Brendovi 2011

www.kapital.mkpetok 24/06/2011

mk011

BRENDOVI

ONLINE BRANDING

NAJGOLEM PREDIZVIK ZA BRENDOVITE SE INTERNETOT I SOCIJALNITE MRE@I

�36 BRENDOVI

BROJ 608 � 24/06/2011www.kapital.com.mk

VERICA JORDANOVA [email protected]

Internetot, posebno so-cijalnite mreì, koi vo posledno vreme doìvuvaat vistin-ski “bum” bukvalno

vo site zemji, se vistinski predizvik za kompaniite. Ako se znae deka vrednosta na eden brend zavisi od silata na odnosite so korisnicite, toga{ nesporna e mo}ta koja ja imaat socijalnite mreì i nejzinite milioni korisnici

Virtuelniot pros- �tor s$ u{te e nov i vozbudliv i neek-sploatiran dokraj {to se odnesuva na kreativnoto ogla-suvawe. Negoviot ogromen potecijal e nesporen, no dali, kako i kolku toj }e se iskoristi vo nasoka na jaknewe na brendot i zasi-luvawe na ulogata so potro{uva~ite zavisi od vizijata i kreativnosta na marketing-timovite. Makedonskite kom-panii fa}aat ~ekor so ovoj nov trend. Potro{uva~ite se na eden “klik” od vas. “Kapital” vi prenesuva del od trendovite vo sferata na onlajn-brendiraweto

tokmu za relacijata brend-korisnik. Ekspertite, sepak, se vozdràni vo ocenkite, poten-ciraj}i deka osven brojnite prednosti, virtuelniot svet ima i svoi slabi strani, kako {to se mo`nostite stranicite na Fejsbuk na nekoi proizvodi da bidat “napadnati”. Bez razlika koi od niv }e nate`nat na va-gata, pove}e od izvesno e deka vo dene{niot trajno promenet svet na komunikacii najgolem predizvik za kompaniite }e bide kako da gi prilagodat svoite brend-komunikacii so korisnicite. Noviot pristap na implemen-tacija na brend-strategijata na edna kompanija, vo kontekst na novata digitalna era, se smeta deka e mnogu pote{ka

i deka trajno }e go promeni menaxiraweto na kompaniite so svoite brendovi. Ako po-rano edno kreativno re{enie be{e ednostavno preslikuvano od televizija na print ili na bilbord, toa pove}e ne e i ne smee da bide praktika koga istata taa kampawa treba da se plasira na Internet i na socijalnite mreì.

MAKEDONSKITE KOMPANII IN AKTUELNIOT TREND

Od makedonskite marketing-agencii potvrduvaat deka edna od alatkite koja se koristi pri gradeweto na brendot e tokmu mediumot, pa so doa|aweto na trendot na socijalni mediumi eden brend moè edinstveno da izgubi dokolku ne vleze i vo

toj svet. Pristapot vo golema mera zavisi i od targetot na proizvodot i brendot koj se komunicra preku socijalniot medium, zatoa {to ne sekoj bred e pogoden za vakov tip komunicirawe. Korisnicite na socijalnite mediumi vo Makedonija se vo ogromen broj, osobeno na Fejsbuk. Moè da se kaè deka prenesuvaweto pora-ka do potro{uva~ite na ovoj na~in e najlesno, najbrzo, no so pomalku direkten efekt vrz proda`bata. No, ako se znae deka brendot e eden vid prikazna, kolku pouspe{na prikazna - tolku pouspe{en brend, toga{ soci-jalnite mediumi dosta moàt da pomognat vo gradeweto i prene-

ONLINE BRANDING

NAJGOLEM PREDIZBRENDOVITE SE INI SOCIJALNITE M

svet Pristapot vo golema

�37

ZVIK ZA NTERNETOT MRE@I

suvaweto na prikaznata. Vo agencijata Element PR velat deka nivnoto iskustvo so soci-jalni mediumi preku klientite e pozitivno, posebno koga }e se izmeri preku fidbekot {to go dobivaat od strana na potro{uva~ite. Gi poteciraat pozitivnite primeri od kam-pawite na Vitalia, Vitaminka i Prilepska pivarnica lansirani na Internet i na socijalnite mediumi. “Paralelno so novata kampawa na “zlaten dab”, koja e mod-erna, inovativna i dinami~na, logi~no be{e i aktiviraweto na nova fan-stranica na pivo-to, vklopena vo toj cel koncept”, objasnuvaat ottamu. Efektite, pak, na Vitalia i Vitaminka od nivnite proda`ni

akcii, koi glavno bea ko-municirani preku Fejsbuk, se gledaat vo poras t na proda`bata za 30%! Ulogata i mo}ta na Fejsbuk navistina e nesporna ako pravilno se naso~i i iskoristi. Ako se poglednat oficijalnite stranici n Fejsbuk na del od makedonskite kompanii, }e se vidi deka tie se vo seriozen po-rast, a ako se pro~itaat del od komentarite na nivnite fanovi, lesno moè da se konstatira nivnata golema popularnost i posetenost.Dosta aktivni i ivi stranici na Fejsbuk imaat IMB-Bitolska mlekarnica, Alkaloid so bren-dot Bekutan, vinarnicite Stobi i Tikve{, Por{e, Astibo, Gor-ska voda, Pekabesko i drugi.

Mnogu od niv lansiraat na-gradni igri, {to privlekuva u{te pogolem broj posetiteli i nivni komentari, so {to vakviot pristap definitivno ja potvrduva opravdanosta od nivnoto postoewe - posilna i pointenzivna komunikacija so potro{uva~ite. Dokolku postoi nekakva dilema ili vozdrànost kaj kompani-ite vo odnos na socijalnite mediumi, toga{ toa e stravot od dvonaso~na komunikacija i mo`nosta da se slu{nat ili da se plasiraat i krajno negativni i zlonamerni komentari. Vo Vitalia velat deka nivnoto iskustvo od dvonaso~nosta na komunikacijata preku Inter-netot, posebno preku Fejsbuk stranicata zasega e samo pozi-tivna, odnosno im dava mo`nost da primat i kritiki i sugestii za podobruvawe na proizvodite ili za voveduvawe novi. Objas-nuvaat deka pozitivnoto iskust-vo {to go imaat so socijalnite mediumi nabrzo }e go pro{irat i so startuvawe na internet-formumi na tema zdrava hrana na lokalnite jazici na site pazari vo regionot kade {to se prisutni proizvodite od brendot Vitalia.

