Celovita analiza učinkov uvedbe evropskega patenta z ... · PDF file7.SWOT analiza ......
Transcript of Celovita analiza učinkov uvedbe evropskega patenta z ... · PDF file7.SWOT analiza ......
1
Celovita analiza učinkov uvedbe evropskega patenta
z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo
Študijo je izdelala ekspertna skupina Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani v sestavi:
Izr. prof. dr. Mitja Kovač, LL.M.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,
Mag. Rok Spruk, Msc
Utrecht University, Department of Social and Economic History in Ekonomska Fakulteta
Univerze v Ljubljani,
Ass. prof. dr. Ann-Sophie Vandenberghe
Erasmus University Rotterdam, School of Law, Rotterdam Institute of Law and Economics
Ljubljana, dne 30.03.2016
2
Celostna analiza učinkov uvedbe Evropskega patenta z enotni učinkom na Slovensko
gospodarstvo predstavlja osebno stališče avtorjev in je pripravljeno na podlagi njihovega
najboljšega znanja in osebne presoje. Izvajalec naročnika izrecno opozarja, da kljub temu
ugotovitve ne pomenijo, da katerikoli drugi raziskovalec ali raziskovalna skupina, ki bi
morebiti analizirala zadevo, ne bi prišla do drugačnih zaključkov.
3
Kazalo
1 Uvod ..................................................................................................................................................... 1
1.1.Trenutni sistem - zgodovinski pregled in splošno o patentnem varstvu .......................... 10
1.2. Sistem predlaganega Evropskega patenta z enotnim učinkom .......................................... 14
2.Trenutni kritični pogledi in pomisleki ............................................................................................. 18
3. Pregled literature in obstoječih študij .............................................................................................. 19
3.1 Stroški patentiranja ...................................................................................................................... 20
3.2. Vpliv stroškov patentiranja na patentno obnašanje .............................................................. 21
4. Konceptualni okvir ............................................................................................................................. 24
5. Pravno-ekonomski pomen patentnega varstva .............................................................................. 26
6.Behavioristična ekonomija, sidra in inovacije ............................................................................... 29
7.SWOT analiza ....................................................................................................................................... 31
8.Metodologija, model, predpostavke in cilji .................................................................................... 43
8. Patentna aktivnost in podatkovni vzorec ........................................................................................ 44
8.1. Analiza patentne dejavnosti Evropskega in slovenskega gospodarstva........................... 45
8.2 Identificirane razlike v številu in uspešnosti patentnih prijav med fizičnimi in pravnimi
osebami .................................................................................................................................................. 49
9. Učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na patentno aktivnost in na
slovensko gospodarstvo .......................................................................................................................... 52
9.1. Stroški ustanovitve podjetja ...................................................................................................... 60
9.2. Stroški pridobivanja gradbenih dovoljenj .............................................................................. 61
9.3. Strošek priklopa na električno omrežje .................................................................................. 61
9.4. Stroški uveljavljanja, zagotavljanja lastninskih pravic in patentov .................................. 62
9.5. Stroški pridobivanja finančnih sredstev za gospodarsko aktivnost .................................. 62
9.6. Pravna zaščita investitorjev ....................................................................................................... 64
9.7. Administrativne davčne obremenitve ..................................................................................... 65
9.8. Protekcionizem in težavnost čezmejnega trgovanja in transporta .................................... 66
9.10. Učinkovitost uveljavljanja pogodbenih zavez .................................................................... 66
9.11. Insolvenčni postopki ................................................................................................................ 67
9.12. Kulturološki dejavniki, vrednote, norme in vzorci obnašanja ......................................... 68
10. Merjenje učinkov transakcijskih stroškov na patentno aktivnost nacionalnih ekonomij:
Model ......................................................................................................................................................... 70
11. Rezultati: učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom .......................................... 72
12. Ali transakcijski stroški vplivajo na uspešnost validacije patentnih prijav? ........................ 86
13.Vpliv enotnega sodišča za patente: pravno-ekonomska analiza .............................................. 91
15.Zaključne ugotovitve ......................................................................................................................... 94
16.Seznam znanstvene literature ....................................................................................................... 100
1
1 Uvod
Opravljena analiza je nastala na podlagi naročila Urada Republike Slovenije za intelektualno
lastnino, ki je z raziskovalno skupino Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani podpisal
pogodbo o izvedbi celovite, pravno-ekonomske analize učinkov uvedbe evropskega patenta z
enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo.
Republika Slovenija je namreč marca 2013 podpisala Sporazumu o enotnem evropskem
patentnem sodišču (v nadaljevanju Sporazum), ki je podlaga za oblikovanje sistema
evropskega patenta z unitarnim učinkom (evropski patent z enotnim učinkom) v državah
podpisnicah sporazuma. Sporazum je podpisalo 25 držav članic EU z izjemo Španije in
Hrvaške, pri čemer določila Sporazuma stopijo v veljavo, ko jih ratificira najmanj 13 držav
podpisnic, med katerimi morajo biti Nemčija, Francija in Velika Britanija.1 Enotni patent tudi
ne bo veljal na ozemlju Poljske, ki se ni odločila za podpis Sporazuma o evropskem patentu z
unitarnim učinkom.
Deklaratorni cilj uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom je poenostavitev in pocenitev
postopkov pridobitve patentnega varstva v državah podpisnicah Sporazuma, olajšati in
povečati dostopnost patentnega varstva za mala in srednja podjetja (MSP) ter v prihodnosti
okrepiti globalno konkurenčnost EU na tem področju.2 Prijavitelj bo tako v skladu z sprejeto
Uredbo z eno samo prijavo in enim podeljenim patentom, brez drugih postopkov, značilnih
za sedanjo ureditev v državah, ki so ratificirale Sporazum, pridobil enotno varstvo svojega
izuma. Poenostavljeno bo plačevanje pristojbin za vzdrževanje evropskega patenta z enotnim
učinkom, saj se bo za to plačevala enotna pristojbina pri Evropskem patentnem uradu (EPU).
Ključen vidik uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom pa je po navedbi Urada
Republike Slovenije za intelektualno lastnino enotno patentno sodišče, ki bo poenotilo sodno
prakso, s čimer bodo lastniki pravic pridobili večjo raven predvidljivosti odločitev in
poenotenje sodne prakse.3 Posledično naj bi se oblikoval tudi enoten EU trg pravic
intelektualne lastnine.
Evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier pri tem dodaja da je »za evropsko
konkurenčnost bistveno, da so inovatorjem čim prej na voljo številne prednosti dolgo
pričakovanega enotnega evropskega patenta. Politični dogovor iz decembra 2012 pomeni
pomemben preboj, vendar bo enotni patent postal resničnost šele, ko bo ustanovljeno enotno
1 Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Urad), 2015. 2 Impact Assessment on the proposal for a Regulation of the European Parliament and the Council implementing
enhanced cooperation in the area of the creation of unitary patent protection and a proposal for a Council
Regulation implementing enhanced cooperation with regard to the applicable translation arrangements,
European Commission, SEC (2011) 482 final, 2011. 3 Opomba 1.
2
patentno sodišče. To moramo čim prej uresničiti in današnji predlog je še en pomemben
korak v tej smeri.«
Statistični podatki pri tem kažejo, da je bilo recimo v Združenih državah v letu 2011
podeljenih 224. 000 patentov in na Kitajskem 172. 000, medtem, ko je bilo v Evropi
podeljenih le 62. 000 evropskih patentov. Tako Združene države Amerike kot Kitajska imata
v veljavi unitarni sistem podeljevanja patentov in po mnenju Evropske komisije so eni izmed
razlogov za to razliko tudi pretirani stroški in zapletenost postopka za pridobitev patentnega
varstva na enotnem trgu EU. Trenutno mora na primer oseba, ki želi pridobiti vseevropsko
varstvo svojega izuma, evropski patent potrditi v vseh 28 državah članicah. Imetnik patenta
se lahko zaradi istega patenta zaplete v več pravnih sporov v različnih državah. Vendar se bo
to v bližnji prihodnosti spremenilo zaradi dogovora o svežnju o enotnem patentnem varstvu.
V slovenski javnosti komentatorji kot glavne prednosti predlaganega, prihajajočega novega
evropskega patenta z enotnim učinkom navajajo predvsem cenejši dostop do patentne zaščite
na področju Evropske Unije (v nadaljevanju EU) in pa večjo pravno varnost. To sta po
njihovem zelo pomembna dejavnika spodbude za večjo inovativnost in posledično večjo
konkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem trgu. Vendar pa je slovenska
strokovna javnost ter del gospodarstva identificirala, izpostavila tudi številne slabosti,
potencialne negativne učinke in izrazila številne strahove, pomisleke in dvome v ustreznost
ter smiselnost nove patentne ureditve. Vsi ti nasprotujoči argumenti bodo v nadaljevanju
obravnavani z vso resnostjo in bodo predmet analitične, pravno-ekonomske in ekonometrične
obravnave.
Ti skeptični in izjemno kritični odzivi vidijo potencialne slabosti za naš gospodarski sistem
ali za naše gospodarske subjekte predvsem v dejstvu, da bodo patenti, podeljeni na ta način,
veljali v vseh državah članicah,4 in, da bi zato naenkrat v Sloveniji v veljavo vstopilo tudi do
20-krat več patentov letno (namesto sedaj veljavnih nacionalnih in validiranih okoli 2.450
naenkrat do 60.000 patentov).5 To dejstvo pa bi po njihovem tudi povsem spremenilo obseg t.
i. svobode delovanja za slovenska podjetja ter slovensko in evropsko poslovno okolje.6
Ugledni slovenski pravni komentatorji nadalje poudarjajo, da bo pravdanje pred enotnim
patentnim sodiščem nepopisno drago.7 Na prvi stopnji sodijo trije sodniki, na drugi jih je pet;
in ker se mora po sporazumu sodišče finančno pokrivati, naj bi bilo že v naprej jasno, da
bodo takse (pre)visoke.8 K temu je potrebno po njihovem mnenju prišteti še stroške
4 Spletna stran Urada RS za intelektualno lastnino, 2015. 5 Ibid. 6 Glej na primer Pretnar, Bojan, “Neprijetna dejstva o enotnem patent EU,” Delo, 2015. 7 Glej na primer Pretnar, Bojan, “Neprijetna dejstva o enotnem patent EU,” Delo, 2015. 8 Ibid.
3
prevajanja dokumentov v vsaj enega od delovnih jezikov sodišča in tudi potne stroške, če bo
pravdanje potekalo v tujini.9 Ta možnost zaradi vgrajenega sistema izbire mesta pravdanja
(forum shopping) ni izključena tudi, če Slovenija ustanovi lastno lokalno enoto sodišča ali ji
celo uspe ustanoviti t. i. regionalno enoto z Madžarsko in Hrvaško v Ljubljani. In v primeru
sojenja v tujini (Pariz, London ali München) je potem treba dodati še potne stroške in stroške
tujih odvetnikov.10 To pa so zneski, ki jih ogromna večina naših malih, ki trenutno vlagajo na
stotine slovenskih nacionalnih patentov naj ne bi zmogla, in bodo torej v primeru obdolžitve
kršitve preprosto finančno prisiljena sprejeti obdolžitev tudi, če ta ne bo utemeljena.11
Ti komentatorji pri tem spregledajo več drugih še pomembnejših pomanjkljivosti ali
nevarnosti, ki lahko izhajajo iz predlagane ureditve. Namreč pravno-ekonomska analiza
razkrije, da povečani stroški v bistvu niso največja nevarnost novega sistema izbire mesta
pravdanja ampak predvsem popolna negotovost kako bo novi sistem sploh deloval, saj le ta ni
bil še nikoli testiran in je zato popolnoma nepredvidljiv. Še več, predlagana ureditev, sestava
in financiranje teh specializiranih sodišč lahko vzpostavi spodbude za oportunistično
obnašanje sodnikov (ti bodo zaradi dejstva, da se morajo sodišča financirati sama naklonjena
predvsem tožnikom) ter hkrati tudi omogoča oportunistični »forum-shopping« in
oportunistično strateško obnašanje tožnikov, posledično pa bodo lahko bodoče sodne
odločitev prekomerno ščitile vlagatelje patentnih prijav (navsezadnje je zelo nedorečena tudi
enostranska opt-out možnost). Skupek vseh teh nedoslednosti pa lahko povzroči (v tekmi z
ZDA in Kitajsko) številne nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti.
Zaradi vseh teh kritičnih pogledov in pomislekov in zaradi dejstva, da gre za eno največjih in
najobsežnejših sprememb v nacionalnem in evropskem patentnem sistemu ter ne nazadnje
tudi v globalni patentni ureditvi po podpisu Evropske patentne konvencije leta 1973 in ker je
patentni sistem eden temeljnih dejavnikov industrijske politike ter gospodarstva sodobne
države nasploh, se je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino odločil za izvedbo
analize učinkov teh sprememb na slovensko odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo.
Izvedena celovita ekonometrična, institucionalna, empirična, behavioristična in pravno-
ekonomska analiza učinkov uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom zaupana ekspertni
skupini Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani tako podaja celovit pregled stanja,
indentificira številne vire neučinkovitosti ter navaja obsežen seznam ukrepov in priporočil, ki
bi slovenskemu gospodarstvu, še posebej pa majhnim in srednjim podjetjem (v nadaljevanju
MSP) omogočili največjo možno izrabo pozitivnih učinkov uvedbe evropskega patenta z
enotnim učinkom ob hkratni omejitvi negativnih učinkov. Še več, izvedena analiza je
identificirala tudi številne prikrite vire transakcijskih stroškov, ki omejujejo inovativnost
slovenskega gospodarstva in katerih odprava bi morala biti prvenstvena naloga slovenske
9 Ibid. 10 Ibid. 11 Ibid.
4
industrijske politike in je izjemnega pomena za spodbujanje, povečevanje inovativne
aktivnosti in dohitevanja slovenskega z najrazvitejšimi svetovnimi gospodarstvi in njihovimi
inovacijskimi vzorci in obsegi.
Cilj opravljene empirične analize je tudi oceniti vpliv zmanjšanja transakcijskih stroškov
zaradi uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom (povedano drugače – ali bo uvedba
evropskega patenta z enotnim učinkom povečala ali zmanjšala transakcijske stroške
delovanja ekonomskega sistema izmenjav in s tem ali bo povečala ali zmanjšala ekonomsko
aktivnost in s tem ali bo koristila ali pa škodovala slovenskemu in ostalim nacionalnim
gospodarstvom) – evropski patent z enotnim učinkom - za celotno območje EU na število
patentnih prijav, vzorec patentiranja ter na verjetnost uspešnih patentnih prijav (in s tem
posledično tudi na gospodarsko aktivnost in na slovensko gospodarstvo v celoti). Osnovna
spremenljivka, na katero skuša vplivati enotni patentni sistem je število veljavnih oz. uspešno
prijavljenih evropskih patentov (pri EPU) iz posameznih držav članic in nečlanic EU, iz česar
se poraja vprašanje ali zmanjšanje transakcijskih stroškov z poenotenjem patentnega sistema
spodbuja ali zavira inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih dejavnikov
gospodarske rasti.
Študija ekonometrično analizira EPU vzorec v katerem se nahaja 15.812 patentnih opazovanj
za organizacije in fizične osebe iz 97 držav skozi 19 let za obdobje 1991-2015 na
mikroekonomski ravni medtem, ko URSIL vzorec obsega 9.898 nacionalnih opazovanj.
Pri tem je potrebno poudariti, da so podobne, a kakor bo pokazala naša recenzija znanstveno
nezanesljive analize izvedle oziroma so v fazi njihovega izvajanja tudi mnoge patentno
razvitejše države podpisnice sporazuma (Finska, Velika Britanija, Poljska idr.). Te tri
opravljene študije so na primer prišle do popolnoma nasprotnih si zaključkov zato je
pričujoča študija še toliko bolj pomembna saj podaja celovito (na podlagi mikro-data-seta)
ekonometrično analizo učinkov vzpostavitve takšnega sistema evropskega patenta z enotnim
učinkom. Pri tem se je potrebno tudi zavedati, da je omejenost dostopnih podatkov in sama
nedorečenost novega sistema unitarnega sistema (npr. imenovanje sodnikov) razlog za
omejeno znanstveno relevantnost in nepopolnost dobljenih rezultatov.
Glavni izsledki analize Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (iz posredovanega,
dostopnega in uporabljenega nabora podatkov) pa so naslednji:
1) Osnovni empirični vzorec pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži patentno
prijavo na EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91 patenta, kar
izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog. Pri Uradu
Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih
patentov 1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU.
5
2) Maksimalno število patentov na posamezno podjetje v analiziranem vzorcu pri EPU
znaša 40 patentov medtem, ko pri URSIL ta številka znaša 23 patentov. Pri EPU je za
54.8% patentnih vlog podeljen patent medtem, ko za 41.5% vlog patent ni podeljen.
Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem, ko je
delež ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu Republike Slovenije za
intelektualno lastnino pa je po preteku devetih let po vložitvi patentne prijave veljavnih
samo 12% patentov kar je zastrašujoče malo ter bistveno manj v primerjavi z EPU in je
lahko neposredna posledica trenutno veljavne zakonodaje, predvsem 91. člena Zakona o
Industrijski Lastnini, ZIL-1-UPB3, ki z določilom, da mora imetnik patenta ali imetnik
izključne pravice iz patenta najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu
predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12.,
14. in 15. členu ZIL-1-UPB3, v bistvu de facto uzakonja preverjanje novosti šele po
devetih letih od vložitve patentne prijave je v nasprotju z vsemi dognanji dosedanje
svetovne ekonomske znanosti, predstavlja vir neučinkovitosti in vzpostavlja neustrezne
spodbude za oportunistično vlaganje patentnih prijav. Trenutna ureditev 91. Člena ZIL-
1-UPB3 se tako slabo sklada z kriterijem ekonomske učinkovitosti in neposredno
zmanjšuje narodovo blaginjo.12 Takšen, šokantno majhen odstotek veljavnih prijav pa bi
lahko nakazovalo tudi na potencialne selekcijske učinke, neznanje in nepoznavanje
obstoječih tehničnih rešitev, ali pa tudi na pridobivanje neupravičenih rent (rent-seeking
behaviour), moralni hazard in ustvarjanje neupravičenih in škodljivih monopolov.
3) V Sloveniji je večina patentnih vlog (kar 55.9%) neveljavnih. V 4% primerih je URSIL
patentni postopek ustavil medtem ko je vlogo zavrgel v 10% primerov. Maksimalno
število patentnih prijav na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 prijav medtem ko je
bilo pri URSIL s strani posameznega podjetja maksimalno vloženih 23 patentnih prijav.
4) Osnovni statistični dokazi za EPU vzorec kažejo na zajetne razlike med posameznimi
pravno-organizacijskimi oblikami pri dinamiki in vzorcu patentiranja. Delniške družbe,
družbe z omejeno odgovornostjo ter samostojni podjetniki bistveno odstopajo od
vzorčnega povprečja pri patentnih prijavah ter pri verjetnosti veljavnosti in neveljavnosti
patentov. Pri neveljavnosti patentov v bistveni meri odstopajo družbe z omejeno
odgovornostjo, univerze ter samostojni podjetniki posamezniki. Delniški družbam veliko
bolj verjetno poteče patent kot preostalim pravno-organizacijskimi oblikam medtem, ko
pri ostalih indikatorjih patentnega statusa ni znakov statistično oprijemljivih razlik. Do
pomembne razlike prihaja pri zavrnitvi vloge, kjer EPU veliko bolj verjetneje zavrne
vlogo samostojnim podjetjem in posameznikov.
5) Na podlagi nacionalnega URSIL vzorca tako ugotavljamo, da pri veljavnosti patentov v
veliki meri izstopajo univerze in raziskovalni instituti, ki hkrati uživajo največji delež
veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami. URSIL veliki bolj
verjetneje ne podeli patenta prijaviteljem z družbo z omejeno odgovornostjo medtem, ko
12 V skladu s pravno-ekonomsko teorijo to ni presenetljivo, saj so zakonodajalci velikokrat odzivni za politično
močne posebne interese skupin, ki bolj skrbijo za lasten dobiček kot pa za narodno blaginjo.
6
do ne-podelitve bistveno manj verjetneje prihaja pri delniških družbah. Zavrnitev vloge
pri URSIL je veliko bolj verjetna pri samostojnih podjetniki posameznikih, družbah z
omejeno odgovornostjo ter družbah z neomejeno odgovornostjo medtem, ko je pri EPU
takšna razlika oprijemljiva zgolj za samostojne podjetnike, posameznike, kar kaže na
pomembne razlike v vzorcu patentiranja med obema uradoma.
6) Nemška podjetja imajo v povprečju 1.6 patentnih prijav na posamezno podjetje, pri
čemer izstopajo družbe z neomejeno odgovornostjo ter posamezniki medtem, ko je
aritmetična sredina za univerze in javne raziskovalne zavode bistveno manjša. Med
nemškimi družbami prijaviteljicami patentov prihaja do zajetnih razlik v deležu veljavnih
patentov, kjer prednjačijo delniške družbe (53%) pred univerzami in javnimi zavodi
(45%) in družbami z omejeno odgovornostjo ter posamezniki (45%). Med ameriškimi
podjetji pri prijavi patentov krepko izstopajo korporacije, ki imajo v povprečju kar 58%
veljavnih patentov medtem, ko je zgolj manjši delež patentne aktivnosti vezan na družbe
z omejeno odgovornostjo, posameznike in univerze.
7) Podobni vzorec patentiranja je prisoten med francoskimi podjetji, kjer največji delež
prijaviteljev predstavljajo delniške družbe, ki imajo istočasno največji delež veljavnih
patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami družb. V nasprotju z nemškim
vzorec patentiranja, večino patentnih prijav iz Švice vložijo delniške družbe medtem, ko
imajo univerze in javni raziskovalni zavodi v Švici, med katerimi prednjači
Eidgenössiche Technische Hochschule v Zürichu (znameniti ETH Zurich), največji delež
veljavnih patentov (64%) med švicarskimi prijavitelji.
8) V agregatnem uporabljenem vzorcu, ki nam je bil posredovan v analizo, imata med
vsemi državami v tabeli največji delež veljavnih evropskih patentov pri Evropskem
patentnem uradu (EPU) Slovenija (61%) in Švedska (60%), sledita jima ZDA (58%) in
Švica (56%) medtem, ko imata Italija (51%) in Nizozemska (49%) najmanjši vzorčni
delež veljavnih patentov. Ti rezultati so seveda veljavni samo za analizirani vzorec, ki
nam je bil posredovan v analizo.
9) Med slovenskimi patentnimi vlogami na EPU po številu patentov na podjetje
prevladujejo univerze (2.41 patenta na družbo) pred delniškimi družbami (2.10 patenta
na družbo), družbami z omejeno odgovornostjo (1.48 patentov na družbo) in
samostojnimi podjetniki – posamezniki (1.16 patenta na samostojnega podjetnika).
10) Največji delež veljavnih patentov med slovenskimi prijavitelji imajo univerze in javni
raziskovalni zavodi (75%) ter družbe z omejeno odgovornostjo (74%). Isti dve obliki
družb oz. zavoda imata hkrati najnižji delež neveljavnih patentov, kjer pa s 40%
neveljavnih patentov daleč pred njima prednjačijo samostojni podjetniki – posamezniki
in delniške družbe.
11) Uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom bo tako za slovensko gospodarstvo, ki že
zdaj tekmuje na svetovnih trgih in je tehnološko najnaprednejše, imela številne pozitivne
učinke (in seveda tudi nekaj negativnih učinkov: glej spodaj točke od 15 do 18), po drugi
strani pa bo zagotovila institucionalne vzpodbude za spremembo aktivnosti ostalega dela
7
slovenskega gospodarstva od popolnega imitiranja in neupravičenega pridobivanja rent k
resničnim inovacijam, tržnemu obnašanju in rasti. Odpravila bo tudi številne majhne
monopole, pri tem pa bo seveda imetnike teh nacionalnih (neupravičenih) monopolov
prizadela – prišlo bo do njihove odprave (izgube neupravičenih rent), odpravila se bo
past neučinkovitosti (efficiency trap) ter prišlo bo tudi do tržnega prečiščenja in odprave
številnih virov neučinkovitosti.
12) Klasična pravno-ekonomska analiza pod pogojem vzpostavitve učinkovitih, delujočih
državnih in sodnih institucij načelno podpira uvedbo evropskega patenta z enotnim
učinkom kakor tudi uvedbo, vzpostavitev enotnega sodišča.
13) Opravljena behavioristična analiza sugerira, da je vpeljava evropskega patenta z enotnim
učinkom prav zaradi efekta spremembe sidra (sidro se sedaj iz slovenskega zaliva
prestavi med tehnološko, industrijsko najuspešnejše in najbolj inovativne nacije - tudi iz
vidika blaginje - kot so Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Belgija itd.), spremembe
črednega obnašanja in hevrizmov izjemno pomembna in zaželena. Eksogena
institucionalna sprememba bo tako povzročila tudi spremembo v behaviorističnih vzorcih
naše industrije in gospodarstva (predvsem tistega dela, ki kakor bo pokazala empirična
analiza ima svoja sidra še vedno v preživetih vzorcih oziroma se počuti varneje – pri tem
gre seveda za ekonomsko zelo negativen učinek, saj takšna podjetja ali celotno
gospodarstvo vse bolj in bolj stagnirajo in zaostajajo za najnaprednejšimi – zasidran za
visokimi zidovi nacionalne, protekcionistične ureditve) in s tem na dolgi rok prispevala k
gospodarski rasti in posledičnem povečevanju družbene blaginji. Spoznanja
behavioristične ekonomije so tako zelo močan dodaten argument za regulatorni eksogen
poseg v trenutno nacionalno razdrobljeno/rentniško ureditev patentnega varstva v
Evropski Uniji.
14) Študija identificira tudi številna tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti
ter tudi številne potencialne vire neučinkovitosti. Dejstva, da je delovanje celotnega
sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika neznanka in popolnoma negotovo,
da je delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da predlagana
ureditev, sestava in financiranje teh specializiranih sodišč omogoča na prvi stopnji
oportunistični »forum-shopping« in oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko
bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile tako tožnike, patentne trole in vlagatelje
patentnih prijav in da obstaja velika nedorečenost opt-out možnosti predstavljajo
potencialne vire nefunkcionalnosti in neučinkovitosti.
15) Opravljena SWOT analiza pokaže številne pozitivne učinke na velika in srednja podjetja
in pa tudi nekaj negativnih učinkov, ki bi lahko prizadela določen del samostojnih
podjetnikov posameznikov ter mikro- in malih podjetij, ki v svoji dejavnosti uporabljajo
tehnične rešitve, ki bi lahko bile predmet patentne zaščite s strani imetnikov evropskih
patentov z enotnim učinkom. Še posebej pa velja izpostaviti dejstvo, da bo uvedba
sistema evropskega patenta z enotnim učinkom prizadela del slovenskih patentnih
8
zastopnikov, saj bodo le ti izgubili dobršen del sedanjih rent, ki izhajajo iz sedanje
sistema validacije evropskega patenta.
16) Najpogostejši mogoči negativni učinki so pri tem: večje število evropskih patentov z
enotnim učinkom, ki bodo veljavni na ozemlju RS kar bi lahko povzročilo, da se bo
določen del podjetnikov posameznikov ter malih ter mikro-podjetja moral odpovedati
določenemu delu svojega trga (izguba trga) ali pa pridobiti licence od imetnikov teh
evropskih patentov z enotnim učinkom, povečano število patentnih sporov, preveč
zaščitniški in do podeljevanja patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na
prvi stopnji) naklonjen sistem ter nedorečenost enostranske opt-out možnosti.
17) V ekstremnem najslabšem možnem hipotetičnem scenariju bi tako lahko imel prehod na
sistem evropskega patenta z enotnim učinkom negativen učinek na mikro- in mala
podjetja. V takšnem scenariju kjer bi vsi samostojni podjetniki in mikro-podjetja bila
predmet uveljavljanja patentnih zaščit (ekstremna negativna predpostavka pri kateri bi
prav vsa (100%) slovenska mikro-podjetja uporabljala tehnične rešitve, ki bi bile ob
uvedbi evropskega patenta z enotnim učinkom predmet varstva tujih lastnikov evropskih
patentov z enotnim učinkom) s strani imetnikov evropskih patentov z enotnim učinkom
bi to pomenilo negativen učinek na samo 6 odstotkov celotnega prihodka vseh
gospodarskih družb v Republiki Sloveniji.
18) Glavno dobrobit evropski patenta z enotnim učinkom bodo uživali SMP ter velika
podjetja, ki po opisnih statistikah iz Tabele 3 trenutno predstavljajo kar 77 odstotkov
celotnega slovenskega letnega bruto družbenega proizvoda (BDP). Ker izvozno
naravnane gospodarske družbe predstavljajo več kot 85 odstotkov celotnih prihodkov
slovenske ekonomije, bi lahko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom z nižjimi
ex-post in ex-ante transakcijskimi stroški patentih prijav in zaščite za gospodarske družbe
pomenil zajeten vir komparativne prednosti za kar 85 odstotkov slovenske ekonomije.
19) Vzorčne ocene, ki se ne razlikujejo glede na tehtanje vzorca, pa kažejo na izredno
pomemben vpliv nacionalne kulture, norm in vrednost na patentno dejavnost. Tovrstne
ocene predlagajo, da je uspešna validacija in posledično veljaven patent pri EPU
posledica: (i) nizke tolerance za neenako razdelitev moči znotraj organizacij in v družbi,
(ii) individualističnega pogleda na svet, (iii) dolgoročne usmerjenosti v prihodnost, ter
(iv) trdne kontrole človeških želja in impulzov, medtem ko je vpliv moškosti in
izogibanja negotovosti nedoločen.
20) Vzorčne ocene za prispevek kulturnih dejavnikov k veljavnosti patentov kažejo, da
družbe, ki se izogibajo hierarhični neenakosti razdelitvi moči, so bolj individualno
usmerjene, pragmatično gledajo v prihodnost z dolgoročne perspektivne in znajo
kontrolirati impulze in človeške želje ter potrebe, v bistveno večji meri spodbujajo
uspešno patentno aktivnost kot podjetja iz tistih držav za katere je značilna koncentracija
moči v hierarhičnih strukturah, kolektivistično pojmovanje sveta, kratkoročen pogled v
prihodnost, in ki ne znajo omejiti svojih čustvenih impulzov ter zadovoljevanja svojih
9
želja in potreb. Z drugimi besedami, kulturne dimenzije igrajo enako pomembno vlogo
pri patentni uspešnosti podjetij kot transakcijski stroški.
21) Ekonometrična analiza vpliva transakcijskih stroškov na patentno aktivnost in iz uvedbe
evropskega patenta z enotnim učinkom posledično zmanjšanje transakcijskih stroškov z
poenotenjem patentnega sistema pokaže, da bi lahko uvedba evropskega patenta z
enotnim učinkom spodbudila inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih
dejavnikov, generatorjev gospodarske rasti in družbene blaginje.
Analiza tudi pokaže, da so poleg uvedbe sistema evropskega patenta z enotnim učinkom,
najpomembnejše normativne tarče za zakonodajalca in oblikovalca (in izvrševalca)
ekonomskih politik, ki bi želel vzpodbujati rast vlaganja veljavnih patentov in znižati
verjetnost neveljavnih prijav, celovito zniževanje administrativnih in procesnih transakcijskih
stroškov uveljavljanja, izvrševanja in registriranja stvarnih in lastninskih pravic, celovito
znižanje uveljavljanja in izvrševanja pogodbenih zavez, reševanje informacijske asimetrije in
negativne selekcije ter učinkovita insolvenčna zakonodaja itd.
Šokantno, enostavnost ustanavljana gospodarskih družb in pravnih oseb (v tem segmentu je
Slovenija ena izmed vodilnih držav na svetu po enostavnosti ustanavljanja pravnih oseb) je za
uspešnost gospodarstva popolnoma nepomembna in celo kontraproduktivna, saj je lahko vir
moralnega hazarda in oportunizma. Pri tem velja poudariti, da smo si v Sloveniji še enkrat
več popolnoma napačno interpretirali podatke Svetovne banke iz »Doing Business«
podatkovne baze in smo se osredotočili na popolnoma napačne, celo škodljive prioritete in
področja. Nadaljnja težava leži tudi v bančnem sektorju - nezmožnost identifikacije dobrih
inovacijskih projektov, kjer rešitev leži v boljšem finančnem in kreditnem managementu kot
načinu preprečevanja pridobiteljem in uzurpatorjem neupravičenih rent (rent-seekers), da bi
preko negativne selekcije (adverse selection) pridobili monopolne rente ter boljše,
učinkovitejše (tako časovno, stroškovno kot in predvsem vsebinsko-meritorno) uveljavljanje
pogodbenih zavez.
Iz povedanega lahko zaključimo, da bi lahko bila uvedba evropskega patenta z enotnim
učinkom ob identificiranih številnih pomanjkljivostih in nedorečenostih dobrodošla
institucionalna sprememba, ki bo na dolgi rok še pospešila inovacijsko aktivnost celotnega
slovenskega gospodarstva ter s tem tudi gospodarsko rast in blaginjo.
Pravna ter tudi ekonomska analiza pa na primer tudi pokažeta, da vsebuje trenutno predlagani
sistem nekatera tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti ter tudi potencialne
vire neučinkovitosti, ki pa se jih ex ante preprosto ne da kvantificirati. Že sama dejstva, da je
delovanje celotnega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika neznanka in
popolnoma negotovo (ob tem lahko samo upamo, da je izgovorjeno prehodno obdobje dovolj
dolgo, da se bodo lahko v tem času številne pomanjkljivosti odpravile), da je delovanje novih
10
sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da sta se Španija ter Poljska
oportunistično odločile se izvzeti iz predlaganega sistema, da ureditev, sestava in financiranje
teh specializiranih sodišč omogoča oportunistični »forum-shopping« in oportunistično
strateško obnašanje, da bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile vlagatelje
patentnih prijav, tožnike in patentne trole lahko povzroči (v tekmi z ZDA in Kitajsko)
nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti.13
Na tem mestu velja tudi izpostaviti omejitve pričujoče raziskave, saj je le ta nastala na
podlagi omejenega števila podatkov in so zato sami rezultati analize per se omejeni in
nepopolni. Šele prihodnost oziroma študije, ki bodo narejen po vzpostavitvi sistema
evropskega patenta z enotnim učinkom bodo lahko dale dokončne odgovore na zastavljanje
pereča vprašanja in bodo lahko dale dokončno analizo učinkov te uvedba na slovensko
gospodarstvo. Ekonomija je v veliki večini primerov žal študija preteklih dogodkov,
napovedovanja bodočih pa silno negotovo početje.
Celovita analiza vplivov evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo v
prvem delu podaja oris trenutno veljavne sistema, predlaganega novega sistema evropskega
patenta z enotnim učinkom in mednarodne ureditve. V drugem poglavju sledi predstavitev
obstoječe literature, ki se na to v tretjem poglavju sooči za najpogostejšimi negativnimi vidiki
uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom in potencialnimi negativnimi učinki, ki se v
četrtem poglavju potem navezuje na pravno-ekonomsko in behavioristično analizo (šesto
poglavje). V sedmem poglavju sledi SWOT analiza. V osmem in devetem poglavju so
predstavljene raziskovalne metode in rezultati osnovnih analiz. V desetem, enajstem,
dvanajstem in trinajstem poglavju sledi analiza vpliva transakcijskih stroškov, ki so jim
priključene tudi Hofstedejeve kulturološke spremenljivke. V štirinajstem in petnajstem
poglavju sledi zaključek in seznam literature.
1.1.Trenutni sistem - zgodovinski pregled in splošno o patentnem
varstvu
Patent je dokument, ki ga izda vladni urad (ali regionalni urad, ki deluje za več držav), na
osnovi zahteve, ki opisuje izum in ustvari pravni položaj, v katerem se lahko patentirani izum
normalno izkorišča (izdeluje, prodaja, uvaža) le s soglasjem lastnika patenta. Izum pomeni
13 Seveda, pa so isti pomisleki relevantni tudi za trenutni sistem evropskega patenta, saj obstajajo na primer
bistvene razlike v hitrost postopkov in v hitrosti reševanja patentnih sporov: medtem, ko so ti postopki na
Nizozemskem in v Veliki Britaniji zelo hitri (med 6 in 12 meseci) lahko na primer v Italiji trajajo po več let
(takšne razlike so katastrofalne, saj omogočajo oportunizem moralni hazard, povečujejo negotovost in s tem
zmanjšujejo zaupanje, zmanjšanje zaupanja pomeni zmanjšanje sodelovanja in to v zniževanje gospodarske
aktivnosti in sekvenčnih izmenjav
11
rešitev določenega problema na področju tehnologije. Izum se lahko nanaša na izdelek ali
postopek. Varstvo, ki ga zagotavlja patent, je časovno omejeno (običajno 20 let). Enostavno
povedano, patent je pravica, ki jo podeli država izumitelju, da za omejeno časovno obdobje
prepove drugim gospodarsko uporabo, kot nadomestilo za razkritje izuma, tako da lahko
drugi tudi pridobijo korist. Razkritje izuma je na ta način pomemben vidik v vsakem
postopku podelitve patenta.14
Patent je tako pravica, in ne pravni monopol, ki gre fizični ali pravni osebi na podlagi
določenega izuma. Torej ne gre za pravni monopol, kot so patent, še do nedavnega pogosto
označevali, predvsem zaradi zgodovinskih razlogov.15 Patent je mogoče pridobiti, če gre za
novost s področja tehnike, doseženo z ustvarjalnim delom na ravni izumiteljstva in če je
industrijsko uporabljiva. Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, računalniški
programi in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost kot taki ne morejo
biti zavarovane s patentom.16 Patent pa ne sme biti podeljen za izum, katerega uporaba je v
nasprotju z javnim redom in moralo ter za izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali
postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu,
razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri
takšnem postopku.17
Nosilec patenta pridobi izključno pravico do gospodarskega izkoriščanja s patentom
zavarovanega izuma.18 Patent naj bi s pravicami, ki jih vsebuje, vzpodbujal ustvarjalnost in
zagotavljal podlago za konkurenčnejšo uspešnost oziroma sposobnost nosilcev patenta.19
Za varstvo izumov in znakov razlikovanja mora biti vložena ustrezna prijava pri Uradu
Republike Slovenije za intelektualno lastnino.20 Patent je nekoč veljal samo na ozemlju
države, ki ga je podelila. Tudi patentna vloga (nacionalni patent) je učinkovala samo v državi,
kjer deluje patentni urad (načelo teritorialnosti). Zato je moral izumitelj oceniti, v kateri
državi bo zahteval patentno varstvo, katera država je dovolj tržno zanimiva za trženje izuma
oziroma na njegovi podlagi proizvedenih izdelkov. Če je prijavitelj vložil patentno prijavo v
eni od držav članic Pariške unije, je imel na voljo 12 mesecev, da je vložil patentno prijavo za
isti izum v katerikoli drugi državi članici.21 Formalen postopek je značilnost pravic
industrijske lastnine, varstvo se torej ne vzpostavi ex lege kot to velja za avtorska dela, se
14 WIPO Intellectual Property Handbook, WIPO publ. no. 489, Ženeva 2001, na str. 3. 15 Pretnar, str. 54. 16 Člen 11. ZIL-1-UPB3. 17 Člen 11 ZIL-1-UPB3. 18 Glej člen 18 ZIL-1-UPB3. 19 Ibid. 20 Glej člen 5 et seq. ZIL-1-UPB3. 21 Pretnar, na str. 58.
