Brosura sveta trojica v%20sl%20g final

download Brosura sveta trojica v%20sl%20g final

of 44

  • date post

    10-Mar-2016
  • Category

    Documents

  • view

    227
  • download

    8

Embed Size (px)

description

http://lasovtar.si/images/projekti_po_goricah/Obcina%20Sveta%20Trojica%20v%20Sl%20g/Brosura_Sveta_Trojica_v%20Sl%20g_final.pdf?phpMyAdmin=9Aaj4uoS13%2CM2-Ka%2C2S1I3tAGsd

Transcript of Brosura sveta trojica v%20sl%20g final

  • Po osrednjih Slovenskih goricah

    OBINA SVETA TROJICAV SLOVENSKIHGORICAH

    BrouraTrojica.indd 1 4.2.2013 10:58:26

  • Izdajatelj: Drutvo za razvoj podeelja LAS Ovtar Slovenskih goric, Lenart v Slovenskih goricahV sodelovanju z: Razvojno agencijo Slovenske gorice, d. o. o., in Obino Sveta Trojica v Slovenskih goricahZbrali:Renata Vajngerl, Sreko Aleksander Padovnik, Joe el, Joe Ploj in Peter LeopoldUredila:Renata VajngerlFotogra je: Janez Ferlinc, Zmago Kokol, Darko Fras, Joe amperl; Foto Tone, d. o. o.; arhivi ponudnikov, Obine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in LAS Ovtar Slovenskih goricJezikovni pregled: Benedikta GunglOblikovanje: Geofoto, d. o. o.Oblikovanje karte: Alja Lesjak, Geofoto, d. o. o.Tisk: Grafi s, d. o. o. Naklada: 120 izvodovLeto izdaje: 2012

    CIP - Kataloni zapis o publikacijiUniverzitetna knjinica Maribor

    908(497.4Sveta Trojica)(036)PO osrednjih Slovenskih goricah : obina Sveta Trojica v Slovenskih goricah / [zbrali in uredili Renata Vajngerl ... [et al.] ; fotografi je Zmago Kokol]. - [Lenart v Slovenskih goricah] : Drutvo za razvoj podeelja LAS Ovtar Slovenskih goric : Razvojna agencija Slovenske gorice ; [Sveta Trojica v Slovenskih goricah] : Obina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, 2012

    1. Vajngerl, Renata, 1977-

    COBISS.SI-ID 72619521

    BrouraTrojica.indd 2 4.2.2013 10:58:27

  • 3Turistina ponudba: turistine kmetije, vinotoi, domaa obrt 2228

    Prireditve med letom 4142

    Tematske poti (pohodne, kolesarske ... ),vinska turistina cesta 2940

    Kazalo

    Predstavitev obine 46

    Naravne vrednote in druge zanimivosti 1821

    Kulturni spomeniki, muzejske zbirke 717

    BrouraTrojica.indd 3 4.2.2013 10:58:27

  • 4 Obina Sveta Trojica

    Predstavitev obine SvetaTrojica v Slovenskih goricah

    Zgodovina in razvoj Svete Trojice v Slovenskih goricah sta vseskozi tesno povezana z izgradnjo cerkve in samostana. Kraj je vzporedno z razvojem cerkve rasel v trno oblikovano vas. Proti koncu 18. stoletja je svetie zaslovelo kot osrednja slovenskogorika boja pot. Avgutinci s pouevanjem v samostanu prinejo e leta 1786, kar za kraj in okolico pomeni prvo organizirano olstvo. Leta 1871 naselje postane deelnokneji trg s pravicami do letnih in ivinskih sejmov.