EDINSTVEN ILI KOMPLE-MENTAREN KANAL ZA KOMU-NIKACIJA

Dopolnitelno, mnogu va`no pra{awe e dali Internetot i

socijalnite mreì se dopol-nitelen kanal za komunikacija so potro{uva~ite ili pak, se koristi kako kanal za supsti-tucija na ostanatite kanali za komunikacija od mediamik-sot. Tro{okot i efikasnosta, osnosno soodnosot kvantitet/kvalitet isto taka e mnogu vaèn. Komunikacijata ne e samo forma, tuku i emocija koja se budi kaj toj {to ja dobiva porakata. Na listata so pozitivni efekti e merlivosta na internet-komunikacijata, mo`nosta da se kvantificira brojot na lica do koi stignala porakata... S$ za-visi od brendot, celnata grupa i {to saka{ da postigne{. Uni-verzalna formula nema. Ne e i ne moè da bide ista Internet ili Fejbuk komunikacijata na edna banka, na edna teleko-munikaciska kompanija ili na proizvodi nameneti isklu~ivo za mladata populacija. Da ne zaboravime deka istata poraka {to ja komunicirame vo TV komunikacijata ne moème samo da ja iskopirame na Fe-

91,1 milijardi dolari }e dostigne internet-reklamniot buxet do 2012 godina

Mgruivjan

k k k b k

USPE[EN PRIMER OD REGIONOTOvaa kompanija vo Hrvatska moè da se pofali so edno od najbogatite iskustva na Internet, no i na socijalnite mreì. Mnogu golem uspeh postigna so fan-stranicata na @ivotinsko carstvo. Od kompanijata objasnuvaat deka vo posledno vreme mnogu se popularni brendiranite op{testveni aplikacii na Fejsbuk, koi se karakteriziraat so brojni prednosti vo odnos na klasi~noto oglasuvawe na Internet, kako {to se pogolema ekspozicija na brendot, posilen emotiven efekt, pogolema efikasnost na vloùvaweto. Takva igra e virtuelnoto sobi-rawe sliki~ki, {to ovozmoì bez oglasuvawe so baneri okolu ovaa aplikacija da se soberat re~isi polovina milion igra~i od celiot region.Interesno e {to statistikata na Kra{ pokaàla deka vo 2010 godina igra~ite na @ivotinsko carstvo pominale pet milijardi sekundi razmenuvaj}i sliki~ki na aplikacijata, {to odgovara na emituvawe spot od 24 sekundi 595 pati na TV emisija koja ja gledaat 350 iljadi lu|e.

�38 BRENDOVI


jbuk. Toa e nedozvolivo, nema da dade efekti. Del od strate-gijata mora da bide odlukata koi i kakvi informacii preku koj kanal }e se komuniciraat so potro{uva~ite i klientite. Prenesuvaweto na brend-imixot pove}e ne smee da bide strogo i striktno, posebno ne na so-cijalnite mediumi.

INTERNETOT NEZAPIRLIVO RASTE

Mediumskata agencija Zenit oti-media (Zenith Otimedia) o~ekuva vo 2013 godina Internetot da

stane vtor najgolem medium vo svetot, po televizijata. Pred-viduvawata se deka rastot na Internetot }e se odviva so galopira~ko tempo od 14,4% godi{no od 2011 do 2013 godina, so {to visinata na reklamnite buxeti za Internet bi poras-nala od sega{nite 63 mili-jardi dolari na 91,1 milijardi dolari. U~estvoto na Internetot vo globalniot reklamen buxet

se prognozira da postigne udel od 18,3% do 2013 vo sporedba so 14,1% vo 2010 godina. Gle-dano po regioni, najgolem rast na internet-reklamiraweto se o~ekuva vo Centralna i vo Isto~na Evropa, pome|u 10% i 13,8% do 2013 godina.Od ovie podatoci moè da se zaklu~i deka kompaniite vo idnina }e imaat mnogu golemi {ansi za u{te pointenzivna

promocija i zgolemuvawe na proda`bata preku Internetot kako kanal za oglasuvawe i komunicirawe. Pritoa, i televizijata i Inter-netot imaat svoi komparativni prednosti. Televizijata moè da postigne najmasovno {irewe na porakite, a socijalnite mediumi davaat mo`nost za dvonaso~nost i pogolema interakcija i indi-vidualnost.

I televizijata i Interne- �tot imaat svoi kompara-tivni prednosti vo odnos na oglasuvaweto. Tele-vizijata moè da postigne najmasovno {irewe na porakite, a socijal-nite mediumi davaat mo`nost za dvonaso~nost i pogolema interakcija i individualnost.

�40 BRENDOVI


VERICA [email protected]

Vo momentov Tikve{ ima aktuelna kam-pawa za vinata “Klasik”. Moète li da ni kaète

pove}e za ovaa kampawa, za nejzinite celi, kon koi pazari e naso~ena i sli~no? Linijata “Klasik” (Classic) e prisutna so decenii na eksju-goslovenskite pazari i ve}e e klasika vo sekojdnevnata potro{uva~ka, pa ottamu i noviot naziv na linijata, za koja podgotvivme nov vizu-elen identitet na {i{e i etiketa. Bidejki se raboti za najprofitabilniot segment vo portfolioto na Tikve{, so najgolem potencijal za rast na

Poslednite osum go- �dini, otkako Tikve{ e prezemen od gru-pacijata M6, po~na proces na gradewe novi brendovi, ~ija vrednost od den na den zajaknuva. Tie ve}e se etabliraat kako profitni stol-bovi na kompanijata, kako {to se Special Selection, Alexandria Cuvee. Detalno za strategijata i pri-stapot vo gradewe-to, podigaweto i etabliraweto na brendovite zboruva marketing-menaxerot na vinarnicata Tikve{