12
varstvo nosilcu prizna v postopku pred Uradom.22 Pravna oseba je prijavitelj tedaj, kadar gre
za stvaritve, ustvarjene v delovnem razmerju ali na njegovem temelju. Urad vodi upravni
postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na pridobitev in varstvo izumov in
znakov razlikovanja.23 Pravne in fizične osebe, ki so pripadniki tujih držav, uživajo glede
varstva izumov in znakov razlikovanja v Republiki Sloveniji enake pravice kot domače
pravne in fizične osebe oziroma domači pripadniki, če to izhaja iz mednarodnih pogodb in
konvencij ali uporabe načela vzajemnosti. 24
Za preizkus novosti izuma so se v svetu oblikovali različni sistemi, in sicer sistem polnega
preizkusa; sistem prijave (registracije), s pravico zainteresiranih, da podelitev izpodbijajo in
sistem odloženega preizkusa (examen differe).25 Izum ni nov, če je obsežen s stanjem tehnike.
Šteje se, da je obsežen s stanjem tehnike, če je postal dostopen javnosti z objavo,
razstavitvijo, prikazovanjem ali uporabo na način, ki omogoča strokovnjakom, da ga lahko
uporabljajo ali če se ne razlikuje od vsebine prijav, vloženih pred tem.26 Izjemoma, v
primerih, ki jih določa zakon, dejstvo, da je postal izum znan javnosti, ne vpliva na njegovo
novost (če so informacije postale dostopne v roku največ 6 mesecev pred vložitvijo prijave).27
Pridobitev patentnega varstva pa je v skladu z obstoječim sistemom varstva tehničnih izumov
možna na tri načine. In sicer se lahko nekdo odloči za prijavo nacionalnega patenta,
veljavnega v eni državi - v Sloveniji je to Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino
(Urad),28 ali za prijavo evropskega patenta pri Evropski patentni organizaciji v skladu z
Evropsko patentno konvencijo (EPC, evropski patent),29 pri katerem lahko prijavitelj patenta
vloži eno samo prijavo in pri katerem je potrebno patent posebej validirati v izbranih državah
članicah,30 ali pa za mednarodno prijavo prek sistema PCT v okviru WIPO, pri katerem se
prednostno preizkušeno prijavo vloži v izbranih državah članicah tega sistema.31
Za validacijo (evropskega ali pa mednarodnega PCT) patenta v posamezni državi članici je v
večini držav potrebno priložiti prevod patenta in pa seveda plačati pristojbino. Tako znašajo
povprečni stroški registracije patenta, ki bi ga želeli validirati v 13 državah članicah, od
22 Glej ZIL-1-UPB3. 23 Glej ZIL-1-UPB3. 24 Z zgodovinski pregled glej Puharič, Zakon o industrijski lastnini s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003,
st. 31 et seq. 25 Pretnar, na str. 57. 26 Puharič, opomba 159. 27 Glej člen 12. et seq. ZIL-1-UPB3. 28 Glej člen 3. et seq ZIL-1-UPB3. 29 Convention on the Grant of European Patents of 5 October 1973 (EPC) as revised in 1991 and 2000 13 ILM
268, ki je ustanovila European Patent Office (EPO). 30 Kitchin David, Introductory remarks. A Judicial Perspective,” v Pila J. in C. Wadlow (ur.), “The Unitary EU
Patent System,” Hart Publishing, 2015. 31 Urad, 2015.
13
12.500 pa do 32.000 evrov za en patent.32 Po uvedbi nove patentne zaščite bodo pristojbine
za na primer 10 letno vzdrževanje znašale 1.175 € ostale pristojbine pa po trenutno
objavljenih podatkih okoli 4.000 €33 tako, da so te številke v skladu z napovedmi po katerih
se boso vsi skupni stroški za vse države podpisnice znašali med 5.000 in 7.000 evrov.34
Čeprav trenutni evropski patent že zagotavlja centralizirano podeljevanje patenta, pa je ta
trenutni sistem v resnici skupek nacionalnih patentov (validiranje v posameznih državah), ki
se lahko uveljavljajo samo pred nacionalnimi sodišči. Vsa ta procesna razdrobljenost v
Evropi vodi do potencialnih neučinkovitosti in variacij, ki lahko tudi opišemo in ovrednotimo
z naslednjimi ključnimi dejstvi:
a) Sodne odločbe glede kršitev in veljavnosti patentov so zaradi nehomogenosti
nacionalnih praks zelo nepredvidljive in se med seboj razlikujejo od države do države
(negotovost, ki pomeni tveganje, tveganje pa so direktni in indirektni stroški, ki
zavirajo alokacijo resursov in s tem zmanjšujejo gospodarsko aktivnost),
b) Obstaja možnost paralelnih nacionalnih in EPU postopkov validiranja patentov
(Evropska Komisija navaja, da sodna praksa kaže, da bo recimo Nemško sodišče
pristojno za patentne spore dovolilo odlog, Nizozemsko ga v isti zadevi ne bo medtem
ko bo sodišče v Veliki Britaniji v isti zadevi uveljavilo svojo diskrecijsko pravico),
c) Procesna pravila v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem omogočajo ločitev (sicer
enotnega primera) sporov o kršitvah in neveljavnosti enega in istega patenta med več
sodišč in na več postopkov,
d) Obstajajo procesne razlike o obliki dokaznega gradiva (v Veliki Britaniji popolno
razkritje vseh dokumentov s strani vseh strank, medtem ko mora po Francoskem
procesnem pravu dokumente razkriti samo kršitelj),
e) Uporaba izvedencev – po Nemškem procesnem pravu je uporaba izvedencev v
patentnih sporih zelo redka, medtem, ko je po angleškem pravu ta popolnoma
vsakdanja,
f) Obstajajo bistvene razlike v hitrost postopkov in v hitrosti reševanja patentnih sporov:
medtem, ko so ti postopki na Nizozemskem in v Veliki Britaniji zelo hitri (med 6 in
12 meseci) lahko na primer v Italiji trajajo po več let (takšne razlike so katastrofalne,
saj omogočajo oportunizem moralni hazard, povečujejo negotovost in s tem
zmanjšujejo zaupanje, zmanjšanje zaupanja pomeni zmanjšanje sodelovanja in to v
zniževanje gospodarske aktivnosti in sekvenčnih izmenjav), in
32 Ibid. 33 Podrobneje glej: http://www.epo.org/law-practice/legal-texts/official-journal/2014/01/a13.html; glej tudi:
http://www.epoline.org/portal/portal/default/epoline.Scheduleoffees . 34 Podrobneje glej Decision of the Select Committee of the Administrative Council of 15 December 2015
adopting the Rules relating to Fees for Unitary Patent Protection.
14
g) Med državami članicami EU obstajajo velike razlike v samih pravdnih, procesnih,
postopkovnih stroških ter se lahko povečujejo eksponentno v kolikor je določen
patent uveljavljen in validiran v več državah EU.
h) Z vidika transakcijskih stroškov, študija pokaže, da največji vpliv na uspešno
validacijo patentov ne izhaja iz monetarnih stroškov validacije prijave, ki so z vidika
inovacijsko-intenzivnih in globalno usmerjenih podjetij včasih tudi zanemarljiv –
temveč iz administrativne poenostavitve postopkov in skrajšanja njihove časovne
dolžine, ki zaradi pretečenega časa, lahko predstavlja zajetno časovno izgubo za
inovatorje.
Potrebno je na kratko še omeniti, da je predlagani novi sistem pravzaprav neke vrste »dejav
vu«, saj je novi evropski patent z enotnim učinkom zadnji v celi vrsti poizkusov vzpostaviti
enotni patentni sistem za celotno Evropsko Unijo.35 Prva iniciativa je bila tako s strani EU
sprožena v poznih petdesetih in je v letu 1975 rezultirala v sprejetju Community Patent
Convention (CPC).36 Ta konvencija ni bila nikoli ratificirana, podobno pa se je recimo
zgodilo tudi z »Agreement Relating to Community Patents« iz leta 1989.37
1.2. Sistem predlaganega Evropskega patenta z enotnim učinkom
V letu 2006 je Evropska komisija izvedla širok krog posvetovanj z interesnimi skupinami,
vključno z gospodarskimi subjekti o patentnem sistemu EU, ki naj bi spodbujal inovativnost,
širil znanstvena spoznanja, utrjeval tehnološki transfer, ki bo dostopen vsem zainteresiranim
akterjem in bo nudil ustrezno raven pravne varnosti. S tem identificirani interesi, želje in cilji
so bili jasni – Evropa ne sme zaradi administrativnih obremenitev izgubljati inovativnosti v
odnosu do Združenih držav Amerike oz. daljnovzhodnih držav.
Evropska komisija je 16. 12. 2010 prejela zahteve in pričakovanja dvanajstih držav članic
EU, vključno z Republiko Slovenijo, o okrepitvi sodelovanja na področju oblikovanja enotne
patentne zaščite.38 Te države članice so potrdile svoje zahteve na seji Sveta za konkurenčnost
10. decembra 2010 in v nadaljevanju se je želji po okrepljenem sodelovanju pridružilo še
trinajst držav članic. Tako danes predlog o uvedbi enotnega patentnega sistema podpirajo vse
35 Za izvrsten pregled glej Pila in Wadlow, 2015. 36 Convention for the European Patent for the Common Market (15 December 1975) (Community Patent
Convention (CPC). 37 Agreement relating to Community Patents (15 december 1989), ki vsebuje novelirano verzijo Konvencije iz
leta 1975 in treh Protokolov. 38 Urad, 2015.
15
države članice, razen Španije in Italije in zato je Svet EU 10. 3. 2011 sprejel Sklep o potrditvi
okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.39
S to odločitvijo je bila sprejeta rešitev, skladno s katero bo sistem enotnega patenta soobstajal
z nacionalnim sistemom in dosedanjim sistemom EPU (in hkrati tudi z mednarodnim PCT),
kar naj bi uporabnikom dajalo možnost izbire glede na njihove interese in potrebe, pri čemer
bo vse upravno-administrativne postopke za pridobitev enotne patentne zaščite izvajal EPU.40
Po več desetletnih razpravah in kompromisih je decembra 2012 Evropski parlament nato tudi
uradno potrdil paket predpisov, ki urejajo enotni patent in centraliziran, enotni sodni sistem
za patente v Evropski Uniji. Patentni sveženj je pravzaprav sestavljen iz treh delov, ki tudi
predstavljajo pravno podlago za uvedbo novega enotnega patentnega varstva v Evropi, in
sicer iz Uredbe (EU) št. 1257/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17.12.2012 o
izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (Ur. L.
EU, L 361, 31.12.2012), Uredba Sveta (EU) št. 1260/2012 z dne 17.12.2012 o izvajanju
okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva v zvezi z veljavno
ureditvijo prevajanja (Ur. L. EU, L 361, 31.12.2012) in pa mednarodni sporazum, ki
ustanavlja Enotno sodišče za patente (Sporazum o enotnem sodišču za patente).41
Glavni cilji zakonodajalca pri unitarnem patentu naj bi tako bili pospeševanje znanstvenega
in tehnološkega napredka in boljše delovanje skupnega, notranjega trga EU. Vse to naj bi
dosegli s tem, da bi bil patentni sistem učinkovitejši, cenejši in bolj varen/predvidljiv ter, da
bi izboljšali uveljavljanje in varovanje patentov pred enim samim sodiščem pristojnim za
odločitve o kršitvah in veljavnosti evropskih patentov z enotnim učinkom (seveda za države
podpisnice sporazuma).
Enotno sodišče za patente bo sodišče (z izključno pristojnostjo o sporih glede evropskega
patenta z enotnim učinkom), skupno nekaterim državam članicam in za katerega bodo v
skladu s pravom Unije veljale enake obveznosti kot za katero koli nacionalno sodišče.
Sodišče bo razdeljeno na tri divizije (a) centralno; b) lokalno, vzpostavljeno na zahtevo
države članice; in d) regionalno vzpostavljeno na zahtevo dveh ali več držav članic) in bo
imelo svoj sedež v Parizu z dvema vejama v Muenchnu in Londonu (vsa tri bodo
prvostopenjska sodišča, pritožbeno sodišče bo v Luxemburgu, medtem, ko bosta imela v
Ljubljani in Lizboni sedeža patentna arbitraža in mediacija). In sicer se bodo primeri iz
mednarodne patentne (IPC) klasifikacije A (human necessity) in B (kemija) presojali v
39 Za podrobnejšo analizo glej Pila Justine in Christopher Wadlov, “The Unitary EU Patent System,” Hart
Publishing, 2015. 40 Za podrobnejšo pravno analizo glej Ullrich Hanns, “Select from within the system: the European patent with
unitary effect,” Max Plank Institute for Intellectual Property and Competition Law, Research Paper No. 12-11,
2015; Pagenberg Bardehle, “Unitary Patent and Unified Patent Court,” 2013. 41 Council (EU) Agreement on a Unified Patent Court (O.J. EU, 2013/C 175/01).
16
Londonu, primeri iz klasifikacije F (mechanical engineering, ligting, heating, weapons,
blasting) se bodo presojali v Muenchnu, vsi ostali primeri pa v Parizu. Enotno sodišče za
patente bo imelo izključno pristojnost in bo tako nadomestilo nacionalna sodišča za zadeve,
ki jih ureja Sporazum o enotnem sodišču za patente. Sporazum o enotnem sodišču za patente
ureja notranjo razdelitev pristojnosti med različnimi oddelki Enotnega sodišča za patente in
izvrševanje sodnih odločb Enotnega sodišča za patente v državah članicah pogodbenicah.42
Sodišče, oziroma sodni senat, ki bo razsojal v sporu bo sestavljen tako, da bodo sodniki v
senatu prišli iz vsaj dveh različnih držav članic. Večina senatov bo sestavljena iz treh
pravnikov, ki jim bo po potrebi dodan še četrti sodnik z dodatno ali izključno tehnično
izobrazbo.
Pri tem pa člen 89(1) Sporazuma o Enotnem sodišču za patente še določa, da Sporazum ne
more začeti veljati pred začetkom veljavnosti sprememb uredbe Bruselj I (prenovitev), ki
ureja razmerje med obema pravnima aktoma.43
Deklaratorni cilj nove ureditve naj bi bil predvsem znižati stroške in poenostaviti celoten
sistem varovanja in uveljavljanja pravic iz naslova patenta, hkrati pa to pomeni tudi večjo
odgovornost na strani uporabnikov, ki bodo morali bolje in aktivneje skrbeti za svoje pravice
ter hkrati paziti na spoštovanje pravic tretjih, vključenih v enotni evropski prostor. Na kratko
povzeto sistem enotnega patenta in enotnega patentnega sodišča pomeni sledeče:
a) vzpostavitev instrumenta evropskega patenta z enotnim učinkom, kar pomeni patent,
ki je podeljen in velja na območjih v naslednjih sodelujočih državah članicah: Belgija,
Bolgarija, Češka republika, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Francija, Irska, Ciper,
Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska,
Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo;
b) enoten postopek, ki se vodi pred Evropskim patentnim uradom in s katerim se skrajša
čas ter znižajo stroški, vezani na prevod, pristojbine in patentne zastopnike v postopku
validacije pred nacionalnimi uradi;
42 Za razlago procesnih pravil, sestave sodišč, o jeziku sodnih postopkov, pritožbenih poteh itd. glej Pagenberg,
opomba 29. 43 Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in
gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj I) določa pravila, ki opredeljujejo mednarodno
pristojnost sodišč držav članic, in pravila, ki preprečujejo vzporedne postopke pred sodišči različnih držav
članic. Določa tudi pravila za priznavanje in izvrševanje sodnih odločb nacionalnih sodišč v drugih državah
članicah. Med drugim zajema pravde na področju pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti. 12. decembra
2012 je bila sprejeta Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju
ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Bruselj I)
(prenovitev), ki prenavlja Uredbo (ES) št. 44/2001. Uredba (EU) št. 1215/2012 se je začela uporabljati 10.
januarja 2015;
17
c) zahtevek za enotni patent se predloži v jeziku postopka; v primeru spora glede pravic
enotnega evropskega patenta imetnik le-teh zagotovi prevod patenta, ki je predmet
spora, v uradnem jeziku države članice, ki je podpisnica dogovora o enotnem
evropskem patentu in v kateri se je zgodila domnevna kršitev oziroma v kateri ima
domnevni kršitelj stalno prebivališče.44
Uveljavitev enotne patentne zaščite na območju EU pa je bila pogojena s sprejetjem odločitve
o ureditvi enotnega patentnega sodišča. Tako so sodelujoče države članice EU 29. 6. 2012
dosegle politični dogovor glede sedeža enotnega patentnega sodišča in s tem odpravile zadnjo
oviro pri vzpostavljanju evropskega patentnega sistema in enotnega patenta. Po dolgoletnih
pogajanjih je sedaj določeno, da bo sedež Enotnega patentnega sodišča v Parizu, hkrati pa
bosta določene pristojnosti imeli tudi specializirani enoti v Münchnu in Londonu. Takšno
enotno patentno sodišče bo ustanovljeno z mednarodnim sporazumom in bo pristojno za vse
postopke, vezane na kršitev in ničnosti tako evropskih patentov kot tudi enotnih evropskih
patentov (ne bo pa pristojno o sporih glede Evropske patentne organizacije).
Ob tem kratke institucionalnem pregledu pa naj poudarimo, da bo evropski patent z enotnim
učinkom omejen na države, ki bodo ratificirale Sporazum o enotnem sodišču za patente
(sporazum so podpisale Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska,
Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luxemburg, Madžarska, Malta, Nemčija,
Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Švedska in Velika Britanija
(natančneje Združeno Kraljestvo).45
Pri tem velja omeniti Španijo, ki ne sodeluje niti v okrepljenem sodelovanju in tudi ni
podpisnica sporazuma o enotnem sodišču.46 Tudi Poljska ni želela pristopiti k Sporazumu o
enotnem sodišču in zato evropski patent z enotnim učinkom na njenem ozemlju ne bo
veljal.47 Republika Hrvaška je pri tem poseben primer, saj se je Evropski Uniji pridružila šele
julija 2013 in jo odločitev o pristopu k sporazumu še čaka.
44 Urad, 2015. 45 Opozoriti velja, da vse te države seveda še niso ratificirale sporazuma. 46 Prijavitelji patenta v Španiji bodo morali zaprositi za španski nacionalni patent ali pa za evropski patent
(EPO/PCT), ki pa se bo presojal po španskih nacionalnih pravilih. Še več, tudi prijavitelji v Španiji ne bodo
morali zaprositi za enoten patent, ampak bodo morali zaprositi za nacionalni patent ali za evropski patent
(EPO/PCT); Belec, Katja, “Evropski patent z enotnim učinkom: problematika jezikovne ureditve in sodnega
varstva,” Univerza v Mariboru, 2015. 47 Sprejem enotnega patentnega varstva in sodnega sistema je ena izmed predpostavk za veljavnost enotnega
patenta na določenem ozemlju – zato evropski patent z enotnim učinkom na ozemlju držav, ki podpišejo Uredbo
o okrepljenem sodelovanju a zavrnejo podpis Sporazuma o enotnem sodišču, ne velja; Belec, opomba 30, str.
18.
18
2.Trenutni kritični pogledi in pomisleki
Slovenska strokovna javnost je, kot že uvodoma rečeno, identificirala, izpostavila tudi
številne slabosti, potencialne negativne učinke in izrazila številne strahove, pomisleke in
dvome v ustreznost ter smiselnost nove patentne ureditve.
Ti kritični odzivi vidijo potencialne slabosti za naš gospodarski sistem ali za naše
gospodarske subjekte predvsem v dejstvu, da bodo patenti, podeljeni na ta način, veljali v
vseh državah članicah. To pa bi po njihovem mnenju lahko pomenilo, da bi naenkrat v
Sloveniji v veljavo vstopilo tudi do 20-krat več patentov letno (namesto sedaj veljavnih
nacionalnih in validiranih okoli 2.450 naenkrat do 60.000 patentov).48 To dejstvo pa bi po
njihovem tudi povsem spremenilo obseg t. i. svobode delovanja za slovenska podjetja ter
slovensko in evropsko poslovno okolje.49
Ugledni komentatorji50 tudi trdijo, da bo pravdanje pred enotnim patentnim sodiščem
nepopisno drago. Na prvi stopnji sodijo trije sodniki, na drugi jih je pet; in ker se mora po
sporazumu sodišče finančno pokrivati, naj bi bilo jasno, da bodo takse (pre)visoke.51 K temu
je potrebno po njihovem mnenju prišteti še stroške prevajanja dokumentov v vsaj enega od
delovnih jezikov sodišča in tudi potne stroške, če bo pravdanje potekalo v tujini. Ta možnost
zaradi vgrajenega sistema izbire mesta pravdanja (forum shopping) ni izključena tudi, če
Slovenija ustanovi lastno lokalno enoto sodišča ali ji celo uspe ustanoviti t. i. regionalno
enoto z Madžarsko in Hrvaško v Ljubljani. In v primeru sojenja v tujini (Pariz, London ali
München) je potem treba dodati še potne stroške in stroške tujih odvetnikov. To pa so zneski,
ki jih ogromna večina naših malih in mikro-podjetij, ki trenutno vlagajo na stotine slovenskih
nacionalnih patentov naj ne bi zmogla, in bodo torej v primeru obdolžitve kršitve preprosto
finančno prisiljena sprejeti obdolžitev tudi, če ta ne bo utemeljena.52 Pretnar tako
argumentira, da naj bi bila Krka edino slovensko podjetje, ki bi mu novo sodišče morda
stroškovno in tudi sicer ustrezalo.53
Pretnar nadalje še navaja, da pri obdolžitvah kršitve kakšnega patenta se domnevni kršitelji
najpogosteje branijo z dvema argumentoma – poleg dokazovanja, da kršitve, zaradi razlik
med patentiranim izumom in rešitvijo, ki jo domnevni kršitelj dejansko uporablja, ni, tudi
argument pravice do predhodne uporabe.54
48 Urad, 2015. 49 Ibid. 50 Glej Pretnar, 2015. 51 Ibid. 52 Ibid. 53 Glej Pretnar, 2015. 54 Ibid.
19
Prvi argument je poskus razveljavitve domnevno kršenega patenta, da torej izum ni nov, da ni
dovolj podrobno opisan ali da izum ni na inventivni ravni itd. Toda za razveljavljanje patenta
je po sporazumu pristojna centralna enota sodišča v Parizu, kar lahko zaradi že omenjenega
forum shoppinga pomeni vzporedni postopek poleg tistega glede kršitve – torej še dodatne
stroške (bifurcation).55
Drugi pogosto uporabljen argument je sklicevanje na t. i. pravico do predhodne uporabe. Če
domnevni kršitelj dokaže, da je patentirani izum razvil neodvisno od imetnika patenta in da
se je na njegovo izkoriščanje resno pripravljal pred objavo zadevne patentne prijave, potem
lahko domnevni kršitelj takšen izum izkorišča ne glede na podeljeni patent. A glej ga zlomka,
v tej točki enotni patent EU zanika svojo osnovno značilnost enovite veljavnosti v celotni
EU: če domnevnemu kršitelju uspe uveljaviti pravico do predhodne uporabe, je ta pravica
omejena le na teritorij države domnevnega kršitelja.56 Za izvozno usmerjena slovenska
podjetja se ta določba, ki meji na navadno lumparijo, lahko po Pretnarjevem mnenju izkaže
za več kot neprijetno.57
Tretji pomislek izhaja iz dejstva, da naj bi bilo novo sodišče izključno pristojno tudi za
obstoječe klasične evropske patente v »šopku«, pri katerih za zdaj velja sodna pristojnost
nacionalnih sodišč. Bodoči enotni patent namreč klasičnega evropskega patenta ne odpravlja,
temveč je le dodatna opcija. Z drugimi besedami, če Slovenija ratificira sporazum, potem
nacionalna sodišča izgubijo dosedanjo pristojnost za spore o kršitvah klasičnih evropskih
patentov, kar ni ravno v skladu z omenjenim načelom teritorialnosti, ki bi prav z rojstvom
enotnega patenta moralo pridobiti večji pomen.58
3. Pregled literature in obstoječih študij
V tem tretjem poglavju sledi kratek pregled rezultatov, spoznanj in priporočil
najpomembnejših dosedanjih analiz in znanstvene literature, ki so bile narejen za posamezna
področja ali posamezne sklope patentnega področja (kot so o stroških patentiranja in
njihovem vplivu na patentno aktivnost, ekonomske študije vpliva procesnih stroškov,
kategorizacija vplivov). Pri tem gre za literaturo, ki je bila objavljena v najuglednejših
znanstvenih revijah kjer gredo članki pred objavo skozi dvojno slepo preverbo (double-peer
review), ki jamči za ustrezno kakovost in relevantnost znanstvenih zaključkov. Pri tem velja
poudariti, da znanstvena relevantnost pomeni da so rezultati, zaključki in glavna spoznanja
55 Ibid. 56 Pretnar, 2015. 57 Ibid. 58 Ibid.
20
takšnih člankov relevantna tudi za Slovenijo, saj je ekonomija, podobno kot recimo fizika ali
kemija univerzalno aplikativna veda.
3.1 Stroški patentiranja
V skladu s sedanjim sistemom patentiranja v Evropski Uniji lahko stroške patentiranja
(analitično gledano gre tu za transakcijske stroške) razvrstimo v šest večjih skupin:
a) procesni stroški, ki vključujejo vse pristojbine (do odobritve patenta) in vse ostale
stroške iskanja, preverjanja itd.
b) stroški prevajanja, validacija patenta pri različnih nacionalnih uradih je lahko
povezana z stroški prevajanja celotnega patenta.
c) pristojbine za vzdrževanje patenta.
d) Zunanji stroški, posamezniki in podjetja, ki nimajo svojih notranjih patentnih
zastopnikov in odvetnikov morajo najemati zunanje izvajalce za opravljanje patentnih
storitev
e) Stroški pravdanja, imetniki patentov se lahko soočajo z možnostjo pravdanja v
različnih jurisdikcijah (in s te povezanimi stroški).
Vsi ti stroški predstavljajo transakcijske stroške, ki zavirajo alokacijo resursov, zavirajo
ekonomsko aktivnost, gospodarsko rast in posledično družbeno blaginjo (Coase, 1961; North,
1985). Spoznanja nove institucionalne ekonomije (New Institutional Economics) zato
priporočajo zniževanja vseh vrst transakcijskih stroškov. Uvedba evropskega patenta z
enotnim učinkom bo nekatere izmed zgoraj navedenih vplivala jih znižala na druge pa pač ne.
Procesni stroški bodo v veliki meri ostali nespremenjeni, saj bodo vse možne poti vlaganja in
zaščite patentov še vedno odprte (nacionalna, EPU, mednarodna). Validacija evropskega
patenta z enotnim učinkom bo zelo poenostavljena, saj validacije ne bo več potrebno
opravljati pred vsakim nacionalnim uradom. Za registracijo evropskega patenta z enotnim
učinkom tudi niso več zahtevani prevodi, vendar pa mora biti v prehodnem obdobju (ki lahko
traja do 12 let) v kolikor je bil patent podeljen v angleščini še vedno zagotovljen prevod v
katerega izmed drugih EU jezikov ali pa, če je bil patent podeljen v francoščini ali nemščini
mora biti potem patent preveden v angleščino. Nadalje bodo pristojbine za vzdrževanje
patenta plačljive pri evropskem patentnem uradu in ne več pri nacionalnih patentnih uradih,
kar bo poenostavilo vzdrževanje patentne zaščite. Vse to naj bi znižalo prej navedene zunanje
stroške, uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom pa bo tudi znižala stroške pravd v več
jurisdikcijah. Ker je vsako znižanje transakcijskih stroškov priporočljivo je takšno
zmanjšanje dobrodošlo.
Je pa ex ante skoraj nemogoče oceniti resnično znižanje takšnih stroškov, saj podatkovne
baze niso na voljo (oziroma jih je sploh nemogoče ustvariti), tako, da gre pri tem samo za
21
ocene. Študiji Rolanda Bergerja (2005) in Harhoffa (2009), ki poizkušata kvantificirati
razlike v teh stroških, tako temeljita predvsem na ocenah in približkih. Je pa pri tem potrebno
poudariti, da že njuni omejeni izsledki sugerirajo velike razlike v procesnih in pravdnih
stroških, ki se bodo z unitarnim patentom nedvomno znižali.
Trenutno znašajo povprečni stroški registracije patenta, ki bi ga želeli validirati v 13 državah
članicah, od 12.500 pa do 32.000 evrov za en patent. Po uvedbi nove patentne zaščite pa bodo
kot že rečeno pristojbine za na primer 10 letno vzdrževanje znašale 1.175 €59 ostale
pristojbine pa po trenutno objavljenih podatkih okoli 4.000 € tako, da so te številke v skladu
z napovedmi po katerih se boso vsi skupni stroški za vse države podpisnice znašali med 5.000
in 7.000 evrov.60 Vse to pomeni pa pomeni dejansko zmanjšanje stroškov registracije patenta
in s tem tudi razbremenitev slovenskega, večinsko izvozno usmerjenega gospodarstva.
3.2. Vpliv stroškov patentiranja na patentno obnašanje
Kar nekaj analiz in znanstvenih objav se ukvarja z vplivom stroškov na patentno obnašanje
pri tem pa se predvsem osredotoča na vpliv vzdrževalnih pristojbin na dolžino trajanja
patenta (te študije prikazujejo nedvomno vzročnost med višino pristojbin in dolžino patentov,
višje kot so pristojbine, krajša je le ta), vpliv takšnih stroškov na odločitve v katerih državah
članicah sedaj validirati podeljeni patent in celoten vpliv takšnih stroškov na patentno
aktivnost.61
Eaton in ostali (2003) tako recimo pokažejo, da je znižanje patentnih pristojbin EPU-ja v letih
1990-2000 (znižanje reda od 33% do 55%) imelo velik učinek na distribucijo patentov po
različnih državah.62 Eaton in ostali (2003) tako tudi trdijo, da je skoraj 40% od 70% celotnega
povečanja patentiranja v Evropi posledica prav tega znižanja patentnih pristojbin.63
Daguy in van Pottlesberghe (2010) ocenjujeta, da bi ob enakih ostalih spremenljivkah
znižanje patentnih stroškov za 45% (na osebo) vzpodbudilo 14% povečanje patentnih prijav
pri Evropskem patentnem uradu. De Rassenfosse in van Pottlesberghe (2007 in 2010) tudi
empirično potrdita, da je vpliv trdnosti, zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite
59 Podrobneje glej Decision of the Select Committee of the Administrative Council of 15 December 2015
adopting the Rules relating to Fees for Unitary Patent Protection. 60 Podrobneje glej: http://www.epo.org/law-practice/legal-texts/official-journal/2014/01/a13.html; glej tudi:
http://www.epoline.org/portal/portal/default/epoline.Scheduleoffees . 61 Za podroben in celovit dosedanje ekonomske literature s področja ekonomije patentov glej Hall H. Bronwyn
in Dietmar Harhoff, “Recent research on the economics of patents,” NBER working paper series 17773, 2015. 62 Eaton, Jonathan, Samuel Kortum in Josh Lerner, “International Patenting and the European Patent Office: A
Quantitative Assessment, NBER working paper, 2013. 63 Ibid.
22
(index učinkovite patentne zaščite) statistično značilen in pozitiven – večji odstotek
zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite vodi k večjemu številu vloženih patentov.
Njuni študiji tudi prepričljivo empirično pokažeta (in hkrati potrdita pravno-ekonomsko
teorijo) da je velikost države, oziroma velikost teritorija na katerem se uveljavlja določen
patent izjemno relevantna. Zaščita patenta za majhno državo je tako dosti dražja (mišljeno v
pristojbinah na osebo) kakor pa za veliko državo, vse to pa ima statistično značilen vpliv na
odstotek vlaganja patentnih prijav. Z drugimi besedami njuna študija potrdi, da v kolikor
povečamo teritorialni obseg določenega patentnega varstva (na primer z uvedbo evropskega
patenta z enotnim učinkom, ki razširja območje veljavnosti) s tem tudi povečamo patentiranje
in vlaganje patentnih prijav (gre za predvidljivi učinek ekonomije obsega).
Študija Evropske Komisije je razkrila, da bodo po vzpostavitvi evropskega patenta z enotnim
učinkom stroški prevajanja znašali okoli 680 € na patent in bodo nadomestili vse dosedanje
prevajalske in validacijske stroške (vključno z odvetniškimi tarifami). Stroški v višini
32.000€ potrebni za validacijo patenta v vseh državah EU (ali v višini 4.700€ za pet največjih
držav članic) se bodo tako zmanjšali na 680€ za celotno EU.64 Evropska Komisija tudi trdi da
bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom imela pozitivne učinke na inovacije
(znanje iz objavljenih patentov bo dosti lažje dostopno in bolj pregledno), na konkurenčnost
(skupni prostor EU bo zaradi uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom postal
privlačnejši za ustvarjanje, inoviranje in investiranje) ter na zaposlenost (cenejše patentiranje
bo povzročilo nastanek novih Srednjih in Malih Podjetij, ki so hrbtenica tako celotne EU kot
Slovenije in, ki so na dolgi rok najbolj inovativen, fleksibilen in propulziven del gospodarstva
in ki znotraj EU 27 ustvarijo tudi največ delovnih mest).65
Do podobnih rezultatov je prišla tudi študija Danguya in van Pottelsbergha, ki je ocenila, da
bo uvedba novega evropskega patenta z enotnim učinkom prinesla gospodarstvu že samo iz
naslova zmanjšanja proceduralnih in prevajalnih stroškov kar do 250 milijonov € letnih
koristi.66 Poleg tega pa njuna študija tudi pokaže, da bo z uvedbo evropskega patenta z
enotnim učinkom prišlo do kar 18% povečanja patentne aktivnosti (vlaganje prijav).67
64 European Commission, »Impact Assessment: regulation of the European Parliament and the Council
implementing enhanced cooperation in the area of the creation of unitary patent protection, SEC (2011) 482
final. Glej tudi van Pottelsberghe de la Potterie Bruno in Malwina Mejer, “The London agreement and the costs
of patenting in Europe,” 29 European journal of law and economics 211, 2010. 65 Ibid. Glej tudi Guloglu Bulent in Baris R. Tekin, “A panel causality analysis of the relationship among
research and development, innovation and economic growth in high-income OECD countries,” 2 Eurasian
Economic Review 1, 2012. 66 Danguy Jerome, in Bruno van Pottelsberghe, “Cost-Benefit Analysis of the Community Patent,” 2 Journal of
Benefit-Cost Analysis 2, 2011. 67 Ibid. Do podobnih rezultatov so neodvisno od the študij prišli tudi De Rassenfosse Gaetan in Bruno van
Pottelsberghe, “On the price elasticity of demand for patents,” 74 Oxford bulletin of economics and statistics 1,
2012; De Rassenfosse Gaetan in Bruno van Pottelsberghe, “Per un pugno di dolari: a first look at the price
elasticity of patents,” 23 Oxford Review of Economic Policy 4, 2007; ter De Rassenfosse Gaetan in Bruno van
23
Harthoff je v svoji ekonomski analizi razkril, da je kar 146 primerov kršitev podvojenih in da
bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom prinesla do 289 milijonov € prihrankov.68
Njegova študija tudi pokaže, da bodo skupni stroški delovanja novega enotnega sodišča za
patente na letni ravni znašali 27.5 milijona €.69 Analiza stroškov in koristi delovanja sodišča
tako nedvoumno kaže na pozitiven vpliv vpeljave in vzpostavitve novega enotnega sodišča za
patente.
