknnim tozdom Štev­ci, A T C , Terminali , delavcem Kovinostrugarstva Naglic. Za­hvaljujemo se Matijevi mami, g. župniku iz Šenčur ja za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje žalost ink ter vsem zvo­narjem. Hvala tudi g. Olgi Kepic za ganljive besede ob odpr­tem grobu. Pr is rčna zahvala vsem in vsakemu posebej, k i ste tako množično počastili njen spomin, poklonili vence ter jo v to l ikšnem številu spremili na zadnji poti in s toliko cvetja po­

k r i l i njen tihi dom.

ŽALUJOČI VSI NJENI

Luže, Kokrica, Adergas, Predoslje, Milje, 13. marca 1985

.15. STRAN (mimwmwGiLAS

Z A H V A L A

Ob smrti n a š e g a dragega m o ž a , o č e t a , starega o č e t a , brata, bratranca in tasta

FRANCA BREZARJA st se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose­dom, znancem, sodelavcem, Z B Primskovo, K S , DPO, D P D Svoboda, gasilskemu d r u š t v u in krajanom Prim-skovega za n e s e b i č n o p o m o č v t e ž k i h trenutkih, za iz­r e č e n o soža l j e , darovano cvetje in spremstvo na njego­

vi zadnji poti.

V S E M Š E E N K R A T H V A L A !

VSI N J E G O V I

Primskovo, 20. marca 1985

S p o r o č a m o ž a l o s t n o vest, da je v 76. letu umrl n a š ljubljeni m o ž , o č e in dedek

DRAGO ŠKERJANC organist v pokoju

Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 22. marca 1985, ob 16. uri izpred h i š e ža los t i v Š e n č u r j u , Partizanska

š t e v . 24, na š e n č u r s k o p o k o p a l i š č e .

ŽALUJOČI: ž e n a N e ž a , otroci Drago, Breda, Alma, Majda in Ljuba z d r u ž i n a m i ter snaha Marinka z otro­

koma

Š e n č u r , 20. marca 1985

V SPOMIN

25. marca 1985 mineva 6 let, odkar nam je kruta usoda iztrgala n a š o na jdraž jo ž e n o , mater, staro mamo, sestro in svakinjo

PEPCO HRIBAR

Vedno bolj č u t i m o praznino in osamljenost. Ostali so lepi spomini na lepo skupno ž iv l j enje . Hvala vsem, ki se je spominjate in se ustavite ob njenem preranem

grobu.

MOŽ M A R T I N IN VSI NJENI v

Z A H V A L A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža,

očeta, tasta, starega očeta, brata in strica

VINCENCA GROŠLJA iz Poženika 41 pri Cerkljah

se iskreno in iz srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, pri­jateljem in znancem, k i so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zad­nji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tudi delovnima organiza­cijama Ingrad Celje — tozd Prevozi Ljubljana in Živila — tozd Veleprodaja Kranj ter mojstru in sodelavcem kolektiva Gorenje s Sp. Brnika . Toplo se zahvaljujemo tudi nosilcema praporjev Čebelarske druž ine Cerklje ter Druš tva upokojen­cev Cerklje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogreb­

ni obred. ŠE ENKRAT HVALA VSEM, KI STE NAM V T E H TEŽKIH

TRENUTKIH POMAGALI. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

Poženik, Nadgorica, Zalog, 15. marca 1985

Z A H V A L A

Ob boleč i izgubi n a š e drage mame, stare mame, sestre in tete

'• FRANČIŠKE ROGAČ roj. K U N Č I Č

Boltarjeva mama iz Zg. Lipnice

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, iz­razili s o ž a l j e , darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala kolektivoma Š p e c e r i j e Bled in Elmontu. Posebna zahvala pevcem in duhovniku za pogrebni

obred.