regionalnite pazari, odlu~ivme tokmu ovde da ja fokusirame kreativnata energija i buxetite. Osnova na kreativnata strate-gija e klasi~nata pretstava na ènata i nejzinata ubavina, individualnost, senzibilnost, temperament, misti~nost, pritoa pravej}i direktna asocijacija so karakteristikite na vinoto i uìvaweto vo negovata aroma, boja, intenzitet. Personalizaci-jata na vinoto vo ubava èna pretstavuva klasi~no tolkuvawe na uìvaweto kako glaven ele-ment na komunikacija vo site kreativni egzekucii. Koristewe-to na crno-beliot format go naglasuva klasi~niot pristap, vizuelno i estetski prenesen preku ekspresija na ubavinata na ènskoto telo vo celost i senzibilitetot na detalite koi go otkrivaat klasi~noto uìvawe. Kako kontrast na crno-belata fotografija vizu-elno se izdvojuvaat formata, dizajnot i koloritot na novata “Klasik” linija. Pred da ja podgotvime kampa-wata, napravivme detalna seg-mentacija na target-pazarite vo regionot (Srbija, Hrvatska), vrz osnova na koja definiravme pet glavni profili na potro{uva~i. Kaj dve od niv (racionalisti i stara populacija) brendot Tikve{ be{e najvisoko rangi-ran vo listata na preferirani brendovi/vinarnici, {to ne be{e slu~aj so ostanatite tri grupi (brend orientirani, inovatori, ambiciozni) kade {to lojalnosta kon brendot be{e mnogu poniska, a istite so~inuvaat 55% od pazarot i be{e mnogu va`no soodvetno da se adresiraat i komuniciraat. Za taa cel be{e napraven TV-spot, koj asocira{e na lifestyle kako glavna komunikaciska ni{ka. Vo ambientot provejuva

Francija, {to isto taka aso-cira deka sme sinonim za vino-proizvoditel vo regionot, kako {to e Francija vo svetot.

Vinata od linijata �“Klasik”, sekako, se samo del od brojnite uspe{ni brendovi koi gi imate lansirano na pazarot. Koja e strategijata na Tikve{ pri plasiraweto novi brendovi? Imate li posebna strategija i procedura kako se voveduva nov brend, koja e procedurata od negovoto proizvodstvo do pazarnoto pozicionirawe?

Mislam deka vo vinskiot biznis vo regionot kompaniite s$ u{te ne ja razbiraat potrebata za razvoj na brendovi, {to }e sozdade problem vo idnina koga konkurencijata od uvozni vina }e bide zna~ajno poprisutna. Poslednite osum godini, otkako Tikve{ e prezemen od gru-pacijata M6, po~nat e proces na gradewe novi brendovi, ~ija vrednost od den na den zajaknuva i ve}e se etabliraat kako profitni stolbovi na kom-panijata (Special Selection, Alex-andria Cuvee). Pri definirawe na nivniot naziv i sostavot na vinata koi gi opfa}aat, sekoga{, bez isklu~ok, poa|ame od pref-erenciite i o~ekuvawata na celnite potro{uva~ki grupi. Nezavisno dali se raboti za razvoj na nov ili varijacija na postoe~ki proizvod, ispi-tuvawata na fokus-grupite se neizostaven del. Tie se glavniot izvor od koj crpime detalni informacii koi ni pomagaat kako da go definirame nazivot na prozvodot, negoviot vizuelen identitet, kako i vizualite i porakite na produktnite kam-pawi koi sleduvaat po sekoe lansirawe nov brend. Toa {to e mnogu va`no e konzistentnosta

vo komunikacijata vo tekot na godinata. Fokus na eden do dva brendovi godi{no so polna poddr{ka e na{ata formula. Iskustvoto od minatoto pokaà deka rasplinuvaweto na pove}e od dva brendovi na eden pazar ne dava vistinski rezultat. Ova, se razbira, e dopolneto so kontinuirani maintrust kam-pawi za beneficiite od umerena sekojdnevna konsumacija na vino, somelierski akademii, permanentna edukacija na kra-jnite potro{uva~i za osobin-ite na raznite sorti vina i nivnite idealni kombinacii so hrana. Ovaa godina e aktuelen “Klasik”. Vizijata e da napra-vime brend koj vo regionot }e bide silen kako Kjanti Classico vo Italija. Ne sum siguren dali }e uspeeme vo toa koristej}i ja isklu~ivo standardnata by the book formula, bidej}i najsilniot brend na Tikve{, T’ga za jug, e razvien sosema slu~ajno, na Stru{kite ve~eri na poezijata vo dale~nata 1973 godina. Za vinoto se ra{irila najprvin prikazna, se kreiral buzz u{te pred negovoto lansirawe kako komercijalen proizvod. Vinoto bilo odli~no podgot-veno, so specijlna formula samo za nastanot. Ottoga{ s$ e prikazna, T’ga e eden od 10-te najpopularnite eks-ju brendovi, a formulata na proizvodstvo se ~uva vo najstroga tajnost. Zna~i, nema recept za uspe{no lansirawe nov brend. Toa ne ve li{uva od odgovornosta da gi pominete site regularni etapi pri kreiraweto nov proizvod. Na krajot, sepak, e potrebna i sre}a.

Koja e prednosta za edna �vinarnica koja poseduva brend/brendovi vo odnos na proizvoditelite na vino, kako generi~ki proizvod?

RADO[ VUKI]EVI]marketing-menaxer na VV Tikve{

TIKVE[ E AVANGARDA NA REGIONALNIOT VINSKI PAZAR

�41

Samo zamislete si deka vi-nata na va{ata kompanija se najceneti i najprodavani na polica, deka ne mora da gi menuvate cenite vedna{ {tom konkurentite }e go napravat toa, distributerite se borat da dojdat do va{iot proizvod i potro{uva~ite go doìvuvaat vinoto na na~in na koj vie go o~ekuvate. Toa e silata na brendiraweto. Vo izminatiot krizen period mnogu vinarnici propadnaa ili se soo~ija so drasti~en pad na proda`bi, za razlika od nekolku silni svets-ki brendovi, koi go prodolìja rastot duri i so poka~uvawe na cenite vo vreme na kriza, {to isto taka e dokaz za va`nosta na gradeweto brendovi vo ovaa industrija.

Kako se pozicionira Tikve{ �pazarno vo Makedonija, a kako vo regionot i po{iroko?

Vo Makedonija sme pazarni lideri so 68% u~estvo vo volu-men i 73% vo vrednost. Celta ni e da go odrìme pazarnoto u~estvo, no i da ja zgolemime proda`bata, {to zna~i deka o~ekuvame vkupniot vinski pazar kontinuirano da raste

vo narednite godini. Za toa ima osnova, bidej}i nivoto na vinska kultura e mnogu nisko, okolu 5 litri po itel godi{no, {to e 10 pati pomalku od Fran-cija ili pet pati pomalku od Hrvatska. Sepak, na{iot glaven fokus vo idnina }e bidat eks-ju pazarite, pred s$ Srbija, vo koja planirame zna~ajni in-vesticii i rast na sega{noto u~estvo od 10% na 20% vo volu-men i kontinuirana ekspanzija na pazarite BIH i Hrvatska. O~ekuvaniot uspeh vo eks-ju, zaedno so site dopolnitelni referencii – zna~itelno podo-bruvawe na kvalitetot pod vodstvo na najdobriot enolog vo svetot za 2010 godina, Filip Kambi, i mnogubrojnite osvoeni nagradi na me|unarodnite nat-prevari ovaa godina }e bidat otsko~na daska za uspeh na pazarite vo EU, Kina, SAD, kade {to konkurencijata e mnogu posurova i standardite za konkurentska bitka mnogu pote{ki. Ne se somnevam deka moème u{te denes da stoime ramo do ramo so najdobrite vina na najgolemite svetski proizvoditeli, no kako {to re-

kov, potreben e fokus, vreme i pobaven, no odr`liv rast.