Še več, Harthoff tudi pokaže, da bo dosegljivost in razpoložljivost ter stroškovna učinkovitost
novega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom (vključno z sodiščem) omogočala
strankam iz držav, ki se sedaj v veliki meri vlagajo samo nacionalen patente, vlaganje
patentov z unitarnim učinkom (in posledično povečala njihovo inovacijsko aktivnost).70 Po
njegovem mnenju, bi se morali oblikovalci novega sistema evropskega patenta z enotnim
učinkom tudi fokusirati na vzpostavitev čimbolj učinkovitega, hitrega in enostavnega
sistema.71 Galasso in Schankerman pa raziščeta vzorce in učinke ameriške uvedbe enotnega
patentnega sodišča in ugotovita, da so se spori po uvedbi enotnega patentnega sodišča dosti
hitreje poravnali in da je prišlo do velikega zmanjšanja v časovnem trajanju postopkov pred
sodiščem, kar pomeni, da je med igralci na trgu prisotne manj negotovosti, vse to pa potem
vodi k povečevanju alokacijske učinkovitosti.72
Straathof in van Veldhuizen v svoji analiza navajata, da trenutno stanje v državah članicah
vzpodbuja oziroma omogoča kulturo imitiranja namesto kulture inoviranja in da bo uvedba
unitarnega sistema kaznovala imitiranje in s tem institucionalno spremenila trenutne vzorce
obnašanja ter, da bo uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom tudi preprečila trenutna
strateška validiranja patentov (zgolj iz namena preprečitve vlaganja pravnih sredstev proti
njim s strani pravih imetnikov patentov).73
Mejer in van Pottelsberghe na primer tudi v svojem nedavnem članku poudarita, da so
posledice trenutne fragmentacije evropske patentne zaščite mnogo bolj dramatične kakor pa
so samo vidne razlike v stroških patentne zaščite.74 Trenutna prevlada nacionalnih patentnih
Pottelsberghe de la Potterie, “The role of fees in patent systems: theory and evidence,” 27 Journal of economic
surveys 4, 2012. 68 Harhoff, Dietmar, “Economic Cost-Benefit Analysis of a Unified and Integrated European Patent Litigation
System,” Ludwig-Maximilians-Universitat Muencheb, Martkt 06 D, 2008. 69 Ibid. 70 Ibid. 71 Ibid. 72 Galasso Alberto in Mark Schankerman, “Patent thickets, courts, and the market for innovation,” 41 RAND
Journal of Economics 3, 2010, pp. 472-503. 73 Straathof Bas in Sander van Veldhuizen, “Another reason for the EU patent: declining validation rates,” 2010. 74 Mejer Malwina in Bruno van Pottelsberghe, »Economic incongruities in the European patent system,« 34
European journal of law and economics 215, 2012.
24
jurisdikcij namreč povzroča veliko mero negotovosti, ki neposredno zmanjšuje tako
efektivnost kot privlačnost Evropskega patentnega sistema in z njim povezanega stimuliranja
inovacij.75
In nenazadnje, Straathof in van Veldhuizen sta v svoji nedavni ekonometrični študiji za CPB
(Netherlands Bureau for Economic Policy Anaylsis) po opravljeni analizi vseh držav članic
EU prepričljivo ugotovila, da razlog nemške uspešnosti in izstopajočem številu njihovih
patentov (ocenjena vrednost podeljenih EPU je 2.6 milijarde € od katerih kar 1/3 odpade na
Nemčijo) tiči prav v učinkoviti zaščiti intelektualne lastnine in z njim povezani velikosti
trga.76
4. Konceptualni okvir
Pregled predhodno opravljenih analiz o učinkih uvedbe evropskega patenta z enotnim
učinkom iz Poljske in Velika Britanije, razkrije velike metodološke ter raziskovalne
pomanjkljivosti in omejitve teh študij. Obe analizirani prehodni študiji temeljita namreč na
analizi odgovorov iz anketnih vprašalnikov. Metoda analiziranja odgovorov iz anketnih
vprašalnikov je sicer hvale vredna, vendar nam ne daje skoraj nikakršnih relevantnih
odgovorov na vprašanje o učinkih novega evropskega patenta z enotnim učinkom na
gospodarstva držav članic. Metoda anketnih in spletnih vprašalnikov je namreč podvržena
številnim omejitvam (tako raziskovalnim kot metodološkim), od problema reprezentativnosti
vzorca, do tega da pač meri preference in občutke vprašanih in ne resnična dejstva, empirične
podatke. Še več, študiji temeljita na nekakšnih treh hipotetičnih scenarijih, ki so blago rečeno
popolnoma izmišljeni (od predpostavk do vzorcev in učinkov). Zato ni čudno, da sta prišli do
popolnoma drugačnih, nasprotujočih si zaključkov. Medtem ko je študija iz Velike Britanije
izjemno pozitivna glede uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom, rezultati Poljske
študije kažejo na popolnoma drugačno sliko in celo priporočijo izstop Poljske iz sistema
evropskega patenta z enotnim učinkom, češ da bo takšen sistem uničil poljsko gospodarstvo
(še posebej MSP).
Zaradi identificiranih omejitev in napak predhodnih študij smo se na Ekonomski fakulteti
Univerze v Ljubljani odločili, da izvedemo detajlno ekonometrično študijo vpliva
transakcijskih stroškov na uspešnost validacije patentnih prijav in s tem na samo ekonomsko
aktivnost v Sloveniji. V skladu z novo institucionalno ekonomijo in deli treh Nobelovih
nagrajencev za ekonomijo (Coase, North in Williamson) je zmanjševanje transakcijskih
stroškov ključnega pomena (ob človeškem kapitalu) za pospeševanje alokacijske
75 Ibid. 76 Straathof Bas in Sander van Veldhuizen, »Market size, institutions and the value of rights provided by
patents,« CPB Discussion paper 226, 2015.
25
učinkovitosti, povečevanje gospodarske rasti in aktivnosti ter maximiranje družbene blaginje.
Predlagani sistem evropskega patenta z enotnim učinkom je tako v očeh ravno-ekonomske
znanosti viden kot izjemno pomemben mehanizem za zniževanje teh transakcijskih stroškov
(uveljavljanja stvarnih pravic na intelektualnih stvaritvah in zagotavljanja vzpodbud za
produktivno & inovativno vedenje). Presoji vplivov iz evropskega patenta z enotnim učinkom
izhajajočega nižanja transakcijskih stroškov na nacionalno ekonomijo (ki mora biti v skladu z
ekonomsko teorijo vsekakor pozitivno) smo dodali še najnovejša spoznanja behavioristične
ekonomije in klasično pravno-ekonomsko analizo.
Celovita analiza učinkov zniževanja transakcijskih stroškov (ki jih bo povzročila uvedba ali
pa ne novega evropskega patenta z enotnim učinkom) na uspešnost validacije patentnih prijav
pa temelji na sodobnih sofisticiranih ekonometričnih metodah, ki jih lahko v grobem
povzamemo v dveh glavnih premisah.
Prvič, pri analizi vpliva posameznih kategorij transakcijskih stroškov na uspešnost podjetij
pri patentnih prijavah uporabimo empirični pristop na podlagi negativne binomske regresije.
Ker je opazovana varianca patentnih prijav in validacijskih izidov večja od opazovane
aritmetičnega in geometričnega povprečja, lahko klasični Poissonov model trpi za
prekomerno disperzijo ključnih parametrov zaradi cesar so lahko vzorčne ocene vpliva
transakcijskih stroškov nezanesljive in potencialno zavajajoče. Z cenilko maksimalnega
verjetja ter z konveksno optimizacijo pripadajoče logaritmirane verjetnostne funkcije, je
tovrsten problem zanemarljiv s čimer skušava zagotoviti konsistentne in nepristranske ocene
vpliva transkacijskih stroškov na število uspešno validiranih patentnih prijav na ravni
posameznih podjetij pri evropskem in nacionalnem patentnem uradu.
In drugič, pri ocenjevanju vpliva transakcijskih stroškov na pogojno verjetnost uspešno
validirane patentne prijave v kombiniranem vzorcu podjetij, uporabimo logistično regresijsko
analizo z korekcijo standardnih napak za večdimenzionalno panelno heteroskedastičnost in
serijsko korelacijo stohastične komponente znano kot multiway clustering (Cameron,
Gelbach in Miller 2011). Večdimenzionalna heteroskedastičnost ter serijska korelacija
stohastične komponentne v večini panelnih aplikacij zaradi neenakomerne razdelitve variance
rezidualov vodi do prehitre zavrnitve ničelnih hipotez kot posledica pod-cenitve standardnih
napak zaradi inflacije testnih statistik. Ker je panelna dimenzija v pripadajoči študiji
sestavljena iz treh nivojev agregacije - podjetij, časa in držav - bi zanemarjanje
večdimenzionalne heteroskedastičnosti in serijske korelacije, ki jih standardna Huber-
Eickner-White robustna OLS cenilka ter kontrola za časovno in prostorsko heterogenost iz
neopazovanih učinkov ne odpravlja - vodilo v nezanesljive ocene vpliva transakcijskih
stroškov na pogojno verjetnost uspešne validacije patentnih prijav.
26
Podatkovna baza s katero smo izvedli ekonometrično analizo je baza našega Urada Republike
Slovenije za intelektualno lastnino in zajema vse nacionalna prijave - to je prijave na našem
uradu – in vse EPU prijave, ki pa so v osnovi validacija/registracija evropskega patenta v
Sloveniji. Analizirana baza tudi zajema prijave slovenskih podjetij pri EPU. Celotna
podatkovna baza pa zajema časovno vrsto zadnjih desetih let in tako vsebuje preko 25.000
opazovanj (več v nadaljevanju). Postopkovno je nacionalni patent podeljen z objavo v 18
mesecih po vložitvi prijave. Na EPU pa je povprečje trenutno 48 mesecev od vložitve prijave.
(vendar gre pri tem za to, da EPU izpelje popolni preizkus, medtem ko ga v Sloveniji ne
izpeljemo).
V naši raziskavi smo se tudi soočili s vprašanjem prikazovanja in analiziranja časovnih
trendov patentiranja (leto-za-letom) za vse države EU. Želeli smo namreč analizirati časovne
vzorce in potencialne premike v količini in morebitnih vzorcih (nacionalne v. EPU prijave
itd.) prijav po letih, vendar smo se zaradi verjetnosti napak (vzvratne kavzalnosti - reverse
causality in omited bias variable) in velike verjetnosti, da bi bili rezultati izjemno zavajajoči
ali pa sploh popolnoma neuporabni problema odločili, da takšno analizo opustimo, saj bi bila
iz znanstvenega stališča popolnoma ne relevantna. Namreč, trend je za vsako državo
stacionaren ker prihaja do vseh možnih preobratov in povratnih kavzalnosti. Na primer
določen prijavitelj ne uspe z validacijo določenega predloga in ga nato poizkusi (enakega)
vložiti preko druge pravne osebe ali pa v drugi državi, ali pa vloži novo prijavo na drugem
področju zaradi česar potem trendi niso jasni. Takšna analiza bi bila znanstveno zanesljiva,
relevatna v kolikor bi imeli na voljo reprezentativen vzorec s strani EPU za vsako državo
posebej za recimo obdobje zadnjih 20 let in ki bi bil tudi predhodno prefiltriran (kjer bi bili
preobrati in ponavljanje vlog že v naprej odstranjeni). Z trenutnim naborom podatkov, ki so
nam bili poslani (in do katerih ima dostop URSIL) bi bila takšna časovna analiza popolnoma
zavajajoča in je zato tudi po naši presoji bila izpuščena iz analize vplivov evropskega patenta
z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo (več v nadaljevanju pod metode, metodologija
in predpostavke).
5. Pravno-ekonomski pomen patentnega varstva
Na podlagi številnih empiričnih študij lahko ugotovimo, da je stopnja razvitosti določene
družbe premo-sorazmerna s stopnjo intelektualne kreativnosti. Največ prijavljenih patentov je
na Japonskem, v ZDA in v drugih razvitih (zlasti zahodnoevropskih) državah. Med ravnjo
ustvarjalnosti in razvitostjo gospodarstva je torej neposredna zveza. Naloga vsake posamezne
države torej je, da z različnimi mehanizmi kot so davčna politika, davčne olajšave,
stimulacije znotraj podjetij itd. vzpodbuja intelektualne stvaritve in da zagotavlja njihovo
varstvo. Nove stvaritve pa niso pomembne za narodno gospodarstvo posamezne države,
27
ampak hkrati tudi za ustvarjalca, ki praviloma ustvarja zato, da bi stvaritev unovčil.
Stvariteljeva najpomembnejša upravičenja obsegajo pravico, da stvaritev izkorišča (monopol)
in pravico do razpolaganja s stvaritvijo.
V pravno-ekonomskem smislu je patentno varstvo izjemno močan, sofisticiran mehanizem za
zagotavljanje spodbud, motivov za kreacijo novih idej, proizvodov, izumov, oblik in
modelov. Analitično gledano gre pri patentu za monopolu, za podelitev ekskluzivnih stvarnih
pravic na intelektualnih stvaritvah, tehničnih rešitvah in izumih. Vzpostavitev teh stvarnih
pravic (patentov) je po mnenju Douglasa Northa (Nobelov nagrajenec za ekonomijo) tudi
eden izmed najpomembnejših temeljev in razlogov neslutenega uspeha in blaginje zahodne
civilizacije. Še več, sprejetje »Monopoly Acta« leta 1524 v Veliki Britaniji se smatra za enega
izmed ključnih pogojev, ki so omogočili nastanek njene industrijske revolucije in s tem
neslutene gospodarske rasti, prave eksplozije ekonomske aktivnosti in neprekinjenega
povečevanja družbene blaginje. Podelitev izključne stvarne pravice (monopola) stvaritelju
ideje temu omogoča, da si prilasti velik del njene družbene vrednosti. Ta stvarna pravica (ob
predpostavki striktnega in objektivnega uveljavljanja takšnih pravic) in iz nje izhajajoča
gotovost, da si bo lahko izumitelj, v kolikor bo njegov tehnični izum trg sprejel in bo
ekonomsko uspešen, povrnil ne samo svoje začetne »relation-specific« stroške razvoja in
izdelave takšnega produkta, izuma ampak tudi, da bo lahko užival dobičke (v kolikor bodo ti
nastali), ki jih bo takšen izum prinesel – ta ex ante možnost povrnitve stroškov in
participacija na potencialnih dobičkih pa sta izjemna motivacijska mehanizma, ki
vzpostavljala spodbude potencialnim izumiteljem za njihovo produktivno obnašanje in
inoviranje (vse to pa na dolgi rok povečuje ekonomsko aktivnost, gospodarsko rast in
družbeno blaginjo). Posledično se izumiteljevo izplačilo, kakor je za učinkovitost spodbud
(ob predpostavki iz mikroekonomije o človeku kot racionalnem bitju, ki maksimira svojo
blaginjo) h kreativnosti potrebno, izravna z družbeno vrednostjo izuma. Vendar pa je
posledica izplačila za kreativnost naložitev družbenih stroškov širjenja.77
Podelitev patentnega varstva analitično gledano pravzaprav s pomočjo podelitve lastninske
pravice na določenem izumu predstavlja podelitev monopola nad to dobrino. Vsak monopol
pa je v skladu z ekonomsko znanostjo – tako teoretično kot empirično (izjema seveda je
naravni monopol) - izjemno škodljiv, nevaren, je vir neučinkovitosti, uničuje ekonomsko in
gospodarsko aktivnost, zavira/onemogoča inovacije, omogoča prisvajanje neupravičenih
monopolnih rent, omogoča moralni hazard in oportunizem ter nepotizem in torej neposredno
zmanjšuje družbeno blaginjo. Zato mora potem pravo intelektualne lastnine najti ravnovesje
med spodbujanjem inovativnosti in razširjanjem idej. To ravnovesje (trade-off) med
zagotavljanjem spodbud za inoviranje in preprečevanjem monopolov pa je tudi glavni razlog
77 Cepec, J., Kovač. M., Poslovno pravo:Osnove s praktičnimi primeri, GV Založba, 2012.
28
za striktno časovno omejeno trajanje patente zaščite (max. 20 let) in tudi za premo-
sorazmerno povečevanje vzdrževalnih stroškov patentnega varstva.
Pravno-ekonomska analiza nam tako omogoča razumeti analitične razloge za podeljevanje
teh (drugače ekonomsko tako škodljivih) časovno omejenih monopolov, saj naj bi bilo
zagotavljanje vzpodbud za inovativno, produktivno ustvarjanje tako pomembno, da odtehta
(za krajše časovno obdobje max. 20 let) tudi negativne posledice takšnega monopola
(monopolna renta, manjša uporaba in razširjanje takšnega znanja, možen oportunizem in
prisvajanje neupravičenih rent itd.). Monopolisti tako služijo rente, dobičke, ki presegajo
običajni donos naložbe, podeljeni monopoli pa povzročajo družbene stroške s tem, da se
zaradi njih proizvede premalo monopoliziranega blaga, njegova cena pa je previsoka. Iz tega
tudi sledi, da je podeljevanje patentov – monopolov za »izume,« ki pa niso pravi izumi
ampak samo imitacije pravih resničnih izumov pravno-ekonomsko popolnoma nedopustno.
Podeljevanje patentov, monopolov za takšno imitiranje je neposredni vir neučinkovitosti,
moralnega hazarda in oportunizma, transakcijskih stroškov, negativne selekcije (adverse
selection problem) in pravzaprav omogoča neupravičeno prisvajanje rent (rent-seeking
behaviour) V takšnih primerih gre za popolno redistribucijo, za re-distributivno vedenje (in
ne zaželeno produktivno kot velja v primerih »pravih« patentov, ki so v resnici nove
tehnološke, inovativne in industrijsko uporabljive iznajdbe ki povečujejo družbeno blaginjo)),
ki neposredno zmanjšuje gospodarsko aktivnost in družbeno blaginjo. Podeljevanje
nacionalnih patentov, ki so samo kopija, imitacija že nekih drugih tujih tehničnih izumov (s
tem potem ustvarjamo male nacionalne monopole, kjer so vse vzpodbude za ustvarjalno,
produktivno obnašanje in investiranje izničene), inovacij je tako izjemno škodljiva in na dolgi
rok tudi uničujoča za gospodarstvo in za blaginjo določene nacije.
Imetništvo idej enako kot lastništvo nepremičnin tako pomeni pravico izključiti tretje. Pravica
lastnika ideje do izključitve tretjih pa seveda pogosto omejuje njeno razširjanje. Pravo
intelektualne lastnine tako poskuša najti ravnotežje med spodbujanjem inovativnosti in
razširjanjem idej. Na splošno lahko rečemo, da kolikor teritorialno širši in trajnejši je obseg
izumiteljevih pravic in idej, toliko močnejše so spodbude za kreacijo novih idej in toliko
šibkejše so spodbude za njihovo razširjanje.78 Z drugimi besedami, večji kot je geografski
obseg določenega patenta in učinkovitost patentnega varstva večje in učinkovitejše so
spodbude za kreacijo novih izumov in tehničnih rešitev, večja je gospodarska aktivnost, rast
in večja je družbena blaginja. De Rassenfosse in van Pottlesberghe (2007 in 2010) to pravno-
ekonomsko spoznanje tudi empirično potrdita in pokažeta, da je vpliv trdnosti, zanesljivosti
delovanja sistema patentne zaščite (index učinkovite patentne zaščite) statistično značilen in
pozitiven – večji odstotek zanesljivosti delovanja sistema patentne zaščite vodi k večjemu
številu vloženih patentov. Njuni študiji tudi prepričljivo empirično pokažeta (in hkrati
78 Cooter, R., Ulen, T., Law and Economics, Adison Wesley Longman, 2005.
29
potrdita pravno-ekonomsko teorijo) da je velikost države, oziroma velikost teritorija na
katerem se uveljavlja določen patent izjemno relevantna.
Zaščita patenta za majhno državo je tako dosti dražja (mišljeno v pristojbinah na osebo)
kakor pa za veliko državo, vse to pa ima statistično značilen vpliv na odstotek vlaganja
patentnih prijav. Z drugimi besedami njuna študija potrdi, da v kolikor povečamo teritorialni
obseg določenega patentnega varstva (na primer z uvedbo evropskega patenta z enotnim
učinkom, ki razširja območje veljavnosti) s tem tudi povečamo patentiranje in vlaganje
patentnih prijav (gre za predvidljivi učinek ekonomije obsega).
Pravno-ekonomska analiza tako pod pogojem vzpostavitve učinkovitih, delujočih državnih in
sodnih institucij podpira uvedbo evropskega patenta z enotnim učinkom kakor tudi uvedbo,
vzpostavitev enotnega sodišča.79
6.Behavioristična ekonomija, sidra in inovacije
Družboslovci in pravno-ekonomski raziskovalci smo v zadnjih dveh desetletjih prišli do
številnih novih spoznanj o tem kako ljudje v resnici sprejemajo svoje odločitve. Na tem
področju pa še posebej izstopa behavioristična ekonomija, ki se je zaradi šokantnih spoznanj
o razlikah med znanstveno predvidenem in dejansko opazovanim obnašanjem racionalnih
ljudi, razvila kot popolnoma nova veja ekonomije. Behavioristična ekonomija je v zadnjem
obdobju postala pravi hit in je s pomočjo spoznanj psihologije in sociologije napravila pravo
revolucijo v tradicionalnem pogledu ekonomistov (in tudi pravnikov) na dejanska dogajanja v
svetu okoli nas.80 V zadnjem desetletju je behavioristična ekonomija tako postala prava
»mainstream« ekonomija81 in je tudi povzročila nastanek popolnoma nove veje ekonomske
analize prava in sicer behavioristične-pravne-ekonomije.82 Še več, spoznanja behavioristične
ekonomije in behavioristične-pravne-ekonomije o resničnem obnašanju ljudi in ostalih
igralcev na trgu v vse večji meri dejansko uporabljajo in implementirajo tudi številni
zakonodajalci, regulatorna telesa in oblikovalci najrazličnejših razvojnih politik, industrijskih
politik, podjetništva, trženja, varovanja konkurence (preprečevanje in omejevanje
monopolov, kartelnih dogovarjanja, zlorab dominantnih položajev, nedovoljenih državnih
pomoči),varstva potrošnikov itd.
79 Glej Posner, A. Richard, The Economic Structure of Intellectual Property Law, Harvard University Press,
2003. 80 Diamond, Peter and Hannu Vartiainen, “Behavioral Economics and its Applications,” Princeton University
Press, 2007. 81 Lovallo, Dan, Sibony Oliver, “The Case of Behavioral Strategy,” McKinsey Q. 30, 2010. 82 Glej Akerlof, Geoffrey, “Behavioral Macroeconomics and Macroeconomic Behaviour,” 92 American
Economics Review 1, 2002, pp. 411-33.
30
Rezultati empiričnih analiz83 in spoznanja behavioristične ekonomije84 na primer sugerirajo,
da ljudje (pa naj si bodo to inovatorji, podjetniki ali pač navadni uslužbenci in drugi
deležniki) zaradi kognitivnih omejenosti,85 sider,86 črednega obnašanja in hevrizmov87
zaznavajo funkcionalnost lastnih inovativnih praks, dobrin, resursov, produktov, delovanja,
obnašanja in izdelovanja z opazovanjem obnašanja ostalih ljudi (svojih sosedov, prijateljev,
konkurentov, tekmecev in sovražnikov),88 ter z neposrednimi primerjavami z osnovnim,
prvotnim produktom, obnašanjem, vzorcem ali tekmecem (sidro). Ti osnovni produkti,
inovativno, produktivno ali ne-inovativno oportunistično delovanje sosedov in
tekmecev/konkurentov, iskanje rešitev so tako imenovana sidra, ki potem v veliki meri
determinirajo funkcionalnost, obnašanje in inovativnost ljudi. Z drugimi besedami,
behavioristična ekonomija sugerira, da je lahko velik del inovacijske aktivnosti, patentiranja
in tehnološkega napredka povzročen ali bolje rečeno pogojen in odvisen od sider, kognitivnih
omejenosti, hevrizmov in črednega obnašanja, ki jih ima določena oseba.
Za lažjo predstavo vzemimo recimo primer sider. V kolikor ima neka oseba, podjetje,
podjetnik ali inovator svoje sidro (svojo primerjavo, pridobljeno izobrazbo ali pa svojega
tekmeca, soseda, konkurenta s katerim tekmuje) zasidrano v visoko napredni, visoko
inovativni, gospodarsko in znanstveno napredni družbi potem bo verjetnost, da bo takšna
oseba ali podjetje nenehno inovirala, gospodarsko in produktivno rastla, uspevala ter tudi
izumila in potem tudi patentirala res nekaj popolnoma novega, pionirskega (kar je na vrhu
tehnološkega napredka – on the technological frontier) in kar bo nesluteno povečevalo
blaginjo celotne nacije (in ne samo in zgolj imitirala ali le navidezno inovirala v resnici pa le,
v svoji bridki nevednosti ponovno »odkrivala že odkrito«), dosti večja, kot pa če bo ta oseba
ali podjetje imela svoje sidro v nazadnjaški, tehnološko, znanstveno in civilizacijsko zaostali
družbi.
Behavioristična ekonomija tako tudi sugerira, da je vpeljava evropskega patenta z enotnim
učinkom prav zaradi tega efekta spremembe sidra (sidro se sedaj iz slovenskega zaliva
prestavi med tehnološko, industrijsko najuspešnejše in najbolj inovativne nacije - tudi iz
vidika blaginje - kot so Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Belgija itd.), spremembe
83 Simon, A. Herbert, “Theories of Decision-making in Economics and Behavioral Science,” 49 American
Economic Review 253, 1959. 84 Ibid. 85 Simon, A. Herbert, “A Behavioral Model of Rational Choice,” 69 Quarterly Journal of Economics 1, 1955,
str. 99-118. 86 Slovic, P. in Lictensteln, S., “Comparison of Bayesian and regression approaches to the study of information
processing in judgment,” 6 Organ. Behav. Hum. Perfom. 4, 1971; str. 649-744. 87 Kahneman, Daniel and Amos Tversky, “Prospect Theory: An Analysis of Decisions under Risk,” 47
Econometrica 263, 1979. 88 Čredno obnašanje, pri katerem sledimo obnašanju ostalih ljudi,, ki nek izdelek kopujejo, ga že imajo in s tem
minimiziramo svoje lastne transakcijske stroške iskanja, preverajanja, procesiranja, preizkušanja določenega
izdelka – smo prosti jezdeci, ki jezdimo na izdatkih,stroških drugih (ekternaliziramo stroške) in uživamo koristi
takšnih aktivnosti (internaliziramo koristi).
31
črednega obnašanja in hevrizmov izjemno pomembna in zaželena. Eksogena institucionalna
sprememba bo tako povzročila tudi spremembo v behaviorističnih vzorcih naše industrije in
gospodarstva (predvsem tistega dela, ki kakor bo pokazala empirična analiza ima svoja sidra
še vedno v preživetih vzorcih oziroma se počuti varneje – pri tem gre seveda za ekonomsko
zelo negativen učinek, saj takšna podjetja ali celotno gospodarstvo vse bolj in bolj stagnirajo
in zaostajajo za najnaprednejšimi – zasidran za visokimi zidovi nacionalne, protekcionistične
ureditve) in s tem na dolgi rok prispevala k gospodarski rasti in posledičnem povečevanju
družbene blaginji.
Seveda se pri tem takoj postavi vprašanje ali se lahko ljudje in podjetja zaradi identificiranih
behavioralističnih kognitivnih omejitev (cognitive biases), hevrizmov in sider sploh odločijo
strogo racionalno in ali ni zaradi njegove kognitivne omejenosti ogrožena tudi njihova
pravilna, ekonomska racionalna izbira, ki bi maksimirala alokacijsko učinkovitost in
koristnost. Spoznanja behavioristične ekonomije so tako zelo močan dodaten argument za
regulatorni eksogen poseg v trenutno nacionalno razdrobljeno/retniško ureditev patentnega
varstva v Evropski Uniji.
7.SWOT analiza
V letu 2014 je v Sloveniji delovalo 186.433 podjetij (SURS 2014). Ta so v tem letu
zaposlovala 826.447 oseb in ustvarila 93.572 milijonov EUR prihodka. Število podjetij je
bilo glede na prejšnje leto višje za 2,4 %, število oseb, ki delajo, za 1,1 %, ustvarjeni
prihodek pa za 3,3 %. Število podjetij je najizraziteje naraslo v informacijskih in
komunikacijskih dejavnostih (za 9,4 %), v dejavnost kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (za
7,8 %) in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 7,0 %). Število oseb, ki delajo, je
najizraziteje naraslo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (19,6 %). Prihodek pa se je
najizraziteje povečal v dejavnosti kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (za 18,3 %), v drugih
raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 13,4 %) in v strokovnih, znanstvenih in tehničnih
dejavnostih (za 11,3 %) (SURS 2014).
Z vidika velikosti podjetij (glede na število oseb, ki delajo) so v Sloveniji v letu 2014
prevladovala mikropodjetja (95,1 %), to so tista podjetja, v katerih je zaposlenih manj kot 10
oseb. Kljub temu so največ prihodka ustvarila sicer manj številna srednje velika podjetja
(26,1 %) in velika podjetja (33,2 %), tj. podjetja, v katerih je zaposlenih najmanj 50 oseb;
zaposlovala pa so več kot polovico (54,3 %) vseh oseb, ki so delale v podjetjih (SURS 2014).
Grafikon 1: Izbrani podatki po velikostnih razredih podjetij, glede na število oseb, ki delajo v njih,
Slovenija
32
Vir: SURS
Število podjetij se je glede na prejšnje leto najbolj povečalo v občini Ljubljana, za 1.266.
Sledila je občina Koper; tam se je število podjetij povečalo za 193. Tudi število oseb, ki
delajo, je glede na prejšnje leto najbolj naraslo v podjetjih v občini Ljubljana, za 3.833.
Sledila je občina Naklo; tamkajšnja podjetja so v letu 2014 zaposlovala 1.466 oseb, ki delajo,
več kot v prejšnjem letu. Tudi prihodek se je glede na leto prej najbolj povečal v podjetjih v
občini Ljubljana, za 535 milijonov EUR. Sledila so podjetja v občini Novo mesto; ta so
ustvarila za 226 milijonov EUR višji prihodek kot v prejšnjem letu (SURS 2014).
Preglednica 1: Družbe po pravnoorganizacijski obliki
Število Delež v celoti %
Družba z omejeno odgovornostjo 58.078 94,43
Komanditna družba 365 1,29
Delniška družba 692 1,55
Družba z neomejeno odgovornostjo 719 2,73
Komanditna delniška družba 2 0,003
Gospodarske družbe 59.856 100
Samostojni podjetnik 80.723 152,28
Vir: SURS
Podjetja, ki so po organizacijski obliki fizične osebe, so bila najštevilnejša. Podjetja, ki so
bila po obliki gospodarske družbe, so zaposlovala največ oseb, ki delajo, in ustvarila največ
prihodka. Glede na prejšnje leto je število gospodarskih družb in prav tako tudi število
fizičnih oseb naraslo za 2,5 %. Število oseb, ki delajo, je glede na prejšnje leto najizraziteje
naraslo pri drugih pravnih osebah (za 1,9 %), prihodek pa je glede na prejšnje leto
najizraziteje narasel pri fizičnih osebah (za 4,5 %) (SURS 2014).
Tabela 1: Podjetja, Slovenija
33
Podjetja Osebe, ki delajo Prihodek
2014 2014
2013 2014
2014
2013 2014
2014
2013
število indeks število indeks 1000 EUR indeks
Skupaj - podjetja 186.433 102,4 826.447 101,1 93.571.789 103,3
Pravnoorganizacijske oblike
Gospodarske družbe 59.856 102,5 489.059 100,9 80.063.278 103,5
Druge pravne osebe 26.221 101,6 189.929 101,9 7.677.643 100,1
Fizične osebe 100.356 102,5 148.412 101,4 5.830.868 104,5
Vir: SURS
V letu 2013 so največ blaga izvozila podjetja, ki po SKD spadajo v predelovalne dejavnosti
(področje dejavnosti C), in sicer 65,6 % vrednosti celotnega izvoza; največji delež vrednosti
celotnega uvoza pa so ustvarila podjetja iz področja dejavnosti trgovina, vzdrževanje in
popravila motornih vozil (G), 43,8 % (SURS 2013). Pri izvozu so bila najštevilnejša podjetja
iz področja druge dejavnosti (33,2 % vseh izvoznikov), nato podjetja iz področja dejavnosti
G (28,4 %) in podjetja iz področja dejavnosti C (22,1 %) (SURS 2013).
Grafikon 2: Največji izvozniki in uvozniki ter vrednost njihove blagovne menjave, Slovenija,
2013
Vir: SURS
34
Struktura podjetij je bila podobna tudi pri uvozu: najštevilnejša so bila podjetja iz področja
druge dejavnosti (36,5 % vseh uvoznikov) in podjetja iz področja dejavnosti G (24,7
%)(SURS 2013).
Blagovna menjava Slovenije je bila tudi v 2013, podobno kot v prejšnjih letih, skoncentrirana
v majhnem številu največjih izvoznikov (SURS 2013). Dvajset največjih izvoznikov je
ustvarilo približno tretjino (32,6 %) vrednosti celotnega izvoza, sto največjih izvoznikov pa
več kot polovico vrednosti (59,2 %) celotnega izvoza. Večino blagovne menjave na izvozni
strani (91,0 % vrednosti celotnega izvoza) je ustvarilo tisoč največjih izvoznikov (to je 4,6 %
vseh izvoznikov; (SURS 2013).
Koncentracija blagovne menjave je bila pri uvozu nekoliko manjša kot pri izvozu. Dvajset
največjih uvoznikov je prispevalo več kot četrtino (27,1 %) vrednosti celotnega uvoza,
medtem ko je polovico vrednosti celotnega uvoza ustvarilo sto največjih uvoznikov. Tako kot
pri izvozu je tudi pri uvozu ustvarilo večino blagovne menjave tisoč največjih uvoznikov (to
je le 2,2 % vseh uvoznikov), in sicer 83,8 % vrednosti celotnega uvoza (SURS 2013).
Podjetja, ki so del mednarodnih skupin podjetij, so pomembni izvozniki in uvozniki. Tista, ki
so v večinski tuji lasti (teh je bilo v letu 2013 med vsemi izvozniki 8,4 %), so ustvarila več
kot tretjino vrednosti celotnega izvoza (35,2 %). Slovenska mednarodno povezana podjetja,
to so podjetja v večinski slovenski lasti z enotami v tujini (teh je bilo v letu 2013 med vsemi
izvozniki le 1,7 %), pa so ustvarila 31,1 % vrednosti celotnega izvoza. Podobna razmerja kot
za izvoz veljajo tudi za uvoz blaga (SURS 2013).
Po številu sicer najpomembnejša kategorija podjetij, ki so v letu 2013 izvažala oz. uvažala, to
so podjetja v večinski slovenski lasti brez enot v tujini (teh je bilo med vsemi izvozniki oz.
uvozniki okoli tri četrtine), je ustvarila nekaj manj kot četrtino vrednosti celotnega izvoza
(24,2 %) in nekaj več kot četrtino vrednosti celotnega uvoza (29,0 %) (SURS 2013).
Intenzivnost izvoza ali delež izvoza posameznih podjetij v njihovih prihodkih od prodaje v
posameznem letu je kazalnik, ki opredeljuje podjetja po pomembnosti tujih trgov v njihovi
prodaji. Med slovenskimi izvozniki je bil v letu 2013 številčno največji delež tistih (63,3 %
vseh izvoznikov), katerih delež izvoza v njihovem prihodku od prodaje je znašal manj kot 25
%. Ta podjetja so ustvarila 8,9 % celotne vrednosti slovenskega izvoza (SURS 2013).
35
Tabela3: Število izvoznikov in uvoznikov glede na področje dejavnosti ter vrednost njihove blagovne menjave,
Slovenija, 2013
Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz
Področje dejavnosti podjetja 1.000 EUR število
podjetij
Skupaj 21.548.704 22.114.150 21.855 46.318
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 97.868 53.108 282 617
B_D_E Rudarstvo, oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z
vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 754.743 859.249 198 486
C Predelovalne dejavnosti 14.133.548 8.451.066 4.833 6.914
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3.714.427 9.696.791 6.210 11.459
Druge dejavnosti (razen A, B, C, D, E in G) 798.490 1.014.381 7.248 16.904
Neznano 2.049.627 2.039.556 3.084 9.938
Vir: SURS
Več kot polovico (53,6 %) vrednosti celotnega izvoza Slovenije so ustvarila podjetja, katerih
delež izvoza v prihodku od prodaje je bil vrednostno najmanj 75-odstoten. Številčni delež teh
izvoznikov od celotnega števila slovenskih izvoznikov, ki so v letu 2013 izvažali, pa je bil
majhen (8,1 % vseh izvoznikov) (SURS 2013).
Grafikon 2: Največji izvozniki in uvozniki ter vrednost njihove blagovne menjave, Slovenija, 2013
Vir: SURS
36
Grafikon 3: Struktura izvoza in uvoza po vrsti lastništva izvoznikov in uvoznikov, Slovenija, 2013
Vir: SURS
Grafikon 4: Struktura intenzivnosti izvoza, Slovenija, 2013
Vir: SURS
37
Naj še poudarimo, da je več kot 50% slovenskih podjetij izvozno usmerjenih, da jih je skupaj
kar 8.421 inovacijsko aktivnih (SURS 2014) ter, da izvoz predstavlja kar 77% BDP (SURS
2015). Vsa inovacijska podjetja pa so recimo v letu 2012 skupaj zaposlovala 554.871 ljudi in
so v letu 2012 ustvarila 400.668.154 € prihodkov.
Vsi ti podatki nam seveda dajejo samo generalno sliko strukture slovenskega gospodarstva in
bodo v nadaljevanju uporabljeni kot deskriptivna osnova za opisno SWOT analiza učinkov
uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo. Podatki o številu
in klasifikaciji podjetij so pridobljeni s strani SURSa (2014), SWOT analizo pa pričenjamo z
analizo učinkov na določene skupine deležnikov, ki bodo potencialno čutili vpliv uvedbe
novega evropskega patenta z enotnim učinkom. Pri tem lahko naredimo samo splošne
zaključke, saj bi za podrobnejšo analizo potrebovali podatke o produktih, storitvah, trgih itd.
(ali recimo podjetja uporablja, proizvaja tehnično rešitev, ki bo predmet varstva evropskega
patenta z enotnim učinkom, ki je v lasti tuje pravne osebe ali pač ne) za vsako podjetje in za
vsakega posameznika posebej kar pa žal ni mogoče saj takšnih podatkov ni na voljo.
