Arnesbstopi1/download/OpenOffice.pdf · Uporaba skripta je mišljena izkljuno kot podpora...

��

��

Uporaba skripta je mišljena izklju�no kot podpora predavanjem in vajam.

Bogdan Stopinšek, Srednja šola za turizem in gostinstvo Celje

Naslov: [email protected]

2 OpenOffice.org 1.0

Uvodna besedaNa trgu je cela množica urejevalnikov besedil (Beležnica, TextPad, Writer, Word Perfect, MSWord, OpenOffice.org Writer ... ). Nekateri programi nimajo veliko opravilnih možnosti in sokljub nizki ceni malo v uporabi. Spet drugi urejevalniki besedil kar tekmujejo, kateri bo imel ve�opravilnih funkcij, bo bolj prijazen za uporabnika itn., zato so si med seboj že precej podobni.

Zdi se mi prav, da tu in tam pogledamo, kaj je novega pri urejevalnikih besedil. Lahko seprimeri, da naletimo na spodoben in poceni program. Še ve�. Najdemo lahko odli�en programskipaket, ki je zastonj – OpenOffice.org, ki vsebuje urejevalnik besedil (Writer), preglednico (Calc),predstavitveni program (Impress), program za risanje (Draw), program za pisanje matemati�nihformul (Math) in program za izdelavo spletnih datotek (HTML Editor).

V nadaljevanju se bomo prepri�ali, da OpenOffice.org Writer res ni od muh, kar se odraža vvedno ve�ji priljubljenosti v slovenskem prostoru.

Zagon programa

Dogodek PrikazKlik na meni. Start | Programi | OpenOffice1.0.2 |

OpenOffice.org Writer.Odpre se nov, prazen dokument.

Klik z desnim gumbom miške na hitri zagon: Odpre se pogovorno okno:

Kliknemo na meni Dokument z besedilom. Odpre se nov, prazen dokument.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje

OpenOffice.org 1.0 3

1 Delo z datotekami in mapamiShranjujem datoteko z imenom “Seminarska naloga”, ko se naenkrat ra�unalnik upre in javi, dadatoteka pod tem imenom že obstaja. Kaj sedaj? Naj datoteko preimenujem ali jo preprostoshranim v drugo mapo, ki jo moram šele ustvariti. Kako?Kako se izviti iz takšnih in podobnih pasti, bo govorilo pri�ujo�e poglavje. Nau�ili se bomoustvariti novo mapo, preimenovati datoteko, premakniti datoteko v drugo mapo, ustvariti novdokument in še mnogo drugega. Te operacije obi�ajno izvajamo v operacijskem sistemu, na hitropa jih lahko tudi kar v urejevalniku besedil (OpenOffice.org). Pa si poglejmo vso stvar malcepodrobneje.

1.1 Ustvarjanje novega dokumentaNov dokument ustvarimo takrat, ko želimo napisati nekaj novega.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Datoteka | Nova | Dokument z besedilom.Klik na gumb. Orodna vrstica:

Odpre se nov, prazen dokument.

1.2 Odpiranje dokumentaOdpiramo že obstoje� dokument, ki je lahko dokon�an ali pa tudi ne. Priporo�ljivo je vedeti, vkateri mapi je in predvsem kako se imenuje.

Dogodek PrikazKlik na meni. Datoteka | Odpri.

Klik na gumb. Orodna vrstica:Odpre se pogovorno okno:



Dogodek PrikazKlik na Poglej v ( Look in). �Skripta. Izberemo želeno mapo.Klik na želeno datoteko. �OpenOffice.sxw. Datoteko na ta na�in ozna�imo (modro). V polje

Ime datoteke (File name) se ime datoteke sa-modejno zapiše, prav tako Vrsta datoteke (Filesof type).

Klik na gumb Odpri (Open). Izbrana datoteka se prikaže na zaslon.

Klik na gumb Prekli�i (Cancel). Prekli�emo akcijo. Ni� se ne zgodi.

1.3 Zapiranje dokumentaDokument zapremo takrat, ko zaklju�imo z delom oz., ko ga lep �as ne želimo niti pogledati.

Dogodek PrikazKlik na meni. Datoteka | Zapri. Dokument se zapre.

1.4 ShranjevanjeNeumni si zapomni, pametni si zapiše, pravi pregovor. Ne bo nam žal, �e si bomo datoteko sprotiin pogosto shranjevali – zapisovali na trdi disk. V primeru izpada elektri�ne energije, okvarediska ali blokade operacijskega sistema nam lahko takšno navidez odve�no po�etje reši podatkev datoteki (ve� ur dela).

1.4.1 ShraniKo dokumentu dodelimo ime in mapo, lahko shranjujemo sprotne posodobitve dokumenta, ne dabi nas program kar koli spraševal in ve�krat sploh ne opazimo, da shranjujemo podatke na disk.Po�nimo to še naprej ...

Dogodek PrikazKlik na meni. Datoteka | Shrani.

Klik na gumb. Orodna vrstica:

� �e dokument še ni bil shranjen (Neimenovan1), po-tem se prikaže pogovorno okno Shrani kot ... (glej1.4.2 Shrani kot ...).

� Samodejno shrani dokument v isto mapo, v katerosmo ga shranili prvi� in seveda pod istim imenom.

1.4.2 Shrani kot ...Kadar je dokument neimenovan, se prikaže pogovorno okno Shrani kot ... ,tudi takrat, kadarsmo se odlo�ili za opcijo Shrani. Zakaj? Preprosto zato, ker program ne ve, kam naj shranidatoteko, niti pod kakšnim imenom. Funkcija Shrani kot ... nam ponudi pogovorno okno. Vanjzapišemo ime datoteke (file name), izberemo mapo v “Shrani v” (Save in), v katero bomoshranili dokument. Dolo�imo lahko še vrsto formata dokumenta (Save as type). Privzeti format jeDokument z besedilom programa OpenOffice.org (ime_dokumenta.sxw), izbrati pa je mogo�e šeWordove formate (ime_dokumenta.doc) in navaden tekstovni format (ime_dokumenta.txt),spletni format (ime_dokumenta.htm) in druge. Pogovorno okno nam ponudi možnostshranjevanja pod geslom. Ta opcija ni napa�na, kadar ne želimo, da nam nepooblaš�ena oseba



šari po dokumentu. Toda nikar ne pozabite gesla ...Dogodek Prikaz

Klik na meni. Datoteka | Shrani kot ... Odpre se pogovorno okno:

Dogodek Prikaz

Klik na Shrani v ( Save in). �Skripta. � Izberemo želeno mapo.

� Ustvarimo želeno mapo s klikom nagumb .

Klik na Ime datoteke (Filename).

npr. material. Vpišemo ime datoteke.

Klik na Shrani kot vrsto (Save as type). Dokument lahko shranimo v razli�nih formatih:

Klik na Shrani pod geslom. Datoteko lahko zaš�itimo z geslom. V obe poljivpišemo isto geslo in ga potrdimo z gumbom V redu.



Dogodek PrikazKlik na gumb Prekli�i (Cancel). Prekli�emo dejanje. Ni� se ne zgodi.

1.4.3 Samodejno shranjevanje dokumentaPametni programi imajo vgrajeno možnost samodejnega shranjevanja dokumentov.

Dogodek PrikazKlik na meni. Orodja | Možnosti ... Prikaže se pogovorno okno:

Dogodek PrikazKlik na drevo. Nalaganje/Shranjevanje | Splošno. � Obkljukamo Samodejno shrani vsake

� Izberemo 15 minut (opt. 10 – 20 min)

� Obkljukamo Opozori na shranjevanje

�e obkljukamo Opozori na shranjevanje, potem bomo morali vsaki� potrjevati operacijo, sicer pane.

1.5 Kopiranje, premikanje, brisanje in preimenovanje map in datotekV�asih želimo kakšno datoteko podvojiti ali pa premakniti v drugo mapo. Kakšen dokument namje odve� in ga želimo izbrisati – odstraniti ali pa ga želimo samo preimenovati. Program namomogo�a vsa ta opravila in še kakšno ve� v pogovornem oknu Odpri (Open) - (glej 1.2Odpiranje dokumenta).Želeno datoteko ali mapo ozna�imo in nanjo kliknemo z desno miškino tipko in dobimo dodatnimeni:



Dogodek Prikaz

Klik na meni. Izreži (Cut). Datoteko odstranimo in jo v drugi mapi prilepimo.Klik na meni. Kopiraj (Copy). Datoteko kopiramo in jo v drugi mapi prilepimo.