ŽALUJOČI: h č e r e in sinovi z d r u ž i n a m i , brat in drugo sorodstvo

Zg. Upnica , 15. marca 1985

Z A H V A L A

Ob bo leč i izgubi n a š e g a dragega m o ž a , atija, sina, brata, strica in tasta

I V A N A O S T E R M A N A iz Britofa

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami s o č u s t v o v a l i , mu darovali cvetje in ga v tako velikem š t e v i l u spremljali na njego­vi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sosedom iz Stiske vasi, dr. Novaku in sestri Kristi­ni, osebju K l i n i č n e g a centra Ljubljana, gospodu ž u p n i k u za t o l a ž i l n e besede in pogreb­ni obred ter oktetu Vigred za ganljivo petje. Iskrena hvala tudi govornikoma za poslo­vilne besede ob odprtem grobu, K S in S Z D L Britof, A M D Š e n č u r , Francu Jermanu in p o k o p a l i š k i upravi Predoslje ter tozdu Komunala Kranj . Lepa hvala tudi Plinarni, Lju­bljanski banki Kranj in Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj za podarjeno cvetje in iz­

r a ž e n o s o ž a l j e .

V S E M S K U P A J IN V S A K E M U P O S E B E J Š E E N K R A T I S K R E N A H V A L A !

VSI N J E G O V I

Britof, Kranj , L u ž e

GLASOVA ANKETA

Dobro, da delilni pult varuje železni drog, sicer bi pod težo množice spet popustil.

Neizprosen boj za malico ali »usmerjena gneča«

škofja Loka — V jedilnico škofje­loškega srednješolskega centra nas je privabila dopisnica s tole vsebino:

»Bodoča inteligenca kranjske de­žele vas vabi v jedilnico šolskega centra vsako dopoldne ob 8.50 na ogled in pisanje o (ne)kulturnem in (ne)humanem načinu konzumiranja malice — USMERJENO ,gužvanje' s prosvetno-pedagoško-vzgojnimi de­lavci na čelu. Pridite, imeli boste kaj videti in pisati.« Podpisali sp se sred­nješolci SC Boris Ziherl.

Prišli smo nenapovedani, da jih ne bi posebej za to priložnost postavili v vrsto. Še preden je zvonec odzvonil, se je v jedilnico natepla množica škofjeloških usmerjencev'. Neprema-gljiva^takota je bodočo inteligenco kranjske dežele vodila, da si je s silo injcomolci utirala pot do hrane.

Nič čudnega ni, da učenci z nizke­ga starta hitijo v jedilnico in se po ži­valsko gnetejo k vratom, od koder di­ši dopoldanski obed, saj menda pri pedagogih nimajo pravega zgleda. Žal se nismo mogli sami prepričati, ali res tudi učitelji rinejo prek vrste in se družno z dijaki s pomočjo ko­molcev prebijajo k delilnemu pultu. Tega dopoldneva učiteljev ni bilo k malici, tako da smo morali dijakom in kuhinjskemu osebju verjeti na be­sedo.

Zanimalo nas je, zakaj gneča. Ali pri več sto dijakih malice ni moč dvakrat razdeljevati? Je morda ni za vse dovolj, da hočejo biti vsi prvi pri "kotlu'? Se ne bi dalo gneče ugnati z dežurnimi reditelji, učitelji, ki ima­jo za to dovolj avtoritete?

Dobili smo take odgovore: »Malico delimo dvakrat, ob deve­

tih in desetih. Učenci lahko sami odločajo, kdaj bodo jedli. Več sto jih je že ob devetih tako lačnih, da ne morejo počakati še eno uro. Tako se obisk v jedilnici v drugem odmoru, ob desetih, ne more meriti z onim v prvem.«

»Na izbiro so štiri različne malice, od tega dva topla obroka. Ker nikoli natančno ne vemo, ali bo slednja vzelo le 40 ali kar 250 dijakov, ju vča­sih res zmanjka. Malica nam tudi ostane. Kruha pa je vedno dovolj. Včasih ga je vsak vzel, kolikor ga je hotel. Ker je po odmoru ležal vsepo­vsod, smo ga začeli deliti po dva kosa vsakemu. Potem so nam očitali, da skoparimo in temu v protest kupili svoj kruh ter ga v jedilnici delili vrst­nikom.«

»Dežurni učitelji bi morali med malico poskrbeti za red. A tudi oni imajo pravico do svojih petih minut odmora in do malice.« D. Z. Žlebir

Foto: F. Perdan

So bile lačne le oči?