Tabela 4: Analiza učinkov na deležnike
Deležniki
število Opis učinkov
Inovativna podjetja 554 – industrijska srednja
podjetja
1502 – industrijska mala
podjetja
128 – industrijska velika
podjetja
4035 – storitvena MSE
175 – storitvenih velikih
podjetij
85,5% delež letnih prihodkov v
celotnih prihodkih slovenskega
gospodarstva
77% BDP predstavlja izvoz, kar
pomeni da lahko 77%
slovenskega gospodarstva
Večinsko pozitivni:
zagotavljanje vzpodbud za
inovativno in produktivno
vedenje, zmanjšanje stroškov
pridobitve patentnega varstva
za celotno EU; boljše varovanje
pravic industrijske lastnine;
omogočanje globalne tekme,
lažji in boljši dostop na trge EU,
sodna praksa naj bi postala bolj
predvidljiva s tem pa tudi iz
patentov izhajajoče pravice,
povečanje patentnih prijav &
podeljenih patentov in R&D
izdatkov
Negativni: povečano število
patentov veljavnih na ozemlju
38
štejemo za inovativna podjetja
RS, možnost oportunitetnih
napadov (patent trollies),
forum-shopping, negotovost
delovanja novega sistema,
povečano število patentnih
sporov, preveč zaščitniški in do
podeljevanja patentov
velikodušen ter tožnikom in
patentnim trolom (na prvi
stopnji) naklonjen sistem,
nedorečenost opt-out možnost.
Izvozno usmerjena podjetja Več kot polovica (preko 50%)
slovenskega gospodarstva je
izvozno usmerjenega, odstotek
je še malo večji kot 60% deleža
letnih prihodkov v celotnih
prihodkih slovenskega
gospodarstva (razen dela s.p.
in osebnih družb)
21.855 podjetij
692 delniški družb
77% slovenskega BDP
predstavlja izvoz, kar pomeni
da lahko 77% slovenskega
gospodarstva štejemo za
izvozno usmerjenega
Večinsko pozitivni:
zagotavljanje vzpodbud za
inovativno in produktivno
vedenje, boljše varovanje pravic
industrijske lastnine, dostop in
vstopanje na nove trge bosta
cenejša in učinkovitejša (nižji
stroški in povečana varnost),
lažje tekmovanje z svetovnimi
konkurenti, sodna praksa naj bi
postala bolj predvidljiva s tem
pa tudi iz patentov izhajajoče
pravice, povečanje patentnih
prijav & podeljenih patentov in
R&D izdatkov
Negativni: Pri vstopu na trge
lahko konkurent pridobi za isto
stvar evropski patent z enotnim
učinkom, povečano število
patentnih sporov, preveč
zaščitniški in do podeljevanja
patentov velikodušen ter
tožnikom in patentnim trolom
(na prvi stopnji) naklonjen
sistem, nedorečenost opt-out
možnost.
39
Samostojni podjetniki
posamezniki in fizične osebe
5,61% delež letnih prihodkov v
celotnih prihodkih slovenskega
gospodarstva
80.732 samostojnih
podjetnikov
po devetih letih veljavnih samo
12% nacionalnih patentov
Pozitivni: zagotavljanje
vzpodbud za inovativno in
produktivno vedenje, odprava
moralnega hazarda, prisvajanja
rent in imitiranja, sodna praksa
naj bi postala bolj predvidljiva s
tem pa tudi iz patentov
izhajajoče pravice, povečanje
patentnih prijav & podeljenih
patentov in R&D izdatkov
Negativni: veliko število
evropskih patentov z enotnim
učinkom, ki bodo veljavni na
ozemlju RS kar bo povzročilo da
se bodo številni podjetniki
posamezniki in mala podjetja
morala odpovedati določenemu
delu svojega trga (izguba trga)
ali pa pridobiti licence od
imetnikov teh evropskih
patentov z enotnim učinkom
(veliki stroški), povečano število
patentnih sporov, preveč
zaščitniški in do podeljevanja
patentov velikodušen ter
tožnikom in patentnim trolom
(na prvi stopnji) naklonjen
sistem, nedorečenost opt-out
možnosti.
Patentni zastopniki 42 patentnih zastopnikov Večinsko negativni: strm upad
povpraševanja (ter posledično
njihovih rent in prihodkov) po
njihovih storitvah in validiranju
patentov, povečana konkurenca
patentnih zastopnikov iz drugih
držav članic EU, vendar
možnost opravljanja in nudenja
teh storitev na celotnem trgu
40
EU za kar pa bodo potrebna
ustrezna znanja jezikov
Urad RS za intelektualno
lastnino
Število zaposlenih Sprememba obsega aktivnosti
in delovanja Urada RS za
intelektualno lastnino: padec
števila nacionalnih patentnih
prijav in validacij, več aktivnosti
povezanih z zagotavljanjem
podpore in dajanjem informacij
o unitarnem patentu
Univerze ter raziskovalni (R&D)
zavodi in institucije
4 univerze in z njimi povezani
institute (Jožef Štefan, Kemijski
inštitut itd.)
Večinsko pozitivni:
zagotavljanje vzpodbud za
inovativno in produktivno
vedenje, zmanjšanje stroškov
pridobitve patentnega varstva
za celotno EU; boljše varovanje
pravic industrijske lastnine;
omogočanje globalne tekme,
lažji in boljši dostop na trge EU,
posledična boljša
komercializacija znanja, boljši
pretok znanja med
gospodarstvom in
raziskovalnimi institucijami,
finančna neodvisnost, večja
kakovost pedagoškega in
raziskovalnega dela, boljša
uvrstitev Univerz na svetovnih
lestvicah, sodna praksa naj bi
postala bolj predvidljiva s tem
pa tudi iz patentov izhajajoče
pravice, povečanje patentnih
prijav & podeljenih patentov in
R&D izdatkov
Negativni: povečano število
patentnih sporov, preveč
zaščitniški in do podeljevanja
41
patentov velikodušen ter
tožnikom in patentnim trolom
(na prvi stopnji) naklonjen
sistem, nedorečenost opt-out
možnost.
Sodni sistem Pozitivni: poenotena sodna
praksa, možnost imenovanja
sodnikov na morebitni lokalni
oddelek v Ljubljani, pretok
znanja in informacij med
slovenskimi in tujimi sodniki.
Negativni: stroški povezani z
vzpostavitvijo lokalne izpostave
v Ljubljani, povečano število
patentnih sporov, povečano
pravdanje.
Kot smo izhaja iz statističnih podatkov je bilo v letu 2014 v Sloveniji registriranih 59.856
gospodarskih družb in od tega je družb z omejeno odgovornostjo kar 58.078, kar pomeni da
majhna in srednja podjetja (v nadaljevanju SMP) sestavljajo kar 98% vseh slovenskih
gospodarskih družb.
Zaradi tega SMP predstavljajo posebno pomembno skupino pri analizi učinkov uvedbe
evropskega patenta z enotnim učinkom, saj ima večina novih regulacij močnejši učinek prav
na SMP. V nadaljevanju sledi analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za
slovenske SMP, ki jih bi lahko povzročila uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom.
Tabela 5: Slabosti in prednosti uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom za SMP
Prednosti Slabosti
-možnost pridobitve patenta, ki bo na podlagi ene prijave veljal za 25 EU držav članic -ekonomizacija vseh stroškov in časa potrebnega za pridobitev ter vzdrževanje patenta v vseh 25 EU državah članicah -še večja različnost, možnost odločitve med
-povečanje konkurence -objava evropskih patentov z enotnim učinkom v angleščini, nemščini in francoščini (samo ti trije jeziki bodo pravno zavezujoči) -povečana negotovost zaradi hkratnega so-obstoja kar treh patentnih sistemov (nacionalni,
42
različnimi načini patentne zaščite (nacionalni patent, evropski patent ter evropski patent z enotnim učinkom) -enotna sodna interpretacija in judikatura s področja evropskega patenta z enotnim učinkom -večja pravna ter institucionalna stabilnost in varnost -znižanje tveganja imitiranja ali kraje s unitarnim patentom zaščitenih izumov -večji obseg in področje zaščite
evropski patent in evropski patent z enotnim učinkom) -negotovost ali bo lokalna izpostava sodišča vzpostavljena tudi v Ljubljani -pravni sistem evropskega patenta z enotnim učinkom bo zelo kompleksen in zapleten (veliko prehodnih obdobij, opt-out možnosti, zakonodajne nedorečenosti, nedorečenosti o imenovanju in kakovosti, sestavi sodišč itd.)
Tabela 6: Priložnosti in nevarnosti uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom za SMP
Priložnosti Nevarnosti
-spodbujanje in povečevanje inovativnosti -spodbujanje R&D aktivnosti -izboljšano korporativno upravljanje -konsolidacija lastništva in dostop do investicijskega kapitala -povečevanje rasti in obsega poslovanja -dostop do finančnih sredstev namenjenih za pripravo in prijavo evropskega patenta z enotnim učinkom -možnost povečevanja prihodkov na podlagi prodaje licenc, človeškega kapitala in povečanja ugleda gospodarske družbe -možnost preklica patentov v lastništvu tujih pravnih oseb v 25 državah članicah EU z eno samo odločbo
-podjetje ki vloži patentno prijavo nosi vse stroške prevodov -možnost nepravilnega prevoda iz treh uradnih jezikov v Slovenščino -povečani stroški preverjanja in »patent clearance« -povečana možnost kršitve patentne zaščite, kar lahko povzroči umik iz določenega trga ali prenehanje proizvodnje določenega izdelka in s tem posledično upad prihodkov za takšno podjetje (ali celo morebiten propad podjetja) -povečanje možnosti obvezne pridobitve licenc (stroški) -povečana možnost nezavednih, naključnih kršitev -zmešnjava pri razlikovanju in najučinkovitejši strategiji ter uporabi kar treh simultanih sistemov patentne zaščite v EU
43
8.Metodologija, model, predpostavke in cilji
Celovita analiza učinkov zniževanja transakcijskih stroškov (ki jih bo povzročila uvedba ali
pa ne novega evropskega patenta z enotnim učinkom) na uspešnost validacije patentnih prijav
temelji na sodobnih sofisticiranih ekonometričnih metodah, ki jih lahko v grobem
povzamemo v dveh glavnih premisah.
Prvič, pri analizi vpliva posameznih kategorij transakcijskih stroškov na uspešnost podjetij
pri patentnih prijavah uporabiva empirični pristop na podlagi negativne binomske regresije.
Ker je opazovana varianca patentnih prijav in validacijskih izidov večja od opazovane
aritmetičnega in geometričnega povprečja, lahko klasični Poissonov model trpi za
prekomerno disperzijo ključnih parametrov zaradi cesar so lahko vzorčne ocene vpliva
transakcijskih stroškov nezanesljive in potencialno zavajajoče. Z cenilko maksimalnega
verjetja ter z konveksno optimizacijo pripadajoče logaritmirane verjetnostne funkcije, je
tovrsten problem zanemarljiv s čimer skušava zagotoviti konsistentne in nepristranske ocene
vpliva transkacijskih stroškov na število uspešno validiranih patentnih prijav na ravni
posameznih podjetij pri EPU in Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino.
In drugič, pri ocenjevanju vpliva transakcijskih stroškov na pogojno verjetnost uspešno
validirane patentne prijave v kombiniranem vzorcu podjetij, uporabimo logistično regresijsko
analizo z korekcijo standardnih napak za večdimenzionalno panelno heteroskedastičnost in
serijsko korelacijo stohastične komponente znano kot multiway clustering (Cameron,
Gelbach in Miller 2011). Večdimenzionalna heteroskedastičnost ter serijska korelacija
stohastične komponentne v večini panelnih aplikacij zaradi neenakomerne razdelitve variance
rezidualov vodi do prehitre zavrnitve ničelnih hipotez kot posledica pod-cenitve standardnih
napak zaradi inflacije testnih statistik. Ker je panelna dimenzija v pripadajoči študiji
sestavljena iz treh nivojev agregacije - podjetij, časa in držav - bi zanemarjanje
večdimenzionalne heteroskedastičnosti in serijske korelacije, ki jih standardna Huber-
Eickner-White robustna OLS cenilka ter kontrola za časovno in prostorsko heterogenost iz
neopazovanih učinkov ne odpravlja - vodilo v nezanesljive ocene vpliva transakcijskih
stroškov na pogojno verjetnost uspešne validacije patentnih prijav.
Cilj študije tudi ni poseči v strukturo časovnih vzorcev patentnih prijav in treh glavnih
razlogov.
Prvič, frekvenčna analiza validacij na ravni podjetij jasno pokaže vztrajno časovno odvisnost.
Kadar podjetja pri Uradu RS za intelektulano lastino in EPU uspešno validirajo prijavo, temu
sledi sekvenca neuspešnih prijav kar lahko v pravno-ekonomskem analitičnem okviru
razumemo kot poskus iskanja rent ter utrditve monopolne moči patentnih prijav. Po končani
44
sekvenci neuspešnih prijav nato sledi obdobje zatišja kar v empiričnem in statističnem smislu
vodi do stacionalne dinamike časovnih serij, kjer se varianca in aritmetična sredina statusa
patentnih prijav ne spreminja skozi čas. Takšna dinamika je prisotna pri domala vseh podjetij
in držav EU, Švice in ZDA.
Drugič, primerjava časovnih vzorcev patentnih prijav na ravni držav je zavajajoča in podaja
pristransko sliko uspešnosti nacionalnih ekonomij in podjetij pri validaciji patentnih prijav. Z
drugimi besedami, za vsako uspešno validirano prijavo za švicarsko podjetje stoji kolona
neuspešnih in pomanjkljivih prijav.
Tretjič, časovni trendi patentnih prijav na ravni držav niso zanesljivi brez ustreznega tehtanja
opazovanj, ki odpravijo vpliv same velikosti držav. Dejstvo, da pri uspešnosti validacije
patentnih prijav prevladujejo podjetja iz ZDA in Nemčije, se ne pomeni, da sta te dve državi
najbolj učinkoviti pri samih patentnih prijav, saj je absolutno večje število prijav iz teh dveh
držav posledica njune velikosti. Naša analiza uspešnosti patentnih prijav pokaze, da so pri
Evropskem patentnem uradu podjetja iz Švedske in Slovenije veliko bolj uspešna v per
capita smislu kot ZDA in Nemčija medtem, ko lahko časovni trend pokaze drugačno, in po
najinem mnenju, zavajajočo sliko.
In četrtič, ob dani strukturi vzorca veliko večji nabor implikacij in učinkov transakcijskih
stroškov poda panelna logistična regresijska analiza, kjer je odvisna spremenljivka binarni
indikator uspešnosti patentne prijave, saj nam jasno pove za koliko bi se na ravni podjetij in
držav povečala pogojna verjetnost uspešno validirane prijave ob ciljani spremembi
transakcijskih stroškov ne glede na časovno dimenzijo. Ker pa lahko zanemarjanje časovnih
učinkov vodi v popačene in nezanesljive ocene, v panelni regresijski analizi hkrati korigirava
standardne napake za časovne spremembe patentnih prijav s čimer model učinkovito
kontrolira za potencialne vplive poslovnih ciklov, tehnoloških sprememb, ponudbenih sokov,
sprememb v strukturi povpraševanja, upravljanja podjetij, stečajne dinamike ter pravno-
organizacijskih inovacij, ki niso nujno zajete v opazovanih vplivih transakcijskih stroškov in
s čimer hkrati korigirava logistični regresijski model za problem izpustitve spremenljivk.
8. Patentna aktivnost in podatkovni vzorec
V tem poglavju sledi ekonometrična analiza patentne aktivnosti in vplivov uvedbe
evropskega patenta z enotnim učinkom, ki temelji na EPU vzorcu v katerem se nahaja 15.812
patentnih opazovanj za organizacije in fizične osebe iz 97 držav skozi 24 let za obdobje
1991-2015 na mikroekonomski ravni medtem ko URSIL vzorec obsega 9.898 nacionalnih
opazovanj.
45
8.1. Analiza patentne dejavnosti Evropskega in slovenskega
gospodarstva
V Tabeli 1 so prikazane ključne karakteristike patentnih prijav. V Panelu A so razčlenjene
karakteristike patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu medtem ko so v Panelu B
prikazane primerljive značilnosti patentnih prijav pri Uradu RS za intelektualno lastnino. V
tabeli so prikazana aritmetična sredina patentnih prijav pri obeh uradih, standardni odklon ter
maksimalne in minimalne vrednosti. Poleg števila patentov je prikazan tudi status patentnih
prijav pri posameznem uradu. Statusi so v Tabeli 1 najprej zaradi celovite predstavitve
poenoteni in razčlenjeni v tri najbolj pomembne kategorije: a) prijava, b) veljaven in c)
zavržena/zavrnjena ter v primeru URSIL nacionalnega urada še d) ničen patent. Ker je status
patentna v osnovi binarna spremenljivka, aritmetična sredina za posamezno statusno
spremenljivko predstavlja delež podjetij, univerz in fizičnih oseb z posameznim patentnim
statusom.
Osnovni empirični vzorec v Tabeli 1 pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži
patentno prijavo pri EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91
patenta, kar izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog.
Pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih patentov
1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU. Maksimalno število patentov
na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 patentov medtem ko pri URSIL ta številka znaša 23
patentov. Pri EPU je veljavnih 54.8% patentnih vlog medtem ko je 41.5% vlog neveljavnih.
Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem ko je delež
ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu RS za intelektualno lastnino je po desetih letih
veljavnih samo še 14.4% vlog kar je bistveno manj v primerjavi z EPU in nakazuje na: a)
pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje v Sloveniji; in b) na potencialne selekcijske
učinke, ki so obravnavani v empiričnem delu študije.
Na drugi strani je v Sloveniji večina patentnih vlog (47.9%) neveljavnih medtem ko je 8%
patentov pretečenih. V 4% primerih je URSIL patentni postopek ustavil medtem ko je vlogo
zavrgel v 10% primerov. V EPU vzorcu se nahaja 15,812 patentnih opazovanj za organizacije
in fizične osebe iz 97 držav89 skozi 24 let za obdobje 1991-2015 na mikroekonomski ravni
89 Andora, Albanija, Antigva in Barbuda, Argentina, Avstrija, Nizozemski Antili, Argentina, Bosna in
Hercegovina, Barbados, Belgija, Bolgarija, Bahrajn, Brazilija, Britanski deviški otoki, Ciper, Češka Republika,
Čile, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hong Kong, Hrvaška, Indija, Iran, Irska, Islandija, Italija,
Izrael, Japonska, Južna Afrika, Južna Koreja, Kanada, Kazahstan, Kitajska, Kostarika, Kuba, Latvija, Libanon,
Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malezija, Mali, Malta, Maroko, Mavricius, Mehika, Moldavija,
Nemčija, Nizozemska, Norveška, Nova Zelandija, Oman, Panama, Poljska, Portoriko, Portugalska, Romunija,
46
medtem ko URSIL vzorec obsega 9,898 opazovanj. Maksimalno število patentnih prijav na
posamezno podjetje pri EPU znaša 40 prijav medtem ko je bilo pri URSIL s strani
posameznega podjetja maksimalno vloženih 23 patentnih prijav.
Tabela 1: Opisna statistika patentnih prijav za pravne in fizične osebe
# Opazovanj Aritmetična
sredina
Standardni
odklon
Minimum Maksimum
Panel A: Patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu (EPU)
# Patentnih
prijav
15,812 1.544 1.91 1 40
Veljavnen
patent
15,812 0.548 0.497 0 1
Neveljaven
patent
15,812 0.415 0.492 0 1
Ostalo 15,812 0.037 0.021 0 1
Panel B: Patentne prijave pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL)
# Patentnih
prijav
9,898 1.325 1.122 1 23
Veljaven
patent
9,898 0.144 0.351 0 1
Neveljaven
patent
9,898 0.479 0.499 0 1
Pretečen
patent
9,898 0.081 0.273 0 1
Ostalo 9,898 0.024 0.065 0 1
Osnovni empirični vzorec v Tabeli 2 kjer so zbrani podatki o patentnih prijavah in patentnih
validacijah z izključitvijo zadnjih treh let pa pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki
vloži patentno prijavo pri EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91
patenta, kar izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog.
Pri Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih patentov
1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU. Maksimalno število patentov
na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 patentov medtem ko pri URSIL ta številka znaša 23
patentov. Pri EPU je veljavnih 54.8% patentnih vlog medtem ko je 41.5% vlog neveljavnih.
Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem ko je delež
ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu RS za intelektualno lastnino je po devetih
letih veljavnih samo še 12% vlog kar je bistveno manj v primerjavi z EPU in nakazuje na: a)
Rusija, Samoa, San Marino, Savdska Arabija, Singapur, Slovaška, Slovenija, Sv. Vincent in Grenadini, Srbija,
Surinam, Španija, Šri Lanka, Švedska, Švica, Tajska, Tunizija, Turčija, Tajvan, Ukrajina, Urugvaj, Velika
Britanija, ZDA, Združeni Arabski Emirati.
47
pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje v Sloveniji; in b) na potencialne selekcijske
učinke, ki so obravnavani v empiričnem delu študije.
Trenutno veljavna zakonodaja, predvsem 91. člena Zakona o Industrijski Lastnini, ZIL-1-
UPB3, ki z določilom, da mora imetnik patenta ali imetnik izključne pravice iz patenta
najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu predložiti pisno dokazilo o tem, da
patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12., 14. in 15. členu ZIL-1-UPB3, v bistvu de
facto uzakonja preverjanje novosti šele po devetih letih od vložitve patentne prijave je v
nasprotju z vsemi dognanji ekonomske znanosti, ter predstavlja vir neučinkovitosti in
vzpostavlja neustrezne spodbude za oportunistično vlaganje patentnih prijav. Trenutna
ureditev 91. Člena ZIL-1-UPB3 se tako slabo sklada z kriterijem ekonomske učinkovitosti in
neposredno zmanjšuje narodovo blaginjo.
Tabela 2: Opisna statistika patentnih prijav in patentnih validacij z izključitvijo zadnjih treh let # Opazovanj Artimetična
sredina
Standardni
odklon
Minimum Maksimum
Panel A: EPU Vzorec
Število
patentnih
prijav
12,233 1.54 1.89 1 40
Delniška družba 4,740 1.54 1.83 1 28
Družba z
omejeno
odgovornostjo
5,299 1.51 1.86 1 40
Družba z
neomejeno
odgovornostjo
25 1.68 1.10 1 5
Samostojni
podjetniki
1,399 1.69 2.16 1 30
Univerza 588 1.55 2.14 1 30
Veljaven patent 12,233 0.44 0.49 0 1
Delniška družba 4,740 0.45 0.49 0 1
Družba z
omejeno
odgovornostjo
5,299 0.43 0.49 0 1
Družba z
neomejeno
odgovornostjo
25 0.36 0.48 0 1
Samostojni
podjetniki
1,399 0.46 0.49 0 1
Univerza 588 0.45 0.49 0 1
Neveljaven
patent
12,233 0.52 0.49 0 1
Delniška družba 4,740 0.45 0.49 0 1
Družba z
omejeno
odgovornostjo
5,299 0.53 0.49 0 1
Družba z
neomejeno
25 0.64 0.48 0 1
48
odgovornostjo
Samostojni
podjetniki
1,399 0.50 0.50 0 1
Univerza 588 0.52 0.49 0 1
Nerazvrščene
kategorije
12,233 0.04 0.49 0 1
Panel B: URSIL Vzorec
Število
patentnih
prijav
8,978 1.32 1.12 1 23
Delniška družba 1,597 1.32 1.07 1 18
Družba z
omejeno
odgovornostjo
2,702 1.33 1.15 1 21
Družba z
neomejeno
odgovornostjo
19 1.10 0.45 1 3
Samostojni
podjetniki
3,951 1.30 1.09 1 23
Univerza 562 1.40 1.36 1 16
Veljaven patent 8,978 0.12 0.32 0 1
Delniška družba 1,597 0.10 0.30 0 1
Družba z
omejeno
odgovornostjo
2,702 0.10 0.30 0 1
Družba z
neomejeno
odgovornostjo
19 0.26 0.45 0 1
Samostojni
podjetniki
3,951 0.14 0.35 0 1
Univerza 562 0.10 0.30 0 1
Neveljaven
patent
8,978 0.52 0.49 0 1
Delniška družba 1,597 0.55 0.49 0 1
Družba z
omejeno
odgovornostjo
2,702 0.54 0.49 0 1
Družba z
neomejeno
odgovornostjo
19 0.52 0.51 0 1
Samostojni
podjetniki
3,951 0.50 0.50 0 1
Univerza 562 0.53 0.49 0 1
Nerazvrščene
kategorije 8,978 0.36 0.49 0 1
Opomba: tabela prikazuje temeljne parametre oz. opisne statistike za število patentnih prijav ter veljavne in
neveljavne patente pri Evropskem patentnem uradu in Uradu RS za intelektualno lastnino. Med nerazvrščene
kategorije izidov patentne validacije se štejejo vrnitev patentne prijave, zavrnitev patentne vloge, ustavitev
postopka, ovržena vloga ter terminacija patentne vloge. Aritmetična sredina za posamezne kategorije patentne
validacije pokaže delež podjetij oz. gospodarskih družb, ki imajo veljaven ali neveljaven patent ali vlogo, ki
zapade pod nerazvrščene kategorije.
49
8.2 Identificirane razlike v številu in uspešnosti patentnih prijav med
fizičnimi in pravnimi osebami
Eno izmed najbolj tehtnih vprašanj, ki se nam je porodilo ob analiziranju ekonometrično
obdelanih podatkov je prav vprašanje ali se vzorec patentnih prijav in števila podeljenih
patentov pri EPU in URSIL razlikuje med pravnimi in fizičnim osebami in med posameznimi
organizacijskimi oblikami pravnih oseb in kakšne so posledice teh identificiranih razlik za
slovensko gospodarstvo?
V Tabeli 2 je prikazana opisna statistika za število prijavljenih patentov ter za status patentnih
vlog pri obeh uradih po organizacijski obliki pravnih in fizičnih oseb: (i) delniška družba, (ii)
družba z omejeno odgovornostjo, (iii) samostojni podjetnik oz. posameznik, (iv) družba z
neomejeno odgovornostjo, ter (v) univerze, bolnišnice in raziskovalni instituti. V Panelu A je
razčlenjen vzorec EPU medtem ko je v Panelu B razčlenjen nacionalni URSIL vzorec
patentnih prijav. Osnovno vprašanje, ki se poraja pri opisni analizi patentnih prijav zadeva
razlike v izidih patentnih prijav med posameznimi pravni osebami. Ali je mogoče trditi, da je
posamezna pravno-organizacijska oblika zardi svojih inherentnih značilnosti bistveno bolj oz.
manj uspešna pri patentnih prijavah na obeh uradih?
Razlike v statusu patentnih prijav in v številu prijavljenih patentov so testirane s pomočjo
Studentovega t-testa statistične značilnosti v razlikah. Test omogoča primerjavo patentnih
prijav in števila patentov med posameznimi skupinami pravno-organizacijskih oblik in
detekcijo bistvenih razlik v patentnih dinamiki med posameznimi podvzorci. V Panelih A1 in
B1 so prikazane p-vrednosti testa vzorčnih razlik v številu patentov in statusa patentnih vlog
pri obeh uradih. Kriterij zavrnitve ničelne hipoteze o enakosti števila patentov in patentnih
vlog med posameznimi pravno-organizacijskimi oblikami je postavljeni pri 5% stopnji
statistične značilnosti. Za pripadajoče p-vrednosti, ki presegajo 5% značilnostni prag, se
ničelna hipoteza v tem primeru ne zavrne in se šteje upošteva sklep, da je bodisi število
patentov ali patentni status enak med pravno-organizacijskimi podvzorci. Osnovni statistični
dokazi za EPU vzorec kažejo na zajetne razlike med posameznimi pravno-organizacijskimi
oblikami pri dinamiki in vzorcu patentiranja.
Delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ter samostojni podjetniki bistveno
odstopajo od vzorčnega povprečja pri patentnih prijavah ter pri verjetnosti veljavnosti in
neveljavnosti patentov. Pri neveljavnosti patentov v bistveni meri odstopajo družbe z
omejeno odgovornostjo, univerze ter samostojni podjetniki posamezniki. Delniški družbam
veliko bolj verjetno poteče patent kot preostalim pravno-organizacijskimi oblikam medtem
ko pri ostalih indikatorjih patentnega statusa ni znakov statistično oprijemljivih razlik. Do
pomembne razlike prihaja pri zavrnitvi vloge, kjer EPU veliko bolj verjetneje zavrne vlogo
samostojnim podjetjem in posameznikov.
50
Na podlagi nacionalnega URSIL vzorca tako ugotavljamo, da pri veljavnosti patentov v
veliki meri izstopajo univerze in raziskovalni instituti, ki hkrati uživajo največji delež
veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami. URSIL veliki bolj
verjetneje izniči vlogo prijaviteljem z družbo z omejeno odgovornostjo medtem, ko do
preklica vloge bistveno manj verjetneje prihaja pri delniških družbah. Zavrnitev vloge pri
URSIL je veliko bolj verjetna pri samostojnih podjetniki posameznikih, družbah z omejeno
odgovornostjo ter družbah z neomejeno odgovornostjo medtem, ko je pri EPU takšna razlika
oprijemljiva zgolj za samostojne podjetnike, posameznike, kar kaže na pomembne razlike v
vzorcu patentiranja med obema uradoma.
V Tabeli 3 je prikazan vzorec patentne dejavnosti po pravno-organizacijskih oblikah družb za
Slovenijo in za države, ki slovijo po največjem številu prijavljenih patentov pri EPU. Vzorec
nakazuje na zajetne razlike v komparativni statiki patentnih prijav med različnimi državami.
Nemška podjetja imajo v povprečju 1.6 patentnih prijav na posamezno podjetje, pri čemer
izstopajo družbe z neomejeno odgovornostjo ter posamezniki medtem, ko je aritmetična
sredina za univerze in javne raziskovalne zavode bistveno manjša. Med nemškimi družbami
prijaviteljicami patentov prihaja do zajetnih razlik v deležu veljavnih patentov, kjer
prednjačijo delniške družbe (53%) pred univerzami in javnimi zavodi (45%) in družbami z
omejeno odgovornostjo ter posamezniki (45%). Med ameriškimi podjetji pri prijavi patentov
krepko izstopajo korporacije, ki imajo v povprečju kar 58% veljavnih patentov medtem ko je
zgolj manjši delež patentne aktivnosti vezan na družbe z omejeno odgovornostjo,
posameznike in univerze.
Podobni vzorec patentiranja je prisoten med francoskimi podjetji, kjer največji delež
prijaviteljev predstavljajo delniške družbe, ki imajo istočasno največji delež veljavnih
patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami družb. V nasprotju z nemškim vzorec
patentiranja, večino patentnih prijav iz Švice vložijo delniške družbe medtem ko imajo
univerze in javni raziskovalni zavodi v Švici, med katerimi prednjači Eidgenössiche
Technische Hochschule v Zürichu (znameniti ETH Zurich), največji delež veljavnih patentov
(64%) med švicarskimi prijavitelji. V analiziranem agregatnem vzorcu imata med vsemi
državami v tabeli največji delež veljavnih patentov pri EPU Slovenija (61%) in Švedska
(60%), sledita jima ZDA (58%) in Švica (56%) medtem ko imata Italija (51%) in
Nizozemska (49%) najmanjši vzorčni delež veljavnih patentov. Med slovenskimi patentnimi
vlogami na EPU po številu patentov na podjetje prevladujejo univerze (2.41 patenta na
družbo) pred delniškimi družbami (2.10 patenta na družbo), družbami z omejeno
odgovornostjo (1.48 patentov na družbo) in samostojnimi podjetniki – posamezniki (1.16
patenta na s.p.). Največji delež veljavnih patentov med slovenskimi prijavitelji imajo
univerze in javni raziskovalni zavodi (75%) ter družbe z omejeno odgovornostjo (74%). Isti
dve obliki družb oz. zavoda imata hkrati najnižji delež neveljavnih patentov, kjer pa s 40%
51
daleč pred njima prednjačilo delniške družbe in samostojni podjetniki – posamezniki.
Diskutirane opisne statistike zagotavljajo prvi vpogled v vzorec patentiranja med državami in
znotraj držav pred ocenitvijo učinkov harmoniziranega unitarnega patentnega sistema na
patentno aktivnost.
Indentificirani vzorci nakazujejo tudi, da si lahko določen odstotek slovenske ekonomije z
vlaganjem nacionalnih patentov zavestno ali nezavestno prisvaja neupravičene rente
(indentificiran rent-seeking behaviour) ter si vzpostavlja neupravičene nacionalne monopole.
Podjetja in samostojni podjetniki ali fizične osebe preko patentnih vlog začno prijavljati
velike količine patentov, ki pa so vsi po vrsti potem zavrnjeni ali neveljavni. Ključni vir
prisvajanja neupravičenih rent izhaja iz želje po pridobivanju monopolnega položaja z kvazi-
inoviranjem, ki namesto pravih inovacij proizvaja imitacije obstoječih inovacij.
Grafikon 5 prikazuje dinamiko deleža veljavnih in neveljavnih patentov med Evropskim
patentnim uradom in Uradom RS za intelektualno lastnino (URSIL) po posameznih pravno-
organizacijskih oblikah družb. Medtem, ko se delež veljavnih patentov pri EPU giblje med
52% (d.o.o.) in 56% (d.d.) se pri URSIL uradu delež veljavnih patentov giblje na mizerno
nizki ravni med 12% (d.d., d.o.o. in javni sektor) in 16% (s.p.). Gre za več kot trikratno
razliko v deležu veljavnih patentov, ki ločujejo resnične inovacije od imitacij. Izkazani
vzorec tako nakazuje na izrazito in razširjeno prisotnost nepretrganega prisvajanja
neupravičenih rent in gradnje nacionalnih monopolov na strani patentnih prijaviteljev, ki jih
omogoča ločen nacionalni patentni sistema in na drugi strani izpostavlja večjo učinkovitost
enotnega patentnega sistema pri reševanju problema neustrezne selekcije, ki predstavlja rak
rano nacionalnih ekonomij z vidika mrtve izgube iz rent-seeking vedenja in prisvajanja rent.
Obenem je v Sloveniji delež zavrnjenih patentov uniformno večji od deleža zavrnjenih
patentov pri EPU. Kar 51% vseh vlog delniških družb pri URSIL je klasificiranih z
neveljavnih patentov medtem, ko ta delež pri EPU znaša 40%. V enaki vnemi je pri družbah z
omejeno odgovornostjo delež neveljavnih patentov kar za 7 odstotnih točk višji od
ekvivalentnega deleža pri EPU. Medtem ko je delež neveljavnih patentov med URSIL in
EPU uradoma primerljiv, je delež neveljavnih patentov pri prijaviteljih iz javnega sektorja pri
URSIL uradu kar za 8 odstotnih točk višji od deleža neveljavnih patentov EPU. Identificirane
razlike so hkrati statistično značilne pri 5% pragu statistične značilnost kar nakazuje na
vztrajne in sistematične razlike v vzorcih patentiranja med prijavitelji pri EPU in URSIL.
52
Grafikon 5: Veljavni in neveljavni patenti v EU in Sloveniji po pravno-organizacijski obliki
gospodarskih družb
9. Učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim učinkom na
patentno aktivnost in na slovensko gospodarstvo
Podatki o transakcijskih stroških so pridobljeni iz podatkovnih baze Doing Business 2015
Svetovne Banke (World Bank) na podlagi študije vpliva transakcijskih stroškov na
gospodarsko rast za 139 držav med leti 2003 in 2012.90 Transakcijski stroški zajemajo ex-post
in ex-ante stroške delovanja sistema ekonomskih izmenjav oz. stroške izvajanja ekonomskih
transakcij na odprtem trgu, ki se koristijo za ustvarjanje, vzdrževanje, uporabo in spremembo
institucij in organizacij in so ob človeškem kapitalu ključnega pomena za gospodarsko rast in
povečevanje družbene blaginje.
Transakcijski stroški zajemajo stroške definiranja ter merjenja resursov in zahtevkov, stroške
uporabe in uveljavitve specificiranih lastninskih pravic, stroške informacij, pogajanj ter
uveljavljanja pogodbenih dogovorov.91 V tej študiji je zajetih deset kategorij transakcijskih
stroškov uporabljenih za merjenje vpliva institucionalnih sprememb na patentno aktivnost.