Klik na meni. Izbriši (Delete). Datoteko izbrišemo.

Klik na meni. Preimenuj (Rename). Datoteko preimenujemo.



2 Urejanje dokumentaUrejanje dokumenta pomeni:� krmarjenje - gibanje po dokumentu,� izbiranje oz. ozna�evanje besedila v dokumentu,� kopiranje, izrezovanje, lepljenje in brisanje izbranega besedila,� iskanje znakov po dokumentu z možnostjo zamenjave,

2.1 Krmarjenje po dokumentuPo dokumentu se lahko gibamo s pomo�jo tipkovnice, miške in krmarja. Spodnja tabelaprikazuje nekaj najpomembnejših postopkov:

Dogodek Prikaz

Tip

ke

Home Kazalka se pomakne na za�etek vrstice.

End Kazalka se pomakne na konec vrstice.

Control + Home Kazalka se pomakne na za�etek dokumenta.

Control + End Kazalka se pomakne na konec dokumenta.

PgUp Pomik navzgor za višino zaslona.

PgDn Pomik navzdol za višino zaslona.

� Pomik za vrstico navzgor.

� Pomik za vrstico navzdol.

� Pomik za en znak v levo.

� Pomik za en znak v desno.

Tabulator Pomik za tabulator v desno (nastavljivo; ~ 2 cm)

Miš

ka

Koleš�ek na miški Z vrtenjem koleš�ka se gibamo navzgor oz. navzdol.

Klik nadrsnik

Pomik za vrstico navzgor.

Zvezno vle�enje drsnika.

Pomik za vrstico navzdol.Pomik za stran navzgor.Vklop krmarja.Pomik za stran navzdol.



Dogodek Prikaz

Krm

ar

Orodna vrstica

Pri dvokliku na naslov 1.4.1 Shrani krmar samodejnopoiš�e naslov v dokumentu in nas postavi nanj. Krmarimolahko tudi po tabelah, okvirih, slikah, zaznamkih,opombah, straneh ...

2.2 Izbiranje ali ozna�evanje besedilaJe osnovna operacija za mnoga opravila v dokumentu. Programu moramo povedati, da želimo zbesedilom nekaj narediti. Besedilo torej izberemo (ozna�imo), tako da program ve s �im bo delal.V meniju pa izberemo ustrezno funkcijo, ki dolo�i, kaj se bo z izbranim besedilom dogodilo.�e želimo izbrati (ozna�iti): Naredimo naslednje:

Miška poljubno besedilo Povle�emo miško preko besedila.besedo Dvokliknemo na besedo.

vrstico Trokliknemo nekje v vrstici.

grafiko Kliknemo na grafiko.

Tipkovnica en znak desno SHIFT + tipka DESNOen znak levo SHIFT + tipka LEVO

do konca besede CTRL + SHIFT + tipka DESNO

do za�etka besede CTRL + SHIFT + tipka LEVO

do konca vrstice SHIFT + END

do za�etka vrstice SHIFT + HOME

eno vrstico nižje SHIFT + tipka DOL



�e želimo izbrati (ozna�iti): Naredimo naslednje:eno vrstico višje SHIFT + tipka GOR

celoten dokument CTRL + A

Vle�enje z miško – kliknemo na levo miškino tipko in jo držimo, medtem ko vle�emo miškopo besedilu. Ko smo ozna�ili besedilo, tipko spustimo.

2.3 Kopiranje, izrezovanje in lepljenje izbranega besedilaPri pisanju kakršnega koli besedila se pogosto zgodi, da želimo spremeniti zapis. Ne brišite ženapisanega! Preprosto izberemo del besedila, ki ga želimo prestaviti ali podvojiti in ga izrežemoali kopiramo. Prestavimo kazalko tja, kjer želimo imeti zapis in besedilo prilepimo.

Dogodek PrikazPovle�emo z miško preko besedila. Izbrano besedilo.

Klik na meni. Uredi | Kopiraj ali Uredi | Izreži. Izbrano besedilo kopiramo ali izrežemo.Kliknemo z miško na mestu kjer bomo lepili besedilo. Kazalka utripa na izbranem mestu.

Klik na meni. Uredi | Prilepi. Izbrano besedilo prilepimo.

Ukaze za izrezovanje, kopiranje in lepljenje najdemo tudi na orodni vrstici:

2.4 Brisanje znakov in izbranega besedilaNo ja, tudi za brisanje mora biti poskrbljeno.

�e želimo izbrisati: Naredimo naslednje:poljubno besedilo Povle�emo z miško preko besedila + tipka DELETE.

besedo Dvokliknemo na besedo + tipka DELETE.

vrstico Trokliknemo nekje v vrstici + tipka DELETE.

grafiko Kliknemo na grafiko + tipka DELETE.

en znak desno Tipka DELETE.

en znak levo Tipka BACKSPACE.

2.5 Razveljavi in uveljavi ukazSuper zadeva, ki nas vedno reši iz godlje, �e se le spomnimo nanjo.

�e želimo: Naredimo naslednje: PrikazRazveljavitev ukaza. Klik na meni Uredi | Razveljavi. Prikaže se prvotno stanje.Ponovitev ukaza. Klik na meni Uredi | Ponovi. Izvrši se prvoten ukaz.

Ukaza za razveljavitev in ponovitev imata svoje mesto na orodni vrstici:



2.6 Najdi, zamenjaj znak ali besediloPonovno želim prebrati zanimiv citat kakšne “persone” in ves nesre�en ugotovim, da ne bomtako hitro našel iskanega besedila. Ali sploh iš�em v pravem �asopisu? To se v urejevalniku besedil ne more zgoditi. Funkcija najdi je kot nalaš� za najdbe “izgubljenihcitatov”. V trenutku najdemo želeno besedilo, ne glede na velikost dokumenta. Iš�emo lahkoznak, nekaj znakov, besedo ali frazo.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Uredi | Najdi in zamenjaj ...Klik na gumb. Vertikalna orodna vrstica: Odpre se pogovorno okno:

�e želimo: Naredimo naslednje:Iskati: V polje “Iš�i” vpišemo iskano besedilo + pritisnemo gumb NAJDI (NAJDI

VSE).

Iskati in zamenjati: � V polje “Iš�i” vpišemo iskano besedilo.

� V polje “Zamenjaj z” vpišemo besedilo, ki naj zamenja iskanobesedilo.

� Klik na gumb ZAMENJAJ (ZAMENJAJ VSE).

Izbrati možnosti: Samo cele besede, razlikuje velikost �rk, iš�e sloge, iskanje podobnosti vdrugih dokumentih ...

Nastaviti atribute: Iš�emo drugo barvo, jezik ...

Nastaviti obliko: Iš�emo dolo�eno obliko pisave.

Kon�ati z delom: Klik na gumb ZAPRI.



2.7 Pisanje besedilaMed pisanjem besedila nam lahko program samodejno dopolnjuje besede, novo poved za�ne zveliko za�etnico, pod�rtuje napake in zmore še marsikaj drugega. V nadaljevanju bomo videli,kako in kje si lahko te programske pripomo�ke nastavimo.

2.7.1 Nastavitve jezikaNastavimo si ustrezen jezik – obi�ajno je to slovenski. Nastavimo si še funkciji �rkovanja indeljenja besed in nastavimo slovar sopomenk.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Orodja | Možnosti ... Prikaže se pogovorno okno z drevesno zgradbo.

Klik na drevo . Nastavitve jezika | Jezik. V polju izberemo ustrezen jezik.

Klik na drevo . Nastavitve jezika | Pripomo�ki za pisanje.

Prikaže se pogovorno okno:

Klik na gumb. Uredi. Prikaže se pogovorno okno:



Dogodek Prikaz

Naredimo� Obkljukamo vsa tri polja: �rkovanje, deljenje besed in slovar sopomenk.

� Klik na gumb ZAPRI nas vrne na prejšnje pogovorno okno.

� �e želimo, si izberemo še ustrezne možnosti.

� Kliknemo na gumb ZAPRI.

2.7.2 Preverjanje �rkovanja�e naapišem – no, sem se že zmotil. Program napa�no napisano besedo rde�e valovito pod�rta,toda le v primeru, �e je vklju�ena funkcija za samodejno preverjanje �rkovanja na glavni(vertikalni) orodni vrstici . Isto funkcijo lahko poženemo z menija:

Dogodek RezultatKlik na meni. Orodja | Preverjanje �rkovanja | Prikaz.