    BrouraTrojica.indd 4 4.2.2013 10:58:30

  • 5Predstavitev obine

    Obmoje obine se razprostira na 25,9 km2. Je razpotegnjeno gruasto, deloma urbanizirano naselje v osrednjem delu Slovenskih goric. Lei na razglednem slemenu (287 m n. m.), in sicer na kriiu cest proti Mariboru, Gornji Radgoni in Ptuju oz. blizu prikljuka na avtocesto MariborLendava. Trko jedro Svete Trojice v Slovenskih goricah z vso znailno pozidavo in akcentom na hribku, cerkvijo s samostanom, je eno najlepe ohranjenih trkih obmoij v tem delu Slovenije. Lei tik pod cerkvijo, do katere vodijo dvoramne barone stopnice; v njegovi zazidavi prevladuje arhitektura 19. stoletja. Velika gradnja stanovanjskih hi se je priela v 70-ih letih prejnjega stoletja izven trga v smeri jug oz. jugovzhod. Kmetijska gospodarstva v samem trgu so redkost. Tudi po vaseh ni ve zaznati pristnega vakega tipa poselitve, temve prevladujejo zemljepisno razprene kmetije. Znamenita slovenskogorika strnjena naselja so e znailna za grievnato obmoje v severnem delu obine, zlasti ob lokalni cesti Sveta TrojicaPorki Vrh (najvija toka v obini), kakor tudi za njen precej ravninski juni del, ki ga predstavlja Zgornja Senarska. Lep zgled tipine vasi je na primer naselje Spodnja Senarska ob regionalni cesti RII-439.

    BrouraTrojica.indd 5 4.2.2013 10:58:32

  • 6 Obina Sveta Trojica

    Sveta Trojica v Slovenskih goricah e od nekdaj slovi tudi po bogatem kulturnem ivljenju in ustvarjanju. Je zibelka in osrednje mesto Sreanja pesnikov in pisateljev zaetnikov, prireditve, ki je od svojih zaetkov leta 1973 prerasla v enega najvejih slovenskih kulturnih dogodkov; o tem pria tudi spominska tabla, odkrita na kulturnem domu ob 25-letnici tega literarnega gibanja.

    V obini se nahajajo: cerkev franikanski samostan galerija gasilski domovi (Goova, Osek, Sveta Trojica v

    Slovenskih goricah) lovski dom kulturni dom poslopje s sedeem organov obine osnovna ola pokopalie pota protokolarno-razstavni center portna dvorana samostan sester franikank brezmadenega spoetja trgovina vrtec

    Naselja: Goova, Osek, Spodnja Senarska, Spodnje Verjane, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Zgornja Senarska, Zgornje Verjane in Zgornji Pori.

    BrouraTrojica.indd 6 4.2.2013 10:58:36

  • 7Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

    Trko naselje Svete Trojice v Slovenskih goricah

    Med koncema 17. in 18. stoletja se je naselbina ob naraajoem tevilu romarjev razvila v vejo trno oblikovano vas in leta 1872 dobila trke pravice. Po uvedbi joefinskih reform so kraju pomagali do blaginje promet, sejmi (ob kvatrnicah) in prihodi romarjev, vendar pa je ta pozneje razvojno zaostal, saj se industrija tukaj ni naselila. Urbanizirani predel sestavljata mlaje trko jedro s preteno strnjeno zazidavo v severni polovici naselbine ter posamine gradnje, nastale po stareji vaki delitvi na parcele v juni polovici; samostanski kompleks na stiiu obeh ju s svojo gmoto povezuje in obenem krajinsko poudarja. Klasicistine trke stavbe, veina iz 19. stoletja, so razporejene nije pod cerkvijo in samostanom, najve jih je ob lijakastem junem prostoru. Na proelju ene izmed teh je ploa, ki spominja na zdravnika in pisatelja Lojza Kraigherja.