TRŽNI PREGLED K R A N J — Solata od 200 do 250 din,

šp inača 160 din, cvetača 200 din, koren­ček 80 din, česen 300 din, čebula 80 din, fižol 200 din, pesa 60 din, slive 240 din, jabolka od 80 do 100 din, h r u š k e 120 din, grozdje 110 din, čebulček od 250 do 300 din, p o m a r a n č e 250 din, l i ­mone 314 din, ajdova moka 160 "din/1, koruzna moka 80 d i n / l , k a ša 160 d i n / l , surovo maslo 660 din, smetana 250 din, skuta 180 din, sladko zelje od 80 do 100 din, kislo zelje in repa 100 din, ore­hi 1.100 din, ja jčka od 20 do 21 din, krompir 60 din. „< /

J E S E N I C E — Solata od 250 din do 400 din, cvetača 200 din, korenček 100 din, česen 295 din, čebula 85 din, fi­žol od 216 do 250 din, pesa 60 din, slive 227 din, jabolka od 100 do 125 din, groz­dje 120 din, p o m a r a n č e 286 din/ l imone 314 din, ajdova moka 211 din, koruzna moka 95 din, kaša 152 din, surovo ma­slo 878 din, smetana 357 din, skuta 266 din, sladko zelje in kislo zelje 55 din, kis la repa 50 din, orehi

M.451 din, ja jčka od 20 do 24 din, krom­pir od 75 do 90 din.

EŽURNE TR

V soboto, 23. marca, bodo d e ž u r n e naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA P r i Petrčku, pri Nebotičniku, PC Oskr­ba Kranj , PC Planina I in PC Planina center, PC Britof, S P Labore, PC Pred­dvor od 7. do 18. ure, Hr ib Preddvor, Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, Kle -menček Duplje od 7. do 16. ure, PC Šenčur od 7. do 17. ure. V nedeljo, 24. marca, bodo d e ž u r n e naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje in Naklo v Naklem, v Kranju pa bo d e ž u r n a Delikatesa, Ma i ­strov trg 11 in sicer od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA S P Groharjev naselje, mesnica Gro­harjevo naselje JESENICE Emona market, Jesenice ir Rožca — samopos t r ežna prodajalna na Javorni-ku

TRŽIČ Mercator Deteljica in Mercator, Trg svobode 27 od 7. do 17. ure, Živila Jelka od 7. do 18. ure

Iz ruševin na Jakobu bo bržčas zrasla koča

Kranj — Ljubitelje planin in kraja­ne Preddvora na Jakobu že nekaj let motijo ruševine, k i so ostale na pogo­rišču nekdanje koče Slovenijalesove delovne organizacije Žičnice. Jakob, 960 metrov visoki vrh nad Preddvo­rom, je n a m r e č priljubljena izletniška točka, zato neurejen problem toliko bolj bode v oči. Ker trenutno buri du­hove zaradi možnosti , da bi ponovno zgradili postojanko, je Planinsko dru­štvo iz Kranja povabilo vse prizadete na pogovor o predvidenih reš i tvah.