Ima li Tikve{ reper-vinar- �nica ili svetski poznat vinski brend ~ij{to uspeh ili prikazna ja sledi?

Ima dve uspe{ni prikazni od koi sum impresioniran – Yellow Tale, poznat vinski brend od Avstralija i Casillero del Diabolo od ile. Se raboti za brendovi koi postignale svetska slava vo period od dve decenii. Iako na{iot tim gi prou~uval i se obiduval da gi sledi nivnite marketing-taktiki, sepak, toa ne e dovolno, bidej}i za toa bila zna~itelno zaslu`na dràvnata politika na subvencionirwe i nacionalna marketing-strategija, {to kaj nas s$ u{te nedostiga vo dovolen razmer.

Po {to se razlikuva Tikve{ �kako brend i kako kompanija od ostanatite vinarnici vo Makedonija?

Tikve{ e edna od najstarite makedonski kompanii, voop{to. Postoi od 1885 godina i e edna godina postara od Koka-Kola. Zemaj}i predvid deka tradici-jata e toa {to najmnogu se

obiduvaat da istaknat poznatite vinarnici vo svetot, nesomneno deka Tikve{ e edna od vinar-nicite so najdolga tradicija vo Jugoisto~na Evropa. Vo 2008 godina Tikve{ e proglasen za edna od 30-te najinovativni vinarnici vo svetot i del od presti`niot klub Wine In-novation Forum. Opremata za prozivodstvo e posledniot zbor na tehnologijata {to ni ovozmoùva da go svedeme nivoto na upotreba na sulfiti na minimum (vtoro najnisko nivo vo Evropa) pa zatoa od na{ite vina ne boli glava.Razvivame vrvni teroar vina od specifi~ni mikrolokacii vo Makedonija, na koi primenuvame mikromenaxment i potpolna kontrola na lozovite nasadi postavuvajki novi standardi za drugite prozvoditeli, so veruvawe deka samo taka }e se dade dopolnitelna vrednost na krajniot proizvod – Vino od Makedonija. Spored toa, Tikve{ e ednostavno avangarda na regionalniot vinski pazar i predvesnik na site pozitivni promeni vo vinskiot biznis vo Makedonija i po{iroko.

�44 BRENDOVI


Brendovite na Badel se prvite koi vo Make-donija dobile oznaka za Superbrends od èstoki pijalaci. [to

pretstavuvaat za vas nagra-dite i so koi se nagradi se ima zakiteno Badel?Kompanijata Badel 1862 d.d. Zagreb i nejzinite proizvodi izminatite godini gi dobija oznakite Superbrends za paza-rite vo Hrvatska i vo Bosna i Hercegovina.A ve}e ovaa godina i na{ata kompanija Badel 1862 AD Skopje i badelovite proizvodi ja dobi-

Proizvodite na �Badel 1862 d.d. Zagreb se prisutni na makedonskiot pazar pove}e od 50 godini, poradi {to potro{uva~ite ve}e gi doìvuvaat kako doma{ni proizvodi. Vaka prviot ~ovek na Badel 1862 AD Skopje ja objasnuva vrednosta i pre-poznatlivosta na ovoj brend. “Na{ite proizvodi se so postojan kvalitet vospostaven nad sto-tina godini, poradi {to potro{uva~ite go dobivaat toa {to go o~ekuvaat i sekako, so cena pri-lagodena na stan-dardot na naseleni-eto”, veli Pavlovski

ja oznakata Superbrends (Mace-donian choice 2011), kako priz-nanie za kvalitetot na na{ite proizvodi, na{ata rabota i odnosot kon potro{uva~ite, dostapnosta na proizvodite, popolnetosta na proda`nata platforma, visokiot indeks na distribucija.Pokraj toa, Badel 1862 AD Sko-pje se javuva i kako izvoznik na proizvodi od Makedonija i toa okolu milion litri vino, od 150 do 200 iljadi litri vinski destilat, etil alkohol, grozdov koncentrat, plodovi od smreka i na toj na~in finan-siski uvozot e re~isi celosno pokrien so izvoz.Seto toa pridonese za, spored statisti~kite podatoci za uvozot na alkoholni pijalaci vo 2010 godina, Badel AD Skopje da u~estvuva so 56% od vkupniot uvoz vo fizi~ki obem, {to n$ pravi apsolutno najgolem dis-tributer na alkoholni pijalaci vo Makedonija.Imeno, Badel 1862 AD Skopje, pokraj proda`bata i distribuci-jata na badelovite proizvodi, e ekskluziven zastapnik i dis-tributer na proizvodite od renomiranite internacionalni kompanii [tok s.p.a. Trst, R.Italija; sokovi Pago-Klagen-furt, R.Avstrija; detski penlivi vina Soare, R. e{ka; penlivo vino Remer-Heres, R.Germanija; uzo Magija Seres, R.Grcija i del od proizvodite na Frank-Zagreb. Sekako, seto gorenavedeno pri-donese prvi vo Makedonija da dobieme oznaka Superbrends za jaki alkoholni pijalaci, {to za nas sekako pretstavuva golemo priznanie, no i obvr-ska vo idnina da rabotime na podobruvawe na kvalitetot na proizvodite, u{te pokvalitetna distribucija i pogolema dostap-

nost na na{ite proizvodi.Kompanijata Badel 1862 d.d. Zagreb ima osvojuvano bez-broj medali i priznanija za kvalitetot na svoite proizvodi na doma{no i internaciona-lno nivo.

Kako del od procesot na �izgradba i odrùvawe na lojalnosta na kupuva~ite, Badel organizira tradi-cionalni godi{ni sredbi so partnerite i sorabotnic-ite. Koja e celta na vakvite sredbi?