Orodja | Preverjanje �rkovanja |Samodejno preverjanje �rkovanja.

Preveri �rkovanje po dokumentu.

Vklopi sprotno preverjanje �rkovanja.

Na napa�no napisano besedo kliknem:

Dogodek Prikaz

Klik na besedo z desno miškino tipko. Odpre se priro�ni meni:

naapišem



Dogodek PrikazKlik na meni Samopopravki. � Program nam ponudi besede, ki se najbolj

ujemajo z napa�no napisano.

� Izberemo pravilno rešitev, lahko pa sevedanaredimo kar ro�ni popravek.

2.7.3 Slovar sopomenkOmogo�a zamenjave besed z njihovimi sopomenkami.

Dogodek Prikaz

Dvoklik na besedo. Besedo izberemo – ozna�imo.

Klik na meni. Orodja | Slovar sopomenk. Odpre se pogovorno okno, ki omogo�a, da nekoozna�eno besedo zamenjamo z njeno sopomenko.

2.7.4 Deljenje besedNi veliko urejevalnikov besedil, ki bi podpirali deljenje besed. OpenOffice.org je eden takšnih.

Dogodek PrikazKlik na meni. Orodja | Deljenje besed ... Odpre se pogovorno okno, preko katerega povemo

programu, kako naj neko besedo deli.

S pomo�jo puš�ic pod poljem Beseda dolo�amo mesto deljenja.

Klik nagumb.

Deli besede. Izvrši se ukaz za deljenje besede.

Prekli�i. Prekli�emo opravilo.

Naslednji. Program poiš�e naslednjo besedo, ki bi jo lahko delili.

Odstrani. Odstranimo besedo s seznama za deljenje.

�e besedo, ki jo želimo deliti predhodno ozna�imo, potem delimo izbrano besedo, sicer nasfunkcija deljenja besed postavi na za�etek dokumenta z željo po deljenju celotnega zapisa.

2.7.5 Samopopravki in samooblikovanjeNastavitve sprotnih samodejnih popravkov (samopopravkov) in sprotnega samodejnega obliko-vanja (samooblikovanja):



Dogodek Prikaz

Klik na meni. Orodja | Samopopravki / samooblikovanje ... Odpre se pogovorno okno:

Klik na zavihekZamenjaj.

� V polje Zamenjaj vnesemo okrajšavo ali kratico.

� V polje Z vnesemo besedo, ki jo program izpiše namesto kratice.



Dogodek PrikazKlik na zavihek Izjeme. � V polje Okrajšave (brez naknadnih velikih �rk) napišemo kratico in

potrdimo vnos s klikom na gumb NOVO.

� Za napisano kratico program ne bo za�el pisati z veliko za�etnico.

� Vnos lahko poljubno izbrišemo z gumbom IZBRIŠI.

� V polje Besede z DVema velikima za�etnicama napišemo kratico inpotrdimo vnos s klikom na gumb NOVO.

� Napisana kratica bo obdržala dve veliki za�etnici.

� Vnos lahko poljubno izbrišemo z gumbom IZBRIŠI.

Klik na zavihek Možnosti. � Izbiramo poljubne nastavitve (sledimo besedilu ...).



Dogodek Prikaz

Klik na zavihekDopolnjevanje besed.

Kadar je obkljukano polje Dopolni besede, nam program samodejnoponudi dopolnjevanje besed, ki so daljše od 5 znakov (lahkonastavimo). Predlagano dopolnitev besede potrdimo s tipko ENTER(lahko zamenjamo z drugo tipko). Program si zapomni do 500 vnosov(nastavljivo).

3 PogledPo želji si lahko sami oblikujemo podobo programa. Poskusimo:

Dogodek PrikazKlik na meni. Pogled | Spletna postavitev. Podoben pogledu strani, le da je širina dokumenta

enaka širini zaslona in ne lista.

Pogled | Celozaslonski na�in. Izginejo orodne vrstice z menijem vred, ostane leravnilo; prikaže se gumb, ki nas lahko vrne v po-gled strani.

Privzet pogled, ki je tudi najpogosteje v uporabi, je pogled strani - list A4.

3.1 Orodne vrsticeMeni vsebuje vse programske ukaze. Najpogosteje uporabljene funkcije (ukazi) so na voljo kotbližnjice na orodnih vrsticah.



Funkcijska vrstica vsebuje ukaze shranjevanja, odpiranja, tiskanja, urejevanja,slogovnika in krmarjenja.

Predmetna vrstica vsebuje ukaze oblikovanja. Število ukazov se še pove�a, kadarse na koncu vrstice pojavi gumb z modro puš�ico.

Vrstica za hiperpovezave vsebuje internetne ukaze.

Levo je glavna vrstica. Na njej so ukazi za vstavljanja objektov in polj, ukazi zarisanje, ukazi za obrazce, za samobesedilo, �rkovanje, iskanje in zamenjavo, urejanjevirov podatkov, vklop in izklop nenatisljivih znakov, grafike in pogled spletnepostavitve.

Orodne vrstice lahko poljubno vklapljamo in izklapljamo in oblikujemo po meri:

Dogodek PrikazKlik na meni. Pogled | Orodne vrstice. Odpre se podmeni z izbirami:

Klik na meni. Pogled | Orodne vrstice |Po meri ...

Odpre se pogovorno okno, kjer lahko poljubnonastavljamo in prilagajamo orodne vrstice našimpotrebam.



Dogodek Prikaz

Po kategorijah si izberemo ustrezno funkcijo oz. ikono. Izbrano ikono povle�emo na poljubnoorodno vrstico. S klikom na gumb Gumbi... se nam ponudi možnost spreminjanja ikon zaposamezne funkcije. Orodna vrstica je tako bogatejša za novo funkcijo ali ukaz.

�e si premislimo, ponovimo postopek, tako da ikono z orodne vrstice povle�emo nazaj napogovorno okno v isto kategorijo.

3.2 Meje besedila, zoom, nenatisljivi znaki

Dogodek PrikazKlik na meni. Pogled | Meje besedila. Okoli dokumenta se zariše okvir, ki ponazarja obliko

strani. Funkcija se vklaplja in izklaplja.

Klik na meni. Pogled | Zoom. Odpre se pogovorno okno:

Izbiramo velikost v odstotkih glede na originalno velikost (100 %). V primeru izboraSpremenljivo lahko sami vnesemo poljubno velikost.



Dogodek PrikazKlik na meni. Pogled | Nenatisljivi znaki.

Klik na glavna orodna vrstica:

Funkcija se vklaplja in izklaplja; vidimo pa nekatereznake, ki jih za seboj puš�ajo nekatere tipke:

tipka Enter �

tipka preslednica �

tipka Tabulator �

3.3 Nastavitve na�ina pogleda za dokument

Dogodek PrikazKlik na meni. Orodja | Možnosti ... Prikaže se pogovorno okno z drevesno zgradbo.

Klik na drevo. Dokument z besedilom | Pogled.


Slika kaže, kaj vse je mogo�e nastaviti v Pogledu. Med drugim tukaj nastavimo prikaz navpi�negaravnila, ker ga po instalaciji programa ni.

3.4 Tabulatorji in ravniloTabulatorji so neke vrste risalni žeblji�ki, s katerimi pripnemo zapis na to�no dolo�eno mesto.Takšno “pripenjanje” oz. pozicioniranje besedila razumeta tako zaslon kot tiskalnik – kakorvidimo na zaslonu, tako bo izpisano na papirju. Na vodoravnem ravnilu vidimo privzetatabulatorska mesta (znak � pod sodimi števili).



3.4.1 Nastavitev privzetih tabulatorskih mest

Dogodek PrikazKlik na meni. Orodja | Možnosti ... Prikaže se pogovorno okno z drevesno zgradbo.

Klik na drevo. Dokument z besedilom | Splošno.

Spremembe nastavitev:

Tu nastavljamo posodobitve, napise, merske enote, tabulatorska mesta (v izbrani merski enoti) ...Skala ravnila je prav tako prilagojena izbrani merski enoti.