    46 33 56.50 15 54 35.66

    T1

    Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

    BrouraTrojica.indd 7 4.2.2013 10:58:37

  • 8 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

    46 33 56.28 15 56 34.80

    Na griu, obdanem z zelenim rastlinjem in drevesi, kraljuje cerkev Svete trojice, po kateri je naselje dobilo ime. S svojimi tremi zvoniki, ki ponosno silijo proti nebu, od dale pozdravlja domaina in vabi utrujenega popotnika, da jo obie. Leta 1631 je bila na tem mestu postavljena lesena kapela, a glas o treh lukah, ki so se prikazovale ljudem, se je vse bolj iril. Zaradi vedno vejega tevila ljudi, ki so prihajali semkaj, so se odloili postaviti cerkev. Gradili so jo od 1636 do 1643, bila pa je skoraj trikrat manja od sedanje (segala je le do dananje prinice). Do danes so se ohranili samo zvonik (ob glavnem oltarju), del ladje in zvon iz leta 1666 (na ogled v prezbiteriju). Leta 1663 so cerkev prevzeli redovniki avgutinci, jo s pomojo negovskega graaka Traunmansdorfa poveali in leta 1667 ponovno posvetili, na njeni juni strani pa zgradili samostan. Toda za romarje, ki so trumoma prihajali v kraj, je ta kmalu postala pretesna. Z denarno podporo grofa Drakovia so leta 1735 zaeli graditi novo in jo leta 1772 posvetili. Zvonika, obrnjena proti trgu, sta nastala v letih 1779 in 1780; v tem asu so cerkev povezali s samostanom. Ko je cesar Joef II. prepovedal romanje, so se cerkveni dohodki precej zmanjali, kar je redovnikom avgutincem onemogoalo ivljenje. Na njihovo eljo je bil samostan leta 1787 zaprt. Zapustili so ga leta 1811 in prepustili v oskrbo kofijskim duhovnikom, Sveta Trojica v Slovenskih goricah pa je postala ena od upnij lenarke dekanije. Leta 1854 so upnijo prevzeli redovniki franikani in ti jo oskrbujejo e danes.

    Cerkev Svete trojice s franikanskim samostanom T2

    BrouraTrojica.indd 8 4.2.2013 10:58:37

  • 9Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

    Leta 1885 je svojo nekdanjo podobo dobil tudi zvonik pri velikem oltarju, kateremu je moan veter leta 1796 odnesel kupolo.Cerkev je barona mojstrovina, in eprav kot stavba ni enotna, tega nikakor ne moremo trditi za njeno notranjost, ki je povezana v enkratno celoto. udovit baroni oltar z mogonimi stebri, kipi in angelskimi figurami ter z znamenito sliko nad seboj, ki predstavlja skrivnost Svete trojice, je iz obdobja 17521756 in sodi med tri najveje na Slovenskem. est stranskih oltarjev ni ni manj izjemnih. Posebnost je e znamenita loretska kapela s kipom rne Marije z bojim Detetom, ki je bila leta 1693, v zahvalo za prenehanje turkih vpadov na tukajnje ozemlje, prizidana k prvotni cerkvi. Svetie so v letih 18831884 poslikali Jakob Brollo ter Osvald in Egidij Bieri.V samostanu si je mono ogledati bogato knjinico in muzej, v samostanski kleti pa protokolarno-razstavni center.

    Informacije: upnija Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Meznarieva ulica 8, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricahTelefon: 02/720 55 56http://www.sv-trojica-franciskani.si

    Obina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Mariborska cesta 1, 2235 Sveta Trojica v Slovenskih goricahTelefon: 02/729 50 20www.sv-trojica.si

    Dostop:

    BrouraTrojica.indd 9 4.2.2013 10:58:39

  • 10 Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

    46 33 56.28 15 56 34.80

    V samostanski knjinici je zbranih preko 3000 dragocenih knjig iz obdobja pred letom 1800, najstareje so celo iz 15. stoletja. Med dragocenejimi je prva tiskana knjiga o fiziki iz leta 1574. Iz asa redovnikov avgutincev se jih je ohranilo le malo, saj so jih ti ob svojem odhodu veino odpeljali. Franikani, ki so se tukaj naselili leta 1854, so precej starih knjig prinesli s seboj iz avstrijskih samostanov. Velik del knjine zbirke pa je iz nekdanjega franikanskega samostana v Breicah, kjer so se redovniki naselili e v 14. stoletju. Knjinico so skozi stoletja dopolnjevali z vedno novim gradivom in jo tako precej poveali. Danes je dostopna javnosti, ogledajo si jo lahko romarji, turisti in drugi.

    Dostop:

    Samostanska knjinica T3

    BrouraTrojica.indd 10 4.2.2013 10:58:41

  • 11Kulturni spomeniki, muzejske zbirke

    Protokolarno-razstavni center svetega Martina se nahaja v kleti franikanskega samostana. Je eno izmed sredi na romarski poti od Szombathelya na Madarskem (preko Slovenije in Italije) do Toursa v Franciji. Prostori so namenjeni promociji vinoteke z izbranimi okolikimi vini, turistinoi