Na torkovem srečanju, k i so se ga udeležili predstavniki začasnega kole­gijskega poslovodnega organa DO Ži­čnice v S O Z D Slovenijales, DO Iskra-Kibernet ika in t amkajšn je planinske sekcije, P D Kranj , izvršnega sveta ob­činske skupšč ine v Kranju, K S Pred­dvor in kranjskega Gradbinca, so pred­vsem pojasnili vzroke za nastalo situa­cijo. Ivan H r k a č iz Slovenijalesa je po­vedal, da kolektiv Žičnice že več let ta­rejo poslovne težave, zaradi česar je ostalo vprašan je leta 1978 pogorelega doma povsem ob strani. S prehodom na novo organiziranost, katere se prav­kar lotevajo, se obetajo možnost i za re­šitev problema v predvideni počitniški skupnosti Slovenijales. V njihovi delo­vni organizaciji je namreč le približno 30 planincev; zanje bi bila postavitev postojanke pre težka naloga, z združe­nimi močmi delavcev v 24 organizaci­jah Slovenijales pa bi jo zmogli uresni­čiti. Najprej bodo seveda morali ugoto­vit i zanimanje za t akšno nalogo. Če ga ne bo dovolj, bodo njeno reši tev prepu­stili drugim.

Delavci Iskre bi se je lotili, kot je za­gotovil Nace Pavlin, z vso vnemo, saj že nekaj časa snujejo načr te o postavi­tvi svoje planinske koče v bližini K r a ­nja. V dosedanjih pogovorih s planinci Žičnic sicer niso govorili skupnega je­zika, zato pa so sedanjemu vodstvu te­ga kolektiva ponovno izrazil i pripra­vljenost, da bi sodelovali pri izgradnji objekta oziroma odkupih zemljišča na Jakobu.

Vsak pozitiven premik za reši tev problema, je naglasil Jože Zorman iz Preddvora, bodo v krajevni skupnosti z zadovoljstvom podprli. Da je to nujno, so opozorili tudi na nedavni letni kon­ferenci domačega tur is t ičnega društva; v kraju so odločeni, da sami odstranijo ruševine , če j ih ne bo nihče drug.

Pogovor je predstavil tudi stal išče planinske organizacije do domov raz­nih organizacij v gorah. Nobena pla­ninska postojanka ne more služiti, kot je ocenil predsednik P D Kranj in pod­predsednik PZS Franc Ekar, le ozke­mu krogu ljudi, ampak mora biti odpr­ta za vse obiskovalce. To bodo morali upoštevat i tudi graditelji morebitne nove koče na Jakobu. Kako in kdaj bi lahko do tega prišlo, pa se bodo še na­prej dogovarjali vodstveni delavci in planinci v Slovenijalesu in Iskri .

S. Saje

Zmečkalo mu je roko

Škofja Loka — V delovni orga­nizac i j i G r a d i š se je v torek, 19. marca, p o n e s r e č i l 26-letni R i z a k K a l t a k iz Že lezn ikov , lupilec hlo­dov na lup i lnem stroju. Nekaj pred drugo uro je na stroju, kjer je K a l t a k delal , nastal zastoj, ker se je v stroj zagozdil hlod s preve­l i k i m premerom. K a l t a k ga je skupaj s sodelavcem s k u š a l spra­v i t i iz stroja, vendar hlod n i mo­gel m imo pogonskega valja. Zato je delavec valj s k u š a l odmakni t i , p r i tem pa m u je spodletelo i n m u , roko potegnilo med valj i n že le­zno ploščo. K a l t a k u je z m e č k a l o desnico. Ranjenca so odpeljali v zdravstveni dom i n od tam v l ju­bl jansko bo ln i šn i co . D . Ž.

Obrezovanje sadnega drevja

Resje — V sadovnjaku Resje p r i Podv inu bodo pr ip rav i l i t radi­c iona ln i p r ikaz obrezovanja i n ce­pljenja sadnega drevja. Danes ob 15. u r i bo namenjeno kmetom, v soboto, 23. marca, ob 9. u r i pa os ta l im sadjarjem. P r i k a z bosta p r ip rav i l a ugledna sadjarska s t rokovnjaka Franc Lomberger s Kmet i j skega zavoda iz M a r i b o r a in T ine Bened ič ič , vodja sadov­njaka Resje. K e r je zanimanje za sadjarstvo vse večje , p r i č a k u j e j o vel ik obisk.