3.4.2 Postavljanje tabulatorjev na ravniloTabulatorji so levi , desni , sredinski in decimalni . S klikom na gumb naskrajni levi strani ravnila izberemo eno od štirih vrst tabulatorjev. Kliknemo na ravnilo in na temmestu se prikaže izbran tabulator.

izbiranje s klikom levi decimalni sredinski desni privzeti

Tabulator z ravnila odstranimo z vle�enjem – kliknemo nanj z miško, povle�emo v prazno in šelenato spustimo miškin gumb.



Prikaz zapisa s tabulatorjiPrikaz poravnav s pomo�jo tabulatorjev:

Pogled na besedilo, �e vklju�imo nenatisljive znake

Da je zapis pravilen, moramo za razmik med besedami pritisniti tipko TAB (tabulator) in nikakorne preslednice (tipka za presledke).Tabulatorje lahko nastavimo tudi znotraj odstavka – glej poglavje 4.2



4 Oblikovanje besedilaBesedilo oblikujemo z razli�nimi pisavami – znaki. Oblikujmo odstavke, stolpce in tudi robovelista oz. strani. Pri naštevanju ali naslovih si pomagamo z vrsti�nimi oznakami in števil�enjem.Vse, kar oblikovanje nudi, vsebujejo slogi – z izbiro ustreznega sloga dobimo želeno oblikobesedila.

4.1 Znak (pisava)Izbira pisave, oblike, velikosti, barve, položaja ...

4.1.1 Nastavitev pisave

Dogodek PrikazKlik na meni. Oblika | Znak. Odpre se pogovorno okno z okencem za

predogled izbora:

Klik na zavihek Pisava. � V polju Pisava izbiramo vrsto pisave.

� V polju Tipografija izbiramo slog pisave.

� V polju Velikost izbiramo velikost pisave.

� V polju Barva pisave izbiramo barvo pisave.

� V polju Jezik nastavimo jezikovni slovar.



Dogodek Prikaz

Klik na zavihek U�inki pisave. � Izbiramo med razli�nimi vrstami pod�rtovanj z ustreznobarvo.

� Izbiramo med razli�nimi vrstami pre�rtovanj.

� Izbiramo med razli�nimi vrstami u�inkov pisave.



Dogodek Prikaz

Klik na zavihek Položaj. � Izbiramo vrsto položaja pisave.

� Zapis lahko rotiramo.

� Nastavljamo razmik med �rkami v zapisu.

Klik na zavihekHiperpovezava.

Nastavimo internetno povezavo.

Klik na zavihek Ozadje. Izberemo barvo ozna�evanja zapisa.

Klik na predmetno vrstico. Izberemo vrsto pisave, velikost pisave in slog pisave (krepko,leže, pod�rtano).

4.1.2 Pretvorba malih �rk v velike in obratno:

Dogodek PrikazOzna�imo besedilo.

Klik nameni.

Oblika | �rke/znaki | Velike �rke. Ozna�eno besedilo je napisano z velikimi�rkami.

Klik nameni.

Oblika | �rke/znaki | Male �rke. Ozna�eno besedilo je napisano z malimi�rkami.



4.1.3 Nastavitev pisave s priro�nim menijem

Dogodek Prikaz

Klik na desno miškino tipko. Prikaže se priro�ni meni:

Klik na meni Pisava. Izbiramo vrsto pisave (Arial, Times New Roman ...).

Klik na meni Velikost. Izbiramo velikost pisave (10, 11, 12 ...).

Klik na meni Slog. Izbiramo slog pisave (krepko, leže�e ...).

4.2 OdstavekMeni Odstavek vklju�uje ve� razli�nih ukazov in nastavitev, ki vplivajo na lastnosti in oblikoodstavka. Poglejmo si jih podrobneje.

Dogodek PrikazKlik na meni. Oblika |

Odstavek.Odpre se pogovorno okno:



Dogodek Prikaz

Klik na zavihek Zamiki inrazmiki.

� Nastavimo zamik besedila z leve in desne strani lista (v cm)in posebej zamik prve vrstice odstavka.

� Lahko tudi nastavimo razmik med posameznimi odstavki.

Vle�enje zamika na ravnilu.



Dogodek PrikazKlik na zavihek Poravnava.

Klik na predmetno vrstico: Izbiramo na�in poravnave (levo, desno, sredinsko inobojestransko).

Klik na zavihek Potek besedila. � Nastavimo samodejno deljenje besed.

� Pri opciji Možnosti kontroliramo gibanje oz. lastnostibesedila pred ali po prehodu na novo stran.

Klik na zavihek Oštevil�evanje. Nastavimo slog oštevil�evanja za trenutni odstavek.



Dogodek Prikaz

Klik na zavihek Tabulatorji. Nastavimo lahko položaj na ravnilu (v cm), vrsto tabulatorja inzapolnitveni znak (sled).

Klik na zavihek Ozaljšanaza�etnica.

Izpolnimo parametre za izpis za�etnice – prve �rke v odstavku.

Klik na zavihek Obrobe. � Razporejamo stranice obrobe in dolo�amo debelino in tip�rte.

� Opredelimo razdaljo stranice do besedila.

� Izberemo slog sen�enja.



Dogodek Prikaz

Klik na zavihek Ozadje. Vsakemu odstavku lahko priredimo poljubno barvo ozadja.

4.3 StranKadar pišemo daljši tekst, je dobro nastaviti lastnosti strani že na samem za�etku pisanja. �ekasneje prenastavljamo lastnosti strani, potem prelomi strani (prehod iz enega na nov list) nisove� na istem mestu, kot so bili, kar povzro�i spremembo oblike zapisa. To še posebej velja zaslike, grafikone in tabele, ki se neželeno prestavijo na drug list.

Dogodek PrikazKlik na meni Oblika | Stran ... Prikaže se pogovorno okno:



Dogodek Prikaz

Nastavimo lahko:

� obliko, dimenzije in usmerjenost papirja,

� robove (desni/levi ali notranji/zunanji ter zgornji in spodnji),

� postavitev strani (desno in levo, zrcaljeno, samo desno, samo levo).

4.4 Stolpci�e oblika zahteva pisanje v �asopisnem slogu, potem si pomagamo s stolpci. Nastavimo lahkopoljubno število stolpcev, razmik med stolpci in morebitno lo�ilno �rto.

4.5 Oštevil�evanje in ozna�evanjeŠtevil�enje in ozna�evanje pride prav pri naštevanju in v�asih pri števil�enju naslovov. Uporabate funkcije je sicer zelo preprosta, �e pa preve� telovadimo po tekstu gor in dol, se zna zgoditi, daprogram ne šteje ve� po vrstnem redu oz. šteje znova z enko. V tem poglavju bomo videli meddrugim tudi to, kako popravimo takšno nevše�nost.

Dogodek PrikazKlik na predmetno vrstico: � Števil�enje,

� ozna�evanje,

� zmanjšanje zamika,

� pove�anje zamika za privzeto tabulatorsko mesto.



Ve� možnosti nam nudi glavni meni:Dogodek Prikaz

Klik na meni. Oblika | Oštevil�evanje /ozna�evanje ...

Prikaže se pogovorno okno z ve� zavihki:

Klik na zavihek Oznake, Vrsta oštevil�evanja, Oris in Grafika

� Izbiramo med razli�nimi na�ini oštevil�evanja in ozna�evanja (slike zgoraj).

� Orisni na�in je posebnost – vsebuje vrsti�ne in števil�ne oznake skupaj po ravneh.

Ukaze števil�enja ali ozna�evanja še vedno prožimo na predmetni vrstici.

Klik na zavihek Možnosti. � Za vsako raven števil�enja in ozna�evanja lahkonastavimo ustrezno obliko, besedilo pred in zaoznako.

� Dolo�imo znakovni slog, prikazovanje podravni inza�etno vrednost števil�enja.



Dogodek Prikaz

Klik na zavihek Položaj. Po ravneh dolo�amo zamike, razmike in poravnaveoštevil�evanja.

Vsakokrat, ko pritisnemo tipko Enter, pademo v nasledni vrstico in števec oštevil�evanja sepove�a za 1. Kadar dvakrat zapored pritisnemo tipko Enter, se štetje oz. oštevil�evanje samodej-no prekine.V primeru prekinjenega oštevil�evanja postavimo kurzor v tisto vrstico, kjer se je pri�elo novoštevil�enje (obi�ajno 1). Kliknemo na meni Oblika | Oštevil�evanje / ozna�evanje, nato še klikna zavihek Možnost. Izberemo polje “Za�ni pri:“ in vstavimo ustrezno številko, ki sledizaporedju in potrdimo V redu.