90 Kovač in Spruk (2015) 91 Coase 1960, Arrow 1969, De Geest 1994, Williamson 1996, Parisi in Posner 2013
53
Tabela 2: Opisna statistika patentne aktivnosti na ravni podjetij #
Patento
v
Velja
ven
Nevelj
aven
Preteče
n
Izničen Preklic
an
Razvelj
avljen
Vloga
vrnjena
Razrešen
Panel A: European Patent Office Vzorec
Delniška družba 1.382 0.55 0.41 0.008 0.001 0.0004 0.0001 0.0001 0.007
Družba z omejeno
odgovornostjo
1.612 0.53 0.49 0.013 0.002 0.0005 0.0004 0.0000 0.008
Samostojni podjetnik
– posameznik
1.576 0.55 0.49 0.011 0.002 0.0005 0.0001 0.00008 0.007
Družba z neomejeno
odgovornostjo
1.531 0.54 0.41 0.010 0.002 0.0005 0.0002 0.00007 0.007
Univerza/javni
sektor
1.554 0.54 0.42 0.011 0.002 0.0005 0.0002 0.00008 0.007
Panel A1: T-Test Vzorčnih razlik aritmetične sredine (EPU)
Delniška družba 0.000 0.020 0.174 0.001 0.111 0.946 0.294 0.973 0.420
Družba z omejeno
odgovornostjo
0.000 0.000 0.008 0.003 0.269 0.778 0.228 0.200 0.347
Samostojni podjetnik
– posameznik
0.000 0.001 0.002 0.453 0.427 0.406 0.254 0.427 0.036
Družba z neomejeno
odgovornostjo
0.081 0.295 0.299 0.797 0.698 0.679 0.721 0.241 0.333
Univerza/javni
sektor
0.196 0.009 0.000 0.402 0.925 0.499 0.902 0.350 0.561
Panel B: Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL)
Delniška družba 1.248 0.15 0.45 0.06 0.002 0.001 0.003 0.000 0.105
Družba z omejeno
odgovornostjo
1.310 0.12 0.48 0.07 0.001 0.002 0.000 0.003 0.111
Samostojni podjetnik
– posameznik
1.484 0.18 0.46 0.10 0.002 0.002 0.000 0.001 0.086
Družba z neomejeno
odgovornostjo
1.315 0.14 0.47 0.07 0.002 0.002 0.000 0.003 0.101
Univerza/javni
sektor
1.291 0.14 0.47 0.07 0.002 0.002 0.000 0.003 0.103
Panel B1: T-Test vzorčnih razlike aritmetične sredine (URSIL)
Delniška družba 0.000 0.000 0.000 0.000 0.755 0.051 0.047 0.406
Družba z omejeno
odgovornostjo
0.052 0.000 0.475 0.008 0.017 0.469 0.071 0.000
Samostojni podjetnik
– posameznik
0.000 0.000 0.017 0.000 0.779 0.956 0.0006 0.000
Družba z neomejeno
odgovornostjo
0.001 0.000 0.000 0.000 0.524 0.480 0.526 0.021
Univerza/javni
sektor
0.000 0.119 0.038 0.000 0.770 0.635 0.164 0.882
54
Tabela 3: Opisna statistika patentne aktivnosti na ravni izbranih držav, 1991-2015
Opazovanj
a
#
Patento
v
%
Veljavni
h
%
Neveljavni
h
%
Pretečeni
h
%
Vrnjeni
h vlog
%
Razrešeni
h
Nemčija 1,332 1.62 0.49 0.43 0.02 0.00 0.02
Delniška
družba
589 1.52 0.53 0.40 0.01 0.00 0.01
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
561 1.74 0.45 0.45 0.03 0.00 0.02
Samostojni
podjetnik -
posameznik
71 1.95 0.45 0.45 0.05 0.00 0.01
Univerza 108 1.31 0.49 0.46 0.01 0.00 0.01
ZDA 2,545 1.71 0.58 0.35 0.02 0.00 0.01
Delniška
družba
1,796 1.72 0.58 0.35 0.02 0.00 0.01
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
322 1.64 0.60 0.33 0.01 0.00 0.01
Samostojni
podjetnik -
posameznik
185 1.90 0.57 0.36 0.02 0.00 0.01
Univerza 240 1.61 0.56 0.39 0.01 0.00 0.01
Italija 1,709 1.28 0.51 0.45 0.01 0.00 0.01
Delniška
družba
898 1.24 0.51 0.45 0.01 0.00 0.00
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
558 1.27 0.49 0.47 0.01 0.00 0.01
Samostojni
podjetnik -
posameznik
213 1.49 0.53 0.41 0.01 0.00 0.00
Univerza 10 1.30 0.60 0.40 0.00 0.00 0.00
Delniška
družba
29 1.17 0.51 0.44 0.00 0.00 0.03
Francija 1,161 1.61 0.55 0.41 0.01 0.00 0.01
Delniška
družba
517 1.58 0.59 0.38 0.00 0.00 0.01
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
483 1.68 0.52 0.43 0.01 0.00 0.01
Samostojni 59 2.01 0.54 0.44 0.00 0.00 0.00
55
podjetnik -
posameznik
Univerza 100 1.29 0.52 0.47 0.00 0.00 0.01
Švica 1,047 2.02 0.56 0.40 0.01 0.00 0.00
Delniška
družba
836 1.92 0.57 0.38 0.01 0.00 0.00
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
123 2.27 0.43 0.48 0.02 0.00 0.01
Samostojni
podjetnik -
posameznik
51 3.37 0.52 0.47 0.00 0.00 0.00
Univerza 28 1.42 0.64 0.35 0.00 0.00 0.00
Avstrija 837 1.28 0.54 0.42 0.00 0.00 0.01
Delniška
družba
141 1.17 0.48 0.46 0.00 0.00 0.02
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
506 1.32 0.55 0.41 0.01 0.00 0.01
Samostojni
podjetnik -
posameznik
185 1.28 0.55 0.42 0.00 0.00 0.01
Univerza 5 1.00 0.80 0.00 0.00 0.00 0.20
Nizozemska 486 1.29 0.49 0.48 0.00 0.00 0.00
Delniška
družba
120 1.25 0.45 0.53 0.01 0.00 0.00
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
306 1.28 0.48 0.48 0.00 0.00 0.01
Samostojni
podjetnik -
posameznik
37 1.35 0.62 0.37 0.00 0.00 0.00
Univerza 15 1.60 0.66 0.26 0.00 0.00 0.00
Velika
Britanija
786 1.35 0.54 0.41 0.01 0.00 0.01
Delniška
družba
87 1.13 0.58 0.37 0.01 0.00 0.00
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
591 1.37 0.52 0.42 0.01 0.00 0.01
Samostojni
podjetnik -
posameznik
39 2.00 0.56 0.41 0.00 0.00 0.00
Univerza 68 1.08 0.55 0.42 0.00 0.00 0.01
Švedska 289 2.27 0.60 0.33 0.02 0.00 0.00
56
Delniška
družba
30 5.00 0.46 0.43 0.03 0.00 0.00
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
27 2.70 0.33 0.59 0.03 0.00 0.00
Samostojni
podjetnik -
posameznik
92 2.48 0.61 0.32 0.04 0.00 0.00
Univerza 8 6.12 0.62 0.37 0.00 0.00 0.00
Slovenija 125 1.44 0.61 0.32 0.00 0.00 0.01
Delniška
družba
10 2.10 0.60 0.40 0.00 0.00 0.00
Družba z
omejeno
odgovornostj
o
31 1.48 0.74 0.16 0.00 0.00 0.03
Samostojni
podjetnik -
posameznik
71 1.16 0.53 0.39 0.00 0.00 0.01
Univerza 12 2.41 0.75 0.25 0.00 0.00 0.00
Vpliv unitarnega patentnega sistema na slovensko gospodarstvo je zaradi negotovosti glede
izvedbe prehoda na enotni sistem v prihodnosti empirično praktično nemogoče izmeriti.
Predlagane alternative, ki izhajajo iz poljske in britanske študije temeljijo na ad hoc
predpostavkah in hipotetičnih scenarijih, ki navkljub kvantitativni oceni stroškov in dobrobiti
podajajo zavajajoče ocene, ki ne temeljijo na odzivnosti inoviranja posameznih podjetij ob
prehodu na sistem evropski patenta z enotnim učinkom. Takšna študija bi morala zadostovati
trem ključnim predpostavkam in metodološkim ciljem. Prvič, opazovati bi morali primer
države oz. skupnosti držav, ki je takšen sistem že uvedla v preteklosti kot recimo ZDA.
Drugič, uporabiti bi bilo potrebno eksperimentalne metode za opazovane podatke kot so
recimo »matching« cenilke vzročnih učinkov, nezvezni regresijski model (regression
discontinuity design) oz. empirične metode evalvacije javnih politik kot je diferenčno-
diferenčna analiza. Z navedenimi orodji bi bilo ob primerljivi velikosti vzorca iz Tabele 2 in
Tabele 3 možno oceniti kvantitativno overjene učinke na inovacijsko aktivnosti in patentno
validacijo posameznih podjetij po uvedbi enotnega patentnega sistema (after) glede na
paralelni trend pred uvedbo sistem (before). In tretjič, empirična strategija bi morala podjetja
razdeliti v skupino inovatorjem (treatment) in imitatorjev (control) in na ta način oceniti
vpliv enotnega patentnega sistema na obe skupini podjetij s čimer bi pridobili jasno in
nedvoumno zrcalo ekonomske in institucionalne učinkovitosti takšnega sistema.
Ekstrapolacija ocen v prihodnosti na podlagi nerealnih in posledično zavajajočih
predpostavk, ko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom še ni vzpostavljen, bi privedla
57
nekonsistentnih, zavajajočih in nerealnih ocen učinkov sistema evropskega patenta z enotnim
učinkom, ki bi ekonomski politiki podal napačen, nekoherenten in povsem zavajoč nasvet, ki
bi imel mnogo negativnih reperkusij in posledic na slovensko in evropsko gospodarstvo.
Hipotetično oceno stroškov in dobrobiti pa je mogoče pridobiti ob vpogledu v dinamiko
gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov in osebnih družb ter drugih pravno-
organizacijskih subjektov skozi čas. Deskriptivne statistike v Tabeli 3 jasno pokažejo, da so
najbolj uspešen segment pri validaciji patentov na EPU univerze, družbe z omejeno
odgovornostjo in delniške družbe, ki imajo največji delež veljavnih patentov medtem, ko so
najbolj kritična skupina samostojni podjetniki posamezniki, za katere (oziroma za vsaj
nekatere) bi lahko hipotetično trdili, da iščejo neupravičeno prislužene rente z imitacijo
obstoječih inovacij (bodisi zavedno ali nezavedno) in posledičnimi iskanjem monopolnih
rent. Grafikon 6 prikazuje dinamiko deleža prihodkov gospodarskih družb in samostojnih
podjetnikov v nacionalni celoti med leti 2008 in 2014 na podlagi podatkov Statističnega
urada RS. Gibanje deleža obeh segmentov jasno pokaže, da se je od leta 2008 naprej delež
prihodkov gospodarskih družb v celoti povečal medtem, ko je delež prihodkov samostojnih
podjetnikov upadel s 6.31 odstotka na 5.61 odstotka. Na drugi strani se je delež prihodkov
gospodarskih družb povzpel na 85.5 odstotka celote leta 2014.
V ekstremnem negativnem hipotetičnem scenariju in ekstremni negativni predpostavka, da
recimo vsa mikro-podjetja uporabljajo tehnične rešitve, ki bi bile ob uvedbi evropskega
patenta z enotnim učinkom predmet varstva tujih lastnikov evropskih patentov z enotnim
učinkom bi tako imel prehod na sistem evropski patent z enotnim učinkom negativen učinek
na imitatorska podjetja saj bi jim recimo z enotnim patentnim sistemom onemogočil uporabo
izumov, ki bi bili predmet patentne zaščite evropskega patenta z enotnim učinkom. Če
predpostavimo, da bi vsa samostojna podjetja bila predmet uveljavljanja patentnih zaščit s
strani imetnikov evropskih patentov z enotnim učinkom bi to pomenilo negativen učinek na
manj kot 6 odstotkov celotnega prihodka vseh gospodarskih družb (tako velikih kot srednjih
in malih) in drugih organizacij (Univerze, raziskovalni zavodi in podobno).
Na drugi strani glavno dobrobit evropski patenta z enotnim učinkom bodo uživali SMP ter
velika podjetja, ki po opisnih statistikah iz Tabele 3 pri validaciji patentnih prijav uspešne kar
v 60 odstotkih oz. 74 odstotkih vseh primerov prijav in, ki trenutno predstavljajo kar 77%
celotnega slovenskega letnega bruto družbenega proizvoda (BDP). Ker izvozno naravnane
gospodarske družbe predstavljajo več kot 85 odstotkov celotnih prihodkov slovenske
ekonomije, bi lahko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom z nižjimi ex-post in ex-
ante transakcijskimi stroški patentih prijav in zaščite za gospodarske družbe pomenil zajeten
vir komparativne prednosti za kar 85 odstotkov slovenske ekonomije in bi glede na visoko
stopnjo uspešno validiranih prijav odtehtal vse direktne in indirektne stroške, ki so v
primerjavi z dobrobiti glede na zgornje sklepe iz SWOT analize zanemarljivi.
58
Grafikon 6: Delež gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov v celotnih
prihodkih
Uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom bo tako za slovensko gospodarstvo, ki že zdaj
tekmuje na svetovnih trgih in je tehnološko najnaprednejše, imela prevladujoče pozitivne
učinke, po drugi strani pa bo zagotovila tudi institucionalne spodbude za spremembo
aktivnosti ostalega dela slovenskega gospodarstva od popolnega imitiranja in neupravičenega
pridobivanja rent k resničnim inovacijam, tržnemu obnašanju in rasti. Odpravila bo tudi
številne majhne monopole, pri tem pa bo seveda imetnike teh nacionalnih (neupravičenih)
monopolov prizadela – prišlo bo do njihove odprave (izgube neupravičenih rent), odpravila
se bo past neučinkovitosti (efficiency trap) ter prišlo bo tudi do tržnega prečiščenja in odprave
številnih virov neučinkovitosti.
Skupna faktorska produktivnost in patentna dejavnost
Dobrobiti unitarnega patentnega sistema je v največji možni meri mogoče razumeti v okviru
koristi, ki izhajajo iz povečanja skupne faktorske produktivnosti ob enotnem patentnem
sistemu. Skupna faktorska produktivnost zajema celotne izboljšave v smeri večje ekonomske
učinkovitosti, ki izhajajo iz inovacij, podjetniškega znanja in inženirskega know-howa katere
je težko ali pa celo skoraj nemogoče zajeti z opazovanimi dejavniki v ekonometrični
metodologiji ter različnih modelih, ki pojasnjujejo obnašanje in dosežke podjetij s
produkcijsko funkcijo. Podjetja in nacionalne ekonomije, ki v veliki meri inovirajo,
investirajo ter razvijajo »know-how« dosegajo visok nivo skupne faktorske produktivnosti
medtem ko podjetja in ekonomije, ki so odvisne od delovno-intenzivnih ali kapitalsko-
59
intenzivnih sektorjev zaradi padajočih donosov obsega dosegajo bistveno nižji nivo skupne
faktorske produktivnosti. V esenci skupna faktorska produktivnost zajema učinkovitost
gospodarske rasti. Učinkovito gospodarsko rast karakterizira zanos na znanje, inovacije,
know-how in patentiranje, ki omogočajo višjo gospodarsko rast z manjšim obsegom
produkcijskih resursov kot sta delo in kapital. Neučinkovito gospodarsko rast je možno
opisati z trajno akumulacijo produkcijskih virov s čemer zaradi padajočih mejnih donosov
podjetja in ekonomije dosegajo čedalje manjši output glede na obseg proizvodnih dejavnikov
v produkcijskem procesu. Zaradi same narave skupne faktorske produktivnosti je
nasprotovanje enotnemu patentnemu sistemu, ki ga je izrazila Poljska, mogoče razumeti kot
odpor do doseganja učinkovite in na znanju temelječe ekonomske rasti, ki bi sprožil prehod iz
neučinkovitega na kapitalu in delu temelječega modela rast v režim učinkovite gospodarske
rasti, ki ga uteleša enotni patentni sistem.
Grafikon 7 prikazuje dinamiko skupne faktorske produktivnosti (SFP) za izbrano skupino
držav, ki jo sestavljajo Slovenija, Švica, ZDA, Avstrija, Nizozemska, Nemčija ter Češka
Republika in Poljska za obdobje med leti 2003 in 2014. Skupna faktorska produktivnost nima
posebne merske enote, saj je izračunana kot rezidual (i.e. Solow residual) iz meddržavne
regresijske analize variacij v gospodarski rasti v modelu z fizičnim in človeških kapitalom.
Višja raven SFP ustreza bolj učinkoviti, inovativni in na znanju temelječi ekonomski
organizaciji. Kratek pregled vzorcev skupne faktorske produktivnosti pokaže na zajetne
razlike med nivojem in stopnjami rasti med posameznimi državami. Medtem ko so Švica,
ZDA, Nizozemska in Avstrija na nivoju visoke ekonomske učinkovitosti in znanstveno-
intenzivne (i.e. knowledge-intensive) ekonomije, te države hkrati ohranjajo stabilen nivo SFP
in razmeroma stacionarno dinamiko, ki je značilna za SFP ekonomij v svetovnem vrhu. Na
drugi strani je Slovenija od leta 2003 naprej dosegla hitro in razmeroma rapidno rast SFP v
višini 7.4% na leto ter se vztrajno približevala nivoju najbolj razvitih držav z vidika SFP.
Slovenija je v letu 2014 dosegla 44% ameriške, 41% avstrijske, 43% švicarske, 42%
nizozemske in 57% nemške SFP. Na drugi strani je trditev, da so Slovenijo po skupni
faktorski produktivnosti ujele že višegrajske države popolnoma neutemeljena, ideološka in
docela zavajajoča. Slovenija je namreč do leta 2014 razkorak do Češke Republike in Poljske
še povečala glede na izhodiščno leto 2003. Tako je leta 2014 slovenska SFP presegala češko
SFP kar za 106% medtem ko je poljsko SFP presegla za neverjetnih 123%. Ker so inovacije
so spoznanjih iz endogene ter novejših teorij o gospodarski rasti, motor dolgoročne rasti in
razvoja je vpeljava enotnega patentnega sistema še toliko bolj pomembna saj predstavlja
ultimativno sredstvo za spodbujanje na znanju temelječe ekonomske strukture in organizacije
kar predstavlja edini način za Slovenijo da v sorazmerno hitrem času v stabilni in vzdržni
vnemi doseže nivo SFP najbolj razvitih držav. Primerjava vzorec SFP na laž postavlja poljske
trditve o uničujočem učinku enotnega patentnega sistema na poljsko ekonomijo saj je
grafikon nemudoma predlaga, da je poljska pot razvoja TFP na repu EU25. Še več, razkorak
med Poljsko ter Slovenijo in Nemčijo v nivoju TFP je tako velik, da bo država ob
60
primerljivem vzorcu rasti SFP potrebovala več kot 20 let da bo v hipotetičnem scenariju
dohitela nivo SFP Švice. Na drugi strani boljše izhodiščno ravnovesje Slovenije implicira, da
bi Slovenija ob takšni dinamiki rasti SFP nivo Švice ujela v 12 letih, raven ZDA v 14 letih,
raven Nizozemske v 11 letih, raven Avstrije v 12 letih in raven Nemčije v 7 letih. Prehod na
evropski patent z enotnim učinkomni sistem zaradi blagodejnega učinka na SFP predstavlja
ključni institucionalni dejavnik za spodbujanje patentne aktivnosti, ki bo omogočil da
Slovenija v nasprotju z višegrajskimi državami doseže raven SFP najbolj razvitih držav hitro
ter v stabilni in vzdržni vnemi.
Grafikon 7: Skupna faktorska produktivnost v izbranih državah, 2003-2014
9.1. Stroški ustanovitve podjetja
Stroški ustanovitve podjetja zajemajo vse uradne predpisane postopke, ki so potrebni za
ustanovitev bodisi družbe z omejeno ter neomejeno odgovornostjo in delniške družbe.
Transakcijski stroški, ki so vezane na ustanovitev podjetja so definirani kot: (i) število dni,
potrebnih za registracijo podjetja, (ii) število postopkov pri ustanovitvi podjetja kot pravne
osebe, (iii) stroški ustanovitve podjetja, ter (iv) delež minimalnega kapital. Vsak postopek pri
ustanovitvi podjetja je definiran kot interakcija med ustanovitelji podjetja z zunanjimi
institucijami kot so vladne agencije, odvetniki, revizorji ter notarji. Postopki, ki morajo biti
61
izvedeni v isti instituciji vendar na različnih ravneh se štejejo individualno. Metodologija za
merjenje težavnosti ustanovitve podjetja92 predpostavlja, da ustanovitelji sami izpolnijo in
zaključijo postopke brez vmesnih posrednikov kot so svetovalci, odvetniki in računovodje
razen če je tovrsten posrednik predpisan z zakonom ter če to velja za ustaljeno prakso med
podjetniki. Svetovalne storitve, ki nastanejo pri inkorporaciji podjetja se štejejo individualno,
vključno z elektronskimi postopki. Če so pri isti postopkih zahtevani različni formularji, se
isti postopek razbije v dva dela in šteje ločeno. V število postopkov so všteti tudi tisti
postopki, ki nastanejo pred in po ustanovitvijo podjetja. Število dni potrebnih za ustanovitev
podjetja se šteje v koledarskih dneh in je merjeno kot mediana trajanja ustanovitvenih
postopkov, ki jih odvetniške službe v posamezni državi navajajo kot potrebne pri procesu
ustanovitve podjetja. Strošek ustanovitve podjetja je merjen v odstotkih dohodka na
prebivalca države iz katere prihaja prijavitelj patent. Strošek zajema uradne stroške ter
stroške pravnih in svetovalnih storitve, če so takšne storitve predpisane z zakonom vendar
izključujejo davek na dodano vrednost. Minimalni kapital predstavlja znesek, ki ga mora
podjetij vplačati kot depozit pri bank ali pri notarju pred registracijo ter do 3 mesecev po
ustanovitvi podjetja in je merjen kot odstotek dohodka na prebivalca države od koder prihaja
prijavitelj patenta.
9.2. Stroški pridobivanja gradbenih dovoljenj
Stroški pridobivanja gradbenih dovoljen so razdeljeni v tri komponente: (i) število postopkov
za pridobitev dovoljenja, (ii) število dni potrebnih za pridobitev gradbenega dovoljenja, ter
(iii) ekonomski strošek gradbenih dovoljenj. Za postopek se klasificira kakršnakoli
interakcija med zaposlenimi, managementom ali ustanovitelji podjetja ter zunanjimi
institucijami kot so vladne agencije, javni uradi, notariati, zemljiški register, kataster,
komunalna podjetja ter javni inšpektorji. Čas pridobivanja gradbenih dovoljenj se meri v
koledarskih dneh, pri čemer zajema srednjo vrednost indiciranega trajanja pridobivanja
gradbenih dovoljenj. Strošek pridobivanja gradbenih dovoljenj se meri v odstotkih dohodka
na prebivalca države, kjer deluje prijavitelj patenta.
9.3. Strošek priklopa na električno omrežje
Strošek priklopa na električno omrežje je razdeljen v tri dele: (i) število postopkov, (ii)
trajanje postopkov priklopa na električno omrežje, ter (iii) strošek priklopa na električno
omrežje. Postopek je definiran kot interakcija med zaposlenimi ali ustanovitelji podjetja ter
električnimi inženirji, električnimi distributerji, vladnimi agencijami ter električnimi
92 Djankov et. al. (2002)
62
izvajalci. Trajanje postopka se šteje v koledarskih dneh in se upošteva kot število dni, ki ga
električnimi distributerji in strokovnjaki navajajo kot pričakovano število dni, ki je potrebno
za dokončanje postopkov. Upošteva se dejansko število dni namesto števila dni, ki ga navaja
zakonski okvir. Strošek priklopa podjetja na električno omrežje je zabeležen kot odstotek
dohodka na prebivalca. Strošek izključuje plačilo davka na dodano vrednost. Stroški in
pristojbine, povezani z odobritvijo gradbenih dovoljenj s strani javnih uradov, se upoštevajo
hkrati.
9.4. Stroški uveljavljanja, zagotavljanja lastninskih pravic in
patentov
Strošek prenosa lastninskih pravic med dvema pogodbenima strankama je razdeljen v tri
ločene dele: (i) število postopkov, (ii) trajanje postopkov, ter (iii) stroški registracije
lastninskih pravic. Postopek je definiran kot kakršnakoli interakcija med kupcem in
prodajalcem lastnine, posredniki in agenti, ter vladnimi agencijami, javnimi uradi,
inšpektorati, notariati in odvetniškimi storitvami. Vsi pravno obvezujoči postopki so
zabeleženi, tudi takšna vrsta postopkov, katerim se je v izrednih primerih mogoče izogniti.
Pri številu postopkov se predpostavlja, da kupec izbere najhitrejšo dosegljivo pravno opcijo,
ki jo uporablja večina imetnikov lastnine. Čeprav lahko kupec uporabi odvetniške storitve in
svetovanje pri procesu registracije lastnine, se predpostavlja, da kupec ne najame zunanjega
posrednika v samem procesu, razen če drugače ne veleva zakon ali ustaljene prakse. Čas
potreben za registracijo lastnine se meri v koledarskih dneh in je operacionaliziran kot
mediana trajanja celotnega postopka. Strošek registracije lastnine se meri kot odstotek
vrednosti lastninske, pri čemer se upoštevajo uradni stroški, ki jih predpisuje zakon kot so
pristojbine, davki na prenos lastništva, notarski stroški overitve in ostala plačila lastninskemu
registru, notariatu, javnim agencijam in odvetnikov. Davčne obremenitve kot so davek na
kapitalske dobičke ter davek na dodano vrednost so izvzete iz stroškovnega merila.
9.5. Stroški pridobivanja finančnih sredstev za gospodarsko aktivnost
Merjenje stroškov pridobivanja kredita ter financiranja investicij so razdeljeni v štiri
indeksirane kategorije: (i) indeks pravnih pravic, (ii) indeks informacij pri pridobivanju
kredita, (iii) dostop do informacij v javnem kreditnem registru, ter (iv) dostop do informacij v
zasebnem kreditnem registru. Prvič, indeks pravnih pravic odraža do kakšne stopnje jamstvo
na lastnini ter insolvenčni zakoni ščitijo pravice posojilodajalcev in posojilojemalcev in
hkrati signalizira učinkovitost delovanja kreditnega trga. Indeks je sestavljen iz aditivnih
kategorij, ki temeljijo na sledečih binarnih kriterijih:
63
Ali obstaja enotni pravni okvir za zavarovanje transakcij, ki pokriva ustvarjanje,
objavo in uveljavljanje pravic na premičninah?
Ali zakonski okvir dovoljuje podjetjem lastninsko pravico na premičninah brez
specifičnega opisa jamstva?
Ali zakon dovoljuje podjetje lastninsko pravico na vseh vrstah lastnine kadar je
potrebna jamstvena shema?
Ali se lahko lastninska pravic razširi na imetje po nakupu lastnine?
Ali je splošen opis dolgov in dolžniških razmerij dovoljen v jamstvenih dogovorih, ter
ali pogodbene stranke lahko zavarujejo dolgove in medsebojne obligacije?
Ali deluje jamstveni register tako za korporacije kot za druge pravne osebe, ki je
združen tako geografsko kot tudi glede na posamezno vrsto lastnine z elektronsko
podatkovno bazo, kjer je razvidno dolžnikovo ime?
Ali obstaja jamstveni register, kjer je jamstvene dogovore mogoče registrirati?
Ali obstaja modern jamstveni register, kjer je mogoče poiskati preko spleta
registracijo, amandmaje, prekinitve kreditnih dogovorov?
Ali so zavarovani upniki poplačani prvi v primeru bankrota dolžnika?
Ali so zavarovani upniki plačani prvi v primeru likvidacije pravne osebe?
Ali so zavarovani upniki zavezani uveljavitvi pogodbenega dogovora, ko dolžnik
vstopi v plan prestrukturiranja, ki ga nadzira pristojno sodišče?
Ali zakon dovoljuje strankam, da se dogovorijo za poravnavo dolgov izven sodišča ter
upniku, da proda jamstveni instrument na javni dražbi, ter da obdrži dolžnikova imetja
v zameno za poravnavo dolga?
Drugič, indeks informacij pri pridobivanju kredita je podobno sestavljen iz osmih aditivnih
komponent, ki temeljijo na binarnih značilnostih delitve informacij v procesu pridobivanja
kredita. Indeks odraža globino informacij, ki jih morajo razkriti posojilodajalci in
posojilojemalci pri odobritvi kredita z namenom financiranja investicij, in temelji na sledečih
karakteristikah:
64
Ali so podatki o podjetjih in posameznikih razpoložljivi?
Ali so dobri in slabi kreditni podatki dosegljivi?
Ali so na razpolago kreditni podatki prodajalcev, komunalnih podjetij, bank in
finančnih institucij?
Ali so podatki glede zgodovine kredita dosegljivi vsaj dve leti?
Ali so na razpolago podatki na posojila v vrednosti manj kot 1% dohodka na
prebivalca?
Ali imajo posojilojemalci zakonsko pravico dostopa do lastnih kreditnih podatkov v
kreditnem registru?
Ali lahko banke in finančne institucije dostopajo do podatkov o posojilojemalcih
preko spleta?
Ali lahko kreditne bonitete pomagajo bankam in finančnim institucijam oceniti
kreditno sposobnost in zanesljivost posojilojemalcev?
Tretjič, dostop do informacij v javnem kreditnem registru meri število podjetij in
posameznikov za katere so na razpolago informacije o zgodovini kreditiranja za vsaj zadnjih
pet let. In četrtič, dostop do informacij v zasebnem kreditnem registru poroča delež
posameznikov in podjetij za katere ima zasebna kreditna hiša informacije o zgodovini
kreditiranja za vsaj zadnjih pet let. Oba indeksa odraža v kolikšni meri zakonski okvir
spodbuja dosegljivost informacij in posredno tudi učinkovitost kreditiranja s strani
posojilodajalskih institucij pri razpolaganju z informacijami glede odobritve kredita. Višje
vrednosti obeh indeksov odražata bolj celovito kritje in dosegljivost informacij glede
zgodovine kreditiranja podjetij in posameznikov.
9.6. Pravna zaščita investitorjev
Pravna zaščita investitorjev je merjena preko devetih indeksov varovanja investitorjev v
pogodbenih dogovorih.93 Prvič, obseg razkritja informacij meri revizijo in odobritev pogojev
93 Djankov et. al. (2008)
65
za transakcije med obema pogodbenima strankama, in odraža transparentnost poslovnih
transakcij. Višje vrednosti indeksa pomenijo večji nadzor in možnost glasovanja delničarjev
za odobritev transakcije, takojšnjo razkritje informacij javnosti, razkritje informacij v letnem
poročilu ter revizijo transakcije s strani neodvisnega revizorja. Drugič, indeks odgovornosti
direktorjev meri zmožnost tožbe direktorjev s strani manjšinskih investitorjev zaradi
neodgovornega ravnanja pri izvršitvi poslovnih transakcij ter dosegljivost pravnih sredstev za
kaznovanje direktorjev neodgovornosti. Višje vrednosti indeksa pomenijo večje možnosti
kaznovanja odgovornosti direktorjev. Tretjič, težavnost tožbe korporativnih organov s strani
delničarjev meri do kakšne stopnje je mogoče učinkovito kaznovati odgovorne osebe znotraj
podjetij zaradi neodgovornih ravnanj pri izvršitvi transakcije. Indeks je specifično
osredotočen na možnost dostopa do internih dokumentov družbe, dokazov pridobljenih med
sojenjem ter do razdelitve sodnih izdatkov. Četrtič, indeks regulacije konflikta interesov
predstavlja seštevek zgornjih treh indeksov in odraža do kakšne stopnje so korporativni
organi znotraj družb v konfliktu z interesi delničarjev. Petič, indeks pravic delničarjev meri
do kakšne stopnje lahko delničarji soodločajo v ključnih korporativnih odločitvah družbe.
Šestič, indeks korporativne transparentnosti meri preglednost in dostopnost lastninskih
deležev družbe, kompenzacije izvršnih direktorjev, revizijskih poročil ter finančnih izkazov.
V obeh dotičnih primerih, višja vrednosti indeks nakazuje na bolj transparentno delovanje
korporacij in zakonskega okvira pri ščitenju lastninskih pravic delničarjev. Sedmič, indeks
moči korporativnega upravljanja meri stopnjo zaščite manjšinskih investitorjev pred
neodgovornim ravnanjem uprave in korporativnih organov znotraj družbe. Osmič, indeks
vladanja delničarjev je definiran kot seštevek indeksa pravic delničarjev, indeksa
korporativne transparentnosti ter indeksa moči korporativnega upravljanja. In devetič, celovit
indeks zaščite manjšinskih investitorjev je izračun kot netehtano povprečje indeksa regulacije
konfliktov interesa ter indeksa vladanja delničarjev.
9.7. Administrativne davčne obremenitve
Administrativno breme in transakcijski stroški pri plačevanju davkov so merjeni v treh
dimenzijah: (i) število davčnih izplačil na leto, (ii) poraba časa za plačevanje davkov, ter (iii)
celotna davčna obremenitve poslovnih dobičkov (Djankov et. al. 2010). Število davčnih
izplačil na leto meri celotno število davkov in obveznih fiskalnih prispevkov kot so davek na
nepremičnine, davek na prenos lastništva, davek na dividende in kapitalske dobičke, davek na
finančne transakcije, davek na odpadne snovi, cestni davek, davek na vozila, obvezni
prispevki v pokojninsko blagajno ter prispevki, ki so vezani na izplačila socialnih transferjev
kot je zavarovanje za primer brezposelnosti. Število davčnih izplačil upošteva tako
elektronska kot tudi ne-elektronska izplačila in zajema tako posredne kot tudi neposredne
66
davke. Med davčna izplačila se šteje tudi različne metode plačevanja davkov in izpolnjevanja
davčnih formularjev za plačilo fiskalnih obveznosti.
Čas plačevanja davkov je izmerjen zgolj plačilo treh najbolj pomembnih davkov in zajema
zbiranje informacij in izračun davčnega plačila, izpolnjevanje davčnih formularjev z ali brez
specializiranih davčnih agencij in svetovalnih družb, urejanje plačila in davčnih odtegljajev,
ter pripravo ločenih računovodskih knjig in izkazov, če tako veleva zakon.
Celotna davčna obremenitev poslovnega dobička je izračunana v deležu dobička pred
izplačilom davkov in temelji na davku od dohodka pravnih oseb, socialnih prispevkov in
davkov na delo, ki jih mora plačati delodajalec, davkov na nepremičnine in nadomestil za
uporabo stavbnega zemljišča, davkov na dividende, kapitalske dobičke in finančne
transakcije, davkov ali prispevkov za ravnanje z odpadki, davkov na vozila, prispevku za
plačilo cestnih davkov in ostalih davkov, ki variirajo med posameznimi jurisdikcijami.
9.8. Protekcionizem in težavnost čezmejnega trgovanja in
transporta
Čezmejne transakcije predstavljajo pomemben del izmenjav in mednarodne menjave med
državami, še posebej na področju intelektualne lastnine. Obseg transakcijskih stroškov, ki
nastanejo pri čezmejnem trgovanju je merjen z (i) številom dokumentov potrebnih za izvoz in
uvoz blaga, (ii) trajanjem izvoznih in uvoznih postopkov, ter (iii) stroški izvoza in uvoza
blaga. Število dokumentov potrebnih za izvoz in uvoz vključuje bančne garancije, zahtevano
carinsko dokumentacijo, in pristaniško dokumentacijo, ki jo od družbe zahtevajo uradno
predpisani postopki in zakonski okvir posamezne države. Trajanje urejanja izvoznih in
uvoznih postopkov je zabeleženo v koledarskih dneh in vključuje pridobitev, izpolnjevanje in
oddajo vseh dokumentov, notranji transport, carinski inšpekcijski nadzor, odpošiljanje blaga
iz terminala do kupca, a hkrati izključuje čas transporta preko morja. Strošek čezmejnega
trgovanja je merjen v ameriških dolarjih in meri celotne transakcijske stroške mednarodne
trgovine, ki nastanejo izvršitvi čezmejnega pogodbenega dogovora med dvema strankama.94
9.10. Učinkovitost uveljavljanja pogodbenih zavez
Uveljavljanje pogodbenih dogovorov meri učinkovitost sodnega sistema pri reševanju
poslovnih sporov.95 Težavnost uveljavljanja pogodbenih dogovorov je merjena s tremi
specifičnimi indikatorji. Prvič, število postopkov pri uveljavitvi pogodbenega dogovora v
94 Djankov et. al. (2010) 95 Djankov et. al. (2003).
67
primeru poslovnega spora meri število korakov pri vložitvi tožbe, število postopkov v
procesu tožbe in sodbe ter število postopkov za uveljavitev sodne odločbe. Postopek je
definiran kot interakcija med pogodbenimi stranki ter sodnikom. Ostali interni postopki so
ravno tako vzeti v poštev. Večje število postopkov odraža večjo težavnost uveljavljanja
pogodbenih dogovorov. Drugič, trajanje uveljavitve pogodbenih dogovorov vzporedno meri
celotno število koledarskih dni, potrebnih za izpolnitev in vlogo tožbe, sojenje in zaključno
odločbo ter za uveljavitev sodbe. Trajanje vključuje tudi čakalno dobo med izvedbo in
izvršitvijo sodbe. Povprečno trajanje uveljavitve dogovorov je zabeleženo na treh različnih
stopnjah: izpolnitev tožbenega procesa, izdaja sodbe sodišča, ter uveljavitev sodbe od dneva
odločbe do dneva kompenzacije. In tretjič, strošek uveljavljanja pogodbenih dogovorov se
meri v odstotkih tožbenega zahtevka in zajema plačila odvetniških storitev, stroške delovanja
sodišča, ter stroške uveljavitve sodne odločbe.
9.11. Insolvenčni postopki
Transakcijski stroški, ki nastanejo zaradi insolvenčnih podjetij meri učinkovitost in
integriteto pravnega sistema pri reorganizaciji insolvenčnih družb in pri poplačilu upnikov v
stečajnem postopku.96 Uporabljenih je sedem kazalnikov, ki odražajo učinkovitost
insolvenčne zakonodaje.
Prvič, trajanje insolvenčnih postopkov beleži število koledarskih dni od dneva bankrota
dolžnika do poplačila terjatev upniku. Dodatna čakalna doba, ki nastane zaradi taktik
zavlačevanja s strani dolžnikov je hkrati upoštevana. Drugič, strošek uveljavljanja terjatev za
upnika je merjen kot odstotek vrednosti imetja dolžnika in obenem zajema tudi sodne stroške,
stroške delovanja stečajnih upraviteljev, stroške odvetniških storitev, stroške vodenja in
izvedbe javne dražbe in ostale povezane stroške. Tretjič, stopnja poplačila terjatev upniku
meri delež plačila upniku na 1 USD terjatve po odbitku uradnih stroškov insolvenčnih
postopkov ter depreciacije opreme. Tretjič, indeks upravljanja dolžnikovega premoženja
upošteva podaljševanje in zavrnitev pogodb med insolvenčnim postopkov, ter izogibanje
preferenčnim in podcenjenim transakcijam. Višja vrednost indeksa pomeni bolj preferirano
obravnavo dolžnikov glede na pozicijo upnikov. Četrtič, indeks prestrukturiranja
dolžnikovega premoženja je sestavljen iz težavnosti potrdila plana prestrukturiranja in
reorganizacije družbe ter zajema zmožnost glasovanja upnikov pri načrtih za prestrukturiranje
družbe. Višja vrednost indeksa kaže na večjo skladnost insolvenčne zakonodaje z
mednarodno sprejetimi pravnimi praksami. Petič, indeks varovanja upnikovih pravic meri do
kakšne stopnje lahko upnik sodeluje pri selekciji stečajnega upravitelja, ali prodaja in
upravljanje premoženja insolventne družbe zahteva soglasje upnika, ali ima upnik pravico
96 Djankov et. al. (2008)
68
zahtevati informacije o upravljanju dolžnikovega premoženja ter ali lahko posamezni upnik
nasprotuje odločitvi sodišča glede poplačila terjatev. Višje vrednosti indeksa pomenijo večji
obseg pravic upnikov ter hkrati strožje varovanje njihovih pravic. In šestič, indeks strogosti
insolvenčne zakonodaje je izračunan kot seštevek zadnjih dveh indeksov.