Planincem ni odveč prostovoljno delo

Škofja L o k a — P lan insko dru­š tvo, k i deluje v Škofji L o k i že od 1907. leta, je tudi danes v tem kra ju ena n a j m n o ž i č n e j š i h d ruž ­benih organizacij . Razen tega, da z d r u ž u j e b l izu 1500 č lanov , pa d r u š t v o odlikuje v e l i k a prizadev­nost, še posebej p r i upravl janju p l an insk ih postojank na L u b n i k u in Blegošu . Za to imajo na jveč za­slug skrbni č lan i upravnega od­bora d r u š t v a .

Ob i ska l i smo njihovo t o v a r i š k o s r e č a n j e po rednem letnem ob­č n e m zboru d r u š t v a . T r i izmed u d e l e ž e n c e v smo p o p r a š a l i , kaj j i h pr iv lač i k delu v d r u š t v u , kako so z n j im zadovoljni i n k a k š n e obete pripisujejo razvoju planin­ske dejavnosti . Tako le so meni l i :

Stane Porenta, predsednik go­spodarske komisi je : »V upravnem odboru d r u š t v a sodelujem že pet­najst let, 2 gospodarsko dejav­nostjo pa se ukvar jam celo deset­letje. Dela je bilo vedno na pre­tek, saj smo se 1977. leta lot i l i iz­gradnje koče na B legošu . Posto­j a n k a na L u b n i k u se je medtem postarala i n jo je potrebno prenavljat i . Razen tega imamo nemalo skrb i zaradi ne p r e v e č s r e č n e izbire oskrbn ikov v tej ko­či pa zaradi oddaljenosti i n težav­nega transporta k b l egošk i posto­j a n k i .

Skoraj vsako nedeljo me oprav­k i vodijo v eni a l i drugi dom. Zato n i prav vel iko č a s a za izlete. P a saj sem se že v m l a j š i h let ih veli­ko nahodi l po gorah! Sedaj sem vel iko v naravi tudi kot lovec. So­delujem v r azn ih d rug ih organi­zacijah, vendar tol iko prijetnega i n delovnega v z d u š j a kot med p lan inc i n i nikjer . Pr izadevanja n a š e g a d r u š t v a d r u ž b a vse bolj ceni i n nam pomaga. Zato se n i bati , da ne b i dobro dela l i še na­prej.«

Vida U š e n i č n i k , č l an ica nad­zornega odbora: »Čeprav sem b i la č l an i ca d r u š t v a že prej, sem se po 1965. letu resneje predala planin­stvu. P r ivab i l i so me m i k a v n i iz­leti , na ka ter ih sem doslej obiska­l a ve l iko lepih hribov, na jveč pa sem hodi la po l o š k e m gorovju. T a dejavnost m i daje predvsem du­š e v n e moči , saj se z izletov v rača -

Dom na Kališču spet odprt

Kranj — K r a n j s k o p laninsko dru­š tvo s p o r o č a vsem gorn ikom, da bo­do v soboto, 23. marca, ponovno odpr l i dom K o k r š k e g a odreda na Ka l i š ču . Oskrbova l i ga bodo vsak ko­nec tedna i n med p razn ik i . Obisko­va lcem bodo na razpolago enostavna jed i la i n p r e n o č i š č a . Pot do postojan­ke je shojena, kdor pa se bo želel vzpenjati po gorsk ih poteh nad njo, mora obvezno imet i vso p laninsko opremo za z imske vzpone. Snega je n a m r e č na te/ v iš in i še dovolj i n kl jub nastopu pomladi tod v lada še prava z ima . V z p o n do Kal ioča seve­da tudi v t ak ih razmerah n i p r e v e č zahteven, p lan inca pa lahko obogati s prav tako pr i je tn imi doživet j i kot le tni pohod. Z a planinske z a č e t n i k e velja zapisat i še to, da je Ka l i š če za­n i m i v a t ransverzalna točka , saj tod mimo vodijo S lovenska p lan inska pot, Goren j ska par t izanska pot, pot K r a n j s k i v rhov i in Pot prijateljstva na vrhove t reh sosednjih deže l . (S)

GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Mi lan B a j ž e l j Odgovorni urednik: J o ž e K o š n j e k

Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede j, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdov-*. — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računo­vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 750 din

mo vedre volje i n dobri prijat T a k i smo tudi p r i delu. Plani* ne poznamo besede ,ne', če je ba kaj prostovoljno postoriti , n i upravnega odbora pogosto s k o č i m o na p o m o č p r i s t r ežb i , h i , v n a š i h postojankah, zlast i ! L u b n i k u . Razen tega sem že t i mandat č l an ica v nadzorn« odboru.

Ponosna sem, da je d ruš tvo \ s k romnih z a č e t k o v tol iko ustvatf I lo. N a š e delo je dobro na loženo i1

tudi obeti za napredek planinstV niso slabi . Pograjala b i le ne pi* več zgleden pojav, popivanje gorah, kar tja ne sodi. M l a d i m P1

b i svetovala, naj se uči jo občude vat i naravo in naj. jo ohranjajo * llSpg r a z u m n i m o b n a š a n j e m . «

azen > d i ( Rstent:

I JI« na Blegošu: »V Skofjo Loko sefl11 y

Benjamin Nastran, o s k r b n i ^ -

p r i še l iz Izole, kjer sem se ž* k ukvar ja l s p lanins tvom. Takoj Pfj ? a ^ presel i tvi 1963. leta sem se včlani' ^ Q

v t u k a j š n j e d r u š t v o i n začel obj'ti, ^ r

r

skovat i hribe, na jveč Lubn ik . . ipr a v

U

vso vnemo sem se p r id ruž i l gradi' j . ^ teljem postojanke na Blegošu . P° ^ k o n č a n i h del ih sem b i l 1978. ^k^[ 1979. leta gospodar koče . Potlej j * ig . ž e n a prevzela o s k r b n i š t v o v njeJ in j i ves čas pomagam. , p l 0 r n i

Po pokl icu sem mesar, vese^ me gostinstvo, planinstvo pa \ \x. je konj iček; zd ruž i l sem vse to i " ^ v

n a š e l vel iko zadovoljstva v oskf hto0'j bovanju doma. Č e p r a v je delo v t* ^ kuh in j i i n z gosti mnogokrat D*' fosi^ porno, mi n i n ikda r odveč . Držifl1 fe&j05

se pravi la , da je slabo najbolj e bo^j pozabit i i n se spominjat i dobroj ^ p 0

ga. L e p i h spominov je vel iko, s&l lo g c

na Blegoš prihajajo obiskovalci & 1je 2 vse domovine i n tujine. Največ m i pomeni njihovo zadovol js tv i • Z d i se mi , da m i bivanje i n delo v

gorah p o d a l j š u j e t a ž ivl jenje . O? bom zdrav, bom na B legošu • ostal, saj se tod p o č u t i m d o m a č e . '

Besedilo i n s l ike: Stojan Saje

|:-srečka št din srečka št.

30 100 01 40 80 11 50 120 421

310 400 90101 012800 1,000.000 210441 176580 30.006 350020 2,000.000

2 60 43 6522 660 1893

72182 10.060 2963 442662 30.060 8343

30

14 44

344 28424 31084

06 46 76

4946 37616

349126

838 4698

053288 196078

140 80

200 8.000 4.000

120 100 80

700 4.000

30.000

200 800

30.000 30.000

05233 14803

066123 362033

08755 52575 84185

081595

7 3047 4647

65227 221337 245817

09 49

7949 79239 89399

416729

6.0 ^ 30

200

% 4.

30 100

L