4.6 Slogi, slogovnik in samooblikovanje

4.6.1 SlogiSlogi so naj�udovitejša iznajdba v urejevalnikih besedil. Zakaj? Zato ker lahko slogu nastavimoali spremenimo lastnosti pisave, odstavka, barve, velikosti, zamika od roba , razmika medodstavki, skratka vse kar smo do sedaj spoznali v poglavju 4. Kot re�eno, spreminjamo lahkolastnosti obstoje�ih slogov, lahko pa ustvarimo nov, lasten slog. Kako?

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Oblika | Slogi | Katalog. Prikaže se pogovorno okno:



Dogodek PrikazV prvem polju izberemo vrste slogov(odstav�ne, znakovne, strani ...). Z dvoklikom naslog ( Naslov, Naslov1 ...) pogovorno oknoizgine in že lahko pišemo v izbranem slogu. �epa samo enkrat kliknemo na ime sloga in potemše na gumb Spremeni..., imamo možnostspreminjati lastnosti sloga. S klikom na gumbNovo... za�nemo ustvarjati nov slog. Izdelavanovega sloga ali spreminjane obstoje�ega namprikaže isto pogovorno okno.

Klik na gumb. Novo...

Klik na gumb. Spremeni...Prikaže se pogovorno okno:

Klik na zavihek Organizator. Dodelimo ime sloga, naslednji slog, povezavo inkategorijo sloga.

Pri spreminjanju lastnosti obstoje�ega sloga je ime sloga in ime naslednjega sloga že definirano,pri izdelavi novega sloga pa nam program ponuja ime Neimenovan1 in ga je dobro zamenjati sprimernejšim imenom, ki nekaj pove o slogu (npr. Moj slog – naslov, ali Moj slog – navaden ...)

Drugi zavihki (Zamiki in razmiki, Poravnava, Potek besedila, Pisava ...) so nam že poznani izistega poglavja.

Opozorilo: Za naslove (tudi ve� ravni) se spla�a uporabljati za vsako raven poseben – privzet - slog



(Naslov, Naslov1, Naslov2 ...) oz. lastne sloge, ki jih sami ustvarimo in po svojepoimenujemo. Telo besedila tudi mora imeti svoj slog (pomembno je, da neuporabljamo istih slogov za naslove in telo besedila). Kasneje bomo videli, da le takolahko naredimo kazalo.

4.6.2 SlogovnikNaredili smo nov slog oz. spremenili obstoje�ega. Vse lepo in prav, toda kako ga bomo priklicaliv uporabo?

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Oblika | Slogovnik.Klik na gumb na funkcijski vrstici:


- slogi odstavka,

- znakovni slogi,

- slogi okvira,

- slogi strani,

- slogi oštevil�evanja.

dvoklik na slog in je že v uporabi

filter pogleda (Samodejno, Vsi slogi, Slogi po meri ...)

Slog izberemo z dvoklikom. Ime zloga se zapiše v prvo polje funkcijske vrstice.

Enako, kot vklopimo slogovnik, ga tudi izklopimo (tudi tipka F11).

4.6.3 SamooblikovanjeNastavitve samooblikovanja smo omenili v poglavju 2.7.5 Samopopravki in samooblikovanje, tupa vidimo kako in na koliko na�inov aktiviramo ukaz za samo oblikovanje.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Oblika | Slamoblikovanje. Prikaže se podmeni:

� Med vnašanjem - samopopravki se izvajajo samodejno med vnašanjem.

� Uporabi – samopopravke uporabimo za cel dokument.

� Uporabi in uredi spremembe - spremembe samopopravkov potrjujemo ro�no.



5 VstavljanjeOd boljšega urejevalnika besedil vsekakor pri�akujemo, da omogo�a vstavljanje raznih slik,tabel, grafov, hiperpovezav, zaznamkov, komentarjev, simbolov itd. med tekst. Takšni vstavkinedvomno obogatijo vsebino in izgled dokumenta.

5.1 Prelom, polja in posebni znaki

5.1.1 Ro�ni prelom

Dogodek PrikazKlik na meni. Vstavi| Ro�ni prelom... Prikaže se pogovorno okno:

Izbiramo med prelomom vrstice (tabela),stolpca (�asopis) in strani (nov list). Sloga nedolo�amo prav pogosto. Najve� je v uporabiprelom strani. Izbiro potrdimo z gumbom Vredu. Na mestu, kjer je kurzor, se list prelomi. Vse,kar je levo od kurzorja, je na prejšnjem listu,vse, kar je desno od kurzorja, pa na novemlistu.Podoben u�inek dosežemo s pritiskanjem natipko enter, vendar je to manj elegantnarešitev.

5.1.2 PoljaVstavljamo lahko tudi nekatere spremenljivke. V�asih nam uporaba le-teh prihrani �as.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Vstavi| Polja. Prikaže se dodatni meni:

Vstavljamo lahko: datum, �as, številke strani, število strani, zadeva, naslov, avtor in drugo...

Klik na Drugo... Prikaže se pogovorno okno:



Dogodek Prikaz

Izberemo vrsto in obliko spremenljivke in potrdimo z gumbom Vstavi. Na dokument se zapiševrednost spremenljivke. Posamezni zavihki nam nudijo ve� možnosti izbire (sklici, funkcije,nazadnje natisnjeno, spremenljivke ...).

5.1.3 Posebni znakiKadar želimo vklju�iti v besedilo kakšne znake, ki jih ni na tipkovnici, uporabimo to funkcijo.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Vstavi| Poseben znak. Prikaže se pogovorno okno:

Odlo�imo se za ustrezno pisavo in dvokliknemo simbol, ki ga želimo vstaviti v besedilo, karpotrdimo z gumbom V redu.



5.2 HiperpovezavaNe potrebujemo je pogosto, vendar je udobno, �e imamo v dokumentu kakšno spletno povezavo.Kliknemo nanjo in že smo bodisi na internetu bodisi pošiljamo pošto, ne da bi morali posebejzaganjati internetni brskalnik. Ista funkcija nam služi tudi za povezave med razli�nimidokumenti ali pa med razli�nimi odseki znotraj istega dokumenta.

Dogodek PrikazDvoklik na zapis, ki bo služil zahiperpovezavo.

Zapis je ozna�en (npr. beseda).

Klik na meni. Vstavi| Hiperpovezava.Klik na gumb na funkcijski vrstici:


Vrste hiperpovezav:

�� Internet – v polje Cilj vnesemo popoln internetni naslov.

�� Pošta in novice – v polje Prejemnik vnesemo poštni naslov.

�� Dokument – v polje Pot vnesemo pot in ime dokumenta, ki ga želimo priklicati na zaslon.

�� Nov dokument – v polje Datoteka napišemo ime datoteke (npr. Test) in izberemo vrstodokumenta, ki ga želimo ustvariti.

Pri vseh navedenih vrstah hiperpovezave obstaja možnost dodatne nastavitve. Polje Okvir vsebujemožnost nastavitve _blank (zagon v novem oknu), _self (zagon v istem oknu) ... Polje Obrazecdefinira, ali gre za besedilo ali za gumb. Polje Besedilo vsebuje ime ozna�enega zapisa in poljeIme je le dodaten opis hiperpovezave. Dodatne nastavitve niso obvezne in jih obi�ajno nenastavljamo.

Nastavitve potrdimo z gumboma Uporabi in nato še Zapri.



5.3 Glava in nogaGlava je majhno podro�je zapisa na vrhu lista (strani), noga pa na dnu lista. Prakti�na vrednostglave in noge je v tem, da neko besedilo (najpogosteje števil�enje strani) napišemo oz. vstavimoenkrat (na enem mestu), izpisano pa je na vseh listih.

Dogodek PrikazKlik na meni. Vstavi | Glava.

Klik na meni. Vstavi | Noga.Prikaže se podmeni:

Sprva se prikaže meni Privzeto. Kljukica pred menijemse pojavi tedaj, ko zapis v glavi ali nogi že obstaja.Kasneje se med delom lahko pojavijo še dodatnipodmeniji (HTML, Prva stran, Sprotna opomba ...).

Klik na meni. Privzeto. Kurzor se postavi v glavo (nogo).� Da smo v glavi ali nogi vidimo na

vertikalne ravnili. ki kaže 1-2 cm prostoraza pisanje.

� Kar napišemo, se bo poznalo na vseh listih.

� Vstavljamo tudi polja (datum, števil�enjestrani - Vstavi|Polja|Številke strani).