Vsak posamezen indeks transakcijskih stroškov je normaliziran z vrednostjo v rangu med 0 in
100. Hkrati je pri preračunu vrednosti uporabljena linearna skalna transformacija tako da, pri
indeksih, kjer višje vrednosti nakazujejo na manjše transakcijske stroške, relativen dvig
indeksa v pretvorbi pomeni dvig transakcijskih stroškov.
9.12. Kulturološki dejavniki, vrednote, norme in vzorci obnašanja
Medtem, ko so inovacije, patentna dejavnost in dolgoročna gospodarska rast odvisne od
kakovosti institucionalnega okvirja, čedalje večje število študij ugotavlja, da so dolgoročni
ekonomski izid pogojeni s kulturološkimi dejavniki. Kultura z vplivov na vrednote, norme in
vedenje v družbi vpliva na odnos posameznih skupin do inovacij, zaradi česar so lahko
kulturne razlike eden izmed neposrednih dejavnikov uspešnega patentiranja. Prehod na
sistem evropskega patenta z enotnim učinkom zato sam po sebi zahteva bližji vpogled na
učinek kulture na uspešnosti patentiranja s strani družb in posameznikov. Nekaterim družbam
lahko primanjkuje inovacij ne nujno zaradi slabega institucionalnega okolja temveč predvsem
zaradi drugačnega odnosa do inovacij. V tej študiji, kontrolirava za potencialni vpliv
nacionalne kulture na patentno dejavnost, uspešnost in inovativnost z šestimi kulturnimi
dejavniki iz študije nizozemskega sociologa Geerta Hofstedeja:97
Indeks razdelitve moči (Power Distance Index) izraža stopnjo do katere lahko manj
vplivni posamezniki v družbi sprejemajo in hkrati pričakujejo, da bo odločitvena moč
razdeljena neenakomerno. Temeljna dilema razdelitve moči v družbi zadeva
obravnavo neenakosti med ljudmi. Posamezniki v družbah, za katere je značilna
neenakomerna razdelitev moči sprejemajo hierarhični red v katerem ima vsak
posameznik svoje mesto, za kar ni potrebno nadaljnjega argumentiranja. V družbah z
bolj enakomerno razdelitvijo moči, se njeni člani trudijo izenačiti razdelitev moči in
zahtevajo obrazložitev in utemeljitev neenakomerne razdelitve moči.
Indeks individualizma in kolektivizma (Individualism vs. Collectivism) predstavlja
socialni okvir definiran na lokusu med ohlapnimi in tesno povezanimi družbenimi
razmerji. Posamezniki v individualističnih družbah skrbijo zase in za svojo družino
medtem kot posamezniki v družbah z kolektivističnimi preferencami pristajajo na
97 Hofstede (2010)
69
okvir v katerem posamezniki lahko pričakujejo, da bodo za njih skrbeli njihovi
sorodniki ali člani posamezne skupine kateri pripadajo v zameno za nedvoumno
lojalnost skupini. Pozicijo družbe na tovrstni dimenziji odraža samopodoba v smislu
»jaz« ali »mi«.
Indeks moškosti vs. ženskosti (Masculinity vs. Femininity). Družba, ki pristaja na
vrednote kot so dosežki, herojstvo, odločnost ter materialne dobrobiti je v veliki meri
zelo konkurenčna in tekmovalna. Družba, ki poudarja feminizacijo izraža preferenco
za sodelovanje, zmernost, skrb za šibke ter za kakovost življenja. Takšna družba
temelji na razreševanju problem skozi konsenzualnost in je veliko manj trda kot pa
družba, ki pristaja na vrednote moškosti.
Indeks izogibanja negotovosti (Uncertainty Avoidance Index) izraža stopnjo do katere
se člani družbe počutijo neudobno pri soočanju z negotovimi situacijami. Osnovna
dilema soočanja z negotovostjo je v kolikšni meri družba sprejema dejstvo, da je
prihodnost neznana. Družbe, ki izražajo preferenco za izogibanje negotovosti raje
kontrolirajo prihodnost zaradi česar vzdržujejo rigidne vzorce obnašanja, verjetja ter
vedenja in niso tolerantne to neortodoksnih idej in vedenja. Na drugi strani družbe, ki
se ne izogibajo negotovosti, preferirajo bolj sproščen odnos, kjer sta praksa in
eksperimentiranje bolj pomembna od načel.
Indeks dolgoročne vs. kratkoročne usmerjenosti (Long-Term Orientation vs. Short-
Term Normative Orientation). Ena izmed osrednjih kulturnih razlik med posameznimi
družbami zadeva odnos do preteklosti ter do izzivov sedanjosti in prihodnosti.
Družbe, ki dosegajo nizko število točk na tem indeks imajo raje tradicijo in ustaljene
norme medtem ko vidijo prihodnost s senco dvoma. Družbe, ki dosegajo visoko
število točk na tem indeks veljajo za bolj pragmatične in aktivno spodbujajo sodobno
izobraževanje in udejstvovanje kot način soočanja s prihodnostjo.
Popustljivost vs. zadržanost (Indulgence vs. restraint). Družbe za katere je značilna
popustljivost nimajo nikakršnih predsodkov do razmeroma neomejenega
zadovoljevanja osnovnih človeških želja, ki so povezane z uživanjem življenja in
zabavo namesto s trdim delom in kreativnim udejstvovanjem. Na drugi strani
zadržanost kot socialna norma ne spodbuja neomajnega zadovoljevanja človekovih
želja in jo hkrati uravnava z strogimi socialnimi normami. Zadržanost hkrati odraža
stopnjo do katere posamezniki skušajo kontrolirati svojo impulzivnost in svoj izbor
želja.
70
10. Merjenje učinkov transakcijskih stroškov na patentno
aktivnost nacionalnih ekonomij: Model
Cilj empirične analize je oceniti vpliv zmanjšanja transakcijskih stroškov zaradi uvedbe
evropskega patenta z enotnim učinkom (povedano drugače – ali bo uvedba evropskega
patenta z enotnim učinkom povečala ali zmanjšala transakcijske stroške delovanja
ekonomskega sistema izmenjav in s tem ali bo povečala ali zmanjšala ekonomsko aktivnost
in s tem ali bo koristila ali pa škodovala slovenskemu in ostalim nacionalnim gospodarstvom)
– evropski patent z enotnim učinkom - za celotno območje EU na število patentnih prijav,
vzorec patentiranja ter na verjetnost uspešnih patentnih prijav (in s tem posledično tudi na
gospodarsko aktivnost in na slovensko gospodarstvo v celoti). Osnovna spremenljivka, na
katero skuša vplivati enotni patentni sistem je število veljavnih oz. uspešno prijavljenih
evropskih patentov (EPU) iz posameznih držav članic in nečlanic EU, iz česar se poraja
vprašanje ali zmanjšanje transakcijskih stroškov z poenotenjem patentnega sistema spodbuja
ali zavira inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih dejavnikov gospodarske
rasti. Osnovno empirično razmerje med patentne aktivnostjo, transakcijskimi stroški in
kulturološkimi dejavniki kot kontrolno spremenljivko sledi negativni binomski regresiji98 in
ima sledečo obliko:
(1)
kjer predstavlja število veljavnih patentov na EPU za podjetje iz države
v diskretnem času , predstavlja merilo transakcijskih stroškov
medtem ko predstavlja Hofstedejevo dimenzijo kulturnih vzorcev, zajema stohastične
oz. izpuščene dejavnike patentnih prijav, ki niso rezultat razlik v transakcijskih stroških in
kulturnih dejavnikih. Za tovrstne stohastične dejavnike je privzeta Gamma distribucija, ki
velja za ustaljeno postopek pri eksponentnih regresijskih shemah. Set koeficientov in
merita agregatne in mejne učinke transakcijskih stroškov ter kulturnih dejavnikov na patentno
aktivnosti. Vektorji , , in zajemajo fiksne oz. neopazovane učinke na patentno dejavnost
kot potencialni vir heterogenosti na ravni podjetij , držav in
časovnih obdobij . Drugi ocenjeni model skuša oceniti mejne učinke zmanjšanja
transakcijskih stroškov na verjetnost uspešne validacije patentne vloge za evropske patente
(EPU) in pove ali bi prehod na sistem evropskega patenta z enotnim učinkom posledično
zaradi znižanja transakcijskih stroškov na ravni celotne EU povečal ali zmanjšal verjetnost
uspešne patentne prijave. Pri konstrukciji modela je privzet logistični regresijski model:
98 Cameron in Trivedi (1998)
71
(2)
kjer označuje verjetnost, da je naključno izbran patent pri EPU veljaven, L
označuje logistično regresijsko funkcijsko obliko model medtem ko so spremenljivke na
desni strani enačbe definirane v skladu z zgornjim negativnim binomskim regresijskim
modelom. Ker je cilj logističnega regresijskega modela oceniti agregatne in mejne učinek
zniževanja transakcijskih stroškov na veljavne patentne prijave, je kontrolni vpliv kulturnih
dejavnikov izpuščen, vendar se zaradi pristostnosti večnivojskih heterogenih učinkov na
ravni podjetij, držav, in časa konsistentnost in zanesljivost ocenjenih parameterov ne
spremeni. Selekcija negativnega binomskega regresijskega modela za oceno vpliva
transakcijskih stroškov na patentne prijave v hipotetičnem primeru prehod na sistem
evropskega patenta z enotnim učinkom temelji na dejstvu, da med podjetji prihaja do zajetnih
razlik v številu veljavnih patentov, na kar opozarjata Tabela 1 in Tabela 2. Tovrstna
razpršenost patentnih prijav vzpostavlja dvom v veljavnost Poissonovega regresijskega
modela, ki velja za ustaljeno prakso empiričnega ocenjevanja dejavnikov patentiranja.
Negativni binomski model velja za bolj robustno verzijo Poissonovega modela, saj je iteracije
logaritemske funkcije verjetja doseči bistveno težje kot v primeru slednjega. Polno
specificiran negativni binomski regresijski model ima obliko:
(3)
ki konvergira v Poissonov model brez razlike v ocenjenih učinkih ter koeficientih v primeru,
da funkcija logaritemskega verjetja nakazuje odsotnost čezmerne disperzije . V
takšnem scenariju se negativni binomski model zreducira na preprosti Poissonov model brez
spremembe v magnitudi in statistični značilnosti ocenjenih vzorčnih koeficientov. Osrednja
težava specificiranega regresijskega modela zadeva zanesljivost ocenjenih vplivov
transakcijskih stroškov in kulturnih dejavnikov. Tradicionalno se zanesljivost vzorčnih
regresijskih koeficientov korigira z robustno Huber-Eikner-White cenilko variance
regresijskih parametrov za kontroliranje vpliva potencialne serijske korelacije in
heteroskedastične porazdelitve stohastičnih dejavnikov.99 Vendar nedavna spoznanja iz
teoretične ekonometrije100 kažejo, da se robustna variančna cenilka za posamezne
spremenljivke zanaša na razmeroma šibke porazdelitve predpostavke na več nivojih
agregacije, ki so značilni za večdimenzionalne panele s kakršen je na razpolago v tej študiji.
Takšna korekcija standardnih napak se v empiričnih aplikacijah napredne teoretične
ekonometrije imenuje clustering oz. grozdenje standardnih napak v primeru panelnih
aplikacij, kjer sta prisotni vsaj enoprostorska in časovna dimenzija. Ignoriranje korekcije
standardnih napak za večdimenzionalno serijsko korelacijo in heteroskedastično motnjo
99 White (1980), Pfeffermann in Nathan (1981), Liang in Zeger (1986), Arellano (1987), Hansen (2007),
Wooldridge (2003). 100 Moulton (1990), Bertrand et. al. (2004), Kedzi (2004), Cameron et. al. (2011)
72
lahko vodi v masovno podcenjene standardne napake in čezmerne stopnje zavrnitve ničelne
hipoteze ob uporabi standardnega testiranja hipotez. Še več, grozdenje standardnih napak
lahko zaradi serijsko korelirane stohastične komponente vztraja tudi ob kontroliranju za
potencialne fiksne učinke v času in prostoru kot vir heterogenosti ocenjenih koeficientov.101
Nevarnost grozdenja standardnih napak na več nivojih je odpravljena z korekcijo standardnih
napak z uporabo Cameron-Gelbach-Miller sheme znane kot multiway clustering.102
Logistični model uspešne validacije patentov je zato specificiran v obliki komponentnih
napak z predpostavko o identični in neodvisni razdelitvi stohastičnih dejavnikov na vseh
treh nivojih agregacije s čimer odpraviva vpliv heteroskedastičnosti ter serijske korelacije
stohastičnih dejavnikov in hkrati privzamemo ekviproporcionalno povezanost stohastične
komponente v vseh kombinacijah dimenzij v panelu.103
11. Rezultati: učinki uvedbe evropskega patenta z enotnim
učinkom
V Tabeli 4 so prikazani rezultati za vpliv zmanjševanja transakcijskih stroškov na število
veljavnih patentov pri EPU. Ocenjeni regresijski parameteri povedo kaj bi se zgodilo z
veljavnimi patentnimi prijavami v hipotetičnem primeru zmanjšanja oz. poenotenja
transakcijskih stroškov z unitarnim patentnim sistemom. Vsaka kategorija transakcijskih
stroškov je razdeljena v dve modelski specifikaciji in sicer v (i) preprosto netehtano regresijo
ter v (ii) tehtan regresijski model, kjer so opazovanja tehtana s številom podjetij iz posamezne
države, ki vložijo prijavo za validacijo patenta na EPU predvsem zaradi dejstva, da so
patentne prijave iz večjih nacionalnih podvzorcev manj variabilne od prijav iz držav z
manjšimi nacionalnimi podvzorci. V stolpcih (1) in (2) je ocenjen vpliv stroškov registracije
podjetij na število veljavnih patentnih prijav na ravni podjetja. Ocena sprva v stolpcu (1)
predlagajo izrazito heterogene učinke tovrstne kategorije transakcijskih stroškov na patentno
dejavnost.
Medtem ko bi število postopkov za registracijo podjetja, s katerimi se soočajo inovatorji, celo
povečalo stopnjo veljavnih patentov pri EPU, bi daljši časovni postopki pri ustanovitvi
podjetja zmanjšali število veljavnih patentov med 10.9% in 17.6%. V isti vnemi bi večji
stroški ustanovitve start-up podjetij, ki so predpisani z zakonodajo zmanjšalo število
veljavnih patentov med 9.8% in 18.1%, kar predlaga pomembno nizkih stroškov registracije
podjetja ter predvsem kratkega postopka ustanovitve saj je prihranek časa ena izmed ključnih
koristi znižanja transakcijskih stroškov za spodbujanje inovacijske aktivnosti.
101 Bertrand et. al. (2004), Kezdi (2004), Cameron et. al. (2011) 102 Cameron, Gelbach in Miller (2011) 103 Davis (2002)
73
Na prvi pogled ocene v stolpcu (1) kažejo, da bi povečanje minimalnega kapitala v deležu
dohodka na prebivalca posamezne države celo spodbudilo delež veljavnih patentov vendar
tehtanje vzorca v stolpcu (2) razkrije negativen vpliv višjega praga minimalnega kapitala na
število veljavnih patentov, ki je evidenten predvsem v večjih državah medtem ko je pozitiven
vpliv dviga minimalnega kapitala prisoten v državah z manjšim številom podjetij vključenih
v inovacijske dejavnosti, kjer je minimalni kapital predvsem vir odprave negativne selekcije
pri prijavi evropskih patentov (EPU).
74
Tabela 4: Učinki transakcijskih stroškov na število veljavnih patentov (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12) (13) (14) (15) (16) (17) (18) (19) (20)
Odprtje podjetja Pridobivanje
gradbenih dovoljenj
Pridobivanje
električnega
priključka
Registracija
lastnine
Pridobivanje
kredita
Zaščita
investitorjev
Plačevanje davkov Čezmejno trgovanje Uveljavljanje
pogodbenih
dogovorov
Reševanje
insolventnih
podjetij
Tehtanje vzorca Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Brez #
Podjetij
Panel A: Transakcijski stroški
# Postopkov za odprtje podjetja .040***
(.003)
.073***
(.002)
# Dni za odprtje podjetja -.109***
(.009)
-.176***
(.008)
Strošek odprtja podjetja -.098***
(.010)
-.181***
(.010)
Zahteve za minimalni kapital .772***
(.141)
-.573***
(.123)
# Postopkov pri pridobivanju
dovoljenj
.002
(.002)
.047***
(.003)
# Dni pri pridobivanju dovoljenj -.047***
(.002)
-.067***
(.002)
Strošek pridobivanja dovoljenj -.032***
(.005)
.131***
(.013)
# Postopkov pri pridobivanju
priključka
.029***
(.002)
.038***
(.003)
# Dni pri pridobivanju priključka -.094***
(.003)
-.081***
(.004)
Strošek pridobivanja priključka .041***
(.011)
.034***
(.011)
# Postopkov za registracijo
lastnine
-.016***
(.001)
-.014***
(.001)
# Dni za registracijo lastnine .105***
(.009)
.122***
(.009)
Strošek registracije lastnine -.029***
(.004)
-.020***
(.004)
Varovanje pravnih pravic .025***
(.001)
.035***
(.001)
Globina kreditnih informacij -.018***
(.004)
-.034***
(.003)
Dostop do informacij v javnem
kreditnem registru
-.003**
(.001)
.0001
(.001)
Dostop do informacij v zasebnem
kreditnem registru
.004***
(.001)
.002*
(.001)
Obseg razkritja informacij .108*
(.063)
.168**
(.081)
Kazenska odgovornost direktorjev .149**
(.062)
.209***
(.079)
Težavnost tožbe s strani
delničarjev
.099*
(.059)
.164**
(.077)
Regulacija konfliktov interesov -.686*** -1.04***
75
(.182) (.216)
Obseg pravic delničarjev .525***
(.063)
.573***
(.069)
Moč korporativnega upravljanja .401***
(.046)
.444***
(.050)
Transparentnost poslovnih
transakcij
.466***
(.052)
.513***
(.058)
Obseg delničarskega korporativnega
upravljanja
-1.57***
(.128)
-1.89***
(.136)
Zaščita manjšinskih investitorjev .797***
(.106)
1.185***
(.095)
# Davčnih plačil na leto -.001**
(.0008)
.000
(.000)
# Ur za plačilo davkov .116***
(.024)
.040***
(.015)
Davčna obremenitev dobička (%) -.026***
(.006)
-.012*
(.007)
# Dokumentov za izvoz -.066***
(.004)
-.047***
(.005)
# Dni za izvoz .030
(.030)
.125***
(.045)
Strošek izvoza -.193***
(.021)
-.266***
(.022)
# Dokumentov za uvoz .084***
(.006)
.093***
(.006)
# Dni za uvoz -.075*
(.046)
-.202***
(.067)
Strošek uvoza .154***
(.033)
.516***
(.060)
# Za uveljavitev pogodbe skozi
tožbeni zahtevek
.0006
(.002)
-.031***
(.001)
Strošek uveljavitve pogodbe -.070***
(.008)
.009
(.009)
# Postopkov za uveljavitev pogodbe .0002
(.003)
.062***
(.003)
Trajanje insolvenčnih postopkov .025***
(.008)
.122***
(.008)
Strošek insolvenčnih postopkov -.043***
(.005)
-.051***
(.006)
Delež izplačila terjatev upnikov -.007
(.006)
.062***
(.007)
Upravljanje dolžnikovega
premoženja
-.017*
(.010)
-.032***
(.011)
Indeks reorganizacije terjatev .024***
(.007)
.081***
(.008)
Indeks upnikove participacije -.024***
(.006)
-.016**
(.007)
Moč insolvenčne zakonodaje .008
(.027)
-.136***
(.031)
Panel B:Hofstedejefe dimenzije
76
kulture
Indeks distance moči -.023***
(.001)
-.018***
(.003)
-.015***
(.002)
-.012***
(.003)
-.009***
(.001)
-.004*
(.002)
-.020***
(.001)
-.026***
(.002)
-.023***
(.001)
-.030***
(.002)
-.029***
(.002)
-.036***
(.002)
-.018***
(.001)
-.018***
(.003)
-.015***
(.002)
-.027***
(.002)
-.011***
(.002)
-.024***
(.003)
-.028***
(.001)
-.049***
(.031)
Individualizem vs. kolektivizem .040***
(.002)
.010**
(.004)
.037***
(.002)
.021***
(.004)
.059***
(.002)
.051***
(.003)
.071***
(.001)
.079***
(.002)
.050***
(.001)
.054***
(.003)
.048***
(.001)
.048***
(.002)
.055***
(.002)
.046***
(.004)
.048***
(.002)
.053***
(.003)
.046***
(.002)
.017***
(.003)
.061***
(.001)
.064***
(.002)
Moškost vs. ženskost .0006
(.001)
-.005***
(.001)
.004***
(.001)
.004*
(.002)
.013***
(.001)
.011***
(.001)
.013***
(.0009)
.005***
(.001)
.002***
(.001)
-.001
(.001)
-.009***
(.001)
-.017***
(.001)
.006***
(.001)
-.003
(.002)
.008***
(.001)
-.007***
(.001)
.012***
(.001)
-.011***
(.002)
.004***
(.001)
-.010***
(.001)
Indeks izogibanja negotovosti .008***
(.001)
-.018***
(.003)
.016***
(.002)
.002
(.003)
.001
(.001)
-.021***
(.003)
.009***
(.001)
.006**
(.002)
.022***
(.001)
.017***
(.003)
.019***
(.001)
.021***
(.002)
.012***
(.001)
-.009**
(.005)
-.0008
(.002)
.001
(.002)
-.0007
(.002)
-.002
(.003)
.012***
(.001)
.022***
(.002)
Dolgoročna vs. kratkoročna
usmerjenost
.007***
(.001)
.006***
(.001)
.008***
(.001)
.029***
(.001)
.011***
(.001)
.017***
(.001)
.020***
(.001)
.021***
(.001)
.024***
(.001)
.027***
(.001)
.040***
(.001)
.041***
(.002)
.015***
(.001)
.015***
(.001)
.030***
(.001)
.032***
(.001)
.044***
(.001)
.005***
(.001)
.023***
(.001)
.020***
(.001)
Popustljivost vs. zadržanosti -.024***
(.001)
-.041***
(.001)
-.025***
(.001)
-.028***
(.001)
-.024***
(.001)
-.027***
(.002)
-.020***
(.010)
-.016***
(.002)
-.027***
(.002)
-.036***
(.002)
-.018***
(.002)
-.021***
(.002)
-.013***
(.003)
-.021***
(.003)
-.029***
(.001)
-.035***
(.002)
-.016***
(.002)
-.032***
(.002)
-.013***
(.002)
-.017***
(.002)
#Držav 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70
# Podjetij 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426 14,426
# Opazovanj 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233 25,233
Log Likelihood Test
(p-vrednost)
0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000
Opombe: Standardne napake so prilagojene za večdimenzionalno serijsko korelacijo stohastičnih napak in heteroskedastistično porazdelitev variance stohastične napake z uporabo Cameron-Gelbach-Miller multiway clustering sheme. Standardne napake pri posameznih regresijskih parametrih so navedene v oklepajih. Asteriski navajajo statistično značilne ocenjene regresijske koeficienti pri 10% (*), 5%
(**), in 1% (***).
77
V stolpcih (3) in (4), so prikazani ocenjeni vplivi poenostavitve pridobivanja gradbenih
dovoljenj na število veljavnih patentov. Slednji indikator transakcijskih stroškov je predvsem
relevanten za večja podjetja, ki se soočajo z visokimi investicijami v raziskave in razvoj
(R&D) in ki so vezana na proces patentiranja. V obeh primerih specifikacije negativnega
binomskega regresijskega modela je potrjen negativen vpliv časovnega trajanja pridobivanja
gradbenih dovoljenj na število veljavnih patentov medtem ko večje število postopkov pri
pridobivanju dovoljenj ne bi imelo vpliva na število patentov v tistih državah, kjer manj
podjetij participira v inovacijskih dejavnostih medtem ko bi bil isti vpliv celo pozitiven v
državah, kjer je veliko podjetij vključeno v inovacijske aktivnosti.
V stolpcih (5) in (6) so prikazani ocenjeni vpliv zmanjšanja transakcijskih stroškov
pridobivanja električne povezave na število veljavnih patentov. V primerjavi s stroški
ustanovitve podjetja in stroški pridobivanja gradbenih dovoljenj, se ocenjeni učinki ne
diferencirajo med tehtanim in netehtanim vzorcem. Rezultati predlagajo, da število
administrativnih postopkov in celotni stroški pri pridobivanju povezave z električnim
omrežjem nima nikakršnega negativnega vpliva na število veljavnih patentov medtem, ko je
indiciran statistično značilno (pri 1%) negativen vpliv časovne dolžine postopkov pri
pridobivanju povezave z električnim omrežjem. Vzorčne ocene iz negativnega binomskega
modela predlagajo, da bi dvig časovnega trajanja pridobivanja priključka na električno
omrežje za 10% zmanjšal število veljavnih patentov med 8.1% in 9.4% kot rezultat izgube
časa, ki je pri prijavi patentov ključnega pomena.
Vplivi zmanjševanja transakcijskih stroškov, povezanih z težavnostjo uveljavljanja
lastninskih pravic, so prikazani v stolpcih (7) in (8). Ocenjeni parametri se ne razlikujejo med
tehtanim in netehtanim vzorcem. Rezultati jasno predlagajo, da večje število postopkov pri
registraciji lastninskih imetij vodi v manjše število veljavnih patentov. Točkovne ocene nam
predlagajo, da bi 10% dvig števila postopkov pri registraciji lastninskih imetij zmanjšal
število veljavnih patentov med 1.4% in 1.6% pri 1% pragu statistične značilnosti. V isti
vnemi rezultati pokažejo izrazito negativen vpliv transakcijskih stroškov varovanja
lastninskih pravic in sicer bi 10% dvig stroškov po točkovni oceni zmanjšal število veljavnih
patentov med 2% in 2.9%. V nasprotju z trajanjem postopkov pridobivanja gradbenih
dovoljenj in registracije podjetja, časovna dolžina postopka nima nikakršnega negativnega
vpliva na validacijo patentov. Še več, daljši postopki varovanja lastninskih pravic so povezani
z večjim številom veljavnih patentov, kar predlaga, da so v očeh podjetij daljši postopki
zaznani kot bolj zanesljivi z vidika trdnosti varovanja lastninskih pravic.
Efekti transakcijskih stroškov, ki izhajajo iz težavnosti financiranja investicij v R&D in
inovacije, na število veljavnih patentov so ocenjeni v stolpcih (9) in (10). Ocenjen negativni
binomiski regresijski model predlaga, da strože in boljše varovanje pravnih razmerij ter
pravic v kreditnih pogodbah vodi v 2.5%-3.5% povečanje števila veljavnih patentov za vsako
78
10% povečanje moči pravnih in lastninskih pravic v kreditno-pogodbenih razmerjih pri čemer
se točkovna ocena ne razlikuje glede na tehniko tehtanja vzorca. Na drugi strani pa globina
informacij pri pridobivanju kredita negativno vpliva na število veljavnih patentnih prijav kar
je predvsem povezano z stroški pridobivanja informacij med finančnimi institucijami in
posojilojemalci. Blagodejen učinek na število veljavnih patentov na drugi strani izhaja iz
večje dosegljivosti zgodovinskih podatkov o kreditni aktivnosti za zadnjih pet let, saj lahko
posojilodajalci na takšen način z večjo gotovostjo ocenijo kakovost posameznih investicijskih
projektov ex-post medtem ko je sama globina informacij pri pridobivanju kredita predvsem
vir informacijske asimetrije in ex-ante vir transakcijskih stroškov, ki poslabšujejo oz.
negativno vplivajo na učinkovitost financiranja investicij.
V stolpcih (11) in (12) je izmerjen učinek pravne zaščite investitorjev na število veljavnih
patentov pri EPU. Regresijske ocene predlagajo, da bi se število veljavnih patentov izboljšalo
ob: (i) večjem razkritju informacij pri investicijskih načrtih, (ii) večji odgovornosti
direktorjev in članov uprav do manjših investitorjev, (iii) ob lažji možnosti tožbe članov
uprave oz. direktorjev v primeru protipravnega ravnanja, in ob (iv) večji regulaciji konflikta
interesov. Nadalje, regresijske ocene v obeh kolonah kažejo, da bi se število veljavnih
patentov bistveno zmanjšalo ob slabšem korporativnem upravljanju, manj transparentnih
korporativnih transakcijah, a hkrati ob večjem vpletanju delničarjev v vladajoče korporativne
strukture družbe. Po pričakovanjih je vpliv agregatnega indeksa zaščite manjšinskih
investitorjev na število veljavnih patentov negativen in statistično značilen pri 1%. Rezultati
v stolpcih (13) in (14) razkrijejo negativen vpliv fiskalne obremenitve podjetij na patentno
aktivnosti.
Medtem, ko časovno trajanje plačevanja davkov in število davčnih plačil fiskalnim oblastem
nima nikakršnega negativnega vpliva na patentiranje, bi se pričakovano število veljavnih
patentov zmanjšalo med. 1.2% in 2.6% ob povečanju davčne obremenitve poslovnih
dobičkov za 10%. V stolpcih (15) in (16) so predstavljeni ocenjeni parameteri, ki razkrijejo
vpliv višjih transakcijskih stroškov čezmejnega trgovanja. Točkovne ocene jasno predlagajo,
da so administrativni stroški urejanja izvozne in uvozne dokumentacije statistično značilno
negativno povezani z število veljavnih patentov kar potrjuje, da bi regulacijska in stroškov
razbremenitev urejanja izvozne dokumentacije spodbudila validirane patente. Temu pritrjuje
tudi dejstvo, da so vzorčne ocene razmeroma homogene, saj se ne razlikujejo med tehtanim in
netehtanim vzorcem.
Ali je učinkovitost sodnega sistema pri uveljavljanju pogodbenih dogovorov pomemben
dejavnik uspešne patentne aktivnosti na ravni podjetij? V stolpcih (17) in (18) so prikazani
tovrstni učinki. Vzorčne ocene na netehtanem vzorcu predlagajo, da bi dvig sodnih stroškov,
odvetniških stroškov in svetovalnih stroškov, ki nastanejo pri uveljavljanju tožbenega
zahtevka, za 10 odstotnih točk zmanjšal število veljavnih patentov za 7% pri 1% pragu
79
statistične značilnosti. Ocene v tehtanem vzorcu hkrati potrjujejo, da bi daljša časovno
trajanje tožbenih postopkov za 10% zmanjšalo število veljavnih patentov za 3.1% ob enakem
1% pragu statistične značilnosti, medtem ko število postopkov pri uveljavljanju tožbenih
zahtevkov nima negativnega vpliva na število validiranih patentov.
Navsezadnje je v stolpcih (19) in (20) ocenjen vpliv insolvenčne zakonodaje na patentno
aktivnost. Parametrične ocene predlagajo, da ima insolvenčna zakonodaja pomemben in
statistično značilen vpliv na patentno aktivnosti. Ocenjeni koeficienti sugerirajo, da večji
stroški reševanja insolventnih podjetij v bistveni meri zmanjšujejo število veljavnih patentov
in sicer točkovne ocene kažejo, da bi 10% zmanjšanje stroškov reševanja insolventnih
podjetij povečalo pričakovano število veljavnih patentov med 4.3% in 5.1%. Hkrati bi se
pričakovano število veljavnih patentov povečalo, ob višjem končnem poplačilu upnik na 1
USD terjatve, bolj učinkovitem upravljanju dolžnikovega premoženja, bolj dinamičnem in
manj togem načrtu in izvedbi reorganizacije in prestrukturiranja insolventnega podjetja, in
hkrati ob manjši participaciji in vmešavanju upnikov v insolvenčni postopek.
80
Tabela 5: Učinki transakcijskih stroškov na neuspešen izid patentne prijave, I. del (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12) (13) (14) (15)
Kategorizirani transakcijski
stroški
Odprtje podjetja Pridobivanje gradbenih dovoljenj Pridobivanje električnega
priključka
Registracija lastnine Pridobivanje kredita
Vzorec Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL
# Postopkov za odprtje podjetja -.024***
(.006)
.021*
(.011)
.007
(.006)
# Dni za odprtje podjetja -.011
(.022)
-.021
(.022)
-.008
(.020)
Strošek odprtja podjetja .034
(.032)
-.093***
(.031)
-.010
(.014)
Zahteve za minimalni kapital 1.319***
(.203)
-.506
(.430)
.044
(.208)
# Postopkov pri pridobivanju
dovoljenj
-.005
(.006)
-.0009
(.005)
-.004
(.004)
# Dni pri pridobivanju
dovoljenj
.052**
(.025)
-.018**
(.008)
-.012***
(.002)
Strošek pridobivanja dovoljenj -.053
(.042)
-.005
(.025)
-.013*
(.008)
# Postopkov pri pridobivanju
priključka
.041***
(.008)
.011
(.008)
-.008*
(.004)
# Dni pri pridobivanju
priključka
-.082***
(.020)
-.020
(.018)
.011***
(.003)
Strošek pridobivanja priključka -.025
(.037)
-.014
(.041)
-.024
(.023)
# Postopkov za registracijo
lastnine
-.013***
(.002)
-.005
(.003)
-.003
(.002)
# Dni za registracijo lastnine .086***
(.006)
.039**
(.019)
-.001
(.003)
Strošek registracije lastnine -.007
(.006)
-.008
(.011)
.020***
(.005)
Varovanje pravnih pravic .001
(.004)
.006**
(.003)
.0002
(.003)
Globina kreditnih informacij -.028***
(.005)
.003
(.008)
.005*
(.002)
Dostop do informacij v javnem
kreditnem registru
.004
(.006)
.003
(.003)
.004
(.004)
Dostop do informacij v zasebnem
kreditnem registru
.014***
(.002)
-.002
(.003)
.001
(.001)
Regresijska konstanta -
2.540***
(.168)
-
4.496***
(.328)
-
1.731***
(.132)
-
3.484***
(.320)
-
3.931***
(.300)
-1.162***
(.129)
-2.70***
(.142)
-4.23***
(.106)
-1.49***
(.121)
-3.08***
(.159)
-4.20***
(.293)
-1.69***
(.116)
-1.84***
(.380)
-4.76***
(.469)
-2.09***
(.198)
# Držav 97 91 60 97 91 60 97 91 60 97 91 60 97 91 60
# Podjetij 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227
# Opazovanj 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861
Log Likelihood Test
(p-vrednost)
0.000 0.041 0.205 0.000 0.210 0.009 0.000 0.330 0.01 0.06 0.466 0.001 0.000 0.181 0.037
Pseudo R2
81
% Pravilno napovedanih izidov 0.93 0.98 0.83 0.92 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83
Opombe: Standardne napake so prilagojene za večdimenzionalno serijsko korelacijo stohastičnih napak in heteroskedastistično porazdelitev variance stohastične napake z uporabo Cameron-Gelbach-Miller multiway clustering sheme. Standardne napake pri posameznih regresijskih parametrih so navedene v oklepajih.
Asteriski navajajo statistično značilne ocenjene regresijske koeficienti pri 10% (*), 5% (**), in 1% (***).
82
Tabela 6: Učinki transakcijskih stroškov na neuspešen izid patentne prijave, I. del (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12) (13) (14) (15)
Kategorizirani transakcijski
stroški
Zaščita investitorjev Plačevanje davkov Čezmejno trgovanje Uveljavljanje pogodbenih
dogovorov
Reševanje insolventnih podjetij
Vzorec Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL Celoten EPU URSIL
Obseg razkritja informacij .222**
(.108)
.113
(.129)
-.035
(.130)
Kazenska odgovornost direktorjev .241**
(.104)
.119
(.127)
-.039
(.126)
Težavnost tožbe s strani
delničarjev
.209**
(.107)
.076
(.124)
-.040
(.125)
Regulacija konfliktov interesov -.506*
(.289)
-.044
(.340)
-.075
(.344)
Obseg pravic delničarjev .206**
(.102)
.031
(.142)
.331***
(.132)
Moč korporativnega upravljanja .162**
(.076)
.033
(.107)
.241***
(.099)
Transparentnost poslovnih
transakcij
.134*
(.082)
.041
(.116)
.255**
(.109)
Obseg delničarskega korporativnega
upravljanja
-.452*
(.261)
.092
(.330)
-.854***
(.299)
Zašlita manjšinjskih investitorjev .004
(.274)
-.346*
(.191)
.300
(.237)
# Davčnih plačil na leto -.0002
(.004)
-.003
(.002)
-.004**
(.001)
# Ur za plačilo davkov .079
(.089)
-.036
(.040)
-.007
(.012)
Davčna obremenitev dobička (%) -.096***
(.023)
.002
(.016)
.026***
(.009)
# Dokumentov za izvoz -.065***
(.007)
.0007
(.015)
.0009
(.004)
# Dni za izvoz .033
(.098)
-.099
(.101)
-.097
(.061)
Strošek izvoza -.043
(.104)
-.120*
(.073)
-.134**
(.065)
# Dokumentov za uvoz .081***
(.014)
-.003
(.017)
-.018***
(.006)
# Dni za uvoz .025
(.147)
.092
(.149)
.124
(.093)
Strošek uvoza -.122
(.123)
.080
(.090)
.063
(.091)
# Za uveljavitev pogodbe skozi
tožbeni zahtevek
.021***
(.003)
-.004
(.005)
-.003
(.002)
Strošek uveljavitve pogodbe -.053*
(.028)
.010
(.018)
.001
(.011)
# Postopkov za uveljavitev pogodbe -.039***
(.008)
.002
(.011)
.001
(.005)
Trajanje insolvenčnih postopkov -.034***
(.009)
-.026
(.018)
-.032**
(.014)
83
Strošek insolvenčnih postopkov -.050***
(.006)
-.014
(.020)
.004
(.007)
Delež izplačila terjatev upnikov -.036***
(.007)
-.015
(.014)
-.006
(.010)
Upravljanje dolžnikovega
premoženja
.019
(.022)
-.050
(.032)
-.014
(.015)
Indeks reorganizacije terjatev -.0003
(.012)
-.029
(.023)
-.014
(.013)
Indeks upnikove participacije -.012
(.016)
-.043
(.027)
-.014
(.012)
Moč insolvenčne zakonodaje .014
(.057)
.144
(.104)
.054
(.050)
Regresijska konstanta -16.38**
(5.34)
-10.27*
(6.10)
-1.663
(5.587)
-1.575*
(.871)
-4.01***
(.427)
-1.87***
(.176)
-2.28***
(.375)
-3.74***
(.389)
-.613***
(.229)
-1.91***
(.180)
-4.31***
(.281)
-1.49***
(.100)
-1.39**
(.681)
-5.43***
(1.495)
-1.89***
(.728)
# Držav 97 91 60 97 91 60 97 91 62 97 91 60 96 90 60
# Podjetij 14,607 8,828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,607 8.828 6,227 14,607 8,828 6,227 14,606 8,827 6,227
# Opazovanj 25,535 15,674 9.861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,535 15,674 9,861 25,531 15,670 9,861
Log Likelihood Test
(p-vrednost)
0.000 0.002 0.015 0.000 0.455 0.002 0.000 0.229 0.000 0.000 0.428 0.043 0.000 0.282 0.002
Pseudo R2 0.06 0.01 0.002 0.04 0.001 0.002 0.059 0.001 0.003 0.05 0.001 0.001 0.07 0.003 0.002
% Pravilno napovedanih izidov 0.93 0.98 0.83 0.92 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83 0.93 0.98 0.83
Opombe: Standardne napake so prilagojene za večdimenzionalno serijsko korelacijo stohastičnih napak in heteroskedastistično porazdelitev variance stohastične napake z uporabo Cameron-Gelbach-Miller multiway clustering sheme. Standardne napake pri posameznih regresijskih parametrih so navedene v oklepajih.