Badel 1862 AD Skopje do pred 16 godini be{e redoven u~esnik na Skopskiot proleten saem za {iroka potro{uva~ka, koj se odrùva{e vo prvata nedela od juni. Me|utoa, ocenivme deka saemot ne gi zadovoluva{e na{ite o~ekuvawa i barawa, pred s$ od marketin{ki aspekt, i od tie pri~ini re{ivme na{ite kupuva~i, dostavuva~i, sorabotnici i delovni part-neri da gi pokanime na edno zaedni~ko druèwe, zabava vo vid na piknik na ubavi lokacii vo Makedonija, kade {to na edno mesto }e moàt da se druàt lu|eto od trgovijata i ugostitelstvoto, da razme-nat iskustva, da vospostavat sorabotka, a voedno da uìvaat vo ubav ambient, da gi degusti-raat na{ite proizvodi i da se zabavuvaat so ubava muzika, humor i folklor.Na ovoj na~in, pokraj drugoto, uspeavme da animirame mnogu mesta vo Makedonija za koi sme slu{nale, a ne sme im-ale mo`nost da gi posetime. Prvata sredba pred 16 godini ja organiziravme vo preubaviot manastir Joakim Osogovski, pa ponatamu na razli~ni mesta vo Makedonija, kako {to se Matka, Gali~nik, Kru{ino, Grat~e, Vele{ko Ezero, Lovniot dom

vo Berovo, Etno selo i na kraj Vev~ani.Na ovoj na~in uspevame da gi animirame na{ite kupuva~i, da ja zgolemime nivnata lojalnost, da im ovozmoìme eden den za relaksacija i uìvawe.I ne slu~ajno ovogodi{nata sredba be{e vo znakot na mo-toto “20 GODINI SO VAS”.

Badel e pokrovitel na �Vigor barmen kupot, nat-prevar na barmeni od cela Makedonija, koj po~na so edukacii, a prerasnuva vo tradicionalen event. Voedno, Badel e sponzor na ènskiot ko{arkarski klub Vigor. Ova se aktivnosti od sponzorski tip koi se mnogu zna~ajni za imixot i prepoznatlivosta na ovoj brend. Zo{to gi izbravte tokmu ovie nastani?

Badel 1862 AD Skopje, pokraj drugoto, saka{e da ja zgolemi kulturata na piewekokteli, koja be{e na nisko nivo, kako i podgotvuvawe na istite i taka i nivnoto kon-sumirawe.Za taa cel, re{ivme da orga-nizirame besplatni edukacii i treninzi za barmenite vo Make-donija, za {to bea angaìrani vrvni barmeni od Hrvatska koi imaat ogromno iskustvo i znaewe, pred s$ poradi visoko-razvieniot turizam, osobeno na rivierata na Jadranskoto More.Vakvi treninzi organiziravme ~etiri godini po red vo pove}e gradovi i interesot e s$ pogolem od godina vo godina. Logi~en sled na seto toa be{e da organizirame i edno nat-prevaruvawe na barmenite da vidime kako napreduvaat i dali uspeale da gi nadgradat svoite ve{tini vo podgotvuvaweto kokteli.

QUPÔ PAVLOVSKIpretsedatel na upraven odbor na Badel 1862 AD Skopje

USPEH E [TO BADEL SE DO@IVUVA KAKO DOMA[EN BREND

�45

Vo 2009 godina go organiziravme prviot Vigor barmen kup so organizirawe ~etiri polufi-nalni natprevari vo Skopje, Ohrid, Bitola i Strumica, od koi najdobrite u~estvuvaa na finaleto vo Skopje vo hotelot Holedij in.Interesot be{e izvonredno golem, za najdobrite trojca ima{e pari~ni nagradi i za site u~esnici nagradi vo vid na proizvodi od sponzorite.@irito be{e sostaveno od vrvni barmeni od Hrvatska, so {to ovozmoìvme nepris-trasno i pravi~no ocenuvawe na koktelite.So ogled na toa {to ima{e golem interes i zadovolstvo od u~esnicite, re{ivme Vigor barmen kupot da bide tradicio-nalen, taka {to vo 2010 godina se organizira{e i vtoriot kup, vo kazinoto Flamingo, Gevgelija, koj be{e ocenet na najvisoko nivo od strana na u~esnicite i gostite od Zagreb, a kvalitetot na koktelite be{e na visoko nivo, so {to ocenivme deka celta od treninzite i kupot be{e isplatena vo celost.Na vtoriot kup organiziravme i fler-natprevaruvawe (òng-

lirawe so {i{iwa i ~a{i), {to be{e mnogu interesno i atraktivno.Pokraj drugoto, Badel 1862 AD Skopje ve}e 17 godini e glaven sponzor na @KK VIGOR-Skopje, apsolutno najdobriot klub vo Makedonija, so najgolem broj tituli vo seniorskite i mla-dinskite kategorii na natpre-varuvawa, najgolem broj tituli vo kup-natprevaruvawa.Od na{iot klub se regrutiraat najmalku 50% od reprezenta-tivkite na Makedonija vo site selekcii. Za sive ovie rezultati imame i dobieno i nagrada “13 Noemvri” vo oblasta na sportot.So ogled na toa {to re-klamiraweto na alkoholnite pijalaci e ograni~eno, a jas sum biv{i ko{arkar i golem vqubenik vo ko{arkarskata igra, re{ivme da sponzo-rirame vo ènskata ko{arka. Vloùvaweto vo sportot e mnogu blagorodnaaktivnost, zatoa {to nema poefikasna prevencija od za-visnost, pravilen psihofizi~ki razvoj na mladite devojki, jaknewe na kolektivniot duh, solidarnosta i humanosta.

Naskoro startuva make- �donskata internet-stran-ica na Badel, posebna od dosega{nata zaedni~ka internet-stranica na mati~nata ku}a vo Hrvatska. Dali moèbi planirate pozasilena komunikacija so kupuva~ite i generalno, so javnosta, preku pogo-lemo internet-prisustvo i prisustvo na socijalnite mreì, kako {to e trendot me|u kompaniite vo momen-tot, globalno?

Sekako, celta na otvoraweto internet-stranica nezavisna od korporativnata na Badel 1862 d.d.Zagreb e pozasilena komunikacija so kupuva~ite i generalno, so javnosta, preku prisustvo i na socijalnite mreì.Celta ni e na{ata internet-stranica da bide interak-tivna, da bide interesna za posetitelite, da moème da gi najavuvame site aktivnosti povrzani so na{ite kupuva~i (happy hour, natprevari na na{iot ko{arkarski klub, zabavi, Vigor barmen kupot, komunikacija so na{ite de-lovni partneri od stranstvo,

formirawe “fejs”-grupi za oddelni na{i proizvodi).Pokraj drugoto, na{ata in-ternet-stranica }e ovozmoì elektronska trgovija so na{ite proizvodi vo dogledno vreme.