Ko imamo glavo in/ali nogo izgotovljeno in želimo naknadno še kaj popraviti, potem ne vstopamov glavo (nogo) preko menija, temve� kar neposredno na listu oz. kateri koli strani.

Pogosto se zgodi, da želimo imeti glavo/nogo na vseh listih razen na prvem, ki je rezerviran zanaslovno stran. V tem primeru vklju�imo slogovnik (glej poglavje 4.6.2) in kliknemo na gumbSlog strani. Dvokliknemo slog z imenom Prva stran in že ni ve� glave /noge na prvi strani.

5.4 Sprotna opomba, zaznamek, navzkrižno sklicevanje, opomba

5.4.1 Sprotna opombaKadar želimo pojasniti kakšno neznano besedo ali pojem, uporabimo funkcijo Sprotna opomba.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Vstavi| Sprotna opomba... Prikaže se pogovorno okno:� Oštevil�evanje opomb poteka samodejno

(program sam prišteje novo opombo) ali ro�noz želenim znakom (za vsako opombo dolo�imonov znak).

� Opomba je sprotna, kadar je razlaga na istemlistu (dno) oz. kon�na, kadar so razlage razpo-rejene na zadnjem listu dokumenta.

Opombe in razlage so navzkrižno povezane, karpomeni, da ko kliknemo na opombo, pademo narazlago in obratno.

Opombe brišemo ro�no s tipko Delete ali Backspace. Pri tem se števec samodejno obnovi.



5.4.2 ZaznamekBrez zaznamkov seveda ne gre. Prav pridejo, kadar imamo namen dopolniti del teksta kdajkasneje. S pomo�jo zaznamkov hitro najdemo želeni del teksta.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Vstavi| Zaznamek... Prikaže se pogovorno okno:� Napišemo ime zaznamka (lahko ve�

besed) in potrdimo z V redu.

� Zaznamke iš�emo s pomo�jo krmarja(tipka F5, glej poglavje 2.1 Krmarjenjepo dokumentu).

� �e v Krmarju kliknemo na zaznamek z desnomiškino tipko, dobimo podmeni.

� Izberemo meni Zaznamek, ki vsebuje tri funkcije:

- Uredi ... (na isto mesto lahko dodamo nov zaznamek),- Izbriši (izbrišemo zaznamek),- Preimenuj (preimenujemo zaznamek).

5.4.3 Navzkrižno sklicevanjeTa funkcija pride prav v spletnih dokumentih, v drugih pa ne kaj dosti. Najprej vstavimo vsaj enzaznamek, ki mu priredimo navzkrižni sklic. Kadar kliknemo na zaznamek (kurzor se spremeni vpest z iztegnjenim kazalcem), pademo na mesto sklica (povezave).



5.4.4 Opomba

Dogodek PrikazKlik na meni. Vstavi| Opomba... Prikaže se pogovorno okno:

� V polje vpišemo komentar, gaavtoriziramo (gumb Avtor) inpotrdimo z V redu.

� Opombe iš�emo s pomo�jo krmarja(tipka F5, glej poglavje 2.1 Krmarjenjepo dokumentu).

� �e v Krmarju kliknemo na desno miškino tipko,dobimo podmeni.

� Izberemo meni Opomba, ki vsebuje dve funkciji:

- Uredi ... (preurejamo komentar),- Izbriši (izbrišemo komentar).

5.5 KazalaKratki dokumenti kazala ne potrebujejo, daljši pa. �e smo si privzgojili slabe navade in pišemodokument brez koncepta, brez uporabe slogov in še �esa, bomo morali kazalo napisati ro�no –kar zna biti naporno. V primeru, da znanje, ki smo si ga do sedaj pridobili, s pridom uporabljamo(še posebej imam v mislih uporabo slogov), potem bomo kazalo naredili mimogrede.

Dogodek PrikazKlik na meni. Vstavi | Kazala in tabele | Kazala in tabele... Prikaže se pogovorno okno:



Dogodek Prikaz

Klik na zavihek Kazalo/tabela. � V polje naslov vpišemo ime kazala.

� Izberemo vrsto kazala (kazalo vsebine, tabel, slik ...).

� Ustvarimo kazalo za celoten dokument ali za poglavje.

� Podro�je Ustvari iz pustimo nastavljeno, tako kot je; �euporabljamo lastne sloge, moramo obkljukati polje Dodatnislogi, da jih vklju�imo v kazalo in razvrstimo po ravneh.

Klik na zavihek Vnosi Po ravneh lahko nastavljamo obliko kazala (zamiki tabulatorskihmest ...).



Dogodek Prikaz

Klik na zavihek Slogi. Program omogo�a nastavitev slogov po ravneh:

� klik na Uredi omogo�a spreminjanje lastnosti slogov,

� izbor potrdimo z V redu.Klik na zavihek Stolpci. Kazalo preoblikujemo v stolpce.

Klik na zavihek Ozadje. Ozadju kazala priredimo poljubno barvo.

5.6 Okvir, vodoravna �rta, grafika, predmet, plavajo�i okvir in datotekaOkvir, vodoravna �rta, grafika, predmet, plavajo�i okvir in datoteka imajo nekaj skupnega. Vsiso objekti. Za objekte pa velja, da jih lahko poljubno razporejamo, poravnavamo, sidramo inoblivamo. 8 zelenih kvadratkov, pravilno razporejenih na ogliš�ih in sredinistranic služi preoblikovanju objekta. Z miško zagrabimo kvadratek in gavle�emo v poljubno smer. Ko kliknemo mimo objekta, ga s tem fiksiramo –zasidramo na odstavek, znak ali stran. Kvadratki skupaj s sidrom izginejo z vidnega polja –ostane zgolj objekt, vpet v besedilo.



Razporejanje, poravnavanje, sidranje in oblivanje objektovKlik na objekt z desnim gumbom miške:

� razporejanje, poravnave, sidranje inoblivanje

� Grafika – nastavitve lastnosti objekta

� Napis – poimenovanje objekta (slika,graf, tabela ...)

� Slika s povezavami – urejevalnik slik

Klik na meni Razporedi

(razpored objekta glede na druge objekteali besedilo)

Klik na meni Poravnava

(poravnava objekta na listu)

Klik na meni Zasidraj

(sidranje tj. pri�vrstitev objekta na stran,na odstavek ...)

Klik na meni Oblij

(vrste oblivanja besedila okoli objekta)

5.6.1 Okvir

Dogodek PrikazKlik na meni. Vstavi | Okvir... Prikaže se pogovorno okno:


Uporaba okvirja ni pogosta, je pa enostavna.


Dogodek Prikaz

Klik na zavihek Vrsta. � Nastavimo velikost in sidriš�e,

� ohranjamo enako razmerje med širino in višino (nipriporo�ljivo),

� AutoSize – okvir se samodejno ve�a med pisanjem besedila,

� namestimo položaj okvirja na list.

Klik na zavihek Možnosti. � Poimenujemo okvir,

� zaš�itimo okvir (vsebino, položaj in velikost)

Nastavitve na drugih zavihkih pa sedaj že poznamo.

5.6.2 Vodoravna �rta

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Vstavi | Vodoravna �rta... Prikaže se pogovorno okno:



Dogodek PrikazZ gumbom V redu potrdimo izbrano �rto.

5.6.3 Grafika Ena najpogosteje uporabljanih funkcij. Dokument brez ustrezne slikovne podpore ni pravidokument.

Dogodek PrikazKlik na meni. Vstavi | Grafika | Iz datoteke... Prikaže se pogovorno okno:

V Poglej v (Look in) poiš�emo mapo, kjer imamo spravljene slike. Ko se prikažejo na zaslon,vklju�imo Predogled, da lažje izberemo pravo sliko. Želeno sliko dvokliknemo ali pa kliknemo naOdpri (Open) in s tem potrdimo instalacijo slike med besedilo. Oblikovanje grafike je opisano naza�etku tega poglavja.

5.6.4 Predmet Pomembnejši predmeti, ki se dajo vstavljati v dokument, so:� OLE predmeti (OLE je okrajšava za Object Linking and Embedding – objekti za povezovanje

in vstavljanje.),� program�ek (javin applet),� formula (OpenOffice.org Math),� grafikon (graf).

Obravnavali bomo le grafikon v poglavju 5.7 Tabele in grafi.