Asteriski navajajo statistično značilne ocenjene regresijske koeficienti pri 10% (*), 5% (**), in 1% (***).
84
V vsaki specifikaciji negativnega binomskega modela za število veljavnih patentov hkrati
kontrolirava za vpliv nacionalne kulture na uspešno patentno dejavnost preko Hofstedejevih
kulturnih dimenzij. Vzorčne ocene, ki se ne razlikujejo glede na tehtanje vzorca, kažejo na
izredno pomemben vpliv nacionalne kulture, norm in vrednost na patentno dejavnost.
Tovrstne ocene predlagajo, da je uspešna validacija in posledično veljaven patent pri EPU
posledica: (i) nizke tolerance za neenako razdelitev moči znotraj organizacij in v družbi, (ii)
individualističnega pogleda na svet, (iii) dolgoročne usmerjenosti v prihodnost, ter (iv) trdne
kontrole človeških želja in impulzov, medtem ko je vpliv moškosti in izogibanja negotovosti
nedoločen.
Vzorčne ocene za prispevek kulturnih dejavnikov k veljavnosti patentov kažejo, da družbe, ki
se izogibajo hierarhični neenakosti razdelitvi moči, so bolj individualno usmerjene,
pragmatično gledajo v prihodnost z dolgoročne perspektivne in znajo kontrolirati impulze in
človeške želje ter potrebe, v bistveno večji meri spodbujajo uspešno patentno aktivnost kot
podjetja iz tistih držav za katere je značilna koncentracija moči v hierarhičnih strukturah,
kolektivistično pojmovanje sveta, kratkoročen pogled v prihodnost, in ki ne znajo omejiti
svojih čustvenih impulzov ter zadovoljevanja svojih želja in potreb. Z drugimi besedami,
kulturne dimenzije igrajo enako pomembno vlogo pri patentni uspešnosti podjetij kot
transakcijski stroški. V vsaki empirični specifikaciji negativnega binomskega modela je
pripadajoča p-vrednost logaritmirane funkcije verjetja manjša od 1% praga kar zgolj potrjuje
kakovost empirične modela pojasnjevanja števila veljavnih patentov z naborom indikatorjev
transakcijskih stroškov in Hofstedejevih kulturnih dimenzij.
V Tabeli 5 so prikazani empirični rezultati za učinek transakcijskih stroškov na validacijski
izid patentnih prijav, ki sledi enačbi (2). V prvem koraku se kot odvisna spremenljivka nahaja
slab izid za posamezno patentno prijavo v validacijskem postopku za kar se šteje: (i) ničnost
vloge, (ii) preklic vloge, (iii) razveljavitev vloge, (iv) zavrnitev vloge, (v) ovržba vloge, in
(vi) uničenje vloge. Binarni indeks za vsak takšen neuspešen izid je agregiran v kombiniran
celovit indeks, ki pokaže ali je bila patentna prijava v celoti neuspešna. Prispevek vsake
kategorije transakcijskih stroškov je ocenjen na celotnem vzorcu, EPU podvzorcu in na
slovenskem URSIL podvzorcu. Tako empirične ocene v stolpcih (1) skozi (3) predlagajo, da
višji stroški ustanovitve podjetja celo zmanjšajo verjetnost neuspešne prijave, kar potrjuje
blagodejen učinek odprave negativne selekcije z tovrstno vstopno oviro. Na URSIL
podvzorcu, stroški in težavnost ustanovitve podjetij nimajo nikakršnega učinka na verjetnost
neuspešne prijave. Skozi stolpce (4)-(6), so prikazani učinki težavnosti pridobivanja
gradbenih dovoljenj na verjetnost neuspešne prijave.
Rezultati za EPU in URSIL podvzorca pokažejo, da daljše časovno trajanje pridobivanja
gradbenih dovoljenj zmanjšujejo verjetnost neuspešne prijave kar potrjuje tezo o negativnih
učinkih neustrezne selekcije na patentne izide, kar obenem pomeni da bi zmanjševanje
85
tovrstnih transakcijskih stroškov zaradi hitrejšega pridobivanja dovoljenj za gradnjo celo
povečalo verjetnost neuspešne prijave kot posledica odprave vstopnih ovir in sicer točkovne
ocene sugerirajo, da bi 10% zmanjšanje dolžine pridobivanja dovoljenj povečalo pogojno
verjetnost neuspešne patentne prijave med 1.2% in 1.8%.
V stolpcih (7) skozi (9) so ocenjeni mejni učinki modifikacije transakcijskih stroškov na
verjetnost neuspešne patentne prijave. Rezultati za URSIL podvzorec potrjujejo, da je eden
izmed ključnih institucionalnih dejavnikov neuspešne patentne prijave dolgo časovno
obdobje pridobivanja in napeljave električnega priključka, kar se potrdi tudi na
kombiniranem celotnem vzorcu medtem ko stroškovni del pridobivanja električnega
priključka ni zaznan kot pomemben dejavnik neuspešnega validacijskega izida. Enako
pomemben institucionalni dejavnik neuspešnega validacijskega izida so stroški registracije in
prenosa lastninskih imetij. V stolpcih (10) skozi (12) so stroški težavnosti registracije lastnine
in varovanja lastninskih pravic ocenjeni za oba podvzorca ter za celotni vzorec.
Rezultati za URSIL podvzorec jasno predlagajo, da dvig stroškov registracije lastnine in
lastninskih pravic za 10% vodi v dvig verjetnosti neuspešne prijave na Uradu RS za
intelektualno lastnino za 2 odstotni točki pri 1% pragu statistične značilnosti, medtem, ko
rezultati za EPU vzorec pokažejo tesno povezanost med številom dni potrebnih za registracijo
lastninskih imetij in verjetnostjo neuspešne patentne prijave. V stolpcih (13) skozi (15) so
ocenjeni učinki težavnosti pridobivanja kredita in financiranja investicij na verjetnost
neuspešne patentne prijave. Rezultati za EPU pod-vzorec kažejo, da bolj poglobljene
informacije za pridobivanje kredita s strani finančnih institucij ter podjetja kot
posojilojemalca celo zmanjša verjetnost neuspešne prijave medtem ko rezultati za slovenski
podvzorec kažejo, da ima globina kreditnih informacij pozitiven vpliv na verjetnost
neuspešne patentne prijave kar nakazuje na pomembnost kakovostnega upravljanja
kreditnega tveganja s strani bank in finančnih institucij pri določanju verjetnosti neuspešne
prijave na patentnem uradu.
V Tabeli 6 so ocenjeni prispevki preostalih kategorij transakcijskih stroškov k verjetnosti
neuspešne prijave pri patentnem uradu. V stolpcih (1) skozi (3) so ocenjeni vplivi pravnega
varovanja investitorjev na verjetnost neuspešne patentne prijave. Medtem ko pravna zaščita
investitorjev igra manjšo vlogo pri validaciji prijav na EPU, so rezultati za slovenski URSIL
podvzorec in kombinirani celoten vzorec bolj značilni. Medtem ko večja regulacija
konfliktov interesa zmanjšuje verjetnost neuspešne patentne prijave, so pravice delničarjev
pozitivno korelirane z verjetnostjo neuspešne patente prijave medtem ko verjetnost neuspešno
statistično značilno zmanjšuje kakovostno vladanje delničarjev in njihov nadzor
korporativnih organov v družbah. V stolpcih (5) skozi (7) so ocenjeni prispevki težavnosti
plačevanja davkov k verjetnosti neuspešne prijave. Vzorčne ocene za logisitični regresijski
model za URSIL pod-vzorec predlagajo, da imajo podjetja, ki prihajajo iz držav z višjim
86
število davčnih izplačil za 0.4 odstotne točke nižjo verjetnost neuspešne prijave medtem ko bi
predviden dvig davčne obremenitve poslovnih dobičkov za 10% povečal verjetnost
neuspešne patentne prijave naključno izbranega podjetja za 2.6 odstotni točki, ceteris paribus.
Ocenjeni parameteri za vpliv transakcijskih stroškov čezmejnega poslovanja pokažejo, da na
ravni EPU večje administrativne obremenitve uvozne dokumentacije bistveno povečujejo
verjetnost neuspešne prijave medtem ko administrativna obremenitev izvozne dokumentacije
celo zmanjšuje verjetnost neuspešne prijave. Ocenjeni parametri na URSIL podvzorcu
kažejo, da transakcijski stroški izvozne dejavnosti ter administrativna obremenitev uvozne
dokumentacije povečujeta verjetnosti neuspešne patentne prijave.
V stolpcih (10) skozi (12) so prikazane ocenjene verjetnost neuspešne patentne prijave kot
posledice višjih stroškov uveljavljanja pogodbenih dogovorov oz. tožbenih zahtevkov.
Medtem, ko ocenjeni mejni učinki za oba podvzorca limitirajo na nič, so rezultati za
kombiniran celotni vzorec bolj značilni in kažejo, da sama stroškovna obremenitev
pogodbenih dogovorov ter večje število postopkov zmanjšata verjetnost neuspešne prijave na
patentni urad kar pojasnjujeva z selekcijskimi učinki, saj se med patentne vloge iz držav z
visokimi transakcijskimi stroške selekcionirajo bolj produktivna podjetja, pri katerih je vloga
tovrstnih stroškov na odločitev glede patentne vloge zanemarljiva. V kolonah (13) skozi (15)
so prikazani učinki insolvenčne zakonodaje na verjetnost neuspešne patentne prijave.
Omejeni učinki tovrstne zakonodaje so evidentni ob pregledu ocenjenih vzorčnih
parameterov, kar je povsem v skladu s pričakovanji, saj večino patentnih vlog predstavljajo
podjetja, ki niso insolventna. Čeprav je vloga idiosinkratskih dejavnikov zajetna, rezultati za
kombinirani vzorec pokažejo, da je večja stopnja poplačila terjatev upnikov zmanjša pogojno
verjetnost neuspešne patentne prijave za 3.6 odstotne točke. V vsaki specifikaciji je poleg
števila opazovanja reportirana tudi vrednost logaritmirane funkcije verjetja, ki v trinajstih od
petnajstih primerov kaže na vztrajen vpliv transakcijskih stroškov na neuspešnost patentne
prijave. Hkrati z danimi kovariati transakcijskih stroškov uspeva pravilno napovedati izid
patentne prijave za 83% do 98% vseh podjetij v celotnem vzorcu in v obeh podvzorcih.
12. Ali transakcijski stroški vplivajo na uspešnost validacije
patentnih prijav?
Ali so transakcijski stroški pomemben dejavnik uspešnosti validacije patentnih prijav? V
Tabeli 7 so prikazane vzorčne ocene logističnega regresijskega modela na podlagi enačbe (2).
Odvisna spremenljivka v modelu je binarna spremenljivka, ki meri ali je bila patentna prijava
pri EPU uspešno validirana. Ocenjen logistični regresijski model v Tabeli 8 je zrcalna slika
vzorčnih ocen v Tabeli 7 in Tabeli 7 z zamenjavo odvisne spremenljivke. Ocenjeni regresijski
koeficienti prikazujejo mejne vplive sprememb posameznih kategorij transakcijskih stroškov
na verjetnost uspešne patentne prijave na ravni posameznih podjetij. Ločena ocena
87
logističnega regresijskega modela za URSIL podvzorec zaradi idiosinkratske kompozicije ni
mogoče, saj se v vzorcu pretežno nahajajo samostojni podjetniki in posamezniki z izrazito
nadpovprečnim deležem neuspešnih patentnih prijav, ki v večini primerov izhajajo iz
večplastnih motivov iskanja monopolnih rent namesto iz inovacijske in razvojno-
raziskovalne dejavnosti. Takšna kompozicija vzorca ob ocenjeni logistični regresijski funkciji
iz enačbe (2) daje pristranske in nekonsistentne ocene, ki so pogojene z osamelci in so hkrati
asimptosko neučinkovite. Kot alternativo ločeni analizi URSIL podvzorca, so v kombiniran
celotni vzorec vključena tudi slovenska podjetja in posamezniki, ki so vložili patentne prijave
pri EPU.
Vzorčne ocene logističnih regresijskih parametrov iz Tabele 8 predlagajo, da so transakcijski
stroški sistematičen dejavnik validacije patentnih prijav. Ocenjeni parametri iz logistične
regresijske funkcije so prilagojeni z korekcijo standardnih napak za večdimenzionalno
serijsko korelirane stohastične napake na ravni podjetij, države in časovnih obdobij z uporabo
multiway clustering sheme. V stolpcu (1) so prikazane ocene stroškov ustanovitve podjetja na
verjetnost uspešne validacije. Ocenjeni koeficienti za celoten EPU vzorec kažejo, da podjetja
iz držav, ki imajo (a) daljše postopke ustanovitve podjetja, (b) nižje stroške ustanovitve
podjetja, in (c) nižje zahteve glede višine minimalnega kapitala, imajo bistveno večjo
verjetnost uspešne validacije patenta. Točkovne ocene učinkov zmanjšanja te kategorije
transakcijskih stroškov so statistično značilni pri 1% pragu. Indikatorji transakcijskih
stroškov ustanovitve podjetja pravilno napovedo kar 54% vseh validacijskih izidov na vzorcu
8,829 podjetij med leti 1991 in 2015. V stolpcu (2) so razčlenjeni vplivi zmanjšanja stroškov
in težavnosti pridobivanja gradbenih dovoljenj na validacijo patentov.
Vzorčne ocene predlagajo, da administrativna razbremenitev pridobitve gradbenih dovoljenj
nima nikakršnega pozitivnega vpliva na uspešno validacijo patentov. Empirične ocene celo
predlagajo, da povečanje števila postopkov pri pridobivanju dovoljenj za 10% vodijo v dvig
verjetnosti uspešne patentne validacije za 3 odstotne točke pri čemer je ocenjen učinek
statistično značilen pri 1%. Do podobnega prihaja pri stroških pridobivanja gradbenih
dovoljenj, saj je višina stroškov pridobitve dovoljenj izrazito pozitivno korelirana z
verjetnostjo uspešne patentne validacije z enakim 1% pragom statistične značilnosti.
V stolpcu (3) so prikazni ocenjeni učinki zniževanja stroškov pridobivanja električnih
priključkov, pri čemer so zaznani blagodejni učinki zmanjševanja tovrstnih transakcijskih
stroškov na verjetnost uspešne validacije patentne prijave. Empirične ocene jasno pokažejo,
da medtem ko število postopkov in njihova časovna dolžina nimata nikakršnega vpliva na
uspešno validirano patentno prijavo, bi zmanjšanje stroškovnega bremena vzpostavitve
priključka na električno omrežje za novonastale inovativna podjetja za 10 odstotkov,
povečalo pričakovano pogojno verjetnost patentne prijave za 2.4 odstotne točke pri 5% pragu
statistične značilnosti. V stolpcu (4) so prikazani učinki zmanjšanja transakcijskih stroškov
88
varovanja lastninskih pravic, pri čemer vzorčne ocene iz logistične regresije jasno predlagajo,
da medtem ko trajanje postopkov registracije lastnine ter število postopkov nimata trdnega
vpliva na uspešno validirano patentno prijavo, večja stroškovna obremenitev prenosa in
varovanja lastninskih pravic izraža statistično značilen negativen vpliv na verjetnost uspešne
patentne prijave pri EPU.
Konkretneje, vzorčne ocene kažejo, da bi 10 odstotno povečanje stroškovne obremenitve
prenosa lastninskih pravic konsistentno zmanjšalo verjetnost uspešne validacije patenta za 8
odstotnih točk pri 5% nivoju statistične značilnosti. V stolpcu (5) so razčlenjeni vplivi
zmanjšanja transakcijskih stroškov pridobivanja kredita in financiranja investicij na
validiranje patentne prijave pri čemer vzorčne ocene pritrjujejo prejšnji empiričnim dokazom.
Medtem ko ima varovanje pravnih pravic kreditodajalcev in kreditojemalcev pozitiven vpliv
na uspešno validirano patentno prijavo, ima čezmerno razkritje kreditnih informacij, ki jih
mora predložiti podjetje, ki zaprosi za kredit, negativen vpliv na verjetnost uspešno validirane
patentne prijave. Točkovne ocene namreč kažejo, da bi hipotetično povečanje indeksa
varovanja pravnih pravic v kreditnih pogodbah za 10 odstotnih točk povečalo verjetnost
uspešno validirane patentne prijave za 4 odstotne točke medtem ko bi enakovredno povečanje
globine informacij vodilo do 6 odstotnega upada verjetnosti uspešno validirane patentne
prijave.
V stolpcu (6) so prikazani vplivi varovanja in pravne zaščite investitorjev na validiranje
patentne prijave. Vzorčne ocene kažejo, da razkrijte informacije obeh pogodbenih strank,
kazenska odgovornost direktorjev in uprav, težavnost vložitve tožbe s strani delničarjev ter
regulacija konfliktov interesa ne moderirajo verjetnosti uspešno validirane patentne prijave
medtem ko na drugi strani zgolj večje korporativno upravljanje s strani delničarjev
blagodejno vpliva na verjetnost uspešne validacije patenta. Točkovne ocene namreč kažejo,
da dvig kakovosti korporativnega upravljanja za 1 odstotno točko vodi v dvig verjetnosti
uspešne validacije patenta za 26.5 odstotnih točk, kar predstavlja izrazit in ekonomsko
pomenljiv učinek. Na drugi strani vzorčne ocene v stolpcu (7) ovržejo hipotezo, da so
fiskalne obremenitve podjetij zavirajoč dejavnik uspešne validacije patentnih prijav, saj niti
eden hipotetičen učinek zmanjševanja transakcijskih stroškov ni statistično značilno različen
od nič pri čemer se 5% pragu statistične značilnosti najbolj približa učinek zmanjšanja
davčne obremenitve poslovnih dobičkov. V stolpcu (8) so prikazane empirične ocene
zmanjšanja transakcijskih stroškov čezmejnega trgovanja na uspešno patentno validacijo, ki
pokažejo, da je med vsemi šestimi indikatorji težavnosti čezmejnega trgovanja najbolj
pomembno časovno trajanje izvoza medtem ko so ostali dejavniki zanemarljivi ali pa bodisi
nimajo nikakršnega blagodejnega učinka na verjetnost uspešno validirane patentne prijave.
V stolpcu (9) so razčlenjeni vplivi transakcijskih stroškov iz naslova uveljavljanja
pogodbenih dogovorov na verjetnost uspešno validirane patentne prijave. Ocenjeni
89
parameteri iz logističnega regresijskega modela jasno predlagajo pomembno časa uveljavitve
pogodbenih dogovorov, saj bi hipotetičen 10 odstotni dvig števila dni, ki so potrebni za
uveljavitev pravic iz pogodbenih dogovorov skozi tožbeni zahtevek, zmanjšalo verjetnost
uspešno validirane prijave za 3 odstotne točke, ceteris paribus, medtem ko podoben učinek ni
zaznan pri višini stroškov uveljavljanja dogovorov in pri številu postopkov, ki nastanejo v
tožbenem zahtevku.
Nazadnje v stolpcu (10) prikazujeva ocene spremembe transakcijskih stroškov insolvenčne
zakonodaje na uspešno validirano patentno prijavo pri čemer je zaznan pozitiven efekt
dolžine insolvenčnih postopkov na verjetnost uspešne validacije, medtem ko točkovne ocene
za preostale indekse ter indikatorje insolvenčne zakonodaje ne predlagajo pozitivnega učinka
nižjih transakcijskih stroškov na verjetnost uspešno validirane patentne prijave. V vsaki
posamezni empirični specifikaciji je pripadajoča p-vrednost za logaritmirano funkcijo verjetja
znotraj 1% nivoja statistične značilnosti medtem ko istočasno indikatorji transakcijskih
stroškov pravilno napovedo 54% uspešno validiranih patentnih prijav pri čemer tovrstna
stopnja ne variira med modelskimi specifikacijami.
Tabela 7: Mejni učinki zmanjšanja transakcijskih stroškov na uspešno validirano
patentno prijavo
(1) (2) (3) (4) (5) (6)
Odprtj
e
podjet
ja
Pridobiv
anje
gradbeni
h
dovoljen
j
Pridobiv
anje
električ
nega
priključ
ka
Registra
cija
lastnine
Pridobiv
anje
kredita
Zaščita
investit
orjev
Plačevan
je
davkov
Čezmejno
trgovanj
e
Uveljavl
janje
pogodben
ih
dogovoro
v
Reševanj
e
insolven
tnih
podjetij
# Postopkov za odprtje podjetja .021**
*
(.006)
# Dni za odprtje podjetja .012
(.021)
Strošek odprtja podjetja -
.068**
*
(.020)
Zahteve za minimalni kapital -
1.261*
**
(.260)
# Postopkov pri pridobivanju
dovoljenj
.003***
(.001)
# Dni pri pridobivanju dovoljenj -.003
(.002)
Strošek pridobivanja dovoljenj .011**
(.005)
# Postopkov pri pridobivanju
priključka
.002
(.003)
# Dni pri pridobivanju priključka -.002
(.004)
Strošek pridobivanja priključka -.024**
(.010)
# Postopkov za registracijo
lastnine
-.002
(.001)
# Dni za registracijo lastnine .009
(.008)
Strošek registracije lastnine -.008**
(.003)
Varovanje pravnih pravic .004***
(.0008)
Globina kreditnih informacij -.006***
90
(.002)
Dostop do informacij v javnem
kreditnem registru
.0006
(.001)
Dostop do informacij v zasebnem
kreditnem registru
.0007
(.007)
Obseg razkritja informacij .055
(.050)
Kazenska odgovornost direktorjev .052
(.048)
Težavnost tožbe s strani
delničarjev
.054
(.049)
Regulacija konfliktov interesov -.154
(.113)
Obseg pravic delničarjev -.142***
(.050)
Moč korporativnega upravljanja -.106***
(.037)
Transparentnost poslovnih
transakcij
-.108***
(.042)
Obseg delničarskega korporativnega
upravljanja
.265**
(.124)
Zašlita manjšinskih investitorjev .063
(.069)
# Davčnih plačil na leto -.0009
(.001)
# Ur za plačilo davkov .001
(.007)
Davčna obremenitev dobička (%) -.007
(.004)
# Dokumentov za izvoz -.007
(.003)
# Dni za izvoz -.050*
(.030)
Strošek izvoza -.002
(.025)
# Dokumentov za uvoz .012***
(.003)
# Dni za uvoz .077*
(.045)
Strošek uvoza -.016
(.036)
# Za uveljavitev pogodbe skozi
tožbeni zahtevek
-.003***
(.001)
Strošek uveljavitve pogodbe .011
(.007)
# Postopkov za uveljavitev pogodbe .005
(.003)
Trajanje insolvenčnih postopkov .012***
(.005)
Strošek insolvenčnih postopkov -.003
(.005)
Delež izplačila terjatev upnikov .006
(.004)
Upravljanje dolžnikovega
premoženja
-.007
(.010)
Indeks reorganizacije terjatev .00005
(.005)
Indeks upnikove participacije -.004
(.007)
Moč insolvenčne zakonodaje .008
(.025)
Regresijska konstanta .275**
*
(.075)
.110
(.098)
.214**
(.099)
.386***
(.060)
.461***
(.148)
-1.584
(2.529)
.358***
(.098)
.241**
(.106)
.035
(.102)
-.227
(.397)
# Držav 92 92 92 92 92 92 92 92 92 92
# Podjetij 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829 8,829
# Let 25 25 25 25 25 25 25 25 25 25
# Opazovanj 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675 15,675
Log Likelihood Test
(p-vrednost)
0.000 0.000 0.006 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.000 0.003
% Pravilno napovedanih izidov 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54 0.54
Opombe: Standardne napake so prilagojene za večdimenzionalno serijsko korelacijo stohastičnih napak in heteroskedastistično porazdelitev variance stohastične napake z uporabo Cameron-Gelbach-Miller multiway clustering
sheme. Standardne napake pri posameznih regresijskih parametrih so navedene v oklepajih. Asteriski navajajo
statistično značilne ocenjene regresijske koeficienti pri 10% (*), 5% (**), in 1% (***).
91
13.Vpliv enotnega sodišča za patente: pravno-ekonomska
analiza
Enotno sodišče za patente bo specializirano sodišče za patentne spore, s čimer se naj bi
izognili večkratnim pravnim postopkom pred 28 različnimi nacionalnimi sodišči. To naj bi
zmanjšalo stroške in omogočilo hitre odločitve glede veljavnosti ali kršitve patentov, kar naj
bi posledično spodbudilo inovativnost v Evropi.
V skladu z veljavno zakonodajo EU morajo namreč postopki v sporih glede veljavnosti ali
domnevne kršitve patenta potekati pred sodiščem države članice, v kateri je bil patent
registriran. Postopki lahko prav tako potekajo pred sodišči države članice, v kateri ima
toženec stalno prebivališče, oziroma pred sodišči države članice, v kateri je bila kršitev
storjena ali bi lahko bila storjena. V številnih postopkih zaradi kršitve patentov toženci
izpodbijajo veljavnost patenta, za odločitev o čemer je izključno pristojna država, ki se ji
patent pripisuje. V praksi to pomeni, da se mora imetnik patenta morda pravdati v več
vzporednih sodnih postopkih, kar pomeni precejšnje stroške, zapletene postopke in morebitne
različne sodniške odločitve.
Enotno patentno sodišče – ustanovljeno s sporazumom, podpisanim 19. februarja 2013
(PRES/13/61) – bo izvajalo enostavnejše postopke in omogočilo hitrejše odločanje, saj bo v
posamezni zadevi tekel le en sodni postopek pred specializiranim sodiščem, namesto
vzporednih postopkov pred nacionalnimi sodišči. Sodišče bo lahko izdajalo sodbe o
veljavnosti in kršitvi evropskih in enotnih patentov, ki bodo veljale v vseh državah
pogodbenicah, s čimer so bomo izognili vzporednim postopkom in različnim sodniškim
odločitvam. V tem enotnem patentnem okviru, ki je odprt vsem državam članicam, sodeluje
25 držav članic.
Zaradi notranje delitve pristojnosti v okviru Enotnega sodišča za patente lahko toženca
obravnava oddelek, ki se ne nahaja v državi članici sodišča, kar določajo pravila uredbe
Bruselj I. Na primer slovenski toženec pričakuje, da mu bo toženo v kraju njegovega stalnega
prebivališča na podlagi člena 4(1) uredbe Bruselj I (prenovitev), vendar se lahko obravnava
na pristojnem osrednjem, regionalnem ali lokalnem oddelku, ki je lahko v Franciji, Nemčiji
ali v Združenem kraljestvu (ali v kateri koli drugi državi članici, odvisno od tega, kje bodo
ustanovljeni regionalni ali lokalni oddelki). To je pomembno tudi, ko ima toženec stalno
prebivališče ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni pogodbenica Sporazuma o
Enotnem sodišču za patente (npr. imetnik licence s stalnim prebivališčem v Španiji mora na
podlagi licenčne pogodbe izpolniti obveznost na Nizozemskem; postopek se sproži pred
92
nemškim osrednjim oddelkom in ne na Nizozemskem kot kraju izpolnitve obveznosti). Enako
lahko toženca iz države članice, ki ni pogodbenica, zaradi prenosa pristojnosti na Sodišče
Beneluksa obravnava sodišče, ki ni v državi članici sodišča, kar določajo pravila uredbe
Bruselj I. Člen 71 uredbe Bruselj I dovoljuje konvencije na posebnih pravnih področjih, ki že
obstajajo, ne dovoljuje pa nobenih novih takšnih konvencij. Zato je treba razjasniti, da je treba
Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa šteti za sodišči države članice v smislu
uredbe Bruselj I in tako zagotoviti, da se uredba za ti sodišči uporablja v celoti.
Uredba Bruselj I (prenovitev) ne opredeljuje izraza „sodišče“. V členu 3 se omejuje in za
namene izvajanja uredbe Bruselj I v pojem „sodišča“ vključuje nekatere posebne organe.
Vendar pa uvodna izjava 11 pojasnjuje, da je izraz „sodišče“ treba razumeti, kot da vključuje
sodišča, ki so skupna več državam članicam. Uvodna izjava 11 se izrecno sklicuje na Sodišče
Beneluksa, kadar izvaja svojo pristojnost v zadevah, ki spadajo v področje uporabe uredbe
Bruselj I. Uvodna izjava 11 pojasnjuje, da bi se morale sodne odločbe takšnih sodišč
priznavati in izvrševati v skladu z uredbo Bruselj I. Vendar uvodna izjava ni zavezujoča in ne
more z zadostno stopnjo pravne varnosti zagotoviti skladnosti ustreznih mednarodnih
sporazumov z uredbo Bruselj I (prenovitev), zlasti s členom 71 uredbe. Zato je potrebna
posebna zakonodajna sprememba. Ta sprememba upošteva pristop, uporabljen za madžarske
notarje in švedsko službo za izterjavo iz člena 3 uredbe. V pojem „sodišča“ uredbe izrecno
vključuje Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa. Zaradi lažje berljivosti so vse
potrebne spremembe v zvezi z Enotnim sodiščem za patente in Sodiščem Beneluksa združene
v štiri nove določbe (novi členi 71a do 71d).
S pojasnitvijo, da je treba Enotno sodišče za patente in Sodišče Beneluksa šteti za „sodišča“ v
smislu uredbe Bruselj I (prenovitev), je zagotovljeno, da bo mednarodno pristojnost teh sodišč
določala uredba Bruselj I. Zagotovljeno bo zlasti, da se toženci, ki bi pričakovali, da bodo
toženi v določeni državi članici na podlagi pravil uredbe Bruselj I, lahko obravnavajo na
oddelku Enotnega sodišča za patente ali Sodišča Beneluksa, ki je v državi članici, ki ni država
članica, v kateri so nacionalna sodišča, določena na podlagi uredbe Bruselj I. Pravna varnost
in predvidljivost za tožence zahtevata, da je ta sprememba krajevne pristojnosti v besedilu
uredbe Bruselj I jasno določena.
Skupno sodišče je tako pristojno, kadar so na podlagi navedenih uredb sodišča države članice,
ki je pogodbenica sporazuma o ustanovitvi skupnega sodišča, pristojna za zadeve, ki jih
navedeni sporazum ureja.
Če toženec nima stalnega prebivališča v državi članici in ta uredba drugače ne določa
pristojnosti zanj, se uporabljajo določbe poglavja II, kot da bi toženec imel stalno prebivališče
v državi članici.
Kadar toženec nima stalnega prebivališča v državi članici in na podlagi te uredbe ni pristojno
nobeno sodišče države članice, je toženec lahko tožen pred skupnim sodiščem, če:
93
a) se premoženje v lasti toženca nahaja v državi članici, ki je pogodbenica sporazuma o
ustanovitvi skupnega sodišča;
b) vrednost premoženja ni neznatna v primerjavi z vrednostjo zahtevka;
c) je spor v zadostni meri povezan s katero koli državo članico, ki je pogodbenica
sporazuma o ustanovitvi skupnega sodišča.
Za ekonometrično analizo učinkov za sedaj še nimamo ustreznih podatkovnih zbirk saj
trenutno sodišče še ne deluje, tako, da ni jasna niti sestava, niti način, hitrost in kakovost
odločanja. Ko bo sodišče zaživelo in ko bodo na voljo prve meritorne odločbe in statistični in
empirični podatki bo lahko potem prišlo tudi do resne znanstvene analize učinkov uvedbe
novega enotnega sodnega sistema.
Vendar pa lahko že sedaj analogno uporabimo nekaj preliminarnih študij učinkov ameriške
uvedbe enotnega patentnega sodnega sistema in tudi ocene zmanjšanja stroškov uvedbe
novega evropskega sodišča. Harthoff je tako, kot smo že menili v pregledu literature, v svoji
ekonomski analizi razkril, da je kar 146 primerov kršitev podvojenih in da bo uvedba
evropskega patenta z enotnim učinkom prinesla do 289 milijonov € prihrankov.104 Njegova
študija tudi pokaže, da bodo skupni stroški delovanja novega enotnega sodišča za patente na
letni ravni znašali 27.5 milijona €.105 Analiza stroškov in koristi delovanja sodišča tako
nedvoumno kaže na pozitiven vpliv vpeljave in vzpostavitve novega enotnega sodišča za
patente. Še več, Harthoff tudi pokaže, da bo dosegljivost in razpoložljivost ter stroškovna
učinkovitost novega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom (vključno z sodiščem)
omogočala strankam iz držav, ki se sedaj v veliki meri vlagajo samo nacionalen patente,
vlaganje patentov z unitarnim učinkom (in posledično povečala njihovo inovacijsko
aktivnost).106 Po njegovem mnenju, bi se morali oblikovalci novega sistema evropskega
patenta z enotnim učinkom tudi fokusirati na vzpostavitev čimbolj učinkovitega, hitrega in
enostavnega sistema.107
Galasso in Schankerman pa raziščeta vzorce in učinke ameriške uvedbe enotnega patentnega
sodišča in ugotovita, da so se spori po uvedbi enotnega patentnega sodišča dosti hitreje
poravnali in da je prišlo do velikega zmanjšanja v časovnem trajanju postopkov pred
sodiščem, kar pomeni, da je med igralci na trgu prisotne manj negotovosti, vse to pa potem
vodi k povečevanju alokacijske učinkovitosti.108 Še posebej bo to veljalo v evropskem
primeru, ko naj bi bila sestava sodišča in ozka specializacija njegova izjemno pomembna
komparativna prednost pred podobnimi svetovnimi inštitucijami.
104 Harhoff, Dietmar, “Economic Cost-Benefit Analysis of a Unified and Integrated European Patent Litigation
System,” Ludwig-Maximilians-Universitat Muencheb, Martkt 06 D, 2008. 105 Ibid. 106 Ibid. 107 Ibid. 108 Galasso Alberto in Mark Schankerman, “Patent thickets, courts, and the market for innovation,” 41 RAND
Journal of Economics 3, 2010, pp. 472-503.
94
Landes in Posner sta v svoji študiji analizirala učinek uvedbe enotnega patentnega sodnega
varstva v ZDA in ugotovila, da je imela uvedba enotnega sistema pozitiven in izjemno
pomemben učinek na število patentih prijav, na število podeljenih patentov, na odstotek
uspešnih patentnih prijav, na količino patentnih pravdanj in sodnih postopkov in tudi na
velikost izdatkov za raziskave in razvoj.109 Landes in Ponser v svoji študiji tudi potrdita tezo,
da so specializirana patentna sodišča bolj naklonjena vlagateljem patentov kot prejšnja
navadna sodišča.110
Po drugi strani pa je delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova,
sestava in financiranje teh specializiranih sodišč omogoča oportunistični »forum-shopping« in
oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile
vlagatelje patentnih prijav lahko povzročita (v tekmi z ZDA in Kitajsko) številne nevarnosti,
nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti. Še več predlagani evropski patent z enotnim
učinkom in enotno sodno varstvo bosta spodbudila povečevanje števila patentnih sporov in
bosta lahko preveč zaščitniška in do podeljevanja patentov velikodušna ter tožnikom in
patentnim trolom (na prvi stopnji) preveč naklonjena, kar pa bo lahko vodilo do številnih
težav, negotovosti, neučinkovitosti in do povečevanja transakcijskih stroškov na celotnem
območju Evropske Unije.
15.Zaključne ugotovitve
Opravljena analiza je nastala na podlagi naročila Urada Republike Slovenije za intelektualno
lastnino, ki je z raziskovalno skupino Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani podpisal
pogodbo o izvedbi celovite, pravno-ekonomske analize učinkov uvedbe evropskega
evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo. Glavni izsledki in
zaključki opravljene celovite pravno-ekonomske, behavioristične in ekonometrične analize so
naslednji:
1) Osnovni empirični vzorec pokaže, da ima naključno izbrano podjetje, ki vloži patentno
prijavo na EPU v povprečju 1.54 patentnih vlog z standardno deviacijo 1.91 patenta, kar
izpostavlja zajetno heterogenost in predvsem razpršenost samih patentnih vlog. Pri Uradu
Republike Slovenije za intelektualno lastnino (URSIL), je povprečno število predlaganih
patentov 1.32 z nekaj manjšo standardno deviacijo v primerjavi z EPU.