Koi se va{ite vizii, raz- �vojni pravci za idninata na brendot Badel?

Opredelbata na kompanijata e naso~ena kon prodolùvawe, razvivawe na tradicionalnite vrednosti i kvaliteti na proiz-vodite i uslugite preku prifa}awe i podgotvenost za sprovedu-vawe novi idei i sovremeni principi na menaxment.Osnovnata nasoka na razvoj e postignuvawe vekovna pre-poznatlivost na mati~nite bren-dovi, koja e karakteristi~na za istite, kontinuiran rast i implementacija na novite na~ini na marketing{ko i me-naxersko rabotewe.Toa podrazbira neguvawe na odnosite so svoite dostavuva~i i partneri, vospostavuvawe novi relacii, unapreduvawe i kompletirawe na svojata ponuda vo funkcija na zadovoluvawe na senzitivnite potrebi na sekoj kupuva~ i kraen potro{uva~.

�47


Razlikata vo prista-pot vo menaxirawe-to na makedon-skite brendovi vo odnos na stranskite

prisutni na makedonskiot pazar e pove}e od evident-na. Marketite, mediumite, bilbordite i site mo`ni kanali na komunikacija so potro{uva~ite se prepolni so stranski brendovi. Makedonskite, generalno,

Pazarot e pretesen. Bitkata za sekoj potro{uva~ e nemilosrdna. Global- �nata konkurencija i s$ pogolemiot izbor vo site pazarni segmenti go stavaat brendot na vrvot na piedestalot. Deneska e pove}e od jasno deka glaven generator na prihodite vo edna kompanija e tokmu brendot! “Kapital” analizira kako se menaxiraat makedonskite brendovi

osven ve}e dobro poznatite, te{ko se probivaat. Ova e generalniot vpe~atok na ekspertite i poznava~ite na pazarnite sostojbi, koi analiziraat zo{to e taka i {to bi trebalo da napra-

vat makedonskite menaxeri za da ja popravat vakvata lo{a slika za makedonskite brendovi. Glavnoto opravduvawe na makedonskite kompanii deka nemaat dovolno sredstva

e krajno pogre{no. Tokmu sprotivnoto, brendovite se tie {to generiraat prihodi. Kolku pove}e brendovi vo kompaniskoto portforlio, tolku pogolemi {ansi za profitabilnost.

BREND-MENAXMENT

INVESTIRAJTE VO BRENDOVI - TIE SE GENERATOR NA PRIHODI

�48 BRENDOVI


Pritoa, ne e dovolno eden marketing-direktor ili generalen menaxer da ima vizija {to saka da postigne so brendot. Mora da se napravi soodvetna orga-nizacija koja }e ja poddrì taa strategija. Voobi~aeno vo makedonskite kompanii tie procesi se mnogu cen-tralizirani, {to go ko~i procesot na nosewe odluki. “Nedostigot od znaewe od oblasta na strate{ki brend-menaxment doveduva do toa menaxmentot kaj nas, generalno, da ne se zani-mava so ova podra~je. Toa, ako voop{to go raboti, go raboti marketing-sektorot i naj~esto site odluki se pre-davaat na marketing-agen-cijata {to gi vodi. Prob-lemot nastanuva zatoa {to i vo samite agencii nema dovolno stru~ni kadri za ovaa problematika. Tie na ovaa mo{ne va`na rabota pristapuvaat glavno od kreativen, reklamen aspekt”, veli Suzana Nikiforova, brend-konsultant i predava~ na Univerzitetot Amerikan kolex vo Skopje. Veli, “Koga vleguvam da sovetuvam vo nekoja kom-panija koga }e spomenam

brend-revizija tie mislat deka }e se zanimavame so logoto, ambalaàta, internet-stranicata i komunikaciite. Naprotiv, rabotata na brend-konsul-tantite e vo delot na orga-nizaciskata kultura na kom-panijata, biznis-strategijata za slednite pet godini i kako seto toa da se usoglasi so brend-strategijata.” Vo del od makedonskite kom-panii, kako {to e Alkaloid, so brojni uspe{ni bren-dovi, taa praktika e dobro poznata. Milo{ Radulovi} od OTC oddelot na kompanijata ob-jasnuva deka Alkaloid mnogu

dobro ja znae vrednosta na svoite brendovi i zatoa pristapot kon gradewe i voveduvawe novi brendovi e jasno definira. “Sekoj sektor {to kreira novi proizvodi izleguva so predlozi pred bordot za razvoj. Ako tamu pomi-nat predlozite se prista-puva kon proizvodstvo i odlu~uvame kolku }e investi-rame vo nego”, objasnuva toj. Od vinarnicata Tikve{ ob-jasnuvaat deka nivniot pro-stap vo gradeweto na sekoj nov brend vino vklu~uva i ispituvawe na fokus-grupi, koi gi reprezentiraat cel-nite grupi potro{uva~i i so ~ija pomo{ se definiraat nazivot na proizvodot, negoviot vizuelen identitet, kako i porakite na kam-pawite. I del od pomladite make-donski kompanii koi uspeaja da sozdadat prepoznatlivi brendovi vleguvaat vo “filmot” brendirawe. Ta-kov e primerot so proiz-voditelot na zdrava hrana Vitalia. Ovaa kompanija vo

delot na izgradba na mar-keting i brend-strategijata koristi stranska konsul-tantska pomo{. Generalno, nivnata strategija e da ostanat koncentrirani na jaknewe na brendot Vitalia, a ne vo {irewe i lansir-awe novi brendovi. Pritoa, koristat suptilen marketing kombiniran so sovremenite alatki za komunikacija, kako {to se Internet i socijal-nite mreì.

KADE NAJÊSTO SE GRE[I?