5.6.5 Plavajo�i okvir Je redek gost v dokumentih, je pa zanimiva pogruntavš�ina.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Vstavi | Plavajo�i okvir. Prikaže se pogovorno okno:

Ime je lahko prazno, v polje vsebina pa prikli�emo pot in ime datoteke, ki jo želimo pregledovatiskozi naš trenutni dokument. Imamo še možnost nastavitve lastnosti drsnega traku, obrobe inrazmika objekta od besedila.

5.6.6 Vstavljanje datotekeProgram nam omogo�a vstavljanje celotne vsebine neke obstoje�e datoteke v novo, trenutnodatoteko.



5.7 Tabele in grafi

5.7.1 TabelePoleg slikovne opremljenosti dokumentov so zelo pogosti tabelari�ni prikazi podatkov. Podatkiso lahko besedilni ali številski. Slednji se lahko prikažejo tudi grafi�no. V primeru, da imamo vtabeli opravka z ve� ra�unskimi operacijami, je bolje uporabljati program OpenOffice.org Calcoz. preglednico. Sicer je pa tudi tabela dokaj zmogljiva. Kaj je tabela? Je podatkovnapreglednica, ki jo sestavljajo stolpci (A, B, C, D ...) in vrstice (1, 2, 3, 4 ...). Prese�iš�e stolpca invrstice je celica. �e stolpec B seka vrstico 3, potem je ime celice B3. Skratka, ime celice jesestavljeno iz �rke stolpca in številke vrstice. Kako kreiramo tabelo?

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Vstavi | Tabela... Prikaže se pogovorno okno:

Izberemo število stolpcev in število vrstic; ime tabele ni obvezno. �e potrdimo Glavo, pomeni, daje prva vrstica v tabeli rezervirana za poimenovanja stolpcev (priporo�eno). V primeru potrditveObrobe je le-ta vidna. Klik na V redu, in že se prikaže tabela. Ne glede na izbrano število stolpcevje tabela vedno široka za dolžino ravnila oz. nastavitve širine strani. Kadar imamo kurzor v tabeli,vidimo, da je ravnilo razdeljeno po stolpcih. S pomo�jo vle�enja meje stolpca z miško je mogo�espreminjati širino stolpca.Po tabeli se premikamo s tipko TAB. V zadnji spodnji celici s pomo�jo iste tipke ustvarimo novo,prazno vrstico.

Predmetna vrstica se razširi še za dodatnefunkcije (od leve proti desni):

vsota, fiksna tabela, sorazmerna tabela, spremenljiva tabela, spoji celice, razdeli celice,optimiraj, vstavi vrstico, vstavi stolpec, izbriši vrstico, izbriši stolpec, obrobe, slog �rte, barvaozadja.



Klik na tabelo z desno miškino tipkoNovo v meniju je:

� Tabela... (lastnosti tabele)

� Spoji tabele (združitev dveh samostojnih tabel v eno)

� Oblika števila... (nastavitev formata števil)

� Celica (razdeli, postavitev, zaš�iti)

� Vrstica (višina, izberi, vstavi, izbriši)

� Stolpec (širina, optimalna širina, izberi, vstavi, izbriši)

� Napis (ime tabele ...)

� Meje tabel – vklju�i (priporo�eno)

� Prepoznavanje števil – vklju�i (priporo�eno)

5.7.2 GrafiGrafi�ni prikaz podatkov mnogokrat pove ve� kot vse litanije skupaj. Zato ne bo škodilo, �e simalo pobliže ogledamo izdelavo grafa.

Dogodek Prikaz�� Najprej ustvarimo tabelo s podatki.

Klik na meni Vstavi | Tabela...Ocena Št. u�encev

5 3

4 7

3 14

2 8

1 2

�� Pri�nemo z ustvarjanjem grafa.Klik na meni Vstavi | Predmet |Grafikon...




Dogodek Prikaz

V Podro�je zapišemo: . V našemprimeru zapišemo . Še bolj enostavno je, �e z miško povle�emo po vsehcelicah tabele, tako da je vsa tabela ozna�ena. Tako se samodejno vnese ime in podro�je tabelev polje Podro�je.

Potrdimo z Naprej. Dobimo:

Izberemo vrsto grafikona in




Dogodek Prikaz

Izberemo razli�ico (podvrsto) grafikona in


Vnesemo poljuben naslov grafa in naslove X in Y osi. Niz podatkov razvrstimo po vrsticah alistolpcih (priporo�eno).

Potrdimo z Ustvari. Dobimo:



Dogodek Prikaz

Graf je samostojen objekt in ga lahko postavimo in oblikujemo kjer koli v dokumentu.

6 Tiskanje dokumentovKer dokumente obi�ajno natisnemo, si je dobro pogledati, kakšne pasti prežijo na nas pri temopravilu.

Dogodek Prikaz

Klik na gumb na funkcijski vrstici: Pri�ne se tiskanje datoteke brez kakršnih koli nastavitev.

Klik na meni. Datoteka | Natisni... Prikaže se pogovorno okno:


5 4 3 2 1

0123456789

1011121314

Razred 1.x

Št. u�encev

Ocene

Št.

u�en

cev


Dogodek Prikaz� V polju Ime nastavimo vrsto tiskalnika (�e imamo ve� gonilnikov za razli�ne vrste tiskalnikov).�e tiskamo z napa�nim gonilnikom, so lahki izpisi zelo zelo �udni.

� Klik na Lastnosti nam omogo�a nastavljanje orientacije izpisa in število strani na list.

� Dokument se da natisniti v datoteko, dolo�imo lahko obseg tiskanja, število kopij in njihovorazvrš�anje (Zbiranje kopij).

� Klik na Možnosti ponuja:

� Ko se z nastavitvami strinjamo, kliknemo V redu.

In sedaj past. Tiskamo po navodilih, tiskalnik pa ni�. Ponovimo postopek tiskanja. Še vedno ni�.Nekateri radi pretiravajo in v nedogled ponavljajo postopek tiskanja – to se bo kasnejemaš�evalo! Kaj storiti? Najprej preverimo povezavo tiskalnika z ra�unalnikom (pogosta napaka).�e še vedno ne gre, pogledamo, ali je tiskalnik priklju�en na elektri�no omrežje in preverimo, �eje dovolj papirja v tiskalniku. V primeru, da je vse OK in tiskalnik še vedno ne izpisuje,resetiramo ra�unalnik in tudi tiskalnik (izklopimo). Ponovno vklopimo sistem in presene�eniugotovimo, da tiskalnik tiska, in da še lep �as ne misli nehati – to je tisto maš�evanje. Kajdelamo narobe?� �e tiskalnik ne izpisuje, ne ponavljajmo postopka za tiskanje.� Poglejmo na ikonski pladenj (skrajno desno spodaj na zaslonu). V primeru, da je tam ikona

tiskalnika, jo dvokliknemo in dobimo:



� Kliknemo na meni Tiskalnik (Printer) in izberemo opcijo Prekli�i �akalno vrsto (Cancel AllDocuments). S tem izbrišemo vse dokumente, ki �akajo na izpis. Tudi ikona tiskalnika izginez ikonskega pladnja – ra�unalnik bo s tem prenehal ukazovati tiskalniku, naj izpisuje.Tiskalnik izklopimo in ponovno vklopimo. Problem smo rešili.

Še nekaj napotkov:� Igli�ni tiskalnik lahko ugasnemo med delom in ga nato ponovno vklopimo. �e isto naredimo

z brizgalnim ali laserskim tiskalnikom, se nam zgodi “paper jam” - papir se zatakne.� In nenazadnje – poskusimo se znebiti panike, potem delamo manj napak.

7 PredlogeKadar pišemo nek dokument, se radi ozremo po kakšnem konceptualno podobnem dokumentu.�e ga najdemo, mu ustrezno priredimo podatke in ga shranimo pod drugim imenom. To jenekakšna trivialna rešitev, ki terja od uporabnika precej dela. Elegantneje je, �e napišemo neksplošen tekst, pustimo prazen prostor za razne dopolnitve in shranimo datoteko kot predlogo(glej poglavje 1.4.2 Shrani kot). Pri tem moramo paziti, da dokument shranimo kot vrstodokumenta: predloga dokumenta z besedilom programa OpenOffice.org Writer v mapo:

“c:\Program Files\OpenOffice.org1.0.2\share\template\sl-SI ”

Dobro je, �e shranjujemo predloge v eni mapi, katere pot vnesemo v meni Orodja | Možnosti... Kliknemo na drevo OpenOffice.org in izberemo Poti. Kliknemo na vrsto Predloge.