2) Maksimalno število patentov na posamezno podjetje v analiziranem vzorcu pri EPU
znaša 40 patentov medtem, ko pri URSIL ta številka znaša 23 patentov. Pri EPU je za
109 Landes, M. William in Richard A. Posner, »An Empirical Analysis of the patent Court,« 71 University of
Chicago Law Review 111, 112, 2004. 110 Ibid.
95
54.8% patentnih vlog podeljen patent medtem, ko za 41.5% vlog patent ni podeljen.
Slednja dve obliki patentnega statusa hkrati veljata za najbolj pogosti medtem, ko je delež
ostalih statusov patenta zanemarljiv. Pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno
lastnino pa je po preteku devetih let po vložitvi patentne prijave veljavnih samo 12%
patentov kar je zastrašujoče malo ter bistveno manj v primerjavi z EPU in je lahko
neposredna posledica trenutno veljavne zakonodaje, predvsem 91. člena Zakona o
Industrijski Lastnini, ZIL-1-UPB3, ki z določilom, da mora imetnik patenta ali imetnik
izključne pravice iz patenta najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta Uradu
predložiti pisno dokazilo o tem, da patentirani izum ustreza vsem zahtevam po 10., 12.,
14. in 15. členu ZIL-1-UPB3, v bistvu de facto uzakonja preverjanje novosti šele po
devetih letih od vložitve patentne prijave je v nasprotju z vsemi dognanji dosedanje
svetovne ekonomske znanosti, predstavlja vir neučinkovitosti in vzpostavlja neustrezne
spodbude za oportunistično vlaganje patentnih prijav. Trenutna ureditev 91. Člena ZIL-1-
UPB3 se tako slabo sklada z kriterijem ekonomske učinkovitosti in neposredno zmanjšuje
narodovo blaginjo.111 Takšen, šokantno majhen odstotek veljavnih prijav pa bi lahko
nakazovalo tudi na potencialne selekcijske učinke, neznanje in nepoznavanje obstoječih
tehničnih rešitev, ali pa tudi na pridobivanje neupravičenih rent (rent-seeking behaviour),
moralni hazard in ustvarjanje neupravičenih in škodljivih monopolov.
3) V Sloveniji je večina patentnih vlog (kar 55.9%) neveljavnih. V 4% primerih je URSIL
patentni postopek ustavil medtem ko je vlogo zavrgel v 10% primerov. Maksimalno
število patentnih prijav na posamezno podjetje pri EPU znaša 40 prijav medtem ko je bilo
pri URSIL s strani posameznega podjetja maksimalno vloženih 23 patentnih prijav.
4) Osnovni statistični dokazi za EPU vzorec kažejo na zajetne razlike med posameznimi
pravno-organizacijskimi oblikami pri dinamiki in vzorcu patentiranja. Delniške družbe,
družbe z omejeno odgovornostjo ter samostojni podjetniki bistveno odstopajo od
vzorčnega povprečja pri patentnih prijavah ter pri verjetnosti veljavnosti in neveljavnosti
patentov. Pri neveljavnosti patentov v bistveni meri odstopajo družbe z omejeno
odgovornostjo, univerze ter samostojni podjetniki posamezniki. Delniški družbam veliko
bolj verjetno poteče patent kot preostalim pravno-organizacijskimi oblikam medtem, ko
pri ostalih indikatorjih patentnega statusa ni znakov statistično oprijemljivih razlik. Do
pomembne razlike prihaja pri zavrnitvi vloge, kjer EPU veliko bolj verjetneje zavrne
vlogo samostojnim podjetjem in posameznikov.
5) Na podlagi nacionalnega URSIL vzorca tako ugotavljamo, da pri veljavnosti patentov v
veliki meri izstopajo univerze in raziskovalni instituti, ki hkrati uživajo največji delež
veljavnih patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami. URSIL veliki bolj
verjetneje ne podeli patenta prijaviteljem z družbo z omejeno odgovornostjo medtem, ko
do ne-podelitve bistveno manj verjetneje prihaja pri delniških družbah. Zavrnitev vloge
pri URSIL je veliko bolj verjetna pri samostojnih podjetniki posameznikih, družbah z
omejeno odgovornostjo ter družbah z neomejeno odgovornostjo medtem, ko je pri EPU
111 V skladu s pravno-ekonomsko teorijo to ni presenetljivo, saj so zakonodajalci velikokrat odzivni za politično
močne posebne interese skupin, ki bolj skrbijo za lasten dobiček kot pa za narodno blaginjo.
96
takšna razlika oprijemljiva zgolj za samostojne podjetnike, posameznike, kar kaže na
pomembne razlike v vzorcu patentiranja med obema uradoma.
6) Nemška podjetja imajo v povprečju 1.6 patentnih prijav na posamezno podjetje, pri čemer
izstopajo družbe z neomejeno odgovornostjo ter posamezniki medtem, ko je aritmetična
sredina za univerze in javne raziskovalne zavode bistveno manjša. Med nemškimi
družbami prijaviteljicami patentov prihaja do zajetnih razlik v deležu veljavnih patentov,
kjer prednjačijo delniške družbe (53%) pred univerzami in javnimi zavodi (45%) in
družbami z omejeno odgovornostjo ter posamezniki (45%). Med ameriškimi podjetji pri
prijavi patentov krepko izstopajo korporacije, ki imajo v povprečju kar 58% veljavnih
patentov medtem, ko je zgolj manjši delež patentne aktivnosti vezan na družbe z omejeno
odgovornostjo, posameznike in univerze.
7) Podobni vzorec patentiranja je prisoten med francoskimi podjetji, kjer največji delež
prijaviteljev predstavljajo delniške družbe, ki imajo istočasno največji delež veljavnih
patentov med vsemi pravno-organizacijskimi oblikami družb. V nasprotju z nemškim
vzorec patentiranja, večino patentnih prijav iz Švice vložijo delniške družbe medtem, ko
imajo univerze in javni raziskovalni zavodi v Švici, med katerimi prednjači
Eidgenössiche Technische Hochschule v Zürichu (znameniti ETH Zurich), največji delež
veljavnih patentov (64%) med švicarskimi prijavitelji.
8) V agregatnem uporabljenem vzorcu, ki nam je bil posredovan v analizo, imata med vsemi
državami v tabeli največji delež veljavnih evropskih patentov pri Evropskem patentnem
uradu (EPU) Slovenija (61%) in Švedska (60%), sledita jima ZDA (58%) in Švica (56%)
medtem, ko imata Italija (51%) in Nizozemska (49%) najmanjši vzorčni delež veljavnih
patentov. Ti rezultati so seveda veljavni samo za analizirani vzorec, ki nam je bil
posredovan v analizo.
9) Med slovenskimi patentnimi vlogami na EPU po številu patentov na podjetje
prevladujejo univerze (2.41 patenta na družbo) pred delniškimi družbami (2.10 patenta na
družbo), družbami z omejeno odgovornostjo (1.48 patentov na družbo) in samostojnimi
podjetniki – posamezniki (1.16 patenta na samostojnega podjetnika).
10) Največji delež veljavnih patentov med slovenskimi prijavitelji imajo univerze in javni
raziskovalni zavodi (75%) ter družbe z omejeno odgovornostjo (74%). Isti dve obliki
družb oz. zavoda imata hkrati najnižji delež neveljavnih patentov, kjer pa s 40%
neveljavnih patentov daleč pred njima prednjačijo samostojni podjetniki – posamezniki in
delniške družbe.
11) Uvedba evropskega patenta z enotnim učinkom bo tako za slovensko gospodarstvo, ki že
zdaj tekmuje na svetovnih trgih in je tehnološko najnaprednejše, imela številne pozitivne
učinke (in seveda tudi nekaj negativnih učinkov: glej spodaj točke od 15 do 18), po drugi
strani pa bo zagotovila institucionalne vzpodbude za spremembo aktivnosti ostalega dela
slovenskega gospodarstva od popolnega imitiranja in neupravičenega pridobivanja rent k
resničnim inovacijam, tržnemu obnašanju in rasti. Odpravila bo tudi številne majhne
monopole, pri tem pa bo seveda imetnike teh nacionalnih (neupravičenih) monopolov
prizadela – prišlo bo do njihove odprave (izgube neupravičenih rent), odpravila se bo past
97
neučinkovitosti (efficiency trap) ter prišlo bo tudi do tržnega prečiščenja in odprave
številnih virov neučinkovitosti.
12) Klasična pravno-ekonomska analiza pod pogojem vzpostavitve učinkovitih, delujočih
državnih in sodnih institucij načelno podpira uvedbo evropskega patenta z enotnim
učinkom kakor tudi uvedbo, vzpostavitev enotnega sodišča.
13) Opravljena behavioristična analiza sugerira, da je vpeljava evropskega patenta z enotnim
učinkom prav zaradi efekta spremembe sidra (sidro se sedaj iz slovenskega zaliva
prestavi med tehnološko, industrijsko najuspešnejše in najbolj inovativne nacije - tudi iz
vidika blaginje - kot so Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Belgija itd.), spremembe
črednega obnašanja in hevrizmov izjemno pomembna in zaželena. Eksogena
institucionalna sprememba bo tako povzročila tudi spremembo v behaviorističnih vzorcih
naše industrije in gospodarstva (predvsem tistega dela, ki kakor bo pokazala empirična
analiza ima svoja sidra še vedno v preživetih vzorcih oziroma se počuti varneje – pri tem
gre seveda za ekonomsko zelo negativen učinek, saj takšna podjetja ali celotno
gospodarstvo vse bolj in bolj stagnirajo in zaostajajo za najnaprednejšimi – zasidran za
visokimi zidovi nacionalne, protekcionistične ureditve) in s tem na dolgi rok prispevala k
gospodarski rasti in posledičnem povečevanju družbene blaginji. Spoznanja
behavioristične ekonomije so tako zelo močan dodaten argument za regulatorni eksogen
poseg v trenutno nacionalno razdrobljeno/rentniško ureditev patentnega varstva v
Evropski Uniji.
14) Študija identificira tudi številna tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti
ter tudi številne potencialne vire neučinkovitosti. Dejstva, da je delovanje celotnega
sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika neznanka in popolnoma negotovo,
da je delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da predlagana
ureditev, sestava in financiranje teh specializiranih sodišč omogoča na prvi stopnji
oportunistični »forum-shopping« in oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko
bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile tako tožnike, patentne trole in vlagatelje
patentnih prijav in da obstaja velika nedorečenost opt-out možnosti predstavljajo
potencialne vire nefunkcionalnosti in neučinkovitosti.
15) Opravljena SWOT analiza pokaže številne pozitivne učinke na velika in srednja podjetja
in pa tudi nekaj negativnih učinkov, ki bi lahko prizadela določen del samostojnih
podjetnikov posameznikov ter mikro- in malih podjetij, ki v svoji dejavnosti uporabljajo
tehnične rešitve, ki bi lahko bile predmet patentne zaščite s strani imetnikov evropskih
patentov z enotnim učinkom. Še posebej pa velja izpostaviti dejstvo, da bo uvedba
sistema evropskega patenta z enotnim učinkom prizadela del slovenskih patentnih
zastopnikov, saj bodo le ti izgubili dobršen del sedanjih rent, ki izhajajo iz sedanje
sistema validacije evropskega patenta.
16) Najpogostejši mogoči negativni učinki so pri tem: večje število evropskih patentov z
enotnim učinkom, ki bodo veljavni na ozemlju RS kar bi lahko povzročilo, da se bo
določen del podjetnikov posameznikov ter malih ter mikro-podjetja moral odpovedati
določenemu delu svojega trga (izguba trga) ali pa pridobiti licence od imetnikov teh
98
evropskih patentov z enotnim učinkom, povečano število patentnih sporov, preveč
zaščitniški in do podeljevanja patentov velikodušen ter tožnikom in patentnim trolom (na
prvi stopnji) naklonjen sistem ter nedorečenost enostranske opt-out možnosti.
17) V ekstremnem najslabšem možnem hipotetičnem scenariju bi tako lahko imel prehod na
sistem evropskega patenta z enotnim učinkom negativen učinek na mikro- in mala
podjetja. V takšnem scenariju kjer bi vsi samostojni podjetniki in mikro-podjetja bila
predmet uveljavljanja patentnih zaščit (ekstremna negativna predpostavka pri kateri bi
prav vsa (100%) slovenska mikro-podjetja uporabljala tehnične rešitve, ki bi bile ob
uvedbi evropskega patenta z enotnim učinkom predmet varstva tujih lastnikov evropskih
patentov z enotnim učinkom) s strani imetnikov evropskih patentov z enotnim učinkom bi
to pomenilo negativen učinek na samo 6 odstotkov celotnega prihodka vseh gospodarskih
družb v Republiki Sloveniji.
18) Glavno dobrobit evropski patenta z enotnim učinkom bodo uživali SMP ter velika
podjetja, ki po opisnih statistikah iz Tabele 3 trenutno predstavljajo kar 77 odstotkov
celotnega slovenskega letnega bruto družbenega proizvoda (BDP). Ker izvozno
naravnane gospodarske družbe predstavljajo več kot 85 odstotkov celotnih prihodkov
slovenske ekonomije, bi lahko sistem evropskega patenta z enotnim učinkom z nižjimi
ex-post in ex-ante transakcijskimi stroški patentih prijav in zaščite za gospodarske družbe
pomenil zajeten vir komparativne prednosti za kar 85 odstotkov slovenske ekonomije.
19) Vzorčne ocene, ki se ne razlikujejo glede na tehtanje vzorca, pa kažejo na izredno
pomemben vpliv nacionalne kulture, norm in vrednost na patentno dejavnost. Tovrstne
ocene predlagajo, da je uspešna validacija in posledično veljaven patent pri EPU
posledica: (i) nizke tolerance za neenako razdelitev moči znotraj organizacij in v družbi,
(ii) individualističnega pogleda na svet, (iii) dolgoročne usmerjenosti v prihodnost, ter
(iv) trdne kontrole človeških želja in impulzov, medtem ko je vpliv moškosti in
izogibanja negotovosti nedoločen.
20) Vzorčne ocene za prispevek kulturnih dejavnikov k veljavnosti patentov kažejo, da
družbe, ki se izogibajo hierarhični neenakosti razdelitvi moči, so bolj individualno
usmerjene, pragmatično gledajo v prihodnost z dolgoročne perspektivne in znajo
kontrolirati impulze in človeške želje ter potrebe, v bistveno večji meri spodbujajo
uspešno patentno aktivnost kot podjetja iz tistih držav za katere je značilna koncentracija
moči v hierarhičnih strukturah, kolektivistično pojmovanje sveta, kratkoročen pogled v
prihodnost, in ki ne znajo omejiti svojih čustvenih impulzov ter zadovoljevanja svojih
želja in potreb. Z drugimi besedami, kulturne dimenzije igrajo enako pomembno vlogo
pri patentni uspešnosti podjetij kot transakcijski stroški.
21) Ekonometrična analiza vpliva transakcijskih stroškov na patentno aktivnost in iz uvedbe
evropskega patenta z enotnim učinkom posledično zmanjšanje transakcijskih stroškov z
poenotenjem patentnega sistema pokaže, da bi lahko uvedba evropskega patenta z
enotnim učinkom spodbudila inovacijsko aktivnosti, ki velja za enega izmed osrednjih
dejavnikov, generatorjev gospodarske rasti in družbene blaginje.
99
Analiza tudi pokaže, da so poleg uvedbe delujočega in učinkovitega unitarnega sistema
(seveda bi morali pri tem odpraviti številne, v sistem vgrajene napake in nedoslednosti),
najpomembnejše normativne tarče za zakonodajalca in oblikovalca (in izvrševalca)
ekonomskih politik, ki bi želel vzpodbujati rast vlaganja veljavnih patentov in znižati
verjetnost neveljavnih prijav, celovito zniževanje stroškov uveljavljanja, izvrševanja in
registriranja stvarnih in lastninskih pravic, celovito znižanje uveljavljanja in izvrševanja
pogodbenih zavez, reševanje informacijske asimetrije in negativne selekcije ter učinkovita
insolvenčna zakonodaja.
Šokantno, enostavno ustanavljana gospodarskih družb in pravnih oseb (v tem segmentu je
Slovenija ena izmed vodilnih držav na svetu po enostavnosti ustanavljanja pravnih oseb) je za
uspešnost gospodarstva popolnoma nepomembna in celo kontraproduktivna, saj je lahko vir
moralnega hazarda in oportunizma. Pri tem velja poudariti, da smo si v Sloveniji še enkrat več
popolnoma narobe interpretirali podatke Svetovne banke iz »Doing Business« podatkovne
baze in smo se osredotočili na popolnoma napačne, celo škodljive prioritete in področja.
Nadaljnja težava leži tudi v bančnem sektorju - nezmožnost identifikacije dobrih inovacijskih
projektov, kjer rešitev leži v boljšem finančnem in kreditnem managementu kot načinu
preprečevanja pridobiteljem in uzurpatorjem neupravičenih rent (rent-seekers), da bi preko
negativne selekcije (adverse selection) pridobili monopolne rente ter boljše, učinkovitejše
(tako časovno, stroškovno kot in predvsem vsebinsko-meritorno) uveljavljanje pogodbenih
zavez.
Iz povedanega lahko zaključimo, da bi lahko bila uvedba evropskega patenta z enotnim
učinkom ob identificiranih številnih pomanjkljivostih in nedorečenostih dobrodošla novost, v
kolikor bi zakonodajalec uspel odpraviti številne pomanjkljivosti in nedorečenosti.
Pravna ter tudi ekonomska analiza pa nazorno pokažeta, da vsebuje trenutno predlagani
sistem tudi številna tveganja, strukturne nedovršenosti in nefunkcionalnosti ter tudi številne
potencialne vire neučinkovitosti, ki pa se jih ex ante preprosto ne da kvantificirati. Že sama
dejstva, da je delovanje celotnega sistema evropskega patenta z enotnim učinkom velika
neznanka in popolnoma negotovo (ob tem lahko samo upamo, da je izgovorjeno prehodno
obdobje dovolj dolgo, da se bodo lahko v tem času številne pomanjkljivosti odpravile), da je
delovanje novih sodišč in bodoča sodna praksa popolnoma negotova, da sta se Španija ter
Poljska oportunistično odločile se izvzeti iz predlaganega sistema, da ureditev, sestava in
financiranje teh specializiranih sodišč omogoča oportunistični »forum-shopping« in
oportunistično strateško obnašanje, da bodo lahko bodoče sodne odločitev prekomerno ščitile
vlagatelje patentnih prijav, tožnike in patentne trole lahko povzročita (v tekmi z ZDA in
Kitajsko) številne nefunkcionalnosti, neučinkovitosti in slabosti. Zato lahko zaključimo, da
100
smo v Evropi spet zamudili enkratno priložnost in nismo uvedli zares enotnega, enovitega in
dobro delujočega sistema patentnega varstva.
16.Seznam znanstvene literature
Acemoglu, D. and S. Johnson (2005), ‘Unbundling Institutions’, Journal of Political
Economy, 113: 949-95.
Acemoglu, D., Johnson, S., and J.A. Robinson (2001), ‘The Colonial Origins of Comparative
Development: An Empirical Investigation’, American Economic Review, 91: 1369-1401.
Acemoglu, D., Johnson, S., and J.A. Robinson (2002), ‘Reversal of Fortune: Geography and
Institutions in the Making of the Modern World Income Distribution’, Quarterly Journal of
Economics, 117: 1231-1294.
Acemoglu, D., Johnson, S., and J.A. Robinson (2005), ‘Institutions as a Fundamental Cause
of Long-Run Growth’, in P. Aghion and S. Durlauf (eds.), Handbook of Economic Growth,
Amsterdam, North Holland: Elsevier.
Acemoglu, D., Cantoni, D., Johnson, S. and J.A. Robinson (2011), ‘The Consequences of
Radical Reform: The French Revolution’, American Economic Review, 101: 3286-3307.
Acemoglu, D., Johnson, S., Robinson, J.A., and P. Yared, (2009), ‘Reevaluating the
Modernization Hypothesis’, Journal of Monetary Economics, 56: 1043-1058.
Aghion, P., Blundell, R., Griffith, R., Howitt, P. and S. Prantl (2009), ‘The Effects of Entry
on Incumbent Innovation and Productivity’, Review of Economics and Statistics, 91: 20-32.
Allen, D.W. (2011), ‘Transaction Costs’, in: B. Bouckaert and G. De Geest (eds.),
Encyclopedia of Law and Economics, London: Edward Elgar Publishing.
Allen, D. W. (2014), ‘Coasean Method: Lessons from the Farm’, Journal of Institutional
Economics, First view articles, 1-18.
Alterini, A., (1996), ‘Derecho de las obligaciones civiles y comerciales’, Buenos Aires:
Abeleto Perrot.
Angrist, J.D, Pischke, J.S. (2009) Mostly Harmless Econometrics. Princeton University Press.
101
Angrist, J.D. and J.S. Pischke (2010), ‘Credibility Revolution in Empirical Economics: How
Better Research Design is Taking the Con out of Econometrics’, Journal of Economic
Perspectives, 24: 3-30.
Arrow, K. J. (1969), ‘The Organization of Economic Activity: Issues Pertinent to the Choice
of Market Versus Nonmarket Allocation’, in The Analysis and Evaluation of Public
Expenditures: The PBB System, Joint Economic Committee Compendium, 91st Congress, 1st
Section, Vol. 1. Government Printing Office: Washington, D.C.
Arruñada, B. (2007), ‘Pitfalls to Avoid when Measuring Institutions: Is Doing Business
Damaging Business?’, Journal of Comparative Economics, 35: 729-747.
Arrunada, B. (2013), ‘Institutional Foundations of Impersonal Exchange: Theory and Policy
of Contractual Registries’, Chicago, University of Chicago Press.
Arruñada, B. and N. Garoupa (2005), ‘The Choice of Titling System in Land’, Journal of Law
and Economics, 48: 709-727.
Arellano, M. (1987). Computing Robust Standard Errors for Within-Group Estimators.
Oxford Bulletin of Economics and Statistics 49(4): 413,434.
Arrow, K.J. (1969). The Organization of Economic Activity: Issues Pertient to the Choice of
Market versus Nonmarket Allocation. In: The Analysis and Evaluation of Public
Expenditures: the PBB System. Joint Economic Committee Compendium. 91st Congress,
Section 1, Vol. 1.. Government Printing Office, Washington D.C.
Bertrand, M., Duflo, E., Mullainathan, S. (2004). How Much Should We Trust Differences-
in-Differences Estimates? Quarterly Journal of Economics 119(1): 249-275.
Barro, R.J. (1999), ‘Determinants of Democracy’, Journal of Political Economy, 107: 158-
183.
Barro, R.J. and X.I. Sala-i-Martin (1995), ‘Economic Growth’, 2nd Edition, Cambridge, MA:
MIT Press.
Barseghyan, L. (2008), ‘Entry Costs and Cross-country Differences in Productivity and
Output’, Journal of Economic Growth, 13: 145-167.
Benhabib, J., and M.M. Spiegel (1994), ‘The role of Human Capital in Economic
Development: Evidence from Aggregate Cross-country Data’, Journal of Monetary
Economics, 34: 143-173.
102
Bernard, A.B., and C.I. Jones (1996), ‘Productivity Across Industries and Countries: Time
Series Theory and Evidence’, Review of Economics and Statistics, 78: 135-146.
Bertrand, M., Duflo, E., and S. Mullainathan (2004), ‘How Much should we Trust
Differences-in-differences Estimates?’, Quarterly Journal of Economics, 119: 249-275.
Bose, N., Murshid, A.P., and M.A. Wurm (2012), ‘The Growth Effects of Property Rights:
The Role of Finance,’ World Development, 40: 1784-1797.
Buchanan, J., Heesang Chai, D. and S. Deakin (2014), ‘Empirical Analysis of Legal
Institutions and Institutional Change: Multiple-methods Approaches and their Application to
Corporate Governance Research,’ Journal of Institutional Economics, 10: 1-20.
Cameron, A.C., Gelbach, J.B. and D.L. Miller (2011), ‘Robust Inference with Multiway
Clustering,’ Journal of Business & Economic Statistics, 29: 238-249.
Cardenas, L., (1997), ‘Retos de la administracion de justicia en material de seguridad publica
y procuracion de justicia’, in UNAM (ed.), La justicia Mexicana hacia el siglo, XXI, Mexico:
UNAM & Senado de la Republica.
Caselli, F., Esquivel, G., and F. Lefort, F. (1996), ‘Reopening the Convergence Debate: A
new Look at Cross-country Growth Empirics’, Journal of Economic Growth, 1: 363-389.
Cheung, S.N.S. (1969), ‘Transaction Costs, Risk Aversion and the Choice of Contractual
Arrangements’, Journal of Law and Economics, 12(1): 23-42.
Coase, R. (1937), ‘The Nature of the Firm’, Economica, 4: 386-405.
Coase, R. (1961), ‘The Problem of Social Cost’, Journal of Law and Economics, 3: 1-44.
Coase, R. (1988), ‘The Firm, the Market and the Law’, Chicago: University of Chicago Press.
Coase, R. (1994), ‘Essays on Economics and Economists’, Chicago: University of Chicago
Press.
Coase, R. (1998), ‘The New Institutional Economics,’ American Economic Review, Papers
and Proceedings, 88: 72-74.
Cooter, R. and T. Ulen (2008), ‘Law and Economics’, Boston: Addison Wesley Longman.
103
Cooter, R. and H.B. Schaefer (2012), ‘Solomon’s Knot: How Law can End the Poverty of
Nations’, New Jersey: Princeton University Press.
Crafts, N. (2008), ‘Regulation and Productivity Performance’, Oxford Review of Economic
Policy, 22: 186-202.
Davis, L. (1986), ‘Comment’, in S.L. Engerman and R.E. Gallman (eds.), Long-Term Factors
in American Economic Growth, Chicago: University of Chicago Press.
Dawson, J.W. and J.J. Seater (2013), ‘Federal Regulation and Aggregate Economic Growth’,
Journal of Economic Growth’, 18: 137-177.
De Ibarrola, A. (2001), ‘Cosas y sucesiones’, 5th ed., 627-630, Mexico: Porrura.
De Geest, G. (1994), Economische Analyse van het Contracten- en Quasi-contractenrecht’,
Antwerpen, Belgium: Maklu.
De La Fuente, A. (2002), ‘On the Sources of Convergence: A Close Look at the Spanish
Regions’, European Economic Review, 46: 569-599.
Demsetz, H. (1968), ‘The Cost of Transacting’, Quarterly Journal of Economics, 82: 33-53.
Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F. and A. Shleifer (2002), ‘Regulation of Entry,’
Quarterly Journal of Economics, 117: 1-37.
Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F. and A. Shleifer (2003), ‘Courts’, Quarterly
Journal of Economics, 118: 453-517.
Djankov, S., McLiesh, C. and R.M. Ramalho (2006), ‘Regulation and Growth’, Economics
Letters, 92: 395-401.
Djankov, S., Hart, O., McLiesh, C. and A. Shleifer (2008), ‘Debt Enforcement around the
World’, Journal of Political Economy, 116: 1105-1049.
Djankov, S., Ganser, T., McLiesh, C., Ramalho, R. and A. Shleifer (2010), ‘The Effect of
Corporate Taxes on Investment and Entrepreneurship’, American Economic Journal:
Macroeconomics, 2: 31-64.
Cameron, A.C., Gelbach, J.B., Miller, D.L. (2011). Robust Inference with Multiway
Clustering. Journal of Business and Economic Statistics 29(2): 238-249.
104
Cameron, A.C., Trivedi, P.K. (1998). Regression Analysis of Count Data. New York,
Cambridhge University Press.
Coase, R. (1960). The Problem of Social Cost. Journal of Law and Economics 3, 144.
Davis, P. (2002). Estimating Multi-Way Error Components Models with Unbalanced Data
Structures. Journal of Econometrics 106(1): 162-169.
De Geest, G. (1994). Economische Analyse van Het Contracten- En Quasi-Contractenrecht.
Antwerpen, Maklu.
Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F., Shleifer, A. (2002). The Regulation of Entry.
The Quarterly Journal of Economics 117(1): 1-37.
Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F., Shleifer, A. (2003). Courts. The Quarterly
Journal of Economics 118(2): 453-517.
Djankov, S., McLiesh, C., Shleifer, A. (2007). Private Credit in 129 Countries. Journal of
Financial Economics 84(2): 299-329.
Djankov, S., Hart, O,, McLiesh, C., Shleifer, A. (2008). Debt Enforcement Around the World.
Journal of Political Economiy 116(6). 1105-1149.
Djankov, S., La Porta, R., Lopez-de-Silanes, F., Shleifer, A. (2008). The Law and Economics
of Self-Dealing. Journal of Financial Economics 88(3): 430-465.
Djankov, S., Freund, C., Pham, C.S. (2010). Trading on Time. The Review of Economics and
Statistics 92(1): 166-173.
Djankov, S., Ganser, T., McLiesch, C., Ramalho, R., Shleifer, A. (2010). The Effect of
Corporate Taxes on Investment and Entrepreneurship. American Economic Jounral:
Macroeconomics 2(3): 31-64.
Hansen, C. (2007). Asymptotic Properties of a Robust Variance Matrix Estimator for Panel
Data when T is Large. Journal of Econometrics 141(2): 597-620.
Hofstede, G., Hofstede, G.J., Minkov, M. (2010). Cultures and Organizations: Software of
the Mind. New York, McGraw-Hill.
Kedzi, G. (2004). Robust Standard Error Estimation in Fixed-Effects Panel Models.
Hungarian Statistical Review 9: 95-116.
105
Kovač, M., Spruk, R: (2015). Institutional Development, Transaction Costs, and Economic
Growth: Evidence from Cross-Country Investigation. Journal of Institutional Economics.
Prihajajoča izdaja.
Hall, R.E. and C.I. Jones (1999), ‘Why do some Countries Produce so much more Output per
Worker than others?’, Quarterly Journal of Economics, 114: 83-116.
Hansen, L.P. (1982) Large Sample Properties of Generalized Method of Moments Estimators.
Econometrica, 50(4): 1029-1054.
Helland, E. and J. Klick (2013), ‘Legal Origins and Empirical Credibility’, in M. Faure and J.
Smits (eds.), Does law matter? On Law and Economic Growth, Cambridge: Intersentia.
Henderson, D.J., and R.R. Russell (2005), ‘Human Capital and Convergence: A Production-
frontier Approach’, International Economic Review, 46: 1167-1205.
Herrendorf, B. and A. Teixeira (2011), ‘Barriers to Entry and Development’, International
Economic Review, 52: 573-602.
Hodgson, G. (2006), “What are institutions,” Journal of Economic Issues, 40: 2-25.
Howitt, P. (2000), ‘Endogenous Growth and Cross-country Income Differences’, American
Economic Review, 90: 829-846.
Johnson, S., McMillan, J. and C. Woodruff (2002), ‘Property Rights and Finance’, American
Economic Review, 92: 1335-1356.
Kezdi, G. (2004), ‘Robust Standard Error Estimation in Fixed-effects Panel Models’,
Hungarian Statistical Review, 9: 96-116.
Klaes, M. (2000), ‘The History of the Concept of Transaction Costs: Neglected Aspects’,
Journal of the History of Economic Thought, 22: 191-216.
Knack, S. and P. Keefer (1997), ‘Why don’t Poor Countries Catch-up? A Cross-national Test
of an Institutional Explanation’, Economic Inquiry, 35: 590-602.
Kleibergen, F., Paap, R. (2006) Generalized Reduced Rank Tests Using Singular Value
Decomposition. Journal of Econometrics, 133(1): 97-126.
106
Klick, J. (2010), ‘The Perils of Empirical Work on Institutions’, Journal of Institutional and
Theoretical Economics, 166: 166-170.
Levine, R. (1999), ‘Law, Finance, and Economic Growth’, Journal of Financial
Intermediation, 8: 8-35.
Mackaay E. (2013), ‘Law and Economics for Civil Law Systems’, London: Edward Elgar.
Masten, S.E., Meehan, J.W. and E.A. Snyder (1991), ‘The Cost of Organization’, Journal of
Law, Economics and Organization, 7: 1-25.
Matthews, R.C.O. (1986), ‘The Economics of Institutions and the Sources of Economic
Growth’, Economic Journal, 96: 903-18.
McCloskey, D. and A. Klamer (1995), ‘One Quarter of GDP is Persuasion’, American
Economic Review, 85: 91-195.
Merryman, J. H. (1985), ‘The civil law tradition: an introduction to the legal systems of
Western Europe and Latin America’, 2nd ed., 34-38, Paolo Alto: Stanford University Press.
Miceli, T.J. and J. Kieyah (2003), ‘The Economics of Land Title Reform’, Journal of
Comparative Economics, 31: 246-256.
Miller, S.M., and M.P. Upadhyay (2002), ‘Total Factor Productivity and the Convergence
Hypothesis’, Journal of Macroeconomics, 24: 267-286.
Moulton, B.R. (1986), ‘Random Group Effects and the Precision of Regression Estimates,’
Journal of Econometrics, 32: 385-397.
Moulton, B.R. (1990). An Illustration of the Pitfall in Estimating the Effects of Aggregate
Variables on Micro Units. Review of Economics and Statistics, 72(2): 334-338
North, D.C. (1990), ‘Institutions, Institutional Change and Economic Performance’, New
York: Cambridge University Press.
North, D.C. (2005), ‘Understanding the Process of Economic Change’, New Jersey:
Princeton University Press.
Ogus, A. (1999), ‘Competition Between National Legal Systems: A Contribution of
Economic Analysis to Comparative Law’, The International and Comparative Law Quarterly,
48: 405-418.
107
Liang, K.Y., Zeger, S.L. (1986). Longitudinal Data Analysis Using Generalized Linear
Models. Biometrika 73(1): 13-22.
Moulton, B.R. (1990). An Illustration of a Pitfall in Estimating the Effects of Aggregate
Variables on Micro Units. Review of Economics and Statistics 72(3): 334-338.
Parisi, F., Posner, R.A. (2013). The Coase Theorem. Vol 1-2, London, Edward Elgar.
Pfeffermann, D., Nathan, G. (1981). Regression Analysis of Data from a Cluster Sample.
Journal of American Statistical Association 76(375): 681-689.
Pila, Justine in Christopher Wadlow (2015), The Unitary EU Patent System, Hart Publishers.
Parisi, F. (2014), ‘Oxford Handbook of Law and Economics’, New York: Oxford University
Press.
Parisi, F. and R.A. Posner (2013), ‘The Coase Theorem’, London: Edward Elgar.
Polinsky, A.M. and S. Shavell (2007), ‘Handbook of Law and Economics’, Vol. 1.,
Amsterdam, North-Holland: Elsevier
Papaioannou, E, and G. Siourounis (2008), ‘Economic and Social Factors Driving the third
Wave of Democratization’, Journal of Comparative Economics, 36: 365-387.
Parente, S.L. and E.C. Prescott (2002), ‘Barriers to Riches’, Cambridge: MIT Press.
Przeworski, A., and F. Limongi (1997), ‘Modernization: Theories and Facts’, World Politics,
49: 155-183.
Rodrik, D., Subramanian, A. and F. Trebbi (2004), ‘Institutions Rule: The Primacy of
Institutions over Geography and Integration in Economic Development’, Journal of Economic
Growth, 9: 131-165.
Schäfer, H.B. and C. Ott (2004), ‘The Economic Analysis of Civil Law’, London: Edward
Elgar.
Sokoloff, K.L. and S.L. Engerman (2000), ‘History Lessons: Institutions, Factor
Endowments, and Paths of Development in the New World’, Journal of Economic
Perspectives, 14: 217-232.
108
Spamann, H. (2010), ‘Legal Origin, Civil Procedure and the Quality of Contract
Enforcement’, Journal of Institutional and Theoretical Economics, 166: 171-177.
Temple, J. (1999), ‘New Growth Evidence’, Journal of Economic Literature, 37: 112-156.
Torstensson, J. (1994), ‘Property Rights and Economic Growth: an empirical study’, Kyklos,
47: 231-247.
Trebilcock, M.J. and M. Mota Prado (2011), ‘What Makes Poor Countries Poor? Institutional
Determinants of Development’, London: Edward Elgar.
Ulen, T.S. (2013), ‘The Role of Law in Economic Growth and Development’, in M. Faure
and J. Smits (eds.), Does Law Matter? On Law and Economic Growth, Cambridge:
Intersentia.
Van Leeuwen, B., van Leeuwen, J.L. and P. Földvari (2013), ‘Average Years of Education’,
1850-2010. Utrecht University Working Paper, Clio Infra.
Wallis, J.J. and D.C. North (1986), ‘Measuring the Transaction Sector in the American
Economy, 1870-1970’, in S.L. Engerman, S.L. and R.E. Gallman (eds.), Long-Term Factors
in American Economic Growth, Chicago: University of Chicago Press.
White, H. (1980), ‘A Heteroskedasticity-consistent Covariance Matrix Estimator and a Direct
Test for Heteroskedasticity’, Econometrica, 48: 817-838.
Williamson, O. (1975), ‘Markets and Hierarchies’, New York: Free Press.
Williamson, O. (1985), ‘The Economic Institutions of Capitalism’, New York: Free Press.
Williamson, O. (1996), ‘The Mechanisms of Governance’, New York: Oxford University
Press.
Williamson, O. (1998), ‘Transaction Cost Economics: How it Works; Where it is Headed’, De
Economist, 146: 23-58.
Williamson, O. (2000), ‘The New Institutional Economics: Taking Stock, Looking Ahead’,
Journal of Economic Literature, 38: 595-613.
Williamson O. and S.E. Masten. (1999), ‘The Economics of Transaction Costs’, London:
Edward Elgar.
109
White, H. (1984). A Heteroskedasticity-Consistent Covariance Matrix Estimator and a Direct
Test for Heteroskedasticity. Econometrica 48(4): 817-838.
Williamson, O. (1996). The Mechanisms of Governance. New York, Oxford University Press.
Wooldridge, J.M. (2003). Cluster-Sample Methods in Applied Econometrics. American
Economic Review 93(2): 133-138.