Ekspertite objasnuvaat deka vo Makedonija te{ko moè da se zboruva za gradewe brend zatoa {to celiot marketing-koncept na 4P vo start e pogre{no post-aven. Pove}eto makedonski kompanii sakaat me too products, da napravat ne{to sli~no kako strancite, da go prodavaat po poniska cena, da postignat distribucija doma i eventualno nekakva promocija. Koga na pazarot }e se sudrat so stran-skiot brend koj ima podo-bra distribucija i pove}e

KAKO SE PRISTAPUVA KON BRENDIRAWE?

j b j

STRANSKI KOMPANII:RAZRABOTENA I DOKA@ANA �BREND-STRATEGIJAISKUSTVO NA POVE]E PAZARI �SVESNOST ZA VREDNOSTA NA BRENDOVITE �SOODVETEN BUXET �KONTINUIRANO INVESTIRAWE VO MAR- �KETING, INOVACII I ISTRA@UVAWA

osta na atoa

delot na izgradba na mar-keting i brend-strategijata

DOMA[NI KOMPANII:LIMITIRAN PAZAR I ISKUSTVO �GRADEWE BREND-STRATEGII �OD NULANEDOVOLNO ZNAEWE I �EKIPIRANOST ZA BRENDIRAWELIMITIRANI BUXETI �

�49

sredstva za reklama tie ja gubat bitkata. Ne dobivaat dovolno golem pazaren udel i ne uspevaat da izlezat na novi pazari. Niskata cena ne dava mo`nost za krei-rawe pogolemi bux-eti za brendirawe i reklamirawe, a povisoka cena se postignuva samo so porazli~en i inovativen proizvod, {to isto taka retko e slu~aj za makedon-ski uslovi. Treba da se poseduva proizvod za koj }e ima pri~ina i poenta da se brendira. Vo ovoj ma|epsan krug make-donskite proizvodi te{ko se vmreùvaat vo glavata na potro{uva~ite kako posaku-van brend.

ZO[TO E TAKA? Stranskite kompanii koi doa|aat na makedonskiot pazar se celosno market orientirani, go praktiku-vaat ve}e razraboteniot marketin{ki pristap od nivnite mati~ni zemji i znaat deka brendovite im se va`ni. Tie vedna{

SPECIJALEN PRILOGjuni 2011

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Veqko Vlahovi} br.11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat)p.fah: 503Republika Makedonijatelefon: +389 2 3298 110faks: +389 2 3298 111e-mail: [email protected]

Urednik na specijalni prilozi:Verica Jordanova

Avtori na prilogot:Verica Jordanova

Grafi~ki dizajn:Nikolaj Toma{evskiIgor Toma{evski

Fotografija: Aleksandar IvanovskiFotoarhiva na Kapital

Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovskiwww.kapital.mk

nastapuvaat so brend-strategija i toa e vedna{ vidlivo. Razlikata e vo sistemati~nosta kako se tretiraat brendovite generalno, vo ramkite na kompanijata i vo komu-nikacijata so potro{uva~ite i po{irokata javnost. Sepak, ne smee da se zane-mari faktot deka stranskite kompanii so dolga tradicija toa go rabotat ve}e so de-cenii, nastapile na brojni pazari vo svetot, imaat mnogu jasna pretstava za vrednosta na svojot brend i nasoki za site lu|e {to gi pretstavuvaat nivnite brendovi {irum svetot. I sekako, imaat soodveten buxet za toa. “Vo evropskite kompanii na brendot mu se prista-puva mnogu seriozno, se povrzuvaat biznis i brend-strategijata. Mojata poraka do makedonskite menaxeri, upravnite odbori i site {to se zanimavaat so seri-ozni menaxerski odluki e da po~nat da se educiraat i da se zapoznavaat so strate{kiot brend-menax-ment bidej}i tie {to toa nema da go pravat toa vo idnina te{ko }e konkuriraat na pazarot”, apelira Nikiforova. I menaxerite koi zasta-puvaat odredeni svetski poznati brendovi na make-donskiot pazar go potvrdu-vaat drasti~no razli~niot pristap vo menaxiraweto so brendovite. Toj se locira vo nekolku to~ki: kontinu-iranoto pove}egodi{no investirawe vo marketing-poddr{ka, vo inovacii, vo kontinuirano menuvawe i podobruvawe na proiz-vodite, investirawe vo trejd marketing i vo razli~nite tipovi istraùvawa na pazarot, konkurencijata i specifikite na targetiran-ite potro{uva~i. Sive ovie aktivnosti, vo najgolem del, otsustvuvaat kaj makedon-skite kompanii. Od pretstavni{tvoto na hrvatskata kompanija Badel1862 vo Skopje velat deka site pazari na koi nastapuvaat imaat svoja specifiki, poradi {to za sekoj pazar se pravi

razli~na strategija za nas-tap, proda`ba i promocija, no osnovite za promocija na brendot se univerzalni za sekoj pazar kade {to e prisuten ovoj brend. Glavnata prednost na stran-skite kompanii prisutni na makedonskiot pazar, sepak, se locira vo iskustvoto {to go imaat vo drugi dràvi i pazari, mo`nosta da koristat komparativni analizi, lesen na~in na procenka na goleminata na pazarot, kako i koristewe na ve}e isprobani i prov-ereni marketing-aktivnosti i strategii bez potreba od novi investicii za nivno kreirawe. Doma{nite kom-panii se vo ponepovolna pozicija zatoa {to nastapu-vaat na limitiran pazar i mora da investiraat pove}e i od nula da gradat strate-gii so realno poograni~eni buxeti.

�50 BRENDOVI



Makprogres vo javnosta se nametna kako kompanija koja ima vizija kako i

kakov tip brendovi plasira. Generalno, kakvi brendovi gradite, odnosno kakov tip emocija sakate da probudite kaj kupuva~ite? Na{ata vizija e sekade kade {to se ceni visokiot kvalitet za prifatliva cena da bi-deme prvi. Da osvojuvame novi pazari i da gi gradime na{ite odnosi so potro{uva~ite so kvalitetot na na{ite proizvodi i so na{ata odgovornost i posvetenost. Na{a opredelba e da gradime brendovi koi potro{uva~ite }e gi doìveat. Na{ite brendovi gi povrzavme so energijata i mo}ta koja ja crpime od gradot i regionot od kade {to poteknuvame i kade {to opstojuvame. Vin~ini (Vincinni) e ne{toto koe e od Vinica i {to navistina “~ini”, Armonia (Armonia) e staroto rimsko ime na gradot Vinica i nadaleku poznatata tvrdina Vini~ko kale, a Son~eva dolina e prekrasnata Vini~ko-Ko~anska kotlina koja izobiluva so mnogu ~ist vozduh, mnogu son~evi denovi i koja gi ra|a najvkus-nite i najzdravite proizvodi. Kaj potro{uva~ite sakame da pobudime emocionalni i racio-nalni ~uvstva. Emocionalnite