Dogodek Prikaz

Klik na meni. Orodja | Možnosti...Klik na gumb Uredi.

Prikažeta se pogovorni okni:



Dogodek Prikaz

S klikom na gumb Dodaj vnesemo pot mape, kjer so shranjene naše predloge. Pri pisanju novegadokumenta bomo lahko klicali predlogo iz menija: Datoteka | Nova | Predloge in dokumenti.

Klik na meni. Datoteka | Nova | Predloge in dokumenti. Prikaže se pogovorno okno:

Izberemo predlogo in potrdimo z Odpri.



8 Viri podatkov in tipska pisma

8.1 Viri podatkov Podatki že morajo biti pripravljeni, mi moramo le zagotoviti dostopnost.

Dogodek PrikazDatoteka s podatki. Pisma.sxc (preglednica):

Klik na meni. Orodja | Viri podatkov... Prikaže se pogovorno okno:

Klik na zaznamek Splošno.

Klik na gumb. Nov vir podatkov.



Dogodek Prikaz� V polje Ime vnesemo ime (namesto vir podatkov 1 vpišemo poljubno ime npr. Pisma).

� Dolo�imo vrsto zbirke podatkov (Preglednica, JDBC, ODBC, dBase, Adabas, Adresar).

� Vpišemo pot nahajališ�a datoteke, vklju�no z njenim imenom (npr. c:\temp\pisma.sxc).

Z Uporabi ali V redu potrdimo vir podatkov. Vir podatkov izbrišemo, tako da nanj kliknemo zdesno tipko miške in z menija izberemo Izbriši vir podatkov.

8.2 Tipska pismaTipsko pismo je dokument, ki ga pišemo tako kot druge dokumente, le da tu in tam vsebujekakšno spremenljivko. Spremenljivke so povezane s podatki iz preglednic, podatkovnih baz aliadresarja in jih dokument prikli�e. Prednost uporabe tipskih pisem je v tem, da napišemo kratekdokument, vanj vnesemo spremenljivke (npr. ime, priimek, naslov ...) in ga izpišemo tolikokrat,kolikor podatkov (npr. naslovov) imamo v podatkovni bazi.

Najprej si zagotovimo vir podatkov, tako kot je opisano v prejšnjem poglavju in nadaljujemo:

Dogodek PrikazKlik na meni. Vstavi | Polja | Drugo... Prikaže se pogovorno okno:

Klik na zavihek Zbirka podatkov.� klik na Polje Tipsko pismo,

� izberemo želeno zbirko podatkov, jo razpremo (klik na +),

� ozna�imo spremenljivko, ki jo želimo vstaviti v dokument in potrdimo z Vstavi.



Dogodek PrikazSpremenljivke, ki jih vstavljamo, sopoimenovane po poljih iz vira podatkov;vidna so na sivi podlagi.

Klik na meni Datoteka | Tipsko pismo...

(ta opcija se pojavi v meniju šele takrat, koimamo v dokumentu vstavljenespremenljivke).

� S pomo�jo pogovornega okna izbiramo podatke, ki jih želimo izpisati (vse, izbrani zapisi, od –do).

� Dolo�imo izpis na tiskalnik ali v datoteko.

� Podatke (vir podatkov) lahko pred izpisom poljubno uredimo (razvrš�anje, izbiranje, iskanje,...); podatke lahko izbiramo tudi s pomo�jo filtrov ...

Po kon�ani pripravi podatkov potrdimo izpis z V redu.



9 Vir informacijOpenOffice.org pomo�.



Kazalo vsebineUvodna beseda.................................................................................................................................2Zagon programa...............................................................................................................................2 1 Delo z datotekami in mapami......................................................................................................3 1.1 Ustvarjanje novega dokumenta.................................................................................................3 1.2 Odpiranje dokumenta................................................................................................................3 1.3 Zapiranje dokumenta................................................................................................................4 1.4 Shranjevanje..............................................................................................................................4 1.4.1 Shrani.....................................................................................................................................4 1.4.2 Shrani kot ..............................................................................................................................4 1.4.3 Samodejno shranjevanje dokumenta......................................................................................6 1.5 Kopiranje, premikanje, brisanje in preimenovanje map in datotek..........................................6 2 Urejanje dokumenta.....................................................................................................................8 2.1 Krmarjenje po dokumentu........................................................................................................8 2.2 Izbiranje ali ozna�evanje besedila.............................................................................................9 2.3 Kopiranje, izrezovanje in lepljenje izbranega besedila...........................................................10 2.4 Brisanje znakov in izbranega besedila....................................................................................10 2.5 Razveljavi in uveljavi ukaz.....................................................................................................10 2.6 Najdi, zamenjaj znak ali besedilo...........................................................................................11 2.7 Pisanje besedila.......................................................................................................................12 2.7.1 Nastavitve jezika..................................................................................................................12 2.7.2 Preverjanje �rkovanja...........................................................................................................13 2.7.3 Slovar sopomenk..................................................................................................................14 2.7.4 Deljenje besed......................................................................................................................14 2.7.5 Samopopravki in samooblikovanje......................................................................................14 3 Pogled........................................................................................................................................17 3.1 Orodne vrstice.........................................................................................................................17 3.2 Meje besedila, zoom, nenatisljivi znaki..................................................................................19 3.3 Nastavitve na�ina pogleda za dokument.................................................................................20 3.4 Tabulatorji in ravnilo..............................................................................................................20 3.4.1 Nastavitev privzetih tabulatorskih mest...............................................................................21 3.4.2 Postavljanje tabulatorjev na ravnilo.....................................................................................21 4 Oblikovanje besedila..................................................................................................................23 4.1 Znak (pisava)..........................................................................................................................23 4.1.1 Nastavitev pisave.................................................................................................................23 4.1.2 Pretvorba malih �rk v velike in obratno:..............................................................................25 4.1.3 Nastavitev pisave s priro�nim menijem...............................................................................25 4.2 Odstavek.................................................................................................................................26 4.3 Stran........................................................................................................................................29 4.4 Stolpci.....................................................................................................................................30 4.5 Oštevil�evanje in ozna�evanje................................................................................................30 4.6 Slogi, slogovnik in samooblikovanje......................................................................................32 4.6.1 Slogi.....................................................................................................................................32 4.6.2 Slogovnik.............................................................................................................................34 4.6.3 Samooblikovanje.................................................................................................................34 5 Vstavljanje.................................................................................................................................35 5.1 Prelom, polja in posebni znaki ...............................................................................................35 5.1.1 Ro�ni prelom........................................................................................................................35 5.1.2 Polja.....................................................................................................................................35 5.1.3 Posebni znaki.......................................................................................................................36 5.2 Hiperpovezava........................................................................................................................37



5.3 Glava in noga..........................................................................................................................38 5.4 Sprotna opomba, zaznamek, navzkrižno sklicevanje, opomba..............................................38 5.4.1 Sprotna opomba...................................................................................................................38 5.4.2 Zaznamek.............................................................................................................................39 5.4.3 Navzkrižno sklicevanje........................................................................................................39 5.4.4 Opomba................................................................................................................................40 5.5 Kazala.....................................................................................................................................40 5.6 Okvir, vodoravna �rta, grafika, predmet, plavajo�i okvir in datoteka....................................42 5.6.1 Okvir....................................................................................................................................43 5.6.2 Vodoravna �rta ....................................................................................................................44 5.6.3 Grafika ................................................................................................................................45 5.6.4 Predmet ...............................................................................................................................45 5.6.5 Plavajo�i okvir ....................................................................................................................46 5.6.6 Vstavljanje datoteke.............................................................................................................46 5.7 Tabele in grafi.........................................................................................................................47 5.7.1 Tabele...................................................................................................................................47 5.7.2 Grafi.....................................................................................................................................48 6 Tiskanje dokumentov.................................................................................................................51 7 Predloge.....................................................................................................................................53 8 Viri podatkov in tipska pisma....................................................................................................54 8.1 Viri podatkov .........................................................................................................................54 8.2 Tipska pisma...........................................................................................................................55 9 Vir informacij............................................................................................................................57


Arnesbstopi1/download/OpenOffice.pdf · Uporaba skripta je mišljena izkljuno kot podpora...

Documents

Transcript of Arnesbstopi1/download/OpenOffice.pdf · Uporaba skripta je mišljena izkljuno kot podpora...