Iako relativno mlada, makedonskata progresivna kompanija Makprogres �vo svoeto portfolio ve}e ima dokaàni i etablirani brendovi me|u koi Son~eva dolina, Vin~ini i Armonia. Razgovaraj}i so menaxerskiot tim na kompanijata, slobodno mo e da zaklu~ime deka brendiraweto, voveduvaweto novi i menaxiraweto so ivotot na postoe~kite ne e sti-hien proces. Naprotiv, dobro osmislen i usoglasen proces, ~ij reultat e vidliv i opipliv - dobra prepoznatlivost, proda`ba i plasman!

kako sveìna, stil, ubavina, semejstvo, zaedni{tvo, neophod-nost, izvor na ivot, predizvik za pove}e, del od istorijata, gordost, mo} i racionalnite kako dobar kvalitet, dolga tradicija, zdravje, provereni, na{e e doma{no, vkusni i so izbalansirana nutritivna vrednost, ednostavno pove}e vrednost za parite.

Brendirawe- �to e mnogu sloèn, teòk, dolgoro~en i komplek-sen proces. Kako Makprogres upravuva so ovoj proces? Koris-tite li stru~na nadvore{na pomo{ za ovaa namena?

Gradeweto brend e dolgoro~en i postojan proces koj go gradime preku razli~nite iskustva na potro{uva~ite so brendot kako {to se: reklamiraweto, dizajnot na proizvodite i pakuvawata, mestata na proda`ba, cenata na proizvodite, promociite, nastanite, sponzorstvata, pub-

licitetot, odnosite so javnosta, a vo posledno vreme mnogu i preku Internet i socijalnite mreì. Makprogres postapuva soglasno so zadadenite korpo-rativni celi. Nie veruvame i se posvetuvame na site na{i proizvodi so cel da im dademe podednakva mo`nost da go

pronajdat svojot potro{uva~, da im se dopadnat i da stanat del od nivnoto sekojdnevie. Sosema sme svesni deka pro-cesot na sozdavawe, gradewe i odrùvawe brendovi bara mnogu vreme, posvetenost, in-vesticii, espertiza i iskustvo, tokmu zatoa na ovie na{i opredelbi raboti golem tim,

imame svoj marketing-sektor, no, isto taka, koristime uslugi od nadvore{ni konsultanti, dizajneri, marketing-agencii i obrazovni institucii.

Koj e klu~niot moment koga �odlu~uvate da plasirate nov brend na pazarot i kako izgleda toj proces, koi s$

~ekori gi opfa}a?Smetam deka e klu~na dobrata analiza pred odlukata za proizvodstvo i pla-sirawe nov proizvod pod nov brend. Pro-cesot opfa}a detalna analiza na pazarot za negovite potrebi, barawa, stavovi i precepcii za opre-delen tip proizvod, analiza na konkuren-

cijata, detalna SWOT anali-za, izrabotka na marketing-strategija so definirawe na celnite grupi i definirawe na elementite od marketing-miksot kako proizvod, pakuvawe, cena, distribucija i promocija, definirawe na identitetot i pozicioniranosta na bren-dot, pa s$ do definirawe na

GLIGOR CVETANOVizvr{en direktor na Makprogres

BRENDOVITE GI POVRZENERGIJATA NA GRADOTOD KADE [TO POTEKN

Korista od imawe cvrst brend e gole-ma: silnite brendovi ovozmoùvaat

podobra cenovna pozicioniranost, us-pevaat i za vreme na ekonomski padovi,

privlekuvaat pokvalitetni vrabo-teni, privlekuvaat delovni partneri i potro{uva~i, a i lesno moè da se pro{irat vo novi delovni segmenti.

�51

ZAVME SO T I REGIONOT NUVAME

promotivna i komunikaciska strategija. Definitvno eden od klu~nite elementi, spored mene, e i mo}ta i asocijativnosta na izbranoto ime na brendot, negovoto logo i pakuvaweto. Vo moreto ponudi i supstituti na pazarot samo po ovie elementi sekoj proizvod moè da se odd-eli i da go privle~e vnimanieto na potro{uva~ite. Sekako, sekoj proizvod mora da gi ubedi i so svojot kvalitet, cena i {to e toa {to tie go dobivaat so nego-voto kupuvawe, kakva dodadena vrednost, iskustvo, emocija, doìvuvawe. Na sevo ova vlijae i korporativnata kultura, imi-xot, reklamiraweto, promociite i odnosite so javnosta.

Imate li procenka kolku �poseduvaweto na ve}e prepoznatlivi brendovi vi pomaga pri proda`bata i pazarnoto pozicionirawe vo odnos na konkurencijata?

Proizvoditelite proizveduvaat proizvodi, no potro{uva~ite kupuvaat brendovi. Korista od imawe cvrst brend e golema: silnite brendovi ovozmoùvaat podobra cenovna pozicionira-nost, uspevaat i za vreme na ekonomski padovi, privlekuvaat pokvalitetni vraboteni, priv-lekuvaat delovni partneri i potro{uva~i, a i lesno moè da se pro{irat vo novi delovni segmenti.

Makprogres ve}e gi ima �brendovite Son~eva dolina, Armonia i Vin~ini. Kakva e va{ata strategija, da odite kon razvoj i {irewe na novi proizvodi ili un-apreduvawe i pro{iruvawe na asortimanot vo ve}e postoe~kite?

Pokraj navedenite brendovi Makprogres poseduva, raz-viva i posvetuva golemo vni-manie i na pove}e subbrendovi. ]e gi izdvojam samo brendovite Tortina, Tortina Plus, Balance, Chocola, Vincinni Finest, Almi kako na{i najpoznati subbrendovi.

Strategijata e da prodolìme postojano da vloùvame i da ja pro{iruvame paletata na proizvodi trudej}i se da gi za-dovolime razli~nite potrebi i

barawa na na{ite potro{uva~i i da posvetime pove}e vnimanie na unapreduvawe i razvivawe na postojnite brendovi.

Sosema sme svesni deka procesot na sozdavawe, gradewe i odrùvawe brendovi bara �mnogu vreme, posvetenost, investicii, espertiza i iskustvo, tokmu zatoa na ovie na{i opredelbi raboti golem tim, imame svoj marketing-sektor, no isto taka koristime usl-ugi od nadvore{ni konsultanti, dizajneri, marketing-agencii i obrazovni institucii.

Brendovi 2011

Documents

Transcript of Brendovi 2011